Wikivir slwikisource https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.39.0-wmf.22 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikivir Pogovor o Wikiviru Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Stran Pogovor o strani Kazalo Pogovor o kazalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Gadget Gadget talk Gadget definition Gadget definition talk 4 2166 206968 206926 2022-07-26T13:15:12Z Teastezinar 8570 /* Besedila za urejanje v letu 2022 */ wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska leposlovna klasika |tema=Digitalizacija slovenske leposlovne klasike |mentor=[[Uporabnik:Hladnikm|red. prof. dr. Miran Hladnik ''Hladnikm'']] |koordinator=[[Uporabnik:Mihael Simonič|Mihael Simonič]] |sodelovanje=študenti [[w:Filozofska fakulteta|FF]] |nadrejeni= |sorodni1=Zbirka slovenskih mladinskih leposlovnih besedil |sorodni2=Besedila za ZRC SAZU }} == Slovenska literatura na internetu == '''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)''' Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaela Simoniča. Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.] == Kazala== ===[[Leposlovje v literarnih revijah]]=== ===[[Leposlovje v časnikih]]=== ===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]=== ===[[Knjige po letih]]=== ==Besedila za urejanje v letu 2022== [Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.] <!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --> * [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]] *[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman''': št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] *[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Ureja: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Ureja: [[Uporabnik: Nusavesd|Nuša Vešligaj]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 39]. Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37]. Ureja: [[Uporabnik:Doris_Jeretina|Doris Jeretina]] *[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 16]. *[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}} [dogaja se v Šentanelu] *[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}} {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} *[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} *[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} *[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52 {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Ureja: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} *[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''. Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] Ureja: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Tina Raj *[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] *[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] * [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] * [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] * [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] * [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ dLib] * [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 40-44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW dLib] * [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA dLib] * [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1939&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] *[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] *[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] *[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] *[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib] *[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] *[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] *[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] *[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] *[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] *[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] *[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] *[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] *[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] *[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] *[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] *[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] *[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] *[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]] *[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik:TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 294] *[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 277] *[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 266] *[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 244] *[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229] *[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224] *[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 188] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 178] *[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 289] *[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 254] *''[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 279]'' *[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261] *[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 21] *[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] Ureja: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 285]'' *[[Andrej Kobal]]: [[Po solčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=4 302] *[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 231] *[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228] *[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 142] *[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 130] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 186] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176] *[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 133] * [[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]]: [[Bele zvezde]], Slovenec 1942 in 1943 * [[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]]: [[Domačija v cvetju]], Slovenec 1943 *[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 *J. E. Polák: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1943 * Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}} ==Besedila za urejanje v letu 2021== *Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] * [[Anton Terbovec|A. J. Terbovec]]: [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=1 dLib] * [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] * [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] * M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]] * [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] *[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]] *[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] * [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]] * [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=3 dLib] * [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] * [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&sclient=gws-wiz&ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] * [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib] * [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]] * [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] * [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] * [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1919&page=2 dLib] *[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] *[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198] *[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=2 dLib] *[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244] *A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187] *[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12] *[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] *[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124] *[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96] *[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] *[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139] *[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] *[[Andrejčkov Jože|Josip Podmilšak]]: [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] *[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib] *[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] *[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] *[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261] *[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] *[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=13 dLib], Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. *[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] - Ureja: Urh Ferlež *[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] *[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271] *[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 237] *[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]] *[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 262] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]] ==Besedila za urejanje v letu 2020== *[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku) *[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929) *[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] *[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]] * Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]] * Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman "Rakete". ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Ureja: [[Tejacec|Teja Čeč]] * [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}} *[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) *[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] * [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *<s> [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]</s> Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]]. * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo) * Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1924&page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29) * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št. 281–85, 288–93, 295–96) *[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32) *[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]] * [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40) *Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]] *[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]] *E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]] *J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} *[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} Ureja: [[Nika Šušteršič|Nika Šušteršič]] *A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} *[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: "[[Na pragu smrti]]": Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali. SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}}, 6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}}, 10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]] *[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902 *[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902 *Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23 *[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33 *Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 *[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 *-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 *Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?) *[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 *[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 *Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 *[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 *Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30 *Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51, 1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929: št. 8, 13, 37, 38, 40 *Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 * Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 *Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 *Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]]. Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51 *M. J.: [[Če študent na rajžo gre]]. Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 *[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]] *[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 *[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 *[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 *dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 *[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 *[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44 *Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6) *Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) *J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib] *[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1925&page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib] *[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib] *Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib] *[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib *[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&page=4&fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]] *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] *Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] *J. Stritar: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] Uredila: [[Uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] *Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib] *Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib] *[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib] *Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib] *Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib] *Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib] *[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib] *[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''. Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib] *Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib] *[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib] *[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib] *[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] *[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib] *Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib] *[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib] *J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib] *Д: [[Kralj & Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Ureja: Uroš Ferrari Stojanović *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] *Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib] *[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib] *Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib] *[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib] *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] *E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b, 237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib] *Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib] *[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib] *[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib] *Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib] *[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib] *[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib] *[[Joško Kevc]]: [[Izlet na Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib] *Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib] *Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib] *V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib] * [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  * [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]      * [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib] * Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib] * A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib] * A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib] * H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). * [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] * M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] *Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] *[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib] *M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib] *V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.] *[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.] *[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do 55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] '''Avtorski opusi''' * [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir) * [[Fran Milčinski]] * [[Marjana Grasselli Prosenc]] * [[France Bevk]] * [[Fran Žgur]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Franjo Krašovec]] * [[Drago Komac]] * [[Joško Kevc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Ivan Podlesnik]] * [[Oskar Kamenšek]] * [[Janko Kessler]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Anton Zajc]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica) * [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&ndash;187. * [[Fran Detela]] *[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik) * [[Jakob Alešovec]] * [[Josip Podmilšak]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}} *[[Leopold Lenard]] * [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd. *[[Ivo Grahor]]<ref>Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.</ref> *[[Ivo Brnčić]] *[[Ljudmila Poljanec]] *[[Lea Fatur]] *[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')<ref>Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.</ref> *[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi) *postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja. *[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru) *[[Josip Vandot]] *[[Narte Velikonja]] *[[Janko Mlakar]] *[[Ivan Albreht]] *[[Matej Tonejec]] - Samostal *[[Anton Koder]] *[[Fran Levstik]] (gl. SN) *[[Pavel Turner]] *[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Josip Stritar]] *[[Alojzij Kokalj]] *[[Ivan Cankar]] (gl. SN) *[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.) *[[Josip Premk]] *[[Albin Prepeluh]] *[[Fran Govekar]] *[[Milan Pugelj]] *[[Ivo Trošt]] *[[Julij Bučar]] *[[Marija Grošelj]] *[[Mara Tavčar]] *[[Ljudmila Prunk]] *[[Marija Kmet]] *[[Josip Suchy]] *[[Josip Kostanjevec]] *[[Ivan Lah]] *[[Gustav Strniša]] *[[Frančišek Ksaver Steržaj]] '''Revije''' *[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib] *[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib] ==Besedila za urejanje v letu 2019== *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]] *[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dzvon+1876%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama *Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *''[[Besednik]]'' (1869&ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&mdash;4 je že urejeno) Ureja: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]] *[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST) ==Besedila za urejanje v letu 2018 == *Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib] *A. M. Bašič:[[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Ureja: [[Uporabnik:MašaKrajnc|Maša Krajnc]] *P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik:Maša Milčinski|Maša Milčinski]] *[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} *[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] (pdf še pride) *[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib] *Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST) *[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Delavska+politika&page=1&fyear=1928&sortDir=ASC&sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika) *[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&query=%27keywords%3djudita+pajk%27&pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] *[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib] *[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929 *[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930 *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]] *[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234) {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib] *[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] * [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78) Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan (Slovenski narod)|Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140) * [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175), IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) * [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89) * Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) * [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932 *[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929 * [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] * [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 118 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke 252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-55&pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}} * [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] *[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET) *Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3 * [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303 *Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici] * [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921 * Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta'' 8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET) * Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici * Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut * ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf]) * [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] * [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti) * [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890 * [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&printsec=frontcover&dq=stanko+vraz&as_brr=3&hl=sl] * [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) * [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] * [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog] * [[Josip Stritar]], [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] * [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]] * [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog] * [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] * [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib. * [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] *[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *''Slovan'' 1884&ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] **Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * kazalo leposlovnih člankov v reviji *[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]] * [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * ([[Eno si zapojmo]]) * ([[Ljudske pesmi]]) * ([[Ljudski pregovori]]) * ([[Slovenske pravljice]]) * <s>[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]</s> ===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''=== == Besedila za urejanje v letu 2017== ===Posamezna besedila=== * [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST) *[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&pageSize=25&frelation=Glas&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]] *Maša Slavčeva [<nowiki />[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Patricija Berglez]] *Zofka Kveder-Demetrovićeva [<nowiki />[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]] *[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST) *[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST) *[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST) *[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET) *[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET) *[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST) *[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor ]] *[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST) *[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET) *P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST) *[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST) *[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] *Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET) *[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]] *[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] *[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST) *[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 *[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005) *[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST) ====Besedilne variante==== * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) * [[France Bevk]], [[Začudene oči]] * [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]: Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji ===Leposlovje v zbirkah=== ====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev==== Po 141. členu ZASP usahnejo pravice redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30 letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev (razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno obratno). V poštev pridejo: [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019), [[Srečko Kosovel]] (4 knjige), [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020). Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988. Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET) ====[[Slovenska Talija]]==== ====Slovenske večernice==== V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC) * [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib] * [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)] V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 6]] (<s>1882</s> > 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]] {{opravljeno}} * <font color= green> [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] </font> * [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]<ref>Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} *<font color= green> [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]</font> * [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7<ref>Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo, [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib] {{opravljeno}} || <font color=green>[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) <s>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)</s> ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]<ref>Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.</ref></font> * [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč, Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}} * <font color= green>[[Slovenske večernice 38]] (1884) [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 41]] (1887) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]</font> * [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno} * [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 52]] (1900) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''</font> (besedilna varianta) * [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo </font> * [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org] * <font color=green>[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || <font color=green>[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]</font><ref>Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.</ref> * [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]] | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovenskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji "Zenta"]] </font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis) * [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar | [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)</font> * <font color=green>[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib'''] * <font color=green> [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih</font> || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta) * <font color=green>[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib] Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib] Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest * <font color=green>[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]</font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)</font> * [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja * [[Slovenske večernice 89]] (1936) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]] * [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja * [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]] * [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]] * [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest * [[Slovenske večernice 93]] (1942) Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] * [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov * [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]] * [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]] * [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]] * [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad * [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]] * [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]] ===Leposlovje v periodiki=== '''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.''' *''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib] * ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&ndash;1849) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *''[[Slovenski list]]'' (1928&ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Dan]]'' (1912&ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila&pageSize=25&frelation=Dan+(1912)&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] 1970–1987)) * <s>''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&ndash;1943) [ dLib]</s> (še ni digitaliziran) * ''[[Delavska politika]]'' (1926&ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25 dLib] * ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib] * ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib] *''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library) *''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno *''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&pageSize=25 dLib] *''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib] *''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&pageSize=25&frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib] *''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1 dLib] *''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Ptujski+tednik dLib] *''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&pageSize=25&frelation=Tednik+(Ptuj) dLib] * ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&pageSize=25&frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno * ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) * ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno * ''[[Slovan]] 1884–1887 * Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' * ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&pageSize=25&frelation=Kres+%28Ljubljana%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] (že v celoti urejeno?) * ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&pageSize=25&frelation=Vigred&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno *[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f5&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Domovina]] 1918-1941 * [[Domoljub]], 1888-1944 * [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno * [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918 * [[Mladika]] 1920-1941 * [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] * [[Edinost]] (Trst 1876-1928) * [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928) * [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920) * [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&pageSize=25&frelation=Slavjan dLib] * [[Slovanski svet]] (1888-1899) * [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&pageSize=100 dLib] * Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800) * [[Planinski vestnik]] (1895-) * Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935) * [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust] * [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985] * <font color=grey>[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib])</font> *[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&pageSize=25&fformattypeserial=journal dLib] * [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&pageSize=25&frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&sortDir=ASC&sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila) * [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog] * [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910] ====Ameriški časniki==== * [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?) * [[Glas svobode]] (1902-1907) * [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919) * [[Ameriška domovina]] (1920-1946) * [[Glas naroda]] (1893-1945) * [[Prosveta]] (1916-1948) * [[Edinost (ZDA)]] Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925) * [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957) * [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) * [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u) * [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib]) ====[[Knezova knjižnica]]==== ====[[Zabavna knjižnica]]==== ===Avtorski opusi=== *[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec'' *[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942) *[[Karel Širok]] *[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Engelbert Gangl]] *[[Prežihov Voranc]] *[[Slavko Grum]] *[[Fran Govekar]] *[[Josip Knaflič]] *[[Oton Župančič]] *[[Ivan Čampa]] *[[Fran Roš]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Pavel Strmšek]] *[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Janez Jalen]] (1891-1966) * [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco) * [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&pageSize=25&ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu]) *[[Zofka Kveder]] *[[Frančišek Ločniškar]] * [[Dušan Ludvik]] * [[Stanko Majcen]] * [[Ksaver Meško]] * [[Anton Novačan]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&browse=rokopisi&node=slike/6&pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu]) * [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin) *[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&pageSize=25&ftype=%c4%8dasopisje dLib] === Zaželeno, vendar še nepreslikano === * [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u. * [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901. * [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925. * [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11. <!-- ==Za naprej== *Vodnikova pratika dLib *Koledar Mohorjeve družbe *Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr. Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah) * --> == Literarna zgodovina == * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] *[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995 *[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926 * [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz "Knjige spominov"]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib] *[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866) *Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust] *[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] * Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] * Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] *[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] * [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS *[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 <s><code>http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37</code></s>. * [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis). * [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&type=PDF]. * [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&type=PDF] * [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] * [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft] * [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]] * [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up] * [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog] * [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]] == Neleposlovje == Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC) * [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900 *[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&ndash;1927 * [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924 *Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929 *Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 *[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352 *[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927 *Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734 *Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust] *[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921 *[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994 *[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872 *[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916 *[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891 *[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872 *[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894 *[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872 * [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939 * [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib] * [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib] * [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 * [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1) * [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910 * [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}} * [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&printsec=frontcover&dq=pismenost&hl=sl] * [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis) * [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 * [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898 * [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095 * [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732 * [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 * [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 * [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 * [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105 * [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 * [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke) * [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije * [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 * [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] * [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf] * [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf] * [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog] * [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf] * [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib. * [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&type=PDF] * [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263] * [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255] * [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254] * [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]], 1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88] Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost. * [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&hl=sl&pg=PP9#v=onepage&q=&f=false] * [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPR2,M1] * [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=radoslav+razlag&as_brr=3&hl=sl] * [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog] * [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&pg=RA1-PA284&dq=metelko&hl=sl] * [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&pg=RA2-PA43&dq=kopitar&as_brr=1&hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257] * [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=glagolita&as_brr=1&hl=sl] * Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=listi+inu&hl=slg] * [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=ravnikar&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&pg=RA1-PA204&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&pg=RA3-PA255&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&pg=RA1-PA69&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835<br> [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog] * [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] * [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog] * [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec) * [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog] * [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog] * [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog] * [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog] * [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901 * [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog] * [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog] * [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] * [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog] ==Osnovni napotki== Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami! Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo. Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. <code>domoljub 1923</code>. Zadetke razvrstimo <code>po datumu naraščajoče</code> in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo <code>Kopiraj mesto povezave</code> in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled. Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, <code>Dela leta xxxx</code>, naslov revije, oznaka žanra. Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila > Časopisje in članki > Razširi Časopisje in članki - naslov > Slovenski narod > Razširi letnica > 1911 (npr. za Libera nos a malo) > Razporedi po datumu naraščajoče > od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti. Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&action=edit seznam novosti]'''. Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si). == Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov == * [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon] **[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] * Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/] * Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/] * Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/] * Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89] == Še pod avtorsko zaporo == Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC) * [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 * [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970 * [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr. * [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje * [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm] * [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5 * [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002. * [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955. * [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959. * [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960. * [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967. * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]] * [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja) * [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]] * [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]] * [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]] * [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]] * [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]] * [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]] * [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]] * [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]] * [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]] * [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]] * [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]] * [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]] * [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]] * [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]] * [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]] * [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]] * [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]] * [[Miha Remec]], [[Iksia]] * [[Miha Remec]], [[Iksion]] * [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]] * [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]] * [[Miha Remec]], [[Votlina]] * [[Miha Remec]], [[Zar ptica]] * [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]] * [[Razvezani jezik]] * [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]] * [[Sonja Votolen]], [[Malin]] * [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]] * [[Sonja Votolen]], [[Songarei]] * [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]] * [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]] * [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]] * [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem) * [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]] * [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]] * [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]] * [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]] * [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000 * [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]]. * [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]] * [[Mednarodni jezik]] * [[Oj božime]] * [[Slovenske novele 1935]] * [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]] * [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin * [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941 ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]] == Dokončano == ===Dokončano iz LZ=== * [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]] * [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]] * [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]] * [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]] * [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]] * [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]] * [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904) * [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]] * [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]] * [[Engelbert Gangl]], [[Mare]] * [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]] * [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]] * [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]] * [[Fran Govekar]], [[Film]] * [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913) * [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela * [[Fran Govekar]], [[Suzana]] * [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896) * [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891) * [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894) * [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]] * [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]] * [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]] * [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]] * [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]] * [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]] * [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]] * [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]] * [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica * [[Fran Zbašnik]], [[Strup]] * [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]] * [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]] * [[France Bevk]], [[Beg pred senco]] * [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]] * [[France Bevk]], [[Suženj demona]] * [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana * [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]] * [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI) * [[Ivan Albreht]], [[Entree]] * [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]] * [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]] * [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]] * [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest * [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]] * [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]] * [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske * [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]] * [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922) * [[Ivan Lah]], [[Romantiki]] * [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917) * [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]] * [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]] * [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]] * [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]] * [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916) * [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]] * [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]] * [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]] * [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]] * [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]] * [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]] * [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914) * [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883) * [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]] * [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman * [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]] * [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar ** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882) ** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884) ** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886) ** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887) ** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891) ** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894) * [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]] * [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]] * [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]] * [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]] * [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest * [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]] * [[Josip Stare]], [[Vinko]] * [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest * [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini * [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]] * [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]] * [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]] * [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]] * [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]] * [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]] * [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]] * [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]] * [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela * [[Marija Kmet]], [[Brez tál]] * [[Marija Kmet]], [[V metežu]] * [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]] * [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski * [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]] * [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]] * [[Milan Pugelj]], [[Magda]] * [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]] * [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]] * [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]] * [[Miran Jarc]], [[Črna roža]] * [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]] * [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]] * [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]] * [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]] * [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja * [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]] * [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne * [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne * [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]] * [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]] * [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939) * [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]] * [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]] * [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]] * [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]] * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918) * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926) * [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]] * [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]] * [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]] * [[Zofka Kveder]], [[Pisma]] * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]] * [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912) * [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]] * [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886) * [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935) * [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929) * [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935) * [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938) ===Dokončano iz DiS=== * [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910) * [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19) * [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925) * [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914) * [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893) * [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895) * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920) * [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941) * [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894) * [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896) * [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892) * [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925) * [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926) * [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932) * [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933) * [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908) ===Dokončano drugo=== *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 8]. * [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]] * [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. * [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]] * [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912). * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911. * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924. * [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]]. * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib] * [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896. * [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905 * [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja * [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881. * [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938. * [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 * [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896 * [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889 * [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica * [[Anton Funtek]], [[Rokopis]] * [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895 * [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]] * [[Anton Ingolič]], [[Soseska]] * [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892) * [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884. * [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883. * [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877. * [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83. * [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890) * [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881. * [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882. * [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929. * [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]] * [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]] * [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]] *[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] * [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950. * [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863 * [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863. * [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27 * [[Celovški zmaj]]. * [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906 * [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864. * [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]]. * [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878) * [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib. * [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]] * [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914. * [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]] * [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921 * [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865. * [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865. * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874 * [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869. * [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 * [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911. * [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]]. * [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije * [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. * [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]]. * [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894) * [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]] * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891. * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910². * [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916. * [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900) * [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]]. * [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912. * [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama). * [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885. * [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912 * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]]. * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]]. * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]]. * [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]]. * [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]]. * [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]]. * [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]]. * [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]]. * [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]]. * [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913) * [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890. * [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03. * [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898). * [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890). * [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891. * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920. * [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901. * [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900. * [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926. * [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893. * [[Fran Jaklič]], [[Za možem]] * [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]] * [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855 * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]] * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]] * [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926 * [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894. * [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895. * [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889. * [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854 * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]] * [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Butalci]]. * [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. * [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921. * [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930. * [[Fran Milčinski]], [[Igračke]]. * [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919. * [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932. * [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]]. * [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32. * [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]]. * [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. * [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]]. * [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925. * [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. * [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914. * [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939. * [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib] * [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894. * [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. * [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903. * [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909. * [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900. * [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903. * [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). * [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856 * [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]] * [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874. * [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887. * [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931. * [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931) * [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35) * [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928. * [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38) * [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939) * [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933) * [[France Bevk]], [[Menče]] (1936) * [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858. * [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847. * [[France Prešeren]], [[Zdravljica]]. * [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885. * [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863. * [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910. * [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936. * [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]] * [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]] * [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]] * [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]]. * [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]]. * [[Ivan Cankar]], [[Erotika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Greh]] * [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]] * [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03. * [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] * [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]] * [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901. * [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]]. * [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. * [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] * [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]]. * [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. * [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]]. * [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]] * [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906. * [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917. * [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]. * [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]]. * [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]]. * [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]. * [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909. * [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914. * [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za križem]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]. * [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]]. * [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905. * [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940. * [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894). * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]]. * [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906. * [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]] * [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850. * [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863. * [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928 * [[Ivan Potrč]], [[Krefli]] * [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913. * [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16) * [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906. * [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892. * [[Ivan Tavčar]], [[4000]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba * [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]] * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908. * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]]. ** [[Kako se mi ženimo]]! ** [[Kočarjev gospod]] ** [[Posavčeva češnja]] ** [[Šarevčeva sliva]] ** [[Gričarjev Blaže]] * [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919. * [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta * [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]] * [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]]. * [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. * [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]]. * [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]]. * [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]]. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886. * [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9) * [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919) * [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]] * [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899) * [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907. * [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895). * [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897). * [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906. * [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874. * [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] ** [[Poštne nakaznice]]. ** [[Iskren zagovornik]]. ** [[Ponarejeni bankovci]]. ** [[Policijski komisar]]. ** [[Mati ga izda]]. ** [[Sodba večne pravice]]. ** [[Iz globočine morja]]. ** [[Poštarica na Prelazu]]. * [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903. * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884. * [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880 * [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] * [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 * [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883. * [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884. * [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864 * [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864. * [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893. * [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. * [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. * [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]]. * [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]]. * [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860. * [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]]. * [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828 * [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]]. * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]]. * [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]]. * [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]]. * [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]]. * [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850. * [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892. * [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884) * [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883. * [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884). * [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]]. * [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890. * [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892). * [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882. * [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876. * [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888). * [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. * [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887) * [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]]. * [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog] * [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901) * [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]]. * [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]]. * [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]]. * [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]]. * [[Josip Jurčič]], [[Domen]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Golida]]. * [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873. * [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]]. * [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877. * [[Josip Jurčič]], [[Lipe]]. * [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]]. * [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]]. * [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]]. * [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880) * [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]]. * [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886) * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog] * [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]]. * [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]]. * [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]]. * [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]]. * [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]]. * [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 * [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. * [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest * [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 * [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906. * [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906 * [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922. * [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897 * [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909. * [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891) * [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. * [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870. * [[Josip Regali]], [[Vzgoja]] * [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889. * [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869. * [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878. * [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868. *[[Josip Vandot]], [[Desetnica]] *[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] *[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]] *[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]] *[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] *[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]] *[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]] *[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] *[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] *[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] *[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] *[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] * [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851. * [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib] * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931. * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939. * [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939) * [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927) * [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938) *[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] *[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] * [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863. * [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl. * [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842. * [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907) * [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870 * [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]] * [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]] * [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]] * [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]] * [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]] * [[Juš Kozak]], [[Dota]] * [[Juš Kozak]], [[Razori]] * [[Kranjska nevesta]], SG 1864. * [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf] * [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]]. * [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]]. * [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901. * [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 . * [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 * [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]]. * [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]] * [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. * [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912 * [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906) * [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929 * [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864. * [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887. * [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27. * [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894. * [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) * [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela * [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]] * [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž * [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] * [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615] * [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917. * [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941. * [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928. *[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903). * [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902). * [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904. * [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]]. * [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855. * [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867. * [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej * [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28. * [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961. * [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972. * [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906. * [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886 * [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969) * [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T] * [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK] * [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908. * [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913. * [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. * [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911. * [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907. * [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. * [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944. * [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925). * [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923 * [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913). * [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903. * [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] * [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896. * [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882. * [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892. * [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876. * [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. * [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883. * [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893. * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897. * [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864. * [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 * [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895) * [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]] * [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896. * [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900) * [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 * [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898) * [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče * [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890) * [[Plezalski občutki]] (SN 1926) * [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]] * [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931) * [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]] * [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] * [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]] * [[Rado Murnik]], [[Brat]] * [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]] * [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]] * [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 * [[Rado Murnik]], [[Indijanci]] * [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]] * [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]] * [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]] * [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Materino srce]]. * [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]]. * [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]]. * [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] . * [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]]. * [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]]. * [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]]. * [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]]. * [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]]. * [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]]. * [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]]. * [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. * [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]]. * [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]]. * [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865. * [[Simon Jenko]]. [[Spomini]]. * [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]]. * [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. * [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]]. * [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]]. * [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]]. * [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]]. * [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]]. * [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]]. * [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]]. * [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]]. * [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 * [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863. * [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837. * [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839. * [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841. * [[Turški Pavliha]], SG 1864. * [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010. * [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000. * [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998. * [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858. * [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822. * [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) * [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 * [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]]. * [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840. * [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938. * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899 * [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914. * [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]] * [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 * [[Žalostna vernitev]], SG 1864. * [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]] * [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872) * [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.) * [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924 * [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] * [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno * [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107] * [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258] * [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] * [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874 *[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] *[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] * [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) * [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36) * [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]] * [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke) * [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] * [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]] * [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]] * [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] * [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914) * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908) * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] *[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] * [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]] * [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja * [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] * [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889) * [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881) * [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) * [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888) * [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]] * [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910) * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927) * [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]] * [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]] * [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923) * [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924) * [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org] * [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]) * [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905 * [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927 * [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99 * [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100 * [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118 * [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113 * [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95 * [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110 * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121 * [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58 * [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116 * [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71 * [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124 * [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 * F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 * [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 * [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 * [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika 1925 * [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927 * [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib] * [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib] * [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib] * [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib] * [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib] * [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib] * [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] * [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib] * [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] * [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. * [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu) * [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html] * [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010 * [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi * [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&type=PDF] sl. * [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] * [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib] * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib] * [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib] * [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib] * [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982 * [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPA3,M1] * [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog] * [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih) * [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]] * [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 * [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin * [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&page=2] sl. * [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&type=PDF] sl. * [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882 * [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19 * [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&type=PDF] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]] *[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib] *[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib] *[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib] * [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870) * [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874) * [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892) * [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890) * [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin * [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881. * [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881. * [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881. * [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi). * [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]]. * [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914 * A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib. * Fra Diavolo, gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib. * [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib. * [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895. * [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf]. * [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541 * [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib. * [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849. * [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=zalokar&as_brr=3&hl=sl#PPA8,M1] *[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902) * [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]] * [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848 * [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005 * [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh) *[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 *[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859 *[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S] *[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] *[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) *[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7] *[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g] *[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] * [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]: Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 * Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42 * [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 *[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib] * [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org] * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib] * [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 dLib] * [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] * [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}} * [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 * [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927 * [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926 * [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] prim. z [[Roka in srce]] * [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07) * [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]] * [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib] * [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib] * [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12 * [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR] * [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]] * [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger) * [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] * [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000 * [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib] * [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog] * [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib] * [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940 * [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977 * [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921) *[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala <s>--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)</s>, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC) * [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927 * [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936 * [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940 * [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896 * [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]] * [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930 * [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]] * [[Miran Jarc]] (1900-1942) * [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908 * [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903 * [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862) *[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&pageSize=25&fyear=1944&frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}} *[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}} *Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&pageSize=25&frelation=Slovenski+gospodar&sortDir=ASC&sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}} * [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}} * [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}} * K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}} *[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}} *Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}} *[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}} *[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6]; Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012 {{opravljeno}} * [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}} * [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}} * [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}} * [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} *[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]], 1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}} * [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}} * [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}} * [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}} * P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}} *[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}} *Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}} *Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11] *[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] *[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941 *[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Vertec+(1871) dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 * [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] *[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (²1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&pageSize=25&frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) * [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib] *[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] * [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877 * [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927 *Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib] *Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib] *Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43) *Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} *Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} *Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}} *Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} *F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} *Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} *Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC) *Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC) *Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC) * [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC) * [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] * [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC) * [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC) * [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016 *[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]] *Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 <s>Trenutno ureja Neja Pevec</s> [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] *[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC) *[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC) *[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] *P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC) *Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj * [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] > [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:52, 25. februar 2016 (UTC) * [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] > > [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC) * [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST)) * [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič) ==Urejeni avtorski opusi== *[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC) * [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC) * [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&pageSize=25&ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber * [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]] *[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC) * [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC) * [[Bratko Kreft]] '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC) * [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC) * [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC) * [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC) * [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik * [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC) ==Urejena literarna zgodovina== * [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) * [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC) *Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC) == [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] == == [[Srednješolska literarna besedila]]== == Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]] == Študentsko popravljanje za višjo oceno == * [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]] == Glej tudi == [[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]] [[Kategorija:Wikiprojekti]] s0fxk0xuwqps9rnscv7mwrmam26eokr 206969 206968 2022-07-26T13:18:12Z Teastezinar 8570 /* Besedila za urejanje v letu 2022 */ wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska leposlovna klasika |tema=Digitalizacija slovenske leposlovne klasike |mentor=[[Uporabnik:Hladnikm|red. prof. dr. Miran Hladnik ''Hladnikm'']] |koordinator=[[Uporabnik:Mihael Simonič|Mihael Simonič]] |sodelovanje=študenti [[w:Filozofska fakulteta|FF]] |nadrejeni= |sorodni1=Zbirka slovenskih mladinskih leposlovnih besedil |sorodni2=Besedila za ZRC SAZU }} == Slovenska literatura na internetu == '''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)''' Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaela Simoniča. Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.] == Kazala== ===[[Leposlovje v literarnih revijah]]=== ===[[Leposlovje v časnikih]]=== ===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]=== ===[[Knjige po letih]]=== ==Besedila za urejanje v letu 2022== [Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.] <!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --> * [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]] *[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman''': št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] *[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Ureja: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Ureja: [[Uporabnik: Nusavesd|Nuša Vešligaj]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 39]. Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37]. Ureja: [[Uporabnik:Doris_Jeretina|Doris Jeretina]] *[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 16]. *[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}} [dogaja se v Šentanelu] *[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}} {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} *[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} *[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Ureja: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52 {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Ureja: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} *[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''. Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] Ureja: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Tina Raj *[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] *[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] * [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] * [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] * [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] * [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ dLib] * [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 40-44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW dLib] * [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA dLib] * [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1939&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] *[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] *[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] *[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] *[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib] *[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] *[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] *[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] *[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] *[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] *[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] *[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] *[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] *[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] *[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] *[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] *[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] *[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] *[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]] *[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik:TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 294] *[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 277] *[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 266] *[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 244] *[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229] *[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224] *[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 188] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 178] *[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 289] *[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 254] *''[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 279]'' *[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261] *[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 21] *[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] Ureja: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 285]'' *[[Andrej Kobal]]: [[Po solčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=4 302] *[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 231] *[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228] *[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 142] *[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 130] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 186] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176] *[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 133] * [[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]]: [[Bele zvezde]], Slovenec 1942 in 1943 * [[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]]: [[Domačija v cvetju]], Slovenec 1943 *[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 *J. E. Polák: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1943 * Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}} ==Besedila za urejanje v letu 2021== *Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] * [[Anton Terbovec|A. J. Terbovec]]: [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=1 dLib] * [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] * [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] * M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]] * [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] *[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]] *[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] * [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]] * [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=3 dLib] * [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] * [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&sclient=gws-wiz&ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] * [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib] * [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]] * [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] * [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] * [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1919&page=2 dLib] *[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] *[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198] *[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=2 dLib] *[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244] *A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187] *[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12] *[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] *[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124] *[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96] *[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] *[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139] *[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] *[[Andrejčkov Jože|Josip Podmilšak]]: [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] *[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib] *[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] *[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] *[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261] *[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] *[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=13 dLib], Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. *[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] - Ureja: Urh Ferlež *[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] *[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271] *[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 237] *[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]] *[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 262] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]] ==Besedila za urejanje v letu 2020== *[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku) *[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929) *[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] *[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]] * Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]] * Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman "Rakete". ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Ureja: [[Tejacec|Teja Čeč]] * [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}} *[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) *[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] * [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *<s> [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]</s> Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]]. * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo) * Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1924&page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29) * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št. 281–85, 288–93, 295–96) *[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32) *[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]] * [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40) *Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]] *[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]] *E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]] *J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} *[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} Ureja: [[Nika Šušteršič|Nika Šušteršič]] *A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} *[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: "[[Na pragu smrti]]": Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali. SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}}, 6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}}, 10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]] *[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902 *[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902 *Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23 *[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33 *Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 *[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 *-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 *Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?) *[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 *[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 *Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 *[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 *Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30 *Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51, 1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929: št. 8, 13, 37, 38, 40 *Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 * Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 *Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 *Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]]. Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51 *M. J.: [[Če študent na rajžo gre]]. Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 *[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]] *[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 *[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 *[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 *dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 *[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 *[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44 *Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6) *Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) *J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib] *[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1925&page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib] *[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib] *Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib] *[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib *[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&page=4&fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]] *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] *Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] *J. Stritar: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] Uredila: [[Uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] *Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib] *Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib] *[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib] *Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib] *Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib] *Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib] *[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib] *[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''. Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib] *Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib] *[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib] *[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib] *[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] *[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib] *Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib] *[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib] *J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib] *Д: [[Kralj & Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Ureja: Uroš Ferrari Stojanović *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] *Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib] *[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib] *Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib] *[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib] *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] *E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b, 237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib] *Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib] *[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib] *[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib] *Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib] *[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib] *[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib] *[[Joško Kevc]]: [[Izlet na Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib] *Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib] *Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib] *V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib] * [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  * [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]      * [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib] * Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib] * A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib] * A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib] * H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). * [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] * M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] *Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] *[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib] *M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib] *V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.] *[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.] *[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do 55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] '''Avtorski opusi''' * [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir) * [[Fran Milčinski]] * [[Marjana Grasselli Prosenc]] * [[France Bevk]] * [[Fran Žgur]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Franjo Krašovec]] * [[Drago Komac]] * [[Joško Kevc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Ivan Podlesnik]] * [[Oskar Kamenšek]] * [[Janko Kessler]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Anton Zajc]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica) * [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&ndash;187. * [[Fran Detela]] *[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik) * [[Jakob Alešovec]] * [[Josip Podmilšak]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}} *[[Leopold Lenard]] * [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd. *[[Ivo Grahor]]<ref>Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.</ref> *[[Ivo Brnčić]] *[[Ljudmila Poljanec]] *[[Lea Fatur]] *[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')<ref>Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.</ref> *[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi) *postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja. *[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru) *[[Josip Vandot]] *[[Narte Velikonja]] *[[Janko Mlakar]] *[[Ivan Albreht]] *[[Matej Tonejec]] - Samostal *[[Anton Koder]] *[[Fran Levstik]] (gl. SN) *[[Pavel Turner]] *[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Josip Stritar]] *[[Alojzij Kokalj]] *[[Ivan Cankar]] (gl. SN) *[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.) *[[Josip Premk]] *[[Albin Prepeluh]] *[[Fran Govekar]] *[[Milan Pugelj]] *[[Ivo Trošt]] *[[Julij Bučar]] *[[Marija Grošelj]] *[[Mara Tavčar]] *[[Ljudmila Prunk]] *[[Marija Kmet]] *[[Josip Suchy]] *[[Josip Kostanjevec]] *[[Ivan Lah]] *[[Gustav Strniša]] *[[Frančišek Ksaver Steržaj]] '''Revije''' *[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib] *[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib] ==Besedila za urejanje v letu 2019== *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]] *[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dzvon+1876%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama *Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *''[[Besednik]]'' (1869&ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&mdash;4 je že urejeno) Ureja: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]] *[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST) ==Besedila za urejanje v letu 2018 == *Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib] *A. M. Bašič:[[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Ureja: [[Uporabnik:MašaKrajnc|Maša Krajnc]] *P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik:Maša Milčinski|Maša Milčinski]] *[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} *[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] (pdf še pride) *[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib] *Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST) *[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Delavska+politika&page=1&fyear=1928&sortDir=ASC&sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika) *[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&query=%27keywords%3djudita+pajk%27&pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] *[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib] *[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929 *[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930 *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]] *[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234) {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib] *[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] * [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78) Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan (Slovenski narod)|Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140) * [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175), IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) * [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89) * Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) * [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932 *[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929 * [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] * [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 118 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke 252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-55&pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}} * [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] *[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET) *Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3 * [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303 *Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici] * [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921 * Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta'' 8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET) * Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici * Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut * ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf]) * [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] * [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti) * [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890 * [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&printsec=frontcover&dq=stanko+vraz&as_brr=3&hl=sl] * [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) * [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] * [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog] * [[Josip Stritar]], [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] * [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]] * [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog] * [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] * [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib. * [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] *[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *''Slovan'' 1884&ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] **Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * kazalo leposlovnih člankov v reviji *[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]] * [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * ([[Eno si zapojmo]]) * ([[Ljudske pesmi]]) * ([[Ljudski pregovori]]) * ([[Slovenske pravljice]]) * <s>[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]</s> ===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''=== == Besedila za urejanje v letu 2017== ===Posamezna besedila=== * [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST) *[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&pageSize=25&frelation=Glas&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]] *Maša Slavčeva [<nowiki />[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Patricija Berglez]] *Zofka Kveder-Demetrovićeva [<nowiki />[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]] *[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST) *[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST) *[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST) *[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET) *[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET) *[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST) *[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor ]] *[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST) *[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET) *P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST) *[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST) *[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] *Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET) *[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]] *[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] *[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST) *[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 *[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005) *[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST) ====Besedilne variante==== * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) * [[France Bevk]], [[Začudene oči]] * [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]: Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji ===Leposlovje v zbirkah=== ====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev==== Po 141. členu ZASP usahnejo pravice redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30 letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev (razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno obratno). V poštev pridejo: [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019), [[Srečko Kosovel]] (4 knjige), [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020). Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988. Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET) ====[[Slovenska Talija]]==== ====Slovenske večernice==== V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC) * [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib] * [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)] V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 6]] (<s>1882</s> > 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]] {{opravljeno}} * <font color= green> [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] </font> * [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]<ref>Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} *<font color= green> [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]</font> * [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7<ref>Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo, [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib] {{opravljeno}} || <font color=green>[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) <s>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)</s> ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]<ref>Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.</ref></font> * [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč, Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}} * <font color= green>[[Slovenske večernice 38]] (1884) [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 41]] (1887) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]</font> * [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno} * [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 52]] (1900) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''</font> (besedilna varianta) * [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo </font> * [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org] * <font color=green>[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || <font color=green>[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]</font><ref>Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.</ref> * [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]] | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovenskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji "Zenta"]] </font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis) * [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar | [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)</font> * <font color=green>[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib'''] * <font color=green> [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih</font> || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta) * <font color=green>[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib] Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib] Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest * <font color=green>[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]</font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)</font> * [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja * [[Slovenske večernice 89]] (1936) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]] * [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja * [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]] * [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]] * [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest * [[Slovenske večernice 93]] (1942) Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] * [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov * [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]] * [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]] * [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]] * [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad * [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]] * [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]] ===Leposlovje v periodiki=== '''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.''' *''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib] * ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&ndash;1849) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *''[[Slovenski list]]'' (1928&ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Dan]]'' (1912&ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila&pageSize=25&frelation=Dan+(1912)&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] 1970–1987)) * <s>''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&ndash;1943) [ dLib]</s> (še ni digitaliziran) * ''[[Delavska politika]]'' (1926&ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25 dLib] * ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib] * ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib] *''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library) *''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno *''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&pageSize=25 dLib] *''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib] *''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&pageSize=25&frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib] *''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1 dLib] *''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Ptujski+tednik dLib] *''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&pageSize=25&frelation=Tednik+(Ptuj) dLib] * ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&pageSize=25&frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno * ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) * ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno * ''[[Slovan]] 1884–1887 * Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' * ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&pageSize=25&frelation=Kres+%28Ljubljana%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] (že v celoti urejeno?) * ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&pageSize=25&frelation=Vigred&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno *[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f5&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Domovina]] 1918-1941 * [[Domoljub]], 1888-1944 * [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno * [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918 * [[Mladika]] 1920-1941 * [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] * [[Edinost]] (Trst 1876-1928) * [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928) * [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920) * [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&pageSize=25&frelation=Slavjan dLib] * [[Slovanski svet]] (1888-1899) * [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&pageSize=100 dLib] * Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800) * [[Planinski vestnik]] (1895-) * Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935) * [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust] * [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985] * <font color=grey>[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib])</font> *[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&pageSize=25&fformattypeserial=journal dLib] * [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&pageSize=25&frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&sortDir=ASC&sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila) * [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog] * [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910] ====Ameriški časniki==== * [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?) * [[Glas svobode]] (1902-1907) * [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919) * [[Ameriška domovina]] (1920-1946) * [[Glas naroda]] (1893-1945) * [[Prosveta]] (1916-1948) * [[Edinost (ZDA)]] Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925) * [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957) * [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) * [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u) * [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib]) ====[[Knezova knjižnica]]==== ====[[Zabavna knjižnica]]==== ===Avtorski opusi=== *[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec'' *[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942) *[[Karel Širok]] *[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Engelbert Gangl]] *[[Prežihov Voranc]] *[[Slavko Grum]] *[[Fran Govekar]] *[[Josip Knaflič]] *[[Oton Župančič]] *[[Ivan Čampa]] *[[Fran Roš]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Pavel Strmšek]] *[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Janez Jalen]] (1891-1966) * [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco) * [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&pageSize=25&ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu]) *[[Zofka Kveder]] *[[Frančišek Ločniškar]] * [[Dušan Ludvik]] * [[Stanko Majcen]] * [[Ksaver Meško]] * [[Anton Novačan]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&browse=rokopisi&node=slike/6&pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu]) * [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin) *[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&pageSize=25&ftype=%c4%8dasopisje dLib] === Zaželeno, vendar še nepreslikano === * [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u. * [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901. * [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925. * [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11. <!-- ==Za naprej== *Vodnikova pratika dLib *Koledar Mohorjeve družbe *Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr. Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah) * --> == Literarna zgodovina == * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] *[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995 *[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926 * [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz "Knjige spominov"]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib] *[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866) *Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust] *[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] * Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] * Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] *[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] * [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS *[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 <s><code>http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37</code></s>. * [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis). * [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&type=PDF]. * [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&type=PDF] * [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] * [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft] * [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]] * [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up] * [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog] * [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]] == Neleposlovje == Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC) * [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900 *[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&ndash;1927 * [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924 *Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929 *Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 *[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352 *[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927 *Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734 *Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust] *[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921 *[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994 *[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872 *[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916 *[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891 *[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872 *[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894 *[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872 * [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939 * [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib] * [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib] * [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 * [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1) * [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910 * [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}} * [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&printsec=frontcover&dq=pismenost&hl=sl] * [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis) * [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 * [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898 * [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095 * [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732 * [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 * [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 * [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 * [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105 * [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 * [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke) * [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije * [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 * [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] * [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf] * [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf] * [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog] * [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf] * [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib. * [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&type=PDF] * [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263] * [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255] * [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254] * [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]], 1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88] Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost. * [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&hl=sl&pg=PP9#v=onepage&q=&f=false] * [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPR2,M1] * [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=radoslav+razlag&as_brr=3&hl=sl] * [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog] * [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&pg=RA1-PA284&dq=metelko&hl=sl] * [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&pg=RA2-PA43&dq=kopitar&as_brr=1&hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257] * [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=glagolita&as_brr=1&hl=sl] * Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=listi+inu&hl=slg] * [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=ravnikar&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&pg=RA1-PA204&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&pg=RA3-PA255&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&pg=RA1-PA69&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835<br> [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog] * [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] * [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog] * [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec) * [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog] * [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog] * [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog] * [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog] * [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901 * [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog] * [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog] * [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] * [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog] ==Osnovni napotki== Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami! Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo. Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. <code>domoljub 1923</code>. Zadetke razvrstimo <code>po datumu naraščajoče</code> in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo <code>Kopiraj mesto povezave</code> in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled. Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, <code>Dela leta xxxx</code>, naslov revije, oznaka žanra. Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila > Časopisje in članki > Razširi Časopisje in članki - naslov > Slovenski narod > Razširi letnica > 1911 (npr. za Libera nos a malo) > Razporedi po datumu naraščajoče > od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti. Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&action=edit seznam novosti]'''. Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si). == Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov == * [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon] **[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] * Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/] * Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/] * Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/] * Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89] == Še pod avtorsko zaporo == Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC) * [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 * [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970 * [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr. * [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje * [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm] * [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5 * [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002. * [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955. * [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959. * [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960. * [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967. * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]] * [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja) * [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]] * [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]] * [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]] * [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]] * [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]] * [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]] * [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]] * [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]] * [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]] * [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]] * [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]] * [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]] * [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]] * [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]] * [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]] * [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]] * [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]] * [[Miha Remec]], [[Iksia]] * [[Miha Remec]], [[Iksion]] * [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]] * [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]] * [[Miha Remec]], [[Votlina]] * [[Miha Remec]], [[Zar ptica]] * [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]] * [[Razvezani jezik]] * [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]] * [[Sonja Votolen]], [[Malin]] * [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]] * [[Sonja Votolen]], [[Songarei]] * [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]] * [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]] * [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]] * [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem) * [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]] * [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]] * [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]] * [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]] * [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000 * [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]]. * [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]] * [[Mednarodni jezik]] * [[Oj božime]] * [[Slovenske novele 1935]] * [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]] * [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin * [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941 ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]] == Dokončano == ===Dokončano iz LZ=== * [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]] * [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]] * [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]] * [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]] * [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]] * [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]] * [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904) * [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]] * [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]] * [[Engelbert Gangl]], [[Mare]] * [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]] * [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]] * [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]] * [[Fran Govekar]], [[Film]] * [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913) * [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela * [[Fran Govekar]], [[Suzana]] * [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896) * [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891) * [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894) * [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]] * [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]] * [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]] * [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]] * [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]] * [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]] * [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]] * [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]] * [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica * [[Fran Zbašnik]], [[Strup]] * [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]] * [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]] * [[France Bevk]], [[Beg pred senco]] * [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]] * [[France Bevk]], [[Suženj demona]] * [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana * [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]] * [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI) * [[Ivan Albreht]], [[Entree]] * [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]] * [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]] * [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]] * [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest * [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]] * [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]] * [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske * [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]] * [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922) * [[Ivan Lah]], [[Romantiki]] * [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917) * [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]] * [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]] * [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]] * [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]] * [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916) * [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]] * [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]] * [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]] * [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]] * [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]] * [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]] * [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914) * [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883) * [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]] * [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman * [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]] * [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar ** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882) ** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884) ** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886) ** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887) ** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891) ** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894) * [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]] * [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]] * [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]] * [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]] * [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest * [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]] * [[Josip Stare]], [[Vinko]] * [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest * [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini * [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]] * [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]] * [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]] * [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]] * [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]] * [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]] * [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]] * [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]] * [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela * [[Marija Kmet]], [[Brez tál]] * [[Marija Kmet]], [[V metežu]] * [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]] * [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski * [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]] * [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]] * [[Milan Pugelj]], [[Magda]] * [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]] * [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]] * [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]] * [[Miran Jarc]], [[Črna roža]] * [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]] * [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]] * [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]] * [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]] * [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja * [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]] * [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne * [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne * [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]] * [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]] * [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939) * [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]] * [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]] * [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]] * [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]] * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918) * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926) * [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]] * [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]] * [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]] * [[Zofka Kveder]], [[Pisma]] * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]] * [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912) * [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]] * [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886) * [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935) * [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929) * [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935) * [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938) ===Dokončano iz DiS=== * [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910) * [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19) * [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925) * [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914) * [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893) * [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895) * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920) * [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941) * [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894) * [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896) * [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892) * [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925) * [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926) * [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932) * [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933) * [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908) ===Dokončano drugo=== *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 8]. * [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]] * [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. * [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]] * [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912). * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911. * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924. * [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]]. * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib] * [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896. * [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905 * [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja * [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881. * [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938. * [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 * [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896 * [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889 * [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica * [[Anton Funtek]], [[Rokopis]] * [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895 * [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]] * [[Anton Ingolič]], [[Soseska]] * [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892) * [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884. * [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883. * [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877. * [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83. * [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890) * [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881. * [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882. * [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929. * [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]] * [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]] * [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]] *[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] * [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950. * [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863 * [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863. * [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27 * [[Celovški zmaj]]. * [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906 * [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864. * [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]]. * [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878) * [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib. * [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]] * [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914. * [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]] * [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921 * [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865. * [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865. * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874 * [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869. * [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 * [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911. * [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]]. * [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije * [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. * [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]]. * [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894) * [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]] * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891. * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910². * [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916. * [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900) * [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]]. * [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912. * [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama). * [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885. * [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912 * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]]. * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]]. * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]]. * [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]]. * [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]]. * [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]]. * [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]]. * [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]]. * [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]]. * [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913) * [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890. * [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03. * [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898). * [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890). * [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891. * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920. * [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901. * [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900. * [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926. * [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893. * [[Fran Jaklič]], [[Za možem]] * [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]] * [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855 * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]] * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]] * [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926 * [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894. * [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895. * [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889. * [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854 * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]] * [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Butalci]]. * [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. * [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921. * [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930. * [[Fran Milčinski]], [[Igračke]]. * [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919. * [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932. * [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]]. * [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32. * [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]]. * [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. * [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]]. * [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925. * [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. * [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914. * [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939. * [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib] * [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894. * [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. * [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903. * [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909. * [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900. * [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903. * [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). * [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856 * [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]] * [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874. * [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887. * [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931. * [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931) * [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35) * [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928. * [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38) * [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939) * [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933) * [[France Bevk]], [[Menče]] (1936) * [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858. * [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847. * [[France Prešeren]], [[Zdravljica]]. * [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885. * [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863. * [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910. * [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936. * [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]] * [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]] * [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]] * [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]]. * [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]]. * [[Ivan Cankar]], [[Erotika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Greh]] * [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]] * [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03. * [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] * [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]] * [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901. * [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]]. * [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. * [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] * [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]]. * [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. * [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]]. * [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]] * [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906. * [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917. * [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]. * [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]]. * [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]]. * [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]. * [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909. * [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914. * [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za križem]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]. * [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]]. * [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905. * [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940. * [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894). * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]]. * [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906. * [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]] * [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850. * [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863. * [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928 * [[Ivan Potrč]], [[Krefli]] * [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913. * [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16) * [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906. * [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892. * [[Ivan Tavčar]], [[4000]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba * [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]] * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908. * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]]. ** [[Kako se mi ženimo]]! ** [[Kočarjev gospod]] ** [[Posavčeva češnja]] ** [[Šarevčeva sliva]] ** [[Gričarjev Blaže]] * [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919. * [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta * [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]] * [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]]. * [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. * [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]]. * [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]]. * [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]]. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886. * [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9) * [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919) * [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]] * [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899) * [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907. * [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895). * [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897). * [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906. * [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874. * [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] ** [[Poštne nakaznice]]. ** [[Iskren zagovornik]]. ** [[Ponarejeni bankovci]]. ** [[Policijski komisar]]. ** [[Mati ga izda]]. ** [[Sodba večne pravice]]. ** [[Iz globočine morja]]. ** [[Poštarica na Prelazu]]. * [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903. * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884. * [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880 * [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] * [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 * [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883. * [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884. * [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864 * [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864. * [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893. * [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. * [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. * [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]]. * [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]]. * [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860. * [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]]. * [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828 * [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]]. * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]]. * [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]]. * [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]]. * [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]]. * [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850. * [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892. * [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884) * [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883. * [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884). * [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]]. * [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890. * [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892). * [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882. * [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876. * [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888). * [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. * [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887) * [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]]. * [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog] * [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901) * [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]]. * [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]]. * [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]]. * [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]]. * [[Josip Jurčič]], [[Domen]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Golida]]. * [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873. * [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]]. * [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877. * [[Josip Jurčič]], [[Lipe]]. * [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]]. * [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]]. * [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]]. * [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880) * [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]]. * [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886) * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog] * [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]]. * [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]]. * [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]]. * [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]]. * [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]]. * [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 * [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. * [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest * [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 * [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906. * [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906 * [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922. * [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897 * [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909. * [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891) * [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. * [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870. * [[Josip Regali]], [[Vzgoja]] * [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889. * [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869. * [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878. * [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868. *[[Josip Vandot]], [[Desetnica]] *[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] *[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]] *[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]] *[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] *[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]] *[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]] *[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] *[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] *[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] *[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] *[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] * [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851. * [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib] * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931. * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939. * [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939) * [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927) * [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938) *[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] *[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] * [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863. * [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl. * [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842. * [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907) * [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870 * [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]] * [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]] * [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]] * [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]] * [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]] * [[Juš Kozak]], [[Dota]] * [[Juš Kozak]], [[Razori]] * [[Kranjska nevesta]], SG 1864. * [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf] * [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]]. * [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]]. * [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901. * [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 . * [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 * [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]]. * [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]] * [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. * [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912 * [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906) * [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929 * [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864. * [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887. * [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27. * [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894. * [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) * [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela * [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]] * [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž * [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] * [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615] * [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917. * [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941. * [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928. *[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903). * [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902). * [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904. * [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]]. * [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855. * [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867. * [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej * [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28. * [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961. * [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972. * [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906. * [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886 * [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969) * [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T] * [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK] * [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908. * [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913. * [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. * [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911. * [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907. * [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. * [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944. * [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925). * [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923 * [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913). * [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903. * [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] * [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896. * [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882. * [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892. * [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876. * [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. * [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883. * [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893. * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897. * [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864. * [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 * [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895) * [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]] * [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896. * [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900) * [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 * [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898) * [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče * [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890) * [[Plezalski občutki]] (SN 1926) * [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]] * [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931) * [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]] * [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] * [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]] * [[Rado Murnik]], [[Brat]] * [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]] * [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]] * [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 * [[Rado Murnik]], [[Indijanci]] * [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]] * [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]] * [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]] * [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Materino srce]]. * [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]]. * [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]]. * [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] . * [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]]. * [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]]. * [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]]. * [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]]. * [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]]. * [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]]. * [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]]. * [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. * [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]]. * [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]]. * [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865. * [[Simon Jenko]]. [[Spomini]]. * [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]]. * [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. * [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]]. * [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]]. * [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]]. * [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]]. * [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]]. * [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]]. * [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]]. * [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]]. * [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 * [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863. * [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837. * [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839. * [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841. * [[Turški Pavliha]], SG 1864. * [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010. * [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000. * [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998. * [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858. * [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822. * [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) * [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 * [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]]. * [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840. * [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938. * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899 * [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914. * [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]] * [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 * [[Žalostna vernitev]], SG 1864. * [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]] * [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872) * [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.) * [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924 * [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] * [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno * [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107] * [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258] * [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] * [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874 *[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] *[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] * [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) * [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36) * [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]] * [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke) * [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] * [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]] * [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]] * [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] * [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914) * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908) * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] *[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] * [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]] * [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja * [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] * [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889) * [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881) * [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) * [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888) * [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]] * [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910) * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927) * [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]] * [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]] * [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923) * [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924) * [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org] * [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]) * [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905 * [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927 * [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99 * [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100 * [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118 * [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113 * [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95 * [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110 * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121 * [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58 * [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116 * [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71 * [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124 * [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 * F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 * [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 * [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 * [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika 1925 * [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927 * [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib] * [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib] * [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib] * [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib] * [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib] * [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib] * [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] * [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib] * [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] * [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. * [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu) * [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html] * [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010 * [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi * [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&type=PDF] sl. * [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] * [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib] * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib] * [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib] * [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib] * [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982 * [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPA3,M1] * [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog] * [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih) * [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]] * [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 * [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin * [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&page=2] sl. * [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&type=PDF] sl. * [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882 * [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19 * [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&type=PDF] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]] *[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib] *[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib] *[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib] * [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870) * [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874) * [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892) * [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890) * [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin * [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881. * [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881. * [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881. * [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi). * [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]]. * [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914 * A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib. * Fra Diavolo, gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib. * [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib. * [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895. * [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf]. * [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541 * [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib. * [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849. * [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=zalokar&as_brr=3&hl=sl#PPA8,M1] *[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902) * [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]] * [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848 * [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005 * [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh) *[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 *[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859 *[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S] *[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] *[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) *[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7] *[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g] *[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] * [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]: Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 * Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42 * [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 *[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib] * [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org] * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib] * [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 dLib] * [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] * [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}} * [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 * [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927 * [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926 * [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] prim. z [[Roka in srce]] * [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07) * [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]] * [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib] * [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib] * [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12 * [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR] * [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]] * [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger) * [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] * [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000 * [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib] * [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog] * [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib] * [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940 * [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977 * [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921) *[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala <s>--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)</s>, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC) * [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927 * [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936 * [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940 * [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896 * [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]] * [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930 * [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]] * [[Miran Jarc]] (1900-1942) * [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908 * [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903 * [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862) *[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&pageSize=25&fyear=1944&frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}} *[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}} *Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&pageSize=25&frelation=Slovenski+gospodar&sortDir=ASC&sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}} * [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}} * [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}} * K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}} *[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}} *Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}} *[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}} *[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6]; Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012 {{opravljeno}} * [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}} * [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}} * [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}} * [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} *[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]], 1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}} * [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}} * [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}} * [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}} * P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}} *[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}} *Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}} *Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11] *[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] *[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941 *[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Vertec+(1871) dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 * [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] *[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (²1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&pageSize=25&frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) * [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib] *[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] * [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877 * [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927 *Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib] *Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib] *Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43) *Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} *Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} *Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}} *Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} *F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} *Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} *Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC) *Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC) *Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC) * [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC) * [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] * [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC) * [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC) * [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016 *[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]] *Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 <s>Trenutno ureja Neja Pevec</s> [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] *[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC) *[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC) *[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] *P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC) *Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj * [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] > [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:52, 25. februar 2016 (UTC) * [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] > > [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC) * [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST)) * [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič) ==Urejeni avtorski opusi== *[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC) * [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC) * [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&pageSize=25&ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber * [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]] *[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC) * [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC) * [[Bratko Kreft]] '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC) * [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC) * [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC) * [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC) * [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik * [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC) ==Urejena literarna zgodovina== * [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) * [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC) *Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC) == [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] == == [[Srednješolska literarna besedila]]== == Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]] == Študentsko popravljanje za višjo oceno == * [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]] == Glej tudi == [[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]] [[Kategorija:Wikiprojekti]] hs3n6dgkf57acppi0gxcgp0ksq9u9h5 206975 206969 2022-07-26T13:42:19Z Leastezinar 8591 /* Besedila za urejanje v letu 2022 */ wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska leposlovna klasika |tema=Digitalizacija slovenske leposlovne klasike |mentor=[[Uporabnik:Hladnikm|red. prof. dr. Miran Hladnik ''Hladnikm'']] |koordinator=[[Uporabnik:Mihael Simonič|Mihael Simonič]] |sodelovanje=študenti [[w:Filozofska fakulteta|FF]] |nadrejeni= |sorodni1=Zbirka slovenskih mladinskih leposlovnih besedil |sorodni2=Besedila za ZRC SAZU }} == Slovenska literatura na internetu == '''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)''' Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaela Simoniča. Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.] == Kazala== ===[[Leposlovje v literarnih revijah]]=== ===[[Leposlovje v časnikih]]=== ===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]=== ===[[Knjige po letih]]=== ==Besedila za urejanje v letu 2022== [Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.] <!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --> * [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]] *[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman''': št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] *[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Ureja: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Ureja: [[Uporabnik: Nusavesd|Nuša Vešligaj]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 39]. Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37]. Ureja: [[Uporabnik:Doris_Jeretina|Doris Jeretina]] *[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 16]. *[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}} [dogaja se v Šentanelu] *[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}} {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} *[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} *[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Ureja: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52 {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} *[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''. Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] Ureja: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Tina Raj *[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] *[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] * [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] * [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] * [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] * [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ dLib] * [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 40-44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW dLib] * [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA dLib] * [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1939&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] *[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] *[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] *[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] *[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib] *[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] *[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] *[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] *[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] *[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] *[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] *[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] *[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] *[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] *[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] *[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] *[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] *[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] *[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]] *[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik:TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 294] *[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 277] *[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 266] *[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 244] *[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229] *[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224] *[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 188] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 178] *[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 289] *[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 254] *''[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 279]'' *[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261] *[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 21] *[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] Ureja: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 285]'' *[[Andrej Kobal]]: [[Po solčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=4 302] *[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 231] *[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228] *[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 142] *[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 130] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 186] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176] *[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 133] * [[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]]: [[Bele zvezde]], Slovenec 1942 in 1943 * [[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]]: [[Domačija v cvetju]], Slovenec 1943 *[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 *J. E. Polák: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1943 * Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}} ==Besedila za urejanje v letu 2021== *Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] * [[Anton Terbovec|A. J. Terbovec]]: [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=1 dLib] * [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] * [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] * M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]] * [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] *[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]] *[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] * [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]] * [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=3 dLib] * [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] * [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&sclient=gws-wiz&ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] * [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib] * [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]] * [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] * [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] * [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1919&page=2 dLib] *[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] *[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198] *[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=2 dLib] *[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244] *A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187] *[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12] *[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] *[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124] *[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96] *[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] *[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139] *[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] *[[Andrejčkov Jože|Josip Podmilšak]]: [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] *[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib] *[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] *[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] *[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261] *[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] *[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=13 dLib], Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. *[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] - Ureja: Urh Ferlež *[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] *[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271] *[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 237] *[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]] *[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 262] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]] ==Besedila za urejanje v letu 2020== *[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku) *[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929) *[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] *[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]] * Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]] * Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman "Rakete". ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Ureja: [[Tejacec|Teja Čeč]] * [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}} *[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) *[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] * [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *<s> [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]</s> Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]]. * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo) * Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1924&page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29) * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št. 281–85, 288–93, 295–96) *[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32) *[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]] * [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40) *Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]] *[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]] *E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]] *J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} *[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} Ureja: [[Nika Šušteršič|Nika Šušteršič]] *A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} *[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: "[[Na pragu smrti]]": Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali. SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}}, 6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}}, 10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]] *[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902 *[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902 *Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23 *[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33 *Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 *[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 *-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 *Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?) *[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 *[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 *Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 *[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 *Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30 *Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51, 1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929: št. 8, 13, 37, 38, 40 *Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 * Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 *Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 *Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]]. Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51 *M. J.: [[Če študent na rajžo gre]]. Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 *[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]] *[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 *[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 *[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 *dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 *[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 *[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44 *Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6) *Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) *J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib] *[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1925&page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib] *[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib] *Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib] *[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib *[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&page=4&fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]] *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] *Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] *J. Stritar: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] Uredila: [[Uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] *Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib] *Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib] *[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib] *Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib] *Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib] *Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib] *[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib] *[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''. Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib] *Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib] *[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib] *[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib] *[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] *[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib] *Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib] *[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib] *J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib] *Д: [[Kralj & Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Ureja: Uroš Ferrari Stojanović *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] *Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib] *[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib] *Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib] *[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib] *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] *E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b, 237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib] *Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib] *[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib] *[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib] *Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib] *[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib] *[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib] *[[Joško Kevc]]: [[Izlet na Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib] *Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib] *Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib] *V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib] * [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  * [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]      * [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib] * Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib] * A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib] * A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib] * H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). * [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] * M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] *Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] *[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib] *M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib] *V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.] *[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.] *[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do 55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] '''Avtorski opusi''' * [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir) * [[Fran Milčinski]] * [[Marjana Grasselli Prosenc]] * [[France Bevk]] * [[Fran Žgur]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Franjo Krašovec]] * [[Drago Komac]] * [[Joško Kevc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Ivan Podlesnik]] * [[Oskar Kamenšek]] * [[Janko Kessler]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Anton Zajc]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica) * [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&ndash;187. * [[Fran Detela]] *[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik) * [[Jakob Alešovec]] * [[Josip Podmilšak]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}} *[[Leopold Lenard]] * [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd. *[[Ivo Grahor]]<ref>Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.</ref> *[[Ivo Brnčić]] *[[Ljudmila Poljanec]] *[[Lea Fatur]] *[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')<ref>Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.</ref> *[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi) *postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja. *[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru) *[[Josip Vandot]] *[[Narte Velikonja]] *[[Janko Mlakar]] *[[Ivan Albreht]] *[[Matej Tonejec]] - Samostal *[[Anton Koder]] *[[Fran Levstik]] (gl. SN) *[[Pavel Turner]] *[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Josip Stritar]] *[[Alojzij Kokalj]] *[[Ivan Cankar]] (gl. SN) *[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.) *[[Josip Premk]] *[[Albin Prepeluh]] *[[Fran Govekar]] *[[Milan Pugelj]] *[[Ivo Trošt]] *[[Julij Bučar]] *[[Marija Grošelj]] *[[Mara Tavčar]] *[[Ljudmila Prunk]] *[[Marija Kmet]] *[[Josip Suchy]] *[[Josip Kostanjevec]] *[[Ivan Lah]] *[[Gustav Strniša]] *[[Frančišek Ksaver Steržaj]] '''Revije''' *[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib] *[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib] ==Besedila za urejanje v letu 2019== *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]] *[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dzvon+1876%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama *Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *''[[Besednik]]'' (1869&ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&mdash;4 je že urejeno) Ureja: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]] *[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST) ==Besedila za urejanje v letu 2018 == *Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib] *A. M. Bašič:[[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Ureja: [[Uporabnik:MašaKrajnc|Maša Krajnc]] *P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik:Maša Milčinski|Maša Milčinski]] *[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} *[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] (pdf še pride) *[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib] *Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST) *[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Delavska+politika&page=1&fyear=1928&sortDir=ASC&sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika) *[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&query=%27keywords%3djudita+pajk%27&pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] *[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib] *[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929 *[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930 *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]] *[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234) {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib] *[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] * [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78) Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan (Slovenski narod)|Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140) * [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175), IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) * [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89) * Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) * [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932 *[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929 * [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] * [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 118 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke 252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-55&pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}} * [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] *[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET) *Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3 * [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303 *Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici] * [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921 * Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta'' 8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET) * Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici * Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut * ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf]) * [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] * [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti) * [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890 * [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&printsec=frontcover&dq=stanko+vraz&as_brr=3&hl=sl] * [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) * [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] * [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog] * [[Josip Stritar]], [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] * [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]] * [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog] * [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] * [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib. * [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] *[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *''Slovan'' 1884&ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] **Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * kazalo leposlovnih člankov v reviji *[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]] * [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * ([[Eno si zapojmo]]) * ([[Ljudske pesmi]]) * ([[Ljudski pregovori]]) * ([[Slovenske pravljice]]) * <s>[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]</s> ===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''=== == Besedila za urejanje v letu 2017== ===Posamezna besedila=== * [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST) *[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&pageSize=25&frelation=Glas&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]] *Maša Slavčeva [<nowiki />[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Patricija Berglez]] *Zofka Kveder-Demetrovićeva [<nowiki />[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]] *[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST) *[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST) *[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST) *[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET) *[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET) *[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST) *[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor ]] *[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST) *[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET) *P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST) *[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST) *[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] *Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET) *[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]] *[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] *[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST) *[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 *[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005) *[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST) ====Besedilne variante==== * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) * [[France Bevk]], [[Začudene oči]] * [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]: Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji ===Leposlovje v zbirkah=== ====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev==== Po 141. členu ZASP usahnejo pravice redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30 letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev (razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno obratno). V poštev pridejo: [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019), [[Srečko Kosovel]] (4 knjige), [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020). Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988. Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET) ====[[Slovenska Talija]]==== ====Slovenske večernice==== V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC) * [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib] * [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)] V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 6]] (<s>1882</s> > 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]] {{opravljeno}} * <font color= green> [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] </font> * [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]<ref>Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} *<font color= green> [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]</font> * [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7<ref>Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo, [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib] {{opravljeno}} || <font color=green>[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) <s>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)</s> ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]<ref>Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.</ref></font> * [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč, Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}} * <font color= green>[[Slovenske večernice 38]] (1884) [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 41]] (1887) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]</font> * [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno} * [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 52]] (1900) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''</font> (besedilna varianta) * [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo </font> * [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org] * <font color=green>[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || <font color=green>[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]</font><ref>Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.</ref> * [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]] | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovenskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji "Zenta"]] </font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis) * [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar | [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)</font> * <font color=green>[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib'''] * <font color=green> [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih</font> || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta) * <font color=green>[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib] Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib] Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest * <font color=green>[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]</font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)</font> * [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja * [[Slovenske večernice 89]] (1936) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]] * [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja * [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]] * [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]] * [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest * [[Slovenske večernice 93]] (1942) Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] * [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov * [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]] * [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]] * [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]] * [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad * [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]] * [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]] ===Leposlovje v periodiki=== '''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.''' *''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib] * ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&ndash;1849) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *''[[Slovenski list]]'' (1928&ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Dan]]'' (1912&ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila&pageSize=25&frelation=Dan+(1912)&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] 1970–1987)) * <s>''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&ndash;1943) [ dLib]</s> (še ni digitaliziran) * ''[[Delavska politika]]'' (1926&ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25 dLib] * ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib] * ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib] *''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library) *''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno *''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&pageSize=25 dLib] *''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib] *''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&pageSize=25&frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib] *''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1 dLib] *''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Ptujski+tednik dLib] *''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&pageSize=25&frelation=Tednik+(Ptuj) dLib] * ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&pageSize=25&frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno * ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) * ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno * ''[[Slovan]] 1884–1887 * Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' * ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&pageSize=25&frelation=Kres+%28Ljubljana%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] (že v celoti urejeno?) * ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&pageSize=25&frelation=Vigred&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno *[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f5&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Domovina]] 1918-1941 * [[Domoljub]], 1888-1944 * [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno * [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918 * [[Mladika]] 1920-1941 * [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] * [[Edinost]] (Trst 1876-1928) * [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928) * [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920) * [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&pageSize=25&frelation=Slavjan dLib] * [[Slovanski svet]] (1888-1899) * [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&pageSize=100 dLib] * Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800) * [[Planinski vestnik]] (1895-) * Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935) * [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust] * [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985] * <font color=grey>[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib])</font> *[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&pageSize=25&fformattypeserial=journal dLib] * [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&pageSize=25&frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&sortDir=ASC&sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila) * [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog] * [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910] ====Ameriški časniki==== * [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?) * [[Glas svobode]] (1902-1907) * [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919) * [[Ameriška domovina]] (1920-1946) * [[Glas naroda]] (1893-1945) * [[Prosveta]] (1916-1948) * [[Edinost (ZDA)]] Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925) * [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957) * [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) * [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u) * [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib]) ====[[Knezova knjižnica]]==== ====[[Zabavna knjižnica]]==== ===Avtorski opusi=== *[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec'' *[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942) *[[Karel Širok]] *[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Engelbert Gangl]] *[[Prežihov Voranc]] *[[Slavko Grum]] *[[Fran Govekar]] *[[Josip Knaflič]] *[[Oton Župančič]] *[[Ivan Čampa]] *[[Fran Roš]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Pavel Strmšek]] *[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Janez Jalen]] (1891-1966) * [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco) * [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&pageSize=25&ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu]) *[[Zofka Kveder]] *[[Frančišek Ločniškar]] * [[Dušan Ludvik]] * [[Stanko Majcen]] * [[Ksaver Meško]] * [[Anton Novačan]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&browse=rokopisi&node=slike/6&pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu]) * [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin) *[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&pageSize=25&ftype=%c4%8dasopisje dLib] === Zaželeno, vendar še nepreslikano === * [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u. * [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901. * [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925. * [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11. <!-- ==Za naprej== *Vodnikova pratika dLib *Koledar Mohorjeve družbe *Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr. Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah) * --> == Literarna zgodovina == * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] *[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995 *[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926 * [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz "Knjige spominov"]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib] *[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866) *Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust] *[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] * Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] * Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] *[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] * [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS *[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 <s><code>http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37</code></s>. * [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis). * [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&type=PDF]. * [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&type=PDF] * [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] * [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft] * [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]] * [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up] * [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog] * [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]] == Neleposlovje == Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC) * [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900 *[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&ndash;1927 * [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924 *Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929 *Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 *[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352 *[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927 *Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734 *Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust] *[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921 *[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994 *[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872 *[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916 *[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891 *[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872 *[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894 *[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872 * [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939 * [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib] * [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib] * [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 * [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1) * [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910 * [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}} * [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&printsec=frontcover&dq=pismenost&hl=sl] * [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis) * [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 * [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898 * [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095 * [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732 * [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 * [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 * [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 * [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105 * [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 * [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke) * [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije * [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 * [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] * [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf] * [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf] * [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog] * [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf] * [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib. * [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&type=PDF] * [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263] * [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255] * [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254] * [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]], 1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88] Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost. * [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&hl=sl&pg=PP9#v=onepage&q=&f=false] * [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPR2,M1] * [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=radoslav+razlag&as_brr=3&hl=sl] * [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog] * [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&pg=RA1-PA284&dq=metelko&hl=sl] * [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&pg=RA2-PA43&dq=kopitar&as_brr=1&hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257] * [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=glagolita&as_brr=1&hl=sl] * Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=listi+inu&hl=slg] * [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=ravnikar&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&pg=RA1-PA204&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&pg=RA3-PA255&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&pg=RA1-PA69&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835<br> [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog] * [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] * [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog] * [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec) * [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog] * [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog] * [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog] * [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog] * [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901 * [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog] * [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog] * [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] * [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog] ==Osnovni napotki== Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami! Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo. Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. <code>domoljub 1923</code>. Zadetke razvrstimo <code>po datumu naraščajoče</code> in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo <code>Kopiraj mesto povezave</code> in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled. Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, <code>Dela leta xxxx</code>, naslov revije, oznaka žanra. Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila > Časopisje in članki > Razširi Časopisje in članki - naslov > Slovenski narod > Razširi letnica > 1911 (npr. za Libera nos a malo) > Razporedi po datumu naraščajoče > od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti. Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&action=edit seznam novosti]'''. Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si). == Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov == * [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon] **[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] * Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/] * Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/] * Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/] * Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89] == Še pod avtorsko zaporo == Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC) * [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 * [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970 * [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr. * [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje * [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm] * [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5 * [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002. * [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955. * [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959. * [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960. * [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967. * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]] * [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja) * [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]] * [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]] * [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]] * [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]] * [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]] * [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]] * [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]] * [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]] * [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]] * [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]] * [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]] * [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]] * [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]] * [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]] * [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]] * [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]] * [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]] * [[Miha Remec]], [[Iksia]] * [[Miha Remec]], [[Iksion]] * [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]] * [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]] * [[Miha Remec]], [[Votlina]] * [[Miha Remec]], [[Zar ptica]] * [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]] * [[Razvezani jezik]] * [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]] * [[Sonja Votolen]], [[Malin]] * [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]] * [[Sonja Votolen]], [[Songarei]] * [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]] * [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]] * [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]] * [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem) * [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]] * [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]] * [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]] * [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]] * [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000 * [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]]. * [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]] * [[Mednarodni jezik]] * [[Oj božime]] * [[Slovenske novele 1935]] * [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]] * [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin * [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941 ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]] == Dokončano == ===Dokončano iz LZ=== * [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]] * [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]] * [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]] * [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]] * [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]] * [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]] * [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904) * [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]] * [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]] * [[Engelbert Gangl]], [[Mare]] * [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]] * [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]] * [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]] * [[Fran Govekar]], [[Film]] * [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913) * [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela * [[Fran Govekar]], [[Suzana]] * [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896) * [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891) * [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894) * [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]] * [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]] * [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]] * [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]] * [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]] * [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]] * [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]] * [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]] * [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica * [[Fran Zbašnik]], [[Strup]] * [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]] * [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]] * [[France Bevk]], [[Beg pred senco]] * [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]] * [[France Bevk]], [[Suženj demona]] * [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana * [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]] * [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI) * [[Ivan Albreht]], [[Entree]] * [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]] * [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]] * [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]] * [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest * [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]] * [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]] * [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske * [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]] * [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922) * [[Ivan Lah]], [[Romantiki]] * [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917) * [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]] * [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]] * [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]] * [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]] * [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916) * [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]] * [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]] * [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]] * [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]] * [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]] * [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]] * [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914) * [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883) * [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]] * [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman * [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]] * [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar ** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882) ** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884) ** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886) ** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887) ** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891) ** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894) * [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]] * [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]] * [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]] * [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]] * [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest * [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]] * [[Josip Stare]], [[Vinko]] * [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest * [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini * [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]] * [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]] * [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]] * [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]] * [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]] * [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]] * [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]] * [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]] * [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela * [[Marija Kmet]], [[Brez tál]] * [[Marija Kmet]], [[V metežu]] * [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]] * [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski * [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]] * [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]] * [[Milan Pugelj]], [[Magda]] * [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]] * [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]] * [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]] * [[Miran Jarc]], [[Črna roža]] * [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]] * [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]] * [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]] * [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]] * [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja * [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]] * [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne * [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne * [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]] * [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]] * [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939) * [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]] * [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]] * [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]] * [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]] * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918) * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926) * [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]] * [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]] * [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]] * [[Zofka Kveder]], [[Pisma]] * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]] * [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912) * [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]] * [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886) * [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935) * [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929) * [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935) * [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938) ===Dokončano iz DiS=== * [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910) * [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19) * [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925) * [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914) * [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893) * [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895) * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920) * [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941) * [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894) * [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896) * [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892) * [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925) * [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926) * [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932) * [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933) * [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908) ===Dokončano drugo=== *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 8]. * [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]] * [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. * [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]] * [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912). * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911. * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924. * [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]]. * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib] * [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896. * [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905 * [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja * [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881. * [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938. * [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 * [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896 * [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889 * [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica * [[Anton Funtek]], [[Rokopis]] * [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895 * [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]] * [[Anton Ingolič]], [[Soseska]] * [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892) * [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884. * [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883. * [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877. * [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83. * [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890) * [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881. * [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882. * [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929. * [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]] * [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]] * [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]] *[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] * [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950. * [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863 * [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863. * [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27 * [[Celovški zmaj]]. * [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906 * [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864. * [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]]. * [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878) * [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib. * [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]] * [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914. * [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]] * [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921 * [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865. * [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865. * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874 * [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869. * [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 * [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911. * [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]]. * [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije * [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. * [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]]. * [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894) * [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]] * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891. * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910². * [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916. * [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900) * [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]]. * [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912. * [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama). * [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885. * [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912 * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]]. * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]]. * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]]. * [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]]. * [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]]. * [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]]. * [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]]. * [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]]. * [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]]. * [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913) * [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890. * [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03. * [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898). * [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890). * [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891. * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920. * [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901. * [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900. * [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926. * [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893. * [[Fran Jaklič]], [[Za možem]] * [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]] * [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855 * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]] * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]] * [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926 * [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894. * [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895. * [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889. * [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854 * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]] * [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Butalci]]. * [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. * [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921. * [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930. * [[Fran Milčinski]], [[Igračke]]. * [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919. * [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932. * [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]]. * [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32. * [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]]. * [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. * [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]]. * [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925. * [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. * [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914. * [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939. * [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib] * [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894. * [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. * [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903. * [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909. * [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900. * [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903. * [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). * [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856 * [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]] * [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874. * [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887. * [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931. * [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931) * [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35) * [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928. * [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38) * [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939) * [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933) * [[France Bevk]], [[Menče]] (1936) * [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858. * [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847. * [[France Prešeren]], [[Zdravljica]]. * [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885. * [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863. * [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910. * [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936. * [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]] * [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]] * [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]] * [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]]. * [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]]. * [[Ivan Cankar]], [[Erotika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Greh]] * [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]] * [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03. * [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] * [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]] * [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901. * [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]]. * [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. * [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] * [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]]. * [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. * [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]]. * [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]] * [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906. * [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917. * [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]. * [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]]. * [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]]. * [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]. * [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909. * [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914. * [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za križem]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]. * [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]]. * [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905. * [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940. * [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894). * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]]. * [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906. * [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]] * [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850. * [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863. * [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928 * [[Ivan Potrč]], [[Krefli]] * [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913. * [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16) * [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906. * [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892. * [[Ivan Tavčar]], [[4000]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba * [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]] * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908. * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]]. ** [[Kako se mi ženimo]]! ** [[Kočarjev gospod]] ** [[Posavčeva češnja]] ** [[Šarevčeva sliva]] ** [[Gričarjev Blaže]] * [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919. * [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta * [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]] * [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]]. * [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. * [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]]. * [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]]. * [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]]. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886. * [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9) * [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919) * [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]] * [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899) * [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907. * [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895). * [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897). * [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906. * [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874. * [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] ** [[Poštne nakaznice]]. ** [[Iskren zagovornik]]. ** [[Ponarejeni bankovci]]. ** [[Policijski komisar]]. ** [[Mati ga izda]]. ** [[Sodba večne pravice]]. ** [[Iz globočine morja]]. ** [[Poštarica na Prelazu]]. * [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903. * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884. * [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880 * [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] * [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 * [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883. * [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884. * [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864 * [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864. * [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893. * [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. * [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. * [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]]. * [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]]. * [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860. * [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]]. * [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828 * [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]]. * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]]. * [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]]. * [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]]. * [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]]. * [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850. * [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892. * [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884) * [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883. * [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884). * [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]]. * [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890. * [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892). * [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882. * [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876. * [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888). * [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. * [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887) * [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]]. * [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog] * [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901) * [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]]. * [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]]. * [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]]. * [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]]. * [[Josip Jurčič]], [[Domen]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Golida]]. * [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873. * [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]]. * [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877. * [[Josip Jurčič]], [[Lipe]]. * [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]]. * [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]]. * [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]]. * [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880) * [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]]. * [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886) * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog] * [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]]. * [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]]. * [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]]. * [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]]. * [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]]. * [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 * [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. * [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest * [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 * [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906. * [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906 * [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922. * [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897 * [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909. * [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891) * [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. * [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870. * [[Josip Regali]], [[Vzgoja]] * [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889. * [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869. * [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878. * [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868. *[[Josip Vandot]], [[Desetnica]] *[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] *[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]] *[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]] *[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] *[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]] *[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]] *[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] *[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] *[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] *[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] *[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] * [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851. * [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib] * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931. * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939. * [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939) * [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927) * [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938) *[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] *[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] * [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863. * [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl. * [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842. * [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907) * [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870 * [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]] * [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]] * [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]] * [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]] * [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]] * [[Juš Kozak]], [[Dota]] * [[Juš Kozak]], [[Razori]] * [[Kranjska nevesta]], SG 1864. * [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf] * [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]]. * [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]]. * [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901. * [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 . * [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 * [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]]. * [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]] * [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. * [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912 * [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906) * [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929 * [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864. * [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887. * [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27. * [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894. * [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) * [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela * [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]] * [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž * [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] * [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615] * [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917. * [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941. * [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928. *[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903). * [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902). * [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904. * [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]]. * [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855. * [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867. * [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej * [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28. * [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961. * [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972. * [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906. * [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886 * [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969) * [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T] * [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK] * [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908. * [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913. * [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. * [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911. * [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907. * [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. * [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944. * [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925). * [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923 * [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913). * [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903. * [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] * [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896. * [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882. * [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892. * [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876. * [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. * [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883. * [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893. * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897. * [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864. * [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 * [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895) * [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]] * [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896. * [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900) * [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 * [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898) * [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče * [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890) * [[Plezalski občutki]] (SN 1926) * [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]] * [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931) * [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]] * [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] * [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]] * [[Rado Murnik]], [[Brat]] * [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]] * [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]] * [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 * [[Rado Murnik]], [[Indijanci]] * [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]] * [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]] * [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]] * [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Materino srce]]. * [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]]. * [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]]. * [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] . * [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]]. * [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]]. * [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]]. * [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]]. * [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]]. * [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]]. * [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]]. * [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. * [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]]. * [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]]. * [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865. * [[Simon Jenko]]. [[Spomini]]. * [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]]. * [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. * [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]]. * [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]]. * [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]]. * [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]]. * [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]]. * [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]]. * [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]]. * [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]]. * [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 * [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863. * [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837. * [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839. * [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841. * [[Turški Pavliha]], SG 1864. * [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010. * [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000. * [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998. * [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858. * [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822. * [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) * [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 * [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]]. * [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840. * [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938. * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899 * [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914. * [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]] * [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 * [[Žalostna vernitev]], SG 1864. * [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]] * [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872) * [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.) * [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924 * [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] * [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno * [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107] * [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258] * [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] * [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874 *[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] *[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] * [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) * [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36) * [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]] * [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke) * [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] * [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]] * [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]] * [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] * [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914) * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908) * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] *[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] * [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]] * [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja * [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] * [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889) * [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881) * [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) * [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888) * [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]] * [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910) * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927) * [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]] * [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]] * [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923) * [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924) * [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org] * [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]) * [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905 * [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927 * [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99 * [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100 * [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118 * [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113 * [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95 * [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110 * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121 * [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58 * [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116 * [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71 * [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124 * [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 * F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 * [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 * [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 * [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika 1925 * [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927 * [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib] * [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib] * [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib] * [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib] * [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib] * [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib] * [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] * [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib] * [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] * [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. * [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu) * [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html] * [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010 * [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi * [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&type=PDF] sl. * [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] * [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib] * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib] * [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib] * [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib] * [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982 * [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPA3,M1] * [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog] * [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih) * [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]] * [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 * [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin * [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&page=2] sl. * [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&type=PDF] sl. * [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882 * [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19 * [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&type=PDF] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]] *[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib] *[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib] *[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib] * [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870) * [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874) * [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892) * [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890) * [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin * [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881. * [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881. * [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881. * [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi). * [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]]. * [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914 * A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib. * Fra Diavolo, gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib. * [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib. * [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895. * [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf]. * [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541 * [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib. * [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849. * [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=zalokar&as_brr=3&hl=sl#PPA8,M1] *[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902) * [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]] * [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848 * [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005 * [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh) *[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 *[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859 *[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S] *[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] *[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) *[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7] *[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g] *[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] * [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]: Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 * Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42 * [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 *[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib] * [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org] * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib] * [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 dLib] * [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] * [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}} * [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 * [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927 * [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926 * [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] prim. z [[Roka in srce]] * [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07) * [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]] * [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib] * [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib] * [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12 * [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR] * [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]] * [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger) * [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] * [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000 * [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib] * [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog] * [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib] * [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940 * [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977 * [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921) *[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala <s>--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)</s>, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC) * [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927 * [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936 * [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940 * [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896 * [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]] * [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930 * [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]] * [[Miran Jarc]] (1900-1942) * [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908 * [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903 * [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862) *[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&pageSize=25&fyear=1944&frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}} *[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}} *Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&pageSize=25&frelation=Slovenski+gospodar&sortDir=ASC&sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}} * [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}} * [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}} * K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}} *[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}} *Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}} *[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}} *[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6]; Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012 {{opravljeno}} * [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}} * [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}} * [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}} * [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} *[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]], 1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}} * [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}} * [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}} * [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}} * P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}} *[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}} *Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}} *Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11] *[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] *[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941 *[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Vertec+(1871) dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 * [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] *[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (²1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&pageSize=25&frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) * [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib] *[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] * [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877 * [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927 *Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib] *Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib] *Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43) *Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} *Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} *Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}} *Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} *F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} *Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} *Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC) *Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC) *Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC) * [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC) * [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] * [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC) * [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC) * [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016 *[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]] *Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 <s>Trenutno ureja Neja Pevec</s> [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] *[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC) *[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC) *[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] *P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC) *Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj * [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] > [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:52, 25. februar 2016 (UTC) * [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] > > [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC) * [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST)) * [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič) ==Urejeni avtorski opusi== *[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC) * [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC) * [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&pageSize=25&ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber * [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]] *[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC) * [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC) * [[Bratko Kreft]] '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC) * [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC) * [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC) * [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC) * [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik * [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC) ==Urejena literarna zgodovina== * [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) * [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC) *Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC) == [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] == == [[Srednješolska literarna besedila]]== == Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]] == Študentsko popravljanje za višjo oceno == * [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]] == Glej tudi == [[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]] [[Kategorija:Wikiprojekti]] jw19t47z1hqidwbabr2oonjl1m2b8wb 206976 206975 2022-07-26T13:44:00Z Leastezinar 8591 /* Besedila za urejanje v letu 2022 */ wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska leposlovna klasika |tema=Digitalizacija slovenske leposlovne klasike |mentor=[[Uporabnik:Hladnikm|red. prof. dr. Miran Hladnik ''Hladnikm'']] |koordinator=[[Uporabnik:Mihael Simonič|Mihael Simonič]] |sodelovanje=študenti [[w:Filozofska fakulteta|FF]] |nadrejeni= |sorodni1=Zbirka slovenskih mladinskih leposlovnih besedil |sorodni2=Besedila za ZRC SAZU }} == Slovenska literatura na internetu == '''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)''' Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaela Simoniča. Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.] == Kazala== ===[[Leposlovje v literarnih revijah]]=== ===[[Leposlovje v časnikih]]=== ===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]=== ===[[Knjige po letih]]=== ==Besedila za urejanje v letu 2022== [Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.] <!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --> * [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]] *[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman''': št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] *[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Ureja: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Ureja: [[Uporabnik: Nusavesd|Nuša Vešligaj]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 39]. Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37]. Ureja: [[Uporabnik:Doris_Jeretina|Doris Jeretina]] *[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 16]. *[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}} [dogaja se v Šentanelu] *[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}} {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} *[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Ureja: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Ureja: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52 {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} *[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''. Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] Ureja: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Tina Raj *[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] *[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] * [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] * [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] * [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] * [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ dLib] * [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 40-44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW dLib] * [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA dLib] * [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1939&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] *[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] *[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] *[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] *[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib] *[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] *[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] *[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] *[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] *[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] *[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] *[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] *[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] *[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] *[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] *[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] *[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] *[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] *[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] *[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]] *[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik:TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 294] *[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 277] *[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 266] *[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 244] *[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229] *[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224] *[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 188] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 178] *[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]] *[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 289] *[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 254] *''[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 279]'' *[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261] *[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 21] *[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] Ureja: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 285]'' *[[Andrej Kobal]]: [[Po solčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=4 302] *[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 231] *[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228] *[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 142] *[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 130] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 186] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176] *[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 133] * [[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]]: [[Bele zvezde]], Slovenec 1942 in 1943 * [[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]]: [[Domačija v cvetju]], Slovenec 1943 *[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 *J. E. Polák: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1943 * Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}} ==Besedila za urejanje v letu 2021== *Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] * [[Anton Terbovec|A. J. Terbovec]]: [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=1 dLib] * [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] * [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] * M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]] * [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] *[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]] *[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] * [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]] * [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=3 dLib] * [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] * [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&sclient=gws-wiz&ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] * [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib] * [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]] * [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] * [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] * [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1919&page=2 dLib] *[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] *[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198] *[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=2 dLib] *[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244] *A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187] *[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12] *[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] *[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124] *[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96] *[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] *[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139] *[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] *[[Andrejčkov Jože|Josip Podmilšak]]: [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] *[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib] *[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] *[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] *[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261] *[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] *[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=13 dLib], Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. *[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] - Ureja: Urh Ferlež *[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] *[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271] *[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 237] *[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]] *[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 262] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]] ==Besedila za urejanje v letu 2020== *[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku) *[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929) *[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] *[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]] * Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]] * Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman "Rakete". ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Ureja: [[Tejacec|Teja Čeč]] * [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}} *[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) *[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] * [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *<s> [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]</s> Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]]. * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo) * Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1924&page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29) * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št. 281–85, 288–93, 295–96) *[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32) *[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]] * [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40) *Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]] *[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]] *E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]] *J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} *[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} Ureja: [[Nika Šušteršič|Nika Šušteršič]] *A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} *[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: "[[Na pragu smrti]]": Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali. SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}}, 6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}}, 10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]] *[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902 *[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902 *Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23 *[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33 *Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 *[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 *-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 *Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?) *[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 *[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 *Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 *[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 *Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30 *Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51, 1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929: št. 8, 13, 37, 38, 40 *Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 * Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 *Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 *Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]]. Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51 *M. J.: [[Če študent na rajžo gre]]. Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 *[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]] *[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 *[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 *[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 *dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 *[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 *[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44 *Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6) *Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) *J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib] *[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1925&page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib] *[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib] *Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib] *[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib *[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&page=4&fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]] *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] *Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] *J. Stritar: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] Uredila: [[Uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] *Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib] *Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib] *[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib] *Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib] *Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib] *Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib] *[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib] *[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''. Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib] *Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib] *[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib] *[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib] *[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] *[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib] *Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib] *[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib] *J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib] *Д: [[Kralj & Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Ureja: Uroš Ferrari Stojanović *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] *Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib] *[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib] *Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib] *[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib] *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] *E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b, 237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib] *Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib] *[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib] *[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib] *Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib] *[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib] *[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib] *[[Joško Kevc]]: [[Izlet na Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib] *Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib] *Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib] *V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib] * [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  * [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]      * [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib] * Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib] * A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib] * A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib] * H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). * [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] * M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] *Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] *[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib] *M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib] *V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.] *[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.] *[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do 55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] '''Avtorski opusi''' * [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir) * [[Fran Milčinski]] * [[Marjana Grasselli Prosenc]] * [[France Bevk]] * [[Fran Žgur]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Franjo Krašovec]] * [[Drago Komac]] * [[Joško Kevc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Ivan Podlesnik]] * [[Oskar Kamenšek]] * [[Janko Kessler]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Anton Zajc]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica) * [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&ndash;187. * [[Fran Detela]] *[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik) * [[Jakob Alešovec]] * [[Josip Podmilšak]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}} *[[Leopold Lenard]] * [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd. *[[Ivo Grahor]]<ref>Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.</ref> *[[Ivo Brnčić]] *[[Ljudmila Poljanec]] *[[Lea Fatur]] *[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')<ref>Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.</ref> *[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi) *postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja. *[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru) *[[Josip Vandot]] *[[Narte Velikonja]] *[[Janko Mlakar]] *[[Ivan Albreht]] *[[Matej Tonejec]] - Samostal *[[Anton Koder]] *[[Fran Levstik]] (gl. SN) *[[Pavel Turner]] *[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Josip Stritar]] *[[Alojzij Kokalj]] *[[Ivan Cankar]] (gl. SN) *[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.) *[[Josip Premk]] *[[Albin Prepeluh]] *[[Fran Govekar]] *[[Milan Pugelj]] *[[Ivo Trošt]] *[[Julij Bučar]] *[[Marija Grošelj]] *[[Mara Tavčar]] *[[Ljudmila Prunk]] *[[Marija Kmet]] *[[Josip Suchy]] *[[Josip Kostanjevec]] *[[Ivan Lah]] *[[Gustav Strniša]] *[[Frančišek Ksaver Steržaj]] '''Revije''' *[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib] *[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib] ==Besedila za urejanje v letu 2019== *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]] *[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dzvon+1876%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama *Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *''[[Besednik]]'' (1869&ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&mdash;4 je že urejeno) Ureja: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]] *[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST) ==Besedila za urejanje v letu 2018 == *Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib] *A. M. Bašič:[[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Ureja: [[Uporabnik:MašaKrajnc|Maša Krajnc]] *P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik:Maša Milčinski|Maša Milčinski]] *[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} *[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] (pdf še pride) *[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib] *Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST) *[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Delavska+politika&page=1&fyear=1928&sortDir=ASC&sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika) *[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&query=%27keywords%3djudita+pajk%27&pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] *[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib] *[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929 *[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930 *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]] *[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234) {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib] *[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] * [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78) Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan (Slovenski narod)|Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140) * [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175), IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) * [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89) * Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) * [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932 *[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929 * [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] * [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 118 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke 252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-55&pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}} * [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] *[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET) *Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3 * [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303 *Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici] * [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921 * Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta'' 8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET) * Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici * Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut * ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf]) * [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] * [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti) * [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890 * [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&printsec=frontcover&dq=stanko+vraz&as_brr=3&hl=sl] * [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) * [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] * [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog] * [[Josip Stritar]], [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] * [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]] * [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog] * [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] * [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib. * [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] *[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *''Slovan'' 1884&ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] **Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * kazalo leposlovnih člankov v reviji *[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]] * [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * ([[Eno si zapojmo]]) * ([[Ljudske pesmi]]) * ([[Ljudski pregovori]]) * ([[Slovenske pravljice]]) * <s>[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]</s> ===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''=== == Besedila za urejanje v letu 2017== ===Posamezna besedila=== * [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST) *[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&pageSize=25&frelation=Glas&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]] *Maša Slavčeva [<nowiki />[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Patricija Berglez]] *Zofka Kveder-Demetrovićeva [<nowiki />[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]] *[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST) *[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST) *[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST) *[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET) *[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET) *[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST) *[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor ]] *[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST) *[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET) *P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST) *[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST) *[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] *Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET) *[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]] *[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] *[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST) *[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 *[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005) *[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST) ====Besedilne variante==== * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) * [[France Bevk]], [[Začudene oči]] * [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]: Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji ===Leposlovje v zbirkah=== ====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev==== Po 141. členu ZASP usahnejo pravice redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30 letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev (razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno obratno). V poštev pridejo: [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019), [[Srečko Kosovel]] (4 knjige), [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020). Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988. Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET) ====[[Slovenska Talija]]==== ====Slovenske večernice==== V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC) * [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib] * [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)] V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 6]] (<s>1882</s> > 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]] {{opravljeno}} * <font color= green> [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] </font> * [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]<ref>Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} *<font color= green> [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]</font> * [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7<ref>Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo, [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib] {{opravljeno}} || <font color=green>[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) <s>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)</s> ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]<ref>Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.</ref></font> * [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč, Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}} * <font color= green>[[Slovenske večernice 38]] (1884) [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 41]] (1887) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]</font> * [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno} * [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 52]] (1900) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''</font> (besedilna varianta) * [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo </font> * [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org] * <font color=green>[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || <font color=green>[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]</font><ref>Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.</ref> * [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]] | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovenskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji "Zenta"]] </font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis) * [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar | [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)</font> * <font color=green>[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib'''] * <font color=green> [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih</font> || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta) * <font color=green>[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib] Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib] Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest * <font color=green>[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]</font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)</font> * [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja * [[Slovenske večernice 89]] (1936) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]] * [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja * [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]] * [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]] * [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest * [[Slovenske večernice 93]] (1942) Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] * [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov * [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]] * [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]] * [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]] * [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad * [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]] * [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]] ===Leposlovje v periodiki=== '''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.''' *''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib] * ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&ndash;1849) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *''[[Slovenski list]]'' (1928&ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Dan]]'' (1912&ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila&pageSize=25&frelation=Dan+(1912)&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] 1970–1987)) * <s>''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&ndash;1943) [ dLib]</s> (še ni digitaliziran) * ''[[Delavska politika]]'' (1926&ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25 dLib] * ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib] * ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib] *''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library) *''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno *''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&pageSize=25 dLib] *''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib] *''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&pageSize=25&frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib] *''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1 dLib] *''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Ptujski+tednik dLib] *''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&pageSize=25&frelation=Tednik+(Ptuj) dLib] * ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&pageSize=25&frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno * ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) * ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno * ''[[Slovan]] 1884–1887 * Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' * ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&pageSize=25&frelation=Kres+%28Ljubljana%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] (že v celoti urejeno?) * ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&pageSize=25&frelation=Vigred&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno *[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f5&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Domovina]] 1918-1941 * [[Domoljub]], 1888-1944 * [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno * [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918 * [[Mladika]] 1920-1941 * [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] * [[Edinost]] (Trst 1876-1928) * [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928) * [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920) * [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&pageSize=25&frelation=Slavjan dLib] * [[Slovanski svet]] (1888-1899) * [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&pageSize=100 dLib] * Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800) * [[Planinski vestnik]] (1895-) * Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935) * [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust] * [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985] * <font color=grey>[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib])</font> *[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&pageSize=25&fformattypeserial=journal dLib] * [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&pageSize=25&frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&sortDir=ASC&sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila) * [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog] * [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910] ====Ameriški časniki==== * [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?) * [[Glas svobode]] (1902-1907) * [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919) * [[Ameriška domovina]] (1920-1946) * [[Glas naroda]] (1893-1945) * [[Prosveta]] (1916-1948) * [[Edinost (ZDA)]] Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925) * [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957) * [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) * [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u) * [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib]) ====[[Knezova knjižnica]]==== ====[[Zabavna knjižnica]]==== ===Avtorski opusi=== *[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec'' *[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942) *[[Karel Širok]] *[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Engelbert Gangl]] *[[Prežihov Voranc]] *[[Slavko Grum]] *[[Fran Govekar]] *[[Josip Knaflič]] *[[Oton Župančič]] *[[Ivan Čampa]] *[[Fran Roš]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Pavel Strmšek]] *[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Janez Jalen]] (1891-1966) * [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco) * [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&pageSize=25&ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu]) *[[Zofka Kveder]] *[[Frančišek Ločniškar]] * [[Dušan Ludvik]] * [[Stanko Majcen]] * [[Ksaver Meško]] * [[Anton Novačan]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&browse=rokopisi&node=slike/6&pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu]) * [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin) *[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&pageSize=25&ftype=%c4%8dasopisje dLib] === Zaželeno, vendar še nepreslikano === * [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u. * [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901. * [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925. * [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11. <!-- ==Za naprej== *Vodnikova pratika dLib *Koledar Mohorjeve družbe *Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr. Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah) * --> == Literarna zgodovina == * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] *[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995 *[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926 * [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz "Knjige spominov"]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib] *[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866) *Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust] *[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] * Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] * Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] *[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] * [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS *[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 <s><code>http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37</code></s>. * [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis). * [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&type=PDF]. * [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&type=PDF] * [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] * [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft] * [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]] * [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up] * [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog] * [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]] == Neleposlovje == Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC) * [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900 *[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&ndash;1927 * [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924 *Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929 *Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 *[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352 *[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927 *Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734 *Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust] *[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921 *[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994 *[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872 *[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916 *[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891 *[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872 *[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894 *[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872 * [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939 * [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib] * [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib] * [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 * [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1) * [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910 * [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}} * [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&printsec=frontcover&dq=pismenost&hl=sl] * [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis) * [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 * [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898 * [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095 * [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732 * [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 * [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 * [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 * [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105 * [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 * [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke) * [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije * [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 * [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] * [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf] * [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf] * [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog] * [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf] * [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib. * [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&type=PDF] * [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263] * [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255] * [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254] * [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]], 1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88] Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost. * [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&hl=sl&pg=PP9#v=onepage&q=&f=false] * [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPR2,M1] * [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=radoslav+razlag&as_brr=3&hl=sl] * [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog] * [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&pg=RA1-PA284&dq=metelko&hl=sl] * [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&pg=RA2-PA43&dq=kopitar&as_brr=1&hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257] * [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=glagolita&as_brr=1&hl=sl] * Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=listi+inu&hl=slg] * [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=ravnikar&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&pg=RA1-PA204&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&pg=RA3-PA255&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&pg=RA1-PA69&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835<br> [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog] * [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] * [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog] * [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec) * [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog] * [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog] * [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog] * [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog] * [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901 * [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog] * [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog] * [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] * [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog] ==Osnovni napotki== Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami! Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo. Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. <code>domoljub 1923</code>. Zadetke razvrstimo <code>po datumu naraščajoče</code> in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo <code>Kopiraj mesto povezave</code> in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled. Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, <code>Dela leta xxxx</code>, naslov revije, oznaka žanra. Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila > Časopisje in članki > Razširi Časopisje in članki - naslov > Slovenski narod > Razširi letnica > 1911 (npr. za Libera nos a malo) > Razporedi po datumu naraščajoče > od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti. Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&action=edit seznam novosti]'''. Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si). == Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov == * [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon] **[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] * Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/] * Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/] * Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/] * Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89] == Še pod avtorsko zaporo == Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC) * [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 * [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970 * [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr. * [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje * [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm] * [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5 * [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002. * [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955. * [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959. * [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960. * [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967. * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]] * [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja) * [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]] * [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]] * [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]] * [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]] * [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]] * [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]] * [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]] * [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]] * [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]] * [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]] * [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]] * [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]] * [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]] * [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]] * [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]] * [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]] * [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]] * [[Miha Remec]], [[Iksia]] * [[Miha Remec]], [[Iksion]] * [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]] * [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]] * [[Miha Remec]], [[Votlina]] * [[Miha Remec]], [[Zar ptica]] * [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]] * [[Razvezani jezik]] * [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]] * [[Sonja Votolen]], [[Malin]] * [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]] * [[Sonja Votolen]], [[Songarei]] * [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]] * [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]] * [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]] * [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem) * [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]] * [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]] * [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]] * [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]] * [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000 * [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]]. * [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]] * [[Mednarodni jezik]] * [[Oj božime]] * [[Slovenske novele 1935]] * [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]] * [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin * [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941 ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]] == Dokončano == ===Dokončano iz LZ=== * [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]] * [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]] * [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]] * [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]] * [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]] * [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]] * [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904) * [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]] * [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]] * [[Engelbert Gangl]], [[Mare]] * [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]] * [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]] * [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]] * [[Fran Govekar]], [[Film]] * [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913) * [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela * [[Fran Govekar]], [[Suzana]] * [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896) * [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891) * [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894) * [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]] * [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]] * [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]] * [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]] * [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]] * [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]] * [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]] * [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]] * [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica * [[Fran Zbašnik]], [[Strup]] * [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]] * [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]] * [[France Bevk]], [[Beg pred senco]] * [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]] * [[France Bevk]], [[Suženj demona]] * [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana * [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]] * [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI) * [[Ivan Albreht]], [[Entree]] * [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]] * [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]] * [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]] * [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest * [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]] * [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]] * [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske * [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]] * [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922) * [[Ivan Lah]], [[Romantiki]] * [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917) * [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]] * [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]] * [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]] * [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]] * [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916) * [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]] * [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]] * [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]] * [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]] * [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]] * [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]] * [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914) * [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883) * [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]] * [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman * [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]] * [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar ** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882) ** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884) ** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886) ** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887) ** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891) ** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894) * [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]] * [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]] * [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]] * [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]] * [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest * [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]] * [[Josip Stare]], [[Vinko]] * [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest * [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini * [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]] * [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]] * [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]] * [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]] * [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]] * [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]] * [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]] * [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]] * [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela * [[Marija Kmet]], [[Brez tál]] * [[Marija Kmet]], [[V metežu]] * [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]] * [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski * [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]] * [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]] * [[Milan Pugelj]], [[Magda]] * [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]] * [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]] * [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]] * [[Miran Jarc]], [[Črna roža]] * [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]] * [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]] * [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]] * [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]] * [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja * [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]] * [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne * [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne * [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]] * [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]] * [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939) * [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]] * [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]] * [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]] * [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]] * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918) * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926) * [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]] * [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]] * [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]] * [[Zofka Kveder]], [[Pisma]] * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]] * [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912) * [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]] * [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886) * [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935) * [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929) * [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935) * [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938) ===Dokončano iz DiS=== * [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910) * [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19) * [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925) * [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914) * [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893) * [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895) * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920) * [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941) * [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894) * [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896) * [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892) * [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925) * [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926) * [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932) * [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933) * [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908) ===Dokončano drugo=== *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 8]. * [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]] * [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. * [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]] * [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912). * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911. * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924. * [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]]. * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib] * [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896. * [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905 * [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja * [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881. * [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938. * [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 * [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896 * [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889 * [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica * [[Anton Funtek]], [[Rokopis]] * [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895 * [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]] * [[Anton Ingolič]], [[Soseska]] * [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892) * [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884. * [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883. * [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877. * [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83. * [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890) * [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881. * [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882. * [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929. * [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]] * [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]] * [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]] *[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] * [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950. * [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863 * [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863. * [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27 * [[Celovški zmaj]]. * [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906 * [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864. * [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]]. * [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878) * [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib. * [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]] * [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914. * [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]] * [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921 * [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865. * [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865. * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874 * [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869. * [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 * [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911. * [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]]. * [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije * [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. * [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]]. * [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894) * [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]] * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891. * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910². * [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916. * [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900) * [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]]. * [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912. * [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama). * [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885. * [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912 * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]]. * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]]. * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]]. * [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]]. * [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]]. * [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]]. * [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]]. * [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]]. * [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]]. * [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913) * [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890. * [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03. * [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898). * [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890). * [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891. * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920. * [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901. * [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900. * [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926. * [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893. * [[Fran Jaklič]], [[Za možem]] * [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]] * [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855 * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]] * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]] * [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926 * [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894. * [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895. * [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889. * [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854 * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]] * [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Butalci]]. * [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. * [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921. * [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930. * [[Fran Milčinski]], [[Igračke]]. * [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919. * [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932. * [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]]. * [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32. * [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]]. * [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. * [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]]. * [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925. * [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. * [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914. * [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939. * [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib] * [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894. * [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. * [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903. * [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909. * [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900. * [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903. * [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). * [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856 * [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]] * [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874. * [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887. * [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931. * [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931) * [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35) * [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928. * [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38) * [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939) * [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933) * [[France Bevk]], [[Menče]] (1936) * [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858. * [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847. * [[France Prešeren]], [[Zdravljica]]. * [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885. * [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863. * [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910. * [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936. * [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]] * [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]] * [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]] * [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]]. * [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]]. * [[Ivan Cankar]], [[Erotika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Greh]] * [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]] * [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03. * [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] * [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]] * [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901. * [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]]. * [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. * [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] * [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]]. * [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. * [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]]. * [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]] * [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906. * [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917. * [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]. * [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]]. * [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]]. * [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]. * [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909. * [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914. * [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za križem]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]. * [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]]. * [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905. * [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940. * [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894). * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]]. * [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906. * [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]] * [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850. * [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863. * [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928 * [[Ivan Potrč]], [[Krefli]] * [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913. * [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16) * [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906. * [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892. * [[Ivan Tavčar]], [[4000]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba * [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]] * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908. * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]]. ** [[Kako se mi ženimo]]! ** [[Kočarjev gospod]] ** [[Posavčeva češnja]] ** [[Šarevčeva sliva]] ** [[Gričarjev Blaže]] * [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919. * [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta * [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]] * [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]]. * [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. * [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]]. * [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]]. * [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]]. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886. * [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9) * [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919) * [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]] * [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899) * [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907. * [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895). * [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897). * [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906. * [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874. * [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] ** [[Poštne nakaznice]]. ** [[Iskren zagovornik]]. ** [[Ponarejeni bankovci]]. ** [[Policijski komisar]]. ** [[Mati ga izda]]. ** [[Sodba večne pravice]]. ** [[Iz globočine morja]]. ** [[Poštarica na Prelazu]]. * [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903. * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884. * [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880 * [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] * [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 * [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883. * [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884. * [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864 * [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864. * [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893. * [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. * [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. * [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]]. * [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]]. * [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860. * [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]]. * [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828 * [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]]. * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]]. * [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]]. * [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]]. * [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]]. * [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850. * [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892. * [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884) * [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883. * [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884). * [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]]. * [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890. * [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892). * [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882. * [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876. * [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888). * [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. * [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887) * [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]]. * [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog] * [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901) * [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]]. * [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]]. * [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]]. * [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]]. * [[Josip Jurčič]], [[Domen]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Golida]]. * [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873. * [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]]. * [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877. * [[Josip Jurčič]], [[Lipe]]. * [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]]. * [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]]. * [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]]. * [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880) * [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]]. * [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886) * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog] * [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]]. * [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]]. * [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]]. * [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]]. * [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]]. * [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 * [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. * [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest * [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 * [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906. * [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906 * [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922. * [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897 * [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909. * [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891) * [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. * [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870. * [[Josip Regali]], [[Vzgoja]] * [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889. * [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869. * [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878. * [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868. *[[Josip Vandot]], [[Desetnica]] *[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] *[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]] *[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]] *[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] *[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]] *[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]] *[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] *[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] *[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] *[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] *[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] * [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851. * [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib] * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931. * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939. * [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939) * [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927) * [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938) *[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] *[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] * [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863. * [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl. * [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842. * [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907) * [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870 * [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]] * [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]] * [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]] * [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]] * [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]] * [[Juš Kozak]], [[Dota]] * [[Juš Kozak]], [[Razori]] * [[Kranjska nevesta]], SG 1864. * [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf] * [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]]. * [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]]. * [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901. * [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 . * [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 * [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]]. * [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]] * [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. * [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912 * [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906) * [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929 * [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864. * [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887. * [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27. * [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894. * [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) * [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela * [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]] * [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž * [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] * [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615] * [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917. * [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941. * [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928. *[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903). * [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902). * [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904. * [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]]. * [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855. * [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867. * [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej * [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28. * [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961. * [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972. * [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906. * [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886 * [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969) * [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T] * [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK] * [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908. * [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913. * [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. * [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911. * [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907. * [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. * [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944. * [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925). * [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923 * [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913). * [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903. * [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] * [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896. * [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882. * [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892. * [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876. * [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. * [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883. * [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893. * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897. * [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864. * [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 * [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895) * [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]] * [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896. * [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900) * [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 * [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898) * [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče * [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890) * [[Plezalski občutki]] (SN 1926) * [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]] * [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931) * [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]] * [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] * [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]] * [[Rado Murnik]], [[Brat]] * [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]] * [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]] * [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 * [[Rado Murnik]], [[Indijanci]] * [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]] * [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]] * [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]] * [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Materino srce]]. * [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]]. * [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]]. * [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] . * [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]]. * [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]]. * [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]]. * [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]]. * [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]]. * [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]]. * [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]]. * [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. * [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]]. * [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]]. * [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865. * [[Simon Jenko]]. [[Spomini]]. * [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]]. * [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. * [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]]. * [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]]. * [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]]. * [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]]. * [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]]. * [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]]. * [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]]. * [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]]. * [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 * [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863. * [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837. * [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839. * [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841. * [[Turški Pavliha]], SG 1864. * [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010. * [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000. * [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998. * [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858. * [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822. * [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) * [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 * [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]]. * [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840. * [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938. * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899 * [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914. * [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]] * [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 * [[Žalostna vernitev]], SG 1864. * [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]] * [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872) * [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.) * [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924 * [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] * [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno * [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107] * [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258] * [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] * [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874 *[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] *[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] * [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) * [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36) * [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]] * [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke) * [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] * [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]] * [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]] * [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] * [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914) * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908) * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] *[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] * [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]] * [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja * [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] * [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889) * [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881) * [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) * [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888) * [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]] * [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910) * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927) * [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]] * [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]] * [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923) * [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924) * [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org] * [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]) * [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905 * [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927 * [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99 * [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100 * [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118 * [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113 * [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95 * [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110 * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121 * [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58 * [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116 * [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71 * [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124 * [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 * F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 * [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 * [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 * [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika 1925 * [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927 * [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib] * [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib] * [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib] * [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib] * [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib] * [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib] * [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] * [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib] * [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] * [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. * [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu) * [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html] * [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010 * [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi * [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&type=PDF] sl. * [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] * [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib] * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib] * [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib] * [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib] * [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982 * [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPA3,M1] * [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog] * [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih) * [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]] * [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 * [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin * [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&page=2] sl. * [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&type=PDF] sl. * [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882 * [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19 * [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&type=PDF] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]] *[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib] *[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib] *[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib] * [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870) * [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874) * [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892) * [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890) * [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin * [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881. * [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881. * [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881. * [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi). * [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]]. * [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914 * A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib. * Fra Diavolo, gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib. * [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib. * [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895. * [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf]. * [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541 * [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib. * [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849. * [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=zalokar&as_brr=3&hl=sl#PPA8,M1] *[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902) * [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]] * [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848 * [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005 * [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh) *[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 *[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859 *[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S] *[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] *[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) *[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7] *[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g] *[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] * [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]: Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 * Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42 * [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 *[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib] * [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org] * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib] * [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 dLib] * [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] * [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}} * [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 * [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927 * [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926 * [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] prim. z [[Roka in srce]] * [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07) * [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]] * [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib] * [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib] * [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12 * [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR] * [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]] * [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger) * [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] * [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000 * [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib] * [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog] * [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib] * [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940 * [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977 * [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921) *[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala <s>--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)</s>, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC) * [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927 * [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936 * [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940 * [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896 * [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]] * [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930 * [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]] * [[Miran Jarc]] (1900-1942) * [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908 * [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903 * [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862) *[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&pageSize=25&fyear=1944&frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}} *[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}} *Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&pageSize=25&frelation=Slovenski+gospodar&sortDir=ASC&sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}} * [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}} * [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}} * K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}} *[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}} *Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}} *[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}} *[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6]; Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012 {{opravljeno}} * [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}} * [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}} * [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}} * [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} *[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]], 1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}} * [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}} * [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}} * [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}} * P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}} *[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}} *Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}} *Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11] *[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] *[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941 *[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Vertec+(1871) dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 * [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] *[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (²1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&pageSize=25&frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) * [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib] *[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] * [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877 * [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927 *Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib] *Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib] *Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43) *Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} *Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} *Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}} *Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} *F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} *Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} *Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC) *Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC) *Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC) * [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC) * [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] * [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC) * [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC) * [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016 *[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]] *Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 <s>Trenutno ureja Neja Pevec</s> [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] *[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC) *[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC) *[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] *P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC) *Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj * [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] > [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:52, 25. februar 2016 (UTC) * [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] > > [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC) * [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST)) * [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič) ==Urejeni avtorski opusi== *[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC) * [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC) * [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&pageSize=25&ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber * [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]] *[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC) * [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC) * [[Bratko Kreft]] '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC) * [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC) * [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC) * [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC) * [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik * [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC) ==Urejena literarna zgodovina== * [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) * [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC) *Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC) == [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] == == [[Srednješolska literarna besedila]]== == Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]] == Študentsko popravljanje za višjo oceno == * [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]] == Glej tudi == [[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]] [[Kategorija:Wikiprojekti]] 45plbmaptj8cndxcdi56lzgwa2h8lv0 4 33194 206966 206923 2022-07-26T13:12:32Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki : ''Arhiv [[/do 2010|do leta 2010]], [[/do 2012|do leta 2012]], [[/2013|leta 2013]], [[/2014|2014]], [[/2015|2015]], [[/2016|2016]], [[/2017|2017]], [[/2018|2018]], [[/2019|2019]], [[/2020|2020]], [[/2021|2021]]'' Vrnitev na projekt [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika|Slovenska leposlovna klasika]]. Sproti vpisuj sem svoje tipkanje v letu 2022. {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" ! Kdaj !! Kdo !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako dobim število besed v članku|Št. besed]] !! Naslov !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Tarife|Tarifa]] !! Skupaj !! Št. kopiranj/nadaljevanj !! Pregledano !! Obračunano !! Opombe |- |20. februar 2022 || [[Uporabnik:UTercon|Urša Terčon]] || <s>3982</s> > 2692|| [[Pes in mačka]]: Veseloigra v 1 dejanji. || 2250 b/h || <s>1,9</s> > 1,2 h || <s>1</s> > 2 || da || še ne |- |26. junij 2022 || [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] ||6544|| [[Pavla (Tone Seliškar)]] || <s>2250</s> > 1500 b/h || <s>2,5</s> > 4,3 h || 1 || ne || še ne ||besedilo sem morala pretipkati, ker se ga ni dalo kopirati, saj je bila vidljivost slaba |- |26. junij 2022 || [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] ||<s>25081</s> 24311 || [[Tinično breme]] || <s>2250</s> > 3750 b/h || <s>11,2</s> > 6,5 h || <s>1</s> > 13 || ne || še ne |- |4. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||5853|| [[Zaklenjen spomin]] ||3750 b/h||3,2 h||20|| ne || še ne || |- |5. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||8141|| [[Kako sem rekviriral]] ||2250 b/h||3 h||13|| ne || še ne || |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |5. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||18147|| [[Križi in težave]] ||2250 b/h||12 h in 5 min||1|| ne || še ne |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |5. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||12762|| [[Poezije (Rudolf Maister)]] ||4500 b/h||10 h 15 min||55|| ne || še ne || Pesmi Kazen nisem urejala, saj se je pojavilo rdeče opozorilo, da je stran nekoč že obstajala, a je bila nato iz nekega razloga izbrisana. Ker nisem prepričana, če stran lahko ponovno postavim, sem pesem raje izpustila. |- |6. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||10342|| [[Ljubezen na prvi pogled]] ||3750 b/h||3,5 h||9|| ne || še ne || Nisem našla podatka o življenju (in smrti) avtorja, zato sem začasno zabeležila, da ni v javni lasti, je pa dostopno na dLibu. |- |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |6. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||638|| [[Mlin življenja]] ||3750 b/h||1 h||1|| ne || še ne || Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtor besedila umrl, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |6. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||2616|| [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]] ||3750 b/h||1 h in 35 min||5|| ne || še ne |- |7. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||27119|| [[Podkrajški Judež]] ||2250 b/h, mestoma 3750 b/h||6,2 h||39|| ne || še ne || Manjkajo poznejše številke časopisa in s tem konec zgodbe. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |7. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||4473|| [[Pet dni na vzhodu]] ||1500 b/h||3 h in 35 min||6|| ne || še ne ||Več kot polovico besedila sem morala pretipkati, saj se ni dalo kopirati. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |7. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||5457|| [[Triglavska jezera]] ||1500 b/h||6 h 25 min||2|| ne || še ne || 2, 3 in skoraj celoten 4 del zgodbe sem morala pretipkati sama, saj se besedila ni dalo kopirati. V drugem delu zgodbe je precej nejasnosti, saj je bilo besedilo zelo zamegljeno in prekrito s senco, tako da se ni videlo, kaj točno piše. Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtorica besedila umrla, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |9. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||17978|| [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]] ||2250 b/h||5 h 40 min||9|| ne || še ne || Pri 47. številki manjkata 4. in 5 .stran in s tem tudi del zgodbe. |- |9. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||6914|| [[Matjažek]] ||3750 b/h||3 h||45|| ne || še ne || Originalno besedilo vsebuje tudi slike, saj gre za povest v slikah. |- |11. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||23622|| [[Vrtnarjeva Nežika]] ||3750 b/h||9 h||14|| ne || še ne || V celotni zgodbi so bili neenotni oklepaji (do VII. dela so bili „", nato pa « »), zato sem se na koncu odločila, da vse poenotim s « ». Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtor_ica besedila umrl_a, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu. |- |11. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||6978|| [[Prijatelj]] ||1500 b/h||5,2 h||5|| ne || še ne || Precej nasmeteno, 3 številke sem morala v celoti pretipkati. |- |12. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||8341|| [[Zapeljana v belo sužnost]] ||1500 b/h||6 h in 35 min||7|| ne || še ne || Skoraj vse številke sem morala v celoti pretipkati, ker se ni dalo kopirati. |- |13. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||6637|| [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]] ||1500 b/h||4 h 10 min||4|| ne || še ne || Kar nekaj besedila sem morala pretipkati, ker se ga ni dalo kopirati. Med besedilom je nekaj nejasnosti, saj je bil zadnji stolpec v številkah 87–89 odrezan in sem morala sama sklepati, kaj naj bi pisalo, kjer pa mi to ni uspelo sem napisala xxx. |- |14. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||23835|| [[Hči mariborskega mestnega sodnika]] ||3750 b/h||6 h in 5 min||15|| ne || še ne || Besedilo ni dokončano, saj od 15. številke naprej ni več objavljenih številk (pri letniku 75, številka 15 se konča). |- |14. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||8733|| [[Râbi Jehuda]] ||3750 b/h||3 h||7|| ne || še ne || |- |14.julij 2022 || [[Uporabnik:Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] || 17949 || [[Pesmi (Ivan Jenko)]] ||2250 b/h || 12 h || 1 || ne || še ne || |- |15. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||5323|| [[Ciganka Iva]] ||3750 b/h||2 h||5|| ne || še ne || |- |20. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||5334|| [[Pesem v daljavo]] ||1500 b/h||3,5 h||4|| ne || še ne || Zelo nasmeteno, zadnji del sem morala v celoti pretipkati. |- |20. julij 2022 || [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] ||4781|| [[Diurnist Krakar]] ||1500 b/h||4,5 h||5|| ne || še ne || Nekaj delov besedila sem morala pretipkati, ker se jih ni dalo kopirati. |- |25. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||29917|| [[Po divjinah Kanade]] ||3750 b/h||7 h 35 min||23|| ne || še ne |- |26. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||8263|| [[Hana]] ||3750 b/h||2 h 30 min||7|| ne || še ne || Na projektni strani je zraven te zgodbe dodan še letnik 8 in številke od 1 do 11, vendar tu nisem našla nobene zgodbe z naslovom Hana, pa še v zadnji, tj. št. 10 v letniku 3 je pisalo, da je s tem konec zgodbe. Zapisala sem torej le letnik 3, letnika 8 pa ne. [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika]] 8pyldv1hzmyr3q88d6vn3yci6gjcgrf 206974 206966 2022-07-26T13:40:57Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki : ''Arhiv [[/do 2010|do leta 2010]], [[/do 2012|do leta 2012]], [[/2013|leta 2013]], [[/2014|2014]], [[/2015|2015]], [[/2016|2016]], [[/2017|2017]], [[/2018|2018]], [[/2019|2019]], [[/2020|2020]], [[/2021|2021]]'' Vrnitev na projekt [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika|Slovenska leposlovna klasika]]. Sproti vpisuj sem svoje tipkanje v letu 2022. {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" ! Kdaj !! Kdo !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako dobim število besed v članku|Št. besed]] !! Naslov !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Tarife|Tarifa]] !! Skupaj !! Št. kopiranj/nadaljevanj !! Pregledano !! Obračunano !! Opombe |- |20. februar 2022 || [[Uporabnik:UTercon|Urša Terčon]] || <s>3982</s> > 2692|| [[Pes in mačka]]: Veseloigra v 1 dejanji. || 2250 b/h || <s>1,9</s> > 1,2 h || <s>1</s> > 2 || da || še ne |- |26. junij 2022 || [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] ||6544|| [[Pavla (Tone Seliškar)]] || <s>2250</s> > 1500 b/h || <s>2,5</s> > 4,3 h || 1 || ne || še ne ||besedilo sem morala pretipkati, ker se ga ni dalo kopirati, saj je bila vidljivost slaba |- |26. junij 2022 || [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] ||<s>25081</s> 24311 || [[Tinično breme]] || <s>2250</s> > 3750 b/h || <s>11,2</s> > 6,5 h || <s>1</s> > 13 || ne || še ne |- |4. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||5853|| [[Zaklenjen spomin]] ||3750 b/h||3,2 h||20|| ne || še ne || |- |5. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||8141|| [[Kako sem rekviriral]] ||2250 b/h||3 h||13|| ne || še ne || |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |5. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||18147|| [[Križi in težave]] ||2250 b/h||12 h in 5 min||1|| ne || še ne |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |5. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||12762|| [[Poezije (Rudolf Maister)]] ||4500 b/h||10 h 15 min||55|| ne || še ne || Pesmi Kazen nisem urejala, saj se je pojavilo rdeče opozorilo, da je stran nekoč že obstajala, a je bila nato iz nekega razloga izbrisana. Ker nisem prepričana, če stran lahko ponovno postavim, sem pesem raje izpustila. |- |6. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||10342|| [[Ljubezen na prvi pogled]] ||3750 b/h||3,5 h||9|| ne || še ne || Nisem našla podatka o življenju (in smrti) avtorja, zato sem začasno zabeležila, da ni v javni lasti, je pa dostopno na dLibu. |- |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |6. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||638|| [[Mlin življenja]] ||3750 b/h||1 h||1|| ne || še ne || Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtor besedila umrl, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |6. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||2616|| [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]] ||3750 b/h||1 h in 35 min||5|| ne || še ne |- |7. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||27119|| [[Podkrajški Judež]] ||2250 b/h, mestoma 3750 b/h||6,2 h||39|| ne || še ne || Manjkajo poznejše številke časopisa in s tem konec zgodbe. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |7. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||4473|| [[Pet dni na vzhodu]] ||1500 b/h||3 h in 35 min||6|| ne || še ne ||Več kot polovico besedila sem morala pretipkati, saj se ni dalo kopirati. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |7. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||5457|| [[Triglavska jezera]] ||1500 b/h||6 h 25 min||2|| ne || še ne || 2, 3 in skoraj celoten 4 del zgodbe sem morala pretipkati sama, saj se besedila ni dalo kopirati. V drugem delu zgodbe je precej nejasnosti, saj je bilo besedilo zelo zamegljeno in prekrito s senco, tako da se ni videlo, kaj točno piše. Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtorica besedila umrla, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |9. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||17978|| [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]] ||2250 b/h||5 h 40 min||9|| ne || še ne || Pri 47. številki manjkata 4. in 5 .stran in s tem tudi del zgodbe. |- |9. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||6914|| [[Matjažek]] ||3750 b/h||3 h||45|| ne || še ne || Originalno besedilo vsebuje tudi slike, saj gre za povest v slikah. |- |11. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||23622|| [[Vrtnarjeva Nežika]] ||3750 b/h||9 h||14|| ne || še ne || V celotni zgodbi so bili neenotni oklepaji (do VII. dela so bili „", nato pa « »), zato sem se na koncu odločila, da vse poenotim s « ». Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtor_ica besedila umrl_a, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu. |- |11. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||6978|| [[Prijatelj]] ||1500 b/h||5,2 h||5|| ne || še ne || Precej nasmeteno, 3 številke sem morala v celoti pretipkati. |- |12. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||8341|| [[Zapeljana v belo sužnost]] ||1500 b/h||6 h in 35 min||7|| ne || še ne || Skoraj vse številke sem morala v celoti pretipkati, ker se ni dalo kopirati. |- |13. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||6637|| [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]] ||1500 b/h||4 h 10 min||4|| ne || še ne || Kar nekaj besedila sem morala pretipkati, ker se ga ni dalo kopirati. Med besedilom je nekaj nejasnosti, saj je bil zadnji stolpec v številkah 87–89 odrezan in sem morala sama sklepati, kaj naj bi pisalo, kjer pa mi to ni uspelo sem napisala xxx. |- |14. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||23835|| [[Hči mariborskega mestnega sodnika]] ||3750 b/h||6 h in 5 min||15|| ne || še ne || Besedilo ni dokončano, saj od 15. številke naprej ni več objavljenih številk (pri letniku 75, številka 15 se konča). |- |14. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||8733|| [[Râbi Jehuda]] ||3750 b/h||3 h||7|| ne || še ne || |- |14.julij 2022 || [[Uporabnik:Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] || 17949 || [[Pesmi (Ivan Jenko)]] ||2250 b/h || 12 h || 1 || ne || še ne || |- |15. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||5323|| [[Ciganka Iva]] ||3750 b/h||2 h||5|| ne || še ne || |- |20. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||5334|| [[Pesem v daljavo]] ||1500 b/h||3,5 h||4|| ne || še ne || Zelo nasmeteno, zadnji del sem morala v celoti pretipkati. |- |20. julij 2022 || [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] ||4781|| [[Diurnist Krakar]] ||1500 b/h||4,5 h||5|| ne || še ne || Nekaj delov besedila sem morala pretipkati, ker se jih ni dalo kopirati. |- |25. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||29917|| [[Po divjinah Kanade]] ||3750 b/h||7 h 35 min||23|| ne || še ne |- |26. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||8263|| [[Hana]] ||3750 b/h||2 h 30 min||7|| ne || še ne || Na projektni strani je zraven te zgodbe dodan še letnik 8 in številke od 1 do 11, vendar tu nisem našla nobene zgodbe z naslovom Hana, pa še v zadnji, tj. št. 10 v letniku 3 je pisalo, da je s tem konec zgodbe. Zapisala sem torej le letnik 3, letnika 8 pa ne. |- |26. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||37494|| [[Lov na zaklade]] ||3750 b/h||8 h in 35 min||23|| ne || še ne || Številki 41. in 51. manjkata in s tem del zgodbe. [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika]] 0r051abqypb2i77b5zwrl1ab0a3elzx 206984 206974 2022-07-26T22:11:02Z Jzorko 8638 wikitext text/x-wiki : ''Arhiv [[/do 2010|do leta 2010]], [[/do 2012|do leta 2012]], [[/2013|leta 2013]], [[/2014|2014]], [[/2015|2015]], [[/2016|2016]], [[/2017|2017]], [[/2018|2018]], [[/2019|2019]], [[/2020|2020]], [[/2021|2021]]'' Vrnitev na projekt [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika|Slovenska leposlovna klasika]]. Sproti vpisuj sem svoje tipkanje v letu 2022. {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" ! Kdaj !! Kdo !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako dobim število besed v članku|Št. besed]] !! Naslov !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Tarife|Tarifa]] !! Skupaj !! Št. kopiranj/nadaljevanj !! Pregledano !! Obračunano !! Opombe |- |20. februar 2022 || [[Uporabnik:UTercon|Urša Terčon]] || <s>3982</s> > 2692|| [[Pes in mačka]]: Veseloigra v 1 dejanji. || 2250 b/h || <s>1,9</s> > 1,2 h || <s>1</s> > 2 || da || še ne |- |26. junij 2022 || [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] ||6544|| [[Pavla (Tone Seliškar)]] || <s>2250</s> > 1500 b/h || <s>2,5</s> > 4,3 h || 1 || ne || še ne ||besedilo sem morala pretipkati, ker se ga ni dalo kopirati, saj je bila vidljivost slaba |- |26. junij 2022 || [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] ||<s>25081</s> 24311 || [[Tinično breme]] || <s>2250</s> > 3750 b/h || <s>11,2</s> > 6,5 h || <s>1</s> > 13 || ne || še ne |- |4. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||5853|| [[Zaklenjen spomin]] ||3750 b/h||3,2 h||20|| ne || še ne || |- |5. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||8141|| [[Kako sem rekviriral]] ||2250 b/h||3 h||13|| ne || še ne || |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |5. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||18147|| [[Križi in težave]] ||2250 b/h||12 h in 5 min||1|| ne || še ne |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |5. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||12762|| [[Poezije (Rudolf Maister)]] ||4500 b/h||10 h 15 min||55|| ne || še ne || Pesmi Kazen nisem urejala, saj se je pojavilo rdeče opozorilo, da je stran nekoč že obstajala, a je bila nato iz nekega razloga izbrisana. Ker nisem prepričana, če stran lahko ponovno postavim, sem pesem raje izpustila. |- |6. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||10342|| [[Ljubezen na prvi pogled]] ||3750 b/h||3,5 h||9|| ne || še ne || Nisem našla podatka o življenju (in smrti) avtorja, zato sem začasno zabeležila, da ni v javni lasti, je pa dostopno na dLibu. |- |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |6. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||638|| [[Mlin življenja]] ||3750 b/h||1 h||1|| ne || še ne || Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtor besedila umrl, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |6. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||2616|| [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]] ||3750 b/h||1 h in 35 min||5|| ne || še ne |- |7. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||27119|| [[Podkrajški Judež]] ||2250 b/h, mestoma 3750 b/h||6,2 h||39|| ne || še ne || Manjkajo poznejše številke časopisa in s tem konec zgodbe. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |7. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||4473|| [[Pet dni na vzhodu]] ||1500 b/h||3 h in 35 min||6|| ne || še ne ||Več kot polovico besedila sem morala pretipkati, saj se ni dalo kopirati. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |7. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||5457|| [[Triglavska jezera]] ||1500 b/h||6 h 25 min||2|| ne || še ne || 2, 3 in skoraj celoten 4 del zgodbe sem morala pretipkati sama, saj se besedila ni dalo kopirati. V drugem delu zgodbe je precej nejasnosti, saj je bilo besedilo zelo zamegljeno in prekrito s senco, tako da se ni videlo, kaj točno piše. Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtorica besedila umrla, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu. |- {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" |9. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||17978|| [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]] ||2250 b/h||5 h 40 min||9|| ne || še ne || Pri 47. številki manjkata 4. in 5 .stran in s tem tudi del zgodbe. |- |9. julij 2022 || [[Uporabnik:Veronika Špringer|Veronika Špringer]] ||6914|| [[Matjažek]] ||3750 b/h||3 h||45|| ne || še ne || Originalno besedilo vsebuje tudi slike, saj gre za povest v slikah. |- |11. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||23622|| [[Vrtnarjeva Nežika]] ||3750 b/h||9 h||14|| ne || še ne || V celotni zgodbi so bili neenotni oklepaji (do VII. dela so bili „", nato pa « »), zato sem se na koncu odločila, da vse poenotim s « ». Ker nisem našla podatka o tem, kdaj (če sploh že) je avtor_ica besedila umrl_a, sem navedla, da besedilo še ni v javni lasti, dostopno pa je na dLibu. |- |11. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||6978|| [[Prijatelj]] ||1500 b/h||5,2 h||5|| ne || še ne || Precej nasmeteno, 3 številke sem morala v celoti pretipkati. |- |12. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||8341|| [[Zapeljana v belo sužnost]] ||1500 b/h||6 h in 35 min||7|| ne || še ne || Skoraj vse številke sem morala v celoti pretipkati, ker se ni dalo kopirati. |- |13. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||6637|| [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]] ||1500 b/h||4 h 10 min||4|| ne || še ne || Kar nekaj besedila sem morala pretipkati, ker se ga ni dalo kopirati. Med besedilom je nekaj nejasnosti, saj je bil zadnji stolpec v številkah 87–89 odrezan in sem morala sama sklepati, kaj naj bi pisalo, kjer pa mi to ni uspelo sem napisala xxx. |- |14. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||23835|| [[Hči mariborskega mestnega sodnika]] ||3750 b/h||6 h in 5 min||15|| ne || še ne || Besedilo ni dokončano, saj od 15. številke naprej ni več objavljenih številk (pri letniku 75, številka 15 se konča). |- |14. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||8733|| [[Râbi Jehuda]] ||3750 b/h||3 h||7|| ne || še ne || |- |14.julij 2022 || [[Uporabnik:Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] || 17949 || [[Pesmi (Ivan Jenko)]] ||2250 b/h || 12 h || 1 || ne || še ne || |- |15. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||5323|| [[Ciganka Iva]] ||3750 b/h||2 h||5|| ne || še ne || |- |20. julij 2022 || [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] ||5334|| [[Pesem v daljavo]] ||1500 b/h||3,5 h||4|| ne || še ne || Zelo nasmeteno, zadnji del sem morala v celoti pretipkati. |- |20. julij 2022 || [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] ||4781|| [[Diurnist Krakar]] ||1500 b/h||4,5 h||5|| ne || še ne || Nekaj delov besedila sem morala pretipkati, ker se jih ni dalo kopirati. |- |25. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||29917|| [[Po divjinah Kanade]] ||3750 b/h||7 h 35 min||23|| ne || še ne |- |26. julij 2022 || [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ||8263|| [[Hana]] ||3750 b/h||2 h 30 min||7|| ne || še ne || Na projektni strani je zraven te zgodbe dodan še letnik 8 in številke od 1 do 11, vendar tu nisem našla nobene zgodbe z naslovom Hana, pa še v zadnji, tj. št. 10 v letniku 3 je pisalo, da je s tem konec zgodbe. Zapisala sem torej le letnik 3, letnika 8 pa ne. |- |26. julij 2022 || [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] ||37494|| [[Lov na zaklade]] ||3750 b/h||8 h in 35 min||23|| ne || še ne || Številki 41. in 51. manjkata in s tem del zgodbe. |- |27. julij 2022 || [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]]||5070|| [[Tri kokoške]] ||1500 b/h||4 h 15 min||5|| ne || še ne || 2 številki sem morala v celoti pretipkati. |- [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika]] 5dr1zi0s9dfrkxx2ajf5rsjj0z8qe12 0 39468 206959 206949 2022-07-26T12:49:59Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki Veliko odkritje Krištofa Kolumba je napotilo preko Atlantskega oceana še razne druge odkritelje. Med temi je bila pretežna večina takih, ki so se v domovini skregali z obstoječimi zakoni in bi jim naj bil novi svet pribežališče in obenem bi naj zadostil njihovemu pohlepu po naglem in nenapornem obogatenju. Skoro vsa odkritja ter pohode v Srednjo Ameriko so pričeli z otoka Kuba. S Kube je bil odposlan v Osrednjo Ameriko med prvimi Španec Ferdinand Cortes. Imel je nalogo: raziskati neznano ozemlje in stopiti s tamošnjim prebivalstvom v stik radi trgovinskih zvez. Cortes je bil vse drugo, le raziskovalec ter poštenjak ne! Ob Cortesovem času (med 1518 in 1519), ko je začel osvajati ta največji pustolovec Mehiko z ognjem ter mečem, so vladali tamkaj Azteki. Bili so bojevito ljudstvo, ki je prodrlo pred 200 leti od severa in si je osvojilo vso mehikansko ozemlje do morja. Mehikanska država Aztekov je bila kraljevina, v kateri je imelo glavno besedo poleg kraljeve rodbine vojaštvo, plemstvo, duhovščina in trgovski stan. Azteki so verovali v več bogov in v čarovnije. Bogove so častili med drugim s pogostimi človeškimi žrtvami. Imeli so celo slovstvo, ki se je nanašalo na zgodovino, vero in zvezdosloje. Poleg slovstva, pisanega v slikah, so znali precej ljudskih pesmi in pripovedk. Posebnost je koledar Aztekov. Njih leto je bilo razdeljeno v 365 dni ter na 18 mesecev po 20 dni. Znan jim je tudi bil vzrok solnčnega mrka. Posebnega povdarka je vredna vera v staro prerokbo, ki je napovedala Aztekom, da bodo prišli nekoč iz vzhoda beli bogovi (Azteki so bili indijanske — bakrene barve), ki bodo osvojili mehikansko državo. Na veliki četrtek leta 1519 je prijadral Cortes z 11 ladjami, 109 mornarji, 553 vojaki, 26 konji in 11 topovi v osrednje-ameriško luko Vera Cruz. Tamkaj so ga obiskali zastopniki Aztekov, da bi zvedeli za njegove želje. Cortes jim jo oznanil po tolmaču, da bi rad spoznal njihovega kralja, kar so mu pa odposlanci odklonili. Izročili so mu vladarjeve darove: zabojček poln zlatega, krasno izdelanega nakitja, in precej blaga iz belega bombaža. Na čast odposlanstvu je dal Cortes ustreliti iz največjega topa in jim je pokazal še drugo čudo — jezdece. Eden od Cortesovih vojakov je imel pozlačeno čelado, ki je posebno dopadla voditelju odposlanstva. Izrazil je željo, da bi to pokrivalo rad pokazal kralju Montezumi. Cortes je privolil v dar pod pogojem, da jo napolni z zlatom. Poslanci so odšli. Čez teden so se vrnili s kraljevimi zlatimi darovi: z eno zlato in eno srebrno ploščo, s čelado polno zlatili zrn, z mnogimi dobro izdelanimi zlatimi kipci, ki so predstavljali race, pse, opice itd. Podarili so mu še velike množine dragocenih tkanin. In baš ti dragoceni darovi so bili za Cortesa glavna vaba, da je sklenil osvojiti glavno mesto mehikanskega kraljestva, ki mora bliščati od zlata. Osvojitev, tedaj na čistem zlatu tolikanj bogate Mehike od strani Cortesa ni bila lahka, a mu je vendar uspela po srditih bojih in vsled popustljivosti ter neodločnosti kralja Montezume. Ko so se približali prvič Španci pod Cortesom mehikanski prestolici 8. novembra 1519, jih je sprejel kralj Montezuma pod baldahinom (nebom), ki je žarel od zlata, srebra in dragih kamnov. Montezuma je bil razkošno opravljen in istotako njegovo spremstvo. Špancem je bila odkazana v stanovanje velikanska palača, v kateri je bival prej Montezumov oče in kjer je bila očetova zakladnica. Cortesove sobe so bile polne dragocenih preprog. Ob Cortesovem prihodu je bil Montezuma star 40 let. Pri kosilu ali večerji so prinašali na mizo 300 jedi. Ko je začel vladar jesti, so postavili okoli njega lesene, a močno pozlačene stene, da ga ni videl nihče. Poleg nepopisno bogate kraljeve palače so bili nepregledni vrtovi, zverinjaki, delavnice zlatarjev, kiparjev in drugih rokodelcev. Kiparji in zlatarji so bili še tudi po vseh drugih mehikanskih krajih. Na trgu prestolice so prodajali med najbolj raznovrstnimi predmeti dragulje, zlate ter srebrne okraske. Do glavnega svetišča z velikanskimi dvorišči je vodilo 114 stopnic. Na vrhu je bila ploščad in na tej darilni kamni, na katerih so udirali s kamentimi noži človeškim žrtvam prsno votlino. Iztrgali so še utripajoče srce in so ga darovali bogovom. Žrtvi odrezane noge in roke so pojedli pri slovesni večerji, ostalo so vrgli živalim. V majhnem stolpu sta bila dva bogova. Vojni bog je bleščal od zlata in dragih kamnov. Pred njim so bile kamenite posode, v katerih so se še kadila srca pravkar žrtvovanih. Stene so bile ometane s strnjeno krvjo. Španci so zgradili v bivanje jim odkazani palači majhno kapelico. Pri iskanju primernega prostora so zadeli na zazidana in sveže prebeljena vrata. Ko so zid predrli, so videli, da imajo pred seboj vhod v zakladnico. Bilo je v njej toliko bogastva, o kakršnem do tedaj niti sanjal ni nobeden Evropejec. Španci so seveda molčali o najdbi in so udrtino zopet skrbno zazidali. Kmalu za tem so Španci Montezumo zvijačno ujeli. Kralj je zapovedal v ujetništvu vsem pokrajinam, naj pošiljajo Cortesu davke v zlatu. Sam je podaril Špancem vse zaklade, ki so bili v zakladnici, katero je odkrilo, kakor že omenjeno, Cortesovo spremstvo. Petina bogastva iz zakladnice je šla v blagajne španskega cesarja Karla V., petino je dobil Cortes, ostalo častniki in vojaki. Cortes se je moral nenadoma umakniti vsled upora domačinov iz prestolice. V objemu noči pred umikom je dal znositi vse zaklade v veliko dvorano. Ukazal je spraviti petino, namenjeno cesarju, na konje in prepustil svojim vojakom, da si je lahko vzel od ostalega zlata vsak, kolikor je hotel. Vojaki so pobrali mnogo, pretežno so pustili, ker niso mogli vsega nositi. Pri drugem Cortesovem prodiranju proti Montezumovi prestolici je Špancem leta 1521 po hudem boju uspela osvojitev. Z zavzetjem glavnega mesta je postala mehikanska država španska kolonija, katero so začeli Španci izkoriščati, hlepeč po vedno novih in novih zlatih zakladih. Iz povedanega in zgodovinsko dokazanega se da sklepati, kako neizmerno bogata je bila Mehika ob prihodu Špancev na suhem zlatu in drugih dragocenostih. Mnogo, mnogo bogastva so zlataželjni španski pustolovci spravili preko morja v Španijo. Glavne in največje dragocenosti so pred popolnim podjarmljenjem ter zasužnjenjem poskrili bogznaj kam azteški glavarji. Za temi skritimi zakladi so stikali skozi stoletja razni morski roparji in drugi tolovaji. Mnogo najdb se je posrečilo banditom, a jim niso prinesle zaželjenega blagoslova in blagostanja. Izkopane dragocenosti in zlato so sicer naložili na ladje, na katerih so križarili po morju v neprestanem strahu pred roko pravice. Vsled bojazni zajetja je poskrilo mnogo morskih tolovajev stare zaklade po samotnih ter do danes neobljudenih manjših otokih, katerih je vse polno po zapadnem Mehikanskem morju. O teh zakladih, katere so zakopali morski roparji, ki so pa bili prvotna last starih mehikanskih Aztekov, so neprestano krožile pisane beležke in ustna izročila, kje da so in kako bi jih bilo mogoče odkriti. Bogznaj koliko družb in posameznikov je bilo že ob življenje pri stikanju za zakopanim bogastvom po mehikanskih vodah. Še le po vojni so si stavili nalogo resni ljudje in cele družbe, da zberejo zgodovino ter ljudsko povest o zakladih starih Aztekov in jih spravijo na svetlo s pomočjo strokovno dobro opremljenih ekspedicij. Kratko očrtano je proučaval naš Dolgi Joža, predno so zbrali ter pripravili ekspedicijo, ki bi naj odkrila v Mehikanskem morju na samotnem otoku od morskih roparjev skriti azteški — zlati zaklad. <center> — </center> Za prevoz opreme je bila določena jahta (lažja ladja) »George (Jurij) Washington«. Poleg kapitana, dveh krmilarjev ter zadostnega števila mornarjev sta bila poleg Dolgega Jožeta na jahti družabnika zakladedvigalne družbe brata John ter Jack Stackleton, zdravnik, naravoslovec John Silvers ter starinoslovec Pedro Arch. Ladja je bila dobro preskrbljena z vsem mogočim. Vozili so seboj vse potrebno za filmanje izrednih dogodkov, živalskih posebnosti in sploh vsega, kar bi doživeli med vožnjo ter med bivanjem in iskanjem po samotnih otokih. Če bi tudi zaklada ne našli, bi naj pokril izkupiček za potni film vse stroške ekspedicije. Raziskovalci niso bili vezani na čas vrnitve. Vso odgovornost sta prevzela poleg ladijskega kapitana oba brata družabnika John in Jack Stackleton. Člani ekspedicije so se pred odhodom do dobra med seboj spoznali, da spoprijateljili, da bi bil eden drugemu v resnično pomoč za slučaj potrebe in nevarnosti. Začetkom aprila 1925 so ostavili gospodje Los Angeles in so se ukrcali na jahto »George Washington« v luki San Pedro, ki je pristanišče za Los Angeles. Po odhodu na prosto morje pustimo našega rudarskega inženerja, naj pripoveduje, kaj je na tej lepi vožnji po Mehikanskem zapadnem morju videl ter doživel, ker o trpljenju na tem prvem lovu na zaklad ne moremo govoriti. Beležke rajnega prijatelja o naslednji ekspediciji so pisane na udobno opremljeni ladji in radi tega jih prinašam po možnosti dobesedno po nemškem izvirniku. <center> — </center> »Mehikansko morje ob solnčnem vzhodu, skozi celi dan, ob zatonu solnca ter v mesečno zvezdnati noči je v aprilu nepopisno čarobno. Povsem mirna vožnja ob pišu prav lahne sapice, ki je preganjala noč in dan morečo vročino, je poživela nas vse, ki smo pluli s precejšnjo brzino, da doživimo med potjo ter na cilju nekaj posebnega, novega ter izrednega čemur bi se naj čudil celi svet. Vsi nezaposleni smo se rinili v kabino za zemljevide, kjer nam je razlagal kapitan, katere samotne otoke bomo videli, na katerih se izkrcali, da proučimo ter filmamo izrednosti. V prvi vrsti je naglašal, da se odlikuje Mehikansko morje glede morskih velikanov. Nekatere od teh redkih živali se podijo ter plavajo same še tod, druge zopet nastopajo v takih množinah, kakor jih je najti težko v kakem drugem morju na svetu. Morska žival hoče imeti svoj mir in baš v Mehikanskem morju ga ima. To morje je bolj izven prometne črte za potniške, tovorne ter ribiške ladje in radi tega se je zbralo tukaj vse, kar beži pred največjim sovražnikom ter uničevalcem živalstva, pred — človekom. Kapitan je nam slikal iz lastnega doživljaja, kako bomo kmalu lahko videli orjaškega morskega slona, ki je že povsod na svetu iztrebljen, le tukaj se še solnči po samotnem pesku otoka Guadelupe. Mehikanska vlada je namreč strogo prepovedala lov na tega sicer povsem nedolžnega morskega velikana. Srečali bomo morskega hudiča, čolnom ter lesenim jadrnicam silno nevarno ribo žagarico, velikanske morske želve, kite itd. G. kapitan nas je znal tolikanj navdušiti za pomorsko redko živalstvo, da smo kar koprneli radovednosti, kedaj in kje bomo srečali te iz drugih morij baš semkaj pribegle velikane. Zgodaj zjutraj me je poklical na krov pred solnčnim vzhodom naš fotograf Bili. Pokazal je z roko proti levi na zameglene obrise otoka, ki se je dvigal 1300 m nad morsko gladino. Še le proti poldne smo pripluli tako blizu, da smo začeli križariti krog severnega rta otoka. Pripeljali smo se pred samotni otok Guadelupe, katerega so si izbrali morski sloni za svoje poslednje pribežališče. Jahta je zmanjšala brzino, da bi ne zadela ob kako skalo, ob katerih so se odbijali valovi ter vprizarjali na vseh koncih ter krajih mično prikazen mavrice v najbolj solnčnem opoldnevu. Bližali smo se bolj peščeni obali. Skozi daljnoglede smo napenjali oči s krova. Zagledali smo na pesku par ogromnih črnih mas, ki so se mirno solnčile ter predajale počitku, ne meneč se za prihod radovednežev. Radi plitvine morja je morala ladja spustiti sidro dalje proč od otoka. Spustili so z jahte čoln na jadra. Prav vsi raziskovalci smo se odločili, da se popeljemo v čolnu na otok in si ogledamo od blizu živalsko redkost — morskega slona, ki životari tukaj v zadnjih preostankih nekoč po vseh toplejših morjih razširjenega mogočnega živalskega plemena. Pristanek z čolna nam je uspel brez vseh težkoč. Previdno smo se plazili preko skal proti onemu delu obali, kjer so se solnčili sloni. Že prvi pogled na dvanajstorico nam je povedal, da gledamo res nekaj predpotopno velikega. Vsak slon je meril od nosa do konca repa 3 do 5 1⁄2 m. Počivali so na pesku vsi v istem položaju in po 30 korakov eden od drugega. Če smo hoteli filmati mirno počivajočo družbo orjakov, smo jih morali razgibati na kak način. Metali smo po uravnavi filmskega aparata kamenčke v zaspance. Ogromne lenobe se niti zmenile niso za zadetke. Le nekako grgranje je bilo čuti iz njihovih globokih trebušnih votlin. Bližali smo se živalim od zadaj in jih skušali zbuditi iz spanja z debelejšim kamenjem. Vsi smo prasnili nazaj, ko je eden odprl žrelo, ki je bilo dovolj prostorno, da odgrizne z enim stisom človeško glavo. Slon se je postavil na prvi plavuti, začel tolči s ploskastim repom in je gledal jezno na nepričakovane motilce miru. G. John Stackleton je kot izurjen Amerikanec zavihtel laso, ki je svišnil po zraku in se zadrgnil slonu krog vratu. Vsi smo nategnili dolgo ter močno vrv, da bi zadržali besno grgrajočo žival in spravili nekoliko življenja v film: »Borba z morskimi sloni«. Naša skupna moč je zalegla toliko, kakor bi hotel eden človek z rokami zaustaviti navzdol se valečo veliko skalo. Pesek nam je zdrčal izpod nog, ko se je v laso ujeti slon obrnil in nas je položil vse z eno kretnjo po tleh. Nameril je glavo proti morju, začel je tolči z repom po pesku, upiraje se na prvi plavuti in siliti proti valovom. Pobrali smo se z vso naglico, hitro zagrabili za vrv, da bi jo omotali krog kake skale in bi vsaj na ta način nekoliko zadržali dobrosrčnega goljata. Vsi naši napori so bili zaman. Slon je nategnil krog skale omotani motvoz, ga odtrgal liki sukanec in izginil v penečem valovju. Kmalu po potopljenju se je zopet prikazal, se ozrl proti nam, odprl žrelo, posmehljivo zarenčal in je pričel briti norce iz nas slabotincev. Med tem, ko smo imeli opravka z enim slonom, se je predramila tudi ostala družina. Zapustivši begunca in ozrši se po drugih, smo zapazili, kako so čakali na nas, podpirajoč se s sprednjimi plavuti in bili visoki najman 2 1⁄2 m. Enajst razdraženih orjakov v nevarno zravnanem položaju ni bila šala! Živali so odprle na stežaj žrela, zagrgrale votlo, začele klopotajoče pokati s čeljustmi in mi junaki vsak za svojo skalo! Sloni so se vrteli jezno po pesku, iskali z očmi nevarnost in so se zakotali vsi v smeri proti fotografu, ki je še vedno vztrajal na svojem mestu in snemal naš boj z morskimi sloni. Živali bi ga bile razteple z aparatom vred v solnčni prah, da ni poiskal pravočasno kritja večje skale. Cela čreda se je zavalila proti morju, zginila v valovju, se prikazovala, pa zopet potapljala, dokler nam ni zginila izpred oči. Posnetke našega srečanja z redko morsko prikaznijo smo imeli na filmu. Naš namen je bil dosežen v polni meri. Zbrali smo svoje od strahu razmetane ude in odjadrali proti jahti, s katere nas je zasmehoval g. kapitan. Na jahti nam je pokazal kapitan leta 1874 tiskano knjigo o morskih sesavcih. Tamkaj smo čitali: »Z ladje »Mary Helen« leta 1852 harpuni-rani in ujeti morski slon samec je bil 5 1⁄2 m dolg in je dal 1000 l čiste masti. To olje je za mazanje boljše nego od kita in drugih večjih rib. V svetilki gori s svetlim, nekadečim in ne smrdečim plamenom. Radi neprestanega zasledovanja so te živali iztrebili in le zadnji ostanki so se zatekli v kaliforniške vode.« Mnogo pozneje so odkrili samotni, neobljudeni otok Guadelupe kot zatočišče teh orjakov, ki niso po svoji miroljubni naravi tako oboroženi, da bi se lahko ubranili človeškega preganjalca. Morski slon se bori samo med sotovariši. Ti boji so omejeni le na čas parenja in jih povzročajo samice, ki se strnejo takrat v cela krdela. Samci ženini se bojujejo med seboj za zmago. Samo zmagovalcu je priznano dostojanstvo, da se lahko imenuje očeta bodočega potomstva. V boju premagani samci se zatečejo na samotne peščene obali, kjer si lečijo rane in upajo v bodočem letu na zmago. Samica je mnogo manjša od samca in meri v odraslem stanju 3 m, med tem ko doseže lahko samec celo dolžino 6 m. Samica ima le po enega mladiča in traja doba nosnosti eno leto. Naravoslovci še danes ne znajo, kaj da je glavna prehrana morskega slona. V želodcih ubitih živali so našli razne morske rastline ter kamenčke. Pomorščaki pravijo, da si mora obtežiti morski slon, da se sploh lahko potopi, svoj ogromni trebuh s kamenjem. <center> — </center> Še le drugo jutro po posnetku našega »junaškega« srečanja s krdelom morskih slonov smo se odpravili z jahte na otok Guadelupe, da ga raziščemo, če morda ni služil kedaj kot zatočišče morskim roparjem. Morje v bližini otoka je globoko 5000 m. Otok sam obstoja iz ognjeniškega kamenja, je dolg 30 km in širok 3—11 km. Obal tvorijo proti morju navpične stene iz okamenele lave. Po sredini se razteza gorovje. Najvišja točka na severu je visoka 1350 m. Samo po pogorju poganja nekaj rastlin, ostalo je izsušena puščava, ki ne more preživljati niti skromnega kaktusa. Leta 1892 je pripeljala ladja »Melpomene« na otok čredo koz. Te so se razmnožile in se podijo še danes po skalovju v celih krdelih. Prehodili smo celi skalnati otok. Ko se je nagibalo solnce k zatonu, smo zapazili ob enem delu obale nekaj razklopotanih lesenih kočur in na pol razpadlo četverokotno poslopje, pozidano iz na solncu posušene opeke. Pred kakim dobrim letom so morali tukaj gospodariti mehikanski vojaki. Zadeli smo v zapuščeni naselbini na ostanke rdečemodrih uniform. Zidana stavba je bila bolnišnica. Krog nje so ležali raztrošeni deli postelj in steklenice, ki so vsebovale nekoč zdravila. Našli smo zdravniške instrumente, razpadlo operacijsko mizo, mehikanska podrapana sedla, kuhalne aparate, krampe itd. Na eni od na pol porušenih lesenih bajt smo čitali v španščini napis: »Po zakonu je prepovedan lov na morske slone.« Kaj nam je povedala zapuščena naselbina? Ali se je že mudila tukaj najbrž pred nami mehikanska večja ekspedicija, ki je tudi stikala za skritimi in med skalovjem zakopanimi zakladi? Na obe vprašanji nismo znali pravega odgovora. Opazili nismo nikjer, da bi bili pred nami kje razkopavali ter brskali med skalnatim svetom. Otok je brez votlin in razen omenjene opuščene naselbine nismo nikjer naleteli na od človeške noge shojeno stezo, ki bi bila pričala, da se je mudil človek dalje časa v tej ognjeniški puščavi. Vsi zbrani strokovnjaki smo si bili kmalu edini: na Guadelupe ni nikdo in nikdar skril kakega bogastva, še manj ga je kedo iskal ter našel. Celodnevno mučno plezanje ter torkljanje med kamenjem nas je vse toliko utrudilo ter prevzelo, da smo bili od srca veseli, ko je pozno zvečer zabrlizgala z ladje piščal in nas klicala k večerji in na potrebni nočni odpočitek. <center> — </center> Drugo jutro na vse zgodaj so dvignili sidro. V najlepšem vremenu smo nadaljevali vožnjo proti jugu po Tihem oceanu ali Mehikanskih vodah. G. kapitan nam je razlagal iz potopisnih knjig, da se peljemo po morju, ki mrgoli morskih volkov, velikih kitov in najbolj opasne roparice ter napadalke lesenih bark — žagarice. Žagarica ima ime po 2 m dolgi koščeni žagi, s katero je ubrani vsakega sovražnika, a tudi sama napade in z enim sunkom preluknja leseni čoln ali tudi manjšo jadrnico. Po kapitanovi razlagi so pripravili mornarji čoln ter vrv s trnekom. Vsi smo napeli skozi daljnoglede oči, da bi zapazili kje ob solnčnem vzhodu tolikanj opasnega morskega velikana. Fotograf je postavil aparat, da bi zaupal filmu boj z žagarico, kakor mu je uspel sijajno posnetek našega srečanja z morskimi sloni. Daljnogledi nam niso prinesli nikakega odkritja. Kapitan je bil mnenja, da se podijo najbrž ogromne roparice bolj globoko pod morjem, in radi tega jih ne vidimo. Predlagal je, da bo ustavil ladijski vijak. Za lov opremljeni čoln naj spustijo z ladje. Pritrdijo naj na čolnu trnek z vabo in veslajo v večjih ter manjših krogih krog rahlo se zibajoče jahte. Mogoče bo zagrabil ropar za globoko nastavljeno vabo, pričel bo srdit boj na življenje in smrt in tega bo mogoče, filmati z ladje tudi na daljšo razdaljo. Kapitanov načrt je bil odobren enoglasno. Šest mornarjev je znosilo v čoln vesla. Trnek je bil jeklen kavelj, debel kot prst in podoben malemu sidru. Privezali so ga na 250 m dolgo vrv. Za vabo so obesili 10 kg mesa. Trnek z vabo je nosil nad vodo velik lesen plavač. Vabo s trnekom so spustili 50 m globoko. Ribiška naprava je plavala spredaj in par metrov proč od čolna. Razven šestih veslačev sta se hotela udeležiti lova oba brata Stackleton in zdravnik, vsi ostali smo tvorili nestrpne gledalce. Čoln s posadko je zdrknil po morju, ribiško napravo je vlekel čoln spredaj in oči vseh so bile uprte v lesenega plavača, kedaj se bo zganil ter oznanil, da je pogoltnila nenasitna zver vabo z velikim trnekom. Dobre pol ure so dvigali veslači vesla in gnali čoln v lahnem poletu krog jahte. Naše oči so že bile trudne in solzave od prenapetega zasajanja pogleda v plavača, ko se je pognalo nekaj ogromnega in temnozelenega iz morskih globin ter zginilo z bliskavico pod vodo s plavačem vred. Veslači v čolnu so dvignili vesla, 250 m dolga vrv na kolobarju se je odvijala z neverjetno naglico in nevidna sila je vlekla čoln za seboj. Iz čolna smo čuli razna povelja. Razburjenost ribolova je dosegla višek. Šlo je za življenje ter smrt. Lahki čoln reže valove z besnečo brzino. Vrv je napeta liki struna in še vedno nevidna moč žene čoln proč od jahte dalje — dalje na odprto morje! Gledalci na krovu smo se držali nehote v strahu za tovariše za srce z zamolčanim vprašanjem na jeziku: Kaj, če se bo do pobesnelosti razpaljena zver, najbrž orjaška žagarica, naenkrat obrnila in bo s svojo 2 m dolgo žago presekala lahni čolnič na dvoje? Za trnek ujeti morski velikani se kaj radi branijo še na ta način, je razlagal kapitan, da zdrvijo v morske globočine globokejše nego je trakova vrv, in čoln se mora prekucniti. V takem slučaju je edina rešitev, da presekajo lovci pravočasno vrv. Čoln je vlekla pošast vedno dalje ter dalje in nikakor ni bilo opaziti, da bi omagala ali popuščala vsled bolečin ter napora. Naenkrat je spremenil naprej drveči čoln smer in se zasukal v polukrogu nazaj proti jahti, zopet nazaj, pa nazaj itd. Lahko trdim, da je trajal ples čolna naprej in v polukrogu nazaj par ur, ne da bi bilo opaziti zmanjšanje brzine ali kako popuščanje v napetosti vrvi. Naš prvotni strah in razburjenje sta se med tem toliko polegla, da smo si začeli krepčati želodec z jedjo in pijačo. Po natezanju za vrv je bilo po urah najsrditejšega boja spoznati, da se je obesil na trnek kak prav ogromen prebivalec morskih globin. Z nestrpnostjo smo čakali na trenutek, ko se bo prikazala žival vsled preutrujenosti na površju. Cukanje in rukanje vrvi je pričalo o najtežjem boju, katerega je bojevala ujeta roparica pod vodo, da bi se rešila ter znebila jeklenega sidra. Zopet je šlo s čolnom naprej, pa nazaj v polukrogu in na ta način je trajal boj med človekom in morskim velikanom od jutra do poldne. Krog poldne je zašumelo par sto metrov proč od čolna morje. Iznad gladine se je prikazala najprej dolga žaga in za njo velikansko telo žagarice. Še na površju se ujeta roparica ni udala zlepa. Z dolgim repom je udrihala po vodi, da se je morje zapenilo in je na ta način povzročeno valovje pljuskalo preko čolna in v čoln. Gledalci z jahte smo ponovno obledeli pri prizoru na ta zadnji, a presneto opasni smrtni boj strahotnega orjaka. Z enim udarcem z repom bi lahko žival prekucnila čoln, ali ga pa raztreščila z žago na dvoje. V tem slučaju bi popadali vsi ribiči v vodo in najhitrejša pomoč od naše strani bi bila brezuspešna, ker mrgoli tamošnje morje najbolj požrešnih morskih volkov. Na srečo ujeta pošast čolna v smrtnih bolečinah niti opazila ni. Z zadnjimi močmi je pač imela dovolj opravka sama s seboj. Brata Stackletona sta še merila vsak iz svoje puške, da poženeta ribi ob količkaj ugodni priliki eksplozivni krogli v glavo. Pri neprestanem guganju čolna sigurno streljanje ni bila malenkost. Bogznaj kolikokrat sta že podržala puški k licu, pa sta se morala zopet zlekniti po dnu čolna, ker je vlekla žival čoln naprej, ali je bičala z repom morje, da se je razburjalo v mogočnih valovih. Slednjič, po tako težkih zadnjih trenutkih, ki so nam bili cele ure, sta odjeknila iz čolna dva strela eden za drugim. Po dveh zadetkih se je morska pošast še enkrat potopila, a kmalu je izvrglo morje njen ogromni trup, ki ni več napenjal vrvi in se je pustil mirno vleči od veslačev. Ena popoldne je bila, ko so navijali po vijakih 1500 kg težko žagarico iz morja na jahto. Ko je visela prosto na škripcu, so jo še enkrat fotografirali od vseh strani, jo odsekali s kavlja, da je pljusknila v morje in bila V bogato južino krog jahte se podečim morskim volkovom, katerih ne bi utegnili niti loviti, saj jih je bilo preveč. Naši res junaški ter do konečne zmage vztrajni ribiči so bili po tolikournem najnapornejšem boju tako utrujeni ter duševno in teles-no izmozgani, da so pospali po par požirkih vina ter konjaka, kakor bi jih pobil. <center> — — — </center> Popoldne smo nadaljevali vožnjo in pred zatonom solnca smo bili deležni srečanja s takozvanim morskim hudičem. Od daleč smo čuli pri čisto jasnem ter vedrem vremenu nekako gromenje ter mogočno pljuskanje po morju. Nikdo si ni znal razložiti nenadnega pojava. Le gospod kapitan se je muzal naši radovednosti in je nas opozoril, da bomo kmalu videli samega morskega zlodeja, kateremu pravijo ribiči celo ljudožerec. Pospešili smo brzino ladje in hitro se nam je nudil prizor, ki nam je bil prav vsem, izvzemši glede morskih izrednosti preiskušenega kapitana, novost. Pred nami so se poganjale več nego 2 m iznad morske gladine v zrak črnkaste ploskaste mase, ki so merile v premeru nad 7 m. Ko se je to morsko čudo ter nestvor dvignil kvišku, je pljusknil zopet nazaj v morje in to zabavno skakanje sedmerih pošasti je odmevalo daleč naokrog liki grom ali močno streljanje. Morski hudiči so skakali pred nami kvišku ter se spuščali v morje in so zgledali, kakor bi se podili pred nami v igračkanju ogromni ter strašni netopirji. V čisti vodi smo zamogli slediti vsem posameznostim res čudnega ter nekako ponorelega skakanja ter pokanja po morju. Naenkrat se je spustilo vseh sedem velikanov kar naravnost za nekakim skupnim ciljem, zopet so se zaokrenili v krog in njih stranske plavute so kakor človek visoko zaštrlele iznad gladine. Morski vrag, je razlagal g. kapitan, je v daljnem sorodstvu z morskim volkom. V Mehikanskem morju mu pravijo manta. Iskalci biserov se ga bojijo bolj nego kateregakoli drugega morskega strašila. V občem je razširjena vera, da lahko objamejo te živali človeka s svojimi mogočnimi ter jadru podobnimi ploskvami. Na ta način povito človeško žrtev počasi požrejo. Znanstveniki so glede morskega zlodeja povsem drugega mnenja. Pošast ima radi tega papagaju podoben kljun, da odpira z njim ostrige, morske polže ter školjke in da o kakem ljudožrstvu ni niti govora. Vsi, ki so imeli posla s pošastjo, so si edini v tem, da je harpunirani in od človeka napadeni morski hudič v obrambnem boju ravno tako nevaren, kakor 10 m dolgi morski volk. Prikazen skakajočih morskih bognasvaruj smo filmali ter smo jih obšli v velikem polukrogu. Živali se niso prav nič zmenile za jahto in so mirno nadaljevale svojo igro do solnčnega zatona. <center> — — — </center> Po srečanju z morskimi vragovi je sledila mirna noč. Drugi dan smo pluli mimo Alijos skal, katere je zaznamoval na pomorskem zemljevidu po razlagi g. kapitana kapitan Markvina na vožnji proti Filipinskim otokom. Leta 1915 so štrlele tukaj visoko nad morjem v višine 4 skale, mi smo jih videli na naši vožnji samo 3. Od omenjenih skal smo brzeli proti RevillaGigedo otočju, ki obstoji iz 4 otokov. V morju ob teh otokih smo videli bogznaj koliko že opisanih morskih velikanov, orjaške polipe s po več metrov dolgimi ovijalkami ali rokami, morske volkove, leteče ribe in manjših rib toliko neznanih vrst, da tolikim in tolikim niti g. kapitan ni znal pravih imen. V Revilla skupini smo obiskali otoka Clarion in Socorro. Slednji je vreden posebnega omenka, ker smo tukaj filmali lov na velikanske morske želve. Ko smo se bližali otoku, smo zagledali dve v morju plavajoči orjaški želvi. Kapitan je pričel z razlago, da mu je dobro znano, kako mu je pripovedoval pred kratkim tovariš o tem kraju, kjer so srečali toliko v morju plavajočih želv, da so ovirale težak tovorni parnik pri vožnji. Povest o tako ogromnih množinah želv je vzbudila v želodcih vseh preiskušenih pomorščakov poželjenje po želvini pečenki, ki baje diši ter tekne na odprtem morju uprav izborno. Jahta se je ustavila pred otokom. V čoln sem moral radi telesne moči poleg fotografa in Jack Stackletona jaz, čeravno mi je bil lov na morske želve — španska vas. Znano mi je bilo iz knjig, da želve ob obali streljajo, harpunirajo, na morju speče obračajo na hrbte, jih pograbijo za zadnje noge in potegnejo v čolne, če niso pretežke. Pri spominu na moje znanje o želvah mi je bilo takoj jasno, da so me pozvali na boj s to morsko prikaznijo radi tega, da bi jo s krepkimi rokami obrnil na hrbet in jo obdržal za zadnje noge. Vse moje teoretično znanje o želvah je v praksi bilo nekoliko drugačno. Kakor sem omenil zgoraj, smo zagledali že z jahte dve prav veliki želvi, ki sta počasi plavali proti otoku. Ti dve smo dohiteli v čolnu in ugotovili, da se tiščata ena druge. Ako bi zagrabil eno, bo ušla druga. Je bilo treba zagrabiti obe naenkrat, za kar bi bil potreben še tretji korenjak, katerega nismo imeli v čolnu na razpolago. Čeravno smo že bili precej proč od jahte, so spremljali vsi na ladji naš lov z dušo in telesom. Vsak je kričal v nas kako drugo povelje. Želvi se nista niti zmenili za naš čoln in ne za vik ter krik z jahte. Z Jackom Stackletonom sva izmenjala par besed, ko smo bili že malodane tik želv. Jack je pognal z amerikansko spretnostjo s čolna laso, ki se je zadrgnil želvi krog vratu, drugo sem pograbil jaz iz čolna z vso močjo za eno zadnjo nogo. Komaj sta se začutili želvi v tuji oblasti, sta pri vsej navidezni lenobi z enim silovitim sunkom potegnili naprej. Sunek je bil tako močan, da se je čoln z glasnim štrbunkom prekucnil in smo popadali vsi v vodo. Z ladje so mi udarile na uho kletvice in krohot posmeha. Nekaj krepkih požirkov slane vode mi je vrnilo zavest, da sem se koj po štrbunku v morje ob obali otoka zavedel, za kom sem poslan in kaj da držim z desnico. Nisem imel časa, da bi se bil ozrl po okopanih tovariših na levo ter desno. Še krepkeje sem stisnil želvino nogo in se uveril, da me velika morska žival sama v strahu za lastno življenje vleče proti plitvini. S prsami sem še porival jetnika od zadej in ni trpelo dolgo, da sem začutil za seboj trdna tla. Segel sem še z levico pod plavajočo želvo, zbral vse moči, zasukal žival od desne na levo, na hrbet je morala leči in moja je bila. Spustil sem nogi, se zmotal želvi do vrata in jo izvlekel na kopno kakor srednje prostoren čoln. Z jahte so mi udarjali na uho klici: »Bravo, Joža!« in navdušenega ploskanja ni hotelo biti konca. Želva je cepetala z vsemi štirimi in otepala z vratom ter glavo, a ves napor je bil zaman, pretežka in prenerodna je bila, da bi se bila opomogla na noge in mi ušla nazaj v morje. Še le pri polni zavesti zmage nad sicer nedolžno živaljo sem se ozrl, kje so zaostali moji lovski tovariši in ali še drži gospod Stackleton svoj plen na lasu?! Veslači so še lovili vesla ter obračali čoln, Stackleton se je otresal na suhem preobilne mokrote, a brez lasa ter plena. Položaj se je kmalu preokrenil na dobro toliko, da so pristali čolnarji pri meni in mi je zaupal g. Jack, da že prehudemu prvemu pocuku ni bil kos in mu je ušla želva z lasom vred. Z združenimi močmi smo prenesli ugrabljeno žival v čoln in jo odpeljali živo na jahto, kjer sem bil oni večer jaz pri res slastni želvini pečenki junak dneva. Tovariši so nazdravljali moji res bolj izredni moči in bili odkritega mnenja, da bi zadržal najmočnejšega bivola, če bi ga zagrabil za roge. Prizor borbe Tirolca z orjaško morsko želvo je fotograf filmal in gotovo so bili po celi Ameriki pri pogledu na istino mnenja, da gre za navadno potegavščino, da bi obdržal človek pri nenadnem padcu v morje morskega velikana z izredno močjo v vodi, kjer je doma. Da je moj prvi ter zadnji lov na želve uspel, je samo slučaj, če pomislim na nevarnost, v kateri sem se nevede kretal, ko sem prestavil ude svojega rojstva iz čolna v skraja globoko morje. Tovariši so nam razlagali ter zatrjevali, da so vsi zatrepetali pri pogledu na nenadni prekuc čolna. Videli so dobro v čisti vodi krog otoka vse polno kar največjih morskih volkov, ki so prežali na kak slajši prigrizek nego so morske ribe. Angel varuh je zadrževal roparice, da niso planile neovirano nad nas in nas pogoltnile vse do zadnjega! Ob otoku Socorro smo počivali ob sidru eno noč. Drugi dan se je podalo več tovarišev na otok, ki je seve tudi ognjeniškega izvora ter neobljuden. Odkrili so na njem velik gaj divje rastočih figovih dreves ter manjšo podzemeljsko votlino brez vsakega pomena za cilj naše ekspedicije. Na otoku je manjkala vsaka sled, da bi se bili mudili na njem ljudje dalje časa. Je sicer kolikor toliko zelenja ter drevja na vseh dosedaj omenjenih otokih, ki pa izključujejo daljše bivanje na njih radi malaričnega podnebja v deževnih mesecih od oktobra do marca. Saj človek bi se prav lahko preživljal z ribami, ptic je dovolj in njihova jajca bi tudi bila užitna, a pobrala bi ga malarija, ki že neznosno gospodari ob obeh obalih Mehike, kaj še le v večmesečnem deževju po zapuščenih otokih, ki so v Mehikanskem morju vsi ognjeniškega izvora. <center> — — — </center> Od otoka Socorro smo usmerili jahto naravnost na pravi cilj našega potovanja, na otočje Las Tres Marietas, ki tvori skupino majhnih puščav, skalovja in brezmejnih globočin ter obsega na dolžino pokrajino 8 km. En otočec imenovane skupine leži ne daleč od mehikanske obale. Otoki so polni podzemeljskih večjih ter manjših votlin, od katerih bi naj bila ena, ki prikriva že dolgo — dolgo skrivnostni zaklad starih mehikanskih Aztekov. Že z jahte se je dalo s pomočjo daljnogleda razločiti, da obstoji skupina otočkov iz dveh plasti. Prvotno se je prikazala iznad morske gladine zgornja plast iz prav mehkega peščenca. Morski valovi, ki so se zaganjali v to plast, so jo tekom stoletij izjedli ter izvrtali, da je preostalo le še prevotljeno okostje. Temu razvoju je sledil ognjeniški dvig, ki je potisnil iznad vode debelo plast nepoškodovanega in od morja neizlizanega peščenca. Že od daleč se je dalo razločiti, da je podlaga tega otočja resnično mladega izvora, ki vsebuje še prav malo plitvih udolbin. Pred otoki Las Tres Marietas se je usidral naš »George Washington«. Na ladji je ostala samo običajna straža, vse drugo se je natrpalo v oba čolna. Vsak od naše družbe je hotel biti deležen preblaženega trenutka, ko bo odkrit zaklad in se bo lahko vsakdo prepričal na lastne oči, kaj da vsebuje in če gre res za večstoletne zlate predmete ter dragocenosti. Pristanek na otočju ni bil lahek. Povsod, kakor sem že omenil, vsled ognjeniškega pritiska navzgor strme peščene skale in le tu in tam kaka manjša v peščenec od valov izjedena udolbina. V eno teh udolbin sta se zatekla naša čolna. Splezali smo na suho in dosegli po presnetih mukah drago plast otočja, ki je morala biti prvotna in je kar posuta z votlinami ter prostornimi luknjami, katere so napravili tekom sto- ali tisočletij morski valovi, predno so se otoki dvignili vsled pritiska ognjeniške sile. Malodane vsak od udeležencev jo je ubral proti svoji votlimi v upu, da bo morda on prvi ter srečni odkritelj skritega zlatega bogastva. Skozi dobo bogznaj koliko let je nanosil veter na peščeno skalovje toliko prahu z mehiške celine, da se je ustvarila tanka plast rodovitne zemlje. Ta zemlja daje dovolj hrane nekaterim kaktejam, pritlikavim ter na gosto razraščenim divjim figam in raznemu grmičju, po katerem se je podilo ob našem prihodu vse polno strupenih kač vseh barv ter velikosti. K sreči na strupeno golazen nismo naleteli po votlinah, katere smo začeli preletavati kar križ-kraž. Jaz kot strokovnjak v poznanju zemeljskih plasti sem se lotil raziskovalnega dela previdno ter počasi. Na prvi pogled je bilo jasno, da ni bilo nikjer količkaj shojene steze in niti sledi ne o kaki poti, ki bi naj sploh bila kedaj v rabi. Posamezne votline so bile manjše, večje, srednje, ene nizke ter ozke, druge zopet prostorne in dolge po nekaj deset metrov. Stene so bile od morske vode, ki jih je umivala dnevno skozi tisočletja, močno uglajene. Treba še posebej povdariti, da je prepuščala vsaka udolbina toliko dnevne svetlobe, da ni bila potrebna električna žepna luč ali plamenica. Skrbno sem pregledal ter takorekoč pretipal od tal do stropa nekaj večjih votlin, ne da bi bil odkril kak znak, da se jih je sploh dotaknila človeška roka z dletom ali kakim trdim predmetom. Isto kot jaz so ugotovili vsi drugi, a kljub temu smo razbijali s kladivi ter krampi, da bi brezdvomno dokazali: Tod ni zakopaval in skrival zaklada nobeden indijanski Aztek in nobeden morski tolovaj. Številne udolbine ter votline so bile naravni pojav, za katerega se do našega prihoda ni zmenil nikdo in se tudi ne bo. Težavno je bilo plezanje od morja do vrha druge votlinske plasti, a še opasnejše spuščanje navzdol, ki pa je le uspelo po daljšem trudu brez vsake nesreče. Razočarani smo se vrnili na jahto in niti eden ni omenil pri večerji zaklada. Za drugi dan nam je preostal pregled majhnega otoka iste skupine, ki ne leži daleč od mehikanske obale. Tudi ta otočec je iz dveh plasti. Na vrhu gol brez vsake rastline in ob straneh pa precej bujno ozelenjen. Ko smo se odpravljali drugo jutro na raziskovanje, smo se podali v čoln le oba Stackletona, zdravnik in jaz z veslači. Ostalim je bil ljubši odpočitek na udobnem ladijskem krovu, nego plezanje, ter lazenje po peščenih — praznih votlinah. Vsakdo je bil do dobra prepričan, da je ustno izročilo o zakladih na teh otočecih debela izmišljotina. Mi smo pač veslali k zadnjemu otoku, da bi nam kedo ne očital, da nismo izpolnili v Los Angeles nam naloženega potovalnega programa. Pristanek ob otočecu je bil prav lahkoten in smo celo čoln lahko privezali za figov grm. Otok ima obliko stožca in je tvoril pred bogznaj koliko leti kapo ali klobuk bruhajočega ognjenika. Vlekli smo se navkreber, a ne levo in ne desno ni bilo tukaj običajnih votlin ter udolbin. Rasla je celo nekaka ostra trava, grmovje in figovi, na široko razkoreninjeni pritlikavci. Vzpenjali smo se v cik-cak-črtah proti vrhu, ki je bil gologlav nekaj metrov na široko krog prostornega — ugaslega ognjeniškega žrela. Lepo izdolbeno in precej široko žrelo je kazalo štiri navpične vhode. Morali so voditi globoko v notrajnost stožca. Dolgo smo počivali na vrhu ugaslega vulkana, predno je bil John Stackleton resnega mnenja, da naj dokažem pri pogledu na luknje v žrelo, kaj da znam. Navezali so me na vrv, nataknil sem na obraz masko proti morebitnim strupenim plinom, v žep samokres, v eno roko kladivo, v drugo pa električno svetilko z daleč segajočim žarometom ter telefon. Potegnil sem se previdno skozi najbližjo luknjo, ki je postajala od koraka do koraka prostornejša. Po spustu dobrih 40 m naravnost navzdol sem zadel na trda tla in posvetil krog sebe. Nahajal sem se v prostorni dvorani, v katero so vodile od zgoraj tudi ostale tri luknje. Že pri površnem pogledu je bilo jasno liki beli dan, da se je tukaj mudil človek in sicer bogsigavedi kolikokrat Peščene stene niso bile rogljaste, kakor je običajno pri žrelih ugaslih ognjenikov, gladko obdelane z dletom in raznim drugim orodjem. Prvo presenečeno odkritje sem sporočil potom seboj vzetega telefona na površje tovarišem. Kmalu so bili razven pri vrvi ostalih veslačev vsi trije pri meni v skrivnostni dvorani v notrajnosti vulkanskega žrela. Pričeli smo z orodjem raziskovanje uglajenih sten. Kazale so na več krajih z dletom usekane nerazločne risbe, ki bi naj bile pisava starih Aztekov. Raziskovali ter tipali smo na levo ter desno in res smo zadeli do globoko v stene izsekane štirioglate udolbine. Morale so biti nekoč grobnica. Vhodi so bili v prvotnem stanju zadelani, zadaj ubiti s silo in notrajnost vsa prebrskana ter izpraznjena. Našteli smo vseh grobnic 76. V vsako je bil dohod nasilno odprt, vse odneseno in še stene, strop ter peščena tla prekljuvana s kladivi ter dleti. Da gre v tem slučaju res za starodavne mehikanske grobnice, o tem so nam vpile povsod raztrošene človeške kosti ter lobanje. Napisov v skrivnostnih slikah nad vsako grobnico ni napravil kak navaden Aztek, ampak za taiste čase šolan znanstvenik. K večnemu počitku niso mogli biti skriti v ugaslem ognjeniškem žrelu navadni Indijanci, pač pa kralji, knezi ali višji duhovniki ter sploh imenitniki. Po šegi Aztekov zadnja počivališča njihovih mogotcev niso bila brez okraskov in brez dragocenih daril pokojnemu. Grobnice kraljev Aztekov so bile prave zakladnice in tako je moralo biti prvotno tudi v tem slučaju. Kedo je iztaknil to grobnico? Kedo jo je oropal do edinih ostankov človeških kosti? Ti dve vprašanji sta begali po naših glavah, ko je uganil Jack Stackleton naše misli in razlagal: »Mehika je bila vendar od prvega zavojevalca Cortesa do današnjega predsednika Callesa torišče revolucij, pobojev ter pokoljev od zgoraj navzdol. Finančno stanje Mehike je bilo, kar se tiče državne blagajne, vedno pod ničlo. Če hoče kedo vprizarjati krvave revolucije, rabi za to dobro plačano vojaštvo, orožje ter municijo. In vsega tega je bilo v Mehiki vedno dovolj. Razni mehiški predsedniki, generali in tolovajski poglavarji, ki so se pulili ter grizli na smrt za vladni prestol, so izdajali za prekucije pravo zlato. Zastonj in za nič vreden papir ne bo nikdo nosil življenja na trg za kakega trinoškega generala sumljivega izvora. Ali ne leži kot na dlani, da so se vršili najbrž vsi številni mehikanski prevrati s pomočjo zlata in dragocenosti iz azteških grobnic, ali bolje izraženo: zakladnic! Tudi v to ognjeniško žrelo je segel pred nami z roparsko roko kak mehiški prekucuh in si je natrpal žepe s suhim zlatom za krvavi ples med sorojaki.« Vsi smo pritrdili Jacku, saj tako se je gotovo tudi zgodilo, ker se nahaja otok ne daleč od mehiške obali. Vsekako smo došli prepozno in smo se morali zadovoljiti s tem, da smo poslali po fotografa, ki je posnel žalostne preostanke nekdanjega azteškega bogastva. Fotografirali smo tudi precej dobro ohranjene napise v nam neznanih slikah ter vijugah, da jih bo prečital pozneje kak vseučiliščni učenjak. Pregledali smo pred odhodom še enkrat izropano grobniško dvorano. Pri zadnjem ogledu je zadel zdravnik na več lukenj, ki so vodile še globokeje v notrajnost ugaslega ognjenika. Novo odkrite odprtine so nas zopet podžgale v upu: Kaj, če je pod prvo grobnico še druga in morda nedotaknjena? Brž so me spuščali po vrvi z že prej omenjeno jamsko opremo. Luknja je bila dolga, ozka kakor kak dimnik in je bilo prosto gibanje v njej precej omejeno. Z nogami in telesom sem lomil pri prodiranju peščenec, ki je torkljal po votlini navzdol pred menoj in štrbunkal v globokejšo vodo. Odkod voda na sredini žrela? Ko bi se spuščal v kapniško jamo iz apnenca, bi moral slej ali prej priti do vode. Ognjenik, peščenec in na dnu voda — te uganke niso šle v račun mojim dotedanjim izkušnjam. Glasni štrbunki v vodo so me opominjali, naj bom previden pri nadaljevanju pota, da kje ne utonem pri iskanju starih zakladov v zagonetnem podzemeljskem jezeru. Nalašč sem prožil kamenje, da sem iz njegovega štrbunkanja sklepal na bližino vodnega bazena. Navzgor sem telefoniral novo odkritje in jih prosil, naj me spuščajo prav previdno ter počasi, da ne zaidem v vodno past, iz katere bi ne bilo izhoda. Še par metrov globokeje ... Zabingljal sem prosto na vrvi in z nogami sem lahko klatil neovirano okrog. Spuščal sem se v večji prostor, ki je bil napolnjen z vodo. Še meter nižje in v oči mi je buknila od dveh strani dnevna svetloba. Visel sem le na vrvi brez vsake opore za roke in noge. Sedaj sem se ozrl pod se, kam in kako globoko še moram, da bom presodil obseg in površino vode. Pogled v globočino je mene tirolskega orjaka po telesu pretresel od nožnega palca do temena. Kar sem zagledal pod seboj, me je trenutno tako iznenadilo ter prestrašilo, da sem zaklical v telefon, naj me takoj izvlečejo. Pod menoj je mrgolelo krokodilov — velikih ter majhnih, ki so vsi odpirali na stežaj strašna žrela, ko se jim je bližala od stropa neznana prikazen. Na dnu ognjeniškega žrela, kar se tiče njegove iznadvodne površine, je bilo v izdolbini v vulkanski stožec morje, ki se je pretakalo skozi hrib od dveh strani. Zelo prostorna votlina je bila od solnca razsvetljena, da je bilo v njej svetlo kakor zunaj na prostem. A odkod grozni krokodili in to prav majhni ter veliki, na samotnem otoku, mi je še bila uganka, ko so me vlekli navzgor. Srečanje s krokodili ni začudilo tovarišev, saj jim jesaj jim je bila kot Amerikancem ta ostuzen nekaj bolj vsakdanjega. Naglo so si razložili zagonetko: Zakaj mešanica velikih ter majhnih? Krokodile ali aligatorje imenujejo v Mehiki kajmane. Po tamošnjih rekah je te grdobe vse polno. Kajman je kakor afriški ali indijski krokodil presneto nevaren človeku in živalim. Radi tega jih Mehikanci preganjajo, kolikor morejo, da bi vsaj zajezili njih razmnožilno silo. Žival se pa že po prirojenem nagonu skuša očuvati pred iztrebljenjem in radi tega si poišče za izrejo naraščaja samotne in povsem mirne prostore. In med mehikanska zatočišča krokodilskih mladičev spada tudi ta vulkanski otok, ki ni daleč od mehikanske obali in kajmani lahko nemoteno preplavajo razdaljo. Družba starih in mladih v skupni votlini znači, da so prišle odrasle samice obiskat svoja gnezdišča in bodo odpeljale lepega dne naraščaj z otoka proti izlivom mehikanskih rek. Jack Stackleton, ki je veliko potoval ob severnoameriškem veletoku Mississippi, v katerem je polno krokodilov, in po Braziliji in ob tamošnji največji reki Amaconas, je dodal zgorajnemu pojasnilu še naslednje: Otok Marajo leži ob izlivu reke Amaconas v morje. Otok tvori planjavo, ki obsega 10.000 kv. km in je last veleposestnikov in živinorejcev iz Brazilije. Na otok Marajo gonijo radi izborne paše številne goveje črede. Otok Marajo tvori posebnost, ker je tamkaj krokodilov, kakor menda nikjer drugje na svetu. Golazen ni nevarna v suhi dobi, katero prespi, pač pa v deževnem času, ko se spremenijo vse nižave na otoku v eno samo jezero in se umakne živina na višje ležeča mesta. Po naraslih potokih ter lužah se zaženejo krokodili za govedo, katero napadajo in si izbirajo predvsem mlade živali. Posebno jim gredo v slast kravji vimeni. Neprestano gladni krokodili uničijo na leto na tisoče goveje živine in je škoda zelo občutna. V deževnem času so pastirji napram krokodilom brez moči. Žival je tedaj živahna in se kreta po vodovju z izredne naglico. Maščevanje nad krokodili doseže vrhunec, ko nastopi suha doba in pribežijo poprej tolikanj grabežljive zveri v zadnje luže, se zarijejo v blato in so kakor bi bile na pol mrtve. Tedaj planejo nad nje pastirji s težkimi železnimi drogi. Začne se poboj teh škodljivcev v množinah. Kjerkoli naletijo na v blatu dremajočega krokodila, mu razbijejo lobanjo. Tej moriji prisostvujejo navadno lastniki čred. Računajo, da pokončajo pastirji vsako suho dobo najmanj 6000 odraslih krokodilov. Pobita krokodilska trupla bi razširjala strahovit smrad po otoku, a to nevarnost preženejo jastrebi mrharji, ki priletijo v celih jatah in obhajajo glasne gostije pri krokodiljem mesu. Kljub temu uspehi pokolja med krokodili niso bogznaj kako veliki. Toliko živali le ubeži, se skrije, preživotari za nje nevarni čas in začne v deževju svoje uničevalno delo med govedo. Treba še pomisliti, da se krokodili naglo množijo. Začetkom suhega časa zleže samica po 260 jajc, jih skrije kam pod listje in prepusti valenje solnčnim žarkom. Tudi jajca uničujejo pastirji in se prirejajo na otoku cele ekspedicije, ki stikajo za krokodilovimi gnezdišči. Krokodilovo gnezdo je lahko izslediti. Pred izvalitvijo dela krokodilček v jajcu tak ropot, da ga je daleč čuti. To trkanje opozarja zatiralce, kje so skrita jajca tolikanj škodljivega in nevarnega bodočega požeruha. Celo to se dogaja, da v vroči dobi stari krokodili radi pomanjkanja prehrane lazijo za astnimi jajci in jih požrejo v skrajni sili zelo mnogo. Vsa razna uničevalna sredstva so nezadostna, da bi krokodiljo nevarnost zajezila, kaj še le povsem odstranila!« Po ugotovitvi dejanskega stanu so se spustili moji tovariši po drugih luknjah po vrveh v krokodilovo jamo in so se prepričali na svoje preizkušene oči, da so bile njih domneve pravilne. Lepega dne so bo pognalo celo ogromno gnezdo v morje in plavalo proti obali Mehike, da se porazdeli na posamezne reke in ojači z mladiči že itak neznosno kajmansko šibo božjo. Sklenili smo, da bomo počakali ob Krokodilovem otoku, da filmamo odhod kajmanov. Pri tem sklepu smo se vsi pošteno urezali, ker smo pozabili, da bi se takale krokodilova procesija prav lahko odigrala v noči. Ni bilo treba dolgo čakati na romanje kajmanov. Do zadnjega komada posrečeno so jo popihali v noči po našem prvem srečanju s to golaznijo. Drugo jutro je bila votlina prazna in mi prikrajšani poleg azteških zakladov še za zanimiv film odhoda kajmanov iz vališča. <center> — — — </center> Naša prva ekspedicija je končala ob otočju Las Tres Marietas od družbe ji naloženo nalogo. Odkrila ter filmala je med vožnjo marsikatero živalsko zanimivost in posebnost. Res, da ni dvignila zaželjenega zlatega zaklada, a se je prepričala, da je obstojal in kje se je skrival. Vrnili smo se po poti, po kateri smo se pripeljali, seve brez pristankov. Videli ter srečali smo na povratni vožnji morske velikane, pošasti in manjše prebivalce vsestransko zanimivega Mehikanskega morja. Srečno in ob najlepšem vremenu smo se usidrali v domači luki San Pedro, odkoder smo bili kmalu v Los Angeles, kjer so že komaj čakali na poročilo o naših doživljajih in najdbah. Po razvitju res sijajno posrečenih filmov so sledila predavanja za predavanji, za katera smo želi vsi člani ekspedicije navdušena odobravanja. Naša družba je bila zadovoljna z izvirnimi filmi po naravi, saj so obetali poleg kritja stroškov še lep dobiček. Po daljšem odpočitku smo prejeli od družbe nastavljeni strokovnjaki drugo nalogo: Pripraviti znanje in proučiti prikladnost opreme za drugo ekspedicijo. Ta bo mnogo težavnejša od prve. Raziskovalci bodo morali na volovskih vpregah preko brazilskih step, pragozdov, skozi popolnoma neraziskane divjine do še neizrabljenih zlatih polj v Matto Grosso med južnoameriškima državama Rolivija in Paragvaj. Prva ekspedicija je trajala na udobno opremljeni ladji dober mesec, druga je bila predvidena na več nego eno leto. Prodiranje od mesta Rio de Janeiro naprej v neznani svet bi naj pričelo decembra 1295. <center> — — — </center> =='''II. del.^*'''== Par mesecev brezskrbnega odpočitka je minulo hitro. Treba se je bilo lotiti resnega pripravljalnega dela za drugo raziskovalno ekspedicijo, koje namen je bil: Družbi zasigurati z odkritjem še neizrabljenih zlatih poljan težke milijone za bodočnost. Pred vsem moram beležiti dvoje pripovedovanj dveh davno žalostno preminulih iskalcev zlata, ki sta videla nagromadeno zlato, a ga nista mogla odnesti ter izrabiti radi bolezni, nepopisnih naporov in pomanjkanja spremstva. Oba sta končala eden med Indijanci, drugi med iskalci dijamantov, ko sta videla obljubljeno in z zlatom prevlečeno deželo ter sta zaupala rdečekožcem in belim, kje jo je treba iskati. <small>_* O drugi ameriški ekspediciji skozi pragozdove in Matto Grosso do novih zlatih polj v Južni Ameriki je izšlo od nemških in angleških članov ekspedicije v zadnjih letih par zanimivih potopisov, o težavah ter grozotah po neodkritih pokrajinah Brazilije.</small> <center> — — — </center> Indijanci med brazilijanskima rekama Rio des Mortes (reka smrti) in Rio Culisehu pripovedujejo to-le: »Že mnogo deževnih mesecev (v Braziliji dežuje od oktobra do marca) je minulo, odkar se je mudil pri nas belokožec. Glava in njegov obraz sta bila pokrita z dolgimi lasi, ki so bili enake barve kakor kamni, katere je imel seboj, rumeni in blesteči. Njegovo telo je bilo raztrgano od ran. Njegove oči so gledale, kakršnih nismo videli nikoli poprej. Znano mu je bilo, kako imenujejo priprosti Indijanci ogenj, veter, vodo in reke. Govoriti je znal indijanščino. Ko je videl, da gre z njim na smrt, je poklical k sebi poglavarja ondotnega plemena in glavarjevega sina ter rekel: »Daleč proti polnoči, tam, kjer pošilja Rio Ksingu četrtič svoje vode v globočine ter jih žene potem v velikem kolobarju na desno, je treba reko zapustiti in potovati na desno, vedno naravnost. Le kar dalje naprej, kakor daleč sega pogled. Pozneje bodo ovirali potnika hribi. Nato tudi cilj ni več daleč ... Dolga je pot do tja in več nego enkrat se mesec spremeni. Malo divjačine je v oni pokrajini, smrt se smeji potniku skozi veje dreves. Kdor je dosegel cilj, bo našel pesek in kamenje iste barve, kakor jo poseda solnce in kakršno iščejo belokožci ... Belokožec je potegnil kos zlate rude izpod razcapane obleke, držeč ga na dlani v luč ognja, in je dostavil: »Velike so množine peska ter kamenja, a krog njih prežita strah in pogin. Z velikim spremstvom sem se podal na pot, vrnil sem se sam, da umrem pri tujih Indijancih ... Sporočite moje besede belim ljudem, ki bedo prišli k vam ...« Mnogo deževnih mesecev je zatonilo od tedaj. Oblaki so zatemnili nebo, bilo je mokro ter mrzlo, dokler ni prisvetilo nad Indijance blesteče solnce. Glavar je umrl, njegov sin se je postaral, odkar je dospel k tamošnjemu indijanskemu plemenu belokožni tujec in — umrl tamkaj ...« <center> — — — </center> Drugo ustno izročilo o potovanju proti bajnim zlatim poljanam je mnogo daljše in se glasi: »Mnogo let je minulo, ko sem se priključil ekspediciji, ki se je odpeljala navzgor po reki Amaconas. Sem Mehikanec in vzeli so me radi seboj. Star sem bil 25 let. Mornarji, ki so prihajali v naše mestece, so pripovedovali o tujih pokrajinah pravljične reči. Govorili so o Braziliji, ki prikriva neraziskane tajnosti, kjer leži na zemlji na mernike dijamantov in zlata. Zemlja hrani tam neizmerna bogastva, pa jih tudi čuva skopo v svojem črnem krilu in jih je težko iztrgati. O nevarnostih na potovanju do zlata in dijamantov niso pravili. Nasprotno — zasmehovali so težkoče v zavesti svoje moči in zmage. Nevarnosti, s katerimi se je mogoče boriti iz oči v oči, niso naši najhujši sovražniki. Za potnikom plazeči se strupi so: bolezni, dež, vročina, kužno izhlapevanje pragozdov, golazen in žuželke. Tega se treba bati. Podali smo se na pot, bilo nas je šest. Z orožjem, s strelivom in z dobro obutvijo preskrbljeni, smo upali na gotov uspeh, čeravno smo imeli v sebi klice pogina ob nastopu potovanja. Nismo imeli seboj spalnih mrež, ne mrežic proti pikom komarjev ali moskitov, tudi premale količine kinina proti mrzlici smo vzeli na pot. Naš cilj so bile pokrajine ob reki Amaconas, kjer smo hoteli odkriti velike zlate zaklade. Veletok Amaconas smo dosegli brez posebnih težkoč. Veličastno vali reka vseh rek svoje vode skozi obširne pokrajine, dokler je ne sprejme morje. Če plavamo po valovju reke Amaconas navzdol, vidimo, kako stopajo njena obrežja vedno bolj vsak sebi, dokler ne zameglijo v daljavi in se nam dozdeva reka kakor morje. Človek obstoji začuden, ko zagleda, da deli reka Amaconas neizmerno pokrajino v dva dela. Če se približamo njenemu obrežju, se nam nudi redka slika najživahnejšega rastlinstva. Povsod visi tuje — bajno cvetje. Globoko v temno vodo se spuščajo ovijalke in orhideje gorijo v zelenju gozda. Zgradili smo dva čolna in smo veslali navzgor po reki. Naše dela navajene roke so pokrili kmalu mehurji, ki so nas ovirali. Ti mehurji lahko stanejo človeka ob reki Amaconas življenje. Kače nas niso ogrožale, čeravno smo jih videli zelo mnogo. Proti kačjemu piku smo bili zavarovani s trdo tkano obleko. Sploh pa kača napade redko človeka, če je ne draži ali ne splaši. Krokodili, katerih je kar mrgolelo po blatu na obrežju, se niso niti zmenili za nas. Naš najhujši sovražnik so bile majhne mušice, ki so gospodarice onih pokrajin. Neprestano so nas pikale in nam vbrizgavale malarijo — mrzlico, ki nam je slabila telo in duha. Edino meni je zavratna bolezen prizanesla, a tudi tovariši niso mislili, da bi radi malarije prekinili potovanje. Iz veletoka Amaconas smo krenili lepega dne v eno izmed njegovih brezštevilnih stranskih rek, ki se najbrž imenuje Rio Tapajos. Tudi ta se je razdelila s časom in mi smo veslali navzgor proti reki, kateri nismo znali imena in ni bila zarisana na nobenem našem zemljevidu. Že cele mesece smo bili na potovanju. Doživeli smo marsikaj novega ter zanimivega, vedno hujše je gospodarila mrzlica in nismo imeli več kinina, da bi jo bili ugnali. Nato je pričelo deževati in kar preko noči je narasla reka v deroč veletok, kojega vode so valovile seboj izkoreninjena drevesa. Izključeno je bilo, da bi se bili borili proti toku. Opustiti smo morali misel na daljne prodiranje. Imeli smo dovolj opravka, da smo čuvali čolna, sicer bi se bila prevrnila. Gnana od deroče vode, ogrožena od drevesnih debel, sta drvela v divji vožnji navzdol po peneči se reki. Naenkrat — ovinek. Pogozden jezik je molel v reko. Čeravno je bila voda na desno prosta omenjenega jezika in je valovila neovirano naprej, je vendar vlekel ta nesrečni pomol zemlje tok reke k sebi in tamkaj se je vrtuljil velikanski vrtinec. Debla, divje zamotano vejevje, sredi med to navlako naša čolna in oba je vleklo proti vrtincu. Napeli smo moči, da bi odrinili čolna v prosti tok, a je bilo vse zastonj. Čolna sta bila preveč obdana od orjaških pragozdnih debel, tiralo nas je z neugnano silo v pekel razbesnelih naravnih moči. Vsi prestrašeni smo zagledali, kako se je urinilo med oba čolna mogočno deblo in nas je razdvojilo. Vsak trenutek se je lahko eden čoln, ki se je zapletel med vejevje krone, prekucnil. Vendar — zapleteni čoln se je sukal nad množinami vode, veje so ga porivale vedno dalje proč od debla, dokler ni dosegel sredine reke, prosto vodovje in je oddivjal rešen navzdol po reki. Drugi čoln, v katerem sem tičal jaz, so gnali valovi vedno bliže proti vrtincu. Samo malenkost nas je ločila od njega. Videli smo že, kako je zatonil čoln s tovariši v daljavi ... Ali so se rešili, ali so utonili ...? Nikdar nisem zvedel ... Naš obup je postal še večji, ko smo opazili, kako se je drevesni orjak, ki nas je bil poprej razdvojil in iz kojega območja smo se hoteli osvoboditi, naenkrat zasukal in odplaval proti sredini reke. Ko bi se le bili oprijeli njegovih vej, bi nas bil potegnil seboj! Zamudili smo rešitev! Naša prizadevanja, da bi dosegli drevo, so bila brezuspešna. Vrtinčasto valovje je zagrabilo naš čoln in je začelo z njim plesati v velikem kolobarju krog glavnega vrtinca. Zaklical sem tovarišema, naj se poženeta v vodo, predno nas bo pogoltnil vrtinec, in naj poskusimo s plavanjem doseči kako drevo, ki nas bo poneslo na obrežje. Kako je uspelo meni, da sem se pognal do veje, s koje pomočjo sem se potegnil na deblo, mi je nerazumljivo. Naenkrat sem sedel na zibajočem se drevesu, obdan od vrtuljastih valov. Ozrl sem se po tovariših v čolnu, ki se je sukal v vedno ožjih krogih krog vrtinca. Tovariša, ki sta stala v čolnu, sta mirno opazovala ta ples in vendar sta se nahajala v položaju, iz katerega ni bilo rešitve. Iz polnega grla sem jima klical, naj sledita mojemu vzgledu, pa pokanje drevesnih debel je bilo močnejše od mojih klicev. Čoln se je že vrtel v prav ozkih kolobarjih, dokler ga ni potegnilo z vso brzino na sredino vrtinca. Strahovit krik je odjeknil do mene! Bil je močnejši nego bobnenje vodovja. Tresoč se od strahu, sem videl natančno, kako je zginil čoln z debli, vejami ter kosi lesa v vrtincu. Nemo sem zrl na mesto, ki je požrlo čoln s tovarišema. Pozabil sem na nevarnost, v kateri sem se nahajal. Mnogo pozneje sem prepoznal lastni položaj. Med nebom in vodo, na zibajočem se in od valov obdanem deblu, ki se je celo streslo, ako je zadelo ob njega kako drugo od povodnji izkoreninjeno drevo. Vsak tak sunek mi je grozil, da me pahne z debla v valove. Da bi se bil upal v reko, po kateri so se podili krokodili, za ta korak sem posedal premalo poguma. Sedel sem med vejami ves v strahu in trepetu, če se je bližalo mojemu drevesu drugo, ki bo zadelo z vso silo vanj in streslo mene v gotovo smrt. Znočilo se je. S hlačnim jermenom sem se privezal trdno za vejo, da bi pri morebitnem zaspancu ne zdrknil v vodo. Pol sede, pol slone me je slednjič le premagala prevelika utrujenost in izčrpanost, zaspal sem. Nemirno sem spal. Komaj in komaj sem dočakal, da se je zdanilo. Slika, ki se je nudila mojim očem ob jutranjem svitu, je bila od sinoči neizpremenjena. Le množina po reki plavajočih debel se je skrčila. Bil sem ujet na drevesu, brez hrane, brez sigurnosti, da bom zamogel kljub boju uiti smrti. Celi dan in celo noč sem presedel na deblu plavajočega drevesa. Druga noč po prvi je bila mnogo težja od prve, čeravno se je bila na meni posušila obleka in me ni več trosil mraz. Mrcvaril me je glad in moje moči so popuščale vedno bolj In bolj. Zjutraj sem zagledal ob koncu drevesa, kako se dviga pred menoj iznad vod zemlja. Tresoč se od slabosti, sem se hotel z drevesa pognati z nogama na suho, a sem ugotovil, da to sploh ni bilo mogoče. Trde zemlje ni bilo čutiti. Noge so se pogrezale v blato. Vesel sem moral biti, da nisem za vsem zapustil rešilnega drevesa, sicer bi se bil zadušil v blatu. Tekom dneva in sicer pod vplivom solnca se je pričelo blato strjevati in se pokrivati s trdejšo skorjo. In zopet po poteku ene noči, o kateri znam le toliko, da so vode in nebo, drevo, v kojega vejah sem čepel, ter šumenje valov postali en sovražnik, ki je odpiral neprestano žrelo pogube, da me požre vsak trenutek. Drugo jutro so bila tla pod menoj mehka, a s previdnimi koraki sem vendar le dosegel trdo zemljo. Po rešitvi je bila prva potreba hrana. Naboji so bili premočeni in sam sem bil toliko oslabljen, da sem se držal še jedva na nogah. Mesto užitnega sadu in divjačine mi je migljala pred očmi čudna luč in po ušesih mi je šumelo, da nisem čul niti divjanja reke. Slednjič sem le odkril nekaj ptičev na drevesu. S tresočo roko sem meril dolgo, predno sem sprožil. Ali bom mogel jesti, ali mi bo odletela pečenka pred ustmi? V tem trenutku ni bilo za mene ničesar drugega na svetu, kakor to strahotno vprašanje. Strel je odjeknil. Eden od ptičev je padel na zemljo. Zagorel je ogenj s pomočjo smodnika in užigalnega stekla. Noč je minula tiho ter mirno. Nisem se bal, le spati sem hotel. Drugo jutro sem okrepljen nadaljeval pot. Niti sanjalo se mi ni, kje da sem. Nisem imel seboj kompasa, bil sem navezan le na stanje solnca, da nisem zablodil v krogu. Potoval sem dneve, tedne, ne oziraje se na čas ali mero. Edina sprememba sta mi bila dan in noč. Užival sem največ kače, katere sem pekel na ognju. Samo prvič sem premagal s težavo stud nad kačjo pečenko. Ubijal sem jih s palico, kakor hitro sem katero zagledal, ker sem moral štediti s pergiščem patron. Brazilijanske kače imajo belo meso, ki je skoro enako kurjemu. Nikakor pa niso vse užitne, meso nekaterih vrst je celo škodljivo. Najbolj me je mučil in bičal dež. Potovanje v mokroti mi je začelo tako presedati, da sem si postavil ob obrežju potoka kočo, v kateri sem sklenil počakati na konec deževne dobe. Iz trnja in drevesnega lubja sem si napravil pripravo za ribljenje. Lovil sem le manjše ribe, večje so vsikdar potegnile trnek v globočino in ga raztrgale. Boril sem se z lakoto, mokroto, samoto ter nazadnje še z mrzlico, ki me je zagrabila z vso srditostjo. Deževni čas je minul. Zopet sem se podal na pot v popolno negotovost ... Korakal sem vedno dalje, ne vede, katero smer bi si izbral, predan slučaju, s pekočim hrepenenjem po človeku v srcu in z vročico po žilah. Dočakal sem drugo deževno dobo in jo prebil. Zadel sem na drevesa, kojih skorja je teknila kakor kinin, kar je tudi najbrž bil. Žvečil sem jo v velikih množinah in pregnal mrzlico. Lepega dne, ko sem potoval naprej in se je že solnce nagibalo k zatonu, je udaril iz daljave na moje uho glas, katerega sem čul, kakor bi kedo udarjal z lesom ob les. Ljudje! To upanje me je prešinilo celega. Najrajši bi bil zajuckal na ves glas od veselja, a neki tajni notrajni glas me je prisilil, da sem molčal. Previdno sem se plazil za glasovi. Moralo je biti zelo daleč. Po eni uri hoda se mi je zdelo, da sem ravno tako daleč oddaljen od pokanja kakor poprej. Šele po daljšem potovanju sem se bližal skrivnostno neznanemu napevu, ki je odmeval skozi divjino ter služil neznanim ciljem ter namenom. Znočilo se je. Nisem mislil, da bi si bil poiskal taborišče. Le hitreje naprej in tjakaj, kjer so bivali ljudje. Že sem zagledal v daljavi ognje, ki so švigali kvišku in krog njih so skakale temne postave. Srce mi je nabijalo v veselem pričakovanju, pospešil sem korake. Zopet bom videl ljudi, bom čul njihov glas, zvedel bom, kje da sem, našel bom pot, ki pelje iz teh groznih divjin ... Brezštevilne nevarnosti po pragozdu so me naučile nezaupanja. Plazil sem se proti naselbini počasi ter previdno pod kritjem grmovja. Vedno bolj razločno sem videl postave, ki so skakale krog ognjev po taktu lesenega bobna. Najbrž so obhajali kak praznik. Le votlemu odmevu bobnov sem se imel zahvaliti, da sem pogodil pot do človeških bivališč. Vroče veselje je vzplamtelo v meni. Hotel sem stopiti iz kritja, a nekaj nerazumljivega me je sililo, da moram predvsem te ljudi opazovati natančneje. Bili so le moški. Skakali so v vseh mogočih pregibih sem ter tja, držeč v rokah razne predmete iz ilovice in perja. Nobenega drugega glasu ni bilo čuti, kakor votlo grmenje bobnov in tleskanje golih nog po tleh. Nemo so kolobarili ljudje krog ognja v temnem gozdu. Naenkrat je prekinil tišino do mozga segajoč krik iz nekaj deset človeških grl, ki je prešel v tuleče jadikovanje. Podžgani od krikov so skakali še bolj divje, dokler niso zdivjali proti kočuram, kojih temne obrise sem zasledil v daljavi. Iz teh so pritirali kakih 12 moških, žensk in otrok. Vsi so bili zvezani in so stali sklonjenih glav. Krog njih je kar mrgolelo divjaških postav. Najbrž je bilo zbrano celo pleme. Ženske so bile nekoliko dalje proč v napetem pričakovanju. Vse je presegal po velikosti mož, katerega skraja niti opazil nisem. Pobarvan je bil belo-rdeče, okrašen s pisanim perjem in je bil najbrž glavar. Držal je v rokah črn kij. Zaplesal je med krikanjem krog zvezanih ter pobijal nesrečneže z batom do nezavesti. Kakor volkovi so se vrgli drugi moški na pobite. Trupla žrtev so vlekli k ognju, kjer so jih pritrdili spretno na palice, da so se cvrli liki divjačina na drogu. Kar naenkrat je nastala grmada za grmado, na vsaki se je peklo po eno človeško telo. Svojim očem nisem prav zaupal. Mislil sem, da mi lažejo s to peklensko sliko radi mrzlice. Omencal sem si oči, gledal, zasajal pogled, grozno je bila istina! Videl sem, da so bila človeška telesa pritrjena na droge, katere so sukali rjavi zlodeji nad ognjem. Na ta način so pekli moške, ženske in deco ... In sedaj ... Kaj je bilo to? Rablji so privlekli novo žrtev. Plameni so se oprijeli svežega plena, naenkrat je odprl do nezavesti pobiti oči. Njegovo kričanje se je pomešalo s klici mučiteljev, ki so zasledovali polni radosti strašno predstavo. Pozneje sem zvedel, če se kateri prebudi na ražnju iz omotice, je njegovo meso »medicina«, ki skriva v sebi čudežne moči. Na tak način pridobljena medicina postane last glavarja, ki jo zamenjava v prav majhnih količinah proti darovom in velikim kosom drugega mesa. Medicine mučenikov so posebno mogočna sredstva, s pomočjo katerih vlada glavar nad plemenom. Pri vsaki grozni pojedini se navadno zbudi po ena žrtev, da pretrpi nepopisno strašno smrt počasnega pečenja pri živem telesu. Tedaj še vsega tega nisem znal. Poln strahu ter groze sem gledal iz teme skrivališča na skupino ljudožrcev. Moji od vročice bolni možgani so vzbujali v meni vero, da sem umrl in da sem pahnjen v pekel. Čez nekaj časa so potegnili pečena trupla s kolov in so jih razdelili. Liki neme zveri so se vrgli divjaki na meso. Vsak je bil sklonjen nad svojim kosom, je zadovoljno cmokal in je trgal vedno nove falade strahovite pečenke. Šlo je pri pojedini za to, koliko mogoče naglo ter veliko povžiti. Sredi med ljudožrci je sedel glavar. Imel je pred seboj pečeno telo zadnjega in najgroznejše smrti preminulega mučenika. Ko je bil sit, je razdelil preostalo na nestrpno čakajoče, dokler ni ostalo ničesar od žrtve in na mestu, kjer je počivalo pečeno truplo, so se gromadili darovi za glavarja: kipi, loki, pušice, ptičje kože, kače in veliki kosi mesa drugih žrtev. Zopet so zagrmeli bobni, ponovno je pričel pobesneli ples, skakanje ter copotanje z nogami. Divjanje je trajalo cele ure, dokler niso popadali divjaki penečih se ust, kričeč nerazumljive besede in čisto utrujeni po tleh. V tišino, katero je motilo prasketanje ognjev, sem se odplazil z gladom v želodcu in z nepopisno grozo v srcu. Prvi ljudje, na katere sem naletel po tako dolgi blodnji, so bili slabši od divjih zveri in radi tega sem sklenil, da se vrnem nazaj v pragozd — kraljestvo živali. Celo noč nisem zatisnil očesa. Izrazi na smrt mučenih so me preganjali: Njih zogleneli obrazi so mi očitali bojazljivost in tirjali maščevanje. Za ponoreti mi je bilo in ko se je prikazalo solnce, me je videlo, kako sem korakal proti — kočam ljudožrcev. Mojo obleko je tvorilo le še nekaj cunj, ki so visele od pasa, na katerega je bilo privezano orožje s patroni. Stopal sem visoko zravnan, divjaki so me zapazili, nemir se je polastil tabora. Tekali so plaho sem ter tja, dokler mi ni stopil glavar neustrašeno nasproti. Tik mene se je vrgel na zemljo, mrmraje nerazumljive besede. Približali so se tudi ostali. Krog divjakov krog mene se je vedno bolj zoževal, strah se me je lotil. Da bi jim pokazal moč orožja, sem ustrelil opico z visokega drevesa. Na tla pa ni padla samo žival, ne, vsi, ki so stali krog mene. Ležali so trepetaje, ko se je glas poka že davno razgubil in se niso upali ganiti. Le glavar se je zravnal. Dolgo je trpelo, predno se je zmuzal eden za drugim v kočuro ali grmovje ... Kako dolgo sem ostal pri njih, ne vem. Bili so sami krivobedri pritlikavci. Divjaki so bili izborni lovci, ki niso pobijali plena v odprtem boju, ampak zvijačno. Nikoli se niso lotili jaguarja, o katerem so prepričani, da je obseden od hudega duha. Bival sem v koči, katero so mi zgradili. Kmalu sem se naučil njihovega jezika. Učil sem jih: nastavljati zanke, ribiti z mrežami, če je sijalo solnce, sem zanetil ogenj s steklom, da se jim ni bilo treba truditi z drgnenjem dveh kosov lesa enega ob drugega. Moj nož jim je olajšal razdelavo ulovljenih živali in rezanje palic pri zgradbi kočur. Ostrili so z nožem pušice in bili uverjeni, da jim ulivajo na ta način posebno moč. Ako je zadela katerega nesreča, sem jim pomagal in sem jim zdravil rane, ki so se pričele zaradi nesnage gnojiti. Bili so podvrženi mnogim boleznim, katerih nisem poznal in jih tudi nisem mogel zdraviti radi pomanjkanja zdravil. Kmalu sem si telesno opomogel. Vedno težavnejše je postajalo zame življenje med ljudmi, ki so sličili v marsičem živalim. Zahrepenel sem proč od njih, proč iz divjine do bitij, ki bi me razumela in bi mi bila enaka. Če sem vprašal glavarja, kje se nahaja prihodnja naselbina, mi je zvijačno odgovarjal, da so vsa druga sosedna plemena hudobna in bi me ti ljudje pobili, ako bi jih srečal. Na vprašanje, če ne bivajo kje tukaj belokožci, je zmajal z glavo in rekel: »Nikjer jih ni. Gozd sega nepregledno daleč. Mnogo ljudi prebiva v njem, vendar takih, kakor si ti, tukaj ni.« Nekega dne je stopil k meni v kočo in rekel: »Prinesel si nam srečo. Že dolgo smo znali, da boš prišel k nam. Veselo vest so sporočali stari mladim, da nas bo obiskal po pojedini veliki duh. Od tedaj se bosta naselili med nami zadovoljnost ter izobilje. Blizu je dan, ko nas bo zapustil veliki duh. Takrat bodo planili po nas Noe. Uničili nas bodo. Naše žene bodo pekli na ražnju in vse bodo upepelili. Vse mora umreti, ko odide »jue« (veliki duh). Veliki duh je moder, zna vse in jaz ga vprašam, kaj bo ukrenil?« Tako je govoril glavar in je zrl name plaho in nezaupljivih oči. »Ne bom vas zapustil«, sem odgovoril, »a ti imaš prav, da bi že bil čas, da odidem.« Sklonjeno se je odplazil. Zvečerilo se je. Videl sem zbor mož, ki se je sestal pri glavarju in sem čakal, da pokličejo tudi mene. kar so storili vsikdar, če so se posvetovali. Tokrat se to ni zgodilo. Po trebuhu sem se splazil v kritju teme pred glavarjevo kočo. Skozi redke kolce sem razumel vsako besedo, četudi so se šepetaje pogovarjali. »Veliki duh je prišel k nam, kakor so napovedali predniki«, je govoril glavar. »Obogatil nas je, napravil nas je močne in zadovoljne, od nas ne sme oditi. Njegova medicina je močnejša, kakor vse drugo, kar smo poznali doslej. Pa on bo šel ... Ubijmo ga in pojejmo, da postanemo pametni, kakor je on. Nocojšnjo noč, ko bo spal, uderimo v njegovo kočo. Zvezali ga bomo z mrežami, katere nam je sam spletel, izvili mu bomo ogenj bluvajoče orožje, da bo postal slaboten kakor otrok ... Če se bomo enkrat najedli njegovega mesa, ako postanemo močni ter modri, bomo prekoračili reko in napadli sosede Noe. Čas velike pojedine je že blizu. Kmalu bodo plapolali ognji, mi bomo plesali in jedli ...« Dovolj sem čul in se zavedal, da sem zapisan smrti. Takojšnji pobeg bi me še lahko rešil. Vrnil sem se v kočo, pogreznil sem se v temo gozda, ki je obdajal tabor. Noč, ki me je skrila pred divjaki, je ovijala s temo pot pred menoj, da sem se spotikal preko korenin in padal preko razpadlih debel. Ker sem bil bos, sem bil v največji nevarnosti, da me piči na smrt kaka strupena golazen. Imel sem srečo. Ob svitu zore sem bil nepoškodovan in daleč proč od naselbine pritlikavih ljudožrcev. Vedel sem, da mi bodo sledili divjaki, kakor hitro bodo zaznali za moj pobeg. Najmanjša, takorekoč nevidna sled jim bo dovoljna upora, da bodo pogodili pot, katero sem ubral. Edini spas pred zasledovalci je bila največja naglica. Grede sem jedel meso in ribe, katere sem vzel na pot pri odhodu. Krenil sem v smer, v kateri bi naj prebivalo po pripovedovanju ljudožrcev pleme Noe. Dnevi so se raztegnili v tedne. Še vedno nisem zadel na ljudi in tudi ne na sled, iz katere bi bil lahko sklepal, da je sploh kaka naselbina v bližini. Mojo pot so križale le živali, nad menoj je šumel gozd in prepeval svojo večno pesem o rojstvu in smrti. Meseci so minuli, še vedno sem bil na potu. Učil sem se živalskega jezika. Postal sem sam del divjine, ki me je obdajala, redila in varovala ... In vendar sem potoval ... Kri v meni je vpila po meni enakim in me gnala naprej ... Po bogznaj kako dolgi blodnji sem zadel na naselbino Shaysha Indijancev in sicer v posebno ugodnem trenutku. Poglavar plemena Polu je imel hčerkico, katero je napadla bolezen, za katero domači vražar ali medicinman ni znal leka. Prosil sem, naj mi pokažejo bolnico. Po pregledu sem ugotovil, da gre za težji slučaj kolike, katere sem deklico lahko ozdravil s pomočjo zelišča, katerega so mi pokazali pritlikavi ljudožrci. Ko je dekletce okrevalo, sem postal med Indijanci velik mož, ki je premagal s svojo močjo medicinmana. Poglavar mi je skazoval največje časti. Da bi si pridobil moje popolno zaupanje, me je vzel seboj v džunglo, kjer mi je pokazal zlate jame, radi katerih so že pustili tisoči belokožcev življenje. Tamkaj je ležalo zlato, prerašeno s travo, v celih kopicah. V najbolj drznih sanjah bi si ne bil upal predstavljati tolikih množin najčistejšega zlata. Skraja nisem zaupal lastnim očem. Moral sem se dotakniti z rokami neizmernih zakladov, da sem se prepričal, da nisem mogoče žrtev kake prevare. Hvaležni poglavar me je pozval, naj se založim z zlatom po svoji dragi volji, saj za Indijance v divjini je itak brez vrednosti. Natovoril sem se po možnosti z zlatimi zrni ter kepami, si dobro zapomnil zlato jamo in sem gledal, da sem se brž ko brž poslovil od gostoljubnega indijanskega plemena. Najdba zlata me je gnala med kulturne ljudi, da jih zberem in povedem na kraj, kjer čakajo milijoni na površju zemlje. Taval in romal sem cele mesece po neraziskanih pokrajinah, se odpočival pri divjih in plemenitejših indijanskih plemenih, a do belokožcev nisem in nisem mogel. Zlati tovor me je vedno bolj težil, odmetaval sem zrno za zrnom, kepo za kepo in v nepopisno strašnem deževnem času, izmozgan po duši in telesu, sem le zadel na iskalce dijamantov ob reki Rio das Garcas. Prinesel sem še eno kepo in par zlatih zrn.« Nesrečni in obenem srečni Mehikanec je med iskalci dijamantov kmalu za tem umrl vsled obče izčrpanosti. Njegova povest o groznem trpljenju in ovirah, katere bi mogel prenašati vsakdo, ki bi hotel doseči zlato jamo, je napravila na iskalce dijamantov tako pretresljiv utis, da se ni upal podati nikdo na pot po zlato, ki ima svojo vrednost le med kulturnimi ljudmi in ne v brazilijanski džungli, kjer sta prvo in zadnjo — življenje. <center> — — — </center> Po beleženih dveh ustnih izročilih smo proučevali zemljevide o Braziliji in določevali po domnevanjih kraj, ki bi naj kazal kar odprto suho zlato, po katerega je bila namenjena naša druga ekspedicija. Po dolgih posvetovanjih smo se odločili za še neraziskano pokrajino Matto Grosso, kateri smo se namenili približati iz brazilijanske prestolice Rio de Janeiro. Od tam do dijamantnih polj ob reki Rio das Garcas in naprej skozi pragozd in naselbine indijanskih plemen do domnevanih zakladov, ki so sigurno tam, kjer se še ni mogla prav ustaviti noga {{nejasno|zlatx}} belokožca. Člani odpreme so bili določeni kmalu. Družbo je zastopal osebno v finančnem oziru Davis Graham. Dolgo so iskali zdravnika. Nobeden Amerikanec ni maral v malarične in tudi sicer nevarne brazilijanske pokrajine z neznosnim podnebjem. Na moje veliko veselje se nam je priključil po daljšem poizvedovanju ter oglašanju po časopisih rajhovski Nemec dr. Maks Donner. V strokovnem oziru sem bil zastopnik za rude jaz in še trije preizkušeni vestmani ali stezosledniki; bili so že pri večjih ekspedicijah kažipoti in stražarji osebne varnosti za slučaje nepredvidenih nevarnosti od napadov od strani človeka in divjih zveri. Za voznike, gonjače in nosače smo nameravali najeti proti dobri odškodnini domačine iz zadnje železniške postaje v Braziliji, odkoder so hoteli s karavano proti našim ciljem. Tamkaj bi nas naj čakale po predhodnem pismenem naročilu krepke ter za ondotne brezcestne kraje prikladne volovske vprege in za nas jezdni ter konji nosači. Preskrbeli smo se z vsem potrebnim v Los Angeles po navodilu treh vestmanov, ki so znali, kaj je treba vzeti na pot skozi brazilijansko divjino ter pragozd. Proti koncu novembra 1925 smo se ukrcali v San Pedro, se prepeljali skozi Panamski prekop in bili v začetku decembra 1925 v obmorskem glavnem mestu Rio de Janeiro. Mesto je veliko, moderno in glede mičnosti lege južnoameriška posebnost. V Rio de Janeiro smo se mudili dobrih 14 dni. Ogledali smo si vse zanimivosti in poizvedeli po možnosti o vseh neprilikah ter nevarnostih, ki nas čakajo na daljni poti do zlatega cilja. Iz Rio de Janeiro sva obiskala zdravnik in jaz po železnici brazilijansko mesto Sao Paulo, v kojega bližini se nahaja celemu svetu znani kačji vrt Butantan. Tamkaj je največji zavod za pridobivanje seruma ali cepiva proti kačjemu piku. Pri nas v Evropi so bile med vojno glavna nadloga uši, v Braziliji so kače. Kdor hoče živ prekoračiti brazilijanske pokrajine, mora biti dobro založen s cepivom proti kačjemu strupu. Omenjeno cepivo sva se namenila kupovat z zdravnikom v Butantan in radi tega ne bo odveč, če beležim nekaj več o na prvi pogled res groznem kačjem vrtu. Brazilija v Južni Ameriki je komaj eno šestinko manjša kakor cela Evropa, a je še danes po pretežni večini neraziskana. Moram pa priznati, da je Brazilija nepopisno lepa ter rodovitna pokrajina. V južnoameriškem paradižu, kar se tiče rodovitnosti, so tako razmnožene strupene kače, kakor najbrž nikjer drugje na svetu. Očividci pripovedujejo, da je po nekaterih brazilijanskih krajih kač liki peska ob morski obali. Na tisoče in tisoče ljudi pomrje v Braziliji letno vsled kačjega pika, ali pa morajo prenašati bolečine, o kakoršnih mi Evropejci niti pojma nimamo. Dolgo je trpelo, predno so odkrili, kako si pomagati proti kačjemu piku. Še le kačjemu vrtu v Butantanu je uspelo, da je znašel po dolgotrajnih poskusih cepivo, ki je danes sigurno protizdravilo proti kačjemu piku. Posestniki ali farmerji iz notrajnosti Brazilije pošiljajo v posebnih zabojih v omenjeni zavod strupene kače. Kot plačilo za pošiljatev prejmejo cepivo proti kačjemu piku. Po kačjem vrtu lazi povsem prosto na tisoče in tisoče strupene golazni. Čuvarji vrta oblečejo usnjato obleko in vzamejo v roke zakrivljene palice. V tej napravi se podajo nad kače. S palico pritisne golazen k tlom, s palcem in kazalcem jo prime trdno za vrat. Pomagač pomoli razjarjeni kači pred glavo beli robec. Kača kavsne po robcu in v trenutku, ko odpre žrelo za pik, jo stisne oni, ki jo drži, še močneje za vrat. Pomagač podrži pod strupena dva zoba posodico, v katero kane strup. Na ta način od raznih kač dobljeni strup je debelo tekoč sok rumenkaste barve; od drugih kač je zopet brez barve ali pa mlečnato bel. Posušeni kačji strup ubrizgavajo po stotinkah miligrama: konjem, ovcam in govedi. Žival dobi vsak dan več v kri kačjega strupa. Na ta način se spremeni kri konja, ovce ali goveje živine v protistrup proti kačjemu piku. Popolnoma proti kačjemu strupu zavarovane in neobčutne živali zakoljejo, jim vzamejo kri in ta je sigurno učinkujoče sredstvo proti kačjim pikom. Vsak bolj kulturen Brazilijanec nosi pri sebi steklenico s kačjim protistrupom in majhno brizgalno. Kačerejni zavod v Butantanu je za brazilijanske prebivalce neprecenljivega pomena. Treba še povdariti, da usmrti kačji strup vsako živo bitje in tudi kačo. Za usmrtitev najbolj strupene brazilijanske kače klopotače je treba toliko kačjega strupa, da bi lahko z njim smrtno zastrupili 10 drugih kač, ali 25 krav, ali 60 konj, 600 kunčkov ali 300 golobov. Pri kačah je samica vedno večja od samca, in zleže 20—30 jajc. V kačjem vrtu požre močnejša kača slabejšo. Naprave za kače v Butantanu obstoje iz dveh prostorov, ki sta obdana od 2 m visokega cementnega obzidja. Eden prostor meji na ozek ter z vodo napolnjen jarek, da ne morejo laziti živali po gladkih stenah. Drugi prostor je zasajen z drevjem in se nahaja levo od zavoda. Je treba nekake vaje, da človeško oko odkrije skozi veje in listje strupeno golazen, ki je istobarvna z rastlinami. Z nizkim zidom ločen, sem gledal prav blizu kače, kako so se spuščale z drevja na tla. Groza me je spreletela pri misli, da bom stopal po pragozdu med kačami in spal v njihovi družbi! V kačjem vrtu so nama šli na roko. Za majhen denar sva se založila bogato s cepivom proti kačjemu strupu in sva se odpeljala iz Sao Paulo nazaj v Rio de Janeiro, kjer so že bili tovariši pripravljeni, da se odpeljemo drugo jutro po železnici do mesteca Campo Grande. Brazilijanske železnice poznajo le dva razreda: prvega in drugega. Vagoni so umazani, slabo razsvetljeni, ker so tudi potniki uboge delavske pare, ki tiščijo v notrajnost pokrajine za naglim obogatenjem. Mnogo brazilijanskih železniških zvez je v rokah severnoameriških delniških družb. Te imajo v prometu boljše vozove z električno razsvetljavo. Ne bom popisoval, kako se nam je godilo na dolgi vožnji po železnici, predno smo izstopili iz prvega razreda na cilju v Campo Grande. Še to bodi povdarjeno: Po brazilijanskih železnicah se gotovo nikdo ne vozi za zabavo! Campo Grande je pravcato gnezdece z netlakovanimi ulicami, nesnažnimi prenočišči in zanemarjenimi krčmami. Preko gležnjev smo gazili po prahu. Kako še le more biti po teh cestah v deževni dobi, ko se pretvori mehki prah v jezero cokastega blata! V Campo Grande je bilo za nas že pripravljeiih 6 v taistih krajih običajnih voz s krepko volovsko vprego, 6 jezdnih konj in 12 konj nosačev, ki bi naj bili pri rokah za slučaj, da bi odrekla katera volovska vprega. V notrajnost Brazilije potujejo ljudje le v večjih družbah, en sam bi ne bil nikakor kos vsem težkočam in smrtnim nevarnostim, ki prežijo med potjo nanj od vseh strani po dnevu in po noči. Za oskrbo goveje živine ter konj smo najeli 15 domačinov. Par je že spremljalo vozne karavane do raznih dijamantnih najdišč ob rekah v Matto Grosso. Koliko in s kako prehrano nas je preskrbel za na pot naš finančni minister Davis Graham, je bila njegova zadeva, saj je potoval tudi on z nami. Ekspedicija je bila z vsem potrebnim opremljena, preskrbljena za vse morebitne slučaje in pripravljena za pot koncem decembra leta 1925. Imeli smo seboj zemljevide, kompase, preizkušene stezoslednike in gonjače; slednji so že bili v krajih, kamor smo bili namenjeni. Za potovanje smo si izbrali suho dobo, ki traja po Braziliji od oktobra do marca, potem pa dežuje, reke narastejo, kolovozi postanejo brezna, malarija zalezuje potnika pri vsakem koraku in v deževni dobi se držijo po Braziliji strehe. Kmalu za Campo Grande prične brazilijanska stepa ali pustinja, poraščena s trnjem in s pritlikavim drevjem. Le tu in tam je videti kako revno naselbino, po največ so le samotne koče, v katerih prebivajo naseljenci iz tujine. Brazilija jih je razočarala, niso našli zaželjenega bogastva. Porabili so še to, kar so prinesli ter zaslužili. Taki reveži se naselijo kje v bližini mesta, da si prislužijo s težavno pridelanimi poljskimi pridelki toliko, da se lahko povrnejo nazaj v domovino, odkoder so prišli. Solnce žge po brazilijanskih pustah, da se sploh ne da popisati za evropske pojme o vročini. Kaj vročina v primeri z muhami in mušicami, takozvanimi moskiti, ki so nam sledili v celih oblakih. Že prvi dan potovanja sem bil opikan po obrazu in rokah, da nisem bil več podoben človeku. Če bi mi bilo dano na prosto in bi se ne bil sramoval tovarišev, bi bil pobegnil nazaj in to največ radi prekletih moskitov. Po taistih krajih nastane takoj noč brez naših lepih večerov. Potniki si v noči predvsem zakurijo stražne ognje, ki morajo svetiti celo noč radi kač in jaguarjev. Jaguar ali brazilijanski tiger se klati posebno v nočeh tako gosto, da ni človek nikjer varen pred njegovim zavratnim napadom. Po dnevu pa mrcina krvoločna dremlje ter spi med vejami drevesa ter si zbira moči za nočne pohode in napade. Druga večja opasnost je kačja nadloga, radi katere ne spi nikdo na tleh. Ljudje si razpenjajo tamkaj med dva kola ali drevesa spalne mreže, v katerih so vsaj nekoliko zavarovani pred strupeno golaznijo. Na potu po Braziliji mora imeti človek za noč ogenj in za spanje spalno mrežo, sicer ne bo prodrl daleč v notrajnost, ampak bo postal poprej žrtev jaguarskih zob in kačjega strupa. Nadalje si ne smemo domišljati, da vodijo v notrajnost Brazilije ceste ali kolovozi. Kaj še! Vsaka naselbina, zlata ali dijamantna jama, kjer biva na eni točki več ljudi, si zbere do bližnjega mesta kar po svoje najboljšo smer in po tej prevažajo z voli prehrano ter razne druge nujnejše potrebščine. Kjer je največ sledi koles, tam pravijo, da je — cesta! Kako prekoračijo vozniki potoke in reke, je njihova zadeva in tolikokrat umetnost v iskanju plitvin in za prevoz mogočih obrežij. Smeri za vozove so pač tako izbrane, da pride živina v gotovih razdaljah do pitne vode. Koliko krajevnih šeg ter potovalnih navad nevajenih manjših družb je že pomrlo v brazilijanski stepi od žeje in to le radi tega, ker hlastijo kar naprej do dijamantnih polj ter zlatih jam, ne oziraje se na zareze koles v zemljo. Ne jaguar, ne kače in razna druga s strupenim želom oborožena golazen niso v stepi za pot nika najhujša nevarnost, ampak razne bolezni so oni plazeči se strup, napram kateremu je človek na samotnih potih brez moči. Našteto se ni tikalo naše ekspedicije, katera je bila res dobro založena z vsem in so jo vodili proti cilju preizkušeni možje, ki so že gledali v oči vsem mogočim težkočam ter nevarnostim. Pri vsej dnevni ter nočni pazljivosti so nam poginili vsled kačjih pikov 4 konji nosači ter en vol. Dva pičena gonjača je zdravnik otel z ubrizganjem protistrupa. Na pohvalno plat moram omeniti brazilijansko gostoljubnost v stepi. Kjerkoli smo se oglasili po naselbinah in po posameznih kočah, so nam prihiteli ljudje nasproti z vsem, kar so posedali. Brazilijanski stepni človek je skromen liki Japonec. Leto in dan živi od mleka, črnikastega fižola ter riža. Govejo živino koljejo doma, a uživajo posušeno meso za največje praznike in ob dolgočasni dobi deževja. Hiše so seve najbolj priprosto zgrajene iz kolov, prepletene s šibjem, obmetane z ilovico in pokrite s palmovim listjem. Snaga po bivališčih je postranska stvar. Marsikateri kolonist si drži pri koči nestrupeno orjaško kačo. Golazen skrbno hrani z mlekom ter s kunci, ta mu vrača preskrbo na ta način, da mu preganja cele noči miši ter podgane. Med takimi le prilikami smo se vlekli počasi naprej, da bi z naglico po nepotrebnem ne mučili ljudi ter živali. Po zatonu solnca smo sedeli cele ure krog plapolečih ognjev in poslušali zanimive doživljaje naših spremljevalcev. Pripovedovanja so se nanašala največ na srečno prestane smrtne nevarnosti po divjih pokrajinah ter pragozdih. Obširno sem že razkladal o kačji nevarnosti po brazilijanslki stepi. Mnogo naših nočnih razgovorov se je vrtelo baš krog kač in hočem beležiti dva doživljaja. Enega nam je zaupal vestman Malcolm Dick. Omenjeni je že iskal po južnoameriški državi Venezuela ob rekah dijamante in izpiral zlato. Pridobil si je z najnapornejšim delom nekaj premoženja in se je odpravljal z izkupičkom za dijamante ter zlata zrna proč iz nezdravih krajev nazaj v Severno Ameriko. Zadnjo noč pred odhodom iz dijamantnih grab je spal v svoji koči. Dick je pripovedoval tajinstveno ta-ko-le: »Spalno mrežo sem že bil spravil med drugo ropotijo. Sklenil sem, da bom prebil zadnjo noč med naselbino dijamantnih iskalcev, na tleh, kamor sem natrosil palmovega listja. Trdno zaspim. Nepopisno mučne sanje me izvlečejo iz spanja. Pri zavesti in rahlo odprtih oči zapazim, da mi leži zvita na prsih grozno strupena kača, ki me opazuje in steguje neprestano na dvoje preklani jeziček proti mojemu obrazu. Znal sem, če le vidno trenem z očesom, me bode pošast pičila, umrl bom tekom par minut in ves moj krvovažuljavi nekajletni trud bo zastonj! Minute opazovanja na mojih prsih počivajoče kače so se mi dozdevale cela večnost. Kača je bila mirna, le njen neprestano migljajoči jezik je pričal, da je pripravljena vsak trenutek na naskok. Naenkrat se odpro čisto na rahlo vrata v mojo bajto. Črna človeška prikazen se spusti koj pri durih na vse štiri in se plazi neslišno z golim bodalom med zobmi proti mojemu ležišču. Jasno kakor na dlani je bilo, da me misli neznani napadalec na smrt zabosti zadnjo noč in se polastiti mojega premoženja. Na prsih kačo, proti meni se plazi zavraten morilec ... Da nisem sredi med obema neizbežnima smrtnima nevarnostima zblaznel od groze, je itak čudo! Kaj me je spreletavalo v taistih najtežavnejših trenutkih v mojem življenju, bi vam danes težko popisal. Tolovaj se priplazi skoro tik do ležišča, gleda in se ozira po meni, ne da bi zapazil kačo. V prepričanju, da spim, hušne pokoncu, hoče zamahniti z bodalom proti moji srčni strani, kača se mu ovije krog roke in ga usmrti z enim ugrizom. Koga je razkrinkal kačji strup kot smrtnega sovražnika? Mojega večmesečnega tovariša pri iskanju dragih kamnov, Marka Balhena. Še isto noč sem vstal, si naložil na hrbet prtljago in zginil iz naselbine, kjer me je hotel umoriti pred slovesom prijatelj iz neugnanega pohlepa po denarju. Mene je otel čisto sigurne smrti najhujši sovražnik Brazilijanca — kača.« Zanimivo in ganljivo je tudi poročilo g. Davisa Grahama o njegovem doživljaju v brazilijanskem pragozdu. Naš finančni minister nam je zaupal ob stražnem ognju naslednje: »Jaz in moja dva tovariša smo ravnokar zlagali spalne mreže, ko smo slišali v neposredni bližini cmokajoč glas. Ozrli smo se in zagledali kakih 50 cm visoko opico, ki je stala po koncu in nas opazovala. Krog pasu ji je bingljal kos vrvice. Žival se je kretala pred nami brez najmanjšega strahu, mahala je z roko naprej po goščavi, cmokala z jezikom in nas vabila, naj ji sledimo. Iz obnašanja opice jo bilo sklepati, da gre za udomačeno žival. Ko me je še pocukala za hlače in me skušala naravnost potegniti za seboj, se nismo dalje obotavljali in smo ji sledili z indijanskima vodnikoma. Skoro eno uro smo se plazili skozi najbolj goste goščave pragozda, ki je bil poln najčudovitejšega živalstva ter rastlinstva. Opica je bila pred nami in navadno se je poganjala po opičji navadi z ene veje na drugo. S sekirami smo si morali izsekavati pot, da smo mogli naprej skozi grmovje in močvirje, ki je bilo križ in kraž prerasteno z ovijalkami. Žival se je neprestano ozirala, če ji sledimo. Pred nami so se skrivale kače, škorpijoni ter orjaške žuželke, opice, papagaji in vse mogoči ptiči. Slednjič je postala goščava pragozda le redkejša. Skozi vejevje in listje so že lahko prodirali solnčni žarki. Znašli smo se na solnčni jasi pred iz bambusovih palic spleteno kočo. Naš opičji vodnik je zginil takoj skozi luknjo pri strehi v notrajnost. Trkali smo na vrata, klicali, a nikdo se ni oglasil. Smo pač udrli vrata in zagledali nekaj strašnega. Majhna soba je bila vsa prepletena s pajčevino in po stenah so begali liki človeška roka veliki pajki. Iz enega kota koče nas je zrla nemo iz spalne mreže — človeška lobanja. Na klice opice smo si napravili pot skozi pajčevino. V mreži smo zapazili okostnjak, zavit v borne ostanke obleke. Pri nogah kosti je čepela opica — naša vodnica. Poleg spalne mreže je visela zarjavela puška. Pod njo sta ležala na tleh dva revolverja, ostanki tašk za patrone, indijanska sulica, lok in puščice. Priprosto orožje si je napravil sam neznanec, ko mu je pošlo strelivo. Odkrili smo še pločevinasto škatlo, ležala je poleg okostnjaka, v njej je bila posušena kačja koža in nato napisano nekaj z ogljenčkom v portugalskem jeziku. Črke so bile že precej nečitljive, a vendar se je dalo z dostavkom prečitati to-le: »Ravnokar me je pičila ena najbolj strupenih kač. Dobro vem, da bom živel samo še nekaj minut. Ako me bo kdo odkril v tej samoti, naj zna, da sem morilec ministra (ime nečitljivo). Za zločin sem se bridko pokoril in umiram popolnoma sam v divjini. Da sorodniki tudi pri moji smrti ne bodo imeli radi mene kakih sitnosti, zamolčim tudi svoje ime.« Datum nečitljiv. Podpis se je glasil: »Nesrečen študent.« Udomačena opica nam je mirno dovolila, da smo brskali po žalostni zapuščini. Ko smo hoteli sneti s stene spalno mrežo, da bi zagrebli kosti nesrečnega neznanca, je začela cviliti na ves glas in je skušala ugrizniti, če se je kateri dotaknil mreže. Šele tedaj, ko smo pustili mrežo na prvotnem mestu, se odstranili iz sobe in zaprli za seboj vrata, se je pomirila opica. Oddaljajoč se od kočure, smo čuli zadovoljno opičje cmakanje, ki je značilo radostno oznanilo, da bode stražila še naprej gole kosti in s tem rajnega gospodarja ...« Po izpovedi nekaterih gonjačev smo se bližali počasi naselbinam iskalcev dijamantov ob še dokaj neraziskani reki Rio das Garcas. Naše potovanje se je zavleklo in smo bili na potu skoro tri tedne. Presneto slaba bi nam bila predla, da niso bile naše zaloge dovoljne in če bi nas bile ovirale hujše plohe. Celi čas nas je spremljalo žgeče brazilijansko solnce, mučili so nas nesrečni moskiti, vozili smo se proti večji naselbini, kjer nas je čakal daljši odmor, da si opomoreta človek in žival za pot skozi pragozd, skozi katerega smo morali, če smo hoteli do bajniih zlatih najdišč. <center> — — — </center> Naša karavana se je ustavila na prvi dijamantni naselbini, ki je trgovsko središče obširne okolice in nosi ime »Café«. Beleženo ime se je oprijelo skupine koč po reki, ob kateri leži in je voda rjavkaste barve kakor kava. Bajte so v Café po brazilijanskem stepnem načinu iz kolov, šibja, ometane z ilovico in pokrite s palmovimi listi. Celo kino in bivališče zdravnika smo izsledili v tej naselbini. Naša karavana se ni zmenila za umazane kočure. Zapeljali smo vozove na obširen travnik ob reki, kjer je bilo bolj vlažno in za konje ter govedo dovolj paše. Postavili smo šotore, zabili v nje kole, med katere smo razpeli spalne mreže. Kačji golazni niti tukaj ni bilo zaupati. Predvsem smo se pošteno okopali, nasitili in prijavili policijski stanici, ki čuva z zapadno brezbrižnostjo ter malomarnostjo v trgovskih središčih nad življenjem ter skromnim imetjem številnih izseljencev. Drugo jutro smo odjezdili kakih 20 km od postojanke Café, da si ogledamo na licu mesta ob reki Rio das Garcas način pridobivanja dijamantov. Pot do najdišča dijamantov ni bila baš udobna. Treba je bilo prekoračiti nekaj potokov ter vod, predno smo se približali toku Rio das Garcas, o koje dijamantnem bogastvu so krožile po celi Južni Ameriki bajne vesti. Na prvi pogled nam je bilo jasno, da izvabljajo deroči reki dijamante s potapljanjem in z izpiranjem. Številni tukaj zaposleni delavci so nas sicer pozdravili, a koj nadaljevali z delom. Iskalci dijamantov so same do šklebetajočih kosti izmozgane pare, ki so se nateple v divjino iz vseh delov sveta. Največ je pa seve domačinov Mulatov ali mešancev. (Mož zamorec in žena bela, ali nasprotno.) Belokožci so po pretežni večini taki, ki bi tukaj radi z vso naglico obogateli in taki, ki so se zatekli v neznan svet pred doma jih zasledujoče pravico. Po dijamantnih najdiščih nikdo ne vpraša: Odkod si, kaj si bil, čemu si pribežal v te kraje? Glavno je, da se drži uboga ter od bridke usode preganjana reva zakonov divjega zapada. Prestopek zoper tujo last in življenje kaznuje tu mešanica ljudi kar sama s — smrtjo. Ravno radi brezobzirne strogosti postav divjega zapada si med iskalci dijamantov vsakdo premisli, da bi izmaknil tudi najmanjšo stvar, ali napadel sotovariša. Delavci prebivajo po prej opisanih kočah, katere si gradijo po dva, trije in še več skupaj. Uživajo fižol ter riž, katera zalivajo ob raznih prilikah z žganim alkoholom. Prej sem že omenil, da iščejo dijamante po teh krajih na dvojen način. Oglejmo si nekoliko iskanje dijamantov s pomočjo potapljaških aparatov. Ta način pridobivanja je zelo — zelo težaven, smrtno nevaren in se ga poslužujejo v tem poslu izurjeni ter krepki ljudje. Potapljaške naprave so zopet dvojne vrste: Ali si obleče iskalec popolno potapljaško obleko s svinčenimi čevlji vred ali pa si nadene samo polovico aparata: oprsje ter šlem na glavo. V tej zadnji opremi se potapljač lažje ter prostejše giblje. Reka Rio das Garcas je velika, deroča, globoka 8—10 m ter dela opasne vrtince. Na dnu kanalov ali vrtincev je pesek, ki hrani dijamante in tega spraviti iz globine ter ga preiskati z vso natančnostjo, je delo potapljačev. Preko reke potegnejo železne vrvi, na katere pritrdijo čolne. Iz čolnov skačejo potapljači v vodo. Pod vodo so prepadi in radi tega jemljejo potapljači seboj lestve. Ko je dospel potapljač na dno in na sredino reke, kjer je pesek, pritrdi vrv, da ne zgreši poti nazaj. Krog zapestja ima tudi motvoz, ki vodi navzgor in na katerem visi vreča. Če je prišel do ugodnega peska, ki je večkrat strnjen v kamen, pocukne za vrv vrečo, jo napolni s peskom in tovariši v čolnu jo potegnejo kvišku. Dober potapljač je lahko 3—4 ure pod vodo in napolni 20—30 vreč. Iskalci vidijo na dnu reke skozi potapljaški šlem dobro, le mraz jih muči. Vsekako iskanje dijamantov pod vodo ni lahko in je zelo nevarno. Reka je globoka, deroča in na dnu preprežena s skalami. Bogznaj koliko dijamantnih potapljačev je že smrtno ponesrečilo, a to prav nič ne oplaši drugih. Nedavno pred našim obiskom ob Rio das Garcas se je spustil potapljač pod vodo, kjer je zašel med dve skali. Ob bregovih reke so se takoj zbrali vsi iskalci, da bi rešili tovariša. Na pomoč prihiteli so se trudili z vsemi močmi, da bi izvlekli ponesrečenega, pa je bilo vse zaman. Konečno se je še odtrgala cev, po kateri dobiva potapljač zrak in nato so morali prenehati z reševalnimi deli. Celih 16 dni je ostal nesrečnež med skalami. Po deževju narasla voda, valovi in večji vrtinci so pognali truplo na površje. S pomočjo vreč izpod vode potegnjeni pesek izpirajo, ko so zbrani čolnarji in potapljači. Ako so izsledili dijamant, oddajo strel iz revolverja, katerega nosi vsak iskalec pritrjenega za pasom krog ledenj. Od vsakega dijamanta dobi potapljač 40 %, 60 % mora izročiti lastniku potapljaškega aparata. Pri enem potapljaškem aparatu je zaposlenih 6—8 mož. Če zadenejo na kako res bogatejše dijamantno mesto, potem se zbere krog aparata tudi 12—20 iskalcev. Strast za hitrim bogatenjem tako prevzame potapljače, da se ne zmenijo za previdnost. Celo to se dogaja, da se poženejo pod vodo pijani potapljači, tamkaj zaspijo in jih je treba reševati z največjim trudom. Drugi in počasnejši način iskanja dijamantov je s kopanjem ob reki in s skrbnim izpiranjem nakopanega peska. Predno prodre delavec do peska, ki hrani dijamante, je treba razkopavati dalje časa in še po tolikem trudu je veliko vprašanje, če bo sploh zadel na pesek in dijamante. Življenje teh poslednjih dijamantnih kopačev je trdo in zelo — zelo mučno. Ne glede na nevarnosti, od katerih je taka uboga para obdan, se predajajo po cele mesece praznim upom na bajno srečo in to pri nezadostni, nezdravi hrani, večkrat celo gladujejo po cele dneve. Najslabše se godi novincem, ki so se prebili skozi divjino brez cvenka v žepu, tolikokrat bolni, ali po naporih tako oslabljeni, da niti na delo ne morejo. Take reve so navezane po cele tedne na lov, a še ta je tamkaj težaven, ker se je zverjad pred človekom že razbežala ter se poskrila. Če se pa novodošlemu vendar posreči, da dobi delo pri kakem dijamantnem podjetju, mu da podjetnik le prosto hrano in en del od najdenih dijamantov. Polovico izkupička za prodane dijamante prejme podjetnik, polovico kopači. Ceno navadno določi dijamantni trgovec, ki je seve dobro znan s podjetnikom. Da so pri takem postopanju delavci opeharjeni, je jasno. Delo novinca podjetnik po možnosti izrablja in nakaže takemu revežu delo na kraju, kjer so potrebna dolgotrajna preddela. Pri slabi hrani in še slabšem stanovanju sirota toliko trpi, da navadno ne zdrži dolgo in zbeži z dela, preden se je dokopal do enega dijamanta. Nikoli ne pošljejo novodošlih na mesta, ki se že izrabljajo. Za izbiranje dijamantov iz peska kličejo podjetniki izurjene iskalce, ki se ne ukvarjajo s preddeli trudapolnega in globokega kopanja. Treba še pomisliti, da traja v taistih krajih deževna doba od oktobra ali novembra do februarja ali marca. V teh mesecih se delo znatno skrči in so mogoča le preddela, kakor izkopavanje plasti nad peskom, napeljava vode itd. Za tako delo daje podjetnik delavcem samo hrano. Ker v deževni dobi ne stikajo za dragocenimi kamni, delavstvo nima denarnega zaslužka. Eden najvažnejših činiteljev v bornem življenju iskalcev dijamantov je vprašanje prehrane. Tujci, ki prihajajo v dijamantne poljane, si domišljajo, da bodo živeli na lahko roko od lova, kakor je to res bilo pred leti, ko so se naselili ob reki prvi srečni najditelji dijamantov. Danes je v bližini reke, kakor že omenjeno, zelo malo divjačine. Več izgleda nudi ribolov, a je preveč zamuden. Pod takimi okoliščinami je navezan iskalec na prodajalno, kjer mora plačati vse drago in takoj v gotovini, če hoče izrabljati dijamantno najdišče na svoj lasten račun in dobiček. Oprema prostega ali samostojnega iskalca je po možnosti priprosta. Razven potovalne obleke, močnih čevljev z usnjatimi gamašami — domačini večkrat niti teh nimajo — še ima seboj eno delovno obleko in dvojno perilo, da se vsaj lahko preobleče. Dalje dva lonca za kuhanje fižola ter riža, par odej in spalno mrežo. Poleg tega še nekaj zaloge fižola ter riža, sladkor, kavo ter sol. Če ima svojega konja, še nekaj koruze za konja. Njegovo orodje tvorijo: enkrada, rallo in batea. — Enkrada, motika, služi za razrahljanje gramoza. Takozvani rallo je lesen zaboj. Visok je 10—12 cm, dolg 1 m, širok pol m. Pločevinasto dno je enakomerno preluknjano ter tvori rešeto. V rallu izpirajo nakopani pesek. Večje kamenje odstranijo z roko, kar pa preostane, vsiplje iskalec v bateo. Batea je lonec, katerega suče voda v krogih. Liki v vrtuljaku sukani pesek se med seboj razloči po teži. Dijamanti so najtežji in radi tega obležijo najbolj na dnu. Od časa do časa odmeče delavec iz bateje zgornjo plast, ki je brez vrednosti. Označeno postopanje nadaljuje tako dolgo, dokler preostane le še malo peska v bateji in tega skrbno preišče glede dijamantne vsebine. Pri opisovanju pravega iskalca dijamantov ne smemo pozabiti na njegovo orožje: težak nož za trebljenje grmovja, samokres ter puško. Razmeram in podnebju odgovarjata najbolj revolver na boben in karabinka. Če še poseda dijamantni rudar šotor, potem je njegovo življenje v divjini bistveno olajšano. Pod označbo »šotor« je treba razumeti 4 m dolgo, 2 m široko in za vodo neprodirno platno. Razprostrto na palicah ali med dvema drevesoma tvori dobro obrambo napram dežju ter rosi, ki pada tukaj pred vzhodom solnca v znatnih količinah. Značilna je še pravica, ki dopušča, da lahko vsakdo brska za dijamanti in to po vrtih, dvoriščih in celo pod tujimi prebivališči. Lastnik koče je v takem slučaju prisiljen, da se izseli brez odpora. Pod njegovo hišo najdeni dijamanti so last najditelja. Povsod ob bregovih reke leži raztrošeno orodje, večji in manjši kupi peska. Nobenemu niti na misel ne pride, da bi stegnil roko po tuji lastnini v trdni zavesti, da bi ga v takem slučaju doletela sigurna smrt. Če jezdiš po pokrajini ob Rio das Garcas, boš lahko podil konja cele dneve po površinah, kjer je vse polno dijamante vsebujočega peska. Nehote se boš vprašal: Zakaj tal tukaj boljše ne izrabljajo in ne pripeljejo na lice mesta strojev, ki bi opravljali posel hitreje in natančneje? Na to vprašanje priprosti Brazilijanec ne zna odgovora. Izkušeni iskalci dijamantov trdijo, da gre pri dosedanjem najbolj priprostem načinu pridobivanja dijamantov 20 odstotkov dragocenih kamenčkov v zgubo. Vrednost in izkupiček za dijamante sta zelo različna ter se neprestano menjavata. Da gre skakanje v dijamantnih cenah vedno le na škodo delavske reve, je povsem razumljivo. Po barvi so dijamanti beli, zeleni, modri in roza. Manj vredni so sivkasti ter rumeni. Hlastanje po dijamantnem premoženju se navadno ne veseli pravega teka. Izkupiček za prodane dijamante nima obstanka v žepu. Kjer se zbere ob reki po 1000 iskalcev, tjakaj se natepejo tudi kavarnarji, krčmarji, igralci na karte ter vse polno sumljivih žensk. Rudar zaigra, zapije ali zapravi z ženskim spolom en dan in eno noč, četudi se je poprej krvavo trudil za denar z vsemi močmi po celi mesec in še več. Iskalcev, ki bi res obogateli z izkupičkom za dijamante, je presneto malo, ker so to lahkomiselni in zapravljivi ljudje. Zdravstveno stanje ob dijamantnih rekah po Braziliji raztresenih ljudi je pod ničlo. Skrajno škodljivo vplivata na človeško telo že vroče ter mokro podnebje in nezadostna ter slaba prehrana. Premnogo iskalcev dijamantov postane žrtev jetike in spolnih bolezni. Zdravljenje je otežkočeno. Po teh revnih naselbinah sploh ni zdravnikov. Če se pa kateri zadržuje v kakem manjšem mestecu ali selu, so njegove denarne zahteve tako visoke, da jih ne zmore oboleli iskalec. Še eno gorje večkrat neusmiljeno zadene uboge iskalce dijamantov in to so tolovajske bande, ki se nazivajo: revolucijonarji. Po več sto delamržnežev, razbojnikov in sploh sumljivih ljudi se strne v eno družbo. Banditi so oboroženi z dobrimi puškami ter strojnicami. Podajo se v notrajnost dežele, kjer ropajo ter požigajo po farmah in plantažah, oznanjujoč nekako revolucijo proti obstoječi brazilijanski vladi, kar je pa seve samo krinka in povod za najbolj grozovita tolovajstva. Ko so enkrat opustošeni veleposestniki, se loti ta svojad iskalcev zlata in dijamantov. V dobro oboroženi premoči pobijejo rudarje in jim odvzamejo dragocene kamne ter zlata zrna. Če prodre enkrat v dijamantne divjine glas, da so blizu revolucijonarji, se zbere ter združi vse, kar je za mirno življenje, in se poda v neizprosen boj z banditi. Take bitke končajo brez usmiljenja za ene ali druge, kdo je pač zmagovalec. Eno leto pred našim prihodom v Café so zmlatili združeni poljedelci in rudarji 200 glav broječo kompanijo revolucionarjev. Iz zasede premagane in zajete so pobili zmagovalci do zadnjega moža. Ujetnikov ti krvavi obračuni ne poznajo. <center> — — — </center> Čas odpočitka in priprave za prodiranje skozi pragozd smo uporabili, da smo se poučili o prilikah, ki nas čakajo v bližnji bodočnosti. Seznanili smo se nadalje prav kmalu pod našimi šotori s še hujšimi nadlogami nego so moskiti. Neko noč je nekaj zagomazelo po celem mojem telesu, kakor bi me obdelavale tisočnoge živalice. Ves preplašen sem planil po koncu. Bleda mesečna svetloba je prodirala ob straneh v šotor. Ob svitu meseca sem prepoznal, da sem pokrit z majhnimi lazivci, ki me grizejo in njih ugrizi me skelijo po celem telesu, da sem skakal, kakor bi me ščipal z gorečimi kleščami. S par skoki sem dosegel ogenj na sredini šotora in pognal vanj z obema rokama suhega dračja. Z brisačo sem se pričel drgniti po rokah, otepati po nogah ter sem zapazil, da je postal naš šotor žrtev nočnega napada mravelj. Vsak ugriz teh majhnih, neznatnih živalic povzroča radi kisline, katero spustijo v ranico, rdečkaste otekline, ki skelijo liki žerjavica po več ur. Moja spalna mreža in odeje so bile tako na debelo pokrite od mravelj, da se je zdelo, kakor bi hotele živalice odvleči ležišče. Po stenah šotora je tekalo na milijone golazni, ki je uničevala z neverjetno naglico vse, kar je tamkaj viselo. Medtem so že bili tudi tovariši na nogah. Z združenimi močmi smo podkurili mogočen ogenj in pristavili velik žehtar vode. Skušali smo pregnati z otresanjem presnete zajedalce, a je bilo vse zastonj. Nočno obleko smo morali strgati z naših teles, na katera so silila z vso besnostjo vedno nova krdela. Z vrelo vodo smo pričeli polivati kupe valečih se mravelj. Svežega listja in dračja smo nametali na ogenj, da bi pregnali neustrašene vsiljivce z dimom, kar se pa ni obneslo. Dim je pregnal nas iz šotora, mravlje se zanj niti zmenile niso. Preostanek noči smo morali prebiti zunaj na prostem brez ogrinjal ter obleke. Po šotoru so gospodarile uničevalno procesije mravelj do jutra, ko je nehal napad. Po svitu jutranje zarje smo videli, da nam je uničila nadloga šotor in vse, kar je bilo v njem, izvzemši kovinaste predmete. Šotor je bil preluknjan liki rešeto, istotako odeje, obleka, papir in sploh vse, kar je bilo le količkaj mehkejše ter manj odporno. Dva lovca sta oddala strela. Po šotoru je skočila zverina visoko v zrak, coknila na tla, bolestno zarjula in po njej je bilo. Vestmani so se bližali previdno ustreljeni mački in dognali, da je zadeta na smrt. Drugo jutro, ko so žival odrli, so videli, da je bila jaguarka. Nekdo jo je bil že obstrelil v prednji del prs. Krogla je obtičala in rana se je grozno ognojila. Jaguarka bi bila itak kmalu poginila vsled posledic prvega zadetka. Nabrani gnoj je žival žgal, bila je vsled onemoglosti izstradana, plašila jo je nevihta, v skrajni sili in v neznosnih bolečinah se je zatekla pod najbližjo streho zunaj na travniku. O redkem obisku jaguarke smo še dolgo razpravljali. <center> — — — </center> Naš odpočitek v naselbini Café med iskalci dijamantov se je bližal koncu. Če smo hoteli doseči pred deževno dobo naš cilj — zlato dolino, smo morali na noge in naprej ob reki Rio das Garcas skozi pragozd ter dalje in dalje, kakor je označil pot pri tamošnjih Indijancih preminuli belokožec, ki je videl suho zlato na površju zemlje. Po nasvetu domačinov smo zamenjali naše voze za mule in konje, ker z vozom skozi tajnosti brazilijanskega pragozda še ni doslej najbrž nikdo poskusil. Kakor ribje oko čistega jutra se je podala naša karavana na pot iz naselbine Café po stepi, preko vod in potokov do reke Rio das Garcas, kjer smo srečavali iskalce dijamantov. Prodirali smo navzdol ob reki, ki se vije pred izlivom v mogočen pritok veletoka Amaconas skozi pragozd. Pot je bila res težavna. Prav hvaležni smo bili domačinom za nasvet zamenjave okornih vozov z mulami ter konji. Prekoračili smo že toliko mest, kjer bi z vozom nikamor ne mogli. Tod gotovo še ni škripal nikdar kak voz, saj zarez od koles ni bilo videti nikjer. Zadnji ljudje, katere smo srečali, so bili posamezni iskalci dijamantov. Od teh smo zvedeli po tridnevnem bolj počasnem romanju, da bomo kmalu v pragozdu in da je obsežen, da menda sploh ni iz njega izhoda. Po jasah pragozda bivajo več ali manj divja indijanska plemena, ki ne želijo nobenih stikov z belokožci. Prerokovanja za pot iz ust zadnjih ljudi res niso bila razveseljiva, a smo le šli naprej in naprej ob reki, ki nam je bila edini kažipot, od katere se nismo smeli ločiti že radi pitne vode ne. Po moji glavi se je premetavalo križ-kraž, kar sem čital ter čul o čarobnih tajnostih pragozda. Hrepenel sem s polno dušo, da vidim in se prepričam na lastne oči, ali hrani ter čuva neizmerni obseg drevja ter rastlinstva tolikanj povdarjene zanimivosti, lepote, skrivnosti ter nevarnosti. Pred zavalovanjem reke v temo in tajinstvenost pragozda smo taborili in prenočili. Zjutraj na vsezgodaj se je spustila naša karavana v svetišče popolne negotovosti in mogoče celo žalostnega pogina! Obrežni pragozd ob obeh straneh reke je bil še nedotaknjen in ga je lažje prekoračiti, kakor že enkrat posekano hosto. Nikoli ne bom pozabil na skrivnostno svečanost te goščave. Jaz, ki sem zrasel v evropskih mestih, nikoli nisem mogel niti sanjati o tako visokih drevesih in mogočnih deblih. Kakor krasni stebri so se ponosno dvigala visoko nad našimi glavami. Oko je komaj segalo tjagor, kjer so se spletale njih veje v visoke oboke ter je vstvarjalo zelenje neprodirno senčnato streho, skozi katero je le tu in tam prodiral zlat solnčni žarek, ki je spuščal ozko, trepetajočo, bleščečo sled v veličastno temo. Umolknili smo in postali resni, med tem ko smo neslišno jezdili po mehki, debeli preprogi iz trhlih rastlin. Če bi bil potoval sam, ne bi bil znal za imena teh gozdnih orjakov, a moji tovariši so mi kazali cedre, velika bombaževa drevesa, rdeč les in vse ostale nebrojne rastline, s kateremi je postal ta del sveta za človeški rod poglavitni dobavitelj vseh rastlinskih sirovin. Živo pobarvane orhideje in čudesno slikovite plezalke so se vzpenjale po temnih deblih, in tam, kjer je padal slučajno bežni solnčni žarek na razkošne temnoplave cvete slaka, se mi je zdelo, da doživljam uresničene sanje o pravljični deželi. Sleherno, temi sovražno življenje hrepeni v teh neizmerno razsežnih gozdovih po luči ter se bojuje za njo. Vsaka, tudi najmanjša rastlina, se zvija in vzpenja proti zeleni površini ter se mora mukoma oprijemati močnejših in večjih bratov. Plezalke so tu izredno bohotne in velike. Tudi rastline, ki ne spadajo drugod med ovijalke, se tu naučijo rešiti se muke teme, in tako lahko vidimo, kako se ovijajo okoli cedrovih debel navadna kopriva, jasmin ter celo jacitarapalma, da bi se povspeli do vrha drevesa. Nobenega živalstva ni bilo opaziti med temi veličastno izpeljanimi oboki, ki so se nam odkrivali med potjo. Neprestano brenčanje visoko nad našimi glavami je pričalo, da biva tam v solnčni luči pisana množica opic in kač, ptic in lenivcev, ki so morali začudeno gledati naše pritlikave postave v neizmerni senčnati globini. Ob solnčnem zahodu in vzhodu se je razlegalo kričanje opičjih čred, hreščeče so se oglašali papagaji, med tem ko se je slišalo ob vročih dnevnih urah kakor šumenje oddaljenega morja samo glasno brenčanje mrčesa; sicer pa ni bilo opaziti nobenega gibanja med veličastnimi, velikanskimi debli, ki so se počasi izgubljala v temni daljavi okrog nas. Največji in najlepši utis je napravil name naravnost čarobni cvet orhidej, katerega smo tolikokrat srečali in vsak je bil drugačen, lepši ter še bolj očarujoče učinkujoč. Ker sem izražal na glas toliko začudenje pri srečanju z orhidejami, mi je rekel naš vodja Davis Graham, da ni nič kaj posebnega, če jaz žarim občudovanja pri pogledu na orhideje, ki so napravile najmogočnejši utis celo na kralja Salamona. Prepričan sem bil, da me hoče dobri gospod potegniti, ko vlači v zvezo svetopisemskega kralja Salomona z južnoameriško orhidejo. Prosil sem ga, naj mi pove kaj o orhidejah, o katerih mi je bilo znano samo ime in to, da cvetejo po pragozdovih ter džunglah kot zajedavke na drugih drevesih. Gospod Graham se je odzval moji prošnji ter razgrnil pred menoj v obširni razlagi vse, kar mu je bilo znanega o tem bajnem cvetu. Pripovedoval je nekako takole: »Ko se je pripravljala kraljica iz Sabe, da poseti kralja Salomona, se je domislila, da zlato za tako modrega vladarja nikakor ni primerno darilo. No stotine nasvetov glede obdarovanja je bilo predloženih od okolice kraljice, a nobeden ji ni bil po godu. Slednjič ji je svetovala priprosta dekla orhideje. Kraljica se je oklenila tega nasveta. Pustila je izkopati drevesa, na katerih so rasle orhideje in je peljala seboj kar celo drevje. Njena karavana je zgledala kakor potujoči gozd. Kralj Salomon je duhal nepopisno prijetni vonj orhidej in občudoval barvo, ki je rahla in vendar tako bogata, da je bil modri kralj kar očaran od rajskega cvetja orhidej. Privlačnost orhidej je preživela večtisočletno dobo. Dragoceno kamenje iz Salomonovih časov je zakopano po grobnicah že davno pozabljenih kraljev, kras orhidej živi še danes. Cela premoženja izdajajo za orhideje. Eden cvet stane 30 Din ali pa tudi 20.000 Din, kako redek je pač. Iskalci orhidej žrtvujejo celo življenje, da izsledijo le en sam cvet, ki predstavlja posebno redkost. Nabiralci orhidej po džunglah: Južne Amerike, po otokih pod Indijo po Sumatri, Borneo in na Madagaskarju ob Južni Afriki doživijo mnogo več, nego lovci na slone, leve, tigre in gorile. Orhidej je na tisoče in tisoče vrst. Med izcedne posebnosti prištevajo cvetje, ki sliči malim ptičem in metuljem z razprostrtimi peruti. O južnoameriškem nabiralcu orhidej pripovedujejo: Nastopilo je deževje. Približal se je čas, ko bi naj odpotoval, a še ni našel dragocenega in redkega orhidejnega cveta. Indijanec mu je prinesel zbirko takih 100 komadov. Med temi je bila tudi orhideja, kakoršne še ni bil videl. Vzel jo je v roko, da bi jo natančneje ogledal radi izredne lepote. V mračni svetlobi ki je prodirala skozi goščo ovijalk, so se svetlikale barve Cveta, kakor bi bile žive. Imel je pred seboj najlepšo orhidejo, kar jih je kedaj videl. Naenkrat se je pričelo na listju cveta nekaj gibati. Nabiralec je vrgel čudno gibajočo se stvar proč in skočil na stran. Kar je obdržal v roki, sploh ni bila orhideja, ampak ena najbolj strupenih kač. Najbolj čudovita lastnost orhideje je ta, da zna natančno prevzeti obliko drugih rastlin ter živali. To spreminjanje cveta ni ničesar drugega nego naravna samoobramba. Vsaka džungla po Mehiki, Panami, Ekvadorju, Braziliji, Orinoku in Madagaskarju je že zahtevala smrtne žrtve iz vrst strastnih nabiralcev orhidej. Iskalci tega tolikanj redkega cveta imenujejo z največjim spoštovanjem imena pionirjev, onih mož, ki so se odrekli po cela leta civilizaciji, gledali neprestanim nevarnostim v oči, da bi odkrili nove, še nepoznane vrste orhidej. Iskanje orhidej je vedno združeno z naravnimi nevarnostmi kakor: sovražni domačini, mrzlica, divje zveri, strupene žuželke ter kače. Orhideje rastejo in cvetijo največkrat na vrhu visokih dreves. Kolikokrat nastane za iskalca vprašanje: Ali naj spleza na drevo v pragozdu, kjer je sigurno gnezdišče kač? Ako se ne more polastiti cveta s pomočjo lasa, mora drevo podreti z orhidejami in kačami vred, kakor je to storila kraljica iz Sabe. Anglež Hamlin je iskal orhideje po otoku Madagaskarju. Zadel je pri tem poslu na posebno težkočo. V pokrajini Moyambassa na omenjenem otoku je vztrajal ondotni kralj na tem, da se mora zvezati Anglež, če hoče ostati tamkaj, s kraljevo rodbino. Hamlin je prevzel čast poglavarja in se je podvrgel obredu, ki je predpisan za sklep krvnega sorodstva s kraljem. Kralj je poslal na lov za orhidejami svojega svaka, zapretil pa je Angležu, ako se bo svaku kaj pripetilo, bo nosil on odgovornost. Istočasno je opozoril kralj krvnega brata na jaguarje, ki prežijo po džunglah in so na Madagaskarju posebno krvoločni. Svarilo ni bilo zastonj. Jaguar je mežikal s kraljevim svakom ter si ga je privoščil s kožo in z lasmi vred. Kralj je zvedel o smrtni nesreči. Zapovedal je, da se mora radi nje pokoriti Hamlin. Dal mu je na izbiro: Hoče li, da ga namažejo z oljem in sežgejo na grmadi, ali pa mora prevzeti celo družino od zveri povžitega svaka? Anglež se je odločil za prevzem družine. Fostermann, nemški nabiralec orhidej, je odkril nad 40 vrst. Nekega večera se je nahajal v goščavi v Siamu v Indiji. Pred zatonom solnca je še gledal skozi daljnogled in je izsledil krasno orhidejo visoko na drevesu. Bal se je, da bi ne mogel dognati drugo jutro pravega debla. Razdelil je celo družbo na dva dela. Eden od spremljevalcev se je podal naprej, da bi poiskal taborišče, Fostermann je ostal pri drevesu. Naenkrat mu je udaril na uho pretresljiv krik. On in njegovi ljudje so brzeli na pomoč. Odkrili so sled tigra in ničesar drugega. Tovariš je zginil. Drugo jutro so prodrli globokeje v pragozd. Tamkaj so našli preostanke tovariša, katerega je bil zagrabil tiger, raztrgal ter požrl. Smrtni žrtvi je poskrbel Fostermann za vedni spomin na ta način, da je imenoval nesrečni cvet »tigrovo orhidejo«. Ni čudno, če so orhideje med tigri in divjimi glavarji v ceni tako visoko. A tudi tedaj, ako je kedo katero odkril in jo spravil srečno do pristanišča, je prepeljava cveta iz pragozda po morju brezplodna. Od 27.000 iz Južne Amerike na ladje naloženih orhidej sta prestali prevoz v Evropo samo dve. Od pošiljke v Nemčijo, ki je obsegala 1000 redkih vrst s Filipinskega in Bonin otočja so vse ovenele. Vzemimo slučaj, da prestoji katera prevoz po morju in pride v evropski cvetličnjak, ne cvete pod umetno ustvarjenimi pogoji.« Med takim ter sličnim razlaganjem, pojasnjevanjem in pripovedovanjem smo se porivali že dva dni naprej skozi pragozd ob reki, ne da bi bili srečali kako večjo žival na zemlji, ali odkrili kako sled o človeku. In vendar so nam razlagali domačini v naselbini Café in zadnji iskalci dijamantov ob reki Rio das Garcas, da se nahajajo ne predaleč v tej skrivnostni samoti ljudje. Tretji dan našega pohoda skozi pragozdne tajne se je razlegalo po zraku neko čudno, oddaljeno, svečano in enakomerno votlo pritrkovanje, ki se je večkrat pričelo in zopet poleglo tekom dopoldneva. Jezdili in stopali smo eden za drugim, ko smo šlišali prvič ta ropot. Naši gonjači so obstali z obrazi, spačenimi od groze, ter jeli nepremično in molče prisluškovati, kot da bi se bili spremenili v bronaste kipe. »Kaj je to?« sem vprašal. »Leseni bobni«, je odgovoril g. Davis Graham, »o katerih smo čitali že v Los Angeles v opisu doživljajev Mehikanca med pritlikavimi indijanskimi plemeni, ki so edini človeški prebivalci južnoameriškega pragozda. Divji Indijanci zasledujejo neprestano našo pot in najbrž prežijo na priložnost, da bi nas pomorili ter spekli na ražnju.« »Kako pa nas morejo zasledovati?« sem vprašal in uprl oči v mrko, votlo daljavo. Gospod Davis je skomignil z rameni: »Indijanci pač znajo. Imajo že svoj način. Zasledujejo nas. Z bobni se pogovarjajo drug z drugim. Čakajo na priliko, da planejo po nas.« Od vseh strani je bilo slišati 6 ali 7 bobnov. Včasih so brneli jako hitro, včasih zopet počasi. Tu in tam sta se jasno razločevala vprašanje in odgovor. Daleč na vzhodu se je nenadno oglašal boben z drobnim, vedno naraščajočim visokim drdranjem, nakar je donelo v presledkih votlo grmenje od severa. Neprestano ropotanje je razburjalo nepopisno živce, donelo je kakor stalno preteča grožnja. Sicer se ni nič premaknilo v molčečem gozdu. Okoli je bila sama narava, je kraljeval mir in blag pokoj, a nekje daleč onstran temnega rastlinskega zastora je vedno donelo po bobnih oznanjeno svarilo, da gremo — smrtni nevarnosti nasproti. Bobni so brneli in drdrali ves ta dan. Naši obrazi so kazali jasno učinek grožnje. To noč smo se utaborili ob reki, kakro smo mogli in smo se pripravili na napad. Nič se ni zgodilo in ob svitu smo nadaljevali pot, med tem ko se je polegalo bobnanje. Okoli treh popoldne smo stopili nenadoma iz gozdne teme na povsem razsvitljeno jaso. Bila je posuta z nizkimi in okroglimi kočurami — indijanska bivališča. Bajtice so bile iz bambusovih palic ter pokrite s širokim listjem. Videti je bilo sledove pogorišč, a nikjer nobene domače živali, kaj še le človeka! Baš ta popolna izpraznitev človeške naselbine na sredini pragozda ni obetala nič kaj dobrega. Umaknili smo se nazaj v zaščito gozda ter ugibali: Kaj bi in kaj bo? Zavedali smo se vsi, da imajo gozdna indijanska plemena zastrupljene puščice, s katerimi streljajo sigurno. Človek in žival, koga taka ostrina samo oprasne do krvi, sta zapisana gotovi smrti! Indijanci so jo potegnili pred nami, nam pripravili zasedo in v tej nas bodo napadli in postrelili. Davis Graham je bil edini brezpogojnega mnenja: »Korajža velja!« »Od vode ne smemo, da bi obšli naselbino v loku po pragozdu. Če se bomo skrivali kot zajci pod zaščito debel, bodo znali nas od bogznaj kod opazujoči pritlikavci, da se jih bojimo in nam bodo neprestano za petami. Utaborimo se v njihovem selu. Mogoče še divjaki nikdar niso videli belokožca in niso čuli strela. Najbrž so se poskrili oni iz strahu preti nami in nas imajo za kaka nadnaravna bitja. Junaku pripade svet in to je edina rešitev iz pasti pred nami!« Po teh edino pametnih besedah je stopil g. Davis prvi na plan in korakal, ne meneč se za morebitno smrtno nevarnost, naravnost proti naselbini. Njegov korajžni vzgled smo posnel drugi, sledili so nam celo vsi gonjači. Zbrali smo se na sredini sela, kjer je bilo največ praznega prostora in gladko razteptana ilovnata tla. Razvrstili smo se v kolikor mogoče razmahnjenem krogu, da bi bili od vseli strani zavarovani pred presenečenji. Oboroženi smo bili seve s puškami ter samokresi, iz katerih smo oddali dve salvi v zrak, da sta zavalovili daleč daleč po pragozdni tišini. Na sredini kroga smo zanetili plameneč ogenj ter pričeli ob skrbnem zastraševanju s krepčanjem naših vsled neznane nevarnosti ozebelih teles. Cele ure smo že počivali, ne da bi bili čuli ali opazili kake znake povratka Indijancev in njih nenadnega napada. Celo noč smo kurili stražni ogenj ter pretrgoma dremali v stalni pripravljenosti, da se branimo za slučaj napada. Niti drugo jutro, ko smo se odpravljali naprej, nam ni prekrižal poti kak Indijanec, o katerih smo znali, da morajo biti kje v bližini, iz katere nas opazujejo. Naša karavana se pomaknila ob reki naprej, ni srečala celi prihodnji dan žive duše, niti nas ni plašilo neprijetno bobnanje. Noč smo prebili povsem mirno. Drugi dan popoldne se je odprla pred nami ob obeh straneh reke jasa. Ob obeh bregovih vode smo zagledali hišice Indijancev, čisto skrite v krasotah gozda. Neustrašeno smo jo rezali naprej in opazovali, kako so bežale majhne človeške postave proč od reke proti obem naselbinam in vpile iz polnih grl: »Vai — Vai!« Nobeden si ni mogel raztolmačiti krika, ki je gotovo značil začudenje nad prihodom neznancev Gospod Davis je krstil kričače za Vai-Vai-Indijance. Ob reki smo videli indijansko prometno sredstvo: iz enega debla za 20 ljudi izdolben čoln. Obe naselbini ob desnem in levem bregu reke sta odmevali Vai-vai klicev. Preplašeni Indijanci niso kazali nikakega sovražnega razpoloženja napram nam. Utaborili smo se ob reki, nočili mirno. Drugo jutro smo se skušali približati pritlikavim ljudem, katerim smo ponujali majhna ogledala, nožiče, razne neznatne predmete iz medi itd. Dolgo je trpelo, predno se je upal prvi, da je pobral čudežno ogledalce in zbežal z njim med ostale, ki so vpili svoj: Vai-vai! S tem je bil led prebit. Divjaki so se upali eden za drugim po darila, tekli z njimi v koče in se zopet prikazali z večjo zaupljivostjo. Tri dni in noči smo prebili med Vai-Vai-Indijanci, s katerimi se sicer nismo mogli porazgovoriti, a s kazanjem smo zvedeli od njih marsikaj in radevolje so nam razkazali svoje kočure, orožje in čolne. Prej sem že omenil indijanski čoln, v katerem se giblje Vai-Vai-Indijanec z občudovanja vredno spretnostjo in zna premagati vse težkoče in nevarnosti reke. Skrivališča za čolne, ki so njihovo edino prometno sredstvo, so tako skrita, da jih oko Evropejca pri vsej pazljivosti ne more opaziti. Reka in pragozd dajeta Indijancu vsakdanjo hrano. Moko za kruh pridelujejo ženske iz korenin manioka rastline. V vsaki okrogli bajti prebiva več družin. — Družinski poglavar ima v koči svoj častni sedež. Vsa hišna dela opravlja ženski spol; moški se pečajo z lovom in z bojevanjem. Oboroženi so z lokom, puščico, sulico in z leseno cevjo za izpihavanje zastrupljenih puščic. S tem priprostim orožjem streljajo zverjad, ptiče, ribe, ogromne želve in sovražnike iz zasede. Puščice pomočijo v smrtonosni strup, kateremu pravijo »mata colado«. Od zastrupljene puščice zadeta žrtev se zgrudi mrtva na tla in je vsaka pomoč izključena. Najbolj priljubljena divjačina krog naselbin po pragozdu je tapir (neke vrste divje svinje), ki tehta do 250 kg in ima okusno meso. Ribe strelja Vai-Vai Indijanec s puščico iz čolna. Razširjena riba po pragozdnih rekah je »pirucu«. Dolga je 2 m in tehta do 100 kg. Posušeni jezik te ribe rabijo za pilo, luskine pa za oglajenje lokov, puščic in držajev sulic. Kakor vsa indijanska plemena, je tudi to babjeverno. Časti po božje mesec, veruje v hudobne duhove, kojih škodljivost odvrača s ponočnim nastavljanjem jedi in pijače. Bobnanje in ples sta pri teh divjakih vsakdanja zabava. Nikakor nismo mogli iz njih iztisniti, če so udani ljudožrstvu ali ne. Na naša kazanja ter namigavanja, če bomo srečali še kake njihove sosede, so nam z vsemi mogočimi znamenji dopovedati, da so prihodnje naselbine že izven gozda in so njih prebivalci lovci. Upajo se na vse drugo zverjad nego sta nedolžni tapir in riba. Četrto jutro smo se poslovili po še enkratnem obdarovanju od dobrih in miroljubnih Vai-Vai Indijancev ter nadaljevali pot ob reki, ki nas bo pripeljala po zatrdilu divjakov kmalu na plan in med bolj brihtna človeška plemena. Pragozda je bilo res kmalu konec. Pri izstopu iz gozdnega svetišča smo si bili vsi v svesti, da nas je visoka goščava krila ter skrivala pred marsikatero nevarnostjo ter vremenskimi neprilikami, katerih preži na potnika vse polno po brazilijanski stepi. Ves čas našega romanja smo imeli najlepše vreme. Neznosne vročine niti prav občutili nismo pod oboki gostega listja ter ob bistro žuboreči reki. Sedaj izven sence smo znali, kaj so solnčni žarki in oblaki moskitov, ki so se nam priključili kot spremljevalci skozi cele dneve in noči. Naša reka vodnica se je vedno bolj širila po pritokih in nam govorila, da bo predala kmalu svoje obilno vodovje drugemu, še večjemu pritoku veletoka Amaconas. Ob izlivu Rio das Garcas smo naleteli na obširne indijanske naselbine. Ljudje niso zbežali pred nami. Očividno so imeli večkrat posla z belokožci. Njihovega jezika ni razumel nikdo iz našega spremstva. Njih obnašanje ter znamenja so bila miroljubna. Po razdelitvi malenkostnih darov smo se povspeli do polnega zaupanja Indijancev, ki so bili srednje rasti ter kulturni v pomenu brazilijanske stepe. Z znamenji so nam dali razumeti, da je šlo skozi njih naselbine mnogo belokožcev. Vsi so šli naprej — naprej za zlatom, a le eden se je vrnil k Indijancem med rekama Rio des Mortes in Rio Culischu. Slučajno smo zadeli na indijansko pleme, kateremu je bila vsaj znana govorica o belokožčevi skrivnosti o neizkoriščenih zlatih poljih. Ta se razprostirajo še daleč naprej od velikanskega pragozda, katerega je naša karavana srečno prekoračila. Od teh Indijancev bo treba kreniti proti polnoči, tam, kjer pošilja reka Rio Ksingu četrtič svoje vode v globočine ter jih žene potem v velikem kolobarju na desno. Ob vijugi je treba ostaviti reko ter potovati naravnost na desno. Za stepami pridejo hribi in za temi polja s suhim zlatom kar po vrhu zemlje! Vsekakor smo bili na pravi poti. Pred nami je bil sicer neraziskan svet, a pripovedovanja o suhem zlatu niso bila prazen plod ljudske domišljije, ampak tiči v njih debelo zrno bogate istine. Natančnejših, pojasnil nam dobri Indijanci niso mogli dati. Jim ni bilo za toli zaželjeno zlato in prišli so le tako daleč, kakor daleč segajo njihova lovišča, v katera so se odpravljali koj po našem prihodu vsi odrasli moški. Pred deževno dobo so se hoteli založiti s svežim mesom ter ga nasušiti za mesece dežja, ko tudi prerijski Indijanec obilno spi ter je in čuva svoje zdravje pred skrajno nezdravo mokroto. Dopovedovali so nam s kazanjem, da bodo lovili zverjad s pomočjo ognja in so že vse tozadevne priprave v polnem teku. Vodja ekspedicije g. Davis Graham je že videl indijanski lov z ognjem in nam je zatrjeval, da je prav zanimiv. Indijanci niso imeli prav nič proti ogledu njihovega načina jesenskega največjega lova, s katerim se založijo za več mesecev z obilnimi zalogami na solncu posušenega mesa. Sklenili smo, spremljati Indijance na njihovem lovu. Naslednjega dne smo marširali k Velikemu jezeru. Tu je že čakalo kakih 200 Indijancev s precejšnjim številom psov. Na licu mesta so nam razložili svoj veliki lovski načrt, katerega so nameravali izvesti z ognjem. 50 tekačev je bilo določenih, da podtaknejo ogenj na večih mestih v polkrogu, ki se je razprostiral v obsegu 60 km. Na levi in desni strani polkroga tečeta reki kot obramba proti razširjenju požara na vse strani. Indijanci so se pripravljali na ta lov že pred meseci. V ta namen so požgali ob Velikem jezeru vso travo. Zrasla je že nova in sveža. Na pasu, ki ga je tvorila sveže zelena trava, so se razvrstili lokostrelci, nekoliko bolj zadaj so zavzeli prostor metalci kopij. Najprej smo zapazili v daljavi posamezne male oblačke dima. Čez nekaj ur so švigali plameni in ogenj je bilo opaziti na celi polkrožni črti. Še ena ura in celo obzorje je bila ena sama črna, kadeča se in z bliski plamenov osvitljena stena. Ogromne množine dima in pare so se dvigale proti nebu, kjer so se strnjevale v debele, rumene oblake, ki so naposled povsem zakrili solnce. Tu pa tam je že pribežala iz šume plaha srna ali ponosen jelen. Po zraku je švisnilo nekaj strelic, smrt je pričela svojo košnjo. Na bregu jezera sem poiskal visoko drevo in se udobno namestil na njem. Z daljnogledom sem zasledoval prav dobro potek požara. Le kakih 20 do 30 km nas je ločilo od njega. Približeval se je z neugnano naglico. Že sem čul pretresljive glasove begajočih živali, vmes so so razlegali vreščeči bojni klici Indijancev, če je hotela zverjad uiti skozi gosti oklep prežeče smrti. Med tem se je zbralo v zraku na tisoče roparskih ptic, od malih skobcev in sokolov do orlov in največjih jastrebov mrharjev. Divje so vreščale ter čakale na manjšo divjačino. Zdaj pa zdaj se je spustilo iz zračne višine krilato telo liki puščica in v naslednjem trenutku se je že dvignilo s plenom v kljunu in med kremplji. Videl sem brkastega sera. Odnesel je v zračne višine dolgo kačo. Silovito se je oklepala jeklenega prijema, a ni ji uspelo, da bi se bila osvobodila. 50 indijanskih tekačev, ki so zanetili požar, je tekalo ob bregovih obeh rek ter preprečilo vsak obupen poskus bega v svobodo. Zdajci je zajel plamen obsežen palmov gozd. V drevesnih kronah so viseli šopi posušenih listov. Komaj se je dotaknil ogenj prvega drevesa, že je bil v nekaj sekundah ves gozd v plamenih. Visoko so se poganjali ognjeni zublji. Divje prasketanje, pomešano z neštetimi in raznolikimi glasovi obupane divjačine, mi je udarilo na uho. Zdaj je planila iz velikega gozda čreda jelenov. V naslednjem trenutku je pisknilo po zraku na desetine kopij, vmes truma strelic in v hipu so bile prve vrste jelenov na tleh. Ostali so se kakor na povelje razpršili na vse strani. Toda od povsod jih je čakala smrt v obliki kopij ter puščic. Nekaj jih je pridrvelo do reke, kjer so se zgrudili onemogli. Iz plamenov se je izmotal velik jaguar, katerega je preganjala ter podila tolpa psov. Z vso urnostjo je planil na najbližjega Indijanca in ga podrl na tla. Še nekaj dolgih skokov, še par prijemov krog debla in že se je skril za debelo vejo pod menoj. Ozrl se je kvišku, spogledala sva se. Srečanje s človeškimi očmi ga je toliko preplašilo, da je zgubil ravnotežje in omahnil na tla. Bilo je prvič, da sem videl jaguarjeve oči prevzete od presenečenja in strahu. Pomeril sem iz samokresa, krogla mu je prebila glavo in po par obupnih skokih se je zvil v klopko in obležal mrtev. Iz gozda so se pričele valiti skupine drugih živali. Najprej sta prisopihala dva rdečkasta volka. Sprejela ju je množica kopij in strelic. Z lisicami in šakali so opravili na pol že kar psi. Medvede mravljinčarje, katerih ne morejo za nič uporabiti, so pustili, da so se pognali v vodo, jo preplavali in se rešili na drugo obrežje. A zdaj se požene iz gozda ogromna kača. Dober meter visoko se je dvigalo njeno telo. V silnih skokih se je sikajoč poganjala proti vodi. Poslane strelice so jo zgrešile, dosegla je vodo in odplavala. Med opisano morijo je zajela zemljo noč. Tu in tam še smukne iz gozda, ki ni več gozd nego pogorišče, kaka žival v smrt. Toda kmalu poneha vse – – – Preko sto komadov najizdatnejše divjačine in nešteto manjših komadov je vrgel ta lov. Za naše pojme je pogon po opisanem načinu nekaj strašnega. Indijanci bi brez njega ne mogli živeti. Nekaj mesecev trajajoča deževna doba spremeni celo pokrajino v močvirje. Kakor že omenjeno, je ta čas za Indijanca čas brezdelja in bogznaj, kako bi ga pretolkel, če ne bi prirejal na jesen takih lovov. Indijanski lov je bil nam opomin, da bode treba vzeti pot pod noge ter urno naprej, sicer bo začelo liti iz neba, predno smo na cilju. <center> — — — </center> Opustili smo misel, da bi se mudili dalje časa med Indijanci in prisostovali njihovim lovskim praznikom. Podali smo se naprej v koraku, pusteč reko Rio Kuluene ob desni. Noči, v katerih smo razpostavljali straže, so potekle mirno. Konji in mule so imele dovolj paše. Koruzni zdrob smo lahko hranili za pozneje. Brez posebnih doživljajev smo se približali po dnevih reki Rio Ksingu koje struga je bila na mestih tako globoka, da je segala voda konjem preko hrbta. Prtljago smo morali raztovoriti in na naših plečih prenesti na drugo obrežje. Rio Ksingu je bila po napovedi največja reka, katero bi naj srečali na poti proti zlatim zakladom. Zopet so minuli dnevi. Solnce je vzšlo ter zatonilo, dan je zamenjal noč in še vedno nismo bili pri prvem vodopadu, katerih je videl belokožec na poti v zlato poljano štiri in je pustil ustno poročilo o njih Indijancem. Lepega dne smo le čuli bobnenje ter šumenje padajočih vodnih mas. Reka Rio Ksingu se je upala precej globoko v enem skoku preko skalovja. Bili smo na kraju, kjer pošilja velika reka svoje vode prvič v globine. Polni upanja smo romali naprej. Na večer istega dne nam je udarjalo pod šotor na uho hromenje drugega vodopada, katerega smo dosegli drugi dan in po preteku nekaj ur še tretjega. Čisto sigurno smo bili na pravi poti. Minuli so dnevi. Po dnevu zopet samo solnce in v noči nemi mesec. Konečno nas je vzdramil iz enoličnosti votel odmev četrtega ter zadnjega vodopada. Cilj našega potovanja ni mogel biti več daleč. Približali smo se gričem, odkoder smo lahko pregledali pokrajino daleč naprej. Videli smo, kako se vijuga reka Rio Ksingu južno-vzhodno, mesto da bi nadaljevala pot proti severu. Kakor daleč je seglo oko samo stepa in liki ribje oko čisto nebo. Naslednje jutro smo zapustili reko ter se podali v levo smer. Prekoračili smo več manjših vod in smo trčili ponovno na gričevje pred nami. Pri pogledu na verigo nizkih holmcev nas je oplazovala zla slutnja, če nismo mogoče zgrešili smer. Ti-le hribčeki pred nami niso mogli biti pogorje, katerega je označil pri Indijancih umrli belokožec kot edino pravo smer. Že tukaj smo naleteli povsod na zlate sledi. Zemlja po teh neraziskanih stepah hrani pod seboj neizmerna zlata bogastva. Zagledali smo pred seboj reko, koje tok ni zaznamovan na nobenem zemljevidu. Počasi vali svoje vode in v njeni strugi smo našli precej zlatih zrn. Pet dni smo se vlekli ob tej reki, šesti dan smo jo prekoračili ter potovali naravnost naprej. Pred nami je zrasla veriga razsekanega hribovja. Po stepi so silili proti pogorju potoki. Vsekakor smo imeli jedva en dan do cilja. Preiskal sem tla, po katerih se je pomikala naša karavana. Povsod najbolj očiti znaki, da bomo zadeli vsak čas na tako dolgo iskano obljubljeno — zlato deželo! V počasnem koraku smo se porivali do cilja, ki se nam ni mogel več skriti in je bilo izključeno, da bi ga zgrešili. Pretrpeli smo veliko na dolgem — dolgem potovanju, bili na koncu romanja brez posebnih žrtev in v zavesti, da se je posrečilo le nam, kar se drugim ni, ker se niso lotili odkritja suhega zlata po načrtu in s pomočjo dobro preskrbljene ekspedicije. <center> — — — </center> Še predno se je pomaknila naša karavana navkreber, odkoder smo hoteli uživati razgled po zlatih poljanah, smo srečali na stepi človeški okostnjak ... Na belih kosteh ni bilo nikakega znaka, da bi bila žrtev ubita, ustreljena ali raztrgana od jaguarja. Mogoče je zadela reveža prav na cilju bogznaj kako mučnega tavanja smrt vsled kačjega pika. Nismo se na videz veliko zmenili za svarilno najdbo človeških kosti, vendar v naših srcih je zakljuval sum: Kaj, če ne bo dolina zlata poleg zakladov — smrt tudi za nas! Pomikali smo se molče naprej in prikorecali na vrh. Pod nami nas je vabila kotanjasta dolina. Njena dolžina je znašala dobrih 30 km, širina gotovo nad 20 km. Njeno dno je bilo peščeno. Skozi pesek so si otirali pot z gorovja trije potoki. Kotanja je bila obdana krog in krog od hribov ter gričev. Zrli smo s hriba v zlato jamo, zaprto od vseh strani, polno peska, ki je obetal suho zlato. Nočili smo še na grebenu. Drugo jutro na vse zgodaj je zavila naša odprema navzdol z razvito zastavo Združenih ameriških držav na dolgem drogu. V debeli steklenici smo nesli s seboj na pergamentu beleženo obvestilo vsem zanamcem, da smo tega in tega dne v imenu naše družbe proglasili zlato kotanjo za njeno posest. Zbrali smo se na sredi doline, razkopali globoko pesek, položili vanj steklenico s pisanim posestnim dokazilom, zagrebli jamo in zapičili na vrh zastavo. Na suhem pesku krog prapora smo se utaborili. Iz središča smo hoteli natančno ugotoviti dolžino ter širino zlatih žil, jih zarisati v karto našega celotnega pohoda in odnesti s kopami ter zrnjem zlata družbi, da prične prihodnje leto z vsemi modernimi napravami odvoz zlata. Sigurni smo bili, da nam bo zabliščalo prvo zlato iz precej globokih strug treh potokov, po katerih je v suši le neznatno curljala voda. Celo dovolj vode za izpiranje zlato vsebujočega peska je bilo kar pri rokah. Kedo je že kedaj zadel na bolj ugodno ležečo zlato jamo nego mi! Motike v roke in proti potokom, ki so vabili ter mikali s curljajočo vodo. Vodstvo sem prevzel jaz v zavesti, da se ne bom več klatil po svetu kot revež. Dva potoka na levi, eden na desni strani od zastave in tabora. Krog in krog sam pesek, katerega so tekom tisočletij nanosili s hribov in odložili potoki. Ubrali smo pot proti najbolj široki desni strugi. Nismo še bili ob bregu vode, že smo obstali brez povelja in vsakemu so zagomazeli mravljinci groze po hrbtu ... Na obeh straneh potoka zgoraj na pesku nismo zagledali kep suhega zlata — ampak od vročine obeljene človeške okostnjake! Križ-kraž ob potoku so ležale zarjavele motike, krampi, rešeta za čiščenje peska ... Struga je kazala na večih mestih, da je bila s kamenjem zajezena. V jezih so nabirali vodo za izpiranje peska. Brez vsake besede smo romali od okostja do okostja. Pri vsakem kupu kosti manjša ali večja zrna iz — najčistejšega zlata ... Z zlatom v žepih so pomrle nesrečne žrtve in bogznaj kake in kako strašne smrti ... Voda je curljala po potoku, zlato se je bližalo ter vabilo, bele človeške kosti so nam žugale ... Krenili smo proti levima potokoma, ki sta silila ter rinila skozi pesek v precejšnjih vijugah in do katerih je bilo dobrih 8 km. Tudi tukaj sam pesek, globoki dve strugi, razmetano razno orodje in lobanje, razmetane kosti in zlata srna kot dokaz, da se nahajamo v jami zlata in — smrti ... Dovolj smo videli koj prvi dan po slovesni in po zakonu pravomočni osvojitvi še neizrabljene zlate doline. V taboru smo ugibali vse mogoče, kaj je obelilo prednamce do belih kosti? Od vseh številnih okostnjakov sta prodrla v javnost le dva glasa, oznanjajoč zaklad, a ne smrti do belih kosti! Sklenili smo, da bomo predvsem zbrali vsa okostja, jih zagrebli na vrhu v zemljo, da ne bodo strašila še dalje na prostem med zlatom. Nabrali smo ob treh potokih 26 lobanj in kolikor mogoče tudi ostale kosti. Strašna najdba je pričala, da gre v tem slučaju za celo ekspedicijo, katero je iznenadila grozna nesreča. Napravili smo okrogel grob, položili vanj kosti ter ga zasuli s kamenjem na visoko. Med dva kamna na vrhu smo položili steklenico s pergamentom, kedaj smo našli okostja in kedo jim je privoščil počitek pod zemljo v skupnem grobu. Iz doline proti vrhom je bilo najti okostja manjših ter večjih konj. Od smrti presenečeni iskalci suhega zlata so imeli s seboj tudi konje. Tretji dan po našem prihodu smo se lotili natančnejšega ogleda zlate jame. Zbrali smo nekaj kilogramov zlatih zrn na mestih, kjer so pomrli naši predniki. Površna razkopavanja ob potokih in po pesku so pokazala, da je tukaj skritega ter s peskom pomešanega za milijone ter milijone najčistejšega zlata v zrnih ter prahu. Vsak bi lahko tukaj obogatel z zbiranjem od daleč se blesketajočih zlatih zrn, kaj še le s kopanjem in z izpiranjem, ker je po celem zlatem najdišču dovolj vode na razpolago in to celo v najhujši suši! Nosači ter gonjači so si trpali zlato v žepe po dragi volji, nikdo od nas jim ni branil, saj smo se kretali po sredini nepreglednega zaklada. Neomajeno dakazano dejstvo je bilo, da skrivnostna kotanja res zasluži naziv »zlata jama«. Prehodili smo dolino po čez in na dolgo. Povsod vidni znaki, da je pod in med peskom zlato. Več nego dober teden smo raziskovali po gorovju izvirke treh potokov in kamenje. Tudi tukaj kremenec, kakor si ga ne moreš želeti boljšega, da ti da v razbeljeni peči najboljše zlato. Čiste zlate žile so se morale skrivati globokeje po notrajnosti gorovja in te bo že odkrila poznejša in smotrena izraba s stroji ter številnimi delavskimi močmi. Obrise doline, tok potokov, zaseke v hribovje, mesto, kjer smo zadeli na to in ono, smo natančno ter v več izvodih zarisali na v debele steklenice shranjenem papirju. Iz narodne povesti o bajni zlati jami je nastala prevesela resnica, katere ne bo iztrgal človeštvu več nikdo! Hribi krog in krog peščene doline so bili porastli z grmovjem in bolj pritlikavim drevjem. Obtesali smo drevesna debla, jih zabili v zemljo z natančno označbo pod številko na zemljevidu, kaj da smo našli in kaj da domnevamo pod njimi. Tekom treh tednov res pridnega ter vestnega dela smo bili tako daleč, da smo lahko rekli: Naša sijajno rešena naloga se bliža koncu. Po naših načrtih mora vsakdo najti zlato jamo in njene zaklade. Hoteli smo še samo zbrati največja zlata zrna, se temeljito odpočiti ob senčnatih izvirkih potokov in nastopiti povrat. Najdba zlata nas je tolikanj prevzela, da smo govorili cele dneve in sanjali cele noči o zlatem teletu. Na tolikanj svareče in nam grozeče človeške okostnjake smo povsem pozabili. Niti eden ni več omenil smrtnih žrtev, kojih okostja so trohnela v skupnem grobu na vrhu. Tako smo bili zatopljeni v mamilo čistega zlata, da ni nobeden prav znal, v katerem mesecu smo in kaj bo z našo vrnitvijo, če nas zaloti tukaj izbruh deževne dobe. Zlato nas je oslepilo, da se nas je držal samo še smisel za bogastvo, vse drugo nam ni bilo mar. Šele črni oblaki na nebu, katere je pritiral nad nas naenkrat nastali vihar, so nas opomnili, da bi znal pričeti ples z opasnim deževjem. Iz zlate lahkomiselnosti nas je iztreznilo nebo. Sedaj smo šele pomislili, da smo v oktobru in narava ne pozna šale. Računali smo s par predhodnimi nevihtami pred glavnimi nalivi. Zateči smo se hoteli z vso naglico v kako bližnjo indijansko naselbino in počakati tamkaj, da se nebo izlije in zemlja posuši za silo. Delali smo žalibog prepozne račune brez nebesnega krčmarja. Kakor lega po brazilijanskih ravnah noč brez mraka na zemljo, tako je tudi z nastopom strašne deževne dobe. Vihar je prignal od bogsigavedi kod najtežje oblake, raztegnili so se nad nami in pričelo je vlivati kakor ob vesoljnem potopu ... Zlato jamo smo odkrili, imeli smo o njej najbolj natančne načrte, težke kilograme najčistejšega zlata po žepih ih pripravljene za prenos, a zašli smo po lastni neprevidnosti v past silnega deževja, ki biča te kraje z majhnimi presledki do konca februarja. Ob pojavu deževja nam je ležalo na dlani, kedo je potegnil z naših 26 prednikov meso do belih kosti. Po celi zlati jami raztresene človeške kosti so nas svarile dovolj, da je zlata jama tudi jama — smrti, a pohlep po odkrivanju vedno novih zlatih zakladov je bil močnejši nego smisel za življenje! <center> — — — </center> Vlivalo je, vihar je tulil, vode so naraščale. Nekje na severu je moralo že prej pričeti deževje, ker je bila v smeri proti nam v par urah vsaka graba in vsak potok poln do razliva. V našo zlato kotanjo so bobnele vode, blatno jezero se je dvigalo in le drog z zastavo je kazal, s kako naglico narašča voda, koje višina bo pričela padati najbrž po preteku štirih mesecev. Prav na vrh hribovja smo morali bežati s šotorom, katerega niti postaviti nismo mogli radi z viharjem združenega neurja. S konji ter mulami smo stali po grebenu med grmovjem in drevjem brez vsake strehe. Dež nas je že bil davno premočil do kože, mrzel veter nam je potresal ude, repo smo kosali vsled mraza in niti govoriti nismo mogli. Izključeno je bilo, da bi zanetili ogenj, dokler se vsaj nekoliko ne poleže pričetek najžalostnejše dobe po Braziliji. Nemo smo zrli s hriba naraščanje, razlivanje in neznansko šumenje ter valovanje vod, ki so se bratile med seboj v razlivanju ter pretvarjale obširno stepo v eno morje ... Strahovito deževje z mrzlimi vetrovi je zaigralo smrtno muziko našim 26 prednikom, ali je ne bodo tudi nam? Dosedaj smo imeli vsak dan sveže meso od divjačine, s katero so nas zalagali naši spremljevalci — vestmani. Nastop deževne dobe je napodil vse na prostem živeče živali pod zaščito ter streho pragozda. Naše zaloge na konzervah, suhorju, kavi, čaju, sladkorju, čokoladi itd. so bile malodane nedotaknjene, nikakor pa ne preračunane na mesece. Paša za naše živali je bila nekaj metrov pod vodo, koruznega, oba je bilo za par dni in potem ... Če smo hoteli ohraniti vsaj par konj za ježo in nekaj mul za prenos tovora, smo morali pretežno število poklati, sicer bo počepalo vse do zadnjega komada na pomanjkanju prehrane. Poiskali smo toliko zavetra za skalovjem, da smo si vsaj lahko potegnili nad glavami platneno streho in zakurili več ognjev. Premočeno dračje ter druga suhljad sta samo tlela, povzročala goste oblake dima, ki so nas dušili s kašljanjem in nam zalivali oči s potoki solz. Komaj nekaj ur smo stali z obema nogama v deževni dobi in že smo bili do skrajnosti nevoljni, da obupani. Na kak umik preko visoko poplavljene stepe ni bilo niti misliti. Kakor daleč so nesle oči v krogu, povsod, valovanje umazanih vodnih mas. Če bi tudi nehali nalivi, zasijalo solnce, in bi se pričele vode razgubljati, bi bila tla toliko razmočena, da bi nam bil vsaj za dober teden onemogočen povrat iz zlate jame. Prvo noč si niti obleke nismo mogli posušiti. Spal menda ni nikdo. Zjutraj smo trepetali od mokrote ter mraza kljub temu, da so romale steklenice žganja iz rok v roke. Nevarnost nas je vse pobratila. Nobene razlike nismo poznali ne glede pijače in ne jedače. Vsak je znal, koliko in kaj imamo in kaj nas čaka. če ne bomo štedili z živili. Koj drugi dan smo ubili dva konja nosača. Pekli smo konjsko meso, ga zavživali s slastjo, bilo je sveže. Kmalu se je pokazalo, da so domačini veliko manj odporni napram mokroti in slabemu vremenu, nego n. pr. jaz in tovariši iz Severne Amerike. Tretji dan je trosila mrzlica domačine v tako hudih napadih, da jih niti kinin ni zaustavil. Ljudje so hujšali na prostem ter hladnem v mokrih odejah, kakor bi strgal z njih meso. Deževalo je še neprestano, vodovje je naraščalo in grebeni hribov so tvorili suh obroč krog jezera zlate jame. Iz smrtno obupnega položaja nas bi zamogel oteti samo še kak čudež, sicer bomo proti koncu deževne dobe vsi do golih kosti izprani okostnjaki! Nosači ter gonjači so nam pravili, da se zarije v deževnem času Brazilijanec med listje pod streho, kjer dremlje ter spi in vstaja le toliko, da je, pije in opravi najnujnejše posle po stanovanjskem prostoru ter pri živini. Po deževju na prostem se ne giblje nikdo in sicer radi malarije, griže in drugih bolezni, ki takrat rajajo nad mokrotnimi pokrajinami. Na skalnatem otočju nad zlato jamo smo bili brez suhega listja, ob konjskem mesu, grižljajih razne druge hrane in le ob skrbno preštetih požirkih kave, čaja in alkoholnih pijač. Močno deževalo je samo prvi teden, potem pršelo, zopet vlivalo ter mrzel veter je bril. Ko je dosegla enkrat voda pod nami svoj najvišji stalež, je ostalo njeno stanje nespremenjeno kljub pršenju ter nalivom s presledki. Kako čisto nekaj drugega, da naravnost rajskega je zima severnih krajev v primeri z deževnimi meseci v zlati Braziliji. Bivanje na prostem, na mokrotnem, krog in krog umazana voda, nezadostna hrana, mrzlica in driska skozi mesece, ti le našteti glodalci človeškega zdravja bi morali uničiti goljate, kaj še le te bolj slabotne ter občutljive člane naše ekspedicije! Konje in mule smo poklali do zadnjega komada. Saj samo z blatno vodo jih nismo mogli prehraniti. Ljudje so umirali eden za drugim. Trupla od slabosti in vsled raznih bolezni umrlih smo nosili nekaj časa daleč proč od nas in jih prepuščali tamkaj valovom, da so jih nesli bogznaj kam naprej. Pozneje smo jih kotali kar v jezero pod nami in bodo njih okostnjaki zanamcem v strašno svarilo: Zlata jama je tudi jama smrti! Najboljšemu pisatelju bi bilo nemogoče, da bi v kratkih beležkah in z oslabljeno roko popisal vse, kar je prestalo šest članov naše številne ekspedicije, ki smo se prebili po nepopisnih mukah, grozotah in boleznih skozi kužno deževno dobo na skalnatih grebenih nad zlato jamo. Koncem februarja se je stalno razjasnilo nebo. Prikazalo se je pekoče solnce. Poplave so pričele odtekati, vode so padale od dne do dne, stepa je pokazala svoje na debelo oblateno lice. Tudi jezero iz zlate jame je zginilo ter pustilo na dnu mrliče, katere smo mu morali zaupati na višku deževne dobe. Od povsod so se prikazovale roparske ptice, saj so imele dovolj hrane, kakor po vesoljnem potopu. Jate orjaških mrharjev so tudi za te pokrajine dobrota, ker opravljajo številne pogrebe z obiranjem do belih kosti. Proti sredini marca se je blatna skorja toliko utrdila, da smo se smeli podati na pot, ako nismo hoteli umreti vsled solnca, ko smo komaj in komaj ušli objemu smrti po deževju. Kaj nam je ostalo pri slovesu od smrtne zlate jame po odkritju toliko milijonskih zakladov? Vsak par debelejših zlatih zrn v razcapani obleki, steklenice z načrti, orožje ter nekaj streliva; vse drugo je ostalo na grebenu v svarilo: Čuvaj se zlate kotanje v deževnem času! Naša ekspedicija je bila pripravljena, dobro opremljena, a mnogo — mnogo premalo previdna pri pogledu na suho zlato. Kaj ti pomaga bleščeči mamon, ko pa ni za poti zob, piti ga ne moreš in tudi za zdravilo ni! Poslovili smo se od jame okostnjakov s trdnim sklepom: Ne vidiš nas več, četudi bi bila do vrha polna zlata! <center> — — — </center> Šestorica preostalih je zavila navzdol s hribov proti severu, da pridemo čim prej do človeških naselbin, kjer bi se odpočili ter vsaj nekoliko popravili za konečni povrat, če nam je bil usojen. Najbolj pičlo odmerjene prehrane je bilo za par dni, sicer smo pa računali s sigurnostjo na sveže meso kake divjačine. Po poti, po kateri smo prišli, nikakor nismo smeli nazaj. Predolga bi bila in prehodu skozi mokrotni obsežni pragozd bi ne bili kos brez konj in raznih drugih potovalnih pripomočkov. Počasi liki pijanci smo jo otepali le vedno proti severu. Po parmesečnem potopu se je narava naglo opomogla. Sploh je Brazilija pokrajina vseh raznih nemogočnosti po drugod. Naenkrat po deževju opustošena, je ozelenela v par dneh. Sveža trava po stepah je vidno silila kvišku, grmovje je cvetelo, pritlikava drevesa so se kar pripogibala pod bogatim zelenjem. Divjačina se je spustila po ravni, ptice so vabile iz zraka, bolezen se je skrila in zdravje je zasijalo ter se je razcvetelo. Žalibog so ves ta naenkrat nastali raj omadeževali oblaki moskitov in po tleh se je razlezla iz podzemeljskih lukenj in brlogov vsa mogoča strupena in nestrupena golazen. Imeli smo dovolj svežega mesa, hitreje smo hodili in zadeli po karti na reko Peranatinga. Ob tej reki, ob toku navzdol proti severu, kjer dobi ime Rio Tres Barras, pozneje celo Rio Manoel in se steka v enega najmogočnejših pritokov veletoka Amaconas, v Rio Tapajos. Baš kar našteto vodovje drvi kmalu po deževni dobi skozi paradiž rodovitnosti, lepote in bogastva na divjačini ter perjadi. Preko imenovanih rek zamoreš le v čolnu. Gorje ti, če bi se drznil prebresti te le vode na konju ali celo s preplavanjem. Po njih se podi na milijarde ribic piraja. Dosežejo kvečjemu dolžino 30—40 cm. Na vsako živo stvar, ki se pojavi v vodi, se zaženejo v tisočerih krdelih in jo oglodajo vkljub vsemu odporu kar hitro. Še zverinska gospoda teh krajev: jaguar, puma, nadalje jeleni, bivoli itd. ne stopajo v vodo s prvima nogama, pijejo vodo z brega ter v skrbno pazljivih presledkih. Ob Rio Manoel smo srečali gosta indijanska plemena. Prijateljstva sklepati s temi neznanci ni kazalo. Nismo imeli več seboj daril, s katerimi bi bili navezali z divjaki stike in si naklonili njih dobro voljo ter prijaznost. Ogibali smo se človeških naselbin, saj je bilo povsod dovolj gošče. Ravno ob Rio Manoel nam je uspelo, da smo se polastili na skrivoma ter na tatinski način dveh čolnov. V vsakem je bilo več prostora nego za tri in oba sta bila po indijanskem načinu izkurjena iz enega orjaškega debla, z zaostrenim kljunom spredaj in s prav pripravnimi vesli. Liki strela smo švignili po toku navzdol in pristali šele ob izlivu reke Rio Manoel v Rio Topajos. Ob izlivu je bilo videti, da bo nas peljala vodna pot skozi pragozd na levo ter desno. Lov na užitno divjačino po pragozdu je skoro izključen, preskrbeti smo se morali z mesom, predno smo se drznili v tajnost bogznaj kako dolge džungle. Čolna smo skrili, a kljub temu smo pustili v bližini po dva moža straže. Iz bambusovih kolcev smo si zgradili kolibo in jo pokrili s širokim palmovim listjem. Začeli smo s pogonom na tapirje, jelene in bivole. Puška je pela svojo brezsrčno pesem in vsak dan smo bili zadovoljni s plenom. Jemali smo le najboljše kose, jih razrezali na tanko in na dolgo in jih sušili po indijanskem načinu na solncu. Žalibog nismo imeli soli in baš to pomanjkanje smo v novem raju občutili najbolj v živo. Iz kož smo si zvezali spalne mreže. Kmalu smo bili v koči zavarovani v noči proti kačam. Pri lovu nas ni motila živa duša. Ostali smo na enem mestu tri tedne, saj se nam ni mudilo nikamor. Opomogli smo si, si okrepili zdravje, nobenega ni več skominalo po suhem zlatu. Z dovoljno zalogo posušenega mesa smo se upali po Rio Tapajos skozi pragozd, ki sega z malimi presledki do izliva v Amaconas. Vožnja je bila lahka, ker nas je gnal naprej močan tok. Ob obeh bregovih reke gozd z najbolj bujnim in bogatim rastlinstvom, cvetjem, opicami ter papagaji v vrhovih. Nad nami po obojestranski straži gozda omiljeno solnce ... Pozabili smo, da je bila naša šestorica le pičli preostanek obsežne ekspedicije, ki je odkrila zlato jamo, a zapustila strašne sledove smrti, ki je čuvarica zlatih zakladov! Dolgo — dolgo nas je nosil tok reke, predno smo začeli srečavati ob levem in desnem bregu naselbine belokožcev. Pri belem človeku smo si oskrbeli za zlata zrna sol, kruh, kavo, čaj, alkohol in zasilne obleke. Indijanskih čolnov nismo marali zamenjati z barkami in jadrnicami, katerih je polno po reki Tapajos, nekaj sto kilometrov pred njenim izlivom. Belokožec je ob reki izsekal gozd in ga zamenjal s kavinimi plantažami, ki se razprostirajo tamkaj v nedoglednost. Čolna smo prodali še le v mestu Santorem, kjer smo stopili na parnik. Peljali smo se po veletoku Amaconas, ki je malo morje do pravega morja. Ob morski obali smo počakali na veliko atlantsko potniško ladjo, na kateri smo dokončali naš raziskovalni pohod v domači luki San Pedro koncem septembra 1926. Bili smo z doma skoro eno leto, ki pa je pomenilo za nas pri življenju ostale celo dobo strašnih spominov. V Los Angeles so nas sprejeli, kakor pač Amerikanci znajo: po božje. Nobeden rimski cesar ni obhajal po cestah večnega Rima tako slavnostnega vhoda, kakor nas šest, ki smo se klatili skoro eno leto po neraziskanih, divjih ter z zlatom posutih divjinah. Vsak nam je hotel stisniti roko, se nas vsaj dotakniti, če smo res ljudje in ne bogovi — odkritelji neizrabljenih zlatih jam. Družbi smo predložili načrte o zlatih najdbah. Škoda in še enkrat škoda, da smo morali pustiti nad vse zanimive filmske posnetke z naših potovanj med skalovjem nad kotanjo zlata in smrti. Odkrili in prinesli jih bodo oni, katere je nakanila družba poslati v aeroplanih, da rešijo še to leto naše milijone vredne filme ter druge zbirke. Tedne smo počivali med kulturnimi ljudmi. Vsega smo imeli na razpolago, kar bi poželeli. Po vsestranskem odpočitku smo pričeli s predavanji. Bila so obiskana od blizu ter daleč kakor nobena največja romarska cerkev. Družba nam je dovolila radevolje počitnice do konca leta. V mesecih krvavo zasluženega brezdelja sem si izbral v Los Angelesu tovarišico skozi življenje. Ne čudite se, a priznati moram, da sem se jaz posuroveli mož divjin zaljubil do ušes. Lep zaslužek v dolarjih sta mi vrgli obe ekspediciji. Pri pogledu na premoženje sem si mislil: Joža, kaj boš sam v življenju s tolikim denarjem, ki mora imeti tek, ker je bil zaslužen z dnevnim tveganjem življenja. Zaročil sem se, kakor je to v Ameriki navada. Poročiti sem se hotel, si osnovati lastno gnezdo in družino, ki bo lahko mirno uživala sad očetovega trpljenja. Zaročenki sem zaupal, da moram po pogodbi še enkrat na iskanje zakopanih ter skritih zakladov. Cilj tretje ekspedicije je primeroma blizu in brez vsakih predvidenih nevarnosti. Zaslužek pri tretji ter zadnji ekspediciji bode povzdignil moje dosedanje precejšnje premoženje toliko, da se bom lahko celo odmerjeno mi življenje posvetil družini brez izvrševanja inženerskega poklica. Prihodnje leto, koj po vrnitvi s tretjega potovanja, ki bo mogoče trajalo samo par tednov, bo poroka, ženitovanjsko potovanje in uživanje krščanske ljubezni v družini, kateri ne bo treba skrbeti, kaj bo jutri. Moja ljuba je bila zadovoljna s predloženim načrtom, saj si ji je obetalo blagostanje, kakor malokateri v hudih povojnih časih. =='''III. del.'''== Marca leta 1927 bi nas naj popeljala družbena jahta »George Washington« proti skrivališčem ter najdiščem novih zlatih zakladov na Cocos-otočju. Par mesecev pred odhodom smo se morali poučiti, kaj da hočemo odkriti in kako ozadje ima zagonetno bogastvo. Družba je zbrala ter nam predložila vso znano gradivo, ki se je le količkaj nanašalo na zadevo z zlatim zakladom na Cocos otokih. V naslednjem hočem tudi jaz podati kratek pregled vsega, kar je potrebno za boljše razumevanje naše tretje ekspedicije, ki bi naj tvorila zaključek mojih raziskovalnih potovanj in bi naj kronala moj vstop v srečo družinskega življenja. <center> — — — </center> Blizu sto let je minulo, odkar je šel v zgubo zaklad južnoameriške države Peru. Mnogo ekspedicij je bilo odposlanih, da bi izsledile to premoženje, a uspeh je izostal. Leta 1831 je izbruhnila v Peru vstaja, ki je po južnoameriških republikah bolj vsakdanja prikazen. Vojaški upravitelj peruanskega glavnega mesta Lima, katerega so stiskali revolucionarji, je pustil naložiti ogromni državni zaklad brezmejne vrednosti v noči ter megli na ladjo »Mary Dier«. Kapitan ladje Thompson je prejel od upravitelja zapečaten ovoj, katerega je smel odpreti šele daleč na odprtem morju. Zavitek je vseboval natančna navodila glede cilja ladje in varnostnih odredb, katere bi naj ukrenil kapitan v zaščito zaklada. Kapitan Thompson je bil hraber morski medved in eden najbolj zanesljivih mož v službi peruanske republike. Svojo nesebičnost je že bil dokazal v najbolj nevarnih položajih. V tem slučaju je bila skušnjava prevelika. Kepe zlata so se nahajale v njegovi neomejeni oblasti. Vlada, ki mu je bila izročila v varstvo zaklad, se je nahajala v obupnem boju za obstoj. Vsaka ura bi jo bila lahko strmoglavila ter uvedla dolgovezne nemire, kojih izid je bil negotov. Thompson se je odločil po dolgem oklevanju, da bo postopal v tem slučaju na svojo lastno pest. Dal je povelje, naj zajadra ladja v smeri proti Cocos-otočju (v Tihem Oceanu, ne daleč od severno-zapadne obale Južne Amerike). V majhnem zalivu omenjenih otokov se je usidrala jadrnica. Državni zaklad so prenesli na kopno in ga zakopali med razvaline starodavnega svetišča. Na nadaljni vožnji je obstreljevala Tompsonovo ladjo »Mary Dier« francoska križarka »Espeigle« in jo je tudi potopila. Kapitan Thompson je ušel smrti v zadnjem trenutku. Francozi niso izročili ujetnika peruanskim oblastem, hoteli so izrabiti zase ugodno priliko in se polastiti zaklada. Francoska bojna ladja s Thompsonom na krovu je pristala pri Cocos-otokih. Kapitan bi naj pokazal kraj, kjer je tičal zakopani zaklad. Thompson je že bil v obupnem položaju. Na nepojasnjen način se mu je posrečilo, da je prekanil stražo. Ušel je s tremi mornarji od posadke francoske križanke v majhnem čolnu. Obljubil je, da bo delil zlato z begunci. Da bi pa lahko dvignili težke in z zlatom napolnjene zaboje, za ta posel je bila potrebna cela ekspedicija. Kapitan Thompson in tovariši so se zatekli po dolgotrajnem tavanju na Angleško. Nekaj let so se morali skrivati, ker so bili ožigosani kot dezerterji od peruanske in francoske oblasti. Še le po preteku 23 let se je upal Thompson na Cocos-otoke v spremstvu z nekim Kastingom, ki je bil v posesti trijambornika. Usoda je hotela, da se je potopila ladja v Atlantskem Oceanu z vsem, kar je bilo na njej. Minula so desetletja. Vse osebe, ki so se bile udeležile vožnje kapitana Thompsona na »Mary Dier«, so že bile pomrle. Nobeden človek ni več znal za kraj, na katerem je bil zakopan zaklad države Peru. Životarilo je o zadevi edino ustno izročilo. Mornarji vseh narodnosti so si med seboj pripovedovali o ogromnem bogastvu, ki počiva pod zemljo na Cocos-otokih. Leta 1894 so zašli slučajno nekateri dokumenti iz posesti kapitana Thompsona, nanašajoč se na bajni zaklad, v roke poveljnika Cursona Hove. Odpremil je ekspedicijo na omenjene otoke, a se je vrnila brez uspeha. Vse ostale ekspedicije, ki so še sledile, so bile zastonj. Že po vojni se je odpeljal na Cocos-otoke angleški športnik Campbell. Pogledal je v papirje kapitana Thompsona na jahti »Aventress«. Kakor vsi njegovi predniki, tudi Campbell ni imel sreče. Čuden je doživljaj, katerega beleži Campbell nekaj mesecev za tem, ko se je bil vrnil po brezuspešnem iskanju. S potovanja na Cocos-otoke je prinesel seboj kovinast prstan in eno lopato. Ta dva predmeta je našel na otoku, ko je iskal zaklad. Najbrž sta prstan ter na pol od rje razjedena lopata z ladje »Mary Dier«, ki je bila pripeljala svoj čas peruansko zlato na otočje. Ko je pokazal Malcolm Campbell najdnino čarovnici, mu je ta takoj povedala, da sta z otoka v Oceanu in sta bila v rabi pred 100 leti ob priliki zakopavanja zaklada. Čarodejka Pollok je popisala natanko otok, čeravno se ji niti sanjalo ni, za katero zadevo gre. <center> — — — </center> Malcolma Campbella, svetovno znanega avtomobilnega dirkača, je spremljalo več let hrepenenje: odkriti zaklad na Cocos-otočju. Zagrebel se je v zemljevide ter potopisne knjige, da bi zadel na kraj, na katerem so zakopali Thompsonovi uporniki plen njihove nezvestobe napram domovini. Že pred 50 leti so zvedeli raziskovalci o popisu, kako ter približno kje bi se naj skrival zaklad. Admiral Palliser je oskrbel posebno ekspedicijo, ki se je ukvarjala z odkritjem. Ob tej priliki so dognali, da so bili poprej omenjeni podatki glede zakopanega zaklada čisto napačni. Pozneje so celo dokazali, da so morski roparji, da bi se zavarovali napram morebitnemu izdajstvu lastnih tovarišev, spremenili tok potoku, ki je tekel le nekaj korakov proč od mesta, prikrivajočega globoko shranjene dragocenosti. Anglež Campbell je bil vedno prepričan, da zaklad na Cocos-otočju ni plod človeške domišljije. Cenil ga je na okroglih 12 milijonov funtov šterlingov. On sam se je že mudil na otoku s spremljevalci. Neumorno so razkopavali zemljo štiri tedne. Veliko preglavic mu je delalo skalovje, katerega je rušil ter odstranjeval s pomočjo dinamita. Po trudapolnem ter brezuspešnem delu ga je napadla mrzlica. Moral se je vrniti brez zlata in draguljev. Po preteku nekaj mesecev je sklenil, da bo stikal ponovno za zakladom ob morski obali, katero je doslej le površno preril in pregledal. Odposlana je bila na otok ponovna ekspedicija, koje vodstvo je prevzel kanadski polkovnik Leckie. Campbell bi naj zamenjal častnika nekoliko pozneje. Baš tedaj, ko bi se naj izvršila zamena, se je vršila na Floridi ob morski obali avtomobilska dirka, v kateri je šlo za svetovno slavo ali takozvani rekord. Campbell se ni mogel odločiti, da bi se odrekel dirki na račun ekspedicije. Bil je uverjen, da Kanadcu ne bo uspela najdba in bo itak potrebna še ena raziskovalna odprema. Leckie in njegovi tovariši so se lotili dela z najnovejšimi tehničnimi pripomočki. Polkovnik se je pogajal več mesecev pred odhodom z vlado republike Costarica, koje last je Cocos-otočje. Slednjič se je vrhovna oblast omenjene ljudovlade vendarle odločila, da je odposlala s polkovnikom 9 vojakov, ki bi naj pazili na to, da dobi Costarica v slučaju najdbe zasiguran jej delež na dragocenostih in zlatu. Vsa oberstova prekopavanja zemlje ter preobračanja skal so bila zastonj. Po večmesečnem raziskovanju je moral priznati, da je kopal ter iskal zaman tam, kjer je vršil isto brezplodno delo leta 1897 admiral Palliser. <center> — — — </center> Tretje poročilo, nanašajoč se na južnoameriški zgodovinski zaklad, se glasi: Advokat Julij Torres iz južnoameriške republike Ecvador bi naj bil našel v indijanski vasi v gorovju Andov pravljični zaklad starih Inkov, ki so prebivali v dobi odkritja Južne Amerike po Špancih v današnji državi Peru. (O zgodovinskem ozadju zlatega zaklada starih Inkov nekoliko pozneje.) <center> — — — </center> Da bi bila naša ekspedicija natančno poučena, kaj je vse znanega o posebnostih ter znamenitostih, ki obdajajo samotne Cocos-otoke, je dodala zgorajnim beležkam še popis pošastnih prikazni, katere so opazovali v tamkajšnji bližini. Parnik »Castilian« je bil 12. decembra 1857 ob 6. uri zvečer sredi Atlantike ob zapadni afriški obali in blizu otoka Sv. Helene, zadnjega bivališča velikega Napoleona. Kapitan Harington v družbi častnikov Dawisa in Huitlerja je gledal na poveljniškem mostu otok, ko se je prikazala samo 20 metrov daleč sredi morja čudna pošast. Njen vrat je bil dolg vsaj 20 m in 100 m naokrog je bila voda namah temnorjva. Z daljnogledom so ugotovili mornarji, da izpreminjajo barvo vode pod morsko gladino vidni udi živali. Tako je bila torej velika. Plula je počasi proti obali. Merila je vsaj 300 do 400 čevljev, imela je temno-rjav hrbet in vrat ter rumenkastobel hrbet. Pozneje je dodal kapitan Harington 16. febr. 1858 angleškemu listu »Times« v posebnem pismu tole: »Kljub dvomom znanstvenikov sem prepričan neomajno, da bivajo v oceanski globini nepoznana strašila. Kot izkušen mornar ne bi nikoli zamenjal onega nestvora s kako drugo živaljo. Saj smo ga opazovali prav blizu in pomota je izključena na daljavo 20 metrov. Mislim, da so te živali jako redke in se prikažejo le malokedaj na površju.« Kapitan Drawer, poveljnik »Pauline«, je bil dne 8. julija 1875 blizu rtiča San Roc na brazilski obali, ko je zagledal tri velike kite. Najbolj čudno pa je bilo, da se je ovijalo krog enega kita velikansko strašilo v obliki kače z rjavim hrbtom, belim trebuhom, orjaško glavo, vrat in gornji život so merili vsaj 40 čevljev. Celih 15 minut je tiščala zver kita v velikanskih šapah in ga tresla kakor hruško, potem ga je potegnila pod vodo. Najbolj čudno pa je bilo ponovno srečanje teden pozneje, dne 13. julija. Tedaj je drvela pošast naravnost proti ladji z visoko dvignjenim, do 30 m dolgim gornjim životom. Zdelo se je, da hoče napasti ladjo. Moštvo je že pripravilo orožje. Toda pošast je zginila pod vodo, predno se je približala naši ladji. <center> — — — </center> O morskih pošastih navedeno^* se bo zdelo čitateljem bajka in plod bujne domišljije. L. 1933 so se pojavila po časopisju na celem svetu poročila o velikanski pošastni prikazni, ki se je prikazala nekaterim iz globin jezera Loch Ness na Angleškem. V očigled omenjenemu poročilu so vreli tisoči in tisoči iz Angleške in iz vseh delov sveta k lohneškemu jezeru, da bi čuli kaj več o strašnem zmaju, ali bi bili celo deležni njegovega srečanja. Očividci so trdili, da stopi včasih pošast na kopno in hodi okrog. Odkrili so odtise zmajevih šap in učenjak ter strokovnjak jih je premeril in fotografiral. En del učenega sveta je bil za to, da je mogoča taka prikazen; drugi je izključeval predpotopne živalske orjake v današnji dobi. Še ni prav potihnila zadeva z lohneškim strašilom, že se je zgodilo meseca februarja 1934 ob francoski obali nekaj, kar je prepričalo celi svet, da hrani morsko dno živalske prikazni, ki so bile doslej znanstvenemu svetu uganke in povsem nepoznane. Na obrežje Querquevilla pri Cherbourgu na Francoskem je morje naplavilo truplo 8 m dolge živali, ki je vzbudila velikansko začudenje in obnovila strastne razprave nedavnega časa o možnosti in nemožnosti predpotopnih pošasti. Profesor pariške naravoslovne fakultete Corbieere, ki je truplo preiskal, je sicer izjavil, da pripada žival bržkone zelo redkemu plemenu kitov, ki ga je pa vendar še dobiti v severnih predelih Atlantika, a tudi on ne zna pojasniti mnogih točk, ki že na zunaj ločijo to žival od kitov. Trup živali je modro-sive barve in pokrit s črnim, valovitim puhom, na straneh sta dve plavuti in ena na hrbtu, vrat je prilično 1 m dolg in razmeroma tanek, a na njem sedi precej majhna glava, ki je podobna kamelji glavi z ostrimi zobmi. Takšnega »kita« svet še ni videl, pač pa so prav očitne podobnosti med to živaljo in lohneško pošastjo, kakor so jo opisovali očividci in ki ji priznana znanost tudi ni hotela za nobeno ceno priznati obstoja in niti ne možnosti, da gre — čeprav ne za predpotopnega orjaka, pa vsaj za živalsko vrsto, ki je znanost doslej pač še ni utegnila upredeliti. Z najdbo čudne naplavine na querquevilleski obali pa je del srditega spora za lochneško pošast menda končnoveljavno rešen in sicer rešen v prilog ljudi, med njimi glasovitih učenjakov, ki so bili prepričani, da gre za neko novo, doslej neznano vrsto živali, ki so kolikor toliko v sorodu s pradavnimi orjaki. Obenem pa podaja ta najdba prvi stvarni dokaz za obstoj slovite »morske kače«, ki jo je šolska znanost toliko, časa zavračala v kraljestvo bajk. Bilo bi vendarle čudno, da bi bile pošasti, o katerih nam govore nešteta poročila očividcev iz vseh časov, samo plod lažnive domišljije. Saj so bili med očividci vendar tudi možje, ki niso imeli nobene koristi od tega, da bi se lagali, in ki so bili tudi dovolj hladnih možganov in bistrih oči, da bi ne postali kar tako žrtve utvar. Tudi o lochneški pošasti so trdili, da je samo plod domišljije kakšne stotine kratkovidnih in lahkovernih turistov, a ko jo je posnela, čeprav od daleč, tudi fotografska plošča, so morali njen obstoj vendarle priznati. Tedaj je zavladal izgovor, da gre pač za kakšno žival znane vrste, za kakšnega orjaškega mroža ali kaj podobnega. Skoraj je bilo videti, da se bo ta razlaga obdržala, čeprav večni neverni Tomaži tudi niso mogli navesti nobenega stvarnega dokaza za mroža in podobne razlage. Najdba pri Querquevillu je postavila celotno zadevo v drugačno luč. Neverni Tomaži morajo priznati, da obstojajo živali »iz kraljestva bajk«, in kakor marsikatera druga znanstvena stroka bo moralo tudi živaloznanstvo pristati na to, da je beseda »nemogoče« v znanosti in v naravi zelo dvomljive vrednosti. <small>_* Pripomba pisatelja iz dejstev najnovejšega časa.</small> <center> — — — </center> Istinitost peruanskega zaklada naj dokažejo naslednji zgodovinski podatki^*: Za raziskovanje zahodne obali Južne Amerike je bilo važno dejstvo, da je prekoračil španski pustolovec Balboa leta 1513 panamsko zemeljsko ožino v Srednji Ameriki in dosegel Tihi Ocean, Med potom je zvedel od prebivalcev o zelo bogati deželi ob morju južno od Paname. To je bila dežela Peru. Podal se je tja z ladjo, a se je moral vrniti. Potem so ga pa umorili. Preteklo je precej let, predno so izpeljali to trije možje, česar Balboa ni mogel. Ti trije so bili: Franc Pizarro, Diego do Almagro In duhovnik Ferdinand de Luque. A tudi tem se je posrečilo šele pri tretjem poskusu, da so osvojili to bogato in izborno organizirano državo. Peru je bila mogočna in zelo obljudena država, katero so ustanovili Indijanci iz rodu Inka (Inka = gospod, vladar). Začetek je zelo nejasen. Praoče Inkov je bil, kakor so trdili domačini, solnčni bog, ki je poslal po veri tamošnjih Indijancev na zemljo svojega sina ter svojo hčer, da bi jih učila obdelovati zemljo, graditi hiše in opravljati še razna druga potrebna dela. Vera v božansko pokolenje Inkov je bila ohranjena še ob prihodu Špancev. Člani rodu Inka so imeli na splošno mnogo večje pravice, kot drugi državljani. Bili pa so v manjšini. Najvišji bog Inkov je bil Pačakamah, ohranjevalec sveta. Za njim je prišel bog solnca. Temu je bilo posvečenih več velikih templjev. Eden največjih je bil na otoku jezera Titikaka. V tem templju so bili nakopičeni velikanski zakladi srebrnih in zlatih predmetov, ki so jih nanosili romarji tekom let. Ko so čuli Indijanci o bližanju zlataželjnih Špancev, so potopili vse zaklade v jezero. Podobno so storili prebivalci v dolini Orkos blizu mesta Kuzko. Vrgli so v jezero vse dragocenosti, med njimi tudi znano zlato verigo, katero je dal napraviti Vaina Kapah. Pozneje so večkrat poskušali Španci odpeljati iz jezera vodo, da bi našli te potopljene zaklade, a niso nikdar uspeli. In tako so največji zakladi Inkov še danes neodkriti. Manjših božanstev so poznali Inki mnogo. Verovali so, da je človek iz duše in telesa in da je duša neumrljiva. Po smrti začne človek drugo življenje. Dobri pridejo v nebesa, hudobni v pekel. Verovali so tudi v nekako splošno vstajenje. Svojim bogovom so darovali krotke domače živali: ovce, jagnjeta, domače zajce, ptiče, a tudi zelenjavo in blago. Niso pa odobravali človeških žrtev, ki so bile v navadi v Mehiki. Država je bila razdeljena v štiri pokrajine. Prestolica je bila Kuzko. Moško prebivalstvo vsakega kraja je bilo razdeljeno v desetnije z desetnikom na čelu. Pet desetnij je tvorilo višjo enoto, iz katerih so bili sestavljeni oddelki po 100, 500 in 1000 mož. Desetniki so morali svojim podrejenim pomagati v vsaki stiski. Bili pa so tudi javni tožniki (državni pravdniki) za prestopke in pregrehe, katere je zagrešil kdo iz njihove čete. Voditelj vsake čete, ki je zanemarjal svojo dolžnost, je bil hudo kaznovan. Zato so pazili vsi načelniki zelo strogo na dejanje in nehanje podrejenih. Dežela ni poznala lenuhov in potepuhov. Kazni so bile težke. Za najmanjši prestopek je bila določena smrtna kazen. Državni uradniki so zapisovali natanko vso novorojene in umrle osebe. V Peru je bila celo tajna policija, ki je imela nalogo, skrivaj opazovati izvrševanje zakonov v posameznih pokrajinah in o tem poročati. V zvezdoznanstvu rod Inkov ni bil kdo ve kako podkovan. Vedeli so pač, da se dovrši tek solnca v enem letu. Poznali so obe enakonočji, ki so ju obhajali zelo slovesno. Bali so se mrkov solnca in lune. V zdravilstvu so uporabljali puščanje krvi, čistilna sredstva in proti mrzlici kinin. Kar zadeva pesništvo, so poznali burke ter žaloigre, ki so jih uprizarjali na kraljevem dvoru, a tudi pesmi. Delali so posebne viseče mostove, ki so jih obnavljali v rednih presledkih. Glavno mesto Kuzko je bilo znamenito in lepo. Peruanci so ga imeli v veliki časti. V njem je bilo mnogo templjev in obilo velikih palač. Nekatere sobe v teh palačah so bile 15 m dolge in 7 m široke. V mestu so bile šole, v katerih so razlagali modroslovje, več gostiln za tujce, mnogo vrtov in utrdb. Največja utrdba je bila zgrajena iz velikanskih kamnov. Čudno je kako so mogli Indijanci, ki niso imeli železnega orodja, lomili velike skalo in jih prevažali po daljavah do Kuzka. Pred to utrdbo je bila velikanska skala, katero so imenovali »trudni kamen«. 20 tisoč Indijancev jo je privleklo na to mesto, da bi jo uporabili pri zgradbi trdnjave. Tam pa se je prekotalila na strmini in zmlela pod sabo 4000 ljudi, dokler ni obležala. Pokrajine in posamezniki so plačevali kralju davek. Zanimivo je, da Peruanci zlata, srebra in draguljev niso priznavali kot plačilno sredstvo. Z zlatom ni mogel nihče nič kupiti, ker ga je bilo preveč. Kadar je umrl kralj, so zazidali njegovo sobo, ne da bi kaj premaknili, kajti tak prostor je veljal za svetega. Lov je bil vobče prepovedan. Love je prirejal samo kralj v velikanskem obsegu ob določenih prilikah. Za gonjače je služilo 30.000 Indijancev. Peruanci so imeli pisavo na vozle. Imenovali so jo quipu. Na raznobarvnih sukanih nitih so delali različne vozle, ki so pomenjali razne predmete in dejanja. S to pisavo so lahko seštevali, odštevali in množili. Imeli so ljudi, ki so se bavili skozi celo življenje samo s sestavljanjem in razreševanjem vozlov. Pisava Inkov na vozle je še danes nerešena skrivnost. Taka je bila torej dežela, ki je pritegnila nase pozornost španskih pustolovcev. V začetku 16. stoletja je vladal v Peru kralj Vaina Kapah. Ta je dal izdelati za dan, ko bi dobil njegov sin ime, velikansko zlato verigo, ki je bila dolga 70 čevljev in debela kot zapestje odraslega moža. Radi tega je prejel sin ime Huaskar (= veriga). Tisto leto po tem dogodku je zbral kralj 40 tisoč vojakov, napadel kraljestvo Quito ter ga osvojil. Prvorojenko premaganega kralja je privedel domov in jo vzel za ženo. Leto pozneje mu je porodila sina Atahuallpa. Ta se je razvil v teku let v postavnega in pametnega mladeniča. Kralj bi mu bil rad zapustil vso državo, pa ni mogel, ker je bil prvorojenec Huaskar. Sklenil pa je proti običajem svojih prednikov, prepustiti Atahuallpi kraljevino Quito. Sporočil je ta svoj sklep sinu Huaskarju in ta se je vdal takoj. Vaina Kapah je dal na to zgraditi dve veliki cesti, ki sta peljali skozi vso deželo od severa proti jugu. Ko so gradili zadnjo, so prinesli kralju vest, da so se izkrcali na morskem obrežju tuji ljudje, kakoršnih še ni videl nihče. To je bil Balboa s svojimi ljudmi leta 1515. Od tega časa se ni podal Vaina Kapah na nobeden osvojevalen pohod več, temveč je samo skrbno in s tesnim srcem gledal na morsko obal. Spomnil se je bil stare prerokbe, ki je napovedovala prihod neznanih mož in ti bodo uničili peruansko državo in njene bogove. Bil je to podoben pojav kot v Mehiki. Domačini so bili radi te napovedi že vnaprej prepričani, da nič ne opravijo, in zato so bili manj odporni. To je zelo važno dejstvo za razumevanje podjarmljenja tako velikih in dobro urejenih držav, kot sta bili Mehika in Peru, s tako neznatnimi močmi. Kralj Vaina Kapah je umrl kmalu. Njegova sinova Huaskar in Atahuallpa sta vladala složno pet let. Potem se je domislil Huaskar, da je morda ravnal napačno, ko se je vdal očetovi prošnji in je prepustil bratu kraljestvo Quito, ki je pripadalo po vsej pravici njemu. Zahteval je od brata, naj prizna njegovo nadoblast, ker je ta tudi storil na hinavski način. Nato je povabil Huaskar Atahuallpa k sebi v glavno mesto. Atahuallpa je sprejel vabilo, a je dejal, da bo pripeljal s seboj veliko zastoptsvo iz vsake svojih pokrajin, da bo slavnost večja. Huaskar se temu ni protivil. Atahuallpa je dal ukaz vsem za orožje sposobnim moškim svoje države, naj se podajo z vsem svojim okrasjem in odlikovanji v Kuzko, da se tam poklonijo kralju Huaskarju. Skrivaj je zapovedal, naj vzamejo prikrito s seboj orožje. Odpravilo se je na pot 30.000 mož. Huaskarjevi poveljniki in uradniki so opazili, da je Atahuallpovih ljudi več, kot bi jih bilo treba. Sporočili so to kralju, ki je tudi zbral vojsko. V bitki, ki se je vršila kmalu nato, je bil Huaskar premagan ter ujet. Atahuallpa je pustil pomoriti vse kraljeve sorodnike. Mislil je, da je sedaj zagotovljen obstoj njegovi državi. To bi tudi bilo, da niso prišli Španci. Pohod nad Peru so pripravili Pizarro, de Almagro in de Luque. Zadnji je bil duhovnik in je kmalu umrl. Pizarro je bil doma iz kraja Truxillo na Španskem, kjer se je rodil okrog l. 1471. Vzgoje ni imel nobene. Pasel je doma svinje. Kmalu je ušel z doma ter se klatil po svetu. Leta 1510 je bil na otoku Haiti. Udeležil se je vseh večjih osvojevalnih pohodov v Srednjo ter Južno Ameriko. Izobražen ni bil, saj ni znal niti čitati in ne pisati. Pač pa je bil zelo izurjen bojevnik. Tudi de Almagro je bil nizkega rodu in prav tako neizobražen kot Pizarro. Obema pa je bilo lastno svojstvo takratnih ljudi, namreč krutost ter brezobzirnost. De Luque je bil le svetovalec, posredovalec in se je držal v ozadju. Prvi poskus je povsem ponesrečil. Leta 1526 so se podali ponovno na pot. Pizarro je odjadral iz Paname proti jugu z eno ladjo in 114 možmi. Uspeha ni bilo, ker je bil letni čas zelo deževen, in obala, kjer so se ustavili, močvirnata. Izkrcane Špance so napadli domačini in so jih mnogo pobili. Pizarro je odplul dalje. Kmalu za njim je prijadral na isto obrežje de Almagro, ki se je tudi moral bojevati. Ne dolgo za tem sta se sestala Pizzaro in de Almagro. De Almagro se je vrnil dvakrat v Panamo po nove čete. Med tem je silila večina Pizarrovih vojakov domov. Pizarro jih je odpustil. Ostala mu je prav neznatna četa. S to je prodrl do mesta Tumpiz, ki je že spadalo v državo Inkov. Tam je videl bogato z zlatom okrašen tempelj, velike palače, vrtove in neizmerne zaklade. Domačini so mislili, da so jih posetili bogovi. Pizarro se je vrnil nato v Panamo, kjer so sklenili, da gre na Špansko prosit cesarja Karla V., naj mu dovoli osvojitev države Peru. Pizarro se je res vrnil v domovino. Karl V. mu je dal naslov vrhovnega poglavarja peruanske države. Ob tej priliki je začel razdor med Pizarrom in de Almagrom, katerega Pizarro na cesarjevem dvoru niti omenil ni. Ko se je vrnil Pizarro v Panamo, se je odpravil proti Peru z dvema ladjama. Spremljali so ga štirje bratje. Vzel je seboj tudi mnogo konj. Leta 1531 so se izkrcali pod mestom Tumpiz. Od tam so poslali ladje domov in nadaljevali prodiranje po kopnem, kar je bilo zelo težavno. Osvojili so otok Puna, mesto Tumpiz in so tam blizu ustanovili naselbino San Miguel. Potem so šli dalje po pustem in neobljudenem svetu. Med potom jih je srečal sel ujetega kralja Huaskarja, ki ga je bil ta odposlal skrivaj s prošnjo, naj mu pomagajo Španci do pravice in prestola. Dva dni za tem je dospelo odposlanstvo kralja Atahuallpe, ki je imelo ukaz, pozdraviti belokožce kot sinove boga Virokoča, brata solnčnega božanstva. Poslanci so prinesli bogata darila: zlate posode, dragulje, živeža ter blaga za obleke. Prosili so Pizarra, naj neha s kaznovanjem prebivalcev Tumpiza, od katerih je bilo mnogo pomorjenih od belokožcev. Španci so nato odpotovali proti kraju Kazamarca, kjer bi naj srečali kralja Atahuallpa. Pizarro je poslal h kralju svojega brata Ferdinanda in še enega častnika, da pogledata, kako in kaj. Kralj ju je sprejel sijajno in je obljubil, da bo obiskal španski tabor. Vrnila sta se in poročala o velikem bogastvu, katerega sta videla. Pizarro je sklenil, da bo osvojil Peru na mah. Storil je nekaj podobnega kot Cortes v Mehiki. Ujeti je nameraval kralja Atahuallpo, da bi ga imel za talca. Ti naklepi niso bili nič manj drzni kakor Cortesovi. Hotel jih je izvršiti kar ob priliki prvega srečanja. Predno je prišel kralj s svojim spremstvom v tabor, je pripravil Pizarro vse potrebno za iznenadenje Indijancev. Jezdece, bilo jih je 60, je skril za zid, da jih Peruanci sploh niso videli. Pešce pa je razvrstil tako, da so lahko napadli domačine od vseh strani. Vse skupaj ni bilo ničesar drugega kot izvrstno pripravljen in skrajno predrzen roparski napad. Kralj Atahuallpa se je približal v zlati nosilnici. Obdajalo ga je 24.000 vojnikov. Ko je dospel, mu je takoj javil Pizarrov zastopnik, da se mora vdati cesarju Karlu V. in mu plačevati davek. Za tolmača je bil neki Felipillo, doma z otoka Pune. Slabo je poznal španščino in jezik Inkov. Vendar je razumel kralj, da tirjajo Španci Od njega nekaj velikega. Odgovoril je precej duhovito in odločno. Tedaj pa so Španci Indijance kar napadli in jim pričeli trgati z obleke zlate in srebrne okraske. Začel je boj. Takoj so pridrli za zidom skriti jezdeci, se zakadili v Indijance, posekali kar cele trume ter ujeli kralja. Vse to se je vršilo na velikem obzidanem prostoru. Indijanci so bili tako iznenadeni, da so pričeli divje bežati. Ker so imeli zasedene vse izhode Španci, so se zaleteli bežeči v obupu v zid, ga podrli ter ušli. Pizarro je dosegel svoj namen, kralj je bil ujet. Atahuallpa se je hotel odkupiti. Obljubil je Špancem toliko zlata, srebra in drugih dragocenosti, da bi napolnil veliko dvorano, v kateri je ležal vklenjen, do tja, kamor seže veliki mož z iztegnjeno roko. Pizzaro je bil zadovoljen. Kralj je poslal v vse pokrajine poslance, da bi nabrali zlato. Prinesli so velikanske množine zlata, vendar ni zadostovalo. Zato so šli po deželi Pizzarovi častniki, ki bi se naj prepričali na lastne oči, ali je sploh v deželi toliko zlata, da bi kralj lahko izpolnil svojo obljubo. Pizzarov brat Ferdinand je n. pr. poiskal velikansko svetišče boga Pačakamaha, kjer je bilo zlata na kupe. Tam so videli Indijanci železne uzde, ki so jih imeli konji v ustih in so mislili, da jim služi železo v hrano. Zato so prinesli konjem velike kose zlata in srebra, češ, da tekne bolje nego železo. Španci so jim rekli smeje, naj še prinesejo, ker so konji grozovito lačni. Drugi španski oddelek je jezdil na ogled za zlatom proti glavnemu mestu Kuzko. Med potom so zvedeli, kje je ujeti kralj Huaskar in so ga šli obiskat. Potožil jim je, kako grdo ravna z njim Atahuallpa in jih prosil pomoči. Španci so mu odgovorili, da mu ne morejo pomagati brez izrecnega povelja in so šli dalje v glavno mesto. Za Huaskarja je bil ta obisk usodepoln. Zvedel je zanj Atahuallpa in je dal ujetega kralja skrivaj umoriti. Huaskar je imel spravljene velike zaklade zlata in srebra. Pred svojo smrtjo jih je dal skriti. Pozneje so Španci njegovo spremstvo hudo mučili, da bi iztisnili, kje so skrita velika bogastva. Zaman! Tako je postal tudi Huaskarjey zaklad do danes nerazjasnjena skrivnost. Med tem je prispel na peruansko obrežje iz Paname de Almagro z veliko ladjo in številnimi vojaki ter se je pridružil Pizzaru. Na pobudo novodošlih, ki so pričakovali velikega plena, so postavili Atahuallpo pred sodišče in ga obdolžili, da zbira vojsko proti Špancem. Pred vsem je tlačil kralja v nesrečo tolmač Felipillo, ki je prevajal kraljeve odgovore nalašč napačno. Kralja so obsodili na smrt na grmadi. Ker se je dal pred smrtjo krstiti, so ga samo zadavili. Po smrti obeh sovražnih si bratov so bili Španci gospodarji vse dežele. Indijanci so bili kot čreda brez pastirja. Nastala je velika zmeda. Med Indijanci jih je bilo več, ki so se hoteli polastiti kraljevske krone. Pizzaro in de Almagro pa sta se napravila na pot proti glavnemu mestu. Imela sta z Indijanci več hudih bojev. Ko sta dospela v Kuzko, sta takoj začela pobirati zlato, kar ga je bilo dosegljivega. Naropala sta velikansko bogastvo. A tudi na španski strani se je pojavila huda zmešnjava. Zvedelo se je, da koraka proti Peru Alvarado, ki se je bil udeležil že Cortesovega pohoda v Mehiko. Cesar Karl V. mu je dal dovoljenje za osvojitev vseh pokrajin, ki so ležale izven Pizzarovega območja. Alvarado je imel s seboj mnogo vitezov in izborno opremljeno četo. Pizzara je zaskrbelo, kako bo. Poslal je proti Alvaradu Almagra s stotnijo vojakov. Ko sta se približala drug drugemu, sta bila nekaj časa neodločena, ali naj začneta boj, ali naj se pobotata, kar sta tudi storila. Alvarado se je obvezal, da bo skušal osvojiti pokrajine južno od Peru. Rad bi pa obiskal Pizzara in zato sta se podala oba v Kuzko. Med potjo sta imela krvave boje z Indijanci. Ko je zvedel Pizzaro, da se bliža Alvarado, mu je šel daleč naproti, da ne bi videl Alvarado sijaja in bogastva v Kuzko in se morda vendar le ne premislil glede odhoda. Srečanje je bilo zelo ljubeznivo. Alvarado se je odpravil po pozdravu po svoji poti. Med tem je dospel v Kuzko zakoniti dedič kraljevske krone Inkov. Imenoval se je Manko Inka. Zahteval je od Pizzara, naj mu pomaga na prestol. Pizzaro mu je to tudi obljubil, a je izvršitev obljube vedno zavlačeval, češ, da manjka še to, da se še ni izvršilo ono itd. Poleg tega so pričeli Španci sami razdeljevati posestva med seboj. Vse je kazalo, da starega kraljestva ne bodo več obnovili. Nasprotno! Pizzaro je dal mladega Inka zapreti v trdnjavo. Nato se je podal na morsko obalo, kjer je ustanovil ob izredno ugodnem pristanišču mesto Los Reyes (Sv. Trije kralji). To se je zgodilo leta 1534 na praznik Sv. Treh kraljev. Mesto se imenuje danes Lima. V Kuzko je pustil za mestnega poglavarja svojega brata Ferdinanda. Od Ferdinanda si je izprosil Manko Inka dovoljenje, da sme bivati v svoji palači v mestu. Naenkrat pa je zbral Manko Inka stare svetovalce ter poveljnike in jih pozval, naj prepodijo z orožjem Špance in obnovijo staro državno življenje. Na ta poziv se je zbralo v mestni okolici nad 200.000 Indijancev. Napadli so ponoči Špance, ki so zašli v hude škripce. Boj je trajal deset dni in obleganci so že obupali. Vrhu tega jih je mučila lakota. Nekega dne so divje napadli Indijanci, hoteč izsiliti odločitev. Nenadoma so se spustili v beg; zagledali so namreč v oblakih blestečo postavo na konju in z mečem v roki. Bil je sv. Jakob, zaščitnik Španije, katerega so poklicali obleganci v skrajni nevarnosti na pomoč. Indijanci so zatem napadli v noči, a so zopet zbežali. Prikazala se je namreč Mati božja z Detetom v naročju. Vojna je trajala še več tednov. Indijanci so pobili in razpršili vse oddelke, ki so hiteli obleganim na pomoč. Ko pa je prispel konečno s pohoda v neko oddaljeno pokrajino de Almagro s 470 možmi, so sklenili mir. Manko Inka se je umaknil v nedostopne skalne puščave in je živel tamkaj s svojimi sorodniki. Ko so se vršili ti zadnji boji s poslednjim vladarjem iz rodu Inka, je pa že zorel razpor med obema voditeljema španskih čet. Šlo je za delitev ozemlja. Ko je dal cesar Karl V. Pizarru dovoljenje za osvojitev peruanske države, mu je določil tudi mejo, namreč črto, ki bi šla nekaj več kakor 1000 km južno od Paname. Med zadnjimi boji z Indijanci je dospelo iz Španije Almagrovo imenovanje za mejnega grofa peruanskega z ozemljem, ki bi segalo od Pizarrove mejne črte kakih 1000 km proti jugu. Nesreča je hotela, da je ležalo mesto Kuzko blizu mejne črte. Imeti sta ga hotela oba. Začasno sta sicer sporno zadevo mirno uredila. Ko pa sta napodila iz dežele zadnjega Inka, je pozval Almagro Pizarrovega brata Ferdinanda, ki je bil glavar mesta Kuzko, naj mesto izprazni, ker spada v njegovo ozemlje. Ferdinand je odgovoril, da ne more brez svojega brata ukreniti ničesar. Vnela se je državljanska vojna. Almagro je ujel dva Pizarrova brata. Pizarro mu je ponudil premirje in mesto Kuzko v upravo, dokler ne razsodi o sporu cesar. Almagro je hotel boj. Ko pa je zvedel, da je zbral Pizarro v mestu Lima precej močno vojsko, se je začel pogajati. Ker se nasprotnika nista mogla zediniti, sta predložila spor patru de Bobadilla, ki je bil predstojnik usmiljenih bratov. Ta je razsodil, da mora Almagro izpustiti Pizarrova brata in odstopiti Kuzko zopet Pizarru. Miru kljub temu ni bilo. Moralo je govoriti orožje. Almagro se boja ni mogel več udeležiti, ker je že bil prestar. Gledal je z nekega griča potek bitke. Ko je videl, da zmaguje Pizarro, se je spustil v beg, a so ga ujeli nasprotniki. Ta boj se je vršil blizu Kuzka, v dolini, katero so imenovali Solnato polje, ker je bilo tam mnogo soli. Nato je zasedel Ferdinand Pizarro Kuzko brez boja. Sprva je hotel poslati ujetega Almagra k bratu v Limo in od tam na Špansko. Čul je pa, da ga nameravajo po poti šiloma osvoboditi in ga je obsodil na smrt. Almagro je milo prosil milosti ter odloga, Ferdinand ga ni uslišal. Samo to mu je ugodil, da so ga zadavili v zaporu in potem na glavnem trgu v Kuzko obglavili že mrtvo truplo leta 1538. Tudi Ferdinandu Pizarro se pozneje ni godilo dobro. Kmalu po Almagrovi smrti je obiskal svojega brata v Limi, kjer sta sklenila, da pojde Ferdinand na Špansko k cesarju poročat o dogodkih v Peru. Prijatelji so ga svarili pred to potjo. Kljub temu se je ukrcal na ladjo. Takoj ko je stopil na Španska tla, so ga vrgli v ječo in izpustili šele po 23 letih. Franc Pizarro je bival večinoma v novoustanovljenem mestu Lima ob morju. Bavil se je z ureditvijo osvojenih pokrajin. Vse mu je šlo po sreči. Tam je živel tudi Diego, sin na smrt obsojenega Almagra. Vedno je mislil na to, kako bi maščeval svojega očeta. Zbral je kakih 200 prijateljev, ki so govorili javno po mestu, da bodo obračunali za storjene krivice. Ko nekega dne Pizarro ni šel v cerkev, češ, da se ne počuti dobro, prejel je bil namreč tajno obvestilo, da ga nameravajo Almagrovi privrženci umoriti, so ga šli obiskat njegovi prijatelji ter uradniki. Zarotniki so videli živahno vrvenje v Pizarrovi hiši in so bili prepričani, da se pripravlja tamkaj nekaj zoper nje. Še isti dan so napadli hišo ter ubili Pizarra. Ko se je zgrudil težko ranjen, je začrtal z roko na tla križ, ga poljubil in izdihnil v starosti 75 let. Po Pizarrovi smrti je vladal nekaj časa v Peru mladi Almagro. Prišel pa je višji sodnik de Castro, ki je Almagra ujel in ga jo pustil obglaviti. Tako vidimo, da ni prinesla ta nesrečna pokrajina nikomur trajnega miru in zadovoljstva. Bogastvo samo še ne pomenja sreče. Španci so postopali v novi koloniji Peru kakor po drugod, namreč skrajno kruto. Tudi tu so razdelili vso zemljo med vojake in naseljence; domačini so ostali sužnji, katere sta trdo delo in izkoriščanje kmalu skoraj čisto iztrebila. <small>_* Zgodovinski podatki so posneti po Mohorjevi knjigi »Proti novim svetovom«.</small> <center> — — — </center> Iz kratke zgodovine peruanske države je razvidno, koliko zlatega bogastva je bilo svojčas tamkaj. Že res, da so veliko teh zakladov nenasitni Španci na ladjah odpeljali v Španijo. Mnogo dragocenosti pa je le ostalo doma. Iz starih ter novejših zlatih, srebrnih predmetov in dragih kamnov je nastal ponovni državni zaklad, katerega je zakopal kapitan Thompson na Cocos otokih. Takele podatke smo imeli o zlatu, ki že tako dolgo trdovratno kljubuje pod zemljo človeški radovednosti in pohlepu. Od osrednje-ameriške republike Costarica, kateri pripadajo Cocos otoki, je imela naša družba dovoljenje za dvig peruanskega zaklada pod pogoji, ki so bili ugodni za oba dela. Zelo razveseljivo za našo tretjo ekspedicijo je bilo dejstvo, da se je ponudil kot član avtomobilski dirkač Malcolm Campbell, katerega smo že omenjali, kako je imel dovolj brezuspešnega truda z na Cocos otokih skrito zlatnino. Campbell nam je razlagal, da bomo imeli pri iskanju težavno stališče radi neznosne vročine na otokih. Cocos otoki so glede podnebja povsem podobni Hudičevemu otoku ob obali južnoameriške Gujane, na katerem ima Francija svojo kazensko kolonijo. Radi prevelike vročine dela lahko človek le po par ur na dan. Govorijo, je trdil Campbell, da otočje ni neobljudeno. Skrivajo se baje na njem Indijanci kot čuvarji zaklada in je zažugana smrt onemu, ki bi zaklad našel in ga hotel naložiti na ladjo. On Campbell in njegovi tovariši niso zadeli na nobenega človeka na otokih in bodo pripovedovanja o skrivnostnih stražarjih le plod ljudske domišljije. Sploh nam je bil preiskušeni dirkač v marsičem dobrodošel s pametnimi nasveti z ozirom na preskrbo in opremo podjetja. Tokratna ekspedicija ni bila tako številna nego draga. Družbo je zastopal Edvard Roberts, pameten ter načitan gospod, dober poznavalec tropičnih krajev. Zdravnika nismo rabili. Malcolm Campbell se je priključil iz športne radovednosti, jaz kot strokovnjak za zemeljske plasti, starinoslovec Simon Parker in 25 krepkih, zanesljivih in neustrašenih delavcev, katerim so bile zasigurane prav dobre mezde. Slovo od zaročenke je bilo težavno, pa tolažila je naju zavest, da se bom najbrž kmalu vrnil in potem je ne bom več puščal same. V San Pedro smo se ukrcali na jahto »George Washington« začetkom marca leta 1927. Skoro 14 dni trajajoča vožnja po morju je potekla povsem mirno med običajnimi zabavami med tovariši na krovu in med opazovanjem morskih živalskih zanimivosti, katere sem že opisal ob priliki prve ekspedicije. Po izkrcanju nas in celotne naše precejšnje prtljage se je jahta vrnila z zagotovilom, da nas poseti po šestih tednih z najimenitnejšimi člani raziskovalne družbe. Saj takrat si bomo gotovo že na jasnem, kje da tiči zagonetni zaklad. <center> — — — </center> Izkrcanje v čolnih je šlo gladko. Coros otočje ima nekako naravno luko, ki je zaščitena in tudi morje ni preplitvo. Moram še posebej omeniti, da je imel seboj dirkač Campbell psička. Žival je že bila z njim na otoku, tekla je kar pred nami po kopnem in se je ustavila na mestu, na katerem je taboril njen gospodar, ko je brezuspešno iskal zakopane zaklade. Pes nam je bil torej kažipot in tudi mi nismo mogli najti za postavitev šotora boljšega in bolj zavarovanega mesta, nego je bilo svojčas Campbellovo. Ob potoku, ki se spušča iz skalovja, je bil najprikladnejši prostor za nočevanje. Cocos otočje mi je povedalo na prvi pogled, da je ognjeniškega izvora z raznimi votlinami ter kotlinami ob morski obali. Na sredini ne baš razsežnega otoka se dviga precej visoko skalovje. Na teh skalah so razločno vidne sledi o nekdanji stavbi, ki je morala stati na vrhu. Ustno izročilo pravi, da bi naj bile današnje razvaline preostanki nekdanjega poganskega templja. Med temi starimi zidinami bi se naj nekje skrival peruanski zlati zaklad, s katerim se je zatekel semkaj kapitan Thompson. Zemlja na vsako stran otoka je bila od vseh mogočih iskalcev razkopana ter premetana križ kraž, bolj plitvo in na mestih presneto globoko. Nekdo je celo prestavil strugo potoka. Najbrž je domneval, da je zlato kje pod potokom, je odpeljal vodo in iskal po strugi. Omenjeno so bili le prvi vtisi, ker hodili nismo po izkrcanju po otoku, saj smo imeli dovolj opravka s postavljanjem nočišča, spravljanjem prtljage in z urejanjem raznih malenkosti za bolj udobno ter daljše bivanje. Vsi smo bili tolikanj zaposleni, da niti pekoče vročine nismo neznosno občutili, dasi nam jo je slikal Campbell vnaprej kot pravi pekel, v katerem trpijo pod istim podnebjem francoski kaznjenci na Hudičevem otoku. Noč je ovila mahoma otok, a je bilo prezgodaj za počitek. Zbrali smo se krog ognja in Campbell, ki je prepotoval malodane celi svet, nam je postregel z mičnimi pripovedkami o samotarskih Robinzonih, katerih je celo v današnjih časih več v daljši soseščini s Cocos otočjem. Iznad Velikega Oceana se namreč dviga vse polno manjših otokov, ki so kakor nalašč za samotarsko životarenje po razbitju ladje ali tudi iz prostovoljnih nagibov. Povesti o Robinzonih, dasi stare, so vedno nove ter dražijo človeško radovednost. G. Campbell nam je pripovedoval o Robinzonu našem sosedu nekako naslednje: »Majhen otok na južnem koncu Južne Amerike, Juan Fernandez, na katerem prebiva danes nekaj ribiških družin in katere obiskuje parnik vsakih 14 dni, spada med najbolj znane otoke. Prevladuje prepričanje, da je stopil na omenjeni otok Robinzon Cruzoe in živel na njem samotarsko življenje, ki je prepleteno z najbolj privlačnimi doživljaji, dokler se ni preselil na večji otok Mas-a-Tierra. Na baš omenjenem otoku se je naselil v novejšem času nov Robinzon. Samotar se piše Hugon Weber. Med svetovno vojno je bil vržen na otok, je živel tamkaj nekaj časa, pa se je pozneje zopet vrnil, da bi ostal do smrti na otoku. Seve so danes življenske prilike povsem drugačne, kakor so bile v časih prvega Robinzona. Mas-a-Tierra spada k južnoameriški državi Čile, ki ga je uporabljala nekaj let kot kazensko kolonijo. Hugon Weber se je podal v notrajnost otoka, kjer skuša živeti življenje, ki bi naj bilo prepleteno z doživljaji. Naselil se je na 250 m visokem ter od skal zavarovanem prostoru. Najprej je moral posekati drevje ter izkopati visoko travo s koreninami vred. Ta košček zemlje, katerega je iztrgal divjini, je pričel obdelovati. Novi Robinzon je živel nekaj časa pod šotorom. Sklenil pa je, da si postavi kočo, kar je zahtevalo mnogo truda in znoja. Najprej je izkopal stavbeni prostor in je postopal pri gradnji kolibe ravno tako, kakor je opazoval domačine. Zmešal je zemljo, slamo in posušeno travo z vodo. Iz te zmesi je postavil zide, ki so se utrdili na solncu, kakor bi bili iz kamenja. Na otoku je vse polno divjih koz. Koze so morali nekoč pripeljati ljudje na otok. Živali so se zelo pomnožile in s časom podivjale. Lov na podivjane koze ni lahkota, ker posedajo izredno tenak sluh. Na Mas-a-Tierra ni ne kač, ne želv, pač pa zelo mnogo divjih golobov in na tisoče najlepših, čisto malih ptičkov, katerim pravijo kolibri. Po skalah ob obali otoka so še vidne votline, po katerih je iskal zavetišča prvi Robinzon. Danes izrabljajo te izdolbine ribiči kot shrambe za mreže. Življenje otočanov je zelo miroljubno. Nobeden ne plačuje davkov in se ne pritožuje radi javnih bremen. Jadrnica iz Valparaiso donaša samotarjem razne potrebščine. Vse je srečno ter zadovoljno. Pripovedujejo celo, da je bilo udobno na tem otoku tudi tedaj, ko so bivali na njem kaznjenci. Nemec Hugon Weber ne čuti niti najmanjše potrebe, da bi se preselil iz samote v civilizirani svet, kjer je eden drugemu v napotje. Na Robinzonovem otoku je še dovolj prostora!« Vedno znova smo tiščali v pripovedovalca, ki se je pustil naposled omehčati in je ublažil našo radovednost še z eno robinzonijado te le vsebine: »Angleški in amerikanski milijonarji, razvajeni, bogati postopači, pri katerih ne igra denar nobene vloge, hočejo nekaj videti, kar je videlo doslej le malo ljudi, da lahko pripovedujejo pozneje svojim prijateljem in radovednežem o izvednostih. Leta 1922 je morala ladja »Franconia« in leta 1923 parnik »Duches of Atholl« obiskati tudi otok Tristan da Cunha v južnem Atlantskem morju, ker je hotela videti večina potnikov pri vožnji Okrog sveta tudi to posebnost med otoki. V obeh slučajih je bilo izkrcanje nemogoče radi silovitih viharjev, a so doživljajev željni potniki vendar videli otok in nekateri pomorščaki, ki so zapustili parnika v čolnih, so obiskali otok ter pripovedovali bogati družbi, kaj so videli in s kom so govorili. Približno 1500 milj od otoka Sv. Helene, ki je najbližji sosedni ter obljudeni otok, leži od sveta pozabljena pustinja ne le izven črte pomorskega prometa, ampak tudi najbolj drzni ladijski kapitani se ogibljejo skalovja otoka. Na otoku prebiva 50 ljudi. Puščavniki životarijo siromašno življenje, čakajo mesece, da cela leta, dokler ne prispe kak parnik ali jadrnica, da jim pripelje živež ter pošto iz domovine. Prvi angleški lord admiral je izjavil v parlamentu, da ni bilo mogoče v zadnjih desetih letih prepeljati pošte iz domovine na otok Tristan da Cunha. V najnovejšem času je postalo v tem oziru nekoliko boljše. Vsako leto mora obiskati od otoka Sv. Helene ena bojna ladja tudi ta otok zapuščenih in spraviti tjekaj prehrano in pošto. Redko kedaj se prikaže še kak kitolovec, da bi vzel na otoku vodo, prehrano, krompir, sočivje in nekaj moke. Otok je bil odkrit leta 1506 od portugalskega admirala Tristana da Cunha. q6nfxipd83mvcv3gzsz17c6xccxysag 206965 206959 2022-07-26T13:10:28Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki Veliko odkritje Krištofa Kolumba je napotilo preko Atlantskega oceana še razne druge odkritelje. Med temi je bila pretežna večina takih, ki so se v domovini skregali z obstoječimi zakoni in bi jim naj bil novi svet pribežališče in obenem bi naj zadostil njihovemu pohlepu po naglem in nenapornem obogatenju. Skoro vsa odkritja ter pohode v Srednjo Ameriko so pričeli z otoka Kuba. S Kube je bil odposlan v Osrednjo Ameriko med prvimi Španec Ferdinand Cortes. Imel je nalogo: raziskati neznano ozemlje in stopiti s tamošnjim prebivalstvom v stik radi trgovinskih zvez. Cortes je bil vse drugo, le raziskovalec ter poštenjak ne! Ob Cortesovem času (med 1518 in 1519), ko je začel osvajati ta največji pustolovec Mehiko z ognjem ter mečem, so vladali tamkaj Azteki. Bili so bojevito ljudstvo, ki je prodrlo pred 200 leti od severa in si je osvojilo vso mehikansko ozemlje do morja. Mehikanska država Aztekov je bila kraljevina, v kateri je imelo glavno besedo poleg kraljeve rodbine vojaštvo, plemstvo, duhovščina in trgovski stan. Azteki so verovali v več bogov in v čarovnije. Bogove so častili med drugim s pogostimi človeškimi žrtvami. Imeli so celo slovstvo, ki se je nanašalo na zgodovino, vero in zvezdosloje. Poleg slovstva, pisanega v slikah, so znali precej ljudskih pesmi in pripovedk. Posebnost je koledar Aztekov. Njih leto je bilo razdeljeno v 365 dni ter na 18 mesecev po 20 dni. Znan jim je tudi bil vzrok solnčnega mrka. Posebnega povdarka je vredna vera v staro prerokbo, ki je napovedala Aztekom, da bodo prišli nekoč iz vzhoda beli bogovi (Azteki so bili indijanske — bakrene barve), ki bodo osvojili mehikansko državo. Na veliki četrtek leta 1519 je prijadral Cortes z 11 ladjami, 109 mornarji, 553 vojaki, 26 konji in 11 topovi v osrednje-ameriško luko Vera Cruz. Tamkaj so ga obiskali zastopniki Aztekov, da bi zvedeli za njegove želje. Cortes jim jo oznanil po tolmaču, da bi rad spoznal njihovega kralja, kar so mu pa odposlanci odklonili. Izročili so mu vladarjeve darove: zabojček poln zlatega, krasno izdelanega nakitja, in precej blaga iz belega bombaža. Na čast odposlanstvu je dal Cortes ustreliti iz največjega topa in jim je pokazal še drugo čudo — jezdece. Eden od Cortesovih vojakov je imel pozlačeno čelado, ki je posebno dopadla voditelju odposlanstva. Izrazil je željo, da bi to pokrivalo rad pokazal kralju Montezumi. Cortes je privolil v dar pod pogojem, da jo napolni z zlatom. Poslanci so odšli. Čez teden so se vrnili s kraljevimi zlatimi darovi: z eno zlato in eno srebrno ploščo, s čelado polno zlatili zrn, z mnogimi dobro izdelanimi zlatimi kipci, ki so predstavljali race, pse, opice itd. Podarili so mu še velike množine dragocenih tkanin. In baš ti dragoceni darovi so bili za Cortesa glavna vaba, da je sklenil osvojiti glavno mesto mehikanskega kraljestva, ki mora bliščati od zlata. Osvojitev, tedaj na čistem zlatu tolikanj bogate Mehike od strani Cortesa ni bila lahka, a mu je vendar uspela po srditih bojih in vsled popustljivosti ter neodločnosti kralja Montezume. Ko so se približali prvič Španci pod Cortesom mehikanski prestolici 8. novembra 1519, jih je sprejel kralj Montezuma pod baldahinom (nebom), ki je žarel od zlata, srebra in dragih kamnov. Montezuma je bil razkošno opravljen in istotako njegovo spremstvo. Špancem je bila odkazana v stanovanje velikanska palača, v kateri je bival prej Montezumov oče in kjer je bila očetova zakladnica. Cortesove sobe so bile polne dragocenih preprog. Ob Cortesovem prihodu je bil Montezuma star 40 let. Pri kosilu ali večerji so prinašali na mizo 300 jedi. Ko je začel vladar jesti, so postavili okoli njega lesene, a močno pozlačene stene, da ga ni videl nihče. Poleg nepopisno bogate kraljeve palače so bili nepregledni vrtovi, zverinjaki, delavnice zlatarjev, kiparjev in drugih rokodelcev. Kiparji in zlatarji so bili še tudi po vseh drugih mehikanskih krajih. Na trgu prestolice so prodajali med najbolj raznovrstnimi predmeti dragulje, zlate ter srebrne okraske. Do glavnega svetišča z velikanskimi dvorišči je vodilo 114 stopnic. Na vrhu je bila ploščad in na tej darilni kamni, na katerih so udirali s kamentimi noži človeškim žrtvam prsno votlino. Iztrgali so še utripajoče srce in so ga darovali bogovom. Žrtvi odrezane noge in roke so pojedli pri slovesni večerji, ostalo so vrgli živalim. V majhnem stolpu sta bila dva bogova. Vojni bog je bleščal od zlata in dragih kamnov. Pred njim so bile kamenite posode, v katerih so se še kadila srca pravkar žrtvovanih. Stene so bile ometane s strnjeno krvjo. Španci so zgradili v bivanje jim odkazani palači majhno kapelico. Pri iskanju primernega prostora so zadeli na zazidana in sveže prebeljena vrata. Ko so zid predrli, so videli, da imajo pred seboj vhod v zakladnico. Bilo je v njej toliko bogastva, o kakršnem do tedaj niti sanjal ni nobeden Evropejec. Španci so seveda molčali o najdbi in so udrtino zopet skrbno zazidali. Kmalu za tem so Španci Montezumo zvijačno ujeli. Kralj je zapovedal v ujetništvu vsem pokrajinam, naj pošiljajo Cortesu davke v zlatu. Sam je podaril Špancem vse zaklade, ki so bili v zakladnici, katero je odkrilo, kakor že omenjeno, Cortesovo spremstvo. Petina bogastva iz zakladnice je šla v blagajne španskega cesarja Karla V., petino je dobil Cortes, ostalo častniki in vojaki. Cortes se je moral nenadoma umakniti vsled upora domačinov iz prestolice. V objemu noči pred umikom je dal znositi vse zaklade v veliko dvorano. Ukazal je spraviti petino, namenjeno cesarju, na konje in prepustil svojim vojakom, da si je lahko vzel od ostalega zlata vsak, kolikor je hotel. Vojaki so pobrali mnogo, pretežno so pustili, ker niso mogli vsega nositi. Pri drugem Cortesovem prodiranju proti Montezumovi prestolici je Špancem leta 1521 po hudem boju uspela osvojitev. Z zavzetjem glavnega mesta je postala mehikanska država španska kolonija, katero so začeli Španci izkoriščati, hlepeč po vedno novih in novih zlatih zakladih. Iz povedanega in zgodovinsko dokazanega se da sklepati, kako neizmerno bogata je bila Mehika ob prihodu Špancev na suhem zlatu in drugih dragocenostih. Mnogo, mnogo bogastva so zlataželjni španski pustolovci spravili preko morja v Španijo. Glavne in največje dragocenosti so pred popolnim podjarmljenjem ter zasužnjenjem poskrili bogznaj kam azteški glavarji. Za temi skritimi zakladi so stikali skozi stoletja razni morski roparji in drugi tolovaji. Mnogo najdb se je posrečilo banditom, a jim niso prinesle zaželjenega blagoslova in blagostanja. Izkopane dragocenosti in zlato so sicer naložili na ladje, na katerih so križarili po morju v neprestanem strahu pred roko pravice. Vsled bojazni zajetja je poskrilo mnogo morskih tolovajev stare zaklade po samotnih ter do danes neobljudenih manjših otokih, katerih je vse polno po zapadnem Mehikanskem morju. O teh zakladih, katere so zakopali morski roparji, ki so pa bili prvotna last starih mehikanskih Aztekov, so neprestano krožile pisane beležke in ustna izročila, kje da so in kako bi jih bilo mogoče odkriti. Bogznaj koliko družb in posameznikov je bilo že ob življenje pri stikanju za zakopanim bogastvom po mehikanskih vodah. Še le po vojni so si stavili nalogo resni ljudje in cele družbe, da zberejo zgodovino ter ljudsko povest o zakladih starih Aztekov in jih spravijo na svetlo s pomočjo strokovno dobro opremljenih ekspedicij. Kratko očrtano je proučaval naš Dolgi Joža, predno so zbrali ter pripravili ekspedicijo, ki bi naj odkrila v Mehikanskem morju na samotnem otoku od morskih roparjev skriti azteški — zlati zaklad. <center> — </center> Za prevoz opreme je bila določena jahta (lažja ladja) »George (Jurij) Washington«. Poleg kapitana, dveh krmilarjev ter zadostnega števila mornarjev sta bila poleg Dolgega Jožeta na jahti družabnika zakladedvigalne družbe brata John ter Jack Stackleton, zdravnik, naravoslovec John Silvers ter starinoslovec Pedro Arch. Ladja je bila dobro preskrbljena z vsem mogočim. Vozili so seboj vse potrebno za filmanje izrednih dogodkov, živalskih posebnosti in sploh vsega, kar bi doživeli med vožnjo ter med bivanjem in iskanjem po samotnih otokih. Če bi tudi zaklada ne našli, bi naj pokril izkupiček za potni film vse stroške ekspedicije. Raziskovalci niso bili vezani na čas vrnitve. Vso odgovornost sta prevzela poleg ladijskega kapitana oba brata družabnika John in Jack Stackleton. Člani ekspedicije so se pred odhodom do dobra med seboj spoznali, da spoprijateljili, da bi bil eden drugemu v resnično pomoč za slučaj potrebe in nevarnosti. Začetkom aprila 1925 so ostavili gospodje Los Angeles in so se ukrcali na jahto »George Washington« v luki San Pedro, ki je pristanišče za Los Angeles. Po odhodu na prosto morje pustimo našega rudarskega inženerja, naj pripoveduje, kaj je na tej lepi vožnji po Mehikanskem zapadnem morju videl ter doživel, ker o trpljenju na tem prvem lovu na zaklad ne moremo govoriti. Beležke rajnega prijatelja o naslednji ekspediciji so pisane na udobno opremljeni ladji in radi tega jih prinašam po možnosti dobesedno po nemškem izvirniku. <center> — </center> »Mehikansko morje ob solnčnem vzhodu, skozi celi dan, ob zatonu solnca ter v mesečno zvezdnati noči je v aprilu nepopisno čarobno. Povsem mirna vožnja ob pišu prav lahne sapice, ki je preganjala noč in dan morečo vročino, je poživela nas vse, ki smo pluli s precejšnjo brzino, da doživimo med potjo ter na cilju nekaj posebnega, novega ter izrednega čemur bi se naj čudil celi svet. Vsi nezaposleni smo se rinili v kabino za zemljevide, kjer nam je razlagal kapitan, katere samotne otoke bomo videli, na katerih se izkrcali, da proučimo ter filmamo izrednosti. V prvi vrsti je naglašal, da se odlikuje Mehikansko morje glede morskih velikanov. Nekatere od teh redkih živali se podijo ter plavajo same še tod, druge zopet nastopajo v takih množinah, kakor jih je najti težko v kakem drugem morju na svetu. Morska žival hoče imeti svoj mir in baš v Mehikanskem morju ga ima. To morje je bolj izven prometne črte za potniške, tovorne ter ribiške ladje in radi tega se je zbralo tukaj vse, kar beži pred največjim sovražnikom ter uničevalcem živalstva, pred — človekom. Kapitan je nam slikal iz lastnega doživljaja, kako bomo kmalu lahko videli orjaškega morskega slona, ki je že povsod na svetu iztrebljen, le tukaj se še solnči po samotnem pesku otoka Guadelupe. Mehikanska vlada je namreč strogo prepovedala lov na tega sicer povsem nedolžnega morskega velikana. Srečali bomo morskega hudiča, čolnom ter lesenim jadrnicam silno nevarno ribo žagarico, velikanske morske želve, kite itd. G. kapitan nas je znal tolikanj navdušiti za pomorsko redko živalstvo, da smo kar koprneli radovednosti, kedaj in kje bomo srečali te iz drugih morij baš semkaj pribegle velikane. Zgodaj zjutraj me je poklical na krov pred solnčnim vzhodom naš fotograf Bili. Pokazal je z roko proti levi na zameglene obrise otoka, ki se je dvigal 1300 m nad morsko gladino. Še le proti poldne smo pripluli tako blizu, da smo začeli križariti krog severnega rta otoka. Pripeljali smo se pred samotni otok Guadelupe, katerega so si izbrali morski sloni za svoje poslednje pribežališče. Jahta je zmanjšala brzino, da bi ne zadela ob kako skalo, ob katerih so se odbijali valovi ter vprizarjali na vseh koncih ter krajih mično prikazen mavrice v najbolj solnčnem opoldnevu. Bližali smo se bolj peščeni obali. Skozi daljnoglede smo napenjali oči s krova. Zagledali smo na pesku par ogromnih črnih mas, ki so se mirno solnčile ter predajale počitku, ne meneč se za prihod radovednežev. Radi plitvine morja je morala ladja spustiti sidro dalje proč od otoka. Spustili so z jahte čoln na jadra. Prav vsi raziskovalci smo se odločili, da se popeljemo v čolnu na otok in si ogledamo od blizu živalsko redkost — morskega slona, ki životari tukaj v zadnjih preostankih nekoč po vseh toplejših morjih razširjenega mogočnega živalskega plemena. Pristanek z čolna nam je uspel brez vseh težkoč. Previdno smo se plazili preko skal proti onemu delu obali, kjer so se solnčili sloni. Že prvi pogled na dvanajstorico nam je povedal, da gledamo res nekaj predpotopno velikega. Vsak slon je meril od nosa do konca repa 3 do 5 1⁄2 m. Počivali so na pesku vsi v istem položaju in po 30 korakov eden od drugega. Če smo hoteli filmati mirno počivajočo družbo orjakov, smo jih morali razgibati na kak način. Metali smo po uravnavi filmskega aparata kamenčke v zaspance. Ogromne lenobe se niti zmenile niso za zadetke. Le nekako grgranje je bilo čuti iz njihovih globokih trebušnih votlin. Bližali smo se živalim od zadaj in jih skušali zbuditi iz spanja z debelejšim kamenjem. Vsi smo prasnili nazaj, ko je eden odprl žrelo, ki je bilo dovolj prostorno, da odgrizne z enim stisom človeško glavo. Slon se je postavil na prvi plavuti, začel tolči s ploskastim repom in je gledal jezno na nepričakovane motilce miru. G. John Stackleton je kot izurjen Amerikanec zavihtel laso, ki je svišnil po zraku in se zadrgnil slonu krog vratu. Vsi smo nategnili dolgo ter močno vrv, da bi zadržali besno grgrajočo žival in spravili nekoliko življenja v film: »Borba z morskimi sloni«. Naša skupna moč je zalegla toliko, kakor bi hotel eden človek z rokami zaustaviti navzdol se valečo veliko skalo. Pesek nam je zdrčal izpod nog, ko se je v laso ujeti slon obrnil in nas je položil vse z eno kretnjo po tleh. Nameril je glavo proti morju, začel je tolči z repom po pesku, upiraje se na prvi plavuti in siliti proti valovom. Pobrali smo se z vso naglico, hitro zagrabili za vrv, da bi jo omotali krog kake skale in bi vsaj na ta način nekoliko zadržali dobrosrčnega goljata. Vsi naši napori so bili zaman. Slon je nategnil krog skale omotani motvoz, ga odtrgal liki sukanec in izginil v penečem valovju. Kmalu po potopljenju se je zopet prikazal, se ozrl proti nam, odprl žrelo, posmehljivo zarenčal in je pričel briti norce iz nas slabotincev. Med tem, ko smo imeli opravka z enim slonom, se je predramila tudi ostala družina. Zapustivši begunca in ozrši se po drugih, smo zapazili, kako so čakali na nas, podpirajoč se s sprednjimi plavuti in bili visoki najman 2 1⁄2 m. Enajst razdraženih orjakov v nevarno zravnanem položaju ni bila šala! Živali so odprle na stežaj žrela, zagrgrale votlo, začele klopotajoče pokati s čeljustmi in mi junaki vsak za svojo skalo! Sloni so se vrteli jezno po pesku, iskali z očmi nevarnost in so se zakotali vsi v smeri proti fotografu, ki je še vedno vztrajal na svojem mestu in snemal naš boj z morskimi sloni. Živali bi ga bile razteple z aparatom vred v solnčni prah, da ni poiskal pravočasno kritja večje skale. Cela čreda se je zavalila proti morju, zginila v valovju, se prikazovala, pa zopet potapljala, dokler nam ni zginila izpred oči. Posnetke našega srečanja z redko morsko prikaznijo smo imeli na filmu. Naš namen je bil dosežen v polni meri. Zbrali smo svoje od strahu razmetane ude in odjadrali proti jahti, s katere nas je zasmehoval g. kapitan. Na jahti nam je pokazal kapitan leta 1874 tiskano knjigo o morskih sesavcih. Tamkaj smo čitali: »Z ladje »Mary Helen« leta 1852 harpuni-rani in ujeti morski slon samec je bil 5 1⁄2 m dolg in je dal 1000 l čiste masti. To olje je za mazanje boljše nego od kita in drugih večjih rib. V svetilki gori s svetlim, nekadečim in ne smrdečim plamenom. Radi neprestanega zasledovanja so te živali iztrebili in le zadnji ostanki so se zatekli v kaliforniške vode.« Mnogo pozneje so odkrili samotni, neobljudeni otok Guadelupe kot zatočišče teh orjakov, ki niso po svoji miroljubni naravi tako oboroženi, da bi se lahko ubranili človeškega preganjalca. Morski slon se bori samo med sotovariši. Ti boji so omejeni le na čas parenja in jih povzročajo samice, ki se strnejo takrat v cela krdela. Samci ženini se bojujejo med seboj za zmago. Samo zmagovalcu je priznano dostojanstvo, da se lahko imenuje očeta bodočega potomstva. V boju premagani samci se zatečejo na samotne peščene obali, kjer si lečijo rane in upajo v bodočem letu na zmago. Samica je mnogo manjša od samca in meri v odraslem stanju 3 m, med tem ko doseže lahko samec celo dolžino 6 m. Samica ima le po enega mladiča in traja doba nosnosti eno leto. Naravoslovci še danes ne znajo, kaj da je glavna prehrana morskega slona. V želodcih ubitih živali so našli razne morske rastline ter kamenčke. Pomorščaki pravijo, da si mora obtežiti morski slon, da se sploh lahko potopi, svoj ogromni trebuh s kamenjem. <center> — </center> Še le drugo jutro po posnetku našega »junaškega« srečanja s krdelom morskih slonov smo se odpravili z jahte na otok Guadelupe, da ga raziščemo, če morda ni služil kedaj kot zatočišče morskim roparjem. Morje v bližini otoka je globoko 5000 m. Otok sam obstoja iz ognjeniškega kamenja, je dolg 30 km in širok 3—11 km. Obal tvorijo proti morju navpične stene iz okamenele lave. Po sredini se razteza gorovje. Najvišja točka na severu je visoka 1350 m. Samo po pogorju poganja nekaj rastlin, ostalo je izsušena puščava, ki ne more preživljati niti skromnega kaktusa. Leta 1892 je pripeljala ladja »Melpomene« na otok čredo koz. Te so se razmnožile in se podijo še danes po skalovju v celih krdelih. Prehodili smo celi skalnati otok. Ko se je nagibalo solnce k zatonu, smo zapazili ob enem delu obale nekaj razklopotanih lesenih kočur in na pol razpadlo četverokotno poslopje, pozidano iz na solncu posušene opeke. Pred kakim dobrim letom so morali tukaj gospodariti mehikanski vojaki. Zadeli smo v zapuščeni naselbini na ostanke rdečemodrih uniform. Zidana stavba je bila bolnišnica. Krog nje so ležali raztrošeni deli postelj in steklenice, ki so vsebovale nekoč zdravila. Našli smo zdravniške instrumente, razpadlo operacijsko mizo, mehikanska podrapana sedla, kuhalne aparate, krampe itd. Na eni od na pol porušenih lesenih bajt smo čitali v španščini napis: »Po zakonu je prepovedan lov na morske slone.« Kaj nam je povedala zapuščena naselbina? Ali se je že mudila tukaj najbrž pred nami mehikanska večja ekspedicija, ki je tudi stikala za skritimi in med skalovjem zakopanimi zakladi? Na obe vprašanji nismo znali pravega odgovora. Opazili nismo nikjer, da bi bili pred nami kje razkopavali ter brskali med skalnatim svetom. Otok je brez votlin in razen omenjene opuščene naselbine nismo nikjer naleteli na od človeške noge shojeno stezo, ki bi bila pričala, da se je mudil človek dalje časa v tej ognjeniški puščavi. Vsi zbrani strokovnjaki smo si bili kmalu edini: na Guadelupe ni nikdo in nikdar skril kakega bogastva, še manj ga je kedo iskal ter našel. Celodnevno mučno plezanje ter torkljanje med kamenjem nas je vse toliko utrudilo ter prevzelo, da smo bili od srca veseli, ko je pozno zvečer zabrlizgala z ladje piščal in nas klicala k večerji in na potrebni nočni odpočitek. <center> — </center> Drugo jutro na vse zgodaj so dvignili sidro. V najlepšem vremenu smo nadaljevali vožnjo proti jugu po Tihem oceanu ali Mehikanskih vodah. G. kapitan nam je razlagal iz potopisnih knjig, da se peljemo po morju, ki mrgoli morskih volkov, velikih kitov in najbolj opasne roparice ter napadalke lesenih bark — žagarice. Žagarica ima ime po 2 m dolgi koščeni žagi, s katero je ubrani vsakega sovražnika, a tudi sama napade in z enim sunkom preluknja leseni čoln ali tudi manjšo jadrnico. Po kapitanovi razlagi so pripravili mornarji čoln ter vrv s trnekom. Vsi smo napeli skozi daljnoglede oči, da bi zapazili kje ob solnčnem vzhodu tolikanj opasnega morskega velikana. Fotograf je postavil aparat, da bi zaupal filmu boj z žagarico, kakor mu je uspel sijajno posnetek našega srečanja z morskimi sloni. Daljnogledi nam niso prinesli nikakega odkritja. Kapitan je bil mnenja, da se podijo najbrž ogromne roparice bolj globoko pod morjem, in radi tega jih ne vidimo. Predlagal je, da bo ustavil ladijski vijak. Za lov opremljeni čoln naj spustijo z ladje. Pritrdijo naj na čolnu trnek z vabo in veslajo v večjih ter manjših krogih krog rahlo se zibajoče jahte. Mogoče bo zagrabil ropar za globoko nastavljeno vabo, pričel bo srdit boj na življenje in smrt in tega bo mogoče, filmati z ladje tudi na daljšo razdaljo. Kapitanov načrt je bil odobren enoglasno. Šest mornarjev je znosilo v čoln vesla. Trnek je bil jeklen kavelj, debel kot prst in podoben malemu sidru. Privezali so ga na 250 m dolgo vrv. Za vabo so obesili 10 kg mesa. Trnek z vabo je nosil nad vodo velik lesen plavač. Vabo s trnekom so spustili 50 m globoko. Ribiška naprava je plavala spredaj in par metrov proč od čolna. Razven šestih veslačev sta se hotela udeležiti lova oba brata Stackleton in zdravnik, vsi ostali smo tvorili nestrpne gledalce. Čoln s posadko je zdrknil po morju, ribiško napravo je vlekel čoln spredaj in oči vseh so bile uprte v lesenega plavača, kedaj se bo zganil ter oznanil, da je pogoltnila nenasitna zver vabo z velikim trnekom. Dobre pol ure so dvigali veslači vesla in gnali čoln v lahnem poletu krog jahte. Naše oči so že bile trudne in solzave od prenapetega zasajanja pogleda v plavača, ko se je pognalo nekaj ogromnega in temnozelenega iz morskih globin ter zginilo z bliskavico pod vodo s plavačem vred. Veslači v čolnu so dvignili vesla, 250 m dolga vrv na kolobarju se je odvijala z neverjetno naglico in nevidna sila je vlekla čoln za seboj. Iz čolna smo čuli razna povelja. Razburjenost ribolova je dosegla višek. Šlo je za življenje ter smrt. Lahki čoln reže valove z besnečo brzino. Vrv je napeta liki struna in še vedno nevidna moč žene čoln proč od jahte dalje — dalje na odprto morje! Gledalci na krovu smo se držali nehote v strahu za tovariše za srce z zamolčanim vprašanjem na jeziku: Kaj, če se bo do pobesnelosti razpaljena zver, najbrž orjaška žagarica, naenkrat obrnila in bo s svojo 2 m dolgo žago presekala lahni čolnič na dvoje? Za trnek ujeti morski velikani se kaj radi branijo še na ta način, je razlagal kapitan, da zdrvijo v morske globočine globokejše nego je trakova vrv, in čoln se mora prekucniti. V takem slučaju je edina rešitev, da presekajo lovci pravočasno vrv. Čoln je vlekla pošast vedno dalje ter dalje in nikakor ni bilo opaziti, da bi omagala ali popuščala vsled bolečin ter napora. Naenkrat je spremenil naprej drveči čoln smer in se zasukal v polukrogu nazaj proti jahti, zopet nazaj, pa nazaj itd. Lahko trdim, da je trajal ples čolna naprej in v polukrogu nazaj par ur, ne da bi bilo opaziti zmanjšanje brzine ali kako popuščanje v napetosti vrvi. Naš prvotni strah in razburjenje sta se med tem toliko polegla, da smo si začeli krepčati želodec z jedjo in pijačo. Po natezanju za vrv je bilo po urah najsrditejšega boja spoznati, da se je obesil na trnek kak prav ogromen prebivalec morskih globin. Z nestrpnostjo smo čakali na trenutek, ko se bo prikazala žival vsled preutrujenosti na površju. Cukanje in rukanje vrvi je pričalo o najtežjem boju, katerega je bojevala ujeta roparica pod vodo, da bi se rešila ter znebila jeklenega sidra. Zopet je šlo s čolnom naprej, pa nazaj v polukrogu in na ta način je trajal boj med človekom in morskim velikanom od jutra do poldne. Krog poldne je zašumelo par sto metrov proč od čolna morje. Iznad gladine se je prikazala najprej dolga žaga in za njo velikansko telo žagarice. Še na površju se ujeta roparica ni udala zlepa. Z dolgim repom je udrihala po vodi, da se je morje zapenilo in je na ta način povzročeno valovje pljuskalo preko čolna in v čoln. Gledalci z jahte smo ponovno obledeli pri prizoru na ta zadnji, a presneto opasni smrtni boj strahotnega orjaka. Z enim udarcem z repom bi lahko žival prekucnila čoln, ali ga pa raztreščila z žago na dvoje. V tem slučaju bi popadali vsi ribiči v vodo in najhitrejša pomoč od naše strani bi bila brezuspešna, ker mrgoli tamošnje morje najbolj požrešnih morskih volkov. Na srečo ujeta pošast čolna v smrtnih bolečinah niti opazila ni. Z zadnjimi močmi je pač imela dovolj opravka sama s seboj. Brata Stackletona sta še merila vsak iz svoje puške, da poženeta ribi ob količkaj ugodni priliki eksplozivni krogli v glavo. Pri neprestanem guganju čolna sigurno streljanje ni bila malenkost. Bogznaj kolikokrat sta že podržala puški k licu, pa sta se morala zopet zlekniti po dnu čolna, ker je vlekla žival čoln naprej, ali je bičala z repom morje, da se je razburjalo v mogočnih valovih. Slednjič, po tako težkih zadnjih trenutkih, ki so nam bili cele ure, sta odjeknila iz čolna dva strela eden za drugim. Po dveh zadetkih se je morska pošast še enkrat potopila, a kmalu je izvrglo morje njen ogromni trup, ki ni več napenjal vrvi in se je pustil mirno vleči od veslačev. Ena popoldne je bila, ko so navijali po vijakih 1500 kg težko žagarico iz morja na jahto. Ko je visela prosto na škripcu, so jo še enkrat fotografirali od vseh strani, jo odsekali s kavlja, da je pljusknila v morje in bila V bogato južino krog jahte se podečim morskim volkovom, katerih ne bi utegnili niti loviti, saj jih je bilo preveč. Naši res junaški ter do konečne zmage vztrajni ribiči so bili po tolikournem najnapornejšem boju tako utrujeni ter duševno in teles-no izmozgani, da so pospali po par požirkih vina ter konjaka, kakor bi jih pobil. <center> — — — </center> Popoldne smo nadaljevali vožnjo in pred zatonom solnca smo bili deležni srečanja s takozvanim morskim hudičem. Od daleč smo čuli pri čisto jasnem ter vedrem vremenu nekako gromenje ter mogočno pljuskanje po morju. Nikdo si ni znal razložiti nenadnega pojava. Le gospod kapitan se je muzal naši radovednosti in je nas opozoril, da bomo kmalu videli samega morskega zlodeja, kateremu pravijo ribiči celo ljudožerec. Pospešili smo brzino ladje in hitro se nam je nudil prizor, ki nam je bil prav vsem, izvzemši glede morskih izrednosti preiskušenega kapitana, novost. Pred nami so se poganjale več nego 2 m iznad morske gladine v zrak črnkaste ploskaste mase, ki so merile v premeru nad 7 m. Ko se je to morsko čudo ter nestvor dvignil kvišku, je pljusknil zopet nazaj v morje in to zabavno skakanje sedmerih pošasti je odmevalo daleč naokrog liki grom ali močno streljanje. Morski hudiči so skakali pred nami kvišku ter se spuščali v morje in so zgledali, kakor bi se podili pred nami v igračkanju ogromni ter strašni netopirji. V čisti vodi smo zamogli slediti vsem posameznostim res čudnega ter nekako ponorelega skakanja ter pokanja po morju. Naenkrat se je spustilo vseh sedem velikanov kar naravnost za nekakim skupnim ciljem, zopet so se zaokrenili v krog in njih stranske plavute so kakor človek visoko zaštrlele iznad gladine. Morski vrag, je razlagal g. kapitan, je v daljnem sorodstvu z morskim volkom. V Mehikanskem morju mu pravijo manta. Iskalci biserov se ga bojijo bolj nego kateregakoli drugega morskega strašila. V občem je razširjena vera, da lahko objamejo te živali človeka s svojimi mogočnimi ter jadru podobnimi ploskvami. Na ta način povito človeško žrtev počasi požrejo. Znanstveniki so glede morskega zlodeja povsem drugega mnenja. Pošast ima radi tega papagaju podoben kljun, da odpira z njim ostrige, morske polže ter školjke in da o kakem ljudožrstvu ni niti govora. Vsi, ki so imeli posla s pošastjo, so si edini v tem, da je harpunirani in od človeka napadeni morski hudič v obrambnem boju ravno tako nevaren, kakor 10 m dolgi morski volk. Prikazen skakajočih morskih bognasvaruj smo filmali ter smo jih obšli v velikem polukrogu. Živali se niso prav nič zmenile za jahto in so mirno nadaljevale svojo igro do solnčnega zatona. <center> — — — </center> Po srečanju z morskimi vragovi je sledila mirna noč. Drugi dan smo pluli mimo Alijos skal, katere je zaznamoval na pomorskem zemljevidu po razlagi g. kapitana kapitan Markvina na vožnji proti Filipinskim otokom. Leta 1915 so štrlele tukaj visoko nad morjem v višine 4 skale, mi smo jih videli na naši vožnji samo 3. Od omenjenih skal smo brzeli proti RevillaGigedo otočju, ki obstoji iz 4 otokov. V morju ob teh otokih smo videli bogznaj koliko že opisanih morskih velikanov, orjaške polipe s po več metrov dolgimi ovijalkami ali rokami, morske volkove, leteče ribe in manjših rib toliko neznanih vrst, da tolikim in tolikim niti g. kapitan ni znal pravih imen. V Revilla skupini smo obiskali otoka Clarion in Socorro. Slednji je vreden posebnega omenka, ker smo tukaj filmali lov na velikanske morske želve. Ko smo se bližali otoku, smo zagledali dve v morju plavajoči orjaški želvi. Kapitan je pričel z razlago, da mu je dobro znano, kako mu je pripovedoval pred kratkim tovariš o tem kraju, kjer so srečali toliko v morju plavajočih želv, da so ovirale težak tovorni parnik pri vožnji. Povest o tako ogromnih množinah želv je vzbudila v želodcih vseh preiskušenih pomorščakov poželjenje po želvini pečenki, ki baje diši ter tekne na odprtem morju uprav izborno. Jahta se je ustavila pred otokom. V čoln sem moral radi telesne moči poleg fotografa in Jack Stackletona jaz, čeravno mi je bil lov na morske želve — španska vas. Znano mi je bilo iz knjig, da želve ob obali streljajo, harpunirajo, na morju speče obračajo na hrbte, jih pograbijo za zadnje noge in potegnejo v čolne, če niso pretežke. Pri spominu na moje znanje o želvah mi je bilo takoj jasno, da so me pozvali na boj s to morsko prikaznijo radi tega, da bi jo s krepkimi rokami obrnil na hrbet in jo obdržal za zadnje noge. Vse moje teoretično znanje o želvah je v praksi bilo nekoliko drugačno. Kakor sem omenil zgoraj, smo zagledali že z jahte dve prav veliki želvi, ki sta počasi plavali proti otoku. Ti dve smo dohiteli v čolnu in ugotovili, da se tiščata ena druge. Ako bi zagrabil eno, bo ušla druga. Je bilo treba zagrabiti obe naenkrat, za kar bi bil potreben še tretji korenjak, katerega nismo imeli v čolnu na razpolago. Čeravno smo že bili precej proč od jahte, so spremljali vsi na ladji naš lov z dušo in telesom. Vsak je kričal v nas kako drugo povelje. Želvi se nista niti zmenili za naš čoln in ne za vik ter krik z jahte. Z Jackom Stackletonom sva izmenjala par besed, ko smo bili že malodane tik želv. Jack je pognal z amerikansko spretnostjo s čolna laso, ki se je zadrgnil želvi krog vratu, drugo sem pograbil jaz iz čolna z vso močjo za eno zadnjo nogo. Komaj sta se začutili želvi v tuji oblasti, sta pri vsej navidezni lenobi z enim silovitim sunkom potegnili naprej. Sunek je bil tako močan, da se je čoln z glasnim štrbunkom prekucnil in smo popadali vsi v vodo. Z ladje so mi udarile na uho kletvice in krohot posmeha. Nekaj krepkih požirkov slane vode mi je vrnilo zavest, da sem se koj po štrbunku v morje ob obali otoka zavedel, za kom sem poslan in kaj da držim z desnico. Nisem imel časa, da bi se bil ozrl po okopanih tovariših na levo ter desno. Še krepkeje sem stisnil želvino nogo in se uveril, da me velika morska žival sama v strahu za lastno življenje vleče proti plitvini. S prsami sem še porival jetnika od zadej in ni trpelo dolgo, da sem začutil za seboj trdna tla. Segel sem še z levico pod plavajočo želvo, zbral vse moči, zasukal žival od desne na levo, na hrbet je morala leči in moja je bila. Spustil sem nogi, se zmotal želvi do vrata in jo izvlekel na kopno kakor srednje prostoren čoln. Z jahte so mi udarjali na uho klici: »Bravo, Joža!« in navdušenega ploskanja ni hotelo biti konca. Želva je cepetala z vsemi štirimi in otepala z vratom ter glavo, a ves napor je bil zaman, pretežka in prenerodna je bila, da bi se bila opomogla na noge in mi ušla nazaj v morje. Še le pri polni zavesti zmage nad sicer nedolžno živaljo sem se ozrl, kje so zaostali moji lovski tovariši in ali še drži gospod Stackleton svoj plen na lasu?! Veslači so še lovili vesla ter obračali čoln, Stackleton se je otresal na suhem preobilne mokrote, a brez lasa ter plena. Položaj se je kmalu preokrenil na dobro toliko, da so pristali čolnarji pri meni in mi je zaupal g. Jack, da že prehudemu prvemu pocuku ni bil kos in mu je ušla želva z lasom vred. Z združenimi močmi smo prenesli ugrabljeno žival v čoln in jo odpeljali živo na jahto, kjer sem bil oni večer jaz pri res slastni želvini pečenki junak dneva. Tovariši so nazdravljali moji res bolj izredni moči in bili odkritega mnenja, da bi zadržal najmočnejšega bivola, če bi ga zagrabil za roge. Prizor borbe Tirolca z orjaško morsko želvo je fotograf filmal in gotovo so bili po celi Ameriki pri pogledu na istino mnenja, da gre za navadno potegavščino, da bi obdržal človek pri nenadnem padcu v morje morskega velikana z izredno močjo v vodi, kjer je doma. Da je moj prvi ter zadnji lov na želve uspel, je samo slučaj, če pomislim na nevarnost, v kateri sem se nevede kretal, ko sem prestavil ude svojega rojstva iz čolna v skraja globoko morje. Tovariši so nam razlagali ter zatrjevali, da so vsi zatrepetali pri pogledu na nenadni prekuc čolna. Videli so dobro v čisti vodi krog otoka vse polno kar največjih morskih volkov, ki so prežali na kak slajši prigrizek nego so morske ribe. Angel varuh je zadrževal roparice, da niso planile neovirano nad nas in nas pogoltnile vse do zadnjega! Ob otoku Socorro smo počivali ob sidru eno noč. Drugi dan se je podalo več tovarišev na otok, ki je seve tudi ognjeniškega izvora ter neobljuden. Odkrili so na njem velik gaj divje rastočih figovih dreves ter manjšo podzemeljsko votlino brez vsakega pomena za cilj naše ekspedicije. Na otoku je manjkala vsaka sled, da bi se bili mudili na njem ljudje dalje časa. Je sicer kolikor toliko zelenja ter drevja na vseh dosedaj omenjenih otokih, ki pa izključujejo daljše bivanje na njih radi malaričnega podnebja v deževnih mesecih od oktobra do marca. Saj človek bi se prav lahko preživljal z ribami, ptic je dovolj in njihova jajca bi tudi bila užitna, a pobrala bi ga malarija, ki že neznosno gospodari ob obeh obalih Mehike, kaj še le v večmesečnem deževju po zapuščenih otokih, ki so v Mehikanskem morju vsi ognjeniškega izvora. <center> — — — </center> Od otoka Socorro smo usmerili jahto naravnost na pravi cilj našega potovanja, na otočje Las Tres Marietas, ki tvori skupino majhnih puščav, skalovja in brezmejnih globočin ter obsega na dolžino pokrajino 8 km. En otočec imenovane skupine leži ne daleč od mehikanske obale. Otoki so polni podzemeljskih večjih ter manjših votlin, od katerih bi naj bila ena, ki prikriva že dolgo — dolgo skrivnostni zaklad starih mehikanskih Aztekov. Že z jahte se je dalo s pomočjo daljnogleda razločiti, da obstoji skupina otočkov iz dveh plasti. Prvotno se je prikazala iznad morske gladine zgornja plast iz prav mehkega peščenca. Morski valovi, ki so se zaganjali v to plast, so jo tekom stoletij izjedli ter izvrtali, da je preostalo le še prevotljeno okostje. Temu razvoju je sledil ognjeniški dvig, ki je potisnil iznad vode debelo plast nepoškodovanega in od morja neizlizanega peščenca. Že od daleč se je dalo razločiti, da je podlaga tega otočja resnično mladega izvora, ki vsebuje še prav malo plitvih udolbin. Pred otoki Las Tres Marietas se je usidral naš »George Washington«. Na ladji je ostala samo običajna straža, vse drugo se je natrpalo v oba čolna. Vsak od naše družbe je hotel biti deležen preblaženega trenutka, ko bo odkrit zaklad in se bo lahko vsakdo prepričal na lastne oči, kaj da vsebuje in če gre res za večstoletne zlate predmete ter dragocenosti. Pristanek na otočju ni bil lahek. Povsod, kakor sem že omenil, vsled ognjeniškega pritiska navzgor strme peščene skale in le tu in tam kaka manjša v peščenec od valov izjedena udolbina. V eno teh udolbin sta se zatekla naša čolna. Splezali smo na suho in dosegli po presnetih mukah drago plast otočja, ki je morala biti prvotna in je kar posuta z votlinami ter prostornimi luknjami, katere so napravili tekom sto- ali tisočletij morski valovi, predno so se otoki dvignili vsled pritiska ognjeniške sile. Malodane vsak od udeležencev jo je ubral proti svoji votlimi v upu, da bo morda on prvi ter srečni odkritelj skritega zlatega bogastva. Skozi dobo bogznaj koliko let je nanosil veter na peščeno skalovje toliko prahu z mehiške celine, da se je ustvarila tanka plast rodovitne zemlje. Ta zemlja daje dovolj hrane nekaterim kaktejam, pritlikavim ter na gosto razraščenim divjim figam in raznemu grmičju, po katerem se je podilo ob našem prihodu vse polno strupenih kač vseh barv ter velikosti. K sreči na strupeno golazen nismo naleteli po votlinah, katere smo začeli preletavati kar križ-kraž. Jaz kot strokovnjak v poznanju zemeljskih plasti sem se lotil raziskovalnega dela previdno ter počasi. Na prvi pogled je bilo jasno, da ni bilo nikjer količkaj shojene steze in niti sledi ne o kaki poti, ki bi naj sploh bila kedaj v rabi. Posamezne votline so bile manjše, večje, srednje, ene nizke ter ozke, druge zopet prostorne in dolge po nekaj deset metrov. Stene so bile od morske vode, ki jih je umivala dnevno skozi tisočletja, močno uglajene. Treba še posebej povdariti, da je prepuščala vsaka udolbina toliko dnevne svetlobe, da ni bila potrebna električna žepna luč ali plamenica. Skrbno sem pregledal ter takorekoč pretipal od tal do stropa nekaj večjih votlin, ne da bi bil odkril kak znak, da se jih je sploh dotaknila človeška roka z dletom ali kakim trdim predmetom. Isto kot jaz so ugotovili vsi drugi, a kljub temu smo razbijali s kladivi ter krampi, da bi brezdvomno dokazali: Tod ni zakopaval in skrival zaklada nobeden indijanski Aztek in nobeden morski tolovaj. Številne udolbine ter votline so bile naravni pojav, za katerega se do našega prihoda ni zmenil nikdo in se tudi ne bo. Težavno je bilo plezanje od morja do vrha druge votlinske plasti, a še opasnejše spuščanje navzdol, ki pa je le uspelo po daljšem trudu brez vsake nesreče. Razočarani smo se vrnili na jahto in niti eden ni omenil pri večerji zaklada. Za drugi dan nam je preostal pregled majhnega otoka iste skupine, ki ne leži daleč od mehikanske obale. Tudi ta otočec je iz dveh plasti. Na vrhu gol brez vsake rastline in ob straneh pa precej bujno ozelenjen. Ko smo se odpravljali drugo jutro na raziskovanje, smo se podali v čoln le oba Stackletona, zdravnik in jaz z veslači. Ostalim je bil ljubši odpočitek na udobnem ladijskem krovu, nego plezanje, ter lazenje po peščenih — praznih votlinah. Vsakdo je bil do dobra prepričan, da je ustno izročilo o zakladih na teh otočecih debela izmišljotina. Mi smo pač veslali k zadnjemu otoku, da bi nam kedo ne očital, da nismo izpolnili v Los Angeles nam naloženega potovalnega programa. Pristanek ob otočecu je bil prav lahkoten in smo celo čoln lahko privezali za figov grm. Otok ima obliko stožca in je tvoril pred bogznaj koliko leti kapo ali klobuk bruhajočega ognjenika. Vlekli smo se navkreber, a ne levo in ne desno ni bilo tukaj običajnih votlin ter udolbin. Rasla je celo nekaka ostra trava, grmovje in figovi, na široko razkoreninjeni pritlikavci. Vzpenjali smo se v cik-cak-črtah proti vrhu, ki je bil gologlav nekaj metrov na široko krog prostornega — ugaslega ognjeniškega žrela. Lepo izdolbeno in precej široko žrelo je kazalo štiri navpične vhode. Morali so voditi globoko v notrajnost stožca. Dolgo smo počivali na vrhu ugaslega vulkana, predno je bil John Stackleton resnega mnenja, da naj dokažem pri pogledu na luknje v žrelo, kaj da znam. Navezali so me na vrv, nataknil sem na obraz masko proti morebitnim strupenim plinom, v žep samokres, v eno roko kladivo, v drugo pa električno svetilko z daleč segajočim žarometom ter telefon. Potegnil sem se previdno skozi najbližjo luknjo, ki je postajala od koraka do koraka prostornejša. Po spustu dobrih 40 m naravnost navzdol sem zadel na trda tla in posvetil krog sebe. Nahajal sem se v prostorni dvorani, v katero so vodile od zgoraj tudi ostale tri luknje. Že pri površnem pogledu je bilo jasno liki beli dan, da se je tukaj mudil človek in sicer bogsigavedi kolikokrat Peščene stene niso bile rogljaste, kakor je običajno pri žrelih ugaslih ognjenikov, gladko obdelane z dletom in raznim drugim orodjem. Prvo presenečeno odkritje sem sporočil potom seboj vzetega telefona na površje tovarišem. Kmalu so bili razven pri vrvi ostalih veslačev vsi trije pri meni v skrivnostni dvorani v notrajnosti vulkanskega žrela. Pričeli smo z orodjem raziskovanje uglajenih sten. Kazale so na več krajih z dletom usekane nerazločne risbe, ki bi naj bile pisava starih Aztekov. Raziskovali ter tipali smo na levo ter desno in res smo zadeli do globoko v stene izsekane štirioglate udolbine. Morale so biti nekoč grobnica. Vhodi so bili v prvotnem stanju zadelani, zadaj ubiti s silo in notrajnost vsa prebrskana ter izpraznjena. Našteli smo vseh grobnic 76. V vsako je bil dohod nasilno odprt, vse odneseno in še stene, strop ter peščena tla prekljuvana s kladivi ter dleti. Da gre v tem slučaju res za starodavne mehikanske grobnice, o tem so nam vpile povsod raztrošene človeške kosti ter lobanje. Napisov v skrivnostnih slikah nad vsako grobnico ni napravil kak navaden Aztek, ampak za taiste čase šolan znanstvenik. K večnemu počitku niso mogli biti skriti v ugaslem ognjeniškem žrelu navadni Indijanci, pač pa kralji, knezi ali višji duhovniki ter sploh imenitniki. Po šegi Aztekov zadnja počivališča njihovih mogotcev niso bila brez okraskov in brez dragocenih daril pokojnemu. Grobnice kraljev Aztekov so bile prave zakladnice in tako je moralo biti prvotno tudi v tem slučaju. Kedo je iztaknil to grobnico? Kedo jo je oropal do edinih ostankov človeških kosti? Ti dve vprašanji sta begali po naših glavah, ko je uganil Jack Stackleton naše misli in razlagal: »Mehika je bila vendar od prvega zavojevalca Cortesa do današnjega predsednika Callesa torišče revolucij, pobojev ter pokoljev od zgoraj navzdol. Finančno stanje Mehike je bilo, kar se tiče državne blagajne, vedno pod ničlo. Če hoče kedo vprizarjati krvave revolucije, rabi za to dobro plačano vojaštvo, orožje ter municijo. In vsega tega je bilo v Mehiki vedno dovolj. Razni mehiški predsedniki, generali in tolovajski poglavarji, ki so se pulili ter grizli na smrt za vladni prestol, so izdajali za prekucije pravo zlato. Zastonj in za nič vreden papir ne bo nikdo nosil življenja na trg za kakega trinoškega generala sumljivega izvora. Ali ne leži kot na dlani, da so se vršili najbrž vsi številni mehikanski prevrati s pomočjo zlata in dragocenosti iz azteških grobnic, ali bolje izraženo: zakladnic! Tudi v to ognjeniško žrelo je segel pred nami z roparsko roko kak mehiški prekucuh in si je natrpal žepe s suhim zlatom za krvavi ples med sorojaki.« Vsi smo pritrdili Jacku, saj tako se je gotovo tudi zgodilo, ker se nahaja otok ne daleč od mehiške obali. Vsekako smo došli prepozno in smo se morali zadovoljiti s tem, da smo poslali po fotografa, ki je posnel žalostne preostanke nekdanjega azteškega bogastva. Fotografirali smo tudi precej dobro ohranjene napise v nam neznanih slikah ter vijugah, da jih bo prečital pozneje kak vseučiliščni učenjak. Pregledali smo pred odhodom še enkrat izropano grobniško dvorano. Pri zadnjem ogledu je zadel zdravnik na več lukenj, ki so vodile še globokeje v notrajnost ugaslega ognjenika. Novo odkrite odprtine so nas zopet podžgale v upu: Kaj, če je pod prvo grobnico še druga in morda nedotaknjena? Brž so me spuščali po vrvi z že prej omenjeno jamsko opremo. Luknja je bila dolga, ozka kakor kak dimnik in je bilo prosto gibanje v njej precej omejeno. Z nogami in telesom sem lomil pri prodiranju peščenec, ki je torkljal po votlini navzdol pred menoj in štrbunkal v globokejšo vodo. Odkod voda na sredini žrela? Ko bi se spuščal v kapniško jamo iz apnenca, bi moral slej ali prej priti do vode. Ognjenik, peščenec in na dnu voda — te uganke niso šle v račun mojim dotedanjim izkušnjam. Glasni štrbunki v vodo so me opominjali, naj bom previden pri nadaljevanju pota, da kje ne utonem pri iskanju starih zakladov v zagonetnem podzemeljskem jezeru. Nalašč sem prožil kamenje, da sem iz njegovega štrbunkanja sklepal na bližino vodnega bazena. Navzgor sem telefoniral novo odkritje in jih prosil, naj me spuščajo prav previdno ter počasi, da ne zaidem v vodno past, iz katere bi ne bilo izhoda. Še par metrov globokeje ... Zabingljal sem prosto na vrvi in z nogami sem lahko klatil neovirano okrog. Spuščal sem se v večji prostor, ki je bil napolnjen z vodo. Še meter nižje in v oči mi je buknila od dveh strani dnevna svetloba. Visel sem le na vrvi brez vsake opore za roke in noge. Sedaj sem se ozrl pod se, kam in kako globoko še moram, da bom presodil obseg in površino vode. Pogled v globočino je mene tirolskega orjaka po telesu pretresel od nožnega palca do temena. Kar sem zagledal pod seboj, me je trenutno tako iznenadilo ter prestrašilo, da sem zaklical v telefon, naj me takoj izvlečejo. Pod menoj je mrgolelo krokodilov — velikih ter majhnih, ki so vsi odpirali na stežaj strašna žrela, ko se jim je bližala od stropa neznana prikazen. Na dnu ognjeniškega žrela, kar se tiče njegove iznadvodne površine, je bilo v izdolbini v vulkanski stožec morje, ki se je pretakalo skozi hrib od dveh strani. Zelo prostorna votlina je bila od solnca razsvetljena, da je bilo v njej svetlo kakor zunaj na prostem. A odkod grozni krokodili in to prav majhni ter veliki, na samotnem otoku, mi je še bila uganka, ko so me vlekli navzgor. Srečanje s krokodili ni začudilo tovarišev, saj jim jesaj jim je bila kot Amerikancem ta ostuzen nekaj bolj vsakdanjega. Naglo so si razložili zagonetko: Zakaj mešanica velikih ter majhnih? Krokodile ali aligatorje imenujejo v Mehiki kajmane. Po tamošnjih rekah je te grdobe vse polno. Kajman je kakor afriški ali indijski krokodil presneto nevaren človeku in živalim. Radi tega jih Mehikanci preganjajo, kolikor morejo, da bi vsaj zajezili njih razmnožilno silo. Žival se pa že po prirojenem nagonu skuša očuvati pred iztrebljenjem in radi tega si poišče za izrejo naraščaja samotne in povsem mirne prostore. In med mehikanska zatočišča krokodilskih mladičev spada tudi ta vulkanski otok, ki ni daleč od mehikanske obali in kajmani lahko nemoteno preplavajo razdaljo. Družba starih in mladih v skupni votlini znači, da so prišle odrasle samice obiskat svoja gnezdišča in bodo odpeljale lepega dne naraščaj z otoka proti izlivom mehikanskih rek. Jack Stackleton, ki je veliko potoval ob severnoameriškem veletoku Mississippi, v katerem je polno krokodilov, in po Braziliji in ob tamošnji največji reki Amaconas, je dodal zgorajnemu pojasnilu še naslednje: Otok Marajo leži ob izlivu reke Amaconas v morje. Otok tvori planjavo, ki obsega 10.000 kv. km in je last veleposestnikov in živinorejcev iz Brazilije. Na otok Marajo gonijo radi izborne paše številne goveje črede. Otok Marajo tvori posebnost, ker je tamkaj krokodilov, kakor menda nikjer drugje na svetu. Golazen ni nevarna v suhi dobi, katero prespi, pač pa v deževnem času, ko se spremenijo vse nižave na otoku v eno samo jezero in se umakne živina na višje ležeča mesta. Po naraslih potokih ter lužah se zaženejo krokodili za govedo, katero napadajo in si izbirajo predvsem mlade živali. Posebno jim gredo v slast kravji vimeni. Neprestano gladni krokodili uničijo na leto na tisoče goveje živine in je škoda zelo občutna. V deževnem času so pastirji napram krokodilom brez moči. Žival je tedaj živahna in se kreta po vodovju z izredne naglico. Maščevanje nad krokodili doseže vrhunec, ko nastopi suha doba in pribežijo poprej tolikanj grabežljive zveri v zadnje luže, se zarijejo v blato in so kakor bi bile na pol mrtve. Tedaj planejo nad nje pastirji s težkimi železnimi drogi. Začne se poboj teh škodljivcev v množinah. Kjerkoli naletijo na v blatu dremajočega krokodila, mu razbijejo lobanjo. Tej moriji prisostvujejo navadno lastniki čred. Računajo, da pokončajo pastirji vsako suho dobo najmanj 6000 odraslih krokodilov. Pobita krokodilska trupla bi razširjala strahovit smrad po otoku, a to nevarnost preženejo jastrebi mrharji, ki priletijo v celih jatah in obhajajo glasne gostije pri krokodiljem mesu. Kljub temu uspehi pokolja med krokodili niso bogznaj kako veliki. Toliko živali le ubeži, se skrije, preživotari za nje nevarni čas in začne v deževju svoje uničevalno delo med govedo. Treba še pomisliti, da se krokodili naglo množijo. Začetkom suhega časa zleže samica po 260 jajc, jih skrije kam pod listje in prepusti valenje solnčnim žarkom. Tudi jajca uničujejo pastirji in se prirejajo na otoku cele ekspedicije, ki stikajo za krokodilovimi gnezdišči. Krokodilovo gnezdo je lahko izslediti. Pred izvalitvijo dela krokodilček v jajcu tak ropot, da ga je daleč čuti. To trkanje opozarja zatiralce, kje so skrita jajca tolikanj škodljivega in nevarnega bodočega požeruha. Celo to se dogaja, da v vroči dobi stari krokodili radi pomanjkanja prehrane lazijo za astnimi jajci in jih požrejo v skrajni sili zelo mnogo. Vsa razna uničevalna sredstva so nezadostna, da bi krokodiljo nevarnost zajezila, kaj še le povsem odstranila!« Po ugotovitvi dejanskega stanu so se spustili moji tovariši po drugih luknjah po vrveh v krokodilovo jamo in so se prepričali na svoje preizkušene oči, da so bile njih domneve pravilne. Lepega dne so bo pognalo celo ogromno gnezdo v morje in plavalo proti obali Mehike, da se porazdeli na posamezne reke in ojači z mladiči že itak neznosno kajmansko šibo božjo. Sklenili smo, da bomo počakali ob Krokodilovem otoku, da filmamo odhod kajmanov. Pri tem sklepu smo se vsi pošteno urezali, ker smo pozabili, da bi se takale krokodilova procesija prav lahko odigrala v noči. Ni bilo treba dolgo čakati na romanje kajmanov. Do zadnjega komada posrečeno so jo popihali v noči po našem prvem srečanju s to golaznijo. Drugo jutro je bila votlina prazna in mi prikrajšani poleg azteških zakladov še za zanimiv film odhoda kajmanov iz vališča. <center> — — — </center> Naša prva ekspedicija je končala ob otočju Las Tres Marietas od družbe ji naloženo nalogo. Odkrila ter filmala je med vožnjo marsikatero živalsko zanimivost in posebnost. Res, da ni dvignila zaželjenega zlatega zaklada, a se je prepričala, da je obstojal in kje se je skrival. Vrnili smo se po poti, po kateri smo se pripeljali, seve brez pristankov. Videli ter srečali smo na povratni vožnji morske velikane, pošasti in manjše prebivalce vsestransko zanimivega Mehikanskega morja. Srečno in ob najlepšem vremenu smo se usidrali v domači luki San Pedro, odkoder smo bili kmalu v Los Angeles, kjer so že komaj čakali na poročilo o naših doživljajih in najdbah. Po razvitju res sijajno posrečenih filmov so sledila predavanja za predavanji, za katera smo želi vsi člani ekspedicije navdušena odobravanja. Naša družba je bila zadovoljna z izvirnimi filmi po naravi, saj so obetali poleg kritja stroškov še lep dobiček. Po daljšem odpočitku smo prejeli od družbe nastavljeni strokovnjaki drugo nalogo: Pripraviti znanje in proučiti prikladnost opreme za drugo ekspedicijo. Ta bo mnogo težavnejša od prve. Raziskovalci bodo morali na volovskih vpregah preko brazilskih step, pragozdov, skozi popolnoma neraziskane divjine do še neizrabljenih zlatih polj v Matto Grosso med južnoameriškima državama Rolivija in Paragvaj. Prva ekspedicija je trajala na udobno opremljeni ladji dober mesec, druga je bila predvidena na več nego eno leto. Prodiranje od mesta Rio de Janeiro naprej v neznani svet bi naj pričelo decembra 1295. <center> — — — </center> =='''II. del.^*'''== Par mesecev brezskrbnega odpočitka je minulo hitro. Treba se je bilo lotiti resnega pripravljalnega dela za drugo raziskovalno ekspedicijo, koje namen je bil: Družbi zasigurati z odkritjem še neizrabljenih zlatih poljan težke milijone za bodočnost. Pred vsem moram beležiti dvoje pripovedovanj dveh davno žalostno preminulih iskalcev zlata, ki sta videla nagromadeno zlato, a ga nista mogla odnesti ter izrabiti radi bolezni, nepopisnih naporov in pomanjkanja spremstva. Oba sta končala eden med Indijanci, drugi med iskalci dijamantov, ko sta videla obljubljeno in z zlatom prevlečeno deželo ter sta zaupala rdečekožcem in belim, kje jo je treba iskati. <small>_* O drugi ameriški ekspediciji skozi pragozdove in Matto Grosso do novih zlatih polj v Južni Ameriki je izšlo od nemških in angleških članov ekspedicije v zadnjih letih par zanimivih potopisov, o težavah ter grozotah po neodkritih pokrajinah Brazilije.</small> <center> — — — </center> Indijanci med brazilijanskima rekama Rio des Mortes (reka smrti) in Rio Culisehu pripovedujejo to-le: »Že mnogo deževnih mesecev (v Braziliji dežuje od oktobra do marca) je minulo, odkar se je mudil pri nas belokožec. Glava in njegov obraz sta bila pokrita z dolgimi lasi, ki so bili enake barve kakor kamni, katere je imel seboj, rumeni in blesteči. Njegovo telo je bilo raztrgano od ran. Njegove oči so gledale, kakršnih nismo videli nikoli poprej. Znano mu je bilo, kako imenujejo priprosti Indijanci ogenj, veter, vodo in reke. Govoriti je znal indijanščino. Ko je videl, da gre z njim na smrt, je poklical k sebi poglavarja ondotnega plemena in glavarjevega sina ter rekel: »Daleč proti polnoči, tam, kjer pošilja Rio Ksingu četrtič svoje vode v globočine ter jih žene potem v velikem kolobarju na desno, je treba reko zapustiti in potovati na desno, vedno naravnost. Le kar dalje naprej, kakor daleč sega pogled. Pozneje bodo ovirali potnika hribi. Nato tudi cilj ni več daleč ... Dolga je pot do tja in več nego enkrat se mesec spremeni. Malo divjačine je v oni pokrajini, smrt se smeji potniku skozi veje dreves. Kdor je dosegel cilj, bo našel pesek in kamenje iste barve, kakor jo poseda solnce in kakršno iščejo belokožci ... Belokožec je potegnil kos zlate rude izpod razcapane obleke, držeč ga na dlani v luč ognja, in je dostavil: »Velike so množine peska ter kamenja, a krog njih prežita strah in pogin. Z velikim spremstvom sem se podal na pot, vrnil sem se sam, da umrem pri tujih Indijancih ... Sporočite moje besede belim ljudem, ki bedo prišli k vam ...« Mnogo deževnih mesecev je zatonilo od tedaj. Oblaki so zatemnili nebo, bilo je mokro ter mrzlo, dokler ni prisvetilo nad Indijance blesteče solnce. Glavar je umrl, njegov sin se je postaral, odkar je dospel k tamošnjemu indijanskemu plemenu belokožni tujec in — umrl tamkaj ...« <center> — — — </center> Drugo ustno izročilo o potovanju proti bajnim zlatim poljanam je mnogo daljše in se glasi: »Mnogo let je minulo, ko sem se priključil ekspediciji, ki se je odpeljala navzgor po reki Amaconas. Sem Mehikanec in vzeli so me radi seboj. Star sem bil 25 let. Mornarji, ki so prihajali v naše mestece, so pripovedovali o tujih pokrajinah pravljične reči. Govorili so o Braziliji, ki prikriva neraziskane tajnosti, kjer leži na zemlji na mernike dijamantov in zlata. Zemlja hrani tam neizmerna bogastva, pa jih tudi čuva skopo v svojem črnem krilu in jih je težko iztrgati. O nevarnostih na potovanju do zlata in dijamantov niso pravili. Nasprotno — zasmehovali so težkoče v zavesti svoje moči in zmage. Nevarnosti, s katerimi se je mogoče boriti iz oči v oči, niso naši najhujši sovražniki. Za potnikom plazeči se strupi so: bolezni, dež, vročina, kužno izhlapevanje pragozdov, golazen in žuželke. Tega se treba bati. Podali smo se na pot, bilo nas je šest. Z orožjem, s strelivom in z dobro obutvijo preskrbljeni, smo upali na gotov uspeh, čeravno smo imeli v sebi klice pogina ob nastopu potovanja. Nismo imeli seboj spalnih mrež, ne mrežic proti pikom komarjev ali moskitov, tudi premale količine kinina proti mrzlici smo vzeli na pot. Naš cilj so bile pokrajine ob reki Amaconas, kjer smo hoteli odkriti velike zlate zaklade. Veletok Amaconas smo dosegli brez posebnih težkoč. Veličastno vali reka vseh rek svoje vode skozi obširne pokrajine, dokler je ne sprejme morje. Če plavamo po valovju reke Amaconas navzdol, vidimo, kako stopajo njena obrežja vedno bolj vsak sebi, dokler ne zameglijo v daljavi in se nam dozdeva reka kakor morje. Človek obstoji začuden, ko zagleda, da deli reka Amaconas neizmerno pokrajino v dva dela. Če se približamo njenemu obrežju, se nam nudi redka slika najživahnejšega rastlinstva. Povsod visi tuje — bajno cvetje. Globoko v temno vodo se spuščajo ovijalke in orhideje gorijo v zelenju gozda. Zgradili smo dva čolna in smo veslali navzgor po reki. Naše dela navajene roke so pokrili kmalu mehurji, ki so nas ovirali. Ti mehurji lahko stanejo človeka ob reki Amaconas življenje. Kače nas niso ogrožale, čeravno smo jih videli zelo mnogo. Proti kačjemu piku smo bili zavarovani s trdo tkano obleko. Sploh pa kača napade redko človeka, če je ne draži ali ne splaši. Krokodili, katerih je kar mrgolelo po blatu na obrežju, se niso niti zmenili za nas. Naš najhujši sovražnik so bile majhne mušice, ki so gospodarice onih pokrajin. Neprestano so nas pikale in nam vbrizgavale malarijo — mrzlico, ki nam je slabila telo in duha. Edino meni je zavratna bolezen prizanesla, a tudi tovariši niso mislili, da bi radi malarije prekinili potovanje. Iz veletoka Amaconas smo krenili lepega dne v eno izmed njegovih brezštevilnih stranskih rek, ki se najbrž imenuje Rio Tapajos. Tudi ta se je razdelila s časom in mi smo veslali navzgor proti reki, kateri nismo znali imena in ni bila zarisana na nobenem našem zemljevidu. Že cele mesece smo bili na potovanju. Doživeli smo marsikaj novega ter zanimivega, vedno hujše je gospodarila mrzlica in nismo imeli več kinina, da bi jo bili ugnali. Nato je pričelo deževati in kar preko noči je narasla reka v deroč veletok, kojega vode so valovile seboj izkoreninjena drevesa. Izključeno je bilo, da bi se bili borili proti toku. Opustiti smo morali misel na daljne prodiranje. Imeli smo dovolj opravka, da smo čuvali čolna, sicer bi se bila prevrnila. Gnana od deroče vode, ogrožena od drevesnih debel, sta drvela v divji vožnji navzdol po peneči se reki. Naenkrat — ovinek. Pogozden jezik je molel v reko. Čeravno je bila voda na desno prosta omenjenega jezika in je valovila neovirano naprej, je vendar vlekel ta nesrečni pomol zemlje tok reke k sebi in tamkaj se je vrtuljil velikanski vrtinec. Debla, divje zamotano vejevje, sredi med to navlako naša čolna in oba je vleklo proti vrtincu. Napeli smo moči, da bi odrinili čolna v prosti tok, a je bilo vse zastonj. Čolna sta bila preveč obdana od orjaških pragozdnih debel, tiralo nas je z neugnano silo v pekel razbesnelih naravnih moči. Vsi prestrašeni smo zagledali, kako se je urinilo med oba čolna mogočno deblo in nas je razdvojilo. Vsak trenutek se je lahko eden čoln, ki se je zapletel med vejevje krone, prekucnil. Vendar — zapleteni čoln se je sukal nad množinami vode, veje so ga porivale vedno dalje proč od debla, dokler ni dosegel sredine reke, prosto vodovje in je oddivjal rešen navzdol po reki. Drugi čoln, v katerem sem tičal jaz, so gnali valovi vedno bliže proti vrtincu. Samo malenkost nas je ločila od njega. Videli smo že, kako je zatonil čoln s tovariši v daljavi ... Ali so se rešili, ali so utonili ...? Nikdar nisem zvedel ... Naš obup je postal še večji, ko smo opazili, kako se je drevesni orjak, ki nas je bil poprej razdvojil in iz kojega območja smo se hoteli osvoboditi, naenkrat zasukal in odplaval proti sredini reke. Ko bi se le bili oprijeli njegovih vej, bi nas bil potegnil seboj! Zamudili smo rešitev! Naša prizadevanja, da bi dosegli drevo, so bila brezuspešna. Vrtinčasto valovje je zagrabilo naš čoln in je začelo z njim plesati v velikem kolobarju krog glavnega vrtinca. Zaklical sem tovarišema, naj se poženeta v vodo, predno nas bo pogoltnil vrtinec, in naj poskusimo s plavanjem doseči kako drevo, ki nas bo poneslo na obrežje. Kako je uspelo meni, da sem se pognal do veje, s koje pomočjo sem se potegnil na deblo, mi je nerazumljivo. Naenkrat sem sedel na zibajočem se drevesu, obdan od vrtuljastih valov. Ozrl sem se po tovariših v čolnu, ki se je sukal v vedno ožjih krogih krog vrtinca. Tovariša, ki sta stala v čolnu, sta mirno opazovala ta ples in vendar sta se nahajala v položaju, iz katerega ni bilo rešitve. Iz polnega grla sem jima klical, naj sledita mojemu vzgledu, pa pokanje drevesnih debel je bilo močnejše od mojih klicev. Čoln se je že vrtel v prav ozkih kolobarjih, dokler ga ni potegnilo z vso brzino na sredino vrtinca. Strahovit krik je odjeknil do mene! Bil je močnejši nego bobnenje vodovja. Tresoč se od strahu, sem videl natančno, kako je zginil čoln z debli, vejami ter kosi lesa v vrtincu. Nemo sem zrl na mesto, ki je požrlo čoln s tovarišema. Pozabil sem na nevarnost, v kateri sem se nahajal. Mnogo pozneje sem prepoznal lastni položaj. Med nebom in vodo, na zibajočem se in od valov obdanem deblu, ki se je celo streslo, ako je zadelo ob njega kako drugo od povodnji izkoreninjeno drevo. Vsak tak sunek mi je grozil, da me pahne z debla v valove. Da bi se bil upal v reko, po kateri so se podili krokodili, za ta korak sem posedal premalo poguma. Sedel sem med vejami ves v strahu in trepetu, če se je bližalo mojemu drevesu drugo, ki bo zadelo z vso silo vanj in streslo mene v gotovo smrt. Znočilo se je. S hlačnim jermenom sem se privezal trdno za vejo, da bi pri morebitnem zaspancu ne zdrknil v vodo. Pol sede, pol slone me je slednjič le premagala prevelika utrujenost in izčrpanost, zaspal sem. Nemirno sem spal. Komaj in komaj sem dočakal, da se je zdanilo. Slika, ki se je nudila mojim očem ob jutranjem svitu, je bila od sinoči neizpremenjena. Le množina po reki plavajočih debel se je skrčila. Bil sem ujet na drevesu, brez hrane, brez sigurnosti, da bom zamogel kljub boju uiti smrti. Celi dan in celo noč sem presedel na deblu plavajočega drevesa. Druga noč po prvi je bila mnogo težja od prve, čeravno se je bila na meni posušila obleka in me ni več trosil mraz. Mrcvaril me je glad in moje moči so popuščale vedno bolj In bolj. Zjutraj sem zagledal ob koncu drevesa, kako se dviga pred menoj iznad vod zemlja. Tresoč se od slabosti, sem se hotel z drevesa pognati z nogama na suho, a sem ugotovil, da to sploh ni bilo mogoče. Trde zemlje ni bilo čutiti. Noge so se pogrezale v blato. Vesel sem moral biti, da nisem za vsem zapustil rešilnega drevesa, sicer bi se bil zadušil v blatu. Tekom dneva in sicer pod vplivom solnca se je pričelo blato strjevati in se pokrivati s trdejšo skorjo. In zopet po poteku ene noči, o kateri znam le toliko, da so vode in nebo, drevo, v kojega vejah sem čepel, ter šumenje valov postali en sovražnik, ki je odpiral neprestano žrelo pogube, da me požre vsak trenutek. Drugo jutro so bila tla pod menoj mehka, a s previdnimi koraki sem vendar le dosegel trdo zemljo. Po rešitvi je bila prva potreba hrana. Naboji so bili premočeni in sam sem bil toliko oslabljen, da sem se držal še jedva na nogah. Mesto užitnega sadu in divjačine mi je migljala pred očmi čudna luč in po ušesih mi je šumelo, da nisem čul niti divjanja reke. Slednjič sem le odkril nekaj ptičev na drevesu. S tresočo roko sem meril dolgo, predno sem sprožil. Ali bom mogel jesti, ali mi bo odletela pečenka pred ustmi? V tem trenutku ni bilo za mene ničesar drugega na svetu, kakor to strahotno vprašanje. Strel je odjeknil. Eden od ptičev je padel na zemljo. Zagorel je ogenj s pomočjo smodnika in užigalnega stekla. Noč je minula tiho ter mirno. Nisem se bal, le spati sem hotel. Drugo jutro sem okrepljen nadaljeval pot. Niti sanjalo se mi ni, kje da sem. Nisem imel seboj kompasa, bil sem navezan le na stanje solnca, da nisem zablodil v krogu. Potoval sem dneve, tedne, ne oziraje se na čas ali mero. Edina sprememba sta mi bila dan in noč. Užival sem največ kače, katere sem pekel na ognju. Samo prvič sem premagal s težavo stud nad kačjo pečenko. Ubijal sem jih s palico, kakor hitro sem katero zagledal, ker sem moral štediti s pergiščem patron. Brazilijanske kače imajo belo meso, ki je skoro enako kurjemu. Nikakor pa niso vse užitne, meso nekaterih vrst je celo škodljivo. Najbolj me je mučil in bičal dež. Potovanje v mokroti mi je začelo tako presedati, da sem si postavil ob obrežju potoka kočo, v kateri sem sklenil počakati na konec deževne dobe. Iz trnja in drevesnega lubja sem si napravil pripravo za ribljenje. Lovil sem le manjše ribe, večje so vsikdar potegnile trnek v globočino in ga raztrgale. Boril sem se z lakoto, mokroto, samoto ter nazadnje še z mrzlico, ki me je zagrabila z vso srditostjo. Deževni čas je minul. Zopet sem se podal na pot v popolno negotovost ... Korakal sem vedno dalje, ne vede, katero smer bi si izbral, predan slučaju, s pekočim hrepenenjem po človeku v srcu in z vročico po žilah. Dočakal sem drugo deževno dobo in jo prebil. Zadel sem na drevesa, kojih skorja je teknila kakor kinin, kar je tudi najbrž bil. Žvečil sem jo v velikih množinah in pregnal mrzlico. Lepega dne, ko sem potoval naprej in se je že solnce nagibalo k zatonu, je udaril iz daljave na moje uho glas, katerega sem čul, kakor bi kedo udarjal z lesom ob les. Ljudje! To upanje me je prešinilo celega. Najrajši bi bil zajuckal na ves glas od veselja, a neki tajni notrajni glas me je prisilil, da sem molčal. Previdno sem se plazil za glasovi. Moralo je biti zelo daleč. Po eni uri hoda se mi je zdelo, da sem ravno tako daleč oddaljen od pokanja kakor poprej. Šele po daljšem potovanju sem se bližal skrivnostno neznanemu napevu, ki je odmeval skozi divjino ter služil neznanim ciljem ter namenom. Znočilo se je. Nisem mislil, da bi si bil poiskal taborišče. Le hitreje naprej in tjakaj, kjer so bivali ljudje. Že sem zagledal v daljavi ognje, ki so švigali kvišku in krog njih so skakale temne postave. Srce mi je nabijalo v veselem pričakovanju, pospešil sem korake. Zopet bom videl ljudi, bom čul njihov glas, zvedel bom, kje da sem, našel bom pot, ki pelje iz teh groznih divjin ... Brezštevilne nevarnosti po pragozdu so me naučile nezaupanja. Plazil sem se proti naselbini počasi ter previdno pod kritjem grmovja. Vedno bolj razločno sem videl postave, ki so skakale krog ognjev po taktu lesenega bobna. Najbrž so obhajali kak praznik. Le votlemu odmevu bobnov sem se imel zahvaliti, da sem pogodil pot do človeških bivališč. Vroče veselje je vzplamtelo v meni. Hotel sem stopiti iz kritja, a nekaj nerazumljivega me je sililo, da moram predvsem te ljudi opazovati natančneje. Bili so le moški. Skakali so v vseh mogočih pregibih sem ter tja, držeč v rokah razne predmete iz ilovice in perja. Nobenega drugega glasu ni bilo čuti, kakor votlo grmenje bobnov in tleskanje golih nog po tleh. Nemo so kolobarili ljudje krog ognja v temnem gozdu. Naenkrat je prekinil tišino do mozga segajoč krik iz nekaj deset človeških grl, ki je prešel v tuleče jadikovanje. Podžgani od krikov so skakali še bolj divje, dokler niso zdivjali proti kočuram, kojih temne obrise sem zasledil v daljavi. Iz teh so pritirali kakih 12 moških, žensk in otrok. Vsi so bili zvezani in so stali sklonjenih glav. Krog njih je kar mrgolelo divjaških postav. Najbrž je bilo zbrano celo pleme. Ženske so bile nekoliko dalje proč v napetem pričakovanju. Vse je presegal po velikosti mož, katerega skraja niti opazil nisem. Pobarvan je bil belo-rdeče, okrašen s pisanim perjem in je bil najbrž glavar. Držal je v rokah črn kij. Zaplesal je med krikanjem krog zvezanih ter pobijal nesrečneže z batom do nezavesti. Kakor volkovi so se vrgli drugi moški na pobite. Trupla žrtev so vlekli k ognju, kjer so jih pritrdili spretno na palice, da so se cvrli liki divjačina na drogu. Kar naenkrat je nastala grmada za grmado, na vsaki se je peklo po eno človeško telo. Svojim očem nisem prav zaupal. Mislil sem, da mi lažejo s to peklensko sliko radi mrzlice. Omencal sem si oči, gledal, zasajal pogled, grozno je bila istina! Videl sem, da so bila človeška telesa pritrjena na droge, katere so sukali rjavi zlodeji nad ognjem. Na ta način so pekli moške, ženske in deco ... In sedaj ... Kaj je bilo to? Rablji so privlekli novo žrtev. Plameni so se oprijeli svežega plena, naenkrat je odprl do nezavesti pobiti oči. Njegovo kričanje se je pomešalo s klici mučiteljev, ki so zasledovali polni radosti strašno predstavo. Pozneje sem zvedel, če se kateri prebudi na ražnju iz omotice, je njegovo meso »medicina«, ki skriva v sebi čudežne moči. Na tak način pridobljena medicina postane last glavarja, ki jo zamenjava v prav majhnih količinah proti darovom in velikim kosom drugega mesa. Medicine mučenikov so posebno mogočna sredstva, s pomočjo katerih vlada glavar nad plemenom. Pri vsaki grozni pojedini se navadno zbudi po ena žrtev, da pretrpi nepopisno strašno smrt počasnega pečenja pri živem telesu. Tedaj še vsega tega nisem znal. Poln strahu ter groze sem gledal iz teme skrivališča na skupino ljudožrcev. Moji od vročice bolni možgani so vzbujali v meni vero, da sem umrl in da sem pahnjen v pekel. Čez nekaj časa so potegnili pečena trupla s kolov in so jih razdelili. Liki neme zveri so se vrgli divjaki na meso. Vsak je bil sklonjen nad svojim kosom, je zadovoljno cmokal in je trgal vedno nove falade strahovite pečenke. Šlo je pri pojedini za to, koliko mogoče naglo ter veliko povžiti. Sredi med ljudožrci je sedel glavar. Imel je pred seboj pečeno telo zadnjega in najgroznejše smrti preminulega mučenika. Ko je bil sit, je razdelil preostalo na nestrpno čakajoče, dokler ni ostalo ničesar od žrtve in na mestu, kjer je počivalo pečeno truplo, so se gromadili darovi za glavarja: kipi, loki, pušice, ptičje kože, kače in veliki kosi mesa drugih žrtev. Zopet so zagrmeli bobni, ponovno je pričel pobesneli ples, skakanje ter copotanje z nogami. Divjanje je trajalo cele ure, dokler niso popadali divjaki penečih se ust, kričeč nerazumljive besede in čisto utrujeni po tleh. V tišino, katero je motilo prasketanje ognjev, sem se odplazil z gladom v želodcu in z nepopisno grozo v srcu. Prvi ljudje, na katere sem naletel po tako dolgi blodnji, so bili slabši od divjih zveri in radi tega sem sklenil, da se vrnem nazaj v pragozd — kraljestvo živali. Celo noč nisem zatisnil očesa. Izrazi na smrt mučenih so me preganjali: Njih zogleneli obrazi so mi očitali bojazljivost in tirjali maščevanje. Za ponoreti mi je bilo in ko se je prikazalo solnce, me je videlo, kako sem korakal proti — kočam ljudožrcev. Mojo obleko je tvorilo le še nekaj cunj, ki so visele od pasa, na katerega je bilo privezano orožje s patroni. Stopal sem visoko zravnan, divjaki so me zapazili, nemir se je polastil tabora. Tekali so plaho sem ter tja, dokler mi ni stopil glavar neustrašeno nasproti. Tik mene se je vrgel na zemljo, mrmraje nerazumljive besede. Približali so se tudi ostali. Krog divjakov krog mene se je vedno bolj zoževal, strah se me je lotil. Da bi jim pokazal moč orožja, sem ustrelil opico z visokega drevesa. Na tla pa ni padla samo žival, ne, vsi, ki so stali krog mene. Ležali so trepetaje, ko se je glas poka že davno razgubil in se niso upali ganiti. Le glavar se je zravnal. Dolgo je trpelo, predno se je zmuzal eden za drugim v kočuro ali grmovje ... Kako dolgo sem ostal pri njih, ne vem. Bili so sami krivobedri pritlikavci. Divjaki so bili izborni lovci, ki niso pobijali plena v odprtem boju, ampak zvijačno. Nikoli se niso lotili jaguarja, o katerem so prepričani, da je obseden od hudega duha. Bival sem v koči, katero so mi zgradili. Kmalu sem se naučil njihovega jezika. Učil sem jih: nastavljati zanke, ribiti z mrežami, če je sijalo solnce, sem zanetil ogenj s steklom, da se jim ni bilo treba truditi z drgnenjem dveh kosov lesa enega ob drugega. Moj nož jim je olajšal razdelavo ulovljenih živali in rezanje palic pri zgradbi kočur. Ostrili so z nožem pušice in bili uverjeni, da jim ulivajo na ta način posebno moč. Ako je zadela katerega nesreča, sem jim pomagal in sem jim zdravil rane, ki so se pričele zaradi nesnage gnojiti. Bili so podvrženi mnogim boleznim, katerih nisem poznal in jih tudi nisem mogel zdraviti radi pomanjkanja zdravil. Kmalu sem si telesno opomogel. Vedno težavnejše je postajalo zame življenje med ljudmi, ki so sličili v marsičem živalim. Zahrepenel sem proč od njih, proč iz divjine do bitij, ki bi me razumela in bi mi bila enaka. Če sem vprašal glavarja, kje se nahaja prihodnja naselbina, mi je zvijačno odgovarjal, da so vsa druga sosedna plemena hudobna in bi me ti ljudje pobili, ako bi jih srečal. Na vprašanje, če ne bivajo kje tukaj belokožci, je zmajal z glavo in rekel: »Nikjer jih ni. Gozd sega nepregledno daleč. Mnogo ljudi prebiva v njem, vendar takih, kakor si ti, tukaj ni.« Nekega dne je stopil k meni v kočo in rekel: »Prinesel si nam srečo. Že dolgo smo znali, da boš prišel k nam. Veselo vest so sporočali stari mladim, da nas bo obiskal po pojedini veliki duh. Od tedaj se bosta naselili med nami zadovoljnost ter izobilje. Blizu je dan, ko nas bo zapustil veliki duh. Takrat bodo planili po nas Noe. Uničili nas bodo. Naše žene bodo pekli na ražnju in vse bodo upepelili. Vse mora umreti, ko odide »jue« (veliki duh). Veliki duh je moder, zna vse in jaz ga vprašam, kaj bo ukrenil?« Tako je govoril glavar in je zrl name plaho in nezaupljivih oči. »Ne bom vas zapustil«, sem odgovoril, »a ti imaš prav, da bi že bil čas, da odidem.« Sklonjeno se je odplazil. Zvečerilo se je. Videl sem zbor mož, ki se je sestal pri glavarju in sem čakal, da pokličejo tudi mene. kar so storili vsikdar, če so se posvetovali. Tokrat se to ni zgodilo. Po trebuhu sem se splazil v kritju teme pred glavarjevo kočo. Skozi redke kolce sem razumel vsako besedo, četudi so se šepetaje pogovarjali. »Veliki duh je prišel k nam, kakor so napovedali predniki«, je govoril glavar. »Obogatil nas je, napravil nas je močne in zadovoljne, od nas ne sme oditi. Njegova medicina je močnejša, kakor vse drugo, kar smo poznali doslej. Pa on bo šel ... Ubijmo ga in pojejmo, da postanemo pametni, kakor je on. Nocojšnjo noč, ko bo spal, uderimo v njegovo kočo. Zvezali ga bomo z mrežami, katere nam je sam spletel, izvili mu bomo ogenj bluvajoče orožje, da bo postal slaboten kakor otrok ... Če se bomo enkrat najedli njegovega mesa, ako postanemo močni ter modri, bomo prekoračili reko in napadli sosede Noe. Čas velike pojedine je že blizu. Kmalu bodo plapolali ognji, mi bomo plesali in jedli ...« Dovolj sem čul in se zavedal, da sem zapisan smrti. Takojšnji pobeg bi me še lahko rešil. Vrnil sem se v kočo, pogreznil sem se v temo gozda, ki je obdajal tabor. Noč, ki me je skrila pred divjaki, je ovijala s temo pot pred menoj, da sem se spotikal preko korenin in padal preko razpadlih debel. Ker sem bil bos, sem bil v največji nevarnosti, da me piči na smrt kaka strupena golazen. Imel sem srečo. Ob svitu zore sem bil nepoškodovan in daleč proč od naselbine pritlikavih ljudožrcev. Vedel sem, da mi bodo sledili divjaki, kakor hitro bodo zaznali za moj pobeg. Najmanjša, takorekoč nevidna sled jim bo dovoljna upora, da bodo pogodili pot, katero sem ubral. Edini spas pred zasledovalci je bila največja naglica. Grede sem jedel meso in ribe, katere sem vzel na pot pri odhodu. Krenil sem v smer, v kateri bi naj prebivalo po pripovedovanju ljudožrcev pleme Noe. Dnevi so se raztegnili v tedne. Še vedno nisem zadel na ljudi in tudi ne na sled, iz katere bi bil lahko sklepal, da je sploh kaka naselbina v bližini. Mojo pot so križale le živali, nad menoj je šumel gozd in prepeval svojo večno pesem o rojstvu in smrti. Meseci so minuli, še vedno sem bil na potu. Učil sem se živalskega jezika. Postal sem sam del divjine, ki me je obdajala, redila in varovala ... In vendar sem potoval ... Kri v meni je vpila po meni enakim in me gnala naprej ... Po bogznaj kako dolgi blodnji sem zadel na naselbino Shaysha Indijancev in sicer v posebno ugodnem trenutku. Poglavar plemena Polu je imel hčerkico, katero je napadla bolezen, za katero domači vražar ali medicinman ni znal leka. Prosil sem, naj mi pokažejo bolnico. Po pregledu sem ugotovil, da gre za težji slučaj kolike, katere sem deklico lahko ozdravil s pomočjo zelišča, katerega so mi pokazali pritlikavi ljudožrci. Ko je dekletce okrevalo, sem postal med Indijanci velik mož, ki je premagal s svojo močjo medicinmana. Poglavar mi je skazoval največje časti. Da bi si pridobil moje popolno zaupanje, me je vzel seboj v džunglo, kjer mi je pokazal zlate jame, radi katerih so že pustili tisoči belokožcev življenje. Tamkaj je ležalo zlato, prerašeno s travo, v celih kopicah. V najbolj drznih sanjah bi si ne bil upal predstavljati tolikih množin najčistejšega zlata. Skraja nisem zaupal lastnim očem. Moral sem se dotakniti z rokami neizmernih zakladov, da sem se prepričal, da nisem mogoče žrtev kake prevare. Hvaležni poglavar me je pozval, naj se založim z zlatom po svoji dragi volji, saj za Indijance v divjini je itak brez vrednosti. Natovoril sem se po možnosti z zlatimi zrni ter kepami, si dobro zapomnil zlato jamo in sem gledal, da sem se brž ko brž poslovil od gostoljubnega indijanskega plemena. Najdba zlata me je gnala med kulturne ljudi, da jih zberem in povedem na kraj, kjer čakajo milijoni na površju zemlje. Taval in romal sem cele mesece po neraziskanih pokrajinah, se odpočival pri divjih in plemenitejših indijanskih plemenih, a do belokožcev nisem in nisem mogel. Zlati tovor me je vedno bolj težil, odmetaval sem zrno za zrnom, kepo za kepo in v nepopisno strašnem deževnem času, izmozgan po duši in telesu, sem le zadel na iskalce dijamantov ob reki Rio das Garcas. Prinesel sem še eno kepo in par zlatih zrn.« Nesrečni in obenem srečni Mehikanec je med iskalci dijamantov kmalu za tem umrl vsled obče izčrpanosti. Njegova povest o groznem trpljenju in ovirah, katere bi mogel prenašati vsakdo, ki bi hotel doseči zlato jamo, je napravila na iskalce dijamantov tako pretresljiv utis, da se ni upal podati nikdo na pot po zlato, ki ima svojo vrednost le med kulturnimi ljudmi in ne v brazilijanski džungli, kjer sta prvo in zadnjo — življenje. <center> — — — </center> Po beleženih dveh ustnih izročilih smo proučevali zemljevide o Braziliji in določevali po domnevanjih kraj, ki bi naj kazal kar odprto suho zlato, po katerega je bila namenjena naša druga ekspedicija. Po dolgih posvetovanjih smo se odločili za še neraziskano pokrajino Matto Grosso, kateri smo se namenili približati iz brazilijanske prestolice Rio de Janeiro. Od tam do dijamantnih polj ob reki Rio das Garcas in naprej skozi pragozd in naselbine indijanskih plemen do domnevanih zakladov, ki so sigurno tam, kjer se še ni mogla prav ustaviti noga {{nejasno|zlatx}} belokožca. Člani odpreme so bili določeni kmalu. Družbo je zastopal osebno v finančnem oziru Davis Graham. Dolgo so iskali zdravnika. Nobeden Amerikanec ni maral v malarične in tudi sicer nevarne brazilijanske pokrajine z neznosnim podnebjem. Na moje veliko veselje se nam je priključil po daljšem poizvedovanju ter oglašanju po časopisih rajhovski Nemec dr. Maks Donner. V strokovnem oziru sem bil zastopnik za rude jaz in še trije preizkušeni vestmani ali stezosledniki; bili so že pri večjih ekspedicijah kažipoti in stražarji osebne varnosti za slučaje nepredvidenih nevarnosti od napadov od strani človeka in divjih zveri. Za voznike, gonjače in nosače smo nameravali najeti proti dobri odškodnini domačine iz zadnje železniške postaje v Braziliji, odkoder so hoteli s karavano proti našim ciljem. Tamkaj bi nas naj čakale po predhodnem pismenem naročilu krepke ter za ondotne brezcestne kraje prikladne volovske vprege in za nas jezdni ter konji nosači. Preskrbeli smo se z vsem potrebnim v Los Angeles po navodilu treh vestmanov, ki so znali, kaj je treba vzeti na pot skozi brazilijansko divjino ter pragozd. Proti koncu novembra 1925 smo se ukrcali v San Pedro, se prepeljali skozi Panamski prekop in bili v začetku decembra 1925 v obmorskem glavnem mestu Rio de Janeiro. Mesto je veliko, moderno in glede mičnosti lege južnoameriška posebnost. V Rio de Janeiro smo se mudili dobrih 14 dni. Ogledali smo si vse zanimivosti in poizvedeli po možnosti o vseh neprilikah ter nevarnostih, ki nas čakajo na daljni poti do zlatega cilja. Iz Rio de Janeiro sva obiskala zdravnik in jaz po železnici brazilijansko mesto Sao Paulo, v kojega bližini se nahaja celemu svetu znani kačji vrt Butantan. Tamkaj je največji zavod za pridobivanje seruma ali cepiva proti kačjemu piku. Pri nas v Evropi so bile med vojno glavna nadloga uši, v Braziliji so kače. Kdor hoče živ prekoračiti brazilijanske pokrajine, mora biti dobro založen s cepivom proti kačjemu strupu. Omenjeno cepivo sva se namenila kupovat z zdravnikom v Butantan in radi tega ne bo odveč, če beležim nekaj več o na prvi pogled res groznem kačjem vrtu. Brazilija v Južni Ameriki je komaj eno šestinko manjša kakor cela Evropa, a je še danes po pretežni večini neraziskana. Moram pa priznati, da je Brazilija nepopisno lepa ter rodovitna pokrajina. V južnoameriškem paradižu, kar se tiče rodovitnosti, so tako razmnožene strupene kače, kakor najbrž nikjer drugje na svetu. Očividci pripovedujejo, da je po nekaterih brazilijanskih krajih kač liki peska ob morski obali. Na tisoče in tisoče ljudi pomrje v Braziliji letno vsled kačjega pika, ali pa morajo prenašati bolečine, o kakoršnih mi Evropejci niti pojma nimamo. Dolgo je trpelo, predno so odkrili, kako si pomagati proti kačjemu piku. Še le kačjemu vrtu v Butantanu je uspelo, da je znašel po dolgotrajnih poskusih cepivo, ki je danes sigurno protizdravilo proti kačjemu piku. Posestniki ali farmerji iz notrajnosti Brazilije pošiljajo v posebnih zabojih v omenjeni zavod strupene kače. Kot plačilo za pošiljatev prejmejo cepivo proti kačjemu piku. Po kačjem vrtu lazi povsem prosto na tisoče in tisoče strupene golazni. Čuvarji vrta oblečejo usnjato obleko in vzamejo v roke zakrivljene palice. V tej napravi se podajo nad kače. S palico pritisne golazen k tlom, s palcem in kazalcem jo prime trdno za vrat. Pomagač pomoli razjarjeni kači pred glavo beli robec. Kača kavsne po robcu in v trenutku, ko odpre žrelo za pik, jo stisne oni, ki jo drži, še močneje za vrat. Pomagač podrži pod strupena dva zoba posodico, v katero kane strup. Na ta način od raznih kač dobljeni strup je debelo tekoč sok rumenkaste barve; od drugih kač je zopet brez barve ali pa mlečnato bel. Posušeni kačji strup ubrizgavajo po stotinkah miligrama: konjem, ovcam in govedi. Žival dobi vsak dan več v kri kačjega strupa. Na ta način se spremeni kri konja, ovce ali goveje živine v protistrup proti kačjemu piku. Popolnoma proti kačjemu strupu zavarovane in neobčutne živali zakoljejo, jim vzamejo kri in ta je sigurno učinkujoče sredstvo proti kačjim pikom. Vsak bolj kulturen Brazilijanec nosi pri sebi steklenico s kačjim protistrupom in majhno brizgalno. Kačerejni zavod v Butantanu je za brazilijanske prebivalce neprecenljivega pomena. Treba še povdariti, da usmrti kačji strup vsako živo bitje in tudi kačo. Za usmrtitev najbolj strupene brazilijanske kače klopotače je treba toliko kačjega strupa, da bi lahko z njim smrtno zastrupili 10 drugih kač, ali 25 krav, ali 60 konj, 600 kunčkov ali 300 golobov. Pri kačah je samica vedno večja od samca, in zleže 20—30 jajc. V kačjem vrtu požre močnejša kača slabejšo. Naprave za kače v Butantanu obstoje iz dveh prostorov, ki sta obdana od 2 m visokega cementnega obzidja. Eden prostor meji na ozek ter z vodo napolnjen jarek, da ne morejo laziti živali po gladkih stenah. Drugi prostor je zasajen z drevjem in se nahaja levo od zavoda. Je treba nekake vaje, da človeško oko odkrije skozi veje in listje strupeno golazen, ki je istobarvna z rastlinami. Z nizkim zidom ločen, sem gledal prav blizu kače, kako so se spuščale z drevja na tla. Groza me je spreletela pri misli, da bom stopal po pragozdu med kačami in spal v njihovi družbi! V kačjem vrtu so nama šli na roko. Za majhen denar sva se založila bogato s cepivom proti kačjemu strupu in sva se odpeljala iz Sao Paulo nazaj v Rio de Janeiro, kjer so že bili tovariši pripravljeni, da se odpeljemo drugo jutro po železnici do mesteca Campo Grande. Brazilijanske železnice poznajo le dva razreda: prvega in drugega. Vagoni so umazani, slabo razsvetljeni, ker so tudi potniki uboge delavske pare, ki tiščijo v notrajnost pokrajine za naglim obogatenjem. Mnogo brazilijanskih železniških zvez je v rokah severnoameriških delniških družb. Te imajo v prometu boljše vozove z električno razsvetljavo. Ne bom popisoval, kako se nam je godilo na dolgi vožnji po železnici, predno smo izstopili iz prvega razreda na cilju v Campo Grande. Še to bodi povdarjeno: Po brazilijanskih železnicah se gotovo nikdo ne vozi za zabavo! Campo Grande je pravcato gnezdece z netlakovanimi ulicami, nesnažnimi prenočišči in zanemarjenimi krčmami. Preko gležnjev smo gazili po prahu. Kako še le more biti po teh cestah v deževni dobi, ko se pretvori mehki prah v jezero cokastega blata! V Campo Grande je bilo za nas že pripravljeiih 6 v taistih krajih običajnih voz s krepko volovsko vprego, 6 jezdnih konj in 12 konj nosačev, ki bi naj bili pri rokah za slučaj, da bi odrekla katera volovska vprega. V notrajnost Brazilije potujejo ljudje le v večjih družbah, en sam bi ne bil nikakor kos vsem težkočam in smrtnim nevarnostim, ki prežijo med potjo nanj od vseh strani po dnevu in po noči. Za oskrbo goveje živine ter konj smo najeli 15 domačinov. Par je že spremljalo vozne karavane do raznih dijamantnih najdišč ob rekah v Matto Grosso. Koliko in s kako prehrano nas je preskrbel za na pot naš finančni minister Davis Graham, je bila njegova zadeva, saj je potoval tudi on z nami. Ekspedicija je bila z vsem potrebnim opremljena, preskrbljena za vse morebitne slučaje in pripravljena za pot koncem decembra leta 1925. Imeli smo seboj zemljevide, kompase, preizkušene stezoslednike in gonjače; slednji so že bili v krajih, kamor smo bili namenjeni. Za potovanje smo si izbrali suho dobo, ki traja po Braziliji od oktobra do marca, potem pa dežuje, reke narastejo, kolovozi postanejo brezna, malarija zalezuje potnika pri vsakem koraku in v deževni dobi se držijo po Braziliji strehe. Kmalu za Campo Grande prične brazilijanska stepa ali pustinja, poraščena s trnjem in s pritlikavim drevjem. Le tu in tam je videti kako revno naselbino, po največ so le samotne koče, v katerih prebivajo naseljenci iz tujine. Brazilija jih je razočarala, niso našli zaželjenega bogastva. Porabili so še to, kar so prinesli ter zaslužili. Taki reveži se naselijo kje v bližini mesta, da si prislužijo s težavno pridelanimi poljskimi pridelki toliko, da se lahko povrnejo nazaj v domovino, odkoder so prišli. Solnce žge po brazilijanskih pustah, da se sploh ne da popisati za evropske pojme o vročini. Kaj vročina v primeri z muhami in mušicami, takozvanimi moskiti, ki so nam sledili v celih oblakih. Že prvi dan potovanja sem bil opikan po obrazu in rokah, da nisem bil več podoben človeku. Če bi mi bilo dano na prosto in bi se ne bil sramoval tovarišev, bi bil pobegnil nazaj in to največ radi prekletih moskitov. Po taistih krajih nastane takoj noč brez naših lepih večerov. Potniki si v noči predvsem zakurijo stražne ognje, ki morajo svetiti celo noč radi kač in jaguarjev. Jaguar ali brazilijanski tiger se klati posebno v nočeh tako gosto, da ni človek nikjer varen pred njegovim zavratnim napadom. Po dnevu pa mrcina krvoločna dremlje ter spi med vejami drevesa ter si zbira moči za nočne pohode in napade. Druga večja opasnost je kačja nadloga, radi katere ne spi nikdo na tleh. Ljudje si razpenjajo tamkaj med dva kola ali drevesa spalne mreže, v katerih so vsaj nekoliko zavarovani pred strupeno golaznijo. Na potu po Braziliji mora imeti človek za noč ogenj in za spanje spalno mrežo, sicer ne bo prodrl daleč v notrajnost, ampak bo postal poprej žrtev jaguarskih zob in kačjega strupa. Nadalje si ne smemo domišljati, da vodijo v notrajnost Brazilije ceste ali kolovozi. Kaj še! Vsaka naselbina, zlata ali dijamantna jama, kjer biva na eni točki več ljudi, si zbere do bližnjega mesta kar po svoje najboljšo smer in po tej prevažajo z voli prehrano ter razne druge nujnejše potrebščine. Kjer je največ sledi koles, tam pravijo, da je — cesta! Kako prekoračijo vozniki potoke in reke, je njihova zadeva in tolikokrat umetnost v iskanju plitvin in za prevoz mogočih obrežij. Smeri za vozove so pač tako izbrane, da pride živina v gotovih razdaljah do pitne vode. Koliko krajevnih šeg ter potovalnih navad nevajenih manjših družb je že pomrlo v brazilijanski stepi od žeje in to le radi tega, ker hlastijo kar naprej do dijamantnih polj ter zlatih jam, ne oziraje se na zareze koles v zemljo. Ne jaguar, ne kače in razna druga s strupenim želom oborožena golazen niso v stepi za pot nika najhujša nevarnost, ampak razne bolezni so oni plazeči se strup, napram kateremu je človek na samotnih potih brez moči. Našteto se ni tikalo naše ekspedicije, katera je bila res dobro založena z vsem in so jo vodili proti cilju preizkušeni možje, ki so že gledali v oči vsem mogočim težkočam ter nevarnostim. Pri vsej dnevni ter nočni pazljivosti so nam poginili vsled kačjih pikov 4 konji nosači ter en vol. Dva pičena gonjača je zdravnik otel z ubrizganjem protistrupa. Na pohvalno plat moram omeniti brazilijansko gostoljubnost v stepi. Kjerkoli smo se oglasili po naselbinah in po posameznih kočah, so nam prihiteli ljudje nasproti z vsem, kar so posedali. Brazilijanski stepni človek je skromen liki Japonec. Leto in dan živi od mleka, črnikastega fižola ter riža. Govejo živino koljejo doma, a uživajo posušeno meso za največje praznike in ob dolgočasni dobi deževja. Hiše so seve najbolj priprosto zgrajene iz kolov, prepletene s šibjem, obmetane z ilovico in pokrite s palmovim listjem. Snaga po bivališčih je postranska stvar. Marsikateri kolonist si drži pri koči nestrupeno orjaško kačo. Golazen skrbno hrani z mlekom ter s kunci, ta mu vrača preskrbo na ta način, da mu preganja cele noči miši ter podgane. Med takimi le prilikami smo se vlekli počasi naprej, da bi z naglico po nepotrebnem ne mučili ljudi ter živali. Po zatonu solnca smo sedeli cele ure krog plapolečih ognjev in poslušali zanimive doživljaje naših spremljevalcev. Pripovedovanja so se nanašala največ na srečno prestane smrtne nevarnosti po divjih pokrajinah ter pragozdih. Obširno sem že razkladal o kačji nevarnosti po brazilijanslki stepi. Mnogo naših nočnih razgovorov se je vrtelo baš krog kač in hočem beležiti dva doživljaja. Enega nam je zaupal vestman Malcolm Dick. Omenjeni je že iskal po južnoameriški državi Venezuela ob rekah dijamante in izpiral zlato. Pridobil si je z najnapornejšim delom nekaj premoženja in se je odpravljal z izkupičkom za dijamante ter zlata zrna proč iz nezdravih krajev nazaj v Severno Ameriko. Zadnjo noč pred odhodom iz dijamantnih grab je spal v svoji koči. Dick je pripovedoval tajinstveno ta-ko-le: »Spalno mrežo sem že bil spravil med drugo ropotijo. Sklenil sem, da bom prebil zadnjo noč med naselbino dijamantnih iskalcev, na tleh, kamor sem natrosil palmovega listja. Trdno zaspim. Nepopisno mučne sanje me izvlečejo iz spanja. Pri zavesti in rahlo odprtih oči zapazim, da mi leži zvita na prsih grozno strupena kača, ki me opazuje in steguje neprestano na dvoje preklani jeziček proti mojemu obrazu. Znal sem, če le vidno trenem z očesom, me bode pošast pičila, umrl bom tekom par minut in ves moj krvovažuljavi nekajletni trud bo zastonj! Minute opazovanja na mojih prsih počivajoče kače so se mi dozdevale cela večnost. Kača je bila mirna, le njen neprestano migljajoči jezik je pričal, da je pripravljena vsak trenutek na naskok. Naenkrat se odpro čisto na rahlo vrata v mojo bajto. Črna človeška prikazen se spusti koj pri durih na vse štiri in se plazi neslišno z golim bodalom med zobmi proti mojemu ležišču. Jasno kakor na dlani je bilo, da me misli neznani napadalec na smrt zabosti zadnjo noč in se polastiti mojega premoženja. Na prsih kačo, proti meni se plazi zavraten morilec ... Da nisem sredi med obema neizbežnima smrtnima nevarnostima zblaznel od groze, je itak čudo! Kaj me je spreletavalo v taistih najtežavnejših trenutkih v mojem življenju, bi vam danes težko popisal. Tolovaj se priplazi skoro tik do ležišča, gleda in se ozira po meni, ne da bi zapazil kačo. V prepričanju, da spim, hušne pokoncu, hoče zamahniti z bodalom proti moji srčni strani, kača se mu ovije krog roke in ga usmrti z enim ugrizom. Koga je razkrinkal kačji strup kot smrtnega sovražnika? Mojega večmesečnega tovariša pri iskanju dragih kamnov, Marka Balhena. Še isto noč sem vstal, si naložil na hrbet prtljago in zginil iz naselbine, kjer me je hotel umoriti pred slovesom prijatelj iz neugnanega pohlepa po denarju. Mene je otel čisto sigurne smrti najhujši sovražnik Brazilijanca — kača.« Zanimivo in ganljivo je tudi poročilo g. Davisa Grahama o njegovem doživljaju v brazilijanskem pragozdu. Naš finančni minister nam je zaupal ob stražnem ognju naslednje: »Jaz in moja dva tovariša smo ravnokar zlagali spalne mreže, ko smo slišali v neposredni bližini cmokajoč glas. Ozrli smo se in zagledali kakih 50 cm visoko opico, ki je stala po koncu in nas opazovala. Krog pasu ji je bingljal kos vrvice. Žival se je kretala pred nami brez najmanjšega strahu, mahala je z roko naprej po goščavi, cmokala z jezikom in nas vabila, naj ji sledimo. Iz obnašanja opice jo bilo sklepati, da gre za udomačeno žival. Ko me je še pocukala za hlače in me skušala naravnost potegniti za seboj, se nismo dalje obotavljali in smo ji sledili z indijanskima vodnikoma. Skoro eno uro smo se plazili skozi najbolj goste goščave pragozda, ki je bil poln najčudovitejšega živalstva ter rastlinstva. Opica je bila pred nami in navadno se je poganjala po opičji navadi z ene veje na drugo. S sekirami smo si morali izsekavati pot, da smo mogli naprej skozi grmovje in močvirje, ki je bilo križ in kraž prerasteno z ovijalkami. Žival se je neprestano ozirala, če ji sledimo. Pred nami so se skrivale kače, škorpijoni ter orjaške žuželke, opice, papagaji in vse mogoči ptiči. Slednjič je postala goščava pragozda le redkejša. Skozi vejevje in listje so že lahko prodirali solnčni žarki. Znašli smo se na solnčni jasi pred iz bambusovih palic spleteno kočo. Naš opičji vodnik je zginil takoj skozi luknjo pri strehi v notrajnost. Trkali smo na vrata, klicali, a nikdo se ni oglasil. Smo pač udrli vrata in zagledali nekaj strašnega. Majhna soba je bila vsa prepletena s pajčevino in po stenah so begali liki človeška roka veliki pajki. Iz enega kota koče nas je zrla nemo iz spalne mreže — človeška lobanja. Na klice opice smo si napravili pot skozi pajčevino. V mreži smo zapazili okostnjak, zavit v borne ostanke obleke. Pri nogah kosti je čepela opica — naša vodnica. Poleg spalne mreže je visela zarjavela puška. Pod njo sta ležala na tleh dva revolverja, ostanki tašk za patrone, indijanska sulica, lok in puščice. Priprosto orožje si je napravil sam neznanec, ko mu je pošlo strelivo. Odkrili smo še pločevinasto škatlo, ležala je poleg okostnjaka, v njej je bila posušena kačja koža in nato napisano nekaj z ogljenčkom v portugalskem jeziku. Črke so bile že precej nečitljive, a vendar se je dalo z dostavkom prečitati to-le: »Ravnokar me je pičila ena najbolj strupenih kač. Dobro vem, da bom živel samo še nekaj minut. Ako me bo kdo odkril v tej samoti, naj zna, da sem morilec ministra (ime nečitljivo). Za zločin sem se bridko pokoril in umiram popolnoma sam v divjini. Da sorodniki tudi pri moji smrti ne bodo imeli radi mene kakih sitnosti, zamolčim tudi svoje ime.« Datum nečitljiv. Podpis se je glasil: »Nesrečen študent.« Udomačena opica nam je mirno dovolila, da smo brskali po žalostni zapuščini. Ko smo hoteli sneti s stene spalno mrežo, da bi zagrebli kosti nesrečnega neznanca, je začela cviliti na ves glas in je skušala ugrizniti, če se je kateri dotaknil mreže. Šele tedaj, ko smo pustili mrežo na prvotnem mestu, se odstranili iz sobe in zaprli za seboj vrata, se je pomirila opica. Oddaljajoč se od kočure, smo čuli zadovoljno opičje cmakanje, ki je značilo radostno oznanilo, da bode stražila še naprej gole kosti in s tem rajnega gospodarja ...« Po izpovedi nekaterih gonjačev smo se bližali počasi naselbinam iskalcev dijamantov ob še dokaj neraziskani reki Rio das Garcas. Naše potovanje se je zavleklo in smo bili na potu skoro tri tedne. Presneto slaba bi nam bila predla, da niso bile naše zaloge dovoljne in če bi nas bile ovirale hujše plohe. Celi čas nas je spremljalo žgeče brazilijansko solnce, mučili so nas nesrečni moskiti, vozili smo se proti večji naselbini, kjer nas je čakal daljši odmor, da si opomoreta človek in žival za pot skozi pragozd, skozi katerega smo morali, če smo hoteli do bajniih zlatih najdišč. <center> — — — </center> Naša karavana se je ustavila na prvi dijamantni naselbini, ki je trgovsko središče obširne okolice in nosi ime »Café«. Beleženo ime se je oprijelo skupine koč po reki, ob kateri leži in je voda rjavkaste barve kakor kava. Bajte so v Café po brazilijanskem stepnem načinu iz kolov, šibja, ometane z ilovico in pokrite s palmovimi listi. Celo kino in bivališče zdravnika smo izsledili v tej naselbini. Naša karavana se ni zmenila za umazane kočure. Zapeljali smo vozove na obširen travnik ob reki, kjer je bilo bolj vlažno in za konje ter govedo dovolj paše. Postavili smo šotore, zabili v nje kole, med katere smo razpeli spalne mreže. Kačji golazni niti tukaj ni bilo zaupati. Predvsem smo se pošteno okopali, nasitili in prijavili policijski stanici, ki čuva z zapadno brezbrižnostjo ter malomarnostjo v trgovskih središčih nad življenjem ter skromnim imetjem številnih izseljencev. Drugo jutro smo odjezdili kakih 20 km od postojanke Café, da si ogledamo na licu mesta ob reki Rio das Garcas način pridobivanja dijamantov. Pot do najdišča dijamantov ni bila baš udobna. Treba je bilo prekoračiti nekaj potokov ter vod, predno smo se približali toku Rio das Garcas, o koje dijamantnem bogastvu so krožile po celi Južni Ameriki bajne vesti. Na prvi pogled nam je bilo jasno, da izvabljajo deroči reki dijamante s potapljanjem in z izpiranjem. Številni tukaj zaposleni delavci so nas sicer pozdravili, a koj nadaljevali z delom. Iskalci dijamantov so same do šklebetajočih kosti izmozgane pare, ki so se nateple v divjino iz vseh delov sveta. Največ je pa seve domačinov Mulatov ali mešancev. (Mož zamorec in žena bela, ali nasprotno.) Belokožci so po pretežni večini taki, ki bi tukaj radi z vso naglico obogateli in taki, ki so se zatekli v neznan svet pred doma jih zasledujoče pravico. Po dijamantnih najdiščih nikdo ne vpraša: Odkod si, kaj si bil, čemu si pribežal v te kraje? Glavno je, da se drži uboga ter od bridke usode preganjana reva zakonov divjega zapada. Prestopek zoper tujo last in življenje kaznuje tu mešanica ljudi kar sama s — smrtjo. Ravno radi brezobzirne strogosti postav divjega zapada si med iskalci dijamantov vsakdo premisli, da bi izmaknil tudi najmanjšo stvar, ali napadel sotovariša. Delavci prebivajo po prej opisanih kočah, katere si gradijo po dva, trije in še več skupaj. Uživajo fižol ter riž, katera zalivajo ob raznih prilikah z žganim alkoholom. Prej sem že omenil, da iščejo dijamante po teh krajih na dvojen način. Oglejmo si nekoliko iskanje dijamantov s pomočjo potapljaških aparatov. Ta način pridobivanja je zelo — zelo težaven, smrtno nevaren in se ga poslužujejo v tem poslu izurjeni ter krepki ljudje. Potapljaške naprave so zopet dvojne vrste: Ali si obleče iskalec popolno potapljaško obleko s svinčenimi čevlji vred ali pa si nadene samo polovico aparata: oprsje ter šlem na glavo. V tej zadnji opremi se potapljač lažje ter prostejše giblje. Reka Rio das Garcas je velika, deroča, globoka 8—10 m ter dela opasne vrtince. Na dnu kanalov ali vrtincev je pesek, ki hrani dijamante in tega spraviti iz globine ter ga preiskati z vso natančnostjo, je delo potapljačev. Preko reke potegnejo železne vrvi, na katere pritrdijo čolne. Iz čolnov skačejo potapljači v vodo. Pod vodo so prepadi in radi tega jemljejo potapljači seboj lestve. Ko je dospel potapljač na dno in na sredino reke, kjer je pesek, pritrdi vrv, da ne zgreši poti nazaj. Krog zapestja ima tudi motvoz, ki vodi navzgor in na katerem visi vreča. Če je prišel do ugodnega peska, ki je večkrat strnjen v kamen, pocukne za vrv vrečo, jo napolni s peskom in tovariši v čolnu jo potegnejo kvišku. Dober potapljač je lahko 3—4 ure pod vodo in napolni 20—30 vreč. Iskalci vidijo na dnu reke skozi potapljaški šlem dobro, le mraz jih muči. Vsekako iskanje dijamantov pod vodo ni lahko in je zelo nevarno. Reka je globoka, deroča in na dnu preprežena s skalami. Bogznaj koliko dijamantnih potapljačev je že smrtno ponesrečilo, a to prav nič ne oplaši drugih. Nedavno pred našim obiskom ob Rio das Garcas se je spustil potapljač pod vodo, kjer je zašel med dve skali. Ob bregovih reke so se takoj zbrali vsi iskalci, da bi rešili tovariša. Na pomoč prihiteli so se trudili z vsemi močmi, da bi izvlekli ponesrečenega, pa je bilo vse zaman. Konečno se je še odtrgala cev, po kateri dobiva potapljač zrak in nato so morali prenehati z reševalnimi deli. Celih 16 dni je ostal nesrečnež med skalami. Po deževju narasla voda, valovi in večji vrtinci so pognali truplo na površje. S pomočjo vreč izpod vode potegnjeni pesek izpirajo, ko so zbrani čolnarji in potapljači. Ako so izsledili dijamant, oddajo strel iz revolverja, katerega nosi vsak iskalec pritrjenega za pasom krog ledenj. Od vsakega dijamanta dobi potapljač 40 %, 60 % mora izročiti lastniku potapljaškega aparata. Pri enem potapljaškem aparatu je zaposlenih 6—8 mož. Če zadenejo na kako res bogatejše dijamantno mesto, potem se zbere krog aparata tudi 12—20 iskalcev. Strast za hitrim bogatenjem tako prevzame potapljače, da se ne zmenijo za previdnost. Celo to se dogaja, da se poženejo pod vodo pijani potapljači, tamkaj zaspijo in jih je treba reševati z največjim trudom. Drugi in počasnejši način iskanja dijamantov je s kopanjem ob reki in s skrbnim izpiranjem nakopanega peska. Predno prodre delavec do peska, ki hrani dijamante, je treba razkopavati dalje časa in še po tolikem trudu je veliko vprašanje, če bo sploh zadel na pesek in dijamante. Življenje teh poslednjih dijamantnih kopačev je trdo in zelo — zelo mučno. Ne glede na nevarnosti, od katerih je taka uboga para obdan, se predajajo po cele mesece praznim upom na bajno srečo in to pri nezadostni, nezdravi hrani, večkrat celo gladujejo po cele dneve. Najslabše se godi novincem, ki so se prebili skozi divjino brez cvenka v žepu, tolikokrat bolni, ali po naporih tako oslabljeni, da niti na delo ne morejo. Take reve so navezane po cele tedne na lov, a še ta je tamkaj težaven, ker se je zverjad pred človekom že razbežala ter se poskrila. Če se pa novodošlemu vendar posreči, da dobi delo pri kakem dijamantnem podjetju, mu da podjetnik le prosto hrano in en del od najdenih dijamantov. Polovico izkupička za prodane dijamante prejme podjetnik, polovico kopači. Ceno navadno določi dijamantni trgovec, ki je seve dobro znan s podjetnikom. Da so pri takem postopanju delavci opeharjeni, je jasno. Delo novinca podjetnik po možnosti izrablja in nakaže takemu revežu delo na kraju, kjer so potrebna dolgotrajna preddela. Pri slabi hrani in še slabšem stanovanju sirota toliko trpi, da navadno ne zdrži dolgo in zbeži z dela, preden se je dokopal do enega dijamanta. Nikoli ne pošljejo novodošlih na mesta, ki se že izrabljajo. Za izbiranje dijamantov iz peska kličejo podjetniki izurjene iskalce, ki se ne ukvarjajo s preddeli trudapolnega in globokega kopanja. Treba še pomisliti, da traja v taistih krajih deževna doba od oktobra ali novembra do februarja ali marca. V teh mesecih se delo znatno skrči in so mogoča le preddela, kakor izkopavanje plasti nad peskom, napeljava vode itd. Za tako delo daje podjetnik delavcem samo hrano. Ker v deževni dobi ne stikajo za dragocenimi kamni, delavstvo nima denarnega zaslužka. Eden najvažnejših činiteljev v bornem življenju iskalcev dijamantov je vprašanje prehrane. Tujci, ki prihajajo v dijamantne poljane, si domišljajo, da bodo živeli na lahko roko od lova, kakor je to res bilo pred leti, ko so se naselili ob reki prvi srečni najditelji dijamantov. Danes je v bližini reke, kakor že omenjeno, zelo malo divjačine. Več izgleda nudi ribolov, a je preveč zamuden. Pod takimi okoliščinami je navezan iskalec na prodajalno, kjer mora plačati vse drago in takoj v gotovini, če hoče izrabljati dijamantno najdišče na svoj lasten račun in dobiček. Oprema prostega ali samostojnega iskalca je po možnosti priprosta. Razven potovalne obleke, močnih čevljev z usnjatimi gamašami — domačini večkrat niti teh nimajo — še ima seboj eno delovno obleko in dvojno perilo, da se vsaj lahko preobleče. Dalje dva lonca za kuhanje fižola ter riža, par odej in spalno mrežo. Poleg tega še nekaj zaloge fižola ter riža, sladkor, kavo ter sol. Če ima svojega konja, še nekaj koruze za konja. Njegovo orodje tvorijo: enkrada, rallo in batea. — Enkrada, motika, služi za razrahljanje gramoza. Takozvani rallo je lesen zaboj. Visok je 10—12 cm, dolg 1 m, širok pol m. Pločevinasto dno je enakomerno preluknjano ter tvori rešeto. V rallu izpirajo nakopani pesek. Večje kamenje odstranijo z roko, kar pa preostane, vsiplje iskalec v bateo. Batea je lonec, katerega suče voda v krogih. Liki v vrtuljaku sukani pesek se med seboj razloči po teži. Dijamanti so najtežji in radi tega obležijo najbolj na dnu. Od časa do časa odmeče delavec iz bateje zgornjo plast, ki je brez vrednosti. Označeno postopanje nadaljuje tako dolgo, dokler preostane le še malo peska v bateji in tega skrbno preišče glede dijamantne vsebine. Pri opisovanju pravega iskalca dijamantov ne smemo pozabiti na njegovo orožje: težak nož za trebljenje grmovja, samokres ter puško. Razmeram in podnebju odgovarjata najbolj revolver na boben in karabinka. Če še poseda dijamantni rudar šotor, potem je njegovo življenje v divjini bistveno olajšano. Pod označbo »šotor« je treba razumeti 4 m dolgo, 2 m široko in za vodo neprodirno platno. Razprostrto na palicah ali med dvema drevesoma tvori dobro obrambo napram dežju ter rosi, ki pada tukaj pred vzhodom solnca v znatnih količinah. Značilna je še pravica, ki dopušča, da lahko vsakdo brska za dijamanti in to po vrtih, dvoriščih in celo pod tujimi prebivališči. Lastnik koče je v takem slučaju prisiljen, da se izseli brez odpora. Pod njegovo hišo najdeni dijamanti so last najditelja. Povsod ob bregovih reke leži raztrošeno orodje, večji in manjši kupi peska. Nobenemu niti na misel ne pride, da bi stegnil roko po tuji lastnini v trdni zavesti, da bi ga v takem slučaju doletela sigurna smrt. Če jezdiš po pokrajini ob Rio das Garcas, boš lahko podil konja cele dneve po površinah, kjer je vse polno dijamante vsebujočega peska. Nehote se boš vprašal: Zakaj tal tukaj boljše ne izrabljajo in ne pripeljejo na lice mesta strojev, ki bi opravljali posel hitreje in natančneje? Na to vprašanje priprosti Brazilijanec ne zna odgovora. Izkušeni iskalci dijamantov trdijo, da gre pri dosedanjem najbolj priprostem načinu pridobivanja dijamantov 20 odstotkov dragocenih kamenčkov v zgubo. Vrednost in izkupiček za dijamante sta zelo različna ter se neprestano menjavata. Da gre skakanje v dijamantnih cenah vedno le na škodo delavske reve, je povsem razumljivo. Po barvi so dijamanti beli, zeleni, modri in roza. Manj vredni so sivkasti ter rumeni. Hlastanje po dijamantnem premoženju se navadno ne veseli pravega teka. Izkupiček za prodane dijamante nima obstanka v žepu. Kjer se zbere ob reki po 1000 iskalcev, tjakaj se natepejo tudi kavarnarji, krčmarji, igralci na karte ter vse polno sumljivih žensk. Rudar zaigra, zapije ali zapravi z ženskim spolom en dan in eno noč, četudi se je poprej krvavo trudil za denar z vsemi močmi po celi mesec in še več. Iskalcev, ki bi res obogateli z izkupičkom za dijamante, je presneto malo, ker so to lahkomiselni in zapravljivi ljudje. Zdravstveno stanje ob dijamantnih rekah po Braziliji raztresenih ljudi je pod ničlo. Skrajno škodljivo vplivata na človeško telo že vroče ter mokro podnebje in nezadostna ter slaba prehrana. Premnogo iskalcev dijamantov postane žrtev jetike in spolnih bolezni. Zdravljenje je otežkočeno. Po teh revnih naselbinah sploh ni zdravnikov. Če se pa kateri zadržuje v kakem manjšem mestecu ali selu, so njegove denarne zahteve tako visoke, da jih ne zmore oboleli iskalec. Še eno gorje večkrat neusmiljeno zadene uboge iskalce dijamantov in to so tolovajske bande, ki se nazivajo: revolucijonarji. Po več sto delamržnežev, razbojnikov in sploh sumljivih ljudi se strne v eno družbo. Banditi so oboroženi z dobrimi puškami ter strojnicami. Podajo se v notrajnost dežele, kjer ropajo ter požigajo po farmah in plantažah, oznanjujoč nekako revolucijo proti obstoječi brazilijanski vladi, kar je pa seve samo krinka in povod za najbolj grozovita tolovajstva. Ko so enkrat opustošeni veleposestniki, se loti ta svojad iskalcev zlata in dijamantov. V dobro oboroženi premoči pobijejo rudarje in jim odvzamejo dragocene kamne ter zlata zrna. Če prodre enkrat v dijamantne divjine glas, da so blizu revolucijonarji, se zbere ter združi vse, kar je za mirno življenje, in se poda v neizprosen boj z banditi. Take bitke končajo brez usmiljenja za ene ali druge, kdo je pač zmagovalec. Eno leto pred našim prihodom v Café so zmlatili združeni poljedelci in rudarji 200 glav broječo kompanijo revolucionarjev. Iz zasede premagane in zajete so pobili zmagovalci do zadnjega moža. Ujetnikov ti krvavi obračuni ne poznajo. <center> — — — </center> Čas odpočitka in priprave za prodiranje skozi pragozd smo uporabili, da smo se poučili o prilikah, ki nas čakajo v bližnji bodočnosti. Seznanili smo se nadalje prav kmalu pod našimi šotori s še hujšimi nadlogami nego so moskiti. Neko noč je nekaj zagomazelo po celem mojem telesu, kakor bi me obdelavale tisočnoge živalice. Ves preplašen sem planil po koncu. Bleda mesečna svetloba je prodirala ob straneh v šotor. Ob svitu meseca sem prepoznal, da sem pokrit z majhnimi lazivci, ki me grizejo in njih ugrizi me skelijo po celem telesu, da sem skakal, kakor bi me ščipal z gorečimi kleščami. S par skoki sem dosegel ogenj na sredini šotora in pognal vanj z obema rokama suhega dračja. Z brisačo sem se pričel drgniti po rokah, otepati po nogah ter sem zapazil, da je postal naš šotor žrtev nočnega napada mravelj. Vsak ugriz teh majhnih, neznatnih živalic povzroča radi kisline, katero spustijo v ranico, rdečkaste otekline, ki skelijo liki žerjavica po več ur. Moja spalna mreža in odeje so bile tako na debelo pokrite od mravelj, da se je zdelo, kakor bi hotele živalice odvleči ležišče. Po stenah šotora je tekalo na milijone golazni, ki je uničevala z neverjetno naglico vse, kar je tamkaj viselo. Medtem so že bili tudi tovariši na nogah. Z združenimi močmi smo podkurili mogočen ogenj in pristavili velik žehtar vode. Skušali smo pregnati z otresanjem presnete zajedalce, a je bilo vse zastonj. Nočno obleko smo morali strgati z naših teles, na katera so silila z vso besnostjo vedno nova krdela. Z vrelo vodo smo pričeli polivati kupe valečih se mravelj. Svežega listja in dračja smo nametali na ogenj, da bi pregnali neustrašene vsiljivce z dimom, kar se pa ni obneslo. Dim je pregnal nas iz šotora, mravlje se zanj niti zmenile niso. Preostanek noči smo morali prebiti zunaj na prostem brez ogrinjal ter obleke. Po šotoru so gospodarile uničevalno procesije mravelj do jutra, ko je nehal napad. Po svitu jutranje zarje smo videli, da nam je uničila nadloga šotor in vse, kar je bilo v njem, izvzemši kovinaste predmete. Šotor je bil preluknjan liki rešeto, istotako odeje, obleka, papir in sploh vse, kar je bilo le količkaj mehkejše ter manj odporno. Dva lovca sta oddala strela. Po šotoru je skočila zverina visoko v zrak, coknila na tla, bolestno zarjula in po njej je bilo. Vestmani so se bližali previdno ustreljeni mački in dognali, da je zadeta na smrt. Drugo jutro, ko so žival odrli, so videli, da je bila jaguarka. Nekdo jo je bil že obstrelil v prednji del prs. Krogla je obtičala in rana se je grozno ognojila. Jaguarka bi bila itak kmalu poginila vsled posledic prvega zadetka. Nabrani gnoj je žival žgal, bila je vsled onemoglosti izstradana, plašila jo je nevihta, v skrajni sili in v neznosnih bolečinah se je zatekla pod najbližjo streho zunaj na travniku. O redkem obisku jaguarke smo še dolgo razpravljali. <center> — — — </center> Naš odpočitek v naselbini Café med iskalci dijamantov se je bližal koncu. Če smo hoteli doseči pred deževno dobo naš cilj — zlato dolino, smo morali na noge in naprej ob reki Rio das Garcas skozi pragozd ter dalje in dalje, kakor je označil pot pri tamošnjih Indijancih preminuli belokožec, ki je videl suho zlato na površju zemlje. Po nasvetu domačinov smo zamenjali naše voze za mule in konje, ker z vozom skozi tajnosti brazilijanskega pragozda še ni doslej najbrž nikdo poskusil. Kakor ribje oko čistega jutra se je podala naša karavana na pot iz naselbine Café po stepi, preko vod in potokov do reke Rio das Garcas, kjer smo srečavali iskalce dijamantov. Prodirali smo navzdol ob reki, ki se vije pred izlivom v mogočen pritok veletoka Amaconas skozi pragozd. Pot je bila res težavna. Prav hvaležni smo bili domačinom za nasvet zamenjave okornih vozov z mulami ter konji. Prekoračili smo že toliko mest, kjer bi z vozom nikamor ne mogli. Tod gotovo še ni škripal nikdar kak voz, saj zarez od koles ni bilo videti nikjer. Zadnji ljudje, katere smo srečali, so bili posamezni iskalci dijamantov. Od teh smo zvedeli po tridnevnem bolj počasnem romanju, da bomo kmalu v pragozdu in da je obsežen, da menda sploh ni iz njega izhoda. Po jasah pragozda bivajo več ali manj divja indijanska plemena, ki ne želijo nobenih stikov z belokožci. Prerokovanja za pot iz ust zadnjih ljudi res niso bila razveseljiva, a smo le šli naprej in naprej ob reki, ki nam je bila edini kažipot, od katere se nismo smeli ločiti že radi pitne vode ne. Po moji glavi se je premetavalo križ-kraž, kar sem čital ter čul o čarobnih tajnostih pragozda. Hrepenel sem s polno dušo, da vidim in se prepričam na lastne oči, ali hrani ter čuva neizmerni obseg drevja ter rastlinstva tolikanj povdarjene zanimivosti, lepote, skrivnosti ter nevarnosti. Pred zavalovanjem reke v temo in tajinstvenost pragozda smo taborili in prenočili. Zjutraj na vsezgodaj se je spustila naša karavana v svetišče popolne negotovosti in mogoče celo žalostnega pogina! Obrežni pragozd ob obeh straneh reke je bil še nedotaknjen in ga je lažje prekoračiti, kakor že enkrat posekano hosto. Nikoli ne bom pozabil na skrivnostno svečanost te goščave. Jaz, ki sem zrasel v evropskih mestih, nikoli nisem mogel niti sanjati o tako visokih drevesih in mogočnih deblih. Kakor krasni stebri so se ponosno dvigala visoko nad našimi glavami. Oko je komaj segalo tjagor, kjer so se spletale njih veje v visoke oboke ter je vstvarjalo zelenje neprodirno senčnato streho, skozi katero je le tu in tam prodiral zlat solnčni žarek, ki je spuščal ozko, trepetajočo, bleščečo sled v veličastno temo. Umolknili smo in postali resni, med tem ko smo neslišno jezdili po mehki, debeli preprogi iz trhlih rastlin. Če bi bil potoval sam, ne bi bil znal za imena teh gozdnih orjakov, a moji tovariši so mi kazali cedre, velika bombaževa drevesa, rdeč les in vse ostale nebrojne rastline, s kateremi je postal ta del sveta za človeški rod poglavitni dobavitelj vseh rastlinskih sirovin. Živo pobarvane orhideje in čudesno slikovite plezalke so se vzpenjale po temnih deblih, in tam, kjer je padal slučajno bežni solnčni žarek na razkošne temnoplave cvete slaka, se mi je zdelo, da doživljam uresničene sanje o pravljični deželi. Sleherno, temi sovražno življenje hrepeni v teh neizmerno razsežnih gozdovih po luči ter se bojuje za njo. Vsaka, tudi najmanjša rastlina, se zvija in vzpenja proti zeleni površini ter se mora mukoma oprijemati močnejših in večjih bratov. Plezalke so tu izredno bohotne in velike. Tudi rastline, ki ne spadajo drugod med ovijalke, se tu naučijo rešiti se muke teme, in tako lahko vidimo, kako se ovijajo okoli cedrovih debel navadna kopriva, jasmin ter celo jacitarapalma, da bi se povspeli do vrha drevesa. Nobenega živalstva ni bilo opaziti med temi veličastno izpeljanimi oboki, ki so se nam odkrivali med potjo. Neprestano brenčanje visoko nad našimi glavami je pričalo, da biva tam v solnčni luči pisana množica opic in kač, ptic in lenivcev, ki so morali začudeno gledati naše pritlikave postave v neizmerni senčnati globini. Ob solnčnem zahodu in vzhodu se je razlegalo kričanje opičjih čred, hreščeče so se oglašali papagaji, med tem ko se je slišalo ob vročih dnevnih urah kakor šumenje oddaljenega morja samo glasno brenčanje mrčesa; sicer pa ni bilo opaziti nobenega gibanja med veličastnimi, velikanskimi debli, ki so se počasi izgubljala v temni daljavi okrog nas. Največji in najlepši utis je napravil name naravnost čarobni cvet orhidej, katerega smo tolikokrat srečali in vsak je bil drugačen, lepši ter še bolj očarujoče učinkujoč. Ker sem izražal na glas toliko začudenje pri srečanju z orhidejami, mi je rekel naš vodja Davis Graham, da ni nič kaj posebnega, če jaz žarim občudovanja pri pogledu na orhideje, ki so napravile najmogočnejši utis celo na kralja Salamona. Prepričan sem bil, da me hoče dobri gospod potegniti, ko vlači v zvezo svetopisemskega kralja Salomona z južnoameriško orhidejo. Prosil sem ga, naj mi pove kaj o orhidejah, o katerih mi je bilo znano samo ime in to, da cvetejo po pragozdovih ter džunglah kot zajedavke na drugih drevesih. Gospod Graham se je odzval moji prošnji ter razgrnil pred menoj v obširni razlagi vse, kar mu je bilo znanega o tem bajnem cvetu. Pripovedoval je nekako takole: »Ko se je pripravljala kraljica iz Sabe, da poseti kralja Salomona, se je domislila, da zlato za tako modrega vladarja nikakor ni primerno darilo. No stotine nasvetov glede obdarovanja je bilo predloženih od okolice kraljice, a nobeden ji ni bil po godu. Slednjič ji je svetovala priprosta dekla orhideje. Kraljica se je oklenila tega nasveta. Pustila je izkopati drevesa, na katerih so rasle orhideje in je peljala seboj kar celo drevje. Njena karavana je zgledala kakor potujoči gozd. Kralj Salomon je duhal nepopisno prijetni vonj orhidej in občudoval barvo, ki je rahla in vendar tako bogata, da je bil modri kralj kar očaran od rajskega cvetja orhidej. Privlačnost orhidej je preživela večtisočletno dobo. Dragoceno kamenje iz Salomonovih časov je zakopano po grobnicah že davno pozabljenih kraljev, kras orhidej živi še danes. Cela premoženja izdajajo za orhideje. Eden cvet stane 30 Din ali pa tudi 20.000 Din, kako redek je pač. Iskalci orhidej žrtvujejo celo življenje, da izsledijo le en sam cvet, ki predstavlja posebno redkost. Nabiralci orhidej po džunglah: Južne Amerike, po otokih pod Indijo po Sumatri, Borneo in na Madagaskarju ob Južni Afriki doživijo mnogo več, nego lovci na slone, leve, tigre in gorile. Orhidej je na tisoče in tisoče vrst. Med izcedne posebnosti prištevajo cvetje, ki sliči malim ptičem in metuljem z razprostrtimi peruti. O južnoameriškem nabiralcu orhidej pripovedujejo: Nastopilo je deževje. Približal se je čas, ko bi naj odpotoval, a še ni našel dragocenega in redkega orhidejnega cveta. Indijanec mu je prinesel zbirko takih 100 komadov. Med temi je bila tudi orhideja, kakoršne še ni bil videl. Vzel jo je v roko, da bi jo natančneje ogledal radi izredne lepote. V mračni svetlobi ki je prodirala skozi goščo ovijalk, so se svetlikale barve Cveta, kakor bi bile žive. Imel je pred seboj najlepšo orhidejo, kar jih je kedaj videl. Naenkrat se je pričelo na listju cveta nekaj gibati. Nabiralec je vrgel čudno gibajočo se stvar proč in skočil na stran. Kar je obdržal v roki, sploh ni bila orhideja, ampak ena najbolj strupenih kač. Najbolj čudovita lastnost orhideje je ta, da zna natančno prevzeti obliko drugih rastlin ter živali. To spreminjanje cveta ni ničesar drugega nego naravna samoobramba. Vsaka džungla po Mehiki, Panami, Ekvadorju, Braziliji, Orinoku in Madagaskarju je že zahtevala smrtne žrtve iz vrst strastnih nabiralcev orhidej. Iskalci tega tolikanj redkega cveta imenujejo z največjim spoštovanjem imena pionirjev, onih mož, ki so se odrekli po cela leta civilizaciji, gledali neprestanim nevarnostim v oči, da bi odkrili nove, še nepoznane vrste orhidej. Iskanje orhidej je vedno združeno z naravnimi nevarnostmi kakor: sovražni domačini, mrzlica, divje zveri, strupene žuželke ter kače. Orhideje rastejo in cvetijo največkrat na vrhu visokih dreves. Kolikokrat nastane za iskalca vprašanje: Ali naj spleza na drevo v pragozdu, kjer je sigurno gnezdišče kač? Ako se ne more polastiti cveta s pomočjo lasa, mora drevo podreti z orhidejami in kačami vred, kakor je to storila kraljica iz Sabe. Anglež Hamlin je iskal orhideje po otoku Madagaskarju. Zadel je pri tem poslu na posebno težkočo. V pokrajini Moyambassa na omenjenem otoku je vztrajal ondotni kralj na tem, da se mora zvezati Anglež, če hoče ostati tamkaj, s kraljevo rodbino. Hamlin je prevzel čast poglavarja in se je podvrgel obredu, ki je predpisan za sklep krvnega sorodstva s kraljem. Kralj je poslal na lov za orhidejami svojega svaka, zapretil pa je Angležu, ako se bo svaku kaj pripetilo, bo nosil on odgovornost. Istočasno je opozoril kralj krvnega brata na jaguarje, ki prežijo po džunglah in so na Madagaskarju posebno krvoločni. Svarilo ni bilo zastonj. Jaguar je mežikal s kraljevim svakom ter si ga je privoščil s kožo in z lasmi vred. Kralj je zvedel o smrtni nesreči. Zapovedal je, da se mora radi nje pokoriti Hamlin. Dal mu je na izbiro: Hoče li, da ga namažejo z oljem in sežgejo na grmadi, ali pa mora prevzeti celo družino od zveri povžitega svaka? Anglež se je odločil za prevzem družine. Fostermann, nemški nabiralec orhidej, je odkril nad 40 vrst. Nekega večera se je nahajal v goščavi v Siamu v Indiji. Pred zatonom solnca je še gledal skozi daljnogled in je izsledil krasno orhidejo visoko na drevesu. Bal se je, da bi ne mogel dognati drugo jutro pravega debla. Razdelil je celo družbo na dva dela. Eden od spremljevalcev se je podal naprej, da bi poiskal taborišče, Fostermann je ostal pri drevesu. Naenkrat mu je udaril na uho pretresljiv krik. On in njegovi ljudje so brzeli na pomoč. Odkrili so sled tigra in ničesar drugega. Tovariš je zginil. Drugo jutro so prodrli globokeje v pragozd. Tamkaj so našli preostanke tovariša, katerega je bil zagrabil tiger, raztrgal ter požrl. Smrtni žrtvi je poskrbel Fostermann za vedni spomin na ta način, da je imenoval nesrečni cvet »tigrovo orhidejo«. Ni čudno, če so orhideje med tigri in divjimi glavarji v ceni tako visoko. A tudi tedaj, ako je kedo katero odkril in jo spravil srečno do pristanišča, je prepeljava cveta iz pragozda po morju brezplodna. Od 27.000 iz Južne Amerike na ladje naloženih orhidej sta prestali prevoz v Evropo samo dve. Od pošiljke v Nemčijo, ki je obsegala 1000 redkih vrst s Filipinskega in Bonin otočja so vse ovenele. Vzemimo slučaj, da prestoji katera prevoz po morju in pride v evropski cvetličnjak, ne cvete pod umetno ustvarjenimi pogoji.« Med takim ter sličnim razlaganjem, pojasnjevanjem in pripovedovanjem smo se porivali že dva dni naprej skozi pragozd ob reki, ne da bi bili srečali kako večjo žival na zemlji, ali odkrili kako sled o človeku. In vendar so nam razlagali domačini v naselbini Café in zadnji iskalci dijamantov ob reki Rio das Garcas, da se nahajajo ne predaleč v tej skrivnostni samoti ljudje. Tretji dan našega pohoda skozi pragozdne tajne se je razlegalo po zraku neko čudno, oddaljeno, svečano in enakomerno votlo pritrkovanje, ki se je večkrat pričelo in zopet poleglo tekom dopoldneva. Jezdili in stopali smo eden za drugim, ko smo šlišali prvič ta ropot. Naši gonjači so obstali z obrazi, spačenimi od groze, ter jeli nepremično in molče prisluškovati, kot da bi se bili spremenili v bronaste kipe. »Kaj je to?« sem vprašal. »Leseni bobni«, je odgovoril g. Davis Graham, »o katerih smo čitali že v Los Angeles v opisu doživljajev Mehikanca med pritlikavimi indijanskimi plemeni, ki so edini človeški prebivalci južnoameriškega pragozda. Divji Indijanci zasledujejo neprestano našo pot in najbrž prežijo na priložnost, da bi nas pomorili ter spekli na ražnju.« »Kako pa nas morejo zasledovati?« sem vprašal in uprl oči v mrko, votlo daljavo. Gospod Davis je skomignil z rameni: »Indijanci pač znajo. Imajo že svoj način. Zasledujejo nas. Z bobni se pogovarjajo drug z drugim. Čakajo na priliko, da planejo po nas.« Od vseh strani je bilo slišati 6 ali 7 bobnov. Včasih so brneli jako hitro, včasih zopet počasi. Tu in tam sta se jasno razločevala vprašanje in odgovor. Daleč na vzhodu se je nenadno oglašal boben z drobnim, vedno naraščajočim visokim drdranjem, nakar je donelo v presledkih votlo grmenje od severa. Neprestano ropotanje je razburjalo nepopisno živce, donelo je kakor stalno preteča grožnja. Sicer se ni nič premaknilo v molčečem gozdu. Okoli je bila sama narava, je kraljeval mir in blag pokoj, a nekje daleč onstran temnega rastlinskega zastora je vedno donelo po bobnih oznanjeno svarilo, da gremo — smrtni nevarnosti nasproti. Bobni so brneli in drdrali ves ta dan. Naši obrazi so kazali jasno učinek grožnje. To noč smo se utaborili ob reki, kakro smo mogli in smo se pripravili na napad. Nič se ni zgodilo in ob svitu smo nadaljevali pot, med tem ko se je polegalo bobnanje. Okoli treh popoldne smo stopili nenadoma iz gozdne teme na povsem razsvitljeno jaso. Bila je posuta z nizkimi in okroglimi kočurami — indijanska bivališča. Bajtice so bile iz bambusovih palic ter pokrite s širokim listjem. Videti je bilo sledove pogorišč, a nikjer nobene domače živali, kaj še le človeka! Baš ta popolna izpraznitev človeške naselbine na sredini pragozda ni obetala nič kaj dobrega. Umaknili smo se nazaj v zaščito gozda ter ugibali: Kaj bi in kaj bo? Zavedali smo se vsi, da imajo gozdna indijanska plemena zastrupljene puščice, s katerimi streljajo sigurno. Človek in žival, koga taka ostrina samo oprasne do krvi, sta zapisana gotovi smrti! Indijanci so jo potegnili pred nami, nam pripravili zasedo in v tej nas bodo napadli in postrelili. Davis Graham je bil edini brezpogojnega mnenja: »Korajža velja!« »Od vode ne smemo, da bi obšli naselbino v loku po pragozdu. Če se bomo skrivali kot zajci pod zaščito debel, bodo znali nas od bogznaj kod opazujoči pritlikavci, da se jih bojimo in nam bodo neprestano za petami. Utaborimo se v njihovem selu. Mogoče še divjaki nikdar niso videli belokožca in niso čuli strela. Najbrž so se poskrili oni iz strahu preti nami in nas imajo za kaka nadnaravna bitja. Junaku pripade svet in to je edina rešitev iz pasti pred nami!« Po teh edino pametnih besedah je stopil g. Davis prvi na plan in korakal, ne meneč se za morebitno smrtno nevarnost, naravnost proti naselbini. Njegov korajžni vzgled smo posnel drugi, sledili so nam celo vsi gonjači. Zbrali smo se na sredini sela, kjer je bilo največ praznega prostora in gladko razteptana ilovnata tla. Razvrstili smo se v kolikor mogoče razmahnjenem krogu, da bi bili od vseli strani zavarovani pred presenečenji. Oboroženi smo bili seve s puškami ter samokresi, iz katerih smo oddali dve salvi v zrak, da sta zavalovili daleč daleč po pragozdni tišini. Na sredini kroga smo zanetili plameneč ogenj ter pričeli ob skrbnem zastraševanju s krepčanjem naših vsled neznane nevarnosti ozebelih teles. Cele ure smo že počivali, ne da bi bili čuli ali opazili kake znake povratka Indijancev in njih nenadnega napada. Celo noč smo kurili stražni ogenj ter pretrgoma dremali v stalni pripravljenosti, da se branimo za slučaj napada. Niti drugo jutro, ko smo se odpravljali naprej, nam ni prekrižal poti kak Indijanec, o katerih smo znali, da morajo biti kje v bližini, iz katere nas opazujejo. Naša karavana se pomaknila ob reki naprej, ni srečala celi prihodnji dan žive duše, niti nas ni plašilo neprijetno bobnanje. Noč smo prebili povsem mirno. Drugi dan popoldne se je odprla pred nami ob obeh straneh reke jasa. Ob obeh bregovih vode smo zagledali hišice Indijancev, čisto skrite v krasotah gozda. Neustrašeno smo jo rezali naprej in opazovali, kako so bežale majhne človeške postave proč od reke proti obem naselbinam in vpile iz polnih grl: »Vai — Vai!« Nobeden si ni mogel raztolmačiti krika, ki je gotovo značil začudenje nad prihodom neznancev Gospod Davis je krstil kričače za Vai-Vai-Indijance. Ob reki smo videli indijansko prometno sredstvo: iz enega debla za 20 ljudi izdolben čoln. Obe naselbini ob desnem in levem bregu reke sta odmevali Vai-vai klicev. Preplašeni Indijanci niso kazali nikakega sovražnega razpoloženja napram nam. Utaborili smo se ob reki, nočili mirno. Drugo jutro smo se skušali približati pritlikavim ljudem, katerim smo ponujali majhna ogledala, nožiče, razne neznatne predmete iz medi itd. Dolgo je trpelo, predno se je upal prvi, da je pobral čudežno ogledalce in zbežal z njim med ostale, ki so vpili svoj: Vai-vai! S tem je bil led prebit. Divjaki so se upali eden za drugim po darila, tekli z njimi v koče in se zopet prikazali z večjo zaupljivostjo. Tri dni in noči smo prebili med Vai-Vai-Indijanci, s katerimi se sicer nismo mogli porazgovoriti, a s kazanjem smo zvedeli od njih marsikaj in radevolje so nam razkazali svoje kočure, orožje in čolne. Prej sem že omenil indijanski čoln, v katerem se giblje Vai-Vai-Indijanec z občudovanja vredno spretnostjo in zna premagati vse težkoče in nevarnosti reke. Skrivališča za čolne, ki so njihovo edino prometno sredstvo, so tako skrita, da jih oko Evropejca pri vsej pazljivosti ne more opaziti. Reka in pragozd dajeta Indijancu vsakdanjo hrano. Moko za kruh pridelujejo ženske iz korenin manioka rastline. V vsaki okrogli bajti prebiva več družin. — Družinski poglavar ima v koči svoj častni sedež. Vsa hišna dela opravlja ženski spol; moški se pečajo z lovom in z bojevanjem. Oboroženi so z lokom, puščico, sulico in z leseno cevjo za izpihavanje zastrupljenih puščic. S tem priprostim orožjem streljajo zverjad, ptiče, ribe, ogromne želve in sovražnike iz zasede. Puščice pomočijo v smrtonosni strup, kateremu pravijo »mata colado«. Od zastrupljene puščice zadeta žrtev se zgrudi mrtva na tla in je vsaka pomoč izključena. Najbolj priljubljena divjačina krog naselbin po pragozdu je tapir (neke vrste divje svinje), ki tehta do 250 kg in ima okusno meso. Ribe strelja Vai-Vai Indijanec s puščico iz čolna. Razširjena riba po pragozdnih rekah je »pirucu«. Dolga je 2 m in tehta do 100 kg. Posušeni jezik te ribe rabijo za pilo, luskine pa za oglajenje lokov, puščic in držajev sulic. Kakor vsa indijanska plemena, je tudi to babjeverno. Časti po božje mesec, veruje v hudobne duhove, kojih škodljivost odvrača s ponočnim nastavljanjem jedi in pijače. Bobnanje in ples sta pri teh divjakih vsakdanja zabava. Nikakor nismo mogli iz njih iztisniti, če so udani ljudožrstvu ali ne. Na naša kazanja ter namigavanja, če bomo srečali še kake njihove sosede, so nam z vsemi mogočimi znamenji dopovedati, da so prihodnje naselbine že izven gozda in so njih prebivalci lovci. Upajo se na vse drugo zverjad nego sta nedolžni tapir in riba. Četrto jutro smo se poslovili po še enkratnem obdarovanju od dobrih in miroljubnih Vai-Vai Indijancev ter nadaljevali pot ob reki, ki nas bo pripeljala po zatrdilu divjakov kmalu na plan in med bolj brihtna človeška plemena. Pragozda je bilo res kmalu konec. Pri izstopu iz gozdnega svetišča smo si bili vsi v svesti, da nas je visoka goščava krila ter skrivala pred marsikatero nevarnostjo ter vremenskimi neprilikami, katerih preži na potnika vse polno po brazilijanski stepi. Ves čas našega romanja smo imeli najlepše vreme. Neznosne vročine niti prav občutili nismo pod oboki gostega listja ter ob bistro žuboreči reki. Sedaj izven sence smo znali, kaj so solnčni žarki in oblaki moskitov, ki so se nam priključili kot spremljevalci skozi cele dneve in noči. Naša reka vodnica se je vedno bolj širila po pritokih in nam govorila, da bo predala kmalu svoje obilno vodovje drugemu, še večjemu pritoku veletoka Amaconas. Ob izlivu Rio das Garcas smo naleteli na obširne indijanske naselbine. Ljudje niso zbežali pred nami. Očividno so imeli večkrat posla z belokožci. Njihovega jezika ni razumel nikdo iz našega spremstva. Njih obnašanje ter znamenja so bila miroljubna. Po razdelitvi malenkostnih darov smo se povspeli do polnega zaupanja Indijancev, ki so bili srednje rasti ter kulturni v pomenu brazilijanske stepe. Z znamenji so nam dali razumeti, da je šlo skozi njih naselbine mnogo belokožcev. Vsi so šli naprej — naprej za zlatom, a le eden se je vrnil k Indijancem med rekama Rio des Mortes in Rio Culischu. Slučajno smo zadeli na indijansko pleme, kateremu je bila vsaj znana govorica o belokožčevi skrivnosti o neizkoriščenih zlatih poljih. Ta se razprostirajo še daleč naprej od velikanskega pragozda, katerega je naša karavana srečno prekoračila. Od teh Indijancev bo treba kreniti proti polnoči, tam, kjer pošilja reka Rio Ksingu četrtič svoje vode v globočine ter jih žene potem v velikem kolobarju na desno. Ob vijugi je treba ostaviti reko ter potovati naravnost na desno. Za stepami pridejo hribi in za temi polja s suhim zlatom kar po vrhu zemlje! Vsekakor smo bili na pravi poti. Pred nami je bil sicer neraziskan svet, a pripovedovanja o suhem zlatu niso bila prazen plod ljudske domišljije, ampak tiči v njih debelo zrno bogate istine. Natančnejših, pojasnil nam dobri Indijanci niso mogli dati. Jim ni bilo za toli zaželjeno zlato in prišli so le tako daleč, kakor daleč segajo njihova lovišča, v katera so se odpravljali koj po našem prihodu vsi odrasli moški. Pred deževno dobo so se hoteli založiti s svežim mesom ter ga nasušiti za mesece dežja, ko tudi prerijski Indijanec obilno spi ter je in čuva svoje zdravje pred skrajno nezdravo mokroto. Dopovedovali so nam s kazanjem, da bodo lovili zverjad s pomočjo ognja in so že vse tozadevne priprave v polnem teku. Vodja ekspedicije g. Davis Graham je že videl indijanski lov z ognjem in nam je zatrjeval, da je prav zanimiv. Indijanci niso imeli prav nič proti ogledu njihovega načina jesenskega največjega lova, s katerim se založijo za več mesecev z obilnimi zalogami na solncu posušenega mesa. Sklenili smo, spremljati Indijance na njihovem lovu. Naslednjega dne smo marširali k Velikemu jezeru. Tu je že čakalo kakih 200 Indijancev s precejšnjim številom psov. Na licu mesta so nam razložili svoj veliki lovski načrt, katerega so nameravali izvesti z ognjem. 50 tekačev je bilo določenih, da podtaknejo ogenj na večih mestih v polkrogu, ki se je razprostiral v obsegu 60 km. Na levi in desni strani polkroga tečeta reki kot obramba proti razširjenju požara na vse strani. Indijanci so se pripravljali na ta lov že pred meseci. V ta namen so požgali ob Velikem jezeru vso travo. Zrasla je že nova in sveža. Na pasu, ki ga je tvorila sveže zelena trava, so se razvrstili lokostrelci, nekoliko bolj zadaj so zavzeli prostor metalci kopij. Najprej smo zapazili v daljavi posamezne male oblačke dima. Čez nekaj ur so švigali plameni in ogenj je bilo opaziti na celi polkrožni črti. Še ena ura in celo obzorje je bila ena sama črna, kadeča se in z bliski plamenov osvitljena stena. Ogromne množine dima in pare so se dvigale proti nebu, kjer so se strnjevale v debele, rumene oblake, ki so naposled povsem zakrili solnce. Tu pa tam je že pribežala iz šume plaha srna ali ponosen jelen. Po zraku je švisnilo nekaj strelic, smrt je pričela svojo košnjo. Na bregu jezera sem poiskal visoko drevo in se udobno namestil na njem. Z daljnogledom sem zasledoval prav dobro potek požara. Le kakih 20 do 30 km nas je ločilo od njega. Približeval se je z neugnano naglico. Že sem čul pretresljive glasove begajočih živali, vmes so so razlegali vreščeči bojni klici Indijancev, če je hotela zverjad uiti skozi gosti oklep prežeče smrti. Med tem se je zbralo v zraku na tisoče roparskih ptic, od malih skobcev in sokolov do orlov in največjih jastrebov mrharjev. Divje so vreščale ter čakale na manjšo divjačino. Zdaj pa zdaj se je spustilo iz zračne višine krilato telo liki puščica in v naslednjem trenutku se je že dvignilo s plenom v kljunu in med kremplji. Videl sem brkastega sera. Odnesel je v zračne višine dolgo kačo. Silovito se je oklepala jeklenega prijema, a ni ji uspelo, da bi se bila osvobodila. 50 indijanskih tekačev, ki so zanetili požar, je tekalo ob bregovih obeh rek ter preprečilo vsak obupen poskus bega v svobodo. Zdajci je zajel plamen obsežen palmov gozd. V drevesnih kronah so viseli šopi posušenih listov. Komaj se je dotaknil ogenj prvega drevesa, že je bil v nekaj sekundah ves gozd v plamenih. Visoko so se poganjali ognjeni zublji. Divje prasketanje, pomešano z neštetimi in raznolikimi glasovi obupane divjačine, mi je udarilo na uho. Zdaj je planila iz velikega gozda čreda jelenov. V naslednjem trenutku je pisknilo po zraku na desetine kopij, vmes truma strelic in v hipu so bile prve vrste jelenov na tleh. Ostali so se kakor na povelje razpršili na vse strani. Toda od povsod jih je čakala smrt v obliki kopij ter puščic. Nekaj jih je pridrvelo do reke, kjer so se zgrudili onemogli. Iz plamenov se je izmotal velik jaguar, katerega je preganjala ter podila tolpa psov. Z vso urnostjo je planil na najbližjega Indijanca in ga podrl na tla. Še nekaj dolgih skokov, še par prijemov krog debla in že se je skril za debelo vejo pod menoj. Ozrl se je kvišku, spogledala sva se. Srečanje s človeškimi očmi ga je toliko preplašilo, da je zgubil ravnotežje in omahnil na tla. Bilo je prvič, da sem videl jaguarjeve oči prevzete od presenečenja in strahu. Pomeril sem iz samokresa, krogla mu je prebila glavo in po par obupnih skokih se je zvil v klopko in obležal mrtev. Iz gozda so se pričele valiti skupine drugih živali. Najprej sta prisopihala dva rdečkasta volka. Sprejela ju je množica kopij in strelic. Z lisicami in šakali so opravili na pol že kar psi. Medvede mravljinčarje, katerih ne morejo za nič uporabiti, so pustili, da so se pognali v vodo, jo preplavali in se rešili na drugo obrežje. A zdaj se požene iz gozda ogromna kača. Dober meter visoko se je dvigalo njeno telo. V silnih skokih se je sikajoč poganjala proti vodi. Poslane strelice so jo zgrešile, dosegla je vodo in odplavala. Med opisano morijo je zajela zemljo noč. Tu in tam še smukne iz gozda, ki ni več gozd nego pogorišče, kaka žival v smrt. Toda kmalu poneha vse – – – Preko sto komadov najizdatnejše divjačine in nešteto manjših komadov je vrgel ta lov. Za naše pojme je pogon po opisanem načinu nekaj strašnega. Indijanci bi brez njega ne mogli živeti. Nekaj mesecev trajajoča deževna doba spremeni celo pokrajino v močvirje. Kakor že omenjeno, je ta čas za Indijanca čas brezdelja in bogznaj, kako bi ga pretolkel, če ne bi prirejal na jesen takih lovov. Indijanski lov je bil nam opomin, da bode treba vzeti pot pod noge ter urno naprej, sicer bo začelo liti iz neba, predno smo na cilju. <center> — — — </center> Opustili smo misel, da bi se mudili dalje časa med Indijanci in prisostovali njihovim lovskim praznikom. Podali smo se naprej v koraku, pusteč reko Rio Kuluene ob desni. Noči, v katerih smo razpostavljali straže, so potekle mirno. Konji in mule so imele dovolj paše. Koruzni zdrob smo lahko hranili za pozneje. Brez posebnih doživljajev smo se približali po dnevih reki Rio Ksingu koje struga je bila na mestih tako globoka, da je segala voda konjem preko hrbta. Prtljago smo morali raztovoriti in na naših plečih prenesti na drugo obrežje. Rio Ksingu je bila po napovedi največja reka, katero bi naj srečali na poti proti zlatim zakladom. Zopet so minuli dnevi. Solnce je vzšlo ter zatonilo, dan je zamenjal noč in še vedno nismo bili pri prvem vodopadu, katerih je videl belokožec na poti v zlato poljano štiri in je pustil ustno poročilo o njih Indijancem. Lepega dne smo le čuli bobnenje ter šumenje padajočih vodnih mas. Reka Rio Ksingu se je upala precej globoko v enem skoku preko skalovja. Bili smo na kraju, kjer pošilja velika reka svoje vode prvič v globine. Polni upanja smo romali naprej. Na večer istega dne nam je udarjalo pod šotor na uho hromenje drugega vodopada, katerega smo dosegli drugi dan in po preteku nekaj ur še tretjega. Čisto sigurno smo bili na pravi poti. Minuli so dnevi. Po dnevu zopet samo solnce in v noči nemi mesec. Konečno nas je vzdramil iz enoličnosti votel odmev četrtega ter zadnjega vodopada. Cilj našega potovanja ni mogel biti več daleč. Približali smo se gričem, odkoder smo lahko pregledali pokrajino daleč naprej. Videli smo, kako se vijuga reka Rio Ksingu južno-vzhodno, mesto da bi nadaljevala pot proti severu. Kakor daleč je seglo oko samo stepa in liki ribje oko čisto nebo. Naslednje jutro smo zapustili reko ter se podali v levo smer. Prekoračili smo več manjših vod in smo trčili ponovno na gričevje pred nami. Pri pogledu na verigo nizkih holmcev nas je oplazovala zla slutnja, če nismo mogoče zgrešili smer. Ti-le hribčeki pred nami niso mogli biti pogorje, katerega je označil pri Indijancih umrli belokožec kot edino pravo smer. Že tukaj smo naleteli povsod na zlate sledi. Zemlja po teh neraziskanih stepah hrani pod seboj neizmerna zlata bogastva. Zagledali smo pred seboj reko, koje tok ni zaznamovan na nobenem zemljevidu. Počasi vali svoje vode in v njeni strugi smo našli precej zlatih zrn. Pet dni smo se vlekli ob tej reki, šesti dan smo jo prekoračili ter potovali naravnost naprej. Pred nami je zrasla veriga razsekanega hribovja. Po stepi so silili proti pogorju potoki. Vsekakor smo imeli jedva en dan do cilja. Preiskal sem tla, po katerih se je pomikala naša karavana. Povsod najbolj očiti znaki, da bomo zadeli vsak čas na tako dolgo iskano obljubljeno — zlato deželo! V počasnem koraku smo se porivali do cilja, ki se nam ni mogel več skriti in je bilo izključeno, da bi ga zgrešili. Pretrpeli smo veliko na dolgem — dolgem potovanju, bili na koncu romanja brez posebnih žrtev in v zavesti, da se je posrečilo le nam, kar se drugim ni, ker se niso lotili odkritja suhega zlata po načrtu in s pomočjo dobro preskrbljene ekspedicije. <center> — — — </center> Še predno se je pomaknila naša karavana navkreber, odkoder smo hoteli uživati razgled po zlatih poljanah, smo srečali na stepi človeški okostnjak ... Na belih kosteh ni bilo nikakega znaka, da bi bila žrtev ubita, ustreljena ali raztrgana od jaguarja. Mogoče je zadela reveža prav na cilju bogznaj kako mučnega tavanja smrt vsled kačjega pika. Nismo se na videz veliko zmenili za svarilno najdbo človeških kosti, vendar v naših srcih je zakljuval sum: Kaj, če ne bo dolina zlata poleg zakladov — smrt tudi za nas! Pomikali smo se molče naprej in prikorecali na vrh. Pod nami nas je vabila kotanjasta dolina. Njena dolžina je znašala dobrih 30 km, širina gotovo nad 20 km. Njeno dno je bilo peščeno. Skozi pesek so si otirali pot z gorovja trije potoki. Kotanja je bila obdana krog in krog od hribov ter gričev. Zrli smo s hriba v zlato jamo, zaprto od vseh strani, polno peska, ki je obetal suho zlato. Nočili smo še na grebenu. Drugo jutro na vse zgodaj je zavila naša odprema navzdol z razvito zastavo Združenih ameriških držav na dolgem drogu. V debeli steklenici smo nesli s seboj na pergamentu beleženo obvestilo vsem zanamcem, da smo tega in tega dne v imenu naše družbe proglasili zlato kotanjo za njeno posest. Zbrali smo se na sredi doline, razkopali globoko pesek, položili vanj steklenico s pisanim posestnim dokazilom, zagrebli jamo in zapičili na vrh zastavo. Na suhem pesku krog prapora smo se utaborili. Iz središča smo hoteli natančno ugotoviti dolžino ter širino zlatih žil, jih zarisati v karto našega celotnega pohoda in odnesti s kopami ter zrnjem zlata družbi, da prične prihodnje leto z vsemi modernimi napravami odvoz zlata. Sigurni smo bili, da nam bo zabliščalo prvo zlato iz precej globokih strug treh potokov, po katerih je v suši le neznatno curljala voda. Celo dovolj vode za izpiranje zlato vsebujočega peska je bilo kar pri rokah. Kedo je že kedaj zadel na bolj ugodno ležečo zlato jamo nego mi! Motike v roke in proti potokom, ki so vabili ter mikali s curljajočo vodo. Vodstvo sem prevzel jaz v zavesti, da se ne bom več klatil po svetu kot revež. Dva potoka na levi, eden na desni strani od zastave in tabora. Krog in krog sam pesek, katerega so tekom tisočletij nanosili s hribov in odložili potoki. Ubrali smo pot proti najbolj široki desni strugi. Nismo še bili ob bregu vode, že smo obstali brez povelja in vsakemu so zagomazeli mravljinci groze po hrbtu ... Na obeh straneh potoka zgoraj na pesku nismo zagledali kep suhega zlata — ampak od vročine obeljene človeške okostnjake! Križ-kraž ob potoku so ležale zarjavele motike, krampi, rešeta za čiščenje peska ... Struga je kazala na večih mestih, da je bila s kamenjem zajezena. V jezih so nabirali vodo za izpiranje peska. Brez vsake besede smo romali od okostja do okostja. Pri vsakem kupu kosti manjša ali večja zrna iz — najčistejšega zlata ... Z zlatom v žepih so pomrle nesrečne žrtve in bogznaj kake in kako strašne smrti ... Voda je curljala po potoku, zlato se je bližalo ter vabilo, bele človeške kosti so nam žugale ... Krenili smo proti levima potokoma, ki sta silila ter rinila skozi pesek v precejšnjih vijugah in do katerih je bilo dobrih 8 km. Tudi tukaj sam pesek, globoki dve strugi, razmetano razno orodje in lobanje, razmetane kosti in zlata srna kot dokaz, da se nahajamo v jami zlata in — smrti ... Dovolj smo videli koj prvi dan po slovesni in po zakonu pravomočni osvojitvi še neizrabljene zlate doline. V taboru smo ugibali vse mogoče, kaj je obelilo prednamce do belih kosti? Od vseh številnih okostnjakov sta prodrla v javnost le dva glasa, oznanjajoč zaklad, a ne smrti do belih kosti! Sklenili smo, da bomo predvsem zbrali vsa okostja, jih zagrebli na vrhu v zemljo, da ne bodo strašila še dalje na prostem med zlatom. Nabrali smo ob treh potokih 26 lobanj in kolikor mogoče tudi ostale kosti. Strašna najdba je pričala, da gre v tem slučaju za celo ekspedicijo, katero je iznenadila grozna nesreča. Napravili smo okrogel grob, položili vanj kosti ter ga zasuli s kamenjem na visoko. Med dva kamna na vrhu smo položili steklenico s pergamentom, kedaj smo našli okostja in kedo jim je privoščil počitek pod zemljo v skupnem grobu. Iz doline proti vrhom je bilo najti okostja manjših ter večjih konj. Od smrti presenečeni iskalci suhega zlata so imeli s seboj tudi konje. Tretji dan po našem prihodu smo se lotili natančnejšega ogleda zlate jame. Zbrali smo nekaj kilogramov zlatih zrn na mestih, kjer so pomrli naši predniki. Površna razkopavanja ob potokih in po pesku so pokazala, da je tukaj skritega ter s peskom pomešanega za milijone ter milijone najčistejšega zlata v zrnih ter prahu. Vsak bi lahko tukaj obogatel z zbiranjem od daleč se blesketajočih zlatih zrn, kaj še le s kopanjem in z izpiranjem, ker je po celem zlatem najdišču dovolj vode na razpolago in to celo v najhujši suši! Nosači ter gonjači so si trpali zlato v žepe po dragi volji, nikdo od nas jim ni branil, saj smo se kretali po sredini nepreglednega zaklada. Neomajeno dakazano dejstvo je bilo, da skrivnostna kotanja res zasluži naziv »zlata jama«. Prehodili smo dolino po čez in na dolgo. Povsod vidni znaki, da je pod in med peskom zlato. Več nego dober teden smo raziskovali po gorovju izvirke treh potokov in kamenje. Tudi tukaj kremenec, kakor si ga ne moreš želeti boljšega, da ti da v razbeljeni peči najboljše zlato. Čiste zlate žile so se morale skrivati globokeje po notrajnosti gorovja in te bo že odkrila poznejša in smotrena izraba s stroji ter številnimi delavskimi močmi. Obrise doline, tok potokov, zaseke v hribovje, mesto, kjer smo zadeli na to in ono, smo natančno ter v več izvodih zarisali na v debele steklenice shranjenem papirju. Iz narodne povesti o bajni zlati jami je nastala prevesela resnica, katere ne bo iztrgal človeštvu več nikdo! Hribi krog in krog peščene doline so bili porastli z grmovjem in bolj pritlikavim drevjem. Obtesali smo drevesna debla, jih zabili v zemljo z natančno označbo pod številko na zemljevidu, kaj da smo našli in kaj da domnevamo pod njimi. Tekom treh tednov res pridnega ter vestnega dela smo bili tako daleč, da smo lahko rekli: Naša sijajno rešena naloga se bliža koncu. Po naših načrtih mora vsakdo najti zlato jamo in njene zaklade. Hoteli smo še samo zbrati največja zlata zrna, se temeljito odpočiti ob senčnatih izvirkih potokov in nastopiti povrat. Najdba zlata nas je tolikanj prevzela, da smo govorili cele dneve in sanjali cele noči o zlatem teletu. Na tolikanj svareče in nam grozeče človeške okostnjake smo povsem pozabili. Niti eden ni več omenil smrtnih žrtev, kojih okostja so trohnela v skupnem grobu na vrhu. Tako smo bili zatopljeni v mamilo čistega zlata, da ni nobeden prav znal, v katerem mesecu smo in kaj bo z našo vrnitvijo, če nas zaloti tukaj izbruh deževne dobe. Zlato nas je oslepilo, da se nas je držal samo še smisel za bogastvo, vse drugo nam ni bilo mar. Šele črni oblaki na nebu, katere je pritiral nad nas naenkrat nastali vihar, so nas opomnili, da bi znal pričeti ples z opasnim deževjem. Iz zlate lahkomiselnosti nas je iztreznilo nebo. Sedaj smo šele pomislili, da smo v oktobru in narava ne pozna šale. Računali smo s par predhodnimi nevihtami pred glavnimi nalivi. Zateči smo se hoteli z vso naglico v kako bližnjo indijansko naselbino in počakati tamkaj, da se nebo izlije in zemlja posuši za silo. Delali smo žalibog prepozne račune brez nebesnega krčmarja. Kakor lega po brazilijanskih ravnah noč brez mraka na zemljo, tako je tudi z nastopom strašne deževne dobe. Vihar je prignal od bogsigavedi kod najtežje oblake, raztegnili so se nad nami in pričelo je vlivati kakor ob vesoljnem potopu ... Zlato jamo smo odkrili, imeli smo o njej najbolj natančne načrte, težke kilograme najčistejšega zlata po žepih ih pripravljene za prenos, a zašli smo po lastni neprevidnosti v past silnega deževja, ki biča te kraje z majhnimi presledki do konca februarja. Ob pojavu deževja nam je ležalo na dlani, kedo je potegnil z naših 26 prednikov meso do belih kosti. Po celi zlati jami raztresene človeške kosti so nas svarile dovolj, da je zlata jama tudi jama — smrti, a pohlep po odkrivanju vedno novih zlatih zakladov je bil močnejši nego smisel za življenje! <center> — — — </center> Vlivalo je, vihar je tulil, vode so naraščale. Nekje na severu je moralo že prej pričeti deževje, ker je bila v smeri proti nam v par urah vsaka graba in vsak potok poln do razliva. V našo zlato kotanjo so bobnele vode, blatno jezero se je dvigalo in le drog z zastavo je kazal, s kako naglico narašča voda, koje višina bo pričela padati najbrž po preteku štirih mesecev. Prav na vrh hribovja smo morali bežati s šotorom, katerega niti postaviti nismo mogli radi z viharjem združenega neurja. S konji ter mulami smo stali po grebenu med grmovjem in drevjem brez vsake strehe. Dež nas je že bil davno premočil do kože, mrzel veter nam je potresal ude, repo smo kosali vsled mraza in niti govoriti nismo mogli. Izključeno je bilo, da bi zanetili ogenj, dokler se vsaj nekoliko ne poleže pričetek najžalostnejše dobe po Braziliji. Nemo smo zrli s hriba naraščanje, razlivanje in neznansko šumenje ter valovanje vod, ki so se bratile med seboj v razlivanju ter pretvarjale obširno stepo v eno morje ... Strahovito deževje z mrzlimi vetrovi je zaigralo smrtno muziko našim 26 prednikom, ali je ne bodo tudi nam? Dosedaj smo imeli vsak dan sveže meso od divjačine, s katero so nas zalagali naši spremljevalci — vestmani. Nastop deževne dobe je napodil vse na prostem živeče živali pod zaščito ter streho pragozda. Naše zaloge na konzervah, suhorju, kavi, čaju, sladkorju, čokoladi itd. so bile malodane nedotaknjene, nikakor pa ne preračunane na mesece. Paša za naše živali je bila nekaj metrov pod vodo, koruznega, oba je bilo za par dni in potem ... Če smo hoteli ohraniti vsaj par konj za ježo in nekaj mul za prenos tovora, smo morali pretežno število poklati, sicer bo počepalo vse do zadnjega komada na pomanjkanju prehrane. Poiskali smo toliko zavetra za skalovjem, da smo si vsaj lahko potegnili nad glavami platneno streho in zakurili več ognjev. Premočeno dračje ter druga suhljad sta samo tlela, povzročala goste oblake dima, ki so nas dušili s kašljanjem in nam zalivali oči s potoki solz. Komaj nekaj ur smo stali z obema nogama v deževni dobi in že smo bili do skrajnosti nevoljni, da obupani. Na kak umik preko visoko poplavljene stepe ni bilo niti misliti. Kakor daleč so nesle oči v krogu, povsod, valovanje umazanih vodnih mas. Če bi tudi nehali nalivi, zasijalo solnce, in bi se pričele vode razgubljati, bi bila tla toliko razmočena, da bi nam bil vsaj za dober teden onemogočen povrat iz zlate jame. Prvo noč si niti obleke nismo mogli posušiti. Spal menda ni nikdo. Zjutraj smo trepetali od mokrote ter mraza kljub temu, da so romale steklenice žganja iz rok v roke. Nevarnost nas je vse pobratila. Nobene razlike nismo poznali ne glede pijače in ne jedače. Vsak je znal, koliko in kaj imamo in kaj nas čaka. če ne bomo štedili z živili. Koj drugi dan smo ubili dva konja nosača. Pekli smo konjsko meso, ga zavživali s slastjo, bilo je sveže. Kmalu se je pokazalo, da so domačini veliko manj odporni napram mokroti in slabemu vremenu, nego n. pr. jaz in tovariši iz Severne Amerike. Tretji dan je trosila mrzlica domačine v tako hudih napadih, da jih niti kinin ni zaustavil. Ljudje so hujšali na prostem ter hladnem v mokrih odejah, kakor bi strgal z njih meso. Deževalo je še neprestano, vodovje je naraščalo in grebeni hribov so tvorili suh obroč krog jezera zlate jame. Iz smrtno obupnega položaja nas bi zamogel oteti samo še kak čudež, sicer bomo proti koncu deževne dobe vsi do golih kosti izprani okostnjaki! Nosači ter gonjači so nam pravili, da se zarije v deževnem času Brazilijanec med listje pod streho, kjer dremlje ter spi in vstaja le toliko, da je, pije in opravi najnujnejše posle po stanovanjskem prostoru ter pri živini. Po deževju na prostem se ne giblje nikdo in sicer radi malarije, griže in drugih bolezni, ki takrat rajajo nad mokrotnimi pokrajinami. Na skalnatem otočju nad zlato jamo smo bili brez suhega listja, ob konjskem mesu, grižljajih razne druge hrane in le ob skrbno preštetih požirkih kave, čaja in alkoholnih pijač. Močno deževalo je samo prvi teden, potem pršelo, zopet vlivalo ter mrzel veter je bril. Ko je dosegla enkrat voda pod nami svoj najvišji stalež, je ostalo njeno stanje nespremenjeno kljub pršenju ter nalivom s presledki. Kako čisto nekaj drugega, da naravnost rajskega je zima severnih krajev v primeri z deževnimi meseci v zlati Braziliji. Bivanje na prostem, na mokrotnem, krog in krog umazana voda, nezadostna hrana, mrzlica in driska skozi mesece, ti le našteti glodalci človeškega zdravja bi morali uničiti goljate, kaj še le te bolj slabotne ter občutljive člane naše ekspedicije! Konje in mule smo poklali do zadnjega komada. Saj samo z blatno vodo jih nismo mogli prehraniti. Ljudje so umirali eden za drugim. Trupla od slabosti in vsled raznih bolezni umrlih smo nosili nekaj časa daleč proč od nas in jih prepuščali tamkaj valovom, da so jih nesli bogznaj kam naprej. Pozneje smo jih kotali kar v jezero pod nami in bodo njih okostnjaki zanamcem v strašno svarilo: Zlata jama je tudi jama smrti! Najboljšemu pisatelju bi bilo nemogoče, da bi v kratkih beležkah in z oslabljeno roko popisal vse, kar je prestalo šest članov naše številne ekspedicije, ki smo se prebili po nepopisnih mukah, grozotah in boleznih skozi kužno deževno dobo na skalnatih grebenih nad zlato jamo. Koncem februarja se je stalno razjasnilo nebo. Prikazalo se je pekoče solnce. Poplave so pričele odtekati, vode so padale od dne do dne, stepa je pokazala svoje na debelo oblateno lice. Tudi jezero iz zlate jame je zginilo ter pustilo na dnu mrliče, katere smo mu morali zaupati na višku deževne dobe. Od povsod so se prikazovale roparske ptice, saj so imele dovolj hrane, kakor po vesoljnem potopu. Jate orjaških mrharjev so tudi za te pokrajine dobrota, ker opravljajo številne pogrebe z obiranjem do belih kosti. Proti sredini marca se je blatna skorja toliko utrdila, da smo se smeli podati na pot, ako nismo hoteli umreti vsled solnca, ko smo komaj in komaj ušli objemu smrti po deževju. Kaj nam je ostalo pri slovesu od smrtne zlate jame po odkritju toliko milijonskih zakladov? Vsak par debelejših zlatih zrn v razcapani obleki, steklenice z načrti, orožje ter nekaj streliva; vse drugo je ostalo na grebenu v svarilo: Čuvaj se zlate kotanje v deževnem času! Naša ekspedicija je bila pripravljena, dobro opremljena, a mnogo — mnogo premalo previdna pri pogledu na suho zlato. Kaj ti pomaga bleščeči mamon, ko pa ni za poti zob, piti ga ne moreš in tudi za zdravilo ni! Poslovili smo se od jame okostnjakov s trdnim sklepom: Ne vidiš nas več, četudi bi bila do vrha polna zlata! <center> — — — </center> Šestorica preostalih je zavila navzdol s hribov proti severu, da pridemo čim prej do človeških naselbin, kjer bi se odpočili ter vsaj nekoliko popravili za konečni povrat, če nam je bil usojen. Najbolj pičlo odmerjene prehrane je bilo za par dni, sicer smo pa računali s sigurnostjo na sveže meso kake divjačine. Po poti, po kateri smo prišli, nikakor nismo smeli nazaj. Predolga bi bila in prehodu skozi mokrotni obsežni pragozd bi ne bili kos brez konj in raznih drugih potovalnih pripomočkov. Počasi liki pijanci smo jo otepali le vedno proti severu. Po parmesečnem potopu se je narava naglo opomogla. Sploh je Brazilija pokrajina vseh raznih nemogočnosti po drugod. Naenkrat po deževju opustošena, je ozelenela v par dneh. Sveža trava po stepah je vidno silila kvišku, grmovje je cvetelo, pritlikava drevesa so se kar pripogibala pod bogatim zelenjem. Divjačina se je spustila po ravni, ptice so vabile iz zraka, bolezen se je skrila in zdravje je zasijalo ter se je razcvetelo. Žalibog so ves ta naenkrat nastali raj omadeževali oblaki moskitov in po tleh se je razlezla iz podzemeljskih lukenj in brlogov vsa mogoča strupena in nestrupena golazen. Imeli smo dovolj svežega mesa, hitreje smo hodili in zadeli po karti na reko Peranatinga. Ob tej reki, ob toku navzdol proti severu, kjer dobi ime Rio Tres Barras, pozneje celo Rio Manoel in se steka v enega najmogočnejših pritokov veletoka Amaconas, v Rio Tapajos. Baš kar našteto vodovje drvi kmalu po deževni dobi skozi paradiž rodovitnosti, lepote in bogastva na divjačini ter perjadi. Preko imenovanih rek zamoreš le v čolnu. Gorje ti, če bi se drznil prebresti te le vode na konju ali celo s preplavanjem. Po njih se podi na milijarde ribic piraja. Dosežejo kvečjemu dolžino 30—40 cm. Na vsako živo stvar, ki se pojavi v vodi, se zaženejo v tisočerih krdelih in jo oglodajo vkljub vsemu odporu kar hitro. Še zverinska gospoda teh krajev: jaguar, puma, nadalje jeleni, bivoli itd. ne stopajo v vodo s prvima nogama, pijejo vodo z brega ter v skrbno pazljivih presledkih. Ob Rio Manoel smo srečali gosta indijanska plemena. Prijateljstva sklepati s temi neznanci ni kazalo. Nismo imeli več seboj daril, s katerimi bi bili navezali z divjaki stike in si naklonili njih dobro voljo ter prijaznost. Ogibali smo se človeških naselbin, saj je bilo povsod dovolj gošče. Ravno ob Rio Manoel nam je uspelo, da smo se polastili na skrivoma ter na tatinski način dveh čolnov. V vsakem je bilo več prostora nego za tri in oba sta bila po indijanskem načinu izkurjena iz enega orjaškega debla, z zaostrenim kljunom spredaj in s prav pripravnimi vesli. Liki strela smo švignili po toku navzdol in pristali šele ob izlivu reke Rio Manoel v Rio Topajos. Ob izlivu je bilo videti, da bo nas peljala vodna pot skozi pragozd na levo ter desno. Lov na užitno divjačino po pragozdu je skoro izključen, preskrbeti smo se morali z mesom, predno smo se drznili v tajnost bogznaj kako dolge džungle. Čolna smo skrili, a kljub temu smo pustili v bližini po dva moža straže. Iz bambusovih kolcev smo si zgradili kolibo in jo pokrili s širokim palmovim listjem. Začeli smo s pogonom na tapirje, jelene in bivole. Puška je pela svojo brezsrčno pesem in vsak dan smo bili zadovoljni s plenom. Jemali smo le najboljše kose, jih razrezali na tanko in na dolgo in jih sušili po indijanskem načinu na solncu. Žalibog nismo imeli soli in baš to pomanjkanje smo v novem raju občutili najbolj v živo. Iz kož smo si zvezali spalne mreže. Kmalu smo bili v koči zavarovani v noči proti kačam. Pri lovu nas ni motila živa duša. Ostali smo na enem mestu tri tedne, saj se nam ni mudilo nikamor. Opomogli smo si, si okrepili zdravje, nobenega ni več skominalo po suhem zlatu. Z dovoljno zalogo posušenega mesa smo se upali po Rio Tapajos skozi pragozd, ki sega z malimi presledki do izliva v Amaconas. Vožnja je bila lahka, ker nas je gnal naprej močan tok. Ob obeh bregovih reke gozd z najbolj bujnim in bogatim rastlinstvom, cvetjem, opicami ter papagaji v vrhovih. Nad nami po obojestranski straži gozda omiljeno solnce ... Pozabili smo, da je bila naša šestorica le pičli preostanek obsežne ekspedicije, ki je odkrila zlato jamo, a zapustila strašne sledove smrti, ki je čuvarica zlatih zakladov! Dolgo — dolgo nas je nosil tok reke, predno smo začeli srečavati ob levem in desnem bregu naselbine belokožcev. Pri belem človeku smo si oskrbeli za zlata zrna sol, kruh, kavo, čaj, alkohol in zasilne obleke. Indijanskih čolnov nismo marali zamenjati z barkami in jadrnicami, katerih je polno po reki Tapajos, nekaj sto kilometrov pred njenim izlivom. Belokožec je ob reki izsekal gozd in ga zamenjal s kavinimi plantažami, ki se razprostirajo tamkaj v nedoglednost. Čolna smo prodali še le v mestu Santorem, kjer smo stopili na parnik. Peljali smo se po veletoku Amaconas, ki je malo morje do pravega morja. Ob morski obali smo počakali na veliko atlantsko potniško ladjo, na kateri smo dokončali naš raziskovalni pohod v domači luki San Pedro koncem septembra 1926. Bili smo z doma skoro eno leto, ki pa je pomenilo za nas pri življenju ostale celo dobo strašnih spominov. V Los Angeles so nas sprejeli, kakor pač Amerikanci znajo: po božje. Nobeden rimski cesar ni obhajal po cestah večnega Rima tako slavnostnega vhoda, kakor nas šest, ki smo se klatili skoro eno leto po neraziskanih, divjih ter z zlatom posutih divjinah. Vsak nam je hotel stisniti roko, se nas vsaj dotakniti, če smo res ljudje in ne bogovi — odkritelji neizrabljenih zlatih jam. Družbi smo predložili načrte o zlatih najdbah. Škoda in še enkrat škoda, da smo morali pustiti nad vse zanimive filmske posnetke z naših potovanj med skalovjem nad kotanjo zlata in smrti. Odkrili in prinesli jih bodo oni, katere je nakanila družba poslati v aeroplanih, da rešijo še to leto naše milijone vredne filme ter druge zbirke. Tedne smo počivali med kulturnimi ljudmi. Vsega smo imeli na razpolago, kar bi poželeli. Po vsestranskem odpočitku smo pričeli s predavanji. Bila so obiskana od blizu ter daleč kakor nobena največja romarska cerkev. Družba nam je dovolila radevolje počitnice do konca leta. V mesecih krvavo zasluženega brezdelja sem si izbral v Los Angelesu tovarišico skozi življenje. Ne čudite se, a priznati moram, da sem se jaz posuroveli mož divjin zaljubil do ušes. Lep zaslužek v dolarjih sta mi vrgli obe ekspediciji. Pri pogledu na premoženje sem si mislil: Joža, kaj boš sam v življenju s tolikim denarjem, ki mora imeti tek, ker je bil zaslužen z dnevnim tveganjem življenja. Zaročil sem se, kakor je to v Ameriki navada. Poročiti sem se hotel, si osnovati lastno gnezdo in družino, ki bo lahko mirno uživala sad očetovega trpljenja. Zaročenki sem zaupal, da moram po pogodbi še enkrat na iskanje zakopanih ter skritih zakladov. Cilj tretje ekspedicije je primeroma blizu in brez vsakih predvidenih nevarnosti. Zaslužek pri tretji ter zadnji ekspediciji bode povzdignil moje dosedanje precejšnje premoženje toliko, da se bom lahko celo odmerjeno mi življenje posvetil družini brez izvrševanja inženerskega poklica. Prihodnje leto, koj po vrnitvi s tretjega potovanja, ki bo mogoče trajalo samo par tednov, bo poroka, ženitovanjsko potovanje in uživanje krščanske ljubezni v družini, kateri ne bo treba skrbeti, kaj bo jutri. Moja ljuba je bila zadovoljna s predloženim načrtom, saj si ji je obetalo blagostanje, kakor malokateri v hudih povojnih časih. =='''III. del.'''== Marca leta 1927 bi nas naj popeljala družbena jahta »George Washington« proti skrivališčem ter najdiščem novih zlatih zakladov na Cocos-otočju. Par mesecev pred odhodom smo se morali poučiti, kaj da hočemo odkriti in kako ozadje ima zagonetno bogastvo. Družba je zbrala ter nam predložila vso znano gradivo, ki se je le količkaj nanašalo na zadevo z zlatim zakladom na Cocos otokih. V naslednjem hočem tudi jaz podati kratek pregled vsega, kar je potrebno za boljše razumevanje naše tretje ekspedicije, ki bi naj tvorila zaključek mojih raziskovalnih potovanj in bi naj kronala moj vstop v srečo družinskega življenja. <center> — — — </center> Blizu sto let je minulo, odkar je šel v zgubo zaklad južnoameriške države Peru. Mnogo ekspedicij je bilo odposlanih, da bi izsledile to premoženje, a uspeh je izostal. Leta 1831 je izbruhnila v Peru vstaja, ki je po južnoameriških republikah bolj vsakdanja prikazen. Vojaški upravitelj peruanskega glavnega mesta Lima, katerega so stiskali revolucionarji, je pustil naložiti ogromni državni zaklad brezmejne vrednosti v noči ter megli na ladjo »Mary Dier«. Kapitan ladje Thompson je prejel od upravitelja zapečaten ovoj, katerega je smel odpreti šele daleč na odprtem morju. Zavitek je vseboval natančna navodila glede cilja ladje in varnostnih odredb, katere bi naj ukrenil kapitan v zaščito zaklada. Kapitan Thompson je bil hraber morski medved in eden najbolj zanesljivih mož v službi peruanske republike. Svojo nesebičnost je že bil dokazal v najbolj nevarnih položajih. V tem slučaju je bila skušnjava prevelika. Kepe zlata so se nahajale v njegovi neomejeni oblasti. Vlada, ki mu je bila izročila v varstvo zaklad, se je nahajala v obupnem boju za obstoj. Vsaka ura bi jo bila lahko strmoglavila ter uvedla dolgovezne nemire, kojih izid je bil negotov. Thompson se je odločil po dolgem oklevanju, da bo postopal v tem slučaju na svojo lastno pest. Dal je povelje, naj zajadra ladja v smeri proti Cocos-otočju (v Tihem Oceanu, ne daleč od severno-zapadne obale Južne Amerike). V majhnem zalivu omenjenih otokov se je usidrala jadrnica. Državni zaklad so prenesli na kopno in ga zakopali med razvaline starodavnega svetišča. Na nadaljni vožnji je obstreljevala Tompsonovo ladjo »Mary Dier« francoska križarka »Espeigle« in jo je tudi potopila. Kapitan Thompson je ušel smrti v zadnjem trenutku. Francozi niso izročili ujetnika peruanskim oblastem, hoteli so izrabiti zase ugodno priliko in se polastiti zaklada. Francoska bojna ladja s Thompsonom na krovu je pristala pri Cocos-otokih. Kapitan bi naj pokazal kraj, kjer je tičal zakopani zaklad. Thompson je že bil v obupnem položaju. Na nepojasnjen način se mu je posrečilo, da je prekanil stražo. Ušel je s tremi mornarji od posadke francoske križanke v majhnem čolnu. Obljubil je, da bo delil zlato z begunci. Da bi pa lahko dvignili težke in z zlatom napolnjene zaboje, za ta posel je bila potrebna cela ekspedicija. Kapitan Thompson in tovariši so se zatekli po dolgotrajnem tavanju na Angleško. Nekaj let so se morali skrivati, ker so bili ožigosani kot dezerterji od peruanske in francoske oblasti. Še le po preteku 23 let se je upal Thompson na Cocos-otoke v spremstvu z nekim Kastingom, ki je bil v posesti trijambornika. Usoda je hotela, da se je potopila ladja v Atlantskem Oceanu z vsem, kar je bilo na njej. Minula so desetletja. Vse osebe, ki so se bile udeležile vožnje kapitana Thompsona na »Mary Dier«, so že bile pomrle. Nobeden človek ni več znal za kraj, na katerem je bil zakopan zaklad države Peru. Životarilo je o zadevi edino ustno izročilo. Mornarji vseh narodnosti so si med seboj pripovedovali o ogromnem bogastvu, ki počiva pod zemljo na Cocos-otokih. Leta 1894 so zašli slučajno nekateri dokumenti iz posesti kapitana Thompsona, nanašajoč se na bajni zaklad, v roke poveljnika Cursona Hove. Odpremil je ekspedicijo na omenjene otoke, a se je vrnila brez uspeha. Vse ostale ekspedicije, ki so še sledile, so bile zastonj. Že po vojni se je odpeljal na Cocos-otoke angleški športnik Campbell. Pogledal je v papirje kapitana Thompsona na jahti »Aventress«. Kakor vsi njegovi predniki, tudi Campbell ni imel sreče. Čuden je doživljaj, katerega beleži Campbell nekaj mesecev za tem, ko se je bil vrnil po brezuspešnem iskanju. S potovanja na Cocos-otoke je prinesel seboj kovinast prstan in eno lopato. Ta dva predmeta je našel na otoku, ko je iskal zaklad. Najbrž sta prstan ter na pol od rje razjedena lopata z ladje »Mary Dier«, ki je bila pripeljala svoj čas peruansko zlato na otočje. Ko je pokazal Malcolm Campbell najdnino čarovnici, mu je ta takoj povedala, da sta z otoka v Oceanu in sta bila v rabi pred 100 leti ob priliki zakopavanja zaklada. Čarodejka Pollok je popisala natanko otok, čeravno se ji niti sanjalo ni, za katero zadevo gre. <center> — — — </center> Malcolma Campbella, svetovno znanega avtomobilnega dirkača, je spremljalo več let hrepenenje: odkriti zaklad na Cocos-otočju. Zagrebel se je v zemljevide ter potopisne knjige, da bi zadel na kraj, na katerem so zakopali Thompsonovi uporniki plen njihove nezvestobe napram domovini. Že pred 50 leti so zvedeli raziskovalci o popisu, kako ter približno kje bi se naj skrival zaklad. Admiral Palliser je oskrbel posebno ekspedicijo, ki se je ukvarjala z odkritjem. Ob tej priliki so dognali, da so bili poprej omenjeni podatki glede zakopanega zaklada čisto napačni. Pozneje so celo dokazali, da so morski roparji, da bi se zavarovali napram morebitnemu izdajstvu lastnih tovarišev, spremenili tok potoku, ki je tekel le nekaj korakov proč od mesta, prikrivajočega globoko shranjene dragocenosti. Anglež Campbell je bil vedno prepričan, da zaklad na Cocos-otočju ni plod človeške domišljije. Cenil ga je na okroglih 12 milijonov funtov šterlingov. On sam se je že mudil na otoku s spremljevalci. Neumorno so razkopavali zemljo štiri tedne. Veliko preglavic mu je delalo skalovje, katerega je rušil ter odstranjeval s pomočjo dinamita. Po trudapolnem ter brezuspešnem delu ga je napadla mrzlica. Moral se je vrniti brez zlata in draguljev. Po preteku nekaj mesecev je sklenil, da bo stikal ponovno za zakladom ob morski obali, katero je doslej le površno preril in pregledal. Odposlana je bila na otok ponovna ekspedicija, koje vodstvo je prevzel kanadski polkovnik Leckie. Campbell bi naj zamenjal častnika nekoliko pozneje. Baš tedaj, ko bi se naj izvršila zamena, se je vršila na Floridi ob morski obali avtomobilska dirka, v kateri je šlo za svetovno slavo ali takozvani rekord. Campbell se ni mogel odločiti, da bi se odrekel dirki na račun ekspedicije. Bil je uverjen, da Kanadcu ne bo uspela najdba in bo itak potrebna še ena raziskovalna odprema. Leckie in njegovi tovariši so se lotili dela z najnovejšimi tehničnimi pripomočki. Polkovnik se je pogajal več mesecev pred odhodom z vlado republike Costarica, koje last je Cocos-otočje. Slednjič se je vrhovna oblast omenjene ljudovlade vendarle odločila, da je odposlala s polkovnikom 9 vojakov, ki bi naj pazili na to, da dobi Costarica v slučaju najdbe zasiguran jej delež na dragocenostih in zlatu. Vsa oberstova prekopavanja zemlje ter preobračanja skal so bila zastonj. Po večmesečnem raziskovanju je moral priznati, da je kopal ter iskal zaman tam, kjer je vršil isto brezplodno delo leta 1897 admiral Palliser. <center> — — — </center> Tretje poročilo, nanašajoč se na južnoameriški zgodovinski zaklad, se glasi: Advokat Julij Torres iz južnoameriške republike Ecvador bi naj bil našel v indijanski vasi v gorovju Andov pravljični zaklad starih Inkov, ki so prebivali v dobi odkritja Južne Amerike po Špancih v današnji državi Peru. (O zgodovinskem ozadju zlatega zaklada starih Inkov nekoliko pozneje.) <center> — — — </center> Da bi bila naša ekspedicija natančno poučena, kaj je vse znanega o posebnostih ter znamenitostih, ki obdajajo samotne Cocos-otoke, je dodala zgorajnim beležkam še popis pošastnih prikazni, katere so opazovali v tamkajšnji bližini. Parnik »Castilian« je bil 12. decembra 1857 ob 6. uri zvečer sredi Atlantike ob zapadni afriški obali in blizu otoka Sv. Helene, zadnjega bivališča velikega Napoleona. Kapitan Harington v družbi častnikov Dawisa in Huitlerja je gledal na poveljniškem mostu otok, ko se je prikazala samo 20 metrov daleč sredi morja čudna pošast. Njen vrat je bil dolg vsaj 20 m in 100 m naokrog je bila voda namah temnorjva. Z daljnogledom so ugotovili mornarji, da izpreminjajo barvo vode pod morsko gladino vidni udi živali. Tako je bila torej velika. Plula je počasi proti obali. Merila je vsaj 300 do 400 čevljev, imela je temno-rjav hrbet in vrat ter rumenkastobel hrbet. Pozneje je dodal kapitan Harington 16. febr. 1858 angleškemu listu »Times« v posebnem pismu tole: »Kljub dvomom znanstvenikov sem prepričan neomajno, da bivajo v oceanski globini nepoznana strašila. Kot izkušen mornar ne bi nikoli zamenjal onega nestvora s kako drugo živaljo. Saj smo ga opazovali prav blizu in pomota je izključena na daljavo 20 metrov. Mislim, da so te živali jako redke in se prikažejo le malokedaj na površju.« Kapitan Drawer, poveljnik »Pauline«, je bil dne 8. julija 1875 blizu rtiča San Roc na brazilski obali, ko je zagledal tri velike kite. Najbolj čudno pa je bilo, da se je ovijalo krog enega kita velikansko strašilo v obliki kače z rjavim hrbtom, belim trebuhom, orjaško glavo, vrat in gornji život so merili vsaj 40 čevljev. Celih 15 minut je tiščala zver kita v velikanskih šapah in ga tresla kakor hruško, potem ga je potegnila pod vodo. Najbolj čudno pa je bilo ponovno srečanje teden pozneje, dne 13. julija. Tedaj je drvela pošast naravnost proti ladji z visoko dvignjenim, do 30 m dolgim gornjim životom. Zdelo se je, da hoče napasti ladjo. Moštvo je že pripravilo orožje. Toda pošast je zginila pod vodo, predno se je približala naši ladji. <center> — — — </center> O morskih pošastih navedeno^* se bo zdelo čitateljem bajka in plod bujne domišljije. L. 1933 so se pojavila po časopisju na celem svetu poročila o velikanski pošastni prikazni, ki se je prikazala nekaterim iz globin jezera Loch Ness na Angleškem. V očigled omenjenemu poročilu so vreli tisoči in tisoči iz Angleške in iz vseh delov sveta k lohneškemu jezeru, da bi čuli kaj več o strašnem zmaju, ali bi bili celo deležni njegovega srečanja. Očividci so trdili, da stopi včasih pošast na kopno in hodi okrog. Odkrili so odtise zmajevih šap in učenjak ter strokovnjak jih je premeril in fotografiral. En del učenega sveta je bil za to, da je mogoča taka prikazen; drugi je izključeval predpotopne živalske orjake v današnji dobi. Še ni prav potihnila zadeva z lohneškim strašilom, že se je zgodilo meseca februarja 1934 ob francoski obali nekaj, kar je prepričalo celi svet, da hrani morsko dno živalske prikazni, ki so bile doslej znanstvenemu svetu uganke in povsem nepoznane. Na obrežje Querquevilla pri Cherbourgu na Francoskem je morje naplavilo truplo 8 m dolge živali, ki je vzbudila velikansko začudenje in obnovila strastne razprave nedavnega časa o možnosti in nemožnosti predpotopnih pošasti. Profesor pariške naravoslovne fakultete Corbieere, ki je truplo preiskal, je sicer izjavil, da pripada žival bržkone zelo redkemu plemenu kitov, ki ga je pa vendar še dobiti v severnih predelih Atlantika, a tudi on ne zna pojasniti mnogih točk, ki že na zunaj ločijo to žival od kitov. Trup živali je modro-sive barve in pokrit s črnim, valovitim puhom, na straneh sta dve plavuti in ena na hrbtu, vrat je prilično 1 m dolg in razmeroma tanek, a na njem sedi precej majhna glava, ki je podobna kamelji glavi z ostrimi zobmi. Takšnega »kita« svet še ni videl, pač pa so prav očitne podobnosti med to živaljo in lohneško pošastjo, kakor so jo opisovali očividci in ki ji priznana znanost tudi ni hotela za nobeno ceno priznati obstoja in niti ne možnosti, da gre — čeprav ne za predpotopnega orjaka, pa vsaj za živalsko vrsto, ki je znanost doslej pač še ni utegnila upredeliti. Z najdbo čudne naplavine na querquevilleski obali pa je del srditega spora za lochneško pošast menda končnoveljavno rešen in sicer rešen v prilog ljudi, med njimi glasovitih učenjakov, ki so bili prepričani, da gre za neko novo, doslej neznano vrsto živali, ki so kolikor toliko v sorodu s pradavnimi orjaki. Obenem pa podaja ta najdba prvi stvarni dokaz za obstoj slovite »morske kače«, ki jo je šolska znanost toliko, časa zavračala v kraljestvo bajk. Bilo bi vendarle čudno, da bi bile pošasti, o katerih nam govore nešteta poročila očividcev iz vseh časov, samo plod lažnive domišljije. Saj so bili med očividci vendar tudi možje, ki niso imeli nobene koristi od tega, da bi se lagali, in ki so bili tudi dovolj hladnih možganov in bistrih oči, da bi ne postali kar tako žrtve utvar. Tudi o lochneški pošasti so trdili, da je samo plod domišljije kakšne stotine kratkovidnih in lahkovernih turistov, a ko jo je posnela, čeprav od daleč, tudi fotografska plošča, so morali njen obstoj vendarle priznati. Tedaj je zavladal izgovor, da gre pač za kakšno žival znane vrste, za kakšnega orjaškega mroža ali kaj podobnega. Skoraj je bilo videti, da se bo ta razlaga obdržala, čeprav večni neverni Tomaži tudi niso mogli navesti nobenega stvarnega dokaza za mroža in podobne razlage. Najdba pri Querquevillu je postavila celotno zadevo v drugačno luč. Neverni Tomaži morajo priznati, da obstojajo živali »iz kraljestva bajk«, in kakor marsikatera druga znanstvena stroka bo moralo tudi živaloznanstvo pristati na to, da je beseda »nemogoče« v znanosti in v naravi zelo dvomljive vrednosti. <small>_* Pripomba pisatelja iz dejstev najnovejšega časa.</small> <center> — — — </center> Istinitost peruanskega zaklada naj dokažejo naslednji zgodovinski podatki^*: Za raziskovanje zahodne obali Južne Amerike je bilo važno dejstvo, da je prekoračil španski pustolovec Balboa leta 1513 panamsko zemeljsko ožino v Srednji Ameriki in dosegel Tihi Ocean, Med potom je zvedel od prebivalcev o zelo bogati deželi ob morju južno od Paname. To je bila dežela Peru. Podal se je tja z ladjo, a se je moral vrniti. Potem so ga pa umorili. Preteklo je precej let, predno so izpeljali to trije možje, česar Balboa ni mogel. Ti trije so bili: Franc Pizarro, Diego do Almagro In duhovnik Ferdinand de Luque. A tudi tem se je posrečilo šele pri tretjem poskusu, da so osvojili to bogato in izborno organizirano državo. Peru je bila mogočna in zelo obljudena država, katero so ustanovili Indijanci iz rodu Inka (Inka = gospod, vladar). Začetek je zelo nejasen. Praoče Inkov je bil, kakor so trdili domačini, solnčni bog, ki je poslal po veri tamošnjih Indijancev na zemljo svojega sina ter svojo hčer, da bi jih učila obdelovati zemljo, graditi hiše in opravljati še razna druga potrebna dela. Vera v božansko pokolenje Inkov je bila ohranjena še ob prihodu Špancev. Člani rodu Inka so imeli na splošno mnogo večje pravice, kot drugi državljani. Bili pa so v manjšini. Najvišji bog Inkov je bil Pačakamah, ohranjevalec sveta. Za njim je prišel bog solnca. Temu je bilo posvečenih več velikih templjev. Eden največjih je bil na otoku jezera Titikaka. V tem templju so bili nakopičeni velikanski zakladi srebrnih in zlatih predmetov, ki so jih nanosili romarji tekom let. Ko so čuli Indijanci o bližanju zlataželjnih Špancev, so potopili vse zaklade v jezero. Podobno so storili prebivalci v dolini Orkos blizu mesta Kuzko. Vrgli so v jezero vse dragocenosti, med njimi tudi znano zlato verigo, katero je dal napraviti Vaina Kapah. Pozneje so večkrat poskušali Španci odpeljati iz jezera vodo, da bi našli te potopljene zaklade, a niso nikdar uspeli. In tako so največji zakladi Inkov še danes neodkriti. Manjših božanstev so poznali Inki mnogo. Verovali so, da je človek iz duše in telesa in da je duša neumrljiva. Po smrti začne človek drugo življenje. Dobri pridejo v nebesa, hudobni v pekel. Verovali so tudi v nekako splošno vstajenje. Svojim bogovom so darovali krotke domače živali: ovce, jagnjeta, domače zajce, ptiče, a tudi zelenjavo in blago. Niso pa odobravali človeških žrtev, ki so bile v navadi v Mehiki. Država je bila razdeljena v štiri pokrajine. Prestolica je bila Kuzko. Moško prebivalstvo vsakega kraja je bilo razdeljeno v desetnije z desetnikom na čelu. Pet desetnij je tvorilo višjo enoto, iz katerih so bili sestavljeni oddelki po 100, 500 in 1000 mož. Desetniki so morali svojim podrejenim pomagati v vsaki stiski. Bili pa so tudi javni tožniki (državni pravdniki) za prestopke in pregrehe, katere je zagrešil kdo iz njihove čete. Voditelj vsake čete, ki je zanemarjal svojo dolžnost, je bil hudo kaznovan. Zato so pazili vsi načelniki zelo strogo na dejanje in nehanje podrejenih. Dežela ni poznala lenuhov in potepuhov. Kazni so bile težke. Za najmanjši prestopek je bila določena smrtna kazen. Državni uradniki so zapisovali natanko vso novorojene in umrle osebe. V Peru je bila celo tajna policija, ki je imela nalogo, skrivaj opazovati izvrševanje zakonov v posameznih pokrajinah in o tem poročati. V zvezdoznanstvu rod Inkov ni bil kdo ve kako podkovan. Vedeli so pač, da se dovrši tek solnca v enem letu. Poznali so obe enakonočji, ki so ju obhajali zelo slovesno. Bali so se mrkov solnca in lune. V zdravilstvu so uporabljali puščanje krvi, čistilna sredstva in proti mrzlici kinin. Kar zadeva pesništvo, so poznali burke ter žaloigre, ki so jih uprizarjali na kraljevem dvoru, a tudi pesmi. Delali so posebne viseče mostove, ki so jih obnavljali v rednih presledkih. Glavno mesto Kuzko je bilo znamenito in lepo. Peruanci so ga imeli v veliki časti. V njem je bilo mnogo templjev in obilo velikih palač. Nekatere sobe v teh palačah so bile 15 m dolge in 7 m široke. V mestu so bile šole, v katerih so razlagali modroslovje, več gostiln za tujce, mnogo vrtov in utrdb. Največja utrdba je bila zgrajena iz velikanskih kamnov. Čudno je kako so mogli Indijanci, ki niso imeli železnega orodja, lomili velike skalo in jih prevažali po daljavah do Kuzka. Pred to utrdbo je bila velikanska skala, katero so imenovali »trudni kamen«. 20 tisoč Indijancev jo je privleklo na to mesto, da bi jo uporabili pri zgradbi trdnjave. Tam pa se je prekotalila na strmini in zmlela pod sabo 4000 ljudi, dokler ni obležala. Pokrajine in posamezniki so plačevali kralju davek. Zanimivo je, da Peruanci zlata, srebra in draguljev niso priznavali kot plačilno sredstvo. Z zlatom ni mogel nihče nič kupiti, ker ga je bilo preveč. Kadar je umrl kralj, so zazidali njegovo sobo, ne da bi kaj premaknili, kajti tak prostor je veljal za svetega. Lov je bil vobče prepovedan. Love je prirejal samo kralj v velikanskem obsegu ob določenih prilikah. Za gonjače je služilo 30.000 Indijancev. Peruanci so imeli pisavo na vozle. Imenovali so jo quipu. Na raznobarvnih sukanih nitih so delali različne vozle, ki so pomenjali razne predmete in dejanja. S to pisavo so lahko seštevali, odštevali in množili. Imeli so ljudi, ki so se bavili skozi celo življenje samo s sestavljanjem in razreševanjem vozlov. Pisava Inkov na vozle je še danes nerešena skrivnost. Taka je bila torej dežela, ki je pritegnila nase pozornost španskih pustolovcev. V začetku 16. stoletja je vladal v Peru kralj Vaina Kapah. Ta je dal izdelati za dan, ko bi dobil njegov sin ime, velikansko zlato verigo, ki je bila dolga 70 čevljev in debela kot zapestje odraslega moža. Radi tega je prejel sin ime Huaskar (= veriga). Tisto leto po tem dogodku je zbral kralj 40 tisoč vojakov, napadel kraljestvo Quito ter ga osvojil. Prvorojenko premaganega kralja je privedel domov in jo vzel za ženo. Leto pozneje mu je porodila sina Atahuallpa. Ta se je razvil v teku let v postavnega in pametnega mladeniča. Kralj bi mu bil rad zapustil vso državo, pa ni mogel, ker je bil prvorojenec Huaskar. Sklenil pa je proti običajem svojih prednikov, prepustiti Atahuallpi kraljevino Quito. Sporočil je ta svoj sklep sinu Huaskarju in ta se je vdal takoj. Vaina Kapah je dal na to zgraditi dve veliki cesti, ki sta peljali skozi vso deželo od severa proti jugu. Ko so gradili zadnjo, so prinesli kralju vest, da so se izkrcali na morskem obrežju tuji ljudje, kakoršnih še ni videl nihče. To je bil Balboa s svojimi ljudmi leta 1515. Od tega časa se ni podal Vaina Kapah na nobeden osvojevalen pohod več, temveč je samo skrbno in s tesnim srcem gledal na morsko obal. Spomnil se je bil stare prerokbe, ki je napovedovala prihod neznanih mož in ti bodo uničili peruansko državo in njene bogove. Bil je to podoben pojav kot v Mehiki. Domačini so bili radi te napovedi že vnaprej prepričani, da nič ne opravijo, in zato so bili manj odporni. To je zelo važno dejstvo za razumevanje podjarmljenja tako velikih in dobro urejenih držav, kot sta bili Mehika in Peru, s tako neznatnimi močmi. Kralj Vaina Kapah je umrl kmalu. Njegova sinova Huaskar in Atahuallpa sta vladala složno pet let. Potem se je domislil Huaskar, da je morda ravnal napačno, ko se je vdal očetovi prošnji in je prepustil bratu kraljestvo Quito, ki je pripadalo po vsej pravici njemu. Zahteval je od brata, naj prizna njegovo nadoblast, ker je ta tudi storil na hinavski način. Nato je povabil Huaskar Atahuallpa k sebi v glavno mesto. Atahuallpa je sprejel vabilo, a je dejal, da bo pripeljal s seboj veliko zastoptsvo iz vsake svojih pokrajin, da bo slavnost večja. Huaskar se temu ni protivil. Atahuallpa je dal ukaz vsem za orožje sposobnim moškim svoje države, naj se podajo z vsem svojim okrasjem in odlikovanji v Kuzko, da se tam poklonijo kralju Huaskarju. Skrivaj je zapovedal, naj vzamejo prikrito s seboj orožje. Odpravilo se je na pot 30.000 mož. Huaskarjevi poveljniki in uradniki so opazili, da je Atahuallpovih ljudi več, kot bi jih bilo treba. Sporočili so to kralju, ki je tudi zbral vojsko. V bitki, ki se je vršila kmalu nato, je bil Huaskar premagan ter ujet. Atahuallpa je pustil pomoriti vse kraljeve sorodnike. Mislil je, da je sedaj zagotovljen obstoj njegovi državi. To bi tudi bilo, da niso prišli Španci. Pohod nad Peru so pripravili Pizarro, de Almagro in de Luque. Zadnji je bil duhovnik in je kmalu umrl. Pizarro je bil doma iz kraja Truxillo na Španskem, kjer se je rodil okrog l. 1471. Vzgoje ni imel nobene. Pasel je doma svinje. Kmalu je ušel z doma ter se klatil po svetu. Leta 1510 je bil na otoku Haiti. Udeležil se je vseh večjih osvojevalnih pohodov v Srednjo ter Južno Ameriko. Izobražen ni bil, saj ni znal niti čitati in ne pisati. Pač pa je bil zelo izurjen bojevnik. Tudi de Almagro je bil nizkega rodu in prav tako neizobražen kot Pizarro. Obema pa je bilo lastno svojstvo takratnih ljudi, namreč krutost ter brezobzirnost. De Luque je bil le svetovalec, posredovalec in se je držal v ozadju. Prvi poskus je povsem ponesrečil. Leta 1526 so se podali ponovno na pot. Pizarro je odjadral iz Paname proti jugu z eno ladjo in 114 možmi. Uspeha ni bilo, ker je bil letni čas zelo deževen, in obala, kjer so se ustavili, močvirnata. Izkrcane Špance so napadli domačini in so jih mnogo pobili. Pizarro je odplul dalje. Kmalu za njim je prijadral na isto obrežje de Almagro, ki se je tudi moral bojevati. Ne dolgo za tem sta se sestala Pizzaro in de Almagro. De Almagro se je vrnil dvakrat v Panamo po nove čete. Med tem je silila večina Pizarrovih vojakov domov. Pizarro jih je odpustil. Ostala mu je prav neznatna četa. S to je prodrl do mesta Tumpiz, ki je že spadalo v državo Inkov. Tam je videl bogato z zlatom okrašen tempelj, velike palače, vrtove in neizmerne zaklade. Domačini so mislili, da so jih posetili bogovi. Pizarro se je vrnil nato v Panamo, kjer so sklenili, da gre na Špansko prosit cesarja Karla V., naj mu dovoli osvojitev države Peru. Pizarro se je res vrnil v domovino. Karl V. mu je dal naslov vrhovnega poglavarja peruanske države. Ob tej priliki je začel razdor med Pizarrom in de Almagrom, katerega Pizarro na cesarjevem dvoru niti omenil ni. Ko se je vrnil Pizarro v Panamo, se je odpravil proti Peru z dvema ladjama. Spremljali so ga štirje bratje. Vzel je seboj tudi mnogo konj. Leta 1531 so se izkrcali pod mestom Tumpiz. Od tam so poslali ladje domov in nadaljevali prodiranje po kopnem, kar je bilo zelo težavno. Osvojili so otok Puna, mesto Tumpiz in so tam blizu ustanovili naselbino San Miguel. Potem so šli dalje po pustem in neobljudenem svetu. Med potom jih je srečal sel ujetega kralja Huaskarja, ki ga je bil ta odposlal skrivaj s prošnjo, naj mu pomagajo Španci do pravice in prestola. Dva dni za tem je dospelo odposlanstvo kralja Atahuallpe, ki je imelo ukaz, pozdraviti belokožce kot sinove boga Virokoča, brata solnčnega božanstva. Poslanci so prinesli bogata darila: zlate posode, dragulje, živeža ter blaga za obleke. Prosili so Pizarra, naj neha s kaznovanjem prebivalcev Tumpiza, od katerih je bilo mnogo pomorjenih od belokožcev. Španci so nato odpotovali proti kraju Kazamarca, kjer bi naj srečali kralja Atahuallpa. Pizarro je poslal h kralju svojega brata Ferdinanda in še enega častnika, da pogledata, kako in kaj. Kralj ju je sprejel sijajno in je obljubil, da bo obiskal španski tabor. Vrnila sta se in poročala o velikem bogastvu, katerega sta videla. Pizarro je sklenil, da bo osvojil Peru na mah. Storil je nekaj podobnega kot Cortes v Mehiki. Ujeti je nameraval kralja Atahuallpo, da bi ga imel za talca. Ti naklepi niso bili nič manj drzni kakor Cortesovi. Hotel jih je izvršiti kar ob priliki prvega srečanja. Predno je prišel kralj s svojim spremstvom v tabor, je pripravil Pizarro vse potrebno za iznenadenje Indijancev. Jezdece, bilo jih je 60, je skril za zid, da jih Peruanci sploh niso videli. Pešce pa je razvrstil tako, da so lahko napadli domačine od vseh strani. Vse skupaj ni bilo ničesar drugega kot izvrstno pripravljen in skrajno predrzen roparski napad. Kralj Atahuallpa se je približal v zlati nosilnici. Obdajalo ga je 24.000 vojnikov. Ko je dospel, mu je takoj javil Pizarrov zastopnik, da se mora vdati cesarju Karlu V. in mu plačevati davek. Za tolmača je bil neki Felipillo, doma z otoka Pune. Slabo je poznal španščino in jezik Inkov. Vendar je razumel kralj, da tirjajo Španci Od njega nekaj velikega. Odgovoril je precej duhovito in odločno. Tedaj pa so Španci Indijance kar napadli in jim pričeli trgati z obleke zlate in srebrne okraske. Začel je boj. Takoj so pridrli za zidom skriti jezdeci, se zakadili v Indijance, posekali kar cele trume ter ujeli kralja. Vse to se je vršilo na velikem obzidanem prostoru. Indijanci so bili tako iznenadeni, da so pričeli divje bežati. Ker so imeli zasedene vse izhode Španci, so se zaleteli bežeči v obupu v zid, ga podrli ter ušli. Pizarro je dosegel svoj namen, kralj je bil ujet. Atahuallpa se je hotel odkupiti. Obljubil je Špancem toliko zlata, srebra in drugih dragocenosti, da bi napolnil veliko dvorano, v kateri je ležal vklenjen, do tja, kamor seže veliki mož z iztegnjeno roko. Pizzaro je bil zadovoljen. Kralj je poslal v vse pokrajine poslance, da bi nabrali zlato. Prinesli so velikanske množine zlata, vendar ni zadostovalo. Zato so šli po deželi Pizzarovi častniki, ki bi se naj prepričali na lastne oči, ali je sploh v deželi toliko zlata, da bi kralj lahko izpolnil svojo obljubo. Pizzarov brat Ferdinand je n. pr. poiskal velikansko svetišče boga Pačakamaha, kjer je bilo zlata na kupe. Tam so videli Indijanci železne uzde, ki so jih imeli konji v ustih in so mislili, da jim služi železo v hrano. Zato so prinesli konjem velike kose zlata in srebra, češ, da tekne bolje nego železo. Španci so jim rekli smeje, naj še prinesejo, ker so konji grozovito lačni. Drugi španski oddelek je jezdil na ogled za zlatom proti glavnemu mestu Kuzko. Med potom so zvedeli, kje je ujeti kralj Huaskar in so ga šli obiskat. Potožil jim je, kako grdo ravna z njim Atahuallpa in jih prosil pomoči. Španci so mu odgovorili, da mu ne morejo pomagati brez izrecnega povelja in so šli dalje v glavno mesto. Za Huaskarja je bil ta obisk usodepoln. Zvedel je zanj Atahuallpa in je dal ujetega kralja skrivaj umoriti. Huaskar je imel spravljene velike zaklade zlata in srebra. Pred svojo smrtjo jih je dal skriti. Pozneje so Španci njegovo spremstvo hudo mučili, da bi iztisnili, kje so skrita velika bogastva. Zaman! Tako je postal tudi Huaskarjey zaklad do danes nerazjasnjena skrivnost. Med tem je prispel na peruansko obrežje iz Paname de Almagro z veliko ladjo in številnimi vojaki ter se je pridružil Pizzaru. Na pobudo novodošlih, ki so pričakovali velikega plena, so postavili Atahuallpo pred sodišče in ga obdolžili, da zbira vojsko proti Špancem. Pred vsem je tlačil kralja v nesrečo tolmač Felipillo, ki je prevajal kraljeve odgovore nalašč napačno. Kralja so obsodili na smrt na grmadi. Ker se je dal pred smrtjo krstiti, so ga samo zadavili. Po smrti obeh sovražnih si bratov so bili Španci gospodarji vse dežele. Indijanci so bili kot čreda brez pastirja. Nastala je velika zmeda. Med Indijanci jih je bilo več, ki so se hoteli polastiti kraljevske krone. Pizzaro in de Almagro pa sta se napravila na pot proti glavnemu mestu. Imela sta z Indijanci več hudih bojev. Ko sta dospela v Kuzko, sta takoj začela pobirati zlato, kar ga je bilo dosegljivega. Naropala sta velikansko bogastvo. A tudi na španski strani se je pojavila huda zmešnjava. Zvedelo se je, da koraka proti Peru Alvarado, ki se je bil udeležil že Cortesovega pohoda v Mehiko. Cesar Karl V. mu je dal dovoljenje za osvojitev vseh pokrajin, ki so ležale izven Pizzarovega območja. Alvarado je imel s seboj mnogo vitezov in izborno opremljeno četo. Pizzara je zaskrbelo, kako bo. Poslal je proti Alvaradu Almagra s stotnijo vojakov. Ko sta se približala drug drugemu, sta bila nekaj časa neodločena, ali naj začneta boj, ali naj se pobotata, kar sta tudi storila. Alvarado se je obvezal, da bo skušal osvojiti pokrajine južno od Peru. Rad bi pa obiskal Pizzara in zato sta se podala oba v Kuzko. Med potjo sta imela krvave boje z Indijanci. Ko je zvedel Pizzaro, da se bliža Alvarado, mu je šel daleč naproti, da ne bi videl Alvarado sijaja in bogastva v Kuzko in se morda vendar le ne premislil glede odhoda. Srečanje je bilo zelo ljubeznivo. Alvarado se je odpravil po pozdravu po svoji poti. Med tem je dospel v Kuzko zakoniti dedič kraljevske krone Inkov. Imenoval se je Manko Inka. Zahteval je od Pizzara, naj mu pomaga na prestol. Pizzaro mu je to tudi obljubil, a je izvršitev obljube vedno zavlačeval, češ, da manjka še to, da se še ni izvršilo ono itd. Poleg tega so pričeli Španci sami razdeljevati posestva med seboj. Vse je kazalo, da starega kraljestva ne bodo več obnovili. Nasprotno! Pizzaro je dal mladega Inka zapreti v trdnjavo. Nato se je podal na morsko obalo, kjer je ustanovil ob izredno ugodnem pristanišču mesto Los Reyes (Sv. Trije kralji). To se je zgodilo leta 1534 na praznik Sv. Treh kraljev. Mesto se imenuje danes Lima. V Kuzko je pustil za mestnega poglavarja svojega brata Ferdinanda. Od Ferdinanda si je izprosil Manko Inka dovoljenje, da sme bivati v svoji palači v mestu. Naenkrat pa je zbral Manko Inka stare svetovalce ter poveljnike in jih pozval, naj prepodijo z orožjem Špance in obnovijo staro državno življenje. Na ta poziv se je zbralo v mestni okolici nad 200.000 Indijancev. Napadli so ponoči Špance, ki so zašli v hude škripce. Boj je trajal deset dni in obleganci so že obupali. Vrhu tega jih je mučila lakota. Nekega dne so divje napadli Indijanci, hoteč izsiliti odločitev. Nenadoma so se spustili v beg; zagledali so namreč v oblakih blestečo postavo na konju in z mečem v roki. Bil je sv. Jakob, zaščitnik Španije, katerega so poklicali obleganci v skrajni nevarnosti na pomoč. Indijanci so zatem napadli v noči, a so zopet zbežali. Prikazala se je namreč Mati božja z Detetom v naročju. Vojna je trajala še več tednov. Indijanci so pobili in razpršili vse oddelke, ki so hiteli obleganim na pomoč. Ko pa je prispel konečno s pohoda v neko oddaljeno pokrajino de Almagro s 470 možmi, so sklenili mir. Manko Inka se je umaknil v nedostopne skalne puščave in je živel tamkaj s svojimi sorodniki. Ko so se vršili ti zadnji boji s poslednjim vladarjem iz rodu Inka, je pa že zorel razpor med obema voditeljema španskih čet. Šlo je za delitev ozemlja. Ko je dal cesar Karl V. Pizarru dovoljenje za osvojitev peruanske države, mu je določil tudi mejo, namreč črto, ki bi šla nekaj več kakor 1000 km južno od Paname. Med zadnjimi boji z Indijanci je dospelo iz Španije Almagrovo imenovanje za mejnega grofa peruanskega z ozemljem, ki bi segalo od Pizarrove mejne črte kakih 1000 km proti jugu. Nesreča je hotela, da je ležalo mesto Kuzko blizu mejne črte. Imeti sta ga hotela oba. Začasno sta sicer sporno zadevo mirno uredila. Ko pa sta napodila iz dežele zadnjega Inka, je pozval Almagro Pizarrovega brata Ferdinanda, ki je bil glavar mesta Kuzko, naj mesto izprazni, ker spada v njegovo ozemlje. Ferdinand je odgovoril, da ne more brez svojega brata ukreniti ničesar. Vnela se je državljanska vojna. Almagro je ujel dva Pizarrova brata. Pizarro mu je ponudil premirje in mesto Kuzko v upravo, dokler ne razsodi o sporu cesar. Almagro je hotel boj. Ko pa je zvedel, da je zbral Pizarro v mestu Lima precej močno vojsko, se je začel pogajati. Ker se nasprotnika nista mogla zediniti, sta predložila spor patru de Bobadilla, ki je bil predstojnik usmiljenih bratov. Ta je razsodil, da mora Almagro izpustiti Pizarrova brata in odstopiti Kuzko zopet Pizarru. Miru kljub temu ni bilo. Moralo je govoriti orožje. Almagro se boja ni mogel več udeležiti, ker je že bil prestar. Gledal je z nekega griča potek bitke. Ko je videl, da zmaguje Pizarro, se je spustil v beg, a so ga ujeli nasprotniki. Ta boj se je vršil blizu Kuzka, v dolini, katero so imenovali Solnato polje, ker je bilo tam mnogo soli. Nato je zasedel Ferdinand Pizarro Kuzko brez boja. Sprva je hotel poslati ujetega Almagra k bratu v Limo in od tam na Špansko. Čul je pa, da ga nameravajo po poti šiloma osvoboditi in ga je obsodil na smrt. Almagro je milo prosil milosti ter odloga, Ferdinand ga ni uslišal. Samo to mu je ugodil, da so ga zadavili v zaporu in potem na glavnem trgu v Kuzko obglavili že mrtvo truplo leta 1538. Tudi Ferdinandu Pizarro se pozneje ni godilo dobro. Kmalu po Almagrovi smrti je obiskal svojega brata v Limi, kjer sta sklenila, da pojde Ferdinand na Špansko k cesarju poročat o dogodkih v Peru. Prijatelji so ga svarili pred to potjo. Kljub temu se je ukrcal na ladjo. Takoj ko je stopil na Španska tla, so ga vrgli v ječo in izpustili šele po 23 letih. Franc Pizarro je bival večinoma v novoustanovljenem mestu Lima ob morju. Bavil se je z ureditvijo osvojenih pokrajin. Vse mu je šlo po sreči. Tam je živel tudi Diego, sin na smrt obsojenega Almagra. Vedno je mislil na to, kako bi maščeval svojega očeta. Zbral je kakih 200 prijateljev, ki so govorili javno po mestu, da bodo obračunali za storjene krivice. Ko nekega dne Pizarro ni šel v cerkev, češ, da se ne počuti dobro, prejel je bil namreč tajno obvestilo, da ga nameravajo Almagrovi privrženci umoriti, so ga šli obiskat njegovi prijatelji ter uradniki. Zarotniki so videli živahno vrvenje v Pizarrovi hiši in so bili prepričani, da se pripravlja tamkaj nekaj zoper nje. Še isti dan so napadli hišo ter ubili Pizarra. Ko se je zgrudil težko ranjen, je začrtal z roko na tla križ, ga poljubil in izdihnil v starosti 75 let. Po Pizarrovi smrti je vladal nekaj časa v Peru mladi Almagro. Prišel pa je višji sodnik de Castro, ki je Almagra ujel in ga jo pustil obglaviti. Tako vidimo, da ni prinesla ta nesrečna pokrajina nikomur trajnega miru in zadovoljstva. Bogastvo samo še ne pomenja sreče. Španci so postopali v novi koloniji Peru kakor po drugod, namreč skrajno kruto. Tudi tu so razdelili vso zemljo med vojake in naseljence; domačini so ostali sužnji, katere sta trdo delo in izkoriščanje kmalu skoraj čisto iztrebila. <small>_* Zgodovinski podatki so posneti po Mohorjevi knjigi »Proti novim svetovom«.</small> <center> — — — </center> Iz kratke zgodovine peruanske države je razvidno, koliko zlatega bogastva je bilo svojčas tamkaj. Že res, da so veliko teh zakladov nenasitni Španci na ladjah odpeljali v Španijo. Mnogo dragocenosti pa je le ostalo doma. Iz starih ter novejših zlatih, srebrnih predmetov in dragih kamnov je nastal ponovni državni zaklad, katerega je zakopal kapitan Thompson na Cocos otokih. Takele podatke smo imeli o zlatu, ki že tako dolgo trdovratno kljubuje pod zemljo človeški radovednosti in pohlepu. Od osrednje-ameriške republike Costarica, kateri pripadajo Cocos otoki, je imela naša družba dovoljenje za dvig peruanskega zaklada pod pogoji, ki so bili ugodni za oba dela. Zelo razveseljivo za našo tretjo ekspedicijo je bilo dejstvo, da se je ponudil kot član avtomobilski dirkač Malcolm Campbell, katerega smo že omenjali, kako je imel dovolj brezuspešnega truda z na Cocos otokih skrito zlatnino. Campbell nam je razlagal, da bomo imeli pri iskanju težavno stališče radi neznosne vročine na otokih. Cocos otoki so glede podnebja povsem podobni Hudičevemu otoku ob obali južnoameriške Gujane, na katerem ima Francija svojo kazensko kolonijo. Radi prevelike vročine dela lahko človek le po par ur na dan. Govorijo, je trdil Campbell, da otočje ni neobljudeno. Skrivajo se baje na njem Indijanci kot čuvarji zaklada in je zažugana smrt onemu, ki bi zaklad našel in ga hotel naložiti na ladjo. On Campbell in njegovi tovariši niso zadeli na nobenega človeka na otokih in bodo pripovedovanja o skrivnostnih stražarjih le plod ljudske domišljije. Sploh nam je bil preiskušeni dirkač v marsičem dobrodošel s pametnimi nasveti z ozirom na preskrbo in opremo podjetja. Tokratna ekspedicija ni bila tako številna nego draga. Družbo je zastopal Edvard Roberts, pameten ter načitan gospod, dober poznavalec tropičnih krajev. Zdravnika nismo rabili. Malcolm Campbell se je priključil iz športne radovednosti, jaz kot strokovnjak za zemeljske plasti, starinoslovec Simon Parker in 25 krepkih, zanesljivih in neustrašenih delavcev, katerim so bile zasigurane prav dobre mezde. Slovo od zaročenke je bilo težavno, pa tolažila je naju zavest, da se bom najbrž kmalu vrnil in potem je ne bom več puščal same. V San Pedro smo se ukrcali na jahto »George Washington« začetkom marca leta 1927. Skoro 14 dni trajajoča vožnja po morju je potekla povsem mirno med običajnimi zabavami med tovariši na krovu in med opazovanjem morskih živalskih zanimivosti, katere sem že opisal ob priliki prve ekspedicije. Po izkrcanju nas in celotne naše precejšnje prtljage se je jahta vrnila z zagotovilom, da nas poseti po šestih tednih z najimenitnejšimi člani raziskovalne družbe. Saj takrat si bomo gotovo že na jasnem, kje da tiči zagonetni zaklad. <center> — — — </center> Izkrcanje v čolnih je šlo gladko. Coros otočje ima nekako naravno luko, ki je zaščitena in tudi morje ni preplitvo. Moram še posebej omeniti, da je imel seboj dirkač Campbell psička. Žival je že bila z njim na otoku, tekla je kar pred nami po kopnem in se je ustavila na mestu, na katerem je taboril njen gospodar, ko je brezuspešno iskal zakopane zaklade. Pes nam je bil torej kažipot in tudi mi nismo mogli najti za postavitev šotora boljšega in bolj zavarovanega mesta, nego je bilo svojčas Campbellovo. Ob potoku, ki se spušča iz skalovja, je bil najprikladnejši prostor za nočevanje. Cocos otočje mi je povedalo na prvi pogled, da je ognjeniškega izvora z raznimi votlinami ter kotlinami ob morski obali. Na sredini ne baš razsežnega otoka se dviga precej visoko skalovje. Na teh skalah so razločno vidne sledi o nekdanji stavbi, ki je morala stati na vrhu. Ustno izročilo pravi, da bi naj bile današnje razvaline preostanki nekdanjega poganskega templja. Med temi starimi zidinami bi se naj nekje skrival peruanski zlati zaklad, s katerim se je zatekel semkaj kapitan Thompson. Zemlja na vsako stran otoka je bila od vseh mogočih iskalcev razkopana ter premetana križ kraž, bolj plitvo in na mestih presneto globoko. Nekdo je celo prestavil strugo potoka. Najbrž je domneval, da je zlato kje pod potokom, je odpeljal vodo in iskal po strugi. Omenjeno so bili le prvi vtisi, ker hodili nismo po izkrcanju po otoku, saj smo imeli dovolj opravka s postavljanjem nočišča, spravljanjem prtljage in z urejanjem raznih malenkosti za bolj udobno ter daljše bivanje. Vsi smo bili tolikanj zaposleni, da niti pekoče vročine nismo neznosno občutili, dasi nam jo je slikal Campbell vnaprej kot pravi pekel, v katerem trpijo pod istim podnebjem francoski kaznjenci na Hudičevem otoku. Noč je ovila mahoma otok, a je bilo prezgodaj za počitek. Zbrali smo se krog ognja in Campbell, ki je prepotoval malodane celi svet, nam je postregel z mičnimi pripovedkami o samotarskih Robinzonih, katerih je celo v današnjih časih več v daljši soseščini s Cocos otočjem. Iznad Velikega Oceana se namreč dviga vse polno manjših otokov, ki so kakor nalašč za samotarsko životarenje po razbitju ladje ali tudi iz prostovoljnih nagibov. Povesti o Robinzonih, dasi stare, so vedno nove ter dražijo človeško radovednost. G. Campbell nam je pripovedoval o Robinzonu našem sosedu nekako naslednje: »Majhen otok na južnem koncu Južne Amerike, Juan Fernandez, na katerem prebiva danes nekaj ribiških družin in katere obiskuje parnik vsakih 14 dni, spada med najbolj znane otoke. Prevladuje prepričanje, da je stopil na omenjeni otok Robinzon Cruzoe in živel na njem samotarsko življenje, ki je prepleteno z najbolj privlačnimi doživljaji, dokler se ni preselil na večji otok Mas-a-Tierra. Na baš omenjenem otoku se je naselil v novejšem času nov Robinzon. Samotar se piše Hugon Weber. Med svetovno vojno je bil vržen na otok, je živel tamkaj nekaj časa, pa se je pozneje zopet vrnil, da bi ostal do smrti na otoku. Seve so danes življenske prilike povsem drugačne, kakor so bile v časih prvega Robinzona. Mas-a-Tierra spada k južnoameriški državi Čile, ki ga je uporabljala nekaj let kot kazensko kolonijo. Hugon Weber se je podal v notrajnost otoka, kjer skuša živeti življenje, ki bi naj bilo prepleteno z doživljaji. Naselil se je na 250 m visokem ter od skal zavarovanem prostoru. Najprej je moral posekati drevje ter izkopati visoko travo s koreninami vred. Ta košček zemlje, katerega je iztrgal divjini, je pričel obdelovati. Novi Robinzon je živel nekaj časa pod šotorom. Sklenil pa je, da si postavi kočo, kar je zahtevalo mnogo truda in znoja. Najprej je izkopal stavbeni prostor in je postopal pri gradnji kolibe ravno tako, kakor je opazoval domačine. Zmešal je zemljo, slamo in posušeno travo z vodo. Iz te zmesi je postavil zide, ki so se utrdili na solncu, kakor bi bili iz kamenja. Na otoku je vse polno divjih koz. Koze so morali nekoč pripeljati ljudje na otok. Živali so se zelo pomnožile in s časom podivjale. Lov na podivjane koze ni lahkota, ker posedajo izredno tenak sluh. Na Mas-a-Tierra ni ne kač, ne želv, pač pa zelo mnogo divjih golobov in na tisoče najlepših, čisto malih ptičkov, katerim pravijo kolibri. Po skalah ob obali otoka so še vidne votline, po katerih je iskal zavetišča prvi Robinzon. Danes izrabljajo te izdolbine ribiči kot shrambe za mreže. Življenje otočanov je zelo miroljubno. Nobeden ne plačuje davkov in se ne pritožuje radi javnih bremen. Jadrnica iz Valparaiso donaša samotarjem razne potrebščine. Vse je srečno ter zadovoljno. Pripovedujejo celo, da je bilo udobno na tem otoku tudi tedaj, ko so bivali na njem kaznjenci. Nemec Hugon Weber ne čuti niti najmanjše potrebe, da bi se preselil iz samote v civilizirani svet, kjer je eden drugemu v napotje. Na Robinzonovem otoku je še dovolj prostora!« Vedno znova smo tiščali v pripovedovalca, ki se je pustil naposled omehčati in je ublažil našo radovednost še z eno robinzonijado te le vsebine: »Angleški in amerikanski milijonarji, razvajeni, bogati postopači, pri katerih ne igra denar nobene vloge, hočejo nekaj videti, kar je videlo doslej le malo ljudi, da lahko pripovedujejo pozneje svojim prijateljem in radovednežem o izvednostih. Leta 1922 je morala ladja »Franconia« in leta 1923 parnik »Duches of Atholl« obiskati tudi otok Tristan da Cunha v južnem Atlantskem morju, ker je hotela videti večina potnikov pri vožnji Okrog sveta tudi to posebnost med otoki. V obeh slučajih je bilo izkrcanje nemogoče radi silovitih viharjev, a so doživljajev željni potniki vendar videli otok in nekateri pomorščaki, ki so zapustili parnika v čolnih, so obiskali otok ter pripovedovali bogati družbi, kaj so videli in s kom so govorili. Približno 1500 milj od otoka Sv. Helene, ki je najbližji sosedni ter obljudeni otok, leži od sveta pozabljena pustinja ne le izven črte pomorskega prometa, ampak tudi najbolj drzni ladijski kapitani se ogibljejo skalovja otoka. Na otoku prebiva 50 ljudi. Puščavniki životarijo siromašno življenje, čakajo mesece, da cela leta, dokler ne prispe kak parnik ali jadrnica, da jim pripelje živež ter pošto iz domovine. Prvi angleški lord admiral je izjavil v parlamentu, da ni bilo mogoče v zadnjih desetih letih prepeljati pošte iz domovine na otok Tristan da Cunha. V najnovejšem času je postalo v tem oziru nekoliko boljše. Vsako leto mora obiskati od otoka Sv. Helene ena bojna ladja tudi ta otok zapuščenih in spraviti tjekaj prehrano in pošto. Redko kedaj se prikaže še kak kitolovec, da bi vzel na otoku vodo, prehrano, krompir, sočivje in nekaj moke. Otok je bil odkrit leta 1506 od portugalskega admirala Tristana da Cunha. Do pasu je že tičal v močvirju. Kakor na povelje smo se obrnili ostali na pobeg, dokler nismo stali na trdnih gozdnih tleh. Pogledali smo za nesrečnim tovarišem, (ki se je trudil z vsemi močmi, da bi izkobacal iz močvare, a je le lezel vedno globeje. Zavedali smo se, da mu moramo pomagati, ga rešiti, le — kako za božjo voljo! Spomnil sem se, da imam za pasom pritrjen laso. Vrgel sem ga proti Heimdahlu, ki se je oprijel rešilne vrvi z močjo potapljajočega se človeka. Začeli smo vleči, pa naenkrat je nekaj zamigalo od drevesa smrti proti tovarišu. Brž smo uganili, da se kotali proti Heimdahlu orjaška kača, kateri pravijo anakonda. Doseže dolžino 10 m, ni sicer strupena, a zadavi ter zaduši vsako živo stvar. Pograbil sem puško in ustrelil proti kači, ki se je zakotalila zadeta po močvirju. Komaj je odjeknil strel, že je oživela cela močvarasta dolinica. Na stotine anakond je privrelo na dan z drevesa, iz močvirja, od vseh strani ... Vse pošasti so se valile proti nesrečnemu tovarišu, sikale do nas slišno in mu grozile z odprtimi žreli ... V nepopisnem strahu sem prepustil laso tovarišem, ki so vlekli z vsemi močmi, jas pa sem pošiljal med kače en strel za drugim ... Streli in zadetki so nekoliko zaustavili naval golazni, a še privabili več teh pošasti ... Komaj in komaj so izvlekli smrti zapisanega Heimdahla, da je stopil na trdnejša tla, jo ubral proti nam in kača v valovitih kolobarjih za njim. Po rešitvi tovariša gotove smrti so streljali v golazen spremljevalci in morili obupno. Šele tedaj, ko je bil na smrt preplašeni tovariš Heimdahl pri nas ob robu gozda, smo se spustili vsi v beg in z uprav zadnjo sapo dosegli konje in kažipote-domačine. Kače nam niso sledile v pragozd, a tudi mi se nismo upali, da bi si bili ogledali vrnitev pošasti k drevesu smrti. Indijanske pripovedke o dolini molka in drevesu smrti so se izkazale kot resnične. Je ta dolinica nekako zatočišče groznih kač, ki se klatijo po močvarah brazilijanskih divjin. Le na sredini doline so tla trdnejša in iz teh poganja, bogznaj koliko let staro drevo, po kojega vejah ter vrhih se plazijo meni in celotni ekspediciji nezabne anakconde.« Zaupani nam res strahotni doživljaj je bil edinstven in zanimiv. G. Roberts bi nam bil sigurno postregel še s katerim, da nas ni predramilo naravnost besno lajanje. Sicer mirni foka se je zaganjal v nekaj, kakor bi nas hotel svariti pred nevarnostjo. Pogreli smo znova govorice, da mogoče le čuvajo indijanska bitja zaklad, pa so ostala doslej zagonetno prikrita vsem belokožcem, ki so stopili na otok. Ni izključeno, da nas kedo res opazuje, zalezuje in preži na priložnost, da bi se nam osvetil. Pes ne bo lajal tja v en dan. Po dolgem razglabljanju smo se po umirjenju psa podali vsi na delo. Od morske obali smo nanosili peska in posuli z njim okolico daleč na okrog. Delali smo dobre tri ure, predno smo legli k počitku. Ščene je hotelo po naši vrnitvi za vsako ceno ven, je godrnjalo ter se repenčilo do posina jutrajne zarje. Spali smo dolgo v jutro in smo se še zbudili vsled premalo spanja skelečih oči. Naš kuhar, ki je vstal prvi in šel v potok po vodo, nam je javil, da je videl v pesku par sledi gole človeške noge. Nekdo je moral voglariti krog šotora, ko smo vsi spali. Po sveže natrošenem pesku je zavil k potoku in se odstranil po strugi proti morski obali. Naš ogled na licu mesta je potrdil kuharjevo izsleditev. Pripovedka o skrivnostnih čuvarjih indijanskega zaklada ni izvita iz trte. Naš čuječi foksl se tudi ni motil in ni lajal na luno. V očigled novi ter nevidni nevarnosti nas je vse spreletel strah. Sklenili smo, da bomo skrbno na straži. Ni šment, da bi ne razvozljali uganke z neznancem, ki nas opazuje v nočeh, zalezuje in bogznaj kaj namerava. Na vsak način smo obljubili, da bo vsak izmed nas višjih članov vsaj prve večere stražil od mraka do jutra po par ur. Taisti dan po odkritju zagonetnih stopinj smo ogledovali po otoku svet, o katerem je bilo količkaj upanja, da bi znal pod zemljo tičati zaklad. Izbranih šest mest smo označili s koli in tamkaj smo nameravali začeti s kopanjem in sicer počasi in z raziskovanjem zemeljskih plasti. Največ upanja smo imeli s par kotanjami nekoliko dalje proč od potoka, ki še niso bile razkopane in so nudile nekaka naravna skrivališča. Vse smo pripravili, da pričnemo drugo jutro s smotrenim delom in razkrijemo, ako se sploh kaj skriva pod zemljo in kamenjem na otoku. <center> — — — </center> Do tega mesta segajo lastnoročne beležke rajnega prijatelja Jožeta. Sklenil je pokojnikov dnevnik v angleščini g. Edvard Roberts in se glasi takole v slovenskem prevodu: »Usodepolno noč pred dnevom, ko bi naj bili pričeli z iskanjem zakopanega bogastva, je Campbellov foks zgodaj zvečer silil ven in hotel na vsak način med skalovjem proti vrhu hriba k razvalinam. Gospodar ga je pridržal s silo v šotoru, pač pa smo določili s kockami red, po katerem smo hoteli stražiti ter opazovati okolico celo noč. Tovarišu Jožetu je prisodila kocka stražo od 11. do 1. ure. Vsak je vzel seboj na opazovanje puško ter samokres. Kmalu po polnoči je padel strel iz Jožetove puške, nato njegov obupen klic in vse je potihnilo ... Strel in krik sta pognala na noge naš celi tabor. Iskali smo sem ter tja, klicali, iskali, a nikjer žive duše! Campbell je spustil od nestrpnosti drgetujočega psička, ki je zacvilil, zalajal in jo ubral v najhujšem diru med kamenjem proti vrhu. Med dvema skalama je obstal, zatulil bolestno v zrak in se ozrl proti nam, kakor bi nas vabil na ogled. Šli smo eden za drugim v prebridki zavesti, da je zadela tovariša nesreča. In res ... Prizora med obema pečinama ne bom pozabil nikdar! Ubogi Jože, ležal je na hrbtu, globoko v vratu mu je tičala strelica, obraz mu je bil strašno spačen, oči odprte, iz rane je curljala kri, s prsti se je zagrebel v smrtnem boju v pesek, puška jo bila dalje proč ... Precej časa smo stali krog mrliča nemi, prestrašeni vsled nenadne izgube ljubega tovariša, katerega je končala smrt, kakoršne si ne bi nadejal nikdo. Prvi se je upal k žrtvi Campbell. Potipal je inženerja na srčno stran in odkimal — prijatelj je že bil mrtev. Skušal je izvleči puščico, ni šlo lahko, moral je potegniti z obema rokama. Strelica je bila cela iz trdega lesa in opremljena s perjem. Ni bila izpihnjena iz cevi, ampak izstreljena s pomočjo loka. Iz zevajoče rane je počasi iztekala kri. Ko smo hoteli dvigniti truplo za prenos, je že bilo otrpnilo, kakor bi bil ležal mrlič nekaj ur. Brezdvomno je bila puščica zastrupljena in radi tega je zvil ude krč, ki se je spremenil v takojšnjo otrpnjenost. Po kolenih smo preiskali ter pretipali vse naokrog, da bi zvedeli za kako sled za skrivnostnim morilcem — ni nam uspelo. Nepojasnjeno je ostalo nam in bo tudi zanamcem: Na koga je streljal Jože in kedo ga je prehitel z izstrelom smrtonosne strelice? Tako žalostno in zagonetno preminuli nam je bil krvav dokaz, da nismo sami na otoku. Peruanski državni zaklad, ki se skriva bogznaj kje, je zastražen in sicer od potomcev starih Inkov, od Indijancev. Koliko jih je in kje da so, nismo niti skušali zvedeti. Jožeta smo naložili na čoln, ga prepeljali z zakladnega otoka na sosedni otočec, kjer smo ga zakopali in zložili nad grobom visoko piramido iz kamenja. Skrivnostna smrt je tolikanj prevzela naše delavce kopače, da so izjavili z vso odločnostjo, da ne bo prijel nobeden za kramp in ne za lopato. Peruansko zlato se naj skriva kje in kako globoko hoče, življenje jim je ljubše nego smrt! Z našo radijo-postajo smo odposlali v luko San Pedro klice, naj pride takoj po nas naša jahta, ker smo v nevarnosti. Prestavili smo po pogrebu naše bivališče z zakladnega otoka na sosednega, kjer smo ostali v prav dolgočasnem brezdelju do prihoda ladje. Opazovali smo gibanje na prejšnjem otoku dan in noč, a niti eden ni opazil kaj sumljivega. Odpeljali smo se praznih rok, spremljani od žalosti radi prebridke zgube ljubega tovariša in s sklepom, da nobeden od nas ne bo več stikal za zlatom, katerega se držita prekletstvo in smrt!« <center> — — — </center> Najnovejša časopisna poročila o skrivnostnem peruanskem zakladu na Cocos otokih pravijo, da zagonetno zastraženo zlato še ne bo imelo miru pred pohlepno človeško roko. Pripravljajo novo ekspedicijo iz Amerike. Najnovejšo raziskovalno opremo bosta vodila severni raziskovalec kapitan Frank Worsley in poročnik Jožef Russel Stenhouse. Prodreti nameravata do zaklada po povsem novih potih. Vzela bosta seboj elektromagnetične aparate, kakor tudi radio-valovne priprave, ki bodo takoj pokazale, ali je na kakem mestu večja množina kovine. Ti aparati so občutljivi na razdaljo 400 m. Če bi torej na primer potres tako prevrnil zemljo, da bi zaklad zlezel tudi 400 m pod zemljo, ga bodo ti aparati zasledili. Ekspedicija vzame seboj tudi letalo, s katerim bodo prinašali na otok živila. Če jim sreča na otoku Cocos ne bo mila, se odpeljejo raziskovalci na bližnje otoke, kjer je tudi zakopano zlato morskih roparjev. Poleg tega leži ob ekvadorijanski obali v morski globini velika španska ladja, ki so jo potopili morski roparji in na kateri je bilo naloženega mnogo zlata in srebra. Stenhouse in Worsley hočeta priti tudi do tega zlata. Pomenljiva za današnje razmere je sledeča ponudba: Oba morska junaka sta prejela na stotine pisem mladih deklet, ki so se ponudile, da bi sodelovale pri ekspediciji kot kuharice, natakarice in postrežnice. Toda na njihovo veliko žalost sta se raziskovalca postavila na stališče, da na njuni ladji ni prostora za ženske. jgrqjo6okzwi91ctmbxeostsjdvohho 206967 206965 2022-07-26T13:13:53Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki Veliko odkritje Krištofa Kolumba je napotilo preko Atlantskega oceana še razne druge odkritelje. Med temi je bila pretežna večina takih, ki so se v domovini skregali z obstoječimi zakoni in bi jim naj bil novi svet pribežališče in obenem bi naj zadostil njihovemu pohlepu po naglem in nenapornem obogatenju. Skoro vsa odkritja ter pohode v Srednjo Ameriko so pričeli z otoka Kuba. S Kube je bil odposlan v Osrednjo Ameriko med prvimi Španec Ferdinand Cortes. Imel je nalogo: raziskati neznano ozemlje in stopiti s tamošnjim prebivalstvom v stik radi trgovinskih zvez. Cortes je bil vse drugo, le raziskovalec ter poštenjak ne! Ob Cortesovem času (med 1518 in 1519), ko je začel osvajati ta največji pustolovec Mehiko z ognjem ter mečem, so vladali tamkaj Azteki. Bili so bojevito ljudstvo, ki je prodrlo pred 200 leti od severa in si je osvojilo vso mehikansko ozemlje do morja. Mehikanska država Aztekov je bila kraljevina, v kateri je imelo glavno besedo poleg kraljeve rodbine vojaštvo, plemstvo, duhovščina in trgovski stan. Azteki so verovali v več bogov in v čarovnije. Bogove so častili med drugim s pogostimi človeškimi žrtvami. Imeli so celo slovstvo, ki se je nanašalo na zgodovino, vero in zvezdosloje. Poleg slovstva, pisanega v slikah, so znali precej ljudskih pesmi in pripovedk. Posebnost je koledar Aztekov. Njih leto je bilo razdeljeno v 365 dni ter na 18 mesecev po 20 dni. Znan jim je tudi bil vzrok solnčnega mrka. Posebnega povdarka je vredna vera v staro prerokbo, ki je napovedala Aztekom, da bodo prišli nekoč iz vzhoda beli bogovi (Azteki so bili indijanske — bakrene barve), ki bodo osvojili mehikansko državo. Na veliki četrtek leta 1519 je prijadral Cortes z 11 ladjami, 109 mornarji, 553 vojaki, 26 konji in 11 topovi v osrednje-ameriško luko Vera Cruz. Tamkaj so ga obiskali zastopniki Aztekov, da bi zvedeli za njegove želje. Cortes jim jo oznanil po tolmaču, da bi rad spoznal njihovega kralja, kar so mu pa odposlanci odklonili. Izročili so mu vladarjeve darove: zabojček poln zlatega, krasno izdelanega nakitja, in precej blaga iz belega bombaža. Na čast odposlanstvu je dal Cortes ustreliti iz največjega topa in jim je pokazal še drugo čudo — jezdece. Eden od Cortesovih vojakov je imel pozlačeno čelado, ki je posebno dopadla voditelju odposlanstva. Izrazil je željo, da bi to pokrivalo rad pokazal kralju Montezumi. Cortes je privolil v dar pod pogojem, da jo napolni z zlatom. Poslanci so odšli. Čez teden so se vrnili s kraljevimi zlatimi darovi: z eno zlato in eno srebrno ploščo, s čelado polno zlatili zrn, z mnogimi dobro izdelanimi zlatimi kipci, ki so predstavljali race, pse, opice itd. Podarili so mu še velike množine dragocenih tkanin. In baš ti dragoceni darovi so bili za Cortesa glavna vaba, da je sklenil osvojiti glavno mesto mehikanskega kraljestva, ki mora bliščati od zlata. Osvojitev, tedaj na čistem zlatu tolikanj bogate Mehike od strani Cortesa ni bila lahka, a mu je vendar uspela po srditih bojih in vsled popustljivosti ter neodločnosti kralja Montezume. Ko so se približali prvič Španci pod Cortesom mehikanski prestolici 8. novembra 1519, jih je sprejel kralj Montezuma pod baldahinom (nebom), ki je žarel od zlata, srebra in dragih kamnov. Montezuma je bil razkošno opravljen in istotako njegovo spremstvo. Špancem je bila odkazana v stanovanje velikanska palača, v kateri je bival prej Montezumov oče in kjer je bila očetova zakladnica. Cortesove sobe so bile polne dragocenih preprog. Ob Cortesovem prihodu je bil Montezuma star 40 let. Pri kosilu ali večerji so prinašali na mizo 300 jedi. Ko je začel vladar jesti, so postavili okoli njega lesene, a močno pozlačene stene, da ga ni videl nihče. Poleg nepopisno bogate kraljeve palače so bili nepregledni vrtovi, zverinjaki, delavnice zlatarjev, kiparjev in drugih rokodelcev. Kiparji in zlatarji so bili še tudi po vseh drugih mehikanskih krajih. Na trgu prestolice so prodajali med najbolj raznovrstnimi predmeti dragulje, zlate ter srebrne okraske. Do glavnega svetišča z velikanskimi dvorišči je vodilo 114 stopnic. Na vrhu je bila ploščad in na tej darilni kamni, na katerih so udirali s kamentimi noži človeškim žrtvam prsno votlino. Iztrgali so še utripajoče srce in so ga darovali bogovom. Žrtvi odrezane noge in roke so pojedli pri slovesni večerji, ostalo so vrgli živalim. V majhnem stolpu sta bila dva bogova. Vojni bog je bleščal od zlata in dragih kamnov. Pred njim so bile kamenite posode, v katerih so se še kadila srca pravkar žrtvovanih. Stene so bile ometane s strnjeno krvjo. Španci so zgradili v bivanje jim odkazani palači majhno kapelico. Pri iskanju primernega prostora so zadeli na zazidana in sveže prebeljena vrata. Ko so zid predrli, so videli, da imajo pred seboj vhod v zakladnico. Bilo je v njej toliko bogastva, o kakršnem do tedaj niti sanjal ni nobeden Evropejec. Španci so seveda molčali o najdbi in so udrtino zopet skrbno zazidali. Kmalu za tem so Španci Montezumo zvijačno ujeli. Kralj je zapovedal v ujetništvu vsem pokrajinam, naj pošiljajo Cortesu davke v zlatu. Sam je podaril Špancem vse zaklade, ki so bili v zakladnici, katero je odkrilo, kakor že omenjeno, Cortesovo spremstvo. Petina bogastva iz zakladnice je šla v blagajne španskega cesarja Karla V., petino je dobil Cortes, ostalo častniki in vojaki. Cortes se je moral nenadoma umakniti vsled upora domačinov iz prestolice. V objemu noči pred umikom je dal znositi vse zaklade v veliko dvorano. Ukazal je spraviti petino, namenjeno cesarju, na konje in prepustil svojim vojakom, da si je lahko vzel od ostalega zlata vsak, kolikor je hotel. Vojaki so pobrali mnogo, pretežno so pustili, ker niso mogli vsega nositi. Pri drugem Cortesovem prodiranju proti Montezumovi prestolici je Špancem leta 1521 po hudem boju uspela osvojitev. Z zavzetjem glavnega mesta je postala mehikanska država španska kolonija, katero so začeli Španci izkoriščati, hlepeč po vedno novih in novih zlatih zakladih. Iz povedanega in zgodovinsko dokazanega se da sklepati, kako neizmerno bogata je bila Mehika ob prihodu Špancev na suhem zlatu in drugih dragocenostih. Mnogo, mnogo bogastva so zlataželjni španski pustolovci spravili preko morja v Španijo. Glavne in največje dragocenosti so pred popolnim podjarmljenjem ter zasužnjenjem poskrili bogznaj kam azteški glavarji. Za temi skritimi zakladi so stikali skozi stoletja razni morski roparji in drugi tolovaji. Mnogo najdb se je posrečilo banditom, a jim niso prinesle zaželjenega blagoslova in blagostanja. Izkopane dragocenosti in zlato so sicer naložili na ladje, na katerih so križarili po morju v neprestanem strahu pred roko pravice. Vsled bojazni zajetja je poskrilo mnogo morskih tolovajev stare zaklade po samotnih ter do danes neobljudenih manjših otokih, katerih je vse polno po zapadnem Mehikanskem morju. O teh zakladih, katere so zakopali morski roparji, ki so pa bili prvotna last starih mehikanskih Aztekov, so neprestano krožile pisane beležke in ustna izročila, kje da so in kako bi jih bilo mogoče odkriti. Bogznaj koliko družb in posameznikov je bilo že ob življenje pri stikanju za zakopanim bogastvom po mehikanskih vodah. Še le po vojni so si stavili nalogo resni ljudje in cele družbe, da zberejo zgodovino ter ljudsko povest o zakladih starih Aztekov in jih spravijo na svetlo s pomočjo strokovno dobro opremljenih ekspedicij. Kratko očrtano je proučaval naš Dolgi Joža, predno so zbrali ter pripravili ekspedicijo, ki bi naj odkrila v Mehikanskem morju na samotnem otoku od morskih roparjev skriti azteški — zlati zaklad. <center> — — — </center> Za prevoz opreme je bila določena jahta (lažja ladja) »George (Jurij) Washington«. Poleg kapitana, dveh krmilarjev ter zadostnega števila mornarjev sta bila poleg Dolgega Jožeta na jahti družabnika zakladedvigalne družbe brata John ter Jack Stackleton, zdravnik, naravoslovec John Silvers ter starinoslovec Pedro Arch. Ladja je bila dobro preskrbljena z vsem mogočim. Vozili so seboj vse potrebno za filmanje izrednih dogodkov, živalskih posebnosti in sploh vsega, kar bi doživeli med vožnjo ter med bivanjem in iskanjem po samotnih otokih. Če bi tudi zaklada ne našli, bi naj pokril izkupiček za potni film vse stroške ekspedicije. Raziskovalci niso bili vezani na čas vrnitve. Vso odgovornost sta prevzela poleg ladijskega kapitana oba brata družabnika John in Jack Stackleton. Člani ekspedicije so se pred odhodom do dobra med seboj spoznali, da spoprijateljili, da bi bil eden drugemu v resnično pomoč za slučaj potrebe in nevarnosti. Začetkom aprila 1925 so ostavili gospodje Los Angeles in so se ukrcali na jahto »George Washington« v luki San Pedro, ki je pristanišče za Los Angeles. Po odhodu na prosto morje pustimo našega rudarskega inženerja, naj pripoveduje, kaj je na tej lepi vožnji po Mehikanskem zapadnem morju videl ter doživel, ker o trpljenju na tem prvem lovu na zaklad ne moremo govoriti. Beležke rajnega prijatelja o naslednji ekspediciji so pisane na udobno opremljeni ladji in radi tega jih prinašam po možnosti dobesedno po nemškem izvirniku. <center> — — — </center> »Mehikansko morje ob solnčnem vzhodu, skozi celi dan, ob zatonu solnca ter v mesečno zvezdnati noči je v aprilu nepopisno čarobno. Povsem mirna vožnja ob pišu prav lahne sapice, ki je preganjala noč in dan morečo vročino, je poživela nas vse, ki smo pluli s precejšnjo brzino, da doživimo med potjo ter na cilju nekaj posebnega, novega ter izrednega čemur bi se naj čudil celi svet. Vsi nezaposleni smo se rinili v kabino za zemljevide, kjer nam je razlagal kapitan, katere samotne otoke bomo videli, na katerih se izkrcali, da proučimo ter filmamo izrednosti. V prvi vrsti je naglašal, da se odlikuje Mehikansko morje glede morskih velikanov. Nekatere od teh redkih živali se podijo ter plavajo same še tod, druge zopet nastopajo v takih množinah, kakor jih je najti težko v kakem drugem morju na svetu. Morska žival hoče imeti svoj mir in baš v Mehikanskem morju ga ima. To morje je bolj izven prometne črte za potniške, tovorne ter ribiške ladje in radi tega se je zbralo tukaj vse, kar beži pred največjim sovražnikom ter uničevalcem živalstva, pred — človekom. Kapitan je nam slikal iz lastnega doživljaja, kako bomo kmalu lahko videli orjaškega morskega slona, ki je že povsod na svetu iztrebljen, le tukaj se še solnči po samotnem pesku otoka Guadelupe. Mehikanska vlada je namreč strogo prepovedala lov na tega sicer povsem nedolžnega morskega velikana. Srečali bomo morskega hudiča, čolnom ter lesenim jadrnicam silno nevarno ribo žagarico, velikanske morske želve, kite itd. G. kapitan nas je znal tolikanj navdušiti za pomorsko redko živalstvo, da smo kar koprneli radovednosti, kedaj in kje bomo srečali te iz drugih morij baš semkaj pribegle velikane. Zgodaj zjutraj me je poklical na krov pred solnčnim vzhodom naš fotograf Bili. Pokazal je z roko proti levi na zameglene obrise otoka, ki se je dvigal 1300 m nad morsko gladino. Še le proti poldne smo pripluli tako blizu, da smo začeli križariti krog severnega rta otoka. Pripeljali smo se pred samotni otok Guadelupe, katerega so si izbrali morski sloni za svoje poslednje pribežališče. Jahta je zmanjšala brzino, da bi ne zadela ob kako skalo, ob katerih so se odbijali valovi ter vprizarjali na vseh koncih ter krajih mično prikazen mavrice v najbolj solnčnem opoldnevu. Bližali smo se bolj peščeni obali. Skozi daljnoglede smo napenjali oči s krova. Zagledali smo na pesku par ogromnih črnih mas, ki so se mirno solnčile ter predajale počitku, ne meneč se za prihod radovednežev. Radi plitvine morja je morala ladja spustiti sidro dalje proč od otoka. Spustili so z jahte čoln na jadra. Prav vsi raziskovalci smo se odločili, da se popeljemo v čolnu na otok in si ogledamo od blizu živalsko redkost — morskega slona, ki životari tukaj v zadnjih preostankih nekoč po vseh toplejših morjih razširjenega mogočnega živalskega plemena. Pristanek z čolna nam je uspel brez vseh težkoč. Previdno smo se plazili preko skal proti onemu delu obali, kjer so se solnčili sloni. Že prvi pogled na dvanajstorico nam je povedal, da gledamo res nekaj predpotopno velikega. Vsak slon je meril od nosa do konca repa 3 do 5 1⁄2 m. Počivali so na pesku vsi v istem položaju in po 30 korakov eden od drugega. Če smo hoteli filmati mirno počivajočo družbo orjakov, smo jih morali razgibati na kak način. Metali smo po uravnavi filmskega aparata kamenčke v zaspance. Ogromne lenobe se niti zmenile niso za zadetke. Le nekako grgranje je bilo čuti iz njihovih globokih trebušnih votlin. Bližali smo se živalim od zadaj in jih skušali zbuditi iz spanja z debelejšim kamenjem. Vsi smo prasnili nazaj, ko je eden odprl žrelo, ki je bilo dovolj prostorno, da odgrizne z enim stisom človeško glavo. Slon se je postavil na prvi plavuti, začel tolči s ploskastim repom in je gledal jezno na nepričakovane motilce miru. G. John Stackleton je kot izurjen Amerikanec zavihtel laso, ki je svišnil po zraku in se zadrgnil slonu krog vratu. Vsi smo nategnili dolgo ter močno vrv, da bi zadržali besno grgrajočo žival in spravili nekoliko življenja v film: »Borba z morskimi sloni«. Naša skupna moč je zalegla toliko, kakor bi hotel eden človek z rokami zaustaviti navzdol se valečo veliko skalo. Pesek nam je zdrčal izpod nog, ko se je v laso ujeti slon obrnil in nas je položil vse z eno kretnjo po tleh. Nameril je glavo proti morju, začel je tolči z repom po pesku, upiraje se na prvi plavuti in siliti proti valovom. Pobrali smo se z vso naglico, hitro zagrabili za vrv, da bi jo omotali krog kake skale in bi vsaj na ta način nekoliko zadržali dobrosrčnega goljata. Vsi naši napori so bili zaman. Slon je nategnil krog skale omotani motvoz, ga odtrgal liki sukanec in izginil v penečem valovju. Kmalu po potopljenju se je zopet prikazal, se ozrl proti nam, odprl žrelo, posmehljivo zarenčal in je pričel briti norce iz nas slabotincev. Med tem, ko smo imeli opravka z enim slonom, se je predramila tudi ostala družina. Zapustivši begunca in ozrši se po drugih, smo zapazili, kako so čakali na nas, podpirajoč se s sprednjimi plavuti in bili visoki najman 2 1⁄2 m. Enajst razdraženih orjakov v nevarno zravnanem položaju ni bila šala! Živali so odprle na stežaj žrela, zagrgrale votlo, začele klopotajoče pokati s čeljustmi in mi junaki vsak za svojo skalo! Sloni so se vrteli jezno po pesku, iskali z očmi nevarnost in so se zakotali vsi v smeri proti fotografu, ki je še vedno vztrajal na svojem mestu in snemal naš boj z morskimi sloni. Živali bi ga bile razteple z aparatom vred v solnčni prah, da ni poiskal pravočasno kritja večje skale. Cela čreda se je zavalila proti morju, zginila v valovju, se prikazovala, pa zopet potapljala, dokler nam ni zginila izpred oči. Posnetke našega srečanja z redko morsko prikaznijo smo imeli na filmu. Naš namen je bil dosežen v polni meri. Zbrali smo svoje od strahu razmetane ude in odjadrali proti jahti, s katere nas je zasmehoval g. kapitan. Na jahti nam je pokazal kapitan leta 1874 tiskano knjigo o morskih sesavcih. Tamkaj smo čitali: »Z ladje »Mary Helen« leta 1852 harpuni-rani in ujeti morski slon samec je bil 5 1⁄2 m dolg in je dal 1000 l čiste masti. To olje je za mazanje boljše nego od kita in drugih večjih rib. V svetilki gori s svetlim, nekadečim in ne smrdečim plamenom. Radi neprestanega zasledovanja so te živali iztrebili in le zadnji ostanki so se zatekli v kaliforniške vode.« Mnogo pozneje so odkrili samotni, neobljudeni otok Guadelupe kot zatočišče teh orjakov, ki niso po svoji miroljubni naravi tako oboroženi, da bi se lahko ubranili človeškega preganjalca. Morski slon se bori samo med sotovariši. Ti boji so omejeni le na čas parenja in jih povzročajo samice, ki se strnejo takrat v cela krdela. Samci ženini se bojujejo med seboj za zmago. Samo zmagovalcu je priznano dostojanstvo, da se lahko imenuje očeta bodočega potomstva. V boju premagani samci se zatečejo na samotne peščene obali, kjer si lečijo rane in upajo v bodočem letu na zmago. Samica je mnogo manjša od samca in meri v odraslem stanju 3 m, med tem ko doseže lahko samec celo dolžino 6 m. Samica ima le po enega mladiča in traja doba nosnosti eno leto. Naravoslovci še danes ne znajo, kaj da je glavna prehrana morskega slona. V želodcih ubitih živali so našli razne morske rastline ter kamenčke. Pomorščaki pravijo, da si mora obtežiti morski slon, da se sploh lahko potopi, svoj ogromni trebuh s kamenjem. <center> — — — </center> Še le drugo jutro po posnetku našega »junaškega« srečanja s krdelom morskih slonov smo se odpravili z jahte na otok Guadelupe, da ga raziščemo, če morda ni služil kedaj kot zatočišče morskim roparjem. Morje v bližini otoka je globoko 5000 m. Otok sam obstoja iz ognjeniškega kamenja, je dolg 30 km in širok 3—11 km. Obal tvorijo proti morju navpične stene iz okamenele lave. Po sredini se razteza gorovje. Najvišja točka na severu je visoka 1350 m. Samo po pogorju poganja nekaj rastlin, ostalo je izsušena puščava, ki ne more preživljati niti skromnega kaktusa. Leta 1892 je pripeljala ladja »Melpomene« na otok čredo koz. Te so se razmnožile in se podijo še danes po skalovju v celih krdelih. Prehodili smo celi skalnati otok. Ko se je nagibalo solnce k zatonu, smo zapazili ob enem delu obale nekaj razklopotanih lesenih kočur in na pol razpadlo četverokotno poslopje, pozidano iz na solncu posušene opeke. Pred kakim dobrim letom so morali tukaj gospodariti mehikanski vojaki. Zadeli smo v zapuščeni naselbini na ostanke rdečemodrih uniform. Zidana stavba je bila bolnišnica. Krog nje so ležali raztrošeni deli postelj in steklenice, ki so vsebovale nekoč zdravila. Našli smo zdravniške instrumente, razpadlo operacijsko mizo, mehikanska podrapana sedla, kuhalne aparate, krampe itd. Na eni od na pol porušenih lesenih bajt smo čitali v španščini napis: »Po zakonu je prepovedan lov na morske slone.« Kaj nam je povedala zapuščena naselbina? Ali se je že mudila tukaj najbrž pred nami mehikanska večja ekspedicija, ki je tudi stikala za skritimi in med skalovjem zakopanimi zakladi? Na obe vprašanji nismo znali pravega odgovora. Opazili nismo nikjer, da bi bili pred nami kje razkopavali ter brskali med skalnatim svetom. Otok je brez votlin in razen omenjene opuščene naselbine nismo nikjer naleteli na od človeške noge shojeno stezo, ki bi bila pričala, da se je mudil človek dalje časa v tej ognjeniški puščavi. Vsi zbrani strokovnjaki smo si bili kmalu edini: na Guadelupe ni nikdo in nikdar skril kakega bogastva, še manj ga je kedo iskal ter našel. Celodnevno mučno plezanje ter torkljanje med kamenjem nas je vse toliko utrudilo ter prevzelo, da smo bili od srca veseli, ko je pozno zvečer zabrlizgala z ladje piščal in nas klicala k večerji in na potrebni nočni odpočitek. <center> — — — </center> Drugo jutro na vse zgodaj so dvignili sidro. V najlepšem vremenu smo nadaljevali vožnjo proti jugu po Tihem oceanu ali Mehikanskih vodah. G. kapitan nam je razlagal iz potopisnih knjig, da se peljemo po morju, ki mrgoli morskih volkov, velikih kitov in najbolj opasne roparice ter napadalke lesenih bark — žagarice. Žagarica ima ime po 2 m dolgi koščeni žagi, s katero je ubrani vsakega sovražnika, a tudi sama napade in z enim sunkom preluknja leseni čoln ali tudi manjšo jadrnico. Po kapitanovi razlagi so pripravili mornarji čoln ter vrv s trnekom. Vsi smo napeli skozi daljnoglede oči, da bi zapazili kje ob solnčnem vzhodu tolikanj opasnega morskega velikana. Fotograf je postavil aparat, da bi zaupal filmu boj z žagarico, kakor mu je uspel sijajno posnetek našega srečanja z morskimi sloni. Daljnogledi nam niso prinesli nikakega odkritja. Kapitan je bil mnenja, da se podijo najbrž ogromne roparice bolj globoko pod morjem, in radi tega jih ne vidimo. Predlagal je, da bo ustavil ladijski vijak. Za lov opremljeni čoln naj spustijo z ladje. Pritrdijo naj na čolnu trnek z vabo in veslajo v večjih ter manjših krogih krog rahlo se zibajoče jahte. Mogoče bo zagrabil ropar za globoko nastavljeno vabo, pričel bo srdit boj na življenje in smrt in tega bo mogoče, filmati z ladje tudi na daljšo razdaljo. Kapitanov načrt je bil odobren enoglasno. Šest mornarjev je znosilo v čoln vesla. Trnek je bil jeklen kavelj, debel kot prst in podoben malemu sidru. Privezali so ga na 250 m dolgo vrv. Za vabo so obesili 10 kg mesa. Trnek z vabo je nosil nad vodo velik lesen plavač. Vabo s trnekom so spustili 50 m globoko. Ribiška naprava je plavala spredaj in par metrov proč od čolna. Razven šestih veslačev sta se hotela udeležiti lova oba brata Stackleton in zdravnik, vsi ostali smo tvorili nestrpne gledalce. Čoln s posadko je zdrknil po morju, ribiško napravo je vlekel čoln spredaj in oči vseh so bile uprte v lesenega plavača, kedaj se bo zganil ter oznanil, da je pogoltnila nenasitna zver vabo z velikim trnekom. Dobre pol ure so dvigali veslači vesla in gnali čoln v lahnem poletu krog jahte. Naše oči so že bile trudne in solzave od prenapetega zasajanja pogleda v plavača, ko se je pognalo nekaj ogromnega in temnozelenega iz morskih globin ter zginilo z bliskavico pod vodo s plavačem vred. Veslači v čolnu so dvignili vesla, 250 m dolga vrv na kolobarju se je odvijala z neverjetno naglico in nevidna sila je vlekla čoln za seboj. Iz čolna smo čuli razna povelja. Razburjenost ribolova je dosegla višek. Šlo je za življenje ter smrt. Lahki čoln reže valove z besnečo brzino. Vrv je napeta liki struna in še vedno nevidna moč žene čoln proč od jahte dalje — dalje na odprto morje! Gledalci na krovu smo se držali nehote v strahu za tovariše za srce z zamolčanim vprašanjem na jeziku: Kaj, če se bo do pobesnelosti razpaljena zver, najbrž orjaška žagarica, naenkrat obrnila in bo s svojo 2 m dolgo žago presekala lahni čolnič na dvoje? Za trnek ujeti morski velikani se kaj radi branijo še na ta način, je razlagal kapitan, da zdrvijo v morske globočine globokejše nego je trakova vrv, in čoln se mora prekucniti. V takem slučaju je edina rešitev, da presekajo lovci pravočasno vrv. Čoln je vlekla pošast vedno dalje ter dalje in nikakor ni bilo opaziti, da bi omagala ali popuščala vsled bolečin ter napora. Naenkrat je spremenil naprej drveči čoln smer in se zasukal v polukrogu nazaj proti jahti, zopet nazaj, pa nazaj itd. Lahko trdim, da je trajal ples čolna naprej in v polukrogu nazaj par ur, ne da bi bilo opaziti zmanjšanje brzine ali kako popuščanje v napetosti vrvi. Naš prvotni strah in razburjenje sta se med tem toliko polegla, da smo si začeli krepčati želodec z jedjo in pijačo. Po natezanju za vrv je bilo po urah najsrditejšega boja spoznati, da se je obesil na trnek kak prav ogromen prebivalec morskih globin. Z nestrpnostjo smo čakali na trenutek, ko se bo prikazala žival vsled preutrujenosti na površju. Cukanje in rukanje vrvi je pričalo o najtežjem boju, katerega je bojevala ujeta roparica pod vodo, da bi se rešila ter znebila jeklenega sidra. Zopet je šlo s čolnom naprej, pa nazaj v polukrogu in na ta način je trajal boj med človekom in morskim velikanom od jutra do poldne. Krog poldne je zašumelo par sto metrov proč od čolna morje. Iznad gladine se je prikazala najprej dolga žaga in za njo velikansko telo žagarice. Še na površju se ujeta roparica ni udala zlepa. Z dolgim repom je udrihala po vodi, da se je morje zapenilo in je na ta način povzročeno valovje pljuskalo preko čolna in v čoln. Gledalci z jahte smo ponovno obledeli pri prizoru na ta zadnji, a presneto opasni smrtni boj strahotnega orjaka. Z enim udarcem z repom bi lahko žival prekucnila čoln, ali ga pa raztreščila z žago na dvoje. V tem slučaju bi popadali vsi ribiči v vodo in najhitrejša pomoč od naše strani bi bila brezuspešna, ker mrgoli tamošnje morje najbolj požrešnih morskih volkov. Na srečo ujeta pošast čolna v smrtnih bolečinah niti opazila ni. Z zadnjimi močmi je pač imela dovolj opravka sama s seboj. Brata Stackletona sta še merila vsak iz svoje puške, da poženeta ribi ob količkaj ugodni priliki eksplozivni krogli v glavo. Pri neprestanem guganju čolna sigurno streljanje ni bila malenkost. Bogznaj kolikokrat sta že podržala puški k licu, pa sta se morala zopet zlekniti po dnu čolna, ker je vlekla žival čoln naprej, ali je bičala z repom morje, da se je razburjalo v mogočnih valovih. Slednjič, po tako težkih zadnjih trenutkih, ki so nam bili cele ure, sta odjeknila iz čolna dva strela eden za drugim. Po dveh zadetkih se je morska pošast še enkrat potopila, a kmalu je izvrglo morje njen ogromni trup, ki ni več napenjal vrvi in se je pustil mirno vleči od veslačev. Ena popoldne je bila, ko so navijali po vijakih 1500 kg težko žagarico iz morja na jahto. Ko je visela prosto na škripcu, so jo še enkrat fotografirali od vseh strani, jo odsekali s kavlja, da je pljusknila v morje in bila V bogato južino krog jahte se podečim morskim volkovom, katerih ne bi utegnili niti loviti, saj jih je bilo preveč. Naši res junaški ter do konečne zmage vztrajni ribiči so bili po tolikournem najnapornejšem boju tako utrujeni ter duševno in teles-no izmozgani, da so pospali po par požirkih vina ter konjaka, kakor bi jih pobil. <center> — — — </center> Popoldne smo nadaljevali vožnjo in pred zatonom solnca smo bili deležni srečanja s takozvanim morskim hudičem. Od daleč smo čuli pri čisto jasnem ter vedrem vremenu nekako gromenje ter mogočno pljuskanje po morju. Nikdo si ni znal razložiti nenadnega pojava. Le gospod kapitan se je muzal naši radovednosti in je nas opozoril, da bomo kmalu videli samega morskega zlodeja, kateremu pravijo ribiči celo ljudožerec. Pospešili smo brzino ladje in hitro se nam je nudil prizor, ki nam je bil prav vsem, izvzemši glede morskih izrednosti preiskušenega kapitana, novost. Pred nami so se poganjale več nego 2 m iznad morske gladine v zrak črnkaste ploskaste mase, ki so merile v premeru nad 7 m. Ko se je to morsko čudo ter nestvor dvignil kvišku, je pljusknil zopet nazaj v morje in to zabavno skakanje sedmerih pošasti je odmevalo daleč naokrog liki grom ali močno streljanje. Morski hudiči so skakali pred nami kvišku ter se spuščali v morje in so zgledali, kakor bi se podili pred nami v igračkanju ogromni ter strašni netopirji. V čisti vodi smo zamogli slediti vsem posameznostim res čudnega ter nekako ponorelega skakanja ter pokanja po morju. Naenkrat se je spustilo vseh sedem velikanov kar naravnost za nekakim skupnim ciljem, zopet so se zaokrenili v krog in njih stranske plavute so kakor človek visoko zaštrlele iznad gladine. Morski vrag, je razlagal g. kapitan, je v daljnem sorodstvu z morskim volkom. V Mehikanskem morju mu pravijo manta. Iskalci biserov se ga bojijo bolj nego kateregakoli drugega morskega strašila. V občem je razširjena vera, da lahko objamejo te živali človeka s svojimi mogočnimi ter jadru podobnimi ploskvami. Na ta način povito človeško žrtev počasi požrejo. Znanstveniki so glede morskega zlodeja povsem drugega mnenja. Pošast ima radi tega papagaju podoben kljun, da odpira z njim ostrige, morske polže ter školjke in da o kakem ljudožrstvu ni niti govora. Vsi, ki so imeli posla s pošastjo, so si edini v tem, da je harpunirani in od človeka napadeni morski hudič v obrambnem boju ravno tako nevaren, kakor 10 m dolgi morski volk. Prikazen skakajočih morskih bognasvaruj smo filmali ter smo jih obšli v velikem polukrogu. Živali se niso prav nič zmenile za jahto in so mirno nadaljevale svojo igro do solnčnega zatona. <center> — — — </center> Po srečanju z morskimi vragovi je sledila mirna noč. Drugi dan smo pluli mimo Alijos skal, katere je zaznamoval na pomorskem zemljevidu po razlagi g. kapitana kapitan Markvina na vožnji proti Filipinskim otokom. Leta 1915 so štrlele tukaj visoko nad morjem v višine 4 skale, mi smo jih videli na naši vožnji samo 3. Od omenjenih skal smo brzeli proti RevillaGigedo otočju, ki obstoji iz 4 otokov. V morju ob teh otokih smo videli bogznaj koliko že opisanih morskih velikanov, orjaške polipe s po več metrov dolgimi ovijalkami ali rokami, morske volkove, leteče ribe in manjših rib toliko neznanih vrst, da tolikim in tolikim niti g. kapitan ni znal pravih imen. V Revilla skupini smo obiskali otoka Clarion in Socorro. Slednji je vreden posebnega omenka, ker smo tukaj filmali lov na velikanske morske želve. Ko smo se bližali otoku, smo zagledali dve v morju plavajoči orjaški želvi. Kapitan je pričel z razlago, da mu je dobro znano, kako mu je pripovedoval pred kratkim tovariš o tem kraju, kjer so srečali toliko v morju plavajočih želv, da so ovirale težak tovorni parnik pri vožnji. Povest o tako ogromnih množinah želv je vzbudila v želodcih vseh preiskušenih pomorščakov poželjenje po želvini pečenki, ki baje diši ter tekne na odprtem morju uprav izborno. Jahta se je ustavila pred otokom. V čoln sem moral radi telesne moči poleg fotografa in Jack Stackletona jaz, čeravno mi je bil lov na morske želve — španska vas. Znano mi je bilo iz knjig, da želve ob obali streljajo, harpunirajo, na morju speče obračajo na hrbte, jih pograbijo za zadnje noge in potegnejo v čolne, če niso pretežke. Pri spominu na moje znanje o želvah mi je bilo takoj jasno, da so me pozvali na boj s to morsko prikaznijo radi tega, da bi jo s krepkimi rokami obrnil na hrbet in jo obdržal za zadnje noge. Vse moje teoretično znanje o želvah je v praksi bilo nekoliko drugačno. Kakor sem omenil zgoraj, smo zagledali že z jahte dve prav veliki želvi, ki sta počasi plavali proti otoku. Ti dve smo dohiteli v čolnu in ugotovili, da se tiščata ena druge. Ako bi zagrabil eno, bo ušla druga. Je bilo treba zagrabiti obe naenkrat, za kar bi bil potreben še tretji korenjak, katerega nismo imeli v čolnu na razpolago. Čeravno smo že bili precej proč od jahte, so spremljali vsi na ladji naš lov z dušo in telesom. Vsak je kričal v nas kako drugo povelje. Želvi se nista niti zmenili za naš čoln in ne za vik ter krik z jahte. Z Jackom Stackletonom sva izmenjala par besed, ko smo bili že malodane tik želv. Jack je pognal z amerikansko spretnostjo s čolna laso, ki se je zadrgnil želvi krog vratu, drugo sem pograbil jaz iz čolna z vso močjo za eno zadnjo nogo. Komaj sta se začutili želvi v tuji oblasti, sta pri vsej navidezni lenobi z enim silovitim sunkom potegnili naprej. Sunek je bil tako močan, da se je čoln z glasnim štrbunkom prekucnil in smo popadali vsi v vodo. Z ladje so mi udarile na uho kletvice in krohot posmeha. Nekaj krepkih požirkov slane vode mi je vrnilo zavest, da sem se koj po štrbunku v morje ob obali otoka zavedel, za kom sem poslan in kaj da držim z desnico. Nisem imel časa, da bi se bil ozrl po okopanih tovariših na levo ter desno. Še krepkeje sem stisnil želvino nogo in se uveril, da me velika morska žival sama v strahu za lastno življenje vleče proti plitvini. S prsami sem še porival jetnika od zadej in ni trpelo dolgo, da sem začutil za seboj trdna tla. Segel sem še z levico pod plavajočo želvo, zbral vse moči, zasukal žival od desne na levo, na hrbet je morala leči in moja je bila. Spustil sem nogi, se zmotal želvi do vrata in jo izvlekel na kopno kakor srednje prostoren čoln. Z jahte so mi udarjali na uho klici: »Bravo, Joža!« in navdušenega ploskanja ni hotelo biti konca. Želva je cepetala z vsemi štirimi in otepala z vratom ter glavo, a ves napor je bil zaman, pretežka in prenerodna je bila, da bi se bila opomogla na noge in mi ušla nazaj v morje. Še le pri polni zavesti zmage nad sicer nedolžno živaljo sem se ozrl, kje so zaostali moji lovski tovariši in ali še drži gospod Stackleton svoj plen na lasu?! Veslači so še lovili vesla ter obračali čoln, Stackleton se je otresal na suhem preobilne mokrote, a brez lasa ter plena. Položaj se je kmalu preokrenil na dobro toliko, da so pristali čolnarji pri meni in mi je zaupal g. Jack, da že prehudemu prvemu pocuku ni bil kos in mu je ušla želva z lasom vred. Z združenimi močmi smo prenesli ugrabljeno žival v čoln in jo odpeljali živo na jahto, kjer sem bil oni večer jaz pri res slastni želvini pečenki junak dneva. Tovariši so nazdravljali moji res bolj izredni moči in bili odkritega mnenja, da bi zadržal najmočnejšega bivola, če bi ga zagrabil za roge. Prizor borbe Tirolca z orjaško morsko želvo je fotograf filmal in gotovo so bili po celi Ameriki pri pogledu na istino mnenja, da gre za navadno potegavščino, da bi obdržal človek pri nenadnem padcu v morje morskega velikana z izredno močjo v vodi, kjer je doma. Da je moj prvi ter zadnji lov na želve uspel, je samo slučaj, če pomislim na nevarnost, v kateri sem se nevede kretal, ko sem prestavil ude svojega rojstva iz čolna v skraja globoko morje. Tovariši so nam razlagali ter zatrjevali, da so vsi zatrepetali pri pogledu na nenadni prekuc čolna. Videli so dobro v čisti vodi krog otoka vse polno kar največjih morskih volkov, ki so prežali na kak slajši prigrizek nego so morske ribe. Angel varuh je zadrževal roparice, da niso planile neovirano nad nas in nas pogoltnile vse do zadnjega! Ob otoku Socorro smo počivali ob sidru eno noč. Drugi dan se je podalo več tovarišev na otok, ki je seve tudi ognjeniškega izvora ter neobljuden. Odkrili so na njem velik gaj divje rastočih figovih dreves ter manjšo podzemeljsko votlino brez vsakega pomena za cilj naše ekspedicije. Na otoku je manjkala vsaka sled, da bi se bili mudili na njem ljudje dalje časa. Je sicer kolikor toliko zelenja ter drevja na vseh dosedaj omenjenih otokih, ki pa izključujejo daljše bivanje na njih radi malaričnega podnebja v deževnih mesecih od oktobra do marca. Saj človek bi se prav lahko preživljal z ribami, ptic je dovolj in njihova jajca bi tudi bila užitna, a pobrala bi ga malarija, ki že neznosno gospodari ob obeh obalih Mehike, kaj še le v večmesečnem deževju po zapuščenih otokih, ki so v Mehikanskem morju vsi ognjeniškega izvora. <center> — — — </center> Od otoka Socorro smo usmerili jahto naravnost na pravi cilj našega potovanja, na otočje Las Tres Marietas, ki tvori skupino majhnih puščav, skalovja in brezmejnih globočin ter obsega na dolžino pokrajino 8 km. En otočec imenovane skupine leži ne daleč od mehikanske obale. Otoki so polni podzemeljskih večjih ter manjših votlin, od katerih bi naj bila ena, ki prikriva že dolgo — dolgo skrivnostni zaklad starih mehikanskih Aztekov. Že z jahte se je dalo s pomočjo daljnogleda razločiti, da obstoji skupina otočkov iz dveh plasti. Prvotno se je prikazala iznad morske gladine zgornja plast iz prav mehkega peščenca. Morski valovi, ki so se zaganjali v to plast, so jo tekom stoletij izjedli ter izvrtali, da je preostalo le še prevotljeno okostje. Temu razvoju je sledil ognjeniški dvig, ki je potisnil iznad vode debelo plast nepoškodovanega in od morja neizlizanega peščenca. Že od daleč se je dalo razločiti, da je podlaga tega otočja resnično mladega izvora, ki vsebuje še prav malo plitvih udolbin. Pred otoki Las Tres Marietas se je usidral naš »George Washington«. Na ladji je ostala samo običajna straža, vse drugo se je natrpalo v oba čolna. Vsak od naše družbe je hotel biti deležen preblaženega trenutka, ko bo odkrit zaklad in se bo lahko vsakdo prepričal na lastne oči, kaj da vsebuje in če gre res za večstoletne zlate predmete ter dragocenosti. Pristanek na otočju ni bil lahek. Povsod, kakor sem že omenil, vsled ognjeniškega pritiska navzgor strme peščene skale in le tu in tam kaka manjša v peščenec od valov izjedena udolbina. V eno teh udolbin sta se zatekla naša čolna. Splezali smo na suho in dosegli po presnetih mukah drago plast otočja, ki je morala biti prvotna in je kar posuta z votlinami ter prostornimi luknjami, katere so napravili tekom sto- ali tisočletij morski valovi, predno so se otoki dvignili vsled pritiska ognjeniške sile. Malodane vsak od udeležencev jo je ubral proti svoji votlimi v upu, da bo morda on prvi ter srečni odkritelj skritega zlatega bogastva. Skozi dobo bogznaj koliko let je nanosil veter na peščeno skalovje toliko prahu z mehiške celine, da se je ustvarila tanka plast rodovitne zemlje. Ta zemlja daje dovolj hrane nekaterim kaktejam, pritlikavim ter na gosto razraščenim divjim figam in raznemu grmičju, po katerem se je podilo ob našem prihodu vse polno strupenih kač vseh barv ter velikosti. K sreči na strupeno golazen nismo naleteli po votlinah, katere smo začeli preletavati kar križ-kraž. Jaz kot strokovnjak v poznanju zemeljskih plasti sem se lotil raziskovalnega dela previdno ter počasi. Na prvi pogled je bilo jasno, da ni bilo nikjer količkaj shojene steze in niti sledi ne o kaki poti, ki bi naj sploh bila kedaj v rabi. Posamezne votline so bile manjše, večje, srednje, ene nizke ter ozke, druge zopet prostorne in dolge po nekaj deset metrov. Stene so bile od morske vode, ki jih je umivala dnevno skozi tisočletja, močno uglajene. Treba še posebej povdariti, da je prepuščala vsaka udolbina toliko dnevne svetlobe, da ni bila potrebna električna žepna luč ali plamenica. Skrbno sem pregledal ter takorekoč pretipal od tal do stropa nekaj večjih votlin, ne da bi bil odkril kak znak, da se jih je sploh dotaknila človeška roka z dletom ali kakim trdim predmetom. Isto kot jaz so ugotovili vsi drugi, a kljub temu smo razbijali s kladivi ter krampi, da bi brezdvomno dokazali: Tod ni zakopaval in skrival zaklada nobeden indijanski Aztek in nobeden morski tolovaj. Številne udolbine ter votline so bile naravni pojav, za katerega se do našega prihoda ni zmenil nikdo in se tudi ne bo. Težavno je bilo plezanje od morja do vrha druge votlinske plasti, a še opasnejše spuščanje navzdol, ki pa je le uspelo po daljšem trudu brez vsake nesreče. Razočarani smo se vrnili na jahto in niti eden ni omenil pri večerji zaklada. Za drugi dan nam je preostal pregled majhnega otoka iste skupine, ki ne leži daleč od mehikanske obale. Tudi ta otočec je iz dveh plasti. Na vrhu gol brez vsake rastline in ob straneh pa precej bujno ozelenjen. Ko smo se odpravljali drugo jutro na raziskovanje, smo se podali v čoln le oba Stackletona, zdravnik in jaz z veslači. Ostalim je bil ljubši odpočitek na udobnem ladijskem krovu, nego plezanje, ter lazenje po peščenih — praznih votlinah. Vsakdo je bil do dobra prepričan, da je ustno izročilo o zakladih na teh otočecih debela izmišljotina. Mi smo pač veslali k zadnjemu otoku, da bi nam kedo ne očital, da nismo izpolnili v Los Angeles nam naloženega potovalnega programa. Pristanek ob otočecu je bil prav lahkoten in smo celo čoln lahko privezali za figov grm. Otok ima obliko stožca in je tvoril pred bogznaj koliko leti kapo ali klobuk bruhajočega ognjenika. Vlekli smo se navkreber, a ne levo in ne desno ni bilo tukaj običajnih votlin ter udolbin. Rasla je celo nekaka ostra trava, grmovje in figovi, na široko razkoreninjeni pritlikavci. Vzpenjali smo se v cik-cak-črtah proti vrhu, ki je bil gologlav nekaj metrov na široko krog prostornega — ugaslega ognjeniškega žrela. Lepo izdolbeno in precej široko žrelo je kazalo štiri navpične vhode. Morali so voditi globoko v notrajnost stožca. Dolgo smo počivali na vrhu ugaslega vulkana, predno je bil John Stackleton resnega mnenja, da naj dokažem pri pogledu na luknje v žrelo, kaj da znam. Navezali so me na vrv, nataknil sem na obraz masko proti morebitnim strupenim plinom, v žep samokres, v eno roko kladivo, v drugo pa električno svetilko z daleč segajočim žarometom ter telefon. Potegnil sem se previdno skozi najbližjo luknjo, ki je postajala od koraka do koraka prostornejša. Po spustu dobrih 40 m naravnost navzdol sem zadel na trda tla in posvetil krog sebe. Nahajal sem se v prostorni dvorani, v katero so vodile od zgoraj tudi ostale tri luknje. Že pri površnem pogledu je bilo jasno liki beli dan, da se je tukaj mudil človek in sicer bogsigavedi kolikokrat Peščene stene niso bile rogljaste, kakor je običajno pri žrelih ugaslih ognjenikov, gladko obdelane z dletom in raznim drugim orodjem. Prvo presenečeno odkritje sem sporočil potom seboj vzetega telefona na površje tovarišem. Kmalu so bili razven pri vrvi ostalih veslačev vsi trije pri meni v skrivnostni dvorani v notrajnosti vulkanskega žrela. Pričeli smo z orodjem raziskovanje uglajenih sten. Kazale so na več krajih z dletom usekane nerazločne risbe, ki bi naj bile pisava starih Aztekov. Raziskovali ter tipali smo na levo ter desno in res smo zadeli do globoko v stene izsekane štirioglate udolbine. Morale so biti nekoč grobnica. Vhodi so bili v prvotnem stanju zadelani, zadaj ubiti s silo in notrajnost vsa prebrskana ter izpraznjena. Našteli smo vseh grobnic 76. V vsako je bil dohod nasilno odprt, vse odneseno in še stene, strop ter peščena tla prekljuvana s kladivi ter dleti. Da gre v tem slučaju res za starodavne mehikanske grobnice, o tem so nam vpile povsod raztrošene človeške kosti ter lobanje. Napisov v skrivnostnih slikah nad vsako grobnico ni napravil kak navaden Aztek, ampak za taiste čase šolan znanstvenik. K večnemu počitku niso mogli biti skriti v ugaslem ognjeniškem žrelu navadni Indijanci, pač pa kralji, knezi ali višji duhovniki ter sploh imenitniki. Po šegi Aztekov zadnja počivališča njihovih mogotcev niso bila brez okraskov in brez dragocenih daril pokojnemu. Grobnice kraljev Aztekov so bile prave zakladnice in tako je moralo biti prvotno tudi v tem slučaju. Kedo je iztaknil to grobnico? Kedo jo je oropal do edinih ostankov človeških kosti? Ti dve vprašanji sta begali po naših glavah, ko je uganil Jack Stackleton naše misli in razlagal: »Mehika je bila vendar od prvega zavojevalca Cortesa do današnjega predsednika Callesa torišče revolucij, pobojev ter pokoljev od zgoraj navzdol. Finančno stanje Mehike je bilo, kar se tiče državne blagajne, vedno pod ničlo. Če hoče kedo vprizarjati krvave revolucije, rabi za to dobro plačano vojaštvo, orožje ter municijo. In vsega tega je bilo v Mehiki vedno dovolj. Razni mehiški predsedniki, generali in tolovajski poglavarji, ki so se pulili ter grizli na smrt za vladni prestol, so izdajali za prekucije pravo zlato. Zastonj in za nič vreden papir ne bo nikdo nosil življenja na trg za kakega trinoškega generala sumljivega izvora. Ali ne leži kot na dlani, da so se vršili najbrž vsi številni mehikanski prevrati s pomočjo zlata in dragocenosti iz azteških grobnic, ali bolje izraženo: zakladnic! Tudi v to ognjeniško žrelo je segel pred nami z roparsko roko kak mehiški prekucuh in si je natrpal žepe s suhim zlatom za krvavi ples med sorojaki.« Vsi smo pritrdili Jacku, saj tako se je gotovo tudi zgodilo, ker se nahaja otok ne daleč od mehiške obali. Vsekako smo došli prepozno in smo se morali zadovoljiti s tem, da smo poslali po fotografa, ki je posnel žalostne preostanke nekdanjega azteškega bogastva. Fotografirali smo tudi precej dobro ohranjene napise v nam neznanih slikah ter vijugah, da jih bo prečital pozneje kak vseučiliščni učenjak. Pregledali smo pred odhodom še enkrat izropano grobniško dvorano. Pri zadnjem ogledu je zadel zdravnik na več lukenj, ki so vodile še globokeje v notrajnost ugaslega ognjenika. Novo odkrite odprtine so nas zopet podžgale v upu: Kaj, če je pod prvo grobnico še druga in morda nedotaknjena? Brž so me spuščali po vrvi z že prej omenjeno jamsko opremo. Luknja je bila dolga, ozka kakor kak dimnik in je bilo prosto gibanje v njej precej omejeno. Z nogami in telesom sem lomil pri prodiranju peščenec, ki je torkljal po votlini navzdol pred menoj in štrbunkal v globokejšo vodo. Odkod voda na sredini žrela? Ko bi se spuščal v kapniško jamo iz apnenca, bi moral slej ali prej priti do vode. Ognjenik, peščenec in na dnu voda — te uganke niso šle v račun mojim dotedanjim izkušnjam. Glasni štrbunki v vodo so me opominjali, naj bom previden pri nadaljevanju pota, da kje ne utonem pri iskanju starih zakladov v zagonetnem podzemeljskem jezeru. Nalašč sem prožil kamenje, da sem iz njegovega štrbunkanja sklepal na bližino vodnega bazena. Navzgor sem telefoniral novo odkritje in jih prosil, naj me spuščajo prav previdno ter počasi, da ne zaidem v vodno past, iz katere bi ne bilo izhoda. Še par metrov globokeje ... Zabingljal sem prosto na vrvi in z nogami sem lahko klatil neovirano okrog. Spuščal sem se v večji prostor, ki je bil napolnjen z vodo. Še meter nižje in v oči mi je buknila od dveh strani dnevna svetloba. Visel sem le na vrvi brez vsake opore za roke in noge. Sedaj sem se ozrl pod se, kam in kako globoko še moram, da bom presodil obseg in površino vode. Pogled v globočino je mene tirolskega orjaka po telesu pretresel od nožnega palca do temena. Kar sem zagledal pod seboj, me je trenutno tako iznenadilo ter prestrašilo, da sem zaklical v telefon, naj me takoj izvlečejo. Pod menoj je mrgolelo krokodilov — velikih ter majhnih, ki so vsi odpirali na stežaj strašna žrela, ko se jim je bližala od stropa neznana prikazen. Na dnu ognjeniškega žrela, kar se tiče njegove iznadvodne površine, je bilo v izdolbini v vulkanski stožec morje, ki se je pretakalo skozi hrib od dveh strani. Zelo prostorna votlina je bila od solnca razsvetljena, da je bilo v njej svetlo kakor zunaj na prostem. A odkod grozni krokodili in to prav majhni ter veliki, na samotnem otoku, mi je še bila uganka, ko so me vlekli navzgor. Srečanje s krokodili ni začudilo tovarišev, saj jim jesaj jim je bila kot Amerikancem ta ostuzen nekaj bolj vsakdanjega. Naglo so si razložili zagonetko: Zakaj mešanica velikih ter majhnih? Krokodile ali aligatorje imenujejo v Mehiki kajmane. Po tamošnjih rekah je te grdobe vse polno. Kajman je kakor afriški ali indijski krokodil presneto nevaren človeku in živalim. Radi tega jih Mehikanci preganjajo, kolikor morejo, da bi vsaj zajezili njih razmnožilno silo. Žival se pa že po prirojenem nagonu skuša očuvati pred iztrebljenjem in radi tega si poišče za izrejo naraščaja samotne in povsem mirne prostore. In med mehikanska zatočišča krokodilskih mladičev spada tudi ta vulkanski otok, ki ni daleč od mehikanske obali in kajmani lahko nemoteno preplavajo razdaljo. Družba starih in mladih v skupni votlini znači, da so prišle odrasle samice obiskat svoja gnezdišča in bodo odpeljale lepega dne naraščaj z otoka proti izlivom mehikanskih rek. Jack Stackleton, ki je veliko potoval ob severnoameriškem veletoku Mississippi, v katerem je polno krokodilov, in po Braziliji in ob tamošnji največji reki Amaconas, je dodal zgorajnemu pojasnilu še naslednje: Otok Marajo leži ob izlivu reke Amaconas v morje. Otok tvori planjavo, ki obsega 10.000 kv. km in je last veleposestnikov in živinorejcev iz Brazilije. Na otok Marajo gonijo radi izborne paše številne goveje črede. Otok Marajo tvori posebnost, ker je tamkaj krokodilov, kakor menda nikjer drugje na svetu. Golazen ni nevarna v suhi dobi, katero prespi, pač pa v deževnem času, ko se spremenijo vse nižave na otoku v eno samo jezero in se umakne živina na višje ležeča mesta. Po naraslih potokih ter lužah se zaženejo krokodili za govedo, katero napadajo in si izbirajo predvsem mlade živali. Posebno jim gredo v slast kravji vimeni. Neprestano gladni krokodili uničijo na leto na tisoče goveje živine in je škoda zelo občutna. V deževnem času so pastirji napram krokodilom brez moči. Žival je tedaj živahna in se kreta po vodovju z izredne naglico. Maščevanje nad krokodili doseže vrhunec, ko nastopi suha doba in pribežijo poprej tolikanj grabežljive zveri v zadnje luže, se zarijejo v blato in so kakor bi bile na pol mrtve. Tedaj planejo nad nje pastirji s težkimi železnimi drogi. Začne se poboj teh škodljivcev v množinah. Kjerkoli naletijo na v blatu dremajočega krokodila, mu razbijejo lobanjo. Tej moriji prisostvujejo navadno lastniki čred. Računajo, da pokončajo pastirji vsako suho dobo najmanj 6000 odraslih krokodilov. Pobita krokodilska trupla bi razširjala strahovit smrad po otoku, a to nevarnost preženejo jastrebi mrharji, ki priletijo v celih jatah in obhajajo glasne gostije pri krokodiljem mesu. Kljub temu uspehi pokolja med krokodili niso bogznaj kako veliki. Toliko živali le ubeži, se skrije, preživotari za nje nevarni čas in začne v deževju svoje uničevalno delo med govedo. Treba še pomisliti, da se krokodili naglo množijo. Začetkom suhega časa zleže samica po 260 jajc, jih skrije kam pod listje in prepusti valenje solnčnim žarkom. Tudi jajca uničujejo pastirji in se prirejajo na otoku cele ekspedicije, ki stikajo za krokodilovimi gnezdišči. Krokodilovo gnezdo je lahko izslediti. Pred izvalitvijo dela krokodilček v jajcu tak ropot, da ga je daleč čuti. To trkanje opozarja zatiralce, kje so skrita jajca tolikanj škodljivega in nevarnega bodočega požeruha. Celo to se dogaja, da v vroči dobi stari krokodili radi pomanjkanja prehrane lazijo za astnimi jajci in jih požrejo v skrajni sili zelo mnogo. Vsa razna uničevalna sredstva so nezadostna, da bi krokodiljo nevarnost zajezila, kaj še le povsem odstranila!« Po ugotovitvi dejanskega stanu so se spustili moji tovariši po drugih luknjah po vrveh v krokodilovo jamo in so se prepričali na svoje preizkušene oči, da so bile njih domneve pravilne. Lepega dne so bo pognalo celo ogromno gnezdo v morje in plavalo proti obali Mehike, da se porazdeli na posamezne reke in ojači z mladiči že itak neznosno kajmansko šibo božjo. Sklenili smo, da bomo počakali ob Krokodilovem otoku, da filmamo odhod kajmanov. Pri tem sklepu smo se vsi pošteno urezali, ker smo pozabili, da bi se takale krokodilova procesija prav lahko odigrala v noči. Ni bilo treba dolgo čakati na romanje kajmanov. Do zadnjega komada posrečeno so jo popihali v noči po našem prvem srečanju s to golaznijo. Drugo jutro je bila votlina prazna in mi prikrajšani poleg azteških zakladov še za zanimiv film odhoda kajmanov iz vališča. <center> — — — </center> Naša prva ekspedicija je končala ob otočju Las Tres Marietas od družbe ji naloženo nalogo. Odkrila ter filmala je med vožnjo marsikatero živalsko zanimivost in posebnost. Res, da ni dvignila zaželjenega zlatega zaklada, a se je prepričala, da je obstojal in kje se je skrival. Vrnili smo se po poti, po kateri smo se pripeljali, seve brez pristankov. Videli ter srečali smo na povratni vožnji morske velikane, pošasti in manjše prebivalce vsestransko zanimivega Mehikanskega morja. Srečno in ob najlepšem vremenu smo se usidrali v domači luki San Pedro, odkoder smo bili kmalu v Los Angeles, kjer so že komaj čakali na poročilo o naših doživljajih in najdbah. Po razvitju res sijajno posrečenih filmov so sledila predavanja za predavanji, za katera smo želi vsi člani ekspedicije navdušena odobravanja. Naša družba je bila zadovoljna z izvirnimi filmi po naravi, saj so obetali poleg kritja stroškov še lep dobiček. Po daljšem odpočitku smo prejeli od družbe nastavljeni strokovnjaki drugo nalogo: Pripraviti znanje in proučiti prikladnost opreme za drugo ekspedicijo. Ta bo mnogo težavnejša od prve. Raziskovalci bodo morali na volovskih vpregah preko brazilskih step, pragozdov, skozi popolnoma neraziskane divjine do še neizrabljenih zlatih polj v Matto Grosso med južnoameriškima državama Rolivija in Paragvaj. Prva ekspedicija je trajala na udobno opremljeni ladji dober mesec, druga je bila predvidena na več nego eno leto. Prodiranje od mesta Rio de Janeiro naprej v neznani svet bi naj pričelo decembra 1295. <center> — — — </center> =='''II. del.^*'''== Par mesecev brezskrbnega odpočitka je minulo hitro. Treba se je bilo lotiti resnega pripravljalnega dela za drugo raziskovalno ekspedicijo, koje namen je bil: Družbi zasigurati z odkritjem še neizrabljenih zlatih poljan težke milijone za bodočnost. Pred vsem moram beležiti dvoje pripovedovanj dveh davno žalostno preminulih iskalcev zlata, ki sta videla nagromadeno zlato, a ga nista mogla odnesti ter izrabiti radi bolezni, nepopisnih naporov in pomanjkanja spremstva. Oba sta končala eden med Indijanci, drugi med iskalci dijamantov, ko sta videla obljubljeno in z zlatom prevlečeno deželo ter sta zaupala rdečekožcem in belim, kje jo je treba iskati. <small>_* O drugi ameriški ekspediciji skozi pragozdove in Matto Grosso do novih zlatih polj v Južni Ameriki je izšlo od nemških in angleških članov ekspedicije v zadnjih letih par zanimivih potopisov, o težavah ter grozotah po neodkritih pokrajinah Brazilije.</small> <center> — — — </center> Indijanci med brazilijanskima rekama Rio des Mortes (reka smrti) in Rio Culisehu pripovedujejo to-le: »Že mnogo deževnih mesecev (v Braziliji dežuje od oktobra do marca) je minulo, odkar se je mudil pri nas belokožec. Glava in njegov obraz sta bila pokrita z dolgimi lasi, ki so bili enake barve kakor kamni, katere je imel seboj, rumeni in blesteči. Njegovo telo je bilo raztrgano od ran. Njegove oči so gledale, kakršnih nismo videli nikoli poprej. Znano mu je bilo, kako imenujejo priprosti Indijanci ogenj, veter, vodo in reke. Govoriti je znal indijanščino. Ko je videl, da gre z njim na smrt, je poklical k sebi poglavarja ondotnega plemena in glavarjevega sina ter rekel: »Daleč proti polnoči, tam, kjer pošilja Rio Ksingu četrtič svoje vode v globočine ter jih žene potem v velikem kolobarju na desno, je treba reko zapustiti in potovati na desno, vedno naravnost. Le kar dalje naprej, kakor daleč sega pogled. Pozneje bodo ovirali potnika hribi. Nato tudi cilj ni več daleč ... Dolga je pot do tja in več nego enkrat se mesec spremeni. Malo divjačine je v oni pokrajini, smrt se smeji potniku skozi veje dreves. Kdor je dosegel cilj, bo našel pesek in kamenje iste barve, kakor jo poseda solnce in kakršno iščejo belokožci ... Belokožec je potegnil kos zlate rude izpod razcapane obleke, držeč ga na dlani v luč ognja, in je dostavil: »Velike so množine peska ter kamenja, a krog njih prežita strah in pogin. Z velikim spremstvom sem se podal na pot, vrnil sem se sam, da umrem pri tujih Indijancih ... Sporočite moje besede belim ljudem, ki bedo prišli k vam ...« Mnogo deževnih mesecev je zatonilo od tedaj. Oblaki so zatemnili nebo, bilo je mokro ter mrzlo, dokler ni prisvetilo nad Indijance blesteče solnce. Glavar je umrl, njegov sin se je postaral, odkar je dospel k tamošnjemu indijanskemu plemenu belokožni tujec in — umrl tamkaj ...« <center> — — — </center> Drugo ustno izročilo o potovanju proti bajnim zlatim poljanam je mnogo daljše in se glasi: »Mnogo let je minulo, ko sem se priključil ekspediciji, ki se je odpeljala navzgor po reki Amaconas. Sem Mehikanec in vzeli so me radi seboj. Star sem bil 25 let. Mornarji, ki so prihajali v naše mestece, so pripovedovali o tujih pokrajinah pravljične reči. Govorili so o Braziliji, ki prikriva neraziskane tajnosti, kjer leži na zemlji na mernike dijamantov in zlata. Zemlja hrani tam neizmerna bogastva, pa jih tudi čuva skopo v svojem črnem krilu in jih je težko iztrgati. O nevarnostih na potovanju do zlata in dijamantov niso pravili. Nasprotno — zasmehovali so težkoče v zavesti svoje moči in zmage. Nevarnosti, s katerimi se je mogoče boriti iz oči v oči, niso naši najhujši sovražniki. Za potnikom plazeči se strupi so: bolezni, dež, vročina, kužno izhlapevanje pragozdov, golazen in žuželke. Tega se treba bati. Podali smo se na pot, bilo nas je šest. Z orožjem, s strelivom in z dobro obutvijo preskrbljeni, smo upali na gotov uspeh, čeravno smo imeli v sebi klice pogina ob nastopu potovanja. Nismo imeli seboj spalnih mrež, ne mrežic proti pikom komarjev ali moskitov, tudi premale količine kinina proti mrzlici smo vzeli na pot. Naš cilj so bile pokrajine ob reki Amaconas, kjer smo hoteli odkriti velike zlate zaklade. Veletok Amaconas smo dosegli brez posebnih težkoč. Veličastno vali reka vseh rek svoje vode skozi obširne pokrajine, dokler je ne sprejme morje. Če plavamo po valovju reke Amaconas navzdol, vidimo, kako stopajo njena obrežja vedno bolj vsak sebi, dokler ne zameglijo v daljavi in se nam dozdeva reka kakor morje. Človek obstoji začuden, ko zagleda, da deli reka Amaconas neizmerno pokrajino v dva dela. Če se približamo njenemu obrežju, se nam nudi redka slika najživahnejšega rastlinstva. Povsod visi tuje — bajno cvetje. Globoko v temno vodo se spuščajo ovijalke in orhideje gorijo v zelenju gozda. Zgradili smo dva čolna in smo veslali navzgor po reki. Naše dela navajene roke so pokrili kmalu mehurji, ki so nas ovirali. Ti mehurji lahko stanejo človeka ob reki Amaconas življenje. Kače nas niso ogrožale, čeravno smo jih videli zelo mnogo. Proti kačjemu piku smo bili zavarovani s trdo tkano obleko. Sploh pa kača napade redko človeka, če je ne draži ali ne splaši. Krokodili, katerih je kar mrgolelo po blatu na obrežju, se niso niti zmenili za nas. Naš najhujši sovražnik so bile majhne mušice, ki so gospodarice onih pokrajin. Neprestano so nas pikale in nam vbrizgavale malarijo — mrzlico, ki nam je slabila telo in duha. Edino meni je zavratna bolezen prizanesla, a tudi tovariši niso mislili, da bi radi malarije prekinili potovanje. Iz veletoka Amaconas smo krenili lepega dne v eno izmed njegovih brezštevilnih stranskih rek, ki se najbrž imenuje Rio Tapajos. Tudi ta se je razdelila s časom in mi smo veslali navzgor proti reki, kateri nismo znali imena in ni bila zarisana na nobenem našem zemljevidu. Že cele mesece smo bili na potovanju. Doživeli smo marsikaj novega ter zanimivega, vedno hujše je gospodarila mrzlica in nismo imeli več kinina, da bi jo bili ugnali. Nato je pričelo deževati in kar preko noči je narasla reka v deroč veletok, kojega vode so valovile seboj izkoreninjena drevesa. Izključeno je bilo, da bi se bili borili proti toku. Opustiti smo morali misel na daljne prodiranje. Imeli smo dovolj opravka, da smo čuvali čolna, sicer bi se bila prevrnila. Gnana od deroče vode, ogrožena od drevesnih debel, sta drvela v divji vožnji navzdol po peneči se reki. Naenkrat — ovinek. Pogozden jezik je molel v reko. Čeravno je bila voda na desno prosta omenjenega jezika in je valovila neovirano naprej, je vendar vlekel ta nesrečni pomol zemlje tok reke k sebi in tamkaj se je vrtuljil velikanski vrtinec. Debla, divje zamotano vejevje, sredi med to navlako naša čolna in oba je vleklo proti vrtincu. Napeli smo moči, da bi odrinili čolna v prosti tok, a je bilo vse zastonj. Čolna sta bila preveč obdana od orjaških pragozdnih debel, tiralo nas je z neugnano silo v pekel razbesnelih naravnih moči. Vsi prestrašeni smo zagledali, kako se je urinilo med oba čolna mogočno deblo in nas je razdvojilo. Vsak trenutek se je lahko eden čoln, ki se je zapletel med vejevje krone, prekucnil. Vendar — zapleteni čoln se je sukal nad množinami vode, veje so ga porivale vedno dalje proč od debla, dokler ni dosegel sredine reke, prosto vodovje in je oddivjal rešen navzdol po reki. Drugi čoln, v katerem sem tičal jaz, so gnali valovi vedno bliže proti vrtincu. Samo malenkost nas je ločila od njega. Videli smo že, kako je zatonil čoln s tovariši v daljavi ... Ali so se rešili, ali so utonili ...? Nikdar nisem zvedel ... Naš obup je postal še večji, ko smo opazili, kako se je drevesni orjak, ki nas je bil poprej razdvojil in iz kojega območja smo se hoteli osvoboditi, naenkrat zasukal in odplaval proti sredini reke. Ko bi se le bili oprijeli njegovih vej, bi nas bil potegnil seboj! Zamudili smo rešitev! Naša prizadevanja, da bi dosegli drevo, so bila brezuspešna. Vrtinčasto valovje je zagrabilo naš čoln in je začelo z njim plesati v velikem kolobarju krog glavnega vrtinca. Zaklical sem tovarišema, naj se poženeta v vodo, predno nas bo pogoltnil vrtinec, in naj poskusimo s plavanjem doseči kako drevo, ki nas bo poneslo na obrežje. Kako je uspelo meni, da sem se pognal do veje, s koje pomočjo sem se potegnil na deblo, mi je nerazumljivo. Naenkrat sem sedel na zibajočem se drevesu, obdan od vrtuljastih valov. Ozrl sem se po tovariših v čolnu, ki se je sukal v vedno ožjih krogih krog vrtinca. Tovariša, ki sta stala v čolnu, sta mirno opazovala ta ples in vendar sta se nahajala v položaju, iz katerega ni bilo rešitve. Iz polnega grla sem jima klical, naj sledita mojemu vzgledu, pa pokanje drevesnih debel je bilo močnejše od mojih klicev. Čoln se je že vrtel v prav ozkih kolobarjih, dokler ga ni potegnilo z vso brzino na sredino vrtinca. Strahovit krik je odjeknil do mene! Bil je močnejši nego bobnenje vodovja. Tresoč se od strahu, sem videl natančno, kako je zginil čoln z debli, vejami ter kosi lesa v vrtincu. Nemo sem zrl na mesto, ki je požrlo čoln s tovarišema. Pozabil sem na nevarnost, v kateri sem se nahajal. Mnogo pozneje sem prepoznal lastni položaj. Med nebom in vodo, na zibajočem se in od valov obdanem deblu, ki se je celo streslo, ako je zadelo ob njega kako drugo od povodnji izkoreninjeno drevo. Vsak tak sunek mi je grozil, da me pahne z debla v valove. Da bi se bil upal v reko, po kateri so se podili krokodili, za ta korak sem posedal premalo poguma. Sedel sem med vejami ves v strahu in trepetu, če se je bližalo mojemu drevesu drugo, ki bo zadelo z vso silo vanj in streslo mene v gotovo smrt. Znočilo se je. S hlačnim jermenom sem se privezal trdno za vejo, da bi pri morebitnem zaspancu ne zdrknil v vodo. Pol sede, pol slone me je slednjič le premagala prevelika utrujenost in izčrpanost, zaspal sem. Nemirno sem spal. Komaj in komaj sem dočakal, da se je zdanilo. Slika, ki se je nudila mojim očem ob jutranjem svitu, je bila od sinoči neizpremenjena. Le množina po reki plavajočih debel se je skrčila. Bil sem ujet na drevesu, brez hrane, brez sigurnosti, da bom zamogel kljub boju uiti smrti. Celi dan in celo noč sem presedel na deblu plavajočega drevesa. Druga noč po prvi je bila mnogo težja od prve, čeravno se je bila na meni posušila obleka in me ni več trosil mraz. Mrcvaril me je glad in moje moči so popuščale vedno bolj In bolj. Zjutraj sem zagledal ob koncu drevesa, kako se dviga pred menoj iznad vod zemlja. Tresoč se od slabosti, sem se hotel z drevesa pognati z nogama na suho, a sem ugotovil, da to sploh ni bilo mogoče. Trde zemlje ni bilo čutiti. Noge so se pogrezale v blato. Vesel sem moral biti, da nisem za vsem zapustil rešilnega drevesa, sicer bi se bil zadušil v blatu. Tekom dneva in sicer pod vplivom solnca se je pričelo blato strjevati in se pokrivati s trdejšo skorjo. In zopet po poteku ene noči, o kateri znam le toliko, da so vode in nebo, drevo, v kojega vejah sem čepel, ter šumenje valov postali en sovražnik, ki je odpiral neprestano žrelo pogube, da me požre vsak trenutek. Drugo jutro so bila tla pod menoj mehka, a s previdnimi koraki sem vendar le dosegel trdo zemljo. Po rešitvi je bila prva potreba hrana. Naboji so bili premočeni in sam sem bil toliko oslabljen, da sem se držal še jedva na nogah. Mesto užitnega sadu in divjačine mi je migljala pred očmi čudna luč in po ušesih mi je šumelo, da nisem čul niti divjanja reke. Slednjič sem le odkril nekaj ptičev na drevesu. S tresočo roko sem meril dolgo, predno sem sprožil. Ali bom mogel jesti, ali mi bo odletela pečenka pred ustmi? V tem trenutku ni bilo za mene ničesar drugega na svetu, kakor to strahotno vprašanje. Strel je odjeknil. Eden od ptičev je padel na zemljo. Zagorel je ogenj s pomočjo smodnika in užigalnega stekla. Noč je minula tiho ter mirno. Nisem se bal, le spati sem hotel. Drugo jutro sem okrepljen nadaljeval pot. Niti sanjalo se mi ni, kje da sem. Nisem imel seboj kompasa, bil sem navezan le na stanje solnca, da nisem zablodil v krogu. Potoval sem dneve, tedne, ne oziraje se na čas ali mero. Edina sprememba sta mi bila dan in noč. Užival sem največ kače, katere sem pekel na ognju. Samo prvič sem premagal s težavo stud nad kačjo pečenko. Ubijal sem jih s palico, kakor hitro sem katero zagledal, ker sem moral štediti s pergiščem patron. Brazilijanske kače imajo belo meso, ki je skoro enako kurjemu. Nikakor pa niso vse užitne, meso nekaterih vrst je celo škodljivo. Najbolj me je mučil in bičal dež. Potovanje v mokroti mi je začelo tako presedati, da sem si postavil ob obrežju potoka kočo, v kateri sem sklenil počakati na konec deževne dobe. Iz trnja in drevesnega lubja sem si napravil pripravo za ribljenje. Lovil sem le manjše ribe, večje so vsikdar potegnile trnek v globočino in ga raztrgale. Boril sem se z lakoto, mokroto, samoto ter nazadnje še z mrzlico, ki me je zagrabila z vso srditostjo. Deževni čas je minul. Zopet sem se podal na pot v popolno negotovost ... Korakal sem vedno dalje, ne vede, katero smer bi si izbral, predan slučaju, s pekočim hrepenenjem po človeku v srcu in z vročico po žilah. Dočakal sem drugo deževno dobo in jo prebil. Zadel sem na drevesa, kojih skorja je teknila kakor kinin, kar je tudi najbrž bil. Žvečil sem jo v velikih množinah in pregnal mrzlico. Lepega dne, ko sem potoval naprej in se je že solnce nagibalo k zatonu, je udaril iz daljave na moje uho glas, katerega sem čul, kakor bi kedo udarjal z lesom ob les. Ljudje! To upanje me je prešinilo celega. Najrajši bi bil zajuckal na ves glas od veselja, a neki tajni notrajni glas me je prisilil, da sem molčal. Previdno sem se plazil za glasovi. Moralo je biti zelo daleč. Po eni uri hoda se mi je zdelo, da sem ravno tako daleč oddaljen od pokanja kakor poprej. Šele po daljšem potovanju sem se bližal skrivnostno neznanemu napevu, ki je odmeval skozi divjino ter služil neznanim ciljem ter namenom. Znočilo se je. Nisem mislil, da bi si bil poiskal taborišče. Le hitreje naprej in tjakaj, kjer so bivali ljudje. Že sem zagledal v daljavi ognje, ki so švigali kvišku in krog njih so skakale temne postave. Srce mi je nabijalo v veselem pričakovanju, pospešil sem korake. Zopet bom videl ljudi, bom čul njihov glas, zvedel bom, kje da sem, našel bom pot, ki pelje iz teh groznih divjin ... Brezštevilne nevarnosti po pragozdu so me naučile nezaupanja. Plazil sem se proti naselbini počasi ter previdno pod kritjem grmovja. Vedno bolj razločno sem videl postave, ki so skakale krog ognjev po taktu lesenega bobna. Najbrž so obhajali kak praznik. Le votlemu odmevu bobnov sem se imel zahvaliti, da sem pogodil pot do človeških bivališč. Vroče veselje je vzplamtelo v meni. Hotel sem stopiti iz kritja, a nekaj nerazumljivega me je sililo, da moram predvsem te ljudi opazovati natančneje. Bili so le moški. Skakali so v vseh mogočih pregibih sem ter tja, držeč v rokah razne predmete iz ilovice in perja. Nobenega drugega glasu ni bilo čuti, kakor votlo grmenje bobnov in tleskanje golih nog po tleh. Nemo so kolobarili ljudje krog ognja v temnem gozdu. Naenkrat je prekinil tišino do mozga segajoč krik iz nekaj deset človeških grl, ki je prešel v tuleče jadikovanje. Podžgani od krikov so skakali še bolj divje, dokler niso zdivjali proti kočuram, kojih temne obrise sem zasledil v daljavi. Iz teh so pritirali kakih 12 moških, žensk in otrok. Vsi so bili zvezani in so stali sklonjenih glav. Krog njih je kar mrgolelo divjaških postav. Najbrž je bilo zbrano celo pleme. Ženske so bile nekoliko dalje proč v napetem pričakovanju. Vse je presegal po velikosti mož, katerega skraja niti opazil nisem. Pobarvan je bil belo-rdeče, okrašen s pisanim perjem in je bil najbrž glavar. Držal je v rokah črn kij. Zaplesal je med krikanjem krog zvezanih ter pobijal nesrečneže z batom do nezavesti. Kakor volkovi so se vrgli drugi moški na pobite. Trupla žrtev so vlekli k ognju, kjer so jih pritrdili spretno na palice, da so se cvrli liki divjačina na drogu. Kar naenkrat je nastala grmada za grmado, na vsaki se je peklo po eno človeško telo. Svojim očem nisem prav zaupal. Mislil sem, da mi lažejo s to peklensko sliko radi mrzlice. Omencal sem si oči, gledal, zasajal pogled, grozno je bila istina! Videl sem, da so bila človeška telesa pritrjena na droge, katere so sukali rjavi zlodeji nad ognjem. Na ta način so pekli moške, ženske in deco ... In sedaj ... Kaj je bilo to? Rablji so privlekli novo žrtev. Plameni so se oprijeli svežega plena, naenkrat je odprl do nezavesti pobiti oči. Njegovo kričanje se je pomešalo s klici mučiteljev, ki so zasledovali polni radosti strašno predstavo. Pozneje sem zvedel, če se kateri prebudi na ražnju iz omotice, je njegovo meso »medicina«, ki skriva v sebi čudežne moči. Na tak način pridobljena medicina postane last glavarja, ki jo zamenjava v prav majhnih količinah proti darovom in velikim kosom drugega mesa. Medicine mučenikov so posebno mogočna sredstva, s pomočjo katerih vlada glavar nad plemenom. Pri vsaki grozni pojedini se navadno zbudi po ena žrtev, da pretrpi nepopisno strašno smrt počasnega pečenja pri živem telesu. Tedaj še vsega tega nisem znal. Poln strahu ter groze sem gledal iz teme skrivališča na skupino ljudožrcev. Moji od vročice bolni možgani so vzbujali v meni vero, da sem umrl in da sem pahnjen v pekel. Čez nekaj časa so potegnili pečena trupla s kolov in so jih razdelili. Liki neme zveri so se vrgli divjaki na meso. Vsak je bil sklonjen nad svojim kosom, je zadovoljno cmokal in je trgal vedno nove falade strahovite pečenke. Šlo je pri pojedini za to, koliko mogoče naglo ter veliko povžiti. Sredi med ljudožrci je sedel glavar. Imel je pred seboj pečeno telo zadnjega in najgroznejše smrti preminulega mučenika. Ko je bil sit, je razdelil preostalo na nestrpno čakajoče, dokler ni ostalo ničesar od žrtve in na mestu, kjer je počivalo pečeno truplo, so se gromadili darovi za glavarja: kipi, loki, pušice, ptičje kože, kače in veliki kosi mesa drugih žrtev. Zopet so zagrmeli bobni, ponovno je pričel pobesneli ples, skakanje ter copotanje z nogami. Divjanje je trajalo cele ure, dokler niso popadali divjaki penečih se ust, kričeč nerazumljive besede in čisto utrujeni po tleh. V tišino, katero je motilo prasketanje ognjev, sem se odplazil z gladom v želodcu in z nepopisno grozo v srcu. Prvi ljudje, na katere sem naletel po tako dolgi blodnji, so bili slabši od divjih zveri in radi tega sem sklenil, da se vrnem nazaj v pragozd — kraljestvo živali. Celo noč nisem zatisnil očesa. Izrazi na smrt mučenih so me preganjali: Njih zogleneli obrazi so mi očitali bojazljivost in tirjali maščevanje. Za ponoreti mi je bilo in ko se je prikazalo solnce, me je videlo, kako sem korakal proti — kočam ljudožrcev. Mojo obleko je tvorilo le še nekaj cunj, ki so visele od pasa, na katerega je bilo privezano orožje s patroni. Stopal sem visoko zravnan, divjaki so me zapazili, nemir se je polastil tabora. Tekali so plaho sem ter tja, dokler mi ni stopil glavar neustrašeno nasproti. Tik mene se je vrgel na zemljo, mrmraje nerazumljive besede. Približali so se tudi ostali. Krog divjakov krog mene se je vedno bolj zoževal, strah se me je lotil. Da bi jim pokazal moč orožja, sem ustrelil opico z visokega drevesa. Na tla pa ni padla samo žival, ne, vsi, ki so stali krog mene. Ležali so trepetaje, ko se je glas poka že davno razgubil in se niso upali ganiti. Le glavar se je zravnal. Dolgo je trpelo, predno se je zmuzal eden za drugim v kočuro ali grmovje ... Kako dolgo sem ostal pri njih, ne vem. Bili so sami krivobedri pritlikavci. Divjaki so bili izborni lovci, ki niso pobijali plena v odprtem boju, ampak zvijačno. Nikoli se niso lotili jaguarja, o katerem so prepričani, da je obseden od hudega duha. Bival sem v koči, katero so mi zgradili. Kmalu sem se naučil njihovega jezika. Učil sem jih: nastavljati zanke, ribiti z mrežami, če je sijalo solnce, sem zanetil ogenj s steklom, da se jim ni bilo treba truditi z drgnenjem dveh kosov lesa enega ob drugega. Moj nož jim je olajšal razdelavo ulovljenih živali in rezanje palic pri zgradbi kočur. Ostrili so z nožem pušice in bili uverjeni, da jim ulivajo na ta način posebno moč. Ako je zadela katerega nesreča, sem jim pomagal in sem jim zdravil rane, ki so se pričele zaradi nesnage gnojiti. Bili so podvrženi mnogim boleznim, katerih nisem poznal in jih tudi nisem mogel zdraviti radi pomanjkanja zdravil. Kmalu sem si telesno opomogel. Vedno težavnejše je postajalo zame življenje med ljudmi, ki so sličili v marsičem živalim. Zahrepenel sem proč od njih, proč iz divjine do bitij, ki bi me razumela in bi mi bila enaka. Če sem vprašal glavarja, kje se nahaja prihodnja naselbina, mi je zvijačno odgovarjal, da so vsa druga sosedna plemena hudobna in bi me ti ljudje pobili, ako bi jih srečal. Na vprašanje, če ne bivajo kje tukaj belokožci, je zmajal z glavo in rekel: »Nikjer jih ni. Gozd sega nepregledno daleč. Mnogo ljudi prebiva v njem, vendar takih, kakor si ti, tukaj ni.« Nekega dne je stopil k meni v kočo in rekel: »Prinesel si nam srečo. Že dolgo smo znali, da boš prišel k nam. Veselo vest so sporočali stari mladim, da nas bo obiskal po pojedini veliki duh. Od tedaj se bosta naselili med nami zadovoljnost ter izobilje. Blizu je dan, ko nas bo zapustil veliki duh. Takrat bodo planili po nas Noe. Uničili nas bodo. Naše žene bodo pekli na ražnju in vse bodo upepelili. Vse mora umreti, ko odide »jue« (veliki duh). Veliki duh je moder, zna vse in jaz ga vprašam, kaj bo ukrenil?« Tako je govoril glavar in je zrl name plaho in nezaupljivih oči. »Ne bom vas zapustil«, sem odgovoril, »a ti imaš prav, da bi že bil čas, da odidem.« Sklonjeno se je odplazil. Zvečerilo se je. Videl sem zbor mož, ki se je sestal pri glavarju in sem čakal, da pokličejo tudi mene. kar so storili vsikdar, če so se posvetovali. Tokrat se to ni zgodilo. Po trebuhu sem se splazil v kritju teme pred glavarjevo kočo. Skozi redke kolce sem razumel vsako besedo, četudi so se šepetaje pogovarjali. »Veliki duh je prišel k nam, kakor so napovedali predniki«, je govoril glavar. »Obogatil nas je, napravil nas je močne in zadovoljne, od nas ne sme oditi. Njegova medicina je močnejša, kakor vse drugo, kar smo poznali doslej. Pa on bo šel ... Ubijmo ga in pojejmo, da postanemo pametni, kakor je on. Nocojšnjo noč, ko bo spal, uderimo v njegovo kočo. Zvezali ga bomo z mrežami, katere nam je sam spletel, izvili mu bomo ogenj bluvajoče orožje, da bo postal slaboten kakor otrok ... Če se bomo enkrat najedli njegovega mesa, ako postanemo močni ter modri, bomo prekoračili reko in napadli sosede Noe. Čas velike pojedine je že blizu. Kmalu bodo plapolali ognji, mi bomo plesali in jedli ...« Dovolj sem čul in se zavedal, da sem zapisan smrti. Takojšnji pobeg bi me še lahko rešil. Vrnil sem se v kočo, pogreznil sem se v temo gozda, ki je obdajal tabor. Noč, ki me je skrila pred divjaki, je ovijala s temo pot pred menoj, da sem se spotikal preko korenin in padal preko razpadlih debel. Ker sem bil bos, sem bil v največji nevarnosti, da me piči na smrt kaka strupena golazen. Imel sem srečo. Ob svitu zore sem bil nepoškodovan in daleč proč od naselbine pritlikavih ljudožrcev. Vedel sem, da mi bodo sledili divjaki, kakor hitro bodo zaznali za moj pobeg. Najmanjša, takorekoč nevidna sled jim bo dovoljna upora, da bodo pogodili pot, katero sem ubral. Edini spas pred zasledovalci je bila največja naglica. Grede sem jedel meso in ribe, katere sem vzel na pot pri odhodu. Krenil sem v smer, v kateri bi naj prebivalo po pripovedovanju ljudožrcev pleme Noe. Dnevi so se raztegnili v tedne. Še vedno nisem zadel na ljudi in tudi ne na sled, iz katere bi bil lahko sklepal, da je sploh kaka naselbina v bližini. Mojo pot so križale le živali, nad menoj je šumel gozd in prepeval svojo večno pesem o rojstvu in smrti. Meseci so minuli, še vedno sem bil na potu. Učil sem se živalskega jezika. Postal sem sam del divjine, ki me je obdajala, redila in varovala ... In vendar sem potoval ... Kri v meni je vpila po meni enakim in me gnala naprej ... Po bogznaj kako dolgi blodnji sem zadel na naselbino Shaysha Indijancev in sicer v posebno ugodnem trenutku. Poglavar plemena Polu je imel hčerkico, katero je napadla bolezen, za katero domači vražar ali medicinman ni znal leka. Prosil sem, naj mi pokažejo bolnico. Po pregledu sem ugotovil, da gre za težji slučaj kolike, katere sem deklico lahko ozdravil s pomočjo zelišča, katerega so mi pokazali pritlikavi ljudožrci. Ko je dekletce okrevalo, sem postal med Indijanci velik mož, ki je premagal s svojo močjo medicinmana. Poglavar mi je skazoval največje časti. Da bi si pridobil moje popolno zaupanje, me je vzel seboj v džunglo, kjer mi je pokazal zlate jame, radi katerih so že pustili tisoči belokožcev življenje. Tamkaj je ležalo zlato, prerašeno s travo, v celih kopicah. V najbolj drznih sanjah bi si ne bil upal predstavljati tolikih množin najčistejšega zlata. Skraja nisem zaupal lastnim očem. Moral sem se dotakniti z rokami neizmernih zakladov, da sem se prepričal, da nisem mogoče žrtev kake prevare. Hvaležni poglavar me je pozval, naj se založim z zlatom po svoji dragi volji, saj za Indijance v divjini je itak brez vrednosti. Natovoril sem se po možnosti z zlatimi zrni ter kepami, si dobro zapomnil zlato jamo in sem gledal, da sem se brž ko brž poslovil od gostoljubnega indijanskega plemena. Najdba zlata me je gnala med kulturne ljudi, da jih zberem in povedem na kraj, kjer čakajo milijoni na površju zemlje. Taval in romal sem cele mesece po neraziskanih pokrajinah, se odpočival pri divjih in plemenitejših indijanskih plemenih, a do belokožcev nisem in nisem mogel. Zlati tovor me je vedno bolj težil, odmetaval sem zrno za zrnom, kepo za kepo in v nepopisno strašnem deževnem času, izmozgan po duši in telesu, sem le zadel na iskalce dijamantov ob reki Rio das Garcas. Prinesel sem še eno kepo in par zlatih zrn.« Nesrečni in obenem srečni Mehikanec je med iskalci dijamantov kmalu za tem umrl vsled obče izčrpanosti. Njegova povest o groznem trpljenju in ovirah, katere bi mogel prenašati vsakdo, ki bi hotel doseči zlato jamo, je napravila na iskalce dijamantov tako pretresljiv utis, da se ni upal podati nikdo na pot po zlato, ki ima svojo vrednost le med kulturnimi ljudmi in ne v brazilijanski džungli, kjer sta prvo in zadnjo — življenje. <center> — — — </center> Po beleženih dveh ustnih izročilih smo proučevali zemljevide o Braziliji in določevali po domnevanjih kraj, ki bi naj kazal kar odprto suho zlato, po katerega je bila namenjena naša druga ekspedicija. Po dolgih posvetovanjih smo se odločili za še neraziskano pokrajino Matto Grosso, kateri smo se namenili približati iz brazilijanske prestolice Rio de Janeiro. Od tam do dijamantnih polj ob reki Rio das Garcas in naprej skozi pragozd in naselbine indijanskih plemen do domnevanih zakladov, ki so sigurno tam, kjer se še ni mogla prav ustaviti noga {{nejasno|zlatx}} belokožca. Člani odpreme so bili določeni kmalu. Družbo je zastopal osebno v finančnem oziru Davis Graham. Dolgo so iskali zdravnika. Nobeden Amerikanec ni maral v malarične in tudi sicer nevarne brazilijanske pokrajine z neznosnim podnebjem. Na moje veliko veselje se nam je priključil po daljšem poizvedovanju ter oglašanju po časopisih rajhovski Nemec dr. Maks Donner. V strokovnem oziru sem bil zastopnik za rude jaz in še trije preizkušeni vestmani ali stezosledniki; bili so že pri večjih ekspedicijah kažipoti in stražarji osebne varnosti za slučaje nepredvidenih nevarnosti od napadov od strani človeka in divjih zveri. Za voznike, gonjače in nosače smo nameravali najeti proti dobri odškodnini domačine iz zadnje železniške postaje v Braziliji, odkoder so hoteli s karavano proti našim ciljem. Tamkaj bi nas naj čakale po predhodnem pismenem naročilu krepke ter za ondotne brezcestne kraje prikladne volovske vprege in za nas jezdni ter konji nosači. Preskrbeli smo se z vsem potrebnim v Los Angeles po navodilu treh vestmanov, ki so znali, kaj je treba vzeti na pot skozi brazilijansko divjino ter pragozd. Proti koncu novembra 1925 smo se ukrcali v San Pedro, se prepeljali skozi Panamski prekop in bili v začetku decembra 1925 v obmorskem glavnem mestu Rio de Janeiro. Mesto je veliko, moderno in glede mičnosti lege južnoameriška posebnost. V Rio de Janeiro smo se mudili dobrih 14 dni. Ogledali smo si vse zanimivosti in poizvedeli po možnosti o vseh neprilikah ter nevarnostih, ki nas čakajo na daljni poti do zlatega cilja. Iz Rio de Janeiro sva obiskala zdravnik in jaz po železnici brazilijansko mesto Sao Paulo, v kojega bližini se nahaja celemu svetu znani kačji vrt Butantan. Tamkaj je največji zavod za pridobivanje seruma ali cepiva proti kačjemu piku. Pri nas v Evropi so bile med vojno glavna nadloga uši, v Braziliji so kače. Kdor hoče živ prekoračiti brazilijanske pokrajine, mora biti dobro založen s cepivom proti kačjemu strupu. Omenjeno cepivo sva se namenila kupovat z zdravnikom v Butantan in radi tega ne bo odveč, če beležim nekaj več o na prvi pogled res groznem kačjem vrtu. Brazilija v Južni Ameriki je komaj eno šestinko manjša kakor cela Evropa, a je še danes po pretežni večini neraziskana. Moram pa priznati, da je Brazilija nepopisno lepa ter rodovitna pokrajina. V južnoameriškem paradižu, kar se tiče rodovitnosti, so tako razmnožene strupene kače, kakor najbrž nikjer drugje na svetu. Očividci pripovedujejo, da je po nekaterih brazilijanskih krajih kač liki peska ob morski obali. Na tisoče in tisoče ljudi pomrje v Braziliji letno vsled kačjega pika, ali pa morajo prenašati bolečine, o kakoršnih mi Evropejci niti pojma nimamo. Dolgo je trpelo, predno so odkrili, kako si pomagati proti kačjemu piku. Še le kačjemu vrtu v Butantanu je uspelo, da je znašel po dolgotrajnih poskusih cepivo, ki je danes sigurno protizdravilo proti kačjemu piku. Posestniki ali farmerji iz notrajnosti Brazilije pošiljajo v posebnih zabojih v omenjeni zavod strupene kače. Kot plačilo za pošiljatev prejmejo cepivo proti kačjemu piku. Po kačjem vrtu lazi povsem prosto na tisoče in tisoče strupene golazni. Čuvarji vrta oblečejo usnjato obleko in vzamejo v roke zakrivljene palice. V tej napravi se podajo nad kače. S palico pritisne golazen k tlom, s palcem in kazalcem jo prime trdno za vrat. Pomagač pomoli razjarjeni kači pred glavo beli robec. Kača kavsne po robcu in v trenutku, ko odpre žrelo za pik, jo stisne oni, ki jo drži, še močneje za vrat. Pomagač podrži pod strupena dva zoba posodico, v katero kane strup. Na ta način od raznih kač dobljeni strup je debelo tekoč sok rumenkaste barve; od drugih kač je zopet brez barve ali pa mlečnato bel. Posušeni kačji strup ubrizgavajo po stotinkah miligrama: konjem, ovcam in govedi. Žival dobi vsak dan več v kri kačjega strupa. Na ta način se spremeni kri konja, ovce ali goveje živine v protistrup proti kačjemu piku. Popolnoma proti kačjemu strupu zavarovane in neobčutne živali zakoljejo, jim vzamejo kri in ta je sigurno učinkujoče sredstvo proti kačjim pikom. Vsak bolj kulturen Brazilijanec nosi pri sebi steklenico s kačjim protistrupom in majhno brizgalno. Kačerejni zavod v Butantanu je za brazilijanske prebivalce neprecenljivega pomena. Treba še povdariti, da usmrti kačji strup vsako živo bitje in tudi kačo. Za usmrtitev najbolj strupene brazilijanske kače klopotače je treba toliko kačjega strupa, da bi lahko z njim smrtno zastrupili 10 drugih kač, ali 25 krav, ali 60 konj, 600 kunčkov ali 300 golobov. Pri kačah je samica vedno večja od samca, in zleže 20—30 jajc. V kačjem vrtu požre močnejša kača slabejšo. Naprave za kače v Butantanu obstoje iz dveh prostorov, ki sta obdana od 2 m visokega cementnega obzidja. Eden prostor meji na ozek ter z vodo napolnjen jarek, da ne morejo laziti živali po gladkih stenah. Drugi prostor je zasajen z drevjem in se nahaja levo od zavoda. Je treba nekake vaje, da človeško oko odkrije skozi veje in listje strupeno golazen, ki je istobarvna z rastlinami. Z nizkim zidom ločen, sem gledal prav blizu kače, kako so se spuščale z drevja na tla. Groza me je spreletela pri misli, da bom stopal po pragozdu med kačami in spal v njihovi družbi! V kačjem vrtu so nama šli na roko. Za majhen denar sva se založila bogato s cepivom proti kačjemu strupu in sva se odpeljala iz Sao Paulo nazaj v Rio de Janeiro, kjer so že bili tovariši pripravljeni, da se odpeljemo drugo jutro po železnici do mesteca Campo Grande. Brazilijanske železnice poznajo le dva razreda: prvega in drugega. Vagoni so umazani, slabo razsvetljeni, ker so tudi potniki uboge delavske pare, ki tiščijo v notrajnost pokrajine za naglim obogatenjem. Mnogo brazilijanskih železniških zvez je v rokah severnoameriških delniških družb. Te imajo v prometu boljše vozove z električno razsvetljavo. Ne bom popisoval, kako se nam je godilo na dolgi vožnji po železnici, predno smo izstopili iz prvega razreda na cilju v Campo Grande. Še to bodi povdarjeno: Po brazilijanskih železnicah se gotovo nikdo ne vozi za zabavo! Campo Grande je pravcato gnezdece z netlakovanimi ulicami, nesnažnimi prenočišči in zanemarjenimi krčmami. Preko gležnjev smo gazili po prahu. Kako še le more biti po teh cestah v deževni dobi, ko se pretvori mehki prah v jezero cokastega blata! V Campo Grande je bilo za nas že pripravljeiih 6 v taistih krajih običajnih voz s krepko volovsko vprego, 6 jezdnih konj in 12 konj nosačev, ki bi naj bili pri rokah za slučaj, da bi odrekla katera volovska vprega. V notrajnost Brazilije potujejo ljudje le v večjih družbah, en sam bi ne bil nikakor kos vsem težkočam in smrtnim nevarnostim, ki prežijo med potjo nanj od vseh strani po dnevu in po noči. Za oskrbo goveje živine ter konj smo najeli 15 domačinov. Par je že spremljalo vozne karavane do raznih dijamantnih najdišč ob rekah v Matto Grosso. Koliko in s kako prehrano nas je preskrbel za na pot naš finančni minister Davis Graham, je bila njegova zadeva, saj je potoval tudi on z nami. Ekspedicija je bila z vsem potrebnim opremljena, preskrbljena za vse morebitne slučaje in pripravljena za pot koncem decembra leta 1925. Imeli smo seboj zemljevide, kompase, preizkušene stezoslednike in gonjače; slednji so že bili v krajih, kamor smo bili namenjeni. Za potovanje smo si izbrali suho dobo, ki traja po Braziliji od oktobra do marca, potem pa dežuje, reke narastejo, kolovozi postanejo brezna, malarija zalezuje potnika pri vsakem koraku in v deževni dobi se držijo po Braziliji strehe. Kmalu za Campo Grande prične brazilijanska stepa ali pustinja, poraščena s trnjem in s pritlikavim drevjem. Le tu in tam je videti kako revno naselbino, po največ so le samotne koče, v katerih prebivajo naseljenci iz tujine. Brazilija jih je razočarala, niso našli zaželjenega bogastva. Porabili so še to, kar so prinesli ter zaslužili. Taki reveži se naselijo kje v bližini mesta, da si prislužijo s težavno pridelanimi poljskimi pridelki toliko, da se lahko povrnejo nazaj v domovino, odkoder so prišli. Solnce žge po brazilijanskih pustah, da se sploh ne da popisati za evropske pojme o vročini. Kaj vročina v primeri z muhami in mušicami, takozvanimi moskiti, ki so nam sledili v celih oblakih. Že prvi dan potovanja sem bil opikan po obrazu in rokah, da nisem bil več podoben človeku. Če bi mi bilo dano na prosto in bi se ne bil sramoval tovarišev, bi bil pobegnil nazaj in to največ radi prekletih moskitov. Po taistih krajih nastane takoj noč brez naših lepih večerov. Potniki si v noči predvsem zakurijo stražne ognje, ki morajo svetiti celo noč radi kač in jaguarjev. Jaguar ali brazilijanski tiger se klati posebno v nočeh tako gosto, da ni človek nikjer varen pred njegovim zavratnim napadom. Po dnevu pa mrcina krvoločna dremlje ter spi med vejami drevesa ter si zbira moči za nočne pohode in napade. Druga večja opasnost je kačja nadloga, radi katere ne spi nikdo na tleh. Ljudje si razpenjajo tamkaj med dva kola ali drevesa spalne mreže, v katerih so vsaj nekoliko zavarovani pred strupeno golaznijo. Na potu po Braziliji mora imeti človek za noč ogenj in za spanje spalno mrežo, sicer ne bo prodrl daleč v notrajnost, ampak bo postal poprej žrtev jaguarskih zob in kačjega strupa. Nadalje si ne smemo domišljati, da vodijo v notrajnost Brazilije ceste ali kolovozi. Kaj še! Vsaka naselbina, zlata ali dijamantna jama, kjer biva na eni točki več ljudi, si zbere do bližnjega mesta kar po svoje najboljšo smer in po tej prevažajo z voli prehrano ter razne druge nujnejše potrebščine. Kjer je največ sledi koles, tam pravijo, da je — cesta! Kako prekoračijo vozniki potoke in reke, je njihova zadeva in tolikokrat umetnost v iskanju plitvin in za prevoz mogočih obrežij. Smeri za vozove so pač tako izbrane, da pride živina v gotovih razdaljah do pitne vode. Koliko krajevnih šeg ter potovalnih navad nevajenih manjših družb je že pomrlo v brazilijanski stepi od žeje in to le radi tega, ker hlastijo kar naprej do dijamantnih polj ter zlatih jam, ne oziraje se na zareze koles v zemljo. Ne jaguar, ne kače in razna druga s strupenim želom oborožena golazen niso v stepi za pot nika najhujša nevarnost, ampak razne bolezni so oni plazeči se strup, napram kateremu je človek na samotnih potih brez moči. Našteto se ni tikalo naše ekspedicije, katera je bila res dobro založena z vsem in so jo vodili proti cilju preizkušeni možje, ki so že gledali v oči vsem mogočim težkočam ter nevarnostim. Pri vsej dnevni ter nočni pazljivosti so nam poginili vsled kačjih pikov 4 konji nosači ter en vol. Dva pičena gonjača je zdravnik otel z ubrizganjem protistrupa. Na pohvalno plat moram omeniti brazilijansko gostoljubnost v stepi. Kjerkoli smo se oglasili po naselbinah in po posameznih kočah, so nam prihiteli ljudje nasproti z vsem, kar so posedali. Brazilijanski stepni človek je skromen liki Japonec. Leto in dan živi od mleka, črnikastega fižola ter riža. Govejo živino koljejo doma, a uživajo posušeno meso za največje praznike in ob dolgočasni dobi deževja. Hiše so seve najbolj priprosto zgrajene iz kolov, prepletene s šibjem, obmetane z ilovico in pokrite s palmovim listjem. Snaga po bivališčih je postranska stvar. Marsikateri kolonist si drži pri koči nestrupeno orjaško kačo. Golazen skrbno hrani z mlekom ter s kunci, ta mu vrača preskrbo na ta način, da mu preganja cele noči miši ter podgane. Med takimi le prilikami smo se vlekli počasi naprej, da bi z naglico po nepotrebnem ne mučili ljudi ter živali. Po zatonu solnca smo sedeli cele ure krog plapolečih ognjev in poslušali zanimive doživljaje naših spremljevalcev. Pripovedovanja so se nanašala največ na srečno prestane smrtne nevarnosti po divjih pokrajinah ter pragozdih. Obširno sem že razkladal o kačji nevarnosti po brazilijanslki stepi. Mnogo naših nočnih razgovorov se je vrtelo baš krog kač in hočem beležiti dva doživljaja. Enega nam je zaupal vestman Malcolm Dick. Omenjeni je že iskal po južnoameriški državi Venezuela ob rekah dijamante in izpiral zlato. Pridobil si je z najnapornejšim delom nekaj premoženja in se je odpravljal z izkupičkom za dijamante ter zlata zrna proč iz nezdravih krajev nazaj v Severno Ameriko. Zadnjo noč pred odhodom iz dijamantnih grab je spal v svoji koči. Dick je pripovedoval tajinstveno ta-ko-le: »Spalno mrežo sem že bil spravil med drugo ropotijo. Sklenil sem, da bom prebil zadnjo noč med naselbino dijamantnih iskalcev, na tleh, kamor sem natrosil palmovega listja. Trdno zaspim. Nepopisno mučne sanje me izvlečejo iz spanja. Pri zavesti in rahlo odprtih oči zapazim, da mi leži zvita na prsih grozno strupena kača, ki me opazuje in steguje neprestano na dvoje preklani jeziček proti mojemu obrazu. Znal sem, če le vidno trenem z očesom, me bode pošast pičila, umrl bom tekom par minut in ves moj krvovažuljavi nekajletni trud bo zastonj! Minute opazovanja na mojih prsih počivajoče kače so se mi dozdevale cela večnost. Kača je bila mirna, le njen neprestano migljajoči jezik je pričal, da je pripravljena vsak trenutek na naskok. Naenkrat se odpro čisto na rahlo vrata v mojo bajto. Črna človeška prikazen se spusti koj pri durih na vse štiri in se plazi neslišno z golim bodalom med zobmi proti mojemu ležišču. Jasno kakor na dlani je bilo, da me misli neznani napadalec na smrt zabosti zadnjo noč in se polastiti mojega premoženja. Na prsih kačo, proti meni se plazi zavraten morilec ... Da nisem sredi med obema neizbežnima smrtnima nevarnostima zblaznel od groze, je itak čudo! Kaj me je spreletavalo v taistih najtežavnejših trenutkih v mojem življenju, bi vam danes težko popisal. Tolovaj se priplazi skoro tik do ležišča, gleda in se ozira po meni, ne da bi zapazil kačo. V prepričanju, da spim, hušne pokoncu, hoče zamahniti z bodalom proti moji srčni strani, kača se mu ovije krog roke in ga usmrti z enim ugrizom. Koga je razkrinkal kačji strup kot smrtnega sovražnika? Mojega večmesečnega tovariša pri iskanju dragih kamnov, Marka Balhena. Še isto noč sem vstal, si naložil na hrbet prtljago in zginil iz naselbine, kjer me je hotel umoriti pred slovesom prijatelj iz neugnanega pohlepa po denarju. Mene je otel čisto sigurne smrti najhujši sovražnik Brazilijanca — kača.« Zanimivo in ganljivo je tudi poročilo g. Davisa Grahama o njegovem doživljaju v brazilijanskem pragozdu. Naš finančni minister nam je zaupal ob stražnem ognju naslednje: »Jaz in moja dva tovariša smo ravnokar zlagali spalne mreže, ko smo slišali v neposredni bližini cmokajoč glas. Ozrli smo se in zagledali kakih 50 cm visoko opico, ki je stala po koncu in nas opazovala. Krog pasu ji je bingljal kos vrvice. Žival se je kretala pred nami brez najmanjšega strahu, mahala je z roko naprej po goščavi, cmokala z jezikom in nas vabila, naj ji sledimo. Iz obnašanja opice jo bilo sklepati, da gre za udomačeno žival. Ko me je še pocukala za hlače in me skušala naravnost potegniti za seboj, se nismo dalje obotavljali in smo ji sledili z indijanskima vodnikoma. Skoro eno uro smo se plazili skozi najbolj goste goščave pragozda, ki je bil poln najčudovitejšega živalstva ter rastlinstva. Opica je bila pred nami in navadno se je poganjala po opičji navadi z ene veje na drugo. S sekirami smo si morali izsekavati pot, da smo mogli naprej skozi grmovje in močvirje, ki je bilo križ in kraž prerasteno z ovijalkami. Žival se je neprestano ozirala, če ji sledimo. Pred nami so se skrivale kače, škorpijoni ter orjaške žuželke, opice, papagaji in vse mogoči ptiči. Slednjič je postala goščava pragozda le redkejša. Skozi vejevje in listje so že lahko prodirali solnčni žarki. Znašli smo se na solnčni jasi pred iz bambusovih palic spleteno kočo. Naš opičji vodnik je zginil takoj skozi luknjo pri strehi v notrajnost. Trkali smo na vrata, klicali, a nikdo se ni oglasil. Smo pač udrli vrata in zagledali nekaj strašnega. Majhna soba je bila vsa prepletena s pajčevino in po stenah so begali liki človeška roka veliki pajki. Iz enega kota koče nas je zrla nemo iz spalne mreže — človeška lobanja. Na klice opice smo si napravili pot skozi pajčevino. V mreži smo zapazili okostnjak, zavit v borne ostanke obleke. Pri nogah kosti je čepela opica — naša vodnica. Poleg spalne mreže je visela zarjavela puška. Pod njo sta ležala na tleh dva revolverja, ostanki tašk za patrone, indijanska sulica, lok in puščice. Priprosto orožje si je napravil sam neznanec, ko mu je pošlo strelivo. Odkrili smo še pločevinasto škatlo, ležala je poleg okostnjaka, v njej je bila posušena kačja koža in nato napisano nekaj z ogljenčkom v portugalskem jeziku. Črke so bile že precej nečitljive, a vendar se je dalo z dostavkom prečitati to-le: »Ravnokar me je pičila ena najbolj strupenih kač. Dobro vem, da bom živel samo še nekaj minut. Ako me bo kdo odkril v tej samoti, naj zna, da sem morilec ministra (ime nečitljivo). Za zločin sem se bridko pokoril in umiram popolnoma sam v divjini. Da sorodniki tudi pri moji smrti ne bodo imeli radi mene kakih sitnosti, zamolčim tudi svoje ime.« Datum nečitljiv. Podpis se je glasil: »Nesrečen študent.« Udomačena opica nam je mirno dovolila, da smo brskali po žalostni zapuščini. Ko smo hoteli sneti s stene spalno mrežo, da bi zagrebli kosti nesrečnega neznanca, je začela cviliti na ves glas in je skušala ugrizniti, če se je kateri dotaknil mreže. Šele tedaj, ko smo pustili mrežo na prvotnem mestu, se odstranili iz sobe in zaprli za seboj vrata, se je pomirila opica. Oddaljajoč se od kočure, smo čuli zadovoljno opičje cmakanje, ki je značilo radostno oznanilo, da bode stražila še naprej gole kosti in s tem rajnega gospodarja ...« Po izpovedi nekaterih gonjačev smo se bližali počasi naselbinam iskalcev dijamantov ob še dokaj neraziskani reki Rio das Garcas. Naše potovanje se je zavleklo in smo bili na potu skoro tri tedne. Presneto slaba bi nam bila predla, da niso bile naše zaloge dovoljne in če bi nas bile ovirale hujše plohe. Celi čas nas je spremljalo žgeče brazilijansko solnce, mučili so nas nesrečni moskiti, vozili smo se proti večji naselbini, kjer nas je čakal daljši odmor, da si opomoreta človek in žival za pot skozi pragozd, skozi katerega smo morali, če smo hoteli do bajniih zlatih najdišč. <center> — — — </center> Naša karavana se je ustavila na prvi dijamantni naselbini, ki je trgovsko središče obširne okolice in nosi ime »Café«. Beleženo ime se je oprijelo skupine koč po reki, ob kateri leži in je voda rjavkaste barve kakor kava. Bajte so v Café po brazilijanskem stepnem načinu iz kolov, šibja, ometane z ilovico in pokrite s palmovimi listi. Celo kino in bivališče zdravnika smo izsledili v tej naselbini. Naša karavana se ni zmenila za umazane kočure. Zapeljali smo vozove na obširen travnik ob reki, kjer je bilo bolj vlažno in za konje ter govedo dovolj paše. Postavili smo šotore, zabili v nje kole, med katere smo razpeli spalne mreže. Kačji golazni niti tukaj ni bilo zaupati. Predvsem smo se pošteno okopali, nasitili in prijavili policijski stanici, ki čuva z zapadno brezbrižnostjo ter malomarnostjo v trgovskih središčih nad življenjem ter skromnim imetjem številnih izseljencev. Drugo jutro smo odjezdili kakih 20 km od postojanke Café, da si ogledamo na licu mesta ob reki Rio das Garcas način pridobivanja dijamantov. Pot do najdišča dijamantov ni bila baš udobna. Treba je bilo prekoračiti nekaj potokov ter vod, predno smo se približali toku Rio das Garcas, o koje dijamantnem bogastvu so krožile po celi Južni Ameriki bajne vesti. Na prvi pogled nam je bilo jasno, da izvabljajo deroči reki dijamante s potapljanjem in z izpiranjem. Številni tukaj zaposleni delavci so nas sicer pozdravili, a koj nadaljevali z delom. Iskalci dijamantov so same do šklebetajočih kosti izmozgane pare, ki so se nateple v divjino iz vseh delov sveta. Največ je pa seve domačinov Mulatov ali mešancev. (Mož zamorec in žena bela, ali nasprotno.) Belokožci so po pretežni večini taki, ki bi tukaj radi z vso naglico obogateli in taki, ki so se zatekli v neznan svet pred doma jih zasledujoče pravico. Po dijamantnih najdiščih nikdo ne vpraša: Odkod si, kaj si bil, čemu si pribežal v te kraje? Glavno je, da se drži uboga ter od bridke usode preganjana reva zakonov divjega zapada. Prestopek zoper tujo last in življenje kaznuje tu mešanica ljudi kar sama s — smrtjo. Ravno radi brezobzirne strogosti postav divjega zapada si med iskalci dijamantov vsakdo premisli, da bi izmaknil tudi najmanjšo stvar, ali napadel sotovariša. Delavci prebivajo po prej opisanih kočah, katere si gradijo po dva, trije in še več skupaj. Uživajo fižol ter riž, katera zalivajo ob raznih prilikah z žganim alkoholom. Prej sem že omenil, da iščejo dijamante po teh krajih na dvojen način. Oglejmo si nekoliko iskanje dijamantov s pomočjo potapljaških aparatov. Ta način pridobivanja je zelo — zelo težaven, smrtno nevaren in se ga poslužujejo v tem poslu izurjeni ter krepki ljudje. Potapljaške naprave so zopet dvojne vrste: Ali si obleče iskalec popolno potapljaško obleko s svinčenimi čevlji vred ali pa si nadene samo polovico aparata: oprsje ter šlem na glavo. V tej zadnji opremi se potapljač lažje ter prostejše giblje. Reka Rio das Garcas je velika, deroča, globoka 8—10 m ter dela opasne vrtince. Na dnu kanalov ali vrtincev je pesek, ki hrani dijamante in tega spraviti iz globine ter ga preiskati z vso natančnostjo, je delo potapljačev. Preko reke potegnejo železne vrvi, na katere pritrdijo čolne. Iz čolnov skačejo potapljači v vodo. Pod vodo so prepadi in radi tega jemljejo potapljači seboj lestve. Ko je dospel potapljač na dno in na sredino reke, kjer je pesek, pritrdi vrv, da ne zgreši poti nazaj. Krog zapestja ima tudi motvoz, ki vodi navzgor in na katerem visi vreča. Če je prišel do ugodnega peska, ki je večkrat strnjen v kamen, pocukne za vrv vrečo, jo napolni s peskom in tovariši v čolnu jo potegnejo kvišku. Dober potapljač je lahko 3—4 ure pod vodo in napolni 20—30 vreč. Iskalci vidijo na dnu reke skozi potapljaški šlem dobro, le mraz jih muči. Vsekako iskanje dijamantov pod vodo ni lahko in je zelo nevarno. Reka je globoka, deroča in na dnu preprežena s skalami. Bogznaj koliko dijamantnih potapljačev je že smrtno ponesrečilo, a to prav nič ne oplaši drugih. Nedavno pred našim obiskom ob Rio das Garcas se je spustil potapljač pod vodo, kjer je zašel med dve skali. Ob bregovih reke so se takoj zbrali vsi iskalci, da bi rešili tovariša. Na pomoč prihiteli so se trudili z vsemi močmi, da bi izvlekli ponesrečenega, pa je bilo vse zaman. Konečno se je še odtrgala cev, po kateri dobiva potapljač zrak in nato so morali prenehati z reševalnimi deli. Celih 16 dni je ostal nesrečnež med skalami. Po deževju narasla voda, valovi in večji vrtinci so pognali truplo na površje. S pomočjo vreč izpod vode potegnjeni pesek izpirajo, ko so zbrani čolnarji in potapljači. Ako so izsledili dijamant, oddajo strel iz revolverja, katerega nosi vsak iskalec pritrjenega za pasom krog ledenj. Od vsakega dijamanta dobi potapljač 40 %, 60 % mora izročiti lastniku potapljaškega aparata. Pri enem potapljaškem aparatu je zaposlenih 6—8 mož. Če zadenejo na kako res bogatejše dijamantno mesto, potem se zbere krog aparata tudi 12—20 iskalcev. Strast za hitrim bogatenjem tako prevzame potapljače, da se ne zmenijo za previdnost. Celo to se dogaja, da se poženejo pod vodo pijani potapljači, tamkaj zaspijo in jih je treba reševati z največjim trudom. Drugi in počasnejši način iskanja dijamantov je s kopanjem ob reki in s skrbnim izpiranjem nakopanega peska. Predno prodre delavec do peska, ki hrani dijamante, je treba razkopavati dalje časa in še po tolikem trudu je veliko vprašanje, če bo sploh zadel na pesek in dijamante. Življenje teh poslednjih dijamantnih kopačev je trdo in zelo — zelo mučno. Ne glede na nevarnosti, od katerih je taka uboga para obdan, se predajajo po cele mesece praznim upom na bajno srečo in to pri nezadostni, nezdravi hrani, večkrat celo gladujejo po cele dneve. Najslabše se godi novincem, ki so se prebili skozi divjino brez cvenka v žepu, tolikokrat bolni, ali po naporih tako oslabljeni, da niti na delo ne morejo. Take reve so navezane po cele tedne na lov, a še ta je tamkaj težaven, ker se je zverjad pred človekom že razbežala ter se poskrila. Če se pa novodošlemu vendar posreči, da dobi delo pri kakem dijamantnem podjetju, mu da podjetnik le prosto hrano in en del od najdenih dijamantov. Polovico izkupička za prodane dijamante prejme podjetnik, polovico kopači. Ceno navadno določi dijamantni trgovec, ki je seve dobro znan s podjetnikom. Da so pri takem postopanju delavci opeharjeni, je jasno. Delo novinca podjetnik po možnosti izrablja in nakaže takemu revežu delo na kraju, kjer so potrebna dolgotrajna preddela. Pri slabi hrani in še slabšem stanovanju sirota toliko trpi, da navadno ne zdrži dolgo in zbeži z dela, preden se je dokopal do enega dijamanta. Nikoli ne pošljejo novodošlih na mesta, ki se že izrabljajo. Za izbiranje dijamantov iz peska kličejo podjetniki izurjene iskalce, ki se ne ukvarjajo s preddeli trudapolnega in globokega kopanja. Treba še pomisliti, da traja v taistih krajih deževna doba od oktobra ali novembra do februarja ali marca. V teh mesecih se delo znatno skrči in so mogoča le preddela, kakor izkopavanje plasti nad peskom, napeljava vode itd. Za tako delo daje podjetnik delavcem samo hrano. Ker v deževni dobi ne stikajo za dragocenimi kamni, delavstvo nima denarnega zaslužka. Eden najvažnejših činiteljev v bornem življenju iskalcev dijamantov je vprašanje prehrane. Tujci, ki prihajajo v dijamantne poljane, si domišljajo, da bodo živeli na lahko roko od lova, kakor je to res bilo pred leti, ko so se naselili ob reki prvi srečni najditelji dijamantov. Danes je v bližini reke, kakor že omenjeno, zelo malo divjačine. Več izgleda nudi ribolov, a je preveč zamuden. Pod takimi okoliščinami je navezan iskalec na prodajalno, kjer mora plačati vse drago in takoj v gotovini, če hoče izrabljati dijamantno najdišče na svoj lasten račun in dobiček. Oprema prostega ali samostojnega iskalca je po možnosti priprosta. Razven potovalne obleke, močnih čevljev z usnjatimi gamašami — domačini večkrat niti teh nimajo — še ima seboj eno delovno obleko in dvojno perilo, da se vsaj lahko preobleče. Dalje dva lonca za kuhanje fižola ter riža, par odej in spalno mrežo. Poleg tega še nekaj zaloge fižola ter riža, sladkor, kavo ter sol. Če ima svojega konja, še nekaj koruze za konja. Njegovo orodje tvorijo: enkrada, rallo in batea. — Enkrada, motika, služi za razrahljanje gramoza. Takozvani rallo je lesen zaboj. Visok je 10—12 cm, dolg 1 m, širok pol m. Pločevinasto dno je enakomerno preluknjano ter tvori rešeto. V rallu izpirajo nakopani pesek. Večje kamenje odstranijo z roko, kar pa preostane, vsiplje iskalec v bateo. Batea je lonec, katerega suče voda v krogih. Liki v vrtuljaku sukani pesek se med seboj razloči po teži. Dijamanti so najtežji in radi tega obležijo najbolj na dnu. Od časa do časa odmeče delavec iz bateje zgornjo plast, ki je brez vrednosti. Označeno postopanje nadaljuje tako dolgo, dokler preostane le še malo peska v bateji in tega skrbno preišče glede dijamantne vsebine. Pri opisovanju pravega iskalca dijamantov ne smemo pozabiti na njegovo orožje: težak nož za trebljenje grmovja, samokres ter puško. Razmeram in podnebju odgovarjata najbolj revolver na boben in karabinka. Če še poseda dijamantni rudar šotor, potem je njegovo življenje v divjini bistveno olajšano. Pod označbo »šotor« je treba razumeti 4 m dolgo, 2 m široko in za vodo neprodirno platno. Razprostrto na palicah ali med dvema drevesoma tvori dobro obrambo napram dežju ter rosi, ki pada tukaj pred vzhodom solnca v znatnih količinah. Značilna je še pravica, ki dopušča, da lahko vsakdo brska za dijamanti in to po vrtih, dvoriščih in celo pod tujimi prebivališči. Lastnik koče je v takem slučaju prisiljen, da se izseli brez odpora. Pod njegovo hišo najdeni dijamanti so last najditelja. Povsod ob bregovih reke leži raztrošeno orodje, večji in manjši kupi peska. Nobenemu niti na misel ne pride, da bi stegnil roko po tuji lastnini v trdni zavesti, da bi ga v takem slučaju doletela sigurna smrt. Če jezdiš po pokrajini ob Rio das Garcas, boš lahko podil konja cele dneve po površinah, kjer je vse polno dijamante vsebujočega peska. Nehote se boš vprašal: Zakaj tal tukaj boljše ne izrabljajo in ne pripeljejo na lice mesta strojev, ki bi opravljali posel hitreje in natančneje? Na to vprašanje priprosti Brazilijanec ne zna odgovora. Izkušeni iskalci dijamantov trdijo, da gre pri dosedanjem najbolj priprostem načinu pridobivanja dijamantov 20 odstotkov dragocenih kamenčkov v zgubo. Vrednost in izkupiček za dijamante sta zelo različna ter se neprestano menjavata. Da gre skakanje v dijamantnih cenah vedno le na škodo delavske reve, je povsem razumljivo. Po barvi so dijamanti beli, zeleni, modri in roza. Manj vredni so sivkasti ter rumeni. Hlastanje po dijamantnem premoženju se navadno ne veseli pravega teka. Izkupiček za prodane dijamante nima obstanka v žepu. Kjer se zbere ob reki po 1000 iskalcev, tjakaj se natepejo tudi kavarnarji, krčmarji, igralci na karte ter vse polno sumljivih žensk. Rudar zaigra, zapije ali zapravi z ženskim spolom en dan in eno noč, četudi se je poprej krvavo trudil za denar z vsemi močmi po celi mesec in še več. Iskalcev, ki bi res obogateli z izkupičkom za dijamante, je presneto malo, ker so to lahkomiselni in zapravljivi ljudje. Zdravstveno stanje ob dijamantnih rekah po Braziliji raztresenih ljudi je pod ničlo. Skrajno škodljivo vplivata na človeško telo že vroče ter mokro podnebje in nezadostna ter slaba prehrana. Premnogo iskalcev dijamantov postane žrtev jetike in spolnih bolezni. Zdravljenje je otežkočeno. Po teh revnih naselbinah sploh ni zdravnikov. Če se pa kateri zadržuje v kakem manjšem mestecu ali selu, so njegove denarne zahteve tako visoke, da jih ne zmore oboleli iskalec. Še eno gorje večkrat neusmiljeno zadene uboge iskalce dijamantov in to so tolovajske bande, ki se nazivajo: revolucijonarji. Po več sto delamržnežev, razbojnikov in sploh sumljivih ljudi se strne v eno družbo. Banditi so oboroženi z dobrimi puškami ter strojnicami. Podajo se v notrajnost dežele, kjer ropajo ter požigajo po farmah in plantažah, oznanjujoč nekako revolucijo proti obstoječi brazilijanski vladi, kar je pa seve samo krinka in povod za najbolj grozovita tolovajstva. Ko so enkrat opustošeni veleposestniki, se loti ta svojad iskalcev zlata in dijamantov. V dobro oboroženi premoči pobijejo rudarje in jim odvzamejo dragocene kamne ter zlata zrna. Če prodre enkrat v dijamantne divjine glas, da so blizu revolucijonarji, se zbere ter združi vse, kar je za mirno življenje, in se poda v neizprosen boj z banditi. Take bitke končajo brez usmiljenja za ene ali druge, kdo je pač zmagovalec. Eno leto pred našim prihodom v Café so zmlatili združeni poljedelci in rudarji 200 glav broječo kompanijo revolucionarjev. Iz zasede premagane in zajete so pobili zmagovalci do zadnjega moža. Ujetnikov ti krvavi obračuni ne poznajo. <center> — — — </center> Čas odpočitka in priprave za prodiranje skozi pragozd smo uporabili, da smo se poučili o prilikah, ki nas čakajo v bližnji bodočnosti. Seznanili smo se nadalje prav kmalu pod našimi šotori s še hujšimi nadlogami nego so moskiti. Neko noč je nekaj zagomazelo po celem mojem telesu, kakor bi me obdelavale tisočnoge živalice. Ves preplašen sem planil po koncu. Bleda mesečna svetloba je prodirala ob straneh v šotor. Ob svitu meseca sem prepoznal, da sem pokrit z majhnimi lazivci, ki me grizejo in njih ugrizi me skelijo po celem telesu, da sem skakal, kakor bi me ščipal z gorečimi kleščami. S par skoki sem dosegel ogenj na sredini šotora in pognal vanj z obema rokama suhega dračja. Z brisačo sem se pričel drgniti po rokah, otepati po nogah ter sem zapazil, da je postal naš šotor žrtev nočnega napada mravelj. Vsak ugriz teh majhnih, neznatnih živalic povzroča radi kisline, katero spustijo v ranico, rdečkaste otekline, ki skelijo liki žerjavica po več ur. Moja spalna mreža in odeje so bile tako na debelo pokrite od mravelj, da se je zdelo, kakor bi hotele živalice odvleči ležišče. Po stenah šotora je tekalo na milijone golazni, ki je uničevala z neverjetno naglico vse, kar je tamkaj viselo. Medtem so že bili tudi tovariši na nogah. Z združenimi močmi smo podkurili mogočen ogenj in pristavili velik žehtar vode. Skušali smo pregnati z otresanjem presnete zajedalce, a je bilo vse zastonj. Nočno obleko smo morali strgati z naših teles, na katera so silila z vso besnostjo vedno nova krdela. Z vrelo vodo smo pričeli polivati kupe valečih se mravelj. Svežega listja in dračja smo nametali na ogenj, da bi pregnali neustrašene vsiljivce z dimom, kar se pa ni obneslo. Dim je pregnal nas iz šotora, mravlje se zanj niti zmenile niso. Preostanek noči smo morali prebiti zunaj na prostem brez ogrinjal ter obleke. Po šotoru so gospodarile uničevalno procesije mravelj do jutra, ko je nehal napad. Po svitu jutranje zarje smo videli, da nam je uničila nadloga šotor in vse, kar je bilo v njem, izvzemši kovinaste predmete. Šotor je bil preluknjan liki rešeto, istotako odeje, obleka, papir in sploh vse, kar je bilo le količkaj mehkejše ter manj odporno. Dva lovca sta oddala strela. Po šotoru je skočila zverina visoko v zrak, coknila na tla, bolestno zarjula in po njej je bilo. Vestmani so se bližali previdno ustreljeni mački in dognali, da je zadeta na smrt. Drugo jutro, ko so žival odrli, so videli, da je bila jaguarka. Nekdo jo je bil že obstrelil v prednji del prs. Krogla je obtičala in rana se je grozno ognojila. Jaguarka bi bila itak kmalu poginila vsled posledic prvega zadetka. Nabrani gnoj je žival žgal, bila je vsled onemoglosti izstradana, plašila jo je nevihta, v skrajni sili in v neznosnih bolečinah se je zatekla pod najbližjo streho zunaj na travniku. O redkem obisku jaguarke smo še dolgo razpravljali. <center> — — — </center> Naš odpočitek v naselbini Café med iskalci dijamantov se je bližal koncu. Če smo hoteli doseči pred deževno dobo naš cilj — zlato dolino, smo morali na noge in naprej ob reki Rio das Garcas skozi pragozd ter dalje in dalje, kakor je označil pot pri tamošnjih Indijancih preminuli belokožec, ki je videl suho zlato na površju zemlje. Po nasvetu domačinov smo zamenjali naše voze za mule in konje, ker z vozom skozi tajnosti brazilijanskega pragozda še ni doslej najbrž nikdo poskusil. Kakor ribje oko čistega jutra se je podala naša karavana na pot iz naselbine Café po stepi, preko vod in potokov do reke Rio das Garcas, kjer smo srečavali iskalce dijamantov. Prodirali smo navzdol ob reki, ki se vije pred izlivom v mogočen pritok veletoka Amaconas skozi pragozd. Pot je bila res težavna. Prav hvaležni smo bili domačinom za nasvet zamenjave okornih vozov z mulami ter konji. Prekoračili smo že toliko mest, kjer bi z vozom nikamor ne mogli. Tod gotovo še ni škripal nikdar kak voz, saj zarez od koles ni bilo videti nikjer. Zadnji ljudje, katere smo srečali, so bili posamezni iskalci dijamantov. Od teh smo zvedeli po tridnevnem bolj počasnem romanju, da bomo kmalu v pragozdu in da je obsežen, da menda sploh ni iz njega izhoda. Po jasah pragozda bivajo več ali manj divja indijanska plemena, ki ne želijo nobenih stikov z belokožci. Prerokovanja za pot iz ust zadnjih ljudi res niso bila razveseljiva, a smo le šli naprej in naprej ob reki, ki nam je bila edini kažipot, od katere se nismo smeli ločiti že radi pitne vode ne. Po moji glavi se je premetavalo križ-kraž, kar sem čital ter čul o čarobnih tajnostih pragozda. Hrepenel sem s polno dušo, da vidim in se prepričam na lastne oči, ali hrani ter čuva neizmerni obseg drevja ter rastlinstva tolikanj povdarjene zanimivosti, lepote, skrivnosti ter nevarnosti. Pred zavalovanjem reke v temo in tajinstvenost pragozda smo taborili in prenočili. Zjutraj na vsezgodaj se je spustila naša karavana v svetišče popolne negotovosti in mogoče celo žalostnega pogina! Obrežni pragozd ob obeh straneh reke je bil še nedotaknjen in ga je lažje prekoračiti, kakor že enkrat posekano hosto. Nikoli ne bom pozabil na skrivnostno svečanost te goščave. Jaz, ki sem zrasel v evropskih mestih, nikoli nisem mogel niti sanjati o tako visokih drevesih in mogočnih deblih. Kakor krasni stebri so se ponosno dvigala visoko nad našimi glavami. Oko je komaj segalo tjagor, kjer so se spletale njih veje v visoke oboke ter je vstvarjalo zelenje neprodirno senčnato streho, skozi katero je le tu in tam prodiral zlat solnčni žarek, ki je spuščal ozko, trepetajočo, bleščečo sled v veličastno temo. Umolknili smo in postali resni, med tem ko smo neslišno jezdili po mehki, debeli preprogi iz trhlih rastlin. Če bi bil potoval sam, ne bi bil znal za imena teh gozdnih orjakov, a moji tovariši so mi kazali cedre, velika bombaževa drevesa, rdeč les in vse ostale nebrojne rastline, s kateremi je postal ta del sveta za človeški rod poglavitni dobavitelj vseh rastlinskih sirovin. Živo pobarvane orhideje in čudesno slikovite plezalke so se vzpenjale po temnih deblih, in tam, kjer je padal slučajno bežni solnčni žarek na razkošne temnoplave cvete slaka, se mi je zdelo, da doživljam uresničene sanje o pravljični deželi. Sleherno, temi sovražno življenje hrepeni v teh neizmerno razsežnih gozdovih po luči ter se bojuje za njo. Vsaka, tudi najmanjša rastlina, se zvija in vzpenja proti zeleni površini ter se mora mukoma oprijemati močnejših in večjih bratov. Plezalke so tu izredno bohotne in velike. Tudi rastline, ki ne spadajo drugod med ovijalke, se tu naučijo rešiti se muke teme, in tako lahko vidimo, kako se ovijajo okoli cedrovih debel navadna kopriva, jasmin ter celo jacitarapalma, da bi se povspeli do vrha drevesa. Nobenega živalstva ni bilo opaziti med temi veličastno izpeljanimi oboki, ki so se nam odkrivali med potjo. Neprestano brenčanje visoko nad našimi glavami je pričalo, da biva tam v solnčni luči pisana množica opic in kač, ptic in lenivcev, ki so morali začudeno gledati naše pritlikave postave v neizmerni senčnati globini. Ob solnčnem zahodu in vzhodu se je razlegalo kričanje opičjih čred, hreščeče so se oglašali papagaji, med tem ko se je slišalo ob vročih dnevnih urah kakor šumenje oddaljenega morja samo glasno brenčanje mrčesa; sicer pa ni bilo opaziti nobenega gibanja med veličastnimi, velikanskimi debli, ki so se počasi izgubljala v temni daljavi okrog nas. Največji in najlepši utis je napravil name naravnost čarobni cvet orhidej, katerega smo tolikokrat srečali in vsak je bil drugačen, lepši ter še bolj očarujoče učinkujoč. Ker sem izražal na glas toliko začudenje pri srečanju z orhidejami, mi je rekel naš vodja Davis Graham, da ni nič kaj posebnega, če jaz žarim občudovanja pri pogledu na orhideje, ki so napravile najmogočnejši utis celo na kralja Salamona. Prepričan sem bil, da me hoče dobri gospod potegniti, ko vlači v zvezo svetopisemskega kralja Salomona z južnoameriško orhidejo. Prosil sem ga, naj mi pove kaj o orhidejah, o katerih mi je bilo znano samo ime in to, da cvetejo po pragozdovih ter džunglah kot zajedavke na drugih drevesih. Gospod Graham se je odzval moji prošnji ter razgrnil pred menoj v obširni razlagi vse, kar mu je bilo znanega o tem bajnem cvetu. Pripovedoval je nekako takole: »Ko se je pripravljala kraljica iz Sabe, da poseti kralja Salomona, se je domislila, da zlato za tako modrega vladarja nikakor ni primerno darilo. No stotine nasvetov glede obdarovanja je bilo predloženih od okolice kraljice, a nobeden ji ni bil po godu. Slednjič ji je svetovala priprosta dekla orhideje. Kraljica se je oklenila tega nasveta. Pustila je izkopati drevesa, na katerih so rasle orhideje in je peljala seboj kar celo drevje. Njena karavana je zgledala kakor potujoči gozd. Kralj Salomon je duhal nepopisno prijetni vonj orhidej in občudoval barvo, ki je rahla in vendar tako bogata, da je bil modri kralj kar očaran od rajskega cvetja orhidej. Privlačnost orhidej je preživela večtisočletno dobo. Dragoceno kamenje iz Salomonovih časov je zakopano po grobnicah že davno pozabljenih kraljev, kras orhidej živi še danes. Cela premoženja izdajajo za orhideje. Eden cvet stane 30 Din ali pa tudi 20.000 Din, kako redek je pač. Iskalci orhidej žrtvujejo celo življenje, da izsledijo le en sam cvet, ki predstavlja posebno redkost. Nabiralci orhidej po džunglah: Južne Amerike, po otokih pod Indijo po Sumatri, Borneo in na Madagaskarju ob Južni Afriki doživijo mnogo več, nego lovci na slone, leve, tigre in gorile. Orhidej je na tisoče in tisoče vrst. Med izcedne posebnosti prištevajo cvetje, ki sliči malim ptičem in metuljem z razprostrtimi peruti. O južnoameriškem nabiralcu orhidej pripovedujejo: Nastopilo je deževje. Približal se je čas, ko bi naj odpotoval, a še ni našel dragocenega in redkega orhidejnega cveta. Indijanec mu je prinesel zbirko takih 100 komadov. Med temi je bila tudi orhideja, kakoršne še ni bil videl. Vzel jo je v roko, da bi jo natančneje ogledal radi izredne lepote. V mračni svetlobi ki je prodirala skozi goščo ovijalk, so se svetlikale barve Cveta, kakor bi bile žive. Imel je pred seboj najlepšo orhidejo, kar jih je kedaj videl. Naenkrat se je pričelo na listju cveta nekaj gibati. Nabiralec je vrgel čudno gibajočo se stvar proč in skočil na stran. Kar je obdržal v roki, sploh ni bila orhideja, ampak ena najbolj strupenih kač. Najbolj čudovita lastnost orhideje je ta, da zna natančno prevzeti obliko drugih rastlin ter živali. To spreminjanje cveta ni ničesar drugega nego naravna samoobramba. Vsaka džungla po Mehiki, Panami, Ekvadorju, Braziliji, Orinoku in Madagaskarju je že zahtevala smrtne žrtve iz vrst strastnih nabiralcev orhidej. Iskalci tega tolikanj redkega cveta imenujejo z največjim spoštovanjem imena pionirjev, onih mož, ki so se odrekli po cela leta civilizaciji, gledali neprestanim nevarnostim v oči, da bi odkrili nove, še nepoznane vrste orhidej. Iskanje orhidej je vedno združeno z naravnimi nevarnostmi kakor: sovražni domačini, mrzlica, divje zveri, strupene žuželke ter kače. Orhideje rastejo in cvetijo največkrat na vrhu visokih dreves. Kolikokrat nastane za iskalca vprašanje: Ali naj spleza na drevo v pragozdu, kjer je sigurno gnezdišče kač? Ako se ne more polastiti cveta s pomočjo lasa, mora drevo podreti z orhidejami in kačami vred, kakor je to storila kraljica iz Sabe. Anglež Hamlin je iskal orhideje po otoku Madagaskarju. Zadel je pri tem poslu na posebno težkočo. V pokrajini Moyambassa na omenjenem otoku je vztrajal ondotni kralj na tem, da se mora zvezati Anglež, če hoče ostati tamkaj, s kraljevo rodbino. Hamlin je prevzel čast poglavarja in se je podvrgel obredu, ki je predpisan za sklep krvnega sorodstva s kraljem. Kralj je poslal na lov za orhidejami svojega svaka, zapretil pa je Angležu, ako se bo svaku kaj pripetilo, bo nosil on odgovornost. Istočasno je opozoril kralj krvnega brata na jaguarje, ki prežijo po džunglah in so na Madagaskarju posebno krvoločni. Svarilo ni bilo zastonj. Jaguar je mežikal s kraljevim svakom ter si ga je privoščil s kožo in z lasmi vred. Kralj je zvedel o smrtni nesreči. Zapovedal je, da se mora radi nje pokoriti Hamlin. Dal mu je na izbiro: Hoče li, da ga namažejo z oljem in sežgejo na grmadi, ali pa mora prevzeti celo družino od zveri povžitega svaka? Anglež se je odločil za prevzem družine. Fostermann, nemški nabiralec orhidej, je odkril nad 40 vrst. Nekega večera se je nahajal v goščavi v Siamu v Indiji. Pred zatonom solnca je še gledal skozi daljnogled in je izsledil krasno orhidejo visoko na drevesu. Bal se je, da bi ne mogel dognati drugo jutro pravega debla. Razdelil je celo družbo na dva dela. Eden od spremljevalcev se je podal naprej, da bi poiskal taborišče, Fostermann je ostal pri drevesu. Naenkrat mu je udaril na uho pretresljiv krik. On in njegovi ljudje so brzeli na pomoč. Odkrili so sled tigra in ničesar drugega. Tovariš je zginil. Drugo jutro so prodrli globokeje v pragozd. Tamkaj so našli preostanke tovariša, katerega je bil zagrabil tiger, raztrgal ter požrl. Smrtni žrtvi je poskrbel Fostermann za vedni spomin na ta način, da je imenoval nesrečni cvet »tigrovo orhidejo«. Ni čudno, če so orhideje med tigri in divjimi glavarji v ceni tako visoko. A tudi tedaj, ako je kedo katero odkril in jo spravil srečno do pristanišča, je prepeljava cveta iz pragozda po morju brezplodna. Od 27.000 iz Južne Amerike na ladje naloženih orhidej sta prestali prevoz v Evropo samo dve. Od pošiljke v Nemčijo, ki je obsegala 1000 redkih vrst s Filipinskega in Bonin otočja so vse ovenele. Vzemimo slučaj, da prestoji katera prevoz po morju in pride v evropski cvetličnjak, ne cvete pod umetno ustvarjenimi pogoji.« Med takim ter sličnim razlaganjem, pojasnjevanjem in pripovedovanjem smo se porivali že dva dni naprej skozi pragozd ob reki, ne da bi bili srečali kako večjo žival na zemlji, ali odkrili kako sled o človeku. In vendar so nam razlagali domačini v naselbini Café in zadnji iskalci dijamantov ob reki Rio das Garcas, da se nahajajo ne predaleč v tej skrivnostni samoti ljudje. Tretji dan našega pohoda skozi pragozdne tajne se je razlegalo po zraku neko čudno, oddaljeno, svečano in enakomerno votlo pritrkovanje, ki se je večkrat pričelo in zopet poleglo tekom dopoldneva. Jezdili in stopali smo eden za drugim, ko smo šlišali prvič ta ropot. Naši gonjači so obstali z obrazi, spačenimi od groze, ter jeli nepremično in molče prisluškovati, kot da bi se bili spremenili v bronaste kipe. »Kaj je to?« sem vprašal. »Leseni bobni«, je odgovoril g. Davis Graham, »o katerih smo čitali že v Los Angeles v opisu doživljajev Mehikanca med pritlikavimi indijanskimi plemeni, ki so edini človeški prebivalci južnoameriškega pragozda. Divji Indijanci zasledujejo neprestano našo pot in najbrž prežijo na priložnost, da bi nas pomorili ter spekli na ražnju.« »Kako pa nas morejo zasledovati?« sem vprašal in uprl oči v mrko, votlo daljavo. Gospod Davis je skomignil z rameni: »Indijanci pač znajo. Imajo že svoj način. Zasledujejo nas. Z bobni se pogovarjajo drug z drugim. Čakajo na priliko, da planejo po nas.« Od vseh strani je bilo slišati 6 ali 7 bobnov. Včasih so brneli jako hitro, včasih zopet počasi. Tu in tam sta se jasno razločevala vprašanje in odgovor. Daleč na vzhodu se je nenadno oglašal boben z drobnim, vedno naraščajočim visokim drdranjem, nakar je donelo v presledkih votlo grmenje od severa. Neprestano ropotanje je razburjalo nepopisno živce, donelo je kakor stalno preteča grožnja. Sicer se ni nič premaknilo v molčečem gozdu. Okoli je bila sama narava, je kraljeval mir in blag pokoj, a nekje daleč onstran temnega rastlinskega zastora je vedno donelo po bobnih oznanjeno svarilo, da gremo — smrtni nevarnosti nasproti. Bobni so brneli in drdrali ves ta dan. Naši obrazi so kazali jasno učinek grožnje. To noč smo se utaborili ob reki, kakro smo mogli in smo se pripravili na napad. Nič se ni zgodilo in ob svitu smo nadaljevali pot, med tem ko se je polegalo bobnanje. Okoli treh popoldne smo stopili nenadoma iz gozdne teme na povsem razsvitljeno jaso. Bila je posuta z nizkimi in okroglimi kočurami — indijanska bivališča. Bajtice so bile iz bambusovih palic ter pokrite s širokim listjem. Videti je bilo sledove pogorišč, a nikjer nobene domače živali, kaj še le človeka! Baš ta popolna izpraznitev človeške naselbine na sredini pragozda ni obetala nič kaj dobrega. Umaknili smo se nazaj v zaščito gozda ter ugibali: Kaj bi in kaj bo? Zavedali smo se vsi, da imajo gozdna indijanska plemena zastrupljene puščice, s katerimi streljajo sigurno. Človek in žival, koga taka ostrina samo oprasne do krvi, sta zapisana gotovi smrti! Indijanci so jo potegnili pred nami, nam pripravili zasedo in v tej nas bodo napadli in postrelili. Davis Graham je bil edini brezpogojnega mnenja: »Korajža velja!« »Od vode ne smemo, da bi obšli naselbino v loku po pragozdu. Če se bomo skrivali kot zajci pod zaščito debel, bodo znali nas od bogznaj kod opazujoči pritlikavci, da se jih bojimo in nam bodo neprestano za petami. Utaborimo se v njihovem selu. Mogoče še divjaki nikdar niso videli belokožca in niso čuli strela. Najbrž so se poskrili oni iz strahu preti nami in nas imajo za kaka nadnaravna bitja. Junaku pripade svet in to je edina rešitev iz pasti pred nami!« Po teh edino pametnih besedah je stopil g. Davis prvi na plan in korakal, ne meneč se za morebitno smrtno nevarnost, naravnost proti naselbini. Njegov korajžni vzgled smo posnel drugi, sledili so nam celo vsi gonjači. Zbrali smo se na sredini sela, kjer je bilo največ praznega prostora in gladko razteptana ilovnata tla. Razvrstili smo se v kolikor mogoče razmahnjenem krogu, da bi bili od vseli strani zavarovani pred presenečenji. Oboroženi smo bili seve s puškami ter samokresi, iz katerih smo oddali dve salvi v zrak, da sta zavalovili daleč daleč po pragozdni tišini. Na sredini kroga smo zanetili plameneč ogenj ter pričeli ob skrbnem zastraševanju s krepčanjem naših vsled neznane nevarnosti ozebelih teles. Cele ure smo že počivali, ne da bi bili čuli ali opazili kake znake povratka Indijancev in njih nenadnega napada. Celo noč smo kurili stražni ogenj ter pretrgoma dremali v stalni pripravljenosti, da se branimo za slučaj napada. Niti drugo jutro, ko smo se odpravljali naprej, nam ni prekrižal poti kak Indijanec, o katerih smo znali, da morajo biti kje v bližini, iz katere nas opazujejo. Naša karavana se pomaknila ob reki naprej, ni srečala celi prihodnji dan žive duše, niti nas ni plašilo neprijetno bobnanje. Noč smo prebili povsem mirno. Drugi dan popoldne se je odprla pred nami ob obeh straneh reke jasa. Ob obeh bregovih vode smo zagledali hišice Indijancev, čisto skrite v krasotah gozda. Neustrašeno smo jo rezali naprej in opazovali, kako so bežale majhne človeške postave proč od reke proti obem naselbinam in vpile iz polnih grl: »Vai — Vai!« Nobeden si ni mogel raztolmačiti krika, ki je gotovo značil začudenje nad prihodom neznancev Gospod Davis je krstil kričače za Vai-Vai-Indijance. Ob reki smo videli indijansko prometno sredstvo: iz enega debla za 20 ljudi izdolben čoln. Obe naselbini ob desnem in levem bregu reke sta odmevali Vai-vai klicev. Preplašeni Indijanci niso kazali nikakega sovražnega razpoloženja napram nam. Utaborili smo se ob reki, nočili mirno. Drugo jutro smo se skušali približati pritlikavim ljudem, katerim smo ponujali majhna ogledala, nožiče, razne neznatne predmete iz medi itd. Dolgo je trpelo, predno se je upal prvi, da je pobral čudežno ogledalce in zbežal z njim med ostale, ki so vpili svoj: Vai-vai! S tem je bil led prebit. Divjaki so se upali eden za drugim po darila, tekli z njimi v koče in se zopet prikazali z večjo zaupljivostjo. Tri dni in noči smo prebili med Vai-Vai-Indijanci, s katerimi se sicer nismo mogli porazgovoriti, a s kazanjem smo zvedeli od njih marsikaj in radevolje so nam razkazali svoje kočure, orožje in čolne. Prej sem že omenil indijanski čoln, v katerem se giblje Vai-Vai-Indijanec z občudovanja vredno spretnostjo in zna premagati vse težkoče in nevarnosti reke. Skrivališča za čolne, ki so njihovo edino prometno sredstvo, so tako skrita, da jih oko Evropejca pri vsej pazljivosti ne more opaziti. Reka in pragozd dajeta Indijancu vsakdanjo hrano. Moko za kruh pridelujejo ženske iz korenin manioka rastline. V vsaki okrogli bajti prebiva več družin. — Družinski poglavar ima v koči svoj častni sedež. Vsa hišna dela opravlja ženski spol; moški se pečajo z lovom in z bojevanjem. Oboroženi so z lokom, puščico, sulico in z leseno cevjo za izpihavanje zastrupljenih puščic. S tem priprostim orožjem streljajo zverjad, ptiče, ribe, ogromne želve in sovražnike iz zasede. Puščice pomočijo v smrtonosni strup, kateremu pravijo »mata colado«. Od zastrupljene puščice zadeta žrtev se zgrudi mrtva na tla in je vsaka pomoč izključena. Najbolj priljubljena divjačina krog naselbin po pragozdu je tapir (neke vrste divje svinje), ki tehta do 250 kg in ima okusno meso. Ribe strelja Vai-Vai Indijanec s puščico iz čolna. Razširjena riba po pragozdnih rekah je »pirucu«. Dolga je 2 m in tehta do 100 kg. Posušeni jezik te ribe rabijo za pilo, luskine pa za oglajenje lokov, puščic in držajev sulic. Kakor vsa indijanska plemena, je tudi to babjeverno. Časti po božje mesec, veruje v hudobne duhove, kojih škodljivost odvrača s ponočnim nastavljanjem jedi in pijače. Bobnanje in ples sta pri teh divjakih vsakdanja zabava. Nikakor nismo mogli iz njih iztisniti, če so udani ljudožrstvu ali ne. Na naša kazanja ter namigavanja, če bomo srečali še kake njihove sosede, so nam z vsemi mogočimi znamenji dopovedati, da so prihodnje naselbine že izven gozda in so njih prebivalci lovci. Upajo se na vse drugo zverjad nego sta nedolžni tapir in riba. Četrto jutro smo se poslovili po še enkratnem obdarovanju od dobrih in miroljubnih Vai-Vai Indijancev ter nadaljevali pot ob reki, ki nas bo pripeljala po zatrdilu divjakov kmalu na plan in med bolj brihtna človeška plemena. Pragozda je bilo res kmalu konec. Pri izstopu iz gozdnega svetišča smo si bili vsi v svesti, da nas je visoka goščava krila ter skrivala pred marsikatero nevarnostjo ter vremenskimi neprilikami, katerih preži na potnika vse polno po brazilijanski stepi. Ves čas našega romanja smo imeli najlepše vreme. Neznosne vročine niti prav občutili nismo pod oboki gostega listja ter ob bistro žuboreči reki. Sedaj izven sence smo znali, kaj so solnčni žarki in oblaki moskitov, ki so se nam priključili kot spremljevalci skozi cele dneve in noči. Naša reka vodnica se je vedno bolj širila po pritokih in nam govorila, da bo predala kmalu svoje obilno vodovje drugemu, še večjemu pritoku veletoka Amaconas. Ob izlivu Rio das Garcas smo naleteli na obširne indijanske naselbine. Ljudje niso zbežali pred nami. Očividno so imeli večkrat posla z belokožci. Njihovega jezika ni razumel nikdo iz našega spremstva. Njih obnašanje ter znamenja so bila miroljubna. Po razdelitvi malenkostnih darov smo se povspeli do polnega zaupanja Indijancev, ki so bili srednje rasti ter kulturni v pomenu brazilijanske stepe. Z znamenji so nam dali razumeti, da je šlo skozi njih naselbine mnogo belokožcev. Vsi so šli naprej — naprej za zlatom, a le eden se je vrnil k Indijancem med rekama Rio des Mortes in Rio Culischu. Slučajno smo zadeli na indijansko pleme, kateremu je bila vsaj znana govorica o belokožčevi skrivnosti o neizkoriščenih zlatih poljih. Ta se razprostirajo še daleč naprej od velikanskega pragozda, katerega je naša karavana srečno prekoračila. Od teh Indijancev bo treba kreniti proti polnoči, tam, kjer pošilja reka Rio Ksingu četrtič svoje vode v globočine ter jih žene potem v velikem kolobarju na desno. Ob vijugi je treba ostaviti reko ter potovati naravnost na desno. Za stepami pridejo hribi in za temi polja s suhim zlatom kar po vrhu zemlje! Vsekakor smo bili na pravi poti. Pred nami je bil sicer neraziskan svet, a pripovedovanja o suhem zlatu niso bila prazen plod ljudske domišljije, ampak tiči v njih debelo zrno bogate istine. Natančnejših, pojasnil nam dobri Indijanci niso mogli dati. Jim ni bilo za toli zaželjeno zlato in prišli so le tako daleč, kakor daleč segajo njihova lovišča, v katera so se odpravljali koj po našem prihodu vsi odrasli moški. Pred deževno dobo so se hoteli založiti s svežim mesom ter ga nasušiti za mesece dežja, ko tudi prerijski Indijanec obilno spi ter je in čuva svoje zdravje pred skrajno nezdravo mokroto. Dopovedovali so nam s kazanjem, da bodo lovili zverjad s pomočjo ognja in so že vse tozadevne priprave v polnem teku. Vodja ekspedicije g. Davis Graham je že videl indijanski lov z ognjem in nam je zatrjeval, da je prav zanimiv. Indijanci niso imeli prav nič proti ogledu njihovega načina jesenskega največjega lova, s katerim se založijo za več mesecev z obilnimi zalogami na solncu posušenega mesa. Sklenili smo, spremljati Indijance na njihovem lovu. Naslednjega dne smo marširali k Velikemu jezeru. Tu je že čakalo kakih 200 Indijancev s precejšnjim številom psov. Na licu mesta so nam razložili svoj veliki lovski načrt, katerega so nameravali izvesti z ognjem. 50 tekačev je bilo določenih, da podtaknejo ogenj na večih mestih v polkrogu, ki se je razprostiral v obsegu 60 km. Na levi in desni strani polkroga tečeta reki kot obramba proti razširjenju požara na vse strani. Indijanci so se pripravljali na ta lov že pred meseci. V ta namen so požgali ob Velikem jezeru vso travo. Zrasla je že nova in sveža. Na pasu, ki ga je tvorila sveže zelena trava, so se razvrstili lokostrelci, nekoliko bolj zadaj so zavzeli prostor metalci kopij. Najprej smo zapazili v daljavi posamezne male oblačke dima. Čez nekaj ur so švigali plameni in ogenj je bilo opaziti na celi polkrožni črti. Še ena ura in celo obzorje je bila ena sama črna, kadeča se in z bliski plamenov osvitljena stena. Ogromne množine dima in pare so se dvigale proti nebu, kjer so se strnjevale v debele, rumene oblake, ki so naposled povsem zakrili solnce. Tu pa tam je že pribežala iz šume plaha srna ali ponosen jelen. Po zraku je švisnilo nekaj strelic, smrt je pričela svojo košnjo. Na bregu jezera sem poiskal visoko drevo in se udobno namestil na njem. Z daljnogledom sem zasledoval prav dobro potek požara. Le kakih 20 do 30 km nas je ločilo od njega. Približeval se je z neugnano naglico. Že sem čul pretresljive glasove begajočih živali, vmes so so razlegali vreščeči bojni klici Indijancev, če je hotela zverjad uiti skozi gosti oklep prežeče smrti. Med tem se je zbralo v zraku na tisoče roparskih ptic, od malih skobcev in sokolov do orlov in največjih jastrebov mrharjev. Divje so vreščale ter čakale na manjšo divjačino. Zdaj pa zdaj se je spustilo iz zračne višine krilato telo liki puščica in v naslednjem trenutku se je že dvignilo s plenom v kljunu in med kremplji. Videl sem brkastega sera. Odnesel je v zračne višine dolgo kačo. Silovito se je oklepala jeklenega prijema, a ni ji uspelo, da bi se bila osvobodila. 50 indijanskih tekačev, ki so zanetili požar, je tekalo ob bregovih obeh rek ter preprečilo vsak obupen poskus bega v svobodo. Zdajci je zajel plamen obsežen palmov gozd. V drevesnih kronah so viseli šopi posušenih listov. Komaj se je dotaknil ogenj prvega drevesa, že je bil v nekaj sekundah ves gozd v plamenih. Visoko so se poganjali ognjeni zublji. Divje prasketanje, pomešano z neštetimi in raznolikimi glasovi obupane divjačine, mi je udarilo na uho. Zdaj je planila iz velikega gozda čreda jelenov. V naslednjem trenutku je pisknilo po zraku na desetine kopij, vmes truma strelic in v hipu so bile prve vrste jelenov na tleh. Ostali so se kakor na povelje razpršili na vse strani. Toda od povsod jih je čakala smrt v obliki kopij ter puščic. Nekaj jih je pridrvelo do reke, kjer so se zgrudili onemogli. Iz plamenov se je izmotal velik jaguar, katerega je preganjala ter podila tolpa psov. Z vso urnostjo je planil na najbližjega Indijanca in ga podrl na tla. Še nekaj dolgih skokov, še par prijemov krog debla in že se je skril za debelo vejo pod menoj. Ozrl se je kvišku, spogledala sva se. Srečanje s človeškimi očmi ga je toliko preplašilo, da je zgubil ravnotežje in omahnil na tla. Bilo je prvič, da sem videl jaguarjeve oči prevzete od presenečenja in strahu. Pomeril sem iz samokresa, krogla mu je prebila glavo in po par obupnih skokih se je zvil v klopko in obležal mrtev. Iz gozda so se pričele valiti skupine drugih živali. Najprej sta prisopihala dva rdečkasta volka. Sprejela ju je množica kopij in strelic. Z lisicami in šakali so opravili na pol že kar psi. Medvede mravljinčarje, katerih ne morejo za nič uporabiti, so pustili, da so se pognali v vodo, jo preplavali in se rešili na drugo obrežje. A zdaj se požene iz gozda ogromna kača. Dober meter visoko se je dvigalo njeno telo. V silnih skokih se je sikajoč poganjala proti vodi. Poslane strelice so jo zgrešile, dosegla je vodo in odplavala. Med opisano morijo je zajela zemljo noč. Tu in tam še smukne iz gozda, ki ni več gozd nego pogorišče, kaka žival v smrt. Toda kmalu poneha vse – – – Preko sto komadov najizdatnejše divjačine in nešteto manjših komadov je vrgel ta lov. Za naše pojme je pogon po opisanem načinu nekaj strašnega. Indijanci bi brez njega ne mogli živeti. Nekaj mesecev trajajoča deževna doba spremeni celo pokrajino v močvirje. Kakor že omenjeno, je ta čas za Indijanca čas brezdelja in bogznaj, kako bi ga pretolkel, če ne bi prirejal na jesen takih lovov. Indijanski lov je bil nam opomin, da bode treba vzeti pot pod noge ter urno naprej, sicer bo začelo liti iz neba, predno smo na cilju. <center> — — — </center> Opustili smo misel, da bi se mudili dalje časa med Indijanci in prisostovali njihovim lovskim praznikom. Podali smo se naprej v koraku, pusteč reko Rio Kuluene ob desni. Noči, v katerih smo razpostavljali straže, so potekle mirno. Konji in mule so imele dovolj paše. Koruzni zdrob smo lahko hranili za pozneje. Brez posebnih doživljajev smo se približali po dnevih reki Rio Ksingu koje struga je bila na mestih tako globoka, da je segala voda konjem preko hrbta. Prtljago smo morali raztovoriti in na naših plečih prenesti na drugo obrežje. Rio Ksingu je bila po napovedi največja reka, katero bi naj srečali na poti proti zlatim zakladom. Zopet so minuli dnevi. Solnce je vzšlo ter zatonilo, dan je zamenjal noč in še vedno nismo bili pri prvem vodopadu, katerih je videl belokožec na poti v zlato poljano štiri in je pustil ustno poročilo o njih Indijancem. Lepega dne smo le čuli bobnenje ter šumenje padajočih vodnih mas. Reka Rio Ksingu se je upala precej globoko v enem skoku preko skalovja. Bili smo na kraju, kjer pošilja velika reka svoje vode prvič v globine. Polni upanja smo romali naprej. Na večer istega dne nam je udarjalo pod šotor na uho hromenje drugega vodopada, katerega smo dosegli drugi dan in po preteku nekaj ur še tretjega. Čisto sigurno smo bili na pravi poti. Minuli so dnevi. Po dnevu zopet samo solnce in v noči nemi mesec. Konečno nas je vzdramil iz enoličnosti votel odmev četrtega ter zadnjega vodopada. Cilj našega potovanja ni mogel biti več daleč. Približali smo se gričem, odkoder smo lahko pregledali pokrajino daleč naprej. Videli smo, kako se vijuga reka Rio Ksingu južno-vzhodno, mesto da bi nadaljevala pot proti severu. Kakor daleč je seglo oko samo stepa in liki ribje oko čisto nebo. Naslednje jutro smo zapustili reko ter se podali v levo smer. Prekoračili smo več manjših vod in smo trčili ponovno na gričevje pred nami. Pri pogledu na verigo nizkih holmcev nas je oplazovala zla slutnja, če nismo mogoče zgrešili smer. Ti-le hribčeki pred nami niso mogli biti pogorje, katerega je označil pri Indijancih umrli belokožec kot edino pravo smer. Že tukaj smo naleteli povsod na zlate sledi. Zemlja po teh neraziskanih stepah hrani pod seboj neizmerna zlata bogastva. Zagledali smo pred seboj reko, koje tok ni zaznamovan na nobenem zemljevidu. Počasi vali svoje vode in v njeni strugi smo našli precej zlatih zrn. Pet dni smo se vlekli ob tej reki, šesti dan smo jo prekoračili ter potovali naravnost naprej. Pred nami je zrasla veriga razsekanega hribovja. Po stepi so silili proti pogorju potoki. Vsekakor smo imeli jedva en dan do cilja. Preiskal sem tla, po katerih se je pomikala naša karavana. Povsod najbolj očiti znaki, da bomo zadeli vsak čas na tako dolgo iskano obljubljeno — zlato deželo! V počasnem koraku smo se porivali do cilja, ki se nam ni mogel več skriti in je bilo izključeno, da bi ga zgrešili. Pretrpeli smo veliko na dolgem — dolgem potovanju, bili na koncu romanja brez posebnih žrtev in v zavesti, da se je posrečilo le nam, kar se drugim ni, ker se niso lotili odkritja suhega zlata po načrtu in s pomočjo dobro preskrbljene ekspedicije. <center> — — — </center> Še predno se je pomaknila naša karavana navkreber, odkoder smo hoteli uživati razgled po zlatih poljanah, smo srečali na stepi človeški okostnjak ... Na belih kosteh ni bilo nikakega znaka, da bi bila žrtev ubita, ustreljena ali raztrgana od jaguarja. Mogoče je zadela reveža prav na cilju bogznaj kako mučnega tavanja smrt vsled kačjega pika. Nismo se na videz veliko zmenili za svarilno najdbo človeških kosti, vendar v naših srcih je zakljuval sum: Kaj, če ne bo dolina zlata poleg zakladov — smrt tudi za nas! Pomikali smo se molče naprej in prikorecali na vrh. Pod nami nas je vabila kotanjasta dolina. Njena dolžina je znašala dobrih 30 km, širina gotovo nad 20 km. Njeno dno je bilo peščeno. Skozi pesek so si otirali pot z gorovja trije potoki. Kotanja je bila obdana krog in krog od hribov ter gričev. Zrli smo s hriba v zlato jamo, zaprto od vseh strani, polno peska, ki je obetal suho zlato. Nočili smo še na grebenu. Drugo jutro na vse zgodaj je zavila naša odprema navzdol z razvito zastavo Združenih ameriških držav na dolgem drogu. V debeli steklenici smo nesli s seboj na pergamentu beleženo obvestilo vsem zanamcem, da smo tega in tega dne v imenu naše družbe proglasili zlato kotanjo za njeno posest. Zbrali smo se na sredi doline, razkopali globoko pesek, položili vanj steklenico s pisanim posestnim dokazilom, zagrebli jamo in zapičili na vrh zastavo. Na suhem pesku krog prapora smo se utaborili. Iz središča smo hoteli natančno ugotoviti dolžino ter širino zlatih žil, jih zarisati v karto našega celotnega pohoda in odnesti s kopami ter zrnjem zlata družbi, da prične prihodnje leto z vsemi modernimi napravami odvoz zlata. Sigurni smo bili, da nam bo zabliščalo prvo zlato iz precej globokih strug treh potokov, po katerih je v suši le neznatno curljala voda. Celo dovolj vode za izpiranje zlato vsebujočega peska je bilo kar pri rokah. Kedo je že kedaj zadel na bolj ugodno ležečo zlato jamo nego mi! Motike v roke in proti potokom, ki so vabili ter mikali s curljajočo vodo. Vodstvo sem prevzel jaz v zavesti, da se ne bom več klatil po svetu kot revež. Dva potoka na levi, eden na desni strani od zastave in tabora. Krog in krog sam pesek, katerega so tekom tisočletij nanosili s hribov in odložili potoki. Ubrali smo pot proti najbolj široki desni strugi. Nismo še bili ob bregu vode, že smo obstali brez povelja in vsakemu so zagomazeli mravljinci groze po hrbtu ... Na obeh straneh potoka zgoraj na pesku nismo zagledali kep suhega zlata — ampak od vročine obeljene človeške okostnjake! Križ-kraž ob potoku so ležale zarjavele motike, krampi, rešeta za čiščenje peska ... Struga je kazala na večih mestih, da je bila s kamenjem zajezena. V jezih so nabirali vodo za izpiranje peska. Brez vsake besede smo romali od okostja do okostja. Pri vsakem kupu kosti manjša ali večja zrna iz — najčistejšega zlata ... Z zlatom v žepih so pomrle nesrečne žrtve in bogznaj kake in kako strašne smrti ... Voda je curljala po potoku, zlato se je bližalo ter vabilo, bele človeške kosti so nam žugale ... Krenili smo proti levima potokoma, ki sta silila ter rinila skozi pesek v precejšnjih vijugah in do katerih je bilo dobrih 8 km. Tudi tukaj sam pesek, globoki dve strugi, razmetano razno orodje in lobanje, razmetane kosti in zlata srna kot dokaz, da se nahajamo v jami zlata in — smrti ... Dovolj smo videli koj prvi dan po slovesni in po zakonu pravomočni osvojitvi še neizrabljene zlate doline. V taboru smo ugibali vse mogoče, kaj je obelilo prednamce do belih kosti? Od vseh številnih okostnjakov sta prodrla v javnost le dva glasa, oznanjajoč zaklad, a ne smrti do belih kosti! Sklenili smo, da bomo predvsem zbrali vsa okostja, jih zagrebli na vrhu v zemljo, da ne bodo strašila še dalje na prostem med zlatom. Nabrali smo ob treh potokih 26 lobanj in kolikor mogoče tudi ostale kosti. Strašna najdba je pričala, da gre v tem slučaju za celo ekspedicijo, katero je iznenadila grozna nesreča. Napravili smo okrogel grob, položili vanj kosti ter ga zasuli s kamenjem na visoko. Med dva kamna na vrhu smo položili steklenico s pergamentom, kedaj smo našli okostja in kedo jim je privoščil počitek pod zemljo v skupnem grobu. Iz doline proti vrhom je bilo najti okostja manjših ter večjih konj. Od smrti presenečeni iskalci suhega zlata so imeli s seboj tudi konje. Tretji dan po našem prihodu smo se lotili natančnejšega ogleda zlate jame. Zbrali smo nekaj kilogramov zlatih zrn na mestih, kjer so pomrli naši predniki. Površna razkopavanja ob potokih in po pesku so pokazala, da je tukaj skritega ter s peskom pomešanega za milijone ter milijone najčistejšega zlata v zrnih ter prahu. Vsak bi lahko tukaj obogatel z zbiranjem od daleč se blesketajočih zlatih zrn, kaj še le s kopanjem in z izpiranjem, ker je po celem zlatem najdišču dovolj vode na razpolago in to celo v najhujši suši! Nosači ter gonjači so si trpali zlato v žepe po dragi volji, nikdo od nas jim ni branil, saj smo se kretali po sredini nepreglednega zaklada. Neomajeno dakazano dejstvo je bilo, da skrivnostna kotanja res zasluži naziv »zlata jama«. Prehodili smo dolino po čez in na dolgo. Povsod vidni znaki, da je pod in med peskom zlato. Več nego dober teden smo raziskovali po gorovju izvirke treh potokov in kamenje. Tudi tukaj kremenec, kakor si ga ne moreš želeti boljšega, da ti da v razbeljeni peči najboljše zlato. Čiste zlate žile so se morale skrivati globokeje po notrajnosti gorovja in te bo že odkrila poznejša in smotrena izraba s stroji ter številnimi delavskimi močmi. Obrise doline, tok potokov, zaseke v hribovje, mesto, kjer smo zadeli na to in ono, smo natančno ter v več izvodih zarisali na v debele steklenice shranjenem papirju. Iz narodne povesti o bajni zlati jami je nastala prevesela resnica, katere ne bo iztrgal človeštvu več nikdo! Hribi krog in krog peščene doline so bili porastli z grmovjem in bolj pritlikavim drevjem. Obtesali smo drevesna debla, jih zabili v zemljo z natančno označbo pod številko na zemljevidu, kaj da smo našli in kaj da domnevamo pod njimi. Tekom treh tednov res pridnega ter vestnega dela smo bili tako daleč, da smo lahko rekli: Naša sijajno rešena naloga se bliža koncu. Po naših načrtih mora vsakdo najti zlato jamo in njene zaklade. Hoteli smo še samo zbrati največja zlata zrna, se temeljito odpočiti ob senčnatih izvirkih potokov in nastopiti povrat. Najdba zlata nas je tolikanj prevzela, da smo govorili cele dneve in sanjali cele noči o zlatem teletu. Na tolikanj svareče in nam grozeče človeške okostnjake smo povsem pozabili. Niti eden ni več omenil smrtnih žrtev, kojih okostja so trohnela v skupnem grobu na vrhu. Tako smo bili zatopljeni v mamilo čistega zlata, da ni nobeden prav znal, v katerem mesecu smo in kaj bo z našo vrnitvijo, če nas zaloti tukaj izbruh deževne dobe. Zlato nas je oslepilo, da se nas je držal samo še smisel za bogastvo, vse drugo nam ni bilo mar. Šele črni oblaki na nebu, katere je pritiral nad nas naenkrat nastali vihar, so nas opomnili, da bi znal pričeti ples z opasnim deževjem. Iz zlate lahkomiselnosti nas je iztreznilo nebo. Sedaj smo šele pomislili, da smo v oktobru in narava ne pozna šale. Računali smo s par predhodnimi nevihtami pred glavnimi nalivi. Zateči smo se hoteli z vso naglico v kako bližnjo indijansko naselbino in počakati tamkaj, da se nebo izlije in zemlja posuši za silo. Delali smo žalibog prepozne račune brez nebesnega krčmarja. Kakor lega po brazilijanskih ravnah noč brez mraka na zemljo, tako je tudi z nastopom strašne deževne dobe. Vihar je prignal od bogsigavedi kod najtežje oblake, raztegnili so se nad nami in pričelo je vlivati kakor ob vesoljnem potopu ... Zlato jamo smo odkrili, imeli smo o njej najbolj natančne načrte, težke kilograme najčistejšega zlata po žepih ih pripravljene za prenos, a zašli smo po lastni neprevidnosti v past silnega deževja, ki biča te kraje z majhnimi presledki do konca februarja. Ob pojavu deževja nam je ležalo na dlani, kedo je potegnil z naših 26 prednikov meso do belih kosti. Po celi zlati jami raztresene človeške kosti so nas svarile dovolj, da je zlata jama tudi jama — smrti, a pohlep po odkrivanju vedno novih zlatih zakladov je bil močnejši nego smisel za življenje! <center> — — — </center> Vlivalo je, vihar je tulil, vode so naraščale. Nekje na severu je moralo že prej pričeti deževje, ker je bila v smeri proti nam v par urah vsaka graba in vsak potok poln do razliva. V našo zlato kotanjo so bobnele vode, blatno jezero se je dvigalo in le drog z zastavo je kazal, s kako naglico narašča voda, koje višina bo pričela padati najbrž po preteku štirih mesecev. Prav na vrh hribovja smo morali bežati s šotorom, katerega niti postaviti nismo mogli radi z viharjem združenega neurja. S konji ter mulami smo stali po grebenu med grmovjem in drevjem brez vsake strehe. Dež nas je že bil davno premočil do kože, mrzel veter nam je potresal ude, repo smo kosali vsled mraza in niti govoriti nismo mogli. Izključeno je bilo, da bi zanetili ogenj, dokler se vsaj nekoliko ne poleže pričetek najžalostnejše dobe po Braziliji. Nemo smo zrli s hriba naraščanje, razlivanje in neznansko šumenje ter valovanje vod, ki so se bratile med seboj v razlivanju ter pretvarjale obširno stepo v eno morje ... Strahovito deževje z mrzlimi vetrovi je zaigralo smrtno muziko našim 26 prednikom, ali je ne bodo tudi nam? Dosedaj smo imeli vsak dan sveže meso od divjačine, s katero so nas zalagali naši spremljevalci — vestmani. Nastop deževne dobe je napodil vse na prostem živeče živali pod zaščito ter streho pragozda. Naše zaloge na konzervah, suhorju, kavi, čaju, sladkorju, čokoladi itd. so bile malodane nedotaknjene, nikakor pa ne preračunane na mesece. Paša za naše živali je bila nekaj metrov pod vodo, koruznega, oba je bilo za par dni in potem ... Če smo hoteli ohraniti vsaj par konj za ježo in nekaj mul za prenos tovora, smo morali pretežno število poklati, sicer bo počepalo vse do zadnjega komada na pomanjkanju prehrane. Poiskali smo toliko zavetra za skalovjem, da smo si vsaj lahko potegnili nad glavami platneno streho in zakurili več ognjev. Premočeno dračje ter druga suhljad sta samo tlela, povzročala goste oblake dima, ki so nas dušili s kašljanjem in nam zalivali oči s potoki solz. Komaj nekaj ur smo stali z obema nogama v deževni dobi in že smo bili do skrajnosti nevoljni, da obupani. Na kak umik preko visoko poplavljene stepe ni bilo niti misliti. Kakor daleč so nesle oči v krogu, povsod, valovanje umazanih vodnih mas. Če bi tudi nehali nalivi, zasijalo solnce, in bi se pričele vode razgubljati, bi bila tla toliko razmočena, da bi nam bil vsaj za dober teden onemogočen povrat iz zlate jame. Prvo noč si niti obleke nismo mogli posušiti. Spal menda ni nikdo. Zjutraj smo trepetali od mokrote ter mraza kljub temu, da so romale steklenice žganja iz rok v roke. Nevarnost nas je vse pobratila. Nobene razlike nismo poznali ne glede pijače in ne jedače. Vsak je znal, koliko in kaj imamo in kaj nas čaka. če ne bomo štedili z živili. Koj drugi dan smo ubili dva konja nosača. Pekli smo konjsko meso, ga zavživali s slastjo, bilo je sveže. Kmalu se je pokazalo, da so domačini veliko manj odporni napram mokroti in slabemu vremenu, nego n. pr. jaz in tovariši iz Severne Amerike. Tretji dan je trosila mrzlica domačine v tako hudih napadih, da jih niti kinin ni zaustavil. Ljudje so hujšali na prostem ter hladnem v mokrih odejah, kakor bi strgal z njih meso. Deževalo je še neprestano, vodovje je naraščalo in grebeni hribov so tvorili suh obroč krog jezera zlate jame. Iz smrtno obupnega položaja nas bi zamogel oteti samo še kak čudež, sicer bomo proti koncu deževne dobe vsi do golih kosti izprani okostnjaki! Nosači ter gonjači so nam pravili, da se zarije v deževnem času Brazilijanec med listje pod streho, kjer dremlje ter spi in vstaja le toliko, da je, pije in opravi najnujnejše posle po stanovanjskem prostoru ter pri živini. Po deževju na prostem se ne giblje nikdo in sicer radi malarije, griže in drugih bolezni, ki takrat rajajo nad mokrotnimi pokrajinami. Na skalnatem otočju nad zlato jamo smo bili brez suhega listja, ob konjskem mesu, grižljajih razne druge hrane in le ob skrbno preštetih požirkih kave, čaja in alkoholnih pijač. Močno deževalo je samo prvi teden, potem pršelo, zopet vlivalo ter mrzel veter je bril. Ko je dosegla enkrat voda pod nami svoj najvišji stalež, je ostalo njeno stanje nespremenjeno kljub pršenju ter nalivom s presledki. Kako čisto nekaj drugega, da naravnost rajskega je zima severnih krajev v primeri z deževnimi meseci v zlati Braziliji. Bivanje na prostem, na mokrotnem, krog in krog umazana voda, nezadostna hrana, mrzlica in driska skozi mesece, ti le našteti glodalci človeškega zdravja bi morali uničiti goljate, kaj še le te bolj slabotne ter občutljive člane naše ekspedicije! Konje in mule smo poklali do zadnjega komada. Saj samo z blatno vodo jih nismo mogli prehraniti. Ljudje so umirali eden za drugim. Trupla od slabosti in vsled raznih bolezni umrlih smo nosili nekaj časa daleč proč od nas in jih prepuščali tamkaj valovom, da so jih nesli bogznaj kam naprej. Pozneje smo jih kotali kar v jezero pod nami in bodo njih okostnjaki zanamcem v strašno svarilo: Zlata jama je tudi jama smrti! Najboljšemu pisatelju bi bilo nemogoče, da bi v kratkih beležkah in z oslabljeno roko popisal vse, kar je prestalo šest članov naše številne ekspedicije, ki smo se prebili po nepopisnih mukah, grozotah in boleznih skozi kužno deževno dobo na skalnatih grebenih nad zlato jamo. Koncem februarja se je stalno razjasnilo nebo. Prikazalo se je pekoče solnce. Poplave so pričele odtekati, vode so padale od dne do dne, stepa je pokazala svoje na debelo oblateno lice. Tudi jezero iz zlate jame je zginilo ter pustilo na dnu mrliče, katere smo mu morali zaupati na višku deževne dobe. Od povsod so se prikazovale roparske ptice, saj so imele dovolj hrane, kakor po vesoljnem potopu. Jate orjaških mrharjev so tudi za te pokrajine dobrota, ker opravljajo številne pogrebe z obiranjem do belih kosti. Proti sredini marca se je blatna skorja toliko utrdila, da smo se smeli podati na pot, ako nismo hoteli umreti vsled solnca, ko smo komaj in komaj ušli objemu smrti po deževju. Kaj nam je ostalo pri slovesu od smrtne zlate jame po odkritju toliko milijonskih zakladov? Vsak par debelejših zlatih zrn v razcapani obleki, steklenice z načrti, orožje ter nekaj streliva; vse drugo je ostalo na grebenu v svarilo: Čuvaj se zlate kotanje v deževnem času! Naša ekspedicija je bila pripravljena, dobro opremljena, a mnogo — mnogo premalo previdna pri pogledu na suho zlato. Kaj ti pomaga bleščeči mamon, ko pa ni za poti zob, piti ga ne moreš in tudi za zdravilo ni! Poslovili smo se od jame okostnjakov s trdnim sklepom: Ne vidiš nas več, četudi bi bila do vrha polna zlata! <center> — — — </center> Šestorica preostalih je zavila navzdol s hribov proti severu, da pridemo čim prej do človeških naselbin, kjer bi se odpočili ter vsaj nekoliko popravili za konečni povrat, če nam je bil usojen. Najbolj pičlo odmerjene prehrane je bilo za par dni, sicer smo pa računali s sigurnostjo na sveže meso kake divjačine. Po poti, po kateri smo prišli, nikakor nismo smeli nazaj. Predolga bi bila in prehodu skozi mokrotni obsežni pragozd bi ne bili kos brez konj in raznih drugih potovalnih pripomočkov. Počasi liki pijanci smo jo otepali le vedno proti severu. Po parmesečnem potopu se je narava naglo opomogla. Sploh je Brazilija pokrajina vseh raznih nemogočnosti po drugod. Naenkrat po deževju opustošena, je ozelenela v par dneh. Sveža trava po stepah je vidno silila kvišku, grmovje je cvetelo, pritlikava drevesa so se kar pripogibala pod bogatim zelenjem. Divjačina se je spustila po ravni, ptice so vabile iz zraka, bolezen se je skrila in zdravje je zasijalo ter se je razcvetelo. Žalibog so ves ta naenkrat nastali raj omadeževali oblaki moskitov in po tleh se je razlezla iz podzemeljskih lukenj in brlogov vsa mogoča strupena in nestrupena golazen. Imeli smo dovolj svežega mesa, hitreje smo hodili in zadeli po karti na reko Peranatinga. Ob tej reki, ob toku navzdol proti severu, kjer dobi ime Rio Tres Barras, pozneje celo Rio Manoel in se steka v enega najmogočnejših pritokov veletoka Amaconas, v Rio Tapajos. Baš kar našteto vodovje drvi kmalu po deževni dobi skozi paradiž rodovitnosti, lepote in bogastva na divjačini ter perjadi. Preko imenovanih rek zamoreš le v čolnu. Gorje ti, če bi se drznil prebresti te le vode na konju ali celo s preplavanjem. Po njih se podi na milijarde ribic piraja. Dosežejo kvečjemu dolžino 30—40 cm. Na vsako živo stvar, ki se pojavi v vodi, se zaženejo v tisočerih krdelih in jo oglodajo vkljub vsemu odporu kar hitro. Še zverinska gospoda teh krajev: jaguar, puma, nadalje jeleni, bivoli itd. ne stopajo v vodo s prvima nogama, pijejo vodo z brega ter v skrbno pazljivih presledkih. Ob Rio Manoel smo srečali gosta indijanska plemena. Prijateljstva sklepati s temi neznanci ni kazalo. Nismo imeli več seboj daril, s katerimi bi bili navezali z divjaki stike in si naklonili njih dobro voljo ter prijaznost. Ogibali smo se človeških naselbin, saj je bilo povsod dovolj gošče. Ravno ob Rio Manoel nam je uspelo, da smo se polastili na skrivoma ter na tatinski način dveh čolnov. V vsakem je bilo več prostora nego za tri in oba sta bila po indijanskem načinu izkurjena iz enega orjaškega debla, z zaostrenim kljunom spredaj in s prav pripravnimi vesli. Liki strela smo švignili po toku navzdol in pristali šele ob izlivu reke Rio Manoel v Rio Topajos. Ob izlivu je bilo videti, da bo nas peljala vodna pot skozi pragozd na levo ter desno. Lov na užitno divjačino po pragozdu je skoro izključen, preskrbeti smo se morali z mesom, predno smo se drznili v tajnost bogznaj kako dolge džungle. Čolna smo skrili, a kljub temu smo pustili v bližini po dva moža straže. Iz bambusovih kolcev smo si zgradili kolibo in jo pokrili s širokim palmovim listjem. Začeli smo s pogonom na tapirje, jelene in bivole. Puška je pela svojo brezsrčno pesem in vsak dan smo bili zadovoljni s plenom. Jemali smo le najboljše kose, jih razrezali na tanko in na dolgo in jih sušili po indijanskem načinu na solncu. Žalibog nismo imeli soli in baš to pomanjkanje smo v novem raju občutili najbolj v živo. Iz kož smo si zvezali spalne mreže. Kmalu smo bili v koči zavarovani v noči proti kačam. Pri lovu nas ni motila živa duša. Ostali smo na enem mestu tri tedne, saj se nam ni mudilo nikamor. Opomogli smo si, si okrepili zdravje, nobenega ni več skominalo po suhem zlatu. Z dovoljno zalogo posušenega mesa smo se upali po Rio Tapajos skozi pragozd, ki sega z malimi presledki do izliva v Amaconas. Vožnja je bila lahka, ker nas je gnal naprej močan tok. Ob obeh bregovih reke gozd z najbolj bujnim in bogatim rastlinstvom, cvetjem, opicami ter papagaji v vrhovih. Nad nami po obojestranski straži gozda omiljeno solnce ... Pozabili smo, da je bila naša šestorica le pičli preostanek obsežne ekspedicije, ki je odkrila zlato jamo, a zapustila strašne sledove smrti, ki je čuvarica zlatih zakladov! Dolgo — dolgo nas je nosil tok reke, predno smo začeli srečavati ob levem in desnem bregu naselbine belokožcev. Pri belem človeku smo si oskrbeli za zlata zrna sol, kruh, kavo, čaj, alkohol in zasilne obleke. Indijanskih čolnov nismo marali zamenjati z barkami in jadrnicami, katerih je polno po reki Tapajos, nekaj sto kilometrov pred njenim izlivom. Belokožec je ob reki izsekal gozd in ga zamenjal s kavinimi plantažami, ki se razprostirajo tamkaj v nedoglednost. Čolna smo prodali še le v mestu Santorem, kjer smo stopili na parnik. Peljali smo se po veletoku Amaconas, ki je malo morje do pravega morja. Ob morski obali smo počakali na veliko atlantsko potniško ladjo, na kateri smo dokončali naš raziskovalni pohod v domači luki San Pedro koncem septembra 1926. Bili smo z doma skoro eno leto, ki pa je pomenilo za nas pri življenju ostale celo dobo strašnih spominov. V Los Angeles so nas sprejeli, kakor pač Amerikanci znajo: po božje. Nobeden rimski cesar ni obhajal po cestah večnega Rima tako slavnostnega vhoda, kakor nas šest, ki smo se klatili skoro eno leto po neraziskanih, divjih ter z zlatom posutih divjinah. Vsak nam je hotel stisniti roko, se nas vsaj dotakniti, če smo res ljudje in ne bogovi — odkritelji neizrabljenih zlatih jam. Družbi smo predložili načrte o zlatih najdbah. Škoda in še enkrat škoda, da smo morali pustiti nad vse zanimive filmske posnetke z naših potovanj med skalovjem nad kotanjo zlata in smrti. Odkrili in prinesli jih bodo oni, katere je nakanila družba poslati v aeroplanih, da rešijo še to leto naše milijone vredne filme ter druge zbirke. Tedne smo počivali med kulturnimi ljudmi. Vsega smo imeli na razpolago, kar bi poželeli. Po vsestranskem odpočitku smo pričeli s predavanji. Bila so obiskana od blizu ter daleč kakor nobena največja romarska cerkev. Družba nam je dovolila radevolje počitnice do konca leta. V mesecih krvavo zasluženega brezdelja sem si izbral v Los Angelesu tovarišico skozi življenje. Ne čudite se, a priznati moram, da sem se jaz posuroveli mož divjin zaljubil do ušes. Lep zaslužek v dolarjih sta mi vrgli obe ekspediciji. Pri pogledu na premoženje sem si mislil: Joža, kaj boš sam v življenju s tolikim denarjem, ki mora imeti tek, ker je bil zaslužen z dnevnim tveganjem življenja. Zaročil sem se, kakor je to v Ameriki navada. Poročiti sem se hotel, si osnovati lastno gnezdo in družino, ki bo lahko mirno uživala sad očetovega trpljenja. Zaročenki sem zaupal, da moram po pogodbi še enkrat na iskanje zakopanih ter skritih zakladov. Cilj tretje ekspedicije je primeroma blizu in brez vsakih predvidenih nevarnosti. Zaslužek pri tretji ter zadnji ekspediciji bode povzdignil moje dosedanje precejšnje premoženje toliko, da se bom lahko celo odmerjeno mi življenje posvetil družini brez izvrševanja inženerskega poklica. Prihodnje leto, koj po vrnitvi s tretjega potovanja, ki bo mogoče trajalo samo par tednov, bo poroka, ženitovanjsko potovanje in uživanje krščanske ljubezni v družini, kateri ne bo treba skrbeti, kaj bo jutri. Moja ljuba je bila zadovoljna s predloženim načrtom, saj si ji je obetalo blagostanje, kakor malokateri v hudih povojnih časih. =='''III. del.'''== Marca leta 1927 bi nas naj popeljala družbena jahta »George Washington« proti skrivališčem ter najdiščem novih zlatih zakladov na Cocos-otočju. Par mesecev pred odhodom smo se morali poučiti, kaj da hočemo odkriti in kako ozadje ima zagonetno bogastvo. Družba je zbrala ter nam predložila vso znano gradivo, ki se je le količkaj nanašalo na zadevo z zlatim zakladom na Cocos otokih. V naslednjem hočem tudi jaz podati kratek pregled vsega, kar je potrebno za boljše razumevanje naše tretje ekspedicije, ki bi naj tvorila zaključek mojih raziskovalnih potovanj in bi naj kronala moj vstop v srečo družinskega življenja. <center> — — — </center> Blizu sto let je minulo, odkar je šel v zgubo zaklad južnoameriške države Peru. Mnogo ekspedicij je bilo odposlanih, da bi izsledile to premoženje, a uspeh je izostal. Leta 1831 je izbruhnila v Peru vstaja, ki je po južnoameriških republikah bolj vsakdanja prikazen. Vojaški upravitelj peruanskega glavnega mesta Lima, katerega so stiskali revolucionarji, je pustil naložiti ogromni državni zaklad brezmejne vrednosti v noči ter megli na ladjo »Mary Dier«. Kapitan ladje Thompson je prejel od upravitelja zapečaten ovoj, katerega je smel odpreti šele daleč na odprtem morju. Zavitek je vseboval natančna navodila glede cilja ladje in varnostnih odredb, katere bi naj ukrenil kapitan v zaščito zaklada. Kapitan Thompson je bil hraber morski medved in eden najbolj zanesljivih mož v službi peruanske republike. Svojo nesebičnost je že bil dokazal v najbolj nevarnih položajih. V tem slučaju je bila skušnjava prevelika. Kepe zlata so se nahajale v njegovi neomejeni oblasti. Vlada, ki mu je bila izročila v varstvo zaklad, se je nahajala v obupnem boju za obstoj. Vsaka ura bi jo bila lahko strmoglavila ter uvedla dolgovezne nemire, kojih izid je bil negotov. Thompson se je odločil po dolgem oklevanju, da bo postopal v tem slučaju na svojo lastno pest. Dal je povelje, naj zajadra ladja v smeri proti Cocos-otočju (v Tihem Oceanu, ne daleč od severno-zapadne obale Južne Amerike). V majhnem zalivu omenjenih otokov se je usidrala jadrnica. Državni zaklad so prenesli na kopno in ga zakopali med razvaline starodavnega svetišča. Na nadaljni vožnji je obstreljevala Tompsonovo ladjo »Mary Dier« francoska križarka »Espeigle« in jo je tudi potopila. Kapitan Thompson je ušel smrti v zadnjem trenutku. Francozi niso izročili ujetnika peruanskim oblastem, hoteli so izrabiti zase ugodno priliko in se polastiti zaklada. Francoska bojna ladja s Thompsonom na krovu je pristala pri Cocos-otokih. Kapitan bi naj pokazal kraj, kjer je tičal zakopani zaklad. Thompson je že bil v obupnem položaju. Na nepojasnjen način se mu je posrečilo, da je prekanil stražo. Ušel je s tremi mornarji od posadke francoske križanke v majhnem čolnu. Obljubil je, da bo delil zlato z begunci. Da bi pa lahko dvignili težke in z zlatom napolnjene zaboje, za ta posel je bila potrebna cela ekspedicija. Kapitan Thompson in tovariši so se zatekli po dolgotrajnem tavanju na Angleško. Nekaj let so se morali skrivati, ker so bili ožigosani kot dezerterji od peruanske in francoske oblasti. Še le po preteku 23 let se je upal Thompson na Cocos-otoke v spremstvu z nekim Kastingom, ki je bil v posesti trijambornika. Usoda je hotela, da se je potopila ladja v Atlantskem Oceanu z vsem, kar je bilo na njej. Minula so desetletja. Vse osebe, ki so se bile udeležile vožnje kapitana Thompsona na »Mary Dier«, so že bile pomrle. Nobeden človek ni več znal za kraj, na katerem je bil zakopan zaklad države Peru. Životarilo je o zadevi edino ustno izročilo. Mornarji vseh narodnosti so si med seboj pripovedovali o ogromnem bogastvu, ki počiva pod zemljo na Cocos-otokih. Leta 1894 so zašli slučajno nekateri dokumenti iz posesti kapitana Thompsona, nanašajoč se na bajni zaklad, v roke poveljnika Cursona Hove. Odpremil je ekspedicijo na omenjene otoke, a se je vrnila brez uspeha. Vse ostale ekspedicije, ki so še sledile, so bile zastonj. Že po vojni se je odpeljal na Cocos-otoke angleški športnik Campbell. Pogledal je v papirje kapitana Thompsona na jahti »Aventress«. Kakor vsi njegovi predniki, tudi Campbell ni imel sreče. Čuden je doživljaj, katerega beleži Campbell nekaj mesecev za tem, ko se je bil vrnil po brezuspešnem iskanju. S potovanja na Cocos-otoke je prinesel seboj kovinast prstan in eno lopato. Ta dva predmeta je našel na otoku, ko je iskal zaklad. Najbrž sta prstan ter na pol od rje razjedena lopata z ladje »Mary Dier«, ki je bila pripeljala svoj čas peruansko zlato na otočje. Ko je pokazal Malcolm Campbell najdnino čarovnici, mu je ta takoj povedala, da sta z otoka v Oceanu in sta bila v rabi pred 100 leti ob priliki zakopavanja zaklada. Čarodejka Pollok je popisala natanko otok, čeravno se ji niti sanjalo ni, za katero zadevo gre. <center> — — — </center> Malcolma Campbella, svetovno znanega avtomobilnega dirkača, je spremljalo več let hrepenenje: odkriti zaklad na Cocos-otočju. Zagrebel se je v zemljevide ter potopisne knjige, da bi zadel na kraj, na katerem so zakopali Thompsonovi uporniki plen njihove nezvestobe napram domovini. Že pred 50 leti so zvedeli raziskovalci o popisu, kako ter približno kje bi se naj skrival zaklad. Admiral Palliser je oskrbel posebno ekspedicijo, ki se je ukvarjala z odkritjem. Ob tej priliki so dognali, da so bili poprej omenjeni podatki glede zakopanega zaklada čisto napačni. Pozneje so celo dokazali, da so morski roparji, da bi se zavarovali napram morebitnemu izdajstvu lastnih tovarišev, spremenili tok potoku, ki je tekel le nekaj korakov proč od mesta, prikrivajočega globoko shranjene dragocenosti. Anglež Campbell je bil vedno prepričan, da zaklad na Cocos-otočju ni plod človeške domišljije. Cenil ga je na okroglih 12 milijonov funtov šterlingov. On sam se je že mudil na otoku s spremljevalci. Neumorno so razkopavali zemljo štiri tedne. Veliko preglavic mu je delalo skalovje, katerega je rušil ter odstranjeval s pomočjo dinamita. Po trudapolnem ter brezuspešnem delu ga je napadla mrzlica. Moral se je vrniti brez zlata in draguljev. Po preteku nekaj mesecev je sklenil, da bo stikal ponovno za zakladom ob morski obali, katero je doslej le površno preril in pregledal. Odposlana je bila na otok ponovna ekspedicija, koje vodstvo je prevzel kanadski polkovnik Leckie. Campbell bi naj zamenjal častnika nekoliko pozneje. Baš tedaj, ko bi se naj izvršila zamena, se je vršila na Floridi ob morski obali avtomobilska dirka, v kateri je šlo za svetovno slavo ali takozvani rekord. Campbell se ni mogel odločiti, da bi se odrekel dirki na račun ekspedicije. Bil je uverjen, da Kanadcu ne bo uspela najdba in bo itak potrebna še ena raziskovalna odprema. Leckie in njegovi tovariši so se lotili dela z najnovejšimi tehničnimi pripomočki. Polkovnik se je pogajal več mesecev pred odhodom z vlado republike Costarica, koje last je Cocos-otočje. Slednjič se je vrhovna oblast omenjene ljudovlade vendarle odločila, da je odposlala s polkovnikom 9 vojakov, ki bi naj pazili na to, da dobi Costarica v slučaju najdbe zasiguran jej delež na dragocenostih in zlatu. Vsa oberstova prekopavanja zemlje ter preobračanja skal so bila zastonj. Po večmesečnem raziskovanju je moral priznati, da je kopal ter iskal zaman tam, kjer je vršil isto brezplodno delo leta 1897 admiral Palliser. <center> — — — </center> Tretje poročilo, nanašajoč se na južnoameriški zgodovinski zaklad, se glasi: Advokat Julij Torres iz južnoameriške republike Ecvador bi naj bil našel v indijanski vasi v gorovju Andov pravljični zaklad starih Inkov, ki so prebivali v dobi odkritja Južne Amerike po Špancih v današnji državi Peru. (O zgodovinskem ozadju zlatega zaklada starih Inkov nekoliko pozneje.) <center> — — — </center> Da bi bila naša ekspedicija natančno poučena, kaj je vse znanega o posebnostih ter znamenitostih, ki obdajajo samotne Cocos-otoke, je dodala zgorajnim beležkam še popis pošastnih prikazni, katere so opazovali v tamkajšnji bližini. Parnik »Castilian« je bil 12. decembra 1857 ob 6. uri zvečer sredi Atlantike ob zapadni afriški obali in blizu otoka Sv. Helene, zadnjega bivališča velikega Napoleona. Kapitan Harington v družbi častnikov Dawisa in Huitlerja je gledal na poveljniškem mostu otok, ko se je prikazala samo 20 metrov daleč sredi morja čudna pošast. Njen vrat je bil dolg vsaj 20 m in 100 m naokrog je bila voda namah temnorjva. Z daljnogledom so ugotovili mornarji, da izpreminjajo barvo vode pod morsko gladino vidni udi živali. Tako je bila torej velika. Plula je počasi proti obali. Merila je vsaj 300 do 400 čevljev, imela je temno-rjav hrbet in vrat ter rumenkastobel hrbet. Pozneje je dodal kapitan Harington 16. febr. 1858 angleškemu listu »Times« v posebnem pismu tole: »Kljub dvomom znanstvenikov sem prepričan neomajno, da bivajo v oceanski globini nepoznana strašila. Kot izkušen mornar ne bi nikoli zamenjal onega nestvora s kako drugo živaljo. Saj smo ga opazovali prav blizu in pomota je izključena na daljavo 20 metrov. Mislim, da so te živali jako redke in se prikažejo le malokedaj na površju.« Kapitan Drawer, poveljnik »Pauline«, je bil dne 8. julija 1875 blizu rtiča San Roc na brazilski obali, ko je zagledal tri velike kite. Najbolj čudno pa je bilo, da se je ovijalo krog enega kita velikansko strašilo v obliki kače z rjavim hrbtom, belim trebuhom, orjaško glavo, vrat in gornji život so merili vsaj 40 čevljev. Celih 15 minut je tiščala zver kita v velikanskih šapah in ga tresla kakor hruško, potem ga je potegnila pod vodo. Najbolj čudno pa je bilo ponovno srečanje teden pozneje, dne 13. julija. Tedaj je drvela pošast naravnost proti ladji z visoko dvignjenim, do 30 m dolgim gornjim životom. Zdelo se je, da hoče napasti ladjo. Moštvo je že pripravilo orožje. Toda pošast je zginila pod vodo, predno se je približala naši ladji. <center> — — — </center> O morskih pošastih navedeno^* se bo zdelo čitateljem bajka in plod bujne domišljije. L. 1933 so se pojavila po časopisju na celem svetu poročila o velikanski pošastni prikazni, ki se je prikazala nekaterim iz globin jezera Loch Ness na Angleškem. V očigled omenjenemu poročilu so vreli tisoči in tisoči iz Angleške in iz vseh delov sveta k lohneškemu jezeru, da bi čuli kaj več o strašnem zmaju, ali bi bili celo deležni njegovega srečanja. Očividci so trdili, da stopi včasih pošast na kopno in hodi okrog. Odkrili so odtise zmajevih šap in učenjak ter strokovnjak jih je premeril in fotografiral. En del učenega sveta je bil za to, da je mogoča taka prikazen; drugi je izključeval predpotopne živalske orjake v današnji dobi. Še ni prav potihnila zadeva z lohneškim strašilom, že se je zgodilo meseca februarja 1934 ob francoski obali nekaj, kar je prepričalo celi svet, da hrani morsko dno živalske prikazni, ki so bile doslej znanstvenemu svetu uganke in povsem nepoznane. Na obrežje Querquevilla pri Cherbourgu na Francoskem je morje naplavilo truplo 8 m dolge živali, ki je vzbudila velikansko začudenje in obnovila strastne razprave nedavnega časa o možnosti in nemožnosti predpotopnih pošasti. Profesor pariške naravoslovne fakultete Corbieere, ki je truplo preiskal, je sicer izjavil, da pripada žival bržkone zelo redkemu plemenu kitov, ki ga je pa vendar še dobiti v severnih predelih Atlantika, a tudi on ne zna pojasniti mnogih točk, ki že na zunaj ločijo to žival od kitov. Trup živali je modro-sive barve in pokrit s črnim, valovitim puhom, na straneh sta dve plavuti in ena na hrbtu, vrat je prilično 1 m dolg in razmeroma tanek, a na njem sedi precej majhna glava, ki je podobna kamelji glavi z ostrimi zobmi. Takšnega »kita« svet še ni videl, pač pa so prav očitne podobnosti med to živaljo in lohneško pošastjo, kakor so jo opisovali očividci in ki ji priznana znanost tudi ni hotela za nobeno ceno priznati obstoja in niti ne možnosti, da gre — čeprav ne za predpotopnega orjaka, pa vsaj za živalsko vrsto, ki je znanost doslej pač še ni utegnila upredeliti. Z najdbo čudne naplavine na querquevilleski obali pa je del srditega spora za lochneško pošast menda končnoveljavno rešen in sicer rešen v prilog ljudi, med njimi glasovitih učenjakov, ki so bili prepričani, da gre za neko novo, doslej neznano vrsto živali, ki so kolikor toliko v sorodu s pradavnimi orjaki. Obenem pa podaja ta najdba prvi stvarni dokaz za obstoj slovite »morske kače«, ki jo je šolska znanost toliko, časa zavračala v kraljestvo bajk. Bilo bi vendarle čudno, da bi bile pošasti, o katerih nam govore nešteta poročila očividcev iz vseh časov, samo plod lažnive domišljije. Saj so bili med očividci vendar tudi možje, ki niso imeli nobene koristi od tega, da bi se lagali, in ki so bili tudi dovolj hladnih možganov in bistrih oči, da bi ne postali kar tako žrtve utvar. Tudi o lochneški pošasti so trdili, da je samo plod domišljije kakšne stotine kratkovidnih in lahkovernih turistov, a ko jo je posnela, čeprav od daleč, tudi fotografska plošča, so morali njen obstoj vendarle priznati. Tedaj je zavladal izgovor, da gre pač za kakšno žival znane vrste, za kakšnega orjaškega mroža ali kaj podobnega. Skoraj je bilo videti, da se bo ta razlaga obdržala, čeprav večni neverni Tomaži tudi niso mogli navesti nobenega stvarnega dokaza za mroža in podobne razlage. Najdba pri Querquevillu je postavila celotno zadevo v drugačno luč. Neverni Tomaži morajo priznati, da obstojajo živali »iz kraljestva bajk«, in kakor marsikatera druga znanstvena stroka bo moralo tudi živaloznanstvo pristati na to, da je beseda »nemogoče« v znanosti in v naravi zelo dvomljive vrednosti. <small>_* Pripomba pisatelja iz dejstev najnovejšega časa.</small> <center> — — — </center> Istinitost peruanskega zaklada naj dokažejo naslednji zgodovinski podatki^*: Za raziskovanje zahodne obali Južne Amerike je bilo važno dejstvo, da je prekoračil španski pustolovec Balboa leta 1513 panamsko zemeljsko ožino v Srednji Ameriki in dosegel Tihi Ocean, Med potom je zvedel od prebivalcev o zelo bogati deželi ob morju južno od Paname. To je bila dežela Peru. Podal se je tja z ladjo, a se je moral vrniti. Potem so ga pa umorili. Preteklo je precej let, predno so izpeljali to trije možje, česar Balboa ni mogel. Ti trije so bili: Franc Pizarro, Diego do Almagro In duhovnik Ferdinand de Luque. A tudi tem se je posrečilo šele pri tretjem poskusu, da so osvojili to bogato in izborno organizirano državo. Peru je bila mogočna in zelo obljudena država, katero so ustanovili Indijanci iz rodu Inka (Inka = gospod, vladar). Začetek je zelo nejasen. Praoče Inkov je bil, kakor so trdili domačini, solnčni bog, ki je poslal po veri tamošnjih Indijancev na zemljo svojega sina ter svojo hčer, da bi jih učila obdelovati zemljo, graditi hiše in opravljati še razna druga potrebna dela. Vera v božansko pokolenje Inkov je bila ohranjena še ob prihodu Špancev. Člani rodu Inka so imeli na splošno mnogo večje pravice, kot drugi državljani. Bili pa so v manjšini. Najvišji bog Inkov je bil Pačakamah, ohranjevalec sveta. Za njim je prišel bog solnca. Temu je bilo posvečenih več velikih templjev. Eden največjih je bil na otoku jezera Titikaka. V tem templju so bili nakopičeni velikanski zakladi srebrnih in zlatih predmetov, ki so jih nanosili romarji tekom let. Ko so čuli Indijanci o bližanju zlataželjnih Špancev, so potopili vse zaklade v jezero. Podobno so storili prebivalci v dolini Orkos blizu mesta Kuzko. Vrgli so v jezero vse dragocenosti, med njimi tudi znano zlato verigo, katero je dal napraviti Vaina Kapah. Pozneje so večkrat poskušali Španci odpeljati iz jezera vodo, da bi našli te potopljene zaklade, a niso nikdar uspeli. In tako so največji zakladi Inkov še danes neodkriti. Manjših božanstev so poznali Inki mnogo. Verovali so, da je človek iz duše in telesa in da je duša neumrljiva. Po smrti začne človek drugo življenje. Dobri pridejo v nebesa, hudobni v pekel. Verovali so tudi v nekako splošno vstajenje. Svojim bogovom so darovali krotke domače živali: ovce, jagnjeta, domače zajce, ptiče, a tudi zelenjavo in blago. Niso pa odobravali človeških žrtev, ki so bile v navadi v Mehiki. Država je bila razdeljena v štiri pokrajine. Prestolica je bila Kuzko. Moško prebivalstvo vsakega kraja je bilo razdeljeno v desetnije z desetnikom na čelu. Pet desetnij je tvorilo višjo enoto, iz katerih so bili sestavljeni oddelki po 100, 500 in 1000 mož. Desetniki so morali svojim podrejenim pomagati v vsaki stiski. Bili pa so tudi javni tožniki (državni pravdniki) za prestopke in pregrehe, katere je zagrešil kdo iz njihove čete. Voditelj vsake čete, ki je zanemarjal svojo dolžnost, je bil hudo kaznovan. Zato so pazili vsi načelniki zelo strogo na dejanje in nehanje podrejenih. Dežela ni poznala lenuhov in potepuhov. Kazni so bile težke. Za najmanjši prestopek je bila določena smrtna kazen. Državni uradniki so zapisovali natanko vso novorojene in umrle osebe. V Peru je bila celo tajna policija, ki je imela nalogo, skrivaj opazovati izvrševanje zakonov v posameznih pokrajinah in o tem poročati. V zvezdoznanstvu rod Inkov ni bil kdo ve kako podkovan. Vedeli so pač, da se dovrši tek solnca v enem letu. Poznali so obe enakonočji, ki so ju obhajali zelo slovesno. Bali so se mrkov solnca in lune. V zdravilstvu so uporabljali puščanje krvi, čistilna sredstva in proti mrzlici kinin. Kar zadeva pesništvo, so poznali burke ter žaloigre, ki so jih uprizarjali na kraljevem dvoru, a tudi pesmi. Delali so posebne viseče mostove, ki so jih obnavljali v rednih presledkih. Glavno mesto Kuzko je bilo znamenito in lepo. Peruanci so ga imeli v veliki časti. V njem je bilo mnogo templjev in obilo velikih palač. Nekatere sobe v teh palačah so bile 15 m dolge in 7 m široke. V mestu so bile šole, v katerih so razlagali modroslovje, več gostiln za tujce, mnogo vrtov in utrdb. Največja utrdba je bila zgrajena iz velikanskih kamnov. Čudno je kako so mogli Indijanci, ki niso imeli železnega orodja, lomili velike skalo in jih prevažali po daljavah do Kuzka. Pred to utrdbo je bila velikanska skala, katero so imenovali »trudni kamen«. 20 tisoč Indijancev jo je privleklo na to mesto, da bi jo uporabili pri zgradbi trdnjave. Tam pa se je prekotalila na strmini in zmlela pod sabo 4000 ljudi, dokler ni obležala. Pokrajine in posamezniki so plačevali kralju davek. Zanimivo je, da Peruanci zlata, srebra in draguljev niso priznavali kot plačilno sredstvo. Z zlatom ni mogel nihče nič kupiti, ker ga je bilo preveč. Kadar je umrl kralj, so zazidali njegovo sobo, ne da bi kaj premaknili, kajti tak prostor je veljal za svetega. Lov je bil vobče prepovedan. Love je prirejal samo kralj v velikanskem obsegu ob določenih prilikah. Za gonjače je služilo 30.000 Indijancev. Peruanci so imeli pisavo na vozle. Imenovali so jo quipu. Na raznobarvnih sukanih nitih so delali različne vozle, ki so pomenjali razne predmete in dejanja. S to pisavo so lahko seštevali, odštevali in množili. Imeli so ljudi, ki so se bavili skozi celo življenje samo s sestavljanjem in razreševanjem vozlov. Pisava Inkov na vozle je še danes nerešena skrivnost. Taka je bila torej dežela, ki je pritegnila nase pozornost španskih pustolovcev. V začetku 16. stoletja je vladal v Peru kralj Vaina Kapah. Ta je dal izdelati za dan, ko bi dobil njegov sin ime, velikansko zlato verigo, ki je bila dolga 70 čevljev in debela kot zapestje odraslega moža. Radi tega je prejel sin ime Huaskar (= veriga). Tisto leto po tem dogodku je zbral kralj 40 tisoč vojakov, napadel kraljestvo Quito ter ga osvojil. Prvorojenko premaganega kralja je privedel domov in jo vzel za ženo. Leto pozneje mu je porodila sina Atahuallpa. Ta se je razvil v teku let v postavnega in pametnega mladeniča. Kralj bi mu bil rad zapustil vso državo, pa ni mogel, ker je bil prvorojenec Huaskar. Sklenil pa je proti običajem svojih prednikov, prepustiti Atahuallpi kraljevino Quito. Sporočil je ta svoj sklep sinu Huaskarju in ta se je vdal takoj. Vaina Kapah je dal na to zgraditi dve veliki cesti, ki sta peljali skozi vso deželo od severa proti jugu. Ko so gradili zadnjo, so prinesli kralju vest, da so se izkrcali na morskem obrežju tuji ljudje, kakoršnih še ni videl nihče. To je bil Balboa s svojimi ljudmi leta 1515. Od tega časa se ni podal Vaina Kapah na nobeden osvojevalen pohod več, temveč je samo skrbno in s tesnim srcem gledal na morsko obal. Spomnil se je bil stare prerokbe, ki je napovedovala prihod neznanih mož in ti bodo uničili peruansko državo in njene bogove. Bil je to podoben pojav kot v Mehiki. Domačini so bili radi te napovedi že vnaprej prepričani, da nič ne opravijo, in zato so bili manj odporni. To je zelo važno dejstvo za razumevanje podjarmljenja tako velikih in dobro urejenih držav, kot sta bili Mehika in Peru, s tako neznatnimi močmi. Kralj Vaina Kapah je umrl kmalu. Njegova sinova Huaskar in Atahuallpa sta vladala složno pet let. Potem se je domislil Huaskar, da je morda ravnal napačno, ko se je vdal očetovi prošnji in je prepustil bratu kraljestvo Quito, ki je pripadalo po vsej pravici njemu. Zahteval je od brata, naj prizna njegovo nadoblast, ker je ta tudi storil na hinavski način. Nato je povabil Huaskar Atahuallpa k sebi v glavno mesto. Atahuallpa je sprejel vabilo, a je dejal, da bo pripeljal s seboj veliko zastoptsvo iz vsake svojih pokrajin, da bo slavnost večja. Huaskar se temu ni protivil. Atahuallpa je dal ukaz vsem za orožje sposobnim moškim svoje države, naj se podajo z vsem svojim okrasjem in odlikovanji v Kuzko, da se tam poklonijo kralju Huaskarju. Skrivaj je zapovedal, naj vzamejo prikrito s seboj orožje. Odpravilo se je na pot 30.000 mož. Huaskarjevi poveljniki in uradniki so opazili, da je Atahuallpovih ljudi več, kot bi jih bilo treba. Sporočili so to kralju, ki je tudi zbral vojsko. V bitki, ki se je vršila kmalu nato, je bil Huaskar premagan ter ujet. Atahuallpa je pustil pomoriti vse kraljeve sorodnike. Mislil je, da je sedaj zagotovljen obstoj njegovi državi. To bi tudi bilo, da niso prišli Španci. Pohod nad Peru so pripravili Pizarro, de Almagro in de Luque. Zadnji je bil duhovnik in je kmalu umrl. Pizarro je bil doma iz kraja Truxillo na Španskem, kjer se je rodil okrog l. 1471. Vzgoje ni imel nobene. Pasel je doma svinje. Kmalu je ušel z doma ter se klatil po svetu. Leta 1510 je bil na otoku Haiti. Udeležil se je vseh večjih osvojevalnih pohodov v Srednjo ter Južno Ameriko. Izobražen ni bil, saj ni znal niti čitati in ne pisati. Pač pa je bil zelo izurjen bojevnik. Tudi de Almagro je bil nizkega rodu in prav tako neizobražen kot Pizarro. Obema pa je bilo lastno svojstvo takratnih ljudi, namreč krutost ter brezobzirnost. De Luque je bil le svetovalec, posredovalec in se je držal v ozadju. Prvi poskus je povsem ponesrečil. Leta 1526 so se podali ponovno na pot. Pizarro je odjadral iz Paname proti jugu z eno ladjo in 114 možmi. Uspeha ni bilo, ker je bil letni čas zelo deževen, in obala, kjer so se ustavili, močvirnata. Izkrcane Špance so napadli domačini in so jih mnogo pobili. Pizarro je odplul dalje. Kmalu za njim je prijadral na isto obrežje de Almagro, ki se je tudi moral bojevati. Ne dolgo za tem sta se sestala Pizzaro in de Almagro. De Almagro se je vrnil dvakrat v Panamo po nove čete. Med tem je silila večina Pizarrovih vojakov domov. Pizarro jih je odpustil. Ostala mu je prav neznatna četa. S to je prodrl do mesta Tumpiz, ki je že spadalo v državo Inkov. Tam je videl bogato z zlatom okrašen tempelj, velike palače, vrtove in neizmerne zaklade. Domačini so mislili, da so jih posetili bogovi. Pizarro se je vrnil nato v Panamo, kjer so sklenili, da gre na Špansko prosit cesarja Karla V., naj mu dovoli osvojitev države Peru. Pizarro se je res vrnil v domovino. Karl V. mu je dal naslov vrhovnega poglavarja peruanske države. Ob tej priliki je začel razdor med Pizarrom in de Almagrom, katerega Pizarro na cesarjevem dvoru niti omenil ni. Ko se je vrnil Pizarro v Panamo, se je odpravil proti Peru z dvema ladjama. Spremljali so ga štirje bratje. Vzel je seboj tudi mnogo konj. Leta 1531 so se izkrcali pod mestom Tumpiz. Od tam so poslali ladje domov in nadaljevali prodiranje po kopnem, kar je bilo zelo težavno. Osvojili so otok Puna, mesto Tumpiz in so tam blizu ustanovili naselbino San Miguel. Potem so šli dalje po pustem in neobljudenem svetu. Med potom jih je srečal sel ujetega kralja Huaskarja, ki ga je bil ta odposlal skrivaj s prošnjo, naj mu pomagajo Španci do pravice in prestola. Dva dni za tem je dospelo odposlanstvo kralja Atahuallpe, ki je imelo ukaz, pozdraviti belokožce kot sinove boga Virokoča, brata solnčnega božanstva. Poslanci so prinesli bogata darila: zlate posode, dragulje, živeža ter blaga za obleke. Prosili so Pizarra, naj neha s kaznovanjem prebivalcev Tumpiza, od katerih je bilo mnogo pomorjenih od belokožcev. Španci so nato odpotovali proti kraju Kazamarca, kjer bi naj srečali kralja Atahuallpa. Pizarro je poslal h kralju svojega brata Ferdinanda in še enega častnika, da pogledata, kako in kaj. Kralj ju je sprejel sijajno in je obljubil, da bo obiskal španski tabor. Vrnila sta se in poročala o velikem bogastvu, katerega sta videla. Pizarro je sklenil, da bo osvojil Peru na mah. Storil je nekaj podobnega kot Cortes v Mehiki. Ujeti je nameraval kralja Atahuallpo, da bi ga imel za talca. Ti naklepi niso bili nič manj drzni kakor Cortesovi. Hotel jih je izvršiti kar ob priliki prvega srečanja. Predno je prišel kralj s svojim spremstvom v tabor, je pripravil Pizarro vse potrebno za iznenadenje Indijancev. Jezdece, bilo jih je 60, je skril za zid, da jih Peruanci sploh niso videli. Pešce pa je razvrstil tako, da so lahko napadli domačine od vseh strani. Vse skupaj ni bilo ničesar drugega kot izvrstno pripravljen in skrajno predrzen roparski napad. Kralj Atahuallpa se je približal v zlati nosilnici. Obdajalo ga je 24.000 vojnikov. Ko je dospel, mu je takoj javil Pizarrov zastopnik, da se mora vdati cesarju Karlu V. in mu plačevati davek. Za tolmača je bil neki Felipillo, doma z otoka Pune. Slabo je poznal španščino in jezik Inkov. Vendar je razumel kralj, da tirjajo Španci Od njega nekaj velikega. Odgovoril je precej duhovito in odločno. Tedaj pa so Španci Indijance kar napadli in jim pričeli trgati z obleke zlate in srebrne okraske. Začel je boj. Takoj so pridrli za zidom skriti jezdeci, se zakadili v Indijance, posekali kar cele trume ter ujeli kralja. Vse to se je vršilo na velikem obzidanem prostoru. Indijanci so bili tako iznenadeni, da so pričeli divje bežati. Ker so imeli zasedene vse izhode Španci, so se zaleteli bežeči v obupu v zid, ga podrli ter ušli. Pizarro je dosegel svoj namen, kralj je bil ujet. Atahuallpa se je hotel odkupiti. Obljubil je Špancem toliko zlata, srebra in drugih dragocenosti, da bi napolnil veliko dvorano, v kateri je ležal vklenjen, do tja, kamor seže veliki mož z iztegnjeno roko. Pizzaro je bil zadovoljen. Kralj je poslal v vse pokrajine poslance, da bi nabrali zlato. Prinesli so velikanske množine zlata, vendar ni zadostovalo. Zato so šli po deželi Pizzarovi častniki, ki bi se naj prepričali na lastne oči, ali je sploh v deželi toliko zlata, da bi kralj lahko izpolnil svojo obljubo. Pizzarov brat Ferdinand je n. pr. poiskal velikansko svetišče boga Pačakamaha, kjer je bilo zlata na kupe. Tam so videli Indijanci železne uzde, ki so jih imeli konji v ustih in so mislili, da jim služi železo v hrano. Zato so prinesli konjem velike kose zlata in srebra, češ, da tekne bolje nego železo. Španci so jim rekli smeje, naj še prinesejo, ker so konji grozovito lačni. Drugi španski oddelek je jezdil na ogled za zlatom proti glavnemu mestu Kuzko. Med potom so zvedeli, kje je ujeti kralj Huaskar in so ga šli obiskat. Potožil jim je, kako grdo ravna z njim Atahuallpa in jih prosil pomoči. Španci so mu odgovorili, da mu ne morejo pomagati brez izrecnega povelja in so šli dalje v glavno mesto. Za Huaskarja je bil ta obisk usodepoln. Zvedel je zanj Atahuallpa in je dal ujetega kralja skrivaj umoriti. Huaskar je imel spravljene velike zaklade zlata in srebra. Pred svojo smrtjo jih je dal skriti. Pozneje so Španci njegovo spremstvo hudo mučili, da bi iztisnili, kje so skrita velika bogastva. Zaman! Tako je postal tudi Huaskarjey zaklad do danes nerazjasnjena skrivnost. Med tem je prispel na peruansko obrežje iz Paname de Almagro z veliko ladjo in številnimi vojaki ter se je pridružil Pizzaru. Na pobudo novodošlih, ki so pričakovali velikega plena, so postavili Atahuallpo pred sodišče in ga obdolžili, da zbira vojsko proti Špancem. Pred vsem je tlačil kralja v nesrečo tolmač Felipillo, ki je prevajal kraljeve odgovore nalašč napačno. Kralja so obsodili na smrt na grmadi. Ker se je dal pred smrtjo krstiti, so ga samo zadavili. Po smrti obeh sovražnih si bratov so bili Španci gospodarji vse dežele. Indijanci so bili kot čreda brez pastirja. Nastala je velika zmeda. Med Indijanci jih je bilo več, ki so se hoteli polastiti kraljevske krone. Pizzaro in de Almagro pa sta se napravila na pot proti glavnemu mestu. Imela sta z Indijanci več hudih bojev. Ko sta dospela v Kuzko, sta takoj začela pobirati zlato, kar ga je bilo dosegljivega. Naropala sta velikansko bogastvo. A tudi na španski strani se je pojavila huda zmešnjava. Zvedelo se je, da koraka proti Peru Alvarado, ki se je bil udeležil že Cortesovega pohoda v Mehiko. Cesar Karl V. mu je dal dovoljenje za osvojitev vseh pokrajin, ki so ležale izven Pizzarovega območja. Alvarado je imel s seboj mnogo vitezov in izborno opremljeno četo. Pizzara je zaskrbelo, kako bo. Poslal je proti Alvaradu Almagra s stotnijo vojakov. Ko sta se približala drug drugemu, sta bila nekaj časa neodločena, ali naj začneta boj, ali naj se pobotata, kar sta tudi storila. Alvarado se je obvezal, da bo skušal osvojiti pokrajine južno od Peru. Rad bi pa obiskal Pizzara in zato sta se podala oba v Kuzko. Med potjo sta imela krvave boje z Indijanci. Ko je zvedel Pizzaro, da se bliža Alvarado, mu je šel daleč naproti, da ne bi videl Alvarado sijaja in bogastva v Kuzko in se morda vendar le ne premislil glede odhoda. Srečanje je bilo zelo ljubeznivo. Alvarado se je odpravil po pozdravu po svoji poti. Med tem je dospel v Kuzko zakoniti dedič kraljevske krone Inkov. Imenoval se je Manko Inka. Zahteval je od Pizzara, naj mu pomaga na prestol. Pizzaro mu je to tudi obljubil, a je izvršitev obljube vedno zavlačeval, češ, da manjka še to, da se še ni izvršilo ono itd. Poleg tega so pričeli Španci sami razdeljevati posestva med seboj. Vse je kazalo, da starega kraljestva ne bodo več obnovili. Nasprotno! Pizzaro je dal mladega Inka zapreti v trdnjavo. Nato se je podal na morsko obalo, kjer je ustanovil ob izredno ugodnem pristanišču mesto Los Reyes (Sv. Trije kralji). To se je zgodilo leta 1534 na praznik Sv. Treh kraljev. Mesto se imenuje danes Lima. V Kuzko je pustil za mestnega poglavarja svojega brata Ferdinanda. Od Ferdinanda si je izprosil Manko Inka dovoljenje, da sme bivati v svoji palači v mestu. Naenkrat pa je zbral Manko Inka stare svetovalce ter poveljnike in jih pozval, naj prepodijo z orožjem Špance in obnovijo staro državno življenje. Na ta poziv se je zbralo v mestni okolici nad 200.000 Indijancev. Napadli so ponoči Špance, ki so zašli v hude škripce. Boj je trajal deset dni in obleganci so že obupali. Vrhu tega jih je mučila lakota. Nekega dne so divje napadli Indijanci, hoteč izsiliti odločitev. Nenadoma so se spustili v beg; zagledali so namreč v oblakih blestečo postavo na konju in z mečem v roki. Bil je sv. Jakob, zaščitnik Španije, katerega so poklicali obleganci v skrajni nevarnosti na pomoč. Indijanci so zatem napadli v noči, a so zopet zbežali. Prikazala se je namreč Mati božja z Detetom v naročju. Vojna je trajala še več tednov. Indijanci so pobili in razpršili vse oddelke, ki so hiteli obleganim na pomoč. Ko pa je prispel konečno s pohoda v neko oddaljeno pokrajino de Almagro s 470 možmi, so sklenili mir. Manko Inka se je umaknil v nedostopne skalne puščave in je živel tamkaj s svojimi sorodniki. Ko so se vršili ti zadnji boji s poslednjim vladarjem iz rodu Inka, je pa že zorel razpor med obema voditeljema španskih čet. Šlo je za delitev ozemlja. Ko je dal cesar Karl V. Pizarru dovoljenje za osvojitev peruanske države, mu je določil tudi mejo, namreč črto, ki bi šla nekaj več kakor 1000 km južno od Paname. Med zadnjimi boji z Indijanci je dospelo iz Španije Almagrovo imenovanje za mejnega grofa peruanskega z ozemljem, ki bi segalo od Pizarrove mejne črte kakih 1000 km proti jugu. Nesreča je hotela, da je ležalo mesto Kuzko blizu mejne črte. Imeti sta ga hotela oba. Začasno sta sicer sporno zadevo mirno uredila. Ko pa sta napodila iz dežele zadnjega Inka, je pozval Almagro Pizarrovega brata Ferdinanda, ki je bil glavar mesta Kuzko, naj mesto izprazni, ker spada v njegovo ozemlje. Ferdinand je odgovoril, da ne more brez svojega brata ukreniti ničesar. Vnela se je državljanska vojna. Almagro je ujel dva Pizarrova brata. Pizarro mu je ponudil premirje in mesto Kuzko v upravo, dokler ne razsodi o sporu cesar. Almagro je hotel boj. Ko pa je zvedel, da je zbral Pizarro v mestu Lima precej močno vojsko, se je začel pogajati. Ker se nasprotnika nista mogla zediniti, sta predložila spor patru de Bobadilla, ki je bil predstojnik usmiljenih bratov. Ta je razsodil, da mora Almagro izpustiti Pizarrova brata in odstopiti Kuzko zopet Pizarru. Miru kljub temu ni bilo. Moralo je govoriti orožje. Almagro se boja ni mogel več udeležiti, ker je že bil prestar. Gledal je z nekega griča potek bitke. Ko je videl, da zmaguje Pizarro, se je spustil v beg, a so ga ujeli nasprotniki. Ta boj se je vršil blizu Kuzka, v dolini, katero so imenovali Solnato polje, ker je bilo tam mnogo soli. Nato je zasedel Ferdinand Pizarro Kuzko brez boja. Sprva je hotel poslati ujetega Almagra k bratu v Limo in od tam na Špansko. Čul je pa, da ga nameravajo po poti šiloma osvoboditi in ga je obsodil na smrt. Almagro je milo prosil milosti ter odloga, Ferdinand ga ni uslišal. Samo to mu je ugodil, da so ga zadavili v zaporu in potem na glavnem trgu v Kuzko obglavili že mrtvo truplo leta 1538. Tudi Ferdinandu Pizarro se pozneje ni godilo dobro. Kmalu po Almagrovi smrti je obiskal svojega brata v Limi, kjer sta sklenila, da pojde Ferdinand na Špansko k cesarju poročat o dogodkih v Peru. Prijatelji so ga svarili pred to potjo. Kljub temu se je ukrcal na ladjo. Takoj ko je stopil na Španska tla, so ga vrgli v ječo in izpustili šele po 23 letih. Franc Pizarro je bival večinoma v novoustanovljenem mestu Lima ob morju. Bavil se je z ureditvijo osvojenih pokrajin. Vse mu je šlo po sreči. Tam je živel tudi Diego, sin na smrt obsojenega Almagra. Vedno je mislil na to, kako bi maščeval svojega očeta. Zbral je kakih 200 prijateljev, ki so govorili javno po mestu, da bodo obračunali za storjene krivice. Ko nekega dne Pizarro ni šel v cerkev, češ, da se ne počuti dobro, prejel je bil namreč tajno obvestilo, da ga nameravajo Almagrovi privrženci umoriti, so ga šli obiskat njegovi prijatelji ter uradniki. Zarotniki so videli živahno vrvenje v Pizarrovi hiši in so bili prepričani, da se pripravlja tamkaj nekaj zoper nje. Še isti dan so napadli hišo ter ubili Pizarra. Ko se je zgrudil težko ranjen, je začrtal z roko na tla križ, ga poljubil in izdihnil v starosti 75 let. Po Pizarrovi smrti je vladal nekaj časa v Peru mladi Almagro. Prišel pa je višji sodnik de Castro, ki je Almagra ujel in ga jo pustil obglaviti. Tako vidimo, da ni prinesla ta nesrečna pokrajina nikomur trajnega miru in zadovoljstva. Bogastvo samo še ne pomenja sreče. Španci so postopali v novi koloniji Peru kakor po drugod, namreč skrajno kruto. Tudi tu so razdelili vso zemljo med vojake in naseljence; domačini so ostali sužnji, katere sta trdo delo in izkoriščanje kmalu skoraj čisto iztrebila. <small>_* Zgodovinski podatki so posneti po Mohorjevi knjigi »Proti novim svetovom«.</small> <center> — — — </center> Iz kratke zgodovine peruanske države je razvidno, koliko zlatega bogastva je bilo svojčas tamkaj. Že res, da so veliko teh zakladov nenasitni Španci na ladjah odpeljali v Španijo. Mnogo dragocenosti pa je le ostalo doma. Iz starih ter novejših zlatih, srebrnih predmetov in dragih kamnov je nastal ponovni državni zaklad, katerega je zakopal kapitan Thompson na Cocos otokih. Takele podatke smo imeli o zlatu, ki že tako dolgo trdovratno kljubuje pod zemljo človeški radovednosti in pohlepu. Od osrednje-ameriške republike Costarica, kateri pripadajo Cocos otoki, je imela naša družba dovoljenje za dvig peruanskega zaklada pod pogoji, ki so bili ugodni za oba dela. Zelo razveseljivo za našo tretjo ekspedicijo je bilo dejstvo, da se je ponudil kot član avtomobilski dirkač Malcolm Campbell, katerega smo že omenjali, kako je imel dovolj brezuspešnega truda z na Cocos otokih skrito zlatnino. Campbell nam je razlagal, da bomo imeli pri iskanju težavno stališče radi neznosne vročine na otokih. Cocos otoki so glede podnebja povsem podobni Hudičevemu otoku ob obali južnoameriške Gujane, na katerem ima Francija svojo kazensko kolonijo. Radi prevelike vročine dela lahko človek le po par ur na dan. Govorijo, je trdil Campbell, da otočje ni neobljudeno. Skrivajo se baje na njem Indijanci kot čuvarji zaklada in je zažugana smrt onemu, ki bi zaklad našel in ga hotel naložiti na ladjo. On Campbell in njegovi tovariši niso zadeli na nobenega človeka na otokih in bodo pripovedovanja o skrivnostnih stražarjih le plod ljudske domišljije. Sploh nam je bil preiskušeni dirkač v marsičem dobrodošel s pametnimi nasveti z ozirom na preskrbo in opremo podjetja. Tokratna ekspedicija ni bila tako številna nego draga. Družbo je zastopal Edvard Roberts, pameten ter načitan gospod, dober poznavalec tropičnih krajev. Zdravnika nismo rabili. Malcolm Campbell se je priključil iz športne radovednosti, jaz kot strokovnjak za zemeljske plasti, starinoslovec Simon Parker in 25 krepkih, zanesljivih in neustrašenih delavcev, katerim so bile zasigurane prav dobre mezde. Slovo od zaročenke je bilo težavno, pa tolažila je naju zavest, da se bom najbrž kmalu vrnil in potem je ne bom več puščal same. V San Pedro smo se ukrcali na jahto »George Washington« začetkom marca leta 1927. Skoro 14 dni trajajoča vožnja po morju je potekla povsem mirno med običajnimi zabavami med tovariši na krovu in med opazovanjem morskih živalskih zanimivosti, katere sem že opisal ob priliki prve ekspedicije. Po izkrcanju nas in celotne naše precejšnje prtljage se je jahta vrnila z zagotovilom, da nas poseti po šestih tednih z najimenitnejšimi člani raziskovalne družbe. Saj takrat si bomo gotovo že na jasnem, kje da tiči zagonetni zaklad. <center> — — — </center> Izkrcanje v čolnih je šlo gladko. Coros otočje ima nekako naravno luko, ki je zaščitena in tudi morje ni preplitvo. Moram še posebej omeniti, da je imel seboj dirkač Campbell psička. Žival je že bila z njim na otoku, tekla je kar pred nami po kopnem in se je ustavila na mestu, na katerem je taboril njen gospodar, ko je brezuspešno iskal zakopane zaklade. Pes nam je bil torej kažipot in tudi mi nismo mogli najti za postavitev šotora boljšega in bolj zavarovanega mesta, nego je bilo svojčas Campbellovo. Ob potoku, ki se spušča iz skalovja, je bil najprikladnejši prostor za nočevanje. Cocos otočje mi je povedalo na prvi pogled, da je ognjeniškega izvora z raznimi votlinami ter kotlinami ob morski obali. Na sredini ne baš razsežnega otoka se dviga precej visoko skalovje. Na teh skalah so razločno vidne sledi o nekdanji stavbi, ki je morala stati na vrhu. Ustno izročilo pravi, da bi naj bile današnje razvaline preostanki nekdanjega poganskega templja. Med temi starimi zidinami bi se naj nekje skrival peruanski zlati zaklad, s katerim se je zatekel semkaj kapitan Thompson. Zemlja na vsako stran otoka je bila od vseh mogočih iskalcev razkopana ter premetana križ kraž, bolj plitvo in na mestih presneto globoko. Nekdo je celo prestavil strugo potoka. Najbrž je domneval, da je zlato kje pod potokom, je odpeljal vodo in iskal po strugi. Omenjeno so bili le prvi vtisi, ker hodili nismo po izkrcanju po otoku, saj smo imeli dovolj opravka s postavljanjem nočišča, spravljanjem prtljage in z urejanjem raznih malenkosti za bolj udobno ter daljše bivanje. Vsi smo bili tolikanj zaposleni, da niti pekoče vročine nismo neznosno občutili, dasi nam jo je slikal Campbell vnaprej kot pravi pekel, v katerem trpijo pod istim podnebjem francoski kaznjenci na Hudičevem otoku. Noč je ovila mahoma otok, a je bilo prezgodaj za počitek. Zbrali smo se krog ognja in Campbell, ki je prepotoval malodane celi svet, nam je postregel z mičnimi pripovedkami o samotarskih Robinzonih, katerih je celo v današnjih časih več v daljši soseščini s Cocos otočjem. Iznad Velikega Oceana se namreč dviga vse polno manjših otokov, ki so kakor nalašč za samotarsko životarenje po razbitju ladje ali tudi iz prostovoljnih nagibov. Povesti o Robinzonih, dasi stare, so vedno nove ter dražijo človeško radovednost. G. Campbell nam je pripovedoval o Robinzonu našem sosedu nekako naslednje: »Majhen otok na južnem koncu Južne Amerike, Juan Fernandez, na katerem prebiva danes nekaj ribiških družin in katere obiskuje parnik vsakih 14 dni, spada med najbolj znane otoke. Prevladuje prepričanje, da je stopil na omenjeni otok Robinzon Cruzoe in živel na njem samotarsko življenje, ki je prepleteno z najbolj privlačnimi doživljaji, dokler se ni preselil na večji otok Mas-a-Tierra. Na baš omenjenem otoku se je naselil v novejšem času nov Robinzon. Samotar se piše Hugon Weber. Med svetovno vojno je bil vržen na otok, je živel tamkaj nekaj časa, pa se je pozneje zopet vrnil, da bi ostal do smrti na otoku. Seve so danes življenske prilike povsem drugačne, kakor so bile v časih prvega Robinzona. Mas-a-Tierra spada k južnoameriški državi Čile, ki ga je uporabljala nekaj let kot kazensko kolonijo. Hugon Weber se je podal v notrajnost otoka, kjer skuša živeti življenje, ki bi naj bilo prepleteno z doživljaji. Naselil se je na 250 m visokem ter od skal zavarovanem prostoru. Najprej je moral posekati drevje ter izkopati visoko travo s koreninami vred. Ta košček zemlje, katerega je iztrgal divjini, je pričel obdelovati. Novi Robinzon je živel nekaj časa pod šotorom. Sklenil pa je, da si postavi kočo, kar je zahtevalo mnogo truda in znoja. Najprej je izkopal stavbeni prostor in je postopal pri gradnji kolibe ravno tako, kakor je opazoval domačine. Zmešal je zemljo, slamo in posušeno travo z vodo. Iz te zmesi je postavil zide, ki so se utrdili na solncu, kakor bi bili iz kamenja. Na otoku je vse polno divjih koz. Koze so morali nekoč pripeljati ljudje na otok. Živali so se zelo pomnožile in s časom podivjale. Lov na podivjane koze ni lahkota, ker posedajo izredno tenak sluh. Na Mas-a-Tierra ni ne kač, ne želv, pač pa zelo mnogo divjih golobov in na tisoče najlepših, čisto malih ptičkov, katerim pravijo kolibri. Po skalah ob obali otoka so še vidne votline, po katerih je iskal zavetišča prvi Robinzon. Danes izrabljajo te izdolbine ribiči kot shrambe za mreže. Življenje otočanov je zelo miroljubno. Nobeden ne plačuje davkov in se ne pritožuje radi javnih bremen. Jadrnica iz Valparaiso donaša samotarjem razne potrebščine. Vse je srečno ter zadovoljno. Pripovedujejo celo, da je bilo udobno na tem otoku tudi tedaj, ko so bivali na njem kaznjenci. Nemec Hugon Weber ne čuti niti najmanjše potrebe, da bi se preselil iz samote v civilizirani svet, kjer je eden drugemu v napotje. Na Robinzonovem otoku je še dovolj prostora!« Vedno znova smo tiščali v pripovedovalca, ki se je pustil naposled omehčati in je ublažil našo radovednost še z eno robinzonijado te le vsebine: »Angleški in amerikanski milijonarji, razvajeni, bogati postopači, pri katerih ne igra denar nobene vloge, hočejo nekaj videti, kar je videlo doslej le malo ljudi, da lahko pripovedujejo pozneje svojim prijateljem in radovednežem o izvednostih. Leta 1922 je morala ladja »Franconia« in leta 1923 parnik »Duches of Atholl« obiskati tudi otok Tristan da Cunha v južnem Atlantskem morju, ker je hotela videti večina potnikov pri vožnji Okrog sveta tudi to posebnost med otoki. V obeh slučajih je bilo izkrcanje nemogoče radi silovitih viharjev, a so doživljajev željni potniki vendar videli otok in nekateri pomorščaki, ki so zapustili parnika v čolnih, so obiskali otok ter pripovedovali bogati družbi, kaj so videli in s kom so govorili. Približno 1500 milj od otoka Sv. Helene, ki je najbližji sosedni ter obljudeni otok, leži od sveta pozabljena pustinja ne le izven črte pomorskega prometa, ampak tudi najbolj drzni ladijski kapitani se ogibljejo skalovja otoka. Na otoku prebiva 50 ljudi. Puščavniki životarijo siromašno življenje, čakajo mesece, da cela leta, dokler ne prispe kak parnik ali jadrnica, da jim pripelje živež ter pošto iz domovine. Prvi angleški lord admiral je izjavil v parlamentu, da ni bilo mogoče v zadnjih desetih letih prepeljati pošte iz domovine na otok Tristan da Cunha. V najnovejšem času je postalo v tem oziru nekoliko boljše. Vsako leto mora obiskati od otoka Sv. Helene ena bojna ladja tudi ta otok zapuščenih in spraviti tjekaj prehrano in pošto. Redko kedaj se prikaže še kak kitolovec, da bi vzel na otoku vodo, prehrano, krompir, sočivje in nekaj moke. Otok je bil odkrit leta 1506 od portugalskega admirala Tristana da Cunha. Do pasu je že tičal v močvirju. Kakor na povelje smo se obrnili ostali na pobeg, dokler nismo stali na trdnih gozdnih tleh. Pogledali smo za nesrečnim tovarišem, (ki se je trudil z vsemi močmi, da bi izkobacal iz močvare, a je le lezel vedno globeje. Zavedali smo se, da mu moramo pomagati, ga rešiti, le — kako za božjo voljo! Spomnil sem se, da imam za pasom pritrjen laso. Vrgel sem ga proti Heimdahlu, ki se je oprijel rešilne vrvi z močjo potapljajočega se človeka. Začeli smo vleči, pa naenkrat je nekaj zamigalo od drevesa smrti proti tovarišu. Brž smo uganili, da se kotali proti Heimdahlu orjaška kača, kateri pravijo anakonda. Doseže dolžino 10 m, ni sicer strupena, a zadavi ter zaduši vsako živo stvar. Pograbil sem puško in ustrelil proti kači, ki se je zakotalila zadeta po močvirju. Komaj je odjeknil strel, že je oživela cela močvarasta dolinica. Na stotine anakond je privrelo na dan z drevesa, iz močvirja, od vseh strani ... Vse pošasti so se valile proti nesrečnemu tovarišu, sikale do nas slišno in mu grozile z odprtimi žreli ... V nepopisnem strahu sem prepustil laso tovarišem, ki so vlekli z vsemi močmi, jas pa sem pošiljal med kače en strel za drugim ... Streli in zadetki so nekoliko zaustavili naval golazni, a še privabili več teh pošasti ... Komaj in komaj so izvlekli smrti zapisanega Heimdahla, da je stopil na trdnejša tla, jo ubral proti nam in kača v valovitih kolobarjih za njim. Po rešitvi tovariša gotove smrti so streljali v golazen spremljevalci in morili obupno. Šele tedaj, ko je bil na smrt preplašeni tovariš Heimdahl pri nas ob robu gozda, smo se spustili vsi v beg in z uprav zadnjo sapo dosegli konje in kažipote-domačine. Kače nam niso sledile v pragozd, a tudi mi se nismo upali, da bi si bili ogledali vrnitev pošasti k drevesu smrti. Indijanske pripovedke o dolini molka in drevesu smrti so se izkazale kot resnične. Je ta dolinica nekako zatočišče groznih kač, ki se klatijo po močvarah brazilijanskih divjin. Le na sredini doline so tla trdnejša in iz teh poganja, bogznaj koliko let staro drevo, po kojega vejah ter vrhih se plazijo meni in celotni ekspediciji nezabne anakconde.« Zaupani nam res strahotni doživljaj je bil edinstven in zanimiv. G. Roberts bi nam bil sigurno postregel še s katerim, da nas ni predramilo naravnost besno lajanje. Sicer mirni foka se je zaganjal v nekaj, kakor bi nas hotel svariti pred nevarnostjo. Pogreli smo znova govorice, da mogoče le čuvajo indijanska bitja zaklad, pa so ostala doslej zagonetno prikrita vsem belokožcem, ki so stopili na otok. Ni izključeno, da nas kedo res opazuje, zalezuje in preži na priložnost, da bi se nam osvetil. Pes ne bo lajal tja v en dan. Po dolgem razglabljanju smo se po umirjenju psa podali vsi na delo. Od morske obali smo nanosili peska in posuli z njim okolico daleč na okrog. Delali smo dobre tri ure, predno smo legli k počitku. Ščene je hotelo po naši vrnitvi za vsako ceno ven, je godrnjalo ter se repenčilo do posina jutrajne zarje. Spali smo dolgo v jutro in smo se še zbudili vsled premalo spanja skelečih oči. Naš kuhar, ki je vstal prvi in šel v potok po vodo, nam je javil, da je videl v pesku par sledi gole človeške noge. Nekdo je moral voglariti krog šotora, ko smo vsi spali. Po sveže natrošenem pesku je zavil k potoku in se odstranil po strugi proti morski obali. Naš ogled na licu mesta je potrdil kuharjevo izsleditev. Pripovedka o skrivnostnih čuvarjih indijanskega zaklada ni izvita iz trte. Naš čuječi foksl se tudi ni motil in ni lajal na luno. V očigled novi ter nevidni nevarnosti nas je vse spreletel strah. Sklenili smo, da bomo skrbno na straži. Ni šment, da bi ne razvozljali uganke z neznancem, ki nas opazuje v nočeh, zalezuje in bogznaj kaj namerava. Na vsak način smo obljubili, da bo vsak izmed nas višjih članov vsaj prve večere stražil od mraka do jutra po par ur. Taisti dan po odkritju zagonetnih stopinj smo ogledovali po otoku svet, o katerem je bilo količkaj upanja, da bi znal pod zemljo tičati zaklad. Izbranih šest mest smo označili s koli in tamkaj smo nameravali začeti s kopanjem in sicer počasi in z raziskovanjem zemeljskih plasti. Največ upanja smo imeli s par kotanjami nekoliko dalje proč od potoka, ki še niso bile razkopane in so nudile nekaka naravna skrivališča. Vse smo pripravili, da pričnemo drugo jutro s smotrenim delom in razkrijemo, ako se sploh kaj skriva pod zemljo in kamenjem na otoku. <center> — — — </center> Do tega mesta segajo lastnoročne beležke rajnega prijatelja Jožeta. Sklenil je pokojnikov dnevnik v angleščini g. Edvard Roberts in se glasi takole v slovenskem prevodu: »Usodepolno noč pred dnevom, ko bi naj bili pričeli z iskanjem zakopanega bogastva, je Campbellov foks zgodaj zvečer silil ven in hotel na vsak način med skalovjem proti vrhu hriba k razvalinam. Gospodar ga je pridržal s silo v šotoru, pač pa smo določili s kockami red, po katerem smo hoteli stražiti ter opazovati okolico celo noč. Tovarišu Jožetu je prisodila kocka stražo od 11. do 1. ure. Vsak je vzel seboj na opazovanje puško ter samokres. Kmalu po polnoči je padel strel iz Jožetove puške, nato njegov obupen klic in vse je potihnilo ... Strel in krik sta pognala na noge naš celi tabor. Iskali smo sem ter tja, klicali, iskali, a nikjer žive duše! Campbell je spustil od nestrpnosti drgetujočega psička, ki je zacvilil, zalajal in jo ubral v najhujšem diru med kamenjem proti vrhu. Med dvema skalama je obstal, zatulil bolestno v zrak in se ozrl proti nam, kakor bi nas vabil na ogled. Šli smo eden za drugim v prebridki zavesti, da je zadela tovariša nesreča. In res ... Prizora med obema pečinama ne bom pozabil nikdar! Ubogi Jože, ležal je na hrbtu, globoko v vratu mu je tičala strelica, obraz mu je bil strašno spačen, oči odprte, iz rane je curljala kri, s prsti se je zagrebel v smrtnem boju v pesek, puška jo bila dalje proč ... Precej časa smo stali krog mrliča nemi, prestrašeni vsled nenadne izgube ljubega tovariša, katerega je končala smrt, kakoršne si ne bi nadejal nikdo. Prvi se je upal k žrtvi Campbell. Potipal je inženerja na srčno stran in odkimal — prijatelj je že bil mrtev. Skušal je izvleči puščico, ni šlo lahko, moral je potegniti z obema rokama. Strelica je bila cela iz trdega lesa in opremljena s perjem. Ni bila izpihnjena iz cevi, ampak izstreljena s pomočjo loka. Iz zevajoče rane je počasi iztekala kri. Ko smo hoteli dvigniti truplo za prenos, je že bilo otrpnilo, kakor bi bil ležal mrlič nekaj ur. Brezdvomno je bila puščica zastrupljena in radi tega je zvil ude krč, ki se je spremenil v takojšnjo otrpnjenost. Po kolenih smo preiskali ter pretipali vse naokrog, da bi zvedeli za kako sled za skrivnostnim morilcem — ni nam uspelo. Nepojasnjeno je ostalo nam in bo tudi zanamcem: Na koga je streljal Jože in kedo ga je prehitel z izstrelom smrtonosne strelice? Tako žalostno in zagonetno preminuli nam je bil krvav dokaz, da nismo sami na otoku. Peruanski državni zaklad, ki se skriva bogznaj kje, je zastražen in sicer od potomcev starih Inkov, od Indijancev. Koliko jih je in kje da so, nismo niti skušali zvedeti. Jožeta smo naložili na čoln, ga prepeljali z zakladnega otoka na sosedni otočec, kjer smo ga zakopali in zložili nad grobom visoko piramido iz kamenja. Skrivnostna smrt je tolikanj prevzela naše delavce kopače, da so izjavili z vso odločnostjo, da ne bo prijel nobeden za kramp in ne za lopato. Peruansko zlato se naj skriva kje in kako globoko hoče, življenje jim je ljubše nego smrt! Z našo radijo-postajo smo odposlali v luko San Pedro klice, naj pride takoj po nas naša jahta, ker smo v nevarnosti. Prestavili smo po pogrebu naše bivališče z zakladnega otoka na sosednega, kjer smo ostali v prav dolgočasnem brezdelju do prihoda ladje. Opazovali smo gibanje na prejšnjem otoku dan in noč, a niti eden ni opazil kaj sumljivega. Odpeljali smo se praznih rok, spremljani od žalosti radi prebridke zgube ljubega tovariša in s sklepom, da nobeden od nas ne bo več stikal za zlatom, katerega se držita prekletstvo in smrt!« <center> — — — </center> Najnovejša časopisna poročila o skrivnostnem peruanskem zakladu na Cocos otokih pravijo, da zagonetno zastraženo zlato še ne bo imelo miru pred pohlepno človeško roko. Pripravljajo novo ekspedicijo iz Amerike. Najnovejšo raziskovalno opremo bosta vodila severni raziskovalec kapitan Frank Worsley in poročnik Jožef Russel Stenhouse. Prodreti nameravata do zaklada po povsem novih potih. Vzela bosta seboj elektromagnetične aparate, kakor tudi radio-valovne priprave, ki bodo takoj pokazale, ali je na kakem mestu večja množina kovine. Ti aparati so občutljivi na razdaljo 400 m. Če bi torej na primer potres tako prevrnil zemljo, da bi zaklad zlezel tudi 400 m pod zemljo, ga bodo ti aparati zasledili. Ekspedicija vzame seboj tudi letalo, s katerim bodo prinašali na otok živila. Če jim sreča na otoku Cocos ne bo mila, se odpeljejo raziskovalci na bližnje otoke, kjer je tudi zakopano zlato morskih roparjev. Poleg tega leži ob ekvadorijanski obali v morski globini velika španska ladja, ki so jo potopili morski roparji in na kateri je bilo naloženega mnogo zlata in srebra. Stenhouse in Worsley hočeta priti tudi do tega zlata. Pomenljiva za današnje razmere je sledeča ponudba: Oba morska junaka sta prejela na stotine pisem mladih deklet, ki so se ponudile, da bi sodelovale pri ekspediciji kot kuharice, natakarice in postrežnice. Toda na njihovo veliko žalost sta se raziskovalca postavila na stališče, da na njuni ladji ni prostora za ženske. e4psdc5wqflkrnv8udzlgy1ke27qxik 206970 206967 2022-07-26T13:26:17Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki Veliko odkritje Krištofa Kolumba je napotilo preko Atlantskega oceana še razne druge odkritelje. Med temi je bila pretežna večina takih, ki so se v domovini skregali z obstoječimi zakoni in bi jim naj bil novi svet pribežališče in obenem bi naj zadostil njihovemu pohlepu po naglem in nenapornem obogatenju. Skoro vsa odkritja ter pohode v Srednjo Ameriko so pričeli z otoka Kuba. S Kube je bil odposlan v Osrednjo Ameriko med prvimi Španec Ferdinand Cortes. Imel je nalogo: raziskati neznano ozemlje in stopiti s tamošnjim prebivalstvom v stik radi trgovinskih zvez. Cortes je bil vse drugo, le raziskovalec ter poštenjak ne! Ob Cortesovem času (med 1518 in 1519), ko je začel osvajati ta največji pustolovec Mehiko z ognjem ter mečem, so vladali tamkaj Azteki. Bili so bojevito ljudstvo, ki je prodrlo pred 200 leti od severa in si je osvojilo vso mehikansko ozemlje do morja. Mehikanska država Aztekov je bila kraljevina, v kateri je imelo glavno besedo poleg kraljeve rodbine vojaštvo, plemstvo, duhovščina in trgovski stan. Azteki so verovali v več bogov in v čarovnije. Bogove so častili med drugim s pogostimi človeškimi žrtvami. Imeli so celo slovstvo, ki se je nanašalo na zgodovino, vero in zvezdosloje. Poleg slovstva, pisanega v slikah, so znali precej ljudskih pesmi in pripovedk. Posebnost je koledar Aztekov. Njih leto je bilo razdeljeno v 365 dni ter na 18 mesecev po 20 dni. Znan jim je tudi bil vzrok solnčnega mrka. Posebnega povdarka je vredna vera v staro prerokbo, ki je napovedala Aztekom, da bodo prišli nekoč iz vzhoda beli bogovi (Azteki so bili indijanske — bakrene barve), ki bodo osvojili mehikansko državo. Na veliki četrtek leta 1519 je prijadral Cortes z 11 ladjami, 109 mornarji, 553 vojaki, 26 konji in 11 topovi v osrednje-ameriško luko Vera Cruz. Tamkaj so ga obiskali zastopniki Aztekov, da bi zvedeli za njegove želje. Cortes jim jo oznanil po tolmaču, da bi rad spoznal njihovega kralja, kar so mu pa odposlanci odklonili. Izročili so mu vladarjeve darove: zabojček poln zlatega, krasno izdelanega nakitja, in precej blaga iz belega bombaža. Na čast odposlanstvu je dal Cortes ustreliti iz največjega topa in jim je pokazal še drugo čudo — jezdece. Eden od Cortesovih vojakov je imel pozlačeno čelado, ki je posebno dopadla voditelju odposlanstva. Izrazil je željo, da bi to pokrivalo rad pokazal kralju Montezumi. Cortes je privolil v dar pod pogojem, da jo napolni z zlatom. Poslanci so odšli. Čez teden so se vrnili s kraljevimi zlatimi darovi: z eno zlato in eno srebrno ploščo, s čelado polno zlatili zrn, z mnogimi dobro izdelanimi zlatimi kipci, ki so predstavljali race, pse, opice itd. Podarili so mu še velike množine dragocenih tkanin. In baš ti dragoceni darovi so bili za Cortesa glavna vaba, da je sklenil osvojiti glavno mesto mehikanskega kraljestva, ki mora bliščati od zlata. Osvojitev, tedaj na čistem zlatu tolikanj bogate Mehike od strani Cortesa ni bila lahka, a mu je vendar uspela po srditih bojih in vsled popustljivosti ter neodločnosti kralja Montezume. Ko so se približali prvič Španci pod Cortesom mehikanski prestolici 8. novembra 1519, jih je sprejel kralj Montezuma pod baldahinom (nebom), ki je žarel od zlata, srebra in dragih kamnov. Montezuma je bil razkošno opravljen in istotako njegovo spremstvo. Špancem je bila odkazana v stanovanje velikanska palača, v kateri je bival prej Montezumov oče in kjer je bila očetova zakladnica. Cortesove sobe so bile polne dragocenih preprog. Ob Cortesovem prihodu je bil Montezuma star 40 let. Pri kosilu ali večerji so prinašali na mizo 300 jedi. Ko je začel vladar jesti, so postavili okoli njega lesene, a močno pozlačene stene, da ga ni videl nihče. Poleg nepopisno bogate kraljeve palače so bili nepregledni vrtovi, zverinjaki, delavnice zlatarjev, kiparjev in drugih rokodelcev. Kiparji in zlatarji so bili še tudi po vseh drugih mehikanskih krajih. Na trgu prestolice so prodajali med najbolj raznovrstnimi predmeti dragulje, zlate ter srebrne okraske. Do glavnega svetišča z velikanskimi dvorišči je vodilo 114 stopnic. Na vrhu je bila ploščad in na tej darilni kamni, na katerih so udirali s kamentimi noži človeškim žrtvam prsno votlino. Iztrgali so še utripajoče srce in so ga darovali bogovom. Žrtvi odrezane noge in roke so pojedli pri slovesni večerji, ostalo so vrgli živalim. V majhnem stolpu sta bila dva bogova. Vojni bog je bleščal od zlata in dragih kamnov. Pred njim so bile kamenite posode, v katerih so se še kadila srca pravkar žrtvovanih. Stene so bile ometane s strnjeno krvjo. Španci so zgradili v bivanje jim odkazani palači majhno kapelico. Pri iskanju primernega prostora so zadeli na zazidana in sveže prebeljena vrata. Ko so zid predrli, so videli, da imajo pred seboj vhod v zakladnico. Bilo je v njej toliko bogastva, o kakršnem do tedaj niti sanjal ni nobeden Evropejec. Španci so seveda molčali o najdbi in so udrtino zopet skrbno zazidali. Kmalu za tem so Španci Montezumo zvijačno ujeli. Kralj je zapovedal v ujetništvu vsem pokrajinam, naj pošiljajo Cortesu davke v zlatu. Sam je podaril Špancem vse zaklade, ki so bili v zakladnici, katero je odkrilo, kakor že omenjeno, Cortesovo spremstvo. Petina bogastva iz zakladnice je šla v blagajne španskega cesarja Karla V., petino je dobil Cortes, ostalo častniki in vojaki. Cortes se je moral nenadoma umakniti vsled upora domačinov iz prestolice. V objemu noči pred umikom je dal znositi vse zaklade v veliko dvorano. Ukazal je spraviti petino, namenjeno cesarju, na konje in prepustil svojim vojakom, da si je lahko vzel od ostalega zlata vsak, kolikor je hotel. Vojaki so pobrali mnogo, pretežno so pustili, ker niso mogli vsega nositi. Pri drugem Cortesovem prodiranju proti Montezumovi prestolici je Špancem leta 1521 po hudem boju uspela osvojitev. Z zavzetjem glavnega mesta je postala mehikanska država španska kolonija, katero so začeli Španci izkoriščati, hlepeč po vedno novih in novih zlatih zakladih. Iz povedanega in zgodovinsko dokazanega se da sklepati, kako neizmerno bogata je bila Mehika ob prihodu Špancev na suhem zlatu in drugih dragocenostih. Mnogo, mnogo bogastva so zlataželjni španski pustolovci spravili preko morja v Španijo. Glavne in največje dragocenosti so pred popolnim podjarmljenjem ter zasužnjenjem poskrili bogznaj kam azteški glavarji. Za temi skritimi zakladi so stikali skozi stoletja razni morski roparji in drugi tolovaji. Mnogo najdb se je posrečilo banditom, a jim niso prinesle zaželjenega blagoslova in blagostanja. Izkopane dragocenosti in zlato so sicer naložili na ladje, na katerih so križarili po morju v neprestanem strahu pred roko pravice. Vsled bojazni zajetja je poskrilo mnogo morskih tolovajev stare zaklade po samotnih ter do danes neobljudenih manjših otokih, katerih je vse polno po zapadnem Mehikanskem morju. O teh zakladih, katere so zakopali morski roparji, ki so pa bili prvotna last starih mehikanskih Aztekov, so neprestano krožile pisane beležke in ustna izročila, kje da so in kako bi jih bilo mogoče odkriti. Bogznaj koliko družb in posameznikov je bilo že ob življenje pri stikanju za zakopanim bogastvom po mehikanskih vodah. Še le po vojni so si stavili nalogo resni ljudje in cele družbe, da zberejo zgodovino ter ljudsko povest o zakladih starih Aztekov in jih spravijo na svetlo s pomočjo strokovno dobro opremljenih ekspedicij. Kratko očrtano je proučaval naš Dolgi Joža, predno so zbrali ter pripravili ekspedicijo, ki bi naj odkrila v Mehikanskem morju na samotnem otoku od morskih roparjev skriti azteški — zlati zaklad. <center> — — — </center> Za prevoz opreme je bila določena jahta (lažja ladja) »George (Jurij) Washington«. Poleg kapitana, dveh krmilarjev ter zadostnega števila mornarjev sta bila poleg Dolgega Jožeta na jahti družabnika zakladedvigalne družbe brata John ter Jack Stackleton, zdravnik, naravoslovec John Silvers ter starinoslovec Pedro Arch. Ladja je bila dobro preskrbljena z vsem mogočim. Vozili so seboj vse potrebno za filmanje izrednih dogodkov, živalskih posebnosti in sploh vsega, kar bi doživeli med vožnjo ter med bivanjem in iskanjem po samotnih otokih. Če bi tudi zaklada ne našli, bi naj pokril izkupiček za potni film vse stroške ekspedicije. Raziskovalci niso bili vezani na čas vrnitve. Vso odgovornost sta prevzela poleg ladijskega kapitana oba brata družabnika John in Jack Stackleton. Člani ekspedicije so se pred odhodom do dobra med seboj spoznali, da spoprijateljili, da bi bil eden drugemu v resnično pomoč za slučaj potrebe in nevarnosti. Začetkom aprila 1925 so ostavili gospodje Los Angeles in so se ukrcali na jahto »George Washington« v luki San Pedro, ki je pristanišče za Los Angeles. Po odhodu na prosto morje pustimo našega rudarskega inženerja, naj pripoveduje, kaj je na tej lepi vožnji po Mehikanskem zapadnem morju videl ter doživel, ker o trpljenju na tem prvem lovu na zaklad ne moremo govoriti. Beležke rajnega prijatelja o naslednji ekspediciji so pisane na udobno opremljeni ladji in radi tega jih prinašam po možnosti dobesedno po nemškem izvirniku. <center> — — — </center> »Mehikansko morje ob solnčnem vzhodu, skozi celi dan, ob zatonu solnca ter v mesečno zvezdnati noči je v aprilu nepopisno čarobno. Povsem mirna vožnja ob pišu prav lahne sapice, ki je preganjala noč in dan morečo vročino, je poživela nas vse, ki smo pluli s precejšnjo brzino, da doživimo med potjo ter na cilju nekaj posebnega, novega ter izrednega čemur bi se naj čudil celi svet. Vsi nezaposleni smo se rinili v kabino za zemljevide, kjer nam je razlagal kapitan, katere samotne otoke bomo videli, na katerih se izkrcali, da proučimo ter filmamo izrednosti. V prvi vrsti je naglašal, da se odlikuje Mehikansko morje glede morskih velikanov. Nekatere od teh redkih živali se podijo ter plavajo same še tod, druge zopet nastopajo v takih množinah, kakor jih je najti težko v kakem drugem morju na svetu. Morska žival hoče imeti svoj mir in baš v Mehikanskem morju ga ima. To morje je bolj izven prometne črte za potniške, tovorne ter ribiške ladje in radi tega se je zbralo tukaj vse, kar beži pred največjim sovražnikom ter uničevalcem živalstva, pred — človekom. Kapitan je nam slikal iz lastnega doživljaja, kako bomo kmalu lahko videli orjaškega morskega slona, ki je že povsod na svetu iztrebljen, le tukaj se še solnči po samotnem pesku otoka Guadelupe. Mehikanska vlada je namreč strogo prepovedala lov na tega sicer povsem nedolžnega morskega velikana. Srečali bomo morskega hudiča, čolnom ter lesenim jadrnicam silno nevarno ribo žagarico, velikanske morske želve, kite itd. G. kapitan nas je znal tolikanj navdušiti za pomorsko redko živalstvo, da smo kar koprneli radovednosti, kedaj in kje bomo srečali te iz drugih morij baš semkaj pribegle velikane. Zgodaj zjutraj me je poklical na krov pred solnčnim vzhodom naš fotograf Bili. Pokazal je z roko proti levi na zameglene obrise otoka, ki se je dvigal 1300 m nad morsko gladino. Še le proti poldne smo pripluli tako blizu, da smo začeli križariti krog severnega rta otoka. Pripeljali smo se pred samotni otok Guadelupe, katerega so si izbrali morski sloni za svoje poslednje pribežališče. Jahta je zmanjšala brzino, da bi ne zadela ob kako skalo, ob katerih so se odbijali valovi ter vprizarjali na vseh koncih ter krajih mično prikazen mavrice v najbolj solnčnem opoldnevu. Bližali smo se bolj peščeni obali. Skozi daljnoglede smo napenjali oči s krova. Zagledali smo na pesku par ogromnih črnih mas, ki so se mirno solnčile ter predajale počitku, ne meneč se za prihod radovednežev. Radi plitvine morja je morala ladja spustiti sidro dalje proč od otoka. Spustili so z jahte čoln na jadra. Prav vsi raziskovalci smo se odločili, da se popeljemo v čolnu na otok in si ogledamo od blizu živalsko redkost — morskega slona, ki životari tukaj v zadnjih preostankih nekoč po vseh toplejših morjih razširjenega mogočnega živalskega plemena. Pristanek z čolna nam je uspel brez vseh težkoč. Previdno smo se plazili preko skal proti onemu delu obali, kjer so se solnčili sloni. Že prvi pogled na dvanajstorico nam je povedal, da gledamo res nekaj predpotopno velikega. Vsak slon je meril od nosa do konca repa 3 do 5 1⁄2 m. Počivali so na pesku vsi v istem položaju in po 30 korakov eden od drugega. Če smo hoteli filmati mirno počivajočo družbo orjakov, smo jih morali razgibati na kak način. Metali smo po uravnavi filmskega aparata kamenčke v zaspance. Ogromne lenobe se niti zmenile niso za zadetke. Le nekako grgranje je bilo čuti iz njihovih globokih trebušnih votlin. Bližali smo se živalim od zadaj in jih skušali zbuditi iz spanja z debelejšim kamenjem. Vsi smo prasnili nazaj, ko je eden odprl žrelo, ki je bilo dovolj prostorno, da odgrizne z enim stisom človeško glavo. Slon se je postavil na prvi plavuti, začel tolči s ploskastim repom in je gledal jezno na nepričakovane motilce miru. G. John Stackleton je kot izurjen Amerikanec zavihtel laso, ki je svišnil po zraku in se zadrgnil slonu krog vratu. Vsi smo nategnili dolgo ter močno vrv, da bi zadržali besno grgrajočo žival in spravili nekoliko življenja v film: »Borba z morskimi sloni«. Naša skupna moč je zalegla toliko, kakor bi hotel eden človek z rokami zaustaviti navzdol se valečo veliko skalo. Pesek nam je zdrčal izpod nog, ko se je v laso ujeti slon obrnil in nas je položil vse z eno kretnjo po tleh. Nameril je glavo proti morju, začel je tolči z repom po pesku, upiraje se na prvi plavuti in siliti proti valovom. Pobrali smo se z vso naglico, hitro zagrabili za vrv, da bi jo omotali krog kake skale in bi vsaj na ta način nekoliko zadržali dobrosrčnega goljata. Vsi naši napori so bili zaman. Slon je nategnil krog skale omotani motvoz, ga odtrgal liki sukanec in izginil v penečem valovju. Kmalu po potopljenju se je zopet prikazal, se ozrl proti nam, odprl žrelo, posmehljivo zarenčal in je pričel briti norce iz nas slabotincev. Med tem, ko smo imeli opravka z enim slonom, se je predramila tudi ostala družina. Zapustivši begunca in ozrši se po drugih, smo zapazili, kako so čakali na nas, podpirajoč se s sprednjimi plavuti in bili visoki najmanj 2 1⁄2 m. Enajst razdraženih orjakov v nevarno zravnanem položaju ni bila šala! Živali so odprle na stežaj žrela, zagrgrale votlo, začele klopotajoče pokati s čeljustmi in mi junaki vsak za svojo skalo! Sloni so se vrteli jezno po pesku, iskali z očmi nevarnost in so se zakotali vsi v smeri proti fotografu, ki je še vedno vztrajal na svojem mestu in snemal naš boj z morskimi sloni. Živali bi ga bile razteple z aparatom vred v solnčni prah, da ni poiskal pravočasno kritja večje skale. Cela čreda se je zavalila proti morju, zginila v valovju, se prikazovala, pa zopet potapljala, dokler nam ni zginila izpred oči. Posnetke našega srečanja z redko morsko prikaznijo smo imeli na filmu. Naš namen je bil dosežen v polni meri. Zbrali smo svoje od strahu razmetane ude in odjadrali proti jahti, s katere nas je zasmehoval g. kapitan. Na jahti nam je pokazal kapitan leta 1874 tiskano knjigo o morskih sesavcih. Tamkaj smo čitali: »Z ladje »Mary Helen« leta 1852 harpuni-rani in ujeti morski slon samec je bil 5 1⁄2 m dolg in je dal 1000 l čiste masti. To olje je za mazanje boljše nego od kita in drugih večjih rib. V svetilki gori s svetlim, nekadečim in ne smrdečim plamenom. Radi neprestanega zasledovanja so te živali iztrebili in le zadnji ostanki so se zatekli v kaliforniške vode.« Mnogo pozneje so odkrili samotni, neobljudeni otok Guadelupe kot zatočišče teh orjakov, ki niso po svoji miroljubni naravi tako oboroženi, da bi se lahko ubranili človeškega preganjalca. Morski slon se bori samo med sotovariši. Ti boji so omejeni le na čas parenja in jih povzročajo samice, ki se strnejo takrat v cela krdela. Samci ženini se bojujejo med seboj za zmago. Samo zmagovalcu je priznano dostojanstvo, da se lahko imenuje očeta bodočega potomstva. V boju premagani samci se zatečejo na samotne peščene obali, kjer si lečijo rane in upajo v bodočem letu na zmago. Samica je mnogo manjša od samca in meri v odraslem stanju 3 m, med tem ko doseže lahko samec celo dolžino 6 m. Samica ima le po enega mladiča in traja doba nosnosti eno leto. Naravoslovci še danes ne znajo, kaj da je glavna prehrana morskega slona. V želodcih ubitih živali so našli razne morske rastline ter kamenčke. Pomorščaki pravijo, da si mora obtežiti morski slon, da se sploh lahko potopi, svoj ogromni trebuh s kamenjem. <center> — — — </center> Še le drugo jutro po posnetku našega »junaškega« srečanja s krdelom morskih slonov smo se odpravili z jahte na otok Guadelupe, da ga raziščemo, če morda ni služil kedaj kot zatočišče morskim roparjem. Morje v bližini otoka je globoko 5000 m. Otok sam obstoja iz ognjeniškega kamenja, je dolg 30 km in širok 3—11 km. Obal tvorijo proti morju navpične stene iz okamenele lave. Po sredini se razteza gorovje. Najvišja točka na severu je visoka 1350 m. Samo po pogorju poganja nekaj rastlin, ostalo je izsušena puščava, ki ne more preživljati niti skromnega kaktusa. Leta 1892 je pripeljala ladja »Melpomene« na otok čredo koz. Te so se razmnožile in se podijo še danes po skalovju v celih krdelih. Prehodili smo celi skalnati otok. Ko se je nagibalo solnce k zatonu, smo zapazili ob enem delu obale nekaj razklopotanih lesenih kočur in na pol razpadlo četverokotno poslopje, pozidano iz na solncu posušene opeke. Pred kakim dobrim letom so morali tukaj gospodariti mehikanski vojaki. Zadeli smo v zapuščeni naselbini na ostanke rdečemodrih uniform. Zidana stavba je bila bolnišnica. Krog nje so ležali raztrošeni deli postelj in steklenice, ki so vsebovale nekoč zdravila. Našli smo zdravniške instrumente, razpadlo operacijsko mizo, mehikanska podrapana sedla, kuhalne aparate, krampe itd. Na eni od na pol porušenih lesenih bajt smo čitali v španščini napis: »Po zakonu je prepovedan lov na morske slone.« Kaj nam je povedala zapuščena naselbina? Ali se je že mudila tukaj najbrž pred nami mehikanska večja ekspedicija, ki je tudi stikala za skritimi in med skalovjem zakopanimi zakladi? Na obe vprašanji nismo znali pravega odgovora. Opazili nismo nikjer, da bi bili pred nami kje razkopavali ter brskali med skalnatim svetom. Otok je brez votlin in razen omenjene opuščene naselbine nismo nikjer naleteli na od človeške noge shojeno stezo, ki bi bila pričala, da se je mudil človek dalje časa v tej ognjeniški puščavi. Vsi zbrani strokovnjaki smo si bili kmalu edini: na Guadelupe ni nikdo in nikdar skril kakega bogastva, še manj ga je kedo iskal ter našel. Celodnevno mučno plezanje ter torkljanje med kamenjem nas je vse toliko utrudilo ter prevzelo, da smo bili od srca veseli, ko je pozno zvečer zabrlizgala z ladje piščal in nas klicala k večerji in na potrebni nočni odpočitek. <center> — — — </center> Drugo jutro na vse zgodaj so dvignili sidro. V najlepšem vremenu smo nadaljevali vožnjo proti jugu po Tihem oceanu ali Mehikanskih vodah. G. kapitan nam je razlagal iz potopisnih knjig, da se peljemo po morju, ki mrgoli morskih volkov, velikih kitov in najbolj opasne roparice ter napadalke lesenih bark — žagarice. Žagarica ima ime po 2 m dolgi koščeni žagi, s katero je ubrani vsakega sovražnika, a tudi sama napade in z enim sunkom preluknja leseni čoln ali tudi manjšo jadrnico. Po kapitanovi razlagi so pripravili mornarji čoln ter vrv s trnekom. Vsi smo napeli skozi daljnoglede oči, da bi zapazili kje ob solnčnem vzhodu tolikanj opasnega morskega velikana. Fotograf je postavil aparat, da bi zaupal filmu boj z žagarico, kakor mu je uspel sijajno posnetek našega srečanja z morskimi sloni. Daljnogledi nam niso prinesli nikakega odkritja. Kapitan je bil mnenja, da se podijo najbrž ogromne roparice bolj globoko pod morjem, in radi tega jih ne vidimo. Predlagal je, da bo ustavil ladijski vijak. Za lov opremljeni čoln naj spustijo z ladje. Pritrdijo naj na čolnu trnek z vabo in veslajo v večjih ter manjših krogih krog rahlo se zibajoče jahte. Mogoče bo zagrabil ropar za globoko nastavljeno vabo, pričel bo srdit boj na življenje in smrt in tega bo mogoče, filmati z ladje tudi na daljšo razdaljo. Kapitanov načrt je bil odobren enoglasno. Šest mornarjev je znosilo v čoln vesla. Trnek je bil jeklen kavelj, debel kot prst in podoben malemu sidru. Privezali so ga na 250 m dolgo vrv. Za vabo so obesili 10 kg mesa. Trnek z vabo je nosil nad vodo velik lesen plavač. Vabo s trnekom so spustili 50 m globoko. Ribiška naprava je plavala spredaj in par metrov proč od čolna. Razven šestih veslačev sta se hotela udeležiti lova oba brata Stackleton in zdravnik, vsi ostali smo tvorili nestrpne gledalce. Čoln s posadko je zdrknil po morju, ribiško napravo je vlekel čoln spredaj in oči vseh so bile uprte v lesenega plavača, kedaj se bo zganil ter oznanil, da je pogoltnila nenasitna zver vabo z velikim trnekom. Dobre pol ure so dvigali veslači vesla in gnali čoln v lahnem poletu krog jahte. Naše oči so že bile trudne in solzave od prenapetega zasajanja pogleda v plavača, ko se je pognalo nekaj ogromnega in temnozelenega iz morskih globin ter zginilo z bliskavico pod vodo s plavačem vred. Veslači v čolnu so dvignili vesla, 250 m dolga vrv na kolobarju se je odvijala z neverjetno naglico in nevidna sila je vlekla čoln za seboj. Iz čolna smo čuli razna povelja. Razburjenost ribolova je dosegla višek. Šlo je za življenje ter smrt. Lahki čoln reže valove z besnečo brzino. Vrv je napeta liki struna in še vedno nevidna moč žene čoln proč od jahte dalje — dalje na odprto morje! Gledalci na krovu smo se držali nehote v strahu za tovariše za srce z zamolčanim vprašanjem na jeziku: Kaj, če se bo do pobesnelosti razpaljena zver, najbrž orjaška žagarica, naenkrat obrnila in bo s svojo 2 m dolgo žago presekala lahni čolnič na dvoje? Za trnek ujeti morski velikani se kaj radi branijo še na ta način, je razlagal kapitan, da zdrvijo v morske globočine globokejše nego je trakova vrv, in čoln se mora prekucniti. V takem slučaju je edina rešitev, da presekajo lovci pravočasno vrv. Čoln je vlekla pošast vedno dalje ter dalje in nikakor ni bilo opaziti, da bi omagala ali popuščala vsled bolečin ter napora. Naenkrat je spremenil naprej drveči čoln smer in se zasukal v polukrogu nazaj proti jahti, zopet nazaj, pa nazaj itd. Lahko trdim, da je trajal ples čolna naprej in v polukrogu nazaj par ur, ne da bi bilo opaziti zmanjšanje brzine ali kako popuščanje v napetosti vrvi. Naš prvotni strah in razburjenje sta se med tem toliko polegla, da smo si začeli krepčati želodec z jedjo in pijačo. Po natezanju za vrv je bilo po urah najsrditejšega boja spoznati, da se je obesil na trnek kak prav ogromen prebivalec morskih globin. Z nestrpnostjo smo čakali na trenutek, ko se bo prikazala žival vsled preutrujenosti na površju. Cukanje in rukanje vrvi je pričalo o najtežjem boju, katerega je bojevala ujeta roparica pod vodo, da bi se rešila ter znebila jeklenega sidra. Zopet je šlo s čolnom naprej, pa nazaj v polukrogu in na ta način je trajal boj med človekom in morskim velikanom od jutra do poldne. Krog poldne je zašumelo par sto metrov proč od čolna morje. Iznad gladine se je prikazala najprej dolga žaga in za njo velikansko telo žagarice. Še na površju se ujeta roparica ni udala zlepa. Z dolgim repom je udrihala po vodi, da se je morje zapenilo in je na ta način povzročeno valovje pljuskalo preko čolna in v čoln. Gledalci z jahte smo ponovno obledeli pri prizoru na ta zadnji, a presneto opasni smrtni boj strahotnega orjaka. Z enim udarcem z repom bi lahko žival prekucnila čoln, ali ga pa raztreščila z žago na dvoje. V tem slučaju bi popadali vsi ribiči v vodo in najhitrejša pomoč od naše strani bi bila brezuspešna, ker mrgoli tamošnje morje najbolj požrešnih morskih volkov. Na srečo ujeta pošast čolna v smrtnih bolečinah niti opazila ni. Z zadnjimi močmi je pač imela dovolj opravka sama s seboj. Brata Stackletona sta še merila vsak iz svoje puške, da poženeta ribi ob količkaj ugodni priliki eksplozivni krogli v glavo. Pri neprestanem guganju čolna sigurno streljanje ni bila malenkost. Bogznaj kolikokrat sta že podržala puški k licu, pa sta se morala zopet zlekniti po dnu čolna, ker je vlekla žival čoln naprej, ali je bičala z repom morje, da se je razburjalo v mogočnih valovih. Slednjič, po tako težkih zadnjih trenutkih, ki so nam bili cele ure, sta odjeknila iz čolna dva strela eden za drugim. Po dveh zadetkih se je morska pošast še enkrat potopila, a kmalu je izvrglo morje njen ogromni trup, ki ni več napenjal vrvi in se je pustil mirno vleči od veslačev. Ena popoldne je bila, ko so navijali po vijakih 1500 kg težko žagarico iz morja na jahto. Ko je visela prosto na škripcu, so jo še enkrat fotografirali od vseh strani, jo odsekali s kavlja, da je pljusknila v morje in bila V bogato južino krog jahte se podečim morskim volkovom, katerih ne bi utegnili niti loviti, saj jih je bilo preveč. Naši res junaški ter do konečne zmage vztrajni ribiči so bili po tolikournem najnapornejšem boju tako utrujeni ter duševno in teles-no izmozgani, da so pospali po par požirkih vina ter konjaka, kakor bi jih pobil. <center> — — — </center> Popoldne smo nadaljevali vožnjo in pred zatonom solnca smo bili deležni srečanja s takozvanim morskim hudičem. Od daleč smo čuli pri čisto jasnem ter vedrem vremenu nekako gromenje ter mogočno pljuskanje po morju. Nikdo si ni znal razložiti nenadnega pojava. Le gospod kapitan se je muzal naši radovednosti in je nas opozoril, da bomo kmalu videli samega morskega zlodeja, kateremu pravijo ribiči celo ljudožerec. Pospešili smo brzino ladje in hitro se nam je nudil prizor, ki nam je bil prav vsem, izvzemši glede morskih izrednosti preiskušenega kapitana, novost. Pred nami so se poganjale več nego 2 m iznad morske gladine v zrak črnkaste ploskaste mase, ki so merile v premeru nad 7 m. Ko se je to morsko čudo ter nestvor dvignil kvišku, je pljusknil zopet nazaj v morje in to zabavno skakanje sedmerih pošasti je odmevalo daleč naokrog liki grom ali močno streljanje. Morski hudiči so skakali pred nami kvišku ter se spuščali v morje in so zgledali, kakor bi se podili pred nami v igračkanju ogromni ter strašni netopirji. V čisti vodi smo zamogli slediti vsem posameznostim res čudnega ter nekako ponorelega skakanja ter pokanja po morju. Naenkrat se je spustilo vseh sedem velikanov kar naravnost za nekakim skupnim ciljem, zopet so se zaokrenili v krog in njih stranske plavute so kakor človek visoko zaštrlele iznad gladine. Morski vrag, je razlagal g. kapitan, je v daljnem sorodstvu z morskim volkom. V Mehikanskem morju mu pravijo manta. Iskalci biserov se ga bojijo bolj nego kateregakoli drugega morskega strašila. V občem je razširjena vera, da lahko objamejo te živali človeka s svojimi mogočnimi ter jadru podobnimi ploskvami. Na ta način povito človeško žrtev počasi požrejo. Znanstveniki so glede morskega zlodeja povsem drugega mnenja. Pošast ima radi tega papagaju podoben kljun, da odpira z njim ostrige, morske polže ter školjke in da o kakem ljudožrstvu ni niti govora. Vsi, ki so imeli posla s pošastjo, so si edini v tem, da je harpunirani in od človeka napadeni morski hudič v obrambnem boju ravno tako nevaren, kakor 10 m dolgi morski volk. Prikazen skakajočih morskih bognasvaruj smo filmali ter smo jih obšli v velikem polukrogu. Živali se niso prav nič zmenile za jahto in so mirno nadaljevale svojo igro do solnčnega zatona. <center> — — — </center> Po srečanju z morskimi vragovi je sledila mirna noč. Drugi dan smo pluli mimo Alijos skal, katere je zaznamoval na pomorskem zemljevidu po razlagi g. kapitana kapitan Markvina na vožnji proti Filipinskim otokom. Leta 1915 so štrlele tukaj visoko nad morjem v višine 4 skale, mi smo jih videli na naši vožnji samo 3. Od omenjenih skal smo brzeli proti RevillaGigedo otočju, ki obstoji iz 4 otokov. V morju ob teh otokih smo videli bogznaj koliko že opisanih morskih velikanov, orjaške polipe s po več metrov dolgimi ovijalkami ali rokami, morske volkove, leteče ribe in manjših rib toliko neznanih vrst, da tolikim in tolikim niti g. kapitan ni znal pravih imen. V Revilla skupini smo obiskali otoka Clarion in Socorro. Slednji je vreden posebnega omenka, ker smo tukaj filmali lov na velikanske morske želve. Ko smo se bližali otoku, smo zagledali dve v morju plavajoči orjaški želvi. Kapitan je pričel z razlago, da mu je dobro znano, kako mu je pripovedoval pred kratkim tovariš o tem kraju, kjer so srečali toliko v morju plavajočih želv, da so ovirale težak tovorni parnik pri vožnji. Povest o tako ogromnih množinah želv je vzbudila v želodcih vseh preiskušenih pomorščakov poželjenje po želvini pečenki, ki baje diši ter tekne na odprtem morju uprav izborno. Jahta se je ustavila pred otokom. V čoln sem moral radi telesne moči poleg fotografa in Jack Stackletona jaz, čeravno mi je bil lov na morske želve — španska vas. Znano mi je bilo iz knjig, da želve ob obali streljajo, harpunirajo, na morju speče obračajo na hrbte, jih pograbijo za zadnje noge in potegnejo v čolne, če niso pretežke. Pri spominu na moje znanje o želvah mi je bilo takoj jasno, da so me pozvali na boj s to morsko prikaznijo radi tega, da bi jo s krepkimi rokami obrnil na hrbet in jo obdržal za zadnje noge. Vse moje teoretično znanje o želvah je v praksi bilo nekoliko drugačno. Kakor sem omenil zgoraj, smo zagledali že z jahte dve prav veliki želvi, ki sta počasi plavali proti otoku. Ti dve smo dohiteli v čolnu in ugotovili, da se tiščata ena druge. Ako bi zagrabil eno, bo ušla druga. Je bilo treba zagrabiti obe naenkrat, za kar bi bil potreben še tretji korenjak, katerega nismo imeli v čolnu na razpolago. Čeravno smo že bili precej proč od jahte, so spremljali vsi na ladji naš lov z dušo in telesom. Vsak je kričal v nas kako drugo povelje. Želvi se nista niti zmenili za naš čoln in ne za vik ter krik z jahte. Z Jackom Stackletonom sva izmenjala par besed, ko smo bili že malodane tik želv. Jack je pognal z amerikansko spretnostjo s čolna laso, ki se je zadrgnil želvi krog vratu, drugo sem pograbil jaz iz čolna z vso močjo za eno zadnjo nogo. Komaj sta se začutili želvi v tuji oblasti, sta pri vsej navidezni lenobi z enim silovitim sunkom potegnili naprej. Sunek je bil tako močan, da se je čoln z glasnim štrbunkom prekucnil in smo popadali vsi v vodo. Z ladje so mi udarile na uho kletvice in krohot posmeha. Nekaj krepkih požirkov slane vode mi je vrnilo zavest, da sem se koj po štrbunku v morje ob obali otoka zavedel, za kom sem poslan in kaj da držim z desnico. Nisem imel časa, da bi se bil ozrl po okopanih tovariših na levo ter desno. Še krepkeje sem stisnil želvino nogo in se uveril, da me velika morska žival sama v strahu za lastno življenje vleče proti plitvini. S prsami sem še porival jetnika od zadej in ni trpelo dolgo, da sem začutil za seboj trdna tla. Segel sem še z levico pod plavajočo želvo, zbral vse moči, zasukal žival od desne na levo, na hrbet je morala leči in moja je bila. Spustil sem nogi, se zmotal želvi do vrata in jo izvlekel na kopno kakor srednje prostoren čoln. Z jahte so mi udarjali na uho klici: »Bravo, Joža!« in navdušenega ploskanja ni hotelo biti konca. Želva je cepetala z vsemi štirimi in otepala z vratom ter glavo, a ves napor je bil zaman, pretežka in prenerodna je bila, da bi se bila opomogla na noge in mi ušla nazaj v morje. Še le pri polni zavesti zmage nad sicer nedolžno živaljo sem se ozrl, kje so zaostali moji lovski tovariši in ali še drži gospod Stackleton svoj plen na lasu?! Veslači so še lovili vesla ter obračali čoln, Stackleton se je otresal na suhem preobilne mokrote, a brez lasa ter plena. Položaj se je kmalu preokrenil na dobro toliko, da so pristali čolnarji pri meni in mi je zaupal g. Jack, da že prehudemu prvemu pocuku ni bil kos in mu je ušla želva z lasom vred. Z združenimi močmi smo prenesli ugrabljeno žival v čoln in jo odpeljali živo na jahto, kjer sem bil oni večer jaz pri res slastni želvini pečenki junak dneva. Tovariši so nazdravljali moji res bolj izredni moči in bili odkritega mnenja, da bi zadržal najmočnejšega bivola, če bi ga zagrabil za roge. Prizor borbe Tirolca z orjaško morsko želvo je fotograf filmal in gotovo so bili po celi Ameriki pri pogledu na istino mnenja, da gre za navadno potegavščino, da bi obdržal človek pri nenadnem padcu v morje morskega velikana z izredno močjo v vodi, kjer je doma. Da je moj prvi ter zadnji lov na želve uspel, je samo slučaj, če pomislim na nevarnost, v kateri sem se nevede kretal, ko sem prestavil ude svojega rojstva iz čolna v skraja globoko morje. Tovariši so nam razlagali ter zatrjevali, da so vsi zatrepetali pri pogledu na nenadni prekuc čolna. Videli so dobro v čisti vodi krog otoka vse polno kar največjih morskih volkov, ki so prežali na kak slajši prigrizek nego so morske ribe. Angel varuh je zadrževal roparice, da niso planile neovirano nad nas in nas pogoltnile vse do zadnjega! Ob otoku Socorro smo počivali ob sidru eno noč. Drugi dan se je podalo več tovarišev na otok, ki je seve tudi ognjeniškega izvora ter neobljuden. Odkrili so na njem velik gaj divje rastočih figovih dreves ter manjšo podzemeljsko votlino brez vsakega pomena za cilj naše ekspedicije. Na otoku je manjkala vsaka sled, da bi se bili mudili na njem ljudje dalje časa. Je sicer kolikor toliko zelenja ter drevja na vseh dosedaj omenjenih otokih, ki pa izključujejo daljše bivanje na njih radi malaričnega podnebja v deževnih mesecih od oktobra do marca. Saj človek bi se prav lahko preživljal z ribami, ptic je dovolj in njihova jajca bi tudi bila užitna, a pobrala bi ga malarija, ki že neznosno gospodari ob obeh obalih Mehike, kaj še le v večmesečnem deževju po zapuščenih otokih, ki so v Mehikanskem morju vsi ognjeniškega izvora. <center> — — — </center> Od otoka Socorro smo usmerili jahto naravnost na pravi cilj našega potovanja, na otočje Las Tres Marietas, ki tvori skupino majhnih puščav, skalovja in brezmejnih globočin ter obsega na dolžino pokrajino 8 km. En otočec imenovane skupine leži ne daleč od mehikanske obale. Otoki so polni podzemeljskih večjih ter manjših votlin, od katerih bi naj bila ena, ki prikriva že dolgo — dolgo skrivnostni zaklad starih mehikanskih Aztekov. Že z jahte se je dalo s pomočjo daljnogleda razločiti, da obstoji skupina otočkov iz dveh plasti. Prvotno se je prikazala iznad morske gladine zgornja plast iz prav mehkega peščenca. Morski valovi, ki so se zaganjali v to plast, so jo tekom stoletij izjedli ter izvrtali, da je preostalo le še prevotljeno okostje. Temu razvoju je sledil ognjeniški dvig, ki je potisnil iznad vode debelo plast nepoškodovanega in od morja neizlizanega peščenca. Že od daleč se je dalo razločiti, da je podlaga tega otočja resnično mladega izvora, ki vsebuje še prav malo plitvih udolbin. Pred otoki Las Tres Marietas se je usidral naš »George Washington«. Na ladji je ostala samo običajna straža, vse drugo se je natrpalo v oba čolna. Vsak od naše družbe je hotel biti deležen preblaženega trenutka, ko bo odkrit zaklad in se bo lahko vsakdo prepričal na lastne oči, kaj da vsebuje in če gre res za večstoletne zlate predmete ter dragocenosti. Pristanek na otočju ni bil lahek. Povsod, kakor sem že omenil, vsled ognjeniškega pritiska navzgor strme peščene skale in le tu in tam kaka manjša v peščenec od valov izjedena udolbina. V eno teh udolbin sta se zatekla naša čolna. Splezali smo na suho in dosegli po presnetih mukah drago plast otočja, ki je morala biti prvotna in je kar posuta z votlinami ter prostornimi luknjami, katere so napravili tekom sto- ali tisočletij morski valovi, predno so se otoki dvignili vsled pritiska ognjeniške sile. Malodane vsak od udeležencev jo je ubral proti svoji votlimi v upu, da bo morda on prvi ter srečni odkritelj skritega zlatega bogastva. Skozi dobo bogznaj koliko let je nanosil veter na peščeno skalovje toliko prahu z mehiške celine, da se je ustvarila tanka plast rodovitne zemlje. Ta zemlja daje dovolj hrane nekaterim kaktejam, pritlikavim ter na gosto razraščenim divjim figam in raznemu grmičju, po katerem se je podilo ob našem prihodu vse polno strupenih kač vseh barv ter velikosti. K sreči na strupeno golazen nismo naleteli po votlinah, katere smo začeli preletavati kar križ-kraž. Jaz kot strokovnjak v poznanju zemeljskih plasti sem se lotil raziskovalnega dela previdno ter počasi. Na prvi pogled je bilo jasno, da ni bilo nikjer količkaj shojene steze in niti sledi ne o kaki poti, ki bi naj sploh bila kedaj v rabi. Posamezne votline so bile manjše, večje, srednje, ene nizke ter ozke, druge zopet prostorne in dolge po nekaj deset metrov. Stene so bile od morske vode, ki jih je umivala dnevno skozi tisočletja, močno uglajene. Treba še posebej povdariti, da je prepuščala vsaka udolbina toliko dnevne svetlobe, da ni bila potrebna električna žepna luč ali plamenica. Skrbno sem pregledal ter takorekoč pretipal od tal do stropa nekaj večjih votlin, ne da bi bil odkril kak znak, da se jih je sploh dotaknila človeška roka z dletom ali kakim trdim predmetom. Isto kot jaz so ugotovili vsi drugi, a kljub temu smo razbijali s kladivi ter krampi, da bi brezdvomno dokazali: Tod ni zakopaval in skrival zaklada nobeden indijanski Aztek in nobeden morski tolovaj. Številne udolbine ter votline so bile naravni pojav, za katerega se do našega prihoda ni zmenil nikdo in se tudi ne bo. Težavno je bilo plezanje od morja do vrha druge votlinske plasti, a še opasnejše spuščanje navzdol, ki pa je le uspelo po daljšem trudu brez vsake nesreče. Razočarani smo se vrnili na jahto in niti eden ni omenil pri večerji zaklada. Za drugi dan nam je preostal pregled majhnega otoka iste skupine, ki ne leži daleč od mehikanske obale. Tudi ta otočec je iz dveh plasti. Na vrhu gol brez vsake rastline in ob straneh pa precej bujno ozelenjen. Ko smo se odpravljali drugo jutro na raziskovanje, smo se podali v čoln le oba Stackletona, zdravnik in jaz z veslači. Ostalim je bil ljubši odpočitek na udobnem ladijskem krovu, nego plezanje, ter lazenje po peščenih — praznih votlinah. Vsakdo je bil do dobra prepričan, da je ustno izročilo o zakladih na teh otočecih debela izmišljotina. Mi smo pač veslali k zadnjemu otoku, da bi nam kedo ne očital, da nismo izpolnili v Los Angeles nam naloženega potovalnega programa. Pristanek ob otočecu je bil prav lahkoten in smo celo čoln lahko privezali za figov grm. Otok ima obliko stožca in je tvoril pred bogznaj koliko leti kapo ali klobuk bruhajočega ognjenika. Vlekli smo se navkreber, a ne levo in ne desno ni bilo tukaj običajnih votlin ter udolbin. Rasla je celo nekaka ostra trava, grmovje in figovi, na široko razkoreninjeni pritlikavci. Vzpenjali smo se v cik-cak-črtah proti vrhu, ki je bil gologlav nekaj metrov na široko krog prostornega — ugaslega ognjeniškega žrela. Lepo izdolbeno in precej široko žrelo je kazalo štiri navpične vhode. Morali so voditi globoko v notrajnost stožca. Dolgo smo počivali na vrhu ugaslega vulkana, predno je bil John Stackleton resnega mnenja, da naj dokažem pri pogledu na luknje v žrelo, kaj da znam. Navezali so me na vrv, nataknil sem na obraz masko proti morebitnim strupenim plinom, v žep samokres, v eno roko kladivo, v drugo pa električno svetilko z daleč segajočim žarometom ter telefon. Potegnil sem se previdno skozi najbližjo luknjo, ki je postajala od koraka do koraka prostornejša. Po spustu dobrih 40 m naravnost navzdol sem zadel na trda tla in posvetil krog sebe. Nahajal sem se v prostorni dvorani, v katero so vodile od zgoraj tudi ostale tri luknje. Že pri površnem pogledu je bilo jasno liki beli dan, da se je tukaj mudil človek in sicer bogsigavedi kolikokrat Peščene stene niso bile rogljaste, kakor je običajno pri žrelih ugaslih ognjenikov, gladko obdelane z dletom in raznim drugim orodjem. Prvo presenečeno odkritje sem sporočil potom seboj vzetega telefona na površje tovarišem. Kmalu so bili razven pri vrvi ostalih veslačev vsi trije pri meni v skrivnostni dvorani v notrajnosti vulkanskega žrela. Pričeli smo z orodjem raziskovanje uglajenih sten. Kazale so na več krajih z dletom usekane nerazločne risbe, ki bi naj bile pisava starih Aztekov. Raziskovali ter tipali smo na levo ter desno in res smo zadeli do globoko v stene izsekane štirioglate udolbine. Morale so biti nekoč grobnica. Vhodi so bili v prvotnem stanju zadelani, zadaj ubiti s silo in notrajnost vsa prebrskana ter izpraznjena. Našteli smo vseh grobnic 76. V vsako je bil dohod nasilno odprt, vse odneseno in še stene, strop ter peščena tla prekljuvana s kladivi ter dleti. Da gre v tem slučaju res za starodavne mehikanske grobnice, o tem so nam vpile povsod raztrošene človeške kosti ter lobanje. Napisov v skrivnostnih slikah nad vsako grobnico ni napravil kak navaden Aztek, ampak za taiste čase šolan znanstvenik. K večnemu počitku niso mogli biti skriti v ugaslem ognjeniškem žrelu navadni Indijanci, pač pa kralji, knezi ali višji duhovniki ter sploh imenitniki. Po šegi Aztekov zadnja počivališča njihovih mogotcev niso bila brez okraskov in brez dragocenih daril pokojnemu. Grobnice kraljev Aztekov so bile prave zakladnice in tako je moralo biti prvotno tudi v tem slučaju. Kedo je iztaknil to grobnico? Kedo jo je oropal do edinih ostankov človeških kosti? Ti dve vprašanji sta begali po naših glavah, ko je uganil Jack Stackleton naše misli in razlagal: »Mehika je bila vendar od prvega zavojevalca Cortesa do današnjega predsednika Callesa torišče revolucij, pobojev ter pokoljev od zgoraj navzdol. Finančno stanje Mehike je bilo, kar se tiče državne blagajne, vedno pod ničlo. Če hoče kedo vprizarjati krvave revolucije, rabi za to dobro plačano vojaštvo, orožje ter municijo. In vsega tega je bilo v Mehiki vedno dovolj. Razni mehiški predsedniki, generali in tolovajski poglavarji, ki so se pulili ter grizli na smrt za vladni prestol, so izdajali za prekucije pravo zlato. Zastonj in za nič vreden papir ne bo nikdo nosil življenja na trg za kakega trinoškega generala sumljivega izvora. Ali ne leži kot na dlani, da so se vršili najbrž vsi številni mehikanski prevrati s pomočjo zlata in dragocenosti iz azteških grobnic, ali bolje izraženo: zakladnic! Tudi v to ognjeniško žrelo je segel pred nami z roparsko roko kak mehiški prekucuh in si je natrpal žepe s suhim zlatom za krvavi ples med sorojaki.« Vsi smo pritrdili Jacku, saj tako se je gotovo tudi zgodilo, ker se nahaja otok ne daleč od mehiške obali. Vsekako smo došli prepozno in smo se morali zadovoljiti s tem, da smo poslali po fotografa, ki je posnel žalostne preostanke nekdanjega azteškega bogastva. Fotografirali smo tudi precej dobro ohranjene napise v nam neznanih slikah ter vijugah, da jih bo prečital pozneje kak vseučiliščni učenjak. Pregledali smo pred odhodom še enkrat izropano grobniško dvorano. Pri zadnjem ogledu je zadel zdravnik na več lukenj, ki so vodile še globokeje v notrajnost ugaslega ognjenika. Novo odkrite odprtine so nas zopet podžgale v upu: Kaj, če je pod prvo grobnico še druga in morda nedotaknjena? Brž so me spuščali po vrvi z že prej omenjeno jamsko opremo. Luknja je bila dolga, ozka kakor kak dimnik in je bilo prosto gibanje v njej precej omejeno. Z nogami in telesom sem lomil pri prodiranju peščenec, ki je torkljal po votlini navzdol pred menoj in štrbunkal v globokejšo vodo. Odkod voda na sredini žrela? Ko bi se spuščal v kapniško jamo iz apnenca, bi moral slej ali prej priti do vode. Ognjenik, peščenec in na dnu voda — te uganke niso šle v račun mojim dotedanjim izkušnjam. Glasni štrbunki v vodo so me opominjali, naj bom previden pri nadaljevanju pota, da kje ne utonem pri iskanju starih zakladov v zagonetnem podzemeljskem jezeru. Nalašč sem prožil kamenje, da sem iz njegovega štrbunkanja sklepal na bližino vodnega bazena. Navzgor sem telefoniral novo odkritje in jih prosil, naj me spuščajo prav previdno ter počasi, da ne zaidem v vodno past, iz katere bi ne bilo izhoda. Še par metrov globokeje ... Zabingljal sem prosto na vrvi in z nogami sem lahko klatil neovirano okrog. Spuščal sem se v večji prostor, ki je bil napolnjen z vodo. Še meter nižje in v oči mi je buknila od dveh strani dnevna svetloba. Visel sem le na vrvi brez vsake opore za roke in noge. Sedaj sem se ozrl pod se, kam in kako globoko še moram, da bom presodil obseg in površino vode. Pogled v globočino je mene tirolskega orjaka po telesu pretresel od nožnega palca do temena. Kar sem zagledal pod seboj, me je trenutno tako iznenadilo ter prestrašilo, da sem zaklical v telefon, naj me takoj izvlečejo. Pod menoj je mrgolelo krokodilov — velikih ter majhnih, ki so vsi odpirali na stežaj strašna žrela, ko se jim je bližala od stropa neznana prikazen. Na dnu ognjeniškega žrela, kar se tiče njegove iznadvodne površine, je bilo v izdolbini v vulkanski stožec morje, ki se je pretakalo skozi hrib od dveh strani. Zelo prostorna votlina je bila od solnca razsvetljena, da je bilo v njej svetlo kakor zunaj na prostem. A odkod grozni krokodili in to prav majhni ter veliki, na samotnem otoku, mi je še bila uganka, ko so me vlekli navzgor. Srečanje s krokodili ni začudilo tovarišev, saj jim jesaj jim je bila kot Amerikancem ta ostuzen nekaj bolj vsakdanjega. Naglo so si razložili zagonetko: Zakaj mešanica velikih ter majhnih? Krokodile ali aligatorje imenujejo v Mehiki kajmane. Po tamošnjih rekah je te grdobe vse polno. Kajman je kakor afriški ali indijski krokodil presneto nevaren človeku in živalim. Radi tega jih Mehikanci preganjajo, kolikor morejo, da bi vsaj zajezili njih razmnožilno silo. Žival se pa že po prirojenem nagonu skuša očuvati pred iztrebljenjem in radi tega si poišče za izrejo naraščaja samotne in povsem mirne prostore. In med mehikanska zatočišča krokodilskih mladičev spada tudi ta vulkanski otok, ki ni daleč od mehikanske obali in kajmani lahko nemoteno preplavajo razdaljo. Družba starih in mladih v skupni votlini znači, da so prišle odrasle samice obiskat svoja gnezdišča in bodo odpeljale lepega dne naraščaj z otoka proti izlivom mehikanskih rek. Jack Stackleton, ki je veliko potoval ob severnoameriškem veletoku Mississippi, v katerem je polno krokodilov, in po Braziliji in ob tamošnji največji reki Amaconas, je dodal zgorajnemu pojasnilu še naslednje: Otok Marajo leži ob izlivu reke Amaconas v morje. Otok tvori planjavo, ki obsega 10.000 kv. km in je last veleposestnikov in živinorejcev iz Brazilije. Na otok Marajo gonijo radi izborne paše številne goveje črede. Otok Marajo tvori posebnost, ker je tamkaj krokodilov, kakor menda nikjer drugje na svetu. Golazen ni nevarna v suhi dobi, katero prespi, pač pa v deževnem času, ko se spremenijo vse nižave na otoku v eno samo jezero in se umakne živina na višje ležeča mesta. Po naraslih potokih ter lužah se zaženejo krokodili za govedo, katero napadajo in si izbirajo predvsem mlade živali. Posebno jim gredo v slast kravji vimeni. Neprestano gladni krokodili uničijo na leto na tisoče goveje živine in je škoda zelo občutna. V deževnem času so pastirji napram krokodilom brez moči. Žival je tedaj živahna in se kreta po vodovju z izredne naglico. Maščevanje nad krokodili doseže vrhunec, ko nastopi suha doba in pribežijo poprej tolikanj grabežljive zveri v zadnje luže, se zarijejo v blato in so kakor bi bile na pol mrtve. Tedaj planejo nad nje pastirji s težkimi železnimi drogi. Začne se poboj teh škodljivcev v množinah. Kjerkoli naletijo na v blatu dremajočega krokodila, mu razbijejo lobanjo. Tej moriji prisostvujejo navadno lastniki čred. Računajo, da pokončajo pastirji vsako suho dobo najmanj 6000 odraslih krokodilov. Pobita krokodilska trupla bi razširjala strahovit smrad po otoku, a to nevarnost preženejo jastrebi mrharji, ki priletijo v celih jatah in obhajajo glasne gostije pri krokodiljem mesu. Kljub temu uspehi pokolja med krokodili niso bogznaj kako veliki. Toliko živali le ubeži, se skrije, preživotari za nje nevarni čas in začne v deževju svoje uničevalno delo med govedo. Treba še pomisliti, da se krokodili naglo množijo. Začetkom suhega časa zleže samica po 260 jajc, jih skrije kam pod listje in prepusti valenje solnčnim žarkom. Tudi jajca uničujejo pastirji in se prirejajo na otoku cele ekspedicije, ki stikajo za krokodilovimi gnezdišči. Krokodilovo gnezdo je lahko izslediti. Pred izvalitvijo dela krokodilček v jajcu tak ropot, da ga je daleč čuti. To trkanje opozarja zatiralce, kje so skrita jajca tolikanj škodljivega in nevarnega bodočega požeruha. Celo to se dogaja, da v vroči dobi stari krokodili radi pomanjkanja prehrane lazijo za lastnimi jajci in jih požrejo v skrajni sili zelo mnogo. Vsa razna uničevalna sredstva so nezadostna, da bi krokodiljo nevarnost zajezila, kaj še le povsem odstranila!« Po ugotovitvi dejanskega stanu so se spustili moji tovariši po drugih luknjah po vrveh v krokodilovo jamo in so se prepričali na svoje preizkušene oči, da so bile njih domneve pravilne. Lepega dne so bo pognalo celo ogromno gnezdo v morje in plavalo proti obali Mehike, da se porazdeli na posamezne reke in ojači z mladiči že itak neznosno kajmansko šibo božjo. Sklenili smo, da bomo počakali ob Krokodilovem otoku, da filmamo odhod kajmanov. Pri tem sklepu smo se vsi pošteno urezali, ker smo pozabili, da bi se takale krokodilova procesija prav lahko odigrala v noči. Ni bilo treba dolgo čakati na romanje kajmanov. Do zadnjega komada posrečeno so jo popihali v noči po našem prvem srečanju s to golaznijo. Drugo jutro je bila votlina prazna in mi prikrajšani poleg azteških zakladov še za zanimiv film odhoda kajmanov iz vališča. <center> — — — </center> Naša prva ekspedicija je končala ob otočju Las Tres Marietas od družbe ji naloženo nalogo. Odkrila ter filmala je med vožnjo marsikatero živalsko zanimivost in posebnost. Res, da ni dvignila zaželjenega zlatega zaklada, a se je prepričala, da je obstojal in kje se je skrival. Vrnili smo se po poti, po kateri smo se pripeljali, seve brez pristankov. Videli ter srečali smo na povratni vožnji morske velikane, pošasti in manjše prebivalce vsestransko zanimivega Mehikanskega morja. Srečno in ob najlepšem vremenu smo se usidrali v domači luki San Pedro, odkoder smo bili kmalu v Los Angeles, kjer so že komaj čakali na poročilo o naših doživljajih in najdbah. Po razvitju res sijajno posrečenih filmov so sledila predavanja za predavanji, za katera smo želi vsi člani ekspedicije navdušena odobravanja. Naša družba je bila zadovoljna z izvirnimi filmi po naravi, saj so obetali poleg kritja stroškov še lep dobiček. Po daljšem odpočitku smo prejeli od družbe nastavljeni strokovnjaki drugo nalogo: Pripraviti znanje in proučiti prikladnost opreme za drugo ekspedicijo. Ta bo mnogo težavnejša od prve. Raziskovalci bodo morali na volovskih vpregah preko brazilskih step, pragozdov, skozi popolnoma neraziskane divjine do še neizrabljenih zlatih polj v Matto Grosso med južnoameriškima državama Rolivija in Paragvaj. Prva ekspedicija je trajala na udobno opremljeni ladji dober mesec, druga je bila predvidena na več nego eno leto. Prodiranje od mesta Rio de Janeiro naprej v neznani svet bi naj pričelo decembra 1295. <center> — — — </center> =='''II. del.^*'''== Par mesecev brezskrbnega odpočitka je minulo hitro. Treba se je bilo lotiti resnega pripravljalnega dela za drugo raziskovalno ekspedicijo, koje namen je bil: Družbi zasigurati z odkritjem še neizrabljenih zlatih poljan težke milijone za bodočnost. Pred vsem moram beležiti dvoje pripovedovanj dveh davno žalostno preminulih iskalcev zlata, ki sta videla nagromadeno zlato, a ga nista mogla odnesti ter izrabiti radi bolezni, nepopisnih naporov in pomanjkanja spremstva. Oba sta končala eden med Indijanci, drugi med iskalci dijamantov, ko sta videla obljubljeno in z zlatom prevlečeno deželo ter sta zaupala rdečekožcem in belim, kje jo je treba iskati. <small>_* O drugi ameriški ekspediciji skozi pragozdove in Matto Grosso do novih zlatih polj v Južni Ameriki je izšlo od nemških in angleških članov ekspedicije v zadnjih letih par zanimivih potopisov, o težavah ter grozotah po neodkritih pokrajinah Brazilije.</small> <center> — — — </center> Indijanci med brazilijanskima rekama Rio des Mortes (reka smrti) in Rio Culisehu pripovedujejo to-le: »Že mnogo deževnih mesecev (v Braziliji dežuje od oktobra do marca) je minulo, odkar se je mudil pri nas belokožec. Glava in njegov obraz sta bila pokrita z dolgimi lasi, ki so bili enake barve kakor kamni, katere je imel seboj, rumeni in blesteči. Njegovo telo je bilo raztrgano od ran. Njegove oči so gledale, kakršnih nismo videli nikoli poprej. Znano mu je bilo, kako imenujejo priprosti Indijanci ogenj, veter, vodo in reke. Govoriti je znal indijanščino. Ko je videl, da gre z njim na smrt, je poklical k sebi poglavarja ondotnega plemena in glavarjevega sina ter rekel: »Daleč proti polnoči, tam, kjer pošilja Rio Ksingu četrtič svoje vode v globočine ter jih žene potem v velikem kolobarju na desno, je treba reko zapustiti in potovati na desno, vedno naravnost. Le kar dalje naprej, kakor daleč sega pogled. Pozneje bodo ovirali potnika hribi. Nato tudi cilj ni več daleč ... Dolga je pot do tja in več nego enkrat se mesec spremeni. Malo divjačine je v oni pokrajini, smrt se smeji potniku skozi veje dreves. Kdor je dosegel cilj, bo našel pesek in kamenje iste barve, kakor jo poseda solnce in kakršno iščejo belokožci ... Belokožec je potegnil kos zlate rude izpod razcapane obleke, držeč ga na dlani v luč ognja, in je dostavil: »Velike so množine peska ter kamenja, a krog njih prežita strah in pogin. Z velikim spremstvom sem se podal na pot, vrnil sem se sam, da umrem pri tujih Indijancih ... Sporočite moje besede belim ljudem, ki bedo prišli k vam ...« Mnogo deževnih mesecev je zatonilo od tedaj. Oblaki so zatemnili nebo, bilo je mokro ter mrzlo, dokler ni prisvetilo nad Indijance blesteče solnce. Glavar je umrl, njegov sin se je postaral, odkar je dospel k tamošnjemu indijanskemu plemenu belokožni tujec in — umrl tamkaj ...« <center> — — — </center> Drugo ustno izročilo o potovanju proti bajnim zlatim poljanam je mnogo daljše in se glasi: »Mnogo let je minulo, ko sem se priključil ekspediciji, ki se je odpeljala navzgor po reki Amaconas. Sem Mehikanec in vzeli so me radi seboj. Star sem bil 25 let. Mornarji, ki so prihajali v naše mestece, so pripovedovali o tujih pokrajinah pravljične reči. Govorili so o Braziliji, ki prikriva neraziskane tajnosti, kjer leži na zemlji na mernike dijamantov in zlata. Zemlja hrani tam neizmerna bogastva, pa jih tudi čuva skopo v svojem črnem krilu in jih je težko iztrgati. O nevarnostih na potovanju do zlata in dijamantov niso pravili. Nasprotno — zasmehovali so težkoče v zavesti svoje moči in zmage. Nevarnosti, s katerimi se je mogoče boriti iz oči v oči, niso naši najhujši sovražniki. Za potnikom plazeči se strupi so: bolezni, dež, vročina, kužno izhlapevanje pragozdov, golazen in žuželke. Tega se treba bati. Podali smo se na pot, bilo nas je šest. Z orožjem, s strelivom in z dobro obutvijo preskrbljeni, smo upali na gotov uspeh, čeravno smo imeli v sebi klice pogina ob nastopu potovanja. Nismo imeli seboj spalnih mrež, ne mrežic proti pikom komarjev ali moskitov, tudi premale količine kinina proti mrzlici smo vzeli na pot. Naš cilj so bile pokrajine ob reki Amaconas, kjer smo hoteli odkriti velike zlate zaklade. Veletok Amaconas smo dosegli brez posebnih težkoč. Veličastno vali reka vseh rek svoje vode skozi obširne pokrajine, dokler je ne sprejme morje. Če plavamo po valovju reke Amaconas navzdol, vidimo, kako stopajo njena obrežja vedno bolj vsak sebi, dokler ne zameglijo v daljavi in se nam dozdeva reka kakor morje. Človek obstoji začuden, ko zagleda, da deli reka Amaconas neizmerno pokrajino v dva dela. Če se približamo njenemu obrežju, se nam nudi redka slika najživahnejšega rastlinstva. Povsod visi tuje — bajno cvetje. Globoko v temno vodo se spuščajo ovijalke in orhideje gorijo v zelenju gozda. Zgradili smo dva čolna in smo veslali navzgor po reki. Naše dela navajene roke so pokrili kmalu mehurji, ki so nas ovirali. Ti mehurji lahko stanejo človeka ob reki Amaconas življenje. Kače nas niso ogrožale, čeravno smo jih videli zelo mnogo. Proti kačjemu piku smo bili zavarovani s trdo tkano obleko. Sploh pa kača napade redko človeka, če je ne draži ali ne splaši. Krokodili, katerih je kar mrgolelo po blatu na obrežju, se niso niti zmenili za nas. Naš najhujši sovražnik so bile majhne mušice, ki so gospodarice onih pokrajin. Neprestano so nas pikale in nam vbrizgavale malarijo — mrzlico, ki nam je slabila telo in duha. Edino meni je zavratna bolezen prizanesla, a tudi tovariši niso mislili, da bi radi malarije prekinili potovanje. Iz veletoka Amaconas smo krenili lepega dne v eno izmed njegovih brezštevilnih stranskih rek, ki se najbrž imenuje Rio Tapajos. Tudi ta se je razdelila s časom in mi smo veslali navzgor proti reki, kateri nismo znali imena in ni bila zarisana na nobenem našem zemljevidu. Že cele mesece smo bili na potovanju. Doživeli smo marsikaj novega ter zanimivega, vedno hujše je gospodarila mrzlica in nismo imeli več kinina, da bi jo bili ugnali. Nato je pričelo deževati in kar preko noči je narasla reka v deroč veletok, kojega vode so valovile seboj izkoreninjena drevesa. Izključeno je bilo, da bi se bili borili proti toku. Opustiti smo morali misel na daljne prodiranje. Imeli smo dovolj opravka, da smo čuvali čolna, sicer bi se bila prevrnila. Gnana od deroče vode, ogrožena od drevesnih debel, sta drvela v divji vožnji navzdol po peneči se reki. Naenkrat — ovinek. Pogozden jezik je molel v reko. Čeravno je bila voda na desno prosta omenjenega jezika in je valovila neovirano naprej, je vendar vlekel ta nesrečni pomol zemlje tok reke k sebi in tamkaj se je vrtuljil velikanski vrtinec. Debla, divje zamotano vejevje, sredi med to navlako naša čolna in oba je vleklo proti vrtincu. Napeli smo moči, da bi odrinili čolna v prosti tok, a je bilo vse zastonj. Čolna sta bila preveč obdana od orjaških pragozdnih debel, tiralo nas je z neugnano silo v pekel razbesnelih naravnih moči. Vsi prestrašeni smo zagledali, kako se je urinilo med oba čolna mogočno deblo in nas je razdvojilo. Vsak trenutek se je lahko eden čoln, ki se je zapletel med vejevje krone, prekucnil. Vendar — zapleteni čoln se je sukal nad množinami vode, veje so ga porivale vedno dalje proč od debla, dokler ni dosegel sredine reke, prosto vodovje in je oddivjal rešen navzdol po reki. Drugi čoln, v katerem sem tičal jaz, so gnali valovi vedno bliže proti vrtincu. Samo malenkost nas je ločila od njega. Videli smo že, kako je zatonil čoln s tovariši v daljavi ... Ali so se rešili, ali so utonili ...? Nikdar nisem zvedel ... Naš obup je postal še večji, ko smo opazili, kako se je drevesni orjak, ki nas je bil poprej razdvojil in iz kojega območja smo se hoteli osvoboditi, naenkrat zasukal in odplaval proti sredini reke. Ko bi se le bili oprijeli njegovih vej, bi nas bil potegnil seboj! Zamudili smo rešitev! Naša prizadevanja, da bi dosegli drevo, so bila brezuspešna. Vrtinčasto valovje je zagrabilo naš čoln in je začelo z njim plesati v velikem kolobarju krog glavnega vrtinca. Zaklical sem tovarišema, naj se poženeta v vodo, predno nas bo pogoltnil vrtinec, in naj poskusimo s plavanjem doseči kako drevo, ki nas bo poneslo na obrežje. Kako je uspelo meni, da sem se pognal do veje, s koje pomočjo sem se potegnil na deblo, mi je nerazumljivo. Naenkrat sem sedel na zibajočem se drevesu, obdan od vrtuljastih valov. Ozrl sem se po tovariših v čolnu, ki se je sukal v vedno ožjih krogih krog vrtinca. Tovariša, ki sta stala v čolnu, sta mirno opazovala ta ples in vendar sta se nahajala v položaju, iz katerega ni bilo rešitve. Iz polnega grla sem jima klical, naj sledita mojemu vzgledu, pa pokanje drevesnih debel je bilo močnejše od mojih klicev. Čoln se je že vrtel v prav ozkih kolobarjih, dokler ga ni potegnilo z vso brzino na sredino vrtinca. Strahovit krik je odjeknil do mene! Bil je močnejši nego bobnenje vodovja. Tresoč se od strahu, sem videl natančno, kako je zginil čoln z debli, vejami ter kosi lesa v vrtincu. Nemo sem zrl na mesto, ki je požrlo čoln s tovarišema. Pozabil sem na nevarnost, v kateri sem se nahajal. Mnogo pozneje sem prepoznal lastni položaj. Med nebom in vodo, na zibajočem se in od valov obdanem deblu, ki se je celo streslo, ako je zadelo ob njega kako drugo od povodnji izkoreninjeno drevo. Vsak tak sunek mi je grozil, da me pahne z debla v valove. Da bi se bil upal v reko, po kateri so se podili krokodili, za ta korak sem posedal premalo poguma. Sedel sem med vejami ves v strahu in trepetu, če se je bližalo mojemu drevesu drugo, ki bo zadelo z vso silo vanj in streslo mene v gotovo smrt. Znočilo se je. S hlačnim jermenom sem se privezal trdno za vejo, da bi pri morebitnem zaspancu ne zdrknil v vodo. Pol sede, pol slone me je slednjič le premagala prevelika utrujenost in izčrpanost, zaspal sem. Nemirno sem spal. Komaj in komaj sem dočakal, da se je zdanilo. Slika, ki se je nudila mojim očem ob jutranjem svitu, je bila od sinoči neizpremenjena. Le množina po reki plavajočih debel se je skrčila. Bil sem ujet na drevesu, brez hrane, brez sigurnosti, da bom zamogel kljub boju uiti smrti. Celi dan in celo noč sem presedel na deblu plavajočega drevesa. Druga noč po prvi je bila mnogo težja od prve, čeravno se je bila na meni posušila obleka in me ni več trosil mraz. Mrcvaril me je glad in moje moči so popuščale vedno bolj In bolj. Zjutraj sem zagledal ob koncu drevesa, kako se dviga pred menoj iznad vod zemlja. Tresoč se od slabosti, sem se hotel z drevesa pognati z nogama na suho, a sem ugotovil, da to sploh ni bilo mogoče. Trde zemlje ni bilo čutiti. Noge so se pogrezale v blato. Vesel sem moral biti, da nisem za vsem zapustil rešilnega drevesa, sicer bi se bil zadušil v blatu. Tekom dneva in sicer pod vplivom solnca se je pričelo blato strjevati in se pokrivati s trdejšo skorjo. In zopet po poteku ene noči, o kateri znam le toliko, da so vode in nebo, drevo, v kojega vejah sem čepel, ter šumenje valov postali en sovražnik, ki je odpiral neprestano žrelo pogube, da me požre vsak trenutek. Drugo jutro so bila tla pod menoj mehka, a s previdnimi koraki sem vendar le dosegel trdo zemljo. Po rešitvi je bila prva potreba hrana. Naboji so bili premočeni in sam sem bil toliko oslabljen, da sem se držal še jedva na nogah. Mesto užitnega sadu in divjačine mi je migljala pred očmi čudna luč in po ušesih mi je šumelo, da nisem čul niti divjanja reke. Slednjič sem le odkril nekaj ptičev na drevesu. S tresočo roko sem meril dolgo, predno sem sprožil. Ali bom mogel jesti, ali mi bo odletela pečenka pred ustmi? V tem trenutku ni bilo za mene ničesar drugega na svetu, kakor to strahotno vprašanje. Strel je odjeknil. Eden od ptičev je padel na zemljo. Zagorel je ogenj s pomočjo smodnika in užigalnega stekla. Noč je minula tiho ter mirno. Nisem se bal, le spati sem hotel. Drugo jutro sem okrepljen nadaljeval pot. Niti sanjalo se mi ni, kje da sem. Nisem imel seboj kompasa, bil sem navezan le na stanje solnca, da nisem zablodil v krogu. Potoval sem dneve, tedne, ne oziraje se na čas ali mero. Edina sprememba sta mi bila dan in noč. Užival sem največ kače, katere sem pekel na ognju. Samo prvič sem premagal s težavo stud nad kačjo pečenko. Ubijal sem jih s palico, kakor hitro sem katero zagledal, ker sem moral štediti s pergiščem patron. Brazilijanske kače imajo belo meso, ki je skoro enako kurjemu. Nikakor pa niso vse užitne, meso nekaterih vrst je celo škodljivo. Najbolj me je mučil in bičal dež. Potovanje v mokroti mi je začelo tako presedati, da sem si postavil ob obrežju potoka kočo, v kateri sem sklenil počakati na konec deževne dobe. Iz trnja in drevesnega lubja sem si napravil pripravo za ribljenje. Lovil sem le manjše ribe, večje so vsikdar potegnile trnek v globočino in ga raztrgale. Boril sem se z lakoto, mokroto, samoto ter nazadnje še z mrzlico, ki me je zagrabila z vso srditostjo. Deževni čas je minul. Zopet sem se podal na pot v popolno negotovost ... Korakal sem vedno dalje, ne vede, katero smer bi si izbral, predan slučaju, s pekočim hrepenenjem po človeku v srcu in z vročico po žilah. Dočakal sem drugo deževno dobo in jo prebil. Zadel sem na drevesa, kojih skorja je teknila kakor kinin, kar je tudi najbrž bil. Žvečil sem jo v velikih množinah in pregnal mrzlico. Lepega dne, ko sem potoval naprej in se je že solnce nagibalo k zatonu, je udaril iz daljave na moje uho glas, katerega sem čul, kakor bi kedo udarjal z lesom ob les. Ljudje! To upanje me je prešinilo celega. Najrajši bi bil zajuckal na ves glas od veselja, a neki tajni notrajni glas me je prisilil, da sem molčal. Previdno sem se plazil za glasovi. Moralo je biti zelo daleč. Po eni uri hoda se mi je zdelo, da sem ravno tako daleč oddaljen od pokanja kakor poprej. Šele po daljšem potovanju sem se bližal skrivnostno neznanemu napevu, ki je odmeval skozi divjino ter služil neznanim ciljem ter namenom. Znočilo se je. Nisem mislil, da bi si bil poiskal taborišče. Le hitreje naprej in tjakaj, kjer so bivali ljudje. Že sem zagledal v daljavi ognje, ki so švigali kvišku in krog njih so skakale temne postave. Srce mi je nabijalo v veselem pričakovanju, pospešil sem korake. Zopet bom videl ljudi, bom čul njihov glas, zvedel bom, kje da sem, našel bom pot, ki pelje iz teh groznih divjin ... Brezštevilne nevarnosti po pragozdu so me naučile nezaupanja. Plazil sem se proti naselbini počasi ter previdno pod kritjem grmovja. Vedno bolj razločno sem videl postave, ki so skakale krog ognjev po taktu lesenega bobna. Najbrž so obhajali kak praznik. Le votlemu odmevu bobnov sem se imel zahvaliti, da sem pogodil pot do človeških bivališč. Vroče veselje je vzplamtelo v meni. Hotel sem stopiti iz kritja, a nekaj nerazumljivega me je sililo, da moram predvsem te ljudi opazovati natančneje. Bili so le moški. Skakali so v vseh mogočih pregibih sem ter tja, držeč v rokah razne predmete iz ilovice in perja. Nobenega drugega glasu ni bilo čuti, kakor votlo grmenje bobnov in tleskanje golih nog po tleh. Nemo so kolobarili ljudje krog ognja v temnem gozdu. Naenkrat je prekinil tišino do mozga segajoč krik iz nekaj deset človeških grl, ki je prešel v tuleče jadikovanje. Podžgani od krikov so skakali še bolj divje, dokler niso zdivjali proti kočuram, kojih temne obrise sem zasledil v daljavi. Iz teh so pritirali kakih 12 moških, žensk in otrok. Vsi so bili zvezani in so stali sklonjenih glav. Krog njih je kar mrgolelo divjaških postav. Najbrž je bilo zbrano celo pleme. Ženske so bile nekoliko dalje proč v napetem pričakovanju. Vse je presegal po velikosti mož, katerega skraja niti opazil nisem. Pobarvan je bil belo-rdeče, okrašen s pisanim perjem in je bil najbrž glavar. Držal je v rokah črn kij. Zaplesal je med krikanjem krog zvezanih ter pobijal nesrečneže z batom do nezavesti. Kakor volkovi so se vrgli drugi moški na pobite. Trupla žrtev so vlekli k ognju, kjer so jih pritrdili spretno na palice, da so se cvrli liki divjačina na drogu. Kar naenkrat je nastala grmada za grmado, na vsaki se je peklo po eno človeško telo. Svojim očem nisem prav zaupal. Mislil sem, da mi lažejo s to peklensko sliko radi mrzlice. Omencal sem si oči, gledal, zasajal pogled, grozno je bila istina! Videl sem, da so bila človeška telesa pritrjena na droge, katere so sukali rjavi zlodeji nad ognjem. Na ta način so pekli moške, ženske in deco ... In sedaj ... Kaj je bilo to? Rablji so privlekli novo žrtev. Plameni so se oprijeli svežega plena, naenkrat je odprl do nezavesti pobiti oči. Njegovo kričanje se je pomešalo s klici mučiteljev, ki so zasledovali polni radosti strašno predstavo. Pozneje sem zvedel, če se kateri prebudi na ražnju iz omotice, je njegovo meso »medicina«, ki skriva v sebi čudežne moči. Na tak način pridobljena medicina postane last glavarja, ki jo zamenjava v prav majhnih količinah proti darovom in velikim kosom drugega mesa. Medicine mučenikov so posebno mogočna sredstva, s pomočjo katerih vlada glavar nad plemenom. Pri vsaki grozni pojedini se navadno zbudi po ena žrtev, da pretrpi nepopisno strašno smrt počasnega pečenja pri živem telesu. Tedaj še vsega tega nisem znal. Poln strahu ter groze sem gledal iz teme skrivališča na skupino ljudožrcev. Moji od vročice bolni možgani so vzbujali v meni vero, da sem umrl in da sem pahnjen v pekel. Čez nekaj časa so potegnili pečena trupla s kolov in so jih razdelili. Liki neme zveri so se vrgli divjaki na meso. Vsak je bil sklonjen nad svojim kosom, je zadovoljno cmokal in je trgal vedno nove falade strahovite pečenke. Šlo je pri pojedini za to, koliko mogoče naglo ter veliko povžiti. Sredi med ljudožrci je sedel glavar. Imel je pred seboj pečeno telo zadnjega in najgroznejše smrti preminulega mučenika. Ko je bil sit, je razdelil preostalo na nestrpno čakajoče, dokler ni ostalo ničesar od žrtve in na mestu, kjer je počivalo pečeno truplo, so se gromadili darovi za glavarja: kipi, loki, pušice, ptičje kože, kače in veliki kosi mesa drugih žrtev. Zopet so zagrmeli bobni, ponovno je pričel pobesneli ples, skakanje ter copotanje z nogami. Divjanje je trajalo cele ure, dokler niso popadali divjaki penečih se ust, kričeč nerazumljive besede in čisto utrujeni po tleh. V tišino, katero je motilo prasketanje ognjev, sem se odplazil z gladom v želodcu in z nepopisno grozo v srcu. Prvi ljudje, na katere sem naletel po tako dolgi blodnji, so bili slabši od divjih zveri in radi tega sem sklenil, da se vrnem nazaj v pragozd — kraljestvo živali. Celo noč nisem zatisnil očesa. Izrazi na smrt mučenih so me preganjali: Njih zogleneli obrazi so mi očitali bojazljivost in tirjali maščevanje. Za ponoreti mi je bilo in ko se je prikazalo solnce, me je videlo, kako sem korakal proti — kočam ljudožrcev. Mojo obleko je tvorilo le še nekaj cunj, ki so visele od pasa, na katerega je bilo privezano orožje s patroni. Stopal sem visoko zravnan, divjaki so me zapazili, nemir se je polastil tabora. Tekali so plaho sem ter tja, dokler mi ni stopil glavar neustrašeno nasproti. Tik mene se je vrgel na zemljo, mrmraje nerazumljive besede. Približali so se tudi ostali. Krog divjakov krog mene se je vedno bolj zoževal, strah se me je lotil. Da bi jim pokazal moč orožja, sem ustrelil opico z visokega drevesa. Na tla pa ni padla samo žival, ne, vsi, ki so stali krog mene. Ležali so trepetaje, ko se je glas poka že davno razgubil in se niso upali ganiti. Le glavar se je zravnal. Dolgo je trpelo, predno se je zmuzal eden za drugim v kočuro ali grmovje ... Kako dolgo sem ostal pri njih, ne vem. Bili so sami krivobedri pritlikavci. Divjaki so bili izborni lovci, ki niso pobijali plena v odprtem boju, ampak zvijačno. Nikoli se niso lotili jaguarja, o katerem so prepričani, da je obseden od hudega duha. Bival sem v koči, katero so mi zgradili. Kmalu sem se naučil njihovega jezika. Učil sem jih: nastavljati zanke, ribiti z mrežami, če je sijalo solnce, sem zanetil ogenj s steklom, da se jim ni bilo treba truditi z drgnenjem dveh kosov lesa enega ob drugega. Moj nož jim je olajšal razdelavo ulovljenih živali in rezanje palic pri zgradbi kočur. Ostrili so z nožem pušice in bili uverjeni, da jim ulivajo na ta način posebno moč. Ako je zadela katerega nesreča, sem jim pomagal in sem jim zdravil rane, ki so se pričele zaradi nesnage gnojiti. Bili so podvrženi mnogim boleznim, katerih nisem poznal in jih tudi nisem mogel zdraviti radi pomanjkanja zdravil. Kmalu sem si telesno opomogel. Vedno težavnejše je postajalo zame življenje med ljudmi, ki so sličili v marsičem živalim. Zahrepenel sem proč od njih, proč iz divjine do bitij, ki bi me razumela in bi mi bila enaka. Če sem vprašal glavarja, kje se nahaja prihodnja naselbina, mi je zvijačno odgovarjal, da so vsa druga sosedna plemena hudobna in bi me ti ljudje pobili, ako bi jih srečal. Na vprašanje, če ne bivajo kje tukaj belokožci, je zmajal z glavo in rekel: »Nikjer jih ni. Gozd sega nepregledno daleč. Mnogo ljudi prebiva v njem, vendar takih, kakor si ti, tukaj ni.« Nekega dne je stopil k meni v kočo in rekel: »Prinesel si nam srečo. Že dolgo smo znali, da boš prišel k nam. Veselo vest so sporočali stari mladim, da nas bo obiskal po pojedini veliki duh. Od tedaj se bosta naselili med nami zadovoljnost ter izobilje. Blizu je dan, ko nas bo zapustil veliki duh. Takrat bodo planili po nas Noe. Uničili nas bodo. Naše žene bodo pekli na ražnju in vse bodo upepelili. Vse mora umreti, ko odide »jue« (veliki duh). Veliki duh je moder, zna vse in jaz ga vprašam, kaj bo ukrenil?« Tako je govoril glavar in je zrl name plaho in nezaupljivih oči. »Ne bom vas zapustil«, sem odgovoril, »a ti imaš prav, da bi že bil čas, da odidem.« Sklonjeno se je odplazil. Zvečerilo se je. Videl sem zbor mož, ki se je sestal pri glavarju in sem čakal, da pokličejo tudi mene. kar so storili vsikdar, če so se posvetovali. Tokrat se to ni zgodilo. Po trebuhu sem se splazil v kritju teme pred glavarjevo kočo. Skozi redke kolce sem razumel vsako besedo, četudi so se šepetaje pogovarjali. »Veliki duh je prišel k nam, kakor so napovedali predniki«, je govoril glavar. »Obogatil nas je, napravil nas je močne in zadovoljne, od nas ne sme oditi. Njegova medicina je močnejša, kakor vse drugo, kar smo poznali doslej. Pa on bo šel ... Ubijmo ga in pojejmo, da postanemo pametni, kakor je on. Nocojšnjo noč, ko bo spal, uderimo v njegovo kočo. Zvezali ga bomo z mrežami, katere nam je sam spletel, izvili mu bomo ogenj bluvajoče orožje, da bo postal slaboten kakor otrok ... Če se bomo enkrat najedli njegovega mesa, ako postanemo močni ter modri, bomo prekoračili reko in napadli sosede Noe. Čas velike pojedine je že blizu. Kmalu bodo plapolali ognji, mi bomo plesali in jedli ...« Dovolj sem čul in se zavedal, da sem zapisan smrti. Takojšnji pobeg bi me še lahko rešil. Vrnil sem se v kočo, pogreznil sem se v temo gozda, ki je obdajal tabor. Noč, ki me je skrila pred divjaki, je ovijala s temo pot pred menoj, da sem se spotikal preko korenin in padal preko razpadlih debel. Ker sem bil bos, sem bil v največji nevarnosti, da me piči na smrt kaka strupena golazen. Imel sem srečo. Ob svitu zore sem bil nepoškodovan in daleč proč od naselbine pritlikavih ljudožrcev. Vedel sem, da mi bodo sledili divjaki, kakor hitro bodo zaznali za moj pobeg. Najmanjša, takorekoč nevidna sled jim bo dovoljna upora, da bodo pogodili pot, katero sem ubral. Edini spas pred zasledovalci je bila največja naglica. Grede sem jedel meso in ribe, katere sem vzel na pot pri odhodu. Krenil sem v smer, v kateri bi naj prebivalo po pripovedovanju ljudožrcev pleme Noe. Dnevi so se raztegnili v tedne. Še vedno nisem zadel na ljudi in tudi ne na sled, iz katere bi bil lahko sklepal, da je sploh kaka naselbina v bližini. Mojo pot so križale le živali, nad menoj je šumel gozd in prepeval svojo večno pesem o rojstvu in smrti. Meseci so minuli, še vedno sem bil na potu. Učil sem se živalskega jezika. Postal sem sam del divjine, ki me je obdajala, redila in varovala ... In vendar sem potoval ... Kri v meni je vpila po meni enakim in me gnala naprej ... Po bogznaj kako dolgi blodnji sem zadel na naselbino Shaysha Indijancev in sicer v posebno ugodnem trenutku. Poglavar plemena Polu je imel hčerkico, katero je napadla bolezen, za katero domači vražar ali medicinman ni znal leka. Prosil sem, naj mi pokažejo bolnico. Po pregledu sem ugotovil, da gre za težji slučaj kolike, katere sem deklico lahko ozdravil s pomočjo zelišča, katerega so mi pokazali pritlikavi ljudožrci. Ko je dekletce okrevalo, sem postal med Indijanci velik mož, ki je premagal s svojo močjo medicinmana. Poglavar mi je skazoval največje časti. Da bi si pridobil moje popolno zaupanje, me je vzel seboj v džunglo, kjer mi je pokazal zlate jame, radi katerih so že pustili tisoči belokožcev življenje. Tamkaj je ležalo zlato, prerašeno s travo, v celih kopicah. V najbolj drznih sanjah bi si ne bil upal predstavljati tolikih množin najčistejšega zlata. Skraja nisem zaupal lastnim očem. Moral sem se dotakniti z rokami neizmernih zakladov, da sem se prepričal, da nisem mogoče žrtev kake prevare. Hvaležni poglavar me je pozval, naj se založim z zlatom po svoji dragi volji, saj za Indijance v divjini je itak brez vrednosti. Natovoril sem se po možnosti z zlatimi zrni ter kepami, si dobro zapomnil zlato jamo in sem gledal, da sem se brž ko brž poslovil od gostoljubnega indijanskega plemena. Najdba zlata me je gnala med kulturne ljudi, da jih zberem in povedem na kraj, kjer čakajo milijoni na površju zemlje. Taval in romal sem cele mesece po neraziskanih pokrajinah, se odpočival pri divjih in plemenitejših indijanskih plemenih, a do belokožcev nisem in nisem mogel. Zlati tovor me je vedno bolj težil, odmetaval sem zrno za zrnom, kepo za kepo in v nepopisno strašnem deževnem času, izmozgan po duši in telesu, sem le zadel na iskalce dijamantov ob reki Rio das Garcas. Prinesel sem še eno kepo in par zlatih zrn.« Nesrečni in obenem srečni Mehikanec je med iskalci dijamantov kmalu za tem umrl vsled obče izčrpanosti. Njegova povest o groznem trpljenju in ovirah, katere bi mogel prenašati vsakdo, ki bi hotel doseči zlato jamo, je napravila na iskalce dijamantov tako pretresljiv utis, da se ni upal podati nikdo na pot po zlato, ki ima svojo vrednost le med kulturnimi ljudmi in ne v brazilijanski džungli, kjer sta prvo in zadnjo — življenje. <center> — — — </center> Po beleženih dveh ustnih izročilih smo proučevali zemljevide o Braziliji in določevali po domnevanjih kraj, ki bi naj kazal kar odprto suho zlato, po katerega je bila namenjena naša druga ekspedicija. Po dolgih posvetovanjih smo se odločili za še neraziskano pokrajino Matto Grosso, kateri smo se namenili približati iz brazilijanske prestolice Rio de Janeiro. Od tam do dijamantnih polj ob reki Rio das Garcas in naprej skozi pragozd in naselbine indijanskih plemen do domnevanih zakladov, ki so sigurno tam, kjer se še ni mogla prav ustaviti noga {{nejasno|zlatx}} belokožca. Člani odpreme so bili določeni kmalu. Družbo je zastopal osebno v finančnem oziru Davis Graham. Dolgo so iskali zdravnika. Nobeden Amerikanec ni maral v malarične in tudi sicer nevarne brazilijanske pokrajine z neznosnim podnebjem. Na moje veliko veselje se nam je priključil po daljšem poizvedovanju ter oglašanju po časopisih rajhovski Nemec dr. Maks Donner. V strokovnem oziru sem bil zastopnik za rude jaz in še trije preizkušeni vestmani ali stezosledniki; bili so že pri večjih ekspedicijah kažipoti in stražarji osebne varnosti za slučaje nepredvidenih nevarnosti od napadov od strani človeka in divjih zveri. Za voznike, gonjače in nosače smo nameravali najeti proti dobri odškodnini domačine iz zadnje železniške postaje v Braziliji, odkoder so hoteli s karavano proti našim ciljem. Tamkaj bi nas naj čakale po predhodnem pismenem naročilu krepke ter za ondotne brezcestne kraje prikladne volovske vprege in za nas jezdni ter konji nosači. Preskrbeli smo se z vsem potrebnim v Los Angeles po navodilu treh vestmanov, ki so znali, kaj je treba vzeti na pot skozi brazilijansko divjino ter pragozd. Proti koncu novembra 1925 smo se ukrcali v San Pedro, se prepeljali skozi Panamski prekop in bili v začetku decembra 1925 v obmorskem glavnem mestu Rio de Janeiro. Mesto je veliko, moderno in glede mičnosti lege južnoameriška posebnost. V Rio de Janeiro smo se mudili dobrih 14 dni. Ogledali smo si vse zanimivosti in poizvedeli po možnosti o vseh neprilikah ter nevarnostih, ki nas čakajo na daljni poti do zlatega cilja. Iz Rio de Janeiro sva obiskala zdravnik in jaz po železnici brazilijansko mesto Sao Paulo, v kojega bližini se nahaja celemu svetu znani kačji vrt Butantan. Tamkaj je največji zavod za pridobivanje seruma ali cepiva proti kačjemu piku. Pri nas v Evropi so bile med vojno glavna nadloga uši, v Braziliji so kače. Kdor hoče živ prekoračiti brazilijanske pokrajine, mora biti dobro založen s cepivom proti kačjemu strupu. Omenjeno cepivo sva se namenila kupovat z zdravnikom v Butantan in radi tega ne bo odveč, če beležim nekaj več o na prvi pogled res groznem kačjem vrtu. Brazilija v Južni Ameriki je komaj eno šestinko manjša kakor cela Evropa, a je še danes po pretežni večini neraziskana. Moram pa priznati, da je Brazilija nepopisno lepa ter rodovitna pokrajina. V južnoameriškem paradižu, kar se tiče rodovitnosti, so tako razmnožene strupene kače, kakor najbrž nikjer drugje na svetu. Očividci pripovedujejo, da je po nekaterih brazilijanskih krajih kač liki peska ob morski obali. Na tisoče in tisoče ljudi pomrje v Braziliji letno vsled kačjega pika, ali pa morajo prenašati bolečine, o kakoršnih mi Evropejci niti pojma nimamo. Dolgo je trpelo, predno so odkrili, kako si pomagati proti kačjemu piku. Še le kačjemu vrtu v Butantanu je uspelo, da je znašel po dolgotrajnih poskusih cepivo, ki je danes sigurno protizdravilo proti kačjemu piku. Posestniki ali farmerji iz notrajnosti Brazilije pošiljajo v posebnih zabojih v omenjeni zavod strupene kače. Kot plačilo za pošiljatev prejmejo cepivo proti kačjemu piku. Po kačjem vrtu lazi povsem prosto na tisoče in tisoče strupene golazni. Čuvarji vrta oblečejo usnjato obleko in vzamejo v roke zakrivljene palice. V tej napravi se podajo nad kače. S palico pritisne golazen k tlom, s palcem in kazalcem jo prime trdno za vrat. Pomagač pomoli razjarjeni kači pred glavo beli robec. Kača kavsne po robcu in v trenutku, ko odpre žrelo za pik, jo stisne oni, ki jo drži, še močneje za vrat. Pomagač podrži pod strupena dva zoba posodico, v katero kane strup. Na ta način od raznih kač dobljeni strup je debelo tekoč sok rumenkaste barve; od drugih kač je zopet brez barve ali pa mlečnato bel. Posušeni kačji strup ubrizgavajo po stotinkah miligrama: konjem, ovcam in govedi. Žival dobi vsak dan več v kri kačjega strupa. Na ta način se spremeni kri konja, ovce ali goveje živine v protistrup proti kačjemu piku. Popolnoma proti kačjemu strupu zavarovane in neobčutne živali zakoljejo, jim vzamejo kri in ta je sigurno učinkujoče sredstvo proti kačjim pikom. Vsak bolj kulturen Brazilijanec nosi pri sebi steklenico s kačjim protistrupom in majhno brizgalno. Kačerejni zavod v Butantanu je za brazilijanske prebivalce neprecenljivega pomena. Treba še povdariti, da usmrti kačji strup vsako živo bitje in tudi kačo. Za usmrtitev najbolj strupene brazilijanske kače klopotače je treba toliko kačjega strupa, da bi lahko z njim smrtno zastrupili 10 drugih kač, ali 25 krav, ali 60 konj, 600 kunčkov ali 300 golobov. Pri kačah je samica vedno večja od samca, in zleže 20—30 jajc. V kačjem vrtu požre močnejša kača slabejšo. Naprave za kače v Butantanu obstoje iz dveh prostorov, ki sta obdana od 2 m visokega cementnega obzidja. Eden prostor meji na ozek ter z vodo napolnjen jarek, da ne morejo laziti živali po gladkih stenah. Drugi prostor je zasajen z drevjem in se nahaja levo od zavoda. Je treba nekake vaje, da človeško oko odkrije skozi veje in listje strupeno golazen, ki je istobarvna z rastlinami. Z nizkim zidom ločen, sem gledal prav blizu kače, kako so se spuščale z drevja na tla. Groza me je spreletela pri misli, da bom stopal po pragozdu med kačami in spal v njihovi družbi! V kačjem vrtu so nama šli na roko. Za majhen denar sva se založila bogato s cepivom proti kačjemu strupu in sva se odpeljala iz Sao Paulo nazaj v Rio de Janeiro, kjer so že bili tovariši pripravljeni, da se odpeljemo drugo jutro po železnici do mesteca Campo Grande. Brazilijanske železnice poznajo le dva razreda: prvega in drugega. Vagoni so umazani, slabo razsvetljeni, ker so tudi potniki uboge delavske pare, ki tiščijo v notrajnost pokrajine za naglim obogatenjem. Mnogo brazilijanskih železniških zvez je v rokah severnoameriških delniških družb. Te imajo v prometu boljše vozove z električno razsvetljavo. Ne bom popisoval, kako se nam je godilo na dolgi vožnji po železnici, predno smo izstopili iz prvega razreda na cilju v Campo Grande. Še to bodi povdarjeno: Po brazilijanskih železnicah se gotovo nikdo ne vozi za zabavo! Campo Grande je pravcato gnezdece z netlakovanimi ulicami, nesnažnimi prenočišči in zanemarjenimi krčmami. Preko gležnjev smo gazili po prahu. Kako še le more biti po teh cestah v deževni dobi, ko se pretvori mehki prah v jezero cokastega blata! V Campo Grande je bilo za nas že pripravljenih 6 v taistih krajih običajnih voz s krepko volovsko vprego, 6 jezdnih konj in 12 konj nosačev, ki bi naj bili pri rokah za slučaj, da bi odrekla katera volovska vprega. V notrajnost Brazilije potujejo ljudje le v večjih družbah, en sam bi ne bil nikakor kos vsem težkočam in smrtnim nevarnostim, ki prežijo med potjo nanj od vseh strani po dnevu in po noči. Za oskrbo goveje živine ter konj smo najeli 15 domačinov. Par je že spremljalo vozne karavane do raznih dijamantnih najdišč ob rekah v Matto Grosso. Koliko in s kako prehrano nas je preskrbel za na pot naš finančni minister Davis Graham, je bila njegova zadeva, saj je potoval tudi on z nami. Ekspedicija je bila z vsem potrebnim opremljena, preskrbljena za vse morebitne slučaje in pripravljena za pot koncem decembra leta 1925. Imeli smo seboj zemljevide, kompase, preizkušene stezoslednike in gonjače; slednji so že bili v krajih, kamor smo bili namenjeni. Za potovanje smo si izbrali suho dobo, ki traja po Braziliji od oktobra do marca, potem pa dežuje, reke narastejo, kolovozi postanejo brezna, malarija zalezuje potnika pri vsakem koraku in v deževni dobi se držijo po Braziliji strehe. Kmalu za Campo Grande prične brazilijanska stepa ali pustinja, poraščena s trnjem in s pritlikavim drevjem. Le tu in tam je videti kako revno naselbino, po največ so le samotne koče, v katerih prebivajo naseljenci iz tujine. Brazilija jih je razočarala, niso našli zaželjenega bogastva. Porabili so še to, kar so prinesli ter zaslužili. Taki reveži se naselijo kje v bližini mesta, da si prislužijo s težavno pridelanimi poljskimi pridelki toliko, da se lahko povrnejo nazaj v domovino, odkoder so prišli. Solnce žge po brazilijanskih pustah, da se sploh ne da popisati za evropske pojme o vročini. Kaj vročina v primeri z muhami in mušicami, takozvanimi moskiti, ki so nam sledili v celih oblakih. Že prvi dan potovanja sem bil opikan po obrazu in rokah, da nisem bil več podoben človeku. Če bi mi bilo dano na prosto in bi se ne bil sramoval tovarišev, bi bil pobegnil nazaj in to največ radi prekletih moskitov. Po taistih krajih nastane takoj noč brez naših lepih večerov. Potniki si v noči predvsem zakurijo stražne ognje, ki morajo svetiti celo noč radi kač in jaguarjev. Jaguar ali brazilijanski tiger se klati posebno v nočeh tako gosto, da ni človek nikjer varen pred njegovim zavratnim napadom. Po dnevu pa mrcina krvoločna dremlje ter spi med vejami drevesa ter si zbira moči za nočne pohode in napade. Druga večja opasnost je kačja nadloga, radi katere ne spi nikdo na tleh. Ljudje si razpenjajo tamkaj med dva kola ali drevesa spalne mreže, v katerih so vsaj nekoliko zavarovani pred strupeno golaznijo. Na potu po Braziliji mora imeti človek za noč ogenj in za spanje spalno mrežo, sicer ne bo prodrl daleč v notrajnost, ampak bo postal poprej žrtev jaguarskih zob in kačjega strupa. Nadalje si ne smemo domišljati, da vodijo v notrajnost Brazilije ceste ali kolovozi. Kaj še! Vsaka naselbina, zlata ali dijamantna jama, kjer biva na eni točki več ljudi, si zbere do bližnjega mesta kar po svoje najboljšo smer in po tej prevažajo z voli prehrano ter razne druge nujnejše potrebščine. Kjer je največ sledi koles, tam pravijo, da je — cesta! Kako prekoračijo vozniki potoke in reke, je njihova zadeva in tolikokrat umetnost v iskanju plitvin in za prevoz mogočih obrežij. Smeri za vozove so pač tako izbrane, da pride živina v gotovih razdaljah do pitne vode. Koliko krajevnih šeg ter potovalnih navad nevajenih manjših družb je že pomrlo v brazilijanski stepi od žeje in to le radi tega, ker hlastijo kar naprej do dijamantnih polj ter zlatih jam, ne oziraje se na zareze koles v zemljo. Ne jaguar, ne kače in razna druga s strupenim želom oborožena golazen niso v stepi za pot nika najhujša nevarnost, ampak razne bolezni so oni plazeči se strup, napram kateremu je človek na samotnih potih brez moči. Našteto se ni tikalo naše ekspedicije, katera je bila res dobro založena z vsem in so jo vodili proti cilju preizkušeni možje, ki so že gledali v oči vsem mogočim težkočam ter nevarnostim. Pri vsej dnevni ter nočni pazljivosti so nam poginili vsled kačjih pikov 4 konji nosači ter en vol. Dva pičena gonjača je zdravnik otel z ubrizganjem protistrupa. Na pohvalno plat moram omeniti brazilijansko gostoljubnost v stepi. Kjerkoli smo se oglasili po naselbinah in po posameznih kočah, so nam prihiteli ljudje nasproti z vsem, kar so posedali. Brazilijanski stepni človek je skromen liki Japonec. Leto in dan živi od mleka, črnikastega fižola ter riža. Govejo živino koljejo doma, a uživajo posušeno meso za največje praznike in ob dolgočasni dobi deževja. Hiše so seve najbolj priprosto zgrajene iz kolov, prepletene s šibjem, obmetane z ilovico in pokrite s palmovim listjem. Snaga po bivališčih je postranska stvar. Marsikateri kolonist si drži pri koči nestrupeno orjaško kačo. Golazen skrbno hrani z mlekom ter s kunci, ta mu vrača preskrbo na ta način, da mu preganja cele noči miši ter podgane. Med takimi le prilikami smo se vlekli počasi naprej, da bi z naglico po nepotrebnem ne mučili ljudi ter živali. Po zatonu solnca smo sedeli cele ure krog plapolečih ognjev in poslušali zanimive doživljaje naših spremljevalcev. Pripovedovanja so se nanašala največ na srečno prestane smrtne nevarnosti po divjih pokrajinah ter pragozdih. Obširno sem že razkladal o kačji nevarnosti po brazilijanslki stepi. Mnogo naših nočnih razgovorov se je vrtelo baš krog kač in hočem beležiti dva doživljaja. Enega nam je zaupal vestman Malcolm Dick. Omenjeni je že iskal po južnoameriški državi Venezuela ob rekah dijamante in izpiral zlato. Pridobil si je z najnapornejšim delom nekaj premoženja in se je odpravljal z izkupičkom za dijamante ter zlata zrna proč iz nezdravih krajev nazaj v Severno Ameriko. Zadnjo noč pred odhodom iz dijamantnih grab je spal v svoji koči. Dick je pripovedoval tajinstveno ta-ko-le: »Spalno mrežo sem že bil spravil med drugo ropotijo. Sklenil sem, da bom prebil zadnjo noč med naselbino dijamantnih iskalcev, na tleh, kamor sem natrosil palmovega listja. Trdno zaspim. Nepopisno mučne sanje me izvlečejo iz spanja. Pri zavesti in rahlo odprtih oči zapazim, da mi leži zvita na prsih grozno strupena kača, ki me opazuje in steguje neprestano na dvoje preklani jeziček proti mojemu obrazu. Znal sem, če le vidno trenem z očesom, me bode pošast pičila, umrl bom tekom par minut in ves moj krvovažuljavi nekajletni trud bo zastonj! Minute opazovanja na mojih prsih počivajoče kače so se mi dozdevale cela večnost. Kača je bila mirna, le njen neprestano migljajoči jezik je pričal, da je pripravljena vsak trenutek na naskok. Naenkrat se odpro čisto na rahlo vrata v mojo bajto. Črna človeška prikazen se spusti koj pri durih na vse štiri in se plazi neslišno z golim bodalom med zobmi proti mojemu ležišču. Jasno kakor na dlani je bilo, da me misli neznani napadalec na smrt zabosti zadnjo noč in se polastiti mojega premoženja. Na prsih kačo, proti meni se plazi zavraten morilec ... Da nisem sredi med obema neizbežnima smrtnima nevarnostima zblaznel od groze, je itak čudo! Kaj me je spreletavalo v taistih najtežavnejših trenutkih v mojem življenju, bi vam danes težko popisal. Tolovaj se priplazi skoro tik do ležišča, gleda in se ozira po meni, ne da bi zapazil kačo. V prepričanju, da spim, hušne pokoncu, hoče zamahniti z bodalom proti moji srčni strani, kača se mu ovije krog roke in ga usmrti z enim ugrizom. Koga je razkrinkal kačji strup kot smrtnega sovražnika? Mojega večmesečnega tovariša pri iskanju dragih kamnov, Marka Balhena. Še isto noč sem vstal, si naložil na hrbet prtljago in zginil iz naselbine, kjer me je hotel umoriti pred slovesom prijatelj iz neugnanega pohlepa po denarju. Mene je otel čisto sigurne smrti najhujši sovražnik Brazilijanca — kača.« Zanimivo in ganljivo je tudi poročilo g. Davisa Grahama o njegovem doživljaju v brazilijanskem pragozdu. Naš finančni minister nam je zaupal ob stražnem ognju naslednje: »Jaz in moja dva tovariša smo ravnokar zlagali spalne mreže, ko smo slišali v neposredni bližini cmokajoč glas. Ozrli smo se in zagledali kakih 50 cm visoko opico, ki je stala po koncu in nas opazovala. Krog pasu ji je bingljal kos vrvice. Žival se je kretala pred nami brez najmanjšega strahu, mahala je z roko naprej po goščavi, cmokala z jezikom in nas vabila, naj ji sledimo. Iz obnašanja opice jo bilo sklepati, da gre za udomačeno žival. Ko me je še pocukala za hlače in me skušala naravnost potegniti za seboj, se nismo dalje obotavljali in smo ji sledili z indijanskima vodnikoma. Skoro eno uro smo se plazili skozi najbolj goste goščave pragozda, ki je bil poln najčudovitejšega živalstva ter rastlinstva. Opica je bila pred nami in navadno se je poganjala po opičji navadi z ene veje na drugo. S sekirami smo si morali izsekavati pot, da smo mogli naprej skozi grmovje in močvirje, ki je bilo križ in kraž prerasteno z ovijalkami. Žival se je neprestano ozirala, če ji sledimo. Pred nami so se skrivale kače, škorpijoni ter orjaške žuželke, opice, papagaji in vse mogoči ptiči. Slednjič je postala goščava pragozda le redkejša. Skozi vejevje in listje so že lahko prodirali solnčni žarki. Znašli smo se na solnčni jasi pred iz bambusovih palic spleteno kočo. Naš opičji vodnik je zginil takoj skozi luknjo pri strehi v notrajnost. Trkali smo na vrata, klicali, a nikdo se ni oglasil. Smo pač udrli vrata in zagledali nekaj strašnega. Majhna soba je bila vsa prepletena s pajčevino in po stenah so begali liki človeška roka veliki pajki. Iz enega kota koče nas je zrla nemo iz spalne mreže — človeška lobanja. Na klice opice smo si napravili pot skozi pajčevino. V mreži smo zapazili okostnjak, zavit v borne ostanke obleke. Pri nogah kosti je čepela opica — naša vodnica. Poleg spalne mreže je visela zarjavela puška. Pod njo sta ležala na tleh dva revolverja, ostanki tašk za patrone, indijanska sulica, lok in puščice. Priprosto orožje si je napravil sam neznanec, ko mu je pošlo strelivo. Odkrili smo še pločevinasto škatlo, ležala je poleg okostnjaka, v njej je bila posušena kačja koža in nato napisano nekaj z ogljenčkom v portugalskem jeziku. Črke so bile že precej nečitljive, a vendar se je dalo z dostavkom prečitati to-le: »Ravnokar me je pičila ena najbolj strupenih kač. Dobro vem, da bom živel samo še nekaj minut. Ako me bo kdo odkril v tej samoti, naj zna, da sem morilec ministra (ime nečitljivo). Za zločin sem se bridko pokoril in umiram popolnoma sam v divjini. Da sorodniki tudi pri moji smrti ne bodo imeli radi mene kakih sitnosti, zamolčim tudi svoje ime.« Datum nečitljiv. Podpis se je glasil: »Nesrečen študent.« Udomačena opica nam je mirno dovolila, da smo brskali po žalostni zapuščini. Ko smo hoteli sneti s stene spalno mrežo, da bi zagrebli kosti nesrečnega neznanca, je začela cviliti na ves glas in je skušala ugrizniti, če se je kateri dotaknil mreže. Šele tedaj, ko smo pustili mrežo na prvotnem mestu, se odstranili iz sobe in zaprli za seboj vrata, se je pomirila opica. Oddaljajoč se od kočure, smo čuli zadovoljno opičje cmakanje, ki je značilo radostno oznanilo, da bode stražila še naprej gole kosti in s tem rajnega gospodarja ...« Po izpovedi nekaterih gonjačev smo se bližali počasi naselbinam iskalcev dijamantov ob še dokaj neraziskani reki Rio das Garcas. Naše potovanje se je zavleklo in smo bili na potu skoro tri tedne. Presneto slaba bi nam bila predla, da niso bile naše zaloge dovoljne in če bi nas bile ovirale hujše plohe. Celi čas nas je spremljalo žgeče brazilijansko solnce, mučili so nas nesrečni moskiti, vozili smo se proti večji naselbini, kjer nas je čakal daljši odmor, da si opomoreta človek in žival za pot skozi pragozd, skozi katerega smo morali, če smo hoteli do bajniih zlatih najdišč. <center> — — — </center> Naša karavana se je ustavila na prvi dijamantni naselbini, ki je trgovsko središče obširne okolice in nosi ime »Café«. Beleženo ime se je oprijelo skupine koč po reki, ob kateri leži in je voda rjavkaste barve kakor kava. Bajte so v Café po brazilijanskem stepnem načinu iz kolov, šibja, ometane z ilovico in pokrite s palmovimi listi. Celo kino in bivališče zdravnika smo izsledili v tej naselbini. Naša karavana se ni zmenila za umazane kočure. Zapeljali smo vozove na obširen travnik ob reki, kjer je bilo bolj vlažno in za konje ter govedo dovolj paše. Postavili smo šotore, zabili v nje kole, med katere smo razpeli spalne mreže. Kačji golazni niti tukaj ni bilo zaupati. Predvsem smo se pošteno okopali, nasitili in prijavili policijski stanici, ki čuva z zapadno brezbrižnostjo ter malomarnostjo v trgovskih središčih nad življenjem ter skromnim imetjem številnih izseljencev. Drugo jutro smo odjezdili kakih 20 km od postojanke Café, da si ogledamo na licu mesta ob reki Rio das Garcas način pridobivanja dijamantov. Pot do najdišča dijamantov ni bila baš udobna. Treba je bilo prekoračiti nekaj potokov ter vod, predno smo se približali toku Rio das Garcas, o koje dijamantnem bogastvu so krožile po celi Južni Ameriki bajne vesti. Na prvi pogled nam je bilo jasno, da izvabljajo deroči reki dijamante s potapljanjem in z izpiranjem. Številni tukaj zaposleni delavci so nas sicer pozdravili, a koj nadaljevali z delom. Iskalci dijamantov so same do šklebetajočih kosti izmozgane pare, ki so se nateple v divjino iz vseh delov sveta. Največ je pa seve domačinov Mulatov ali mešancev. (Mož zamorec in žena bela, ali nasprotno.) Belokožci so po pretežni večini taki, ki bi tukaj radi z vso naglico obogateli in taki, ki so se zatekli v neznan svet pred doma jih zasledujoče pravico. Po dijamantnih najdiščih nikdo ne vpraša: Odkod si, kaj si bil, čemu si pribežal v te kraje? Glavno je, da se drži uboga ter od bridke usode preganjana reva zakonov divjega zapada. Prestopek zoper tujo last in življenje kaznuje tu mešanica ljudi kar sama s — smrtjo. Ravno radi brezobzirne strogosti postav divjega zapada si med iskalci dijamantov vsakdo premisli, da bi izmaknil tudi najmanjšo stvar, ali napadel sotovariša. Delavci prebivajo po prej opisanih kočah, katere si gradijo po dva, trije in še več skupaj. Uživajo fižol ter riž, katera zalivajo ob raznih prilikah z žganim alkoholom. Prej sem že omenil, da iščejo dijamante po teh krajih na dvojen način. Oglejmo si nekoliko iskanje dijamantov s pomočjo potapljaških aparatov. Ta način pridobivanja je zelo — zelo težaven, smrtno nevaren in se ga poslužujejo v tem poslu izurjeni ter krepki ljudje. Potapljaške naprave so zopet dvojne vrste: Ali si obleče iskalec popolno potapljaško obleko s svinčenimi čevlji vred ali pa si nadene samo polovico aparata: oprsje ter šlem na glavo. V tej zadnji opremi se potapljač lažje ter prostejše giblje. Reka Rio das Garcas je velika, deroča, globoka 8—10 m ter dela opasne vrtince. Na dnu kanalov ali vrtincev je pesek, ki hrani dijamante in tega spraviti iz globine ter ga preiskati z vso natančnostjo, je delo potapljačev. Preko reke potegnejo železne vrvi, na katere pritrdijo čolne. Iz čolnov skačejo potapljači v vodo. Pod vodo so prepadi in radi tega jemljejo potapljači seboj lestve. Ko je dospel potapljač na dno in na sredino reke, kjer je pesek, pritrdi vrv, da ne zgreši poti nazaj. Krog zapestja ima tudi motvoz, ki vodi navzgor in na katerem visi vreča. Če je prišel do ugodnega peska, ki je večkrat strnjen v kamen, pocukne za vrv vrečo, jo napolni s peskom in tovariši v čolnu jo potegnejo kvišku. Dober potapljač je lahko 3—4 ure pod vodo in napolni 20—30 vreč. Iskalci vidijo na dnu reke skozi potapljaški šlem dobro, le mraz jih muči. Vsekako iskanje dijamantov pod vodo ni lahko in je zelo nevarno. Reka je globoka, deroča in na dnu preprežena s skalami. Bogznaj koliko dijamantnih potapljačev je že smrtno ponesrečilo, a to prav nič ne oplaši drugih. Nedavno pred našim obiskom ob Rio das Garcas se je spustil potapljač pod vodo, kjer je zašel med dve skali. Ob bregovih reke so se takoj zbrali vsi iskalci, da bi rešili tovariša. Na pomoč prihiteli so se trudili z vsemi močmi, da bi izvlekli ponesrečenega, pa je bilo vse zaman. Konečno se je še odtrgala cev, po kateri dobiva potapljač zrak in nato so morali prenehati z reševalnimi deli. Celih 16 dni je ostal nesrečnež med skalami. Po deževju narasla voda, valovi in večji vrtinci so pognali truplo na površje. S pomočjo vreč izpod vode potegnjeni pesek izpirajo, ko so zbrani čolnarji in potapljači. Ako so izsledili dijamant, oddajo strel iz revolverja, katerega nosi vsak iskalec pritrjenega za pasom krog ledenj. Od vsakega dijamanta dobi potapljač 40 %, 60 % mora izročiti lastniku potapljaškega aparata. Pri enem potapljaškem aparatu je zaposlenih 6—8 mož. Če zadenejo na kako res bogatejše dijamantno mesto, potem se zbere krog aparata tudi 12—20 iskalcev. Strast za hitrim bogatenjem tako prevzame potapljače, da se ne zmenijo za previdnost. Celo to se dogaja, da se poženejo pod vodo pijani potapljači, tamkaj zaspijo in jih je treba reševati z največjim trudom. Drugi in počasnejši način iskanja dijamantov je s kopanjem ob reki in s skrbnim izpiranjem nakopanega peska. Predno prodre delavec do peska, ki hrani dijamante, je treba razkopavati dalje časa in še po tolikem trudu je veliko vprašanje, če bo sploh zadel na pesek in dijamante. Življenje teh poslednjih dijamantnih kopačev je trdo in zelo — zelo mučno. Ne glede na nevarnosti, od katerih je taka uboga para obdan, se predajajo po cele mesece praznim upom na bajno srečo in to pri nezadostni, nezdravi hrani, večkrat celo gladujejo po cele dneve. Najslabše se godi novincem, ki so se prebili skozi divjino brez cvenka v žepu, tolikokrat bolni, ali po naporih tako oslabljeni, da niti na delo ne morejo. Take reve so navezane po cele tedne na lov, a še ta je tamkaj težaven, ker se je zverjad pred človekom že razbežala ter se poskrila. Če se pa novodošlemu vendar posreči, da dobi delo pri kakem dijamantnem podjetju, mu da podjetnik le prosto hrano in en del od najdenih dijamantov. Polovico izkupička za prodane dijamante prejme podjetnik, polovico kopači. Ceno navadno določi dijamantni trgovec, ki je seve dobro znan s podjetnikom. Da so pri takem postopanju delavci opeharjeni, je jasno. Delo novinca podjetnik po možnosti izrablja in nakaže takemu revežu delo na kraju, kjer so potrebna dolgotrajna preddela. Pri slabi hrani in še slabšem stanovanju sirota toliko trpi, da navadno ne zdrži dolgo in zbeži z dela, preden se je dokopal do enega dijamanta. Nikoli ne pošljejo novodošlih na mesta, ki se že izrabljajo. Za izbiranje dijamantov iz peska kličejo podjetniki izurjene iskalce, ki se ne ukvarjajo s preddeli trudapolnega in globokega kopanja. Treba še pomisliti, da traja v taistih krajih deževna doba od oktobra ali novembra do februarja ali marca. V teh mesecih se delo znatno skrči in so mogoča le preddela, kakor izkopavanje plasti nad peskom, napeljava vode itd. Za tako delo daje podjetnik delavcem samo hrano. Ker v deževni dobi ne stikajo za dragocenimi kamni, delavstvo nima denarnega zaslužka. Eden najvažnejših činiteljev v bornem življenju iskalcev dijamantov je vprašanje prehrane. Tujci, ki prihajajo v dijamantne poljane, si domišljajo, da bodo živeli na lahko roko od lova, kakor je to res bilo pred leti, ko so se naselili ob reki prvi srečni najditelji dijamantov. Danes je v bližini reke, kakor že omenjeno, zelo malo divjačine. Več izgleda nudi ribolov, a je preveč zamuden. Pod takimi okoliščinami je navezan iskalec na prodajalno, kjer mora plačati vse drago in takoj v gotovini, če hoče izrabljati dijamantno najdišče na svoj lasten račun in dobiček. Oprema prostega ali samostojnega iskalca je po možnosti priprosta. Razven potovalne obleke, močnih čevljev z usnjatimi gamašami — domačini večkrat niti teh nimajo — še ima seboj eno delovno obleko in dvojno perilo, da se vsaj lahko preobleče. Dalje dva lonca za kuhanje fižola ter riža, par odej in spalno mrežo. Poleg tega še nekaj zaloge fižola ter riža, sladkor, kavo ter sol. Če ima svojega konja, še nekaj koruze za konja. Njegovo orodje tvorijo: enkrada, rallo in batea. — Enkrada, motika, služi za razrahljanje gramoza. Takozvani rallo je lesen zaboj. Visok je 10—12 cm, dolg 1 m, širok pol m. Pločevinasto dno je enakomerno preluknjano ter tvori rešeto. V rallu izpirajo nakopani pesek. Večje kamenje odstranijo z roko, kar pa preostane, vsiplje iskalec v bateo. Batea je lonec, katerega suče voda v krogih. Liki v vrtuljaku sukani pesek se med seboj razloči po teži. Dijamanti so najtežji in radi tega obležijo najbolj na dnu. Od časa do časa odmeče delavec iz bateje zgornjo plast, ki je brez vrednosti. Označeno postopanje nadaljuje tako dolgo, dokler preostane le še malo peska v bateji in tega skrbno preišče glede dijamantne vsebine. Pri opisovanju pravega iskalca dijamantov ne smemo pozabiti na njegovo orožje: težak nož za trebljenje grmovja, samokres ter puško. Razmeram in podnebju odgovarjata najbolj revolver na boben in karabinka. Če še poseda dijamantni rudar šotor, potem je njegovo življenje v divjini bistveno olajšano. Pod označbo »šotor« je treba razumeti 4 m dolgo, 2 m široko in za vodo neprodirno platno. Razprostrto na palicah ali med dvema drevesoma tvori dobro obrambo napram dežju ter rosi, ki pada tukaj pred vzhodom solnca v znatnih količinah. Značilna je še pravica, ki dopušča, da lahko vsakdo brska za dijamanti in to po vrtih, dvoriščih in celo pod tujimi prebivališči. Lastnik koče je v takem slučaju prisiljen, da se izseli brez odpora. Pod njegovo hišo najdeni dijamanti so last najditelja. Povsod ob bregovih reke leži raztrošeno orodje, večji in manjši kupi peska. Nobenemu niti na misel ne pride, da bi stegnil roko po tuji lastnini v trdni zavesti, da bi ga v takem slučaju doletela sigurna smrt. Če jezdiš po pokrajini ob Rio das Garcas, boš lahko podil konja cele dneve po površinah, kjer je vse polno dijamante vsebujočega peska. Nehote se boš vprašal: Zakaj tal tukaj boljše ne izrabljajo in ne pripeljejo na lice mesta strojev, ki bi opravljali posel hitreje in natančneje? Na to vprašanje priprosti Brazilijanec ne zna odgovora. Izkušeni iskalci dijamantov trdijo, da gre pri dosedanjem najbolj priprostem načinu pridobivanja dijamantov 20 odstotkov dragocenih kamenčkov v zgubo. Vrednost in izkupiček za dijamante sta zelo različna ter se neprestano menjavata. Da gre skakanje v dijamantnih cenah vedno le na škodo delavske reve, je povsem razumljivo. Po barvi so dijamanti beli, zeleni, modri in roza. Manj vredni so sivkasti ter rumeni. Hlastanje po dijamantnem premoženju se navadno ne veseli pravega teka. Izkupiček za prodane dijamante nima obstanka v žepu. Kjer se zbere ob reki po 1000 iskalcev, tjakaj se natepejo tudi kavarnarji, krčmarji, igralci na karte ter vse polno sumljivih žensk. Rudar zaigra, zapije ali zapravi z ženskim spolom en dan in eno noč, četudi se je poprej krvavo trudil za denar z vsemi močmi po celi mesec in še več. Iskalcev, ki bi res obogateli z izkupičkom za dijamante, je presneto malo, ker so to lahkomiselni in zapravljivi ljudje. Zdravstveno stanje ob dijamantnih rekah po Braziliji raztresenih ljudi je pod ničlo. Skrajno škodljivo vplivata na človeško telo že vroče ter mokro podnebje in nezadostna ter slaba prehrana. Premnogo iskalcev dijamantov postane žrtev jetike in spolnih bolezni. Zdravljenje je otežkočeno. Po teh revnih naselbinah sploh ni zdravnikov. Če se pa kateri zadržuje v kakem manjšem mestecu ali selu, so njegove denarne zahteve tako visoke, da jih ne zmore oboleli iskalec. Še eno gorje večkrat neusmiljeno zadene uboge iskalce dijamantov in to so tolovajske bande, ki se nazivajo: revolucijonarji. Po več sto delamržnežev, razbojnikov in sploh sumljivih ljudi se strne v eno družbo. Banditi so oboroženi z dobrimi puškami ter strojnicami. Podajo se v notrajnost dežele, kjer ropajo ter požigajo po farmah in plantažah, oznanjujoč nekako revolucijo proti obstoječi brazilijanski vladi, kar je pa seve samo krinka in povod za najbolj grozovita tolovajstva. Ko so enkrat opustošeni veleposestniki, se loti ta svojad iskalcev zlata in dijamantov. V dobro oboroženi premoči pobijejo rudarje in jim odvzamejo dragocene kamne ter zlata zrna. Če prodre enkrat v dijamantne divjine glas, da so blizu revolucijonarji, se zbere ter združi vse, kar je za mirno življenje, in se poda v neizprosen boj z banditi. Take bitke končajo brez usmiljenja za ene ali druge, kdo je pač zmagovalec. Eno leto pred našim prihodom v Café so zmlatili združeni poljedelci in rudarji 200 glav broječo kompanijo revolucionarjev. Iz zasede premagane in zajete so pobili zmagovalci do zadnjega moža. Ujetnikov ti krvavi obračuni ne poznajo. <center> — — — </center> Čas odpočitka in priprave za prodiranje skozi pragozd smo uporabili, da smo se poučili o prilikah, ki nas čakajo v bližnji bodočnosti. Seznanili smo se nadalje prav kmalu pod našimi šotori s še hujšimi nadlogami nego so moskiti. Neko noč je nekaj zagomazelo po celem mojem telesu, kakor bi me obdelavale tisočnoge živalice. Ves preplašen sem planil po koncu. Bleda mesečna svetloba je prodirala ob straneh v šotor. Ob svitu meseca sem prepoznal, da sem pokrit z majhnimi lazivci, ki me grizejo in njih ugrizi me skelijo po celem telesu, da sem skakal, kakor bi me ščipal z gorečimi kleščami. S par skoki sem dosegel ogenj na sredini šotora in pognal vanj z obema rokama suhega dračja. Z brisačo sem se pričel drgniti po rokah, otepati po nogah ter sem zapazil, da je postal naš šotor žrtev nočnega napada mravelj. Vsak ugriz teh majhnih, neznatnih živalic povzroča radi kisline, katero spustijo v ranico, rdečkaste otekline, ki skelijo liki žerjavica po več ur. Moja spalna mreža in odeje so bile tako na debelo pokrite od mravelj, da se je zdelo, kakor bi hotele živalice odvleči ležišče. Po stenah šotora je tekalo na milijone golazni, ki je uničevala z neverjetno naglico vse, kar je tamkaj viselo. Medtem so že bili tudi tovariši na nogah. Z združenimi močmi smo podkurili mogočen ogenj in pristavili velik žehtar vode. Skušali smo pregnati z otresanjem presnete zajedalce, a je bilo vse zastonj. Nočno obleko smo morali strgati z naših teles, na katera so silila z vso besnostjo vedno nova krdela. Z vrelo vodo smo pričeli polivati kupe valečih se mravelj. Svežega listja in dračja smo nametali na ogenj, da bi pregnali neustrašene vsiljivce z dimom, kar se pa ni obneslo. Dim je pregnal nas iz šotora, mravlje se zanj niti zmenile niso. Preostanek noči smo morali prebiti zunaj na prostem brez ogrinjal ter obleke. Po šotoru so gospodarile uničevalno procesije mravelj do jutra, ko je nehal napad. Po svitu jutranje zarje smo videli, da nam je uničila nadloga šotor in vse, kar je bilo v njem, izvzemši kovinaste predmete. Šotor je bil preluknjan liki rešeto, istotako odeje, obleka, papir in sploh vse, kar je bilo le količkaj mehkejše ter manj odporno. Dva lovca sta oddala strela. Po šotoru je skočila zverina visoko v zrak, coknila na tla, bolestno zarjula in po njej je bilo. Vestmani so se bližali previdno ustreljeni mački in dognali, da je zadeta na smrt. Drugo jutro, ko so žival odrli, so videli, da je bila jaguarka. Nekdo jo je bil že obstrelil v prednji del prs. Krogla je obtičala in rana se je grozno ognojila. Jaguarka bi bila itak kmalu poginila vsled posledic prvega zadetka. Nabrani gnoj je žival žgal, bila je vsled onemoglosti izstradana, plašila jo je nevihta, v skrajni sili in v neznosnih bolečinah se je zatekla pod najbližjo streho zunaj na travniku. O redkem obisku jaguarke smo še dolgo razpravljali. <center> — — — </center> Naš odpočitek v naselbini Café med iskalci dijamantov se je bližal koncu. Če smo hoteli doseči pred deževno dobo naš cilj — zlato dolino, smo morali na noge in naprej ob reki Rio das Garcas skozi pragozd ter dalje in dalje, kakor je označil pot pri tamošnjih Indijancih preminuli belokožec, ki je videl suho zlato na površju zemlje. Po nasvetu domačinov smo zamenjali naše voze za mule in konje, ker z vozom skozi tajnosti brazilijanskega pragozda še ni doslej najbrž nikdo poskusil. Kakor ribje oko čistega jutra se je podala naša karavana na pot iz naselbine Café po stepi, preko vod in potokov do reke Rio das Garcas, kjer smo srečavali iskalce dijamantov. Prodirali smo navzdol ob reki, ki se vije pred izlivom v mogočen pritok veletoka Amaconas skozi pragozd. Pot je bila res težavna. Prav hvaležni smo bili domačinom za nasvet zamenjave okornih vozov z mulami ter konji. Prekoračili smo že toliko mest, kjer bi z vozom nikamor ne mogli. Tod gotovo še ni škripal nikdar kak voz, saj zarez od koles ni bilo videti nikjer. Zadnji ljudje, katere smo srečali, so bili posamezni iskalci dijamantov. Od teh smo zvedeli po tridnevnem bolj počasnem romanju, da bomo kmalu v pragozdu in da je obsežen, da menda sploh ni iz njega izhoda. Po jasah pragozda bivajo več ali manj divja indijanska plemena, ki ne želijo nobenih stikov z belokožci. Prerokovanja za pot iz ust zadnjih ljudi res niso bila razveseljiva, a smo le šli naprej in naprej ob reki, ki nam je bila edini kažipot, od katere se nismo smeli ločiti že radi pitne vode ne. Po moji glavi se je premetavalo križ-kraž, kar sem čital ter čul o čarobnih tajnostih pragozda. Hrepenel sem s polno dušo, da vidim in se prepričam na lastne oči, ali hrani ter čuva neizmerni obseg drevja ter rastlinstva tolikanj povdarjene zanimivosti, lepote, skrivnosti ter nevarnosti. Pred zavalovanjem reke v temo in tajinstvenost pragozda smo taborili in prenočili. Zjutraj na vsezgodaj se je spustila naša karavana v svetišče popolne negotovosti in mogoče celo žalostnega pogina! Obrežni pragozd ob obeh straneh reke je bil še nedotaknjen in ga je lažje prekoračiti, kakor že enkrat posekano hosto. Nikoli ne bom pozabil na skrivnostno svečanost te goščave. Jaz, ki sem zrasel v evropskih mestih, nikoli nisem mogel niti sanjati o tako visokih drevesih in mogočnih deblih. Kakor krasni stebri so se ponosno dvigala visoko nad našimi glavami. Oko je komaj segalo tjagor, kjer so se spletale njih veje v visoke oboke ter je vstvarjalo zelenje neprodirno senčnato streho, skozi katero je le tu in tam prodiral zlat solnčni žarek, ki je spuščal ozko, trepetajočo, bleščečo sled v veličastno temo. Umolknili smo in postali resni, med tem ko smo neslišno jezdili po mehki, debeli preprogi iz trhlih rastlin. Če bi bil potoval sam, ne bi bil znal za imena teh gozdnih orjakov, a moji tovariši so mi kazali cedre, velika bombaževa drevesa, rdeč les in vse ostale nebrojne rastline, s kateremi je postal ta del sveta za človeški rod poglavitni dobavitelj vseh rastlinskih sirovin. Živo pobarvane orhideje in čudesno slikovite plezalke so se vzpenjale po temnih deblih, in tam, kjer je padal slučajno bežni solnčni žarek na razkošne temnoplave cvete slaka, se mi je zdelo, da doživljam uresničene sanje o pravljični deželi. Sleherno, temi sovražno življenje hrepeni v teh neizmerno razsežnih gozdovih po luči ter se bojuje za njo. Vsaka, tudi najmanjša rastlina, se zvija in vzpenja proti zeleni površini ter se mora mukoma oprijemati močnejših in večjih bratov. Plezalke so tu izredno bohotne in velike. Tudi rastline, ki ne spadajo drugod med ovijalke, se tu naučijo rešiti se muke teme, in tako lahko vidimo, kako se ovijajo okoli cedrovih debel navadna kopriva, jasmin ter celo jacitarapalma, da bi se povspeli do vrha drevesa. Nobenega živalstva ni bilo opaziti med temi veličastno izpeljanimi oboki, ki so se nam odkrivali med potjo. Neprestano brenčanje visoko nad našimi glavami je pričalo, da biva tam v solnčni luči pisana množica opic in kač, ptic in lenivcev, ki so morali začudeno gledati naše pritlikave postave v neizmerni senčnati globini. Ob solnčnem zahodu in vzhodu se je razlegalo kričanje opičjih čred, hreščeče so se oglašali papagaji, med tem ko se je slišalo ob vročih dnevnih urah kakor šumenje oddaljenega morja samo glasno brenčanje mrčesa; sicer pa ni bilo opaziti nobenega gibanja med veličastnimi, velikanskimi debli, ki so se počasi izgubljala v temni daljavi okrog nas. Največji in najlepši utis je napravil name naravnost čarobni cvet orhidej, katerega smo tolikokrat srečali in vsak je bil drugačen, lepši ter še bolj očarujoče učinkujoč. Ker sem izražal na glas toliko začudenje pri srečanju z orhidejami, mi je rekel naš vodja Davis Graham, da ni nič kaj posebnega, če jaz žarim občudovanja pri pogledu na orhideje, ki so napravile najmogočnejši utis celo na kralja Salamona. Prepričan sem bil, da me hoče dobri gospod potegniti, ko vlači v zvezo svetopisemskega kralja Salomona z južnoameriško orhidejo. Prosil sem ga, naj mi pove kaj o orhidejah, o katerih mi je bilo znano samo ime in to, da cvetejo po pragozdovih ter džunglah kot zajedavke na drugih drevesih. Gospod Graham se je odzval moji prošnji ter razgrnil pred menoj v obširni razlagi vse, kar mu je bilo znanega o tem bajnem cvetu. Pripovedoval je nekako takole: »Ko se je pripravljala kraljica iz Sabe, da poseti kralja Salomona, se je domislila, da zlato za tako modrega vladarja nikakor ni primerno darilo. No stotine nasvetov glede obdarovanja je bilo predloženih od okolice kraljice, a nobeden ji ni bil po godu. Slednjič ji je svetovala priprosta dekla orhideje. Kraljica se je oklenila tega nasveta. Pustila je izkopati drevesa, na katerih so rasle orhideje in je peljala seboj kar celo drevje. Njena karavana je zgledala kakor potujoči gozd. Kralj Salomon je duhal nepopisno prijetni vonj orhidej in občudoval barvo, ki je rahla in vendar tako bogata, da je bil modri kralj kar očaran od rajskega cvetja orhidej. Privlačnost orhidej je preživela večtisočletno dobo. Dragoceno kamenje iz Salomonovih časov je zakopano po grobnicah že davno pozabljenih kraljev, kras orhidej živi še danes. Cela premoženja izdajajo za orhideje. Eden cvet stane 30 Din ali pa tudi 20.000 Din, kako redek je pač. Iskalci orhidej žrtvujejo celo življenje, da izsledijo le en sam cvet, ki predstavlja posebno redkost. Nabiralci orhidej po džunglah: Južne Amerike, po otokih pod Indijo po Sumatri, Borneo in na Madagaskarju ob Južni Afriki doživijo mnogo več, nego lovci na slone, leve, tigre in gorile. Orhidej je na tisoče in tisoče vrst. Med izcedne posebnosti prištevajo cvetje, ki sliči malim ptičem in metuljem z razprostrtimi peruti. O južnoameriškem nabiralcu orhidej pripovedujejo: Nastopilo je deževje. Približal se je čas, ko bi naj odpotoval, a še ni našel dragocenega in redkega orhidejnega cveta. Indijanec mu je prinesel zbirko takih 100 komadov. Med temi je bila tudi orhideja, kakoršne še ni bil videl. Vzel jo je v roko, da bi jo natančneje ogledal radi izredne lepote. V mračni svetlobi ki je prodirala skozi goščo ovijalk, so se svetlikale barve Cveta, kakor bi bile žive. Imel je pred seboj najlepšo orhidejo, kar jih je kedaj videl. Naenkrat se je pričelo na listju cveta nekaj gibati. Nabiralec je vrgel čudno gibajočo se stvar proč in skočil na stran. Kar je obdržal v roki, sploh ni bila orhideja, ampak ena najbolj strupenih kač. Najbolj čudovita lastnost orhideje je ta, da zna natančno prevzeti obliko drugih rastlin ter živali. To spreminjanje cveta ni ničesar drugega nego naravna samoobramba. Vsaka džungla po Mehiki, Panami, Ekvadorju, Braziliji, Orinoku in Madagaskarju je že zahtevala smrtne žrtve iz vrst strastnih nabiralcev orhidej. Iskalci tega tolikanj redkega cveta imenujejo z največjim spoštovanjem imena pionirjev, onih mož, ki so se odrekli po cela leta civilizaciji, gledali neprestanim nevarnostim v oči, da bi odkrili nove, še nepoznane vrste orhidej. Iskanje orhidej je vedno združeno z naravnimi nevarnostmi kakor: sovražni domačini, mrzlica, divje zveri, strupene žuželke ter kače. Orhideje rastejo in cvetijo največkrat na vrhu visokih dreves. Kolikokrat nastane za iskalca vprašanje: Ali naj spleza na drevo v pragozdu, kjer je sigurno gnezdišče kač? Ako se ne more polastiti cveta s pomočjo lasa, mora drevo podreti z orhidejami in kačami vred, kakor je to storila kraljica iz Sabe. Anglež Hamlin je iskal orhideje po otoku Madagaskarju. Zadel je pri tem poslu na posebno težkočo. V pokrajini Moyambassa na omenjenem otoku je vztrajal ondotni kralj na tem, da se mora zvezati Anglež, če hoče ostati tamkaj, s kraljevo rodbino. Hamlin je prevzel čast poglavarja in se je podvrgel obredu, ki je predpisan za sklep krvnega sorodstva s kraljem. Kralj je poslal na lov za orhidejami svojega svaka, zapretil pa je Angležu, ako se bo svaku kaj pripetilo, bo nosil on odgovornost. Istočasno je opozoril kralj krvnega brata na jaguarje, ki prežijo po džunglah in so na Madagaskarju posebno krvoločni. Svarilo ni bilo zastonj. Jaguar je mežikal s kraljevim svakom ter si ga je privoščil s kožo in z lasmi vred. Kralj je zvedel o smrtni nesreči. Zapovedal je, da se mora radi nje pokoriti Hamlin. Dal mu je na izbiro: Hoče li, da ga namažejo z oljem in sežgejo na grmadi, ali pa mora prevzeti celo družino od zveri povžitega svaka? Anglež se je odločil za prevzem družine. Fostermann, nemški nabiralec orhidej, je odkril nad 40 vrst. Nekega večera se je nahajal v goščavi v Siamu v Indiji. Pred zatonom solnca je še gledal skozi daljnogled in je izsledil krasno orhidejo visoko na drevesu. Bal se je, da bi ne mogel dognati drugo jutro pravega debla. Razdelil je celo družbo na dva dela. Eden od spremljevalcev se je podal naprej, da bi poiskal taborišče, Fostermann je ostal pri drevesu. Naenkrat mu je udaril na uho pretresljiv krik. On in njegovi ljudje so brzeli na pomoč. Odkrili so sled tigra in ničesar drugega. Tovariš je zginil. Drugo jutro so prodrli globokeje v pragozd. Tamkaj so našli preostanke tovariša, katerega je bil zagrabil tiger, raztrgal ter požrl. Smrtni žrtvi je poskrbel Fostermann za vedni spomin na ta način, da je imenoval nesrečni cvet »tigrovo orhidejo«. Ni čudno, če so orhideje med tigri in divjimi glavarji v ceni tako visoko. A tudi tedaj, ako je kedo katero odkril in jo spravil srečno do pristanišča, je prepeljava cveta iz pragozda po morju brezplodna. Od 27.000 iz Južne Amerike na ladje naloženih orhidej sta prestali prevoz v Evropo samo dve. Od pošiljke v Nemčijo, ki je obsegala 1000 redkih vrst s Filipinskega in Bonin otočja so vse ovenele. Vzemimo slučaj, da prestoji katera prevoz po morju in pride v evropski cvetličnjak, ne cvete pod umetno ustvarjenimi pogoji.« Med takim ter sličnim razlaganjem, pojasnjevanjem in pripovedovanjem smo se porivali že dva dni naprej skozi pragozd ob reki, ne da bi bili srečali kako večjo žival na zemlji, ali odkrili kako sled o človeku. In vendar so nam razlagali domačini v naselbini Café in zadnji iskalci dijamantov ob reki Rio das Garcas, da se nahajajo ne predaleč v tej skrivnostni samoti ljudje. Tretji dan našega pohoda skozi pragozdne tajne se je razlegalo po zraku neko čudno, oddaljeno, svečano in enakomerno votlo pritrkovanje, ki se je večkrat pričelo in zopet poleglo tekom dopoldneva. Jezdili in stopali smo eden za drugim, ko smo šlišali prvič ta ropot. Naši gonjači so obstali z obrazi, spačenimi od groze, ter jeli nepremično in molče prisluškovati, kot da bi se bili spremenili v bronaste kipe. »Kaj je to?« sem vprašal. »Leseni bobni«, je odgovoril g. Davis Graham, »o katerih smo čitali že v Los Angeles v opisu doživljajev Mehikanca med pritlikavimi indijanskimi plemeni, ki so edini človeški prebivalci južnoameriškega pragozda. Divji Indijanci zasledujejo neprestano našo pot in najbrž prežijo na priložnost, da bi nas pomorili ter spekli na ražnju.« »Kako pa nas morejo zasledovati?« sem vprašal in uprl oči v mrko, votlo daljavo. Gospod Davis je skomignil z rameni: »Indijanci pač znajo. Imajo že svoj način. Zasledujejo nas. Z bobni se pogovarjajo drug z drugim. Čakajo na priliko, da planejo po nas.« Od vseh strani je bilo slišati 6 ali 7 bobnov. Včasih so brneli jako hitro, včasih zopet počasi. Tu in tam sta se jasno razločevala vprašanje in odgovor. Daleč na vzhodu se je nenadno oglašal boben z drobnim, vedno naraščajočim visokim drdranjem, nakar je donelo v presledkih votlo grmenje od severa. Neprestano ropotanje je razburjalo nepopisno živce, donelo je kakor stalno preteča grožnja. Sicer se ni nič premaknilo v molčečem gozdu. Okoli je bila sama narava, je kraljeval mir in blag pokoj, a nekje daleč onstran temnega rastlinskega zastora je vedno donelo po bobnih oznanjeno svarilo, da gremo — smrtni nevarnosti nasproti. Bobni so brneli in drdrali ves ta dan. Naši obrazi so kazali jasno učinek grožnje. To noč smo se utaborili ob reki, kakor smo mogli in smo se pripravili na napad. Nič se ni zgodilo in ob svitu smo nadaljevali pot, med tem ko se je polegalo bobnanje. Okoli treh popoldne smo stopili nenadoma iz gozdne teme na povsem razsvitljeno jaso. Bila je posuta z nizkimi in okroglimi kočurami — indijanska bivališča. Bajtice so bile iz bambusovih palic ter pokrite s širokim listjem. Videti je bilo sledove pogorišč, a nikjer nobene domače živali, kaj še le človeka! Baš ta popolna izpraznitev človeške naselbine na sredini pragozda ni obetala nič kaj dobrega. Umaknili smo se nazaj v zaščito gozda ter ugibali: Kaj bi in kaj bo? Zavedali smo se vsi, da imajo gozdna indijanska plemena zastrupljene puščice, s katerimi streljajo sigurno. Človek in žival, koga taka ostrina samo oprasne do krvi, sta zapisana gotovi smrti! Indijanci so jo potegnili pred nami, nam pripravili zasedo in v tej nas bodo napadli in postrelili. Davis Graham je bil edini brezpogojnega mnenja: »Korajža velja!« »Od vode ne smemo, da bi obšli naselbino v loku po pragozdu. Če se bomo skrivali kot zajci pod zaščito debel, bodo znali nas od bogznaj kod opazujoči pritlikavci, da se jih bojimo in nam bodo neprestano za petami. Utaborimo se v njihovem selu. Mogoče še divjaki nikdar niso videli belokožca in niso čuli strela. Najbrž so se poskrili oni iz strahu preti nami in nas imajo za kaka nadnaravna bitja. Junaku pripade svet in to je edina rešitev iz pasti pred nami!« Po teh edino pametnih besedah je stopil g. Davis prvi na plan in korakal, ne meneč se za morebitno smrtno nevarnost, naravnost proti naselbini. Njegov korajžni vzgled smo posnel drugi, sledili so nam celo vsi gonjači. Zbrali smo se na sredini sela, kjer je bilo največ praznega prostora in gladko razteptana ilovnata tla. Razvrstili smo se v kolikor mogoče razmahnjenem krogu, da bi bili od vseli strani zavarovani pred presenečenji. Oboroženi smo bili seve s puškami ter samokresi, iz katerih smo oddali dve salvi v zrak, da sta zavalovili daleč daleč po pragozdni tišini. Na sredini kroga smo zanetili plameneč ogenj ter pričeli ob skrbnem zastraševanju s krepčanjem naših vsled neznane nevarnosti ozebelih teles. Cele ure smo že počivali, ne da bi bili čuli ali opazili kake znake povratka Indijancev in njih nenadnega napada. Celo noč smo kurili stražni ogenj ter pretrgoma dremali v stalni pripravljenosti, da se branimo za slučaj napada. Niti drugo jutro, ko smo se odpravljali naprej, nam ni prekrižal poti kak Indijanec, o katerih smo znali, da morajo biti kje v bližini, iz katere nas opazujejo. Naša karavana se pomaknila ob reki naprej, ni srečala celi prihodnji dan žive duše, niti nas ni plašilo neprijetno bobnanje. Noč smo prebili povsem mirno. Drugi dan popoldne se je odprla pred nami ob obeh straneh reke jasa. Ob obeh bregovih vode smo zagledali hišice Indijancev, čisto skrite v krasotah gozda. Neustrašeno smo jo rezali naprej in opazovali, kako so bežale majhne človeške postave proč od reke proti obem naselbinam in vpile iz polnih grl: »Vai — Vai!« Nobeden si ni mogel raztolmačiti krika, ki je gotovo značil začudenje nad prihodom neznancev Gospod Davis je krstil kričače za Vai-Vai-Indijance. Ob reki smo videli indijansko prometno sredstvo: iz enega debla za 20 ljudi izdolben čoln. Obe naselbini ob desnem in levem bregu reke sta odmevali Vai-vai klicev. Preplašeni Indijanci niso kazali nikakega sovražnega razpoloženja napram nam. Utaborili smo se ob reki, nočili mirno. Drugo jutro smo se skušali približati pritlikavim ljudem, katerim smo ponujali majhna ogledala, nožiče, razne neznatne predmete iz medi itd. Dolgo je trpelo, predno se je upal prvi, da je pobral čudežno ogledalce in zbežal z njim med ostale, ki so vpili svoj: Vai-vai! S tem je bil led prebit. Divjaki so se upali eden za drugim po darila, tekli z njimi v koče in se zopet prikazali z večjo zaupljivostjo. Tri dni in noči smo prebili med Vai-Vai-Indijanci, s katerimi se sicer nismo mogli porazgovoriti, a s kazanjem smo zvedeli od njih marsikaj in radevolje so nam razkazali svoje kočure, orožje in čolne. Prej sem že omenil indijanski čoln, v katerem se giblje Vai-Vai-Indijanec z občudovanja vredno spretnostjo in zna premagati vse težkoče in nevarnosti reke. Skrivališča za čolne, ki so njihovo edino prometno sredstvo, so tako skrita, da jih oko Evropejca pri vsej pazljivosti ne more opaziti. Reka in pragozd dajeta Indijancu vsakdanjo hrano. Moko za kruh pridelujejo ženske iz korenin manioka rastline. V vsaki okrogli bajti prebiva več družin. — Družinski poglavar ima v koči svoj častni sedež. Vsa hišna dela opravlja ženski spol; moški se pečajo z lovom in z bojevanjem. Oboroženi so z lokom, puščico, sulico in z leseno cevjo za izpihavanje zastrupljenih puščic. S tem priprostim orožjem streljajo zverjad, ptiče, ribe, ogromne želve in sovražnike iz zasede. Puščice pomočijo v smrtonosni strup, kateremu pravijo »mata colado«. Od zastrupljene puščice zadeta žrtev se zgrudi mrtva na tla in je vsaka pomoč izključena. Najbolj priljubljena divjačina krog naselbin po pragozdu je tapir (neke vrste divje svinje), ki tehta do 250 kg in ima okusno meso. Ribe strelja Vai-Vai Indijanec s puščico iz čolna. Razširjena riba po pragozdnih rekah je »pirucu«. Dolga je 2 m in tehta do 100 kg. Posušeni jezik te ribe rabijo za pilo, luskine pa za oglajenje lokov, puščic in držajev sulic. Kakor vsa indijanska plemena, je tudi to babjeverno. Časti po božje mesec, veruje v hudobne duhove, kojih škodljivost odvrača s ponočnim nastavljanjem jedi in pijače. Bobnanje in ples sta pri teh divjakih vsakdanja zabava. Nikakor nismo mogli iz njih iztisniti, če so udani ljudožrstvu ali ne. Na naša kazanja ter namigavanja, če bomo srečali še kake njihove sosede, so nam z vsemi mogočimi znamenji dopovedati, da so prihodnje naselbine že izven gozda in so njih prebivalci lovci. Upajo se na vse drugo zverjad nego sta nedolžni tapir in riba. Četrto jutro smo se poslovili po še enkratnem obdarovanju od dobrih in miroljubnih Vai-Vai Indijancev ter nadaljevali pot ob reki, ki nas bo pripeljala po zatrdilu divjakov kmalu na plan in med bolj brihtna človeška plemena. Pragozda je bilo res kmalu konec. Pri izstopu iz gozdnega svetišča smo si bili vsi v svesti, da nas je visoka goščava krila ter skrivala pred marsikatero nevarnostjo ter vremenskimi neprilikami, katerih preži na potnika vse polno po brazilijanski stepi. Ves čas našega romanja smo imeli najlepše vreme. Neznosne vročine niti prav občutili nismo pod oboki gostega listja ter ob bistro žuboreči reki. Sedaj izven sence smo znali, kaj so solnčni žarki in oblaki moskitov, ki so se nam priključili kot spremljevalci skozi cele dneve in noči. Naša reka vodnica se je vedno bolj širila po pritokih in nam govorila, da bo predala kmalu svoje obilno vodovje drugemu, še večjemu pritoku veletoka Amaconas. Ob izlivu Rio das Garcas smo naleteli na obširne indijanske naselbine. Ljudje niso zbežali pred nami. Očividno so imeli večkrat posla z belokožci. Njihovega jezika ni razumel nikdo iz našega spremstva. Njih obnašanje ter znamenja so bila miroljubna. Po razdelitvi malenkostnih darov smo se povspeli do polnega zaupanja Indijancev, ki so bili srednje rasti ter kulturni v pomenu brazilijanske stepe. Z znamenji so nam dali razumeti, da je šlo skozi njih naselbine mnogo belokožcev. Vsi so šli naprej — naprej za zlatom, a le eden se je vrnil k Indijancem med rekama Rio des Mortes in Rio Culischu. Slučajno smo zadeli na indijansko pleme, kateremu je bila vsaj znana govorica o belokožčevi skrivnosti o neizkoriščenih zlatih poljih. Ta se razprostirajo še daleč naprej od velikanskega pragozda, katerega je naša karavana srečno prekoračila. Od teh Indijancev bo treba kreniti proti polnoči, tam, kjer pošilja reka Rio Ksingu četrtič svoje vode v globočine ter jih žene potem v velikem kolobarju na desno. Ob vijugi je treba ostaviti reko ter potovati naravnost na desno. Za stepami pridejo hribi in za temi polja s suhim zlatom kar po vrhu zemlje! Vsekakor smo bili na pravi poti. Pred nami je bil sicer neraziskan svet, a pripovedovanja o suhem zlatu niso bila prazen plod ljudske domišljije, ampak tiči v njih debelo zrno bogate istine. Natančnejših, pojasnil nam dobri Indijanci niso mogli dati. Jim ni bilo za toli zaželjeno zlato in prišli so le tako daleč, kakor daleč segajo njihova lovišča, v katera so se odpravljali koj po našem prihodu vsi odrasli moški. Pred deževno dobo so se hoteli založiti s svežim mesom ter ga nasušiti za mesece dežja, ko tudi prerijski Indijanec obilno spi ter je in čuva svoje zdravje pred skrajno nezdravo mokroto. Dopovedovali so nam s kazanjem, da bodo lovili zverjad s pomočjo ognja in so že vse tozadevne priprave v polnem teku. Vodja ekspedicije g. Davis Graham je že videl indijanski lov z ognjem in nam je zatrjeval, da je prav zanimiv. Indijanci niso imeli prav nič proti ogledu njihovega načina jesenskega največjega lova, s katerim se založijo za več mesecev z obilnimi zalogami na solncu posušenega mesa. Sklenili smo, spremljati Indijance na njihovem lovu. Naslednjega dne smo marširali k Velikemu jezeru. Tu je že čakalo kakih 200 Indijancev s precejšnjim številom psov. Na licu mesta so nam razložili svoj veliki lovski načrt, katerega so nameravali izvesti z ognjem. 50 tekačev je bilo določenih, da podtaknejo ogenj na večih mestih v polkrogu, ki se je razprostiral v obsegu 60 km. Na levi in desni strani polkroga tečeta reki kot obramba proti razširjenju požara na vse strani. Indijanci so se pripravljali na ta lov že pred meseci. V ta namen so požgali ob Velikem jezeru vso travo. Zrasla je že nova in sveža. Na pasu, ki ga je tvorila sveže zelena trava, so se razvrstili lokostrelci, nekoliko bolj zadaj so zavzeli prostor metalci kopij. Najprej smo zapazili v daljavi posamezne male oblačke dima. Čez nekaj ur so švigali plameni in ogenj je bilo opaziti na celi polkrožni črti. Še ena ura in celo obzorje je bila ena sama črna, kadeča se in z bliski plamenov osvitljena stena. Ogromne množine dima in pare so se dvigale proti nebu, kjer so se strnjevale v debele, rumene oblake, ki so naposled povsem zakrili solnce. Tu pa tam je že pribežala iz šume plaha srna ali ponosen jelen. Po zraku je švisnilo nekaj strelic, smrt je pričela svojo košnjo. Na bregu jezera sem poiskal visoko drevo in se udobno namestil na njem. Z daljnogledom sem zasledoval prav dobro potek požara. Le kakih 20 do 30 km nas je ločilo od njega. Približeval se je z neugnano naglico. Že sem čul pretresljive glasove begajočih živali, vmes so so razlegali vreščeči bojni klici Indijancev, če je hotela zverjad uiti skozi gosti oklep prežeče smrti. Med tem se je zbralo v zraku na tisoče roparskih ptic, od malih skobcev in sokolov do orlov in največjih jastrebov mrharjev. Divje so vreščale ter čakale na manjšo divjačino. Zdaj pa zdaj se je spustilo iz zračne višine krilato telo liki puščica in v naslednjem trenutku se je že dvignilo s plenom v kljunu in med kremplji. Videl sem brkastega sera. Odnesel je v zračne višine dolgo kačo. Silovito se je oklepala jeklenega prijema, a ni ji uspelo, da bi se bila osvobodila. 50 indijanskih tekačev, ki so zanetili požar, je tekalo ob bregovih obeh rek ter preprečilo vsak obupen poskus bega v svobodo. Zdajci je zajel plamen obsežen palmov gozd. V drevesnih kronah so viseli šopi posušenih listov. Komaj se je dotaknil ogenj prvega drevesa, že je bil v nekaj sekundah ves gozd v plamenih. Visoko so se poganjali ognjeni zublji. Divje prasketanje, pomešano z neštetimi in raznolikimi glasovi obupane divjačine, mi je udarilo na uho. Zdaj je planila iz velikega gozda čreda jelenov. V naslednjem trenutku je pisknilo po zraku na desetine kopij, vmes truma strelic in v hipu so bile prve vrste jelenov na tleh. Ostali so se kakor na povelje razpršili na vse strani. Toda od povsod jih je čakala smrt v obliki kopij ter puščic. Nekaj jih je pridrvelo do reke, kjer so se zgrudili onemogli. Iz plamenov se je izmotal velik jaguar, katerega je preganjala ter podila tolpa psov. Z vso urnostjo je planil na najbližjega Indijanca in ga podrl na tla. Še nekaj dolgih skokov, še par prijemov krog debla in že se je skril za debelo vejo pod menoj. Ozrl se je kvišku, spogledala sva se. Srečanje s človeškimi očmi ga je toliko preplašilo, da je zgubil ravnotežje in omahnil na tla. Bilo je prvič, da sem videl jaguarjeve oči prevzete od presenečenja in strahu. Pomeril sem iz samokresa, krogla mu je prebila glavo in po par obupnih skokih se je zvil v klopko in obležal mrtev. Iz gozda so se pričele valiti skupine drugih živali. Najprej sta prisopihala dva rdečkasta volka. Sprejela ju je množica kopij in strelic. Z lisicami in šakali so opravili na pol že kar psi. Medvede mravljinčarje, katerih ne morejo za nič uporabiti, so pustili, da so se pognali v vodo, jo preplavali in se rešili na drugo obrežje. A zdaj se požene iz gozda ogromna kača. Dober meter visoko se je dvigalo njeno telo. V silnih skokih se je sikajoč poganjala proti vodi. Poslane strelice so jo zgrešile, dosegla je vodo in odplavala. Med opisano morijo je zajela zemljo noč. Tu in tam še smukne iz gozda, ki ni več gozd nego pogorišče, kaka žival v smrt. Toda kmalu poneha vse – – – Preko sto komadov najizdatnejše divjačine in nešteto manjših komadov je vrgel ta lov. Za naše pojme je pogon po opisanem načinu nekaj strašnega. Indijanci bi brez njega ne mogli živeti. Nekaj mesecev trajajoča deževna doba spremeni celo pokrajino v močvirje. Kakor že omenjeno, je ta čas za Indijanca čas brezdelja in bogznaj, kako bi ga pretolkel, če ne bi prirejal na jesen takih lovov. Indijanski lov je bil nam opomin, da bode treba vzeti pot pod noge ter urno naprej, sicer bo začelo liti iz neba, predno smo na cilju. <center> — — — </center> Opustili smo misel, da bi se mudili dalje časa med Indijanci in prisostovali njihovim lovskim praznikom. Podali smo se naprej v koraku, pusteč reko Rio Kuluene ob desni. Noči, v katerih smo razpostavljali straže, so potekle mirno. Konji in mule so imele dovolj paše. Koruzni zdrob smo lahko hranili za pozneje. Brez posebnih doživljajev smo se približali po dnevih reki Rio Ksingu koje struga je bila na mestih tako globoka, da je segala voda konjem preko hrbta. Prtljago smo morali raztovoriti in na naših plečih prenesti na drugo obrežje. Rio Ksingu je bila po napovedi največja reka, katero bi naj srečali na poti proti zlatim zakladom. Zopet so minuli dnevi. Solnce je vzšlo ter zatonilo, dan je zamenjal noč in še vedno nismo bili pri prvem vodopadu, katerih je videl belokožec na poti v zlato poljano štiri in je pustil ustno poročilo o njih Indijancem. Lepega dne smo le čuli bobnenje ter šumenje padajočih vodnih mas. Reka Rio Ksingu se je upala precej globoko v enem skoku preko skalovja. Bili smo na kraju, kjer pošilja velika reka svoje vode prvič v globine. Polni upanja smo romali naprej. Na večer istega dne nam je udarjalo pod šotor na uho hromenje drugega vodopada, katerega smo dosegli drugi dan in po preteku nekaj ur še tretjega. Čisto sigurno smo bili na pravi poti. Minuli so dnevi. Po dnevu zopet samo solnce in v noči nemi mesec. Konečno nas je vzdramil iz enoličnosti votel odmev četrtega ter zadnjega vodopada. Cilj našega potovanja ni mogel biti več daleč. Približali smo se gričem, odkoder smo lahko pregledali pokrajino daleč naprej. Videli smo, kako se vijuga reka Rio Ksingu južno-vzhodno, mesto da bi nadaljevala pot proti severu. Kakor daleč je seglo oko samo stepa in liki ribje oko čisto nebo. Naslednje jutro smo zapustili reko ter se podali v levo smer. Prekoračili smo več manjših vod in smo trčili ponovno na gričevje pred nami. Pri pogledu na verigo nizkih holmcev nas je oplazovala zla slutnja, če nismo mogoče zgrešili smer. Ti-le hribčeki pred nami niso mogli biti pogorje, katerega je označil pri Indijancih umrli belokožec kot edino pravo smer. Že tukaj smo naleteli povsod na zlate sledi. Zemlja po teh neraziskanih stepah hrani pod seboj neizmerna zlata bogastva. Zagledali smo pred seboj reko, koje tok ni zaznamovan na nobenem zemljevidu. Počasi vali svoje vode in v njeni strugi smo našli precej zlatih zrn. Pet dni smo se vlekli ob tej reki, šesti dan smo jo prekoračili ter potovali naravnost naprej. Pred nami je zrasla veriga razsekanega hribovja. Po stepi so silili proti pogorju potoki. Vsekakor smo imeli jedva en dan do cilja. Preiskal sem tla, po katerih se je pomikala naša karavana. Povsod najbolj očiti znaki, da bomo zadeli vsak čas na tako dolgo iskano obljubljeno — zlato deželo! V počasnem koraku smo se porivali do cilja, ki se nam ni mogel več skriti in je bilo izključeno, da bi ga zgrešili. Pretrpeli smo veliko na dolgem — dolgem potovanju, bili na koncu romanja brez posebnih žrtev in v zavesti, da se je posrečilo le nam, kar se drugim ni, ker se niso lotili odkritja suhega zlata po načrtu in s pomočjo dobro preskrbljene ekspedicije. <center> — — — </center> Še predno se je pomaknila naša karavana navkreber, odkoder smo hoteli uživati razgled po zlatih poljanah, smo srečali na stepi človeški okostnjak ... Na belih kosteh ni bilo nikakega znaka, da bi bila žrtev ubita, ustreljena ali raztrgana od jaguarja. Mogoče je zadela reveža prav na cilju bogznaj kako mučnega tavanja smrt vsled kačjega pika. Nismo se na videz veliko zmenili za svarilno najdbo človeških kosti, vendar v naših srcih je zakljuval sum: Kaj, če ne bo dolina zlata poleg zakladov — smrt tudi za nas! Pomikali smo se molče naprej in prikorecali na vrh. Pod nami nas je vabila kotanjasta dolina. Njena dolžina je znašala dobrih 30 km, širina gotovo nad 20 km. Njeno dno je bilo peščeno. Skozi pesek so si otirali pot z gorovja trije potoki. Kotanja je bila obdana krog in krog od hribov ter gričev. Zrli smo s hriba v zlato jamo, zaprto od vseh strani, polno peska, ki je obetal suho zlato. Nočili smo še na grebenu. Drugo jutro na vse zgodaj je zavila naša odprema navzdol z razvito zastavo Združenih ameriških držav na dolgem drogu. V debeli steklenici smo nesli s seboj na pergamentu beleženo obvestilo vsem zanamcem, da smo tega in tega dne v imenu naše družbe proglasili zlato kotanjo za njeno posest. Zbrali smo se na sredi doline, razkopali globoko pesek, položili vanj steklenico s pisanim posestnim dokazilom, zagrebli jamo in zapičili na vrh zastavo. Na suhem pesku krog prapora smo se utaborili. Iz središča smo hoteli natančno ugotoviti dolžino ter širino zlatih žil, jih zarisati v karto našega celotnega pohoda in odnesti s kopami ter zrnjem zlata družbi, da prične prihodnje leto z vsemi modernimi napravami odvoz zlata. Sigurni smo bili, da nam bo zabliščalo prvo zlato iz precej globokih strug treh potokov, po katerih je v suši le neznatno curljala voda. Celo dovolj vode za izpiranje zlato vsebujočega peska je bilo kar pri rokah. Kedo je že kedaj zadel na bolj ugodno ležečo zlato jamo nego mi! Motike v roke in proti potokom, ki so vabili ter mikali s curljajočo vodo. Vodstvo sem prevzel jaz v zavesti, da se ne bom več klatil po svetu kot revež. Dva potoka na levi, eden na desni strani od zastave in tabora. Krog in krog sam pesek, katerega so tekom tisočletij nanosili s hribov in odložili potoki. Ubrali smo pot proti najbolj široki desni strugi. Nismo še bili ob bregu vode, že smo obstali brez povelja in vsakemu so zagomazeli mravljinci groze po hrbtu ... Na obeh straneh potoka zgoraj na pesku nismo zagledali kep suhega zlata — ampak od vročine obeljene človeške okostnjake! Križ-kraž ob potoku so ležale zarjavele motike, krampi, rešeta za čiščenje peska ... Struga je kazala na večih mestih, da je bila s kamenjem zajezena. V jezih so nabirali vodo za izpiranje peska. Brez vsake besede smo romali od okostja do okostja. Pri vsakem kupu kosti manjša ali večja zrna iz — najčistejšega zlata ... Z zlatom v žepih so pomrle nesrečne žrtve in bogznaj kake in kako strašne smrti ... Voda je curljala po potoku, zlato se je bližalo ter vabilo, bele človeške kosti so nam žugale ... Krenili smo proti levima potokoma, ki sta silila ter rinila skozi pesek v precejšnjih vijugah in do katerih je bilo dobrih 8 km. Tudi tukaj sam pesek, globoki dve strugi, razmetano razno orodje in lobanje, razmetane kosti in zlata srna kot dokaz, da se nahajamo v jami zlata in — smrti ... Dovolj smo videli koj prvi dan po slovesni in po zakonu pravomočni osvojitvi še neizrabljene zlate doline. V taboru smo ugibali vse mogoče, kaj je obelilo prednamce do belih kosti? Od vseh številnih okostnjakov sta prodrla v javnost le dva glasa, oznanjajoč zaklad, a ne smrti do belih kosti! Sklenili smo, da bomo predvsem zbrali vsa okostja, jih zagrebli na vrhu v zemljo, da ne bodo strašila še dalje na prostem med zlatom. Nabrali smo ob treh potokih 26 lobanj in kolikor mogoče tudi ostale kosti. Strašna najdba je pričala, da gre v tem slučaju za celo ekspedicijo, katero je iznenadila grozna nesreča. Napravili smo okrogel grob, položili vanj kosti ter ga zasuli s kamenjem na visoko. Med dva kamna na vrhu smo položili steklenico s pergamentom, kedaj smo našli okostja in kedo jim je privoščil počitek pod zemljo v skupnem grobu. Iz doline proti vrhom je bilo najti okostja manjših ter večjih konj. Od smrti presenečeni iskalci suhega zlata so imeli s seboj tudi konje. Tretji dan po našem prihodu smo se lotili natančnejšega ogleda zlate jame. Zbrali smo nekaj kilogramov zlatih zrn na mestih, kjer so pomrli naši predniki. Površna razkopavanja ob potokih in po pesku so pokazala, da je tukaj skritega ter s peskom pomešanega za milijone ter milijone najčistejšega zlata v zrnih ter prahu. Vsak bi lahko tukaj obogatel z zbiranjem od daleč se blesketajočih zlatih zrn, kaj še le s kopanjem in z izpiranjem, ker je po celem zlatem najdišču dovolj vode na razpolago in to celo v najhujši suši! Nosači ter gonjači so si trpali zlato v žepe po dragi volji, nikdo od nas jim ni branil, saj smo se kretali po sredini nepreglednega zaklada. Neomajeno dakazano dejstvo je bilo, da skrivnostna kotanja res zasluži naziv »zlata jama«. Prehodili smo dolino po čez in na dolgo. Povsod vidni znaki, da je pod in med peskom zlato. Več nego dober teden smo raziskovali po gorovju izvirke treh potokov in kamenje. Tudi tukaj kremenec, kakor si ga ne moreš želeti boljšega, da ti da v razbeljeni peči najboljše zlato. Čiste zlate žile so se morale skrivati globokeje po notrajnosti gorovja in te bo že odkrila poznejša in smotrena izraba s stroji ter številnimi delavskimi močmi. Obrise doline, tok potokov, zaseke v hribovje, mesto, kjer smo zadeli na to in ono, smo natančno ter v več izvodih zarisali na v debele steklenice shranjenem papirju. Iz narodne povesti o bajni zlati jami je nastala prevesela resnica, katere ne bo iztrgal človeštvu več nikdo! Hribi krog in krog peščene doline so bili porastli z grmovjem in bolj pritlikavim drevjem. Obtesali smo drevesna debla, jih zabili v zemljo z natančno označbo pod številko na zemljevidu, kaj da smo našli in kaj da domnevamo pod njimi. Tekom treh tednov res pridnega ter vestnega dela smo bili tako daleč, da smo lahko rekli: Naša sijajno rešena naloga se bliža koncu. Po naših načrtih mora vsakdo najti zlato jamo in njene zaklade. Hoteli smo še samo zbrati največja zlata zrna, se temeljito odpočiti ob senčnatih izvirkih potokov in nastopiti povrat. Najdba zlata nas je tolikanj prevzela, da smo govorili cele dneve in sanjali cele noči o zlatem teletu. Na tolikanj svareče in nam grozeče človeške okostnjake smo povsem pozabili. Niti eden ni več omenil smrtnih žrtev, kojih okostja so trohnela v skupnem grobu na vrhu. Tako smo bili zatopljeni v mamilo čistega zlata, da ni nobeden prav znal, v katerem mesecu smo in kaj bo z našo vrnitvijo, če nas zaloti tukaj izbruh deževne dobe. Zlato nas je oslepilo, da se nas je držal samo še smisel za bogastvo, vse drugo nam ni bilo mar. Šele črni oblaki na nebu, katere je pritiral nad nas naenkrat nastali vihar, so nas opomnili, da bi znal pričeti ples z opasnim deževjem. Iz zlate lahkomiselnosti nas je iztreznilo nebo. Sedaj smo šele pomislili, da smo v oktobru in narava ne pozna šale. Računali smo s par predhodnimi nevihtami pred glavnimi nalivi. Zateči smo se hoteli z vso naglico v kako bližnjo indijansko naselbino in počakati tamkaj, da se nebo izlije in zemlja posuši za silo. Delali smo žalibog prepozne račune brez nebesnega krčmarja. Kakor lega po brazilijanskih ravnah noč brez mraka na zemljo, tako je tudi z nastopom strašne deževne dobe. Vihar je prignal od bogsigavedi kod najtežje oblake, raztegnili so se nad nami in pričelo je vlivati kakor ob vesoljnem potopu ... Zlato jamo smo odkrili, imeli smo o njej najbolj natančne načrte, težke kilograme najčistejšega zlata po žepih ih pripravljene za prenos, a zašli smo po lastni neprevidnosti v past silnega deževja, ki biča te kraje z majhnimi presledki do konca februarja. Ob pojavu deževja nam je ležalo na dlani, kedo je potegnil z naših 26 prednikov meso do belih kosti. Po celi zlati jami raztresene človeške kosti so nas svarile dovolj, da je zlata jama tudi jama — smrti, a pohlep po odkrivanju vedno novih zlatih zakladov je bil močnejši nego smisel za življenje! <center> — — — </center> Vlivalo je, vihar je tulil, vode so naraščale. Nekje na severu je moralo že prej pričeti deževje, ker je bila v smeri proti nam v par urah vsaka graba in vsak potok poln do razliva. V našo zlato kotanjo so bobnele vode, blatno jezero se je dvigalo in le drog z zastavo je kazal, s kako naglico narašča voda, koje višina bo pričela padati najbrž po preteku štirih mesecev. Prav na vrh hribovja smo morali bežati s šotorom, katerega niti postaviti nismo mogli radi z viharjem združenega neurja. S konji ter mulami smo stali po grebenu med grmovjem in drevjem brez vsake strehe. Dež nas je že bil davno premočil do kože, mrzel veter nam je potresal ude, repo smo kosali vsled mraza in niti govoriti nismo mogli. Izključeno je bilo, da bi zanetili ogenj, dokler se vsaj nekoliko ne poleže pričetek najžalostnejše dobe po Braziliji. Nemo smo zrli s hriba naraščanje, razlivanje in neznansko šumenje ter valovanje vod, ki so se bratile med seboj v razlivanju ter pretvarjale obširno stepo v eno morje ... Strahovito deževje z mrzlimi vetrovi je zaigralo smrtno muziko našim 26 prednikom, ali je ne bodo tudi nam? Dosedaj smo imeli vsak dan sveže meso od divjačine, s katero so nas zalagali naši spremljevalci — vestmani. Nastop deževne dobe je napodil vse na prostem živeče živali pod zaščito ter streho pragozda. Naše zaloge na konzervah, suhorju, kavi, čaju, sladkorju, čokoladi itd. so bile malodane nedotaknjene, nikakor pa ne preračunane na mesece. Paša za naše živali je bila nekaj metrov pod vodo, koruznega, oba je bilo za par dni in potem ... Če smo hoteli ohraniti vsaj par konj za ježo in nekaj mul za prenos tovora, smo morali pretežno število poklati, sicer bo počepalo vse do zadnjega komada na pomanjkanju prehrane. Poiskali smo toliko zavetra za skalovjem, da smo si vsaj lahko potegnili nad glavami platneno streho in zakurili več ognjev. Premočeno dračje ter druga suhljad sta samo tlela, povzročala goste oblake dima, ki so nas dušili s kašljanjem in nam zalivali oči s potoki solz. Komaj nekaj ur smo stali z obema nogama v deževni dobi in že smo bili do skrajnosti nevoljni, da obupani. Na kak umik preko visoko poplavljene stepe ni bilo niti misliti. Kakor daleč so nesle oči v krogu, povsod, valovanje umazanih vodnih mas. Če bi tudi nehali nalivi, zasijalo solnce, in bi se pričele vode razgubljati, bi bila tla toliko razmočena, da bi nam bil vsaj za dober teden onemogočen povrat iz zlate jame. Prvo noč si niti obleke nismo mogli posušiti. Spal menda ni nikdo. Zjutraj smo trepetali od mokrote ter mraza kljub temu, da so romale steklenice žganja iz rok v roke. Nevarnost nas je vse pobratila. Nobene razlike nismo poznali ne glede pijače in ne jedače. Vsak je znal, koliko in kaj imamo in kaj nas čaka. če ne bomo štedili z živili. Koj drugi dan smo ubili dva konja nosača. Pekli smo konjsko meso, ga zavživali s slastjo, bilo je sveže. Kmalu se je pokazalo, da so domačini veliko manj odporni napram mokroti in slabemu vremenu, nego n. pr. jaz in tovariši iz Severne Amerike. Tretji dan je trosila mrzlica domačine v tako hudih napadih, da jih niti kinin ni zaustavil. Ljudje so hujšali na prostem ter hladnem v mokrih odejah, kakor bi strgal z njih meso. Deževalo je še neprestano, vodovje je naraščalo in grebeni hribov so tvorili suh obroč krog jezera zlate jame. Iz smrtno obupnega položaja nas bi zamogel oteti samo še kak čudež, sicer bomo proti koncu deževne dobe vsi do golih kosti izprani okostnjaki! Nosači ter gonjači so nam pravili, da se zarije v deževnem času Brazilijanec med listje pod streho, kjer dremlje ter spi in vstaja le toliko, da je, pije in opravi najnujnejše posle po stanovanjskem prostoru ter pri živini. Po deževju na prostem se ne giblje nikdo in sicer radi malarije, griže in drugih bolezni, ki takrat rajajo nad mokrotnimi pokrajinami. Na skalnatem otočju nad zlato jamo smo bili brez suhega listja, ob konjskem mesu, grižljajih razne druge hrane in le ob skrbno preštetih požirkih kave, čaja in alkoholnih pijač. Močno deževalo je samo prvi teden, potem pršelo, zopet vlivalo ter mrzel veter je bril. Ko je dosegla enkrat voda pod nami svoj najvišji stalež, je ostalo njeno stanje nespremenjeno kljub pršenju ter nalivom s presledki. Kako čisto nekaj drugega, da naravnost rajskega je zima severnih krajev v primeri z deževnimi meseci v zlati Braziliji. Bivanje na prostem, na mokrotnem, krog in krog umazana voda, nezadostna hrana, mrzlica in driska skozi mesece, ti le našteti glodalci človeškega zdravja bi morali uničiti goljate, kaj še le te bolj slabotne ter občutljive člane naše ekspedicije! Konje in mule smo poklali do zadnjega komada. Saj samo z blatno vodo jih nismo mogli prehraniti. Ljudje so umirali eden za drugim. Trupla od slabosti in vsled raznih bolezni umrlih smo nosili nekaj časa daleč proč od nas in jih prepuščali tamkaj valovom, da so jih nesli bogznaj kam naprej. Pozneje smo jih kotali kar v jezero pod nami in bodo njih okostnjaki zanamcem v strašno svarilo: Zlata jama je tudi jama smrti! Najboljšemu pisatelju bi bilo nemogoče, da bi v kratkih beležkah in z oslabljeno roko popisal vse, kar je prestalo šest članov naše številne ekspedicije, ki smo se prebili po nepopisnih mukah, grozotah in boleznih skozi kužno deževno dobo na skalnatih grebenih nad zlato jamo. Koncem februarja se je stalno razjasnilo nebo. Prikazalo se je pekoče solnce. Poplave so pričele odtekati, vode so padale od dne do dne, stepa je pokazala svoje na debelo oblateno lice. Tudi jezero iz zlate jame je zginilo ter pustilo na dnu mrliče, katere smo mu morali zaupati na višku deževne dobe. Od povsod so se prikazovale roparske ptice, saj so imele dovolj hrane, kakor po vesoljnem potopu. Jate orjaških mrharjev so tudi za te pokrajine dobrota, ker opravljajo številne pogrebe z obiranjem do belih kosti. Proti sredini marca se je blatna skorja toliko utrdila, da smo se smeli podati na pot, ako nismo hoteli umreti vsled solnca, ko smo komaj in komaj ušli objemu smrti po deževju. Kaj nam je ostalo pri slovesu od smrtne zlate jame po odkritju toliko milijonskih zakladov? Vsak par debelejših zlatih zrn v razcapani obleki, steklenice z načrti, orožje ter nekaj streliva; vse drugo je ostalo na grebenu v svarilo: Čuvaj se zlate kotanje v deževnem času! Naša ekspedicija je bila pripravljena, dobro opremljena, a mnogo — mnogo premalo previdna pri pogledu na suho zlato. Kaj ti pomaga bleščeči mamon, ko pa ni za poti zob, piti ga ne moreš in tudi za zdravilo ni! Poslovili smo se od jame okostnjakov s trdnim sklepom: Ne vidiš nas več, četudi bi bila do vrha polna zlata! <center> — — — </center> Šestorica preostalih je zavila navzdol s hribov proti severu, da pridemo čim prej do človeških naselbin, kjer bi se odpočili ter vsaj nekoliko popravili za konečni povrat, če nam je bil usojen. Najbolj pičlo odmerjene prehrane je bilo za par dni, sicer smo pa računali s sigurnostjo na sveže meso kake divjačine. Po poti, po kateri smo prišli, nikakor nismo smeli nazaj. Predolga bi bila in prehodu skozi mokrotni obsežni pragozd bi ne bili kos brez konj in raznih drugih potovalnih pripomočkov. Počasi liki pijanci smo jo otepali le vedno proti severu. Po parmesečnem potopu se je narava naglo opomogla. Sploh je Brazilija pokrajina vseh raznih nemogočnosti po drugod. Naenkrat po deževju opustošena, je ozelenela v par dneh. Sveža trava po stepah je vidno silila kvišku, grmovje je cvetelo, pritlikava drevesa so se kar pripogibala pod bogatim zelenjem. Divjačina se je spustila po ravni, ptice so vabile iz zraka, bolezen se je skrila in zdravje je zasijalo ter se je razcvetelo. Žalibog so ves ta naenkrat nastali raj omadeževali oblaki moskitov in po tleh se je razlezla iz podzemeljskih lukenj in brlogov vsa mogoča strupena in nestrupena golazen. Imeli smo dovolj svežega mesa, hitreje smo hodili in zadeli po karti na reko Peranatinga. Ob tej reki, ob toku navzdol proti severu, kjer dobi ime Rio Tres Barras, pozneje celo Rio Manoel in se steka v enega najmogočnejših pritokov veletoka Amaconas, v Rio Tapajos. Baš kar našteto vodovje drvi kmalu po deževni dobi skozi paradiž rodovitnosti, lepote in bogastva na divjačini ter perjadi. Preko imenovanih rek zamoreš le v čolnu. Gorje ti, če bi se drznil prebresti te le vode na konju ali celo s preplavanjem. Po njih se podi na milijarde ribic piraja. Dosežejo kvečjemu dolžino 30—40 cm. Na vsako živo stvar, ki se pojavi v vodi, se zaženejo v tisočerih krdelih in jo oglodajo vkljub vsemu odporu kar hitro. Še zverinska gospoda teh krajev: jaguar, puma, nadalje jeleni, bivoli itd. ne stopajo v vodo s prvima nogama, pijejo vodo z brega ter v skrbno pazljivih presledkih. Ob Rio Manoel smo srečali gosta indijanska plemena. Prijateljstva sklepati s temi neznanci ni kazalo. Nismo imeli več seboj daril, s katerimi bi bili navezali z divjaki stike in si naklonili njih dobro voljo ter prijaznost. Ogibali smo se človeških naselbin, saj je bilo povsod dovolj gošče. Ravno ob Rio Manoel nam je uspelo, da smo se polastili na skrivoma ter na tatinski način dveh čolnov. V vsakem je bilo več prostora nego za tri in oba sta bila po indijanskem načinu izkurjena iz enega orjaškega debla, z zaostrenim kljunom spredaj in s prav pripravnimi vesli. Liki strela smo švignili po toku navzdol in pristali šele ob izlivu reke Rio Manoel v Rio Topajos. Ob izlivu je bilo videti, da bo nas peljala vodna pot skozi pragozd na levo ter desno. Lov na užitno divjačino po pragozdu je skoro izključen, preskrbeti smo se morali z mesom, predno smo se drznili v tajnost bogznaj kako dolge džungle. Čolna smo skrili, a kljub temu smo pustili v bližini po dva moža straže. Iz bambusovih kolcev smo si zgradili kolibo in jo pokrili s širokim palmovim listjem. Začeli smo s pogonom na tapirje, jelene in bivole. Puška je pela svojo brezsrčno pesem in vsak dan smo bili zadovoljni s plenom. Jemali smo le najboljše kose, jih razrezali na tanko in na dolgo in jih sušili po indijanskem načinu na solncu. Žalibog nismo imeli soli in baš to pomanjkanje smo v novem raju občutili najbolj v živo. Iz kož smo si zvezali spalne mreže. Kmalu smo bili v koči zavarovani v noči proti kačam. Pri lovu nas ni motila živa duša. Ostali smo na enem mestu tri tedne, saj se nam ni mudilo nikamor. Opomogli smo si, si okrepili zdravje, nobenega ni več skominalo po suhem zlatu. Z dovoljno zalogo posušenega mesa smo se upali po Rio Tapajos skozi pragozd, ki sega z malimi presledki do izliva v Amaconas. Vožnja je bila lahka, ker nas je gnal naprej močan tok. Ob obeh bregovih reke gozd z najbolj bujnim in bogatim rastlinstvom, cvetjem, opicami ter papagaji v vrhovih. Nad nami po obojestranski straži gozda omiljeno solnce ... Pozabili smo, da je bila naša šestorica le pičli preostanek obsežne ekspedicije, ki je odkrila zlato jamo, a zapustila strašne sledove smrti, ki je čuvarica zlatih zakladov! Dolgo — dolgo nas je nosil tok reke, predno smo začeli srečavati ob levem in desnem bregu naselbine belokožcev. Pri belem človeku smo si oskrbeli za zlata zrna sol, kruh, kavo, čaj, alkohol in zasilne obleke. Indijanskih čolnov nismo marali zamenjati z barkami in jadrnicami, katerih je polno po reki Tapajos, nekaj sto kilometrov pred njenim izlivom. Belokožec je ob reki izsekal gozd in ga zamenjal s kavinimi plantažami, ki se razprostirajo tamkaj v nedoglednost. Čolna smo prodali še le v mestu Santorem, kjer smo stopili na parnik. Peljali smo se po veletoku Amaconas, ki je malo morje do pravega morja. Ob morski obali smo počakali na veliko atlantsko potniško ladjo, na kateri smo dokončali naš raziskovalni pohod v domači luki San Pedro koncem septembra 1926. Bili smo z doma skoro eno leto, ki pa je pomenilo za nas pri življenju ostale celo dobo strašnih spominov. V Los Angeles so nas sprejeli, kakor pač Amerikanci znajo: po božje. Nobeden rimski cesar ni obhajal po cestah večnega Rima tako slavnostnega vhoda, kakor nas šest, ki smo se klatili skoro eno leto po neraziskanih, divjih ter z zlatom posutih divjinah. Vsak nam je hotel stisniti roko, se nas vsaj dotakniti, če smo res ljudje in ne bogovi — odkritelji neizrabljenih zlatih jam. Družbi smo predložili načrte o zlatih najdbah. Škoda in še enkrat škoda, da smo morali pustiti nad vse zanimive filmske posnetke z naših potovanj med skalovjem nad kotanjo zlata in smrti. Odkrili in prinesli jih bodo oni, katere je nakanila družba poslati v aeroplanih, da rešijo še to leto naše milijone vredne filme ter druge zbirke. Tedne smo počivali med kulturnimi ljudmi. Vsega smo imeli na razpolago, kar bi poželeli. Po vsestranskem odpočitku smo pričeli s predavanji. Bila so obiskana od blizu ter daleč kakor nobena največja romarska cerkev. Družba nam je dovolila radevolje počitnice do konca leta. V mesecih krvavo zasluženega brezdelja sem si izbral v Los Angelesu tovarišico skozi življenje. Ne čudite se, a priznati moram, da sem se jaz posuroveli mož divjin zaljubil do ušes. Lep zaslužek v dolarjih sta mi vrgli obe ekspediciji. Pri pogledu na premoženje sem si mislil: Joža, kaj boš sam v življenju s tolikim denarjem, ki mora imeti tek, ker je bil zaslužen z dnevnim tveganjem življenja. Zaročil sem se, kakor je to v Ameriki navada. Poročiti sem se hotel, si osnovati lastno gnezdo in družino, ki bo lahko mirno uživala sad očetovega trpljenja. Zaročenki sem zaupal, da moram po pogodbi še enkrat na iskanje zakopanih ter skritih zakladov. Cilj tretje ekspedicije je primeroma blizu in brez vsakih predvidenih nevarnosti. Zaslužek pri tretji ter zadnji ekspediciji bode povzdignil moje dosedanje precejšnje premoženje toliko, da se bom lahko celo odmerjeno mi življenje posvetil družini brez izvrševanja inženerskega poklica. Prihodnje leto, koj po vrnitvi s tretjega potovanja, ki bo mogoče trajalo samo par tednov, bo poroka, ženitovanjsko potovanje in uživanje krščanske ljubezni v družini, kateri ne bo treba skrbeti, kaj bo jutri. Moja ljuba je bila zadovoljna s predloženim načrtom, saj si ji je obetalo blagostanje, kakor malokateri v hudih povojnih časih. =='''III. del.'''== Marca leta 1927 bi nas naj popeljala družbena jahta »George Washington« proti skrivališčem ter najdiščem novih zlatih zakladov na Cocos-otočju. Par mesecev pred odhodom smo se morali poučiti, kaj da hočemo odkriti in kako ozadje ima zagonetno bogastvo. Družba je zbrala ter nam predložila vso znano gradivo, ki se je le količkaj nanašalo na zadevo z zlatim zakladom na Cocos otokih. V naslednjem hočem tudi jaz podati kratek pregled vsega, kar je potrebno za boljše razumevanje naše tretje ekspedicije, ki bi naj tvorila zaključek mojih raziskovalnih potovanj in bi naj kronala moj vstop v srečo družinskega življenja. <center> — — — </center> Blizu sto let je minulo, odkar je šel v zgubo zaklad južnoameriške države Peru. Mnogo ekspedicij je bilo odposlanih, da bi izsledile to premoženje, a uspeh je izostal. Leta 1831 je izbruhnila v Peru vstaja, ki je po južnoameriških republikah bolj vsakdanja prikazen. Vojaški upravitelj peruanskega glavnega mesta Lima, katerega so stiskali revolucionarji, je pustil naložiti ogromni državni zaklad brezmejne vrednosti v noči ter megli na ladjo »Mary Dier«. Kapitan ladje Thompson je prejel od upravitelja zapečaten ovoj, katerega je smel odpreti šele daleč na odprtem morju. Zavitek je vseboval natančna navodila glede cilja ladje in varnostnih odredb, katere bi naj ukrenil kapitan v zaščito zaklada. Kapitan Thompson je bil hraber morski medved in eden najbolj zanesljivih mož v službi peruanske republike. Svojo nesebičnost je že bil dokazal v najbolj nevarnih položajih. V tem slučaju je bila skušnjava prevelika. Kepe zlata so se nahajale v njegovi neomejeni oblasti. Vlada, ki mu je bila izročila v varstvo zaklad, se je nahajala v obupnem boju za obstoj. Vsaka ura bi jo bila lahko strmoglavila ter uvedla dolgovezne nemire, kojih izid je bil negotov. Thompson se je odločil po dolgem oklevanju, da bo postopal v tem slučaju na svojo lastno pest. Dal je povelje, naj zajadra ladja v smeri proti Cocos-otočju (v Tihem Oceanu, ne daleč od severno-zapadne obale Južne Amerike). V majhnem zalivu omenjenih otokov se je usidrala jadrnica. Državni zaklad so prenesli na kopno in ga zakopali med razvaline starodavnega svetišča. Na nadaljni vožnji je obstreljevala Tompsonovo ladjo »Mary Dier« francoska križarka »Espeigle« in jo je tudi potopila. Kapitan Thompson je ušel smrti v zadnjem trenutku. Francozi niso izročili ujetnika peruanskim oblastem, hoteli so izrabiti zase ugodno priliko in se polastiti zaklada. Francoska bojna ladja s Thompsonom na krovu je pristala pri Cocos-otokih. Kapitan bi naj pokazal kraj, kjer je tičal zakopani zaklad. Thompson je že bil v obupnem položaju. Na nepojasnjen način se mu je posrečilo, da je prekanil stražo. Ušel je s tremi mornarji od posadke francoske križanke v majhnem čolnu. Obljubil je, da bo delil zlato z begunci. Da bi pa lahko dvignili težke in z zlatom napolnjene zaboje, za ta posel je bila potrebna cela ekspedicija. Kapitan Thompson in tovariši so se zatekli po dolgotrajnem tavanju na Angleško. Nekaj let so se morali skrivati, ker so bili ožigosani kot dezerterji od peruanske in francoske oblasti. Še le po preteku 23 let se je upal Thompson na Cocos-otoke v spremstvu z nekim Kastingom, ki je bil v posesti trijambornika. Usoda je hotela, da se je potopila ladja v Atlantskem Oceanu z vsem, kar je bilo na njej. Minula so desetletja. Vse osebe, ki so se bile udeležile vožnje kapitana Thompsona na »Mary Dier«, so že bile pomrle. Nobeden človek ni več znal za kraj, na katerem je bil zakopan zaklad države Peru. Životarilo je o zadevi edino ustno izročilo. Mornarji vseh narodnosti so si med seboj pripovedovali o ogromnem bogastvu, ki počiva pod zemljo na Cocos-otokih. Leta 1894 so zašli slučajno nekateri dokumenti iz posesti kapitana Thompsona, nanašajoč se na bajni zaklad, v roke poveljnika Cursona Hove. Odpremil je ekspedicijo na omenjene otoke, a se je vrnila brez uspeha. Vse ostale ekspedicije, ki so še sledile, so bile zastonj. Že po vojni se je odpeljal na Cocos-otoke angleški športnik Campbell. Pogledal je v papirje kapitana Thompsona na jahti »Aventress«. Kakor vsi njegovi predniki, tudi Campbell ni imel sreče. Čuden je doživljaj, katerega beleži Campbell nekaj mesecev za tem, ko se je bil vrnil po brezuspešnem iskanju. S potovanja na Cocos-otoke je prinesel seboj kovinast prstan in eno lopato. Ta dva predmeta je našel na otoku, ko je iskal zaklad. Najbrž sta prstan ter na pol od rje razjedena lopata z ladje »Mary Dier«, ki je bila pripeljala svoj čas peruansko zlato na otočje. Ko je pokazal Malcolm Campbell najdnino čarovnici, mu je ta takoj povedala, da sta z otoka v Oceanu in sta bila v rabi pred 100 leti ob priliki zakopavanja zaklada. Čarodejka Pollok je popisala natanko otok, čeravno se ji niti sanjalo ni, za katero zadevo gre. <center> — — — </center> Malcolma Campbella, svetovno znanega avtomobilnega dirkača, je spremljalo več let hrepenenje: odkriti zaklad na Cocos-otočju. Zagrebel se je v zemljevide ter potopisne knjige, da bi zadel na kraj, na katerem so zakopali Thompsonovi uporniki plen njihove nezvestobe napram domovini. Že pred 50 leti so zvedeli raziskovalci o popisu, kako ter približno kje bi se naj skrival zaklad. Admiral Palliser je oskrbel posebno ekspedicijo, ki se je ukvarjala z odkritjem. Ob tej priliki so dognali, da so bili poprej omenjeni podatki glede zakopanega zaklada čisto napačni. Pozneje so celo dokazali, da so morski roparji, da bi se zavarovali napram morebitnemu izdajstvu lastnih tovarišev, spremenili tok potoku, ki je tekel le nekaj korakov proč od mesta, prikrivajočega globoko shranjene dragocenosti. Anglež Campbell je bil vedno prepričan, da zaklad na Cocos-otočju ni plod človeške domišljije. Cenil ga je na okroglih 12 milijonov funtov šterlingov. On sam se je že mudil na otoku s spremljevalci. Neumorno so razkopavali zemljo štiri tedne. Veliko preglavic mu je delalo skalovje, katerega je rušil ter odstranjeval s pomočjo dinamita. Po trudapolnem ter brezuspešnem delu ga je napadla mrzlica. Moral se je vrniti brez zlata in draguljev. Po preteku nekaj mesecev je sklenil, da bo stikal ponovno za zakladom ob morski obali, katero je doslej le površno preril in pregledal. Odposlana je bila na otok ponovna ekspedicija, koje vodstvo je prevzel kanadski polkovnik Leckie. Campbell bi naj zamenjal častnika nekoliko pozneje. Baš tedaj, ko bi se naj izvršila zamena, se je vršila na Floridi ob morski obali avtomobilska dirka, v kateri je šlo za svetovno slavo ali takozvani rekord. Campbell se ni mogel odločiti, da bi se odrekel dirki na račun ekspedicije. Bil je uverjen, da Kanadcu ne bo uspela najdba in bo itak potrebna še ena raziskovalna odprema. Leckie in njegovi tovariši so se lotili dela z najnovejšimi tehničnimi pripomočki. Polkovnik se je pogajal več mesecev pred odhodom z vlado republike Costarica, koje last je Cocos-otočje. Slednjič se je vrhovna oblast omenjene ljudovlade vendarle odločila, da je odposlala s polkovnikom 9 vojakov, ki bi naj pazili na to, da dobi Costarica v slučaju najdbe zasiguran jej delež na dragocenostih in zlatu. Vsa oberstova prekopavanja zemlje ter preobračanja skal so bila zastonj. Po večmesečnem raziskovanju je moral priznati, da je kopal ter iskal zaman tam, kjer je vršil isto brezplodno delo leta 1897 admiral Palliser. <center> — — — </center> Tretje poročilo, nanašajoč se na južnoameriški zgodovinski zaklad, se glasi: Advokat Julij Torres iz južnoameriške republike Ecvador bi naj bil našel v indijanski vasi v gorovju Andov pravljični zaklad starih Inkov, ki so prebivali v dobi odkritja Južne Amerike po Špancih v današnji državi Peru. (O zgodovinskem ozadju zlatega zaklada starih Inkov nekoliko pozneje.) <center> — — — </center> Da bi bila naša ekspedicija natančno poučena, kaj je vse znanega o posebnostih ter znamenitostih, ki obdajajo samotne Cocos-otoke, je dodala zgorajnim beležkam še popis pošastnih prikazni, katere so opazovali v tamkajšnji bližini. Parnik »Castilian« je bil 12. decembra 1857 ob 6. uri zvečer sredi Atlantike ob zapadni afriški obali in blizu otoka Sv. Helene, zadnjega bivališča velikega Napoleona. Kapitan Harington v družbi častnikov Dawisa in Huitlerja je gledal na poveljniškem mostu otok, ko se je prikazala samo 20 metrov daleč sredi morja čudna pošast. Njen vrat je bil dolg vsaj 20 m in 100 m naokrog je bila voda namah temnorjava. Z daljnogledom so ugotovili mornarji, da izpreminjajo barvo vode pod morsko gladino vidni udi živali. Tako je bila torej velika. Plula je počasi proti obali. Merila je vsaj 300 do 400 čevljev, imela je temno-rjav hrbet in vrat ter rumenkastobel hrbet. Pozneje je dodal kapitan Harington 16. febr. 1858 angleškemu listu »Times« v posebnem pismu tole: »Kljub dvomom znanstvenikov sem prepričan neomajno, da bivajo v oceanski globini nepoznana strašila. Kot izkušen mornar ne bi nikoli zamenjal onega nestvora s kako drugo živaljo. Saj smo ga opazovali prav blizu in pomota je izključena na daljavo 20 metrov. Mislim, da so te živali jako redke in se prikažejo le malokedaj na površju.« Kapitan Drawer, poveljnik »Pauline«, je bil dne 8. julija 1875 blizu rtiča San Roc na brazilski obali, ko je zagledal tri velike kite. Najbolj čudno pa je bilo, da se je ovijalo krog enega kita velikansko strašilo v obliki kače z rjavim hrbtom, belim trebuhom, orjaško glavo, vrat in gornji život so merili vsaj 40 čevljev. Celih 15 minut je tiščala zver kita v velikanskih šapah in ga tresla kakor hruško, potem ga je potegnila pod vodo. Najbolj čudno pa je bilo ponovno srečanje teden pozneje, dne 13. julija. Tedaj je drvela pošast naravnost proti ladji z visoko dvignjenim, do 30 m dolgim gornjim životom. Zdelo se je, da hoče napasti ladjo. Moštvo je že pripravilo orožje. Toda pošast je zginila pod vodo, predno se je približala naši ladji. <center> — — — </center> O morskih pošastih navedeno^* se bo zdelo čitateljem bajka in plod bujne domišljije. L. 1933 so se pojavila po časopisju na celem svetu poročila o velikanski pošastni prikazni, ki se je prikazala nekaterim iz globin jezera Loch Ness na Angleškem. V očigled omenjenemu poročilu so vreli tisoči in tisoči iz Angleške in iz vseh delov sveta k lohneškemu jezeru, da bi čuli kaj več o strašnem zmaju, ali bi bili celo deležni njegovega srečanja. Očividci so trdili, da stopi včasih pošast na kopno in hodi okrog. Odkrili so odtise zmajevih šap in učenjak ter strokovnjak jih je premeril in fotografiral. En del učenega sveta je bil za to, da je mogoča taka prikazen; drugi je izključeval predpotopne živalske orjake v današnji dobi. Še ni prav potihnila zadeva z lohneškim strašilom, že se je zgodilo meseca februarja 1934 ob francoski obali nekaj, kar je prepričalo celi svet, da hrani morsko dno živalske prikazni, ki so bile doslej znanstvenemu svetu uganke in povsem nepoznane. Na obrežje Querquevilla pri Cherbourgu na Francoskem je morje naplavilo truplo 8 m dolge živali, ki je vzbudila velikansko začudenje in obnovila strastne razprave nedavnega časa o možnosti in nemožnosti predpotopnih pošasti. Profesor pariške naravoslovne fakultete Corbieere, ki je truplo preiskal, je sicer izjavil, da pripada žival bržkone zelo redkemu plemenu kitov, ki ga je pa vendar še dobiti v severnih predelih Atlantika, a tudi on ne zna pojasniti mnogih točk, ki že na zunaj ločijo to žival od kitov. Trup živali je modro-sive barve in pokrit s črnim, valovitim puhom, na straneh sta dve plavuti in ena na hrbtu, vrat je prilično 1 m dolg in razmeroma tanek, a na njem sedi precej majhna glava, ki je podobna kamelji glavi z ostrimi zobmi. Takšnega »kita« svet še ni videl, pač pa so prav očitne podobnosti med to živaljo in lohneško pošastjo, kakor so jo opisovali očividci in ki ji priznana znanost tudi ni hotela za nobeno ceno priznati obstoja in niti ne možnosti, da gre — čeprav ne za predpotopnega orjaka, pa vsaj za živalsko vrsto, ki je znanost doslej pač še ni utegnila upredeliti. Z najdbo čudne naplavine na querquevilleski obali pa je del srditega spora za lochneško pošast menda končnoveljavno rešen in sicer rešen v prilog ljudi, med njimi glasovitih učenjakov, ki so bili prepričani, da gre za neko novo, doslej neznano vrsto živali, ki so kolikor toliko v sorodu s pradavnimi orjaki. Obenem pa podaja ta najdba prvi stvarni dokaz za obstoj slovite »morske kače«, ki jo je šolska znanost toliko, časa zavračala v kraljestvo bajk. Bilo bi vendarle čudno, da bi bile pošasti, o katerih nam govore nešteta poročila očividcev iz vseh časov, samo plod lažnive domišljije. Saj so bili med očividci vendar tudi možje, ki niso imeli nobene koristi od tega, da bi se lagali, in ki so bili tudi dovolj hladnih možganov in bistrih oči, da bi ne postali kar tako žrtve utvar. Tudi o lochneški pošasti so trdili, da je samo plod domišljije kakšne stotine kratkovidnih in lahkovernih turistov, a ko jo je posnela, čeprav od daleč, tudi fotografska plošča, so morali njen obstoj vendarle priznati. Tedaj je zavladal izgovor, da gre pač za kakšno žival znane vrste, za kakšnega orjaškega mroža ali kaj podobnega. Skoraj je bilo videti, da se bo ta razlaga obdržala, čeprav večni neverni Tomaži tudi niso mogli navesti nobenega stvarnega dokaza za mroža in podobne razlage. Najdba pri Querquevillu je postavila celotno zadevo v drugačno luč. Neverni Tomaži morajo priznati, da obstojajo živali »iz kraljestva bajk«, in kakor marsikatera druga znanstvena stroka bo moralo tudi živaloznanstvo pristati na to, da je beseda »nemogoče« v znanosti in v naravi zelo dvomljive vrednosti. <small>_* Pripomba pisatelja iz dejstev najnovejšega časa.</small> <center> — — — </center> Istinitost peruanskega zaklada naj dokažejo naslednji zgodovinski podatki^*: Za raziskovanje zahodne obali Južne Amerike je bilo važno dejstvo, da je prekoračil španski pustolovec Balboa leta 1513 panamsko zemeljsko ožino v Srednji Ameriki in dosegel Tihi Ocean, Med potom je zvedel od prebivalcev o zelo bogati deželi ob morju južno od Paname. To je bila dežela Peru. Podal se je tja z ladjo, a se je moral vrniti. Potem so ga pa umorili. Preteklo je precej let, predno so izpeljali to trije možje, česar Balboa ni mogel. Ti trije so bili: Franc Pizarro, Diego do Almagro In duhovnik Ferdinand de Luque. A tudi tem se je posrečilo šele pri tretjem poskusu, da so osvojili to bogato in izborno organizirano državo. Peru je bila mogočna in zelo obljudena država, katero so ustanovili Indijanci iz rodu Inka (Inka = gospod, vladar). Začetek je zelo nejasen. Praoče Inkov je bil, kakor so trdili domačini, solnčni bog, ki je poslal po veri tamošnjih Indijancev na zemljo svojega sina ter svojo hčer, da bi jih učila obdelovati zemljo, graditi hiše in opravljati še razna druga potrebna dela. Vera v božansko pokolenje Inkov je bila ohranjena še ob prihodu Špancev. Člani rodu Inka so imeli na splošno mnogo večje pravice, kot drugi državljani. Bili pa so v manjšini. Najvišji bog Inkov je bil Pačakamah, ohranjevalec sveta. Za njim je prišel bog solnca. Temu je bilo posvečenih več velikih templjev. Eden največjih je bil na otoku jezera Titikaka. V tem templju so bili nakopičeni velikanski zakladi srebrnih in zlatih predmetov, ki so jih nanosili romarji tekom let. Ko so čuli Indijanci o bližanju zlataželjnih Špancev, so potopili vse zaklade v jezero. Podobno so storili prebivalci v dolini Orkos blizu mesta Kuzko. Vrgli so v jezero vse dragocenosti, med njimi tudi znano zlato verigo, katero je dal napraviti Vaina Kapah. Pozneje so večkrat poskušali Španci odpeljati iz jezera vodo, da bi našli te potopljene zaklade, a niso nikdar uspeli. In tako so največji zakladi Inkov še danes neodkriti. Manjših božanstev so poznali Inki mnogo. Verovali so, da je človek iz duše in telesa in da je duša neumrljiva. Po smrti začne človek drugo življenje. Dobri pridejo v nebesa, hudobni v pekel. Verovali so tudi v nekako splošno vstajenje. Svojim bogovom so darovali krotke domače živali: ovce, jagnjeta, domače zajce, ptiče, a tudi zelenjavo in blago. Niso pa odobravali človeških žrtev, ki so bile v navadi v Mehiki. Država je bila razdeljena v štiri pokrajine. Prestolica je bila Kuzko. Moško prebivalstvo vsakega kraja je bilo razdeljeno v desetnije z desetnikom na čelu. Pet desetnij je tvorilo višjo enoto, iz katerih so bili sestavljeni oddelki po 100, 500 in 1000 mož. Desetniki so morali svojim podrejenim pomagati v vsaki stiski. Bili pa so tudi javni tožniki (državni pravdniki) za prestopke in pregrehe, katere je zagrešil kdo iz njihove čete. Voditelj vsake čete, ki je zanemarjal svojo dolžnost, je bil hudo kaznovan. Zato so pazili vsi načelniki zelo strogo na dejanje in nehanje podrejenih. Dežela ni poznala lenuhov in potepuhov. Kazni so bile težke. Za najmanjši prestopek je bila določena smrtna kazen. Državni uradniki so zapisovali natanko vso novorojene in umrle osebe. V Peru je bila celo tajna policija, ki je imela nalogo, skrivaj opazovati izvrševanje zakonov v posameznih pokrajinah in o tem poročati. V zvezdoznanstvu rod Inkov ni bil kdo ve kako podkovan. Vedeli so pač, da se dovrši tek solnca v enem letu. Poznali so obe enakonočji, ki so ju obhajali zelo slovesno. Bali so se mrkov solnca in lune. V zdravilstvu so uporabljali puščanje krvi, čistilna sredstva in proti mrzlici kinin. Kar zadeva pesništvo, so poznali burke ter žaloigre, ki so jih uprizarjali na kraljevem dvoru, a tudi pesmi. Delali so posebne viseče mostove, ki so jih obnavljali v rednih presledkih. Glavno mesto Kuzko je bilo znamenito in lepo. Peruanci so ga imeli v veliki časti. V njem je bilo mnogo templjev in obilo velikih palač. Nekatere sobe v teh palačah so bile 15 m dolge in 7 m široke. V mestu so bile šole, v katerih so razlagali modroslovje, več gostiln za tujce, mnogo vrtov in utrdb. Največja utrdba je bila zgrajena iz velikanskih kamnov. Čudno je kako so mogli Indijanci, ki niso imeli železnega orodja, lomili velike skalo in jih prevažali po daljavah do Kuzka. Pred to utrdbo je bila velikanska skala, katero so imenovali »trudni kamen«. 20 tisoč Indijancev jo je privleklo na to mesto, da bi jo uporabili pri zgradbi trdnjave. Tam pa se je prekotalila na strmini in zmlela pod sabo 4000 ljudi, dokler ni obležala. Pokrajine in posamezniki so plačevali kralju davek. Zanimivo je, da Peruanci zlata, srebra in draguljev niso priznavali kot plačilno sredstvo. Z zlatom ni mogel nihče nič kupiti, ker ga je bilo preveč. Kadar je umrl kralj, so zazidali njegovo sobo, ne da bi kaj premaknili, kajti tak prostor je veljal za svetega. Lov je bil vobče prepovedan. Love je prirejal samo kralj v velikanskem obsegu ob določenih prilikah. Za gonjače je služilo 30.000 Indijancev. Peruanci so imeli pisavo na vozle. Imenovali so jo quipu. Na raznobarvnih sukanih nitih so delali različne vozle, ki so pomenjali razne predmete in dejanja. S to pisavo so lahko seštevali, odštevali in množili. Imeli so ljudi, ki so se bavili skozi celo življenje samo s sestavljanjem in razreševanjem vozlov. Pisava Inkov na vozle je še danes nerešena skrivnost. Taka je bila torej dežela, ki je pritegnila nase pozornost španskih pustolovcev. V začetku 16. stoletja je vladal v Peru kralj Vaina Kapah. Ta je dal izdelati za dan, ko bi dobil njegov sin ime, velikansko zlato verigo, ki je bila dolga 70 čevljev in debela kot zapestje odraslega moža. Radi tega je prejel sin ime Huaskar (= veriga). Tisto leto po tem dogodku je zbral kralj 40 tisoč vojakov, napadel kraljestvo Quito ter ga osvojil. Prvorojenko premaganega kralja je privedel domov in jo vzel za ženo. Leto pozneje mu je porodila sina Atahuallpa. Ta se je razvil v teku let v postavnega in pametnega mladeniča. Kralj bi mu bil rad zapustil vso državo, pa ni mogel, ker je bil prvorojenec Huaskar. Sklenil pa je proti običajem svojih prednikov, prepustiti Atahuallpi kraljevino Quito. Sporočil je ta svoj sklep sinu Huaskarju in ta se je vdal takoj. Vaina Kapah je dal na to zgraditi dve veliki cesti, ki sta peljali skozi vso deželo od severa proti jugu. Ko so gradili zadnjo, so prinesli kralju vest, da so se izkrcali na morskem obrežju tuji ljudje, kakoršnih še ni videl nihče. To je bil Balboa s svojimi ljudmi leta 1515. Od tega časa se ni podal Vaina Kapah na nobeden osvojevalen pohod več, temveč je samo skrbno in s tesnim srcem gledal na morsko obal. Spomnil se je bil stare prerokbe, ki je napovedovala prihod neznanih mož in ti bodo uničili peruansko državo in njene bogove. Bil je to podoben pojav kot v Mehiki. Domačini so bili radi te napovedi že vnaprej prepričani, da nič ne opravijo, in zato so bili manj odporni. To je zelo važno dejstvo za razumevanje podjarmljenja tako velikih in dobro urejenih držav, kot sta bili Mehika in Peru, s tako neznatnimi močmi. Kralj Vaina Kapah je umrl kmalu. Njegova sinova Huaskar in Atahuallpa sta vladala složno pet let. Potem se je domislil Huaskar, da je morda ravnal napačno, ko se je vdal očetovi prošnji in je prepustil bratu kraljestvo Quito, ki je pripadalo po vsej pravici njemu. Zahteval je od brata, naj prizna njegovo nadoblast, ker je ta tudi storil na hinavski način. Nato je povabil Huaskar Atahuallpa k sebi v glavno mesto. Atahuallpa je sprejel vabilo, a je dejal, da bo pripeljal s seboj veliko zastoptsvo iz vsake svojih pokrajin, da bo slavnost večja. Huaskar se temu ni protivil. Atahuallpa je dal ukaz vsem za orožje sposobnim moškim svoje države, naj se podajo z vsem svojim okrasjem in odlikovanji v Kuzko, da se tam poklonijo kralju Huaskarju. Skrivaj je zapovedal, naj vzamejo prikrito s seboj orožje. Odpravilo se je na pot 30.000 mož. Huaskarjevi poveljniki in uradniki so opazili, da je Atahuallpovih ljudi več, kot bi jih bilo treba. Sporočili so to kralju, ki je tudi zbral vojsko. V bitki, ki se je vršila kmalu nato, je bil Huaskar premagan ter ujet. Atahuallpa je pustil pomoriti vse kraljeve sorodnike. Mislil je, da je sedaj zagotovljen obstoj njegovi državi. To bi tudi bilo, da niso prišli Španci. Pohod nad Peru so pripravili Pizarro, de Almagro in de Luque. Zadnji je bil duhovnik in je kmalu umrl. Pizarro je bil doma iz kraja Truxillo na Španskem, kjer se je rodil okrog l. 1471. Vzgoje ni imel nobene. Pasel je doma svinje. Kmalu je ušel z doma ter se klatil po svetu. Leta 1510 je bil na otoku Haiti. Udeležil se je vseh večjih osvojevalnih pohodov v Srednjo ter Južno Ameriko. Izobražen ni bil, saj ni znal niti čitati in ne pisati. Pač pa je bil zelo izurjen bojevnik. Tudi de Almagro je bil nizkega rodu in prav tako neizobražen kot Pizarro. Obema pa je bilo lastno svojstvo takratnih ljudi, namreč krutost ter brezobzirnost. De Luque je bil le svetovalec, posredovalec in se je držal v ozadju. Prvi poskus je povsem ponesrečil. Leta 1526 so se podali ponovno na pot. Pizarro je odjadral iz Paname proti jugu z eno ladjo in 114 možmi. Uspeha ni bilo, ker je bil letni čas zelo deževen, in obala, kjer so se ustavili, močvirnata. Izkrcane Špance so napadli domačini in so jih mnogo pobili. Pizarro je odplul dalje. Kmalu za njim je prijadral na isto obrežje de Almagro, ki se je tudi moral bojevati. Ne dolgo za tem sta se sestala Pizzaro in de Almagro. De Almagro se je vrnil dvakrat v Panamo po nove čete. Med tem je silila večina Pizarrovih vojakov domov. Pizarro jih je odpustil. Ostala mu je prav neznatna četa. S to je prodrl do mesta Tumpiz, ki je že spadalo v državo Inkov. Tam je videl bogato z zlatom okrašen tempelj, velike palače, vrtove in neizmerne zaklade. Domačini so mislili, da so jih posetili bogovi. Pizarro se je vrnil nato v Panamo, kjer so sklenili, da gre na Špansko prosit cesarja Karla V., naj mu dovoli osvojitev države Peru. Pizarro se je res vrnil v domovino. Karl V. mu je dal naslov vrhovnega poglavarja peruanske države. Ob tej priliki je začel razdor med Pizarrom in de Almagrom, katerega Pizarro na cesarjevem dvoru niti omenil ni. Ko se je vrnil Pizarro v Panamo, se je odpravil proti Peru z dvema ladjama. Spremljali so ga štirje bratje. Vzel je seboj tudi mnogo konj. Leta 1531 so se izkrcali pod mestom Tumpiz. Od tam so poslali ladje domov in nadaljevali prodiranje po kopnem, kar je bilo zelo težavno. Osvojili so otok Puna, mesto Tumpiz in so tam blizu ustanovili naselbino San Miguel. Potem so šli dalje po pustem in neobljudenem svetu. Med potom jih je srečal sel ujetega kralja Huaskarja, ki ga je bil ta odposlal skrivaj s prošnjo, naj mu pomagajo Španci do pravice in prestola. Dva dni za tem je dospelo odposlanstvo kralja Atahuallpe, ki je imelo ukaz, pozdraviti belokožce kot sinove boga Virokoča, brata solnčnega božanstva. Poslanci so prinesli bogata darila: zlate posode, dragulje, živeža ter blaga za obleke. Prosili so Pizarra, naj neha s kaznovanjem prebivalcev Tumpiza, od katerih je bilo mnogo pomorjenih od belokožcev. Španci so nato odpotovali proti kraju Kazamarca, kjer bi naj srečali kralja Atahuallpa. Pizarro je poslal h kralju svojega brata Ferdinanda in še enega častnika, da pogledata, kako in kaj. Kralj ju je sprejel sijajno in je obljubil, da bo obiskal španski tabor. Vrnila sta se in poročala o velikem bogastvu, katerega sta videla. Pizarro je sklenil, da bo osvojil Peru na mah. Storil je nekaj podobnega kot Cortes v Mehiki. Ujeti je nameraval kralja Atahuallpo, da bi ga imel za talca. Ti naklepi niso bili nič manj drzni kakor Cortesovi. Hotel jih je izvršiti kar ob priliki prvega srečanja. Predno je prišel kralj s svojim spremstvom v tabor, je pripravil Pizarro vse potrebno za iznenadenje Indijancev. Jezdece, bilo jih je 60, je skril za zid, da jih Peruanci sploh niso videli. Pešce pa je razvrstil tako, da so lahko napadli domačine od vseh strani. Vse skupaj ni bilo ničesar drugega kot izvrstno pripravljen in skrajno predrzen roparski napad. Kralj Atahuallpa se je približal v zlati nosilnici. Obdajalo ga je 24.000 vojnikov. Ko je dospel, mu je takoj javil Pizarrov zastopnik, da se mora vdati cesarju Karlu V. in mu plačevati davek. Za tolmača je bil neki Felipillo, doma z otoka Pune. Slabo je poznal španščino in jezik Inkov. Vendar je razumel kralj, da tirjajo Španci Od njega nekaj velikega. Odgovoril je precej duhovito in odločno. Tedaj pa so Španci Indijance kar napadli in jim pričeli trgati z obleke zlate in srebrne okraske. Začel je boj. Takoj so pridrli za zidom skriti jezdeci, se zakadili v Indijance, posekali kar cele trume ter ujeli kralja. Vse to se je vršilo na velikem obzidanem prostoru. Indijanci so bili tako iznenadeni, da so pričeli divje bežati. Ker so imeli zasedene vse izhode Španci, so se zaleteli bežeči v obupu v zid, ga podrli ter ušli. Pizarro je dosegel svoj namen, kralj je bil ujet. Atahuallpa se je hotel odkupiti. Obljubil je Špancem toliko zlata, srebra in drugih dragocenosti, da bi napolnil veliko dvorano, v kateri je ležal vklenjen, do tja, kamor seže veliki mož z iztegnjeno roko. Pizzaro je bil zadovoljen. Kralj je poslal v vse pokrajine poslance, da bi nabrali zlato. Prinesli so velikanske množine zlata, vendar ni zadostovalo. Zato so šli po deželi Pizzarovi častniki, ki bi se naj prepričali na lastne oči, ali je sploh v deželi toliko zlata, da bi kralj lahko izpolnil svojo obljubo. Pizzarov brat Ferdinand je n. pr. poiskal velikansko svetišče boga Pačakamaha, kjer je bilo zlata na kupe. Tam so videli Indijanci železne uzde, ki so jih imeli konji v ustih in so mislili, da jim služi železo v hrano. Zato so prinesli konjem velike kose zlata in srebra, češ, da tekne bolje nego železo. Španci so jim rekli smeje, naj še prinesejo, ker so konji grozovito lačni. Drugi španski oddelek je jezdil na ogled za zlatom proti glavnemu mestu Kuzko. Med potom so zvedeli, kje je ujeti kralj Huaskar in so ga šli obiskat. Potožil jim je, kako grdo ravna z njim Atahuallpa in jih prosil pomoči. Španci so mu odgovorili, da mu ne morejo pomagati brez izrecnega povelja in so šli dalje v glavno mesto. Za Huaskarja je bil ta obisk usodepoln. Zvedel je zanj Atahuallpa in je dal ujetega kralja skrivaj umoriti. Huaskar je imel spravljene velike zaklade zlata in srebra. Pred svojo smrtjo jih je dal skriti. Pozneje so Španci njegovo spremstvo hudo mučili, da bi iztisnili, kje so skrita velika bogastva. Zaman! Tako je postal tudi Huaskarjey zaklad do danes nerazjasnjena skrivnost. Med tem je prispel na peruansko obrežje iz Paname de Almagro z veliko ladjo in številnimi vojaki ter se je pridružil Pizzaru. Na pobudo novodošlih, ki so pričakovali velikega plena, so postavili Atahuallpo pred sodišče in ga obdolžili, da zbira vojsko proti Špancem. Pred vsem je tlačil kralja v nesrečo tolmač Felipillo, ki je prevajal kraljeve odgovore nalašč napačno. Kralja so obsodili na smrt na grmadi. Ker se je dal pred smrtjo krstiti, so ga samo zadavili. Po smrti obeh sovražnih si bratov so bili Španci gospodarji vse dežele. Indijanci so bili kot čreda brez pastirja. Nastala je velika zmeda. Med Indijanci jih je bilo več, ki so se hoteli polastiti kraljevske krone. Pizzaro in de Almagro pa sta se napravila na pot proti glavnemu mestu. Imela sta z Indijanci več hudih bojev. Ko sta dospela v Kuzko, sta takoj začela pobirati zlato, kar ga je bilo dosegljivega. Naropala sta velikansko bogastvo. A tudi na španski strani se je pojavila huda zmešnjava. Zvedelo se je, da koraka proti Peru Alvarado, ki se je bil udeležil že Cortesovega pohoda v Mehiko. Cesar Karl V. mu je dal dovoljenje za osvojitev vseh pokrajin, ki so ležale izven Pizzarovega območja. Alvarado je imel s seboj mnogo vitezov in izborno opremljeno četo. Pizzara je zaskrbelo, kako bo. Poslal je proti Alvaradu Almagra s stotnijo vojakov. Ko sta se približala drug drugemu, sta bila nekaj časa neodločena, ali naj začneta boj, ali naj se pobotata, kar sta tudi storila. Alvarado se je obvezal, da bo skušal osvojiti pokrajine južno od Peru. Rad bi pa obiskal Pizzara in zato sta se podala oba v Kuzko. Med potjo sta imela krvave boje z Indijanci. Ko je zvedel Pizzaro, da se bliža Alvarado, mu je šel daleč naproti, da ne bi videl Alvarado sijaja in bogastva v Kuzko in se morda vendar le ne premislil glede odhoda. Srečanje je bilo zelo ljubeznivo. Alvarado se je odpravil po pozdravu po svoji poti. Med tem je dospel v Kuzko zakoniti dedič kraljevske krone Inkov. Imenoval se je Manko Inka. Zahteval je od Pizzara, naj mu pomaga na prestol. Pizzaro mu je to tudi obljubil, a je izvršitev obljube vedno zavlačeval, češ, da manjka še to, da se še ni izvršilo ono itd. Poleg tega so pričeli Španci sami razdeljevati posestva med seboj. Vse je kazalo, da starega kraljestva ne bodo več obnovili. Nasprotno! Pizzaro je dal mladega Inka zapreti v trdnjavo. Nato se je podal na morsko obalo, kjer je ustanovil ob izredno ugodnem pristanišču mesto Los Reyes (Sv. Trije kralji). To se je zgodilo leta 1534 na praznik Sv. Treh kraljev. Mesto se imenuje danes Lima. V Kuzko je pustil za mestnega poglavarja svojega brata Ferdinanda. Od Ferdinanda si je izprosil Manko Inka dovoljenje, da sme bivati v svoji palači v mestu. Naenkrat pa je zbral Manko Inka stare svetovalce ter poveljnike in jih pozval, naj prepodijo z orožjem Špance in obnovijo staro državno življenje. Na ta poziv se je zbralo v mestni okolici nad 200.000 Indijancev. Napadli so ponoči Špance, ki so zašli v hude škripce. Boj je trajal deset dni in obleganci so že obupali. Vrhu tega jih je mučila lakota. Nekega dne so divje napadli Indijanci, hoteč izsiliti odločitev. Nenadoma so se spustili v beg; zagledali so namreč v oblakih blestečo postavo na konju in z mečem v roki. Bil je sv. Jakob, zaščitnik Španije, katerega so poklicali obleganci v skrajni nevarnosti na pomoč. Indijanci so zatem napadli v noči, a so zopet zbežali. Prikazala se je namreč Mati božja z Detetom v naročju. Vojna je trajala še več tednov. Indijanci so pobili in razpršili vse oddelke, ki so hiteli obleganim na pomoč. Ko pa je prispel konečno s pohoda v neko oddaljeno pokrajino de Almagro s 470 možmi, so sklenili mir. Manko Inka se je umaknil v nedostopne skalne puščave in je živel tamkaj s svojimi sorodniki. Ko so se vršili ti zadnji boji s poslednjim vladarjem iz rodu Inka, je pa že zorel razpor med obema voditeljema španskih čet. Šlo je za delitev ozemlja. Ko je dal cesar Karl V. Pizarru dovoljenje za osvojitev peruanske države, mu je določil tudi mejo, namreč črto, ki bi šla nekaj več kakor 1000 km južno od Paname. Med zadnjimi boji z Indijanci je dospelo iz Španije Almagrovo imenovanje za mejnega grofa peruanskega z ozemljem, ki bi segalo od Pizarrove mejne črte kakih 1000 km proti jugu. Nesreča je hotela, da je ležalo mesto Kuzko blizu mejne črte. Imeti sta ga hotela oba. Začasno sta sicer sporno zadevo mirno uredila. Ko pa sta napodila iz dežele zadnjega Inka, je pozval Almagro Pizarrovega brata Ferdinanda, ki je bil glavar mesta Kuzko, naj mesto izprazni, ker spada v njegovo ozemlje. Ferdinand je odgovoril, da ne more brez svojega brata ukreniti ničesar. Vnela se je državljanska vojna. Almagro je ujel dva Pizarrova brata. Pizarro mu je ponudil premirje in mesto Kuzko v upravo, dokler ne razsodi o sporu cesar. Almagro je hotel boj. Ko pa je zvedel, da je zbral Pizarro v mestu Lima precej močno vojsko, se je začel pogajati. Ker se nasprotnika nista mogla zediniti, sta predložila spor patru de Bobadilla, ki je bil predstojnik usmiljenih bratov. Ta je razsodil, da mora Almagro izpustiti Pizarrova brata in odstopiti Kuzko zopet Pizarru. Miru kljub temu ni bilo. Moralo je govoriti orožje. Almagro se boja ni mogel več udeležiti, ker je že bil prestar. Gledal je z nekega griča potek bitke. Ko je videl, da zmaguje Pizarro, se je spustil v beg, a so ga ujeli nasprotniki. Ta boj se je vršil blizu Kuzka, v dolini, katero so imenovali Solnato polje, ker je bilo tam mnogo soli. Nato je zasedel Ferdinand Pizarro Kuzko brez boja. Sprva je hotel poslati ujetega Almagra k bratu v Limo in od tam na Špansko. Čul je pa, da ga nameravajo po poti šiloma osvoboditi in ga je obsodil na smrt. Almagro je milo prosil milosti ter odloga, Ferdinand ga ni uslišal. Samo to mu je ugodil, da so ga zadavili v zaporu in potem na glavnem trgu v Kuzko obglavili že mrtvo truplo leta 1538. Tudi Ferdinandu Pizarro se pozneje ni godilo dobro. Kmalu po Almagrovi smrti je obiskal svojega brata v Limi, kjer sta sklenila, da pojde Ferdinand na Špansko k cesarju poročat o dogodkih v Peru. Prijatelji so ga svarili pred to potjo. Kljub temu se je ukrcal na ladjo. Takoj ko je stopil na Španska tla, so ga vrgli v ječo in izpustili šele po 23 letih. Franc Pizarro je bival večinoma v novoustanovljenem mestu Lima ob morju. Bavil se je z ureditvijo osvojenih pokrajin. Vse mu je šlo po sreči. Tam je živel tudi Diego, sin na smrt obsojenega Almagra. Vedno je mislil na to, kako bi maščeval svojega očeta. Zbral je kakih 200 prijateljev, ki so govorili javno po mestu, da bodo obračunali za storjene krivice. Ko nekega dne Pizarro ni šel v cerkev, češ, da se ne počuti dobro, prejel je bil namreč tajno obvestilo, da ga nameravajo Almagrovi privrženci umoriti, so ga šli obiskat njegovi prijatelji ter uradniki. Zarotniki so videli živahno vrvenje v Pizarrovi hiši in so bili prepričani, da se pripravlja tamkaj nekaj zoper nje. Še isti dan so napadli hišo ter ubili Pizarra. Ko se je zgrudil težko ranjen, je začrtal z roko na tla križ, ga poljubil in izdihnil v starosti 75 let. Po Pizarrovi smrti je vladal nekaj časa v Peru mladi Almagro. Prišel pa je višji sodnik de Castro, ki je Almagra ujel in ga jo pustil obglaviti. Tako vidimo, da ni prinesla ta nesrečna pokrajina nikomur trajnega miru in zadovoljstva. Bogastvo samo še ne pomenja sreče. Španci so postopali v novi koloniji Peru kakor po drugod, namreč skrajno kruto. Tudi tu so razdelili vso zemljo med vojake in naseljence; domačini so ostali sužnji, katere sta trdo delo in izkoriščanje kmalu skoraj čisto iztrebila. <small>_* Zgodovinski podatki so posneti po Mohorjevi knjigi »Proti novim svetovom«.</small> <center> — — — </center> Iz kratke zgodovine peruanske države je razvidno, koliko zlatega bogastva je bilo svojčas tamkaj. Že res, da so veliko teh zakladov nenasitni Španci na ladjah odpeljali v Španijo. Mnogo dragocenosti pa je le ostalo doma. Iz starih ter novejših zlatih, srebrnih predmetov in dragih kamnov je nastal ponovni državni zaklad, katerega je zakopal kapitan Thompson na Cocos otokih. Takele podatke smo imeli o zlatu, ki že tako dolgo trdovratno kljubuje pod zemljo človeški radovednosti in pohlepu. Od osrednje-ameriške republike Costarica, kateri pripadajo Cocos otoki, je imela naša družba dovoljenje za dvig peruanskega zaklada pod pogoji, ki so bili ugodni za oba dela. Zelo razveseljivo za našo tretjo ekspedicijo je bilo dejstvo, da se je ponudil kot član avtomobilski dirkač Malcolm Campbell, katerega smo že omenjali, kako je imel dovolj brezuspešnega truda z na Cocos otokih skrito zlatnino. Campbell nam je razlagal, da bomo imeli pri iskanju težavno stališče radi neznosne vročine na otokih. Cocos otoki so glede podnebja povsem podobni Hudičevemu otoku ob obali južnoameriške Gujane, na katerem ima Francija svojo kazensko kolonijo. Radi prevelike vročine dela lahko človek le po par ur na dan. Govorijo, je trdil Campbell, da otočje ni neobljudeno. Skrivajo se baje na njem Indijanci kot čuvarji zaklada in je zažugana smrt onemu, ki bi zaklad našel in ga hotel naložiti na ladjo. On Campbell in njegovi tovariši niso zadeli na nobenega človeka na otokih in bodo pripovedovanja o skrivnostnih stražarjih le plod ljudske domišljije. Sploh nam je bil preiskušeni dirkač v marsičem dobrodošel s pametnimi nasveti z ozirom na preskrbo in opremo podjetja. Tokratna ekspedicija ni bila tako številna nego draga. Družbo je zastopal Edvard Roberts, pameten ter načitan gospod, dober poznavalec tropičnih krajev. Zdravnika nismo rabili. Malcolm Campbell se je priključil iz športne radovednosti, jaz kot strokovnjak za zemeljske plasti, starinoslovec Simon Parker in 25 krepkih, zanesljivih in neustrašenih delavcev, katerim so bile zasigurane prav dobre mezde. Slovo od zaročenke je bilo težavno, pa tolažila je naju zavest, da se bom najbrž kmalu vrnil in potem je ne bom več puščal same. V San Pedro smo se ukrcali na jahto »George Washington« začetkom marca leta 1927. Skoro 14 dni trajajoča vožnja po morju je potekla povsem mirno med običajnimi zabavami med tovariši na krovu in med opazovanjem morskih živalskih zanimivosti, katere sem že opisal ob priliki prve ekspedicije. Po izkrcanju nas in celotne naše precejšnje prtljage se je jahta vrnila z zagotovilom, da nas poseti po šestih tednih z najimenitnejšimi člani raziskovalne družbe. Saj takrat si bomo gotovo že na jasnem, kje da tiči zagonetni zaklad. <center> — — — </center> Izkrcanje v čolnih je šlo gladko. Cocos otočje ima nekako naravno luko, ki je zaščitena in tudi morje ni preplitvo. Moram še posebej omeniti, da je imel seboj dirkač Campbell psička. Žival je že bila z njim na otoku, tekla je kar pred nami po kopnem in se je ustavila na mestu, na katerem je taboril njen gospodar, ko je brezuspešno iskal zakopane zaklade. Pes nam je bil torej kažipot in tudi mi nismo mogli najti za postavitev šotora boljšega in bolj zavarovanega mesta, nego je bilo svojčas Campbellovo. Ob potoku, ki se spušča iz skalovja, je bil najprikladnejši prostor za nočevanje. Cocos otočje mi je povedalo na prvi pogled, da je ognjeniškega izvora z raznimi votlinami ter kotlinami ob morski obali. Na sredini ne baš razsežnega otoka se dviga precej visoko skalovje. Na teh skalah so razločno vidne sledi o nekdanji stavbi, ki je morala stati na vrhu. Ustno izročilo pravi, da bi naj bile današnje razvaline preostanki nekdanjega poganskega templja. Med temi starimi zidinami bi se naj nekje skrival peruanski zlati zaklad, s katerim se je zatekel semkaj kapitan Thompson. Zemlja na vsako stran otoka je bila od vseh mogočih iskalcev razkopana ter premetana križ kraž, bolj plitvo in na mestih presneto globoko. Nekdo je celo prestavil strugo potoka. Najbrž je domneval, da je zlato kje pod potokom, je odpeljal vodo in iskal po strugi. Omenjeno so bili le prvi vtisi, ker hodili nismo po izkrcanju po otoku, saj smo imeli dovolj opravka s postavljanjem nočišča, spravljanjem prtljage in z urejanjem raznih malenkosti za bolj udobno ter daljše bivanje. Vsi smo bili tolikanj zaposleni, da niti pekoče vročine nismo neznosno občutili, dasi nam jo je slikal Campbell vnaprej kot pravi pekel, v katerem trpijo pod istim podnebjem francoski kaznjenci na Hudičevem otoku. Noč je ovila mahoma otok, a je bilo prezgodaj za počitek. Zbrali smo se krog ognja in Campbell, ki je prepotoval malodane celi svet, nam je postregel z mičnimi pripovedkami o samotarskih Robinzonih, katerih je celo v današnjih časih več v daljši soseščini s Cocos otočjem. Iznad Velikega Oceana se namreč dviga vse polno manjših otokov, ki so kakor nalašč za samotarsko životarenje po razbitju ladje ali tudi iz prostovoljnih nagibov. Povesti o Robinzonih, dasi stare, so vedno nove ter dražijo človeško radovednost. G. Campbell nam je pripovedoval o Robinzonu našem sosedu nekako naslednje: »Majhen otok na južnem koncu Južne Amerike, Juan Fernandez, na katerem prebiva danes nekaj ribiških družin in katere obiskuje parnik vsakih 14 dni, spada med najbolj znane otoke. Prevladuje prepričanje, da je stopil na omenjeni otok Robinzon Cruzoe in živel na njem samotarsko življenje, ki je prepleteno z najbolj privlačnimi doživljaji, dokler se ni preselil na večji otok Mas-a-Tierra. Na baš omenjenem otoku se je naselil v novejšem času nov Robinzon. Samotar se piše Hugon Weber. Med svetovno vojno je bil vržen na otok, je živel tamkaj nekaj časa, pa se je pozneje zopet vrnil, da bi ostal do smrti na otoku. Seve so danes življenske prilike povsem drugačne, kakor so bile v časih prvega Robinzona. Mas-a-Tierra spada k južnoameriški državi Čile, ki ga je uporabljala nekaj let kot kazensko kolonijo. Hugon Weber se je podal v notrajnost otoka, kjer skuša živeti življenje, ki bi naj bilo prepleteno z doživljaji. Naselil se je na 250 m visokem ter od skal zavarovanem prostoru. Najprej je moral posekati drevje ter izkopati visoko travo s koreninami vred. Ta košček zemlje, katerega je iztrgal divjini, je pričel obdelovati. Novi Robinzon je živel nekaj časa pod šotorom. Sklenil pa je, da si postavi kočo, kar je zahtevalo mnogo truda in znoja. Najprej je izkopal stavbeni prostor in je postopal pri gradnji kolibe ravno tako, kakor je opazoval domačine. Zmešal je zemljo, slamo in posušeno travo z vodo. Iz te zmesi je postavil zide, ki so se utrdili na solncu, kakor bi bili iz kamenja. Na otoku je vse polno divjih koz. Koze so morali nekoč pripeljati ljudje na otok. Živali so se zelo pomnožile in s časom podivjale. Lov na podivjane koze ni lahkota, ker posedajo izredno tenak sluh. Na Mas-a-Tierra ni ne kač, ne želv, pač pa zelo mnogo divjih golobov in na tisoče najlepših, čisto malih ptičkov, katerim pravijo kolibri. Po skalah ob obali otoka so še vidne votline, po katerih je iskal zavetišča prvi Robinzon. Danes izrabljajo te izdolbine ribiči kot shrambe za mreže. Življenje otočanov je zelo miroljubno. Nobeden ne plačuje davkov in se ne pritožuje radi javnih bremen. Jadrnica iz Valparaiso donaša samotarjem razne potrebščine. Vse je srečno ter zadovoljno. Pripovedujejo celo, da je bilo udobno na tem otoku tudi tedaj, ko so bivali na njem kaznjenci. Nemec Hugon Weber ne čuti niti najmanjše potrebe, da bi se preselil iz samote v civilizirani svet, kjer je eden drugemu v napotje. Na Robinzonovem otoku je še dovolj prostora!« Vedno znova smo tiščali v pripovedovalca, ki se je pustil naposled omehčati in je ublažil našo radovednost še z eno robinzonijado te le vsebine: »Angleški in amerikanski milijonarji, razvajeni, bogati postopači, pri katerih ne igra denar nobene vloge, hočejo nekaj videti, kar je videlo doslej le malo ljudi, da lahko pripovedujejo pozneje svojim prijateljem in radovednežem o izvednostih. Leta 1922 je morala ladja »Franconia« in leta 1923 parnik »Duches of Atholl« obiskati tudi otok Tristan da Cunha v južnem Atlantskem morju, ker je hotela videti večina potnikov pri vožnji Okrog sveta tudi to posebnost med otoki. V obeh slučajih je bilo izkrcanje nemogoče radi silovitih viharjev, a so doživljajev željni potniki vendar videli otok in nekateri pomorščaki, ki so zapustili parnika v čolnih, so obiskali otok ter pripovedovali bogati družbi, kaj so videli in s kom so govorili. Približno 1500 milj od otoka Sv. Helene, ki je najbližji sosedni ter obljudeni otok, leži od sveta pozabljena pustinja ne le izven črte pomorskega prometa, ampak tudi najbolj drzni ladijski kapitani se ogibljejo skalovja otoka. Na otoku prebiva 50 ljudi. Puščavniki životarijo siromašno življenje, čakajo mesece, da cela leta, dokler ne prispe kak parnik ali jadrnica, da jim pripelje živež ter pošto iz domovine. Prvi angleški lord admiral je izjavil v parlamentu, da ni bilo mogoče v zadnjih desetih letih prepeljati pošte iz domovine na otok Tristan da Cunha. V najnovejšem času je postalo v tem oziru nekoliko boljše. Vsako leto mora obiskati od otoka Sv. Helene ena bojna ladja tudi ta otok zapuščenih in spraviti tjekaj prehrano in pošto. Redko kedaj se prikaže še kak kitolovec, da bi vzel na otoku vodo, prehrano, krompir, sočivje in nekaj moke. Otok je bil odkrit leta 1506 od portugalskega admirala Tristana da Cunha. Do pasu je že tičal v močvirju. Kakor na povelje smo se obrnili ostali na pobeg, dokler nismo stali na trdnih gozdnih tleh. Pogledali smo za nesrečnim tovarišem, (ki se je trudil z vsemi močmi, da bi izkobacal iz močvare, a je le lezel vedno globeje. Zavedali smo se, da mu moramo pomagati, ga rešiti, le — kako za božjo voljo! Spomnil sem se, da imam za pasom pritrjen laso. Vrgel sem ga proti Heimdahlu, ki se je oprijel rešilne vrvi z močjo potapljajočega se človeka. Začeli smo vleči, pa naenkrat je nekaj zamigalo od drevesa smrti proti tovarišu. Brž smo uganili, da se kotali proti Heimdahlu orjaška kača, kateri pravijo anakonda. Doseže dolžino 10 m, ni sicer strupena, a zadavi ter zaduši vsako živo stvar. Pograbil sem puško in ustrelil proti kači, ki se je zakotalila zadeta po močvirju. Komaj je odjeknil strel, že je oživela cela močvarasta dolinica. Na stotine anakond je privrelo na dan z drevesa, iz močvirja, od vseh strani ... Vse pošasti so se valile proti nesrečnemu tovarišu, sikale do nas slišno in mu grozile z odprtimi žreli ... V nepopisnem strahu sem prepustil laso tovarišem, ki so vlekli z vsemi močmi, jas pa sem pošiljal med kače en strel za drugim ... Streli in zadetki so nekoliko zaustavili naval golazni, a še privabili več teh pošasti ... Komaj in komaj so izvlekli smrti zapisanega Heimdahla, da je stopil na trdnejša tla, jo ubral proti nam in kača v valovitih kolobarjih za njim. Po rešitvi tovariša gotove smrti so streljali v golazen spremljevalci in morili obupno. Šele tedaj, ko je bil na smrt preplašeni tovariš Heimdahl pri nas ob robu gozda, smo se spustili vsi v beg in z uprav zadnjo sapo dosegli konje in kažipote-domačine. Kače nam niso sledile v pragozd, a tudi mi se nismo upali, da bi si bili ogledali vrnitev pošasti k drevesu smrti. Indijanske pripovedke o dolini molka in drevesu smrti so se izkazale kot resnične. Je ta dolinica nekako zatočišče groznih kač, ki se klatijo po močvarah brazilijanskih divjin. Le na sredini doline so tla trdnejša in iz teh poganja, bogznaj koliko let staro drevo, po kojega vejah ter vrhih se plazijo meni in celotni ekspediciji nezabne anakconde.« Zaupani nam res strahotni doživljaj je bil edinstven in zanimiv. G. Roberts bi nam bil sigurno postregel še s katerim, da nas ni predramilo naravnost besno lajanje. Sicer mirni foka se je zaganjal v nekaj, kakor bi nas hotel svariti pred nevarnostjo. Pogreli smo znova govorice, da mogoče le čuvajo indijanska bitja zaklad, pa so ostala doslej zagonetno prikrita vsem belokožcem, ki so stopili na otok. Ni izključeno, da nas kedo res opazuje, zalezuje in preži na priložnost, da bi se nam osvetil. Pes ne bo lajal tja v en dan. Po dolgem razglabljanju smo se po umirjenju psa podali vsi na delo. Od morske obali smo nanosili peska in posuli z njim okolico daleč na okrog. Delali smo dobre tri ure, predno smo legli k počitku. Ščene je hotelo po naši vrnitvi za vsako ceno ven, je godrnjalo ter se repenčilo do posina jutrajne zarje. Spali smo dolgo v jutro in smo se še zbudili vsled premalo spanja skelečih oči. Naš kuhar, ki je vstal prvi in šel v potok po vodo, nam je javil, da je videl v pesku par sledi gole človeške noge. Nekdo je moral voglariti krog šotora, ko smo vsi spali. Po sveže natrošenem pesku je zavil k potoku in se odstranil po strugi proti morski obali. Naš ogled na licu mesta je potrdil kuharjevo izsleditev. Pripovedka o skrivnostnih čuvarjih indijanskega zaklada ni izvita iz trte. Naš čuječi foksl se tudi ni motil in ni lajal na luno. V očigled novi ter nevidni nevarnosti nas je vse spreletel strah. Sklenili smo, da bomo skrbno na straži. Ni šment, da bi ne razvozljali uganke z neznancem, ki nas opazuje v nočeh, zalezuje in bogznaj kaj namerava. Na vsak način smo obljubili, da bo vsak izmed nas višjih članov vsaj prve večere stražil od mraka do jutra po par ur. Taisti dan po odkritju zagonetnih stopinj smo ogledovali po otoku svet, o katerem je bilo količkaj upanja, da bi znal pod zemljo tičati zaklad. Izbranih šest mest smo označili s koli in tamkaj smo nameravali začeti s kopanjem in sicer počasi in z raziskovanjem zemeljskih plasti. Največ upanja smo imeli s par kotanjami nekoliko dalje proč od potoka, ki še niso bile razkopane in so nudile nekaka naravna skrivališča. Vse smo pripravili, da pričnemo drugo jutro s smotrenim delom in razkrijemo, ako se sploh kaj skriva pod zemljo in kamenjem na otoku. <center> — — — </center> Do tega mesta segajo lastnoročne beležke rajnega prijatelja Jožeta. Sklenil je pokojnikov dnevnik v angleščini g. Edvard Roberts in se glasi takole v slovenskem prevodu: »Usodepolno noč pred dnevom, ko bi naj bili pričeli z iskanjem zakopanega bogastva, je Campbellov foks zgodaj zvečer silil ven in hotel na vsak način med skalovjem proti vrhu hriba k razvalinam. Gospodar ga je pridržal s silo v šotoru, pač pa smo določili s kockami red, po katerem smo hoteli stražiti ter opazovati okolico celo noč. Tovarišu Jožetu je prisodila kocka stražo od 11. do 1. ure. Vsak je vzel seboj na opazovanje puško ter samokres. Kmalu po polnoči je padel strel iz Jožetove puške, nato njegov obupen klic in vse je potihnilo ... Strel in krik sta pognala na noge naš celi tabor. Iskali smo sem ter tja, klicali, iskali, a nikjer žive duše! Campbell je spustil od nestrpnosti drgetujočega psička, ki je zacvilil, zalajal in jo ubral v najhujšem diru med kamenjem proti vrhu. Med dvema skalama je obstal, zatulil bolestno v zrak in se ozrl proti nam, kakor bi nas vabil na ogled. Šli smo eden za drugim v prebridki zavesti, da je zadela tovariša nesreča. In res ... Prizora med obema pečinama ne bom pozabil nikdar! Ubogi Jože, ležal je na hrbtu, globoko v vratu mu je tičala strelica, obraz mu je bil strašno spačen, oči odprte, iz rane je curljala kri, s prsti se je zagrebel v smrtnem boju v pesek, puška jo bila dalje proč ... Precej časa smo stali krog mrliča nemi, prestrašeni vsled nenadne izgube ljubega tovariša, katerega je končala smrt, kakoršne si ne bi nadejal nikdo. Prvi se je upal k žrtvi Campbell. Potipal je inženerja na srčno stran in odkimal — prijatelj je že bil mrtev. Skušal je izvleči puščico, ni šlo lahko, moral je potegniti z obema rokama. Strelica je bila cela iz trdega lesa in opremljena s perjem. Ni bila izpihnjena iz cevi, ampak izstreljena s pomočjo loka. Iz zevajoče rane je počasi iztekala kri. Ko smo hoteli dvigniti truplo za prenos, je že bilo otrpnilo, kakor bi bil ležal mrlič nekaj ur. Brezdvomno je bila puščica zastrupljena in radi tega je zvil ude krč, ki se je spremenil v takojšnjo otrpnjenost. Po kolenih smo preiskali ter pretipali vse naokrog, da bi zvedeli za kako sled za skrivnostnim morilcem — ni nam uspelo. Nepojasnjeno je ostalo nam in bo tudi zanamcem: Na koga je streljal Jože in kedo ga je prehitel z izstrelom smrtonosne strelice? Tako žalostno in zagonetno preminuli nam je bil krvav dokaz, da nismo sami na otoku. Peruanski državni zaklad, ki se skriva bogznaj kje, je zastražen in sicer od potomcev starih Inkov, od Indijancev. Koliko jih je in kje da so, nismo niti skušali zvedeti. Jožeta smo naložili na čoln, ga prepeljali z zakladnega otoka na sosedni otočec, kjer smo ga zakopali in zložili nad grobom visoko piramido iz kamenja. Skrivnostna smrt je tolikanj prevzela naše delavce kopače, da so izjavili z vso odločnostjo, da ne bo prijel nobeden za kramp in ne za lopato. Peruansko zlato se naj skriva kje in kako globoko hoče, življenje jim je ljubše nego smrt! Z našo radijo-postajo smo odposlali v luko San Pedro klice, naj pride takoj po nas naša jahta, ker smo v nevarnosti. Prestavili smo po pogrebu naše bivališče z zakladnega otoka na sosednega, kjer smo ostali v prav dolgočasnem brezdelju do prihoda ladje. Opazovali smo gibanje na prejšnjem otoku dan in noč, a niti eden ni opazil kaj sumljivega. Odpeljali smo se praznih rok, spremljani od žalosti radi prebridke zgube ljubega tovariša in s sklepom, da nobeden od nas ne bo več stikal za zlatom, katerega se držita prekletstvo in smrt!« <center> — — — </center> Najnovejša časopisna poročila o skrivnostnem peruanskem zakladu na Cocos otokih pravijo, da zagonetno zastraženo zlato še ne bo imelo miru pred pohlepno človeško roko. Pripravljajo novo ekspedicijo iz Amerike. Najnovejšo raziskovalno opremo bosta vodila severni raziskovalec kapitan Frank Worsley in poročnik Jožef Russel Stenhouse. Prodreti nameravata do zaklada po povsem novih potih. Vzela bosta seboj elektromagnetične aparate, kakor tudi radio-valovne priprave, ki bodo takoj pokazale, ali je na kakem mestu večja množina kovine. Ti aparati so občutljivi na razdaljo 400 m. Če bi torej na primer potres tako prevrnil zemljo, da bi zaklad zlezel tudi 400 m pod zemljo, ga bodo ti aparati zasledili. Ekspedicija vzame seboj tudi letalo, s katerim bodo prinašali na otok živila. Če jim sreča na otoku Cocos ne bo mila, se odpeljejo raziskovalci na bližnje otoke, kjer je tudi zakopano zlato morskih roparjev. Poleg tega leži ob ekvadorijanski obali v morski globini velika španska ladja, ki so jo potopili morski roparji in na kateri je bilo naloženega mnogo zlata in srebra. Stenhouse in Worsley hočeta priti tudi do tega zlata. Pomenljiva za današnje razmere je sledeča ponudba: Oba morska junaka sta prejela na stotine pisem mladih deklet, ki so se ponudile, da bi sodelovale pri ekspediciji kot kuharice, natakarice in postrežnice. Toda na njihovo veliko žalost sta se raziskovalca postavila na stališče, da na njuni ladji ni prostora za ženske. lgj7dg8qn851nted4wsfu25ug5wk4jc 206971 206970 2022-07-26T13:30:54Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Lov na zaklade | normaliziran naslov = | avtor = Januš Golec | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 68/28-40; 42-20; 52 {{mp|leto|1934}} | vir = dLib {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}}, {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}}, {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}}, {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}}, {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}}, {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}}, {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}}, {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}}, {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}}, {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}}, {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}}, {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}}, {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}}, {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}}, {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}}, {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}}, {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}}, {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}}, {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}}, {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}}, {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}}, {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}}, {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} Veliko odkritje Krištofa Kolumba je napotilo preko Atlantskega oceana še razne druge odkritelje. Med temi je bila pretežna večina takih, ki so se v domovini skregali z obstoječimi zakoni in bi jim naj bil novi svet pribežališče in obenem bi naj zadostil njihovemu pohlepu po naglem in nenapornem obogatenju. Skoro vsa odkritja ter pohode v Srednjo Ameriko so pričeli z otoka Kuba. S Kube je bil odposlan v Osrednjo Ameriko med prvimi Španec Ferdinand Cortes. Imel je nalogo: raziskati neznano ozemlje in stopiti s tamošnjim prebivalstvom v stik radi trgovinskih zvez. Cortes je bil vse drugo, le raziskovalec ter poštenjak ne! Ob Cortesovem času (med 1518 in 1519), ko je začel osvajati ta največji pustolovec Mehiko z ognjem ter mečem, so vladali tamkaj Azteki. Bili so bojevito ljudstvo, ki je prodrlo pred 200 leti od severa in si je osvojilo vso mehikansko ozemlje do morja. Mehikanska država Aztekov je bila kraljevina, v kateri je imelo glavno besedo poleg kraljeve rodbine vojaštvo, plemstvo, duhovščina in trgovski stan. Azteki so verovali v več bogov in v čarovnije. Bogove so častili med drugim s pogostimi človeškimi žrtvami. Imeli so celo slovstvo, ki se je nanašalo na zgodovino, vero in zvezdosloje. Poleg slovstva, pisanega v slikah, so znali precej ljudskih pesmi in pripovedk. Posebnost je koledar Aztekov. Njih leto je bilo razdeljeno v 365 dni ter na 18 mesecev po 20 dni. Znan jim je tudi bil vzrok solnčnega mrka. Posebnega povdarka je vredna vera v staro prerokbo, ki je napovedala Aztekom, da bodo prišli nekoč iz vzhoda beli bogovi (Azteki so bili indijanske — bakrene barve), ki bodo osvojili mehikansko državo. Na veliki četrtek leta 1519 je prijadral Cortes z 11 ladjami, 109 mornarji, 553 vojaki, 26 konji in 11 topovi v osrednje-ameriško luko Vera Cruz. Tamkaj so ga obiskali zastopniki Aztekov, da bi zvedeli za njegove želje. Cortes jim jo oznanil po tolmaču, da bi rad spoznal njihovega kralja, kar so mu pa odposlanci odklonili. Izročili so mu vladarjeve darove: zabojček poln zlatega, krasno izdelanega nakitja, in precej blaga iz belega bombaža. Na čast odposlanstvu je dal Cortes ustreliti iz največjega topa in jim je pokazal še drugo čudo — jezdece. Eden od Cortesovih vojakov je imel pozlačeno čelado, ki je posebno dopadla voditelju odposlanstva. Izrazil je željo, da bi to pokrivalo rad pokazal kralju Montezumi. Cortes je privolil v dar pod pogojem, da jo napolni z zlatom. Poslanci so odšli. Čez teden so se vrnili s kraljevimi zlatimi darovi: z eno zlato in eno srebrno ploščo, s čelado polno zlatili zrn, z mnogimi dobro izdelanimi zlatimi kipci, ki so predstavljali race, pse, opice itd. Podarili so mu še velike množine dragocenih tkanin. In baš ti dragoceni darovi so bili za Cortesa glavna vaba, da je sklenil osvojiti glavno mesto mehikanskega kraljestva, ki mora bliščati od zlata. Osvojitev, tedaj na čistem zlatu tolikanj bogate Mehike od strani Cortesa ni bila lahka, a mu je vendar uspela po srditih bojih in vsled popustljivosti ter neodločnosti kralja Montezume. Ko so se približali prvič Španci pod Cortesom mehikanski prestolici 8. novembra 1519, jih je sprejel kralj Montezuma pod baldahinom (nebom), ki je žarel od zlata, srebra in dragih kamnov. Montezuma je bil razkošno opravljen in istotako njegovo spremstvo. Špancem je bila odkazana v stanovanje velikanska palača, v kateri je bival prej Montezumov oče in kjer je bila očetova zakladnica. Cortesove sobe so bile polne dragocenih preprog. Ob Cortesovem prihodu je bil Montezuma star 40 let. Pri kosilu ali večerji so prinašali na mizo 300 jedi. Ko je začel vladar jesti, so postavili okoli njega lesene, a močno pozlačene stene, da ga ni videl nihče. Poleg nepopisno bogate kraljeve palače so bili nepregledni vrtovi, zverinjaki, delavnice zlatarjev, kiparjev in drugih rokodelcev. Kiparji in zlatarji so bili še tudi po vseh drugih mehikanskih krajih. Na trgu prestolice so prodajali med najbolj raznovrstnimi predmeti dragulje, zlate ter srebrne okraske. Do glavnega svetišča z velikanskimi dvorišči je vodilo 114 stopnic. Na vrhu je bila ploščad in na tej darilni kamni, na katerih so udirali s kamentimi noži človeškim žrtvam prsno votlino. Iztrgali so še utripajoče srce in so ga darovali bogovom. Žrtvi odrezane noge in roke so pojedli pri slovesni večerji, ostalo so vrgli živalim. V majhnem stolpu sta bila dva bogova. Vojni bog je bleščal od zlata in dragih kamnov. Pred njim so bile kamenite posode, v katerih so se še kadila srca pravkar žrtvovanih. Stene so bile ometane s strnjeno krvjo. Španci so zgradili v bivanje jim odkazani palači majhno kapelico. Pri iskanju primernega prostora so zadeli na zazidana in sveže prebeljena vrata. Ko so zid predrli, so videli, da imajo pred seboj vhod v zakladnico. Bilo je v njej toliko bogastva, o kakršnem do tedaj niti sanjal ni nobeden Evropejec. Španci so seveda molčali o najdbi in so udrtino zopet skrbno zazidali. Kmalu za tem so Španci Montezumo zvijačno ujeli. Kralj je zapovedal v ujetništvu vsem pokrajinam, naj pošiljajo Cortesu davke v zlatu. Sam je podaril Špancem vse zaklade, ki so bili v zakladnici, katero je odkrilo, kakor že omenjeno, Cortesovo spremstvo. Petina bogastva iz zakladnice je šla v blagajne španskega cesarja Karla V., petino je dobil Cortes, ostalo častniki in vojaki. Cortes se je moral nenadoma umakniti vsled upora domačinov iz prestolice. V objemu noči pred umikom je dal znositi vse zaklade v veliko dvorano. Ukazal je spraviti petino, namenjeno cesarju, na konje in prepustil svojim vojakom, da si je lahko vzel od ostalega zlata vsak, kolikor je hotel. Vojaki so pobrali mnogo, pretežno so pustili, ker niso mogli vsega nositi. Pri drugem Cortesovem prodiranju proti Montezumovi prestolici je Špancem leta 1521 po hudem boju uspela osvojitev. Z zavzetjem glavnega mesta je postala mehikanska država španska kolonija, katero so začeli Španci izkoriščati, hlepeč po vedno novih in novih zlatih zakladih. Iz povedanega in zgodovinsko dokazanega se da sklepati, kako neizmerno bogata je bila Mehika ob prihodu Špancev na suhem zlatu in drugih dragocenostih. Mnogo, mnogo bogastva so zlataželjni španski pustolovci spravili preko morja v Španijo. Glavne in največje dragocenosti so pred popolnim podjarmljenjem ter zasužnjenjem poskrili bogznaj kam azteški glavarji. Za temi skritimi zakladi so stikali skozi stoletja razni morski roparji in drugi tolovaji. Mnogo najdb se je posrečilo banditom, a jim niso prinesle zaželjenega blagoslova in blagostanja. Izkopane dragocenosti in zlato so sicer naložili na ladje, na katerih so križarili po morju v neprestanem strahu pred roko pravice. Vsled bojazni zajetja je poskrilo mnogo morskih tolovajev stare zaklade po samotnih ter do danes neobljudenih manjših otokih, katerih je vse polno po zapadnem Mehikanskem morju. O teh zakladih, katere so zakopali morski roparji, ki so pa bili prvotna last starih mehikanskih Aztekov, so neprestano krožile pisane beležke in ustna izročila, kje da so in kako bi jih bilo mogoče odkriti. Bogznaj koliko družb in posameznikov je bilo že ob življenje pri stikanju za zakopanim bogastvom po mehikanskih vodah. Še le po vojni so si stavili nalogo resni ljudje in cele družbe, da zberejo zgodovino ter ljudsko povest o zakladih starih Aztekov in jih spravijo na svetlo s pomočjo strokovno dobro opremljenih ekspedicij. Kratko očrtano je proučaval naš Dolgi Joža, predno so zbrali ter pripravili ekspedicijo, ki bi naj odkrila v Mehikanskem morju na samotnem otoku od morskih roparjev skriti azteški — zlati zaklad. <center> — — — </center> Za prevoz opreme je bila določena jahta (lažja ladja) »George (Jurij) Washington«. Poleg kapitana, dveh krmilarjev ter zadostnega števila mornarjev sta bila poleg Dolgega Jožeta na jahti družabnika zakladedvigalne družbe brata John ter Jack Stackleton, zdravnik, naravoslovec John Silvers ter starinoslovec Pedro Arch. Ladja je bila dobro preskrbljena z vsem mogočim. Vozili so seboj vse potrebno za filmanje izrednih dogodkov, živalskih posebnosti in sploh vsega, kar bi doživeli med vožnjo ter med bivanjem in iskanjem po samotnih otokih. Če bi tudi zaklada ne našli, bi naj pokril izkupiček za potni film vse stroške ekspedicije. Raziskovalci niso bili vezani na čas vrnitve. Vso odgovornost sta prevzela poleg ladijskega kapitana oba brata družabnika John in Jack Stackleton. Člani ekspedicije so se pred odhodom do dobra med seboj spoznali, da spoprijateljili, da bi bil eden drugemu v resnično pomoč za slučaj potrebe in nevarnosti. Začetkom aprila 1925 so ostavili gospodje Los Angeles in so se ukrcali na jahto »George Washington« v luki San Pedro, ki je pristanišče za Los Angeles. Po odhodu na prosto morje pustimo našega rudarskega inženerja, naj pripoveduje, kaj je na tej lepi vožnji po Mehikanskem zapadnem morju videl ter doživel, ker o trpljenju na tem prvem lovu na zaklad ne moremo govoriti. Beležke rajnega prijatelja o naslednji ekspediciji so pisane na udobno opremljeni ladji in radi tega jih prinašam po možnosti dobesedno po nemškem izvirniku. <center> — — — </center> »Mehikansko morje ob solnčnem vzhodu, skozi celi dan, ob zatonu solnca ter v mesečno zvezdnati noči je v aprilu nepopisno čarobno. Povsem mirna vožnja ob pišu prav lahne sapice, ki je preganjala noč in dan morečo vročino, je poživela nas vse, ki smo pluli s precejšnjo brzino, da doživimo med potjo ter na cilju nekaj posebnega, novega ter izrednega čemur bi se naj čudil celi svet. Vsi nezaposleni smo se rinili v kabino za zemljevide, kjer nam je razlagal kapitan, katere samotne otoke bomo videli, na katerih se izkrcali, da proučimo ter filmamo izrednosti. V prvi vrsti je naglašal, da se odlikuje Mehikansko morje glede morskih velikanov. Nekatere od teh redkih živali se podijo ter plavajo same še tod, druge zopet nastopajo v takih množinah, kakor jih je najti težko v kakem drugem morju na svetu. Morska žival hoče imeti svoj mir in baš v Mehikanskem morju ga ima. To morje je bolj izven prometne črte za potniške, tovorne ter ribiške ladje in radi tega se je zbralo tukaj vse, kar beži pred največjim sovražnikom ter uničevalcem živalstva, pred — človekom. Kapitan je nam slikal iz lastnega doživljaja, kako bomo kmalu lahko videli orjaškega morskega slona, ki je že povsod na svetu iztrebljen, le tukaj se še solnči po samotnem pesku otoka Guadelupe. Mehikanska vlada je namreč strogo prepovedala lov na tega sicer povsem nedolžnega morskega velikana. Srečali bomo morskega hudiča, čolnom ter lesenim jadrnicam silno nevarno ribo žagarico, velikanske morske želve, kite itd. G. kapitan nas je znal tolikanj navdušiti za pomorsko redko živalstvo, da smo kar koprneli radovednosti, kedaj in kje bomo srečali te iz drugih morij baš semkaj pribegle velikane. Zgodaj zjutraj me je poklical na krov pred solnčnim vzhodom naš fotograf Bili. Pokazal je z roko proti levi na zameglene obrise otoka, ki se je dvigal 1300 m nad morsko gladino. Še le proti poldne smo pripluli tako blizu, da smo začeli križariti krog severnega rta otoka. Pripeljali smo se pred samotni otok Guadelupe, katerega so si izbrali morski sloni za svoje poslednje pribežališče. Jahta je zmanjšala brzino, da bi ne zadela ob kako skalo, ob katerih so se odbijali valovi ter vprizarjali na vseh koncih ter krajih mično prikazen mavrice v najbolj solnčnem opoldnevu. Bližali smo se bolj peščeni obali. Skozi daljnoglede smo napenjali oči s krova. Zagledali smo na pesku par ogromnih črnih mas, ki so se mirno solnčile ter predajale počitku, ne meneč se za prihod radovednežev. Radi plitvine morja je morala ladja spustiti sidro dalje proč od otoka. Spustili so z jahte čoln na jadra. Prav vsi raziskovalci smo se odločili, da se popeljemo v čolnu na otok in si ogledamo od blizu živalsko redkost — morskega slona, ki životari tukaj v zadnjih preostankih nekoč po vseh toplejših morjih razširjenega mogočnega živalskega plemena. Pristanek z čolna nam je uspel brez vseh težkoč. Previdno smo se plazili preko skal proti onemu delu obali, kjer so se solnčili sloni. Že prvi pogled na dvanajstorico nam je povedal, da gledamo res nekaj predpotopno velikega. Vsak slon je meril od nosa do konca repa 3 do 5 1⁄2 m. Počivali so na pesku vsi v istem položaju in po 30 korakov eden od drugega. Če smo hoteli filmati mirno počivajočo družbo orjakov, smo jih morali razgibati na kak način. Metali smo po uravnavi filmskega aparata kamenčke v zaspance. Ogromne lenobe se niti zmenile niso za zadetke. Le nekako grgranje je bilo čuti iz njihovih globokih trebušnih votlin. Bližali smo se živalim od zadaj in jih skušali zbuditi iz spanja z debelejšim kamenjem. Vsi smo prasnili nazaj, ko je eden odprl žrelo, ki je bilo dovolj prostorno, da odgrizne z enim stisom človeško glavo. Slon se je postavil na prvi plavuti, začel tolči s ploskastim repom in je gledal jezno na nepričakovane motilce miru. G. John Stackleton je kot izurjen Amerikanec zavihtel laso, ki je svišnil po zraku in se zadrgnil slonu krog vratu. Vsi smo nategnili dolgo ter močno vrv, da bi zadržali besno grgrajočo žival in spravili nekoliko življenja v film: »Borba z morskimi sloni«. Naša skupna moč je zalegla toliko, kakor bi hotel eden človek z rokami zaustaviti navzdol se valečo veliko skalo. Pesek nam je zdrčal izpod nog, ko se je v laso ujeti slon obrnil in nas je položil vse z eno kretnjo po tleh. Nameril je glavo proti morju, začel je tolči z repom po pesku, upiraje se na prvi plavuti in siliti proti valovom. Pobrali smo se z vso naglico, hitro zagrabili za vrv, da bi jo omotali krog kake skale in bi vsaj na ta način nekoliko zadržali dobrosrčnega goljata. Vsi naši napori so bili zaman. Slon je nategnil krog skale omotani motvoz, ga odtrgal liki sukanec in izginil v penečem valovju. Kmalu po potopljenju se je zopet prikazal, se ozrl proti nam, odprl žrelo, posmehljivo zarenčal in je pričel briti norce iz nas slabotincev. Med tem, ko smo imeli opravka z enim slonom, se je predramila tudi ostala družina. Zapustivši begunca in ozrši se po drugih, smo zapazili, kako so čakali na nas, podpirajoč se s sprednjimi plavuti in bili visoki najmanj 2 1⁄2 m. Enajst razdraženih orjakov v nevarno zravnanem položaju ni bila šala! Živali so odprle na stežaj žrela, zagrgrale votlo, začele klopotajoče pokati s čeljustmi in mi junaki vsak za svojo skalo! Sloni so se vrteli jezno po pesku, iskali z očmi nevarnost in so se zakotali vsi v smeri proti fotografu, ki je še vedno vztrajal na svojem mestu in snemal naš boj z morskimi sloni. Živali bi ga bile razteple z aparatom vred v solnčni prah, da ni poiskal pravočasno kritja večje skale. Cela čreda se je zavalila proti morju, zginila v valovju, se prikazovala, pa zopet potapljala, dokler nam ni zginila izpred oči. Posnetke našega srečanja z redko morsko prikaznijo smo imeli na filmu. Naš namen je bil dosežen v polni meri. Zbrali smo svoje od strahu razmetane ude in odjadrali proti jahti, s katere nas je zasmehoval g. kapitan. Na jahti nam je pokazal kapitan leta 1874 tiskano knjigo o morskih sesavcih. Tamkaj smo čitali: »Z ladje »Mary Helen« leta 1852 harpuni-rani in ujeti morski slon samec je bil 5 1⁄2 m dolg in je dal 1000 l čiste masti. To olje je za mazanje boljše nego od kita in drugih večjih rib. V svetilki gori s svetlim, nekadečim in ne smrdečim plamenom. Radi neprestanega zasledovanja so te živali iztrebili in le zadnji ostanki so se zatekli v kaliforniške vode.« Mnogo pozneje so odkrili samotni, neobljudeni otok Guadelupe kot zatočišče teh orjakov, ki niso po svoji miroljubni naravi tako oboroženi, da bi se lahko ubranili človeškega preganjalca. Morski slon se bori samo med sotovariši. Ti boji so omejeni le na čas parenja in jih povzročajo samice, ki se strnejo takrat v cela krdela. Samci ženini se bojujejo med seboj za zmago. Samo zmagovalcu je priznano dostojanstvo, da se lahko imenuje očeta bodočega potomstva. V boju premagani samci se zatečejo na samotne peščene obali, kjer si lečijo rane in upajo v bodočem letu na zmago. Samica je mnogo manjša od samca in meri v odraslem stanju 3 m, med tem ko doseže lahko samec celo dolžino 6 m. Samica ima le po enega mladiča in traja doba nosnosti eno leto. Naravoslovci še danes ne znajo, kaj da je glavna prehrana morskega slona. V želodcih ubitih živali so našli razne morske rastline ter kamenčke. Pomorščaki pravijo, da si mora obtežiti morski slon, da se sploh lahko potopi, svoj ogromni trebuh s kamenjem. <center> — — — </center> Še le drugo jutro po posnetku našega »junaškega« srečanja s krdelom morskih slonov smo se odpravili z jahte na otok Guadelupe, da ga raziščemo, če morda ni služil kedaj kot zatočišče morskim roparjem. Morje v bližini otoka je globoko 5000 m. Otok sam obstoja iz ognjeniškega kamenja, je dolg 30 km in širok 3—11 km. Obal tvorijo proti morju navpične stene iz okamenele lave. Po sredini se razteza gorovje. Najvišja točka na severu je visoka 1350 m. Samo po pogorju poganja nekaj rastlin, ostalo je izsušena puščava, ki ne more preživljati niti skromnega kaktusa. Leta 1892 je pripeljala ladja »Melpomene« na otok čredo koz. Te so se razmnožile in se podijo še danes po skalovju v celih krdelih. Prehodili smo celi skalnati otok. Ko se je nagibalo solnce k zatonu, smo zapazili ob enem delu obale nekaj razklopotanih lesenih kočur in na pol razpadlo četverokotno poslopje, pozidano iz na solncu posušene opeke. Pred kakim dobrim letom so morali tukaj gospodariti mehikanski vojaki. Zadeli smo v zapuščeni naselbini na ostanke rdečemodrih uniform. Zidana stavba je bila bolnišnica. Krog nje so ležali raztrošeni deli postelj in steklenice, ki so vsebovale nekoč zdravila. Našli smo zdravniške instrumente, razpadlo operacijsko mizo, mehikanska podrapana sedla, kuhalne aparate, krampe itd. Na eni od na pol porušenih lesenih bajt smo čitali v španščini napis: »Po zakonu je prepovedan lov na morske slone.« Kaj nam je povedala zapuščena naselbina? Ali se je že mudila tukaj najbrž pred nami mehikanska večja ekspedicija, ki je tudi stikala za skritimi in med skalovjem zakopanimi zakladi? Na obe vprašanji nismo znali pravega odgovora. Opazili nismo nikjer, da bi bili pred nami kje razkopavali ter brskali med skalnatim svetom. Otok je brez votlin in razen omenjene opuščene naselbine nismo nikjer naleteli na od človeške noge shojeno stezo, ki bi bila pričala, da se je mudil človek dalje časa v tej ognjeniški puščavi. Vsi zbrani strokovnjaki smo si bili kmalu edini: na Guadelupe ni nikdo in nikdar skril kakega bogastva, še manj ga je kedo iskal ter našel. Celodnevno mučno plezanje ter torkljanje med kamenjem nas je vse toliko utrudilo ter prevzelo, da smo bili od srca veseli, ko je pozno zvečer zabrlizgala z ladje piščal in nas klicala k večerji in na potrebni nočni odpočitek. <center> — — — </center> Drugo jutro na vse zgodaj so dvignili sidro. V najlepšem vremenu smo nadaljevali vožnjo proti jugu po Tihem oceanu ali Mehikanskih vodah. G. kapitan nam je razlagal iz potopisnih knjig, da se peljemo po morju, ki mrgoli morskih volkov, velikih kitov in najbolj opasne roparice ter napadalke lesenih bark — žagarice. Žagarica ima ime po 2 m dolgi koščeni žagi, s katero je ubrani vsakega sovražnika, a tudi sama napade in z enim sunkom preluknja leseni čoln ali tudi manjšo jadrnico. Po kapitanovi razlagi so pripravili mornarji čoln ter vrv s trnekom. Vsi smo napeli skozi daljnoglede oči, da bi zapazili kje ob solnčnem vzhodu tolikanj opasnega morskega velikana. Fotograf je postavil aparat, da bi zaupal filmu boj z žagarico, kakor mu je uspel sijajno posnetek našega srečanja z morskimi sloni. Daljnogledi nam niso prinesli nikakega odkritja. Kapitan je bil mnenja, da se podijo najbrž ogromne roparice bolj globoko pod morjem, in radi tega jih ne vidimo. Predlagal je, da bo ustavil ladijski vijak. Za lov opremljeni čoln naj spustijo z ladje. Pritrdijo naj na čolnu trnek z vabo in veslajo v večjih ter manjših krogih krog rahlo se zibajoče jahte. Mogoče bo zagrabil ropar za globoko nastavljeno vabo, pričel bo srdit boj na življenje in smrt in tega bo mogoče, filmati z ladje tudi na daljšo razdaljo. Kapitanov načrt je bil odobren enoglasno. Šest mornarjev je znosilo v čoln vesla. Trnek je bil jeklen kavelj, debel kot prst in podoben malemu sidru. Privezali so ga na 250 m dolgo vrv. Za vabo so obesili 10 kg mesa. Trnek z vabo je nosil nad vodo velik lesen plavač. Vabo s trnekom so spustili 50 m globoko. Ribiška naprava je plavala spredaj in par metrov proč od čolna. Razven šestih veslačev sta se hotela udeležiti lova oba brata Stackleton in zdravnik, vsi ostali smo tvorili nestrpne gledalce. Čoln s posadko je zdrknil po morju, ribiško napravo je vlekel čoln spredaj in oči vseh so bile uprte v lesenega plavača, kedaj se bo zganil ter oznanil, da je pogoltnila nenasitna zver vabo z velikim trnekom. Dobre pol ure so dvigali veslači vesla in gnali čoln v lahnem poletu krog jahte. Naše oči so že bile trudne in solzave od prenapetega zasajanja pogleda v plavača, ko se je pognalo nekaj ogromnega in temnozelenega iz morskih globin ter zginilo z bliskavico pod vodo s plavačem vred. Veslači v čolnu so dvignili vesla, 250 m dolga vrv na kolobarju se je odvijala z neverjetno naglico in nevidna sila je vlekla čoln za seboj. Iz čolna smo čuli razna povelja. Razburjenost ribolova je dosegla višek. Šlo je za življenje ter smrt. Lahki čoln reže valove z besnečo brzino. Vrv je napeta liki struna in še vedno nevidna moč žene čoln proč od jahte dalje — dalje na odprto morje! Gledalci na krovu smo se držali nehote v strahu za tovariše za srce z zamolčanim vprašanjem na jeziku: Kaj, če se bo do pobesnelosti razpaljena zver, najbrž orjaška žagarica, naenkrat obrnila in bo s svojo 2 m dolgo žago presekala lahni čolnič na dvoje? Za trnek ujeti morski velikani se kaj radi branijo še na ta način, je razlagal kapitan, da zdrvijo v morske globočine globokejše nego je trakova vrv, in čoln se mora prekucniti. V takem slučaju je edina rešitev, da presekajo lovci pravočasno vrv. Čoln je vlekla pošast vedno dalje ter dalje in nikakor ni bilo opaziti, da bi omagala ali popuščala vsled bolečin ter napora. Naenkrat je spremenil naprej drveči čoln smer in se zasukal v polukrogu nazaj proti jahti, zopet nazaj, pa nazaj itd. Lahko trdim, da je trajal ples čolna naprej in v polukrogu nazaj par ur, ne da bi bilo opaziti zmanjšanje brzine ali kako popuščanje v napetosti vrvi. Naš prvotni strah in razburjenje sta se med tem toliko polegla, da smo si začeli krepčati želodec z jedjo in pijačo. Po natezanju za vrv je bilo po urah najsrditejšega boja spoznati, da se je obesil na trnek kak prav ogromen prebivalec morskih globin. Z nestrpnostjo smo čakali na trenutek, ko se bo prikazala žival vsled preutrujenosti na površju. Cukanje in rukanje vrvi je pričalo o najtežjem boju, katerega je bojevala ujeta roparica pod vodo, da bi se rešila ter znebila jeklenega sidra. Zopet je šlo s čolnom naprej, pa nazaj v polukrogu in na ta način je trajal boj med človekom in morskim velikanom od jutra do poldne. Krog poldne je zašumelo par sto metrov proč od čolna morje. Iznad gladine se je prikazala najprej dolga žaga in za njo velikansko telo žagarice. Še na površju se ujeta roparica ni udala zlepa. Z dolgim repom je udrihala po vodi, da se je morje zapenilo in je na ta način povzročeno valovje pljuskalo preko čolna in v čoln. Gledalci z jahte smo ponovno obledeli pri prizoru na ta zadnji, a presneto opasni smrtni boj strahotnega orjaka. Z enim udarcem z repom bi lahko žival prekucnila čoln, ali ga pa raztreščila z žago na dvoje. V tem slučaju bi popadali vsi ribiči v vodo in najhitrejša pomoč od naše strani bi bila brezuspešna, ker mrgoli tamošnje morje najbolj požrešnih morskih volkov. Na srečo ujeta pošast čolna v smrtnih bolečinah niti opazila ni. Z zadnjimi močmi je pač imela dovolj opravka sama s seboj. Brata Stackletona sta še merila vsak iz svoje puške, da poženeta ribi ob količkaj ugodni priliki eksplozivni krogli v glavo. Pri neprestanem guganju čolna sigurno streljanje ni bila malenkost. Bogznaj kolikokrat sta že podržala puški k licu, pa sta se morala zopet zlekniti po dnu čolna, ker je vlekla žival čoln naprej, ali je bičala z repom morje, da se je razburjalo v mogočnih valovih. Slednjič, po tako težkih zadnjih trenutkih, ki so nam bili cele ure, sta odjeknila iz čolna dva strela eden za drugim. Po dveh zadetkih se je morska pošast še enkrat potopila, a kmalu je izvrglo morje njen ogromni trup, ki ni več napenjal vrvi in se je pustil mirno vleči od veslačev. Ena popoldne je bila, ko so navijali po vijakih 1500 kg težko žagarico iz morja na jahto. Ko je visela prosto na škripcu, so jo še enkrat fotografirali od vseh strani, jo odsekali s kavlja, da je pljusknila v morje in bila V bogato južino krog jahte se podečim morskim volkovom, katerih ne bi utegnili niti loviti, saj jih je bilo preveč. Naši res junaški ter do konečne zmage vztrajni ribiči so bili po tolikournem najnapornejšem boju tako utrujeni ter duševno in teles-no izmozgani, da so pospali po par požirkih vina ter konjaka, kakor bi jih pobil. <center> — — — </center> Popoldne smo nadaljevali vožnjo in pred zatonom solnca smo bili deležni srečanja s takozvanim morskim hudičem. Od daleč smo čuli pri čisto jasnem ter vedrem vremenu nekako gromenje ter mogočno pljuskanje po morju. Nikdo si ni znal razložiti nenadnega pojava. Le gospod kapitan se je muzal naši radovednosti in je nas opozoril, da bomo kmalu videli samega morskega zlodeja, kateremu pravijo ribiči celo ljudožerec. Pospešili smo brzino ladje in hitro se nam je nudil prizor, ki nam je bil prav vsem, izvzemši glede morskih izrednosti preiskušenega kapitana, novost. Pred nami so se poganjale več nego 2 m iznad morske gladine v zrak črnkaste ploskaste mase, ki so merile v premeru nad 7 m. Ko se je to morsko čudo ter nestvor dvignil kvišku, je pljusknil zopet nazaj v morje in to zabavno skakanje sedmerih pošasti je odmevalo daleč naokrog liki grom ali močno streljanje. Morski hudiči so skakali pred nami kvišku ter se spuščali v morje in so zgledali, kakor bi se podili pred nami v igračkanju ogromni ter strašni netopirji. V čisti vodi smo zamogli slediti vsem posameznostim res čudnega ter nekako ponorelega skakanja ter pokanja po morju. Naenkrat se je spustilo vseh sedem velikanov kar naravnost za nekakim skupnim ciljem, zopet so se zaokrenili v krog in njih stranske plavute so kakor človek visoko zaštrlele iznad gladine. Morski vrag, je razlagal g. kapitan, je v daljnem sorodstvu z morskim volkom. V Mehikanskem morju mu pravijo manta. Iskalci biserov se ga bojijo bolj nego kateregakoli drugega morskega strašila. V občem je razširjena vera, da lahko objamejo te živali človeka s svojimi mogočnimi ter jadru podobnimi ploskvami. Na ta način povito človeško žrtev počasi požrejo. Znanstveniki so glede morskega zlodeja povsem drugega mnenja. Pošast ima radi tega papagaju podoben kljun, da odpira z njim ostrige, morske polže ter školjke in da o kakem ljudožrstvu ni niti govora. Vsi, ki so imeli posla s pošastjo, so si edini v tem, da je harpunirani in od človeka napadeni morski hudič v obrambnem boju ravno tako nevaren, kakor 10 m dolgi morski volk. Prikazen skakajočih morskih bognasvaruj smo filmali ter smo jih obšli v velikem polukrogu. Živali se niso prav nič zmenile za jahto in so mirno nadaljevale svojo igro do solnčnega zatona. <center> — — — </center> Po srečanju z morskimi vragovi je sledila mirna noč. Drugi dan smo pluli mimo Alijos skal, katere je zaznamoval na pomorskem zemljevidu po razlagi g. kapitana kapitan Markvina na vožnji proti Filipinskim otokom. Leta 1915 so štrlele tukaj visoko nad morjem v višine 4 skale, mi smo jih videli na naši vožnji samo 3. Od omenjenih skal smo brzeli proti RevillaGigedo otočju, ki obstoji iz 4 otokov. V morju ob teh otokih smo videli bogznaj koliko že opisanih morskih velikanov, orjaške polipe s po več metrov dolgimi ovijalkami ali rokami, morske volkove, leteče ribe in manjših rib toliko neznanih vrst, da tolikim in tolikim niti g. kapitan ni znal pravih imen. V Revilla skupini smo obiskali otoka Clarion in Socorro. Slednji je vreden posebnega omenka, ker smo tukaj filmali lov na velikanske morske želve. Ko smo se bližali otoku, smo zagledali dve v morju plavajoči orjaški želvi. Kapitan je pričel z razlago, da mu je dobro znano, kako mu je pripovedoval pred kratkim tovariš o tem kraju, kjer so srečali toliko v morju plavajočih želv, da so ovirale težak tovorni parnik pri vožnji. Povest o tako ogromnih množinah želv je vzbudila v želodcih vseh preiskušenih pomorščakov poželjenje po želvini pečenki, ki baje diši ter tekne na odprtem morju uprav izborno. Jahta se je ustavila pred otokom. V čoln sem moral radi telesne moči poleg fotografa in Jack Stackletona jaz, čeravno mi je bil lov na morske želve — španska vas. Znano mi je bilo iz knjig, da želve ob obali streljajo, harpunirajo, na morju speče obračajo na hrbte, jih pograbijo za zadnje noge in potegnejo v čolne, če niso pretežke. Pri spominu na moje znanje o želvah mi je bilo takoj jasno, da so me pozvali na boj s to morsko prikaznijo radi tega, da bi jo s krepkimi rokami obrnil na hrbet in jo obdržal za zadnje noge. Vse moje teoretično znanje o želvah je v praksi bilo nekoliko drugačno. Kakor sem omenil zgoraj, smo zagledali že z jahte dve prav veliki želvi, ki sta počasi plavali proti otoku. Ti dve smo dohiteli v čolnu in ugotovili, da se tiščata ena druge. Ako bi zagrabil eno, bo ušla druga. Je bilo treba zagrabiti obe naenkrat, za kar bi bil potreben še tretji korenjak, katerega nismo imeli v čolnu na razpolago. Čeravno smo že bili precej proč od jahte, so spremljali vsi na ladji naš lov z dušo in telesom. Vsak je kričal v nas kako drugo povelje. Želvi se nista niti zmenili za naš čoln in ne za vik ter krik z jahte. Z Jackom Stackletonom sva izmenjala par besed, ko smo bili že malodane tik želv. Jack je pognal z amerikansko spretnostjo s čolna laso, ki se je zadrgnil želvi krog vratu, drugo sem pograbil jaz iz čolna z vso močjo za eno zadnjo nogo. Komaj sta se začutili želvi v tuji oblasti, sta pri vsej navidezni lenobi z enim silovitim sunkom potegnili naprej. Sunek je bil tako močan, da se je čoln z glasnim štrbunkom prekucnil in smo popadali vsi v vodo. Z ladje so mi udarile na uho kletvice in krohot posmeha. Nekaj krepkih požirkov slane vode mi je vrnilo zavest, da sem se koj po štrbunku v morje ob obali otoka zavedel, za kom sem poslan in kaj da držim z desnico. Nisem imel časa, da bi se bil ozrl po okopanih tovariših na levo ter desno. Še krepkeje sem stisnil želvino nogo in se uveril, da me velika morska žival sama v strahu za lastno življenje vleče proti plitvini. S prsami sem še porival jetnika od zadej in ni trpelo dolgo, da sem začutil za seboj trdna tla. Segel sem še z levico pod plavajočo želvo, zbral vse moči, zasukal žival od desne na levo, na hrbet je morala leči in moja je bila. Spustil sem nogi, se zmotal želvi do vrata in jo izvlekel na kopno kakor srednje prostoren čoln. Z jahte so mi udarjali na uho klici: »Bravo, Joža!« in navdušenega ploskanja ni hotelo biti konca. Želva je cepetala z vsemi štirimi in otepala z vratom ter glavo, a ves napor je bil zaman, pretežka in prenerodna je bila, da bi se bila opomogla na noge in mi ušla nazaj v morje. Še le pri polni zavesti zmage nad sicer nedolžno živaljo sem se ozrl, kje so zaostali moji lovski tovariši in ali še drži gospod Stackleton svoj plen na lasu?! Veslači so še lovili vesla ter obračali čoln, Stackleton se je otresal na suhem preobilne mokrote, a brez lasa ter plena. Položaj se je kmalu preokrenil na dobro toliko, da so pristali čolnarji pri meni in mi je zaupal g. Jack, da že prehudemu prvemu pocuku ni bil kos in mu je ušla želva z lasom vred. Z združenimi močmi smo prenesli ugrabljeno žival v čoln in jo odpeljali živo na jahto, kjer sem bil oni večer jaz pri res slastni želvini pečenki junak dneva. Tovariši so nazdravljali moji res bolj izredni moči in bili odkritega mnenja, da bi zadržal najmočnejšega bivola, če bi ga zagrabil za roge. Prizor borbe Tirolca z orjaško morsko želvo je fotograf filmal in gotovo so bili po celi Ameriki pri pogledu na istino mnenja, da gre za navadno potegavščino, da bi obdržal človek pri nenadnem padcu v morje morskega velikana z izredno močjo v vodi, kjer je doma. Da je moj prvi ter zadnji lov na želve uspel, je samo slučaj, če pomislim na nevarnost, v kateri sem se nevede kretal, ko sem prestavil ude svojega rojstva iz čolna v skraja globoko morje. Tovariši so nam razlagali ter zatrjevali, da so vsi zatrepetali pri pogledu na nenadni prekuc čolna. Videli so dobro v čisti vodi krog otoka vse polno kar največjih morskih volkov, ki so prežali na kak slajši prigrizek nego so morske ribe. Angel varuh je zadrževal roparice, da niso planile neovirano nad nas in nas pogoltnile vse do zadnjega! Ob otoku Socorro smo počivali ob sidru eno noč. Drugi dan se je podalo več tovarišev na otok, ki je seve tudi ognjeniškega izvora ter neobljuden. Odkrili so na njem velik gaj divje rastočih figovih dreves ter manjšo podzemeljsko votlino brez vsakega pomena za cilj naše ekspedicije. Na otoku je manjkala vsaka sled, da bi se bili mudili na njem ljudje dalje časa. Je sicer kolikor toliko zelenja ter drevja na vseh dosedaj omenjenih otokih, ki pa izključujejo daljše bivanje na njih radi malaričnega podnebja v deževnih mesecih od oktobra do marca. Saj človek bi se prav lahko preživljal z ribami, ptic je dovolj in njihova jajca bi tudi bila užitna, a pobrala bi ga malarija, ki že neznosno gospodari ob obeh obalih Mehike, kaj še le v večmesečnem deževju po zapuščenih otokih, ki so v Mehikanskem morju vsi ognjeniškega izvora. <center> — — — </center> Od otoka Socorro smo usmerili jahto naravnost na pravi cilj našega potovanja, na otočje Las Tres Marietas, ki tvori skupino majhnih puščav, skalovja in brezmejnih globočin ter obsega na dolžino pokrajino 8 km. En otočec imenovane skupine leži ne daleč od mehikanske obale. Otoki so polni podzemeljskih večjih ter manjših votlin, od katerih bi naj bila ena, ki prikriva že dolgo — dolgo skrivnostni zaklad starih mehikanskih Aztekov. Že z jahte se je dalo s pomočjo daljnogleda razločiti, da obstoji skupina otočkov iz dveh plasti. Prvotno se je prikazala iznad morske gladine zgornja plast iz prav mehkega peščenca. Morski valovi, ki so se zaganjali v to plast, so jo tekom stoletij izjedli ter izvrtali, da je preostalo le še prevotljeno okostje. Temu razvoju je sledil ognjeniški dvig, ki je potisnil iznad vode debelo plast nepoškodovanega in od morja neizlizanega peščenca. Že od daleč se je dalo razločiti, da je podlaga tega otočja resnično mladega izvora, ki vsebuje še prav malo plitvih udolbin. Pred otoki Las Tres Marietas se je usidral naš »George Washington«. Na ladji je ostala samo običajna straža, vse drugo se je natrpalo v oba čolna. Vsak od naše družbe je hotel biti deležen preblaženega trenutka, ko bo odkrit zaklad in se bo lahko vsakdo prepričal na lastne oči, kaj da vsebuje in če gre res za večstoletne zlate predmete ter dragocenosti. Pristanek na otočju ni bil lahek. Povsod, kakor sem že omenil, vsled ognjeniškega pritiska navzgor strme peščene skale in le tu in tam kaka manjša v peščenec od valov izjedena udolbina. V eno teh udolbin sta se zatekla naša čolna. Splezali smo na suho in dosegli po presnetih mukah drago plast otočja, ki je morala biti prvotna in je kar posuta z votlinami ter prostornimi luknjami, katere so napravili tekom sto- ali tisočletij morski valovi, predno so se otoki dvignili vsled pritiska ognjeniške sile. Malodane vsak od udeležencev jo je ubral proti svoji votlimi v upu, da bo morda on prvi ter srečni odkritelj skritega zlatega bogastva. Skozi dobo bogznaj koliko let je nanosil veter na peščeno skalovje toliko prahu z mehiške celine, da se je ustvarila tanka plast rodovitne zemlje. Ta zemlja daje dovolj hrane nekaterim kaktejam, pritlikavim ter na gosto razraščenim divjim figam in raznemu grmičju, po katerem se je podilo ob našem prihodu vse polno strupenih kač vseh barv ter velikosti. K sreči na strupeno golazen nismo naleteli po votlinah, katere smo začeli preletavati kar križ-kraž. Jaz kot strokovnjak v poznanju zemeljskih plasti sem se lotil raziskovalnega dela previdno ter počasi. Na prvi pogled je bilo jasno, da ni bilo nikjer količkaj shojene steze in niti sledi ne o kaki poti, ki bi naj sploh bila kedaj v rabi. Posamezne votline so bile manjše, večje, srednje, ene nizke ter ozke, druge zopet prostorne in dolge po nekaj deset metrov. Stene so bile od morske vode, ki jih je umivala dnevno skozi tisočletja, močno uglajene. Treba še posebej povdariti, da je prepuščala vsaka udolbina toliko dnevne svetlobe, da ni bila potrebna električna žepna luč ali plamenica. Skrbno sem pregledal ter takorekoč pretipal od tal do stropa nekaj večjih votlin, ne da bi bil odkril kak znak, da se jih je sploh dotaknila človeška roka z dletom ali kakim trdim predmetom. Isto kot jaz so ugotovili vsi drugi, a kljub temu smo razbijali s kladivi ter krampi, da bi brezdvomno dokazali: Tod ni zakopaval in skrival zaklada nobeden indijanski Aztek in nobeden morski tolovaj. Številne udolbine ter votline so bile naravni pojav, za katerega se do našega prihoda ni zmenil nikdo in se tudi ne bo. Težavno je bilo plezanje od morja do vrha druge votlinske plasti, a še opasnejše spuščanje navzdol, ki pa je le uspelo po daljšem trudu brez vsake nesreče. Razočarani smo se vrnili na jahto in niti eden ni omenil pri večerji zaklada. Za drugi dan nam je preostal pregled majhnega otoka iste skupine, ki ne leži daleč od mehikanske obale. Tudi ta otočec je iz dveh plasti. Na vrhu gol brez vsake rastline in ob straneh pa precej bujno ozelenjen. Ko smo se odpravljali drugo jutro na raziskovanje, smo se podali v čoln le oba Stackletona, zdravnik in jaz z veslači. Ostalim je bil ljubši odpočitek na udobnem ladijskem krovu, nego plezanje, ter lazenje po peščenih — praznih votlinah. Vsakdo je bil do dobra prepričan, da je ustno izročilo o zakladih na teh otočecih debela izmišljotina. Mi smo pač veslali k zadnjemu otoku, da bi nam kedo ne očital, da nismo izpolnili v Los Angeles nam naloženega potovalnega programa. Pristanek ob otočecu je bil prav lahkoten in smo celo čoln lahko privezali za figov grm. Otok ima obliko stožca in je tvoril pred bogznaj koliko leti kapo ali klobuk bruhajočega ognjenika. Vlekli smo se navkreber, a ne levo in ne desno ni bilo tukaj običajnih votlin ter udolbin. Rasla je celo nekaka ostra trava, grmovje in figovi, na široko razkoreninjeni pritlikavci. Vzpenjali smo se v cik-cak-črtah proti vrhu, ki je bil gologlav nekaj metrov na široko krog prostornega — ugaslega ognjeniškega žrela. Lepo izdolbeno in precej široko žrelo je kazalo štiri navpične vhode. Morali so voditi globoko v notrajnost stožca. Dolgo smo počivali na vrhu ugaslega vulkana, predno je bil John Stackleton resnega mnenja, da naj dokažem pri pogledu na luknje v žrelo, kaj da znam. Navezali so me na vrv, nataknil sem na obraz masko proti morebitnim strupenim plinom, v žep samokres, v eno roko kladivo, v drugo pa električno svetilko z daleč segajočim žarometom ter telefon. Potegnil sem se previdno skozi najbližjo luknjo, ki je postajala od koraka do koraka prostornejša. Po spustu dobrih 40 m naravnost navzdol sem zadel na trda tla in posvetil krog sebe. Nahajal sem se v prostorni dvorani, v katero so vodile od zgoraj tudi ostale tri luknje. Že pri površnem pogledu je bilo jasno liki beli dan, da se je tukaj mudil človek in sicer bogsigavedi kolikokrat Peščene stene niso bile rogljaste, kakor je običajno pri žrelih ugaslih ognjenikov, gladko obdelane z dletom in raznim drugim orodjem. Prvo presenečeno odkritje sem sporočil potom seboj vzetega telefona na površje tovarišem. Kmalu so bili razven pri vrvi ostalih veslačev vsi trije pri meni v skrivnostni dvorani v notrajnosti vulkanskega žrela. Pričeli smo z orodjem raziskovanje uglajenih sten. Kazale so na več krajih z dletom usekane nerazločne risbe, ki bi naj bile pisava starih Aztekov. Raziskovali ter tipali smo na levo ter desno in res smo zadeli do globoko v stene izsekane štirioglate udolbine. Morale so biti nekoč grobnica. Vhodi so bili v prvotnem stanju zadelani, zadaj ubiti s silo in notrajnost vsa prebrskana ter izpraznjena. Našteli smo vseh grobnic 76. V vsako je bil dohod nasilno odprt, vse odneseno in še stene, strop ter peščena tla prekljuvana s kladivi ter dleti. Da gre v tem slučaju res za starodavne mehikanske grobnice, o tem so nam vpile povsod raztrošene človeške kosti ter lobanje. Napisov v skrivnostnih slikah nad vsako grobnico ni napravil kak navaden Aztek, ampak za taiste čase šolan znanstvenik. K večnemu počitku niso mogli biti skriti v ugaslem ognjeniškem žrelu navadni Indijanci, pač pa kralji, knezi ali višji duhovniki ter sploh imenitniki. Po šegi Aztekov zadnja počivališča njihovih mogotcev niso bila brez okraskov in brez dragocenih daril pokojnemu. Grobnice kraljev Aztekov so bile prave zakladnice in tako je moralo biti prvotno tudi v tem slučaju. Kedo je iztaknil to grobnico? Kedo jo je oropal do edinih ostankov človeških kosti? Ti dve vprašanji sta begali po naših glavah, ko je uganil Jack Stackleton naše misli in razlagal: »Mehika je bila vendar od prvega zavojevalca Cortesa do današnjega predsednika Callesa torišče revolucij, pobojev ter pokoljev od zgoraj navzdol. Finančno stanje Mehike je bilo, kar se tiče državne blagajne, vedno pod ničlo. Če hoče kedo vprizarjati krvave revolucije, rabi za to dobro plačano vojaštvo, orožje ter municijo. In vsega tega je bilo v Mehiki vedno dovolj. Razni mehiški predsedniki, generali in tolovajski poglavarji, ki so se pulili ter grizli na smrt za vladni prestol, so izdajali za prekucije pravo zlato. Zastonj in za nič vreden papir ne bo nikdo nosil življenja na trg za kakega trinoškega generala sumljivega izvora. Ali ne leži kot na dlani, da so se vršili najbrž vsi številni mehikanski prevrati s pomočjo zlata in dragocenosti iz azteških grobnic, ali bolje izraženo: zakladnic! Tudi v to ognjeniško žrelo je segel pred nami z roparsko roko kak mehiški prekucuh in si je natrpal žepe s suhim zlatom za krvavi ples med sorojaki.« Vsi smo pritrdili Jacku, saj tako se je gotovo tudi zgodilo, ker se nahaja otok ne daleč od mehiške obali. Vsekako smo došli prepozno in smo se morali zadovoljiti s tem, da smo poslali po fotografa, ki je posnel žalostne preostanke nekdanjega azteškega bogastva. Fotografirali smo tudi precej dobro ohranjene napise v nam neznanih slikah ter vijugah, da jih bo prečital pozneje kak vseučiliščni učenjak. Pregledali smo pred odhodom še enkrat izropano grobniško dvorano. Pri zadnjem ogledu je zadel zdravnik na več lukenj, ki so vodile še globokeje v notrajnost ugaslega ognjenika. Novo odkrite odprtine so nas zopet podžgale v upu: Kaj, če je pod prvo grobnico še druga in morda nedotaknjena? Brž so me spuščali po vrvi z že prej omenjeno jamsko opremo. Luknja je bila dolga, ozka kakor kak dimnik in je bilo prosto gibanje v njej precej omejeno. Z nogami in telesom sem lomil pri prodiranju peščenec, ki je torkljal po votlini navzdol pred menoj in štrbunkal v globokejšo vodo. Odkod voda na sredini žrela? Ko bi se spuščal v kapniško jamo iz apnenca, bi moral slej ali prej priti do vode. Ognjenik, peščenec in na dnu voda — te uganke niso šle v račun mojim dotedanjim izkušnjam. Glasni štrbunki v vodo so me opominjali, naj bom previden pri nadaljevanju pota, da kje ne utonem pri iskanju starih zakladov v zagonetnem podzemeljskem jezeru. Nalašč sem prožil kamenje, da sem iz njegovega štrbunkanja sklepal na bližino vodnega bazena. Navzgor sem telefoniral novo odkritje in jih prosil, naj me spuščajo prav previdno ter počasi, da ne zaidem v vodno past, iz katere bi ne bilo izhoda. Še par metrov globokeje ... Zabingljal sem prosto na vrvi in z nogami sem lahko klatil neovirano okrog. Spuščal sem se v večji prostor, ki je bil napolnjen z vodo. Še meter nižje in v oči mi je buknila od dveh strani dnevna svetloba. Visel sem le na vrvi brez vsake opore za roke in noge. Sedaj sem se ozrl pod se, kam in kako globoko še moram, da bom presodil obseg in površino vode. Pogled v globočino je mene tirolskega orjaka po telesu pretresel od nožnega palca do temena. Kar sem zagledal pod seboj, me je trenutno tako iznenadilo ter prestrašilo, da sem zaklical v telefon, naj me takoj izvlečejo. Pod menoj je mrgolelo krokodilov — velikih ter majhnih, ki so vsi odpirali na stežaj strašna žrela, ko se jim je bližala od stropa neznana prikazen. Na dnu ognjeniškega žrela, kar se tiče njegove iznadvodne površine, je bilo v izdolbini v vulkanski stožec morje, ki se je pretakalo skozi hrib od dveh strani. Zelo prostorna votlina je bila od solnca razsvetljena, da je bilo v njej svetlo kakor zunaj na prostem. A odkod grozni krokodili in to prav majhni ter veliki, na samotnem otoku, mi je še bila uganka, ko so me vlekli navzgor. Srečanje s krokodili ni začudilo tovarišev, saj jim jesaj jim je bila kot Amerikancem ta ostuzen nekaj bolj vsakdanjega. Naglo so si razložili zagonetko: Zakaj mešanica velikih ter majhnih? Krokodile ali aligatorje imenujejo v Mehiki kajmane. Po tamošnjih rekah je te grdobe vse polno. Kajman je kakor afriški ali indijski krokodil presneto nevaren človeku in živalim. Radi tega jih Mehikanci preganjajo, kolikor morejo, da bi vsaj zajezili njih razmnožilno silo. Žival se pa že po prirojenem nagonu skuša očuvati pred iztrebljenjem in radi tega si poišče za izrejo naraščaja samotne in povsem mirne prostore. In med mehikanska zatočišča krokodilskih mladičev spada tudi ta vulkanski otok, ki ni daleč od mehikanske obali in kajmani lahko nemoteno preplavajo razdaljo. Družba starih in mladih v skupni votlini znači, da so prišle odrasle samice obiskat svoja gnezdišča in bodo odpeljale lepega dne naraščaj z otoka proti izlivom mehikanskih rek. Jack Stackleton, ki je veliko potoval ob severnoameriškem veletoku Mississippi, v katerem je polno krokodilov, in po Braziliji in ob tamošnji največji reki Amaconas, je dodal zgorajnemu pojasnilu še naslednje: Otok Marajo leži ob izlivu reke Amaconas v morje. Otok tvori planjavo, ki obsega 10.000 kv. km in je last veleposestnikov in živinorejcev iz Brazilije. Na otok Marajo gonijo radi izborne paše številne goveje črede. Otok Marajo tvori posebnost, ker je tamkaj krokodilov, kakor menda nikjer drugje na svetu. Golazen ni nevarna v suhi dobi, katero prespi, pač pa v deževnem času, ko se spremenijo vse nižave na otoku v eno samo jezero in se umakne živina na višje ležeča mesta. Po naraslih potokih ter lužah se zaženejo krokodili za govedo, katero napadajo in si izbirajo predvsem mlade živali. Posebno jim gredo v slast kravji vimeni. Neprestano gladni krokodili uničijo na leto na tisoče goveje živine in je škoda zelo občutna. V deževnem času so pastirji napram krokodilom brez moči. Žival je tedaj živahna in se kreta po vodovju z izredne naglico. Maščevanje nad krokodili doseže vrhunec, ko nastopi suha doba in pribežijo poprej tolikanj grabežljive zveri v zadnje luže, se zarijejo v blato in so kakor bi bile na pol mrtve. Tedaj planejo nad nje pastirji s težkimi železnimi drogi. Začne se poboj teh škodljivcev v množinah. Kjerkoli naletijo na v blatu dremajočega krokodila, mu razbijejo lobanjo. Tej moriji prisostvujejo navadno lastniki čred. Računajo, da pokončajo pastirji vsako suho dobo najmanj 6000 odraslih krokodilov. Pobita krokodilska trupla bi razširjala strahovit smrad po otoku, a to nevarnost preženejo jastrebi mrharji, ki priletijo v celih jatah in obhajajo glasne gostije pri krokodiljem mesu. Kljub temu uspehi pokolja med krokodili niso bogznaj kako veliki. Toliko živali le ubeži, se skrije, preživotari za nje nevarni čas in začne v deževju svoje uničevalno delo med govedo. Treba še pomisliti, da se krokodili naglo množijo. Začetkom suhega časa zleže samica po 260 jajc, jih skrije kam pod listje in prepusti valenje solnčnim žarkom. Tudi jajca uničujejo pastirji in se prirejajo na otoku cele ekspedicije, ki stikajo za krokodilovimi gnezdišči. Krokodilovo gnezdo je lahko izslediti. Pred izvalitvijo dela krokodilček v jajcu tak ropot, da ga je daleč čuti. To trkanje opozarja zatiralce, kje so skrita jajca tolikanj škodljivega in nevarnega bodočega požeruha. Celo to se dogaja, da v vroči dobi stari krokodili radi pomanjkanja prehrane lazijo za lastnimi jajci in jih požrejo v skrajni sili zelo mnogo. Vsa razna uničevalna sredstva so nezadostna, da bi krokodiljo nevarnost zajezila, kaj še le povsem odstranila!« Po ugotovitvi dejanskega stanu so se spustili moji tovariši po drugih luknjah po vrveh v krokodilovo jamo in so se prepričali na svoje preizkušene oči, da so bile njih domneve pravilne. Lepega dne so bo pognalo celo ogromno gnezdo v morje in plavalo proti obali Mehike, da se porazdeli na posamezne reke in ojači z mladiči že itak neznosno kajmansko šibo božjo. Sklenili smo, da bomo počakali ob Krokodilovem otoku, da filmamo odhod kajmanov. Pri tem sklepu smo se vsi pošteno urezali, ker smo pozabili, da bi se takale krokodilova procesija prav lahko odigrala v noči. Ni bilo treba dolgo čakati na romanje kajmanov. Do zadnjega komada posrečeno so jo popihali v noči po našem prvem srečanju s to golaznijo. Drugo jutro je bila votlina prazna in mi prikrajšani poleg azteških zakladov še za zanimiv film odhoda kajmanov iz vališča. <center> — — — </center> Naša prva ekspedicija je končala ob otočju Las Tres Marietas od družbe ji naloženo nalogo. Odkrila ter filmala je med vožnjo marsikatero živalsko zanimivost in posebnost. Res, da ni dvignila zaželjenega zlatega zaklada, a se je prepričala, da je obstojal in kje se je skrival. Vrnili smo se po poti, po kateri smo se pripeljali, seve brez pristankov. Videli ter srečali smo na povratni vožnji morske velikane, pošasti in manjše prebivalce vsestransko zanimivega Mehikanskega morja. Srečno in ob najlepšem vremenu smo se usidrali v domači luki San Pedro, odkoder smo bili kmalu v Los Angeles, kjer so že komaj čakali na poročilo o naših doživljajih in najdbah. Po razvitju res sijajno posrečenih filmov so sledila predavanja za predavanji, za katera smo želi vsi člani ekspedicije navdušena odobravanja. Naša družba je bila zadovoljna z izvirnimi filmi po naravi, saj so obetali poleg kritja stroškov še lep dobiček. Po daljšem odpočitku smo prejeli od družbe nastavljeni strokovnjaki drugo nalogo: Pripraviti znanje in proučiti prikladnost opreme za drugo ekspedicijo. Ta bo mnogo težavnejša od prve. Raziskovalci bodo morali na volovskih vpregah preko brazilskih step, pragozdov, skozi popolnoma neraziskane divjine do še neizrabljenih zlatih polj v Matto Grosso med južnoameriškima državama Rolivija in Paragvaj. Prva ekspedicija je trajala na udobno opremljeni ladji dober mesec, druga je bila predvidena na več nego eno leto. Prodiranje od mesta Rio de Janeiro naprej v neznani svet bi naj pričelo decembra 1295. <center> — — — </center> =='''II. del.^*'''== Par mesecev brezskrbnega odpočitka je minulo hitro. Treba se je bilo lotiti resnega pripravljalnega dela za drugo raziskovalno ekspedicijo, koje namen je bil: Družbi zasigurati z odkritjem še neizrabljenih zlatih poljan težke milijone za bodočnost. Pred vsem moram beležiti dvoje pripovedovanj dveh davno žalostno preminulih iskalcev zlata, ki sta videla nagromadeno zlato, a ga nista mogla odnesti ter izrabiti radi bolezni, nepopisnih naporov in pomanjkanja spremstva. Oba sta končala eden med Indijanci, drugi med iskalci dijamantov, ko sta videla obljubljeno in z zlatom prevlečeno deželo ter sta zaupala rdečekožcem in belim, kje jo je treba iskati. <small>_* O drugi ameriški ekspediciji skozi pragozdove in Matto Grosso do novih zlatih polj v Južni Ameriki je izšlo od nemških in angleških članov ekspedicije v zadnjih letih par zanimivih potopisov, o težavah ter grozotah po neodkritih pokrajinah Brazilije.</small> <center> — — — </center> Indijanci med brazilijanskima rekama Rio des Mortes (reka smrti) in Rio Culisehu pripovedujejo to-le: »Že mnogo deževnih mesecev (v Braziliji dežuje od oktobra do marca) je minulo, odkar se je mudil pri nas belokožec. Glava in njegov obraz sta bila pokrita z dolgimi lasi, ki so bili enake barve kakor kamni, katere je imel seboj, rumeni in blesteči. Njegovo telo je bilo raztrgano od ran. Njegove oči so gledale, kakršnih nismo videli nikoli poprej. Znano mu je bilo, kako imenujejo priprosti Indijanci ogenj, veter, vodo in reke. Govoriti je znal indijanščino. Ko je videl, da gre z njim na smrt, je poklical k sebi poglavarja ondotnega plemena in glavarjevega sina ter rekel: »Daleč proti polnoči, tam, kjer pošilja Rio Ksingu četrtič svoje vode v globočine ter jih žene potem v velikem kolobarju na desno, je treba reko zapustiti in potovati na desno, vedno naravnost. Le kar dalje naprej, kakor daleč sega pogled. Pozneje bodo ovirali potnika hribi. Nato tudi cilj ni več daleč ... Dolga je pot do tja in več nego enkrat se mesec spremeni. Malo divjačine je v oni pokrajini, smrt se smeji potniku skozi veje dreves. Kdor je dosegel cilj, bo našel pesek in kamenje iste barve, kakor jo poseda solnce in kakršno iščejo belokožci ... Belokožec je potegnil kos zlate rude izpod razcapane obleke, držeč ga na dlani v luč ognja, in je dostavil: »Velike so množine peska ter kamenja, a krog njih prežita strah in pogin. Z velikim spremstvom sem se podal na pot, vrnil sem se sam, da umrem pri tujih Indijancih ... Sporočite moje besede belim ljudem, ki bedo prišli k vam ...« Mnogo deževnih mesecev je zatonilo od tedaj. Oblaki so zatemnili nebo, bilo je mokro ter mrzlo, dokler ni prisvetilo nad Indijance blesteče solnce. Glavar je umrl, njegov sin se je postaral, odkar je dospel k tamošnjemu indijanskemu plemenu belokožni tujec in — umrl tamkaj ...« <center> — — — </center> Drugo ustno izročilo o potovanju proti bajnim zlatim poljanam je mnogo daljše in se glasi: »Mnogo let je minulo, ko sem se priključil ekspediciji, ki se je odpeljala navzgor po reki Amaconas. Sem Mehikanec in vzeli so me radi seboj. Star sem bil 25 let. Mornarji, ki so prihajali v naše mestece, so pripovedovali o tujih pokrajinah pravljične reči. Govorili so o Braziliji, ki prikriva neraziskane tajnosti, kjer leži na zemlji na mernike dijamantov in zlata. Zemlja hrani tam neizmerna bogastva, pa jih tudi čuva skopo v svojem črnem krilu in jih je težko iztrgati. O nevarnostih na potovanju do zlata in dijamantov niso pravili. Nasprotno — zasmehovali so težkoče v zavesti svoje moči in zmage. Nevarnosti, s katerimi se je mogoče boriti iz oči v oči, niso naši najhujši sovražniki. Za potnikom plazeči se strupi so: bolezni, dež, vročina, kužno izhlapevanje pragozdov, golazen in žuželke. Tega se treba bati. Podali smo se na pot, bilo nas je šest. Z orožjem, s strelivom in z dobro obutvijo preskrbljeni, smo upali na gotov uspeh, čeravno smo imeli v sebi klice pogina ob nastopu potovanja. Nismo imeli seboj spalnih mrež, ne mrežic proti pikom komarjev ali moskitov, tudi premale količine kinina proti mrzlici smo vzeli na pot. Naš cilj so bile pokrajine ob reki Amaconas, kjer smo hoteli odkriti velike zlate zaklade. Veletok Amaconas smo dosegli brez posebnih težkoč. Veličastno vali reka vseh rek svoje vode skozi obširne pokrajine, dokler je ne sprejme morje. Če plavamo po valovju reke Amaconas navzdol, vidimo, kako stopajo njena obrežja vedno bolj vsak sebi, dokler ne zameglijo v daljavi in se nam dozdeva reka kakor morje. Človek obstoji začuden, ko zagleda, da deli reka Amaconas neizmerno pokrajino v dva dela. Če se približamo njenemu obrežju, se nam nudi redka slika najživahnejšega rastlinstva. Povsod visi tuje — bajno cvetje. Globoko v temno vodo se spuščajo ovijalke in orhideje gorijo v zelenju gozda. Zgradili smo dva čolna in smo veslali navzgor po reki. Naše dela navajene roke so pokrili kmalu mehurji, ki so nas ovirali. Ti mehurji lahko stanejo človeka ob reki Amaconas življenje. Kače nas niso ogrožale, čeravno smo jih videli zelo mnogo. Proti kačjemu piku smo bili zavarovani s trdo tkano obleko. Sploh pa kača napade redko človeka, če je ne draži ali ne splaši. Krokodili, katerih je kar mrgolelo po blatu na obrežju, se niso niti zmenili za nas. Naš najhujši sovražnik so bile majhne mušice, ki so gospodarice onih pokrajin. Neprestano so nas pikale in nam vbrizgavale malarijo — mrzlico, ki nam je slabila telo in duha. Edino meni je zavratna bolezen prizanesla, a tudi tovariši niso mislili, da bi radi malarije prekinili potovanje. Iz veletoka Amaconas smo krenili lepega dne v eno izmed njegovih brezštevilnih stranskih rek, ki se najbrž imenuje Rio Tapajos. Tudi ta se je razdelila s časom in mi smo veslali navzgor proti reki, kateri nismo znali imena in ni bila zarisana na nobenem našem zemljevidu. Že cele mesece smo bili na potovanju. Doživeli smo marsikaj novega ter zanimivega, vedno hujše je gospodarila mrzlica in nismo imeli več kinina, da bi jo bili ugnali. Nato je pričelo deževati in kar preko noči je narasla reka v deroč veletok, kojega vode so valovile seboj izkoreninjena drevesa. Izključeno je bilo, da bi se bili borili proti toku. Opustiti smo morali misel na daljne prodiranje. Imeli smo dovolj opravka, da smo čuvali čolna, sicer bi se bila prevrnila. Gnana od deroče vode, ogrožena od drevesnih debel, sta drvela v divji vožnji navzdol po peneči se reki. Naenkrat — ovinek. Pogozden jezik je molel v reko. Čeravno je bila voda na desno prosta omenjenega jezika in je valovila neovirano naprej, je vendar vlekel ta nesrečni pomol zemlje tok reke k sebi in tamkaj se je vrtuljil velikanski vrtinec. Debla, divje zamotano vejevje, sredi med to navlako naša čolna in oba je vleklo proti vrtincu. Napeli smo moči, da bi odrinili čolna v prosti tok, a je bilo vse zastonj. Čolna sta bila preveč obdana od orjaških pragozdnih debel, tiralo nas je z neugnano silo v pekel razbesnelih naravnih moči. Vsi prestrašeni smo zagledali, kako se je urinilo med oba čolna mogočno deblo in nas je razdvojilo. Vsak trenutek se je lahko eden čoln, ki se je zapletel med vejevje krone, prekucnil. Vendar — zapleteni čoln se je sukal nad množinami vode, veje so ga porivale vedno dalje proč od debla, dokler ni dosegel sredine reke, prosto vodovje in je oddivjal rešen navzdol po reki. Drugi čoln, v katerem sem tičal jaz, so gnali valovi vedno bliže proti vrtincu. Samo malenkost nas je ločila od njega. Videli smo že, kako je zatonil čoln s tovariši v daljavi ... Ali so se rešili, ali so utonili ...? Nikdar nisem zvedel ... Naš obup je postal še večji, ko smo opazili, kako se je drevesni orjak, ki nas je bil poprej razdvojil in iz kojega območja smo se hoteli osvoboditi, naenkrat zasukal in odplaval proti sredini reke. Ko bi se le bili oprijeli njegovih vej, bi nas bil potegnil seboj! Zamudili smo rešitev! Naša prizadevanja, da bi dosegli drevo, so bila brezuspešna. Vrtinčasto valovje je zagrabilo naš čoln in je začelo z njim plesati v velikem kolobarju krog glavnega vrtinca. Zaklical sem tovarišema, naj se poženeta v vodo, predno nas bo pogoltnil vrtinec, in naj poskusimo s plavanjem doseči kako drevo, ki nas bo poneslo na obrežje. Kako je uspelo meni, da sem se pognal do veje, s koje pomočjo sem se potegnil na deblo, mi je nerazumljivo. Naenkrat sem sedel na zibajočem se drevesu, obdan od vrtuljastih valov. Ozrl sem se po tovariših v čolnu, ki se je sukal v vedno ožjih krogih krog vrtinca. Tovariša, ki sta stala v čolnu, sta mirno opazovala ta ples in vendar sta se nahajala v položaju, iz katerega ni bilo rešitve. Iz polnega grla sem jima klical, naj sledita mojemu vzgledu, pa pokanje drevesnih debel je bilo močnejše od mojih klicev. Čoln se je že vrtel v prav ozkih kolobarjih, dokler ga ni potegnilo z vso brzino na sredino vrtinca. Strahovit krik je odjeknil do mene! Bil je močnejši nego bobnenje vodovja. Tresoč se od strahu, sem videl natančno, kako je zginil čoln z debli, vejami ter kosi lesa v vrtincu. Nemo sem zrl na mesto, ki je požrlo čoln s tovarišema. Pozabil sem na nevarnost, v kateri sem se nahajal. Mnogo pozneje sem prepoznal lastni položaj. Med nebom in vodo, na zibajočem se in od valov obdanem deblu, ki se je celo streslo, ako je zadelo ob njega kako drugo od povodnji izkoreninjeno drevo. Vsak tak sunek mi je grozil, da me pahne z debla v valove. Da bi se bil upal v reko, po kateri so se podili krokodili, za ta korak sem posedal premalo poguma. Sedel sem med vejami ves v strahu in trepetu, če se je bližalo mojemu drevesu drugo, ki bo zadelo z vso silo vanj in streslo mene v gotovo smrt. Znočilo se je. S hlačnim jermenom sem se privezal trdno za vejo, da bi pri morebitnem zaspancu ne zdrknil v vodo. Pol sede, pol slone me je slednjič le premagala prevelika utrujenost in izčrpanost, zaspal sem. Nemirno sem spal. Komaj in komaj sem dočakal, da se je zdanilo. Slika, ki se je nudila mojim očem ob jutranjem svitu, je bila od sinoči neizpremenjena. Le množina po reki plavajočih debel se je skrčila. Bil sem ujet na drevesu, brez hrane, brez sigurnosti, da bom zamogel kljub boju uiti smrti. Celi dan in celo noč sem presedel na deblu plavajočega drevesa. Druga noč po prvi je bila mnogo težja od prve, čeravno se je bila na meni posušila obleka in me ni več trosil mraz. Mrcvaril me je glad in moje moči so popuščale vedno bolj In bolj. Zjutraj sem zagledal ob koncu drevesa, kako se dviga pred menoj iznad vod zemlja. Tresoč se od slabosti, sem se hotel z drevesa pognati z nogama na suho, a sem ugotovil, da to sploh ni bilo mogoče. Trde zemlje ni bilo čutiti. Noge so se pogrezale v blato. Vesel sem moral biti, da nisem za vsem zapustil rešilnega drevesa, sicer bi se bil zadušil v blatu. Tekom dneva in sicer pod vplivom solnca se je pričelo blato strjevati in se pokrivati s trdejšo skorjo. In zopet po poteku ene noči, o kateri znam le toliko, da so vode in nebo, drevo, v kojega vejah sem čepel, ter šumenje valov postali en sovražnik, ki je odpiral neprestano žrelo pogube, da me požre vsak trenutek. Drugo jutro so bila tla pod menoj mehka, a s previdnimi koraki sem vendar le dosegel trdo zemljo. Po rešitvi je bila prva potreba hrana. Naboji so bili premočeni in sam sem bil toliko oslabljen, da sem se držal še jedva na nogah. Mesto užitnega sadu in divjačine mi je migljala pred očmi čudna luč in po ušesih mi je šumelo, da nisem čul niti divjanja reke. Slednjič sem le odkril nekaj ptičev na drevesu. S tresočo roko sem meril dolgo, predno sem sprožil. Ali bom mogel jesti, ali mi bo odletela pečenka pred ustmi? V tem trenutku ni bilo za mene ničesar drugega na svetu, kakor to strahotno vprašanje. Strel je odjeknil. Eden od ptičev je padel na zemljo. Zagorel je ogenj s pomočjo smodnika in užigalnega stekla. Noč je minula tiho ter mirno. Nisem se bal, le spati sem hotel. Drugo jutro sem okrepljen nadaljeval pot. Niti sanjalo se mi ni, kje da sem. Nisem imel seboj kompasa, bil sem navezan le na stanje solnca, da nisem zablodil v krogu. Potoval sem dneve, tedne, ne oziraje se na čas ali mero. Edina sprememba sta mi bila dan in noč. Užival sem največ kače, katere sem pekel na ognju. Samo prvič sem premagal s težavo stud nad kačjo pečenko. Ubijal sem jih s palico, kakor hitro sem katero zagledal, ker sem moral štediti s pergiščem patron. Brazilijanske kače imajo belo meso, ki je skoro enako kurjemu. Nikakor pa niso vse užitne, meso nekaterih vrst je celo škodljivo. Najbolj me je mučil in bičal dež. Potovanje v mokroti mi je začelo tako presedati, da sem si postavil ob obrežju potoka kočo, v kateri sem sklenil počakati na konec deževne dobe. Iz trnja in drevesnega lubja sem si napravil pripravo za ribljenje. Lovil sem le manjše ribe, večje so vsikdar potegnile trnek v globočino in ga raztrgale. Boril sem se z lakoto, mokroto, samoto ter nazadnje še z mrzlico, ki me je zagrabila z vso srditostjo. Deževni čas je minul. Zopet sem se podal na pot v popolno negotovost ... Korakal sem vedno dalje, ne vede, katero smer bi si izbral, predan slučaju, s pekočim hrepenenjem po človeku v srcu in z vročico po žilah. Dočakal sem drugo deževno dobo in jo prebil. Zadel sem na drevesa, kojih skorja je teknila kakor kinin, kar je tudi najbrž bil. Žvečil sem jo v velikih množinah in pregnal mrzlico. Lepega dne, ko sem potoval naprej in se je že solnce nagibalo k zatonu, je udaril iz daljave na moje uho glas, katerega sem čul, kakor bi kedo udarjal z lesom ob les. Ljudje! To upanje me je prešinilo celega. Najrajši bi bil zajuckal na ves glas od veselja, a neki tajni notrajni glas me je prisilil, da sem molčal. Previdno sem se plazil za glasovi. Moralo je biti zelo daleč. Po eni uri hoda se mi je zdelo, da sem ravno tako daleč oddaljen od pokanja kakor poprej. Šele po daljšem potovanju sem se bližal skrivnostno neznanemu napevu, ki je odmeval skozi divjino ter služil neznanim ciljem ter namenom. Znočilo se je. Nisem mislil, da bi si bil poiskal taborišče. Le hitreje naprej in tjakaj, kjer so bivali ljudje. Že sem zagledal v daljavi ognje, ki so švigali kvišku in krog njih so skakale temne postave. Srce mi je nabijalo v veselem pričakovanju, pospešil sem korake. Zopet bom videl ljudi, bom čul njihov glas, zvedel bom, kje da sem, našel bom pot, ki pelje iz teh groznih divjin ... Brezštevilne nevarnosti po pragozdu so me naučile nezaupanja. Plazil sem se proti naselbini počasi ter previdno pod kritjem grmovja. Vedno bolj razločno sem videl postave, ki so skakale krog ognjev po taktu lesenega bobna. Najbrž so obhajali kak praznik. Le votlemu odmevu bobnov sem se imel zahvaliti, da sem pogodil pot do človeških bivališč. Vroče veselje je vzplamtelo v meni. Hotel sem stopiti iz kritja, a nekaj nerazumljivega me je sililo, da moram predvsem te ljudi opazovati natančneje. Bili so le moški. Skakali so v vseh mogočih pregibih sem ter tja, držeč v rokah razne predmete iz ilovice in perja. Nobenega drugega glasu ni bilo čuti, kakor votlo grmenje bobnov in tleskanje golih nog po tleh. Nemo so kolobarili ljudje krog ognja v temnem gozdu. Naenkrat je prekinil tišino do mozga segajoč krik iz nekaj deset človeških grl, ki je prešel v tuleče jadikovanje. Podžgani od krikov so skakali še bolj divje, dokler niso zdivjali proti kočuram, kojih temne obrise sem zasledil v daljavi. Iz teh so pritirali kakih 12 moških, žensk in otrok. Vsi so bili zvezani in so stali sklonjenih glav. Krog njih je kar mrgolelo divjaških postav. Najbrž je bilo zbrano celo pleme. Ženske so bile nekoliko dalje proč v napetem pričakovanju. Vse je presegal po velikosti mož, katerega skraja niti opazil nisem. Pobarvan je bil belo-rdeče, okrašen s pisanim perjem in je bil najbrž glavar. Držal je v rokah črn kij. Zaplesal je med krikanjem krog zvezanih ter pobijal nesrečneže z batom do nezavesti. Kakor volkovi so se vrgli drugi moški na pobite. Trupla žrtev so vlekli k ognju, kjer so jih pritrdili spretno na palice, da so se cvrli liki divjačina na drogu. Kar naenkrat je nastala grmada za grmado, na vsaki se je peklo po eno človeško telo. Svojim očem nisem prav zaupal. Mislil sem, da mi lažejo s to peklensko sliko radi mrzlice. Omencal sem si oči, gledal, zasajal pogled, grozno je bila istina! Videl sem, da so bila človeška telesa pritrjena na droge, katere so sukali rjavi zlodeji nad ognjem. Na ta način so pekli moške, ženske in deco ... In sedaj ... Kaj je bilo to? Rablji so privlekli novo žrtev. Plameni so se oprijeli svežega plena, naenkrat je odprl do nezavesti pobiti oči. Njegovo kričanje se je pomešalo s klici mučiteljev, ki so zasledovali polni radosti strašno predstavo. Pozneje sem zvedel, če se kateri prebudi na ražnju iz omotice, je njegovo meso »medicina«, ki skriva v sebi čudežne moči. Na tak način pridobljena medicina postane last glavarja, ki jo zamenjava v prav majhnih količinah proti darovom in velikim kosom drugega mesa. Medicine mučenikov so posebno mogočna sredstva, s pomočjo katerih vlada glavar nad plemenom. Pri vsaki grozni pojedini se navadno zbudi po ena žrtev, da pretrpi nepopisno strašno smrt počasnega pečenja pri živem telesu. Tedaj še vsega tega nisem znal. Poln strahu ter groze sem gledal iz teme skrivališča na skupino ljudožrcev. Moji od vročice bolni možgani so vzbujali v meni vero, da sem umrl in da sem pahnjen v pekel. Čez nekaj časa so potegnili pečena trupla s kolov in so jih razdelili. Liki neme zveri so se vrgli divjaki na meso. Vsak je bil sklonjen nad svojim kosom, je zadovoljno cmokal in je trgal vedno nove falade strahovite pečenke. Šlo je pri pojedini za to, koliko mogoče naglo ter veliko povžiti. Sredi med ljudožrci je sedel glavar. Imel je pred seboj pečeno telo zadnjega in najgroznejše smrti preminulega mučenika. Ko je bil sit, je razdelil preostalo na nestrpno čakajoče, dokler ni ostalo ničesar od žrtve in na mestu, kjer je počivalo pečeno truplo, so se gromadili darovi za glavarja: kipi, loki, pušice, ptičje kože, kače in veliki kosi mesa drugih žrtev. Zopet so zagrmeli bobni, ponovno je pričel pobesneli ples, skakanje ter copotanje z nogami. Divjanje je trajalo cele ure, dokler niso popadali divjaki penečih se ust, kričeč nerazumljive besede in čisto utrujeni po tleh. V tišino, katero je motilo prasketanje ognjev, sem se odplazil z gladom v želodcu in z nepopisno grozo v srcu. Prvi ljudje, na katere sem naletel po tako dolgi blodnji, so bili slabši od divjih zveri in radi tega sem sklenil, da se vrnem nazaj v pragozd — kraljestvo živali. Celo noč nisem zatisnil očesa. Izrazi na smrt mučenih so me preganjali: Njih zogleneli obrazi so mi očitali bojazljivost in tirjali maščevanje. Za ponoreti mi je bilo in ko se je prikazalo solnce, me je videlo, kako sem korakal proti — kočam ljudožrcev. Mojo obleko je tvorilo le še nekaj cunj, ki so visele od pasa, na katerega je bilo privezano orožje s patroni. Stopal sem visoko zravnan, divjaki so me zapazili, nemir se je polastil tabora. Tekali so plaho sem ter tja, dokler mi ni stopil glavar neustrašeno nasproti. Tik mene se je vrgel na zemljo, mrmraje nerazumljive besede. Približali so se tudi ostali. Krog divjakov krog mene se je vedno bolj zoževal, strah se me je lotil. Da bi jim pokazal moč orožja, sem ustrelil opico z visokega drevesa. Na tla pa ni padla samo žival, ne, vsi, ki so stali krog mene. Ležali so trepetaje, ko se je glas poka že davno razgubil in se niso upali ganiti. Le glavar se je zravnal. Dolgo je trpelo, predno se je zmuzal eden za drugim v kočuro ali grmovje ... Kako dolgo sem ostal pri njih, ne vem. Bili so sami krivobedri pritlikavci. Divjaki so bili izborni lovci, ki niso pobijali plena v odprtem boju, ampak zvijačno. Nikoli se niso lotili jaguarja, o katerem so prepričani, da je obseden od hudega duha. Bival sem v koči, katero so mi zgradili. Kmalu sem se naučil njihovega jezika. Učil sem jih: nastavljati zanke, ribiti z mrežami, če je sijalo solnce, sem zanetil ogenj s steklom, da se jim ni bilo treba truditi z drgnenjem dveh kosov lesa enega ob drugega. Moj nož jim je olajšal razdelavo ulovljenih živali in rezanje palic pri zgradbi kočur. Ostrili so z nožem pušice in bili uverjeni, da jim ulivajo na ta način posebno moč. Ako je zadela katerega nesreča, sem jim pomagal in sem jim zdravil rane, ki so se pričele zaradi nesnage gnojiti. Bili so podvrženi mnogim boleznim, katerih nisem poznal in jih tudi nisem mogel zdraviti radi pomanjkanja zdravil. Kmalu sem si telesno opomogel. Vedno težavnejše je postajalo zame življenje med ljudmi, ki so sličili v marsičem živalim. Zahrepenel sem proč od njih, proč iz divjine do bitij, ki bi me razumela in bi mi bila enaka. Če sem vprašal glavarja, kje se nahaja prihodnja naselbina, mi je zvijačno odgovarjal, da so vsa druga sosedna plemena hudobna in bi me ti ljudje pobili, ako bi jih srečal. Na vprašanje, če ne bivajo kje tukaj belokožci, je zmajal z glavo in rekel: »Nikjer jih ni. Gozd sega nepregledno daleč. Mnogo ljudi prebiva v njem, vendar takih, kakor si ti, tukaj ni.« Nekega dne je stopil k meni v kočo in rekel: »Prinesel si nam srečo. Že dolgo smo znali, da boš prišel k nam. Veselo vest so sporočali stari mladim, da nas bo obiskal po pojedini veliki duh. Od tedaj se bosta naselili med nami zadovoljnost ter izobilje. Blizu je dan, ko nas bo zapustil veliki duh. Takrat bodo planili po nas Noe. Uničili nas bodo. Naše žene bodo pekli na ražnju in vse bodo upepelili. Vse mora umreti, ko odide »jue« (veliki duh). Veliki duh je moder, zna vse in jaz ga vprašam, kaj bo ukrenil?« Tako je govoril glavar in je zrl name plaho in nezaupljivih oči. »Ne bom vas zapustil«, sem odgovoril, »a ti imaš prav, da bi že bil čas, da odidem.« Sklonjeno se je odplazil. Zvečerilo se je. Videl sem zbor mož, ki se je sestal pri glavarju in sem čakal, da pokličejo tudi mene. kar so storili vsikdar, če so se posvetovali. Tokrat se to ni zgodilo. Po trebuhu sem se splazil v kritju teme pred glavarjevo kočo. Skozi redke kolce sem razumel vsako besedo, četudi so se šepetaje pogovarjali. »Veliki duh je prišel k nam, kakor so napovedali predniki«, je govoril glavar. »Obogatil nas je, napravil nas je močne in zadovoljne, od nas ne sme oditi. Njegova medicina je močnejša, kakor vse drugo, kar smo poznali doslej. Pa on bo šel ... Ubijmo ga in pojejmo, da postanemo pametni, kakor je on. Nocojšnjo noč, ko bo spal, uderimo v njegovo kočo. Zvezali ga bomo z mrežami, katere nam je sam spletel, izvili mu bomo ogenj bluvajoče orožje, da bo postal slaboten kakor otrok ... Če se bomo enkrat najedli njegovega mesa, ako postanemo močni ter modri, bomo prekoračili reko in napadli sosede Noe. Čas velike pojedine je že blizu. Kmalu bodo plapolali ognji, mi bomo plesali in jedli ...« Dovolj sem čul in se zavedal, da sem zapisan smrti. Takojšnji pobeg bi me še lahko rešil. Vrnil sem se v kočo, pogreznil sem se v temo gozda, ki je obdajal tabor. Noč, ki me je skrila pred divjaki, je ovijala s temo pot pred menoj, da sem se spotikal preko korenin in padal preko razpadlih debel. Ker sem bil bos, sem bil v največji nevarnosti, da me piči na smrt kaka strupena golazen. Imel sem srečo. Ob svitu zore sem bil nepoškodovan in daleč proč od naselbine pritlikavih ljudožrcev. Vedel sem, da mi bodo sledili divjaki, kakor hitro bodo zaznali za moj pobeg. Najmanjša, takorekoč nevidna sled jim bo dovoljna upora, da bodo pogodili pot, katero sem ubral. Edini spas pred zasledovalci je bila največja naglica. Grede sem jedel meso in ribe, katere sem vzel na pot pri odhodu. Krenil sem v smer, v kateri bi naj prebivalo po pripovedovanju ljudožrcev pleme Noe. Dnevi so se raztegnili v tedne. Še vedno nisem zadel na ljudi in tudi ne na sled, iz katere bi bil lahko sklepal, da je sploh kaka naselbina v bližini. Mojo pot so križale le živali, nad menoj je šumel gozd in prepeval svojo večno pesem o rojstvu in smrti. Meseci so minuli, še vedno sem bil na potu. Učil sem se živalskega jezika. Postal sem sam del divjine, ki me je obdajala, redila in varovala ... In vendar sem potoval ... Kri v meni je vpila po meni enakim in me gnala naprej ... Po bogznaj kako dolgi blodnji sem zadel na naselbino Shaysha Indijancev in sicer v posebno ugodnem trenutku. Poglavar plemena Polu je imel hčerkico, katero je napadla bolezen, za katero domači vražar ali medicinman ni znal leka. Prosil sem, naj mi pokažejo bolnico. Po pregledu sem ugotovil, da gre za težji slučaj kolike, katere sem deklico lahko ozdravil s pomočjo zelišča, katerega so mi pokazali pritlikavi ljudožrci. Ko je dekletce okrevalo, sem postal med Indijanci velik mož, ki je premagal s svojo močjo medicinmana. Poglavar mi je skazoval največje časti. Da bi si pridobil moje popolno zaupanje, me je vzel seboj v džunglo, kjer mi je pokazal zlate jame, radi katerih so že pustili tisoči belokožcev življenje. Tamkaj je ležalo zlato, prerašeno s travo, v celih kopicah. V najbolj drznih sanjah bi si ne bil upal predstavljati tolikih množin najčistejšega zlata. Skraja nisem zaupal lastnim očem. Moral sem se dotakniti z rokami neizmernih zakladov, da sem se prepričal, da nisem mogoče žrtev kake prevare. Hvaležni poglavar me je pozval, naj se založim z zlatom po svoji dragi volji, saj za Indijance v divjini je itak brez vrednosti. Natovoril sem se po možnosti z zlatimi zrni ter kepami, si dobro zapomnil zlato jamo in sem gledal, da sem se brž ko brž poslovil od gostoljubnega indijanskega plemena. Najdba zlata me je gnala med kulturne ljudi, da jih zberem in povedem na kraj, kjer čakajo milijoni na površju zemlje. Taval in romal sem cele mesece po neraziskanih pokrajinah, se odpočival pri divjih in plemenitejših indijanskih plemenih, a do belokožcev nisem in nisem mogel. Zlati tovor me je vedno bolj težil, odmetaval sem zrno za zrnom, kepo za kepo in v nepopisno strašnem deževnem času, izmozgan po duši in telesu, sem le zadel na iskalce dijamantov ob reki Rio das Garcas. Prinesel sem še eno kepo in par zlatih zrn.« Nesrečni in obenem srečni Mehikanec je med iskalci dijamantov kmalu za tem umrl vsled obče izčrpanosti. Njegova povest o groznem trpljenju in ovirah, katere bi mogel prenašati vsakdo, ki bi hotel doseči zlato jamo, je napravila na iskalce dijamantov tako pretresljiv utis, da se ni upal podati nikdo na pot po zlato, ki ima svojo vrednost le med kulturnimi ljudmi in ne v brazilijanski džungli, kjer sta prvo in zadnjo — življenje. <center> — — — </center> Po beleženih dveh ustnih izročilih smo proučevali zemljevide o Braziliji in določevali po domnevanjih kraj, ki bi naj kazal kar odprto suho zlato, po katerega je bila namenjena naša druga ekspedicija. Po dolgih posvetovanjih smo se odločili za še neraziskano pokrajino Matto Grosso, kateri smo se namenili približati iz brazilijanske prestolice Rio de Janeiro. Od tam do dijamantnih polj ob reki Rio das Garcas in naprej skozi pragozd in naselbine indijanskih plemen do domnevanih zakladov, ki so sigurno tam, kjer se še ni mogla prav ustaviti noga {{nejasno|zlatx}} belokožca. Člani odpreme so bili določeni kmalu. Družbo je zastopal osebno v finančnem oziru Davis Graham. Dolgo so iskali zdravnika. Nobeden Amerikanec ni maral v malarične in tudi sicer nevarne brazilijanske pokrajine z neznosnim podnebjem. Na moje veliko veselje se nam je priključil po daljšem poizvedovanju ter oglašanju po časopisih rajhovski Nemec dr. Maks Donner. V strokovnem oziru sem bil zastopnik za rude jaz in še trije preizkušeni vestmani ali stezosledniki; bili so že pri večjih ekspedicijah kažipoti in stražarji osebne varnosti za slučaje nepredvidenih nevarnosti od napadov od strani človeka in divjih zveri. Za voznike, gonjače in nosače smo nameravali najeti proti dobri odškodnini domačine iz zadnje železniške postaje v Braziliji, odkoder so hoteli s karavano proti našim ciljem. Tamkaj bi nas naj čakale po predhodnem pismenem naročilu krepke ter za ondotne brezcestne kraje prikladne volovske vprege in za nas jezdni ter konji nosači. Preskrbeli smo se z vsem potrebnim v Los Angeles po navodilu treh vestmanov, ki so znali, kaj je treba vzeti na pot skozi brazilijansko divjino ter pragozd. Proti koncu novembra 1925 smo se ukrcali v San Pedro, se prepeljali skozi Panamski prekop in bili v začetku decembra 1925 v obmorskem glavnem mestu Rio de Janeiro. Mesto je veliko, moderno in glede mičnosti lege južnoameriška posebnost. V Rio de Janeiro smo se mudili dobrih 14 dni. Ogledali smo si vse zanimivosti in poizvedeli po možnosti o vseh neprilikah ter nevarnostih, ki nas čakajo na daljni poti do zlatega cilja. Iz Rio de Janeiro sva obiskala zdravnik in jaz po železnici brazilijansko mesto Sao Paulo, v kojega bližini se nahaja celemu svetu znani kačji vrt Butantan. Tamkaj je največji zavod za pridobivanje seruma ali cepiva proti kačjemu piku. Pri nas v Evropi so bile med vojno glavna nadloga uši, v Braziliji so kače. Kdor hoče živ prekoračiti brazilijanske pokrajine, mora biti dobro založen s cepivom proti kačjemu strupu. Omenjeno cepivo sva se namenila kupovat z zdravnikom v Butantan in radi tega ne bo odveč, če beležim nekaj več o na prvi pogled res groznem kačjem vrtu. Brazilija v Južni Ameriki je komaj eno šestinko manjša kakor cela Evropa, a je še danes po pretežni večini neraziskana. Moram pa priznati, da je Brazilija nepopisno lepa ter rodovitna pokrajina. V južnoameriškem paradižu, kar se tiče rodovitnosti, so tako razmnožene strupene kače, kakor najbrž nikjer drugje na svetu. Očividci pripovedujejo, da je po nekaterih brazilijanskih krajih kač liki peska ob morski obali. Na tisoče in tisoče ljudi pomrje v Braziliji letno vsled kačjega pika, ali pa morajo prenašati bolečine, o kakoršnih mi Evropejci niti pojma nimamo. Dolgo je trpelo, predno so odkrili, kako si pomagati proti kačjemu piku. Še le kačjemu vrtu v Butantanu je uspelo, da je znašel po dolgotrajnih poskusih cepivo, ki je danes sigurno protizdravilo proti kačjemu piku. Posestniki ali farmerji iz notrajnosti Brazilije pošiljajo v posebnih zabojih v omenjeni zavod strupene kače. Kot plačilo za pošiljatev prejmejo cepivo proti kačjemu piku. Po kačjem vrtu lazi povsem prosto na tisoče in tisoče strupene golazni. Čuvarji vrta oblečejo usnjato obleko in vzamejo v roke zakrivljene palice. V tej napravi se podajo nad kače. S palico pritisne golazen k tlom, s palcem in kazalcem jo prime trdno za vrat. Pomagač pomoli razjarjeni kači pred glavo beli robec. Kača kavsne po robcu in v trenutku, ko odpre žrelo za pik, jo stisne oni, ki jo drži, še močneje za vrat. Pomagač podrži pod strupena dva zoba posodico, v katero kane strup. Na ta način od raznih kač dobljeni strup je debelo tekoč sok rumenkaste barve; od drugih kač je zopet brez barve ali pa mlečnato bel. Posušeni kačji strup ubrizgavajo po stotinkah miligrama: konjem, ovcam in govedi. Žival dobi vsak dan več v kri kačjega strupa. Na ta način se spremeni kri konja, ovce ali goveje živine v protistrup proti kačjemu piku. Popolnoma proti kačjemu strupu zavarovane in neobčutne živali zakoljejo, jim vzamejo kri in ta je sigurno učinkujoče sredstvo proti kačjim pikom. Vsak bolj kulturen Brazilijanec nosi pri sebi steklenico s kačjim protistrupom in majhno brizgalno. Kačerejni zavod v Butantanu je za brazilijanske prebivalce neprecenljivega pomena. Treba še povdariti, da usmrti kačji strup vsako živo bitje in tudi kačo. Za usmrtitev najbolj strupene brazilijanske kače klopotače je treba toliko kačjega strupa, da bi lahko z njim smrtno zastrupili 10 drugih kač, ali 25 krav, ali 60 konj, 600 kunčkov ali 300 golobov. Pri kačah je samica vedno večja od samca, in zleže 20—30 jajc. V kačjem vrtu požre močnejša kača slabejšo. Naprave za kače v Butantanu obstoje iz dveh prostorov, ki sta obdana od 2 m visokega cementnega obzidja. Eden prostor meji na ozek ter z vodo napolnjen jarek, da ne morejo laziti živali po gladkih stenah. Drugi prostor je zasajen z drevjem in se nahaja levo od zavoda. Je treba nekake vaje, da človeško oko odkrije skozi veje in listje strupeno golazen, ki je istobarvna z rastlinami. Z nizkim zidom ločen, sem gledal prav blizu kače, kako so se spuščale z drevja na tla. Groza me je spreletela pri misli, da bom stopal po pragozdu med kačami in spal v njihovi družbi! V kačjem vrtu so nama šli na roko. Za majhen denar sva se založila bogato s cepivom proti kačjemu strupu in sva se odpeljala iz Sao Paulo nazaj v Rio de Janeiro, kjer so že bili tovariši pripravljeni, da se odpeljemo drugo jutro po železnici do mesteca Campo Grande. Brazilijanske železnice poznajo le dva razreda: prvega in drugega. Vagoni so umazani, slabo razsvetljeni, ker so tudi potniki uboge delavske pare, ki tiščijo v notrajnost pokrajine za naglim obogatenjem. Mnogo brazilijanskih železniških zvez je v rokah severnoameriških delniških družb. Te imajo v prometu boljše vozove z električno razsvetljavo. Ne bom popisoval, kako se nam je godilo na dolgi vožnji po železnici, predno smo izstopili iz prvega razreda na cilju v Campo Grande. Še to bodi povdarjeno: Po brazilijanskih železnicah se gotovo nikdo ne vozi za zabavo! Campo Grande je pravcato gnezdece z netlakovanimi ulicami, nesnažnimi prenočišči in zanemarjenimi krčmami. Preko gležnjev smo gazili po prahu. Kako še le more biti po teh cestah v deževni dobi, ko se pretvori mehki prah v jezero cokastega blata! V Campo Grande je bilo za nas že pripravljenih 6 v taistih krajih običajnih voz s krepko volovsko vprego, 6 jezdnih konj in 12 konj nosačev, ki bi naj bili pri rokah za slučaj, da bi odrekla katera volovska vprega. V notrajnost Brazilije potujejo ljudje le v večjih družbah, en sam bi ne bil nikakor kos vsem težkočam in smrtnim nevarnostim, ki prežijo med potjo nanj od vseh strani po dnevu in po noči. Za oskrbo goveje živine ter konj smo najeli 15 domačinov. Par je že spremljalo vozne karavane do raznih dijamantnih najdišč ob rekah v Matto Grosso. Koliko in s kako prehrano nas je preskrbel za na pot naš finančni minister Davis Graham, je bila njegova zadeva, saj je potoval tudi on z nami. Ekspedicija je bila z vsem potrebnim opremljena, preskrbljena za vse morebitne slučaje in pripravljena za pot koncem decembra leta 1925. Imeli smo seboj zemljevide, kompase, preizkušene stezoslednike in gonjače; slednji so že bili v krajih, kamor smo bili namenjeni. Za potovanje smo si izbrali suho dobo, ki traja po Braziliji od oktobra do marca, potem pa dežuje, reke narastejo, kolovozi postanejo brezna, malarija zalezuje potnika pri vsakem koraku in v deževni dobi se držijo po Braziliji strehe. Kmalu za Campo Grande prične brazilijanska stepa ali pustinja, poraščena s trnjem in s pritlikavim drevjem. Le tu in tam je videti kako revno naselbino, po največ so le samotne koče, v katerih prebivajo naseljenci iz tujine. Brazilija jih je razočarala, niso našli zaželjenega bogastva. Porabili so še to, kar so prinesli ter zaslužili. Taki reveži se naselijo kje v bližini mesta, da si prislužijo s težavno pridelanimi poljskimi pridelki toliko, da se lahko povrnejo nazaj v domovino, odkoder so prišli. Solnce žge po brazilijanskih pustah, da se sploh ne da popisati za evropske pojme o vročini. Kaj vročina v primeri z muhami in mušicami, takozvanimi moskiti, ki so nam sledili v celih oblakih. Že prvi dan potovanja sem bil opikan po obrazu in rokah, da nisem bil več podoben človeku. Če bi mi bilo dano na prosto in bi se ne bil sramoval tovarišev, bi bil pobegnil nazaj in to največ radi prekletih moskitov. Po taistih krajih nastane takoj noč brez naših lepih večerov. Potniki si v noči predvsem zakurijo stražne ognje, ki morajo svetiti celo noč radi kač in jaguarjev. Jaguar ali brazilijanski tiger se klati posebno v nočeh tako gosto, da ni človek nikjer varen pred njegovim zavratnim napadom. Po dnevu pa mrcina krvoločna dremlje ter spi med vejami drevesa ter si zbira moči za nočne pohode in napade. Druga večja opasnost je kačja nadloga, radi katere ne spi nikdo na tleh. Ljudje si razpenjajo tamkaj med dva kola ali drevesa spalne mreže, v katerih so vsaj nekoliko zavarovani pred strupeno golaznijo. Na potu po Braziliji mora imeti človek za noč ogenj in za spanje spalno mrežo, sicer ne bo prodrl daleč v notrajnost, ampak bo postal poprej žrtev jaguarskih zob in kačjega strupa. Nadalje si ne smemo domišljati, da vodijo v notrajnost Brazilije ceste ali kolovozi. Kaj še! Vsaka naselbina, zlata ali dijamantna jama, kjer biva na eni točki več ljudi, si zbere do bližnjega mesta kar po svoje najboljšo smer in po tej prevažajo z voli prehrano ter razne druge nujnejše potrebščine. Kjer je največ sledi koles, tam pravijo, da je — cesta! Kako prekoračijo vozniki potoke in reke, je njihova zadeva in tolikokrat umetnost v iskanju plitvin in za prevoz mogočih obrežij. Smeri za vozove so pač tako izbrane, da pride živina v gotovih razdaljah do pitne vode. Koliko krajevnih šeg ter potovalnih navad nevajenih manjših družb je že pomrlo v brazilijanski stepi od žeje in to le radi tega, ker hlastijo kar naprej do dijamantnih polj ter zlatih jam, ne oziraje se na zareze koles v zemljo. Ne jaguar, ne kače in razna druga s strupenim želom oborožena golazen niso v stepi za pot nika najhujša nevarnost, ampak razne bolezni so oni plazeči se strup, napram kateremu je človek na samotnih potih brez moči. Našteto se ni tikalo naše ekspedicije, katera je bila res dobro založena z vsem in so jo vodili proti cilju preizkušeni možje, ki so že gledali v oči vsem mogočim težkočam ter nevarnostim. Pri vsej dnevni ter nočni pazljivosti so nam poginili vsled kačjih pikov 4 konji nosači ter en vol. Dva pičena gonjača je zdravnik otel z ubrizganjem protistrupa. Na pohvalno plat moram omeniti brazilijansko gostoljubnost v stepi. Kjerkoli smo se oglasili po naselbinah in po posameznih kočah, so nam prihiteli ljudje nasproti z vsem, kar so posedali. Brazilijanski stepni človek je skromen liki Japonec. Leto in dan živi od mleka, črnikastega fižola ter riža. Govejo živino koljejo doma, a uživajo posušeno meso za največje praznike in ob dolgočasni dobi deževja. Hiše so seve najbolj priprosto zgrajene iz kolov, prepletene s šibjem, obmetane z ilovico in pokrite s palmovim listjem. Snaga po bivališčih je postranska stvar. Marsikateri kolonist si drži pri koči nestrupeno orjaško kačo. Golazen skrbno hrani z mlekom ter s kunci, ta mu vrača preskrbo na ta način, da mu preganja cele noči miši ter podgane. Med takimi le prilikami smo se vlekli počasi naprej, da bi z naglico po nepotrebnem ne mučili ljudi ter živali. Po zatonu solnca smo sedeli cele ure krog plapolečih ognjev in poslušali zanimive doživljaje naših spremljevalcev. Pripovedovanja so se nanašala največ na srečno prestane smrtne nevarnosti po divjih pokrajinah ter pragozdih. Obširno sem že razkladal o kačji nevarnosti po brazilijanslki stepi. Mnogo naših nočnih razgovorov se je vrtelo baš krog kač in hočem beležiti dva doživljaja. Enega nam je zaupal vestman Malcolm Dick. Omenjeni je že iskal po južnoameriški državi Venezuela ob rekah dijamante in izpiral zlato. Pridobil si je z najnapornejšim delom nekaj premoženja in se je odpravljal z izkupičkom za dijamante ter zlata zrna proč iz nezdravih krajev nazaj v Severno Ameriko. Zadnjo noč pred odhodom iz dijamantnih grab je spal v svoji koči. Dick je pripovedoval tajinstveno ta-ko-le: »Spalno mrežo sem že bil spravil med drugo ropotijo. Sklenil sem, da bom prebil zadnjo noč med naselbino dijamantnih iskalcev, na tleh, kamor sem natrosil palmovega listja. Trdno zaspim. Nepopisno mučne sanje me izvlečejo iz spanja. Pri zavesti in rahlo odprtih oči zapazim, da mi leži zvita na prsih grozno strupena kača, ki me opazuje in steguje neprestano na dvoje preklani jeziček proti mojemu obrazu. Znal sem, če le vidno trenem z očesom, me bode pošast pičila, umrl bom tekom par minut in ves moj krvovažuljavi nekajletni trud bo zastonj! Minute opazovanja na mojih prsih počivajoče kače so se mi dozdevale cela večnost. Kača je bila mirna, le njen neprestano migljajoči jezik je pričal, da je pripravljena vsak trenutek na naskok. Naenkrat se odpro čisto na rahlo vrata v mojo bajto. Črna človeška prikazen se spusti koj pri durih na vse štiri in se plazi neslišno z golim bodalom med zobmi proti mojemu ležišču. Jasno kakor na dlani je bilo, da me misli neznani napadalec na smrt zabosti zadnjo noč in se polastiti mojega premoženja. Na prsih kačo, proti meni se plazi zavraten morilec ... Da nisem sredi med obema neizbežnima smrtnima nevarnostima zblaznel od groze, je itak čudo! Kaj me je spreletavalo v taistih najtežavnejših trenutkih v mojem življenju, bi vam danes težko popisal. Tolovaj se priplazi skoro tik do ležišča, gleda in se ozira po meni, ne da bi zapazil kačo. V prepričanju, da spim, hušne pokoncu, hoče zamahniti z bodalom proti moji srčni strani, kača se mu ovije krog roke in ga usmrti z enim ugrizom. Koga je razkrinkal kačji strup kot smrtnega sovražnika? Mojega večmesečnega tovariša pri iskanju dragih kamnov, Marka Balhena. Še isto noč sem vstal, si naložil na hrbet prtljago in zginil iz naselbine, kjer me je hotel umoriti pred slovesom prijatelj iz neugnanega pohlepa po denarju. Mene je otel čisto sigurne smrti najhujši sovražnik Brazilijanca — kača.« Zanimivo in ganljivo je tudi poročilo g. Davisa Grahama o njegovem doživljaju v brazilijanskem pragozdu. Naš finančni minister nam je zaupal ob stražnem ognju naslednje: »Jaz in moja dva tovariša smo ravnokar zlagali spalne mreže, ko smo slišali v neposredni bližini cmokajoč glas. Ozrli smo se in zagledali kakih 50 cm visoko opico, ki je stala po koncu in nas opazovala. Krog pasu ji je bingljal kos vrvice. Žival se je kretala pred nami brez najmanjšega strahu, mahala je z roko naprej po goščavi, cmokala z jezikom in nas vabila, naj ji sledimo. Iz obnašanja opice jo bilo sklepati, da gre za udomačeno žival. Ko me je še pocukala za hlače in me skušala naravnost potegniti za seboj, se nismo dalje obotavljali in smo ji sledili z indijanskima vodnikoma. Skoro eno uro smo se plazili skozi najbolj goste goščave pragozda, ki je bil poln najčudovitejšega živalstva ter rastlinstva. Opica je bila pred nami in navadno se je poganjala po opičji navadi z ene veje na drugo. S sekirami smo si morali izsekavati pot, da smo mogli naprej skozi grmovje in močvirje, ki je bilo križ in kraž prerasteno z ovijalkami. Žival se je neprestano ozirala, če ji sledimo. Pred nami so se skrivale kače, škorpijoni ter orjaške žuželke, opice, papagaji in vse mogoči ptiči. Slednjič je postala goščava pragozda le redkejša. Skozi vejevje in listje so že lahko prodirali solnčni žarki. Znašli smo se na solnčni jasi pred iz bambusovih palic spleteno kočo. Naš opičji vodnik je zginil takoj skozi luknjo pri strehi v notrajnost. Trkali smo na vrata, klicali, a nikdo se ni oglasil. Smo pač udrli vrata in zagledali nekaj strašnega. Majhna soba je bila vsa prepletena s pajčevino in po stenah so begali liki človeška roka veliki pajki. Iz enega kota koče nas je zrla nemo iz spalne mreže — človeška lobanja. Na klice opice smo si napravili pot skozi pajčevino. V mreži smo zapazili okostnjak, zavit v borne ostanke obleke. Pri nogah kosti je čepela opica — naša vodnica. Poleg spalne mreže je visela zarjavela puška. Pod njo sta ležala na tleh dva revolverja, ostanki tašk za patrone, indijanska sulica, lok in puščice. Priprosto orožje si je napravil sam neznanec, ko mu je pošlo strelivo. Odkrili smo še pločevinasto škatlo, ležala je poleg okostnjaka, v njej je bila posušena kačja koža in nato napisano nekaj z ogljenčkom v portugalskem jeziku. Črke so bile že precej nečitljive, a vendar se je dalo z dostavkom prečitati to-le: »Ravnokar me je pičila ena najbolj strupenih kač. Dobro vem, da bom živel samo še nekaj minut. Ako me bo kdo odkril v tej samoti, naj zna, da sem morilec ministra (ime nečitljivo). Za zločin sem se bridko pokoril in umiram popolnoma sam v divjini. Da sorodniki tudi pri moji smrti ne bodo imeli radi mene kakih sitnosti, zamolčim tudi svoje ime.« Datum nečitljiv. Podpis se je glasil: »Nesrečen študent.« Udomačena opica nam je mirno dovolila, da smo brskali po žalostni zapuščini. Ko smo hoteli sneti s stene spalno mrežo, da bi zagrebli kosti nesrečnega neznanca, je začela cviliti na ves glas in je skušala ugrizniti, če se je kateri dotaknil mreže. Šele tedaj, ko smo pustili mrežo na prvotnem mestu, se odstranili iz sobe in zaprli za seboj vrata, se je pomirila opica. Oddaljajoč se od kočure, smo čuli zadovoljno opičje cmakanje, ki je značilo radostno oznanilo, da bode stražila še naprej gole kosti in s tem rajnega gospodarja ...« Po izpovedi nekaterih gonjačev smo se bližali počasi naselbinam iskalcev dijamantov ob še dokaj neraziskani reki Rio das Garcas. Naše potovanje se je zavleklo in smo bili na potu skoro tri tedne. Presneto slaba bi nam bila predla, da niso bile naše zaloge dovoljne in če bi nas bile ovirale hujše plohe. Celi čas nas je spremljalo žgeče brazilijansko solnce, mučili so nas nesrečni moskiti, vozili smo se proti večji naselbini, kjer nas je čakal daljši odmor, da si opomoreta človek in žival za pot skozi pragozd, skozi katerega smo morali, če smo hoteli do bajniih zlatih najdišč. <center> — — — </center> Naša karavana se je ustavila na prvi dijamantni naselbini, ki je trgovsko središče obširne okolice in nosi ime »Café«. Beleženo ime se je oprijelo skupine koč po reki, ob kateri leži in je voda rjavkaste barve kakor kava. Bajte so v Café po brazilijanskem stepnem načinu iz kolov, šibja, ometane z ilovico in pokrite s palmovimi listi. Celo kino in bivališče zdravnika smo izsledili v tej naselbini. Naša karavana se ni zmenila za umazane kočure. Zapeljali smo vozove na obširen travnik ob reki, kjer je bilo bolj vlažno in za konje ter govedo dovolj paše. Postavili smo šotore, zabili v nje kole, med katere smo razpeli spalne mreže. Kačji golazni niti tukaj ni bilo zaupati. Predvsem smo se pošteno okopali, nasitili in prijavili policijski stanici, ki čuva z zapadno brezbrižnostjo ter malomarnostjo v trgovskih središčih nad življenjem ter skromnim imetjem številnih izseljencev. Drugo jutro smo odjezdili kakih 20 km od postojanke Café, da si ogledamo na licu mesta ob reki Rio das Garcas način pridobivanja dijamantov. Pot do najdišča dijamantov ni bila baš udobna. Treba je bilo prekoračiti nekaj potokov ter vod, predno smo se približali toku Rio das Garcas, o koje dijamantnem bogastvu so krožile po celi Južni Ameriki bajne vesti. Na prvi pogled nam je bilo jasno, da izvabljajo deroči reki dijamante s potapljanjem in z izpiranjem. Številni tukaj zaposleni delavci so nas sicer pozdravili, a koj nadaljevali z delom. Iskalci dijamantov so same do šklebetajočih kosti izmozgane pare, ki so se nateple v divjino iz vseh delov sveta. Največ je pa seve domačinov Mulatov ali mešancev. (Mož zamorec in žena bela, ali nasprotno.) Belokožci so po pretežni večini taki, ki bi tukaj radi z vso naglico obogateli in taki, ki so se zatekli v neznan svet pred doma jih zasledujoče pravico. Po dijamantnih najdiščih nikdo ne vpraša: Odkod si, kaj si bil, čemu si pribežal v te kraje? Glavno je, da se drži uboga ter od bridke usode preganjana reva zakonov divjega zapada. Prestopek zoper tujo last in življenje kaznuje tu mešanica ljudi kar sama s — smrtjo. Ravno radi brezobzirne strogosti postav divjega zapada si med iskalci dijamantov vsakdo premisli, da bi izmaknil tudi najmanjšo stvar, ali napadel sotovariša. Delavci prebivajo po prej opisanih kočah, katere si gradijo po dva, trije in še več skupaj. Uživajo fižol ter riž, katera zalivajo ob raznih prilikah z žganim alkoholom. Prej sem že omenil, da iščejo dijamante po teh krajih na dvojen način. Oglejmo si nekoliko iskanje dijamantov s pomočjo potapljaških aparatov. Ta način pridobivanja je zelo — zelo težaven, smrtno nevaren in se ga poslužujejo v tem poslu izurjeni ter krepki ljudje. Potapljaške naprave so zopet dvojne vrste: Ali si obleče iskalec popolno potapljaško obleko s svinčenimi čevlji vred ali pa si nadene samo polovico aparata: oprsje ter šlem na glavo. V tej zadnji opremi se potapljač lažje ter prostejše giblje. Reka Rio das Garcas je velika, deroča, globoka 8—10 m ter dela opasne vrtince. Na dnu kanalov ali vrtincev je pesek, ki hrani dijamante in tega spraviti iz globine ter ga preiskati z vso natančnostjo, je delo potapljačev. Preko reke potegnejo železne vrvi, na katere pritrdijo čolne. Iz čolnov skačejo potapljači v vodo. Pod vodo so prepadi in radi tega jemljejo potapljači seboj lestve. Ko je dospel potapljač na dno in na sredino reke, kjer je pesek, pritrdi vrv, da ne zgreši poti nazaj. Krog zapestja ima tudi motvoz, ki vodi navzgor in na katerem visi vreča. Če je prišel do ugodnega peska, ki je večkrat strnjen v kamen, pocukne za vrv vrečo, jo napolni s peskom in tovariši v čolnu jo potegnejo kvišku. Dober potapljač je lahko 3—4 ure pod vodo in napolni 20—30 vreč. Iskalci vidijo na dnu reke skozi potapljaški šlem dobro, le mraz jih muči. Vsekako iskanje dijamantov pod vodo ni lahko in je zelo nevarno. Reka je globoka, deroča in na dnu preprežena s skalami. Bogznaj koliko dijamantnih potapljačev je že smrtno ponesrečilo, a to prav nič ne oplaši drugih. Nedavno pred našim obiskom ob Rio das Garcas se je spustil potapljač pod vodo, kjer je zašel med dve skali. Ob bregovih reke so se takoj zbrali vsi iskalci, da bi rešili tovariša. Na pomoč prihiteli so se trudili z vsemi močmi, da bi izvlekli ponesrečenega, pa je bilo vse zaman. Konečno se je še odtrgala cev, po kateri dobiva potapljač zrak in nato so morali prenehati z reševalnimi deli. Celih 16 dni je ostal nesrečnež med skalami. Po deževju narasla voda, valovi in večji vrtinci so pognali truplo na površje. S pomočjo vreč izpod vode potegnjeni pesek izpirajo, ko so zbrani čolnarji in potapljači. Ako so izsledili dijamant, oddajo strel iz revolverja, katerega nosi vsak iskalec pritrjenega za pasom krog ledenj. Od vsakega dijamanta dobi potapljač 40 %, 60 % mora izročiti lastniku potapljaškega aparata. Pri enem potapljaškem aparatu je zaposlenih 6—8 mož. Če zadenejo na kako res bogatejše dijamantno mesto, potem se zbere krog aparata tudi 12—20 iskalcev. Strast za hitrim bogatenjem tako prevzame potapljače, da se ne zmenijo za previdnost. Celo to se dogaja, da se poženejo pod vodo pijani potapljači, tamkaj zaspijo in jih je treba reševati z največjim trudom. Drugi in počasnejši način iskanja dijamantov je s kopanjem ob reki in s skrbnim izpiranjem nakopanega peska. Predno prodre delavec do peska, ki hrani dijamante, je treba razkopavati dalje časa in še po tolikem trudu je veliko vprašanje, če bo sploh zadel na pesek in dijamante. Življenje teh poslednjih dijamantnih kopačev je trdo in zelo — zelo mučno. Ne glede na nevarnosti, od katerih je taka uboga para obdan, se predajajo po cele mesece praznim upom na bajno srečo in to pri nezadostni, nezdravi hrani, večkrat celo gladujejo po cele dneve. Najslabše se godi novincem, ki so se prebili skozi divjino brez cvenka v žepu, tolikokrat bolni, ali po naporih tako oslabljeni, da niti na delo ne morejo. Take reve so navezane po cele tedne na lov, a še ta je tamkaj težaven, ker se je zverjad pred človekom že razbežala ter se poskrila. Če se pa novodošlemu vendar posreči, da dobi delo pri kakem dijamantnem podjetju, mu da podjetnik le prosto hrano in en del od najdenih dijamantov. Polovico izkupička za prodane dijamante prejme podjetnik, polovico kopači. Ceno navadno določi dijamantni trgovec, ki je seve dobro znan s podjetnikom. Da so pri takem postopanju delavci opeharjeni, je jasno. Delo novinca podjetnik po možnosti izrablja in nakaže takemu revežu delo na kraju, kjer so potrebna dolgotrajna preddela. Pri slabi hrani in še slabšem stanovanju sirota toliko trpi, da navadno ne zdrži dolgo in zbeži z dela, preden se je dokopal do enega dijamanta. Nikoli ne pošljejo novodošlih na mesta, ki se že izrabljajo. Za izbiranje dijamantov iz peska kličejo podjetniki izurjene iskalce, ki se ne ukvarjajo s preddeli trudapolnega in globokega kopanja. Treba še pomisliti, da traja v taistih krajih deževna doba od oktobra ali novembra do februarja ali marca. V teh mesecih se delo znatno skrči in so mogoča le preddela, kakor izkopavanje plasti nad peskom, napeljava vode itd. Za tako delo daje podjetnik delavcem samo hrano. Ker v deževni dobi ne stikajo za dragocenimi kamni, delavstvo nima denarnega zaslužka. Eden najvažnejših činiteljev v bornem življenju iskalcev dijamantov je vprašanje prehrane. Tujci, ki prihajajo v dijamantne poljane, si domišljajo, da bodo živeli na lahko roko od lova, kakor je to res bilo pred leti, ko so se naselili ob reki prvi srečni najditelji dijamantov. Danes je v bližini reke, kakor že omenjeno, zelo malo divjačine. Več izgleda nudi ribolov, a je preveč zamuden. Pod takimi okoliščinami je navezan iskalec na prodajalno, kjer mora plačati vse drago in takoj v gotovini, če hoče izrabljati dijamantno najdišče na svoj lasten račun in dobiček. Oprema prostega ali samostojnega iskalca je po možnosti priprosta. Razven potovalne obleke, močnih čevljev z usnjatimi gamašami — domačini večkrat niti teh nimajo — še ima seboj eno delovno obleko in dvojno perilo, da se vsaj lahko preobleče. Dalje dva lonca za kuhanje fižola ter riža, par odej in spalno mrežo. Poleg tega še nekaj zaloge fižola ter riža, sladkor, kavo ter sol. Če ima svojega konja, še nekaj koruze za konja. Njegovo orodje tvorijo: enkrada, rallo in batea. — Enkrada, motika, služi za razrahljanje gramoza. Takozvani rallo je lesen zaboj. Visok je 10—12 cm, dolg 1 m, širok pol m. Pločevinasto dno je enakomerno preluknjano ter tvori rešeto. V rallu izpirajo nakopani pesek. Večje kamenje odstranijo z roko, kar pa preostane, vsiplje iskalec v bateo. Batea je lonec, katerega suče voda v krogih. Liki v vrtuljaku sukani pesek se med seboj razloči po teži. Dijamanti so najtežji in radi tega obležijo najbolj na dnu. Od časa do časa odmeče delavec iz bateje zgornjo plast, ki je brez vrednosti. Označeno postopanje nadaljuje tako dolgo, dokler preostane le še malo peska v bateji in tega skrbno preišče glede dijamantne vsebine. Pri opisovanju pravega iskalca dijamantov ne smemo pozabiti na njegovo orožje: težak nož za trebljenje grmovja, samokres ter puško. Razmeram in podnebju odgovarjata najbolj revolver na boben in karabinka. Če še poseda dijamantni rudar šotor, potem je njegovo življenje v divjini bistveno olajšano. Pod označbo »šotor« je treba razumeti 4 m dolgo, 2 m široko in za vodo neprodirno platno. Razprostrto na palicah ali med dvema drevesoma tvori dobro obrambo napram dežju ter rosi, ki pada tukaj pred vzhodom solnca v znatnih količinah. Značilna je še pravica, ki dopušča, da lahko vsakdo brska za dijamanti in to po vrtih, dvoriščih in celo pod tujimi prebivališči. Lastnik koče je v takem slučaju prisiljen, da se izseli brez odpora. Pod njegovo hišo najdeni dijamanti so last najditelja. Povsod ob bregovih reke leži raztrošeno orodje, večji in manjši kupi peska. Nobenemu niti na misel ne pride, da bi stegnil roko po tuji lastnini v trdni zavesti, da bi ga v takem slučaju doletela sigurna smrt. Če jezdiš po pokrajini ob Rio das Garcas, boš lahko podil konja cele dneve po površinah, kjer je vse polno dijamante vsebujočega peska. Nehote se boš vprašal: Zakaj tal tukaj boljše ne izrabljajo in ne pripeljejo na lice mesta strojev, ki bi opravljali posel hitreje in natančneje? Na to vprašanje priprosti Brazilijanec ne zna odgovora. Izkušeni iskalci dijamantov trdijo, da gre pri dosedanjem najbolj priprostem načinu pridobivanja dijamantov 20 odstotkov dragocenih kamenčkov v zgubo. Vrednost in izkupiček za dijamante sta zelo različna ter se neprestano menjavata. Da gre skakanje v dijamantnih cenah vedno le na škodo delavske reve, je povsem razumljivo. Po barvi so dijamanti beli, zeleni, modri in roza. Manj vredni so sivkasti ter rumeni. Hlastanje po dijamantnem premoženju se navadno ne veseli pravega teka. Izkupiček za prodane dijamante nima obstanka v žepu. Kjer se zbere ob reki po 1000 iskalcev, tjakaj se natepejo tudi kavarnarji, krčmarji, igralci na karte ter vse polno sumljivih žensk. Rudar zaigra, zapije ali zapravi z ženskim spolom en dan in eno noč, četudi se je poprej krvavo trudil za denar z vsemi močmi po celi mesec in še več. Iskalcev, ki bi res obogateli z izkupičkom za dijamante, je presneto malo, ker so to lahkomiselni in zapravljivi ljudje. Zdravstveno stanje ob dijamantnih rekah po Braziliji raztresenih ljudi je pod ničlo. Skrajno škodljivo vplivata na človeško telo že vroče ter mokro podnebje in nezadostna ter slaba prehrana. Premnogo iskalcev dijamantov postane žrtev jetike in spolnih bolezni. Zdravljenje je otežkočeno. Po teh revnih naselbinah sploh ni zdravnikov. Če se pa kateri zadržuje v kakem manjšem mestecu ali selu, so njegove denarne zahteve tako visoke, da jih ne zmore oboleli iskalec. Še eno gorje večkrat neusmiljeno zadene uboge iskalce dijamantov in to so tolovajske bande, ki se nazivajo: revolucijonarji. Po več sto delamržnežev, razbojnikov in sploh sumljivih ljudi se strne v eno družbo. Banditi so oboroženi z dobrimi puškami ter strojnicami. Podajo se v notrajnost dežele, kjer ropajo ter požigajo po farmah in plantažah, oznanjujoč nekako revolucijo proti obstoječi brazilijanski vladi, kar je pa seve samo krinka in povod za najbolj grozovita tolovajstva. Ko so enkrat opustošeni veleposestniki, se loti ta svojad iskalcev zlata in dijamantov. V dobro oboroženi premoči pobijejo rudarje in jim odvzamejo dragocene kamne ter zlata zrna. Če prodre enkrat v dijamantne divjine glas, da so blizu revolucijonarji, se zbere ter združi vse, kar je za mirno življenje, in se poda v neizprosen boj z banditi. Take bitke končajo brez usmiljenja za ene ali druge, kdo je pač zmagovalec. Eno leto pred našim prihodom v Café so zmlatili združeni poljedelci in rudarji 200 glav broječo kompanijo revolucionarjev. Iz zasede premagane in zajete so pobili zmagovalci do zadnjega moža. Ujetnikov ti krvavi obračuni ne poznajo. <center> — — — </center> Čas odpočitka in priprave za prodiranje skozi pragozd smo uporabili, da smo se poučili o prilikah, ki nas čakajo v bližnji bodočnosti. Seznanili smo se nadalje prav kmalu pod našimi šotori s še hujšimi nadlogami nego so moskiti. Neko noč je nekaj zagomazelo po celem mojem telesu, kakor bi me obdelavale tisočnoge živalice. Ves preplašen sem planil po koncu. Bleda mesečna svetloba je prodirala ob straneh v šotor. Ob svitu meseca sem prepoznal, da sem pokrit z majhnimi lazivci, ki me grizejo in njih ugrizi me skelijo po celem telesu, da sem skakal, kakor bi me ščipal z gorečimi kleščami. S par skoki sem dosegel ogenj na sredini šotora in pognal vanj z obema rokama suhega dračja. Z brisačo sem se pričel drgniti po rokah, otepati po nogah ter sem zapazil, da je postal naš šotor žrtev nočnega napada mravelj. Vsak ugriz teh majhnih, neznatnih živalic povzroča radi kisline, katero spustijo v ranico, rdečkaste otekline, ki skelijo liki žerjavica po več ur. Moja spalna mreža in odeje so bile tako na debelo pokrite od mravelj, da se je zdelo, kakor bi hotele živalice odvleči ležišče. Po stenah šotora je tekalo na milijone golazni, ki je uničevala z neverjetno naglico vse, kar je tamkaj viselo. Medtem so že bili tudi tovariši na nogah. Z združenimi močmi smo podkurili mogočen ogenj in pristavili velik žehtar vode. Skušali smo pregnati z otresanjem presnete zajedalce, a je bilo vse zastonj. Nočno obleko smo morali strgati z naših teles, na katera so silila z vso besnostjo vedno nova krdela. Z vrelo vodo smo pričeli polivati kupe valečih se mravelj. Svežega listja in dračja smo nametali na ogenj, da bi pregnali neustrašene vsiljivce z dimom, kar se pa ni obneslo. Dim je pregnal nas iz šotora, mravlje se zanj niti zmenile niso. Preostanek noči smo morali prebiti zunaj na prostem brez ogrinjal ter obleke. Po šotoru so gospodarile uničevalno procesije mravelj do jutra, ko je nehal napad. Po svitu jutranje zarje smo videli, da nam je uničila nadloga šotor in vse, kar je bilo v njem, izvzemši kovinaste predmete. Šotor je bil preluknjan liki rešeto, istotako odeje, obleka, papir in sploh vse, kar je bilo le količkaj mehkejše ter manj odporno. Dva lovca sta oddala strela. Po šotoru je skočila zverina visoko v zrak, coknila na tla, bolestno zarjula in po njej je bilo. Vestmani so se bližali previdno ustreljeni mački in dognali, da je zadeta na smrt. Drugo jutro, ko so žival odrli, so videli, da je bila jaguarka. Nekdo jo je bil že obstrelil v prednji del prs. Krogla je obtičala in rana se je grozno ognojila. Jaguarka bi bila itak kmalu poginila vsled posledic prvega zadetka. Nabrani gnoj je žival žgal, bila je vsled onemoglosti izstradana, plašila jo je nevihta, v skrajni sili in v neznosnih bolečinah se je zatekla pod najbližjo streho zunaj na travniku. O redkem obisku jaguarke smo še dolgo razpravljali. <center> — — — </center> Naš odpočitek v naselbini Café med iskalci dijamantov se je bližal koncu. Če smo hoteli doseči pred deževno dobo naš cilj — zlato dolino, smo morali na noge in naprej ob reki Rio das Garcas skozi pragozd ter dalje in dalje, kakor je označil pot pri tamošnjih Indijancih preminuli belokožec, ki je videl suho zlato na površju zemlje. Po nasvetu domačinov smo zamenjali naše voze za mule in konje, ker z vozom skozi tajnosti brazilijanskega pragozda še ni doslej najbrž nikdo poskusil. Kakor ribje oko čistega jutra se je podala naša karavana na pot iz naselbine Café po stepi, preko vod in potokov do reke Rio das Garcas, kjer smo srečavali iskalce dijamantov. Prodirali smo navzdol ob reki, ki se vije pred izlivom v mogočen pritok veletoka Amaconas skozi pragozd. Pot je bila res težavna. Prav hvaležni smo bili domačinom za nasvet zamenjave okornih vozov z mulami ter konji. Prekoračili smo že toliko mest, kjer bi z vozom nikamor ne mogli. Tod gotovo še ni škripal nikdar kak voz, saj zarez od koles ni bilo videti nikjer. Zadnji ljudje, katere smo srečali, so bili posamezni iskalci dijamantov. Od teh smo zvedeli po tridnevnem bolj počasnem romanju, da bomo kmalu v pragozdu in da je obsežen, da menda sploh ni iz njega izhoda. Po jasah pragozda bivajo več ali manj divja indijanska plemena, ki ne želijo nobenih stikov z belokožci. Prerokovanja za pot iz ust zadnjih ljudi res niso bila razveseljiva, a smo le šli naprej in naprej ob reki, ki nam je bila edini kažipot, od katere se nismo smeli ločiti že radi pitne vode ne. Po moji glavi se je premetavalo križ-kraž, kar sem čital ter čul o čarobnih tajnostih pragozda. Hrepenel sem s polno dušo, da vidim in se prepričam na lastne oči, ali hrani ter čuva neizmerni obseg drevja ter rastlinstva tolikanj povdarjene zanimivosti, lepote, skrivnosti ter nevarnosti. Pred zavalovanjem reke v temo in tajinstvenost pragozda smo taborili in prenočili. Zjutraj na vsezgodaj se je spustila naša karavana v svetišče popolne negotovosti in mogoče celo žalostnega pogina! Obrežni pragozd ob obeh straneh reke je bil še nedotaknjen in ga je lažje prekoračiti, kakor že enkrat posekano hosto. Nikoli ne bom pozabil na skrivnostno svečanost te goščave. Jaz, ki sem zrasel v evropskih mestih, nikoli nisem mogel niti sanjati o tako visokih drevesih in mogočnih deblih. Kakor krasni stebri so se ponosno dvigala visoko nad našimi glavami. Oko je komaj segalo tjagor, kjer so se spletale njih veje v visoke oboke ter je vstvarjalo zelenje neprodirno senčnato streho, skozi katero je le tu in tam prodiral zlat solnčni žarek, ki je spuščal ozko, trepetajočo, bleščečo sled v veličastno temo. Umolknili smo in postali resni, med tem ko smo neslišno jezdili po mehki, debeli preprogi iz trhlih rastlin. Če bi bil potoval sam, ne bi bil znal za imena teh gozdnih orjakov, a moji tovariši so mi kazali cedre, velika bombaževa drevesa, rdeč les in vse ostale nebrojne rastline, s kateremi je postal ta del sveta za človeški rod poglavitni dobavitelj vseh rastlinskih sirovin. Živo pobarvane orhideje in čudesno slikovite plezalke so se vzpenjale po temnih deblih, in tam, kjer je padal slučajno bežni solnčni žarek na razkošne temnoplave cvete slaka, se mi je zdelo, da doživljam uresničene sanje o pravljični deželi. Sleherno, temi sovražno življenje hrepeni v teh neizmerno razsežnih gozdovih po luči ter se bojuje za njo. Vsaka, tudi najmanjša rastlina, se zvija in vzpenja proti zeleni površini ter se mora mukoma oprijemati močnejših in večjih bratov. Plezalke so tu izredno bohotne in velike. Tudi rastline, ki ne spadajo drugod med ovijalke, se tu naučijo rešiti se muke teme, in tako lahko vidimo, kako se ovijajo okoli cedrovih debel navadna kopriva, jasmin ter celo jacitarapalma, da bi se povspeli do vrha drevesa. Nobenega živalstva ni bilo opaziti med temi veličastno izpeljanimi oboki, ki so se nam odkrivali med potjo. Neprestano brenčanje visoko nad našimi glavami je pričalo, da biva tam v solnčni luči pisana množica opic in kač, ptic in lenivcev, ki so morali začudeno gledati naše pritlikave postave v neizmerni senčnati globini. Ob solnčnem zahodu in vzhodu se je razlegalo kričanje opičjih čred, hreščeče so se oglašali papagaji, med tem ko se je slišalo ob vročih dnevnih urah kakor šumenje oddaljenega morja samo glasno brenčanje mrčesa; sicer pa ni bilo opaziti nobenega gibanja med veličastnimi, velikanskimi debli, ki so se počasi izgubljala v temni daljavi okrog nas. Največji in najlepši utis je napravil name naravnost čarobni cvet orhidej, katerega smo tolikokrat srečali in vsak je bil drugačen, lepši ter še bolj očarujoče učinkujoč. Ker sem izražal na glas toliko začudenje pri srečanju z orhidejami, mi je rekel naš vodja Davis Graham, da ni nič kaj posebnega, če jaz žarim občudovanja pri pogledu na orhideje, ki so napravile najmogočnejši utis celo na kralja Salamona. Prepričan sem bil, da me hoče dobri gospod potegniti, ko vlači v zvezo svetopisemskega kralja Salomona z južnoameriško orhidejo. Prosil sem ga, naj mi pove kaj o orhidejah, o katerih mi je bilo znano samo ime in to, da cvetejo po pragozdovih ter džunglah kot zajedavke na drugih drevesih. Gospod Graham se je odzval moji prošnji ter razgrnil pred menoj v obširni razlagi vse, kar mu je bilo znanega o tem bajnem cvetu. Pripovedoval je nekako takole: »Ko se je pripravljala kraljica iz Sabe, da poseti kralja Salomona, se je domislila, da zlato za tako modrega vladarja nikakor ni primerno darilo. No stotine nasvetov glede obdarovanja je bilo predloženih od okolice kraljice, a nobeden ji ni bil po godu. Slednjič ji je svetovala priprosta dekla orhideje. Kraljica se je oklenila tega nasveta. Pustila je izkopati drevesa, na katerih so rasle orhideje in je peljala seboj kar celo drevje. Njena karavana je zgledala kakor potujoči gozd. Kralj Salomon je duhal nepopisno prijetni vonj orhidej in občudoval barvo, ki je rahla in vendar tako bogata, da je bil modri kralj kar očaran od rajskega cvetja orhidej. Privlačnost orhidej je preživela večtisočletno dobo. Dragoceno kamenje iz Salomonovih časov je zakopano po grobnicah že davno pozabljenih kraljev, kras orhidej živi še danes. Cela premoženja izdajajo za orhideje. Eden cvet stane 30 Din ali pa tudi 20.000 Din, kako redek je pač. Iskalci orhidej žrtvujejo celo življenje, da izsledijo le en sam cvet, ki predstavlja posebno redkost. Nabiralci orhidej po džunglah: Južne Amerike, po otokih pod Indijo po Sumatri, Borneo in na Madagaskarju ob Južni Afriki doživijo mnogo več, nego lovci na slone, leve, tigre in gorile. Orhidej je na tisoče in tisoče vrst. Med izcedne posebnosti prištevajo cvetje, ki sliči malim ptičem in metuljem z razprostrtimi peruti. O južnoameriškem nabiralcu orhidej pripovedujejo: Nastopilo je deževje. Približal se je čas, ko bi naj odpotoval, a še ni našel dragocenega in redkega orhidejnega cveta. Indijanec mu je prinesel zbirko takih 100 komadov. Med temi je bila tudi orhideja, kakoršne še ni bil videl. Vzel jo je v roko, da bi jo natančneje ogledal radi izredne lepote. V mračni svetlobi ki je prodirala skozi goščo ovijalk, so se svetlikale barve Cveta, kakor bi bile žive. Imel je pred seboj najlepšo orhidejo, kar jih je kedaj videl. Naenkrat se je pričelo na listju cveta nekaj gibati. Nabiralec je vrgel čudno gibajočo se stvar proč in skočil na stran. Kar je obdržal v roki, sploh ni bila orhideja, ampak ena najbolj strupenih kač. Najbolj čudovita lastnost orhideje je ta, da zna natančno prevzeti obliko drugih rastlin ter živali. To spreminjanje cveta ni ničesar drugega nego naravna samoobramba. Vsaka džungla po Mehiki, Panami, Ekvadorju, Braziliji, Orinoku in Madagaskarju je že zahtevala smrtne žrtve iz vrst strastnih nabiralcev orhidej. Iskalci tega tolikanj redkega cveta imenujejo z največjim spoštovanjem imena pionirjev, onih mož, ki so se odrekli po cela leta civilizaciji, gledali neprestanim nevarnostim v oči, da bi odkrili nove, še nepoznane vrste orhidej. Iskanje orhidej je vedno združeno z naravnimi nevarnostmi kakor: sovražni domačini, mrzlica, divje zveri, strupene žuželke ter kače. Orhideje rastejo in cvetijo največkrat na vrhu visokih dreves. Kolikokrat nastane za iskalca vprašanje: Ali naj spleza na drevo v pragozdu, kjer je sigurno gnezdišče kač? Ako se ne more polastiti cveta s pomočjo lasa, mora drevo podreti z orhidejami in kačami vred, kakor je to storila kraljica iz Sabe. Anglež Hamlin je iskal orhideje po otoku Madagaskarju. Zadel je pri tem poslu na posebno težkočo. V pokrajini Moyambassa na omenjenem otoku je vztrajal ondotni kralj na tem, da se mora zvezati Anglež, če hoče ostati tamkaj, s kraljevo rodbino. Hamlin je prevzel čast poglavarja in se je podvrgel obredu, ki je predpisan za sklep krvnega sorodstva s kraljem. Kralj je poslal na lov za orhidejami svojega svaka, zapretil pa je Angležu, ako se bo svaku kaj pripetilo, bo nosil on odgovornost. Istočasno je opozoril kralj krvnega brata na jaguarje, ki prežijo po džunglah in so na Madagaskarju posebno krvoločni. Svarilo ni bilo zastonj. Jaguar je mežikal s kraljevim svakom ter si ga je privoščil s kožo in z lasmi vred. Kralj je zvedel o smrtni nesreči. Zapovedal je, da se mora radi nje pokoriti Hamlin. Dal mu je na izbiro: Hoče li, da ga namažejo z oljem in sežgejo na grmadi, ali pa mora prevzeti celo družino od zveri povžitega svaka? Anglež se je odločil za prevzem družine. Fostermann, nemški nabiralec orhidej, je odkril nad 40 vrst. Nekega večera se je nahajal v goščavi v Siamu v Indiji. Pred zatonom solnca je še gledal skozi daljnogled in je izsledil krasno orhidejo visoko na drevesu. Bal se je, da bi ne mogel dognati drugo jutro pravega debla. Razdelil je celo družbo na dva dela. Eden od spremljevalcev se je podal naprej, da bi poiskal taborišče, Fostermann je ostal pri drevesu. Naenkrat mu je udaril na uho pretresljiv krik. On in njegovi ljudje so brzeli na pomoč. Odkrili so sled tigra in ničesar drugega. Tovariš je zginil. Drugo jutro so prodrli globokeje v pragozd. Tamkaj so našli preostanke tovariša, katerega je bil zagrabil tiger, raztrgal ter požrl. Smrtni žrtvi je poskrbel Fostermann za vedni spomin na ta način, da je imenoval nesrečni cvet »tigrovo orhidejo«. Ni čudno, če so orhideje med tigri in divjimi glavarji v ceni tako visoko. A tudi tedaj, ako je kedo katero odkril in jo spravil srečno do pristanišča, je prepeljava cveta iz pragozda po morju brezplodna. Od 27.000 iz Južne Amerike na ladje naloženih orhidej sta prestali prevoz v Evropo samo dve. Od pošiljke v Nemčijo, ki je obsegala 1000 redkih vrst s Filipinskega in Bonin otočja so vse ovenele. Vzemimo slučaj, da prestoji katera prevoz po morju in pride v evropski cvetličnjak, ne cvete pod umetno ustvarjenimi pogoji.« Med takim ter sličnim razlaganjem, pojasnjevanjem in pripovedovanjem smo se porivali že dva dni naprej skozi pragozd ob reki, ne da bi bili srečali kako večjo žival na zemlji, ali odkrili kako sled o človeku. In vendar so nam razlagali domačini v naselbini Café in zadnji iskalci dijamantov ob reki Rio das Garcas, da se nahajajo ne predaleč v tej skrivnostni samoti ljudje. Tretji dan našega pohoda skozi pragozdne tajne se je razlegalo po zraku neko čudno, oddaljeno, svečano in enakomerno votlo pritrkovanje, ki se je večkrat pričelo in zopet poleglo tekom dopoldneva. Jezdili in stopali smo eden za drugim, ko smo šlišali prvič ta ropot. Naši gonjači so obstali z obrazi, spačenimi od groze, ter jeli nepremično in molče prisluškovati, kot da bi se bili spremenili v bronaste kipe. »Kaj je to?« sem vprašal. »Leseni bobni«, je odgovoril g. Davis Graham, »o katerih smo čitali že v Los Angeles v opisu doživljajev Mehikanca med pritlikavimi indijanskimi plemeni, ki so edini človeški prebivalci južnoameriškega pragozda. Divji Indijanci zasledujejo neprestano našo pot in najbrž prežijo na priložnost, da bi nas pomorili ter spekli na ražnju.« »Kako pa nas morejo zasledovati?« sem vprašal in uprl oči v mrko, votlo daljavo. Gospod Davis je skomignil z rameni: »Indijanci pač znajo. Imajo že svoj način. Zasledujejo nas. Z bobni se pogovarjajo drug z drugim. Čakajo na priliko, da planejo po nas.« Od vseh strani je bilo slišati 6 ali 7 bobnov. Včasih so brneli jako hitro, včasih zopet počasi. Tu in tam sta se jasno razločevala vprašanje in odgovor. Daleč na vzhodu se je nenadno oglašal boben z drobnim, vedno naraščajočim visokim drdranjem, nakar je donelo v presledkih votlo grmenje od severa. Neprestano ropotanje je razburjalo nepopisno živce, donelo je kakor stalno preteča grožnja. Sicer se ni nič premaknilo v molčečem gozdu. Okoli je bila sama narava, je kraljeval mir in blag pokoj, a nekje daleč onstran temnega rastlinskega zastora je vedno donelo po bobnih oznanjeno svarilo, da gremo — smrtni nevarnosti nasproti. Bobni so brneli in drdrali ves ta dan. Naši obrazi so kazali jasno učinek grožnje. To noč smo se utaborili ob reki, kakor smo mogli in smo se pripravili na napad. Nič se ni zgodilo in ob svitu smo nadaljevali pot, med tem ko se je polegalo bobnanje. Okoli treh popoldne smo stopili nenadoma iz gozdne teme na povsem razsvitljeno jaso. Bila je posuta z nizkimi in okroglimi kočurami — indijanska bivališča. Bajtice so bile iz bambusovih palic ter pokrite s širokim listjem. Videti je bilo sledove pogorišč, a nikjer nobene domače živali, kaj še le človeka! Baš ta popolna izpraznitev človeške naselbine na sredini pragozda ni obetala nič kaj dobrega. Umaknili smo se nazaj v zaščito gozda ter ugibali: Kaj bi in kaj bo? Zavedali smo se vsi, da imajo gozdna indijanska plemena zastrupljene puščice, s katerimi streljajo sigurno. Človek in žival, koga taka ostrina samo oprasne do krvi, sta zapisana gotovi smrti! Indijanci so jo potegnili pred nami, nam pripravili zasedo in v tej nas bodo napadli in postrelili. Davis Graham je bil edini brezpogojnega mnenja: »Korajža velja!« »Od vode ne smemo, da bi obšli naselbino v loku po pragozdu. Če se bomo skrivali kot zajci pod zaščito debel, bodo znali nas od bogznaj kod opazujoči pritlikavci, da se jih bojimo in nam bodo neprestano za petami. Utaborimo se v njihovem selu. Mogoče še divjaki nikdar niso videli belokožca in niso čuli strela. Najbrž so se poskrili oni iz strahu preti nami in nas imajo za kaka nadnaravna bitja. Junaku pripade svet in to je edina rešitev iz pasti pred nami!« Po teh edino pametnih besedah je stopil g. Davis prvi na plan in korakal, ne meneč se za morebitno smrtno nevarnost, naravnost proti naselbini. Njegov korajžni vzgled smo posnel drugi, sledili so nam celo vsi gonjači. Zbrali smo se na sredini sela, kjer je bilo največ praznega prostora in gladko razteptana ilovnata tla. Razvrstili smo se v kolikor mogoče razmahnjenem krogu, da bi bili od vseli strani zavarovani pred presenečenji. Oboroženi smo bili seve s puškami ter samokresi, iz katerih smo oddali dve salvi v zrak, da sta zavalovili daleč daleč po pragozdni tišini. Na sredini kroga smo zanetili plameneč ogenj ter pričeli ob skrbnem zastraševanju s krepčanjem naših vsled neznane nevarnosti ozebelih teles. Cele ure smo že počivali, ne da bi bili čuli ali opazili kake znake povratka Indijancev in njih nenadnega napada. Celo noč smo kurili stražni ogenj ter pretrgoma dremali v stalni pripravljenosti, da se branimo za slučaj napada. Niti drugo jutro, ko smo se odpravljali naprej, nam ni prekrižal poti kak Indijanec, o katerih smo znali, da morajo biti kje v bližini, iz katere nas opazujejo. Naša karavana se pomaknila ob reki naprej, ni srečala celi prihodnji dan žive duše, niti nas ni plašilo neprijetno bobnanje. Noč smo prebili povsem mirno. Drugi dan popoldne se je odprla pred nami ob obeh straneh reke jasa. Ob obeh bregovih vode smo zagledali hišice Indijancev, čisto skrite v krasotah gozda. Neustrašeno smo jo rezali naprej in opazovali, kako so bežale majhne človeške postave proč od reke proti obem naselbinam in vpile iz polnih grl: »Vai — Vai!« Nobeden si ni mogel raztolmačiti krika, ki je gotovo značil začudenje nad prihodom neznancev Gospod Davis je krstil kričače za Vai-Vai-Indijance. Ob reki smo videli indijansko prometno sredstvo: iz enega debla za 20 ljudi izdolben čoln. Obe naselbini ob desnem in levem bregu reke sta odmevali Vai-vai klicev. Preplašeni Indijanci niso kazali nikakega sovražnega razpoloženja napram nam. Utaborili smo se ob reki, nočili mirno. Drugo jutro smo se skušali približati pritlikavim ljudem, katerim smo ponujali majhna ogledala, nožiče, razne neznatne predmete iz medi itd. Dolgo je trpelo, predno se je upal prvi, da je pobral čudežno ogledalce in zbežal z njim med ostale, ki so vpili svoj: Vai-vai! S tem je bil led prebit. Divjaki so se upali eden za drugim po darila, tekli z njimi v koče in se zopet prikazali z večjo zaupljivostjo. Tri dni in noči smo prebili med Vai-Vai-Indijanci, s katerimi se sicer nismo mogli porazgovoriti, a s kazanjem smo zvedeli od njih marsikaj in radevolje so nam razkazali svoje kočure, orožje in čolne. Prej sem že omenil indijanski čoln, v katerem se giblje Vai-Vai-Indijanec z občudovanja vredno spretnostjo in zna premagati vse težkoče in nevarnosti reke. Skrivališča za čolne, ki so njihovo edino prometno sredstvo, so tako skrita, da jih oko Evropejca pri vsej pazljivosti ne more opaziti. Reka in pragozd dajeta Indijancu vsakdanjo hrano. Moko za kruh pridelujejo ženske iz korenin manioka rastline. V vsaki okrogli bajti prebiva več družin. — Družinski poglavar ima v koči svoj častni sedež. Vsa hišna dela opravlja ženski spol; moški se pečajo z lovom in z bojevanjem. Oboroženi so z lokom, puščico, sulico in z leseno cevjo za izpihavanje zastrupljenih puščic. S tem priprostim orožjem streljajo zverjad, ptiče, ribe, ogromne želve in sovražnike iz zasede. Puščice pomočijo v smrtonosni strup, kateremu pravijo »mata colado«. Od zastrupljene puščice zadeta žrtev se zgrudi mrtva na tla in je vsaka pomoč izključena. Najbolj priljubljena divjačina krog naselbin po pragozdu je tapir (neke vrste divje svinje), ki tehta do 250 kg in ima okusno meso. Ribe strelja Vai-Vai Indijanec s puščico iz čolna. Razširjena riba po pragozdnih rekah je »pirucu«. Dolga je 2 m in tehta do 100 kg. Posušeni jezik te ribe rabijo za pilo, luskine pa za oglajenje lokov, puščic in držajev sulic. Kakor vsa indijanska plemena, je tudi to babjeverno. Časti po božje mesec, veruje v hudobne duhove, kojih škodljivost odvrača s ponočnim nastavljanjem jedi in pijače. Bobnanje in ples sta pri teh divjakih vsakdanja zabava. Nikakor nismo mogli iz njih iztisniti, če so udani ljudožrstvu ali ne. Na naša kazanja ter namigavanja, če bomo srečali še kake njihove sosede, so nam z vsemi mogočimi znamenji dopovedati, da so prihodnje naselbine že izven gozda in so njih prebivalci lovci. Upajo se na vse drugo zverjad nego sta nedolžni tapir in riba. Četrto jutro smo se poslovili po še enkratnem obdarovanju od dobrih in miroljubnih Vai-Vai Indijancev ter nadaljevali pot ob reki, ki nas bo pripeljala po zatrdilu divjakov kmalu na plan in med bolj brihtna človeška plemena. Pragozda je bilo res kmalu konec. Pri izstopu iz gozdnega svetišča smo si bili vsi v svesti, da nas je visoka goščava krila ter skrivala pred marsikatero nevarnostjo ter vremenskimi neprilikami, katerih preži na potnika vse polno po brazilijanski stepi. Ves čas našega romanja smo imeli najlepše vreme. Neznosne vročine niti prav občutili nismo pod oboki gostega listja ter ob bistro žuboreči reki. Sedaj izven sence smo znali, kaj so solnčni žarki in oblaki moskitov, ki so se nam priključili kot spremljevalci skozi cele dneve in noči. Naša reka vodnica se je vedno bolj širila po pritokih in nam govorila, da bo predala kmalu svoje obilno vodovje drugemu, še večjemu pritoku veletoka Amaconas. Ob izlivu Rio das Garcas smo naleteli na obširne indijanske naselbine. Ljudje niso zbežali pred nami. Očividno so imeli večkrat posla z belokožci. Njihovega jezika ni razumel nikdo iz našega spremstva. Njih obnašanje ter znamenja so bila miroljubna. Po razdelitvi malenkostnih darov smo se povspeli do polnega zaupanja Indijancev, ki so bili srednje rasti ter kulturni v pomenu brazilijanske stepe. Z znamenji so nam dali razumeti, da je šlo skozi njih naselbine mnogo belokožcev. Vsi so šli naprej — naprej za zlatom, a le eden se je vrnil k Indijancem med rekama Rio des Mortes in Rio Culischu. Slučajno smo zadeli na indijansko pleme, kateremu je bila vsaj znana govorica o belokožčevi skrivnosti o neizkoriščenih zlatih poljih. Ta se razprostirajo še daleč naprej od velikanskega pragozda, katerega je naša karavana srečno prekoračila. Od teh Indijancev bo treba kreniti proti polnoči, tam, kjer pošilja reka Rio Ksingu četrtič svoje vode v globočine ter jih žene potem v velikem kolobarju na desno. Ob vijugi je treba ostaviti reko ter potovati naravnost na desno. Za stepami pridejo hribi in za temi polja s suhim zlatom kar po vrhu zemlje! Vsekakor smo bili na pravi poti. Pred nami je bil sicer neraziskan svet, a pripovedovanja o suhem zlatu niso bila prazen plod ljudske domišljije, ampak tiči v njih debelo zrno bogate istine. Natančnejših, pojasnil nam dobri Indijanci niso mogli dati. Jim ni bilo za toli zaželjeno zlato in prišli so le tako daleč, kakor daleč segajo njihova lovišča, v katera so se odpravljali koj po našem prihodu vsi odrasli moški. Pred deževno dobo so se hoteli založiti s svežim mesom ter ga nasušiti za mesece dežja, ko tudi prerijski Indijanec obilno spi ter je in čuva svoje zdravje pred skrajno nezdravo mokroto. Dopovedovali so nam s kazanjem, da bodo lovili zverjad s pomočjo ognja in so že vse tozadevne priprave v polnem teku. Vodja ekspedicije g. Davis Graham je že videl indijanski lov z ognjem in nam je zatrjeval, da je prav zanimiv. Indijanci niso imeli prav nič proti ogledu njihovega načina jesenskega največjega lova, s katerim se založijo za več mesecev z obilnimi zalogami na solncu posušenega mesa. Sklenili smo, spremljati Indijance na njihovem lovu. Naslednjega dne smo marširali k Velikemu jezeru. Tu je že čakalo kakih 200 Indijancev s precejšnjim številom psov. Na licu mesta so nam razložili svoj veliki lovski načrt, katerega so nameravali izvesti z ognjem. 50 tekačev je bilo določenih, da podtaknejo ogenj na večih mestih v polkrogu, ki se je razprostiral v obsegu 60 km. Na levi in desni strani polkroga tečeta reki kot obramba proti razširjenju požara na vse strani. Indijanci so se pripravljali na ta lov že pred meseci. V ta namen so požgali ob Velikem jezeru vso travo. Zrasla je že nova in sveža. Na pasu, ki ga je tvorila sveže zelena trava, so se razvrstili lokostrelci, nekoliko bolj zadaj so zavzeli prostor metalci kopij. Najprej smo zapazili v daljavi posamezne male oblačke dima. Čez nekaj ur so švigali plameni in ogenj je bilo opaziti na celi polkrožni črti. Še ena ura in celo obzorje je bila ena sama črna, kadeča se in z bliski plamenov osvitljena stena. Ogromne množine dima in pare so se dvigale proti nebu, kjer so se strnjevale v debele, rumene oblake, ki so naposled povsem zakrili solnce. Tu pa tam je že pribežala iz šume plaha srna ali ponosen jelen. Po zraku je švisnilo nekaj strelic, smrt je pričela svojo košnjo. Na bregu jezera sem poiskal visoko drevo in se udobno namestil na njem. Z daljnogledom sem zasledoval prav dobro potek požara. Le kakih 20 do 30 km nas je ločilo od njega. Približeval se je z neugnano naglico. Že sem čul pretresljive glasove begajočih živali, vmes so so razlegali vreščeči bojni klici Indijancev, če je hotela zverjad uiti skozi gosti oklep prežeče smrti. Med tem se je zbralo v zraku na tisoče roparskih ptic, od malih skobcev in sokolov do orlov in največjih jastrebov mrharjev. Divje so vreščale ter čakale na manjšo divjačino. Zdaj pa zdaj se je spustilo iz zračne višine krilato telo liki puščica in v naslednjem trenutku se je že dvignilo s plenom v kljunu in med kremplji. Videl sem brkastega sera. Odnesel je v zračne višine dolgo kačo. Silovito se je oklepala jeklenega prijema, a ni ji uspelo, da bi se bila osvobodila. 50 indijanskih tekačev, ki so zanetili požar, je tekalo ob bregovih obeh rek ter preprečilo vsak obupen poskus bega v svobodo. Zdajci je zajel plamen obsežen palmov gozd. V drevesnih kronah so viseli šopi posušenih listov. Komaj se je dotaknil ogenj prvega drevesa, že je bil v nekaj sekundah ves gozd v plamenih. Visoko so se poganjali ognjeni zublji. Divje prasketanje, pomešano z neštetimi in raznolikimi glasovi obupane divjačine, mi je udarilo na uho. Zdaj je planila iz velikega gozda čreda jelenov. V naslednjem trenutku je pisknilo po zraku na desetine kopij, vmes truma strelic in v hipu so bile prve vrste jelenov na tleh. Ostali so se kakor na povelje razpršili na vse strani. Toda od povsod jih je čakala smrt v obliki kopij ter puščic. Nekaj jih je pridrvelo do reke, kjer so se zgrudili onemogli. Iz plamenov se je izmotal velik jaguar, katerega je preganjala ter podila tolpa psov. Z vso urnostjo je planil na najbližjega Indijanca in ga podrl na tla. Še nekaj dolgih skokov, še par prijemov krog debla in že se je skril za debelo vejo pod menoj. Ozrl se je kvišku, spogledala sva se. Srečanje s človeškimi očmi ga je toliko preplašilo, da je zgubil ravnotežje in omahnil na tla. Bilo je prvič, da sem videl jaguarjeve oči prevzete od presenečenja in strahu. Pomeril sem iz samokresa, krogla mu je prebila glavo in po par obupnih skokih se je zvil v klopko in obležal mrtev. Iz gozda so se pričele valiti skupine drugih živali. Najprej sta prisopihala dva rdečkasta volka. Sprejela ju je množica kopij in strelic. Z lisicami in šakali so opravili na pol že kar psi. Medvede mravljinčarje, katerih ne morejo za nič uporabiti, so pustili, da so se pognali v vodo, jo preplavali in se rešili na drugo obrežje. A zdaj se požene iz gozda ogromna kača. Dober meter visoko se je dvigalo njeno telo. V silnih skokih se je sikajoč poganjala proti vodi. Poslane strelice so jo zgrešile, dosegla je vodo in odplavala. Med opisano morijo je zajela zemljo noč. Tu in tam še smukne iz gozda, ki ni več gozd nego pogorišče, kaka žival v smrt. Toda kmalu poneha vse – – – Preko sto komadov najizdatnejše divjačine in nešteto manjših komadov je vrgel ta lov. Za naše pojme je pogon po opisanem načinu nekaj strašnega. Indijanci bi brez njega ne mogli živeti. Nekaj mesecev trajajoča deževna doba spremeni celo pokrajino v močvirje. Kakor že omenjeno, je ta čas za Indijanca čas brezdelja in bogznaj, kako bi ga pretolkel, če ne bi prirejal na jesen takih lovov. Indijanski lov je bil nam opomin, da bode treba vzeti pot pod noge ter urno naprej, sicer bo začelo liti iz neba, predno smo na cilju. <center> — — — </center> Opustili smo misel, da bi se mudili dalje časa med Indijanci in prisostovali njihovim lovskim praznikom. Podali smo se naprej v koraku, pusteč reko Rio Kuluene ob desni. Noči, v katerih smo razpostavljali straže, so potekle mirno. Konji in mule so imele dovolj paše. Koruzni zdrob smo lahko hranili za pozneje. Brez posebnih doživljajev smo se približali po dnevih reki Rio Ksingu koje struga je bila na mestih tako globoka, da je segala voda konjem preko hrbta. Prtljago smo morali raztovoriti in na naših plečih prenesti na drugo obrežje. Rio Ksingu je bila po napovedi največja reka, katero bi naj srečali na poti proti zlatim zakladom. Zopet so minuli dnevi. Solnce je vzšlo ter zatonilo, dan je zamenjal noč in še vedno nismo bili pri prvem vodopadu, katerih je videl belokožec na poti v zlato poljano štiri in je pustil ustno poročilo o njih Indijancem. Lepega dne smo le čuli bobnenje ter šumenje padajočih vodnih mas. Reka Rio Ksingu se je upala precej globoko v enem skoku preko skalovja. Bili smo na kraju, kjer pošilja velika reka svoje vode prvič v globine. Polni upanja smo romali naprej. Na večer istega dne nam je udarjalo pod šotor na uho hromenje drugega vodopada, katerega smo dosegli drugi dan in po preteku nekaj ur še tretjega. Čisto sigurno smo bili na pravi poti. Minuli so dnevi. Po dnevu zopet samo solnce in v noči nemi mesec. Konečno nas je vzdramil iz enoličnosti votel odmev četrtega ter zadnjega vodopada. Cilj našega potovanja ni mogel biti več daleč. Približali smo se gričem, odkoder smo lahko pregledali pokrajino daleč naprej. Videli smo, kako se vijuga reka Rio Ksingu južno-vzhodno, mesto da bi nadaljevala pot proti severu. Kakor daleč je seglo oko samo stepa in liki ribje oko čisto nebo. Naslednje jutro smo zapustili reko ter se podali v levo smer. Prekoračili smo več manjših vod in smo trčili ponovno na gričevje pred nami. Pri pogledu na verigo nizkih holmcev nas je oplazovala zla slutnja, če nismo mogoče zgrešili smer. Ti-le hribčeki pred nami niso mogli biti pogorje, katerega je označil pri Indijancih umrli belokožec kot edino pravo smer. Že tukaj smo naleteli povsod na zlate sledi. Zemlja po teh neraziskanih stepah hrani pod seboj neizmerna zlata bogastva. Zagledali smo pred seboj reko, koje tok ni zaznamovan na nobenem zemljevidu. Počasi vali svoje vode in v njeni strugi smo našli precej zlatih zrn. Pet dni smo se vlekli ob tej reki, šesti dan smo jo prekoračili ter potovali naravnost naprej. Pred nami je zrasla veriga razsekanega hribovja. Po stepi so silili proti pogorju potoki. Vsekakor smo imeli jedva en dan do cilja. Preiskal sem tla, po katerih se je pomikala naša karavana. Povsod najbolj očiti znaki, da bomo zadeli vsak čas na tako dolgo iskano obljubljeno — zlato deželo! V počasnem koraku smo se porivali do cilja, ki se nam ni mogel več skriti in je bilo izključeno, da bi ga zgrešili. Pretrpeli smo veliko na dolgem — dolgem potovanju, bili na koncu romanja brez posebnih žrtev in v zavesti, da se je posrečilo le nam, kar se drugim ni, ker se niso lotili odkritja suhega zlata po načrtu in s pomočjo dobro preskrbljene ekspedicije. <center> — — — </center> Še predno se je pomaknila naša karavana navkreber, odkoder smo hoteli uživati razgled po zlatih poljanah, smo srečali na stepi človeški okostnjak ... Na belih kosteh ni bilo nikakega znaka, da bi bila žrtev ubita, ustreljena ali raztrgana od jaguarja. Mogoče je zadela reveža prav na cilju bogznaj kako mučnega tavanja smrt vsled kačjega pika. Nismo se na videz veliko zmenili za svarilno najdbo človeških kosti, vendar v naših srcih je zakljuval sum: Kaj, če ne bo dolina zlata poleg zakladov — smrt tudi za nas! Pomikali smo se molče naprej in prikorecali na vrh. Pod nami nas je vabila kotanjasta dolina. Njena dolžina je znašala dobrih 30 km, širina gotovo nad 20 km. Njeno dno je bilo peščeno. Skozi pesek so si otirali pot z gorovja trije potoki. Kotanja je bila obdana krog in krog od hribov ter gričev. Zrli smo s hriba v zlato jamo, zaprto od vseh strani, polno peska, ki je obetal suho zlato. Nočili smo še na grebenu. Drugo jutro na vse zgodaj je zavila naša odprema navzdol z razvito zastavo Združenih ameriških držav na dolgem drogu. V debeli steklenici smo nesli s seboj na pergamentu beleženo obvestilo vsem zanamcem, da smo tega in tega dne v imenu naše družbe proglasili zlato kotanjo za njeno posest. Zbrali smo se na sredi doline, razkopali globoko pesek, položili vanj steklenico s pisanim posestnim dokazilom, zagrebli jamo in zapičili na vrh zastavo. Na suhem pesku krog prapora smo se utaborili. Iz središča smo hoteli natančno ugotoviti dolžino ter širino zlatih žil, jih zarisati v karto našega celotnega pohoda in odnesti s kopami ter zrnjem zlata družbi, da prične prihodnje leto z vsemi modernimi napravami odvoz zlata. Sigurni smo bili, da nam bo zabliščalo prvo zlato iz precej globokih strug treh potokov, po katerih je v suši le neznatno curljala voda. Celo dovolj vode za izpiranje zlato vsebujočega peska je bilo kar pri rokah. Kedo je že kedaj zadel na bolj ugodno ležečo zlato jamo nego mi! Motike v roke in proti potokom, ki so vabili ter mikali s curljajočo vodo. Vodstvo sem prevzel jaz v zavesti, da se ne bom več klatil po svetu kot revež. Dva potoka na levi, eden na desni strani od zastave in tabora. Krog in krog sam pesek, katerega so tekom tisočletij nanosili s hribov in odložili potoki. Ubrali smo pot proti najbolj široki desni strugi. Nismo še bili ob bregu vode, že smo obstali brez povelja in vsakemu so zagomazeli mravljinci groze po hrbtu ... Na obeh straneh potoka zgoraj na pesku nismo zagledali kep suhega zlata — ampak od vročine obeljene človeške okostnjake! Križ-kraž ob potoku so ležale zarjavele motike, krampi, rešeta za čiščenje peska ... Struga je kazala na večih mestih, da je bila s kamenjem zajezena. V jezih so nabirali vodo za izpiranje peska. Brez vsake besede smo romali od okostja do okostja. Pri vsakem kupu kosti manjša ali večja zrna iz — najčistejšega zlata ... Z zlatom v žepih so pomrle nesrečne žrtve in bogznaj kake in kako strašne smrti ... Voda je curljala po potoku, zlato se je bližalo ter vabilo, bele človeške kosti so nam žugale ... Krenili smo proti levima potokoma, ki sta silila ter rinila skozi pesek v precejšnjih vijugah in do katerih je bilo dobrih 8 km. Tudi tukaj sam pesek, globoki dve strugi, razmetano razno orodje in lobanje, razmetane kosti in zlata srna kot dokaz, da se nahajamo v jami zlata in — smrti ... Dovolj smo videli koj prvi dan po slovesni in po zakonu pravomočni osvojitvi še neizrabljene zlate doline. V taboru smo ugibali vse mogoče, kaj je obelilo prednamce do belih kosti? Od vseh številnih okostnjakov sta prodrla v javnost le dva glasa, oznanjajoč zaklad, a ne smrti do belih kosti! Sklenili smo, da bomo predvsem zbrali vsa okostja, jih zagrebli na vrhu v zemljo, da ne bodo strašila še dalje na prostem med zlatom. Nabrali smo ob treh potokih 26 lobanj in kolikor mogoče tudi ostale kosti. Strašna najdba je pričala, da gre v tem slučaju za celo ekspedicijo, katero je iznenadila grozna nesreča. Napravili smo okrogel grob, položili vanj kosti ter ga zasuli s kamenjem na visoko. Med dva kamna na vrhu smo položili steklenico s pergamentom, kedaj smo našli okostja in kedo jim je privoščil počitek pod zemljo v skupnem grobu. Iz doline proti vrhom je bilo najti okostja manjših ter večjih konj. Od smrti presenečeni iskalci suhega zlata so imeli s seboj tudi konje. Tretji dan po našem prihodu smo se lotili natančnejšega ogleda zlate jame. Zbrali smo nekaj kilogramov zlatih zrn na mestih, kjer so pomrli naši predniki. Površna razkopavanja ob potokih in po pesku so pokazala, da je tukaj skritega ter s peskom pomešanega za milijone ter milijone najčistejšega zlata v zrnih ter prahu. Vsak bi lahko tukaj obogatel z zbiranjem od daleč se blesketajočih zlatih zrn, kaj še le s kopanjem in z izpiranjem, ker je po celem zlatem najdišču dovolj vode na razpolago in to celo v najhujši suši! Nosači ter gonjači so si trpali zlato v žepe po dragi volji, nikdo od nas jim ni branil, saj smo se kretali po sredini nepreglednega zaklada. Neomajeno dakazano dejstvo je bilo, da skrivnostna kotanja res zasluži naziv »zlata jama«. Prehodili smo dolino po čez in na dolgo. Povsod vidni znaki, da je pod in med peskom zlato. Več nego dober teden smo raziskovali po gorovju izvirke treh potokov in kamenje. Tudi tukaj kremenec, kakor si ga ne moreš želeti boljšega, da ti da v razbeljeni peči najboljše zlato. Čiste zlate žile so se morale skrivati globokeje po notrajnosti gorovja in te bo že odkrila poznejša in smotrena izraba s stroji ter številnimi delavskimi močmi. Obrise doline, tok potokov, zaseke v hribovje, mesto, kjer smo zadeli na to in ono, smo natančno ter v več izvodih zarisali na v debele steklenice shranjenem papirju. Iz narodne povesti o bajni zlati jami je nastala prevesela resnica, katere ne bo iztrgal človeštvu več nikdo! Hribi krog in krog peščene doline so bili porastli z grmovjem in bolj pritlikavim drevjem. Obtesali smo drevesna debla, jih zabili v zemljo z natančno označbo pod številko na zemljevidu, kaj da smo našli in kaj da domnevamo pod njimi. Tekom treh tednov res pridnega ter vestnega dela smo bili tako daleč, da smo lahko rekli: Naša sijajno rešena naloga se bliža koncu. Po naših načrtih mora vsakdo najti zlato jamo in njene zaklade. Hoteli smo še samo zbrati največja zlata zrna, se temeljito odpočiti ob senčnatih izvirkih potokov in nastopiti povrat. Najdba zlata nas je tolikanj prevzela, da smo govorili cele dneve in sanjali cele noči o zlatem teletu. Na tolikanj svareče in nam grozeče človeške okostnjake smo povsem pozabili. Niti eden ni več omenil smrtnih žrtev, kojih okostja so trohnela v skupnem grobu na vrhu. Tako smo bili zatopljeni v mamilo čistega zlata, da ni nobeden prav znal, v katerem mesecu smo in kaj bo z našo vrnitvijo, če nas zaloti tukaj izbruh deževne dobe. Zlato nas je oslepilo, da se nas je držal samo še smisel za bogastvo, vse drugo nam ni bilo mar. Šele črni oblaki na nebu, katere je pritiral nad nas naenkrat nastali vihar, so nas opomnili, da bi znal pričeti ples z opasnim deževjem. Iz zlate lahkomiselnosti nas je iztreznilo nebo. Sedaj smo šele pomislili, da smo v oktobru in narava ne pozna šale. Računali smo s par predhodnimi nevihtami pred glavnimi nalivi. Zateči smo se hoteli z vso naglico v kako bližnjo indijansko naselbino in počakati tamkaj, da se nebo izlije in zemlja posuši za silo. Delali smo žalibog prepozne račune brez nebesnega krčmarja. Kakor lega po brazilijanskih ravnah noč brez mraka na zemljo, tako je tudi z nastopom strašne deževne dobe. Vihar je prignal od bogsigavedi kod najtežje oblake, raztegnili so se nad nami in pričelo je vlivati kakor ob vesoljnem potopu ... Zlato jamo smo odkrili, imeli smo o njej najbolj natančne načrte, težke kilograme najčistejšega zlata po žepih ih pripravljene za prenos, a zašli smo po lastni neprevidnosti v past silnega deževja, ki biča te kraje z majhnimi presledki do konca februarja. Ob pojavu deževja nam je ležalo na dlani, kedo je potegnil z naših 26 prednikov meso do belih kosti. Po celi zlati jami raztresene človeške kosti so nas svarile dovolj, da je zlata jama tudi jama — smrti, a pohlep po odkrivanju vedno novih zlatih zakladov je bil močnejši nego smisel za življenje! <center> — — — </center> Vlivalo je, vihar je tulil, vode so naraščale. Nekje na severu je moralo že prej pričeti deževje, ker je bila v smeri proti nam v par urah vsaka graba in vsak potok poln do razliva. V našo zlato kotanjo so bobnele vode, blatno jezero se je dvigalo in le drog z zastavo je kazal, s kako naglico narašča voda, koje višina bo pričela padati najbrž po preteku štirih mesecev. Prav na vrh hribovja smo morali bežati s šotorom, katerega niti postaviti nismo mogli radi z viharjem združenega neurja. S konji ter mulami smo stali po grebenu med grmovjem in drevjem brez vsake strehe. Dež nas je že bil davno premočil do kože, mrzel veter nam je potresal ude, repo smo kosali vsled mraza in niti govoriti nismo mogli. Izključeno je bilo, da bi zanetili ogenj, dokler se vsaj nekoliko ne poleže pričetek najžalostnejše dobe po Braziliji. Nemo smo zrli s hriba naraščanje, razlivanje in neznansko šumenje ter valovanje vod, ki so se bratile med seboj v razlivanju ter pretvarjale obširno stepo v eno morje ... Strahovito deževje z mrzlimi vetrovi je zaigralo smrtno muziko našim 26 prednikom, ali je ne bodo tudi nam? Dosedaj smo imeli vsak dan sveže meso od divjačine, s katero so nas zalagali naši spremljevalci — vestmani. Nastop deževne dobe je napodil vse na prostem živeče živali pod zaščito ter streho pragozda. Naše zaloge na konzervah, suhorju, kavi, čaju, sladkorju, čokoladi itd. so bile malodane nedotaknjene, nikakor pa ne preračunane na mesece. Paša za naše živali je bila nekaj metrov pod vodo, koruznega, oba je bilo za par dni in potem ... Če smo hoteli ohraniti vsaj par konj za ježo in nekaj mul za prenos tovora, smo morali pretežno število poklati, sicer bo počepalo vse do zadnjega komada na pomanjkanju prehrane. Poiskali smo toliko zavetra za skalovjem, da smo si vsaj lahko potegnili nad glavami platneno streho in zakurili več ognjev. Premočeno dračje ter druga suhljad sta samo tlela, povzročala goste oblake dima, ki so nas dušili s kašljanjem in nam zalivali oči s potoki solz. Komaj nekaj ur smo stali z obema nogama v deževni dobi in že smo bili do skrajnosti nevoljni, da obupani. Na kak umik preko visoko poplavljene stepe ni bilo niti misliti. Kakor daleč so nesle oči v krogu, povsod, valovanje umazanih vodnih mas. Če bi tudi nehali nalivi, zasijalo solnce, in bi se pričele vode razgubljati, bi bila tla toliko razmočena, da bi nam bil vsaj za dober teden onemogočen povrat iz zlate jame. Prvo noč si niti obleke nismo mogli posušiti. Spal menda ni nikdo. Zjutraj smo trepetali od mokrote ter mraza kljub temu, da so romale steklenice žganja iz rok v roke. Nevarnost nas je vse pobratila. Nobene razlike nismo poznali ne glede pijače in ne jedače. Vsak je znal, koliko in kaj imamo in kaj nas čaka. če ne bomo štedili z živili. Koj drugi dan smo ubili dva konja nosača. Pekli smo konjsko meso, ga zavživali s slastjo, bilo je sveže. Kmalu se je pokazalo, da so domačini veliko manj odporni napram mokroti in slabemu vremenu, nego n. pr. jaz in tovariši iz Severne Amerike. Tretji dan je trosila mrzlica domačine v tako hudih napadih, da jih niti kinin ni zaustavil. Ljudje so hujšali na prostem ter hladnem v mokrih odejah, kakor bi strgal z njih meso. Deževalo je še neprestano, vodovje je naraščalo in grebeni hribov so tvorili suh obroč krog jezera zlate jame. Iz smrtno obupnega položaja nas bi zamogel oteti samo še kak čudež, sicer bomo proti koncu deževne dobe vsi do golih kosti izprani okostnjaki! Nosači ter gonjači so nam pravili, da se zarije v deževnem času Brazilijanec med listje pod streho, kjer dremlje ter spi in vstaja le toliko, da je, pije in opravi najnujnejše posle po stanovanjskem prostoru ter pri živini. Po deževju na prostem se ne giblje nikdo in sicer radi malarije, griže in drugih bolezni, ki takrat rajajo nad mokrotnimi pokrajinami. Na skalnatem otočju nad zlato jamo smo bili brez suhega listja, ob konjskem mesu, grižljajih razne druge hrane in le ob skrbno preštetih požirkih kave, čaja in alkoholnih pijač. Močno deževalo je samo prvi teden, potem pršelo, zopet vlivalo ter mrzel veter je bril. Ko je dosegla enkrat voda pod nami svoj najvišji stalež, je ostalo njeno stanje nespremenjeno kljub pršenju ter nalivom s presledki. Kako čisto nekaj drugega, da naravnost rajskega je zima severnih krajev v primeri z deževnimi meseci v zlati Braziliji. Bivanje na prostem, na mokrotnem, krog in krog umazana voda, nezadostna hrana, mrzlica in driska skozi mesece, ti le našteti glodalci človeškega zdravja bi morali uničiti goljate, kaj še le te bolj slabotne ter občutljive člane naše ekspedicije! Konje in mule smo poklali do zadnjega komada. Saj samo z blatno vodo jih nismo mogli prehraniti. Ljudje so umirali eden za drugim. Trupla od slabosti in vsled raznih bolezni umrlih smo nosili nekaj časa daleč proč od nas in jih prepuščali tamkaj valovom, da so jih nesli bogznaj kam naprej. Pozneje smo jih kotali kar v jezero pod nami in bodo njih okostnjaki zanamcem v strašno svarilo: Zlata jama je tudi jama smrti! Najboljšemu pisatelju bi bilo nemogoče, da bi v kratkih beležkah in z oslabljeno roko popisal vse, kar je prestalo šest članov naše številne ekspedicije, ki smo se prebili po nepopisnih mukah, grozotah in boleznih skozi kužno deževno dobo na skalnatih grebenih nad zlato jamo. Koncem februarja se je stalno razjasnilo nebo. Prikazalo se je pekoče solnce. Poplave so pričele odtekati, vode so padale od dne do dne, stepa je pokazala svoje na debelo oblateno lice. Tudi jezero iz zlate jame je zginilo ter pustilo na dnu mrliče, katere smo mu morali zaupati na višku deževne dobe. Od povsod so se prikazovale roparske ptice, saj so imele dovolj hrane, kakor po vesoljnem potopu. Jate orjaških mrharjev so tudi za te pokrajine dobrota, ker opravljajo številne pogrebe z obiranjem do belih kosti. Proti sredini marca se je blatna skorja toliko utrdila, da smo se smeli podati na pot, ako nismo hoteli umreti vsled solnca, ko smo komaj in komaj ušli objemu smrti po deževju. Kaj nam je ostalo pri slovesu od smrtne zlate jame po odkritju toliko milijonskih zakladov? Vsak par debelejših zlatih zrn v razcapani obleki, steklenice z načrti, orožje ter nekaj streliva; vse drugo je ostalo na grebenu v svarilo: Čuvaj se zlate kotanje v deževnem času! Naša ekspedicija je bila pripravljena, dobro opremljena, a mnogo — mnogo premalo previdna pri pogledu na suho zlato. Kaj ti pomaga bleščeči mamon, ko pa ni za poti zob, piti ga ne moreš in tudi za zdravilo ni! Poslovili smo se od jame okostnjakov s trdnim sklepom: Ne vidiš nas več, četudi bi bila do vrha polna zlata! <center> — — — </center> Šestorica preostalih je zavila navzdol s hribov proti severu, da pridemo čim prej do človeških naselbin, kjer bi se odpočili ter vsaj nekoliko popravili za konečni povrat, če nam je bil usojen. Najbolj pičlo odmerjene prehrane je bilo za par dni, sicer smo pa računali s sigurnostjo na sveže meso kake divjačine. Po poti, po kateri smo prišli, nikakor nismo smeli nazaj. Predolga bi bila in prehodu skozi mokrotni obsežni pragozd bi ne bili kos brez konj in raznih drugih potovalnih pripomočkov. Počasi liki pijanci smo jo otepali le vedno proti severu. Po parmesečnem potopu se je narava naglo opomogla. Sploh je Brazilija pokrajina vseh raznih nemogočnosti po drugod. Naenkrat po deževju opustošena, je ozelenela v par dneh. Sveža trava po stepah je vidno silila kvišku, grmovje je cvetelo, pritlikava drevesa so se kar pripogibala pod bogatim zelenjem. Divjačina se je spustila po ravni, ptice so vabile iz zraka, bolezen se je skrila in zdravje je zasijalo ter se je razcvetelo. Žalibog so ves ta naenkrat nastali raj omadeževali oblaki moskitov in po tleh se je razlezla iz podzemeljskih lukenj in brlogov vsa mogoča strupena in nestrupena golazen. Imeli smo dovolj svežega mesa, hitreje smo hodili in zadeli po karti na reko Peranatinga. Ob tej reki, ob toku navzdol proti severu, kjer dobi ime Rio Tres Barras, pozneje celo Rio Manoel in se steka v enega najmogočnejših pritokov veletoka Amaconas, v Rio Tapajos. Baš kar našteto vodovje drvi kmalu po deževni dobi skozi paradiž rodovitnosti, lepote in bogastva na divjačini ter perjadi. Preko imenovanih rek zamoreš le v čolnu. Gorje ti, če bi se drznil prebresti te le vode na konju ali celo s preplavanjem. Po njih se podi na milijarde ribic piraja. Dosežejo kvečjemu dolžino 30—40 cm. Na vsako živo stvar, ki se pojavi v vodi, se zaženejo v tisočerih krdelih in jo oglodajo vkljub vsemu odporu kar hitro. Še zverinska gospoda teh krajev: jaguar, puma, nadalje jeleni, bivoli itd. ne stopajo v vodo s prvima nogama, pijejo vodo z brega ter v skrbno pazljivih presledkih. Ob Rio Manoel smo srečali gosta indijanska plemena. Prijateljstva sklepati s temi neznanci ni kazalo. Nismo imeli več seboj daril, s katerimi bi bili navezali z divjaki stike in si naklonili njih dobro voljo ter prijaznost. Ogibali smo se človeških naselbin, saj je bilo povsod dovolj gošče. Ravno ob Rio Manoel nam je uspelo, da smo se polastili na skrivoma ter na tatinski način dveh čolnov. V vsakem je bilo več prostora nego za tri in oba sta bila po indijanskem načinu izkurjena iz enega orjaškega debla, z zaostrenim kljunom spredaj in s prav pripravnimi vesli. Liki strela smo švignili po toku navzdol in pristali šele ob izlivu reke Rio Manoel v Rio Topajos. Ob izlivu je bilo videti, da bo nas peljala vodna pot skozi pragozd na levo ter desno. Lov na užitno divjačino po pragozdu je skoro izključen, preskrbeti smo se morali z mesom, predno smo se drznili v tajnost bogznaj kako dolge džungle. Čolna smo skrili, a kljub temu smo pustili v bližini po dva moža straže. Iz bambusovih kolcev smo si zgradili kolibo in jo pokrili s širokim palmovim listjem. Začeli smo s pogonom na tapirje, jelene in bivole. Puška je pela svojo brezsrčno pesem in vsak dan smo bili zadovoljni s plenom. Jemali smo le najboljše kose, jih razrezali na tanko in na dolgo in jih sušili po indijanskem načinu na solncu. Žalibog nismo imeli soli in baš to pomanjkanje smo v novem raju občutili najbolj v živo. Iz kož smo si zvezali spalne mreže. Kmalu smo bili v koči zavarovani v noči proti kačam. Pri lovu nas ni motila živa duša. Ostali smo na enem mestu tri tedne, saj se nam ni mudilo nikamor. Opomogli smo si, si okrepili zdravje, nobenega ni več skominalo po suhem zlatu. Z dovoljno zalogo posušenega mesa smo se upali po Rio Tapajos skozi pragozd, ki sega z malimi presledki do izliva v Amaconas. Vožnja je bila lahka, ker nas je gnal naprej močan tok. Ob obeh bregovih reke gozd z najbolj bujnim in bogatim rastlinstvom, cvetjem, opicami ter papagaji v vrhovih. Nad nami po obojestranski straži gozda omiljeno solnce ... Pozabili smo, da je bila naša šestorica le pičli preostanek obsežne ekspedicije, ki je odkrila zlato jamo, a zapustila strašne sledove smrti, ki je čuvarica zlatih zakladov! Dolgo — dolgo nas je nosil tok reke, predno smo začeli srečavati ob levem in desnem bregu naselbine belokožcev. Pri belem človeku smo si oskrbeli za zlata zrna sol, kruh, kavo, čaj, alkohol in zasilne obleke. Indijanskih čolnov nismo marali zamenjati z barkami in jadrnicami, katerih je polno po reki Tapajos, nekaj sto kilometrov pred njenim izlivom. Belokožec je ob reki izsekal gozd in ga zamenjal s kavinimi plantažami, ki se razprostirajo tamkaj v nedoglednost. Čolna smo prodali še le v mestu Santorem, kjer smo stopili na parnik. Peljali smo se po veletoku Amaconas, ki je malo morje do pravega morja. Ob morski obali smo počakali na veliko atlantsko potniško ladjo, na kateri smo dokončali naš raziskovalni pohod v domači luki San Pedro koncem septembra 1926. Bili smo z doma skoro eno leto, ki pa je pomenilo za nas pri življenju ostale celo dobo strašnih spominov. V Los Angeles so nas sprejeli, kakor pač Amerikanci znajo: po božje. Nobeden rimski cesar ni obhajal po cestah večnega Rima tako slavnostnega vhoda, kakor nas šest, ki smo se klatili skoro eno leto po neraziskanih, divjih ter z zlatom posutih divjinah. Vsak nam je hotel stisniti roko, se nas vsaj dotakniti, če smo res ljudje in ne bogovi — odkritelji neizrabljenih zlatih jam. Družbi smo predložili načrte o zlatih najdbah. Škoda in še enkrat škoda, da smo morali pustiti nad vse zanimive filmske posnetke z naših potovanj med skalovjem nad kotanjo zlata in smrti. Odkrili in prinesli jih bodo oni, katere je nakanila družba poslati v aeroplanih, da rešijo še to leto naše milijone vredne filme ter druge zbirke. Tedne smo počivali med kulturnimi ljudmi. Vsega smo imeli na razpolago, kar bi poželeli. Po vsestranskem odpočitku smo pričeli s predavanji. Bila so obiskana od blizu ter daleč kakor nobena največja romarska cerkev. Družba nam je dovolila radevolje počitnice do konca leta. V mesecih krvavo zasluženega brezdelja sem si izbral v Los Angelesu tovarišico skozi življenje. Ne čudite se, a priznati moram, da sem se jaz posuroveli mož divjin zaljubil do ušes. Lep zaslužek v dolarjih sta mi vrgli obe ekspediciji. Pri pogledu na premoženje sem si mislil: Joža, kaj boš sam v življenju s tolikim denarjem, ki mora imeti tek, ker je bil zaslužen z dnevnim tveganjem življenja. Zaročil sem se, kakor je to v Ameriki navada. Poročiti sem se hotel, si osnovati lastno gnezdo in družino, ki bo lahko mirno uživala sad očetovega trpljenja. Zaročenki sem zaupal, da moram po pogodbi še enkrat na iskanje zakopanih ter skritih zakladov. Cilj tretje ekspedicije je primeroma blizu in brez vsakih predvidenih nevarnosti. Zaslužek pri tretji ter zadnji ekspediciji bode povzdignil moje dosedanje precejšnje premoženje toliko, da se bom lahko celo odmerjeno mi življenje posvetil družini brez izvrševanja inženerskega poklica. Prihodnje leto, koj po vrnitvi s tretjega potovanja, ki bo mogoče trajalo samo par tednov, bo poroka, ženitovanjsko potovanje in uživanje krščanske ljubezni v družini, kateri ne bo treba skrbeti, kaj bo jutri. Moja ljuba je bila zadovoljna s predloženim načrtom, saj si ji je obetalo blagostanje, kakor malokateri v hudih povojnih časih. =='''III. del.'''== Marca leta 1927 bi nas naj popeljala družbena jahta »George Washington« proti skrivališčem ter najdiščem novih zlatih zakladov na Cocos-otočju. Par mesecev pred odhodom smo se morali poučiti, kaj da hočemo odkriti in kako ozadje ima zagonetno bogastvo. Družba je zbrala ter nam predložila vso znano gradivo, ki se je le količkaj nanašalo na zadevo z zlatim zakladom na Cocos otokih. V naslednjem hočem tudi jaz podati kratek pregled vsega, kar je potrebno za boljše razumevanje naše tretje ekspedicije, ki bi naj tvorila zaključek mojih raziskovalnih potovanj in bi naj kronala moj vstop v srečo družinskega življenja. <center> — — — </center> Blizu sto let je minulo, odkar je šel v zgubo zaklad južnoameriške države Peru. Mnogo ekspedicij je bilo odposlanih, da bi izsledile to premoženje, a uspeh je izostal. Leta 1831 je izbruhnila v Peru vstaja, ki je po južnoameriških republikah bolj vsakdanja prikazen. Vojaški upravitelj peruanskega glavnega mesta Lima, katerega so stiskali revolucionarji, je pustil naložiti ogromni državni zaklad brezmejne vrednosti v noči ter megli na ladjo »Mary Dier«. Kapitan ladje Thompson je prejel od upravitelja zapečaten ovoj, katerega je smel odpreti šele daleč na odprtem morju. Zavitek je vseboval natančna navodila glede cilja ladje in varnostnih odredb, katere bi naj ukrenil kapitan v zaščito zaklada. Kapitan Thompson je bil hraber morski medved in eden najbolj zanesljivih mož v službi peruanske republike. Svojo nesebičnost je že bil dokazal v najbolj nevarnih položajih. V tem slučaju je bila skušnjava prevelika. Kepe zlata so se nahajale v njegovi neomejeni oblasti. Vlada, ki mu je bila izročila v varstvo zaklad, se je nahajala v obupnem boju za obstoj. Vsaka ura bi jo bila lahko strmoglavila ter uvedla dolgovezne nemire, kojih izid je bil negotov. Thompson se je odločil po dolgem oklevanju, da bo postopal v tem slučaju na svojo lastno pest. Dal je povelje, naj zajadra ladja v smeri proti Cocos-otočju (v Tihem Oceanu, ne daleč od severno-zapadne obale Južne Amerike). V majhnem zalivu omenjenih otokov se je usidrala jadrnica. Državni zaklad so prenesli na kopno in ga zakopali med razvaline starodavnega svetišča. Na nadaljni vožnji je obstreljevala Tompsonovo ladjo »Mary Dier« francoska križarka »Espeigle« in jo je tudi potopila. Kapitan Thompson je ušel smrti v zadnjem trenutku. Francozi niso izročili ujetnika peruanskim oblastem, hoteli so izrabiti zase ugodno priliko in se polastiti zaklada. Francoska bojna ladja s Thompsonom na krovu je pristala pri Cocos-otokih. Kapitan bi naj pokazal kraj, kjer je tičal zakopani zaklad. Thompson je že bil v obupnem položaju. Na nepojasnjen način se mu je posrečilo, da je prekanil stražo. Ušel je s tremi mornarji od posadke francoske križanke v majhnem čolnu. Obljubil je, da bo delil zlato z begunci. Da bi pa lahko dvignili težke in z zlatom napolnjene zaboje, za ta posel je bila potrebna cela ekspedicija. Kapitan Thompson in tovariši so se zatekli po dolgotrajnem tavanju na Angleško. Nekaj let so se morali skrivati, ker so bili ožigosani kot dezerterji od peruanske in francoske oblasti. Še le po preteku 23 let se je upal Thompson na Cocos-otoke v spremstvu z nekim Kastingom, ki je bil v posesti trijambornika. Usoda je hotela, da se je potopila ladja v Atlantskem Oceanu z vsem, kar je bilo na njej. Minula so desetletja. Vse osebe, ki so se bile udeležile vožnje kapitana Thompsona na »Mary Dier«, so že bile pomrle. Nobeden človek ni več znal za kraj, na katerem je bil zakopan zaklad države Peru. Životarilo je o zadevi edino ustno izročilo. Mornarji vseh narodnosti so si med seboj pripovedovali o ogromnem bogastvu, ki počiva pod zemljo na Cocos-otokih. Leta 1894 so zašli slučajno nekateri dokumenti iz posesti kapitana Thompsona, nanašajoč se na bajni zaklad, v roke poveljnika Cursona Hove. Odpremil je ekspedicijo na omenjene otoke, a se je vrnila brez uspeha. Vse ostale ekspedicije, ki so še sledile, so bile zastonj. Že po vojni se je odpeljal na Cocos-otoke angleški športnik Campbell. Pogledal je v papirje kapitana Thompsona na jahti »Aventress«. Kakor vsi njegovi predniki, tudi Campbell ni imel sreče. Čuden je doživljaj, katerega beleži Campbell nekaj mesecev za tem, ko se je bil vrnil po brezuspešnem iskanju. S potovanja na Cocos-otoke je prinesel seboj kovinast prstan in eno lopato. Ta dva predmeta je našel na otoku, ko je iskal zaklad. Najbrž sta prstan ter na pol od rje razjedena lopata z ladje »Mary Dier«, ki je bila pripeljala svoj čas peruansko zlato na otočje. Ko je pokazal Malcolm Campbell najdnino čarovnici, mu je ta takoj povedala, da sta z otoka v Oceanu in sta bila v rabi pred 100 leti ob priliki zakopavanja zaklada. Čarodejka Pollok je popisala natanko otok, čeravno se ji niti sanjalo ni, za katero zadevo gre. <center> — — — </center> Malcolma Campbella, svetovno znanega avtomobilnega dirkača, je spremljalo več let hrepenenje: odkriti zaklad na Cocos-otočju. Zagrebel se je v zemljevide ter potopisne knjige, da bi zadel na kraj, na katerem so zakopali Thompsonovi uporniki plen njihove nezvestobe napram domovini. Že pred 50 leti so zvedeli raziskovalci o popisu, kako ter približno kje bi se naj skrival zaklad. Admiral Palliser je oskrbel posebno ekspedicijo, ki se je ukvarjala z odkritjem. Ob tej priliki so dognali, da so bili poprej omenjeni podatki glede zakopanega zaklada čisto napačni. Pozneje so celo dokazali, da so morski roparji, da bi se zavarovali napram morebitnemu izdajstvu lastnih tovarišev, spremenili tok potoku, ki je tekel le nekaj korakov proč od mesta, prikrivajočega globoko shranjene dragocenosti. Anglež Campbell je bil vedno prepričan, da zaklad na Cocos-otočju ni plod človeške domišljije. Cenil ga je na okroglih 12 milijonov funtov šterlingov. On sam se je že mudil na otoku s spremljevalci. Neumorno so razkopavali zemljo štiri tedne. Veliko preglavic mu je delalo skalovje, katerega je rušil ter odstranjeval s pomočjo dinamita. Po trudapolnem ter brezuspešnem delu ga je napadla mrzlica. Moral se je vrniti brez zlata in draguljev. Po preteku nekaj mesecev je sklenil, da bo stikal ponovno za zakladom ob morski obali, katero je doslej le površno preril in pregledal. Odposlana je bila na otok ponovna ekspedicija, koje vodstvo je prevzel kanadski polkovnik Leckie. Campbell bi naj zamenjal častnika nekoliko pozneje. Baš tedaj, ko bi se naj izvršila zamena, se je vršila na Floridi ob morski obali avtomobilska dirka, v kateri je šlo za svetovno slavo ali takozvani rekord. Campbell se ni mogel odločiti, da bi se odrekel dirki na račun ekspedicije. Bil je uverjen, da Kanadcu ne bo uspela najdba in bo itak potrebna še ena raziskovalna odprema. Leckie in njegovi tovariši so se lotili dela z najnovejšimi tehničnimi pripomočki. Polkovnik se je pogajal več mesecev pred odhodom z vlado republike Costarica, koje last je Cocos-otočje. Slednjič se je vrhovna oblast omenjene ljudovlade vendarle odločila, da je odposlala s polkovnikom 9 vojakov, ki bi naj pazili na to, da dobi Costarica v slučaju najdbe zasiguran jej delež na dragocenostih in zlatu. Vsa oberstova prekopavanja zemlje ter preobračanja skal so bila zastonj. Po večmesečnem raziskovanju je moral priznati, da je kopal ter iskal zaman tam, kjer je vršil isto brezplodno delo leta 1897 admiral Palliser. <center> — — — </center> Tretje poročilo, nanašajoč se na južnoameriški zgodovinski zaklad, se glasi: Advokat Julij Torres iz južnoameriške republike Ecvador bi naj bil našel v indijanski vasi v gorovju Andov pravljični zaklad starih Inkov, ki so prebivali v dobi odkritja Južne Amerike po Špancih v današnji državi Peru. (O zgodovinskem ozadju zlatega zaklada starih Inkov nekoliko pozneje.) <center> — — — </center> Da bi bila naša ekspedicija natančno poučena, kaj je vse znanega o posebnostih ter znamenitostih, ki obdajajo samotne Cocos-otoke, je dodala zgorajnim beležkam še popis pošastnih prikazni, katere so opazovali v tamkajšnji bližini. Parnik »Castilian« je bil 12. decembra 1857 ob 6. uri zvečer sredi Atlantike ob zapadni afriški obali in blizu otoka Sv. Helene, zadnjega bivališča velikega Napoleona. Kapitan Harington v družbi častnikov Dawisa in Huitlerja je gledal na poveljniškem mostu otok, ko se je prikazala samo 20 metrov daleč sredi morja čudna pošast. Njen vrat je bil dolg vsaj 20 m in 100 m naokrog je bila voda namah temnorjava. Z daljnogledom so ugotovili mornarji, da izpreminjajo barvo vode pod morsko gladino vidni udi živali. Tako je bila torej velika. Plula je počasi proti obali. Merila je vsaj 300 do 400 čevljev, imela je temno-rjav hrbet in vrat ter rumenkastobel hrbet. Pozneje je dodal kapitan Harington 16. febr. 1858 angleškemu listu »Times« v posebnem pismu tole: »Kljub dvomom znanstvenikov sem prepričan neomajno, da bivajo v oceanski globini nepoznana strašila. Kot izkušen mornar ne bi nikoli zamenjal onega nestvora s kako drugo živaljo. Saj smo ga opazovali prav blizu in pomota je izključena na daljavo 20 metrov. Mislim, da so te živali jako redke in se prikažejo le malokedaj na površju.« Kapitan Drawer, poveljnik »Pauline«, je bil dne 8. julija 1875 blizu rtiča San Roc na brazilski obali, ko je zagledal tri velike kite. Najbolj čudno pa je bilo, da se je ovijalo krog enega kita velikansko strašilo v obliki kače z rjavim hrbtom, belim trebuhom, orjaško glavo, vrat in gornji život so merili vsaj 40 čevljev. Celih 15 minut je tiščala zver kita v velikanskih šapah in ga tresla kakor hruško, potem ga je potegnila pod vodo. Najbolj čudno pa je bilo ponovno srečanje teden pozneje, dne 13. julija. Tedaj je drvela pošast naravnost proti ladji z visoko dvignjenim, do 30 m dolgim gornjim životom. Zdelo se je, da hoče napasti ladjo. Moštvo je že pripravilo orožje. Toda pošast je zginila pod vodo, predno se je približala naši ladji. <center> — — — </center> O morskih pošastih navedeno^* se bo zdelo čitateljem bajka in plod bujne domišljije. L. 1933 so se pojavila po časopisju na celem svetu poročila o velikanski pošastni prikazni, ki se je prikazala nekaterim iz globin jezera Loch Ness na Angleškem. V očigled omenjenemu poročilu so vreli tisoči in tisoči iz Angleške in iz vseh delov sveta k lohneškemu jezeru, da bi čuli kaj več o strašnem zmaju, ali bi bili celo deležni njegovega srečanja. Očividci so trdili, da stopi včasih pošast na kopno in hodi okrog. Odkrili so odtise zmajevih šap in učenjak ter strokovnjak jih je premeril in fotografiral. En del učenega sveta je bil za to, da je mogoča taka prikazen; drugi je izključeval predpotopne živalske orjake v današnji dobi. Še ni prav potihnila zadeva z lohneškim strašilom, že se je zgodilo meseca februarja 1934 ob francoski obali nekaj, kar je prepričalo celi svet, da hrani morsko dno živalske prikazni, ki so bile doslej znanstvenemu svetu uganke in povsem nepoznane. Na obrežje Querquevilla pri Cherbourgu na Francoskem je morje naplavilo truplo 8 m dolge živali, ki je vzbudila velikansko začudenje in obnovila strastne razprave nedavnega časa o možnosti in nemožnosti predpotopnih pošasti. Profesor pariške naravoslovne fakultete Corbieere, ki je truplo preiskal, je sicer izjavil, da pripada žival bržkone zelo redkemu plemenu kitov, ki ga je pa vendar še dobiti v severnih predelih Atlantika, a tudi on ne zna pojasniti mnogih točk, ki že na zunaj ločijo to žival od kitov. Trup živali je modro-sive barve in pokrit s črnim, valovitim puhom, na straneh sta dve plavuti in ena na hrbtu, vrat je prilično 1 m dolg in razmeroma tanek, a na njem sedi precej majhna glava, ki je podobna kamelji glavi z ostrimi zobmi. Takšnega »kita« svet še ni videl, pač pa so prav očitne podobnosti med to živaljo in lohneško pošastjo, kakor so jo opisovali očividci in ki ji priznana znanost tudi ni hotela za nobeno ceno priznati obstoja in niti ne možnosti, da gre — čeprav ne za predpotopnega orjaka, pa vsaj za živalsko vrsto, ki je znanost doslej pač še ni utegnila upredeliti. Z najdbo čudne naplavine na querquevilleski obali pa je del srditega spora za lochneško pošast menda končnoveljavno rešen in sicer rešen v prilog ljudi, med njimi glasovitih učenjakov, ki so bili prepričani, da gre za neko novo, doslej neznano vrsto živali, ki so kolikor toliko v sorodu s pradavnimi orjaki. Obenem pa podaja ta najdba prvi stvarni dokaz za obstoj slovite »morske kače«, ki jo je šolska znanost toliko, časa zavračala v kraljestvo bajk. Bilo bi vendarle čudno, da bi bile pošasti, o katerih nam govore nešteta poročila očividcev iz vseh časov, samo plod lažnive domišljije. Saj so bili med očividci vendar tudi možje, ki niso imeli nobene koristi od tega, da bi se lagali, in ki so bili tudi dovolj hladnih možganov in bistrih oči, da bi ne postali kar tako žrtve utvar. Tudi o lochneški pošasti so trdili, da je samo plod domišljije kakšne stotine kratkovidnih in lahkovernih turistov, a ko jo je posnela, čeprav od daleč, tudi fotografska plošča, so morali njen obstoj vendarle priznati. Tedaj je zavladal izgovor, da gre pač za kakšno žival znane vrste, za kakšnega orjaškega mroža ali kaj podobnega. Skoraj je bilo videti, da se bo ta razlaga obdržala, čeprav večni neverni Tomaži tudi niso mogli navesti nobenega stvarnega dokaza za mroža in podobne razlage. Najdba pri Querquevillu je postavila celotno zadevo v drugačno luč. Neverni Tomaži morajo priznati, da obstojajo živali »iz kraljestva bajk«, in kakor marsikatera druga znanstvena stroka bo moralo tudi živaloznanstvo pristati na to, da je beseda »nemogoče« v znanosti in v naravi zelo dvomljive vrednosti. <small>_* Pripomba pisatelja iz dejstev najnovejšega časa.</small> <center> — — — </center> Istinitost peruanskega zaklada naj dokažejo naslednji zgodovinski podatki^*: Za raziskovanje zahodne obali Južne Amerike je bilo važno dejstvo, da je prekoračil španski pustolovec Balboa leta 1513 panamsko zemeljsko ožino v Srednji Ameriki in dosegel Tihi Ocean, Med potom je zvedel od prebivalcev o zelo bogati deželi ob morju južno od Paname. To je bila dežela Peru. Podal se je tja z ladjo, a se je moral vrniti. Potem so ga pa umorili. Preteklo je precej let, predno so izpeljali to trije možje, česar Balboa ni mogel. Ti trije so bili: Franc Pizarro, Diego do Almagro In duhovnik Ferdinand de Luque. A tudi tem se je posrečilo šele pri tretjem poskusu, da so osvojili to bogato in izborno organizirano državo. Peru je bila mogočna in zelo obljudena država, katero so ustanovili Indijanci iz rodu Inka (Inka = gospod, vladar). Začetek je zelo nejasen. Praoče Inkov je bil, kakor so trdili domačini, solnčni bog, ki je poslal po veri tamošnjih Indijancev na zemljo svojega sina ter svojo hčer, da bi jih učila obdelovati zemljo, graditi hiše in opravljati še razna druga potrebna dela. Vera v božansko pokolenje Inkov je bila ohranjena še ob prihodu Špancev. Člani rodu Inka so imeli na splošno mnogo večje pravice, kot drugi državljani. Bili pa so v manjšini. Najvišji bog Inkov je bil Pačakamah, ohranjevalec sveta. Za njim je prišel bog solnca. Temu je bilo posvečenih več velikih templjev. Eden največjih je bil na otoku jezera Titikaka. V tem templju so bili nakopičeni velikanski zakladi srebrnih in zlatih predmetov, ki so jih nanosili romarji tekom let. Ko so čuli Indijanci o bližanju zlataželjnih Špancev, so potopili vse zaklade v jezero. Podobno so storili prebivalci v dolini Orkos blizu mesta Kuzko. Vrgli so v jezero vse dragocenosti, med njimi tudi znano zlato verigo, katero je dal napraviti Vaina Kapah. Pozneje so večkrat poskušali Španci odpeljati iz jezera vodo, da bi našli te potopljene zaklade, a niso nikdar uspeli. In tako so največji zakladi Inkov še danes neodkriti. Manjših božanstev so poznali Inki mnogo. Verovali so, da je človek iz duše in telesa in da je duša neumrljiva. Po smrti začne človek drugo življenje. Dobri pridejo v nebesa, hudobni v pekel. Verovali so tudi v nekako splošno vstajenje. Svojim bogovom so darovali krotke domače živali: ovce, jagnjeta, domače zajce, ptiče, a tudi zelenjavo in blago. Niso pa odobravali človeških žrtev, ki so bile v navadi v Mehiki. Država je bila razdeljena v štiri pokrajine. Prestolica je bila Kuzko. Moško prebivalstvo vsakega kraja je bilo razdeljeno v desetnije z desetnikom na čelu. Pet desetnij je tvorilo višjo enoto, iz katerih so bili sestavljeni oddelki po 100, 500 in 1000 mož. Desetniki so morali svojim podrejenim pomagati v vsaki stiski. Bili pa so tudi javni tožniki (državni pravdniki) za prestopke in pregrehe, katere je zagrešil kdo iz njihove čete. Voditelj vsake čete, ki je zanemarjal svojo dolžnost, je bil hudo kaznovan. Zato so pazili vsi načelniki zelo strogo na dejanje in nehanje podrejenih. Dežela ni poznala lenuhov in potepuhov. Kazni so bile težke. Za najmanjši prestopek je bila določena smrtna kazen. Državni uradniki so zapisovali natanko vso novorojene in umrle osebe. V Peru je bila celo tajna policija, ki je imela nalogo, skrivaj opazovati izvrševanje zakonov v posameznih pokrajinah in o tem poročati. V zvezdoznanstvu rod Inkov ni bil kdo ve kako podkovan. Vedeli so pač, da se dovrši tek solnca v enem letu. Poznali so obe enakonočji, ki so ju obhajali zelo slovesno. Bali so se mrkov solnca in lune. V zdravilstvu so uporabljali puščanje krvi, čistilna sredstva in proti mrzlici kinin. Kar zadeva pesništvo, so poznali burke ter žaloigre, ki so jih uprizarjali na kraljevem dvoru, a tudi pesmi. Delali so posebne viseče mostove, ki so jih obnavljali v rednih presledkih. Glavno mesto Kuzko je bilo znamenito in lepo. Peruanci so ga imeli v veliki časti. V njem je bilo mnogo templjev in obilo velikih palač. Nekatere sobe v teh palačah so bile 15 m dolge in 7 m široke. V mestu so bile šole, v katerih so razlagali modroslovje, več gostiln za tujce, mnogo vrtov in utrdb. Največja utrdba je bila zgrajena iz velikanskih kamnov. Čudno je kako so mogli Indijanci, ki niso imeli železnega orodja, lomili velike skalo in jih prevažali po daljavah do Kuzka. Pred to utrdbo je bila velikanska skala, katero so imenovali »trudni kamen«. 20 tisoč Indijancev jo je privleklo na to mesto, da bi jo uporabili pri zgradbi trdnjave. Tam pa se je prekotalila na strmini in zmlela pod sabo 4000 ljudi, dokler ni obležala. Pokrajine in posamezniki so plačevali kralju davek. Zanimivo je, da Peruanci zlata, srebra in draguljev niso priznavali kot plačilno sredstvo. Z zlatom ni mogel nihče nič kupiti, ker ga je bilo preveč. Kadar je umrl kralj, so zazidali njegovo sobo, ne da bi kaj premaknili, kajti tak prostor je veljal za svetega. Lov je bil vobče prepovedan. Love je prirejal samo kralj v velikanskem obsegu ob določenih prilikah. Za gonjače je služilo 30.000 Indijancev. Peruanci so imeli pisavo na vozle. Imenovali so jo quipu. Na raznobarvnih sukanih nitih so delali različne vozle, ki so pomenjali razne predmete in dejanja. S to pisavo so lahko seštevali, odštevali in množili. Imeli so ljudi, ki so se bavili skozi celo življenje samo s sestavljanjem in razreševanjem vozlov. Pisava Inkov na vozle je še danes nerešena skrivnost. Taka je bila torej dežela, ki je pritegnila nase pozornost španskih pustolovcev. V začetku 16. stoletja je vladal v Peru kralj Vaina Kapah. Ta je dal izdelati za dan, ko bi dobil njegov sin ime, velikansko zlato verigo, ki je bila dolga 70 čevljev in debela kot zapestje odraslega moža. Radi tega je prejel sin ime Huaskar (= veriga). Tisto leto po tem dogodku je zbral kralj 40 tisoč vojakov, napadel kraljestvo Quito ter ga osvojil. Prvorojenko premaganega kralja je privedel domov in jo vzel za ženo. Leto pozneje mu je porodila sina Atahuallpa. Ta se je razvil v teku let v postavnega in pametnega mladeniča. Kralj bi mu bil rad zapustil vso državo, pa ni mogel, ker je bil prvorojenec Huaskar. Sklenil pa je proti običajem svojih prednikov, prepustiti Atahuallpi kraljevino Quito. Sporočil je ta svoj sklep sinu Huaskarju in ta se je vdal takoj. Vaina Kapah je dal na to zgraditi dve veliki cesti, ki sta peljali skozi vso deželo od severa proti jugu. Ko so gradili zadnjo, so prinesli kralju vest, da so se izkrcali na morskem obrežju tuji ljudje, kakoršnih še ni videl nihče. To je bil Balboa s svojimi ljudmi leta 1515. Od tega časa se ni podal Vaina Kapah na nobeden osvojevalen pohod več, temveč je samo skrbno in s tesnim srcem gledal na morsko obal. Spomnil se je bil stare prerokbe, ki je napovedovala prihod neznanih mož in ti bodo uničili peruansko državo in njene bogove. Bil je to podoben pojav kot v Mehiki. Domačini so bili radi te napovedi že vnaprej prepričani, da nič ne opravijo, in zato so bili manj odporni. To je zelo važno dejstvo za razumevanje podjarmljenja tako velikih in dobro urejenih držav, kot sta bili Mehika in Peru, s tako neznatnimi močmi. Kralj Vaina Kapah je umrl kmalu. Njegova sinova Huaskar in Atahuallpa sta vladala složno pet let. Potem se je domislil Huaskar, da je morda ravnal napačno, ko se je vdal očetovi prošnji in je prepustil bratu kraljestvo Quito, ki je pripadalo po vsej pravici njemu. Zahteval je od brata, naj prizna njegovo nadoblast, ker je ta tudi storil na hinavski način. Nato je povabil Huaskar Atahuallpa k sebi v glavno mesto. Atahuallpa je sprejel vabilo, a je dejal, da bo pripeljal s seboj veliko zastoptsvo iz vsake svojih pokrajin, da bo slavnost večja. Huaskar se temu ni protivil. Atahuallpa je dal ukaz vsem za orožje sposobnim moškim svoje države, naj se podajo z vsem svojim okrasjem in odlikovanji v Kuzko, da se tam poklonijo kralju Huaskarju. Skrivaj je zapovedal, naj vzamejo prikrito s seboj orožje. Odpravilo se je na pot 30.000 mož. Huaskarjevi poveljniki in uradniki so opazili, da je Atahuallpovih ljudi več, kot bi jih bilo treba. Sporočili so to kralju, ki je tudi zbral vojsko. V bitki, ki se je vršila kmalu nato, je bil Huaskar premagan ter ujet. Atahuallpa je pustil pomoriti vse kraljeve sorodnike. Mislil je, da je sedaj zagotovljen obstoj njegovi državi. To bi tudi bilo, da niso prišli Španci. Pohod nad Peru so pripravili Pizarro, de Almagro in de Luque. Zadnji je bil duhovnik in je kmalu umrl. Pizarro je bil doma iz kraja Truxillo na Španskem, kjer se je rodil okrog l. 1471. Vzgoje ni imel nobene. Pasel je doma svinje. Kmalu je ušel z doma ter se klatil po svetu. Leta 1510 je bil na otoku Haiti. Udeležil se je vseh večjih osvojevalnih pohodov v Srednjo ter Južno Ameriko. Izobražen ni bil, saj ni znal niti čitati in ne pisati. Pač pa je bil zelo izurjen bojevnik. Tudi de Almagro je bil nizkega rodu in prav tako neizobražen kot Pizarro. Obema pa je bilo lastno svojstvo takratnih ljudi, namreč krutost ter brezobzirnost. De Luque je bil le svetovalec, posredovalec in se je držal v ozadju. Prvi poskus je povsem ponesrečil. Leta 1526 so se podali ponovno na pot. Pizarro je odjadral iz Paname proti jugu z eno ladjo in 114 možmi. Uspeha ni bilo, ker je bil letni čas zelo deževen, in obala, kjer so se ustavili, močvirnata. Izkrcane Špance so napadli domačini in so jih mnogo pobili. Pizarro je odplul dalje. Kmalu za njim je prijadral na isto obrežje de Almagro, ki se je tudi moral bojevati. Ne dolgo za tem sta se sestala Pizzaro in de Almagro. De Almagro se je vrnil dvakrat v Panamo po nove čete. Med tem je silila večina Pizarrovih vojakov domov. Pizarro jih je odpustil. Ostala mu je prav neznatna četa. S to je prodrl do mesta Tumpiz, ki je že spadalo v državo Inkov. Tam je videl bogato z zlatom okrašen tempelj, velike palače, vrtove in neizmerne zaklade. Domačini so mislili, da so jih posetili bogovi. Pizarro se je vrnil nato v Panamo, kjer so sklenili, da gre na Špansko prosit cesarja Karla V., naj mu dovoli osvojitev države Peru. Pizarro se je res vrnil v domovino. Karl V. mu je dal naslov vrhovnega poglavarja peruanske države. Ob tej priliki je začel razdor med Pizarrom in de Almagrom, katerega Pizarro na cesarjevem dvoru niti omenil ni. Ko se je vrnil Pizarro v Panamo, se je odpravil proti Peru z dvema ladjama. Spremljali so ga štirje bratje. Vzel je seboj tudi mnogo konj. Leta 1531 so se izkrcali pod mestom Tumpiz. Od tam so poslali ladje domov in nadaljevali prodiranje po kopnem, kar je bilo zelo težavno. Osvojili so otok Puna, mesto Tumpiz in so tam blizu ustanovili naselbino San Miguel. Potem so šli dalje po pustem in neobljudenem svetu. Med potom jih je srečal sel ujetega kralja Huaskarja, ki ga je bil ta odposlal skrivaj s prošnjo, naj mu pomagajo Španci do pravice in prestola. Dva dni za tem je dospelo odposlanstvo kralja Atahuallpe, ki je imelo ukaz, pozdraviti belokožce kot sinove boga Virokoča, brata solnčnega božanstva. Poslanci so prinesli bogata darila: zlate posode, dragulje, živeža ter blaga za obleke. Prosili so Pizarra, naj neha s kaznovanjem prebivalcev Tumpiza, od katerih je bilo mnogo pomorjenih od belokožcev. Španci so nato odpotovali proti kraju Kazamarca, kjer bi naj srečali kralja Atahuallpa. Pizarro je poslal h kralju svojega brata Ferdinanda in še enega častnika, da pogledata, kako in kaj. Kralj ju je sprejel sijajno in je obljubil, da bo obiskal španski tabor. Vrnila sta se in poročala o velikem bogastvu, katerega sta videla. Pizarro je sklenil, da bo osvojil Peru na mah. Storil je nekaj podobnega kot Cortes v Mehiki. Ujeti je nameraval kralja Atahuallpo, da bi ga imel za talca. Ti naklepi niso bili nič manj drzni kakor Cortesovi. Hotel jih je izvršiti kar ob priliki prvega srečanja. Predno je prišel kralj s svojim spremstvom v tabor, je pripravil Pizarro vse potrebno za iznenadenje Indijancev. Jezdece, bilo jih je 60, je skril za zid, da jih Peruanci sploh niso videli. Pešce pa je razvrstil tako, da so lahko napadli domačine od vseh strani. Vse skupaj ni bilo ničesar drugega kot izvrstno pripravljen in skrajno predrzen roparski napad. Kralj Atahuallpa se je približal v zlati nosilnici. Obdajalo ga je 24.000 vojnikov. Ko je dospel, mu je takoj javil Pizarrov zastopnik, da se mora vdati cesarju Karlu V. in mu plačevati davek. Za tolmača je bil neki Felipillo, doma z otoka Pune. Slabo je poznal španščino in jezik Inkov. Vendar je razumel kralj, da tirjajo Španci Od njega nekaj velikega. Odgovoril je precej duhovito in odločno. Tedaj pa so Španci Indijance kar napadli in jim pričeli trgati z obleke zlate in srebrne okraske. Začel je boj. Takoj so pridrli za zidom skriti jezdeci, se zakadili v Indijance, posekali kar cele trume ter ujeli kralja. Vse to se je vršilo na velikem obzidanem prostoru. Indijanci so bili tako iznenadeni, da so pričeli divje bežati. Ker so imeli zasedene vse izhode Španci, so se zaleteli bežeči v obupu v zid, ga podrli ter ušli. Pizarro je dosegel svoj namen, kralj je bil ujet. Atahuallpa se je hotel odkupiti. Obljubil je Špancem toliko zlata, srebra in drugih dragocenosti, da bi napolnil veliko dvorano, v kateri je ležal vklenjen, do tja, kamor seže veliki mož z iztegnjeno roko. Pizzaro je bil zadovoljen. Kralj je poslal v vse pokrajine poslance, da bi nabrali zlato. Prinesli so velikanske množine zlata, vendar ni zadostovalo. Zato so šli po deželi Pizzarovi častniki, ki bi se naj prepričali na lastne oči, ali je sploh v deželi toliko zlata, da bi kralj lahko izpolnil svojo obljubo. Pizzarov brat Ferdinand je n. pr. poiskal velikansko svetišče boga Pačakamaha, kjer je bilo zlata na kupe. Tam so videli Indijanci železne uzde, ki so jih imeli konji v ustih in so mislili, da jim služi železo v hrano. Zato so prinesli konjem velike kose zlata in srebra, češ, da tekne bolje nego železo. Španci so jim rekli smeje, naj še prinesejo, ker so konji grozovito lačni. Drugi španski oddelek je jezdil na ogled za zlatom proti glavnemu mestu Kuzko. Med potom so zvedeli, kje je ujeti kralj Huaskar in so ga šli obiskat. Potožil jim je, kako grdo ravna z njim Atahuallpa in jih prosil pomoči. Španci so mu odgovorili, da mu ne morejo pomagati brez izrecnega povelja in so šli dalje v glavno mesto. Za Huaskarja je bil ta obisk usodepoln. Zvedel je zanj Atahuallpa in je dal ujetega kralja skrivaj umoriti. Huaskar je imel spravljene velike zaklade zlata in srebra. Pred svojo smrtjo jih je dal skriti. Pozneje so Španci njegovo spremstvo hudo mučili, da bi iztisnili, kje so skrita velika bogastva. Zaman! Tako je postal tudi Huaskarjey zaklad do danes nerazjasnjena skrivnost. Med tem je prispel na peruansko obrežje iz Paname de Almagro z veliko ladjo in številnimi vojaki ter se je pridružil Pizzaru. Na pobudo novodošlih, ki so pričakovali velikega plena, so postavili Atahuallpo pred sodišče in ga obdolžili, da zbira vojsko proti Špancem. Pred vsem je tlačil kralja v nesrečo tolmač Felipillo, ki je prevajal kraljeve odgovore nalašč napačno. Kralja so obsodili na smrt na grmadi. Ker se je dal pred smrtjo krstiti, so ga samo zadavili. Po smrti obeh sovražnih si bratov so bili Španci gospodarji vse dežele. Indijanci so bili kot čreda brez pastirja. Nastala je velika zmeda. Med Indijanci jih je bilo več, ki so se hoteli polastiti kraljevske krone. Pizzaro in de Almagro pa sta se napravila na pot proti glavnemu mestu. Imela sta z Indijanci več hudih bojev. Ko sta dospela v Kuzko, sta takoj začela pobirati zlato, kar ga je bilo dosegljivega. Naropala sta velikansko bogastvo. A tudi na španski strani se je pojavila huda zmešnjava. Zvedelo se je, da koraka proti Peru Alvarado, ki se je bil udeležil že Cortesovega pohoda v Mehiko. Cesar Karl V. mu je dal dovoljenje za osvojitev vseh pokrajin, ki so ležale izven Pizzarovega območja. Alvarado je imel s seboj mnogo vitezov in izborno opremljeno četo. Pizzara je zaskrbelo, kako bo. Poslal je proti Alvaradu Almagra s stotnijo vojakov. Ko sta se približala drug drugemu, sta bila nekaj časa neodločena, ali naj začneta boj, ali naj se pobotata, kar sta tudi storila. Alvarado se je obvezal, da bo skušal osvojiti pokrajine južno od Peru. Rad bi pa obiskal Pizzara in zato sta se podala oba v Kuzko. Med potjo sta imela krvave boje z Indijanci. Ko je zvedel Pizzaro, da se bliža Alvarado, mu je šel daleč naproti, da ne bi videl Alvarado sijaja in bogastva v Kuzko in se morda vendar le ne premislil glede odhoda. Srečanje je bilo zelo ljubeznivo. Alvarado se je odpravil po pozdravu po svoji poti. Med tem je dospel v Kuzko zakoniti dedič kraljevske krone Inkov. Imenoval se je Manko Inka. Zahteval je od Pizzara, naj mu pomaga na prestol. Pizzaro mu je to tudi obljubil, a je izvršitev obljube vedno zavlačeval, češ, da manjka še to, da se še ni izvršilo ono itd. Poleg tega so pričeli Španci sami razdeljevati posestva med seboj. Vse je kazalo, da starega kraljestva ne bodo več obnovili. Nasprotno! Pizzaro je dal mladega Inka zapreti v trdnjavo. Nato se je podal na morsko obalo, kjer je ustanovil ob izredno ugodnem pristanišču mesto Los Reyes (Sv. Trije kralji). To se je zgodilo leta 1534 na praznik Sv. Treh kraljev. Mesto se imenuje danes Lima. V Kuzko je pustil za mestnega poglavarja svojega brata Ferdinanda. Od Ferdinanda si je izprosil Manko Inka dovoljenje, da sme bivati v svoji palači v mestu. Naenkrat pa je zbral Manko Inka stare svetovalce ter poveljnike in jih pozval, naj prepodijo z orožjem Špance in obnovijo staro državno življenje. Na ta poziv se je zbralo v mestni okolici nad 200.000 Indijancev. Napadli so ponoči Špance, ki so zašli v hude škripce. Boj je trajal deset dni in obleganci so že obupali. Vrhu tega jih je mučila lakota. Nekega dne so divje napadli Indijanci, hoteč izsiliti odločitev. Nenadoma so se spustili v beg; zagledali so namreč v oblakih blestečo postavo na konju in z mečem v roki. Bil je sv. Jakob, zaščitnik Španije, katerega so poklicali obleganci v skrajni nevarnosti na pomoč. Indijanci so zatem napadli v noči, a so zopet zbežali. Prikazala se je namreč Mati božja z Detetom v naročju. Vojna je trajala še več tednov. Indijanci so pobili in razpršili vse oddelke, ki so hiteli obleganim na pomoč. Ko pa je prispel konečno s pohoda v neko oddaljeno pokrajino de Almagro s 470 možmi, so sklenili mir. Manko Inka se je umaknil v nedostopne skalne puščave in je živel tamkaj s svojimi sorodniki. Ko so se vršili ti zadnji boji s poslednjim vladarjem iz rodu Inka, je pa že zorel razpor med obema voditeljema španskih čet. Šlo je za delitev ozemlja. Ko je dal cesar Karl V. Pizarru dovoljenje za osvojitev peruanske države, mu je določil tudi mejo, namreč črto, ki bi šla nekaj več kakor 1000 km južno od Paname. Med zadnjimi boji z Indijanci je dospelo iz Španije Almagrovo imenovanje za mejnega grofa peruanskega z ozemljem, ki bi segalo od Pizarrove mejne črte kakih 1000 km proti jugu. Nesreča je hotela, da je ležalo mesto Kuzko blizu mejne črte. Imeti sta ga hotela oba. Začasno sta sicer sporno zadevo mirno uredila. Ko pa sta napodila iz dežele zadnjega Inka, je pozval Almagro Pizarrovega brata Ferdinanda, ki je bil glavar mesta Kuzko, naj mesto izprazni, ker spada v njegovo ozemlje. Ferdinand je odgovoril, da ne more brez svojega brata ukreniti ničesar. Vnela se je državljanska vojna. Almagro je ujel dva Pizarrova brata. Pizarro mu je ponudil premirje in mesto Kuzko v upravo, dokler ne razsodi o sporu cesar. Almagro je hotel boj. Ko pa je zvedel, da je zbral Pizarro v mestu Lima precej močno vojsko, se je začel pogajati. Ker se nasprotnika nista mogla zediniti, sta predložila spor patru de Bobadilla, ki je bil predstojnik usmiljenih bratov. Ta je razsodil, da mora Almagro izpustiti Pizarrova brata in odstopiti Kuzko zopet Pizarru. Miru kljub temu ni bilo. Moralo je govoriti orožje. Almagro se boja ni mogel več udeležiti, ker je že bil prestar. Gledal je z nekega griča potek bitke. Ko je videl, da zmaguje Pizarro, se je spustil v beg, a so ga ujeli nasprotniki. Ta boj se je vršil blizu Kuzka, v dolini, katero so imenovali Solnato polje, ker je bilo tam mnogo soli. Nato je zasedel Ferdinand Pizarro Kuzko brez boja. Sprva je hotel poslati ujetega Almagra k bratu v Limo in od tam na Špansko. Čul je pa, da ga nameravajo po poti šiloma osvoboditi in ga je obsodil na smrt. Almagro je milo prosil milosti ter odloga, Ferdinand ga ni uslišal. Samo to mu je ugodil, da so ga zadavili v zaporu in potem na glavnem trgu v Kuzko obglavili že mrtvo truplo leta 1538. Tudi Ferdinandu Pizarro se pozneje ni godilo dobro. Kmalu po Almagrovi smrti je obiskal svojega brata v Limi, kjer sta sklenila, da pojde Ferdinand na Špansko k cesarju poročat o dogodkih v Peru. Prijatelji so ga svarili pred to potjo. Kljub temu se je ukrcal na ladjo. Takoj ko je stopil na Španska tla, so ga vrgli v ječo in izpustili šele po 23 letih. Franc Pizarro je bival večinoma v novoustanovljenem mestu Lima ob morju. Bavil se je z ureditvijo osvojenih pokrajin. Vse mu je šlo po sreči. Tam je živel tudi Diego, sin na smrt obsojenega Almagra. Vedno je mislil na to, kako bi maščeval svojega očeta. Zbral je kakih 200 prijateljev, ki so govorili javno po mestu, da bodo obračunali za storjene krivice. Ko nekega dne Pizarro ni šel v cerkev, češ, da se ne počuti dobro, prejel je bil namreč tajno obvestilo, da ga nameravajo Almagrovi privrženci umoriti, so ga šli obiskat njegovi prijatelji ter uradniki. Zarotniki so videli živahno vrvenje v Pizarrovi hiši in so bili prepričani, da se pripravlja tamkaj nekaj zoper nje. Še isti dan so napadli hišo ter ubili Pizarra. Ko se je zgrudil težko ranjen, je začrtal z roko na tla križ, ga poljubil in izdihnil v starosti 75 let. Po Pizarrovi smrti je vladal nekaj časa v Peru mladi Almagro. Prišel pa je višji sodnik de Castro, ki je Almagra ujel in ga jo pustil obglaviti. Tako vidimo, da ni prinesla ta nesrečna pokrajina nikomur trajnega miru in zadovoljstva. Bogastvo samo še ne pomenja sreče. Španci so postopali v novi koloniji Peru kakor po drugod, namreč skrajno kruto. Tudi tu so razdelili vso zemljo med vojake in naseljence; domačini so ostali sužnji, katere sta trdo delo in izkoriščanje kmalu skoraj čisto iztrebila. <small>_* Zgodovinski podatki so posneti po Mohorjevi knjigi »Proti novim svetovom«.</small> <center> — — — </center> Iz kratke zgodovine peruanske države je razvidno, koliko zlatega bogastva je bilo svojčas tamkaj. Že res, da so veliko teh zakladov nenasitni Španci na ladjah odpeljali v Španijo. Mnogo dragocenosti pa je le ostalo doma. Iz starih ter novejših zlatih, srebrnih predmetov in dragih kamnov je nastal ponovni državni zaklad, katerega je zakopal kapitan Thompson na Cocos otokih. Takele podatke smo imeli o zlatu, ki že tako dolgo trdovratno kljubuje pod zemljo človeški radovednosti in pohlepu. Od osrednje-ameriške republike Costarica, kateri pripadajo Cocos otoki, je imela naša družba dovoljenje za dvig peruanskega zaklada pod pogoji, ki so bili ugodni za oba dela. Zelo razveseljivo za našo tretjo ekspedicijo je bilo dejstvo, da se je ponudil kot član avtomobilski dirkač Malcolm Campbell, katerega smo že omenjali, kako je imel dovolj brezuspešnega truda z na Cocos otokih skrito zlatnino. Campbell nam je razlagal, da bomo imeli pri iskanju težavno stališče radi neznosne vročine na otokih. Cocos otoki so glede podnebja povsem podobni Hudičevemu otoku ob obali južnoameriške Gujane, na katerem ima Francija svojo kazensko kolonijo. Radi prevelike vročine dela lahko človek le po par ur na dan. Govorijo, je trdil Campbell, da otočje ni neobljudeno. Skrivajo se baje na njem Indijanci kot čuvarji zaklada in je zažugana smrt onemu, ki bi zaklad našel in ga hotel naložiti na ladjo. On Campbell in njegovi tovariši niso zadeli na nobenega človeka na otokih in bodo pripovedovanja o skrivnostnih stražarjih le plod ljudske domišljije. Sploh nam je bil preiskušeni dirkač v marsičem dobrodošel s pametnimi nasveti z ozirom na preskrbo in opremo podjetja. Tokratna ekspedicija ni bila tako številna nego draga. Družbo je zastopal Edvard Roberts, pameten ter načitan gospod, dober poznavalec tropičnih krajev. Zdravnika nismo rabili. Malcolm Campbell se je priključil iz športne radovednosti, jaz kot strokovnjak za zemeljske plasti, starinoslovec Simon Parker in 25 krepkih, zanesljivih in neustrašenih delavcev, katerim so bile zasigurane prav dobre mezde. Slovo od zaročenke je bilo težavno, pa tolažila je naju zavest, da se bom najbrž kmalu vrnil in potem je ne bom več puščal same. V San Pedro smo se ukrcali na jahto »George Washington« začetkom marca leta 1927. Skoro 14 dni trajajoča vožnja po morju je potekla povsem mirno med običajnimi zabavami med tovariši na krovu in med opazovanjem morskih živalskih zanimivosti, katere sem že opisal ob priliki prve ekspedicije. Po izkrcanju nas in celotne naše precejšnje prtljage se je jahta vrnila z zagotovilom, da nas poseti po šestih tednih z najimenitnejšimi člani raziskovalne družbe. Saj takrat si bomo gotovo že na jasnem, kje da tiči zagonetni zaklad. <center> — — — </center> Izkrcanje v čolnih je šlo gladko. Cocos otočje ima nekako naravno luko, ki je zaščitena in tudi morje ni preplitvo. Moram še posebej omeniti, da je imel seboj dirkač Campbell psička. Žival je že bila z njim na otoku, tekla je kar pred nami po kopnem in se je ustavila na mestu, na katerem je taboril njen gospodar, ko je brezuspešno iskal zakopane zaklade. Pes nam je bil torej kažipot in tudi mi nismo mogli najti za postavitev šotora boljšega in bolj zavarovanega mesta, nego je bilo svojčas Campbellovo. Ob potoku, ki se spušča iz skalovja, je bil najprikladnejši prostor za nočevanje. Cocos otočje mi je povedalo na prvi pogled, da je ognjeniškega izvora z raznimi votlinami ter kotlinami ob morski obali. Na sredini ne baš razsežnega otoka se dviga precej visoko skalovje. Na teh skalah so razločno vidne sledi o nekdanji stavbi, ki je morala stati na vrhu. Ustno izročilo pravi, da bi naj bile današnje razvaline preostanki nekdanjega poganskega templja. Med temi starimi zidinami bi se naj nekje skrival peruanski zlati zaklad, s katerim se je zatekel semkaj kapitan Thompson. Zemlja na vsako stran otoka je bila od vseh mogočih iskalcev razkopana ter premetana križ kraž, bolj plitvo in na mestih presneto globoko. Nekdo je celo prestavil strugo potoka. Najbrž je domneval, da je zlato kje pod potokom, je odpeljal vodo in iskal po strugi. Omenjeno so bili le prvi vtisi, ker hodili nismo po izkrcanju po otoku, saj smo imeli dovolj opravka s postavljanjem nočišča, spravljanjem prtljage in z urejanjem raznih malenkosti za bolj udobno ter daljše bivanje. Vsi smo bili tolikanj zaposleni, da niti pekoče vročine nismo neznosno občutili, dasi nam jo je slikal Campbell vnaprej kot pravi pekel, v katerem trpijo pod istim podnebjem francoski kaznjenci na Hudičevem otoku. Noč je ovila mahoma otok, a je bilo prezgodaj za počitek. Zbrali smo se krog ognja in Campbell, ki je prepotoval malodane celi svet, nam je postregel z mičnimi pripovedkami o samotarskih Robinzonih, katerih je celo v današnjih časih več v daljši soseščini s Cocos otočjem. Iznad Velikega Oceana se namreč dviga vse polno manjših otokov, ki so kakor nalašč za samotarsko životarenje po razbitju ladje ali tudi iz prostovoljnih nagibov. Povesti o Robinzonih, dasi stare, so vedno nove ter dražijo človeško radovednost. G. Campbell nam je pripovedoval o Robinzonu našem sosedu nekako naslednje: »Majhen otok na južnem koncu Južne Amerike, Juan Fernandez, na katerem prebiva danes nekaj ribiških družin in katere obiskuje parnik vsakih 14 dni, spada med najbolj znane otoke. Prevladuje prepričanje, da je stopil na omenjeni otok Robinzon Cruzoe in živel na njem samotarsko življenje, ki je prepleteno z najbolj privlačnimi doživljaji, dokler se ni preselil na večji otok Mas-a-Tierra. Na baš omenjenem otoku se je naselil v novejšem času nov Robinzon. Samotar se piše Hugon Weber. Med svetovno vojno je bil vržen na otok, je živel tamkaj nekaj časa, pa se je pozneje zopet vrnil, da bi ostal do smrti na otoku. Seve so danes življenske prilike povsem drugačne, kakor so bile v časih prvega Robinzona. Mas-a-Tierra spada k južnoameriški državi Čile, ki ga je uporabljala nekaj let kot kazensko kolonijo. Hugon Weber se je podal v notrajnost otoka, kjer skuša živeti življenje, ki bi naj bilo prepleteno z doživljaji. Naselil se je na 250 m visokem ter od skal zavarovanem prostoru. Najprej je moral posekati drevje ter izkopati visoko travo s koreninami vred. Ta košček zemlje, katerega je iztrgal divjini, je pričel obdelovati. Novi Robinzon je živel nekaj časa pod šotorom. Sklenil pa je, da si postavi kočo, kar je zahtevalo mnogo truda in znoja. Najprej je izkopal stavbeni prostor in je postopal pri gradnji kolibe ravno tako, kakor je opazoval domačine. Zmešal je zemljo, slamo in posušeno travo z vodo. Iz te zmesi je postavil zide, ki so se utrdili na solncu, kakor bi bili iz kamenja. Na otoku je vse polno divjih koz. Koze so morali nekoč pripeljati ljudje na otok. Živali so se zelo pomnožile in s časom podivjale. Lov na podivjane koze ni lahkota, ker posedajo izredno tenak sluh. Na Mas-a-Tierra ni ne kač, ne želv, pač pa zelo mnogo divjih golobov in na tisoče najlepših, čisto malih ptičkov, katerim pravijo kolibri. Po skalah ob obali otoka so še vidne votline, po katerih je iskal zavetišča prvi Robinzon. Danes izrabljajo te izdolbine ribiči kot shrambe za mreže. Življenje otočanov je zelo miroljubno. Nobeden ne plačuje davkov in se ne pritožuje radi javnih bremen. Jadrnica iz Valparaiso donaša samotarjem razne potrebščine. Vse je srečno ter zadovoljno. Pripovedujejo celo, da je bilo udobno na tem otoku tudi tedaj, ko so bivali na njem kaznjenci. Nemec Hugon Weber ne čuti niti najmanjše potrebe, da bi se preselil iz samote v civilizirani svet, kjer je eden drugemu v napotje. Na Robinzonovem otoku je še dovolj prostora!« Vedno znova smo tiščali v pripovedovalca, ki se je pustil naposled omehčati in je ublažil našo radovednost še z eno robinzonijado te le vsebine: »Angleški in amerikanski milijonarji, razvajeni, bogati postopači, pri katerih ne igra denar nobene vloge, hočejo nekaj videti, kar je videlo doslej le malo ljudi, da lahko pripovedujejo pozneje svojim prijateljem in radovednežem o izvednostih. Leta 1922 je morala ladja »Franconia« in leta 1923 parnik »Duches of Atholl« obiskati tudi otok Tristan da Cunha v južnem Atlantskem morju, ker je hotela videti večina potnikov pri vožnji Okrog sveta tudi to posebnost med otoki. V obeh slučajih je bilo izkrcanje nemogoče radi silovitih viharjev, a so doživljajev željni potniki vendar videli otok in nekateri pomorščaki, ki so zapustili parnika v čolnih, so obiskali otok ter pripovedovali bogati družbi, kaj so videli in s kom so govorili. Približno 1500 milj od otoka Sv. Helene, ki je najbližji sosedni ter obljudeni otok, leži od sveta pozabljena pustinja ne le izven črte pomorskega prometa, ampak tudi najbolj drzni ladijski kapitani se ogibljejo skalovja otoka. Na otoku prebiva 50 ljudi. Puščavniki životarijo siromašno življenje, čakajo mesece, da cela leta, dokler ne prispe kak parnik ali jadrnica, da jim pripelje živež ter pošto iz domovine. Prvi angleški lord admiral je izjavil v parlamentu, da ni bilo mogoče v zadnjih desetih letih prepeljati pošte iz domovine na otok Tristan da Cunha. V najnovejšem času je postalo v tem oziru nekoliko boljše. Vsako leto mora obiskati od otoka Sv. Helene ena bojna ladja tudi ta otok zapuščenih in spraviti tjekaj prehrano in pošto. Redko kedaj se prikaže še kak kitolovec, da bi vzel na otoku vodo, prehrano, krompir, sočivje in nekaj moke. Otok je bil odkrit leta 1506 od portugalskega admirala Tristana da Cunha. Do pasu je že tičal v močvirju. Kakor na povelje smo se obrnili ostali na pobeg, dokler nismo stali na trdnih gozdnih tleh. Pogledali smo za nesrečnim tovarišem, (ki se je trudil z vsemi močmi, da bi izkobacal iz močvare, a je le lezel vedno globeje. Zavedali smo se, da mu moramo pomagati, ga rešiti, le — kako za božjo voljo! Spomnil sem se, da imam za pasom pritrjen laso. Vrgel sem ga proti Heimdahlu, ki se je oprijel rešilne vrvi z močjo potapljajočega se človeka. Začeli smo vleči, pa naenkrat je nekaj zamigalo od drevesa smrti proti tovarišu. Brž smo uganili, da se kotali proti Heimdahlu orjaška kača, kateri pravijo anakonda. Doseže dolžino 10 m, ni sicer strupena, a zadavi ter zaduši vsako živo stvar. Pograbil sem puško in ustrelil proti kači, ki se je zakotalila zadeta po močvirju. Komaj je odjeknil strel, že je oživela cela močvarasta dolinica. Na stotine anakond je privrelo na dan z drevesa, iz močvirja, od vseh strani ... Vse pošasti so se valile proti nesrečnemu tovarišu, sikale do nas slišno in mu grozile z odprtimi žreli ... V nepopisnem strahu sem prepustil laso tovarišem, ki so vlekli z vsemi močmi, jas pa sem pošiljal med kače en strel za drugim ... Streli in zadetki so nekoliko zaustavili naval golazni, a še privabili več teh pošasti ... Komaj in komaj so izvlekli smrti zapisanega Heimdahla, da je stopil na trdnejša tla, jo ubral proti nam in kača v valovitih kolobarjih za njim. Po rešitvi tovariša gotove smrti so streljali v golazen spremljevalci in morili obupno. Šele tedaj, ko je bil na smrt preplašeni tovariš Heimdahl pri nas ob robu gozda, smo se spustili vsi v beg in z uprav zadnjo sapo dosegli konje in kažipote-domačine. Kače nam niso sledile v pragozd, a tudi mi se nismo upali, da bi si bili ogledali vrnitev pošasti k drevesu smrti. Indijanske pripovedke o dolini molka in drevesu smrti so se izkazale kot resnične. Je ta dolinica nekako zatočišče groznih kač, ki se klatijo po močvarah brazilijanskih divjin. Le na sredini doline so tla trdnejša in iz teh poganja, bogznaj koliko let staro drevo, po kojega vejah ter vrhih se plazijo meni in celotni ekspediciji nezabne anakconde.« Zaupani nam res strahotni doživljaj je bil edinstven in zanimiv. G. Roberts bi nam bil sigurno postregel še s katerim, da nas ni predramilo naravnost besno lajanje. Sicer mirni foka se je zaganjal v nekaj, kakor bi nas hotel svariti pred nevarnostjo. Pogreli smo znova govorice, da mogoče le čuvajo indijanska bitja zaklad, pa so ostala doslej zagonetno prikrita vsem belokožcem, ki so stopili na otok. Ni izključeno, da nas kedo res opazuje, zalezuje in preži na priložnost, da bi se nam osvetil. Pes ne bo lajal tja v en dan. Po dolgem razglabljanju smo se po umirjenju psa podali vsi na delo. Od morske obali smo nanosili peska in posuli z njim okolico daleč na okrog. Delali smo dobre tri ure, predno smo legli k počitku. Ščene je hotelo po naši vrnitvi za vsako ceno ven, je godrnjalo ter se repenčilo do posina jutrajne zarje. Spali smo dolgo v jutro in smo se še zbudili vsled premalo spanja skelečih oči. Naš kuhar, ki je vstal prvi in šel v potok po vodo, nam je javil, da je videl v pesku par sledi gole človeške noge. Nekdo je moral voglariti krog šotora, ko smo vsi spali. Po sveže natrošenem pesku je zavil k potoku in se odstranil po strugi proti morski obali. Naš ogled na licu mesta je potrdil kuharjevo izsleditev. Pripovedka o skrivnostnih čuvarjih indijanskega zaklada ni izvita iz trte. Naš čuječi foksl se tudi ni motil in ni lajal na luno. V očigled novi ter nevidni nevarnosti nas je vse spreletel strah. Sklenili smo, da bomo skrbno na straži. Ni šment, da bi ne razvozljali uganke z neznancem, ki nas opazuje v nočeh, zalezuje in bogznaj kaj namerava. Na vsak način smo obljubili, da bo vsak izmed nas višjih članov vsaj prve večere stražil od mraka do jutra po par ur. Taisti dan po odkritju zagonetnih stopinj smo ogledovali po otoku svet, o katerem je bilo količkaj upanja, da bi znal pod zemljo tičati zaklad. Izbranih šest mest smo označili s koli in tamkaj smo nameravali začeti s kopanjem in sicer počasi in z raziskovanjem zemeljskih plasti. Največ upanja smo imeli s par kotanjami nekoliko dalje proč od potoka, ki še niso bile razkopane in so nudile nekaka naravna skrivališča. Vse smo pripravili, da pričnemo drugo jutro s smotrenim delom in razkrijemo, ako se sploh kaj skriva pod zemljo in kamenjem na otoku. <center> — — — </center> Do tega mesta segajo lastnoročne beležke rajnega prijatelja Jožeta. Sklenil je pokojnikov dnevnik v angleščini g. Edvard Roberts in se glasi takole v slovenskem prevodu: »Usodepolno noč pred dnevom, ko bi naj bili pričeli z iskanjem zakopanega bogastva, je Campbellov foks zgodaj zvečer silil ven in hotel na vsak način med skalovjem proti vrhu hriba k razvalinam. Gospodar ga je pridržal s silo v šotoru, pač pa smo določili s kockami red, po katerem smo hoteli stražiti ter opazovati okolico celo noč. Tovarišu Jožetu je prisodila kocka stražo od 11. do 1. ure. Vsak je vzel seboj na opazovanje puško ter samokres. Kmalu po polnoči je padel strel iz Jožetove puške, nato njegov obupen klic in vse je potihnilo ... Strel in krik sta pognala na noge naš celi tabor. Iskali smo sem ter tja, klicali, iskali, a nikjer žive duše! Campbell je spustil od nestrpnosti drgetujočega psička, ki je zacvilil, zalajal in jo ubral v najhujšem diru med kamenjem proti vrhu. Med dvema skalama je obstal, zatulil bolestno v zrak in se ozrl proti nam, kakor bi nas vabil na ogled. Šli smo eden za drugim v prebridki zavesti, da je zadela tovariša nesreča. In res ... Prizora med obema pečinama ne bom pozabil nikdar! Ubogi Jože, ležal je na hrbtu, globoko v vratu mu je tičala strelica, obraz mu je bil strašno spačen, oči odprte, iz rane je curljala kri, s prsti se je zagrebel v smrtnem boju v pesek, puška jo bila dalje proč ... Precej časa smo stali krog mrliča nemi, prestrašeni vsled nenadne izgube ljubega tovariša, katerega je končala smrt, kakoršne si ne bi nadejal nikdo. Prvi se je upal k žrtvi Campbell. Potipal je inženerja na srčno stran in odkimal — prijatelj je že bil mrtev. Skušal je izvleči puščico, ni šlo lahko, moral je potegniti z obema rokama. Strelica je bila cela iz trdega lesa in opremljena s perjem. Ni bila izpihnjena iz cevi, ampak izstreljena s pomočjo loka. Iz zevajoče rane je počasi iztekala kri. Ko smo hoteli dvigniti truplo za prenos, je že bilo otrpnilo, kakor bi bil ležal mrlič nekaj ur. Brezdvomno je bila puščica zastrupljena in radi tega je zvil ude krč, ki se je spremenil v takojšnjo otrpnjenost. Po kolenih smo preiskali ter pretipali vse naokrog, da bi zvedeli za kako sled za skrivnostnim morilcem — ni nam uspelo. Nepojasnjeno je ostalo nam in bo tudi zanamcem: Na koga je streljal Jože in kedo ga je prehitel z izstrelom smrtonosne strelice? Tako žalostno in zagonetno preminuli nam je bil krvav dokaz, da nismo sami na otoku. Peruanski državni zaklad, ki se skriva bogznaj kje, je zastražen in sicer od potomcev starih Inkov, od Indijancev. Koliko jih je in kje da so, nismo niti skušali zvedeti. Jožeta smo naložili na čoln, ga prepeljali z zakladnega otoka na sosedni otočec, kjer smo ga zakopali in zložili nad grobom visoko piramido iz kamenja. Skrivnostna smrt je tolikanj prevzela naše delavce kopače, da so izjavili z vso odločnostjo, da ne bo prijel nobeden za kramp in ne za lopato. Peruansko zlato se naj skriva kje in kako globoko hoče, življenje jim je ljubše nego smrt! Z našo radijo-postajo smo odposlali v luko San Pedro klice, naj pride takoj po nas naša jahta, ker smo v nevarnosti. Prestavili smo po pogrebu naše bivališče z zakladnega otoka na sosednega, kjer smo ostali v prav dolgočasnem brezdelju do prihoda ladje. Opazovali smo gibanje na prejšnjem otoku dan in noč, a niti eden ni opazil kaj sumljivega. Odpeljali smo se praznih rok, spremljani od žalosti radi prebridke zgube ljubega tovariša in s sklepom, da nobeden od nas ne bo več stikal za zlatom, katerega se držita prekletstvo in smrt!« <center> — — — </center> Najnovejša časopisna poročila o skrivnostnem peruanskem zakladu na Cocos otokih pravijo, da zagonetno zastraženo zlato še ne bo imelo miru pred pohlepno človeško roko. Pripravljajo novo ekspedicijo iz Amerike. Najnovejšo raziskovalno opremo bosta vodila severni raziskovalec kapitan Frank Worsley in poročnik Jožef Russel Stenhouse. Prodreti nameravata do zaklada po povsem novih potih. Vzela bosta seboj elektromagnetične aparate, kakor tudi radio-valovne priprave, ki bodo takoj pokazale, ali je na kakem mestu večja množina kovine. Ti aparati so občutljivi na razdaljo 400 m. Če bi torej na primer potres tako prevrnil zemljo, da bi zaklad zlezel tudi 400 m pod zemljo, ga bodo ti aparati zasledili. Ekspedicija vzame seboj tudi letalo, s katerim bodo prinašali na otok živila. Če jim sreča na otoku Cocos ne bo mila, se odpeljejo raziskovalci na bližnje otoke, kjer je tudi zakopano zlato morskih roparjev. Poleg tega leži ob ekvadorijanski obali v morski globini velika španska ladja, ki so jo potopili morski roparji in na kateri je bilo naloženega mnogo zlata in srebra. Stenhouse in Worsley hočeta priti tudi do tega zlata. Pomenljiva za današnje razmere je sledeča ponudba: Oba morska junaka sta prejela na stotine pisem mladih deklet, ki so se ponudile, da bi sodelovale pri ekspediciji kot kuharice, natakarice in postrežnice. Toda na njihovo veliko žalost sta se raziskovalca postavila na stališče, da na njuni ladji ni prostora za ženske. [[Kategorija:Slovenski gospodar]] [[Kategorija:Dela leta 1934]] [[Kategorija:Januš Golec]] [[Kategorija:Povest]] [[Kategorija:V slovenščini]] pz1hgopve9if1cindqodrvd2gmqijsw 206972 206971 2022-07-26T13:31:40Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Lov na zaklade | normaliziran naslov = | avtor = Januš Golec | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 68/28-40; 42-20; 52 {{mp|leto|1934}} | vir = {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}}, {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}}, {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}}, {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}}, {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}}, {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}}, {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}}, {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}}, {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}}, {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}}, {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}}, {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}}, {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}}, {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}}, {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}}, {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}}, {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}}, {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}}, {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}}, {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}}, {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}}, {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}}, {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} | dovoljenje = dLib | obdelano = }} Veliko odkritje Krištofa Kolumba je napotilo preko Atlantskega oceana še razne druge odkritelje. Med temi je bila pretežna večina takih, ki so se v domovini skregali z obstoječimi zakoni in bi jim naj bil novi svet pribežališče in obenem bi naj zadostil njihovemu pohlepu po naglem in nenapornem obogatenju. Skoro vsa odkritja ter pohode v Srednjo Ameriko so pričeli z otoka Kuba. S Kube je bil odposlan v Osrednjo Ameriko med prvimi Španec Ferdinand Cortes. Imel je nalogo: raziskati neznano ozemlje in stopiti s tamošnjim prebivalstvom v stik radi trgovinskih zvez. Cortes je bil vse drugo, le raziskovalec ter poštenjak ne! Ob Cortesovem času (med 1518 in 1519), ko je začel osvajati ta največji pustolovec Mehiko z ognjem ter mečem, so vladali tamkaj Azteki. Bili so bojevito ljudstvo, ki je prodrlo pred 200 leti od severa in si je osvojilo vso mehikansko ozemlje do morja. Mehikanska država Aztekov je bila kraljevina, v kateri je imelo glavno besedo poleg kraljeve rodbine vojaštvo, plemstvo, duhovščina in trgovski stan. Azteki so verovali v več bogov in v čarovnije. Bogove so častili med drugim s pogostimi človeškimi žrtvami. Imeli so celo slovstvo, ki se je nanašalo na zgodovino, vero in zvezdosloje. Poleg slovstva, pisanega v slikah, so znali precej ljudskih pesmi in pripovedk. Posebnost je koledar Aztekov. Njih leto je bilo razdeljeno v 365 dni ter na 18 mesecev po 20 dni. Znan jim je tudi bil vzrok solnčnega mrka. Posebnega povdarka je vredna vera v staro prerokbo, ki je napovedala Aztekom, da bodo prišli nekoč iz vzhoda beli bogovi (Azteki so bili indijanske — bakrene barve), ki bodo osvojili mehikansko državo. Na veliki četrtek leta 1519 je prijadral Cortes z 11 ladjami, 109 mornarji, 553 vojaki, 26 konji in 11 topovi v osrednje-ameriško luko Vera Cruz. Tamkaj so ga obiskali zastopniki Aztekov, da bi zvedeli za njegove želje. Cortes jim jo oznanil po tolmaču, da bi rad spoznal njihovega kralja, kar so mu pa odposlanci odklonili. Izročili so mu vladarjeve darove: zabojček poln zlatega, krasno izdelanega nakitja, in precej blaga iz belega bombaža. Na čast odposlanstvu je dal Cortes ustreliti iz največjega topa in jim je pokazal še drugo čudo — jezdece. Eden od Cortesovih vojakov je imel pozlačeno čelado, ki je posebno dopadla voditelju odposlanstva. Izrazil je željo, da bi to pokrivalo rad pokazal kralju Montezumi. Cortes je privolil v dar pod pogojem, da jo napolni z zlatom. Poslanci so odšli. Čez teden so se vrnili s kraljevimi zlatimi darovi: z eno zlato in eno srebrno ploščo, s čelado polno zlatili zrn, z mnogimi dobro izdelanimi zlatimi kipci, ki so predstavljali race, pse, opice itd. Podarili so mu še velike množine dragocenih tkanin. In baš ti dragoceni darovi so bili za Cortesa glavna vaba, da je sklenil osvojiti glavno mesto mehikanskega kraljestva, ki mora bliščati od zlata. Osvojitev, tedaj na čistem zlatu tolikanj bogate Mehike od strani Cortesa ni bila lahka, a mu je vendar uspela po srditih bojih in vsled popustljivosti ter neodločnosti kralja Montezume. Ko so se približali prvič Španci pod Cortesom mehikanski prestolici 8. novembra 1519, jih je sprejel kralj Montezuma pod baldahinom (nebom), ki je žarel od zlata, srebra in dragih kamnov. Montezuma je bil razkošno opravljen in istotako njegovo spremstvo. Špancem je bila odkazana v stanovanje velikanska palača, v kateri je bival prej Montezumov oče in kjer je bila očetova zakladnica. Cortesove sobe so bile polne dragocenih preprog. Ob Cortesovem prihodu je bil Montezuma star 40 let. Pri kosilu ali večerji so prinašali na mizo 300 jedi. Ko je začel vladar jesti, so postavili okoli njega lesene, a močno pozlačene stene, da ga ni videl nihče. Poleg nepopisno bogate kraljeve palače so bili nepregledni vrtovi, zverinjaki, delavnice zlatarjev, kiparjev in drugih rokodelcev. Kiparji in zlatarji so bili še tudi po vseh drugih mehikanskih krajih. Na trgu prestolice so prodajali med najbolj raznovrstnimi predmeti dragulje, zlate ter srebrne okraske. Do glavnega svetišča z velikanskimi dvorišči je vodilo 114 stopnic. Na vrhu je bila ploščad in na tej darilni kamni, na katerih so udirali s kamentimi noži človeškim žrtvam prsno votlino. Iztrgali so še utripajoče srce in so ga darovali bogovom. Žrtvi odrezane noge in roke so pojedli pri slovesni večerji, ostalo so vrgli živalim. V majhnem stolpu sta bila dva bogova. Vojni bog je bleščal od zlata in dragih kamnov. Pred njim so bile kamenite posode, v katerih so se še kadila srca pravkar žrtvovanih. Stene so bile ometane s strnjeno krvjo. Španci so zgradili v bivanje jim odkazani palači majhno kapelico. Pri iskanju primernega prostora so zadeli na zazidana in sveže prebeljena vrata. Ko so zid predrli, so videli, da imajo pred seboj vhod v zakladnico. Bilo je v njej toliko bogastva, o kakršnem do tedaj niti sanjal ni nobeden Evropejec. Španci so seveda molčali o najdbi in so udrtino zopet skrbno zazidali. Kmalu za tem so Španci Montezumo zvijačno ujeli. Kralj je zapovedal v ujetništvu vsem pokrajinam, naj pošiljajo Cortesu davke v zlatu. Sam je podaril Špancem vse zaklade, ki so bili v zakladnici, katero je odkrilo, kakor že omenjeno, Cortesovo spremstvo. Petina bogastva iz zakladnice je šla v blagajne španskega cesarja Karla V., petino je dobil Cortes, ostalo častniki in vojaki. Cortes se je moral nenadoma umakniti vsled upora domačinov iz prestolice. V objemu noči pred umikom je dal znositi vse zaklade v veliko dvorano. Ukazal je spraviti petino, namenjeno cesarju, na konje in prepustil svojim vojakom, da si je lahko vzel od ostalega zlata vsak, kolikor je hotel. Vojaki so pobrali mnogo, pretežno so pustili, ker niso mogli vsega nositi. Pri drugem Cortesovem prodiranju proti Montezumovi prestolici je Špancem leta 1521 po hudem boju uspela osvojitev. Z zavzetjem glavnega mesta je postala mehikanska država španska kolonija, katero so začeli Španci izkoriščati, hlepeč po vedno novih in novih zlatih zakladih. Iz povedanega in zgodovinsko dokazanega se da sklepati, kako neizmerno bogata je bila Mehika ob prihodu Špancev na suhem zlatu in drugih dragocenostih. Mnogo, mnogo bogastva so zlataželjni španski pustolovci spravili preko morja v Španijo. Glavne in največje dragocenosti so pred popolnim podjarmljenjem ter zasužnjenjem poskrili bogznaj kam azteški glavarji. Za temi skritimi zakladi so stikali skozi stoletja razni morski roparji in drugi tolovaji. Mnogo najdb se je posrečilo banditom, a jim niso prinesle zaželjenega blagoslova in blagostanja. Izkopane dragocenosti in zlato so sicer naložili na ladje, na katerih so križarili po morju v neprestanem strahu pred roko pravice. Vsled bojazni zajetja je poskrilo mnogo morskih tolovajev stare zaklade po samotnih ter do danes neobljudenih manjših otokih, katerih je vse polno po zapadnem Mehikanskem morju. O teh zakladih, katere so zakopali morski roparji, ki so pa bili prvotna last starih mehikanskih Aztekov, so neprestano krožile pisane beležke in ustna izročila, kje da so in kako bi jih bilo mogoče odkriti. Bogznaj koliko družb in posameznikov je bilo že ob življenje pri stikanju za zakopanim bogastvom po mehikanskih vodah. Še le po vojni so si stavili nalogo resni ljudje in cele družbe, da zberejo zgodovino ter ljudsko povest o zakladih starih Aztekov in jih spravijo na svetlo s pomočjo strokovno dobro opremljenih ekspedicij. Kratko očrtano je proučaval naš Dolgi Joža, predno so zbrali ter pripravili ekspedicijo, ki bi naj odkrila v Mehikanskem morju na samotnem otoku od morskih roparjev skriti azteški — zlati zaklad. <center> — — — </center> Za prevoz opreme je bila določena jahta (lažja ladja) »George (Jurij) Washington«. Poleg kapitana, dveh krmilarjev ter zadostnega števila mornarjev sta bila poleg Dolgega Jožeta na jahti družabnika zakladedvigalne družbe brata John ter Jack Stackleton, zdravnik, naravoslovec John Silvers ter starinoslovec Pedro Arch. Ladja je bila dobro preskrbljena z vsem mogočim. Vozili so seboj vse potrebno za filmanje izrednih dogodkov, živalskih posebnosti in sploh vsega, kar bi doživeli med vožnjo ter med bivanjem in iskanjem po samotnih otokih. Če bi tudi zaklada ne našli, bi naj pokril izkupiček za potni film vse stroške ekspedicije. Raziskovalci niso bili vezani na čas vrnitve. Vso odgovornost sta prevzela poleg ladijskega kapitana oba brata družabnika John in Jack Stackleton. Člani ekspedicije so se pred odhodom do dobra med seboj spoznali, da spoprijateljili, da bi bil eden drugemu v resnično pomoč za slučaj potrebe in nevarnosti. Začetkom aprila 1925 so ostavili gospodje Los Angeles in so se ukrcali na jahto »George Washington« v luki San Pedro, ki je pristanišče za Los Angeles. Po odhodu na prosto morje pustimo našega rudarskega inženerja, naj pripoveduje, kaj je na tej lepi vožnji po Mehikanskem zapadnem morju videl ter doživel, ker o trpljenju na tem prvem lovu na zaklad ne moremo govoriti. Beležke rajnega prijatelja o naslednji ekspediciji so pisane na udobno opremljeni ladji in radi tega jih prinašam po možnosti dobesedno po nemškem izvirniku. <center> — — — </center> »Mehikansko morje ob solnčnem vzhodu, skozi celi dan, ob zatonu solnca ter v mesečno zvezdnati noči je v aprilu nepopisno čarobno. Povsem mirna vožnja ob pišu prav lahne sapice, ki je preganjala noč in dan morečo vročino, je poživela nas vse, ki smo pluli s precejšnjo brzino, da doživimo med potjo ter na cilju nekaj posebnega, novega ter izrednega čemur bi se naj čudil celi svet. Vsi nezaposleni smo se rinili v kabino za zemljevide, kjer nam je razlagal kapitan, katere samotne otoke bomo videli, na katerih se izkrcali, da proučimo ter filmamo izrednosti. V prvi vrsti je naglašal, da se odlikuje Mehikansko morje glede morskih velikanov. Nekatere od teh redkih živali se podijo ter plavajo same še tod, druge zopet nastopajo v takih množinah, kakor jih je najti težko v kakem drugem morju na svetu. Morska žival hoče imeti svoj mir in baš v Mehikanskem morju ga ima. To morje je bolj izven prometne črte za potniške, tovorne ter ribiške ladje in radi tega se je zbralo tukaj vse, kar beži pred največjim sovražnikom ter uničevalcem živalstva, pred — človekom. Kapitan je nam slikal iz lastnega doživljaja, kako bomo kmalu lahko videli orjaškega morskega slona, ki je že povsod na svetu iztrebljen, le tukaj se še solnči po samotnem pesku otoka Guadelupe. Mehikanska vlada je namreč strogo prepovedala lov na tega sicer povsem nedolžnega morskega velikana. Srečali bomo morskega hudiča, čolnom ter lesenim jadrnicam silno nevarno ribo žagarico, velikanske morske želve, kite itd. G. kapitan nas je znal tolikanj navdušiti za pomorsko redko živalstvo, da smo kar koprneli radovednosti, kedaj in kje bomo srečali te iz drugih morij baš semkaj pribegle velikane. Zgodaj zjutraj me je poklical na krov pred solnčnim vzhodom naš fotograf Bili. Pokazal je z roko proti levi na zameglene obrise otoka, ki se je dvigal 1300 m nad morsko gladino. Še le proti poldne smo pripluli tako blizu, da smo začeli križariti krog severnega rta otoka. Pripeljali smo se pred samotni otok Guadelupe, katerega so si izbrali morski sloni za svoje poslednje pribežališče. Jahta je zmanjšala brzino, da bi ne zadela ob kako skalo, ob katerih so se odbijali valovi ter vprizarjali na vseh koncih ter krajih mično prikazen mavrice v najbolj solnčnem opoldnevu. Bližali smo se bolj peščeni obali. Skozi daljnoglede smo napenjali oči s krova. Zagledali smo na pesku par ogromnih črnih mas, ki so se mirno solnčile ter predajale počitku, ne meneč se za prihod radovednežev. Radi plitvine morja je morala ladja spustiti sidro dalje proč od otoka. Spustili so z jahte čoln na jadra. Prav vsi raziskovalci smo se odločili, da se popeljemo v čolnu na otok in si ogledamo od blizu živalsko redkost — morskega slona, ki životari tukaj v zadnjih preostankih nekoč po vseh toplejših morjih razširjenega mogočnega živalskega plemena. Pristanek z čolna nam je uspel brez vseh težkoč. Previdno smo se plazili preko skal proti onemu delu obali, kjer so se solnčili sloni. Že prvi pogled na dvanajstorico nam je povedal, da gledamo res nekaj predpotopno velikega. Vsak slon je meril od nosa do konca repa 3 do 5 1⁄2 m. Počivali so na pesku vsi v istem položaju in po 30 korakov eden od drugega. Če smo hoteli filmati mirno počivajočo družbo orjakov, smo jih morali razgibati na kak način. Metali smo po uravnavi filmskega aparata kamenčke v zaspance. Ogromne lenobe se niti zmenile niso za zadetke. Le nekako grgranje je bilo čuti iz njihovih globokih trebušnih votlin. Bližali smo se živalim od zadaj in jih skušali zbuditi iz spanja z debelejšim kamenjem. Vsi smo prasnili nazaj, ko je eden odprl žrelo, ki je bilo dovolj prostorno, da odgrizne z enim stisom človeško glavo. Slon se je postavil na prvi plavuti, začel tolči s ploskastim repom in je gledal jezno na nepričakovane motilce miru. G. John Stackleton je kot izurjen Amerikanec zavihtel laso, ki je svišnil po zraku in se zadrgnil slonu krog vratu. Vsi smo nategnili dolgo ter močno vrv, da bi zadržali besno grgrajočo žival in spravili nekoliko življenja v film: »Borba z morskimi sloni«. Naša skupna moč je zalegla toliko, kakor bi hotel eden človek z rokami zaustaviti navzdol se valečo veliko skalo. Pesek nam je zdrčal izpod nog, ko se je v laso ujeti slon obrnil in nas je položil vse z eno kretnjo po tleh. Nameril je glavo proti morju, začel je tolči z repom po pesku, upiraje se na prvi plavuti in siliti proti valovom. Pobrali smo se z vso naglico, hitro zagrabili za vrv, da bi jo omotali krog kake skale in bi vsaj na ta način nekoliko zadržali dobrosrčnega goljata. Vsi naši napori so bili zaman. Slon je nategnil krog skale omotani motvoz, ga odtrgal liki sukanec in izginil v penečem valovju. Kmalu po potopljenju se je zopet prikazal, se ozrl proti nam, odprl žrelo, posmehljivo zarenčal in je pričel briti norce iz nas slabotincev. Med tem, ko smo imeli opravka z enim slonom, se je predramila tudi ostala družina. Zapustivši begunca in ozrši se po drugih, smo zapazili, kako so čakali na nas, podpirajoč se s sprednjimi plavuti in bili visoki najmanj 2 1⁄2 m. Enajst razdraženih orjakov v nevarno zravnanem položaju ni bila šala! Živali so odprle na stežaj žrela, zagrgrale votlo, začele klopotajoče pokati s čeljustmi in mi junaki vsak za svojo skalo! Sloni so se vrteli jezno po pesku, iskali z očmi nevarnost in so se zakotali vsi v smeri proti fotografu, ki je še vedno vztrajal na svojem mestu in snemal naš boj z morskimi sloni. Živali bi ga bile razteple z aparatom vred v solnčni prah, da ni poiskal pravočasno kritja večje skale. Cela čreda se je zavalila proti morju, zginila v valovju, se prikazovala, pa zopet potapljala, dokler nam ni zginila izpred oči. Posnetke našega srečanja z redko morsko prikaznijo smo imeli na filmu. Naš namen je bil dosežen v polni meri. Zbrali smo svoje od strahu razmetane ude in odjadrali proti jahti, s katere nas je zasmehoval g. kapitan. Na jahti nam je pokazal kapitan leta 1874 tiskano knjigo o morskih sesavcih. Tamkaj smo čitali: »Z ladje »Mary Helen« leta 1852 harpuni-rani in ujeti morski slon samec je bil 5 1⁄2 m dolg in je dal 1000 l čiste masti. To olje je za mazanje boljše nego od kita in drugih večjih rib. V svetilki gori s svetlim, nekadečim in ne smrdečim plamenom. Radi neprestanega zasledovanja so te živali iztrebili in le zadnji ostanki so se zatekli v kaliforniške vode.« Mnogo pozneje so odkrili samotni, neobljudeni otok Guadelupe kot zatočišče teh orjakov, ki niso po svoji miroljubni naravi tako oboroženi, da bi se lahko ubranili človeškega preganjalca. Morski slon se bori samo med sotovariši. Ti boji so omejeni le na čas parenja in jih povzročajo samice, ki se strnejo takrat v cela krdela. Samci ženini se bojujejo med seboj za zmago. Samo zmagovalcu je priznano dostojanstvo, da se lahko imenuje očeta bodočega potomstva. V boju premagani samci se zatečejo na samotne peščene obali, kjer si lečijo rane in upajo v bodočem letu na zmago. Samica je mnogo manjša od samca in meri v odraslem stanju 3 m, med tem ko doseže lahko samec celo dolžino 6 m. Samica ima le po enega mladiča in traja doba nosnosti eno leto. Naravoslovci še danes ne znajo, kaj da je glavna prehrana morskega slona. V želodcih ubitih živali so našli razne morske rastline ter kamenčke. Pomorščaki pravijo, da si mora obtežiti morski slon, da se sploh lahko potopi, svoj ogromni trebuh s kamenjem. <center> — — — </center> Še le drugo jutro po posnetku našega »junaškega« srečanja s krdelom morskih slonov smo se odpravili z jahte na otok Guadelupe, da ga raziščemo, če morda ni služil kedaj kot zatočišče morskim roparjem. Morje v bližini otoka je globoko 5000 m. Otok sam obstoja iz ognjeniškega kamenja, je dolg 30 km in širok 3—11 km. Obal tvorijo proti morju navpične stene iz okamenele lave. Po sredini se razteza gorovje. Najvišja točka na severu je visoka 1350 m. Samo po pogorju poganja nekaj rastlin, ostalo je izsušena puščava, ki ne more preživljati niti skromnega kaktusa. Leta 1892 je pripeljala ladja »Melpomene« na otok čredo koz. Te so se razmnožile in se podijo še danes po skalovju v celih krdelih. Prehodili smo celi skalnati otok. Ko se je nagibalo solnce k zatonu, smo zapazili ob enem delu obale nekaj razklopotanih lesenih kočur in na pol razpadlo četverokotno poslopje, pozidano iz na solncu posušene opeke. Pred kakim dobrim letom so morali tukaj gospodariti mehikanski vojaki. Zadeli smo v zapuščeni naselbini na ostanke rdečemodrih uniform. Zidana stavba je bila bolnišnica. Krog nje so ležali raztrošeni deli postelj in steklenice, ki so vsebovale nekoč zdravila. Našli smo zdravniške instrumente, razpadlo operacijsko mizo, mehikanska podrapana sedla, kuhalne aparate, krampe itd. Na eni od na pol porušenih lesenih bajt smo čitali v španščini napis: »Po zakonu je prepovedan lov na morske slone.« Kaj nam je povedala zapuščena naselbina? Ali se je že mudila tukaj najbrž pred nami mehikanska večja ekspedicija, ki je tudi stikala za skritimi in med skalovjem zakopanimi zakladi? Na obe vprašanji nismo znali pravega odgovora. Opazili nismo nikjer, da bi bili pred nami kje razkopavali ter brskali med skalnatim svetom. Otok je brez votlin in razen omenjene opuščene naselbine nismo nikjer naleteli na od človeške noge shojeno stezo, ki bi bila pričala, da se je mudil človek dalje časa v tej ognjeniški puščavi. Vsi zbrani strokovnjaki smo si bili kmalu edini: na Guadelupe ni nikdo in nikdar skril kakega bogastva, še manj ga je kedo iskal ter našel. Celodnevno mučno plezanje ter torkljanje med kamenjem nas je vse toliko utrudilo ter prevzelo, da smo bili od srca veseli, ko je pozno zvečer zabrlizgala z ladje piščal in nas klicala k večerji in na potrebni nočni odpočitek. <center> — — — </center> Drugo jutro na vse zgodaj so dvignili sidro. V najlepšem vremenu smo nadaljevali vožnjo proti jugu po Tihem oceanu ali Mehikanskih vodah. G. kapitan nam je razlagal iz potopisnih knjig, da se peljemo po morju, ki mrgoli morskih volkov, velikih kitov in najbolj opasne roparice ter napadalke lesenih bark — žagarice. Žagarica ima ime po 2 m dolgi koščeni žagi, s katero je ubrani vsakega sovražnika, a tudi sama napade in z enim sunkom preluknja leseni čoln ali tudi manjšo jadrnico. Po kapitanovi razlagi so pripravili mornarji čoln ter vrv s trnekom. Vsi smo napeli skozi daljnoglede oči, da bi zapazili kje ob solnčnem vzhodu tolikanj opasnega morskega velikana. Fotograf je postavil aparat, da bi zaupal filmu boj z žagarico, kakor mu je uspel sijajno posnetek našega srečanja z morskimi sloni. Daljnogledi nam niso prinesli nikakega odkritja. Kapitan je bil mnenja, da se podijo najbrž ogromne roparice bolj globoko pod morjem, in radi tega jih ne vidimo. Predlagal je, da bo ustavil ladijski vijak. Za lov opremljeni čoln naj spustijo z ladje. Pritrdijo naj na čolnu trnek z vabo in veslajo v večjih ter manjših krogih krog rahlo se zibajoče jahte. Mogoče bo zagrabil ropar za globoko nastavljeno vabo, pričel bo srdit boj na življenje in smrt in tega bo mogoče, filmati z ladje tudi na daljšo razdaljo. Kapitanov načrt je bil odobren enoglasno. Šest mornarjev je znosilo v čoln vesla. Trnek je bil jeklen kavelj, debel kot prst in podoben malemu sidru. Privezali so ga na 250 m dolgo vrv. Za vabo so obesili 10 kg mesa. Trnek z vabo je nosil nad vodo velik lesen plavač. Vabo s trnekom so spustili 50 m globoko. Ribiška naprava je plavala spredaj in par metrov proč od čolna. Razven šestih veslačev sta se hotela udeležiti lova oba brata Stackleton in zdravnik, vsi ostali smo tvorili nestrpne gledalce. Čoln s posadko je zdrknil po morju, ribiško napravo je vlekel čoln spredaj in oči vseh so bile uprte v lesenega plavača, kedaj se bo zganil ter oznanil, da je pogoltnila nenasitna zver vabo z velikim trnekom. Dobre pol ure so dvigali veslači vesla in gnali čoln v lahnem poletu krog jahte. Naše oči so že bile trudne in solzave od prenapetega zasajanja pogleda v plavača, ko se je pognalo nekaj ogromnega in temnozelenega iz morskih globin ter zginilo z bliskavico pod vodo s plavačem vred. Veslači v čolnu so dvignili vesla, 250 m dolga vrv na kolobarju se je odvijala z neverjetno naglico in nevidna sila je vlekla čoln za seboj. Iz čolna smo čuli razna povelja. Razburjenost ribolova je dosegla višek. Šlo je za življenje ter smrt. Lahki čoln reže valove z besnečo brzino. Vrv je napeta liki struna in še vedno nevidna moč žene čoln proč od jahte dalje — dalje na odprto morje! Gledalci na krovu smo se držali nehote v strahu za tovariše za srce z zamolčanim vprašanjem na jeziku: Kaj, če se bo do pobesnelosti razpaljena zver, najbrž orjaška žagarica, naenkrat obrnila in bo s svojo 2 m dolgo žago presekala lahni čolnič na dvoje? Za trnek ujeti morski velikani se kaj radi branijo še na ta način, je razlagal kapitan, da zdrvijo v morske globočine globokejše nego je trakova vrv, in čoln se mora prekucniti. V takem slučaju je edina rešitev, da presekajo lovci pravočasno vrv. Čoln je vlekla pošast vedno dalje ter dalje in nikakor ni bilo opaziti, da bi omagala ali popuščala vsled bolečin ter napora. Naenkrat je spremenil naprej drveči čoln smer in se zasukal v polukrogu nazaj proti jahti, zopet nazaj, pa nazaj itd. Lahko trdim, da je trajal ples čolna naprej in v polukrogu nazaj par ur, ne da bi bilo opaziti zmanjšanje brzine ali kako popuščanje v napetosti vrvi. Naš prvotni strah in razburjenje sta se med tem toliko polegla, da smo si začeli krepčati želodec z jedjo in pijačo. Po natezanju za vrv je bilo po urah najsrditejšega boja spoznati, da se je obesil na trnek kak prav ogromen prebivalec morskih globin. Z nestrpnostjo smo čakali na trenutek, ko se bo prikazala žival vsled preutrujenosti na površju. Cukanje in rukanje vrvi je pričalo o najtežjem boju, katerega je bojevala ujeta roparica pod vodo, da bi se rešila ter znebila jeklenega sidra. Zopet je šlo s čolnom naprej, pa nazaj v polukrogu in na ta način je trajal boj med človekom in morskim velikanom od jutra do poldne. Krog poldne je zašumelo par sto metrov proč od čolna morje. Iznad gladine se je prikazala najprej dolga žaga in za njo velikansko telo žagarice. Še na površju se ujeta roparica ni udala zlepa. Z dolgim repom je udrihala po vodi, da se je morje zapenilo in je na ta način povzročeno valovje pljuskalo preko čolna in v čoln. Gledalci z jahte smo ponovno obledeli pri prizoru na ta zadnji, a presneto opasni smrtni boj strahotnega orjaka. Z enim udarcem z repom bi lahko žival prekucnila čoln, ali ga pa raztreščila z žago na dvoje. V tem slučaju bi popadali vsi ribiči v vodo in najhitrejša pomoč od naše strani bi bila brezuspešna, ker mrgoli tamošnje morje najbolj požrešnih morskih volkov. Na srečo ujeta pošast čolna v smrtnih bolečinah niti opazila ni. Z zadnjimi močmi je pač imela dovolj opravka sama s seboj. Brata Stackletona sta še merila vsak iz svoje puške, da poženeta ribi ob količkaj ugodni priliki eksplozivni krogli v glavo. Pri neprestanem guganju čolna sigurno streljanje ni bila malenkost. Bogznaj kolikokrat sta že podržala puški k licu, pa sta se morala zopet zlekniti po dnu čolna, ker je vlekla žival čoln naprej, ali je bičala z repom morje, da se je razburjalo v mogočnih valovih. Slednjič, po tako težkih zadnjih trenutkih, ki so nam bili cele ure, sta odjeknila iz čolna dva strela eden za drugim. Po dveh zadetkih se je morska pošast še enkrat potopila, a kmalu je izvrglo morje njen ogromni trup, ki ni več napenjal vrvi in se je pustil mirno vleči od veslačev. Ena popoldne je bila, ko so navijali po vijakih 1500 kg težko žagarico iz morja na jahto. Ko je visela prosto na škripcu, so jo še enkrat fotografirali od vseh strani, jo odsekali s kavlja, da je pljusknila v morje in bila V bogato južino krog jahte se podečim morskim volkovom, katerih ne bi utegnili niti loviti, saj jih je bilo preveč. Naši res junaški ter do konečne zmage vztrajni ribiči so bili po tolikournem najnapornejšem boju tako utrujeni ter duševno in teles-no izmozgani, da so pospali po par požirkih vina ter konjaka, kakor bi jih pobil. <center> — — — </center> Popoldne smo nadaljevali vožnjo in pred zatonom solnca smo bili deležni srečanja s takozvanim morskim hudičem. Od daleč smo čuli pri čisto jasnem ter vedrem vremenu nekako gromenje ter mogočno pljuskanje po morju. Nikdo si ni znal razložiti nenadnega pojava. Le gospod kapitan se je muzal naši radovednosti in je nas opozoril, da bomo kmalu videli samega morskega zlodeja, kateremu pravijo ribiči celo ljudožerec. Pospešili smo brzino ladje in hitro se nam je nudil prizor, ki nam je bil prav vsem, izvzemši glede morskih izrednosti preiskušenega kapitana, novost. Pred nami so se poganjale več nego 2 m iznad morske gladine v zrak črnkaste ploskaste mase, ki so merile v premeru nad 7 m. Ko se je to morsko čudo ter nestvor dvignil kvišku, je pljusknil zopet nazaj v morje in to zabavno skakanje sedmerih pošasti je odmevalo daleč naokrog liki grom ali močno streljanje. Morski hudiči so skakali pred nami kvišku ter se spuščali v morje in so zgledali, kakor bi se podili pred nami v igračkanju ogromni ter strašni netopirji. V čisti vodi smo zamogli slediti vsem posameznostim res čudnega ter nekako ponorelega skakanja ter pokanja po morju. Naenkrat se je spustilo vseh sedem velikanov kar naravnost za nekakim skupnim ciljem, zopet so se zaokrenili v krog in njih stranske plavute so kakor človek visoko zaštrlele iznad gladine. Morski vrag, je razlagal g. kapitan, je v daljnem sorodstvu z morskim volkom. V Mehikanskem morju mu pravijo manta. Iskalci biserov se ga bojijo bolj nego kateregakoli drugega morskega strašila. V občem je razširjena vera, da lahko objamejo te živali človeka s svojimi mogočnimi ter jadru podobnimi ploskvami. Na ta način povito človeško žrtev počasi požrejo. Znanstveniki so glede morskega zlodeja povsem drugega mnenja. Pošast ima radi tega papagaju podoben kljun, da odpira z njim ostrige, morske polže ter školjke in da o kakem ljudožrstvu ni niti govora. Vsi, ki so imeli posla s pošastjo, so si edini v tem, da je harpunirani in od človeka napadeni morski hudič v obrambnem boju ravno tako nevaren, kakor 10 m dolgi morski volk. Prikazen skakajočih morskih bognasvaruj smo filmali ter smo jih obšli v velikem polukrogu. Živali se niso prav nič zmenile za jahto in so mirno nadaljevale svojo igro do solnčnega zatona. <center> — — — </center> Po srečanju z morskimi vragovi je sledila mirna noč. Drugi dan smo pluli mimo Alijos skal, katere je zaznamoval na pomorskem zemljevidu po razlagi g. kapitana kapitan Markvina na vožnji proti Filipinskim otokom. Leta 1915 so štrlele tukaj visoko nad morjem v višine 4 skale, mi smo jih videli na naši vožnji samo 3. Od omenjenih skal smo brzeli proti RevillaGigedo otočju, ki obstoji iz 4 otokov. V morju ob teh otokih smo videli bogznaj koliko že opisanih morskih velikanov, orjaške polipe s po več metrov dolgimi ovijalkami ali rokami, morske volkove, leteče ribe in manjših rib toliko neznanih vrst, da tolikim in tolikim niti g. kapitan ni znal pravih imen. V Revilla skupini smo obiskali otoka Clarion in Socorro. Slednji je vreden posebnega omenka, ker smo tukaj filmali lov na velikanske morske želve. Ko smo se bližali otoku, smo zagledali dve v morju plavajoči orjaški želvi. Kapitan je pričel z razlago, da mu je dobro znano, kako mu je pripovedoval pred kratkim tovariš o tem kraju, kjer so srečali toliko v morju plavajočih želv, da so ovirale težak tovorni parnik pri vožnji. Povest o tako ogromnih množinah želv je vzbudila v želodcih vseh preiskušenih pomorščakov poželjenje po želvini pečenki, ki baje diši ter tekne na odprtem morju uprav izborno. Jahta se je ustavila pred otokom. V čoln sem moral radi telesne moči poleg fotografa in Jack Stackletona jaz, čeravno mi je bil lov na morske želve — španska vas. Znano mi je bilo iz knjig, da želve ob obali streljajo, harpunirajo, na morju speče obračajo na hrbte, jih pograbijo za zadnje noge in potegnejo v čolne, če niso pretežke. Pri spominu na moje znanje o želvah mi je bilo takoj jasno, da so me pozvali na boj s to morsko prikaznijo radi tega, da bi jo s krepkimi rokami obrnil na hrbet in jo obdržal za zadnje noge. Vse moje teoretično znanje o želvah je v praksi bilo nekoliko drugačno. Kakor sem omenil zgoraj, smo zagledali že z jahte dve prav veliki želvi, ki sta počasi plavali proti otoku. Ti dve smo dohiteli v čolnu in ugotovili, da se tiščata ena druge. Ako bi zagrabil eno, bo ušla druga. Je bilo treba zagrabiti obe naenkrat, za kar bi bil potreben še tretji korenjak, katerega nismo imeli v čolnu na razpolago. Čeravno smo že bili precej proč od jahte, so spremljali vsi na ladji naš lov z dušo in telesom. Vsak je kričal v nas kako drugo povelje. Želvi se nista niti zmenili za naš čoln in ne za vik ter krik z jahte. Z Jackom Stackletonom sva izmenjala par besed, ko smo bili že malodane tik želv. Jack je pognal z amerikansko spretnostjo s čolna laso, ki se je zadrgnil želvi krog vratu, drugo sem pograbil jaz iz čolna z vso močjo za eno zadnjo nogo. Komaj sta se začutili želvi v tuji oblasti, sta pri vsej navidezni lenobi z enim silovitim sunkom potegnili naprej. Sunek je bil tako močan, da se je čoln z glasnim štrbunkom prekucnil in smo popadali vsi v vodo. Z ladje so mi udarile na uho kletvice in krohot posmeha. Nekaj krepkih požirkov slane vode mi je vrnilo zavest, da sem se koj po štrbunku v morje ob obali otoka zavedel, za kom sem poslan in kaj da držim z desnico. Nisem imel časa, da bi se bil ozrl po okopanih tovariših na levo ter desno. Še krepkeje sem stisnil želvino nogo in se uveril, da me velika morska žival sama v strahu za lastno življenje vleče proti plitvini. S prsami sem še porival jetnika od zadej in ni trpelo dolgo, da sem začutil za seboj trdna tla. Segel sem še z levico pod plavajočo želvo, zbral vse moči, zasukal žival od desne na levo, na hrbet je morala leči in moja je bila. Spustil sem nogi, se zmotal želvi do vrata in jo izvlekel na kopno kakor srednje prostoren čoln. Z jahte so mi udarjali na uho klici: »Bravo, Joža!« in navdušenega ploskanja ni hotelo biti konca. Želva je cepetala z vsemi štirimi in otepala z vratom ter glavo, a ves napor je bil zaman, pretežka in prenerodna je bila, da bi se bila opomogla na noge in mi ušla nazaj v morje. Še le pri polni zavesti zmage nad sicer nedolžno živaljo sem se ozrl, kje so zaostali moji lovski tovariši in ali še drži gospod Stackleton svoj plen na lasu?! Veslači so še lovili vesla ter obračali čoln, Stackleton se je otresal na suhem preobilne mokrote, a brez lasa ter plena. Položaj se je kmalu preokrenil na dobro toliko, da so pristali čolnarji pri meni in mi je zaupal g. Jack, da že prehudemu prvemu pocuku ni bil kos in mu je ušla želva z lasom vred. Z združenimi močmi smo prenesli ugrabljeno žival v čoln in jo odpeljali živo na jahto, kjer sem bil oni večer jaz pri res slastni želvini pečenki junak dneva. Tovariši so nazdravljali moji res bolj izredni moči in bili odkritega mnenja, da bi zadržal najmočnejšega bivola, če bi ga zagrabil za roge. Prizor borbe Tirolca z orjaško morsko želvo je fotograf filmal in gotovo so bili po celi Ameriki pri pogledu na istino mnenja, da gre za navadno potegavščino, da bi obdržal človek pri nenadnem padcu v morje morskega velikana z izredno močjo v vodi, kjer je doma. Da je moj prvi ter zadnji lov na želve uspel, je samo slučaj, če pomislim na nevarnost, v kateri sem se nevede kretal, ko sem prestavil ude svojega rojstva iz čolna v skraja globoko morje. Tovariši so nam razlagali ter zatrjevali, da so vsi zatrepetali pri pogledu na nenadni prekuc čolna. Videli so dobro v čisti vodi krog otoka vse polno kar največjih morskih volkov, ki so prežali na kak slajši prigrizek nego so morske ribe. Angel varuh je zadrževal roparice, da niso planile neovirano nad nas in nas pogoltnile vse do zadnjega! Ob otoku Socorro smo počivali ob sidru eno noč. Drugi dan se je podalo več tovarišev na otok, ki je seve tudi ognjeniškega izvora ter neobljuden. Odkrili so na njem velik gaj divje rastočih figovih dreves ter manjšo podzemeljsko votlino brez vsakega pomena za cilj naše ekspedicije. Na otoku je manjkala vsaka sled, da bi se bili mudili na njem ljudje dalje časa. Je sicer kolikor toliko zelenja ter drevja na vseh dosedaj omenjenih otokih, ki pa izključujejo daljše bivanje na njih radi malaričnega podnebja v deževnih mesecih od oktobra do marca. Saj človek bi se prav lahko preživljal z ribami, ptic je dovolj in njihova jajca bi tudi bila užitna, a pobrala bi ga malarija, ki že neznosno gospodari ob obeh obalih Mehike, kaj še le v večmesečnem deževju po zapuščenih otokih, ki so v Mehikanskem morju vsi ognjeniškega izvora. <center> — — — </center> Od otoka Socorro smo usmerili jahto naravnost na pravi cilj našega potovanja, na otočje Las Tres Marietas, ki tvori skupino majhnih puščav, skalovja in brezmejnih globočin ter obsega na dolžino pokrajino 8 km. En otočec imenovane skupine leži ne daleč od mehikanske obale. Otoki so polni podzemeljskih večjih ter manjših votlin, od katerih bi naj bila ena, ki prikriva že dolgo — dolgo skrivnostni zaklad starih mehikanskih Aztekov. Že z jahte se je dalo s pomočjo daljnogleda razločiti, da obstoji skupina otočkov iz dveh plasti. Prvotno se je prikazala iznad morske gladine zgornja plast iz prav mehkega peščenca. Morski valovi, ki so se zaganjali v to plast, so jo tekom stoletij izjedli ter izvrtali, da je preostalo le še prevotljeno okostje. Temu razvoju je sledil ognjeniški dvig, ki je potisnil iznad vode debelo plast nepoškodovanega in od morja neizlizanega peščenca. Že od daleč se je dalo razločiti, da je podlaga tega otočja resnično mladega izvora, ki vsebuje še prav malo plitvih udolbin. Pred otoki Las Tres Marietas se je usidral naš »George Washington«. Na ladji je ostala samo običajna straža, vse drugo se je natrpalo v oba čolna. Vsak od naše družbe je hotel biti deležen preblaženega trenutka, ko bo odkrit zaklad in se bo lahko vsakdo prepričal na lastne oči, kaj da vsebuje in če gre res za večstoletne zlate predmete ter dragocenosti. Pristanek na otočju ni bil lahek. Povsod, kakor sem že omenil, vsled ognjeniškega pritiska navzgor strme peščene skale in le tu in tam kaka manjša v peščenec od valov izjedena udolbina. V eno teh udolbin sta se zatekla naša čolna. Splezali smo na suho in dosegli po presnetih mukah drago plast otočja, ki je morala biti prvotna in je kar posuta z votlinami ter prostornimi luknjami, katere so napravili tekom sto- ali tisočletij morski valovi, predno so se otoki dvignili vsled pritiska ognjeniške sile. Malodane vsak od udeležencev jo je ubral proti svoji votlimi v upu, da bo morda on prvi ter srečni odkritelj skritega zlatega bogastva. Skozi dobo bogznaj koliko let je nanosil veter na peščeno skalovje toliko prahu z mehiške celine, da se je ustvarila tanka plast rodovitne zemlje. Ta zemlja daje dovolj hrane nekaterim kaktejam, pritlikavim ter na gosto razraščenim divjim figam in raznemu grmičju, po katerem se je podilo ob našem prihodu vse polno strupenih kač vseh barv ter velikosti. K sreči na strupeno golazen nismo naleteli po votlinah, katere smo začeli preletavati kar križ-kraž. Jaz kot strokovnjak v poznanju zemeljskih plasti sem se lotil raziskovalnega dela previdno ter počasi. Na prvi pogled je bilo jasno, da ni bilo nikjer količkaj shojene steze in niti sledi ne o kaki poti, ki bi naj sploh bila kedaj v rabi. Posamezne votline so bile manjše, večje, srednje, ene nizke ter ozke, druge zopet prostorne in dolge po nekaj deset metrov. Stene so bile od morske vode, ki jih je umivala dnevno skozi tisočletja, močno uglajene. Treba še posebej povdariti, da je prepuščala vsaka udolbina toliko dnevne svetlobe, da ni bila potrebna električna žepna luč ali plamenica. Skrbno sem pregledal ter takorekoč pretipal od tal do stropa nekaj večjih votlin, ne da bi bil odkril kak znak, da se jih je sploh dotaknila človeška roka z dletom ali kakim trdim predmetom. Isto kot jaz so ugotovili vsi drugi, a kljub temu smo razbijali s kladivi ter krampi, da bi brezdvomno dokazali: Tod ni zakopaval in skrival zaklada nobeden indijanski Aztek in nobeden morski tolovaj. Številne udolbine ter votline so bile naravni pojav, za katerega se do našega prihoda ni zmenil nikdo in se tudi ne bo. Težavno je bilo plezanje od morja do vrha druge votlinske plasti, a še opasnejše spuščanje navzdol, ki pa je le uspelo po daljšem trudu brez vsake nesreče. Razočarani smo se vrnili na jahto in niti eden ni omenil pri večerji zaklada. Za drugi dan nam je preostal pregled majhnega otoka iste skupine, ki ne leži daleč od mehikanske obale. Tudi ta otočec je iz dveh plasti. Na vrhu gol brez vsake rastline in ob straneh pa precej bujno ozelenjen. Ko smo se odpravljali drugo jutro na raziskovanje, smo se podali v čoln le oba Stackletona, zdravnik in jaz z veslači. Ostalim je bil ljubši odpočitek na udobnem ladijskem krovu, nego plezanje, ter lazenje po peščenih — praznih votlinah. Vsakdo je bil do dobra prepričan, da je ustno izročilo o zakladih na teh otočecih debela izmišljotina. Mi smo pač veslali k zadnjemu otoku, da bi nam kedo ne očital, da nismo izpolnili v Los Angeles nam naloženega potovalnega programa. Pristanek ob otočecu je bil prav lahkoten in smo celo čoln lahko privezali za figov grm. Otok ima obliko stožca in je tvoril pred bogznaj koliko leti kapo ali klobuk bruhajočega ognjenika. Vlekli smo se navkreber, a ne levo in ne desno ni bilo tukaj običajnih votlin ter udolbin. Rasla je celo nekaka ostra trava, grmovje in figovi, na široko razkoreninjeni pritlikavci. Vzpenjali smo se v cik-cak-črtah proti vrhu, ki je bil gologlav nekaj metrov na široko krog prostornega — ugaslega ognjeniškega žrela. Lepo izdolbeno in precej široko žrelo je kazalo štiri navpične vhode. Morali so voditi globoko v notrajnost stožca. Dolgo smo počivali na vrhu ugaslega vulkana, predno je bil John Stackleton resnega mnenja, da naj dokažem pri pogledu na luknje v žrelo, kaj da znam. Navezali so me na vrv, nataknil sem na obraz masko proti morebitnim strupenim plinom, v žep samokres, v eno roko kladivo, v drugo pa električno svetilko z daleč segajočim žarometom ter telefon. Potegnil sem se previdno skozi najbližjo luknjo, ki je postajala od koraka do koraka prostornejša. Po spustu dobrih 40 m naravnost navzdol sem zadel na trda tla in posvetil krog sebe. Nahajal sem se v prostorni dvorani, v katero so vodile od zgoraj tudi ostale tri luknje. Že pri površnem pogledu je bilo jasno liki beli dan, da se je tukaj mudil človek in sicer bogsigavedi kolikokrat Peščene stene niso bile rogljaste, kakor je običajno pri žrelih ugaslih ognjenikov, gladko obdelane z dletom in raznim drugim orodjem. Prvo presenečeno odkritje sem sporočil potom seboj vzetega telefona na površje tovarišem. Kmalu so bili razven pri vrvi ostalih veslačev vsi trije pri meni v skrivnostni dvorani v notrajnosti vulkanskega žrela. Pričeli smo z orodjem raziskovanje uglajenih sten. Kazale so na več krajih z dletom usekane nerazločne risbe, ki bi naj bile pisava starih Aztekov. Raziskovali ter tipali smo na levo ter desno in res smo zadeli do globoko v stene izsekane štirioglate udolbine. Morale so biti nekoč grobnica. Vhodi so bili v prvotnem stanju zadelani, zadaj ubiti s silo in notrajnost vsa prebrskana ter izpraznjena. Našteli smo vseh grobnic 76. V vsako je bil dohod nasilno odprt, vse odneseno in še stene, strop ter peščena tla prekljuvana s kladivi ter dleti. Da gre v tem slučaju res za starodavne mehikanske grobnice, o tem so nam vpile povsod raztrošene človeške kosti ter lobanje. Napisov v skrivnostnih slikah nad vsako grobnico ni napravil kak navaden Aztek, ampak za taiste čase šolan znanstvenik. K večnemu počitku niso mogli biti skriti v ugaslem ognjeniškem žrelu navadni Indijanci, pač pa kralji, knezi ali višji duhovniki ter sploh imenitniki. Po šegi Aztekov zadnja počivališča njihovih mogotcev niso bila brez okraskov in brez dragocenih daril pokojnemu. Grobnice kraljev Aztekov so bile prave zakladnice in tako je moralo biti prvotno tudi v tem slučaju. Kedo je iztaknil to grobnico? Kedo jo je oropal do edinih ostankov človeških kosti? Ti dve vprašanji sta begali po naših glavah, ko je uganil Jack Stackleton naše misli in razlagal: »Mehika je bila vendar od prvega zavojevalca Cortesa do današnjega predsednika Callesa torišče revolucij, pobojev ter pokoljev od zgoraj navzdol. Finančno stanje Mehike je bilo, kar se tiče državne blagajne, vedno pod ničlo. Če hoče kedo vprizarjati krvave revolucije, rabi za to dobro plačano vojaštvo, orožje ter municijo. In vsega tega je bilo v Mehiki vedno dovolj. Razni mehiški predsedniki, generali in tolovajski poglavarji, ki so se pulili ter grizli na smrt za vladni prestol, so izdajali za prekucije pravo zlato. Zastonj in za nič vreden papir ne bo nikdo nosil življenja na trg za kakega trinoškega generala sumljivega izvora. Ali ne leži kot na dlani, da so se vršili najbrž vsi številni mehikanski prevrati s pomočjo zlata in dragocenosti iz azteških grobnic, ali bolje izraženo: zakladnic! Tudi v to ognjeniško žrelo je segel pred nami z roparsko roko kak mehiški prekucuh in si je natrpal žepe s suhim zlatom za krvavi ples med sorojaki.« Vsi smo pritrdili Jacku, saj tako se je gotovo tudi zgodilo, ker se nahaja otok ne daleč od mehiške obali. Vsekako smo došli prepozno in smo se morali zadovoljiti s tem, da smo poslali po fotografa, ki je posnel žalostne preostanke nekdanjega azteškega bogastva. Fotografirali smo tudi precej dobro ohranjene napise v nam neznanih slikah ter vijugah, da jih bo prečital pozneje kak vseučiliščni učenjak. Pregledali smo pred odhodom še enkrat izropano grobniško dvorano. Pri zadnjem ogledu je zadel zdravnik na več lukenj, ki so vodile še globokeje v notrajnost ugaslega ognjenika. Novo odkrite odprtine so nas zopet podžgale v upu: Kaj, če je pod prvo grobnico še druga in morda nedotaknjena? Brž so me spuščali po vrvi z že prej omenjeno jamsko opremo. Luknja je bila dolga, ozka kakor kak dimnik in je bilo prosto gibanje v njej precej omejeno. Z nogami in telesom sem lomil pri prodiranju peščenec, ki je torkljal po votlini navzdol pred menoj in štrbunkal v globokejšo vodo. Odkod voda na sredini žrela? Ko bi se spuščal v kapniško jamo iz apnenca, bi moral slej ali prej priti do vode. Ognjenik, peščenec in na dnu voda — te uganke niso šle v račun mojim dotedanjim izkušnjam. Glasni štrbunki v vodo so me opominjali, naj bom previden pri nadaljevanju pota, da kje ne utonem pri iskanju starih zakladov v zagonetnem podzemeljskem jezeru. Nalašč sem prožil kamenje, da sem iz njegovega štrbunkanja sklepal na bližino vodnega bazena. Navzgor sem telefoniral novo odkritje in jih prosil, naj me spuščajo prav previdno ter počasi, da ne zaidem v vodno past, iz katere bi ne bilo izhoda. Še par metrov globokeje ... Zabingljal sem prosto na vrvi in z nogami sem lahko klatil neovirano okrog. Spuščal sem se v večji prostor, ki je bil napolnjen z vodo. Še meter nižje in v oči mi je buknila od dveh strani dnevna svetloba. Visel sem le na vrvi brez vsake opore za roke in noge. Sedaj sem se ozrl pod se, kam in kako globoko še moram, da bom presodil obseg in površino vode. Pogled v globočino je mene tirolskega orjaka po telesu pretresel od nožnega palca do temena. Kar sem zagledal pod seboj, me je trenutno tako iznenadilo ter prestrašilo, da sem zaklical v telefon, naj me takoj izvlečejo. Pod menoj je mrgolelo krokodilov — velikih ter majhnih, ki so vsi odpirali na stežaj strašna žrela, ko se jim je bližala od stropa neznana prikazen. Na dnu ognjeniškega žrela, kar se tiče njegove iznadvodne površine, je bilo v izdolbini v vulkanski stožec morje, ki se je pretakalo skozi hrib od dveh strani. Zelo prostorna votlina je bila od solnca razsvetljena, da je bilo v njej svetlo kakor zunaj na prostem. A odkod grozni krokodili in to prav majhni ter veliki, na samotnem otoku, mi je še bila uganka, ko so me vlekli navzgor. Srečanje s krokodili ni začudilo tovarišev, saj jim jesaj jim je bila kot Amerikancem ta ostuzen nekaj bolj vsakdanjega. Naglo so si razložili zagonetko: Zakaj mešanica velikih ter majhnih? Krokodile ali aligatorje imenujejo v Mehiki kajmane. Po tamošnjih rekah je te grdobe vse polno. Kajman je kakor afriški ali indijski krokodil presneto nevaren človeku in živalim. Radi tega jih Mehikanci preganjajo, kolikor morejo, da bi vsaj zajezili njih razmnožilno silo. Žival se pa že po prirojenem nagonu skuša očuvati pred iztrebljenjem in radi tega si poišče za izrejo naraščaja samotne in povsem mirne prostore. In med mehikanska zatočišča krokodilskih mladičev spada tudi ta vulkanski otok, ki ni daleč od mehikanske obali in kajmani lahko nemoteno preplavajo razdaljo. Družba starih in mladih v skupni votlini znači, da so prišle odrasle samice obiskat svoja gnezdišča in bodo odpeljale lepega dne naraščaj z otoka proti izlivom mehikanskih rek. Jack Stackleton, ki je veliko potoval ob severnoameriškem veletoku Mississippi, v katerem je polno krokodilov, in po Braziliji in ob tamošnji največji reki Amaconas, je dodal zgorajnemu pojasnilu še naslednje: Otok Marajo leži ob izlivu reke Amaconas v morje. Otok tvori planjavo, ki obsega 10.000 kv. km in je last veleposestnikov in živinorejcev iz Brazilije. Na otok Marajo gonijo radi izborne paše številne goveje črede. Otok Marajo tvori posebnost, ker je tamkaj krokodilov, kakor menda nikjer drugje na svetu. Golazen ni nevarna v suhi dobi, katero prespi, pač pa v deževnem času, ko se spremenijo vse nižave na otoku v eno samo jezero in se umakne živina na višje ležeča mesta. Po naraslih potokih ter lužah se zaženejo krokodili za govedo, katero napadajo in si izbirajo predvsem mlade živali. Posebno jim gredo v slast kravji vimeni. Neprestano gladni krokodili uničijo na leto na tisoče goveje živine in je škoda zelo občutna. V deževnem času so pastirji napram krokodilom brez moči. Žival je tedaj živahna in se kreta po vodovju z izredne naglico. Maščevanje nad krokodili doseže vrhunec, ko nastopi suha doba in pribežijo poprej tolikanj grabežljive zveri v zadnje luže, se zarijejo v blato in so kakor bi bile na pol mrtve. Tedaj planejo nad nje pastirji s težkimi železnimi drogi. Začne se poboj teh škodljivcev v množinah. Kjerkoli naletijo na v blatu dremajočega krokodila, mu razbijejo lobanjo. Tej moriji prisostvujejo navadno lastniki čred. Računajo, da pokončajo pastirji vsako suho dobo najmanj 6000 odraslih krokodilov. Pobita krokodilska trupla bi razširjala strahovit smrad po otoku, a to nevarnost preženejo jastrebi mrharji, ki priletijo v celih jatah in obhajajo glasne gostije pri krokodiljem mesu. Kljub temu uspehi pokolja med krokodili niso bogznaj kako veliki. Toliko živali le ubeži, se skrije, preživotari za nje nevarni čas in začne v deževju svoje uničevalno delo med govedo. Treba še pomisliti, da se krokodili naglo množijo. Začetkom suhega časa zleže samica po 260 jajc, jih skrije kam pod listje in prepusti valenje solnčnim žarkom. Tudi jajca uničujejo pastirji in se prirejajo na otoku cele ekspedicije, ki stikajo za krokodilovimi gnezdišči. Krokodilovo gnezdo je lahko izslediti. Pred izvalitvijo dela krokodilček v jajcu tak ropot, da ga je daleč čuti. To trkanje opozarja zatiralce, kje so skrita jajca tolikanj škodljivega in nevarnega bodočega požeruha. Celo to se dogaja, da v vroči dobi stari krokodili radi pomanjkanja prehrane lazijo za lastnimi jajci in jih požrejo v skrajni sili zelo mnogo. Vsa razna uničevalna sredstva so nezadostna, da bi krokodiljo nevarnost zajezila, kaj še le povsem odstranila!« Po ugotovitvi dejanskega stanu so se spustili moji tovariši po drugih luknjah po vrveh v krokodilovo jamo in so se prepričali na svoje preizkušene oči, da so bile njih domneve pravilne. Lepega dne so bo pognalo celo ogromno gnezdo v morje in plavalo proti obali Mehike, da se porazdeli na posamezne reke in ojači z mladiči že itak neznosno kajmansko šibo božjo. Sklenili smo, da bomo počakali ob Krokodilovem otoku, da filmamo odhod kajmanov. Pri tem sklepu smo se vsi pošteno urezali, ker smo pozabili, da bi se takale krokodilova procesija prav lahko odigrala v noči. Ni bilo treba dolgo čakati na romanje kajmanov. Do zadnjega komada posrečeno so jo popihali v noči po našem prvem srečanju s to golaznijo. Drugo jutro je bila votlina prazna in mi prikrajšani poleg azteških zakladov še za zanimiv film odhoda kajmanov iz vališča. <center> — — — </center> Naša prva ekspedicija je končala ob otočju Las Tres Marietas od družbe ji naloženo nalogo. Odkrila ter filmala je med vožnjo marsikatero živalsko zanimivost in posebnost. Res, da ni dvignila zaželjenega zlatega zaklada, a se je prepričala, da je obstojal in kje se je skrival. Vrnili smo se po poti, po kateri smo se pripeljali, seve brez pristankov. Videli ter srečali smo na povratni vožnji morske velikane, pošasti in manjše prebivalce vsestransko zanimivega Mehikanskega morja. Srečno in ob najlepšem vremenu smo se usidrali v domači luki San Pedro, odkoder smo bili kmalu v Los Angeles, kjer so že komaj čakali na poročilo o naših doživljajih in najdbah. Po razvitju res sijajno posrečenih filmov so sledila predavanja za predavanji, za katera smo želi vsi člani ekspedicije navdušena odobravanja. Naša družba je bila zadovoljna z izvirnimi filmi po naravi, saj so obetali poleg kritja stroškov še lep dobiček. Po daljšem odpočitku smo prejeli od družbe nastavljeni strokovnjaki drugo nalogo: Pripraviti znanje in proučiti prikladnost opreme za drugo ekspedicijo. Ta bo mnogo težavnejša od prve. Raziskovalci bodo morali na volovskih vpregah preko brazilskih step, pragozdov, skozi popolnoma neraziskane divjine do še neizrabljenih zlatih polj v Matto Grosso med južnoameriškima državama Rolivija in Paragvaj. Prva ekspedicija je trajala na udobno opremljeni ladji dober mesec, druga je bila predvidena na več nego eno leto. Prodiranje od mesta Rio de Janeiro naprej v neznani svet bi naj pričelo decembra 1295. <center> — — — </center> =='''II. del.^*'''== Par mesecev brezskrbnega odpočitka je minulo hitro. Treba se je bilo lotiti resnega pripravljalnega dela za drugo raziskovalno ekspedicijo, koje namen je bil: Družbi zasigurati z odkritjem še neizrabljenih zlatih poljan težke milijone za bodočnost. Pred vsem moram beležiti dvoje pripovedovanj dveh davno žalostno preminulih iskalcev zlata, ki sta videla nagromadeno zlato, a ga nista mogla odnesti ter izrabiti radi bolezni, nepopisnih naporov in pomanjkanja spremstva. Oba sta končala eden med Indijanci, drugi med iskalci dijamantov, ko sta videla obljubljeno in z zlatom prevlečeno deželo ter sta zaupala rdečekožcem in belim, kje jo je treba iskati. <small>_* O drugi ameriški ekspediciji skozi pragozdove in Matto Grosso do novih zlatih polj v Južni Ameriki je izšlo od nemških in angleških članov ekspedicije v zadnjih letih par zanimivih potopisov, o težavah ter grozotah po neodkritih pokrajinah Brazilije.</small> <center> — — — </center> Indijanci med brazilijanskima rekama Rio des Mortes (reka smrti) in Rio Culisehu pripovedujejo to-le: »Že mnogo deževnih mesecev (v Braziliji dežuje od oktobra do marca) je minulo, odkar se je mudil pri nas belokožec. Glava in njegov obraz sta bila pokrita z dolgimi lasi, ki so bili enake barve kakor kamni, katere je imel seboj, rumeni in blesteči. Njegovo telo je bilo raztrgano od ran. Njegove oči so gledale, kakršnih nismo videli nikoli poprej. Znano mu je bilo, kako imenujejo priprosti Indijanci ogenj, veter, vodo in reke. Govoriti je znal indijanščino. Ko je videl, da gre z njim na smrt, je poklical k sebi poglavarja ondotnega plemena in glavarjevega sina ter rekel: »Daleč proti polnoči, tam, kjer pošilja Rio Ksingu četrtič svoje vode v globočine ter jih žene potem v velikem kolobarju na desno, je treba reko zapustiti in potovati na desno, vedno naravnost. Le kar dalje naprej, kakor daleč sega pogled. Pozneje bodo ovirali potnika hribi. Nato tudi cilj ni več daleč ... Dolga je pot do tja in več nego enkrat se mesec spremeni. Malo divjačine je v oni pokrajini, smrt se smeji potniku skozi veje dreves. Kdor je dosegel cilj, bo našel pesek in kamenje iste barve, kakor jo poseda solnce in kakršno iščejo belokožci ... Belokožec je potegnil kos zlate rude izpod razcapane obleke, držeč ga na dlani v luč ognja, in je dostavil: »Velike so množine peska ter kamenja, a krog njih prežita strah in pogin. Z velikim spremstvom sem se podal na pot, vrnil sem se sam, da umrem pri tujih Indijancih ... Sporočite moje besede belim ljudem, ki bedo prišli k vam ...« Mnogo deževnih mesecev je zatonilo od tedaj. Oblaki so zatemnili nebo, bilo je mokro ter mrzlo, dokler ni prisvetilo nad Indijance blesteče solnce. Glavar je umrl, njegov sin se je postaral, odkar je dospel k tamošnjemu indijanskemu plemenu belokožni tujec in — umrl tamkaj ...« <center> — — — </center> Drugo ustno izročilo o potovanju proti bajnim zlatim poljanam je mnogo daljše in se glasi: »Mnogo let je minulo, ko sem se priključil ekspediciji, ki se je odpeljala navzgor po reki Amaconas. Sem Mehikanec in vzeli so me radi seboj. Star sem bil 25 let. Mornarji, ki so prihajali v naše mestece, so pripovedovali o tujih pokrajinah pravljične reči. Govorili so o Braziliji, ki prikriva neraziskane tajnosti, kjer leži na zemlji na mernike dijamantov in zlata. Zemlja hrani tam neizmerna bogastva, pa jih tudi čuva skopo v svojem črnem krilu in jih je težko iztrgati. O nevarnostih na potovanju do zlata in dijamantov niso pravili. Nasprotno — zasmehovali so težkoče v zavesti svoje moči in zmage. Nevarnosti, s katerimi se je mogoče boriti iz oči v oči, niso naši najhujši sovražniki. Za potnikom plazeči se strupi so: bolezni, dež, vročina, kužno izhlapevanje pragozdov, golazen in žuželke. Tega se treba bati. Podali smo se na pot, bilo nas je šest. Z orožjem, s strelivom in z dobro obutvijo preskrbljeni, smo upali na gotov uspeh, čeravno smo imeli v sebi klice pogina ob nastopu potovanja. Nismo imeli seboj spalnih mrež, ne mrežic proti pikom komarjev ali moskitov, tudi premale količine kinina proti mrzlici smo vzeli na pot. Naš cilj so bile pokrajine ob reki Amaconas, kjer smo hoteli odkriti velike zlate zaklade. Veletok Amaconas smo dosegli brez posebnih težkoč. Veličastno vali reka vseh rek svoje vode skozi obširne pokrajine, dokler je ne sprejme morje. Če plavamo po valovju reke Amaconas navzdol, vidimo, kako stopajo njena obrežja vedno bolj vsak sebi, dokler ne zameglijo v daljavi in se nam dozdeva reka kakor morje. Človek obstoji začuden, ko zagleda, da deli reka Amaconas neizmerno pokrajino v dva dela. Če se približamo njenemu obrežju, se nam nudi redka slika najživahnejšega rastlinstva. Povsod visi tuje — bajno cvetje. Globoko v temno vodo se spuščajo ovijalke in orhideje gorijo v zelenju gozda. Zgradili smo dva čolna in smo veslali navzgor po reki. Naše dela navajene roke so pokrili kmalu mehurji, ki so nas ovirali. Ti mehurji lahko stanejo človeka ob reki Amaconas življenje. Kače nas niso ogrožale, čeravno smo jih videli zelo mnogo. Proti kačjemu piku smo bili zavarovani s trdo tkano obleko. Sploh pa kača napade redko človeka, če je ne draži ali ne splaši. Krokodili, katerih je kar mrgolelo po blatu na obrežju, se niso niti zmenili za nas. Naš najhujši sovražnik so bile majhne mušice, ki so gospodarice onih pokrajin. Neprestano so nas pikale in nam vbrizgavale malarijo — mrzlico, ki nam je slabila telo in duha. Edino meni je zavratna bolezen prizanesla, a tudi tovariši niso mislili, da bi radi malarije prekinili potovanje. Iz veletoka Amaconas smo krenili lepega dne v eno izmed njegovih brezštevilnih stranskih rek, ki se najbrž imenuje Rio Tapajos. Tudi ta se je razdelila s časom in mi smo veslali navzgor proti reki, kateri nismo znali imena in ni bila zarisana na nobenem našem zemljevidu. Že cele mesece smo bili na potovanju. Doživeli smo marsikaj novega ter zanimivega, vedno hujše je gospodarila mrzlica in nismo imeli več kinina, da bi jo bili ugnali. Nato je pričelo deževati in kar preko noči je narasla reka v deroč veletok, kojega vode so valovile seboj izkoreninjena drevesa. Izključeno je bilo, da bi se bili borili proti toku. Opustiti smo morali misel na daljne prodiranje. Imeli smo dovolj opravka, da smo čuvali čolna, sicer bi se bila prevrnila. Gnana od deroče vode, ogrožena od drevesnih debel, sta drvela v divji vožnji navzdol po peneči se reki. Naenkrat — ovinek. Pogozden jezik je molel v reko. Čeravno je bila voda na desno prosta omenjenega jezika in je valovila neovirano naprej, je vendar vlekel ta nesrečni pomol zemlje tok reke k sebi in tamkaj se je vrtuljil velikanski vrtinec. Debla, divje zamotano vejevje, sredi med to navlako naša čolna in oba je vleklo proti vrtincu. Napeli smo moči, da bi odrinili čolna v prosti tok, a je bilo vse zastonj. Čolna sta bila preveč obdana od orjaških pragozdnih debel, tiralo nas je z neugnano silo v pekel razbesnelih naravnih moči. Vsi prestrašeni smo zagledali, kako se je urinilo med oba čolna mogočno deblo in nas je razdvojilo. Vsak trenutek se je lahko eden čoln, ki se je zapletel med vejevje krone, prekucnil. Vendar — zapleteni čoln se je sukal nad množinami vode, veje so ga porivale vedno dalje proč od debla, dokler ni dosegel sredine reke, prosto vodovje in je oddivjal rešen navzdol po reki. Drugi čoln, v katerem sem tičal jaz, so gnali valovi vedno bliže proti vrtincu. Samo malenkost nas je ločila od njega. Videli smo že, kako je zatonil čoln s tovariši v daljavi ... Ali so se rešili, ali so utonili ...? Nikdar nisem zvedel ... Naš obup je postal še večji, ko smo opazili, kako se je drevesni orjak, ki nas je bil poprej razdvojil in iz kojega območja smo se hoteli osvoboditi, naenkrat zasukal in odplaval proti sredini reke. Ko bi se le bili oprijeli njegovih vej, bi nas bil potegnil seboj! Zamudili smo rešitev! Naša prizadevanja, da bi dosegli drevo, so bila brezuspešna. Vrtinčasto valovje je zagrabilo naš čoln in je začelo z njim plesati v velikem kolobarju krog glavnega vrtinca. Zaklical sem tovarišema, naj se poženeta v vodo, predno nas bo pogoltnil vrtinec, in naj poskusimo s plavanjem doseči kako drevo, ki nas bo poneslo na obrežje. Kako je uspelo meni, da sem se pognal do veje, s koje pomočjo sem se potegnil na deblo, mi je nerazumljivo. Naenkrat sem sedel na zibajočem se drevesu, obdan od vrtuljastih valov. Ozrl sem se po tovariših v čolnu, ki se je sukal v vedno ožjih krogih krog vrtinca. Tovariša, ki sta stala v čolnu, sta mirno opazovala ta ples in vendar sta se nahajala v položaju, iz katerega ni bilo rešitve. Iz polnega grla sem jima klical, naj sledita mojemu vzgledu, pa pokanje drevesnih debel je bilo močnejše od mojih klicev. Čoln se je že vrtel v prav ozkih kolobarjih, dokler ga ni potegnilo z vso brzino na sredino vrtinca. Strahovit krik je odjeknil do mene! Bil je močnejši nego bobnenje vodovja. Tresoč se od strahu, sem videl natančno, kako je zginil čoln z debli, vejami ter kosi lesa v vrtincu. Nemo sem zrl na mesto, ki je požrlo čoln s tovarišema. Pozabil sem na nevarnost, v kateri sem se nahajal. Mnogo pozneje sem prepoznal lastni položaj. Med nebom in vodo, na zibajočem se in od valov obdanem deblu, ki se je celo streslo, ako je zadelo ob njega kako drugo od povodnji izkoreninjeno drevo. Vsak tak sunek mi je grozil, da me pahne z debla v valove. Da bi se bil upal v reko, po kateri so se podili krokodili, za ta korak sem posedal premalo poguma. Sedel sem med vejami ves v strahu in trepetu, če se je bližalo mojemu drevesu drugo, ki bo zadelo z vso silo vanj in streslo mene v gotovo smrt. Znočilo se je. S hlačnim jermenom sem se privezal trdno za vejo, da bi pri morebitnem zaspancu ne zdrknil v vodo. Pol sede, pol slone me je slednjič le premagala prevelika utrujenost in izčrpanost, zaspal sem. Nemirno sem spal. Komaj in komaj sem dočakal, da se je zdanilo. Slika, ki se je nudila mojim očem ob jutranjem svitu, je bila od sinoči neizpremenjena. Le množina po reki plavajočih debel se je skrčila. Bil sem ujet na drevesu, brez hrane, brez sigurnosti, da bom zamogel kljub boju uiti smrti. Celi dan in celo noč sem presedel na deblu plavajočega drevesa. Druga noč po prvi je bila mnogo težja od prve, čeravno se je bila na meni posušila obleka in me ni več trosil mraz. Mrcvaril me je glad in moje moči so popuščale vedno bolj In bolj. Zjutraj sem zagledal ob koncu drevesa, kako se dviga pred menoj iznad vod zemlja. Tresoč se od slabosti, sem se hotel z drevesa pognati z nogama na suho, a sem ugotovil, da to sploh ni bilo mogoče. Trde zemlje ni bilo čutiti. Noge so se pogrezale v blato. Vesel sem moral biti, da nisem za vsem zapustil rešilnega drevesa, sicer bi se bil zadušil v blatu. Tekom dneva in sicer pod vplivom solnca se je pričelo blato strjevati in se pokrivati s trdejšo skorjo. In zopet po poteku ene noči, o kateri znam le toliko, da so vode in nebo, drevo, v kojega vejah sem čepel, ter šumenje valov postali en sovražnik, ki je odpiral neprestano žrelo pogube, da me požre vsak trenutek. Drugo jutro so bila tla pod menoj mehka, a s previdnimi koraki sem vendar le dosegel trdo zemljo. Po rešitvi je bila prva potreba hrana. Naboji so bili premočeni in sam sem bil toliko oslabljen, da sem se držal še jedva na nogah. Mesto užitnega sadu in divjačine mi je migljala pred očmi čudna luč in po ušesih mi je šumelo, da nisem čul niti divjanja reke. Slednjič sem le odkril nekaj ptičev na drevesu. S tresočo roko sem meril dolgo, predno sem sprožil. Ali bom mogel jesti, ali mi bo odletela pečenka pred ustmi? V tem trenutku ni bilo za mene ničesar drugega na svetu, kakor to strahotno vprašanje. Strel je odjeknil. Eden od ptičev je padel na zemljo. Zagorel je ogenj s pomočjo smodnika in užigalnega stekla. Noč je minula tiho ter mirno. Nisem se bal, le spati sem hotel. Drugo jutro sem okrepljen nadaljeval pot. Niti sanjalo se mi ni, kje da sem. Nisem imel seboj kompasa, bil sem navezan le na stanje solnca, da nisem zablodil v krogu. Potoval sem dneve, tedne, ne oziraje se na čas ali mero. Edina sprememba sta mi bila dan in noč. Užival sem največ kače, katere sem pekel na ognju. Samo prvič sem premagal s težavo stud nad kačjo pečenko. Ubijal sem jih s palico, kakor hitro sem katero zagledal, ker sem moral štediti s pergiščem patron. Brazilijanske kače imajo belo meso, ki je skoro enako kurjemu. Nikakor pa niso vse užitne, meso nekaterih vrst je celo škodljivo. Najbolj me je mučil in bičal dež. Potovanje v mokroti mi je začelo tako presedati, da sem si postavil ob obrežju potoka kočo, v kateri sem sklenil počakati na konec deževne dobe. Iz trnja in drevesnega lubja sem si napravil pripravo za ribljenje. Lovil sem le manjše ribe, večje so vsikdar potegnile trnek v globočino in ga raztrgale. Boril sem se z lakoto, mokroto, samoto ter nazadnje še z mrzlico, ki me je zagrabila z vso srditostjo. Deževni čas je minul. Zopet sem se podal na pot v popolno negotovost ... Korakal sem vedno dalje, ne vede, katero smer bi si izbral, predan slučaju, s pekočim hrepenenjem po človeku v srcu in z vročico po žilah. Dočakal sem drugo deževno dobo in jo prebil. Zadel sem na drevesa, kojih skorja je teknila kakor kinin, kar je tudi najbrž bil. Žvečil sem jo v velikih množinah in pregnal mrzlico. Lepega dne, ko sem potoval naprej in se je že solnce nagibalo k zatonu, je udaril iz daljave na moje uho glas, katerega sem čul, kakor bi kedo udarjal z lesom ob les. Ljudje! To upanje me je prešinilo celega. Najrajši bi bil zajuckal na ves glas od veselja, a neki tajni notrajni glas me je prisilil, da sem molčal. Previdno sem se plazil za glasovi. Moralo je biti zelo daleč. Po eni uri hoda se mi je zdelo, da sem ravno tako daleč oddaljen od pokanja kakor poprej. Šele po daljšem potovanju sem se bližal skrivnostno neznanemu napevu, ki je odmeval skozi divjino ter služil neznanim ciljem ter namenom. Znočilo se je. Nisem mislil, da bi si bil poiskal taborišče. Le hitreje naprej in tjakaj, kjer so bivali ljudje. Že sem zagledal v daljavi ognje, ki so švigali kvišku in krog njih so skakale temne postave. Srce mi je nabijalo v veselem pričakovanju, pospešil sem korake. Zopet bom videl ljudi, bom čul njihov glas, zvedel bom, kje da sem, našel bom pot, ki pelje iz teh groznih divjin ... Brezštevilne nevarnosti po pragozdu so me naučile nezaupanja. Plazil sem se proti naselbini počasi ter previdno pod kritjem grmovja. Vedno bolj razločno sem videl postave, ki so skakale krog ognjev po taktu lesenega bobna. Najbrž so obhajali kak praznik. Le votlemu odmevu bobnov sem se imel zahvaliti, da sem pogodil pot do človeških bivališč. Vroče veselje je vzplamtelo v meni. Hotel sem stopiti iz kritja, a nekaj nerazumljivega me je sililo, da moram predvsem te ljudi opazovati natančneje. Bili so le moški. Skakali so v vseh mogočih pregibih sem ter tja, držeč v rokah razne predmete iz ilovice in perja. Nobenega drugega glasu ni bilo čuti, kakor votlo grmenje bobnov in tleskanje golih nog po tleh. Nemo so kolobarili ljudje krog ognja v temnem gozdu. Naenkrat je prekinil tišino do mozga segajoč krik iz nekaj deset človeških grl, ki je prešel v tuleče jadikovanje. Podžgani od krikov so skakali še bolj divje, dokler niso zdivjali proti kočuram, kojih temne obrise sem zasledil v daljavi. Iz teh so pritirali kakih 12 moških, žensk in otrok. Vsi so bili zvezani in so stali sklonjenih glav. Krog njih je kar mrgolelo divjaških postav. Najbrž je bilo zbrano celo pleme. Ženske so bile nekoliko dalje proč v napetem pričakovanju. Vse je presegal po velikosti mož, katerega skraja niti opazil nisem. Pobarvan je bil belo-rdeče, okrašen s pisanim perjem in je bil najbrž glavar. Držal je v rokah črn kij. Zaplesal je med krikanjem krog zvezanih ter pobijal nesrečneže z batom do nezavesti. Kakor volkovi so se vrgli drugi moški na pobite. Trupla žrtev so vlekli k ognju, kjer so jih pritrdili spretno na palice, da so se cvrli liki divjačina na drogu. Kar naenkrat je nastala grmada za grmado, na vsaki se je peklo po eno človeško telo. Svojim očem nisem prav zaupal. Mislil sem, da mi lažejo s to peklensko sliko radi mrzlice. Omencal sem si oči, gledal, zasajal pogled, grozno je bila istina! Videl sem, da so bila človeška telesa pritrjena na droge, katere so sukali rjavi zlodeji nad ognjem. Na ta način so pekli moške, ženske in deco ... In sedaj ... Kaj je bilo to? Rablji so privlekli novo žrtev. Plameni so se oprijeli svežega plena, naenkrat je odprl do nezavesti pobiti oči. Njegovo kričanje se je pomešalo s klici mučiteljev, ki so zasledovali polni radosti strašno predstavo. Pozneje sem zvedel, če se kateri prebudi na ražnju iz omotice, je njegovo meso »medicina«, ki skriva v sebi čudežne moči. Na tak način pridobljena medicina postane last glavarja, ki jo zamenjava v prav majhnih količinah proti darovom in velikim kosom drugega mesa. Medicine mučenikov so posebno mogočna sredstva, s pomočjo katerih vlada glavar nad plemenom. Pri vsaki grozni pojedini se navadno zbudi po ena žrtev, da pretrpi nepopisno strašno smrt počasnega pečenja pri živem telesu. Tedaj še vsega tega nisem znal. Poln strahu ter groze sem gledal iz teme skrivališča na skupino ljudožrcev. Moji od vročice bolni možgani so vzbujali v meni vero, da sem umrl in da sem pahnjen v pekel. Čez nekaj časa so potegnili pečena trupla s kolov in so jih razdelili. Liki neme zveri so se vrgli divjaki na meso. Vsak je bil sklonjen nad svojim kosom, je zadovoljno cmokal in je trgal vedno nove falade strahovite pečenke. Šlo je pri pojedini za to, koliko mogoče naglo ter veliko povžiti. Sredi med ljudožrci je sedel glavar. Imel je pred seboj pečeno telo zadnjega in najgroznejše smrti preminulega mučenika. Ko je bil sit, je razdelil preostalo na nestrpno čakajoče, dokler ni ostalo ničesar od žrtve in na mestu, kjer je počivalo pečeno truplo, so se gromadili darovi za glavarja: kipi, loki, pušice, ptičje kože, kače in veliki kosi mesa drugih žrtev. Zopet so zagrmeli bobni, ponovno je pričel pobesneli ples, skakanje ter copotanje z nogami. Divjanje je trajalo cele ure, dokler niso popadali divjaki penečih se ust, kričeč nerazumljive besede in čisto utrujeni po tleh. V tišino, katero je motilo prasketanje ognjev, sem se odplazil z gladom v želodcu in z nepopisno grozo v srcu. Prvi ljudje, na katere sem naletel po tako dolgi blodnji, so bili slabši od divjih zveri in radi tega sem sklenil, da se vrnem nazaj v pragozd — kraljestvo živali. Celo noč nisem zatisnil očesa. Izrazi na smrt mučenih so me preganjali: Njih zogleneli obrazi so mi očitali bojazljivost in tirjali maščevanje. Za ponoreti mi je bilo in ko se je prikazalo solnce, me je videlo, kako sem korakal proti — kočam ljudožrcev. Mojo obleko je tvorilo le še nekaj cunj, ki so visele od pasa, na katerega je bilo privezano orožje s patroni. Stopal sem visoko zravnan, divjaki so me zapazili, nemir se je polastil tabora. Tekali so plaho sem ter tja, dokler mi ni stopil glavar neustrašeno nasproti. Tik mene se je vrgel na zemljo, mrmraje nerazumljive besede. Približali so se tudi ostali. Krog divjakov krog mene se je vedno bolj zoževal, strah se me je lotil. Da bi jim pokazal moč orožja, sem ustrelil opico z visokega drevesa. Na tla pa ni padla samo žival, ne, vsi, ki so stali krog mene. Ležali so trepetaje, ko se je glas poka že davno razgubil in se niso upali ganiti. Le glavar se je zravnal. Dolgo je trpelo, predno se je zmuzal eden za drugim v kočuro ali grmovje ... Kako dolgo sem ostal pri njih, ne vem. Bili so sami krivobedri pritlikavci. Divjaki so bili izborni lovci, ki niso pobijali plena v odprtem boju, ampak zvijačno. Nikoli se niso lotili jaguarja, o katerem so prepričani, da je obseden od hudega duha. Bival sem v koči, katero so mi zgradili. Kmalu sem se naučil njihovega jezika. Učil sem jih: nastavljati zanke, ribiti z mrežami, če je sijalo solnce, sem zanetil ogenj s steklom, da se jim ni bilo treba truditi z drgnenjem dveh kosov lesa enega ob drugega. Moj nož jim je olajšal razdelavo ulovljenih živali in rezanje palic pri zgradbi kočur. Ostrili so z nožem pušice in bili uverjeni, da jim ulivajo na ta način posebno moč. Ako je zadela katerega nesreča, sem jim pomagal in sem jim zdravil rane, ki so se pričele zaradi nesnage gnojiti. Bili so podvrženi mnogim boleznim, katerih nisem poznal in jih tudi nisem mogel zdraviti radi pomanjkanja zdravil. Kmalu sem si telesno opomogel. Vedno težavnejše je postajalo zame življenje med ljudmi, ki so sličili v marsičem živalim. Zahrepenel sem proč od njih, proč iz divjine do bitij, ki bi me razumela in bi mi bila enaka. Če sem vprašal glavarja, kje se nahaja prihodnja naselbina, mi je zvijačno odgovarjal, da so vsa druga sosedna plemena hudobna in bi me ti ljudje pobili, ako bi jih srečal. Na vprašanje, če ne bivajo kje tukaj belokožci, je zmajal z glavo in rekel: »Nikjer jih ni. Gozd sega nepregledno daleč. Mnogo ljudi prebiva v njem, vendar takih, kakor si ti, tukaj ni.« Nekega dne je stopil k meni v kočo in rekel: »Prinesel si nam srečo. Že dolgo smo znali, da boš prišel k nam. Veselo vest so sporočali stari mladim, da nas bo obiskal po pojedini veliki duh. Od tedaj se bosta naselili med nami zadovoljnost ter izobilje. Blizu je dan, ko nas bo zapustil veliki duh. Takrat bodo planili po nas Noe. Uničili nas bodo. Naše žene bodo pekli na ražnju in vse bodo upepelili. Vse mora umreti, ko odide »jue« (veliki duh). Veliki duh je moder, zna vse in jaz ga vprašam, kaj bo ukrenil?« Tako je govoril glavar in je zrl name plaho in nezaupljivih oči. »Ne bom vas zapustil«, sem odgovoril, »a ti imaš prav, da bi že bil čas, da odidem.« Sklonjeno se je odplazil. Zvečerilo se je. Videl sem zbor mož, ki se je sestal pri glavarju in sem čakal, da pokličejo tudi mene. kar so storili vsikdar, če so se posvetovali. Tokrat se to ni zgodilo. Po trebuhu sem se splazil v kritju teme pred glavarjevo kočo. Skozi redke kolce sem razumel vsako besedo, četudi so se šepetaje pogovarjali. »Veliki duh je prišel k nam, kakor so napovedali predniki«, je govoril glavar. »Obogatil nas je, napravil nas je močne in zadovoljne, od nas ne sme oditi. Njegova medicina je močnejša, kakor vse drugo, kar smo poznali doslej. Pa on bo šel ... Ubijmo ga in pojejmo, da postanemo pametni, kakor je on. Nocojšnjo noč, ko bo spal, uderimo v njegovo kočo. Zvezali ga bomo z mrežami, katere nam je sam spletel, izvili mu bomo ogenj bluvajoče orožje, da bo postal slaboten kakor otrok ... Če se bomo enkrat najedli njegovega mesa, ako postanemo močni ter modri, bomo prekoračili reko in napadli sosede Noe. Čas velike pojedine je že blizu. Kmalu bodo plapolali ognji, mi bomo plesali in jedli ...« Dovolj sem čul in se zavedal, da sem zapisan smrti. Takojšnji pobeg bi me še lahko rešil. Vrnil sem se v kočo, pogreznil sem se v temo gozda, ki je obdajal tabor. Noč, ki me je skrila pred divjaki, je ovijala s temo pot pred menoj, da sem se spotikal preko korenin in padal preko razpadlih debel. Ker sem bil bos, sem bil v največji nevarnosti, da me piči na smrt kaka strupena golazen. Imel sem srečo. Ob svitu zore sem bil nepoškodovan in daleč proč od naselbine pritlikavih ljudožrcev. Vedel sem, da mi bodo sledili divjaki, kakor hitro bodo zaznali za moj pobeg. Najmanjša, takorekoč nevidna sled jim bo dovoljna upora, da bodo pogodili pot, katero sem ubral. Edini spas pred zasledovalci je bila največja naglica. Grede sem jedel meso in ribe, katere sem vzel na pot pri odhodu. Krenil sem v smer, v kateri bi naj prebivalo po pripovedovanju ljudožrcev pleme Noe. Dnevi so se raztegnili v tedne. Še vedno nisem zadel na ljudi in tudi ne na sled, iz katere bi bil lahko sklepal, da je sploh kaka naselbina v bližini. Mojo pot so križale le živali, nad menoj je šumel gozd in prepeval svojo večno pesem o rojstvu in smrti. Meseci so minuli, še vedno sem bil na potu. Učil sem se živalskega jezika. Postal sem sam del divjine, ki me je obdajala, redila in varovala ... In vendar sem potoval ... Kri v meni je vpila po meni enakim in me gnala naprej ... Po bogznaj kako dolgi blodnji sem zadel na naselbino Shaysha Indijancev in sicer v posebno ugodnem trenutku. Poglavar plemena Polu je imel hčerkico, katero je napadla bolezen, za katero domači vražar ali medicinman ni znal leka. Prosil sem, naj mi pokažejo bolnico. Po pregledu sem ugotovil, da gre za težji slučaj kolike, katere sem deklico lahko ozdravil s pomočjo zelišča, katerega so mi pokazali pritlikavi ljudožrci. Ko je dekletce okrevalo, sem postal med Indijanci velik mož, ki je premagal s svojo močjo medicinmana. Poglavar mi je skazoval največje časti. Da bi si pridobil moje popolno zaupanje, me je vzel seboj v džunglo, kjer mi je pokazal zlate jame, radi katerih so že pustili tisoči belokožcev življenje. Tamkaj je ležalo zlato, prerašeno s travo, v celih kopicah. V najbolj drznih sanjah bi si ne bil upal predstavljati tolikih množin najčistejšega zlata. Skraja nisem zaupal lastnim očem. Moral sem se dotakniti z rokami neizmernih zakladov, da sem se prepričal, da nisem mogoče žrtev kake prevare. Hvaležni poglavar me je pozval, naj se založim z zlatom po svoji dragi volji, saj za Indijance v divjini je itak brez vrednosti. Natovoril sem se po možnosti z zlatimi zrni ter kepami, si dobro zapomnil zlato jamo in sem gledal, da sem se brž ko brž poslovil od gostoljubnega indijanskega plemena. Najdba zlata me je gnala med kulturne ljudi, da jih zberem in povedem na kraj, kjer čakajo milijoni na površju zemlje. Taval in romal sem cele mesece po neraziskanih pokrajinah, se odpočival pri divjih in plemenitejših indijanskih plemenih, a do belokožcev nisem in nisem mogel. Zlati tovor me je vedno bolj težil, odmetaval sem zrno za zrnom, kepo za kepo in v nepopisno strašnem deževnem času, izmozgan po duši in telesu, sem le zadel na iskalce dijamantov ob reki Rio das Garcas. Prinesel sem še eno kepo in par zlatih zrn.« Nesrečni in obenem srečni Mehikanec je med iskalci dijamantov kmalu za tem umrl vsled obče izčrpanosti. Njegova povest o groznem trpljenju in ovirah, katere bi mogel prenašati vsakdo, ki bi hotel doseči zlato jamo, je napravila na iskalce dijamantov tako pretresljiv utis, da se ni upal podati nikdo na pot po zlato, ki ima svojo vrednost le med kulturnimi ljudmi in ne v brazilijanski džungli, kjer sta prvo in zadnjo — življenje. <center> — — — </center> Po beleženih dveh ustnih izročilih smo proučevali zemljevide o Braziliji in določevali po domnevanjih kraj, ki bi naj kazal kar odprto suho zlato, po katerega je bila namenjena naša druga ekspedicija. Po dolgih posvetovanjih smo se odločili za še neraziskano pokrajino Matto Grosso, kateri smo se namenili približati iz brazilijanske prestolice Rio de Janeiro. Od tam do dijamantnih polj ob reki Rio das Garcas in naprej skozi pragozd in naselbine indijanskih plemen do domnevanih zakladov, ki so sigurno tam, kjer se še ni mogla prav ustaviti noga {{nejasno|zlatx}} belokožca. Člani odpreme so bili določeni kmalu. Družbo je zastopal osebno v finančnem oziru Davis Graham. Dolgo so iskali zdravnika. Nobeden Amerikanec ni maral v malarične in tudi sicer nevarne brazilijanske pokrajine z neznosnim podnebjem. Na moje veliko veselje se nam je priključil po daljšem poizvedovanju ter oglašanju po časopisih rajhovski Nemec dr. Maks Donner. V strokovnem oziru sem bil zastopnik za rude jaz in še trije preizkušeni vestmani ali stezosledniki; bili so že pri večjih ekspedicijah kažipoti in stražarji osebne varnosti za slučaje nepredvidenih nevarnosti od napadov od strani človeka in divjih zveri. Za voznike, gonjače in nosače smo nameravali najeti proti dobri odškodnini domačine iz zadnje železniške postaje v Braziliji, odkoder so hoteli s karavano proti našim ciljem. Tamkaj bi nas naj čakale po predhodnem pismenem naročilu krepke ter za ondotne brezcestne kraje prikladne volovske vprege in za nas jezdni ter konji nosači. Preskrbeli smo se z vsem potrebnim v Los Angeles po navodilu treh vestmanov, ki so znali, kaj je treba vzeti na pot skozi brazilijansko divjino ter pragozd. Proti koncu novembra 1925 smo se ukrcali v San Pedro, se prepeljali skozi Panamski prekop in bili v začetku decembra 1925 v obmorskem glavnem mestu Rio de Janeiro. Mesto je veliko, moderno in glede mičnosti lege južnoameriška posebnost. V Rio de Janeiro smo se mudili dobrih 14 dni. Ogledali smo si vse zanimivosti in poizvedeli po možnosti o vseh neprilikah ter nevarnostih, ki nas čakajo na daljni poti do zlatega cilja. Iz Rio de Janeiro sva obiskala zdravnik in jaz po železnici brazilijansko mesto Sao Paulo, v kojega bližini se nahaja celemu svetu znani kačji vrt Butantan. Tamkaj je največji zavod za pridobivanje seruma ali cepiva proti kačjemu piku. Pri nas v Evropi so bile med vojno glavna nadloga uši, v Braziliji so kače. Kdor hoče živ prekoračiti brazilijanske pokrajine, mora biti dobro založen s cepivom proti kačjemu strupu. Omenjeno cepivo sva se namenila kupovat z zdravnikom v Butantan in radi tega ne bo odveč, če beležim nekaj več o na prvi pogled res groznem kačjem vrtu. Brazilija v Južni Ameriki je komaj eno šestinko manjša kakor cela Evropa, a je še danes po pretežni večini neraziskana. Moram pa priznati, da je Brazilija nepopisno lepa ter rodovitna pokrajina. V južnoameriškem paradižu, kar se tiče rodovitnosti, so tako razmnožene strupene kače, kakor najbrž nikjer drugje na svetu. Očividci pripovedujejo, da je po nekaterih brazilijanskih krajih kač liki peska ob morski obali. Na tisoče in tisoče ljudi pomrje v Braziliji letno vsled kačjega pika, ali pa morajo prenašati bolečine, o kakoršnih mi Evropejci niti pojma nimamo. Dolgo je trpelo, predno so odkrili, kako si pomagati proti kačjemu piku. Še le kačjemu vrtu v Butantanu je uspelo, da je znašel po dolgotrajnih poskusih cepivo, ki je danes sigurno protizdravilo proti kačjemu piku. Posestniki ali farmerji iz notrajnosti Brazilije pošiljajo v posebnih zabojih v omenjeni zavod strupene kače. Kot plačilo za pošiljatev prejmejo cepivo proti kačjemu piku. Po kačjem vrtu lazi povsem prosto na tisoče in tisoče strupene golazni. Čuvarji vrta oblečejo usnjato obleko in vzamejo v roke zakrivljene palice. V tej napravi se podajo nad kače. S palico pritisne golazen k tlom, s palcem in kazalcem jo prime trdno za vrat. Pomagač pomoli razjarjeni kači pred glavo beli robec. Kača kavsne po robcu in v trenutku, ko odpre žrelo za pik, jo stisne oni, ki jo drži, še močneje za vrat. Pomagač podrži pod strupena dva zoba posodico, v katero kane strup. Na ta način od raznih kač dobljeni strup je debelo tekoč sok rumenkaste barve; od drugih kač je zopet brez barve ali pa mlečnato bel. Posušeni kačji strup ubrizgavajo po stotinkah miligrama: konjem, ovcam in govedi. Žival dobi vsak dan več v kri kačjega strupa. Na ta način se spremeni kri konja, ovce ali goveje živine v protistrup proti kačjemu piku. Popolnoma proti kačjemu strupu zavarovane in neobčutne živali zakoljejo, jim vzamejo kri in ta je sigurno učinkujoče sredstvo proti kačjim pikom. Vsak bolj kulturen Brazilijanec nosi pri sebi steklenico s kačjim protistrupom in majhno brizgalno. Kačerejni zavod v Butantanu je za brazilijanske prebivalce neprecenljivega pomena. Treba še povdariti, da usmrti kačji strup vsako živo bitje in tudi kačo. Za usmrtitev najbolj strupene brazilijanske kače klopotače je treba toliko kačjega strupa, da bi lahko z njim smrtno zastrupili 10 drugih kač, ali 25 krav, ali 60 konj, 600 kunčkov ali 300 golobov. Pri kačah je samica vedno večja od samca, in zleže 20—30 jajc. V kačjem vrtu požre močnejša kača slabejšo. Naprave za kače v Butantanu obstoje iz dveh prostorov, ki sta obdana od 2 m visokega cementnega obzidja. Eden prostor meji na ozek ter z vodo napolnjen jarek, da ne morejo laziti živali po gladkih stenah. Drugi prostor je zasajen z drevjem in se nahaja levo od zavoda. Je treba nekake vaje, da človeško oko odkrije skozi veje in listje strupeno golazen, ki je istobarvna z rastlinami. Z nizkim zidom ločen, sem gledal prav blizu kače, kako so se spuščale z drevja na tla. Groza me je spreletela pri misli, da bom stopal po pragozdu med kačami in spal v njihovi družbi! V kačjem vrtu so nama šli na roko. Za majhen denar sva se založila bogato s cepivom proti kačjemu strupu in sva se odpeljala iz Sao Paulo nazaj v Rio de Janeiro, kjer so že bili tovariši pripravljeni, da se odpeljemo drugo jutro po železnici do mesteca Campo Grande. Brazilijanske železnice poznajo le dva razreda: prvega in drugega. Vagoni so umazani, slabo razsvetljeni, ker so tudi potniki uboge delavske pare, ki tiščijo v notrajnost pokrajine za naglim obogatenjem. Mnogo brazilijanskih železniških zvez je v rokah severnoameriških delniških družb. Te imajo v prometu boljše vozove z električno razsvetljavo. Ne bom popisoval, kako se nam je godilo na dolgi vožnji po železnici, predno smo izstopili iz prvega razreda na cilju v Campo Grande. Še to bodi povdarjeno: Po brazilijanskih železnicah se gotovo nikdo ne vozi za zabavo! Campo Grande je pravcato gnezdece z netlakovanimi ulicami, nesnažnimi prenočišči in zanemarjenimi krčmami. Preko gležnjev smo gazili po prahu. Kako še le more biti po teh cestah v deževni dobi, ko se pretvori mehki prah v jezero cokastega blata! V Campo Grande je bilo za nas že pripravljenih 6 v taistih krajih običajnih voz s krepko volovsko vprego, 6 jezdnih konj in 12 konj nosačev, ki bi naj bili pri rokah za slučaj, da bi odrekla katera volovska vprega. V notrajnost Brazilije potujejo ljudje le v večjih družbah, en sam bi ne bil nikakor kos vsem težkočam in smrtnim nevarnostim, ki prežijo med potjo nanj od vseh strani po dnevu in po noči. Za oskrbo goveje živine ter konj smo najeli 15 domačinov. Par je že spremljalo vozne karavane do raznih dijamantnih najdišč ob rekah v Matto Grosso. Koliko in s kako prehrano nas je preskrbel za na pot naš finančni minister Davis Graham, je bila njegova zadeva, saj je potoval tudi on z nami. Ekspedicija je bila z vsem potrebnim opremljena, preskrbljena za vse morebitne slučaje in pripravljena za pot koncem decembra leta 1925. Imeli smo seboj zemljevide, kompase, preizkušene stezoslednike in gonjače; slednji so že bili v krajih, kamor smo bili namenjeni. Za potovanje smo si izbrali suho dobo, ki traja po Braziliji od oktobra do marca, potem pa dežuje, reke narastejo, kolovozi postanejo brezna, malarija zalezuje potnika pri vsakem koraku in v deževni dobi se držijo po Braziliji strehe. Kmalu za Campo Grande prične brazilijanska stepa ali pustinja, poraščena s trnjem in s pritlikavim drevjem. Le tu in tam je videti kako revno naselbino, po največ so le samotne koče, v katerih prebivajo naseljenci iz tujine. Brazilija jih je razočarala, niso našli zaželjenega bogastva. Porabili so še to, kar so prinesli ter zaslužili. Taki reveži se naselijo kje v bližini mesta, da si prislužijo s težavno pridelanimi poljskimi pridelki toliko, da se lahko povrnejo nazaj v domovino, odkoder so prišli. Solnce žge po brazilijanskih pustah, da se sploh ne da popisati za evropske pojme o vročini. Kaj vročina v primeri z muhami in mušicami, takozvanimi moskiti, ki so nam sledili v celih oblakih. Že prvi dan potovanja sem bil opikan po obrazu in rokah, da nisem bil več podoben človeku. Če bi mi bilo dano na prosto in bi se ne bil sramoval tovarišev, bi bil pobegnil nazaj in to največ radi prekletih moskitov. Po taistih krajih nastane takoj noč brez naših lepih večerov. Potniki si v noči predvsem zakurijo stražne ognje, ki morajo svetiti celo noč radi kač in jaguarjev. Jaguar ali brazilijanski tiger se klati posebno v nočeh tako gosto, da ni človek nikjer varen pred njegovim zavratnim napadom. Po dnevu pa mrcina krvoločna dremlje ter spi med vejami drevesa ter si zbira moči za nočne pohode in napade. Druga večja opasnost je kačja nadloga, radi katere ne spi nikdo na tleh. Ljudje si razpenjajo tamkaj med dva kola ali drevesa spalne mreže, v katerih so vsaj nekoliko zavarovani pred strupeno golaznijo. Na potu po Braziliji mora imeti človek za noč ogenj in za spanje spalno mrežo, sicer ne bo prodrl daleč v notrajnost, ampak bo postal poprej žrtev jaguarskih zob in kačjega strupa. Nadalje si ne smemo domišljati, da vodijo v notrajnost Brazilije ceste ali kolovozi. Kaj še! Vsaka naselbina, zlata ali dijamantna jama, kjer biva na eni točki več ljudi, si zbere do bližnjega mesta kar po svoje najboljšo smer in po tej prevažajo z voli prehrano ter razne druge nujnejše potrebščine. Kjer je največ sledi koles, tam pravijo, da je — cesta! Kako prekoračijo vozniki potoke in reke, je njihova zadeva in tolikokrat umetnost v iskanju plitvin in za prevoz mogočih obrežij. Smeri za vozove so pač tako izbrane, da pride živina v gotovih razdaljah do pitne vode. Koliko krajevnih šeg ter potovalnih navad nevajenih manjših družb je že pomrlo v brazilijanski stepi od žeje in to le radi tega, ker hlastijo kar naprej do dijamantnih polj ter zlatih jam, ne oziraje se na zareze koles v zemljo. Ne jaguar, ne kače in razna druga s strupenim želom oborožena golazen niso v stepi za pot nika najhujša nevarnost, ampak razne bolezni so oni plazeči se strup, napram kateremu je človek na samotnih potih brez moči. Našteto se ni tikalo naše ekspedicije, katera je bila res dobro založena z vsem in so jo vodili proti cilju preizkušeni možje, ki so že gledali v oči vsem mogočim težkočam ter nevarnostim. Pri vsej dnevni ter nočni pazljivosti so nam poginili vsled kačjih pikov 4 konji nosači ter en vol. Dva pičena gonjača je zdravnik otel z ubrizganjem protistrupa. Na pohvalno plat moram omeniti brazilijansko gostoljubnost v stepi. Kjerkoli smo se oglasili po naselbinah in po posameznih kočah, so nam prihiteli ljudje nasproti z vsem, kar so posedali. Brazilijanski stepni človek je skromen liki Japonec. Leto in dan živi od mleka, črnikastega fižola ter riža. Govejo živino koljejo doma, a uživajo posušeno meso za največje praznike in ob dolgočasni dobi deževja. Hiše so seve najbolj priprosto zgrajene iz kolov, prepletene s šibjem, obmetane z ilovico in pokrite s palmovim listjem. Snaga po bivališčih je postranska stvar. Marsikateri kolonist si drži pri koči nestrupeno orjaško kačo. Golazen skrbno hrani z mlekom ter s kunci, ta mu vrača preskrbo na ta način, da mu preganja cele noči miši ter podgane. Med takimi le prilikami smo se vlekli počasi naprej, da bi z naglico po nepotrebnem ne mučili ljudi ter živali. Po zatonu solnca smo sedeli cele ure krog plapolečih ognjev in poslušali zanimive doživljaje naših spremljevalcev. Pripovedovanja so se nanašala največ na srečno prestane smrtne nevarnosti po divjih pokrajinah ter pragozdih. Obširno sem že razkladal o kačji nevarnosti po brazilijanslki stepi. Mnogo naših nočnih razgovorov se je vrtelo baš krog kač in hočem beležiti dva doživljaja. Enega nam je zaupal vestman Malcolm Dick. Omenjeni je že iskal po južnoameriški državi Venezuela ob rekah dijamante in izpiral zlato. Pridobil si je z najnapornejšim delom nekaj premoženja in se je odpravljal z izkupičkom za dijamante ter zlata zrna proč iz nezdravih krajev nazaj v Severno Ameriko. Zadnjo noč pred odhodom iz dijamantnih grab je spal v svoji koči. Dick je pripovedoval tajinstveno ta-ko-le: »Spalno mrežo sem že bil spravil med drugo ropotijo. Sklenil sem, da bom prebil zadnjo noč med naselbino dijamantnih iskalcev, na tleh, kamor sem natrosil palmovega listja. Trdno zaspim. Nepopisno mučne sanje me izvlečejo iz spanja. Pri zavesti in rahlo odprtih oči zapazim, da mi leži zvita na prsih grozno strupena kača, ki me opazuje in steguje neprestano na dvoje preklani jeziček proti mojemu obrazu. Znal sem, če le vidno trenem z očesom, me bode pošast pičila, umrl bom tekom par minut in ves moj krvovažuljavi nekajletni trud bo zastonj! Minute opazovanja na mojih prsih počivajoče kače so se mi dozdevale cela večnost. Kača je bila mirna, le njen neprestano migljajoči jezik je pričal, da je pripravljena vsak trenutek na naskok. Naenkrat se odpro čisto na rahlo vrata v mojo bajto. Črna človeška prikazen se spusti koj pri durih na vse štiri in se plazi neslišno z golim bodalom med zobmi proti mojemu ležišču. Jasno kakor na dlani je bilo, da me misli neznani napadalec na smrt zabosti zadnjo noč in se polastiti mojega premoženja. Na prsih kačo, proti meni se plazi zavraten morilec ... Da nisem sredi med obema neizbežnima smrtnima nevarnostima zblaznel od groze, je itak čudo! Kaj me je spreletavalo v taistih najtežavnejših trenutkih v mojem življenju, bi vam danes težko popisal. Tolovaj se priplazi skoro tik do ležišča, gleda in se ozira po meni, ne da bi zapazil kačo. V prepričanju, da spim, hušne pokoncu, hoče zamahniti z bodalom proti moji srčni strani, kača se mu ovije krog roke in ga usmrti z enim ugrizom. Koga je razkrinkal kačji strup kot smrtnega sovražnika? Mojega večmesečnega tovariša pri iskanju dragih kamnov, Marka Balhena. Še isto noč sem vstal, si naložil na hrbet prtljago in zginil iz naselbine, kjer me je hotel umoriti pred slovesom prijatelj iz neugnanega pohlepa po denarju. Mene je otel čisto sigurne smrti najhujši sovražnik Brazilijanca — kača.« Zanimivo in ganljivo je tudi poročilo g. Davisa Grahama o njegovem doživljaju v brazilijanskem pragozdu. Naš finančni minister nam je zaupal ob stražnem ognju naslednje: »Jaz in moja dva tovariša smo ravnokar zlagali spalne mreže, ko smo slišali v neposredni bližini cmokajoč glas. Ozrli smo se in zagledali kakih 50 cm visoko opico, ki je stala po koncu in nas opazovala. Krog pasu ji je bingljal kos vrvice. Žival se je kretala pred nami brez najmanjšega strahu, mahala je z roko naprej po goščavi, cmokala z jezikom in nas vabila, naj ji sledimo. Iz obnašanja opice jo bilo sklepati, da gre za udomačeno žival. Ko me je še pocukala za hlače in me skušala naravnost potegniti za seboj, se nismo dalje obotavljali in smo ji sledili z indijanskima vodnikoma. Skoro eno uro smo se plazili skozi najbolj goste goščave pragozda, ki je bil poln najčudovitejšega živalstva ter rastlinstva. Opica je bila pred nami in navadno se je poganjala po opičji navadi z ene veje na drugo. S sekirami smo si morali izsekavati pot, da smo mogli naprej skozi grmovje in močvirje, ki je bilo križ in kraž prerasteno z ovijalkami. Žival se je neprestano ozirala, če ji sledimo. Pred nami so se skrivale kače, škorpijoni ter orjaške žuželke, opice, papagaji in vse mogoči ptiči. Slednjič je postala goščava pragozda le redkejša. Skozi vejevje in listje so že lahko prodirali solnčni žarki. Znašli smo se na solnčni jasi pred iz bambusovih palic spleteno kočo. Naš opičji vodnik je zginil takoj skozi luknjo pri strehi v notrajnost. Trkali smo na vrata, klicali, a nikdo se ni oglasil. Smo pač udrli vrata in zagledali nekaj strašnega. Majhna soba je bila vsa prepletena s pajčevino in po stenah so begali liki človeška roka veliki pajki. Iz enega kota koče nas je zrla nemo iz spalne mreže — človeška lobanja. Na klice opice smo si napravili pot skozi pajčevino. V mreži smo zapazili okostnjak, zavit v borne ostanke obleke. Pri nogah kosti je čepela opica — naša vodnica. Poleg spalne mreže je visela zarjavela puška. Pod njo sta ležala na tleh dva revolverja, ostanki tašk za patrone, indijanska sulica, lok in puščice. Priprosto orožje si je napravil sam neznanec, ko mu je pošlo strelivo. Odkrili smo še pločevinasto škatlo, ležala je poleg okostnjaka, v njej je bila posušena kačja koža in nato napisano nekaj z ogljenčkom v portugalskem jeziku. Črke so bile že precej nečitljive, a vendar se je dalo z dostavkom prečitati to-le: »Ravnokar me je pičila ena najbolj strupenih kač. Dobro vem, da bom živel samo še nekaj minut. Ako me bo kdo odkril v tej samoti, naj zna, da sem morilec ministra (ime nečitljivo). Za zločin sem se bridko pokoril in umiram popolnoma sam v divjini. Da sorodniki tudi pri moji smrti ne bodo imeli radi mene kakih sitnosti, zamolčim tudi svoje ime.« Datum nečitljiv. Podpis se je glasil: »Nesrečen študent.« Udomačena opica nam je mirno dovolila, da smo brskali po žalostni zapuščini. Ko smo hoteli sneti s stene spalno mrežo, da bi zagrebli kosti nesrečnega neznanca, je začela cviliti na ves glas in je skušala ugrizniti, če se je kateri dotaknil mreže. Šele tedaj, ko smo pustili mrežo na prvotnem mestu, se odstranili iz sobe in zaprli za seboj vrata, se je pomirila opica. Oddaljajoč se od kočure, smo čuli zadovoljno opičje cmakanje, ki je značilo radostno oznanilo, da bode stražila še naprej gole kosti in s tem rajnega gospodarja ...« Po izpovedi nekaterih gonjačev smo se bližali počasi naselbinam iskalcev dijamantov ob še dokaj neraziskani reki Rio das Garcas. Naše potovanje se je zavleklo in smo bili na potu skoro tri tedne. Presneto slaba bi nam bila predla, da niso bile naše zaloge dovoljne in če bi nas bile ovirale hujše plohe. Celi čas nas je spremljalo žgeče brazilijansko solnce, mučili so nas nesrečni moskiti, vozili smo se proti večji naselbini, kjer nas je čakal daljši odmor, da si opomoreta človek in žival za pot skozi pragozd, skozi katerega smo morali, če smo hoteli do bajniih zlatih najdišč. <center> — — — </center> Naša karavana se je ustavila na prvi dijamantni naselbini, ki je trgovsko središče obširne okolice in nosi ime »Café«. Beleženo ime se je oprijelo skupine koč po reki, ob kateri leži in je voda rjavkaste barve kakor kava. Bajte so v Café po brazilijanskem stepnem načinu iz kolov, šibja, ometane z ilovico in pokrite s palmovimi listi. Celo kino in bivališče zdravnika smo izsledili v tej naselbini. Naša karavana se ni zmenila za umazane kočure. Zapeljali smo vozove na obširen travnik ob reki, kjer je bilo bolj vlažno in za konje ter govedo dovolj paše. Postavili smo šotore, zabili v nje kole, med katere smo razpeli spalne mreže. Kačji golazni niti tukaj ni bilo zaupati. Predvsem smo se pošteno okopali, nasitili in prijavili policijski stanici, ki čuva z zapadno brezbrižnostjo ter malomarnostjo v trgovskih središčih nad življenjem ter skromnim imetjem številnih izseljencev. Drugo jutro smo odjezdili kakih 20 km od postojanke Café, da si ogledamo na licu mesta ob reki Rio das Garcas način pridobivanja dijamantov. Pot do najdišča dijamantov ni bila baš udobna. Treba je bilo prekoračiti nekaj potokov ter vod, predno smo se približali toku Rio das Garcas, o koje dijamantnem bogastvu so krožile po celi Južni Ameriki bajne vesti. Na prvi pogled nam je bilo jasno, da izvabljajo deroči reki dijamante s potapljanjem in z izpiranjem. Številni tukaj zaposleni delavci so nas sicer pozdravili, a koj nadaljevali z delom. Iskalci dijamantov so same do šklebetajočih kosti izmozgane pare, ki so se nateple v divjino iz vseh delov sveta. Največ je pa seve domačinov Mulatov ali mešancev. (Mož zamorec in žena bela, ali nasprotno.) Belokožci so po pretežni večini taki, ki bi tukaj radi z vso naglico obogateli in taki, ki so se zatekli v neznan svet pred doma jih zasledujoče pravico. Po dijamantnih najdiščih nikdo ne vpraša: Odkod si, kaj si bil, čemu si pribežal v te kraje? Glavno je, da se drži uboga ter od bridke usode preganjana reva zakonov divjega zapada. Prestopek zoper tujo last in življenje kaznuje tu mešanica ljudi kar sama s — smrtjo. Ravno radi brezobzirne strogosti postav divjega zapada si med iskalci dijamantov vsakdo premisli, da bi izmaknil tudi najmanjšo stvar, ali napadel sotovariša. Delavci prebivajo po prej opisanih kočah, katere si gradijo po dva, trije in še več skupaj. Uživajo fižol ter riž, katera zalivajo ob raznih prilikah z žganim alkoholom. Prej sem že omenil, da iščejo dijamante po teh krajih na dvojen način. Oglejmo si nekoliko iskanje dijamantov s pomočjo potapljaških aparatov. Ta način pridobivanja je zelo — zelo težaven, smrtno nevaren in se ga poslužujejo v tem poslu izurjeni ter krepki ljudje. Potapljaške naprave so zopet dvojne vrste: Ali si obleče iskalec popolno potapljaško obleko s svinčenimi čevlji vred ali pa si nadene samo polovico aparata: oprsje ter šlem na glavo. V tej zadnji opremi se potapljač lažje ter prostejše giblje. Reka Rio das Garcas je velika, deroča, globoka 8—10 m ter dela opasne vrtince. Na dnu kanalov ali vrtincev je pesek, ki hrani dijamante in tega spraviti iz globine ter ga preiskati z vso natančnostjo, je delo potapljačev. Preko reke potegnejo železne vrvi, na katere pritrdijo čolne. Iz čolnov skačejo potapljači v vodo. Pod vodo so prepadi in radi tega jemljejo potapljači seboj lestve. Ko je dospel potapljač na dno in na sredino reke, kjer je pesek, pritrdi vrv, da ne zgreši poti nazaj. Krog zapestja ima tudi motvoz, ki vodi navzgor in na katerem visi vreča. Če je prišel do ugodnega peska, ki je večkrat strnjen v kamen, pocukne za vrv vrečo, jo napolni s peskom in tovariši v čolnu jo potegnejo kvišku. Dober potapljač je lahko 3—4 ure pod vodo in napolni 20—30 vreč. Iskalci vidijo na dnu reke skozi potapljaški šlem dobro, le mraz jih muči. Vsekako iskanje dijamantov pod vodo ni lahko in je zelo nevarno. Reka je globoka, deroča in na dnu preprežena s skalami. Bogznaj koliko dijamantnih potapljačev je že smrtno ponesrečilo, a to prav nič ne oplaši drugih. Nedavno pred našim obiskom ob Rio das Garcas se je spustil potapljač pod vodo, kjer je zašel med dve skali. Ob bregovih reke so se takoj zbrali vsi iskalci, da bi rešili tovariša. Na pomoč prihiteli so se trudili z vsemi močmi, da bi izvlekli ponesrečenega, pa je bilo vse zaman. Konečno se je še odtrgala cev, po kateri dobiva potapljač zrak in nato so morali prenehati z reševalnimi deli. Celih 16 dni je ostal nesrečnež med skalami. Po deževju narasla voda, valovi in večji vrtinci so pognali truplo na površje. S pomočjo vreč izpod vode potegnjeni pesek izpirajo, ko so zbrani čolnarji in potapljači. Ako so izsledili dijamant, oddajo strel iz revolverja, katerega nosi vsak iskalec pritrjenega za pasom krog ledenj. Od vsakega dijamanta dobi potapljač 40 %, 60 % mora izročiti lastniku potapljaškega aparata. Pri enem potapljaškem aparatu je zaposlenih 6—8 mož. Če zadenejo na kako res bogatejše dijamantno mesto, potem se zbere krog aparata tudi 12—20 iskalcev. Strast za hitrim bogatenjem tako prevzame potapljače, da se ne zmenijo za previdnost. Celo to se dogaja, da se poženejo pod vodo pijani potapljači, tamkaj zaspijo in jih je treba reševati z največjim trudom. Drugi in počasnejši način iskanja dijamantov je s kopanjem ob reki in s skrbnim izpiranjem nakopanega peska. Predno prodre delavec do peska, ki hrani dijamante, je treba razkopavati dalje časa in še po tolikem trudu je veliko vprašanje, če bo sploh zadel na pesek in dijamante. Življenje teh poslednjih dijamantnih kopačev je trdo in zelo — zelo mučno. Ne glede na nevarnosti, od katerih je taka uboga para obdan, se predajajo po cele mesece praznim upom na bajno srečo in to pri nezadostni, nezdravi hrani, večkrat celo gladujejo po cele dneve. Najslabše se godi novincem, ki so se prebili skozi divjino brez cvenka v žepu, tolikokrat bolni, ali po naporih tako oslabljeni, da niti na delo ne morejo. Take reve so navezane po cele tedne na lov, a še ta je tamkaj težaven, ker se je zverjad pred človekom že razbežala ter se poskrila. Če se pa novodošlemu vendar posreči, da dobi delo pri kakem dijamantnem podjetju, mu da podjetnik le prosto hrano in en del od najdenih dijamantov. Polovico izkupička za prodane dijamante prejme podjetnik, polovico kopači. Ceno navadno določi dijamantni trgovec, ki je seve dobro znan s podjetnikom. Da so pri takem postopanju delavci opeharjeni, je jasno. Delo novinca podjetnik po možnosti izrablja in nakaže takemu revežu delo na kraju, kjer so potrebna dolgotrajna preddela. Pri slabi hrani in še slabšem stanovanju sirota toliko trpi, da navadno ne zdrži dolgo in zbeži z dela, preden se je dokopal do enega dijamanta. Nikoli ne pošljejo novodošlih na mesta, ki se že izrabljajo. Za izbiranje dijamantov iz peska kličejo podjetniki izurjene iskalce, ki se ne ukvarjajo s preddeli trudapolnega in globokega kopanja. Treba še pomisliti, da traja v taistih krajih deževna doba od oktobra ali novembra do februarja ali marca. V teh mesecih se delo znatno skrči in so mogoča le preddela, kakor izkopavanje plasti nad peskom, napeljava vode itd. Za tako delo daje podjetnik delavcem samo hrano. Ker v deževni dobi ne stikajo za dragocenimi kamni, delavstvo nima denarnega zaslužka. Eden najvažnejših činiteljev v bornem življenju iskalcev dijamantov je vprašanje prehrane. Tujci, ki prihajajo v dijamantne poljane, si domišljajo, da bodo živeli na lahko roko od lova, kakor je to res bilo pred leti, ko so se naselili ob reki prvi srečni najditelji dijamantov. Danes je v bližini reke, kakor že omenjeno, zelo malo divjačine. Več izgleda nudi ribolov, a je preveč zamuden. Pod takimi okoliščinami je navezan iskalec na prodajalno, kjer mora plačati vse drago in takoj v gotovini, če hoče izrabljati dijamantno najdišče na svoj lasten račun in dobiček. Oprema prostega ali samostojnega iskalca je po možnosti priprosta. Razven potovalne obleke, močnih čevljev z usnjatimi gamašami — domačini večkrat niti teh nimajo — še ima seboj eno delovno obleko in dvojno perilo, da se vsaj lahko preobleče. Dalje dva lonca za kuhanje fižola ter riža, par odej in spalno mrežo. Poleg tega še nekaj zaloge fižola ter riža, sladkor, kavo ter sol. Če ima svojega konja, še nekaj koruze za konja. Njegovo orodje tvorijo: enkrada, rallo in batea. — Enkrada, motika, služi za razrahljanje gramoza. Takozvani rallo je lesen zaboj. Visok je 10—12 cm, dolg 1 m, širok pol m. Pločevinasto dno je enakomerno preluknjano ter tvori rešeto. V rallu izpirajo nakopani pesek. Večje kamenje odstranijo z roko, kar pa preostane, vsiplje iskalec v bateo. Batea je lonec, katerega suče voda v krogih. Liki v vrtuljaku sukani pesek se med seboj razloči po teži. Dijamanti so najtežji in radi tega obležijo najbolj na dnu. Od časa do časa odmeče delavec iz bateje zgornjo plast, ki je brez vrednosti. Označeno postopanje nadaljuje tako dolgo, dokler preostane le še malo peska v bateji in tega skrbno preišče glede dijamantne vsebine. Pri opisovanju pravega iskalca dijamantov ne smemo pozabiti na njegovo orožje: težak nož za trebljenje grmovja, samokres ter puško. Razmeram in podnebju odgovarjata najbolj revolver na boben in karabinka. Če še poseda dijamantni rudar šotor, potem je njegovo življenje v divjini bistveno olajšano. Pod označbo »šotor« je treba razumeti 4 m dolgo, 2 m široko in za vodo neprodirno platno. Razprostrto na palicah ali med dvema drevesoma tvori dobro obrambo napram dežju ter rosi, ki pada tukaj pred vzhodom solnca v znatnih količinah. Značilna je še pravica, ki dopušča, da lahko vsakdo brska za dijamanti in to po vrtih, dvoriščih in celo pod tujimi prebivališči. Lastnik koče je v takem slučaju prisiljen, da se izseli brez odpora. Pod njegovo hišo najdeni dijamanti so last najditelja. Povsod ob bregovih reke leži raztrošeno orodje, večji in manjši kupi peska. Nobenemu niti na misel ne pride, da bi stegnil roko po tuji lastnini v trdni zavesti, da bi ga v takem slučaju doletela sigurna smrt. Če jezdiš po pokrajini ob Rio das Garcas, boš lahko podil konja cele dneve po površinah, kjer je vse polno dijamante vsebujočega peska. Nehote se boš vprašal: Zakaj tal tukaj boljše ne izrabljajo in ne pripeljejo na lice mesta strojev, ki bi opravljali posel hitreje in natančneje? Na to vprašanje priprosti Brazilijanec ne zna odgovora. Izkušeni iskalci dijamantov trdijo, da gre pri dosedanjem najbolj priprostem načinu pridobivanja dijamantov 20 odstotkov dragocenih kamenčkov v zgubo. Vrednost in izkupiček za dijamante sta zelo različna ter se neprestano menjavata. Da gre skakanje v dijamantnih cenah vedno le na škodo delavske reve, je povsem razumljivo. Po barvi so dijamanti beli, zeleni, modri in roza. Manj vredni so sivkasti ter rumeni. Hlastanje po dijamantnem premoženju se navadno ne veseli pravega teka. Izkupiček za prodane dijamante nima obstanka v žepu. Kjer se zbere ob reki po 1000 iskalcev, tjakaj se natepejo tudi kavarnarji, krčmarji, igralci na karte ter vse polno sumljivih žensk. Rudar zaigra, zapije ali zapravi z ženskim spolom en dan in eno noč, četudi se je poprej krvavo trudil za denar z vsemi močmi po celi mesec in še več. Iskalcev, ki bi res obogateli z izkupičkom za dijamante, je presneto malo, ker so to lahkomiselni in zapravljivi ljudje. Zdravstveno stanje ob dijamantnih rekah po Braziliji raztresenih ljudi je pod ničlo. Skrajno škodljivo vplivata na človeško telo že vroče ter mokro podnebje in nezadostna ter slaba prehrana. Premnogo iskalcev dijamantov postane žrtev jetike in spolnih bolezni. Zdravljenje je otežkočeno. Po teh revnih naselbinah sploh ni zdravnikov. Če se pa kateri zadržuje v kakem manjšem mestecu ali selu, so njegove denarne zahteve tako visoke, da jih ne zmore oboleli iskalec. Še eno gorje večkrat neusmiljeno zadene uboge iskalce dijamantov in to so tolovajske bande, ki se nazivajo: revolucijonarji. Po več sto delamržnežev, razbojnikov in sploh sumljivih ljudi se strne v eno družbo. Banditi so oboroženi z dobrimi puškami ter strojnicami. Podajo se v notrajnost dežele, kjer ropajo ter požigajo po farmah in plantažah, oznanjujoč nekako revolucijo proti obstoječi brazilijanski vladi, kar je pa seve samo krinka in povod za najbolj grozovita tolovajstva. Ko so enkrat opustošeni veleposestniki, se loti ta svojad iskalcev zlata in dijamantov. V dobro oboroženi premoči pobijejo rudarje in jim odvzamejo dragocene kamne ter zlata zrna. Če prodre enkrat v dijamantne divjine glas, da so blizu revolucijonarji, se zbere ter združi vse, kar je za mirno življenje, in se poda v neizprosen boj z banditi. Take bitke končajo brez usmiljenja za ene ali druge, kdo je pač zmagovalec. Eno leto pred našim prihodom v Café so zmlatili združeni poljedelci in rudarji 200 glav broječo kompanijo revolucionarjev. Iz zasede premagane in zajete so pobili zmagovalci do zadnjega moža. Ujetnikov ti krvavi obračuni ne poznajo. <center> — — — </center> Čas odpočitka in priprave za prodiranje skozi pragozd smo uporabili, da smo se poučili o prilikah, ki nas čakajo v bližnji bodočnosti. Seznanili smo se nadalje prav kmalu pod našimi šotori s še hujšimi nadlogami nego so moskiti. Neko noč je nekaj zagomazelo po celem mojem telesu, kakor bi me obdelavale tisočnoge živalice. Ves preplašen sem planil po koncu. Bleda mesečna svetloba je prodirala ob straneh v šotor. Ob svitu meseca sem prepoznal, da sem pokrit z majhnimi lazivci, ki me grizejo in njih ugrizi me skelijo po celem telesu, da sem skakal, kakor bi me ščipal z gorečimi kleščami. S par skoki sem dosegel ogenj na sredini šotora in pognal vanj z obema rokama suhega dračja. Z brisačo sem se pričel drgniti po rokah, otepati po nogah ter sem zapazil, da je postal naš šotor žrtev nočnega napada mravelj. Vsak ugriz teh majhnih, neznatnih živalic povzroča radi kisline, katero spustijo v ranico, rdečkaste otekline, ki skelijo liki žerjavica po več ur. Moja spalna mreža in odeje so bile tako na debelo pokrite od mravelj, da se je zdelo, kakor bi hotele živalice odvleči ležišče. Po stenah šotora je tekalo na milijone golazni, ki je uničevala z neverjetno naglico vse, kar je tamkaj viselo. Medtem so že bili tudi tovariši na nogah. Z združenimi močmi smo podkurili mogočen ogenj in pristavili velik žehtar vode. Skušali smo pregnati z otresanjem presnete zajedalce, a je bilo vse zastonj. Nočno obleko smo morali strgati z naših teles, na katera so silila z vso besnostjo vedno nova krdela. Z vrelo vodo smo pričeli polivati kupe valečih se mravelj. Svežega listja in dračja smo nametali na ogenj, da bi pregnali neustrašene vsiljivce z dimom, kar se pa ni obneslo. Dim je pregnal nas iz šotora, mravlje se zanj niti zmenile niso. Preostanek noči smo morali prebiti zunaj na prostem brez ogrinjal ter obleke. Po šotoru so gospodarile uničevalno procesije mravelj do jutra, ko je nehal napad. Po svitu jutranje zarje smo videli, da nam je uničila nadloga šotor in vse, kar je bilo v njem, izvzemši kovinaste predmete. Šotor je bil preluknjan liki rešeto, istotako odeje, obleka, papir in sploh vse, kar je bilo le količkaj mehkejše ter manj odporno. Dva lovca sta oddala strela. Po šotoru je skočila zverina visoko v zrak, coknila na tla, bolestno zarjula in po njej je bilo. Vestmani so se bližali previdno ustreljeni mački in dognali, da je zadeta na smrt. Drugo jutro, ko so žival odrli, so videli, da je bila jaguarka. Nekdo jo je bil že obstrelil v prednji del prs. Krogla je obtičala in rana se je grozno ognojila. Jaguarka bi bila itak kmalu poginila vsled posledic prvega zadetka. Nabrani gnoj je žival žgal, bila je vsled onemoglosti izstradana, plašila jo je nevihta, v skrajni sili in v neznosnih bolečinah se je zatekla pod najbližjo streho zunaj na travniku. O redkem obisku jaguarke smo še dolgo razpravljali. <center> — — — </center> Naš odpočitek v naselbini Café med iskalci dijamantov se je bližal koncu. Če smo hoteli doseči pred deževno dobo naš cilj — zlato dolino, smo morali na noge in naprej ob reki Rio das Garcas skozi pragozd ter dalje in dalje, kakor je označil pot pri tamošnjih Indijancih preminuli belokožec, ki je videl suho zlato na površju zemlje. Po nasvetu domačinov smo zamenjali naše voze za mule in konje, ker z vozom skozi tajnosti brazilijanskega pragozda še ni doslej najbrž nikdo poskusil. Kakor ribje oko čistega jutra se je podala naša karavana na pot iz naselbine Café po stepi, preko vod in potokov do reke Rio das Garcas, kjer smo srečavali iskalce dijamantov. Prodirali smo navzdol ob reki, ki se vije pred izlivom v mogočen pritok veletoka Amaconas skozi pragozd. Pot je bila res težavna. Prav hvaležni smo bili domačinom za nasvet zamenjave okornih vozov z mulami ter konji. Prekoračili smo že toliko mest, kjer bi z vozom nikamor ne mogli. Tod gotovo še ni škripal nikdar kak voz, saj zarez od koles ni bilo videti nikjer. Zadnji ljudje, katere smo srečali, so bili posamezni iskalci dijamantov. Od teh smo zvedeli po tridnevnem bolj počasnem romanju, da bomo kmalu v pragozdu in da je obsežen, da menda sploh ni iz njega izhoda. Po jasah pragozda bivajo več ali manj divja indijanska plemena, ki ne želijo nobenih stikov z belokožci. Prerokovanja za pot iz ust zadnjih ljudi res niso bila razveseljiva, a smo le šli naprej in naprej ob reki, ki nam je bila edini kažipot, od katere se nismo smeli ločiti že radi pitne vode ne. Po moji glavi se je premetavalo križ-kraž, kar sem čital ter čul o čarobnih tajnostih pragozda. Hrepenel sem s polno dušo, da vidim in se prepričam na lastne oči, ali hrani ter čuva neizmerni obseg drevja ter rastlinstva tolikanj povdarjene zanimivosti, lepote, skrivnosti ter nevarnosti. Pred zavalovanjem reke v temo in tajinstvenost pragozda smo taborili in prenočili. Zjutraj na vsezgodaj se je spustila naša karavana v svetišče popolne negotovosti in mogoče celo žalostnega pogina! Obrežni pragozd ob obeh straneh reke je bil še nedotaknjen in ga je lažje prekoračiti, kakor že enkrat posekano hosto. Nikoli ne bom pozabil na skrivnostno svečanost te goščave. Jaz, ki sem zrasel v evropskih mestih, nikoli nisem mogel niti sanjati o tako visokih drevesih in mogočnih deblih. Kakor krasni stebri so se ponosno dvigala visoko nad našimi glavami. Oko je komaj segalo tjagor, kjer so se spletale njih veje v visoke oboke ter je vstvarjalo zelenje neprodirno senčnato streho, skozi katero je le tu in tam prodiral zlat solnčni žarek, ki je spuščal ozko, trepetajočo, bleščečo sled v veličastno temo. Umolknili smo in postali resni, med tem ko smo neslišno jezdili po mehki, debeli preprogi iz trhlih rastlin. Če bi bil potoval sam, ne bi bil znal za imena teh gozdnih orjakov, a moji tovariši so mi kazali cedre, velika bombaževa drevesa, rdeč les in vse ostale nebrojne rastline, s kateremi je postal ta del sveta za človeški rod poglavitni dobavitelj vseh rastlinskih sirovin. Živo pobarvane orhideje in čudesno slikovite plezalke so se vzpenjale po temnih deblih, in tam, kjer je padal slučajno bežni solnčni žarek na razkošne temnoplave cvete slaka, se mi je zdelo, da doživljam uresničene sanje o pravljični deželi. Sleherno, temi sovražno življenje hrepeni v teh neizmerno razsežnih gozdovih po luči ter se bojuje za njo. Vsaka, tudi najmanjša rastlina, se zvija in vzpenja proti zeleni površini ter se mora mukoma oprijemati močnejših in večjih bratov. Plezalke so tu izredno bohotne in velike. Tudi rastline, ki ne spadajo drugod med ovijalke, se tu naučijo rešiti se muke teme, in tako lahko vidimo, kako se ovijajo okoli cedrovih debel navadna kopriva, jasmin ter celo jacitarapalma, da bi se povspeli do vrha drevesa. Nobenega živalstva ni bilo opaziti med temi veličastno izpeljanimi oboki, ki so se nam odkrivali med potjo. Neprestano brenčanje visoko nad našimi glavami je pričalo, da biva tam v solnčni luči pisana množica opic in kač, ptic in lenivcev, ki so morali začudeno gledati naše pritlikave postave v neizmerni senčnati globini. Ob solnčnem zahodu in vzhodu se je razlegalo kričanje opičjih čred, hreščeče so se oglašali papagaji, med tem ko se je slišalo ob vročih dnevnih urah kakor šumenje oddaljenega morja samo glasno brenčanje mrčesa; sicer pa ni bilo opaziti nobenega gibanja med veličastnimi, velikanskimi debli, ki so se počasi izgubljala v temni daljavi okrog nas. Največji in najlepši utis je napravil name naravnost čarobni cvet orhidej, katerega smo tolikokrat srečali in vsak je bil drugačen, lepši ter še bolj očarujoče učinkujoč. Ker sem izražal na glas toliko začudenje pri srečanju z orhidejami, mi je rekel naš vodja Davis Graham, da ni nič kaj posebnega, če jaz žarim občudovanja pri pogledu na orhideje, ki so napravile najmogočnejši utis celo na kralja Salamona. Prepričan sem bil, da me hoče dobri gospod potegniti, ko vlači v zvezo svetopisemskega kralja Salomona z južnoameriško orhidejo. Prosil sem ga, naj mi pove kaj o orhidejah, o katerih mi je bilo znano samo ime in to, da cvetejo po pragozdovih ter džunglah kot zajedavke na drugih drevesih. Gospod Graham se je odzval moji prošnji ter razgrnil pred menoj v obširni razlagi vse, kar mu je bilo znanega o tem bajnem cvetu. Pripovedoval je nekako takole: »Ko se je pripravljala kraljica iz Sabe, da poseti kralja Salomona, se je domislila, da zlato za tako modrega vladarja nikakor ni primerno darilo. No stotine nasvetov glede obdarovanja je bilo predloženih od okolice kraljice, a nobeden ji ni bil po godu. Slednjič ji je svetovala priprosta dekla orhideje. Kraljica se je oklenila tega nasveta. Pustila je izkopati drevesa, na katerih so rasle orhideje in je peljala seboj kar celo drevje. Njena karavana je zgledala kakor potujoči gozd. Kralj Salomon je duhal nepopisno prijetni vonj orhidej in občudoval barvo, ki je rahla in vendar tako bogata, da je bil modri kralj kar očaran od rajskega cvetja orhidej. Privlačnost orhidej je preživela večtisočletno dobo. Dragoceno kamenje iz Salomonovih časov je zakopano po grobnicah že davno pozabljenih kraljev, kras orhidej živi še danes. Cela premoženja izdajajo za orhideje. Eden cvet stane 30 Din ali pa tudi 20.000 Din, kako redek je pač. Iskalci orhidej žrtvujejo celo življenje, da izsledijo le en sam cvet, ki predstavlja posebno redkost. Nabiralci orhidej po džunglah: Južne Amerike, po otokih pod Indijo po Sumatri, Borneo in na Madagaskarju ob Južni Afriki doživijo mnogo več, nego lovci na slone, leve, tigre in gorile. Orhidej je na tisoče in tisoče vrst. Med izcedne posebnosti prištevajo cvetje, ki sliči malim ptičem in metuljem z razprostrtimi peruti. O južnoameriškem nabiralcu orhidej pripovedujejo: Nastopilo je deževje. Približal se je čas, ko bi naj odpotoval, a še ni našel dragocenega in redkega orhidejnega cveta. Indijanec mu je prinesel zbirko takih 100 komadov. Med temi je bila tudi orhideja, kakoršne še ni bil videl. Vzel jo je v roko, da bi jo natančneje ogledal radi izredne lepote. V mračni svetlobi ki je prodirala skozi goščo ovijalk, so se svetlikale barve Cveta, kakor bi bile žive. Imel je pred seboj najlepšo orhidejo, kar jih je kedaj videl. Naenkrat se je pričelo na listju cveta nekaj gibati. Nabiralec je vrgel čudno gibajočo se stvar proč in skočil na stran. Kar je obdržal v roki, sploh ni bila orhideja, ampak ena najbolj strupenih kač. Najbolj čudovita lastnost orhideje je ta, da zna natančno prevzeti obliko drugih rastlin ter živali. To spreminjanje cveta ni ničesar drugega nego naravna samoobramba. Vsaka džungla po Mehiki, Panami, Ekvadorju, Braziliji, Orinoku in Madagaskarju je že zahtevala smrtne žrtve iz vrst strastnih nabiralcev orhidej. Iskalci tega tolikanj redkega cveta imenujejo z največjim spoštovanjem imena pionirjev, onih mož, ki so se odrekli po cela leta civilizaciji, gledali neprestanim nevarnostim v oči, da bi odkrili nove, še nepoznane vrste orhidej. Iskanje orhidej je vedno združeno z naravnimi nevarnostmi kakor: sovražni domačini, mrzlica, divje zveri, strupene žuželke ter kače. Orhideje rastejo in cvetijo največkrat na vrhu visokih dreves. Kolikokrat nastane za iskalca vprašanje: Ali naj spleza na drevo v pragozdu, kjer je sigurno gnezdišče kač? Ako se ne more polastiti cveta s pomočjo lasa, mora drevo podreti z orhidejami in kačami vred, kakor je to storila kraljica iz Sabe. Anglež Hamlin je iskal orhideje po otoku Madagaskarju. Zadel je pri tem poslu na posebno težkočo. V pokrajini Moyambassa na omenjenem otoku je vztrajal ondotni kralj na tem, da se mora zvezati Anglež, če hoče ostati tamkaj, s kraljevo rodbino. Hamlin je prevzel čast poglavarja in se je podvrgel obredu, ki je predpisan za sklep krvnega sorodstva s kraljem. Kralj je poslal na lov za orhidejami svojega svaka, zapretil pa je Angležu, ako se bo svaku kaj pripetilo, bo nosil on odgovornost. Istočasno je opozoril kralj krvnega brata na jaguarje, ki prežijo po džunglah in so na Madagaskarju posebno krvoločni. Svarilo ni bilo zastonj. Jaguar je mežikal s kraljevim svakom ter si ga je privoščil s kožo in z lasmi vred. Kralj je zvedel o smrtni nesreči. Zapovedal je, da se mora radi nje pokoriti Hamlin. Dal mu je na izbiro: Hoče li, da ga namažejo z oljem in sežgejo na grmadi, ali pa mora prevzeti celo družino od zveri povžitega svaka? Anglež se je odločil za prevzem družine. Fostermann, nemški nabiralec orhidej, je odkril nad 40 vrst. Nekega večera se je nahajal v goščavi v Siamu v Indiji. Pred zatonom solnca je še gledal skozi daljnogled in je izsledil krasno orhidejo visoko na drevesu. Bal se je, da bi ne mogel dognati drugo jutro pravega debla. Razdelil je celo družbo na dva dela. Eden od spremljevalcev se je podal naprej, da bi poiskal taborišče, Fostermann je ostal pri drevesu. Naenkrat mu je udaril na uho pretresljiv krik. On in njegovi ljudje so brzeli na pomoč. Odkrili so sled tigra in ničesar drugega. Tovariš je zginil. Drugo jutro so prodrli globokeje v pragozd. Tamkaj so našli preostanke tovariša, katerega je bil zagrabil tiger, raztrgal ter požrl. Smrtni žrtvi je poskrbel Fostermann za vedni spomin na ta način, da je imenoval nesrečni cvet »tigrovo orhidejo«. Ni čudno, če so orhideje med tigri in divjimi glavarji v ceni tako visoko. A tudi tedaj, ako je kedo katero odkril in jo spravil srečno do pristanišča, je prepeljava cveta iz pragozda po morju brezplodna. Od 27.000 iz Južne Amerike na ladje naloženih orhidej sta prestali prevoz v Evropo samo dve. Od pošiljke v Nemčijo, ki je obsegala 1000 redkih vrst s Filipinskega in Bonin otočja so vse ovenele. Vzemimo slučaj, da prestoji katera prevoz po morju in pride v evropski cvetličnjak, ne cvete pod umetno ustvarjenimi pogoji.« Med takim ter sličnim razlaganjem, pojasnjevanjem in pripovedovanjem smo se porivali že dva dni naprej skozi pragozd ob reki, ne da bi bili srečali kako večjo žival na zemlji, ali odkrili kako sled o človeku. In vendar so nam razlagali domačini v naselbini Café in zadnji iskalci dijamantov ob reki Rio das Garcas, da se nahajajo ne predaleč v tej skrivnostni samoti ljudje. Tretji dan našega pohoda skozi pragozdne tajne se je razlegalo po zraku neko čudno, oddaljeno, svečano in enakomerno votlo pritrkovanje, ki se je večkrat pričelo in zopet poleglo tekom dopoldneva. Jezdili in stopali smo eden za drugim, ko smo šlišali prvič ta ropot. Naši gonjači so obstali z obrazi, spačenimi od groze, ter jeli nepremično in molče prisluškovati, kot da bi se bili spremenili v bronaste kipe. »Kaj je to?« sem vprašal. »Leseni bobni«, je odgovoril g. Davis Graham, »o katerih smo čitali že v Los Angeles v opisu doživljajev Mehikanca med pritlikavimi indijanskimi plemeni, ki so edini človeški prebivalci južnoameriškega pragozda. Divji Indijanci zasledujejo neprestano našo pot in najbrž prežijo na priložnost, da bi nas pomorili ter spekli na ražnju.« »Kako pa nas morejo zasledovati?« sem vprašal in uprl oči v mrko, votlo daljavo. Gospod Davis je skomignil z rameni: »Indijanci pač znajo. Imajo že svoj način. Zasledujejo nas. Z bobni se pogovarjajo drug z drugim. Čakajo na priliko, da planejo po nas.« Od vseh strani je bilo slišati 6 ali 7 bobnov. Včasih so brneli jako hitro, včasih zopet počasi. Tu in tam sta se jasno razločevala vprašanje in odgovor. Daleč na vzhodu se je nenadno oglašal boben z drobnim, vedno naraščajočim visokim drdranjem, nakar je donelo v presledkih votlo grmenje od severa. Neprestano ropotanje je razburjalo nepopisno živce, donelo je kakor stalno preteča grožnja. Sicer se ni nič premaknilo v molčečem gozdu. Okoli je bila sama narava, je kraljeval mir in blag pokoj, a nekje daleč onstran temnega rastlinskega zastora je vedno donelo po bobnih oznanjeno svarilo, da gremo — smrtni nevarnosti nasproti. Bobni so brneli in drdrali ves ta dan. Naši obrazi so kazali jasno učinek grožnje. To noč smo se utaborili ob reki, kakor smo mogli in smo se pripravili na napad. Nič se ni zgodilo in ob svitu smo nadaljevali pot, med tem ko se je polegalo bobnanje. Okoli treh popoldne smo stopili nenadoma iz gozdne teme na povsem razsvitljeno jaso. Bila je posuta z nizkimi in okroglimi kočurami — indijanska bivališča. Bajtice so bile iz bambusovih palic ter pokrite s širokim listjem. Videti je bilo sledove pogorišč, a nikjer nobene domače živali, kaj še le človeka! Baš ta popolna izpraznitev človeške naselbine na sredini pragozda ni obetala nič kaj dobrega. Umaknili smo se nazaj v zaščito gozda ter ugibali: Kaj bi in kaj bo? Zavedali smo se vsi, da imajo gozdna indijanska plemena zastrupljene puščice, s katerimi streljajo sigurno. Človek in žival, koga taka ostrina samo oprasne do krvi, sta zapisana gotovi smrti! Indijanci so jo potegnili pred nami, nam pripravili zasedo in v tej nas bodo napadli in postrelili. Davis Graham je bil edini brezpogojnega mnenja: »Korajža velja!« »Od vode ne smemo, da bi obšli naselbino v loku po pragozdu. Če se bomo skrivali kot zajci pod zaščito debel, bodo znali nas od bogznaj kod opazujoči pritlikavci, da se jih bojimo in nam bodo neprestano za petami. Utaborimo se v njihovem selu. Mogoče še divjaki nikdar niso videli belokožca in niso čuli strela. Najbrž so se poskrili oni iz strahu preti nami in nas imajo za kaka nadnaravna bitja. Junaku pripade svet in to je edina rešitev iz pasti pred nami!« Po teh edino pametnih besedah je stopil g. Davis prvi na plan in korakal, ne meneč se za morebitno smrtno nevarnost, naravnost proti naselbini. Njegov korajžni vzgled smo posnel drugi, sledili so nam celo vsi gonjači. Zbrali smo se na sredini sela, kjer je bilo največ praznega prostora in gladko razteptana ilovnata tla. Razvrstili smo se v kolikor mogoče razmahnjenem krogu, da bi bili od vseli strani zavarovani pred presenečenji. Oboroženi smo bili seve s puškami ter samokresi, iz katerih smo oddali dve salvi v zrak, da sta zavalovili daleč daleč po pragozdni tišini. Na sredini kroga smo zanetili plameneč ogenj ter pričeli ob skrbnem zastraševanju s krepčanjem naših vsled neznane nevarnosti ozebelih teles. Cele ure smo že počivali, ne da bi bili čuli ali opazili kake znake povratka Indijancev in njih nenadnega napada. Celo noč smo kurili stražni ogenj ter pretrgoma dremali v stalni pripravljenosti, da se branimo za slučaj napada. Niti drugo jutro, ko smo se odpravljali naprej, nam ni prekrižal poti kak Indijanec, o katerih smo znali, da morajo biti kje v bližini, iz katere nas opazujejo. Naša karavana se pomaknila ob reki naprej, ni srečala celi prihodnji dan žive duše, niti nas ni plašilo neprijetno bobnanje. Noč smo prebili povsem mirno. Drugi dan popoldne se je odprla pred nami ob obeh straneh reke jasa. Ob obeh bregovih vode smo zagledali hišice Indijancev, čisto skrite v krasotah gozda. Neustrašeno smo jo rezali naprej in opazovali, kako so bežale majhne človeške postave proč od reke proti obem naselbinam in vpile iz polnih grl: »Vai — Vai!« Nobeden si ni mogel raztolmačiti krika, ki je gotovo značil začudenje nad prihodom neznancev Gospod Davis je krstil kričače za Vai-Vai-Indijance. Ob reki smo videli indijansko prometno sredstvo: iz enega debla za 20 ljudi izdolben čoln. Obe naselbini ob desnem in levem bregu reke sta odmevali Vai-vai klicev. Preplašeni Indijanci niso kazali nikakega sovražnega razpoloženja napram nam. Utaborili smo se ob reki, nočili mirno. Drugo jutro smo se skušali približati pritlikavim ljudem, katerim smo ponujali majhna ogledala, nožiče, razne neznatne predmete iz medi itd. Dolgo je trpelo, predno se je upal prvi, da je pobral čudežno ogledalce in zbežal z njim med ostale, ki so vpili svoj: Vai-vai! S tem je bil led prebit. Divjaki so se upali eden za drugim po darila, tekli z njimi v koče in se zopet prikazali z večjo zaupljivostjo. Tri dni in noči smo prebili med Vai-Vai-Indijanci, s katerimi se sicer nismo mogli porazgovoriti, a s kazanjem smo zvedeli od njih marsikaj in radevolje so nam razkazali svoje kočure, orožje in čolne. Prej sem že omenil indijanski čoln, v katerem se giblje Vai-Vai-Indijanec z občudovanja vredno spretnostjo in zna premagati vse težkoče in nevarnosti reke. Skrivališča za čolne, ki so njihovo edino prometno sredstvo, so tako skrita, da jih oko Evropejca pri vsej pazljivosti ne more opaziti. Reka in pragozd dajeta Indijancu vsakdanjo hrano. Moko za kruh pridelujejo ženske iz korenin manioka rastline. V vsaki okrogli bajti prebiva več družin. — Družinski poglavar ima v koči svoj častni sedež. Vsa hišna dela opravlja ženski spol; moški se pečajo z lovom in z bojevanjem. Oboroženi so z lokom, puščico, sulico in z leseno cevjo za izpihavanje zastrupljenih puščic. S tem priprostim orožjem streljajo zverjad, ptiče, ribe, ogromne želve in sovražnike iz zasede. Puščice pomočijo v smrtonosni strup, kateremu pravijo »mata colado«. Od zastrupljene puščice zadeta žrtev se zgrudi mrtva na tla in je vsaka pomoč izključena. Najbolj priljubljena divjačina krog naselbin po pragozdu je tapir (neke vrste divje svinje), ki tehta do 250 kg in ima okusno meso. Ribe strelja Vai-Vai Indijanec s puščico iz čolna. Razširjena riba po pragozdnih rekah je »pirucu«. Dolga je 2 m in tehta do 100 kg. Posušeni jezik te ribe rabijo za pilo, luskine pa za oglajenje lokov, puščic in držajev sulic. Kakor vsa indijanska plemena, je tudi to babjeverno. Časti po božje mesec, veruje v hudobne duhove, kojih škodljivost odvrača s ponočnim nastavljanjem jedi in pijače. Bobnanje in ples sta pri teh divjakih vsakdanja zabava. Nikakor nismo mogli iz njih iztisniti, če so udani ljudožrstvu ali ne. Na naša kazanja ter namigavanja, če bomo srečali še kake njihove sosede, so nam z vsemi mogočimi znamenji dopovedati, da so prihodnje naselbine že izven gozda in so njih prebivalci lovci. Upajo se na vse drugo zverjad nego sta nedolžni tapir in riba. Četrto jutro smo se poslovili po še enkratnem obdarovanju od dobrih in miroljubnih Vai-Vai Indijancev ter nadaljevali pot ob reki, ki nas bo pripeljala po zatrdilu divjakov kmalu na plan in med bolj brihtna človeška plemena. Pragozda je bilo res kmalu konec. Pri izstopu iz gozdnega svetišča smo si bili vsi v svesti, da nas je visoka goščava krila ter skrivala pred marsikatero nevarnostjo ter vremenskimi neprilikami, katerih preži na potnika vse polno po brazilijanski stepi. Ves čas našega romanja smo imeli najlepše vreme. Neznosne vročine niti prav občutili nismo pod oboki gostega listja ter ob bistro žuboreči reki. Sedaj izven sence smo znali, kaj so solnčni žarki in oblaki moskitov, ki so se nam priključili kot spremljevalci skozi cele dneve in noči. Naša reka vodnica se je vedno bolj širila po pritokih in nam govorila, da bo predala kmalu svoje obilno vodovje drugemu, še večjemu pritoku veletoka Amaconas. Ob izlivu Rio das Garcas smo naleteli na obširne indijanske naselbine. Ljudje niso zbežali pred nami. Očividno so imeli večkrat posla z belokožci. Njihovega jezika ni razumel nikdo iz našega spremstva. Njih obnašanje ter znamenja so bila miroljubna. Po razdelitvi malenkostnih darov smo se povspeli do polnega zaupanja Indijancev, ki so bili srednje rasti ter kulturni v pomenu brazilijanske stepe. Z znamenji so nam dali razumeti, da je šlo skozi njih naselbine mnogo belokožcev. Vsi so šli naprej — naprej za zlatom, a le eden se je vrnil k Indijancem med rekama Rio des Mortes in Rio Culischu. Slučajno smo zadeli na indijansko pleme, kateremu je bila vsaj znana govorica o belokožčevi skrivnosti o neizkoriščenih zlatih poljih. Ta se razprostirajo še daleč naprej od velikanskega pragozda, katerega je naša karavana srečno prekoračila. Od teh Indijancev bo treba kreniti proti polnoči, tam, kjer pošilja reka Rio Ksingu četrtič svoje vode v globočine ter jih žene potem v velikem kolobarju na desno. Ob vijugi je treba ostaviti reko ter potovati naravnost na desno. Za stepami pridejo hribi in za temi polja s suhim zlatom kar po vrhu zemlje! Vsekakor smo bili na pravi poti. Pred nami je bil sicer neraziskan svet, a pripovedovanja o suhem zlatu niso bila prazen plod ljudske domišljije, ampak tiči v njih debelo zrno bogate istine. Natančnejših, pojasnil nam dobri Indijanci niso mogli dati. Jim ni bilo za toli zaželjeno zlato in prišli so le tako daleč, kakor daleč segajo njihova lovišča, v katera so se odpravljali koj po našem prihodu vsi odrasli moški. Pred deževno dobo so se hoteli založiti s svežim mesom ter ga nasušiti za mesece dežja, ko tudi prerijski Indijanec obilno spi ter je in čuva svoje zdravje pred skrajno nezdravo mokroto. Dopovedovali so nam s kazanjem, da bodo lovili zverjad s pomočjo ognja in so že vse tozadevne priprave v polnem teku. Vodja ekspedicije g. Davis Graham je že videl indijanski lov z ognjem in nam je zatrjeval, da je prav zanimiv. Indijanci niso imeli prav nič proti ogledu njihovega načina jesenskega največjega lova, s katerim se založijo za več mesecev z obilnimi zalogami na solncu posušenega mesa. Sklenili smo, spremljati Indijance na njihovem lovu. Naslednjega dne smo marširali k Velikemu jezeru. Tu je že čakalo kakih 200 Indijancev s precejšnjim številom psov. Na licu mesta so nam razložili svoj veliki lovski načrt, katerega so nameravali izvesti z ognjem. 50 tekačev je bilo določenih, da podtaknejo ogenj na večih mestih v polkrogu, ki se je razprostiral v obsegu 60 km. Na levi in desni strani polkroga tečeta reki kot obramba proti razširjenju požara na vse strani. Indijanci so se pripravljali na ta lov že pred meseci. V ta namen so požgali ob Velikem jezeru vso travo. Zrasla je že nova in sveža. Na pasu, ki ga je tvorila sveže zelena trava, so se razvrstili lokostrelci, nekoliko bolj zadaj so zavzeli prostor metalci kopij. Najprej smo zapazili v daljavi posamezne male oblačke dima. Čez nekaj ur so švigali plameni in ogenj je bilo opaziti na celi polkrožni črti. Še ena ura in celo obzorje je bila ena sama črna, kadeča se in z bliski plamenov osvitljena stena. Ogromne množine dima in pare so se dvigale proti nebu, kjer so se strnjevale v debele, rumene oblake, ki so naposled povsem zakrili solnce. Tu pa tam je že pribežala iz šume plaha srna ali ponosen jelen. Po zraku je švisnilo nekaj strelic, smrt je pričela svojo košnjo. Na bregu jezera sem poiskal visoko drevo in se udobno namestil na njem. Z daljnogledom sem zasledoval prav dobro potek požara. Le kakih 20 do 30 km nas je ločilo od njega. Približeval se je z neugnano naglico. Že sem čul pretresljive glasove begajočih živali, vmes so so razlegali vreščeči bojni klici Indijancev, če je hotela zverjad uiti skozi gosti oklep prežeče smrti. Med tem se je zbralo v zraku na tisoče roparskih ptic, od malih skobcev in sokolov do orlov in največjih jastrebov mrharjev. Divje so vreščale ter čakale na manjšo divjačino. Zdaj pa zdaj se je spustilo iz zračne višine krilato telo liki puščica in v naslednjem trenutku se je že dvignilo s plenom v kljunu in med kremplji. Videl sem brkastega sera. Odnesel je v zračne višine dolgo kačo. Silovito se je oklepala jeklenega prijema, a ni ji uspelo, da bi se bila osvobodila. 50 indijanskih tekačev, ki so zanetili požar, je tekalo ob bregovih obeh rek ter preprečilo vsak obupen poskus bega v svobodo. Zdajci je zajel plamen obsežen palmov gozd. V drevesnih kronah so viseli šopi posušenih listov. Komaj se je dotaknil ogenj prvega drevesa, že je bil v nekaj sekundah ves gozd v plamenih. Visoko so se poganjali ognjeni zublji. Divje prasketanje, pomešano z neštetimi in raznolikimi glasovi obupane divjačine, mi je udarilo na uho. Zdaj je planila iz velikega gozda čreda jelenov. V naslednjem trenutku je pisknilo po zraku na desetine kopij, vmes truma strelic in v hipu so bile prve vrste jelenov na tleh. Ostali so se kakor na povelje razpršili na vse strani. Toda od povsod jih je čakala smrt v obliki kopij ter puščic. Nekaj jih je pridrvelo do reke, kjer so se zgrudili onemogli. Iz plamenov se je izmotal velik jaguar, katerega je preganjala ter podila tolpa psov. Z vso urnostjo je planil na najbližjega Indijanca in ga podrl na tla. Še nekaj dolgih skokov, še par prijemov krog debla in že se je skril za debelo vejo pod menoj. Ozrl se je kvišku, spogledala sva se. Srečanje s človeškimi očmi ga je toliko preplašilo, da je zgubil ravnotežje in omahnil na tla. Bilo je prvič, da sem videl jaguarjeve oči prevzete od presenečenja in strahu. Pomeril sem iz samokresa, krogla mu je prebila glavo in po par obupnih skokih se je zvil v klopko in obležal mrtev. Iz gozda so se pričele valiti skupine drugih živali. Najprej sta prisopihala dva rdečkasta volka. Sprejela ju je množica kopij in strelic. Z lisicami in šakali so opravili na pol že kar psi. Medvede mravljinčarje, katerih ne morejo za nič uporabiti, so pustili, da so se pognali v vodo, jo preplavali in se rešili na drugo obrežje. A zdaj se požene iz gozda ogromna kača. Dober meter visoko se je dvigalo njeno telo. V silnih skokih se je sikajoč poganjala proti vodi. Poslane strelice so jo zgrešile, dosegla je vodo in odplavala. Med opisano morijo je zajela zemljo noč. Tu in tam še smukne iz gozda, ki ni več gozd nego pogorišče, kaka žival v smrt. Toda kmalu poneha vse – – – Preko sto komadov najizdatnejše divjačine in nešteto manjših komadov je vrgel ta lov. Za naše pojme je pogon po opisanem načinu nekaj strašnega. Indijanci bi brez njega ne mogli živeti. Nekaj mesecev trajajoča deževna doba spremeni celo pokrajino v močvirje. Kakor že omenjeno, je ta čas za Indijanca čas brezdelja in bogznaj, kako bi ga pretolkel, če ne bi prirejal na jesen takih lovov. Indijanski lov je bil nam opomin, da bode treba vzeti pot pod noge ter urno naprej, sicer bo začelo liti iz neba, predno smo na cilju. <center> — — — </center> Opustili smo misel, da bi se mudili dalje časa med Indijanci in prisostovali njihovim lovskim praznikom. Podali smo se naprej v koraku, pusteč reko Rio Kuluene ob desni. Noči, v katerih smo razpostavljali straže, so potekle mirno. Konji in mule so imele dovolj paše. Koruzni zdrob smo lahko hranili za pozneje. Brez posebnih doživljajev smo se približali po dnevih reki Rio Ksingu koje struga je bila na mestih tako globoka, da je segala voda konjem preko hrbta. Prtljago smo morali raztovoriti in na naših plečih prenesti na drugo obrežje. Rio Ksingu je bila po napovedi največja reka, katero bi naj srečali na poti proti zlatim zakladom. Zopet so minuli dnevi. Solnce je vzšlo ter zatonilo, dan je zamenjal noč in še vedno nismo bili pri prvem vodopadu, katerih je videl belokožec na poti v zlato poljano štiri in je pustil ustno poročilo o njih Indijancem. Lepega dne smo le čuli bobnenje ter šumenje padajočih vodnih mas. Reka Rio Ksingu se je upala precej globoko v enem skoku preko skalovja. Bili smo na kraju, kjer pošilja velika reka svoje vode prvič v globine. Polni upanja smo romali naprej. Na večer istega dne nam je udarjalo pod šotor na uho hromenje drugega vodopada, katerega smo dosegli drugi dan in po preteku nekaj ur še tretjega. Čisto sigurno smo bili na pravi poti. Minuli so dnevi. Po dnevu zopet samo solnce in v noči nemi mesec. Konečno nas je vzdramil iz enoličnosti votel odmev četrtega ter zadnjega vodopada. Cilj našega potovanja ni mogel biti več daleč. Približali smo se gričem, odkoder smo lahko pregledali pokrajino daleč naprej. Videli smo, kako se vijuga reka Rio Ksingu južno-vzhodno, mesto da bi nadaljevala pot proti severu. Kakor daleč je seglo oko samo stepa in liki ribje oko čisto nebo. Naslednje jutro smo zapustili reko ter se podali v levo smer. Prekoračili smo več manjših vod in smo trčili ponovno na gričevje pred nami. Pri pogledu na verigo nizkih holmcev nas je oplazovala zla slutnja, če nismo mogoče zgrešili smer. Ti-le hribčeki pred nami niso mogli biti pogorje, katerega je označil pri Indijancih umrli belokožec kot edino pravo smer. Že tukaj smo naleteli povsod na zlate sledi. Zemlja po teh neraziskanih stepah hrani pod seboj neizmerna zlata bogastva. Zagledali smo pred seboj reko, koje tok ni zaznamovan na nobenem zemljevidu. Počasi vali svoje vode in v njeni strugi smo našli precej zlatih zrn. Pet dni smo se vlekli ob tej reki, šesti dan smo jo prekoračili ter potovali naravnost naprej. Pred nami je zrasla veriga razsekanega hribovja. Po stepi so silili proti pogorju potoki. Vsekakor smo imeli jedva en dan do cilja. Preiskal sem tla, po katerih se je pomikala naša karavana. Povsod najbolj očiti znaki, da bomo zadeli vsak čas na tako dolgo iskano obljubljeno — zlato deželo! V počasnem koraku smo se porivali do cilja, ki se nam ni mogel več skriti in je bilo izključeno, da bi ga zgrešili. Pretrpeli smo veliko na dolgem — dolgem potovanju, bili na koncu romanja brez posebnih žrtev in v zavesti, da se je posrečilo le nam, kar se drugim ni, ker se niso lotili odkritja suhega zlata po načrtu in s pomočjo dobro preskrbljene ekspedicije. <center> — — — </center> Še predno se je pomaknila naša karavana navkreber, odkoder smo hoteli uživati razgled po zlatih poljanah, smo srečali na stepi človeški okostnjak ... Na belih kosteh ni bilo nikakega znaka, da bi bila žrtev ubita, ustreljena ali raztrgana od jaguarja. Mogoče je zadela reveža prav na cilju bogznaj kako mučnega tavanja smrt vsled kačjega pika. Nismo se na videz veliko zmenili za svarilno najdbo človeških kosti, vendar v naših srcih je zakljuval sum: Kaj, če ne bo dolina zlata poleg zakladov — smrt tudi za nas! Pomikali smo se molče naprej in prikorecali na vrh. Pod nami nas je vabila kotanjasta dolina. Njena dolžina je znašala dobrih 30 km, širina gotovo nad 20 km. Njeno dno je bilo peščeno. Skozi pesek so si otirali pot z gorovja trije potoki. Kotanja je bila obdana krog in krog od hribov ter gričev. Zrli smo s hriba v zlato jamo, zaprto od vseh strani, polno peska, ki je obetal suho zlato. Nočili smo še na grebenu. Drugo jutro na vse zgodaj je zavila naša odprema navzdol z razvito zastavo Združenih ameriških držav na dolgem drogu. V debeli steklenici smo nesli s seboj na pergamentu beleženo obvestilo vsem zanamcem, da smo tega in tega dne v imenu naše družbe proglasili zlato kotanjo za njeno posest. Zbrali smo se na sredi doline, razkopali globoko pesek, položili vanj steklenico s pisanim posestnim dokazilom, zagrebli jamo in zapičili na vrh zastavo. Na suhem pesku krog prapora smo se utaborili. Iz središča smo hoteli natančno ugotoviti dolžino ter širino zlatih žil, jih zarisati v karto našega celotnega pohoda in odnesti s kopami ter zrnjem zlata družbi, da prične prihodnje leto z vsemi modernimi napravami odvoz zlata. Sigurni smo bili, da nam bo zabliščalo prvo zlato iz precej globokih strug treh potokov, po katerih je v suši le neznatno curljala voda. Celo dovolj vode za izpiranje zlato vsebujočega peska je bilo kar pri rokah. Kedo je že kedaj zadel na bolj ugodno ležečo zlato jamo nego mi! Motike v roke in proti potokom, ki so vabili ter mikali s curljajočo vodo. Vodstvo sem prevzel jaz v zavesti, da se ne bom več klatil po svetu kot revež. Dva potoka na levi, eden na desni strani od zastave in tabora. Krog in krog sam pesek, katerega so tekom tisočletij nanosili s hribov in odložili potoki. Ubrali smo pot proti najbolj široki desni strugi. Nismo še bili ob bregu vode, že smo obstali brez povelja in vsakemu so zagomazeli mravljinci groze po hrbtu ... Na obeh straneh potoka zgoraj na pesku nismo zagledali kep suhega zlata — ampak od vročine obeljene človeške okostnjake! Križ-kraž ob potoku so ležale zarjavele motike, krampi, rešeta za čiščenje peska ... Struga je kazala na večih mestih, da je bila s kamenjem zajezena. V jezih so nabirali vodo za izpiranje peska. Brez vsake besede smo romali od okostja do okostja. Pri vsakem kupu kosti manjša ali večja zrna iz — najčistejšega zlata ... Z zlatom v žepih so pomrle nesrečne žrtve in bogznaj kake in kako strašne smrti ... Voda je curljala po potoku, zlato se je bližalo ter vabilo, bele človeške kosti so nam žugale ... Krenili smo proti levima potokoma, ki sta silila ter rinila skozi pesek v precejšnjih vijugah in do katerih je bilo dobrih 8 km. Tudi tukaj sam pesek, globoki dve strugi, razmetano razno orodje in lobanje, razmetane kosti in zlata srna kot dokaz, da se nahajamo v jami zlata in — smrti ... Dovolj smo videli koj prvi dan po slovesni in po zakonu pravomočni osvojitvi še neizrabljene zlate doline. V taboru smo ugibali vse mogoče, kaj je obelilo prednamce do belih kosti? Od vseh številnih okostnjakov sta prodrla v javnost le dva glasa, oznanjajoč zaklad, a ne smrti do belih kosti! Sklenili smo, da bomo predvsem zbrali vsa okostja, jih zagrebli na vrhu v zemljo, da ne bodo strašila še dalje na prostem med zlatom. Nabrali smo ob treh potokih 26 lobanj in kolikor mogoče tudi ostale kosti. Strašna najdba je pričala, da gre v tem slučaju za celo ekspedicijo, katero je iznenadila grozna nesreča. Napravili smo okrogel grob, položili vanj kosti ter ga zasuli s kamenjem na visoko. Med dva kamna na vrhu smo položili steklenico s pergamentom, kedaj smo našli okostja in kedo jim je privoščil počitek pod zemljo v skupnem grobu. Iz doline proti vrhom je bilo najti okostja manjših ter večjih konj. Od smrti presenečeni iskalci suhega zlata so imeli s seboj tudi konje. Tretji dan po našem prihodu smo se lotili natančnejšega ogleda zlate jame. Zbrali smo nekaj kilogramov zlatih zrn na mestih, kjer so pomrli naši predniki. Površna razkopavanja ob potokih in po pesku so pokazala, da je tukaj skritega ter s peskom pomešanega za milijone ter milijone najčistejšega zlata v zrnih ter prahu. Vsak bi lahko tukaj obogatel z zbiranjem od daleč se blesketajočih zlatih zrn, kaj še le s kopanjem in z izpiranjem, ker je po celem zlatem najdišču dovolj vode na razpolago in to celo v najhujši suši! Nosači ter gonjači so si trpali zlato v žepe po dragi volji, nikdo od nas jim ni branil, saj smo se kretali po sredini nepreglednega zaklada. Neomajeno dakazano dejstvo je bilo, da skrivnostna kotanja res zasluži naziv »zlata jama«. Prehodili smo dolino po čez in na dolgo. Povsod vidni znaki, da je pod in med peskom zlato. Več nego dober teden smo raziskovali po gorovju izvirke treh potokov in kamenje. Tudi tukaj kremenec, kakor si ga ne moreš želeti boljšega, da ti da v razbeljeni peči najboljše zlato. Čiste zlate žile so se morale skrivati globokeje po notrajnosti gorovja in te bo že odkrila poznejša in smotrena izraba s stroji ter številnimi delavskimi močmi. Obrise doline, tok potokov, zaseke v hribovje, mesto, kjer smo zadeli na to in ono, smo natančno ter v več izvodih zarisali na v debele steklenice shranjenem papirju. Iz narodne povesti o bajni zlati jami je nastala prevesela resnica, katere ne bo iztrgal človeštvu več nikdo! Hribi krog in krog peščene doline so bili porastli z grmovjem in bolj pritlikavim drevjem. Obtesali smo drevesna debla, jih zabili v zemljo z natančno označbo pod številko na zemljevidu, kaj da smo našli in kaj da domnevamo pod njimi. Tekom treh tednov res pridnega ter vestnega dela smo bili tako daleč, da smo lahko rekli: Naša sijajno rešena naloga se bliža koncu. Po naših načrtih mora vsakdo najti zlato jamo in njene zaklade. Hoteli smo še samo zbrati največja zlata zrna, se temeljito odpočiti ob senčnatih izvirkih potokov in nastopiti povrat. Najdba zlata nas je tolikanj prevzela, da smo govorili cele dneve in sanjali cele noči o zlatem teletu. Na tolikanj svareče in nam grozeče človeške okostnjake smo povsem pozabili. Niti eden ni več omenil smrtnih žrtev, kojih okostja so trohnela v skupnem grobu na vrhu. Tako smo bili zatopljeni v mamilo čistega zlata, da ni nobeden prav znal, v katerem mesecu smo in kaj bo z našo vrnitvijo, če nas zaloti tukaj izbruh deževne dobe. Zlato nas je oslepilo, da se nas je držal samo še smisel za bogastvo, vse drugo nam ni bilo mar. Šele črni oblaki na nebu, katere je pritiral nad nas naenkrat nastali vihar, so nas opomnili, da bi znal pričeti ples z opasnim deževjem. Iz zlate lahkomiselnosti nas je iztreznilo nebo. Sedaj smo šele pomislili, da smo v oktobru in narava ne pozna šale. Računali smo s par predhodnimi nevihtami pred glavnimi nalivi. Zateči smo se hoteli z vso naglico v kako bližnjo indijansko naselbino in počakati tamkaj, da se nebo izlije in zemlja posuši za silo. Delali smo žalibog prepozne račune brez nebesnega krčmarja. Kakor lega po brazilijanskih ravnah noč brez mraka na zemljo, tako je tudi z nastopom strašne deževne dobe. Vihar je prignal od bogsigavedi kod najtežje oblake, raztegnili so se nad nami in pričelo je vlivati kakor ob vesoljnem potopu ... Zlato jamo smo odkrili, imeli smo o njej najbolj natančne načrte, težke kilograme najčistejšega zlata po žepih ih pripravljene za prenos, a zašli smo po lastni neprevidnosti v past silnega deževja, ki biča te kraje z majhnimi presledki do konca februarja. Ob pojavu deževja nam je ležalo na dlani, kedo je potegnil z naših 26 prednikov meso do belih kosti. Po celi zlati jami raztresene človeške kosti so nas svarile dovolj, da je zlata jama tudi jama — smrti, a pohlep po odkrivanju vedno novih zlatih zakladov je bil močnejši nego smisel za življenje! <center> — — — </center> Vlivalo je, vihar je tulil, vode so naraščale. Nekje na severu je moralo že prej pričeti deževje, ker je bila v smeri proti nam v par urah vsaka graba in vsak potok poln do razliva. V našo zlato kotanjo so bobnele vode, blatno jezero se je dvigalo in le drog z zastavo je kazal, s kako naglico narašča voda, koje višina bo pričela padati najbrž po preteku štirih mesecev. Prav na vrh hribovja smo morali bežati s šotorom, katerega niti postaviti nismo mogli radi z viharjem združenega neurja. S konji ter mulami smo stali po grebenu med grmovjem in drevjem brez vsake strehe. Dež nas je že bil davno premočil do kože, mrzel veter nam je potresal ude, repo smo kosali vsled mraza in niti govoriti nismo mogli. Izključeno je bilo, da bi zanetili ogenj, dokler se vsaj nekoliko ne poleže pričetek najžalostnejše dobe po Braziliji. Nemo smo zrli s hriba naraščanje, razlivanje in neznansko šumenje ter valovanje vod, ki so se bratile med seboj v razlivanju ter pretvarjale obširno stepo v eno morje ... Strahovito deževje z mrzlimi vetrovi je zaigralo smrtno muziko našim 26 prednikom, ali je ne bodo tudi nam? Dosedaj smo imeli vsak dan sveže meso od divjačine, s katero so nas zalagali naši spremljevalci — vestmani. Nastop deževne dobe je napodil vse na prostem živeče živali pod zaščito ter streho pragozda. Naše zaloge na konzervah, suhorju, kavi, čaju, sladkorju, čokoladi itd. so bile malodane nedotaknjene, nikakor pa ne preračunane na mesece. Paša za naše živali je bila nekaj metrov pod vodo, koruznega, oba je bilo za par dni in potem ... Če smo hoteli ohraniti vsaj par konj za ježo in nekaj mul za prenos tovora, smo morali pretežno število poklati, sicer bo počepalo vse do zadnjega komada na pomanjkanju prehrane. Poiskali smo toliko zavetra za skalovjem, da smo si vsaj lahko potegnili nad glavami platneno streho in zakurili več ognjev. Premočeno dračje ter druga suhljad sta samo tlela, povzročala goste oblake dima, ki so nas dušili s kašljanjem in nam zalivali oči s potoki solz. Komaj nekaj ur smo stali z obema nogama v deževni dobi in že smo bili do skrajnosti nevoljni, da obupani. Na kak umik preko visoko poplavljene stepe ni bilo niti misliti. Kakor daleč so nesle oči v krogu, povsod, valovanje umazanih vodnih mas. Če bi tudi nehali nalivi, zasijalo solnce, in bi se pričele vode razgubljati, bi bila tla toliko razmočena, da bi nam bil vsaj za dober teden onemogočen povrat iz zlate jame. Prvo noč si niti obleke nismo mogli posušiti. Spal menda ni nikdo. Zjutraj smo trepetali od mokrote ter mraza kljub temu, da so romale steklenice žganja iz rok v roke. Nevarnost nas je vse pobratila. Nobene razlike nismo poznali ne glede pijače in ne jedače. Vsak je znal, koliko in kaj imamo in kaj nas čaka. če ne bomo štedili z živili. Koj drugi dan smo ubili dva konja nosača. Pekli smo konjsko meso, ga zavživali s slastjo, bilo je sveže. Kmalu se je pokazalo, da so domačini veliko manj odporni napram mokroti in slabemu vremenu, nego n. pr. jaz in tovariši iz Severne Amerike. Tretji dan je trosila mrzlica domačine v tako hudih napadih, da jih niti kinin ni zaustavil. Ljudje so hujšali na prostem ter hladnem v mokrih odejah, kakor bi strgal z njih meso. Deževalo je še neprestano, vodovje je naraščalo in grebeni hribov so tvorili suh obroč krog jezera zlate jame. Iz smrtno obupnega položaja nas bi zamogel oteti samo še kak čudež, sicer bomo proti koncu deževne dobe vsi do golih kosti izprani okostnjaki! Nosači ter gonjači so nam pravili, da se zarije v deževnem času Brazilijanec med listje pod streho, kjer dremlje ter spi in vstaja le toliko, da je, pije in opravi najnujnejše posle po stanovanjskem prostoru ter pri živini. Po deževju na prostem se ne giblje nikdo in sicer radi malarije, griže in drugih bolezni, ki takrat rajajo nad mokrotnimi pokrajinami. Na skalnatem otočju nad zlato jamo smo bili brez suhega listja, ob konjskem mesu, grižljajih razne druge hrane in le ob skrbno preštetih požirkih kave, čaja in alkoholnih pijač. Močno deževalo je samo prvi teden, potem pršelo, zopet vlivalo ter mrzel veter je bril. Ko je dosegla enkrat voda pod nami svoj najvišji stalež, je ostalo njeno stanje nespremenjeno kljub pršenju ter nalivom s presledki. Kako čisto nekaj drugega, da naravnost rajskega je zima severnih krajev v primeri z deževnimi meseci v zlati Braziliji. Bivanje na prostem, na mokrotnem, krog in krog umazana voda, nezadostna hrana, mrzlica in driska skozi mesece, ti le našteti glodalci človeškega zdravja bi morali uničiti goljate, kaj še le te bolj slabotne ter občutljive člane naše ekspedicije! Konje in mule smo poklali do zadnjega komada. Saj samo z blatno vodo jih nismo mogli prehraniti. Ljudje so umirali eden za drugim. Trupla od slabosti in vsled raznih bolezni umrlih smo nosili nekaj časa daleč proč od nas in jih prepuščali tamkaj valovom, da so jih nesli bogznaj kam naprej. Pozneje smo jih kotali kar v jezero pod nami in bodo njih okostnjaki zanamcem v strašno svarilo: Zlata jama je tudi jama smrti! Najboljšemu pisatelju bi bilo nemogoče, da bi v kratkih beležkah in z oslabljeno roko popisal vse, kar je prestalo šest članov naše številne ekspedicije, ki smo se prebili po nepopisnih mukah, grozotah in boleznih skozi kužno deževno dobo na skalnatih grebenih nad zlato jamo. Koncem februarja se je stalno razjasnilo nebo. Prikazalo se je pekoče solnce. Poplave so pričele odtekati, vode so padale od dne do dne, stepa je pokazala svoje na debelo oblateno lice. Tudi jezero iz zlate jame je zginilo ter pustilo na dnu mrliče, katere smo mu morali zaupati na višku deževne dobe. Od povsod so se prikazovale roparske ptice, saj so imele dovolj hrane, kakor po vesoljnem potopu. Jate orjaških mrharjev so tudi za te pokrajine dobrota, ker opravljajo številne pogrebe z obiranjem do belih kosti. Proti sredini marca se je blatna skorja toliko utrdila, da smo se smeli podati na pot, ako nismo hoteli umreti vsled solnca, ko smo komaj in komaj ušli objemu smrti po deževju. Kaj nam je ostalo pri slovesu od smrtne zlate jame po odkritju toliko milijonskih zakladov? Vsak par debelejših zlatih zrn v razcapani obleki, steklenice z načrti, orožje ter nekaj streliva; vse drugo je ostalo na grebenu v svarilo: Čuvaj se zlate kotanje v deževnem času! Naša ekspedicija je bila pripravljena, dobro opremljena, a mnogo — mnogo premalo previdna pri pogledu na suho zlato. Kaj ti pomaga bleščeči mamon, ko pa ni za poti zob, piti ga ne moreš in tudi za zdravilo ni! Poslovili smo se od jame okostnjakov s trdnim sklepom: Ne vidiš nas več, četudi bi bila do vrha polna zlata! <center> — — — </center> Šestorica preostalih je zavila navzdol s hribov proti severu, da pridemo čim prej do človeških naselbin, kjer bi se odpočili ter vsaj nekoliko popravili za konečni povrat, če nam je bil usojen. Najbolj pičlo odmerjene prehrane je bilo za par dni, sicer smo pa računali s sigurnostjo na sveže meso kake divjačine. Po poti, po kateri smo prišli, nikakor nismo smeli nazaj. Predolga bi bila in prehodu skozi mokrotni obsežni pragozd bi ne bili kos brez konj in raznih drugih potovalnih pripomočkov. Počasi liki pijanci smo jo otepali le vedno proti severu. Po parmesečnem potopu se je narava naglo opomogla. Sploh je Brazilija pokrajina vseh raznih nemogočnosti po drugod. Naenkrat po deževju opustošena, je ozelenela v par dneh. Sveža trava po stepah je vidno silila kvišku, grmovje je cvetelo, pritlikava drevesa so se kar pripogibala pod bogatim zelenjem. Divjačina se je spustila po ravni, ptice so vabile iz zraka, bolezen se je skrila in zdravje je zasijalo ter se je razcvetelo. Žalibog so ves ta naenkrat nastali raj omadeževali oblaki moskitov in po tleh se je razlezla iz podzemeljskih lukenj in brlogov vsa mogoča strupena in nestrupena golazen. Imeli smo dovolj svežega mesa, hitreje smo hodili in zadeli po karti na reko Peranatinga. Ob tej reki, ob toku navzdol proti severu, kjer dobi ime Rio Tres Barras, pozneje celo Rio Manoel in se steka v enega najmogočnejših pritokov veletoka Amaconas, v Rio Tapajos. Baš kar našteto vodovje drvi kmalu po deževni dobi skozi paradiž rodovitnosti, lepote in bogastva na divjačini ter perjadi. Preko imenovanih rek zamoreš le v čolnu. Gorje ti, če bi se drznil prebresti te le vode na konju ali celo s preplavanjem. Po njih se podi na milijarde ribic piraja. Dosežejo kvečjemu dolžino 30—40 cm. Na vsako živo stvar, ki se pojavi v vodi, se zaženejo v tisočerih krdelih in jo oglodajo vkljub vsemu odporu kar hitro. Še zverinska gospoda teh krajev: jaguar, puma, nadalje jeleni, bivoli itd. ne stopajo v vodo s prvima nogama, pijejo vodo z brega ter v skrbno pazljivih presledkih. Ob Rio Manoel smo srečali gosta indijanska plemena. Prijateljstva sklepati s temi neznanci ni kazalo. Nismo imeli več seboj daril, s katerimi bi bili navezali z divjaki stike in si naklonili njih dobro voljo ter prijaznost. Ogibali smo se človeških naselbin, saj je bilo povsod dovolj gošče. Ravno ob Rio Manoel nam je uspelo, da smo se polastili na skrivoma ter na tatinski način dveh čolnov. V vsakem je bilo več prostora nego za tri in oba sta bila po indijanskem načinu izkurjena iz enega orjaškega debla, z zaostrenim kljunom spredaj in s prav pripravnimi vesli. Liki strela smo švignili po toku navzdol in pristali šele ob izlivu reke Rio Manoel v Rio Topajos. Ob izlivu je bilo videti, da bo nas peljala vodna pot skozi pragozd na levo ter desno. Lov na užitno divjačino po pragozdu je skoro izključen, preskrbeti smo se morali z mesom, predno smo se drznili v tajnost bogznaj kako dolge džungle. Čolna smo skrili, a kljub temu smo pustili v bližini po dva moža straže. Iz bambusovih kolcev smo si zgradili kolibo in jo pokrili s širokim palmovim listjem. Začeli smo s pogonom na tapirje, jelene in bivole. Puška je pela svojo brezsrčno pesem in vsak dan smo bili zadovoljni s plenom. Jemali smo le najboljše kose, jih razrezali na tanko in na dolgo in jih sušili po indijanskem načinu na solncu. Žalibog nismo imeli soli in baš to pomanjkanje smo v novem raju občutili najbolj v živo. Iz kož smo si zvezali spalne mreže. Kmalu smo bili v koči zavarovani v noči proti kačam. Pri lovu nas ni motila živa duša. Ostali smo na enem mestu tri tedne, saj se nam ni mudilo nikamor. Opomogli smo si, si okrepili zdravje, nobenega ni več skominalo po suhem zlatu. Z dovoljno zalogo posušenega mesa smo se upali po Rio Tapajos skozi pragozd, ki sega z malimi presledki do izliva v Amaconas. Vožnja je bila lahka, ker nas je gnal naprej močan tok. Ob obeh bregovih reke gozd z najbolj bujnim in bogatim rastlinstvom, cvetjem, opicami ter papagaji v vrhovih. Nad nami po obojestranski straži gozda omiljeno solnce ... Pozabili smo, da je bila naša šestorica le pičli preostanek obsežne ekspedicije, ki je odkrila zlato jamo, a zapustila strašne sledove smrti, ki je čuvarica zlatih zakladov! Dolgo — dolgo nas je nosil tok reke, predno smo začeli srečavati ob levem in desnem bregu naselbine belokožcev. Pri belem človeku smo si oskrbeli za zlata zrna sol, kruh, kavo, čaj, alkohol in zasilne obleke. Indijanskih čolnov nismo marali zamenjati z barkami in jadrnicami, katerih je polno po reki Tapajos, nekaj sto kilometrov pred njenim izlivom. Belokožec je ob reki izsekal gozd in ga zamenjal s kavinimi plantažami, ki se razprostirajo tamkaj v nedoglednost. Čolna smo prodali še le v mestu Santorem, kjer smo stopili na parnik. Peljali smo se po veletoku Amaconas, ki je malo morje do pravega morja. Ob morski obali smo počakali na veliko atlantsko potniško ladjo, na kateri smo dokončali naš raziskovalni pohod v domači luki San Pedro koncem septembra 1926. Bili smo z doma skoro eno leto, ki pa je pomenilo za nas pri življenju ostale celo dobo strašnih spominov. V Los Angeles so nas sprejeli, kakor pač Amerikanci znajo: po božje. Nobeden rimski cesar ni obhajal po cestah večnega Rima tako slavnostnega vhoda, kakor nas šest, ki smo se klatili skoro eno leto po neraziskanih, divjih ter z zlatom posutih divjinah. Vsak nam je hotel stisniti roko, se nas vsaj dotakniti, če smo res ljudje in ne bogovi — odkritelji neizrabljenih zlatih jam. Družbi smo predložili načrte o zlatih najdbah. Škoda in še enkrat škoda, da smo morali pustiti nad vse zanimive filmske posnetke z naših potovanj med skalovjem nad kotanjo zlata in smrti. Odkrili in prinesli jih bodo oni, katere je nakanila družba poslati v aeroplanih, da rešijo še to leto naše milijone vredne filme ter druge zbirke. Tedne smo počivali med kulturnimi ljudmi. Vsega smo imeli na razpolago, kar bi poželeli. Po vsestranskem odpočitku smo pričeli s predavanji. Bila so obiskana od blizu ter daleč kakor nobena največja romarska cerkev. Družba nam je dovolila radevolje počitnice do konca leta. V mesecih krvavo zasluženega brezdelja sem si izbral v Los Angelesu tovarišico skozi življenje. Ne čudite se, a priznati moram, da sem se jaz posuroveli mož divjin zaljubil do ušes. Lep zaslužek v dolarjih sta mi vrgli obe ekspediciji. Pri pogledu na premoženje sem si mislil: Joža, kaj boš sam v življenju s tolikim denarjem, ki mora imeti tek, ker je bil zaslužen z dnevnim tveganjem življenja. Zaročil sem se, kakor je to v Ameriki navada. Poročiti sem se hotel, si osnovati lastno gnezdo in družino, ki bo lahko mirno uživala sad očetovega trpljenja. Zaročenki sem zaupal, da moram po pogodbi še enkrat na iskanje zakopanih ter skritih zakladov. Cilj tretje ekspedicije je primeroma blizu in brez vsakih predvidenih nevarnosti. Zaslužek pri tretji ter zadnji ekspediciji bode povzdignil moje dosedanje precejšnje premoženje toliko, da se bom lahko celo odmerjeno mi življenje posvetil družini brez izvrševanja inženerskega poklica. Prihodnje leto, koj po vrnitvi s tretjega potovanja, ki bo mogoče trajalo samo par tednov, bo poroka, ženitovanjsko potovanje in uživanje krščanske ljubezni v družini, kateri ne bo treba skrbeti, kaj bo jutri. Moja ljuba je bila zadovoljna s predloženim načrtom, saj si ji je obetalo blagostanje, kakor malokateri v hudih povojnih časih. =='''III. del.'''== Marca leta 1927 bi nas naj popeljala družbena jahta »George Washington« proti skrivališčem ter najdiščem novih zlatih zakladov na Cocos-otočju. Par mesecev pred odhodom smo se morali poučiti, kaj da hočemo odkriti in kako ozadje ima zagonetno bogastvo. Družba je zbrala ter nam predložila vso znano gradivo, ki se je le količkaj nanašalo na zadevo z zlatim zakladom na Cocos otokih. V naslednjem hočem tudi jaz podati kratek pregled vsega, kar je potrebno za boljše razumevanje naše tretje ekspedicije, ki bi naj tvorila zaključek mojih raziskovalnih potovanj in bi naj kronala moj vstop v srečo družinskega življenja. <center> — — — </center> Blizu sto let je minulo, odkar je šel v zgubo zaklad južnoameriške države Peru. Mnogo ekspedicij je bilo odposlanih, da bi izsledile to premoženje, a uspeh je izostal. Leta 1831 je izbruhnila v Peru vstaja, ki je po južnoameriških republikah bolj vsakdanja prikazen. Vojaški upravitelj peruanskega glavnega mesta Lima, katerega so stiskali revolucionarji, je pustil naložiti ogromni državni zaklad brezmejne vrednosti v noči ter megli na ladjo »Mary Dier«. Kapitan ladje Thompson je prejel od upravitelja zapečaten ovoj, katerega je smel odpreti šele daleč na odprtem morju. Zavitek je vseboval natančna navodila glede cilja ladje in varnostnih odredb, katere bi naj ukrenil kapitan v zaščito zaklada. Kapitan Thompson je bil hraber morski medved in eden najbolj zanesljivih mož v službi peruanske republike. Svojo nesebičnost je že bil dokazal v najbolj nevarnih položajih. V tem slučaju je bila skušnjava prevelika. Kepe zlata so se nahajale v njegovi neomejeni oblasti. Vlada, ki mu je bila izročila v varstvo zaklad, se je nahajala v obupnem boju za obstoj. Vsaka ura bi jo bila lahko strmoglavila ter uvedla dolgovezne nemire, kojih izid je bil negotov. Thompson se je odločil po dolgem oklevanju, da bo postopal v tem slučaju na svojo lastno pest. Dal je povelje, naj zajadra ladja v smeri proti Cocos-otočju (v Tihem Oceanu, ne daleč od severno-zapadne obale Južne Amerike). V majhnem zalivu omenjenih otokov se je usidrala jadrnica. Državni zaklad so prenesli na kopno in ga zakopali med razvaline starodavnega svetišča. Na nadaljni vožnji je obstreljevala Tompsonovo ladjo »Mary Dier« francoska križarka »Espeigle« in jo je tudi potopila. Kapitan Thompson je ušel smrti v zadnjem trenutku. Francozi niso izročili ujetnika peruanskim oblastem, hoteli so izrabiti zase ugodno priliko in se polastiti zaklada. Francoska bojna ladja s Thompsonom na krovu je pristala pri Cocos-otokih. Kapitan bi naj pokazal kraj, kjer je tičal zakopani zaklad. Thompson je že bil v obupnem položaju. Na nepojasnjen način se mu je posrečilo, da je prekanil stražo. Ušel je s tremi mornarji od posadke francoske križanke v majhnem čolnu. Obljubil je, da bo delil zlato z begunci. Da bi pa lahko dvignili težke in z zlatom napolnjene zaboje, za ta posel je bila potrebna cela ekspedicija. Kapitan Thompson in tovariši so se zatekli po dolgotrajnem tavanju na Angleško. Nekaj let so se morali skrivati, ker so bili ožigosani kot dezerterji od peruanske in francoske oblasti. Še le po preteku 23 let se je upal Thompson na Cocos-otoke v spremstvu z nekim Kastingom, ki je bil v posesti trijambornika. Usoda je hotela, da se je potopila ladja v Atlantskem Oceanu z vsem, kar je bilo na njej. Minula so desetletja. Vse osebe, ki so se bile udeležile vožnje kapitana Thompsona na »Mary Dier«, so že bile pomrle. Nobeden človek ni več znal za kraj, na katerem je bil zakopan zaklad države Peru. Životarilo je o zadevi edino ustno izročilo. Mornarji vseh narodnosti so si med seboj pripovedovali o ogromnem bogastvu, ki počiva pod zemljo na Cocos-otokih. Leta 1894 so zašli slučajno nekateri dokumenti iz posesti kapitana Thompsona, nanašajoč se na bajni zaklad, v roke poveljnika Cursona Hove. Odpremil je ekspedicijo na omenjene otoke, a se je vrnila brez uspeha. Vse ostale ekspedicije, ki so še sledile, so bile zastonj. Že po vojni se je odpeljal na Cocos-otoke angleški športnik Campbell. Pogledal je v papirje kapitana Thompsona na jahti »Aventress«. Kakor vsi njegovi predniki, tudi Campbell ni imel sreče. Čuden je doživljaj, katerega beleži Campbell nekaj mesecev za tem, ko se je bil vrnil po brezuspešnem iskanju. S potovanja na Cocos-otoke je prinesel seboj kovinast prstan in eno lopato. Ta dva predmeta je našel na otoku, ko je iskal zaklad. Najbrž sta prstan ter na pol od rje razjedena lopata z ladje »Mary Dier«, ki je bila pripeljala svoj čas peruansko zlato na otočje. Ko je pokazal Malcolm Campbell najdnino čarovnici, mu je ta takoj povedala, da sta z otoka v Oceanu in sta bila v rabi pred 100 leti ob priliki zakopavanja zaklada. Čarodejka Pollok je popisala natanko otok, čeravno se ji niti sanjalo ni, za katero zadevo gre. <center> — — — </center> Malcolma Campbella, svetovno znanega avtomobilnega dirkača, je spremljalo več let hrepenenje: odkriti zaklad na Cocos-otočju. Zagrebel se je v zemljevide ter potopisne knjige, da bi zadel na kraj, na katerem so zakopali Thompsonovi uporniki plen njihove nezvestobe napram domovini. Že pred 50 leti so zvedeli raziskovalci o popisu, kako ter približno kje bi se naj skrival zaklad. Admiral Palliser je oskrbel posebno ekspedicijo, ki se je ukvarjala z odkritjem. Ob tej priliki so dognali, da so bili poprej omenjeni podatki glede zakopanega zaklada čisto napačni. Pozneje so celo dokazali, da so morski roparji, da bi se zavarovali napram morebitnemu izdajstvu lastnih tovarišev, spremenili tok potoku, ki je tekel le nekaj korakov proč od mesta, prikrivajočega globoko shranjene dragocenosti. Anglež Campbell je bil vedno prepričan, da zaklad na Cocos-otočju ni plod človeške domišljije. Cenil ga je na okroglih 12 milijonov funtov šterlingov. On sam se je že mudil na otoku s spremljevalci. Neumorno so razkopavali zemljo štiri tedne. Veliko preglavic mu je delalo skalovje, katerega je rušil ter odstranjeval s pomočjo dinamita. Po trudapolnem ter brezuspešnem delu ga je napadla mrzlica. Moral se je vrniti brez zlata in draguljev. Po preteku nekaj mesecev je sklenil, da bo stikal ponovno za zakladom ob morski obali, katero je doslej le površno preril in pregledal. Odposlana je bila na otok ponovna ekspedicija, koje vodstvo je prevzel kanadski polkovnik Leckie. Campbell bi naj zamenjal častnika nekoliko pozneje. Baš tedaj, ko bi se naj izvršila zamena, se je vršila na Floridi ob morski obali avtomobilska dirka, v kateri je šlo za svetovno slavo ali takozvani rekord. Campbell se ni mogel odločiti, da bi se odrekel dirki na račun ekspedicije. Bil je uverjen, da Kanadcu ne bo uspela najdba in bo itak potrebna še ena raziskovalna odprema. Leckie in njegovi tovariši so se lotili dela z najnovejšimi tehničnimi pripomočki. Polkovnik se je pogajal več mesecev pred odhodom z vlado republike Costarica, koje last je Cocos-otočje. Slednjič se je vrhovna oblast omenjene ljudovlade vendarle odločila, da je odposlala s polkovnikom 9 vojakov, ki bi naj pazili na to, da dobi Costarica v slučaju najdbe zasiguran jej delež na dragocenostih in zlatu. Vsa oberstova prekopavanja zemlje ter preobračanja skal so bila zastonj. Po večmesečnem raziskovanju je moral priznati, da je kopal ter iskal zaman tam, kjer je vršil isto brezplodno delo leta 1897 admiral Palliser. <center> — — — </center> Tretje poročilo, nanašajoč se na južnoameriški zgodovinski zaklad, se glasi: Advokat Julij Torres iz južnoameriške republike Ecvador bi naj bil našel v indijanski vasi v gorovju Andov pravljični zaklad starih Inkov, ki so prebivali v dobi odkritja Južne Amerike po Špancih v današnji državi Peru. (O zgodovinskem ozadju zlatega zaklada starih Inkov nekoliko pozneje.) <center> — — — </center> Da bi bila naša ekspedicija natančno poučena, kaj je vse znanega o posebnostih ter znamenitostih, ki obdajajo samotne Cocos-otoke, je dodala zgorajnim beležkam še popis pošastnih prikazni, katere so opazovali v tamkajšnji bližini. Parnik »Castilian« je bil 12. decembra 1857 ob 6. uri zvečer sredi Atlantike ob zapadni afriški obali in blizu otoka Sv. Helene, zadnjega bivališča velikega Napoleona. Kapitan Harington v družbi častnikov Dawisa in Huitlerja je gledal na poveljniškem mostu otok, ko se je prikazala samo 20 metrov daleč sredi morja čudna pošast. Njen vrat je bil dolg vsaj 20 m in 100 m naokrog je bila voda namah temnorjava. Z daljnogledom so ugotovili mornarji, da izpreminjajo barvo vode pod morsko gladino vidni udi živali. Tako je bila torej velika. Plula je počasi proti obali. Merila je vsaj 300 do 400 čevljev, imela je temno-rjav hrbet in vrat ter rumenkastobel hrbet. Pozneje je dodal kapitan Harington 16. febr. 1858 angleškemu listu »Times« v posebnem pismu tole: »Kljub dvomom znanstvenikov sem prepričan neomajno, da bivajo v oceanski globini nepoznana strašila. Kot izkušen mornar ne bi nikoli zamenjal onega nestvora s kako drugo živaljo. Saj smo ga opazovali prav blizu in pomota je izključena na daljavo 20 metrov. Mislim, da so te živali jako redke in se prikažejo le malokedaj na površju.« Kapitan Drawer, poveljnik »Pauline«, je bil dne 8. julija 1875 blizu rtiča San Roc na brazilski obali, ko je zagledal tri velike kite. Najbolj čudno pa je bilo, da se je ovijalo krog enega kita velikansko strašilo v obliki kače z rjavim hrbtom, belim trebuhom, orjaško glavo, vrat in gornji život so merili vsaj 40 čevljev. Celih 15 minut je tiščala zver kita v velikanskih šapah in ga tresla kakor hruško, potem ga je potegnila pod vodo. Najbolj čudno pa je bilo ponovno srečanje teden pozneje, dne 13. julija. Tedaj je drvela pošast naravnost proti ladji z visoko dvignjenim, do 30 m dolgim gornjim životom. Zdelo se je, da hoče napasti ladjo. Moštvo je že pripravilo orožje. Toda pošast je zginila pod vodo, predno se je približala naši ladji. <center> — — — </center> O morskih pošastih navedeno^* se bo zdelo čitateljem bajka in plod bujne domišljije. L. 1933 so se pojavila po časopisju na celem svetu poročila o velikanski pošastni prikazni, ki se je prikazala nekaterim iz globin jezera Loch Ness na Angleškem. V očigled omenjenemu poročilu so vreli tisoči in tisoči iz Angleške in iz vseh delov sveta k lohneškemu jezeru, da bi čuli kaj več o strašnem zmaju, ali bi bili celo deležni njegovega srečanja. Očividci so trdili, da stopi včasih pošast na kopno in hodi okrog. Odkrili so odtise zmajevih šap in učenjak ter strokovnjak jih je premeril in fotografiral. En del učenega sveta je bil za to, da je mogoča taka prikazen; drugi je izključeval predpotopne živalske orjake v današnji dobi. Še ni prav potihnila zadeva z lohneškim strašilom, že se je zgodilo meseca februarja 1934 ob francoski obali nekaj, kar je prepričalo celi svet, da hrani morsko dno živalske prikazni, ki so bile doslej znanstvenemu svetu uganke in povsem nepoznane. Na obrežje Querquevilla pri Cherbourgu na Francoskem je morje naplavilo truplo 8 m dolge živali, ki je vzbudila velikansko začudenje in obnovila strastne razprave nedavnega časa o možnosti in nemožnosti predpotopnih pošasti. Profesor pariške naravoslovne fakultete Corbieere, ki je truplo preiskal, je sicer izjavil, da pripada žival bržkone zelo redkemu plemenu kitov, ki ga je pa vendar še dobiti v severnih predelih Atlantika, a tudi on ne zna pojasniti mnogih točk, ki že na zunaj ločijo to žival od kitov. Trup živali je modro-sive barve in pokrit s črnim, valovitim puhom, na straneh sta dve plavuti in ena na hrbtu, vrat je prilično 1 m dolg in razmeroma tanek, a na njem sedi precej majhna glava, ki je podobna kamelji glavi z ostrimi zobmi. Takšnega »kita« svet še ni videl, pač pa so prav očitne podobnosti med to živaljo in lohneško pošastjo, kakor so jo opisovali očividci in ki ji priznana znanost tudi ni hotela za nobeno ceno priznati obstoja in niti ne možnosti, da gre — čeprav ne za predpotopnega orjaka, pa vsaj za živalsko vrsto, ki je znanost doslej pač še ni utegnila upredeliti. Z najdbo čudne naplavine na querquevilleski obali pa je del srditega spora za lochneško pošast menda končnoveljavno rešen in sicer rešen v prilog ljudi, med njimi glasovitih učenjakov, ki so bili prepričani, da gre za neko novo, doslej neznano vrsto živali, ki so kolikor toliko v sorodu s pradavnimi orjaki. Obenem pa podaja ta najdba prvi stvarni dokaz za obstoj slovite »morske kače«, ki jo je šolska znanost toliko, časa zavračala v kraljestvo bajk. Bilo bi vendarle čudno, da bi bile pošasti, o katerih nam govore nešteta poročila očividcev iz vseh časov, samo plod lažnive domišljije. Saj so bili med očividci vendar tudi možje, ki niso imeli nobene koristi od tega, da bi se lagali, in ki so bili tudi dovolj hladnih možganov in bistrih oči, da bi ne postali kar tako žrtve utvar. Tudi o lochneški pošasti so trdili, da je samo plod domišljije kakšne stotine kratkovidnih in lahkovernih turistov, a ko jo je posnela, čeprav od daleč, tudi fotografska plošča, so morali njen obstoj vendarle priznati. Tedaj je zavladal izgovor, da gre pač za kakšno žival znane vrste, za kakšnega orjaškega mroža ali kaj podobnega. Skoraj je bilo videti, da se bo ta razlaga obdržala, čeprav večni neverni Tomaži tudi niso mogli navesti nobenega stvarnega dokaza za mroža in podobne razlage. Najdba pri Querquevillu je postavila celotno zadevo v drugačno luč. Neverni Tomaži morajo priznati, da obstojajo živali »iz kraljestva bajk«, in kakor marsikatera druga znanstvena stroka bo moralo tudi živaloznanstvo pristati na to, da je beseda »nemogoče« v znanosti in v naravi zelo dvomljive vrednosti. <small>_* Pripomba pisatelja iz dejstev najnovejšega časa.</small> <center> — — — </center> Istinitost peruanskega zaklada naj dokažejo naslednji zgodovinski podatki^*: Za raziskovanje zahodne obali Južne Amerike je bilo važno dejstvo, da je prekoračil španski pustolovec Balboa leta 1513 panamsko zemeljsko ožino v Srednji Ameriki in dosegel Tihi Ocean, Med potom je zvedel od prebivalcev o zelo bogati deželi ob morju južno od Paname. To je bila dežela Peru. Podal se je tja z ladjo, a se je moral vrniti. Potem so ga pa umorili. Preteklo je precej let, predno so izpeljali to trije možje, česar Balboa ni mogel. Ti trije so bili: Franc Pizarro, Diego do Almagro In duhovnik Ferdinand de Luque. A tudi tem se je posrečilo šele pri tretjem poskusu, da so osvojili to bogato in izborno organizirano državo. Peru je bila mogočna in zelo obljudena država, katero so ustanovili Indijanci iz rodu Inka (Inka = gospod, vladar). Začetek je zelo nejasen. Praoče Inkov je bil, kakor so trdili domačini, solnčni bog, ki je poslal po veri tamošnjih Indijancev na zemljo svojega sina ter svojo hčer, da bi jih učila obdelovati zemljo, graditi hiše in opravljati še razna druga potrebna dela. Vera v božansko pokolenje Inkov je bila ohranjena še ob prihodu Špancev. Člani rodu Inka so imeli na splošno mnogo večje pravice, kot drugi državljani. Bili pa so v manjšini. Najvišji bog Inkov je bil Pačakamah, ohranjevalec sveta. Za njim je prišel bog solnca. Temu je bilo posvečenih več velikih templjev. Eden največjih je bil na otoku jezera Titikaka. V tem templju so bili nakopičeni velikanski zakladi srebrnih in zlatih predmetov, ki so jih nanosili romarji tekom let. Ko so čuli Indijanci o bližanju zlataželjnih Špancev, so potopili vse zaklade v jezero. Podobno so storili prebivalci v dolini Orkos blizu mesta Kuzko. Vrgli so v jezero vse dragocenosti, med njimi tudi znano zlato verigo, katero je dal napraviti Vaina Kapah. Pozneje so večkrat poskušali Španci odpeljati iz jezera vodo, da bi našli te potopljene zaklade, a niso nikdar uspeli. In tako so največji zakladi Inkov še danes neodkriti. Manjših božanstev so poznali Inki mnogo. Verovali so, da je človek iz duše in telesa in da je duša neumrljiva. Po smrti začne človek drugo življenje. Dobri pridejo v nebesa, hudobni v pekel. Verovali so tudi v nekako splošno vstajenje. Svojim bogovom so darovali krotke domače živali: ovce, jagnjeta, domače zajce, ptiče, a tudi zelenjavo in blago. Niso pa odobravali človeških žrtev, ki so bile v navadi v Mehiki. Država je bila razdeljena v štiri pokrajine. Prestolica je bila Kuzko. Moško prebivalstvo vsakega kraja je bilo razdeljeno v desetnije z desetnikom na čelu. Pet desetnij je tvorilo višjo enoto, iz katerih so bili sestavljeni oddelki po 100, 500 in 1000 mož. Desetniki so morali svojim podrejenim pomagati v vsaki stiski. Bili pa so tudi javni tožniki (državni pravdniki) za prestopke in pregrehe, katere je zagrešil kdo iz njihove čete. Voditelj vsake čete, ki je zanemarjal svojo dolžnost, je bil hudo kaznovan. Zato so pazili vsi načelniki zelo strogo na dejanje in nehanje podrejenih. Dežela ni poznala lenuhov in potepuhov. Kazni so bile težke. Za najmanjši prestopek je bila določena smrtna kazen. Državni uradniki so zapisovali natanko vso novorojene in umrle osebe. V Peru je bila celo tajna policija, ki je imela nalogo, skrivaj opazovati izvrševanje zakonov v posameznih pokrajinah in o tem poročati. V zvezdoznanstvu rod Inkov ni bil kdo ve kako podkovan. Vedeli so pač, da se dovrši tek solnca v enem letu. Poznali so obe enakonočji, ki so ju obhajali zelo slovesno. Bali so se mrkov solnca in lune. V zdravilstvu so uporabljali puščanje krvi, čistilna sredstva in proti mrzlici kinin. Kar zadeva pesništvo, so poznali burke ter žaloigre, ki so jih uprizarjali na kraljevem dvoru, a tudi pesmi. Delali so posebne viseče mostove, ki so jih obnavljali v rednih presledkih. Glavno mesto Kuzko je bilo znamenito in lepo. Peruanci so ga imeli v veliki časti. V njem je bilo mnogo templjev in obilo velikih palač. Nekatere sobe v teh palačah so bile 15 m dolge in 7 m široke. V mestu so bile šole, v katerih so razlagali modroslovje, več gostiln za tujce, mnogo vrtov in utrdb. Največja utrdba je bila zgrajena iz velikanskih kamnov. Čudno je kako so mogli Indijanci, ki niso imeli železnega orodja, lomili velike skalo in jih prevažali po daljavah do Kuzka. Pred to utrdbo je bila velikanska skala, katero so imenovali »trudni kamen«. 20 tisoč Indijancev jo je privleklo na to mesto, da bi jo uporabili pri zgradbi trdnjave. Tam pa se je prekotalila na strmini in zmlela pod sabo 4000 ljudi, dokler ni obležala. Pokrajine in posamezniki so plačevali kralju davek. Zanimivo je, da Peruanci zlata, srebra in draguljev niso priznavali kot plačilno sredstvo. Z zlatom ni mogel nihče nič kupiti, ker ga je bilo preveč. Kadar je umrl kralj, so zazidali njegovo sobo, ne da bi kaj premaknili, kajti tak prostor je veljal za svetega. Lov je bil vobče prepovedan. Love je prirejal samo kralj v velikanskem obsegu ob določenih prilikah. Za gonjače je služilo 30.000 Indijancev. Peruanci so imeli pisavo na vozle. Imenovali so jo quipu. Na raznobarvnih sukanih nitih so delali različne vozle, ki so pomenjali razne predmete in dejanja. S to pisavo so lahko seštevali, odštevali in množili. Imeli so ljudi, ki so se bavili skozi celo življenje samo s sestavljanjem in razreševanjem vozlov. Pisava Inkov na vozle je še danes nerešena skrivnost. Taka je bila torej dežela, ki je pritegnila nase pozornost španskih pustolovcev. V začetku 16. stoletja je vladal v Peru kralj Vaina Kapah. Ta je dal izdelati za dan, ko bi dobil njegov sin ime, velikansko zlato verigo, ki je bila dolga 70 čevljev in debela kot zapestje odraslega moža. Radi tega je prejel sin ime Huaskar (= veriga). Tisto leto po tem dogodku je zbral kralj 40 tisoč vojakov, napadel kraljestvo Quito ter ga osvojil. Prvorojenko premaganega kralja je privedel domov in jo vzel za ženo. Leto pozneje mu je porodila sina Atahuallpa. Ta se je razvil v teku let v postavnega in pametnega mladeniča. Kralj bi mu bil rad zapustil vso državo, pa ni mogel, ker je bil prvorojenec Huaskar. Sklenil pa je proti običajem svojih prednikov, prepustiti Atahuallpi kraljevino Quito. Sporočil je ta svoj sklep sinu Huaskarju in ta se je vdal takoj. Vaina Kapah je dal na to zgraditi dve veliki cesti, ki sta peljali skozi vso deželo od severa proti jugu. Ko so gradili zadnjo, so prinesli kralju vest, da so se izkrcali na morskem obrežju tuji ljudje, kakoršnih še ni videl nihče. To je bil Balboa s svojimi ljudmi leta 1515. Od tega časa se ni podal Vaina Kapah na nobeden osvojevalen pohod več, temveč je samo skrbno in s tesnim srcem gledal na morsko obal. Spomnil se je bil stare prerokbe, ki je napovedovala prihod neznanih mož in ti bodo uničili peruansko državo in njene bogove. Bil je to podoben pojav kot v Mehiki. Domačini so bili radi te napovedi že vnaprej prepričani, da nič ne opravijo, in zato so bili manj odporni. To je zelo važno dejstvo za razumevanje podjarmljenja tako velikih in dobro urejenih držav, kot sta bili Mehika in Peru, s tako neznatnimi močmi. Kralj Vaina Kapah je umrl kmalu. Njegova sinova Huaskar in Atahuallpa sta vladala složno pet let. Potem se je domislil Huaskar, da je morda ravnal napačno, ko se je vdal očetovi prošnji in je prepustil bratu kraljestvo Quito, ki je pripadalo po vsej pravici njemu. Zahteval je od brata, naj prizna njegovo nadoblast, ker je ta tudi storil na hinavski način. Nato je povabil Huaskar Atahuallpa k sebi v glavno mesto. Atahuallpa je sprejel vabilo, a je dejal, da bo pripeljal s seboj veliko zastoptsvo iz vsake svojih pokrajin, da bo slavnost večja. Huaskar se temu ni protivil. Atahuallpa je dal ukaz vsem za orožje sposobnim moškim svoje države, naj se podajo z vsem svojim okrasjem in odlikovanji v Kuzko, da se tam poklonijo kralju Huaskarju. Skrivaj je zapovedal, naj vzamejo prikrito s seboj orožje. Odpravilo se je na pot 30.000 mož. Huaskarjevi poveljniki in uradniki so opazili, da je Atahuallpovih ljudi več, kot bi jih bilo treba. Sporočili so to kralju, ki je tudi zbral vojsko. V bitki, ki se je vršila kmalu nato, je bil Huaskar premagan ter ujet. Atahuallpa je pustil pomoriti vse kraljeve sorodnike. Mislil je, da je sedaj zagotovljen obstoj njegovi državi. To bi tudi bilo, da niso prišli Španci. Pohod nad Peru so pripravili Pizarro, de Almagro in de Luque. Zadnji je bil duhovnik in je kmalu umrl. Pizarro je bil doma iz kraja Truxillo na Španskem, kjer se je rodil okrog l. 1471. Vzgoje ni imel nobene. Pasel je doma svinje. Kmalu je ušel z doma ter se klatil po svetu. Leta 1510 je bil na otoku Haiti. Udeležil se je vseh večjih osvojevalnih pohodov v Srednjo ter Južno Ameriko. Izobražen ni bil, saj ni znal niti čitati in ne pisati. Pač pa je bil zelo izurjen bojevnik. Tudi de Almagro je bil nizkega rodu in prav tako neizobražen kot Pizarro. Obema pa je bilo lastno svojstvo takratnih ljudi, namreč krutost ter brezobzirnost. De Luque je bil le svetovalec, posredovalec in se je držal v ozadju. Prvi poskus je povsem ponesrečil. Leta 1526 so se podali ponovno na pot. Pizarro je odjadral iz Paname proti jugu z eno ladjo in 114 možmi. Uspeha ni bilo, ker je bil letni čas zelo deževen, in obala, kjer so se ustavili, močvirnata. Izkrcane Špance so napadli domačini in so jih mnogo pobili. Pizarro je odplul dalje. Kmalu za njim je prijadral na isto obrežje de Almagro, ki se je tudi moral bojevati. Ne dolgo za tem sta se sestala Pizzaro in de Almagro. De Almagro se je vrnil dvakrat v Panamo po nove čete. Med tem je silila večina Pizarrovih vojakov domov. Pizarro jih je odpustil. Ostala mu je prav neznatna četa. S to je prodrl do mesta Tumpiz, ki je že spadalo v državo Inkov. Tam je videl bogato z zlatom okrašen tempelj, velike palače, vrtove in neizmerne zaklade. Domačini so mislili, da so jih posetili bogovi. Pizarro se je vrnil nato v Panamo, kjer so sklenili, da gre na Špansko prosit cesarja Karla V., naj mu dovoli osvojitev države Peru. Pizarro se je res vrnil v domovino. Karl V. mu je dal naslov vrhovnega poglavarja peruanske države. Ob tej priliki je začel razdor med Pizarrom in de Almagrom, katerega Pizarro na cesarjevem dvoru niti omenil ni. Ko se je vrnil Pizarro v Panamo, se je odpravil proti Peru z dvema ladjama. Spremljali so ga štirje bratje. Vzel je seboj tudi mnogo konj. Leta 1531 so se izkrcali pod mestom Tumpiz. Od tam so poslali ladje domov in nadaljevali prodiranje po kopnem, kar je bilo zelo težavno. Osvojili so otok Puna, mesto Tumpiz in so tam blizu ustanovili naselbino San Miguel. Potem so šli dalje po pustem in neobljudenem svetu. Med potom jih je srečal sel ujetega kralja Huaskarja, ki ga je bil ta odposlal skrivaj s prošnjo, naj mu pomagajo Španci do pravice in prestola. Dva dni za tem je dospelo odposlanstvo kralja Atahuallpe, ki je imelo ukaz, pozdraviti belokožce kot sinove boga Virokoča, brata solnčnega božanstva. Poslanci so prinesli bogata darila: zlate posode, dragulje, živeža ter blaga za obleke. Prosili so Pizarra, naj neha s kaznovanjem prebivalcev Tumpiza, od katerih je bilo mnogo pomorjenih od belokožcev. Španci so nato odpotovali proti kraju Kazamarca, kjer bi naj srečali kralja Atahuallpa. Pizarro je poslal h kralju svojega brata Ferdinanda in še enega častnika, da pogledata, kako in kaj. Kralj ju je sprejel sijajno in je obljubil, da bo obiskal španski tabor. Vrnila sta se in poročala o velikem bogastvu, katerega sta videla. Pizarro je sklenil, da bo osvojil Peru na mah. Storil je nekaj podobnega kot Cortes v Mehiki. Ujeti je nameraval kralja Atahuallpo, da bi ga imel za talca. Ti naklepi niso bili nič manj drzni kakor Cortesovi. Hotel jih je izvršiti kar ob priliki prvega srečanja. Predno je prišel kralj s svojim spremstvom v tabor, je pripravil Pizarro vse potrebno za iznenadenje Indijancev. Jezdece, bilo jih je 60, je skril za zid, da jih Peruanci sploh niso videli. Pešce pa je razvrstil tako, da so lahko napadli domačine od vseh strani. Vse skupaj ni bilo ničesar drugega kot izvrstno pripravljen in skrajno predrzen roparski napad. Kralj Atahuallpa se je približal v zlati nosilnici. Obdajalo ga je 24.000 vojnikov. Ko je dospel, mu je takoj javil Pizarrov zastopnik, da se mora vdati cesarju Karlu V. in mu plačevati davek. Za tolmača je bil neki Felipillo, doma z otoka Pune. Slabo je poznal španščino in jezik Inkov. Vendar je razumel kralj, da tirjajo Španci Od njega nekaj velikega. Odgovoril je precej duhovito in odločno. Tedaj pa so Španci Indijance kar napadli in jim pričeli trgati z obleke zlate in srebrne okraske. Začel je boj. Takoj so pridrli za zidom skriti jezdeci, se zakadili v Indijance, posekali kar cele trume ter ujeli kralja. Vse to se je vršilo na velikem obzidanem prostoru. Indijanci so bili tako iznenadeni, da so pričeli divje bežati. Ker so imeli zasedene vse izhode Španci, so se zaleteli bežeči v obupu v zid, ga podrli ter ušli. Pizarro je dosegel svoj namen, kralj je bil ujet. Atahuallpa se je hotel odkupiti. Obljubil je Špancem toliko zlata, srebra in drugih dragocenosti, da bi napolnil veliko dvorano, v kateri je ležal vklenjen, do tja, kamor seže veliki mož z iztegnjeno roko. Pizzaro je bil zadovoljen. Kralj je poslal v vse pokrajine poslance, da bi nabrali zlato. Prinesli so velikanske množine zlata, vendar ni zadostovalo. Zato so šli po deželi Pizzarovi častniki, ki bi se naj prepričali na lastne oči, ali je sploh v deželi toliko zlata, da bi kralj lahko izpolnil svojo obljubo. Pizzarov brat Ferdinand je n. pr. poiskal velikansko svetišče boga Pačakamaha, kjer je bilo zlata na kupe. Tam so videli Indijanci železne uzde, ki so jih imeli konji v ustih in so mislili, da jim služi železo v hrano. Zato so prinesli konjem velike kose zlata in srebra, češ, da tekne bolje nego železo. Španci so jim rekli smeje, naj še prinesejo, ker so konji grozovito lačni. Drugi španski oddelek je jezdil na ogled za zlatom proti glavnemu mestu Kuzko. Med potom so zvedeli, kje je ujeti kralj Huaskar in so ga šli obiskat. Potožil jim je, kako grdo ravna z njim Atahuallpa in jih prosil pomoči. Španci so mu odgovorili, da mu ne morejo pomagati brez izrecnega povelja in so šli dalje v glavno mesto. Za Huaskarja je bil ta obisk usodepoln. Zvedel je zanj Atahuallpa in je dal ujetega kralja skrivaj umoriti. Huaskar je imel spravljene velike zaklade zlata in srebra. Pred svojo smrtjo jih je dal skriti. Pozneje so Španci njegovo spremstvo hudo mučili, da bi iztisnili, kje so skrita velika bogastva. Zaman! Tako je postal tudi Huaskarjey zaklad do danes nerazjasnjena skrivnost. Med tem je prispel na peruansko obrežje iz Paname de Almagro z veliko ladjo in številnimi vojaki ter se je pridružil Pizzaru. Na pobudo novodošlih, ki so pričakovali velikega plena, so postavili Atahuallpo pred sodišče in ga obdolžili, da zbira vojsko proti Špancem. Pred vsem je tlačil kralja v nesrečo tolmač Felipillo, ki je prevajal kraljeve odgovore nalašč napačno. Kralja so obsodili na smrt na grmadi. Ker se je dal pred smrtjo krstiti, so ga samo zadavili. Po smrti obeh sovražnih si bratov so bili Španci gospodarji vse dežele. Indijanci so bili kot čreda brez pastirja. Nastala je velika zmeda. Med Indijanci jih je bilo več, ki so se hoteli polastiti kraljevske krone. Pizzaro in de Almagro pa sta se napravila na pot proti glavnemu mestu. Imela sta z Indijanci več hudih bojev. Ko sta dospela v Kuzko, sta takoj začela pobirati zlato, kar ga je bilo dosegljivega. Naropala sta velikansko bogastvo. A tudi na španski strani se je pojavila huda zmešnjava. Zvedelo se je, da koraka proti Peru Alvarado, ki se je bil udeležil že Cortesovega pohoda v Mehiko. Cesar Karl V. mu je dal dovoljenje za osvojitev vseh pokrajin, ki so ležale izven Pizzarovega območja. Alvarado je imel s seboj mnogo vitezov in izborno opremljeno četo. Pizzara je zaskrbelo, kako bo. Poslal je proti Alvaradu Almagra s stotnijo vojakov. Ko sta se približala drug drugemu, sta bila nekaj časa neodločena, ali naj začneta boj, ali naj se pobotata, kar sta tudi storila. Alvarado se je obvezal, da bo skušal osvojiti pokrajine južno od Peru. Rad bi pa obiskal Pizzara in zato sta se podala oba v Kuzko. Med potjo sta imela krvave boje z Indijanci. Ko je zvedel Pizzaro, da se bliža Alvarado, mu je šel daleč naproti, da ne bi videl Alvarado sijaja in bogastva v Kuzko in se morda vendar le ne premislil glede odhoda. Srečanje je bilo zelo ljubeznivo. Alvarado se je odpravil po pozdravu po svoji poti. Med tem je dospel v Kuzko zakoniti dedič kraljevske krone Inkov. Imenoval se je Manko Inka. Zahteval je od Pizzara, naj mu pomaga na prestol. Pizzaro mu je to tudi obljubil, a je izvršitev obljube vedno zavlačeval, češ, da manjka še to, da se še ni izvršilo ono itd. Poleg tega so pričeli Španci sami razdeljevati posestva med seboj. Vse je kazalo, da starega kraljestva ne bodo več obnovili. Nasprotno! Pizzaro je dal mladega Inka zapreti v trdnjavo. Nato se je podal na morsko obalo, kjer je ustanovil ob izredno ugodnem pristanišču mesto Los Reyes (Sv. Trije kralji). To se je zgodilo leta 1534 na praznik Sv. Treh kraljev. Mesto se imenuje danes Lima. V Kuzko je pustil za mestnega poglavarja svojega brata Ferdinanda. Od Ferdinanda si je izprosil Manko Inka dovoljenje, da sme bivati v svoji palači v mestu. Naenkrat pa je zbral Manko Inka stare svetovalce ter poveljnike in jih pozval, naj prepodijo z orožjem Špance in obnovijo staro državno življenje. Na ta poziv se je zbralo v mestni okolici nad 200.000 Indijancev. Napadli so ponoči Špance, ki so zašli v hude škripce. Boj je trajal deset dni in obleganci so že obupali. Vrhu tega jih je mučila lakota. Nekega dne so divje napadli Indijanci, hoteč izsiliti odločitev. Nenadoma so se spustili v beg; zagledali so namreč v oblakih blestečo postavo na konju in z mečem v roki. Bil je sv. Jakob, zaščitnik Španije, katerega so poklicali obleganci v skrajni nevarnosti na pomoč. Indijanci so zatem napadli v noči, a so zopet zbežali. Prikazala se je namreč Mati božja z Detetom v naročju. Vojna je trajala še več tednov. Indijanci so pobili in razpršili vse oddelke, ki so hiteli obleganim na pomoč. Ko pa je prispel konečno s pohoda v neko oddaljeno pokrajino de Almagro s 470 možmi, so sklenili mir. Manko Inka se je umaknil v nedostopne skalne puščave in je živel tamkaj s svojimi sorodniki. Ko so se vršili ti zadnji boji s poslednjim vladarjem iz rodu Inka, je pa že zorel razpor med obema voditeljema španskih čet. Šlo je za delitev ozemlja. Ko je dal cesar Karl V. Pizarru dovoljenje za osvojitev peruanske države, mu je določil tudi mejo, namreč črto, ki bi šla nekaj več kakor 1000 km južno od Paname. Med zadnjimi boji z Indijanci je dospelo iz Španije Almagrovo imenovanje za mejnega grofa peruanskega z ozemljem, ki bi segalo od Pizarrove mejne črte kakih 1000 km proti jugu. Nesreča je hotela, da je ležalo mesto Kuzko blizu mejne črte. Imeti sta ga hotela oba. Začasno sta sicer sporno zadevo mirno uredila. Ko pa sta napodila iz dežele zadnjega Inka, je pozval Almagro Pizarrovega brata Ferdinanda, ki je bil glavar mesta Kuzko, naj mesto izprazni, ker spada v njegovo ozemlje. Ferdinand je odgovoril, da ne more brez svojega brata ukreniti ničesar. Vnela se je državljanska vojna. Almagro je ujel dva Pizarrova brata. Pizarro mu je ponudil premirje in mesto Kuzko v upravo, dokler ne razsodi o sporu cesar. Almagro je hotel boj. Ko pa je zvedel, da je zbral Pizarro v mestu Lima precej močno vojsko, se je začel pogajati. Ker se nasprotnika nista mogla zediniti, sta predložila spor patru de Bobadilla, ki je bil predstojnik usmiljenih bratov. Ta je razsodil, da mora Almagro izpustiti Pizarrova brata in odstopiti Kuzko zopet Pizarru. Miru kljub temu ni bilo. Moralo je govoriti orožje. Almagro se boja ni mogel več udeležiti, ker je že bil prestar. Gledal je z nekega griča potek bitke. Ko je videl, da zmaguje Pizarro, se je spustil v beg, a so ga ujeli nasprotniki. Ta boj se je vršil blizu Kuzka, v dolini, katero so imenovali Solnato polje, ker je bilo tam mnogo soli. Nato je zasedel Ferdinand Pizarro Kuzko brez boja. Sprva je hotel poslati ujetega Almagra k bratu v Limo in od tam na Špansko. Čul je pa, da ga nameravajo po poti šiloma osvoboditi in ga je obsodil na smrt. Almagro je milo prosil milosti ter odloga, Ferdinand ga ni uslišal. Samo to mu je ugodil, da so ga zadavili v zaporu in potem na glavnem trgu v Kuzko obglavili že mrtvo truplo leta 1538. Tudi Ferdinandu Pizarro se pozneje ni godilo dobro. Kmalu po Almagrovi smrti je obiskal svojega brata v Limi, kjer sta sklenila, da pojde Ferdinand na Špansko k cesarju poročat o dogodkih v Peru. Prijatelji so ga svarili pred to potjo. Kljub temu se je ukrcal na ladjo. Takoj ko je stopil na Španska tla, so ga vrgli v ječo in izpustili šele po 23 letih. Franc Pizarro je bival večinoma v novoustanovljenem mestu Lima ob morju. Bavil se je z ureditvijo osvojenih pokrajin. Vse mu je šlo po sreči. Tam je živel tudi Diego, sin na smrt obsojenega Almagra. Vedno je mislil na to, kako bi maščeval svojega očeta. Zbral je kakih 200 prijateljev, ki so govorili javno po mestu, da bodo obračunali za storjene krivice. Ko nekega dne Pizarro ni šel v cerkev, češ, da se ne počuti dobro, prejel je bil namreč tajno obvestilo, da ga nameravajo Almagrovi privrženci umoriti, so ga šli obiskat njegovi prijatelji ter uradniki. Zarotniki so videli živahno vrvenje v Pizarrovi hiši in so bili prepričani, da se pripravlja tamkaj nekaj zoper nje. Še isti dan so napadli hišo ter ubili Pizarra. Ko se je zgrudil težko ranjen, je začrtal z roko na tla križ, ga poljubil in izdihnil v starosti 75 let. Po Pizarrovi smrti je vladal nekaj časa v Peru mladi Almagro. Prišel pa je višji sodnik de Castro, ki je Almagra ujel in ga jo pustil obglaviti. Tako vidimo, da ni prinesla ta nesrečna pokrajina nikomur trajnega miru in zadovoljstva. Bogastvo samo še ne pomenja sreče. Španci so postopali v novi koloniji Peru kakor po drugod, namreč skrajno kruto. Tudi tu so razdelili vso zemljo med vojake in naseljence; domačini so ostali sužnji, katere sta trdo delo in izkoriščanje kmalu skoraj čisto iztrebila. <small>_* Zgodovinski podatki so posneti po Mohorjevi knjigi »Proti novim svetovom«.</small> <center> — — — </center> Iz kratke zgodovine peruanske države je razvidno, koliko zlatega bogastva je bilo svojčas tamkaj. Že res, da so veliko teh zakladov nenasitni Španci na ladjah odpeljali v Španijo. Mnogo dragocenosti pa je le ostalo doma. Iz starih ter novejših zlatih, srebrnih predmetov in dragih kamnov je nastal ponovni državni zaklad, katerega je zakopal kapitan Thompson na Cocos otokih. Takele podatke smo imeli o zlatu, ki že tako dolgo trdovratno kljubuje pod zemljo človeški radovednosti in pohlepu. Od osrednje-ameriške republike Costarica, kateri pripadajo Cocos otoki, je imela naša družba dovoljenje za dvig peruanskega zaklada pod pogoji, ki so bili ugodni za oba dela. Zelo razveseljivo za našo tretjo ekspedicijo je bilo dejstvo, da se je ponudil kot član avtomobilski dirkač Malcolm Campbell, katerega smo že omenjali, kako je imel dovolj brezuspešnega truda z na Cocos otokih skrito zlatnino. Campbell nam je razlagal, da bomo imeli pri iskanju težavno stališče radi neznosne vročine na otokih. Cocos otoki so glede podnebja povsem podobni Hudičevemu otoku ob obali južnoameriške Gujane, na katerem ima Francija svojo kazensko kolonijo. Radi prevelike vročine dela lahko človek le po par ur na dan. Govorijo, je trdil Campbell, da otočje ni neobljudeno. Skrivajo se baje na njem Indijanci kot čuvarji zaklada in je zažugana smrt onemu, ki bi zaklad našel in ga hotel naložiti na ladjo. On Campbell in njegovi tovariši niso zadeli na nobenega človeka na otokih in bodo pripovedovanja o skrivnostnih stražarjih le plod ljudske domišljije. Sploh nam je bil preiskušeni dirkač v marsičem dobrodošel s pametnimi nasveti z ozirom na preskrbo in opremo podjetja. Tokratna ekspedicija ni bila tako številna nego draga. Družbo je zastopal Edvard Roberts, pameten ter načitan gospod, dober poznavalec tropičnih krajev. Zdravnika nismo rabili. Malcolm Campbell se je priključil iz športne radovednosti, jaz kot strokovnjak za zemeljske plasti, starinoslovec Simon Parker in 25 krepkih, zanesljivih in neustrašenih delavcev, katerim so bile zasigurane prav dobre mezde. Slovo od zaročenke je bilo težavno, pa tolažila je naju zavest, da se bom najbrž kmalu vrnil in potem je ne bom več puščal same. V San Pedro smo se ukrcali na jahto »George Washington« začetkom marca leta 1927. Skoro 14 dni trajajoča vožnja po morju je potekla povsem mirno med običajnimi zabavami med tovariši na krovu in med opazovanjem morskih živalskih zanimivosti, katere sem že opisal ob priliki prve ekspedicije. Po izkrcanju nas in celotne naše precejšnje prtljage se je jahta vrnila z zagotovilom, da nas poseti po šestih tednih z najimenitnejšimi člani raziskovalne družbe. Saj takrat si bomo gotovo že na jasnem, kje da tiči zagonetni zaklad. <center> — — — </center> Izkrcanje v čolnih je šlo gladko. Cocos otočje ima nekako naravno luko, ki je zaščitena in tudi morje ni preplitvo. Moram še posebej omeniti, da je imel seboj dirkač Campbell psička. Žival je že bila z njim na otoku, tekla je kar pred nami po kopnem in se je ustavila na mestu, na katerem je taboril njen gospodar, ko je brezuspešno iskal zakopane zaklade. Pes nam je bil torej kažipot in tudi mi nismo mogli najti za postavitev šotora boljšega in bolj zavarovanega mesta, nego je bilo svojčas Campbellovo. Ob potoku, ki se spušča iz skalovja, je bil najprikladnejši prostor za nočevanje. Cocos otočje mi je povedalo na prvi pogled, da je ognjeniškega izvora z raznimi votlinami ter kotlinami ob morski obali. Na sredini ne baš razsežnega otoka se dviga precej visoko skalovje. Na teh skalah so razločno vidne sledi o nekdanji stavbi, ki je morala stati na vrhu. Ustno izročilo pravi, da bi naj bile današnje razvaline preostanki nekdanjega poganskega templja. Med temi starimi zidinami bi se naj nekje skrival peruanski zlati zaklad, s katerim se je zatekel semkaj kapitan Thompson. Zemlja na vsako stran otoka je bila od vseh mogočih iskalcev razkopana ter premetana križ kraž, bolj plitvo in na mestih presneto globoko. Nekdo je celo prestavil strugo potoka. Najbrž je domneval, da je zlato kje pod potokom, je odpeljal vodo in iskal po strugi. Omenjeno so bili le prvi vtisi, ker hodili nismo po izkrcanju po otoku, saj smo imeli dovolj opravka s postavljanjem nočišča, spravljanjem prtljage in z urejanjem raznih malenkosti za bolj udobno ter daljše bivanje. Vsi smo bili tolikanj zaposleni, da niti pekoče vročine nismo neznosno občutili, dasi nam jo je slikal Campbell vnaprej kot pravi pekel, v katerem trpijo pod istim podnebjem francoski kaznjenci na Hudičevem otoku. Noč je ovila mahoma otok, a je bilo prezgodaj za počitek. Zbrali smo se krog ognja in Campbell, ki je prepotoval malodane celi svet, nam je postregel z mičnimi pripovedkami o samotarskih Robinzonih, katerih je celo v današnjih časih več v daljši soseščini s Cocos otočjem. Iznad Velikega Oceana se namreč dviga vse polno manjših otokov, ki so kakor nalašč za samotarsko životarenje po razbitju ladje ali tudi iz prostovoljnih nagibov. Povesti o Robinzonih, dasi stare, so vedno nove ter dražijo človeško radovednost. G. Campbell nam je pripovedoval o Robinzonu našem sosedu nekako naslednje: »Majhen otok na južnem koncu Južne Amerike, Juan Fernandez, na katerem prebiva danes nekaj ribiških družin in katere obiskuje parnik vsakih 14 dni, spada med najbolj znane otoke. Prevladuje prepričanje, da je stopil na omenjeni otok Robinzon Cruzoe in živel na njem samotarsko življenje, ki je prepleteno z najbolj privlačnimi doživljaji, dokler se ni preselil na večji otok Mas-a-Tierra. Na baš omenjenem otoku se je naselil v novejšem času nov Robinzon. Samotar se piše Hugon Weber. Med svetovno vojno je bil vržen na otok, je živel tamkaj nekaj časa, pa se je pozneje zopet vrnil, da bi ostal do smrti na otoku. Seve so danes življenske prilike povsem drugačne, kakor so bile v časih prvega Robinzona. Mas-a-Tierra spada k južnoameriški državi Čile, ki ga je uporabljala nekaj let kot kazensko kolonijo. Hugon Weber se je podal v notrajnost otoka, kjer skuša živeti življenje, ki bi naj bilo prepleteno z doživljaji. Naselil se je na 250 m visokem ter od skal zavarovanem prostoru. Najprej je moral posekati drevje ter izkopati visoko travo s koreninami vred. Ta košček zemlje, katerega je iztrgal divjini, je pričel obdelovati. Novi Robinzon je živel nekaj časa pod šotorom. Sklenil pa je, da si postavi kočo, kar je zahtevalo mnogo truda in znoja. Najprej je izkopal stavbeni prostor in je postopal pri gradnji kolibe ravno tako, kakor je opazoval domačine. Zmešal je zemljo, slamo in posušeno travo z vodo. Iz te zmesi je postavil zide, ki so se utrdili na solncu, kakor bi bili iz kamenja. Na otoku je vse polno divjih koz. Koze so morali nekoč pripeljati ljudje na otok. Živali so se zelo pomnožile in s časom podivjale. Lov na podivjane koze ni lahkota, ker posedajo izredno tenak sluh. Na Mas-a-Tierra ni ne kač, ne želv, pač pa zelo mnogo divjih golobov in na tisoče najlepših, čisto malih ptičkov, katerim pravijo kolibri. Po skalah ob obali otoka so še vidne votline, po katerih je iskal zavetišča prvi Robinzon. Danes izrabljajo te izdolbine ribiči kot shrambe za mreže. Življenje otočanov je zelo miroljubno. Nobeden ne plačuje davkov in se ne pritožuje radi javnih bremen. Jadrnica iz Valparaiso donaša samotarjem razne potrebščine. Vse je srečno ter zadovoljno. Pripovedujejo celo, da je bilo udobno na tem otoku tudi tedaj, ko so bivali na njem kaznjenci. Nemec Hugon Weber ne čuti niti najmanjše potrebe, da bi se preselil iz samote v civilizirani svet, kjer je eden drugemu v napotje. Na Robinzonovem otoku je še dovolj prostora!« Vedno znova smo tiščali v pripovedovalca, ki se je pustil naposled omehčati in je ublažil našo radovednost še z eno robinzonijado te le vsebine: »Angleški in amerikanski milijonarji, razvajeni, bogati postopači, pri katerih ne igra denar nobene vloge, hočejo nekaj videti, kar je videlo doslej le malo ljudi, da lahko pripovedujejo pozneje svojim prijateljem in radovednežem o izvednostih. Leta 1922 je morala ladja »Franconia« in leta 1923 parnik »Duches of Atholl« obiskati tudi otok Tristan da Cunha v južnem Atlantskem morju, ker je hotela videti večina potnikov pri vožnji Okrog sveta tudi to posebnost med otoki. V obeh slučajih je bilo izkrcanje nemogoče radi silovitih viharjev, a so doživljajev željni potniki vendar videli otok in nekateri pomorščaki, ki so zapustili parnika v čolnih, so obiskali otok ter pripovedovali bogati družbi, kaj so videli in s kom so govorili. Približno 1500 milj od otoka Sv. Helene, ki je najbližji sosedni ter obljudeni otok, leži od sveta pozabljena pustinja ne le izven črte pomorskega prometa, ampak tudi najbolj drzni ladijski kapitani se ogibljejo skalovja otoka. Na otoku prebiva 50 ljudi. Puščavniki životarijo siromašno življenje, čakajo mesece, da cela leta, dokler ne prispe kak parnik ali jadrnica, da jim pripelje živež ter pošto iz domovine. Prvi angleški lord admiral je izjavil v parlamentu, da ni bilo mogoče v zadnjih desetih letih prepeljati pošte iz domovine na otok Tristan da Cunha. V najnovejšem času je postalo v tem oziru nekoliko boljše. Vsako leto mora obiskati od otoka Sv. Helene ena bojna ladja tudi ta otok zapuščenih in spraviti tjekaj prehrano in pošto. Redko kedaj se prikaže še kak kitolovec, da bi vzel na otoku vodo, prehrano, krompir, sočivje in nekaj moke. Otok je bil odkrit leta 1506 od portugalskega admirala Tristana da Cunha. Do pasu je že tičal v močvirju. Kakor na povelje smo se obrnili ostali na pobeg, dokler nismo stali na trdnih gozdnih tleh. Pogledali smo za nesrečnim tovarišem, (ki se je trudil z vsemi močmi, da bi izkobacal iz močvare, a je le lezel vedno globeje. Zavedali smo se, da mu moramo pomagati, ga rešiti, le — kako za božjo voljo! Spomnil sem se, da imam za pasom pritrjen laso. Vrgel sem ga proti Heimdahlu, ki se je oprijel rešilne vrvi z močjo potapljajočega se človeka. Začeli smo vleči, pa naenkrat je nekaj zamigalo od drevesa smrti proti tovarišu. Brž smo uganili, da se kotali proti Heimdahlu orjaška kača, kateri pravijo anakonda. Doseže dolžino 10 m, ni sicer strupena, a zadavi ter zaduši vsako živo stvar. Pograbil sem puško in ustrelil proti kači, ki se je zakotalila zadeta po močvirju. Komaj je odjeknil strel, že je oživela cela močvarasta dolinica. Na stotine anakond je privrelo na dan z drevesa, iz močvirja, od vseh strani ... Vse pošasti so se valile proti nesrečnemu tovarišu, sikale do nas slišno in mu grozile z odprtimi žreli ... V nepopisnem strahu sem prepustil laso tovarišem, ki so vlekli z vsemi močmi, jas pa sem pošiljal med kače en strel za drugim ... Streli in zadetki so nekoliko zaustavili naval golazni, a še privabili več teh pošasti ... Komaj in komaj so izvlekli smrti zapisanega Heimdahla, da je stopil na trdnejša tla, jo ubral proti nam in kača v valovitih kolobarjih za njim. Po rešitvi tovariša gotove smrti so streljali v golazen spremljevalci in morili obupno. Šele tedaj, ko je bil na smrt preplašeni tovariš Heimdahl pri nas ob robu gozda, smo se spustili vsi v beg in z uprav zadnjo sapo dosegli konje in kažipote-domačine. Kače nam niso sledile v pragozd, a tudi mi se nismo upali, da bi si bili ogledali vrnitev pošasti k drevesu smrti. Indijanske pripovedke o dolini molka in drevesu smrti so se izkazale kot resnične. Je ta dolinica nekako zatočišče groznih kač, ki se klatijo po močvarah brazilijanskih divjin. Le na sredini doline so tla trdnejša in iz teh poganja, bogznaj koliko let staro drevo, po kojega vejah ter vrhih se plazijo meni in celotni ekspediciji nezabne anakconde.« Zaupani nam res strahotni doživljaj je bil edinstven in zanimiv. G. Roberts bi nam bil sigurno postregel še s katerim, da nas ni predramilo naravnost besno lajanje. Sicer mirni foka se je zaganjal v nekaj, kakor bi nas hotel svariti pred nevarnostjo. Pogreli smo znova govorice, da mogoče le čuvajo indijanska bitja zaklad, pa so ostala doslej zagonetno prikrita vsem belokožcem, ki so stopili na otok. Ni izključeno, da nas kedo res opazuje, zalezuje in preži na priložnost, da bi se nam osvetil. Pes ne bo lajal tja v en dan. Po dolgem razglabljanju smo se po umirjenju psa podali vsi na delo. Od morske obali smo nanosili peska in posuli z njim okolico daleč na okrog. Delali smo dobre tri ure, predno smo legli k počitku. Ščene je hotelo po naši vrnitvi za vsako ceno ven, je godrnjalo ter se repenčilo do posina jutrajne zarje. Spali smo dolgo v jutro in smo se še zbudili vsled premalo spanja skelečih oči. Naš kuhar, ki je vstal prvi in šel v potok po vodo, nam je javil, da je videl v pesku par sledi gole človeške noge. Nekdo je moral voglariti krog šotora, ko smo vsi spali. Po sveže natrošenem pesku je zavil k potoku in se odstranil po strugi proti morski obali. Naš ogled na licu mesta je potrdil kuharjevo izsleditev. Pripovedka o skrivnostnih čuvarjih indijanskega zaklada ni izvita iz trte. Naš čuječi foksl se tudi ni motil in ni lajal na luno. V očigled novi ter nevidni nevarnosti nas je vse spreletel strah. Sklenili smo, da bomo skrbno na straži. Ni šment, da bi ne razvozljali uganke z neznancem, ki nas opazuje v nočeh, zalezuje in bogznaj kaj namerava. Na vsak način smo obljubili, da bo vsak izmed nas višjih članov vsaj prve večere stražil od mraka do jutra po par ur. Taisti dan po odkritju zagonetnih stopinj smo ogledovali po otoku svet, o katerem je bilo količkaj upanja, da bi znal pod zemljo tičati zaklad. Izbranih šest mest smo označili s koli in tamkaj smo nameravali začeti s kopanjem in sicer počasi in z raziskovanjem zemeljskih plasti. Največ upanja smo imeli s par kotanjami nekoliko dalje proč od potoka, ki še niso bile razkopane in so nudile nekaka naravna skrivališča. Vse smo pripravili, da pričnemo drugo jutro s smotrenim delom in razkrijemo, ako se sploh kaj skriva pod zemljo in kamenjem na otoku. <center> — — — </center> Do tega mesta segajo lastnoročne beležke rajnega prijatelja Jožeta. Sklenil je pokojnikov dnevnik v angleščini g. Edvard Roberts in se glasi takole v slovenskem prevodu: »Usodepolno noč pred dnevom, ko bi naj bili pričeli z iskanjem zakopanega bogastva, je Campbellov foks zgodaj zvečer silil ven in hotel na vsak način med skalovjem proti vrhu hriba k razvalinam. Gospodar ga je pridržal s silo v šotoru, pač pa smo določili s kockami red, po katerem smo hoteli stražiti ter opazovati okolico celo noč. Tovarišu Jožetu je prisodila kocka stražo od 11. do 1. ure. Vsak je vzel seboj na opazovanje puško ter samokres. Kmalu po polnoči je padel strel iz Jožetove puške, nato njegov obupen klic in vse je potihnilo ... Strel in krik sta pognala na noge naš celi tabor. Iskali smo sem ter tja, klicali, iskali, a nikjer žive duše! Campbell je spustil od nestrpnosti drgetujočega psička, ki je zacvilil, zalajal in jo ubral v najhujšem diru med kamenjem proti vrhu. Med dvema skalama je obstal, zatulil bolestno v zrak in se ozrl proti nam, kakor bi nas vabil na ogled. Šli smo eden za drugim v prebridki zavesti, da je zadela tovariša nesreča. In res ... Prizora med obema pečinama ne bom pozabil nikdar! Ubogi Jože, ležal je na hrbtu, globoko v vratu mu je tičala strelica, obraz mu je bil strašno spačen, oči odprte, iz rane je curljala kri, s prsti se je zagrebel v smrtnem boju v pesek, puška jo bila dalje proč ... Precej časa smo stali krog mrliča nemi, prestrašeni vsled nenadne izgube ljubega tovariša, katerega je končala smrt, kakoršne si ne bi nadejal nikdo. Prvi se je upal k žrtvi Campbell. Potipal je inženerja na srčno stran in odkimal — prijatelj je že bil mrtev. Skušal je izvleči puščico, ni šlo lahko, moral je potegniti z obema rokama. Strelica je bila cela iz trdega lesa in opremljena s perjem. Ni bila izpihnjena iz cevi, ampak izstreljena s pomočjo loka. Iz zevajoče rane je počasi iztekala kri. Ko smo hoteli dvigniti truplo za prenos, je že bilo otrpnilo, kakor bi bil ležal mrlič nekaj ur. Brezdvomno je bila puščica zastrupljena in radi tega je zvil ude krč, ki se je spremenil v takojšnjo otrpnjenost. Po kolenih smo preiskali ter pretipali vse naokrog, da bi zvedeli za kako sled za skrivnostnim morilcem — ni nam uspelo. Nepojasnjeno je ostalo nam in bo tudi zanamcem: Na koga je streljal Jože in kedo ga je prehitel z izstrelom smrtonosne strelice? Tako žalostno in zagonetno preminuli nam je bil krvav dokaz, da nismo sami na otoku. Peruanski državni zaklad, ki se skriva bogznaj kje, je zastražen in sicer od potomcev starih Inkov, od Indijancev. Koliko jih je in kje da so, nismo niti skušali zvedeti. Jožeta smo naložili na čoln, ga prepeljali z zakladnega otoka na sosedni otočec, kjer smo ga zakopali in zložili nad grobom visoko piramido iz kamenja. Skrivnostna smrt je tolikanj prevzela naše delavce kopače, da so izjavili z vso odločnostjo, da ne bo prijel nobeden za kramp in ne za lopato. Peruansko zlato se naj skriva kje in kako globoko hoče, življenje jim je ljubše nego smrt! Z našo radijo-postajo smo odposlali v luko San Pedro klice, naj pride takoj po nas naša jahta, ker smo v nevarnosti. Prestavili smo po pogrebu naše bivališče z zakladnega otoka na sosednega, kjer smo ostali v prav dolgočasnem brezdelju do prihoda ladje. Opazovali smo gibanje na prejšnjem otoku dan in noč, a niti eden ni opazil kaj sumljivega. Odpeljali smo se praznih rok, spremljani od žalosti radi prebridke zgube ljubega tovariša in s sklepom, da nobeden od nas ne bo več stikal za zlatom, katerega se držita prekletstvo in smrt!« <center> — — — </center> Najnovejša časopisna poročila o skrivnostnem peruanskem zakladu na Cocos otokih pravijo, da zagonetno zastraženo zlato še ne bo imelo miru pred pohlepno človeško roko. Pripravljajo novo ekspedicijo iz Amerike. Najnovejšo raziskovalno opremo bosta vodila severni raziskovalec kapitan Frank Worsley in poročnik Jožef Russel Stenhouse. Prodreti nameravata do zaklada po povsem novih potih. Vzela bosta seboj elektromagnetične aparate, kakor tudi radio-valovne priprave, ki bodo takoj pokazale, ali je na kakem mestu večja množina kovine. Ti aparati so občutljivi na razdaljo 400 m. Če bi torej na primer potres tako prevrnil zemljo, da bi zaklad zlezel tudi 400 m pod zemljo, ga bodo ti aparati zasledili. Ekspedicija vzame seboj tudi letalo, s katerim bodo prinašali na otok živila. Če jim sreča na otoku Cocos ne bo mila, se odpeljejo raziskovalci na bližnje otoke, kjer je tudi zakopano zlato morskih roparjev. Poleg tega leži ob ekvadorijanski obali v morski globini velika španska ladja, ki so jo potopili morski roparji in na kateri je bilo naloženega mnogo zlata in srebra. Stenhouse in Worsley hočeta priti tudi do tega zlata. Pomenljiva za današnje razmere je sledeča ponudba: Oba morska junaka sta prejela na stotine pisem mladih deklet, ki so se ponudile, da bi sodelovale pri ekspediciji kot kuharice, natakarice in postrežnice. Toda na njihovo veliko žalost sta se raziskovalca postavila na stališče, da na njuni ladji ni prostora za ženske. [[Kategorija:Slovenski gospodar]] [[Kategorija:Dela leta 1934]] [[Kategorija:Januš Golec]] [[Kategorija:Povest]] [[Kategorija:V slovenščini]] s9a3aanz5v5wumxtpwks7vztz9kv90b 0 39481 206982 206938 2022-07-26T20:54:04Z Jzorko 8638 /* III. Žalik žena poročena. */ wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Tri kokoške | normaliziran naslov = | avtor = Ivan Albrecht | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 21/261, 263–266; {{mp|leto|1928}} | vir = dLib [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] | dovoljenje = dLib }} ==I. Sveta Šembilja== Če bi bilo človeku vse razodeto v naprej, bi moral skoprneti od groze; ako pa bi mu ostala prikrita docela vsa bodočnost, bi bilo spet čudno hudo zanj. Nekaterim ljudem je pač od vekomaj dano, da več vedo nego drugi. Zapisano jim je v srce tako, da poznajo moč zelišč, da zamorejo preganjati uroke in slične hude reči, klicati duhove, gledati v času naprej in nazaj in še mnogo podobnih reči. Vendar so vse to samo neznatne malenkosti, ki ne pomenijo mnogo več nego nič. Človek ki mu ni dano kaj podobnega, je po navadi samsvoj in se ne meni posebno za svojo okolico. Ti ljudje so liki mladi zaljubljenci, ki nosijo silno srečo v duši in venomer trepečejo pred tujo roko, da bi je ne porušila. Zgodi se včasih, da niti ob smrtni uri ne razodenejo skrivnosti, ki so jim bile znane v življenju. Tako mine dobrota nezaužita in se mora zopet preliti tja, od koder je prišla, ter čakati, da jo režijo skrite moči iz verig. Včasih pa se zgodi nekaj nenavadnega, kaj takega, česar se ne bi mogle nadejati živ krst pod solncem. Seveda je to silno redko—in kar more dosehmal pomniti beseda, ki gre od ust do ust, se je to zgodilo samo enkrat. Bilo pa je tisti čas, ko je je razodevala sveta Šembilja. Davno, davno je že tega, vendar je ni pozabila beseda in je ne bo nikoli; kajti Šembllja je govorila za vse ljudi, je pravila dobro in zlo, kakor ji je bilo dano in kot je vedela, da enkrat bo. Ž njo samo je bilo tako: Šembllja je bila imenitnega kralja postranska hči. Mati njena je bila Korošica, lepo dekle, polteno v srcu in pametno. Kralj jo je pa počasi le premotil tako daleč, da je mogel okusiti njeno lepoto. Vzel jo je k sebi in jo je tako zamrežil, da je bila po vsej priliki prava priležnica njegova. Ko je začel naraščati čas in dekle ni bilo več za tako ljubezen, kakršne si je želel kralj, jo je pognal po svetu. Ona pa je čutila mater v sebi in ni hotela nikamor proč. Oprezovala je okrog gradu in psi in nerazsodne živali so ji nosile ostanke jedil, da se je mogla preživeti. Tisti večer, ko so jo prijele bolečine, se je usmilil eden izmed kraljevih hlapcev in ji je dovolil, da je prenočila v listnjaku. Ko je zaplamtelo jutro, je zajokal otrok na svet. Bila je krepka deklica, na vsem telesu zdrava in lepo razvita, samo na nogah so namesto prstov štrleli krempljasti nastavki. Mati se je razjokala spričo tega znamenja in je plakala toliko časa, da je v solzah skopala dete. Potlej ga je posušila z lasmi in ga blagoslavljala s poljubi, dokler ni umrla od same grenke žalosti in bolečin. Zjutraj jo je našel hlapec, ležečo poleg spečega deteta. Vse drobno telesce otrokovo je pokrivala z lasmi in le obrazek je bil prost. Predno pa se je kdo dotaknil čudnega para, so javili zadevo kralju. Zapeljivcu je precej prišlo na um, kako in kaj utegne biti vsa zadeva, pa je ostro zabičil vsem svojim Ijudem, naj ne omenjajo niti besede kraljici. Preoblekel se ja v hlapca in je stopil v listnjak. Ko je zagledal mrliča, ga je presunilo tako močno, da mu je za nekaj časa čisto vzelo besedo. Nazadnje pa si je le opomogel in je zaukazal kakor je bil vajen: »Ženska je mrtva; izročite truplo zemlji, da bo imela duša pokoj! Dete opravite in ga dajte krstiti, da bo prejelo ime. Raste naj v gradu in naj ima vse, kar gre ljudem, ki prejemajo milost iz kraljevih rok.« Komaj so dekle slišale to povelje, so začele brž živahen prepir o tem, kako naj bo otroku Ime. »Tista svetnica naj bo njena patrona, ki danes praznuje svoj god!« Res, res, otrok prinese ime v rokah. Če mu ne damo imena svetnice tistega dne, ko je bilo rojeno, ne bo sreče ž njim.« Bilo je že vsem prav in po volji, ko se je nenadoma oglasil eden izmed hlapcev: »Ali pa veste, kdaj je bilo dete rojeno? Lahko včeraj, lahko danes.« Zdajci so vsi osupnili. »Je res težko; noč jo je dala—kakor zlo dejanje na svet.« »Pa bi ga nazvali po materi,« je svetovala neka dekla. Vsem se je zdela misel dobra rešitev iz zadrege. Toda kdo naj pove ime materino? Dokler je živela rajna v solncu kraljevega greha, ni nihče slišal njenega imena. Bila je samo za kralja na svetu. Ko so jo pa pognali, se ni živ duh zmenil zanjo—in njeno ime je umrlo neizdano ž njo vred. Vse skrbi glede imena pa so v hipu obmolknile, ko je najbližji hlapec odstranil materine lase z otroka. Pojavile so se noge, ki zdaj niso kazale več samo krempljastih nastavkov, ampak že prav izrazite kremplje, kakršne imajo mestoma divje zveri. »Kdo bo zdaj krstil otroka? Saj to je spak— ali pa le kaj hujšega.« »Prikrijmo to nadlogo njegovo, da še nas ne obišče kaj zlega,« je svetovala dekla, ki je bila najstarejša med vsemi in je poznala le marsikaj na svetu. Po tem nasvetu je služinčad res zamolčala otrokovo posebnost. Mater so pokopali po beraško in brez slovesnosti, otroka pa so nazvali Šembiljo, ne da bi bili sami prav vedeli, kako in zakaj. Kralju se je zdelo ime sicer čudno, vendar ni branil, ker se je bal, da ne bi zbudil kakega suma pri ženi. »Za najdenko je dobro in za rejenko še celo prelepo,« je rekla kraljica, ki je rada kazala svojo moč in veljavnost, —in kralj ni zinil besede zoper to. Še po tem ni vprašal nikoli, kdo je pravzaprav dal otroku ime. Tako ja torej prišlo, da je imela Šembllja, kraljeva postranska hči, tako ime, kakršnega ni med svetniki. Otrok je dobil služabnico, kakor jih imajo otroci imenitnih ljudi, in je rastel od dne do dne. Bilo ga je samo zdravje in moč. Ko je imela Šembilja deset let je bila še deklica, lepša in krepkejša nego so sicer dekleta pri osemnajstih. Skrivnost svojih krempljev pa je čuvala kakor devica svoj čar. Z dekletom je rastlo šušljanje in govorice, ki so segale vedno bližje kraljeve dvojice. Šembilja sama. ki je bila nenavadno modra, je že zdavnaj vedela kako je ž njo, in je zaprisegla kralju maščevanje. Nosila je vedno koroško nošo, da bi s tem vzbujala zavest krivde v očetu, le krilo je bilo nenavadno dolgo: zadaj se je vleklo po tleh. spredaj pa se ji je mehurjasto gubalo okrog nog in je prikrivalo njeno skrivnost. Ko je dopolnila Šembilja štirinajst let, je bila za las taka kakor kraljeva mladostna podoba. Govorica so zadobivale vedno zbadljivejšo obliko in so naposled prišle kraljici sami na uho. Kadar je pogledala dekle, je bila prepričana o njihovi resničnosti in je odločno zahtevala, da izgine z dvora kraljevega greha sad. Tako je prišlo kot je moralo priti. Šembilja je odšla križemsvet, a vendar ne praznih rok. Ko je odhajala, je nesla culico s seboj, in kralj je že hotel za njo, ker je bil radoveden, kaj si je vzela njegova postranska hči za spomin. Ali kraljica je bila preveč vesela, ko je bila zdaj ta reč pri kraju, in se ji je za malo zdelo, da bi kralj koga pošiljal za takšno deklino. »Kar pusti,« je rekla kralju, »kar more nesti taka punčara, naj le nese!« Šembilja pa je šla s svojim malim tovorom na Koroško. Bila je čudno lepa in na vrhu tega še tako domače oblečena, da je bila ljuba povsod, kamorkoli je pršla. Ko se je kralj kasneje zapletel v vojno in je hotel pogledati v tisto knjigo, kjer imajo kralji zapisane prihodnje reči, je bil ves iz sebe; kajti knjige ni bilo nikjer. Izgubil je vojsko in zemljo in je preminil tako, da so mu komaj še vrane krakale smrtno pesem. Knjigo njegovo pa je bila odnesla Šembilja, kraljeva postranska hči, da bo izpolnila prisego maščevanja. Hodila je iz kraja v kraj in je vse razodela in pojasnila ljudem, kar ji je bilo dano. Nobene reči ni prikrivala in ničesar ni ohranila zase. Tisti, ki so slišali njene besede, so jih sporočili dalje—in razodetje je rastlo iz roda v rod. Ko je potekel Šembilji čas, je ni bilo več, a smrti njene ni videlo nobeno človeško oko. Med svetnike ni zapisana in nikjer ni njenega imena. Le v srcih človeških živi in se predrami vselej takrat, kadar začno goreti prorokovanja. Tedaj pa je svetejša od svetnikov in ji tudi nihče ne reče drugače nego—sveta Šembilja. ==II. O kraljični, ki je rodila pesjana== Tam, kjer se razprostira dandanašnje Gosposvetsko polje, je stalo v starih časih znamenito in mogočno mesto, kakršnih ni bilo devet dežela naokrog. V mestu je prebival kralj, slaven zavoljo svoje silne mogčnosti in sovražen vsled nenavadno trdega srca. Bil je tako okruten, da je za zabavo mendral po nedolžnih otrocih, kadar je jezdil na lov, in je počenjal še druge gorostasne reči. Kadar se mu je zahotelo, je pograbil najlepšo deklico v mestu in jo je rabil po svoji poljubnosti, ne da bi se potlej kaj zmenil za njeno sramoto. Tako je bilo v mestu kljub vsej mogočnosti, ki je vladala tam, vendarle življenje silno trpko in težko. Tudi kralj ni imel postlane postelje baš na samih rožicah. Grizlo in učilo ga je, da je ostal njegov zakon brez otrok. Sedem let je že trpela žena pod njegovo grozovitostjo in je brezupno objokovala svojo nesrečp ter je bila pripravljena na vse najhujše, kar more doleteti človeka na svetu. Kralj je bil namreč sklenil v svoji jezi, da spravi ženo zbog njene nerodovitnosti pod zemljo in si vzame drugo, da dobi vsaj naslednika ž njo. Vs eje bilo že pripravljeno na smrt. Krvniki so stali in čakali kraljevega migljaja, kraljica pa je klečala v svoji sobi in je bila v mislih že bolj na onem nego na tem svetu. Tedaj pa je stopila neznansko lepa ženska pred njo: »Vstani brž in se obleci!« Pomolila ji je krasno obleko, tako, ki se je prelivala v vseh mavričnih barvah in je bila vsekrižem pretkana s srebrom in zlatom in še z drugimi rečmi, ki jih rade gledajo človeške oči. Kraljica je strmela v prikazen in je trepetaje vprašala neznanko: »Kdo si ti, da se ne bojiš jeze kraljeve in hodiš k meni v tej uri?« »Jaz sem žena, ki ji obljubljajo tvojega moža!« Po teh besedah jo je kraljica takoj spoznala in je dahnila: »Žalik žena —« T pa je razprostrla obleko pred njo in ji je naročila: »Kadar te pozovejo v smrt, obleci to obleko in pojdi. In videla boš, da ga ni očesa človeškega, ki bi ostalo neomamljeno, in ne srca, ki se bi se ne omočilo. Mesto z rabljem pojdeš s kraljem. Ko bo molčala noč in bodo gorele zvezde v višinah nebes, lezi k njemu, pa boš spočela in rodila, kadar poteče čas.« Žalik žena je izginila, kraljica pa je v trdni veri oblekla čudovito obleko. Po večer je prišla straža ponjo. O pa so jo vojščaki zagledali, jim je zatrepetalo srce spričo njene lepote. Namesto da bi jo bili pozvali, kamor in kakor jim je naročil kralj, so drhte obstali pred njo in molčali. Zato je kraljica sama stopila proti njim in jih je prijazno vprašala: »Kaj bi radi?« Šele sedaj so se streznili toliko, da so se domislili kraljevega povelja, pa so odgovorili trepetaje: »Kraljico, ženo našega gospoda.« Ona pa se je nasmehnila: »Pojdimo torej, kakor vam je naročeno!« Zdaj je bila prepričana o resničnosti vsega, kar je rekla žalik žena, in je z vedro samozavestjo stopila pred kralja. Beseda je bila na jeziku, migljaj je bil pripravljen in kraljico bi objela smrt. Toda kralju je zastala roka in glas, in vsem, ki so videli prizor, je trepetala ena sama misel: —»Lepa —« Nazadnje se je oglasil kralj: »Kar je bilo rečeno, ne bo storjeno.« In ognil je rabljem in vojščakom, da so odšli. Ko sta bila z ženo sama, se je raztopil v sladkosti: »Ne zameri mi srnica draga, ker te dosehmal še nisem poznal. Glej, v mojih prsih še bije srce, vzemi ga v svoje prelepe roke!« Kraljica se je nasmehnila ob takih besedah in se je v srcu zahvaljevala žalik ženi za njeno skrivnostno pomoč. In bila je popolnoma na voljo možu, kakor ji je svetovala njena dobrotnica. Ko se je prepričala o resničnosti spočetja, je povedala kralju novico in ga je tako razveselila s tem, da ji je dal najlepšo graščino v dar za spomin na ta dan. KO je povila dete, ki je bilo dekletce, je prišla žalik žena k zibeli in je napovedala: »Kar rečem, je resnica! Taka bo, da joj prejoj bo ž njo. Kar bo vzrastlo iz nje, ne bo imelo človeške roke. Sama sebi v pogubo in staršem bo v zlo.« Kralj je v svoji silni nagli jezi mahnil z golim mečem proti govoreči, ali zasekal je v zrak. Žalik žene ni bilo nikjer in le temna, težka bojazen je ostala za njo. Sedem dni je premišljeval trdosrčni kralj in ni pokazal svojega obraza človeškim očem. Osmi dan pa je prišel in zaukazal, da morajo prepeljati deklico v najtemnejši grajski stolp in zazidati vsa vrata, kadar bo stara sedem let. Kakor je bilo ukazano, tako se je zgodilo. Eno samo zamreženo okno je ostalo ubogemu otroku odprto. Tam skozi so ji od daleč metali hrano, govoriti pa ni smel nihče ž njo. Kadar je jezdil kralj mimo, je nesrečna deklica milo jokala: »Ljubi moj oče, kako je hudo; le enkrat naj vidim še mater svojo!« Kralj je zarobantil: »Molči, sicer te pretepem!« In vsi, ki so poznali otrokovo gorje, so preklinjali trdosrčnega očeta. Drugič je prosila mala kraljična: »Ljubi moj oče, tako je hudo, rada bi videla božje nebo!« Kralj se je zagrohotal: »Naj ti ga kažejo tiste oči, ki so ti klicale kletev na glavo —» Kraljična je milo zajokala in ni prosila več. Kadar je jezdil kralj mimo in je zaslišala hrup, je klicala v obupu gorje nase in na ves svet. Tako je mineval čas in je rastla kraljična v samoti in nevtolaženi jezi. Potekla so leta in kralju se je narodil sin, ki je rastel v zdravju in v moči. Včasih, kadar je bil oče sam, je premišljeval v zmagoslavnem veselju: Žalik žena prerokila, kaj bo moja hči rodila, kaj? V temnem stolpu leta njena v pretečni čas beže. Žalik žena prerokila, moja hči ne bo rodila — Ob takem zaključku se je zsmejal in se ni zmenil za solze svoje žene, ki bi bila rada rešila hčerko. Polagoma je kraljična dorastla do take starosti, ko začno dekleta sicer iskati ženina. V tistih dneh je oče nekoč zopet jezdil na lov. Vsi prijatelji kraljevi so bili poleg in cela tropa psov je šla ž njimi. Ko je kraljična začula lajanje, je nenadoma zaprosila: »Ljubi moj moče, tako je hudo! Če mi ne privoščite ničesar na svetu, dajte mi vsaj psička za kratek čas.« Kralju je bilo nekam nerodno zavoljo obilice imenitnih ljudi, ki so bili okrog njega, pa je res uslišal hčerkino prošnjo. Kraljična je psička z belo roko gladila in se ga je počasi tako navadila, da je bil kužek njen ljubi. Podnevi mu je stregla, čez noč je k njemu legla. Še predno je mati kraljica tretjič povila, je prva hči prvič rodila. In kar je prišlo na svet, ni bil ne človek ne pes. Ko je zavekal, je bil jok podoben lajanju. Čezinčez je bilo kocinasto in je imelo kremplje na rokah in na nogah. Bilo je silno močno in je rastlo naglo kakor mesec na nebu. In mati kraljična je ljubila to svoje čudno dete in ga je pojila z mlekom svojih prsi. Ob polni luni pa je planilo in se je zaletelo ob mrežje v oknu s tako močjo, da je popokalo debelo železje kakor pajčevina, ter je planilo na prosto. Čudno dete je bilo — Pesjan. Ko je slišal kralj o tem dogodku, je takoj poslal po hčer. Pripeljali so jo predenj — in tudi mladi kraljevič je bil poleg in mati kraljica. Mati je hotela objeti hčer in brat je želel sestri podati roko, toda kralj ni dovolil niti enega, niti drugega, ampak je nabrenčal prestrašeno kraljično s srditim glasom: »Ničvrednica, kaj si storila!?« Kraljična je povesila glavo in je izpovedala preprosto: »Kar sem imela, sem ljubila.« Tedaj je dal znamenje trdi kralj in rabelj je vzel glavo materi pesjanovi. Kruti oče ni pustil niti trupla pokopati. Vreči so ga morali na skalovje, koder se plazi golazen in oprezujejo divje zveri. Pes pa, ki je bil oče pesjanov, je zasledil truplo ter ga stražil in ni pustil človeka tja in ne živali, dokler ni še sam nazadnje poginil ob njej. Pesjan je letel med tem noč in dan, dokler ni pridirjal na kraj sveta, za Črno morje, kjer so pesjani doma. Ko je dospel tja, je stopil prednje: »Poglejte me — jaz sem kraljeve hčere sin! Ali mati moja je zazidana v črno noč, — pomagajte mi, da jo rešim!« Pesjanje so bili takoj pripravljeni. Zagnali so silen hrup in so se precej odpravili na pot. Nevtegoma so hodili tristo dni in ravno toliko moči ter so podavali in pomorili vse, kar jim je prišlo na pot. Kamor so navalili, ni zelenela nobena reč po celih trinajst let, pred njimi in za njimi je bil grozen smrad in toliko jih je bilo, da je zemlja rohnela pod njimi. Oni pa, ki ga je rodila kraljeva hči, je bil vodnik pesjanske vojske. Ko je prihrul s svojo strašno četo pred rodno mesto, je zatulil s takim strašanskim glasom, da so začele pokati skale v mogočnem zidovju: »Silni kralj, kje si, da se spoznava? Pridi brž, ker meni se mudi že k materi.« V mestu je bilo vse narobe od same groze in strahu. Kralj je zbral v naglici nekaj vojske, da bi se postavil v bran, toda pesjani so navalili na mesto nalik hudourniki od vseh strani. Najmočnejše zidovje se je razpršilo pred njimi kakor megla. Ko je vodja pesjanov preiskal stolp in videl, da ni več kraljične v njem, je planil h kralju: »Kje je mati moja?!« Kralj je drhtel kakor šiba na vodi: »Ni je več.« »Naj še tebe ne bo in ne tvojega rodu,« je zarjul pesjan in je zaukazal svojim, da so podavili vse, kar je bilo živega v mestu. Kakor bi trenil, je minila vsa slava in moč v razdejanju, pesjanje pa so odhruli nazaj za Črno morje na kraj sveta, od koder so doma. Le kraljična, i je rodila pesjana, hodi še dandanašnji in joka v mesečnih nočeh po Gosposvetskem polju. ==III. Žalik žena poročena.== Takrat je bilo tako. Gornji mož je hotel dobiti žalik ženo zase in jo je preganjal na vse možne načine. Ali ona je vesela, da bi se je preobjedel, kakor hitro bi jo okusil, ter bi jo porabil potlej za hrano svojemu želodcu, kakor zajca ali drugo divjačino v gozdu. Za kaj takega pa ni bila po volji in je raje bežala pred nasilnikom, kar so jo mogle nesti urne noge. Dirjala sta po gozdu, da so odletavale veje liki kurja peresa na desno in levo, dokler ni žalik žena naposled zagledala svežega parobka, kjer je bilo zasekano znamenje križa. Tisti hip, ko jo je hotel gornji mož pograbiti, je bliskoma sedla na parobek in je bila rešena. Od samega veselja je zapela tako lepo, da so krog in krog onemele ptice in je ostrmel celo mladi gozdar, ki je sekal drevje tam v bližini. Mlad in čvrst, daleč naokrog najbogatejšega kmeta sin, pa je stopal proti lepi ženski in ni mogel odmakniti pogleda od nje. Ko je žalik žena odpela, se je okrenila in ga je zagledala. »Ali si ti tisti blagi gozdar, ki je zasekal znamenja križa na parobek v moje rešenje?« »Ko je gornji mož slišal, da govori nedosegljiva ljubica s človekom, je med silnim polomom odhrul v gore. »Le čakaj, čakaj, človeški sin, ti še ne poznaš vseh bolečin!« Mladenič se ni zmenil za zverjakove pretnje, ampak se je približal čisto tesno k parobku. »Lepa ženska, — nobena reč na svetu me bolj ne veseli, kakor če sem ti res mogel s svetim križem pomagati.« Žalik žena je bila očividno vesela takega odgovora, pa tudi lepi mladenič ji ni bil nič zopern. Mesto da bi bila naglo in brez razgovarjanja obdarovala poštenjaka in potlej brž izginila, kakor je to pri žalik ženah navada, se je spustila v razgovor ž njim in se je menila in vedla zmirom prijazneje in čedalje bolj domače. Prav nič ni kazala, da bi jo kaj motila bližina človekova, ampak narobe. Vedno prisrčneje je gledala v mladeničeve temne oči, po zagorelem obrazu njegovem in po krepkih rokah, dokler mu ni nazadnje začela na vsem lepem gladiti temnih kostanjevih las. »Tako sem te vesela, da nimam pripravne besede a svojo radost. Reci odkrito: česa želiš?« Mladeniču je bušila vsa kri v obraz in tako je bil iznenaden, da je mogel samo dahniti: »Žalik žena —« Čutil je njeno roko, njen lahni dihljaj in toplo bližino telesa kakor sladkost paradiža. Tako mu je bilo, da bi za en sam trenutek tega razkošja rad preminil za vekomaj. Krasotica pa je prigovarjala med tem s svojim ljubeznjivim glasom: »No. povej —« »Rekel bi, če ne bi vedel, kdo si —» »No —« »Kaj naj beseda, ko ne more biti nikoli resnica!« »Vse se lahko prelije v resnico, kar rečeš ta hip —« Tedaj je planil k njej in jo zaklenil v svoje krepke roke. »Če je res, kar govoriš, tedaj mi bodi žena poročena!« Ko je izrekel, jo je popustil, ker se je zbal sam svoje silne želje. Žallk žena pa je odvrnila s vedrim glasom: »Kar si želel, naj se ti zgodi, samo obljubiti mi moraš dvoje reči: »Pol življenja, če ga le tvoje srce želi,« je vzkliknil mladenič navdušeno in brez najmanjšega pomisleka. Žalik žena ga je prijela za roko in se je dvignila. Z lahnim korakom je prestopila tako, da je gledala proti solncu, pa mu je dala belo tančico liki svetlo meglico, rekoč: »Vrzi jo čez rame, pa ne poglej nazaj ni nikoli ne vprašaj zakaj!« Mladenič je storil po želji in se ni okrenil, žalik žena pa mu je pojasnila: »Zdaj imam moč, da bom tvoja kakor sleherno dekle, ki bi si ga izbral med dekleti človeškimi. Obljubiti pa mi moraš, da ne boš nikoli grdo ravnal z menoj.« »Kako naj bi grdo ravnal, ti biser dragoceni moj!« »In drugič — da mi ne boš nikoli nasprotoval —« »Nikoli,« je zatrdil mladenič odločno in jo je v vročem navalu objel okrog pasu. »Glej, da ti ne bo žal,« je pripomnila žalik žena v svečani resnosti, toda mladeniču ni bilo do razmišljanja, ne do modrosti. Ukal je na vse grlo, da je odmevalo čezinčez, in je metal od samega veselja klobuk v zrak. »Ti, ti boš moja žena poročena!« Šla sta skupaj proti domu in nobenemu človeku ni prišlo na misel, da bi se čudil mladeniču, ki naenkrat pripelje nevesto iz gozda domov. Vse je bilo kmalu domenjeno — kakor da je bilo pripravljeno že od vekomaj in je čakalo le ugodno besedo pravega trenotka. V par dneh so obhajali svatbo, pa tako, kakršne še niso videle človeške oči na Koroškem. Ko so fantje zapenjali, niso mogli staviti zagonetke, ki je ne bi bila nevesta uganila, vendar so prejeli tako odkupnino, kakor da se moži kraljeva hči. Ko sta stopila ženin in nevesta po poroki iz cerkve in so otroci čakali na drobiž, se je usula med nje ploha srebrnih tolarjev mesto krajcarjev. Vino, ki so ga pili na ženitnini, je bilo slajše od medice in je imelo tako moč, da bi se moral mrtvec prebuditi, če bi se ga mogel napiti, vendar ni ponorilo nobenega svata. Po mizah so imeli postavljene kar cele polovnjake, a točili so si v vodne škafe in so pili iž njih. Jedli so jedi, ki jim nihče ni vedel imena, pa so bile vendar tako neznansko dobre, da bi se jih še sam Bog ne branil. Godce so imeli take, da bi človek lahko sedem let plesal pri njih in še ne bi mogel reči, da je posebno truden. Veselje je trajalo mnogo dni in vse je zavidalo srečnega kmeta. Blagostanje mu je kar lilo v hišo in vedno je bilo vsega dovolj. Ko je potekel čas, je povila žalik žena poročena dete, krepkega dečka v živo veselje mladega očeta. Koder je hodil srečni mož, povsod je imel mladega sinka prod očmi. Čeprav je otrok šele komaj zavekal s prvim brezizraznim glasom na svet, mu je že oče namenil gospodarstvo in na tihem premišljal, kako bo takrat. On bo hodil star in sivolas okrog, kakor hodi zdaj oče njegov, sin pa bo mlad in močan in delo mu pojde kakor po niti. V misli zatopljen je krenil domov, da se pripravi za krst. Trepetaje od radosti in ponosa je odprl vrata v sobo, kjer je ležala mlada mati s otrokom, in je vprašal po navadi: »Bog daj dobro! Kako je?« Žalik žena se je nasmehnila: »Najhujše je pri kraju.« Mož je stopil k postelji: »Ne bodi mu v škodo — kako sladko spi —« Mati je zatrdila: »Res — tako, da se ne bo prebudil in ne bo jokal nikoli več.« Mož se jo zdrznil, potipal otroka in spoznal, da ni več življenja v njem. Vse se jo zasukalo pred njim, vse se je podiralo v njem in nekaj strašnega mu je padlo na srce. »Kako?« Žalik žena poročena je privzdignila odejo in je pokazala trpečemu možu odtise svojih prstov, ki so se še poznali na otrokovem vratu. »Zato sem ga, ker sem vedela, da bi bil hudodelec, ako bi živel.« »Ti si ga?« »Jaz! Saj hudodelcev vendar ne moreva rediti.« Od daleč nekje se je zdelo možu, da čuje medlo in zlobno spakovanje gornjega moža: »Le čakaj, čakaj, človeški sin — nisi spoznal še vseh bolečin.« Domislil se je s žalostjo v srcu tistega trenutka v gozdu, ko je dal obljubo žalik ženi, in je stisnil sobe. Ali je s težavo in s silnim naporom je zaklepal besede, ki so silile na dan. Od dne do dne pa je je bolečina polagoma zopet utekla in je življenje spet zadobilo vedro lice. Ljubezen, ki je bila namenjena otroku, je mož prenesel na ženo, in dnevi so begali v lepem snu. Ko se je sopet približal čas, da mati povije, je začel živeti gospodar v neprestani bojazni. Včasih je sedel zvečer sam kje na sadnem vrtu, ki je obkrožal hišo, in je premišljal svojo srečo — nesrečo. Zvezde so tako hladno sijale z neba in noč je molčala kroginkrog njega liki nekaj, kar zahrbtno sovraži človeka. Po drevju je šepetalo listje — ali pa so bile žalik žene, ki so iskale nezveste družice. - Tupatam je hušnilo nekaj po travi. Pritlikavec kralja Matjaža? Zla minuta, prelita v neznatno žival? Pri hlevu se je prestrašil pes in zatulil je, drugi, tretji za njim. Zvezde pa so sijale venomer z istim hladom in luna je prišla, pastirica njihova, in oblila vso pokrajino s svojim medlo svetlim sijajem. »Naj bo,« je mlalil mož in je odšel počasi v hišo. »Da bi šlo po sreči. — Kako je?« Žalik žena poročena se je nasmejala: »Sina ti bom dala.« Oče je bil vesel in žalosten obenem in je čakal … Dete je bilo res deček, močan in zdrav, veselje vsem, ki so ga poznali. Ko pa je doseglo sedem let, je rekla žalik žena mati: »Tako je s teboj, da pojdeš po svetu nocoj. Ta hip je od nekod prišel oče in je zastrmel, ko je videl, da mati navezuje malemu culo in ga odpravlja. "Kam pa?« »Po svetu.« Rad bi bil branil in ugovarjal, pa se je le premagal in zamolčal svojo bolest. Ali hudo mu je bilo tako, da ni mogel ne jesti, ne piti, ne delati in ne govoriti mnogo dni zapored. Niti toliko ni bil, da bi bil vprašal ženo, zakaj je to storila, vedel je le to, kar mu jo rade volje povedala sama od sebe. »Ta je moral po svetu,« mu je rekla pri priliki, »ker mu jo bilo sojeno tako. Vsakemu človeku je namreč nekaj sojeno na svetu; ako naredi tisto, jo prav in mu gre dobro povsod, ako ne, je sama nadloga in zlo njegov del.« Očetu se je krčilo v prsih, vendar mu je kazalo še najbolje tako, da molči. Dnevi pa so zopet potekali kakor štrena, ki jo navija gospodinja na motovilo. Drug je bil enak drugemu, pust in dolgočasen — in niti tega veselja dolgo ni mogel dočakati potrti mož, da bi mu bila žena zopet razodela veselo skrivnost. »Prvi v smrt, drugi po svetu, tretjega pa niti na svet,« je premišljal oče, koder je hodil in kjer je bil. Nazadnje jo vendar dočakal, a razveselil se ni; kajti slutil je že nekako, da tudi s tem ne bo prav. Bil je zopet deček, močan in krepak — in vse je kazalo po sreči. Žalik žena ga je ljubila negovala ter je pazila nanj kakor na punčico v očeh. Deček je bil čudno moder — in rekli so mu Foltej. Oče jo namreč želel otroku patrona, ki kaj da na kmečki stan, in materi je bilo prav. To je dajalo očetu mnogo upanja, da bo zdaj slednjič s tretjim otrokom vendar enkrat dosegel to, česar si je zaman želel pri prvih dveh, namreč naslednika in potomca, ki bo prevzel gospodarstvo. Spričo tega jo bil resnično zadovoljen in prav od srca vesel ter je razodel tudi ženi svojo radost. Žalik žena pa ga Je zavrnila: »Ta mora biti duhoven.« Zdajci je oče potožil v žalosti: »Kaj pa misliš, za božjo voljo, — kdo naj potlej prevzame gospodarstvo za menoj?!« Komaj je izrekel, je prešla žalik žena brez sledu. Divji grohot gornjega moža, ki je hrul iz dalje, pa je opozoril nesrečnega očeta, da je prelomil dano obljubo. Vse klicanje in rotenje je bilo zaman. Zbog tega je mož sklenil, da res pošlje sina v šole, kakor je hotela mati, in je tudi izvršil svoj sklep. — Ko so bili zbrani na novomašnikovi slavnosti, se je marsikdo spominjal tudi žalik žene matere, a zlasti je koprnel po njej sin novomašnik. Ko sta se razgovarjala z očetom, je dejal: »Ničesar več si ne želim na svetu, le mater svojo bi rad videl še enkrat.« Komaj je to izgovoril, je stopila žalik žena poročena med zbrane in je podala sinu zlato jabolko: »Tole ti daje tvoja mati na vzmet.« Kakor je rekla, je zopet izginila, sin pa je poljubil materin dar in je pustil življenje ob njem. k86dghfsgn0j8xz1qpadmvtkmyvibwu 206983 206982 2022-07-26T21:57:52Z Jzorko 8638 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Tri kokoške | normaliziran naslov = | avtor = Ivan Albrecht | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 21/261, 263–266; {{mp|leto|1928}} | vir = dLib [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] | dovoljenje = dLib }} ==I. Sveta Šembilja== Če bi bilo človeku vse razodeto v naprej, bi moral skoprneti od groze; ako pa bi mu ostala prikrita docela vsa bodočnost, bi bilo spet čudno hudo zanj. Nekaterim ljudem je pač od vekomaj dano, da več vedo nego drugi. Zapisano jim je v srce tako, da poznajo moč zelišč, da zamorejo preganjati uroke in slične hude reči, klicati duhove, gledati v času naprej in nazaj in še mnogo podobnih reči. Vendar so vse to samo neznatne malenkosti, ki ne pomenijo mnogo več nego nič. Človek ki mu ni dano kaj podobnega, je po navadi samsvoj in se ne meni posebno za svojo okolico. Ti ljudje so liki mladi zaljubljenci, ki nosijo silno srečo v duši in venomer trepečejo pred tujo roko, da bi je ne porušila. Zgodi se včasih, da niti ob smrtni uri ne razodenejo skrivnosti, ki so jim bile znane v življenju. Tako mine dobrota nezaužita in se mora zopet preliti tja, od koder je prišla, ter čakati, da jo režijo skrite moči iz verig. Včasih pa se zgodi nekaj nenavadnega, kaj takega, česar se ne bi mogle nadejati živ krst pod solncem. Seveda je to silno redko—in kar more dosehmal pomniti beseda, ki gre od ust do ust, se je to zgodilo samo enkrat. Bilo pa je tisti čas, ko je je razodevala sveta Šembilja. Davno, davno je že tega, vendar je ni pozabila beseda in je ne bo nikoli; kajti Šembllja je govorila za vse ljudi, je pravila dobro in zlo, kakor ji je bilo dano in kot je vedela, da enkrat bo. Ž njo samo je bilo tako: Šembllja je bila imenitnega kralja postranska hči. Mati njena je bila Korošica, lepo dekle, polteno v srcu in pametno. Kralj jo je pa počasi le premotil tako daleč, da je mogel okusiti njeno lepoto. Vzel jo je k sebi in jo je tako zamrežil, da je bila po vsej priliki prava priležnica njegova. Ko je začel naraščati čas in dekle ni bilo več za tako ljubezen, kakršne si je želel kralj, jo je pognal po svetu. Ona pa je čutila mater v sebi in ni hotela nikamor proč. Oprezovala je okrog gradu in psi in nerazsodne živali so ji nosile ostanke jedil, da se je mogla preživeti. Tisti večer, ko so jo prijele bolečine, se je usmilil eden izmed kraljevih hlapcev in ji je dovolil, da je prenočila v listnjaku. Ko je zaplamtelo jutro, je zajokal otrok na svet. Bila je krepka deklica, na vsem telesu zdrava in lepo razvita, samo na nogah so namesto prstov štrleli krempljasti nastavki. Mati se je razjokala spričo tega znamenja in je plakala toliko časa, da je v solzah skopala dete. Potlej ga je posušila z lasmi in ga blagoslavljala s poljubi, dokler ni umrla od same grenke žalosti in bolečin. Zjutraj jo je našel hlapec, ležečo poleg spečega deteta. Vse drobno telesce otrokovo je pokrivala z lasmi in le obrazek je bil prost. Predno pa se je kdo dotaknil čudnega para, so javili zadevo kralju. Zapeljivcu je precej prišlo na um, kako in kaj utegne biti vsa zadeva, pa je ostro zabičil vsem svojim Ijudem, naj ne omenjajo niti besede kraljici. Preoblekel se ja v hlapca in je stopil v listnjak. Ko je zagledal mrliča, ga je presunilo tako močno, da mu je za nekaj časa čisto vzelo besedo. Nazadnje pa si je le opomogel in je zaukazal kakor je bil vajen: »Ženska je mrtva; izročite truplo zemlji, da bo imela duša pokoj! Dete opravite in ga dajte krstiti, da bo prejelo ime. Raste naj v gradu in naj ima vse, kar gre ljudem, ki prejemajo milost iz kraljevih rok.« Komaj so dekle slišale to povelje, so začele brž živahen prepir o tem, kako naj bo otroku Ime. »Tista svetnica naj bo njena patrona, ki danes praznuje svoj god!« Res, res, otrok prinese ime v rokah. Če mu ne damo imena svetnice tistega dne, ko je bilo rojeno, ne bo sreče ž njim.« Bilo je že vsem prav in po volji, ko se je nenadoma oglasil eden izmed hlapcev: »Ali pa veste, kdaj je bilo dete rojeno? Lahko včeraj, lahko danes.« Zdajci so vsi osupnili. »Je res težko; noč jo je dala—kakor zlo dejanje na svet.« »Pa bi ga nazvali po materi,« je svetovala neka dekla. Vsem se je zdela misel dobra rešitev iz zadrege. Toda kdo naj pove ime materino? Dokler je živela rajna v solncu kraljevega greha, ni nihče slišal njenega imena. Bila je samo za kralja na svetu. Ko so jo pa pognali, se ni živ duh zmenil zanjo—in njeno ime je umrlo neizdano ž njo vred. Vse skrbi glede imena pa so v hipu obmolknile, ko je najbližji hlapec odstranil materine lase z otroka. Pojavile so se noge, ki zdaj niso kazale več samo krempljastih nastavkov, ampak že prav izrazite kremplje, kakršne imajo mestoma divje zveri. »Kdo bo zdaj krstil otroka? Saj to je spak— ali pa le kaj hujšega.« »Prikrijmo to nadlogo njegovo, da še nas ne obišče kaj zlega,« je svetovala dekla, ki je bila najstarejša med vsemi in je poznala le marsikaj na svetu. Po tem nasvetu je služinčad res zamolčala otrokovo posebnost. Mater so pokopali po beraško in brez slovesnosti, otroka pa so nazvali Šembiljo, ne da bi bili sami prav vedeli, kako in zakaj. Kralju se je zdelo ime sicer čudno, vendar ni branil, ker se je bal, da ne bi zbudil kakega suma pri ženi. »Za najdenko je dobro in za rejenko še celo prelepo,« je rekla kraljica, ki je rada kazala svojo moč in veljavnost, —in kralj ni zinil besede zoper to. Še po tem ni vprašal nikoli, kdo je pravzaprav dal otroku ime. Tako ja torej prišlo, da je imela Šembllja, kraljeva postranska hči, tako ime, kakršnega ni med svetniki. Otrok je dobil služabnico, kakor jih imajo otroci imenitnih ljudi, in je rastel od dne do dne. Bilo ga je samo zdravje in moč. Ko je imela Šembilja deset let je bila še deklica, lepša in krepkejša nego so sicer dekleta pri osemnajstih. Skrivnost svojih krempljev pa je čuvala kakor devica svoj čar. Z dekletom je rastlo šušljanje in govorice, ki so segale vedno bližje kraljeve dvojice. Šembilja sama. ki je bila nenavadno modra, je že zdavnaj vedela kako je ž njo, in je zaprisegla kralju maščevanje. Nosila je vedno koroško nošo, da bi s tem vzbujala zavest krivde v očetu, le krilo je bilo nenavadno dolgo: zadaj se je vleklo po tleh. spredaj pa se ji je mehurjasto gubalo okrog nog in je prikrivalo njeno skrivnost. Ko je dopolnila Šembilja štirinajst let, je bila za las taka kakor kraljeva mladostna podoba. Govorica so zadobivale vedno zbadljivejšo obliko in so naposled prišle kraljici sami na uho. Kadar je pogledala dekle, je bila prepričana o njihovi resničnosti in je odločno zahtevala, da izgine z dvora kraljevega greha sad. Tako je prišlo kot je moralo priti. Šembilja je odšla križemsvet, a vendar ne praznih rok. Ko je odhajala, je nesla culico s seboj, in kralj je že hotel za njo, ker je bil radoveden, kaj si je vzela njegova postranska hči za spomin. Ali kraljica je bila preveč vesela, ko je bila zdaj ta reč pri kraju, in se ji je za malo zdelo, da bi kralj koga pošiljal za takšno deklino. »Kar pusti,« je rekla kralju, »kar more nesti taka punčara, naj le nese!« Šembilja pa je šla s svojim malim tovorom na Koroško. Bila je čudno lepa in na vrhu tega še tako domače oblečena, da je bila ljuba povsod, kamorkoli je pršla. Ko se je kralj kasneje zapletel v vojno in je hotel pogledati v tisto knjigo, kjer imajo kralji zapisane prihodnje reči, je bil ves iz sebe; kajti knjige ni bilo nikjer. Izgubil je vojsko in zemljo in je preminil tako, da so mu komaj še vrane krakale smrtno pesem. Knjigo njegovo pa je bila odnesla Šembilja, kraljeva postranska hči, da bo izpolnila prisego maščevanja. Hodila je iz kraja v kraj in je vse razodela in pojasnila ljudem, kar ji je bilo dano. Nobene reči ni prikrivala in ničesar ni ohranila zase. Tisti, ki so slišali njene besede, so jih sporočili dalje—in razodetje je rastlo iz roda v rod. Ko je potekel Šembilji čas, je ni bilo več, a smrti njene ni videlo nobeno človeško oko. Med svetnike ni zapisana in nikjer ni njenega imena. Le v srcih človeških živi in se predrami vselej takrat, kadar začno goreti prorokovanja. Tedaj pa je svetejša od svetnikov in ji tudi nihče ne reče drugače nego—sveta Šembilja. ==II. O kraljični, ki je rodila pesjana== Tam, kjer se razprostira dandanašnje Gosposvetsko polje, je stalo v starih časih znamenito in mogočno mesto, kakršnih ni bilo devet dežela naokrog. V mestu je prebival kralj, slaven zavoljo svoje silne mogčnosti in sovražen vsled nenavadno trdega srca. Bil je tako okruten, da je za zabavo mendral po nedolžnih otrocih, kadar je jezdil na lov, in je počenjal še druge gorostasne reči. Kadar se mu je zahotelo, je pograbil najlepšo deklico v mestu in jo je rabil po svoji poljubnosti, ne da bi se potlej kaj zmenil za njeno sramoto. Tako je bilo v mestu kljub vsej mogočnosti, ki je vladala tam, vendarle življenje silno trpko in težko. Tudi kralj ni imel postlane postelje baš na samih rožicah. Grizlo in učilo ga je, da je ostal njegov zakon brez otrok. Sedem let je že trpela žena pod njegovo grozovitostjo in je brezupno objokovala svojo nesrečp ter je bila pripravljena na vse najhujše, kar more doleteti človeka na svetu. Kralj je bil namreč sklenil v svoji jezi, da spravi ženo zbog njene nerodovitnosti pod zemljo in si vzame drugo, da dobi vsaj naslednika ž njo. Vs eje bilo že pripravljeno na smrt. Krvniki so stali in čakali kraljevega migljaja, kraljica pa je klečala v svoji sobi in je bila v mislih že bolj na onem nego na tem svetu. Tedaj pa je stopila neznansko lepa ženska pred njo: »Vstani brž in se obleci!« Pomolila ji je krasno obleko, tako, ki se je prelivala v vseh mavričnih barvah in je bila vsekrižem pretkana s srebrom in zlatom in še z drugimi rečmi, ki jih rade gledajo človeške oči. Kraljica je strmela v prikazen in je trepetaje vprašala neznanko: »Kdo si ti, da se ne bojiš jeze kraljeve in hodiš k meni v tej uri?« »Jaz sem žena, ki ji obljubljajo tvojega moža!« Po teh besedah jo je kraljica takoj spoznala in je dahnila: »Žalik žena —« T pa je razprostrla obleko pred njo in ji je naročila: »Kadar te pozovejo v smrt, obleci to obleko in pojdi. In videla boš, da ga ni očesa človeškega, ki bi ostalo neomamljeno, in ne srca, ki se bi se ne omočilo. Mesto z rabljem pojdeš s kraljem. Ko bo molčala noč in bodo gorele zvezde v višinah nebes, lezi k njemu, pa boš spočela in rodila, kadar poteče čas.« Žalik žena je izginila, kraljica pa je v trdni veri oblekla čudovito obleko. Po večer je prišla straža ponjo. O pa so jo vojščaki zagledali, jim je zatrepetalo srce spričo njene lepote. Namesto da bi jo bili pozvali, kamor in kakor jim je naročil kralj, so drhte obstali pred njo in molčali. Zato je kraljica sama stopila proti njim in jih je prijazno vprašala: »Kaj bi radi?« Šele sedaj so se streznili toliko, da so se domislili kraljevega povelja, pa so odgovorili trepetaje: »Kraljico, ženo našega gospoda.« Ona pa se je nasmehnila: »Pojdimo torej, kakor vam je naročeno!« Zdaj je bila prepričana o resničnosti vsega, kar je rekla žalik žena, in je z vedro samozavestjo stopila pred kralja. Beseda je bila na jeziku, migljaj je bil pripravljen in kraljico bi objela smrt. Toda kralju je zastala roka in glas, in vsem, ki so videli prizor, je trepetala ena sama misel: —»Lepa —« Nazadnje se je oglasil kralj: »Kar je bilo rečeno, ne bo storjeno.« In ognil je rabljem in vojščakom, da so odšli. Ko sta bila z ženo sama, se je raztopil v sladkosti: »Ne zameri mi srnica draga, ker te dosehmal še nisem poznal. Glej, v mojih prsih še bije srce, vzemi ga v svoje prelepe roke!« Kraljica se je nasmehnila ob takih besedah in se je v srcu zahvaljevala žalik ženi za njeno skrivnostno pomoč. In bila je popolnoma na voljo možu, kakor ji je svetovala njena dobrotnica. Ko se je prepričala o resničnosti spočetja, je povedala kralju novico in ga je tako razveselila s tem, da ji je dal najlepšo graščino v dar za spomin na ta dan. KO je povila dete, ki je bilo dekletce, je prišla žalik žena k zibeli in je napovedala: »Kar rečem, je resnica! Taka bo, da joj prejoj bo ž njo. Kar bo vzrastlo iz nje, ne bo imelo človeške roke. Sama sebi v pogubo in staršem bo v zlo.« Kralj je v svoji silni nagli jezi mahnil z golim mečem proti govoreči, ali zasekal je v zrak. Žalik žene ni bilo nikjer in le temna, težka bojazen je ostala za njo. Sedem dni je premišljeval trdosrčni kralj in ni pokazal svojega obraza človeškim očem. Osmi dan pa je prišel in zaukazal, da morajo prepeljati deklico v najtemnejši grajski stolp in zazidati vsa vrata, kadar bo stara sedem let. Kakor je bilo ukazano, tako se je zgodilo. Eno samo zamreženo okno je ostalo ubogemu otroku odprto. Tam skozi so ji od daleč metali hrano, govoriti pa ni smel nihče ž njo. Kadar je jezdil kralj mimo, je nesrečna deklica milo jokala: »Ljubi moj oče, kako je hudo; le enkrat naj vidim še mater svojo!« Kralj je zarobantil: »Molči, sicer te pretepem!« In vsi, ki so poznali otrokovo gorje, so preklinjali trdosrčnega očeta. Drugič je prosila mala kraljična: »Ljubi moj oče, tako je hudo, rada bi videla božje nebo!« Kralj se je zagrohotal: »Naj ti ga kažejo tiste oči, ki so ti klicale kletev na glavo —» Kraljična je milo zajokala in ni prosila več. Kadar je jezdil kralj mimo in je zaslišala hrup, je klicala v obupu gorje nase in na ves svet. Tako je mineval čas in je rastla kraljična v samoti in nevtolaženi jezi. Potekla so leta in kralju se je narodil sin, ki je rastel v zdravju in v moči. Včasih, kadar je bil oče sam, je premišljeval v zmagoslavnem veselju: Žalik žena prerokila, kaj bo moja hči rodila, kaj? V temnem stolpu leta njena v pretečni čas beže. Žalik žena prerokila, moja hči ne bo rodila — Ob takem zaključku se je zsmejal in se ni zmenil za solze svoje žene, ki bi bila rada rešila hčerko. Polagoma je kraljična dorastla do take starosti, ko začno dekleta sicer iskati ženina. V tistih dneh je oče nekoč zopet jezdil na lov. Vsi prijatelji kraljevi so bili poleg in cela tropa psov je šla ž njimi. Ko je kraljična začula lajanje, je nenadoma zaprosila: »Ljubi moj moče, tako je hudo! Če mi ne privoščite ničesar na svetu, dajte mi vsaj psička za kratek čas.« Kralju je bilo nekam nerodno zavoljo obilice imenitnih ljudi, ki so bili okrog njega, pa je res uslišal hčerkino prošnjo. Kraljična je psička z belo roko gladila in se ga je počasi tako navadila, da je bil kužek njen ljubi. Podnevi mu je stregla, čez noč je k njemu legla. Še predno je mati kraljica tretjič povila, je prva hči prvič rodila. In kar je prišlo na svet, ni bil ne človek ne pes. Ko je zavekal, je bil jok podoben lajanju. Čezinčez je bilo kocinasto in je imelo kremplje na rokah in na nogah. Bilo je silno močno in je rastlo naglo kakor mesec na nebu. In mati kraljična je ljubila to svoje čudno dete in ga je pojila z mlekom svojih prsi. Ob polni luni pa je planilo in se je zaletelo ob mrežje v oknu s tako močjo, da je popokalo debelo železje kakor pajčevina, ter je planilo na prosto. Čudno dete je bilo — Pesjan. Ko je slišal kralj o tem dogodku, je takoj poslal po hčer. Pripeljali so jo predenj — in tudi mladi kraljevič je bil poleg in mati kraljica. Mati je hotela objeti hčer in brat je želel sestri podati roko, toda kralj ni dovolil niti enega, niti drugega, ampak je nabrenčal prestrašeno kraljično s srditim glasom: »Ničvrednica, kaj si storila!?« Kraljična je povesila glavo in je izpovedala preprosto: »Kar sem imela, sem ljubila.« Tedaj je dal znamenje trdi kralj in rabelj je vzel glavo materi pesjanovi. Kruti oče ni pustil niti trupla pokopati. Vreči so ga morali na skalovje, koder se plazi golazen in oprezujejo divje zveri. Pes pa, ki je bil oče pesjanov, je zasledil truplo ter ga stražil in ni pustil človeka tja in ne živali, dokler ni še sam nazadnje poginil ob njej. Pesjan je letel med tem noč in dan, dokler ni pridirjal na kraj sveta, za Črno morje, kjer so pesjani doma. Ko je dospel tja, je stopil prednje: »Poglejte me — jaz sem kraljeve hčere sin! Ali mati moja je zazidana v črno noč, — pomagajte mi, da jo rešim!« Pesjanje so bili takoj pripravljeni. Zagnali so silen hrup in so se precej odpravili na pot. Nevtegoma so hodili tristo dni in ravno toliko moči ter so podavali in pomorili vse, kar jim je prišlo na pot. Kamor so navalili, ni zelenela nobena reč po celih trinajst let, pred njimi in za njimi je bil grozen smrad in toliko jih je bilo, da je zemlja rohnela pod njimi. Oni pa, ki ga je rodila kraljeva hči, je bil vodnik pesjanske vojske. Ko je prihrul s svojo strašno četo pred rodno mesto, je zatulil s takim strašanskim glasom, da so začele pokati skale v mogočnem zidovju: »Silni kralj, kje si, da se spoznava? Pridi brž, ker meni se mudi že k materi.« V mestu je bilo vse narobe od same groze in strahu. Kralj je zbral v naglici nekaj vojske, da bi se postavil v bran, toda pesjani so navalili na mesto nalik hudourniki od vseh strani. Najmočnejše zidovje se je razpršilo pred njimi kakor megla. Ko je vodja pesjanov preiskal stolp in videl, da ni več kraljične v njem, je planil h kralju: »Kje je mati moja?!« Kralj je drhtel kakor šiba na vodi: »Ni je več.« »Naj še tebe ne bo in ne tvojega rodu,« je zarjul pesjan in je zaukazal svojim, da so podavili vse, kar je bilo živega v mestu. Kakor bi trenil, je minila vsa slava in moč v razdejanju, pesjanje pa so odhruli nazaj za Črno morje na kraj sveta, od koder so doma. Le kraljična, i je rodila pesjana, hodi še dandanašnji in joka v mesečnih nočeh po Gosposvetskem polju. ==III. Žalik žena poročena.== Takrat je bilo tako. Gornji mož je hotel dobiti žalik ženo zase in jo je preganjal na vse možne načine. Ali ona je vesela, da bi se je preobjedel, kakor hitro bi jo okusil, ter bi jo porabil potlej za hrano svojemu želodcu, kakor zajca ali drugo divjačino v gozdu. Za kaj takega pa ni bila po volji in je raje bežala pred nasilnikom, kar so jo mogle nesti urne noge. Dirjala sta po gozdu, da so odletavale veje liki kurja peresa na desno in levo, dokler ni žalik žena naposled zagledala svežega parobka, kjer je bilo zasekano znamenje križa. Tisti hip, ko jo je hotel gornji mož pograbiti, je bliskoma sedla na parobek in je bila rešena. Od samega veselja je zapela tako lepo, da so krog in krog onemele ptice in je ostrmel celo mladi gozdar, ki je sekal drevje tam v bližini. Mlad in čvrst, daleč naokrog najbogatejšega kmeta sin, pa je stopal proti lepi ženski in ni mogel odmakniti pogleda od nje. Ko je žalik žena odpela, se je okrenila in ga je zagledala. »Ali si ti tisti blagi gozdar, ki je zasekal znamenja križa na parobek v moje rešenje?« »Ko je gornji mož slišal, da govori nedosegljiva ljubica s človekom, je med silnim polomom odhrul v gore. »Le čakaj, čakaj, človeški sin, ti še ne poznaš vseh bolečin!« Mladenič se ni zmenil za zverjakove pretnje, ampak se je približal čisto tesno k parobku. »Lepa ženska, — nobena reč na svetu me bolj ne veseli, kakor če sem ti res mogel s svetim križem pomagati.« Žalik žena je bila očividno vesela takega odgovora, pa tudi lepi mladenič ji ni bil nič zopern. Mesto da bi bila naglo in brez razgovarjanja obdarovala poštenjaka in potlej brž izginila, kakor je to pri žalik ženah navada, se je spustila v razgovor ž njim in se je menila in vedla zmirom prijazneje in čedalje bolj domače. Prav nič ni kazala, da bi jo kaj motila bližina človekova, ampak narobe. Vedno prisrčneje je gledala v mladeničeve temne oči, po zagorelem obrazu njegovem in po krepkih rokah, dokler mu ni nazadnje začela na vsem lepem gladiti temnih kostanjevih las. »Tako sem te vesela, da nimam pripravne besede a svojo radost. Reci odkrito: česa želiš?« Mladeniču je bušila vsa kri v obraz in tako je bil iznenaden, da je mogel samo dahniti: »Žalik žena —« Čutil je njeno roko, njen lahni dihljaj in toplo bližino telesa kakor sladkost paradiža. Tako mu je bilo, da bi za en sam trenutek tega razkošja rad preminil za vekomaj. Krasotica pa je prigovarjala med tem s svojim ljubeznjivim glasom: »No. povej —« »Rekel bi, če ne bi vedel, kdo si —» »No —« »Kaj naj beseda, ko ne more biti nikoli resnica!« »Vse se lahko prelije v resnico, kar rečeš ta hip —« Tedaj je planil k njej in jo zaklenil v svoje krepke roke. »Če je res, kar govoriš, tedaj mi bodi žena poročena!« Ko je izrekel, jo je popustil, ker se je zbal sam svoje silne želje. Žallk žena pa je odvrnila s vedrim glasom: »Kar si želel, naj se ti zgodi, samo obljubiti mi moraš dvoje reči: »Pol življenja, če ga le tvoje srce želi,« je vzkliknil mladenič navdušeno in brez najmanjšega pomisleka. Žalik žena ga je prijela za roko in se je dvignila. Z lahnim korakom je prestopila tako, da je gledala proti solncu, pa mu je dala belo tančico liki svetlo meglico, rekoč: »Vrzi jo čez rame, pa ne poglej nazaj ni nikoli ne vprašaj zakaj!« Mladenič je storil po želji in se ni okrenil, žalik žena pa mu je pojasnila: »Zdaj imam moč, da bom tvoja kakor sleherno dekle, ki bi si ga izbral med dekleti človeškimi. Obljubiti pa mi moraš, da ne boš nikoli grdo ravnal z menoj.« »Kako naj bi grdo ravnal, ti biser dragoceni moj!« »In drugič — da mi ne boš nikoli nasprotoval —« »Nikoli,« je zatrdil mladenič odločno in jo je v vročem navalu objel okrog pasu. »Glej, da ti ne bo žal,« je pripomnila žalik žena v svečani resnosti, toda mladeniču ni bilo do razmišljanja, ne do modrosti. Ukal je na vse grlo, da je odmevalo čezinčez, in je metal od samega veselja klobuk v zrak. »Ti, ti boš moja žena poročena!« Šla sta skupaj proti domu in nobenemu človeku ni prišlo na misel, da bi se čudil mladeniču, ki naenkrat pripelje nevesto iz gozda domov. Vse je bilo kmalu domenjeno — kakor da je bilo pripravljeno že od vekomaj in je čakalo le ugodno besedo pravega trenotka. V par dneh so obhajali svatbo, pa tako, kakršne še niso videle človeške oči na Koroškem. Ko so fantje zapenjali, niso mogli staviti zagonetke, ki je ne bi bila nevesta uganila, vendar so prejeli tako odkupnino, kakor da se moži kraljeva hči. Ko sta stopila ženin in nevesta po poroki iz cerkve in so otroci čakali na drobiž, se je usula med nje ploha srebrnih tolarjev mesto krajcarjev. Vino, ki so ga pili na ženitnini, je bilo slajše od medice in je imelo tako moč, da bi se moral mrtvec prebuditi, če bi se ga mogel napiti, vendar ni ponorilo nobenega svata. Po mizah so imeli postavljene kar cele polovnjake, a točili so si v vodne škafe in so pili iž njih. Jedli so jedi, ki jim nihče ni vedel imena, pa so bile vendar tako neznansko dobre, da bi se jih še sam Bog ne branil. Godce so imeli take, da bi človek lahko sedem let plesal pri njih in še ne bi mogel reči, da je posebno truden. Veselje je trajalo mnogo dni in vse je zavidalo srečnega kmeta. Blagostanje mu je kar lilo v hišo in vedno je bilo vsega dovolj. Ko je potekel čas, je povila žalik žena poročena dete, krepkega dečka v živo veselje mladega očeta. Koder je hodil srečni mož, povsod je imel mladega sinka prod očmi. Čeprav je otrok šele komaj zavekal s prvim brezizraznim glasom na svet, mu je že oče namenil gospodarstvo in na tihem premišljal, kako bo takrat. On bo hodil star in sivolas okrog, kakor hodi zdaj oče njegov, sin pa bo mlad in močan in delo mu pojde kakor po niti. V misli zatopljen je krenil domov, da se pripravi za krst. Trepetaje od radosti in ponosa je odprl vrata v sobo, kjer je ležala mlada mati s otrokom, in je vprašal po navadi: »Bog daj dobro! Kako je?« Žalik žena se je nasmehnila: »Najhujše je pri kraju.« Mož je stopil k postelji: »Ne bodi mu v škodo — kako sladko spi —« Mati je zatrdila: »Res — tako, da se ne bo prebudil in ne bo jokal nikoli več.« Mož se jo zdrznil, potipal otroka in spoznal, da ni več življenja v njem. Vse se jo zasukalo pred njim, vse se je podiralo v njem in nekaj strašnega mu je padlo na srce. »Kako?« Žalik žena poročena je privzdignila odejo in je pokazala trpečemu možu odtise svojih prstov, ki so se še poznali na otrokovem vratu. »Zato sem ga, ker sem vedela, da bi bil hudodelec, ako bi živel.« »Ti si ga?« »Jaz! Saj hudodelcev vendar ne moreva rediti.« Od daleč nekje se je zdelo možu, da čuje medlo in zlobno spakovanje gornjega moža: »Le čakaj, čakaj, človeški sin — nisi spoznal še vseh bolečin.« Domislil se je s žalostjo v srcu tistega trenutka v gozdu, ko je dal obljubo žalik ženi, in je stisnil sobe. Ali je s težavo in s silnim naporom je zaklepal besede, ki so silile na dan. Od dne do dne pa je je bolečina polagoma zopet utekla in je življenje spet zadobilo vedro lice. Ljubezen, ki je bila namenjena otroku, je mož prenesel na ženo, in dnevi so begali v lepem snu. Ko se je sopet približal čas, da mati povije, je začel živeti gospodar v neprestani bojazni. Včasih je sedel zvečer sam kje na sadnem vrtu, ki je obkrožal hišo, in je premišljal svojo srečo — nesrečo. Zvezde so tako hladno sijale z neba in noč je molčala kroginkrog njega liki nekaj, kar zahrbtno sovraži človeka. Po drevju je šepetalo listje — ali pa so bile žalik žene, ki so iskale nezveste družice. - Tupatam je hušnilo nekaj po travi. Pritlikavec kralja Matjaža? Zla minuta, prelita v neznatno žival? Pri hlevu se je prestrašil pes in zatulil je, drugi, tretji za njim. Zvezde pa so sijale venomer z istim hladom in luna je prišla, pastirica njihova, in oblila vso pokrajino s svojim medlo svetlim sijajem. »Naj bo,« je mlalil mož in je odšel počasi v hišo. »Da bi šlo po sreči. — Kako je?« Žalik žena poročena se je nasmejala: »Sina ti bom dala.« Oče je bil vesel in žalosten obenem in je čakal … Dete je bilo res deček, močan in zdrav, veselje vsem, ki so ga poznali. Ko pa je doseglo sedem let, je rekla žalik žena mati: »Tako je s teboj, da pojdeš po svetu nocoj. Ta hip je od nekod prišel oče in je zastrmel, ko je videl, da mati navezuje malemu culo in ga odpravlja. "Kam pa?« »Po svetu.« Rad bi bil branil in ugovarjal, pa se je le premagal in zamolčal svojo bolest. Ali hudo mu je bilo tako, da ni mogel ne jesti, ne piti, ne delati in ne govoriti mnogo dni zapored. Niti toliko ni bil, da bi bil vprašal ženo, zakaj je to storila, vedel je le to, kar mu jo rade volje povedala sama od sebe. »Ta je moral po svetu,« mu je rekla pri priliki, »ker mu jo bilo sojeno tako. Vsakemu človeku je namreč nekaj sojeno na svetu; ako naredi tisto, jo prav in mu gre dobro povsod, ako ne, je sama nadloga in zlo njegov del.« Očetu se je krčilo v prsih, vendar mu je kazalo še najbolje tako, da molči. Dnevi pa so zopet potekali kakor štrena, ki jo navija gospodinja na motovilo. Drug je bil enak drugemu, pust in dolgočasen — in niti tega veselja dolgo ni mogel dočakati potrti mož, da bi mu bila žena zopet razodela veselo skrivnost. »Prvi v smrt, drugi po svetu, tretjega pa niti na svet,« je premišljal oče, koder je hodil in kjer je bil. Nazadnje jo vendar dočakal, a razveselil se ni; kajti slutil je že nekako, da tudi s tem ne bo prav. Bil je zopet deček, močan in krepak — in vse je kazalo po sreči. Žalik žena ga je ljubila negovala ter je pazila nanj kakor na punčico v očeh. Deček je bil čudno moder — in rekli so mu Foltej. Oče jo namreč želel otroku patrona, ki kaj da na kmečki stan, in materi je bilo prav. To je dajalo očetu mnogo upanja, da bo zdaj slednjič s tretjim otrokom vendar enkrat dosegel to, česar si je zaman želel pri prvih dveh, namreč naslednika in potomca, ki bo prevzel gospodarstvo. Spričo tega jo bil resnično zadovoljen in prav od srca vesel ter je razodel tudi ženi svojo radost. Žalik žena pa ga Je zavrnila: »Ta mora biti duhoven.« Zdajci je oče potožil v žalosti: »Kaj pa misliš, za božjo voljo, — kdo naj potlej prevzame gospodarstvo za menoj?!« Komaj je izrekel, je prešla žalik žena brez sledu. Divji grohot gornjega moža, ki je hrul iz dalje, pa je opozoril nesrečnega očeta, da je prelomil dano obljubo. Vse klicanje in rotenje je bilo zaman. Zbog tega je mož sklenil, da res pošlje sina v šole, kakor je hotela mati, in je tudi izvršil svoj sklep. — Ko so bili zbrani na novomašnikovi slavnosti, se je marsikdo spominjal tudi žalik žene matere, a zlasti je koprnel po njej sin novomašnik. Ko sta se razgovarjala z očetom, je dejal: »Ničesar več si ne želim na svetu, le mater svojo bi rad videl še enkrat.« Komaj je to izgovoril, je stopila žalik žena poročena med zbrane in je podala sinu zlato jabolko: »Tole ti daje tvoja mati na vzmet.« Kakor je rekla, je zopet izginila, sin pa je poljubil materin dar in je pustil življenje ob njem. [[Kategorija:Dela leta 1928]] [[Kategorija:Ivan Albreht]] [[Kategorija:Prosveta]] 103iqz1q776tzxts004y28xjg45ia9n 0 39498 206956 206951 2022-07-26T12:36:03Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Hana | normaliziran naslov = | avtor = Radivoj Rehar | izdano = ''{{mp|delo|Žena in dom}}'' 3/3–6, 8–10, {{mp|leto|1932}}, 8/1–7, 10–11, {{mp|leto|1937}} | vir = dLib {{fc|dlib|JX7XC64N|s=100-101|3}}, {{fc|dlib|99KI6W00|s=161-164|4}}, {{fc|dlib|6QLP1PSY|s=197-204|5}}, {{fc|dlib|VP73HE2X|s=237-240|6}}, {{fc|dlib|85KIPEM0|s=298-300|8}}, {{fc|dlib|4JCAXC0C|s=336-337, 344|9}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|14}} <center> '''I.''' </center> V mračen nedeljski popoldan konec januarja so peli poreški zvonovi žalostno pogrebno pesem. Turobno so oznanjali, da spremljajo k večnemu počitku Rongovega Janeza, premožnega in daleč spoštovanega moža. Njihova pesem je odmevala od sivih skal in samevajočih gozdičkov, udarjala ob strme blatne klance nad vasjo in se mešala z molitvijo svečenikovo, ki je prosila za odpuščanje Janezovih grehov. Počasi in svečanoresno se je približal sprevod z nizkim zidom ograjenemu pokopališču in se razkropil krog nemo zevajoče jame. Nosači so položili krsto na vrvi, prijeli za zavozlane konce in jo spustili v globino. Duhovnik je domolil pogrebne molitve, blagoslovil še zadnjič pokojnikovo poslednje bivališče in spustil na črno krsto prgišče vlažne prsti. Za njim sta opravili zadnje opravilo za pokojnim očetom hčeri Malka in Hana. Za njima so se zvrstili pokojnikov brat Luka, sorodniki, prijatelji, znanci in ostali pogrebci. Zamolklo in turobno je padala prst na črno krsto in jo bolj in bolj zakrivala jokajočim očem. Jama se je polnila; više in više se je kopičila premrla prst in množica se je pričela raztekati. Vedno manj in manj je je bilo ob Janezovem svežem grobu. «Zbogom, brat!» je vzkliknil tedaj sključeni starec Luka, prijel jokajoči nečakinji in ju odpeljal domov. Molče sta stopali Malka in Hana ob njegovi strani in vse naokrog se jima je zdelo mrtvo in prazno, kakor da je segla bela roka smrti nad vso okolico, nad ves vesoljni svet. Še vse bolj mrtev in prazen pa je bil dom. Malka in Hana sta se zgrudili vsaka na svoj stol in zrli nemo in topo predse. Starec pa, ki je bil kakor bitje, ki je že davno obračunalo z življenjem, je ves vase in v svoje misli zatopljen modroval: «Tako odhajamo; drug za drugim gremo. Tudi moj dan ni več daleč …» «Ne govorite tako, stric!» je zaprosila Malka. «Ali naj ostane hiša brez gospodarja?» «Poiskati bo treba drugega,» je dejal starec. «Poročiti se boš morala!» «Ni lepo,» se je razburila Malka, «da govorite o poroki, ko smo ravnokar prišli s pogreba.» «Lepo ali ne,» je dejal starec, «potrebno je. Grunt je velik in čez mesec, dva, bo spomlad, bo delo. Star sem in slab; še za nadzorstvo nisem. Kdo bo delal? Kdo gospodaril? Čas je že da se nekam spraviš. Tri križe imaš, in če boš čakala še na četrtega, te bo vzel — kdor te bo — zaradi grunta, in ne zaradi ljubezni.» «Pa naj se poroči Hana!» je kljubovalo dekle. «Ti si gospodinja», je dejal starec. «Tako je želel pokojnik, tako je prav. Starejša si in bolj pametna. Hani se ne mudi: mlada je, zdrava in živa in unesti se še mora.» Malka ni odgovorila, zakrila si je z ruto oči in je zopet zaihtela. Vdala se je in tisti teden po Veliki noči so imeli pri Rongovih ženitvovanje. Malkina poroka s Streharjevim Ludom se je izvršila brez hrupa, kakor se spodobi za hišo, kateri je smrt šele pred nedavnim pokosila prejšnjega gospodarja. Mlad, lep in živahen ženin je prinesel h hiši, ki je bila med prvimi v poreški vasi, precejšnjo doto v denarju in povrhu še tri kose grunta. Rongovina se je povečala v premožno in obsežno posestvo z lepimi vinogradi, obsežnimi njivami in prostranimi travniki in pašniki. Tudi stric Luka je bil z ženinom zadovoljen. Židane volje je sedel med svati in srkal dišeče vino. «Vidiš, Luka,» je dejal «takega gospodarja je potreboval naš grunt. Zdaj bom lahko umrl, ko vem, da naša domačija ne bo propadla.» «Da bi se zgodilo po vašem, stric!» je odgovoril ženin. «Storil bom, kar bo v moji moči, da postanem vreden naslednik pokojnega.» Trčili so in pili. V dobri volji so pozabili na smrt. Vino, šala in smeh so razvnemali mlada poročenca in svate. Le ena edina, sestra Hana, je bila tiha in zamišljena. Nekaj jo je težilo, ji branilo, da bi se veselila. Zamišljena je opazovala zalega svaka. Njene velike črne oči so se mu zasesale v obraz, kakor da bi ga hotele predreti, kakor da bi hotele pogledati v njegovo dušo, v njegovo srce. Ženin je opazil njen pogled in njeno zamišljenost. Dvignil je čašo in ji nazdravil: «Še na tvoje zdravje, Hana! Da bi bila še ti zadovoljna z menoj!» Hana je povesila oči, zardela, in ko se je njegova kupica približala njeni, je vsa zadrhtela. Čaša ji je zdrknila iz roke, padla na mizo in se razbila. Svatje so utihnili in se spogledali. Neroden in mučen molk je zavladal med njimi. Bleda kakor stena je planila Hana iz hiše in se izgubila v noči … «Slabo znamenje», je mrmral stari Luka, ko je slačil pražnje oblačilo in legal v svojo samsko posteljo. «Le kaj ji je bilo?» je modroval. «Zakaj je vztrepetala? Zakaj je zbežala? Bog nas varuj zlega!» In je molil in prosil: «Ti, ki si v nebesih, prizanesi naši hiši! Daj ji miru in pokoja, da bo napredovala v slogi in zadovoljstvu! Tvoja milost naj jo obsije, da bo v njej krščanska čistost, ljubezen in zvestoba! Ne dopusti hudobcu, da bi zasejal ljuljko na naše njive, da bi skotil greh pod našo streho in zlo v naših dušah …» Hana je ostala po oni noči tiha in zamišljena. Ogibala se je svaka in še s sestro je govorila le najpotrebnejše. V njenem srcu se je bil prikrit, a obupen boj med ljubeznijo in dolžnostjo. Vsa njena duša se je bojevala z mlado, vročo in nepremišljeno krvjo. Premagati je ni mogla. Čim bolj jo je izkušala pomiriti z delom in umikanjem pred njim, tem bolj je gorela in hrepenela po njem. Obvladala jo je vso. Njeni volji so se morali pokoriti vsi njeni koraki, vsi njeni vzdihi in njeni vroči, hrepeneči pogledi. In ti pogledi so postajali bolj in bolj jasni in glasni, da jih tudi Luda ni mogel več prezreti. S strahom je opazil njihov požar. Pričel se jim je ogibati, ogniti se jim ni mogel. Ponoči in podnevi so se vsesavali vanj, ga zbadali, mučili, žgali. Še v sanjah mu niso privoščili miru. Tedaj je sklenil, da se jih reši; reši za vselej. Ko sta bila čisto sama, je zbral svoje moči in ji dejal: «Hana, poročiti se boš morala!» Hana je obstala. Njen obraz je pobledel in tresla se je. Ludu je bilo mučno in nerodno in ni vedel, kako bi ji razložil. Naposled je dejal čisto nekaj drugega, kakor je mislil. «Škoda je zate, da izgubljaš svojo mladost», je rekel. «Prišla si v leta, ko se trgajo zate najlepši in najboljši. Škoda bi bilo zamuditi to priliko. Sedaj si lahko izbereš sama, pozneje bodo izbirali drugi.» Hana je ugenila njegovo misel, razumeti pa je ni hotela. Namrdnila se je in je dejala: «Na poti sem ti. Iznebil bi se me rad.» «Bog mi je priča,» je ugovarjal Luda, «da mi nisi. Pridna si, in ko boš odhajala, mi bo težko. Ne bomo te lahko pogrešali. Če bi bilo zaradi tega, bi rajši videl, da bi se sploh ne poročila. To ti pravim, ker ti hočem dobro.» «Ker mi hočeš dobro …» se je zarežala Hana in ga predrzno in izzivalno pogledala. V njenem srcu je zadivjala obupna vihra. Ni je mogla zadržati; planila je na dan. «Bojiš se samega sebe!» je kriknila. «Bojiš se svoje ljubezni, ki ti ne da miru. Mar misliš, da ne vem, da si se poročil z Malko zaradi grunta, ne zaradi nje?» Luda je prebledel. Krvava proga mu je švignila preko bledega obraza. Stisnil je pesti in jih dvignil, da bi udaril. «Udari!» je kriknila Hana. Roke si je zasadila v boke in stopila čisto tesno predenj. Razdivjana kakor furija je bila lepa in vabljiva in Luda je razklenil pesti. Roki sta mu omahnili kakor brez moči. Hana pa je siknila vanj mameče in opojno: «Rada te imam. Bodi moj! Nič drugega ne zahtevam.» Luda je omahoval. Boj med zvestobo do bolehne, hladne in nelepe žene in med ljubeznijo do zdrave, polne in vroče svakinje je divjal v njem. Toda bil je mož, močan in trden. Stresel je z glavo, kakor da bi se hotel osvoboditi izkušnjave in se ji je umeknil. «Bodi pametna!» je dejal. «Mož sem, in ona je tvoja sestra. Iztrezni se! Pomisli, kaj bi lahko nastalo iz tega.» «Bojiš se je», je siknila Hana. «Kaj bi nastalo iz tega, praviš, a kaj bo nastalo iz mene, za to se ne brigaš. Jaz nisem kriva, da te imam rada, da brez tebe ne morem živeti …» Zakrila si je obraz in zaihtela. Neroden in v mučni zadregi je stal pred njo Luda. Njen jok ga je spravljal ob pamet bolj kakor njeno vsiljevanje. «Preudari vendar,» jo je prosil, «kam bi zašla, ko bi izgubila pamet. V eni hiši smo. Malka bi opazila; opazili bi ljudje. Eden od naju bi moral od hiše, ali bi pa morala oba. Oba, da, oba, Hana!» Hana pa je jokala še bolj in je prosila: «Pojdiva, Luda! Zbeživa v svet, kjer naju ne bo nihče poznal. Tam si zgradiva nov, svoj lastni dom …» «Ni mogoče», je odgovoril Luda. «Prisegel sem ji zvestobo pred Bogom in držati se je moram. Ne zapeljuj me v greh!» Tedaj je Hana nehala jokati. Divje in srdito ga je pogledala in iz njenih ust se je izvil besen, obupen krik: «Ne maraš me!» «Ne!» je potrdil Luda in odšel. Hana je zrla za njim; roke je stisnila v pesti in v njenih velikih, črnih očeh je zagorel plamen sovraštva in želje po maščevanju za odklonjeno ljubezen in žalitev njenih vročih dekliških hrepenenj. Planila je v svojo sobo, se vrgla na posteljo, zarila obraz v blazino in zaihtela. Od tistega dne je bila še boj tiha in odljudna. <center> '''II.''' </center> Na veliki Šmaren se je odpeljala Hana s poreškimi fanti v Log na božjo pot in na semenj. Ludovo povabilo, naj se pelje z njim, je odbila, in svak se je peljal sam. V Logu se nista pogledala. Kakor da bi si bila tuja, sta hodila drug mimo drugega. Hana je šla v cerkev k veliki maši, potem je stopicala med stojnicami, kupovala srceta in punčke iz lecta in jih delila fantom. Bila je razigrana in razposajena za tri, da so se za njo ozirale stotere oči radovednih sejmarjev in božjepotnikov. Marsikateri fant si je je zaželel in ako bi bila prilika drugačna, bi bilo prišlo zaradi nje še do pretepa. «Prešmentana punca», je dejal stari Erzeljček Ludu, ko sta se srečala v krčmi, «vsem bo zmešala glave.» «Katero misliš?» je vprašal Luda. «Vašo Hano, anti», je rekel Erzeljček. «Pa saj ni čudno, še meni bi jo, ko bi imel par križev manj.» Starec se je zarežal, da so se mu na stežaj odprla brezzoba usta. Izpraznil je kozarec, ki mu ga je ponudil Luda, in je vprašal: «Kje imaš pa Malko? Kako da si sam?» «Bolehna je», je odvrnil Luda. «In tudi hiše ne moremo pustiti kar tako. S posli je križ.» «No, da,» je rekel Erzeljček, «Malka ni bila nikoli trdna. Vsa drugačna je kakor Hana.» Pomežiknil je, si prižgal pipo, pretehtal svojo misel in jo izbleknil: «Hano bi bil vzel!» Luda ga je pogledal kakor lev, ki ga je pičil sršen, da se je starec ves zmanjšal in da je momljal v strahu in zadregi: «Saj nisem mislil tako. Starost je norost, saj veš, Luda. In beseda ni konj.» «Pa je lahko slon», je dejal Luda. «Posebno tam, kjer so jeziki daljši ko kravji rep. Menda me razumeš?» «Razumem», je dejal starec. Potem nista več govorila o Malki in o Hani. Popoldan se je pričelo sejmišče prazniti. Ostali so le še tisti, ki so hoteli k litanijam, in tisti, ki so se napili in so pozabili na dom in na opravilo. Oni iz gorenjih krajev so se vračali domov preko Vipave. Starejši se v trgu niso ustavljali, mlajši svet se je pa zatekel na ples. Med tistimi, ki so jih premotili glasovi godbe, je bil tud Luda. Že malo vinjen je pridrevil s svojim vozom na Hrovatinovo dvorišče, opravil konja in se pomešal med pisano družbo fantov in deklet, moških in žensk. Preril se je do brjarja, se naslonil na ograjo in se zagledal v razposajeno vrvenje mladih parov. Tedaj se je privrtela mimo Hana in se ozrla naravnost vanj. Bila je rdeča kakor mak, divja in razgreta od plesa in njen pogled ga je zbodel kakor igla. Zrl je za njo. Požiral jo je z očmi. «Vsa drugačna je kakor Malka. Njo bi bil vzel!» mu je zašumelo v ušesih, da se je ozrl krog sebe, kakor bi iskal Erzeljčka, ki mu je bil to rekel v Logu. Toda Erzeljčka ni bilo. Bila je le njegova lastna misel, ki mu je ponovila te grešne starčeve besede. Te misli se je prestrašil. Izvil se je iz gneče k pivcem, sedel za mizo in si naročil vina. Luda je pil, kakor bi hotel v vinu potopiti grešne misli, toda potopiti jih ni mogel. «Njo bi bil vzel!» mu je brnelo po ušesih. «Molči, hudobec!» je siknil skozi zobe in iznova pil. Hudobec pa ni umolknil. Z vsakim popitim kozarcem je postajal glasnejši in predrznejši. «Taka je ta reč in nič drugačna,» mu je šepetal, «da Malka ni zate. Bolehna je, suha, grda in mrzla, Hana pa je zdrava, polna, lepa in vroča. Ona je smrt, ta je življenje, mladost, veselje. He, kakor bonbonček je.» «Kakor bonbonček, kakor sladek bonbonček!» je pritrjeval Luda in pil. Hudobec pa je nadaljeval: «Malka ne bo dolgo, zato pazi, da ti Hana poprej ne ubeži. Zakaj si jo pehnil od sebe, bedak? K nji pojdi in si jo vzemi. Tvoja je!» «Moja, moja», je pritrdil Luda, kakor bi se prepiral s samim seboj. Dvignil se je in preril na brjar. Stopil je h Hani, jo ujel za roko in zašepetal: «Pleši z menoj!» «S teboj?» se je zakrohotala Hana. «Raj si že pozabil, da si mož?» «Pusti neumnosti», je prosil Luda. «Zakon ti je neumnost?» se je zakrohotala iznova. «Ne obračaj besed!» je siknil Luda, jo prijel za obedve roki in se vsesal vanjo s svojim pijanim in pohotnopoželjivim pogledom. Dekle je utihnilo, gledalo ga je in ni vedelo, kaj bi. «Boš plesala z mano ali ne boš?» je vprašal še enkrat, ne da bi jo izpustil. «Naj bo», je dejala naposled. Godba je zaigrala poskočen valček in Luda in Hana sta se zavrtela preko brjarja. Vse oči so se ozrle za njima. Bila sta najlepši, najprožnejši par. Vroč poletni večer se je umikal prijetni noči. Na plesišču so zagorele luči in metale svoj rožnati soj v pisano vrvenje razgrete mladosti. Hitro so bežale ure, se umikale druga drugi, izginjale v brezkrajnost. Poreški fantje so se odpravljali domov. Tudi Hana je hotela z njimi, toda Luda jo je prijel za roko in je ni izpustil. «Z menoj se boš peljala, ne z onimi!» je dejal razgret od vina in od plesa. «Pusti me!» je zahtevala. «Z njimi sem prišla, z njimi se bom vrnila.» «Ne boš se!» je siknil Luda in jo prijel še tesneje. «In če te zapeljem?» je dejala in se zakrohotala. «Tokrat bom jaz tebe», ji je zašepetal. «Ti mene?» Hana se je zakrohotala na ves glas. Pomislila je in je naposled dejala: «Dobro, grem.» Počasi je brzel voz po beli cesti skozi toplo poletno noč. Preko jasnega neba je plaval srebrni mesec. Ves poln in okrogel je razlival svojo prijetno svetlobo čez zelena polja in risal nanja sence dreves in grmovja. Z Nanosa je pihljal božajoč veter, da so šumele trave in se je njih šumenje mešalo s petjem čričkov v opojno polnočno melodijo. Bilo je kakor bi vsa narava sanjala svoj veliki sen ljubezni in hrepenenja. Kakor bi prebujala mlada srca in jih zazibavala v opojno razkošje vročih želja in blodenj. «Ali slišiš to pesem noči?» je dejal Luda Hani, ki je molče sedela poleg njega. «To je najina pesem. Nama jo prepeva. Najini ljubezni jo igra.» Hana ni odgovorila. «Zakaj molčiš?» jo je vprašal in jo hotel pritisniti k sebi. Ona pa se mu ni pustila. «Hana!» je zaprosil. «Imej me rada!» Toda Hana se mu je umeknila. «Ti me ne maraš?» se je začudil in izpustil vajeti. «Ne!» je odgovorila kratko in trdo. «Zakaj tajiš?» se je razjezil. «Sama si mi rekla, da me imaš rada. Sama si se mi ponujala.» «Takrat, ne danes!» je odgovorila jezno in užaljeno. «Ni res!» je siknil Luda, jo zgrabil s svojima močnima rokama in si jo privil k sebi. «Ne izpustim te!» ji je šepetal pijan in omamljen od njene bližine. «Izpusti me!» je zahtevala Hana in se ga poizkusila osvoboditi. Ko je uvidela, da je prešibka, mu je zagrozila: «Pusti me, ali pa bom vpila!» «Vpij!» je odgovoril Luda. «Stori, kar hočeš, izpustil te ne bom.» «Ne?» je kriknilo dekle, pa pogledalo z divjim, prodirajočim pogledom, zgrabilo bič in švrknilo z njim po konju, da se je vzpel na zadnji nogi, zahrzal in zdivjal. Kakor blazna je drevila iskra žival po ravni cesti. Za njo je opletal lahek koleselj, odskakoval od trdih tal, ječal in se lomil. Luda je izpustil Hano in iskal vajeti, toda vlekle so se po tleh, se zapletale konju med noge in se trgale. Tedaj je zmanjkalo pod njima ceste. Konj in voz sta zdrčala čez pokošen travnik in drevila proti globoki strugi hudournika. Hana se je oklepala sedeža, Luda pa je zrl z velikimi, groze polnimi očmi proti temni globini, ki se je vedno bolj in bolj bližala. V hipu mu je prešla pijanost. Po glavi so mu vihrale misli na rešitev; načrt je podil načrt. Konj in voz pa sta vihrala dalje proti prepadu. Le še nekaj minut in sesula bi se bila v globino in zdrobilo in zmečkalo bi bilo njega in Hano. Tedaj se je Luda odločil. Vzpel se je kvišku, se zagnal in skočil na konja. Naglo kakor veverica veje se ga je oklenil in se mu prižel na trepetajoče truplo. Žival se ga je izkušala osvoboditi, toda njegove jeklene roke so jo dušile, niso je izpustile. Vzpela se je in padla. Voz je obstal tik nad prepadom … Šklepatajoča od groze je planila Hana k Ludu, ki ga je bil konj vrgel podse, in mu pomagala na noge. Luda je obstal pred njo, tresoč se po vsem telesu, in ni mogel izpregovoriti besede. «Luda!» je kriknila in se ga oklenila. «Odpusti mi! Nisem hotela tako.» Luda ni odgovoril. Počasi se je umiril, se zagledal v njen prestrašeni in objokani obraz, ji segel z roko v razmrščene lase in jo pritisnil k sebi. «Odpusti mi!» je prosila Hana in se ga oklenila še tesneje. «Hotela sem ti kljubovati; hotela sem te mučiti, maščevati se za tvoje postopanje.» Dvignila se je k njegovim ustom in se vsesala vanje, kakor bi mu hotela izpiti dušo, izsiliti mu odpuščanje in ljubezen. «Bog ni hotel, da bi poginila, preden se izpolni najina usoda,» je dejal Luda in jo izpustil. Prijel je konja, popravil vajeti in voz in ga spravil nazaj na cesto. Zopet je pela jasna, z mesečino oblita noč svojo opojno pesem ljubezni in hrepenenja, ki je zvenela na ušesa dvema, ki sta se našla v trenutku smrtne groze preko postav in zakonov, ki si jih je postavilo človeštvo. <center> '''III.''' </center> Življenje pri Rongovih se je zasukalo v krivo smer. Na zunaj je ostalo prav takšno, kakršno je bilo poprej, na znotraj pa se je iztirilo. Luda in Hana sta čuvala svojo skrivnost, le njuni pogledi so pričali, da je med njima nekaj, česar bi ne smelo biti. Ti pogledi so bili previdni in oprezni; skrivali so se nepoklicanim očem, a stricu Luki se niso mogli skriti. Starec ni bil pozabil na razbito čašo in kakor tisto noč, ko je Hana vztrepetala in pobegnila v mrak, je molil v svoji sobi pred Križanim za mir in pokoj v rodni hiši: «Ti, ki si v nebesih, prizanesi nam, daj nam miru in pokoja, da bomo rasli in napredovali v slogi in zadovoljstvu. Tvoja milost naj nas obsije, da bo v nas krščanska čistost, složnost in zvestoba. Ne dopusti hudobcu, da bi sejal ljuljko na naše njive, da bi kotil greh pod našo streho in zlo v naših dušah …» Njegove stare, vele roke so se dvigale k Bogu in ga prosile: «Napravi konec grehu!» Toda greh je bil pognal preveč globoke korenine, da bi ga bilo mogoče izruti brez viharja. Starec je bil obupan. Premišljeval je in preudarjal: «Tako ne more naprej! Ne sme!» Naposled je sklenil, da stopi k Malki in ji pove: «Malka, ali ne vidiš? Si slepa in gluha?» Stopil pa ni. Stara noga mu je zastala sredi pota, usta so mu onemela; niti glasu ni spravil iz grla. Težka misel mu je napolnila dušo: «Ali bi ne bilo tako še slabše? Prišlo bi do razdora, do poloma in sramote. Rongova hiša bi bila razkričana kot gnezdo prešuštva, omadeževana in zaznamenovana med vsemi.» «Ne,» je dejal, «naj bo skrito, dokler Bog tako hoče. Morda bo šla ta pregreha mimo nas in bo vse spet tako, kakor se spodobi in kakor je pisano v zakonu, ki ju je združil pred Bogom in pred ljudmi.» In je zopet molil in prosil: «Bog, daj, da se zgodi tako!» Zgodilo pa se ni. Luda in Hana sta vedno bolj zraščala v enoto. Zakon med njim in med Malko je bil samo še lažen videz. Malka pa je bila preveč tiha in preveč zaverovana sama vase in v svojo telesno slabost, da bi bila spoznala ali vsaj zaslutila vzrok. «Tako je pač v zakonu», si je mislila. « Vsakdanje skrbi preženejo misli na ljubezen in vse postane le še hladno sožitje.» In ni tožila. Premalo je bilo v njej ženske. Prehladna je bila njena bolna kri. Na Ludo in na Hano je gledala z očmi žene in sestre, in kadar sta se smejala onadva, se je smejala še sama. Še vesela je bila njunega smeha. «Zdrava sta in živa,» si je mislila, «zakaj bi se ne smejala?» V Hani pa je rasla čudežna moč. Vse okrog nje se ji je zdelo solnčno in živo. Na sestro je gledala kakor da je ni. Videla je samo sebe, Luda in svojo ljubezen. Na to, kaj bo, ni niti mislila. Neki dan pa je udarila v njene sanje težka, jeklena pest in ji razbila mir in smeh. Z grozo se je predramila iz opoja in spoznala, da njena tajna ljubezen ni ostala brez posledic. Pod njenim srcem se je zaplodil sad greha, rasel, ji pil kri in mir. V njej sta se bojevali materinska ljubezen do komaj spočetega in bojazen pred sramoto in njenimi spremljevalkami. «Kdo ti bo oče?» je izpraševala njega, ki ga še ni bilo. «Kdo ti bo dal ime?» Tedaj je vzkalilo v njenem srcu prvo sovraštvo do nje, ki ji je stala na poti in ji zapirala dohod do solnca. Iz drobne, plahe kali je raslo v mladiko, iz mladike v drevo, ki jo je objelo in zajelo vso do zadnjega kotička razboljene duše. Nič več ni videla svoje sestre. V Malki je zrla črno zlo, ki iztega proti nji svoje ostre kremplje, da ji iztrga plod njene krvi. Tega zla jo je bilo strah; proti njemu so se bojevale vse njene razbičane misli. Iz dneva v dan je rasel ta boj, dokler ni dorasel v strašno željo in iz želje v hotenje in načrt. «Moja pot mora biti prosta! Če že ne zaradi mene, mora biti zaradi njega, ki je v meni», je sklenila. Stopila je k Ludu in mu dejala: «Ona mora s pota!» «Kdo?» je vprašal z grozo, kakor bi predobro ne razumel njene misli. «Malka …» je siknila. Luda je prebledel. «Mora!» je ponovila. «Za obedve ni prostora.» «O Bog!» je kriknil Luda, «ne pogubi moje duše! Iz greha v greh me vodiš. Kam misliš?» «Hočem,» je zahtevala Hana, «da bodi najin otrok najin tudi pred svetom. Tvoj je in tvoje ime mora nositi. Zato mora izginiti vsaka ovira. Vsaka, razumeš!» «To je božja, ne najina stvar», je ugovarjal Luda. «Če je taka njegova volja, bo storil sam. Midva nimava pravice izpreminjati njegovih načrtov. Malka je bolehna, ne bo mi rodila naslednika. Tvoj bo ostal na Rongovini. Tvoj bo moj in naš nadaljevalec.» «Moj, ha!» se je blazno zarežala Hana. «Pankrt naj bo? Nikdar! Komu naj ga naprtim? Koga naj obdolžim? Ljudje ga bodo hoteli poznati, sodišče bo terjalo njegovo ime. Ali naj navedem tebe? Ob živi ženi?» Luda se je zgrozil. Bled kakor stena je stal pred njo in ni vedel, kaj bi. Strah ga je bilo enega in drugega. «Zato mora s pota! Mora!» je zahtevala Hana. «Stori, kakor hočeš», je kriknil Luda in zbežal. Šel je v gostilno in se napil, da bi v vinu potopil moro, ki ga je težila in mu pila kri in mozek. Pijan do nezavesti se je vračal pozno v noč domov. Ves svet je plesal pred njegovimi očmi. Iz vsakega kota se mu je režal nasproti krvav in izonegavljen obraz hudobca, ki se mu je pačil in rogal: «Njo bi bil vzel. Pa si jo vzel. Sedaj imaš.» «Molči, spaka!» se je zadri v noč in se zagnal proti hudobcu. Toda ta se je umeknil in Luda je butnil ob zid in se zvrnil. Besno je bil okrog sebe in rjul: «Pusti me! Ne vzemi mi duše!» Pokleknil je, sklenil roke. kakor bi molil, in prosil: «Prizanesi mi!» Dvignil se je, kakor bi ga bil hudobec uslišal, napel vse svoje moči, se zavlekel v klonico, se zaril v listje in zaspal. Tam ga je našel zjutraj Luka, zmajal z glavo in vzdihnil: «O Bog, prizanesi nam! Reši nas!» Potem se je sklonil k spečemu in ga predramil. S krvavimi očmi ga je pogledal Luda, kakor bi ga ne poznal. Starec pa je zmajal z glavo in dejal: «Luda. Luda, kaj bo iz nas. Greh se je zaplodil v naši hiši. Razdrl jo bo.» Luda ga je pogledal in se je prestrašil njegovih besed. «Kaj misliš? O kakšnem grehu se ti blede?» je vprašal. «0 mutastem, ki pa ne bo ostal mutast», je odgovoril starec. «Govoriš, kakor bi iz Svetega pisma bral», je dejal Luda in se dvignil. Ves zbit in zlomljen je stal pred Lukom. «Ti pa živiš, kakor ni zapisano», je odgovoril starec. «Kakor morem», se je zadrl Luda. «Kaj se vtikaš v stvari, ki se te ne tičejo. Skrbi zase! V grob že ležeš.» «Ti pa v pogubo», je odvrnil Luka. «Greh in zlo si prinesel h hiši.» «Našel sem ga že tu», je zamrmral Luda. «Vanj sem padel kakor vešča v ogenj.» Obrnil je starcu hrbet in odšel po poslu. Luka je strmel za njim in molil: «Prizanesi nam, o Gospod, prizanesi! Oče nas, kateri si v nebesih …» Hana je kovala svoje črne naklepe. Rana jutra so jo našla bdečo v samotni dekliški sobi. «Le kako bi …?» je preudarjala, a preudariti ni mogla. Za očiten zločin ji je manjkalo poguma. Iskala je boljšega sredstva in naposled se ji je zdelo, da ga je našla. Šla je v boršt in nabrala užitnih in neužitnih gob. Pripravila jih je za večerjo, jih razdelila med družino. Malki jih je pripravila posebej, in nihče ni opazil njenega početja, tako spretna in previdna je bila. Po večerji je družina odmolila in odšla k počitku. Hana je izginila prva. Zbežala je v svojo sobo, padla oblečena na posteljo in skrila obraz med blazine. Prevzel jo je nemir, da je trepetala kakor v vročici. Z grozo v srcu je čakala na posledice svojega zločinskega početja. In ni čakala dolgo. Ropot in krik, ki je prihajal iz sestrine sobe, jo je predramil iz vročične groze in jo navdal s prečudno strašnim čuvstvom. «Hana!» je kriknil Luda in planil v njeno sobo. «Zastrupljeni smo! Gobe so bile strupene.» Omahnil je in se ujel za podboje. Ko je opazil, da je Hana še oblečena in vsa bleda kakor stena, se je prestrašil še bolj. «Malki je slabo», je kriknil. «In tebi tudi. Vsi bomo umrli. Umrli …» Spačil je obraz, kakor bi že sam umiral, in zbežal nazaj k ženi, ki se je zvijala v silnih krčih. Morilni strup ji je razjedal želodec. «Luda! Luda! Pomagaj mi! Reši me!» je vpila in mrtvaški znoj ji je oblival čelo. Toda Luda je bil brez glave. Kakor nor je letal sem ter tja in ni vedel, kaj bi. Šele polagoma se je zavedel, planil v shrambo, vzel latvico mleka, pohitel k ženi in ga ji vlil v usta. Malka je vztrepetala, se vzpela kakor bi umirala in — izbruhala morilni strup. Onemogla, napol mrtva se je zgrudila na posteljo in ječala. Polagoma pa so se ji bolečine omilile in utrujenost in izmučenost jo je zazibala v nemirno poluspanje. Hana je ždela v svoji sobi. Ni si upala iti k bolni sestri, gledati njene bolečine, se ji ozreti v oči. V njeni trpeči in od groze izbičani duši se je prebudil črv vesti. Počasi in previdno je pričel vrtati in gristi in je grizel vedno hitreje, vedno močneje. «Zločinka! Morilka!» ji je zašepetalo iz globine in Hana je trepetala, se zvijala kakor od krča in grizla v blazino. «Zločinka! Morilka!» je kriknilo glasneje in se ponavljalo do strašnega, oglušujočega očitanja. Ubita se je zgrudila na kolena, dvignila roke in prosila: «O Bog, odpusti mi! Prizanesi mi! Usliši me! Ne dopusti, da bi umrla od moje roke! Reši jo!» Utihnila je in prisluškovala. Nič več ni slišala sestrinega vpitja. «Umrla je!» je pomislila, planila kvišku in stekla k nji. Vrgla se ji je na prsa, se je oklenila in prosila: «Ne umri! Ne umri!» Trudno je odprla Malka svoje vročične oči. Krog njenih usten je zaigral rahel nasmehljaj. «Bolje ji je», je dejal Luda. «Pusti jo!» Kakor senca se je zavlekla nazaj v svojo sobo, padla iznova na kolena in molila: «Zahvaljen bodi, Gospod, da si uslišal prošnjo zločinke in rešil smrti njeno žrtev. Kaznuj me za ta zločin z bolečino in trpljenjem, s sramoto in ponižanjem. Vdano bom prenašala Tvojo kazen, samo da se operem greha, ki me žge ko ogenj. Ne zaradi sebe, zaradi njega, ki ga nosim pod svojim srcem, te prosim. Nedolžen je in ni zaslužil, da bi bil zaznamenovan za vse življenje z znamenjem krvi in zločina.» Rano jutro je posijalo nanjo, ki je še vedno klečala na trdih tleh z dvignjenima rokama in z molitvijo na ustnah. <center> '''IV.''' </center> Malka je po oni strašni noči obležala in je bolehala še dolgo. V vročičnih prividih se je borila s temno pošastjo, ki je iztegala proti nji svoje okrvavljene kremplje in jo hotela zadušiti. Izmučena se je prebujala iz teh bolnih sanj in mislila na ono pošast in na njen obraz, in ta obraz se ji je zdel tako podoben onemu sestre Hane, da se je je bala in vpila, kadar se ji je približala. Tajen, podzavesten strah jo je navdajal pred njo. V Hani pa je dozoreval sad njenega greha. Vedno jasnejši in očitnejši so postajali njegovi sledovi. Prvi jih je opazil stric Luka. Ogledoval jo je in opazoval in majal z glavo. Obupan je tožil pred Križanim: «Zakaj si dopustil ta greh? S čim se je pregrešila naša hiša, da jo bičaš s škorpijoni? Rodovi za rodovi so živeli in umirali, ne da bi bili pozabili na Tebe in na Tvoje svete zapovedi. Služili so Ti v mislih in dejanjih in so bili kljub letom in trpljenju čisti kakor otroci. Odkod je prišlo to zločinsko seme pod naš krov?» Njegove vodene oči so strmele v krvave rane Odrešenikove in so tožile: «Zakaj si trpel in umrl na križu, da bi svet odrešil? O, nisi ga odrešil, nisi ga privedel na pot strahu božjega. Vedno globlje se pogreza v blato, in če ga ne boš udaril s pravično kaznijo, bo gazil še po svoji lastni krvi in se s svojo nečistostjo še ponašal. Kakor bi se izpolnjevala prerokba zadnjih dni, tako je danes na tem svetu. Zakaj, o zakaj si mi dal doživeti te čase? Če misliš udariti svoje otroke, odpokliči me pred dnevom svojega udarca. Star sem in bi ne hotel doživeti grozot, ki so prerokovane.» Prižgal je pred Križanim lučko in molil dolgo, dolgo v noč. Zunaj je žvižgal mrzel veter in šumel v suhem hrastovem listju. Preko zimske pokrajine je plaval mesec. Nekje na vasi so peli fantje in njih pesem je motila starčevo molitev. V njegove pobožne misli so se mešale njene besede: <center> je pa davi slan'ca pala na zelene travnike, je vso trav'co pomorila in vse žlahtne rožice … </center> To pesem o pomorjenih rožicah je poslušala tudi obupana Hana. Vsaka njena beseda se ji je zdela kakor oster, v njeno srce zaboden nož. V bolečini teh bodljajev je pretehtavala svoje življenje. Mislila je na svoja brezskrbna otroška leta, mislila na svoje dekliške dni, ko so ji rožice še cvetele, ko jih slana še ni bila pomorila. Vsa njena dotedanja pot se ji je zdela posuta s temi rožicami. Videla jo je jasno pred seboj, vsak kamen na nji je poznala. Ona, ki je vodila v bodočnost, pa je bila temna in črna kakor noč tam zunaj in žalostna kakor fantovska pesem o pomorjenih rožicah. Izkušala je ugotoviti njeno smer, hotela je dognati, kam jo bo vodila in kam bo vodila sad njenega greha, a dognati ni mogla. «Zakaj je tako,» je premišljevala, «da je na svetu narobe vse, kar bi moglo biti prav? Ali nismo rojeni, da bi živeli kakor ljudje? Ali nimamo pravice do ljubezni in do sreče? Zakaj je dana ljubezen tistim, ki bi je ne smeli poznati, in sreča tistim, ki je ne znajo ceniti? In zakaj, zakaj je v nas toliko želj in hrepenenj, ki nas zavajajo v greh in omadežujejo z njim še čiste in nerojene?» Starec se je po dolgi molitvi dvignil in kakor bi mu bil Križani navdahnil to misel, je zamrmral sam pri sebi: «Da, storiti je treba. Če je greh že tu, ga je treba vsaj omejiti. Od hiše mora!» Potolažen po tem sklepu je legel na svoje skromno ležišče in zaspal. Zjutraj je opravil svojo jutrnjo molitev in stopil k Hani. «Punca,» je dejal trdo in odločno, «od hiše boš morala.» Hana ga je pogledala s prestrašenimi očmi in onemela. Starec pa je nadaljeval: «Dokler je tvoj greh še skrit, še ni upropaščena naša hiša. Kadar bo odkrit, bo kakor pogorišče. Zato poveži svojo culo in pojdi!» «Kam?» je zaihtela Hana. «Ali naj se vržem v vodo?» «Storila bi dva greha, zato me poslušaj!» je dejal Luka. «Nisem Bog, da bi te sodil, in tudi sodnik nisem, samo stric sem ti. Vidiš,» je nadaljeval, segel z roko v žep in privlekel iz njega sveženj bankovcev, «mislil sem na vse. Tole sem hranil za največjo silo. Taka sila je sedaj. Jaz jih ne bom potreboval; star sem in moji dnevi so šteti. Vzemi jih in pojdi! Daleč odtod pojdi, tako daleč, da ne bo po tebi glasu. Poišči si kotiček, kamor boš lahko legla, ko pride tvoja ura, in moli za odpuščanje svojih grehov in za pokoj moje duše.» Ponudil ji je bankovce, toda Hana se ni genila. Ubito je zrla predse in ihtela. «Vzemi!» je ponovil starec. «Ni veliko, a za prvo potrebo bo.» Stal je pred njo in ji ponujal denar. Ko je videl, da se ne gane, se je razjezil: «Kaj se onegaviš? Pod našo streho ti ni več prostora. Dovolj zla si napravila.» Tedaj si je tudi Hana opomogla. Njegove ukazujoče besede so jo raztogotile, da je zardela od jeze, zgrabila bankovce in jih zagnala na tla. «Nikamor ne pojdem!» je kriknila srdito in kljubovalno. «Iz domače hiše me ne bo nihče podil. Tudi vi ne, stric. Tu sem in tu ostanem, če je komu prav ali ne. Tudi jaz imam pravico do življenja, in če sem grešila, je še nekdo, ki naj dela pokoro.» Starec je pobesnel. Divje je udaril z nogo ob tla in dvignil pest, kakor bi jo hotel udariti. Potem je kriknil, tresoč se od jeze: «Še se ti hoče greha, nesnaga! Stran! Proč iz naše hiše!» Zgrabil je nečakinjo in jo pehnil skozi vrata. Hana se je opotekla, toda vdala se ni. V nji se je prebudila vsa kri in zavrela v bes in gnev. «Če je ljubezen greh,» je kriknila, «potem se mi ga še hoče. Še, še mi ga ni dovolj.» «Vlačuga!» je zatulil starec in pljunil za njo. «Hudič te je obsedel. Njegova dekla si. Toda jaz te bom pregnal odtod, tudi če si z verigo prikovana.» «Nikoli!» je siknila Hana in izginila na dvorišče. Starec je pobral svoj denar in ga zopet vteknil v žep. Tresel se je od razburjenja in komaj se je privlekel do Malke, ki je sedela v izbi in šivala. Sedel ji je nasproti in ni mogel izpregovoriti. «Kaj vam je, stric?» se je prestrašila Malka. «Ali vam je slabo?» «Še huje je», je izjecljal Luka. «Hudič se je vgnezdil v naši hiši. Razrušil jo bo.» «O Bog!» je kriknila žena, «kaj se je zgodilo?» «Ali si res slepa in gluha,» je vprašal starec, «da ne vidiš in ne slišiš, kar čivkajo že vrabci na strehi? Tudi ti si kriva, da je tako.» «Kaj je? Kako?» je trepeta je vprašala Malka. «Ali ne vidiš Hane?» Ne vidiš peg na njenem obrazu? Ne vidiš njenega telesa?» je dejal Luka. «Hane?» je ostrmela Malka. «Da, Hane!» je pritrdil starec. «Le poglej jo!» «Morda se pa le motite, stric?» je podvomila Malka. «Jaz nisem opazila.» «Dejal sem, da si slepa», je ugovarjal stric. «Moški sem, pa vendar vidim. Že davno sem videl.» «Pa s kom?» je vprašala Malka. «Z nikomer ne govori. Nikamor ne gre.» «To je tisto!» je zamrmral Luka. «Kaj?» je vprašala Malka in se zagledala v starčev od zadrege in od bolečine izmučeni obraz. «Mislim …» je zajecljal starec, »da je v hiši, da je … pri nas.» «Pri nas?» se je začudila Malka. «To ni mogoče. Kdo naj bi bil? Hlapec? Ne, ne, star je in grd. Tako daleč se ni izpozabila.» «Premisli! In če nečeš, da bo zlo še večje, pregovori Luda, da jo spravi iz hiše. In iz vasi. Povedal sem!» je dejal razburjeno in odkrevsal iz sobe. «On?» je kriknila Malka in strašna slutnja ji je zaprla sapo, jo zagrabila za srce. Toda zdela se ji je preveč grozna, da bi ji mogla verjeti. «Ne, ne», je podvomila. «Moti se. Star je in vidi strahove. — Luda in Hana?» je preudarila in zmajala z glavo. «Saj se mu sanja, sanja.» A kljub temu ni bila mirna. «In ko bi bilo vendarle?» je pomislila. «Prepričati se moram. Govoriti moram z njo», je sklenila in jo šla iskat. Našla jo je na vrtu in jo poklicala. Nerada in v zadregi je prišla Hana in ni se ji upala pogledati v oči. Bojazen, da jo je stric izdal, ji je poledenela kri in misli. Sestra jo je gledala in, kakor da se je prebudila iz dolge slepote, je spoznala, da ji starec ni lagal, da je govoril resnico. «Hana.» je izpregovorila z negotovim, tresočim se glasom, «kaj je s teboj?» «Kaj?» je skomignila Hana z rameni. «To je, kar je. Saj vidiš.» «Torej je res!» se je prestrašila Malka. «Rekla sem», je odgovorila Hana. Mučen in dolgotrajen molk je presekal njun razgovor. «O Bog!» je vzkliknila naposled Malka. «Kako si mogla? Kako?» Hana je skomignila z rameni in ni odgovorila. «S kom si?» je vprašala sestra potem in uprla svoje oči v Hano, kakor bi ji hotela s pogledom prodreti v dušo, ji iztrgati njeno skrivnost. A Hana ni odgovorila. «Sestra sem ti,» je silila Malka, «vsaj meni bi lahko zaupala.» Toda Hana se ni dala pregovoriti. Nemo je strmela predse in iz njenih ust ni bilo besede. Tedaj se je v Malki iznova prebudila ona grozna slutnja. Udarila je v njeno dušo in jo preklala na dvoje kakor strela krhko drevo. Le z največjim premagovanjem in zatajevanjem je vprašala: «Si z njim?» «S kom?» je vprašala Hana, kakor da ni razumela njene misli. «Z njim, z Ludom …» je izdavila iz sebe Malka in zaihtela. Hana se je potuhnila in, kakor da je ogorčena nad to obdolžitvijo, dejala jezno in sirovo: «Noriš, ali si že znorela?» «Torej ni res?» je vzkliknila Malka pomirjeno in olajšano in nehala ihteti. Pogledala je sestro kakor začuden otrok in čuvstvo sramu in kesanja ji je napolnilo dušo. «Norica!» je siknila Hana ogorčeno in prezirljivo. «Oprosti!» je prosila sestra. «Naj ti oprosti on», se je zadrla Hana. «Sramuj se, da si upaš dolžiti svojega lastnega moža!» «Saj nisem hotela», se je opravičevala Malka. «Prišlo mi je v glavo, da sama ne vem, kako in zakaj. Nekaj mi je reklo, kakor da bi bilo tako, in sem vprašala.» «Tisto nekaj je bil stric», je rekla Hana. «Njemu se sanja in blede pri belem dnevu. Star je in neumen. Strahove vidi in ne ve, kaj bi.» In zopet je zavladal med njima mučen molk. «Le zakaj mi ne zaupaš?» je vprašala naposled Malka. «Lahko bi mi povedala, s kom si. Dvema bi bilo laže.» «Laže ali težje», je odvrnila Hana. «Ne sili vame.» «Zakaj si taka?» je potožila Malka. «Sestra sem ti in hudo mi je. Kakor mati sem gledala nate in skrbela, da bi te ne doletela nesreča. Življenje bi dala zate.» Hana ni odgovorila. Okrenila se je in odšla. Sestrine besede so jo zapekle, ji segle v globino ranjene in razboljene duše. Zaklenila se je v svojo sobo, se vrgla na posteljo in zaihtela. Preveč čuvstev se je mešalo v njenem srcu, se izprepletalo v trnjev venec in jo kronalo s trpljenjem, ki je bilo močnejše in silnejše od ljubezni in slasti, ki jo je bila zvabila v svoje zanke, jo vrgla v prepad in pogubljenje. Krog nje se je ovijala moreča in brezupna tema, jo stiskala kakor mrzla in strupena kača, ji jemala sapo in ji pila kri. Zaman je iskala izhoda; zaman je tipala za potjo, ki bi jo vrnila na solnce med cvetje in zelenje, med mir in pokoj prošlih mladih dni. <center> '''V.''' </center> Brez usmiljenja so tekli Hani zadnji dnevi. Niso se dali zaustaviti v svojem jadrnem drevenju proti oni uri, ko se je imela dopolniti njena bridkost in sramota. Hrepenela je po bitju, zaradi katerega je trpela, veselila se je trenutka, ko ga bo mogla pritisniti na svoje srce in deliti z njim samoto svoje ubite mladosti. V neskončno dolgih prečutih nočeh je upirala svoje oči v temino, kakor bi hotela zazreti v njej svoje še nerojeno dete, njegov obraz, njegove očke in laske. Vsa njena bolna duša je živela v njem in njemu. Zaverovana v svoj bolestno-sladki sen se je ogibala vseh, tudi Luda, ki je postajal vse bolj in bolj čudaški, tih in samosvoj. Iz hiše se ni genila. Ni hotela, da bi se ozirale za njo radovedne in škodoželjne oči Porečanov in Porečank. A njih jeziki so se majali kljub temu. Kakor šum spomladanskih vetrov je šel od hiše do hiše strupeni šepet: «Pri Rongovih bodo zibali.» «Pa ne pri ženi, pri svakinji.» «Tako je, če se kdo priženi zaradi posestva.» «Visoko je letela, pa je nizko padla.» Kadar se je pokazal Luda v nedeljo pred cerkvijo, so gledali za njim in se muzali: «Dve ženi ima.» «Kakor Turek.» In so se smejali in zbijali sirove šale. Luda je čutil te njih poglede, slutil njih škodoželjne besede in dušo sta mu razjedala gnev in ponos. Zasovražil je te ljudi, ki so prežali na trpljenje drugih kakor gladen pes na kost, in v tem sovraštvu se je čutil vzvišen nad njimi. Rad bi se bil dvignil od tal, se vzpel kvišku in pljunil nanje kakor na strupeno golazen. Smelo je dvignil glavo in stopal sredi med njimi, kakor da je več ko oni. «Ne uklonim se vam!» si je dejal. «Naj se mi približa o, naj se me poizkusi dotekniti. Razbijem mu glavo.» Polaščalo se ga je brezupno hrepenenje po izzivanju in boju s svojimi sovaščani in nalašč je šel v gostilno, sedel široko za mizo in naročil pijače. Debelo so ga pogledali sosedje in steknili glave. Šepetali so in se zakrohotali. Luda je vedel, da se krohočejo njemu in postal je še bolj predrzen in izzivalen. Pil je, a pili so tudi oni, kakor da pijejo na korajžo; in pijanim je zrasel pogum. Nič več niso šepetali, glasno so govorili in se krohotali: «Turek je, Turek», je dejal Podraženov Nace. «Turki jih imajo še več», je ugovarjal Kapotinov Lojze. «Saj bo dobil še eno. Slišal sem, da jo je naročil v Trstu», je pristavil Gašparjev Tone. «V starem mestu!» je dodal Starešinov Francelj in se zakrohotal. Tedaj je zagorelo v Ludu. Planil je kvišku, pograbil stol in zarjul nad krohotajočo se družbo: «Kdo jo je naročil?» Sosedje so utihnili. Grobna tišina je zavladala v pivnici. «Ti!» je siknil naposled Podraženov in se iznova zarežal. «Dve že imaš!» so se oglasili hkrati ostali. «Ponovi!» je zatulil Luda in planil proti Nacetu, ki je pograbil steklenico, da bi mu jo zagnal v glavo. «Ti!» je ponovil fant in zamahnil, toda steklenica je zadela ob stol in se razbila. Luda je zarjul še besneje, zagnal se je v Naceta in ga podrl na tla. Tedaj so se dvignili vsi in nastal je pretep, da so se lomili stoli in mize in so žvenketale razbite steklenice in čaše. Luda se je boril kakor lev. Ves svoj gnev vse svoje sovraštvo do teh glodalcev njegovega trpljenja je izlil v to borbo. Drugega za drugim je podiral, in kar jih ni vrgel ob tla, so zbežali kakor prestrašeni zajci. Bežali so v kuhinjo, na dvorišče, na cesto, Luda pa je vihral za njimi in jih bil, da so tulili od bolečine in od strahu. «Jaz vam pokažem, psi lajavi, glodati tuje kosti!» je rjul in divjal za njimi še po vasi, da je drevilo na kup staro in mlado, moško in žensko, in se naslajalo nad nenavadnim prizorom. Tedaj je prišla mimo Malka. Opazila je razdivjanega moža, kriknila od groze in planila k njemu. «Luda!» je zaihtela, «kaj počenjaš? Luda!» «Razbijam jim gobce, da ne bodo več lajali», se je zadrl Luda in si oddehnil. Razoglav in raztrgan je stal sredi ceste kakor razbičan vihar. Iz ran po obrazu in rokah mu je curljala kri, da je bil ves spačen in grozen. Prestrašena in obupana se ga je oklenila žena, ga zgrabila za roko in ga vlekla domov. Krog njiju se je zgrnila vsa vas, tulila krohotala in piskala. «Kam ga vlečeš?» se je zadri nekdo, «saj ni tvoj!» «Hana naj bi prišla ponj!» je zakričal drugi. «Da si še upa med ljudi!» je zarjul tretji. Žvižg in krohot je sledil tem klicem, se zasekal v Malko, jo udaril in zrušil na tla. Luda jo je pobral in odnesel domov. Pod Rongovo streho je dozorevalo zlo. Raslo je v vihar in katastrofo. Zaman je molil Luka pred Križanim, zla ni mogel premoliti, ni ga mogel zadržati, kajti ko se je utrgalo v bregu, je moralo zdreviti v prepad, prej mu ni bilo miru in obstanka. 6a1il2dsf6hd8v6jf1ur26in4t91mft 206958 206956 2022-07-26T12:47:43Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Hana | normaliziran naslov = | avtor = Radivoj Rehar | izdano = ''{{mp|delo|Žena in dom}}'' 3/3–6, 8–10, {{mp|leto|1932}}, 8/1–7, 10–11, {{mp|leto|1937}} | vir = dLib {{fc|dlib|JX7XC64N|s=100-101|3}}, {{fc|dlib|99KI6W00|s=161-164|4}}, {{fc|dlib|6QLP1PSY|s=197-204|5}}, {{fc|dlib|VP73HE2X|s=237-240|6}}, {{fc|dlib|85KIPEM0|s=298-300|8}}, {{fc|dlib|4JCAXC0C|s=336-337, 344|9}}, {{fc|dlib|AJZ40KEP|s=383-384|10}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|14}} <center> '''I.''' </center> V mračen nedeljski popoldan konec januarja so peli poreški zvonovi žalostno pogrebno pesem. Turobno so oznanjali, da spremljajo k večnemu počitku Rongovega Janeza, premožnega in daleč spoštovanega moža. Njihova pesem je odmevala od sivih skal in samevajočih gozdičkov, udarjala ob strme blatne klance nad vasjo in se mešala z molitvijo svečenikovo, ki je prosila za odpuščanje Janezovih grehov. Počasi in svečanoresno se je približal sprevod z nizkim zidom ograjenemu pokopališču in se razkropil krog nemo zevajoče jame. Nosači so položili krsto na vrvi, prijeli za zavozlane konce in jo spustili v globino. Duhovnik je domolil pogrebne molitve, blagoslovil še zadnjič pokojnikovo poslednje bivališče in spustil na črno krsto prgišče vlažne prsti. Za njim sta opravili zadnje opravilo za pokojnim očetom hčeri Malka in Hana. Za njima so se zvrstili pokojnikov brat Luka, sorodniki, prijatelji, znanci in ostali pogrebci. Zamolklo in turobno je padala prst na črno krsto in jo bolj in bolj zakrivala jokajočim očem. Jama se je polnila; više in više se je kopičila premrla prst in množica se je pričela raztekati. Vedno manj in manj je je bilo ob Janezovem svežem grobu. «Zbogom, brat!» je vzkliknil tedaj sključeni starec Luka, prijel jokajoči nečakinji in ju odpeljal domov. Molče sta stopali Malka in Hana ob njegovi strani in vse naokrog se jima je zdelo mrtvo in prazno, kakor da je segla bela roka smrti nad vso okolico, nad ves vesoljni svet. Še vse bolj mrtev in prazen pa je bil dom. Malka in Hana sta se zgrudili vsaka na svoj stol in zrli nemo in topo predse. Starec pa, ki je bil kakor bitje, ki je že davno obračunalo z življenjem, je ves vase in v svoje misli zatopljen modroval: «Tako odhajamo; drug za drugim gremo. Tudi moj dan ni več daleč …» «Ne govorite tako, stric!» je zaprosila Malka. «Ali naj ostane hiša brez gospodarja?» «Poiskati bo treba drugega,» je dejal starec. «Poročiti se boš morala!» «Ni lepo,» se je razburila Malka, «da govorite o poroki, ko smo ravnokar prišli s pogreba.» «Lepo ali ne,» je dejal starec, «potrebno je. Grunt je velik in čez mesec, dva, bo spomlad, bo delo. Star sem in slab; še za nadzorstvo nisem. Kdo bo delal? Kdo gospodaril? Čas je že da se nekam spraviš. Tri križe imaš, in če boš čakala še na četrtega, te bo vzel — kdor te bo — zaradi grunta, in ne zaradi ljubezni.» «Pa naj se poroči Hana!» je kljubovalo dekle. «Ti si gospodinja», je dejal starec. «Tako je želel pokojnik, tako je prav. Starejša si in bolj pametna. Hani se ne mudi: mlada je, zdrava in živa in unesti se še mora.» Malka ni odgovorila, zakrila si je z ruto oči in je zopet zaihtela. Vdala se je in tisti teden po Veliki noči so imeli pri Rongovih ženitvovanje. Malkina poroka s Streharjevim Ludom se je izvršila brez hrupa, kakor se spodobi za hišo, kateri je smrt šele pred nedavnim pokosila prejšnjega gospodarja. Mlad, lep in živahen ženin je prinesel h hiši, ki je bila med prvimi v poreški vasi, precejšnjo doto v denarju in povrhu še tri kose grunta. Rongovina se je povečala v premožno in obsežno posestvo z lepimi vinogradi, obsežnimi njivami in prostranimi travniki in pašniki. Tudi stric Luka je bil z ženinom zadovoljen. Židane volje je sedel med svati in srkal dišeče vino. «Vidiš, Luka,» je dejal «takega gospodarja je potreboval naš grunt. Zdaj bom lahko umrl, ko vem, da naša domačija ne bo propadla.» «Da bi se zgodilo po vašem, stric!» je odgovoril ženin. «Storil bom, kar bo v moji moči, da postanem vreden naslednik pokojnega.» Trčili so in pili. V dobri volji so pozabili na smrt. Vino, šala in smeh so razvnemali mlada poročenca in svate. Le ena edina, sestra Hana, je bila tiha in zamišljena. Nekaj jo je težilo, ji branilo, da bi se veselila. Zamišljena je opazovala zalega svaka. Njene velike črne oči so se mu zasesale v obraz, kakor da bi ga hotele predreti, kakor da bi hotele pogledati v njegovo dušo, v njegovo srce. Ženin je opazil njen pogled in njeno zamišljenost. Dvignil je čašo in ji nazdravil: «Še na tvoje zdravje, Hana! Da bi bila še ti zadovoljna z menoj!» Hana je povesila oči, zardela, in ko se je njegova kupica približala njeni, je vsa zadrhtela. Čaša ji je zdrknila iz roke, padla na mizo in se razbila. Svatje so utihnili in se spogledali. Neroden in mučen molk je zavladal med njimi. Bleda kakor stena je planila Hana iz hiše in se izgubila v noči … «Slabo znamenje», je mrmral stari Luka, ko je slačil pražnje oblačilo in legal v svojo samsko posteljo. «Le kaj ji je bilo?» je modroval. «Zakaj je vztrepetala? Zakaj je zbežala? Bog nas varuj zlega!» In je molil in prosil: «Ti, ki si v nebesih, prizanesi naši hiši! Daj ji miru in pokoja, da bo napredovala v slogi in zadovoljstvu! Tvoja milost naj jo obsije, da bo v njej krščanska čistost, ljubezen in zvestoba! Ne dopusti hudobcu, da bi zasejal ljuljko na naše njive, da bi skotil greh pod našo streho in zlo v naših dušah …» Hana je ostala po oni noči tiha in zamišljena. Ogibala se je svaka in še s sestro je govorila le najpotrebnejše. V njenem srcu se je bil prikrit, a obupen boj med ljubeznijo in dolžnostjo. Vsa njena duša se je bojevala z mlado, vročo in nepremišljeno krvjo. Premagati je ni mogla. Čim bolj jo je izkušala pomiriti z delom in umikanjem pred njim, tem bolj je gorela in hrepenela po njem. Obvladala jo je vso. Njeni volji so se morali pokoriti vsi njeni koraki, vsi njeni vzdihi in njeni vroči, hrepeneči pogledi. In ti pogledi so postajali bolj in bolj jasni in glasni, da jih tudi Luda ni mogel več prezreti. S strahom je opazil njihov požar. Pričel se jim je ogibati, ogniti se jim ni mogel. Ponoči in podnevi so se vsesavali vanj, ga zbadali, mučili, žgali. Še v sanjah mu niso privoščili miru. Tedaj je sklenil, da se jih reši; reši za vselej. Ko sta bila čisto sama, je zbral svoje moči in ji dejal: «Hana, poročiti se boš morala!» Hana je obstala. Njen obraz je pobledel in tresla se je. Ludu je bilo mučno in nerodno in ni vedel, kako bi ji razložil. Naposled je dejal čisto nekaj drugega, kakor je mislil. «Škoda je zate, da izgubljaš svojo mladost», je rekel. «Prišla si v leta, ko se trgajo zate najlepši in najboljši. Škoda bi bilo zamuditi to priliko. Sedaj si lahko izbereš sama, pozneje bodo izbirali drugi.» Hana je ugenila njegovo misel, razumeti pa je ni hotela. Namrdnila se je in je dejala: «Na poti sem ti. Iznebil bi se me rad.» «Bog mi je priča,» je ugovarjal Luda, «da mi nisi. Pridna si, in ko boš odhajala, mi bo težko. Ne bomo te lahko pogrešali. Če bi bilo zaradi tega, bi rajši videl, da bi se sploh ne poročila. To ti pravim, ker ti hočem dobro.» «Ker mi hočeš dobro …» se je zarežala Hana in ga predrzno in izzivalno pogledala. V njenem srcu je zadivjala obupna vihra. Ni je mogla zadržati; planila je na dan. «Bojiš se samega sebe!» je kriknila. «Bojiš se svoje ljubezni, ki ti ne da miru. Mar misliš, da ne vem, da si se poročil z Malko zaradi grunta, ne zaradi nje?» Luda je prebledel. Krvava proga mu je švignila preko bledega obraza. Stisnil je pesti in jih dvignil, da bi udaril. «Udari!» je kriknila Hana. Roke si je zasadila v boke in stopila čisto tesno predenj. Razdivjana kakor furija je bila lepa in vabljiva in Luda je razklenil pesti. Roki sta mu omahnili kakor brez moči. Hana pa je siknila vanj mameče in opojno: «Rada te imam. Bodi moj! Nič drugega ne zahtevam.» Luda je omahoval. Boj med zvestobo do bolehne, hladne in nelepe žene in med ljubeznijo do zdrave, polne in vroče svakinje je divjal v njem. Toda bil je mož, močan in trden. Stresel je z glavo, kakor da bi se hotel osvoboditi izkušnjave in se ji je umeknil. «Bodi pametna!» je dejal. «Mož sem, in ona je tvoja sestra. Iztrezni se! Pomisli, kaj bi lahko nastalo iz tega.» «Bojiš se je», je siknila Hana. «Kaj bi nastalo iz tega, praviš, a kaj bo nastalo iz mene, za to se ne brigaš. Jaz nisem kriva, da te imam rada, da brez tebe ne morem živeti …» Zakrila si je obraz in zaihtela. Neroden in v mučni zadregi je stal pred njo Luda. Njen jok ga je spravljal ob pamet bolj kakor njeno vsiljevanje. «Preudari vendar,» jo je prosil, «kam bi zašla, ko bi izgubila pamet. V eni hiši smo. Malka bi opazila; opazili bi ljudje. Eden od naju bi moral od hiše, ali bi pa morala oba. Oba, da, oba, Hana!» Hana pa je jokala še bolj in je prosila: «Pojdiva, Luda! Zbeživa v svet, kjer naju ne bo nihče poznal. Tam si zgradiva nov, svoj lastni dom …» «Ni mogoče», je odgovoril Luda. «Prisegel sem ji zvestobo pred Bogom in držati se je moram. Ne zapeljuj me v greh!» Tedaj je Hana nehala jokati. Divje in srdito ga je pogledala in iz njenih ust se je izvil besen, obupen krik: «Ne maraš me!» «Ne!» je potrdil Luda in odšel. Hana je zrla za njim; roke je stisnila v pesti in v njenih velikih, črnih očeh je zagorel plamen sovraštva in želje po maščevanju za odklonjeno ljubezen in žalitev njenih vročih dekliških hrepenenj. Planila je v svojo sobo, se vrgla na posteljo, zarila obraz v blazino in zaihtela. Od tistega dne je bila še boj tiha in odljudna. <center> '''II.''' </center> Na veliki Šmaren se je odpeljala Hana s poreškimi fanti v Log na božjo pot in na semenj. Ludovo povabilo, naj se pelje z njim, je odbila, in svak se je peljal sam. V Logu se nista pogledala. Kakor da bi si bila tuja, sta hodila drug mimo drugega. Hana je šla v cerkev k veliki maši, potem je stopicala med stojnicami, kupovala srceta in punčke iz lecta in jih delila fantom. Bila je razigrana in razposajena za tri, da so se za njo ozirale stotere oči radovednih sejmarjev in božjepotnikov. Marsikateri fant si je je zaželel in ako bi bila prilika drugačna, bi bilo prišlo zaradi nje še do pretepa. «Prešmentana punca», je dejal stari Erzeljček Ludu, ko sta se srečala v krčmi, «vsem bo zmešala glave.» «Katero misliš?» je vprašal Luda. «Vašo Hano, anti», je rekel Erzeljček. «Pa saj ni čudno, še meni bi jo, ko bi imel par križev manj.» Starec se je zarežal, da so se mu na stežaj odprla brezzoba usta. Izpraznil je kozarec, ki mu ga je ponudil Luda, in je vprašal: «Kje imaš pa Malko? Kako da si sam?» «Bolehna je», je odvrnil Luda. «In tudi hiše ne moremo pustiti kar tako. S posli je križ.» «No, da,» je rekel Erzeljček, «Malka ni bila nikoli trdna. Vsa drugačna je kakor Hana.» Pomežiknil je, si prižgal pipo, pretehtal svojo misel in jo izbleknil: «Hano bi bil vzel!» Luda ga je pogledal kakor lev, ki ga je pičil sršen, da se je starec ves zmanjšal in da je momljal v strahu in zadregi: «Saj nisem mislil tako. Starost je norost, saj veš, Luda. In beseda ni konj.» «Pa je lahko slon», je dejal Luda. «Posebno tam, kjer so jeziki daljši ko kravji rep. Menda me razumeš?» «Razumem», je dejal starec. Potem nista več govorila o Malki in o Hani. Popoldan se je pričelo sejmišče prazniti. Ostali so le še tisti, ki so hoteli k litanijam, in tisti, ki so se napili in so pozabili na dom in na opravilo. Oni iz gorenjih krajev so se vračali domov preko Vipave. Starejši se v trgu niso ustavljali, mlajši svet se je pa zatekel na ples. Med tistimi, ki so jih premotili glasovi godbe, je bil tud Luda. Že malo vinjen je pridrevil s svojim vozom na Hrovatinovo dvorišče, opravil konja in se pomešal med pisano družbo fantov in deklet, moških in žensk. Preril se je do brjarja, se naslonil na ograjo in se zagledal v razposajeno vrvenje mladih parov. Tedaj se je privrtela mimo Hana in se ozrla naravnost vanj. Bila je rdeča kakor mak, divja in razgreta od plesa in njen pogled ga je zbodel kakor igla. Zrl je za njo. Požiral jo je z očmi. «Vsa drugačna je kakor Malka. Njo bi bil vzel!» mu je zašumelo v ušesih, da se je ozrl krog sebe, kakor bi iskal Erzeljčka, ki mu je bil to rekel v Logu. Toda Erzeljčka ni bilo. Bila je le njegova lastna misel, ki mu je ponovila te grešne starčeve besede. Te misli se je prestrašil. Izvil se je iz gneče k pivcem, sedel za mizo in si naročil vina. Luda je pil, kakor bi hotel v vinu potopiti grešne misli, toda potopiti jih ni mogel. «Njo bi bil vzel!» mu je brnelo po ušesih. «Molči, hudobec!» je siknil skozi zobe in iznova pil. Hudobec pa ni umolknil. Z vsakim popitim kozarcem je postajal glasnejši in predrznejši. «Taka je ta reč in nič drugačna,» mu je šepetal, «da Malka ni zate. Bolehna je, suha, grda in mrzla, Hana pa je zdrava, polna, lepa in vroča. Ona je smrt, ta je življenje, mladost, veselje. He, kakor bonbonček je.» «Kakor bonbonček, kakor sladek bonbonček!» je pritrjeval Luda in pil. Hudobec pa je nadaljeval: «Malka ne bo dolgo, zato pazi, da ti Hana poprej ne ubeži. Zakaj si jo pehnil od sebe, bedak? K nji pojdi in si jo vzemi. Tvoja je!» «Moja, moja», je pritrdil Luda, kakor bi se prepiral s samim seboj. Dvignil se je in preril na brjar. Stopil je h Hani, jo ujel za roko in zašepetal: «Pleši z menoj!» «S teboj?» se je zakrohotala Hana. «Raj si že pozabil, da si mož?» «Pusti neumnosti», je prosil Luda. «Zakon ti je neumnost?» se je zakrohotala iznova. «Ne obračaj besed!» je siknil Luda, jo prijel za obedve roki in se vsesal vanjo s svojim pijanim in pohotnopoželjivim pogledom. Dekle je utihnilo, gledalo ga je in ni vedelo, kaj bi. «Boš plesala z mano ali ne boš?» je vprašal še enkrat, ne da bi jo izpustil. «Naj bo», je dejala naposled. Godba je zaigrala poskočen valček in Luda in Hana sta se zavrtela preko brjarja. Vse oči so se ozrle za njima. Bila sta najlepši, najprožnejši par. Vroč poletni večer se je umikal prijetni noči. Na plesišču so zagorele luči in metale svoj rožnati soj v pisano vrvenje razgrete mladosti. Hitro so bežale ure, se umikale druga drugi, izginjale v brezkrajnost. Poreški fantje so se odpravljali domov. Tudi Hana je hotela z njimi, toda Luda jo je prijel za roko in je ni izpustil. «Z menoj se boš peljala, ne z onimi!» je dejal razgret od vina in od plesa. «Pusti me!» je zahtevala. «Z njimi sem prišla, z njimi se bom vrnila.» «Ne boš se!» je siknil Luda in jo prijel še tesneje. «In če te zapeljem?» je dejala in se zakrohotala. «Tokrat bom jaz tebe», ji je zašepetal. «Ti mene?» Hana se je zakrohotala na ves glas. Pomislila je in je naposled dejala: «Dobro, grem.» Počasi je brzel voz po beli cesti skozi toplo poletno noč. Preko jasnega neba je plaval srebrni mesec. Ves poln in okrogel je razlival svojo prijetno svetlobo čez zelena polja in risal nanja sence dreves in grmovja. Z Nanosa je pihljal božajoč veter, da so šumele trave in se je njih šumenje mešalo s petjem čričkov v opojno polnočno melodijo. Bilo je kakor bi vsa narava sanjala svoj veliki sen ljubezni in hrepenenja. Kakor bi prebujala mlada srca in jih zazibavala v opojno razkošje vročih želja in blodenj. «Ali slišiš to pesem noči?» je dejal Luda Hani, ki je molče sedela poleg njega. «To je najina pesem. Nama jo prepeva. Najini ljubezni jo igra.» Hana ni odgovorila. «Zakaj molčiš?» jo je vprašal in jo hotel pritisniti k sebi. Ona pa se mu ni pustila. «Hana!» je zaprosil. «Imej me rada!» Toda Hana se mu je umeknila. «Ti me ne maraš?» se je začudil in izpustil vajeti. «Ne!» je odgovorila kratko in trdo. «Zakaj tajiš?» se je razjezil. «Sama si mi rekla, da me imaš rada. Sama si se mi ponujala.» «Takrat, ne danes!» je odgovorila jezno in užaljeno. «Ni res!» je siknil Luda, jo zgrabil s svojima močnima rokama in si jo privil k sebi. «Ne izpustim te!» ji je šepetal pijan in omamljen od njene bližine. «Izpusti me!» je zahtevala Hana in se ga poizkusila osvoboditi. Ko je uvidela, da je prešibka, mu je zagrozila: «Pusti me, ali pa bom vpila!» «Vpij!» je odgovoril Luda. «Stori, kar hočeš, izpustil te ne bom.» «Ne?» je kriknilo dekle, pa pogledalo z divjim, prodirajočim pogledom, zgrabilo bič in švrknilo z njim po konju, da se je vzpel na zadnji nogi, zahrzal in zdivjal. Kakor blazna je drevila iskra žival po ravni cesti. Za njo je opletal lahek koleselj, odskakoval od trdih tal, ječal in se lomil. Luda je izpustil Hano in iskal vajeti, toda vlekle so se po tleh, se zapletale konju med noge in se trgale. Tedaj je zmanjkalo pod njima ceste. Konj in voz sta zdrčala čez pokošen travnik in drevila proti globoki strugi hudournika. Hana se je oklepala sedeža, Luda pa je zrl z velikimi, groze polnimi očmi proti temni globini, ki se je vedno bolj in bolj bližala. V hipu mu je prešla pijanost. Po glavi so mu vihrale misli na rešitev; načrt je podil načrt. Konj in voz pa sta vihrala dalje proti prepadu. Le še nekaj minut in sesula bi se bila v globino in zdrobilo in zmečkalo bi bilo njega in Hano. Tedaj se je Luda odločil. Vzpel se je kvišku, se zagnal in skočil na konja. Naglo kakor veverica veje se ga je oklenil in se mu prižel na trepetajoče truplo. Žival se ga je izkušala osvoboditi, toda njegove jeklene roke so jo dušile, niso je izpustile. Vzpela se je in padla. Voz je obstal tik nad prepadom … Šklepatajoča od groze je planila Hana k Ludu, ki ga je bil konj vrgel podse, in mu pomagala na noge. Luda je obstal pred njo, tresoč se po vsem telesu, in ni mogel izpregovoriti besede. «Luda!» je kriknila in se ga oklenila. «Odpusti mi! Nisem hotela tako.» Luda ni odgovoril. Počasi se je umiril, se zagledal v njen prestrašeni in objokani obraz, ji segel z roko v razmrščene lase in jo pritisnil k sebi. «Odpusti mi!» je prosila Hana in se ga oklenila še tesneje. «Hotela sem ti kljubovati; hotela sem te mučiti, maščevati se za tvoje postopanje.» Dvignila se je k njegovim ustom in se vsesala vanje, kakor bi mu hotela izpiti dušo, izsiliti mu odpuščanje in ljubezen. «Bog ni hotel, da bi poginila, preden se izpolni najina usoda,» je dejal Luda in jo izpustil. Prijel je konja, popravil vajeti in voz in ga spravil nazaj na cesto. Zopet je pela jasna, z mesečino oblita noč svojo opojno pesem ljubezni in hrepenenja, ki je zvenela na ušesa dvema, ki sta se našla v trenutku smrtne groze preko postav in zakonov, ki si jih je postavilo človeštvo. <center> '''III.''' </center> Življenje pri Rongovih se je zasukalo v krivo smer. Na zunaj je ostalo prav takšno, kakršno je bilo poprej, na znotraj pa se je iztirilo. Luda in Hana sta čuvala svojo skrivnost, le njuni pogledi so pričali, da je med njima nekaj, česar bi ne smelo biti. Ti pogledi so bili previdni in oprezni; skrivali so se nepoklicanim očem, a stricu Luki se niso mogli skriti. Starec ni bil pozabil na razbito čašo in kakor tisto noč, ko je Hana vztrepetala in pobegnila v mrak, je molil v svoji sobi pred Križanim za mir in pokoj v rodni hiši: «Ti, ki si v nebesih, prizanesi nam, daj nam miru in pokoja, da bomo rasli in napredovali v slogi in zadovoljstvu. Tvoja milost naj nas obsije, da bo v nas krščanska čistost, složnost in zvestoba. Ne dopusti hudobcu, da bi sejal ljuljko na naše njive, da bi kotil greh pod našo streho in zlo v naših dušah …» Njegove stare, vele roke so se dvigale k Bogu in ga prosile: «Napravi konec grehu!» Toda greh je bil pognal preveč globoke korenine, da bi ga bilo mogoče izruti brez viharja. Starec je bil obupan. Premišljeval je in preudarjal: «Tako ne more naprej! Ne sme!» Naposled je sklenil, da stopi k Malki in ji pove: «Malka, ali ne vidiš? Si slepa in gluha?» Stopil pa ni. Stara noga mu je zastala sredi pota, usta so mu onemela; niti glasu ni spravil iz grla. Težka misel mu je napolnila dušo: «Ali bi ne bilo tako še slabše? Prišlo bi do razdora, do poloma in sramote. Rongova hiša bi bila razkričana kot gnezdo prešuštva, omadeževana in zaznamenovana med vsemi.» «Ne,» je dejal, «naj bo skrito, dokler Bog tako hoče. Morda bo šla ta pregreha mimo nas in bo vse spet tako, kakor se spodobi in kakor je pisano v zakonu, ki ju je združil pred Bogom in pred ljudmi.» In je zopet molil in prosil: «Bog, daj, da se zgodi tako!» Zgodilo pa se ni. Luda in Hana sta vedno bolj zraščala v enoto. Zakon med njim in med Malko je bil samo še lažen videz. Malka pa je bila preveč tiha in preveč zaverovana sama vase in v svojo telesno slabost, da bi bila spoznala ali vsaj zaslutila vzrok. «Tako je pač v zakonu», si je mislila. « Vsakdanje skrbi preženejo misli na ljubezen in vse postane le še hladno sožitje.» In ni tožila. Premalo je bilo v njej ženske. Prehladna je bila njena bolna kri. Na Ludo in na Hano je gledala z očmi žene in sestre, in kadar sta se smejala onadva, se je smejala še sama. Še vesela je bila njunega smeha. «Zdrava sta in živa,» si je mislila, «zakaj bi se ne smejala?» V Hani pa je rasla čudežna moč. Vse okrog nje se ji je zdelo solnčno in živo. Na sestro je gledala kakor da je ni. Videla je samo sebe, Luda in svojo ljubezen. Na to, kaj bo, ni niti mislila. Neki dan pa je udarila v njene sanje težka, jeklena pest in ji razbila mir in smeh. Z grozo se je predramila iz opoja in spoznala, da njena tajna ljubezen ni ostala brez posledic. Pod njenim srcem se je zaplodil sad greha, rasel, ji pil kri in mir. V njej sta se bojevali materinska ljubezen do komaj spočetega in bojazen pred sramoto in njenimi spremljevalkami. «Kdo ti bo oče?» je izpraševala njega, ki ga še ni bilo. «Kdo ti bo dal ime?» Tedaj je vzkalilo v njenem srcu prvo sovraštvo do nje, ki ji je stala na poti in ji zapirala dohod do solnca. Iz drobne, plahe kali je raslo v mladiko, iz mladike v drevo, ki jo je objelo in zajelo vso do zadnjega kotička razboljene duše. Nič več ni videla svoje sestre. V Malki je zrla črno zlo, ki iztega proti nji svoje ostre kremplje, da ji iztrga plod njene krvi. Tega zla jo je bilo strah; proti njemu so se bojevale vse njene razbičane misli. Iz dneva v dan je rasel ta boj, dokler ni dorasel v strašno željo in iz želje v hotenje in načrt. «Moja pot mora biti prosta! Če že ne zaradi mene, mora biti zaradi njega, ki je v meni», je sklenila. Stopila je k Ludu in mu dejala: «Ona mora s pota!» «Kdo?» je vprašal z grozo, kakor bi predobro ne razumel njene misli. «Malka …» je siknila. Luda je prebledel. «Mora!» je ponovila. «Za obedve ni prostora.» «O Bog!» je kriknil Luda, «ne pogubi moje duše! Iz greha v greh me vodiš. Kam misliš?» «Hočem,» je zahtevala Hana, «da bodi najin otrok najin tudi pred svetom. Tvoj je in tvoje ime mora nositi. Zato mora izginiti vsaka ovira. Vsaka, razumeš!» «To je božja, ne najina stvar», je ugovarjal Luda. «Če je taka njegova volja, bo storil sam. Midva nimava pravice izpreminjati njegovih načrtov. Malka je bolehna, ne bo mi rodila naslednika. Tvoj bo ostal na Rongovini. Tvoj bo moj in naš nadaljevalec.» «Moj, ha!» se je blazno zarežala Hana. «Pankrt naj bo? Nikdar! Komu naj ga naprtim? Koga naj obdolžim? Ljudje ga bodo hoteli poznati, sodišče bo terjalo njegovo ime. Ali naj navedem tebe? Ob živi ženi?» Luda se je zgrozil. Bled kakor stena je stal pred njo in ni vedel, kaj bi. Strah ga je bilo enega in drugega. «Zato mora s pota! Mora!» je zahtevala Hana. «Stori, kakor hočeš», je kriknil Luda in zbežal. Šel je v gostilno in se napil, da bi v vinu potopil moro, ki ga je težila in mu pila kri in mozek. Pijan do nezavesti se je vračal pozno v noč domov. Ves svet je plesal pred njegovimi očmi. Iz vsakega kota se mu je režal nasproti krvav in izonegavljen obraz hudobca, ki se mu je pačil in rogal: «Njo bi bil vzel. Pa si jo vzel. Sedaj imaš.» «Molči, spaka!» se je zadri v noč in se zagnal proti hudobcu. Toda ta se je umeknil in Luda je butnil ob zid in se zvrnil. Besno je bil okrog sebe in rjul: «Pusti me! Ne vzemi mi duše!» Pokleknil je, sklenil roke. kakor bi molil, in prosil: «Prizanesi mi!» Dvignil se je, kakor bi ga bil hudobec uslišal, napel vse svoje moči, se zavlekel v klonico, se zaril v listje in zaspal. Tam ga je našel zjutraj Luka, zmajal z glavo in vzdihnil: «O Bog, prizanesi nam! Reši nas!» Potem se je sklonil k spečemu in ga predramil. S krvavimi očmi ga je pogledal Luda, kakor bi ga ne poznal. Starec pa je zmajal z glavo in dejal: «Luda. Luda, kaj bo iz nas. Greh se je zaplodil v naši hiši. Razdrl jo bo.» Luda ga je pogledal in se je prestrašil njegovih besed. «Kaj misliš? O kakšnem grehu se ti blede?» je vprašal. «0 mutastem, ki pa ne bo ostal mutast», je odgovoril starec. «Govoriš, kakor bi iz Svetega pisma bral», je dejal Luda in se dvignil. Ves zbit in zlomljen je stal pred Lukom. «Ti pa živiš, kakor ni zapisano», je odgovoril starec. «Kakor morem», se je zadrl Luda. «Kaj se vtikaš v stvari, ki se te ne tičejo. Skrbi zase! V grob že ležeš.» «Ti pa v pogubo», je odvrnil Luka. «Greh in zlo si prinesel h hiši.» «Našel sem ga že tu», je zamrmral Luda. «Vanj sem padel kakor vešča v ogenj.» Obrnil je starcu hrbet in odšel po poslu. Luka je strmel za njim in molil: «Prizanesi nam, o Gospod, prizanesi! Oče nas, kateri si v nebesih …» Hana je kovala svoje črne naklepe. Rana jutra so jo našla bdečo v samotni dekliški sobi. «Le kako bi …?» je preudarjala, a preudariti ni mogla. Za očiten zločin ji je manjkalo poguma. Iskala je boljšega sredstva in naposled se ji je zdelo, da ga je našla. Šla je v boršt in nabrala užitnih in neužitnih gob. Pripravila jih je za večerjo, jih razdelila med družino. Malki jih je pripravila posebej, in nihče ni opazil njenega početja, tako spretna in previdna je bila. Po večerji je družina odmolila in odšla k počitku. Hana je izginila prva. Zbežala je v svojo sobo, padla oblečena na posteljo in skrila obraz med blazine. Prevzel jo je nemir, da je trepetala kakor v vročici. Z grozo v srcu je čakala na posledice svojega zločinskega početja. In ni čakala dolgo. Ropot in krik, ki je prihajal iz sestrine sobe, jo je predramil iz vročične groze in jo navdal s prečudno strašnim čuvstvom. «Hana!» je kriknil Luda in planil v njeno sobo. «Zastrupljeni smo! Gobe so bile strupene.» Omahnil je in se ujel za podboje. Ko je opazil, da je Hana še oblečena in vsa bleda kakor stena, se je prestrašil še bolj. «Malki je slabo», je kriknil. «In tebi tudi. Vsi bomo umrli. Umrli …» Spačil je obraz, kakor bi že sam umiral, in zbežal nazaj k ženi, ki se je zvijala v silnih krčih. Morilni strup ji je razjedal želodec. «Luda! Luda! Pomagaj mi! Reši me!» je vpila in mrtvaški znoj ji je oblival čelo. Toda Luda je bil brez glave. Kakor nor je letal sem ter tja in ni vedel, kaj bi. Šele polagoma se je zavedel, planil v shrambo, vzel latvico mleka, pohitel k ženi in ga ji vlil v usta. Malka je vztrepetala, se vzpela kakor bi umirala in — izbruhala morilni strup. Onemogla, napol mrtva se je zgrudila na posteljo in ječala. Polagoma pa so se ji bolečine omilile in utrujenost in izmučenost jo je zazibala v nemirno poluspanje. Hana je ždela v svoji sobi. Ni si upala iti k bolni sestri, gledati njene bolečine, se ji ozreti v oči. V njeni trpeči in od groze izbičani duši se je prebudil črv vesti. Počasi in previdno je pričel vrtati in gristi in je grizel vedno hitreje, vedno močneje. «Zločinka! Morilka!» ji je zašepetalo iz globine in Hana je trepetala, se zvijala kakor od krča in grizla v blazino. «Zločinka! Morilka!» je kriknilo glasneje in se ponavljalo do strašnega, oglušujočega očitanja. Ubita se je zgrudila na kolena, dvignila roke in prosila: «O Bog, odpusti mi! Prizanesi mi! Usliši me! Ne dopusti, da bi umrla od moje roke! Reši jo!» Utihnila je in prisluškovala. Nič več ni slišala sestrinega vpitja. «Umrla je!» je pomislila, planila kvišku in stekla k nji. Vrgla se ji je na prsa, se je oklenila in prosila: «Ne umri! Ne umri!» Trudno je odprla Malka svoje vročične oči. Krog njenih usten je zaigral rahel nasmehljaj. «Bolje ji je», je dejal Luda. «Pusti jo!» Kakor senca se je zavlekla nazaj v svojo sobo, padla iznova na kolena in molila: «Zahvaljen bodi, Gospod, da si uslišal prošnjo zločinke in rešil smrti njeno žrtev. Kaznuj me za ta zločin z bolečino in trpljenjem, s sramoto in ponižanjem. Vdano bom prenašala Tvojo kazen, samo da se operem greha, ki me žge ko ogenj. Ne zaradi sebe, zaradi njega, ki ga nosim pod svojim srcem, te prosim. Nedolžen je in ni zaslužil, da bi bil zaznamenovan za vse življenje z znamenjem krvi in zločina.» Rano jutro je posijalo nanjo, ki je še vedno klečala na trdih tleh z dvignjenima rokama in z molitvijo na ustnah. <center> '''IV.''' </center> Malka je po oni strašni noči obležala in je bolehala še dolgo. V vročičnih prividih se je borila s temno pošastjo, ki je iztegala proti nji svoje okrvavljene kremplje in jo hotela zadušiti. Izmučena se je prebujala iz teh bolnih sanj in mislila na ono pošast in na njen obraz, in ta obraz se ji je zdel tako podoben onemu sestre Hane, da se je je bala in vpila, kadar se ji je približala. Tajen, podzavesten strah jo je navdajal pred njo. V Hani pa je dozoreval sad njenega greha. Vedno jasnejši in očitnejši so postajali njegovi sledovi. Prvi jih je opazil stric Luka. Ogledoval jo je in opazoval in majal z glavo. Obupan je tožil pred Križanim: «Zakaj si dopustil ta greh? S čim se je pregrešila naša hiša, da jo bičaš s škorpijoni? Rodovi za rodovi so živeli in umirali, ne da bi bili pozabili na Tebe in na Tvoje svete zapovedi. Služili so Ti v mislih in dejanjih in so bili kljub letom in trpljenju čisti kakor otroci. Odkod je prišlo to zločinsko seme pod naš krov?» Njegove vodene oči so strmele v krvave rane Odrešenikove in so tožile: «Zakaj si trpel in umrl na križu, da bi svet odrešil? O, nisi ga odrešil, nisi ga privedel na pot strahu božjega. Vedno globlje se pogreza v blato, in če ga ne boš udaril s pravično kaznijo, bo gazil še po svoji lastni krvi in se s svojo nečistostjo še ponašal. Kakor bi se izpolnjevala prerokba zadnjih dni, tako je danes na tem svetu. Zakaj, o zakaj si mi dal doživeti te čase? Če misliš udariti svoje otroke, odpokliči me pred dnevom svojega udarca. Star sem in bi ne hotel doživeti grozot, ki so prerokovane.» Prižgal je pred Križanim lučko in molil dolgo, dolgo v noč. Zunaj je žvižgal mrzel veter in šumel v suhem hrastovem listju. Preko zimske pokrajine je plaval mesec. Nekje na vasi so peli fantje in njih pesem je motila starčevo molitev. V njegove pobožne misli so se mešale njene besede: <center> je pa davi slan'ca pala na zelene travnike, je vso trav'co pomorila in vse žlahtne rožice … </center> To pesem o pomorjenih rožicah je poslušala tudi obupana Hana. Vsaka njena beseda se ji je zdela kakor oster, v njeno srce zaboden nož. V bolečini teh bodljajev je pretehtavala svoje življenje. Mislila je na svoja brezskrbna otroška leta, mislila na svoje dekliške dni, ko so ji rožice še cvetele, ko jih slana še ni bila pomorila. Vsa njena dotedanja pot se ji je zdela posuta s temi rožicami. Videla jo je jasno pred seboj, vsak kamen na nji je poznala. Ona, ki je vodila v bodočnost, pa je bila temna in črna kakor noč tam zunaj in žalostna kakor fantovska pesem o pomorjenih rožicah. Izkušala je ugotoviti njeno smer, hotela je dognati, kam jo bo vodila in kam bo vodila sad njenega greha, a dognati ni mogla. «Zakaj je tako,» je premišljevala, «da je na svetu narobe vse, kar bi moglo biti prav? Ali nismo rojeni, da bi živeli kakor ljudje? Ali nimamo pravice do ljubezni in do sreče? Zakaj je dana ljubezen tistim, ki bi je ne smeli poznati, in sreča tistim, ki je ne znajo ceniti? In zakaj, zakaj je v nas toliko želj in hrepenenj, ki nas zavajajo v greh in omadežujejo z njim še čiste in nerojene?» Starec se je po dolgi molitvi dvignil in kakor bi mu bil Križani navdahnil to misel, je zamrmral sam pri sebi: «Da, storiti je treba. Če je greh že tu, ga je treba vsaj omejiti. Od hiše mora!» Potolažen po tem sklepu je legel na svoje skromno ležišče in zaspal. Zjutraj je opravil svojo jutrnjo molitev in stopil k Hani. «Punca,» je dejal trdo in odločno, «od hiše boš morala.» Hana ga je pogledala s prestrašenimi očmi in onemela. Starec pa je nadaljeval: «Dokler je tvoj greh še skrit, še ni upropaščena naša hiša. Kadar bo odkrit, bo kakor pogorišče. Zato poveži svojo culo in pojdi!» «Kam?» je zaihtela Hana. «Ali naj se vržem v vodo?» «Storila bi dva greha, zato me poslušaj!» je dejal Luka. «Nisem Bog, da bi te sodil, in tudi sodnik nisem, samo stric sem ti. Vidiš,» je nadaljeval, segel z roko v žep in privlekel iz njega sveženj bankovcev, «mislil sem na vse. Tole sem hranil za največjo silo. Taka sila je sedaj. Jaz jih ne bom potreboval; star sem in moji dnevi so šteti. Vzemi jih in pojdi! Daleč odtod pojdi, tako daleč, da ne bo po tebi glasu. Poišči si kotiček, kamor boš lahko legla, ko pride tvoja ura, in moli za odpuščanje svojih grehov in za pokoj moje duše.» Ponudil ji je bankovce, toda Hana se ni genila. Ubito je zrla predse in ihtela. «Vzemi!» je ponovil starec. «Ni veliko, a za prvo potrebo bo.» Stal je pred njo in ji ponujal denar. Ko je videl, da se ne gane, se je razjezil: «Kaj se onegaviš? Pod našo streho ti ni več prostora. Dovolj zla si napravila.» Tedaj si je tudi Hana opomogla. Njegove ukazujoče besede so jo raztogotile, da je zardela od jeze, zgrabila bankovce in jih zagnala na tla. «Nikamor ne pojdem!» je kriknila srdito in kljubovalno. «Iz domače hiše me ne bo nihče podil. Tudi vi ne, stric. Tu sem in tu ostanem, če je komu prav ali ne. Tudi jaz imam pravico do življenja, in če sem grešila, je še nekdo, ki naj dela pokoro.» Starec je pobesnel. Divje je udaril z nogo ob tla in dvignil pest, kakor bi jo hotel udariti. Potem je kriknil, tresoč se od jeze: «Še se ti hoče greha, nesnaga! Stran! Proč iz naše hiše!» Zgrabil je nečakinjo in jo pehnil skozi vrata. Hana se je opotekla, toda vdala se ni. V nji se je prebudila vsa kri in zavrela v bes in gnev. «Če je ljubezen greh,» je kriknila, «potem se mi ga še hoče. Še, še mi ga ni dovolj.» «Vlačuga!» je zatulil starec in pljunil za njo. «Hudič te je obsedel. Njegova dekla si. Toda jaz te bom pregnal odtod, tudi če si z verigo prikovana.» «Nikoli!» je siknila Hana in izginila na dvorišče. Starec je pobral svoj denar in ga zopet vteknil v žep. Tresel se je od razburjenja in komaj se je privlekel do Malke, ki je sedela v izbi in šivala. Sedel ji je nasproti in ni mogel izpregovoriti. «Kaj vam je, stric?» se je prestrašila Malka. «Ali vam je slabo?» «Še huje je», je izjecljal Luka. «Hudič se je vgnezdil v naši hiši. Razrušil jo bo.» «O Bog!» je kriknila žena, «kaj se je zgodilo?» «Ali si res slepa in gluha,» je vprašal starec, «da ne vidiš in ne slišiš, kar čivkajo že vrabci na strehi? Tudi ti si kriva, da je tako.» «Kaj je? Kako?» je trepeta je vprašala Malka. «Ali ne vidiš Hane?» Ne vidiš peg na njenem obrazu? Ne vidiš njenega telesa?» je dejal Luka. «Hane?» je ostrmela Malka. «Da, Hane!» je pritrdil starec. «Le poglej jo!» «Morda se pa le motite, stric?» je podvomila Malka. «Jaz nisem opazila.» «Dejal sem, da si slepa», je ugovarjal stric. «Moški sem, pa vendar vidim. Že davno sem videl.» «Pa s kom?» je vprašala Malka. «Z nikomer ne govori. Nikamor ne gre.» «To je tisto!» je zamrmral Luka. «Kaj?» je vprašala Malka in se zagledala v starčev od zadrege in od bolečine izmučeni obraz. «Mislim …» je zajecljal starec, »da je v hiši, da je … pri nas.» «Pri nas?» se je začudila Malka. «To ni mogoče. Kdo naj bi bil? Hlapec? Ne, ne, star je in grd. Tako daleč se ni izpozabila.» «Premisli! In če nečeš, da bo zlo še večje, pregovori Luda, da jo spravi iz hiše. In iz vasi. Povedal sem!» je dejal razburjeno in odkrevsal iz sobe. «On?» je kriknila Malka in strašna slutnja ji je zaprla sapo, jo zagrabila za srce. Toda zdela se ji je preveč grozna, da bi ji mogla verjeti. «Ne, ne», je podvomila. «Moti se. Star je in vidi strahove. — Luda in Hana?» je preudarila in zmajala z glavo. «Saj se mu sanja, sanja.» A kljub temu ni bila mirna. «In ko bi bilo vendarle?» je pomislila. «Prepričati se moram. Govoriti moram z njo», je sklenila in jo šla iskat. Našla jo je na vrtu in jo poklicala. Nerada in v zadregi je prišla Hana in ni se ji upala pogledati v oči. Bojazen, da jo je stric izdal, ji je poledenela kri in misli. Sestra jo je gledala in, kakor da se je prebudila iz dolge slepote, je spoznala, da ji starec ni lagal, da je govoril resnico. «Hana.» je izpregovorila z negotovim, tresočim se glasom, «kaj je s teboj?» «Kaj?» je skomignila Hana z rameni. «To je, kar je. Saj vidiš.» «Torej je res!» se je prestrašila Malka. «Rekla sem», je odgovorila Hana. Mučen in dolgotrajen molk je presekal njun razgovor. «O Bog!» je vzkliknila naposled Malka. «Kako si mogla? Kako?» Hana je skomignila z rameni in ni odgovorila. «S kom si?» je vprašala sestra potem in uprla svoje oči v Hano, kakor bi ji hotela s pogledom prodreti v dušo, ji iztrgati njeno skrivnost. A Hana ni odgovorila. «Sestra sem ti,» je silila Malka, «vsaj meni bi lahko zaupala.» Toda Hana se ni dala pregovoriti. Nemo je strmela predse in iz njenih ust ni bilo besede. Tedaj se je v Malki iznova prebudila ona grozna slutnja. Udarila je v njeno dušo in jo preklala na dvoje kakor strela krhko drevo. Le z največjim premagovanjem in zatajevanjem je vprašala: «Si z njim?» «S kom?» je vprašala Hana, kakor da ni razumela njene misli. «Z njim, z Ludom …» je izdavila iz sebe Malka in zaihtela. Hana se je potuhnila in, kakor da je ogorčena nad to obdolžitvijo, dejala jezno in sirovo: «Noriš, ali si že znorela?» «Torej ni res?» je vzkliknila Malka pomirjeno in olajšano in nehala ihteti. Pogledala je sestro kakor začuden otrok in čuvstvo sramu in kesanja ji je napolnilo dušo. «Norica!» je siknila Hana ogorčeno in prezirljivo. «Oprosti!» je prosila sestra. «Naj ti oprosti on», se je zadrla Hana. «Sramuj se, da si upaš dolžiti svojega lastnega moža!» «Saj nisem hotela», se je opravičevala Malka. «Prišlo mi je v glavo, da sama ne vem, kako in zakaj. Nekaj mi je reklo, kakor da bi bilo tako, in sem vprašala.» «Tisto nekaj je bil stric», je rekla Hana. «Njemu se sanja in blede pri belem dnevu. Star je in neumen. Strahove vidi in ne ve, kaj bi.» In zopet je zavladal med njima mučen molk. «Le zakaj mi ne zaupaš?» je vprašala naposled Malka. «Lahko bi mi povedala, s kom si. Dvema bi bilo laže.» «Laže ali težje», je odvrnila Hana. «Ne sili vame.» «Zakaj si taka?» je potožila Malka. «Sestra sem ti in hudo mi je. Kakor mati sem gledala nate in skrbela, da bi te ne doletela nesreča. Življenje bi dala zate.» Hana ni odgovorila. Okrenila se je in odšla. Sestrine besede so jo zapekle, ji segle v globino ranjene in razboljene duše. Zaklenila se je v svojo sobo, se vrgla na posteljo in zaihtela. Preveč čuvstev se je mešalo v njenem srcu, se izprepletalo v trnjev venec in jo kronalo s trpljenjem, ki je bilo močnejše in silnejše od ljubezni in slasti, ki jo je bila zvabila v svoje zanke, jo vrgla v prepad in pogubljenje. Krog nje se je ovijala moreča in brezupna tema, jo stiskala kakor mrzla in strupena kača, ji jemala sapo in ji pila kri. Zaman je iskala izhoda; zaman je tipala za potjo, ki bi jo vrnila na solnce med cvetje in zelenje, med mir in pokoj prošlih mladih dni. <center> '''V.''' </center> Brez usmiljenja so tekli Hani zadnji dnevi. Niso se dali zaustaviti v svojem jadrnem drevenju proti oni uri, ko se je imela dopolniti njena bridkost in sramota. Hrepenela je po bitju, zaradi katerega je trpela, veselila se je trenutka, ko ga bo mogla pritisniti na svoje srce in deliti z njim samoto svoje ubite mladosti. V neskončno dolgih prečutih nočeh je upirala svoje oči v temino, kakor bi hotela zazreti v njej svoje še nerojeno dete, njegov obraz, njegove očke in laske. Vsa njena bolna duša je živela v njem in njemu. Zaverovana v svoj bolestno-sladki sen se je ogibala vseh, tudi Luda, ki je postajal vse bolj in bolj čudaški, tih in samosvoj. Iz hiše se ni genila. Ni hotela, da bi se ozirale za njo radovedne in škodoželjne oči Porečanov in Porečank. A njih jeziki so se majali kljub temu. Kakor šum spomladanskih vetrov je šel od hiše do hiše strupeni šepet: «Pri Rongovih bodo zibali.» «Pa ne pri ženi, pri svakinji.» «Tako je, če se kdo priženi zaradi posestva.» «Visoko je letela, pa je nizko padla.» Kadar se je pokazal Luda v nedeljo pred cerkvijo, so gledali za njim in se muzali: «Dve ženi ima.» «Kakor Turek.» In so se smejali in zbijali sirove šale. Luda je čutil te njih poglede, slutil njih škodoželjne besede in dušo sta mu razjedala gnev in ponos. Zasovražil je te ljudi, ki so prežali na trpljenje drugih kakor gladen pes na kost, in v tem sovraštvu se je čutil vzvišen nad njimi. Rad bi se bil dvignil od tal, se vzpel kvišku in pljunil nanje kakor na strupeno golazen. Smelo je dvignil glavo in stopal sredi med njimi, kakor da je več ko oni. «Ne uklonim se vam!» si je dejal. «Naj se mi približa o, naj se me poizkusi dotekniti. Razbijem mu glavo.» Polaščalo se ga je brezupno hrepenenje po izzivanju in boju s svojimi sovaščani in nalašč je šel v gostilno, sedel široko za mizo in naročil pijače. Debelo so ga pogledali sosedje in steknili glave. Šepetali so in se zakrohotali. Luda je vedel, da se krohočejo njemu in postal je še bolj predrzen in izzivalen. Pil je, a pili so tudi oni, kakor da pijejo na korajžo; in pijanim je zrasel pogum. Nič več niso šepetali, glasno so govorili in se krohotali: «Turek je, Turek», je dejal Podraženov Nace. «Turki jih imajo še več», je ugovarjal Kapotinov Lojze. «Saj bo dobil še eno. Slišal sem, da jo je naročil v Trstu», je pristavil Gašparjev Tone. «V starem mestu!» je dodal Starešinov Francelj in se zakrohotal. Tedaj je zagorelo v Ludu. Planil je kvišku, pograbil stol in zarjul nad krohotajočo se družbo: «Kdo jo je naročil?» Sosedje so utihnili. Grobna tišina je zavladala v pivnici. «Ti!» je siknil naposled Podraženov in se iznova zarežal. «Dve že imaš!» so se oglasili hkrati ostali. «Ponovi!» je zatulil Luda in planil proti Nacetu, ki je pograbil steklenico, da bi mu jo zagnal v glavo. «Ti!» je ponovil fant in zamahnil, toda steklenica je zadela ob stol in se razbila. Luda je zarjul še besneje, zagnal se je v Naceta in ga podrl na tla. Tedaj so se dvignili vsi in nastal je pretep, da so se lomili stoli in mize in so žvenketale razbite steklenice in čaše. Luda se je boril kakor lev. Ves svoj gnev vse svoje sovraštvo do teh glodalcev njegovega trpljenja je izlil v to borbo. Drugega za drugim je podiral, in kar jih ni vrgel ob tla, so zbežali kakor prestrašeni zajci. Bežali so v kuhinjo, na dvorišče, na cesto, Luda pa je vihral za njimi in jih bil, da so tulili od bolečine in od strahu. «Jaz vam pokažem, psi lajavi, glodati tuje kosti!» je rjul in divjal za njimi še po vasi, da je drevilo na kup staro in mlado, moško in žensko, in se naslajalo nad nenavadnim prizorom. Tedaj je prišla mimo Malka. Opazila je razdivjanega moža, kriknila od groze in planila k njemu. «Luda!» je zaihtela, «kaj počenjaš? Luda!» «Razbijam jim gobce, da ne bodo več lajali», se je zadrl Luda in si oddehnil. Razoglav in raztrgan je stal sredi ceste kakor razbičan vihar. Iz ran po obrazu in rokah mu je curljala kri, da je bil ves spačen in grozen. Prestrašena in obupana se ga je oklenila žena, ga zgrabila za roko in ga vlekla domov. Krog njiju se je zgrnila vsa vas, tulila krohotala in piskala. «Kam ga vlečeš?» se je zadri nekdo, «saj ni tvoj!» «Hana naj bi prišla ponj!» je zakričal drugi. «Da si še upa med ljudi!» je zarjul tretji. Žvižg in krohot je sledil tem klicem, se zasekal v Malko, jo udaril in zrušil na tla. Luda jo je pobral in odnesel domov. Pod Rongovo streho je dozorevalo zlo. Raslo je v vihar in katastrofo. Zaman je molil Luka pred Križanim, zla ni mogel premoliti, ni ga mogel zadržati, kajti ko se je utrgalo v bregu, je moralo zdreviti v prepad, prej mu ni bilo miru in obstanka. Ona nedelja je Malki odprla oči. Nobena laž jih ni mogla več zamegliti in preslepiti. Vedela je, da je izdana in prevarana po lastnem možu in po lastni sestri. Sramota in užaljenost se je mešala v njeni duši z ljubosumnostjo in jo bičala kakor vihra. Iskala je rešitve in izhoda, a najti ga ni mogla. Življenje v hiši ji je bilo pekel, a v tem peklu ni gorela sama, goreli so vsi: ona, Hana, Luda in Luka. Odzunaj pa so butali vanjo valovi zasmehovanja in škodoželjnosti kakor valovi razbičanega morja v potapljajoči se brod. Tako je prihajala in je naposled prišla ura, ko se je imela dopolniti usoda. V samotni Hanini sobi je zaplakalo drobno, nedolžno dete. Razprostrlo je prvič svoje šibke ročice, odprlo svoje drobcene očke in pogledalo v svet, kamor ni prinašalo sreče in smeha, kamor je prinašalo samo trpljenje in sramoto. Malka je začula ta plač, zagledala je to drobno in ubogo stvarco. Zanjo pa ni bila drobna in uboga. V njenih vročičnih mislih je rasla v silno, solnce zatemnevajoče, svet razdirajoče zlo, ki je iztegalo proti nji svoje roke, da bi jo zadušilo, ji izpilo kri, jo oropalo življenja in sreče. Pred njim jo je obšla groza, da je vztrepetala in iskala rešitve iz prepada, kamor jo je pehalo in ji zapiralo pot do rešilnega brega. In ta groza je rasla, jo osvajala vso, zorevala v misel, črno in strašno kakor peklo. Planila je h Hani, se ji sklonila prav do trpečega obraza in ji zašepetala: «Umori ga!» Kakor zadeta zver je zarjula uboga mati. V njenih velikih temnih očeh je zagorel blazen plamen strahu. Njena levica je stisnila k srcu ono drobno, nedolžno bitje, njena desnica pa se je iztegnila proti sestri, ki ji ni bila več sestra, ampak na njeno dete, na njeno vse na svetu prežeča zver. Malka pa se ni dala odgnati. V njeni glavi ni bilo več prostora za preudarek. Njena blazna bol je trepetala pred tisto belo živo kepico, zato jo je hotela zdrobiti, jo pretvoriti v nič, da se je reši, osvobodi za vedno. In njene ustne so ponavljale samo eno: «Umori ga! Umori!» «Na pomoč» je vpila Hana in stiskala še tesneje k sebi svojega otroka, se borila še obupneje proti zveri, ki je rasla pred njo v silno, temno pošast in iztegala proti nji svoje ostre okrvavljene kremplje. Ti kremplji so prihajali vedno bliže, se zabadali v njene roke, v njena bela nedrja, v drobno živo kepico na njenem srcu. Strašna roka je zgrabila njeno dete, da je zavekalo, se zvilo od bolečine, utihnilo in padlo mrtvo na tla … Hana je planila k njemu, ga zgrabila, pritisnila k sebi, mu hotela vdehniti novega življenja v negibno telesce; toda bilo je zaman. Tedaj je položila mrtvo dete na posteljo, zarjula in planila na morilko. Strašna kakor vihra je bila s pestmi v njen spačeni obraz, jo grizla, trgala in lomila. A v tistem trenutku se je pojavila med dvermi sključena postava strica Luke. Planil je v sobo in se zagozdil med sestri, ju ločil in vrgel narazen. Raztrgana in krvava se je zgrudila Malka na tla in se onesvestila, Hana pa je zarjula, planila skozi vrata in zdivjala v noč. Gola in strašna je bežala po vasi in njen krik je sekal v noč, dramil speče Porečane. «Umorila mi ga je! Otroka mi je umorila!» je rjula in divjala dalje v noč in v mrak. Za njo je drevil pijani Luda, ki ga je bil njen krik prignal iz gostilne, bežalo je polovico razburkane vasi. V njeni do blaznosti izmučeni duši se je podiral svet, se rušil v silen, brezkončen prepad. Ugašala so solnca, se drobili svetovi, kakor v prerokbi o strašnem dnevu sodbe dobrih in zlih. V njeni sobi pa je ob mrtvem detetu in nezavestni sestri klečal sključeni starec. Njegovi sivi lasje so se lesketali v svitu trepetajoče luči, njegove vele roke so se iztegale proti nebu, njegova usta pa so vpila k Bogu: «Zakaj si nam odrekel svojo milost, o Gospod? Zakaj si obrnil od nas svoje sveto obličje in dopustil satanu, da je zasadil svoje kremplje v naše duše? Kaj sem Ti storil, da nisi uslišal moje molitve, ki Te je klicala in prosila? Če pa je bila že taka Tvoja sveta volja, in si nas udaril zaradi greha z novim grehom in si nas kaznoval za zlo s še večjim zlom, bodi nam milostijiv vsaj v poslednji svoji sodbi! Bodi nam Oče, ki odpušča svojim otrokom sedaj in na vekomaj storjene grehe …» 9udevlhspt8wgpeio8wv1csab6a0iq9 206960 206958 2022-07-26T12:55:36Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Hana | normaliziran naslov = | avtor = Radivoj Rehar | izdano = ''{{mp|delo|Žena in dom}}'' 3/3–6, 8–10, {{mp|leto|1932}}, 8/1–7, 10–11, {{mp|leto|1937}} | vir = dLib {{fc|dlib|JX7XC64N|s=100-101|3}}, {{fc|dlib|99KI6W00|s=161-164|4}}, {{fc|dlib|6QLP1PSY|s=197-204|5}}, {{fc|dlib|VP73HE2X|s=237-240|6}}, {{fc|dlib|85KIPEM0|s=298-300|8}}, {{fc|dlib|4JCAXC0C|s=336-337, 344|9}}, {{fc|dlib|AJZ40KEP|s=383-384|10}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|5}} <center> '''I.''' </center> V mračen nedeljski popoldan konec januarja so peli poreški zvonovi žalostno pogrebno pesem. Turobno so oznanjali, da spremljajo k večnemu počitku Rongovega Janeza, premožnega in daleč spoštovanega moža. Njihova pesem je odmevala od sivih skal in samevajočih gozdičkov, udarjala ob strme blatne klance nad vasjo in se mešala z molitvijo svečenikovo, ki je prosila za odpuščanje Janezovih grehov. Počasi in svečanoresno se je približal sprevod z nizkim zidom ograjenemu pokopališču in se razkropil krog nemo zevajoče jame. Nosači so položili krsto na vrvi, prijeli za zavozlane konce in jo spustili v globino. Duhovnik je domolil pogrebne molitve, blagoslovil še zadnjič pokojnikovo poslednje bivališče in spustil na črno krsto prgišče vlažne prsti. Za njim sta opravili zadnje opravilo za pokojnim očetom hčeri Malka in Hana. Za njima so se zvrstili pokojnikov brat Luka, sorodniki, prijatelji, znanci in ostali pogrebci. Zamolklo in turobno je padala prst na črno krsto in jo bolj in bolj zakrivala jokajočim očem. Jama se je polnila; više in više se je kopičila premrla prst in množica se je pričela raztekati. Vedno manj in manj je je bilo ob Janezovem svežem grobu. «Zbogom, brat!» je vzkliknil tedaj sključeni starec Luka, prijel jokajoči nečakinji in ju odpeljal domov. Molče sta stopali Malka in Hana ob njegovi strani in vse naokrog se jima je zdelo mrtvo in prazno, kakor da je segla bela roka smrti nad vso okolico, nad ves vesoljni svet. Še vse bolj mrtev in prazen pa je bil dom. Malka in Hana sta se zgrudili vsaka na svoj stol in zrli nemo in topo predse. Starec pa, ki je bil kakor bitje, ki je že davno obračunalo z življenjem, je ves vase in v svoje misli zatopljen modroval: «Tako odhajamo; drug za drugim gremo. Tudi moj dan ni več daleč …» «Ne govorite tako, stric!» je zaprosila Malka. «Ali naj ostane hiša brez gospodarja?» «Poiskati bo treba drugega,» je dejal starec. «Poročiti se boš morala!» «Ni lepo,» se je razburila Malka, «da govorite o poroki, ko smo ravnokar prišli s pogreba.» «Lepo ali ne,» je dejal starec, «potrebno je. Grunt je velik in čez mesec, dva, bo spomlad, bo delo. Star sem in slab; še za nadzorstvo nisem. Kdo bo delal? Kdo gospodaril? Čas je že da se nekam spraviš. Tri križe imaš, in če boš čakala še na četrtega, te bo vzel — kdor te bo — zaradi grunta, in ne zaradi ljubezni.» «Pa naj se poroči Hana!» je kljubovalo dekle. «Ti si gospodinja», je dejal starec. «Tako je želel pokojnik, tako je prav. Starejša si in bolj pametna. Hani se ne mudi: mlada je, zdrava in živa in unesti se še mora.» Malka ni odgovorila, zakrila si je z ruto oči in je zopet zaihtela. Vdala se je in tisti teden po Veliki noči so imeli pri Rongovih ženitvovanje. Malkina poroka s Streharjevim Ludom se je izvršila brez hrupa, kakor se spodobi za hišo, kateri je smrt šele pred nedavnim pokosila prejšnjega gospodarja. Mlad, lep in živahen ženin je prinesel h hiši, ki je bila med prvimi v poreški vasi, precejšnjo doto v denarju in povrhu še tri kose grunta. Rongovina se je povečala v premožno in obsežno posestvo z lepimi vinogradi, obsežnimi njivami in prostranimi travniki in pašniki. Tudi stric Luka je bil z ženinom zadovoljen. Židane volje je sedel med svati in srkal dišeče vino. «Vidiš, Luka,» je dejal «takega gospodarja je potreboval naš grunt. Zdaj bom lahko umrl, ko vem, da naša domačija ne bo propadla.» «Da bi se zgodilo po vašem, stric!» je odgovoril ženin. «Storil bom, kar bo v moji moči, da postanem vreden naslednik pokojnega.» Trčili so in pili. V dobri volji so pozabili na smrt. Vino, šala in smeh so razvnemali mlada poročenca in svate. Le ena edina, sestra Hana, je bila tiha in zamišljena. Nekaj jo je težilo, ji branilo, da bi se veselila. Zamišljena je opazovala zalega svaka. Njene velike črne oči so se mu zasesale v obraz, kakor da bi ga hotele predreti, kakor da bi hotele pogledati v njegovo dušo, v njegovo srce. Ženin je opazil njen pogled in njeno zamišljenost. Dvignil je čašo in ji nazdravil: «Še na tvoje zdravje, Hana! Da bi bila še ti zadovoljna z menoj!» Hana je povesila oči, zardela, in ko se je njegova kupica približala njeni, je vsa zadrhtela. Čaša ji je zdrknila iz roke, padla na mizo in se razbila. Svatje so utihnili in se spogledali. Neroden in mučen molk je zavladal med njimi. Bleda kakor stena je planila Hana iz hiše in se izgubila v noči … «Slabo znamenje», je mrmral stari Luka, ko je slačil pražnje oblačilo in legal v svojo samsko posteljo. «Le kaj ji je bilo?» je modroval. «Zakaj je vztrepetala? Zakaj je zbežala? Bog nas varuj zlega!» In je molil in prosil: «Ti, ki si v nebesih, prizanesi naši hiši! Daj ji miru in pokoja, da bo napredovala v slogi in zadovoljstvu! Tvoja milost naj jo obsije, da bo v njej krščanska čistost, ljubezen in zvestoba! Ne dopusti hudobcu, da bi zasejal ljuljko na naše njive, da bi skotil greh pod našo streho in zlo v naših dušah …» Hana je ostala po oni noči tiha in zamišljena. Ogibala se je svaka in še s sestro je govorila le najpotrebnejše. V njenem srcu se je bil prikrit, a obupen boj med ljubeznijo in dolžnostjo. Vsa njena duša se je bojevala z mlado, vročo in nepremišljeno krvjo. Premagati je ni mogla. Čim bolj jo je izkušala pomiriti z delom in umikanjem pred njim, tem bolj je gorela in hrepenela po njem. Obvladala jo je vso. Njeni volji so se morali pokoriti vsi njeni koraki, vsi njeni vzdihi in njeni vroči, hrepeneči pogledi. In ti pogledi so postajali bolj in bolj jasni in glasni, da jih tudi Luda ni mogel več prezreti. S strahom je opazil njihov požar. Pričel se jim je ogibati, ogniti se jim ni mogel. Ponoči in podnevi so se vsesavali vanj, ga zbadali, mučili, žgali. Še v sanjah mu niso privoščili miru. Tedaj je sklenil, da se jih reši; reši za vselej. Ko sta bila čisto sama, je zbral svoje moči in ji dejal: «Hana, poročiti se boš morala!» Hana je obstala. Njen obraz je pobledel in tresla se je. Ludu je bilo mučno in nerodno in ni vedel, kako bi ji razložil. Naposled je dejal čisto nekaj drugega, kakor je mislil. «Škoda je zate, da izgubljaš svojo mladost», je rekel. «Prišla si v leta, ko se trgajo zate najlepši in najboljši. Škoda bi bilo zamuditi to priliko. Sedaj si lahko izbereš sama, pozneje bodo izbirali drugi.» Hana je ugenila njegovo misel, razumeti pa je ni hotela. Namrdnila se je in je dejala: «Na poti sem ti. Iznebil bi se me rad.» «Bog mi je priča,» je ugovarjal Luda, «da mi nisi. Pridna si, in ko boš odhajala, mi bo težko. Ne bomo te lahko pogrešali. Če bi bilo zaradi tega, bi rajši videl, da bi se sploh ne poročila. To ti pravim, ker ti hočem dobro.» «Ker mi hočeš dobro …» se je zarežala Hana in ga predrzno in izzivalno pogledala. V njenem srcu je zadivjala obupna vihra. Ni je mogla zadržati; planila je na dan. «Bojiš se samega sebe!» je kriknila. «Bojiš se svoje ljubezni, ki ti ne da miru. Mar misliš, da ne vem, da si se poročil z Malko zaradi grunta, ne zaradi nje?» Luda je prebledel. Krvava proga mu je švignila preko bledega obraza. Stisnil je pesti in jih dvignil, da bi udaril. «Udari!» je kriknila Hana. Roke si je zasadila v boke in stopila čisto tesno predenj. Razdivjana kakor furija je bila lepa in vabljiva in Luda je razklenil pesti. Roki sta mu omahnili kakor brez moči. Hana pa je siknila vanj mameče in opojno: «Rada te imam. Bodi moj! Nič drugega ne zahtevam.» Luda je omahoval. Boj med zvestobo do bolehne, hladne in nelepe žene in med ljubeznijo do zdrave, polne in vroče svakinje je divjal v njem. Toda bil je mož, močan in trden. Stresel je z glavo, kakor da bi se hotel osvoboditi izkušnjave in se ji je umeknil. «Bodi pametna!» je dejal. «Mož sem, in ona je tvoja sestra. Iztrezni se! Pomisli, kaj bi lahko nastalo iz tega.» «Bojiš se je», je siknila Hana. «Kaj bi nastalo iz tega, praviš, a kaj bo nastalo iz mene, za to se ne brigaš. Jaz nisem kriva, da te imam rada, da brez tebe ne morem živeti …» Zakrila si je obraz in zaihtela. Neroden in v mučni zadregi je stal pred njo Luda. Njen jok ga je spravljal ob pamet bolj kakor njeno vsiljevanje. «Preudari vendar,» jo je prosil, «kam bi zašla, ko bi izgubila pamet. V eni hiši smo. Malka bi opazila; opazili bi ljudje. Eden od naju bi moral od hiše, ali bi pa morala oba. Oba, da, oba, Hana!» Hana pa je jokala še bolj in je prosila: «Pojdiva, Luda! Zbeživa v svet, kjer naju ne bo nihče poznal. Tam si zgradiva nov, svoj lastni dom …» «Ni mogoče», je odgovoril Luda. «Prisegel sem ji zvestobo pred Bogom in držati se je moram. Ne zapeljuj me v greh!» Tedaj je Hana nehala jokati. Divje in srdito ga je pogledala in iz njenih ust se je izvil besen, obupen krik: «Ne maraš me!» «Ne!» je potrdil Luda in odšel. Hana je zrla za njim; roke je stisnila v pesti in v njenih velikih, črnih očeh je zagorel plamen sovraštva in želje po maščevanju za odklonjeno ljubezen in žalitev njenih vročih dekliških hrepenenj. Planila je v svojo sobo, se vrgla na posteljo, zarila obraz v blazino in zaihtela. Od tistega dne je bila še boj tiha in odljudna. <center> '''II.''' </center> Na veliki Šmaren se je odpeljala Hana s poreškimi fanti v Log na božjo pot in na semenj. Ludovo povabilo, naj se pelje z njim, je odbila, in svak se je peljal sam. V Logu se nista pogledala. Kakor da bi si bila tuja, sta hodila drug mimo drugega. Hana je šla v cerkev k veliki maši, potem je stopicala med stojnicami, kupovala srceta in punčke iz lecta in jih delila fantom. Bila je razigrana in razposajena za tri, da so se za njo ozirale stotere oči radovednih sejmarjev in božjepotnikov. Marsikateri fant si je je zaželel in ako bi bila prilika drugačna, bi bilo prišlo zaradi nje še do pretepa. «Prešmentana punca», je dejal stari Erzeljček Ludu, ko sta se srečala v krčmi, «vsem bo zmešala glave.» «Katero misliš?» je vprašal Luda. «Vašo Hano, anti», je rekel Erzeljček. «Pa saj ni čudno, še meni bi jo, ko bi imel par križev manj.» Starec se je zarežal, da so se mu na stežaj odprla brezzoba usta. Izpraznil je kozarec, ki mu ga je ponudil Luda, in je vprašal: «Kje imaš pa Malko? Kako da si sam?» «Bolehna je», je odvrnil Luda. «In tudi hiše ne moremo pustiti kar tako. S posli je križ.» «No, da,» je rekel Erzeljček, «Malka ni bila nikoli trdna. Vsa drugačna je kakor Hana.» Pomežiknil je, si prižgal pipo, pretehtal svojo misel in jo izbleknil: «Hano bi bil vzel!» Luda ga je pogledal kakor lev, ki ga je pičil sršen, da se je starec ves zmanjšal in da je momljal v strahu in zadregi: «Saj nisem mislil tako. Starost je norost, saj veš, Luda. In beseda ni konj.» «Pa je lahko slon», je dejal Luda. «Posebno tam, kjer so jeziki daljši ko kravji rep. Menda me razumeš?» «Razumem», je dejal starec. Potem nista več govorila o Malki in o Hani. Popoldan se je pričelo sejmišče prazniti. Ostali so le še tisti, ki so hoteli k litanijam, in tisti, ki so se napili in so pozabili na dom in na opravilo. Oni iz gorenjih krajev so se vračali domov preko Vipave. Starejši se v trgu niso ustavljali, mlajši svet se je pa zatekel na ples. Med tistimi, ki so jih premotili glasovi godbe, je bil tud Luda. Že malo vinjen je pridrevil s svojim vozom na Hrovatinovo dvorišče, opravil konja in se pomešal med pisano družbo fantov in deklet, moških in žensk. Preril se je do brjarja, se naslonil na ograjo in se zagledal v razposajeno vrvenje mladih parov. Tedaj se je privrtela mimo Hana in se ozrla naravnost vanj. Bila je rdeča kakor mak, divja in razgreta od plesa in njen pogled ga je zbodel kakor igla. Zrl je za njo. Požiral jo je z očmi. «Vsa drugačna je kakor Malka. Njo bi bil vzel!» mu je zašumelo v ušesih, da se je ozrl krog sebe, kakor bi iskal Erzeljčka, ki mu je bil to rekel v Logu. Toda Erzeljčka ni bilo. Bila je le njegova lastna misel, ki mu je ponovila te grešne starčeve besede. Te misli se je prestrašil. Izvil se je iz gneče k pivcem, sedel za mizo in si naročil vina. Luda je pil, kakor bi hotel v vinu potopiti grešne misli, toda potopiti jih ni mogel. «Njo bi bil vzel!» mu je brnelo po ušesih. «Molči, hudobec!» je siknil skozi zobe in iznova pil. Hudobec pa ni umolknil. Z vsakim popitim kozarcem je postajal glasnejši in predrznejši. «Taka je ta reč in nič drugačna,» mu je šepetal, «da Malka ni zate. Bolehna je, suha, grda in mrzla, Hana pa je zdrava, polna, lepa in vroča. Ona je smrt, ta je življenje, mladost, veselje. He, kakor bonbonček je.» «Kakor bonbonček, kakor sladek bonbonček!» je pritrjeval Luda in pil. Hudobec pa je nadaljeval: «Malka ne bo dolgo, zato pazi, da ti Hana poprej ne ubeži. Zakaj si jo pehnil od sebe, bedak? K nji pojdi in si jo vzemi. Tvoja je!» «Moja, moja», je pritrdil Luda, kakor bi se prepiral s samim seboj. Dvignil se je in preril na brjar. Stopil je h Hani, jo ujel za roko in zašepetal: «Pleši z menoj!» «S teboj?» se je zakrohotala Hana. «Raj si že pozabil, da si mož?» «Pusti neumnosti», je prosil Luda. «Zakon ti je neumnost?» se je zakrohotala iznova. «Ne obračaj besed!» je siknil Luda, jo prijel za obedve roki in se vsesal vanjo s svojim pijanim in pohotnopoželjivim pogledom. Dekle je utihnilo, gledalo ga je in ni vedelo, kaj bi. «Boš plesala z mano ali ne boš?» je vprašal še enkrat, ne da bi jo izpustil. «Naj bo», je dejala naposled. Godba je zaigrala poskočen valček in Luda in Hana sta se zavrtela preko brjarja. Vse oči so se ozrle za njima. Bila sta najlepši, najprožnejši par. Vroč poletni večer se je umikal prijetni noči. Na plesišču so zagorele luči in metale svoj rožnati soj v pisano vrvenje razgrete mladosti. Hitro so bežale ure, se umikale druga drugi, izginjale v brezkrajnost. Poreški fantje so se odpravljali domov. Tudi Hana je hotela z njimi, toda Luda jo je prijel za roko in je ni izpustil. «Z menoj se boš peljala, ne z onimi!» je dejal razgret od vina in od plesa. «Pusti me!» je zahtevala. «Z njimi sem prišla, z njimi se bom vrnila.» «Ne boš se!» je siknil Luda in jo prijel še tesneje. «In če te zapeljem?» je dejala in se zakrohotala. «Tokrat bom jaz tebe», ji je zašepetal. «Ti mene?» Hana se je zakrohotala na ves glas. Pomislila je in je naposled dejala: «Dobro, grem.» Počasi je brzel voz po beli cesti skozi toplo poletno noč. Preko jasnega neba je plaval srebrni mesec. Ves poln in okrogel je razlival svojo prijetno svetlobo čez zelena polja in risal nanja sence dreves in grmovja. Z Nanosa je pihljal božajoč veter, da so šumele trave in se je njih šumenje mešalo s petjem čričkov v opojno polnočno melodijo. Bilo je kakor bi vsa narava sanjala svoj veliki sen ljubezni in hrepenenja. Kakor bi prebujala mlada srca in jih zazibavala v opojno razkošje vročih želja in blodenj. «Ali slišiš to pesem noči?» je dejal Luda Hani, ki je molče sedela poleg njega. «To je najina pesem. Nama jo prepeva. Najini ljubezni jo igra.» Hana ni odgovorila. «Zakaj molčiš?» jo je vprašal in jo hotel pritisniti k sebi. Ona pa se mu ni pustila. «Hana!» je zaprosil. «Imej me rada!» Toda Hana se mu je umeknila. «Ti me ne maraš?» se je začudil in izpustil vajeti. «Ne!» je odgovorila kratko in trdo. «Zakaj tajiš?» se je razjezil. «Sama si mi rekla, da me imaš rada. Sama si se mi ponujala.» «Takrat, ne danes!» je odgovorila jezno in užaljeno. «Ni res!» je siknil Luda, jo zgrabil s svojima močnima rokama in si jo privil k sebi. «Ne izpustim te!» ji je šepetal pijan in omamljen od njene bližine. «Izpusti me!» je zahtevala Hana in se ga poizkusila osvoboditi. Ko je uvidela, da je prešibka, mu je zagrozila: «Pusti me, ali pa bom vpila!» «Vpij!» je odgovoril Luda. «Stori, kar hočeš, izpustil te ne bom.» «Ne?» je kriknilo dekle, pa pogledalo z divjim, prodirajočim pogledom, zgrabilo bič in švrknilo z njim po konju, da se je vzpel na zadnji nogi, zahrzal in zdivjal. Kakor blazna je drevila iskra žival po ravni cesti. Za njo je opletal lahek koleselj, odskakoval od trdih tal, ječal in se lomil. Luda je izpustil Hano in iskal vajeti, toda vlekle so se po tleh, se zapletale konju med noge in se trgale. Tedaj je zmanjkalo pod njima ceste. Konj in voz sta zdrčala čez pokošen travnik in drevila proti globoki strugi hudournika. Hana se je oklepala sedeža, Luda pa je zrl z velikimi, groze polnimi očmi proti temni globini, ki se je vedno bolj in bolj bližala. V hipu mu je prešla pijanost. Po glavi so mu vihrale misli na rešitev; načrt je podil načrt. Konj in voz pa sta vihrala dalje proti prepadu. Le še nekaj minut in sesula bi se bila v globino in zdrobilo in zmečkalo bi bilo njega in Hano. Tedaj se je Luda odločil. Vzpel se je kvišku, se zagnal in skočil na konja. Naglo kakor veverica veje se ga je oklenil in se mu prižel na trepetajoče truplo. Žival se ga je izkušala osvoboditi, toda njegove jeklene roke so jo dušile, niso je izpustile. Vzpela se je in padla. Voz je obstal tik nad prepadom … Šklepatajoča od groze je planila Hana k Ludu, ki ga je bil konj vrgel podse, in mu pomagala na noge. Luda je obstal pred njo, tresoč se po vsem telesu, in ni mogel izpregovoriti besede. «Luda!» je kriknila in se ga oklenila. «Odpusti mi! Nisem hotela tako.» Luda ni odgovoril. Počasi se je umiril, se zagledal v njen prestrašeni in objokani obraz, ji segel z roko v razmrščene lase in jo pritisnil k sebi. «Odpusti mi!» je prosila Hana in se ga oklenila še tesneje. «Hotela sem ti kljubovati; hotela sem te mučiti, maščevati se za tvoje postopanje.» Dvignila se je k njegovim ustom in se vsesala vanje, kakor bi mu hotela izpiti dušo, izsiliti mu odpuščanje in ljubezen. «Bog ni hotel, da bi poginila, preden se izpolni najina usoda,» je dejal Luda in jo izpustil. Prijel je konja, popravil vajeti in voz in ga spravil nazaj na cesto. Zopet je pela jasna, z mesečino oblita noč svojo opojno pesem ljubezni in hrepenenja, ki je zvenela na ušesa dvema, ki sta se našla v trenutku smrtne groze preko postav in zakonov, ki si jih je postavilo človeštvo. <center> '''III.''' </center> Življenje pri Rongovih se je zasukalo v krivo smer. Na zunaj je ostalo prav takšno, kakršno je bilo poprej, na znotraj pa se je iztirilo. Luda in Hana sta čuvala svojo skrivnost, le njuni pogledi so pričali, da je med njima nekaj, česar bi ne smelo biti. Ti pogledi so bili previdni in oprezni; skrivali so se nepoklicanim očem, a stricu Luki se niso mogli skriti. Starec ni bil pozabil na razbito čašo in kakor tisto noč, ko je Hana vztrepetala in pobegnila v mrak, je molil v svoji sobi pred Križanim za mir in pokoj v rodni hiši: «Ti, ki si v nebesih, prizanesi nam, daj nam miru in pokoja, da bomo rasli in napredovali v slogi in zadovoljstvu. Tvoja milost naj nas obsije, da bo v nas krščanska čistost, složnost in zvestoba. Ne dopusti hudobcu, da bi sejal ljuljko na naše njive, da bi kotil greh pod našo streho in zlo v naših dušah …» Njegove stare, vele roke so se dvigale k Bogu in ga prosile: «Napravi konec grehu!» Toda greh je bil pognal preveč globoke korenine, da bi ga bilo mogoče izruti brez viharja. Starec je bil obupan. Premišljeval je in preudarjal: «Tako ne more naprej! Ne sme!» Naposled je sklenil, da stopi k Malki in ji pove: «Malka, ali ne vidiš? Si slepa in gluha?» Stopil pa ni. Stara noga mu je zastala sredi pota, usta so mu onemela; niti glasu ni spravil iz grla. Težka misel mu je napolnila dušo: «Ali bi ne bilo tako še slabše? Prišlo bi do razdora, do poloma in sramote. Rongova hiša bi bila razkričana kot gnezdo prešuštva, omadeževana in zaznamenovana med vsemi.» «Ne,» je dejal, «naj bo skrito, dokler Bog tako hoče. Morda bo šla ta pregreha mimo nas in bo vse spet tako, kakor se spodobi in kakor je pisano v zakonu, ki ju je združil pred Bogom in pred ljudmi.» In je zopet molil in prosil: «Bog, daj, da se zgodi tako!» Zgodilo pa se ni. Luda in Hana sta vedno bolj zraščala v enoto. Zakon med njim in med Malko je bil samo še lažen videz. Malka pa je bila preveč tiha in preveč zaverovana sama vase in v svojo telesno slabost, da bi bila spoznala ali vsaj zaslutila vzrok. «Tako je pač v zakonu», si je mislila. « Vsakdanje skrbi preženejo misli na ljubezen in vse postane le še hladno sožitje.» In ni tožila. Premalo je bilo v njej ženske. Prehladna je bila njena bolna kri. Na Ludo in na Hano je gledala z očmi žene in sestre, in kadar sta se smejala onadva, se je smejala še sama. Še vesela je bila njunega smeha. «Zdrava sta in živa,» si je mislila, «zakaj bi se ne smejala?» V Hani pa je rasla čudežna moč. Vse okrog nje se ji je zdelo solnčno in živo. Na sestro je gledala kakor da je ni. Videla je samo sebe, Luda in svojo ljubezen. Na to, kaj bo, ni niti mislila. Neki dan pa je udarila v njene sanje težka, jeklena pest in ji razbila mir in smeh. Z grozo se je predramila iz opoja in spoznala, da njena tajna ljubezen ni ostala brez posledic. Pod njenim srcem se je zaplodil sad greha, rasel, ji pil kri in mir. V njej sta se bojevali materinska ljubezen do komaj spočetega in bojazen pred sramoto in njenimi spremljevalkami. «Kdo ti bo oče?» je izpraševala njega, ki ga še ni bilo. «Kdo ti bo dal ime?» Tedaj je vzkalilo v njenem srcu prvo sovraštvo do nje, ki ji je stala na poti in ji zapirala dohod do solnca. Iz drobne, plahe kali je raslo v mladiko, iz mladike v drevo, ki jo je objelo in zajelo vso do zadnjega kotička razboljene duše. Nič več ni videla svoje sestre. V Malki je zrla črno zlo, ki iztega proti nji svoje ostre kremplje, da ji iztrga plod njene krvi. Tega zla jo je bilo strah; proti njemu so se bojevale vse njene razbičane misli. Iz dneva v dan je rasel ta boj, dokler ni dorasel v strašno željo in iz želje v hotenje in načrt. «Moja pot mora biti prosta! Če že ne zaradi mene, mora biti zaradi njega, ki je v meni», je sklenila. Stopila je k Ludu in mu dejala: «Ona mora s pota!» «Kdo?» je vprašal z grozo, kakor bi predobro ne razumel njene misli. «Malka …» je siknila. Luda je prebledel. «Mora!» je ponovila. «Za obedve ni prostora.» «O Bog!» je kriknil Luda, «ne pogubi moje duše! Iz greha v greh me vodiš. Kam misliš?» «Hočem,» je zahtevala Hana, «da bodi najin otrok najin tudi pred svetom. Tvoj je in tvoje ime mora nositi. Zato mora izginiti vsaka ovira. Vsaka, razumeš!» «To je božja, ne najina stvar», je ugovarjal Luda. «Če je taka njegova volja, bo storil sam. Midva nimava pravice izpreminjati njegovih načrtov. Malka je bolehna, ne bo mi rodila naslednika. Tvoj bo ostal na Rongovini. Tvoj bo moj in naš nadaljevalec.» «Moj, ha!» se je blazno zarežala Hana. «Pankrt naj bo? Nikdar! Komu naj ga naprtim? Koga naj obdolžim? Ljudje ga bodo hoteli poznati, sodišče bo terjalo njegovo ime. Ali naj navedem tebe? Ob živi ženi?» Luda se je zgrozil. Bled kakor stena je stal pred njo in ni vedel, kaj bi. Strah ga je bilo enega in drugega. «Zato mora s pota! Mora!» je zahtevala Hana. «Stori, kakor hočeš», je kriknil Luda in zbežal. Šel je v gostilno in se napil, da bi v vinu potopil moro, ki ga je težila in mu pila kri in mozek. Pijan do nezavesti se je vračal pozno v noč domov. Ves svet je plesal pred njegovimi očmi. Iz vsakega kota se mu je režal nasproti krvav in izonegavljen obraz hudobca, ki se mu je pačil in rogal: «Njo bi bil vzel. Pa si jo vzel. Sedaj imaš.» «Molči, spaka!» se je zadri v noč in se zagnal proti hudobcu. Toda ta se je umeknil in Luda je butnil ob zid in se zvrnil. Besno je bil okrog sebe in rjul: «Pusti me! Ne vzemi mi duše!» Pokleknil je, sklenil roke. kakor bi molil, in prosil: «Prizanesi mi!» Dvignil se je, kakor bi ga bil hudobec uslišal, napel vse svoje moči, se zavlekel v klonico, se zaril v listje in zaspal. Tam ga je našel zjutraj Luka, zmajal z glavo in vzdihnil: «O Bog, prizanesi nam! Reši nas!» Potem se je sklonil k spečemu in ga predramil. S krvavimi očmi ga je pogledal Luda, kakor bi ga ne poznal. Starec pa je zmajal z glavo in dejal: «Luda. Luda, kaj bo iz nas. Greh se je zaplodil v naši hiši. Razdrl jo bo.» Luda ga je pogledal in se je prestrašil njegovih besed. «Kaj misliš? O kakšnem grehu se ti blede?» je vprašal. «0 mutastem, ki pa ne bo ostal mutast», je odgovoril starec. «Govoriš, kakor bi iz Svetega pisma bral», je dejal Luda in se dvignil. Ves zbit in zlomljen je stal pred Lukom. «Ti pa živiš, kakor ni zapisano», je odgovoril starec. «Kakor morem», se je zadrl Luda. «Kaj se vtikaš v stvari, ki se te ne tičejo. Skrbi zase! V grob že ležeš.» «Ti pa v pogubo», je odvrnil Luka. «Greh in zlo si prinesel h hiši.» «Našel sem ga že tu», je zamrmral Luda. «Vanj sem padel kakor vešča v ogenj.» Obrnil je starcu hrbet in odšel po poslu. Luka je strmel za njim in molil: «Prizanesi nam, o Gospod, prizanesi! Oče nas, kateri si v nebesih …» Hana je kovala svoje črne naklepe. Rana jutra so jo našla bdečo v samotni dekliški sobi. «Le kako bi …?» je preudarjala, a preudariti ni mogla. Za očiten zločin ji je manjkalo poguma. Iskala je boljšega sredstva in naposled se ji je zdelo, da ga je našla. Šla je v boršt in nabrala užitnih in neužitnih gob. Pripravila jih je za večerjo, jih razdelila med družino. Malki jih je pripravila posebej, in nihče ni opazil njenega početja, tako spretna in previdna je bila. Po večerji je družina odmolila in odšla k počitku. Hana je izginila prva. Zbežala je v svojo sobo, padla oblečena na posteljo in skrila obraz med blazine. Prevzel jo je nemir, da je trepetala kakor v vročici. Z grozo v srcu je čakala na posledice svojega zločinskega početja. In ni čakala dolgo. Ropot in krik, ki je prihajal iz sestrine sobe, jo je predramil iz vročične groze in jo navdal s prečudno strašnim čuvstvom. «Hana!» je kriknil Luda in planil v njeno sobo. «Zastrupljeni smo! Gobe so bile strupene.» Omahnil je in se ujel za podboje. Ko je opazil, da je Hana še oblečena in vsa bleda kakor stena, se je prestrašil še bolj. «Malki je slabo», je kriknil. «In tebi tudi. Vsi bomo umrli. Umrli …» Spačil je obraz, kakor bi že sam umiral, in zbežal nazaj k ženi, ki se je zvijala v silnih krčih. Morilni strup ji je razjedal želodec. «Luda! Luda! Pomagaj mi! Reši me!» je vpila in mrtvaški znoj ji je oblival čelo. Toda Luda je bil brez glave. Kakor nor je letal sem ter tja in ni vedel, kaj bi. Šele polagoma se je zavedel, planil v shrambo, vzel latvico mleka, pohitel k ženi in ga ji vlil v usta. Malka je vztrepetala, se vzpela kakor bi umirala in — izbruhala morilni strup. Onemogla, napol mrtva se je zgrudila na posteljo in ječala. Polagoma pa so se ji bolečine omilile in utrujenost in izmučenost jo je zazibala v nemirno poluspanje. Hana je ždela v svoji sobi. Ni si upala iti k bolni sestri, gledati njene bolečine, se ji ozreti v oči. V njeni trpeči in od groze izbičani duši se je prebudil črv vesti. Počasi in previdno je pričel vrtati in gristi in je grizel vedno hitreje, vedno močneje. «Zločinka! Morilka!» ji je zašepetalo iz globine in Hana je trepetala, se zvijala kakor od krča in grizla v blazino. «Zločinka! Morilka!» je kriknilo glasneje in se ponavljalo do strašnega, oglušujočega očitanja. Ubita se je zgrudila na kolena, dvignila roke in prosila: «O Bog, odpusti mi! Prizanesi mi! Usliši me! Ne dopusti, da bi umrla od moje roke! Reši jo!» Utihnila je in prisluškovala. Nič več ni slišala sestrinega vpitja. «Umrla je!» je pomislila, planila kvišku in stekla k nji. Vrgla se ji je na prsa, se je oklenila in prosila: «Ne umri! Ne umri!» Trudno je odprla Malka svoje vročične oči. Krog njenih usten je zaigral rahel nasmehljaj. «Bolje ji je», je dejal Luda. «Pusti jo!» Kakor senca se je zavlekla nazaj v svojo sobo, padla iznova na kolena in molila: «Zahvaljen bodi, Gospod, da si uslišal prošnjo zločinke in rešil smrti njeno žrtev. Kaznuj me za ta zločin z bolečino in trpljenjem, s sramoto in ponižanjem. Vdano bom prenašala Tvojo kazen, samo da se operem greha, ki me žge ko ogenj. Ne zaradi sebe, zaradi njega, ki ga nosim pod svojim srcem, te prosim. Nedolžen je in ni zaslužil, da bi bil zaznamenovan za vse življenje z znamenjem krvi in zločina.» Rano jutro je posijalo nanjo, ki je še vedno klečala na trdih tleh z dvignjenima rokama in z molitvijo na ustnah. <center> '''IV.''' </center> Malka je po oni strašni noči obležala in je bolehala še dolgo. V vročičnih prividih se je borila s temno pošastjo, ki je iztegala proti nji svoje okrvavljene kremplje in jo hotela zadušiti. Izmučena se je prebujala iz teh bolnih sanj in mislila na ono pošast in na njen obraz, in ta obraz se ji je zdel tako podoben onemu sestre Hane, da se je je bala in vpila, kadar se ji je približala. Tajen, podzavesten strah jo je navdajal pred njo. V Hani pa je dozoreval sad njenega greha. Vedno jasnejši in očitnejši so postajali njegovi sledovi. Prvi jih je opazil stric Luka. Ogledoval jo je in opazoval in majal z glavo. Obupan je tožil pred Križanim: «Zakaj si dopustil ta greh? S čim se je pregrešila naša hiša, da jo bičaš s škorpijoni? Rodovi za rodovi so živeli in umirali, ne da bi bili pozabili na Tebe in na Tvoje svete zapovedi. Služili so Ti v mislih in dejanjih in so bili kljub letom in trpljenju čisti kakor otroci. Odkod je prišlo to zločinsko seme pod naš krov?» Njegove vodene oči so strmele v krvave rane Odrešenikove in so tožile: «Zakaj si trpel in umrl na križu, da bi svet odrešil? O, nisi ga odrešil, nisi ga privedel na pot strahu božjega. Vedno globlje se pogreza v blato, in če ga ne boš udaril s pravično kaznijo, bo gazil še po svoji lastni krvi in se s svojo nečistostjo še ponašal. Kakor bi se izpolnjevala prerokba zadnjih dni, tako je danes na tem svetu. Zakaj, o zakaj si mi dal doživeti te čase? Če misliš udariti svoje otroke, odpokliči me pred dnevom svojega udarca. Star sem in bi ne hotel doživeti grozot, ki so prerokovane.» Prižgal je pred Križanim lučko in molil dolgo, dolgo v noč. Zunaj je žvižgal mrzel veter in šumel v suhem hrastovem listju. Preko zimske pokrajine je plaval mesec. Nekje na vasi so peli fantje in njih pesem je motila starčevo molitev. V njegove pobožne misli so se mešale njene besede: <center> je pa davi slan'ca pala na zelene travnike, je vso trav'co pomorila in vse žlahtne rožice … </center> To pesem o pomorjenih rožicah je poslušala tudi obupana Hana. Vsaka njena beseda se ji je zdela kakor oster, v njeno srce zaboden nož. V bolečini teh bodljajev je pretehtavala svoje življenje. Mislila je na svoja brezskrbna otroška leta, mislila na svoje dekliške dni, ko so ji rožice še cvetele, ko jih slana še ni bila pomorila. Vsa njena dotedanja pot se ji je zdela posuta s temi rožicami. Videla jo je jasno pred seboj, vsak kamen na nji je poznala. Ona, ki je vodila v bodočnost, pa je bila temna in črna kakor noč tam zunaj in žalostna kakor fantovska pesem o pomorjenih rožicah. Izkušala je ugotoviti njeno smer, hotela je dognati, kam jo bo vodila in kam bo vodila sad njenega greha, a dognati ni mogla. «Zakaj je tako,» je premišljevala, «da je na svetu narobe vse, kar bi moglo biti prav? Ali nismo rojeni, da bi živeli kakor ljudje? Ali nimamo pravice do ljubezni in do sreče? Zakaj je dana ljubezen tistim, ki bi je ne smeli poznati, in sreča tistim, ki je ne znajo ceniti? In zakaj, zakaj je v nas toliko želj in hrepenenj, ki nas zavajajo v greh in omadežujejo z njim še čiste in nerojene?» Starec se je po dolgi molitvi dvignil in kakor bi mu bil Križani navdahnil to misel, je zamrmral sam pri sebi: «Da, storiti je treba. Če je greh že tu, ga je treba vsaj omejiti. Od hiše mora!» Potolažen po tem sklepu je legel na svoje skromno ležišče in zaspal. Zjutraj je opravil svojo jutrnjo molitev in stopil k Hani. «Punca,» je dejal trdo in odločno, «od hiše boš morala.» Hana ga je pogledala s prestrašenimi očmi in onemela. Starec pa je nadaljeval: «Dokler je tvoj greh še skrit, še ni upropaščena naša hiša. Kadar bo odkrit, bo kakor pogorišče. Zato poveži svojo culo in pojdi!» «Kam?» je zaihtela Hana. «Ali naj se vržem v vodo?» «Storila bi dva greha, zato me poslušaj!» je dejal Luka. «Nisem Bog, da bi te sodil, in tudi sodnik nisem, samo stric sem ti. Vidiš,» je nadaljeval, segel z roko v žep in privlekel iz njega sveženj bankovcev, «mislil sem na vse. Tole sem hranil za največjo silo. Taka sila je sedaj. Jaz jih ne bom potreboval; star sem in moji dnevi so šteti. Vzemi jih in pojdi! Daleč odtod pojdi, tako daleč, da ne bo po tebi glasu. Poišči si kotiček, kamor boš lahko legla, ko pride tvoja ura, in moli za odpuščanje svojih grehov in za pokoj moje duše.» Ponudil ji je bankovce, toda Hana se ni genila. Ubito je zrla predse in ihtela. «Vzemi!» je ponovil starec. «Ni veliko, a za prvo potrebo bo.» Stal je pred njo in ji ponujal denar. Ko je videl, da se ne gane, se je razjezil: «Kaj se onegaviš? Pod našo streho ti ni več prostora. Dovolj zla si napravila.» Tedaj si je tudi Hana opomogla. Njegove ukazujoče besede so jo raztogotile, da je zardela od jeze, zgrabila bankovce in jih zagnala na tla. «Nikamor ne pojdem!» je kriknila srdito in kljubovalno. «Iz domače hiše me ne bo nihče podil. Tudi vi ne, stric. Tu sem in tu ostanem, če je komu prav ali ne. Tudi jaz imam pravico do življenja, in če sem grešila, je še nekdo, ki naj dela pokoro.» Starec je pobesnel. Divje je udaril z nogo ob tla in dvignil pest, kakor bi jo hotel udariti. Potem je kriknil, tresoč se od jeze: «Še se ti hoče greha, nesnaga! Stran! Proč iz naše hiše!» Zgrabil je nečakinjo in jo pehnil skozi vrata. Hana se je opotekla, toda vdala se ni. V nji se je prebudila vsa kri in zavrela v bes in gnev. «Če je ljubezen greh,» je kriknila, «potem se mi ga še hoče. Še, še mi ga ni dovolj.» «Vlačuga!» je zatulil starec in pljunil za njo. «Hudič te je obsedel. Njegova dekla si. Toda jaz te bom pregnal odtod, tudi če si z verigo prikovana.» «Nikoli!» je siknila Hana in izginila na dvorišče. Starec je pobral svoj denar in ga zopet vteknil v žep. Tresel se je od razburjenja in komaj se je privlekel do Malke, ki je sedela v izbi in šivala. Sedel ji je nasproti in ni mogel izpregovoriti. «Kaj vam je, stric?» se je prestrašila Malka. «Ali vam je slabo?» «Še huje je», je izjecljal Luka. «Hudič se je vgnezdil v naši hiši. Razrušil jo bo.» «O Bog!» je kriknila žena, «kaj se je zgodilo?» «Ali si res slepa in gluha,» je vprašal starec, «da ne vidiš in ne slišiš, kar čivkajo že vrabci na strehi? Tudi ti si kriva, da je tako.» «Kaj je? Kako?» je trepeta je vprašala Malka. «Ali ne vidiš Hane?» Ne vidiš peg na njenem obrazu? Ne vidiš njenega telesa?» je dejal Luka. «Hane?» je ostrmela Malka. «Da, Hane!» je pritrdil starec. «Le poglej jo!» «Morda se pa le motite, stric?» je podvomila Malka. «Jaz nisem opazila.» «Dejal sem, da si slepa», je ugovarjal stric. «Moški sem, pa vendar vidim. Že davno sem videl.» «Pa s kom?» je vprašala Malka. «Z nikomer ne govori. Nikamor ne gre.» «To je tisto!» je zamrmral Luka. «Kaj?» je vprašala Malka in se zagledala v starčev od zadrege in od bolečine izmučeni obraz. «Mislim …» je zajecljal starec, »da je v hiši, da je … pri nas.» «Pri nas?» se je začudila Malka. «To ni mogoče. Kdo naj bi bil? Hlapec? Ne, ne, star je in grd. Tako daleč se ni izpozabila.» «Premisli! In če nečeš, da bo zlo še večje, pregovori Luda, da jo spravi iz hiše. In iz vasi. Povedal sem!» je dejal razburjeno in odkrevsal iz sobe. «On?» je kriknila Malka in strašna slutnja ji je zaprla sapo, jo zagrabila za srce. Toda zdela se ji je preveč grozna, da bi ji mogla verjeti. «Ne, ne», je podvomila. «Moti se. Star je in vidi strahove. — Luda in Hana?» je preudarila in zmajala z glavo. «Saj se mu sanja, sanja.» A kljub temu ni bila mirna. «In ko bi bilo vendarle?» je pomislila. «Prepričati se moram. Govoriti moram z njo», je sklenila in jo šla iskat. Našla jo je na vrtu in jo poklicala. Nerada in v zadregi je prišla Hana in ni se ji upala pogledati v oči. Bojazen, da jo je stric izdal, ji je poledenela kri in misli. Sestra jo je gledala in, kakor da se je prebudila iz dolge slepote, je spoznala, da ji starec ni lagal, da je govoril resnico. «Hana.» je izpregovorila z negotovim, tresočim se glasom, «kaj je s teboj?» «Kaj?» je skomignila Hana z rameni. «To je, kar je. Saj vidiš.» «Torej je res!» se je prestrašila Malka. «Rekla sem», je odgovorila Hana. Mučen in dolgotrajen molk je presekal njun razgovor. «O Bog!» je vzkliknila naposled Malka. «Kako si mogla? Kako?» Hana je skomignila z rameni in ni odgovorila. «S kom si?» je vprašala sestra potem in uprla svoje oči v Hano, kakor bi ji hotela s pogledom prodreti v dušo, ji iztrgati njeno skrivnost. A Hana ni odgovorila. «Sestra sem ti,» je silila Malka, «vsaj meni bi lahko zaupala.» Toda Hana se ni dala pregovoriti. Nemo je strmela predse in iz njenih ust ni bilo besede. Tedaj se je v Malki iznova prebudila ona grozna slutnja. Udarila je v njeno dušo in jo preklala na dvoje kakor strela krhko drevo. Le z največjim premagovanjem in zatajevanjem je vprašala: «Si z njim?» «S kom?» je vprašala Hana, kakor da ni razumela njene misli. «Z njim, z Ludom …» je izdavila iz sebe Malka in zaihtela. Hana se je potuhnila in, kakor da je ogorčena nad to obdolžitvijo, dejala jezno in sirovo: «Noriš, ali si že znorela?» «Torej ni res?» je vzkliknila Malka pomirjeno in olajšano in nehala ihteti. Pogledala je sestro kakor začuden otrok in čuvstvo sramu in kesanja ji je napolnilo dušo. «Norica!» je siknila Hana ogorčeno in prezirljivo. «Oprosti!» je prosila sestra. «Naj ti oprosti on», se je zadrla Hana. «Sramuj se, da si upaš dolžiti svojega lastnega moža!» «Saj nisem hotela», se je opravičevala Malka. «Prišlo mi je v glavo, da sama ne vem, kako in zakaj. Nekaj mi je reklo, kakor da bi bilo tako, in sem vprašala.» «Tisto nekaj je bil stric», je rekla Hana. «Njemu se sanja in blede pri belem dnevu. Star je in neumen. Strahove vidi in ne ve, kaj bi.» In zopet je zavladal med njima mučen molk. «Le zakaj mi ne zaupaš?» je vprašala naposled Malka. «Lahko bi mi povedala, s kom si. Dvema bi bilo laže.» «Laže ali težje», je odvrnila Hana. «Ne sili vame.» «Zakaj si taka?» je potožila Malka. «Sestra sem ti in hudo mi je. Kakor mati sem gledala nate in skrbela, da bi te ne doletela nesreča. Življenje bi dala zate.» Hana ni odgovorila. Okrenila se je in odšla. Sestrine besede so jo zapekle, ji segle v globino ranjene in razboljene duše. Zaklenila se je v svojo sobo, se vrgla na posteljo in zaihtela. Preveč čuvstev se je mešalo v njenem srcu, se izprepletalo v trnjev venec in jo kronalo s trpljenjem, ki je bilo močnejše in silnejše od ljubezni in slasti, ki jo je bila zvabila v svoje zanke, jo vrgla v prepad in pogubljenje. Krog nje se je ovijala moreča in brezupna tema, jo stiskala kakor mrzla in strupena kača, ji jemala sapo in ji pila kri. Zaman je iskala izhoda; zaman je tipala za potjo, ki bi jo vrnila na solnce med cvetje in zelenje, med mir in pokoj prošlih mladih dni. <center> '''V.''' </center> Brez usmiljenja so tekli Hani zadnji dnevi. Niso se dali zaustaviti v svojem jadrnem drevenju proti oni uri, ko se je imela dopolniti njena bridkost in sramota. Hrepenela je po bitju, zaradi katerega je trpela, veselila se je trenutka, ko ga bo mogla pritisniti na svoje srce in deliti z njim samoto svoje ubite mladosti. V neskončno dolgih prečutih nočeh je upirala svoje oči v temino, kakor bi hotela zazreti v njej svoje še nerojeno dete, njegov obraz, njegove očke in laske. Vsa njena bolna duša je živela v njem in njemu. Zaverovana v svoj bolestno-sladki sen se je ogibala vseh, tudi Luda, ki je postajal vse bolj in bolj čudaški, tih in samosvoj. Iz hiše se ni genila. Ni hotela, da bi se ozirale za njo radovedne in škodoželjne oči Porečanov in Porečank. A njih jeziki so se majali kljub temu. Kakor šum spomladanskih vetrov je šel od hiše do hiše strupeni šepet: «Pri Rongovih bodo zibali.» «Pa ne pri ženi, pri svakinji.» «Tako je, če se kdo priženi zaradi posestva.» «Visoko je letela, pa je nizko padla.» Kadar se je pokazal Luda v nedeljo pred cerkvijo, so gledali za njim in se muzali: «Dve ženi ima.» «Kakor Turek.» In so se smejali in zbijali sirove šale. Luda je čutil te njih poglede, slutil njih škodoželjne besede in dušo sta mu razjedala gnev in ponos. Zasovražil je te ljudi, ki so prežali na trpljenje drugih kakor gladen pes na kost, in v tem sovraštvu se je čutil vzvišen nad njimi. Rad bi se bil dvignil od tal, se vzpel kvišku in pljunil nanje kakor na strupeno golazen. Smelo je dvignil glavo in stopal sredi med njimi, kakor da je več ko oni. «Ne uklonim se vam!» si je dejal. «Naj se mi približa o, naj se me poizkusi dotekniti. Razbijem mu glavo.» Polaščalo se ga je brezupno hrepenenje po izzivanju in boju s svojimi sovaščani in nalašč je šel v gostilno, sedel široko za mizo in naročil pijače. Debelo so ga pogledali sosedje in steknili glave. Šepetali so in se zakrohotali. Luda je vedel, da se krohočejo njemu in postal je še bolj predrzen in izzivalen. Pil je, a pili so tudi oni, kakor da pijejo na korajžo; in pijanim je zrasel pogum. Nič več niso šepetali, glasno so govorili in se krohotali: «Turek je, Turek», je dejal Podraženov Nace. «Turki jih imajo še več», je ugovarjal Kapotinov Lojze. «Saj bo dobil še eno. Slišal sem, da jo je naročil v Trstu», je pristavil Gašparjev Tone. «V starem mestu!» je dodal Starešinov Francelj in se zakrohotal. Tedaj je zagorelo v Ludu. Planil je kvišku, pograbil stol in zarjul nad krohotajočo se družbo: «Kdo jo je naročil?» Sosedje so utihnili. Grobna tišina je zavladala v pivnici. «Ti!» je siknil naposled Podraženov in se iznova zarežal. «Dve že imaš!» so se oglasili hkrati ostali. «Ponovi!» je zatulil Luda in planil proti Nacetu, ki je pograbil steklenico, da bi mu jo zagnal v glavo. «Ti!» je ponovil fant in zamahnil, toda steklenica je zadela ob stol in se razbila. Luda je zarjul še besneje, zagnal se je v Naceta in ga podrl na tla. Tedaj so se dvignili vsi in nastal je pretep, da so se lomili stoli in mize in so žvenketale razbite steklenice in čaše. Luda se je boril kakor lev. Ves svoj gnev vse svoje sovraštvo do teh glodalcev njegovega trpljenja je izlil v to borbo. Drugega za drugim je podiral, in kar jih ni vrgel ob tla, so zbežali kakor prestrašeni zajci. Bežali so v kuhinjo, na dvorišče, na cesto, Luda pa je vihral za njimi in jih bil, da so tulili od bolečine in od strahu. «Jaz vam pokažem, psi lajavi, glodati tuje kosti!» je rjul in divjal za njimi še po vasi, da je drevilo na kup staro in mlado, moško in žensko, in se naslajalo nad nenavadnim prizorom. Tedaj je prišla mimo Malka. Opazila je razdivjanega moža, kriknila od groze in planila k njemu. «Luda!» je zaihtela, «kaj počenjaš? Luda!» «Razbijam jim gobce, da ne bodo več lajali», se je zadrl Luda in si oddehnil. Razoglav in raztrgan je stal sredi ceste kakor razbičan vihar. Iz ran po obrazu in rokah mu je curljala kri, da je bil ves spačen in grozen. Prestrašena in obupana se ga je oklenila žena, ga zgrabila za roko in ga vlekla domov. Krog njiju se je zgrnila vsa vas, tulila krohotala in piskala. «Kam ga vlečeš?» se je zadri nekdo, «saj ni tvoj!» «Hana naj bi prišla ponj!» je zakričal drugi. «Da si še upa med ljudi!» je zarjul tretji. Žvižg in krohot je sledil tem klicem, se zasekal v Malko, jo udaril in zrušil na tla. Luda jo je pobral in odnesel domov. Pod Rongovo streho je dozorevalo zlo. Raslo je v vihar in katastrofo. Zaman je molil Luka pred Križanim, zla ni mogel premoliti, ni ga mogel zadržati, kajti ko se je utrgalo v bregu, je moralo zdreviti v prepad, prej mu ni bilo miru in obstanka. Ona nedelja je Malki odprla oči. Nobena laž jih ni mogla več zamegliti in preslepiti. Vedela je, da je izdana in prevarana po lastnem možu in po lastni sestri. Sramota in užaljenost se je mešala v njeni duši z ljubosumnostjo in jo bičala kakor vihra. Iskala je rešitve in izhoda, a najti ga ni mogla. Življenje v hiši ji je bilo pekel, a v tem peklu ni gorela sama, goreli so vsi: ona, Hana, Luda in Luka. Odzunaj pa so butali vanjo valovi zasmehovanja in škodoželjnosti kakor valovi razbičanega morja v potapljajoči se brod. Tako je prihajala in je naposled prišla ura, ko se je imela dopolniti usoda. V samotni Hanini sobi je zaplakalo drobno, nedolžno dete. Razprostrlo je prvič svoje šibke ročice, odprlo svoje drobcene očke in pogledalo v svet, kamor ni prinašalo sreče in smeha, kamor je prinašalo samo trpljenje in sramoto. Malka je začula ta plač, zagledala je to drobno in ubogo stvarco. Zanjo pa ni bila drobna in uboga. V njenih vročičnih mislih je rasla v silno, solnce zatemnevajoče, svet razdirajoče zlo, ki je iztegalo proti nji svoje roke, da bi jo zadušilo, ji izpilo kri, jo oropalo življenja in sreče. Pred njim jo je obšla groza, da je vztrepetala in iskala rešitve iz prepada, kamor jo je pehalo in ji zapiralo pot do rešilnega brega. In ta groza je rasla, jo osvajala vso, zorevala v misel, črno in strašno kakor peklo. Planila je h Hani, se ji sklonila prav do trpečega obraza in ji zašepetala: «Umori ga!» Kakor zadeta zver je zarjula uboga mati. V njenih velikih temnih očeh je zagorel blazen plamen strahu. Njena levica je stisnila k srcu ono drobno, nedolžno bitje, njena desnica pa se je iztegnila proti sestri, ki ji ni bila več sestra, ampak na njeno dete, na njeno vse na svetu prežeča zver. Malka pa se ni dala odgnati. V njeni glavi ni bilo več prostora za preudarek. Njena blazna bol je trepetala pred tisto belo živo kepico, zato jo je hotela zdrobiti, jo pretvoriti v nič, da se je reši, osvobodi za vedno. In njene ustne so ponavljale samo eno: «Umori ga! Umori!» «Na pomoč» je vpila Hana in stiskala še tesneje k sebi svojega otroka, se borila še obupneje proti zveri, ki je rasla pred njo v silno, temno pošast in iztegala proti nji svoje ostre okrvavljene kremplje. Ti kremplji so prihajali vedno bliže, se zabadali v njene roke, v njena bela nedrja, v drobno živo kepico na njenem srcu. Strašna roka je zgrabila njeno dete, da je zavekalo, se zvilo od bolečine, utihnilo in padlo mrtvo na tla … Hana je planila k njemu, ga zgrabila, pritisnila k sebi, mu hotela vdehniti novega življenja v negibno telesce; toda bilo je zaman. Tedaj je položila mrtvo dete na posteljo, zarjula in planila na morilko. Strašna kakor vihra je bila s pestmi v njen spačeni obraz, jo grizla, trgala in lomila. A v tistem trenutku se je pojavila med dvermi sključena postava strica Luke. Planil je v sobo in se zagozdil med sestri, ju ločil in vrgel narazen. Raztrgana in krvava se je zgrudila Malka na tla in se onesvestila, Hana pa je zarjula, planila skozi vrata in zdivjala v noč. Gola in strašna je bežala po vasi in njen krik je sekal v noč, dramil speče Porečane. «Umorila mi ga je! Otroka mi je umorila!» je rjula in divjala dalje v noč in v mrak. Za njo je drevil pijani Luda, ki ga je bil njen krik prignal iz gostilne, bežalo je polovico razburkane vasi. V njeni do blaznosti izmučeni duši se je podiral svet, se rušil v silen, brezkončen prepad. Ugašala so solnca, se drobili svetovi, kakor v prerokbi o strašnem dnevu sodbe dobrih in zlih. V njeni sobi pa je ob mrtvem detetu in nezavestni sestri klečal sključeni starec. Njegovi sivi lasje so se lesketali v svitu trepetajoče luči, njegove vele roke so se iztegale proti nebu, njegova usta pa so vpila k Bogu: «Zakaj si nam odrekel svojo milost, o Gospod? Zakaj si obrnil od nas svoje sveto obličje in dopustil satanu, da je zasadil svoje kremplje v naše duše? Kaj sem Ti storil, da nisi uslišal moje molitve, ki Te je klicala in prosila? Če pa je bila že taka Tvoja sveta volja, in si nas udaril zaradi greha z novim grehom in si nas kaznoval za zlo s še večjim zlom, bodi nam milostijiv vsaj v poslednji svoji sodbi! Bodi nam Oče, ki odpušča svojim otrokom sedaj in na vekomaj storjene grehe …» g6r8czxgbrdtu8n7z77qxwcz9kb9od2 206961 206960 2022-07-26T13:03:33Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Hana | normaliziran naslov = | avtor = Radivoj Rehar | izdano = ''{{mp|delo|Žena in dom}}'' 3/3–6, 8–10, {{mp|leto|1932}} | vir = dLib {{fc|dlib|JX7XC64N|s=100-101|3}}, {{fc|dlib|99KI6W00|s=161-164|4}}, {{fc|dlib|6QLP1PSY|s=197-204|5}}, {{fc|dlib|VP73HE2X|s=237-240|6}}, {{fc|dlib|85KIPEM0|s=298-300|8}}, {{fc|dlib|4JCAXC0C|s=336-337, 344|9}}, {{fc|dlib|AJZ40KEP|s=383-384|10}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|5}} <center> '''I.''' </center> V mračen nedeljski popoldan konec januarja so peli poreški zvonovi žalostno pogrebno pesem. Turobno so oznanjali, da spremljajo k večnemu počitku Rongovega Janeza, premožnega in daleč spoštovanega moža. Njihova pesem je odmevala od sivih skal in samevajočih gozdičkov, udarjala ob strme blatne klance nad vasjo in se mešala z molitvijo svečenikovo, ki je prosila za odpuščanje Janezovih grehov. Počasi in svečanoresno se je približal sprevod z nizkim zidom ograjenemu pokopališču in se razkropil krog nemo zevajoče jame. Nosači so položili krsto na vrvi, prijeli za zavozlane konce in jo spustili v globino. Duhovnik je domolil pogrebne molitve, blagoslovil še zadnjič pokojnikovo poslednje bivališče in spustil na črno krsto prgišče vlažne prsti. Za njim sta opravili zadnje opravilo za pokojnim očetom hčeri Malka in Hana. Za njima so se zvrstili pokojnikov brat Luka, sorodniki, prijatelji, znanci in ostali pogrebci. Zamolklo in turobno je padala prst na črno krsto in jo bolj in bolj zakrivala jokajočim očem. Jama se je polnila; više in više se je kopičila premrla prst in množica se je pričela raztekati. Vedno manj in manj je je bilo ob Janezovem svežem grobu. «Zbogom, brat!» je vzkliknil tedaj sključeni starec Luka, prijel jokajoči nečakinji in ju odpeljal domov. Molče sta stopali Malka in Hana ob njegovi strani in vse naokrog se jima je zdelo mrtvo in prazno, kakor da je segla bela roka smrti nad vso okolico, nad ves vesoljni svet. Še vse bolj mrtev in prazen pa je bil dom. Malka in Hana sta se zgrudili vsaka na svoj stol in zrli nemo in topo predse. Starec pa, ki je bil kakor bitje, ki je že davno obračunalo z življenjem, je ves vase in v svoje misli zatopljen modroval: «Tako odhajamo; drug za drugim gremo. Tudi moj dan ni več daleč …» «Ne govorite tako, stric!» je zaprosila Malka. «Ali naj ostane hiša brez gospodarja?» «Poiskati bo treba drugega,» je dejal starec. «Poročiti se boš morala!» «Ni lepo,» se je razburila Malka, «da govorite o poroki, ko smo ravnokar prišli s pogreba.» «Lepo ali ne,» je dejal starec, «potrebno je. Grunt je velik in čez mesec, dva, bo spomlad, bo delo. Star sem in slab; še za nadzorstvo nisem. Kdo bo delal? Kdo gospodaril? Čas je že da se nekam spraviš. Tri križe imaš, in če boš čakala še na četrtega, te bo vzel — kdor te bo — zaradi grunta, in ne zaradi ljubezni.» «Pa naj se poroči Hana!» je kljubovalo dekle. «Ti si gospodinja», je dejal starec. «Tako je želel pokojnik, tako je prav. Starejša si in bolj pametna. Hani se ne mudi: mlada je, zdrava in živa in unesti se še mora.» Malka ni odgovorila, zakrila si je z ruto oči in je zopet zaihtela. Vdala se je in tisti teden po Veliki noči so imeli pri Rongovih ženitvovanje. Malkina poroka s Streharjevim Ludom se je izvršila brez hrupa, kakor se spodobi za hišo, kateri je smrt šele pred nedavnim pokosila prejšnjega gospodarja. Mlad, lep in živahen ženin je prinesel h hiši, ki je bila med prvimi v poreški vasi, precejšnjo doto v denarju in povrhu še tri kose grunta. Rongovina se je povečala v premožno in obsežno posestvo z lepimi vinogradi, obsežnimi njivami in prostranimi travniki in pašniki. Tudi stric Luka je bil z ženinom zadovoljen. Židane volje je sedel med svati in srkal dišeče vino. «Vidiš, Luka,» je dejal «takega gospodarja je potreboval naš grunt. Zdaj bom lahko umrl, ko vem, da naša domačija ne bo propadla.» «Da bi se zgodilo po vašem, stric!» je odgovoril ženin. «Storil bom, kar bo v moji moči, da postanem vreden naslednik pokojnega.» Trčili so in pili. V dobri volji so pozabili na smrt. Vino, šala in smeh so razvnemali mlada poročenca in svate. Le ena edina, sestra Hana, je bila tiha in zamišljena. Nekaj jo je težilo, ji branilo, da bi se veselila. Zamišljena je opazovala zalega svaka. Njene velike črne oči so se mu zasesale v obraz, kakor da bi ga hotele predreti, kakor da bi hotele pogledati v njegovo dušo, v njegovo srce. Ženin je opazil njen pogled in njeno zamišljenost. Dvignil je čašo in ji nazdravil: «Še na tvoje zdravje, Hana! Da bi bila še ti zadovoljna z menoj!» Hana je povesila oči, zardela, in ko se je njegova kupica približala njeni, je vsa zadrhtela. Čaša ji je zdrknila iz roke, padla na mizo in se razbila. Svatje so utihnili in se spogledali. Neroden in mučen molk je zavladal med njimi. Bleda kakor stena je planila Hana iz hiše in se izgubila v noči … «Slabo znamenje», je mrmral stari Luka, ko je slačil pražnje oblačilo in legal v svojo samsko posteljo. «Le kaj ji je bilo?» je modroval. «Zakaj je vztrepetala? Zakaj je zbežala? Bog nas varuj zlega!» In je molil in prosil: «Ti, ki si v nebesih, prizanesi naši hiši! Daj ji miru in pokoja, da bo napredovala v slogi in zadovoljstvu! Tvoja milost naj jo obsije, da bo v njej krščanska čistost, ljubezen in zvestoba! Ne dopusti hudobcu, da bi zasejal ljuljko na naše njive, da bi skotil greh pod našo streho in zlo v naših dušah …» Hana je ostala po oni noči tiha in zamišljena. Ogibala se je svaka in še s sestro je govorila le najpotrebnejše. V njenem srcu se je bil prikrit, a obupen boj med ljubeznijo in dolžnostjo. Vsa njena duša se je bojevala z mlado, vročo in nepremišljeno krvjo. Premagati je ni mogla. Čim bolj jo je izkušala pomiriti z delom in umikanjem pred njim, tem bolj je gorela in hrepenela po njem. Obvladala jo je vso. Njeni volji so se morali pokoriti vsi njeni koraki, vsi njeni vzdihi in njeni vroči, hrepeneči pogledi. In ti pogledi so postajali bolj in bolj jasni in glasni, da jih tudi Luda ni mogel več prezreti. S strahom je opazil njihov požar. Pričel se jim je ogibati, ogniti se jim ni mogel. Ponoči in podnevi so se vsesavali vanj, ga zbadali, mučili, žgali. Še v sanjah mu niso privoščili miru. Tedaj je sklenil, da se jih reši; reši za vselej. Ko sta bila čisto sama, je zbral svoje moči in ji dejal: «Hana, poročiti se boš morala!» Hana je obstala. Njen obraz je pobledel in tresla se je. Ludu je bilo mučno in nerodno in ni vedel, kako bi ji razložil. Naposled je dejal čisto nekaj drugega, kakor je mislil. «Škoda je zate, da izgubljaš svojo mladost», je rekel. «Prišla si v leta, ko se trgajo zate najlepši in najboljši. Škoda bi bilo zamuditi to priliko. Sedaj si lahko izbereš sama, pozneje bodo izbirali drugi.» Hana je ugenila njegovo misel, razumeti pa je ni hotela. Namrdnila se je in je dejala: «Na poti sem ti. Iznebil bi se me rad.» «Bog mi je priča,» je ugovarjal Luda, «da mi nisi. Pridna si, in ko boš odhajala, mi bo težko. Ne bomo te lahko pogrešali. Če bi bilo zaradi tega, bi rajši videl, da bi se sploh ne poročila. To ti pravim, ker ti hočem dobro.» «Ker mi hočeš dobro …» se je zarežala Hana in ga predrzno in izzivalno pogledala. V njenem srcu je zadivjala obupna vihra. Ni je mogla zadržati; planila je na dan. «Bojiš se samega sebe!» je kriknila. «Bojiš se svoje ljubezni, ki ti ne da miru. Mar misliš, da ne vem, da si se poročil z Malko zaradi grunta, ne zaradi nje?» Luda je prebledel. Krvava proga mu je švignila preko bledega obraza. Stisnil je pesti in jih dvignil, da bi udaril. «Udari!» je kriknila Hana. Roke si je zasadila v boke in stopila čisto tesno predenj. Razdivjana kakor furija je bila lepa in vabljiva in Luda je razklenil pesti. Roki sta mu omahnili kakor brez moči. Hana pa je siknila vanj mameče in opojno: «Rada te imam. Bodi moj! Nič drugega ne zahtevam.» Luda je omahoval. Boj med zvestobo do bolehne, hladne in nelepe žene in med ljubeznijo do zdrave, polne in vroče svakinje je divjal v njem. Toda bil je mož, močan in trden. Stresel je z glavo, kakor da bi se hotel osvoboditi izkušnjave in se ji je umeknil. «Bodi pametna!» je dejal. «Mož sem, in ona je tvoja sestra. Iztrezni se! Pomisli, kaj bi lahko nastalo iz tega.» «Bojiš se je», je siknila Hana. «Kaj bi nastalo iz tega, praviš, a kaj bo nastalo iz mene, za to se ne brigaš. Jaz nisem kriva, da te imam rada, da brez tebe ne morem živeti …» Zakrila si je obraz in zaihtela. Neroden in v mučni zadregi je stal pred njo Luda. Njen jok ga je spravljal ob pamet bolj kakor njeno vsiljevanje. «Preudari vendar,» jo je prosil, «kam bi zašla, ko bi izgubila pamet. V eni hiši smo. Malka bi opazila; opazili bi ljudje. Eden od naju bi moral od hiše, ali bi pa morala oba. Oba, da, oba, Hana!» Hana pa je jokala še bolj in je prosila: «Pojdiva, Luda! Zbeživa v svet, kjer naju ne bo nihče poznal. Tam si zgradiva nov, svoj lastni dom …» «Ni mogoče», je odgovoril Luda. «Prisegel sem ji zvestobo pred Bogom in držati se je moram. Ne zapeljuj me v greh!» Tedaj je Hana nehala jokati. Divje in srdito ga je pogledala in iz njenih ust se je izvil besen, obupen krik: «Ne maraš me!» «Ne!» je potrdil Luda in odšel. Hana je zrla za njim; roke je stisnila v pesti in v njenih velikih, črnih očeh je zagorel plamen sovraštva in želje po maščevanju za odklonjeno ljubezen in žalitev njenih vročih dekliških hrepenenj. Planila je v svojo sobo, se vrgla na posteljo, zarila obraz v blazino in zaihtela. Od tistega dne je bila še boj tiha in odljudna. <center> '''II.''' </center> Na veliki Šmaren se je odpeljala Hana s poreškimi fanti v Log na božjo pot in na semenj. Ludovo povabilo, naj se pelje z njim, je odbila, in svak se je peljal sam. V Logu se nista pogledala. Kakor da bi si bila tuja, sta hodila drug mimo drugega. Hana je šla v cerkev k veliki maši, potem je stopicala med stojnicami, kupovala srceta in punčke iz lecta in jih delila fantom. Bila je razigrana in razposajena za tri, da so se za njo ozirale stotere oči radovednih sejmarjev in božjepotnikov. Marsikateri fant si je je zaželel in ako bi bila prilika drugačna, bi bilo prišlo zaradi nje še do pretepa. «Prešmentana punca», je dejal stari Erzeljček Ludu, ko sta se srečala v krčmi, «vsem bo zmešala glave.» «Katero misliš?» je vprašal Luda. «Vašo Hano, anti», je rekel Erzeljček. «Pa saj ni čudno, še meni bi jo, ko bi imel par križev manj.» Starec se je zarežal, da so se mu na stežaj odprla brezzoba usta. Izpraznil je kozarec, ki mu ga je ponudil Luda, in je vprašal: «Kje imaš pa Malko? Kako da si sam?» «Bolehna je», je odvrnil Luda. «In tudi hiše ne moremo pustiti kar tako. S posli je križ.» «No, da,» je rekel Erzeljček, «Malka ni bila nikoli trdna. Vsa drugačna je kakor Hana.» Pomežiknil je, si prižgal pipo, pretehtal svojo misel in jo izbleknil: «Hano bi bil vzel!» Luda ga je pogledal kakor lev, ki ga je pičil sršen, da se je starec ves zmanjšal in da je momljal v strahu in zadregi: «Saj nisem mislil tako. Starost je norost, saj veš, Luda. In beseda ni konj.» «Pa je lahko slon», je dejal Luda. «Posebno tam, kjer so jeziki daljši ko kravji rep. Menda me razumeš?» «Razumem», je dejal starec. Potem nista več govorila o Malki in o Hani. Popoldan se je pričelo sejmišče prazniti. Ostali so le še tisti, ki so hoteli k litanijam, in tisti, ki so se napili in so pozabili na dom in na opravilo. Oni iz gorenjih krajev so se vračali domov preko Vipave. Starejši se v trgu niso ustavljali, mlajši svet se je pa zatekel na ples. Med tistimi, ki so jih premotili glasovi godbe, je bil tud Luda. Že malo vinjen je pridrevil s svojim vozom na Hrovatinovo dvorišče, opravil konja in se pomešal med pisano družbo fantov in deklet, moških in žensk. Preril se je do brjarja, se naslonil na ograjo in se zagledal v razposajeno vrvenje mladih parov. Tedaj se je privrtela mimo Hana in se ozrla naravnost vanj. Bila je rdeča kakor mak, divja in razgreta od plesa in njen pogled ga je zbodel kakor igla. Zrl je za njo. Požiral jo je z očmi. «Vsa drugačna je kakor Malka. Njo bi bil vzel!» mu je zašumelo v ušesih, da se je ozrl krog sebe, kakor bi iskal Erzeljčka, ki mu je bil to rekel v Logu. Toda Erzeljčka ni bilo. Bila je le njegova lastna misel, ki mu je ponovila te grešne starčeve besede. Te misli se je prestrašil. Izvil se je iz gneče k pivcem, sedel za mizo in si naročil vina. Luda je pil, kakor bi hotel v vinu potopiti grešne misli, toda potopiti jih ni mogel. «Njo bi bil vzel!» mu je brnelo po ušesih. «Molči, hudobec!» je siknil skozi zobe in iznova pil. Hudobec pa ni umolknil. Z vsakim popitim kozarcem je postajal glasnejši in predrznejši. «Taka je ta reč in nič drugačna,» mu je šepetal, «da Malka ni zate. Bolehna je, suha, grda in mrzla, Hana pa je zdrava, polna, lepa in vroča. Ona je smrt, ta je življenje, mladost, veselje. He, kakor bonbonček je.» «Kakor bonbonček, kakor sladek bonbonček!» je pritrjeval Luda in pil. Hudobec pa je nadaljeval: «Malka ne bo dolgo, zato pazi, da ti Hana poprej ne ubeži. Zakaj si jo pehnil od sebe, bedak? K nji pojdi in si jo vzemi. Tvoja je!» «Moja, moja», je pritrdil Luda, kakor bi se prepiral s samim seboj. Dvignil se je in preril na brjar. Stopil je h Hani, jo ujel za roko in zašepetal: «Pleši z menoj!» «S teboj?» se je zakrohotala Hana. «Raj si že pozabil, da si mož?» «Pusti neumnosti», je prosil Luda. «Zakon ti je neumnost?» se je zakrohotala iznova. «Ne obračaj besed!» je siknil Luda, jo prijel za obedve roki in se vsesal vanjo s svojim pijanim in pohotnopoželjivim pogledom. Dekle je utihnilo, gledalo ga je in ni vedelo, kaj bi. «Boš plesala z mano ali ne boš?» je vprašal še enkrat, ne da bi jo izpustil. «Naj bo», je dejala naposled. Godba je zaigrala poskočen valček in Luda in Hana sta se zavrtela preko brjarja. Vse oči so se ozrle za njima. Bila sta najlepši, najprožnejši par. Vroč poletni večer se je umikal prijetni noči. Na plesišču so zagorele luči in metale svoj rožnati soj v pisano vrvenje razgrete mladosti. Hitro so bežale ure, se umikale druga drugi, izginjale v brezkrajnost. Poreški fantje so se odpravljali domov. Tudi Hana je hotela z njimi, toda Luda jo je prijel za roko in je ni izpustil. «Z menoj se boš peljala, ne z onimi!» je dejal razgret od vina in od plesa. «Pusti me!» je zahtevala. «Z njimi sem prišla, z njimi se bom vrnila.» «Ne boš se!» je siknil Luda in jo prijel še tesneje. «In če te zapeljem?» je dejala in se zakrohotala. «Tokrat bom jaz tebe», ji je zašepetal. «Ti mene?» Hana se je zakrohotala na ves glas. Pomislila je in je naposled dejala: «Dobro, grem.» Počasi je brzel voz po beli cesti skozi toplo poletno noč. Preko jasnega neba je plaval srebrni mesec. Ves poln in okrogel je razlival svojo prijetno svetlobo čez zelena polja in risal nanja sence dreves in grmovja. Z Nanosa je pihljal božajoč veter, da so šumele trave in se je njih šumenje mešalo s petjem čričkov v opojno polnočno melodijo. Bilo je kakor bi vsa narava sanjala svoj veliki sen ljubezni in hrepenenja. Kakor bi prebujala mlada srca in jih zazibavala v opojno razkošje vročih želja in blodenj. «Ali slišiš to pesem noči?» je dejal Luda Hani, ki je molče sedela poleg njega. «To je najina pesem. Nama jo prepeva. Najini ljubezni jo igra.» Hana ni odgovorila. «Zakaj molčiš?» jo je vprašal in jo hotel pritisniti k sebi. Ona pa se mu ni pustila. «Hana!» je zaprosil. «Imej me rada!» Toda Hana se mu je umeknila. «Ti me ne maraš?» se je začudil in izpustil vajeti. «Ne!» je odgovorila kratko in trdo. «Zakaj tajiš?» se je razjezil. «Sama si mi rekla, da me imaš rada. Sama si se mi ponujala.» «Takrat, ne danes!» je odgovorila jezno in užaljeno. «Ni res!» je siknil Luda, jo zgrabil s svojima močnima rokama in si jo privil k sebi. «Ne izpustim te!» ji je šepetal pijan in omamljen od njene bližine. «Izpusti me!» je zahtevala Hana in se ga poizkusila osvoboditi. Ko je uvidela, da je prešibka, mu je zagrozila: «Pusti me, ali pa bom vpila!» «Vpij!» je odgovoril Luda. «Stori, kar hočeš, izpustil te ne bom.» «Ne?» je kriknilo dekle, pa pogledalo z divjim, prodirajočim pogledom, zgrabilo bič in švrknilo z njim po konju, da se je vzpel na zadnji nogi, zahrzal in zdivjal. Kakor blazna je drevila iskra žival po ravni cesti. Za njo je opletal lahek koleselj, odskakoval od trdih tal, ječal in se lomil. Luda je izpustil Hano in iskal vajeti, toda vlekle so se po tleh, se zapletale konju med noge in se trgale. Tedaj je zmanjkalo pod njima ceste. Konj in voz sta zdrčala čez pokošen travnik in drevila proti globoki strugi hudournika. Hana se je oklepala sedeža, Luda pa je zrl z velikimi, groze polnimi očmi proti temni globini, ki se je vedno bolj in bolj bližala. V hipu mu je prešla pijanost. Po glavi so mu vihrale misli na rešitev; načrt je podil načrt. Konj in voz pa sta vihrala dalje proti prepadu. Le še nekaj minut in sesula bi se bila v globino in zdrobilo in zmečkalo bi bilo njega in Hano. Tedaj se je Luda odločil. Vzpel se je kvišku, se zagnal in skočil na konja. Naglo kakor veverica veje se ga je oklenil in se mu prižel na trepetajoče truplo. Žival se ga je izkušala osvoboditi, toda njegove jeklene roke so jo dušile, niso je izpustile. Vzpela se je in padla. Voz je obstal tik nad prepadom … Šklepatajoča od groze je planila Hana k Ludu, ki ga je bil konj vrgel podse, in mu pomagala na noge. Luda je obstal pred njo, tresoč se po vsem telesu, in ni mogel izpregovoriti besede. «Luda!» je kriknila in se ga oklenila. «Odpusti mi! Nisem hotela tako.» Luda ni odgovoril. Počasi se je umiril, se zagledal v njen prestrašeni in objokani obraz, ji segel z roko v razmrščene lase in jo pritisnil k sebi. «Odpusti mi!» je prosila Hana in se ga oklenila še tesneje. «Hotela sem ti kljubovati; hotela sem te mučiti, maščevati se za tvoje postopanje.» Dvignila se je k njegovim ustom in se vsesala vanje, kakor bi mu hotela izpiti dušo, izsiliti mu odpuščanje in ljubezen. «Bog ni hotel, da bi poginila, preden se izpolni najina usoda,» je dejal Luda in jo izpustil. Prijel je konja, popravil vajeti in voz in ga spravil nazaj na cesto. Zopet je pela jasna, z mesečino oblita noč svojo opojno pesem ljubezni in hrepenenja, ki je zvenela na ušesa dvema, ki sta se našla v trenutku smrtne groze preko postav in zakonov, ki si jih je postavilo človeštvo. <center> '''III.''' </center> Življenje pri Rongovih se je zasukalo v krivo smer. Na zunaj je ostalo prav takšno, kakršno je bilo poprej, na znotraj pa se je iztirilo. Luda in Hana sta čuvala svojo skrivnost, le njuni pogledi so pričali, da je med njima nekaj, česar bi ne smelo biti. Ti pogledi so bili previdni in oprezni; skrivali so se nepoklicanim očem, a stricu Luki se niso mogli skriti. Starec ni bil pozabil na razbito čašo in kakor tisto noč, ko je Hana vztrepetala in pobegnila v mrak, je molil v svoji sobi pred Križanim za mir in pokoj v rodni hiši: «Ti, ki si v nebesih, prizanesi nam, daj nam miru in pokoja, da bomo rasli in napredovali v slogi in zadovoljstvu. Tvoja milost naj nas obsije, da bo v nas krščanska čistost, složnost in zvestoba. Ne dopusti hudobcu, da bi sejal ljuljko na naše njive, da bi kotil greh pod našo streho in zlo v naših dušah …» Njegove stare, vele roke so se dvigale k Bogu in ga prosile: «Napravi konec grehu!» Toda greh je bil pognal preveč globoke korenine, da bi ga bilo mogoče izruti brez viharja. Starec je bil obupan. Premišljeval je in preudarjal: «Tako ne more naprej! Ne sme!» Naposled je sklenil, da stopi k Malki in ji pove: «Malka, ali ne vidiš? Si slepa in gluha?» Stopil pa ni. Stara noga mu je zastala sredi pota, usta so mu onemela; niti glasu ni spravil iz grla. Težka misel mu je napolnila dušo: «Ali bi ne bilo tako še slabše? Prišlo bi do razdora, do poloma in sramote. Rongova hiša bi bila razkričana kot gnezdo prešuštva, omadeževana in zaznamenovana med vsemi.» «Ne,» je dejal, «naj bo skrito, dokler Bog tako hoče. Morda bo šla ta pregreha mimo nas in bo vse spet tako, kakor se spodobi in kakor je pisano v zakonu, ki ju je združil pred Bogom in pred ljudmi.» In je zopet molil in prosil: «Bog, daj, da se zgodi tako!» Zgodilo pa se ni. Luda in Hana sta vedno bolj zraščala v enoto. Zakon med njim in med Malko je bil samo še lažen videz. Malka pa je bila preveč tiha in preveč zaverovana sama vase in v svojo telesno slabost, da bi bila spoznala ali vsaj zaslutila vzrok. «Tako je pač v zakonu», si je mislila. « Vsakdanje skrbi preženejo misli na ljubezen in vse postane le še hladno sožitje.» In ni tožila. Premalo je bilo v njej ženske. Prehladna je bila njena bolna kri. Na Ludo in na Hano je gledala z očmi žene in sestre, in kadar sta se smejala onadva, se je smejala še sama. Še vesela je bila njunega smeha. «Zdrava sta in živa,» si je mislila, «zakaj bi se ne smejala?» V Hani pa je rasla čudežna moč. Vse okrog nje se ji je zdelo solnčno in živo. Na sestro je gledala kakor da je ni. Videla je samo sebe, Luda in svojo ljubezen. Na to, kaj bo, ni niti mislila. Neki dan pa je udarila v njene sanje težka, jeklena pest in ji razbila mir in smeh. Z grozo se je predramila iz opoja in spoznala, da njena tajna ljubezen ni ostala brez posledic. Pod njenim srcem se je zaplodil sad greha, rasel, ji pil kri in mir. V njej sta se bojevali materinska ljubezen do komaj spočetega in bojazen pred sramoto in njenimi spremljevalkami. «Kdo ti bo oče?» je izpraševala njega, ki ga še ni bilo. «Kdo ti bo dal ime?» Tedaj je vzkalilo v njenem srcu prvo sovraštvo do nje, ki ji je stala na poti in ji zapirala dohod do solnca. Iz drobne, plahe kali je raslo v mladiko, iz mladike v drevo, ki jo je objelo in zajelo vso do zadnjega kotička razboljene duše. Nič več ni videla svoje sestre. V Malki je zrla črno zlo, ki iztega proti nji svoje ostre kremplje, da ji iztrga plod njene krvi. Tega zla jo je bilo strah; proti njemu so se bojevale vse njene razbičane misli. Iz dneva v dan je rasel ta boj, dokler ni dorasel v strašno željo in iz želje v hotenje in načrt. «Moja pot mora biti prosta! Če že ne zaradi mene, mora biti zaradi njega, ki je v meni», je sklenila. Stopila je k Ludu in mu dejala: «Ona mora s pota!» «Kdo?» je vprašal z grozo, kakor bi predobro ne razumel njene misli. «Malka …» je siknila. Luda je prebledel. «Mora!» je ponovila. «Za obedve ni prostora.» «O Bog!» je kriknil Luda, «ne pogubi moje duše! Iz greha v greh me vodiš. Kam misliš?» «Hočem,» je zahtevala Hana, «da bodi najin otrok najin tudi pred svetom. Tvoj je in tvoje ime mora nositi. Zato mora izginiti vsaka ovira. Vsaka, razumeš!» «To je božja, ne najina stvar», je ugovarjal Luda. «Če je taka njegova volja, bo storil sam. Midva nimava pravice izpreminjati njegovih načrtov. Malka je bolehna, ne bo mi rodila naslednika. Tvoj bo ostal na Rongovini. Tvoj bo moj in naš nadaljevalec.» «Moj, ha!» se je blazno zarežala Hana. «Pankrt naj bo? Nikdar! Komu naj ga naprtim? Koga naj obdolžim? Ljudje ga bodo hoteli poznati, sodišče bo terjalo njegovo ime. Ali naj navedem tebe? Ob živi ženi?» Luda se je zgrozil. Bled kakor stena je stal pred njo in ni vedel, kaj bi. Strah ga je bilo enega in drugega. «Zato mora s pota! Mora!» je zahtevala Hana. «Stori, kakor hočeš», je kriknil Luda in zbežal. Šel je v gostilno in se napil, da bi v vinu potopil moro, ki ga je težila in mu pila kri in mozek. Pijan do nezavesti se je vračal pozno v noč domov. Ves svet je plesal pred njegovimi očmi. Iz vsakega kota se mu je režal nasproti krvav in izonegavljen obraz hudobca, ki se mu je pačil in rogal: «Njo bi bil vzel. Pa si jo vzel. Sedaj imaš.» «Molči, spaka!» se je zadri v noč in se zagnal proti hudobcu. Toda ta se je umeknil in Luda je butnil ob zid in se zvrnil. Besno je bil okrog sebe in rjul: «Pusti me! Ne vzemi mi duše!» Pokleknil je, sklenil roke. kakor bi molil, in prosil: «Prizanesi mi!» Dvignil se je, kakor bi ga bil hudobec uslišal, napel vse svoje moči, se zavlekel v klonico, se zaril v listje in zaspal. Tam ga je našel zjutraj Luka, zmajal z glavo in vzdihnil: «O Bog, prizanesi nam! Reši nas!» Potem se je sklonil k spečemu in ga predramil. S krvavimi očmi ga je pogledal Luda, kakor bi ga ne poznal. Starec pa je zmajal z glavo in dejal: «Luda. Luda, kaj bo iz nas. Greh se je zaplodil v naši hiši. Razdrl jo bo.» Luda ga je pogledal in se je prestrašil njegovih besed. «Kaj misliš? O kakšnem grehu se ti blede?» je vprašal. «0 mutastem, ki pa ne bo ostal mutast», je odgovoril starec. «Govoriš, kakor bi iz Svetega pisma bral», je dejal Luda in se dvignil. Ves zbit in zlomljen je stal pred Lukom. «Ti pa živiš, kakor ni zapisano», je odgovoril starec. «Kakor morem», se je zadrl Luda. «Kaj se vtikaš v stvari, ki se te ne tičejo. Skrbi zase! V grob že ležeš.» «Ti pa v pogubo», je odvrnil Luka. «Greh in zlo si prinesel h hiši.» «Našel sem ga že tu», je zamrmral Luda. «Vanj sem padel kakor vešča v ogenj.» Obrnil je starcu hrbet in odšel po poslu. Luka je strmel za njim in molil: «Prizanesi nam, o Gospod, prizanesi! Oče nas, kateri si v nebesih …» Hana je kovala svoje črne naklepe. Rana jutra so jo našla bdečo v samotni dekliški sobi. «Le kako bi …?» je preudarjala, a preudariti ni mogla. Za očiten zločin ji je manjkalo poguma. Iskala je boljšega sredstva in naposled se ji je zdelo, da ga je našla. Šla je v boršt in nabrala užitnih in neužitnih gob. Pripravila jih je za večerjo, jih razdelila med družino. Malki jih je pripravila posebej, in nihče ni opazil njenega početja, tako spretna in previdna je bila. Po večerji je družina odmolila in odšla k počitku. Hana je izginila prva. Zbežala je v svojo sobo, padla oblečena na posteljo in skrila obraz med blazine. Prevzel jo je nemir, da je trepetala kakor v vročici. Z grozo v srcu je čakala na posledice svojega zločinskega početja. In ni čakala dolgo. Ropot in krik, ki je prihajal iz sestrine sobe, jo je predramil iz vročične groze in jo navdal s prečudno strašnim čuvstvom. «Hana!» je kriknil Luda in planil v njeno sobo. «Zastrupljeni smo! Gobe so bile strupene.» Omahnil je in se ujel za podboje. Ko je opazil, da je Hana še oblečena in vsa bleda kakor stena, se je prestrašil še bolj. «Malki je slabo», je kriknil. «In tebi tudi. Vsi bomo umrli. Umrli …» Spačil je obraz, kakor bi že sam umiral, in zbežal nazaj k ženi, ki se je zvijala v silnih krčih. Morilni strup ji je razjedal želodec. «Luda! Luda! Pomagaj mi! Reši me!» je vpila in mrtvaški znoj ji je oblival čelo. Toda Luda je bil brez glave. Kakor nor je letal sem ter tja in ni vedel, kaj bi. Šele polagoma se je zavedel, planil v shrambo, vzel latvico mleka, pohitel k ženi in ga ji vlil v usta. Malka je vztrepetala, se vzpela kakor bi umirala in — izbruhala morilni strup. Onemogla, napol mrtva se je zgrudila na posteljo in ječala. Polagoma pa so se ji bolečine omilile in utrujenost in izmučenost jo je zazibala v nemirno poluspanje. Hana je ždela v svoji sobi. Ni si upala iti k bolni sestri, gledati njene bolečine, se ji ozreti v oči. V njeni trpeči in od groze izbičani duši se je prebudil črv vesti. Počasi in previdno je pričel vrtati in gristi in je grizel vedno hitreje, vedno močneje. «Zločinka! Morilka!» ji je zašepetalo iz globine in Hana je trepetala, se zvijala kakor od krča in grizla v blazino. «Zločinka! Morilka!» je kriknilo glasneje in se ponavljalo do strašnega, oglušujočega očitanja. Ubita se je zgrudila na kolena, dvignila roke in prosila: «O Bog, odpusti mi! Prizanesi mi! Usliši me! Ne dopusti, da bi umrla od moje roke! Reši jo!» Utihnila je in prisluškovala. Nič več ni slišala sestrinega vpitja. «Umrla je!» je pomislila, planila kvišku in stekla k nji. Vrgla se ji je na prsa, se je oklenila in prosila: «Ne umri! Ne umri!» Trudno je odprla Malka svoje vročične oči. Krog njenih usten je zaigral rahel nasmehljaj. «Bolje ji je», je dejal Luda. «Pusti jo!» Kakor senca se je zavlekla nazaj v svojo sobo, padla iznova na kolena in molila: «Zahvaljen bodi, Gospod, da si uslišal prošnjo zločinke in rešil smrti njeno žrtev. Kaznuj me za ta zločin z bolečino in trpljenjem, s sramoto in ponižanjem. Vdano bom prenašala Tvojo kazen, samo da se operem greha, ki me žge ko ogenj. Ne zaradi sebe, zaradi njega, ki ga nosim pod svojim srcem, te prosim. Nedolžen je in ni zaslužil, da bi bil zaznamenovan za vse življenje z znamenjem krvi in zločina.» Rano jutro je posijalo nanjo, ki je še vedno klečala na trdih tleh z dvignjenima rokama in z molitvijo na ustnah. <center> '''IV.''' </center> Malka je po oni strašni noči obležala in je bolehala še dolgo. V vročičnih prividih se je borila s temno pošastjo, ki je iztegala proti nji svoje okrvavljene kremplje in jo hotela zadušiti. Izmučena se je prebujala iz teh bolnih sanj in mislila na ono pošast in na njen obraz, in ta obraz se ji je zdel tako podoben onemu sestre Hane, da se je je bala in vpila, kadar se ji je približala. Tajen, podzavesten strah jo je navdajal pred njo. V Hani pa je dozoreval sad njenega greha. Vedno jasnejši in očitnejši so postajali njegovi sledovi. Prvi jih je opazil stric Luka. Ogledoval jo je in opazoval in majal z glavo. Obupan je tožil pred Križanim: «Zakaj si dopustil ta greh? S čim se je pregrešila naša hiša, da jo bičaš s škorpijoni? Rodovi za rodovi so živeli in umirali, ne da bi bili pozabili na Tebe in na Tvoje svete zapovedi. Služili so Ti v mislih in dejanjih in so bili kljub letom in trpljenju čisti kakor otroci. Odkod je prišlo to zločinsko seme pod naš krov?» Njegove vodene oči so strmele v krvave rane Odrešenikove in so tožile: «Zakaj si trpel in umrl na križu, da bi svet odrešil? O, nisi ga odrešil, nisi ga privedel na pot strahu božjega. Vedno globlje se pogreza v blato, in če ga ne boš udaril s pravično kaznijo, bo gazil še po svoji lastni krvi in se s svojo nečistostjo še ponašal. Kakor bi se izpolnjevala prerokba zadnjih dni, tako je danes na tem svetu. Zakaj, o zakaj si mi dal doživeti te čase? Če misliš udariti svoje otroke, odpokliči me pred dnevom svojega udarca. Star sem in bi ne hotel doživeti grozot, ki so prerokovane.» Prižgal je pred Križanim lučko in molil dolgo, dolgo v noč. Zunaj je žvižgal mrzel veter in šumel v suhem hrastovem listju. Preko zimske pokrajine je plaval mesec. Nekje na vasi so peli fantje in njih pesem je motila starčevo molitev. V njegove pobožne misli so se mešale njene besede: <center> je pa davi slan'ca pala na zelene travnike, je vso trav'co pomorila in vse žlahtne rožice … </center> To pesem o pomorjenih rožicah je poslušala tudi obupana Hana. Vsaka njena beseda se ji je zdela kakor oster, v njeno srce zaboden nož. V bolečini teh bodljajev je pretehtavala svoje življenje. Mislila je na svoja brezskrbna otroška leta, mislila na svoje dekliške dni, ko so ji rožice še cvetele, ko jih slana še ni bila pomorila. Vsa njena dotedanja pot se ji je zdela posuta s temi rožicami. Videla jo je jasno pred seboj, vsak kamen na nji je poznala. Ona, ki je vodila v bodočnost, pa je bila temna in črna kakor noč tam zunaj in žalostna kakor fantovska pesem o pomorjenih rožicah. Izkušala je ugotoviti njeno smer, hotela je dognati, kam jo bo vodila in kam bo vodila sad njenega greha, a dognati ni mogla. «Zakaj je tako,» je premišljevala, «da je na svetu narobe vse, kar bi moglo biti prav? Ali nismo rojeni, da bi živeli kakor ljudje? Ali nimamo pravice do ljubezni in do sreče? Zakaj je dana ljubezen tistim, ki bi je ne smeli poznati, in sreča tistim, ki je ne znajo ceniti? In zakaj, zakaj je v nas toliko želj in hrepenenj, ki nas zavajajo v greh in omadežujejo z njim še čiste in nerojene?» Starec se je po dolgi molitvi dvignil in kakor bi mu bil Križani navdahnil to misel, je zamrmral sam pri sebi: «Da, storiti je treba. Če je greh že tu, ga je treba vsaj omejiti. Od hiše mora!» Potolažen po tem sklepu je legel na svoje skromno ležišče in zaspal. Zjutraj je opravil svojo jutrnjo molitev in stopil k Hani. «Punca,» je dejal trdo in odločno, «od hiše boš morala.» Hana ga je pogledala s prestrašenimi očmi in onemela. Starec pa je nadaljeval: «Dokler je tvoj greh še skrit, še ni upropaščena naša hiša. Kadar bo odkrit, bo kakor pogorišče. Zato poveži svojo culo in pojdi!» «Kam?» je zaihtela Hana. «Ali naj se vržem v vodo?» «Storila bi dva greha, zato me poslušaj!» je dejal Luka. «Nisem Bog, da bi te sodil, in tudi sodnik nisem, samo stric sem ti. Vidiš,» je nadaljeval, segel z roko v žep in privlekel iz njega sveženj bankovcev, «mislil sem na vse. Tole sem hranil za največjo silo. Taka sila je sedaj. Jaz jih ne bom potreboval; star sem in moji dnevi so šteti. Vzemi jih in pojdi! Daleč odtod pojdi, tako daleč, da ne bo po tebi glasu. Poišči si kotiček, kamor boš lahko legla, ko pride tvoja ura, in moli za odpuščanje svojih grehov in za pokoj moje duše.» Ponudil ji je bankovce, toda Hana se ni genila. Ubito je zrla predse in ihtela. «Vzemi!» je ponovil starec. «Ni veliko, a za prvo potrebo bo.» Stal je pred njo in ji ponujal denar. Ko je videl, da se ne gane, se je razjezil: «Kaj se onegaviš? Pod našo streho ti ni več prostora. Dovolj zla si napravila.» Tedaj si je tudi Hana opomogla. Njegove ukazujoče besede so jo raztogotile, da je zardela od jeze, zgrabila bankovce in jih zagnala na tla. «Nikamor ne pojdem!» je kriknila srdito in kljubovalno. «Iz domače hiše me ne bo nihče podil. Tudi vi ne, stric. Tu sem in tu ostanem, če je komu prav ali ne. Tudi jaz imam pravico do življenja, in če sem grešila, je še nekdo, ki naj dela pokoro.» Starec je pobesnel. Divje je udaril z nogo ob tla in dvignil pest, kakor bi jo hotel udariti. Potem je kriknil, tresoč se od jeze: «Še se ti hoče greha, nesnaga! Stran! Proč iz naše hiše!» Zgrabil je nečakinjo in jo pehnil skozi vrata. Hana se je opotekla, toda vdala se ni. V nji se je prebudila vsa kri in zavrela v bes in gnev. «Če je ljubezen greh,» je kriknila, «potem se mi ga še hoče. Še, še mi ga ni dovolj.» «Vlačuga!» je zatulil starec in pljunil za njo. «Hudič te je obsedel. Njegova dekla si. Toda jaz te bom pregnal odtod, tudi če si z verigo prikovana.» «Nikoli!» je siknila Hana in izginila na dvorišče. Starec je pobral svoj denar in ga zopet vteknil v žep. Tresel se je od razburjenja in komaj se je privlekel do Malke, ki je sedela v izbi in šivala. Sedel ji je nasproti in ni mogel izpregovoriti. «Kaj vam je, stric?» se je prestrašila Malka. «Ali vam je slabo?» «Še huje je», je izjecljal Luka. «Hudič se je vgnezdil v naši hiši. Razrušil jo bo.» «O Bog!» je kriknila žena, «kaj se je zgodilo?» «Ali si res slepa in gluha,» je vprašal starec, «da ne vidiš in ne slišiš, kar čivkajo že vrabci na strehi? Tudi ti si kriva, da je tako.» «Kaj je? Kako?» je trepeta je vprašala Malka. «Ali ne vidiš Hane?» Ne vidiš peg na njenem obrazu? Ne vidiš njenega telesa?» je dejal Luka. «Hane?» je ostrmela Malka. «Da, Hane!» je pritrdil starec. «Le poglej jo!» «Morda se pa le motite, stric?» je podvomila Malka. «Jaz nisem opazila.» «Dejal sem, da si slepa», je ugovarjal stric. «Moški sem, pa vendar vidim. Že davno sem videl.» «Pa s kom?» je vprašala Malka. «Z nikomer ne govori. Nikamor ne gre.» «To je tisto!» je zamrmral Luka. «Kaj?» je vprašala Malka in se zagledala v starčev od zadrege in od bolečine izmučeni obraz. «Mislim …» je zajecljal starec, »da je v hiši, da je … pri nas.» «Pri nas?» se je začudila Malka. «To ni mogoče. Kdo naj bi bil? Hlapec? Ne, ne, star je in grd. Tako daleč se ni izpozabila.» «Premisli! In če nečeš, da bo zlo še večje, pregovori Luda, da jo spravi iz hiše. In iz vasi. Povedal sem!» je dejal razburjeno in odkrevsal iz sobe. «On?» je kriknila Malka in strašna slutnja ji je zaprla sapo, jo zagrabila za srce. Toda zdela se ji je preveč grozna, da bi ji mogla verjeti. «Ne, ne», je podvomila. «Moti se. Star je in vidi strahove. — Luda in Hana?» je preudarila in zmajala z glavo. «Saj se mu sanja, sanja.» A kljub temu ni bila mirna. «In ko bi bilo vendarle?» je pomislila. «Prepričati se moram. Govoriti moram z njo», je sklenila in jo šla iskat. Našla jo je na vrtu in jo poklicala. Nerada in v zadregi je prišla Hana in ni se ji upala pogledati v oči. Bojazen, da jo je stric izdal, ji je poledenela kri in misli. Sestra jo je gledala in, kakor da se je prebudila iz dolge slepote, je spoznala, da ji starec ni lagal, da je govoril resnico. «Hana.» je izpregovorila z negotovim, tresočim se glasom, «kaj je s teboj?» «Kaj?» je skomignila Hana z rameni. «To je, kar je. Saj vidiš.» «Torej je res!» se je prestrašila Malka. «Rekla sem», je odgovorila Hana. Mučen in dolgotrajen molk je presekal njun razgovor. «O Bog!» je vzkliknila naposled Malka. «Kako si mogla? Kako?» Hana je skomignila z rameni in ni odgovorila. «S kom si?» je vprašala sestra potem in uprla svoje oči v Hano, kakor bi ji hotela s pogledom prodreti v dušo, ji iztrgati njeno skrivnost. A Hana ni odgovorila. «Sestra sem ti,» je silila Malka, «vsaj meni bi lahko zaupala.» Toda Hana se ni dala pregovoriti. Nemo je strmela predse in iz njenih ust ni bilo besede. Tedaj se je v Malki iznova prebudila ona grozna slutnja. Udarila je v njeno dušo in jo preklala na dvoje kakor strela krhko drevo. Le z največjim premagovanjem in zatajevanjem je vprašala: «Si z njim?» «S kom?» je vprašala Hana, kakor da ni razumela njene misli. «Z njim, z Ludom …» je izdavila iz sebe Malka in zaihtela. Hana se je potuhnila in, kakor da je ogorčena nad to obdolžitvijo, dejala jezno in sirovo: «Noriš, ali si že znorela?» «Torej ni res?» je vzkliknila Malka pomirjeno in olajšano in nehala ihteti. Pogledala je sestro kakor začuden otrok in čuvstvo sramu in kesanja ji je napolnilo dušo. «Norica!» je siknila Hana ogorčeno in prezirljivo. «Oprosti!» je prosila sestra. «Naj ti oprosti on», se je zadrla Hana. «Sramuj se, da si upaš dolžiti svojega lastnega moža!» «Saj nisem hotela», se je opravičevala Malka. «Prišlo mi je v glavo, da sama ne vem, kako in zakaj. Nekaj mi je reklo, kakor da bi bilo tako, in sem vprašala.» «Tisto nekaj je bil stric», je rekla Hana. «Njemu se sanja in blede pri belem dnevu. Star je in neumen. Strahove vidi in ne ve, kaj bi.» In zopet je zavladal med njima mučen molk. «Le zakaj mi ne zaupaš?» je vprašala naposled Malka. «Lahko bi mi povedala, s kom si. Dvema bi bilo laže.» «Laže ali težje», je odvrnila Hana. «Ne sili vame.» «Zakaj si taka?» je potožila Malka. «Sestra sem ti in hudo mi je. Kakor mati sem gledala nate in skrbela, da bi te ne doletela nesreča. Življenje bi dala zate.» Hana ni odgovorila. Okrenila se je in odšla. Sestrine besede so jo zapekle, ji segle v globino ranjene in razboljene duše. Zaklenila se je v svojo sobo, se vrgla na posteljo in zaihtela. Preveč čuvstev se je mešalo v njenem srcu, se izprepletalo v trnjev venec in jo kronalo s trpljenjem, ki je bilo močnejše in silnejše od ljubezni in slasti, ki jo je bila zvabila v svoje zanke, jo vrgla v prepad in pogubljenje. Krog nje se je ovijala moreča in brezupna tema, jo stiskala kakor mrzla in strupena kača, ji jemala sapo in ji pila kri. Zaman je iskala izhoda; zaman je tipala za potjo, ki bi jo vrnila na solnce med cvetje in zelenje, med mir in pokoj prošlih mladih dni. <center> '''V.''' </center> Brez usmiljenja so tekli Hani zadnji dnevi. Niso se dali zaustaviti v svojem jadrnem drevenju proti oni uri, ko se je imela dopolniti njena bridkost in sramota. Hrepenela je po bitju, zaradi katerega je trpela, veselila se je trenutka, ko ga bo mogla pritisniti na svoje srce in deliti z njim samoto svoje ubite mladosti. V neskončno dolgih prečutih nočeh je upirala svoje oči v temino, kakor bi hotela zazreti v njej svoje še nerojeno dete, njegov obraz, njegove očke in laske. Vsa njena bolna duša je živela v njem in njemu. Zaverovana v svoj bolestno-sladki sen se je ogibala vseh, tudi Luda, ki je postajal vse bolj in bolj čudaški, tih in samosvoj. Iz hiše se ni genila. Ni hotela, da bi se ozirale za njo radovedne in škodoželjne oči Porečanov in Porečank. A njih jeziki so se majali kljub temu. Kakor šum spomladanskih vetrov je šel od hiše do hiše strupeni šepet: «Pri Rongovih bodo zibali.» «Pa ne pri ženi, pri svakinji.» «Tako je, če se kdo priženi zaradi posestva.» «Visoko je letela, pa je nizko padla.» Kadar se je pokazal Luda v nedeljo pred cerkvijo, so gledali za njim in se muzali: «Dve ženi ima.» «Kakor Turek.» In so se smejali in zbijali sirove šale. Luda je čutil te njih poglede, slutil njih škodoželjne besede in dušo sta mu razjedala gnev in ponos. Zasovražil je te ljudi, ki so prežali na trpljenje drugih kakor gladen pes na kost, in v tem sovraštvu se je čutil vzvišen nad njimi. Rad bi se bil dvignil od tal, se vzpel kvišku in pljunil nanje kakor na strupeno golazen. Smelo je dvignil glavo in stopal sredi med njimi, kakor da je več ko oni. «Ne uklonim se vam!» si je dejal. «Naj se mi približa o, naj se me poizkusi dotekniti. Razbijem mu glavo.» Polaščalo se ga je brezupno hrepenenje po izzivanju in boju s svojimi sovaščani in nalašč je šel v gostilno, sedel široko za mizo in naročil pijače. Debelo so ga pogledali sosedje in steknili glave. Šepetali so in se zakrohotali. Luda je vedel, da se krohočejo njemu in postal je še bolj predrzen in izzivalen. Pil je, a pili so tudi oni, kakor da pijejo na korajžo; in pijanim je zrasel pogum. Nič več niso šepetali, glasno so govorili in se krohotali: «Turek je, Turek», je dejal Podraženov Nace. «Turki jih imajo še več», je ugovarjal Kapotinov Lojze. «Saj bo dobil še eno. Slišal sem, da jo je naročil v Trstu», je pristavil Gašparjev Tone. «V starem mestu!» je dodal Starešinov Francelj in se zakrohotal. Tedaj je zagorelo v Ludu. Planil je kvišku, pograbil stol in zarjul nad krohotajočo se družbo: «Kdo jo je naročil?» Sosedje so utihnili. Grobna tišina je zavladala v pivnici. «Ti!» je siknil naposled Podraženov in se iznova zarežal. «Dve že imaš!» so se oglasili hkrati ostali. «Ponovi!» je zatulil Luda in planil proti Nacetu, ki je pograbil steklenico, da bi mu jo zagnal v glavo. «Ti!» je ponovil fant in zamahnil, toda steklenica je zadela ob stol in se razbila. Luda je zarjul še besneje, zagnal se je v Naceta in ga podrl na tla. Tedaj so se dvignili vsi in nastal je pretep, da so se lomili stoli in mize in so žvenketale razbite steklenice in čaše. Luda se je boril kakor lev. Ves svoj gnev vse svoje sovraštvo do teh glodalcev njegovega trpljenja je izlil v to borbo. Drugega za drugim je podiral, in kar jih ni vrgel ob tla, so zbežali kakor prestrašeni zajci. Bežali so v kuhinjo, na dvorišče, na cesto, Luda pa je vihral za njimi in jih bil, da so tulili od bolečine in od strahu. «Jaz vam pokažem, psi lajavi, glodati tuje kosti!» je rjul in divjal za njimi še po vasi, da je drevilo na kup staro in mlado, moško in žensko, in se naslajalo nad nenavadnim prizorom. Tedaj je prišla mimo Malka. Opazila je razdivjanega moža, kriknila od groze in planila k njemu. «Luda!» je zaihtela, «kaj počenjaš? Luda!» «Razbijam jim gobce, da ne bodo več lajali», se je zadrl Luda in si oddehnil. Razoglav in raztrgan je stal sredi ceste kakor razbičan vihar. Iz ran po obrazu in rokah mu je curljala kri, da je bil ves spačen in grozen. Prestrašena in obupana se ga je oklenila žena, ga zgrabila za roko in ga vlekla domov. Krog njiju se je zgrnila vsa vas, tulila krohotala in piskala. «Kam ga vlečeš?» se je zadri nekdo, «saj ni tvoj!» «Hana naj bi prišla ponj!» je zakričal drugi. «Da si še upa med ljudi!» je zarjul tretji. Žvižg in krohot je sledil tem klicem, se zasekal v Malko, jo udaril in zrušil na tla. Luda jo je pobral in odnesel domov. Pod Rongovo streho je dozorevalo zlo. Raslo je v vihar in katastrofo. Zaman je molil Luka pred Križanim, zla ni mogel premoliti, ni ga mogel zadržati, kajti ko se je utrgalo v bregu, je moralo zdreviti v prepad, prej mu ni bilo miru in obstanka. Ona nedelja je Malki odprla oči. Nobena laž jih ni mogla več zamegliti in preslepiti. Vedela je, da je izdana in prevarana po lastnem možu in po lastni sestri. Sramota in užaljenost se je mešala v njeni duši z ljubosumnostjo in jo bičala kakor vihra. Iskala je rešitve in izhoda, a najti ga ni mogla. Življenje v hiši ji je bilo pekel, a v tem peklu ni gorela sama, goreli so vsi: ona, Hana, Luda in Luka. Odzunaj pa so butali vanjo valovi zasmehovanja in škodoželjnosti kakor valovi razbičanega morja v potapljajoči se brod. Tako je prihajala in je naposled prišla ura, ko se je imela dopolniti usoda. V samotni Hanini sobi je zaplakalo drobno, nedolžno dete. Razprostrlo je prvič svoje šibke ročice, odprlo svoje drobcene očke in pogledalo v svet, kamor ni prinašalo sreče in smeha, kamor je prinašalo samo trpljenje in sramoto. Malka je začula ta plač, zagledala je to drobno in ubogo stvarco. Zanjo pa ni bila drobna in uboga. V njenih vročičnih mislih je rasla v silno, solnce zatemnevajoče, svet razdirajoče zlo, ki je iztegalo proti nji svoje roke, da bi jo zadušilo, ji izpilo kri, jo oropalo življenja in sreče. Pred njim jo je obšla groza, da je vztrepetala in iskala rešitve iz prepada, kamor jo je pehalo in ji zapiralo pot do rešilnega brega. In ta groza je rasla, jo osvajala vso, zorevala v misel, črno in strašno kakor peklo. Planila je h Hani, se ji sklonila prav do trpečega obraza in ji zašepetala: «Umori ga!» Kakor zadeta zver je zarjula uboga mati. V njenih velikih temnih očeh je zagorel blazen plamen strahu. Njena levica je stisnila k srcu ono drobno, nedolžno bitje, njena desnica pa se je iztegnila proti sestri, ki ji ni bila več sestra, ampak na njeno dete, na njeno vse na svetu prežeča zver. Malka pa se ni dala odgnati. V njeni glavi ni bilo več prostora za preudarek. Njena blazna bol je trepetala pred tisto belo živo kepico, zato jo je hotela zdrobiti, jo pretvoriti v nič, da se je reši, osvobodi za vedno. In njene ustne so ponavljale samo eno: «Umori ga! Umori!» «Na pomoč» je vpila Hana in stiskala še tesneje k sebi svojega otroka, se borila še obupneje proti zveri, ki je rasla pred njo v silno, temno pošast in iztegala proti nji svoje ostre okrvavljene kremplje. Ti kremplji so prihajali vedno bliže, se zabadali v njene roke, v njena bela nedrja, v drobno živo kepico na njenem srcu. Strašna roka je zgrabila njeno dete, da je zavekalo, se zvilo od bolečine, utihnilo in padlo mrtvo na tla … Hana je planila k njemu, ga zgrabila, pritisnila k sebi, mu hotela vdehniti novega življenja v negibno telesce; toda bilo je zaman. Tedaj je položila mrtvo dete na posteljo, zarjula in planila na morilko. Strašna kakor vihra je bila s pestmi v njen spačeni obraz, jo grizla, trgala in lomila. A v tistem trenutku se je pojavila med dvermi sključena postava strica Luke. Planil je v sobo in se zagozdil med sestri, ju ločil in vrgel narazen. Raztrgana in krvava se je zgrudila Malka na tla in se onesvestila, Hana pa je zarjula, planila skozi vrata in zdivjala v noč. Gola in strašna je bežala po vasi in njen krik je sekal v noč, dramil speče Porečane. «Umorila mi ga je! Otroka mi je umorila!» je rjula in divjala dalje v noč in v mrak. Za njo je drevil pijani Luda, ki ga je bil njen krik prignal iz gostilne, bežalo je polovico razburkane vasi. V njeni do blaznosti izmučeni duši se je podiral svet, se rušil v silen, brezkončen prepad. Ugašala so solnca, se drobili svetovi, kakor v prerokbi o strašnem dnevu sodbe dobrih in zlih. V njeni sobi pa je ob mrtvem detetu in nezavestni sestri klečal sključeni starec. Njegovi sivi lasje so se lesketali v svitu trepetajoče luči, njegove vele roke so se iztegale proti nebu, njegova usta pa so vpila k Bogu: «Zakaj si nam odrekel svojo milost, o Gospod? Zakaj si obrnil od nas svoje sveto obličje in dopustil satanu, da je zasadil svoje kremplje v naše duše? Kaj sem Ti storil, da nisi uslišal moje molitve, ki Te je klicala in prosila? Če pa je bila že taka Tvoja sveta volja, in si nas udaril zaradi greha z novim grehom in si nas kaznoval za zlo s še večjim zlom, bodi nam milostijiv vsaj v poslednji svoji sodbi! Bodi nam Oče, ki odpušča svojim otrokom sedaj in na vekomaj storjene grehe …» 71g40r4iugblm65uflsmo1hhapavwc2 206963 206961 2022-07-26T13:06:56Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Hana | normaliziran naslov = | avtor = Radivoj Rehar | izdano = ''{{mp|delo|Žena in dom}}'' 3/3–6, 8–10, {{mp|leto|1932}} | vir = dLib {{fc|dlib|JX7XC64N|s=100-101|3}}, {{fc|dlib|99KI6W00|s=161-164|4}}, {{fc|dlib|6QLP1PSY|s=197-204|5}}, {{fc|dlib|VP73HE2X|s=237-240|6}}, {{fc|dlib|85KIPEM0|s=298-300|8}}, {{fc|dlib|4JCAXC0C|s=336-337, 344|9}}, {{fc|dlib|AJZ40KEP|s=383-384|10}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|5}} <center> '''I.''' </center> V mračen nedeljski popoldan konec januarja so peli poreški zvonovi žalostno pogrebno pesem. Turobno so oznanjali, da spremljajo k večnemu počitku Rongovega Janeza, premožnega in daleč spoštovanega moža. Njihova pesem je odmevala od sivih skal in samevajočih gozdičkov, udarjala ob strme blatne klance nad vasjo in se mešala z molitvijo svečenikovo, ki je prosila za odpuščanje Janezovih grehov. Počasi in svečanoresno se je približal sprevod z nizkim zidom ograjenemu pokopališču in se razkropil krog nemo zevajoče jame. Nosači so položili krsto na vrvi, prijeli za zavozlane konce in jo spustili v globino. Duhovnik je domolil pogrebne molitve, blagoslovil še zadnjič pokojnikovo poslednje bivališče in spustil na črno krsto prgišče vlažne prsti. Za njim sta opravili zadnje opravilo za pokojnim očetom hčeri Malka in Hana. Za njima so se zvrstili pokojnikov brat Luka, sorodniki, prijatelji, znanci in ostali pogrebci. Zamolklo in turobno je padala prst na črno krsto in jo bolj in bolj zakrivala jokajočim očem. Jama se je polnila; više in više se je kopičila premrla prst in množica se je pričela raztekati. Vedno manj in manj je je bilo ob Janezovem svežem grobu. «Zbogom, brat!» je vzkliknil tedaj sključeni starec Luka, prijel jokajoči nečakinji in ju odpeljal domov. Molče sta stopali Malka in Hana ob njegovi strani in vse naokrog se jima je zdelo mrtvo in prazno, kakor da je segla bela roka smrti nad vso okolico, nad ves vesoljni svet. Še vse bolj mrtev in prazen pa je bil dom. Malka in Hana sta se zgrudili vsaka na svoj stol in zrli nemo in topo predse. Starec pa, ki je bil kakor bitje, ki je že davno obračunalo z življenjem, je ves vase in v svoje misli zatopljen modroval: «Tako odhajamo; drug za drugim gremo. Tudi moj dan ni več daleč …» «Ne govorite tako, stric!» je zaprosila Malka. «Ali naj ostane hiša brez gospodarja?» «Poiskati bo treba drugega,» je dejal starec. «Poročiti se boš morala!» «Ni lepo,» se je razburila Malka, «da govorite o poroki, ko smo ravnokar prišli s pogreba.» «Lepo ali ne,» je dejal starec, «potrebno je. Grunt je velik in čez mesec, dva, bo spomlad, bo delo. Star sem in slab; še za nadzorstvo nisem. Kdo bo delal? Kdo gospodaril? Čas je že da se nekam spraviš. Tri križe imaš, in če boš čakala še na četrtega, te bo vzel — kdor te bo — zaradi grunta, in ne zaradi ljubezni.» «Pa naj se poroči Hana!» je kljubovalo dekle. «Ti si gospodinja», je dejal starec. «Tako je želel pokojnik, tako je prav. Starejša si in bolj pametna. Hani se ne mudi: mlada je, zdrava in živa in unesti se še mora.» Malka ni odgovorila, zakrila si je z ruto oči in je zopet zaihtela. Vdala se je in tisti teden po Veliki noči so imeli pri Rongovih ženitvovanje. Malkina poroka s Streharjevim Ludom se je izvršila brez hrupa, kakor se spodobi za hišo, kateri je smrt šele pred nedavnim pokosila prejšnjega gospodarja. Mlad, lep in živahen ženin je prinesel h hiši, ki je bila med prvimi v poreški vasi, precejšnjo doto v denarju in povrhu še tri kose grunta. Rongovina se je povečala v premožno in obsežno posestvo z lepimi vinogradi, obsežnimi njivami in prostranimi travniki in pašniki. Tudi stric Luka je bil z ženinom zadovoljen. Židane volje je sedel med svati in srkal dišeče vino. «Vidiš, Luka,» je dejal «takega gospodarja je potreboval naš grunt. Zdaj bom lahko umrl, ko vem, da naša domačija ne bo propadla.» «Da bi se zgodilo po vašem, stric!» je odgovoril ženin. «Storil bom, kar bo v moji moči, da postanem vreden naslednik pokojnega.» Trčili so in pili. V dobri volji so pozabili na smrt. Vino, šala in smeh so razvnemali mlada poročenca in svate. Le ena edina, sestra Hana, je bila tiha in zamišljena. Nekaj jo je težilo, ji branilo, da bi se veselila. Zamišljena je opazovala zalega svaka. Njene velike črne oči so se mu zasesale v obraz, kakor da bi ga hotele predreti, kakor da bi hotele pogledati v njegovo dušo, v njegovo srce. Ženin je opazil njen pogled in njeno zamišljenost. Dvignil je čašo in ji nazdravil: «Še na tvoje zdravje, Hana! Da bi bila še ti zadovoljna z menoj!» Hana je povesila oči, zardela, in ko se je njegova kupica približala njeni, je vsa zadrhtela. Čaša ji je zdrknila iz roke, padla na mizo in se razbila. Svatje so utihnili in se spogledali. Neroden in mučen molk je zavladal med njimi. Bleda kakor stena je planila Hana iz hiše in se izgubila v noči … «Slabo znamenje», je mrmral stari Luka, ko je slačil pražnje oblačilo in legal v svojo samsko posteljo. «Le kaj ji je bilo?» je modroval. «Zakaj je vztrepetala? Zakaj je zbežala? Bog nas varuj zlega!» In je molil in prosil: «Ti, ki si v nebesih, prizanesi naši hiši! Daj ji miru in pokoja, da bo napredovala v slogi in zadovoljstvu! Tvoja milost naj jo obsije, da bo v njej krščanska čistost, ljubezen in zvestoba! Ne dopusti hudobcu, da bi zasejal ljuljko na naše njive, da bi skotil greh pod našo streho in zlo v naših dušah …» Hana je ostala po oni noči tiha in zamišljena. Ogibala se je svaka in še s sestro je govorila le najpotrebnejše. V njenem srcu se je bil prikrit, a obupen boj med ljubeznijo in dolžnostjo. Vsa njena duša se je bojevala z mlado, vročo in nepremišljeno krvjo. Premagati je ni mogla. Čim bolj jo je izkušala pomiriti z delom in umikanjem pred njim, tem bolj je gorela in hrepenela po njem. Obvladala jo je vso. Njeni volji so se morali pokoriti vsi njeni koraki, vsi njeni vzdihi in njeni vroči, hrepeneči pogledi. In ti pogledi so postajali bolj in bolj jasni in glasni, da jih tudi Luda ni mogel več prezreti. S strahom je opazil njihov požar. Pričel se jim je ogibati, ogniti se jim ni mogel. Ponoči in podnevi so se vsesavali vanj, ga zbadali, mučili, žgali. Še v sanjah mu niso privoščili miru. Tedaj je sklenil, da se jih reši; reši za vselej. Ko sta bila čisto sama, je zbral svoje moči in ji dejal: «Hana, poročiti se boš morala!» Hana je obstala. Njen obraz je pobledel in tresla se je. Ludu je bilo mučno in nerodno in ni vedel, kako bi ji razložil. Naposled je dejal čisto nekaj drugega, kakor je mislil. «Škoda je zate, da izgubljaš svojo mladost», je rekel. «Prišla si v leta, ko se trgajo zate najlepši in najboljši. Škoda bi bilo zamuditi to priliko. Sedaj si lahko izbereš sama, pozneje bodo izbirali drugi.» Hana je ugenila njegovo misel, razumeti pa je ni hotela. Namrdnila se je in je dejala: «Na poti sem ti. Iznebil bi se me rad.» «Bog mi je priča,» je ugovarjal Luda, «da mi nisi. Pridna si, in ko boš odhajala, mi bo težko. Ne bomo te lahko pogrešali. Če bi bilo zaradi tega, bi rajši videl, da bi se sploh ne poročila. To ti pravim, ker ti hočem dobro.» «Ker mi hočeš dobro …» se je zarežala Hana in ga predrzno in izzivalno pogledala. V njenem srcu je zadivjala obupna vihra. Ni je mogla zadržati; planila je na dan. «Bojiš se samega sebe!» je kriknila. «Bojiš se svoje ljubezni, ki ti ne da miru. Mar misliš, da ne vem, da si se poročil z Malko zaradi grunta, ne zaradi nje?» Luda je prebledel. Krvava proga mu je švignila preko bledega obraza. Stisnil je pesti in jih dvignil, da bi udaril. «Udari!» je kriknila Hana. Roke si je zasadila v boke in stopila čisto tesno predenj. Razdivjana kakor furija je bila lepa in vabljiva in Luda je razklenil pesti. Roki sta mu omahnili kakor brez moči. Hana pa je siknila vanj mameče in opojno: «Rada te imam. Bodi moj! Nič drugega ne zahtevam.» Luda je omahoval. Boj med zvestobo do bolehne, hladne in nelepe žene in med ljubeznijo do zdrave, polne in vroče svakinje je divjal v njem. Toda bil je mož, močan in trden. Stresel je z glavo, kakor da bi se hotel osvoboditi izkušnjave in se ji je umeknil. «Bodi pametna!» je dejal. «Mož sem, in ona je tvoja sestra. Iztrezni se! Pomisli, kaj bi lahko nastalo iz tega.» «Bojiš se je», je siknila Hana. «Kaj bi nastalo iz tega, praviš, a kaj bo nastalo iz mene, za to se ne brigaš. Jaz nisem kriva, da te imam rada, da brez tebe ne morem živeti …» Zakrila si je obraz in zaihtela. Neroden in v mučni zadregi je stal pred njo Luda. Njen jok ga je spravljal ob pamet bolj kakor njeno vsiljevanje. «Preudari vendar,» jo je prosil, «kam bi zašla, ko bi izgubila pamet. V eni hiši smo. Malka bi opazila; opazili bi ljudje. Eden od naju bi moral od hiše, ali bi pa morala oba. Oba, da, oba, Hana!» Hana pa je jokala še bolj in je prosila: «Pojdiva, Luda! Zbeživa v svet, kjer naju ne bo nihče poznal. Tam si zgradiva nov, svoj lastni dom …» «Ni mogoče», je odgovoril Luda. «Prisegel sem ji zvestobo pred Bogom in držati se je moram. Ne zapeljuj me v greh!» Tedaj je Hana nehala jokati. Divje in srdito ga je pogledala in iz njenih ust se je izvil besen, obupen krik: «Ne maraš me!» «Ne!» je potrdil Luda in odšel. Hana je zrla za njim; roke je stisnila v pesti in v njenih velikih, črnih očeh je zagorel plamen sovraštva in želje po maščevanju za odklonjeno ljubezen in žalitev njenih vročih dekliških hrepenenj. Planila je v svojo sobo, se vrgla na posteljo, zarila obraz v blazino in zaihtela. Od tistega dne je bila še boj tiha in odljudna. <center> '''II.''' </center> Na veliki Šmaren se je odpeljala Hana s poreškimi fanti v Log na božjo pot in na semenj. Ludovo povabilo, naj se pelje z njim, je odbila, in svak se je peljal sam. V Logu se nista pogledala. Kakor da bi si bila tuja, sta hodila drug mimo drugega. Hana je šla v cerkev k veliki maši, potem je stopicala med stojnicami, kupovala srceta in punčke iz lecta in jih delila fantom. Bila je razigrana in razposajena za tri, da so se za njo ozirale stotere oči radovednih sejmarjev in božjepotnikov. Marsikateri fant si je je zaželel in ako bi bila prilika drugačna, bi bilo prišlo zaradi nje še do pretepa. «Prešmentana punca», je dejal stari Erzeljček Ludu, ko sta se srečala v krčmi, «vsem bo zmešala glave.» «Katero misliš?» je vprašal Luda. «Vašo Hano, anti», je rekel Erzeljček. «Pa saj ni čudno, še meni bi jo, ko bi imel par križev manj.» Starec se je zarežal, da so se mu na stežaj odprla brezzoba usta. Izpraznil je kozarec, ki mu ga je ponudil Luda, in je vprašal: «Kje imaš pa Malko? Kako da si sam?» «Bolehna je», je odvrnil Luda. «In tudi hiše ne moremo pustiti kar tako. S posli je križ.» «No, da,» je rekel Erzeljček, «Malka ni bila nikoli trdna. Vsa drugačna je kakor Hana.» Pomežiknil je, si prižgal pipo, pretehtal svojo misel in jo izbleknil: «Hano bi bil vzel!» Luda ga je pogledal kakor lev, ki ga je pičil sršen, da se je starec ves zmanjšal in da je momljal v strahu in zadregi: «Saj nisem mislil tako. Starost je norost, saj veš, Luda. In beseda ni konj.» «Pa je lahko slon», je dejal Luda. «Posebno tam, kjer so jeziki daljši ko kravji rep. Menda me razumeš?» «Razumem», je dejal starec. Potem nista več govorila o Malki in o Hani. Popoldan se je pričelo sejmišče prazniti. Ostali so le še tisti, ki so hoteli k litanijam, in tisti, ki so se napili in so pozabili na dom in na opravilo. Oni iz gorenjih krajev so se vračali domov preko Vipave. Starejši se v trgu niso ustavljali, mlajši svet se je pa zatekel na ples. Med tistimi, ki so jih premotili glasovi godbe, je bil tud Luda. Že malo vinjen je pridrevil s svojim vozom na Hrovatinovo dvorišče, opravil konja in se pomešal med pisano družbo fantov in deklet, moških in žensk. Preril se je do brjarja, se naslonil na ograjo in se zagledal v razposajeno vrvenje mladih parov. Tedaj se je privrtela mimo Hana in se ozrla naravnost vanj. Bila je rdeča kakor mak, divja in razgreta od plesa in njen pogled ga je zbodel kakor igla. Zrl je za njo. Požiral jo je z očmi. «Vsa drugačna je kakor Malka. Njo bi bil vzel!» mu je zašumelo v ušesih, da se je ozrl krog sebe, kakor bi iskal Erzeljčka, ki mu je bil to rekel v Logu. Toda Erzeljčka ni bilo. Bila je le njegova lastna misel, ki mu je ponovila te grešne starčeve besede. Te misli se je prestrašil. Izvil se je iz gneče k pivcem, sedel za mizo in si naročil vina. Luda je pil, kakor bi hotel v vinu potopiti grešne misli, toda potopiti jih ni mogel. «Njo bi bil vzel!» mu je brnelo po ušesih. «Molči, hudobec!» je siknil skozi zobe in iznova pil. Hudobec pa ni umolknil. Z vsakim popitim kozarcem je postajal glasnejši in predrznejši. «Taka je ta reč in nič drugačna,» mu je šepetal, «da Malka ni zate. Bolehna je, suha, grda in mrzla, Hana pa je zdrava, polna, lepa in vroča. Ona je smrt, ta je življenje, mladost, veselje. He, kakor bonbonček je.» «Kakor bonbonček, kakor sladek bonbonček!» je pritrjeval Luda in pil. Hudobec pa je nadaljeval: «Malka ne bo dolgo, zato pazi, da ti Hana poprej ne ubeži. Zakaj si jo pehnil od sebe, bedak? K nji pojdi in si jo vzemi. Tvoja je!» «Moja, moja», je pritrdil Luda, kakor bi se prepiral s samim seboj. Dvignil se je in preril na brjar. Stopil je h Hani, jo ujel za roko in zašepetal: «Pleši z menoj!» «S teboj?» se je zakrohotala Hana. «Raj si že pozabil, da si mož?» «Pusti neumnosti», je prosil Luda. «Zakon ti je neumnost?» se je zakrohotala iznova. «Ne obračaj besed!» je siknil Luda, jo prijel za obedve roki in se vsesal vanjo s svojim pijanim in pohotnopoželjivim pogledom. Dekle je utihnilo, gledalo ga je in ni vedelo, kaj bi. «Boš plesala z mano ali ne boš?» je vprašal še enkrat, ne da bi jo izpustil. «Naj bo», je dejala naposled. Godba je zaigrala poskočen valček in Luda in Hana sta se zavrtela preko brjarja. Vse oči so se ozrle za njima. Bila sta najlepši, najprožnejši par. Vroč poletni večer se je umikal prijetni noči. Na plesišču so zagorele luči in metale svoj rožnati soj v pisano vrvenje razgrete mladosti. Hitro so bežale ure, se umikale druga drugi, izginjale v brezkrajnost. Poreški fantje so se odpravljali domov. Tudi Hana je hotela z njimi, toda Luda jo je prijel za roko in je ni izpustil. «Z menoj se boš peljala, ne z onimi!» je dejal razgret od vina in od plesa. «Pusti me!» je zahtevala. «Z njimi sem prišla, z njimi se bom vrnila.» «Ne boš se!» je siknil Luda in jo prijel še tesneje. «In če te zapeljem?» je dejala in se zakrohotala. «Tokrat bom jaz tebe», ji je zašepetal. «Ti mene?» Hana se je zakrohotala na ves glas. Pomislila je in je naposled dejala: «Dobro, grem.» Počasi je brzel voz po beli cesti skozi toplo poletno noč. Preko jasnega neba je plaval srebrni mesec. Ves poln in okrogel je razlival svojo prijetno svetlobo čez zelena polja in risal nanja sence dreves in grmovja. Z Nanosa je pihljal božajoč veter, da so šumele trave in se je njih šumenje mešalo s petjem čričkov v opojno polnočno melodijo. Bilo je kakor bi vsa narava sanjala svoj veliki sen ljubezni in hrepenenja. Kakor bi prebujala mlada srca in jih zazibavala v opojno razkošje vročih želja in blodenj. «Ali slišiš to pesem noči?» je dejal Luda Hani, ki je molče sedela poleg njega. «To je najina pesem. Nama jo prepeva. Najini ljubezni jo igra.» Hana ni odgovorila. «Zakaj molčiš?» jo je vprašal in jo hotel pritisniti k sebi. Ona pa se mu ni pustila. «Hana!» je zaprosil. «Imej me rada!» Toda Hana se mu je umeknila. «Ti me ne maraš?» se je začudil in izpustil vajeti. «Ne!» je odgovorila kratko in trdo. «Zakaj tajiš?» se je razjezil. «Sama si mi rekla, da me imaš rada. Sama si se mi ponujala.» «Takrat, ne danes!» je odgovorila jezno in užaljeno. «Ni res!» je siknil Luda, jo zgrabil s svojima močnima rokama in si jo privil k sebi. «Ne izpustim te!» ji je šepetal pijan in omamljen od njene bližine. «Izpusti me!» je zahtevala Hana in se ga poizkusila osvoboditi. Ko je uvidela, da je prešibka, mu je zagrozila: «Pusti me, ali pa bom vpila!» «Vpij!» je odgovoril Luda. «Stori, kar hočeš, izpustil te ne bom.» «Ne?» je kriknilo dekle, pa pogledalo z divjim, prodirajočim pogledom, zgrabilo bič in švrknilo z njim po konju, da se je vzpel na zadnji nogi, zahrzal in zdivjal. Kakor blazna je drevila iskra žival po ravni cesti. Za njo je opletal lahek koleselj, odskakoval od trdih tal, ječal in se lomil. Luda je izpustil Hano in iskal vajeti, toda vlekle so se po tleh, se zapletale konju med noge in se trgale. Tedaj je zmanjkalo pod njima ceste. Konj in voz sta zdrčala čez pokošen travnik in drevila proti globoki strugi hudournika. Hana se je oklepala sedeža, Luda pa je zrl z velikimi, groze polnimi očmi proti temni globini, ki se je vedno bolj in bolj bližala. V hipu mu je prešla pijanost. Po glavi so mu vihrale misli na rešitev; načrt je podil načrt. Konj in voz pa sta vihrala dalje proti prepadu. Le še nekaj minut in sesula bi se bila v globino in zdrobilo in zmečkalo bi bilo njega in Hano. Tedaj se je Luda odločil. Vzpel se je kvišku, se zagnal in skočil na konja. Naglo kakor veverica veje se ga je oklenil in se mu prižel na trepetajoče truplo. Žival se ga je izkušala osvoboditi, toda njegove jeklene roke so jo dušile, niso je izpustile. Vzpela se je in padla. Voz je obstal tik nad prepadom … Šklepatajoča od groze je planila Hana k Ludu, ki ga je bil konj vrgel podse, in mu pomagala na noge. Luda je obstal pred njo, tresoč se po vsem telesu, in ni mogel izpregovoriti besede. «Luda!» je kriknila in se ga oklenila. «Odpusti mi! Nisem hotela tako.» Luda ni odgovoril. Počasi se je umiril, se zagledal v njen prestrašeni in objokani obraz, ji segel z roko v razmrščene lase in jo pritisnil k sebi. «Odpusti mi!» je prosila Hana in se ga oklenila še tesneje. «Hotela sem ti kljubovati; hotela sem te mučiti, maščevati se za tvoje postopanje.» Dvignila se je k njegovim ustom in se vsesala vanje, kakor bi mu hotela izpiti dušo, izsiliti mu odpuščanje in ljubezen. «Bog ni hotel, da bi poginila, preden se izpolni najina usoda,» je dejal Luda in jo izpustil. Prijel je konja, popravil vajeti in voz in ga spravil nazaj na cesto. Zopet je pela jasna, z mesečino oblita noč svojo opojno pesem ljubezni in hrepenenja, ki je zvenela na ušesa dvema, ki sta se našla v trenutku smrtne groze preko postav in zakonov, ki si jih je postavilo človeštvo. <center> '''III.''' </center> Življenje pri Rongovih se je zasukalo v krivo smer. Na zunaj je ostalo prav takšno, kakršno je bilo poprej, na znotraj pa se je iztirilo. Luda in Hana sta čuvala svojo skrivnost, le njuni pogledi so pričali, da je med njima nekaj, česar bi ne smelo biti. Ti pogledi so bili previdni in oprezni; skrivali so se nepoklicanim očem, a stricu Luki se niso mogli skriti. Starec ni bil pozabil na razbito čašo in kakor tisto noč, ko je Hana vztrepetala in pobegnila v mrak, je molil v svoji sobi pred Križanim za mir in pokoj v rodni hiši: «Ti, ki si v nebesih, prizanesi nam, daj nam miru in pokoja, da bomo rasli in napredovali v slogi in zadovoljstvu. Tvoja milost naj nas obsije, da bo v nas krščanska čistost, složnost in zvestoba. Ne dopusti hudobcu, da bi sejal ljuljko na naše njive, da bi kotil greh pod našo streho in zlo v naših dušah …» Njegove stare, vele roke so se dvigale k Bogu in ga prosile: «Napravi konec grehu!» Toda greh je bil pognal preveč globoke korenine, da bi ga bilo mogoče izruti brez viharja. Starec je bil obupan. Premišljeval je in preudarjal: «Tako ne more naprej! Ne sme!» Naposled je sklenil, da stopi k Malki in ji pove: «Malka, ali ne vidiš? Si slepa in gluha?» Stopil pa ni. Stara noga mu je zastala sredi pota, usta so mu onemela; niti glasu ni spravil iz grla. Težka misel mu je napolnila dušo: «Ali bi ne bilo tako še slabše? Prišlo bi do razdora, do poloma in sramote. Rongova hiša bi bila razkričana kot gnezdo prešuštva, omadeževana in zaznamenovana med vsemi.» «Ne,» je dejal, «naj bo skrito, dokler Bog tako hoče. Morda bo šla ta pregreha mimo nas in bo vse spet tako, kakor se spodobi in kakor je pisano v zakonu, ki ju je združil pred Bogom in pred ljudmi.» In je zopet molil in prosil: «Bog, daj, da se zgodi tako!» Zgodilo pa se ni. Luda in Hana sta vedno bolj zraščala v enoto. Zakon med njim in med Malko je bil samo še lažen videz. Malka pa je bila preveč tiha in preveč zaverovana sama vase in v svojo telesno slabost, da bi bila spoznala ali vsaj zaslutila vzrok. «Tako je pač v zakonu», si je mislila. « Vsakdanje skrbi preženejo misli na ljubezen in vse postane le še hladno sožitje.» In ni tožila. Premalo je bilo v njej ženske. Prehladna je bila njena bolna kri. Na Ludo in na Hano je gledala z očmi žene in sestre, in kadar sta se smejala onadva, se je smejala še sama. Še vesela je bila njunega smeha. «Zdrava sta in živa,» si je mislila, «zakaj bi se ne smejala?» V Hani pa je rasla čudežna moč. Vse okrog nje se ji je zdelo solnčno in živo. Na sestro je gledala kakor da je ni. Videla je samo sebe, Luda in svojo ljubezen. Na to, kaj bo, ni niti mislila. Neki dan pa je udarila v njene sanje težka, jeklena pest in ji razbila mir in smeh. Z grozo se je predramila iz opoja in spoznala, da njena tajna ljubezen ni ostala brez posledic. Pod njenim srcem se je zaplodil sad greha, rasel, ji pil kri in mir. V njej sta se bojevali materinska ljubezen do komaj spočetega in bojazen pred sramoto in njenimi spremljevalkami. «Kdo ti bo oče?» je izpraševala njega, ki ga še ni bilo. «Kdo ti bo dal ime?» Tedaj je vzkalilo v njenem srcu prvo sovraštvo do nje, ki ji je stala na poti in ji zapirala dohod do solnca. Iz drobne, plahe kali je raslo v mladiko, iz mladike v drevo, ki jo je objelo in zajelo vso do zadnjega kotička razboljene duše. Nič več ni videla svoje sestre. V Malki je zrla črno zlo, ki iztega proti nji svoje ostre kremplje, da ji iztrga plod njene krvi. Tega zla jo je bilo strah; proti njemu so se bojevale vse njene razbičane misli. Iz dneva v dan je rasel ta boj, dokler ni dorasel v strašno željo in iz želje v hotenje in načrt. «Moja pot mora biti prosta! Če že ne zaradi mene, mora biti zaradi njega, ki je v meni», je sklenila. Stopila je k Ludu in mu dejala: «Ona mora s pota!» «Kdo?» je vprašal z grozo, kakor bi predobro ne razumel njene misli. «Malka …» je siknila. Luda je prebledel. «Mora!» je ponovila. «Za obedve ni prostora.» «O Bog!» je kriknil Luda, «ne pogubi moje duše! Iz greha v greh me vodiš. Kam misliš?» «Hočem,» je zahtevala Hana, «da bodi najin otrok najin tudi pred svetom. Tvoj je in tvoje ime mora nositi. Zato mora izginiti vsaka ovira. Vsaka, razumeš!» «To je božja, ne najina stvar», je ugovarjal Luda. «Če je taka njegova volja, bo storil sam. Midva nimava pravice izpreminjati njegovih načrtov. Malka je bolehna, ne bo mi rodila naslednika. Tvoj bo ostal na Rongovini. Tvoj bo moj in naš nadaljevalec.» «Moj, ha!» se je blazno zarežala Hana. «Pankrt naj bo? Nikdar! Komu naj ga naprtim? Koga naj obdolžim? Ljudje ga bodo hoteli poznati, sodišče bo terjalo njegovo ime. Ali naj navedem tebe? Ob živi ženi?» Luda se je zgrozil. Bled kakor stena je stal pred njo in ni vedel, kaj bi. Strah ga je bilo enega in drugega. «Zato mora s pota! Mora!» je zahtevala Hana. «Stori, kakor hočeš», je kriknil Luda in zbežal. Šel je v gostilno in se napil, da bi v vinu potopil moro, ki ga je težila in mu pila kri in mozek. Pijan do nezavesti se je vračal pozno v noč domov. Ves svet je plesal pred njegovimi očmi. Iz vsakega kota se mu je režal nasproti krvav in izonegavljen obraz hudobca, ki se mu je pačil in rogal: «Njo bi bil vzel. Pa si jo vzel. Sedaj imaš.» «Molči, spaka!» se je zadri v noč in se zagnal proti hudobcu. Toda ta se je umeknil in Luda je butnil ob zid in se zvrnil. Besno je bil okrog sebe in rjul: «Pusti me! Ne vzemi mi duše!» Pokleknil je, sklenil roke. kakor bi molil, in prosil: «Prizanesi mi!» Dvignil se je, kakor bi ga bil hudobec uslišal, napel vse svoje moči, se zavlekel v klonico, se zaril v listje in zaspal. Tam ga je našel zjutraj Luka, zmajal z glavo in vzdihnil: «O Bog, prizanesi nam! Reši nas!» Potem se je sklonil k spečemu in ga predramil. S krvavimi očmi ga je pogledal Luda, kakor bi ga ne poznal. Starec pa je zmajal z glavo in dejal: «Luda. Luda, kaj bo iz nas. Greh se je zaplodil v naši hiši. Razdrl jo bo.» Luda ga je pogledal in se je prestrašil njegovih besed. «Kaj misliš? O kakšnem grehu se ti blede?» je vprašal. «0 mutastem, ki pa ne bo ostal mutast», je odgovoril starec. «Govoriš, kakor bi iz Svetega pisma bral», je dejal Luda in se dvignil. Ves zbit in zlomljen je stal pred Lukom. «Ti pa živiš, kakor ni zapisano», je odgovoril starec. «Kakor morem», se je zadrl Luda. «Kaj se vtikaš v stvari, ki se te ne tičejo. Skrbi zase! V grob že ležeš.» «Ti pa v pogubo», je odvrnil Luka. «Greh in zlo si prinesel h hiši.» «Našel sem ga že tu», je zamrmral Luda. «Vanj sem padel kakor vešča v ogenj.» Obrnil je starcu hrbet in odšel po poslu. Luka je strmel za njim in molil: «Prizanesi nam, o Gospod, prizanesi! Oče nas, kateri si v nebesih …» Hana je kovala svoje črne naklepe. Rana jutra so jo našla bdečo v samotni dekliški sobi. «Le kako bi …?» je preudarjala, a preudariti ni mogla. Za očiten zločin ji je manjkalo poguma. Iskala je boljšega sredstva in naposled se ji je zdelo, da ga je našla. Šla je v boršt in nabrala užitnih in neužitnih gob. Pripravila jih je za večerjo, jih razdelila med družino. Malki jih je pripravila posebej, in nihče ni opazil njenega početja, tako spretna in previdna je bila. Po večerji je družina odmolila in odšla k počitku. Hana je izginila prva. Zbežala je v svojo sobo, padla oblečena na posteljo in skrila obraz med blazine. Prevzel jo je nemir, da je trepetala kakor v vročici. Z grozo v srcu je čakala na posledice svojega zločinskega početja. In ni čakala dolgo. Ropot in krik, ki je prihajal iz sestrine sobe, jo je predramil iz vročične groze in jo navdal s prečudno strašnim čuvstvom. «Hana!» je kriknil Luda in planil v njeno sobo. «Zastrupljeni smo! Gobe so bile strupene.» Omahnil je in se ujel za podboje. Ko je opazil, da je Hana še oblečena in vsa bleda kakor stena, se je prestrašil še bolj. «Malki je slabo», je kriknil. «In tebi tudi. Vsi bomo umrli. Umrli …» Spačil je obraz, kakor bi že sam umiral, in zbežal nazaj k ženi, ki se je zvijala v silnih krčih. Morilni strup ji je razjedal želodec. «Luda! Luda! Pomagaj mi! Reši me!» je vpila in mrtvaški znoj ji je oblival čelo. Toda Luda je bil brez glave. Kakor nor je letal sem ter tja in ni vedel, kaj bi. Šele polagoma se je zavedel, planil v shrambo, vzel latvico mleka, pohitel k ženi in ga ji vlil v usta. Malka je vztrepetala, se vzpela kakor bi umirala in — izbruhala morilni strup. Onemogla, napol mrtva se je zgrudila na posteljo in ječala. Polagoma pa so se ji bolečine omilile in utrujenost in izmučenost jo je zazibala v nemirno poluspanje. Hana je ždela v svoji sobi. Ni si upala iti k bolni sestri, gledati njene bolečine, se ji ozreti v oči. V njeni trpeči in od groze izbičani duši se je prebudil črv vesti. Počasi in previdno je pričel vrtati in gristi in je grizel vedno hitreje, vedno močneje. «Zločinka! Morilka!» ji je zašepetalo iz globine in Hana je trepetala, se zvijala kakor od krča in grizla v blazino. «Zločinka! Morilka!» je kriknilo glasneje in se ponavljalo do strašnega, oglušujočega očitanja. Ubita se je zgrudila na kolena, dvignila roke in prosila: «O Bog, odpusti mi! Prizanesi mi! Usliši me! Ne dopusti, da bi umrla od moje roke! Reši jo!» Utihnila je in prisluškovala. Nič več ni slišala sestrinega vpitja. «Umrla je!» je pomislila, planila kvišku in stekla k nji. Vrgla se ji je na prsa, se je oklenila in prosila: «Ne umri! Ne umri!» Trudno je odprla Malka svoje vročične oči. Krog njenih usten je zaigral rahel nasmehljaj. «Bolje ji je», je dejal Luda. «Pusti jo!» Kakor senca se je zavlekla nazaj v svojo sobo, padla iznova na kolena in molila: «Zahvaljen bodi, Gospod, da si uslišal prošnjo zločinke in rešil smrti njeno žrtev. Kaznuj me za ta zločin z bolečino in trpljenjem, s sramoto in ponižanjem. Vdano bom prenašala Tvojo kazen, samo da se operem greha, ki me žge ko ogenj. Ne zaradi sebe, zaradi njega, ki ga nosim pod svojim srcem, te prosim. Nedolžen je in ni zaslužil, da bi bil zaznamenovan za vse življenje z znamenjem krvi in zločina.» Rano jutro je posijalo nanjo, ki je še vedno klečala na trdih tleh z dvignjenima rokama in z molitvijo na ustnah. <center> '''IV.''' </center> Malka je po oni strašni noči obležala in je bolehala še dolgo. V vročičnih prividih se je borila s temno pošastjo, ki je iztegala proti nji svoje okrvavljene kremplje in jo hotela zadušiti. Izmučena se je prebujala iz teh bolnih sanj in mislila na ono pošast in na njen obraz, in ta obraz se ji je zdel tako podoben onemu sestre Hane, da se je je bala in vpila, kadar se ji je približala. Tajen, podzavesten strah jo je navdajal pred njo. V Hani pa je dozoreval sad njenega greha. Vedno jasnejši in očitnejši so postajali njegovi sledovi. Prvi jih je opazil stric Luka. Ogledoval jo je in opazoval in majal z glavo. Obupan je tožil pred Križanim: «Zakaj si dopustil ta greh? S čim se je pregrešila naša hiša, da jo bičaš s škorpijoni? Rodovi za rodovi so živeli in umirali, ne da bi bili pozabili na Tebe in na Tvoje svete zapovedi. Služili so Ti v mislih in dejanjih in so bili kljub letom in trpljenju čisti kakor otroci. Odkod je prišlo to zločinsko seme pod naš krov?» Njegove vodene oči so strmele v krvave rane Odrešenikove in so tožile: «Zakaj si trpel in umrl na križu, da bi svet odrešil? O, nisi ga odrešil, nisi ga privedel na pot strahu božjega. Vedno globlje se pogreza v blato, in če ga ne boš udaril s pravično kaznijo, bo gazil še po svoji lastni krvi in se s svojo nečistostjo še ponašal. Kakor bi se izpolnjevala prerokba zadnjih dni, tako je danes na tem svetu. Zakaj, o zakaj si mi dal doživeti te čase? Če misliš udariti svoje otroke, odpokliči me pred dnevom svojega udarca. Star sem in bi ne hotel doživeti grozot, ki so prerokovane.» Prižgal je pred Križanim lučko in molil dolgo, dolgo v noč. Zunaj je žvižgal mrzel veter in šumel v suhem hrastovem listju. Preko zimske pokrajine je plaval mesec. Nekje na vasi so peli fantje in njih pesem je motila starčevo molitev. V njegove pobožne misli so se mešale njene besede: <center> je pa davi slan'ca pala na zelene travnike, je vso trav'co pomorila in vse žlahtne rožice … </center> To pesem o pomorjenih rožicah je poslušala tudi obupana Hana. Vsaka njena beseda se ji je zdela kakor oster, v njeno srce zaboden nož. V bolečini teh bodljajev je pretehtavala svoje življenje. Mislila je na svoja brezskrbna otroška leta, mislila na svoje dekliške dni, ko so ji rožice še cvetele, ko jih slana še ni bila pomorila. Vsa njena dotedanja pot se ji je zdela posuta s temi rožicami. Videla jo je jasno pred seboj, vsak kamen na nji je poznala. Ona, ki je vodila v bodočnost, pa je bila temna in črna kakor noč tam zunaj in žalostna kakor fantovska pesem o pomorjenih rožicah. Izkušala je ugotoviti njeno smer, hotela je dognati, kam jo bo vodila in kam bo vodila sad njenega greha, a dognati ni mogla. «Zakaj je tako,» je premišljevala, «da je na svetu narobe vse, kar bi moglo biti prav? Ali nismo rojeni, da bi živeli kakor ljudje? Ali nimamo pravice do ljubezni in do sreče? Zakaj je dana ljubezen tistim, ki bi je ne smeli poznati, in sreča tistim, ki je ne znajo ceniti? In zakaj, zakaj je v nas toliko želj in hrepenenj, ki nas zavajajo v greh in omadežujejo z njim še čiste in nerojene?» Starec se je po dolgi molitvi dvignil in kakor bi mu bil Križani navdahnil to misel, je zamrmral sam pri sebi: «Da, storiti je treba. Če je greh že tu, ga je treba vsaj omejiti. Od hiše mora!» Potolažen po tem sklepu je legel na svoje skromno ležišče in zaspal. Zjutraj je opravil svojo jutrnjo molitev in stopil k Hani. «Punca,» je dejal trdo in odločno, «od hiše boš morala.» Hana ga je pogledala s prestrašenimi očmi in onemela. Starec pa je nadaljeval: «Dokler je tvoj greh še skrit, še ni upropaščena naša hiša. Kadar bo odkrit, bo kakor pogorišče. Zato poveži svojo culo in pojdi!» «Kam?» je zaihtela Hana. «Ali naj se vržem v vodo?» «Storila bi dva greha, zato me poslušaj!» je dejal Luka. «Nisem Bog, da bi te sodil, in tudi sodnik nisem, samo stric sem ti. Vidiš,» je nadaljeval, segel z roko v žep in privlekel iz njega sveženj bankovcev, «mislil sem na vse. Tole sem hranil za največjo silo. Taka sila je sedaj. Jaz jih ne bom potreboval; star sem in moji dnevi so šteti. Vzemi jih in pojdi! Daleč odtod pojdi, tako daleč, da ne bo po tebi glasu. Poišči si kotiček, kamor boš lahko legla, ko pride tvoja ura, in moli za odpuščanje svojih grehov in za pokoj moje duše.» Ponudil ji je bankovce, toda Hana se ni genila. Ubito je zrla predse in ihtela. «Vzemi!» je ponovil starec. «Ni veliko, a za prvo potrebo bo.» Stal je pred njo in ji ponujal denar. Ko je videl, da se ne gane, se je razjezil: «Kaj se onegaviš? Pod našo streho ti ni več prostora. Dovolj zla si napravila.» Tedaj si je tudi Hana opomogla. Njegove ukazujoče besede so jo raztogotile, da je zardela od jeze, zgrabila bankovce in jih zagnala na tla. «Nikamor ne pojdem!» je kriknila srdito in kljubovalno. «Iz domače hiše me ne bo nihče podil. Tudi vi ne, stric. Tu sem in tu ostanem, če je komu prav ali ne. Tudi jaz imam pravico do življenja, in če sem grešila, je še nekdo, ki naj dela pokoro.» Starec je pobesnel. Divje je udaril z nogo ob tla in dvignil pest, kakor bi jo hotel udariti. Potem je kriknil, tresoč se od jeze: «Še se ti hoče greha, nesnaga! Stran! Proč iz naše hiše!» Zgrabil je nečakinjo in jo pehnil skozi vrata. Hana se je opotekla, toda vdala se ni. V nji se je prebudila vsa kri in zavrela v bes in gnev. «Če je ljubezen greh,» je kriknila, «potem se mi ga še hoče. Še, še mi ga ni dovolj.» «Vlačuga!» je zatulil starec in pljunil za njo. «Hudič te je obsedel. Njegova dekla si. Toda jaz te bom pregnal odtod, tudi če si z verigo prikovana.» «Nikoli!» je siknila Hana in izginila na dvorišče. Starec je pobral svoj denar in ga zopet vteknil v žep. Tresel se je od razburjenja in komaj se je privlekel do Malke, ki je sedela v izbi in šivala. Sedel ji je nasproti in ni mogel izpregovoriti. «Kaj vam je, stric?» se je prestrašila Malka. «Ali vam je slabo?» «Še huje je», je izjecljal Luka. «Hudič se je vgnezdil v naši hiši. Razrušil jo bo.» «O Bog!» je kriknila žena, «kaj se je zgodilo?» «Ali si res slepa in gluha,» je vprašal starec, «da ne vidiš in ne slišiš, kar čivkajo že vrabci na strehi? Tudi ti si kriva, da je tako.» «Kaj je? Kako?» je trepeta je vprašala Malka. «Ali ne vidiš Hane?» Ne vidiš peg na njenem obrazu? Ne vidiš njenega telesa?» je dejal Luka. «Hane?» je ostrmela Malka. «Da, Hane!» je pritrdil starec. «Le poglej jo!» «Morda se pa le motite, stric?» je podvomila Malka. «Jaz nisem opazila.» «Dejal sem, da si slepa», je ugovarjal stric. «Moški sem, pa vendar vidim. Že davno sem videl.» «Pa s kom?» je vprašala Malka. «Z nikomer ne govori. Nikamor ne gre.» «To je tisto!» je zamrmral Luka. «Kaj?» je vprašala Malka in se zagledala v starčev od zadrege in od bolečine izmučeni obraz. «Mislim …» je zajecljal starec, »da je v hiši, da je … pri nas.» «Pri nas?» se je začudila Malka. «To ni mogoče. Kdo naj bi bil? Hlapec? Ne, ne, star je in grd. Tako daleč se ni izpozabila.» «Premisli! In če nečeš, da bo zlo še večje, pregovori Luda, da jo spravi iz hiše. In iz vasi. Povedal sem!» je dejal razburjeno in odkrevsal iz sobe. «On?» je kriknila Malka in strašna slutnja ji je zaprla sapo, jo zagrabila za srce. Toda zdela se ji je preveč grozna, da bi ji mogla verjeti. «Ne, ne», je podvomila. «Moti se. Star je in vidi strahove. — Luda in Hana?» je preudarila in zmajala z glavo. «Saj se mu sanja, sanja.» A kljub temu ni bila mirna. «In ko bi bilo vendarle?» je pomislila. «Prepričati se moram. Govoriti moram z njo», je sklenila in jo šla iskat. Našla jo je na vrtu in jo poklicala. Nerada in v zadregi je prišla Hana in ni se ji upala pogledati v oči. Bojazen, da jo je stric izdal, ji je poledenela kri in misli. Sestra jo je gledala in, kakor da se je prebudila iz dolge slepote, je spoznala, da ji starec ni lagal, da je govoril resnico. «Hana.» je izpregovorila z negotovim, tresočim se glasom, «kaj je s teboj?» «Kaj?» je skomignila Hana z rameni. «To je, kar je. Saj vidiš.» «Torej je res!» se je prestrašila Malka. «Rekla sem», je odgovorila Hana. Mučen in dolgotrajen molk je presekal njun razgovor. «O Bog!» je vzkliknila naposled Malka. «Kako si mogla? Kako?» Hana je skomignila z rameni in ni odgovorila. «S kom si?» je vprašala sestra potem in uprla svoje oči v Hano, kakor bi ji hotela s pogledom prodreti v dušo, ji iztrgati njeno skrivnost. A Hana ni odgovorila. «Sestra sem ti,» je silila Malka, «vsaj meni bi lahko zaupala.» Toda Hana se ni dala pregovoriti. Nemo je strmela predse in iz njenih ust ni bilo besede. Tedaj se je v Malki iznova prebudila ona grozna slutnja. Udarila je v njeno dušo in jo preklala na dvoje kakor strela krhko drevo. Le z največjim premagovanjem in zatajevanjem je vprašala: «Si z njim?» «S kom?» je vprašala Hana, kakor da ni razumela njene misli. «Z njim, z Ludom …» je izdavila iz sebe Malka in zaihtela. Hana se je potuhnila in, kakor da je ogorčena nad to obdolžitvijo, dejala jezno in sirovo: «Noriš, ali si že znorela?» «Torej ni res?» je vzkliknila Malka pomirjeno in olajšano in nehala ihteti. Pogledala je sestro kakor začuden otrok in čuvstvo sramu in kesanja ji je napolnilo dušo. «Norica!» je siknila Hana ogorčeno in prezirljivo. «Oprosti!» je prosila sestra. «Naj ti oprosti on», se je zadrla Hana. «Sramuj se, da si upaš dolžiti svojega lastnega moža!» «Saj nisem hotela», se je opravičevala Malka. «Prišlo mi je v glavo, da sama ne vem, kako in zakaj. Nekaj mi je reklo, kakor da bi bilo tako, in sem vprašala.» «Tisto nekaj je bil stric», je rekla Hana. «Njemu se sanja in blede pri belem dnevu. Star je in neumen. Strahove vidi in ne ve, kaj bi.» In zopet je zavladal med njima mučen molk. «Le zakaj mi ne zaupaš?» je vprašala naposled Malka. «Lahko bi mi povedala, s kom si. Dvema bi bilo laže.» «Laže ali težje», je odvrnila Hana. «Ne sili vame.» «Zakaj si taka?» je potožila Malka. «Sestra sem ti in hudo mi je. Kakor mati sem gledala nate in skrbela, da bi te ne doletela nesreča. Življenje bi dala zate.» Hana ni odgovorila. Okrenila se je in odšla. Sestrine besede so jo zapekle, ji segle v globino ranjene in razboljene duše. Zaklenila se je v svojo sobo, se vrgla na posteljo in zaihtela. Preveč čuvstev se je mešalo v njenem srcu, se izprepletalo v trnjev venec in jo kronalo s trpljenjem, ki je bilo močnejše in silnejše od ljubezni in slasti, ki jo je bila zvabila v svoje zanke, jo vrgla v prepad in pogubljenje. Krog nje se je ovijala moreča in brezupna tema, jo stiskala kakor mrzla in strupena kača, ji jemala sapo in ji pila kri. Zaman je iskala izhoda; zaman je tipala za potjo, ki bi jo vrnila na solnce med cvetje in zelenje, med mir in pokoj prošlih mladih dni. <center> '''V.''' </center> Brez usmiljenja so tekli Hani zadnji dnevi. Niso se dali zaustaviti v svojem jadrnem drevenju proti oni uri, ko se je imela dopolniti njena bridkost in sramota. Hrepenela je po bitju, zaradi katerega je trpela, veselila se je trenutka, ko ga bo mogla pritisniti na svoje srce in deliti z njim samoto svoje ubite mladosti. V neskončno dolgih prečutih nočeh je upirala svoje oči v temino, kakor bi hotela zazreti v njej svoje še nerojeno dete, njegov obraz, njegove očke in laske. Vsa njena bolna duša je živela v njem in njemu. Zaverovana v svoj bolestno-sladki sen se je ogibala vseh, tudi Luda, ki je postajal vse bolj in bolj čudaški, tih in samosvoj. Iz hiše se ni genila. Ni hotela, da bi se ozirale za njo radovedne in škodoželjne oči Porečanov in Porečank. A njih jeziki so se majali kljub temu. Kakor šum spomladanskih vetrov je šel od hiše do hiše strupeni šepet: «Pri Rongovih bodo zibali.» «Pa ne pri ženi, pri svakinji.» «Tako je, če se kdo priženi zaradi posestva.» «Visoko je letela, pa je nizko padla.» Kadar se je pokazal Luda v nedeljo pred cerkvijo, so gledali za njim in se muzali: «Dve ženi ima.» «Kakor Turek.» In so se smejali in zbijali sirove šale. Luda je čutil te njih poglede, slutil njih škodoželjne besede in dušo sta mu razjedala gnev in ponos. Zasovražil je te ljudi, ki so prežali na trpljenje drugih kakor gladen pes na kost, in v tem sovraštvu se je čutil vzvišen nad njimi. Rad bi se bil dvignil od tal, se vzpel kvišku in pljunil nanje kakor na strupeno golazen. Smelo je dvignil glavo in stopal sredi med njimi, kakor da je več ko oni. «Ne uklonim se vam!» si je dejal. «Naj se mi približa o, naj se me poizkusi dotekniti. Razbijem mu glavo.» Polaščalo se ga je brezupno hrepenenje po izzivanju in boju s svojimi sovaščani in nalašč je šel v gostilno, sedel široko za mizo in naročil pijače. Debelo so ga pogledali sosedje in steknili glave. Šepetali so in se zakrohotali. Luda je vedel, da se krohočejo njemu in postal je še bolj predrzen in izzivalen. Pil je, a pili so tudi oni, kakor da pijejo na korajžo; in pijanim je zrasel pogum. Nič več niso šepetali, glasno so govorili in se krohotali: «Turek je, Turek», je dejal Podraženov Nace. «Turki jih imajo še več», je ugovarjal Kapotinov Lojze. «Saj bo dobil še eno. Slišal sem, da jo je naročil v Trstu», je pristavil Gašparjev Tone. «V starem mestu!» je dodal Starešinov Francelj in se zakrohotal. Tedaj je zagorelo v Ludu. Planil je kvišku, pograbil stol in zarjul nad krohotajočo se družbo: «Kdo jo je naročil?» Sosedje so utihnili. Grobna tišina je zavladala v pivnici. «Ti!» je siknil naposled Podraženov in se iznova zarežal. «Dve že imaš!» so se oglasili hkrati ostali. «Ponovi!» je zatulil Luda in planil proti Nacetu, ki je pograbil steklenico, da bi mu jo zagnal v glavo. «Ti!» je ponovil fant in zamahnil, toda steklenica je zadela ob stol in se razbila. Luda je zarjul še besneje, zagnal se je v Naceta in ga podrl na tla. Tedaj so se dvignili vsi in nastal je pretep, da so se lomili stoli in mize in so žvenketale razbite steklenice in čaše. Luda se je boril kakor lev. Ves svoj gnev vse svoje sovraštvo do teh glodalcev njegovega trpljenja je izlil v to borbo. Drugega za drugim je podiral, in kar jih ni vrgel ob tla, so zbežali kakor prestrašeni zajci. Bežali so v kuhinjo, na dvorišče, na cesto, Luda pa je vihral za njimi in jih bil, da so tulili od bolečine in od strahu. «Jaz vam pokažem, psi lajavi, glodati tuje kosti!» je rjul in divjal za njimi še po vasi, da je drevilo na kup staro in mlado, moško in žensko, in se naslajalo nad nenavadnim prizorom. Tedaj je prišla mimo Malka. Opazila je razdivjanega moža, kriknila od groze in planila k njemu. «Luda!» je zaihtela, «kaj počenjaš? Luda!» «Razbijam jim gobce, da ne bodo več lajali», se je zadrl Luda in si oddehnil. Razoglav in raztrgan je stal sredi ceste kakor razbičan vihar. Iz ran po obrazu in rokah mu je curljala kri, da je bil ves spačen in grozen. Prestrašena in obupana se ga je oklenila žena, ga zgrabila za roko in ga vlekla domov. Krog njiju se je zgrnila vsa vas, tulila krohotala in piskala. «Kam ga vlečeš?» se je zadri nekdo, «saj ni tvoj!» «Hana naj bi prišla ponj!» je zakričal drugi. «Da si še upa med ljudi!» je zarjul tretji. Žvižg in krohot je sledil tem klicem, se zasekal v Malko, jo udaril in zrušil na tla. Luda jo je pobral in odnesel domov. Pod Rongovo streho je dozorevalo zlo. Raslo je v vihar in katastrofo. Zaman je molil Luka pred Križanim, zla ni mogel premoliti, ni ga mogel zadržati, kajti ko se je utrgalo v bregu, je moralo zdreviti v prepad, prej mu ni bilo miru in obstanka. Ona nedelja je Malki odprla oči. Nobena laž jih ni mogla več zamegliti in preslepiti. Vedela je, da je izdana in prevarana po lastnem možu in po lastni sestri. Sramota in užaljenost se je mešala v njeni duši z ljubosumnostjo in jo bičala kakor vihra. Iskala je rešitve in izhoda, a najti ga ni mogla. Življenje v hiši ji je bilo pekel, a v tem peklu ni gorela sama, goreli so vsi: ona, Hana, Luda in Luka. Odzunaj pa so butali vanjo valovi zasmehovanja in škodoželjnosti kakor valovi razbičanega morja v potapljajoči se brod. Tako je prihajala in je naposled prišla ura, ko se je imela dopolniti usoda. V samotni Hanini sobi je zaplakalo drobno, nedolžno dete. Razprostrlo je prvič svoje šibke ročice, odprlo svoje drobcene očke in pogledalo v svet, kamor ni prinašalo sreče in smeha, kamor je prinašalo samo trpljenje in sramoto. Malka je začula ta plač, zagledala je to drobno in ubogo stvarco. Zanjo pa ni bila drobna in uboga. V njenih vročičnih mislih je rasla v silno, solnce zatemnevajoče, svet razdirajoče zlo, ki je iztegalo proti nji svoje roke, da bi jo zadušilo, ji izpilo kri, jo oropalo življenja in sreče. Pred njim jo je obšla groza, da je vztrepetala in iskala rešitve iz prepada, kamor jo je pehalo in ji zapiralo pot do rešilnega brega. In ta groza je rasla, jo osvajala vso, zorevala v misel, črno in strašno kakor peklo. Planila je h Hani, se ji sklonila prav do trpečega obraza in ji zašepetala: «Umori ga!» Kakor zadeta zver je zarjula uboga mati. V njenih velikih temnih očeh je zagorel blazen plamen strahu. Njena levica je stisnila k srcu ono drobno, nedolžno bitje, njena desnica pa se je iztegnila proti sestri, ki ji ni bila več sestra, ampak na njeno dete, na njeno vse na svetu prežeča zver. Malka pa se ni dala odgnati. V njeni glavi ni bilo več prostora za preudarek. Njena blazna bol je trepetala pred tisto belo živo kepico, zato jo je hotela zdrobiti, jo pretvoriti v nič, da se je reši, osvobodi za vedno. In njene ustne so ponavljale samo eno: «Umori ga! Umori!» «Na pomoč» je vpila Hana in stiskala še tesneje k sebi svojega otroka, se borila še obupneje proti zveri, ki je rasla pred njo v silno, temno pošast in iztegala proti nji svoje ostre okrvavljene kremplje. Ti kremplji so prihajali vedno bliže, se zabadali v njene roke, v njena bela nedrja, v drobno živo kepico na njenem srcu. Strašna roka je zgrabila njeno dete, da je zavekalo, se zvilo od bolečine, utihnilo in padlo mrtvo na tla … Hana je planila k njemu, ga zgrabila, pritisnila k sebi, mu hotela vdehniti novega življenja v negibno telesce; toda bilo je zaman. Tedaj je položila mrtvo dete na posteljo, zarjula in planila na morilko. Strašna kakor vihra je bila s pestmi v njen spačeni obraz, jo grizla, trgala in lomila. A v tistem trenutku se je pojavila med dvermi sključena postava strica Luke. Planil je v sobo in se zagozdil med sestri, ju ločil in vrgel narazen. Raztrgana in krvava se je zgrudila Malka na tla in se onesvestila, Hana pa je zarjula, planila skozi vrata in zdivjala v noč. Gola in strašna je bežala po vasi in njen krik je sekal v noč, dramil speče Porečane. «Umorila mi ga je! Otroka mi je umorila!» je rjula in divjala dalje v noč in v mrak. Za njo je drevil pijani Luda, ki ga je bil njen krik prignal iz gostilne, bežalo je polovico razburkane vasi. V njeni do blaznosti izmučeni duši se je podiral svet, se rušil v silen, brezkončen prepad. Ugašala so solnca, se drobili svetovi, kakor v prerokbi o strašnem dnevu sodbe dobrih in zlih. V njeni sobi pa je ob mrtvem detetu in nezavestni sestri klečal sključeni starec. Njegovi sivi lasje so se lesketali v svitu trepetajoče luči, njegove vele roke so se iztegale proti nebu, njegova usta pa so vpila k Bogu: «Zakaj si nam odrekel svojo milost, o Gospod? Zakaj si obrnil od nas svoje sveto obličje in dopustil satanu, da je zasadil svoje kremplje v naše duše? Kaj sem Ti storil, da nisi uslišal moje molitve, ki Te je klicala in prosila? Če pa je bila že taka Tvoja sveta volja, in si nas udaril zaradi greha z novim grehom in si nas kaznoval za zlo s še večjim zlom, bodi nam milostljiv vsaj v poslednji svoji sodbi! Bodi nam Oče, ki odpušča svojim otrokom sedaj in na vekomaj storjene grehe …» [[Kategorija:Žena in dom]] [[Kategorija:Dela leta 1932]] [[Kategorija:Radivoj Rehar]] [[Kategorija:V slovenščini]] tfzm87kb58ralsc4y4ci8mxx0nnqi2f 206979 206963 2022-07-26T13:52:55Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Hana | normaliziran naslov = | avtor = Radivoj Rehar | izdano = ''{{mp|delo|Žena in dom}}'' 3/3–6, 8–10, {{mp|leto|1932}} | vir = dLib {{fc|dlib|JX7XC64N|s=100-101|3}}, {{fc|dlib|99KI6W00|s=161-164|4}}, {{fc|dlib|6QLP1PSY|s=197-204|5}}, {{fc|dlib|VP73HE2X|s=237-240|6}}, {{fc|dlib|85KIPEM0|s=298-300|8}}, {{fc|dlib|4JCAXC0C|s=336-337, 344|9}}, {{fc|dlib|AJZ40KEP|s=383-384|10}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|5}} <center> '''I.''' </center> V mračen nedeljski popoldan konec januarja so peli poreški zvonovi žalostno pogrebno pesem. Turobno so oznanjali, da spremljajo k večnemu počitku Rongovega Janeza, premožnega in daleč spoštovanega moža. Njihova pesem je odmevala od sivih skal in samevajočih gozdičkov, udarjala ob strme blatne klance nad vasjo in se mešala z molitvijo svečenikovo, ki je prosila za odpuščanje Janezovih grehov. Počasi in svečanoresno se je približal sprevod z nizkim zidom ograjenemu pokopališču in se razkropil krog nemo zevajoče jame. Nosači so položili krsto na vrvi, prijeli za zavozlane konce in jo spustili v globino. Duhovnik je domolil pogrebne molitve, blagoslovil še zadnjič pokojnikovo poslednje bivališče in spustil na črno krsto prgišče vlažne prsti. Za njim sta opravili zadnje opravilo za pokojnim očetom hčeri Malka in Hana. Za njima so se zvrstili pokojnikov brat Luka, sorodniki, prijatelji, znanci in ostali pogrebci. Zamolklo in turobno je padala prst na črno krsto in jo bolj in bolj zakrivala jokajočim očem. Jama se je polnila; više in više se je kopičila premrla prst in množica se je pričela raztekati. Vedno manj in manj je je bilo ob Janezovem svežem grobu. «Zbogom, brat!» je vzkliknil tedaj sključeni starec Luka, prijel jokajoči nečakinji in ju odpeljal domov. Molče sta stopali Malka in Hana ob njegovi strani in vse naokrog se jima je zdelo mrtvo in prazno, kakor da je segla bela roka smrti nad vso okolico, nad ves vesoljni svet. Še vse bolj mrtev in prazen pa je bil dom. Malka in Hana sta se zgrudili vsaka na svoj stol in zrli nemo in topo predse. Starec pa, ki je bil kakor bitje, ki je že davno obračunalo z življenjem, je ves vase in v svoje misli zatopljen modroval: «Tako odhajamo; drug za drugim gremo. Tudi moj dan ni več daleč …» «Ne govorite tako, stric!» je zaprosila Malka. «Ali naj ostane hiša brez gospodarja?» «Poiskati bo treba drugega,» je dejal starec. «Poročiti se boš morala!» «Ni lepo,» se je razburila Malka, «da govorite o poroki, ko smo ravnokar prišli s pogreba.» «Lepo ali ne,» je dejal starec, «potrebno je. Grunt je velik in čez mesec, dva, bo spomlad, bo delo. Star sem in slab; še za nadzorstvo nisem. Kdo bo delal? Kdo gospodaril? Čas je že da se nekam spraviš. Tri križe imaš, in če boš čakala še na četrtega, te bo vzel — kdor te bo — zaradi grunta, in ne zaradi ljubezni.» «Pa naj se poroči Hana!» je kljubovalo dekle. «Ti si gospodinja», je dejal starec. «Tako je želel pokojnik, tako je prav. Starejša si in bolj pametna. Hani se ne mudi: mlada je, zdrava in živa in unesti se še mora.» Malka ni odgovorila, zakrila si je z ruto oči in je zopet zaihtela. Vdala se je in tisti teden po Veliki noči so imeli pri Rongovih ženitvovanje. Malkina poroka s Streharjevim Ludom se je izvršila brez hrupa, kakor se spodobi za hišo, kateri je smrt šele pred nedavnim pokosila prejšnjega gospodarja. Mlad, lep in živahen ženin je prinesel h hiši, ki je bila med prvimi v poreški vasi, precejšnjo doto v denarju in povrhu še tri kose grunta. Rongovina se je povečala v premožno in obsežno posestvo z lepimi vinogradi, obsežnimi njivami in prostranimi travniki in pašniki. Tudi stric Luka je bil z ženinom zadovoljen. Židane volje je sedel med svati in srkal dišeče vino. «Vidiš, Luka,» je dejal «takega gospodarja je potreboval naš grunt. Zdaj bom lahko umrl, ko vem, da naša domačija ne bo propadla.» «Da bi se zgodilo po vašem, stric!» je odgovoril ženin. «Storil bom, kar bo v moji moči, da postanem vreden naslednik pokojnega.» Trčili so in pili. V dobri volji so pozabili na smrt. Vino, šala in smeh so razvnemali mlada poročenca in svate. Le ena edina, sestra Hana, je bila tiha in zamišljena. Nekaj jo je težilo, ji branilo, da bi se veselila. Zamišljena je opazovala zalega svaka. Njene velike črne oči so se mu zasesale v obraz, kakor da bi ga hotele predreti, kakor da bi hotele pogledati v njegovo dušo, v njegovo srce. Ženin je opazil njen pogled in njeno zamišljenost. Dvignil je čašo in ji nazdravil: «Še na tvoje zdravje, Hana! Da bi bila še ti zadovoljna z menoj!» Hana je povesila oči, zardela, in ko se je njegova kupica približala njeni, je vsa zadrhtela. Čaša ji je zdrknila iz roke, padla na mizo in se razbila. Svatje so utihnili in se spogledali. Neroden in mučen molk je zavladal med njimi. Bleda kakor stena je planila Hana iz hiše in se izgubila v noči … «Slabo znamenje», je mrmral stari Luka, ko je slačil pražnje oblačilo in legal v svojo samsko posteljo. «Le kaj ji je bilo?» je modroval. «Zakaj je vztrepetala? Zakaj je zbežala? Bog nas varuj zlega!» In je molil in prosil: «Ti, ki si v nebesih, prizanesi naši hiši! Daj ji miru in pokoja, da bo napredovala v slogi in zadovoljstvu! Tvoja milost naj jo obsije, da bo v njej krščanska čistost, ljubezen in zvestoba! Ne dopusti hudobcu, da bi zasejal ljuljko na naše njive, da bi skotil greh pod našo streho in zlo v naših dušah …» Hana je ostala po oni noči tiha in zamišljena. Ogibala se je svaka in še s sestro je govorila le najpotrebnejše. V njenem srcu se je bil prikrit, a obupen boj med ljubeznijo in dolžnostjo. Vsa njena duša se je bojevala z mlado, vročo in nepremišljeno krvjo. Premagati je ni mogla. Čim bolj jo je izkušala pomiriti z delom in umikanjem pred njim, tem bolj je gorela in hrepenela po njem. Obvladala jo je vso. Njeni volji so se morali pokoriti vsi njeni koraki, vsi njeni vzdihi in njeni vroči, hrepeneči pogledi. In ti pogledi so postajali bolj in bolj jasni in glasni, da jih tudi Luda ni mogel več prezreti. S strahom je opazil njihov požar. Pričel se jim je ogibati, ogniti se jim ni mogel. Ponoči in podnevi so se vsesavali vanj, ga zbadali, mučili, žgali. Še v sanjah mu niso privoščili miru. Tedaj je sklenil, da se jih reši; reši za vselej. Ko sta bila čisto sama, je zbral svoje moči in ji dejal: «Hana, poročiti se boš morala!» Hana je obstala. Njen obraz je pobledel in tresla se je. Ludu je bilo mučno in nerodno in ni vedel, kako bi ji razložil. Naposled je dejal čisto nekaj drugega, kakor je mislil. «Škoda je zate, da izgubljaš svojo mladost», je rekel. «Prišla si v leta, ko se trgajo zate najlepši in najboljši. Škoda bi bilo zamuditi to priliko. Sedaj si lahko izbereš sama, pozneje bodo izbirali drugi.» Hana je ugenila njegovo misel, razumeti pa je ni hotela. Namrdnila se je in je dejala: «Na poti sem ti. Iznebil bi se me rad.» «Bog mi je priča,» je ugovarjal Luda, «da mi nisi. Pridna si, in ko boš odhajala, mi bo težko. Ne bomo te lahko pogrešali. Če bi bilo zaradi tega, bi rajši videl, da bi se sploh ne poročila. To ti pravim, ker ti hočem dobro.» «Ker mi hočeš dobro …» se je zarežala Hana in ga predrzno in izzivalno pogledala. V njenem srcu je zadivjala obupna vihra. Ni je mogla zadržati; planila je na dan. «Bojiš se samega sebe!» je kriknila. «Bojiš se svoje ljubezni, ki ti ne da miru. Mar misliš, da ne vem, da si se poročil z Malko zaradi grunta, ne zaradi nje?» Luda je prebledel. Krvava proga mu je švignila preko bledega obraza. Stisnil je pesti in jih dvignil, da bi udaril. «Udari!» je kriknila Hana. Roke si je zasadila v boke in stopila čisto tesno predenj. Razdivjana kakor furija je bila lepa in vabljiva in Luda je razklenil pesti. Roki sta mu omahnili kakor brez moči. Hana pa je siknila vanj mameče in opojno: «Rada te imam. Bodi moj! Nič drugega ne zahtevam.» Luda je omahoval. Boj med zvestobo do bolehne, hladne in nelepe žene in med ljubeznijo do zdrave, polne in vroče svakinje je divjal v njem. Toda bil je mož, močan in trden. Stresel je z glavo, kakor da bi se hotel osvoboditi izkušnjave in se ji je umeknil. «Bodi pametna!» je dejal. «Mož sem, in ona je tvoja sestra. Iztrezni se! Pomisli, kaj bi lahko nastalo iz tega.» «Bojiš se je», je siknila Hana. «Kaj bi nastalo iz tega, praviš, a kaj bo nastalo iz mene, za to se ne brigaš. Jaz nisem kriva, da te imam rada, da brez tebe ne morem živeti …» Zakrila si je obraz in zaihtela. Neroden in v mučni zadregi je stal pred njo Luda. Njen jok ga je spravljal ob pamet bolj kakor njeno vsiljevanje. «Preudari vendar,» jo je prosil, «kam bi zašla, ko bi izgubila pamet. V eni hiši smo. Malka bi opazila; opazili bi ljudje. Eden od naju bi moral od hiše, ali bi pa morala oba. Oba, da, oba, Hana!» Hana pa je jokala še bolj in je prosila: «Pojdiva, Luda! Zbeživa v svet, kjer naju ne bo nihče poznal. Tam si zgradiva nov, svoj lastni dom …» «Ni mogoče», je odgovoril Luda. «Prisegel sem ji zvestobo pred Bogom in držati se je moram. Ne zapeljuj me v greh!» Tedaj je Hana nehala jokati. Divje in srdito ga je pogledala in iz njenih ust se je izvil besen, obupen krik: «Ne maraš me!» «Ne!» je potrdil Luda in odšel. Hana je zrla za njim; roke je stisnila v pesti in v njenih velikih, črnih očeh je zagorel plamen sovraštva in želje po maščevanju za odklonjeno ljubezen in žalitev njenih vročih dekliških hrepenenj. Planila je v svojo sobo, se vrgla na posteljo, zarila obraz v blazino in zaihtela. Od tistega dne je bila še boj tiha in odljudna. <center> '''II.''' </center> Na veliki Šmaren se je odpeljala Hana s poreškimi fanti v Log na božjo pot in na semenj. Ludovo povabilo, naj se pelje z njim, je odbila, in svak se je peljal sam. V Logu se nista pogledala. Kakor da bi si bila tuja, sta hodila drug mimo drugega. Hana je šla v cerkev k veliki maši, potem je stopicala med stojnicami, kupovala srceta in punčke iz lecta in jih delila fantom. Bila je razigrana in razposajena za tri, da so se za njo ozirale stotere oči radovednih sejmarjev in božjepotnikov. Marsikateri fant si je je zaželel in ako bi bila prilika drugačna, bi bilo prišlo zaradi nje še do pretepa. «Prešmentana punca», je dejal stari Erzeljček Ludu, ko sta se srečala v krčmi, «vsem bo zmešala glave.» «Katero misliš?» je vprašal Luda. «Vašo Hano, anti», je rekel Erzeljček. «Pa saj ni čudno, še meni bi jo, ko bi imel par križev manj.» Starec se je zarežal, da so se mu na stežaj odprla brezzoba usta. Izpraznil je kozarec, ki mu ga je ponudil Luda, in je vprašal: «Kje imaš pa Malko? Kako da si sam?» «Bolehna je», je odvrnil Luda. «In tudi hiše ne moremo pustiti kar tako. S posli je križ.» «No, da,» je rekel Erzeljček, «Malka ni bila nikoli trdna. Vsa drugačna je kakor Hana.» Pomežiknil je, si prižgal pipo, pretehtal svojo misel in jo izbleknil: «Hano bi bil vzel!» Luda ga je pogledal kakor lev, ki ga je pičil sršen, da se je starec ves zmanjšal in da je momljal v strahu in zadregi: «Saj nisem mislil tako. Starost je norost, saj veš, Luda. In beseda ni konj.» «Pa je lahko slon», je dejal Luda. «Posebno tam, kjer so jeziki daljši ko kravji rep. Menda me razumeš?» «Razumem», je dejal starec. Potem nista več govorila o Malki in o Hani. Popoldan se je pričelo sejmišče prazniti. Ostali so le še tisti, ki so hoteli k litanijam, in tisti, ki so se napili in so pozabili na dom in na opravilo. Oni iz gorenjih krajev so se vračali domov preko Vipave. Starejši se v trgu niso ustavljali, mlajši svet se je pa zatekel na ples. Med tistimi, ki so jih premotili glasovi godbe, je bil tud Luda. Že malo vinjen je pridrevil s svojim vozom na Hrovatinovo dvorišče, opravil konja in se pomešal med pisano družbo fantov in deklet, moških in žensk. Preril se je do brjarja, se naslonil na ograjo in se zagledal v razposajeno vrvenje mladih parov. Tedaj se je privrtela mimo Hana in se ozrla naravnost vanj. Bila je rdeča kakor mak, divja in razgreta od plesa in njen pogled ga je zbodel kakor igla. Zrl je za njo. Požiral jo je z očmi. «Vsa drugačna je kakor Malka. Njo bi bil vzel!» mu je zašumelo v ušesih, da se je ozrl krog sebe, kakor bi iskal Erzeljčka, ki mu je bil to rekel v Logu. Toda Erzeljčka ni bilo. Bila je le njegova lastna misel, ki mu je ponovila te grešne starčeve besede. Te misli se je prestrašil. Izvil se je iz gneče k pivcem, sedel za mizo in si naročil vina. Luda je pil, kakor bi hotel v vinu potopiti grešne misli, toda potopiti jih ni mogel. «Njo bi bil vzel!» mu je brnelo po ušesih. «Molči, hudobec!» je siknil skozi zobe in iznova pil. Hudobec pa ni umolknil. Z vsakim popitim kozarcem je postajal glasnejši in predrznejši. «Taka je ta reč in nič drugačna,» mu je šepetal, «da Malka ni zate. Bolehna je, suha, grda in mrzla, Hana pa je zdrava, polna, lepa in vroča. Ona je smrt, ta je življenje, mladost, veselje. He, kakor bonbonček je.» «Kakor bonbonček, kakor sladek bonbonček!» je pritrjeval Luda in pil. Hudobec pa je nadaljeval: «Malka ne bo dolgo, zato pazi, da ti Hana poprej ne ubeži. Zakaj si jo pehnil od sebe, bedak? K nji pojdi in si jo vzemi. Tvoja je!» «Moja, moja», je pritrdil Luda, kakor bi se prepiral s samim seboj. Dvignil se je in preril na brjar. Stopil je h Hani, jo ujel za roko in zašepetal: «Pleši z menoj!» «S teboj?» se je zakrohotala Hana. «Raj si že pozabil, da si mož?» «Pusti neumnosti», je prosil Luda. «Zakon ti je neumnost?» se je zakrohotala iznova. «Ne obračaj besed!» je siknil Luda, jo prijel za obedve roki in se vsesal vanjo s svojim pijanim in pohotnopoželjivim pogledom. Dekle je utihnilo, gledalo ga je in ni vedelo, kaj bi. «Boš plesala z mano ali ne boš?» je vprašal še enkrat, ne da bi jo izpustil. «Naj bo», je dejala naposled. Godba je zaigrala poskočen valček in Luda in Hana sta se zavrtela preko brjarja. Vse oči so se ozrle za njima. Bila sta najlepši, najprožnejši par. Vroč poletni večer se je umikal prijetni noči. Na plesišču so zagorele luči in metale svoj rožnati soj v pisano vrvenje razgrete mladosti. Hitro so bežale ure, se umikale druga drugi, izginjale v brezkrajnost. Poreški fantje so se odpravljali domov. Tudi Hana je hotela z njimi, toda Luda jo je prijel za roko in je ni izpustil. «Z menoj se boš peljala, ne z onimi!» je dejal razgret od vina in od plesa. «Pusti me!» je zahtevala. «Z njimi sem prišla, z njimi se bom vrnila.» «Ne boš se!» je siknil Luda in jo prijel še tesneje. «In če te zapeljem?» je dejala in se zakrohotala. «Tokrat bom jaz tebe», ji je zašepetal. «Ti mene?» Hana se je zakrohotala na ves glas. Pomislila je in je naposled dejala: «Dobro, grem.» Počasi je brzel voz po beli cesti skozi toplo poletno noč. Preko jasnega neba je plaval srebrni mesec. Ves poln in okrogel je razlival svojo prijetno svetlobo čez zelena polja in risal nanja sence dreves in grmovja. Z Nanosa je pihljal božajoč veter, da so šumele trave in se je njih šumenje mešalo s petjem čričkov v opojno polnočno melodijo. Bilo je kakor bi vsa narava sanjala svoj veliki sen ljubezni in hrepenenja. Kakor bi prebujala mlada srca in jih zazibavala v opojno razkošje vročih želja in blodenj. «Ali slišiš to pesem noči?» je dejal Luda Hani, ki je molče sedela poleg njega. «To je najina pesem. Nama jo prepeva. Najini ljubezni jo igra.» Hana ni odgovorila. «Zakaj molčiš?» jo je vprašal in jo hotel pritisniti k sebi. Ona pa se mu ni pustila. «Hana!» je zaprosil. «Imej me rada!» Toda Hana se mu je umeknila. «Ti me ne maraš?» se je začudil in izpustil vajeti. «Ne!» je odgovorila kratko in trdo. «Zakaj tajiš?» se je razjezil. «Sama si mi rekla, da me imaš rada. Sama si se mi ponujala.» «Takrat, ne danes!» je odgovorila jezno in užaljeno. «Ni res!» je siknil Luda, jo zgrabil s svojima močnima rokama in si jo privil k sebi. «Ne izpustim te!» ji je šepetal pijan in omamljen od njene bližine. «Izpusti me!» je zahtevala Hana in se ga poizkusila osvoboditi. Ko je uvidela, da je prešibka, mu je zagrozila: «Pusti me, ali pa bom vpila!» «Vpij!» je odgovoril Luda. «Stori, kar hočeš, izpustil te ne bom.» «Ne?» je kriknilo dekle, pa pogledalo z divjim, prodirajočim pogledom, zgrabilo bič in švrknilo z njim po konju, da se je vzpel na zadnji nogi, zahrzal in zdivjal. Kakor blazna je drevila iskra žival po ravni cesti. Za njo je opletal lahek koleselj, odskakoval od trdih tal, ječal in se lomil. Luda je izpustil Hano in iskal vajeti, toda vlekle so se po tleh, se zapletale konju med noge in se trgale. Tedaj je zmanjkalo pod njima ceste. Konj in voz sta zdrčala čez pokošen travnik in drevila proti globoki strugi hudournika. Hana se je oklepala sedeža, Luda pa je zrl z velikimi, groze polnimi očmi proti temni globini, ki se je vedno bolj in bolj bližala. V hipu mu je prešla pijanost. Po glavi so mu vihrale misli na rešitev; načrt je podil načrt. Konj in voz pa sta vihrala dalje proti prepadu. Le še nekaj minut in sesula bi se bila v globino in zdrobilo in zmečkalo bi bilo njega in Hano. Tedaj se je Luda odločil. Vzpel se je kvišku, se zagnal in skočil na konja. Naglo kakor veverica veje se ga je oklenil in se mu prižel na trepetajoče truplo. Žival se ga je izkušala osvoboditi, toda njegove jeklene roke so jo dušile, niso je izpustile. Vzpela se je in padla. Voz je obstal tik nad prepadom … Šklepatajoča od groze je planila Hana k Ludu, ki ga je bil konj vrgel podse, in mu pomagala na noge. Luda je obstal pred njo, tresoč se po vsem telesu, in ni mogel izpregovoriti besede. «Luda!» je kriknila in se ga oklenila. «Odpusti mi! Nisem hotela tako.» Luda ni odgovoril. Počasi se je umiril, se zagledal v njen prestrašeni in objokani obraz, ji segel z roko v razmrščene lase in jo pritisnil k sebi. «Odpusti mi!» je prosila Hana in se ga oklenila še tesneje. «Hotela sem ti kljubovati; hotela sem te mučiti, maščevati se za tvoje postopanje.» Dvignila se je k njegovim ustom in se vsesala vanje, kakor bi mu hotela izpiti dušo, izsiliti mu odpuščanje in ljubezen. «Bog ni hotel, da bi poginila, preden se izpolni najina usoda,» je dejal Luda in jo izpustil. Prijel je konja, popravil vajeti in voz in ga spravil nazaj na cesto. Zopet je pela jasna, z mesečino oblita noč svojo opojno pesem ljubezni in hrepenenja, ki je zvenela na ušesa dvema, ki sta se našla v trenutku smrtne groze preko postav in zakonov, ki si jih je postavilo človeštvo. <center> '''III.''' </center> Življenje pri Rongovih se je zasukalo v krivo smer. Na zunaj je ostalo prav takšno, kakršno je bilo poprej, na znotraj pa se je iztirilo. Luda in Hana sta čuvala svojo skrivnost, le njuni pogledi so pričali, da je med njima nekaj, česar bi ne smelo biti. Ti pogledi so bili previdni in oprezni; skrivali so se nepoklicanim očem, a stricu Luki se niso mogli skriti. Starec ni bil pozabil na razbito čašo in kakor tisto noč, ko je Hana vztrepetala in pobegnila v mrak, je molil v svoji sobi pred Križanim za mir in pokoj v rodni hiši: «Ti, ki si v nebesih, prizanesi nam, daj nam miru in pokoja, da bomo rasli in napredovali v slogi in zadovoljstvu. Tvoja milost naj nas obsije, da bo v nas krščanska čistost, složnost in zvestoba. Ne dopusti hudobcu, da bi sejal ljuljko na naše njive, da bi kotil greh pod našo streho in zlo v naših dušah …» Njegove stare, vele roke so se dvigale k Bogu in ga prosile: «Napravi konec grehu!» Toda greh je bil pognal preveč globoke korenine, da bi ga bilo mogoče izruti brez viharja. Starec je bil obupan. Premišljeval je in preudarjal: «Tako ne more naprej! Ne sme!» Naposled je sklenil, da stopi k Malki in ji pove: «Malka, ali ne vidiš? Si slepa in gluha?» Stopil pa ni. Stara noga mu je zastala sredi pota, usta so mu onemela; niti glasu ni spravil iz grla. Težka misel mu je napolnila dušo: «Ali bi ne bilo tako še slabše? Prišlo bi do razdora, do poloma in sramote. Rongova hiša bi bila razkričana kot gnezdo prešuštva, omadeževana in zaznamenovana med vsemi.» «Ne,» je dejal, «naj bo skrito, dokler Bog tako hoče. Morda bo šla ta pregreha mimo nas in bo vse spet tako, kakor se spodobi in kakor je pisano v zakonu, ki ju je združil pred Bogom in pred ljudmi.» In je zopet molil in prosil: «Bog, daj, da se zgodi tako!» Zgodilo pa se ni. Luda in Hana sta vedno bolj zraščala v enoto. Zakon med njim in med Malko je bil samo še lažen videz. Malka pa je bila preveč tiha in preveč zaverovana sama vase in v svojo telesno slabost, da bi bila spoznala ali vsaj zaslutila vzrok. «Tako je pač v zakonu», si je mislila. « Vsakdanje skrbi preženejo misli na ljubezen in vse postane le še hladno sožitje.» In ni tožila. Premalo je bilo v njej ženske. Prehladna je bila njena bolna kri. Na Ludo in na Hano je gledala z očmi žene in sestre, in kadar sta se smejala onadva, se je smejala še sama. Še vesela je bila njunega smeha. «Zdrava sta in živa,» si je mislila, «zakaj bi se ne smejala?» V Hani pa je rasla čudežna moč. Vse okrog nje se ji je zdelo solnčno in živo. Na sestro je gledala kakor da je ni. Videla je samo sebe, Luda in svojo ljubezen. Na to, kaj bo, ni niti mislila. Neki dan pa je udarila v njene sanje težka, jeklena pest in ji razbila mir in smeh. Z grozo se je predramila iz opoja in spoznala, da njena tajna ljubezen ni ostala brez posledic. Pod njenim srcem se je zaplodil sad greha, rasel, ji pil kri in mir. V njej sta se bojevali materinska ljubezen do komaj spočetega in bojazen pred sramoto in njenimi spremljevalkami. «Kdo ti bo oče?» je izpraševala njega, ki ga še ni bilo. «Kdo ti bo dal ime?» Tedaj je vzkalilo v njenem srcu prvo sovraštvo do nje, ki ji je stala na poti in ji zapirala dohod do solnca. Iz drobne, plahe kali je raslo v mladiko, iz mladike v drevo, ki jo je objelo in zajelo vso do zadnjega kotička razboljene duše. Nič več ni videla svoje sestre. V Malki je zrla črno zlo, ki iztega proti nji svoje ostre kremplje, da ji iztrga plod njene krvi. Tega zla jo je bilo strah; proti njemu so se bojevale vse njene razbičane misli. Iz dneva v dan je rasel ta boj, dokler ni dorasel v strašno željo in iz želje v hotenje in načrt. «Moja pot mora biti prosta! Če že ne zaradi mene, mora biti zaradi njega, ki je v meni», je sklenila. Stopila je k Ludu in mu dejala: «Ona mora s pota!» «Kdo?» je vprašal z grozo, kakor bi predobro ne razumel njene misli. «Malka …» je siknila. Luda je prebledel. «Mora!» je ponovila. «Za obedve ni prostora.» «O Bog!» je kriknil Luda, «ne pogubi moje duše! Iz greha v greh me vodiš. Kam misliš?» «Hočem,» je zahtevala Hana, «da bodi najin otrok najin tudi pred svetom. Tvoj je in tvoje ime mora nositi. Zato mora izginiti vsaka ovira. Vsaka, razumeš!» «To je božja, ne najina stvar», je ugovarjal Luda. «Če je taka njegova volja, bo storil sam. Midva nimava pravice izpreminjati njegovih načrtov. Malka je bolehna, ne bo mi rodila naslednika. Tvoj bo ostal na Rongovini. Tvoj bo moj in naš nadaljevalec.» «Moj, ha!» se je blazno zarežala Hana. «Pankrt naj bo? Nikdar! Komu naj ga naprtim? Koga naj obdolžim? Ljudje ga bodo hoteli poznati, sodišče bo terjalo njegovo ime. Ali naj navedem tebe? Ob živi ženi?» Luda se je zgrozil. Bled kakor stena je stal pred njo in ni vedel, kaj bi. Strah ga je bilo enega in drugega. «Zato mora s pota! Mora!» je zahtevala Hana. «Stori, kakor hočeš», je kriknil Luda in zbežal. Šel je v gostilno in se napil, da bi v vinu potopil moro, ki ga je težila in mu pila kri in mozek. Pijan do nezavesti se je vračal pozno v noč domov. Ves svet je plesal pred njegovimi očmi. Iz vsakega kota se mu je režal nasproti krvav in izonegavljen obraz hudobca, ki se mu je pačil in rogal: «Njo bi bil vzel. Pa si jo vzel. Sedaj imaš.» «Molči, spaka!» se je zadri v noč in se zagnal proti hudobcu. Toda ta se je umeknil in Luda je butnil ob zid in se zvrnil. Besno je bil okrog sebe in rjul: «Pusti me! Ne vzemi mi duše!» Pokleknil je, sklenil roke. kakor bi molil, in prosil: «Prizanesi mi!» Dvignil se je, kakor bi ga bil hudobec uslišal, napel vse svoje moči, se zavlekel v klonico, se zaril v listje in zaspal. Tam ga je našel zjutraj Luka, zmajal z glavo in vzdihnil: «O Bog, prizanesi nam! Reši nas!» Potem se je sklonil k spečemu in ga predramil. S krvavimi očmi ga je pogledal Luda, kakor bi ga ne poznal. Starec pa je zmajal z glavo in dejal: «Luda. Luda, kaj bo iz nas. Greh se je zaplodil v naši hiši. Razdrl jo bo.» Luda ga je pogledal in se je prestrašil njegovih besed. «Kaj misliš? O kakšnem grehu se ti blede?» je vprašal. «0 mutastem, ki pa ne bo ostal mutast», je odgovoril starec. «Govoriš, kakor bi iz Svetega pisma bral», je dejal Luda in se dvignil. Ves zbit in zlomljen je stal pred Lukom. «Ti pa živiš, kakor ni zapisano», je odgovoril starec. «Kakor morem», se je zadrl Luda. «Kaj se vtikaš v stvari, ki se te ne tičejo. Skrbi zase! V grob že ležeš.» «Ti pa v pogubo», je odvrnil Luka. «Greh in zlo si prinesel h hiši.» «Našel sem ga že tu», je zamrmral Luda. «Vanj sem padel kakor vešča v ogenj.» Obrnil je starcu hrbet in odšel po poslu. Luka je strmel za njim in molil: «Prizanesi nam, o Gospod, prizanesi! Oče nas, kateri si v nebesih …» Hana je kovala svoje črne naklepe. Rana jutra so jo našla bdečo v samotni dekliški sobi. «Le kako bi …?» je preudarjala, a preudariti ni mogla. Za očiten zločin ji je manjkalo poguma. Iskala je boljšega sredstva in naposled se ji je zdelo, da ga je našla. Šla je v boršt in nabrala užitnih in neužitnih gob. Pripravila jih je za večerjo, jih razdelila med družino. Malki jih je pripravila posebej, in nihče ni opazil njenega početja, tako spretna in previdna je bila. Po večerji je družina odmolila in odšla k počitku. Hana je izginila prva. Zbežala je v svojo sobo, padla oblečena na posteljo in skrila obraz med blazine. Prevzel jo je nemir, da je trepetala kakor v vročici. Z grozo v srcu je čakala na posledice svojega zločinskega početja. In ni čakala dolgo. Ropot in krik, ki je prihajal iz sestrine sobe, jo je predramil iz vročične groze in jo navdal s prečudno strašnim čuvstvom. «Hana!» je kriknil Luda in planil v njeno sobo. «Zastrupljeni smo! Gobe so bile strupene.» Omahnil je in se ujel za podboje. Ko je opazil, da je Hana še oblečena in vsa bleda kakor stena, se je prestrašil še bolj. «Malki je slabo», je kriknil. «In tebi tudi. Vsi bomo umrli. Umrli …» Spačil je obraz, kakor bi že sam umiral, in zbežal nazaj k ženi, ki se je zvijala v silnih krčih. Morilni strup ji je razjedal želodec. «Luda! Luda! Pomagaj mi! Reši me!» je vpila in mrtvaški znoj ji je oblival čelo. Toda Luda je bil brez glave. Kakor nor je letal sem ter tja in ni vedel, kaj bi. Šele polagoma se je zavedel, planil v shrambo, vzel latvico mleka, pohitel k ženi in ga ji vlil v usta. Malka je vztrepetala, se vzpela kakor bi umirala in — izbruhala morilni strup. Onemogla, napol mrtva se je zgrudila na posteljo in ječala. Polagoma pa so se ji bolečine omilile in utrujenost in izmučenost jo je zazibala v nemirno poluspanje. Hana je ždela v svoji sobi. Ni si upala iti k bolni sestri, gledati njene bolečine, se ji ozreti v oči. V njeni trpeči in od groze izbičani duši se je prebudil črv vesti. Počasi in previdno je pričel vrtati in gristi in je grizel vedno hitreje, vedno močneje. «Zločinka! Morilka!» ji je zašepetalo iz globine in Hana je trepetala, se zvijala kakor od krča in grizla v blazino. «Zločinka! Morilka!» je kriknilo glasneje in se ponavljalo do strašnega, oglušujočega očitanja. Ubita se je zgrudila na kolena, dvignila roke in prosila: «O Bog, odpusti mi! Prizanesi mi! Usliši me! Ne dopusti, da bi umrla od moje roke! Reši jo!» Utihnila je in prisluškovala. Nič več ni slišala sestrinega vpitja. «Umrla je!» je pomislila, planila kvišku in stekla k nji. Vrgla se ji je na prsa, se je oklenila in prosila: «Ne umri! Ne umri!» Trudno je odprla Malka svoje vročične oči. Krog njenih usten je zaigral rahel nasmehljaj. «Bolje ji je», je dejal Luda. «Pusti jo!» Kakor senca se je zavlekla nazaj v svojo sobo, padla iznova na kolena in molila: «Zahvaljen bodi, Gospod, da si uslišal prošnjo zločinke in rešil smrti njeno žrtev. Kaznuj me za ta zločin z bolečino in trpljenjem, s sramoto in ponižanjem. Vdano bom prenašala Tvojo kazen, samo da se operem greha, ki me žge ko ogenj. Ne zaradi sebe, zaradi njega, ki ga nosim pod svojim srcem, te prosim. Nedolžen je in ni zaslužil, da bi bil zaznamenovan za vse življenje z znamenjem krvi in zločina.» Rano jutro je posijalo nanjo, ki je še vedno klečala na trdih tleh z dvignjenima rokama in z molitvijo na ustnah. <center> '''IV.''' </center> Malka je po oni strašni noči obležala in je bolehala še dolgo. V vročičnih prividih se je borila s temno pošastjo, ki je iztegala proti nji svoje okrvavljene kremplje in jo hotela zadušiti. Izmučena se je prebujala iz teh bolnih sanj in mislila na ono pošast in na njen obraz, in ta obraz se ji je zdel tako podoben onemu sestre Hane, da se je je bala in vpila, kadar se ji je približala. Tajen, podzavesten strah jo je navdajal pred njo. V Hani pa je dozoreval sad njenega greha. Vedno jasnejši in očitnejši so postajali njegovi sledovi. Prvi jih je opazil stric Luka. Ogledoval jo je in opazoval in majal z glavo. Obupan je tožil pred Križanim: «Zakaj si dopustil ta greh? S čim se je pregrešila naša hiša, da jo bičaš s škorpijoni? Rodovi za rodovi so živeli in umirali, ne da bi bili pozabili na Tebe in na Tvoje svete zapovedi. Služili so Ti v mislih in dejanjih in so bili kljub letom in trpljenju čisti kakor otroci. Odkod je prišlo to zločinsko seme pod naš krov?» Njegove vodene oči so strmele v krvave rane Odrešenikove in so tožile: «Zakaj si trpel in umrl na križu, da bi svet odrešil? O, nisi ga odrešil, nisi ga privedel na pot strahu božjega. Vedno globlje se pogreza v blato, in če ga ne boš udaril s pravično kaznijo, bo gazil še po svoji lastni krvi in se s svojo nečistostjo še ponašal. Kakor bi se izpolnjevala prerokba zadnjih dni, tako je danes na tem svetu. Zakaj, o zakaj si mi dal doživeti te čase? Če misliš udariti svoje otroke, odpokliči me pred dnevom svojega udarca. Star sem in bi ne hotel doživeti grozot, ki so prerokovane.» Prižgal je pred Križanim lučko in molil dolgo, dolgo v noč. Zunaj je žvižgal mrzel veter in šumel v suhem hrastovem listju. Preko zimske pokrajine je plaval mesec. Nekje na vasi so peli fantje in njih pesem je motila starčevo molitev. V njegove pobožne misli so se mešale njene besede: <poem> <p align="center">je pa davi slan'ca pala na zelene travnike, je vso trav'co pomorila in vse žlahtne rožice … </poem> To pesem o pomorjenih rožicah je poslušala tudi obupana Hana. Vsaka njena beseda se ji je zdela kakor oster, v njeno srce zaboden nož. V bolečini teh bodljajev je pretehtavala svoje življenje. Mislila je na svoja brezskrbna otroška leta, mislila na svoje dekliške dni, ko so ji rožice še cvetele, ko jih slana še ni bila pomorila. Vsa njena dotedanja pot se ji je zdela posuta s temi rožicami. Videla jo je jasno pred seboj, vsak kamen na nji je poznala. Ona, ki je vodila v bodočnost, pa je bila temna in črna kakor noč tam zunaj in žalostna kakor fantovska pesem o pomorjenih rožicah. Izkušala je ugotoviti njeno smer, hotela je dognati, kam jo bo vodila in kam bo vodila sad njenega greha, a dognati ni mogla. «Zakaj je tako,» je premišljevala, «da je na svetu narobe vse, kar bi moglo biti prav? Ali nismo rojeni, da bi živeli kakor ljudje? Ali nimamo pravice do ljubezni in do sreče? Zakaj je dana ljubezen tistim, ki bi je ne smeli poznati, in sreča tistim, ki je ne znajo ceniti? In zakaj, zakaj je v nas toliko želj in hrepenenj, ki nas zavajajo v greh in omadežujejo z njim še čiste in nerojene?» Starec se je po dolgi molitvi dvignil in kakor bi mu bil Križani navdahnil to misel, je zamrmral sam pri sebi: «Da, storiti je treba. Če je greh že tu, ga je treba vsaj omejiti. Od hiše mora!» Potolažen po tem sklepu je legel na svoje skromno ležišče in zaspal. Zjutraj je opravil svojo jutrnjo molitev in stopil k Hani. «Punca,» je dejal trdo in odločno, «od hiše boš morala.» Hana ga je pogledala s prestrašenimi očmi in onemela. Starec pa je nadaljeval: «Dokler je tvoj greh še skrit, še ni upropaščena naša hiša. Kadar bo odkrit, bo kakor pogorišče. Zato poveži svojo culo in pojdi!» «Kam?» je zaihtela Hana. «Ali naj se vržem v vodo?» «Storila bi dva greha, zato me poslušaj!» je dejal Luka. «Nisem Bog, da bi te sodil, in tudi sodnik nisem, samo stric sem ti. Vidiš,» je nadaljeval, segel z roko v žep in privlekel iz njega sveženj bankovcev, «mislil sem na vse. Tole sem hranil za največjo silo. Taka sila je sedaj. Jaz jih ne bom potreboval; star sem in moji dnevi so šteti. Vzemi jih in pojdi! Daleč odtod pojdi, tako daleč, da ne bo po tebi glasu. Poišči si kotiček, kamor boš lahko legla, ko pride tvoja ura, in moli za odpuščanje svojih grehov in za pokoj moje duše.» Ponudil ji je bankovce, toda Hana se ni genila. Ubito je zrla predse in ihtela. «Vzemi!» je ponovil starec. «Ni veliko, a za prvo potrebo bo.» Stal je pred njo in ji ponujal denar. Ko je videl, da se ne gane, se je razjezil: «Kaj se onegaviš? Pod našo streho ti ni več prostora. Dovolj zla si napravila.» Tedaj si je tudi Hana opomogla. Njegove ukazujoče besede so jo raztogotile, da je zardela od jeze, zgrabila bankovce in jih zagnala na tla. «Nikamor ne pojdem!» je kriknila srdito in kljubovalno. «Iz domače hiše me ne bo nihče podil. Tudi vi ne, stric. Tu sem in tu ostanem, če je komu prav ali ne. Tudi jaz imam pravico do življenja, in če sem grešila, je še nekdo, ki naj dela pokoro.» Starec je pobesnel. Divje je udaril z nogo ob tla in dvignil pest, kakor bi jo hotel udariti. Potem je kriknil, tresoč se od jeze: «Še se ti hoče greha, nesnaga! Stran! Proč iz naše hiše!» Zgrabil je nečakinjo in jo pehnil skozi vrata. Hana se je opotekla, toda vdala se ni. V nji se je prebudila vsa kri in zavrela v bes in gnev. «Če je ljubezen greh,» je kriknila, «potem se mi ga še hoče. Še, še mi ga ni dovolj.» «Vlačuga!» je zatulil starec in pljunil za njo. «Hudič te je obsedel. Njegova dekla si. Toda jaz te bom pregnal odtod, tudi če si z verigo prikovana.» «Nikoli!» je siknila Hana in izginila na dvorišče. Starec je pobral svoj denar in ga zopet vteknil v žep. Tresel se je od razburjenja in komaj se je privlekel do Malke, ki je sedela v izbi in šivala. Sedel ji je nasproti in ni mogel izpregovoriti. «Kaj vam je, stric?» se je prestrašila Malka. «Ali vam je slabo?» «Še huje je», je izjecljal Luka. «Hudič se je vgnezdil v naši hiši. Razrušil jo bo.» «O Bog!» je kriknila žena, «kaj se je zgodilo?» «Ali si res slepa in gluha,» je vprašal starec, «da ne vidiš in ne slišiš, kar čivkajo že vrabci na strehi? Tudi ti si kriva, da je tako.» «Kaj je? Kako?» je trepeta je vprašala Malka. «Ali ne vidiš Hane?» Ne vidiš peg na njenem obrazu? Ne vidiš njenega telesa?» je dejal Luka. «Hane?» je ostrmela Malka. «Da, Hane!» je pritrdil starec. «Le poglej jo!» «Morda se pa le motite, stric?» je podvomila Malka. «Jaz nisem opazila.» «Dejal sem, da si slepa», je ugovarjal stric. «Moški sem, pa vendar vidim. Že davno sem videl.» «Pa s kom?» je vprašala Malka. «Z nikomer ne govori. Nikamor ne gre.» «To je tisto!» je zamrmral Luka. «Kaj?» je vprašala Malka in se zagledala v starčev od zadrege in od bolečine izmučeni obraz. «Mislim …» je zajecljal starec, »da je v hiši, da je … pri nas.» «Pri nas?» se je začudila Malka. «To ni mogoče. Kdo naj bi bil? Hlapec? Ne, ne, star je in grd. Tako daleč se ni izpozabila.» «Premisli! In če nečeš, da bo zlo še večje, pregovori Luda, da jo spravi iz hiše. In iz vasi. Povedal sem!» je dejal razburjeno in odkrevsal iz sobe. «On?» je kriknila Malka in strašna slutnja ji je zaprla sapo, jo zagrabila za srce. Toda zdela se ji je preveč grozna, da bi ji mogla verjeti. «Ne, ne», je podvomila. «Moti se. Star je in vidi strahove. — Luda in Hana?» je preudarila in zmajala z glavo. «Saj se mu sanja, sanja.» A kljub temu ni bila mirna. «In ko bi bilo vendarle?» je pomislila. «Prepričati se moram. Govoriti moram z njo», je sklenila in jo šla iskat. Našla jo je na vrtu in jo poklicala. Nerada in v zadregi je prišla Hana in ni se ji upala pogledati v oči. Bojazen, da jo je stric izdal, ji je poledenela kri in misli. Sestra jo je gledala in, kakor da se je prebudila iz dolge slepote, je spoznala, da ji starec ni lagal, da je govoril resnico. «Hana.» je izpregovorila z negotovim, tresočim se glasom, «kaj je s teboj?» «Kaj?» je skomignila Hana z rameni. «To je, kar je. Saj vidiš.» «Torej je res!» se je prestrašila Malka. «Rekla sem», je odgovorila Hana. Mučen in dolgotrajen molk je presekal njun razgovor. «O Bog!» je vzkliknila naposled Malka. «Kako si mogla? Kako?» Hana je skomignila z rameni in ni odgovorila. «S kom si?» je vprašala sestra potem in uprla svoje oči v Hano, kakor bi ji hotela s pogledom prodreti v dušo, ji iztrgati njeno skrivnost. A Hana ni odgovorila. «Sestra sem ti,» je silila Malka, «vsaj meni bi lahko zaupala.» Toda Hana se ni dala pregovoriti. Nemo je strmela predse in iz njenih ust ni bilo besede. Tedaj se je v Malki iznova prebudila ona grozna slutnja. Udarila je v njeno dušo in jo preklala na dvoje kakor strela krhko drevo. Le z največjim premagovanjem in zatajevanjem je vprašala: «Si z njim?» «S kom?» je vprašala Hana, kakor da ni razumela njene misli. «Z njim, z Ludom …» je izdavila iz sebe Malka in zaihtela. Hana se je potuhnila in, kakor da je ogorčena nad to obdolžitvijo, dejala jezno in sirovo: «Noriš, ali si že znorela?» «Torej ni res?» je vzkliknila Malka pomirjeno in olajšano in nehala ihteti. Pogledala je sestro kakor začuden otrok in čuvstvo sramu in kesanja ji je napolnilo dušo. «Norica!» je siknila Hana ogorčeno in prezirljivo. «Oprosti!» je prosila sestra. «Naj ti oprosti on», se je zadrla Hana. «Sramuj se, da si upaš dolžiti svojega lastnega moža!» «Saj nisem hotela», se je opravičevala Malka. «Prišlo mi je v glavo, da sama ne vem, kako in zakaj. Nekaj mi je reklo, kakor da bi bilo tako, in sem vprašala.» «Tisto nekaj je bil stric», je rekla Hana. «Njemu se sanja in blede pri belem dnevu. Star je in neumen. Strahove vidi in ne ve, kaj bi.» In zopet je zavladal med njima mučen molk. «Le zakaj mi ne zaupaš?» je vprašala naposled Malka. «Lahko bi mi povedala, s kom si. Dvema bi bilo laže.» «Laže ali težje», je odvrnila Hana. «Ne sili vame.» «Zakaj si taka?» je potožila Malka. «Sestra sem ti in hudo mi je. Kakor mati sem gledala nate in skrbela, da bi te ne doletela nesreča. Življenje bi dala zate.» Hana ni odgovorila. Okrenila se je in odšla. Sestrine besede so jo zapekle, ji segle v globino ranjene in razboljene duše. Zaklenila se je v svojo sobo, se vrgla na posteljo in zaihtela. Preveč čuvstev se je mešalo v njenem srcu, se izprepletalo v trnjev venec in jo kronalo s trpljenjem, ki je bilo močnejše in silnejše od ljubezni in slasti, ki jo je bila zvabila v svoje zanke, jo vrgla v prepad in pogubljenje. Krog nje se je ovijala moreča in brezupna tema, jo stiskala kakor mrzla in strupena kača, ji jemala sapo in ji pila kri. Zaman je iskala izhoda; zaman je tipala za potjo, ki bi jo vrnila na solnce med cvetje in zelenje, med mir in pokoj prošlih mladih dni. <center> '''V.''' </center> Brez usmiljenja so tekli Hani zadnji dnevi. Niso se dali zaustaviti v svojem jadrnem drevenju proti oni uri, ko se je imela dopolniti njena bridkost in sramota. Hrepenela je po bitju, zaradi katerega je trpela, veselila se je trenutka, ko ga bo mogla pritisniti na svoje srce in deliti z njim samoto svoje ubite mladosti. V neskončno dolgih prečutih nočeh je upirala svoje oči v temino, kakor bi hotela zazreti v njej svoje še nerojeno dete, njegov obraz, njegove očke in laske. Vsa njena bolna duša je živela v njem in njemu. Zaverovana v svoj bolestno-sladki sen se je ogibala vseh, tudi Luda, ki je postajal vse bolj in bolj čudaški, tih in samosvoj. Iz hiše se ni genila. Ni hotela, da bi se ozirale za njo radovedne in škodoželjne oči Porečanov in Porečank. A njih jeziki so se majali kljub temu. Kakor šum spomladanskih vetrov je šel od hiše do hiše strupeni šepet: «Pri Rongovih bodo zibali.» «Pa ne pri ženi, pri svakinji.» «Tako je, če se kdo priženi zaradi posestva.» «Visoko je letela, pa je nizko padla.» Kadar se je pokazal Luda v nedeljo pred cerkvijo, so gledali za njim in se muzali: «Dve ženi ima.» «Kakor Turek.» In so se smejali in zbijali sirove šale. Luda je čutil te njih poglede, slutil njih škodoželjne besede in dušo sta mu razjedala gnev in ponos. Zasovražil je te ljudi, ki so prežali na trpljenje drugih kakor gladen pes na kost, in v tem sovraštvu se je čutil vzvišen nad njimi. Rad bi se bil dvignil od tal, se vzpel kvišku in pljunil nanje kakor na strupeno golazen. Smelo je dvignil glavo in stopal sredi med njimi, kakor da je več ko oni. «Ne uklonim se vam!» si je dejal. «Naj se mi približa o, naj se me poizkusi dotekniti. Razbijem mu glavo.» Polaščalo se ga je brezupno hrepenenje po izzivanju in boju s svojimi sovaščani in nalašč je šel v gostilno, sedel široko za mizo in naročil pijače. Debelo so ga pogledali sosedje in steknili glave. Šepetali so in se zakrohotali. Luda je vedel, da se krohočejo njemu in postal je še bolj predrzen in izzivalen. Pil je, a pili so tudi oni, kakor da pijejo na korajžo; in pijanim je zrasel pogum. Nič več niso šepetali, glasno so govorili in se krohotali: «Turek je, Turek», je dejal Podraženov Nace. «Turki jih imajo še več», je ugovarjal Kapotinov Lojze. «Saj bo dobil še eno. Slišal sem, da jo je naročil v Trstu», je pristavil Gašparjev Tone. «V starem mestu!» je dodal Starešinov Francelj in se zakrohotal. Tedaj je zagorelo v Ludu. Planil je kvišku, pograbil stol in zarjul nad krohotajočo se družbo: «Kdo jo je naročil?» Sosedje so utihnili. Grobna tišina je zavladala v pivnici. «Ti!» je siknil naposled Podraženov in se iznova zarežal. «Dve že imaš!» so se oglasili hkrati ostali. «Ponovi!» je zatulil Luda in planil proti Nacetu, ki je pograbil steklenico, da bi mu jo zagnal v glavo. «Ti!» je ponovil fant in zamahnil, toda steklenica je zadela ob stol in se razbila. Luda je zarjul še besneje, zagnal se je v Naceta in ga podrl na tla. Tedaj so se dvignili vsi in nastal je pretep, da so se lomili stoli in mize in so žvenketale razbite steklenice in čaše. Luda se je boril kakor lev. Ves svoj gnev vse svoje sovraštvo do teh glodalcev njegovega trpljenja je izlil v to borbo. Drugega za drugim je podiral, in kar jih ni vrgel ob tla, so zbežali kakor prestrašeni zajci. Bežali so v kuhinjo, na dvorišče, na cesto, Luda pa je vihral za njimi in jih bil, da so tulili od bolečine in od strahu. «Jaz vam pokažem, psi lajavi, glodati tuje kosti!» je rjul in divjal za njimi še po vasi, da je drevilo na kup staro in mlado, moško in žensko, in se naslajalo nad nenavadnim prizorom. Tedaj je prišla mimo Malka. Opazila je razdivjanega moža, kriknila od groze in planila k njemu. «Luda!» je zaihtela, «kaj počenjaš? Luda!» «Razbijam jim gobce, da ne bodo več lajali», se je zadrl Luda in si oddehnil. Razoglav in raztrgan je stal sredi ceste kakor razbičan vihar. Iz ran po obrazu in rokah mu je curljala kri, da je bil ves spačen in grozen. Prestrašena in obupana se ga je oklenila žena, ga zgrabila za roko in ga vlekla domov. Krog njiju se je zgrnila vsa vas, tulila krohotala in piskala. «Kam ga vlečeš?» se je zadri nekdo, «saj ni tvoj!» «Hana naj bi prišla ponj!» je zakričal drugi. «Da si še upa med ljudi!» je zarjul tretji. Žvižg in krohot je sledil tem klicem, se zasekal v Malko, jo udaril in zrušil na tla. Luda jo je pobral in odnesel domov. Pod Rongovo streho je dozorevalo zlo. Raslo je v vihar in katastrofo. Zaman je molil Luka pred Križanim, zla ni mogel premoliti, ni ga mogel zadržati, kajti ko se je utrgalo v bregu, je moralo zdreviti v prepad, prej mu ni bilo miru in obstanka. Ona nedelja je Malki odprla oči. Nobena laž jih ni mogla več zamegliti in preslepiti. Vedela je, da je izdana in prevarana po lastnem možu in po lastni sestri. Sramota in užaljenost se je mešala v njeni duši z ljubosumnostjo in jo bičala kakor vihra. Iskala je rešitve in izhoda, a najti ga ni mogla. Življenje v hiši ji je bilo pekel, a v tem peklu ni gorela sama, goreli so vsi: ona, Hana, Luda in Luka. Odzunaj pa so butali vanjo valovi zasmehovanja in škodoželjnosti kakor valovi razbičanega morja v potapljajoči se brod. Tako je prihajala in je naposled prišla ura, ko se je imela dopolniti usoda. V samotni Hanini sobi je zaplakalo drobno, nedolžno dete. Razprostrlo je prvič svoje šibke ročice, odprlo svoje drobcene očke in pogledalo v svet, kamor ni prinašalo sreče in smeha, kamor je prinašalo samo trpljenje in sramoto. Malka je začula ta plač, zagledala je to drobno in ubogo stvarco. Zanjo pa ni bila drobna in uboga. V njenih vročičnih mislih je rasla v silno, solnce zatemnevajoče, svet razdirajoče zlo, ki je iztegalo proti nji svoje roke, da bi jo zadušilo, ji izpilo kri, jo oropalo življenja in sreče. Pred njim jo je obšla groza, da je vztrepetala in iskala rešitve iz prepada, kamor jo je pehalo in ji zapiralo pot do rešilnega brega. In ta groza je rasla, jo osvajala vso, zorevala v misel, črno in strašno kakor peklo. Planila je h Hani, se ji sklonila prav do trpečega obraza in ji zašepetala: «Umori ga!» Kakor zadeta zver je zarjula uboga mati. V njenih velikih temnih očeh je zagorel blazen plamen strahu. Njena levica je stisnila k srcu ono drobno, nedolžno bitje, njena desnica pa se je iztegnila proti sestri, ki ji ni bila več sestra, ampak na njeno dete, na njeno vse na svetu prežeča zver. Malka pa se ni dala odgnati. V njeni glavi ni bilo več prostora za preudarek. Njena blazna bol je trepetala pred tisto belo živo kepico, zato jo je hotela zdrobiti, jo pretvoriti v nič, da se je reši, osvobodi za vedno. In njene ustne so ponavljale samo eno: «Umori ga! Umori!» «Na pomoč» je vpila Hana in stiskala še tesneje k sebi svojega otroka, se borila še obupneje proti zveri, ki je rasla pred njo v silno, temno pošast in iztegala proti nji svoje ostre okrvavljene kremplje. Ti kremplji so prihajali vedno bliže, se zabadali v njene roke, v njena bela nedrja, v drobno živo kepico na njenem srcu. Strašna roka je zgrabila njeno dete, da je zavekalo, se zvilo od bolečine, utihnilo in padlo mrtvo na tla … Hana je planila k njemu, ga zgrabila, pritisnila k sebi, mu hotela vdehniti novega življenja v negibno telesce; toda bilo je zaman. Tedaj je položila mrtvo dete na posteljo, zarjula in planila na morilko. Strašna kakor vihra je bila s pestmi v njen spačeni obraz, jo grizla, trgala in lomila. A v tistem trenutku se je pojavila med dvermi sključena postava strica Luke. Planil je v sobo in se zagozdil med sestri, ju ločil in vrgel narazen. Raztrgana in krvava se je zgrudila Malka na tla in se onesvestila, Hana pa je zarjula, planila skozi vrata in zdivjala v noč. Gola in strašna je bežala po vasi in njen krik je sekal v noč, dramil speče Porečane. «Umorila mi ga je! Otroka mi je umorila!» je rjula in divjala dalje v noč in v mrak. Za njo je drevil pijani Luda, ki ga je bil njen krik prignal iz gostilne, bežalo je polovico razburkane vasi. V njeni do blaznosti izmučeni duši se je podiral svet, se rušil v silen, brezkončen prepad. Ugašala so solnca, se drobili svetovi, kakor v prerokbi o strašnem dnevu sodbe dobrih in zlih. V njeni sobi pa je ob mrtvem detetu in nezavestni sestri klečal sključeni starec. Njegovi sivi lasje so se lesketali v svitu trepetajoče luči, njegove vele roke so se iztegale proti nebu, njegova usta pa so vpila k Bogu: «Zakaj si nam odrekel svojo milost, o Gospod? Zakaj si obrnil od nas svoje sveto obličje in dopustil satanu, da je zasadil svoje kremplje v naše duše? Kaj sem Ti storil, da nisi uslišal moje molitve, ki Te je klicala in prosila? Če pa je bila že taka Tvoja sveta volja, in si nas udaril zaradi greha z novim grehom in si nas kaznoval za zlo s še večjim zlom, bodi nam milostljiv vsaj v poslednji svoji sodbi! Bodi nam Oče, ki odpušča svojim otrokom sedaj in na vekomaj storjene grehe …» [[Kategorija:Žena in dom]] [[Kategorija:Dela leta 1932]] [[Kategorija:Radivoj Rehar]] [[Kategorija:V slovenščini]] rw7cpszmaskg6x95foek360d343fsc7 206980 206979 2022-07-26T13:53:55Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Hana | normaliziran naslov = | avtor = Radivoj Rehar | izdano = ''{{mp|delo|Žena in dom}}'' 3/3–6, 8–10, {{mp|leto|1932}} | vir = dLib {{fc|dlib|JX7XC64N|s=100-101|3}}, {{fc|dlib|99KI6W00|s=161-164|4}}, {{fc|dlib|6QLP1PSY|s=197-204|5}}, {{fc|dlib|VP73HE2X|s=237-240|6}}, {{fc|dlib|85KIPEM0|s=298-300|8}}, {{fc|dlib|4JCAXC0C|s=336-337, 344|9}}, {{fc|dlib|AJZ40KEP|s=383-384|10}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|5}} <center> '''I.''' </center> V mračen nedeljski popoldan konec januarja so peli poreški zvonovi žalostno pogrebno pesem. Turobno so oznanjali, da spremljajo k večnemu počitku Rongovega Janeza, premožnega in daleč spoštovanega moža. Njihova pesem je odmevala od sivih skal in samevajočih gozdičkov, udarjala ob strme blatne klance nad vasjo in se mešala z molitvijo svečenikovo, ki je prosila za odpuščanje Janezovih grehov. Počasi in svečanoresno se je približal sprevod z nizkim zidom ograjenemu pokopališču in se razkropil krog nemo zevajoče jame. Nosači so položili krsto na vrvi, prijeli za zavozlane konce in jo spustili v globino. Duhovnik je domolil pogrebne molitve, blagoslovil še zadnjič pokojnikovo poslednje bivališče in spustil na črno krsto prgišče vlažne prsti. Za njim sta opravili zadnje opravilo za pokojnim očetom hčeri Malka in Hana. Za njima so se zvrstili pokojnikov brat Luka, sorodniki, prijatelji, znanci in ostali pogrebci. Zamolklo in turobno je padala prst na črno krsto in jo bolj in bolj zakrivala jokajočim očem. Jama se je polnila; više in više se je kopičila premrla prst in množica se je pričela raztekati. Vedno manj in manj je je bilo ob Janezovem svežem grobu. «Zbogom, brat!» je vzkliknil tedaj sključeni starec Luka, prijel jokajoči nečakinji in ju odpeljal domov. Molče sta stopali Malka in Hana ob njegovi strani in vse naokrog se jima je zdelo mrtvo in prazno, kakor da je segla bela roka smrti nad vso okolico, nad ves vesoljni svet. Še vse bolj mrtev in prazen pa je bil dom. Malka in Hana sta se zgrudili vsaka na svoj stol in zrli nemo in topo predse. Starec pa, ki je bil kakor bitje, ki je že davno obračunalo z življenjem, je ves vase in v svoje misli zatopljen modroval: «Tako odhajamo; drug za drugim gremo. Tudi moj dan ni več daleč …» «Ne govorite tako, stric!» je zaprosila Malka. «Ali naj ostane hiša brez gospodarja?» «Poiskati bo treba drugega,» je dejal starec. «Poročiti se boš morala!» «Ni lepo,» se je razburila Malka, «da govorite o poroki, ko smo ravnokar prišli s pogreba.» «Lepo ali ne,» je dejal starec, «potrebno je. Grunt je velik in čez mesec, dva, bo spomlad, bo delo. Star sem in slab; še za nadzorstvo nisem. Kdo bo delal? Kdo gospodaril? Čas je že da se nekam spraviš. Tri križe imaš, in če boš čakala še na četrtega, te bo vzel — kdor te bo — zaradi grunta, in ne zaradi ljubezni.» «Pa naj se poroči Hana!» je kljubovalo dekle. «Ti si gospodinja», je dejal starec. «Tako je želel pokojnik, tako je prav. Starejša si in bolj pametna. Hani se ne mudi: mlada je, zdrava in živa in unesti se še mora.» Malka ni odgovorila, zakrila si je z ruto oči in je zopet zaihtela. Vdala se je in tisti teden po Veliki noči so imeli pri Rongovih ženitvovanje. Malkina poroka s Streharjevim Ludom se je izvršila brez hrupa, kakor se spodobi za hišo, kateri je smrt šele pred nedavnim pokosila prejšnjega gospodarja. Mlad, lep in živahen ženin je prinesel h hiši, ki je bila med prvimi v poreški vasi, precejšnjo doto v denarju in povrhu še tri kose grunta. Rongovina se je povečala v premožno in obsežno posestvo z lepimi vinogradi, obsežnimi njivami in prostranimi travniki in pašniki. Tudi stric Luka je bil z ženinom zadovoljen. Židane volje je sedel med svati in srkal dišeče vino. «Vidiš, Luka,» je dejal «takega gospodarja je potreboval naš grunt. Zdaj bom lahko umrl, ko vem, da naša domačija ne bo propadla.» «Da bi se zgodilo po vašem, stric!» je odgovoril ženin. «Storil bom, kar bo v moji moči, da postanem vreden naslednik pokojnega.» Trčili so in pili. V dobri volji so pozabili na smrt. Vino, šala in smeh so razvnemali mlada poročenca in svate. Le ena edina, sestra Hana, je bila tiha in zamišljena. Nekaj jo je težilo, ji branilo, da bi se veselila. Zamišljena je opazovala zalega svaka. Njene velike črne oči so se mu zasesale v obraz, kakor da bi ga hotele predreti, kakor da bi hotele pogledati v njegovo dušo, v njegovo srce. Ženin je opazil njen pogled in njeno zamišljenost. Dvignil je čašo in ji nazdravil: «Še na tvoje zdravje, Hana! Da bi bila še ti zadovoljna z menoj!» Hana je povesila oči, zardela, in ko se je njegova kupica približala njeni, je vsa zadrhtela. Čaša ji je zdrknila iz roke, padla na mizo in se razbila. Svatje so utihnili in se spogledali. Neroden in mučen molk je zavladal med njimi. Bleda kakor stena je planila Hana iz hiše in se izgubila v noči … «Slabo znamenje», je mrmral stari Luka, ko je slačil pražnje oblačilo in legal v svojo samsko posteljo. «Le kaj ji je bilo?» je modroval. «Zakaj je vztrepetala? Zakaj je zbežala? Bog nas varuj zlega!» In je molil in prosil: «Ti, ki si v nebesih, prizanesi naši hiši! Daj ji miru in pokoja, da bo napredovala v slogi in zadovoljstvu! Tvoja milost naj jo obsije, da bo v njej krščanska čistost, ljubezen in zvestoba! Ne dopusti hudobcu, da bi zasejal ljuljko na naše njive, da bi skotil greh pod našo streho in zlo v naših dušah …» Hana je ostala po oni noči tiha in zamišljena. Ogibala se je svaka in še s sestro je govorila le najpotrebnejše. V njenem srcu se je bil prikrit, a obupen boj med ljubeznijo in dolžnostjo. Vsa njena duša se je bojevala z mlado, vročo in nepremišljeno krvjo. Premagati je ni mogla. Čim bolj jo je izkušala pomiriti z delom in umikanjem pred njim, tem bolj je gorela in hrepenela po njem. Obvladala jo je vso. Njeni volji so se morali pokoriti vsi njeni koraki, vsi njeni vzdihi in njeni vroči, hrepeneči pogledi. In ti pogledi so postajali bolj in bolj jasni in glasni, da jih tudi Luda ni mogel več prezreti. S strahom je opazil njihov požar. Pričel se jim je ogibati, ogniti se jim ni mogel. Ponoči in podnevi so se vsesavali vanj, ga zbadali, mučili, žgali. Še v sanjah mu niso privoščili miru. Tedaj je sklenil, da se jih reši; reši za vselej. Ko sta bila čisto sama, je zbral svoje moči in ji dejal: «Hana, poročiti se boš morala!» Hana je obstala. Njen obraz je pobledel in tresla se je. Ludu je bilo mučno in nerodno in ni vedel, kako bi ji razložil. Naposled je dejal čisto nekaj drugega, kakor je mislil. «Škoda je zate, da izgubljaš svojo mladost», je rekel. «Prišla si v leta, ko se trgajo zate najlepši in najboljši. Škoda bi bilo zamuditi to priliko. Sedaj si lahko izbereš sama, pozneje bodo izbirali drugi.» Hana je ugenila njegovo misel, razumeti pa je ni hotela. Namrdnila se je in je dejala: «Na poti sem ti. Iznebil bi se me rad.» «Bog mi je priča,» je ugovarjal Luda, «da mi nisi. Pridna si, in ko boš odhajala, mi bo težko. Ne bomo te lahko pogrešali. Če bi bilo zaradi tega, bi rajši videl, da bi se sploh ne poročila. To ti pravim, ker ti hočem dobro.» «Ker mi hočeš dobro …» se je zarežala Hana in ga predrzno in izzivalno pogledala. V njenem srcu je zadivjala obupna vihra. Ni je mogla zadržati; planila je na dan. «Bojiš se samega sebe!» je kriknila. «Bojiš se svoje ljubezni, ki ti ne da miru. Mar misliš, da ne vem, da si se poročil z Malko zaradi grunta, ne zaradi nje?» Luda je prebledel. Krvava proga mu je švignila preko bledega obraza. Stisnil je pesti in jih dvignil, da bi udaril. «Udari!» je kriknila Hana. Roke si je zasadila v boke in stopila čisto tesno predenj. Razdivjana kakor furija je bila lepa in vabljiva in Luda je razklenil pesti. Roki sta mu omahnili kakor brez moči. Hana pa je siknila vanj mameče in opojno: «Rada te imam. Bodi moj! Nič drugega ne zahtevam.» Luda je omahoval. Boj med zvestobo do bolehne, hladne in nelepe žene in med ljubeznijo do zdrave, polne in vroče svakinje je divjal v njem. Toda bil je mož, močan in trden. Stresel je z glavo, kakor da bi se hotel osvoboditi izkušnjave in se ji je umeknil. «Bodi pametna!» je dejal. «Mož sem, in ona je tvoja sestra. Iztrezni se! Pomisli, kaj bi lahko nastalo iz tega.» «Bojiš se je», je siknila Hana. «Kaj bi nastalo iz tega, praviš, a kaj bo nastalo iz mene, za to se ne brigaš. Jaz nisem kriva, da te imam rada, da brez tebe ne morem živeti …» Zakrila si je obraz in zaihtela. Neroden in v mučni zadregi je stal pred njo Luda. Njen jok ga je spravljal ob pamet bolj kakor njeno vsiljevanje. «Preudari vendar,» jo je prosil, «kam bi zašla, ko bi izgubila pamet. V eni hiši smo. Malka bi opazila; opazili bi ljudje. Eden od naju bi moral od hiše, ali bi pa morala oba. Oba, da, oba, Hana!» Hana pa je jokala še bolj in je prosila: «Pojdiva, Luda! Zbeživa v svet, kjer naju ne bo nihče poznal. Tam si zgradiva nov, svoj lastni dom …» «Ni mogoče», je odgovoril Luda. «Prisegel sem ji zvestobo pred Bogom in držati se je moram. Ne zapeljuj me v greh!» Tedaj je Hana nehala jokati. Divje in srdito ga je pogledala in iz njenih ust se je izvil besen, obupen krik: «Ne maraš me!» «Ne!» je potrdil Luda in odšel. Hana je zrla za njim; roke je stisnila v pesti in v njenih velikih, črnih očeh je zagorel plamen sovraštva in želje po maščevanju za odklonjeno ljubezen in žalitev njenih vročih dekliških hrepenenj. Planila je v svojo sobo, se vrgla na posteljo, zarila obraz v blazino in zaihtela. Od tistega dne je bila še boj tiha in odljudna. <center> '''II.''' </center> Na veliki Šmaren se je odpeljala Hana s poreškimi fanti v Log na božjo pot in na semenj. Ludovo povabilo, naj se pelje z njim, je odbila, in svak se je peljal sam. V Logu se nista pogledala. Kakor da bi si bila tuja, sta hodila drug mimo drugega. Hana je šla v cerkev k veliki maši, potem je stopicala med stojnicami, kupovala srceta in punčke iz lecta in jih delila fantom. Bila je razigrana in razposajena za tri, da so se za njo ozirale stotere oči radovednih sejmarjev in božjepotnikov. Marsikateri fant si je je zaželel in ako bi bila prilika drugačna, bi bilo prišlo zaradi nje še do pretepa. «Prešmentana punca», je dejal stari Erzeljček Ludu, ko sta se srečala v krčmi, «vsem bo zmešala glave.» «Katero misliš?» je vprašal Luda. «Vašo Hano, anti», je rekel Erzeljček. «Pa saj ni čudno, še meni bi jo, ko bi imel par križev manj.» Starec se je zarežal, da so se mu na stežaj odprla brezzoba usta. Izpraznil je kozarec, ki mu ga je ponudil Luda, in je vprašal: «Kje imaš pa Malko? Kako da si sam?» «Bolehna je», je odvrnil Luda. «In tudi hiše ne moremo pustiti kar tako. S posli je križ.» «No, da,» je rekel Erzeljček, «Malka ni bila nikoli trdna. Vsa drugačna je kakor Hana.» Pomežiknil je, si prižgal pipo, pretehtal svojo misel in jo izbleknil: «Hano bi bil vzel!» Luda ga je pogledal kakor lev, ki ga je pičil sršen, da se je starec ves zmanjšal in da je momljal v strahu in zadregi: «Saj nisem mislil tako. Starost je norost, saj veš, Luda. In beseda ni konj.» «Pa je lahko slon», je dejal Luda. «Posebno tam, kjer so jeziki daljši ko kravji rep. Menda me razumeš?» «Razumem», je dejal starec. Potem nista več govorila o Malki in o Hani. Popoldan se je pričelo sejmišče prazniti. Ostali so le še tisti, ki so hoteli k litanijam, in tisti, ki so se napili in so pozabili na dom in na opravilo. Oni iz gorenjih krajev so se vračali domov preko Vipave. Starejši se v trgu niso ustavljali, mlajši svet se je pa zatekel na ples. Med tistimi, ki so jih premotili glasovi godbe, je bil tud Luda. Že malo vinjen je pridrevil s svojim vozom na Hrovatinovo dvorišče, opravil konja in se pomešal med pisano družbo fantov in deklet, moških in žensk. Preril se je do brjarja, se naslonil na ograjo in se zagledal v razposajeno vrvenje mladih parov. Tedaj se je privrtela mimo Hana in se ozrla naravnost vanj. Bila je rdeča kakor mak, divja in razgreta od plesa in njen pogled ga je zbodel kakor igla. Zrl je za njo. Požiral jo je z očmi. «Vsa drugačna je kakor Malka. Njo bi bil vzel!» mu je zašumelo v ušesih, da se je ozrl krog sebe, kakor bi iskal Erzeljčka, ki mu je bil to rekel v Logu. Toda Erzeljčka ni bilo. Bila je le njegova lastna misel, ki mu je ponovila te grešne starčeve besede. Te misli se je prestrašil. Izvil se je iz gneče k pivcem, sedel za mizo in si naročil vina. Luda je pil, kakor bi hotel v vinu potopiti grešne misli, toda potopiti jih ni mogel. «Njo bi bil vzel!» mu je brnelo po ušesih. «Molči, hudobec!» je siknil skozi zobe in iznova pil. Hudobec pa ni umolknil. Z vsakim popitim kozarcem je postajal glasnejši in predrznejši. «Taka je ta reč in nič drugačna,» mu je šepetal, «da Malka ni zate. Bolehna je, suha, grda in mrzla, Hana pa je zdrava, polna, lepa in vroča. Ona je smrt, ta je življenje, mladost, veselje. He, kakor bonbonček je.» «Kakor bonbonček, kakor sladek bonbonček!» je pritrjeval Luda in pil. Hudobec pa je nadaljeval: «Malka ne bo dolgo, zato pazi, da ti Hana poprej ne ubeži. Zakaj si jo pehnil od sebe, bedak? K nji pojdi in si jo vzemi. Tvoja je!» «Moja, moja», je pritrdil Luda, kakor bi se prepiral s samim seboj. Dvignil se je in preril na brjar. Stopil je h Hani, jo ujel za roko in zašepetal: «Pleši z menoj!» «S teboj?» se je zakrohotala Hana. «Raj si že pozabil, da si mož?» «Pusti neumnosti», je prosil Luda. «Zakon ti je neumnost?» se je zakrohotala iznova. «Ne obračaj besed!» je siknil Luda, jo prijel za obedve roki in se vsesal vanjo s svojim pijanim in pohotnopoželjivim pogledom. Dekle je utihnilo, gledalo ga je in ni vedelo, kaj bi. «Boš plesala z mano ali ne boš?» je vprašal še enkrat, ne da bi jo izpustil. «Naj bo», je dejala naposled. Godba je zaigrala poskočen valček in Luda in Hana sta se zavrtela preko brjarja. Vse oči so se ozrle za njima. Bila sta najlepši, najprožnejši par. Vroč poletni večer se je umikal prijetni noči. Na plesišču so zagorele luči in metale svoj rožnati soj v pisano vrvenje razgrete mladosti. Hitro so bežale ure, se umikale druga drugi, izginjale v brezkrajnost. Poreški fantje so se odpravljali domov. Tudi Hana je hotela z njimi, toda Luda jo je prijel za roko in je ni izpustil. «Z menoj se boš peljala, ne z onimi!» je dejal razgret od vina in od plesa. «Pusti me!» je zahtevala. «Z njimi sem prišla, z njimi se bom vrnila.» «Ne boš se!» je siknil Luda in jo prijel še tesneje. «In če te zapeljem?» je dejala in se zakrohotala. «Tokrat bom jaz tebe», ji je zašepetal. «Ti mene?» Hana se je zakrohotala na ves glas. Pomislila je in je naposled dejala: «Dobro, grem.» Počasi je brzel voz po beli cesti skozi toplo poletno noč. Preko jasnega neba je plaval srebrni mesec. Ves poln in okrogel je razlival svojo prijetno svetlobo čez zelena polja in risal nanja sence dreves in grmovja. Z Nanosa je pihljal božajoč veter, da so šumele trave in se je njih šumenje mešalo s petjem čričkov v opojno polnočno melodijo. Bilo je kakor bi vsa narava sanjala svoj veliki sen ljubezni in hrepenenja. Kakor bi prebujala mlada srca in jih zazibavala v opojno razkošje vročih želja in blodenj. «Ali slišiš to pesem noči?» je dejal Luda Hani, ki je molče sedela poleg njega. «To je najina pesem. Nama jo prepeva. Najini ljubezni jo igra.» Hana ni odgovorila. «Zakaj molčiš?» jo je vprašal in jo hotel pritisniti k sebi. Ona pa se mu ni pustila. «Hana!» je zaprosil. «Imej me rada!» Toda Hana se mu je umeknila. «Ti me ne maraš?» se je začudil in izpustil vajeti. «Ne!» je odgovorila kratko in trdo. «Zakaj tajiš?» se je razjezil. «Sama si mi rekla, da me imaš rada. Sama si se mi ponujala.» «Takrat, ne danes!» je odgovorila jezno in užaljeno. «Ni res!» je siknil Luda, jo zgrabil s svojima močnima rokama in si jo privil k sebi. «Ne izpustim te!» ji je šepetal pijan in omamljen od njene bližine. «Izpusti me!» je zahtevala Hana in se ga poizkusila osvoboditi. Ko je uvidela, da je prešibka, mu je zagrozila: «Pusti me, ali pa bom vpila!» «Vpij!» je odgovoril Luda. «Stori, kar hočeš, izpustil te ne bom.» «Ne?» je kriknilo dekle, pa pogledalo z divjim, prodirajočim pogledom, zgrabilo bič in švrknilo z njim po konju, da se je vzpel na zadnji nogi, zahrzal in zdivjal. Kakor blazna je drevila iskra žival po ravni cesti. Za njo je opletal lahek koleselj, odskakoval od trdih tal, ječal in se lomil. Luda je izpustil Hano in iskal vajeti, toda vlekle so se po tleh, se zapletale konju med noge in se trgale. Tedaj je zmanjkalo pod njima ceste. Konj in voz sta zdrčala čez pokošen travnik in drevila proti globoki strugi hudournika. Hana se je oklepala sedeža, Luda pa je zrl z velikimi, groze polnimi očmi proti temni globini, ki se je vedno bolj in bolj bližala. V hipu mu je prešla pijanost. Po glavi so mu vihrale misli na rešitev; načrt je podil načrt. Konj in voz pa sta vihrala dalje proti prepadu. Le še nekaj minut in sesula bi se bila v globino in zdrobilo in zmečkalo bi bilo njega in Hano. Tedaj se je Luda odločil. Vzpel se je kvišku, se zagnal in skočil na konja. Naglo kakor veverica veje se ga je oklenil in se mu prižel na trepetajoče truplo. Žival se ga je izkušala osvoboditi, toda njegove jeklene roke so jo dušile, niso je izpustile. Vzpela se je in padla. Voz je obstal tik nad prepadom … Šklepatajoča od groze je planila Hana k Ludu, ki ga je bil konj vrgel podse, in mu pomagala na noge. Luda je obstal pred njo, tresoč se po vsem telesu, in ni mogel izpregovoriti besede. «Luda!» je kriknila in se ga oklenila. «Odpusti mi! Nisem hotela tako.» Luda ni odgovoril. Počasi se je umiril, se zagledal v njen prestrašeni in objokani obraz, ji segel z roko v razmrščene lase in jo pritisnil k sebi. «Odpusti mi!» je prosila Hana in se ga oklenila še tesneje. «Hotela sem ti kljubovati; hotela sem te mučiti, maščevati se za tvoje postopanje.» Dvignila se je k njegovim ustom in se vsesala vanje, kakor bi mu hotela izpiti dušo, izsiliti mu odpuščanje in ljubezen. «Bog ni hotel, da bi poginila, preden se izpolni najina usoda,» je dejal Luda in jo izpustil. Prijel je konja, popravil vajeti in voz in ga spravil nazaj na cesto. Zopet je pela jasna, z mesečino oblita noč svojo opojno pesem ljubezni in hrepenenja, ki je zvenela na ušesa dvema, ki sta se našla v trenutku smrtne groze preko postav in zakonov, ki si jih je postavilo človeštvo. <center> '''III.''' </center> Življenje pri Rongovih se je zasukalo v krivo smer. Na zunaj je ostalo prav takšno, kakršno je bilo poprej, na znotraj pa se je iztirilo. Luda in Hana sta čuvala svojo skrivnost, le njuni pogledi so pričali, da je med njima nekaj, česar bi ne smelo biti. Ti pogledi so bili previdni in oprezni; skrivali so se nepoklicanim očem, a stricu Luki se niso mogli skriti. Starec ni bil pozabil na razbito čašo in kakor tisto noč, ko je Hana vztrepetala in pobegnila v mrak, je molil v svoji sobi pred Križanim za mir in pokoj v rodni hiši: «Ti, ki si v nebesih, prizanesi nam, daj nam miru in pokoja, da bomo rasli in napredovali v slogi in zadovoljstvu. Tvoja milost naj nas obsije, da bo v nas krščanska čistost, složnost in zvestoba. Ne dopusti hudobcu, da bi sejal ljuljko na naše njive, da bi kotil greh pod našo streho in zlo v naših dušah …» Njegove stare, vele roke so se dvigale k Bogu in ga prosile: «Napravi konec grehu!» Toda greh je bil pognal preveč globoke korenine, da bi ga bilo mogoče izruti brez viharja. Starec je bil obupan. Premišljeval je in preudarjal: «Tako ne more naprej! Ne sme!» Naposled je sklenil, da stopi k Malki in ji pove: «Malka, ali ne vidiš? Si slepa in gluha?» Stopil pa ni. Stara noga mu je zastala sredi pota, usta so mu onemela; niti glasu ni spravil iz grla. Težka misel mu je napolnila dušo: «Ali bi ne bilo tako še slabše? Prišlo bi do razdora, do poloma in sramote. Rongova hiša bi bila razkričana kot gnezdo prešuštva, omadeževana in zaznamenovana med vsemi.» «Ne,» je dejal, «naj bo skrito, dokler Bog tako hoče. Morda bo šla ta pregreha mimo nas in bo vse spet tako, kakor se spodobi in kakor je pisano v zakonu, ki ju je združil pred Bogom in pred ljudmi.» In je zopet molil in prosil: «Bog, daj, da se zgodi tako!» Zgodilo pa se ni. Luda in Hana sta vedno bolj zraščala v enoto. Zakon med njim in med Malko je bil samo še lažen videz. Malka pa je bila preveč tiha in preveč zaverovana sama vase in v svojo telesno slabost, da bi bila spoznala ali vsaj zaslutila vzrok. «Tako je pač v zakonu», si je mislila. « Vsakdanje skrbi preženejo misli na ljubezen in vse postane le še hladno sožitje.» In ni tožila. Premalo je bilo v njej ženske. Prehladna je bila njena bolna kri. Na Ludo in na Hano je gledala z očmi žene in sestre, in kadar sta se smejala onadva, se je smejala še sama. Še vesela je bila njunega smeha. «Zdrava sta in živa,» si je mislila, «zakaj bi se ne smejala?» V Hani pa je rasla čudežna moč. Vse okrog nje se ji je zdelo solnčno in živo. Na sestro je gledala kakor da je ni. Videla je samo sebe, Luda in svojo ljubezen. Na to, kaj bo, ni niti mislila. Neki dan pa je udarila v njene sanje težka, jeklena pest in ji razbila mir in smeh. Z grozo se je predramila iz opoja in spoznala, da njena tajna ljubezen ni ostala brez posledic. Pod njenim srcem se je zaplodil sad greha, rasel, ji pil kri in mir. V njej sta se bojevali materinska ljubezen do komaj spočetega in bojazen pred sramoto in njenimi spremljevalkami. «Kdo ti bo oče?» je izpraševala njega, ki ga še ni bilo. «Kdo ti bo dal ime?» Tedaj je vzkalilo v njenem srcu prvo sovraštvo do nje, ki ji je stala na poti in ji zapirala dohod do solnca. Iz drobne, plahe kali je raslo v mladiko, iz mladike v drevo, ki jo je objelo in zajelo vso do zadnjega kotička razboljene duše. Nič več ni videla svoje sestre. V Malki je zrla črno zlo, ki iztega proti nji svoje ostre kremplje, da ji iztrga plod njene krvi. Tega zla jo je bilo strah; proti njemu so se bojevale vse njene razbičane misli. Iz dneva v dan je rasel ta boj, dokler ni dorasel v strašno željo in iz želje v hotenje in načrt. «Moja pot mora biti prosta! Če že ne zaradi mene, mora biti zaradi njega, ki je v meni», je sklenila. Stopila je k Ludu in mu dejala: «Ona mora s pota!» «Kdo?» je vprašal z grozo, kakor bi predobro ne razumel njene misli. «Malka …» je siknila. Luda je prebledel. «Mora!» je ponovila. «Za obedve ni prostora.» «O Bog!» je kriknil Luda, «ne pogubi moje duše! Iz greha v greh me vodiš. Kam misliš?» «Hočem,» je zahtevala Hana, «da bodi najin otrok najin tudi pred svetom. Tvoj je in tvoje ime mora nositi. Zato mora izginiti vsaka ovira. Vsaka, razumeš!» «To je božja, ne najina stvar», je ugovarjal Luda. «Če je taka njegova volja, bo storil sam. Midva nimava pravice izpreminjati njegovih načrtov. Malka je bolehna, ne bo mi rodila naslednika. Tvoj bo ostal na Rongovini. Tvoj bo moj in naš nadaljevalec.» «Moj, ha!» se je blazno zarežala Hana. «Pankrt naj bo? Nikdar! Komu naj ga naprtim? Koga naj obdolžim? Ljudje ga bodo hoteli poznati, sodišče bo terjalo njegovo ime. Ali naj navedem tebe? Ob živi ženi?» Luda se je zgrozil. Bled kakor stena je stal pred njo in ni vedel, kaj bi. Strah ga je bilo enega in drugega. «Zato mora s pota! Mora!» je zahtevala Hana. «Stori, kakor hočeš», je kriknil Luda in zbežal. Šel je v gostilno in se napil, da bi v vinu potopil moro, ki ga je težila in mu pila kri in mozek. Pijan do nezavesti se je vračal pozno v noč domov. Ves svet je plesal pred njegovimi očmi. Iz vsakega kota se mu je režal nasproti krvav in izonegavljen obraz hudobca, ki se mu je pačil in rogal: «Njo bi bil vzel. Pa si jo vzel. Sedaj imaš.» «Molči, spaka!» se je zadri v noč in se zagnal proti hudobcu. Toda ta se je umeknil in Luda je butnil ob zid in se zvrnil. Besno je bil okrog sebe in rjul: «Pusti me! Ne vzemi mi duše!» Pokleknil je, sklenil roke. kakor bi molil, in prosil: «Prizanesi mi!» Dvignil se je, kakor bi ga bil hudobec uslišal, napel vse svoje moči, se zavlekel v klonico, se zaril v listje in zaspal. Tam ga je našel zjutraj Luka, zmajal z glavo in vzdihnil: «O Bog, prizanesi nam! Reši nas!» Potem se je sklonil k spečemu in ga predramil. S krvavimi očmi ga je pogledal Luda, kakor bi ga ne poznal. Starec pa je zmajal z glavo in dejal: «Luda. Luda, kaj bo iz nas. Greh se je zaplodil v naši hiši. Razdrl jo bo.» Luda ga je pogledal in se je prestrašil njegovih besed. «Kaj misliš? O kakšnem grehu se ti blede?» je vprašal. «0 mutastem, ki pa ne bo ostal mutast», je odgovoril starec. «Govoriš, kakor bi iz Svetega pisma bral», je dejal Luda in se dvignil. Ves zbit in zlomljen je stal pred Lukom. «Ti pa živiš, kakor ni zapisano», je odgovoril starec. «Kakor morem», se je zadrl Luda. «Kaj se vtikaš v stvari, ki se te ne tičejo. Skrbi zase! V grob že ležeš.» «Ti pa v pogubo», je odvrnil Luka. «Greh in zlo si prinesel h hiši.» «Našel sem ga že tu», je zamrmral Luda. «Vanj sem padel kakor vešča v ogenj.» Obrnil je starcu hrbet in odšel po poslu. Luka je strmel za njim in molil: «Prizanesi nam, o Gospod, prizanesi! Oče nas, kateri si v nebesih …» Hana je kovala svoje črne naklepe. Rana jutra so jo našla bdečo v samotni dekliški sobi. «Le kako bi …?» je preudarjala, a preudariti ni mogla. Za očiten zločin ji je manjkalo poguma. Iskala je boljšega sredstva in naposled se ji je zdelo, da ga je našla. Šla je v boršt in nabrala užitnih in neužitnih gob. Pripravila jih je za večerjo, jih razdelila med družino. Malki jih je pripravila posebej, in nihče ni opazil njenega početja, tako spretna in previdna je bila. Po večerji je družina odmolila in odšla k počitku. Hana je izginila prva. Zbežala je v svojo sobo, padla oblečena na posteljo in skrila obraz med blazine. Prevzel jo je nemir, da je trepetala kakor v vročici. Z grozo v srcu je čakala na posledice svojega zločinskega početja. In ni čakala dolgo. Ropot in krik, ki je prihajal iz sestrine sobe, jo je predramil iz vročične groze in jo navdal s prečudno strašnim čuvstvom. «Hana!» je kriknil Luda in planil v njeno sobo. «Zastrupljeni smo! Gobe so bile strupene.» Omahnil je in se ujel za podboje. Ko je opazil, da je Hana še oblečena in vsa bleda kakor stena, se je prestrašil še bolj. «Malki je slabo», je kriknil. «In tebi tudi. Vsi bomo umrli. Umrli …» Spačil je obraz, kakor bi že sam umiral, in zbežal nazaj k ženi, ki se je zvijala v silnih krčih. Morilni strup ji je razjedal želodec. «Luda! Luda! Pomagaj mi! Reši me!» je vpila in mrtvaški znoj ji je oblival čelo. Toda Luda je bil brez glave. Kakor nor je letal sem ter tja in ni vedel, kaj bi. Šele polagoma se je zavedel, planil v shrambo, vzel latvico mleka, pohitel k ženi in ga ji vlil v usta. Malka je vztrepetala, se vzpela kakor bi umirala in — izbruhala morilni strup. Onemogla, napol mrtva se je zgrudila na posteljo in ječala. Polagoma pa so se ji bolečine omilile in utrujenost in izmučenost jo je zazibala v nemirno poluspanje. Hana je ždela v svoji sobi. Ni si upala iti k bolni sestri, gledati njene bolečine, se ji ozreti v oči. V njeni trpeči in od groze izbičani duši se je prebudil črv vesti. Počasi in previdno je pričel vrtati in gristi in je grizel vedno hitreje, vedno močneje. «Zločinka! Morilka!» ji je zašepetalo iz globine in Hana je trepetala, se zvijala kakor od krča in grizla v blazino. «Zločinka! Morilka!» je kriknilo glasneje in se ponavljalo do strašnega, oglušujočega očitanja. Ubita se je zgrudila na kolena, dvignila roke in prosila: «O Bog, odpusti mi! Prizanesi mi! Usliši me! Ne dopusti, da bi umrla od moje roke! Reši jo!» Utihnila je in prisluškovala. Nič več ni slišala sestrinega vpitja. «Umrla je!» je pomislila, planila kvišku in stekla k nji. Vrgla se ji je na prsa, se je oklenila in prosila: «Ne umri! Ne umri!» Trudno je odprla Malka svoje vročične oči. Krog njenih usten je zaigral rahel nasmehljaj. «Bolje ji je», je dejal Luda. «Pusti jo!» Kakor senca se je zavlekla nazaj v svojo sobo, padla iznova na kolena in molila: «Zahvaljen bodi, Gospod, da si uslišal prošnjo zločinke in rešil smrti njeno žrtev. Kaznuj me za ta zločin z bolečino in trpljenjem, s sramoto in ponižanjem. Vdano bom prenašala Tvojo kazen, samo da se operem greha, ki me žge ko ogenj. Ne zaradi sebe, zaradi njega, ki ga nosim pod svojim srcem, te prosim. Nedolžen je in ni zaslužil, da bi bil zaznamenovan za vse življenje z znamenjem krvi in zločina.» Rano jutro je posijalo nanjo, ki je še vedno klečala na trdih tleh z dvignjenima rokama in z molitvijo na ustnah. <center> '''IV.''' </center> Malka je po oni strašni noči obležala in je bolehala še dolgo. V vročičnih prividih se je borila s temno pošastjo, ki je iztegala proti nji svoje okrvavljene kremplje in jo hotela zadušiti. Izmučena se je prebujala iz teh bolnih sanj in mislila na ono pošast in na njen obraz, in ta obraz se ji je zdel tako podoben onemu sestre Hane, da se je je bala in vpila, kadar se ji je približala. Tajen, podzavesten strah jo je navdajal pred njo. V Hani pa je dozoreval sad njenega greha. Vedno jasnejši in očitnejši so postajali njegovi sledovi. Prvi jih je opazil stric Luka. Ogledoval jo je in opazoval in majal z glavo. Obupan je tožil pred Križanim: «Zakaj si dopustil ta greh? S čim se je pregrešila naša hiša, da jo bičaš s škorpijoni? Rodovi za rodovi so živeli in umirali, ne da bi bili pozabili na Tebe in na Tvoje svete zapovedi. Služili so Ti v mislih in dejanjih in so bili kljub letom in trpljenju čisti kakor otroci. Odkod je prišlo to zločinsko seme pod naš krov?» Njegove vodene oči so strmele v krvave rane Odrešenikove in so tožile: «Zakaj si trpel in umrl na križu, da bi svet odrešil? O, nisi ga odrešil, nisi ga privedel na pot strahu božjega. Vedno globlje se pogreza v blato, in če ga ne boš udaril s pravično kaznijo, bo gazil še po svoji lastni krvi in se s svojo nečistostjo še ponašal. Kakor bi se izpolnjevala prerokba zadnjih dni, tako je danes na tem svetu. Zakaj, o zakaj si mi dal doživeti te čase? Če misliš udariti svoje otroke, odpokliči me pred dnevom svojega udarca. Star sem in bi ne hotel doživeti grozot, ki so prerokovane.» Prižgal je pred Križanim lučko in molil dolgo, dolgo v noč. Zunaj je žvižgal mrzel veter in šumel v suhem hrastovem listju. Preko zimske pokrajine je plaval mesec. Nekje na vasi so peli fantje in njih pesem je motila starčevo molitev. V njegove pobožne misli so se mešale njene besede: <poem> <p align="center">je pa davi slan'ca pala na zelene travnike, je vso trav'co pomorila in vse žlahtne rožice … </poem> To pesem o pomorjenih rožicah je poslušala tudi obupana Hana. Vsaka njena beseda se ji je zdela kakor oster, v njeno srce zaboden nož. V bolečini teh bodljajev je pretehtavala svoje življenje. Mislila je na svoja brezskrbna otroška leta, mislila na svoje dekliške dni, ko so ji rožice še cvetele, ko jih slana še ni bila pomorila. Vsa njena dotedanja pot se ji je zdela posuta s temi rožicami. Videla jo je jasno pred seboj, vsak kamen na nji je poznala. Ona, ki je vodila v bodočnost, pa je bila temna in črna kakor noč tam zunaj in žalostna kakor fantovska pesem o pomorjenih rožicah. Izkušala je ugotoviti njeno smer, hotela je dognati, kam jo bo vodila in kam bo vodila sad njenega greha, a dognati ni mogla. «Zakaj je tako,» je premišljevala, «da je na svetu narobe vse, kar bi moglo biti prav? Ali nismo rojeni, da bi živeli kakor ljudje? Ali nimamo pravice do ljubezni in do sreče? Zakaj je dana ljubezen tistim, ki bi je ne smeli poznati, in sreča tistim, ki je ne znajo ceniti? In zakaj, zakaj je v nas toliko želj in hrepenenj, ki nas zavajajo v greh in omadežujejo z njim še čiste in nerojene?» Starec se je po dolgi molitvi dvignil in kakor bi mu bil Križani navdahnil to misel, je zamrmral sam pri sebi: «Da, storiti je treba. Če je greh že tu, ga je treba vsaj omejiti. Od hiše mora!» Potolažen po tem sklepu je legel na svoje skromno ležišče in zaspal. Zjutraj je opravil svojo jutrnjo molitev in stopil k Hani. «Punca,» je dejal trdo in odločno, «od hiše boš morala.» Hana ga je pogledala s prestrašenimi očmi in onemela. Starec pa je nadaljeval: «Dokler je tvoj greh še skrit, še ni upropaščena naša hiša. Kadar bo odkrit, bo kakor pogorišče. Zato poveži svojo culo in pojdi!» «Kam?» je zaihtela Hana. «Ali naj se vržem v vodo?» «Storila bi dva greha, zato me poslušaj!» je dejal Luka. «Nisem Bog, da bi te sodil, in tudi sodnik nisem, samo stric sem ti. Vidiš,» je nadaljeval, segel z roko v žep in privlekel iz njega sveženj bankovcev, «mislil sem na vse. Tole sem hranil za največjo silo. Taka sila je sedaj. Jaz jih ne bom potreboval; star sem in moji dnevi so šteti. Vzemi jih in pojdi! Daleč odtod pojdi, tako daleč, da ne bo po tebi glasu. Poišči si kotiček, kamor boš lahko legla, ko pride tvoja ura, in moli za odpuščanje svojih grehov in za pokoj moje duše.» Ponudil ji je bankovce, toda Hana se ni genila. Ubito je zrla predse in ihtela. «Vzemi!» je ponovil starec. «Ni veliko, a za prvo potrebo bo.» Stal je pred njo in ji ponujal denar. Ko je videl, da se ne gane, se je razjezil: «Kaj se onegaviš? Pod našo streho ti ni več prostora. Dovolj zla si napravila.» Tedaj si je tudi Hana opomogla. Njegove ukazujoče besede so jo raztogotile, da je zardela od jeze, zgrabila bankovce in jih zagnala na tla. «Nikamor ne pojdem!» je kriknila srdito in kljubovalno. «Iz domače hiše me ne bo nihče podil. Tudi vi ne, stric. Tu sem in tu ostanem, če je komu prav ali ne. Tudi jaz imam pravico do življenja, in če sem grešila, je še nekdo, ki naj dela pokoro.» Starec je pobesnel. Divje je udaril z nogo ob tla in dvignil pest, kakor bi jo hotel udariti. Potem je kriknil, tresoč se od jeze: «Še se ti hoče greha, nesnaga! Stran! Proč iz naše hiše!» Zgrabil je nečakinjo in jo pehnil skozi vrata. Hana se je opotekla, toda vdala se ni. V nji se je prebudila vsa kri in zavrela v bes in gnev. «Če je ljubezen greh,» je kriknila, «potem se mi ga še hoče. Še, še mi ga ni dovolj.» «Vlačuga!» je zatulil starec in pljunil za njo. «Hudič te je obsedel. Njegova dekla si. Toda jaz te bom pregnal odtod, tudi če si z verigo prikovana.» «Nikoli!» je siknila Hana in izginila na dvorišče. Starec je pobral svoj denar in ga zopet vteknil v žep. Tresel se je od razburjenja in komaj se je privlekel do Malke, ki je sedela v izbi in šivala. Sedel ji je nasproti in ni mogel izpregovoriti. «Kaj vam je, stric?» se je prestrašila Malka. «Ali vam je slabo?» «Še huje je», je izjecljal Luka. «Hudič se je vgnezdil v naši hiši. Razrušil jo bo.» «O Bog!» je kriknila žena, «kaj se je zgodilo?» «Ali si res slepa in gluha,» je vprašal starec, «da ne vidiš in ne slišiš, kar čivkajo že vrabci na strehi? Tudi ti si kriva, da je tako.» «Kaj je? Kako?» je trepeta je vprašala Malka. «Ali ne vidiš Hane?» Ne vidiš peg na njenem obrazu? Ne vidiš njenega telesa?» je dejal Luka. «Hane?» je ostrmela Malka. «Da, Hane!» je pritrdil starec. «Le poglej jo!» «Morda se pa le motite, stric?» je podvomila Malka. «Jaz nisem opazila.» «Dejal sem, da si slepa», je ugovarjal stric. «Moški sem, pa vendar vidim. Že davno sem videl.» «Pa s kom?» je vprašala Malka. «Z nikomer ne govori. Nikamor ne gre.» «To je tisto!» je zamrmral Luka. «Kaj?» je vprašala Malka in se zagledala v starčev od zadrege in od bolečine izmučeni obraz. «Mislim …» je zajecljal starec, »da je v hiši, da je … pri nas.» «Pri nas?» se je začudila Malka. «To ni mogoče. Kdo naj bi bil? Hlapec? Ne, ne, star je in grd. Tako daleč se ni izpozabila.» «Premisli! In če nečeš, da bo zlo še večje, pregovori Luda, da jo spravi iz hiše. In iz vasi. Povedal sem!» je dejal razburjeno in odkrevsal iz sobe. «On?» je kriknila Malka in strašna slutnja ji je zaprla sapo, jo zagrabila za srce. Toda zdela se ji je preveč grozna, da bi ji mogla verjeti. «Ne, ne», je podvomila. «Moti se. Star je in vidi strahove. — Luda in Hana?» je preudarila in zmajala z glavo. «Saj se mu sanja, sanja.» A kljub temu ni bila mirna. «In ko bi bilo vendarle?» je pomislila. «Prepričati se moram. Govoriti moram z njo», je sklenila in jo šla iskat. Našla jo je na vrtu in jo poklicala. Nerada in v zadregi je prišla Hana in ni se ji upala pogledati v oči. Bojazen, da jo je stric izdal, ji je poledenela kri in misli. Sestra jo je gledala in, kakor da se je prebudila iz dolge slepote, je spoznala, da ji starec ni lagal, da je govoril resnico. «Hana.» je izpregovorila z negotovim, tresočim se glasom, «kaj je s teboj?» «Kaj?» je skomignila Hana z rameni. «To je, kar je. Saj vidiš.» «Torej je res!» se je prestrašila Malka. «Rekla sem», je odgovorila Hana. Mučen in dolgotrajen molk je presekal njun razgovor. «O Bog!» je vzkliknila naposled Malka. «Kako si mogla? Kako?» Hana je skomignila z rameni in ni odgovorila. «S kom si?» je vprašala sestra potem in uprla svoje oči v Hano, kakor bi ji hotela s pogledom prodreti v dušo, ji iztrgati njeno skrivnost. A Hana ni odgovorila. «Sestra sem ti,» je silila Malka, «vsaj meni bi lahko zaupala.» Toda Hana se ni dala pregovoriti. Nemo je strmela predse in iz njenih ust ni bilo besede. Tedaj se je v Malki iznova prebudila ona grozna slutnja. Udarila je v njeno dušo in jo preklala na dvoje kakor strela krhko drevo. Le z največjim premagovanjem in zatajevanjem je vprašala: «Si z njim?» «S kom?» je vprašala Hana, kakor da ni razumela njene misli. «Z njim, z Ludom …» je izdavila iz sebe Malka in zaihtela. Hana se je potuhnila in, kakor da je ogorčena nad to obdolžitvijo, dejala jezno in sirovo: «Noriš, ali si že znorela?» «Torej ni res?» je vzkliknila Malka pomirjeno in olajšano in nehala ihteti. Pogledala je sestro kakor začuden otrok in čuvstvo sramu in kesanja ji je napolnilo dušo. «Norica!» je siknila Hana ogorčeno in prezirljivo. «Oprosti!» je prosila sestra. «Naj ti oprosti on», se je zadrla Hana. «Sramuj se, da si upaš dolžiti svojega lastnega moža!» «Saj nisem hotela», se je opravičevala Malka. «Prišlo mi je v glavo, da sama ne vem, kako in zakaj. Nekaj mi je reklo, kakor da bi bilo tako, in sem vprašala.» «Tisto nekaj je bil stric», je rekla Hana. «Njemu se sanja in blede pri belem dnevu. Star je in neumen. Strahove vidi in ne ve, kaj bi.» In zopet je zavladal med njima mučen molk. «Le zakaj mi ne zaupaš?» je vprašala naposled Malka. «Lahko bi mi povedala, s kom si. Dvema bi bilo laže.» «Laže ali težje», je odvrnila Hana. «Ne sili vame.» «Zakaj si taka?» je potožila Malka. «Sestra sem ti in hudo mi je. Kakor mati sem gledala nate in skrbela, da bi te ne doletela nesreča. Življenje bi dala zate.» Hana ni odgovorila. Okrenila se je in odšla. Sestrine besede so jo zapekle, ji segle v globino ranjene in razboljene duše. Zaklenila se je v svojo sobo, se vrgla na posteljo in zaihtela. Preveč čuvstev se je mešalo v njenem srcu, se izprepletalo v trnjev venec in jo kronalo s trpljenjem, ki je bilo močnejše in silnejše od ljubezni in slasti, ki jo je bila zvabila v svoje zanke, jo vrgla v prepad in pogubljenje. Krog nje se je ovijala moreča in brezupna tema, jo stiskala kakor mrzla in strupena kača, ji jemala sapo in ji pila kri. Zaman je iskala izhoda; zaman je tipala za potjo, ki bi jo vrnila na solnce med cvetje in zelenje, med mir in pokoj prošlih mladih dni. <center> '''V.''' </center> Brez usmiljenja so tekli Hani zadnji dnevi. Niso se dali zaustaviti v svojem jadrnem drevenju proti oni uri, ko se je imela dopolniti njena bridkost in sramota. Hrepenela je po bitju, zaradi katerega je trpela, veselila se je trenutka, ko ga bo mogla pritisniti na svoje srce in deliti z njim samoto svoje ubite mladosti. V neskončno dolgih prečutih nočeh je upirala svoje oči v temino, kakor bi hotela zazreti v njej svoje še nerojeno dete, njegov obraz, njegove očke in laske. Vsa njena bolna duša je živela v njem in njemu. Zaverovana v svoj bolestno-sladki sen se je ogibala vseh, tudi Luda, ki je postajal vse bolj in bolj čudaški, tih in samosvoj. Iz hiše se ni genila. Ni hotela, da bi se ozirale za njo radovedne in škodoželjne oči Porečanov in Porečank. A njih jeziki so se majali kljub temu. Kakor šum spomladanskih vetrov je šel od hiše do hiše strupeni šepet: «Pri Rongovih bodo zibali.» «Pa ne pri ženi, pri svakinji.» «Tako je, če se kdo priženi zaradi posestva.» «Visoko je letela, pa je nizko padla.» Kadar se je pokazal Luda v nedeljo pred cerkvijo, so gledali za njim in se muzali: «Dve ženi ima.» «Kakor Turek.» In so se smejali in zbijali sirove šale. Luda je čutil te njih poglede, slutil njih škodoželjne besede in dušo sta mu razjedala gnev in ponos. Zasovražil je te ljudi, ki so prežali na trpljenje drugih kakor gladen pes na kost, in v tem sovraštvu se je čutil vzvišen nad njimi. Rad bi se bil dvignil od tal, se vzpel kvišku in pljunil nanje kakor na strupeno golazen. Smelo je dvignil glavo in stopal sredi med njimi, kakor da je več ko oni. «Ne uklonim se vam!» si je dejal. «Naj se mi približa o, naj se me poizkusi dotekniti. Razbijem mu glavo.» Polaščalo se ga je brezupno hrepenenje po izzivanju in boju s svojimi sovaščani in nalašč je šel v gostilno, sedel široko za mizo in naročil pijače. Debelo so ga pogledali sosedje in steknili glave. Šepetali so in se zakrohotali. Luda je vedel, da se krohočejo njemu in postal je še bolj predrzen in izzivalen. Pil je, a pili so tudi oni, kakor da pijejo na korajžo; in pijanim je zrasel pogum. Nič več niso šepetali, glasno so govorili in se krohotali: «Turek je, Turek», je dejal Podraženov Nace. «Turki jih imajo še več», je ugovarjal Kapotinov Lojze. «Saj bo dobil še eno. Slišal sem, da jo je naročil v Trstu», je pristavil Gašparjev Tone. «V starem mestu!» je dodal Starešinov Francelj in se zakrohotal. Tedaj je zagorelo v Ludu. Planil je kvišku, pograbil stol in zarjul nad krohotajočo se družbo: «Kdo jo je naročil?» Sosedje so utihnili. Grobna tišina je zavladala v pivnici. «Ti!» je siknil naposled Podraženov in se iznova zarežal. «Dve že imaš!» so se oglasili hkrati ostali. «Ponovi!» je zatulil Luda in planil proti Nacetu, ki je pograbil steklenico, da bi mu jo zagnal v glavo. «Ti!» je ponovil fant in zamahnil, toda steklenica je zadela ob stol in se razbila. Luda je zarjul še besneje, zagnal se je v Naceta in ga podrl na tla. Tedaj so se dvignili vsi in nastal je pretep, da so se lomili stoli in mize in so žvenketale razbite steklenice in čaše. Luda se je boril kakor lev. Ves svoj gnev vse svoje sovraštvo do teh glodalcev njegovega trpljenja je izlil v to borbo. Drugega za drugim je podiral, in kar jih ni vrgel ob tla, so zbežali kakor prestrašeni zajci. Bežali so v kuhinjo, na dvorišče, na cesto, Luda pa je vihral za njimi in jih bil, da so tulili od bolečine in od strahu. «Jaz vam pokažem, psi lajavi, glodati tuje kosti!» je rjul in divjal za njimi še po vasi, da je drevilo na kup staro in mlado, moško in žensko, in se naslajalo nad nenavadnim prizorom. Tedaj je prišla mimo Malka. Opazila je razdivjanega moža, kriknila od groze in planila k njemu. «Luda!» je zaihtela, «kaj počenjaš? Luda!» «Razbijam jim gobce, da ne bodo več lajali», se je zadrl Luda in si oddehnil. Razoglav in raztrgan je stal sredi ceste kakor razbičan vihar. Iz ran po obrazu in rokah mu je curljala kri, da je bil ves spačen in grozen. Prestrašena in obupana se ga je oklenila žena, ga zgrabila za roko in ga vlekla domov. Krog njiju se je zgrnila vsa vas, tulila krohotala in piskala. «Kam ga vlečeš?» se je zadri nekdo, «saj ni tvoj!» «Hana naj bi prišla ponj!» je zakričal drugi. «Da si še upa med ljudi!» je zarjul tretji. Žvižg in krohot je sledil tem klicem, se zasekal v Malko, jo udaril in zrušil na tla. Luda jo je pobral in odnesel domov. Pod Rongovo streho je dozorevalo zlo. Raslo je v vihar in katastrofo. Zaman je molil Luka pred Križanim, zla ni mogel premoliti, ni ga mogel zadržati, kajti ko se je utrgalo v bregu, je moralo zdreviti v prepad, prej mu ni bilo miru in obstanka. Ona nedelja je Malki odprla oči. Nobena laž jih ni mogla več zamegliti in preslepiti. Vedela je, da je izdana in prevarana po lastnem možu in po lastni sestri. Sramota in užaljenost se je mešala v njeni duši z ljubosumnostjo in jo bičala kakor vihra. Iskala je rešitve in izhoda, a najti ga ni mogla. Življenje v hiši ji je bilo pekel, a v tem peklu ni gorela sama, goreli so vsi: ona, Hana, Luda in Luka. Odzunaj pa so butali vanjo valovi zasmehovanja in škodoželjnosti kakor valovi razbičanega morja v potapljajoči se brod. Tako je prihajala in je naposled prišla ura, ko se je imela dopolniti usoda. V samotni Hanini sobi je zaplakalo drobno, nedolžno dete. Razprostrlo je prvič svoje šibke ročice, odprlo svoje drobcene očke in pogledalo v svet, kamor ni prinašalo sreče in smeha, kamor je prinašalo samo trpljenje in sramoto. Malka je začula ta plač, zagledala je to drobno in ubogo stvarco. Zanjo pa ni bila drobna in uboga. V njenih vročičnih mislih je rasla v silno, solnce zatemnevajoče, svet razdirajoče zlo, ki je iztegalo proti nji svoje roke, da bi jo zadušilo, ji izpilo kri, jo oropalo življenja in sreče. Pred njim jo je obšla groza, da je vztrepetala in iskala rešitve iz prepada, kamor jo je pehalo in ji zapiralo pot do rešilnega brega. In ta groza je rasla, jo osvajala vso, zorevala v misel, črno in strašno kakor peklo. Planila je h Hani, se ji sklonila prav do trpečega obraza in ji zašepetala: «Umori ga!» Kakor zadeta zver je zarjula uboga mati. V njenih velikih temnih očeh je zagorel blazen plamen strahu. Njena levica je stisnila k srcu ono drobno, nedolžno bitje, njena desnica pa se je iztegnila proti sestri, ki ji ni bila več sestra, ampak na njeno dete, na njeno vse na svetu prežeča zver. Malka pa se ni dala odgnati. V njeni glavi ni bilo več prostora za preudarek. Njena blazna bol je trepetala pred tisto belo živo kepico, zato jo je hotela zdrobiti, jo pretvoriti v nič, da se je reši, osvobodi za vedno. In njene ustne so ponavljale samo eno: «Umori ga! Umori!» «Na pomoč» je vpila Hana in stiskala še tesneje k sebi svojega otroka, se borila še obupneje proti zveri, ki je rasla pred njo v silno, temno pošast in iztegala proti nji svoje ostre okrvavljene kremplje. Ti kremplji so prihajali vedno bliže, se zabadali v njene roke, v njena bela nedrja, v drobno živo kepico na njenem srcu. Strašna roka je zgrabila njeno dete, da je zavekalo, se zvilo od bolečine, utihnilo in padlo mrtvo na tla … Hana je planila k njemu, ga zgrabila, pritisnila k sebi, mu hotela vdehniti novega življenja v negibno telesce; toda bilo je zaman. Tedaj je položila mrtvo dete na posteljo, zarjula in planila na morilko. Strašna kakor vihra je bila s pestmi v njen spačeni obraz, jo grizla, trgala in lomila. A v tistem trenutku se je pojavila med dvermi sključena postava strica Luke. Planil je v sobo in se zagozdil med sestri, ju ločil in vrgel narazen. Raztrgana in krvava se je zgrudila Malka na tla in se onesvestila, Hana pa je zarjula, planila skozi vrata in zdivjala v noč. Gola in strašna je bežala po vasi in njen krik je sekal v noč, dramil speče Porečane. «Umorila mi ga je! Otroka mi je umorila!» je rjula in divjala dalje v noč in v mrak. Za njo je drevil pijani Luda, ki ga je bil njen krik prignal iz gostilne, bežalo je polovico razburkane vasi. V njeni do blaznosti izmučeni duši se je podiral svet, se rušil v silen, brezkončen prepad. Ugašala so solnca, se drobili svetovi, kakor v prerokbi o strašnem dnevu sodbe dobrih in zlih. V njeni sobi pa je ob mrtvem detetu in nezavestni sestri klečal sključeni starec. Njegovi sivi lasje so se lesketali v svitu trepetajoče luči, njegove vele roke so se iztegale proti nebu, njegova usta pa so vpila k Bogu: «Zakaj si nam odrekel svojo milost, o Gospod? Zakaj si obrnil od nas svoje sveto obličje in dopustil satanu, da je zasadil svoje kremplje v naše duše? Kaj sem Ti storil, da nisi uslišal moje molitve, ki Te je klicala in prosila? Če pa je bila že taka Tvoja sveta volja, in si nas udaril zaradi greha z novim grehom in si nas kaznoval za zlo s še večjim zlom, bodi nam milostljiv vsaj v poslednji svoji sodbi! Bodi nam Oče, ki odpušča svojim otrokom sedaj in na vekomaj storjene grehe …» [[Kategorija:Žena in dom]] [[Kategorija:Dela leta 1932]] [[Kategorija:Radivoj Rehar]] [[Kategorija:V slovenščini]] lscsc6g8bbm7znf3k6gyq1js005swyn 206981 206980 2022-07-26T13:54:25Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Hana | normaliziran naslov = | avtor = Radivoj Rehar | izdano = ''{{mp|delo|Žena in dom}}'' 3/3–6, 8–10, {{mp|leto|1932}} | vir = dLib {{fc|dlib|JX7XC64N|s=100-101|3}}, {{fc|dlib|99KI6W00|s=161-164|4}}, {{fc|dlib|6QLP1PSY|s=197-204|5}}, {{fc|dlib|VP73HE2X|s=237-240|6}}, {{fc|dlib|85KIPEM0|s=298-300|8}}, {{fc|dlib|4JCAXC0C|s=336-337, 344|9}}, {{fc|dlib|AJZ40KEP|s=383-384|10}}, | dovoljenje = javna last | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|5}} <center> '''I.''' </center> V mračen nedeljski popoldan konec januarja so peli poreški zvonovi žalostno pogrebno pesem. Turobno so oznanjali, da spremljajo k večnemu počitku Rongovega Janeza, premožnega in daleč spoštovanega moža. Njihova pesem je odmevala od sivih skal in samevajočih gozdičkov, udarjala ob strme blatne klance nad vasjo in se mešala z molitvijo svečenikovo, ki je prosila za odpuščanje Janezovih grehov. Počasi in svečanoresno se je približal sprevod z nizkim zidom ograjenemu pokopališču in se razkropil krog nemo zevajoče jame. Nosači so položili krsto na vrvi, prijeli za zavozlane konce in jo spustili v globino. Duhovnik je domolil pogrebne molitve, blagoslovil še zadnjič pokojnikovo poslednje bivališče in spustil na črno krsto prgišče vlažne prsti. Za njim sta opravili zadnje opravilo za pokojnim očetom hčeri Malka in Hana. Za njima so se zvrstili pokojnikov brat Luka, sorodniki, prijatelji, znanci in ostali pogrebci. Zamolklo in turobno je padala prst na črno krsto in jo bolj in bolj zakrivala jokajočim očem. Jama se je polnila; više in više se je kopičila premrla prst in množica se je pričela raztekati. Vedno manj in manj je je bilo ob Janezovem svežem grobu. «Zbogom, brat!» je vzkliknil tedaj sključeni starec Luka, prijel jokajoči nečakinji in ju odpeljal domov. Molče sta stopali Malka in Hana ob njegovi strani in vse naokrog se jima je zdelo mrtvo in prazno, kakor da je segla bela roka smrti nad vso okolico, nad ves vesoljni svet. Še vse bolj mrtev in prazen pa je bil dom. Malka in Hana sta se zgrudili vsaka na svoj stol in zrli nemo in topo predse. Starec pa, ki je bil kakor bitje, ki je že davno obračunalo z življenjem, je ves vase in v svoje misli zatopljen modroval: «Tako odhajamo; drug za drugim gremo. Tudi moj dan ni več daleč …» «Ne govorite tako, stric!» je zaprosila Malka. «Ali naj ostane hiša brez gospodarja?» «Poiskati bo treba drugega,» je dejal starec. «Poročiti se boš morala!» «Ni lepo,» se je razburila Malka, «da govorite o poroki, ko smo ravnokar prišli s pogreba.» «Lepo ali ne,» je dejal starec, «potrebno je. Grunt je velik in čez mesec, dva, bo spomlad, bo delo. Star sem in slab; še za nadzorstvo nisem. Kdo bo delal? Kdo gospodaril? Čas je že da se nekam spraviš. Tri križe imaš, in če boš čakala še na četrtega, te bo vzel — kdor te bo — zaradi grunta, in ne zaradi ljubezni.» «Pa naj se poroči Hana!» je kljubovalo dekle. «Ti si gospodinja», je dejal starec. «Tako je želel pokojnik, tako je prav. Starejša si in bolj pametna. Hani se ne mudi: mlada je, zdrava in živa in unesti se še mora.» Malka ni odgovorila, zakrila si je z ruto oči in je zopet zaihtela. Vdala se je in tisti teden po Veliki noči so imeli pri Rongovih ženitvovanje. Malkina poroka s Streharjevim Ludom se je izvršila brez hrupa, kakor se spodobi za hišo, kateri je smrt šele pred nedavnim pokosila prejšnjega gospodarja. Mlad, lep in živahen ženin je prinesel h hiši, ki je bila med prvimi v poreški vasi, precejšnjo doto v denarju in povrhu še tri kose grunta. Rongovina se je povečala v premožno in obsežno posestvo z lepimi vinogradi, obsežnimi njivami in prostranimi travniki in pašniki. Tudi stric Luka je bil z ženinom zadovoljen. Židane volje je sedel med svati in srkal dišeče vino. «Vidiš, Luka,» je dejal «takega gospodarja je potreboval naš grunt. Zdaj bom lahko umrl, ko vem, da naša domačija ne bo propadla.» «Da bi se zgodilo po vašem, stric!» je odgovoril ženin. «Storil bom, kar bo v moji moči, da postanem vreden naslednik pokojnega.» Trčili so in pili. V dobri volji so pozabili na smrt. Vino, šala in smeh so razvnemali mlada poročenca in svate. Le ena edina, sestra Hana, je bila tiha in zamišljena. Nekaj jo je težilo, ji branilo, da bi se veselila. Zamišljena je opazovala zalega svaka. Njene velike črne oči so se mu zasesale v obraz, kakor da bi ga hotele predreti, kakor da bi hotele pogledati v njegovo dušo, v njegovo srce. Ženin je opazil njen pogled in njeno zamišljenost. Dvignil je čašo in ji nazdravil: «Še na tvoje zdravje, Hana! Da bi bila še ti zadovoljna z menoj!» Hana je povesila oči, zardela, in ko se je njegova kupica približala njeni, je vsa zadrhtela. Čaša ji je zdrknila iz roke, padla na mizo in se razbila. Svatje so utihnili in se spogledali. Neroden in mučen molk je zavladal med njimi. Bleda kakor stena je planila Hana iz hiše in se izgubila v noči … «Slabo znamenje», je mrmral stari Luka, ko je slačil pražnje oblačilo in legal v svojo samsko posteljo. «Le kaj ji je bilo?» je modroval. «Zakaj je vztrepetala? Zakaj je zbežala? Bog nas varuj zlega!» In je molil in prosil: «Ti, ki si v nebesih, prizanesi naši hiši! Daj ji miru in pokoja, da bo napredovala v slogi in zadovoljstvu! Tvoja milost naj jo obsije, da bo v njej krščanska čistost, ljubezen in zvestoba! Ne dopusti hudobcu, da bi zasejal ljuljko na naše njive, da bi skotil greh pod našo streho in zlo v naših dušah …» Hana je ostala po oni noči tiha in zamišljena. Ogibala se je svaka in še s sestro je govorila le najpotrebnejše. V njenem srcu se je bil prikrit, a obupen boj med ljubeznijo in dolžnostjo. Vsa njena duša se je bojevala z mlado, vročo in nepremišljeno krvjo. Premagati je ni mogla. Čim bolj jo je izkušala pomiriti z delom in umikanjem pred njim, tem bolj je gorela in hrepenela po njem. Obvladala jo je vso. Njeni volji so se morali pokoriti vsi njeni koraki, vsi njeni vzdihi in njeni vroči, hrepeneči pogledi. In ti pogledi so postajali bolj in bolj jasni in glasni, da jih tudi Luda ni mogel več prezreti. S strahom je opazil njihov požar. Pričel se jim je ogibati, ogniti se jim ni mogel. Ponoči in podnevi so se vsesavali vanj, ga zbadali, mučili, žgali. Še v sanjah mu niso privoščili miru. Tedaj je sklenil, da se jih reši; reši za vselej. Ko sta bila čisto sama, je zbral svoje moči in ji dejal: «Hana, poročiti se boš morala!» Hana je obstala. Njen obraz je pobledel in tresla se je. Ludu je bilo mučno in nerodno in ni vedel, kako bi ji razložil. Naposled je dejal čisto nekaj drugega, kakor je mislil. «Škoda je zate, da izgubljaš svojo mladost», je rekel. «Prišla si v leta, ko se trgajo zate najlepši in najboljši. Škoda bi bilo zamuditi to priliko. Sedaj si lahko izbereš sama, pozneje bodo izbirali drugi.» Hana je ugenila njegovo misel, razumeti pa je ni hotela. Namrdnila se je in je dejala: «Na poti sem ti. Iznebil bi se me rad.» «Bog mi je priča,» je ugovarjal Luda, «da mi nisi. Pridna si, in ko boš odhajala, mi bo težko. Ne bomo te lahko pogrešali. Če bi bilo zaradi tega, bi rajši videl, da bi se sploh ne poročila. To ti pravim, ker ti hočem dobro.» «Ker mi hočeš dobro …» se je zarežala Hana in ga predrzno in izzivalno pogledala. V njenem srcu je zadivjala obupna vihra. Ni je mogla zadržati; planila je na dan. «Bojiš se samega sebe!» je kriknila. «Bojiš se svoje ljubezni, ki ti ne da miru. Mar misliš, da ne vem, da si se poročil z Malko zaradi grunta, ne zaradi nje?» Luda je prebledel. Krvava proga mu je švignila preko bledega obraza. Stisnil je pesti in jih dvignil, da bi udaril. «Udari!» je kriknila Hana. Roke si je zasadila v boke in stopila čisto tesno predenj. Razdivjana kakor furija je bila lepa in vabljiva in Luda je razklenil pesti. Roki sta mu omahnili kakor brez moči. Hana pa je siknila vanj mameče in opojno: «Rada te imam. Bodi moj! Nič drugega ne zahtevam.» Luda je omahoval. Boj med zvestobo do bolehne, hladne in nelepe žene in med ljubeznijo do zdrave, polne in vroče svakinje je divjal v njem. Toda bil je mož, močan in trden. Stresel je z glavo, kakor da bi se hotel osvoboditi izkušnjave in se ji je umeknil. «Bodi pametna!» je dejal. «Mož sem, in ona je tvoja sestra. Iztrezni se! Pomisli, kaj bi lahko nastalo iz tega.» «Bojiš se je», je siknila Hana. «Kaj bi nastalo iz tega, praviš, a kaj bo nastalo iz mene, za to se ne brigaš. Jaz nisem kriva, da te imam rada, da brez tebe ne morem živeti …» Zakrila si je obraz in zaihtela. Neroden in v mučni zadregi je stal pred njo Luda. Njen jok ga je spravljal ob pamet bolj kakor njeno vsiljevanje. «Preudari vendar,» jo je prosil, «kam bi zašla, ko bi izgubila pamet. V eni hiši smo. Malka bi opazila; opazili bi ljudje. Eden od naju bi moral od hiše, ali bi pa morala oba. Oba, da, oba, Hana!» Hana pa je jokala še bolj in je prosila: «Pojdiva, Luda! Zbeživa v svet, kjer naju ne bo nihče poznal. Tam si zgradiva nov, svoj lastni dom …» «Ni mogoče», je odgovoril Luda. «Prisegel sem ji zvestobo pred Bogom in držati se je moram. Ne zapeljuj me v greh!» Tedaj je Hana nehala jokati. Divje in srdito ga je pogledala in iz njenih ust se je izvil besen, obupen krik: «Ne maraš me!» «Ne!» je potrdil Luda in odšel. Hana je zrla za njim; roke je stisnila v pesti in v njenih velikih, črnih očeh je zagorel plamen sovraštva in želje po maščevanju za odklonjeno ljubezen in žalitev njenih vročih dekliških hrepenenj. Planila je v svojo sobo, se vrgla na posteljo, zarila obraz v blazino in zaihtela. Od tistega dne je bila še boj tiha in odljudna. <center> '''II.''' </center> Na veliki Šmaren se je odpeljala Hana s poreškimi fanti v Log na božjo pot in na semenj. Ludovo povabilo, naj se pelje z njim, je odbila, in svak se je peljal sam. V Logu se nista pogledala. Kakor da bi si bila tuja, sta hodila drug mimo drugega. Hana je šla v cerkev k veliki maši, potem je stopicala med stojnicami, kupovala srceta in punčke iz lecta in jih delila fantom. Bila je razigrana in razposajena za tri, da so se za njo ozirale stotere oči radovednih sejmarjev in božjepotnikov. Marsikateri fant si je je zaželel in ako bi bila prilika drugačna, bi bilo prišlo zaradi nje še do pretepa. «Prešmentana punca», je dejal stari Erzeljček Ludu, ko sta se srečala v krčmi, «vsem bo zmešala glave.» «Katero misliš?» je vprašal Luda. «Vašo Hano, anti», je rekel Erzeljček. «Pa saj ni čudno, še meni bi jo, ko bi imel par križev manj.» Starec se je zarežal, da so se mu na stežaj odprla brezzoba usta. Izpraznil je kozarec, ki mu ga je ponudil Luda, in je vprašal: «Kje imaš pa Malko? Kako da si sam?» «Bolehna je», je odvrnil Luda. «In tudi hiše ne moremo pustiti kar tako. S posli je križ.» «No, da,» je rekel Erzeljček, «Malka ni bila nikoli trdna. Vsa drugačna je kakor Hana.» Pomežiknil je, si prižgal pipo, pretehtal svojo misel in jo izbleknil: «Hano bi bil vzel!» Luda ga je pogledal kakor lev, ki ga je pičil sršen, da se je starec ves zmanjšal in da je momljal v strahu in zadregi: «Saj nisem mislil tako. Starost je norost, saj veš, Luda. In beseda ni konj.» «Pa je lahko slon», je dejal Luda. «Posebno tam, kjer so jeziki daljši ko kravji rep. Menda me razumeš?» «Razumem», je dejal starec. Potem nista več govorila o Malki in o Hani. Popoldan se je pričelo sejmišče prazniti. Ostali so le še tisti, ki so hoteli k litanijam, in tisti, ki so se napili in so pozabili na dom in na opravilo. Oni iz gorenjih krajev so se vračali domov preko Vipave. Starejši se v trgu niso ustavljali, mlajši svet se je pa zatekel na ples. Med tistimi, ki so jih premotili glasovi godbe, je bil tud Luda. Že malo vinjen je pridrevil s svojim vozom na Hrovatinovo dvorišče, opravil konja in se pomešal med pisano družbo fantov in deklet, moških in žensk. Preril se je do brjarja, se naslonil na ograjo in se zagledal v razposajeno vrvenje mladih parov. Tedaj se je privrtela mimo Hana in se ozrla naravnost vanj. Bila je rdeča kakor mak, divja in razgreta od plesa in njen pogled ga je zbodel kakor igla. Zrl je za njo. Požiral jo je z očmi. «Vsa drugačna je kakor Malka. Njo bi bil vzel!» mu je zašumelo v ušesih, da se je ozrl krog sebe, kakor bi iskal Erzeljčka, ki mu je bil to rekel v Logu. Toda Erzeljčka ni bilo. Bila je le njegova lastna misel, ki mu je ponovila te grešne starčeve besede. Te misli se je prestrašil. Izvil se je iz gneče k pivcem, sedel za mizo in si naročil vina. Luda je pil, kakor bi hotel v vinu potopiti grešne misli, toda potopiti jih ni mogel. «Njo bi bil vzel!» mu je brnelo po ušesih. «Molči, hudobec!» je siknil skozi zobe in iznova pil. Hudobec pa ni umolknil. Z vsakim popitim kozarcem je postajal glasnejši in predrznejši. «Taka je ta reč in nič drugačna,» mu je šepetal, «da Malka ni zate. Bolehna je, suha, grda in mrzla, Hana pa je zdrava, polna, lepa in vroča. Ona je smrt, ta je življenje, mladost, veselje. He, kakor bonbonček je.» «Kakor bonbonček, kakor sladek bonbonček!» je pritrjeval Luda in pil. Hudobec pa je nadaljeval: «Malka ne bo dolgo, zato pazi, da ti Hana poprej ne ubeži. Zakaj si jo pehnil od sebe, bedak? K nji pojdi in si jo vzemi. Tvoja je!» «Moja, moja», je pritrdil Luda, kakor bi se prepiral s samim seboj. Dvignil se je in preril na brjar. Stopil je h Hani, jo ujel za roko in zašepetal: «Pleši z menoj!» «S teboj?» se je zakrohotala Hana. «Raj si že pozabil, da si mož?» «Pusti neumnosti», je prosil Luda. «Zakon ti je neumnost?» se je zakrohotala iznova. «Ne obračaj besed!» je siknil Luda, jo prijel za obedve roki in se vsesal vanjo s svojim pijanim in pohotnopoželjivim pogledom. Dekle je utihnilo, gledalo ga je in ni vedelo, kaj bi. «Boš plesala z mano ali ne boš?» je vprašal še enkrat, ne da bi jo izpustil. «Naj bo», je dejala naposled. Godba je zaigrala poskočen valček in Luda in Hana sta se zavrtela preko brjarja. Vse oči so se ozrle za njima. Bila sta najlepši, najprožnejši par. Vroč poletni večer se je umikal prijetni noči. Na plesišču so zagorele luči in metale svoj rožnati soj v pisano vrvenje razgrete mladosti. Hitro so bežale ure, se umikale druga drugi, izginjale v brezkrajnost. Poreški fantje so se odpravljali domov. Tudi Hana je hotela z njimi, toda Luda jo je prijel za roko in je ni izpustil. «Z menoj se boš peljala, ne z onimi!» je dejal razgret od vina in od plesa. «Pusti me!» je zahtevala. «Z njimi sem prišla, z njimi se bom vrnila.» «Ne boš se!» je siknil Luda in jo prijel še tesneje. «In če te zapeljem?» je dejala in se zakrohotala. «Tokrat bom jaz tebe», ji je zašepetal. «Ti mene?» Hana se je zakrohotala na ves glas. Pomislila je in je naposled dejala: «Dobro, grem.» Počasi je brzel voz po beli cesti skozi toplo poletno noč. Preko jasnega neba je plaval srebrni mesec. Ves poln in okrogel je razlival svojo prijetno svetlobo čez zelena polja in risal nanja sence dreves in grmovja. Z Nanosa je pihljal božajoč veter, da so šumele trave in se je njih šumenje mešalo s petjem čričkov v opojno polnočno melodijo. Bilo je kakor bi vsa narava sanjala svoj veliki sen ljubezni in hrepenenja. Kakor bi prebujala mlada srca in jih zazibavala v opojno razkošje vročih želja in blodenj. «Ali slišiš to pesem noči?» je dejal Luda Hani, ki je molče sedela poleg njega. «To je najina pesem. Nama jo prepeva. Najini ljubezni jo igra.» Hana ni odgovorila. «Zakaj molčiš?» jo je vprašal in jo hotel pritisniti k sebi. Ona pa se mu ni pustila. «Hana!» je zaprosil. «Imej me rada!» Toda Hana se mu je umeknila. «Ti me ne maraš?» se je začudil in izpustil vajeti. «Ne!» je odgovorila kratko in trdo. «Zakaj tajiš?» se je razjezil. «Sama si mi rekla, da me imaš rada. Sama si se mi ponujala.» «Takrat, ne danes!» je odgovorila jezno in užaljeno. «Ni res!» je siknil Luda, jo zgrabil s svojima močnima rokama in si jo privil k sebi. «Ne izpustim te!» ji je šepetal pijan in omamljen od njene bližine. «Izpusti me!» je zahtevala Hana in se ga poizkusila osvoboditi. Ko je uvidela, da je prešibka, mu je zagrozila: «Pusti me, ali pa bom vpila!» «Vpij!» je odgovoril Luda. «Stori, kar hočeš, izpustil te ne bom.» «Ne?» je kriknilo dekle, pa pogledalo z divjim, prodirajočim pogledom, zgrabilo bič in švrknilo z njim po konju, da se je vzpel na zadnji nogi, zahrzal in zdivjal. Kakor blazna je drevila iskra žival po ravni cesti. Za njo je opletal lahek koleselj, odskakoval od trdih tal, ječal in se lomil. Luda je izpustil Hano in iskal vajeti, toda vlekle so se po tleh, se zapletale konju med noge in se trgale. Tedaj je zmanjkalo pod njima ceste. Konj in voz sta zdrčala čez pokošen travnik in drevila proti globoki strugi hudournika. Hana se je oklepala sedeža, Luda pa je zrl z velikimi, groze polnimi očmi proti temni globini, ki se je vedno bolj in bolj bližala. V hipu mu je prešla pijanost. Po glavi so mu vihrale misli na rešitev; načrt je podil načrt. Konj in voz pa sta vihrala dalje proti prepadu. Le še nekaj minut in sesula bi se bila v globino in zdrobilo in zmečkalo bi bilo njega in Hano. Tedaj se je Luda odločil. Vzpel se je kvišku, se zagnal in skočil na konja. Naglo kakor veverica veje se ga je oklenil in se mu prižel na trepetajoče truplo. Žival se ga je izkušala osvoboditi, toda njegove jeklene roke so jo dušile, niso je izpustile. Vzpela se je in padla. Voz je obstal tik nad prepadom … Šklepatajoča od groze je planila Hana k Ludu, ki ga je bil konj vrgel podse, in mu pomagala na noge. Luda je obstal pred njo, tresoč se po vsem telesu, in ni mogel izpregovoriti besede. «Luda!» je kriknila in se ga oklenila. «Odpusti mi! Nisem hotela tako.» Luda ni odgovoril. Počasi se je umiril, se zagledal v njen prestrašeni in objokani obraz, ji segel z roko v razmrščene lase in jo pritisnil k sebi. «Odpusti mi!» je prosila Hana in se ga oklenila še tesneje. «Hotela sem ti kljubovati; hotela sem te mučiti, maščevati se za tvoje postopanje.» Dvignila se je k njegovim ustom in se vsesala vanje, kakor bi mu hotela izpiti dušo, izsiliti mu odpuščanje in ljubezen. «Bog ni hotel, da bi poginila, preden se izpolni najina usoda,» je dejal Luda in jo izpustil. Prijel je konja, popravil vajeti in voz in ga spravil nazaj na cesto. Zopet je pela jasna, z mesečino oblita noč svojo opojno pesem ljubezni in hrepenenja, ki je zvenela na ušesa dvema, ki sta se našla v trenutku smrtne groze preko postav in zakonov, ki si jih je postavilo človeštvo. <center> '''III.''' </center> Življenje pri Rongovih se je zasukalo v krivo smer. Na zunaj je ostalo prav takšno, kakršno je bilo poprej, na znotraj pa se je iztirilo. Luda in Hana sta čuvala svojo skrivnost, le njuni pogledi so pričali, da je med njima nekaj, česar bi ne smelo biti. Ti pogledi so bili previdni in oprezni; skrivali so se nepoklicanim očem, a stricu Luki se niso mogli skriti. Starec ni bil pozabil na razbito čašo in kakor tisto noč, ko je Hana vztrepetala in pobegnila v mrak, je molil v svoji sobi pred Križanim za mir in pokoj v rodni hiši: «Ti, ki si v nebesih, prizanesi nam, daj nam miru in pokoja, da bomo rasli in napredovali v slogi in zadovoljstvu. Tvoja milost naj nas obsije, da bo v nas krščanska čistost, složnost in zvestoba. Ne dopusti hudobcu, da bi sejal ljuljko na naše njive, da bi kotil greh pod našo streho in zlo v naših dušah …» Njegove stare, vele roke so se dvigale k Bogu in ga prosile: «Napravi konec grehu!» Toda greh je bil pognal preveč globoke korenine, da bi ga bilo mogoče izruti brez viharja. Starec je bil obupan. Premišljeval je in preudarjal: «Tako ne more naprej! Ne sme!» Naposled je sklenil, da stopi k Malki in ji pove: «Malka, ali ne vidiš? Si slepa in gluha?» Stopil pa ni. Stara noga mu je zastala sredi pota, usta so mu onemela; niti glasu ni spravil iz grla. Težka misel mu je napolnila dušo: «Ali bi ne bilo tako še slabše? Prišlo bi do razdora, do poloma in sramote. Rongova hiša bi bila razkričana kot gnezdo prešuštva, omadeževana in zaznamenovana med vsemi.» «Ne,» je dejal, «naj bo skrito, dokler Bog tako hoče. Morda bo šla ta pregreha mimo nas in bo vse spet tako, kakor se spodobi in kakor je pisano v zakonu, ki ju je združil pred Bogom in pred ljudmi.» In je zopet molil in prosil: «Bog, daj, da se zgodi tako!» Zgodilo pa se ni. Luda in Hana sta vedno bolj zraščala v enoto. Zakon med njim in med Malko je bil samo še lažen videz. Malka pa je bila preveč tiha in preveč zaverovana sama vase in v svojo telesno slabost, da bi bila spoznala ali vsaj zaslutila vzrok. «Tako je pač v zakonu», si je mislila. « Vsakdanje skrbi preženejo misli na ljubezen in vse postane le še hladno sožitje.» In ni tožila. Premalo je bilo v njej ženske. Prehladna je bila njena bolna kri. Na Ludo in na Hano je gledala z očmi žene in sestre, in kadar sta se smejala onadva, se je smejala še sama. Še vesela je bila njunega smeha. «Zdrava sta in živa,» si je mislila, «zakaj bi se ne smejala?» V Hani pa je rasla čudežna moč. Vse okrog nje se ji je zdelo solnčno in živo. Na sestro je gledala kakor da je ni. Videla je samo sebe, Luda in svojo ljubezen. Na to, kaj bo, ni niti mislila. Neki dan pa je udarila v njene sanje težka, jeklena pest in ji razbila mir in smeh. Z grozo se je predramila iz opoja in spoznala, da njena tajna ljubezen ni ostala brez posledic. Pod njenim srcem se je zaplodil sad greha, rasel, ji pil kri in mir. V njej sta se bojevali materinska ljubezen do komaj spočetega in bojazen pred sramoto in njenimi spremljevalkami. «Kdo ti bo oče?» je izpraševala njega, ki ga še ni bilo. «Kdo ti bo dal ime?» Tedaj je vzkalilo v njenem srcu prvo sovraštvo do nje, ki ji je stala na poti in ji zapirala dohod do solnca. Iz drobne, plahe kali je raslo v mladiko, iz mladike v drevo, ki jo je objelo in zajelo vso do zadnjega kotička razboljene duše. Nič več ni videla svoje sestre. V Malki je zrla črno zlo, ki iztega proti nji svoje ostre kremplje, da ji iztrga plod njene krvi. Tega zla jo je bilo strah; proti njemu so se bojevale vse njene razbičane misli. Iz dneva v dan je rasel ta boj, dokler ni dorasel v strašno željo in iz želje v hotenje in načrt. «Moja pot mora biti prosta! Če že ne zaradi mene, mora biti zaradi njega, ki je v meni», je sklenila. Stopila je k Ludu in mu dejala: «Ona mora s pota!» «Kdo?» je vprašal z grozo, kakor bi predobro ne razumel njene misli. «Malka …» je siknila. Luda je prebledel. «Mora!» je ponovila. «Za obedve ni prostora.» «O Bog!» je kriknil Luda, «ne pogubi moje duše! Iz greha v greh me vodiš. Kam misliš?» «Hočem,» je zahtevala Hana, «da bodi najin otrok najin tudi pred svetom. Tvoj je in tvoje ime mora nositi. Zato mora izginiti vsaka ovira. Vsaka, razumeš!» «To je božja, ne najina stvar», je ugovarjal Luda. «Če je taka njegova volja, bo storil sam. Midva nimava pravice izpreminjati njegovih načrtov. Malka je bolehna, ne bo mi rodila naslednika. Tvoj bo ostal na Rongovini. Tvoj bo moj in naš nadaljevalec.» «Moj, ha!» se je blazno zarežala Hana. «Pankrt naj bo? Nikdar! Komu naj ga naprtim? Koga naj obdolžim? Ljudje ga bodo hoteli poznati, sodišče bo terjalo njegovo ime. Ali naj navedem tebe? Ob živi ženi?» Luda se je zgrozil. Bled kakor stena je stal pred njo in ni vedel, kaj bi. Strah ga je bilo enega in drugega. «Zato mora s pota! Mora!» je zahtevala Hana. «Stori, kakor hočeš», je kriknil Luda in zbežal. Šel je v gostilno in se napil, da bi v vinu potopil moro, ki ga je težila in mu pila kri in mozek. Pijan do nezavesti se je vračal pozno v noč domov. Ves svet je plesal pred njegovimi očmi. Iz vsakega kota se mu je režal nasproti krvav in izonegavljen obraz hudobca, ki se mu je pačil in rogal: «Njo bi bil vzel. Pa si jo vzel. Sedaj imaš.» «Molči, spaka!» se je zadri v noč in se zagnal proti hudobcu. Toda ta se je umeknil in Luda je butnil ob zid in se zvrnil. Besno je bil okrog sebe in rjul: «Pusti me! Ne vzemi mi duše!» Pokleknil je, sklenil roke. kakor bi molil, in prosil: «Prizanesi mi!» Dvignil se je, kakor bi ga bil hudobec uslišal, napel vse svoje moči, se zavlekel v klonico, se zaril v listje in zaspal. Tam ga je našel zjutraj Luka, zmajal z glavo in vzdihnil: «O Bog, prizanesi nam! Reši nas!» Potem se je sklonil k spečemu in ga predramil. S krvavimi očmi ga je pogledal Luda, kakor bi ga ne poznal. Starec pa je zmajal z glavo in dejal: «Luda. Luda, kaj bo iz nas. Greh se je zaplodil v naši hiši. Razdrl jo bo.» Luda ga je pogledal in se je prestrašil njegovih besed. «Kaj misliš? O kakšnem grehu se ti blede?» je vprašal. «0 mutastem, ki pa ne bo ostal mutast», je odgovoril starec. «Govoriš, kakor bi iz Svetega pisma bral», je dejal Luda in se dvignil. Ves zbit in zlomljen je stal pred Lukom. «Ti pa živiš, kakor ni zapisano», je odgovoril starec. «Kakor morem», se je zadrl Luda. «Kaj se vtikaš v stvari, ki se te ne tičejo. Skrbi zase! V grob že ležeš.» «Ti pa v pogubo», je odvrnil Luka. «Greh in zlo si prinesel h hiši.» «Našel sem ga že tu», je zamrmral Luda. «Vanj sem padel kakor vešča v ogenj.» Obrnil je starcu hrbet in odšel po poslu. Luka je strmel za njim in molil: «Prizanesi nam, o Gospod, prizanesi! Oče nas, kateri si v nebesih …» Hana je kovala svoje črne naklepe. Rana jutra so jo našla bdečo v samotni dekliški sobi. «Le kako bi …?» je preudarjala, a preudariti ni mogla. Za očiten zločin ji je manjkalo poguma. Iskala je boljšega sredstva in naposled se ji je zdelo, da ga je našla. Šla je v boršt in nabrala užitnih in neužitnih gob. Pripravila jih je za večerjo, jih razdelila med družino. Malki jih je pripravila posebej, in nihče ni opazil njenega početja, tako spretna in previdna je bila. Po večerji je družina odmolila in odšla k počitku. Hana je izginila prva. Zbežala je v svojo sobo, padla oblečena na posteljo in skrila obraz med blazine. Prevzel jo je nemir, da je trepetala kakor v vročici. Z grozo v srcu je čakala na posledice svojega zločinskega početja. In ni čakala dolgo. Ropot in krik, ki je prihajal iz sestrine sobe, jo je predramil iz vročične groze in jo navdal s prečudno strašnim čuvstvom. «Hana!» je kriknil Luda in planil v njeno sobo. «Zastrupljeni smo! Gobe so bile strupene.» Omahnil je in se ujel za podboje. Ko je opazil, da je Hana še oblečena in vsa bleda kakor stena, se je prestrašil še bolj. «Malki je slabo», je kriknil. «In tebi tudi. Vsi bomo umrli. Umrli …» Spačil je obraz, kakor bi že sam umiral, in zbežal nazaj k ženi, ki se je zvijala v silnih krčih. Morilni strup ji je razjedal želodec. «Luda! Luda! Pomagaj mi! Reši me!» je vpila in mrtvaški znoj ji je oblival čelo. Toda Luda je bil brez glave. Kakor nor je letal sem ter tja in ni vedel, kaj bi. Šele polagoma se je zavedel, planil v shrambo, vzel latvico mleka, pohitel k ženi in ga ji vlil v usta. Malka je vztrepetala, se vzpela kakor bi umirala in — izbruhala morilni strup. Onemogla, napol mrtva se je zgrudila na posteljo in ječala. Polagoma pa so se ji bolečine omilile in utrujenost in izmučenost jo je zazibala v nemirno poluspanje. Hana je ždela v svoji sobi. Ni si upala iti k bolni sestri, gledati njene bolečine, se ji ozreti v oči. V njeni trpeči in od groze izbičani duši se je prebudil črv vesti. Počasi in previdno je pričel vrtati in gristi in je grizel vedno hitreje, vedno močneje. «Zločinka! Morilka!» ji je zašepetalo iz globine in Hana je trepetala, se zvijala kakor od krča in grizla v blazino. «Zločinka! Morilka!» je kriknilo glasneje in se ponavljalo do strašnega, oglušujočega očitanja. Ubita se je zgrudila na kolena, dvignila roke in prosila: «O Bog, odpusti mi! Prizanesi mi! Usliši me! Ne dopusti, da bi umrla od moje roke! Reši jo!» Utihnila je in prisluškovala. Nič več ni slišala sestrinega vpitja. «Umrla je!» je pomislila, planila kvišku in stekla k nji. Vrgla se ji je na prsa, se je oklenila in prosila: «Ne umri! Ne umri!» Trudno je odprla Malka svoje vročične oči. Krog njenih usten je zaigral rahel nasmehljaj. «Bolje ji je», je dejal Luda. «Pusti jo!» Kakor senca se je zavlekla nazaj v svojo sobo, padla iznova na kolena in molila: «Zahvaljen bodi, Gospod, da si uslišal prošnjo zločinke in rešil smrti njeno žrtev. Kaznuj me za ta zločin z bolečino in trpljenjem, s sramoto in ponižanjem. Vdano bom prenašala Tvojo kazen, samo da se operem greha, ki me žge ko ogenj. Ne zaradi sebe, zaradi njega, ki ga nosim pod svojim srcem, te prosim. Nedolžen je in ni zaslužil, da bi bil zaznamenovan za vse življenje z znamenjem krvi in zločina.» Rano jutro je posijalo nanjo, ki je še vedno klečala na trdih tleh z dvignjenima rokama in z molitvijo na ustnah. <center> '''IV.''' </center> Malka je po oni strašni noči obležala in je bolehala še dolgo. V vročičnih prividih se je borila s temno pošastjo, ki je iztegala proti nji svoje okrvavljene kremplje in jo hotela zadušiti. Izmučena se je prebujala iz teh bolnih sanj in mislila na ono pošast in na njen obraz, in ta obraz se ji je zdel tako podoben onemu sestre Hane, da se je je bala in vpila, kadar se ji je približala. Tajen, podzavesten strah jo je navdajal pred njo. V Hani pa je dozoreval sad njenega greha. Vedno jasnejši in očitnejši so postajali njegovi sledovi. Prvi jih je opazil stric Luka. Ogledoval jo je in opazoval in majal z glavo. Obupan je tožil pred Križanim: «Zakaj si dopustil ta greh? S čim se je pregrešila naša hiša, da jo bičaš s škorpijoni? Rodovi za rodovi so živeli in umirali, ne da bi bili pozabili na Tebe in na Tvoje svete zapovedi. Služili so Ti v mislih in dejanjih in so bili kljub letom in trpljenju čisti kakor otroci. Odkod je prišlo to zločinsko seme pod naš krov?» Njegove vodene oči so strmele v krvave rane Odrešenikove in so tožile: «Zakaj si trpel in umrl na križu, da bi svet odrešil? O, nisi ga odrešil, nisi ga privedel na pot strahu božjega. Vedno globlje se pogreza v blato, in če ga ne boš udaril s pravično kaznijo, bo gazil še po svoji lastni krvi in se s svojo nečistostjo še ponašal. Kakor bi se izpolnjevala prerokba zadnjih dni, tako je danes na tem svetu. Zakaj, o zakaj si mi dal doživeti te čase? Če misliš udariti svoje otroke, odpokliči me pred dnevom svojega udarca. Star sem in bi ne hotel doživeti grozot, ki so prerokovane.» Prižgal je pred Križanim lučko in molil dolgo, dolgo v noč. Zunaj je žvižgal mrzel veter in šumel v suhem hrastovem listju. Preko zimske pokrajine je plaval mesec. Nekje na vasi so peli fantje in njih pesem je motila starčevo molitev. V njegove pobožne misli so se mešale njene besede: <poem> <p align="center">je pa davi slan'ca pala na zelene travnike, je vso trav'co pomorila in vse žlahtne rožice … </poem> To pesem o pomorjenih rožicah je poslušala tudi obupana Hana. Vsaka njena beseda se ji je zdela kakor oster, v njeno srce zaboden nož. V bolečini teh bodljajev je pretehtavala svoje življenje. Mislila je na svoja brezskrbna otroška leta, mislila na svoje dekliške dni, ko so ji rožice še cvetele, ko jih slana še ni bila pomorila. Vsa njena dotedanja pot se ji je zdela posuta s temi rožicami. Videla jo je jasno pred seboj, vsak kamen na nji je poznala. Ona, ki je vodila v bodočnost, pa je bila temna in črna kakor noč tam zunaj in žalostna kakor fantovska pesem o pomorjenih rožicah. Izkušala je ugotoviti njeno smer, hotela je dognati, kam jo bo vodila in kam bo vodila sad njenega greha, a dognati ni mogla. «Zakaj je tako,» je premišljevala, «da je na svetu narobe vse, kar bi moglo biti prav? Ali nismo rojeni, da bi živeli kakor ljudje? Ali nimamo pravice do ljubezni in do sreče? Zakaj je dana ljubezen tistim, ki bi je ne smeli poznati, in sreča tistim, ki je ne znajo ceniti? In zakaj, zakaj je v nas toliko želj in hrepenenj, ki nas zavajajo v greh in omadežujejo z njim še čiste in nerojene?» Starec se je po dolgi molitvi dvignil in kakor bi mu bil Križani navdahnil to misel, je zamrmral sam pri sebi: «Da, storiti je treba. Če je greh že tu, ga je treba vsaj omejiti. Od hiše mora!» Potolažen po tem sklepu je legel na svoje skromno ležišče in zaspal. Zjutraj je opravil svojo jutrnjo molitev in stopil k Hani. «Punca,» je dejal trdo in odločno, «od hiše boš morala.» Hana ga je pogledala s prestrašenimi očmi in onemela. Starec pa je nadaljeval: «Dokler je tvoj greh še skrit, še ni upropaščena naša hiša. Kadar bo odkrit, bo kakor pogorišče. Zato poveži svojo culo in pojdi!» «Kam?» je zaihtela Hana. «Ali naj se vržem v vodo?» «Storila bi dva greha, zato me poslušaj!» je dejal Luka. «Nisem Bog, da bi te sodil, in tudi sodnik nisem, samo stric sem ti. Vidiš,» je nadaljeval, segel z roko v žep in privlekel iz njega sveženj bankovcev, «mislil sem na vse. Tole sem hranil za največjo silo. Taka sila je sedaj. Jaz jih ne bom potreboval; star sem in moji dnevi so šteti. Vzemi jih in pojdi! Daleč odtod pojdi, tako daleč, da ne bo po tebi glasu. Poišči si kotiček, kamor boš lahko legla, ko pride tvoja ura, in moli za odpuščanje svojih grehov in za pokoj moje duše.» Ponudil ji je bankovce, toda Hana se ni genila. Ubito je zrla predse in ihtela. «Vzemi!» je ponovil starec. «Ni veliko, a za prvo potrebo bo.» Stal je pred njo in ji ponujal denar. Ko je videl, da se ne gane, se je razjezil: «Kaj se onegaviš? Pod našo streho ti ni več prostora. Dovolj zla si napravila.» Tedaj si je tudi Hana opomogla. Njegove ukazujoče besede so jo raztogotile, da je zardela od jeze, zgrabila bankovce in jih zagnala na tla. «Nikamor ne pojdem!» je kriknila srdito in kljubovalno. «Iz domače hiše me ne bo nihče podil. Tudi vi ne, stric. Tu sem in tu ostanem, če je komu prav ali ne. Tudi jaz imam pravico do življenja, in če sem grešila, je še nekdo, ki naj dela pokoro.» Starec je pobesnel. Divje je udaril z nogo ob tla in dvignil pest, kakor bi jo hotel udariti. Potem je kriknil, tresoč se od jeze: «Še se ti hoče greha, nesnaga! Stran! Proč iz naše hiše!» Zgrabil je nečakinjo in jo pehnil skozi vrata. Hana se je opotekla, toda vdala se ni. V nji se je prebudila vsa kri in zavrela v bes in gnev. «Če je ljubezen greh,» je kriknila, «potem se mi ga še hoče. Še, še mi ga ni dovolj.» «Vlačuga!» je zatulil starec in pljunil za njo. «Hudič te je obsedel. Njegova dekla si. Toda jaz te bom pregnal odtod, tudi če si z verigo prikovana.» «Nikoli!» je siknila Hana in izginila na dvorišče. Starec je pobral svoj denar in ga zopet vteknil v žep. Tresel se je od razburjenja in komaj se je privlekel do Malke, ki je sedela v izbi in šivala. Sedel ji je nasproti in ni mogel izpregovoriti. «Kaj vam je, stric?» se je prestrašila Malka. «Ali vam je slabo?» «Še huje je», je izjecljal Luka. «Hudič se je vgnezdil v naši hiši. Razrušil jo bo.» «O Bog!» je kriknila žena, «kaj se je zgodilo?» «Ali si res slepa in gluha,» je vprašal starec, «da ne vidiš in ne slišiš, kar čivkajo že vrabci na strehi? Tudi ti si kriva, da je tako.» «Kaj je? Kako?» je trepeta je vprašala Malka. «Ali ne vidiš Hane?» Ne vidiš peg na njenem obrazu? Ne vidiš njenega telesa?» je dejal Luka. «Hane?» je ostrmela Malka. «Da, Hane!» je pritrdil starec. «Le poglej jo!» «Morda se pa le motite, stric?» je podvomila Malka. «Jaz nisem opazila.» «Dejal sem, da si slepa», je ugovarjal stric. «Moški sem, pa vendar vidim. Že davno sem videl.» «Pa s kom?» je vprašala Malka. «Z nikomer ne govori. Nikamor ne gre.» «To je tisto!» je zamrmral Luka. «Kaj?» je vprašala Malka in se zagledala v starčev od zadrege in od bolečine izmučeni obraz. «Mislim …» je zajecljal starec, »da je v hiši, da je … pri nas.» «Pri nas?» se je začudila Malka. «To ni mogoče. Kdo naj bi bil? Hlapec? Ne, ne, star je in grd. Tako daleč se ni izpozabila.» «Premisli! In če nečeš, da bo zlo še večje, pregovori Luda, da jo spravi iz hiše. In iz vasi. Povedal sem!» je dejal razburjeno in odkrevsal iz sobe. «On?» je kriknila Malka in strašna slutnja ji je zaprla sapo, jo zagrabila za srce. Toda zdela se ji je preveč grozna, da bi ji mogla verjeti. «Ne, ne», je podvomila. «Moti se. Star je in vidi strahove. — Luda in Hana?» je preudarila in zmajala z glavo. «Saj se mu sanja, sanja.» A kljub temu ni bila mirna. «In ko bi bilo vendarle?» je pomislila. «Prepričati se moram. Govoriti moram z njo», je sklenila in jo šla iskat. Našla jo je na vrtu in jo poklicala. Nerada in v zadregi je prišla Hana in ni se ji upala pogledati v oči. Bojazen, da jo je stric izdal, ji je poledenela kri in misli. Sestra jo je gledala in, kakor da se je prebudila iz dolge slepote, je spoznala, da ji starec ni lagal, da je govoril resnico. «Hana.» je izpregovorila z negotovim, tresočim se glasom, «kaj je s teboj?» «Kaj?» je skomignila Hana z rameni. «To je, kar je. Saj vidiš.» «Torej je res!» se je prestrašila Malka. «Rekla sem», je odgovorila Hana. Mučen in dolgotrajen molk je presekal njun razgovor. «O Bog!» je vzkliknila naposled Malka. «Kako si mogla? Kako?» Hana je skomignila z rameni in ni odgovorila. «S kom si?» je vprašala sestra potem in uprla svoje oči v Hano, kakor bi ji hotela s pogledom prodreti v dušo, ji iztrgati njeno skrivnost. A Hana ni odgovorila. «Sestra sem ti,» je silila Malka, «vsaj meni bi lahko zaupala.» Toda Hana se ni dala pregovoriti. Nemo je strmela predse in iz njenih ust ni bilo besede. Tedaj se je v Malki iznova prebudila ona grozna slutnja. Udarila je v njeno dušo in jo preklala na dvoje kakor strela krhko drevo. Le z največjim premagovanjem in zatajevanjem je vprašala: «Si z njim?» «S kom?» je vprašala Hana, kakor da ni razumela njene misli. «Z njim, z Ludom …» je izdavila iz sebe Malka in zaihtela. Hana se je potuhnila in, kakor da je ogorčena nad to obdolžitvijo, dejala jezno in sirovo: «Noriš, ali si že znorela?» «Torej ni res?» je vzkliknila Malka pomirjeno in olajšano in nehala ihteti. Pogledala je sestro kakor začuden otrok in čuvstvo sramu in kesanja ji je napolnilo dušo. «Norica!» je siknila Hana ogorčeno in prezirljivo. «Oprosti!» je prosila sestra. «Naj ti oprosti on», se je zadrla Hana. «Sramuj se, da si upaš dolžiti svojega lastnega moža!» «Saj nisem hotela», se je opravičevala Malka. «Prišlo mi je v glavo, da sama ne vem, kako in zakaj. Nekaj mi je reklo, kakor da bi bilo tako, in sem vprašala.» «Tisto nekaj je bil stric», je rekla Hana. «Njemu se sanja in blede pri belem dnevu. Star je in neumen. Strahove vidi in ne ve, kaj bi.» In zopet je zavladal med njima mučen molk. «Le zakaj mi ne zaupaš?» je vprašala naposled Malka. «Lahko bi mi povedala, s kom si. Dvema bi bilo laže.» «Laže ali težje», je odvrnila Hana. «Ne sili vame.» «Zakaj si taka?» je potožila Malka. «Sestra sem ti in hudo mi je. Kakor mati sem gledala nate in skrbela, da bi te ne doletela nesreča. Življenje bi dala zate.» Hana ni odgovorila. Okrenila se je in odšla. Sestrine besede so jo zapekle, ji segle v globino ranjene in razboljene duše. Zaklenila se je v svojo sobo, se vrgla na posteljo in zaihtela. Preveč čuvstev se je mešalo v njenem srcu, se izprepletalo v trnjev venec in jo kronalo s trpljenjem, ki je bilo močnejše in silnejše od ljubezni in slasti, ki jo je bila zvabila v svoje zanke, jo vrgla v prepad in pogubljenje. Krog nje se je ovijala moreča in brezupna tema, jo stiskala kakor mrzla in strupena kača, ji jemala sapo in ji pila kri. Zaman je iskala izhoda; zaman je tipala za potjo, ki bi jo vrnila na solnce med cvetje in zelenje, med mir in pokoj prošlih mladih dni. <center> '''V.''' </center> Brez usmiljenja so tekli Hani zadnji dnevi. Niso se dali zaustaviti v svojem jadrnem drevenju proti oni uri, ko se je imela dopolniti njena bridkost in sramota. Hrepenela je po bitju, zaradi katerega je trpela, veselila se je trenutka, ko ga bo mogla pritisniti na svoje srce in deliti z njim samoto svoje ubite mladosti. V neskončno dolgih prečutih nočeh je upirala svoje oči v temino, kakor bi hotela zazreti v njej svoje še nerojeno dete, njegov obraz, njegove očke in laske. Vsa njena bolna duša je živela v njem in njemu. Zaverovana v svoj bolestno-sladki sen se je ogibala vseh, tudi Luda, ki je postajal vse bolj in bolj čudaški, tih in samosvoj. Iz hiše se ni genila. Ni hotela, da bi se ozirale za njo radovedne in škodoželjne oči Porečanov in Porečank. A njih jeziki so se majali kljub temu. Kakor šum spomladanskih vetrov je šel od hiše do hiše strupeni šepet: «Pri Rongovih bodo zibali.» «Pa ne pri ženi, pri svakinji.» «Tako je, če se kdo priženi zaradi posestva.» «Visoko je letela, pa je nizko padla.» Kadar se je pokazal Luda v nedeljo pred cerkvijo, so gledali za njim in se muzali: «Dve ženi ima.» «Kakor Turek.» In so se smejali in zbijali sirove šale. Luda je čutil te njih poglede, slutil njih škodoželjne besede in dušo sta mu razjedala gnev in ponos. Zasovražil je te ljudi, ki so prežali na trpljenje drugih kakor gladen pes na kost, in v tem sovraštvu se je čutil vzvišen nad njimi. Rad bi se bil dvignil od tal, se vzpel kvišku in pljunil nanje kakor na strupeno golazen. Smelo je dvignil glavo in stopal sredi med njimi, kakor da je več ko oni. «Ne uklonim se vam!» si je dejal. «Naj se mi približa o, naj se me poizkusi dotekniti. Razbijem mu glavo.» Polaščalo se ga je brezupno hrepenenje po izzivanju in boju s svojimi sovaščani in nalašč je šel v gostilno, sedel široko za mizo in naročil pijače. Debelo so ga pogledali sosedje in steknili glave. Šepetali so in se zakrohotali. Luda je vedel, da se krohočejo njemu in postal je še bolj predrzen in izzivalen. Pil je, a pili so tudi oni, kakor da pijejo na korajžo; in pijanim je zrasel pogum. Nič več niso šepetali, glasno so govorili in se krohotali: «Turek je, Turek», je dejal Podraženov Nace. «Turki jih imajo še več», je ugovarjal Kapotinov Lojze. «Saj bo dobil še eno. Slišal sem, da jo je naročil v Trstu», je pristavil Gašparjev Tone. «V starem mestu!» je dodal Starešinov Francelj in se zakrohotal. Tedaj je zagorelo v Ludu. Planil je kvišku, pograbil stol in zarjul nad krohotajočo se družbo: «Kdo jo je naročil?» Sosedje so utihnili. Grobna tišina je zavladala v pivnici. «Ti!» je siknil naposled Podraženov in se iznova zarežal. «Dve že imaš!» so se oglasili hkrati ostali. «Ponovi!» je zatulil Luda in planil proti Nacetu, ki je pograbil steklenico, da bi mu jo zagnal v glavo. «Ti!» je ponovil fant in zamahnil, toda steklenica je zadela ob stol in se razbila. Luda je zarjul še besneje, zagnal se je v Naceta in ga podrl na tla. Tedaj so se dvignili vsi in nastal je pretep, da so se lomili stoli in mize in so žvenketale razbite steklenice in čaše. Luda se je boril kakor lev. Ves svoj gnev vse svoje sovraštvo do teh glodalcev njegovega trpljenja je izlil v to borbo. Drugega za drugim je podiral, in kar jih ni vrgel ob tla, so zbežali kakor prestrašeni zajci. Bežali so v kuhinjo, na dvorišče, na cesto, Luda pa je vihral za njimi in jih bil, da so tulili od bolečine in od strahu. «Jaz vam pokažem, psi lajavi, glodati tuje kosti!» je rjul in divjal za njimi še po vasi, da je drevilo na kup staro in mlado, moško in žensko, in se naslajalo nad nenavadnim prizorom. Tedaj je prišla mimo Malka. Opazila je razdivjanega moža, kriknila od groze in planila k njemu. «Luda!» je zaihtela, «kaj počenjaš? Luda!» «Razbijam jim gobce, da ne bodo več lajali», se je zadrl Luda in si oddehnil. Razoglav in raztrgan je stal sredi ceste kakor razbičan vihar. Iz ran po obrazu in rokah mu je curljala kri, da je bil ves spačen in grozen. Prestrašena in obupana se ga je oklenila žena, ga zgrabila za roko in ga vlekla domov. Krog njiju se je zgrnila vsa vas, tulila krohotala in piskala. «Kam ga vlečeš?» se je zadri nekdo, «saj ni tvoj!» «Hana naj bi prišla ponj!» je zakričal drugi. «Da si še upa med ljudi!» je zarjul tretji. Žvižg in krohot je sledil tem klicem, se zasekal v Malko, jo udaril in zrušil na tla. Luda jo je pobral in odnesel domov. Pod Rongovo streho je dozorevalo zlo. Raslo je v vihar in katastrofo. Zaman je molil Luka pred Križanim, zla ni mogel premoliti, ni ga mogel zadržati, kajti ko se je utrgalo v bregu, je moralo zdreviti v prepad, prej mu ni bilo miru in obstanka. Ona nedelja je Malki odprla oči. Nobena laž jih ni mogla več zamegliti in preslepiti. Vedela je, da je izdana in prevarana po lastnem možu in po lastni sestri. Sramota in užaljenost se je mešala v njeni duši z ljubosumnostjo in jo bičala kakor vihra. Iskala je rešitve in izhoda, a najti ga ni mogla. Življenje v hiši ji je bilo pekel, a v tem peklu ni gorela sama, goreli so vsi: ona, Hana, Luda in Luka. Odzunaj pa so butali vanjo valovi zasmehovanja in škodoželjnosti kakor valovi razbičanega morja v potapljajoči se brod. Tako je prihajala in je naposled prišla ura, ko se je imela dopolniti usoda. V samotni Hanini sobi je zaplakalo drobno, nedolžno dete. Razprostrlo je prvič svoje šibke ročice, odprlo svoje drobcene očke in pogledalo v svet, kamor ni prinašalo sreče in smeha, kamor je prinašalo samo trpljenje in sramoto. Malka je začula ta plač, zagledala je to drobno in ubogo stvarco. Zanjo pa ni bila drobna in uboga. V njenih vročičnih mislih je rasla v silno, solnce zatemnevajoče, svet razdirajoče zlo, ki je iztegalo proti nji svoje roke, da bi jo zadušilo, ji izpilo kri, jo oropalo življenja in sreče. Pred njim jo je obšla groza, da je vztrepetala in iskala rešitve iz prepada, kamor jo je pehalo in ji zapiralo pot do rešilnega brega. In ta groza je rasla, jo osvajala vso, zorevala v misel, črno in strašno kakor peklo. Planila je h Hani, se ji sklonila prav do trpečega obraza in ji zašepetala: «Umori ga!» Kakor zadeta zver je zarjula uboga mati. V njenih velikih temnih očeh je zagorel blazen plamen strahu. Njena levica je stisnila k srcu ono drobno, nedolžno bitje, njena desnica pa se je iztegnila proti sestri, ki ji ni bila več sestra, ampak na njeno dete, na njeno vse na svetu prežeča zver. Malka pa se ni dala odgnati. V njeni glavi ni bilo več prostora za preudarek. Njena blazna bol je trepetala pred tisto belo živo kepico, zato jo je hotela zdrobiti, jo pretvoriti v nič, da se je reši, osvobodi za vedno. In njene ustne so ponavljale samo eno: «Umori ga! Umori!» «Na pomoč» je vpila Hana in stiskala še tesneje k sebi svojega otroka, se borila še obupneje proti zveri, ki je rasla pred njo v silno, temno pošast in iztegala proti nji svoje ostre okrvavljene kremplje. Ti kremplji so prihajali vedno bliže, se zabadali v njene roke, v njena bela nedrja, v drobno živo kepico na njenem srcu. Strašna roka je zgrabila njeno dete, da je zavekalo, se zvilo od bolečine, utihnilo in padlo mrtvo na tla … Hana je planila k njemu, ga zgrabila, pritisnila k sebi, mu hotela vdehniti novega življenja v negibno telesce; toda bilo je zaman. Tedaj je položila mrtvo dete na posteljo, zarjula in planila na morilko. Strašna kakor vihra je bila s pestmi v njen spačeni obraz, jo grizla, trgala in lomila. A v tistem trenutku se je pojavila med dvermi sključena postava strica Luke. Planil je v sobo in se zagozdil med sestri, ju ločil in vrgel narazen. Raztrgana in krvava se je zgrudila Malka na tla in se onesvestila, Hana pa je zarjula, planila skozi vrata in zdivjala v noč. Gola in strašna je bežala po vasi in njen krik je sekal v noč, dramil speče Porečane. «Umorila mi ga je! Otroka mi je umorila!» je rjula in divjala dalje v noč in v mrak. Za njo je drevil pijani Luda, ki ga je bil njen krik prignal iz gostilne, bežalo je polovico razburkane vasi. V njeni do blaznosti izmučeni duši se je podiral svet, se rušil v silen, brezkončen prepad. Ugašala so solnca, se drobili svetovi, kakor v prerokbi o strašnem dnevu sodbe dobrih in zlih. V njeni sobi pa je ob mrtvem detetu in nezavestni sestri klečal sključeni starec. Njegovi sivi lasje so se lesketali v svitu trepetajoče luči, njegove vele roke so se iztegale proti nebu, njegova usta pa so vpila k Bogu: «Zakaj si nam odrekel svojo milost, o Gospod? Zakaj si obrnil od nas svoje sveto obličje in dopustil satanu, da je zasadil svoje kremplje v naše duše? Kaj sem Ti storil, da nisi uslišal moje molitve, ki Te je klicala in prosila? Če pa je bila že taka Tvoja sveta volja, in si nas udaril zaradi greha z novim grehom in si nas kaznoval za zlo s še večjim zlom, bodi nam milostljiv vsaj v poslednji svoji sodbi! Bodi nam Oče, ki odpušča svojim otrokom sedaj in na vekomaj storjene grehe …» [[Kategorija:Žena in dom]] [[Kategorija:Dela leta 1932]] [[Kategorija:Radivoj Rehar]] [[Kategorija:V slovenščini]] 0x7kp6mx9gcvrwqr6fypks38jqi98de 0 39499 206955 206952 2022-07-26T12:14:48Z Hladnikm 668 /* Prevedeni slovenski zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, 18 prevodov v rokopisu *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > slovaščina ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel, 1949), esperanto ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak, 2021), ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar, 2021) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, 2019) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, 2006) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač. Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija. Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj. SN 1869 *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest. Narodni koledar *1870 *1871 *1872 *1873 *1874 *1875 *1876 *1877 *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 *1883 *1884 *1885 *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar. SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1887 *1888 *1889 *1890 *1891 *1892 *1893 *1894 *1895 *1896 *1897 *1898 *1899 *1900 *1901 *1902 *1903 *1904 *1905 *1906 Alois Jirásek: Pasjeglavci, »zgodovinska povest«, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci »zgodovinska slika« (izv. Psohlavci, 1884) *1908 *1909 *1910 *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, Trst (izv. Jih, prev. Vojteh Hybášek) *1912 *1913 *1914 *1915 *1916 *1917 *1918 *1919 *1920 *1921 *1922 *1923 *1924 *1925 *1926 *1927 *1928 *1929 *1930 *1931 *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1933 *1934 *1935 *1936 *1937 *1938 *1939 *1940 *1941 *1942 *1943 *1944 *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Romani]] [[Kategorija: Prevodi]] b7t2zkl9v2vqoyvxc89ouwj1r1ds8xa 206957 206955 2022-07-26T12:38:20Z Hladnikm 668 /* Prevedeni tuji zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, 18 prevodov v rokopisu *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > slovaščina ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel, 1949), esperanto ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak, 2021), ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar, 2021) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, 2019) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, 2006) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač. Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija. Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj. SN 1869 *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest. Narodni koledar *1870 *1871 *1872 *1873 *1874 *1875 *1876 *1877 *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 *1883 *1884 *1885 *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar. SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1887 *1888 *1889 *1890 *1891 *1892 *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1894 *1895 *1896 *1897 *1898 *1899 *1900 *1901 *1902 *1903 *1904 *1905 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, Gorica, Svetovna knjižnica, prev. Josip Hacin (izv. xxx, ) *1906 Alois Jirásek: Pasjeglavci, »zgodovinska povest«, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci »zgodovinska slika« (izv. Psohlavci, 1884) *1908 *1909 *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, Trst (izv. Jih, prev. Vojteh Hybášek) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, xxx) *1913 *1914 *1915 *1916 *1917 *1918 *1919 *1920 *1921 *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912 ) *2923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1927 *1928 *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1931 *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1934 *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1936 *1937 *1938 *1939 *1940 *1941 *1942 *1943 *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Romani]] [[Kategorija: Prevodi]] d5dxc12ptfqffslc8lcyktakjvabyw6 206964 206957 2022-07-26T13:08:39Z Hladnikm 668 /* Prevedeni tuji zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, 18 prevodov v rokopisu *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > slovaščina ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel, 1949), esperanto ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak, 2021), ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar, 2021) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, 2019) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, 2006) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač. Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija. Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj. SN 1869 *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest. Narodni koledar *1870 *1871 *1872 *1873 *1874 *1875 *1876 *1877 *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 *1883 *1884 *1885 *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar. SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1887 *1888 *1889 *1890 *1891 *1892 *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1894 *1895 *1896 *1897 *1898 *1899 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, Gorica (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1900 *1901 *1902 *1903 *1904 *1905 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, Gorica, Svetovna knjižnica, prev. Josip Hacin (izv. xxx, ) *1906 Alois Jirásek: Pasjeglavci, »zgodovinska povest«, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci »zgodovinska slika« (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1908 *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, Trst (izv. Jih, prev. Vojteh Hybášek) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, xxx) *1913 *1914 *1915 *1916 *1917 *1918 *1919 *1920 *1921 *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912 ) *2923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 *1928 *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1936 *1937 *1938 *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1941 *1942 *1943 *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Romani]] [[Kategorija: Prevodi]] gd2averwsqykf8lrvdbovv2j0ygwzlm 206985 206964 2022-07-27T05:39:46Z Hladnikm 668 /* Prevedeni tuji zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, 18 prevodov v rokopisu *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > slovaščina ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel, 1949), esperanto ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak, 2021), ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar, 2021) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, 2019) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, 2006) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač. Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija. Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj. SN 1869 *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest. Narodni koledar *1870 *1871 *1872 *1873 *1874 *1875 *1876 *1877 *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 *1883 *1884 *1885 *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar. SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1887 *1888 *1889 *1890 *1891 *1892 *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1894 *1895 *1896 *1897 *1898 *1899 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, Gorica (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1900 *1901 *1902 *1903 *1904 *1905 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, Gorica, Svetovna knjižnica, prev. Josip Hacin (izv. xxx, ) *1906 Alois Jirásek: Pasjeglavci, »zgodovinska povest«, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci »zgodovinska slika« (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1908 *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, Trst (izv. Jih, prev. Vojteh Hybášek) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, xxx) *1912 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1913 *1914 *1915 *1916 *1917 *1918 *1919 *1920 *1921 *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912 ) *2923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1936 *1937 *1938 *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1941 *1942 *1943 *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Romani]] [[Kategorija: Prevodi]] 4bv0syhxxywo5ig85vqjj6ubewxqk76 206986 206985 2022-07-27T08:25:39Z Hladnikm 668 /* Prevedeni tuji zgodovinski romani */ wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Seznam prevedenih zgodovinskih romanov'''.<ref>Miran Hladnik: [[:v:Prevedeni zgodovinski romani|Prevedeni zgodovinski romani]]. ''Prevajalski zbornik xxx''. Ur. Nike Kocijančič Pokorn in Robert Grošelj. Ljubljana, 2022.</ref> Trenutno sega seznam do leta 1945, v načrtu je popis do danes. ==Prevedeni slovenski zgodovinski romani== *Josip Jurčič: ''Jurij Kozjak, slovenski janičar'' (1864) > 18 objavljenih prevodov, 18 prevodov v rokopisu *Vladimir Bartol: ''Alamut'' (1938) > ~ 20 prevodov *Ivan Tavčar: ''Visoška kronika'' (1919) > slovaščina ''Čarodejnica'' (prev. Ján Irmel, 1949), esperanto ''La kroniko de Visoko'' (prev. Vinko Ošlak, 2021), ''The Visoko chronicle'' (prev. Timothy Pogačar, 2021) *Ivan Lah: ''Angelin Hidar'' (1923) > češčina ''Angelin Hidar, levoboček krále Richarda, starokorutanský román'', (»s svolením autorovým přeložil V. Měrka«, 1927) *Ivan Pregelj: ''Plebanus Joannes'' (1920) > češčina (prev. Bohuš Vybíral, 1930), srbščina (prev. Tone Potokar in Gojko Janjušević, 1979), nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Ivan Pregelj: Thabiti kumi (''Sodobnost'' 1933) > nemščina (prev. Janez Strutz, 2013) *Fran Zbašnik: ''Miklova lipa'' (1903) > nemščina ''Die Linde beim Miklav'' (prev. Miha Traunik, 2019) *Janez Jalen: ''Bobri'' (1940) > nemščina ''Das Bibervolk'' (prev. Anton Kovacic, 2006) ==Prevedeni tuji zgodovinski romani== *1864 Prokop Chocholoušek: Harač. Novice 1864 (izv. 1861) *1864 Prokop Chocholoušek: Agapija: Obraz iz jugoslovenske zgodovine. Cvetje iz domačih in tujih logov (Celovec) *1865 *1866 *1867 *1868 *1869 [Prokop Chocholoušek:] Ilija. Koledar Matice slovenske (izv. 1846) *1869 Prokop Chocholoušek: Poslednji bosanski kralj. SN 1869 *1869 Prokop Chocholoušek: Dožeška: Beneška povest. Narodni koledar *1870 *1871 *1872 *1873 *1874 *1875 *1876 *1877 *1878 *1879 *1880 *1881 *1882 *1883 *1884 *1885 *1886 Charles Nodier: Ivan Zbogar. SN in knjiga (izv. Jean Zbogar, 1818) *1887 *1888 *1889 *1890 *1891 *1892 *1893 Alexandre Dumas: Zaklad na kozjem ostrovu ali Bog nedolžnih ne zapusti, Celje *1894 *1895 *1896 *1897 *1898 *1899 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Peter Miklavec, Gorica (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880); ponatis 1907 oz. 1908 *1900 *1901 *1902 *1903 *1904 *1905 Alexandre Dumas: Grof Monte Cristo, Gorica, Svetovna knjižnica, prev. Josip Hacin (izv. xxx, ) *1906 Alois Jirásek: Pasjeglavci, »zgodovinska povest«, prev. Luka Smolnikar (izv. Psohlavci, 1884) *1907 Alois Jirásek: Psoglavci »zgodovinska slika« (izv. Psohlavci, 1884) *1907 James Fenimore Cooper: Vohun, Trst (izv. The spy, 1828) *1908 *1909 Patrick A. Sheehan: Dolina krvi: Povest iz irskega življenja, [prev. Izidor Cankar] (izv. Glenanaar, 1904), ponatis Amerikanski Slovenec 1916 *1910 Michel Zévaco: Otroci papeža, prev. Vladimir Levstik, Jutro 1910 *1910 Henry Rider Haggard: Deklè z biseri: Povest iz Neronove dobe, Ljubljana: Katoliška bukvarna (izv. Pearl Maiden: A Tale of the Fall of Jerusalem, 1903), priredba 1942 v Slovenčevi knjižnici *1910 Benjamin Disraeli: Vstaja Škenderbegova, prev. Ivan Mulaček (izv. The Rise of Iskander, 1834) *1911 Prokop Chocholoušek: Jug: Historični roman, Trst (izv. Jih, prev. Vojteh Hybášek) *1912 Alexandre Dumas: Vitez iz rdeče hiše: Roman iz časov francoske revolucije, prev. Ferdo Perhavec (izv. Le chevalier de maison rouge, xxx) *1912 Henry Rider Haggard Haggard: Roža svetà, prev. Ivan Mulaček (izv. The brethren, 1904), 1943 ponatis v Slovenčevi knjižnici, ponatisu v Amerikanskem Slovencu s podnaslovom »povest iz dobe tretje križarske vojske« *1912 Edward Bulwer-Lytton: Rienzi, zadnji tribunov, SN (izv. Rienzi, Last of the Roman Tribunes, 1835) *1912 Edward Bulwer-Lytton: Zadnji dnevi Pompejev, Glas naroda, knjižni ponatis pod naslovom Poslednji dnevi Pompejev 1924 (izv. The last days of Pompeii, 1834) *1912 Walter Scott: Ivanhoe, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1913 Walter Scott: Kenilworthom, prev. J. Z. (morda Vitomil Feodor Jelenc?), Glasnik SNPJ *1914 *1915 *1916 *1917 *1918 *1919 *1920 *1921 *1922 Michel Zévaco: Kraljevi vitez, prev. Vladimir Levstik (izv. mogoče Le Chevalier de La Barre, 1899?) *1923 Michel Zévaco: Markiza Pompadour, Tabor 1923 (izv. xxx, 1912 ) *2923 Michel Zévaco: Kraljev tekmec, Tabor 1923 (izv. Le rival du roi, 1912 [nadaljevanje Markize Pompadour) *1924 *1925 Alexandre Dumas: Zvestoba do groba, prev. xxx, Knjižnica Jutra (izv. La Dame de Monsoreau, 1846) *1925 Henry Rider Haggard Haggard: Jutranja zvezda, prev. P. M. Černigoj (izv. Morning star, 1910) *1926 Michel Zévaco: Papežinja Favsta, Jutro, v knjigi 1927 v Knjižnici Jutra (izv. eden od romanov v ciklu Les Pardaillan, 1908–1926) *1926 Patrick A. Sheehan: Nodlag, povest irskega dekleta, prev. Izidor Cankar (izv. Glenanaar, 1904) *1927 Henry Rider Haggard Haggard: Hči cesarja Montezume, prev. Ivan Mulaček (Montezuma's Daughter, 1893) *1928 Henry Rider Haggard Haggard: Kleopatra »zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo je sam napisal«, prev. Ivan Mulaček (izv. Cleopatra, 1889) *1928 Emma Orczy: Za Cezarja, prev. Ivan Mulaček, Celje: MD (izv. Unto Caesar, 1914), *1929 Emma Orczy: Mož v sivi suknji: Roman iz Napoleonove dobe, prev. Anton Jehart, Maribor: Tiskarna sv. Cirila (izv. The man in grey, 1918) *1929 Michel Zévaco: V krempljih inkvizicije (verjetno prek italijanskega prevoda Pardaillan: Il grande inquisitore, 1925) *1930 Prosper Mérimée: Šentjernejska noč, prev. Oton Župančič, Ljubljana: Modra ptica (izv. Chronique du règne de Charles IX, 1829) *1930 Walter Scott: Ivanhoe, prev. Vladimir Levstik, Ljubljana: Modra ptica, ponatisi in priredbe Slovenec 1944 (priredil France Ks. Žar), 1954, 1962, 1992 *1930 Arthur Conan Doyle: Napoleon Bonaparte: Zapiski francoskega plemiča, prev. Vladimir Levstik (izv. Uncle Bernac: A Memory of the Empire, 1897; najbrž prek nemškega prevoda Napoleon Bonaparte – Aufzeichnungen eines französischen Edelmannes, 1920) *1931 Gustave Flaubert: Salambô, prev. Anton Debeljak, Jutro (izv. 1862) *1931 Lew Wallace: Ben-Hur: Roman iz časov Kristusovih, prev. Griša Koritnik (izv. Ben-Hur, a tale of the Christ, 1880) *1932 Charles Nodier: Janez Žbogar. Go (izv. Jean Zbogar, 1818) *1933 Pierre Benoit: Königsmark, prev. Boris Rihteršič, Celje: Nova doba *1934 René Benjamin: Čudovito življenje Honoréja Balzaca, prev. Stanko Leben *1935 Alexandre Dumas: Črni tulipan, [prev. Boris Rihteršič] (izv. La Tulipe noire, 1850) *1936 *1937 *1938 *1939 Eve Curie: Gospa Curie, prev. Stane Melihar, Ljubljana: Modra ptica *1940 Wendel Hermann: Marseljeza: Biografija himne, prev. Mile Klopčič (izv. Die Marseillaise, Zürich, 1936) *1941 *1942 *1943 *1944 Alexandre Dumas: Trije mušketirji, prev. Janko Tavzes, Ljubljana: Anton Turk (izv. Les trois mousquetaires, 1844) *1945 ==Opombe== <references /> [[Kategorija: Kazala]] [[Kategorija: Romani]] [[Kategorija: Prevodi]] 76z53idvm1q89yw1nl18aqtpemn61oq 1 39501 206962 2022-07-26T13:04:40Z Teastezinar 8570 Nova stran z vsebino: {{Wikiprojekt slovensko leposlovje}} wikitext text/x-wiki {{Wikiprojekt slovensko leposlovje}} 0uj4vy1kgv7f1sr5blayefy57tb5qv1 1 39502 206973 2022-07-26T13:34:28Z Leastezinar 8591 Nova stran z vsebino: {{Wikiprojekt slovensko leposlovje}} wikitext text/x-wiki {{Wikiprojekt slovensko leposlovje}} lzevh6odt8wd70zvlhzxa003q3fcih8 0 39503 206977 2022-07-26T13:47:15Z Teastezinar 8570 Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov = Kruci | normaliziran naslov = | avtor = Januš Golec | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 68/1–27; {{mp|leto|1934}} | vir = dLib {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|1}}, | dovoljenje = dLib | obdelano = }} <center> '''Uvod.''' </center> Še danes slišimo po Prlekiji iz ust priprostega naroda besedo: »Kruc«. Prleki radi govorijo: »Paj ti, kruc. Kruci tirkn. Kruci negi itd.« Ako bi vprašali, kaj je to: kruc, kruci tirkn, bi najbrž ne dob... wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Kruci | normaliziran naslov = | avtor = Januš Golec | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 68/1–27; {{mp|leto|1934}} | vir = dLib {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|1}}, | dovoljenje = dLib | obdelano = }} <center> '''Uvod.''' </center> Še danes slišimo po Prlekiji iz ust priprostega naroda besedo: »Kruc«. Prleki radi govorijo: »Paj ti, kruc. Kruci tirkn. Kruci negi itd.« Ako bi vprašali, kaj je to: kruc, kruci tirkn, bi najbrž ne dobili pojasnila, čeravno je povzročalo v dobi turških vpadov v Slovenijo med Muropoljci ime »kruc« več upravičenego strahu nego — »turek«. Odkod torej ime »kruci«? Madžari niso bili in najbrž ne bodo Slovencem dobri sosedi. Odkar so se pojavili na današnjem Ogrskem, so bili šiba božja za sosedne Slovane. Ne bom razlagal, kako je zgledala soseščina Madžarov in Slovencev po današnjem Murskem polju pred avstrijskim cesarjem Maksimilijanom I. (1493 do 1519). Prvo sled Krucev zasledimo baš pod tem vladarjem. Gospodarji vzhodne Evrope so bili tedaj Turčini. Zapad se je skušal otresti neznosnega turškega jarma z organizacijo in izvedbo križarskih vojn. Ko so prodirali Turki po evropskih tleh, so zadeli za Bolgari ter Srbi na Madžare. Najbrž sorodna kri Turkov in Madžarov, posebno med ogrskimi plemiči ter turškimi vojskovodji, jih je naglo zbližala. Saj je obče znano iz zgodovine, kako so slavili madžarski imenitniki na škodo celotne zapadne Evrope s turškimi vpadniki desetletja trajajoče pobratimije. Razmere med graščino in podložniki so bile tako napete za časa vladanja Maksimilijana I., da sta se znašla v »puntu« (uporu) proti bogatejšemu graščaku obubožani plemič in kmet, katerega je plenil poleg grajskega valpeta še Turčin, napram kateremu je bil povsem nezavarovan. Dopustna je trditev, da je bil srd na grajsko nenasitno gospodo v dosti slučajih hujši nego na Turka, jeza na plemenite krščanske zatiralce kmetskega stanu je ustvarila organizacijo madžarskih »Krucev«, Ogrski plemenitaš je paševal po dobro utrjenih gradovih in z manjšimi, krajevnimi upori napram domačim mogočnjakom ni bilo nikdar kaj pomagano. Da se vsaj nekoliko omeji brezobzirno gospodstvo neusmiljene grajske gospode, je bila potrebna organizacija številnejše kmečke armade. Zgodovina beleži, da je zapustilo v dobi Maksimilijana I. več nego 10.000 ogrskih kmetov svoje domove, da bi šli nad divje Turke ter jim pokazali pot tja, odkoder so bili prišli. V znamenje, da se hočejo podati v poveličanje sv. Križa na vojsko, so si pripeli nekateri, kakor za časa križarskih vojsk, na desno ramo ali na prsi rdeč križ. Po tem križu so jih imenovali križarje ali po latinski besedi »crux« (križ) tudi kruciate ali kruce. Kruci so si hladili prvotno jezo nad domačimi graščaki in ne nad Turki in niso bili skraja tolovajska bruhal brez reda. Ne! Bili so med zatiranim narodom dobro razpredena organizacija, ki je imela svoje puntarske voditelje in ti so bili neomejeni gospodarji nad imetjem, življenjem ter smrtjo Krucev. Celotna, organizacija je že imela koj ob pojavu svojega voditelja z imenom Jurij Doža. Bil je gospodarsko upropaščen nižji plemič, ki si je znal pridobiti z vojaško izvežbanostjo, z izredno telesno močjo in z navduševalno besedo pasjo pokorščino ter vdanost. Doža je organiziral pod krinko našitih križev kmečko vstajo, a se ni odpravil po preskrbi z orožjem, denarjem in vojnimi potrebščinami nad Turka. Ne! Lotil se je kmečkega obračuna z graščaki, katere je zvabil na limanice z zbiranjem lažikrižnikov. Organizatorji vstaje so znali, kake cilje zasleduje Doža in radi tega je vrelo h Krucem vse, kar je gojilo mržnjo do gospode. Saj drugače si niti predstavljati ne moremo, kako bi bil zbral ob čuječem očesu grajskih navaden ter očiten puntar dobro organizirano ter preskrbljeno armado 10.000 mož. Šele tedaj, ko je načeloval Doža za tedanje čase precejšnji vojski, je zatrobil mesto na odhod nad Turčina — nad graščaka! Madžarski imenitniki so bili povsem iznenadeni radi mahoma razkrinkanega nastopa Krucev. Posamezni oddelki so napadli gradove, ki so jim padali z lahkoto v roke po celi srednji Madžarski. Graščake so mučili z družinami vred, jih pobijali, gradove izropali, služinčad se je pa pridruževala puntarskim zmagovalcem. Predno so se graščaki prav zavedli, kako in kaj je z Dožo in njegovimi Kruci, je že bil on gospodar položaja, ki se je jačil od dne do dne. V primeroma kratkem času nista stala v vrstah z ognjem in mečem prodirajočih Krucev ramo ob rami kmet in hlapec, pridružilo se jim je večje število s tedanjo vlado nezadovoljnih plemenitašev. Izbruhnila je vstaja, ki je bila razširjena malodane po celi Madžarski in je povzročala skozi desetletja vladarjem velike preglavice. Prišlo je tako daleč, da je bilo po osrednji Madžarski več Krucev nego nasprotnikov puntarskega gibanja. Le iz neprestanega naraščanja organizacije Krucev se dajo razlagati dejstva, ki so postala prava šiba božja in ta ni klestila le po Ogrskem, ampak je bila dolgo — dolgo strah in trepet muropoljskih pradedov. Kruci so zanetili na Ogrskem občo vstajo za avstrijskega cesarja Leopolda I. (1665—1705). Med glavne zarotnike je spadal Doža. Cesarskim ljudem je bilo prvotno celo ljubo, da so krotili Kruci madžarsko gospodo. Dunaj se je zavedel nevarnosti položaja, ko je postala organizacija narodna in se je je oklepalo vse, kar je čutilo madžarsko. Cesarska oborožena sila ni mogla zatreti Krucev, lotili so se zvijače. Zvabili so leta 1671. kolovodje Krucev zlepa na miren razgovor ter posvet v Lenti. Ko so bili zbrani, so planili nad nje Avstrijci, jih sodili na hitro roko in jih prikrajšali za glave. Med obglavljenimi je bil tudi Dožev sin. Nasilni nastop avstrijskih mogočnežev ni zatrl punta, baš nasprotno — še povečal ter razmahnil. Organizacija Krucev je bila voda na mlin Turkom in Francozom. Kruci so bili kmalu tako preplavljeni s plemstvom, da so dobili za glavarja — grofa, ki je postal celo kronani prvi kralj Krucev. <center> Prvi kralj Krucev. </center> <center> I </center> Ogrski grofi Tököly so posedali gradove ter razsežna posestva v bližini Kaniže. Po zgledu drugih madžarskih bogatašev so obubožali Tököly vsled turških vpadov in vstaje Krucev. Grof Emerik Tokoly je še bil povrh oženjen z mlado vdovo Heleno Zrinjsko¹ iz staroslavne rodbine Zrinjskih, ki prišteva med svoje člane najimenitnejše prednike Nikolaja Zrinjskega, branitelja Sigeta proti Turkom leta 1566. Pravnuk Nikolaja je bil zopet Miklavž ter hrvatski ban (1616—1664). Nasledil ga je na banskem prestolu njegov brat Peter, ki je bil radi upora, naperjenega proti tedaj vladajočim Habsburžanom, obglavljen s svojim tastom Frankopanom v Dunajskem Novem mestu 30. aprila 1667. Peter je imel sina Janeza Antona Baltazarja in ta je bil Helenin oče. Emerik Tököly je znan kot izredno lep in telesno močan. Radi zunanje prikupljivosti je dobil ženo iz hiše Zrinjskih. Helena Zrinjska, na glasu kot krasotica, se je prepričala šele po sklenjeni poroki, da je dobila moža, ki je dika po telesu, na žepu — nemanič! Povrh je bila še častihlepna. Njeno celo stremljenje je sredotočilo v cilj: drugemu možu pomoči do premoženja in dostojanstva! Prav dobrodošla ji je bila vstaja ogrskih mogočnjakov in Krucev za cesarja Leopolda I., ki ni zaupal Madžarom radi neprestanih vstaj in hrepenenja po popolni osamosvojitvi. Najbolj je razžalil Leopold madžarski ponos, ko je postavil za cesarskega namestnika Nemca in sploh je podeljeval vojaške in državljanske službe samo tujcem. Cesar je sicer zadušil s pomočjo plemstva od Krucev uprizorjeni upor na videz. Pustil je celo, kakor že omenjeno, obglaviti voditelja Krucev; v resnici je pa dosegel z nasilnim nastopom baš nasprotno! Punt je bil dobrodošel predvsem zunanjemu svetu: Turkom in Francozom. Vstajniki so mirovali nekaj časa, ker so bili brez pravega poglavarja. V očigled tolikanj ugodnemu položaju: dokopati se do premoženja in moči, ni dala Helena Emeriku poprej miru, dokler se ni odločil, da prevzame po rabljevem meču izpraznjeno mesto voditelja Krucev. Ta Emerikov korak so pozdravili ter podprli z denarjem: Turki, Francozi in Poljaki. Emerik se je lotil z vso vnemo organizacije številne in le glede reda oslabljene tolovajske armade Krucev. Ko so videli ogrski plemiči na čelu puntarskega gibanja celo grofa, so vstopali brez nadaljnjih pomislekov v njegove vrste. V kratkem je imel Tököly krog sebe armado 15.000 mož. Kdor se mu ni podal, je bil ob premoženje in svobodo. <small>₁ Helenin prvi mož je bil Rakoči. Z njim je imela sina Franca.</small> dlsrgb4urn6fx2x6g1b6var08lmcom9 206978 206977 2022-07-26T13:47:55Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Kruci | normaliziran naslov = | avtor = Januš Golec | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 68/1–27; {{mp|leto|1934}} | vir = dLib {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|1}}, | dovoljenje = dLib | obdelano = }} <center> '''Uvod.''' </center> Še danes slišimo po Prlekiji iz ust priprostega naroda besedo: »Kruc«. Prleki radi govorijo: »Paj ti, kruc. Kruci tirkn. Kruci negi itd.« Ako bi vprašali, kaj je to: kruc, kruci tirkn, bi najbrž ne dobili pojasnila, čeravno je povzročalo v dobi turških vpadov v Slovenijo med Muropoljci ime »kruc« več upravičenego strahu nego — »turek«. Odkod torej ime »kruci«? Madžari niso bili in najbrž ne bodo Slovencem dobri sosedi. Odkar so se pojavili na današnjem Ogrskem, so bili šiba božja za sosedne Slovane. Ne bom razlagal, kako je zgledala soseščina Madžarov in Slovencev po današnjem Murskem polju pred avstrijskim cesarjem Maksimilijanom I. (1493 do 1519). Prvo sled Krucev zasledimo baš pod tem vladarjem. Gospodarji vzhodne Evrope so bili tedaj Turčini. Zapad se je skušal otresti neznosnega turškega jarma z organizacijo in izvedbo križarskih vojn. Ko so prodirali Turki po evropskih tleh, so zadeli za Bolgari ter Srbi na Madžare. Najbrž sorodna kri Turkov in Madžarov, posebno med ogrskimi plemiči ter turškimi vojskovodji, jih je naglo zbližala. Saj je obče znano iz zgodovine, kako so slavili madžarski imenitniki na škodo celotne zapadne Evrope s turškimi vpadniki desetletja trajajoče pobratimije. Razmere med graščino in podložniki so bile tako napete za časa vladanja Maksimilijana I., da sta se znašla v »puntu« (uporu) proti bogatejšemu graščaku obubožani plemič in kmet, katerega je plenil poleg grajskega valpeta še Turčin, napram kateremu je bil povsem nezavarovan. Dopustna je trditev, da je bil srd na grajsko nenasitno gospodo v dosti slučajih hujši nego na Turka, jeza na plemenite krščanske zatiralce kmetskega stanu je ustvarila organizacijo madžarskih »Krucev«, Ogrski plemenitaš je paševal po dobro utrjenih gradovih in z manjšimi, krajevnimi upori napram domačim mogočnjakom ni bilo nikdar kaj pomagano. Da se vsaj nekoliko omeji brezobzirno gospodstvo neusmiljene grajske gospode, je bila potrebna organizacija številnejše kmečke armade. Zgodovina beleži, da je zapustilo v dobi Maksimilijana I. več nego 10.000 ogrskih kmetov svoje domove, da bi šli nad divje Turke ter jim pokazali pot tja, odkoder so bili prišli. V znamenje, da se hočejo podati v poveličanje sv. Križa na vojsko, so si pripeli nekateri, kakor za časa križarskih vojsk, na desno ramo ali na prsi rdeč križ. Po tem križu so jih imenovali križarje ali po latinski besedi »crux« (križ) tudi kruciate ali kruce. Kruci so si hladili prvotno jezo nad domačimi graščaki in ne nad Turki in niso bili skraja tolovajska bruhal brez reda. Ne! Bili so med zatiranim narodom dobro razpredena organizacija, ki je imela svoje puntarske voditelje in ti so bili neomejeni gospodarji nad imetjem, življenjem ter smrtjo Krucev. Celotna, organizacija je že imela koj ob pojavu svojega voditelja z imenom Jurij Doža. Bil je gospodarsko upropaščen nižji plemič, ki si je znal pridobiti z vojaško izvežbanostjo, z izredno telesno močjo in z navduševalno besedo pasjo pokorščino ter vdanost. Doža je organiziral pod krinko našitih križev kmečko vstajo, a se ni odpravil po preskrbi z orožjem, denarjem in vojnimi potrebščinami nad Turka. Ne! Lotil se je kmečkega obračuna z graščaki, katere je zvabil na limanice z zbiranjem lažikrižnikov. Organizatorji vstaje so znali, kake cilje zasleduje Doža in radi tega je vrelo h Krucem vse, kar je gojilo mržnjo do gospode. Saj drugače si niti predstavljati ne moremo, kako bi bil zbral ob čuječem očesu grajskih navaden ter očiten puntar dobro organizirano ter preskrbljeno armado 10.000 mož. Šele tedaj, ko je načeloval Doža za tedanje čase precejšnji vojski, je zatrobil mesto na odhod nad Turčina — nad graščaka! Madžarski imenitniki so bili povsem iznenadeni radi mahoma razkrinkanega nastopa Krucev. Posamezni oddelki so napadli gradove, ki so jim padali z lahkoto v roke po celi srednji Madžarski. Graščake so mučili z družinami vred, jih pobijali, gradove izropali, služinčad se je pa pridruževala puntarskim zmagovalcem. Predno so se graščaki prav zavedli, kako in kaj je z Dožo in njegovimi Kruci, je že bil on gospodar položaja, ki se je jačil od dne do dne. V primeroma kratkem času nista stala v vrstah z ognjem in mečem prodirajočih Krucev ramo ob rami kmet in hlapec, pridružilo se jim je večje število s tedanjo vlado nezadovoljnih plemenitašev. Izbruhnila je vstaja, ki je bila razširjena malodane po celi Madžarski in je povzročala skozi desetletja vladarjem velike preglavice. Prišlo je tako daleč, da je bilo po osrednji Madžarski več Krucev nego nasprotnikov puntarskega gibanja. Le iz neprestanega naraščanja organizacije Krucev se dajo razlagati dejstva, ki so postala prava šiba božja in ta ni klestila le po Ogrskem, ampak je bila dolgo — dolgo strah in trepet muropoljskih pradedov. Kruci so zanetili na Ogrskem občo vstajo za avstrijskega cesarja Leopolda I. (1665—1705). Med glavne zarotnike je spadal Doža. Cesarskim ljudem je bilo prvotno celo ljubo, da so krotili Kruci madžarsko gospodo. Dunaj se je zavedel nevarnosti položaja, ko je postala organizacija narodna in se je je oklepalo vse, kar je čutilo madžarsko. Cesarska oborožena sila ni mogla zatreti Krucev, lotili so se zvijače. Zvabili so leta 1671. kolovodje Krucev zlepa na miren razgovor ter posvet v Lenti. Ko so bili zbrani, so planili nad nje Avstrijci, jih sodili na hitro roko in jih prikrajšali za glave. Med obglavljenimi je bil tudi Dožev sin. Nasilni nastop avstrijskih mogočnežev ni zatrl punta, baš nasprotno — še povečal ter razmahnil. Organizacija Krucev je bila voda na mlin Turkom in Francozom. Kruci so bili kmalu tako preplavljeni s plemstvom, da so dobili za glavarja — grofa, ki je postal celo kronani prvi kralj Krucev. <center> '''Prvi kralj Krucev.''' </center> <center> '''I''' </center> Ogrski grofi Tököly so posedali gradove ter razsežna posestva v bližini Kaniže. Po zgledu drugih madžarskih bogatašev so obubožali Tököly vsled turških vpadov in vstaje Krucev. Grof Emerik Tokoly je še bil povrh oženjen z mlado vdovo Heleno Zrinjsko¹ iz staroslavne rodbine Zrinjskih, ki prišteva med svoje člane najimenitnejše prednike Nikolaja Zrinjskega, branitelja Sigeta proti Turkom leta 1566. Pravnuk Nikolaja je bil zopet Miklavž ter hrvatski ban (1616—1664). Nasledil ga je na banskem prestolu njegov brat Peter, ki je bil radi upora, naperjenega proti tedaj vladajočim Habsburžanom, obglavljen s svojim tastom Frankopanom v Dunajskem Novem mestu 30. aprila 1667. Peter je imel sina Janeza Antona Baltazarja in ta je bil Helenin oče. Emerik Tököly je znan kot izredno lep in telesno močan. Radi zunanje prikupljivosti je dobil ženo iz hiše Zrinjskih. Helena Zrinjska, na glasu kot krasotica, se je prepričala šele po sklenjeni poroki, da je dobila moža, ki je dika po telesu, na žepu — nemanič! Povrh je bila še častihlepna. Njeno celo stremljenje je sredotočilo v cilj: drugemu možu pomoči do premoženja in dostojanstva! Prav dobrodošla ji je bila vstaja ogrskih mogočnjakov in Krucev za cesarja Leopolda I., ki ni zaupal Madžarom radi neprestanih vstaj in hrepenenja po popolni osamosvojitvi. Najbolj je razžalil Leopold madžarski ponos, ko je postavil za cesarskega namestnika Nemca in sploh je podeljeval vojaške in državljanske službe samo tujcem. Cesar je sicer zadušil s pomočjo plemstva od Krucev uprizorjeni upor na videz. Pustil je celo, kakor že omenjeno, obglaviti voditelja Krucev; v resnici je pa dosegel z nasilnim nastopom baš nasprotno! Punt je bil dobrodošel predvsem zunanjemu svetu: Turkom in Francozom. Vstajniki so mirovali nekaj časa, ker so bili brez pravega poglavarja. V očigled tolikanj ugodnemu položaju: dokopati se do premoženja in moči, ni dala Helena Emeriku poprej miru, dokler se ni odločil, da prevzame po rabljevem meču izpraznjeno mesto voditelja Krucev. Ta Emerikov korak so pozdravili ter podprli z denarjem: Turki, Francozi in Poljaki. Emerik se je lotil z vso vnemo organizacije številne in le glede reda oslabljene tolovajske armade Krucev. Ko so videli ogrski plemiči na čelu puntarskega gibanja celo grofa, so vstopali brez nadaljnjih pomislekov v njegove vrste. V kratkem je imel Tököly krog sebe armado 15.000 mož. Kdor se mu ni podal, je bil ob premoženje in svobodo. <small>₁ Helenin prvi mož je bil Rakoči. Z njim je imela sina Franca.</small> l9jxz6v9091414swx21j817wf8dsbno 206988 206978 2022-07-27T09:03:51Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Kruci | normaliziran naslov = | avtor = Januš Golec | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 68/1–27; {{mp|leto|1934}} | vir = dLib {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|1}}, {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|2}}, | dovoljenje = dLib | obdelano = }} <center> '''Uvod.''' </center> Še danes slišimo po Prlekiji iz ust priprostega naroda besedo: »Kruc«. Prleki radi govorijo: »Paj ti, kruc. Kruci tirkn. Kruci negi itd.« Ako bi vprašali, kaj je to: kruc, kruci tirkn, bi najbrž ne dobili pojasnila, čeravno je povzročalo v dobi turških vpadov v Slovenijo med Muropoljci ime »kruc« več upravičenego strahu nego — »turek«. Odkod torej ime »kruci«? Madžari niso bili in najbrž ne bodo Slovencem dobri sosedi. Odkar so se pojavili na današnjem Ogrskem, so bili šiba božja za sosedne Slovane. Ne bom razlagal, kako je zgledala soseščina Madžarov in Slovencev po današnjem Murskem polju pred avstrijskim cesarjem Maksimilijanom I. (1493 do 1519). Prvo sled Krucev zasledimo baš pod tem vladarjem. Gospodarji vzhodne Evrope so bili tedaj Turčini. Zapad se je skušal otresti neznosnega turškega jarma z organizacijo in izvedbo križarskih vojn. Ko so prodirali Turki po evropskih tleh, so zadeli za Bolgari ter Srbi na Madžare. Najbrž sorodna kri Turkov in Madžarov, posebno med ogrskimi plemiči ter turškimi vojskovodji, jih je naglo zbližala. Saj je obče znano iz zgodovine, kako so slavili madžarski imenitniki na škodo celotne zapadne Evrope s turškimi vpadniki desetletja trajajoče pobratimije. Razmere med graščino in podložniki so bile tako napete za časa vladanja Maksimilijana I., da sta se znašla v »puntu« (uporu) proti bogatejšemu graščaku obubožani plemič in kmet, katerega je plenil poleg grajskega valpeta še Turčin, napram kateremu je bil povsem nezavarovan. Dopustna je trditev, da je bil srd na grajsko nenasitno gospodo v dosti slučajih hujši nego na Turka, jeza na plemenite krščanske zatiralce kmetskega stanu je ustvarila organizacijo madžarskih »Krucev«, Ogrski plemenitaš je paševal po dobro utrjenih gradovih in z manjšimi, krajevnimi upori napram domačim mogočnjakom ni bilo nikdar kaj pomagano. Da se vsaj nekoliko omeji brezobzirno gospodstvo neusmiljene grajske gospode, je bila potrebna organizacija številnejše kmečke armade. Zgodovina beleži, da je zapustilo v dobi Maksimilijana I. več nego 10.000 ogrskih kmetov svoje domove, da bi šli nad divje Turke ter jim pokazali pot tja, odkoder so bili prišli. V znamenje, da se hočejo podati v poveličanje sv. Križa na vojsko, so si pripeli nekateri, kakor za časa križarskih vojsk, na desno ramo ali na prsi rdeč križ. Po tem križu so jih imenovali križarje ali po latinski besedi »crux« (križ) tudi kruciate ali kruce. Kruci so si hladili prvotno jezo nad domačimi graščaki in ne nad Turki in niso bili skraja tolovajska bruhal brez reda. Ne! Bili so med zatiranim narodom dobro razpredena organizacija, ki je imela svoje puntarske voditelje in ti so bili neomejeni gospodarji nad imetjem, življenjem ter smrtjo Krucev. Celotna, organizacija je že imela koj ob pojavu svojega voditelja z imenom Jurij Doža. Bil je gospodarsko upropaščen nižji plemič, ki si je znal pridobiti z vojaško izvežbanostjo, z izredno telesno močjo in z navduševalno besedo pasjo pokorščino ter vdanost. Doža je organiziral pod krinko našitih križev kmečko vstajo, a se ni odpravil po preskrbi z orožjem, denarjem in vojnimi potrebščinami nad Turka. Ne! Lotil se je kmečkega obračuna z graščaki, katere je zvabil na limanice z zbiranjem lažikrižnikov. Organizatorji vstaje so znali, kake cilje zasleduje Doža in radi tega je vrelo h Krucem vse, kar je gojilo mržnjo do gospode. Saj drugače si niti predstavljati ne moremo, kako bi bil zbral ob čuječem očesu grajskih navaden ter očiten puntar dobro organizirano ter preskrbljeno armado 10.000 mož. Šele tedaj, ko je načeloval Doža za tedanje čase precejšnji vojski, je zatrobil mesto na odhod nad Turčina — nad graščaka! Madžarski imenitniki so bili povsem iznenadeni radi mahoma razkrinkanega nastopa Krucev. Posamezni oddelki so napadli gradove, ki so jim padali z lahkoto v roke po celi srednji Madžarski. Graščake so mučili z družinami vred, jih pobijali, gradove izropali, služinčad se je pa pridruževala puntarskim zmagovalcem. Predno so se graščaki prav zavedli, kako in kaj je z Dožo in njegovimi Kruci, je že bil on gospodar položaja, ki se je jačil od dne do dne. V primeroma kratkem času nista stala v vrstah z ognjem in mečem prodirajočih Krucev ramo ob rami kmet in hlapec, pridružilo se jim je večje število s tedanjo vlado nezadovoljnih plemenitašev. Izbruhnila je vstaja, ki je bila razširjena malodane po celi Madžarski in je povzročala skozi desetletja vladarjem velike preglavice. Prišlo je tako daleč, da je bilo po osrednji Madžarski več Krucev nego nasprotnikov puntarskega gibanja. Le iz neprestanega naraščanja organizacije Krucev se dajo razlagati dejstva, ki so postala prava šiba božja in ta ni klestila le po Ogrskem, ampak je bila dolgo — dolgo strah in trepet muropoljskih pradedov. Kruci so zanetili na Ogrskem občo vstajo za avstrijskega cesarja Leopolda I. (1665—1705). Med glavne zarotnike je spadal Doža. Cesarskim ljudem je bilo prvotno celo ljubo, da so krotili Kruci madžarsko gospodo. Dunaj se je zavedel nevarnosti položaja, ko je postala organizacija narodna in se je je oklepalo vse, kar je čutilo madžarsko. Cesarska oborožena sila ni mogla zatreti Krucev, lotili so se zvijače. Zvabili so leta 1671. kolovodje Krucev zlepa na miren razgovor ter posvet v Lenti. Ko so bili zbrani, so planili nad nje Avstrijci, jih sodili na hitro roko in jih prikrajšali za glave. Med obglavljenimi je bil tudi Dožev sin. Nasilni nastop avstrijskih mogočnežev ni zatrl punta, baš nasprotno — še povečal ter razmahnil. Organizacija Krucev je bila voda na mlin Turkom in Francozom. Kruci so bili kmalu tako preplavljeni s plemstvom, da so dobili za glavarja — grofa, ki je postal celo kronani prvi kralj Krucev. <center> '''Prvi kralj Krucev.''' </center> <center> '''I''' </center> Ogrski grofi Tököly so posedali gradove ter razsežna posestva v bližini Kaniže. Po zgledu drugih madžarskih bogatašev so obubožali Tököly vsled turških vpadov in vstaje Krucev. Grof Emerik Tokoly je še bil povrh oženjen z mlado vdovo Heleno Zrinjsko¹ iz staroslavne rodbine Zrinjskih, ki prišteva med svoje člane najimenitnejše prednike Nikolaja Zrinjskega, branitelja Sigeta proti Turkom leta 1566. Pravnuk Nikolaja je bil zopet Miklavž ter hrvatski ban (1616—1664). Nasledil ga je na banskem prestolu njegov brat Peter, ki je bil radi upora, naperjenega proti tedaj vladajočim Habsburžanom, obglavljen s svojim tastom Frankopanom v Dunajskem Novem mestu 30. aprila 1667. Peter je imel sina Janeza Antona Baltazarja in ta je bil Helenin oče. Emerik Tököly je znan kot izredno lep in telesno močan. Radi zunanje prikupljivosti je dobil ženo iz hiše Zrinjskih. Helena Zrinjska, na glasu kot krasotica, se je prepričala šele po sklenjeni poroki, da je dobila moža, ki je dika po telesu, na žepu — nemanič! Povrh je bila še častihlepna. Njeno celo stremljenje je sredotočilo v cilj: drugemu možu pomoči do premoženja in dostojanstva! Prav dobrodošla ji je bila vstaja ogrskih mogočnjakov in Krucev za cesarja Leopolda I., ki ni zaupal Madžarom radi neprestanih vstaj in hrepenenja po popolni osamosvojitvi. Najbolj je razžalil Leopold madžarski ponos, ko je postavil za cesarskega namestnika Nemca in sploh je podeljeval vojaške in državljanske službe samo tujcem. Cesar je sicer zadušil s pomočjo plemstva od Krucev uprizorjeni upor na videz. Pustil je celo, kakor že omenjeno, obglaviti voditelja Krucev; v resnici je pa dosegel z nasilnim nastopom baš nasprotno! Punt je bil dobrodošel predvsem zunanjemu svetu: Turkom in Francozom. Vstajniki so mirovali nekaj časa, ker so bili brez pravega poglavarja. V očigled tolikanj ugodnemu položaju: dokopati se do premoženja in moči, ni dala Helena Emeriku poprej miru, dokler se ni odločil, da prevzame po rabljevem meču izpraznjeno mesto voditelja Krucev. Ta Emerikov korak so pozdravili ter podprli z denarjem: Turki, Francozi in Poljaki. Emerik se je lotil z vso vnemo organizacije številne in le glede reda oslabljene tolovajske armade Krucev. Ko so videli ogrski plemiči na čelu puntarskega gibanja celo grofa, so vstopali brez nadaljnjih pomislekov v njegove vrste. V kratkem je imel Tököly krog sebe armado 15.000 mož. Kdor se mu ni podal, je bil ob premoženje in svobodo. Dunaj sam se je tresel pred četami Krucev, ki so pustošile po Moravskem in radi tega je pričel cesar s Tökölyjem pogajanja, da pomiri nemirneže. Do pravega izmirjenja med Madžari in Dunajem sploh ni prišlo. Turki so podpihovali Tökölyja in mu obetali kraljevske svobodščine. Emerik se je čutil mogočnega glavarja reda vajene in z vsem potrebnim oskrbljene vojske, katera je posedala oporo doma in v inozemstvu. Turki so šli v mržnji do Habsburžanov tako daleč, da je imenoval sultan Emerika Tököly s posebno diplomo za kralja Krucev in mu podelil gospodstvo čez osrednje Ogrsko. V znamenje nove oblasti je prejel: krono, zastavo ter buzdovan. Bil je Turčiji podložen »hospodar«, ki je plačeval sultanu na leto 40.000 piastrov davka in mu je moral biti za slučaj poziva na uslugo z vsemi svojimi četami. Kraljevska čast, vojaška moč in s tem tudi preskrba z denarnimi sredstvi je bila najboljša nagrada Emeriku, ker je posluhnil častihlepje svoje žene Helene. Saj je bila pravzaprav ona glava prvega kraljestva Krucev. Čisto varnega se kralj Emerik kljub povišanju le ni počutil. Ni si zbral stalnega sedeža, vladal je sedaj s tega pa zopet z drugega gradu v neprestani pripravljenosti, da udari na Habsburžane ali odhiti na pomoč turškemu sultanu. Davke in sploh sredstva v denarju in blagu so izterjevale bande Krucev od plemičev izven mej Emerikove kraljevine, in od trgovcev, ki so vzdrževali kupčijske zveze med Budimpešto in Carigradom. Kaj je bilo bolj zapeljivo, nego klati, ropati, dobro jesti ter piti in za vse zločine žeti mesto krvniške sekire ali vrvi kraljevsko pohvalo in nagrado! Emerikova vojska je bila vdana kralju. Kaka izdajstva, poneverbe ali pobegi se sploh niso dogajali. Kruci so bili celo po pojmih tedanjega kulturnega sveta na celem svetu edina tolovajska organizacija, ki je imela od zunanjega sveta priznanega kralja in kraljico iz tolikanj imenitnega rodu Zrinjskih. Tolpe Krucev, kojih člani so bili kmetje pod vodstvom plemstva, niso bile nastanjene po določenih garnizijah, utrdbah ali celo trdnjavah. Postojanke Krucev so imenovali »tabore«, kojih lega nikakor ni bila navezana na višine. Kruci so taborili tudi po dolinah, gozdovih in celo po močvarah. Število krucevskih tabornikov je znašalo kvečjemu po 100—200 mož na enem kraju s pratežem v četverokotu krog taborišča. Nobeden tabor ni bil stalen. Poveljniki so prestavljali šotorišča po vojaški potrebi in življenskih prilikah. Obvestila so prenašali Kruci s kresi, rogovi, ali tudi z osebnimi sli. Mnogo krucevskih taborov je bilo po današnjem Prekmurju, ker je mejilo njih kraljestvo na Muro, in proti zapadu, kjer so vpadali na avstrijsko ozemlje. Krucem se Turkov ni bilo bati. Bili so si z njimi pobratimi in so prevzeli od njih uprav azijatske lastnosti ter navade in med drugim tudi mnogoženstvo. Malodane vsak Kruc je posedal lastni harem kakor kak turški paša. Po taborih Krucev je krilatila ob količkaj ugodnih prilikah vsestranska razbrzdanost ter nezmernost. Prirejali so plesne zabave, ki so bile seve združene s pijančevanjem in so končavale z nečistovanjem najgrše vrste. Krucevanje pod zaščito lastnega kralja in samega turškega sultana je bilo za tedanje itak hude čase nepopisno zlo, ki se je vedno bolj ukoreninjevalo. Kako ne? Brezdelje, tolovajstvo in lahkoživnost je nekaj tako privlačnega, da bi jih zamogla zatreti ter iztrebiti edinole dejanska vernost in ta je bila Krucem od zgoraj navzdol — španska vas! Kruce in Muropoljce je razmejevala Mura. Kljub Muri nikakor ni bilo zavarovano Prekmurje napram Prlekiji z neprestopnim kitajskim zidom. Na več mestih je vezal obe strani brod, celo most in prevoz v čolnih je bil itak v vsakdanji rabi. Muropoljci so zvedeli kmalu, kako so se lotili Kruci mesto Turkov lastne grajske gospode in so postali oni narekovalci javne usode osrednje Madžarske. Skoro gotovo bi se bilo razgibalo krucevstvo po štajerski strani Mure, da ni imelo prebivalstvo Murskega polja z Madžari kot sosedi tako bridkih izkušenj, kojih krutost so osveževala vedno nova divjaštva v vpadih, pokoljih in v odgonu miroljubnih slovenskih kmetov v sužnost. Muropoljcem — sodobnikom naše povesti so bili v najbolj svežem spominu spori in krvavi obračuni med pomadžarjenimi Slovenci v Prekmurju in Štajerci. Posledice teh prepirov so vidne še danes in jih občuti prebivalstvo ob obeh straneh omenjene obmejne reke. Da so vplivali dolgoletni nasilni obračuni radi struge Mure tudi na črnoglednost glede krucevstva od strani Muropoljcev takoj ob prvih pojavih, naj nam pojasnijo naslednja zgodovinska dejstva, ki še krožijo danes v ustnem izročilu po Murskem polju od Mure do Ljutomera in še dalje. Spori radi struge Mure, ki je delala ob porastu in razlivih veliko škode, so pričeli začetkom 16. stoletja. Takrat je bil graščak v Gornji Lendavi Tomaž Szechy. Posedal je ob Muri obširna posestva. Da bi zavaroval svojo posest pred poplavo, je pustil zavoziti onkraj Trnjevec na ogrski strani dve strugi, dve pa združiti z močnim poprečnim jezom. Te obrambne naprave so obrnile tok Mure na štajersko stran. Reka je začela izpodjedati najrodovitnejšo muropoljsko zemljo. Po vodi so odromale njive, pašniki, travniki in že je bila struga skoro tik pred hišami. Muropoljci niso upali seči po samoobrambi, zatekli so se po odpomoč k vladi. Štajerski cesarski namestnik se je pričel pogajati s Tomažem Szechy. Oholi in brezobzirni Madžar se ni zmenil za štajerske predloge. Mura je dalje ogrožala in odnašala Muropoljcem zemljo. Prošnje za pomoč so deževale v Gradec in radi tega je bil poslan od vlade l. 1511. inžener z delavci na Mursko polje, da odredi na licu mesta gradnjo jezov, ki bi naj dali reki drugo smer in zabranili največjo škodo. Komaj so bili Muropoljci pod strokovnim vodstvom dva dni na delu, je pridivjal nad nje Szechy s svojimi oboroženimi hlapci ter podložniki. Delavce je razpodil, inženjerja je odvedel s seboj v verigah. Nato so zgradili ogrski vojaki na štajerski strani nasipe. Po njih so nastavili topove, da se ni upal nikdo tja niti pogledati. Ko so bili vojaki gotovi z utrdbami, so prišli madžarski delavci s koši in motikami. Na štajerski strani so izkopali precej široke grabe, v katere so napeljali Muro. Po tem opravku so utrdili jez na ogrski strani še bolj in potegnili niže tega celo novega. Radi teh naprav se je obrnila Mura veliko bolj proti Muropolju. Količkaj naraslo valovje je izpodjedalo z vso naglico travnike in njive. V par letih so odplavale tri vasi: Pirovce, Pipovce in precejšen del sedanje Stare vasi. L. 1524. je poslala deželna vlada na neprestano sporno ozemlje komisarje. Komaj so se pojavili višji gospodje s prizadetim prebivalstvom ob Muri, je bil tamkaj tudi Tomaž Szechy v spremstvu vojaštva. Otvoril je na Štajerce ogenj iz topov in pušk. Komisijo z Muropoljci je otel gotovega pogina le najhitrejši pobeg. Vlada je bila brez moči napram madžarskemu nasilju. Mura je opravljala svoje uničevalno delo naprej. Muropoljci so začeli braniti po možnosti sami svoja zemljišča pred deročimi valovi, a reki se nikakor niso smeli približati. Premožnejši kmetje so zabili dobrega pol kilometra od obrežja v zemljo močne kole in navozili zasilne jeze, katere je odnašala količkaj narasla Mura, in razdrte obrambe je bilo treba graditi znova. Po zgledu gornjelendavskega gospodarja je nagajal Veržejcem Anton Banffy, graščak v Spodnji Lendavi. Vsled novih strug, nasipov, jezov in sploh obrambnih naprav ob celi prekmurski strani se je zoževala struga Mure vedno bolj. Voda se je razlivala pri najmanjših povodnjih po mnogo nižje ležečem Murskem polju in povzročala po njivah ogromno škodo. Mura je obiskovala tudi poslopja naših štajerskih vasi, kar je priklicalo kužne bolezni nad ljudi in živino. V očigled vsakoletnemu po večkrat se ponavljajočemu obupnemu položaju so se pritoževali Muropoljci neprestano v Gradec in celo na Dunaj. Habsburžani se niso upali potegniti res krepko in uspešno za oškodovane kraje v zavesti, da bi si odtujili z oboroženim nastopom še bolj madžarske velikaše. Muropoljce so z najvišjih mest le vedno tolažili z izgovori, da nima vlada časa in ne potrebnega denarja: v resnici pa ji je manjkalo vsake resne volje. Ostalo je leta ter leta pri praznih obljubah in pri starem zlu, Mura je podkopavala vedno dalje in porivala v najresnejšo opasnost celo Mursko polje. <small>₁ Helenin prvi mož je bil Rakoči. Z njim je imela sina Franca.</small> 8unx2u1qzteb65snvr4fm3efkj3pqig 206990 206988 2022-07-27T09:19:38Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Kruci | normaliziran naslov = | avtor = Januš Golec | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 68/1–27; {{mp|leto|1934}} | vir = dLib {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|1}}, {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|2}}, {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|3}}, | dovoljenje = dLib | obdelano = }} <center> '''Uvod.''' </center> Še danes slišimo po Prlekiji iz ust priprostega naroda besedo: »Kruc«. Prleki radi govorijo: »Paj ti, kruc. Kruci tirkn. Kruci negi itd.« Ako bi vprašali, kaj je to: kruc, kruci tirkn, bi najbrž ne dobili pojasnila, čeravno je povzročalo v dobi turških vpadov v Slovenijo med Muropoljci ime »kruc« več upravičenego strahu nego — »turek«. Odkod torej ime »kruci«? Madžari niso bili in najbrž ne bodo Slovencem dobri sosedi. Odkar so se pojavili na današnjem Ogrskem, so bili šiba božja za sosedne Slovane. Ne bom razlagal, kako je zgledala soseščina Madžarov in Slovencev po današnjem Murskem polju pred avstrijskim cesarjem Maksimilijanom I. (1493 do 1519). Prvo sled Krucev zasledimo baš pod tem vladarjem. Gospodarji vzhodne Evrope so bili tedaj Turčini. Zapad se je skušal otresti neznosnega turškega jarma z organizacijo in izvedbo križarskih vojn. Ko so prodirali Turki po evropskih tleh, so zadeli za Bolgari ter Srbi na Madžare. Najbrž sorodna kri Turkov in Madžarov, posebno med ogrskimi plemiči ter turškimi vojskovodji, jih je naglo zbližala. Saj je obče znano iz zgodovine, kako so slavili madžarski imenitniki na škodo celotne zapadne Evrope s turškimi vpadniki desetletja trajajoče pobratimije. Razmere med graščino in podložniki so bile tako napete za časa vladanja Maksimilijana I., da sta se znašla v »puntu« (uporu) proti bogatejšemu graščaku obubožani plemič in kmet, katerega je plenil poleg grajskega valpeta še Turčin, napram kateremu je bil povsem nezavarovan. Dopustna je trditev, da je bil srd na grajsko nenasitno gospodo v dosti slučajih hujši nego na Turka, jeza na plemenite krščanske zatiralce kmetskega stanu je ustvarila organizacijo madžarskih »Krucev«, Ogrski plemenitaš je paševal po dobro utrjenih gradovih in z manjšimi, krajevnimi upori napram domačim mogočnjakom ni bilo nikdar kaj pomagano. Da se vsaj nekoliko omeji brezobzirno gospodstvo neusmiljene grajske gospode, je bila potrebna organizacija številnejše kmečke armade. Zgodovina beleži, da je zapustilo v dobi Maksimilijana I. več nego 10.000 ogrskih kmetov svoje domove, da bi šli nad divje Turke ter jim pokazali pot tja, odkoder so bili prišli. V znamenje, da se hočejo podati v poveličanje sv. Križa na vojsko, so si pripeli nekateri, kakor za časa križarskih vojsk, na desno ramo ali na prsi rdeč križ. Po tem križu so jih imenovali križarje ali po latinski besedi »crux« (križ) tudi kruciate ali kruce. Kruci so si hladili prvotno jezo nad domačimi graščaki in ne nad Turki in niso bili skraja tolovajska bruhal brez reda. Ne! Bili so med zatiranim narodom dobro razpredena organizacija, ki je imela svoje puntarske voditelje in ti so bili neomejeni gospodarji nad imetjem, življenjem ter smrtjo Krucev. Celotna, organizacija je že imela koj ob pojavu svojega voditelja z imenom Jurij Doža. Bil je gospodarsko upropaščen nižji plemič, ki si je znal pridobiti z vojaško izvežbanostjo, z izredno telesno močjo in z navduševalno besedo pasjo pokorščino ter vdanost. Doža je organiziral pod krinko našitih križev kmečko vstajo, a se ni odpravil po preskrbi z orožjem, denarjem in vojnimi potrebščinami nad Turka. Ne! Lotil se je kmečkega obračuna z graščaki, katere je zvabil na limanice z zbiranjem lažikrižnikov. Organizatorji vstaje so znali, kake cilje zasleduje Doža in radi tega je vrelo h Krucem vse, kar je gojilo mržnjo do gospode. Saj drugače si niti predstavljati ne moremo, kako bi bil zbral ob čuječem očesu grajskih navaden ter očiten puntar dobro organizirano ter preskrbljeno armado 10.000 mož. Šele tedaj, ko je načeloval Doža za tedanje čase precejšnji vojski, je zatrobil mesto na odhod nad Turčina — nad graščaka! Madžarski imenitniki so bili povsem iznenadeni radi mahoma razkrinkanega nastopa Krucev. Posamezni oddelki so napadli gradove, ki so jim padali z lahkoto v roke po celi srednji Madžarski. Graščake so mučili z družinami vred, jih pobijali, gradove izropali, služinčad se je pa pridruževala puntarskim zmagovalcem. Predno so se graščaki prav zavedli, kako in kaj je z Dožo in njegovimi Kruci, je že bil on gospodar položaja, ki se je jačil od dne do dne. V primeroma kratkem času nista stala v vrstah z ognjem in mečem prodirajočih Krucev ramo ob rami kmet in hlapec, pridružilo se jim je večje število s tedanjo vlado nezadovoljnih plemenitašev. Izbruhnila je vstaja, ki je bila razširjena malodane po celi Madžarski in je povzročala skozi desetletja vladarjem velike preglavice. Prišlo je tako daleč, da je bilo po osrednji Madžarski več Krucev nego nasprotnikov puntarskega gibanja. Le iz neprestanega naraščanja organizacije Krucev se dajo razlagati dejstva, ki so postala prava šiba božja in ta ni klestila le po Ogrskem, ampak je bila dolgo — dolgo strah in trepet muropoljskih pradedov. Kruci so zanetili na Ogrskem občo vstajo za avstrijskega cesarja Leopolda I. (1665—1705). Med glavne zarotnike je spadal Doža. Cesarskim ljudem je bilo prvotno celo ljubo, da so krotili Kruci madžarsko gospodo. Dunaj se je zavedel nevarnosti položaja, ko je postala organizacija narodna in se je je oklepalo vse, kar je čutilo madžarsko. Cesarska oborožena sila ni mogla zatreti Krucev, lotili so se zvijače. Zvabili so leta 1671. kolovodje Krucev zlepa na miren razgovor ter posvet v Lenti. Ko so bili zbrani, so planili nad nje Avstrijci, jih sodili na hitro roko in jih prikrajšali za glave. Med obglavljenimi je bil tudi Dožev sin. Nasilni nastop avstrijskih mogočnežev ni zatrl punta, baš nasprotno — še povečal ter razmahnil. Organizacija Krucev je bila voda na mlin Turkom in Francozom. Kruci so bili kmalu tako preplavljeni s plemstvom, da so dobili za glavarja — grofa, ki je postal celo kronani prvi kralj Krucev. <center> '''Prvi kralj Krucev.''' </center> <center> '''I''' </center> Ogrski grofi Tököly so posedali gradove ter razsežna posestva v bližini Kaniže. Po zgledu drugih madžarskih bogatašev so obubožali Tököly vsled turških vpadov in vstaje Krucev. Grof Emerik Tokoly je še bil povrh oženjen z mlado vdovo Heleno Zrinjsko¹ iz staroslavne rodbine Zrinjskih, ki prišteva med svoje člane najimenitnejše prednike Nikolaja Zrinjskega, branitelja Sigeta proti Turkom leta 1566. Pravnuk Nikolaja je bil zopet Miklavž ter hrvatski ban (1616—1664). Nasledil ga je na banskem prestolu njegov brat Peter, ki je bil radi upora, naperjenega proti tedaj vladajočim Habsburžanom, obglavljen s svojim tastom Frankopanom v Dunajskem Novem mestu 30. aprila 1667. Peter je imel sina Janeza Antona Baltazarja in ta je bil Helenin oče. Emerik Tököly je znan kot izredno lep in telesno močan. Radi zunanje prikupljivosti je dobil ženo iz hiše Zrinjskih. Helena Zrinjska, na glasu kot krasotica, se je prepričala šele po sklenjeni poroki, da je dobila moža, ki je dika po telesu, na žepu — nemanič! Povrh je bila še častihlepna. Njeno celo stremljenje je sredotočilo v cilj: drugemu možu pomoči do premoženja in dostojanstva! Prav dobrodošla ji je bila vstaja ogrskih mogočnjakov in Krucev za cesarja Leopolda I., ki ni zaupal Madžarom radi neprestanih vstaj in hrepenenja po popolni osamosvojitvi. Najbolj je razžalil Leopold madžarski ponos, ko je postavil za cesarskega namestnika Nemca in sploh je podeljeval vojaške in državljanske službe samo tujcem. Cesar je sicer zadušil s pomočjo plemstva od Krucev uprizorjeni upor na videz. Pustil je celo, kakor že omenjeno, obglaviti voditelja Krucev; v resnici je pa dosegel z nasilnim nastopom baš nasprotno! Punt je bil dobrodošel predvsem zunanjemu svetu: Turkom in Francozom. Vstajniki so mirovali nekaj časa, ker so bili brez pravega poglavarja. V očigled tolikanj ugodnemu položaju: dokopati se do premoženja in moči, ni dala Helena Emeriku poprej miru, dokler se ni odločil, da prevzame po rabljevem meču izpraznjeno mesto voditelja Krucev. Ta Emerikov korak so pozdravili ter podprli z denarjem: Turki, Francozi in Poljaki. Emerik se je lotil z vso vnemo organizacije številne in le glede reda oslabljene tolovajske armade Krucev. Ko so videli ogrski plemiči na čelu puntarskega gibanja celo grofa, so vstopali brez nadaljnjih pomislekov v njegove vrste. V kratkem je imel Tököly krog sebe armado 15.000 mož. Kdor se mu ni podal, je bil ob premoženje in svobodo. Dunaj sam se je tresel pred četami Krucev, ki so pustošile po Moravskem in radi tega je pričel cesar s Tökölyjem pogajanja, da pomiri nemirneže. Do pravega izmirjenja med Madžari in Dunajem sploh ni prišlo. Turki so podpihovali Tökölyja in mu obetali kraljevske svobodščine. Emerik se je čutil mogočnega glavarja reda vajene in z vsem potrebnim oskrbljene vojske, katera je posedala oporo doma in v inozemstvu. Turki so šli v mržnji do Habsburžanov tako daleč, da je imenoval sultan Emerika Tököly s posebno diplomo za kralja Krucev in mu podelil gospodstvo čez osrednje Ogrsko. V znamenje nove oblasti je prejel: krono, zastavo ter buzdovan. Bil je Turčiji podložen »hospodar«, ki je plačeval sultanu na leto 40.000 piastrov davka in mu je moral biti za slučaj poziva na uslugo z vsemi svojimi četami. Kraljevska čast, vojaška moč in s tem tudi preskrba z denarnimi sredstvi je bila najboljša nagrada Emeriku, ker je posluhnil častihlepje svoje žene Helene. Saj je bila pravzaprav ona glava prvega kraljestva Krucev. Čisto varnega se kralj Emerik kljub povišanju le ni počutil. Ni si zbral stalnega sedeža, vladal je sedaj s tega pa zopet z drugega gradu v neprestani pripravljenosti, da udari na Habsburžane ali odhiti na pomoč turškemu sultanu. Davke in sploh sredstva v denarju in blagu so izterjevale bande Krucev od plemičev izven mej Emerikove kraljevine, in od trgovcev, ki so vzdrževali kupčijske zveze med Budimpešto in Carigradom. Kaj je bilo bolj zapeljivo, nego klati, ropati, dobro jesti ter piti in za vse zločine žeti mesto krvniške sekire ali vrvi kraljevsko pohvalo in nagrado! Emerikova vojska je bila vdana kralju. Kaka izdajstva, poneverbe ali pobegi se sploh niso dogajali. Kruci so bili celo po pojmih tedanjega kulturnega sveta na celem svetu edina tolovajska organizacija, ki je imela od zunanjega sveta priznanega kralja in kraljico iz tolikanj imenitnega rodu Zrinjskih. Tolpe Krucev, kojih člani so bili kmetje pod vodstvom plemstva, niso bile nastanjene po določenih garnizijah, utrdbah ali celo trdnjavah. Postojanke Krucev so imenovali »tabore«, kojih lega nikakor ni bila navezana na višine. Kruci so taborili tudi po dolinah, gozdovih in celo po močvarah. Število krucevskih tabornikov je znašalo kvečjemu po 100—200 mož na enem kraju s pratežem v četverokotu krog taborišča. Nobeden tabor ni bil stalen. Poveljniki so prestavljali šotorišča po vojaški potrebi in življenskih prilikah. Obvestila so prenašali Kruci s kresi, rogovi, ali tudi z osebnimi sli. Mnogo krucevskih taborov je bilo po današnjem Prekmurju, ker je mejilo njih kraljestvo na Muro, in proti zapadu, kjer so vpadali na avstrijsko ozemlje. Krucem se Turkov ni bilo bati. Bili so si z njimi pobratimi in so prevzeli od njih uprav azijatske lastnosti ter navade in med drugim tudi mnogoženstvo. Malodane vsak Kruc je posedal lastni harem kakor kak turški paša. Po taborih Krucev je krilatila ob količkaj ugodnih prilikah vsestranska razbrzdanost ter nezmernost. Prirejali so plesne zabave, ki so bile seve združene s pijančevanjem in so končavale z nečistovanjem najgrše vrste. Krucevanje pod zaščito lastnega kralja in samega turškega sultana je bilo za tedanje itak hude čase nepopisno zlo, ki se je vedno bolj ukoreninjevalo. Kako ne? Brezdelje, tolovajstvo in lahkoživnost je nekaj tako privlačnega, da bi jih zamogla zatreti ter iztrebiti edinole dejanska vernost in ta je bila Krucem od zgoraj navzdol — španska vas! Kruce in Muropoljce je razmejevala Mura. Kljub Muri nikakor ni bilo zavarovano Prekmurje napram Prlekiji z neprestopnim kitajskim zidom. Na več mestih je vezal obe strani brod, celo most in prevoz v čolnih je bil itak v vsakdanji rabi. Muropoljci so zvedeli kmalu, kako so se lotili Kruci mesto Turkov lastne grajske gospode in so postali oni narekovalci javne usode osrednje Madžarske. Skoro gotovo bi se bilo razgibalo krucevstvo po štajerski strani Mure, da ni imelo prebivalstvo Murskega polja z Madžari kot sosedi tako bridkih izkušenj, kojih krutost so osveževala vedno nova divjaštva v vpadih, pokoljih in v odgonu miroljubnih slovenskih kmetov v sužnost. Muropoljcem — sodobnikom naše povesti so bili v najbolj svežem spominu spori in krvavi obračuni med pomadžarjenimi Slovenci v Prekmurju in Štajerci. Posledice teh prepirov so vidne še danes in jih občuti prebivalstvo ob obeh straneh omenjene obmejne reke. Da so vplivali dolgoletni nasilni obračuni radi struge Mure tudi na črnoglednost glede krucevstva od strani Muropoljcev takoj ob prvih pojavih, naj nam pojasnijo naslednja zgodovinska dejstva, ki še krožijo danes v ustnem izročilu po Murskem polju od Mure do Ljutomera in še dalje. Spori radi struge Mure, ki je delala ob porastu in razlivih veliko škode, so pričeli začetkom 16. stoletja. Takrat je bil graščak v Gornji Lendavi Tomaž Szechy. Posedal je ob Muri obširna posestva. Da bi zavaroval svojo posest pred poplavo, je pustil zavoziti onkraj Trnjevec na ogrski strani dve strugi, dve pa združiti z močnim poprečnim jezom. Te obrambne naprave so obrnile tok Mure na štajersko stran. Reka je začela izpodjedati najrodovitnejšo muropoljsko zemljo. Po vodi so odromale njive, pašniki, travniki in že je bila struga skoro tik pred hišami. Muropoljci niso upali seči po samoobrambi, zatekli so se po odpomoč k vladi. Štajerski cesarski namestnik se je pričel pogajati s Tomažem Szechy. Oholi in brezobzirni Madžar se ni zmenil za štajerske predloge. Mura je dalje ogrožala in odnašala Muropoljcem zemljo. Prošnje za pomoč so deževale v Gradec in radi tega je bil poslan od vlade l. 1511. inžener z delavci na Mursko polje, da odredi na licu mesta gradnjo jezov, ki bi naj dali reki drugo smer in zabranili največjo škodo. Komaj so bili Muropoljci pod strokovnim vodstvom dva dni na delu, je pridivjal nad nje Szechy s svojimi oboroženimi hlapci ter podložniki. Delavce je razpodil, inženjerja je odvedel s seboj v verigah. Nato so zgradili ogrski vojaki na štajerski strani nasipe. Po njih so nastavili topove, da se ni upal nikdo tja niti pogledati. Ko so bili vojaki gotovi z utrdbami, so prišli madžarski delavci s koši in motikami. Na štajerski strani so izkopali precej široke grabe, v katere so napeljali Muro. Po tem opravku so utrdili jez na ogrski strani še bolj in potegnili niže tega celo novega. Radi teh naprav se je obrnila Mura veliko bolj proti Muropolju. Količkaj naraslo valovje je izpodjedalo z vso naglico travnike in njive. V par letih so odplavale tri vasi: Pirovce, Pipovce in precejšen del sedanje Stare vasi. L. 1524. je poslala deželna vlada na neprestano sporno ozemlje komisarje. Komaj so se pojavili višji gospodje s prizadetim prebivalstvom ob Muri, je bil tamkaj tudi Tomaž Szechy v spremstvu vojaštva. Otvoril je na Štajerce ogenj iz topov in pušk. Komisijo z Muropoljci je otel gotovega pogina le najhitrejši pobeg. Vlada je bila brez moči napram madžarskemu nasilju. Mura je opravljala svoje uničevalno delo naprej. Muropoljci so začeli braniti po možnosti sami svoja zemljišča pred deročimi valovi, a reki se nikakor niso smeli približati. Premožnejši kmetje so zabili dobrega pol kilometra od obrežja v zemljo močne kole in navozili zasilne jeze, katere je odnašala količkaj narasla Mura, in razdrte obrambe je bilo treba graditi znova. Po zgledu gornjelendavskega gospodarja je nagajal Veržejcem Anton Banffy, graščak v Spodnji Lendavi. Vsled novih strug, nasipov, jezov in sploh obrambnih naprav ob celi prekmurski strani se je zoževala struga Mure vedno bolj. Voda se je razlivala pri najmanjših povodnjih po mnogo nižje ležečem Murskem polju in povzročala po njivah ogromno škodo. Mura je obiskovala tudi poslopja naših štajerskih vasi, kar je priklicalo kužne bolezni nad ljudi in živino. V očigled vsakoletnemu po večkrat se ponavljajočemu obupnemu položaju so se pritoževali Muropoljci neprestano v Gradec in celo na Dunaj. Habsburžani se niso upali potegniti res krepko in uspešno za oškodovane kraje v zavesti, da bi si odtujili z oboroženim nastopom še bolj madžarske velikaše. Muropoljce so z najvišjih mest le vedno tolažili z izgovori, da nima vlada časa in ne potrebnega denarja: v resnici pa ji je manjkalo vsake resne volje. Ostalo je leta ter leta pri praznih obljubah in pri starem zlu, Mura je podkopavala vedno dalje in porivala v najresnejšo opasnost celo Mursko polje. Avstrijski cesar Ferdinand I. je bil v prvih letih svojega vladanja preveč popustljiv napram Madžarom in jim je spregledal vsa nasilja. Šele po turški zmagi nad krščansko armado pri Osijeku l. 1537. je spregledal, da bo potreboval proti turški premoči tudi štajersko pomoč. Ogrskim drznežem je nategnil le nekoliko preveč ohlapne vajeti, ker so Štajerci resno zapretili na najvišjih mestih, da bodo poslali svoje vojaštvo mesto proti Turkom, na Ogrsko, da bo ustrahovalo po hunsko nagajajoče tamošnje plemiče. Deželni glavar Janez Ungnad je sklenil na to pretnjo, da nastopi z vojaško silo proti graščakoma v Gornji in Spodnji Lendavi. Že omenjenemu gornjelendavskemu nasilnežu Tomažu je bil sledil med tem Štefan Szechy, temu l. 1537. ogrski namestnik Aleksij Thurzo. Vsled razpaljene razkačenosti so dosegli prepiri med Štajerci in madžarskimi tirani višek. L. 1537. je dala izkopati štajerska deželna vlada pod zaščito pešcev in konjikov Kacijanerjeve armade na ogrski strani grabe. Na ta način je bil tok Mure vsaj nekoliko uravnan. Po odhodu vojaštva je bil Thurzo takoj na delu. Njegovi delavci so zakopali nove grabe in jih zavarovali z visokimi jezi. Pripeljal je še 2000 oboroženih vojakov, ki so napravili onkraj Hrastja nov, velikanski jez. Ta drznost je razbesnela tolikanj potrpežljive Muropoljce. Obrnili so se z odposlanstvom do Kacijanerja in ga prosili nujne pomoči. Zaprošeni je pisal Thurzu grozilno pismo z opozorilom, da bo odpoklical vse Štajerce, ki se bojujejo na Ogrskem proti Turkom, ako ne odstrani sam jeza. Thurzo se ni pokoril. Obrnil se je do cesarja Ferdinanda. Cesar je ukazal, naj se preloži razprava o sporni zadevi radi skupnega nastopa Avstrije in Ogrske proti Turkom v Slavoniji za dva meseca. Toda mirnemu sporazumu odmerjena obravnava ni dovedla do poravnave. Štajerski deželni stanovi so sklenili radi madžarske neodjenljivosti, da se bodo zoperstavili z oboroženo silo vsaki taki uravnavi Mure, ki bi bila na škodo in pogibelj Muropolja. Že februarja 1538 je pustil Thurzo obnoviti od svojih tlačanov stari, vsled povodnji poškodovani jez onkraj Veržeja tako, da se je obrnila Mura naravnost proti omenjenemu naselju. Radi svojevoljne uravnave v Radgono sklicane razprave 31. marca in 28. oktobra so ostale brez vsacega uspeha. Deželni stanovi so sklenili januarja 1593, da bodo odstranili pod vodstvom deželnega glavarja Veržejce ogrožajoče jeze in bodo napeljali Muro v staro strugo, kakor hitro ne bo reka več zamrznjena. Temu uresničenemu ukrepu so se postavili po robu Madžari. Pošteno so pretepli več štajerskih delavcev, a jez je le zginil. Pri tej priliki so pograbili Muropoljci in vrgli v Muro nekega madžarskega davkarja, ki je hujskal svoje ljudi na pretep in nasilen obračun. Thurzo le ni odnehal. Zbral je precej vojaštva in civilistov, ki so hoteli zgraditi nove jeze. Tokrat so bili Štajerci odločni, da zabranijo madžarsko kljubovalnost z orožjem. Deželna vlada je poslala na Mursko polje konjike, topništvo in pehoto. Prišlo bi bilo do redne bitke, da ni posegel vmes cesar Ferdinand. Prepovedal je oborožen spopad Štajercem in Madžarom. Kiseški junak Nikolaj Jurešič je prejel povelje, da odleti s svojim vojaštvom na sporno ozemlje in poskrbi za red in mir. Dokler je taboril Jurešič v Veržeju, je vladal na obeh straneh mir. V poznejših letih so se ponavljali slični prepiri pogostokrat in se zaključevali začasno s krvavimi praskami. Eni so napadali druge ter rivali Muro zdaj sem zdaj tja. Vlada je vedno omahovala, je pač ostalo vse pri starem. V neštevilne struge ter vijuge do naših dni razkopana Mura kliče v spomin tudi današnjemu rodu, kaki sosedi so že bili Muropoljcem Madžari, predno so se čisto pobratili s Turki in so pričeli vpadi ogrskih Krucev na Štajersko. Iz baškar iz zgodovine zajetega je razvidno, da so bili tudi muropoljski tlačani kljub pritisku grajske pete in udarcev pesti proti tako vabljivemu pokretu, kakor je bil krucevski. Obmejni Muropoljci so znali, da bo ropal ogrski tolovaj najprej brezskrbno doma. Ko bo oplenjena domovina, bo prišlo na vrsto Mursko polje. Glede zavarovanja napram Krucem se je prvi zganil Veržej. Dolgoletni budnosti, hrabrosti in malodane nepretrgani pripravljenosti Veržejcev gre zasluga, da so bili vpadi Krucev koj v začetku oslabljeni, dostikrat sploh preprečeni in tolovajske tolpe razkropljene in pobite do zadnjega moža po raznih naseljih Murskega polja. <small>₁ Helenin prvi mož je bil Rakoči. Z njim je imela sina Franca.</small> <center> '''II''' </center> Ob času naše povesti je obstojala v Veržeju dobro izvežbana četa strelcev v stalni pripravljenosti, da brani dom in imetje prvotno pred Turki, veliko pozneje proti Krucem. Veržejski strelci se omenjajo v listinah od 1550. Strelci so odbijali tako hrabro Kruce, da jih je pohvalil cesar Jožef I. za njih vztrajnost, hrabrost in požrtvovalnost v listini, izstavljeni 27. novembra 1706 na Dunaju. Iz vsega, kar je zgodovinsko znano in potrjeno o veržejski strelski četi, je razvidno, da so bili nekdanji Veržejci vrli junaki, na katere so lahko ponosni njih potomci še danes. Ko so posečali madžarski Kruci muropoljske kraje in jih uničevali z ognjem in mečem, stopata v ospredje obrambnih junaštev vodja veržejskih strelcev Karol Ropoša, zastavonoša Franc Čopora in trobentač Andrej Husijan. Veržejci se spominjajo še danes Ropoša in Čopora. Kadar slišijo po trgu bobnanje tamburja današnje strelske čete, pravijo, da poje boben: »Ropoša ni, Čopora ni, ga ni, ga ni, regenta regenta ni«, kakor bi žaloval boben še danes za davno preminulima junakoma. <center> – – – </center> Karol Ropoša je bil imovit veržejski kmet. Študiral je celo v Varaždinu. Sin edinec je pustil učenje, prevzel posest in kot šolan kmet je zavzel kmalu med domačini vodilno mesto. Od njega sta ohranjeni do danes dve pismi ter več podpisov. Pisal je lično latinščino. Podpisoval se je: Carolus Roposcha. Bil je močne postave, prikupljivega obraza, neustrašljiv in vojaško izvežban. Zanimal se je za dogodke tostran in onstran Mure in se zavedal, kaj da imajo pričakovati Veržejci od tolovajskih ogrskih tolp, ki so že domovino pustošile liki kobilice. Da bi ne bili Veržejci nepripravljeni kot najbližji sosedje napram Krucem, je položil vso skrb v dobro izvežbanje ter oboroženje strelske čete, izbrane iz najboljših domačih fantov in mož. Ustno izročilo trdi o njem, da je nosil železno srajco, jeklen oklep, jezdil je konja plavca, bil je zamrznjen, da se ga sovražne krogle niti prijele niso. Njemu ob strani je stal veliko mlajši zastavonoša Franc Čopora. Po poklicu je bil sodar in kmetski sin, silno močan, čeden ter srčen dečko. Tudi ta je nosil železno srajco in vrhu te oklep. Ropoša je bil dvakrat oženjen. Prva žena Urša Lovrenčič mu je umrla kmalu brez otrok. Druga Magdalena Gaberc mu je podarila le enega otroka — hčerko Vido. Kari je bil tolikanj denarno podprt, da je pustil izobraziti edinko v varaždinskem samostanu. Tamkaj se je naučila: čitanja, pisanja in prejela boljšo podlago za bodočo gospodinjo. Po očetu je podedovala veliko krepko postavo, po materi na vsakega prikupljivo učinkujoče oči z dolgimi trepalnicami. Krog usten ji je igral in na lahno plesal nasmešek nedolžnosti — najlepša cvetka iz vrta dekliškega obraza. Ropoševa Vida, dasi prva med trškimi dekleti po cvenku, izobrazbi ter obrazu, se ni odtegovala nobenemu delu. Bila je postrežljiva in nikdo ji ni mogel oponesti prezirljivega ponosa napram tovarišicam ali gruntarske ošabnosti proti služinčadi, najemnikom in dninarjem. Se ne smemo čuditi, če je bila Vida pri teh lastnostih kot edinka vse na svetu materi in očetu. Starša sta se zavedala, da bo dekle lahko izbiralo med fanti in da bo moral biti povsem po godu mladi Ropoša staremu. Veržejke so govorile med seboj od tedaj, ko je izročil Ropoša strelcu Francu Čopori zastavo čete, da mu je izrekel s tem že v naprej pripravljenost: sprejeti ga za bodočega zeta. Naj je bilo s temi govoricami tako ali tako, istina je, da je bil mladec Franc ob vsaki priliki pri Ropoševih. Pri nedeljskih obiskih cerkve mu je krasil mladeniška prsa šopek, katerega mu je podarila Ropoševa Vida. Da bi se bil kosal kateri drug Veržejec s Francom pri Vidi, ni bilo niti govora. Samo posebi je prišlo, odlikovanje z zastavonošo je še potrdilo javno mnenje celega Veržeja: na Ropoševini ne bo gospodaril ob Vidini strani nikdo drugi kakor Čoporov Franc. Kaj je bil Franc Vidi in Vida Francu, o tem so kramljali večkrat Ropoševa mama Magdalena s svojim možem, predno sta zatisnila pozno zvečer od dela trudne oči. <center> – – – </center> g6pfdw97fribmsijyx49sgem12ff66z 206992 206990 2022-07-27T09:33:26Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Kruci | normaliziran naslov = | avtor = Januš Golec | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 68/1–27; {{mp|leto|1934}} | vir = dLib {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|1}}, {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|2}}, {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|3}}, {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|4}}, | dovoljenje = dLib | obdelano = }} <center> '''Uvod.''' </center> Še danes slišimo po Prlekiji iz ust priprostega naroda besedo: »Kruc«. Prleki radi govorijo: »Paj ti, kruc. Kruci tirkn. Kruci negi itd.« Ako bi vprašali, kaj je to: kruc, kruci tirkn, bi najbrž ne dobili pojasnila, čeravno je povzročalo v dobi turških vpadov v Slovenijo med Muropoljci ime »kruc« več upravičenego strahu nego — »turek«. Odkod torej ime »kruci«? Madžari niso bili in najbrž ne bodo Slovencem dobri sosedi. Odkar so se pojavili na današnjem Ogrskem, so bili šiba božja za sosedne Slovane. Ne bom razlagal, kako je zgledala soseščina Madžarov in Slovencev po današnjem Murskem polju pred avstrijskim cesarjem Maksimilijanom I. (1493 do 1519). Prvo sled Krucev zasledimo baš pod tem vladarjem. Gospodarji vzhodne Evrope so bili tedaj Turčini. Zapad se je skušal otresti neznosnega turškega jarma z organizacijo in izvedbo križarskih vojn. Ko so prodirali Turki po evropskih tleh, so zadeli za Bolgari ter Srbi na Madžare. Najbrž sorodna kri Turkov in Madžarov, posebno med ogrskimi plemiči ter turškimi vojskovodji, jih je naglo zbližala. Saj je obče znano iz zgodovine, kako so slavili madžarski imenitniki na škodo celotne zapadne Evrope s turškimi vpadniki desetletja trajajoče pobratimije. Razmere med graščino in podložniki so bile tako napete za časa vladanja Maksimilijana I., da sta se znašla v »puntu« (uporu) proti bogatejšemu graščaku obubožani plemič in kmet, katerega je plenil poleg grajskega valpeta še Turčin, napram kateremu je bil povsem nezavarovan. Dopustna je trditev, da je bil srd na grajsko nenasitno gospodo v dosti slučajih hujši nego na Turka, jeza na plemenite krščanske zatiralce kmetskega stanu je ustvarila organizacijo madžarskih »Krucev«, Ogrski plemenitaš je paševal po dobro utrjenih gradovih in z manjšimi, krajevnimi upori napram domačim mogočnjakom ni bilo nikdar kaj pomagano. Da se vsaj nekoliko omeji brezobzirno gospodstvo neusmiljene grajske gospode, je bila potrebna organizacija številnejše kmečke armade. Zgodovina beleži, da je zapustilo v dobi Maksimilijana I. več nego 10.000 ogrskih kmetov svoje domove, da bi šli nad divje Turke ter jim pokazali pot tja, odkoder so bili prišli. V znamenje, da se hočejo podati v poveličanje sv. Križa na vojsko, so si pripeli nekateri, kakor za časa križarskih vojsk, na desno ramo ali na prsi rdeč križ. Po tem križu so jih imenovali križarje ali po latinski besedi »crux« (križ) tudi kruciate ali kruce. Kruci so si hladili prvotno jezo nad domačimi graščaki in ne nad Turki in niso bili skraja tolovajska bruhal brez reda. Ne! Bili so med zatiranim narodom dobro razpredena organizacija, ki je imela svoje puntarske voditelje in ti so bili neomejeni gospodarji nad imetjem, življenjem ter smrtjo Krucev. Celotna, organizacija je že imela koj ob pojavu svojega voditelja z imenom Jurij Doža. Bil je gospodarsko upropaščen nižji plemič, ki si je znal pridobiti z vojaško izvežbanostjo, z izredno telesno močjo in z navduševalno besedo pasjo pokorščino ter vdanost. Doža je organiziral pod krinko našitih križev kmečko vstajo, a se ni odpravil po preskrbi z orožjem, denarjem in vojnimi potrebščinami nad Turka. Ne! Lotil se je kmečkega obračuna z graščaki, katere je zvabil na limanice z zbiranjem lažikrižnikov. Organizatorji vstaje so znali, kake cilje zasleduje Doža in radi tega je vrelo h Krucem vse, kar je gojilo mržnjo do gospode. Saj drugače si niti predstavljati ne moremo, kako bi bil zbral ob čuječem očesu grajskih navaden ter očiten puntar dobro organizirano ter preskrbljeno armado 10.000 mož. Šele tedaj, ko je načeloval Doža za tedanje čase precejšnji vojski, je zatrobil mesto na odhod nad Turčina — nad graščaka! Madžarski imenitniki so bili povsem iznenadeni radi mahoma razkrinkanega nastopa Krucev. Posamezni oddelki so napadli gradove, ki so jim padali z lahkoto v roke po celi srednji Madžarski. Graščake so mučili z družinami vred, jih pobijali, gradove izropali, služinčad se je pa pridruževala puntarskim zmagovalcem. Predno so se graščaki prav zavedli, kako in kaj je z Dožo in njegovimi Kruci, je že bil on gospodar položaja, ki se je jačil od dne do dne. V primeroma kratkem času nista stala v vrstah z ognjem in mečem prodirajočih Krucev ramo ob rami kmet in hlapec, pridružilo se jim je večje število s tedanjo vlado nezadovoljnih plemenitašev. Izbruhnila je vstaja, ki je bila razširjena malodane po celi Madžarski in je povzročala skozi desetletja vladarjem velike preglavice. Prišlo je tako daleč, da je bilo po osrednji Madžarski več Krucev nego nasprotnikov puntarskega gibanja. Le iz neprestanega naraščanja organizacije Krucev se dajo razlagati dejstva, ki so postala prava šiba božja in ta ni klestila le po Ogrskem, ampak je bila dolgo — dolgo strah in trepet muropoljskih pradedov. Kruci so zanetili na Ogrskem občo vstajo za avstrijskega cesarja Leopolda I. (1665—1705). Med glavne zarotnike je spadal Doža. Cesarskim ljudem je bilo prvotno celo ljubo, da so krotili Kruci madžarsko gospodo. Dunaj se je zavedel nevarnosti položaja, ko je postala organizacija narodna in se je je oklepalo vse, kar je čutilo madžarsko. Cesarska oborožena sila ni mogla zatreti Krucev, lotili so se zvijače. Zvabili so leta 1671. kolovodje Krucev zlepa na miren razgovor ter posvet v Lenti. Ko so bili zbrani, so planili nad nje Avstrijci, jih sodili na hitro roko in jih prikrajšali za glave. Med obglavljenimi je bil tudi Dožev sin. Nasilni nastop avstrijskih mogočnežev ni zatrl punta, baš nasprotno — še povečal ter razmahnil. Organizacija Krucev je bila voda na mlin Turkom in Francozom. Kruci so bili kmalu tako preplavljeni s plemstvom, da so dobili za glavarja — grofa, ki je postal celo kronani prvi kralj Krucev. <center> '''Prvi kralj Krucev.''' </center> <center> '''I''' </center> Ogrski grofi Tököly so posedali gradove ter razsežna posestva v bližini Kaniže. Po zgledu drugih madžarskih bogatašev so obubožali Tököly vsled turških vpadov in vstaje Krucev. Grof Emerik Tokoly je še bil povrh oženjen z mlado vdovo Heleno Zrinjsko¹ iz staroslavne rodbine Zrinjskih, ki prišteva med svoje člane najimenitnejše prednike Nikolaja Zrinjskega, branitelja Sigeta proti Turkom leta 1566. Pravnuk Nikolaja je bil zopet Miklavž ter hrvatski ban (1616—1664). Nasledil ga je na banskem prestolu njegov brat Peter, ki je bil radi upora, naperjenega proti tedaj vladajočim Habsburžanom, obglavljen s svojim tastom Frankopanom v Dunajskem Novem mestu 30. aprila 1667. Peter je imel sina Janeza Antona Baltazarja in ta je bil Helenin oče. Emerik Tököly je znan kot izredno lep in telesno močan. Radi zunanje prikupljivosti je dobil ženo iz hiše Zrinjskih. Helena Zrinjska, na glasu kot krasotica, se je prepričala šele po sklenjeni poroki, da je dobila moža, ki je dika po telesu, na žepu — nemanič! Povrh je bila še častihlepna. Njeno celo stremljenje je sredotočilo v cilj: drugemu možu pomoči do premoženja in dostojanstva! Prav dobrodošla ji je bila vstaja ogrskih mogočnjakov in Krucev za cesarja Leopolda I., ki ni zaupal Madžarom radi neprestanih vstaj in hrepenenja po popolni osamosvojitvi. Najbolj je razžalil Leopold madžarski ponos, ko je postavil za cesarskega namestnika Nemca in sploh je podeljeval vojaške in državljanske službe samo tujcem. Cesar je sicer zadušil s pomočjo plemstva od Krucev uprizorjeni upor na videz. Pustil je celo, kakor že omenjeno, obglaviti voditelja Krucev; v resnici je pa dosegel z nasilnim nastopom baš nasprotno! Punt je bil dobrodošel predvsem zunanjemu svetu: Turkom in Francozom. Vstajniki so mirovali nekaj časa, ker so bili brez pravega poglavarja. V očigled tolikanj ugodnemu položaju: dokopati se do premoženja in moči, ni dala Helena Emeriku poprej miru, dokler se ni odločil, da prevzame po rabljevem meču izpraznjeno mesto voditelja Krucev. Ta Emerikov korak so pozdravili ter podprli z denarjem: Turki, Francozi in Poljaki. Emerik se je lotil z vso vnemo organizacije številne in le glede reda oslabljene tolovajske armade Krucev. Ko so videli ogrski plemiči na čelu puntarskega gibanja celo grofa, so vstopali brez nadaljnjih pomislekov v njegove vrste. V kratkem je imel Tököly krog sebe armado 15.000 mož. Kdor se mu ni podal, je bil ob premoženje in svobodo. Dunaj sam se je tresel pred četami Krucev, ki so pustošile po Moravskem in radi tega je pričel cesar s Tökölyjem pogajanja, da pomiri nemirneže. Do pravega izmirjenja med Madžari in Dunajem sploh ni prišlo. Turki so podpihovali Tökölyja in mu obetali kraljevske svobodščine. Emerik se je čutil mogočnega glavarja reda vajene in z vsem potrebnim oskrbljene vojske, katera je posedala oporo doma in v inozemstvu. Turki so šli v mržnji do Habsburžanov tako daleč, da je imenoval sultan Emerika Tököly s posebno diplomo za kralja Krucev in mu podelil gospodstvo čez osrednje Ogrsko. V znamenje nove oblasti je prejel: krono, zastavo ter buzdovan. Bil je Turčiji podložen »hospodar«, ki je plačeval sultanu na leto 40.000 piastrov davka in mu je moral biti za slučaj poziva na uslugo z vsemi svojimi četami. Kraljevska čast, vojaška moč in s tem tudi preskrba z denarnimi sredstvi je bila najboljša nagrada Emeriku, ker je posluhnil častihlepje svoje žene Helene. Saj je bila pravzaprav ona glava prvega kraljestva Krucev. Čisto varnega se kralj Emerik kljub povišanju le ni počutil. Ni si zbral stalnega sedeža, vladal je sedaj s tega pa zopet z drugega gradu v neprestani pripravljenosti, da udari na Habsburžane ali odhiti na pomoč turškemu sultanu. Davke in sploh sredstva v denarju in blagu so izterjevale bande Krucev od plemičev izven mej Emerikove kraljevine, in od trgovcev, ki so vzdrževali kupčijske zveze med Budimpešto in Carigradom. Kaj je bilo bolj zapeljivo, nego klati, ropati, dobro jesti ter piti in za vse zločine žeti mesto krvniške sekire ali vrvi kraljevsko pohvalo in nagrado! Emerikova vojska je bila vdana kralju. Kaka izdajstva, poneverbe ali pobegi se sploh niso dogajali. Kruci so bili celo po pojmih tedanjega kulturnega sveta na celem svetu edina tolovajska organizacija, ki je imela od zunanjega sveta priznanega kralja in kraljico iz tolikanj imenitnega rodu Zrinjskih. Tolpe Krucev, kojih člani so bili kmetje pod vodstvom plemstva, niso bile nastanjene po določenih garnizijah, utrdbah ali celo trdnjavah. Postojanke Krucev so imenovali »tabore«, kojih lega nikakor ni bila navezana na višine. Kruci so taborili tudi po dolinah, gozdovih in celo po močvarah. Število krucevskih tabornikov je znašalo kvečjemu po 100—200 mož na enem kraju s pratežem v četverokotu krog taborišča. Nobeden tabor ni bil stalen. Poveljniki so prestavljali šotorišča po vojaški potrebi in življenskih prilikah. Obvestila so prenašali Kruci s kresi, rogovi, ali tudi z osebnimi sli. Mnogo krucevskih taborov je bilo po današnjem Prekmurju, ker je mejilo njih kraljestvo na Muro, in proti zapadu, kjer so vpadali na avstrijsko ozemlje. Krucem se Turkov ni bilo bati. Bili so si z njimi pobratimi in so prevzeli od njih uprav azijatske lastnosti ter navade in med drugim tudi mnogoženstvo. Malodane vsak Kruc je posedal lastni harem kakor kak turški paša. Po taborih Krucev je krilatila ob količkaj ugodnih prilikah vsestranska razbrzdanost ter nezmernost. Prirejali so plesne zabave, ki so bile seve združene s pijančevanjem in so končavale z nečistovanjem najgrše vrste. Krucevanje pod zaščito lastnega kralja in samega turškega sultana je bilo za tedanje itak hude čase nepopisno zlo, ki se je vedno bolj ukoreninjevalo. Kako ne? Brezdelje, tolovajstvo in lahkoživnost je nekaj tako privlačnega, da bi jih zamogla zatreti ter iztrebiti edinole dejanska vernost in ta je bila Krucem od zgoraj navzdol — španska vas! Kruce in Muropoljce je razmejevala Mura. Kljub Muri nikakor ni bilo zavarovano Prekmurje napram Prlekiji z neprestopnim kitajskim zidom. Na več mestih je vezal obe strani brod, celo most in prevoz v čolnih je bil itak v vsakdanji rabi. Muropoljci so zvedeli kmalu, kako so se lotili Kruci mesto Turkov lastne grajske gospode in so postali oni narekovalci javne usode osrednje Madžarske. Skoro gotovo bi se bilo razgibalo krucevstvo po štajerski strani Mure, da ni imelo prebivalstvo Murskega polja z Madžari kot sosedi tako bridkih izkušenj, kojih krutost so osveževala vedno nova divjaštva v vpadih, pokoljih in v odgonu miroljubnih slovenskih kmetov v sužnost. Muropoljcem — sodobnikom naše povesti so bili v najbolj svežem spominu spori in krvavi obračuni med pomadžarjenimi Slovenci v Prekmurju in Štajerci. Posledice teh prepirov so vidne še danes in jih občuti prebivalstvo ob obeh straneh omenjene obmejne reke. Da so vplivali dolgoletni nasilni obračuni radi struge Mure tudi na črnoglednost glede krucevstva od strani Muropoljcev takoj ob prvih pojavih, naj nam pojasnijo naslednja zgodovinska dejstva, ki še krožijo danes v ustnem izročilu po Murskem polju od Mure do Ljutomera in še dalje. Spori radi struge Mure, ki je delala ob porastu in razlivih veliko škode, so pričeli začetkom 16. stoletja. Takrat je bil graščak v Gornji Lendavi Tomaž Szechy. Posedal je ob Muri obširna posestva. Da bi zavaroval svojo posest pred poplavo, je pustil zavoziti onkraj Trnjevec na ogrski strani dve strugi, dve pa združiti z močnim poprečnim jezom. Te obrambne naprave so obrnile tok Mure na štajersko stran. Reka je začela izpodjedati najrodovitnejšo muropoljsko zemljo. Po vodi so odromale njive, pašniki, travniki in že je bila struga skoro tik pred hišami. Muropoljci niso upali seči po samoobrambi, zatekli so se po odpomoč k vladi. Štajerski cesarski namestnik se je pričel pogajati s Tomažem Szechy. Oholi in brezobzirni Madžar se ni zmenil za štajerske predloge. Mura je dalje ogrožala in odnašala Muropoljcem zemljo. Prošnje za pomoč so deževale v Gradec in radi tega je bil poslan od vlade l. 1511. inžener z delavci na Mursko polje, da odredi na licu mesta gradnjo jezov, ki bi naj dali reki drugo smer in zabranili največjo škodo. Komaj so bili Muropoljci pod strokovnim vodstvom dva dni na delu, je pridivjal nad nje Szechy s svojimi oboroženimi hlapci ter podložniki. Delavce je razpodil, inženjerja je odvedel s seboj v verigah. Nato so zgradili ogrski vojaki na štajerski strani nasipe. Po njih so nastavili topove, da se ni upal nikdo tja niti pogledati. Ko so bili vojaki gotovi z utrdbami, so prišli madžarski delavci s koši in motikami. Na štajerski strani so izkopali precej široke grabe, v katere so napeljali Muro. Po tem opravku so utrdili jez na ogrski strani še bolj in potegnili niže tega celo novega. Radi teh naprav se je obrnila Mura veliko bolj proti Muropolju. Količkaj naraslo valovje je izpodjedalo z vso naglico travnike in njive. V par letih so odplavale tri vasi: Pirovce, Pipovce in precejšen del sedanje Stare vasi. L. 1524. je poslala deželna vlada na neprestano sporno ozemlje komisarje. Komaj so se pojavili višji gospodje s prizadetim prebivalstvom ob Muri, je bil tamkaj tudi Tomaž Szechy v spremstvu vojaštva. Otvoril je na Štajerce ogenj iz topov in pušk. Komisijo z Muropoljci je otel gotovega pogina le najhitrejši pobeg. Vlada je bila brez moči napram madžarskemu nasilju. Mura je opravljala svoje uničevalno delo naprej. Muropoljci so začeli braniti po možnosti sami svoja zemljišča pred deročimi valovi, a reki se nikakor niso smeli približati. Premožnejši kmetje so zabili dobrega pol kilometra od obrežja v zemljo močne kole in navozili zasilne jeze, katere je odnašala količkaj narasla Mura, in razdrte obrambe je bilo treba graditi znova. Po zgledu gornjelendavskega gospodarja je nagajal Veržejcem Anton Banffy, graščak v Spodnji Lendavi. Vsled novih strug, nasipov, jezov in sploh obrambnih naprav ob celi prekmurski strani se je zoževala struga Mure vedno bolj. Voda se je razlivala pri najmanjših povodnjih po mnogo nižje ležečem Murskem polju in povzročala po njivah ogromno škodo. Mura je obiskovala tudi poslopja naših štajerskih vasi, kar je priklicalo kužne bolezni nad ljudi in živino. V očigled vsakoletnemu po večkrat se ponavljajočemu obupnemu položaju so se pritoževali Muropoljci neprestano v Gradec in celo na Dunaj. Habsburžani se niso upali potegniti res krepko in uspešno za oškodovane kraje v zavesti, da bi si odtujili z oboroženim nastopom še bolj madžarske velikaše. Muropoljce so z najvišjih mest le vedno tolažili z izgovori, da nima vlada časa in ne potrebnega denarja: v resnici pa ji je manjkalo vsake resne volje. Ostalo je leta ter leta pri praznih obljubah in pri starem zlu, Mura je podkopavala vedno dalje in porivala v najresnejšo opasnost celo Mursko polje. Avstrijski cesar Ferdinand I. je bil v prvih letih svojega vladanja preveč popustljiv napram Madžarom in jim je spregledal vsa nasilja. Šele po turški zmagi nad krščansko armado pri Osijeku l. 1537. je spregledal, da bo potreboval proti turški premoči tudi štajersko pomoč. Ogrskim drznežem je nategnil le nekoliko preveč ohlapne vajeti, ker so Štajerci resno zapretili na najvišjih mestih, da bodo poslali svoje vojaštvo mesto proti Turkom, na Ogrsko, da bo ustrahovalo po hunsko nagajajoče tamošnje plemiče. Deželni glavar Janez Ungnad je sklenil na to pretnjo, da nastopi z vojaško silo proti graščakoma v Gornji in Spodnji Lendavi. Že omenjenemu gornjelendavskemu nasilnežu Tomažu je bil sledil med tem Štefan Szechy, temu l. 1537. ogrski namestnik Aleksij Thurzo. Vsled razpaljene razkačenosti so dosegli prepiri med Štajerci in madžarskimi tirani višek. L. 1537. je dala izkopati štajerska deželna vlada pod zaščito pešcev in konjikov Kacijanerjeve armade na ogrski strani grabe. Na ta način je bil tok Mure vsaj nekoliko uravnan. Po odhodu vojaštva je bil Thurzo takoj na delu. Njegovi delavci so zakopali nove grabe in jih zavarovali z visokimi jezi. Pripeljal je še 2000 oboroženih vojakov, ki so napravili onkraj Hrastja nov, velikanski jez. Ta drznost je razbesnela tolikanj potrpežljive Muropoljce. Obrnili so se z odposlanstvom do Kacijanerja in ga prosili nujne pomoči. Zaprošeni je pisal Thurzu grozilno pismo z opozorilom, da bo odpoklical vse Štajerce, ki se bojujejo na Ogrskem proti Turkom, ako ne odstrani sam jeza. Thurzo se ni pokoril. Obrnil se je do cesarja Ferdinanda. Cesar je ukazal, naj se preloži razprava o sporni zadevi radi skupnega nastopa Avstrije in Ogrske proti Turkom v Slavoniji za dva meseca. Toda mirnemu sporazumu odmerjena obravnava ni dovedla do poravnave. Štajerski deželni stanovi so sklenili radi madžarske neodjenljivosti, da se bodo zoperstavili z oboroženo silo vsaki taki uravnavi Mure, ki bi bila na škodo in pogibelj Muropolja. Že februarja 1538 je pustil Thurzo obnoviti od svojih tlačanov stari, vsled povodnji poškodovani jez onkraj Veržeja tako, da se je obrnila Mura naravnost proti omenjenemu naselju. Radi svojevoljne uravnave v Radgono sklicane razprave 31. marca in 28. oktobra so ostale brez vsacega uspeha. Deželni stanovi so sklenili januarja 1593, da bodo odstranili pod vodstvom deželnega glavarja Veržejce ogrožajoče jeze in bodo napeljali Muro v staro strugo, kakor hitro ne bo reka več zamrznjena. Temu uresničenemu ukrepu so se postavili po robu Madžari. Pošteno so pretepli več štajerskih delavcev, a jez je le zginil. Pri tej priliki so pograbili Muropoljci in vrgli v Muro nekega madžarskega davkarja, ki je hujskal svoje ljudi na pretep in nasilen obračun. Thurzo le ni odnehal. Zbral je precej vojaštva in civilistov, ki so hoteli zgraditi nove jeze. Tokrat so bili Štajerci odločni, da zabranijo madžarsko kljubovalnost z orožjem. Deželna vlada je poslala na Mursko polje konjike, topništvo in pehoto. Prišlo bi bilo do redne bitke, da ni posegel vmes cesar Ferdinand. Prepovedal je oborožen spopad Štajercem in Madžarom. Kiseški junak Nikolaj Jurešič je prejel povelje, da odleti s svojim vojaštvom na sporno ozemlje in poskrbi za red in mir. Dokler je taboril Jurešič v Veržeju, je vladal na obeh straneh mir. V poznejših letih so se ponavljali slični prepiri pogostokrat in se zaključevali začasno s krvavimi praskami. Eni so napadali druge ter rivali Muro zdaj sem zdaj tja. Vlada je vedno omahovala, je pač ostalo vse pri starem. V neštevilne struge ter vijuge do naših dni razkopana Mura kliče v spomin tudi današnjemu rodu, kaki sosedi so že bili Muropoljcem Madžari, predno so se čisto pobratili s Turki in so pričeli vpadi ogrskih Krucev na Štajersko. Iz baškar iz zgodovine zajetega je razvidno, da so bili tudi muropoljski tlačani kljub pritisku grajske pete in udarcev pesti proti tako vabljivemu pokretu, kakor je bil krucevski. Obmejni Muropoljci so znali, da bo ropal ogrski tolovaj najprej brezskrbno doma. Ko bo oplenjena domovina, bo prišlo na vrsto Mursko polje. Glede zavarovanja napram Krucem se je prvi zganil Veržej. Dolgoletni budnosti, hrabrosti in malodane nepretrgani pripravljenosti Veržejcev gre zasluga, da so bili vpadi Krucev koj v začetku oslabljeni, dostikrat sploh preprečeni in tolovajske tolpe razkropljene in pobite do zadnjega moža po raznih naseljih Murskega polja. <small>₁ Helenin prvi mož je bil Rakoči. Z njim je imela sina Franca.</small> <center> '''II''' </center> Ob času naše povesti je obstojala v Veržeju dobro izvežbana četa strelcev v stalni pripravljenosti, da brani dom in imetje prvotno pred Turki, veliko pozneje proti Krucem. Veržejski strelci se omenjajo v listinah od 1550. Strelci so odbijali tako hrabro Kruce, da jih je pohvalil cesar Jožef I. za njih vztrajnost, hrabrost in požrtvovalnost v listini, izstavljeni 27. novembra 1706 na Dunaju. Iz vsega, kar je zgodovinsko znano in potrjeno o veržejski strelski četi, je razvidno, da so bili nekdanji Veržejci vrli junaki, na katere so lahko ponosni njih potomci še danes. Ko so posečali madžarski Kruci muropoljske kraje in jih uničevali z ognjem in mečem, stopata v ospredje obrambnih junaštev vodja veržejskih strelcev Karol Ropoša, zastavonoša Franc Čopora in trobentač Andrej Husijan. Veržejci se spominjajo še danes Ropoša in Čopora. Kadar slišijo po trgu bobnanje tamburja današnje strelske čete, pravijo, da poje boben: »Ropoša ni, Čopora ni, ga ni, ga ni, regenta regenta ni«, kakor bi žaloval boben še danes za davno preminulima junakoma. <center> – – – </center> Karol Ropoša je bil imovit veržejski kmet. Študiral je celo v Varaždinu. Sin edinec je pustil učenje, prevzel posest in kot šolan kmet je zavzel kmalu med domačini vodilno mesto. Od njega sta ohranjeni do danes dve pismi ter več podpisov. Pisal je lično latinščino. Podpisoval se je: Carolus Roposcha. Bil je močne postave, prikupljivega obraza, neustrašljiv in vojaško izvežban. Zanimal se je za dogodke tostran in onstran Mure in se zavedal, kaj da imajo pričakovati Veržejci od tolovajskih ogrskih tolp, ki so že domovino pustošile liki kobilice. Da bi ne bili Veržejci nepripravljeni kot najbližji sosedje napram Krucem, je položil vso skrb v dobro izvežbanje ter oboroženje strelske čete, izbrane iz najboljših domačih fantov in mož. Ustno izročilo trdi o njem, da je nosil železno srajco, jeklen oklep, jezdil je konja plavca, bil je zamrznjen, da se ga sovražne krogle niti prijele niso. Njemu ob strani je stal veliko mlajši zastavonoša Franc Čopora. Po poklicu je bil sodar in kmetski sin, silno močan, čeden ter srčen dečko. Tudi ta je nosil železno srajco in vrhu te oklep. Ropoša je bil dvakrat oženjen. Prva žena Urša Lovrenčič mu je umrla kmalu brez otrok. Druga Magdalena Gaberc mu je podarila le enega otroka — hčerko Vido. Kari je bil tolikanj denarno podprt, da je pustil izobraziti edinko v varaždinskem samostanu. Tamkaj se je naučila: čitanja, pisanja in prejela boljšo podlago za bodočo gospodinjo. Po očetu je podedovala veliko krepko postavo, po materi na vsakega prikupljivo učinkujoče oči z dolgimi trepalnicami. Krog usten ji je igral in na lahno plesal nasmešek nedolžnosti — najlepša cvetka iz vrta dekliškega obraza. Ropoševa Vida, dasi prva med trškimi dekleti po cvenku, izobrazbi ter obrazu, se ni odtegovala nobenemu delu. Bila je postrežljiva in nikdo ji ni mogel oponesti prezirljivega ponosa napram tovarišicam ali gruntarske ošabnosti proti služinčadi, najemnikom in dninarjem. Se ne smemo čuditi, če je bila Vida pri teh lastnostih kot edinka vse na svetu materi in očetu. Starša sta se zavedala, da bo dekle lahko izbiralo med fanti in da bo moral biti povsem po godu mladi Ropoša staremu. Veržejke so govorile med seboj od tedaj, ko je izročil Ropoša strelcu Francu Čopori zastavo čete, da mu je izrekel s tem že v naprej pripravljenost: sprejeti ga za bodočega zeta. Naj je bilo s temi govoricami tako ali tako, istina je, da je bil mladec Franc ob vsaki priliki pri Ropoševih. Pri nedeljskih obiskih cerkve mu je krasil mladeniška prsa šopek, katerega mu je podarila Ropoševa Vida. Da bi se bil kosal kateri drug Veržejec s Francom pri Vidi, ni bilo niti govora. Samo posebi je prišlo, odlikovanje z zastavonošo je še potrdilo javno mnenje celega Veržeja: na Ropoševini ne bo gospodaril ob Vidini strani nikdo drugi kakor Čoporov Franc. Kaj je bil Franc Vidi in Vida Francu, o tem so kramljali večkrat Ropoševa mama Magdalena s svojim možem, predno sta zatisnila pozno zvečer od dela trudne oči. <center> – – – </center> Par let je korakal Karl Ropoša ponosno na čelu svoje čete pri paradah pred cerkvijo in pred zbrano srenjo ob raznih slovesnih prilikah ter vežbah. Turkom in Krucem ob Muri na štajerski strani najbližji Veržej je užival precej časa mir pred vpadi. Radi tega so bili tudi strelci bolj za okras, a vendar so bodrili zavest, da bi se postavili za slučaj kake nevarnosti v bran z zadnjim utripljajem srca za življenje in imetje celega Murskega polja. Pod peruti angela miru si je Muropolje kmalu opomoglo. Kmetje so se okrepili glede stanja živine, poljskih pridelkov in suhega denarja. Mure si v taistih časih ne smemo predstavljati kot nekak ocean, preko katerega bi se ne bil upal nikdo iz štajerske strani na madžarsko in obratno. Ne, ne! Obstojali so živahni stiki ob priliki cerkvenih slovesnosti in ob sejmskih dnevih. Prekmurci, šibani od turške in krucevske prebridke usode, so rabili vsak čas marsikaj, kar so dobili za gotov denar in izmenjavo le pri tedaj precej založenih Muropoljcih in posebno še v Ljutomeru. Trgovanje med obema bregoma Mure je bilo kljub krucevski opasnosti v polnem teku. So bili tudi po Prekmurju tlačani in slobodnjaki, ki so nekaj pomenili na žepu in imetju. Obče znan je bil tedaj po Murskem polju kot živinski prekupec Jurij Godrnja iz Bakovec v današnjem Prekmurju. Pojavljal se je po vseh štajerskih obmejnih sejmih v spremstvu ogrskih mešetarjev ter je kupoval konje in govejo živino. Plačeval je v gotovini in bil dobrodošel na vsakem sejmu, ker se ni vlekel pri repu za par grošev kakor razni drugi »gfretarji«, živinski barantači za oddajo v rejo ali prirejo. Če ni bilo sejmov se je oglašal Godrnja po boljših hišah, kjer je kupoval le prvovrstno blago za ogrska sejmišča. Radi so ga videli po sklepu kupčij vsi brez izjeme in ne oziraje se na starost in spol. Znal je povedati marsikatero o Krucih, kako godejo ogrskim plemenitim pijavkam že nekaj let krvavi čardaš, katerega oznanja vnaprej rdeči petelin. Navdušena pripovedovanja o uspešnih bojih zoper gospodo so gladila ušesa Štajercev. Vsi so pritrjevali, da imajo Kruci prav. Prebili so se s silo do svobode in so že takorekoč — zenačeni z graščaki, saj je vendar grof njih kralj! Kdo ne bi bil Kruc, ki po dnevu spi ter smrdi brez vsakega dela in napora; v noči je, pije, pleše ter ljubi do popolne razuzdanosti in si pljune v roke za boj, rop in požig, ako ga vzdrami tu in tam iz lahkoživja poveljnikov ali kraljev klic. Kruc je sicer tolovaj, pa kaj, mar ni li pred njim ropal gospod sam in sedaj opravljata ravbarski posel oba v tovarišiji. Še zapel je s svojim spremstvom katero krucevsko v madžarskih zategljajih in tako podžgal poslušalce, da bi jo bili vsi najraje udrli za njim preko Mure in pomnožili tabore Krucev. Godrnji so stregli na kupčijskih potih po Murskem polju z izbrano jedjo in pijačo. Nočeval je po najboljših hišah v pernicah in je moral zasmrčati pri mizi, sicer bi ga bilo vse poslušalo z napeto pozornostjo do ranega jutra. Stari očanci so trdili o Jurjevih barlantah, da so lažnive ali vsaj znatno pretirane. Te cincarije glede trgovčeve verodostojnosti so zavračali mlajši z upravičeno trditvijo, da niso stari modrijaši preko domačega pragu že leta in leta niti pogledali, kaj šele, da bi se upali preko Mure h Krucem! Celo stotnik Ropoša, ki je bil parkrat v gostih pri Godrnji v Bakovcih, je bil resnega mnenja, da pomeni možakar nekaj med domačini, kar se tiče imanja in ugleda. Če je malodane doma v sami Budimpešti, bo že znal, kaj se godi po Madžarskem in kaka je krucevska muzika. Samo cigani Brajdiči, potepuhi po Prekmurju in Murskem polju, barantači s kljuseti, piskrovezi in tatovi bolj nego vsak Kruc, so nekaj lagali o Godrnji in njegovi družbi. Itak ni verjel nikdo ciganskim blebetam, da bi bil Jurij Godrnja »oberkruc«, ali kolovodji vseh prekmurskih tolovajev. Obiski štajerskih sejmov ter imovitejših hiš so mu le krinka za vohunstvo, katerega vrši po nalogu kralja Krucev, ki bo pridivjal prej ali slej s celo druhaljo nad lahkoverne Slovence. Vsi so branili Godrnjo češ: cigan je cigan! Na štajerski strani je nasprotnik Krucev; na ogrski hujši od Kruca! Črni in grdi Jurja, ker ta dviga cene konjem in je že par let sem naravnost onemogočil s pošteno barantijo ciganske mešetarije in goljufije. Oče Ropoša so bili na domačiji Godrnje, videli, kaj in koliko poseda v Bakovcih, niso pa znali povedati: ali je Jurij oženjen ali še samec? Cigani so zopet klevetali, da ima po vseh večjih krucevskih taboriščih kar cele turške hareme. Svojo pravo ženo je napodil z bičem od hiše, kakor hitro se je pokrucil in se prepričal, da imajo Turčini prav s trditvijo: več žen bolje streže in neguje moža nego ena! Torej le cigani so bili proti poštenju Godrnje; vsi drugi so bili odločno drugačnega mnenja. Pri splošni najboljši ljudski sodbi se ne smemo čuditi, da je bil živinski trgovec pri obisku Veržeja vsikdar gost pri Ropoševih. Ko so postali njegovi obiski pri »hauptmanu« pogostejši nego sicer, so buknile v javnost resne besede: Bogati Madžar bo presadil veržejsko cvetko na ogrska tla. Ako bo uspela snubitev, ne bo Godrnja le slobodnjak — še graščak, toliko bo posedal zemlje in suhega denarja. Treba pribiti, da se je Jurij rad šalil v gostih s »hauptmanovo« Vido. Rad je pohvalil njeno mičnost ter postrežljivost, nikoli ni bil vsiljiv in očetu niti omenil ni, da bi gojil kake resne namene z njegovo edinko. In Vida sama! Kaj naj rečemo? Kje na svetu je dekle, kateremu ne prija, ako mu dvorjani boljši moški na neprisiljen, naraven način? Jurij je bil zastavne postave, po madžarsko mustačast in že tako šrbavih zob, da se mu je zatikal jezik v vrzel spodnje čeljusti pri hitrejšem pripovedovanju, katerega je dvigal v takih slučajih iz pesti zobjih šrbin z glasnim tleskom, ki je vplival zelo neprijetno na tako nežen čut, kakor ga je posedala Vida. Sicer je pa Vida v svojem srcu že volila in bi ne bila izvolila drugače, četudi bi bil pokrit Jurij z zlatim perjem in bi mu tekel jezik kakor slavčku pri petju. Nikakor ni prenagljeno, če zaupamo čitateljem, da sta že nagibala stara Ropoša k Godrnji, če bi ta res kedaj povprašal, in to čisto iz naravnega razloga: Madžar je bil bogataš daleč segajočega ugleda ter vpliva; zastavonoša Franc le pošten kmečki sin, ki bo nekaj šele po predaji Ropoševine. <center> – – – </center> Da niso bili obiski Godrnje v Veržeju pri Ropoševih samo kupčijskega ter prijateljskega značaja, ampak so koreninili v globokejših namenih, se je pokazalo hitreje, nego bi bil kdo pričakoval ali mislil. Jurij je bil zopet v gostih pri »hauptmanovih« čez noč. Drugo jutro je oddirjal na konju, kakor bi ga podil sam zlodej. Pri galopu skozi trg je psoval vsem prokletim Veržejcem očete in majke. Celo gnezdo ga bo pomnilo dolga leta! Jurjeve kletvice so si tolmačili Veržejci v tem smislu, da si je osmodil preveč zaljubljene mustače pri Vidi, čeravno bi ga bila videla stara dva rada kot zeta in združitelja premoženja na obeh straneh Mure. Poleg očeta in matere je zvedel iz Vidinih ust še Franc, da jo je poprosil ogrski mustačar ono jutro resno za spremstvo na življenski poti, ko je že imel zagotovilo iz ust staršev. Ona — Vida — mu je povedala na kratko, da nikoli, ker je že oddana in ji je obljuba svetost! Še cigan stari Marko Brajdič je zvedel za Jurjevo zavrnitev. Stopil je k očetu Karlu in mu zašepetal na uho, da je ravnala Vida prav. Zapaljeni Oger je tolovajski glavar, mohamedanski babjek in spada že davno na najvišje vislice in nikakor ne kot zakonski mož ob stran krščanske Veržejke! Za pohvalo lastne hčerke je sunil gospodar Ropoša cigana, da je padel na zobe. Na tleh ležečega je brcal in bruhal vanj vse vrage in hudiče, ki so preslepili po ciganski coprniji njegovo edinko, da bo rajši kmetica nego graščakinja! Opsovani, obrcani in s hudobci vred na dno pekla pregnani Marko Brajdič se je zmuzal previdno po vseh štirih iz Ropoševega dvorišča. Zunaj na cesti se je šele upal postaviti na noge. Ciganske besede je streljal na glas proti nebu, tolkel z nogo ob tla, pljuval na levo ter desno, grozil s pestjo proti Ropoševini in se zaklinjal ob koncu trga v slovenščini, da ga bo že pomnil kmetavzarski rovtar Ropoša! Hotel mu je oteti iz roparskih krempljev otroka; prejel je mesto hvaležnosti s kletvicami spremljane brce! 0q7fyiasxfllp2nmu9v7b0pixdos0f5 206993 206992 2022-07-27T09:49:06Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Kruci | normaliziran naslov = | avtor = Januš Golec | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 68/1–27; {{mp|leto|1934}} | vir = dLib {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|1}}, {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|2}}, {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|3}}, {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|4}}, {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|5}}, | dovoljenje = dLib | obdelano = }} <center> '''Uvod.''' </center> Še danes slišimo po Prlekiji iz ust priprostega naroda besedo: »Kruc«. Prleki radi govorijo: »Paj ti, kruc. Kruci tirkn. Kruci negi itd.« Ako bi vprašali, kaj je to: kruc, kruci tirkn, bi najbrž ne dobili pojasnila, čeravno je povzročalo v dobi turških vpadov v Slovenijo med Muropoljci ime »kruc« več upravičenego strahu nego — »turek«. Odkod torej ime »kruci«? Madžari niso bili in najbrž ne bodo Slovencem dobri sosedi. Odkar so se pojavili na današnjem Ogrskem, so bili šiba božja za sosedne Slovane. Ne bom razlagal, kako je zgledala soseščina Madžarov in Slovencev po današnjem Murskem polju pred avstrijskim cesarjem Maksimilijanom I. (1493 do 1519). Prvo sled Krucev zasledimo baš pod tem vladarjem. Gospodarji vzhodne Evrope so bili tedaj Turčini. Zapad se je skušal otresti neznosnega turškega jarma z organizacijo in izvedbo križarskih vojn. Ko so prodirali Turki po evropskih tleh, so zadeli za Bolgari ter Srbi na Madžare. Najbrž sorodna kri Turkov in Madžarov, posebno med ogrskimi plemiči ter turškimi vojskovodji, jih je naglo zbližala. Saj je obče znano iz zgodovine, kako so slavili madžarski imenitniki na škodo celotne zapadne Evrope s turškimi vpadniki desetletja trajajoče pobratimije. Razmere med graščino in podložniki so bile tako napete za časa vladanja Maksimilijana I., da sta se znašla v »puntu« (uporu) proti bogatejšemu graščaku obubožani plemič in kmet, katerega je plenil poleg grajskega valpeta še Turčin, napram kateremu je bil povsem nezavarovan. Dopustna je trditev, da je bil srd na grajsko nenasitno gospodo v dosti slučajih hujši nego na Turka, jeza na plemenite krščanske zatiralce kmetskega stanu je ustvarila organizacijo madžarskih »Krucev«, Ogrski plemenitaš je paševal po dobro utrjenih gradovih in z manjšimi, krajevnimi upori napram domačim mogočnjakom ni bilo nikdar kaj pomagano. Da se vsaj nekoliko omeji brezobzirno gospodstvo neusmiljene grajske gospode, je bila potrebna organizacija številnejše kmečke armade. Zgodovina beleži, da je zapustilo v dobi Maksimilijana I. več nego 10.000 ogrskih kmetov svoje domove, da bi šli nad divje Turke ter jim pokazali pot tja, odkoder so bili prišli. V znamenje, da se hočejo podati v poveličanje sv. Križa na vojsko, so si pripeli nekateri, kakor za časa križarskih vojsk, na desno ramo ali na prsi rdeč križ. Po tem križu so jih imenovali križarje ali po latinski besedi »crux« (križ) tudi kruciate ali kruce. Kruci so si hladili prvotno jezo nad domačimi graščaki in ne nad Turki in niso bili skraja tolovajska bruhal brez reda. Ne! Bili so med zatiranim narodom dobro razpredena organizacija, ki je imela svoje puntarske voditelje in ti so bili neomejeni gospodarji nad imetjem, življenjem ter smrtjo Krucev. Celotna, organizacija je že imela koj ob pojavu svojega voditelja z imenom Jurij Doža. Bil je gospodarsko upropaščen nižji plemič, ki si je znal pridobiti z vojaško izvežbanostjo, z izredno telesno močjo in z navduševalno besedo pasjo pokorščino ter vdanost. Doža je organiziral pod krinko našitih križev kmečko vstajo, a se ni odpravil po preskrbi z orožjem, denarjem in vojnimi potrebščinami nad Turka. Ne! Lotil se je kmečkega obračuna z graščaki, katere je zvabil na limanice z zbiranjem lažikrižnikov. Organizatorji vstaje so znali, kake cilje zasleduje Doža in radi tega je vrelo h Krucem vse, kar je gojilo mržnjo do gospode. Saj drugače si niti predstavljati ne moremo, kako bi bil zbral ob čuječem očesu grajskih navaden ter očiten puntar dobro organizirano ter preskrbljeno armado 10.000 mož. Šele tedaj, ko je načeloval Doža za tedanje čase precejšnji vojski, je zatrobil mesto na odhod nad Turčina — nad graščaka! Madžarski imenitniki so bili povsem iznenadeni radi mahoma razkrinkanega nastopa Krucev. Posamezni oddelki so napadli gradove, ki so jim padali z lahkoto v roke po celi srednji Madžarski. Graščake so mučili z družinami vred, jih pobijali, gradove izropali, služinčad se je pa pridruževala puntarskim zmagovalcem. Predno so se graščaki prav zavedli, kako in kaj je z Dožo in njegovimi Kruci, je že bil on gospodar položaja, ki se je jačil od dne do dne. V primeroma kratkem času nista stala v vrstah z ognjem in mečem prodirajočih Krucev ramo ob rami kmet in hlapec, pridružilo se jim je večje število s tedanjo vlado nezadovoljnih plemenitašev. Izbruhnila je vstaja, ki je bila razširjena malodane po celi Madžarski in je povzročala skozi desetletja vladarjem velike preglavice. Prišlo je tako daleč, da je bilo po osrednji Madžarski več Krucev nego nasprotnikov puntarskega gibanja. Le iz neprestanega naraščanja organizacije Krucev se dajo razlagati dejstva, ki so postala prava šiba božja in ta ni klestila le po Ogrskem, ampak je bila dolgo — dolgo strah in trepet muropoljskih pradedov. Kruci so zanetili na Ogrskem občo vstajo za avstrijskega cesarja Leopolda I. (1665—1705). Med glavne zarotnike je spadal Doža. Cesarskim ljudem je bilo prvotno celo ljubo, da so krotili Kruci madžarsko gospodo. Dunaj se je zavedel nevarnosti položaja, ko je postala organizacija narodna in se je je oklepalo vse, kar je čutilo madžarsko. Cesarska oborožena sila ni mogla zatreti Krucev, lotili so se zvijače. Zvabili so leta 1671. kolovodje Krucev zlepa na miren razgovor ter posvet v Lenti. Ko so bili zbrani, so planili nad nje Avstrijci, jih sodili na hitro roko in jih prikrajšali za glave. Med obglavljenimi je bil tudi Dožev sin. Nasilni nastop avstrijskih mogočnežev ni zatrl punta, baš nasprotno — še povečal ter razmahnil. Organizacija Krucev je bila voda na mlin Turkom in Francozom. Kruci so bili kmalu tako preplavljeni s plemstvom, da so dobili za glavarja — grofa, ki je postal celo kronani prvi kralj Krucev. <center> '''Prvi kralj Krucev.''' </center> <center> '''I''' </center> Ogrski grofi Tököly so posedali gradove ter razsežna posestva v bližini Kaniže. Po zgledu drugih madžarskih bogatašev so obubožali Tököly vsled turških vpadov in vstaje Krucev. Grof Emerik Tokoly je še bil povrh oženjen z mlado vdovo Heleno Zrinjsko¹ iz staroslavne rodbine Zrinjskih, ki prišteva med svoje člane najimenitnejše prednike Nikolaja Zrinjskega, branitelja Sigeta proti Turkom leta 1566. Pravnuk Nikolaja je bil zopet Miklavž ter hrvatski ban (1616—1664). Nasledil ga je na banskem prestolu njegov brat Peter, ki je bil radi upora, naperjenega proti tedaj vladajočim Habsburžanom, obglavljen s svojim tastom Frankopanom v Dunajskem Novem mestu 30. aprila 1667. Peter je imel sina Janeza Antona Baltazarja in ta je bil Helenin oče. Emerik Tököly je znan kot izredno lep in telesno močan. Radi zunanje prikupljivosti je dobil ženo iz hiše Zrinjskih. Helena Zrinjska, na glasu kot krasotica, se je prepričala šele po sklenjeni poroki, da je dobila moža, ki je dika po telesu, na žepu — nemanič! Povrh je bila še častihlepna. Njeno celo stremljenje je sredotočilo v cilj: drugemu možu pomoči do premoženja in dostojanstva! Prav dobrodošla ji je bila vstaja ogrskih mogočnjakov in Krucev za cesarja Leopolda I., ki ni zaupal Madžarom radi neprestanih vstaj in hrepenenja po popolni osamosvojitvi. Najbolj je razžalil Leopold madžarski ponos, ko je postavil za cesarskega namestnika Nemca in sploh je podeljeval vojaške in državljanske službe samo tujcem. Cesar je sicer zadušil s pomočjo plemstva od Krucev uprizorjeni upor na videz. Pustil je celo, kakor že omenjeno, obglaviti voditelja Krucev; v resnici je pa dosegel z nasilnim nastopom baš nasprotno! Punt je bil dobrodošel predvsem zunanjemu svetu: Turkom in Francozom. Vstajniki so mirovali nekaj časa, ker so bili brez pravega poglavarja. V očigled tolikanj ugodnemu položaju: dokopati se do premoženja in moči, ni dala Helena Emeriku poprej miru, dokler se ni odločil, da prevzame po rabljevem meču izpraznjeno mesto voditelja Krucev. Ta Emerikov korak so pozdravili ter podprli z denarjem: Turki, Francozi in Poljaki. Emerik se je lotil z vso vnemo organizacije številne in le glede reda oslabljene tolovajske armade Krucev. Ko so videli ogrski plemiči na čelu puntarskega gibanja celo grofa, so vstopali brez nadaljnjih pomislekov v njegove vrste. V kratkem je imel Tököly krog sebe armado 15.000 mož. Kdor se mu ni podal, je bil ob premoženje in svobodo. Dunaj sam se je tresel pred četami Krucev, ki so pustošile po Moravskem in radi tega je pričel cesar s Tökölyjem pogajanja, da pomiri nemirneže. Do pravega izmirjenja med Madžari in Dunajem sploh ni prišlo. Turki so podpihovali Tökölyja in mu obetali kraljevske svobodščine. Emerik se je čutil mogočnega glavarja reda vajene in z vsem potrebnim oskrbljene vojske, katera je posedala oporo doma in v inozemstvu. Turki so šli v mržnji do Habsburžanov tako daleč, da je imenoval sultan Emerika Tököly s posebno diplomo za kralja Krucev in mu podelil gospodstvo čez osrednje Ogrsko. V znamenje nove oblasti je prejel: krono, zastavo ter buzdovan. Bil je Turčiji podložen »hospodar«, ki je plačeval sultanu na leto 40.000 piastrov davka in mu je moral biti za slučaj poziva na uslugo z vsemi svojimi četami. Kraljevska čast, vojaška moč in s tem tudi preskrba z denarnimi sredstvi je bila najboljša nagrada Emeriku, ker je posluhnil častihlepje svoje žene Helene. Saj je bila pravzaprav ona glava prvega kraljestva Krucev. Čisto varnega se kralj Emerik kljub povišanju le ni počutil. Ni si zbral stalnega sedeža, vladal je sedaj s tega pa zopet z drugega gradu v neprestani pripravljenosti, da udari na Habsburžane ali odhiti na pomoč turškemu sultanu. Davke in sploh sredstva v denarju in blagu so izterjevale bande Krucev od plemičev izven mej Emerikove kraljevine, in od trgovcev, ki so vzdrževali kupčijske zveze med Budimpešto in Carigradom. Kaj je bilo bolj zapeljivo, nego klati, ropati, dobro jesti ter piti in za vse zločine žeti mesto krvniške sekire ali vrvi kraljevsko pohvalo in nagrado! Emerikova vojska je bila vdana kralju. Kaka izdajstva, poneverbe ali pobegi se sploh niso dogajali. Kruci so bili celo po pojmih tedanjega kulturnega sveta na celem svetu edina tolovajska organizacija, ki je imela od zunanjega sveta priznanega kralja in kraljico iz tolikanj imenitnega rodu Zrinjskih. Tolpe Krucev, kojih člani so bili kmetje pod vodstvom plemstva, niso bile nastanjene po določenih garnizijah, utrdbah ali celo trdnjavah. Postojanke Krucev so imenovali »tabore«, kojih lega nikakor ni bila navezana na višine. Kruci so taborili tudi po dolinah, gozdovih in celo po močvarah. Število krucevskih tabornikov je znašalo kvečjemu po 100—200 mož na enem kraju s pratežem v četverokotu krog taborišča. Nobeden tabor ni bil stalen. Poveljniki so prestavljali šotorišča po vojaški potrebi in življenskih prilikah. Obvestila so prenašali Kruci s kresi, rogovi, ali tudi z osebnimi sli. Mnogo krucevskih taborov je bilo po današnjem Prekmurju, ker je mejilo njih kraljestvo na Muro, in proti zapadu, kjer so vpadali na avstrijsko ozemlje. Krucem se Turkov ni bilo bati. Bili so si z njimi pobratimi in so prevzeli od njih uprav azijatske lastnosti ter navade in med drugim tudi mnogoženstvo. Malodane vsak Kruc je posedal lastni harem kakor kak turški paša. Po taborih Krucev je krilatila ob količkaj ugodnih prilikah vsestranska razbrzdanost ter nezmernost. Prirejali so plesne zabave, ki so bile seve združene s pijančevanjem in so končavale z nečistovanjem najgrše vrste. Krucevanje pod zaščito lastnega kralja in samega turškega sultana je bilo za tedanje itak hude čase nepopisno zlo, ki se je vedno bolj ukoreninjevalo. Kako ne? Brezdelje, tolovajstvo in lahkoživnost je nekaj tako privlačnega, da bi jih zamogla zatreti ter iztrebiti edinole dejanska vernost in ta je bila Krucem od zgoraj navzdol — španska vas! Kruce in Muropoljce je razmejevala Mura. Kljub Muri nikakor ni bilo zavarovano Prekmurje napram Prlekiji z neprestopnim kitajskim zidom. Na več mestih je vezal obe strani brod, celo most in prevoz v čolnih je bil itak v vsakdanji rabi. Muropoljci so zvedeli kmalu, kako so se lotili Kruci mesto Turkov lastne grajske gospode in so postali oni narekovalci javne usode osrednje Madžarske. Skoro gotovo bi se bilo razgibalo krucevstvo po štajerski strani Mure, da ni imelo prebivalstvo Murskega polja z Madžari kot sosedi tako bridkih izkušenj, kojih krutost so osveževala vedno nova divjaštva v vpadih, pokoljih in v odgonu miroljubnih slovenskih kmetov v sužnost. Muropoljcem — sodobnikom naše povesti so bili v najbolj svežem spominu spori in krvavi obračuni med pomadžarjenimi Slovenci v Prekmurju in Štajerci. Posledice teh prepirov so vidne še danes in jih občuti prebivalstvo ob obeh straneh omenjene obmejne reke. Da so vplivali dolgoletni nasilni obračuni radi struge Mure tudi na črnoglednost glede krucevstva od strani Muropoljcev takoj ob prvih pojavih, naj nam pojasnijo naslednja zgodovinska dejstva, ki še krožijo danes v ustnem izročilu po Murskem polju od Mure do Ljutomera in še dalje. Spori radi struge Mure, ki je delala ob porastu in razlivih veliko škode, so pričeli začetkom 16. stoletja. Takrat je bil graščak v Gornji Lendavi Tomaž Szechy. Posedal je ob Muri obširna posestva. Da bi zavaroval svojo posest pred poplavo, je pustil zavoziti onkraj Trnjevec na ogrski strani dve strugi, dve pa združiti z močnim poprečnim jezom. Te obrambne naprave so obrnile tok Mure na štajersko stran. Reka je začela izpodjedati najrodovitnejšo muropoljsko zemljo. Po vodi so odromale njive, pašniki, travniki in že je bila struga skoro tik pred hišami. Muropoljci niso upali seči po samoobrambi, zatekli so se po odpomoč k vladi. Štajerski cesarski namestnik se je pričel pogajati s Tomažem Szechy. Oholi in brezobzirni Madžar se ni zmenil za štajerske predloge. Mura je dalje ogrožala in odnašala Muropoljcem zemljo. Prošnje za pomoč so deževale v Gradec in radi tega je bil poslan od vlade l. 1511. inžener z delavci na Mursko polje, da odredi na licu mesta gradnjo jezov, ki bi naj dali reki drugo smer in zabranili največjo škodo. Komaj so bili Muropoljci pod strokovnim vodstvom dva dni na delu, je pridivjal nad nje Szechy s svojimi oboroženimi hlapci ter podložniki. Delavce je razpodil, inženjerja je odvedel s seboj v verigah. Nato so zgradili ogrski vojaki na štajerski strani nasipe. Po njih so nastavili topove, da se ni upal nikdo tja niti pogledati. Ko so bili vojaki gotovi z utrdbami, so prišli madžarski delavci s koši in motikami. Na štajerski strani so izkopali precej široke grabe, v katere so napeljali Muro. Po tem opravku so utrdili jez na ogrski strani še bolj in potegnili niže tega celo novega. Radi teh naprav se je obrnila Mura veliko bolj proti Muropolju. Količkaj naraslo valovje je izpodjedalo z vso naglico travnike in njive. V par letih so odplavale tri vasi: Pirovce, Pipovce in precejšen del sedanje Stare vasi. L. 1524. je poslala deželna vlada na neprestano sporno ozemlje komisarje. Komaj so se pojavili višji gospodje s prizadetim prebivalstvom ob Muri, je bil tamkaj tudi Tomaž Szechy v spremstvu vojaštva. Otvoril je na Štajerce ogenj iz topov in pušk. Komisijo z Muropoljci je otel gotovega pogina le najhitrejši pobeg. Vlada je bila brez moči napram madžarskemu nasilju. Mura je opravljala svoje uničevalno delo naprej. Muropoljci so začeli braniti po možnosti sami svoja zemljišča pred deročimi valovi, a reki se nikakor niso smeli približati. Premožnejši kmetje so zabili dobrega pol kilometra od obrežja v zemljo močne kole in navozili zasilne jeze, katere je odnašala količkaj narasla Mura, in razdrte obrambe je bilo treba graditi znova. Po zgledu gornjelendavskega gospodarja je nagajal Veržejcem Anton Banffy, graščak v Spodnji Lendavi. Vsled novih strug, nasipov, jezov in sploh obrambnih naprav ob celi prekmurski strani se je zoževala struga Mure vedno bolj. Voda se je razlivala pri najmanjših povodnjih po mnogo nižje ležečem Murskem polju in povzročala po njivah ogromno škodo. Mura je obiskovala tudi poslopja naših štajerskih vasi, kar je priklicalo kužne bolezni nad ljudi in živino. V očigled vsakoletnemu po večkrat se ponavljajočemu obupnemu položaju so se pritoževali Muropoljci neprestano v Gradec in celo na Dunaj. Habsburžani se niso upali potegniti res krepko in uspešno za oškodovane kraje v zavesti, da bi si odtujili z oboroženim nastopom še bolj madžarske velikaše. Muropoljce so z najvišjih mest le vedno tolažili z izgovori, da nima vlada časa in ne potrebnega denarja: v resnici pa ji je manjkalo vsake resne volje. Ostalo je leta ter leta pri praznih obljubah in pri starem zlu, Mura je podkopavala vedno dalje in porivala v najresnejšo opasnost celo Mursko polje. Avstrijski cesar Ferdinand I. je bil v prvih letih svojega vladanja preveč popustljiv napram Madžarom in jim je spregledal vsa nasilja. Šele po turški zmagi nad krščansko armado pri Osijeku l. 1537. je spregledal, da bo potreboval proti turški premoči tudi štajersko pomoč. Ogrskim drznežem je nategnil le nekoliko preveč ohlapne vajeti, ker so Štajerci resno zapretili na najvišjih mestih, da bodo poslali svoje vojaštvo mesto proti Turkom, na Ogrsko, da bo ustrahovalo po hunsko nagajajoče tamošnje plemiče. Deželni glavar Janez Ungnad je sklenil na to pretnjo, da nastopi z vojaško silo proti graščakoma v Gornji in Spodnji Lendavi. Že omenjenemu gornjelendavskemu nasilnežu Tomažu je bil sledil med tem Štefan Szechy, temu l. 1537. ogrski namestnik Aleksij Thurzo. Vsled razpaljene razkačenosti so dosegli prepiri med Štajerci in madžarskimi tirani višek. L. 1537. je dala izkopati štajerska deželna vlada pod zaščito pešcev in konjikov Kacijanerjeve armade na ogrski strani grabe. Na ta način je bil tok Mure vsaj nekoliko uravnan. Po odhodu vojaštva je bil Thurzo takoj na delu. Njegovi delavci so zakopali nove grabe in jih zavarovali z visokimi jezi. Pripeljal je še 2000 oboroženih vojakov, ki so napravili onkraj Hrastja nov, velikanski jez. Ta drznost je razbesnela tolikanj potrpežljive Muropoljce. Obrnili so se z odposlanstvom do Kacijanerja in ga prosili nujne pomoči. Zaprošeni je pisal Thurzu grozilno pismo z opozorilom, da bo odpoklical vse Štajerce, ki se bojujejo na Ogrskem proti Turkom, ako ne odstrani sam jeza. Thurzo se ni pokoril. Obrnil se je do cesarja Ferdinanda. Cesar je ukazal, naj se preloži razprava o sporni zadevi radi skupnega nastopa Avstrije in Ogrske proti Turkom v Slavoniji za dva meseca. Toda mirnemu sporazumu odmerjena obravnava ni dovedla do poravnave. Štajerski deželni stanovi so sklenili radi madžarske neodjenljivosti, da se bodo zoperstavili z oboroženo silo vsaki taki uravnavi Mure, ki bi bila na škodo in pogibelj Muropolja. Že februarja 1538 je pustil Thurzo obnoviti od svojih tlačanov stari, vsled povodnji poškodovani jez onkraj Veržeja tako, da se je obrnila Mura naravnost proti omenjenemu naselju. Radi svojevoljne uravnave v Radgono sklicane razprave 31. marca in 28. oktobra so ostale brez vsacega uspeha. Deželni stanovi so sklenili januarja 1593, da bodo odstranili pod vodstvom deželnega glavarja Veržejce ogrožajoče jeze in bodo napeljali Muro v staro strugo, kakor hitro ne bo reka več zamrznjena. Temu uresničenemu ukrepu so se postavili po robu Madžari. Pošteno so pretepli več štajerskih delavcev, a jez je le zginil. Pri tej priliki so pograbili Muropoljci in vrgli v Muro nekega madžarskega davkarja, ki je hujskal svoje ljudi na pretep in nasilen obračun. Thurzo le ni odnehal. Zbral je precej vojaštva in civilistov, ki so hoteli zgraditi nove jeze. Tokrat so bili Štajerci odločni, da zabranijo madžarsko kljubovalnost z orožjem. Deželna vlada je poslala na Mursko polje konjike, topništvo in pehoto. Prišlo bi bilo do redne bitke, da ni posegel vmes cesar Ferdinand. Prepovedal je oborožen spopad Štajercem in Madžarom. Kiseški junak Nikolaj Jurešič je prejel povelje, da odleti s svojim vojaštvom na sporno ozemlje in poskrbi za red in mir. Dokler je taboril Jurešič v Veržeju, je vladal na obeh straneh mir. V poznejših letih so se ponavljali slični prepiri pogostokrat in se zaključevali začasno s krvavimi praskami. Eni so napadali druge ter rivali Muro zdaj sem zdaj tja. Vlada je vedno omahovala, je pač ostalo vse pri starem. V neštevilne struge ter vijuge do naših dni razkopana Mura kliče v spomin tudi današnjemu rodu, kaki sosedi so že bili Muropoljcem Madžari, predno so se čisto pobratili s Turki in so pričeli vpadi ogrskih Krucev na Štajersko. Iz baškar iz zgodovine zajetega je razvidno, da so bili tudi muropoljski tlačani kljub pritisku grajske pete in udarcev pesti proti tako vabljivemu pokretu, kakor je bil krucevski. Obmejni Muropoljci so znali, da bo ropal ogrski tolovaj najprej brezskrbno doma. Ko bo oplenjena domovina, bo prišlo na vrsto Mursko polje. Glede zavarovanja napram Krucem se je prvi zganil Veržej. Dolgoletni budnosti, hrabrosti in malodane nepretrgani pripravljenosti Veržejcev gre zasluga, da so bili vpadi Krucev koj v začetku oslabljeni, dostikrat sploh preprečeni in tolovajske tolpe razkropljene in pobite do zadnjega moža po raznih naseljih Murskega polja. <small>₁ Helenin prvi mož je bil Rakoči. Z njim je imela sina Franca.</small> <center> '''II''' </center> Ob času naše povesti je obstojala v Veržeju dobro izvežbana četa strelcev v stalni pripravljenosti, da brani dom in imetje prvotno pred Turki, veliko pozneje proti Krucem. Veržejski strelci se omenjajo v listinah od 1550. Strelci so odbijali tako hrabro Kruce, da jih je pohvalil cesar Jožef I. za njih vztrajnost, hrabrost in požrtvovalnost v listini, izstavljeni 27. novembra 1706 na Dunaju. Iz vsega, kar je zgodovinsko znano in potrjeno o veržejski strelski četi, je razvidno, da so bili nekdanji Veržejci vrli junaki, na katere so lahko ponosni njih potomci še danes. Ko so posečali madžarski Kruci muropoljske kraje in jih uničevali z ognjem in mečem, stopata v ospredje obrambnih junaštev vodja veržejskih strelcev Karol Ropoša, zastavonoša Franc Čopora in trobentač Andrej Husijan. Veržejci se spominjajo še danes Ropoša in Čopora. Kadar slišijo po trgu bobnanje tamburja današnje strelske čete, pravijo, da poje boben: »Ropoša ni, Čopora ni, ga ni, ga ni, regenta regenta ni«, kakor bi žaloval boben še danes za davno preminulima junakoma. <center> – – – </center> Karol Ropoša je bil imovit veržejski kmet. Študiral je celo v Varaždinu. Sin edinec je pustil učenje, prevzel posest in kot šolan kmet je zavzel kmalu med domačini vodilno mesto. Od njega sta ohranjeni do danes dve pismi ter več podpisov. Pisal je lično latinščino. Podpisoval se je: Carolus Roposcha. Bil je močne postave, prikupljivega obraza, neustrašljiv in vojaško izvežban. Zanimal se je za dogodke tostran in onstran Mure in se zavedal, kaj da imajo pričakovati Veržejci od tolovajskih ogrskih tolp, ki so že domovino pustošile liki kobilice. Da bi ne bili Veržejci nepripravljeni kot najbližji sosedje napram Krucem, je položil vso skrb v dobro izvežbanje ter oboroženje strelske čete, izbrane iz najboljših domačih fantov in mož. Ustno izročilo trdi o njem, da je nosil železno srajco, jeklen oklep, jezdil je konja plavca, bil je zamrznjen, da se ga sovražne krogle niti prijele niso. Njemu ob strani je stal veliko mlajši zastavonoša Franc Čopora. Po poklicu je bil sodar in kmetski sin, silno močan, čeden ter srčen dečko. Tudi ta je nosil železno srajco in vrhu te oklep. Ropoša je bil dvakrat oženjen. Prva žena Urša Lovrenčič mu je umrla kmalu brez otrok. Druga Magdalena Gaberc mu je podarila le enega otroka — hčerko Vido. Kari je bil tolikanj denarno podprt, da je pustil izobraziti edinko v varaždinskem samostanu. Tamkaj se je naučila: čitanja, pisanja in prejela boljšo podlago za bodočo gospodinjo. Po očetu je podedovala veliko krepko postavo, po materi na vsakega prikupljivo učinkujoče oči z dolgimi trepalnicami. Krog usten ji je igral in na lahno plesal nasmešek nedolžnosti — najlepša cvetka iz vrta dekliškega obraza. Ropoševa Vida, dasi prva med trškimi dekleti po cvenku, izobrazbi ter obrazu, se ni odtegovala nobenemu delu. Bila je postrežljiva in nikdo ji ni mogel oponesti prezirljivega ponosa napram tovarišicam ali gruntarske ošabnosti proti služinčadi, najemnikom in dninarjem. Se ne smemo čuditi, če je bila Vida pri teh lastnostih kot edinka vse na svetu materi in očetu. Starša sta se zavedala, da bo dekle lahko izbiralo med fanti in da bo moral biti povsem po godu mladi Ropoša staremu. Veržejke so govorile med seboj od tedaj, ko je izročil Ropoša strelcu Francu Čopori zastavo čete, da mu je izrekel s tem že v naprej pripravljenost: sprejeti ga za bodočega zeta. Naj je bilo s temi govoricami tako ali tako, istina je, da je bil mladec Franc ob vsaki priliki pri Ropoševih. Pri nedeljskih obiskih cerkve mu je krasil mladeniška prsa šopek, katerega mu je podarila Ropoševa Vida. Da bi se bil kosal kateri drug Veržejec s Francom pri Vidi, ni bilo niti govora. Samo posebi je prišlo, odlikovanje z zastavonošo je še potrdilo javno mnenje celega Veržeja: na Ropoševini ne bo gospodaril ob Vidini strani nikdo drugi kakor Čoporov Franc. Kaj je bil Franc Vidi in Vida Francu, o tem so kramljali večkrat Ropoševa mama Magdalena s svojim možem, predno sta zatisnila pozno zvečer od dela trudne oči. <center> – – – </center> Par let je korakal Karl Ropoša ponosno na čelu svoje čete pri paradah pred cerkvijo in pred zbrano srenjo ob raznih slovesnih prilikah ter vežbah. Turkom in Krucem ob Muri na štajerski strani najbližji Veržej je užival precej časa mir pred vpadi. Radi tega so bili tudi strelci bolj za okras, a vendar so bodrili zavest, da bi se postavili za slučaj kake nevarnosti v bran z zadnjim utripljajem srca za življenje in imetje celega Murskega polja. Pod peruti angela miru si je Muropolje kmalu opomoglo. Kmetje so se okrepili glede stanja živine, poljskih pridelkov in suhega denarja. Mure si v taistih časih ne smemo predstavljati kot nekak ocean, preko katerega bi se ne bil upal nikdo iz štajerske strani na madžarsko in obratno. Ne, ne! Obstojali so živahni stiki ob priliki cerkvenih slovesnosti in ob sejmskih dnevih. Prekmurci, šibani od turške in krucevske prebridke usode, so rabili vsak čas marsikaj, kar so dobili za gotov denar in izmenjavo le pri tedaj precej založenih Muropoljcih in posebno še v Ljutomeru. Trgovanje med obema bregoma Mure je bilo kljub krucevski opasnosti v polnem teku. So bili tudi po Prekmurju tlačani in slobodnjaki, ki so nekaj pomenili na žepu in imetju. Obče znan je bil tedaj po Murskem polju kot živinski prekupec Jurij Godrnja iz Bakovec v današnjem Prekmurju. Pojavljal se je po vseh štajerskih obmejnih sejmih v spremstvu ogrskih mešetarjev ter je kupoval konje in govejo živino. Plačeval je v gotovini in bil dobrodošel na vsakem sejmu, ker se ni vlekel pri repu za par grošev kakor razni drugi »gfretarji«, živinski barantači za oddajo v rejo ali prirejo. Če ni bilo sejmov se je oglašal Godrnja po boljših hišah, kjer je kupoval le prvovrstno blago za ogrska sejmišča. Radi so ga videli po sklepu kupčij vsi brez izjeme in ne oziraje se na starost in spol. Znal je povedati marsikatero o Krucih, kako godejo ogrskim plemenitim pijavkam že nekaj let krvavi čardaš, katerega oznanja vnaprej rdeči petelin. Navdušena pripovedovanja o uspešnih bojih zoper gospodo so gladila ušesa Štajercev. Vsi so pritrjevali, da imajo Kruci prav. Prebili so se s silo do svobode in so že takorekoč — zenačeni z graščaki, saj je vendar grof njih kralj! Kdo ne bi bil Kruc, ki po dnevu spi ter smrdi brez vsakega dela in napora; v noči je, pije, pleše ter ljubi do popolne razuzdanosti in si pljune v roke za boj, rop in požig, ako ga vzdrami tu in tam iz lahkoživja poveljnikov ali kraljev klic. Kruc je sicer tolovaj, pa kaj, mar ni li pred njim ropal gospod sam in sedaj opravljata ravbarski posel oba v tovarišiji. Še zapel je s svojim spremstvom katero krucevsko v madžarskih zategljajih in tako podžgal poslušalce, da bi jo bili vsi najraje udrli za njim preko Mure in pomnožili tabore Krucev. Godrnji so stregli na kupčijskih potih po Murskem polju z izbrano jedjo in pijačo. Nočeval je po najboljših hišah v pernicah in je moral zasmrčati pri mizi, sicer bi ga bilo vse poslušalo z napeto pozornostjo do ranega jutra. Stari očanci so trdili o Jurjevih barlantah, da so lažnive ali vsaj znatno pretirane. Te cincarije glede trgovčeve verodostojnosti so zavračali mlajši z upravičeno trditvijo, da niso stari modrijaši preko domačega pragu že leta in leta niti pogledali, kaj šele, da bi se upali preko Mure h Krucem! Celo stotnik Ropoša, ki je bil parkrat v gostih pri Godrnji v Bakovcih, je bil resnega mnenja, da pomeni možakar nekaj med domačini, kar se tiče imanja in ugleda. Če je malodane doma v sami Budimpešti, bo že znal, kaj se godi po Madžarskem in kaka je krucevska muzika. Samo cigani Brajdiči, potepuhi po Prekmurju in Murskem polju, barantači s kljuseti, piskrovezi in tatovi bolj nego vsak Kruc, so nekaj lagali o Godrnji in njegovi družbi. Itak ni verjel nikdo ciganskim blebetam, da bi bil Jurij Godrnja »oberkruc«, ali kolovodji vseh prekmurskih tolovajev. Obiski štajerskih sejmov ter imovitejših hiš so mu le krinka za vohunstvo, katerega vrši po nalogu kralja Krucev, ki bo pridivjal prej ali slej s celo druhaljo nad lahkoverne Slovence. Vsi so branili Godrnjo češ: cigan je cigan! Na štajerski strani je nasprotnik Krucev; na ogrski hujši od Kruca! Črni in grdi Jurja, ker ta dviga cene konjem in je že par let sem naravnost onemogočil s pošteno barantijo ciganske mešetarije in goljufije. Oče Ropoša so bili na domačiji Godrnje, videli, kaj in koliko poseda v Bakovcih, niso pa znali povedati: ali je Jurij oženjen ali še samec? Cigani so zopet klevetali, da ima po vseh večjih krucevskih taboriščih kar cele turške hareme. Svojo pravo ženo je napodil z bičem od hiše, kakor hitro se je pokrucil in se prepričal, da imajo Turčini prav s trditvijo: več žen bolje streže in neguje moža nego ena! Torej le cigani so bili proti poštenju Godrnje; vsi drugi so bili odločno drugačnega mnenja. Pri splošni najboljši ljudski sodbi se ne smemo čuditi, da je bil živinski trgovec pri obisku Veržeja vsikdar gost pri Ropoševih. Ko so postali njegovi obiski pri »hauptmanu« pogostejši nego sicer, so buknile v javnost resne besede: Bogati Madžar bo presadil veržejsko cvetko na ogrska tla. Ako bo uspela snubitev, ne bo Godrnja le slobodnjak — še graščak, toliko bo posedal zemlje in suhega denarja. Treba pribiti, da se je Jurij rad šalil v gostih s »hauptmanovo« Vido. Rad je pohvalil njeno mičnost ter postrežljivost, nikoli ni bil vsiljiv in očetu niti omenil ni, da bi gojil kake resne namene z njegovo edinko. In Vida sama! Kaj naj rečemo? Kje na svetu je dekle, kateremu ne prija, ako mu dvorjani boljši moški na neprisiljen, naraven način? Jurij je bil zastavne postave, po madžarsko mustačast in že tako šrbavih zob, da se mu je zatikal jezik v vrzel spodnje čeljusti pri hitrejšem pripovedovanju, katerega je dvigal v takih slučajih iz pesti zobjih šrbin z glasnim tleskom, ki je vplival zelo neprijetno na tako nežen čut, kakor ga je posedala Vida. Sicer je pa Vida v svojem srcu že volila in bi ne bila izvolila drugače, četudi bi bil pokrit Jurij z zlatim perjem in bi mu tekel jezik kakor slavčku pri petju. Nikakor ni prenagljeno, če zaupamo čitateljem, da sta že nagibala stara Ropoša k Godrnji, če bi ta res kedaj povprašal, in to čisto iz naravnega razloga: Madžar je bil bogataš daleč segajočega ugleda ter vpliva; zastavonoša Franc le pošten kmečki sin, ki bo nekaj šele po predaji Ropoševine. <center> – – – </center> Da niso bili obiski Godrnje v Veržeju pri Ropoševih samo kupčijskega ter prijateljskega značaja, ampak so koreninili v globokejših namenih, se je pokazalo hitreje, nego bi bil kdo pričakoval ali mislil. Jurij je bil zopet v gostih pri »hauptmanovih« čez noč. Drugo jutro je oddirjal na konju, kakor bi ga podil sam zlodej. Pri galopu skozi trg je psoval vsem prokletim Veržejcem očete in majke. Celo gnezdo ga bo pomnilo dolga leta! Jurjeve kletvice so si tolmačili Veržejci v tem smislu, da si je osmodil preveč zaljubljene mustače pri Vidi, čeravno bi ga bila videla stara dva rada kot zeta in združitelja premoženja na obeh straneh Mure. Poleg očeta in matere je zvedel iz Vidinih ust še Franc, da jo je poprosil ogrski mustačar ono jutro resno za spremstvo na življenski poti, ko je že imel zagotovilo iz ust staršev. Ona — Vida — mu je povedala na kratko, da nikoli, ker je že oddana in ji je obljuba svetost! Še cigan stari Marko Brajdič je zvedel za Jurjevo zavrnitev. Stopil je k očetu Karlu in mu zašepetal na uho, da je ravnala Vida prav. Zapaljeni Oger je tolovajski glavar, mohamedanski babjek in spada že davno na najvišje vislice in nikakor ne kot zakonski mož ob stran krščanske Veržejke! Za pohvalo lastne hčerke je sunil gospodar Ropoša cigana, da je padel na zobe. Na tleh ležečega je brcal in bruhal vanj vse vrage in hudiče, ki so preslepili po ciganski coprniji njegovo edinko, da bo rajši kmetica nego graščakinja! Opsovani, obrcani in s hudobci vred na dno pekla pregnani Marko Brajdič se je zmuzal previdno po vseh štirih iz Ropoševega dvorišča. Zunaj na cesti se je šele upal postaviti na noge. Ciganske besede je streljal na glas proti nebu, tolkel z nogo ob tla, pljuval na levo ter desno, grozil s pestjo proti Ropoševini in se zaklinjal ob koncu trga v slovenščini, da ga bo že pomnil kmetavzarski rovtar Ropoša! Hotel mu je oteti iz roparskih krempljev otroka; prejel je mesto hvaležnosti s kletvicami spremljane brce! Po Veržeju so govorili nekaj časa in ugibali: Ali je opravila Vida s Prekmurcem napak ali prav? Mladi svet, ki je bil za nesebično, pravo in samo enkrat obljubljeno ljubezen, je stal neomajno na strani Vide; starejši, ki so že davno pozabili na lepše ljubezenske polete, so trdili, da je mast pod palcem vse. Ljubezen se pridruži kar sama od sebe, ko se navadita zakonca eden na druzega. Za svarilo in prokletstvo starega cigana se ni zmenil nikdo, še trške klepetulje ne! <center> – – – </center> V seneno košnjo zjutraj se je pognal skoži Veržej trop tujih jezdecev. Ustavili so se pred Ropoševo hišo. Nekaj jih je poskakalo s konj; ti so vstopili, ostali so držali konje ter stražili. Iz kuhinje so odjeknili v jutro obupni klici. Nekaj ropota je bilo čuti, in že se je pojavila četvorica našemljenih moških na pragu. Po dva in dva sta krepko držala za škrice dolge, na vrhu zvezane vreče, po kateri je nekaj otepalo in se skušalo izmotati z vsemi močmi. Vrečo so omotali z vrvjo, koj je bila razpeta in pritrjena med dva konja. Jezdeci so se pognali v sedla in je šlo liki divji nočni lov po trgu v smeri proti Muri in ob reki proti Cvenu. V trenutkih z bliskavico izvršenega dogodka so bile doma po hišah le gospodinje, pripravljajoč zajtrek za kosce in iz spanja prebujena in napol oblečena deca. Pri Ropoševih je vladala grobna tišina, dasi so znali vsi v trgu pričujoči, da se ukvarjata mati in hči s pripravo izdatnega okrepčila za številne kosce. Bolj korajžne Veržejke so se le upale na ogled: kaj in kdo je pri »Hauptmanovih« po obupnem kriku in po tako bliskovito naglem pobegu povsem tujih konjenikov? Po kuhinji je bilo vse razmetano. Sklednjak s posodo na tleh, vedrice prevrnjene, skleda z ajdovimi žganci razbita – –. Med vso ropotijo je ležala mati Magdalena vznak v nezavesti! Vide nikjer – – –. Komaj in komaj so pomogle preplašene ženščine gospodinji s polivi, da se je zavedla, odprla oči in zastokala bolestno: »Vida, ali so Vido …« Šele potem, ko so odnesle sosede po glavi udarjeno v postelj, so za silo izvabile iz nje, da so planili nad njo in Vido kar štirje tolovaji črnih obrazov. Četvorica se je lotila Vide, da bi jo strpala po sili v vrečo. Krepka deklina se je branila, tolkla krog sebe, odrivala ter brcala roparje, da je odletel eden v sklednjak, drugi ob kuhinjsko mizo, dva sta ji pa le zvila roke na hrbet. Ona — mati — je bila vsled popada nenadnega strahu brez vsake moči. Le na pomoč je vpila, dokler je ni lopnil eden od napadalcev s pestjo ob sence, da ji je počrnelo pred očmi in ne zna, kaj so počeli z Vido. Po materini izpovedi je bilo jasno, da je šlo pri napadu za ugrabitev Vide, saj je ostalo po premožno opravljeni hiši vse nedotaknjeno. Sosede so si bile kmalu edine: namaškarani tolovaji so bili madžarski Kruci, ki so utekli z živim plenom preko Mure in bogznaj kam na Ogrsko. Treba je bilo urno za roparji. Že je bila Voršičeva Kata pri mežnarju, da udari plat zvona in prikliče po bližnjih ter daljnjih travnikih zaposlene moške. Četa veržejskih strelcev se je zbrala človeško možno naglo pod trško lipo. Starejši z Ropošom na čelu so stopili v posvet in bili uverjeni po kratki izmenjavi misli: za ugrabitvijo tiči od Vide odslovljeni snubec Jurij Godrnja iz Bakovcev na madžarski strani Mure. Za pomagače si je najel Kruce. Sam je moral biti kolovodja te pasje bande in edini, ki ga je v tem oziru prav sodil, je stari cigan Marko Brajdič. Vod čete je razdelil stotnik Ropoša v dva oddelka, da ugotovita sled, ta bo izdala smer, v kateri so jo ubrali ugrabniki preko Mure. Na trditev žensk, da so galopirali prokleti Kruci proti Cvenu, niso mogli pristati strelci brez osiguranja na lastne oči. Patrulja se je razdelila. Eni so krenili pod vodstvom očeta Ropoša ob reki proti Bunčanom in Vučji vasi, drugi pod Francom Čoporo proti Cvenu. Franc in njegovi ogledniki so videli, kako so obstali lopovi kmalu za Veržejem. Na desno ter levo od kolovoza je bila poteptana trava od konjskih kopit. Tu so se razdelili. Manjši oddelek je jezdil naprej po cesti proti Gornjemu Krapju. Številnejši je zavil preko pašnikov v šume in vrbino ob Muri. Kruci so tukaj ovili konjem kopita, da jih je izdajala sled, komaj in le malenkostno vidno do goščave. Tamkaj so se vrteli nekaj časa v krogu in od plesa, kakor bi se bili vgreznili v tla, se ni dalo dognati, kje bi se bili spustili preko reke. Ti so sigurno vodili seboj ugrabljeno. Oddelek, ki je oddirjal kot obstranska straža proti Gornjemu Krapju, je pri Dolnjem Krapju zavil očitno k Muri, jo prebredel in preplaval na konjih pri ondotnih mlinih. Vsi razposlani ogledniki so se sešli kmalu popoldne pod trško lipo, kjer so poročali poveljniku, kaj so videli in dognali. Vojni posvet je sklenil kolikor mogoče naglo zasledovanje in maščevanje nad ugrabitelji, katere je gotovo čakal na drugi strani Mure kolovodja prekmurskih Krucev Jurij Godrnja. In kam naj bi bil krenil poglavar z ugrabljeno golobico? To je bilo vprašanje, ki je porinilo sicer brihtne strelce pred visoke planke resnih pomislekov. Na dom v Bakovce ne bo upal v strahu pred zasledovalci. Z izbegavanjem pobega iz trga proti Muri bi se dalo sklepati, da kani preganjalce speljati na napačno sled, kakor bi jo nameraval ubrati v dolnjelendavske gozdove; v resnici se bo pa vračal ob Muri po prekmurski strani po ondotnih stezah ter kolovozih v Bakovce. Po temeljitem preudarku za in proti je sklenil svet starejših, da se izvrši pohod preko Mure, na madžarski strani poizvedbe in nato proti Bakovcem, ki morajo biti upepeljene še to noč za kazen, ker trpijo v svoji sredini poglavarja največje tolovajske bande. Trdi mrak je bil odločen za pohod cele čete na konjih. Posamezni morajo vzeti s seboj plamenice za morebitno razsvetljavo v slučaju kacega presenečenja in za požig. Stotnik in njegov od nestrpnosti razburjeni zastavonoša sta vstopila po posvetovanju pri Ropoševih, kjer so negovale in tolažile starejše sosede obče priljubljeno ter spoštovano mater Magdaleno, neprestano jokajočo in prosečo pojasnila: Kam so odvedli njeno Vido in kako se godi revici med steklimi madžarskimi pesjani? Oče Karl in Franc sta se mudila dolgo v glasnem, pa zopet šepetajočem razgovoru v manjši sobi. »Nemudoma se odpravi h konjedercu na polje. Na moje povelje ti naj da največjo gajbo, polno stekline osumljenih psov, katere je lovil pred dnevi po celem Murskem polju. Ako še niso stekli, jih naj pusti oklati od steklakov. Sem pod lipo z okuženimi zverinami, da bodo pomnili prekleti Kruci, kaj znajo veržejski strelci!« Šele po zadnjem povelju se je podal oče Ropoša k materi ter ji prisegel, da bo še nocoj Vida doma, ali pa bo maščevana njena ugrabitev, kakor se še ni osvetil nobeden Slovenec Madžarom! Mrak je objel veržejsko zbirališče — trško lipo. Pod drevesom so hrzali nestrpno konji z jezdeci v sedlu, v konjederčevi gajbi so se grizli in klali med seboj na smrt psi vseh velikosti. Vse je bilo pripravljeno na prvi nočni pohod preko Mure nad — Kruce! Ko je prijezdil k četi stotnik v polni bojni opremi, so se zravnali v pozdrav jezdeci v sedlih in na zamah s poveljnikovo roko je zavil oddelek naravnost k Muri. Jezdili so molče. Le pasja gajba je cvilila vsled osušenih osi na kolesih in cucki so javkali ter lajali, da je bil kdo od daleč prepričan, da gre za kak izreden lovski pogon. Po prekoračenju reke je konjica obstala. Od glavne čete so se odločile patrulje, ki so se razkropile na vse strani, da se zopet zberejo ob reki v kolikor mogoče najkrajšem času in z res verodostojnimi poizvedbami. Naravnost obupni pasji lajež steklakov v gajbi ni ponehal niti za trenutek. Starešine strelcev so se odstranili od čete ob reki navzdol, da počakajo tamkaj med vrbovjem na oglednike in še enkrat prav na drobno prerešetajo načrt napada na sovražnih tleh. Res ni trajalo dolgo, že se je pognal pred posvetom s konja Franc. Vrnil se je kot prvi s poizvedbe iz Dokležovja, kjer so njemu znani kmetje videli popoldne tamkaj običajne jezdece — Kruce. Ubirali so jo skozi vas proti sosednim Bakovcem, ki so itak eno glavnih krucevskih taborišč. O kaki vreči in ženski med konjiki ni znal ter videl nihče nič. Slično so se glasila tudi ostala javljenja patrulerjev. Starešine so bili uverjeni, da je spravil lopov Godrnja svojo žrtev po ovinkih v bakovski glavni tabor. Tega bo treba zavzeti, razbiti ter požgati še to noč. Povelje je bilo oddano od moža do moža z vso naglico. Pohod je pričel mimo Dokležovja na Bakovce. Selo so obkolili napadalci z dveh strani od severa. Od južne zapira pobeg precej velik potok Mokoš s svojimi vijugami. 01fcjp491dez43khsx4i1agwkdt7ggc 206995 206993 2022-07-27T10:06:59Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Kruci | normaliziran naslov = | avtor = Januš Golec | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 68/1–27; {{mp|leto|1934}} | vir = dLib {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|1}}, {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|2}}, {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|3}}, {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|4}}, {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|5}}, {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|6}}, | dovoljenje = dLib | obdelano = }} <center> '''Uvod.''' </center> Še danes slišimo po Prlekiji iz ust priprostega naroda besedo: »Kruc«. Prleki radi govorijo: »Paj ti, kruc. Kruci tirkn. Kruci negi itd.« Ako bi vprašali, kaj je to: kruc, kruci tirkn, bi najbrž ne dobili pojasnila, čeravno je povzročalo v dobi turških vpadov v Slovenijo med Muropoljci ime »kruc« več upravičenego strahu nego — »turek«. Odkod torej ime »kruci«? Madžari niso bili in najbrž ne bodo Slovencem dobri sosedi. Odkar so se pojavili na današnjem Ogrskem, so bili šiba božja za sosedne Slovane. Ne bom razlagal, kako je zgledala soseščina Madžarov in Slovencev po današnjem Murskem polju pred avstrijskim cesarjem Maksimilijanom I. (1493 do 1519). Prvo sled Krucev zasledimo baš pod tem vladarjem. Gospodarji vzhodne Evrope so bili tedaj Turčini. Zapad se je skušal otresti neznosnega turškega jarma z organizacijo in izvedbo križarskih vojn. Ko so prodirali Turki po evropskih tleh, so zadeli za Bolgari ter Srbi na Madžare. Najbrž sorodna kri Turkov in Madžarov, posebno med ogrskimi plemiči ter turškimi vojskovodji, jih je naglo zbližala. Saj je obče znano iz zgodovine, kako so slavili madžarski imenitniki na škodo celotne zapadne Evrope s turškimi vpadniki desetletja trajajoče pobratimije. Razmere med graščino in podložniki so bile tako napete za časa vladanja Maksimilijana I., da sta se znašla v »puntu« (uporu) proti bogatejšemu graščaku obubožani plemič in kmet, katerega je plenil poleg grajskega valpeta še Turčin, napram kateremu je bil povsem nezavarovan. Dopustna je trditev, da je bil srd na grajsko nenasitno gospodo v dosti slučajih hujši nego na Turka, jeza na plemenite krščanske zatiralce kmetskega stanu je ustvarila organizacijo madžarskih »Krucev«, Ogrski plemenitaš je paševal po dobro utrjenih gradovih in z manjšimi, krajevnimi upori napram domačim mogočnjakom ni bilo nikdar kaj pomagano. Da se vsaj nekoliko omeji brezobzirno gospodstvo neusmiljene grajske gospode, je bila potrebna organizacija številnejše kmečke armade. Zgodovina beleži, da je zapustilo v dobi Maksimilijana I. več nego 10.000 ogrskih kmetov svoje domove, da bi šli nad divje Turke ter jim pokazali pot tja, odkoder so bili prišli. V znamenje, da se hočejo podati v poveličanje sv. Križa na vojsko, so si pripeli nekateri, kakor za časa križarskih vojsk, na desno ramo ali na prsi rdeč križ. Po tem križu so jih imenovali križarje ali po latinski besedi »crux« (križ) tudi kruciate ali kruce. Kruci so si hladili prvotno jezo nad domačimi graščaki in ne nad Turki in niso bili skraja tolovajska bruhal brez reda. Ne! Bili so med zatiranim narodom dobro razpredena organizacija, ki je imela svoje puntarske voditelje in ti so bili neomejeni gospodarji nad imetjem, življenjem ter smrtjo Krucev. Celotna, organizacija je že imela koj ob pojavu svojega voditelja z imenom Jurij Doža. Bil je gospodarsko upropaščen nižji plemič, ki si je znal pridobiti z vojaško izvežbanostjo, z izredno telesno močjo in z navduševalno besedo pasjo pokorščino ter vdanost. Doža je organiziral pod krinko našitih križev kmečko vstajo, a se ni odpravil po preskrbi z orožjem, denarjem in vojnimi potrebščinami nad Turka. Ne! Lotil se je kmečkega obračuna z graščaki, katere je zvabil na limanice z zbiranjem lažikrižnikov. Organizatorji vstaje so znali, kake cilje zasleduje Doža in radi tega je vrelo h Krucem vse, kar je gojilo mržnjo do gospode. Saj drugače si niti predstavljati ne moremo, kako bi bil zbral ob čuječem očesu grajskih navaden ter očiten puntar dobro organizirano ter preskrbljeno armado 10.000 mož. Šele tedaj, ko je načeloval Doža za tedanje čase precejšnji vojski, je zatrobil mesto na odhod nad Turčina — nad graščaka! Madžarski imenitniki so bili povsem iznenadeni radi mahoma razkrinkanega nastopa Krucev. Posamezni oddelki so napadli gradove, ki so jim padali z lahkoto v roke po celi srednji Madžarski. Graščake so mučili z družinami vred, jih pobijali, gradove izropali, služinčad se je pa pridruževala puntarskim zmagovalcem. Predno so se graščaki prav zavedli, kako in kaj je z Dožo in njegovimi Kruci, je že bil on gospodar položaja, ki se je jačil od dne do dne. V primeroma kratkem času nista stala v vrstah z ognjem in mečem prodirajočih Krucev ramo ob rami kmet in hlapec, pridružilo se jim je večje število s tedanjo vlado nezadovoljnih plemenitašev. Izbruhnila je vstaja, ki je bila razširjena malodane po celi Madžarski in je povzročala skozi desetletja vladarjem velike preglavice. Prišlo je tako daleč, da je bilo po osrednji Madžarski več Krucev nego nasprotnikov puntarskega gibanja. Le iz neprestanega naraščanja organizacije Krucev se dajo razlagati dejstva, ki so postala prava šiba božja in ta ni klestila le po Ogrskem, ampak je bila dolgo — dolgo strah in trepet muropoljskih pradedov. Kruci so zanetili na Ogrskem občo vstajo za avstrijskega cesarja Leopolda I. (1665—1705). Med glavne zarotnike je spadal Doža. Cesarskim ljudem je bilo prvotno celo ljubo, da so krotili Kruci madžarsko gospodo. Dunaj se je zavedel nevarnosti položaja, ko je postala organizacija narodna in se je je oklepalo vse, kar je čutilo madžarsko. Cesarska oborožena sila ni mogla zatreti Krucev, lotili so se zvijače. Zvabili so leta 1671. kolovodje Krucev zlepa na miren razgovor ter posvet v Lenti. Ko so bili zbrani, so planili nad nje Avstrijci, jih sodili na hitro roko in jih prikrajšali za glave. Med obglavljenimi je bil tudi Dožev sin. Nasilni nastop avstrijskih mogočnežev ni zatrl punta, baš nasprotno — še povečal ter razmahnil. Organizacija Krucev je bila voda na mlin Turkom in Francozom. Kruci so bili kmalu tako preplavljeni s plemstvom, da so dobili za glavarja — grofa, ki je postal celo kronani prvi kralj Krucev. <center> '''Prvi kralj Krucev.''' </center> <center> '''I''' </center> Ogrski grofi Tököly so posedali gradove ter razsežna posestva v bližini Kaniže. Po zgledu drugih madžarskih bogatašev so obubožali Tököly vsled turških vpadov in vstaje Krucev. Grof Emerik Tokoly je še bil povrh oženjen z mlado vdovo Heleno Zrinjsko¹ iz staroslavne rodbine Zrinjskih, ki prišteva med svoje člane najimenitnejše prednike Nikolaja Zrinjskega, branitelja Sigeta proti Turkom leta 1566. Pravnuk Nikolaja je bil zopet Miklavž ter hrvatski ban (1616—1664). Nasledil ga je na banskem prestolu njegov brat Peter, ki je bil radi upora, naperjenega proti tedaj vladajočim Habsburžanom, obglavljen s svojim tastom Frankopanom v Dunajskem Novem mestu 30. aprila 1667. Peter je imel sina Janeza Antona Baltazarja in ta je bil Helenin oče. Emerik Tököly je znan kot izredno lep in telesno močan. Radi zunanje prikupljivosti je dobil ženo iz hiše Zrinjskih. Helena Zrinjska, na glasu kot krasotica, se je prepričala šele po sklenjeni poroki, da je dobila moža, ki je dika po telesu, na žepu — nemanič! Povrh je bila še častihlepna. Njeno celo stremljenje je sredotočilo v cilj: drugemu možu pomoči do premoženja in dostojanstva! Prav dobrodošla ji je bila vstaja ogrskih mogočnjakov in Krucev za cesarja Leopolda I., ki ni zaupal Madžarom radi neprestanih vstaj in hrepenenja po popolni osamosvojitvi. Najbolj je razžalil Leopold madžarski ponos, ko je postavil za cesarskega namestnika Nemca in sploh je podeljeval vojaške in državljanske službe samo tujcem. Cesar je sicer zadušil s pomočjo plemstva od Krucev uprizorjeni upor na videz. Pustil je celo, kakor že omenjeno, obglaviti voditelja Krucev; v resnici je pa dosegel z nasilnim nastopom baš nasprotno! Punt je bil dobrodošel predvsem zunanjemu svetu: Turkom in Francozom. Vstajniki so mirovali nekaj časa, ker so bili brez pravega poglavarja. V očigled tolikanj ugodnemu položaju: dokopati se do premoženja in moči, ni dala Helena Emeriku poprej miru, dokler se ni odločil, da prevzame po rabljevem meču izpraznjeno mesto voditelja Krucev. Ta Emerikov korak so pozdravili ter podprli z denarjem: Turki, Francozi in Poljaki. Emerik se je lotil z vso vnemo organizacije številne in le glede reda oslabljene tolovajske armade Krucev. Ko so videli ogrski plemiči na čelu puntarskega gibanja celo grofa, so vstopali brez nadaljnjih pomislekov v njegove vrste. V kratkem je imel Tököly krog sebe armado 15.000 mož. Kdor se mu ni podal, je bil ob premoženje in svobodo. Dunaj sam se je tresel pred četami Krucev, ki so pustošile po Moravskem in radi tega je pričel cesar s Tökölyjem pogajanja, da pomiri nemirneže. Do pravega izmirjenja med Madžari in Dunajem sploh ni prišlo. Turki so podpihovali Tökölyja in mu obetali kraljevske svobodščine. Emerik se je čutil mogočnega glavarja reda vajene in z vsem potrebnim oskrbljene vojske, katera je posedala oporo doma in v inozemstvu. Turki so šli v mržnji do Habsburžanov tako daleč, da je imenoval sultan Emerika Tököly s posebno diplomo za kralja Krucev in mu podelil gospodstvo čez osrednje Ogrsko. V znamenje nove oblasti je prejel: krono, zastavo ter buzdovan. Bil je Turčiji podložen »hospodar«, ki je plačeval sultanu na leto 40.000 piastrov davka in mu je moral biti za slučaj poziva na uslugo z vsemi svojimi četami. Kraljevska čast, vojaška moč in s tem tudi preskrba z denarnimi sredstvi je bila najboljša nagrada Emeriku, ker je posluhnil častihlepje svoje žene Helene. Saj je bila pravzaprav ona glava prvega kraljestva Krucev. Čisto varnega se kralj Emerik kljub povišanju le ni počutil. Ni si zbral stalnega sedeža, vladal je sedaj s tega pa zopet z drugega gradu v neprestani pripravljenosti, da udari na Habsburžane ali odhiti na pomoč turškemu sultanu. Davke in sploh sredstva v denarju in blagu so izterjevale bande Krucev od plemičev izven mej Emerikove kraljevine, in od trgovcev, ki so vzdrževali kupčijske zveze med Budimpešto in Carigradom. Kaj je bilo bolj zapeljivo, nego klati, ropati, dobro jesti ter piti in za vse zločine žeti mesto krvniške sekire ali vrvi kraljevsko pohvalo in nagrado! Emerikova vojska je bila vdana kralju. Kaka izdajstva, poneverbe ali pobegi se sploh niso dogajali. Kruci so bili celo po pojmih tedanjega kulturnega sveta na celem svetu edina tolovajska organizacija, ki je imela od zunanjega sveta priznanega kralja in kraljico iz tolikanj imenitnega rodu Zrinjskih. Tolpe Krucev, kojih člani so bili kmetje pod vodstvom plemstva, niso bile nastanjene po določenih garnizijah, utrdbah ali celo trdnjavah. Postojanke Krucev so imenovali »tabore«, kojih lega nikakor ni bila navezana na višine. Kruci so taborili tudi po dolinah, gozdovih in celo po močvarah. Število krucevskih tabornikov je znašalo kvečjemu po 100—200 mož na enem kraju s pratežem v četverokotu krog taborišča. Nobeden tabor ni bil stalen. Poveljniki so prestavljali šotorišča po vojaški potrebi in življenskih prilikah. Obvestila so prenašali Kruci s kresi, rogovi, ali tudi z osebnimi sli. Mnogo krucevskih taborov je bilo po današnjem Prekmurju, ker je mejilo njih kraljestvo na Muro, in proti zapadu, kjer so vpadali na avstrijsko ozemlje. Krucem se Turkov ni bilo bati. Bili so si z njimi pobratimi in so prevzeli od njih uprav azijatske lastnosti ter navade in med drugim tudi mnogoženstvo. Malodane vsak Kruc je posedal lastni harem kakor kak turški paša. Po taborih Krucev je krilatila ob količkaj ugodnih prilikah vsestranska razbrzdanost ter nezmernost. Prirejali so plesne zabave, ki so bile seve združene s pijančevanjem in so končavale z nečistovanjem najgrše vrste. Krucevanje pod zaščito lastnega kralja in samega turškega sultana je bilo za tedanje itak hude čase nepopisno zlo, ki se je vedno bolj ukoreninjevalo. Kako ne? Brezdelje, tolovajstvo in lahkoživnost je nekaj tako privlačnega, da bi jih zamogla zatreti ter iztrebiti edinole dejanska vernost in ta je bila Krucem od zgoraj navzdol — španska vas! Kruce in Muropoljce je razmejevala Mura. Kljub Muri nikakor ni bilo zavarovano Prekmurje napram Prlekiji z neprestopnim kitajskim zidom. Na več mestih je vezal obe strani brod, celo most in prevoz v čolnih je bil itak v vsakdanji rabi. Muropoljci so zvedeli kmalu, kako so se lotili Kruci mesto Turkov lastne grajske gospode in so postali oni narekovalci javne usode osrednje Madžarske. Skoro gotovo bi se bilo razgibalo krucevstvo po štajerski strani Mure, da ni imelo prebivalstvo Murskega polja z Madžari kot sosedi tako bridkih izkušenj, kojih krutost so osveževala vedno nova divjaštva v vpadih, pokoljih in v odgonu miroljubnih slovenskih kmetov v sužnost. Muropoljcem — sodobnikom naše povesti so bili v najbolj svežem spominu spori in krvavi obračuni med pomadžarjenimi Slovenci v Prekmurju in Štajerci. Posledice teh prepirov so vidne še danes in jih občuti prebivalstvo ob obeh straneh omenjene obmejne reke. Da so vplivali dolgoletni nasilni obračuni radi struge Mure tudi na črnoglednost glede krucevstva od strani Muropoljcev takoj ob prvih pojavih, naj nam pojasnijo naslednja zgodovinska dejstva, ki še krožijo danes v ustnem izročilu po Murskem polju od Mure do Ljutomera in še dalje. Spori radi struge Mure, ki je delala ob porastu in razlivih veliko škode, so pričeli začetkom 16. stoletja. Takrat je bil graščak v Gornji Lendavi Tomaž Szechy. Posedal je ob Muri obširna posestva. Da bi zavaroval svojo posest pred poplavo, je pustil zavoziti onkraj Trnjevec na ogrski strani dve strugi, dve pa združiti z močnim poprečnim jezom. Te obrambne naprave so obrnile tok Mure na štajersko stran. Reka je začela izpodjedati najrodovitnejšo muropoljsko zemljo. Po vodi so odromale njive, pašniki, travniki in že je bila struga skoro tik pred hišami. Muropoljci niso upali seči po samoobrambi, zatekli so se po odpomoč k vladi. Štajerski cesarski namestnik se je pričel pogajati s Tomažem Szechy. Oholi in brezobzirni Madžar se ni zmenil za štajerske predloge. Mura je dalje ogrožala in odnašala Muropoljcem zemljo. Prošnje za pomoč so deževale v Gradec in radi tega je bil poslan od vlade l. 1511. inžener z delavci na Mursko polje, da odredi na licu mesta gradnjo jezov, ki bi naj dali reki drugo smer in zabranili največjo škodo. Komaj so bili Muropoljci pod strokovnim vodstvom dva dni na delu, je pridivjal nad nje Szechy s svojimi oboroženimi hlapci ter podložniki. Delavce je razpodil, inženjerja je odvedel s seboj v verigah. Nato so zgradili ogrski vojaki na štajerski strani nasipe. Po njih so nastavili topove, da se ni upal nikdo tja niti pogledati. Ko so bili vojaki gotovi z utrdbami, so prišli madžarski delavci s koši in motikami. Na štajerski strani so izkopali precej široke grabe, v katere so napeljali Muro. Po tem opravku so utrdili jez na ogrski strani še bolj in potegnili niže tega celo novega. Radi teh naprav se je obrnila Mura veliko bolj proti Muropolju. Količkaj naraslo valovje je izpodjedalo z vso naglico travnike in njive. V par letih so odplavale tri vasi: Pirovce, Pipovce in precejšen del sedanje Stare vasi. L. 1524. je poslala deželna vlada na neprestano sporno ozemlje komisarje. Komaj so se pojavili višji gospodje s prizadetim prebivalstvom ob Muri, je bil tamkaj tudi Tomaž Szechy v spremstvu vojaštva. Otvoril je na Štajerce ogenj iz topov in pušk. Komisijo z Muropoljci je otel gotovega pogina le najhitrejši pobeg. Vlada je bila brez moči napram madžarskemu nasilju. Mura je opravljala svoje uničevalno delo naprej. Muropoljci so začeli braniti po možnosti sami svoja zemljišča pred deročimi valovi, a reki se nikakor niso smeli približati. Premožnejši kmetje so zabili dobrega pol kilometra od obrežja v zemljo močne kole in navozili zasilne jeze, katere je odnašala količkaj narasla Mura, in razdrte obrambe je bilo treba graditi znova. Po zgledu gornjelendavskega gospodarja je nagajal Veržejcem Anton Banffy, graščak v Spodnji Lendavi. Vsled novih strug, nasipov, jezov in sploh obrambnih naprav ob celi prekmurski strani se je zoževala struga Mure vedno bolj. Voda se je razlivala pri najmanjših povodnjih po mnogo nižje ležečem Murskem polju in povzročala po njivah ogromno škodo. Mura je obiskovala tudi poslopja naših štajerskih vasi, kar je priklicalo kužne bolezni nad ljudi in živino. V očigled vsakoletnemu po večkrat se ponavljajočemu obupnemu položaju so se pritoževali Muropoljci neprestano v Gradec in celo na Dunaj. Habsburžani se niso upali potegniti res krepko in uspešno za oškodovane kraje v zavesti, da bi si odtujili z oboroženim nastopom še bolj madžarske velikaše. Muropoljce so z najvišjih mest le vedno tolažili z izgovori, da nima vlada časa in ne potrebnega denarja: v resnici pa ji je manjkalo vsake resne volje. Ostalo je leta ter leta pri praznih obljubah in pri starem zlu, Mura je podkopavala vedno dalje in porivala v najresnejšo opasnost celo Mursko polje. Avstrijski cesar Ferdinand I. je bil v prvih letih svojega vladanja preveč popustljiv napram Madžarom in jim je spregledal vsa nasilja. Šele po turški zmagi nad krščansko armado pri Osijeku l. 1537. je spregledal, da bo potreboval proti turški premoči tudi štajersko pomoč. Ogrskim drznežem je nategnil le nekoliko preveč ohlapne vajeti, ker so Štajerci resno zapretili na najvišjih mestih, da bodo poslali svoje vojaštvo mesto proti Turkom, na Ogrsko, da bo ustrahovalo po hunsko nagajajoče tamošnje plemiče. Deželni glavar Janez Ungnad je sklenil na to pretnjo, da nastopi z vojaško silo proti graščakoma v Gornji in Spodnji Lendavi. Že omenjenemu gornjelendavskemu nasilnežu Tomažu je bil sledil med tem Štefan Szechy, temu l. 1537. ogrski namestnik Aleksij Thurzo. Vsled razpaljene razkačenosti so dosegli prepiri med Štajerci in madžarskimi tirani višek. L. 1537. je dala izkopati štajerska deželna vlada pod zaščito pešcev in konjikov Kacijanerjeve armade na ogrski strani grabe. Na ta način je bil tok Mure vsaj nekoliko uravnan. Po odhodu vojaštva je bil Thurzo takoj na delu. Njegovi delavci so zakopali nove grabe in jih zavarovali z visokimi jezi. Pripeljal je še 2000 oboroženih vojakov, ki so napravili onkraj Hrastja nov, velikanski jez. Ta drznost je razbesnela tolikanj potrpežljive Muropoljce. Obrnili so se z odposlanstvom do Kacijanerja in ga prosili nujne pomoči. Zaprošeni je pisal Thurzu grozilno pismo z opozorilom, da bo odpoklical vse Štajerce, ki se bojujejo na Ogrskem proti Turkom, ako ne odstrani sam jeza. Thurzo se ni pokoril. Obrnil se je do cesarja Ferdinanda. Cesar je ukazal, naj se preloži razprava o sporni zadevi radi skupnega nastopa Avstrije in Ogrske proti Turkom v Slavoniji za dva meseca. Toda mirnemu sporazumu odmerjena obravnava ni dovedla do poravnave. Štajerski deželni stanovi so sklenili radi madžarske neodjenljivosti, da se bodo zoperstavili z oboroženo silo vsaki taki uravnavi Mure, ki bi bila na škodo in pogibelj Muropolja. Že februarja 1538 je pustil Thurzo obnoviti od svojih tlačanov stari, vsled povodnji poškodovani jez onkraj Veržeja tako, da se je obrnila Mura naravnost proti omenjenemu naselju. Radi svojevoljne uravnave v Radgono sklicane razprave 31. marca in 28. oktobra so ostale brez vsacega uspeha. Deželni stanovi so sklenili januarja 1593, da bodo odstranili pod vodstvom deželnega glavarja Veržejce ogrožajoče jeze in bodo napeljali Muro v staro strugo, kakor hitro ne bo reka več zamrznjena. Temu uresničenemu ukrepu so se postavili po robu Madžari. Pošteno so pretepli več štajerskih delavcev, a jez je le zginil. Pri tej priliki so pograbili Muropoljci in vrgli v Muro nekega madžarskega davkarja, ki je hujskal svoje ljudi na pretep in nasilen obračun. Thurzo le ni odnehal. Zbral je precej vojaštva in civilistov, ki so hoteli zgraditi nove jeze. Tokrat so bili Štajerci odločni, da zabranijo madžarsko kljubovalnost z orožjem. Deželna vlada je poslala na Mursko polje konjike, topništvo in pehoto. Prišlo bi bilo do redne bitke, da ni posegel vmes cesar Ferdinand. Prepovedal je oborožen spopad Štajercem in Madžarom. Kiseški junak Nikolaj Jurešič je prejel povelje, da odleti s svojim vojaštvom na sporno ozemlje in poskrbi za red in mir. Dokler je taboril Jurešič v Veržeju, je vladal na obeh straneh mir. V poznejših letih so se ponavljali slični prepiri pogostokrat in se zaključevali začasno s krvavimi praskami. Eni so napadali druge ter rivali Muro zdaj sem zdaj tja. Vlada je vedno omahovala, je pač ostalo vse pri starem. V neštevilne struge ter vijuge do naših dni razkopana Mura kliče v spomin tudi današnjemu rodu, kaki sosedi so že bili Muropoljcem Madžari, predno so se čisto pobratili s Turki in so pričeli vpadi ogrskih Krucev na Štajersko. Iz baškar iz zgodovine zajetega je razvidno, da so bili tudi muropoljski tlačani kljub pritisku grajske pete in udarcev pesti proti tako vabljivemu pokretu, kakor je bil krucevski. Obmejni Muropoljci so znali, da bo ropal ogrski tolovaj najprej brezskrbno doma. Ko bo oplenjena domovina, bo prišlo na vrsto Mursko polje. Glede zavarovanja napram Krucem se je prvi zganil Veržej. Dolgoletni budnosti, hrabrosti in malodane nepretrgani pripravljenosti Veržejcev gre zasluga, da so bili vpadi Krucev koj v začetku oslabljeni, dostikrat sploh preprečeni in tolovajske tolpe razkropljene in pobite do zadnjega moža po raznih naseljih Murskega polja. <small>₁ Helenin prvi mož je bil Rakoči. Z njim je imela sina Franca.</small> <center> '''II''' </center> Ob času naše povesti je obstojala v Veržeju dobro izvežbana četa strelcev v stalni pripravljenosti, da brani dom in imetje prvotno pred Turki, veliko pozneje proti Krucem. Veržejski strelci se omenjajo v listinah od 1550. Strelci so odbijali tako hrabro Kruce, da jih je pohvalil cesar Jožef I. za njih vztrajnost, hrabrost in požrtvovalnost v listini, izstavljeni 27. novembra 1706 na Dunaju. Iz vsega, kar je zgodovinsko znano in potrjeno o veržejski strelski četi, je razvidno, da so bili nekdanji Veržejci vrli junaki, na katere so lahko ponosni njih potomci še danes. Ko so posečali madžarski Kruci muropoljske kraje in jih uničevali z ognjem in mečem, stopata v ospredje obrambnih junaštev vodja veržejskih strelcev Karol Ropoša, zastavonoša Franc Čopora in trobentač Andrej Husijan. Veržejci se spominjajo še danes Ropoša in Čopora. Kadar slišijo po trgu bobnanje tamburja današnje strelske čete, pravijo, da poje boben: »Ropoša ni, Čopora ni, ga ni, ga ni, regenta regenta ni«, kakor bi žaloval boben še danes za davno preminulima junakoma. <center> – – – </center> Karol Ropoša je bil imovit veržejski kmet. Študiral je celo v Varaždinu. Sin edinec je pustil učenje, prevzel posest in kot šolan kmet je zavzel kmalu med domačini vodilno mesto. Od njega sta ohranjeni do danes dve pismi ter več podpisov. Pisal je lično latinščino. Podpisoval se je: Carolus Roposcha. Bil je močne postave, prikupljivega obraza, neustrašljiv in vojaško izvežban. Zanimal se je za dogodke tostran in onstran Mure in se zavedal, kaj da imajo pričakovati Veržejci od tolovajskih ogrskih tolp, ki so že domovino pustošile liki kobilice. Da bi ne bili Veržejci nepripravljeni kot najbližji sosedje napram Krucem, je položil vso skrb v dobro izvežbanje ter oboroženje strelske čete, izbrane iz najboljših domačih fantov in mož. Ustno izročilo trdi o njem, da je nosil železno srajco, jeklen oklep, jezdil je konja plavca, bil je zamrznjen, da se ga sovražne krogle niti prijele niso. Njemu ob strani je stal veliko mlajši zastavonoša Franc Čopora. Po poklicu je bil sodar in kmetski sin, silno močan, čeden ter srčen dečko. Tudi ta je nosil železno srajco in vrhu te oklep. Ropoša je bil dvakrat oženjen. Prva žena Urša Lovrenčič mu je umrla kmalu brez otrok. Druga Magdalena Gaberc mu je podarila le enega otroka — hčerko Vido. Kari je bil tolikanj denarno podprt, da je pustil izobraziti edinko v varaždinskem samostanu. Tamkaj se je naučila: čitanja, pisanja in prejela boljšo podlago za bodočo gospodinjo. Po očetu je podedovala veliko krepko postavo, po materi na vsakega prikupljivo učinkujoče oči z dolgimi trepalnicami. Krog usten ji je igral in na lahno plesal nasmešek nedolžnosti — najlepša cvetka iz vrta dekliškega obraza. Ropoševa Vida, dasi prva med trškimi dekleti po cvenku, izobrazbi ter obrazu, se ni odtegovala nobenemu delu. Bila je postrežljiva in nikdo ji ni mogel oponesti prezirljivega ponosa napram tovarišicam ali gruntarske ošabnosti proti služinčadi, najemnikom in dninarjem. Se ne smemo čuditi, če je bila Vida pri teh lastnostih kot edinka vse na svetu materi in očetu. Starša sta se zavedala, da bo dekle lahko izbiralo med fanti in da bo moral biti povsem po godu mladi Ropoša staremu. Veržejke so govorile med seboj od tedaj, ko je izročil Ropoša strelcu Francu Čopori zastavo čete, da mu je izrekel s tem že v naprej pripravljenost: sprejeti ga za bodočega zeta. Naj je bilo s temi govoricami tako ali tako, istina je, da je bil mladec Franc ob vsaki priliki pri Ropoševih. Pri nedeljskih obiskih cerkve mu je krasil mladeniška prsa šopek, katerega mu je podarila Ropoševa Vida. Da bi se bil kosal kateri drug Veržejec s Francom pri Vidi, ni bilo niti govora. Samo posebi je prišlo, odlikovanje z zastavonošo je še potrdilo javno mnenje celega Veržeja: na Ropoševini ne bo gospodaril ob Vidini strani nikdo drugi kakor Čoporov Franc. Kaj je bil Franc Vidi in Vida Francu, o tem so kramljali večkrat Ropoševa mama Magdalena s svojim možem, predno sta zatisnila pozno zvečer od dela trudne oči. <center> – – – </center> Par let je korakal Karl Ropoša ponosno na čelu svoje čete pri paradah pred cerkvijo in pred zbrano srenjo ob raznih slovesnih prilikah ter vežbah. Turkom in Krucem ob Muri na štajerski strani najbližji Veržej je užival precej časa mir pred vpadi. Radi tega so bili tudi strelci bolj za okras, a vendar so bodrili zavest, da bi se postavili za slučaj kake nevarnosti v bran z zadnjim utripljajem srca za življenje in imetje celega Murskega polja. Pod peruti angela miru si je Muropolje kmalu opomoglo. Kmetje so se okrepili glede stanja živine, poljskih pridelkov in suhega denarja. Mure si v taistih časih ne smemo predstavljati kot nekak ocean, preko katerega bi se ne bil upal nikdo iz štajerske strani na madžarsko in obratno. Ne, ne! Obstojali so živahni stiki ob priliki cerkvenih slovesnosti in ob sejmskih dnevih. Prekmurci, šibani od turške in krucevske prebridke usode, so rabili vsak čas marsikaj, kar so dobili za gotov denar in izmenjavo le pri tedaj precej založenih Muropoljcih in posebno še v Ljutomeru. Trgovanje med obema bregoma Mure je bilo kljub krucevski opasnosti v polnem teku. So bili tudi po Prekmurju tlačani in slobodnjaki, ki so nekaj pomenili na žepu in imetju. Obče znan je bil tedaj po Murskem polju kot živinski prekupec Jurij Godrnja iz Bakovec v današnjem Prekmurju. Pojavljal se je po vseh štajerskih obmejnih sejmih v spremstvu ogrskih mešetarjev ter je kupoval konje in govejo živino. Plačeval je v gotovini in bil dobrodošel na vsakem sejmu, ker se ni vlekel pri repu za par grošev kakor razni drugi »gfretarji«, živinski barantači za oddajo v rejo ali prirejo. Če ni bilo sejmov se je oglašal Godrnja po boljših hišah, kjer je kupoval le prvovrstno blago za ogrska sejmišča. Radi so ga videli po sklepu kupčij vsi brez izjeme in ne oziraje se na starost in spol. Znal je povedati marsikatero o Krucih, kako godejo ogrskim plemenitim pijavkam že nekaj let krvavi čardaš, katerega oznanja vnaprej rdeči petelin. Navdušena pripovedovanja o uspešnih bojih zoper gospodo so gladila ušesa Štajercev. Vsi so pritrjevali, da imajo Kruci prav. Prebili so se s silo do svobode in so že takorekoč — zenačeni z graščaki, saj je vendar grof njih kralj! Kdo ne bi bil Kruc, ki po dnevu spi ter smrdi brez vsakega dela in napora; v noči je, pije, pleše ter ljubi do popolne razuzdanosti in si pljune v roke za boj, rop in požig, ako ga vzdrami tu in tam iz lahkoživja poveljnikov ali kraljev klic. Kruc je sicer tolovaj, pa kaj, mar ni li pred njim ropal gospod sam in sedaj opravljata ravbarski posel oba v tovarišiji. Še zapel je s svojim spremstvom katero krucevsko v madžarskih zategljajih in tako podžgal poslušalce, da bi jo bili vsi najraje udrli za njim preko Mure in pomnožili tabore Krucev. Godrnji so stregli na kupčijskih potih po Murskem polju z izbrano jedjo in pijačo. Nočeval je po najboljših hišah v pernicah in je moral zasmrčati pri mizi, sicer bi ga bilo vse poslušalo z napeto pozornostjo do ranega jutra. Stari očanci so trdili o Jurjevih barlantah, da so lažnive ali vsaj znatno pretirane. Te cincarije glede trgovčeve verodostojnosti so zavračali mlajši z upravičeno trditvijo, da niso stari modrijaši preko domačega pragu že leta in leta niti pogledali, kaj šele, da bi se upali preko Mure h Krucem! Celo stotnik Ropoša, ki je bil parkrat v gostih pri Godrnji v Bakovcih, je bil resnega mnenja, da pomeni možakar nekaj med domačini, kar se tiče imanja in ugleda. Če je malodane doma v sami Budimpešti, bo že znal, kaj se godi po Madžarskem in kaka je krucevska muzika. Samo cigani Brajdiči, potepuhi po Prekmurju in Murskem polju, barantači s kljuseti, piskrovezi in tatovi bolj nego vsak Kruc, so nekaj lagali o Godrnji in njegovi družbi. Itak ni verjel nikdo ciganskim blebetam, da bi bil Jurij Godrnja »oberkruc«, ali kolovodji vseh prekmurskih tolovajev. Obiski štajerskih sejmov ter imovitejših hiš so mu le krinka za vohunstvo, katerega vrši po nalogu kralja Krucev, ki bo pridivjal prej ali slej s celo druhaljo nad lahkoverne Slovence. Vsi so branili Godrnjo češ: cigan je cigan! Na štajerski strani je nasprotnik Krucev; na ogrski hujši od Kruca! Črni in grdi Jurja, ker ta dviga cene konjem in je že par let sem naravnost onemogočil s pošteno barantijo ciganske mešetarije in goljufije. Oče Ropoša so bili na domačiji Godrnje, videli, kaj in koliko poseda v Bakovcih, niso pa znali povedati: ali je Jurij oženjen ali še samec? Cigani so zopet klevetali, da ima po vseh večjih krucevskih taboriščih kar cele turške hareme. Svojo pravo ženo je napodil z bičem od hiše, kakor hitro se je pokrucil in se prepričal, da imajo Turčini prav s trditvijo: več žen bolje streže in neguje moža nego ena! Torej le cigani so bili proti poštenju Godrnje; vsi drugi so bili odločno drugačnega mnenja. Pri splošni najboljši ljudski sodbi se ne smemo čuditi, da je bil živinski trgovec pri obisku Veržeja vsikdar gost pri Ropoševih. Ko so postali njegovi obiski pri »hauptmanu« pogostejši nego sicer, so buknile v javnost resne besede: Bogati Madžar bo presadil veržejsko cvetko na ogrska tla. Ako bo uspela snubitev, ne bo Godrnja le slobodnjak — še graščak, toliko bo posedal zemlje in suhega denarja. Treba pribiti, da se je Jurij rad šalil v gostih s »hauptmanovo« Vido. Rad je pohvalil njeno mičnost ter postrežljivost, nikoli ni bil vsiljiv in očetu niti omenil ni, da bi gojil kake resne namene z njegovo edinko. In Vida sama! Kaj naj rečemo? Kje na svetu je dekle, kateremu ne prija, ako mu dvorjani boljši moški na neprisiljen, naraven način? Jurij je bil zastavne postave, po madžarsko mustačast in že tako šrbavih zob, da se mu je zatikal jezik v vrzel spodnje čeljusti pri hitrejšem pripovedovanju, katerega je dvigal v takih slučajih iz pesti zobjih šrbin z glasnim tleskom, ki je vplival zelo neprijetno na tako nežen čut, kakor ga je posedala Vida. Sicer je pa Vida v svojem srcu že volila in bi ne bila izvolila drugače, četudi bi bil pokrit Jurij z zlatim perjem in bi mu tekel jezik kakor slavčku pri petju. Nikakor ni prenagljeno, če zaupamo čitateljem, da sta že nagibala stara Ropoša k Godrnji, če bi ta res kedaj povprašal, in to čisto iz naravnega razloga: Madžar je bil bogataš daleč segajočega ugleda ter vpliva; zastavonoša Franc le pošten kmečki sin, ki bo nekaj šele po predaji Ropoševine. <center> – – – </center> Da niso bili obiski Godrnje v Veržeju pri Ropoševih samo kupčijskega ter prijateljskega značaja, ampak so koreninili v globokejših namenih, se je pokazalo hitreje, nego bi bil kdo pričakoval ali mislil. Jurij je bil zopet v gostih pri »hauptmanovih« čez noč. Drugo jutro je oddirjal na konju, kakor bi ga podil sam zlodej. Pri galopu skozi trg je psoval vsem prokletim Veržejcem očete in majke. Celo gnezdo ga bo pomnilo dolga leta! Jurjeve kletvice so si tolmačili Veržejci v tem smislu, da si je osmodil preveč zaljubljene mustače pri Vidi, čeravno bi ga bila videla stara dva rada kot zeta in združitelja premoženja na obeh straneh Mure. Poleg očeta in matere je zvedel iz Vidinih ust še Franc, da jo je poprosil ogrski mustačar ono jutro resno za spremstvo na življenski poti, ko je že imel zagotovilo iz ust staršev. Ona — Vida — mu je povedala na kratko, da nikoli, ker je že oddana in ji je obljuba svetost! Še cigan stari Marko Brajdič je zvedel za Jurjevo zavrnitev. Stopil je k očetu Karlu in mu zašepetal na uho, da je ravnala Vida prav. Zapaljeni Oger je tolovajski glavar, mohamedanski babjek in spada že davno na najvišje vislice in nikakor ne kot zakonski mož ob stran krščanske Veržejke! Za pohvalo lastne hčerke je sunil gospodar Ropoša cigana, da je padel na zobe. Na tleh ležečega je brcal in bruhal vanj vse vrage in hudiče, ki so preslepili po ciganski coprniji njegovo edinko, da bo rajši kmetica nego graščakinja! Opsovani, obrcani in s hudobci vred na dno pekla pregnani Marko Brajdič se je zmuzal previdno po vseh štirih iz Ropoševega dvorišča. Zunaj na cesti se je šele upal postaviti na noge. Ciganske besede je streljal na glas proti nebu, tolkel z nogo ob tla, pljuval na levo ter desno, grozil s pestjo proti Ropoševini in se zaklinjal ob koncu trga v slovenščini, da ga bo že pomnil kmetavzarski rovtar Ropoša! Hotel mu je oteti iz roparskih krempljev otroka; prejel je mesto hvaležnosti s kletvicami spremljane brce! Po Veržeju so govorili nekaj časa in ugibali: Ali je opravila Vida s Prekmurcem napak ali prav? Mladi svet, ki je bil za nesebično, pravo in samo enkrat obljubljeno ljubezen, je stal neomajno na strani Vide; starejši, ki so že davno pozabili na lepše ljubezenske polete, so trdili, da je mast pod palcem vse. Ljubezen se pridruži kar sama od sebe, ko se navadita zakonca eden na druzega. Za svarilo in prokletstvo starega cigana se ni zmenil nikdo, še trške klepetulje ne! <center> – – – </center> V seneno košnjo zjutraj se je pognal skoži Veržej trop tujih jezdecev. Ustavili so se pred Ropoševo hišo. Nekaj jih je poskakalo s konj; ti so vstopili, ostali so držali konje ter stražili. Iz kuhinje so odjeknili v jutro obupni klici. Nekaj ropota je bilo čuti, in že se je pojavila četvorica našemljenih moških na pragu. Po dva in dva sta krepko držala za škrice dolge, na vrhu zvezane vreče, po kateri je nekaj otepalo in se skušalo izmotati z vsemi močmi. Vrečo so omotali z vrvjo, koj je bila razpeta in pritrjena med dva konja. Jezdeci so se pognali v sedla in je šlo liki divji nočni lov po trgu v smeri proti Muri in ob reki proti Cvenu. V trenutkih z bliskavico izvršenega dogodka so bile doma po hišah le gospodinje, pripravljajoč zajtrek za kosce in iz spanja prebujena in napol oblečena deca. Pri Ropoševih je vladala grobna tišina, dasi so znali vsi v trgu pričujoči, da se ukvarjata mati in hči s pripravo izdatnega okrepčila za številne kosce. Bolj korajžne Veržejke so se le upale na ogled: kaj in kdo je pri »Hauptmanovih« po obupnem kriku in po tako bliskovito naglem pobegu povsem tujih konjenikov? Po kuhinji je bilo vse razmetano. Sklednjak s posodo na tleh, vedrice prevrnjene, skleda z ajdovimi žganci razbita – –. Med vso ropotijo je ležala mati Magdalena vznak v nezavesti! Vide nikjer – – –. Komaj in komaj so pomogle preplašene ženščine gospodinji s polivi, da se je zavedla, odprla oči in zastokala bolestno: »Vida, ali so Vido …« Šele potem, ko so odnesle sosede po glavi udarjeno v postelj, so za silo izvabile iz nje, da so planili nad njo in Vido kar štirje tolovaji črnih obrazov. Četvorica se je lotila Vide, da bi jo strpala po sili v vrečo. Krepka deklina se je branila, tolkla krog sebe, odrivala ter brcala roparje, da je odletel eden v sklednjak, drugi ob kuhinjsko mizo, dva sta ji pa le zvila roke na hrbet. Ona — mati — je bila vsled popada nenadnega strahu brez vsake moči. Le na pomoč je vpila, dokler je ni lopnil eden od napadalcev s pestjo ob sence, da ji je počrnelo pred očmi in ne zna, kaj so počeli z Vido. Po materini izpovedi je bilo jasno, da je šlo pri napadu za ugrabitev Vide, saj je ostalo po premožno opravljeni hiši vse nedotaknjeno. Sosede so si bile kmalu edine: namaškarani tolovaji so bili madžarski Kruci, ki so utekli z živim plenom preko Mure in bogznaj kam na Ogrsko. Treba je bilo urno za roparji. Že je bila Voršičeva Kata pri mežnarju, da udari plat zvona in prikliče po bližnjih ter daljnjih travnikih zaposlene moške. Četa veržejskih strelcev se je zbrala človeško možno naglo pod trško lipo. Starejši z Ropošom na čelu so stopili v posvet in bili uverjeni po kratki izmenjavi misli: za ugrabitvijo tiči od Vide odslovljeni snubec Jurij Godrnja iz Bakovcev na madžarski strani Mure. Za pomagače si je najel Kruce. Sam je moral biti kolovodja te pasje bande in edini, ki ga je v tem oziru prav sodil, je stari cigan Marko Brajdič. Vod čete je razdelil stotnik Ropoša v dva oddelka, da ugotovita sled, ta bo izdala smer, v kateri so jo ubrali ugrabniki preko Mure. Na trditev žensk, da so galopirali prokleti Kruci proti Cvenu, niso mogli pristati strelci brez osiguranja na lastne oči. Patrulja se je razdelila. Eni so krenili pod vodstvom očeta Ropoša ob reki proti Bunčanom in Vučji vasi, drugi pod Francom Čoporo proti Cvenu. Franc in njegovi ogledniki so videli, kako so obstali lopovi kmalu za Veržejem. Na desno ter levo od kolovoza je bila poteptana trava od konjskih kopit. Tu so se razdelili. Manjši oddelek je jezdil naprej po cesti proti Gornjemu Krapju. Številnejši je zavil preko pašnikov v šume in vrbino ob Muri. Kruci so tukaj ovili konjem kopita, da jih je izdajala sled, komaj in le malenkostno vidno do goščave. Tamkaj so se vrteli nekaj časa v krogu in od plesa, kakor bi se bili vgreznili v tla, se ni dalo dognati, kje bi se bili spustili preko reke. Ti so sigurno vodili seboj ugrabljeno. Oddelek, ki je oddirjal kot obstranska straža proti Gornjemu Krapju, je pri Dolnjem Krapju zavil očitno k Muri, jo prebredel in preplaval na konjih pri ondotnih mlinih. Vsi razposlani ogledniki so se sešli kmalu popoldne pod trško lipo, kjer so poročali poveljniku, kaj so videli in dognali. Vojni posvet je sklenil kolikor mogoče naglo zasledovanje in maščevanje nad ugrabitelji, katere je gotovo čakal na drugi strani Mure kolovodja prekmurskih Krucev Jurij Godrnja. In kam naj bi bil krenil poglavar z ugrabljeno golobico? To je bilo vprašanje, ki je porinilo sicer brihtne strelce pred visoke planke resnih pomislekov. Na dom v Bakovce ne bo upal v strahu pred zasledovalci. Z izbegavanjem pobega iz trga proti Muri bi se dalo sklepati, da kani preganjalce speljati na napačno sled, kakor bi jo nameraval ubrati v dolnjelendavske gozdove; v resnici se bo pa vračal ob Muri po prekmurski strani po ondotnih stezah ter kolovozih v Bakovce. Po temeljitem preudarku za in proti je sklenil svet starejših, da se izvrši pohod preko Mure, na madžarski strani poizvedbe in nato proti Bakovcem, ki morajo biti upepeljene še to noč za kazen, ker trpijo v svoji sredini poglavarja največje tolovajske bande. Trdi mrak je bil odločen za pohod cele čete na konjih. Posamezni morajo vzeti s seboj plamenice za morebitno razsvetljavo v slučaju kacega presenečenja in za požig. Stotnik in njegov od nestrpnosti razburjeni zastavonoša sta vstopila po posvetovanju pri Ropoševih, kjer so negovale in tolažile starejše sosede obče priljubljeno ter spoštovano mater Magdaleno, neprestano jokajočo in prosečo pojasnila: Kam so odvedli njeno Vido in kako se godi revici med steklimi madžarskimi pesjani? Oče Karl in Franc sta se mudila dolgo v glasnem, pa zopet šepetajočem razgovoru v manjši sobi. »Nemudoma se odpravi h konjedercu na polje. Na moje povelje ti naj da največjo gajbo, polno stekline osumljenih psov, katere je lovil pred dnevi po celem Murskem polju. Ako še niso stekli, jih naj pusti oklati od steklakov. Sem pod lipo z okuženimi zverinami, da bodo pomnili prekleti Kruci, kaj znajo veržejski strelci!« Šele po zadnjem povelju se je podal oče Ropoša k materi ter ji prisegel, da bo še nocoj Vida doma, ali pa bo maščevana njena ugrabitev, kakor se še ni osvetil nobeden Slovenec Madžarom! Mrak je objel veržejsko zbirališče — trško lipo. Pod drevesom so hrzali nestrpno konji z jezdeci v sedlu, v konjederčevi gajbi so se grizli in klali med seboj na smrt psi vseh velikosti. Vse je bilo pripravljeno na prvi nočni pohod preko Mure nad — Kruce! Ko je prijezdil k četi stotnik v polni bojni opremi, so se zravnali v pozdrav jezdeci v sedlih in na zamah s poveljnikovo roko je zavil oddelek naravnost k Muri. Jezdili so molče. Le pasja gajba je cvilila vsled osušenih osi na kolesih in cucki so javkali ter lajali, da je bil kdo od daleč prepričan, da gre za kak izreden lovski pogon. Po prekoračenju reke je konjica obstala. Od glavne čete so se odločile patrulje, ki so se razkropile na vse strani, da se zopet zberejo ob reki v kolikor mogoče najkrajšem času in z res verodostojnimi poizvedbami. Naravnost obupni pasji lajež steklakov v gajbi ni ponehal niti za trenutek. Starešine strelcev so se odstranili od čete ob reki navzdol, da počakajo tamkaj med vrbovjem na oglednike in še enkrat prav na drobno prerešetajo načrt napada na sovražnih tleh. Res ni trajalo dolgo, že se je pognal pred posvetom s konja Franc. Vrnil se je kot prvi s poizvedbe iz Dokležovja, kjer so njemu znani kmetje videli popoldne tamkaj običajne jezdece — Kruce. Ubirali so jo skozi vas proti sosednim Bakovcem, ki so itak eno glavnih krucevskih taborišč. O kaki vreči in ženski med konjiki ni znal ter videl nihče nič. Slično so se glasila tudi ostala javljenja patrulerjev. Starešine so bili uverjeni, da je spravil lopov Godrnja svojo žrtev po ovinkih v bakovski glavni tabor. Tega bo treba zavzeti, razbiti ter požgati še to noč. Povelje je bilo oddano od moža do moža z vso naglico. Pohod je pričel mimo Dokležovja na Bakovce. Selo so obkolili napadalci z dveh strani od severa. Od južne zapira pobeg precej velik potok Mokoš s svojimi vijugami. Niti en strel ni padel, ko so planili po polnoči Veržejci nad Bakovce. Krucevske tabornike, kmete, žene in deco je prebudil iz najtrdnejšega spanja šele bojni krik nenadnih napadalcev, prasketanje na vseh koncih vasi podtaknjenega ognja, strahoviti lajež psov, ki so se morali natepsti v tej grozni noči iz vseh delov Prekmurja in se zbrati ravno v Bakovcih. Na smrt preplašeni vaščani so vreli iz gorečih hiš, letali kakor ob pamet po naselju, kjer so jih pobijali brez ozira na spol ter starost pobesneli strelci. Pobeg je bil odrezan od severa, je pač vrelo vse v južni smeri proti potoku. V to krdelo nesrečnih iznenadencev so se zaganjali stekli psi, grizeč, česajoč in napadajoč z vso besnostjo vsacega, ki jim je prekrižal pot. Na vseh koncih obupni klici, lajanje psov, prasket do neba segajočih ognjenih zubljev – – –. Iz te zmede je odmevala od klanja in nočnega požara podivjana zahteva strelcev: »Izročite nam Kruca Godrnjo; vrnite nam našo Vido!« Celi Bakovci so že bili oviti v od plamenov bleščečo meglo dima, ko sta planila od glavnega krdela napadalcev dva postavna jezdeca in krenila proti nekakemu vlastelinskemu dvoru, za dober streljaj izven sela. Karol Ropoša je rignil kakor razjarjen ogrski vol: »Tamle Franc, je dom pasjega sinu! Nikdo nama ne sme uiti živ!« Jezdeca sta se pognala kar preko plota na glavno in bolj nizko zgrajeno dvorišče. Nikjer žive duše, da bi se postavila v bran. Vse tiho in mirno … Le po hlevih je mukala živina, krulile svinje in iz hiše je bilo čuti vekanje dojenčka. Franc je prižgal plamenico. Pokazala je isti položaj kakor tema. Pretaknila sta vse kote, vdrla v klet. Nikjer človeka — čuvarja tako velikega doma! Niti enega hlapca ter dekle ni bilo na spregled, kaj šele, da bi se bil od kod prikazal tolikanj zaželjeni gospodar s svojimi Kruci! Še nekrat sta prebrskala vse izbe in kleti. Klicala sta Vido in vpila iz polnih grl, da bi sploh priklicala človeško bitje. Od povsod le prazni odjek lastnega glasu, živalsko mukanje iz hlevov in zaripli vek nedolžnega nebogljenca, čisto zapuščenega v zibelki … Franc je še nekaj klašturil po dvorišču, do nerazsodnosti razpaljeni stotnik je planil z golo sabljo v hišo pred jokajočega nedolžnika. Po zraku je švisnil zamah težkega meča, ki se je ustavil z glasnim treskom na na dvoje preklani zibelki in prosile so na pomoč samo še zaprte živali … Edina človeka sta brzela na konjih z dvora, kjer je pravkar švignil visok plamen iz polnega skednja … Ko so posinili na Mursko polje prvi žarki jutranjega solnca, so bili veržejski strelci zopet zbrani v vrbini ob Muri. Manjkal je le trobentač, Husijanov Draš. Nikdo ni bil zanj v skrbeh. Graničarje je služil šest let, poveljnika turške trdnjave je vodil za nos par let in njega bi naj bil oplazil na smrt kak Kruc! Njegov gospodar »hauptman« je bil mnenja, da se ga je stara pijandura nakresal. Obležal je v kaki kleti. Po streznjenju bo prekanil Kruce in znal Veržejcem povedati kaj izvirnega. Obrazi in roke vseh strelcev so bile počrnele od dima … Molčali so … Z daljnega pogorišča se je kadilo v gostih meglah. Dim je oznanjal proti nebu, da je končan prvi vojni pohod veržejskih strelcev nad Kruce. Ali je bil ubit sploh kateri Kruc, vsaj delni krivec, ni znal nobeden od pohodnikov. Pasjega sina — Godrnje — ni videl nikdo! O ugrabljeni ter skriti Veržejki ne sluha ne duha! Pohod je končal s požigom ter pokoljem nedolžnih. Oni, ki so si hoteli oteti v zadnjem obupu življenje preko potoka, šele bodo postali strašne žrtve tedaj neozdravljive stekline … Stotnik Karl ni dal glasnega povelja za umik, le z roko je zamahnil preko reke in poletno jutro na Murskem polju je sprejelo veržejske strelce, prve udeležence maščevalnega napada na madžarske Kruce! Ko so bili strelci vsi na štajerski strani Mure, jim je buknil v hrbet posmeh in glasna opazka: »Hej, Korla, ali ti nisem pravil, da je Godrnja tolovaj — »oberkruc«! Kje imaš svojo Vido? »Ha, ha, omožil si edinko s Krucem? Za svarilo pred roparskim Madžarom si me obrcal. Sedaj si prejel ti gorši sunek, katerega boš najbrž čutil do smrti!« Cela četa se je ozrla, izvzemši poveljnika. Ob bregu Mure je stal stari cigan Marko Brajdič z velikim medvedom ob strani in se režal iz polnega grla odhajajočim Veržejcem … <center> – – – </center> Pokolj in požig nikakor nista pomirila veržejskega »hauptmana«. Neprestano mu je bil pred očmi preko Mure se posmehujoči ciganov obraz, ki je oznanjal zlo … Veržejci so rajali, ker so zagodli Krucem prvi čardaš. Ropoša je hodil zamišljen; njegova ženka je jokala in tarnala, da se je bilo bati: ob pamet bo radi izgubljene edinke. Vedno se še ni bil vrnil s pohoda na tostran Mure stari Draš, ki je znal marsikatero pametno v sili. Trobentač veržejske strelske družine je bil precej let Andrej ali Draš Husijan. Bil je revna bajtarska para, saj še svojih staršev poznal ni. Bridke življenske izkušnje so izklesale iz njega dobrega vojaškega trobentača in moža, kateri je videl nekaj več nego Mursko polje. Ljubezen do rojstnega Veržeja ga je prignala iz dobre turške službe v Bosni nazaj v domači kraj. Sicer ni prinesel med domačine turškega zlata, pač pa koš-listnjak spominov, s katerimi je kratil večere in odmore med delom v poletnih dneh. Kot izkušenega vojaka so ga sprejeli za trobentača. Povrh je še služil pri Ropoševih za nekakega šaferja. Za delo razven košnje ni bil bogvekaj, se ga je otepal po možnosti. Znal je priganjati, da so si pljuvali drugi bolj pridno v roke in pomagali Ropoševim do procvita. Staremu Drašu se ni postavljal po robu nobeden delavec v zavesti, da mu veleva vojaški veteran, ki ima za seboj gospodarja in posebno še gospodinjo. Bil je eden onih starih, zanesljivih poslov, spadajočih povsem k družini in ga je imela Vida za strica. Samo ena debela napaka se je oklepala Draša — naluckal se ga je rad, česar pa nikakor ni čutilo Ropoševo gospodarstvo. Šele drugi večer po požigu Bakovcev se je vrnil Drašek brez konja, strelske obleke in trombe kot razcapan madžarski svinjski pastir. Kako in kaj se mu je godilo med Kruci onstran Mure, o tem nam bo povedal sam enkrat pozneje. Draša — ta turški Draš je bil sprejet od gospodarja s težkim pričakovanjem. Mati so mu celo padli krog vratu in ga odvedli v kuhinjo na posvet. On, ki je bil med graničarji in Turki, bo tudi znal, kam pohiteti za Vido, ko je niso izsledili v Krajini. Mustačar Draš, na vsa očetova vprašanja in materine solze je le zmigaval z ramami, jedel kot volk, da bi bil skoraj pospravil dno sklede, pil kot lakonca, je razkramal najprej svoj doživljaj s pretvorbo iz strelskega trobentarja v ogrskega svinjskega pastirja. Povest o madžarskem vinu, o smrtni nevarnosti v krucevskih krempljih in o pobegu s pomočjo svinj je pripravil očeta Karla do krohota in jokajočo mater do brisanja solz. Pri popolnem umirjenju resnega položaja si je obrisal pokrepčani Draš mustače ob rokav in menil sigurnega obraza: »Kar se tiče Vide, bo treba k Herpici pod Ptujsko goro. Naj bo z baburo kar hoče. Če je v zvezi z nebom ali no — Bog nas varuj — s peklom, zna le, kaj bo! Gospodi ne pove nič. Dvakrat so jo že pestili po ječi, da bi jo omehčali za grmado, pa le ni šlo! Kmetu je vsikdar na uslugo v zavesti, da je ne bo izdal duhovščini in ne sodišču.« Ko je izustil Drašek ime Neže Herpice, so ga rotili mati Magdalena pri peterih ranah Križanega, naj se napoti on do nje, saj mu je znana žalostna zadeva kakor staršema. Turški stric je kajpada obljubil vse. Tudi njemu je bila Vida po lastnem zatrdilu –srčni ocvirk. Najprej se je prespal, dobrodušnost veržejska. Drugo jutro so ga založili mati z brašnom za na pot in za vedeževalko. Oče mu je pripel ob sedlo trebušasto čutaro. Draša je jezdil prvič v življenju k ženski po pogled v — bodočnost! Vrnil se je drugi večer pijan kot muha. Komaj in komaj so izpredli iz njega mati, da je izbrbotal izza gostega plota mustač, da je resnično bil pri vedeževalki. Babnica nikakor ni stara. Prebiva kot kmetica v čedni hiši pod Ptujsko goro. Ko je prijezdil do nje in povedal, kaj bi rad, ga je odvedla v štibelc, kjer je vladala povsem tema. Okna sploh nima taista luknja. Niti pri podbojih ne more v vedeževalni prostor trohica svetlobe. Oba sta vstopila v temo. Bable je sedlo na klop krog mize in vkresalo lojenko. Moral ji je podati desnico. Pri medlem svitu sveče je zasadila vanj svoj čarovniški pogled, da ga je pretreslo po vsem životu, kakor nikoli poprej v življenju. Ženščina ga je gledala liki sam bognasvaruj, njegova roka je dregetala v njeni … Že je kanil pobegniti pred slabotno žensko, pa je odvrnila sama njegovo desnico in ga nahrulila: »Tnalo veržejsko! Gleda vame bedasto kakor vol! Niti v sorodu nisi z ugrabljeno in tebi, teslo mustačasto naj prerokujem usodo dekline? Če bi bil vsaj prinesel seboj ono ruto, v katero so kapale materine solze, bi nekaj lahko rekla. K meni morata oče ali mati, ker ju spaja najožje krvno sorodstvo z osebo, koje usodo naj uganem! Tako se mu je godilo. Lahko si mislite, da nisem dal zlodejevi sestri ne denarja, ne mesa in ne pijače!« Draša je govoril istino. Po temeljitem razmišljanju sta odjezdila čez par dni do Herpice z obilnimi darovi Ropoša in Draš, ki je bil za vodnika. V temni čumnati pri brlenju sveče in podaji desnice je zvedel junak Ropoša prerokbo, da so mu klecnile noge in je omahnil po klopi. Herpica mu je povedala iz oči v oči brez prikrivanja: »Vrnitev hčere boš doživel samo ti. Kar še ni bil nobeden iz Veržeja, boš postal ti — stari oče sinu turškega mogočnjaka!« Pogled v bodočnost ugrabljene edinke je bil razgrnjeni pred očetom v nekaj besedah brez posebne razlage in tolmačenja. Vedeževalka je upihnila luč, hušnila iz štibelca in pustala staro grčo samega, dokler si ni toliko opomogel od groznega presenečenja, da se je zmotal na svetlo. Pri pogledu na prepadeni gospodarjev obraz je uganil tudi Draša, da z Vido ni in ne bo dobro. Prav nevoljen je razkladal prinešene darove in je potegnil sam na dolgo iz čutare, predno je upal iz sebe zunaj pri solnčni svetlobi z vprašanjem: »Neža, no no, dosti si dobila. Prerokuj še meni, kaj neki čaka mene?« Niti prav končal ni radovednosti, že je čul, česar ni pričakoval in še manj verjel: »Ti, lakonca veržejska, utonil boš v sodu vina!« Draša ni bil strahopetec, pa ga je le osupnilo par preroških besed, da je odprl na široko usta, kakor bi razpotegnil staro leso na plotu, ni spravil iz sebe niti besedice v odgovor, ne pa da bi bil pljunil babnici v obraz, kakor se je ponašal pozneje med Veržejci na izmišljeno plat. Gospodar in sluga sta jezdila izpod Ptujske gore v Veržej brez pomenkov. »Hauptman« Ropoša ni zaupal po vrnitvi ne ženi, ne Drašeku ali komu drugemu, kaj je zvedel o Vidini usodi iz ust ptujskogorske čarodejke. Draša, ta je seve barlantal o svoji smrti v polnem vinskem sodu. Sam se je krohotal ženski dalekovidnosti in z njim ves Veržej. jt3cvmxpyeb6dmivqssbwmdinvs6dhl 206997 206995 2022-07-27T10:22:01Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Kruci | normaliziran naslov = | avtor = Januš Golec | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 68/1–27; {{mp|leto|1934}} | vir = dLib {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|1}}, {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|2}}, {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|3}}, {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|4}}, {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|5}}, {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|6}}, {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|7}}, | dovoljenje = dLib | obdelano = }} <center> '''Uvod.''' </center> Še danes slišimo po Prlekiji iz ust priprostega naroda besedo: »Kruc«. Prleki radi govorijo: »Paj ti, kruc. Kruci tirkn. Kruci negi itd.« Ako bi vprašali, kaj je to: kruc, kruci tirkn, bi najbrž ne dobili pojasnila, čeravno je povzročalo v dobi turških vpadov v Slovenijo med Muropoljci ime »kruc« več upravičenego strahu nego — »turek«. Odkod torej ime »kruci«? Madžari niso bili in najbrž ne bodo Slovencem dobri sosedi. Odkar so se pojavili na današnjem Ogrskem, so bili šiba božja za sosedne Slovane. Ne bom razlagal, kako je zgledala soseščina Madžarov in Slovencev po današnjem Murskem polju pred avstrijskim cesarjem Maksimilijanom I. (1493 do 1519). Prvo sled Krucev zasledimo baš pod tem vladarjem. Gospodarji vzhodne Evrope so bili tedaj Turčini. Zapad se je skušal otresti neznosnega turškega jarma z organizacijo in izvedbo križarskih vojn. Ko so prodirali Turki po evropskih tleh, so zadeli za Bolgari ter Srbi na Madžare. Najbrž sorodna kri Turkov in Madžarov, posebno med ogrskimi plemiči ter turškimi vojskovodji, jih je naglo zbližala. Saj je obče znano iz zgodovine, kako so slavili madžarski imenitniki na škodo celotne zapadne Evrope s turškimi vpadniki desetletja trajajoče pobratimije. Razmere med graščino in podložniki so bile tako napete za časa vladanja Maksimilijana I., da sta se znašla v »puntu« (uporu) proti bogatejšemu graščaku obubožani plemič in kmet, katerega je plenil poleg grajskega valpeta še Turčin, napram kateremu je bil povsem nezavarovan. Dopustna je trditev, da je bil srd na grajsko nenasitno gospodo v dosti slučajih hujši nego na Turka, jeza na plemenite krščanske zatiralce kmetskega stanu je ustvarila organizacijo madžarskih »Krucev«, Ogrski plemenitaš je paševal po dobro utrjenih gradovih in z manjšimi, krajevnimi upori napram domačim mogočnjakom ni bilo nikdar kaj pomagano. Da se vsaj nekoliko omeji brezobzirno gospodstvo neusmiljene grajske gospode, je bila potrebna organizacija številnejše kmečke armade. Zgodovina beleži, da je zapustilo v dobi Maksimilijana I. več nego 10.000 ogrskih kmetov svoje domove, da bi šli nad divje Turke ter jim pokazali pot tja, odkoder so bili prišli. V znamenje, da se hočejo podati v poveličanje sv. Križa na vojsko, so si pripeli nekateri, kakor za časa križarskih vojsk, na desno ramo ali na prsi rdeč križ. Po tem križu so jih imenovali križarje ali po latinski besedi »crux« (križ) tudi kruciate ali kruce. Kruci so si hladili prvotno jezo nad domačimi graščaki in ne nad Turki in niso bili skraja tolovajska bruhal brez reda. Ne! Bili so med zatiranim narodom dobro razpredena organizacija, ki je imela svoje puntarske voditelje in ti so bili neomejeni gospodarji nad imetjem, življenjem ter smrtjo Krucev. Celotna, organizacija je že imela koj ob pojavu svojega voditelja z imenom Jurij Doža. Bil je gospodarsko upropaščen nižji plemič, ki si je znal pridobiti z vojaško izvežbanostjo, z izredno telesno močjo in z navduševalno besedo pasjo pokorščino ter vdanost. Doža je organiziral pod krinko našitih križev kmečko vstajo, a se ni odpravil po preskrbi z orožjem, denarjem in vojnimi potrebščinami nad Turka. Ne! Lotil se je kmečkega obračuna z graščaki, katere je zvabil na limanice z zbiranjem lažikrižnikov. Organizatorji vstaje so znali, kake cilje zasleduje Doža in radi tega je vrelo h Krucem vse, kar je gojilo mržnjo do gospode. Saj drugače si niti predstavljati ne moremo, kako bi bil zbral ob čuječem očesu grajskih navaden ter očiten puntar dobro organizirano ter preskrbljeno armado 10.000 mož. Šele tedaj, ko je načeloval Doža za tedanje čase precejšnji vojski, je zatrobil mesto na odhod nad Turčina — nad graščaka! Madžarski imenitniki so bili povsem iznenadeni radi mahoma razkrinkanega nastopa Krucev. Posamezni oddelki so napadli gradove, ki so jim padali z lahkoto v roke po celi srednji Madžarski. Graščake so mučili z družinami vred, jih pobijali, gradove izropali, služinčad se je pa pridruževala puntarskim zmagovalcem. Predno so se graščaki prav zavedli, kako in kaj je z Dožo in njegovimi Kruci, je že bil on gospodar položaja, ki se je jačil od dne do dne. V primeroma kratkem času nista stala v vrstah z ognjem in mečem prodirajočih Krucev ramo ob rami kmet in hlapec, pridružilo se jim je večje število s tedanjo vlado nezadovoljnih plemenitašev. Izbruhnila je vstaja, ki je bila razširjena malodane po celi Madžarski in je povzročala skozi desetletja vladarjem velike preglavice. Prišlo je tako daleč, da je bilo po osrednji Madžarski več Krucev nego nasprotnikov puntarskega gibanja. Le iz neprestanega naraščanja organizacije Krucev se dajo razlagati dejstva, ki so postala prava šiba božja in ta ni klestila le po Ogrskem, ampak je bila dolgo — dolgo strah in trepet muropoljskih pradedov. Kruci so zanetili na Ogrskem občo vstajo za avstrijskega cesarja Leopolda I. (1665—1705). Med glavne zarotnike je spadal Doža. Cesarskim ljudem je bilo prvotno celo ljubo, da so krotili Kruci madžarsko gospodo. Dunaj se je zavedel nevarnosti položaja, ko je postala organizacija narodna in se je je oklepalo vse, kar je čutilo madžarsko. Cesarska oborožena sila ni mogla zatreti Krucev, lotili so se zvijače. Zvabili so leta 1671. kolovodje Krucev zlepa na miren razgovor ter posvet v Lenti. Ko so bili zbrani, so planili nad nje Avstrijci, jih sodili na hitro roko in jih prikrajšali za glave. Med obglavljenimi je bil tudi Dožev sin. Nasilni nastop avstrijskih mogočnežev ni zatrl punta, baš nasprotno — še povečal ter razmahnil. Organizacija Krucev je bila voda na mlin Turkom in Francozom. Kruci so bili kmalu tako preplavljeni s plemstvom, da so dobili za glavarja — grofa, ki je postal celo kronani prvi kralj Krucev. <center> '''Prvi kralj Krucev.''' </center> <center> '''I''' </center> Ogrski grofi Tököly so posedali gradove ter razsežna posestva v bližini Kaniže. Po zgledu drugih madžarskih bogatašev so obubožali Tököly vsled turških vpadov in vstaje Krucev. Grof Emerik Tokoly je še bil povrh oženjen z mlado vdovo Heleno Zrinjsko¹ iz staroslavne rodbine Zrinjskih, ki prišteva med svoje člane najimenitnejše prednike Nikolaja Zrinjskega, branitelja Sigeta proti Turkom leta 1566. Pravnuk Nikolaja je bil zopet Miklavž ter hrvatski ban (1616—1664). Nasledil ga je na banskem prestolu njegov brat Peter, ki je bil radi upora, naperjenega proti tedaj vladajočim Habsburžanom, obglavljen s svojim tastom Frankopanom v Dunajskem Novem mestu 30. aprila 1667. Peter je imel sina Janeza Antona Baltazarja in ta je bil Helenin oče. Emerik Tököly je znan kot izredno lep in telesno močan. Radi zunanje prikupljivosti je dobil ženo iz hiše Zrinjskih. Helena Zrinjska, na glasu kot krasotica, se je prepričala šele po sklenjeni poroki, da je dobila moža, ki je dika po telesu, na žepu — nemanič! Povrh je bila še častihlepna. Njeno celo stremljenje je sredotočilo v cilj: drugemu možu pomoči do premoženja in dostojanstva! Prav dobrodošla ji je bila vstaja ogrskih mogočnjakov in Krucev za cesarja Leopolda I., ki ni zaupal Madžarom radi neprestanih vstaj in hrepenenja po popolni osamosvojitvi. Najbolj je razžalil Leopold madžarski ponos, ko je postavil za cesarskega namestnika Nemca in sploh je podeljeval vojaške in državljanske službe samo tujcem. Cesar je sicer zadušil s pomočjo plemstva od Krucev uprizorjeni upor na videz. Pustil je celo, kakor že omenjeno, obglaviti voditelja Krucev; v resnici je pa dosegel z nasilnim nastopom baš nasprotno! Punt je bil dobrodošel predvsem zunanjemu svetu: Turkom in Francozom. Vstajniki so mirovali nekaj časa, ker so bili brez pravega poglavarja. V očigled tolikanj ugodnemu položaju: dokopati se do premoženja in moči, ni dala Helena Emeriku poprej miru, dokler se ni odločil, da prevzame po rabljevem meču izpraznjeno mesto voditelja Krucev. Ta Emerikov korak so pozdravili ter podprli z denarjem: Turki, Francozi in Poljaki. Emerik se je lotil z vso vnemo organizacije številne in le glede reda oslabljene tolovajske armade Krucev. Ko so videli ogrski plemiči na čelu puntarskega gibanja celo grofa, so vstopali brez nadaljnjih pomislekov v njegove vrste. V kratkem je imel Tököly krog sebe armado 15.000 mož. Kdor se mu ni podal, je bil ob premoženje in svobodo. Dunaj sam se je tresel pred četami Krucev, ki so pustošile po Moravskem in radi tega je pričel cesar s Tökölyjem pogajanja, da pomiri nemirneže. Do pravega izmirjenja med Madžari in Dunajem sploh ni prišlo. Turki so podpihovali Tökölyja in mu obetali kraljevske svobodščine. Emerik se je čutil mogočnega glavarja reda vajene in z vsem potrebnim oskrbljene vojske, katera je posedala oporo doma in v inozemstvu. Turki so šli v mržnji do Habsburžanov tako daleč, da je imenoval sultan Emerika Tököly s posebno diplomo za kralja Krucev in mu podelil gospodstvo čez osrednje Ogrsko. V znamenje nove oblasti je prejel: krono, zastavo ter buzdovan. Bil je Turčiji podložen »hospodar«, ki je plačeval sultanu na leto 40.000 piastrov davka in mu je moral biti za slučaj poziva na uslugo z vsemi svojimi četami. Kraljevska čast, vojaška moč in s tem tudi preskrba z denarnimi sredstvi je bila najboljša nagrada Emeriku, ker je posluhnil častihlepje svoje žene Helene. Saj je bila pravzaprav ona glava prvega kraljestva Krucev. Čisto varnega se kralj Emerik kljub povišanju le ni počutil. Ni si zbral stalnega sedeža, vladal je sedaj s tega pa zopet z drugega gradu v neprestani pripravljenosti, da udari na Habsburžane ali odhiti na pomoč turškemu sultanu. Davke in sploh sredstva v denarju in blagu so izterjevale bande Krucev od plemičev izven mej Emerikove kraljevine, in od trgovcev, ki so vzdrževali kupčijske zveze med Budimpešto in Carigradom. Kaj je bilo bolj zapeljivo, nego klati, ropati, dobro jesti ter piti in za vse zločine žeti mesto krvniške sekire ali vrvi kraljevsko pohvalo in nagrado! Emerikova vojska je bila vdana kralju. Kaka izdajstva, poneverbe ali pobegi se sploh niso dogajali. Kruci so bili celo po pojmih tedanjega kulturnega sveta na celem svetu edina tolovajska organizacija, ki je imela od zunanjega sveta priznanega kralja in kraljico iz tolikanj imenitnega rodu Zrinjskih. Tolpe Krucev, kojih člani so bili kmetje pod vodstvom plemstva, niso bile nastanjene po določenih garnizijah, utrdbah ali celo trdnjavah. Postojanke Krucev so imenovali »tabore«, kojih lega nikakor ni bila navezana na višine. Kruci so taborili tudi po dolinah, gozdovih in celo po močvarah. Število krucevskih tabornikov je znašalo kvečjemu po 100—200 mož na enem kraju s pratežem v četverokotu krog taborišča. Nobeden tabor ni bil stalen. Poveljniki so prestavljali šotorišča po vojaški potrebi in življenskih prilikah. Obvestila so prenašali Kruci s kresi, rogovi, ali tudi z osebnimi sli. Mnogo krucevskih taborov je bilo po današnjem Prekmurju, ker je mejilo njih kraljestvo na Muro, in proti zapadu, kjer so vpadali na avstrijsko ozemlje. Krucem se Turkov ni bilo bati. Bili so si z njimi pobratimi in so prevzeli od njih uprav azijatske lastnosti ter navade in med drugim tudi mnogoženstvo. Malodane vsak Kruc je posedal lastni harem kakor kak turški paša. Po taborih Krucev je krilatila ob količkaj ugodnih prilikah vsestranska razbrzdanost ter nezmernost. Prirejali so plesne zabave, ki so bile seve združene s pijančevanjem in so končavale z nečistovanjem najgrše vrste. Krucevanje pod zaščito lastnega kralja in samega turškega sultana je bilo za tedanje itak hude čase nepopisno zlo, ki se je vedno bolj ukoreninjevalo. Kako ne? Brezdelje, tolovajstvo in lahkoživnost je nekaj tako privlačnega, da bi jih zamogla zatreti ter iztrebiti edinole dejanska vernost in ta je bila Krucem od zgoraj navzdol — španska vas! Kruce in Muropoljce je razmejevala Mura. Kljub Muri nikakor ni bilo zavarovano Prekmurje napram Prlekiji z neprestopnim kitajskim zidom. Na več mestih je vezal obe strani brod, celo most in prevoz v čolnih je bil itak v vsakdanji rabi. Muropoljci so zvedeli kmalu, kako so se lotili Kruci mesto Turkov lastne grajske gospode in so postali oni narekovalci javne usode osrednje Madžarske. Skoro gotovo bi se bilo razgibalo krucevstvo po štajerski strani Mure, da ni imelo prebivalstvo Murskega polja z Madžari kot sosedi tako bridkih izkušenj, kojih krutost so osveževala vedno nova divjaštva v vpadih, pokoljih in v odgonu miroljubnih slovenskih kmetov v sužnost. Muropoljcem — sodobnikom naše povesti so bili v najbolj svežem spominu spori in krvavi obračuni med pomadžarjenimi Slovenci v Prekmurju in Štajerci. Posledice teh prepirov so vidne še danes in jih občuti prebivalstvo ob obeh straneh omenjene obmejne reke. Da so vplivali dolgoletni nasilni obračuni radi struge Mure tudi na črnoglednost glede krucevstva od strani Muropoljcev takoj ob prvih pojavih, naj nam pojasnijo naslednja zgodovinska dejstva, ki še krožijo danes v ustnem izročilu po Murskem polju od Mure do Ljutomera in še dalje. Spori radi struge Mure, ki je delala ob porastu in razlivih veliko škode, so pričeli začetkom 16. stoletja. Takrat je bil graščak v Gornji Lendavi Tomaž Szechy. Posedal je ob Muri obširna posestva. Da bi zavaroval svojo posest pred poplavo, je pustil zavoziti onkraj Trnjevec na ogrski strani dve strugi, dve pa združiti z močnim poprečnim jezom. Te obrambne naprave so obrnile tok Mure na štajersko stran. Reka je začela izpodjedati najrodovitnejšo muropoljsko zemljo. Po vodi so odromale njive, pašniki, travniki in že je bila struga skoro tik pred hišami. Muropoljci niso upali seči po samoobrambi, zatekli so se po odpomoč k vladi. Štajerski cesarski namestnik se je pričel pogajati s Tomažem Szechy. Oholi in brezobzirni Madžar se ni zmenil za štajerske predloge. Mura je dalje ogrožala in odnašala Muropoljcem zemljo. Prošnje za pomoč so deževale v Gradec in radi tega je bil poslan od vlade l. 1511. inžener z delavci na Mursko polje, da odredi na licu mesta gradnjo jezov, ki bi naj dali reki drugo smer in zabranili največjo škodo. Komaj so bili Muropoljci pod strokovnim vodstvom dva dni na delu, je pridivjal nad nje Szechy s svojimi oboroženimi hlapci ter podložniki. Delavce je razpodil, inženjerja je odvedel s seboj v verigah. Nato so zgradili ogrski vojaki na štajerski strani nasipe. Po njih so nastavili topove, da se ni upal nikdo tja niti pogledati. Ko so bili vojaki gotovi z utrdbami, so prišli madžarski delavci s koši in motikami. Na štajerski strani so izkopali precej široke grabe, v katere so napeljali Muro. Po tem opravku so utrdili jez na ogrski strani še bolj in potegnili niže tega celo novega. Radi teh naprav se je obrnila Mura veliko bolj proti Muropolju. Količkaj naraslo valovje je izpodjedalo z vso naglico travnike in njive. V par letih so odplavale tri vasi: Pirovce, Pipovce in precejšen del sedanje Stare vasi. L. 1524. je poslala deželna vlada na neprestano sporno ozemlje komisarje. Komaj so se pojavili višji gospodje s prizadetim prebivalstvom ob Muri, je bil tamkaj tudi Tomaž Szechy v spremstvu vojaštva. Otvoril je na Štajerce ogenj iz topov in pušk. Komisijo z Muropoljci je otel gotovega pogina le najhitrejši pobeg. Vlada je bila brez moči napram madžarskemu nasilju. Mura je opravljala svoje uničevalno delo naprej. Muropoljci so začeli braniti po možnosti sami svoja zemljišča pred deročimi valovi, a reki se nikakor niso smeli približati. Premožnejši kmetje so zabili dobrega pol kilometra od obrežja v zemljo močne kole in navozili zasilne jeze, katere je odnašala količkaj narasla Mura, in razdrte obrambe je bilo treba graditi znova. Po zgledu gornjelendavskega gospodarja je nagajal Veržejcem Anton Banffy, graščak v Spodnji Lendavi. Vsled novih strug, nasipov, jezov in sploh obrambnih naprav ob celi prekmurski strani se je zoževala struga Mure vedno bolj. Voda se je razlivala pri najmanjših povodnjih po mnogo nižje ležečem Murskem polju in povzročala po njivah ogromno škodo. Mura je obiskovala tudi poslopja naših štajerskih vasi, kar je priklicalo kužne bolezni nad ljudi in živino. V očigled vsakoletnemu po večkrat se ponavljajočemu obupnemu položaju so se pritoževali Muropoljci neprestano v Gradec in celo na Dunaj. Habsburžani se niso upali potegniti res krepko in uspešno za oškodovane kraje v zavesti, da bi si odtujili z oboroženim nastopom še bolj madžarske velikaše. Muropoljce so z najvišjih mest le vedno tolažili z izgovori, da nima vlada časa in ne potrebnega denarja: v resnici pa ji je manjkalo vsake resne volje. Ostalo je leta ter leta pri praznih obljubah in pri starem zlu, Mura je podkopavala vedno dalje in porivala v najresnejšo opasnost celo Mursko polje. Avstrijski cesar Ferdinand I. je bil v prvih letih svojega vladanja preveč popustljiv napram Madžarom in jim je spregledal vsa nasilja. Šele po turški zmagi nad krščansko armado pri Osijeku l. 1537. je spregledal, da bo potreboval proti turški premoči tudi štajersko pomoč. Ogrskim drznežem je nategnil le nekoliko preveč ohlapne vajeti, ker so Štajerci resno zapretili na najvišjih mestih, da bodo poslali svoje vojaštvo mesto proti Turkom, na Ogrsko, da bo ustrahovalo po hunsko nagajajoče tamošnje plemiče. Deželni glavar Janez Ungnad je sklenil na to pretnjo, da nastopi z vojaško silo proti graščakoma v Gornji in Spodnji Lendavi. Že omenjenemu gornjelendavskemu nasilnežu Tomažu je bil sledil med tem Štefan Szechy, temu l. 1537. ogrski namestnik Aleksij Thurzo. Vsled razpaljene razkačenosti so dosegli prepiri med Štajerci in madžarskimi tirani višek. L. 1537. je dala izkopati štajerska deželna vlada pod zaščito pešcev in konjikov Kacijanerjeve armade na ogrski strani grabe. Na ta način je bil tok Mure vsaj nekoliko uravnan. Po odhodu vojaštva je bil Thurzo takoj na delu. Njegovi delavci so zakopali nove grabe in jih zavarovali z visokimi jezi. Pripeljal je še 2000 oboroženih vojakov, ki so napravili onkraj Hrastja nov, velikanski jez. Ta drznost je razbesnela tolikanj potrpežljive Muropoljce. Obrnili so se z odposlanstvom do Kacijanerja in ga prosili nujne pomoči. Zaprošeni je pisal Thurzu grozilno pismo z opozorilom, da bo odpoklical vse Štajerce, ki se bojujejo na Ogrskem proti Turkom, ako ne odstrani sam jeza. Thurzo se ni pokoril. Obrnil se je do cesarja Ferdinanda. Cesar je ukazal, naj se preloži razprava o sporni zadevi radi skupnega nastopa Avstrije in Ogrske proti Turkom v Slavoniji za dva meseca. Toda mirnemu sporazumu odmerjena obravnava ni dovedla do poravnave. Štajerski deželni stanovi so sklenili radi madžarske neodjenljivosti, da se bodo zoperstavili z oboroženo silo vsaki taki uravnavi Mure, ki bi bila na škodo in pogibelj Muropolja. Že februarja 1538 je pustil Thurzo obnoviti od svojih tlačanov stari, vsled povodnji poškodovani jez onkraj Veržeja tako, da se je obrnila Mura naravnost proti omenjenemu naselju. Radi svojevoljne uravnave v Radgono sklicane razprave 31. marca in 28. oktobra so ostale brez vsacega uspeha. Deželni stanovi so sklenili januarja 1593, da bodo odstranili pod vodstvom deželnega glavarja Veržejce ogrožajoče jeze in bodo napeljali Muro v staro strugo, kakor hitro ne bo reka več zamrznjena. Temu uresničenemu ukrepu so se postavili po robu Madžari. Pošteno so pretepli več štajerskih delavcev, a jez je le zginil. Pri tej priliki so pograbili Muropoljci in vrgli v Muro nekega madžarskega davkarja, ki je hujskal svoje ljudi na pretep in nasilen obračun. Thurzo le ni odnehal. Zbral je precej vojaštva in civilistov, ki so hoteli zgraditi nove jeze. Tokrat so bili Štajerci odločni, da zabranijo madžarsko kljubovalnost z orožjem. Deželna vlada je poslala na Mursko polje konjike, topništvo in pehoto. Prišlo bi bilo do redne bitke, da ni posegel vmes cesar Ferdinand. Prepovedal je oborožen spopad Štajercem in Madžarom. Kiseški junak Nikolaj Jurešič je prejel povelje, da odleti s svojim vojaštvom na sporno ozemlje in poskrbi za red in mir. Dokler je taboril Jurešič v Veržeju, je vladal na obeh straneh mir. V poznejših letih so se ponavljali slični prepiri pogostokrat in se zaključevali začasno s krvavimi praskami. Eni so napadali druge ter rivali Muro zdaj sem zdaj tja. Vlada je vedno omahovala, je pač ostalo vse pri starem. V neštevilne struge ter vijuge do naših dni razkopana Mura kliče v spomin tudi današnjemu rodu, kaki sosedi so že bili Muropoljcem Madžari, predno so se čisto pobratili s Turki in so pričeli vpadi ogrskih Krucev na Štajersko. Iz baškar iz zgodovine zajetega je razvidno, da so bili tudi muropoljski tlačani kljub pritisku grajske pete in udarcev pesti proti tako vabljivemu pokretu, kakor je bil krucevski. Obmejni Muropoljci so znali, da bo ropal ogrski tolovaj najprej brezskrbno doma. Ko bo oplenjena domovina, bo prišlo na vrsto Mursko polje. Glede zavarovanja napram Krucem se je prvi zganil Veržej. Dolgoletni budnosti, hrabrosti in malodane nepretrgani pripravljenosti Veržejcev gre zasluga, da so bili vpadi Krucev koj v začetku oslabljeni, dostikrat sploh preprečeni in tolovajske tolpe razkropljene in pobite do zadnjega moža po raznih naseljih Murskega polja. <small>₁ Helenin prvi mož je bil Rakoči. Z njim je imela sina Franca.</small> <center> '''II''' </center> Ob času naše povesti je obstojala v Veržeju dobro izvežbana četa strelcev v stalni pripravljenosti, da brani dom in imetje prvotno pred Turki, veliko pozneje proti Krucem. Veržejski strelci se omenjajo v listinah od 1550. Strelci so odbijali tako hrabro Kruce, da jih je pohvalil cesar Jožef I. za njih vztrajnost, hrabrost in požrtvovalnost v listini, izstavljeni 27. novembra 1706 na Dunaju. Iz vsega, kar je zgodovinsko znano in potrjeno o veržejski strelski četi, je razvidno, da so bili nekdanji Veržejci vrli junaki, na katere so lahko ponosni njih potomci še danes. Ko so posečali madžarski Kruci muropoljske kraje in jih uničevali z ognjem in mečem, stopata v ospredje obrambnih junaštev vodja veržejskih strelcev Karol Ropoša, zastavonoša Franc Čopora in trobentač Andrej Husijan. Veržejci se spominjajo še danes Ropoša in Čopora. Kadar slišijo po trgu bobnanje tamburja današnje strelske čete, pravijo, da poje boben: »Ropoša ni, Čopora ni, ga ni, ga ni, regenta regenta ni«, kakor bi žaloval boben še danes za davno preminulima junakoma. <center> – – – </center> Karol Ropoša je bil imovit veržejski kmet. Študiral je celo v Varaždinu. Sin edinec je pustil učenje, prevzel posest in kot šolan kmet je zavzel kmalu med domačini vodilno mesto. Od njega sta ohranjeni do danes dve pismi ter več podpisov. Pisal je lično latinščino. Podpisoval se je: Carolus Roposcha. Bil je močne postave, prikupljivega obraza, neustrašljiv in vojaško izvežban. Zanimal se je za dogodke tostran in onstran Mure in se zavedal, kaj da imajo pričakovati Veržejci od tolovajskih ogrskih tolp, ki so že domovino pustošile liki kobilice. Da bi ne bili Veržejci nepripravljeni kot najbližji sosedje napram Krucem, je položil vso skrb v dobro izvežbanje ter oboroženje strelske čete, izbrane iz najboljših domačih fantov in mož. Ustno izročilo trdi o njem, da je nosil železno srajco, jeklen oklep, jezdil je konja plavca, bil je zamrznjen, da se ga sovražne krogle niti prijele niso. Njemu ob strani je stal veliko mlajši zastavonoša Franc Čopora. Po poklicu je bil sodar in kmetski sin, silno močan, čeden ter srčen dečko. Tudi ta je nosil železno srajco in vrhu te oklep. Ropoša je bil dvakrat oženjen. Prva žena Urša Lovrenčič mu je umrla kmalu brez otrok. Druga Magdalena Gaberc mu je podarila le enega otroka — hčerko Vido. Kari je bil tolikanj denarno podprt, da je pustil izobraziti edinko v varaždinskem samostanu. Tamkaj se je naučila: čitanja, pisanja in prejela boljšo podlago za bodočo gospodinjo. Po očetu je podedovala veliko krepko postavo, po materi na vsakega prikupljivo učinkujoče oči z dolgimi trepalnicami. Krog usten ji je igral in na lahno plesal nasmešek nedolžnosti — najlepša cvetka iz vrta dekliškega obraza. Ropoševa Vida, dasi prva med trškimi dekleti po cvenku, izobrazbi ter obrazu, se ni odtegovala nobenemu delu. Bila je postrežljiva in nikdo ji ni mogel oponesti prezirljivega ponosa napram tovarišicam ali gruntarske ošabnosti proti služinčadi, najemnikom in dninarjem. Se ne smemo čuditi, če je bila Vida pri teh lastnostih kot edinka vse na svetu materi in očetu. Starša sta se zavedala, da bo dekle lahko izbiralo med fanti in da bo moral biti povsem po godu mladi Ropoša staremu. Veržejke so govorile med seboj od tedaj, ko je izročil Ropoša strelcu Francu Čopori zastavo čete, da mu je izrekel s tem že v naprej pripravljenost: sprejeti ga za bodočega zeta. Naj je bilo s temi govoricami tako ali tako, istina je, da je bil mladec Franc ob vsaki priliki pri Ropoševih. Pri nedeljskih obiskih cerkve mu je krasil mladeniška prsa šopek, katerega mu je podarila Ropoševa Vida. Da bi se bil kosal kateri drug Veržejec s Francom pri Vidi, ni bilo niti govora. Samo posebi je prišlo, odlikovanje z zastavonošo je še potrdilo javno mnenje celega Veržeja: na Ropoševini ne bo gospodaril ob Vidini strani nikdo drugi kakor Čoporov Franc. Kaj je bil Franc Vidi in Vida Francu, o tem so kramljali večkrat Ropoševa mama Magdalena s svojim možem, predno sta zatisnila pozno zvečer od dela trudne oči. <center> – – – </center> Par let je korakal Karl Ropoša ponosno na čelu svoje čete pri paradah pred cerkvijo in pred zbrano srenjo ob raznih slovesnih prilikah ter vežbah. Turkom in Krucem ob Muri na štajerski strani najbližji Veržej je užival precej časa mir pred vpadi. Radi tega so bili tudi strelci bolj za okras, a vendar so bodrili zavest, da bi se postavili za slučaj kake nevarnosti v bran z zadnjim utripljajem srca za življenje in imetje celega Murskega polja. Pod peruti angela miru si je Muropolje kmalu opomoglo. Kmetje so se okrepili glede stanja živine, poljskih pridelkov in suhega denarja. Mure si v taistih časih ne smemo predstavljati kot nekak ocean, preko katerega bi se ne bil upal nikdo iz štajerske strani na madžarsko in obratno. Ne, ne! Obstojali so živahni stiki ob priliki cerkvenih slovesnosti in ob sejmskih dnevih. Prekmurci, šibani od turške in krucevske prebridke usode, so rabili vsak čas marsikaj, kar so dobili za gotov denar in izmenjavo le pri tedaj precej založenih Muropoljcih in posebno še v Ljutomeru. Trgovanje med obema bregoma Mure je bilo kljub krucevski opasnosti v polnem teku. So bili tudi po Prekmurju tlačani in slobodnjaki, ki so nekaj pomenili na žepu in imetju. Obče znan je bil tedaj po Murskem polju kot živinski prekupec Jurij Godrnja iz Bakovec v današnjem Prekmurju. Pojavljal se je po vseh štajerskih obmejnih sejmih v spremstvu ogrskih mešetarjev ter je kupoval konje in govejo živino. Plačeval je v gotovini in bil dobrodošel na vsakem sejmu, ker se ni vlekel pri repu za par grošev kakor razni drugi »gfretarji«, živinski barantači za oddajo v rejo ali prirejo. Če ni bilo sejmov se je oglašal Godrnja po boljših hišah, kjer je kupoval le prvovrstno blago za ogrska sejmišča. Radi so ga videli po sklepu kupčij vsi brez izjeme in ne oziraje se na starost in spol. Znal je povedati marsikatero o Krucih, kako godejo ogrskim plemenitim pijavkam že nekaj let krvavi čardaš, katerega oznanja vnaprej rdeči petelin. Navdušena pripovedovanja o uspešnih bojih zoper gospodo so gladila ušesa Štajercev. Vsi so pritrjevali, da imajo Kruci prav. Prebili so se s silo do svobode in so že takorekoč — zenačeni z graščaki, saj je vendar grof njih kralj! Kdo ne bi bil Kruc, ki po dnevu spi ter smrdi brez vsakega dela in napora; v noči je, pije, pleše ter ljubi do popolne razuzdanosti in si pljune v roke za boj, rop in požig, ako ga vzdrami tu in tam iz lahkoživja poveljnikov ali kraljev klic. Kruc je sicer tolovaj, pa kaj, mar ni li pred njim ropal gospod sam in sedaj opravljata ravbarski posel oba v tovarišiji. Še zapel je s svojim spremstvom katero krucevsko v madžarskih zategljajih in tako podžgal poslušalce, da bi jo bili vsi najraje udrli za njim preko Mure in pomnožili tabore Krucev. Godrnji so stregli na kupčijskih potih po Murskem polju z izbrano jedjo in pijačo. Nočeval je po najboljših hišah v pernicah in je moral zasmrčati pri mizi, sicer bi ga bilo vse poslušalo z napeto pozornostjo do ranega jutra. Stari očanci so trdili o Jurjevih barlantah, da so lažnive ali vsaj znatno pretirane. Te cincarije glede trgovčeve verodostojnosti so zavračali mlajši z upravičeno trditvijo, da niso stari modrijaši preko domačega pragu že leta in leta niti pogledali, kaj šele, da bi se upali preko Mure h Krucem! Celo stotnik Ropoša, ki je bil parkrat v gostih pri Godrnji v Bakovcih, je bil resnega mnenja, da pomeni možakar nekaj med domačini, kar se tiče imanja in ugleda. Če je malodane doma v sami Budimpešti, bo že znal, kaj se godi po Madžarskem in kaka je krucevska muzika. Samo cigani Brajdiči, potepuhi po Prekmurju in Murskem polju, barantači s kljuseti, piskrovezi in tatovi bolj nego vsak Kruc, so nekaj lagali o Godrnji in njegovi družbi. Itak ni verjel nikdo ciganskim blebetam, da bi bil Jurij Godrnja »oberkruc«, ali kolovodji vseh prekmurskih tolovajev. Obiski štajerskih sejmov ter imovitejših hiš so mu le krinka za vohunstvo, katerega vrši po nalogu kralja Krucev, ki bo pridivjal prej ali slej s celo druhaljo nad lahkoverne Slovence. Vsi so branili Godrnjo češ: cigan je cigan! Na štajerski strani je nasprotnik Krucev; na ogrski hujši od Kruca! Črni in grdi Jurja, ker ta dviga cene konjem in je že par let sem naravnost onemogočil s pošteno barantijo ciganske mešetarije in goljufije. Oče Ropoša so bili na domačiji Godrnje, videli, kaj in koliko poseda v Bakovcih, niso pa znali povedati: ali je Jurij oženjen ali še samec? Cigani so zopet klevetali, da ima po vseh večjih krucevskih taboriščih kar cele turške hareme. Svojo pravo ženo je napodil z bičem od hiše, kakor hitro se je pokrucil in se prepričal, da imajo Turčini prav s trditvijo: več žen bolje streže in neguje moža nego ena! Torej le cigani so bili proti poštenju Godrnje; vsi drugi so bili odločno drugačnega mnenja. Pri splošni najboljši ljudski sodbi se ne smemo čuditi, da je bil živinski trgovec pri obisku Veržeja vsikdar gost pri Ropoševih. Ko so postali njegovi obiski pri »hauptmanu« pogostejši nego sicer, so buknile v javnost resne besede: Bogati Madžar bo presadil veržejsko cvetko na ogrska tla. Ako bo uspela snubitev, ne bo Godrnja le slobodnjak — še graščak, toliko bo posedal zemlje in suhega denarja. Treba pribiti, da se je Jurij rad šalil v gostih s »hauptmanovo« Vido. Rad je pohvalil njeno mičnost ter postrežljivost, nikoli ni bil vsiljiv in očetu niti omenil ni, da bi gojil kake resne namene z njegovo edinko. In Vida sama! Kaj naj rečemo? Kje na svetu je dekle, kateremu ne prija, ako mu dvorjani boljši moški na neprisiljen, naraven način? Jurij je bil zastavne postave, po madžarsko mustačast in že tako šrbavih zob, da se mu je zatikal jezik v vrzel spodnje čeljusti pri hitrejšem pripovedovanju, katerega je dvigal v takih slučajih iz pesti zobjih šrbin z glasnim tleskom, ki je vplival zelo neprijetno na tako nežen čut, kakor ga je posedala Vida. Sicer je pa Vida v svojem srcu že volila in bi ne bila izvolila drugače, četudi bi bil pokrit Jurij z zlatim perjem in bi mu tekel jezik kakor slavčku pri petju. Nikakor ni prenagljeno, če zaupamo čitateljem, da sta že nagibala stara Ropoša k Godrnji, če bi ta res kedaj povprašal, in to čisto iz naravnega razloga: Madžar je bil bogataš daleč segajočega ugleda ter vpliva; zastavonoša Franc le pošten kmečki sin, ki bo nekaj šele po predaji Ropoševine. <center> – – – </center> Da niso bili obiski Godrnje v Veržeju pri Ropoševih samo kupčijskega ter prijateljskega značaja, ampak so koreninili v globokejših namenih, se je pokazalo hitreje, nego bi bil kdo pričakoval ali mislil. Jurij je bil zopet v gostih pri »hauptmanovih« čez noč. Drugo jutro je oddirjal na konju, kakor bi ga podil sam zlodej. Pri galopu skozi trg je psoval vsem prokletim Veržejcem očete in majke. Celo gnezdo ga bo pomnilo dolga leta! Jurjeve kletvice so si tolmačili Veržejci v tem smislu, da si je osmodil preveč zaljubljene mustače pri Vidi, čeravno bi ga bila videla stara dva rada kot zeta in združitelja premoženja na obeh straneh Mure. Poleg očeta in matere je zvedel iz Vidinih ust še Franc, da jo je poprosil ogrski mustačar ono jutro resno za spremstvo na življenski poti, ko je že imel zagotovilo iz ust staršev. Ona — Vida — mu je povedala na kratko, da nikoli, ker je že oddana in ji je obljuba svetost! Še cigan stari Marko Brajdič je zvedel za Jurjevo zavrnitev. Stopil je k očetu Karlu in mu zašepetal na uho, da je ravnala Vida prav. Zapaljeni Oger je tolovajski glavar, mohamedanski babjek in spada že davno na najvišje vislice in nikakor ne kot zakonski mož ob stran krščanske Veržejke! Za pohvalo lastne hčerke je sunil gospodar Ropoša cigana, da je padel na zobe. Na tleh ležečega je brcal in bruhal vanj vse vrage in hudiče, ki so preslepili po ciganski coprniji njegovo edinko, da bo rajši kmetica nego graščakinja! Opsovani, obrcani in s hudobci vred na dno pekla pregnani Marko Brajdič se je zmuzal previdno po vseh štirih iz Ropoševega dvorišča. Zunaj na cesti se je šele upal postaviti na noge. Ciganske besede je streljal na glas proti nebu, tolkel z nogo ob tla, pljuval na levo ter desno, grozil s pestjo proti Ropoševini in se zaklinjal ob koncu trga v slovenščini, da ga bo že pomnil kmetavzarski rovtar Ropoša! Hotel mu je oteti iz roparskih krempljev otroka; prejel je mesto hvaležnosti s kletvicami spremljane brce! Po Veržeju so govorili nekaj časa in ugibali: Ali je opravila Vida s Prekmurcem napak ali prav? Mladi svet, ki je bil za nesebično, pravo in samo enkrat obljubljeno ljubezen, je stal neomajno na strani Vide; starejši, ki so že davno pozabili na lepše ljubezenske polete, so trdili, da je mast pod palcem vse. Ljubezen se pridruži kar sama od sebe, ko se navadita zakonca eden na druzega. Za svarilo in prokletstvo starega cigana se ni zmenil nikdo, še trške klepetulje ne! <center> – – – </center> V seneno košnjo zjutraj se je pognal skoži Veržej trop tujih jezdecev. Ustavili so se pred Ropoševo hišo. Nekaj jih je poskakalo s konj; ti so vstopili, ostali so držali konje ter stražili. Iz kuhinje so odjeknili v jutro obupni klici. Nekaj ropota je bilo čuti, in že se je pojavila četvorica našemljenih moških na pragu. Po dva in dva sta krepko držala za škrice dolge, na vrhu zvezane vreče, po kateri je nekaj otepalo in se skušalo izmotati z vsemi močmi. Vrečo so omotali z vrvjo, koj je bila razpeta in pritrjena med dva konja. Jezdeci so se pognali v sedla in je šlo liki divji nočni lov po trgu v smeri proti Muri in ob reki proti Cvenu. V trenutkih z bliskavico izvršenega dogodka so bile doma po hišah le gospodinje, pripravljajoč zajtrek za kosce in iz spanja prebujena in napol oblečena deca. Pri Ropoševih je vladala grobna tišina, dasi so znali vsi v trgu pričujoči, da se ukvarjata mati in hči s pripravo izdatnega okrepčila za številne kosce. Bolj korajžne Veržejke so se le upale na ogled: kaj in kdo je pri »Hauptmanovih« po obupnem kriku in po tako bliskovito naglem pobegu povsem tujih konjenikov? Po kuhinji je bilo vse razmetano. Sklednjak s posodo na tleh, vedrice prevrnjene, skleda z ajdovimi žganci razbita – –. Med vso ropotijo je ležala mati Magdalena vznak v nezavesti! Vide nikjer – – –. Komaj in komaj so pomogle preplašene ženščine gospodinji s polivi, da se je zavedla, odprla oči in zastokala bolestno: »Vida, ali so Vido …« Šele potem, ko so odnesle sosede po glavi udarjeno v postelj, so za silo izvabile iz nje, da so planili nad njo in Vido kar štirje tolovaji črnih obrazov. Četvorica se je lotila Vide, da bi jo strpala po sili v vrečo. Krepka deklina se je branila, tolkla krog sebe, odrivala ter brcala roparje, da je odletel eden v sklednjak, drugi ob kuhinjsko mizo, dva sta ji pa le zvila roke na hrbet. Ona — mati — je bila vsled popada nenadnega strahu brez vsake moči. Le na pomoč je vpila, dokler je ni lopnil eden od napadalcev s pestjo ob sence, da ji je počrnelo pred očmi in ne zna, kaj so počeli z Vido. Po materini izpovedi je bilo jasno, da je šlo pri napadu za ugrabitev Vide, saj je ostalo po premožno opravljeni hiši vse nedotaknjeno. Sosede so si bile kmalu edine: namaškarani tolovaji so bili madžarski Kruci, ki so utekli z živim plenom preko Mure in bogznaj kam na Ogrsko. Treba je bilo urno za roparji. Že je bila Voršičeva Kata pri mežnarju, da udari plat zvona in prikliče po bližnjih ter daljnjih travnikih zaposlene moške. Četa veržejskih strelcev se je zbrala človeško možno naglo pod trško lipo. Starejši z Ropošom na čelu so stopili v posvet in bili uverjeni po kratki izmenjavi misli: za ugrabitvijo tiči od Vide odslovljeni snubec Jurij Godrnja iz Bakovcev na madžarski strani Mure. Za pomagače si je najel Kruce. Sam je moral biti kolovodja te pasje bande in edini, ki ga je v tem oziru prav sodil, je stari cigan Marko Brajdič. Vod čete je razdelil stotnik Ropoša v dva oddelka, da ugotovita sled, ta bo izdala smer, v kateri so jo ubrali ugrabniki preko Mure. Na trditev žensk, da so galopirali prokleti Kruci proti Cvenu, niso mogli pristati strelci brez osiguranja na lastne oči. Patrulja se je razdelila. Eni so krenili pod vodstvom očeta Ropoša ob reki proti Bunčanom in Vučji vasi, drugi pod Francom Čoporo proti Cvenu. Franc in njegovi ogledniki so videli, kako so obstali lopovi kmalu za Veržejem. Na desno ter levo od kolovoza je bila poteptana trava od konjskih kopit. Tu so se razdelili. Manjši oddelek je jezdil naprej po cesti proti Gornjemu Krapju. Številnejši je zavil preko pašnikov v šume in vrbino ob Muri. Kruci so tukaj ovili konjem kopita, da jih je izdajala sled, komaj in le malenkostno vidno do goščave. Tamkaj so se vrteli nekaj časa v krogu in od plesa, kakor bi se bili vgreznili v tla, se ni dalo dognati, kje bi se bili spustili preko reke. Ti so sigurno vodili seboj ugrabljeno. Oddelek, ki je oddirjal kot obstranska straža proti Gornjemu Krapju, je pri Dolnjem Krapju zavil očitno k Muri, jo prebredel in preplaval na konjih pri ondotnih mlinih. Vsi razposlani ogledniki so se sešli kmalu popoldne pod trško lipo, kjer so poročali poveljniku, kaj so videli in dognali. Vojni posvet je sklenil kolikor mogoče naglo zasledovanje in maščevanje nad ugrabitelji, katere je gotovo čakal na drugi strani Mure kolovodja prekmurskih Krucev Jurij Godrnja. In kam naj bi bil krenil poglavar z ugrabljeno golobico? To je bilo vprašanje, ki je porinilo sicer brihtne strelce pred visoke planke resnih pomislekov. Na dom v Bakovce ne bo upal v strahu pred zasledovalci. Z izbegavanjem pobega iz trga proti Muri bi se dalo sklepati, da kani preganjalce speljati na napačno sled, kakor bi jo nameraval ubrati v dolnjelendavske gozdove; v resnici se bo pa vračal ob Muri po prekmurski strani po ondotnih stezah ter kolovozih v Bakovce. Po temeljitem preudarku za in proti je sklenil svet starejših, da se izvrši pohod preko Mure, na madžarski strani poizvedbe in nato proti Bakovcem, ki morajo biti upepeljene še to noč za kazen, ker trpijo v svoji sredini poglavarja največje tolovajske bande. Trdi mrak je bil odločen za pohod cele čete na konjih. Posamezni morajo vzeti s seboj plamenice za morebitno razsvetljavo v slučaju kacega presenečenja in za požig. Stotnik in njegov od nestrpnosti razburjeni zastavonoša sta vstopila po posvetovanju pri Ropoševih, kjer so negovale in tolažile starejše sosede obče priljubljeno ter spoštovano mater Magdaleno, neprestano jokajočo in prosečo pojasnila: Kam so odvedli njeno Vido in kako se godi revici med steklimi madžarskimi pesjani? Oče Karl in Franc sta se mudila dolgo v glasnem, pa zopet šepetajočem razgovoru v manjši sobi. »Nemudoma se odpravi h konjedercu na polje. Na moje povelje ti naj da največjo gajbo, polno stekline osumljenih psov, katere je lovil pred dnevi po celem Murskem polju. Ako še niso stekli, jih naj pusti oklati od steklakov. Sem pod lipo z okuženimi zverinami, da bodo pomnili prekleti Kruci, kaj znajo veržejski strelci!« Šele po zadnjem povelju se je podal oče Ropoša k materi ter ji prisegel, da bo še nocoj Vida doma, ali pa bo maščevana njena ugrabitev, kakor se še ni osvetil nobeden Slovenec Madžarom! Mrak je objel veržejsko zbirališče — trško lipo. Pod drevesom so hrzali nestrpno konji z jezdeci v sedlu, v konjederčevi gajbi so se grizli in klali med seboj na smrt psi vseh velikosti. Vse je bilo pripravljeno na prvi nočni pohod preko Mure nad — Kruce! Ko je prijezdil k četi stotnik v polni bojni opremi, so se zravnali v pozdrav jezdeci v sedlih in na zamah s poveljnikovo roko je zavil oddelek naravnost k Muri. Jezdili so molče. Le pasja gajba je cvilila vsled osušenih osi na kolesih in cucki so javkali ter lajali, da je bil kdo od daleč prepričan, da gre za kak izreden lovski pogon. Po prekoračenju reke je konjica obstala. Od glavne čete so se odločile patrulje, ki so se razkropile na vse strani, da se zopet zberejo ob reki v kolikor mogoče najkrajšem času in z res verodostojnimi poizvedbami. Naravnost obupni pasji lajež steklakov v gajbi ni ponehal niti za trenutek. Starešine strelcev so se odstranili od čete ob reki navzdol, da počakajo tamkaj med vrbovjem na oglednike in še enkrat prav na drobno prerešetajo načrt napada na sovražnih tleh. Res ni trajalo dolgo, že se je pognal pred posvetom s konja Franc. Vrnil se je kot prvi s poizvedbe iz Dokležovja, kjer so njemu znani kmetje videli popoldne tamkaj običajne jezdece — Kruce. Ubirali so jo skozi vas proti sosednim Bakovcem, ki so itak eno glavnih krucevskih taborišč. O kaki vreči in ženski med konjiki ni znal ter videl nihče nič. Slično so se glasila tudi ostala javljenja patrulerjev. Starešine so bili uverjeni, da je spravil lopov Godrnja svojo žrtev po ovinkih v bakovski glavni tabor. Tega bo treba zavzeti, razbiti ter požgati še to noč. Povelje je bilo oddano od moža do moža z vso naglico. Pohod je pričel mimo Dokležovja na Bakovce. Selo so obkolili napadalci z dveh strani od severa. Od južne zapira pobeg precej velik potok Mokoš s svojimi vijugami. Niti en strel ni padel, ko so planili po polnoči Veržejci nad Bakovce. Krucevske tabornike, kmete, žene in deco je prebudil iz najtrdnejšega spanja šele bojni krik nenadnih napadalcev, prasketanje na vseh koncih vasi podtaknjenega ognja, strahoviti lajež psov, ki so se morali natepsti v tej grozni noči iz vseh delov Prekmurja in se zbrati ravno v Bakovcih. Na smrt preplašeni vaščani so vreli iz gorečih hiš, letali kakor ob pamet po naselju, kjer so jih pobijali brez ozira na spol ter starost pobesneli strelci. Pobeg je bil odrezan od severa, je pač vrelo vse v južni smeri proti potoku. V to krdelo nesrečnih iznenadencev so se zaganjali stekli psi, grizeč, česajoč in napadajoč z vso besnostjo vsacega, ki jim je prekrižal pot. Na vseh koncih obupni klici, lajanje psov, prasket do neba segajočih ognjenih zubljev – – –. Iz te zmede je odmevala od klanja in nočnega požara podivjana zahteva strelcev: »Izročite nam Kruca Godrnjo; vrnite nam našo Vido!« Celi Bakovci so že bili oviti v od plamenov bleščečo meglo dima, ko sta planila od glavnega krdela napadalcev dva postavna jezdeca in krenila proti nekakemu vlastelinskemu dvoru, za dober streljaj izven sela. Karol Ropoša je rignil kakor razjarjen ogrski vol: »Tamle Franc, je dom pasjega sinu! Nikdo nama ne sme uiti živ!« Jezdeca sta se pognala kar preko plota na glavno in bolj nizko zgrajeno dvorišče. Nikjer žive duše, da bi se postavila v bran. Vse tiho in mirno … Le po hlevih je mukala živina, krulile svinje in iz hiše je bilo čuti vekanje dojenčka. Franc je prižgal plamenico. Pokazala je isti položaj kakor tema. Pretaknila sta vse kote, vdrla v klet. Nikjer človeka — čuvarja tako velikega doma! Niti enega hlapca ter dekle ni bilo na spregled, kaj šele, da bi se bil od kod prikazal tolikanj zaželjeni gospodar s svojimi Kruci! Še nekrat sta prebrskala vse izbe in kleti. Klicala sta Vido in vpila iz polnih grl, da bi sploh priklicala človeško bitje. Od povsod le prazni odjek lastnega glasu, živalsko mukanje iz hlevov in zaripli vek nedolžnega nebogljenca, čisto zapuščenega v zibelki … Franc je še nekaj klašturil po dvorišču, do nerazsodnosti razpaljeni stotnik je planil z golo sabljo v hišo pred jokajočega nedolžnika. Po zraku je švisnil zamah težkega meča, ki se je ustavil z glasnim treskom na na dvoje preklani zibelki in prosile so na pomoč samo še zaprte živali … Edina človeka sta brzela na konjih z dvora, kjer je pravkar švignil visok plamen iz polnega skednja … Ko so posinili na Mursko polje prvi žarki jutranjega solnca, so bili veržejski strelci zopet zbrani v vrbini ob Muri. Manjkal je le trobentač, Husijanov Draš. Nikdo ni bil zanj v skrbeh. Graničarje je služil šest let, poveljnika turške trdnjave je vodil za nos par let in njega bi naj bil oplazil na smrt kak Kruc! Njegov gospodar »hauptman« je bil mnenja, da se ga je stara pijandura nakresal. Obležal je v kaki kleti. Po streznjenju bo prekanil Kruce in znal Veržejcem povedati kaj izvirnega. Obrazi in roke vseh strelcev so bile počrnele od dima … Molčali so … Z daljnega pogorišča se je kadilo v gostih meglah. Dim je oznanjal proti nebu, da je končan prvi vojni pohod veržejskih strelcev nad Kruce. Ali je bil ubit sploh kateri Kruc, vsaj delni krivec, ni znal nobeden od pohodnikov. Pasjega sina — Godrnje — ni videl nikdo! O ugrabljeni ter skriti Veržejki ne sluha ne duha! Pohod je končal s požigom ter pokoljem nedolžnih. Oni, ki so si hoteli oteti v zadnjem obupu življenje preko potoka, šele bodo postali strašne žrtve tedaj neozdravljive stekline … Stotnik Karl ni dal glasnega povelja za umik, le z roko je zamahnil preko reke in poletno jutro na Murskem polju je sprejelo veržejske strelce, prve udeležence maščevalnega napada na madžarske Kruce! Ko so bili strelci vsi na štajerski strani Mure, jim je buknil v hrbet posmeh in glasna opazka: »Hej, Korla, ali ti nisem pravil, da je Godrnja tolovaj — »oberkruc«! Kje imaš svojo Vido? »Ha, ha, omožil si edinko s Krucem? Za svarilo pred roparskim Madžarom si me obrcal. Sedaj si prejel ti gorši sunek, katerega boš najbrž čutil do smrti!« Cela četa se je ozrla, izvzemši poveljnika. Ob bregu Mure je stal stari cigan Marko Brajdič z velikim medvedom ob strani in se režal iz polnega grla odhajajočim Veržejcem … <center> – – – </center> Pokolj in požig nikakor nista pomirila veržejskega »hauptmana«. Neprestano mu je bil pred očmi preko Mure se posmehujoči ciganov obraz, ki je oznanjal zlo … Veržejci so rajali, ker so zagodli Krucem prvi čardaš. Ropoša je hodil zamišljen; njegova ženka je jokala in tarnala, da se je bilo bati: ob pamet bo radi izgubljene edinke. Vedno se še ni bil vrnil s pohoda na tostran Mure stari Draš, ki je znal marsikatero pametno v sili. Trobentač veržejske strelske družine je bil precej let Andrej ali Draš Husijan. Bil je revna bajtarska para, saj še svojih staršev poznal ni. Bridke življenske izkušnje so izklesale iz njega dobrega vojaškega trobentača in moža, kateri je videl nekaj več nego Mursko polje. Ljubezen do rojstnega Veržeja ga je prignala iz dobre turške službe v Bosni nazaj v domači kraj. Sicer ni prinesel med domačine turškega zlata, pač pa koš-listnjak spominov, s katerimi je kratil večere in odmore med delom v poletnih dneh. Kot izkušenega vojaka so ga sprejeli za trobentača. Povrh je še služil pri Ropoševih za nekakega šaferja. Za delo razven košnje ni bil bogvekaj, se ga je otepal po možnosti. Znal je priganjati, da so si pljuvali drugi bolj pridno v roke in pomagali Ropoševim do procvita. Staremu Drašu se ni postavljal po robu nobeden delavec v zavesti, da mu veleva vojaški veteran, ki ima za seboj gospodarja in posebno še gospodinjo. Bil je eden onih starih, zanesljivih poslov, spadajočih povsem k družini in ga je imela Vida za strica. Samo ena debela napaka se je oklepala Draša — naluckal se ga je rad, česar pa nikakor ni čutilo Ropoševo gospodarstvo. Šele drugi večer po požigu Bakovcev se je vrnil Drašek brez konja, strelske obleke in trombe kot razcapan madžarski svinjski pastir. Kako in kaj se mu je godilo med Kruci onstran Mure, o tem nam bo povedal sam enkrat pozneje. Draša — ta turški Draš je bil sprejet od gospodarja s težkim pričakovanjem. Mati so mu celo padli krog vratu in ga odvedli v kuhinjo na posvet. On, ki je bil med graničarji in Turki, bo tudi znal, kam pohiteti za Vido, ko je niso izsledili v Krajini. Mustačar Draš, na vsa očetova vprašanja in materine solze je le zmigaval z ramami, jedel kot volk, da bi bil skoraj pospravil dno sklede, pil kot lakonca, je razkramal najprej svoj doživljaj s pretvorbo iz strelskega trobentarja v ogrskega svinjskega pastirja. Povest o madžarskem vinu, o smrtni nevarnosti v krucevskih krempljih in o pobegu s pomočjo svinj je pripravil očeta Karla do krohota in jokajočo mater do brisanja solz. Pri popolnem umirjenju resnega položaja si je obrisal pokrepčani Draš mustače ob rokav in menil sigurnega obraza: »Kar se tiče Vide, bo treba k Herpici pod Ptujsko goro. Naj bo z baburo kar hoče. Če je v zvezi z nebom ali no — Bog nas varuj — s peklom, zna le, kaj bo! Gospodi ne pove nič. Dvakrat so jo že pestili po ječi, da bi jo omehčali za grmado, pa le ni šlo! Kmetu je vsikdar na uslugo v zavesti, da je ne bo izdal duhovščini in ne sodišču.« Ko je izustil Drašek ime Neže Herpice, so ga rotili mati Magdalena pri peterih ranah Križanega, naj se napoti on do nje, saj mu je znana žalostna zadeva kakor staršema. Turški stric je kajpada obljubil vse. Tudi njemu je bila Vida po lastnem zatrdilu –srčni ocvirk. Najprej se je prespal, dobrodušnost veržejska. Drugo jutro so ga založili mati z brašnom za na pot in za vedeževalko. Oče mu je pripel ob sedlo trebušasto čutaro. Draša je jezdil prvič v življenju k ženski po pogled v — bodočnost! Vrnil se je drugi večer pijan kot muha. Komaj in komaj so izpredli iz njega mati, da je izbrbotal izza gostega plota mustač, da je resnično bil pri vedeževalki. Babnica nikakor ni stara. Prebiva kot kmetica v čedni hiši pod Ptujsko goro. Ko je prijezdil do nje in povedal, kaj bi rad, ga je odvedla v štibelc, kjer je vladala povsem tema. Okna sploh nima taista luknja. Niti pri podbojih ne more v vedeževalni prostor trohica svetlobe. Oba sta vstopila v temo. Bable je sedlo na klop krog mize in vkresalo lojenko. Moral ji je podati desnico. Pri medlem svitu sveče je zasadila vanj svoj čarovniški pogled, da ga je pretreslo po vsem životu, kakor nikoli poprej v življenju. Ženščina ga je gledala liki sam bognasvaruj, njegova roka je dregetala v njeni … Že je kanil pobegniti pred slabotno žensko, pa je odvrnila sama njegovo desnico in ga nahrulila: »Tnalo veržejsko! Gleda vame bedasto kakor vol! Niti v sorodu nisi z ugrabljeno in tebi, teslo mustačasto naj prerokujem usodo dekline? Če bi bil vsaj prinesel seboj ono ruto, v katero so kapale materine solze, bi nekaj lahko rekla. K meni morata oče ali mati, ker ju spaja najožje krvno sorodstvo z osebo, koje usodo naj uganem! Tako se mu je godilo. Lahko si mislite, da nisem dal zlodejevi sestri ne denarja, ne mesa in ne pijače!« Draša je govoril istino. Po temeljitem razmišljanju sta odjezdila čez par dni do Herpice z obilnimi darovi Ropoša in Draš, ki je bil za vodnika. V temni čumnati pri brlenju sveče in podaji desnice je zvedel junak Ropoša prerokbo, da so mu klecnile noge in je omahnil po klopi. Herpica mu je povedala iz oči v oči brez prikrivanja: »Vrnitev hčere boš doživel samo ti. Kar še ni bil nobeden iz Veržeja, boš postal ti — stari oče sinu turškega mogočnjaka!« Pogled v bodočnost ugrabljene edinke je bil razgrnjeni pred očetom v nekaj besedah brez posebne razlage in tolmačenja. Vedeževalka je upihnila luč, hušnila iz štibelca in pustala staro grčo samega, dokler si ni toliko opomogel od groznega presenečenja, da se je zmotal na svetlo. Pri pogledu na prepadeni gospodarjev obraz je uganil tudi Draša, da z Vido ni in ne bo dobro. Prav nevoljen je razkladal prinešene darove in je potegnil sam na dolgo iz čutare, predno je upal iz sebe zunaj pri solnčni svetlobi z vprašanjem: »Neža, no no, dosti si dobila. Prerokuj še meni, kaj neki čaka mene?« Niti prav končal ni radovednosti, že je čul, česar ni pričakoval in še manj verjel: »Ti, lakonca veržejska, utonil boš v sodu vina!« Draša ni bil strahopetec, pa ga je le osupnilo par preroških besed, da je odprl na široko usta, kakor bi razpotegnil staro leso na plotu, ni spravil iz sebe niti besedice v odgovor, ne pa da bi bil pljunil babnici v obraz, kakor se je ponašal pozneje med Veržejci na izmišljeno plat. Gospodar in sluga sta jezdila izpod Ptujske gore v Veržej brez pomenkov. »Hauptman« Ropoša ni zaupal po vrnitvi ne ženi, ne Drašeku ali komu drugemu, kaj je zvedel o Vidini usodi iz ust ptujskogorske čarodejke. Draša, ta je seve barlantal o svoji smrti v polnem vinskem sodu. Sam se je krohotal ženski dalekovidnosti in z njim ves Veržej. <center> '''III''' </center> Kruci z ugrabljeno Vido so prekoračili Muro pri Melincih, kjer se je združila cela četa. Čakal je tamkaj na nje njihov glavar Godrnja, stisnil vsakemu zahvalno roko, migal zadovoljno z mustačami, se povzpel na konja in odjezdil, ne da bi bil izrekel le eno glasno besedico, predno so razvezali tolovaji vrečo. Po zatonu peketa kopit glavarjevega konja je zagledala Vida že razkrinkane obraze primeroma mladih ljudi, ki je niso bičali s sovražnimi pogledi — nasprotno! Klanjali so se ji ponižno kakor zapovednici. Pregrnili so travo pod hruško pred omenjeno vasjo, razložili na prt izbrane jedi ter pijače, sami so se odstranili po običaju slug par korakov od gospodarice. Jedli so svinjino s kruhom kar stoje vsak pri svojem konju, ki so se pasli po travniku. Vidini možgani so delovali nekaj trenutkov prav napeto, predno se je uverila, da pravzaprav ni več ujetnica. Že med pobegom do Mure ji je postalo jasno, da gre za nasilno polastitev njene osebe od strani zavrnjenega Jurja Godrnje. Kot kmečko dekle zdravih živcev, naravne preudarnosti ter korajžnega srca tudi pod hruško pred Malinci ni buknila v jok, ali se celo prepustila ženskemu spolu tako lahko pokorni omedlevici. Pokazala se je pristno Veržejko, vredno hrabrega očeta. Spustila se je na travo pred pripravljeno malico, kakor bi bila na Murskem polju pri domačih koscih. Po končanem telesnem podkrepljenju se ji je približal najstarejši od najnovejše služinčadi in jo vprašal: Ali naj nadaljujejo takoj pot, ali se še hoče morda odpočiti? Gospodarica je bila za odpočitek do pozno popoldne v nadi, da pride vendarle rešitev od doma. V udobni senci je celo trdno zaspala. Po strahu, katerega je prestala koj po prvem napadu in ugrabitvi, jo je poživilo večurno spanje, da se je vživela po prebujenju čisto v nalogo bodoče prisiljene izvoljenkE roparskega glavarja. Čakala jo je okusna mala južina in s preprogo pogrnjena nosilnica, pritrjena ob dva vštricna konja, v kateri je sedela prav udobno. V že lahkem večernem hladu so odjezdili iz Malincev kar po čez na Črensovce, na Veliko Polano in zavili pod Dolnjo Lendavo v ondotne šume. Jezdili so ob svitu plamenic precej časa v korak po gozdnih dolinah ter grabah, dokler se niso ustavili tik pod gričem, kjer jih je ustavila straža. Po izmenjavi dogovorjenih klicev ter znamenj so se vzpeli navkreber. Postali so na izsekani planoti, ki je bila posuta z ognji, da so jemali plapoleči plamenčki vid novodošlemu. Precejšnja družba mož ter žensk je bušnila pokoncu pri pojavu došlecev ter zavpila iz polnih grl dobrodošlico glavarici! Ko so prejezdili celi tabor, je poskakal oddelek s konj pred razsvetljenim šotorom, iz katerega se je postavil pred Vido v bogato okrašeni obleki madžarskega veljaka živinski prekupec iz Bakovec, Jurij Godrnja, glavar vseh prekmurskih Krucev. Globoko se je klanjal prav nič preplašeni Vidi in jo odvedel v šotor, ki je bil natrpan z grofovskim lišpom ter bleskom, o kakršnem se lepi Veržejki doslej niti sanjalo ni. Nad vse prijazno in uslužno jo je povabil za okusno pogrnjeno mizo, v koje ozadju je stala ženska služinčad, godba ter pevci. Vse je čakalo le migljajev, da spremeni razkošno opremljeno jedilnico v zabavno dvoranico. Vida in Jurij sta večerjala kakor stara znanca. Gostitelj in njegovi služabniki so bili mnenja, da se Vida prav nič ne protivi novemu položaju in že uživa vlogo neveste glavarja Krucev cele Krajine. Večerji je sledilo petje domačih ter ogrskih pesmi, godba je igrala in Jurij je zatrjeval izvoljenki, kako je ta večer najveselejši v njegovem življenju. Kakor to noč bosta lahko prebila v rajanju na Vidino željo vsako, da še lepše in mnogo lepše, ko bosta mož in žena. Prisegal je Vidi pri vsem, kar mu je svetega na nebu in zemlji, da je ne bo vzel po sili za ženo. Krščen je in odločno odklanja krucevsko poroko pod hrastom v gozdu z zatrdilom le začasne zakonske zvestobe, dokler mu ne prikima prva priložnost zakonolomstva in mnogoženstva. Poročil ju bo katoliški duhovnik v Lenti, daleč ven iz teh gozdov, da bosta mož in žena pred Bogom in tudi pred poštenejšo javnostjo nego je tolovajska. Na vse z najlepšimi besedami izrečene ponudbe je imela Vida na zunaj zadovoljne pokime. Prvi posini jutranje zore so podili pred seboj nočno temo, ko je potihnilo po šotoru na mah vse. Strežnice so pomagale novi gospodarici v grofovsko posteljo in polegle pred njo po tleh, da bi bile na najrahlejšo željo takoj pri roki ter na uslugo. Vida se je pod odejo goreče pokrižala in se zaupala iz dna srca Bogu, Mariji in angelu varuhu s prošnjo, naj ji vlijejo junaštvo Judite, da bo premagala v ugodnem trenutku madžarskega Holoferna, predno jo bo primoral pred oltar. Kratka — zaupna molitev jo je ohrabrila na duši. Zaspala je pomirjena in niti sanjala ni o ugrabitvi in o ujetništvu v šotoru roparskega glavarja. Celi tabor je miroval, dokler ni odprla oči gospodarica. Vešče roke njenih služabnic so jej pomagale pri napravljanju. Oblekle so ji moški kroj, kakršen je bil običajen pri plemenitašinjah, če so se udeleževale v moški družbi jezdnih pohodov. Moška preobleka je bila tudi Vidi povsem po godu. Nudila ji je kar največ upanja na uspeh morebitnega pobega. Pri zajtreku ji je drugoval Jurij ob petju ter godbi. Nato jo je ponižno povabil, da čakata pred šotorom osedlana konja, na katerih bosta posetila drugo taborišče krucevskih imenitnikov v soteski pred Kerka Sze Miklos. Bila sta res zastavni postavi v sedlih mustačasti Jurij in lepa Vida. Krenila sta na pot brez spremstva med burnim pozdravljanjem tabora. Razmere so bile za poglavarja Krucev povsem varne, saj je bil brezskrbno doma po celi osrednji Madžarski. Jezdila sta iz gozda na Čentibo, Dolinsko vas in se ustavila v senčnem sadovnjaku za vasjo Pinci pri Jurijevem dobrem in kakor je bilo soditi po hiši in gospodarskih poslopjih tudi s premoženjem dokaj podprtem znancu. Tukaj sta obedovala kar na prostem pod košato jablano. Po kosilu se je zleknil Jurij vsled prečutih dveh noči pod bližnjo hruško; Vido je prepustil varstvu prijatelja, ki je bil trdo prepričan, da je mlada ženska v moški preobleki najlepša in najljubša izmed vseh poglavarjevih žena. Kruc je zasmrčal od utrujenosti tako trdno, da je preslišal glasno nabijanje po kosi ob pojavu mogočnega roja čebel. Čebele so se vrtele nekaj časa nad hruško, pod katero je hrnjavsal Jurij, nato so se pričele spuščati in izgubljati med hruškine veje, kamor je sedla matica. Starejši hlapec je drgnil panj z babjo dušico, ga pritrdil na konec lestve in se lotil ogrebanja z večjo zajemalko. Za običajno spravljanje čebelnega roja se ni zmenil nikdo. Kar naenkrat je kriknil Jurij iz polnega grla, skočil pokoncu in jo ubral v divjem pobegu proti bližnji konoplji. Za njim celi oblak čebel, ki so se zaletavale vanj in ga pikale neusmiljeno, čeravno se jih je otepal z vsemi štirimi. Kruc je preletel gosto konopljeno njivo, stekel na travnik in še vedno so bunkale vanj razljutene živalice ter mu silile za tilnik, za razgaljeni vrat in za ohlapne rokave. Šele pri polnem koritu na dvorišču so odnehale preganjalke pred hlastnimi oblivi z mrzlo vodo. Jurij se je slednjič vendarle vrnil k Vidi pod jablano. Moj Bog, že sedaj je imel od pikov liki velik svinjski pisker oteklo glavo. Ustnice so že strašile iznad grmovja mustač. Kako bo z očmi čez nekaj časa, je tudi bilo vidno. Celo mraz je spreletaval krucevskega junaka radi zastrupljenja. Niti s kletvicami ni več mogel lajšati položaja. Ust ni mogel prav odpirati, da bi poganjal iz sebe besede, dasi je bil šrbast. Prijatelj je pomiloval glavarja. Klical je ogrebača, da bi pojasnil, kako za božjo voljo je došlo baš pod njegovo hruško do tako neprijetne nezgode. Dedec ogrebač se je dobro zavedal, kaj bi znalo slediti njegovi neprevidnosti. Pustil je lestvo ter panj, se skrbno skril, dokler se ne poleže prvo razburjenje in besnost. Gostitelj je tolmačil končno po lastni preudarnosti napad čebel s tem, da je izpraznil stari lopov v raztresenosti iz zajemalke čebele mesto v panj Jurju na prepoteni obraz. Na čebele razburljivo vplivajoče potenje je razkačilo živalice do napada. Pomilovanja vredni glavar krajinskih Krucev, kako neusmiljeno je otekal z neugnano naglico po celem telesu! Oči že ni mogel odpirati, ne govoriti, niti ne kosati s šrbinami vsled mrzlice, ki ga je trosila od temena do palca. K mrzlim obkladkom so se zatekli. V posteljo se je zmotal od čebel premagani Kruc. m4lttofb4s6jhyj4q72ibkqclrumj95 206999 206997 2022-07-27T10:34:29Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Kruci | normaliziran naslov = | avtor = Januš Golec | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 68/1–27; {{mp|leto|1934}} | vir = dLib {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|1}}, {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|2}}, {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|3}}, {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|4}}, {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|5}}, {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|6}}, {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|7}}, {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|8}}, | dovoljenje = dLib | obdelano = }} <center> '''Uvod.''' </center> Še danes slišimo po Prlekiji iz ust priprostega naroda besedo: »Kruc«. Prleki radi govorijo: »Paj ti, kruc. Kruci tirkn. Kruci negi itd.« Ako bi vprašali, kaj je to: kruc, kruci tirkn, bi najbrž ne dobili pojasnila, čeravno je povzročalo v dobi turških vpadov v Slovenijo med Muropoljci ime »kruc« več upravičenego strahu nego — »turek«. Odkod torej ime »kruci«? Madžari niso bili in najbrž ne bodo Slovencem dobri sosedi. Odkar so se pojavili na današnjem Ogrskem, so bili šiba božja za sosedne Slovane. Ne bom razlagal, kako je zgledala soseščina Madžarov in Slovencev po današnjem Murskem polju pred avstrijskim cesarjem Maksimilijanom I. (1493 do 1519). Prvo sled Krucev zasledimo baš pod tem vladarjem. Gospodarji vzhodne Evrope so bili tedaj Turčini. Zapad se je skušal otresti neznosnega turškega jarma z organizacijo in izvedbo križarskih vojn. Ko so prodirali Turki po evropskih tleh, so zadeli za Bolgari ter Srbi na Madžare. Najbrž sorodna kri Turkov in Madžarov, posebno med ogrskimi plemiči ter turškimi vojskovodji, jih je naglo zbližala. Saj je obče znano iz zgodovine, kako so slavili madžarski imenitniki na škodo celotne zapadne Evrope s turškimi vpadniki desetletja trajajoče pobratimije. Razmere med graščino in podložniki so bile tako napete za časa vladanja Maksimilijana I., da sta se znašla v »puntu« (uporu) proti bogatejšemu graščaku obubožani plemič in kmet, katerega je plenil poleg grajskega valpeta še Turčin, napram kateremu je bil povsem nezavarovan. Dopustna je trditev, da je bil srd na grajsko nenasitno gospodo v dosti slučajih hujši nego na Turka, jeza na plemenite krščanske zatiralce kmetskega stanu je ustvarila organizacijo madžarskih »Krucev«, Ogrski plemenitaš je paševal po dobro utrjenih gradovih in z manjšimi, krajevnimi upori napram domačim mogočnjakom ni bilo nikdar kaj pomagano. Da se vsaj nekoliko omeji brezobzirno gospodstvo neusmiljene grajske gospode, je bila potrebna organizacija številnejše kmečke armade. Zgodovina beleži, da je zapustilo v dobi Maksimilijana I. več nego 10.000 ogrskih kmetov svoje domove, da bi šli nad divje Turke ter jim pokazali pot tja, odkoder so bili prišli. V znamenje, da se hočejo podati v poveličanje sv. Križa na vojsko, so si pripeli nekateri, kakor za časa križarskih vojsk, na desno ramo ali na prsi rdeč križ. Po tem križu so jih imenovali križarje ali po latinski besedi »crux« (križ) tudi kruciate ali kruce. Kruci so si hladili prvotno jezo nad domačimi graščaki in ne nad Turki in niso bili skraja tolovajska bruhal brez reda. Ne! Bili so med zatiranim narodom dobro razpredena organizacija, ki je imela svoje puntarske voditelje in ti so bili neomejeni gospodarji nad imetjem, življenjem ter smrtjo Krucev. Celotna, organizacija je že imela koj ob pojavu svojega voditelja z imenom Jurij Doža. Bil je gospodarsko upropaščen nižji plemič, ki si je znal pridobiti z vojaško izvežbanostjo, z izredno telesno močjo in z navduševalno besedo pasjo pokorščino ter vdanost. Doža je organiziral pod krinko našitih križev kmečko vstajo, a se ni odpravil po preskrbi z orožjem, denarjem in vojnimi potrebščinami nad Turka. Ne! Lotil se je kmečkega obračuna z graščaki, katere je zvabil na limanice z zbiranjem lažikrižnikov. Organizatorji vstaje so znali, kake cilje zasleduje Doža in radi tega je vrelo h Krucem vse, kar je gojilo mržnjo do gospode. Saj drugače si niti predstavljati ne moremo, kako bi bil zbral ob čuječem očesu grajskih navaden ter očiten puntar dobro organizirano ter preskrbljeno armado 10.000 mož. Šele tedaj, ko je načeloval Doža za tedanje čase precejšnji vojski, je zatrobil mesto na odhod nad Turčina — nad graščaka! Madžarski imenitniki so bili povsem iznenadeni radi mahoma razkrinkanega nastopa Krucev. Posamezni oddelki so napadli gradove, ki so jim padali z lahkoto v roke po celi srednji Madžarski. Graščake so mučili z družinami vred, jih pobijali, gradove izropali, služinčad se je pa pridruževala puntarskim zmagovalcem. Predno so se graščaki prav zavedli, kako in kaj je z Dožo in njegovimi Kruci, je že bil on gospodar položaja, ki se je jačil od dne do dne. V primeroma kratkem času nista stala v vrstah z ognjem in mečem prodirajočih Krucev ramo ob rami kmet in hlapec, pridružilo se jim je večje število s tedanjo vlado nezadovoljnih plemenitašev. Izbruhnila je vstaja, ki je bila razširjena malodane po celi Madžarski in je povzročala skozi desetletja vladarjem velike preglavice. Prišlo je tako daleč, da je bilo po osrednji Madžarski več Krucev nego nasprotnikov puntarskega gibanja. Le iz neprestanega naraščanja organizacije Krucev se dajo razlagati dejstva, ki so postala prava šiba božja in ta ni klestila le po Ogrskem, ampak je bila dolgo — dolgo strah in trepet muropoljskih pradedov. Kruci so zanetili na Ogrskem občo vstajo za avstrijskega cesarja Leopolda I. (1665—1705). Med glavne zarotnike je spadal Doža. Cesarskim ljudem je bilo prvotno celo ljubo, da so krotili Kruci madžarsko gospodo. Dunaj se je zavedel nevarnosti položaja, ko je postala organizacija narodna in se je je oklepalo vse, kar je čutilo madžarsko. Cesarska oborožena sila ni mogla zatreti Krucev, lotili so se zvijače. Zvabili so leta 1671. kolovodje Krucev zlepa na miren razgovor ter posvet v Lenti. Ko so bili zbrani, so planili nad nje Avstrijci, jih sodili na hitro roko in jih prikrajšali za glave. Med obglavljenimi je bil tudi Dožev sin. Nasilni nastop avstrijskih mogočnežev ni zatrl punta, baš nasprotno — še povečal ter razmahnil. Organizacija Krucev je bila voda na mlin Turkom in Francozom. Kruci so bili kmalu tako preplavljeni s plemstvom, da so dobili za glavarja — grofa, ki je postal celo kronani prvi kralj Krucev. <center> '''Prvi kralj Krucev.''' </center> <center> '''I''' </center> Ogrski grofi Tököly so posedali gradove ter razsežna posestva v bližini Kaniže. Po zgledu drugih madžarskih bogatašev so obubožali Tököly vsled turških vpadov in vstaje Krucev. Grof Emerik Tokoly je še bil povrh oženjen z mlado vdovo Heleno Zrinjsko¹ iz staroslavne rodbine Zrinjskih, ki prišteva med svoje člane najimenitnejše prednike Nikolaja Zrinjskega, branitelja Sigeta proti Turkom leta 1566. Pravnuk Nikolaja je bil zopet Miklavž ter hrvatski ban (1616—1664). Nasledil ga je na banskem prestolu njegov brat Peter, ki je bil radi upora, naperjenega proti tedaj vladajočim Habsburžanom, obglavljen s svojim tastom Frankopanom v Dunajskem Novem mestu 30. aprila 1667. Peter je imel sina Janeza Antona Baltazarja in ta je bil Helenin oče. Emerik Tököly je znan kot izredno lep in telesno močan. Radi zunanje prikupljivosti je dobil ženo iz hiše Zrinjskih. Helena Zrinjska, na glasu kot krasotica, se je prepričala šele po sklenjeni poroki, da je dobila moža, ki je dika po telesu, na žepu — nemanič! Povrh je bila še častihlepna. Njeno celo stremljenje je sredotočilo v cilj: drugemu možu pomoči do premoženja in dostojanstva! Prav dobrodošla ji je bila vstaja ogrskih mogočnjakov in Krucev za cesarja Leopolda I., ki ni zaupal Madžarom radi neprestanih vstaj in hrepenenja po popolni osamosvojitvi. Najbolj je razžalil Leopold madžarski ponos, ko je postavil za cesarskega namestnika Nemca in sploh je podeljeval vojaške in državljanske službe samo tujcem. Cesar je sicer zadušil s pomočjo plemstva od Krucev uprizorjeni upor na videz. Pustil je celo, kakor že omenjeno, obglaviti voditelja Krucev; v resnici je pa dosegel z nasilnim nastopom baš nasprotno! Punt je bil dobrodošel predvsem zunanjemu svetu: Turkom in Francozom. Vstajniki so mirovali nekaj časa, ker so bili brez pravega poglavarja. V očigled tolikanj ugodnemu položaju: dokopati se do premoženja in moči, ni dala Helena Emeriku poprej miru, dokler se ni odločil, da prevzame po rabljevem meču izpraznjeno mesto voditelja Krucev. Ta Emerikov korak so pozdravili ter podprli z denarjem: Turki, Francozi in Poljaki. Emerik se je lotil z vso vnemo organizacije številne in le glede reda oslabljene tolovajske armade Krucev. Ko so videli ogrski plemiči na čelu puntarskega gibanja celo grofa, so vstopali brez nadaljnjih pomislekov v njegove vrste. V kratkem je imel Tököly krog sebe armado 15.000 mož. Kdor se mu ni podal, je bil ob premoženje in svobodo. Dunaj sam se je tresel pred četami Krucev, ki so pustošile po Moravskem in radi tega je pričel cesar s Tökölyjem pogajanja, da pomiri nemirneže. Do pravega izmirjenja med Madžari in Dunajem sploh ni prišlo. Turki so podpihovali Tökölyja in mu obetali kraljevske svobodščine. Emerik se je čutil mogočnega glavarja reda vajene in z vsem potrebnim oskrbljene vojske, katera je posedala oporo doma in v inozemstvu. Turki so šli v mržnji do Habsburžanov tako daleč, da je imenoval sultan Emerika Tököly s posebno diplomo za kralja Krucev in mu podelil gospodstvo čez osrednje Ogrsko. V znamenje nove oblasti je prejel: krono, zastavo ter buzdovan. Bil je Turčiji podložen »hospodar«, ki je plačeval sultanu na leto 40.000 piastrov davka in mu je moral biti za slučaj poziva na uslugo z vsemi svojimi četami. Kraljevska čast, vojaška moč in s tem tudi preskrba z denarnimi sredstvi je bila najboljša nagrada Emeriku, ker je posluhnil častihlepje svoje žene Helene. Saj je bila pravzaprav ona glava prvega kraljestva Krucev. Čisto varnega se kralj Emerik kljub povišanju le ni počutil. Ni si zbral stalnega sedeža, vladal je sedaj s tega pa zopet z drugega gradu v neprestani pripravljenosti, da udari na Habsburžane ali odhiti na pomoč turškemu sultanu. Davke in sploh sredstva v denarju in blagu so izterjevale bande Krucev od plemičev izven mej Emerikove kraljevine, in od trgovcev, ki so vzdrževali kupčijske zveze med Budimpešto in Carigradom. Kaj je bilo bolj zapeljivo, nego klati, ropati, dobro jesti ter piti in za vse zločine žeti mesto krvniške sekire ali vrvi kraljevsko pohvalo in nagrado! Emerikova vojska je bila vdana kralju. Kaka izdajstva, poneverbe ali pobegi se sploh niso dogajali. Kruci so bili celo po pojmih tedanjega kulturnega sveta na celem svetu edina tolovajska organizacija, ki je imela od zunanjega sveta priznanega kralja in kraljico iz tolikanj imenitnega rodu Zrinjskih. Tolpe Krucev, kojih člani so bili kmetje pod vodstvom plemstva, niso bile nastanjene po določenih garnizijah, utrdbah ali celo trdnjavah. Postojanke Krucev so imenovali »tabore«, kojih lega nikakor ni bila navezana na višine. Kruci so taborili tudi po dolinah, gozdovih in celo po močvarah. Število krucevskih tabornikov je znašalo kvečjemu po 100—200 mož na enem kraju s pratežem v četverokotu krog taborišča. Nobeden tabor ni bil stalen. Poveljniki so prestavljali šotorišča po vojaški potrebi in življenskih prilikah. Obvestila so prenašali Kruci s kresi, rogovi, ali tudi z osebnimi sli. Mnogo krucevskih taborov je bilo po današnjem Prekmurju, ker je mejilo njih kraljestvo na Muro, in proti zapadu, kjer so vpadali na avstrijsko ozemlje. Krucem se Turkov ni bilo bati. Bili so si z njimi pobratimi in so prevzeli od njih uprav azijatske lastnosti ter navade in med drugim tudi mnogoženstvo. Malodane vsak Kruc je posedal lastni harem kakor kak turški paša. Po taborih Krucev je krilatila ob količkaj ugodnih prilikah vsestranska razbrzdanost ter nezmernost. Prirejali so plesne zabave, ki so bile seve združene s pijančevanjem in so končavale z nečistovanjem najgrše vrste. Krucevanje pod zaščito lastnega kralja in samega turškega sultana je bilo za tedanje itak hude čase nepopisno zlo, ki se je vedno bolj ukoreninjevalo. Kako ne? Brezdelje, tolovajstvo in lahkoživnost je nekaj tako privlačnega, da bi jih zamogla zatreti ter iztrebiti edinole dejanska vernost in ta je bila Krucem od zgoraj navzdol — španska vas! Kruce in Muropoljce je razmejevala Mura. Kljub Muri nikakor ni bilo zavarovano Prekmurje napram Prlekiji z neprestopnim kitajskim zidom. Na več mestih je vezal obe strani brod, celo most in prevoz v čolnih je bil itak v vsakdanji rabi. Muropoljci so zvedeli kmalu, kako so se lotili Kruci mesto Turkov lastne grajske gospode in so postali oni narekovalci javne usode osrednje Madžarske. Skoro gotovo bi se bilo razgibalo krucevstvo po štajerski strani Mure, da ni imelo prebivalstvo Murskega polja z Madžari kot sosedi tako bridkih izkušenj, kojih krutost so osveževala vedno nova divjaštva v vpadih, pokoljih in v odgonu miroljubnih slovenskih kmetov v sužnost. Muropoljcem — sodobnikom naše povesti so bili v najbolj svežem spominu spori in krvavi obračuni med pomadžarjenimi Slovenci v Prekmurju in Štajerci. Posledice teh prepirov so vidne še danes in jih občuti prebivalstvo ob obeh straneh omenjene obmejne reke. Da so vplivali dolgoletni nasilni obračuni radi struge Mure tudi na črnoglednost glede krucevstva od strani Muropoljcev takoj ob prvih pojavih, naj nam pojasnijo naslednja zgodovinska dejstva, ki še krožijo danes v ustnem izročilu po Murskem polju od Mure do Ljutomera in še dalje. Spori radi struge Mure, ki je delala ob porastu in razlivih veliko škode, so pričeli začetkom 16. stoletja. Takrat je bil graščak v Gornji Lendavi Tomaž Szechy. Posedal je ob Muri obširna posestva. Da bi zavaroval svojo posest pred poplavo, je pustil zavoziti onkraj Trnjevec na ogrski strani dve strugi, dve pa združiti z močnim poprečnim jezom. Te obrambne naprave so obrnile tok Mure na štajersko stran. Reka je začela izpodjedati najrodovitnejšo muropoljsko zemljo. Po vodi so odromale njive, pašniki, travniki in že je bila struga skoro tik pred hišami. Muropoljci niso upali seči po samoobrambi, zatekli so se po odpomoč k vladi. Štajerski cesarski namestnik se je pričel pogajati s Tomažem Szechy. Oholi in brezobzirni Madžar se ni zmenil za štajerske predloge. Mura je dalje ogrožala in odnašala Muropoljcem zemljo. Prošnje za pomoč so deževale v Gradec in radi tega je bil poslan od vlade l. 1511. inžener z delavci na Mursko polje, da odredi na licu mesta gradnjo jezov, ki bi naj dali reki drugo smer in zabranili največjo škodo. Komaj so bili Muropoljci pod strokovnim vodstvom dva dni na delu, je pridivjal nad nje Szechy s svojimi oboroženimi hlapci ter podložniki. Delavce je razpodil, inženjerja je odvedel s seboj v verigah. Nato so zgradili ogrski vojaki na štajerski strani nasipe. Po njih so nastavili topove, da se ni upal nikdo tja niti pogledati. Ko so bili vojaki gotovi z utrdbami, so prišli madžarski delavci s koši in motikami. Na štajerski strani so izkopali precej široke grabe, v katere so napeljali Muro. Po tem opravku so utrdili jez na ogrski strani še bolj in potegnili niže tega celo novega. Radi teh naprav se je obrnila Mura veliko bolj proti Muropolju. Količkaj naraslo valovje je izpodjedalo z vso naglico travnike in njive. V par letih so odplavale tri vasi: Pirovce, Pipovce in precejšen del sedanje Stare vasi. L. 1524. je poslala deželna vlada na neprestano sporno ozemlje komisarje. Komaj so se pojavili višji gospodje s prizadetim prebivalstvom ob Muri, je bil tamkaj tudi Tomaž Szechy v spremstvu vojaštva. Otvoril je na Štajerce ogenj iz topov in pušk. Komisijo z Muropoljci je otel gotovega pogina le najhitrejši pobeg. Vlada je bila brez moči napram madžarskemu nasilju. Mura je opravljala svoje uničevalno delo naprej. Muropoljci so začeli braniti po možnosti sami svoja zemljišča pred deročimi valovi, a reki se nikakor niso smeli približati. Premožnejši kmetje so zabili dobrega pol kilometra od obrežja v zemljo močne kole in navozili zasilne jeze, katere je odnašala količkaj narasla Mura, in razdrte obrambe je bilo treba graditi znova. Po zgledu gornjelendavskega gospodarja je nagajal Veržejcem Anton Banffy, graščak v Spodnji Lendavi. Vsled novih strug, nasipov, jezov in sploh obrambnih naprav ob celi prekmurski strani se je zoževala struga Mure vedno bolj. Voda se je razlivala pri najmanjših povodnjih po mnogo nižje ležečem Murskem polju in povzročala po njivah ogromno škodo. Mura je obiskovala tudi poslopja naših štajerskih vasi, kar je priklicalo kužne bolezni nad ljudi in živino. V očigled vsakoletnemu po večkrat se ponavljajočemu obupnemu položaju so se pritoževali Muropoljci neprestano v Gradec in celo na Dunaj. Habsburžani se niso upali potegniti res krepko in uspešno za oškodovane kraje v zavesti, da bi si odtujili z oboroženim nastopom še bolj madžarske velikaše. Muropoljce so z najvišjih mest le vedno tolažili z izgovori, da nima vlada časa in ne potrebnega denarja: v resnici pa ji je manjkalo vsake resne volje. Ostalo je leta ter leta pri praznih obljubah in pri starem zlu, Mura je podkopavala vedno dalje in porivala v najresnejšo opasnost celo Mursko polje. Avstrijski cesar Ferdinand I. je bil v prvih letih svojega vladanja preveč popustljiv napram Madžarom in jim je spregledal vsa nasilja. Šele po turški zmagi nad krščansko armado pri Osijeku l. 1537. je spregledal, da bo potreboval proti turški premoči tudi štajersko pomoč. Ogrskim drznežem je nategnil le nekoliko preveč ohlapne vajeti, ker so Štajerci resno zapretili na najvišjih mestih, da bodo poslali svoje vojaštvo mesto proti Turkom, na Ogrsko, da bo ustrahovalo po hunsko nagajajoče tamošnje plemiče. Deželni glavar Janez Ungnad je sklenil na to pretnjo, da nastopi z vojaško silo proti graščakoma v Gornji in Spodnji Lendavi. Že omenjenemu gornjelendavskemu nasilnežu Tomažu je bil sledil med tem Štefan Szechy, temu l. 1537. ogrski namestnik Aleksij Thurzo. Vsled razpaljene razkačenosti so dosegli prepiri med Štajerci in madžarskimi tirani višek. L. 1537. je dala izkopati štajerska deželna vlada pod zaščito pešcev in konjikov Kacijanerjeve armade na ogrski strani grabe. Na ta način je bil tok Mure vsaj nekoliko uravnan. Po odhodu vojaštva je bil Thurzo takoj na delu. Njegovi delavci so zakopali nove grabe in jih zavarovali z visokimi jezi. Pripeljal je še 2000 oboroženih vojakov, ki so napravili onkraj Hrastja nov, velikanski jez. Ta drznost je razbesnela tolikanj potrpežljive Muropoljce. Obrnili so se z odposlanstvom do Kacijanerja in ga prosili nujne pomoči. Zaprošeni je pisal Thurzu grozilno pismo z opozorilom, da bo odpoklical vse Štajerce, ki se bojujejo na Ogrskem proti Turkom, ako ne odstrani sam jeza. Thurzo se ni pokoril. Obrnil se je do cesarja Ferdinanda. Cesar je ukazal, naj se preloži razprava o sporni zadevi radi skupnega nastopa Avstrije in Ogrske proti Turkom v Slavoniji za dva meseca. Toda mirnemu sporazumu odmerjena obravnava ni dovedla do poravnave. Štajerski deželni stanovi so sklenili radi madžarske neodjenljivosti, da se bodo zoperstavili z oboroženo silo vsaki taki uravnavi Mure, ki bi bila na škodo in pogibelj Muropolja. Že februarja 1538 je pustil Thurzo obnoviti od svojih tlačanov stari, vsled povodnji poškodovani jez onkraj Veržeja tako, da se je obrnila Mura naravnost proti omenjenemu naselju. Radi svojevoljne uravnave v Radgono sklicane razprave 31. marca in 28. oktobra so ostale brez vsacega uspeha. Deželni stanovi so sklenili januarja 1593, da bodo odstranili pod vodstvom deželnega glavarja Veržejce ogrožajoče jeze in bodo napeljali Muro v staro strugo, kakor hitro ne bo reka več zamrznjena. Temu uresničenemu ukrepu so se postavili po robu Madžari. Pošteno so pretepli več štajerskih delavcev, a jez je le zginil. Pri tej priliki so pograbili Muropoljci in vrgli v Muro nekega madžarskega davkarja, ki je hujskal svoje ljudi na pretep in nasilen obračun. Thurzo le ni odnehal. Zbral je precej vojaštva in civilistov, ki so hoteli zgraditi nove jeze. Tokrat so bili Štajerci odločni, da zabranijo madžarsko kljubovalnost z orožjem. Deželna vlada je poslala na Mursko polje konjike, topništvo in pehoto. Prišlo bi bilo do redne bitke, da ni posegel vmes cesar Ferdinand. Prepovedal je oborožen spopad Štajercem in Madžarom. Kiseški junak Nikolaj Jurešič je prejel povelje, da odleti s svojim vojaštvom na sporno ozemlje in poskrbi za red in mir. Dokler je taboril Jurešič v Veržeju, je vladal na obeh straneh mir. V poznejših letih so se ponavljali slični prepiri pogostokrat in se zaključevali začasno s krvavimi praskami. Eni so napadali druge ter rivali Muro zdaj sem zdaj tja. Vlada je vedno omahovala, je pač ostalo vse pri starem. V neštevilne struge ter vijuge do naših dni razkopana Mura kliče v spomin tudi današnjemu rodu, kaki sosedi so že bili Muropoljcem Madžari, predno so se čisto pobratili s Turki in so pričeli vpadi ogrskih Krucev na Štajersko. Iz baškar iz zgodovine zajetega je razvidno, da so bili tudi muropoljski tlačani kljub pritisku grajske pete in udarcev pesti proti tako vabljivemu pokretu, kakor je bil krucevski. Obmejni Muropoljci so znali, da bo ropal ogrski tolovaj najprej brezskrbno doma. Ko bo oplenjena domovina, bo prišlo na vrsto Mursko polje. Glede zavarovanja napram Krucem se je prvi zganil Veržej. Dolgoletni budnosti, hrabrosti in malodane nepretrgani pripravljenosti Veržejcev gre zasluga, da so bili vpadi Krucev koj v začetku oslabljeni, dostikrat sploh preprečeni in tolovajske tolpe razkropljene in pobite do zadnjega moža po raznih naseljih Murskega polja. <small>₁ Helenin prvi mož je bil Rakoči. Z njim je imela sina Franca.</small> <center> '''II''' </center> Ob času naše povesti je obstojala v Veržeju dobro izvežbana četa strelcev v stalni pripravljenosti, da brani dom in imetje prvotno pred Turki, veliko pozneje proti Krucem. Veržejski strelci se omenjajo v listinah od 1550. Strelci so odbijali tako hrabro Kruce, da jih je pohvalil cesar Jožef I. za njih vztrajnost, hrabrost in požrtvovalnost v listini, izstavljeni 27. novembra 1706 na Dunaju. Iz vsega, kar je zgodovinsko znano in potrjeno o veržejski strelski četi, je razvidno, da so bili nekdanji Veržejci vrli junaki, na katere so lahko ponosni njih potomci še danes. Ko so posečali madžarski Kruci muropoljske kraje in jih uničevali z ognjem in mečem, stopata v ospredje obrambnih junaštev vodja veržejskih strelcev Karol Ropoša, zastavonoša Franc Čopora in trobentač Andrej Husijan. Veržejci se spominjajo še danes Ropoša in Čopora. Kadar slišijo po trgu bobnanje tamburja današnje strelske čete, pravijo, da poje boben: »Ropoša ni, Čopora ni, ga ni, ga ni, regenta regenta ni«, kakor bi žaloval boben še danes za davno preminulima junakoma. <center> – – – </center> Karol Ropoša je bil imovit veržejski kmet. Študiral je celo v Varaždinu. Sin edinec je pustil učenje, prevzel posest in kot šolan kmet je zavzel kmalu med domačini vodilno mesto. Od njega sta ohranjeni do danes dve pismi ter več podpisov. Pisal je lično latinščino. Podpisoval se je: Carolus Roposcha. Bil je močne postave, prikupljivega obraza, neustrašljiv in vojaško izvežban. Zanimal se je za dogodke tostran in onstran Mure in se zavedal, kaj da imajo pričakovati Veržejci od tolovajskih ogrskih tolp, ki so že domovino pustošile liki kobilice. Da bi ne bili Veržejci nepripravljeni kot najbližji sosedje napram Krucem, je položil vso skrb v dobro izvežbanje ter oboroženje strelske čete, izbrane iz najboljših domačih fantov in mož. Ustno izročilo trdi o njem, da je nosil železno srajco, jeklen oklep, jezdil je konja plavca, bil je zamrznjen, da se ga sovražne krogle niti prijele niso. Njemu ob strani je stal veliko mlajši zastavonoša Franc Čopora. Po poklicu je bil sodar in kmetski sin, silno močan, čeden ter srčen dečko. Tudi ta je nosil železno srajco in vrhu te oklep. Ropoša je bil dvakrat oženjen. Prva žena Urša Lovrenčič mu je umrla kmalu brez otrok. Druga Magdalena Gaberc mu je podarila le enega otroka — hčerko Vido. Kari je bil tolikanj denarno podprt, da je pustil izobraziti edinko v varaždinskem samostanu. Tamkaj se je naučila: čitanja, pisanja in prejela boljšo podlago za bodočo gospodinjo. Po očetu je podedovala veliko krepko postavo, po materi na vsakega prikupljivo učinkujoče oči z dolgimi trepalnicami. Krog usten ji je igral in na lahno plesal nasmešek nedolžnosti — najlepša cvetka iz vrta dekliškega obraza. Ropoševa Vida, dasi prva med trškimi dekleti po cvenku, izobrazbi ter obrazu, se ni odtegovala nobenemu delu. Bila je postrežljiva in nikdo ji ni mogel oponesti prezirljivega ponosa napram tovarišicam ali gruntarske ošabnosti proti služinčadi, najemnikom in dninarjem. Se ne smemo čuditi, če je bila Vida pri teh lastnostih kot edinka vse na svetu materi in očetu. Starša sta se zavedala, da bo dekle lahko izbiralo med fanti in da bo moral biti povsem po godu mladi Ropoša staremu. Veržejke so govorile med seboj od tedaj, ko je izročil Ropoša strelcu Francu Čopori zastavo čete, da mu je izrekel s tem že v naprej pripravljenost: sprejeti ga za bodočega zeta. Naj je bilo s temi govoricami tako ali tako, istina je, da je bil mladec Franc ob vsaki priliki pri Ropoševih. Pri nedeljskih obiskih cerkve mu je krasil mladeniška prsa šopek, katerega mu je podarila Ropoševa Vida. Da bi se bil kosal kateri drug Veržejec s Francom pri Vidi, ni bilo niti govora. Samo posebi je prišlo, odlikovanje z zastavonošo je še potrdilo javno mnenje celega Veržeja: na Ropoševini ne bo gospodaril ob Vidini strani nikdo drugi kakor Čoporov Franc. Kaj je bil Franc Vidi in Vida Francu, o tem so kramljali večkrat Ropoševa mama Magdalena s svojim možem, predno sta zatisnila pozno zvečer od dela trudne oči. <center> – – – </center> Par let je korakal Karl Ropoša ponosno na čelu svoje čete pri paradah pred cerkvijo in pred zbrano srenjo ob raznih slovesnih prilikah ter vežbah. Turkom in Krucem ob Muri na štajerski strani najbližji Veržej je užival precej časa mir pred vpadi. Radi tega so bili tudi strelci bolj za okras, a vendar so bodrili zavest, da bi se postavili za slučaj kake nevarnosti v bran z zadnjim utripljajem srca za življenje in imetje celega Murskega polja. Pod peruti angela miru si je Muropolje kmalu opomoglo. Kmetje so se okrepili glede stanja živine, poljskih pridelkov in suhega denarja. Mure si v taistih časih ne smemo predstavljati kot nekak ocean, preko katerega bi se ne bil upal nikdo iz štajerske strani na madžarsko in obratno. Ne, ne! Obstojali so živahni stiki ob priliki cerkvenih slovesnosti in ob sejmskih dnevih. Prekmurci, šibani od turške in krucevske prebridke usode, so rabili vsak čas marsikaj, kar so dobili za gotov denar in izmenjavo le pri tedaj precej založenih Muropoljcih in posebno še v Ljutomeru. Trgovanje med obema bregoma Mure je bilo kljub krucevski opasnosti v polnem teku. So bili tudi po Prekmurju tlačani in slobodnjaki, ki so nekaj pomenili na žepu in imetju. Obče znan je bil tedaj po Murskem polju kot živinski prekupec Jurij Godrnja iz Bakovec v današnjem Prekmurju. Pojavljal se je po vseh štajerskih obmejnih sejmih v spremstvu ogrskih mešetarjev ter je kupoval konje in govejo živino. Plačeval je v gotovini in bil dobrodošel na vsakem sejmu, ker se ni vlekel pri repu za par grošev kakor razni drugi »gfretarji«, živinski barantači za oddajo v rejo ali prirejo. Če ni bilo sejmov se je oglašal Godrnja po boljših hišah, kjer je kupoval le prvovrstno blago za ogrska sejmišča. Radi so ga videli po sklepu kupčij vsi brez izjeme in ne oziraje se na starost in spol. Znal je povedati marsikatero o Krucih, kako godejo ogrskim plemenitim pijavkam že nekaj let krvavi čardaš, katerega oznanja vnaprej rdeči petelin. Navdušena pripovedovanja o uspešnih bojih zoper gospodo so gladila ušesa Štajercev. Vsi so pritrjevali, da imajo Kruci prav. Prebili so se s silo do svobode in so že takorekoč — zenačeni z graščaki, saj je vendar grof njih kralj! Kdo ne bi bil Kruc, ki po dnevu spi ter smrdi brez vsakega dela in napora; v noči je, pije, pleše ter ljubi do popolne razuzdanosti in si pljune v roke za boj, rop in požig, ako ga vzdrami tu in tam iz lahkoživja poveljnikov ali kraljev klic. Kruc je sicer tolovaj, pa kaj, mar ni li pred njim ropal gospod sam in sedaj opravljata ravbarski posel oba v tovarišiji. Še zapel je s svojim spremstvom katero krucevsko v madžarskih zategljajih in tako podžgal poslušalce, da bi jo bili vsi najraje udrli za njim preko Mure in pomnožili tabore Krucev. Godrnji so stregli na kupčijskih potih po Murskem polju z izbrano jedjo in pijačo. Nočeval je po najboljših hišah v pernicah in je moral zasmrčati pri mizi, sicer bi ga bilo vse poslušalo z napeto pozornostjo do ranega jutra. Stari očanci so trdili o Jurjevih barlantah, da so lažnive ali vsaj znatno pretirane. Te cincarije glede trgovčeve verodostojnosti so zavračali mlajši z upravičeno trditvijo, da niso stari modrijaši preko domačega pragu že leta in leta niti pogledali, kaj šele, da bi se upali preko Mure h Krucem! Celo stotnik Ropoša, ki je bil parkrat v gostih pri Godrnji v Bakovcih, je bil resnega mnenja, da pomeni možakar nekaj med domačini, kar se tiče imanja in ugleda. Če je malodane doma v sami Budimpešti, bo že znal, kaj se godi po Madžarskem in kaka je krucevska muzika. Samo cigani Brajdiči, potepuhi po Prekmurju in Murskem polju, barantači s kljuseti, piskrovezi in tatovi bolj nego vsak Kruc, so nekaj lagali o Godrnji in njegovi družbi. Itak ni verjel nikdo ciganskim blebetam, da bi bil Jurij Godrnja »oberkruc«, ali kolovodji vseh prekmurskih tolovajev. Obiski štajerskih sejmov ter imovitejših hiš so mu le krinka za vohunstvo, katerega vrši po nalogu kralja Krucev, ki bo pridivjal prej ali slej s celo druhaljo nad lahkoverne Slovence. Vsi so branili Godrnjo češ: cigan je cigan! Na štajerski strani je nasprotnik Krucev; na ogrski hujši od Kruca! Črni in grdi Jurja, ker ta dviga cene konjem in je že par let sem naravnost onemogočil s pošteno barantijo ciganske mešetarije in goljufije. Oče Ropoša so bili na domačiji Godrnje, videli, kaj in koliko poseda v Bakovcih, niso pa znali povedati: ali je Jurij oženjen ali še samec? Cigani so zopet klevetali, da ima po vseh večjih krucevskih taboriščih kar cele turške hareme. Svojo pravo ženo je napodil z bičem od hiše, kakor hitro se je pokrucil in se prepričal, da imajo Turčini prav s trditvijo: več žen bolje streže in neguje moža nego ena! Torej le cigani so bili proti poštenju Godrnje; vsi drugi so bili odločno drugačnega mnenja. Pri splošni najboljši ljudski sodbi se ne smemo čuditi, da je bil živinski trgovec pri obisku Veržeja vsikdar gost pri Ropoševih. Ko so postali njegovi obiski pri »hauptmanu« pogostejši nego sicer, so buknile v javnost resne besede: Bogati Madžar bo presadil veržejsko cvetko na ogrska tla. Ako bo uspela snubitev, ne bo Godrnja le slobodnjak — še graščak, toliko bo posedal zemlje in suhega denarja. Treba pribiti, da se je Jurij rad šalil v gostih s »hauptmanovo« Vido. Rad je pohvalil njeno mičnost ter postrežljivost, nikoli ni bil vsiljiv in očetu niti omenil ni, da bi gojil kake resne namene z njegovo edinko. In Vida sama! Kaj naj rečemo? Kje na svetu je dekle, kateremu ne prija, ako mu dvorjani boljši moški na neprisiljen, naraven način? Jurij je bil zastavne postave, po madžarsko mustačast in že tako šrbavih zob, da se mu je zatikal jezik v vrzel spodnje čeljusti pri hitrejšem pripovedovanju, katerega je dvigal v takih slučajih iz pesti zobjih šrbin z glasnim tleskom, ki je vplival zelo neprijetno na tako nežen čut, kakor ga je posedala Vida. Sicer je pa Vida v svojem srcu že volila in bi ne bila izvolila drugače, četudi bi bil pokrit Jurij z zlatim perjem in bi mu tekel jezik kakor slavčku pri petju. Nikakor ni prenagljeno, če zaupamo čitateljem, da sta že nagibala stara Ropoša k Godrnji, če bi ta res kedaj povprašal, in to čisto iz naravnega razloga: Madžar je bil bogataš daleč segajočega ugleda ter vpliva; zastavonoša Franc le pošten kmečki sin, ki bo nekaj šele po predaji Ropoševine. <center> – – – </center> Da niso bili obiski Godrnje v Veržeju pri Ropoševih samo kupčijskega ter prijateljskega značaja, ampak so koreninili v globokejših namenih, se je pokazalo hitreje, nego bi bil kdo pričakoval ali mislil. Jurij je bil zopet v gostih pri »hauptmanovih« čez noč. Drugo jutro je oddirjal na konju, kakor bi ga podil sam zlodej. Pri galopu skozi trg je psoval vsem prokletim Veržejcem očete in majke. Celo gnezdo ga bo pomnilo dolga leta! Jurjeve kletvice so si tolmačili Veržejci v tem smislu, da si je osmodil preveč zaljubljene mustače pri Vidi, čeravno bi ga bila videla stara dva rada kot zeta in združitelja premoženja na obeh straneh Mure. Poleg očeta in matere je zvedel iz Vidinih ust še Franc, da jo je poprosil ogrski mustačar ono jutro resno za spremstvo na življenski poti, ko je že imel zagotovilo iz ust staršev. Ona — Vida — mu je povedala na kratko, da nikoli, ker je že oddana in ji je obljuba svetost! Še cigan stari Marko Brajdič je zvedel za Jurjevo zavrnitev. Stopil je k očetu Karlu in mu zašepetal na uho, da je ravnala Vida prav. Zapaljeni Oger je tolovajski glavar, mohamedanski babjek in spada že davno na najvišje vislice in nikakor ne kot zakonski mož ob stran krščanske Veržejke! Za pohvalo lastne hčerke je sunil gospodar Ropoša cigana, da je padel na zobe. Na tleh ležečega je brcal in bruhal vanj vse vrage in hudiče, ki so preslepili po ciganski coprniji njegovo edinko, da bo rajši kmetica nego graščakinja! Opsovani, obrcani in s hudobci vred na dno pekla pregnani Marko Brajdič se je zmuzal previdno po vseh štirih iz Ropoševega dvorišča. Zunaj na cesti se je šele upal postaviti na noge. Ciganske besede je streljal na glas proti nebu, tolkel z nogo ob tla, pljuval na levo ter desno, grozil s pestjo proti Ropoševini in se zaklinjal ob koncu trga v slovenščini, da ga bo že pomnil kmetavzarski rovtar Ropoša! Hotel mu je oteti iz roparskih krempljev otroka; prejel je mesto hvaležnosti s kletvicami spremljane brce! Po Veržeju so govorili nekaj časa in ugibali: Ali je opravila Vida s Prekmurcem napak ali prav? Mladi svet, ki je bil za nesebično, pravo in samo enkrat obljubljeno ljubezen, je stal neomajno na strani Vide; starejši, ki so že davno pozabili na lepše ljubezenske polete, so trdili, da je mast pod palcem vse. Ljubezen se pridruži kar sama od sebe, ko se navadita zakonca eden na druzega. Za svarilo in prokletstvo starega cigana se ni zmenil nikdo, še trške klepetulje ne! <center> – – – </center> V seneno košnjo zjutraj se je pognal skoži Veržej trop tujih jezdecev. Ustavili so se pred Ropoševo hišo. Nekaj jih je poskakalo s konj; ti so vstopili, ostali so držali konje ter stražili. Iz kuhinje so odjeknili v jutro obupni klici. Nekaj ropota je bilo čuti, in že se je pojavila četvorica našemljenih moških na pragu. Po dva in dva sta krepko držala za škrice dolge, na vrhu zvezane vreče, po kateri je nekaj otepalo in se skušalo izmotati z vsemi močmi. Vrečo so omotali z vrvjo, koj je bila razpeta in pritrjena med dva konja. Jezdeci so se pognali v sedla in je šlo liki divji nočni lov po trgu v smeri proti Muri in ob reki proti Cvenu. V trenutkih z bliskavico izvršenega dogodka so bile doma po hišah le gospodinje, pripravljajoč zajtrek za kosce in iz spanja prebujena in napol oblečena deca. Pri Ropoševih je vladala grobna tišina, dasi so znali vsi v trgu pričujoči, da se ukvarjata mati in hči s pripravo izdatnega okrepčila za številne kosce. Bolj korajžne Veržejke so se le upale na ogled: kaj in kdo je pri »Hauptmanovih« po obupnem kriku in po tako bliskovito naglem pobegu povsem tujih konjenikov? Po kuhinji je bilo vse razmetano. Sklednjak s posodo na tleh, vedrice prevrnjene, skleda z ajdovimi žganci razbita – –. Med vso ropotijo je ležala mati Magdalena vznak v nezavesti! Vide nikjer – – –. Komaj in komaj so pomogle preplašene ženščine gospodinji s polivi, da se je zavedla, odprla oči in zastokala bolestno: »Vida, ali so Vido …« Šele potem, ko so odnesle sosede po glavi udarjeno v postelj, so za silo izvabile iz nje, da so planili nad njo in Vido kar štirje tolovaji črnih obrazov. Četvorica se je lotila Vide, da bi jo strpala po sili v vrečo. Krepka deklina se je branila, tolkla krog sebe, odrivala ter brcala roparje, da je odletel eden v sklednjak, drugi ob kuhinjsko mizo, dva sta ji pa le zvila roke na hrbet. Ona — mati — je bila vsled popada nenadnega strahu brez vsake moči. Le na pomoč je vpila, dokler je ni lopnil eden od napadalcev s pestjo ob sence, da ji je počrnelo pred očmi in ne zna, kaj so počeli z Vido. Po materini izpovedi je bilo jasno, da je šlo pri napadu za ugrabitev Vide, saj je ostalo po premožno opravljeni hiši vse nedotaknjeno. Sosede so si bile kmalu edine: namaškarani tolovaji so bili madžarski Kruci, ki so utekli z živim plenom preko Mure in bogznaj kam na Ogrsko. Treba je bilo urno za roparji. Že je bila Voršičeva Kata pri mežnarju, da udari plat zvona in prikliče po bližnjih ter daljnjih travnikih zaposlene moške. Četa veržejskih strelcev se je zbrala človeško možno naglo pod trško lipo. Starejši z Ropošom na čelu so stopili v posvet in bili uverjeni po kratki izmenjavi misli: za ugrabitvijo tiči od Vide odslovljeni snubec Jurij Godrnja iz Bakovcev na madžarski strani Mure. Za pomagače si je najel Kruce. Sam je moral biti kolovodja te pasje bande in edini, ki ga je v tem oziru prav sodil, je stari cigan Marko Brajdič. Vod čete je razdelil stotnik Ropoša v dva oddelka, da ugotovita sled, ta bo izdala smer, v kateri so jo ubrali ugrabniki preko Mure. Na trditev žensk, da so galopirali prokleti Kruci proti Cvenu, niso mogli pristati strelci brez osiguranja na lastne oči. Patrulja se je razdelila. Eni so krenili pod vodstvom očeta Ropoša ob reki proti Bunčanom in Vučji vasi, drugi pod Francom Čoporo proti Cvenu. Franc in njegovi ogledniki so videli, kako so obstali lopovi kmalu za Veržejem. Na desno ter levo od kolovoza je bila poteptana trava od konjskih kopit. Tu so se razdelili. Manjši oddelek je jezdil naprej po cesti proti Gornjemu Krapju. Številnejši je zavil preko pašnikov v šume in vrbino ob Muri. Kruci so tukaj ovili konjem kopita, da jih je izdajala sled, komaj in le malenkostno vidno do goščave. Tamkaj so se vrteli nekaj časa v krogu in od plesa, kakor bi se bili vgreznili v tla, se ni dalo dognati, kje bi se bili spustili preko reke. Ti so sigurno vodili seboj ugrabljeno. Oddelek, ki je oddirjal kot obstranska straža proti Gornjemu Krapju, je pri Dolnjem Krapju zavil očitno k Muri, jo prebredel in preplaval na konjih pri ondotnih mlinih. Vsi razposlani ogledniki so se sešli kmalu popoldne pod trško lipo, kjer so poročali poveljniku, kaj so videli in dognali. Vojni posvet je sklenil kolikor mogoče naglo zasledovanje in maščevanje nad ugrabitelji, katere je gotovo čakal na drugi strani Mure kolovodja prekmurskih Krucev Jurij Godrnja. In kam naj bi bil krenil poglavar z ugrabljeno golobico? To je bilo vprašanje, ki je porinilo sicer brihtne strelce pred visoke planke resnih pomislekov. Na dom v Bakovce ne bo upal v strahu pred zasledovalci. Z izbegavanjem pobega iz trga proti Muri bi se dalo sklepati, da kani preganjalce speljati na napačno sled, kakor bi jo nameraval ubrati v dolnjelendavske gozdove; v resnici se bo pa vračal ob Muri po prekmurski strani po ondotnih stezah ter kolovozih v Bakovce. Po temeljitem preudarku za in proti je sklenil svet starejših, da se izvrši pohod preko Mure, na madžarski strani poizvedbe in nato proti Bakovcem, ki morajo biti upepeljene še to noč za kazen, ker trpijo v svoji sredini poglavarja največje tolovajske bande. Trdi mrak je bil odločen za pohod cele čete na konjih. Posamezni morajo vzeti s seboj plamenice za morebitno razsvetljavo v slučaju kacega presenečenja in za požig. Stotnik in njegov od nestrpnosti razburjeni zastavonoša sta vstopila po posvetovanju pri Ropoševih, kjer so negovale in tolažile starejše sosede obče priljubljeno ter spoštovano mater Magdaleno, neprestano jokajočo in prosečo pojasnila: Kam so odvedli njeno Vido in kako se godi revici med steklimi madžarskimi pesjani? Oče Karl in Franc sta se mudila dolgo v glasnem, pa zopet šepetajočem razgovoru v manjši sobi. »Nemudoma se odpravi h konjedercu na polje. Na moje povelje ti naj da največjo gajbo, polno stekline osumljenih psov, katere je lovil pred dnevi po celem Murskem polju. Ako še niso stekli, jih naj pusti oklati od steklakov. Sem pod lipo z okuženimi zverinami, da bodo pomnili prekleti Kruci, kaj znajo veržejski strelci!« Šele po zadnjem povelju se je podal oče Ropoša k materi ter ji prisegel, da bo še nocoj Vida doma, ali pa bo maščevana njena ugrabitev, kakor se še ni osvetil nobeden Slovenec Madžarom! Mrak je objel veržejsko zbirališče — trško lipo. Pod drevesom so hrzali nestrpno konji z jezdeci v sedlu, v konjederčevi gajbi so se grizli in klali med seboj na smrt psi vseh velikosti. Vse je bilo pripravljeno na prvi nočni pohod preko Mure nad — Kruce! Ko je prijezdil k četi stotnik v polni bojni opremi, so se zravnali v pozdrav jezdeci v sedlih in na zamah s poveljnikovo roko je zavil oddelek naravnost k Muri. Jezdili so molče. Le pasja gajba je cvilila vsled osušenih osi na kolesih in cucki so javkali ter lajali, da je bil kdo od daleč prepričan, da gre za kak izreden lovski pogon. Po prekoračenju reke je konjica obstala. Od glavne čete so se odločile patrulje, ki so se razkropile na vse strani, da se zopet zberejo ob reki v kolikor mogoče najkrajšem času in z res verodostojnimi poizvedbami. Naravnost obupni pasji lajež steklakov v gajbi ni ponehal niti za trenutek. Starešine strelcev so se odstranili od čete ob reki navzdol, da počakajo tamkaj med vrbovjem na oglednike in še enkrat prav na drobno prerešetajo načrt napada na sovražnih tleh. Res ni trajalo dolgo, že se je pognal pred posvetom s konja Franc. Vrnil se je kot prvi s poizvedbe iz Dokležovja, kjer so njemu znani kmetje videli popoldne tamkaj običajne jezdece — Kruce. Ubirali so jo skozi vas proti sosednim Bakovcem, ki so itak eno glavnih krucevskih taborišč. O kaki vreči in ženski med konjiki ni znal ter videl nihče nič. Slično so se glasila tudi ostala javljenja patrulerjev. Starešine so bili uverjeni, da je spravil lopov Godrnja svojo žrtev po ovinkih v bakovski glavni tabor. Tega bo treba zavzeti, razbiti ter požgati še to noč. Povelje je bilo oddano od moža do moža z vso naglico. Pohod je pričel mimo Dokležovja na Bakovce. Selo so obkolili napadalci z dveh strani od severa. Od južne zapira pobeg precej velik potok Mokoš s svojimi vijugami. Niti en strel ni padel, ko so planili po polnoči Veržejci nad Bakovce. Krucevske tabornike, kmete, žene in deco je prebudil iz najtrdnejšega spanja šele bojni krik nenadnih napadalcev, prasketanje na vseh koncih vasi podtaknjenega ognja, strahoviti lajež psov, ki so se morali natepsti v tej grozni noči iz vseh delov Prekmurja in se zbrati ravno v Bakovcih. Na smrt preplašeni vaščani so vreli iz gorečih hiš, letali kakor ob pamet po naselju, kjer so jih pobijali brez ozira na spol ter starost pobesneli strelci. Pobeg je bil odrezan od severa, je pač vrelo vse v južni smeri proti potoku. V to krdelo nesrečnih iznenadencev so se zaganjali stekli psi, grizeč, česajoč in napadajoč z vso besnostjo vsacega, ki jim je prekrižal pot. Na vseh koncih obupni klici, lajanje psov, prasket do neba segajočih ognjenih zubljev – – –. Iz te zmede je odmevala od klanja in nočnega požara podivjana zahteva strelcev: »Izročite nam Kruca Godrnjo; vrnite nam našo Vido!« Celi Bakovci so že bili oviti v od plamenov bleščečo meglo dima, ko sta planila od glavnega krdela napadalcev dva postavna jezdeca in krenila proti nekakemu vlastelinskemu dvoru, za dober streljaj izven sela. Karol Ropoša je rignil kakor razjarjen ogrski vol: »Tamle Franc, je dom pasjega sinu! Nikdo nama ne sme uiti živ!« Jezdeca sta se pognala kar preko plota na glavno in bolj nizko zgrajeno dvorišče. Nikjer žive duše, da bi se postavila v bran. Vse tiho in mirno … Le po hlevih je mukala živina, krulile svinje in iz hiše je bilo čuti vekanje dojenčka. Franc je prižgal plamenico. Pokazala je isti položaj kakor tema. Pretaknila sta vse kote, vdrla v klet. Nikjer človeka — čuvarja tako velikega doma! Niti enega hlapca ter dekle ni bilo na spregled, kaj šele, da bi se bil od kod prikazal tolikanj zaželjeni gospodar s svojimi Kruci! Še nekrat sta prebrskala vse izbe in kleti. Klicala sta Vido in vpila iz polnih grl, da bi sploh priklicala človeško bitje. Od povsod le prazni odjek lastnega glasu, živalsko mukanje iz hlevov in zaripli vek nedolžnega nebogljenca, čisto zapuščenega v zibelki … Franc je še nekaj klašturil po dvorišču, do nerazsodnosti razpaljeni stotnik je planil z golo sabljo v hišo pred jokajočega nedolžnika. Po zraku je švisnil zamah težkega meča, ki se je ustavil z glasnim treskom na na dvoje preklani zibelki in prosile so na pomoč samo še zaprte živali … Edina človeka sta brzela na konjih z dvora, kjer je pravkar švignil visok plamen iz polnega skednja … Ko so posinili na Mursko polje prvi žarki jutranjega solnca, so bili veržejski strelci zopet zbrani v vrbini ob Muri. Manjkal je le trobentač, Husijanov Draš. Nikdo ni bil zanj v skrbeh. Graničarje je služil šest let, poveljnika turške trdnjave je vodil za nos par let in njega bi naj bil oplazil na smrt kak Kruc! Njegov gospodar »hauptman« je bil mnenja, da se ga je stara pijandura nakresal. Obležal je v kaki kleti. Po streznjenju bo prekanil Kruce in znal Veržejcem povedati kaj izvirnega. Obrazi in roke vseh strelcev so bile počrnele od dima … Molčali so … Z daljnega pogorišča se je kadilo v gostih meglah. Dim je oznanjal proti nebu, da je končan prvi vojni pohod veržejskih strelcev nad Kruce. Ali je bil ubit sploh kateri Kruc, vsaj delni krivec, ni znal nobeden od pohodnikov. Pasjega sina — Godrnje — ni videl nikdo! O ugrabljeni ter skriti Veržejki ne sluha ne duha! Pohod je končal s požigom ter pokoljem nedolžnih. Oni, ki so si hoteli oteti v zadnjem obupu življenje preko potoka, šele bodo postali strašne žrtve tedaj neozdravljive stekline … Stotnik Karl ni dal glasnega povelja za umik, le z roko je zamahnil preko reke in poletno jutro na Murskem polju je sprejelo veržejske strelce, prve udeležence maščevalnega napada na madžarske Kruce! Ko so bili strelci vsi na štajerski strani Mure, jim je buknil v hrbet posmeh in glasna opazka: »Hej, Korla, ali ti nisem pravil, da je Godrnja tolovaj — »oberkruc«! Kje imaš svojo Vido? »Ha, ha, omožil si edinko s Krucem? Za svarilo pred roparskim Madžarom si me obrcal. Sedaj si prejel ti gorši sunek, katerega boš najbrž čutil do smrti!« Cela četa se je ozrla, izvzemši poveljnika. Ob bregu Mure je stal stari cigan Marko Brajdič z velikim medvedom ob strani in se režal iz polnega grla odhajajočim Veržejcem … <center> – – – </center> Pokolj in požig nikakor nista pomirila veržejskega »hauptmana«. Neprestano mu je bil pred očmi preko Mure se posmehujoči ciganov obraz, ki je oznanjal zlo … Veržejci so rajali, ker so zagodli Krucem prvi čardaš. Ropoša je hodil zamišljen; njegova ženka je jokala in tarnala, da se je bilo bati: ob pamet bo radi izgubljene edinke. Vedno se še ni bil vrnil s pohoda na tostran Mure stari Draš, ki je znal marsikatero pametno v sili. Trobentač veržejske strelske družine je bil precej let Andrej ali Draš Husijan. Bil je revna bajtarska para, saj še svojih staršev poznal ni. Bridke življenske izkušnje so izklesale iz njega dobrega vojaškega trobentača in moža, kateri je videl nekaj več nego Mursko polje. Ljubezen do rojstnega Veržeja ga je prignala iz dobre turške službe v Bosni nazaj v domači kraj. Sicer ni prinesel med domačine turškega zlata, pač pa koš-listnjak spominov, s katerimi je kratil večere in odmore med delom v poletnih dneh. Kot izkušenega vojaka so ga sprejeli za trobentača. Povrh je še služil pri Ropoševih za nekakega šaferja. Za delo razven košnje ni bil bogvekaj, se ga je otepal po možnosti. Znal je priganjati, da so si pljuvali drugi bolj pridno v roke in pomagali Ropoševim do procvita. Staremu Drašu se ni postavljal po robu nobeden delavec v zavesti, da mu veleva vojaški veteran, ki ima za seboj gospodarja in posebno še gospodinjo. Bil je eden onih starih, zanesljivih poslov, spadajočih povsem k družini in ga je imela Vida za strica. Samo ena debela napaka se je oklepala Draša — naluckal se ga je rad, česar pa nikakor ni čutilo Ropoševo gospodarstvo. Šele drugi večer po požigu Bakovcev se je vrnil Drašek brez konja, strelske obleke in trombe kot razcapan madžarski svinjski pastir. Kako in kaj se mu je godilo med Kruci onstran Mure, o tem nam bo povedal sam enkrat pozneje. Draša — ta turški Draš je bil sprejet od gospodarja s težkim pričakovanjem. Mati so mu celo padli krog vratu in ga odvedli v kuhinjo na posvet. On, ki je bil med graničarji in Turki, bo tudi znal, kam pohiteti za Vido, ko je niso izsledili v Krajini. Mustačar Draš, na vsa očetova vprašanja in materine solze je le zmigaval z ramami, jedel kot volk, da bi bil skoraj pospravil dno sklede, pil kot lakonca, je razkramal najprej svoj doživljaj s pretvorbo iz strelskega trobentarja v ogrskega svinjskega pastirja. Povest o madžarskem vinu, o smrtni nevarnosti v krucevskih krempljih in o pobegu s pomočjo svinj je pripravil očeta Karla do krohota in jokajočo mater do brisanja solz. Pri popolnem umirjenju resnega položaja si je obrisal pokrepčani Draš mustače ob rokav in menil sigurnega obraza: »Kar se tiče Vide, bo treba k Herpici pod Ptujsko goro. Naj bo z baburo kar hoče. Če je v zvezi z nebom ali no — Bog nas varuj — s peklom, zna le, kaj bo! Gospodi ne pove nič. Dvakrat so jo že pestili po ječi, da bi jo omehčali za grmado, pa le ni šlo! Kmetu je vsikdar na uslugo v zavesti, da je ne bo izdal duhovščini in ne sodišču.« Ko je izustil Drašek ime Neže Herpice, so ga rotili mati Magdalena pri peterih ranah Križanega, naj se napoti on do nje, saj mu je znana žalostna zadeva kakor staršema. Turški stric je kajpada obljubil vse. Tudi njemu je bila Vida po lastnem zatrdilu –srčni ocvirk. Najprej se je prespal, dobrodušnost veržejska. Drugo jutro so ga založili mati z brašnom za na pot in za vedeževalko. Oče mu je pripel ob sedlo trebušasto čutaro. Draša je jezdil prvič v življenju k ženski po pogled v — bodočnost! Vrnil se je drugi večer pijan kot muha. Komaj in komaj so izpredli iz njega mati, da je izbrbotal izza gostega plota mustač, da je resnično bil pri vedeževalki. Babnica nikakor ni stara. Prebiva kot kmetica v čedni hiši pod Ptujsko goro. Ko je prijezdil do nje in povedal, kaj bi rad, ga je odvedla v štibelc, kjer je vladala povsem tema. Okna sploh nima taista luknja. Niti pri podbojih ne more v vedeževalni prostor trohica svetlobe. Oba sta vstopila v temo. Bable je sedlo na klop krog mize in vkresalo lojenko. Moral ji je podati desnico. Pri medlem svitu sveče je zasadila vanj svoj čarovniški pogled, da ga je pretreslo po vsem životu, kakor nikoli poprej v življenju. Ženščina ga je gledala liki sam bognasvaruj, njegova roka je dregetala v njeni … Že je kanil pobegniti pred slabotno žensko, pa je odvrnila sama njegovo desnico in ga nahrulila: »Tnalo veržejsko! Gleda vame bedasto kakor vol! Niti v sorodu nisi z ugrabljeno in tebi, teslo mustačasto naj prerokujem usodo dekline? Če bi bil vsaj prinesel seboj ono ruto, v katero so kapale materine solze, bi nekaj lahko rekla. K meni morata oče ali mati, ker ju spaja najožje krvno sorodstvo z osebo, koje usodo naj uganem! Tako se mu je godilo. Lahko si mislite, da nisem dal zlodejevi sestri ne denarja, ne mesa in ne pijače!« Draša je govoril istino. Po temeljitem razmišljanju sta odjezdila čez par dni do Herpice z obilnimi darovi Ropoša in Draš, ki je bil za vodnika. V temni čumnati pri brlenju sveče in podaji desnice je zvedel junak Ropoša prerokbo, da so mu klecnile noge in je omahnil po klopi. Herpica mu je povedala iz oči v oči brez prikrivanja: »Vrnitev hčere boš doživel samo ti. Kar še ni bil nobeden iz Veržeja, boš postal ti — stari oče sinu turškega mogočnjaka!« Pogled v bodočnost ugrabljene edinke je bil razgrnjeni pred očetom v nekaj besedah brez posebne razlage in tolmačenja. Vedeževalka je upihnila luč, hušnila iz štibelca in pustala staro grčo samega, dokler si ni toliko opomogel od groznega presenečenja, da se je zmotal na svetlo. Pri pogledu na prepadeni gospodarjev obraz je uganil tudi Draša, da z Vido ni in ne bo dobro. Prav nevoljen je razkladal prinešene darove in je potegnil sam na dolgo iz čutare, predno je upal iz sebe zunaj pri solnčni svetlobi z vprašanjem: »Neža, no no, dosti si dobila. Prerokuj še meni, kaj neki čaka mene?« Niti prav končal ni radovednosti, že je čul, česar ni pričakoval in še manj verjel: »Ti, lakonca veržejska, utonil boš v sodu vina!« Draša ni bil strahopetec, pa ga je le osupnilo par preroških besed, da je odprl na široko usta, kakor bi razpotegnil staro leso na plotu, ni spravil iz sebe niti besedice v odgovor, ne pa da bi bil pljunil babnici v obraz, kakor se je ponašal pozneje med Veržejci na izmišljeno plat. Gospodar in sluga sta jezdila izpod Ptujske gore v Veržej brez pomenkov. »Hauptman« Ropoša ni zaupal po vrnitvi ne ženi, ne Drašeku ali komu drugemu, kaj je zvedel o Vidini usodi iz ust ptujskogorske čarodejke. Draša, ta je seve barlantal o svoji smrti v polnem vinskem sodu. Sam se je krohotal ženski dalekovidnosti in z njim ves Veržej. <center> '''III''' </center> Kruci z ugrabljeno Vido so prekoračili Muro pri Melincih, kjer se je združila cela četa. Čakal je tamkaj na nje njihov glavar Godrnja, stisnil vsakemu zahvalno roko, migal zadovoljno z mustačami, se povzpel na konja in odjezdil, ne da bi bil izrekel le eno glasno besedico, predno so razvezali tolovaji vrečo. Po zatonu peketa kopit glavarjevega konja je zagledala Vida že razkrinkane obraze primeroma mladih ljudi, ki je niso bičali s sovražnimi pogledi — nasprotno! Klanjali so se ji ponižno kakor zapovednici. Pregrnili so travo pod hruško pred omenjeno vasjo, razložili na prt izbrane jedi ter pijače, sami so se odstranili po običaju slug par korakov od gospodarice. Jedli so svinjino s kruhom kar stoje vsak pri svojem konju, ki so se pasli po travniku. Vidini možgani so delovali nekaj trenutkov prav napeto, predno se je uverila, da pravzaprav ni več ujetnica. Že med pobegom do Mure ji je postalo jasno, da gre za nasilno polastitev njene osebe od strani zavrnjenega Jurja Godrnje. Kot kmečko dekle zdravih živcev, naravne preudarnosti ter korajžnega srca tudi pod hruško pred Malinci ni buknila v jok, ali se celo prepustila ženskemu spolu tako lahko pokorni omedlevici. Pokazala se je pristno Veržejko, vredno hrabrega očeta. Spustila se je na travo pred pripravljeno malico, kakor bi bila na Murskem polju pri domačih koscih. Po končanem telesnem podkrepljenju se ji je približal najstarejši od najnovejše služinčadi in jo vprašal: Ali naj nadaljujejo takoj pot, ali se še hoče morda odpočiti? Gospodarica je bila za odpočitek do pozno popoldne v nadi, da pride vendarle rešitev od doma. V udobni senci je celo trdno zaspala. Po strahu, katerega je prestala koj po prvem napadu in ugrabitvi, jo je poživilo večurno spanje, da se je vživela po prebujenju čisto v nalogo bodoče prisiljene izvoljenkE roparskega glavarja. Čakala jo je okusna mala južina in s preprogo pogrnjena nosilnica, pritrjena ob dva vštricna konja, v kateri je sedela prav udobno. V že lahkem večernem hladu so odjezdili iz Malincev kar po čez na Črensovce, na Veliko Polano in zavili pod Dolnjo Lendavo v ondotne šume. Jezdili so ob svitu plamenic precej časa v korak po gozdnih dolinah ter grabah, dokler se niso ustavili tik pod gričem, kjer jih je ustavila straža. Po izmenjavi dogovorjenih klicev ter znamenj so se vzpeli navkreber. Postali so na izsekani planoti, ki je bila posuta z ognji, da so jemali plapoleči plamenčki vid novodošlemu. Precejšnja družba mož ter žensk je bušnila pokoncu pri pojavu došlecev ter zavpila iz polnih grl dobrodošlico glavarici! Ko so prejezdili celi tabor, je poskakal oddelek s konj pred razsvetljenim šotorom, iz katerega se je postavil pred Vido v bogato okrašeni obleki madžarskega veljaka živinski prekupec iz Bakovec, Jurij Godrnja, glavar vseh prekmurskih Krucev. Globoko se je klanjal prav nič preplašeni Vidi in jo odvedel v šotor, ki je bil natrpan z grofovskim lišpom ter bleskom, o kakršnem se lepi Veržejki doslej niti sanjalo ni. Nad vse prijazno in uslužno jo je povabil za okusno pogrnjeno mizo, v koje ozadju je stala ženska služinčad, godba ter pevci. Vse je čakalo le migljajev, da spremeni razkošno opremljeno jedilnico v zabavno dvoranico. Vida in Jurij sta večerjala kakor stara znanca. Gostitelj in njegovi služabniki so bili mnenja, da se Vida prav nič ne protivi novemu položaju in že uživa vlogo neveste glavarja Krucev cele Krajine. Večerji je sledilo petje domačih ter ogrskih pesmi, godba je igrala in Jurij je zatrjeval izvoljenki, kako je ta večer najveselejši v njegovem življenju. Kakor to noč bosta lahko prebila v rajanju na Vidino željo vsako, da še lepše in mnogo lepše, ko bosta mož in žena. Prisegal je Vidi pri vsem, kar mu je svetega na nebu in zemlji, da je ne bo vzel po sili za ženo. Krščen je in odločno odklanja krucevsko poroko pod hrastom v gozdu z zatrdilom le začasne zakonske zvestobe, dokler mu ne prikima prva priložnost zakonolomstva in mnogoženstva. Poročil ju bo katoliški duhovnik v Lenti, daleč ven iz teh gozdov, da bosta mož in žena pred Bogom in tudi pred poštenejšo javnostjo nego je tolovajska. Na vse z najlepšimi besedami izrečene ponudbe je imela Vida na zunaj zadovoljne pokime. Prvi posini jutranje zore so podili pred seboj nočno temo, ko je potihnilo po šotoru na mah vse. Strežnice so pomagale novi gospodarici v grofovsko posteljo in polegle pred njo po tleh, da bi bile na najrahlejšo željo takoj pri roki ter na uslugo. Vida se je pod odejo goreče pokrižala in se zaupala iz dna srca Bogu, Mariji in angelu varuhu s prošnjo, naj ji vlijejo junaštvo Judite, da bo premagala v ugodnem trenutku madžarskega Holoferna, predno jo bo primoral pred oltar. Kratka — zaupna molitev jo je ohrabrila na duši. Zaspala je pomirjena in niti sanjala ni o ugrabitvi in o ujetništvu v šotoru roparskega glavarja. Celi tabor je miroval, dokler ni odprla oči gospodarica. Vešče roke njenih služabnic so jej pomagale pri napravljanju. Oblekle so ji moški kroj, kakršen je bil običajen pri plemenitašinjah, če so se udeleževale v moški družbi jezdnih pohodov. Moška preobleka je bila tudi Vidi povsem po godu. Nudila ji je kar največ upanja na uspeh morebitnega pobega. Pri zajtreku ji je drugoval Jurij ob petju ter godbi. Nato jo je ponižno povabil, da čakata pred šotorom osedlana konja, na katerih bosta posetila drugo taborišče krucevskih imenitnikov v soteski pred Kerka Sze Miklos. Bila sta res zastavni postavi v sedlih mustačasti Jurij in lepa Vida. Krenila sta na pot brez spremstva med burnim pozdravljanjem tabora. Razmere so bile za poglavarja Krucev povsem varne, saj je bil brezskrbno doma po celi osrednji Madžarski. Jezdila sta iz gozda na Čentibo, Dolinsko vas in se ustavila v senčnem sadovnjaku za vasjo Pinci pri Jurijevem dobrem in kakor je bilo soditi po hiši in gospodarskih poslopjih tudi s premoženjem dokaj podprtem znancu. Tukaj sta obedovala kar na prostem pod košato jablano. Po kosilu se je zleknil Jurij vsled prečutih dveh noči pod bližnjo hruško; Vido je prepustil varstvu prijatelja, ki je bil trdo prepričan, da je mlada ženska v moški preobleki najlepša in najljubša izmed vseh poglavarjevih žena. Kruc je zasmrčal od utrujenosti tako trdno, da je preslišal glasno nabijanje po kosi ob pojavu mogočnega roja čebel. Čebele so se vrtele nekaj časa nad hruško, pod katero je hrnjavsal Jurij, nato so se pričele spuščati in izgubljati med hruškine veje, kamor je sedla matica. Starejši hlapec je drgnil panj z babjo dušico, ga pritrdil na konec lestve in se lotil ogrebanja z večjo zajemalko. Za običajno spravljanje čebelnega roja se ni zmenil nikdo. Kar naenkrat je kriknil Jurij iz polnega grla, skočil pokoncu in jo ubral v divjem pobegu proti bližnji konoplji. Za njim celi oblak čebel, ki so se zaletavale vanj in ga pikale neusmiljeno, čeravno se jih je otepal z vsemi štirimi. Kruc je preletel gosto konopljeno njivo, stekel na travnik in še vedno so bunkale vanj razljutene živalice ter mu silile za tilnik, za razgaljeni vrat in za ohlapne rokave. Šele pri polnem koritu na dvorišču so odnehale preganjalke pred hlastnimi oblivi z mrzlo vodo. Jurij se je slednjič vendarle vrnil k Vidi pod jablano. Moj Bog, že sedaj je imel od pikov liki velik svinjski pisker oteklo glavo. Ustnice so že strašile iznad grmovja mustač. Kako bo z očmi čez nekaj časa, je tudi bilo vidno. Celo mraz je spreletaval krucevskega junaka radi zastrupljenja. Niti s kletvicami ni več mogel lajšati položaja. Ust ni mogel prav odpirati, da bi poganjal iz sebe besede, dasi je bil šrbast. Prijatelj je pomiloval glavarja. Klical je ogrebača, da bi pojasnil, kako za božjo voljo je došlo baš pod njegovo hruško do tako neprijetne nezgode. Dedec ogrebač se je dobro zavedal, kaj bi znalo slediti njegovi neprevidnosti. Pustil je lestvo ter panj, se skrbno skril, dokler se ne poleže prvo razburjenje in besnost. Gostitelj je tolmačil končno po lastni preudarnosti napad čebel s tem, da je izpraznil stari lopov v raztresenosti iz zajemalke čebele mesto v panj Jurju na prepoteni obraz. Na čebele razburljivo vplivajoče potenje je razkačilo živalice do napada. Pomilovanja vredni glavar krajinskih Krucev, kako neusmiljeno je otekal z neugnano naglico po celem telesu! Oči že ni mogel odpirati, ne govoriti, niti ne kosati s šrbinami vsled mrzlice, ki ga je trosila od temena do palca. K mrzlim obkladkom so se zatekli. V posteljo se je zmotal od čebel premagani Kruc. Vida mu je celo skrbno stregla s hladnimi ovitki, mu odpirala z žlico radi otekline ter mrzlice stisnjena usta in vlivala vanje slivovko, katero je goltal v dolgih — votlo donečih požirkih. Mrzla voda mu ni vrnila vida, ne govorice, le obilno žganje je zmagalo po par urah njegovo krepko naravo, da je kljub dregetincu trdno zaspal. Jurjevo globoko hrnjavsanje je razodelo Vidi, da ji je poslalo nebo rešenje iz krucevske sužnosti s pomočjo čebelic. Bila je kmečka kristjana, ni marala zagrabiti po zgledu judovske Judite za meč, da bi se znebila s krvjo in smrtjo tolovajskega vsiljivca. Bog ji je narekoval pobeg drugače. Sledila je božjemu migljaju, se pokrižala hvaležno, ostavila hrnjavsa in naročila Jurjevemu prijatelju, naj ga pusti spati. Vrnila se bo na noč z zdravilnimi obliži, po katere mora nemudoma v taborišče pri Dolnji Lendavi. Pripravili so ji konja, ji ponudili jedi ter pijače in: z Bogom od čebel do onemoglosti ustrahovani krucevski ženin Jurij Godrnja iz Bakovcev! Čebelni piki, prečuta noč, razburjenje in obilno žganje so storili svojo dolžnost v polni meri. Prvak Krucev je spal ter drotal do ranega jutra. Ko se je prebudil ter si uravnal toliko spomin, da je uganil, kako in kaj je z njim, je poskusil odpreti usta, da bi priklical k postelji svoje najdražje — Vido, a še le ni šlo. Izbruhal je iz sebe vsemogoča živalska godrnjanja, za človeške glasove je bila ustna odprtina še precej premajhna. Glava, otekla liki veliki farni zvon, ga je bolela, da mu je kar žarela bolečina iz nje. Brezštevilne otekline so ga skelele ter srbele, obkladki so bili ne samo suhi, da — vroči! Rabil je res nujno človeško pomoč. S klicanjem ni šlo, videl ni zadostno, je pač tipal tako dolgo pod posteljo, da je pobral svoj škorenj, katerega je pognal kar na slepo in res se je odbil z vso silo ter ropotom ob vratih. V sobo je pribrzela gospodinja in mu zagotavljala, kako je že stala večkrat ob njegovem ležišču, vendar se ga ni drznila motiti v tako dobrem spanju. Jurij je godel, momljal in kazal toliko, da si je ženščina razpukšala: k sebi želi svojo ženo. Razložila mu je povsem nežno, da je odjezdila lepa gospa po obliže v tabor, kakor hitro je zazibal njega spanec. Mora biti vsak čas nazaj, saj je kazala največjo skrb za vplahnenje njegovih oteklin. Po tem odkrito zaupanem obvestilu je planil bolnik s postelje, kakor bi ga bilo pičilo najmanj sto sršenov! Prijel se je za glavo in rignil kakor na smrt zadeti bivol. Žensko je prešinila vera: gost je znorel. Hušnila je skozi duri in klicala moža, da mogoče on pomiri vsled preobilnega čebelnega strupa zblaznelega. Jurij je razbijal, razmetaval po izbi in hotel ven, a ni mogel pogoditi vrat. Gospodarja je sprejel z zamahom obeh pesti in bi ga bil pošteno premikastil, da še ni bil napol slep. Tudi prijatelj jo je odkuril in hrulil vanj skozi priprta vrata, zakaj za božjo voljo se srdi, ko mu ni storil nikdo niti trohice žalega. Naj se pomiri ter počaka, ženka bo koj nazaj z zdravili. Če bo pameten, bo lahko drugi dan nadaljeval pot. Mož je zaklenil za seboj vrata in Jurij je sprevidel, da je sedai v ječi. Ljudje ga enostavno ne razumejo in s silo ne bo dosegel ničesar. Do postelje se je dotipal, sedel, se prijel z obema rokama za glavo in se zasmilil sam sebi … Preklinjal je v srcu žensko hinavščino, svojo lahkovernost in od samega zlodeja nanj naščuvane čebele. Mislil je naprej, gruntal nazaj in zaključil razgrebanje o bridkosti svoje usode v sklep: predvsem se moram zopet dokopati do govora in vida, potem se šele lahko lotim zasledovanja po kačje zvite begunke. Mirno je pričel trkati po posteljnih deskah, da bi privabil k sebi živo človeško bitje, ki bi mu postreglo z mrzlimi ovitki in s hladilno pijačo, ker ga je peklensko žgalo radi žganjice po želodcu. Je trpelo nekaj časa, predno so se uverili domači, da je gosta popustila besnost in so se upali do njega. Ženske so mu prinesle vode za otekline in pogašenje žeje, katero si je lahko hladil le s cuzanjem skozi slamo. Zložil je svoje od čebelnega strupa pretrošene ude po postelji in se počutil zapuščenega, prevaranega ter nesrečnega, kakor še nikoli v življenju … Pri vsem tiranju notranje nestrpnosti je moral uvaževati dejstvo: kot slepec in mutec ne morem na konja. Moral se je udati ter piti v požirkih iz keliha potrpljenja, kar mu je bilo do današnjega dne nekaj povsem tujega. Šlo je. Sila pač kola lomi in ne da bi ne bila kos glavarju Krucev! Toliko se je izmiril, da si je že lahko sam hladil obraz, da bi si čim prej razvezal jezik ter odprl oči. Proti večeru je že bilo boljše z odpiranjem ust. Videl je le malenkostno in mrzlica ga je povsem zapustila. Zunanje zdravje se je vračalo vidno; tem občutnejše ga je pričela majati notranja zavest in bolest, da je Vida davno preko Mure in se mu že posmiha celo Mursko polje, ker ga je ugnala na tako preprost način ženska potuhnjenost. Srdito jezo na samega sebe je skušal utopiti v žganju, katerega se je natreskal, da je omahnil po ležišču kot trdo povezan snop. Spal je in bil do posina drugega jutra rešen prebridkih očitkov lastne neprevidnosti. Zjutraj se je že bila umaknila z obraza oteklina toliko, da je lahko dopovedal prijatelju, kako so ga oropale njegove čebele onega blaženega bitja, ki mu je bilo vse na svetu. Gospodar mu je bil takoj na uslugo s poizvedovanjem za pobeglo in mu je obljubil, da mu bo poslal zanesljiva poročila. On sam naj lepo počaka pri njem na domu, da ne bo strašil s svojo še vedno liki svinjski lonec oteklo glavo po Krajini. Jurij se je pustil pregovoriti. Prijatelj je sam odjezdil v kraje ob Muri, da mu sporoči, kod se mu je izmuznila nevesta. Somišljenik Lajoš Črnec je bil naglo v sedlu in ubral pot iz Pinc na Bernice, Petešovce in do Hotize. Povsod so mu zatrjevali ljudje, da je brzel tam mimo čeden mladenič v obleki madžarskega plemenitaša. Koj za Hotizo je izginila za begunko vsaka sled, kakor bi se bila pogreznila v zemljo ali odfrčala po zraku preko Mure. Za omenjenim selom ni videla živa duša ogrskega mladca. Nadaljeval je brezuspešno zasledovanje celo do Dolnje Bistrice. Tukaj tudi ni bilo glavarjeve ljubice, pač pa je zvedel, kako so napadli baš radi njene ugrabitve v noči veržejski strelci Bakovce, jih spalili do tal, poklali staro ter mlado. Komur je uspel pobeg iz goreče vasi, je bil obklan od steklih psov, katere so naščuvali napadalci za begunci. Ljudje so preklinjali vražjega Godrnjo in njegove Kruce, ker so priklicali radi ene ženske tako strašno gorje in maščevanje nad nedolžne! Lajoš je privoščil v Dolnji Bistrici odpočitek sebi ter konju. Od tam se je vrnil v Pince z najslabšim poročilom, ki je sploh zamoglo udariti na uho krucevskega vodje. Sedaj je imel Jurij Godrnja! Bil je ob ljubico, imanje in nakopal si je sovraštvo Murskega polja in ožje domovine! Ni strpel popolnega vplaha oteklin. Moral se je prepričati na lastne oči, kako mu je podkuril vražji Ropoša s svojo bando. Na pojezdu proti domu se je uveril kaj kmalu, da so bila Lajoševa sporočila o ubegli istinita. Do Bakovcev se je upal v noči od severa. Našel je kup pepela, s katerega je odmeval strahotno v noč lajež in cvil le na pol živih — steklih psov! Bil je torej ob trse radi nepreudarne zatelebanosti v čisto navadno kmečko dekle, ki se posmehuje bedaku z druge strani Mure! Na upepeljenih ostankih domačega sela in lastne domačije je prisegel pri nebu in zemlji celotnemu Murskemu polju popolno pogibel in opustošenje! Kaj je preostajalo razočaranemu glavarju krajinskih Krucev drugega, nego da je ostavil pogorišče ter stekle pse in oddirjal nazaj v tolovajski tabor v dolnjelendavskih šumah, da pozove na maščevanje Kruce cele Krajine. V taboru so ga že težko pričakovali. Izostal je dalje, nego je napovedal pri odhodu. Med njegovo odsotnostjo so bili obveščeni starešine, naj se drži glavar doma, kralj ga lahko pozove vsak čas na posvete. Sel iz kraljeve okolice je znal povedati, da je nekaj velikega na obzorju, kar bo najbrž hudo zadelo Madžarsko. Turčin, in sicer sam carigrajski veliki vezir se pripravlja na vojno. Turška vojska se bo podala preko Ogrske nad Dunaj, da ga zavzame z naskokom ali z oblego in se polasti s cesarsko prestolico preostale Evrope. Presneta reč pri turškem navalu je istina, ker so Kruci zavezniki Turkov in bodo tvorili kot kažipoti mohamedanske vojske predstražo. l01v122iuvq4l9utl99724lf3cm5nkf 207001 206999 2022-07-27T10:51:48Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Kruci | normaliziran naslov = | avtor = Januš Golec | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 68/1–27; {{mp|leto|1934}} | vir = dLib {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|1}}, {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|2}}, {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|3}}, {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|4}}, {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|5}}, {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|6}}, {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|7}}, {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|8}}, {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|9}}, | dovoljenje = dLib | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|3}} <center> '''Uvod.''' </center> Še danes slišimo po Prlekiji iz ust priprostega naroda besedo: »Kruc«. Prleki radi govorijo: »Paj ti, kruc. Kruci tirkn. Kruci negi itd.« Ako bi vprašali, kaj je to: kruc, kruci tirkn, bi najbrž ne dobili pojasnila, čeravno je povzročalo v dobi turških vpadov v Slovenijo med Muropoljci ime »kruc« več upravičenego strahu nego — »turek«. Odkod torej ime »kruci«? Madžari niso bili in najbrž ne bodo Slovencem dobri sosedi. Odkar so se pojavili na današnjem Ogrskem, so bili šiba božja za sosedne Slovane. Ne bom razlagal, kako je zgledala soseščina Madžarov in Slovencev po današnjem Murskem polju pred avstrijskim cesarjem Maksimilijanom I. (1493 do 1519). Prvo sled Krucev zasledimo baš pod tem vladarjem. Gospodarji vzhodne Evrope so bili tedaj Turčini. Zapad se je skušal otresti neznosnega turškega jarma z organizacijo in izvedbo križarskih vojn. Ko so prodirali Turki po evropskih tleh, so zadeli za Bolgari ter Srbi na Madžare. Najbrž sorodna kri Turkov in Madžarov, posebno med ogrskimi plemiči ter turškimi vojskovodji, jih je naglo zbližala. Saj je obče znano iz zgodovine, kako so slavili madžarski imenitniki na škodo celotne zapadne Evrope s turškimi vpadniki desetletja trajajoče pobratimije. Razmere med graščino in podložniki so bile tako napete za časa vladanja Maksimilijana I., da sta se znašla v »puntu« (uporu) proti bogatejšemu graščaku obubožani plemič in kmet, katerega je plenil poleg grajskega valpeta še Turčin, napram kateremu je bil povsem nezavarovan. Dopustna je trditev, da je bil srd na grajsko nenasitno gospodo v dosti slučajih hujši nego na Turka, jeza na plemenite krščanske zatiralce kmetskega stanu je ustvarila organizacijo madžarskih »Krucev«, Ogrski plemenitaš je paševal po dobro utrjenih gradovih in z manjšimi, krajevnimi upori napram domačim mogočnjakom ni bilo nikdar kaj pomagano. Da se vsaj nekoliko omeji brezobzirno gospodstvo neusmiljene grajske gospode, je bila potrebna organizacija številnejše kmečke armade. Zgodovina beleži, da je zapustilo v dobi Maksimilijana I. več nego 10.000 ogrskih kmetov svoje domove, da bi šli nad divje Turke ter jim pokazali pot tja, odkoder so bili prišli. V znamenje, da se hočejo podati v poveličanje sv. Križa na vojsko, so si pripeli nekateri, kakor za časa križarskih vojsk, na desno ramo ali na prsi rdeč križ. Po tem križu so jih imenovali križarje ali po latinski besedi »crux« (križ) tudi kruciate ali kruce. Kruci so si hladili prvotno jezo nad domačimi graščaki in ne nad Turki in niso bili skraja tolovajska bruhal brez reda. Ne! Bili so med zatiranim narodom dobro razpredena organizacija, ki je imela svoje puntarske voditelje in ti so bili neomejeni gospodarji nad imetjem, življenjem ter smrtjo Krucev. Celotna, organizacija je že imela koj ob pojavu svojega voditelja z imenom Jurij Doža. Bil je gospodarsko upropaščen nižji plemič, ki si je znal pridobiti z vojaško izvežbanostjo, z izredno telesno močjo in z navduševalno besedo pasjo pokorščino ter vdanost. Doža je organiziral pod krinko našitih križev kmečko vstajo, a se ni odpravil po preskrbi z orožjem, denarjem in vojnimi potrebščinami nad Turka. Ne! Lotil se je kmečkega obračuna z graščaki, katere je zvabil na limanice z zbiranjem lažikrižnikov. Organizatorji vstaje so znali, kake cilje zasleduje Doža in radi tega je vrelo h Krucem vse, kar je gojilo mržnjo do gospode. Saj drugače si niti predstavljati ne moremo, kako bi bil zbral ob čuječem očesu grajskih navaden ter očiten puntar dobro organizirano ter preskrbljeno armado 10.000 mož. Šele tedaj, ko je načeloval Doža za tedanje čase precejšnji vojski, je zatrobil mesto na odhod nad Turčina — nad graščaka! Madžarski imenitniki so bili povsem iznenadeni radi mahoma razkrinkanega nastopa Krucev. Posamezni oddelki so napadli gradove, ki so jim padali z lahkoto v roke po celi srednji Madžarski. Graščake so mučili z družinami vred, jih pobijali, gradove izropali, služinčad se je pa pridruževala puntarskim zmagovalcem. Predno so se graščaki prav zavedli, kako in kaj je z Dožo in njegovimi Kruci, je že bil on gospodar položaja, ki se je jačil od dne do dne. V primeroma kratkem času nista stala v vrstah z ognjem in mečem prodirajočih Krucev ramo ob rami kmet in hlapec, pridružilo se jim je večje število s tedanjo vlado nezadovoljnih plemenitašev. Izbruhnila je vstaja, ki je bila razširjena malodane po celi Madžarski in je povzročala skozi desetletja vladarjem velike preglavice. Prišlo je tako daleč, da je bilo po osrednji Madžarski več Krucev nego nasprotnikov puntarskega gibanja. Le iz neprestanega naraščanja organizacije Krucev se dajo razlagati dejstva, ki so postala prava šiba božja in ta ni klestila le po Ogrskem, ampak je bila dolgo — dolgo strah in trepet muropoljskih pradedov. Kruci so zanetili na Ogrskem občo vstajo za avstrijskega cesarja Leopolda I. (1665—1705). Med glavne zarotnike je spadal Doža. Cesarskim ljudem je bilo prvotno celo ljubo, da so krotili Kruci madžarsko gospodo. Dunaj se je zavedel nevarnosti položaja, ko je postala organizacija narodna in se je je oklepalo vse, kar je čutilo madžarsko. Cesarska oborožena sila ni mogla zatreti Krucev, lotili so se zvijače. Zvabili so leta 1671. kolovodje Krucev zlepa na miren razgovor ter posvet v Lenti. Ko so bili zbrani, so planili nad nje Avstrijci, jih sodili na hitro roko in jih prikrajšali za glave. Med obglavljenimi je bil tudi Dožev sin. Nasilni nastop avstrijskih mogočnežev ni zatrl punta, baš nasprotno — še povečal ter razmahnil. Organizacija Krucev je bila voda na mlin Turkom in Francozom. Kruci so bili kmalu tako preplavljeni s plemstvom, da so dobili za glavarja — grofa, ki je postal celo kronani prvi kralj Krucev. <center> '''Prvi kralj Krucev.''' </center> <center> '''I''' </center> Ogrski grofi Tököly so posedali gradove ter razsežna posestva v bližini Kaniže. Po zgledu drugih madžarskih bogatašev so obubožali Tököly vsled turških vpadov in vstaje Krucev. Grof Emerik Tokoly je še bil povrh oženjen z mlado vdovo Heleno Zrinjsko¹ iz staroslavne rodbine Zrinjskih, ki prišteva med svoje člane najimenitnejše prednike Nikolaja Zrinjskega, branitelja Sigeta proti Turkom leta 1566. Pravnuk Nikolaja je bil zopet Miklavž ter hrvatski ban (1616—1664). Nasledil ga je na banskem prestolu njegov brat Peter, ki je bil radi upora, naperjenega proti tedaj vladajočim Habsburžanom, obglavljen s svojim tastom Frankopanom v Dunajskem Novem mestu 30. aprila 1667. Peter je imel sina Janeza Antona Baltazarja in ta je bil Helenin oče. Emerik Tököly je znan kot izredno lep in telesno močan. Radi zunanje prikupljivosti je dobil ženo iz hiše Zrinjskih. Helena Zrinjska, na glasu kot krasotica, se je prepričala šele po sklenjeni poroki, da je dobila moža, ki je dika po telesu, na žepu — nemanič! Povrh je bila še častihlepna. Njeno celo stremljenje je sredotočilo v cilj: drugemu možu pomoči do premoženja in dostojanstva! Prav dobrodošla ji je bila vstaja ogrskih mogočnjakov in Krucev za cesarja Leopolda I., ki ni zaupal Madžarom radi neprestanih vstaj in hrepenenja po popolni osamosvojitvi. Najbolj je razžalil Leopold madžarski ponos, ko je postavil za cesarskega namestnika Nemca in sploh je podeljeval vojaške in državljanske službe samo tujcem. Cesar je sicer zadušil s pomočjo plemstva od Krucev uprizorjeni upor na videz. Pustil je celo, kakor že omenjeno, obglaviti voditelja Krucev; v resnici je pa dosegel z nasilnim nastopom baš nasprotno! Punt je bil dobrodošel predvsem zunanjemu svetu: Turkom in Francozom. Vstajniki so mirovali nekaj časa, ker so bili brez pravega poglavarja. V očigled tolikanj ugodnemu položaju: dokopati se do premoženja in moči, ni dala Helena Emeriku poprej miru, dokler se ni odločil, da prevzame po rabljevem meču izpraznjeno mesto voditelja Krucev. Ta Emerikov korak so pozdravili ter podprli z denarjem: Turki, Francozi in Poljaki. Emerik se je lotil z vso vnemo organizacije številne in le glede reda oslabljene tolovajske armade Krucev. Ko so videli ogrski plemiči na čelu puntarskega gibanja celo grofa, so vstopali brez nadaljnjih pomislekov v njegove vrste. V kratkem je imel Tököly krog sebe armado 15.000 mož. Kdor se mu ni podal, je bil ob premoženje in svobodo. Dunaj sam se je tresel pred četami Krucev, ki so pustošile po Moravskem in radi tega je pričel cesar s Tökölyjem pogajanja, da pomiri nemirneže. Do pravega izmirjenja med Madžari in Dunajem sploh ni prišlo. Turki so podpihovali Tökölyja in mu obetali kraljevske svobodščine. Emerik se je čutil mogočnega glavarja reda vajene in z vsem potrebnim oskrbljene vojske, katera je posedala oporo doma in v inozemstvu. Turki so šli v mržnji do Habsburžanov tako daleč, da je imenoval sultan Emerika Tököly s posebno diplomo za kralja Krucev in mu podelil gospodstvo čez osrednje Ogrsko. V znamenje nove oblasti je prejel: krono, zastavo ter buzdovan. Bil je Turčiji podložen »hospodar«, ki je plačeval sultanu na leto 40.000 piastrov davka in mu je moral biti za slučaj poziva na uslugo z vsemi svojimi četami. Kraljevska čast, vojaška moč in s tem tudi preskrba z denarnimi sredstvi je bila najboljša nagrada Emeriku, ker je posluhnil častihlepje svoje žene Helene. Saj je bila pravzaprav ona glava prvega kraljestva Krucev. Čisto varnega se kralj Emerik kljub povišanju le ni počutil. Ni si zbral stalnega sedeža, vladal je sedaj s tega pa zopet z drugega gradu v neprestani pripravljenosti, da udari na Habsburžane ali odhiti na pomoč turškemu sultanu. Davke in sploh sredstva v denarju in blagu so izterjevale bande Krucev od plemičev izven mej Emerikove kraljevine, in od trgovcev, ki so vzdrževali kupčijske zveze med Budimpešto in Carigradom. Kaj je bilo bolj zapeljivo, nego klati, ropati, dobro jesti ter piti in za vse zločine žeti mesto krvniške sekire ali vrvi kraljevsko pohvalo in nagrado! Emerikova vojska je bila vdana kralju. Kaka izdajstva, poneverbe ali pobegi se sploh niso dogajali. Kruci so bili celo po pojmih tedanjega kulturnega sveta na celem svetu edina tolovajska organizacija, ki je imela od zunanjega sveta priznanega kralja in kraljico iz tolikanj imenitnega rodu Zrinjskih. Tolpe Krucev, kojih člani so bili kmetje pod vodstvom plemstva, niso bile nastanjene po določenih garnizijah, utrdbah ali celo trdnjavah. Postojanke Krucev so imenovali »tabore«, kojih lega nikakor ni bila navezana na višine. Kruci so taborili tudi po dolinah, gozdovih in celo po močvarah. Število krucevskih tabornikov je znašalo kvečjemu po 100—200 mož na enem kraju s pratežem v četverokotu krog taborišča. Nobeden tabor ni bil stalen. Poveljniki so prestavljali šotorišča po vojaški potrebi in življenskih prilikah. Obvestila so prenašali Kruci s kresi, rogovi, ali tudi z osebnimi sli. Mnogo krucevskih taborov je bilo po današnjem Prekmurju, ker je mejilo njih kraljestvo na Muro, in proti zapadu, kjer so vpadali na avstrijsko ozemlje. Krucem se Turkov ni bilo bati. Bili so si z njimi pobratimi in so prevzeli od njih uprav azijatske lastnosti ter navade in med drugim tudi mnogoženstvo. Malodane vsak Kruc je posedal lastni harem kakor kak turški paša. Po taborih Krucev je krilatila ob količkaj ugodnih prilikah vsestranska razbrzdanost ter nezmernost. Prirejali so plesne zabave, ki so bile seve združene s pijančevanjem in so končavale z nečistovanjem najgrše vrste. Krucevanje pod zaščito lastnega kralja in samega turškega sultana je bilo za tedanje itak hude čase nepopisno zlo, ki se je vedno bolj ukoreninjevalo. Kako ne? Brezdelje, tolovajstvo in lahkoživnost je nekaj tako privlačnega, da bi jih zamogla zatreti ter iztrebiti edinole dejanska vernost in ta je bila Krucem od zgoraj navzdol — španska vas! Kruce in Muropoljce je razmejevala Mura. Kljub Muri nikakor ni bilo zavarovano Prekmurje napram Prlekiji z neprestopnim kitajskim zidom. Na več mestih je vezal obe strani brod, celo most in prevoz v čolnih je bil itak v vsakdanji rabi. Muropoljci so zvedeli kmalu, kako so se lotili Kruci mesto Turkov lastne grajske gospode in so postali oni narekovalci javne usode osrednje Madžarske. Skoro gotovo bi se bilo razgibalo krucevstvo po štajerski strani Mure, da ni imelo prebivalstvo Murskega polja z Madžari kot sosedi tako bridkih izkušenj, kojih krutost so osveževala vedno nova divjaštva v vpadih, pokoljih in v odgonu miroljubnih slovenskih kmetov v sužnost. Muropoljcem — sodobnikom naše povesti so bili v najbolj svežem spominu spori in krvavi obračuni med pomadžarjenimi Slovenci v Prekmurju in Štajerci. Posledice teh prepirov so vidne še danes in jih občuti prebivalstvo ob obeh straneh omenjene obmejne reke. Da so vplivali dolgoletni nasilni obračuni radi struge Mure tudi na črnoglednost glede krucevstva od strani Muropoljcev takoj ob prvih pojavih, naj nam pojasnijo naslednja zgodovinska dejstva, ki še krožijo danes v ustnem izročilu po Murskem polju od Mure do Ljutomera in še dalje. Spori radi struge Mure, ki je delala ob porastu in razlivih veliko škode, so pričeli začetkom 16. stoletja. Takrat je bil graščak v Gornji Lendavi Tomaž Szechy. Posedal je ob Muri obširna posestva. Da bi zavaroval svojo posest pred poplavo, je pustil zavoziti onkraj Trnjevec na ogrski strani dve strugi, dve pa združiti z močnim poprečnim jezom. Te obrambne naprave so obrnile tok Mure na štajersko stran. Reka je začela izpodjedati najrodovitnejšo muropoljsko zemljo. Po vodi so odromale njive, pašniki, travniki in že je bila struga skoro tik pred hišami. Muropoljci niso upali seči po samoobrambi, zatekli so se po odpomoč k vladi. Štajerski cesarski namestnik se je pričel pogajati s Tomažem Szechy. Oholi in brezobzirni Madžar se ni zmenil za štajerske predloge. Mura je dalje ogrožala in odnašala Muropoljcem zemljo. Prošnje za pomoč so deževale v Gradec in radi tega je bil poslan od vlade l. 1511. inžener z delavci na Mursko polje, da odredi na licu mesta gradnjo jezov, ki bi naj dali reki drugo smer in zabranili največjo škodo. Komaj so bili Muropoljci pod strokovnim vodstvom dva dni na delu, je pridivjal nad nje Szechy s svojimi oboroženimi hlapci ter podložniki. Delavce je razpodil, inženjerja je odvedel s seboj v verigah. Nato so zgradili ogrski vojaki na štajerski strani nasipe. Po njih so nastavili topove, da se ni upal nikdo tja niti pogledati. Ko so bili vojaki gotovi z utrdbami, so prišli madžarski delavci s koši in motikami. Na štajerski strani so izkopali precej široke grabe, v katere so napeljali Muro. Po tem opravku so utrdili jez na ogrski strani še bolj in potegnili niže tega celo novega. Radi teh naprav se je obrnila Mura veliko bolj proti Muropolju. Količkaj naraslo valovje je izpodjedalo z vso naglico travnike in njive. V par letih so odplavale tri vasi: Pirovce, Pipovce in precejšen del sedanje Stare vasi. L. 1524. je poslala deželna vlada na neprestano sporno ozemlje komisarje. Komaj so se pojavili višji gospodje s prizadetim prebivalstvom ob Muri, je bil tamkaj tudi Tomaž Szechy v spremstvu vojaštva. Otvoril je na Štajerce ogenj iz topov in pušk. Komisijo z Muropoljci je otel gotovega pogina le najhitrejši pobeg. Vlada je bila brez moči napram madžarskemu nasilju. Mura je opravljala svoje uničevalno delo naprej. Muropoljci so začeli braniti po možnosti sami svoja zemljišča pred deročimi valovi, a reki se nikakor niso smeli približati. Premožnejši kmetje so zabili dobrega pol kilometra od obrežja v zemljo močne kole in navozili zasilne jeze, katere je odnašala količkaj narasla Mura, in razdrte obrambe je bilo treba graditi znova. Po zgledu gornjelendavskega gospodarja je nagajal Veržejcem Anton Banffy, graščak v Spodnji Lendavi. Vsled novih strug, nasipov, jezov in sploh obrambnih naprav ob celi prekmurski strani se je zoževala struga Mure vedno bolj. Voda se je razlivala pri najmanjših povodnjih po mnogo nižje ležečem Murskem polju in povzročala po njivah ogromno škodo. Mura je obiskovala tudi poslopja naših štajerskih vasi, kar je priklicalo kužne bolezni nad ljudi in živino. V očigled vsakoletnemu po večkrat se ponavljajočemu obupnemu položaju so se pritoževali Muropoljci neprestano v Gradec in celo na Dunaj. Habsburžani se niso upali potegniti res krepko in uspešno za oškodovane kraje v zavesti, da bi si odtujili z oboroženim nastopom še bolj madžarske velikaše. Muropoljce so z najvišjih mest le vedno tolažili z izgovori, da nima vlada časa in ne potrebnega denarja: v resnici pa ji je manjkalo vsake resne volje. Ostalo je leta ter leta pri praznih obljubah in pri starem zlu, Mura je podkopavala vedno dalje in porivala v najresnejšo opasnost celo Mursko polje. Avstrijski cesar Ferdinand I. je bil v prvih letih svojega vladanja preveč popustljiv napram Madžarom in jim je spregledal vsa nasilja. Šele po turški zmagi nad krščansko armado pri Osijeku l. 1537. je spregledal, da bo potreboval proti turški premoči tudi štajersko pomoč. Ogrskim drznežem je nategnil le nekoliko preveč ohlapne vajeti, ker so Štajerci resno zapretili na najvišjih mestih, da bodo poslali svoje vojaštvo mesto proti Turkom, na Ogrsko, da bo ustrahovalo po hunsko nagajajoče tamošnje plemiče. Deželni glavar Janez Ungnad je sklenil na to pretnjo, da nastopi z vojaško silo proti graščakoma v Gornji in Spodnji Lendavi. Že omenjenemu gornjelendavskemu nasilnežu Tomažu je bil sledil med tem Štefan Szechy, temu l. 1537. ogrski namestnik Aleksij Thurzo. Vsled razpaljene razkačenosti so dosegli prepiri med Štajerci in madžarskimi tirani višek. L. 1537. je dala izkopati štajerska deželna vlada pod zaščito pešcev in konjikov Kacijanerjeve armade na ogrski strani grabe. Na ta način je bil tok Mure vsaj nekoliko uravnan. Po odhodu vojaštva je bil Thurzo takoj na delu. Njegovi delavci so zakopali nove grabe in jih zavarovali z visokimi jezi. Pripeljal je še 2000 oboroženih vojakov, ki so napravili onkraj Hrastja nov, velikanski jez. Ta drznost je razbesnela tolikanj potrpežljive Muropoljce. Obrnili so se z odposlanstvom do Kacijanerja in ga prosili nujne pomoči. Zaprošeni je pisal Thurzu grozilno pismo z opozorilom, da bo odpoklical vse Štajerce, ki se bojujejo na Ogrskem proti Turkom, ako ne odstrani sam jeza. Thurzo se ni pokoril. Obrnil se je do cesarja Ferdinanda. Cesar je ukazal, naj se preloži razprava o sporni zadevi radi skupnega nastopa Avstrije in Ogrske proti Turkom v Slavoniji za dva meseca. Toda mirnemu sporazumu odmerjena obravnava ni dovedla do poravnave. Štajerski deželni stanovi so sklenili radi madžarske neodjenljivosti, da se bodo zoperstavili z oboroženo silo vsaki taki uravnavi Mure, ki bi bila na škodo in pogibelj Muropolja. Že februarja 1538 je pustil Thurzo obnoviti od svojih tlačanov stari, vsled povodnji poškodovani jez onkraj Veržeja tako, da se je obrnila Mura naravnost proti omenjenemu naselju. Radi svojevoljne uravnave v Radgono sklicane razprave 31. marca in 28. oktobra so ostale brez vsacega uspeha. Deželni stanovi so sklenili januarja 1593, da bodo odstranili pod vodstvom deželnega glavarja Veržejce ogrožajoče jeze in bodo napeljali Muro v staro strugo, kakor hitro ne bo reka več zamrznjena. Temu uresničenemu ukrepu so se postavili po robu Madžari. Pošteno so pretepli več štajerskih delavcev, a jez je le zginil. Pri tej priliki so pograbili Muropoljci in vrgli v Muro nekega madžarskega davkarja, ki je hujskal svoje ljudi na pretep in nasilen obračun. Thurzo le ni odnehal. Zbral je precej vojaštva in civilistov, ki so hoteli zgraditi nove jeze. Tokrat so bili Štajerci odločni, da zabranijo madžarsko kljubovalnost z orožjem. Deželna vlada je poslala na Mursko polje konjike, topništvo in pehoto. Prišlo bi bilo do redne bitke, da ni posegel vmes cesar Ferdinand. Prepovedal je oborožen spopad Štajercem in Madžarom. Kiseški junak Nikolaj Jurešič je prejel povelje, da odleti s svojim vojaštvom na sporno ozemlje in poskrbi za red in mir. Dokler je taboril Jurešič v Veržeju, je vladal na obeh straneh mir. V poznejših letih so se ponavljali slični prepiri pogostokrat in se zaključevali začasno s krvavimi praskami. Eni so napadali druge ter rivali Muro zdaj sem zdaj tja. Vlada je vedno omahovala, je pač ostalo vse pri starem. V neštevilne struge ter vijuge do naših dni razkopana Mura kliče v spomin tudi današnjemu rodu, kaki sosedi so že bili Muropoljcem Madžari, predno so se čisto pobratili s Turki in so pričeli vpadi ogrskih Krucev na Štajersko. Iz baškar iz zgodovine zajetega je razvidno, da so bili tudi muropoljski tlačani kljub pritisku grajske pete in udarcev pesti proti tako vabljivemu pokretu, kakor je bil krucevski. Obmejni Muropoljci so znali, da bo ropal ogrski tolovaj najprej brezskrbno doma. Ko bo oplenjena domovina, bo prišlo na vrsto Mursko polje. Glede zavarovanja napram Krucem se je prvi zganil Veržej. Dolgoletni budnosti, hrabrosti in malodane nepretrgani pripravljenosti Veržejcev gre zasluga, da so bili vpadi Krucev koj v začetku oslabljeni, dostikrat sploh preprečeni in tolovajske tolpe razkropljene in pobite do zadnjega moža po raznih naseljih Murskega polja. <small>₁ Helenin prvi mož je bil Rakoči. Z njim je imela sina Franca.</small> <center> '''II''' </center> Ob času naše povesti je obstojala v Veržeju dobro izvežbana četa strelcev v stalni pripravljenosti, da brani dom in imetje prvotno pred Turki, veliko pozneje proti Krucem. Veržejski strelci se omenjajo v listinah od 1550. Strelci so odbijali tako hrabro Kruce, da jih je pohvalil cesar Jožef I. za njih vztrajnost, hrabrost in požrtvovalnost v listini, izstavljeni 27. novembra 1706 na Dunaju. Iz vsega, kar je zgodovinsko znano in potrjeno o veržejski strelski četi, je razvidno, da so bili nekdanji Veržejci vrli junaki, na katere so lahko ponosni njih potomci še danes. Ko so posečali madžarski Kruci muropoljske kraje in jih uničevali z ognjem in mečem, stopata v ospredje obrambnih junaštev vodja veržejskih strelcev Karol Ropoša, zastavonoša Franc Čopora in trobentač Andrej Husijan. Veržejci se spominjajo še danes Ropoša in Čopora. Kadar slišijo po trgu bobnanje tamburja današnje strelske čete, pravijo, da poje boben: »Ropoša ni, Čopora ni, ga ni, ga ni, regenta regenta ni«, kakor bi žaloval boben še danes za davno preminulima junakoma. <center> – – – </center> Karol Ropoša je bil imovit veržejski kmet. Študiral je celo v Varaždinu. Sin edinec je pustil učenje, prevzel posest in kot šolan kmet je zavzel kmalu med domačini vodilno mesto. Od njega sta ohranjeni do danes dve pismi ter več podpisov. Pisal je lično latinščino. Podpisoval se je: Carolus Roposcha. Bil je močne postave, prikupljivega obraza, neustrašljiv in vojaško izvežban. Zanimal se je za dogodke tostran in onstran Mure in se zavedal, kaj da imajo pričakovati Veržejci od tolovajskih ogrskih tolp, ki so že domovino pustošile liki kobilice. Da bi ne bili Veržejci nepripravljeni kot najbližji sosedje napram Krucem, je položil vso skrb v dobro izvežbanje ter oboroženje strelske čete, izbrane iz najboljših domačih fantov in mož. Ustno izročilo trdi o njem, da je nosil železno srajco, jeklen oklep, jezdil je konja plavca, bil je zamrznjen, da se ga sovražne krogle niti prijele niso. Njemu ob strani je stal veliko mlajši zastavonoša Franc Čopora. Po poklicu je bil sodar in kmetski sin, silno močan, čeden ter srčen dečko. Tudi ta je nosil železno srajco in vrhu te oklep. Ropoša je bil dvakrat oženjen. Prva žena Urša Lovrenčič mu je umrla kmalu brez otrok. Druga Magdalena Gaberc mu je podarila le enega otroka — hčerko Vido. Kari je bil tolikanj denarno podprt, da je pustil izobraziti edinko v varaždinskem samostanu. Tamkaj se je naučila: čitanja, pisanja in prejela boljšo podlago za bodočo gospodinjo. Po očetu je podedovala veliko krepko postavo, po materi na vsakega prikupljivo učinkujoče oči z dolgimi trepalnicami. Krog usten ji je igral in na lahno plesal nasmešek nedolžnosti — najlepša cvetka iz vrta dekliškega obraza. Ropoševa Vida, dasi prva med trškimi dekleti po cvenku, izobrazbi ter obrazu, se ni odtegovala nobenemu delu. Bila je postrežljiva in nikdo ji ni mogel oponesti prezirljivega ponosa napram tovarišicam ali gruntarske ošabnosti proti služinčadi, najemnikom in dninarjem. Se ne smemo čuditi, če je bila Vida pri teh lastnostih kot edinka vse na svetu materi in očetu. Starša sta se zavedala, da bo dekle lahko izbiralo med fanti in da bo moral biti povsem po godu mladi Ropoša staremu. Veržejke so govorile med seboj od tedaj, ko je izročil Ropoša strelcu Francu Čopori zastavo čete, da mu je izrekel s tem že v naprej pripravljenost: sprejeti ga za bodočega zeta. Naj je bilo s temi govoricami tako ali tako, istina je, da je bil mladec Franc ob vsaki priliki pri Ropoševih. Pri nedeljskih obiskih cerkve mu je krasil mladeniška prsa šopek, katerega mu je podarila Ropoševa Vida. Da bi se bil kosal kateri drug Veržejec s Francom pri Vidi, ni bilo niti govora. Samo posebi je prišlo, odlikovanje z zastavonošo je še potrdilo javno mnenje celega Veržeja: na Ropoševini ne bo gospodaril ob Vidini strani nikdo drugi kakor Čoporov Franc. Kaj je bil Franc Vidi in Vida Francu, o tem so kramljali večkrat Ropoševa mama Magdalena s svojim možem, predno sta zatisnila pozno zvečer od dela trudne oči. <center> – – – </center> Par let je korakal Karl Ropoša ponosno na čelu svoje čete pri paradah pred cerkvijo in pred zbrano srenjo ob raznih slovesnih prilikah ter vežbah. Turkom in Krucem ob Muri na štajerski strani najbližji Veržej je užival precej časa mir pred vpadi. Radi tega so bili tudi strelci bolj za okras, a vendar so bodrili zavest, da bi se postavili za slučaj kake nevarnosti v bran z zadnjim utripljajem srca za življenje in imetje celega Murskega polja. Pod peruti angela miru si je Muropolje kmalu opomoglo. Kmetje so se okrepili glede stanja živine, poljskih pridelkov in suhega denarja. Mure si v taistih časih ne smemo predstavljati kot nekak ocean, preko katerega bi se ne bil upal nikdo iz štajerske strani na madžarsko in obratno. Ne, ne! Obstojali so živahni stiki ob priliki cerkvenih slovesnosti in ob sejmskih dnevih. Prekmurci, šibani od turške in krucevske prebridke usode, so rabili vsak čas marsikaj, kar so dobili za gotov denar in izmenjavo le pri tedaj precej založenih Muropoljcih in posebno še v Ljutomeru. Trgovanje med obema bregoma Mure je bilo kljub krucevski opasnosti v polnem teku. So bili tudi po Prekmurju tlačani in slobodnjaki, ki so nekaj pomenili na žepu in imetju. Obče znan je bil tedaj po Murskem polju kot živinski prekupec Jurij Godrnja iz Bakovec v današnjem Prekmurju. Pojavljal se je po vseh štajerskih obmejnih sejmih v spremstvu ogrskih mešetarjev ter je kupoval konje in govejo živino. Plačeval je v gotovini in bil dobrodošel na vsakem sejmu, ker se ni vlekel pri repu za par grošev kakor razni drugi »gfretarji«, živinski barantači za oddajo v rejo ali prirejo. Če ni bilo sejmov se je oglašal Godrnja po boljših hišah, kjer je kupoval le prvovrstno blago za ogrska sejmišča. Radi so ga videli po sklepu kupčij vsi brez izjeme in ne oziraje se na starost in spol. Znal je povedati marsikatero o Krucih, kako godejo ogrskim plemenitim pijavkam že nekaj let krvavi čardaš, katerega oznanja vnaprej rdeči petelin. Navdušena pripovedovanja o uspešnih bojih zoper gospodo so gladila ušesa Štajercev. Vsi so pritrjevali, da imajo Kruci prav. Prebili so se s silo do svobode in so že takorekoč — zenačeni z graščaki, saj je vendar grof njih kralj! Kdo ne bi bil Kruc, ki po dnevu spi ter smrdi brez vsakega dela in napora; v noči je, pije, pleše ter ljubi do popolne razuzdanosti in si pljune v roke za boj, rop in požig, ako ga vzdrami tu in tam iz lahkoživja poveljnikov ali kraljev klic. Kruc je sicer tolovaj, pa kaj, mar ni li pred njim ropal gospod sam in sedaj opravljata ravbarski posel oba v tovarišiji. Še zapel je s svojim spremstvom katero krucevsko v madžarskih zategljajih in tako podžgal poslušalce, da bi jo bili vsi najraje udrli za njim preko Mure in pomnožili tabore Krucev. Godrnji so stregli na kupčijskih potih po Murskem polju z izbrano jedjo in pijačo. Nočeval je po najboljših hišah v pernicah in je moral zasmrčati pri mizi, sicer bi ga bilo vse poslušalo z napeto pozornostjo do ranega jutra. Stari očanci so trdili o Jurjevih barlantah, da so lažnive ali vsaj znatno pretirane. Te cincarije glede trgovčeve verodostojnosti so zavračali mlajši z upravičeno trditvijo, da niso stari modrijaši preko domačega pragu že leta in leta niti pogledali, kaj šele, da bi se upali preko Mure h Krucem! Celo stotnik Ropoša, ki je bil parkrat v gostih pri Godrnji v Bakovcih, je bil resnega mnenja, da pomeni možakar nekaj med domačini, kar se tiče imanja in ugleda. Če je malodane doma v sami Budimpešti, bo že znal, kaj se godi po Madžarskem in kaka je krucevska muzika. Samo cigani Brajdiči, potepuhi po Prekmurju in Murskem polju, barantači s kljuseti, piskrovezi in tatovi bolj nego vsak Kruc, so nekaj lagali o Godrnji in njegovi družbi. Itak ni verjel nikdo ciganskim blebetam, da bi bil Jurij Godrnja »oberkruc«, ali kolovodji vseh prekmurskih tolovajev. Obiski štajerskih sejmov ter imovitejših hiš so mu le krinka za vohunstvo, katerega vrši po nalogu kralja Krucev, ki bo pridivjal prej ali slej s celo druhaljo nad lahkoverne Slovence. Vsi so branili Godrnjo češ: cigan je cigan! Na štajerski strani je nasprotnik Krucev; na ogrski hujši od Kruca! Črni in grdi Jurja, ker ta dviga cene konjem in je že par let sem naravnost onemogočil s pošteno barantijo ciganske mešetarije in goljufije. Oče Ropoša so bili na domačiji Godrnje, videli, kaj in koliko poseda v Bakovcih, niso pa znali povedati: ali je Jurij oženjen ali še samec? Cigani so zopet klevetali, da ima po vseh večjih krucevskih taboriščih kar cele turške hareme. Svojo pravo ženo je napodil z bičem od hiše, kakor hitro se je pokrucil in se prepričal, da imajo Turčini prav s trditvijo: več žen bolje streže in neguje moža nego ena! Torej le cigani so bili proti poštenju Godrnje; vsi drugi so bili odločno drugačnega mnenja. Pri splošni najboljši ljudski sodbi se ne smemo čuditi, da je bil živinski trgovec pri obisku Veržeja vsikdar gost pri Ropoševih. Ko so postali njegovi obiski pri »hauptmanu« pogostejši nego sicer, so buknile v javnost resne besede: Bogati Madžar bo presadil veržejsko cvetko na ogrska tla. Ako bo uspela snubitev, ne bo Godrnja le slobodnjak — še graščak, toliko bo posedal zemlje in suhega denarja. Treba pribiti, da se je Jurij rad šalil v gostih s »hauptmanovo« Vido. Rad je pohvalil njeno mičnost ter postrežljivost, nikoli ni bil vsiljiv in očetu niti omenil ni, da bi gojil kake resne namene z njegovo edinko. In Vida sama! Kaj naj rečemo? Kje na svetu je dekle, kateremu ne prija, ako mu dvorjani boljši moški na neprisiljen, naraven način? Jurij je bil zastavne postave, po madžarsko mustačast in že tako šrbavih zob, da se mu je zatikal jezik v vrzel spodnje čeljusti pri hitrejšem pripovedovanju, katerega je dvigal v takih slučajih iz pesti zobjih šrbin z glasnim tleskom, ki je vplival zelo neprijetno na tako nežen čut, kakor ga je posedala Vida. Sicer je pa Vida v svojem srcu že volila in bi ne bila izvolila drugače, četudi bi bil pokrit Jurij z zlatim perjem in bi mu tekel jezik kakor slavčku pri petju. Nikakor ni prenagljeno, če zaupamo čitateljem, da sta že nagibala stara Ropoša k Godrnji, če bi ta res kedaj povprašal, in to čisto iz naravnega razloga: Madžar je bil bogataš daleč segajočega ugleda ter vpliva; zastavonoša Franc le pošten kmečki sin, ki bo nekaj šele po predaji Ropoševine. <center> – – – </center> Da niso bili obiski Godrnje v Veržeju pri Ropoševih samo kupčijskega ter prijateljskega značaja, ampak so koreninili v globokejših namenih, se je pokazalo hitreje, nego bi bil kdo pričakoval ali mislil. Jurij je bil zopet v gostih pri »hauptmanovih« čez noč. Drugo jutro je oddirjal na konju, kakor bi ga podil sam zlodej. Pri galopu skozi trg je psoval vsem prokletim Veržejcem očete in majke. Celo gnezdo ga bo pomnilo dolga leta! Jurjeve kletvice so si tolmačili Veržejci v tem smislu, da si je osmodil preveč zaljubljene mustače pri Vidi, čeravno bi ga bila videla stara dva rada kot zeta in združitelja premoženja na obeh straneh Mure. Poleg očeta in matere je zvedel iz Vidinih ust še Franc, da jo je poprosil ogrski mustačar ono jutro resno za spremstvo na življenski poti, ko je že imel zagotovilo iz ust staršev. Ona — Vida — mu je povedala na kratko, da nikoli, ker je že oddana in ji je obljuba svetost! Še cigan stari Marko Brajdič je zvedel za Jurjevo zavrnitev. Stopil je k očetu Karlu in mu zašepetal na uho, da je ravnala Vida prav. Zapaljeni Oger je tolovajski glavar, mohamedanski babjek in spada že davno na najvišje vislice in nikakor ne kot zakonski mož ob stran krščanske Veržejke! Za pohvalo lastne hčerke je sunil gospodar Ropoša cigana, da je padel na zobe. Na tleh ležečega je brcal in bruhal vanj vse vrage in hudiče, ki so preslepili po ciganski coprniji njegovo edinko, da bo rajši kmetica nego graščakinja! Opsovani, obrcani in s hudobci vred na dno pekla pregnani Marko Brajdič se je zmuzal previdno po vseh štirih iz Ropoševega dvorišča. Zunaj na cesti se je šele upal postaviti na noge. Ciganske besede je streljal na glas proti nebu, tolkel z nogo ob tla, pljuval na levo ter desno, grozil s pestjo proti Ropoševini in se zaklinjal ob koncu trga v slovenščini, da ga bo že pomnil kmetavzarski rovtar Ropoša! Hotel mu je oteti iz roparskih krempljev otroka; prejel je mesto hvaležnosti s kletvicami spremljane brce! Po Veržeju so govorili nekaj časa in ugibali: Ali je opravila Vida s Prekmurcem napak ali prav? Mladi svet, ki je bil za nesebično, pravo in samo enkrat obljubljeno ljubezen, je stal neomajno na strani Vide; starejši, ki so že davno pozabili na lepše ljubezenske polete, so trdili, da je mast pod palcem vse. Ljubezen se pridruži kar sama od sebe, ko se navadita zakonca eden na druzega. Za svarilo in prokletstvo starega cigana se ni zmenil nikdo, še trške klepetulje ne! <center> – – – </center> V seneno košnjo zjutraj se je pognal skoži Veržej trop tujih jezdecev. Ustavili so se pred Ropoševo hišo. Nekaj jih je poskakalo s konj; ti so vstopili, ostali so držali konje ter stražili. Iz kuhinje so odjeknili v jutro obupni klici. Nekaj ropota je bilo čuti, in že se je pojavila četvorica našemljenih moških na pragu. Po dva in dva sta krepko držala za škrice dolge, na vrhu zvezane vreče, po kateri je nekaj otepalo in se skušalo izmotati z vsemi močmi. Vrečo so omotali z vrvjo, koj je bila razpeta in pritrjena med dva konja. Jezdeci so se pognali v sedla in je šlo liki divji nočni lov po trgu v smeri proti Muri in ob reki proti Cvenu. V trenutkih z bliskavico izvršenega dogodka so bile doma po hišah le gospodinje, pripravljajoč zajtrek za kosce in iz spanja prebujena in napol oblečena deca. Pri Ropoševih je vladala grobna tišina, dasi so znali vsi v trgu pričujoči, da se ukvarjata mati in hči s pripravo izdatnega okrepčila za številne kosce. Bolj korajžne Veržejke so se le upale na ogled: kaj in kdo je pri »Hauptmanovih« po obupnem kriku in po tako bliskovito naglem pobegu povsem tujih konjenikov? Po kuhinji je bilo vse razmetano. Sklednjak s posodo na tleh, vedrice prevrnjene, skleda z ajdovimi žganci razbita – –. Med vso ropotijo je ležala mati Magdalena vznak v nezavesti! Vide nikjer – – –. Komaj in komaj so pomogle preplašene ženščine gospodinji s polivi, da se je zavedla, odprla oči in zastokala bolestno: »Vida, ali so Vido …« Šele potem, ko so odnesle sosede po glavi udarjeno v postelj, so za silo izvabile iz nje, da so planili nad njo in Vido kar štirje tolovaji črnih obrazov. Četvorica se je lotila Vide, da bi jo strpala po sili v vrečo. Krepka deklina se je branila, tolkla krog sebe, odrivala ter brcala roparje, da je odletel eden v sklednjak, drugi ob kuhinjsko mizo, dva sta ji pa le zvila roke na hrbet. Ona — mati — je bila vsled popada nenadnega strahu brez vsake moči. Le na pomoč je vpila, dokler je ni lopnil eden od napadalcev s pestjo ob sence, da ji je počrnelo pred očmi in ne zna, kaj so počeli z Vido. Po materini izpovedi je bilo jasno, da je šlo pri napadu za ugrabitev Vide, saj je ostalo po premožno opravljeni hiši vse nedotaknjeno. Sosede so si bile kmalu edine: namaškarani tolovaji so bili madžarski Kruci, ki so utekli z živim plenom preko Mure in bogznaj kam na Ogrsko. Treba je bilo urno za roparji. Že je bila Voršičeva Kata pri mežnarju, da udari plat zvona in prikliče po bližnjih ter daljnjih travnikih zaposlene moške. Četa veržejskih strelcev se je zbrala človeško možno naglo pod trško lipo. Starejši z Ropošom na čelu so stopili v posvet in bili uverjeni po kratki izmenjavi misli: za ugrabitvijo tiči od Vide odslovljeni snubec Jurij Godrnja iz Bakovcev na madžarski strani Mure. Za pomagače si je najel Kruce. Sam je moral biti kolovodja te pasje bande in edini, ki ga je v tem oziru prav sodil, je stari cigan Marko Brajdič. Vod čete je razdelil stotnik Ropoša v dva oddelka, da ugotovita sled, ta bo izdala smer, v kateri so jo ubrali ugrabniki preko Mure. Na trditev žensk, da so galopirali prokleti Kruci proti Cvenu, niso mogli pristati strelci brez osiguranja na lastne oči. Patrulja se je razdelila. Eni so krenili pod vodstvom očeta Ropoša ob reki proti Bunčanom in Vučji vasi, drugi pod Francom Čoporo proti Cvenu. Franc in njegovi ogledniki so videli, kako so obstali lopovi kmalu za Veržejem. Na desno ter levo od kolovoza je bila poteptana trava od konjskih kopit. Tu so se razdelili. Manjši oddelek je jezdil naprej po cesti proti Gornjemu Krapju. Številnejši je zavil preko pašnikov v šume in vrbino ob Muri. Kruci so tukaj ovili konjem kopita, da jih je izdajala sled, komaj in le malenkostno vidno do goščave. Tamkaj so se vrteli nekaj časa v krogu in od plesa, kakor bi se bili vgreznili v tla, se ni dalo dognati, kje bi se bili spustili preko reke. Ti so sigurno vodili seboj ugrabljeno. Oddelek, ki je oddirjal kot obstranska straža proti Gornjemu Krapju, je pri Dolnjem Krapju zavil očitno k Muri, jo prebredel in preplaval na konjih pri ondotnih mlinih. Vsi razposlani ogledniki so se sešli kmalu popoldne pod trško lipo, kjer so poročali poveljniku, kaj so videli in dognali. Vojni posvet je sklenil kolikor mogoče naglo zasledovanje in maščevanje nad ugrabitelji, katere je gotovo čakal na drugi strani Mure kolovodja prekmurskih Krucev Jurij Godrnja. In kam naj bi bil krenil poglavar z ugrabljeno golobico? To je bilo vprašanje, ki je porinilo sicer brihtne strelce pred visoke planke resnih pomislekov. Na dom v Bakovce ne bo upal v strahu pred zasledovalci. Z izbegavanjem pobega iz trga proti Muri bi se dalo sklepati, da kani preganjalce speljati na napačno sled, kakor bi jo nameraval ubrati v dolnjelendavske gozdove; v resnici se bo pa vračal ob Muri po prekmurski strani po ondotnih stezah ter kolovozih v Bakovce. Po temeljitem preudarku za in proti je sklenil svet starejših, da se izvrši pohod preko Mure, na madžarski strani poizvedbe in nato proti Bakovcem, ki morajo biti upepeljene še to noč za kazen, ker trpijo v svoji sredini poglavarja največje tolovajske bande. Trdi mrak je bil odločen za pohod cele čete na konjih. Posamezni morajo vzeti s seboj plamenice za morebitno razsvetljavo v slučaju kacega presenečenja in za požig. Stotnik in njegov od nestrpnosti razburjeni zastavonoša sta vstopila po posvetovanju pri Ropoševih, kjer so negovale in tolažile starejše sosede obče priljubljeno ter spoštovano mater Magdaleno, neprestano jokajočo in prosečo pojasnila: Kam so odvedli njeno Vido in kako se godi revici med steklimi madžarskimi pesjani? Oče Karl in Franc sta se mudila dolgo v glasnem, pa zopet šepetajočem razgovoru v manjši sobi. »Nemudoma se odpravi h konjedercu na polje. Na moje povelje ti naj da največjo gajbo, polno stekline osumljenih psov, katere je lovil pred dnevi po celem Murskem polju. Ako še niso stekli, jih naj pusti oklati od steklakov. Sem pod lipo z okuženimi zverinami, da bodo pomnili prekleti Kruci, kaj znajo veržejski strelci!« Šele po zadnjem povelju se je podal oče Ropoša k materi ter ji prisegel, da bo še nocoj Vida doma, ali pa bo maščevana njena ugrabitev, kakor se še ni osvetil nobeden Slovenec Madžarom! Mrak je objel veržejsko zbirališče — trško lipo. Pod drevesom so hrzali nestrpno konji z jezdeci v sedlu, v konjederčevi gajbi so se grizli in klali med seboj na smrt psi vseh velikosti. Vse je bilo pripravljeno na prvi nočni pohod preko Mure nad — Kruce! Ko je prijezdil k četi stotnik v polni bojni opremi, so se zravnali v pozdrav jezdeci v sedlih in na zamah s poveljnikovo roko je zavil oddelek naravnost k Muri. Jezdili so molče. Le pasja gajba je cvilila vsled osušenih osi na kolesih in cucki so javkali ter lajali, da je bil kdo od daleč prepričan, da gre za kak izreden lovski pogon. Po prekoračenju reke je konjica obstala. Od glavne čete so se odločile patrulje, ki so se razkropile na vse strani, da se zopet zberejo ob reki v kolikor mogoče najkrajšem času in z res verodostojnimi poizvedbami. Naravnost obupni pasji lajež steklakov v gajbi ni ponehal niti za trenutek. Starešine strelcev so se odstranili od čete ob reki navzdol, da počakajo tamkaj med vrbovjem na oglednike in še enkrat prav na drobno prerešetajo načrt napada na sovražnih tleh. Res ni trajalo dolgo, že se je pognal pred posvetom s konja Franc. Vrnil se je kot prvi s poizvedbe iz Dokležovja, kjer so njemu znani kmetje videli popoldne tamkaj običajne jezdece — Kruce. Ubirali so jo skozi vas proti sosednim Bakovcem, ki so itak eno glavnih krucevskih taborišč. O kaki vreči in ženski med konjiki ni znal ter videl nihče nič. Slično so se glasila tudi ostala javljenja patrulerjev. Starešine so bili uverjeni, da je spravil lopov Godrnja svojo žrtev po ovinkih v bakovski glavni tabor. Tega bo treba zavzeti, razbiti ter požgati še to noč. Povelje je bilo oddano od moža do moža z vso naglico. Pohod je pričel mimo Dokležovja na Bakovce. Selo so obkolili napadalci z dveh strani od severa. Od južne zapira pobeg precej velik potok Mokoš s svojimi vijugami. Niti en strel ni padel, ko so planili po polnoči Veržejci nad Bakovce. Krucevske tabornike, kmete, žene in deco je prebudil iz najtrdnejšega spanja šele bojni krik nenadnih napadalcev, prasketanje na vseh koncih vasi podtaknjenega ognja, strahoviti lajež psov, ki so se morali natepsti v tej grozni noči iz vseh delov Prekmurja in se zbrati ravno v Bakovcih. Na smrt preplašeni vaščani so vreli iz gorečih hiš, letali kakor ob pamet po naselju, kjer so jih pobijali brez ozira na spol ter starost pobesneli strelci. Pobeg je bil odrezan od severa, je pač vrelo vse v južni smeri proti potoku. V to krdelo nesrečnih iznenadencev so se zaganjali stekli psi, grizeč, česajoč in napadajoč z vso besnostjo vsacega, ki jim je prekrižal pot. Na vseh koncih obupni klici, lajanje psov, prasket do neba segajočih ognjenih zubljev – – –. Iz te zmede je odmevala od klanja in nočnega požara podivjana zahteva strelcev: »Izročite nam Kruca Godrnjo; vrnite nam našo Vido!« Celi Bakovci so že bili oviti v od plamenov bleščečo meglo dima, ko sta planila od glavnega krdela napadalcev dva postavna jezdeca in krenila proti nekakemu vlastelinskemu dvoru, za dober streljaj izven sela. Karol Ropoša je rignil kakor razjarjen ogrski vol: »Tamle Franc, je dom pasjega sinu! Nikdo nama ne sme uiti živ!« Jezdeca sta se pognala kar preko plota na glavno in bolj nizko zgrajeno dvorišče. Nikjer žive duše, da bi se postavila v bran. Vse tiho in mirno … Le po hlevih je mukala živina, krulile svinje in iz hiše je bilo čuti vekanje dojenčka. Franc je prižgal plamenico. Pokazala je isti položaj kakor tema. Pretaknila sta vse kote, vdrla v klet. Nikjer človeka — čuvarja tako velikega doma! Niti enega hlapca ter dekle ni bilo na spregled, kaj šele, da bi se bil od kod prikazal tolikanj zaželjeni gospodar s svojimi Kruci! Še nekrat sta prebrskala vse izbe in kleti. Klicala sta Vido in vpila iz polnih grl, da bi sploh priklicala človeško bitje. Od povsod le prazni odjek lastnega glasu, živalsko mukanje iz hlevov in zaripli vek nedolžnega nebogljenca, čisto zapuščenega v zibelki … Franc je še nekaj klašturil po dvorišču, do nerazsodnosti razpaljeni stotnik je planil z golo sabljo v hišo pred jokajočega nedolžnika. Po zraku je švisnil zamah težkega meča, ki se je ustavil z glasnim treskom na na dvoje preklani zibelki in prosile so na pomoč samo še zaprte živali … Edina človeka sta brzela na konjih z dvora, kjer je pravkar švignil visok plamen iz polnega skednja … Ko so posinili na Mursko polje prvi žarki jutranjega solnca, so bili veržejski strelci zopet zbrani v vrbini ob Muri. Manjkal je le trobentač, Husijanov Draš. Nikdo ni bil zanj v skrbeh. Graničarje je služil šest let, poveljnika turške trdnjave je vodil za nos par let in njega bi naj bil oplazil na smrt kak Kruc! Njegov gospodar »hauptman« je bil mnenja, da se ga je stara pijandura nakresal. Obležal je v kaki kleti. Po streznjenju bo prekanil Kruce in znal Veržejcem povedati kaj izvirnega. Obrazi in roke vseh strelcev so bile počrnele od dima … Molčali so … Z daljnega pogorišča se je kadilo v gostih meglah. Dim je oznanjal proti nebu, da je končan prvi vojni pohod veržejskih strelcev nad Kruce. Ali je bil ubit sploh kateri Kruc, vsaj delni krivec, ni znal nobeden od pohodnikov. Pasjega sina — Godrnje — ni videl nikdo! O ugrabljeni ter skriti Veržejki ne sluha ne duha! Pohod je končal s požigom ter pokoljem nedolžnih. Oni, ki so si hoteli oteti v zadnjem obupu življenje preko potoka, šele bodo postali strašne žrtve tedaj neozdravljive stekline … Stotnik Karl ni dal glasnega povelja za umik, le z roko je zamahnil preko reke in poletno jutro na Murskem polju je sprejelo veržejske strelce, prve udeležence maščevalnega napada na madžarske Kruce! Ko so bili strelci vsi na štajerski strani Mure, jim je buknil v hrbet posmeh in glasna opazka: »Hej, Korla, ali ti nisem pravil, da je Godrnja tolovaj — »oberkruc«! Kje imaš svojo Vido? »Ha, ha, omožil si edinko s Krucem? Za svarilo pred roparskim Madžarom si me obrcal. Sedaj si prejel ti gorši sunek, katerega boš najbrž čutil do smrti!« Cela četa se je ozrla, izvzemši poveljnika. Ob bregu Mure je stal stari cigan Marko Brajdič z velikim medvedom ob strani in se režal iz polnega grla odhajajočim Veržejcem … <center> – – – </center> Pokolj in požig nikakor nista pomirila veržejskega »hauptmana«. Neprestano mu je bil pred očmi preko Mure se posmehujoči ciganov obraz, ki je oznanjal zlo … Veržejci so rajali, ker so zagodli Krucem prvi čardaš. Ropoša je hodil zamišljen; njegova ženka je jokala in tarnala, da se je bilo bati: ob pamet bo radi izgubljene edinke. Vedno se še ni bil vrnil s pohoda na tostran Mure stari Draš, ki je znal marsikatero pametno v sili. Trobentač veržejske strelske družine je bil precej let Andrej ali Draš Husijan. Bil je revna bajtarska para, saj še svojih staršev poznal ni. Bridke življenske izkušnje so izklesale iz njega dobrega vojaškega trobentača in moža, kateri je videl nekaj več nego Mursko polje. Ljubezen do rojstnega Veržeja ga je prignala iz dobre turške službe v Bosni nazaj v domači kraj. Sicer ni prinesel med domačine turškega zlata, pač pa koš-listnjak spominov, s katerimi je kratil večere in odmore med delom v poletnih dneh. Kot izkušenega vojaka so ga sprejeli za trobentača. Povrh je še služil pri Ropoševih za nekakega šaferja. Za delo razven košnje ni bil bogvekaj, se ga je otepal po možnosti. Znal je priganjati, da so si pljuvali drugi bolj pridno v roke in pomagali Ropoševim do procvita. Staremu Drašu se ni postavljal po robu nobeden delavec v zavesti, da mu veleva vojaški veteran, ki ima za seboj gospodarja in posebno še gospodinjo. Bil je eden onih starih, zanesljivih poslov, spadajočih povsem k družini in ga je imela Vida za strica. Samo ena debela napaka se je oklepala Draša — naluckal se ga je rad, česar pa nikakor ni čutilo Ropoševo gospodarstvo. Šele drugi večer po požigu Bakovcev se je vrnil Drašek brez konja, strelske obleke in trombe kot razcapan madžarski svinjski pastir. Kako in kaj se mu je godilo med Kruci onstran Mure, o tem nam bo povedal sam enkrat pozneje. Draša — ta turški Draš je bil sprejet od gospodarja s težkim pričakovanjem. Mati so mu celo padli krog vratu in ga odvedli v kuhinjo na posvet. On, ki je bil med graničarji in Turki, bo tudi znal, kam pohiteti za Vido, ko je niso izsledili v Krajini. Mustačar Draš, na vsa očetova vprašanja in materine solze je le zmigaval z ramami, jedel kot volk, da bi bil skoraj pospravil dno sklede, pil kot lakonca, je razkramal najprej svoj doživljaj s pretvorbo iz strelskega trobentarja v ogrskega svinjskega pastirja. Povest o madžarskem vinu, o smrtni nevarnosti v krucevskih krempljih in o pobegu s pomočjo svinj je pripravil očeta Karla do krohota in jokajočo mater do brisanja solz. Pri popolnem umirjenju resnega položaja si je obrisal pokrepčani Draš mustače ob rokav in menil sigurnega obraza: »Kar se tiče Vide, bo treba k Herpici pod Ptujsko goro. Naj bo z baburo kar hoče. Če je v zvezi z nebom ali no — Bog nas varuj — s peklom, zna le, kaj bo! Gospodi ne pove nič. Dvakrat so jo že pestili po ječi, da bi jo omehčali za grmado, pa le ni šlo! Kmetu je vsikdar na uslugo v zavesti, da je ne bo izdal duhovščini in ne sodišču.« Ko je izustil Drašek ime Neže Herpice, so ga rotili mati Magdalena pri peterih ranah Križanega, naj se napoti on do nje, saj mu je znana žalostna zadeva kakor staršema. Turški stric je kajpada obljubil vse. Tudi njemu je bila Vida po lastnem zatrdilu –srčni ocvirk. Najprej se je prespal, dobrodušnost veržejska. Drugo jutro so ga založili mati z brašnom za na pot in za vedeževalko. Oče mu je pripel ob sedlo trebušasto čutaro. Draša je jezdil prvič v življenju k ženski po pogled v — bodočnost! Vrnil se je drugi večer pijan kot muha. Komaj in komaj so izpredli iz njega mati, da je izbrbotal izza gostega plota mustač, da je resnično bil pri vedeževalki. Babnica nikakor ni stara. Prebiva kot kmetica v čedni hiši pod Ptujsko goro. Ko je prijezdil do nje in povedal, kaj bi rad, ga je odvedla v štibelc, kjer je vladala povsem tema. Okna sploh nima taista luknja. Niti pri podbojih ne more v vedeževalni prostor trohica svetlobe. Oba sta vstopila v temo. Bable je sedlo na klop krog mize in vkresalo lojenko. Moral ji je podati desnico. Pri medlem svitu sveče je zasadila vanj svoj čarovniški pogled, da ga je pretreslo po vsem životu, kakor nikoli poprej v življenju. Ženščina ga je gledala liki sam bognasvaruj, njegova roka je dregetala v njeni … Že je kanil pobegniti pred slabotno žensko, pa je odvrnila sama njegovo desnico in ga nahrulila: »Tnalo veržejsko! Gleda vame bedasto kakor vol! Niti v sorodu nisi z ugrabljeno in tebi, teslo mustačasto naj prerokujem usodo dekline? Če bi bil vsaj prinesel seboj ono ruto, v katero so kapale materine solze, bi nekaj lahko rekla. K meni morata oče ali mati, ker ju spaja najožje krvno sorodstvo z osebo, koje usodo naj uganem! Tako se mu je godilo. Lahko si mislite, da nisem dal zlodejevi sestri ne denarja, ne mesa in ne pijače!« Draša je govoril istino. Po temeljitem razmišljanju sta odjezdila čez par dni do Herpice z obilnimi darovi Ropoša in Draš, ki je bil za vodnika. V temni čumnati pri brlenju sveče in podaji desnice je zvedel junak Ropoša prerokbo, da so mu klecnile noge in je omahnil po klopi. Herpica mu je povedala iz oči v oči brez prikrivanja: »Vrnitev hčere boš doživel samo ti. Kar še ni bil nobeden iz Veržeja, boš postal ti — stari oče sinu turškega mogočnjaka!« Pogled v bodočnost ugrabljene edinke je bil razgrnjeni pred očetom v nekaj besedah brez posebne razlage in tolmačenja. Vedeževalka je upihnila luč, hušnila iz štibelca in pustala staro grčo samega, dokler si ni toliko opomogel od groznega presenečenja, da se je zmotal na svetlo. Pri pogledu na prepadeni gospodarjev obraz je uganil tudi Draša, da z Vido ni in ne bo dobro. Prav nevoljen je razkladal prinešene darove in je potegnil sam na dolgo iz čutare, predno je upal iz sebe zunaj pri solnčni svetlobi z vprašanjem: »Neža, no no, dosti si dobila. Prerokuj še meni, kaj neki čaka mene?« Niti prav končal ni radovednosti, že je čul, česar ni pričakoval in še manj verjel: »Ti, lakonca veržejska, utonil boš v sodu vina!« Draša ni bil strahopetec, pa ga je le osupnilo par preroških besed, da je odprl na široko usta, kakor bi razpotegnil staro leso na plotu, ni spravil iz sebe niti besedice v odgovor, ne pa da bi bil pljunil babnici v obraz, kakor se je ponašal pozneje med Veržejci na izmišljeno plat. Gospodar in sluga sta jezdila izpod Ptujske gore v Veržej brez pomenkov. »Hauptman« Ropoša ni zaupal po vrnitvi ne ženi, ne Drašeku ali komu drugemu, kaj je zvedel o Vidini usodi iz ust ptujskogorske čarodejke. Draša, ta je seve barlantal o svoji smrti v polnem vinskem sodu. Sam se je krohotal ženski dalekovidnosti in z njim ves Veržej. <center> '''III''' </center> Kruci z ugrabljeno Vido so prekoračili Muro pri Melincih, kjer se je združila cela četa. Čakal je tamkaj na nje njihov glavar Godrnja, stisnil vsakemu zahvalno roko, migal zadovoljno z mustačami, se povzpel na konja in odjezdil, ne da bi bil izrekel le eno glasno besedico, predno so razvezali tolovaji vrečo. Po zatonu peketa kopit glavarjevega konja je zagledala Vida že razkrinkane obraze primeroma mladih ljudi, ki je niso bičali s sovražnimi pogledi — nasprotno! Klanjali so se ji ponižno kakor zapovednici. Pregrnili so travo pod hruško pred omenjeno vasjo, razložili na prt izbrane jedi ter pijače, sami so se odstranili po običaju slug par korakov od gospodarice. Jedli so svinjino s kruhom kar stoje vsak pri svojem konju, ki so se pasli po travniku. Vidini možgani so delovali nekaj trenutkov prav napeto, predno se je uverila, da pravzaprav ni več ujetnica. Že med pobegom do Mure ji je postalo jasno, da gre za nasilno polastitev njene osebe od strani zavrnjenega Jurja Godrnje. Kot kmečko dekle zdravih živcev, naravne preudarnosti ter korajžnega srca tudi pod hruško pred Malinci ni buknila v jok, ali se celo prepustila ženskemu spolu tako lahko pokorni omedlevici. Pokazala se je pristno Veržejko, vredno hrabrega očeta. Spustila se je na travo pred pripravljeno malico, kakor bi bila na Murskem polju pri domačih koscih. Po končanem telesnem podkrepljenju se ji je približal najstarejši od najnovejše služinčadi in jo vprašal: Ali naj nadaljujejo takoj pot, ali se še hoče morda odpočiti? Gospodarica je bila za odpočitek do pozno popoldne v nadi, da pride vendarle rešitev od doma. V udobni senci je celo trdno zaspala. Po strahu, katerega je prestala koj po prvem napadu in ugrabitvi, jo je poživilo večurno spanje, da se je vživela po prebujenju čisto v nalogo bodoče prisiljene izvoljenkE roparskega glavarja. Čakala jo je okusna mala južina in s preprogo pogrnjena nosilnica, pritrjena ob dva vštricna konja, v kateri je sedela prav udobno. V že lahkem večernem hladu so odjezdili iz Malincev kar po čez na Črensovce, na Veliko Polano in zavili pod Dolnjo Lendavo v ondotne šume. Jezdili so ob svitu plamenic precej časa v korak po gozdnih dolinah ter grabah, dokler se niso ustavili tik pod gričem, kjer jih je ustavila straža. Po izmenjavi dogovorjenih klicev ter znamenj so se vzpeli navkreber. Postali so na izsekani planoti, ki je bila posuta z ognji, da so jemali plapoleči plamenčki vid novodošlemu. Precejšnja družba mož ter žensk je bušnila pokoncu pri pojavu došlecev ter zavpila iz polnih grl dobrodošlico glavarici! Ko so prejezdili celi tabor, je poskakal oddelek s konj pred razsvetljenim šotorom, iz katerega se je postavil pred Vido v bogato okrašeni obleki madžarskega veljaka živinski prekupec iz Bakovec, Jurij Godrnja, glavar vseh prekmurskih Krucev. Globoko se je klanjal prav nič preplašeni Vidi in jo odvedel v šotor, ki je bil natrpan z grofovskim lišpom ter bleskom, o kakršnem se lepi Veržejki doslej niti sanjalo ni. Nad vse prijazno in uslužno jo je povabil za okusno pogrnjeno mizo, v koje ozadju je stala ženska služinčad, godba ter pevci. Vse je čakalo le migljajev, da spremeni razkošno opremljeno jedilnico v zabavno dvoranico. Vida in Jurij sta večerjala kakor stara znanca. Gostitelj in njegovi služabniki so bili mnenja, da se Vida prav nič ne protivi novemu položaju in že uživa vlogo neveste glavarja Krucev cele Krajine. Večerji je sledilo petje domačih ter ogrskih pesmi, godba je igrala in Jurij je zatrjeval izvoljenki, kako je ta večer najveselejši v njegovem življenju. Kakor to noč bosta lahko prebila v rajanju na Vidino željo vsako, da še lepše in mnogo lepše, ko bosta mož in žena. Prisegal je Vidi pri vsem, kar mu je svetega na nebu in zemlji, da je ne bo vzel po sili za ženo. Krščen je in odločno odklanja krucevsko poroko pod hrastom v gozdu z zatrdilom le začasne zakonske zvestobe, dokler mu ne prikima prva priložnost zakonolomstva in mnogoženstva. Poročil ju bo katoliški duhovnik v Lenti, daleč ven iz teh gozdov, da bosta mož in žena pred Bogom in tudi pred poštenejšo javnostjo nego je tolovajska. Na vse z najlepšimi besedami izrečene ponudbe je imela Vida na zunaj zadovoljne pokime. Prvi posini jutranje zore so podili pred seboj nočno temo, ko je potihnilo po šotoru na mah vse. Strežnice so pomagale novi gospodarici v grofovsko posteljo in polegle pred njo po tleh, da bi bile na najrahlejšo željo takoj pri roki ter na uslugo. Vida se je pod odejo goreče pokrižala in se zaupala iz dna srca Bogu, Mariji in angelu varuhu s prošnjo, naj ji vlijejo junaštvo Judite, da bo premagala v ugodnem trenutku madžarskega Holoferna, predno jo bo primoral pred oltar. Kratka — zaupna molitev jo je ohrabrila na duši. Zaspala je pomirjena in niti sanjala ni o ugrabitvi in o ujetništvu v šotoru roparskega glavarja. Celi tabor je miroval, dokler ni odprla oči gospodarica. Vešče roke njenih služabnic so jej pomagale pri napravljanju. Oblekle so ji moški kroj, kakršen je bil običajen pri plemenitašinjah, če so se udeleževale v moški družbi jezdnih pohodov. Moška preobleka je bila tudi Vidi povsem po godu. Nudila ji je kar največ upanja na uspeh morebitnega pobega. Pri zajtreku ji je drugoval Jurij ob petju ter godbi. Nato jo je ponižno povabil, da čakata pred šotorom osedlana konja, na katerih bosta posetila drugo taborišče krucevskih imenitnikov v soteski pred Kerka Sze Miklos. Bila sta res zastavni postavi v sedlih mustačasti Jurij in lepa Vida. Krenila sta na pot brez spremstva med burnim pozdravljanjem tabora. Razmere so bile za poglavarja Krucev povsem varne, saj je bil brezskrbno doma po celi osrednji Madžarski. Jezdila sta iz gozda na Čentibo, Dolinsko vas in se ustavila v senčnem sadovnjaku za vasjo Pinci pri Jurijevem dobrem in kakor je bilo soditi po hiši in gospodarskih poslopjih tudi s premoženjem dokaj podprtem znancu. Tukaj sta obedovala kar na prostem pod košato jablano. Po kosilu se je zleknil Jurij vsled prečutih dveh noči pod bližnjo hruško; Vido je prepustil varstvu prijatelja, ki je bil trdo prepričan, da je mlada ženska v moški preobleki najlepša in najljubša izmed vseh poglavarjevih žena. Kruc je zasmrčal od utrujenosti tako trdno, da je preslišal glasno nabijanje po kosi ob pojavu mogočnega roja čebel. Čebele so se vrtele nekaj časa nad hruško, pod katero je hrnjavsal Jurij, nato so se pričele spuščati in izgubljati med hruškine veje, kamor je sedla matica. Starejši hlapec je drgnil panj z babjo dušico, ga pritrdil na konec lestve in se lotil ogrebanja z večjo zajemalko. Za običajno spravljanje čebelnega roja se ni zmenil nikdo. Kar naenkrat je kriknil Jurij iz polnega grla, skočil pokoncu in jo ubral v divjem pobegu proti bližnji konoplji. Za njim celi oblak čebel, ki so se zaletavale vanj in ga pikale neusmiljeno, čeravno se jih je otepal z vsemi štirimi. Kruc je preletel gosto konopljeno njivo, stekel na travnik in še vedno so bunkale vanj razljutene živalice ter mu silile za tilnik, za razgaljeni vrat in za ohlapne rokave. Šele pri polnem koritu na dvorišču so odnehale preganjalke pred hlastnimi oblivi z mrzlo vodo. Jurij se je slednjič vendarle vrnil k Vidi pod jablano. Moj Bog, že sedaj je imel od pikov liki velik svinjski pisker oteklo glavo. Ustnice so že strašile iznad grmovja mustač. Kako bo z očmi čez nekaj časa, je tudi bilo vidno. Celo mraz je spreletaval krucevskega junaka radi zastrupljenja. Niti s kletvicami ni več mogel lajšati položaja. Ust ni mogel prav odpirati, da bi poganjal iz sebe besede, dasi je bil šrbast. Prijatelj je pomiloval glavarja. Klical je ogrebača, da bi pojasnil, kako za božjo voljo je došlo baš pod njegovo hruško do tako neprijetne nezgode. Dedec ogrebač se je dobro zavedal, kaj bi znalo slediti njegovi neprevidnosti. Pustil je lestvo ter panj, se skrbno skril, dokler se ne poleže prvo razburjenje in besnost. Gostitelj je tolmačil končno po lastni preudarnosti napad čebel s tem, da je izpraznil stari lopov v raztresenosti iz zajemalke čebele mesto v panj Jurju na prepoteni obraz. Na čebele razburljivo vplivajoče potenje je razkačilo živalice do napada. Pomilovanja vredni glavar krajinskih Krucev, kako neusmiljeno je otekal z neugnano naglico po celem telesu! Oči že ni mogel odpirati, ne govoriti, niti ne kosati s šrbinami vsled mrzlice, ki ga je trosila od temena do palca. K mrzlim obkladkom so se zatekli. V posteljo se je zmotal od čebel premagani Kruc. Vida mu je celo skrbno stregla s hladnimi ovitki, mu odpirala z žlico radi otekline ter mrzlice stisnjena usta in vlivala vanje slivovko, katero je goltal v dolgih — votlo donečih požirkih. Mrzla voda mu ni vrnila vida, ne govorice, le obilno žganje je zmagalo po par urah njegovo krepko naravo, da je kljub dregetincu trdno zaspal. Jurjevo globoko hrnjavsanje je razodelo Vidi, da ji je poslalo nebo rešenje iz krucevske sužnosti s pomočjo čebelic. Bila je kmečka kristjana, ni marala zagrabiti po zgledu judovske Judite za meč, da bi se znebila s krvjo in smrtjo tolovajskega vsiljivca. Bog ji je narekoval pobeg drugače. Sledila je božjemu migljaju, se pokrižala hvaležno, ostavila hrnjavsa in naročila Jurjevemu prijatelju, naj ga pusti spati. Vrnila se bo na noč z zdravilnimi obliži, po katere mora nemudoma v taborišče pri Dolnji Lendavi. Pripravili so ji konja, ji ponudili jedi ter pijače in: z Bogom od čebel do onemoglosti ustrahovani krucevski ženin Jurij Godrnja iz Bakovcev! Čebelni piki, prečuta noč, razburjenje in obilno žganje so storili svojo dolžnost v polni meri. Prvak Krucev je spal ter drotal do ranega jutra. Ko se je prebudil ter si uravnal toliko spomin, da je uganil, kako in kaj je z njim, je poskusil odpreti usta, da bi priklical k postelji svoje najdražje — Vido, a še le ni šlo. Izbruhal je iz sebe vsemogoča živalska godrnjanja, za človeške glasove je bila ustna odprtina še precej premajhna. Glava, otekla liki veliki farni zvon, ga je bolela, da mu je kar žarela bolečina iz nje. Brezštevilne otekline so ga skelele ter srbele, obkladki so bili ne samo suhi, da — vroči! Rabil je res nujno človeško pomoč. S klicanjem ni šlo, videl ni zadostno, je pač tipal tako dolgo pod posteljo, da je pobral svoj škorenj, katerega je pognal kar na slepo in res se je odbil z vso silo ter ropotom ob vratih. V sobo je pribrzela gospodinja in mu zagotavljala, kako je že stala večkrat ob njegovem ležišču, vendar se ga ni drznila motiti v tako dobrem spanju. Jurij je godel, momljal in kazal toliko, da si je ženščina razpukšala: k sebi želi svojo ženo. Razložila mu je povsem nežno, da je odjezdila lepa gospa po obliže v tabor, kakor hitro je zazibal njega spanec. Mora biti vsak čas nazaj, saj je kazala največjo skrb za vplahnenje njegovih oteklin. Po tem odkrito zaupanem obvestilu je planil bolnik s postelje, kakor bi ga bilo pičilo najmanj sto sršenov! Prijel se je za glavo in rignil kakor na smrt zadeti bivol. Žensko je prešinila vera: gost je znorel. Hušnila je skozi duri in klicala moža, da mogoče on pomiri vsled preobilnega čebelnega strupa zblaznelega. Jurij je razbijal, razmetaval po izbi in hotel ven, a ni mogel pogoditi vrat. Gospodarja je sprejel z zamahom obeh pesti in bi ga bil pošteno premikastil, da še ni bil napol slep. Tudi prijatelj jo je odkuril in hrulil vanj skozi priprta vrata, zakaj za božjo voljo se srdi, ko mu ni storil nikdo niti trohice žalega. Naj se pomiri ter počaka, ženka bo koj nazaj z zdravili. Če bo pameten, bo lahko drugi dan nadaljeval pot. Mož je zaklenil za seboj vrata in Jurij je sprevidel, da je sedai v ječi. Ljudje ga enostavno ne razumejo in s silo ne bo dosegel ničesar. Do postelje se je dotipal, sedel, se prijel z obema rokama za glavo in se zasmilil sam sebi … Preklinjal je v srcu žensko hinavščino, svojo lahkovernost in od samega zlodeja nanj naščuvane čebele. Mislil je naprej, gruntal nazaj in zaključil razgrebanje o bridkosti svoje usode v sklep: predvsem se moram zopet dokopati do govora in vida, potem se šele lahko lotim zasledovanja po kačje zvite begunke. Mirno je pričel trkati po posteljnih deskah, da bi privabil k sebi živo človeško bitje, ki bi mu postreglo z mrzlimi ovitki in s hladilno pijačo, ker ga je peklensko žgalo radi žganjice po želodcu. Je trpelo nekaj časa, predno so se uverili domači, da je gosta popustila besnost in so se upali do njega. Ženske so mu prinesle vode za otekline in pogašenje žeje, katero si je lahko hladil le s cuzanjem skozi slamo. Zložil je svoje od čebelnega strupa pretrošene ude po postelji in se počutil zapuščenega, prevaranega ter nesrečnega, kakor še nikoli v življenju … Pri vsem tiranju notranje nestrpnosti je moral uvaževati dejstvo: kot slepec in mutec ne morem na konja. Moral se je udati ter piti v požirkih iz keliha potrpljenja, kar mu je bilo do današnjega dne nekaj povsem tujega. Šlo je. Sila pač kola lomi in ne da bi ne bila kos glavarju Krucev! Toliko se je izmiril, da si je že lahko sam hladil obraz, da bi si čim prej razvezal jezik ter odprl oči. Proti večeru je že bilo boljše z odpiranjem ust. Videl je le malenkostno in mrzlica ga je povsem zapustila. Zunanje zdravje se je vračalo vidno; tem občutnejše ga je pričela majati notranja zavest in bolest, da je Vida davno preko Mure in se mu že posmiha celo Mursko polje, ker ga je ugnala na tako preprost način ženska potuhnjenost. Srdito jezo na samega sebe je skušal utopiti v žganju, katerega se je natreskal, da je omahnil po ležišču kot trdo povezan snop. Spal je in bil do posina drugega jutra rešen prebridkih očitkov lastne neprevidnosti. Zjutraj se je že bila umaknila z obraza oteklina toliko, da je lahko dopovedal prijatelju, kako so ga oropale njegove čebele onega blaženega bitja, ki mu je bilo vse na svetu. Gospodar mu je bil takoj na uslugo s poizvedovanjem za pobeglo in mu je obljubil, da mu bo poslal zanesljiva poročila. On sam naj lepo počaka pri njem na domu, da ne bo strašil s svojo še vedno liki svinjski lonec oteklo glavo po Krajini. Jurij se je pustil pregovoriti. Prijatelj je sam odjezdil v kraje ob Muri, da mu sporoči, kod se mu je izmuznila nevesta. Somišljenik Lajoš Črnec je bil naglo v sedlu in ubral pot iz Pinc na Bernice, Petešovce in do Hotize. Povsod so mu zatrjevali ljudje, da je brzel tam mimo čeden mladenič v obleki madžarskega plemenitaša. Koj za Hotizo je izginila za begunko vsaka sled, kakor bi se bila pogreznila v zemljo ali odfrčala po zraku preko Mure. Za omenjenim selom ni videla živa duša ogrskega mladca. Nadaljeval je brezuspešno zasledovanje celo do Dolnje Bistrice. Tukaj tudi ni bilo glavarjeve ljubice, pač pa je zvedel, kako so napadli baš radi njene ugrabitve v noči veržejski strelci Bakovce, jih spalili do tal, poklali staro ter mlado. Komur je uspel pobeg iz goreče vasi, je bil obklan od steklih psov, katere so naščuvali napadalci za begunci. Ljudje so preklinjali vražjega Godrnjo in njegove Kruce, ker so priklicali radi ene ženske tako strašno gorje in maščevanje nad nedolžne! Lajoš je privoščil v Dolnji Bistrici odpočitek sebi ter konju. Od tam se je vrnil v Pince z najslabšim poročilom, ki je sploh zamoglo udariti na uho krucevskega vodje. Sedaj je imel Jurij Godrnja! Bil je ob ljubico, imanje in nakopal si je sovraštvo Murskega polja in ožje domovine! Ni strpel popolnega vplaha oteklin. Moral se je prepričati na lastne oči, kako mu je podkuril vražji Ropoša s svojo bando. Na pojezdu proti domu se je uveril kaj kmalu, da so bila Lajoševa sporočila o ubegli istinita. Do Bakovcev se je upal v noči od severa. Našel je kup pepela, s katerega je odmeval strahotno v noč lajež in cvil le na pol živih — steklih psov! Bil je torej ob trse radi nepreudarne zatelebanosti v čisto navadno kmečko dekle, ki se posmehuje bedaku z druge strani Mure! Na upepeljenih ostankih domačega sela in lastne domačije je prisegel pri nebu in zemlji celotnemu Murskemu polju popolno pogibel in opustošenje! Kaj je preostajalo razočaranemu glavarju krajinskih Krucev drugega, nego da je ostavil pogorišče ter stekle pse in oddirjal nazaj v tolovajski tabor v dolnjelendavskih šumah, da pozove na maščevanje Kruce cele Krajine. V taboru so ga že težko pričakovali. Izostal je dalje, nego je napovedal pri odhodu. Med njegovo odsotnostjo so bili obveščeni starešine, naj se drži glavar doma, kralj ga lahko pozove vsak čas na posvete. Sel iz kraljeve okolice je znal povedati, da je nekaj velikega na obzorju, kar bo najbrž hudo zadelo Madžarsko. Turčin, in sicer sam carigrajski veliki vezir se pripravlja na vojno. Turška vojska se bo podala preko Ogrske nad Dunaj, da ga zavzame z naskokom ali z oblego in se polasti s cesarsko prestolico preostale Evrope. Presneta reč pri turškem navalu je istina, ker so Kruci zavezniki Turkov in bodo tvorili kot kažipoti mohamedanske vojske predstražo. Še to je zadelo Jurja, da je moral, plamteč od maščevalnosti, mirno čakati v taboru, da ga pozove njegov kralj in gospodar Emerik ne nad Veržejce in Mursko polje, ampak v tovarišiji s pesjani nad sodržavljane! Iz polne kupe najbolj brezsrčnih udarcev usode je pil v naslednjih dneh glavar v taborišču. Pri vsej bridkosti ni imel žive duše, kateri bi bil lahko potožil svoje gorje. Ako bi zaznali v taboru, kako nesmrtno se je osmešil pred Krajino, bi mu odvzeli glavarsko dostojanstvo in bi se moral poditi okrog kot navaden tolovaj. Povrh so mu starešine še neprestano čestitali in ga blagoslavljali radi poroke s tako dražestno cvetko, katero sedaj čuva kje prav na varnem bolj nego svoje oko! Kako je bilo pri srcu pri takem blagrovanju Jurju Godrnji, si lahko predstavljamo, če pomislimo, kako so se strnjali nad njim najbolj črni oblaki in so urezavale iz njih vanj strele: ženske prevare, upepeljenja vsega imetja in še mazanje s počakanjem v najbolj plamtečem ognju pohlepa po maščevanju. <center> – – – </center> Vidi se niti mudilo ni, da bi bila podila konja v diru. Dobro je znala, da je Godrnja sploh ne bo zasledoval. Predolgo bo spal vsled preobilo zavžitega žganja. V zavesti, kako in kaj je z njegovim plenom, oh, tedaj bo ona davno preko Mure v objemu svojcev. V moški preobleki je smelo povpraševala po najbližji in najbolj varni poti na Mursko polje, kamor mora po trgovskih opravkih. Kmalu je bila iz Pinc v Petešovcih, kjer so ji svetovali, naj ne krene preko obmejne reke v smeri na Mursko Središče. Tamkaj so obračunali pred dnevi medžimurski tlačani s plemenitimi nasilniki in so jim požgali vsa gospodarsko poslopja. Krajinski vaščani so vsi povdarjali sigurnost poti na Hotizo, od tam na Dolnjo Bistrico, kjer je povsem varen prehod preko Mure in se na ta način lahko ogne potnik medžimurskemu ognjišču. Vida je posluhnila odkrite ter dobrohotne nasvete in jo ubrala iz Petešovc ob krivuljasti strugi Mure na Hotizo. Tukaj sta počivala oba s konjem in sta nameravala doseči v kritju noči Dolnjo Bistrico ter muropoljska tla. Vse je šlo po načrtu. Nikdo ji ni križal poti s sovražnimi nakanami. Meglena noč se je podila po ravni pri okrenu s ceste na travnike za Hotizo, da bi ne srečala v noči nikogar in je tekel tudi konj po mehkih tleh čisto neslišno. Pašniki so postajali vedno bolj vlažni in že je čofal konj po močvari, ki se razprostira krog Hotiških mlak ali jezera. Jezero je bilo na gosto ter daleč naokrog obrasteno s trstiko. Iz trstičja se je kadilo. Plamenčki kakor od ognjev so švigali in oznanjali, da nočuje nekdo ob mlakah. Ustavila je konja ter ugibala: ali neustrašeno naprej ali nazaj na trdo cesto in mimo nočnih tabornikov? Ni še zaokrenila konja, že je zalomastilo tiho po trstiki, kakor bi se podila skozi goščo kaka žival. Lomastenje je postajalo vedno bolj glasno. Razločila je, da sili v smeri proti njej zver, ki godrnja in cmaka z jezikom. Pamet jo je silila k pobegu. Strah pred bližajočo se nevarnostjo jo je tako presunil, da je preslišala plašljivo hrzanje konja in buljila z očmi v ono stran, iz katere se je prikazala liki bolj odraslo tele velika — kocasta zver! Še par korakov in pred njo se je dvignilo nekaj grozno kosmatega na zadnje noge in jo hotelo potegniti s prvimi tacami iz sedla. Konj se je vzpel v bojazni in skočil kljub mehkim tlom v polkrogu daleč na stran in bi bil zdirjal v najbolj urnem galopu, da se ni pogrezal vedno bolj in mu je bila kocasta pošast tik za petami. Vida je pozabila, da ima noč svojo moč in na ognje ob mlakah. Prepričana je bila, da sili za njo na obračun sam rogati iz dna pekla. Mravljinci so ji zagomazeli po celem od strahu prepotenem telesu. Zbrala je od šklepetajoče groze preostalo moč in kriknila na odpomoč, ker peklensko strašilo je že zopet čepelo na zadnjih nogah in ji je nekako pomigavalo s prednjimi. Obupen klic je zadel na odmev. Izza stražnih ognjev je planilo več postav kvišku in ji zasiguralo pomoč v njej nerazumljivem jeziku. Toliko je razbrala iz krika, da velja zverini, ki čuje na ime »Miško«. Na poklic je pričel ovohavati kosmatin konja in Vido po stopalih v stremenu kot staro znanko. Nad medveda so planili iz trstičja cigani. Kar ostrmeli so pri pogledu na neznanega jezdeca, blodečega v nočni temi po močvirju. Cigani in Vida so spogledovali eden druzega, dokler se ni izmotal iz bičevja starikav možak z gorečo plamenico. Prišlec in konjik sta se spoznala pri prvem srečanju z očmi in vedela, pri čem da sta. Stari cigo Brajdič se je poklonil globoko gospodarici Vidi, proseč jo pojasnila glede njenega nenavadnega pojava v tako nevarnem kraju ob krucevski strani Mure. Pomagal je poznemu gostu s konja in poslušal napeto povest o ugrabitvi in pobegu. Cigan je kar migal z ušesi od zadovolja, ko je čul, kako je pomagal zgolj slučaj Vidi, da se je izvlekla iz krucevske pasti, a zašla v — cigansko! Peklensko hudobno so se mu iskrile oči ob koncu begunkinih doživljajev. Znanka ga je še prosila za nadaljnji nasvet in pomoč v noči na močvirnih tleh. Ciganska in maščevalna duša, koj je iztresel iz svoje torbe edini rešilni načrt. Marku Brajdiču je bilo znano do pičice natančno, kako in kedaj so ugrabili Vido Godrnjevi Kruci. Bil je priča požiga Bakovcev in sedaj — sedaj je poslalo nebo baš njemu Vido, da se osveti na njej njenemu očetu za brce in batine! Pri spominu na starega Ropoša, hudoba ciganska, ni vzrojil, ni se lotil vidno maščevanja, ampak pod krinko najbolj udanega prijatelja v pripravljenosti: tvegati za rešitev pod solncem najlepše mladenke celo življenje! S skrbečim glasom je dopovedoval Vidi, da preko Mure nikakor več ne more. Reka je tako zastražena od razpaljenih Krucev, da bi jim ne ušla niti miška. Ker Veržejka ni razumela vzroka zastražitve, ji je razložil na dolgo ter široko strašni maščevalni napad veržejskih strelcev na Bakovce, Požig in pokolj v tem selu pomenjata za Kruce vojno napoved celemu Murskemu polju. Še on — nepristranski glavar ciganske družine Brajdičev se je umaknil pred jezo Krucev v nedostopne močvare krog Hotiških mlak. Ako bi padla Vida živa Krucem v roke, bi jo nasadili na drenov kol ravno tik ob Muri nasproti Veržeju, na katerem bi umirala celi dan in noč v najgroznejših mukah. Božja prizanesljivost se je polastila njenega konja, da je krenil baš v to smer, kjer je zadela na Brajdiče — stare prijatelje Muropoljcev, ki dolgujejo posebno hvaležnost »Hauptmanovi« hiši. Sedaj v največji sili je priložnost, da poplača stari Marko Veržeju z zaščito Vide, cveta Muropolja, kar je storil trg dobrega njegovemu rodu. V taborišču Brajdičevih ciganov bo Vida bolj na varnem kakor pod streho očetove hiše. Za čas besnenja najhujšega krucevskega viharja se bo umaknil on Brajdič s svojo varovanka bolj v notranjost Madžarske, kjer še ne zna nikdo o ugrabitvi muropoljske krasotice in o požigu Bakovcev. Malhar ciganski, je pihal devojki tako skrbeče in prepričevalno na srce, da je bila hvaležna iz dna srca Bogu in ciganu, da jo je privedla usoda pod cigansko varstvo, ki jo bo otelo tolovajske oskrumbe in nazadnje še najstrašnejše smrti. Brez vsacega pomisleka ali izgovora je sledila starcu skozi trstiko k taboru. Ta se je razprostiral po suhih tleh ob severni strani Hotiških mlak. Ciganov: moških, žensk in otrok je kar mrgolelo krog ognjev, ki so goreli pod kotliči pri vsakem s platnom pokritem vozu. Ciganska kljuseta so se pasla. Niti z ušesi niso zmigala, ko je stopala mimo Vida s svojim iskrim rjavcem. Glavar ciganov je peljal Veržejko k vozu, ki je bil po ciganskem zatrdilu neobljuden ter določen za imenitne goste ob priliki gostij in drugih družinskih slovesnosti. Konja naj le prepusti njegovi oskrbi. Večerjo ji bodo pripravile ženske in preuredile njej odkazani voz v prenočišče. Po dnevu se bo lahko vozila ali pa jezdila svojega konja. Vendar bi ji priporočal on, njen varuh, naj bo na potovanju lepo varno pod plahto na vozu, da je ne bi prepoznal pri ježi kak krucevski vohun in jo odtiral na odgovor. Tako je bila sprejeta Vida med cigane. Postregli so ji z vsem potrebnim in ji prepustili v popolno uporabo snažen, prostoren voz, v katerem je bilo udobno nočevanje in prevoz po dnevu. Vida se je dobro naspala na od cigank njej pripravljenem ležišču. Drugo jutro pri odhodu od Hotiških mlak je bila povsem uverjena, da ne sme sedaj nikako preko skrbno zastražene Mure, ampak mora za ceno lastnega življenja s cigani proti severu, da se izogne Krucem, prežečim na njo po celi Krajini. Stari Brajdič je še poslal navidez najbolj pretkanega cigana na Muropolje in v Veržej. Sporočil bo Ropošu, kako čuva nad njegovo edinko roka starega prijatelja. Privedel mu bo hčerko tudi sigurno nazaj, a zaenkrat je še rešitev edinole v begu in strogem prikrivanju pred maščevalnimi Kruci. n0quxhbcv6plnzoy83dehezjy9ytr27 207003 207001 2022-07-27T11:06:34Z Teastezinar 8570 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Kruci | normaliziran naslov = | avtor = Januš Golec | izdano = ''{{mp|delo|Slovenski gospodar}}'' 68/1–27; {{mp|leto|1934}} | vir = dLib {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|1}}, {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|2}}, {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|3}}, {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|4}}, {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|5}}, {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|6}}, {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|7}}, {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|8}}, {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|9}}, {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|10}}, | dovoljenje = dLib | obdelano = }} {{rimska poglavja s piko|3}} <center> '''Uvod.''' </center> Še danes slišimo po Prlekiji iz ust priprostega naroda besedo: »Kruc«. Prleki radi govorijo: »Paj ti, kruc. Kruci tirkn. Kruci negi itd.« Ako bi vprašali, kaj je to: kruc, kruci tirkn, bi najbrž ne dobili pojasnila, čeravno je povzročalo v dobi turških vpadov v Slovenijo med Muropoljci ime »kruc« več upravičenego strahu nego — »turek«. Odkod torej ime »kruci«? Madžari niso bili in najbrž ne bodo Slovencem dobri sosedi. Odkar so se pojavili na današnjem Ogrskem, so bili šiba božja za sosedne Slovane. Ne bom razlagal, kako je zgledala soseščina Madžarov in Slovencev po današnjem Murskem polju pred avstrijskim cesarjem Maksimilijanom I. (1493 do 1519). Prvo sled Krucev zasledimo baš pod tem vladarjem. Gospodarji vzhodne Evrope so bili tedaj Turčini. Zapad se je skušal otresti neznosnega turškega jarma z organizacijo in izvedbo križarskih vojn. Ko so prodirali Turki po evropskih tleh, so zadeli za Bolgari ter Srbi na Madžare. Najbrž sorodna kri Turkov in Madžarov, posebno med ogrskimi plemiči ter turškimi vojskovodji, jih je naglo zbližala. Saj je obče znano iz zgodovine, kako so slavili madžarski imenitniki na škodo celotne zapadne Evrope s turškimi vpadniki desetletja trajajoče pobratimije. Razmere med graščino in podložniki so bile tako napete za časa vladanja Maksimilijana I., da sta se znašla v »puntu« (uporu) proti bogatejšemu graščaku obubožani plemič in kmet, katerega je plenil poleg grajskega valpeta še Turčin, napram kateremu je bil povsem nezavarovan. Dopustna je trditev, da je bil srd na grajsko nenasitno gospodo v dosti slučajih hujši nego na Turka, jeza na plemenite krščanske zatiralce kmetskega stanu je ustvarila organizacijo madžarskih »Krucev«, Ogrski plemenitaš je paševal po dobro utrjenih gradovih in z manjšimi, krajevnimi upori napram domačim mogočnjakom ni bilo nikdar kaj pomagano. Da se vsaj nekoliko omeji brezobzirno gospodstvo neusmiljene grajske gospode, je bila potrebna organizacija številnejše kmečke armade. Zgodovina beleži, da je zapustilo v dobi Maksimilijana I. več nego 10.000 ogrskih kmetov svoje domove, da bi šli nad divje Turke ter jim pokazali pot tja, odkoder so bili prišli. V znamenje, da se hočejo podati v poveličanje sv. Križa na vojsko, so si pripeli nekateri, kakor za časa križarskih vojsk, na desno ramo ali na prsi rdeč križ. Po tem križu so jih imenovali križarje ali po latinski besedi »crux« (križ) tudi kruciate ali kruce. Kruci so si hladili prvotno jezo nad domačimi graščaki in ne nad Turki in niso bili skraja tolovajska bruhal brez reda. Ne! Bili so med zatiranim narodom dobro razpredena organizacija, ki je imela svoje puntarske voditelje in ti so bili neomejeni gospodarji nad imetjem, življenjem ter smrtjo Krucev. Celotna, organizacija je že imela koj ob pojavu svojega voditelja z imenom Jurij Doža. Bil je gospodarsko upropaščen nižji plemič, ki si je znal pridobiti z vojaško izvežbanostjo, z izredno telesno močjo in z navduševalno besedo pasjo pokorščino ter vdanost. Doža je organiziral pod krinko našitih križev kmečko vstajo, a se ni odpravil po preskrbi z orožjem, denarjem in vojnimi potrebščinami nad Turka. Ne! Lotil se je kmečkega obračuna z graščaki, katere je zvabil na limanice z zbiranjem lažikrižnikov. Organizatorji vstaje so znali, kake cilje zasleduje Doža in radi tega je vrelo h Krucem vse, kar je gojilo mržnjo do gospode. Saj drugače si niti predstavljati ne moremo, kako bi bil zbral ob čuječem očesu grajskih navaden ter očiten puntar dobro organizirano ter preskrbljeno armado 10.000 mož. Šele tedaj, ko je načeloval Doža za tedanje čase precejšnji vojski, je zatrobil mesto na odhod nad Turčina — nad graščaka! Madžarski imenitniki so bili povsem iznenadeni radi mahoma razkrinkanega nastopa Krucev. Posamezni oddelki so napadli gradove, ki so jim padali z lahkoto v roke po celi srednji Madžarski. Graščake so mučili z družinami vred, jih pobijali, gradove izropali, služinčad se je pa pridruževala puntarskim zmagovalcem. Predno so se graščaki prav zavedli, kako in kaj je z Dožo in njegovimi Kruci, je že bil on gospodar položaja, ki se je jačil od dne do dne. V primeroma kratkem času nista stala v vrstah z ognjem in mečem prodirajočih Krucev ramo ob rami kmet in hlapec, pridružilo se jim je večje število s tedanjo vlado nezadovoljnih plemenitašev. Izbruhnila je vstaja, ki je bila razširjena malodane po celi Madžarski in je povzročala skozi desetletja vladarjem velike preglavice. Prišlo je tako daleč, da je bilo po osrednji Madžarski več Krucev nego nasprotnikov puntarskega gibanja. Le iz neprestanega naraščanja organizacije Krucev se dajo razlagati dejstva, ki so postala prava šiba božja in ta ni klestila le po Ogrskem, ampak je bila dolgo — dolgo strah in trepet muropoljskih pradedov. Kruci so zanetili na Ogrskem občo vstajo za avstrijskega cesarja Leopolda I. (1665—1705). Med glavne zarotnike je spadal Doža. Cesarskim ljudem je bilo prvotno celo ljubo, da so krotili Kruci madžarsko gospodo. Dunaj se je zavedel nevarnosti položaja, ko je postala organizacija narodna in se je je oklepalo vse, kar je čutilo madžarsko. Cesarska oborožena sila ni mogla zatreti Krucev, lotili so se zvijače. Zvabili so leta 1671. kolovodje Krucev zlepa na miren razgovor ter posvet v Lenti. Ko so bili zbrani, so planili nad nje Avstrijci, jih sodili na hitro roko in jih prikrajšali za glave. Med obglavljenimi je bil tudi Dožev sin. Nasilni nastop avstrijskih mogočnežev ni zatrl punta, baš nasprotno — še povečal ter razmahnil. Organizacija Krucev je bila voda na mlin Turkom in Francozom. Kruci so bili kmalu tako preplavljeni s plemstvom, da so dobili za glavarja — grofa, ki je postal celo kronani prvi kralj Krucev. <center> '''Prvi kralj Krucev.''' </center> <center> '''I''' </center> Ogrski grofi Tököly so posedali gradove ter razsežna posestva v bližini Kaniže. Po zgledu drugih madžarskih bogatašev so obubožali Tököly vsled turških vpadov in vstaje Krucev. Grof Emerik Tokoly je še bil povrh oženjen z mlado vdovo Heleno Zrinjsko¹ iz staroslavne rodbine Zrinjskih, ki prišteva med svoje člane najimenitnejše prednike Nikolaja Zrinjskega, branitelja Sigeta proti Turkom leta 1566. Pravnuk Nikolaja je bil zopet Miklavž ter hrvatski ban (1616—1664). Nasledil ga je na banskem prestolu njegov brat Peter, ki je bil radi upora, naperjenega proti tedaj vladajočim Habsburžanom, obglavljen s svojim tastom Frankopanom v Dunajskem Novem mestu 30. aprila 1667. Peter je imel sina Janeza Antona Baltazarja in ta je bil Helenin oče. Emerik Tököly je znan kot izredno lep in telesno močan. Radi zunanje prikupljivosti je dobil ženo iz hiše Zrinjskih. Helena Zrinjska, na glasu kot krasotica, se je prepričala šele po sklenjeni poroki, da je dobila moža, ki je dika po telesu, na žepu — nemanič! Povrh je bila še častihlepna. Njeno celo stremljenje je sredotočilo v cilj: drugemu možu pomoči do premoženja in dostojanstva! Prav dobrodošla ji je bila vstaja ogrskih mogočnjakov in Krucev za cesarja Leopolda I., ki ni zaupal Madžarom radi neprestanih vstaj in hrepenenja po popolni osamosvojitvi. Najbolj je razžalil Leopold madžarski ponos, ko je postavil za cesarskega namestnika Nemca in sploh je podeljeval vojaške in državljanske službe samo tujcem. Cesar je sicer zadušil s pomočjo plemstva od Krucev uprizorjeni upor na videz. Pustil je celo, kakor že omenjeno, obglaviti voditelja Krucev; v resnici je pa dosegel z nasilnim nastopom baš nasprotno! Punt je bil dobrodošel predvsem zunanjemu svetu: Turkom in Francozom. Vstajniki so mirovali nekaj časa, ker so bili brez pravega poglavarja. V očigled tolikanj ugodnemu položaju: dokopati se do premoženja in moči, ni dala Helena Emeriku poprej miru, dokler se ni odločil, da prevzame po rabljevem meču izpraznjeno mesto voditelja Krucev. Ta Emerikov korak so pozdravili ter podprli z denarjem: Turki, Francozi in Poljaki. Emerik se je lotil z vso vnemo organizacije številne in le glede reda oslabljene tolovajske armade Krucev. Ko so videli ogrski plemiči na čelu puntarskega gibanja celo grofa, so vstopali brez nadaljnjih pomislekov v njegove vrste. V kratkem je imel Tököly krog sebe armado 15.000 mož. Kdor se mu ni podal, je bil ob premoženje in svobodo. Dunaj sam se je tresel pred četami Krucev, ki so pustošile po Moravskem in radi tega je pričel cesar s Tökölyjem pogajanja, da pomiri nemirneže. Do pravega izmirjenja med Madžari in Dunajem sploh ni prišlo. Turki so podpihovali Tökölyja in mu obetali kraljevske svobodščine. Emerik se je čutil mogočnega glavarja reda vajene in z vsem potrebnim oskrbljene vojske, katera je posedala oporo doma in v inozemstvu. Turki so šli v mržnji do Habsburžanov tako daleč, da je imenoval sultan Emerika Tököly s posebno diplomo za kralja Krucev in mu podelil gospodstvo čez osrednje Ogrsko. V znamenje nove oblasti je prejel: krono, zastavo ter buzdovan. Bil je Turčiji podložen »hospodar«, ki je plačeval sultanu na leto 40.000 piastrov davka in mu je moral biti za slučaj poziva na uslugo z vsemi svojimi četami. Kraljevska čast, vojaška moč in s tem tudi preskrba z denarnimi sredstvi je bila najboljša nagrada Emeriku, ker je posluhnil častihlepje svoje žene Helene. Saj je bila pravzaprav ona glava prvega kraljestva Krucev. Čisto varnega se kralj Emerik kljub povišanju le ni počutil. Ni si zbral stalnega sedeža, vladal je sedaj s tega pa zopet z drugega gradu v neprestani pripravljenosti, da udari na Habsburžane ali odhiti na pomoč turškemu sultanu. Davke in sploh sredstva v denarju in blagu so izterjevale bande Krucev od plemičev izven mej Emerikove kraljevine, in od trgovcev, ki so vzdrževali kupčijske zveze med Budimpešto in Carigradom. Kaj je bilo bolj zapeljivo, nego klati, ropati, dobro jesti ter piti in za vse zločine žeti mesto krvniške sekire ali vrvi kraljevsko pohvalo in nagrado! Emerikova vojska je bila vdana kralju. Kaka izdajstva, poneverbe ali pobegi se sploh niso dogajali. Kruci so bili celo po pojmih tedanjega kulturnega sveta na celem svetu edina tolovajska organizacija, ki je imela od zunanjega sveta priznanega kralja in kraljico iz tolikanj imenitnega rodu Zrinjskih. Tolpe Krucev, kojih člani so bili kmetje pod vodstvom plemstva, niso bile nastanjene po določenih garnizijah, utrdbah ali celo trdnjavah. Postojanke Krucev so imenovali »tabore«, kojih lega nikakor ni bila navezana na višine. Kruci so taborili tudi po dolinah, gozdovih in celo po močvarah. Število krucevskih tabornikov je znašalo kvečjemu po 100—200 mož na enem kraju s pratežem v četverokotu krog taborišča. Nobeden tabor ni bil stalen. Poveljniki so prestavljali šotorišča po vojaški potrebi in življenskih prilikah. Obvestila so prenašali Kruci s kresi, rogovi, ali tudi z osebnimi sli. Mnogo krucevskih taborov je bilo po današnjem Prekmurju, ker je mejilo njih kraljestvo na Muro, in proti zapadu, kjer so vpadali na avstrijsko ozemlje. Krucem se Turkov ni bilo bati. Bili so si z njimi pobratimi in so prevzeli od njih uprav azijatske lastnosti ter navade in med drugim tudi mnogoženstvo. Malodane vsak Kruc je posedal lastni harem kakor kak turški paša. Po taborih Krucev je krilatila ob količkaj ugodnih prilikah vsestranska razbrzdanost ter nezmernost. Prirejali so plesne zabave, ki so bile seve združene s pijančevanjem in so končavale z nečistovanjem najgrše vrste. Krucevanje pod zaščito lastnega kralja in samega turškega sultana je bilo za tedanje itak hude čase nepopisno zlo, ki se je vedno bolj ukoreninjevalo. Kako ne? Brezdelje, tolovajstvo in lahkoživnost je nekaj tako privlačnega, da bi jih zamogla zatreti ter iztrebiti edinole dejanska vernost in ta je bila Krucem od zgoraj navzdol — španska vas! Kruce in Muropoljce je razmejevala Mura. Kljub Muri nikakor ni bilo zavarovano Prekmurje napram Prlekiji z neprestopnim kitajskim zidom. Na več mestih je vezal obe strani brod, celo most in prevoz v čolnih je bil itak v vsakdanji rabi. Muropoljci so zvedeli kmalu, kako so se lotili Kruci mesto Turkov lastne grajske gospode in so postali oni narekovalci javne usode osrednje Madžarske. Skoro gotovo bi se bilo razgibalo krucevstvo po štajerski strani Mure, da ni imelo prebivalstvo Murskega polja z Madžari kot sosedi tako bridkih izkušenj, kojih krutost so osveževala vedno nova divjaštva v vpadih, pokoljih in v odgonu miroljubnih slovenskih kmetov v sužnost. Muropoljcem — sodobnikom naše povesti so bili v najbolj svežem spominu spori in krvavi obračuni med pomadžarjenimi Slovenci v Prekmurju in Štajerci. Posledice teh prepirov so vidne še danes in jih občuti prebivalstvo ob obeh straneh omenjene obmejne reke. Da so vplivali dolgoletni nasilni obračuni radi struge Mure tudi na črnoglednost glede krucevstva od strani Muropoljcev takoj ob prvih pojavih, naj nam pojasnijo naslednja zgodovinska dejstva, ki še krožijo danes v ustnem izročilu po Murskem polju od Mure do Ljutomera in še dalje. Spori radi struge Mure, ki je delala ob porastu in razlivih veliko škode, so pričeli začetkom 16. stoletja. Takrat je bil graščak v Gornji Lendavi Tomaž Szechy. Posedal je ob Muri obširna posestva. Da bi zavaroval svojo posest pred poplavo, je pustil zavoziti onkraj Trnjevec na ogrski strani dve strugi, dve pa združiti z močnim poprečnim jezom. Te obrambne naprave so obrnile tok Mure na štajersko stran. Reka je začela izpodjedati najrodovitnejšo muropoljsko zemljo. Po vodi so odromale njive, pašniki, travniki in že je bila struga skoro tik pred hišami. Muropoljci niso upali seči po samoobrambi, zatekli so se po odpomoč k vladi. Štajerski cesarski namestnik se je pričel pogajati s Tomažem Szechy. Oholi in brezobzirni Madžar se ni zmenil za štajerske predloge. Mura je dalje ogrožala in odnašala Muropoljcem zemljo. Prošnje za pomoč so deževale v Gradec in radi tega je bil poslan od vlade l. 1511. inžener z delavci na Mursko polje, da odredi na licu mesta gradnjo jezov, ki bi naj dali reki drugo smer in zabranili največjo škodo. Komaj so bili Muropoljci pod strokovnim vodstvom dva dni na delu, je pridivjal nad nje Szechy s svojimi oboroženimi hlapci ter podložniki. Delavce je razpodil, inženjerja je odvedel s seboj v verigah. Nato so zgradili ogrski vojaki na štajerski strani nasipe. Po njih so nastavili topove, da se ni upal nikdo tja niti pogledati. Ko so bili vojaki gotovi z utrdbami, so prišli madžarski delavci s koši in motikami. Na štajerski strani so izkopali precej široke grabe, v katere so napeljali Muro. Po tem opravku so utrdili jez na ogrski strani še bolj in potegnili niže tega celo novega. Radi teh naprav se je obrnila Mura veliko bolj proti Muropolju. Količkaj naraslo valovje je izpodjedalo z vso naglico travnike in njive. V par letih so odplavale tri vasi: Pirovce, Pipovce in precejšen del sedanje Stare vasi. L. 1524. je poslala deželna vlada na neprestano sporno ozemlje komisarje. Komaj so se pojavili višji gospodje s prizadetim prebivalstvom ob Muri, je bil tamkaj tudi Tomaž Szechy v spremstvu vojaštva. Otvoril je na Štajerce ogenj iz topov in pušk. Komisijo z Muropoljci je otel gotovega pogina le najhitrejši pobeg. Vlada je bila brez moči napram madžarskemu nasilju. Mura je opravljala svoje uničevalno delo naprej. Muropoljci so začeli braniti po možnosti sami svoja zemljišča pred deročimi valovi, a reki se nikakor niso smeli približati. Premožnejši kmetje so zabili dobrega pol kilometra od obrežja v zemljo močne kole in navozili zasilne jeze, katere je odnašala količkaj narasla Mura, in razdrte obrambe je bilo treba graditi znova. Po zgledu gornjelendavskega gospodarja je nagajal Veržejcem Anton Banffy, graščak v Spodnji Lendavi. Vsled novih strug, nasipov, jezov in sploh obrambnih naprav ob celi prekmurski strani se je zoževala struga Mure vedno bolj. Voda se je razlivala pri najmanjših povodnjih po mnogo nižje ležečem Murskem polju in povzročala po njivah ogromno škodo. Mura je obiskovala tudi poslopja naših štajerskih vasi, kar je priklicalo kužne bolezni nad ljudi in živino. V očigled vsakoletnemu po večkrat se ponavljajočemu obupnemu položaju so se pritoževali Muropoljci neprestano v Gradec in celo na Dunaj. Habsburžani se niso upali potegniti res krepko in uspešno za oškodovane kraje v zavesti, da bi si odtujili z oboroženim nastopom še bolj madžarske velikaše. Muropoljce so z najvišjih mest le vedno tolažili z izgovori, da nima vlada časa in ne potrebnega denarja: v resnici pa ji je manjkalo vsake resne volje. Ostalo je leta ter leta pri praznih obljubah in pri starem zlu, Mura je podkopavala vedno dalje in porivala v najresnejšo opasnost celo Mursko polje. Avstrijski cesar Ferdinand I. je bil v prvih letih svojega vladanja preveč popustljiv napram Madžarom in jim je spregledal vsa nasilja. Šele po turški zmagi nad krščansko armado pri Osijeku l. 1537. je spregledal, da bo potreboval proti turški premoči tudi štajersko pomoč. Ogrskim drznežem je nategnil le nekoliko preveč ohlapne vajeti, ker so Štajerci resno zapretili na najvišjih mestih, da bodo poslali svoje vojaštvo mesto proti Turkom, na Ogrsko, da bo ustrahovalo po hunsko nagajajoče tamošnje plemiče. Deželni glavar Janez Ungnad je sklenil na to pretnjo, da nastopi z vojaško silo proti graščakoma v Gornji in Spodnji Lendavi. Že omenjenemu gornjelendavskemu nasilnežu Tomažu je bil sledil med tem Štefan Szechy, temu l. 1537. ogrski namestnik Aleksij Thurzo. Vsled razpaljene razkačenosti so dosegli prepiri med Štajerci in madžarskimi tirani višek. L. 1537. je dala izkopati štajerska deželna vlada pod zaščito pešcev in konjikov Kacijanerjeve armade na ogrski strani grabe. Na ta način je bil tok Mure vsaj nekoliko uravnan. Po odhodu vojaštva je bil Thurzo takoj na delu. Njegovi delavci so zakopali nove grabe in jih zavarovali z visokimi jezi. Pripeljal je še 2000 oboroženih vojakov, ki so napravili onkraj Hrastja nov, velikanski jez. Ta drznost je razbesnela tolikanj potrpežljive Muropoljce. Obrnili so se z odposlanstvom do Kacijanerja in ga prosili nujne pomoči. Zaprošeni je pisal Thurzu grozilno pismo z opozorilom, da bo odpoklical vse Štajerce, ki se bojujejo na Ogrskem proti Turkom, ako ne odstrani sam jeza. Thurzo se ni pokoril. Obrnil se je do cesarja Ferdinanda. Cesar je ukazal, naj se preloži razprava o sporni zadevi radi skupnega nastopa Avstrije in Ogrske proti Turkom v Slavoniji za dva meseca. Toda mirnemu sporazumu odmerjena obravnava ni dovedla do poravnave. Štajerski deželni stanovi so sklenili radi madžarske neodjenljivosti, da se bodo zoperstavili z oboroženo silo vsaki taki uravnavi Mure, ki bi bila na škodo in pogibelj Muropolja. Že februarja 1538 je pustil Thurzo obnoviti od svojih tlačanov stari, vsled povodnji poškodovani jez onkraj Veržeja tako, da se je obrnila Mura naravnost proti omenjenemu naselju. Radi svojevoljne uravnave v Radgono sklicane razprave 31. marca in 28. oktobra so ostale brez vsacega uspeha. Deželni stanovi so sklenili januarja 1593, da bodo odstranili pod vodstvom deželnega glavarja Veržejce ogrožajoče jeze in bodo napeljali Muro v staro strugo, kakor hitro ne bo reka več zamrznjena. Temu uresničenemu ukrepu so se postavili po robu Madžari. Pošteno so pretepli več štajerskih delavcev, a jez je le zginil. Pri tej priliki so pograbili Muropoljci in vrgli v Muro nekega madžarskega davkarja, ki je hujskal svoje ljudi na pretep in nasilen obračun. Thurzo le ni odnehal. Zbral je precej vojaštva in civilistov, ki so hoteli zgraditi nove jeze. Tokrat so bili Štajerci odločni, da zabranijo madžarsko kljubovalnost z orožjem. Deželna vlada je poslala na Mursko polje konjike, topništvo in pehoto. Prišlo bi bilo do redne bitke, da ni posegel vmes cesar Ferdinand. Prepovedal je oborožen spopad Štajercem in Madžarom. Kiseški junak Nikolaj Jurešič je prejel povelje, da odleti s svojim vojaštvom na sporno ozemlje in poskrbi za red in mir. Dokler je taboril Jurešič v Veržeju, je vladal na obeh straneh mir. V poznejših letih so se ponavljali slični prepiri pogostokrat in se zaključevali začasno s krvavimi praskami. Eni so napadali druge ter rivali Muro zdaj sem zdaj tja. Vlada je vedno omahovala, je pač ostalo vse pri starem. V neštevilne struge ter vijuge do naših dni razkopana Mura kliče v spomin tudi današnjemu rodu, kaki sosedi so že bili Muropoljcem Madžari, predno so se čisto pobratili s Turki in so pričeli vpadi ogrskih Krucev na Štajersko. Iz baškar iz zgodovine zajetega je razvidno, da so bili tudi muropoljski tlačani kljub pritisku grajske pete in udarcev pesti proti tako vabljivemu pokretu, kakor je bil krucevski. Obmejni Muropoljci so znali, da bo ropal ogrski tolovaj najprej brezskrbno doma. Ko bo oplenjena domovina, bo prišlo na vrsto Mursko polje. Glede zavarovanja napram Krucem se je prvi zganil Veržej. Dolgoletni budnosti, hrabrosti in malodane nepretrgani pripravljenosti Veržejcev gre zasluga, da so bili vpadi Krucev koj v začetku oslabljeni, dostikrat sploh preprečeni in tolovajske tolpe razkropljene in pobite do zadnjega moža po raznih naseljih Murskega polja. <small>₁ Helenin prvi mož je bil Rakoči. Z njim je imela sina Franca.</small> <center> '''II''' </center> Ob času naše povesti je obstojala v Veržeju dobro izvežbana četa strelcev v stalni pripravljenosti, da brani dom in imetje prvotno pred Turki, veliko pozneje proti Krucem. Veržejski strelci se omenjajo v listinah od 1550. Strelci so odbijali tako hrabro Kruce, da jih je pohvalil cesar Jožef I. za njih vztrajnost, hrabrost in požrtvovalnost v listini, izstavljeni 27. novembra 1706 na Dunaju. Iz vsega, kar je zgodovinsko znano in potrjeno o veržejski strelski četi, je razvidno, da so bili nekdanji Veržejci vrli junaki, na katere so lahko ponosni njih potomci še danes. Ko so posečali madžarski Kruci muropoljske kraje in jih uničevali z ognjem in mečem, stopata v ospredje obrambnih junaštev vodja veržejskih strelcev Karol Ropoša, zastavonoša Franc Čopora in trobentač Andrej Husijan. Veržejci se spominjajo še danes Ropoša in Čopora. Kadar slišijo po trgu bobnanje tamburja današnje strelske čete, pravijo, da poje boben: »Ropoša ni, Čopora ni, ga ni, ga ni, regenta regenta ni«, kakor bi žaloval boben še danes za davno preminulima junakoma. <center> – – – </center> Karol Ropoša je bil imovit veržejski kmet. Študiral je celo v Varaždinu. Sin edinec je pustil učenje, prevzel posest in kot šolan kmet je zavzel kmalu med domačini vodilno mesto. Od njega sta ohranjeni do danes dve pismi ter več podpisov. Pisal je lično latinščino. Podpisoval se je: Carolus Roposcha. Bil je močne postave, prikupljivega obraza, neustrašljiv in vojaško izvežban. Zanimal se je za dogodke tostran in onstran Mure in se zavedal, kaj da imajo pričakovati Veržejci od tolovajskih ogrskih tolp, ki so že domovino pustošile liki kobilice. Da bi ne bili Veržejci nepripravljeni kot najbližji sosedje napram Krucem, je položil vso skrb v dobro izvežbanje ter oboroženje strelske čete, izbrane iz najboljših domačih fantov in mož. Ustno izročilo trdi o njem, da je nosil železno srajco, jeklen oklep, jezdil je konja plavca, bil je zamrznjen, da se ga sovražne krogle niti prijele niso. Njemu ob strani je stal veliko mlajši zastavonoša Franc Čopora. Po poklicu je bil sodar in kmetski sin, silno močan, čeden ter srčen dečko. Tudi ta je nosil železno srajco in vrhu te oklep. Ropoša je bil dvakrat oženjen. Prva žena Urša Lovrenčič mu je umrla kmalu brez otrok. Druga Magdalena Gaberc mu je podarila le enega otroka — hčerko Vido. Kari je bil tolikanj denarno podprt, da je pustil izobraziti edinko v varaždinskem samostanu. Tamkaj se je naučila: čitanja, pisanja in prejela boljšo podlago za bodočo gospodinjo. Po očetu je podedovala veliko krepko postavo, po materi na vsakega prikupljivo učinkujoče oči z dolgimi trepalnicami. Krog usten ji je igral in na lahno plesal nasmešek nedolžnosti — najlepša cvetka iz vrta dekliškega obraza. Ropoševa Vida, dasi prva med trškimi dekleti po cvenku, izobrazbi ter obrazu, se ni odtegovala nobenemu delu. Bila je postrežljiva in nikdo ji ni mogel oponesti prezirljivega ponosa napram tovarišicam ali gruntarske ošabnosti proti služinčadi, najemnikom in dninarjem. Se ne smemo čuditi, če je bila Vida pri teh lastnostih kot edinka vse na svetu materi in očetu. Starša sta se zavedala, da bo dekle lahko izbiralo med fanti in da bo moral biti povsem po godu mladi Ropoša staremu. Veržejke so govorile med seboj od tedaj, ko je izročil Ropoša strelcu Francu Čopori zastavo čete, da mu je izrekel s tem že v naprej pripravljenost: sprejeti ga za bodočega zeta. Naj je bilo s temi govoricami tako ali tako, istina je, da je bil mladec Franc ob vsaki priliki pri Ropoševih. Pri nedeljskih obiskih cerkve mu je krasil mladeniška prsa šopek, katerega mu je podarila Ropoševa Vida. Da bi se bil kosal kateri drug Veržejec s Francom pri Vidi, ni bilo niti govora. Samo posebi je prišlo, odlikovanje z zastavonošo je še potrdilo javno mnenje celega Veržeja: na Ropoševini ne bo gospodaril ob Vidini strani nikdo drugi kakor Čoporov Franc. Kaj je bil Franc Vidi in Vida Francu, o tem so kramljali večkrat Ropoševa mama Magdalena s svojim možem, predno sta zatisnila pozno zvečer od dela trudne oči. <center> – – – </center> Par let je korakal Karl Ropoša ponosno na čelu svoje čete pri paradah pred cerkvijo in pred zbrano srenjo ob raznih slovesnih prilikah ter vežbah. Turkom in Krucem ob Muri na štajerski strani najbližji Veržej je užival precej časa mir pred vpadi. Radi tega so bili tudi strelci bolj za okras, a vendar so bodrili zavest, da bi se postavili za slučaj kake nevarnosti v bran z zadnjim utripljajem srca za življenje in imetje celega Murskega polja. Pod peruti angela miru si je Muropolje kmalu opomoglo. Kmetje so se okrepili glede stanja živine, poljskih pridelkov in suhega denarja. Mure si v taistih časih ne smemo predstavljati kot nekak ocean, preko katerega bi se ne bil upal nikdo iz štajerske strani na madžarsko in obratno. Ne, ne! Obstojali so živahni stiki ob priliki cerkvenih slovesnosti in ob sejmskih dnevih. Prekmurci, šibani od turške in krucevske prebridke usode, so rabili vsak čas marsikaj, kar so dobili za gotov denar in izmenjavo le pri tedaj precej založenih Muropoljcih in posebno še v Ljutomeru. Trgovanje med obema bregoma Mure je bilo kljub krucevski opasnosti v polnem teku. So bili tudi po Prekmurju tlačani in slobodnjaki, ki so nekaj pomenili na žepu in imetju. Obče znan je bil tedaj po Murskem polju kot živinski prekupec Jurij Godrnja iz Bakovec v današnjem Prekmurju. Pojavljal se je po vseh štajerskih obmejnih sejmih v spremstvu ogrskih mešetarjev ter je kupoval konje in govejo živino. Plačeval je v gotovini in bil dobrodošel na vsakem sejmu, ker se ni vlekel pri repu za par grošev kakor razni drugi »gfretarji«, živinski barantači za oddajo v rejo ali prirejo. Če ni bilo sejmov se je oglašal Godrnja po boljših hišah, kjer je kupoval le prvovrstno blago za ogrska sejmišča. Radi so ga videli po sklepu kupčij vsi brez izjeme in ne oziraje se na starost in spol. Znal je povedati marsikatero o Krucih, kako godejo ogrskim plemenitim pijavkam že nekaj let krvavi čardaš, katerega oznanja vnaprej rdeči petelin. Navdušena pripovedovanja o uspešnih bojih zoper gospodo so gladila ušesa Štajercev. Vsi so pritrjevali, da imajo Kruci prav. Prebili so se s silo do svobode in so že takorekoč — zenačeni z graščaki, saj je vendar grof njih kralj! Kdo ne bi bil Kruc, ki po dnevu spi ter smrdi brez vsakega dela in napora; v noči je, pije, pleše ter ljubi do popolne razuzdanosti in si pljune v roke za boj, rop in požig, ako ga vzdrami tu in tam iz lahkoživja poveljnikov ali kraljev klic. Kruc je sicer tolovaj, pa kaj, mar ni li pred njim ropal gospod sam in sedaj opravljata ravbarski posel oba v tovarišiji. Še zapel je s svojim spremstvom katero krucevsko v madžarskih zategljajih in tako podžgal poslušalce, da bi jo bili vsi najraje udrli za njim preko Mure in pomnožili tabore Krucev. Godrnji so stregli na kupčijskih potih po Murskem polju z izbrano jedjo in pijačo. Nočeval je po najboljših hišah v pernicah in je moral zasmrčati pri mizi, sicer bi ga bilo vse poslušalo z napeto pozornostjo do ranega jutra. Stari očanci so trdili o Jurjevih barlantah, da so lažnive ali vsaj znatno pretirane. Te cincarije glede trgovčeve verodostojnosti so zavračali mlajši z upravičeno trditvijo, da niso stari modrijaši preko domačega pragu že leta in leta niti pogledali, kaj šele, da bi se upali preko Mure h Krucem! Celo stotnik Ropoša, ki je bil parkrat v gostih pri Godrnji v Bakovcih, je bil resnega mnenja, da pomeni možakar nekaj med domačini, kar se tiče imanja in ugleda. Če je malodane doma v sami Budimpešti, bo že znal, kaj se godi po Madžarskem in kaka je krucevska muzika. Samo cigani Brajdiči, potepuhi po Prekmurju in Murskem polju, barantači s kljuseti, piskrovezi in tatovi bolj nego vsak Kruc, so nekaj lagali o Godrnji in njegovi družbi. Itak ni verjel nikdo ciganskim blebetam, da bi bil Jurij Godrnja »oberkruc«, ali kolovodji vseh prekmurskih tolovajev. Obiski štajerskih sejmov ter imovitejših hiš so mu le krinka za vohunstvo, katerega vrši po nalogu kralja Krucev, ki bo pridivjal prej ali slej s celo druhaljo nad lahkoverne Slovence. Vsi so branili Godrnjo češ: cigan je cigan! Na štajerski strani je nasprotnik Krucev; na ogrski hujši od Kruca! Črni in grdi Jurja, ker ta dviga cene konjem in je že par let sem naravnost onemogočil s pošteno barantijo ciganske mešetarije in goljufije. Oče Ropoša so bili na domačiji Godrnje, videli, kaj in koliko poseda v Bakovcih, niso pa znali povedati: ali je Jurij oženjen ali še samec? Cigani so zopet klevetali, da ima po vseh večjih krucevskih taboriščih kar cele turške hareme. Svojo pravo ženo je napodil z bičem od hiše, kakor hitro se je pokrucil in se prepričal, da imajo Turčini prav s trditvijo: več žen bolje streže in neguje moža nego ena! Torej le cigani so bili proti poštenju Godrnje; vsi drugi so bili odločno drugačnega mnenja. Pri splošni najboljši ljudski sodbi se ne smemo čuditi, da je bil živinski trgovec pri obisku Veržeja vsikdar gost pri Ropoševih. Ko so postali njegovi obiski pri »hauptmanu« pogostejši nego sicer, so buknile v javnost resne besede: Bogati Madžar bo presadil veržejsko cvetko na ogrska tla. Ako bo uspela snubitev, ne bo Godrnja le slobodnjak — še graščak, toliko bo posedal zemlje in suhega denarja. Treba pribiti, da se je Jurij rad šalil v gostih s »hauptmanovo« Vido. Rad je pohvalil njeno mičnost ter postrežljivost, nikoli ni bil vsiljiv in očetu niti omenil ni, da bi gojil kake resne namene z njegovo edinko. In Vida sama! Kaj naj rečemo? Kje na svetu je dekle, kateremu ne prija, ako mu dvorjani boljši moški na neprisiljen, naraven način? Jurij je bil zastavne postave, po madžarsko mustačast in že tako šrbavih zob, da se mu je zatikal jezik v vrzel spodnje čeljusti pri hitrejšem pripovedovanju, katerega je dvigal v takih slučajih iz pesti zobjih šrbin z glasnim tleskom, ki je vplival zelo neprijetno na tako nežen čut, kakor ga je posedala Vida. Sicer je pa Vida v svojem srcu že volila in bi ne bila izvolila drugače, četudi bi bil pokrit Jurij z zlatim perjem in bi mu tekel jezik kakor slavčku pri petju. Nikakor ni prenagljeno, če zaupamo čitateljem, da sta že nagibala stara Ropoša k Godrnji, če bi ta res kedaj povprašal, in to čisto iz naravnega razloga: Madžar je bil bogataš daleč segajočega ugleda ter vpliva; zastavonoša Franc le pošten kmečki sin, ki bo nekaj šele po predaji Ropoševine. <center> – – – </center> Da niso bili obiski Godrnje v Veržeju pri Ropoševih samo kupčijskega ter prijateljskega značaja, ampak so koreninili v globokejših namenih, se je pokazalo hitreje, nego bi bil kdo pričakoval ali mislil. Jurij je bil zopet v gostih pri »hauptmanovih« čez noč. Drugo jutro je oddirjal na konju, kakor bi ga podil sam zlodej. Pri galopu skozi trg je psoval vsem prokletim Veržejcem očete in majke. Celo gnezdo ga bo pomnilo dolga leta! Jurjeve kletvice so si tolmačili Veržejci v tem smislu, da si je osmodil preveč zaljubljene mustače pri Vidi, čeravno bi ga bila videla stara dva rada kot zeta in združitelja premoženja na obeh straneh Mure. Poleg očeta in matere je zvedel iz Vidinih ust še Franc, da jo je poprosil ogrski mustačar ono jutro resno za spremstvo na življenski poti, ko je že imel zagotovilo iz ust staršev. Ona — Vida — mu je povedala na kratko, da nikoli, ker je že oddana in ji je obljuba svetost! Še cigan stari Marko Brajdič je zvedel za Jurjevo zavrnitev. Stopil je k očetu Karlu in mu zašepetal na uho, da je ravnala Vida prav. Zapaljeni Oger je tolovajski glavar, mohamedanski babjek in spada že davno na najvišje vislice in nikakor ne kot zakonski mož ob stran krščanske Veržejke! Za pohvalo lastne hčerke je sunil gospodar Ropoša cigana, da je padel na zobe. Na tleh ležečega je brcal in bruhal vanj vse vrage in hudiče, ki so preslepili po ciganski coprniji njegovo edinko, da bo rajši kmetica nego graščakinja! Opsovani, obrcani in s hudobci vred na dno pekla pregnani Marko Brajdič se je zmuzal previdno po vseh štirih iz Ropoševega dvorišča. Zunaj na cesti se je šele upal postaviti na noge. Ciganske besede je streljal na glas proti nebu, tolkel z nogo ob tla, pljuval na levo ter desno, grozil s pestjo proti Ropoševini in se zaklinjal ob koncu trga v slovenščini, da ga bo že pomnil kmetavzarski rovtar Ropoša! Hotel mu je oteti iz roparskih krempljev otroka; prejel je mesto hvaležnosti s kletvicami spremljane brce! Po Veržeju so govorili nekaj časa in ugibali: Ali je opravila Vida s Prekmurcem napak ali prav? Mladi svet, ki je bil za nesebično, pravo in samo enkrat obljubljeno ljubezen, je stal neomajno na strani Vide; starejši, ki so že davno pozabili na lepše ljubezenske polete, so trdili, da je mast pod palcem vse. Ljubezen se pridruži kar sama od sebe, ko se navadita zakonca eden na druzega. Za svarilo in prokletstvo starega cigana se ni zmenil nikdo, še trške klepetulje ne! <center> – – – </center> V seneno košnjo zjutraj se je pognal skoži Veržej trop tujih jezdecev. Ustavili so se pred Ropoševo hišo. Nekaj jih je poskakalo s konj; ti so vstopili, ostali so držali konje ter stražili. Iz kuhinje so odjeknili v jutro obupni klici. Nekaj ropota je bilo čuti, in že se je pojavila četvorica našemljenih moških na pragu. Po dva in dva sta krepko držala za škrice dolge, na vrhu zvezane vreče, po kateri je nekaj otepalo in se skušalo izmotati z vsemi močmi. Vrečo so omotali z vrvjo, koj je bila razpeta in pritrjena med dva konja. Jezdeci so se pognali v sedla in je šlo liki divji nočni lov po trgu v smeri proti Muri in ob reki proti Cvenu. V trenutkih z bliskavico izvršenega dogodka so bile doma po hišah le gospodinje, pripravljajoč zajtrek za kosce in iz spanja prebujena in napol oblečena deca. Pri Ropoševih je vladala grobna tišina, dasi so znali vsi v trgu pričujoči, da se ukvarjata mati in hči s pripravo izdatnega okrepčila za številne kosce. Bolj korajžne Veržejke so se le upale na ogled: kaj in kdo je pri »Hauptmanovih« po obupnem kriku in po tako bliskovito naglem pobegu povsem tujih konjenikov? Po kuhinji je bilo vse razmetano. Sklednjak s posodo na tleh, vedrice prevrnjene, skleda z ajdovimi žganci razbita – –. Med vso ropotijo je ležala mati Magdalena vznak v nezavesti! Vide nikjer – – –. Komaj in komaj so pomogle preplašene ženščine gospodinji s polivi, da se je zavedla, odprla oči in zastokala bolestno: »Vida, ali so Vido …« Šele potem, ko so odnesle sosede po glavi udarjeno v postelj, so za silo izvabile iz nje, da so planili nad njo in Vido kar štirje tolovaji črnih obrazov. Četvorica se je lotila Vide, da bi jo strpala po sili v vrečo. Krepka deklina se je branila, tolkla krog sebe, odrivala ter brcala roparje, da je odletel eden v sklednjak, drugi ob kuhinjsko mizo, dva sta ji pa le zvila roke na hrbet. Ona — mati — je bila vsled popada nenadnega strahu brez vsake moči. Le na pomoč je vpila, dokler je ni lopnil eden od napadalcev s pestjo ob sence, da ji je počrnelo pred očmi in ne zna, kaj so počeli z Vido. Po materini izpovedi je bilo jasno, da je šlo pri napadu za ugrabitev Vide, saj je ostalo po premožno opravljeni hiši vse nedotaknjeno. Sosede so si bile kmalu edine: namaškarani tolovaji so bili madžarski Kruci, ki so utekli z živim plenom preko Mure in bogznaj kam na Ogrsko. Treba je bilo urno za roparji. Že je bila Voršičeva Kata pri mežnarju, da udari plat zvona in prikliče po bližnjih ter daljnjih travnikih zaposlene moške. Četa veržejskih strelcev se je zbrala človeško možno naglo pod trško lipo. Starejši z Ropošom na čelu so stopili v posvet in bili uverjeni po kratki izmenjavi misli: za ugrabitvijo tiči od Vide odslovljeni snubec Jurij Godrnja iz Bakovcev na madžarski strani Mure. Za pomagače si je najel Kruce. Sam je moral biti kolovodja te pasje bande in edini, ki ga je v tem oziru prav sodil, je stari cigan Marko Brajdič. Vod čete je razdelil stotnik Ropoša v dva oddelka, da ugotovita sled, ta bo izdala smer, v kateri so jo ubrali ugrabniki preko Mure. Na trditev žensk, da so galopirali prokleti Kruci proti Cvenu, niso mogli pristati strelci brez osiguranja na lastne oči. Patrulja se je razdelila. Eni so krenili pod vodstvom očeta Ropoša ob reki proti Bunčanom in Vučji vasi, drugi pod Francom Čoporo proti Cvenu. Franc in njegovi ogledniki so videli, kako so obstali lopovi kmalu za Veržejem. Na desno ter levo od kolovoza je bila poteptana trava od konjskih kopit. Tu so se razdelili. Manjši oddelek je jezdil naprej po cesti proti Gornjemu Krapju. Številnejši je zavil preko pašnikov v šume in vrbino ob Muri. Kruci so tukaj ovili konjem kopita, da jih je izdajala sled, komaj in le malenkostno vidno do goščave. Tamkaj so se vrteli nekaj časa v krogu in od plesa, kakor bi se bili vgreznili v tla, se ni dalo dognati, kje bi se bili spustili preko reke. Ti so sigurno vodili seboj ugrabljeno. Oddelek, ki je oddirjal kot obstranska straža proti Gornjemu Krapju, je pri Dolnjem Krapju zavil očitno k Muri, jo prebredel in preplaval na konjih pri ondotnih mlinih. Vsi razposlani ogledniki so se sešli kmalu popoldne pod trško lipo, kjer so poročali poveljniku, kaj so videli in dognali. Vojni posvet je sklenil kolikor mogoče naglo zasledovanje in maščevanje nad ugrabitelji, katere je gotovo čakal na drugi strani Mure kolovodja prekmurskih Krucev Jurij Godrnja. In kam naj bi bil krenil poglavar z ugrabljeno golobico? To je bilo vprašanje, ki je porinilo sicer brihtne strelce pred visoke planke resnih pomislekov. Na dom v Bakovce ne bo upal v strahu pred zasledovalci. Z izbegavanjem pobega iz trga proti Muri bi se dalo sklepati, da kani preganjalce speljati na napačno sled, kakor bi jo nameraval ubrati v dolnjelendavske gozdove; v resnici se bo pa vračal ob Muri po prekmurski strani po ondotnih stezah ter kolovozih v Bakovce. Po temeljitem preudarku za in proti je sklenil svet starejših, da se izvrši pohod preko Mure, na madžarski strani poizvedbe in nato proti Bakovcem, ki morajo biti upepeljene še to noč za kazen, ker trpijo v svoji sredini poglavarja največje tolovajske bande. Trdi mrak je bil odločen za pohod cele čete na konjih. Posamezni morajo vzeti s seboj plamenice za morebitno razsvetljavo v slučaju kacega presenečenja in za požig. Stotnik in njegov od nestrpnosti razburjeni zastavonoša sta vstopila po posvetovanju pri Ropoševih, kjer so negovale in tolažile starejše sosede obče priljubljeno ter spoštovano mater Magdaleno, neprestano jokajočo in prosečo pojasnila: Kam so odvedli njeno Vido in kako se godi revici med steklimi madžarskimi pesjani? Oče Karl in Franc sta se mudila dolgo v glasnem, pa zopet šepetajočem razgovoru v manjši sobi. »Nemudoma se odpravi h konjedercu na polje. Na moje povelje ti naj da največjo gajbo, polno stekline osumljenih psov, katere je lovil pred dnevi po celem Murskem polju. Ako še niso stekli, jih naj pusti oklati od steklakov. Sem pod lipo z okuženimi zverinami, da bodo pomnili prekleti Kruci, kaj znajo veržejski strelci!« Šele po zadnjem povelju se je podal oče Ropoša k materi ter ji prisegel, da bo še nocoj Vida doma, ali pa bo maščevana njena ugrabitev, kakor se še ni osvetil nobeden Slovenec Madžarom! Mrak je objel veržejsko zbirališče — trško lipo. Pod drevesom so hrzali nestrpno konji z jezdeci v sedlu, v konjederčevi gajbi so se grizli in klali med seboj na smrt psi vseh velikosti. Vse je bilo pripravljeno na prvi nočni pohod preko Mure nad — Kruce! Ko je prijezdil k četi stotnik v polni bojni opremi, so se zravnali v pozdrav jezdeci v sedlih in na zamah s poveljnikovo roko je zavil oddelek naravnost k Muri. Jezdili so molče. Le pasja gajba je cvilila vsled osušenih osi na kolesih in cucki so javkali ter lajali, da je bil kdo od daleč prepričan, da gre za kak izreden lovski pogon. Po prekoračenju reke je konjica obstala. Od glavne čete so se odločile patrulje, ki so se razkropile na vse strani, da se zopet zberejo ob reki v kolikor mogoče najkrajšem času in z res verodostojnimi poizvedbami. Naravnost obupni pasji lajež steklakov v gajbi ni ponehal niti za trenutek. Starešine strelcev so se odstranili od čete ob reki navzdol, da počakajo tamkaj med vrbovjem na oglednike in še enkrat prav na drobno prerešetajo načrt napada na sovražnih tleh. Res ni trajalo dolgo, že se je pognal pred posvetom s konja Franc. Vrnil se je kot prvi s poizvedbe iz Dokležovja, kjer so njemu znani kmetje videli popoldne tamkaj običajne jezdece — Kruce. Ubirali so jo skozi vas proti sosednim Bakovcem, ki so itak eno glavnih krucevskih taborišč. O kaki vreči in ženski med konjiki ni znal ter videl nihče nič. Slično so se glasila tudi ostala javljenja patrulerjev. Starešine so bili uverjeni, da je spravil lopov Godrnja svojo žrtev po ovinkih v bakovski glavni tabor. Tega bo treba zavzeti, razbiti ter požgati še to noč. Povelje je bilo oddano od moža do moža z vso naglico. Pohod je pričel mimo Dokležovja na Bakovce. Selo so obkolili napadalci z dveh strani od severa. Od južne zapira pobeg precej velik potok Mokoš s svojimi vijugami. Niti en strel ni padel, ko so planili po polnoči Veržejci nad Bakovce. Krucevske tabornike, kmete, žene in deco je prebudil iz najtrdnejšega spanja šele bojni krik nenadnih napadalcev, prasketanje na vseh koncih vasi podtaknjenega ognja, strahoviti lajež psov, ki so se morali natepsti v tej grozni noči iz vseh delov Prekmurja in se zbrati ravno v Bakovcih. Na smrt preplašeni vaščani so vreli iz gorečih hiš, letali kakor ob pamet po naselju, kjer so jih pobijali brez ozira na spol ter starost pobesneli strelci. Pobeg je bil odrezan od severa, je pač vrelo vse v južni smeri proti potoku. V to krdelo nesrečnih iznenadencev so se zaganjali stekli psi, grizeč, česajoč in napadajoč z vso besnostjo vsacega, ki jim je prekrižal pot. Na vseh koncih obupni klici, lajanje psov, prasket do neba segajočih ognjenih zubljev – – –. Iz te zmede je odmevala od klanja in nočnega požara podivjana zahteva strelcev: »Izročite nam Kruca Godrnjo; vrnite nam našo Vido!« Celi Bakovci so že bili oviti v od plamenov bleščečo meglo dima, ko sta planila od glavnega krdela napadalcev dva postavna jezdeca in krenila proti nekakemu vlastelinskemu dvoru, za dober streljaj izven sela. Karol Ropoša je rignil kakor razjarjen ogrski vol: »Tamle Franc, je dom pasjega sinu! Nikdo nama ne sme uiti živ!« Jezdeca sta se pognala kar preko plota na glavno in bolj nizko zgrajeno dvorišče. Nikjer žive duše, da bi se postavila v bran. Vse tiho in mirno … Le po hlevih je mukala živina, krulile svinje in iz hiše je bilo čuti vekanje dojenčka. Franc je prižgal plamenico. Pokazala je isti položaj kakor tema. Pretaknila sta vse kote, vdrla v klet. Nikjer človeka — čuvarja tako velikega doma! Niti enega hlapca ter dekle ni bilo na spregled, kaj šele, da bi se bil od kod prikazal tolikanj zaželjeni gospodar s svojimi Kruci! Še nekrat sta prebrskala vse izbe in kleti. Klicala sta Vido in vpila iz polnih grl, da bi sploh priklicala človeško bitje. Od povsod le prazni odjek lastnega glasu, živalsko mukanje iz hlevov in zaripli vek nedolžnega nebogljenca, čisto zapuščenega v zibelki … Franc je še nekaj klašturil po dvorišču, do nerazsodnosti razpaljeni stotnik je planil z golo sabljo v hišo pred jokajočega nedolžnika. Po zraku je švisnil zamah težkega meča, ki se je ustavil z glasnim treskom na na dvoje preklani zibelki in prosile so na pomoč samo še zaprte živali … Edina človeka sta brzela na konjih z dvora, kjer je pravkar švignil visok plamen iz polnega skednja … Ko so posinili na Mursko polje prvi žarki jutranjega solnca, so bili veržejski strelci zopet zbrani v vrbini ob Muri. Manjkal je le trobentač, Husijanov Draš. Nikdo ni bil zanj v skrbeh. Graničarje je služil šest let, poveljnika turške trdnjave je vodil za nos par let in njega bi naj bil oplazil na smrt kak Kruc! Njegov gospodar »hauptman« je bil mnenja, da se ga je stara pijandura nakresal. Obležal je v kaki kleti. Po streznjenju bo prekanil Kruce in znal Veržejcem povedati kaj izvirnega. Obrazi in roke vseh strelcev so bile počrnele od dima … Molčali so … Z daljnega pogorišča se je kadilo v gostih meglah. Dim je oznanjal proti nebu, da je končan prvi vojni pohod veržejskih strelcev nad Kruce. Ali je bil ubit sploh kateri Kruc, vsaj delni krivec, ni znal nobeden od pohodnikov. Pasjega sina — Godrnje — ni videl nikdo! O ugrabljeni ter skriti Veržejki ne sluha ne duha! Pohod je končal s požigom ter pokoljem nedolžnih. Oni, ki so si hoteli oteti v zadnjem obupu življenje preko potoka, šele bodo postali strašne žrtve tedaj neozdravljive stekline … Stotnik Karl ni dal glasnega povelja za umik, le z roko je zamahnil preko reke in poletno jutro na Murskem polju je sprejelo veržejske strelce, prve udeležence maščevalnega napada na madžarske Kruce! Ko so bili strelci vsi na štajerski strani Mure, jim je buknil v hrbet posmeh in glasna opazka: »Hej, Korla, ali ti nisem pravil, da je Godrnja tolovaj — »oberkruc«! Kje imaš svojo Vido? »Ha, ha, omožil si edinko s Krucem? Za svarilo pred roparskim Madžarom si me obrcal. Sedaj si prejel ti gorši sunek, katerega boš najbrž čutil do smrti!« Cela četa se je ozrla, izvzemši poveljnika. Ob bregu Mure je stal stari cigan Marko Brajdič z velikim medvedom ob strani in se režal iz polnega grla odhajajočim Veržejcem … <center> – – – </center> Pokolj in požig nikakor nista pomirila veržejskega »hauptmana«. Neprestano mu je bil pred očmi preko Mure se posmehujoči ciganov obraz, ki je oznanjal zlo … Veržejci so rajali, ker so zagodli Krucem prvi čardaš. Ropoša je hodil zamišljen; njegova ženka je jokala in tarnala, da se je bilo bati: ob pamet bo radi izgubljene edinke. Vedno se še ni bil vrnil s pohoda na tostran Mure stari Draš, ki je znal marsikatero pametno v sili. Trobentač veržejske strelske družine je bil precej let Andrej ali Draš Husijan. Bil je revna bajtarska para, saj še svojih staršev poznal ni. Bridke življenske izkušnje so izklesale iz njega dobrega vojaškega trobentača in moža, kateri je videl nekaj več nego Mursko polje. Ljubezen do rojstnega Veržeja ga je prignala iz dobre turške službe v Bosni nazaj v domači kraj. Sicer ni prinesel med domačine turškega zlata, pač pa koš-listnjak spominov, s katerimi je kratil večere in odmore med delom v poletnih dneh. Kot izkušenega vojaka so ga sprejeli za trobentača. Povrh je še služil pri Ropoševih za nekakega šaferja. Za delo razven košnje ni bil bogvekaj, se ga je otepal po možnosti. Znal je priganjati, da so si pljuvali drugi bolj pridno v roke in pomagali Ropoševim do procvita. Staremu Drašu se ni postavljal po robu nobeden delavec v zavesti, da mu veleva vojaški veteran, ki ima za seboj gospodarja in posebno še gospodinjo. Bil je eden onih starih, zanesljivih poslov, spadajočih povsem k družini in ga je imela Vida za strica. Samo ena debela napaka se je oklepala Draša — naluckal se ga je rad, česar pa nikakor ni čutilo Ropoševo gospodarstvo. Šele drugi večer po požigu Bakovcev se je vrnil Drašek brez konja, strelske obleke in trombe kot razcapan madžarski svinjski pastir. Kako in kaj se mu je godilo med Kruci onstran Mure, o tem nam bo povedal sam enkrat pozneje. Draša — ta turški Draš je bil sprejet od gospodarja s težkim pričakovanjem. Mati so mu celo padli krog vratu in ga odvedli v kuhinjo na posvet. On, ki je bil med graničarji in Turki, bo tudi znal, kam pohiteti za Vido, ko je niso izsledili v Krajini. Mustačar Draš, na vsa očetova vprašanja in materine solze je le zmigaval z ramami, jedel kot volk, da bi bil skoraj pospravil dno sklede, pil kot lakonca, je razkramal najprej svoj doživljaj s pretvorbo iz strelskega trobentarja v ogrskega svinjskega pastirja. Povest o madžarskem vinu, o smrtni nevarnosti v krucevskih krempljih in o pobegu s pomočjo svinj je pripravil očeta Karla do krohota in jokajočo mater do brisanja solz. Pri popolnem umirjenju resnega položaja si je obrisal pokrepčani Draš mustače ob rokav in menil sigurnega obraza: »Kar se tiče Vide, bo treba k Herpici pod Ptujsko goro. Naj bo z baburo kar hoče. Če je v zvezi z nebom ali no — Bog nas varuj — s peklom, zna le, kaj bo! Gospodi ne pove nič. Dvakrat so jo že pestili po ječi, da bi jo omehčali za grmado, pa le ni šlo! Kmetu je vsikdar na uslugo v zavesti, da je ne bo izdal duhovščini in ne sodišču.« Ko je izustil Drašek ime Neže Herpice, so ga rotili mati Magdalena pri peterih ranah Križanega, naj se napoti on do nje, saj mu je znana žalostna zadeva kakor staršema. Turški stric je kajpada obljubil vse. Tudi njemu je bila Vida po lastnem zatrdilu –srčni ocvirk. Najprej se je prespal, dobrodušnost veržejska. Drugo jutro so ga založili mati z brašnom za na pot in za vedeževalko. Oče mu je pripel ob sedlo trebušasto čutaro. Draša je jezdil prvič v življenju k ženski po pogled v — bodočnost! Vrnil se je drugi večer pijan kot muha. Komaj in komaj so izpredli iz njega mati, da je izbrbotal izza gostega plota mustač, da je resnično bil pri vedeževalki. Babnica nikakor ni stara. Prebiva kot kmetica v čedni hiši pod Ptujsko goro. Ko je prijezdil do nje in povedal, kaj bi rad, ga je odvedla v štibelc, kjer je vladala povsem tema. Okna sploh nima taista luknja. Niti pri podbojih ne more v vedeževalni prostor trohica svetlobe. Oba sta vstopila v temo. Bable je sedlo na klop krog mize in vkresalo lojenko. Moral ji je podati desnico. Pri medlem svitu sveče je zasadila vanj svoj čarovniški pogled, da ga je pretreslo po vsem životu, kakor nikoli poprej v življenju. Ženščina ga je gledala liki sam bognasvaruj, njegova roka je dregetala v njeni … Že je kanil pobegniti pred slabotno žensko, pa je odvrnila sama njegovo desnico in ga nahrulila: »Tnalo veržejsko! Gleda vame bedasto kakor vol! Niti v sorodu nisi z ugrabljeno in tebi, teslo mustačasto naj prerokujem usodo dekline? Če bi bil vsaj prinesel seboj ono ruto, v katero so kapale materine solze, bi nekaj lahko rekla. K meni morata oče ali mati, ker ju spaja najožje krvno sorodstvo z osebo, koje usodo naj uganem! Tako se mu je godilo. Lahko si mislite, da nisem dal zlodejevi sestri ne denarja, ne mesa in ne pijače!« Draša je govoril istino. Po temeljitem razmišljanju sta odjezdila čez par dni do Herpice z obilnimi darovi Ropoša in Draš, ki je bil za vodnika. V temni čumnati pri brlenju sveče in podaji desnice je zvedel junak Ropoša prerokbo, da so mu klecnile noge in je omahnil po klopi. Herpica mu je povedala iz oči v oči brez prikrivanja: »Vrnitev hčere boš doživel samo ti. Kar še ni bil nobeden iz Veržeja, boš postal ti — stari oče sinu turškega mogočnjaka!« Pogled v bodočnost ugrabljene edinke je bil razgrnjeni pred očetom v nekaj besedah brez posebne razlage in tolmačenja. Vedeževalka je upihnila luč, hušnila iz štibelca in pustala staro grčo samega, dokler si ni toliko opomogel od groznega presenečenja, da se je zmotal na svetlo. Pri pogledu na prepadeni gospodarjev obraz je uganil tudi Draša, da z Vido ni in ne bo dobro. Prav nevoljen je razkladal prinešene darove in je potegnil sam na dolgo iz čutare, predno je upal iz sebe zunaj pri solnčni svetlobi z vprašanjem: »Neža, no no, dosti si dobila. Prerokuj še meni, kaj neki čaka mene?« Niti prav končal ni radovednosti, že je čul, česar ni pričakoval in še manj verjel: »Ti, lakonca veržejska, utonil boš v sodu vina!« Draša ni bil strahopetec, pa ga je le osupnilo par preroških besed, da je odprl na široko usta, kakor bi razpotegnil staro leso na plotu, ni spravil iz sebe niti besedice v odgovor, ne pa da bi bil pljunil babnici v obraz, kakor se je ponašal pozneje med Veržejci na izmišljeno plat. Gospodar in sluga sta jezdila izpod Ptujske gore v Veržej brez pomenkov. »Hauptman« Ropoša ni zaupal po vrnitvi ne ženi, ne Drašeku ali komu drugemu, kaj je zvedel o Vidini usodi iz ust ptujskogorske čarodejke. Draša, ta je seve barlantal o svoji smrti v polnem vinskem sodu. Sam se je krohotal ženski dalekovidnosti in z njim ves Veržej. <center> '''III''' </center> Kruci z ugrabljeno Vido so prekoračili Muro pri Melincih, kjer se je združila cela četa. Čakal je tamkaj na nje njihov glavar Godrnja, stisnil vsakemu zahvalno roko, migal zadovoljno z mustačami, se povzpel na konja in odjezdil, ne da bi bil izrekel le eno glasno besedico, predno so razvezali tolovaji vrečo. Po zatonu peketa kopit glavarjevega konja je zagledala Vida že razkrinkane obraze primeroma mladih ljudi, ki je niso bičali s sovražnimi pogledi — nasprotno! Klanjali so se ji ponižno kakor zapovednici. Pregrnili so travo pod hruško pred omenjeno vasjo, razložili na prt izbrane jedi ter pijače, sami so se odstranili po običaju slug par korakov od gospodarice. Jedli so svinjino s kruhom kar stoje vsak pri svojem konju, ki so se pasli po travniku. Vidini možgani so delovali nekaj trenutkov prav napeto, predno se je uverila, da pravzaprav ni več ujetnica. Že med pobegom do Mure ji je postalo jasno, da gre za nasilno polastitev njene osebe od strani zavrnjenega Jurja Godrnje. Kot kmečko dekle zdravih živcev, naravne preudarnosti ter korajžnega srca tudi pod hruško pred Malinci ni buknila v jok, ali se celo prepustila ženskemu spolu tako lahko pokorni omedlevici. Pokazala se je pristno Veržejko, vredno hrabrega očeta. Spustila se je na travo pred pripravljeno malico, kakor bi bila na Murskem polju pri domačih koscih. Po končanem telesnem podkrepljenju se ji je približal najstarejši od najnovejše služinčadi in jo vprašal: Ali naj nadaljujejo takoj pot, ali se še hoče morda odpočiti? Gospodarica je bila za odpočitek do pozno popoldne v nadi, da pride vendarle rešitev od doma. V udobni senci je celo trdno zaspala. Po strahu, katerega je prestala koj po prvem napadu in ugrabitvi, jo je poživilo večurno spanje, da se je vživela po prebujenju čisto v nalogo bodoče prisiljene izvoljenkE roparskega glavarja. Čakala jo je okusna mala južina in s preprogo pogrnjena nosilnica, pritrjena ob dva vštricna konja, v kateri je sedela prav udobno. V že lahkem večernem hladu so odjezdili iz Malincev kar po čez na Črensovce, na Veliko Polano in zavili pod Dolnjo Lendavo v ondotne šume. Jezdili so ob svitu plamenic precej časa v korak po gozdnih dolinah ter grabah, dokler se niso ustavili tik pod gričem, kjer jih je ustavila straža. Po izmenjavi dogovorjenih klicev ter znamenj so se vzpeli navkreber. Postali so na izsekani planoti, ki je bila posuta z ognji, da so jemali plapoleči plamenčki vid novodošlemu. Precejšnja družba mož ter žensk je bušnila pokoncu pri pojavu došlecev ter zavpila iz polnih grl dobrodošlico glavarici! Ko so prejezdili celi tabor, je poskakal oddelek s konj pred razsvetljenim šotorom, iz katerega se je postavil pred Vido v bogato okrašeni obleki madžarskega veljaka živinski prekupec iz Bakovec, Jurij Godrnja, glavar vseh prekmurskih Krucev. Globoko se je klanjal prav nič preplašeni Vidi in jo odvedel v šotor, ki je bil natrpan z grofovskim lišpom ter bleskom, o kakršnem se lepi Veržejki doslej niti sanjalo ni. Nad vse prijazno in uslužno jo je povabil za okusno pogrnjeno mizo, v koje ozadju je stala ženska služinčad, godba ter pevci. Vse je čakalo le migljajev, da spremeni razkošno opremljeno jedilnico v zabavno dvoranico. Vida in Jurij sta večerjala kakor stara znanca. Gostitelj in njegovi služabniki so bili mnenja, da se Vida prav nič ne protivi novemu položaju in že uživa vlogo neveste glavarja Krucev cele Krajine. Večerji je sledilo petje domačih ter ogrskih pesmi, godba je igrala in Jurij je zatrjeval izvoljenki, kako je ta večer najveselejši v njegovem življenju. Kakor to noč bosta lahko prebila v rajanju na Vidino željo vsako, da še lepše in mnogo lepše, ko bosta mož in žena. Prisegal je Vidi pri vsem, kar mu je svetega na nebu in zemlji, da je ne bo vzel po sili za ženo. Krščen je in odločno odklanja krucevsko poroko pod hrastom v gozdu z zatrdilom le začasne zakonske zvestobe, dokler mu ne prikima prva priložnost zakonolomstva in mnogoženstva. Poročil ju bo katoliški duhovnik v Lenti, daleč ven iz teh gozdov, da bosta mož in žena pred Bogom in tudi pred poštenejšo javnostjo nego je tolovajska. Na vse z najlepšimi besedami izrečene ponudbe je imela Vida na zunaj zadovoljne pokime. Prvi posini jutranje zore so podili pred seboj nočno temo, ko je potihnilo po šotoru na mah vse. Strežnice so pomagale novi gospodarici v grofovsko posteljo in polegle pred njo po tleh, da bi bile na najrahlejšo željo takoj pri roki ter na uslugo. Vida se je pod odejo goreče pokrižala in se zaupala iz dna srca Bogu, Mariji in angelu varuhu s prošnjo, naj ji vlijejo junaštvo Judite, da bo premagala v ugodnem trenutku madžarskega Holoferna, predno jo bo primoral pred oltar. Kratka — zaupna molitev jo je ohrabrila na duši. Zaspala je pomirjena in niti sanjala ni o ugrabitvi in o ujetništvu v šotoru roparskega glavarja. Celi tabor je miroval, dokler ni odprla oči gospodarica. Vešče roke njenih služabnic so jej pomagale pri napravljanju. Oblekle so ji moški kroj, kakršen je bil običajen pri plemenitašinjah, če so se udeleževale v moški družbi jezdnih pohodov. Moška preobleka je bila tudi Vidi povsem po godu. Nudila ji je kar največ upanja na uspeh morebitnega pobega. Pri zajtreku ji je drugoval Jurij ob petju ter godbi. Nato jo je ponižno povabil, da čakata pred šotorom osedlana konja, na katerih bosta posetila drugo taborišče krucevskih imenitnikov v soteski pred Kerka Sze Miklos. Bila sta res zastavni postavi v sedlih mustačasti Jurij in lepa Vida. Krenila sta na pot brez spremstva med burnim pozdravljanjem tabora. Razmere so bile za poglavarja Krucev povsem varne, saj je bil brezskrbno doma po celi osrednji Madžarski. Jezdila sta iz gozda na Čentibo, Dolinsko vas in se ustavila v senčnem sadovnjaku za vasjo Pinci pri Jurijevem dobrem in kakor je bilo soditi po hiši in gospodarskih poslopjih tudi s premoženjem dokaj podprtem znancu. Tukaj sta obedovala kar na prostem pod košato jablano. Po kosilu se je zleknil Jurij vsled prečutih dveh noči pod bližnjo hruško; Vido je prepustil varstvu prijatelja, ki je bil trdo prepričan, da je mlada ženska v moški preobleki najlepša in najljubša izmed vseh poglavarjevih žena. Kruc je zasmrčal od utrujenosti tako trdno, da je preslišal glasno nabijanje po kosi ob pojavu mogočnega roja čebel. Čebele so se vrtele nekaj časa nad hruško, pod katero je hrnjavsal Jurij, nato so se pričele spuščati in izgubljati med hruškine veje, kamor je sedla matica. Starejši hlapec je drgnil panj z babjo dušico, ga pritrdil na konec lestve in se lotil ogrebanja z večjo zajemalko. Za običajno spravljanje čebelnega roja se ni zmenil nikdo. Kar naenkrat je kriknil Jurij iz polnega grla, skočil pokoncu in jo ubral v divjem pobegu proti bližnji konoplji. Za njim celi oblak čebel, ki so se zaletavale vanj in ga pikale neusmiljeno, čeravno se jih je otepal z vsemi štirimi. Kruc je preletel gosto konopljeno njivo, stekel na travnik in še vedno so bunkale vanj razljutene živalice ter mu silile za tilnik, za razgaljeni vrat in za ohlapne rokave. Šele pri polnem koritu na dvorišču so odnehale preganjalke pred hlastnimi oblivi z mrzlo vodo. Jurij se je slednjič vendarle vrnil k Vidi pod jablano. Moj Bog, že sedaj je imel od pikov liki velik svinjski pisker oteklo glavo. Ustnice so že strašile iznad grmovja mustač. Kako bo z očmi čez nekaj časa, je tudi bilo vidno. Celo mraz je spreletaval krucevskega junaka radi zastrupljenja. Niti s kletvicami ni več mogel lajšati položaja. Ust ni mogel prav odpirati, da bi poganjal iz sebe besede, dasi je bil šrbast. Prijatelj je pomiloval glavarja. Klical je ogrebača, da bi pojasnil, kako za božjo voljo je došlo baš pod njegovo hruško do tako neprijetne nezgode. Dedec ogrebač se je dobro zavedal, kaj bi znalo slediti njegovi neprevidnosti. Pustil je lestvo ter panj, se skrbno skril, dokler se ne poleže prvo razburjenje in besnost. Gostitelj je tolmačil končno po lastni preudarnosti napad čebel s tem, da je izpraznil stari lopov v raztresenosti iz zajemalke čebele mesto v panj Jurju na prepoteni obraz. Na čebele razburljivo vplivajoče potenje je razkačilo živalice do napada. Pomilovanja vredni glavar krajinskih Krucev, kako neusmiljeno je otekal z neugnano naglico po celem telesu! Oči že ni mogel odpirati, ne govoriti, niti ne kosati s šrbinami vsled mrzlice, ki ga je trosila od temena do palca. K mrzlim obkladkom so se zatekli. V posteljo se je zmotal od čebel premagani Kruc. Vida mu je celo skrbno stregla s hladnimi ovitki, mu odpirala z žlico radi otekline ter mrzlice stisnjena usta in vlivala vanje slivovko, katero je goltal v dolgih — votlo donečih požirkih. Mrzla voda mu ni vrnila vida, ne govorice, le obilno žganje je zmagalo po par urah njegovo krepko naravo, da je kljub dregetincu trdno zaspal. Jurjevo globoko hrnjavsanje je razodelo Vidi, da ji je poslalo nebo rešenje iz krucevske sužnosti s pomočjo čebelic. Bila je kmečka kristjana, ni marala zagrabiti po zgledu judovske Judite za meč, da bi se znebila s krvjo in smrtjo tolovajskega vsiljivca. Bog ji je narekoval pobeg drugače. Sledila je božjemu migljaju, se pokrižala hvaležno, ostavila hrnjavsa in naročila Jurjevemu prijatelju, naj ga pusti spati. Vrnila se bo na noč z zdravilnimi obliži, po katere mora nemudoma v taborišče pri Dolnji Lendavi. Pripravili so ji konja, ji ponudili jedi ter pijače in: z Bogom od čebel do onemoglosti ustrahovani krucevski ženin Jurij Godrnja iz Bakovcev! Čebelni piki, prečuta noč, razburjenje in obilno žganje so storili svojo dolžnost v polni meri. Prvak Krucev je spal ter drotal do ranega jutra. Ko se je prebudil ter si uravnal toliko spomin, da je uganil, kako in kaj je z njim, je poskusil odpreti usta, da bi priklical k postelji svoje najdražje — Vido, a še le ni šlo. Izbruhal je iz sebe vsemogoča živalska godrnjanja, za človeške glasove je bila ustna odprtina še precej premajhna. Glava, otekla liki veliki farni zvon, ga je bolela, da mu je kar žarela bolečina iz nje. Brezštevilne otekline so ga skelele ter srbele, obkladki so bili ne samo suhi, da — vroči! Rabil je res nujno človeško pomoč. S klicanjem ni šlo, videl ni zadostno, je pač tipal tako dolgo pod posteljo, da je pobral svoj škorenj, katerega je pognal kar na slepo in res se je odbil z vso silo ter ropotom ob vratih. V sobo je pribrzela gospodinja in mu zagotavljala, kako je že stala večkrat ob njegovem ležišču, vendar se ga ni drznila motiti v tako dobrem spanju. Jurij je godel, momljal in kazal toliko, da si je ženščina razpukšala: k sebi želi svojo ženo. Razložila mu je povsem nežno, da je odjezdila lepa gospa po obliže v tabor, kakor hitro je zazibal njega spanec. Mora biti vsak čas nazaj, saj je kazala največjo skrb za vplahnenje njegovih oteklin. Po tem odkrito zaupanem obvestilu je planil bolnik s postelje, kakor bi ga bilo pičilo najmanj sto sršenov! Prijel se je za glavo in rignil kakor na smrt zadeti bivol. Žensko je prešinila vera: gost je znorel. Hušnila je skozi duri in klicala moža, da mogoče on pomiri vsled preobilnega čebelnega strupa zblaznelega. Jurij je razbijal, razmetaval po izbi in hotel ven, a ni mogel pogoditi vrat. Gospodarja je sprejel z zamahom obeh pesti in bi ga bil pošteno premikastil, da še ni bil napol slep. Tudi prijatelj jo je odkuril in hrulil vanj skozi priprta vrata, zakaj za božjo voljo se srdi, ko mu ni storil nikdo niti trohice žalega. Naj se pomiri ter počaka, ženka bo koj nazaj z zdravili. Če bo pameten, bo lahko drugi dan nadaljeval pot. Mož je zaklenil za seboj vrata in Jurij je sprevidel, da je sedai v ječi. Ljudje ga enostavno ne razumejo in s silo ne bo dosegel ničesar. Do postelje se je dotipal, sedel, se prijel z obema rokama za glavo in se zasmilil sam sebi … Preklinjal je v srcu žensko hinavščino, svojo lahkovernost in od samega zlodeja nanj naščuvane čebele. Mislil je naprej, gruntal nazaj in zaključil razgrebanje o bridkosti svoje usode v sklep: predvsem se moram zopet dokopati do govora in vida, potem se šele lahko lotim zasledovanja po kačje zvite begunke. Mirno je pričel trkati po posteljnih deskah, da bi privabil k sebi živo človeško bitje, ki bi mu postreglo z mrzlimi ovitki in s hladilno pijačo, ker ga je peklensko žgalo radi žganjice po želodcu. Je trpelo nekaj časa, predno so se uverili domači, da je gosta popustila besnost in so se upali do njega. Ženske so mu prinesle vode za otekline in pogašenje žeje, katero si je lahko hladil le s cuzanjem skozi slamo. Zložil je svoje od čebelnega strupa pretrošene ude po postelji in se počutil zapuščenega, prevaranega ter nesrečnega, kakor še nikoli v življenju … Pri vsem tiranju notranje nestrpnosti je moral uvaževati dejstvo: kot slepec in mutec ne morem na konja. Moral se je udati ter piti v požirkih iz keliha potrpljenja, kar mu je bilo do današnjega dne nekaj povsem tujega. Šlo je. Sila pač kola lomi in ne da bi ne bila kos glavarju Krucev! Toliko se je izmiril, da si je že lahko sam hladil obraz, da bi si čim prej razvezal jezik ter odprl oči. Proti večeru je že bilo boljše z odpiranjem ust. Videl je le malenkostno in mrzlica ga je povsem zapustila. Zunanje zdravje se je vračalo vidno; tem občutnejše ga je pričela majati notranja zavest in bolest, da je Vida davno preko Mure in se mu že posmiha celo Mursko polje, ker ga je ugnala na tako preprost način ženska potuhnjenost. Srdito jezo na samega sebe je skušal utopiti v žganju, katerega se je natreskal, da je omahnil po ležišču kot trdo povezan snop. Spal je in bil do posina drugega jutra rešen prebridkih očitkov lastne neprevidnosti. Zjutraj se je že bila umaknila z obraza oteklina toliko, da je lahko dopovedal prijatelju, kako so ga oropale njegove čebele onega blaženega bitja, ki mu je bilo vse na svetu. Gospodar mu je bil takoj na uslugo s poizvedovanjem za pobeglo in mu je obljubil, da mu bo poslal zanesljiva poročila. On sam naj lepo počaka pri njem na domu, da ne bo strašil s svojo še vedno liki svinjski lonec oteklo glavo po Krajini. Jurij se je pustil pregovoriti. Prijatelj je sam odjezdil v kraje ob Muri, da mu sporoči, kod se mu je izmuznila nevesta. Somišljenik Lajoš Črnec je bil naglo v sedlu in ubral pot iz Pinc na Bernice, Petešovce in do Hotize. Povsod so mu zatrjevali ljudje, da je brzel tam mimo čeden mladenič v obleki madžarskega plemenitaša. Koj za Hotizo je izginila za begunko vsaka sled, kakor bi se bila pogreznila v zemljo ali odfrčala po zraku preko Mure. Za omenjenim selom ni videla živa duša ogrskega mladca. Nadaljeval je brezuspešno zasledovanje celo do Dolnje Bistrice. Tukaj tudi ni bilo glavarjeve ljubice, pač pa je zvedel, kako so napadli baš radi njene ugrabitve v noči veržejski strelci Bakovce, jih spalili do tal, poklali staro ter mlado. Komur je uspel pobeg iz goreče vasi, je bil obklan od steklih psov, katere so naščuvali napadalci za begunci. Ljudje so preklinjali vražjega Godrnjo in njegove Kruce, ker so priklicali radi ene ženske tako strašno gorje in maščevanje nad nedolžne! Lajoš je privoščil v Dolnji Bistrici odpočitek sebi ter konju. Od tam se je vrnil v Pince z najslabšim poročilom, ki je sploh zamoglo udariti na uho krucevskega vodje. Sedaj je imel Jurij Godrnja! Bil je ob ljubico, imanje in nakopal si je sovraštvo Murskega polja in ožje domovine! Ni strpel popolnega vplaha oteklin. Moral se je prepričati na lastne oči, kako mu je podkuril vražji Ropoša s svojo bando. Na pojezdu proti domu se je uveril kaj kmalu, da so bila Lajoševa sporočila o ubegli istinita. Do Bakovcev se je upal v noči od severa. Našel je kup pepela, s katerega je odmeval strahotno v noč lajež in cvil le na pol živih — steklih psov! Bil je torej ob trse radi nepreudarne zatelebanosti v čisto navadno kmečko dekle, ki se posmehuje bedaku z druge strani Mure! Na upepeljenih ostankih domačega sela in lastne domačije je prisegel pri nebu in zemlji celotnemu Murskemu polju popolno pogibel in opustošenje! Kaj je preostajalo razočaranemu glavarju krajinskih Krucev drugega, nego da je ostavil pogorišče ter stekle pse in oddirjal nazaj v tolovajski tabor v dolnjelendavskih šumah, da pozove na maščevanje Kruce cele Krajine. V taboru so ga že težko pričakovali. Izostal je dalje, nego je napovedal pri odhodu. Med njegovo odsotnostjo so bili obveščeni starešine, naj se drži glavar doma, kralj ga lahko pozove vsak čas na posvete. Sel iz kraljeve okolice je znal povedati, da je nekaj velikega na obzorju, kar bo najbrž hudo zadelo Madžarsko. Turčin, in sicer sam carigrajski veliki vezir se pripravlja na vojno. Turška vojska se bo podala preko Ogrske nad Dunaj, da ga zavzame z naskokom ali z oblego in se polasti s cesarsko prestolico preostale Evrope. Presneta reč pri turškem navalu je istina, ker so Kruci zavezniki Turkov in bodo tvorili kot kažipoti mohamedanske vojske predstražo. Še to je zadelo Jurja, da je moral, plamteč od maščevalnosti, mirno čakati v taboru, da ga pozove njegov kralj in gospodar Emerik ne nad Veržejce in Mursko polje, ampak v tovarišiji s pesjani nad sodržavljane! Iz polne kupe najbolj brezsrčnih udarcev usode je pil v naslednjih dneh glavar v taborišču. Pri vsej bridkosti ni imel žive duše, kateri bi bil lahko potožil svoje gorje. Ako bi zaznali v taboru, kako nesmrtno se je osmešil pred Krajino, bi mu odvzeli glavarsko dostojanstvo in bi se moral poditi okrog kot navaden tolovaj. Povrh so mu starešine še neprestano čestitali in ga blagoslavljali radi poroke s tako dražestno cvetko, katero sedaj čuva kje prav na varnem bolj nego svoje oko! Kako je bilo pri srcu pri takem blagrovanju Jurju Godrnji, si lahko predstavljamo, če pomislimo, kako so se strnjali nad njim najbolj črni oblaki in so urezavale iz njih vanj strele: ženske prevare, upepeljenja vsega imetja in še mazanje s počakanjem v najbolj plamtečem ognju pohlepa po maščevanju. <center> – – – </center> Vidi se niti mudilo ni, da bi bila podila konja v diru. Dobro je znala, da je Godrnja sploh ne bo zasledoval. Predolgo bo spal vsled preobilo zavžitega žganja. V zavesti, kako in kaj je z njegovim plenom, oh, tedaj bo ona davno preko Mure v objemu svojcev. V moški preobleki je smelo povpraševala po najbližji in najbolj varni poti na Mursko polje, kamor mora po trgovskih opravkih. Kmalu je bila iz Pinc v Petešovcih, kjer so ji svetovali, naj ne krene preko obmejne reke v smeri na Mursko Središče. Tamkaj so obračunali pred dnevi medžimurski tlačani s plemenitimi nasilniki in so jim požgali vsa gospodarsko poslopja. Krajinski vaščani so vsi povdarjali sigurnost poti na Hotizo, od tam na Dolnjo Bistrico, kjer je povsem varen prehod preko Mure in se na ta način lahko ogne potnik medžimurskemu ognjišču. Vida je posluhnila odkrite ter dobrohotne nasvete in jo ubrala iz Petešovc ob krivuljasti strugi Mure na Hotizo. Tukaj sta počivala oba s konjem in sta nameravala doseči v kritju noči Dolnjo Bistrico ter muropoljska tla. Vse je šlo po načrtu. Nikdo ji ni križal poti s sovražnimi nakanami. Meglena noč se je podila po ravni pri okrenu s ceste na travnike za Hotizo, da bi ne srečala v noči nikogar in je tekel tudi konj po mehkih tleh čisto neslišno. Pašniki so postajali vedno bolj vlažni in že je čofal konj po močvari, ki se razprostira krog Hotiških mlak ali jezera. Jezero je bilo na gosto ter daleč naokrog obrasteno s trstiko. Iz trstičja se je kadilo. Plamenčki kakor od ognjev so švigali in oznanjali, da nočuje nekdo ob mlakah. Ustavila je konja ter ugibala: ali neustrašeno naprej ali nazaj na trdo cesto in mimo nočnih tabornikov? Ni še zaokrenila konja, že je zalomastilo tiho po trstiki, kakor bi se podila skozi goščo kaka žival. Lomastenje je postajalo vedno bolj glasno. Razločila je, da sili v smeri proti njej zver, ki godrnja in cmaka z jezikom. Pamet jo je silila k pobegu. Strah pred bližajočo se nevarnostjo jo je tako presunil, da je preslišala plašljivo hrzanje konja in buljila z očmi v ono stran, iz katere se je prikazala liki bolj odraslo tele velika — kocasta zver! Še par korakov in pred njo se je dvignilo nekaj grozno kosmatega na zadnje noge in jo hotelo potegniti s prvimi tacami iz sedla. Konj se je vzpel v bojazni in skočil kljub mehkim tlom v polkrogu daleč na stran in bi bil zdirjal v najbolj urnem galopu, da se ni pogrezal vedno bolj in mu je bila kocasta pošast tik za petami. Vida je pozabila, da ima noč svojo moč in na ognje ob mlakah. Prepričana je bila, da sili za njo na obračun sam rogati iz dna pekla. Mravljinci so ji zagomazeli po celem od strahu prepotenem telesu. Zbrala je od šklepetajoče groze preostalo moč in kriknila na odpomoč, ker peklensko strašilo je že zopet čepelo na zadnjih nogah in ji je nekako pomigavalo s prednjimi. Obupen klic je zadel na odmev. Izza stražnih ognjev je planilo več postav kvišku in ji zasiguralo pomoč v njej nerazumljivem jeziku. Toliko je razbrala iz krika, da velja zverini, ki čuje na ime »Miško«. Na poklic je pričel ovohavati kosmatin konja in Vido po stopalih v stremenu kot staro znanko. Nad medveda so planili iz trstičja cigani. Kar ostrmeli so pri pogledu na neznanega jezdeca, blodečega v nočni temi po močvirju. Cigani in Vida so spogledovali eden druzega, dokler se ni izmotal iz bičevja starikav možak z gorečo plamenico. Prišlec in konjik sta se spoznala pri prvem srečanju z očmi in vedela, pri čem da sta. Stari cigo Brajdič se je poklonil globoko gospodarici Vidi, proseč jo pojasnila glede njenega nenavadnega pojava v tako nevarnem kraju ob krucevski strani Mure. Pomagal je poznemu gostu s konja in poslušal napeto povest o ugrabitvi in pobegu. Cigan je kar migal z ušesi od zadovolja, ko je čul, kako je pomagal zgolj slučaj Vidi, da se je izvlekla iz krucevske pasti, a zašla v — cigansko! Peklensko hudobno so se mu iskrile oči ob koncu begunkinih doživljajev. Znanka ga je še prosila za nadaljnji nasvet in pomoč v noči na močvirnih tleh. Ciganska in maščevalna duša, koj je iztresel iz svoje torbe edini rešilni načrt. Marku Brajdiču je bilo znano do pičice natančno, kako in kedaj so ugrabili Vido Godrnjevi Kruci. Bil je priča požiga Bakovcev in sedaj — sedaj je poslalo nebo baš njemu Vido, da se osveti na njej njenemu očetu za brce in batine! Pri spominu na starega Ropoša, hudoba ciganska, ni vzrojil, ni se lotil vidno maščevanja, ampak pod krinko najbolj udanega prijatelja v pripravljenosti: tvegati za rešitev pod solncem najlepše mladenke celo življenje! S skrbečim glasom je dopovedoval Vidi, da preko Mure nikakor več ne more. Reka je tako zastražena od razpaljenih Krucev, da bi jim ne ušla niti miška. Ker Veržejka ni razumela vzroka zastražitve, ji je razložil na dolgo ter široko strašni maščevalni napad veržejskih strelcev na Bakovce, Požig in pokolj v tem selu pomenjata za Kruce vojno napoved celemu Murskemu polju. Še on — nepristranski glavar ciganske družine Brajdičev se je umaknil pred jezo Krucev v nedostopne močvare krog Hotiških mlak. Ako bi padla Vida živa Krucem v roke, bi jo nasadili na drenov kol ravno tik ob Muri nasproti Veržeju, na katerem bi umirala celi dan in noč v najgroznejših mukah. Božja prizanesljivost se je polastila njenega konja, da je krenil baš v to smer, kjer je zadela na Brajdiče — stare prijatelje Muropoljcev, ki dolgujejo posebno hvaležnost »Hauptmanovi« hiši. Sedaj v največji sili je priložnost, da poplača stari Marko Veržeju z zaščito Vide, cveta Muropolja, kar je storil trg dobrega njegovemu rodu. V taborišču Brajdičevih ciganov bo Vida bolj na varnem kakor pod streho očetove hiše. Za čas besnenja najhujšega krucevskega viharja se bo umaknil on Brajdič s svojo varovanka bolj v notranjost Madžarske, kjer še ne zna nikdo o ugrabitvi muropoljske krasotice in o požigu Bakovcev. Malhar ciganski, je pihal devojki tako skrbeče in prepričevalno na srce, da je bila hvaležna iz dna srca Bogu in ciganu, da jo je privedla usoda pod cigansko varstvo, ki jo bo otelo tolovajske oskrumbe in nazadnje še najstrašnejše smrti. Brez vsacega pomisleka ali izgovora je sledila starcu skozi trstiko k taboru. Ta se je razprostiral po suhih tleh ob severni strani Hotiških mlak. Ciganov: moških, žensk in otrok je kar mrgolelo krog ognjev, ki so goreli pod kotliči pri vsakem s platnom pokritem vozu. Ciganska kljuseta so se pasla. Niti z ušesi niso zmigala, ko je stopala mimo Vida s svojim iskrim rjavcem. Glavar ciganov je peljal Veržejko k vozu, ki je bil po ciganskem zatrdilu neobljuden ter določen za imenitne goste ob priliki gostij in drugih družinskih slovesnosti. Konja naj le prepusti njegovi oskrbi. Večerjo ji bodo pripravile ženske in preuredile njej odkazani voz v prenočišče. Po dnevu se bo lahko vozila ali pa jezdila svojega konja. Vendar bi ji priporočal on, njen varuh, naj bo na potovanju lepo varno pod plahto na vozu, da je ne bi prepoznal pri ježi kak krucevski vohun in jo odtiral na odgovor. Tako je bila sprejeta Vida med cigane. Postregli so ji z vsem potrebnim in ji prepustili v popolno uporabo snažen, prostoren voz, v katerem je bilo udobno nočevanje in prevoz po dnevu. Vida se je dobro naspala na od cigank njej pripravljenem ležišču. Drugo jutro pri odhodu od Hotiških mlak je bila povsem uverjena, da ne sme sedaj nikako preko skrbno zastražene Mure, ampak mora za ceno lastnega življenja s cigani proti severu, da se izogne Krucem, prežečim na njo po celi Krajini. Stari Brajdič je še poslal navidez najbolj pretkanega cigana na Muropolje in v Veržej. Sporočil bo Ropošu, kako čuva nad njegovo edinko roka starega prijatelja. Privedel mu bo hčerko tudi sigurno nazaj, a zaenkrat je še rešitev edinole v begu in strogem prikrivanju pred maščevalnimi Kruci. Vida se je strinjala s potovanjem na sever in je bila hvaležna Bogu in angelu varuhu, da je nista pustila v prenaglo srečanje s popolnoma podivjano krucevsko drhaljo. Ciganska družina je potovala počasi, ogibajoč se mest in taborišč ob robu gozdov ali po bolj prikritih dolinah. Ženske in moški so bili razkropljeni po dnevu po vaseh, kjer so opravljali kovaška in kotlarska dela, barantali s konji; ciganke so prosjačile, vedeževale ter prorokovale lahkovernim podeželanom prihodnost. Vida se je gibala čisto prosto in je ni silil nikdo pod platneno streho njenega voza. Sama je sprevidela, da je sigurnejše za njo, če se drži tabora, katerega se je ogibalo vse, kar ni dišalo po cigansko. Bila je uverjena, da je ne bo izsledil med to družbo nobeden krucevski vohun ali zasledovalec. Cigani so ji stregli vsestransko, kakor bi jo kanili opitati, se ji klanjali, ji izpolnili vsako z lica čitano željo, da je izgledalo: Muropoljka kraljuje v taboru ter ga vodi naprej — naprej proti severu. Tamkaj bo prešla v največjem mestu Madžarske v roke cesarskih dostojanstvenikov, ki jo bodo vrnili domu in ljubim staršem. Niti sanjalo se ji ne bi bilo: stari Brajdič bi naj bil zahrbtnež. Nikakor ni pozabil očetovih brc ter sunkov! Z izkazovanjem dobrot in s hlinjeno skrbjo za njeno varnost kuje najbolj trinoško maščevalne načrte, da se osveti otroku, ker se slučajno ne more roditelju! Potovanje se je raztegnilo v najlepšem vremenu v cele tedne. Srečevali so že ljudi trdo madžarske govorice. Oglašali so se pri ciganih pogosteje židje. Kupovali so od njih vse mogoče živo blago, izdelke ter jim prodajali železo, baker in vsakdanje življenske potrebščine. Nekega večera se je pripeljal v taborišče na čednem vozu dolgobradati, postaran Žid. Užival je pri celi ciganski družini najglobokejše spoštovanje. Razgovarjal se je samo s starešinami in bil gost starega glavarja, s katerim sta se pomenkovala po tihem dolgo. Iz mahanja z rokami je bilo prepoznati, da barantata za nekaj dragocenega ter važnega. Slednjič je prinesel žid iz svojega voza črno sukno. Segla sta si prodajalec in kupec v desnici. Žid je položil preko njunih desnih rok črno sukno. Oba sta kriknila nekaj nerazumljivega in kupčija je bila sklenjena! Nato je pričela ob ognjih tabora prava gostija, koje središče je bil Izak Arnstein. Njemu na čast so cigani jedli, pili in nazadnje plesali pozno v noč. Zgodaj zjutraj, ko se je še ustavljala nočna tema z vso silo prvemu prodiranju zarje, se je pojavilo pred Vidinim vozom odposlanstvo ciganskih starešin s poglavarjem na čelu. Stari Marko ji je raztolmačil svečano, da je napočil po večtedenskem potovanju trenutek, ko trdi slobodno: njegova varovanka je varna ne glede na kakršnokoli nevarnost. Veliki trgovec ter imenitnik Izak Arnstein iz Budimpešte je izrazil pripravljenost, da bo poskrbel v ogrski prestolici, kamor ne smejo cigani, za predajo Vide vsemogočnemu cesarskemu namestniku. Ta jo bo odpremil pod vojaško zaščito na Mursko polje — v rojstni Veržej. Poslovilne besede so tekle staremu lopovu tako prepričevalno in odkritosrčno, da bi ne bil sumil kake prevare niti izkušen poznavalec ciganskih lopovščin, kaj šele priprosta in resnicoljubna Vida, kmečko dekle iz Veržeja! Mesto starega Marka je prevzel pokroviteljstvo nad Muropoljko častitljivi Izak. Povabil jo je v svoj voz z iskro konjsko vprego. Že proti poldnevu sta bila v Budimpešti, kjer sta krenila po dolgih ovinkih v židovski del mesta, ki je kazal na prvi pogled vse drugo le prestolnega lica ne! Izak je posedal snažnejši ter imovitejši dom od ostalih čifutskih kočur, kolib ter kurnikov. Vida je dobila posebno izbo. Ni prišla z nikomur v dotiko. Še ženšče z okrepčili se je delalo, kakor da ne razume jezika, v katerem izprašuje tujka. Niti sedaj ni slutila Muropoljka, da je bila prodana v past, iz katere pelje pot nekam drugam, le domov in k staršem ne! Že na večer ji je prinesel Izak zagrinjalo za obraz, kakršnega do tedaj še ni videla. Po očetovsko ji je prigovarjal, naj si zakrije z gostim pajčolanom lice. Po budimpeštanskih ulicah namreč mrgoli turških pohotnežev in nasilnežev. Brez nadaljnjega bi mu ugrabili varovanko, ako bi jih kdo opozoril na njeno izredno lepoto. Vida je posluhnila pokorno starca. Oblekla je nekako spokorna žensko haljo in mu sledila peš po bogzna kolikerih ulicah, dokler se nista ustavila pred vrati utrjenega gradiča, katerega je čuvala turška straža in kjer bi naj bival namestnik cesarja. Mohamedanski čuvaji jima niso branili vstopa. Za visoko obzidanim dvoriščem so bili večji ter manjši stanovanjski prostori. Kamorkoli so padle Vidi oči, povsod le turška služinčad in že celo ozračje je dišalo po polmescu. Stari Izak se je dobro spoznal v Babilonu stavb in je moral biti znanec na tem dvoru. Stopal je smelo ter samozavestno med švigajočimi strežniki. Postal je na dolgem hodniku pred skrbno zapahnjenimi vrati, s katerih je visel na zlatem motvozu lepo izrezljan tolkač. Židu se ni bilo treba niti poslužiti tolkača, že so se odprle duri. Med vrati je stal črnobradat Turčin, bolj majhne postave ter grdo zakrivljenih nog. Bogat turban in zlati naprsni našivi so pričali, da mora biti dostojanstvenik na dvoru, kamor sta prišla. Kaj sta se menila mohamedan in žid, Vida ni razumela. Zaključek pogovora je bilo Izakovo povabilo, naj pokaže bodočemu njenemu velmožnemu zaščitniku ter pokrovitelju svoj obraz. Dekle se je znebilo brez pomisleka itak nadležne zavese in pogledala smelo in nič zavratnega sluteč krivonogega Turka, kateremu se je kar jasnil mustačasti obraz, ko se je naslajal z očmi veščaka na vitkoponosni dekliški postavi, katero je kronal obraz, ki ni bil Turku nekaj vsakdanjega. Pogladil si je v vidnem zadovolju konce mustač po bradi, pocuknil Izaka na stran, ga trapljal po rami in pričela sta z rokovanjem, kakor bi šlo za kup in prodajo. S šakami sta pokala. Slednjič je stopil Turčin k omari, privlekel iz nje papir, nekaj križal po njem z gosjim peresom, ga ponudil Izaku, ki ga je vzel in shranil skrbno pod kaftan. Kako in kedaj se je izmotal žid iz sprejemne sobe, Vida niti prav opazila ni. Iz premišljevanja o tajinstvenem dogodku, katerega si ni znala prav tolmačiti, jo je predramil krivobedrež z namigom, naj mu sledi. Nastopila sta romarsko pot iz sobe na hodnik in po njem na dvorišče. Preko tega v prav nizko poslopje, ki je bilo močno očuvano od turških straž, kakor bi prikrivalo najčistejše zlato in bisere. Straža ju je pustila v notranjost od zadaj, kjer ju je sprejel z globokim priklonom pred krivonogim vodnikom starejši Turek. Kimal je Vidi, jo prevzel in jo peljal po očetovsko zaupljivo za roko po hodniku. Odklenil je vrata, za katerimi se je razprostrla pred obema bajno okrašena dvorana. Po tleh težke preproge v živih barvah, blazine, zglavniki ter divani, po katerih so ležale v najlepša oblačila oblečene mlade, čedne ter z raznimi ročnimi deli zaposlene Turkinje. Vse so se zagledale v pravkar došlo tujko, kateri se je dozdevalo, da je zašla v neizrečeno lepo pogansko svetišče, o katerem je čula toliko pravljic iz ust preljube mamice. Krasotice — najbrž svečenice so še zarajale v plesu krog Vide, ki je na pol sanjala, na pol doživljala resnično lepi in niti zasanjani — novi svet! Turčinke so čebljale v neznanko v vseh jezikih. Razumela je le par besed resno prikrojene ženske. Ta jo je povabila na nizek divan in začela z njo razgovor kakor mati s hčerko. Govorila je slovanski jezik. Vida je nasluhnila marsikatero besedo pravilno. Le tega ni mogla dognati iz dobro hotečega razgovora: kam in zakaj je bila oddana pod krinko zaščite in pokroviteljstva pod tako razkošno opremljeno streho? Starejša tovarišica ji je tolmačila vse mogoče, dokler se ni utrudila vsled gostobesednosti. Postregla je novodošli in ji pokazala pot do vrat kamrice, ki bo odslej njeno nočišče. Šolala se bo za svoj poklic v veliki dvorani, v katero je stopila prvič in bila pozdravljena. Prvo noč pod turškim krovom se je pričelo Vidi nekoliko svitati, da ni z njo čisto v redu in da sta jo prevarila bridko za dom in starše cigan ter Žid. Priporočila se je z največjim zaupanjem Bogu ter spala, dokler ji ni povonjala pod nos skodelica ponujene pijače, kakršne do tedaj še ni okusila. Bila je turška kava in poleg te posoda z mlekom in duhtečim pecivom. Že koj prvo jutro je prejela turško preobleko. Njena učiteljica ji je dopovedala, da je bila prodana kot izredna lepotica v harem budimpeštanskega paše Ibrahima s priimkom »satan«. Ves njen pouk bo usmerjen naslednje mesece za tem, da si bo znala pridobiti po prvem srečanju s pašo njegovo naklonjenost. Mogoče ji bo usoda toliko mila, da bo postala vsled telesne prikupljivosti ena izmed onih pašinih žena, kojih beseda nekaj velja in zaleže pri vsemožnem gospodarju. Kristjana slobodno lahko ostane tudi za bodoče. Paša še nikoli ni vprašal kake priležnice, kaj ter v koga veruje in kakega Boga moli. 26tjb4habdciq2fuytoi9sga16amcf8 0 39504 206987 2022-07-27T08:58:47Z Leastezinar 8591 Nova stran z vsebino: Nikakor si ne smemo domišljati, da je pognal iz lahkomiselnega rakarja kak boljši posestnik ali celo bogataš. Kaj še! Lahko zasluženo, še lažje zapravljeno, je veljalo tudi za rakarje. Rakarski poklic je bil pri resnih posestnikih osovražen in so odvračali od njega svoje sinove z vso strogostjo. Rakarji so bili v časteh pri krčmarjih, katerim so polnili žepe in delali pri njih v jesenskem in zimskem času dolgove na bodočo lovsko srečo in izkupiček. Kako... wikitext text/x-wiki Nikakor si ne smemo domišljati, da je pognal iz lahkomiselnega rakarja kak boljši posestnik ali celo bogataš. Kaj še! Lahko zasluženo, še lažje zapravljeno, je veljalo tudi za rakarje. Rakarski poklic je bil pri resnih posestnikih osovražen in so odvračali od njega svoje sinove z vso strogostjo. Rakarji so bili v časteh pri krčmarjih, katerim so polnili žepe in delali pri njih v jesenskem in zimskem času dolgove na bodočo lovsko srečo in izkupiček. Kako je bilo z rakarji v verskem ter v moralnem ali nravstvenem oziru, ni treba razlagati natančneje, saj je lenoba vseh grdob grdoba! f. Velikokrat opazujemo, da postane kedo voditelj kake organizacije, dasi se niti gnal ni za to mesto. Tako je bilo z Lapuhovim Vinkom iz Sromelj; Naenkrat so govorili ljudje: »Veliki in čedni Vinko je vodja vseh rakarjev po spodnjih krajih.« Resnica je bila ta govorica. Najbrž Vinko sam ni znal, kaj je storil posebnega, da mu je z-uipal rakarski svet vse zadeve glede sporov lovišč ter prodaje rakov na debelo po cenah, katerim se je židovski'kupec tolikokrat skraja protivil in prisegel pri vseh prerokih, da bo blago rajši prepustil poginu, nego bi &a preplačal v svojo zgubo. Lapuhov Vinko je bil že po prikupljivi zun.. njosti fant od fare. Krepke ter velike postave, fantovsko vedrega obraza in kakor pri jagnjiču »krav-žasti« lasje so mu liki vzmeti silili klobuk postrani. Po tedanjem običaju je nosil v levem ušesu okrogel uhan, na katerem se je potresaval nemirno pri najmanjši kretnji preluknjani trikot. Ucbati je znal, da se je drobil o<? sv njegovega prijetnega glisu - vinorodnih hribčko/ rojstne župnije po dolinicah ter grabah. Oče mu je bil pod palcem opitan gruntar — -.in prvi rakar — kako nasprotje med malo prej beleženo trditvijo, da so bili rakarji potomci kočarjev ter raznih drugih ne-naničev! v teh dveh mesecih doplačati toliko, da bodo imeli vplačano do konca leta 1935. Vsak naročnik naj torej pazi, da bo v decembru 1934 ali vsaj v januarju 1935 imel vplačano naročnino do konca leta 1935, ker bodo v prihodnjem letu samo tisti zavarovani. § 4. Podporo dobi izplačano oni, ki ima hišo v najemu. Prevžitkar, član družine ali uslužbenec, ki je bil celoleten naročnik, ni deležen zavarovanja. Enako niso zavarovane viničarske, gozdne in lovske koče, ker v njih stanujejo lastnikovi nastavljenci. § 5. Podpora se ne izplača: ako je naročnik sam zažgal, ali po kaznjivi zanikarnosti povzročil požar; — ako zavarovalni odsek ugotovi, da je bila hiš:, do svoje polne vrednosti zavarovana in se je ta zavarovalnina tudi izplačala; — ako je povzročitelj požara (recimo železnica) škodo v celoti povrnil; — ako je požar nastal vsled vojne, upora, eksplozije javnih zalog smodnika. — Vsak spor rešuje samo zavarovalni odsek in je vsako sodno postopanje izključeno. § 6. Vlogo za izplačilo zavarovalnine -je napraviti takoj po požaru. Kdor se tekom enega meseca ni prijavil, ne more zavarovalnine več zahtevati. Vlogi je priložiti potrdilo občinskega urada, ki je koleka prosto, kjer mora biti potrjeno: kdaj je nastal požar, vzrok, številka hiše, ki je pogorela, kje in za kako vsoto je bila hiša zavarovana. § 7. Podpora se izplača v celoti brez odbitkov samo po poštni nakaznici takoj, ko dospe obveznica zavarovanca, da bode ostal tudi v bodoče naročnik »Slovenskega gospodarja« ter da bode pridobil v svoji okolici dva nova celoletna naročnika. § 8. Oni, ki je podporo prejel, je dolžen dati pri cerkvi skupno z občinskimi oznanili to objaviti, da je prejel zavarovalnino »Slovenskega gospodarja« izplačano. Zavarovalni odesk. MM naprediile „Slov. gospodar? Dosedaj so nekateri kraji res razveseljivo napredovali. Omeniti moramo predvsem Prekmurje in Posavje, do-čim Savinjska dolina še ni dovolj razgibana, vendar upamo, da ne bode za- ostala. Ostali kraji se držijo dobro. — Agitatorji pridno delajo ponekod, drugod zopet nimamo še dobrih stikov. — Reklamno številko smo zopet poslali v Savinjsko dolino, Posavje in Prekmurje. Prijatelji, delajmo, delajmo z veseljem za dober tisk! Sv. Anton na Pohorju. Še nismo v snegu, če tudi se nam obeta i < kakor nam privoščijo tisti tam doli v dolinah. Lepo je tu gori. Briti se nam ni treba, ker nas obrije burja vsak: teden po dvakrat, kakor se to spodobi. Krizo bi radi prežagali na drobne kose, pa se ne da prijeti, dasiravno jo čutimo vsi. Les ne gre v promet, živina tudi ne, le poštnih položnic za plačevanje davkov nam ne manjka, Kriza je vzrok, da si tupatam kdo hoče pomagati z izdelovanjem denarja. Pa ne pri nas, Bog varuj! Smo prepošteni Pohorci. — V cerkvi bo treba nekaj popravil, pa tud nabaviti si bo treba to ir. ono, ker v novem letu nas čakajo važni dogodki. »Slovenskega gospodarja« bi še mnogi radi brali, pa ni pare za naročnino. Št. Peter pr.l Marisjoru. Na starega leta dan je umrla najstarejša šentpeterska župljanka Liponik Alojzija iz Metave, stara 91 let. Pokojna je bila globokoverna ženica, potrpežljiva kot svetopisemski Job in vdana v voljo božjo. Zato pa je tudi tek svojega življenja srečno dokončala in, upamo, tudi zaslužila te l večnega življenja. — V sredo po novem letu se je vršila pri nas zopet zlata poroka. Zlatoporočenca sta bila Oman Jurij in Marija, viničarja iz Dragučove, ki sta bila meseca novembra 1884 v naši župni cerkvi poročena. Dal Bog, da bi dneva, ki so jima še določeni, preživela v miru, zdravju, miru in zadovolj-nosti! — V pretečenem letu je bilo v naši župniji rojenih 40, umrlih 26, poročenih pa je bilo 10 parov. Toiej smo od prejšnjega leta nazadovali v vsem. — Fantovski odsek je imel na novega leta dan svojo skupno fan- tovsko pobožnost. Pri rani službi božji so t malimi izjemami pristopili skoraj vsi fantje župnije k mizi Gospodcvi, popoldne pa so imeli svoj poučni sestanek. — Novo leto je novo upanje! Upamo, da se v svojem upanju ne bomo varali, kakor se nismo dosedaj, in to tembolj, ker se že tisti pridružujejo našemu upanju, ki so mislili, da bo večno trajalo njihovo zmagoslavje. Število naročnikov »Slovenskega gospodarja« narašča. Skoraj ne bo hiše, ki bi ne bila naročena nanj. Naj le naši vrli fantje od KA svojo apostolsko delo za naš tisk nadaljujejo. Šentpeterski dopisnik pa se bo že pobrigal, da novic še-ntpeterskih ne bf» zmanjkalo. Dogoše pri Mariboru, (f Bivši župan Silvester Cebe.) V Dogošah je umrl kovaški mojster, posestnik, cerkveni ključar in dolgoletni vzorni župan občine «Dogoše g Silvester Cebe. star nad 60 let. Z rajnim Cebejem lega v groh ugleden mož iz kmetskih vodilnih vrst. Cebe je bil inteligenten, značajen mož, kakor jih malo najdemo. Ponosen je bil na svoj kovaški poklic in na kmet&ki stan. Kot župan je vodil domačo občino tako vzorno, da je bila vas Dogoiše več let brez občinskih doklad. G. Cebe je sodeloval tudi pri zgradbi znanega dupleškega mostu in se je sploh zelo zanimal za napredek gospodarstva v mariborski okolici. V domači vasi je veljal kot dober svetovalec vsem, ki so potrebovali dobrega nasveta in ga bodo občani gotovo zelo pogrešali. Cebe je bil eden tistih mož, ki je skupno z rajnim poslancem Pišekom pomagal organizirati slovenskega kmeta v Kmetski zvezi. Bil je zaveden narodnjak in odločen katoličan. Pokopali so ga na pokopališču hočke podružnice v Devici Mariji v Brezju pri Mariboru. Naj sveti blagemu slovenskemu možu nebeška luč! Vinka ni natiralo med obsotlske klateže pomanjkanje dela in jela doma, ampak očetova uprav drenova sebičnost in trdosrčnost. Stari Lapuh je imel le sina edinca Vinka. Kot vdovec se je ženil drugič, a je ostal brez nadaljnega potomstva. Oklepal se je z vso že bolj priletno trmo v tolikih slučajih pogubonosne rečenice: Ti meni luč, jaz tebi ključ! Na Lapuhovini je bil vse v eni osebi stari Franc. Kar je bilo ostalih razumnih in nemih živih bitij na domu, so ječala v suženjski pokorščini pod gospodarjevo grčavostjo. Slari stiskač je bil v srcu ponosen na postavnega ter sicer pametnega "Sina; ni pa imel zanj niti v odrasli mladeniški dobi drugega nego garanje od zore do mraka, trde besede in niti v nedeljo in na praznik bi ne bil smel med sovrstnike. Da ni ločil Vinko dolgo časa krajcarja od groša in cvancgarce, je bila očetova krivda, ki je trdo zavezoval cvenk ter papir v svoj mehur, za kojega skrivališče je znal le on sam. Prenapete vzgojne vajeti se rade potrgajo oso-bito pri odraščajočih kmečkih fantih. Posestnikov sin — slabši od berača! Tej istini se je uprla celotna Vinkova notranjost. Mirna na-migavanja ter prošnje, naj mu prepusti vsaj kako tele v odrejo in last, so se vse odbila ob očetovi sebičnosti. Fant je segel po samopomoči, začel je uhajati v nočeh na vas, kjer je zvedel, da so rakarji gospoda. Po domačih potokih je pričel z lovom na rake. Zaslužil je par krajcarjev in ti so začeli iz njegovega žepa upiti po razmnožitvi in osamosvojitvi, predno bo očka toliko oslabel, da bo zahteval luč in ponujal sinu ključ! Stari tnali se niti sanjalo ni, v kako družbo je zašel sin, ko se je slednji že prepričal, da obsega božji svet nekaj več nego so hribčkaste ter grabaste Sromlje. Lapuhovemu gospodarju se je godilo neko nedeljo na fari kakor v hčer zaverovani materi, kateri zaupa škodoželjna soseda, da bo postala v kratkem — stara majka! Vinko — rakar! Ta vest je bila Lapuhu ogenj v strehi. Prirohnel je od nedeljske službe božje nad sina, zahteval potrdilo, da gre za obrekovanje; a se nje delo, da ga bo vsaj prelistal. Potomstvo enega para poljske miši se razmnoži v t letu na 360 komadov. Žito, katerega uniči na leto 360 miši, tehta 18 stotov. Samo ena žuželjka živi na površju morja in gre za takozvano morsko stenico. Prvič so opazili to žuželko pri raziskovalnem jadranju okoli sveta leta 1861. Tudi danes je znano le malo o živ-ljenskih pogojih te žival ice, ki se upa 600 km daleč na morje, po kojega gladini se poganja z bliskavico s pomočjo zadnjih nog. Steničje noge izpušča-jo mastno tekočino in radi tega se obdrži ži-valica na površini. Sv. Anton v Slov. goricah. Baharija ni lepa krepost. Mi Prleki smo pa k temu nagnjeni. Zato smo tem bolj srečni, če se imamo s čim pobahati. Lani je priromaio v župnijo 72 izvodov Mohorjevih knjig, letos pa 170, pa jih je pri delitvi še zmanjkalo. »Slovenskih gospodarjev« hočemo imeti letos 2C0, lani jih je bilo 30 manj. Nabožnih in drugih listov je precej, pa bi jih bilo še več, ko bi »penez ne bili tako strašansko dragi!« Glede teh smo namreč silno ubogi. Za to vedo tudi naši odgovorni možje in nam vzpodbuno pomagajo varčevati. Pred letom dni smo po znižani ceni naročali koruzo za lansko spomlad. Sedaj dobivamo prazne vreče vrnjene. Glejte, tako so nam možje pomagali, da nismo porabili koruze, ki je nismo dobili in gotovo bodo pomagali porabiti tudi za to namenjeni naš denar v druge plodonosnejše svrhe! Sv. Anton v Slov. toricah. Mi hočemo živeti, mi nočemo umreti . . . Dokaz: V preteklem letu smo imel: najvišje število rojstev, odkar obstoja naša župnija, namreč 101. Temu rekordu sc je najbolj približalo leto 1931 s 98 krsti. Povprečno število rojstev je okrog 85, v prejšnjih desetletjih pa še znatno manj. Seveda je med rojenimi debeli ducat takih, ki bi jih treba ne bilo . . . Letošnji dolgi pred-pust, upamo, da bo nekaj teh nepotrebnih mamic spravil v zakonski jarem, da jim ne bo sam pelin bodoče življenje. Saj je za zakon pri nas še precej korajže. Leto 1934 je spravilo pod streho 24 parov, to se pravi, da je bil v preteklem let'- vsak 60. Antonjevčan enkrat ženin oziroma nevesta. Smrt je capljala d .leč za življenjem. 68krat je zamahnila s koso. Tako imamo naravnega prirastka 33 oseb ali skoraj eno tretjino več rojstev ko smrti. Ko bi nas vse slovenske župnije posnemale, bi dravska banovina pri "udskem štetju ne bila na zadnjem mestu. Sv. Ana v Slov. goricah. V preteklem letu je bilo v župniji rojenih 92, umrlo jih je 51 in poročenih je bilo 17 parov. Od leta 1924 spada tudi Lokavec k naši župniji, ki šteje zdaj okoli 3000 duš. Versko življenje poživljajo verske organizacije, posebno tretji red, Apostolstvo mož in mladeničev, mladeniška in dekliška Marijina družba, ki ima vsaka mesečno skupno sv. obhajilo ter. nauk in sestanek. Fantje in dekleta nastopajo z govori in deklamacijami. Roženvenska bratovščina šteje 49 rož, tudi KA je upeljana. Število prejetih sv. obhajil znaša 14.675, to je za 498 več kakor leta 1933. Krščansko življenje pospešuje tudi katoliško čtivo, ki kljub denarni krizi ne nazaduje. Mohorja-ncv je bilo 131, za 20 več kakor leta 1933. Naročnikov ima »Slovenski gospodar« 174, »Slovenec« 4, sobotna številka z nedeljsko prilogo 5, »Domoljub« 8, »Bogoljub« 22, »Glasnik« 39, »Cvetje« 15, »Katoliški misijoni« 27, »Zamor-ček« 8, »Lučka« 30. Fram. V letu 1934 jih je umrlo 37 doma, 4 v bolnici, med temi največ otročičev. Najstarejši, Martin Kobanj, kmet na Požegu, star 87 let, je umrl ravno pred Božičem. Bil je veren in skrbern mož, ki je zadnja leta vsled mrtvo-uda onemogel; naj daj uživa plačilo za svoje vzgledno življenje! Zadnja pred adventom sta se poročila Matevž Peteline iz Radizela in Ge-novefa Pliberšek z Gradišč, prva v novem letu pa Anton Sagadin iz ~. :rj- in posestn ea Jožefa Rec. Bilo srečni! Ker nam zima prizanaša, se oglašata po vinogradih kramp in lopata, na polju in cestah pa je mirno. Pohorci čakajo na sneg, ko bodo na saneh brez živine pripeljali drva, vsi pa upamo na lepše pomladne dni. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Žalosten j? bil pri nas konec štefanovanja. Ko so se fan tje popolnoč od svojega veseljačenja vračali skozi Spodnje Pleterje, je odjeknil strel in obležal je na cesti 221etni kmečki s'n Jak. Pin-tar. Najprej so vsi mislili, da ga je kdo drug ustrelil; a okolnost, da je poleg njega ležal njegov samokres, in izid sodne obdukcije je ugotovil, da se je moral sam ponesrečiti s svojim samokresom, ki ga je po nepotrebnem nosil seboj in je z njim nerodno ravnal; kajti na samomor ni misliti. Vsekakor pa bi ta žalostna nesreča izostala, ko bi ne bilo ponoče-vanja. Mladini, zlasti fantomi, kaj jasen nauk! — Isto jutro na Šentjanževo je v Apačah nagle smrti umrl 781etni už'tkar Štefan Klani-šek. V adventu pa nas- je sicer ne brez priprave, a komaj po kratki bolezni zelo nepričakovano zapustila vrla kmečka hči, šivilja Ana Mlakar iz Pieter, stara 41 let. Ob lo prebivalstva, zlasti tovarišic iz Marijine družbe in tretjega reda so jo spremile na zadnji poli. Naj vsi v miru počivajo! IIIIIIIIIRI1RIIB Knjižnica SI. gospodarja. Zemljiška knjiga Din 5.— Kako si sam izračunam davek Din 4 — Zaščita kmetov Din 5.—. Naročniki »Slov. gospodarja« dobijo vse zvezke te knjižnice za polovično ceno. V letu 1935 bo izšlo še precej teh knjižic, tako da bodo naročniki »Slov. gospodarja« s to ugodnostjo prihranili celotno naročnino in še večl Zato priporočamo vsem, da ostanejo naročniki »Slovenskega gospodarja« ter tudi drugim povedo o tej ugcd-nosti! Naročniki, naročajte knjižice na naslov: Uprava »Slov. gospodarja« Maribor, Koroška cesta 5, in pristavite, da kot naročnik plačate le polovico. Ostali pa na naslov: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju. MHHSHH^aHBBElHaHi Polenšak pri Ptuju. Lani smo imeli nenavadno veliko požarov, katere pa smo, kjer ni vse zgorelo, prav pridno pogasili. O nobenem pa nismo mogli izvedeti, kako je nastal. Iludv mušneži so reki: lia kratko: Skozi stieho je ogenj viin priša! — Dalje so bili prav pridno na delu tatovi vseh znanih poklicev. Ljudje so se hudo pritoževali, ali kradlo «e je kar vse. Zgodilo se je celo to, da je tat, ker so bila hišna vrata zaklenjena, zlomil šipo na oknu in iz poleg stoječe mize odnesel uro lepo zvoneči budilnik. Da je tu pa tam izginila lepo rejena perjad, katera se je potem zalivala z neplačanim vinom, se menda samo ob sebi razume. — Umrlo je 23 oseb, 11 moškega, 12 ženskega spola. Luč sveta je zagledalo 44 novih 1'olen-ianov, 27 dečkov, 17 deklic. Izmed njiii nezakonskih . . . joj, tega pa nikomu in nikdar ne povemo. Bomo se rajš: poboljšali. 10 mladih in brhkih parov je reklo v naši cerkvi rajši Morska stenica diha s pljučami, vendar na suhem kmalu pogine. Jajčeca leže na predmete, ki plavajo po morju. Uganka je še, kako se zoperstavlja žuželka silovitim morskim viharjem Oporoka hudomušnega njujorš kega trgovca se glasi: »Ženi zapuščam ljub-čeka in zagotovilo, da nisem bil nikdar tako slep, kakor je ona mislila. Sinu ostavljam pravico do dela. Celih dosedanjih 35 let je prepuščal sin pravico do dela meni. Hčerka naj prejme 100 tisoč dolarjev. Rabila j:h bo, ker so edino sredstvo, da ši pridobi z njimi moža. Svojemu 3lugi prepuščam vse >bleke ter dragoceno- je glasila sinova očitna spoved baš nasprotno! Po starem je zavrelo, odrekla sta pamet in razsodnost, postal bi bil Kajn lastne krvi, da ga ni prisilil sin s krepkim prijemom za obe roki v silobranu, da se oče ne sme izpozabiti do — zločina! Vinko je zaklenil preudarno premaganega očeta v štibelc, ostavil dom in naročil mačehi, naj se po-taji tudi ona, dokler se ne bo oče zrohnel med štirimi stenami. Med starim ter mladim Lapuhom se je odigral samo zgoraj opisani spor. Oče je uvidel, da s telesno silo ne more več uklepati sina v jarem brezpogojn2 pokorščine; sin je našel v odvrnit vi uboja povod, da si začne rezati sam svoj kruh, Prelom z očetom ter domom sta bila vzrok, da se je Vinko zmotal med glavne rakarje ob Sotli in se je prepričal na lastne oči, kako jc prinesel tudi on s hribov v dolino nadarjenost za naklonitev rakarske dobičkanosnosti. Preko par noči je posedal svoje lasine lovske priprave in plavajočo shrambo za plen. Njegova za-stavnost ga ie kar porinila na samostojno lovišče po rakarju, kateri je moral na županov pritisk med vojake. Vinko je postal v par dneh tovariš med novimi tovariši, ki niso bili daleč take zlobe in izmečki člo veške družbe, kakor so jih razvpili gruntarski hribovci. Kaj kmalu ga je prevzela zavest samostojnosti, saj mu je polnila žep brez zadrezastega preganjanja za plugom, koso in motiko. Na dom ga ni priklepala nobena vez. Materina ljubezen mu je že davno snivala pod zemljo, očetove ni nikoli okusil in lepa Lapuhovina mu je bila, odkar se je skobacal na lastne noge — nezaslužena — prisilna delavnica. Pohlep po lastnem imetku mu je bil pf dedov-po očetu. Lahko zaslužen goldinar na goldinar mu je padal v mošnjiček, iz katerega je plačeval z lahkoto vsakdanje potrebščine. Kako in kaj bo na zimo ter zgodnjo spomlad, ga ni skrbelo. Mlad, vajen in dela željen fant jc bil dobrodošel pod vsake streho. Ob koncu prve lovske dobe je bil Vinko smelo ponosen na zaupanje, katerega je užival med tovariši. Pravilni pregled položaja mu je narekoval, da ni pustil odirati sebe in stanovske družbe od židovske Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenschuss) se uporal.ja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerz tetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za "elodec in čreva. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. »hočem« da sma dva, ledik le ne bom ostal. Nekaj parov je bilo poročenih v drugih farah, ¿zmed teh so nam nekatere kar za sebe obdržali. — To je mali pregled naših novic v letu 1934, kako pa bomo kaj v vsem napredovali letos, vas bo, dragi naročniki in čitatelji »Slovenskega gospodarja« sproti obveščal polenski dopisnik. Cvetkovci pri Veliki Nedelji. Kakor od povsod javljajo statistike o preteklem letu, tako tudi jaz objavim vsaj nekatere. V preteklem letu jih je umrlo mnogo, še več pa jih je prinesla Škalinova babica nekje iz repišča tako, da nikakor nismo na zgubi, ampak smo zelo napredovali glede števila prebivalcev. Tudi v tem letu, upamo, ne bomo nazadovali. Ker se je cvetkovska ženska pošta pričela spet ba-viti s porokami, vabimo vse ženine iz Polan-skega in iz Grab, da jo naj mahnejo k nam na »ogledi«. Izbira je velika. Vsem nevestam, ženinom ter vsem prijateljem »Slovenskega gospodarja« želi cvetkovski dopisnik srečno in veselo novo leto 1935! Razkrižie pri Ljutomeru. Na dan novega leta smo imeli v zavodu v mali dvorani igrico »Mali Parižan«. Predstavljali so jo gojenci Marijanišča iz Veržeja, ki jih je pri,vedel tamkajšnji ravnatelj g. Zaje. Lepa zabava za novo leto, posebno ko nas je Vojteli parkrat tako prijazno pogledal s pozornice, da nas je kar pri srcih zaskelelo. Častitamo igralcem! Slov. Bistrica. Častilcem sv. Antona na znanje: Pri sv. Marjeti bo v četrtek dne 17. jan. ob p-ol 10. uri pridiga ter peta sv. maša na čast sv. Antonu za zdravje pri živini. Častilci sv. Antona vabljeni! Slov. Bistrica. Po dolgem času mnogo novic! Častite šolske sestre so priredile v nedeljo pred Božičem s svojimi otroci iz sirotišnice in gojenkami vzpodbudno in zelo do- bre uspelo igro »Peterčkove poslednje sanje«, da so se gledalci kar čudili, kako so zmogli mali in veliki igralci, začenši od palčkov, ta-l.o dobro podati svoje vloge. Želimo samo, da zavod večkrat priredi kaj takega v prid ubogim sirotam! Stoperce pri Rogatcu. Vpokojen je gospod Kamenšek Jakob, preglednik finančne kontrole pri glavni carinarnici v Mariboru. Njegova dolgotrajna in mučna bolezen v želodcu, katero si je nakopal pri vestnem, marljivem in točnemu vršenju svoje naporne službe pri fin. kontroli zlasti na državni meji, ga je privedla v zgodnji in zasluženi pokoj. Vcjnik. Pri nas imamo letos precej lepe jaslice, tako da so res v okras vojniški cerkvi. Dvomimo, da bi jih imeli kje v naši škofiji takšne, kaj še da bi imeli lepše. Kdor ne verjame, naj jih pride ob nedeljah pogledat, namreč ob nedeljah so krasno razsvetljene z električno lučjo. — Člani bratovščine jeruzalemskega osla gotovo niso slišali na novega leta dan s prižnice, da je v letu 1934 zagledalo luč sveta ravno toliko Zemljanov kakor v letu 1933, namreč 96, med temi jih je v krstni knjigi vpisanih brez očeta 6 otrok, leta 1933 pa 8. Po večno plačilo je odšlo 88 oseb, med temi 40 faranov in 42 iz hiralnice, v letu 1933 pa 102 osebi, 62 faranov in 40 iz hiralnice, Hvala Bogu, da smo bili bolj zdravi kot leta 1933. Krizo zelo občutimo, tako da si je komaj 26 parov ustanovilo lastno ognjišče, dočim je v letu 1933 tj storilo 38 parov1. — še nekaj g. urednik! Vsako pošteno delo je vredno plačila! Kdo je še danes, ki bi delal zastoj? Tako se marsikdo vprašuje. Pa so takšni, ki res delajo zastonj. No in takšna sta naša gospoda kateheta na 5-razredni onsnovni šoli s 4 paralelkami v Voj-niku. V šolski proračun je bilo vstavljenih za c&lo leto samo 320 veroučnih ur, ko vendar mora vsak učenec 3. razreda znati izračunati, da jih je na takšni šoli nad 700. Vstavljena svotica v proračunu je izčrpana, novega kredita ni in gospoda kateheta sta prikrajšana pri nagradah. Pišece. Leto se je obrnilo. Ni ga več. Začeli smo novo. Toda ob koncu leta se navadno ra, čuni sklepajo, pregleduje bilanca, spravlja v žep dobiček, a tudi izguba hoče svoje. V letu 1934 je naraslo prebivalstvo naše fare za 81 oseb in sicer izkazuje krstna knjiga 52 moških novorojencev in 32 ženskih, Med temi je bilo 6 mrtvorojenih in 6 jih je še tekom leta umrlo. Tako je torej statistično naša župnija narast-la le za 72 oseb. Seveda je 5 rojenih tudi takih, ki o njih pravi pesem: Kaj pa še tebe treba bilo! Pa če te je treba bilo ali ne, vendar prisrčno ljubim te, poje taka mati svojemu ne-bogljencu, kakor je to pesnik zapisal. Upamo pa, da bo res, kar pravi vsaka taka mati; Kaj takega pač nikdar več! Izgubili pa smo v preteklem letu 56 faranov: 28 moških in 28 ženskih. Nemila smrt nam jih je pokorila. Nekaj je bilo med njimi tudi precej starih. Tako so umrli: Zevnik Ivan, star 80 let, Veršec Marija, stara 81 let, Kostevc Neža, stara 82 let, in Ana Kuk, stara 86 let. Naj v miru počivajo! No, pa so se lani tudi možili in ženili pri nas. 20 parov si je naložilo na ramena ta sladki zakonski jarem. Bog jih blagoslovi! — Tudi pri nas se zbirajo člani za bratovščino jeruzalemskega osla. Seveda za člane se sprejmejo samo tisti »bogaboječi«, ki se Prga tako bojijo, da ob nedeljah in praznikih med službo božjo ostanejo zunaj cerkve in se pogovarjajo. Ravno tako, kakor so nekdaj judje, ki so v Jeruzalem k praznikom prijezdili na oslih, te med službo božjo pustili zunaj templja, kjer so se z ri-ganjem imenitno zabavali. Baje je že mnogo priglašenih, kajti članarine ne bo. Če kdo hoče te člane in članice nove bratovščine videti, i. ; pride kako nedeljo ali praznik med službo božjo mimo pišečke farne cerkve, morda ga sprejmejo celo s jo sredo. Zabukovje pri Sevnici. Omeniti hočemo nekatere posebne zanimivosti iz Zabukovja v tekočem letu. G. župnik Fr. Rampre je obhajal dne 8. avgusta srebrno sv. mašo. Farani so ta dan cerkev lepo okinčal\ pred cerkvijo in župniščem so postavili slavolok, zvečer so mu pa pevci priredili podoknico. Drugi dan je bil pred 10. uro slovesen vhod v cerkev, Najprej mu je čestitala Marijina družba in Marijin vrtec, potem smo se v procesiji podali v cerkev, kjer je imel g. slavljenec ob asistenci več gospodov tovarišev slovesno sv. opravilo. — G. Matij* Stoklas, tukajšnji vpo-kojeni župnik, je pa obhajal zlato sv. mašo in sicer dne 25. avgusta na Brezju. — Pri podružnici sv. Jurija v Trnovcu smo popravili zvonik, ker je bilo tramovje na nekaterih me- brezvestnosti pri določanju cen. Če ni kupil blaga prvi kupec, ga je drugi ali tretji; le cene so morale biti primerne in med rakarji ni smelo biti člana, ki bi popuščal, dasi je bilo treba večkrat čakati na kupca in boljšo prodajo. Ustavljanje židovskemu brezvestnemu izrabljanju nevednih je vrglo med "akarje seme zavesti skupnosti. In pomen te»- moč skupnosti je znal širiti Vinko od tovariša do tovariša. Ustvarjal jc za tedanje čase nevede in nehote organizacijo. Ta se je ukoreninila prvotno med rakarji na Bizeljskem, odkoder se je liki nalezljiva bolezen razpotegnila iz Bizeljskega do izvora in izliva Sotle. V obsotlfkih ra-karjih je s ponosom žive besede pognalo prepričanje: Le kot skupna »gmajna« bomo za bodočnost trgovali z židovskimi oderuhi ter pijavkami. Rakarska organizacija se je širila brez posebnih sliodov po današnjem vzgledu. Skupnost so vedno močneje vezale trdne cene in te so se raznašale med lovce rakov vsak teden iz Bizeljskega kot središča. Radi vedno boljše prodaje plena je gnal prirojen čut hvaležnosti rakarja za rakarjem, da je zahrepenel po «sebnem spoznanju neznanega dobrotnika. Z vsako-teaenskim ustnim oznanilom dvigair-čih se cen od mo- ža do moža je postal Vinko Lapuh kot oče omenjene zamisli v primeroma kratkem času glavar celotne ra-karske organizacije, ki se je ustvarjala ter utrjevala po krajih ob Sotli iz potrebe po boljši prodaji. Osebni stiki z brihtnim Vinkom so rodili v vsakem članu ponos, da jih ne vodi ter ščiti napram židovskemu ode-ruštvu kaka telesno spakedrana sirotka, pač pa mož po duhu, zastavnosti in z odlično presojo tržnega položaja. Na prestol organizacije rakarjev je posadilo Lapuha med tovariši usidrano prepričanje, da je nepopustljiv ter nepodkupljiv, četudi bi brenčali krog njega ter ga skušali omamiti zlati židovski kebri. Iz poseetniškega sina do rakarskega poglavarja je bilo za Vinkovega očeta brezno, katerega ne more premostiti niti smrt. Stara trma se je zaklinjal pri nebu in zemlji, da bi rajši lastnoročno požgal Lapuho-vino do temeljev, nego bi jo po smrti prepustil sinu — poveljniku vseh obvodnih klatežev ter potepuhov. (Dalje sledi.) mqkwbe1ltqohejzkft5ge994ek4qdt7 206989 206987 2022-07-27T09:15:00Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki Nikakor si ne smemo domišljati, da je pognal iz lahkomiselnega rakarja kak boljši posestnik ali celo bogataš. Kaj še! Lahko zasluženo, še lažje zapravljeno, je veljalo tudi za rakarje. Rakarski poklic je bil pri resnih posestnikih osovražen in so odvračali od njega svoje sinove z vso strogostjo. Rakarji so bili v časteh pri krčmarjih, katerim so polnili žepe in delali pri njih v jesenskem in zimskem času dolgove na bodočo lovsko srečo in izkupiček. Kako je bilo z rakarji v verskem ter v moralnem ali nravstvenem oziru, ni treba razlagati natančneje, saj je lenoba vseh grdob grdoba! <center> * </center> Velikokrat opazujemo, da postane kedo voditelj kake organizacije, dasi se niti gnal ni za to mesto. Tako je bilo z Lapuhovim Vinkom iz Sromelj. Naenkrat so govorili ljudje: »Veliki in čedni Vinko je vodja vseh rakarjev po spodnjih krajih.« Resnica je bila ta govorica. Najbrž Vinko sam ni znal, kaj je storil posebnega, da mu je zaupal rakarski svet vse zadeve glede sporov lovišč ter prodaje rakov na debelo po cenah, katerim se je židovski kupec tolikokrat skraja protivil in prisegel pri vseh prerokih, da bo blago rajši prepustil poginu, nego da bo blago preplačal v svojo zgubo. Lapuhov Vinko je bil že po prikupljivi zunanjosti fant od fare. Krepke ter velike postave, fantovsko vedrega obraza in kakor pri jagnjiču »kravžasti« lasje so mu liki vzmeti silili klobuk postrani. Po tedanjem običaju je nosil v levem ušesu okrogel uhan, na katerem se je potresaval nemirno pri najmanjši kretnji preluknjani trikot. Uckati je znal, da se je drobil odsev njegovega prijetnega glasu z vinorodnih hribčkov ter rojstne župnije po dolinicah ter grabah. Oče mu je bil pod palcem opitan gruntar — sin prvi rakar — kako nasprotje med malo prej beleženo trditvijo, da so bili rakarji potomci kočarjev ter raznih drugih nemaničev! Vinka ni natiralo med obsotlske klateže pomanjkanje dela in jela doma, ampak očetova uprav drenova sebičnost in trdosrčnost. Stari Lapuh je imel le sina edinca Vinka. Kot vdovec se je ženil drugič, a je ostal brez nadaljnega potomstva. Oklepal se je z vso že bolj priletno trmo v tolikih slučajih pogubonosne rečenice: Ti meni luč, jaz tebi ključ! Na Lapuhovini je bil vse v eni osebi stari Franc. Kar je bilo ostalih razumnih in nemih živih bitij na domu, so ječala v suženjski pokorščini pod gospodarjevo grčavostjo. Stari stiskač je bil v srcu ponosen na postavnega ter sicer pametnega sina; ni pa imel zanj niti v odrasli mladeniški dobi drugega nego garanje od zore do mraka, trde besede in niti v nedeljo in na praznik bi ne bil smel med sovrstnike. Da ni ločil Vinko dolgo časa krajcarja od groša in cvancgarce, je bila očetova krivda, ki je trdo zavezoval cvenk ter papir v svoj mehur, za kojega skrivališče je znal le on sam. Prenapete vzgojne vajeti se rade potrgajo osobito pri odraščajočih kmečkih fantih. Posestnikov sin — slabši od berača! Tej istini se je uprla celotna Vinkova notranjost. Mirna namigavanja ter prošnje, naj mu prepusti vsaj kako tele v odrejo in last, so se vse odbila ob očetovi sebičnosti. Fant je segel po samopomoči, začel je uhajati v nočeh na vas, kjer je zvedel, da so rakarji gospoda. Po domačih potokih je pričel z lovom na rake. Zaslužil je par krajcarjev in ti so začeli iz njegovega žepa upiti po razmnožitvi in osamosvojitvi, predno bo očka toliko oslabel, da bo zahteval luč in ponujal sinu ključ! Stari tnali se niti sanjalo ni, v kako družbo je zašel sin, ko se je slednji že prepričal, da obsega božji svet nekaj več nego so hribčkaste ter grabaste Sromlje. Lapuhovemu gospodarju se je godilo neko nedeljo na fari kakor v hčer zaverovani materi, kateri zaupa škodoželjna soseda, da bo postala v kratkem — stara majka! Vinko — rakar! Ta vest je bila Lapuhu ogenj v strehi. Prirohnel je od nedeljske službe božje nad sina, zahteval potrdilo, da gre za obrekovanje; a se je glasila sinova očitna spoved baš nasprotno! Po starem je zavrelo, odrekla sta pamet in razsodnost, postal bi bil Kajn lastne krvi, da ga ni prisilil sin s krepkim prijemom za obe roki v silobranu, da se oče ne sme izpozabiti do — zločina! Vinko je zaklenil preudarno premaganega očeta v štibelc, ostavil dom in naročil mačehi, naj se potaji tudi ona, dokler se ne bo oče zrohnel med štirimi stenami. Med starim ter mladim Lapuhom se je odigral samo zgoraj opisani spor. Oče je uvidel, da s telesno silo ne more več uklepati sina v jarem brezpogojne pokorščine; sin je našel v odvrnitvi uboja povod, da si začne rezati sam svoj kruh. Prelom z očetom ter domom sta bila vzrok, da se je Vinko zmotal med glavne rakarje ob Sotli in se je prepričal na lastne oči, kako je prinesel tudi on s hribov v dolino nadarjenost za naklonitev rakarske dobičkanosnosti. Preko par noči je posedal svoje lastne lovske priprave in plavajočo shrambo za plen. Njegova zastavnost ga je kar porinila na samostojno lovišče po rakarju, kateri je moral na županov pritisk med vojake. Vinko je postal v par dneh tovariš med novimi tovariši, ki niso bili daleč take zlobe in izmečki človeške družbe, kakor so jih razvpili gruntarski hribovci. Kaj kmalu ga je prevzela zavest samostojnosti, saj mu je polnila žep brez zadrezastega preganjanja za plugom, koso in motiko. Na dom ga ni priklepala nobena vez. Materina ljubezen mu je že davno snivala pod zemljo, očetove ni nikoli okusil in lepa Lapuhovina mu je bila, odkar se je skobacal na lastne noge — nezaslužena — prisilna delavnica. Pohlep po lastnem imetku mu je bil podedovan po očetu. Lahko zaslužen goldinar na goldinar mu je padal v mošnjiček, iz katerega je plačeval z lahkoto vsakdanje potrebščine. Kako in kaj bo na zimo ter zgodnjo spomlad, ga ni skrbelo. Mlad, vajen in dela željen fant je bil dobrodošel pod vsake streho. Ob koncu prve lovske dobe je bil Vinko smelo ponosen na zaupanje, katerega je užival med tovariši. Pravilni pregled položaja mu je narekoval, da ni pustil odirati sebe in stanovske družbe od židovske brezvestnosti pri določanju cen. Če ni kupil blaga prvi kupec, ga je drugi ali tretji; le cene so morale biti primerne in med rakarji ni smelo biti člana, ki bi popuščal, dasi je bilo treba večkrat čakati na kupca in boljšo prodajo. Ustavljanje židovskemu brezvestnemu izrabljanju nevednih je vrglo med rakarje seme zavesti skupnosti. In pomen ter moč skupnosti je znal širiti Vinko od tovariša do tovariša. Ustvarjal je za tedanje čase nevede in nehote organizacijo. Ta se je ukoreninila prvotno med rakarji na Bizeljskem, odkoder se je liki nalezljiva bolezen razpotegnila iz Bizeljskega do izvora in izliva Sotle. V obsotlskih rakarjih je s ponosom žive besede pognalo prepričanje: Le kot skupna »gmajna« bomo za bodočnost trgovali z židovskimi oderuhi ter pijavkami. Rakarska organizacija se je širila brez posebnih shodov po današnjem vzgledu. Skupnost so vedno močneje vezale trdne cene in te so se raznašale med lovce rakov vsak teden iz Bizeljskega kot središča. Radi vedno boljše prodaje plena je gnal prirojen čut hvaležnosti rakarja za rakarjem, da je zahrepenel po osebnem spoznanju neznanega dobrotnika. Z vsakotedenskim ustnim oznanilom dvigajočih se cen od moža do moža je postal Vinko Lapuh kot oče omenjene zamisli v primeroma kratkem času glavar celotne rakarske organizacije, ki se je ustvarjala ter utrjevala po krajih ob Sotli iz potrebe po boljši prodaji. Osebni stiki z brihtnim Vinkom so rodili v vsakem članu ponos, da jih ne vodi ter ščiti napram židovskemu oderuštvu kaka telesno spakedrana sirotka, pač pa mož po duhu, zastavnosti in z odlično presojo tržnega položaja. Na prestol organizacije rakarjev je posadilo Lapuha med tovariši usidrano prepričanje, da je nepopustljiv ter nepodkupljiv, četudi bi brenčali krog njega ter ga skušali omamiti zlati židovski kebri. Iz posestniškega sina do rakarskega poglavarja je bilo za Vinkovega očeta brezno, katerega ne more premostiti niti smrt. Stara trma se je zaklinjal pri nebu in zemlji, da bi rajši lastnoročno požgal Lapuhovino do temeljev, nego bi jo po smrti prepustil sinu — poveljniku vseh obvodnih klatežev ter potepuhov. 1otokmmg1gb2jdegwhq2heqrm6mx38a 206991 206989 2022-07-27T09:32:03Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki Nikakor si ne smemo domišljati, da je pognal iz lahkomiselnega rakarja kak boljši posestnik ali celo bogataš. Kaj še! Lahko zasluženo, še lažje zapravljeno, je veljalo tudi za rakarje. Rakarski poklic je bil pri resnih posestnikih osovražen in so odvračali od njega svoje sinove z vso strogostjo. Rakarji so bili v časteh pri krčmarjih, katerim so polnili žepe in delali pri njih v jesenskem in zimskem času dolgove na bodočo lovsko srečo in izkupiček. Kako je bilo z rakarji v verskem ter v moralnem ali nravstvenem oziru, ni treba razlagati natančneje, saj je lenoba vseh grdob grdoba! <center> * </center> Velikokrat opazujemo, da postane kedo voditelj kake organizacije, dasi se niti gnal ni za to mesto. Tako je bilo z Lapuhovim Vinkom iz Sromelj. Naenkrat so govorili ljudje: »Veliki in čedni Vinko je vodja vseh rakarjev po spodnjih krajih.« Resnica je bila ta govorica. Najbrž Vinko sam ni znal, kaj je storil posebnega, da mu je zaupal rakarski svet vse zadeve glede sporov lovišč ter prodaje rakov na debelo po cenah, katerim se je židovski kupec tolikokrat skraja protivil in prisegel pri vseh prerokih, da bo blago rajši prepustil poginu, nego da bo blago preplačal v svojo zgubo. Lapuhov Vinko je bil že po prikupljivi zunanjosti fant od fare. Krepke ter velike postave, fantovsko vedrega obraza in kakor pri jagnjiču »kravžasti« lasje so mu liki vzmeti silili klobuk postrani. Po tedanjem običaju je nosil v levem ušesu okrogel uhan, na katerem se je potresaval nemirno pri najmanjši kretnji preluknjani trikot. Uckati je znal, da se je drobil odsev njegovega prijetnega glasu z vinorodnih hribčkov ter rojstne župnije po dolinicah ter grabah. Oče mu je bil pod palcem opitan gruntar — sin prvi rakar — kako nasprotje med malo prej beleženo trditvijo, da so bili rakarji potomci kočarjev ter raznih drugih nemaničev! Vinka ni natiralo med obsotlske klateže pomanjkanje dela in jela doma, ampak očetova uprav drenova sebičnost in trdosrčnost. Stari Lapuh je imel le sina edinca Vinka. Kot vdovec se je ženil drugič, a je ostal brez nadaljnega potomstva. Oklepal se je z vso že bolj priletno trmo v tolikih slučajih pogubonosne rečenice: Ti meni luč, jaz tebi ključ! Na Lapuhovini je bil vse v eni osebi stari Franc. Kar je bilo ostalih razumnih in nemih živih bitij na domu, so ječala v suženjski pokorščini pod gospodarjevo grčavostjo. Stari stiskač je bil v srcu ponosen na postavnega ter sicer pametnega sina; ni pa imel zanj niti v odrasli mladeniški dobi drugega nego garanje od zore do mraka, trde besede in niti v nedeljo in na praznik bi ne bil smel med sovrstnike. Da ni ločil Vinko dolgo časa krajcarja od groša in cvancgarce, je bila očetova krivda, ki je trdo zavezoval cvenk ter papir v svoj mehur, za kojega skrivališče je znal le on sam. Prenapete vzgojne vajeti se rade potrgajo osobito pri odraščajočih kmečkih fantih. Posestnikov sin — slabši od berača! Tej istini se je uprla celotna Vinkova notranjost. Mirna namigavanja ter prošnje, naj mu prepusti vsaj kako tele v odrejo in last, so se vse odbila ob očetovi sebičnosti. Fant je segel po samopomoči, začel je uhajati v nočeh na vas, kjer je zvedel, da so rakarji gospoda. Po domačih potokih je pričel z lovom na rake. Zaslužil je par krajcarjev in ti so začeli iz njegovega žepa upiti po razmnožitvi in osamosvojitvi, predno bo očka toliko oslabel, da bo zahteval luč in ponujal sinu ključ! Stari tnali se niti sanjalo ni, v kako družbo je zašel sin, ko se je slednji že prepričal, da obsega božji svet nekaj več nego so hribčkaste ter grabaste Sromlje. Lapuhovemu gospodarju se je godilo neko nedeljo na fari kakor v hčer zaverovani materi, kateri zaupa škodoželjna soseda, da bo postala v kratkem — stara majka! Vinko — rakar! Ta vest je bila Lapuhu ogenj v strehi. Prirohnel je od nedeljske službe božje nad sina, zahteval potrdilo, da gre za obrekovanje; a se je glasila sinova očitna spoved baš nasprotno! Po starem je zavrelo, odrekla sta pamet in razsodnost, postal bi bil Kajn lastne krvi, da ga ni prisilil sin s krepkim prijemom za obe roki v silobranu, da se oče ne sme izpozabiti do — zločina! Vinko je zaklenil preudarno premaganega očeta v štibelc, ostavil dom in naročil mačehi, naj se potaji tudi ona, dokler se ne bo oče zrohnel med štirimi stenami. Med starim ter mladim Lapuhom se je odigral samo zgoraj opisani spor. Oče je uvidel, da s telesno silo ne more več uklepati sina v jarem brezpogojne pokorščine; sin je našel v odvrnitvi uboja povod, da si začne rezati sam svoj kruh. Prelom z očetom ter domom sta bila vzrok, da se je Vinko zmotal med glavne rakarje ob Sotli in se je prepričal na lastne oči, kako je prinesel tudi on s hribov v dolino nadarjenost za naklonitev rakarske dobičkanosnosti. Preko par noči je posedal svoje lastne lovske priprave in plavajočo shrambo za plen. Njegova zastavnost ga je kar porinila na samostojno lovišče po rakarju, kateri je moral na županov pritisk med vojake. Vinko je postal v par dneh tovariš med novimi tovariši, ki niso bili daleč take zlobe in izmečki človeške družbe, kakor so jih razvpili gruntarski hribovci. Kaj kmalu ga je prevzela zavest samostojnosti, saj mu je polnila žep brez zadrezastega preganjanja za plugom, koso in motiko. Na dom ga ni priklepala nobena vez. Materina ljubezen mu je že davno snivala pod zemljo, očetove ni nikoli okusil in lepa Lapuhovina mu je bila, odkar se je skobacal na lastne noge — nezaslužena — prisilna delavnica. Pohlep po lastnem imetku mu je bil podedovan po očetu. Lahko zaslužen goldinar na goldinar mu je padal v mošnjiček, iz katerega je plačeval z lahkoto vsakdanje potrebščine. Kako in kaj bo na zimo ter zgodnjo spomlad, ga ni skrbelo. Mlad, vajen in dela željen fant je bil dobrodošel pod vsake streho. Ob koncu prve lovske dobe je bil Vinko smelo ponosen na zaupanje, katerega je užival med tovariši. Pravilni pregled položaja mu je narekoval, da ni pustil odirati sebe in stanovske družbe od židovske brezvestnosti pri določanju cen. Če ni kupil blaga prvi kupec, ga je drugi ali tretji; le cene so morale biti primerne in med rakarji ni smelo biti člana, ki bi popuščal, dasi je bilo treba večkrat čakati na kupca in boljšo prodajo. Ustavljanje židovskemu brezvestnemu izrabljanju nevednih je vrglo med rakarje seme zavesti skupnosti. In pomen ter moč skupnosti je znal širiti Vinko od tovariša do tovariša. Ustvarjal je za tedanje čase nevede in nehote organizacijo. Ta se je ukoreninila prvotno med rakarji na Bizeljskem, odkoder se je liki nalezljiva bolezen razpotegnila iz Bizeljskega do izvora in izliva Sotle. V obsotlskih rakarjih je s ponosom žive besede pognalo prepričanje: Le kot skupna »gmajna« bomo za bodočnost trgovali z židovskimi oderuhi ter pijavkami. Rakarska organizacija se je širila brez posebnih shodov po današnjem vzgledu. Skupnost so vedno močneje vezale trdne cene in te so se raznašale med lovce rakov vsak teden iz Bizeljskega kot središča. Radi vedno boljše prodaje plena je gnal prirojen čut hvaležnosti rakarja za rakarjem, da je zahrepenel po osebnem spoznanju neznanega dobrotnika. Z vsakotedenskim ustnim oznanilom dvigajočih se cen od moža do moža je postal Vinko Lapuh kot oče omenjene zamisli v primeroma kratkem času glavar celotne rakarske organizacije, ki se je ustvarjala ter utrjevala po krajih ob Sotli iz potrebe po boljši prodaji. Osebni stiki z brihtnim Vinkom so rodili v vsakem članu ponos, da jih ne vodi ter ščiti napram židovskemu oderuštvu kaka telesno spakedrana sirotka, pač pa mož po duhu, zastavnosti in z odlično presojo tržnega položaja. Na prestol organizacije rakarjev je posadilo Lapuha med tovariši usidrano prepričanje, da je nepopustljiv ter nepodkupljiv, četudi bi brenčali krog njega ter ga skušali omamiti zlati židovski kebri. Iz posestniškega sina do rakarskega poglavarja je bilo za Vinkovega očeta brezno, katerega ne more premostiti niti smrt. Stara trma se je zaklinjal pri nebu in zemlji, da bi rajši lastnoročno požgal Lapuhovino do temeljev, nego bi jo po smrti prepustil sinu — poveljniku vseh obvodnih klatežev ter potepuhov. Vinko je zvedel za prokletstvo iz očetovih ust. Ni ga bolelo, saj ga je tolažila lastna vest, da dela dobro in bo učinil največjo dobroto, če bo stiščal rakarje na pot poštenega trgovanja s plenom. Doma mu ni bilo obstanka. Oče bo gospodaril zavsem samostojno, ko bo že on sam star. Hlapec brez plačila in pravic je bil dosti dolgo, zakaj bi si ne oskrbel s trgovanjem lastnega gnezda kje drugje nego na Sromljah. Pijanec in zapravljivec Vinko ni bil. Par let potikanja za Sotlo in prihranki mu bodo rodili nov, lasten dom, katerega bo urejeval ter utrjeval po svoji preudarnosti in izkušnjah. Mladi Lapuh je imel hvalevredne načrte za bodočnost. Koristiti ter pomagati drugim in pri tem osamosvojiti samega sebe, take vzore mu je zamogla beležiti na pogubno plat le nepopisna kmečka trma lastnega očeta! Očka Lapuh je naganjal sina s celo rakarsko kompanijo na dno pekla; mladi Lapuh je ostavil dom po očetovi krivdi, hotel je postati samostojen na lahek a pošten način. Pametni in odkriti možakarji so bili na strani mladega in ne starega! <center> * </center> Nekoliko čudno se bo zdelo marsikomu, da so v ospredju vedno le rakarji na štajerski strani Sotle, hrvatskih ne omenjamo niti z besedico. Sotla je bila mejna reka do prevrata. V mejnih vodah je ribljenje prosto in tako je bilo tudi v Sotli dolgo — dolgo. Pravice prostega ribolova se je posluževal samo Štajerc, redko kedaj Zagorec. Kar velja glede ribljenja, se nanaša tudi na lov na rake. Med Zagorci ob Sotli ni bilo in tudi najbrž še danes ni ne ribičev in ne rakarjev. Težko je odgovoriti na vprašanje: Kako da se naši bratje onostran Sotle niso zmenili ne za ribe in ne za rake? Najbrž je bil Zagorec že od nekdaj v toplejših mesecih, ko je stikanje za raki na višku, prelen celo za to, da bi dremal za vodo ter čakal na raka, ampak si je rajši privoščil ljubo sanjarenje kje doma pod senčno hruško, kjer je tuhtal, kako bo zaslužil pri trajbi pur ter pri »švercu« z živino, tobakom in s soljo. Zagorci sami pravijo, da je Hrvat ob Sotli preponosen, da bi natikal žive žabe na šibe in vabil rake. V dolgi dobi preplave obsotlskih krajev z raki so se mastili Obsotlčani s slastnimi raki vsak večer. Velike sklede so se kadile po večereh na kmečkih mizah in vsi so pridno luščili rdeče kuhane rake. Celo sejmarji so jemali seboj na sejme v žepih kuhane rake in istotako deca v šolo mesto kruha. Nekaj povsem tujega je bil rak na mizi Zagorcu! Med Hrvati rakarstvo ni niti poganjalo, kaj šele cvetelo in dajalo komu zaslužek. Če bi se bil udomačil lov na rake tudi med Hrvati, bi bilo došlo bogznaj kolikokrat in do kako hudih krvavih ter smrtnih obračunov radi dobičkanosnosti rakarstva. Zagorci so slovenskim rakarskim lenuhom tu in tam malo ponagajali, a do resnih sporov ni došlo ali iz zagorske zanikernosti ter brezbrižnosti, ali iz bratske popustljivosti? Odgovor na to vprašanje je še danes odprt in nepojasnjen. Štajerski rakarji na drugi strani Sotle konkurence niso imeli in radi tega so se veselili dobička sami. Bogastvo na rakih ni kršilo miru ter sloge med Štajerci in Hrvati. <center> * </center> V mesecih lova na rake rakarji niso bivali pod domačim krovom. Spali so ali na prostem ali po šupah ter listnjakih vasi ter hiš ob vodah. Kosilo so si kuhali ter cvrli sami. Le ob nedeljah in praznikih, katere so v obče praznovali, so posečali kar v celih gručah krčme, kjer so pili, se mastili s pečenko, rajali ter razgrajali, plačevali pa v gotovini, dokler je trajala sezona. Ko je bil na jesen končan lov, so se razlezli in porazgubili po svojih krčmah ter bajtah in otepali na zimo ter zgodnjo pomlad radi sezonske lahkomiselnosti in zapravljivosti pomanjkanje. Lapuhov Vinko je tudi živel po načinu tovarišev. Sam si je kuhal, pač pa je imel streho ter ležišče in praznično zabavo pri eni hiši. V vasi Kraljevec na hrvaški strani je v dobi naše povesti točil »neograničeno vino in rakijo« že starejši Šandor Katič. Žena mu je bila iz Gregorevc na Bizeljskem in mu je podarila sina Miška, ki je bil radi padca iz zibelke pohabljen ter slaboumen, in hčerko Veroniko. Krčmar Katič je bil premožen na posesti, je trgoval z živino in tudi njegova gostilna je bila obiskana dobro, ker je točil boljša štajerska vina. Pri Katičevih je bil fant kakor Lapuhov Vinko dobrodošel v vsakem oziru. Kar je potrošil, je plačal pošteno in povrh je še prijel ob prostem času in za slučaj sile rad za vsako delo in pomagal, kakor bi spadal k družini. Da uslužnega korenjaka ni gonil nikdo na zimo izpod krova, je samoobsebi umljivo. Pri gospodarstvu, kakor je bilo Katičevo, je tudi v zimi dovolj posla. Vinko je bil preskrbljen ter zaposlen skozi celo leto in to ga je še posebno odlikovalo pred vsemi ostalimi rakarji. Da je bil zastavni Štajerc Katičevim mnogo — veliko več nego navaden prihajač, je bila vzrok Hrvatova edinka — Veronika. Je že tako na tem božjem in ljubem svetu, da fantje preveč zapeljivo zasledujejo dekleta s pogledi in da se medsebojna srečanja z očmi vnamejo v mladostno — ljubezen! Vinko in Veronika sta se spočetka samo rada videla in sta le malo govorila. Samoposebi je prišlo, da se je rakar večkrat vračal z lova, nego je bilo potrebno in Veroniki je plesalo srčece, če je zagledala na dvorišču fanta, katerega je vzljubila, da ni znala kedaj. Vinko ni razodeval Veroniki ljubezni v besedah in prisegah, obdelovale in zasajale so vrt njune mladostne ljubavi oči, ki tolikokrat dopovejo več in lepše nego vsi dolgovezni besedni romani. Vinko in Veronika sta bila že koj po prvi presoji nepristranskega opazovalca par, kakor ga je dobiti le po gredah podeželske telesne lepote in srčne nepokvarjenosti. Ni duhtel samo Vinko po čedni postavi, zapeljivem pogledu in »kravžastih« laseh! Tudi Veronika je bila nalahno rdečih lic, žametno mehkega pogleda in po vzorcu vseh Gregorevčank vitko-visoke postave, da je ni nadkriljeval Vinko niti za pol palca. Kaj bi kramal na dolgo ter široko z bogznaj kolikokrat do zadnjega kotička popisano in naslikano prvo ljubeznijo, ki je najlepša, dokler je znana le dvema. Daljše prikrivanje prve ljubezni je nekaj nemogočega in tako je bilo tudi pri Vinku in Veroniki. Materinemu očesu prikrije otrok s težka nekaj celega človeka prešinjajočega kakor je — ljubezen. Mati Katička so koj uganili, da je opaziti na Veroniki po Vinkovem prihodu nekaj, kar ji je bilo poprej tuje. In te tuje pojave na hčerki je zaupala ob priliki dobra majka sicer bolj strogemu očetu, ki pa je bil koj s prvo izjavo resnega mnenja: »Bi ne bilo naopak. Fant je priden, delaven, pošten, štedljiv in enkrat bo najbrž očetov grunt njegov. Dokler je pa samo rakar in ne posestnik, ne dovolim poroke in ne trpim ljubimkanja za vogli. Tako bo, če bosta pametna, sicer poženem Štajerca od hiše in deklini bom že posvetil, kaj in koliko velja očetova volja!« Po teh resnih očetovih besedah je znala mati, koliko je bila ura in da mož ne pozna šale. Sklenila je, da spregovori ob prvi priložnosti z Veroniko in ona naj nagovori Vinka, da bosta za bodoče previdna, da se velmožni gazda ne bo razsrdil do skrajnosti. Materine besede so hčerko sicer presenetile, obenem je pa bila Bogu hvaležna, da je prišla vsekakor kočljiva ljubezenska zadeva roditeljema brez posebnih težkoč do ušes. Vinko je bil koj podučen o položaju. Zamislil se je na dolgo ter je nato ostavil Katičev dom z zatrdilom Veroniki, da bo poprej posestnik, nego bo zamenjal z umirajočim očetom na Sromljah luč s ključem do rojstnega doma. Bila je tedaj na prodaj med Bizeljskem in Staro vasjo Lipšinetova domačija. Prav čedna hiša z gospodarskimi pritiklinami, posestvom in vinogradom. Kar celega doma ne kupi preudaren človek, kakor bi se useknil. Treba pač imanje pregledati in preračunati, če odgovarja ceni in ako jo zmore kupec v gotovem času. Tudi Vinko ni kupil Lipšinetovega doma, kakor bi pihnil. Rabil je za sklep kupčije par dni. Pred starega Katiča je hotel stopiti kot pravomočen gruntar in izpolniti do pičice njegove pogoje za sklenitev zakona z Veroniko. Med pogajanji se je muudil stalno na Bizeljskem in se mu niti sanjalo ni, kedo se mu hoče usiliti v vrt sreče. o2gq85qmkv64ljxzqgznmccfh021jdq 206994 206991 2022-07-27T09:49:49Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki Nikakor si ne smemo domišljati, da je pognal iz lahkomiselnega rakarja kak boljši posestnik ali celo bogataš. Kaj še! Lahko zasluženo, še lažje zapravljeno, je veljalo tudi za rakarje. Rakarski poklic je bil pri resnih posestnikih osovražen in so odvračali od njega svoje sinove z vso strogostjo. Rakarji so bili v časteh pri krčmarjih, katerim so polnili žepe in delali pri njih v jesenskem in zimskem času dolgove na bodočo lovsko srečo in izkupiček. Kako je bilo z rakarji v verskem ter v moralnem ali nravstvenem oziru, ni treba razlagati natančneje, saj je lenoba vseh grdob grdoba! <center> * </center> Velikokrat opazujemo, da postane kedo voditelj kake organizacije, dasi se niti gnal ni za to mesto. Tako je bilo z Lapuhovim Vinkom iz Sromelj. Naenkrat so govorili ljudje: »Veliki in čedni Vinko je vodja vseh rakarjev po spodnjih krajih.« Resnica je bila ta govorica. Najbrž Vinko sam ni znal, kaj je storil posebnega, da mu je zaupal rakarski svet vse zadeve glede sporov lovišč ter prodaje rakov na debelo po cenah, katerim se je židovski kupec tolikokrat skraja protivil in prisegel pri vseh prerokih, da bo blago rajši prepustil poginu, nego da bo blago preplačal v svojo zgubo. Lapuhov Vinko je bil že po prikupljivi zunanjosti fant od fare. Krepke ter velike postave, fantovsko vedrega obraza in kakor pri jagnjiču »kravžasti« lasje so mu liki vzmeti silili klobuk postrani. Po tedanjem običaju je nosil v levem ušesu okrogel uhan, na katerem se je potresaval nemirno pri najmanjši kretnji preluknjani trikot. Uckati je znal, da se je drobil odsev njegovega prijetnega glasu z vinorodnih hribčkov ter rojstne župnije po dolinicah ter grabah. Oče mu je bil pod palcem opitan gruntar — sin prvi rakar — kako nasprotje med malo prej beleženo trditvijo, da so bili rakarji potomci kočarjev ter raznih drugih nemaničev! Vinka ni natiralo med obsotlske klateže pomanjkanje dela in jela doma, ampak očetova uprav drenova sebičnost in trdosrčnost. Stari Lapuh je imel le sina edinca Vinka. Kot vdovec se je ženil drugič, a je ostal brez nadaljnega potomstva. Oklepal se je z vso že bolj priletno trmo v tolikih slučajih pogubonosne rečenice: Ti meni luč, jaz tebi ključ! Na Lapuhovini je bil vse v eni osebi stari Franc. Kar je bilo ostalih razumnih in nemih živih bitij na domu, so ječala v suženjski pokorščini pod gospodarjevo grčavostjo. Stari stiskač je bil v srcu ponosen na postavnega ter sicer pametnega sina; ni pa imel zanj niti v odrasli mladeniški dobi drugega nego garanje od zore do mraka, trde besede in niti v nedeljo in na praznik bi ne bil smel med sovrstnike. Da ni ločil Vinko dolgo časa krajcarja od groša in cvancgarce, je bila očetova krivda, ki je trdo zavezoval cvenk ter papir v svoj mehur, za kojega skrivališče je znal le on sam. Prenapete vzgojne vajeti se rade potrgajo osobito pri odraščajočih kmečkih fantih. Posestnikov sin — slabši od berača! Tej istini se je uprla celotna Vinkova notranjost. Mirna namigavanja ter prošnje, naj mu prepusti vsaj kako tele v odrejo in last, so se vse odbila ob očetovi sebičnosti. Fant je segel po samopomoči, začel je uhajati v nočeh na vas, kjer je zvedel, da so rakarji gospoda. Po domačih potokih je pričel z lovom na rake. Zaslužil je par krajcarjev in ti so začeli iz njegovega žepa upiti po razmnožitvi in osamosvojitvi, predno bo očka toliko oslabel, da bo zahteval luč in ponujal sinu ključ! Stari tnali se niti sanjalo ni, v kako družbo je zašel sin, ko se je slednji že prepričal, da obsega božji svet nekaj več nego so hribčkaste ter grabaste Sromlje. Lapuhovemu gospodarju se je godilo neko nedeljo na fari kakor v hčer zaverovani materi, kateri zaupa škodoželjna soseda, da bo postala v kratkem — stara majka! Vinko — rakar! Ta vest je bila Lapuhu ogenj v strehi. Prirohnel je od nedeljske službe božje nad sina, zahteval potrdilo, da gre za obrekovanje; a se je glasila sinova očitna spoved baš nasprotno! Po starem je zavrelo, odrekla sta pamet in razsodnost, postal bi bil Kajn lastne krvi, da ga ni prisilil sin s krepkim prijemom za obe roki v silobranu, da se oče ne sme izpozabiti do — zločina! Vinko je zaklenil preudarno premaganega očeta v štibelc, ostavil dom in naročil mačehi, naj se potaji tudi ona, dokler se ne bo oče zrohnel med štirimi stenami. Med starim ter mladim Lapuhom se je odigral samo zgoraj opisani spor. Oče je uvidel, da s telesno silo ne more več uklepati sina v jarem brezpogojne pokorščine; sin je našel v odvrnitvi uboja povod, da si začne rezati sam svoj kruh. Prelom z očetom ter domom sta bila vzrok, da se je Vinko zmotal med glavne rakarje ob Sotli in se je prepričal na lastne oči, kako je prinesel tudi on s hribov v dolino nadarjenost za naklonitev rakarske dobičkanosnosti. Preko par noči je posedal svoje lastne lovske priprave in plavajočo shrambo za plen. Njegova zastavnost ga je kar porinila na samostojno lovišče po rakarju, kateri je moral na županov pritisk med vojake. Vinko je postal v par dneh tovariš med novimi tovariši, ki niso bili daleč take zlobe in izmečki človeške družbe, kakor so jih razvpili gruntarski hribovci. Kaj kmalu ga je prevzela zavest samostojnosti, saj mu je polnila žep brez zadrezastega preganjanja za plugom, koso in motiko. Na dom ga ni priklepala nobena vez. Materina ljubezen mu je že davno snivala pod zemljo, očetove ni nikoli okusil in lepa Lapuhovina mu je bila, odkar se je skobacal na lastne noge — nezaslužena — prisilna delavnica. Pohlep po lastnem imetku mu je bil podedovan po očetu. Lahko zaslužen goldinar na goldinar mu je padal v mošnjiček, iz katerega je plačeval z lahkoto vsakdanje potrebščine. Kako in kaj bo na zimo ter zgodnjo spomlad, ga ni skrbelo. Mlad, vajen in dela željen fant je bil dobrodošel pod vsake streho. Ob koncu prve lovske dobe je bil Vinko smelo ponosen na zaupanje, katerega je užival med tovariši. Pravilni pregled položaja mu je narekoval, da ni pustil odirati sebe in stanovske družbe od židovske brezvestnosti pri določanju cen. Če ni kupil blaga prvi kupec, ga je drugi ali tretji; le cene so morale biti primerne in med rakarji ni smelo biti člana, ki bi popuščal, dasi je bilo treba večkrat čakati na kupca in boljšo prodajo. Ustavljanje židovskemu brezvestnemu izrabljanju nevednih je vrglo med rakarje seme zavesti skupnosti. In pomen ter moč skupnosti je znal širiti Vinko od tovariša do tovariša. Ustvarjal je za tedanje čase nevede in nehote organizacijo. Ta se je ukoreninila prvotno med rakarji na Bizeljskem, odkoder se je liki nalezljiva bolezen razpotegnila iz Bizeljskega do izvora in izliva Sotle. V obsotlskih rakarjih je s ponosom žive besede pognalo prepričanje: Le kot skupna »gmajna« bomo za bodočnost trgovali z židovskimi oderuhi ter pijavkami. Rakarska organizacija se je širila brez posebnih shodov po današnjem vzgledu. Skupnost so vedno močneje vezale trdne cene in te so se raznašale med lovce rakov vsak teden iz Bizeljskega kot središča. Radi vedno boljše prodaje plena je gnal prirojen čut hvaležnosti rakarja za rakarjem, da je zahrepenel po osebnem spoznanju neznanega dobrotnika. Z vsakotedenskim ustnim oznanilom dvigajočih se cen od moža do moža je postal Vinko Lapuh kot oče omenjene zamisli v primeroma kratkem času glavar celotne rakarske organizacije, ki se je ustvarjala ter utrjevala po krajih ob Sotli iz potrebe po boljši prodaji. Osebni stiki z brihtnim Vinkom so rodili v vsakem članu ponos, da jih ne vodi ter ščiti napram židovskemu oderuštvu kaka telesno spakedrana sirotka, pač pa mož po duhu, zastavnosti in z odlično presojo tržnega položaja. Na prestol organizacije rakarjev je posadilo Lapuha med tovariši usidrano prepričanje, da je nepopustljiv ter nepodkupljiv, četudi bi brenčali krog njega ter ga skušali omamiti zlati židovski kebri. Iz posestniškega sina do rakarskega poglavarja je bilo za Vinkovega očeta brezno, katerega ne more premostiti niti smrt. Stara trma se je zaklinjal pri nebu in zemlji, da bi rajši lastnoročno požgal Lapuhovino do temeljev, nego bi jo po smrti prepustil sinu — poveljniku vseh obvodnih klatežev ter potepuhov. Vinko je zvedel za prokletstvo iz očetovih ust. Ni ga bolelo, saj ga je tolažila lastna vest, da dela dobro in bo učinil največjo dobroto, če bo stiščal rakarje na pot poštenega trgovanja s plenom. Doma mu ni bilo obstanka. Oče bo gospodaril zavsem samostojno, ko bo že on sam star. Hlapec brez plačila in pravic je bil dosti dolgo, zakaj bi si ne oskrbel s trgovanjem lastnega gnezda kje drugje nego na Sromljah. Pijanec in zapravljivec Vinko ni bil. Par let potikanja za Sotlo in prihranki mu bodo rodili nov, lasten dom, katerega bo urejeval ter utrjeval po svoji preudarnosti in izkušnjah. Mladi Lapuh je imel hvalevredne načrte za bodočnost. Koristiti ter pomagati drugim in pri tem osamosvojiti samega sebe, take vzore mu je zamogla beležiti na pogubno plat le nepopisna kmečka trma lastnega očeta! Očka Lapuh je naganjal sina s celo rakarsko kompanijo na dno pekla; mladi Lapuh je ostavil dom po očetovi krivdi, hotel je postati samostojen na lahek a pošten način. Pametni in odkriti možakarji so bili na strani mladega in ne starega! <center> * </center> Nekoliko čudno se bo zdelo marsikomu, da so v ospredju vedno le rakarji na štajerski strani Sotle, hrvatskih ne omenjamo niti z besedico. Sotla je bila mejna reka do prevrata. V mejnih vodah je ribljenje prosto in tako je bilo tudi v Sotli dolgo — dolgo. Pravice prostega ribolova se je posluževal samo Štajerc, redko kedaj Zagorec. Kar velja glede ribljenja, se nanaša tudi na lov na rake. Med Zagorci ob Sotli ni bilo in tudi najbrž še danes ni ne ribičev in ne rakarjev. Težko je odgovoriti na vprašanje: Kako da se naši bratje onostran Sotle niso zmenili ne za ribe in ne za rake? Najbrž je bil Zagorec že od nekdaj v toplejših mesecih, ko je stikanje za raki na višku, prelen celo za to, da bi dremal za vodo ter čakal na raka, ampak si je rajši privoščil ljubo sanjarenje kje doma pod senčno hruško, kjer je tuhtal, kako bo zaslužil pri trajbi pur ter pri »švercu« z živino, tobakom in s soljo. Zagorci sami pravijo, da je Hrvat ob Sotli preponosen, da bi natikal žive žabe na šibe in vabil rake. V dolgi dobi preplave obsotlskih krajev z raki so se mastili Obsotlčani s slastnimi raki vsak večer. Velike sklede so se kadile po večereh na kmečkih mizah in vsi so pridno luščili rdeče kuhane rake. Celo sejmarji so jemali seboj na sejme v žepih kuhane rake in istotako deca v šolo mesto kruha. Nekaj povsem tujega je bil rak na mizi Zagorcu! Med Hrvati rakarstvo ni niti poganjalo, kaj šele cvetelo in dajalo komu zaslužek. Če bi se bil udomačil lov na rake tudi med Hrvati, bi bilo došlo bogznaj kolikokrat in do kako hudih krvavih ter smrtnih obračunov radi dobičkanosnosti rakarstva. Zagorci so slovenskim rakarskim lenuhom tu in tam malo ponagajali, a do resnih sporov ni došlo ali iz zagorske zanikernosti ter brezbrižnosti, ali iz bratske popustljivosti? Odgovor na to vprašanje je še danes odprt in nepojasnjen. Štajerski rakarji na drugi strani Sotle konkurence niso imeli in radi tega so se veselili dobička sami. Bogastvo na rakih ni kršilo miru ter sloge med Štajerci in Hrvati. <center> * </center> V mesecih lova na rake rakarji niso bivali pod domačim krovom. Spali so ali na prostem ali po šupah ter listnjakih vasi ter hiš ob vodah. Kosilo so si kuhali ter cvrli sami. Le ob nedeljah in praznikih, katere so v obče praznovali, so posečali kar v celih gručah krčme, kjer so pili, se mastili s pečenko, rajali ter razgrajali, plačevali pa v gotovini, dokler je trajala sezona. Ko je bil na jesen končan lov, so se razlezli in porazgubili po svojih krčmah ter bajtah in otepali na zimo ter zgodnjo pomlad radi sezonske lahkomiselnosti in zapravljivosti pomanjkanje. Lapuhov Vinko je tudi živel po načinu tovarišev. Sam si je kuhal, pač pa je imel streho ter ležišče in praznično zabavo pri eni hiši. V vasi Kraljevec na hrvaški strani je v dobi naše povesti točil »neograničeno vino in rakijo« že starejši Šandor Katič. Žena mu je bila iz Gregorevc na Bizeljskem in mu je podarila sina Miška, ki je bil radi padca iz zibelke pohabljen ter slaboumen, in hčerko Veroniko. Krčmar Katič je bil premožen na posesti, je trgoval z živino in tudi njegova gostilna je bila obiskana dobro, ker je točil boljša štajerska vina. Pri Katičevih je bil fant kakor Lapuhov Vinko dobrodošel v vsakem oziru. Kar je potrošil, je plačal pošteno in povrh je še prijel ob prostem času in za slučaj sile rad za vsako delo in pomagal, kakor bi spadal k družini. Da uslužnega korenjaka ni gonil nikdo na zimo izpod krova, je samoobsebi umljivo. Pri gospodarstvu, kakor je bilo Katičevo, je tudi v zimi dovolj posla. Vinko je bil preskrbljen ter zaposlen skozi celo leto in to ga je še posebno odlikovalo pred vsemi ostalimi rakarji. Da je bil zastavni Štajerc Katičevim mnogo — veliko več nego navaden prihajač, je bila vzrok Hrvatova edinka — Veronika. Je že tako na tem božjem in ljubem svetu, da fantje preveč zapeljivo zasledujejo dekleta s pogledi in da se medsebojna srečanja z očmi vnamejo v mladostno — ljubezen! Vinko in Veronika sta se spočetka samo rada videla in sta le malo govorila. Samoposebi je prišlo, da se je rakar večkrat vračal z lova, nego je bilo potrebno in Veroniki je plesalo srčece, če je zagledala na dvorišču fanta, katerega je vzljubila, da ni znala kedaj. Vinko ni razodeval Veroniki ljubezni v besedah in prisegah, obdelovale in zasajale so vrt njune mladostne ljubavi oči, ki tolikokrat dopovejo več in lepše nego vsi dolgovezni besedni romani. Vinko in Veronika sta bila že koj po prvi presoji nepristranskega opazovalca par, kakor ga je dobiti le po gredah podeželske telesne lepote in srčne nepokvarjenosti. Ni duhtel samo Vinko po čedni postavi, zapeljivem pogledu in »kravžastih« laseh! Tudi Veronika je bila nalahno rdečih lic, žametno mehkega pogleda in po vzorcu vseh Gregorevčank vitko-visoke postave, da je ni nadkriljeval Vinko niti za pol palca. Kaj bi kramal na dolgo ter široko z bogznaj kolikokrat do zadnjega kotička popisano in naslikano prvo ljubeznijo, ki je najlepša, dokler je znana le dvema. Daljše prikrivanje prve ljubezni je nekaj nemogočega in tako je bilo tudi pri Vinku in Veroniki. Materinemu očesu prikrije otrok s težka nekaj celega človeka prešinjajočega kakor je — ljubezen. Mati Katička so koj uganili, da je opaziti na Veroniki po Vinkovem prihodu nekaj, kar ji je bilo poprej tuje. In te tuje pojave na hčerki je zaupala ob priliki dobra majka sicer bolj strogemu očetu, ki pa je bil koj s prvo izjavo resnega mnenja: »Bi ne bilo naopak. Fant je priden, delaven, pošten, štedljiv in enkrat bo najbrž očetov grunt njegov. Dokler je pa samo rakar in ne posestnik, ne dovolim poroke in ne trpim ljubimkanja za vogli. Tako bo, če bosta pametna, sicer poženem Štajerca od hiše in deklini bom že posvetil, kaj in koliko velja očetova volja!« Po teh resnih očetovih besedah je znala mati, koliko je bila ura in da mož ne pozna šale. Sklenila je, da spregovori ob prvi priložnosti z Veroniko in ona naj nagovori Vinka, da bosta za bodoče previdna, da se velmožni gazda ne bo razsrdil do skrajnosti. Materine besede so hčerko sicer presenetile, obenem je pa bila Bogu hvaležna, da je prišla vsekakor kočljiva ljubezenska zadeva roditeljema brez posebnih težkoč do ušes. Vinko je bil koj podučen o položaju. Zamislil se je na dolgo ter je nato ostavil Katičev dom z zatrdilom Veroniki, da bo poprej posestnik, nego bo zamenjal z umirajočim očetom na Sromljah luč s ključem do rojstnega doma. Bila je tedaj na prodaj med Bizeljskem in Staro vasjo Lipšinetova domačija. Prav čedna hiša z gospodarskimi pritiklinami, posestvom in vinogradom. Kar celega doma ne kupi preudaren človek, kakor bi se useknil. Treba pač imanje pregledati in preračunati, če odgovarja ceni in ako jo zmore kupec v gotovem času. Tudi Vinko ni kupil Lipšinetovega doma, kakor bi pihnil. Rabil je za sklep kupčije par dni. Pred starega Katiča je hotel stopiti kot pravomočen gruntar in izpolniti do pičice njegove pogoje za sklenitev zakona z Veroniko. Med pogajanji se je muudil stalno na Bizeljskem in se mu niti sanjalo ni, kedo se mu hoče usiliti v vrt sreče. V Vinkovi odsotnosti se je pripeljal h Katiču imovit živinski prekupec in krčmar Grga Pasarič iz Stenjevca blizu Zagreba. S Katičem sta bila dobra znanca, da — prijatelja radi skupnih trgovskih poslov. Katič se je redno oglasil na povratku iz Zagreba v gostilni pri Pasariču, katerega so nazivali vsi Stenjevčani »naš kum«. Grga je že bil večkrat Katičev gost, saj je kupoval z njegovim posredovanjem štajerska vina, ki so prijala zagorskim grlom bolj nego hrvaška vinska plehkoba. Grga Pasarič je bil mož 40 let, postaven, mustasu. Gledal je neodkrito, potmuljeno in težko je bilo uganiti: če se šali, ali so njegove besede istina. Spločast, bahavega obnašanja in neprijetno kričavega glasen ugled je užival, bil je na glasu bogataša in ti so bili po zagorskih selih tudi v starejših časih bolj redke prikazni. Poznali so ga štajerski in hrvaški živinorejci s sejmov, kjer je kupoval na veliko in tudi pri likofih ni bil umazanec. Poleg živine je barantal z vinom in zalagal zagorske krčmarje s štajersko kapljo. Nikomur ni bil dolžan, plačeval je kupljeno blago in takemu stricu nikdo ne hodi s poti. Tokrat je bil Pasarič posebno židane volje. Za gospodinjo je imel cele koše najglasnejšega priznanja ter pohvale, Veroniki se je nasmihal, jo pogledoval razigrano in če je le bilo mogoče, se je je dotaknil in menil na glas, kolika sreča zanj, da mu streže devojka vseh devojk, kakor ji ni para po celem Zagorju. Pasariču se ni prav nič mudilo domov. Povabilu na prenočitev se je odzval rad. Par ur čez polnoč sta kramljala z gospodarjem in mati Katička si niso obetali od teh dolgoveznih pomenkov ničesar dobrega. Kričavi gost se je odpeljal šele drugo predpoldne in koj po odhodu je zvedela gospodinja, da sta v noči zbarantala z možem za Veroniko. Vest o obljubi Veronike Grgi, matere ni presenetila, pač pa presunila do ihtečih solz, katere je prikrila pred možem, ki ni trpel ugovorov ter pomislekov in še najmanj pa od ženske strani. Matere so za presojo bodočnosti otrok mnogo — mnogo bolj dalekovidne nego očetje, kateri jemljejo življenske poklice bolj iz praktične ter udobne strani. Pasarič Katički ni bil po godu, sama ni znala zakaj. Nekaj nevidnega jo je odvračalo, da — odbijalo od njega in takemu odvratnemu srčnemu pojavu ni bilo pripisovati nič dobrega. Vinko se niti zdaleč ni mogel primerjati z imanjem ter ugledom Stenjevčana, vendar bi mu bila zaupala mati edinko brez najmanjšega pomisleka ter ugovora. Potoke solz je tiščala iz dobre matere negotovost: Kak in kako dalekosežen udarec bo strašna očetova barantija z usodo otroka za Veroniko ter Vinka? Materina dolžnost ji je narekovala, da vsaj namigne hčerki, komu je bil namenjen Pasaričev obisk. Nekaj jo je tiščalo za grlo, da je imela le solze brez — besed. Odlašala je z nad vse mučno, za njo grozno zadevo, upajoč na kak nenavaden preokret, katerega ji bo mogoče naklonila njena tolažnica svetogorska Mati božja. Po sklenjeni kupčiji si je žvižgal Vinko radostno preko Sotle proti Kraljevcu, hoteč stopiti smelo pred gazdo Katiča in mu dokazati črno na belem kupljeno Lipšinetovo posest. Na povratu je srečal dobrega znanca Majdakovega Johana, ki se je vračal iz Zagreba, kamor je nosil kosti, nazaj na Bizeljsko. Majdak je bil po krajih od Bizeljskega do Zagreba pol stoletja nekak deseti brat. Povsod doma, nikjer stalno, pameten in prismojen, resen in šaljiv, delaven ter len. Nekaj časa je pomagal z vso pridnostjo pri kaki hiši pri vsakem delu, kar naenkrat ga je nekaj ugriznilo, vrečo na ramo in hajdi nabirat kosti za Zagreb. Za kostno smrdljivo ropotijo je skupil le malenkost, ki pa je bila po lastnem povdarku njegov življenski poklic. Včasih je zbral po več težkih vreč kosti, jih oprtal preko ram in jih vlekel liki močan osel v teži do 100 kg peš v Zagreb. Mudilo se mu ni s tovorom in je bilo vseeno, kedaj je bil z robo na cilju. Majdaka ne smemo prištevati med nadležne berače. Ne! Njemu je vsakdo rad postregel brez prošenj in moledovanj v nadi, da bo od dobričine zvedel kako novico, kaj posebno zanimivega od te ali one hiše, ali mu bo zaupal kako naročilo za Zagreb ali kak drug kraj. Johan je imel budne oči, odprta ušesa, je videl ter čul, česar drugi niso in je znal ustvarjati sodbe ter svarila, ki so dobrim znancem le koristila in nikoli škodovala! Majdak je bil v istini mehkega in obenem zamerljivega srca. Ni znal odpustiti, če se mu je kedo zameril, četudi ni znal kedaj ter s čim. Imel je nekak prirojen čut za hudobneže, katerih se je ogibal, ali tudi bičal njih notranjo zlobo javno drugim v poduk ter svarilo. Rojen je bil v vasi Moravče pri Kraljevcu na Hrvaškem. Rajši se je potikal in zadrževal med Slovenci nego med zagorskimi rojaki. Na zunaj je bil majhne, koščene postave, kateri niso škodovale nobene vremenske neprilike, bolezni itd. Dobričina Johan je poznal staro in mlado od Bizeljskega do Zagreba in to tako istinito, da se je vsakdo lahko zanesel na sodbo o tej ali oni osebi. Ljudem, kakor je bil Majdak, so pravili svojčas po spodnjih krajih: prihajači. Prišel je k hiši, kadar se mu je zdelo in jo je ravnotako tudi zapustil. Je pač prihajal in odhajal po svoji dragi volji in radi tega je bil prihajač, zadovoljen za opravljeno delo s prehrano in nočiščem kje na senu ah v listnjaku. Prihajači so bili dobrodošli in nikdo jim ni zapiral vrat pred nosom. S par stavki le nanizano opisani prihajač je srečal Vinka in se je nalašč zaletel vanj, da ga je predramil iz ponosnega žvižganja in zadovolja radi komaj kupljene posesti. Iz jajca zlezli posestnik se je hotel pošaliti z Johanom in mu zaupati novico o kupu Lipšinetovega doma. Majdak ga je pogledal tako srdito, da sta ga minila na mah dobra volja in baharija. Prihajač je premeril mladca od pet do temena, mu zažugal s kazalcem in izrekel za Vinka zagonetno svarilo: »Dečko, čuvaj se Pasariča Stenjevca!« Po teh besedah je dedec odbrzel naprej brez nadaljnjega pojasnila, kakor bi mu bil sicer k srcu prirasli mladenič deveta briga. Pred trenutki presrečnega Lapuha so povsem zmedle Johanove besede. Minula ga je vsa radost v trdnem prepričanju, da je Majdak nekaj zvohal, česar se naj ogiblje in kar mu bo škodilo, če ne bo čuječe na straži pred bližajočo se ter zaenkrat nevidno nevarnostjo. Prvotno je bil namenjen naravnost pred gazdo, da mu pove, kako se je osamosvojil glede novega doma in ga vpraša, če bo kot posestnik vreden njegove edinke. Majdak ga je odvrnil od omenjenega naklepa in se je hotel poprej pogovoriti z Veroniko in ta z materjo, da bo posredovala novico na očetov naslov. Komaj je stopil na dvorišče Katičevega doma, je padel staremu v roke, česar se je nadejal najmanj. Ko ga je gospodar ošvigaval z bolj srditimi pogledi, mu je, trenutno ojunačen, povedal v obraz, kje in zakaj je izostal kar par dni. Gazda ni bil prav nič vzhičen radi njegovega gruntarstva. Ni mu segel v roko, ni ga potrepljal pohvalno kakor bodočega zeta po rami, obrnil se je proč in mu zabrusil izza hrbta: »Kedaj in komu bom dal Veroniko, to bomo še videli.« Stari je odkorecal v krčmo in Vinko se je spomnil, da Majdakovo svarilo ni brez pomena! Veronika je bila do srčnega objema vesela Vinkovega sporočila o osamosvojitvi. Brez nadaljnjega mu je pripovedovala o obisku Stenjevčana, ki ne more biti nič posebnega in je tudi njej najnovejša očetova izjava uganka. Vinko je zamolčal izvoljenki Majdakovo svarilo; Veronika mu je prikrila iz nerazumljive bojazni materino potrtost ter objokani obraz. Nad komaj rojeno srečo mladega para so se zbirali burni oblaki, obetajoč neurja z bliski in udari strele. <center> * </center> Po dolinici ob Sotlinem pritoku Dramlja na Bizeljskem je še danes nekaj najbrž dobro idočih mlinov. V času naše povesti je mlinarila kmalu od glavne ceste ob omenjenem potoku stara Domitrovičeva Katra, vdova brez otrok. Prebivala je v mlinu s starejšo deklo. Ženski sta samotarili, ne meneč se za svet. Mlin je slovel daleč naokrog, dokler je živel in bil mlinar gospodar Miha Domitrovič. Po njegovi mnogo prerani smrti se je razblinil glas dobre mletve. pkf8s6ze0ppyqe0mfz0xk98wu35b0aa 206996 206994 2022-07-27T10:13:20Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki Nikakor si ne smemo domišljati, da je pognal iz lahkomiselnega rakarja kak boljši posestnik ali celo bogataš. Kaj še! Lahko zasluženo, še lažje zapravljeno, je veljalo tudi za rakarje. Rakarski poklic je bil pri resnih posestnikih osovražen in so odvračali od njega svoje sinove z vso strogostjo. Rakarji so bili v časteh pri krčmarjih, katerim so polnili žepe in delali pri njih v jesenskem in zimskem času dolgove na bodočo lovsko srečo in izkupiček. Kako je bilo z rakarji v verskem ter v moralnem ali nravstvenem oziru, ni treba razlagati natančneje, saj je lenoba vseh grdob grdoba! <center> * </center> Velikokrat opazujemo, da postane kedo voditelj kake organizacije, dasi se niti gnal ni za to mesto. Tako je bilo z Lapuhovim Vinkom iz Sromelj. Naenkrat so govorili ljudje: »Veliki in čedni Vinko je vodja vseh rakarjev po spodnjih krajih.« Resnica je bila ta govorica. Najbrž Vinko sam ni znal, kaj je storil posebnega, da mu je zaupal rakarski svet vse zadeve glede sporov lovišč ter prodaje rakov na debelo po cenah, katerim se je židovski kupec tolikokrat skraja protivil in prisegel pri vseh prerokih, da bo blago rajši prepustil poginu, nego da bo blago preplačal v svojo zgubo. Lapuhov Vinko je bil že po prikupljivi zunanjosti fant od fare. Krepke ter velike postave, fantovsko vedrega obraza in kakor pri jagnjiču »kravžasti« lasje so mu liki vzmeti silili klobuk postrani. Po tedanjem običaju je nosil v levem ušesu okrogel uhan, na katerem se je potresaval nemirno pri najmanjši kretnji preluknjani trikot. Uckati je znal, da se je drobil odsev njegovega prijetnega glasu z vinorodnih hribčkov ter rojstne župnije po dolinicah ter grabah. Oče mu je bil pod palcem opitan gruntar — sin prvi rakar — kako nasprotje med malo prej beleženo trditvijo, da so bili rakarji potomci kočarjev ter raznih drugih nemaničev! Vinka ni natiralo med obsotlske klateže pomanjkanje dela in jela doma, ampak očetova uprav drenova sebičnost in trdosrčnost. Stari Lapuh je imel le sina edinca Vinka. Kot vdovec se je ženil drugič, a je ostal brez nadaljnega potomstva. Oklepal se je z vso že bolj priletno trmo v tolikih slučajih pogubonosne rečenice: Ti meni luč, jaz tebi ključ! Na Lapuhovini je bil vse v eni osebi stari Franc. Kar je bilo ostalih razumnih in nemih živih bitij na domu, so ječala v suženjski pokorščini pod gospodarjevo grčavostjo. Stari stiskač je bil v srcu ponosen na postavnega ter sicer pametnega sina; ni pa imel zanj niti v odrasli mladeniški dobi drugega nego garanje od zore do mraka, trde besede in niti v nedeljo in na praznik bi ne bil smel med sovrstnike. Da ni ločil Vinko dolgo časa krajcarja od groša in cvancgarce, je bila očetova krivda, ki je trdo zavezoval cvenk ter papir v svoj mehur, za kojega skrivališče je znal le on sam. Prenapete vzgojne vajeti se rade potrgajo osobito pri odraščajočih kmečkih fantih. Posestnikov sin — slabši od berača! Tej istini se je uprla celotna Vinkova notranjost. Mirna namigavanja ter prošnje, naj mu prepusti vsaj kako tele v odrejo in last, so se vse odbila ob očetovi sebičnosti. Fant je segel po samopomoči, začel je uhajati v nočeh na vas, kjer je zvedel, da so rakarji gospoda. Po domačih potokih je pričel z lovom na rake. Zaslužil je par krajcarjev in ti so začeli iz njegovega žepa upiti po razmnožitvi in osamosvojitvi, predno bo očka toliko oslabel, da bo zahteval luč in ponujal sinu ključ! Stari tnali se niti sanjalo ni, v kako družbo je zašel sin, ko se je slednji že prepričal, da obsega božji svet nekaj več nego so hribčkaste ter grabaste Sromlje. Lapuhovemu gospodarju se je godilo neko nedeljo na fari kakor v hčer zaverovani materi, kateri zaupa škodoželjna soseda, da bo postala v kratkem — stara majka! Vinko — rakar! Ta vest je bila Lapuhu ogenj v strehi. Prirohnel je od nedeljske službe božje nad sina, zahteval potrdilo, da gre za obrekovanje; a se je glasila sinova očitna spoved baš nasprotno! Po starem je zavrelo, odrekla sta pamet in razsodnost, postal bi bil Kajn lastne krvi, da ga ni prisilil sin s krepkim prijemom za obe roki v silobranu, da se oče ne sme izpozabiti do — zločina! Vinko je zaklenil preudarno premaganega očeta v štibelc, ostavil dom in naročil mačehi, naj se potaji tudi ona, dokler se ne bo oče zrohnel med štirimi stenami. Med starim ter mladim Lapuhom se je odigral samo zgoraj opisani spor. Oče je uvidel, da s telesno silo ne more več uklepati sina v jarem brezpogojne pokorščine; sin je našel v odvrnitvi uboja povod, da si začne rezati sam svoj kruh. Prelom z očetom ter domom sta bila vzrok, da se je Vinko zmotal med glavne rakarje ob Sotli in se je prepričal na lastne oči, kako je prinesel tudi on s hribov v dolino nadarjenost za naklonitev rakarske dobičkanosnosti. Preko par noči je posedal svoje lastne lovske priprave in plavajočo shrambo za plen. Njegova zastavnost ga je kar porinila na samostojno lovišče po rakarju, kateri je moral na županov pritisk med vojake. Vinko je postal v par dneh tovariš med novimi tovariši, ki niso bili daleč take zlobe in izmečki človeške družbe, kakor so jih razvpili gruntarski hribovci. Kaj kmalu ga je prevzela zavest samostojnosti, saj mu je polnila žep brez zadrezastega preganjanja za plugom, koso in motiko. Na dom ga ni priklepala nobena vez. Materina ljubezen mu je že davno snivala pod zemljo, očetove ni nikoli okusil in lepa Lapuhovina mu je bila, odkar se je skobacal na lastne noge — nezaslužena — prisilna delavnica. Pohlep po lastnem imetku mu je bil podedovan po očetu. Lahko zaslužen goldinar na goldinar mu je padal v mošnjiček, iz katerega je plačeval z lahkoto vsakdanje potrebščine. Kako in kaj bo na zimo ter zgodnjo spomlad, ga ni skrbelo. Mlad, vajen in dela željen fant je bil dobrodošel pod vsake streho. Ob koncu prve lovske dobe je bil Vinko smelo ponosen na zaupanje, katerega je užival med tovariši. Pravilni pregled položaja mu je narekoval, da ni pustil odirati sebe in stanovske družbe od židovske brezvestnosti pri določanju cen. Če ni kupil blaga prvi kupec, ga je drugi ali tretji; le cene so morale biti primerne in med rakarji ni smelo biti člana, ki bi popuščal, dasi je bilo treba večkrat čakati na kupca in boljšo prodajo. Ustavljanje židovskemu brezvestnemu izrabljanju nevednih je vrglo med rakarje seme zavesti skupnosti. In pomen ter moč skupnosti je znal širiti Vinko od tovariša do tovariša. Ustvarjal je za tedanje čase nevede in nehote organizacijo. Ta se je ukoreninila prvotno med rakarji na Bizeljskem, odkoder se je liki nalezljiva bolezen razpotegnila iz Bizeljskega do izvora in izliva Sotle. V obsotlskih rakarjih je s ponosom žive besede pognalo prepričanje: Le kot skupna »gmajna« bomo za bodočnost trgovali z židovskimi oderuhi ter pijavkami. Rakarska organizacija se je širila brez posebnih shodov po današnjem vzgledu. Skupnost so vedno močneje vezale trdne cene in te so se raznašale med lovce rakov vsak teden iz Bizeljskega kot središča. Radi vedno boljše prodaje plena je gnal prirojen čut hvaležnosti rakarja za rakarjem, da je zahrepenel po osebnem spoznanju neznanega dobrotnika. Z vsakotedenskim ustnim oznanilom dvigajočih se cen od moža do moža je postal Vinko Lapuh kot oče omenjene zamisli v primeroma kratkem času glavar celotne rakarske organizacije, ki se je ustvarjala ter utrjevala po krajih ob Sotli iz potrebe po boljši prodaji. Osebni stiki z brihtnim Vinkom so rodili v vsakem članu ponos, da jih ne vodi ter ščiti napram židovskemu oderuštvu kaka telesno spakedrana sirotka, pač pa mož po duhu, zastavnosti in z odlično presojo tržnega položaja. Na prestol organizacije rakarjev je posadilo Lapuha med tovariši usidrano prepričanje, da je nepopustljiv ter nepodkupljiv, četudi bi brenčali krog njega ter ga skušali omamiti zlati židovski kebri. Iz posestniškega sina do rakarskega poglavarja je bilo za Vinkovega očeta brezno, katerega ne more premostiti niti smrt. Stara trma se je zaklinjal pri nebu in zemlji, da bi rajši lastnoročno požgal Lapuhovino do temeljev, nego bi jo po smrti prepustil sinu — poveljniku vseh obvodnih klatežev ter potepuhov. Vinko je zvedel za prokletstvo iz očetovih ust. Ni ga bolelo, saj ga je tolažila lastna vest, da dela dobro in bo učinil največjo dobroto, če bo stiščal rakarje na pot poštenega trgovanja s plenom. Doma mu ni bilo obstanka. Oče bo gospodaril zavsem samostojno, ko bo že on sam star. Hlapec brez plačila in pravic je bil dosti dolgo, zakaj bi si ne oskrbel s trgovanjem lastnega gnezda kje drugje nego na Sromljah. Pijanec in zapravljivec Vinko ni bil. Par let potikanja za Sotlo in prihranki mu bodo rodili nov, lasten dom, katerega bo urejeval ter utrjeval po svoji preudarnosti in izkušnjah. Mladi Lapuh je imel hvalevredne načrte za bodočnost. Koristiti ter pomagati drugim in pri tem osamosvojiti samega sebe, take vzore mu je zamogla beležiti na pogubno plat le nepopisna kmečka trma lastnega očeta! Očka Lapuh je naganjal sina s celo rakarsko kompanijo na dno pekla; mladi Lapuh je ostavil dom po očetovi krivdi, hotel je postati samostojen na lahek a pošten način. Pametni in odkriti možakarji so bili na strani mladega in ne starega! <center> * </center> Nekoliko čudno se bo zdelo marsikomu, da so v ospredju vedno le rakarji na štajerski strani Sotle, hrvatskih ne omenjamo niti z besedico. Sotla je bila mejna reka do prevrata. V mejnih vodah je ribljenje prosto in tako je bilo tudi v Sotli dolgo — dolgo. Pravice prostega ribolova se je posluževal samo Štajerc, redko kedaj Zagorec. Kar velja glede ribljenja, se nanaša tudi na lov na rake. Med Zagorci ob Sotli ni bilo in tudi najbrž še danes ni ne ribičev in ne rakarjev. Težko je odgovoriti na vprašanje: Kako da se naši bratje onostran Sotle niso zmenili ne za ribe in ne za rake? Najbrž je bil Zagorec že od nekdaj v toplejših mesecih, ko je stikanje za raki na višku, prelen celo za to, da bi dremal za vodo ter čakal na raka, ampak si je rajši privoščil ljubo sanjarenje kje doma pod senčno hruško, kjer je tuhtal, kako bo zaslužil pri trajbi pur ter pri »švercu« z živino, tobakom in s soljo. Zagorci sami pravijo, da je Hrvat ob Sotli preponosen, da bi natikal žive žabe na šibe in vabil rake. V dolgi dobi preplave obsotlskih krajev z raki so se mastili Obsotlčani s slastnimi raki vsak večer. Velike sklede so se kadile po večereh na kmečkih mizah in vsi so pridno luščili rdeče kuhane rake. Celo sejmarji so jemali seboj na sejme v žepih kuhane rake in istotako deca v šolo mesto kruha. Nekaj povsem tujega je bil rak na mizi Zagorcu! Med Hrvati rakarstvo ni niti poganjalo, kaj šele cvetelo in dajalo komu zaslužek. Če bi se bil udomačil lov na rake tudi med Hrvati, bi bilo došlo bogznaj kolikokrat in do kako hudih krvavih ter smrtnih obračunov radi dobičkanosnosti rakarstva. Zagorci so slovenskim rakarskim lenuhom tu in tam malo ponagajali, a do resnih sporov ni došlo ali iz zagorske zanikernosti ter brezbrižnosti, ali iz bratske popustljivosti? Odgovor na to vprašanje je še danes odprt in nepojasnjen. Štajerski rakarji na drugi strani Sotle konkurence niso imeli in radi tega so se veselili dobička sami. Bogastvo na rakih ni kršilo miru ter sloge med Štajerci in Hrvati. <center> * </center> V mesecih lova na rake rakarji niso bivali pod domačim krovom. Spali so ali na prostem ali po šupah ter listnjakih vasi ter hiš ob vodah. Kosilo so si kuhali ter cvrli sami. Le ob nedeljah in praznikih, katere so v obče praznovali, so posečali kar v celih gručah krčme, kjer so pili, se mastili s pečenko, rajali ter razgrajali, plačevali pa v gotovini, dokler je trajala sezona. Ko je bil na jesen končan lov, so se razlezli in porazgubili po svojih krčmah ter bajtah in otepali na zimo ter zgodnjo pomlad radi sezonske lahkomiselnosti in zapravljivosti pomanjkanje. Lapuhov Vinko je tudi živel po načinu tovarišev. Sam si je kuhal, pač pa je imel streho ter ležišče in praznično zabavo pri eni hiši. V vasi Kraljevec na hrvaški strani je v dobi naše povesti točil »neograničeno vino in rakijo« že starejši Šandor Katič. Žena mu je bila iz Gregorevc na Bizeljskem in mu je podarila sina Miška, ki je bil radi padca iz zibelke pohabljen ter slaboumen, in hčerko Veroniko. Krčmar Katič je bil premožen na posesti, je trgoval z živino in tudi njegova gostilna je bila obiskana dobro, ker je točil boljša štajerska vina. Pri Katičevih je bil fant kakor Lapuhov Vinko dobrodošel v vsakem oziru. Kar je potrošil, je plačal pošteno in povrh je še prijel ob prostem času in za slučaj sile rad za vsako delo in pomagal, kakor bi spadal k družini. Da uslužnega korenjaka ni gonil nikdo na zimo izpod krova, je samoobsebi umljivo. Pri gospodarstvu, kakor je bilo Katičevo, je tudi v zimi dovolj posla. Vinko je bil preskrbljen ter zaposlen skozi celo leto in to ga je še posebno odlikovalo pred vsemi ostalimi rakarji. Da je bil zastavni Štajerc Katičevim mnogo — veliko več nego navaden prihajač, je bila vzrok Hrvatova edinka — Veronika. Je že tako na tem božjem in ljubem svetu, da fantje preveč zapeljivo zasledujejo dekleta s pogledi in da se medsebojna srečanja z očmi vnamejo v mladostno — ljubezen! Vinko in Veronika sta se spočetka samo rada videla in sta le malo govorila. Samoposebi je prišlo, da se je rakar večkrat vračal z lova, nego je bilo potrebno in Veroniki je plesalo srčece, če je zagledala na dvorišču fanta, katerega je vzljubila, da ni znala kedaj. Vinko ni razodeval Veroniki ljubezni v besedah in prisegah, obdelovale in zasajale so vrt njune mladostne ljubavi oči, ki tolikokrat dopovejo več in lepše nego vsi dolgovezni besedni romani. Vinko in Veronika sta bila že koj po prvi presoji nepristranskega opazovalca par, kakor ga je dobiti le po gredah podeželske telesne lepote in srčne nepokvarjenosti. Ni duhtel samo Vinko po čedni postavi, zapeljivem pogledu in »kravžastih« laseh! Tudi Veronika je bila nalahno rdečih lic, žametno mehkega pogleda in po vzorcu vseh Gregorevčank vitko-visoke postave, da je ni nadkriljeval Vinko niti za pol palca. Kaj bi kramal na dolgo ter široko z bogznaj kolikokrat do zadnjega kotička popisano in naslikano prvo ljubeznijo, ki je najlepša, dokler je znana le dvema. Daljše prikrivanje prve ljubezni je nekaj nemogočega in tako je bilo tudi pri Vinku in Veroniki. Materinemu očesu prikrije otrok s težka nekaj celega človeka prešinjajočega kakor je — ljubezen. Mati Katička so koj uganili, da je opaziti na Veroniki po Vinkovem prihodu nekaj, kar ji je bilo poprej tuje. In te tuje pojave na hčerki je zaupala ob priliki dobra majka sicer bolj strogemu očetu, ki pa je bil koj s prvo izjavo resnega mnenja: »Bi ne bilo naopak. Fant je priden, delaven, pošten, štedljiv in enkrat bo najbrž očetov grunt njegov. Dokler je pa samo rakar in ne posestnik, ne dovolim poroke in ne trpim ljubimkanja za vogli. Tako bo, če bosta pametna, sicer poženem Štajerca od hiše in deklini bom že posvetil, kaj in koliko velja očetova volja!« Po teh resnih očetovih besedah je znala mati, koliko je bila ura in da mož ne pozna šale. Sklenila je, da spregovori ob prvi priložnosti z Veroniko in ona naj nagovori Vinka, da bosta za bodoče previdna, da se velmožni gazda ne bo razsrdil do skrajnosti. Materine besede so hčerko sicer presenetile, obenem je pa bila Bogu hvaležna, da je prišla vsekakor kočljiva ljubezenska zadeva roditeljema brez posebnih težkoč do ušes. Vinko je bil koj podučen o položaju. Zamislil se je na dolgo ter je nato ostavil Katičev dom z zatrdilom Veroniki, da bo poprej posestnik, nego bo zamenjal z umirajočim očetom na Sromljah luč s ključem do rojstnega doma. Bila je tedaj na prodaj med Bizeljskem in Staro vasjo Lipšinetova domačija. Prav čedna hiša z gospodarskimi pritiklinami, posestvom in vinogradom. Kar celega doma ne kupi preudaren človek, kakor bi se useknil. Treba pač imanje pregledati in preračunati, če odgovarja ceni in ako jo zmore kupec v gotovem času. Tudi Vinko ni kupil Lipšinetovega doma, kakor bi pihnil. Rabil je za sklep kupčije par dni. Pred starega Katiča je hotel stopiti kot pravomočen gruntar in izpolniti do pičice njegove pogoje za sklenitev zakona z Veroniko. Med pogajanji se je muudil stalno na Bizeljskem in se mu niti sanjalo ni, kedo se mu hoče usiliti v vrt sreče. V Vinkovi odsotnosti se je pripeljal h Katiču imovit živinski prekupec in krčmar Grga Pasarič iz Stenjevca blizu Zagreba. S Katičem sta bila dobra znanca, da — prijatelja radi skupnih trgovskih poslov. Katič se je redno oglasil na povratku iz Zagreba v gostilni pri Pasariču, katerega so nazivali vsi Stenjevčani »naš kum«. Grga je že bil večkrat Katičev gost, saj je kupoval z njegovim posredovanjem štajerska vina, ki so prijala zagorskim grlom bolj nego hrvaška vinska plehkoba. Grga Pasarič je bil mož 40 let, postaven, mustasu. Gledal je neodkrito, potmuljeno in težko je bilo uganiti: če se šali, ali so njegove besede istina. Spločast, bahavega obnašanja in neprijetno kričavega glasen ugled je užival, bil je na glasu bogataša in ti so bili po zagorskih selih tudi v starejših časih bolj redke prikazni. Poznali so ga štajerski in hrvaški živinorejci s sejmov, kjer je kupoval na veliko in tudi pri likofih ni bil umazanec. Poleg živine je barantal z vinom in zalagal zagorske krčmarje s štajersko kapljo. Nikomur ni bil dolžan, plačeval je kupljeno blago in takemu stricu nikdo ne hodi s poti. Tokrat je bil Pasarič posebno židane volje. Za gospodinjo je imel cele koše najglasnejšega priznanja ter pohvale, Veroniki se je nasmihal, jo pogledoval razigrano in če je le bilo mogoče, se je je dotaknil in menil na glas, kolika sreča zanj, da mu streže devojka vseh devojk, kakor ji ni para po celem Zagorju. Pasariču se ni prav nič mudilo domov. Povabilu na prenočitev se je odzval rad. Par ur čez polnoč sta kramljala z gospodarjem in mati Katička si niso obetali od teh dolgoveznih pomenkov ničesar dobrega. Kričavi gost se je odpeljal šele drugo predpoldne in koj po odhodu je zvedela gospodinja, da sta v noči zbarantala z možem za Veroniko. Vest o obljubi Veronike Grgi, matere ni presenetila, pač pa presunila do ihtečih solz, katere je prikrila pred možem, ki ni trpel ugovorov ter pomislekov in še najmanj pa od ženske strani. Matere so za presojo bodočnosti otrok mnogo — mnogo bolj dalekovidne nego očetje, kateri jemljejo življenske poklice bolj iz praktične ter udobne strani. Pasarič Katički ni bil po godu, sama ni znala zakaj. Nekaj nevidnega jo je odvračalo, da — odbijalo od njega in takemu odvratnemu srčnemu pojavu ni bilo pripisovati nič dobrega. Vinko se niti zdaleč ni mogel primerjati z imanjem ter ugledom Stenjevčana, vendar bi mu bila zaupala mati edinko brez najmanjšega pomisleka ter ugovora. Potoke solz je tiščala iz dobre matere negotovost: Kak in kako dalekosežen udarec bo strašna očetova barantija z usodo otroka za Veroniko ter Vinka? Materina dolžnost ji je narekovala, da vsaj namigne hčerki, komu je bil namenjen Pasaričev obisk. Nekaj jo je tiščalo za grlo, da je imela le solze brez — besed. Odlašala je z nad vse mučno, za njo grozno zadevo, upajoč na kak nenavaden preokret, katerega ji bo mogoče naklonila njena tolažnica svetogorska Mati božja. Po sklenjeni kupčiji si je žvižgal Vinko radostno preko Sotle proti Kraljevcu, hoteč stopiti smelo pred gazdo Katiča in mu dokazati črno na belem kupljeno Lipšinetovo posest. Na povratu je srečal dobrega znanca Majdakovega Johana, ki se je vračal iz Zagreba, kamor je nosil kosti, nazaj na Bizeljsko. Majdak je bil po krajih od Bizeljskega do Zagreba pol stoletja nekak deseti brat. Povsod doma, nikjer stalno, pameten in prismojen, resen in šaljiv, delaven ter len. Nekaj časa je pomagal z vso pridnostjo pri kaki hiši pri vsakem delu, kar naenkrat ga je nekaj ugriznilo, vrečo na ramo in hajdi nabirat kosti za Zagreb. Za kostno smrdljivo ropotijo je skupil le malenkost, ki pa je bila po lastnem povdarku njegov življenski poklic. Včasih je zbral po več težkih vreč kosti, jih oprtal preko ram in jih vlekel liki močan osel v teži do 100 kg peš v Zagreb. Mudilo se mu ni s tovorom in je bilo vseeno, kedaj je bil z robo na cilju. Majdaka ne smemo prištevati med nadležne berače. Ne! Njemu je vsakdo rad postregel brez prošenj in moledovanj v nadi, da bo od dobričine zvedel kako novico, kaj posebno zanimivega od te ali one hiše, ali mu bo zaupal kako naročilo za Zagreb ali kak drug kraj. Johan je imel budne oči, odprta ušesa, je videl ter čul, česar drugi niso in je znal ustvarjati sodbe ter svarila, ki so dobrim znancem le koristila in nikoli škodovala! Majdak je bil v istini mehkega in obenem zamerljivega srca. Ni znal odpustiti, če se mu je kedo zameril, četudi ni znal kedaj ter s čim. Imel je nekak prirojen čut za hudobneže, katerih se je ogibal, ali tudi bičal njih notranjo zlobo javno drugim v poduk ter svarilo. Rojen je bil v vasi Moravče pri Kraljevcu na Hrvaškem. Rajši se je potikal in zadrževal med Slovenci nego med zagorskimi rojaki. Na zunaj je bil majhne, koščene postave, kateri niso škodovale nobene vremenske neprilike, bolezni itd. Dobričina Johan je poznal staro in mlado od Bizeljskega do Zagreba in to tako istinito, da se je vsakdo lahko zanesel na sodbo o tej ali oni osebi. Ljudem, kakor je bil Majdak, so pravili svojčas po spodnjih krajih: prihajači. Prišel je k hiši, kadar se mu je zdelo in jo je ravnotako tudi zapustil. Je pač prihajal in odhajal po svoji dragi volji in radi tega je bil prihajač, zadovoljen za opravljeno delo s prehrano in nočiščem kje na senu ah v listnjaku. Prihajači so bili dobrodošli in nikdo jim ni zapiral vrat pred nosom. S par stavki le nanizano opisani prihajač je srečal Vinka in se je nalašč zaletel vanj, da ga je predramil iz ponosnega žvižganja in zadovolja radi komaj kupljene posesti. Iz jajca zlezli posestnik se je hotel pošaliti z Johanom in mu zaupati novico o kupu Lipšinetovega doma. Majdak ga je pogledal tako srdito, da sta ga minila na mah dobra volja in baharija. Prihajač je premeril mladca od pet do temena, mu zažugal s kazalcem in izrekel za Vinka zagonetno svarilo: »Dečko, čuvaj se Pasariča Stenjevca!« Po teh besedah je dedec odbrzel naprej brez nadaljnjega pojasnila, kakor bi mu bil sicer k srcu prirasli mladenič deveta briga. Pred trenutki presrečnega Lapuha so povsem zmedle Johanove besede. Minula ga je vsa radost v trdnem prepričanju, da je Majdak nekaj zvohal, česar se naj ogiblje in kar mu bo škodilo, če ne bo čuječe na straži pred bližajočo se ter zaenkrat nevidno nevarnostjo. Prvotno je bil namenjen naravnost pred gazdo, da mu pove, kako se je osamosvojil glede novega doma in ga vpraša, če bo kot posestnik vreden njegove edinke. Majdak ga je odvrnil od omenjenega naklepa in se je hotel poprej pogovoriti z Veroniko in ta z materjo, da bo posredovala novico na očetov naslov. Komaj je stopil na dvorišče Katičevega doma, je padel staremu v roke, česar se je nadejal najmanj. Ko ga je gospodar ošvigaval z bolj srditimi pogledi, mu je, trenutno ojunačen, povedal v obraz, kje in zakaj je izostal kar par dni. Gazda ni bil prav nič vzhičen radi njegovega gruntarstva. Ni mu segel v roko, ni ga potrepljal pohvalno kakor bodočega zeta po rami, obrnil se je proč in mu zabrusil izza hrbta: »Kedaj in komu bom dal Veroniko, to bomo še videli.« Stari je odkorecal v krčmo in Vinko se je spomnil, da Majdakovo svarilo ni brez pomena! Veronika je bila do srčnega objema vesela Vinkovega sporočila o osamosvojitvi. Brez nadaljnjega mu je pripovedovala o obisku Stenjevčana, ki ne more biti nič posebnega in je tudi njej najnovejša očetova izjava uganka. Vinko je zamolčal izvoljenki Majdakovo svarilo; Veronika mu je prikrila iz nerazumljive bojazni materino potrtost ter objokani obraz. Nad komaj rojeno srečo mladega para so se zbirali burni oblaki, obetajoč neurja z bliski in udari strele. <center> * </center> Po dolinici ob Sotlinem pritoku Dramlja na Bizeljskem je še danes nekaj najbrž dobro idočih mlinov. V času naše povesti je mlinarila kmalu od glavne ceste ob omenjenem potoku stara Domitrovičeva Katra, vdova brez otrok. Prebivala je v mlinu s starejšo deklo. Ženski sta samotarili, ne meneč se za svet. Mlin je slovel daleč naokrog, dokler je živel in bil mlinar gospodar Miha Domitrovič. Po njegovi mnogo prerani smrti se je razblinil glas dobre mletve. Prištedeno premoženje v gotovini in posesti je ostalo v najboljših ženinih rokah. Sto in stokrat bi se bila lahko možila v drugič, česar ni storila. Zlobni jeziki so trdili, da se je oklepala samotarskega vdovstva radi skoposti, da ji ne bi bilo treba deliti sklede z možem. Resnica je, da je bila Katra stiskave narave in je štedila ter si pritrgovala za bogznaj koga. Skopi ljudje so navadno brez pravih ciljev in tako je moralo biti tudi z Domitrovičevo. Babnici sta mleli le bolj za bližnje sosede, v glavnem sta se bolj ubijali z obdelovanjem posestva nego z mlinom. Katra se je zavedala, kako ji ljudje očitajo škrtljavost ter zavidajo premoženje, pa se je pehala kljub temu naprej za pridobivanjem in kopičenjem prihrankov. Sosedje so jo svarili radi samote pred tolovaji. Katra se ni strašila ne tatov in ne roparjev in je držala pri sebi kot edino pomočnico pri čuvanju nad daleč naokrog razbobnanim imanjem in bogastvom staro Lenko. Nikdar ni bilo čuti, da bi bil kedo v noči voglaril krog Katrinega mlina, kaj šele da bi bil poskusil s tatvino ali ropom! Bizeljanci so bili ter so poštene duše in malokedaj je čuti iz te župnije, kar bi bilo vredno posebne obsodbe. Soki preko božjih zapovedi so znani iz onih starih časov iz Bojsnega ter Globokega, Bizeljsko je ostalo nekako obvarovano pred krvavimi zločini. Kakor bi potrkal močno po polnem panju v noči, je zašumelo po Bizeljskem in po miroljubnih spodnjih krajih po raztresu vesti, da ni premožne skopulje Domitrovičeve Katre nikjer! Dekla Lenka je bila nekaj dni iz mlina pri svojih sorodnikih v Podgorju. Ob njenem povratku je mukala živina pri praznih jaslih, svinje so krulile ter cvilile od gladu. Vsi ti zunanji znaki so oznanili stari Lenki, da je gospodinja obolela, sicer bi ne zanemarjala preskrbe živega blaga pri hiši. Vrata na mlinu, ki je bil obenem stanovanjsko poslopje, so bila zaprta. Voda je šumela preko polnega jeza, gospodinje od nikoder na spregled ... Dekla se je upala komaj polukati skozi pol odprta vežna vrata, že ji je postalo jasno na prvi pogled, da se je moralo odigrati v njeni odsotnosti nekaj grožnega. Po izbi je bilo vse razmetano, na omarah ni držala nobena ključavnica, postelja obrnjena narobe ... Gospodinje Katre nikjer ... Lenka je klicala, iskala, vendar nikjer niti najmanjše sledi za izginulo. Za zagonetni roparski umor, za katerega je šlo brezdvomno v tem slučaju, so zvedeli orožniki. Orožniška patrulja in preiskava ni dognala niti za las več nego Lenka. Denar je zginil s Katro vred do zadnjega krajcarja iz mlina. Nikjer ni bilo krvavih madežev, iz katerih bi se dalo sklepati, da so roparji starko ubili in ji ugrabili denar. Kakor pobrskavanje žandarjev je potekla brezuspešno tudi posebna sodna komisija, pri kateri so sodelovali strokovnjaki glede pojasnitve zamotanih zločinov. Mlin je bil na samoti. Nikdo ni znal povedati, da bi se bile klatile po grabi kake sumljive postave. Lenka je bila zdoma štiri dni in niti čas zločina se ni dal določiti natanko, kakor sicer v podobnih slučajih. Ljudje so ugibali ter govorili o tolovajski uganki marsikaj. Orožniki so vlekli na ušesa ljudski glas, zbirali gradivo, da bi vendarle posvetili v temno zadevo, ki ni obetala po prvih ter temeljitih preiskavah niti sence razvozljanja. Središče vseh ljudskih ugibanj o roparskem umoru je bilo mnenje: zločin imajo sigurno na vesti potepuški rakarji. Le ti lenuhi so imeli dovolj časa ter prilike, da so odstranili ter zabrisali vse, kar bi jih zamoglo izdati. Gospodarji, katerim je bila rakarska nadloga radi pomandranja trave trn v peti, so trdili odločno, da so zakrivili krvavo dejanje rakarji. Tej svojati bo težko do živega, ker so vsi za enega, eden za vse in Judeža, ki ve za zločin, ki je najbrž denarno podprl celotno organizacijo, ne bo med njimi. Edina opora za razmotanje stoterih in stoterih trditev je bilo dejstvo: Med odkritjem roparskega umora po Lenki je kupil vodja vseh obsotlskih rakarjev, Vinko Lapuh, Lipšinetovo posest in jo je tudi izplačal. Odkod bi naj imel kolovodja vseh potepuhov ter lenuhov naenkrat stotake pri rokah? Krog mladega Lapuha se je od dne do dne zoževal krog upravičenega suma, da bo ravno on na ta ali oni način zapleten v zločinsko dejanje, ki mu je vrglo bogat plen. Za obdolžitev Vinka iz ust priprostega naroda so zvedeli tudi orožniki. Povpraševati so začeli o osumljencu na njegovem rojstnem domu, kjer so zvedeli iz ust lastnega očeta le najslabše o sinu. Zapustil je dom iz delamržnosti in pohlepa po lahkem ter naglem obogatenju in je zmožen sodelovanja pri umoru. Vse po spodnjih krajih je že znalo, kedo je na skrajno zvit način umoril ter izropal bogato Domitrovičevo Katro, le Vinku samemu se niti sanjalo ni, da dolžijo njega in njegovo rakarsko družbo. Obdolženec je imel toliko opravka z načrti za preureditev kupljene posesti, da niti utegnil ni z nasluhom: kedo in kaj govori svet o njegovi osebi. Kar pri belem dnevu sta ga zagrabila na posesti dva orožnika in mu napovedala v imenu zakona aretacijo. Pri najtežji obdolžitvi roparskega umora je dobil Vinko verige. Vklenjen je šele zvedel, da bo sledil orožnikoma pri hišni preiskavi ter odgovarjal na vprašanja, kako in s kom je zagrešil ostudni zločin in kje ima skrit preostanek denarja, s katerim si je kupil v rakarskem poklicu kar celi grunt. Nenadna aretacija, verige, očitek {{nejasno|?}} rop denarja ... Vsi našteti očitki so sicer pogumnega Vinka tolikanj zmedli ter osupnili, da ni iztisnil nobenega pravega odgovora. Jecljal je, govoril v komaj razumljivih presledkih in je utrjeval z zmedenostjo ter preplašenostjo še bolj krivdo. Žandarja sta obrnila vse po pred dnevi od Lipšinetovih izpraznjenih hišnih prostorih. Našla nista ničesar, kar bi bilo podprlo osumljenje. Vse žandarske grožnje, da mora pojasniti: kje je denar, kedaj je izvršil umor in kam je skril truplo, so bile zastonj. Obdolženec se je že bil toliko zavedel, da je sprevidel, da mu grozi peklensko zlobno ovaduštvo s popolno propastjo, če ne bo pazil, kaj bo za bodoče odgovarjal in kako se bo obnašal. Na strašne očitke je molčal in se odrezal, da mu ni znanega o zagonetnem umoru ničesar. Se tudi ni brigal, kaj in kedo je govoril o zločinu. Sam je imel zadnje dni dovolj opravka z urejevanjem kupne pogodbe. Žandarja nista odnehala. Prepričana sta bila, da imata v verigi zakrknjeno zlobo, ki bo klonila ter se udala le pod težo dokazov. Iz Bizeljskega sta ga gnala po cesti ter preko Sotle v Kraljevec. Njegovo zadnja stalnejše bivališče je bilo treba premetati, prebrskati in zaslišati vse one, katerim so znane njegove denarne razmere. Ravno odgon h Katičevim je bil za Vinka v celem življenju najhujši udarec, iz katerega si duševno ni mogel odpomoči nikdar! Prisiljen od sunkov puškinih kopit je moral preko praga v gostilniške prostore, kjer se je kar trlo hipno zbranih radovednežev. Kmalu je bila na mestu še madžarska žandarska patrulja, ki je dala avstrijskima tovarišema dovoljenje za zasliševanja o zločinu na hrvaških tleh. Preiskava Vinkovega bivališča in ležišča je bila brezuspešna. Izpovedi na odgovor pozvanih Katičevih domačih so merile odločno na obdolženčevo nedolžnost. Mater in Veroniko so morali zaslišati v kuhinji. Pri pogledu na vklenjenega Vinka jima je zapiral drhteči jok vsako besedo. Gazda Katič je zrl v obdolženca mrko, nekako škodoželjno. Podal je istinito sliko o Vinkovem bivanju pod njegovo streho s pripombo ob koncu: »Mrcina štajerska, doma bi naj bil ostal pri očetu in ne bilo bi mu treba v verigah in v spremstvu žandarjev v zapor!« Številna zasliševanja so trpela pozno v noč. Razodela nista žandarjema ničesar novega; nasprotno: govorila so za popolno nedolžnost osumljenca. Že v noč je bil Vinko odpeljan v orožniško vojašnico v Kapele. Drugo jutro na vse zgodaj je že moral na kraj zločina k mlinu v grabi Dramlje. Ob potoku je bil Vinko neznanec. Nikdar ga niso videli tamkaj. Stara dekla umorjene Katre je zanikala odločno, da bi bil uklenjeni kedaj poprej v mlinu. Torej tudi ogled na licu mesta ni pojasnil skrivnosti. Mnogo je govorilo po izpovedih Vinkove bližnje okolice za njegovo nedolžnost; povsem dokazana še le ni bila in radi tega sta ga odvedla orožnika v preiskovalni zapor v Brežice. Sodišče naj pregleda vse okolščine, naj primerja trditve prič in odloči, da se preda prijetega poroti v presojo, ali pa ga že izpusti preiskovalni sodnik radi pomanjkanja dokazov. dd56yv0mu2ptkjqhau480dp829x0cw9 206998 206996 2022-07-27T10:29:34Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki Nikakor si ne smemo domišljati, da je pognal iz lahkomiselnega rakarja kak boljši posestnik ali celo bogataš. Kaj še! Lahko zasluženo, še lažje zapravljeno, je veljalo tudi za rakarje. Rakarski poklic je bil pri resnih posestnikih osovražen in so odvračali od njega svoje sinove z vso strogostjo. Rakarji so bili v časteh pri krčmarjih, katerim so polnili žepe in delali pri njih v jesenskem in zimskem času dolgove na bodočo lovsko srečo in izkupiček. Kako je bilo z rakarji v verskem ter v moralnem ali nravstvenem oziru, ni treba razlagati natančneje, saj je lenoba vseh grdob grdoba! <center> * </center> Velikokrat opazujemo, da postane kedo voditelj kake organizacije, dasi se niti gnal ni za to mesto. Tako je bilo z Lapuhovim Vinkom iz Sromelj. Naenkrat so govorili ljudje: »Veliki in čedni Vinko je vodja vseh rakarjev po spodnjih krajih.« Resnica je bila ta govorica. Najbrž Vinko sam ni znal, kaj je storil posebnega, da mu je zaupal rakarski svet vse zadeve glede sporov lovišč ter prodaje rakov na debelo po cenah, katerim se je židovski kupec tolikokrat skraja protivil in prisegel pri vseh prerokih, da bo blago rajši prepustil poginu, nego da bo blago preplačal v svojo zgubo. Lapuhov Vinko je bil že po prikupljivi zunanjosti fant od fare. Krepke ter velike postave, fantovsko vedrega obraza in kakor pri jagnjiču »kravžasti« lasje so mu liki vzmeti silili klobuk postrani. Po tedanjem običaju je nosil v levem ušesu okrogel uhan, na katerem se je potresaval nemirno pri najmanjši kretnji preluknjani trikot. Uckati je znal, da se je drobil odsev njegovega prijetnega glasu z vinorodnih hribčkov ter rojstne župnije po dolinicah ter grabah. Oče mu je bil pod palcem opitan gruntar — sin prvi rakar — kako nasprotje med malo prej beleženo trditvijo, da so bili rakarji potomci kočarjev ter raznih drugih nemaničev! Vinka ni natiralo med obsotlske klateže pomanjkanje dela in jela doma, ampak očetova uprav drenova sebičnost in trdosrčnost. Stari Lapuh je imel le sina edinca Vinka. Kot vdovec se je ženil drugič, a je ostal brez nadaljnega potomstva. Oklepal se je z vso že bolj priletno trmo v tolikih slučajih pogubonosne rečenice: Ti meni luč, jaz tebi ključ! Na Lapuhovini je bil vse v eni osebi stari Franc. Kar je bilo ostalih razumnih in nemih živih bitij na domu, so ječala v suženjski pokorščini pod gospodarjevo grčavostjo. Stari stiskač je bil v srcu ponosen na postavnega ter sicer pametnega sina; ni pa imel zanj niti v odrasli mladeniški dobi drugega nego garanje od zore do mraka, trde besede in niti v nedeljo in na praznik bi ne bil smel med sovrstnike. Da ni ločil Vinko dolgo časa krajcarja od groša in cvancgarce, je bila očetova krivda, ki je trdo zavezoval cvenk ter papir v svoj mehur, za kojega skrivališče je znal le on sam. Prenapete vzgojne vajeti se rade potrgajo osobito pri odraščajočih kmečkih fantih. Posestnikov sin — slabši od berača! Tej istini se je uprla celotna Vinkova notranjost. Mirna namigavanja ter prošnje, naj mu prepusti vsaj kako tele v odrejo in last, so se vse odbila ob očetovi sebičnosti. Fant je segel po samopomoči, začel je uhajati v nočeh na vas, kjer je zvedel, da so rakarji gospoda. Po domačih potokih je pričel z lovom na rake. Zaslužil je par krajcarjev in ti so začeli iz njegovega žepa upiti po razmnožitvi in osamosvojitvi, predno bo očka toliko oslabel, da bo zahteval luč in ponujal sinu ključ! Stari tnali se niti sanjalo ni, v kako družbo je zašel sin, ko se je slednji že prepričal, da obsega božji svet nekaj več nego so hribčkaste ter grabaste Sromlje. Lapuhovemu gospodarju se je godilo neko nedeljo na fari kakor v hčer zaverovani materi, kateri zaupa škodoželjna soseda, da bo postala v kratkem — stara majka! Vinko — rakar! Ta vest je bila Lapuhu ogenj v strehi. Prirohnel je od nedeljske službe božje nad sina, zahteval potrdilo, da gre za obrekovanje; a se je glasila sinova očitna spoved baš nasprotno! Po starem je zavrelo, odrekla sta pamet in razsodnost, postal bi bil Kajn lastne krvi, da ga ni prisilil sin s krepkim prijemom za obe roki v silobranu, da se oče ne sme izpozabiti do — zločina! Vinko je zaklenil preudarno premaganega očeta v štibelc, ostavil dom in naročil mačehi, naj se potaji tudi ona, dokler se ne bo oče zrohnel med štirimi stenami. Med starim ter mladim Lapuhom se je odigral samo zgoraj opisani spor. Oče je uvidel, da s telesno silo ne more več uklepati sina v jarem brezpogojne pokorščine; sin je našel v odvrnitvi uboja povod, da si začne rezati sam svoj kruh. Prelom z očetom ter domom sta bila vzrok, da se je Vinko zmotal med glavne rakarje ob Sotli in se je prepričal na lastne oči, kako je prinesel tudi on s hribov v dolino nadarjenost za naklonitev rakarske dobičkanosnosti. Preko par noči je posedal svoje lastne lovske priprave in plavajočo shrambo za plen. Njegova zastavnost ga je kar porinila na samostojno lovišče po rakarju, kateri je moral na županov pritisk med vojake. Vinko je postal v par dneh tovariš med novimi tovariši, ki niso bili daleč take zlobe in izmečki človeške družbe, kakor so jih razvpili gruntarski hribovci. Kaj kmalu ga je prevzela zavest samostojnosti, saj mu je polnila žep brez zadrezastega preganjanja za plugom, koso in motiko. Na dom ga ni priklepala nobena vez. Materina ljubezen mu je že davno snivala pod zemljo, očetove ni nikoli okusil in lepa Lapuhovina mu je bila, odkar se je skobacal na lastne noge — nezaslužena — prisilna delavnica. Pohlep po lastnem imetku mu je bil podedovan po očetu. Lahko zaslužen goldinar na goldinar mu je padal v mošnjiček, iz katerega je plačeval z lahkoto vsakdanje potrebščine. Kako in kaj bo na zimo ter zgodnjo spomlad, ga ni skrbelo. Mlad, vajen in dela željen fant je bil dobrodošel pod vsake streho. Ob koncu prve lovske dobe je bil Vinko smelo ponosen na zaupanje, katerega je užival med tovariši. Pravilni pregled položaja mu je narekoval, da ni pustil odirati sebe in stanovske družbe od židovske brezvestnosti pri določanju cen. Če ni kupil blaga prvi kupec, ga je drugi ali tretji; le cene so morale biti primerne in med rakarji ni smelo biti člana, ki bi popuščal, dasi je bilo treba večkrat čakati na kupca in boljšo prodajo. Ustavljanje židovskemu brezvestnemu izrabljanju nevednih je vrglo med rakarje seme zavesti skupnosti. In pomen ter moč skupnosti je znal širiti Vinko od tovariša do tovariša. Ustvarjal je za tedanje čase nevede in nehote organizacijo. Ta se je ukoreninila prvotno med rakarji na Bizeljskem, odkoder se je liki nalezljiva bolezen razpotegnila iz Bizeljskega do izvora in izliva Sotle. V obsotlskih rakarjih je s ponosom žive besede pognalo prepričanje: Le kot skupna »gmajna« bomo za bodočnost trgovali z židovskimi oderuhi ter pijavkami. Rakarska organizacija se je širila brez posebnih shodov po današnjem vzgledu. Skupnost so vedno močneje vezale trdne cene in te so se raznašale med lovce rakov vsak teden iz Bizeljskega kot središča. Radi vedno boljše prodaje plena je gnal prirojen čut hvaležnosti rakarja za rakarjem, da je zahrepenel po osebnem spoznanju neznanega dobrotnika. Z vsakotedenskim ustnim oznanilom dvigajočih se cen od moža do moža je postal Vinko Lapuh kot oče omenjene zamisli v primeroma kratkem času glavar celotne rakarske organizacije, ki se je ustvarjala ter utrjevala po krajih ob Sotli iz potrebe po boljši prodaji. Osebni stiki z brihtnim Vinkom so rodili v vsakem članu ponos, da jih ne vodi ter ščiti napram židovskemu oderuštvu kaka telesno spakedrana sirotka, pač pa mož po duhu, zastavnosti in z odlično presojo tržnega položaja. Na prestol organizacije rakarjev je posadilo Lapuha med tovariši usidrano prepričanje, da je nepopustljiv ter nepodkupljiv, četudi bi brenčali krog njega ter ga skušali omamiti zlati židovski kebri. Iz posestniškega sina do rakarskega poglavarja je bilo za Vinkovega očeta brezno, katerega ne more premostiti niti smrt. Stara trma se je zaklinjal pri nebu in zemlji, da bi rajši lastnoročno požgal Lapuhovino do temeljev, nego bi jo po smrti prepustil sinu — poveljniku vseh obvodnih klatežev ter potepuhov. Vinko je zvedel za prokletstvo iz očetovih ust. Ni ga bolelo, saj ga je tolažila lastna vest, da dela dobro in bo učinil največjo dobroto, če bo stiščal rakarje na pot poštenega trgovanja s plenom. Doma mu ni bilo obstanka. Oče bo gospodaril zavsem samostojno, ko bo že on sam star. Hlapec brez plačila in pravic je bil dosti dolgo, zakaj bi si ne oskrbel s trgovanjem lastnega gnezda kje drugje nego na Sromljah. Pijanec in zapravljivec Vinko ni bil. Par let potikanja za Sotlo in prihranki mu bodo rodili nov, lasten dom, katerega bo urejeval ter utrjeval po svoji preudarnosti in izkušnjah. Mladi Lapuh je imel hvalevredne načrte za bodočnost. Koristiti ter pomagati drugim in pri tem osamosvojiti samega sebe, take vzore mu je zamogla beležiti na pogubno plat le nepopisna kmečka trma lastnega očeta! Očka Lapuh je naganjal sina s celo rakarsko kompanijo na dno pekla; mladi Lapuh je ostavil dom po očetovi krivdi, hotel je postati samostojen na lahek a pošten način. Pametni in odkriti možakarji so bili na strani mladega in ne starega! <center> * </center> Nekoliko čudno se bo zdelo marsikomu, da so v ospredju vedno le rakarji na štajerski strani Sotle, hrvatskih ne omenjamo niti z besedico. Sotla je bila mejna reka do prevrata. V mejnih vodah je ribljenje prosto in tako je bilo tudi v Sotli dolgo — dolgo. Pravice prostega ribolova se je posluževal samo Štajerc, redko kedaj Zagorec. Kar velja glede ribljenja, se nanaša tudi na lov na rake. Med Zagorci ob Sotli ni bilo in tudi najbrž še danes ni ne ribičev in ne rakarjev. Težko je odgovoriti na vprašanje: Kako da se naši bratje onostran Sotle niso zmenili ne za ribe in ne za rake? Najbrž je bil Zagorec že od nekdaj v toplejših mesecih, ko je stikanje za raki na višku, prelen celo za to, da bi dremal za vodo ter čakal na raka, ampak si je rajši privoščil ljubo sanjarenje kje doma pod senčno hruško, kjer je tuhtal, kako bo zaslužil pri trajbi pur ter pri »švercu« z živino, tobakom in s soljo. Zagorci sami pravijo, da je Hrvat ob Sotli preponosen, da bi natikal žive žabe na šibe in vabil rake. V dolgi dobi preplave obsotlskih krajev z raki so se mastili Obsotlčani s slastnimi raki vsak večer. Velike sklede so se kadile po večereh na kmečkih mizah in vsi so pridno luščili rdeče kuhane rake. Celo sejmarji so jemali seboj na sejme v žepih kuhane rake in istotako deca v šolo mesto kruha. Nekaj povsem tujega je bil rak na mizi Zagorcu! Med Hrvati rakarstvo ni niti poganjalo, kaj šele cvetelo in dajalo komu zaslužek. Če bi se bil udomačil lov na rake tudi med Hrvati, bi bilo došlo bogznaj kolikokrat in do kako hudih krvavih ter smrtnih obračunov radi dobičkanosnosti rakarstva. Zagorci so slovenskim rakarskim lenuhom tu in tam malo ponagajali, a do resnih sporov ni došlo ali iz zagorske zanikernosti ter brezbrižnosti, ali iz bratske popustljivosti? Odgovor na to vprašanje je še danes odprt in nepojasnjen. Štajerski rakarji na drugi strani Sotle konkurence niso imeli in radi tega so se veselili dobička sami. Bogastvo na rakih ni kršilo miru ter sloge med Štajerci in Hrvati. <center> * </center> V mesecih lova na rake rakarji niso bivali pod domačim krovom. Spali so ali na prostem ali po šupah ter listnjakih vasi ter hiš ob vodah. Kosilo so si kuhali ter cvrli sami. Le ob nedeljah in praznikih, katere so v obče praznovali, so posečali kar v celih gručah krčme, kjer so pili, se mastili s pečenko, rajali ter razgrajali, plačevali pa v gotovini, dokler je trajala sezona. Ko je bil na jesen končan lov, so se razlezli in porazgubili po svojih krčmah ter bajtah in otepali na zimo ter zgodnjo pomlad radi sezonske lahkomiselnosti in zapravljivosti pomanjkanje. Lapuhov Vinko je tudi živel po načinu tovarišev. Sam si je kuhal, pač pa je imel streho ter ležišče in praznično zabavo pri eni hiši. V vasi Kraljevec na hrvaški strani je v dobi naše povesti točil »neograničeno vino in rakijo« že starejši Šandor Katič. Žena mu je bila iz Gregorevc na Bizeljskem in mu je podarila sina Miška, ki je bil radi padca iz zibelke pohabljen ter slaboumen, in hčerko Veroniko. Krčmar Katič je bil premožen na posesti, je trgoval z živino in tudi njegova gostilna je bila obiskana dobro, ker je točil boljša štajerska vina. Pri Katičevih je bil fant kakor Lapuhov Vinko dobrodošel v vsakem oziru. Kar je potrošil, je plačal pošteno in povrh je še prijel ob prostem času in za slučaj sile rad za vsako delo in pomagal, kakor bi spadal k družini. Da uslužnega korenjaka ni gonil nikdo na zimo izpod krova, je samoobsebi umljivo. Pri gospodarstvu, kakor je bilo Katičevo, je tudi v zimi dovolj posla. Vinko je bil preskrbljen ter zaposlen skozi celo leto in to ga je še posebno odlikovalo pred vsemi ostalimi rakarji. Da je bil zastavni Štajerc Katičevim mnogo — veliko več nego navaden prihajač, je bila vzrok Hrvatova edinka — Veronika. Je že tako na tem božjem in ljubem svetu, da fantje preveč zapeljivo zasledujejo dekleta s pogledi in da se medsebojna srečanja z očmi vnamejo v mladostno — ljubezen! Vinko in Veronika sta se spočetka samo rada videla in sta le malo govorila. Samoposebi je prišlo, da se je rakar večkrat vračal z lova, nego je bilo potrebno in Veroniki je plesalo srčece, če je zagledala na dvorišču fanta, katerega je vzljubila, da ni znala kedaj. Vinko ni razodeval Veroniki ljubezni v besedah in prisegah, obdelovale in zasajale so vrt njune mladostne ljubavi oči, ki tolikokrat dopovejo več in lepše nego vsi dolgovezni besedni romani. Vinko in Veronika sta bila že koj po prvi presoji nepristranskega opazovalca par, kakor ga je dobiti le po gredah podeželske telesne lepote in srčne nepokvarjenosti. Ni duhtel samo Vinko po čedni postavi, zapeljivem pogledu in »kravžastih« laseh! Tudi Veronika je bila nalahno rdečih lic, žametno mehkega pogleda in po vzorcu vseh Gregorevčank vitko-visoke postave, da je ni nadkriljeval Vinko niti za pol palca. Kaj bi kramal na dolgo ter široko z bogznaj kolikokrat do zadnjega kotička popisano in naslikano prvo ljubeznijo, ki je najlepša, dokler je znana le dvema. Daljše prikrivanje prve ljubezni je nekaj nemogočega in tako je bilo tudi pri Vinku in Veroniki. Materinemu očesu prikrije otrok s težka nekaj celega človeka prešinjajočega kakor je — ljubezen. Mati Katička so koj uganili, da je opaziti na Veroniki po Vinkovem prihodu nekaj, kar ji je bilo poprej tuje. In te tuje pojave na hčerki je zaupala ob priliki dobra majka sicer bolj strogemu očetu, ki pa je bil koj s prvo izjavo resnega mnenja: »Bi ne bilo naopak. Fant je priden, delaven, pošten, štedljiv in enkrat bo najbrž očetov grunt njegov. Dokler je pa samo rakar in ne posestnik, ne dovolim poroke in ne trpim ljubimkanja za vogli. Tako bo, če bosta pametna, sicer poženem Štajerca od hiše in deklini bom že posvetil, kaj in koliko velja očetova volja!« Po teh resnih očetovih besedah je znala mati, koliko je bila ura in da mož ne pozna šale. Sklenila je, da spregovori ob prvi priložnosti z Veroniko in ona naj nagovori Vinka, da bosta za bodoče previdna, da se velmožni gazda ne bo razsrdil do skrajnosti. Materine besede so hčerko sicer presenetile, obenem je pa bila Bogu hvaležna, da je prišla vsekakor kočljiva ljubezenska zadeva roditeljema brez posebnih težkoč do ušes. Vinko je bil koj podučen o položaju. Zamislil se je na dolgo ter je nato ostavil Katičev dom z zatrdilom Veroniki, da bo poprej posestnik, nego bo zamenjal z umirajočim očetom na Sromljah luč s ključem do rojstnega doma. Bila je tedaj na prodaj med Bizeljskem in Staro vasjo Lipšinetova domačija. Prav čedna hiša z gospodarskimi pritiklinami, posestvom in vinogradom. Kar celega doma ne kupi preudaren človek, kakor bi se useknil. Treba pač imanje pregledati in preračunati, če odgovarja ceni in ako jo zmore kupec v gotovem času. Tudi Vinko ni kupil Lipšinetovega doma, kakor bi pihnil. Rabil je za sklep kupčije par dni. Pred starega Katiča je hotel stopiti kot pravomočen gruntar in izpolniti do pičice njegove pogoje za sklenitev zakona z Veroniko. Med pogajanji se je muudil stalno na Bizeljskem in se mu niti sanjalo ni, kedo se mu hoče usiliti v vrt sreče. V Vinkovi odsotnosti se je pripeljal h Katiču imovit živinski prekupec in krčmar Grga Pasarič iz Stenjevca blizu Zagreba. S Katičem sta bila dobra znanca, da — prijatelja radi skupnih trgovskih poslov. Katič se je redno oglasil na povratku iz Zagreba v gostilni pri Pasariču, katerega so nazivali vsi Stenjevčani »naš kum«. Grga je že bil večkrat Katičev gost, saj je kupoval z njegovim posredovanjem štajerska vina, ki so prijala zagorskim grlom bolj nego hrvaška vinska plehkoba. Grga Pasarič je bil mož 40 let, postaven, mustasu. Gledal je neodkrito, potmuljeno in težko je bilo uganiti: če se šali, ali so njegove besede istina. Spločast, bahavega obnašanja in neprijetno kričavega glasen ugled je užival, bil je na glasu bogataša in ti so bili po zagorskih selih tudi v starejših časih bolj redke prikazni. Poznali so ga štajerski in hrvaški živinorejci s sejmov, kjer je kupoval na veliko in tudi pri likofih ni bil umazanec. Poleg živine je barantal z vinom in zalagal zagorske krčmarje s štajersko kapljo. Nikomur ni bil dolžan, plačeval je kupljeno blago in takemu stricu nikdo ne hodi s poti. Tokrat je bil Pasarič posebno židane volje. Za gospodinjo je imel cele koše najglasnejšega priznanja ter pohvale, Veroniki se je nasmihal, jo pogledoval razigrano in če je le bilo mogoče, se je je dotaknil in menil na glas, kolika sreča zanj, da mu streže devojka vseh devojk, kakor ji ni para po celem Zagorju. Pasariču se ni prav nič mudilo domov. Povabilu na prenočitev se je odzval rad. Par ur čez polnoč sta kramljala z gospodarjem in mati Katička si niso obetali od teh dolgoveznih pomenkov ničesar dobrega. Kričavi gost se je odpeljal šele drugo predpoldne in koj po odhodu je zvedela gospodinja, da sta v noči zbarantala z možem za Veroniko. Vest o obljubi Veronike Grgi, matere ni presenetila, pač pa presunila do ihtečih solz, katere je prikrila pred možem, ki ni trpel ugovorov ter pomislekov in še najmanj pa od ženske strani. Matere so za presojo bodočnosti otrok mnogo — mnogo bolj dalekovidne nego očetje, kateri jemljejo življenske poklice bolj iz praktične ter udobne strani. Pasarič Katički ni bil po godu, sama ni znala zakaj. Nekaj nevidnega jo je odvračalo, da — odbijalo od njega in takemu odvratnemu srčnemu pojavu ni bilo pripisovati nič dobrega. Vinko se niti zdaleč ni mogel primerjati z imanjem ter ugledom Stenjevčana, vendar bi mu bila zaupala mati edinko brez najmanjšega pomisleka ter ugovora. Potoke solz je tiščala iz dobre matere negotovost: Kak in kako dalekosežen udarec bo strašna očetova barantija z usodo otroka za Veroniko ter Vinka? Materina dolžnost ji je narekovala, da vsaj namigne hčerki, komu je bil namenjen Pasaričev obisk. Nekaj jo je tiščalo za grlo, da je imela le solze brez — besed. Odlašala je z nad vse mučno, za njo grozno zadevo, upajoč na kak nenavaden preokret, katerega ji bo mogoče naklonila njena tolažnica svetogorska Mati božja. Po sklenjeni kupčiji si je žvižgal Vinko radostno preko Sotle proti Kraljevcu, hoteč stopiti smelo pred gazdo Katiča in mu dokazati črno na belem kupljeno Lipšinetovo posest. Na povratu je srečal dobrega znanca Majdakovega Johana, ki se je vračal iz Zagreba, kamor je nosil kosti, nazaj na Bizeljsko. Majdak je bil po krajih od Bizeljskega do Zagreba pol stoletja nekak deseti brat. Povsod doma, nikjer stalno, pameten in prismojen, resen in šaljiv, delaven ter len. Nekaj časa je pomagal z vso pridnostjo pri kaki hiši pri vsakem delu, kar naenkrat ga je nekaj ugriznilo, vrečo na ramo in hajdi nabirat kosti za Zagreb. Za kostno smrdljivo ropotijo je skupil le malenkost, ki pa je bila po lastnem povdarku njegov življenski poklic. Včasih je zbral po več težkih vreč kosti, jih oprtal preko ram in jih vlekel liki močan osel v teži do 100 kg peš v Zagreb. Mudilo se mu ni s tovorom in je bilo vseeno, kedaj je bil z robo na cilju. Majdaka ne smemo prištevati med nadležne berače. Ne! Njemu je vsakdo rad postregel brez prošenj in moledovanj v nadi, da bo od dobričine zvedel kako novico, kaj posebno zanimivega od te ali one hiše, ali mu bo zaupal kako naročilo za Zagreb ali kak drug kraj. Johan je imel budne oči, odprta ušesa, je videl ter čul, česar drugi niso in je znal ustvarjati sodbe ter svarila, ki so dobrim znancem le koristila in nikoli škodovala! Majdak je bil v istini mehkega in obenem zamerljivega srca. Ni znal odpustiti, če se mu je kedo zameril, četudi ni znal kedaj ter s čim. Imel je nekak prirojen čut za hudobneže, katerih se je ogibal, ali tudi bičal njih notranjo zlobo javno drugim v poduk ter svarilo. Rojen je bil v vasi Moravče pri Kraljevcu na Hrvaškem. Rajši se je potikal in zadrževal med Slovenci nego med zagorskimi rojaki. Na zunaj je bil majhne, koščene postave, kateri niso škodovale nobene vremenske neprilike, bolezni itd. Dobričina Johan je poznal staro in mlado od Bizeljskega do Zagreba in to tako istinito, da se je vsakdo lahko zanesel na sodbo o tej ali oni osebi. Ljudem, kakor je bil Majdak, so pravili svojčas po spodnjih krajih: prihajači. Prišel je k hiši, kadar se mu je zdelo in jo je ravnotako tudi zapustil. Je pač prihajal in odhajal po svoji dragi volji in radi tega je bil prihajač, zadovoljen za opravljeno delo s prehrano in nočiščem kje na senu ah v listnjaku. Prihajači so bili dobrodošli in nikdo jim ni zapiral vrat pred nosom. S par stavki le nanizano opisani prihajač je srečal Vinka in se je nalašč zaletel vanj, da ga je predramil iz ponosnega žvižganja in zadovolja radi komaj kupljene posesti. Iz jajca zlezli posestnik se je hotel pošaliti z Johanom in mu zaupati novico o kupu Lipšinetovega doma. Majdak ga je pogledal tako srdito, da sta ga minila na mah dobra volja in baharija. Prihajač je premeril mladca od pet do temena, mu zažugal s kazalcem in izrekel za Vinka zagonetno svarilo: »Dečko, čuvaj se Pasariča Stenjevca!« Po teh besedah je dedec odbrzel naprej brez nadaljnjega pojasnila, kakor bi mu bil sicer k srcu prirasli mladenič deveta briga. Pred trenutki presrečnega Lapuha so povsem zmedle Johanove besede. Minula ga je vsa radost v trdnem prepričanju, da je Majdak nekaj zvohal, česar se naj ogiblje in kar mu bo škodilo, če ne bo čuječe na straži pred bližajočo se ter zaenkrat nevidno nevarnostjo. Prvotno je bil namenjen naravnost pred gazdo, da mu pove, kako se je osamosvojil glede novega doma in ga vpraša, če bo kot posestnik vreden njegove edinke. Majdak ga je odvrnil od omenjenega naklepa in se je hotel poprej pogovoriti z Veroniko in ta z materjo, da bo posredovala novico na očetov naslov. Komaj je stopil na dvorišče Katičevega doma, je padel staremu v roke, česar se je nadejal najmanj. Ko ga je gospodar ošvigaval z bolj srditimi pogledi, mu je, trenutno ojunačen, povedal v obraz, kje in zakaj je izostal kar par dni. Gazda ni bil prav nič vzhičen radi njegovega gruntarstva. Ni mu segel v roko, ni ga potrepljal pohvalno kakor bodočega zeta po rami, obrnil se je proč in mu zabrusil izza hrbta: »Kedaj in komu bom dal Veroniko, to bomo še videli.« Stari je odkorecal v krčmo in Vinko se je spomnil, da Majdakovo svarilo ni brez pomena! Veronika je bila do srčnega objema vesela Vinkovega sporočila o osamosvojitvi. Brez nadaljnjega mu je pripovedovala o obisku Stenjevčana, ki ne more biti nič posebnega in je tudi njej najnovejša očetova izjava uganka. Vinko je zamolčal izvoljenki Majdakovo svarilo; Veronika mu je prikrila iz nerazumljive bojazni materino potrtost ter objokani obraz. Nad komaj rojeno srečo mladega para so se zbirali burni oblaki, obetajoč neurja z bliski in udari strele. <center> * </center> Po dolinici ob Sotlinem pritoku Dramlja na Bizeljskem je še danes nekaj najbrž dobro idočih mlinov. V času naše povesti je mlinarila kmalu od glavne ceste ob omenjenem potoku stara Domitrovičeva Katra, vdova brez otrok. Prebivala je v mlinu s starejšo deklo. Ženski sta samotarili, ne meneč se za svet. Mlin je slovel daleč naokrog, dokler je živel in bil mlinar gospodar Miha Domitrovič. Po njegovi mnogo prerani smrti se je razblinil glas dobre mletve. Prištedeno premoženje v gotovini in posesti je ostalo v najboljših ženinih rokah. Sto in stokrat bi se bila lahko možila v drugič, česar ni storila. Zlobni jeziki so trdili, da se je oklepala samotarskega vdovstva radi skoposti, da ji ne bi bilo treba deliti sklede z možem. Resnica je, da je bila Katra stiskave narave in je štedila ter si pritrgovala za bogznaj koga. Skopi ljudje so navadno brez pravih ciljev in tako je moralo biti tudi z Domitrovičevo. Babnici sta mleli le bolj za bližnje sosede, v glavnem sta se bolj ubijali z obdelovanjem posestva nego z mlinom. Katra se je zavedala, kako ji ljudje očitajo škrtljavost ter zavidajo premoženje, pa se je pehala kljub temu naprej za pridobivanjem in kopičenjem prihrankov. Sosedje so jo svarili radi samote pred tolovaji. Katra se ni strašila ne tatov in ne roparjev in je držala pri sebi kot edino pomočnico pri čuvanju nad daleč naokrog razbobnanim imanjem in bogastvom staro Lenko. Nikdar ni bilo čuti, da bi bil kedo v noči voglaril krog Katrinega mlina, kaj šele da bi bil poskusil s tatvino ali ropom! Bizeljanci so bili ter so poštene duše in malokedaj je čuti iz te župnije, kar bi bilo vredno posebne obsodbe. Soki preko božjih zapovedi so znani iz onih starih časov iz Bojsnega ter Globokega, Bizeljsko je ostalo nekako obvarovano pred krvavimi zločini. Kakor bi potrkal močno po polnem panju v noči, je zašumelo po Bizeljskem in po miroljubnih spodnjih krajih po raztresu vesti, da ni premožne skopulje Domitrovičeve Katre nikjer! Dekla Lenka je bila nekaj dni iz mlina pri svojih sorodnikih v Podgorju. Ob njenem povratku je mukala živina pri praznih jaslih, svinje so krulile ter cvilile od gladu. Vsi ti zunanji znaki so oznanili stari Lenki, da je gospodinja obolela, sicer bi ne zanemarjala preskrbe živega blaga pri hiši. Vrata na mlinu, ki je bil obenem stanovanjsko poslopje, so bila zaprta. Voda je šumela preko polnega jeza, gospodinje od nikoder na spregled ... Dekla se je upala komaj polukati skozi pol odprta vežna vrata, že ji je postalo jasno na prvi pogled, da se je moralo odigrati v njeni odsotnosti nekaj grožnega. Po izbi je bilo vse razmetano, na omarah ni držala nobena ključavnica, postelja obrnjena narobe ... Gospodinje Katre nikjer ... Lenka je klicala, iskala, vendar nikjer niti najmanjše sledi za izginulo. Za zagonetni roparski umor, za katerega je šlo brezdvomno v tem slučaju, so zvedeli orožniki. Orožniška patrulja in preiskava ni dognala niti za las več nego Lenka. Denar je zginil s Katro vred do zadnjega krajcarja iz mlina. Nikjer ni bilo krvavih madežev, iz katerih bi se dalo sklepati, da so roparji starko ubili in ji ugrabili denar. Kakor pobrskavanje žandarjev je potekla brezuspešno tudi posebna sodna komisija, pri kateri so sodelovali strokovnjaki glede pojasnitve zamotanih zločinov. Mlin je bil na samoti. Nikdo ni znal povedati, da bi se bile klatile po grabi kake sumljive postave. Lenka je bila zdoma štiri dni in niti čas zločina se ni dal določiti natanko, kakor sicer v podobnih slučajih. Ljudje so ugibali ter govorili o tolovajski uganki marsikaj. Orožniki so vlekli na ušesa ljudski glas, zbirali gradivo, da bi vendarle posvetili v temno zadevo, ki ni obetala po prvih ter temeljitih preiskavah niti sence razvozljanja. Središče vseh ljudskih ugibanj o roparskem umoru je bilo mnenje: zločin imajo sigurno na vesti potepuški rakarji. Le ti lenuhi so imeli dovolj časa ter prilike, da so odstranili ter zabrisali vse, kar bi jih zamoglo izdati. Gospodarji, katerim je bila rakarska nadloga radi pomandranja trave trn v peti, so trdili odločno, da so zakrivili krvavo dejanje rakarji. Tej svojati bo težko do živega, ker so vsi za enega, eden za vse in Judeža, ki ve za zločin, ki je najbrž denarno podprl celotno organizacijo, ne bo med njimi. Edina opora za razmotanje stoterih in stoterih trditev je bilo dejstvo: Med odkritjem roparskega umora po Lenki je kupil vodja vseh obsotlskih rakarjev, Vinko Lapuh, Lipšinetovo posest in jo je tudi izplačal. Odkod bi naj imel kolovodja vseh potepuhov ter lenuhov naenkrat stotake pri rokah? Krog mladega Lapuha se je od dne do dne zoževal krog upravičenega suma, da bo ravno on na ta ali oni način zapleten v zločinsko dejanje, ki mu je vrglo bogat plen. Za obdolžitev Vinka iz ust priprostega naroda so zvedeli tudi orožniki. Povpraševati so začeli o osumljencu na njegovem rojstnem domu, kjer so zvedeli iz ust lastnega očeta le najslabše o sinu. Zapustil je dom iz delamržnosti in pohlepa po lahkem ter naglem obogatenju in je zmožen sodelovanja pri umoru. Vse po spodnjih krajih je že znalo, kedo je na skrajno zvit način umoril ter izropal bogato Domitrovičevo Katro, le Vinku samemu se niti sanjalo ni, da dolžijo njega in njegovo rakarsko družbo. Obdolženec je imel toliko opravka z načrti za preureditev kupljene posesti, da niti utegnil ni z nasluhom: kedo in kaj govori svet o njegovi osebi. Kar pri belem dnevu sta ga zagrabila na posesti dva orožnika in mu napovedala v imenu zakona aretacijo. Pri najtežji obdolžitvi roparskega umora je dobil Vinko verige. Vklenjen je šele zvedel, da bo sledil orožnikoma pri hišni preiskavi ter odgovarjal na vprašanja, kako in s kom je zagrešil ostudni zločin in kje ima skrit preostanek denarja, s katerim si je kupil v rakarskem poklicu kar celi grunt. Nenadna aretacija, verige, očitek {{nejasno|?}} rop denarja ... Vsi našteti očitki so sicer pogumnega Vinka tolikanj zmedli ter osupnili, da ni iztisnil nobenega pravega odgovora. Jecljal je, govoril v komaj razumljivih presledkih in je utrjeval z zmedenostjo ter preplašenostjo še bolj krivdo. Žandarja sta obrnila vse po pred dnevi od Lipšinetovih izpraznjenih hišnih prostorih. Našla nista ničesar, kar bi bilo podprlo osumljenje. Vse žandarske grožnje, da mora pojasniti: kje je denar, kedaj je izvršil umor in kam je skril truplo, so bile zastonj. Obdolženec se je že bil toliko zavedel, da je sprevidel, da mu grozi peklensko zlobno ovaduštvo s popolno propastjo, če ne bo pazil, kaj bo za bodoče odgovarjal in kako se bo obnašal. Na strašne očitke je molčal in se odrezal, da mu ni znanega o zagonetnem umoru ničesar. Se tudi ni brigal, kaj in kedo je govoril o zločinu. Sam je imel zadnje dni dovolj opravka z urejevanjem kupne pogodbe. Žandarja nista odnehala. Prepričana sta bila, da imata v verigi zakrknjeno zlobo, ki bo klonila ter se udala le pod težo dokazov. Iz Bizeljskega sta ga gnala po cesti ter preko Sotle v Kraljevec. Njegovo zadnja stalnejše bivališče je bilo treba premetati, prebrskati in zaslišati vse one, katerim so znane njegove denarne razmere. Ravno odgon h Katičevim je bil za Vinka v celem življenju najhujši udarec, iz katerega si duševno ni mogel odpomoči nikdar! Prisiljen od sunkov puškinih kopit je moral preko praga v gostilniške prostore, kjer se je kar trlo hipno zbranih radovednežev. Kmalu je bila na mestu še madžarska žandarska patrulja, ki je dala avstrijskima tovarišema dovoljenje za zasliševanja o zločinu na hrvaških tleh. Preiskava Vinkovega bivališča in ležišča je bila brezuspešna. Izpovedi na odgovor pozvanih Katičevih domačih so merile odločno na obdolženčevo nedolžnost. Mater in Veroniko so morali zaslišati v kuhinji. Pri pogledu na vklenjenega Vinka jima je zapiral drhteči jok vsako besedo. Gazda Katič je zrl v obdolženca mrko, nekako škodoželjno. Podal je istinito sliko o Vinkovem bivanju pod njegovo streho s pripombo ob koncu: »Mrcina štajerska, doma bi naj bil ostal pri očetu in ne bilo bi mu treba v verigah in v spremstvu žandarjev v zapor!« Številna zasliševanja so trpela pozno v noč. Razodela nista žandarjema ničesar novega; nasprotno: govorila so za popolno nedolžnost osumljenca. Že v noč je bil Vinko odpeljan v orožniško vojašnico v Kapele. Drugo jutro na vse zgodaj je že moral na kraj zločina k mlinu v grabi Dramlje. Ob potoku je bil Vinko neznanec. Nikdar ga niso videli tamkaj. Stara dekla umorjene Katre je zanikala odločno, da bi bil uklenjeni kedaj poprej v mlinu. Torej tudi ogled na licu mesta ni pojasnil skrivnosti. Mnogo je govorilo po izpovedih Vinkove bližnje okolice za njegovo nedolžnost; povsem dokazana še le ni bila in radi tega sta ga odvedla orožnika v preiskovalni zapor v Brežice. Sodišče naj pregleda vse okolščine, naj primerja trditve prič in odloči, da se preda prijetega poroti v presojo, ali pa ga že izpusti preiskovalni sodnik radi pomanjkanja dokazov. Je bila za mladega Lapuha križeva pot od Domitrovičevega mlina pri belem dnevu po cesti v Brežice. Vest o aretaciji pravega krivca umora bogate starke se je že bila razletela po spodnjih vaseh. Radovedneži so prodajali zijala ob cesti, da bi videli zločinca, ki ni kak potepuški tujec — celo domačin, sin poštenega očeta in dobro stoječega kmeta. Iz vrst gledalcev so letele na vklenjenega pikre opazke, grožnje ter pljunki so se obešali nanj, kakor bi mu bila krivda že dokazana ter ga tirata orožnika samo še na obsodbo za vislice! Tik pred Brežicami se je preril skozi špalir zijal Majdakov Johan. Položil je polno vrečo kosti na tla in kričal za orožnikoma: »Nedolžnega ženeta v zapor! Ali žandarji nimate oči in ušes?! Pravega morilca boste morali poiskati med boljšimi in ne med tolikanj zaničevanimi rakarji!« Johan je vpil, da so ga dobro razumeli vsi. Za besede in namigavanja pol bedaka se ni zmenil nikdo. Ječar brežiškega okrajnega sodišča je skrbno zaklenil za Vinkom vrata preiskovalnega zapora, ki je trajal dolgo in je bil mlademu Lapuhu kažipot v nadaljnjem življenju. ==II.== Nekoliko pred prevratom so poslali pisca povesti kot za nadaljnjo vojaško službovanje nesposobnega domov v rojstni kraj ob Sotli. Imel sem dovolj prilike, da sem spoznal natančneje rojake, od katerih me je ločil poklic od otroških let naprej. Med drugim sem zvedel od starih očancev, da bi naj bila nekje med vasjo Brezovec in trgom Podsreda v takozvanih Čajnselah v bližini krvavih mlak kar na sredini goščave podzemeljska kapniška jama. Stari ljudje so slišali o jami od prednikov. Za njeno natančno lego ni znal nikdo. Na podobnih ljudskih govoricah je vedno nekaj istine, katero je treba izluščiti iz lupin pravljic. Pri nas na domu se je mudil tedaj nad 60letni hišni prijatelj Joža Klajnšek: Rodom je bil iz naše župnije, po poklicu čevljar in zaposlen dolga leta v veliki tvornici za usnjate izdelke v Gradcu. Za klobukom je nosil znak graškega hribolaznega društva in se je rad ponašal, kako je prehodil vse štajerske planine, plezal po strmih skalnatih stenah nad vratolomnimi prepadi in stikal po podzemeljskih votlinah za kostmi v pradobi živečih in izumrlih jamskih medvedov. Že rajni Joža je bil strokovnjak glede podzemlja in danes bi mu rekli, da je preizkušen — jamar. Njemu sem zaupal ljudski glas o kapniški votlini nekje v hribovju v že beleženi smeri. Nekega dne sva se opremila z vrvjo, lučjo ter palicama in sva se podala od naše hiše navzgor, da preiščeva ozemlje in mogoče naletiva na jamo, o kateri kroži še danes po spodnjih krajih toliko z ljudsko domišljijo ter dodatki okinčanega. Na povpraševanja nisva mogla računati. Sva jo pač ubrala na slepo srečo navkreber. Po grabah in preko gričev sva dospela v hosto, kateri pravijo Kostanjevina in to radi kostanjev, med katere so pomešane lepe bukve in tudi neznatno grmovje. Ob robu Kostanjevine poseda kočarijo že danes dokaj priletni Paloški Tona. Možakarja sva spraševala, če je kedaj čul o kaki jami nekje tukaj na vrheh. Palošeku je bila znana samo ljudska tromba, da bi pa bil on in njegovi pradedje sosedi pravljične votline, kaj takega niti sanjal ni. Povabila sva ga s seboj in rad se je nama pridružil, ker je imel čas, a brez najmanjše vere v odkritje podzemeljskih skalnatih dvoran. Že pri površnem pogledu obširne Kostanjevine me je presenetilo dejstvo, da je v gozdu več tolmunastih udolbin, ki so na dnu zasute in na debelo pokrite z listjem ter trhlim dračjem. Pobočna ravnica, ki je porastena od kostanjev ter bukev, počiva na trdi podlagi iz apnenca. Apnenec in kotline dajo sklepati, da bi se znala kje skrivati votlina. Začeli smo hoditi križ-kraž po hosti, vsak na svojo roko. Preiskava se je vršila vročega poletnega dne in je tiščala tudi v gozd soparica. Pri obhodu večjega grma se mi je zdelo, da puhti iz njega mrzlejša sapa. Poklical sem tovariša. Oba sta čutila prijetno hladnoto iz grmičja. Lotili smo se razgredanja goščave. Po par korakih smo stali ob robu kotline, ki je imela na dnu z dračjem zadelano ozko luknjo, iz katere je puhtel mrzel zrak. Koj mi je bilo jasno, da smo pred vhodom v votlino. Odstranili smo dračje ter razno drugo navlako. Iz očiščene dupline nas je hladil puh zraka, ki je moral prihajati iz globin. Jamarja Jožeta sva navezala s Tonetom na vrv. Priseči sva mu morala, da ga bova spuščala prav počasi in ga izvlekla pri priči, če bi mu grozila kaka opasnost. Komaj in komaj se je stiščal dedec z lučjo skozi luknjo, drčal nekaj časa po vrvi in zavpil kmalu, da je na trdih tleh. Čula sva iz jame poročilo, da se nahaja Joža v prostorni cerkvi in mu lahko slediva brez nevarnosti. Pritrdila sva vrv za deblo bukve in že sva bila pri jamarju. Nad nami in pred nami prostorna kapniška jama, daleč nekje v globini šumljanje tekoče vode ... Nekaj časa smo se čudili čudesom narave, kakoršna je gledal ter se jim glasno čudil dobri Palošek prvič v življenju. Sicer medla luč svetilke me je koj poučila, da mi nismo odkritelji jame. Na raznih mestih so bili sledovi ognjišč, po kotih ostanki povsem preperelih desk, cunje, par težko okovanih palic z nekakimi krožniki iz debele železne pločevine na enem koncu je bilo še v prav dobrem stanju. Ravno težke palice, kakoršnih dotlej nisem videl, so mi bile uganka. Za raziskovanje jam služijo povsem drugačne palice, nego so bile te z dolgimi ostrinami ter krožniki. Ponudil sem najdbo tovarišema. Joža je palico samo ošvignil z očmi, pokazal s kazalcem na svoje čelo in razlagal: »Zdaj znam, kje smo in kaj smo odkrili. To so palice tobakarjev. Tobakar ali tihotapec z duhanom je moral imeti tako palico, na katero je naslanjal svoj težki tovor in se odpočival. Ostrino je zapičil tobakar v zemljo. Preko ram in prs je nosil na hrbtu v platneni veliki vreči ali »punklju« do 100 kg tobaka. Težki »punkelj« je naslonil na krožnik palice in se odpočil ter si nekoliko opomogel za sapo. Odpočivanja na opisani način so se posluževali tobakarji, če so jih preganjali financarji in so jo brisali pred njimi s težkimi tovori. Na pobegu ni imel časa, da bi bil zavsem odložil tesno zvezani in na hrbet pritrjeni punkelj. Za nekaj trenutni oddih na palici je bilo tudi v sili še vedno dovolj prilike in časa.« Presvetili ter preiskali smo prostorno jamo, ki pelje vedno bolj navzdol in ob rob prepada, po kojega dnu se spušča v slišnih valčkih voda, katera teče in brzi skozi od bogznaj odkod in se prikaže na prosto neznano kje. Po navpični steni v prepad ni mikalo nobenega. Prepustili smo nasičenje nadaljnje radovednosti mlajšim, ki bodo stikali tamkaj za nami. Kot spomin na obisk jam si je vzel vsak po eno tobakarsko palico in že smo bili po vrvi zunaj v gozdu. Sem že omenil, da je bil prijatelj Joža ob odkritju jame star 60 let, Palošek ne veliko manj in radi tega sem tiščal pred razhodom v oba, da sta me poučila iz svojih mladostnih spominov: kedo so bili tobakarji, kod so se klatili in zakaj za božjo voljo so se zatekali v tako skrito podzemeljsko votlino. Kar sem zvedel v Kostanjevini ob baš po dolgih letih na novo odkriti jami, je v tesni zvezi s povestjo. Popis odkritja jame je bil potreben za boljše razumevanje nadaljnjega razvoja usode Lapuhovega Vinka, glavarja obsotlskih rakarjev. Preiskava o Vinkovi krivdi ali nedolžnosti ni bila enostavna ter kratka. Gradiva za in proti se je nakopičilo toliko, da ga je preiskovalni sodnik, kateremu se ni mudilo nikamor, zmagoval počasi. Bogznaj koliko prič je bilo zaslišanih. Zapiski izpovedb raznih oseb iz Hrvaške so lezli polževo pot, predno so dospeli v Brežice. Osumljenec sam je bil izprašan o zadevah, o položajih in o sestankih z osebami, katere so mu bile povsem neznane. Tudi za krepko mladega človeka, kakor je bil Lapuh, ni malenkost, če ga trpinčiš ter mučiš neprestano z izpraševanjem ter nastavljanjem besednih pasti. Treba paziti na vsako besedo, katero da obdolženec na zapisnik. Gorje, če se križajo ter si nasprotujejo njegove izjave. Preiskovalni sodnik ima vse pred seboj zabeleženo črno na belem; osumljeni mora dajati vedno nove odgovore in mu je pri tem skrajno težavnem poslu edina opora spomin. pbzlwghsuvut450xypn6i2ezoh22mrb 207000 206998 2022-07-27T10:45:31Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki Nikakor si ne smemo domišljati, da je pognal iz lahkomiselnega rakarja kak boljši posestnik ali celo bogataš. Kaj še! Lahko zasluženo, še lažje zapravljeno, je veljalo tudi za rakarje. Rakarski poklic je bil pri resnih posestnikih osovražen in so odvračali od njega svoje sinove z vso strogostjo. Rakarji so bili v časteh pri krčmarjih, katerim so polnili žepe in delali pri njih v jesenskem in zimskem času dolgove na bodočo lovsko srečo in izkupiček. Kako je bilo z rakarji v verskem ter v moralnem ali nravstvenem oziru, ni treba razlagati natančneje, saj je lenoba vseh grdob grdoba! <center> * </center> Velikokrat opazujemo, da postane kedo voditelj kake organizacije, dasi se niti gnal ni za to mesto. Tako je bilo z Lapuhovim Vinkom iz Sromelj. Naenkrat so govorili ljudje: »Veliki in čedni Vinko je vodja vseh rakarjev po spodnjih krajih.« Resnica je bila ta govorica. Najbrž Vinko sam ni znal, kaj je storil posebnega, da mu je zaupal rakarski svet vse zadeve glede sporov lovišč ter prodaje rakov na debelo po cenah, katerim se je židovski kupec tolikokrat skraja protivil in prisegel pri vseh prerokih, da bo blago rajši prepustil poginu, nego da bo blago preplačal v svojo zgubo. Lapuhov Vinko je bil že po prikupljivi zunanjosti fant od fare. Krepke ter velike postave, fantovsko vedrega obraza in kakor pri jagnjiču »kravžasti« lasje so mu liki vzmeti silili klobuk postrani. Po tedanjem običaju je nosil v levem ušesu okrogel uhan, na katerem se je potresaval nemirno pri najmanjši kretnji preluknjani trikot. Uckati je znal, da se je drobil odsev njegovega prijetnega glasu z vinorodnih hribčkov ter rojstne župnije po dolinicah ter grabah. Oče mu je bil pod palcem opitan gruntar — sin prvi rakar — kako nasprotje med malo prej beleženo trditvijo, da so bili rakarji potomci kočarjev ter raznih drugih nemaničev! Vinka ni natiralo med obsotlske klateže pomanjkanje dela in jela doma, ampak očetova uprav drenova sebičnost in trdosrčnost. Stari Lapuh je imel le sina edinca Vinka. Kot vdovec se je ženil drugič, a je ostal brez nadaljnega potomstva. Oklepal se je z vso že bolj priletno trmo v tolikih slučajih pogubonosne rečenice: Ti meni luč, jaz tebi ključ! Na Lapuhovini je bil vse v eni osebi stari Franc. Kar je bilo ostalih razumnih in nemih živih bitij na domu, so ječala v suženjski pokorščini pod gospodarjevo grčavostjo. Stari stiskač je bil v srcu ponosen na postavnega ter sicer pametnega sina; ni pa imel zanj niti v odrasli mladeniški dobi drugega nego garanje od zore do mraka, trde besede in niti v nedeljo in na praznik bi ne bil smel med sovrstnike. Da ni ločil Vinko dolgo časa krajcarja od groša in cvancgarce, je bila očetova krivda, ki je trdo zavezoval cvenk ter papir v svoj mehur, za kojega skrivališče je znal le on sam. Prenapete vzgojne vajeti se rade potrgajo osobito pri odraščajočih kmečkih fantih. Posestnikov sin — slabši od berača! Tej istini se je uprla celotna Vinkova notranjost. Mirna namigavanja ter prošnje, naj mu prepusti vsaj kako tele v odrejo in last, so se vse odbila ob očetovi sebičnosti. Fant je segel po samopomoči, začel je uhajati v nočeh na vas, kjer je zvedel, da so rakarji gospoda. Po domačih potokih je pričel z lovom na rake. Zaslužil je par krajcarjev in ti so začeli iz njegovega žepa upiti po razmnožitvi in osamosvojitvi, predno bo očka toliko oslabel, da bo zahteval luč in ponujal sinu ključ! Stari tnali se niti sanjalo ni, v kako družbo je zašel sin, ko se je slednji že prepričal, da obsega božji svet nekaj več nego so hribčkaste ter grabaste Sromlje. Lapuhovemu gospodarju se je godilo neko nedeljo na fari kakor v hčer zaverovani materi, kateri zaupa škodoželjna soseda, da bo postala v kratkem — stara majka! Vinko — rakar! Ta vest je bila Lapuhu ogenj v strehi. Prirohnel je od nedeljske službe božje nad sina, zahteval potrdilo, da gre za obrekovanje; a se je glasila sinova očitna spoved baš nasprotno! Po starem je zavrelo, odrekla sta pamet in razsodnost, postal bi bil Kajn lastne krvi, da ga ni prisilil sin s krepkim prijemom za obe roki v silobranu, da se oče ne sme izpozabiti do — zločina! Vinko je zaklenil preudarno premaganega očeta v štibelc, ostavil dom in naročil mačehi, naj se potaji tudi ona, dokler se ne bo oče zrohnel med štirimi stenami. Med starim ter mladim Lapuhom se je odigral samo zgoraj opisani spor. Oče je uvidel, da s telesno silo ne more več uklepati sina v jarem brezpogojne pokorščine; sin je našel v odvrnitvi uboja povod, da si začne rezati sam svoj kruh. Prelom z očetom ter domom sta bila vzrok, da se je Vinko zmotal med glavne rakarje ob Sotli in se je prepričal na lastne oči, kako je prinesel tudi on s hribov v dolino nadarjenost za naklonitev rakarske dobičkanosnosti. Preko par noči je posedal svoje lastne lovske priprave in plavajočo shrambo za plen. Njegova zastavnost ga je kar porinila na samostojno lovišče po rakarju, kateri je moral na županov pritisk med vojake. Vinko je postal v par dneh tovariš med novimi tovariši, ki niso bili daleč take zlobe in izmečki človeške družbe, kakor so jih razvpili gruntarski hribovci. Kaj kmalu ga je prevzela zavest samostojnosti, saj mu je polnila žep brez zadrezastega preganjanja za plugom, koso in motiko. Na dom ga ni priklepala nobena vez. Materina ljubezen mu je že davno snivala pod zemljo, očetove ni nikoli okusil in lepa Lapuhovina mu je bila, odkar se je skobacal na lastne noge — nezaslužena — prisilna delavnica. Pohlep po lastnem imetku mu je bil podedovan po očetu. Lahko zaslužen goldinar na goldinar mu je padal v mošnjiček, iz katerega je plačeval z lahkoto vsakdanje potrebščine. Kako in kaj bo na zimo ter zgodnjo spomlad, ga ni skrbelo. Mlad, vajen in dela željen fant je bil dobrodošel pod vsake streho. Ob koncu prve lovske dobe je bil Vinko smelo ponosen na zaupanje, katerega je užival med tovariši. Pravilni pregled položaja mu je narekoval, da ni pustil odirati sebe in stanovske družbe od židovske brezvestnosti pri določanju cen. Če ni kupil blaga prvi kupec, ga je drugi ali tretji; le cene so morale biti primerne in med rakarji ni smelo biti člana, ki bi popuščal, dasi je bilo treba večkrat čakati na kupca in boljšo prodajo. Ustavljanje židovskemu brezvestnemu izrabljanju nevednih je vrglo med rakarje seme zavesti skupnosti. In pomen ter moč skupnosti je znal širiti Vinko od tovariša do tovariša. Ustvarjal je za tedanje čase nevede in nehote organizacijo. Ta se je ukoreninila prvotno med rakarji na Bizeljskem, odkoder se je liki nalezljiva bolezen razpotegnila iz Bizeljskega do izvora in izliva Sotle. V obsotlskih rakarjih je s ponosom žive besede pognalo prepričanje: Le kot skupna »gmajna« bomo za bodočnost trgovali z židovskimi oderuhi ter pijavkami. Rakarska organizacija se je širila brez posebnih shodov po današnjem vzgledu. Skupnost so vedno močneje vezale trdne cene in te so se raznašale med lovce rakov vsak teden iz Bizeljskega kot središča. Radi vedno boljše prodaje plena je gnal prirojen čut hvaležnosti rakarja za rakarjem, da je zahrepenel po osebnem spoznanju neznanega dobrotnika. Z vsakotedenskim ustnim oznanilom dvigajočih se cen od moža do moža je postal Vinko Lapuh kot oče omenjene zamisli v primeroma kratkem času glavar celotne rakarske organizacije, ki se je ustvarjala ter utrjevala po krajih ob Sotli iz potrebe po boljši prodaji. Osebni stiki z brihtnim Vinkom so rodili v vsakem članu ponos, da jih ne vodi ter ščiti napram židovskemu oderuštvu kaka telesno spakedrana sirotka, pač pa mož po duhu, zastavnosti in z odlično presojo tržnega položaja. Na prestol organizacije rakarjev je posadilo Lapuha med tovariši usidrano prepričanje, da je nepopustljiv ter nepodkupljiv, četudi bi brenčali krog njega ter ga skušali omamiti zlati židovski kebri. Iz posestniškega sina do rakarskega poglavarja je bilo za Vinkovega očeta brezno, katerega ne more premostiti niti smrt. Stara trma se je zaklinjal pri nebu in zemlji, da bi rajši lastnoročno požgal Lapuhovino do temeljev, nego bi jo po smrti prepustil sinu — poveljniku vseh obvodnih klatežev ter potepuhov. Vinko je zvedel za prokletstvo iz očetovih ust. Ni ga bolelo, saj ga je tolažila lastna vest, da dela dobro in bo učinil največjo dobroto, če bo stiščal rakarje na pot poštenega trgovanja s plenom. Doma mu ni bilo obstanka. Oče bo gospodaril zavsem samostojno, ko bo že on sam star. Hlapec brez plačila in pravic je bil dosti dolgo, zakaj bi si ne oskrbel s trgovanjem lastnega gnezda kje drugje nego na Sromljah. Pijanec in zapravljivec Vinko ni bil. Par let potikanja za Sotlo in prihranki mu bodo rodili nov, lasten dom, katerega bo urejeval ter utrjeval po svoji preudarnosti in izkušnjah. Mladi Lapuh je imel hvalevredne načrte za bodočnost. Koristiti ter pomagati drugim in pri tem osamosvojiti samega sebe, take vzore mu je zamogla beležiti na pogubno plat le nepopisna kmečka trma lastnega očeta! Očka Lapuh je naganjal sina s celo rakarsko kompanijo na dno pekla; mladi Lapuh je ostavil dom po očetovi krivdi, hotel je postati samostojen na lahek a pošten način. Pametni in odkriti možakarji so bili na strani mladega in ne starega! <center> * </center> Nekoliko čudno se bo zdelo marsikomu, da so v ospredju vedno le rakarji na štajerski strani Sotle, hrvatskih ne omenjamo niti z besedico. Sotla je bila mejna reka do prevrata. V mejnih vodah je ribljenje prosto in tako je bilo tudi v Sotli dolgo — dolgo. Pravice prostega ribolova se je posluževal samo Štajerc, redko kedaj Zagorec. Kar velja glede ribljenja, se nanaša tudi na lov na rake. Med Zagorci ob Sotli ni bilo in tudi najbrž še danes ni ne ribičev in ne rakarjev. Težko je odgovoriti na vprašanje: Kako da se naši bratje onostran Sotle niso zmenili ne za ribe in ne za rake? Najbrž je bil Zagorec že od nekdaj v toplejših mesecih, ko je stikanje za raki na višku, prelen celo za to, da bi dremal za vodo ter čakal na raka, ampak si je rajši privoščil ljubo sanjarenje kje doma pod senčno hruško, kjer je tuhtal, kako bo zaslužil pri trajbi pur ter pri »švercu« z živino, tobakom in s soljo. Zagorci sami pravijo, da je Hrvat ob Sotli preponosen, da bi natikal žive žabe na šibe in vabil rake. V dolgi dobi preplave obsotlskih krajev z raki so se mastili Obsotlčani s slastnimi raki vsak večer. Velike sklede so se kadile po večereh na kmečkih mizah in vsi so pridno luščili rdeče kuhane rake. Celo sejmarji so jemali seboj na sejme v žepih kuhane rake in istotako deca v šolo mesto kruha. Nekaj povsem tujega je bil rak na mizi Zagorcu! Med Hrvati rakarstvo ni niti poganjalo, kaj šele cvetelo in dajalo komu zaslužek. Če bi se bil udomačil lov na rake tudi med Hrvati, bi bilo došlo bogznaj kolikokrat in do kako hudih krvavih ter smrtnih obračunov radi dobičkanosnosti rakarstva. Zagorci so slovenskim rakarskim lenuhom tu in tam malo ponagajali, a do resnih sporov ni došlo ali iz zagorske zanikernosti ter brezbrižnosti, ali iz bratske popustljivosti? Odgovor na to vprašanje je še danes odprt in nepojasnjen. Štajerski rakarji na drugi strani Sotle konkurence niso imeli in radi tega so se veselili dobička sami. Bogastvo na rakih ni kršilo miru ter sloge med Štajerci in Hrvati. <center> * </center> V mesecih lova na rake rakarji niso bivali pod domačim krovom. Spali so ali na prostem ali po šupah ter listnjakih vasi ter hiš ob vodah. Kosilo so si kuhali ter cvrli sami. Le ob nedeljah in praznikih, katere so v obče praznovali, so posečali kar v celih gručah krčme, kjer so pili, se mastili s pečenko, rajali ter razgrajali, plačevali pa v gotovini, dokler je trajala sezona. Ko je bil na jesen končan lov, so se razlezli in porazgubili po svojih krčmah ter bajtah in otepali na zimo ter zgodnjo pomlad radi sezonske lahkomiselnosti in zapravljivosti pomanjkanje. Lapuhov Vinko je tudi živel po načinu tovarišev. Sam si je kuhal, pač pa je imel streho ter ležišče in praznično zabavo pri eni hiši. V vasi Kraljevec na hrvaški strani je v dobi naše povesti točil »neograničeno vino in rakijo« že starejši Šandor Katič. Žena mu je bila iz Gregorevc na Bizeljskem in mu je podarila sina Miška, ki je bil radi padca iz zibelke pohabljen ter slaboumen, in hčerko Veroniko. Krčmar Katič je bil premožen na posesti, je trgoval z živino in tudi njegova gostilna je bila obiskana dobro, ker je točil boljša štajerska vina. Pri Katičevih je bil fant kakor Lapuhov Vinko dobrodošel v vsakem oziru. Kar je potrošil, je plačal pošteno in povrh je še prijel ob prostem času in za slučaj sile rad za vsako delo in pomagal, kakor bi spadal k družini. Da uslužnega korenjaka ni gonil nikdo na zimo izpod krova, je samoobsebi umljivo. Pri gospodarstvu, kakor je bilo Katičevo, je tudi v zimi dovolj posla. Vinko je bil preskrbljen ter zaposlen skozi celo leto in to ga je še posebno odlikovalo pred vsemi ostalimi rakarji. Da je bil zastavni Štajerc Katičevim mnogo — veliko več nego navaden prihajač, je bila vzrok Hrvatova edinka — Veronika. Je že tako na tem božjem in ljubem svetu, da fantje preveč zapeljivo zasledujejo dekleta s pogledi in da se medsebojna srečanja z očmi vnamejo v mladostno — ljubezen! Vinko in Veronika sta se spočetka samo rada videla in sta le malo govorila. Samoposebi je prišlo, da se je rakar večkrat vračal z lova, nego je bilo potrebno in Veroniki je plesalo srčece, če je zagledala na dvorišču fanta, katerega je vzljubila, da ni znala kedaj. Vinko ni razodeval Veroniki ljubezni v besedah in prisegah, obdelovale in zasajale so vrt njune mladostne ljubavi oči, ki tolikokrat dopovejo več in lepše nego vsi dolgovezni besedni romani. Vinko in Veronika sta bila že koj po prvi presoji nepristranskega opazovalca par, kakor ga je dobiti le po gredah podeželske telesne lepote in srčne nepokvarjenosti. Ni duhtel samo Vinko po čedni postavi, zapeljivem pogledu in »kravžastih« laseh! Tudi Veronika je bila nalahno rdečih lic, žametno mehkega pogleda in po vzorcu vseh Gregorevčank vitko-visoke postave, da je ni nadkriljeval Vinko niti za pol palca. Kaj bi kramal na dolgo ter široko z bogznaj kolikokrat do zadnjega kotička popisano in naslikano prvo ljubeznijo, ki je najlepša, dokler je znana le dvema. Daljše prikrivanje prve ljubezni je nekaj nemogočega in tako je bilo tudi pri Vinku in Veroniki. Materinemu očesu prikrije otrok s težka nekaj celega človeka prešinjajočega kakor je — ljubezen. Mati Katička so koj uganili, da je opaziti na Veroniki po Vinkovem prihodu nekaj, kar ji je bilo poprej tuje. In te tuje pojave na hčerki je zaupala ob priliki dobra majka sicer bolj strogemu očetu, ki pa je bil koj s prvo izjavo resnega mnenja: »Bi ne bilo naopak. Fant je priden, delaven, pošten, štedljiv in enkrat bo najbrž očetov grunt njegov. Dokler je pa samo rakar in ne posestnik, ne dovolim poroke in ne trpim ljubimkanja za vogli. Tako bo, če bosta pametna, sicer poženem Štajerca od hiše in deklini bom že posvetil, kaj in koliko velja očetova volja!« Po teh resnih očetovih besedah je znala mati, koliko je bila ura in da mož ne pozna šale. Sklenila je, da spregovori ob prvi priložnosti z Veroniko in ona naj nagovori Vinka, da bosta za bodoče previdna, da se velmožni gazda ne bo razsrdil do skrajnosti. Materine besede so hčerko sicer presenetile, obenem je pa bila Bogu hvaležna, da je prišla vsekakor kočljiva ljubezenska zadeva roditeljema brez posebnih težkoč do ušes. Vinko je bil koj podučen o položaju. Zamislil se je na dolgo ter je nato ostavil Katičev dom z zatrdilom Veroniki, da bo poprej posestnik, nego bo zamenjal z umirajočim očetom na Sromljah luč s ključem do rojstnega doma. Bila je tedaj na prodaj med Bizeljskem in Staro vasjo Lipšinetova domačija. Prav čedna hiša z gospodarskimi pritiklinami, posestvom in vinogradom. Kar celega doma ne kupi preudaren človek, kakor bi se useknil. Treba pač imanje pregledati in preračunati, če odgovarja ceni in ako jo zmore kupec v gotovem času. Tudi Vinko ni kupil Lipšinetovega doma, kakor bi pihnil. Rabil je za sklep kupčije par dni. Pred starega Katiča je hotel stopiti kot pravomočen gruntar in izpolniti do pičice njegove pogoje za sklenitev zakona z Veroniko. Med pogajanji se je muudil stalno na Bizeljskem in se mu niti sanjalo ni, kedo se mu hoče usiliti v vrt sreče. V Vinkovi odsotnosti se je pripeljal h Katiču imovit živinski prekupec in krčmar Grga Pasarič iz Stenjevca blizu Zagreba. S Katičem sta bila dobra znanca, da — prijatelja radi skupnih trgovskih poslov. Katič se je redno oglasil na povratku iz Zagreba v gostilni pri Pasariču, katerega so nazivali vsi Stenjevčani »naš kum«. Grga je že bil večkrat Katičev gost, saj je kupoval z njegovim posredovanjem štajerska vina, ki so prijala zagorskim grlom bolj nego hrvaška vinska plehkoba. Grga Pasarič je bil mož 40 let, postaven, mustasu. Gledal je neodkrito, potmuljeno in težko je bilo uganiti: če se šali, ali so njegove besede istina. Spločast, bahavega obnašanja in neprijetno kričavega glasen ugled je užival, bil je na glasu bogataša in ti so bili po zagorskih selih tudi v starejših časih bolj redke prikazni. Poznali so ga štajerski in hrvaški živinorejci s sejmov, kjer je kupoval na veliko in tudi pri likofih ni bil umazanec. Poleg živine je barantal z vinom in zalagal zagorske krčmarje s štajersko kapljo. Nikomur ni bil dolžan, plačeval je kupljeno blago in takemu stricu nikdo ne hodi s poti. Tokrat je bil Pasarič posebno židane volje. Za gospodinjo je imel cele koše najglasnejšega priznanja ter pohvale, Veroniki se je nasmihal, jo pogledoval razigrano in če je le bilo mogoče, se je je dotaknil in menil na glas, kolika sreča zanj, da mu streže devojka vseh devojk, kakor ji ni para po celem Zagorju. Pasariču se ni prav nič mudilo domov. Povabilu na prenočitev se je odzval rad. Par ur čez polnoč sta kramljala z gospodarjem in mati Katička si niso obetali od teh dolgoveznih pomenkov ničesar dobrega. Kričavi gost se je odpeljal šele drugo predpoldne in koj po odhodu je zvedela gospodinja, da sta v noči zbarantala z možem za Veroniko. Vest o obljubi Veronike Grgi, matere ni presenetila, pač pa presunila do ihtečih solz, katere je prikrila pred možem, ki ni trpel ugovorov ter pomislekov in še najmanj pa od ženske strani. Matere so za presojo bodočnosti otrok mnogo — mnogo bolj dalekovidne nego očetje, kateri jemljejo življenske poklice bolj iz praktične ter udobne strani. Pasarič Katički ni bil po godu, sama ni znala zakaj. Nekaj nevidnega jo je odvračalo, da — odbijalo od njega in takemu odvratnemu srčnemu pojavu ni bilo pripisovati nič dobrega. Vinko se niti zdaleč ni mogel primerjati z imanjem ter ugledom Stenjevčana, vendar bi mu bila zaupala mati edinko brez najmanjšega pomisleka ter ugovora. Potoke solz je tiščala iz dobre matere negotovost: Kak in kako dalekosežen udarec bo strašna očetova barantija z usodo otroka za Veroniko ter Vinka? Materina dolžnost ji je narekovala, da vsaj namigne hčerki, komu je bil namenjen Pasaričev obisk. Nekaj jo je tiščalo za grlo, da je imela le solze brez — besed. Odlašala je z nad vse mučno, za njo grozno zadevo, upajoč na kak nenavaden preokret, katerega ji bo mogoče naklonila njena tolažnica svetogorska Mati božja. Po sklenjeni kupčiji si je žvižgal Vinko radostno preko Sotle proti Kraljevcu, hoteč stopiti smelo pred gazdo Katiča in mu dokazati črno na belem kupljeno Lipšinetovo posest. Na povratu je srečal dobrega znanca Majdakovega Johana, ki se je vračal iz Zagreba, kamor je nosil kosti, nazaj na Bizeljsko. Majdak je bil po krajih od Bizeljskega do Zagreba pol stoletja nekak deseti brat. Povsod doma, nikjer stalno, pameten in prismojen, resen in šaljiv, delaven ter len. Nekaj časa je pomagal z vso pridnostjo pri kaki hiši pri vsakem delu, kar naenkrat ga je nekaj ugriznilo, vrečo na ramo in hajdi nabirat kosti za Zagreb. Za kostno smrdljivo ropotijo je skupil le malenkost, ki pa je bila po lastnem povdarku njegov življenski poklic. Včasih je zbral po več težkih vreč kosti, jih oprtal preko ram in jih vlekel liki močan osel v teži do 100 kg peš v Zagreb. Mudilo se mu ni s tovorom in je bilo vseeno, kedaj je bil z robo na cilju. Majdaka ne smemo prištevati med nadležne berače. Ne! Njemu je vsakdo rad postregel brez prošenj in moledovanj v nadi, da bo od dobričine zvedel kako novico, kaj posebno zanimivega od te ali one hiše, ali mu bo zaupal kako naročilo za Zagreb ali kak drug kraj. Johan je imel budne oči, odprta ušesa, je videl ter čul, česar drugi niso in je znal ustvarjati sodbe ter svarila, ki so dobrim znancem le koristila in nikoli škodovala! Majdak je bil v istini mehkega in obenem zamerljivega srca. Ni znal odpustiti, če se mu je kedo zameril, četudi ni znal kedaj ter s čim. Imel je nekak prirojen čut za hudobneže, katerih se je ogibal, ali tudi bičal njih notranjo zlobo javno drugim v poduk ter svarilo. Rojen je bil v vasi Moravče pri Kraljevcu na Hrvaškem. Rajši se je potikal in zadrževal med Slovenci nego med zagorskimi rojaki. Na zunaj je bil majhne, koščene postave, kateri niso škodovale nobene vremenske neprilike, bolezni itd. Dobričina Johan je poznal staro in mlado od Bizeljskega do Zagreba in to tako istinito, da se je vsakdo lahko zanesel na sodbo o tej ali oni osebi. Ljudem, kakor je bil Majdak, so pravili svojčas po spodnjih krajih: prihajači. Prišel je k hiši, kadar se mu je zdelo in jo je ravnotako tudi zapustil. Je pač prihajal in odhajal po svoji dragi volji in radi tega je bil prihajač, zadovoljen za opravljeno delo s prehrano in nočiščem kje na senu ah v listnjaku. Prihajači so bili dobrodošli in nikdo jim ni zapiral vrat pred nosom. S par stavki le nanizano opisani prihajač je srečal Vinka in se je nalašč zaletel vanj, da ga je predramil iz ponosnega žvižganja in zadovolja radi komaj kupljene posesti. Iz jajca zlezli posestnik se je hotel pošaliti z Johanom in mu zaupati novico o kupu Lipšinetovega doma. Majdak ga je pogledal tako srdito, da sta ga minila na mah dobra volja in baharija. Prihajač je premeril mladca od pet do temena, mu zažugal s kazalcem in izrekel za Vinka zagonetno svarilo: »Dečko, čuvaj se Pasariča Stenjevca!« Po teh besedah je dedec odbrzel naprej brez nadaljnjega pojasnila, kakor bi mu bil sicer k srcu prirasli mladenič deveta briga. Pred trenutki presrečnega Lapuha so povsem zmedle Johanove besede. Minula ga je vsa radost v trdnem prepričanju, da je Majdak nekaj zvohal, česar se naj ogiblje in kar mu bo škodilo, če ne bo čuječe na straži pred bližajočo se ter zaenkrat nevidno nevarnostjo. Prvotno je bil namenjen naravnost pred gazdo, da mu pove, kako se je osamosvojil glede novega doma in ga vpraša, če bo kot posestnik vreden njegove edinke. Majdak ga je odvrnil od omenjenega naklepa in se je hotel poprej pogovoriti z Veroniko in ta z materjo, da bo posredovala novico na očetov naslov. Komaj je stopil na dvorišče Katičevega doma, je padel staremu v roke, česar se je nadejal najmanj. Ko ga je gospodar ošvigaval z bolj srditimi pogledi, mu je, trenutno ojunačen, povedal v obraz, kje in zakaj je izostal kar par dni. Gazda ni bil prav nič vzhičen radi njegovega gruntarstva. Ni mu segel v roko, ni ga potrepljal pohvalno kakor bodočega zeta po rami, obrnil se je proč in mu zabrusil izza hrbta: »Kedaj in komu bom dal Veroniko, to bomo še videli.« Stari je odkorecal v krčmo in Vinko se je spomnil, da Majdakovo svarilo ni brez pomena! Veronika je bila do srčnega objema vesela Vinkovega sporočila o osamosvojitvi. Brez nadaljnjega mu je pripovedovala o obisku Stenjevčana, ki ne more biti nič posebnega in je tudi njej najnovejša očetova izjava uganka. Vinko je zamolčal izvoljenki Majdakovo svarilo; Veronika mu je prikrila iz nerazumljive bojazni materino potrtost ter objokani obraz. Nad komaj rojeno srečo mladega para so se zbirali burni oblaki, obetajoč neurja z bliski in udari strele. <center> * </center> Po dolinici ob Sotlinem pritoku Dramlja na Bizeljskem je še danes nekaj najbrž dobro idočih mlinov. V času naše povesti je mlinarila kmalu od glavne ceste ob omenjenem potoku stara Domitrovičeva Katra, vdova brez otrok. Prebivala je v mlinu s starejšo deklo. Ženski sta samotarili, ne meneč se za svet. Mlin je slovel daleč naokrog, dokler je živel in bil mlinar gospodar Miha Domitrovič. Po njegovi mnogo prerani smrti se je razblinil glas dobre mletve. Prištedeno premoženje v gotovini in posesti je ostalo v najboljših ženinih rokah. Sto in stokrat bi se bila lahko možila v drugič, česar ni storila. Zlobni jeziki so trdili, da se je oklepala samotarskega vdovstva radi skoposti, da ji ne bi bilo treba deliti sklede z možem. Resnica je, da je bila Katra stiskave narave in je štedila ter si pritrgovala za bogznaj koga. Skopi ljudje so navadno brez pravih ciljev in tako je moralo biti tudi z Domitrovičevo. Babnici sta mleli le bolj za bližnje sosede, v glavnem sta se bolj ubijali z obdelovanjem posestva nego z mlinom. Katra se je zavedala, kako ji ljudje očitajo škrtljavost ter zavidajo premoženje, pa se je pehala kljub temu naprej za pridobivanjem in kopičenjem prihrankov. Sosedje so jo svarili radi samote pred tolovaji. Katra se ni strašila ne tatov in ne roparjev in je držala pri sebi kot edino pomočnico pri čuvanju nad daleč naokrog razbobnanim imanjem in bogastvom staro Lenko. Nikdar ni bilo čuti, da bi bil kedo v noči voglaril krog Katrinega mlina, kaj šele da bi bil poskusil s tatvino ali ropom! Bizeljanci so bili ter so poštene duše in malokedaj je čuti iz te župnije, kar bi bilo vredno posebne obsodbe. Soki preko božjih zapovedi so znani iz onih starih časov iz Bojsnega ter Globokega, Bizeljsko je ostalo nekako obvarovano pred krvavimi zločini. Kakor bi potrkal močno po polnem panju v noči, je zašumelo po Bizeljskem in po miroljubnih spodnjih krajih po raztresu vesti, da ni premožne skopulje Domitrovičeve Katre nikjer! Dekla Lenka je bila nekaj dni iz mlina pri svojih sorodnikih v Podgorju. Ob njenem povratku je mukala živina pri praznih jaslih, svinje so krulile ter cvilile od gladu. Vsi ti zunanji znaki so oznanili stari Lenki, da je gospodinja obolela, sicer bi ne zanemarjala preskrbe živega blaga pri hiši. Vrata na mlinu, ki je bil obenem stanovanjsko poslopje, so bila zaprta. Voda je šumela preko polnega jeza, gospodinje od nikoder na spregled ... Dekla se je upala komaj polukati skozi pol odprta vežna vrata, že ji je postalo jasno na prvi pogled, da se je moralo odigrati v njeni odsotnosti nekaj grožnega. Po izbi je bilo vse razmetano, na omarah ni držala nobena ključavnica, postelja obrnjena narobe ... Gospodinje Katre nikjer ... Lenka je klicala, iskala, vendar nikjer niti najmanjše sledi za izginulo. Za zagonetni roparski umor, za katerega je šlo brezdvomno v tem slučaju, so zvedeli orožniki. Orožniška patrulja in preiskava ni dognala niti za las več nego Lenka. Denar je zginil s Katro vred do zadnjega krajcarja iz mlina. Nikjer ni bilo krvavih madežev, iz katerih bi se dalo sklepati, da so roparji starko ubili in ji ugrabili denar. Kakor pobrskavanje žandarjev je potekla brezuspešno tudi posebna sodna komisija, pri kateri so sodelovali strokovnjaki glede pojasnitve zamotanih zločinov. Mlin je bil na samoti. Nikdo ni znal povedati, da bi se bile klatile po grabi kake sumljive postave. Lenka je bila zdoma štiri dni in niti čas zločina se ni dal določiti natanko, kakor sicer v podobnih slučajih. Ljudje so ugibali ter govorili o tolovajski uganki marsikaj. Orožniki so vlekli na ušesa ljudski glas, zbirali gradivo, da bi vendarle posvetili v temno zadevo, ki ni obetala po prvih ter temeljitih preiskavah niti sence razvozljanja. Središče vseh ljudskih ugibanj o roparskem umoru je bilo mnenje: zločin imajo sigurno na vesti potepuški rakarji. Le ti lenuhi so imeli dovolj časa ter prilike, da so odstranili ter zabrisali vse, kar bi jih zamoglo izdati. Gospodarji, katerim je bila rakarska nadloga radi pomandranja trave trn v peti, so trdili odločno, da so zakrivili krvavo dejanje rakarji. Tej svojati bo težko do živega, ker so vsi za enega, eden za vse in Judeža, ki ve za zločin, ki je najbrž denarno podprl celotno organizacijo, ne bo med njimi. Edina opora za razmotanje stoterih in stoterih trditev je bilo dejstvo: Med odkritjem roparskega umora po Lenki je kupil vodja vseh obsotlskih rakarjev, Vinko Lapuh, Lipšinetovo posest in jo je tudi izplačal. Odkod bi naj imel kolovodja vseh potepuhov ter lenuhov naenkrat stotake pri rokah? Krog mladega Lapuha se je od dne do dne zoževal krog upravičenega suma, da bo ravno on na ta ali oni način zapleten v zločinsko dejanje, ki mu je vrglo bogat plen. Za obdolžitev Vinka iz ust priprostega naroda so zvedeli tudi orožniki. Povpraševati so začeli o osumljencu na njegovem rojstnem domu, kjer so zvedeli iz ust lastnega očeta le najslabše o sinu. Zapustil je dom iz delamržnosti in pohlepa po lahkem ter naglem obogatenju in je zmožen sodelovanja pri umoru. Vse po spodnjih krajih je že znalo, kedo je na skrajno zvit način umoril ter izropal bogato Domitrovičevo Katro, le Vinku samemu se niti sanjalo ni, da dolžijo njega in njegovo rakarsko družbo. Obdolženec je imel toliko opravka z načrti za preureditev kupljene posesti, da niti utegnil ni z nasluhom: kedo in kaj govori svet o njegovi osebi. Kar pri belem dnevu sta ga zagrabila na posesti dva orožnika in mu napovedala v imenu zakona aretacijo. Pri najtežji obdolžitvi roparskega umora je dobil Vinko verige. Vklenjen je šele zvedel, da bo sledil orožnikoma pri hišni preiskavi ter odgovarjal na vprašanja, kako in s kom je zagrešil ostudni zločin in kje ima skrit preostanek denarja, s katerim si je kupil v rakarskem poklicu kar celi grunt. Nenadna aretacija, verige, očitek {{nejasno|?}} rop denarja ... Vsi našteti očitki so sicer pogumnega Vinka tolikanj zmedli ter osupnili, da ni iztisnil nobenega pravega odgovora. Jecljal je, govoril v komaj razumljivih presledkih in je utrjeval z zmedenostjo ter preplašenostjo še bolj krivdo. Žandarja sta obrnila vse po pred dnevi od Lipšinetovih izpraznjenih hišnih prostorih. Našla nista ničesar, kar bi bilo podprlo osumljenje. Vse žandarske grožnje, da mora pojasniti: kje je denar, kedaj je izvršil umor in kam je skril truplo, so bile zastonj. Obdolženec se je že bil toliko zavedel, da je sprevidel, da mu grozi peklensko zlobno ovaduštvo s popolno propastjo, če ne bo pazil, kaj bo za bodoče odgovarjal in kako se bo obnašal. Na strašne očitke je molčal in se odrezal, da mu ni znanega o zagonetnem umoru ničesar. Se tudi ni brigal, kaj in kedo je govoril o zločinu. Sam je imel zadnje dni dovolj opravka z urejevanjem kupne pogodbe. Žandarja nista odnehala. Prepričana sta bila, da imata v verigi zakrknjeno zlobo, ki bo klonila ter se udala le pod težo dokazov. Iz Bizeljskega sta ga gnala po cesti ter preko Sotle v Kraljevec. Njegovo zadnja stalnejše bivališče je bilo treba premetati, prebrskati in zaslišati vse one, katerim so znane njegove denarne razmere. Ravno odgon h Katičevim je bil za Vinka v celem življenju najhujši udarec, iz katerega si duševno ni mogel odpomoči nikdar! Prisiljen od sunkov puškinih kopit je moral preko praga v gostilniške prostore, kjer se je kar trlo hipno zbranih radovednežev. Kmalu je bila na mestu še madžarska žandarska patrulja, ki je dala avstrijskima tovarišema dovoljenje za zasliševanja o zločinu na hrvaških tleh. Preiskava Vinkovega bivališča in ležišča je bila brezuspešna. Izpovedi na odgovor pozvanih Katičevih domačih so merile odločno na obdolženčevo nedolžnost. Mater in Veroniko so morali zaslišati v kuhinji. Pri pogledu na vklenjenega Vinka jima je zapiral drhteči jok vsako besedo. Gazda Katič je zrl v obdolženca mrko, nekako škodoželjno. Podal je istinito sliko o Vinkovem bivanju pod njegovo streho s pripombo ob koncu: »Mrcina štajerska, doma bi naj bil ostal pri očetu in ne bilo bi mu treba v verigah in v spremstvu žandarjev v zapor!« Številna zasliševanja so trpela pozno v noč. Razodela nista žandarjema ničesar novega; nasprotno: govorila so za popolno nedolžnost osumljenca. Že v noč je bil Vinko odpeljan v orožniško vojašnico v Kapele. Drugo jutro na vse zgodaj je že moral na kraj zločina k mlinu v grabi Dramlje. Ob potoku je bil Vinko neznanec. Nikdar ga niso videli tamkaj. Stara dekla umorjene Katre je zanikala odločno, da bi bil uklenjeni kedaj poprej v mlinu. Torej tudi ogled na licu mesta ni pojasnil skrivnosti. Mnogo je govorilo po izpovedih Vinkove bližnje okolice za njegovo nedolžnost; povsem dokazana še le ni bila in radi tega sta ga odvedla orožnika v preiskovalni zapor v Brežice. Sodišče naj pregleda vse okolščine, naj primerja trditve prič in odloči, da se preda prijetega poroti v presojo, ali pa ga že izpusti preiskovalni sodnik radi pomanjkanja dokazov. Je bila za mladega Lapuha križeva pot od Domitrovičevega mlina pri belem dnevu po cesti v Brežice. Vest o aretaciji pravega krivca umora bogate starke se je že bila razletela po spodnjih vaseh. Radovedneži so prodajali zijala ob cesti, da bi videli zločinca, ki ni kak potepuški tujec — celo domačin, sin poštenega očeta in dobro stoječega kmeta. Iz vrst gledalcev so letele na vklenjenega pikre opazke, grožnje ter pljunki so se obešali nanj, kakor bi mu bila krivda že dokazana ter ga tirata orožnika samo še na obsodbo za vislice! Tik pred Brežicami se je preril skozi špalir zijal Majdakov Johan. Položil je polno vrečo kosti na tla in kričal za orožnikoma: »Nedolžnega ženeta v zapor! Ali žandarji nimate oči in ušes?! Pravega morilca boste morali poiskati med boljšimi in ne med tolikanj zaničevanimi rakarji!« Johan je vpil, da so ga dobro razumeli vsi. Za besede in namigavanja pol bedaka se ni zmenil nikdo. Ječar brežiškega okrajnega sodišča je skrbno zaklenil za Vinkom vrata preiskovalnega zapora, ki je trajal dolgo in je bil mlademu Lapuhu kažipot v nadaljnjem življenju. ==II.== Nekoliko pred prevratom so poslali pisca povesti kot za nadaljnjo vojaško službovanje nesposobnega domov v rojstni kraj ob Sotli. Imel sem dovolj prilike, da sem spoznal natančneje rojake, od katerih me je ločil poklic od otroških let naprej. Med drugim sem zvedel od starih očancev, da bi naj bila nekje med vasjo Brezovec in trgom Podsreda v takozvanih Čajnselah v bližini krvavih mlak kar na sredini goščave podzemeljska kapniška jama. Stari ljudje so slišali o jami od prednikov. Za njeno natančno lego ni znal nikdo. Na podobnih ljudskih govoricah je vedno nekaj istine, katero je treba izluščiti iz lupin pravljic. Pri nas na domu se je mudil tedaj nad 60letni hišni prijatelj Joža Klajnšek: Rodom je bil iz naše župnije, po poklicu čevljar in zaposlen dolga leta v veliki tvornici za usnjate izdelke v Gradcu. Za klobukom je nosil znak graškega hribolaznega društva in se je rad ponašal, kako je prehodil vse štajerske planine, plezal po strmih skalnatih stenah nad vratolomnimi prepadi in stikal po podzemeljskih votlinah za kostmi v pradobi živečih in izumrlih jamskih medvedov. Že rajni Joža je bil strokovnjak glede podzemlja in danes bi mu rekli, da je preizkušen — jamar. Njemu sem zaupal ljudski glas o kapniški votlini nekje v hribovju v že beleženi smeri. Nekega dne sva se opremila z vrvjo, lučjo ter palicama in sva se podala od naše hiše navzgor, da preiščeva ozemlje in mogoče naletiva na jamo, o kateri kroži še danes po spodnjih krajih toliko z ljudsko domišljijo ter dodatki okinčanega. Na povpraševanja nisva mogla računati. Sva jo pač ubrala na slepo srečo navkreber. Po grabah in preko gričev sva dospela v hosto, kateri pravijo Kostanjevina in to radi kostanjev, med katere so pomešane lepe bukve in tudi neznatno grmovje. Ob robu Kostanjevine poseda kočarijo že danes dokaj priletni Paloški Tona. Možakarja sva spraševala, če je kedaj čul o kaki jami nekje tukaj na vrheh. Palošeku je bila znana samo ljudska tromba, da bi pa bil on in njegovi pradedje sosedi pravljične votline, kaj takega niti sanjal ni. Povabila sva ga s seboj in rad se je nama pridružil, ker je imel čas, a brez najmanjše vere v odkritje podzemeljskih skalnatih dvoran. Že pri površnem pogledu obširne Kostanjevine me je presenetilo dejstvo, da je v gozdu več tolmunastih udolbin, ki so na dnu zasute in na debelo pokrite z listjem ter trhlim dračjem. Pobočna ravnica, ki je porastena od kostanjev ter bukev, počiva na trdi podlagi iz apnenca. Apnenec in kotline dajo sklepati, da bi se znala kje skrivati votlina. Začeli smo hoditi križ-kraž po hosti, vsak na svojo roko. Preiskava se je vršila vročega poletnega dne in je tiščala tudi v gozd soparica. Pri obhodu večjega grma se mi je zdelo, da puhti iz njega mrzlejša sapa. Poklical sem tovariša. Oba sta čutila prijetno hladnoto iz grmičja. Lotili smo se razgredanja goščave. Po par korakih smo stali ob robu kotline, ki je imela na dnu z dračjem zadelano ozko luknjo, iz katere je puhtel mrzel zrak. Koj mi je bilo jasno, da smo pred vhodom v votlino. Odstranili smo dračje ter razno drugo navlako. Iz očiščene dupline nas je hladil puh zraka, ki je moral prihajati iz globin. Jamarja Jožeta sva navezala s Tonetom na vrv. Priseči sva mu morala, da ga bova spuščala prav počasi in ga izvlekla pri priči, če bi mu grozila kaka opasnost. Komaj in komaj se je stiščal dedec z lučjo skozi luknjo, drčal nekaj časa po vrvi in zavpil kmalu, da je na trdih tleh. Čula sva iz jame poročilo, da se nahaja Joža v prostorni cerkvi in mu lahko slediva brez nevarnosti. Pritrdila sva vrv za deblo bukve in že sva bila pri jamarju. Nad nami in pred nami prostorna kapniška jama, daleč nekje v globini šumljanje tekoče vode ... Nekaj časa smo se čudili čudesom narave, kakoršna je gledal ter se jim glasno čudil dobri Palošek prvič v življenju. Sicer medla luč svetilke me je koj poučila, da mi nismo odkritelji jame. Na raznih mestih so bili sledovi ognjišč, po kotih ostanki povsem preperelih desk, cunje, par težko okovanih palic z nekakimi krožniki iz debele železne pločevine na enem koncu je bilo še v prav dobrem stanju. Ravno težke palice, kakoršnih dotlej nisem videl, so mi bile uganka. Za raziskovanje jam služijo povsem drugačne palice, nego so bile te z dolgimi ostrinami ter krožniki. Ponudil sem najdbo tovarišema. Joža je palico samo ošvignil z očmi, pokazal s kazalcem na svoje čelo in razlagal: »Zdaj znam, kje smo in kaj smo odkrili. To so palice tobakarjev. Tobakar ali tihotapec z duhanom je moral imeti tako palico, na katero je naslanjal svoj težki tovor in se odpočival. Ostrino je zapičil tobakar v zemljo. Preko ram in prs je nosil na hrbtu v platneni veliki vreči ali »punklju« do 100 kg tobaka. Težki »punkelj« je naslonil na krožnik palice in se odpočil ter si nekoliko opomogel za sapo. Odpočivanja na opisani način so se posluževali tobakarji, če so jih preganjali financarji in so jo brisali pred njimi s težkimi tovori. Na pobegu ni imel časa, da bi bil zavsem odložil tesno zvezani in na hrbet pritrjeni punkelj. Za nekaj trenutni oddih na palici je bilo tudi v sili še vedno dovolj prilike in časa.« Presvetili ter preiskali smo prostorno jamo, ki pelje vedno bolj navzdol in ob rob prepada, po kojega dnu se spušča v slišnih valčkih voda, katera teče in brzi skozi od bogznaj odkod in se prikaže na prosto neznano kje. Po navpični steni v prepad ni mikalo nobenega. Prepustili smo nasičenje nadaljnje radovednosti mlajšim, ki bodo stikali tamkaj za nami. Kot spomin na obisk jam si je vzel vsak po eno tobakarsko palico in že smo bili po vrvi zunaj v gozdu. Sem že omenil, da je bil prijatelj Joža ob odkritju jame star 60 let, Palošek ne veliko manj in radi tega sem tiščal pred razhodom v oba, da sta me poučila iz svojih mladostnih spominov: kedo so bili tobakarji, kod so se klatili in zakaj za božjo voljo so se zatekali v tako skrito podzemeljsko votlino. Kar sem zvedel v Kostanjevini ob baš po dolgih letih na novo odkriti jami, je v tesni zvezi s povestjo. Popis odkritja jame je bil potreben za boljše razumevanje nadaljnjega razvoja usode Lapuhovega Vinka, glavarja obsotlskih rakarjev. Preiskava o Vinkovi krivdi ali nedolžnosti ni bila enostavna ter kratka. Gradiva za in proti se je nakopičilo toliko, da ga je preiskovalni sodnik, kateremu se ni mudilo nikamor, zmagoval počasi. Bogznaj koliko prič je bilo zaslišanih. Zapiski izpovedb raznih oseb iz Hrvaške so lezli polževo pot, predno so dospeli v Brežice. Osumljenec sam je bil izprašan o zadevah, o položajih in o sestankih z osebami, katere so mu bile povsem neznane. Tudi za krepko mladega človeka, kakor je bil Lapuh, ni malenkost, če ga trpinčiš ter mučiš neprestano z izpraševanjem ter nastavljanjem besednih pasti. Treba paziti na vsako besedo, katero da obdolženec na zapisnik. Gorje, če se križajo ter si nasprotujejo njegove izjave. Preiskovalni sodnik ima vse pred seboj zabeleženo črno na belem; osumljeni mora dajati vedno nove odgovore in mu je pri tem skrajno težavnem poslu edina opora spomin. Če je zaprti kriv in se uda v usodo zaslužene kazni, za ta slučaj je preiskava nekaj enostavnega. Ako pa privijajo nedolžnega, da bi ga ujeli na limanice krivde, je preiskovalno postopanje neznosna muka ter povzroča telesno še bolj pa duševno hiranje. Vinko si je bil svest do dobra, da ga je oropala najhujša obdolžitev roparskega umora najdražjega — Veronike za celo življenje! Srce ga je tolažilo, da ga udana deklina ne obsoja, ga ne obmetava s krivdo; a stari Katič ne bo dopustil, da bi umora osumljeni še enkrat prestopil prag njegovega doma! Pregnanstvu iz vrta rajske ljubezni po nedolžnem bi še bil kos; vendar zavest: izvoljeno bitje je v prisiljenem objemu zakonske zveze z drugim, je bila tudi za potrpežljivega Lapuha preveč! Kaj preiskovalni sodnik s svojimi navijanji in namigavanji na krivdo! Črv, ki je glodal ter vrtal tolikanj skeleče noč in dan po Vinkovem srcu, je bilo prepričanje: Veronika mu bo ostala v srcu zvesta ter njegova; za zunanji svet ter telo pa žena prokletega mustačarja iz Stenjevca! Ostal je v samotni celici brez vsakih sporočil od Veronike in tovarišev. Hujšal je telesno, staral se po srcu, iz katerega je ginevala prirojena mu dobrosrčnost ter prepuščala prostor jezi nad nezasluženo usodo in maščevalnosti nad zlobnimi jeziki, ki so mu nakopali čisto nezasluženo — neznosno gorje! Vincenca Lapuha so vtaknili v preiskovalni zapor na jesen. Izpustili so ga na spomlad radi pomanjkanja dokazov za krivdo, bolestno izmučenega ter postaranega. Niso rekli: Pojdi v svobodo, izkazala se je tvoja popolna nedolžnost! Ne! Hodi na prosto! V istini si pravi krivec, a kaj, ko očitanega zločina ne moremo podpreti z dokazi, ki bi držali za obsodbo. Ostavil je Brežice brez najmanjšega veselja nad prostostjo. Za njim je šel notranji očitek: sodnik ne verjame v tvojo nedolžnost, pa bo hudobni svet! Ljudje bodo kazali za teboj s prsti in šepetali eden drugemu: Največjega tolovaja so izpustili, ker se je znal izmakniti in ga nikdo ni videl, ko je ubijal ter ropal! Roparskega umora osumljenega in izpuščenega iz zapora samo radi pomanjkanja dokazov se treba ogibati daleč naokrog. Tiger v človeški podobi, ki se je enkrat naslajal nad prelito človeško krvjo, bo moril drugič iz jeze ter pohlepa po denarju še lažje! Vinko je stopal po cesti skozi Dobravo iz Brežic proti Bizeljskem kot na pol obsojen. K živi duši ni pohitel, da bi zvedel, kaj se je zgodilo v njegovi odsotnosti novega, dobrega ali slabega. Nikomur ni maral biti kamen spotike in radi tega je zaprosil pri sosedu samo za ključe od malo pred aretacijo kupljenega Lipšinetovega doma, kjer je hotel živeti zase, saj pravice do življenja mu še niso vzeli. Vest, da je mladi Lapuh prost in ga ne bodo obesili, je šinila liki blisk po obeh plateh Sotle. Ob povratku se Vinku niti sanjalo ni, kako so mu povzročili meseci njegovega preiskovalnega zapora celoten prevrat za bodočnost. Ni se še prav ogledal po prostorih svojega bivališča, že so vreli k njemu od vseh strani nekdanji rakarski tovariši. Odkrito so mu čestitali k svobodi. Tudi oni so skušali dokazati s pričevanji, da ne pade nanj niti senca najmanjše krivde. Razlagali so mu, kako z aretacijo in s preiskavo po nedolžnem ni udarila usoda le njega, v njegovi odsotnosti so ob zaslužek ter kruh vsi rakarji ob Sotli ter njenih pritokih. Že lansko leto pred zaključkom lova na rake je pričelo. Pojavila se je nenadoma pri rakih bolezen, kateri ne zna nikdo imena in ne izvora. Vse pravi: Rakov se je lotila kuga. Odpadajo jim škarje, lezejo počasi, kakor bi bili zastrupljeni in neizogiben pogin je posledica omenjenih pojavov. Prezimljenje rakov ni odpodilo bolezni, naravnost natiralo je nad nje morilko kugo. Na spomlad so se še privlekli raki iz zimskih bivališč, kakor bi se hoteli posloviti od rakarjev poslednjič in najbrž za vselej. Dan za dnevom izmetava Sotla in njeni pritoki iz svojih notranjosti na površje stotisoče poginulih rakov od mladega zaroda do najbolj odraslih. Na jezo ob Sotli in pri večjih potokih je nanosila voda čez noč take množine mrtvih rakov, da so jih metali mlinarji s senenimi vilami preko. Zopet drugi so dvignili na ježih glavne zapornice, da je odnesla voda sama naprej naplavljeno mrhovino. Ob vodah hodijo žandarji, ki silijo ljudi, da zbirajo vedno znova se pojavljajočo mrhovino in jo zakopavajo, sicer bi okužil smrad še ljudi in živali. Kuga na rake je prinesla kar preko noči rakarjem nepregledno zlo ter jim potisnila v roke beraško palico; na drugi strani jo pozdravljajo kot dobrodošlo in že dolgo zaželjeno poslanko božjo vsi, katerim so bili rakarji ter rakarstvo skozi deset- in desetletja najglobokejši trn v peti. Rakarji hodijo potrti ter žalostni; gospodarji ukajo od veselja v zavesti, da bodo rezali odslej oni obvodnim potepuhom ter postopačem kruh po svoji volji. Po poginu rakov bo dovolj cenih delavskih moči za polje, travnik in vinograd. Mesto pintoy najboljšega vina ter mastne pečenke, bosta odslej morala tekniti rakarjem jabolčnik ter hruškovec ob otepanju črnega kruha. Po rakih je udarila morilka kuga in je razkropila ter uničila tudi rakarsko organizacijo, ki je bila kot zavest skupnosti nekaj let dobro ter zlo za obsotelske kraje. Rakarji so se po kugi morali raziti, si poiskati težjega zaslužka ter grenkejšega kruha radi zbadanj na nekdanjo lahko, postopaško ter potratno življenje. V očigled najhujšemu udarcu rakarstvu je bil tudi poglavar Vinko brez vsake moči ter nasveta za bodočnost. <center> * </center> Vinku je bilo za življenje ali smrt rakov toliko nego za lanski sneg. Veliko bolj dobrodošel nego jadikujoči rakarji, mu je bil Majdakov Johan. Njegov obisk mu je bil v tolažbo in mu je pustil vsaj iskro upa, da mogoče še le niso razdrti vsi mostovi do Veronike. Majdak je znal povedati, kako sta hodili po njegovi aretaciji solznih oči ter prepadeni Katičeva mati in hčerka. Obe sta se zavzemali ter branili na glas Vinkovo nedolžnost. Stari gazda je bil ter bo za krivdo in Bog varuj, če bi se prikazal Vinko na njegovem dvorišču, ko bi bil doma gospodar, Katiča podpihuje Stenjevčan. Pogostokrat je v Kraljevcu in vse govori, da bo pri Katičevih skoraj gostija, kakoršne še ni videlo hrvaško Zagorje, Veronika bo morala vzeti Pasariča proti svoji volji, sicer bi jo stari spodil od hiše! Vinko in Majdak sta kramljala dolgo, zaupno in sta pretaknila vse kotičke ženskega srca. Ob slovesu je moral Johan obljubiti, da bo vprašal Veroniko v njegovem imenu: kje in kedaj bi se sestal z njo Vinko? Čez par dni je bil Majdak ponovno pri Lapuhu s pisanim odgovorom na s solzami omočenem papirju. Iz pisma je zvedel Vinko, kar mu je že zatrjeval Johan, Veronika je in ostane v srcu njegova. Niti za trenutek ni dvomila nad njegovo nedolžnostjo. Oče ne sme niti čuti Vinkovega imena in to radi Pasariča ne, kateremu je obljubil Veronikino roko zlepa ali shuda. Očetova trma v tem oziru bo nepopustljiva. Omehča in predrugači lahko očetovo voljo samo prst božji, za kojega namig prosita noč in dan z dobro majko Boga in svetogorsko Mater božjo. Na kak osebni sestanek zaenkrat ni misliti. Oče zna, da je Vinko prost ter na Lipšinetovem, se ne gane z doma in pazi na njo s kraguljim očesom. Obiska pri Katičevih naj nikar ne tvega! Lahko bi došlo ob tej priliki do najhujšega in Veronikina usoda bi bila zapečatena za zmiraj. Vse je v božjih rokah. Majdak naj bo za bodoče posrednik med obema, a seve previdno, da ga oče ne razkrinka in mu prepove prestop Katičevega praga. Pismu, iz katerega je prekipevala prava kmečka ljubezen in skrb za bodočnost obeh udanih src, je bil priložen vršič rožmarina. Vinko je znal, pri čem da je. Veronika je in bo njegova, ako bo na kak način nadvladala liki jeklo trmasto voljo očeta, kateremu je srčna udanost tujka ter mu je vse bogastvo ter splošni ugled bodočega zeta. Potrti in veseli Vinko je pridno pošiljal Majdaka s pisanimi obvestili do Veronike in je prejemal redno odgovor. Dobro je bil podučen o položaju na Katičevem domu. Že sta razpihavala oba z Veroniko iskro upanja, ker se je umaknila snubaška zadeva s Pasaričem v ozadje in je obetala zaton v tiho pozabljenje. Pregosto in neovirano izmenjavanje pisem je rodilo na Vinkovi in Veronikini strani preveč nepazljivosti. Majdakovo voglarenje ter postopanje po Katičevini je vzbudilo pozornost gazde. 957stmp6mc6nh5t99cajjgnp2j2fn1z 207002 207000 2022-07-27T11:00:38Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki Nikakor si ne smemo domišljati, da je pognal iz lahkomiselnega rakarja kak boljši posestnik ali celo bogataš. Kaj še! Lahko zasluženo, še lažje zapravljeno, je veljalo tudi za rakarje. Rakarski poklic je bil pri resnih posestnikih osovražen in so odvračali od njega svoje sinove z vso strogostjo. Rakarji so bili v časteh pri krčmarjih, katerim so polnili žepe in delali pri njih v jesenskem in zimskem času dolgove na bodočo lovsko srečo in izkupiček. Kako je bilo z rakarji v verskem ter v moralnem ali nravstvenem oziru, ni treba razlagati natančneje, saj je lenoba vseh grdob grdoba! <center> * </center> Velikokrat opazujemo, da postane kedo voditelj kake organizacije, dasi se niti gnal ni za to mesto. Tako je bilo z Lapuhovim Vinkom iz Sromelj. Naenkrat so govorili ljudje: »Veliki in čedni Vinko je vodja vseh rakarjev po spodnjih krajih.« Resnica je bila ta govorica. Najbrž Vinko sam ni znal, kaj je storil posebnega, da mu je zaupal rakarski svet vse zadeve glede sporov lovišč ter prodaje rakov na debelo po cenah, katerim se je židovski kupec tolikokrat skraja protivil in prisegel pri vseh prerokih, da bo blago rajši prepustil poginu, nego da bo blago preplačal v svojo zgubo. Lapuhov Vinko je bil že po prikupljivi zunanjosti fant od fare. Krepke ter velike postave, fantovsko vedrega obraza in kakor pri jagnjiču »kravžasti« lasje so mu liki vzmeti silili klobuk postrani. Po tedanjem običaju je nosil v levem ušesu okrogel uhan, na katerem se je potresaval nemirno pri najmanjši kretnji preluknjani trikot. Uckati je znal, da se je drobil odsev njegovega prijetnega glasu z vinorodnih hribčkov ter rojstne župnije po dolinicah ter grabah. Oče mu je bil pod palcem opitan gruntar — sin prvi rakar — kako nasprotje med malo prej beleženo trditvijo, da so bili rakarji potomci kočarjev ter raznih drugih nemaničev! Vinka ni natiralo med obsotlske klateže pomanjkanje dela in jela doma, ampak očetova uprav drenova sebičnost in trdosrčnost. Stari Lapuh je imel le sina edinca Vinka. Kot vdovec se je ženil drugič, a je ostal brez nadaljnega potomstva. Oklepal se je z vso že bolj priletno trmo v tolikih slučajih pogubonosne rečenice: Ti meni luč, jaz tebi ključ! Na Lapuhovini je bil vse v eni osebi stari Franc. Kar je bilo ostalih razumnih in nemih živih bitij na domu, so ječala v suženjski pokorščini pod gospodarjevo grčavostjo. Stari stiskač je bil v srcu ponosen na postavnega ter sicer pametnega sina; ni pa imel zanj niti v odrasli mladeniški dobi drugega nego garanje od zore do mraka, trde besede in niti v nedeljo in na praznik bi ne bil smel med sovrstnike. Da ni ločil Vinko dolgo časa krajcarja od groša in cvancgarce, je bila očetova krivda, ki je trdo zavezoval cvenk ter papir v svoj mehur, za kojega skrivališče je znal le on sam. Prenapete vzgojne vajeti se rade potrgajo osobito pri odraščajočih kmečkih fantih. Posestnikov sin — slabši od berača! Tej istini se je uprla celotna Vinkova notranjost. Mirna namigavanja ter prošnje, naj mu prepusti vsaj kako tele v odrejo in last, so se vse odbila ob očetovi sebičnosti. Fant je segel po samopomoči, začel je uhajati v nočeh na vas, kjer je zvedel, da so rakarji gospoda. Po domačih potokih je pričel z lovom na rake. Zaslužil je par krajcarjev in ti so začeli iz njegovega žepa upiti po razmnožitvi in osamosvojitvi, predno bo očka toliko oslabel, da bo zahteval luč in ponujal sinu ključ! Stari tnali se niti sanjalo ni, v kako družbo je zašel sin, ko se je slednji že prepričal, da obsega božji svet nekaj več nego so hribčkaste ter grabaste Sromlje. Lapuhovemu gospodarju se je godilo neko nedeljo na fari kakor v hčer zaverovani materi, kateri zaupa škodoželjna soseda, da bo postala v kratkem — stara majka! Vinko — rakar! Ta vest je bila Lapuhu ogenj v strehi. Prirohnel je od nedeljske službe božje nad sina, zahteval potrdilo, da gre za obrekovanje; a se je glasila sinova očitna spoved baš nasprotno! Po starem je zavrelo, odrekla sta pamet in razsodnost, postal bi bil Kajn lastne krvi, da ga ni prisilil sin s krepkim prijemom za obe roki v silobranu, da se oče ne sme izpozabiti do — zločina! Vinko je zaklenil preudarno premaganega očeta v štibelc, ostavil dom in naročil mačehi, naj se potaji tudi ona, dokler se ne bo oče zrohnel med štirimi stenami. Med starim ter mladim Lapuhom se je odigral samo zgoraj opisani spor. Oče je uvidel, da s telesno silo ne more več uklepati sina v jarem brezpogojne pokorščine; sin je našel v odvrnitvi uboja povod, da si začne rezati sam svoj kruh. Prelom z očetom ter domom sta bila vzrok, da se je Vinko zmotal med glavne rakarje ob Sotli in se je prepričal na lastne oči, kako je prinesel tudi on s hribov v dolino nadarjenost za naklonitev rakarske dobičkanosnosti. Preko par noči je posedal svoje lastne lovske priprave in plavajočo shrambo za plen. Njegova zastavnost ga je kar porinila na samostojno lovišče po rakarju, kateri je moral na županov pritisk med vojake. Vinko je postal v par dneh tovariš med novimi tovariši, ki niso bili daleč take zlobe in izmečki človeške družbe, kakor so jih razvpili gruntarski hribovci. Kaj kmalu ga je prevzela zavest samostojnosti, saj mu je polnila žep brez zadrezastega preganjanja za plugom, koso in motiko. Na dom ga ni priklepala nobena vez. Materina ljubezen mu je že davno snivala pod zemljo, očetove ni nikoli okusil in lepa Lapuhovina mu je bila, odkar se je skobacal na lastne noge — nezaslužena — prisilna delavnica. Pohlep po lastnem imetku mu je bil podedovan po očetu. Lahko zaslužen goldinar na goldinar mu je padal v mošnjiček, iz katerega je plačeval z lahkoto vsakdanje potrebščine. Kako in kaj bo na zimo ter zgodnjo spomlad, ga ni skrbelo. Mlad, vajen in dela željen fant je bil dobrodošel pod vsake streho. Ob koncu prve lovske dobe je bil Vinko smelo ponosen na zaupanje, katerega je užival med tovariši. Pravilni pregled položaja mu je narekoval, da ni pustil odirati sebe in stanovske družbe od židovske brezvestnosti pri določanju cen. Če ni kupil blaga prvi kupec, ga je drugi ali tretji; le cene so morale biti primerne in med rakarji ni smelo biti člana, ki bi popuščal, dasi je bilo treba večkrat čakati na kupca in boljšo prodajo. Ustavljanje židovskemu brezvestnemu izrabljanju nevednih je vrglo med rakarje seme zavesti skupnosti. In pomen ter moč skupnosti je znal širiti Vinko od tovariša do tovariša. Ustvarjal je za tedanje čase nevede in nehote organizacijo. Ta se je ukoreninila prvotno med rakarji na Bizeljskem, odkoder se je liki nalezljiva bolezen razpotegnila iz Bizeljskega do izvora in izliva Sotle. V obsotlskih rakarjih je s ponosom žive besede pognalo prepričanje: Le kot skupna »gmajna« bomo za bodočnost trgovali z židovskimi oderuhi ter pijavkami. Rakarska organizacija se je širila brez posebnih shodov po današnjem vzgledu. Skupnost so vedno močneje vezale trdne cene in te so se raznašale med lovce rakov vsak teden iz Bizeljskega kot središča. Radi vedno boljše prodaje plena je gnal prirojen čut hvaležnosti rakarja za rakarjem, da je zahrepenel po osebnem spoznanju neznanega dobrotnika. Z vsakotedenskim ustnim oznanilom dvigajočih se cen od moža do moža je postal Vinko Lapuh kot oče omenjene zamisli v primeroma kratkem času glavar celotne rakarske organizacije, ki se je ustvarjala ter utrjevala po krajih ob Sotli iz potrebe po boljši prodaji. Osebni stiki z brihtnim Vinkom so rodili v vsakem članu ponos, da jih ne vodi ter ščiti napram židovskemu oderuštvu kaka telesno spakedrana sirotka, pač pa mož po duhu, zastavnosti in z odlično presojo tržnega položaja. Na prestol organizacije rakarjev je posadilo Lapuha med tovariši usidrano prepričanje, da je nepopustljiv ter nepodkupljiv, četudi bi brenčali krog njega ter ga skušali omamiti zlati židovski kebri. Iz posestniškega sina do rakarskega poglavarja je bilo za Vinkovega očeta brezno, katerega ne more premostiti niti smrt. Stara trma se je zaklinjal pri nebu in zemlji, da bi rajši lastnoročno požgal Lapuhovino do temeljev, nego bi jo po smrti prepustil sinu — poveljniku vseh obvodnih klatežev ter potepuhov. Vinko je zvedel za prokletstvo iz očetovih ust. Ni ga bolelo, saj ga je tolažila lastna vest, da dela dobro in bo učinil največjo dobroto, če bo stiščal rakarje na pot poštenega trgovanja s plenom. Doma mu ni bilo obstanka. Oče bo gospodaril zavsem samostojno, ko bo že on sam star. Hlapec brez plačila in pravic je bil dosti dolgo, zakaj bi si ne oskrbel s trgovanjem lastnega gnezda kje drugje nego na Sromljah. Pijanec in zapravljivec Vinko ni bil. Par let potikanja za Sotlo in prihranki mu bodo rodili nov, lasten dom, katerega bo urejeval ter utrjeval po svoji preudarnosti in izkušnjah. Mladi Lapuh je imel hvalevredne načrte za bodočnost. Koristiti ter pomagati drugim in pri tem osamosvojiti samega sebe, take vzore mu je zamogla beležiti na pogubno plat le nepopisna kmečka trma lastnega očeta! Očka Lapuh je naganjal sina s celo rakarsko kompanijo na dno pekla; mladi Lapuh je ostavil dom po očetovi krivdi, hotel je postati samostojen na lahek a pošten način. Pametni in odkriti možakarji so bili na strani mladega in ne starega! <center> * </center> Nekoliko čudno se bo zdelo marsikomu, da so v ospredju vedno le rakarji na štajerski strani Sotle, hrvatskih ne omenjamo niti z besedico. Sotla je bila mejna reka do prevrata. V mejnih vodah je ribljenje prosto in tako je bilo tudi v Sotli dolgo — dolgo. Pravice prostega ribolova se je posluževal samo Štajerc, redko kedaj Zagorec. Kar velja glede ribljenja, se nanaša tudi na lov na rake. Med Zagorci ob Sotli ni bilo in tudi najbrž še danes ni ne ribičev in ne rakarjev. Težko je odgovoriti na vprašanje: Kako da se naši bratje onostran Sotle niso zmenili ne za ribe in ne za rake? Najbrž je bil Zagorec že od nekdaj v toplejših mesecih, ko je stikanje za raki na višku, prelen celo za to, da bi dremal za vodo ter čakal na raka, ampak si je rajši privoščil ljubo sanjarenje kje doma pod senčno hruško, kjer je tuhtal, kako bo zaslužil pri trajbi pur ter pri »švercu« z živino, tobakom in s soljo. Zagorci sami pravijo, da je Hrvat ob Sotli preponosen, da bi natikal žive žabe na šibe in vabil rake. V dolgi dobi preplave obsotlskih krajev z raki so se mastili Obsotlčani s slastnimi raki vsak večer. Velike sklede so se kadile po večereh na kmečkih mizah in vsi so pridno luščili rdeče kuhane rake. Celo sejmarji so jemali seboj na sejme v žepih kuhane rake in istotako deca v šolo mesto kruha. Nekaj povsem tujega je bil rak na mizi Zagorcu! Med Hrvati rakarstvo ni niti poganjalo, kaj šele cvetelo in dajalo komu zaslužek. Če bi se bil udomačil lov na rake tudi med Hrvati, bi bilo došlo bogznaj kolikokrat in do kako hudih krvavih ter smrtnih obračunov radi dobičkanosnosti rakarstva. Zagorci so slovenskim rakarskim lenuhom tu in tam malo ponagajali, a do resnih sporov ni došlo ali iz zagorske zanikernosti ter brezbrižnosti, ali iz bratske popustljivosti? Odgovor na to vprašanje je še danes odprt in nepojasnjen. Štajerski rakarji na drugi strani Sotle konkurence niso imeli in radi tega so se veselili dobička sami. Bogastvo na rakih ni kršilo miru ter sloge med Štajerci in Hrvati. <center> * </center> V mesecih lova na rake rakarji niso bivali pod domačim krovom. Spali so ali na prostem ali po šupah ter listnjakih vasi ter hiš ob vodah. Kosilo so si kuhali ter cvrli sami. Le ob nedeljah in praznikih, katere so v obče praznovali, so posečali kar v celih gručah krčme, kjer so pili, se mastili s pečenko, rajali ter razgrajali, plačevali pa v gotovini, dokler je trajala sezona. Ko je bil na jesen končan lov, so se razlezli in porazgubili po svojih krčmah ter bajtah in otepali na zimo ter zgodnjo pomlad radi sezonske lahkomiselnosti in zapravljivosti pomanjkanje. Lapuhov Vinko je tudi živel po načinu tovarišev. Sam si je kuhal, pač pa je imel streho ter ležišče in praznično zabavo pri eni hiši. V vasi Kraljevec na hrvaški strani je v dobi naše povesti točil »neograničeno vino in rakijo« že starejši Šandor Katič. Žena mu je bila iz Gregorevc na Bizeljskem in mu je podarila sina Miška, ki je bil radi padca iz zibelke pohabljen ter slaboumen, in hčerko Veroniko. Krčmar Katič je bil premožen na posesti, je trgoval z živino in tudi njegova gostilna je bila obiskana dobro, ker je točil boljša štajerska vina. Pri Katičevih je bil fant kakor Lapuhov Vinko dobrodošel v vsakem oziru. Kar je potrošil, je plačal pošteno in povrh je še prijel ob prostem času in za slučaj sile rad za vsako delo in pomagal, kakor bi spadal k družini. Da uslužnega korenjaka ni gonil nikdo na zimo izpod krova, je samoobsebi umljivo. Pri gospodarstvu, kakor je bilo Katičevo, je tudi v zimi dovolj posla. Vinko je bil preskrbljen ter zaposlen skozi celo leto in to ga je še posebno odlikovalo pred vsemi ostalimi rakarji. Da je bil zastavni Štajerc Katičevim mnogo — veliko več nego navaden prihajač, je bila vzrok Hrvatova edinka — Veronika. Je že tako na tem božjem in ljubem svetu, da fantje preveč zapeljivo zasledujejo dekleta s pogledi in da se medsebojna srečanja z očmi vnamejo v mladostno — ljubezen! Vinko in Veronika sta se spočetka samo rada videla in sta le malo govorila. Samoposebi je prišlo, da se je rakar večkrat vračal z lova, nego je bilo potrebno in Veroniki je plesalo srčece, če je zagledala na dvorišču fanta, katerega je vzljubila, da ni znala kedaj. Vinko ni razodeval Veroniki ljubezni v besedah in prisegah, obdelovale in zasajale so vrt njune mladostne ljubavi oči, ki tolikokrat dopovejo več in lepše nego vsi dolgovezni besedni romani. Vinko in Veronika sta bila že koj po prvi presoji nepristranskega opazovalca par, kakor ga je dobiti le po gredah podeželske telesne lepote in srčne nepokvarjenosti. Ni duhtel samo Vinko po čedni postavi, zapeljivem pogledu in »kravžastih« laseh! Tudi Veronika je bila nalahno rdečih lic, žametno mehkega pogleda in po vzorcu vseh Gregorevčank vitko-visoke postave, da je ni nadkriljeval Vinko niti za pol palca. Kaj bi kramal na dolgo ter široko z bogznaj kolikokrat do zadnjega kotička popisano in naslikano prvo ljubeznijo, ki je najlepša, dokler je znana le dvema. Daljše prikrivanje prve ljubezni je nekaj nemogočega in tako je bilo tudi pri Vinku in Veroniki. Materinemu očesu prikrije otrok s težka nekaj celega človeka prešinjajočega kakor je — ljubezen. Mati Katička so koj uganili, da je opaziti na Veroniki po Vinkovem prihodu nekaj, kar ji je bilo poprej tuje. In te tuje pojave na hčerki je zaupala ob priliki dobra majka sicer bolj strogemu očetu, ki pa je bil koj s prvo izjavo resnega mnenja: »Bi ne bilo naopak. Fant je priden, delaven, pošten, štedljiv in enkrat bo najbrž očetov grunt njegov. Dokler je pa samo rakar in ne posestnik, ne dovolim poroke in ne trpim ljubimkanja za vogli. Tako bo, če bosta pametna, sicer poženem Štajerca od hiše in deklini bom že posvetil, kaj in koliko velja očetova volja!« Po teh resnih očetovih besedah je znala mati, koliko je bila ura in da mož ne pozna šale. Sklenila je, da spregovori ob prvi priložnosti z Veroniko in ona naj nagovori Vinka, da bosta za bodoče previdna, da se velmožni gazda ne bo razsrdil do skrajnosti. Materine besede so hčerko sicer presenetile, obenem je pa bila Bogu hvaležna, da je prišla vsekakor kočljiva ljubezenska zadeva roditeljema brez posebnih težkoč do ušes. Vinko je bil koj podučen o položaju. Zamislil se je na dolgo ter je nato ostavil Katičev dom z zatrdilom Veroniki, da bo poprej posestnik, nego bo zamenjal z umirajočim očetom na Sromljah luč s ključem do rojstnega doma. Bila je tedaj na prodaj med Bizeljskem in Staro vasjo Lipšinetova domačija. Prav čedna hiša z gospodarskimi pritiklinami, posestvom in vinogradom. Kar celega doma ne kupi preudaren človek, kakor bi se useknil. Treba pač imanje pregledati in preračunati, če odgovarja ceni in ako jo zmore kupec v gotovem času. Tudi Vinko ni kupil Lipšinetovega doma, kakor bi pihnil. Rabil je za sklep kupčije par dni. Pred starega Katiča je hotel stopiti kot pravomočen gruntar in izpolniti do pičice njegove pogoje za sklenitev zakona z Veroniko. Med pogajanji se je muudil stalno na Bizeljskem in se mu niti sanjalo ni, kedo se mu hoče usiliti v vrt sreče. V Vinkovi odsotnosti se je pripeljal h Katiču imovit živinski prekupec in krčmar Grga Pasarič iz Stenjevca blizu Zagreba. S Katičem sta bila dobra znanca, da — prijatelja radi skupnih trgovskih poslov. Katič se je redno oglasil na povratku iz Zagreba v gostilni pri Pasariču, katerega so nazivali vsi Stenjevčani »naš kum«. Grga je že bil večkrat Katičev gost, saj je kupoval z njegovim posredovanjem štajerska vina, ki so prijala zagorskim grlom bolj nego hrvaška vinska plehkoba. Grga Pasarič je bil mož 40 let, postaven, mustasu. Gledal je neodkrito, potmuljeno in težko je bilo uganiti: če se šali, ali so njegove besede istina. Spločast, bahavega obnašanja in neprijetno kričavega glasen ugled je užival, bil je na glasu bogataša in ti so bili po zagorskih selih tudi v starejših časih bolj redke prikazni. Poznali so ga štajerski in hrvaški živinorejci s sejmov, kjer je kupoval na veliko in tudi pri likofih ni bil umazanec. Poleg živine je barantal z vinom in zalagal zagorske krčmarje s štajersko kapljo. Nikomur ni bil dolžan, plačeval je kupljeno blago in takemu stricu nikdo ne hodi s poti. Tokrat je bil Pasarič posebno židane volje. Za gospodinjo je imel cele koše najglasnejšega priznanja ter pohvale, Veroniki se je nasmihal, jo pogledoval razigrano in če je le bilo mogoče, se je je dotaknil in menil na glas, kolika sreča zanj, da mu streže devojka vseh devojk, kakor ji ni para po celem Zagorju. Pasariču se ni prav nič mudilo domov. Povabilu na prenočitev se je odzval rad. Par ur čez polnoč sta kramljala z gospodarjem in mati Katička si niso obetali od teh dolgoveznih pomenkov ničesar dobrega. Kričavi gost se je odpeljal šele drugo predpoldne in koj po odhodu je zvedela gospodinja, da sta v noči zbarantala z možem za Veroniko. Vest o obljubi Veronike Grgi, matere ni presenetila, pač pa presunila do ihtečih solz, katere je prikrila pred možem, ki ni trpel ugovorov ter pomislekov in še najmanj pa od ženske strani. Matere so za presojo bodočnosti otrok mnogo — mnogo bolj dalekovidne nego očetje, kateri jemljejo življenske poklice bolj iz praktične ter udobne strani. Pasarič Katički ni bil po godu, sama ni znala zakaj. Nekaj nevidnega jo je odvračalo, da — odbijalo od njega in takemu odvratnemu srčnemu pojavu ni bilo pripisovati nič dobrega. Vinko se niti zdaleč ni mogel primerjati z imanjem ter ugledom Stenjevčana, vendar bi mu bila zaupala mati edinko brez najmanjšega pomisleka ter ugovora. Potoke solz je tiščala iz dobre matere negotovost: Kak in kako dalekosežen udarec bo strašna očetova barantija z usodo otroka za Veroniko ter Vinka? Materina dolžnost ji je narekovala, da vsaj namigne hčerki, komu je bil namenjen Pasaričev obisk. Nekaj jo je tiščalo za grlo, da je imela le solze brez — besed. Odlašala je z nad vse mučno, za njo grozno zadevo, upajoč na kak nenavaden preokret, katerega ji bo mogoče naklonila njena tolažnica svetogorska Mati božja. Po sklenjeni kupčiji si je žvižgal Vinko radostno preko Sotle proti Kraljevcu, hoteč stopiti smelo pred gazdo Katiča in mu dokazati črno na belem kupljeno Lipšinetovo posest. Na povratu je srečal dobrega znanca Majdakovega Johana, ki se je vračal iz Zagreba, kamor je nosil kosti, nazaj na Bizeljsko. Majdak je bil po krajih od Bizeljskega do Zagreba pol stoletja nekak deseti brat. Povsod doma, nikjer stalno, pameten in prismojen, resen in šaljiv, delaven ter len. Nekaj časa je pomagal z vso pridnostjo pri kaki hiši pri vsakem delu, kar naenkrat ga je nekaj ugriznilo, vrečo na ramo in hajdi nabirat kosti za Zagreb. Za kostno smrdljivo ropotijo je skupil le malenkost, ki pa je bila po lastnem povdarku njegov življenski poklic. Včasih je zbral po več težkih vreč kosti, jih oprtal preko ram in jih vlekel liki močan osel v teži do 100 kg peš v Zagreb. Mudilo se mu ni s tovorom in je bilo vseeno, kedaj je bil z robo na cilju. Majdaka ne smemo prištevati med nadležne berače. Ne! Njemu je vsakdo rad postregel brez prošenj in moledovanj v nadi, da bo od dobričine zvedel kako novico, kaj posebno zanimivega od te ali one hiše, ali mu bo zaupal kako naročilo za Zagreb ali kak drug kraj. Johan je imel budne oči, odprta ušesa, je videl ter čul, česar drugi niso in je znal ustvarjati sodbe ter svarila, ki so dobrim znancem le koristila in nikoli škodovala! Majdak je bil v istini mehkega in obenem zamerljivega srca. Ni znal odpustiti, če se mu je kedo zameril, četudi ni znal kedaj ter s čim. Imel je nekak prirojen čut za hudobneže, katerih se je ogibal, ali tudi bičal njih notranjo zlobo javno drugim v poduk ter svarilo. Rojen je bil v vasi Moravče pri Kraljevcu na Hrvaškem. Rajši se je potikal in zadrževal med Slovenci nego med zagorskimi rojaki. Na zunaj je bil majhne, koščene postave, kateri niso škodovale nobene vremenske neprilike, bolezni itd. Dobričina Johan je poznal staro in mlado od Bizeljskega do Zagreba in to tako istinito, da se je vsakdo lahko zanesel na sodbo o tej ali oni osebi. Ljudem, kakor je bil Majdak, so pravili svojčas po spodnjih krajih: prihajači. Prišel je k hiši, kadar se mu je zdelo in jo je ravnotako tudi zapustil. Je pač prihajal in odhajal po svoji dragi volji in radi tega je bil prihajač, zadovoljen za opravljeno delo s prehrano in nočiščem kje na senu ah v listnjaku. Prihajači so bili dobrodošli in nikdo jim ni zapiral vrat pred nosom. S par stavki le nanizano opisani prihajač je srečal Vinka in se je nalašč zaletel vanj, da ga je predramil iz ponosnega žvižganja in zadovolja radi komaj kupljene posesti. Iz jajca zlezli posestnik se je hotel pošaliti z Johanom in mu zaupati novico o kupu Lipšinetovega doma. Majdak ga je pogledal tako srdito, da sta ga minila na mah dobra volja in baharija. Prihajač je premeril mladca od pet do temena, mu zažugal s kazalcem in izrekel za Vinka zagonetno svarilo: »Dečko, čuvaj se Pasariča Stenjevca!« Po teh besedah je dedec odbrzel naprej brez nadaljnjega pojasnila, kakor bi mu bil sicer k srcu prirasli mladenič deveta briga. Pred trenutki presrečnega Lapuha so povsem zmedle Johanove besede. Minula ga je vsa radost v trdnem prepričanju, da je Majdak nekaj zvohal, česar se naj ogiblje in kar mu bo škodilo, če ne bo čuječe na straži pred bližajočo se ter zaenkrat nevidno nevarnostjo. Prvotno je bil namenjen naravnost pred gazdo, da mu pove, kako se je osamosvojil glede novega doma in ga vpraša, če bo kot posestnik vreden njegove edinke. Majdak ga je odvrnil od omenjenega naklepa in se je hotel poprej pogovoriti z Veroniko in ta z materjo, da bo posredovala novico na očetov naslov. Komaj je stopil na dvorišče Katičevega doma, je padel staremu v roke, česar se je nadejal najmanj. Ko ga je gospodar ošvigaval z bolj srditimi pogledi, mu je, trenutno ojunačen, povedal v obraz, kje in zakaj je izostal kar par dni. Gazda ni bil prav nič vzhičen radi njegovega gruntarstva. Ni mu segel v roko, ni ga potrepljal pohvalno kakor bodočega zeta po rami, obrnil se je proč in mu zabrusil izza hrbta: »Kedaj in komu bom dal Veroniko, to bomo še videli.« Stari je odkorecal v krčmo in Vinko se je spomnil, da Majdakovo svarilo ni brez pomena! Veronika je bila do srčnega objema vesela Vinkovega sporočila o osamosvojitvi. Brez nadaljnjega mu je pripovedovala o obisku Stenjevčana, ki ne more biti nič posebnega in je tudi njej najnovejša očetova izjava uganka. Vinko je zamolčal izvoljenki Majdakovo svarilo; Veronika mu je prikrila iz nerazumljive bojazni materino potrtost ter objokani obraz. Nad komaj rojeno srečo mladega para so se zbirali burni oblaki, obetajoč neurja z bliski in udari strele. <center> * </center> Po dolinici ob Sotlinem pritoku Dramlja na Bizeljskem je še danes nekaj najbrž dobro idočih mlinov. V času naše povesti je mlinarila kmalu od glavne ceste ob omenjenem potoku stara Domitrovičeva Katra, vdova brez otrok. Prebivala je v mlinu s starejšo deklo. Ženski sta samotarili, ne meneč se za svet. Mlin je slovel daleč naokrog, dokler je živel in bil mlinar gospodar Miha Domitrovič. Po njegovi mnogo prerani smrti se je razblinil glas dobre mletve. Prištedeno premoženje v gotovini in posesti je ostalo v najboljših ženinih rokah. Sto in stokrat bi se bila lahko možila v drugič, česar ni storila. Zlobni jeziki so trdili, da se je oklepala samotarskega vdovstva radi skoposti, da ji ne bi bilo treba deliti sklede z možem. Resnica je, da je bila Katra stiskave narave in je štedila ter si pritrgovala za bogznaj koga. Skopi ljudje so navadno brez pravih ciljev in tako je moralo biti tudi z Domitrovičevo. Babnici sta mleli le bolj za bližnje sosede, v glavnem sta se bolj ubijali z obdelovanjem posestva nego z mlinom. Katra se je zavedala, kako ji ljudje očitajo škrtljavost ter zavidajo premoženje, pa se je pehala kljub temu naprej za pridobivanjem in kopičenjem prihrankov. Sosedje so jo svarili radi samote pred tolovaji. Katra se ni strašila ne tatov in ne roparjev in je držala pri sebi kot edino pomočnico pri čuvanju nad daleč naokrog razbobnanim imanjem in bogastvom staro Lenko. Nikdar ni bilo čuti, da bi bil kedo v noči voglaril krog Katrinega mlina, kaj šele da bi bil poskusil s tatvino ali ropom! Bizeljanci so bili ter so poštene duše in malokedaj je čuti iz te župnije, kar bi bilo vredno posebne obsodbe. Soki preko božjih zapovedi so znani iz onih starih časov iz Bojsnega ter Globokega, Bizeljsko je ostalo nekako obvarovano pred krvavimi zločini. Kakor bi potrkal močno po polnem panju v noči, je zašumelo po Bizeljskem in po miroljubnih spodnjih krajih po raztresu vesti, da ni premožne skopulje Domitrovičeve Katre nikjer! Dekla Lenka je bila nekaj dni iz mlina pri svojih sorodnikih v Podgorju. Ob njenem povratku je mukala živina pri praznih jaslih, svinje so krulile ter cvilile od gladu. Vsi ti zunanji znaki so oznanili stari Lenki, da je gospodinja obolela, sicer bi ne zanemarjala preskrbe živega blaga pri hiši. Vrata na mlinu, ki je bil obenem stanovanjsko poslopje, so bila zaprta. Voda je šumela preko polnega jeza, gospodinje od nikoder na spregled ... Dekla se je upala komaj polukati skozi pol odprta vežna vrata, že ji je postalo jasno na prvi pogled, da se je moralo odigrati v njeni odsotnosti nekaj grožnega. Po izbi je bilo vse razmetano, na omarah ni držala nobena ključavnica, postelja obrnjena narobe ... Gospodinje Katre nikjer ... Lenka je klicala, iskala, vendar nikjer niti najmanjše sledi za izginulo. Za zagonetni roparski umor, za katerega je šlo brezdvomno v tem slučaju, so zvedeli orožniki. Orožniška patrulja in preiskava ni dognala niti za las več nego Lenka. Denar je zginil s Katro vred do zadnjega krajcarja iz mlina. Nikjer ni bilo krvavih madežev, iz katerih bi se dalo sklepati, da so roparji starko ubili in ji ugrabili denar. Kakor pobrskavanje žandarjev je potekla brezuspešno tudi posebna sodna komisija, pri kateri so sodelovali strokovnjaki glede pojasnitve zamotanih zločinov. Mlin je bil na samoti. Nikdo ni znal povedati, da bi se bile klatile po grabi kake sumljive postave. Lenka je bila zdoma štiri dni in niti čas zločina se ni dal določiti natanko, kakor sicer v podobnih slučajih. Ljudje so ugibali ter govorili o tolovajski uganki marsikaj. Orožniki so vlekli na ušesa ljudski glas, zbirali gradivo, da bi vendarle posvetili v temno zadevo, ki ni obetala po prvih ter temeljitih preiskavah niti sence razvozljanja. Središče vseh ljudskih ugibanj o roparskem umoru je bilo mnenje: zločin imajo sigurno na vesti potepuški rakarji. Le ti lenuhi so imeli dovolj časa ter prilike, da so odstranili ter zabrisali vse, kar bi jih zamoglo izdati. Gospodarji, katerim je bila rakarska nadloga radi pomandranja trave trn v peti, so trdili odločno, da so zakrivili krvavo dejanje rakarji. Tej svojati bo težko do živega, ker so vsi za enega, eden za vse in Judeža, ki ve za zločin, ki je najbrž denarno podprl celotno organizacijo, ne bo med njimi. Edina opora za razmotanje stoterih in stoterih trditev je bilo dejstvo: Med odkritjem roparskega umora po Lenki je kupil vodja vseh obsotlskih rakarjev, Vinko Lapuh, Lipšinetovo posest in jo je tudi izplačal. Odkod bi naj imel kolovodja vseh potepuhov ter lenuhov naenkrat stotake pri rokah? Krog mladega Lapuha se je od dne do dne zoževal krog upravičenega suma, da bo ravno on na ta ali oni način zapleten v zločinsko dejanje, ki mu je vrglo bogat plen. Za obdolžitev Vinka iz ust priprostega naroda so zvedeli tudi orožniki. Povpraševati so začeli o osumljencu na njegovem rojstnem domu, kjer so zvedeli iz ust lastnega očeta le najslabše o sinu. Zapustil je dom iz delamržnosti in pohlepa po lahkem ter naglem obogatenju in je zmožen sodelovanja pri umoru. Vse po spodnjih krajih je že znalo, kedo je na skrajno zvit način umoril ter izropal bogato Domitrovičevo Katro, le Vinku samemu se niti sanjalo ni, da dolžijo njega in njegovo rakarsko družbo. Obdolženec je imel toliko opravka z načrti za preureditev kupljene posesti, da niti utegnil ni z nasluhom: kedo in kaj govori svet o njegovi osebi. Kar pri belem dnevu sta ga zagrabila na posesti dva orožnika in mu napovedala v imenu zakona aretacijo. Pri najtežji obdolžitvi roparskega umora je dobil Vinko verige. Vklenjen je šele zvedel, da bo sledil orožnikoma pri hišni preiskavi ter odgovarjal na vprašanja, kako in s kom je zagrešil ostudni zločin in kje ima skrit preostanek denarja, s katerim si je kupil v rakarskem poklicu kar celi grunt. Nenadna aretacija, verige, očitek {{nejasno|?}} rop denarja ... Vsi našteti očitki so sicer pogumnega Vinka tolikanj zmedli ter osupnili, da ni iztisnil nobenega pravega odgovora. Jecljal je, govoril v komaj razumljivih presledkih in je utrjeval z zmedenostjo ter preplašenostjo še bolj krivdo. Žandarja sta obrnila vse po pred dnevi od Lipšinetovih izpraznjenih hišnih prostorih. Našla nista ničesar, kar bi bilo podprlo osumljenje. Vse žandarske grožnje, da mora pojasniti: kje je denar, kedaj je izvršil umor in kam je skril truplo, so bile zastonj. Obdolženec se je že bil toliko zavedel, da je sprevidel, da mu grozi peklensko zlobno ovaduštvo s popolno propastjo, če ne bo pazil, kaj bo za bodoče odgovarjal in kako se bo obnašal. Na strašne očitke je molčal in se odrezal, da mu ni znanega o zagonetnem umoru ničesar. Se tudi ni brigal, kaj in kedo je govoril o zločinu. Sam je imel zadnje dni dovolj opravka z urejevanjem kupne pogodbe. Žandarja nista odnehala. Prepričana sta bila, da imata v verigi zakrknjeno zlobo, ki bo klonila ter se udala le pod težo dokazov. Iz Bizeljskega sta ga gnala po cesti ter preko Sotle v Kraljevec. Njegovo zadnja stalnejše bivališče je bilo treba premetati, prebrskati in zaslišati vse one, katerim so znane njegove denarne razmere. Ravno odgon h Katičevim je bil za Vinka v celem življenju najhujši udarec, iz katerega si duševno ni mogel odpomoči nikdar! Prisiljen od sunkov puškinih kopit je moral preko praga v gostilniške prostore, kjer se je kar trlo hipno zbranih radovednežev. Kmalu je bila na mestu še madžarska žandarska patrulja, ki je dala avstrijskima tovarišema dovoljenje za zasliševanja o zločinu na hrvaških tleh. Preiskava Vinkovega bivališča in ležišča je bila brezuspešna. Izpovedi na odgovor pozvanih Katičevih domačih so merile odločno na obdolženčevo nedolžnost. Mater in Veroniko so morali zaslišati v kuhinji. Pri pogledu na vklenjenega Vinka jima je zapiral drhteči jok vsako besedo. Gazda Katič je zrl v obdolženca mrko, nekako škodoželjno. Podal je istinito sliko o Vinkovem bivanju pod njegovo streho s pripombo ob koncu: »Mrcina štajerska, doma bi naj bil ostal pri očetu in ne bilo bi mu treba v verigah in v spremstvu žandarjev v zapor!« Številna zasliševanja so trpela pozno v noč. Razodela nista žandarjema ničesar novega; nasprotno: govorila so za popolno nedolžnost osumljenca. Že v noč je bil Vinko odpeljan v orožniško vojašnico v Kapele. Drugo jutro na vse zgodaj je že moral na kraj zločina k mlinu v grabi Dramlje. Ob potoku je bil Vinko neznanec. Nikdar ga niso videli tamkaj. Stara dekla umorjene Katre je zanikala odločno, da bi bil uklenjeni kedaj poprej v mlinu. Torej tudi ogled na licu mesta ni pojasnil skrivnosti. Mnogo je govorilo po izpovedih Vinkove bližnje okolice za njegovo nedolžnost; povsem dokazana še le ni bila in radi tega sta ga odvedla orožnika v preiskovalni zapor v Brežice. Sodišče naj pregleda vse okolščine, naj primerja trditve prič in odloči, da se preda prijetega poroti v presojo, ali pa ga že izpusti preiskovalni sodnik radi pomanjkanja dokazov. Je bila za mladega Lapuha križeva pot od Domitrovičevega mlina pri belem dnevu po cesti v Brežice. Vest o aretaciji pravega krivca umora bogate starke se je že bila razletela po spodnjih vaseh. Radovedneži so prodajali zijala ob cesti, da bi videli zločinca, ki ni kak potepuški tujec — celo domačin, sin poštenega očeta in dobro stoječega kmeta. Iz vrst gledalcev so letele na vklenjenega pikre opazke, grožnje ter pljunki so se obešali nanj, kakor bi mu bila krivda že dokazana ter ga tirata orožnika samo še na obsodbo za vislice! Tik pred Brežicami se je preril skozi špalir zijal Majdakov Johan. Položil je polno vrečo kosti na tla in kričal za orožnikoma: »Nedolžnega ženeta v zapor! Ali žandarji nimate oči in ušes?! Pravega morilca boste morali poiskati med boljšimi in ne med tolikanj zaničevanimi rakarji!« Johan je vpil, da so ga dobro razumeli vsi. Za besede in namigavanja pol bedaka se ni zmenil nikdo. Ječar brežiškega okrajnega sodišča je skrbno zaklenil za Vinkom vrata preiskovalnega zapora, ki je trajal dolgo in je bil mlademu Lapuhu kažipot v nadaljnjem življenju. ==II.== Nekoliko pred prevratom so poslali pisca povesti kot za nadaljnjo vojaško službovanje nesposobnega domov v rojstni kraj ob Sotli. Imel sem dovolj prilike, da sem spoznal natančneje rojake, od katerih me je ločil poklic od otroških let naprej. Med drugim sem zvedel od starih očancev, da bi naj bila nekje med vasjo Brezovec in trgom Podsreda v takozvanih Čajnselah v bližini krvavih mlak kar na sredini goščave podzemeljska kapniška jama. Stari ljudje so slišali o jami od prednikov. Za njeno natančno lego ni znal nikdo. Na podobnih ljudskih govoricah je vedno nekaj istine, katero je treba izluščiti iz lupin pravljic. Pri nas na domu se je mudil tedaj nad 60letni hišni prijatelj Joža Klajnšek: Rodom je bil iz naše župnije, po poklicu čevljar in zaposlen dolga leta v veliki tvornici za usnjate izdelke v Gradcu. Za klobukom je nosil znak graškega hribolaznega društva in se je rad ponašal, kako je prehodil vse štajerske planine, plezal po strmih skalnatih stenah nad vratolomnimi prepadi in stikal po podzemeljskih votlinah za kostmi v pradobi živečih in izumrlih jamskih medvedov. Že rajni Joža je bil strokovnjak glede podzemlja in danes bi mu rekli, da je preizkušen — jamar. Njemu sem zaupal ljudski glas o kapniški votlini nekje v hribovju v že beleženi smeri. Nekega dne sva se opremila z vrvjo, lučjo ter palicama in sva se podala od naše hiše navzgor, da preiščeva ozemlje in mogoče naletiva na jamo, o kateri kroži še danes po spodnjih krajih toliko z ljudsko domišljijo ter dodatki okinčanega. Na povpraševanja nisva mogla računati. Sva jo pač ubrala na slepo srečo navkreber. Po grabah in preko gričev sva dospela v hosto, kateri pravijo Kostanjevina in to radi kostanjev, med katere so pomešane lepe bukve in tudi neznatno grmovje. Ob robu Kostanjevine poseda kočarijo že danes dokaj priletni Paloški Tona. Možakarja sva spraševala, če je kedaj čul o kaki jami nekje tukaj na vrheh. Palošeku je bila znana samo ljudska tromba, da bi pa bil on in njegovi pradedje sosedi pravljične votline, kaj takega niti sanjal ni. Povabila sva ga s seboj in rad se je nama pridružil, ker je imel čas, a brez najmanjše vere v odkritje podzemeljskih skalnatih dvoran. Že pri površnem pogledu obširne Kostanjevine me je presenetilo dejstvo, da je v gozdu več tolmunastih udolbin, ki so na dnu zasute in na debelo pokrite z listjem ter trhlim dračjem. Pobočna ravnica, ki je porastena od kostanjev ter bukev, počiva na trdi podlagi iz apnenca. Apnenec in kotline dajo sklepati, da bi se znala kje skrivati votlina. Začeli smo hoditi križ-kraž po hosti, vsak na svojo roko. Preiskava se je vršila vročega poletnega dne in je tiščala tudi v gozd soparica. Pri obhodu večjega grma se mi je zdelo, da puhti iz njega mrzlejša sapa. Poklical sem tovariša. Oba sta čutila prijetno hladnoto iz grmičja. Lotili smo se razgredanja goščave. Po par korakih smo stali ob robu kotline, ki je imela na dnu z dračjem zadelano ozko luknjo, iz katere je puhtel mrzel zrak. Koj mi je bilo jasno, da smo pred vhodom v votlino. Odstranili smo dračje ter razno drugo navlako. Iz očiščene dupline nas je hladil puh zraka, ki je moral prihajati iz globin. Jamarja Jožeta sva navezala s Tonetom na vrv. Priseči sva mu morala, da ga bova spuščala prav počasi in ga izvlekla pri priči, če bi mu grozila kaka opasnost. Komaj in komaj se je stiščal dedec z lučjo skozi luknjo, drčal nekaj časa po vrvi in zavpil kmalu, da je na trdih tleh. Čula sva iz jame poročilo, da se nahaja Joža v prostorni cerkvi in mu lahko slediva brez nevarnosti. Pritrdila sva vrv za deblo bukve in že sva bila pri jamarju. Nad nami in pred nami prostorna kapniška jama, daleč nekje v globini šumljanje tekoče vode ... Nekaj časa smo se čudili čudesom narave, kakoršna je gledal ter se jim glasno čudil dobri Palošek prvič v življenju. Sicer medla luč svetilke me je koj poučila, da mi nismo odkritelji jame. Na raznih mestih so bili sledovi ognjišč, po kotih ostanki povsem preperelih desk, cunje, par težko okovanih palic z nekakimi krožniki iz debele železne pločevine na enem koncu je bilo še v prav dobrem stanju. Ravno težke palice, kakoršnih dotlej nisem videl, so mi bile uganka. Za raziskovanje jam služijo povsem drugačne palice, nego so bile te z dolgimi ostrinami ter krožniki. Ponudil sem najdbo tovarišema. Joža je palico samo ošvignil z očmi, pokazal s kazalcem na svoje čelo in razlagal: »Zdaj znam, kje smo in kaj smo odkrili. To so palice tobakarjev. Tobakar ali tihotapec z duhanom je moral imeti tako palico, na katero je naslanjal svoj težki tovor in se odpočival. Ostrino je zapičil tobakar v zemljo. Preko ram in prs je nosil na hrbtu v platneni veliki vreči ali »punklju« do 100 kg tobaka. Težki »punkelj« je naslonil na krožnik palice in se odpočil ter si nekoliko opomogel za sapo. Odpočivanja na opisani način so se posluževali tobakarji, če so jih preganjali financarji in so jo brisali pred njimi s težkimi tovori. Na pobegu ni imel časa, da bi bil zavsem odložil tesno zvezani in na hrbet pritrjeni punkelj. Za nekaj trenutni oddih na palici je bilo tudi v sili še vedno dovolj prilike in časa.« Presvetili ter preiskali smo prostorno jamo, ki pelje vedno bolj navzdol in ob rob prepada, po kojega dnu se spušča v slišnih valčkih voda, katera teče in brzi skozi od bogznaj odkod in se prikaže na prosto neznano kje. Po navpični steni v prepad ni mikalo nobenega. Prepustili smo nasičenje nadaljnje radovednosti mlajšim, ki bodo stikali tamkaj za nami. Kot spomin na obisk jam si je vzel vsak po eno tobakarsko palico in že smo bili po vrvi zunaj v gozdu. Sem že omenil, da je bil prijatelj Joža ob odkritju jame star 60 let, Palošek ne veliko manj in radi tega sem tiščal pred razhodom v oba, da sta me poučila iz svojih mladostnih spominov: kedo so bili tobakarji, kod so se klatili in zakaj za božjo voljo so se zatekali v tako skrito podzemeljsko votlino. Kar sem zvedel v Kostanjevini ob baš po dolgih letih na novo odkriti jami, je v tesni zvezi s povestjo. Popis odkritja jame je bil potreben za boljše razumevanje nadaljnjega razvoja usode Lapuhovega Vinka, glavarja obsotlskih rakarjev. Preiskava o Vinkovi krivdi ali nedolžnosti ni bila enostavna ter kratka. Gradiva za in proti se je nakopičilo toliko, da ga je preiskovalni sodnik, kateremu se ni mudilo nikamor, zmagoval počasi. Bogznaj koliko prič je bilo zaslišanih. Zapiski izpovedb raznih oseb iz Hrvaške so lezli polževo pot, predno so dospeli v Brežice. Osumljenec sam je bil izprašan o zadevah, o položajih in o sestankih z osebami, katere so mu bile povsem neznane. Tudi za krepko mladega človeka, kakor je bil Lapuh, ni malenkost, če ga trpinčiš ter mučiš neprestano z izpraševanjem ter nastavljanjem besednih pasti. Treba paziti na vsako besedo, katero da obdolženec na zapisnik. Gorje, če se križajo ter si nasprotujejo njegove izjave. Preiskovalni sodnik ima vse pred seboj zabeleženo črno na belem; osumljeni mora dajati vedno nove odgovore in mu je pri tem skrajno težavnem poslu edina opora spomin. Če je zaprti kriv in se uda v usodo zaslužene kazni, za ta slučaj je preiskava nekaj enostavnega. Ako pa privijajo nedolžnega, da bi ga ujeli na limanice krivde, je preiskovalno postopanje neznosna muka ter povzroča telesno še bolj pa duševno hiranje. Vinko si je bil svest do dobra, da ga je oropala najhujša obdolžitev roparskega umora najdražjega — Veronike za celo življenje! Srce ga je tolažilo, da ga udana deklina ne obsoja, ga ne obmetava s krivdo; a stari Katič ne bo dopustil, da bi umora osumljeni še enkrat prestopil prag njegovega doma! Pregnanstvu iz vrta rajske ljubezni po nedolžnem bi še bil kos; vendar zavest: izvoljeno bitje je v prisiljenem objemu zakonske zveze z drugim, je bila tudi za potrpežljivega Lapuha preveč! Kaj preiskovalni sodnik s svojimi navijanji in namigavanji na krivdo! Črv, ki je glodal ter vrtal tolikanj skeleče noč in dan po Vinkovem srcu, je bilo prepričanje: Veronika mu bo ostala v srcu zvesta ter njegova; za zunanji svet ter telo pa žena prokletega mustačarja iz Stenjevca! Ostal je v samotni celici brez vsakih sporočil od Veronike in tovarišev. Hujšal je telesno, staral se po srcu, iz katerega je ginevala prirojena mu dobrosrčnost ter prepuščala prostor jezi nad nezasluženo usodo in maščevalnosti nad zlobnimi jeziki, ki so mu nakopali čisto nezasluženo — neznosno gorje! Vincenca Lapuha so vtaknili v preiskovalni zapor na jesen. Izpustili so ga na spomlad radi pomanjkanja dokazov za krivdo, bolestno izmučenega ter postaranega. Niso rekli: Pojdi v svobodo, izkazala se je tvoja popolna nedolžnost! Ne! Hodi na prosto! V istini si pravi krivec, a kaj, ko očitanega zločina ne moremo podpreti z dokazi, ki bi držali za obsodbo. Ostavil je Brežice brez najmanjšega veselja nad prostostjo. Za njim je šel notranji očitek: sodnik ne verjame v tvojo nedolžnost, pa bo hudobni svet! Ljudje bodo kazali za teboj s prsti in šepetali eden drugemu: Največjega tolovaja so izpustili, ker se je znal izmakniti in ga nikdo ni videl, ko je ubijal ter ropal! Roparskega umora osumljenega in izpuščenega iz zapora samo radi pomanjkanja dokazov se treba ogibati daleč naokrog. Tiger v človeški podobi, ki se je enkrat naslajal nad prelito človeško krvjo, bo moril drugič iz jeze ter pohlepa po denarju še lažje! Vinko je stopal po cesti skozi Dobravo iz Brežic proti Bizeljskem kot na pol obsojen. K živi duši ni pohitel, da bi zvedel, kaj se je zgodilo v njegovi odsotnosti novega, dobrega ali slabega. Nikomur ni maral biti kamen spotike in radi tega je zaprosil pri sosedu samo za ključe od malo pred aretacijo kupljenega Lipšinetovega doma, kjer je hotel živeti zase, saj pravice do življenja mu še niso vzeli. Vest, da je mladi Lapuh prost in ga ne bodo obesili, je šinila liki blisk po obeh plateh Sotle. Ob povratku se Vinku niti sanjalo ni, kako so mu povzročili meseci njegovega preiskovalnega zapora celoten prevrat za bodočnost. Ni se še prav ogledal po prostorih svojega bivališča, že so vreli k njemu od vseh strani nekdanji rakarski tovariši. Odkrito so mu čestitali k svobodi. Tudi oni so skušali dokazati s pričevanji, da ne pade nanj niti senca najmanjše krivde. Razlagali so mu, kako z aretacijo in s preiskavo po nedolžnem ni udarila usoda le njega, v njegovi odsotnosti so ob zaslužek ter kruh vsi rakarji ob Sotli ter njenih pritokih. Že lansko leto pred zaključkom lova na rake je pričelo. Pojavila se je nenadoma pri rakih bolezen, kateri ne zna nikdo imena in ne izvora. Vse pravi: Rakov se je lotila kuga. Odpadajo jim škarje, lezejo počasi, kakor bi bili zastrupljeni in neizogiben pogin je posledica omenjenih pojavov. Prezimljenje rakov ni odpodilo bolezni, naravnost natiralo je nad nje morilko kugo. Na spomlad so se še privlekli raki iz zimskih bivališč, kakor bi se hoteli posloviti od rakarjev poslednjič in najbrž za vselej. Dan za dnevom izmetava Sotla in njeni pritoki iz svojih notranjosti na površje stotisoče poginulih rakov od mladega zaroda do najbolj odraslih. Na jezo ob Sotli in pri večjih potokih je nanosila voda čez noč take množine mrtvih rakov, da so jih metali mlinarji s senenimi vilami preko. Zopet drugi so dvignili na ježih glavne zapornice, da je odnesla voda sama naprej naplavljeno mrhovino. Ob vodah hodijo žandarji, ki silijo ljudi, da zbirajo vedno znova se pojavljajočo mrhovino in jo zakopavajo, sicer bi okužil smrad še ljudi in živali. Kuga na rake je prinesla kar preko noči rakarjem nepregledno zlo ter jim potisnila v roke beraško palico; na drugi strani jo pozdravljajo kot dobrodošlo in že dolgo zaželjeno poslanko božjo vsi, katerim so bili rakarji ter rakarstvo skozi deset- in desetletja najglobokejši trn v peti. Rakarji hodijo potrti ter žalostni; gospodarji ukajo od veselja v zavesti, da bodo rezali odslej oni obvodnim potepuhom ter postopačem kruh po svoji volji. Po poginu rakov bo dovolj cenih delavskih moči za polje, travnik in vinograd. Mesto pintoy najboljšega vina ter mastne pečenke, bosta odslej morala tekniti rakarjem jabolčnik ter hruškovec ob otepanju črnega kruha. Po rakih je udarila morilka kuga in je razkropila ter uničila tudi rakarsko organizacijo, ki je bila kot zavest skupnosti nekaj let dobro ter zlo za obsotelske kraje. Rakarji so se po kugi morali raziti, si poiskati težjega zaslužka ter grenkejšega kruha radi zbadanj na nekdanjo lahko, postopaško ter potratno življenje. V očigled najhujšemu udarcu rakarstvu je bil tudi poglavar Vinko brez vsake moči ter nasveta za bodočnost. <center> * </center> Vinku je bilo za življenje ali smrt rakov toliko nego za lanski sneg. Veliko bolj dobrodošel nego jadikujoči rakarji, mu je bil Majdakov Johan. Njegov obisk mu je bil v tolažbo in mu je pustil vsaj iskro upa, da mogoče še le niso razdrti vsi mostovi do Veronike. Majdak je znal povedati, kako sta hodili po njegovi aretaciji solznih oči ter prepadeni Katičeva mati in hčerka. Obe sta se zavzemali ter branili na glas Vinkovo nedolžnost. Stari gazda je bil ter bo za krivdo in Bog varuj, če bi se prikazal Vinko na njegovem dvorišču, ko bi bil doma gospodar, Katiča podpihuje Stenjevčan. Pogostokrat je v Kraljevcu in vse govori, da bo pri Katičevih skoraj gostija, kakoršne še ni videlo hrvaško Zagorje, Veronika bo morala vzeti Pasariča proti svoji volji, sicer bi jo stari spodil od hiše! Vinko in Majdak sta kramljala dolgo, zaupno in sta pretaknila vse kotičke ženskega srca. Ob slovesu je moral Johan obljubiti, da bo vprašal Veroniko v njegovem imenu: kje in kedaj bi se sestal z njo Vinko? Čez par dni je bil Majdak ponovno pri Lapuhu s pisanim odgovorom na s solzami omočenem papirju. Iz pisma je zvedel Vinko, kar mu je že zatrjeval Johan, Veronika je in ostane v srcu njegova. Niti za trenutek ni dvomila nad njegovo nedolžnostjo. Oče ne sme niti čuti Vinkovega imena in to radi Pasariča ne, kateremu je obljubil Veronikino roko zlepa ali shuda. Očetova trma v tem oziru bo nepopustljiva. Omehča in predrugači lahko očetovo voljo samo prst božji, za kojega namig prosita noč in dan z dobro majko Boga in svetogorsko Mater božjo. Na kak osebni sestanek zaenkrat ni misliti. Oče zna, da je Vinko prost ter na Lipšinetovem, se ne gane z doma in pazi na njo s kraguljim očesom. Obiska pri Katičevih naj nikar ne tvega! Lahko bi došlo ob tej priliki do najhujšega in Veronikina usoda bi bila zapečatena za zmiraj. Vse je v božjih rokah. Majdak naj bo za bodoče posrednik med obema, a seve previdno, da ga oče ne razkrinka in mu prepove prestop Katičevega praga. Pismu, iz katerega je prekipevala prava kmečka ljubezen in skrb za bodočnost obeh udanih src, je bil priložen vršič rožmarina. Vinko je znal, pri čem da je. Veronika je in bo njegova, ako bo na kak način nadvladala liki jeklo trmasto voljo očeta, kateremu je srčna udanost tujka ter mu je vse bogastvo ter splošni ugled bodočega zeta. Potrti in veseli Vinko je pridno pošiljal Majdaka s pisanimi obvestili do Veronike in je prejemal redno odgovor. Dobro je bil podučen o položaju na Katičevem domu. Že sta razpihavala oba z Veroniko iskro upanja, ker se je umaknila snubaška zadeva s Pasaričem v ozadje in je obetala zaton v tiho pozabljenje. Pregosto in neovirano izmenjavanje pisem je rodilo na Vinkovi in Veronikini strani preveč nepazljivosti. Majdakovo voglarenje ter postopanje po Katičevini je vzbudilo pozornost gazde. Lepega dne je videl na lastne oči, kako mu je stisnila Veronika nekaj belega v roko in Johan je hotel kar preko dvorca najurnejših korakov proti Sotli. Stari je stopil za brzečim, mu zažvižgal in ga prosil, naj se vrne, ker bo opravil zanj neko pot na Štajerskem. Majdak niti slutil ni, da bi se znal ukvarjati stari s kakimi zahrbtnimi ukanami. Prav vesel je sledil gazdi v hlev, kjer je polagal hlapec živini. Gospodar se je obnašal, kakor bi hotel Majdaku dati iz hlapčeve kamre kos konjske opreme, da ga odnese v popravilo. Komaj je bil neprevidni Johan z obema nogama v pregraji, ga je zagrabil gazda kakor maček miško in poklical hlapca. Vsa moč ter surovost se tokrat Majdaku nista obnesli v boju ter ruvanju z dvema. Pri temeljiti telesni preiskavi je priromalo na dan pismo in zginilo v gazdin žep. V ravsanju od Majdaka nehote osuvani hlapec si je ohladil jezo nad prihajačem s tem, da ga je vrgel z vso silo preko praga hleva in mu grozil z železnim teležnikom. Majdak se je pobral, zagrozil obema in kričal iz polnega grla: »Pravične in nedolžne zapirajo; morilci in tolovajski glavarji pa se vozijo okrog nemoteno v kočijah!« Po tem dogodku je bilo jasno kakor beli dan dvoje: Majdak se ne bo smel prikazati nikoli več na Katičevem imanju; Veroniko bo ponesel v svoje vražje gnezdo Grga Pasarič iz Stenjevca! Odslej je bila prekinjena vsaka vez med Vinkom ter Veroniko. Da bo sledilo ugrabljenju pisma najhujše, je znal le Majdakov Johan. On je poznal Katičevo razborito trmo in Pasaričev pohlep po še večjem premoženju, katerega mu bo podaril gazda v suhem denarju z Veroniko vred! <center> * </center> Staremu Katiču je prečital hčerkino pisanje občinski tajnik ali biležnik, ker, grča trmasta, je bil nepismen. Po razodetju vsebine pisma ni doma robantil ter razsajal nad Veroniko ter materjo. Drugo jutro za tem se je odpeljal v smeri proti Zagrebu, ne da bi bil doma razodel, kam se je namenil in kedaj se bo vrnil. Pripeljal se je še istega večera najboljše volje in v družbi bodočega zeta Pasariča. Na njegovo povelje so ženske klale perjad ter pekle, da je dišalo po celem Kraljevcu. Šele po bogati večerji ter obilnem vinu je gazda sporočil gospodinji, da se odpeljeta jutri oba z Veroniko na Pasaričev dom. Hčerka si naj ogleda bodoči dom in naj presodita z materjo, če ne bo Veronika zagorska graščakinja in ne štajerska kmetica! Očetovo naznanilo ogledov je bil izrek smrtne obsodbe za edinko Veroniko. Mati je tudi znala, da bo oče to obsodbo koj po ogledih podkrižal in bodo slavili gostijo. Tast in zet sta pila in se objemala na bodočo rajsko srečo v zakonu z najboljšo devojko; mati in hči sta prejokali ono noč v zavesti, da je očetov sklep nepreklicen ter neizpodbiten. Drugi dan je bil ogled Pasaričevega doma. Stenjevčani so pozdravili ter sprejeli navdušeno bodočo gazdarico, Grga je bil vsem v Stenjevcu kum, dražestna Veronika jim bo kumica. Pohod v oglede je bila predgostija, iz katere se je dalo sklepati, da bo Veronika na novem domu nekaj več, nego je bila v Kraljevcu. Nevesta je imela edino mater, katera je razumela ter čutila otrokovo bol pri razgledovanju imetja Pasaričev, o katerih je vrela samo hvala in vse najboljše iz ust sorojakov. Celo mati Katička je pozabila pri toliki slavi ter premoženju na glavni steber zakonske sreče — ljubezen. Klicala je hčerki v spomin svojo lastno življenjsko usodo. Tudi nje in njenega srca ni nikdo vprašal, če je volilo Hrvata Katiča. Vzela ga je, ker so tako odločili njeni starši. Ljubezen ter medsebojna naklonjenost, kolikor sta potrebni za zakonsko životarenje, sta se pridružili sami od sebe in s časom. Danes niti sama ne more reči drugače, kakor da je bila za njo izpolnitev volje staršev — sreča! Po taki tolažbi iz ust matere, ki bi naj otroka najbolj umela, je bilo Veroniki jasno, da bode tudi ona deležna usode, kakor pretežna večina podeželskih nevest in posebno še pa po Zagorju. Kaj bi ji koristil odpor in kaj solze? Nič! Ljudje bi jo smatrali za ob pamet, če bi se protivila na dlani vabečemu bogastvu in silila na štajersko kočarijo! Udala se je v narekovano ji usodo, prikinila možitvi z neljubljenim možem proti svoji volji. Računala je na poznejšo tolažbo ter srečo za brezpogojno pokorščino napram staršem. Kmalu po ogledih so pričeli na nevestinem in ženinovem domu s pripravami za gostijo, kakor je ni bilo v hrvaškem Zagorju desetletja. Ohcet dveh bogatašev bi naj bila pravo ljudsko slavje, katerega bi naj ljudje pomnili ter sporočali potomcem, kaj so jedli, pili in kako so se veselili na Katič-Pasaričevem venčanju. Dober teden pred poroko je bilo ženskega sveta na Katičevem dvorišču, da se je kar trlo. Ženske so čedile, klale, pekle ter kinčale. Moški so vozili vino, gonili pod nož govedo ter prašiče, da si bo omastil ob dnevih gostovanja pošteno mustače vsak kumek, katerega bo zaneslo mimo hiše presrečne neveste. Gazda je prosil vozove za prepeljavo bale in gostov. Najel je dve bandi muzikašev, nakupil smodnika za 12 možnarjev ter je vabil vsakega, katerega je srečal, na pogostitev. Začeli so z gostijo v pondeljek pri Katičevih. Bilo je povabljenih in nepovabljenih gostov za tri Kraljevce. Veseljačenje pri jedi, pijači in muziki in bobnenju topičev je trajalo na nevestinem domu tri dni. Iz Kraljevca se je premaknil na kolesljih in dolgih lojtrskih vozih sprevod gostov četrto jutro proti Stenjevcu, kjer so končali nezabno ohcet v soboto zvečer. Stenjevec je dobil z Veroniko na največje Pasaričevo imanje novo –mlado gazdarico, ki bo kumovala vsem po njenem prihodu rojenim Stenjevčanom. Celi teden trajajočo gostijo so zaključili ter se razšli, saj niso mogli več. Tudi veselje pri najbogatejše obloženi mizi, godbi, plesu ter petju se priskuti, če traja predolgo in začne človek omagovati pod preobilnimi dobrotami. Gostje so se razgubili ter razpeljali z glasno pohvalo, da Katiča in Pasariča ne bo prekosil nikdo, kar se tiče pogostitve odličnjakov in preprostega naroda! <center> * </center> Glas o preimenitni poroki v Kraljevcu ter o gostijah na dveh mestih se je širil z bliskavico ter segel daleč. Kak utis je napravila več nego potratna proslava ohceti na Vinka, si lahko predstavljamo. Veronika mu je bila vse na svetu in z njo je bil ob vse. Ni se hudoval nad izvoljenko radi nezvestobe, ne, nad nezasluženimi udarci, ki so padali z vso neusmiljenostjo po njem eden za drugim. Pri toliki krutosti, katero mu je namenilo življenje, tudi on ni ostal miren ter ravnodušen. Mar je li hotel postati kmet, kateri utaplja nad nanj razlito gorje v potu svojega obraza pri težkem delu? Ne in zopet ne! Za koga bi naj bil lepšal, širil ter utrjeval komaj kupljeni — novi dom? Za se? Toliko pohlapneža po imetju ni bilo v njem, da bi garal ter se mučil z zemljo za svojo lastno osebo. Z neugnano silo ga je gnalo proč z doma, proč od mirno delavnih ljudi, zopet nazaj med one, ki so mu obetali uteho v lahkomiselnosti — med nekdanje rakarske tovariše. Prepustil je obdelavo in pridelek s posesti sosedu ter je ostavil komaj okušeno mirno življenje za zmiraj. Lahkomiselni potepuhi si znajo pomagati iz vsakega še tako zamotanega položaja in sicer naglo. Tako je bilo tudi z obsotelskimi rakarji. Kuga jim je pomorila v eni spomladi rake in jim izmaknila izpred ust polno skledo vsakdanjega kruha. Vsakdo bi pričakoval, da bo prisilila smrt rakov obvodne lenuhe k rednemu delu. Kaj še! Nekaj rakarjev se je že razlezlo po deželi za delom ter kruhom; drugi so pa samo pogledali preko Sotle in že jih je zvabil na postopaška pota nov poklic — tobakarjev. Že prej smo beležili, da bratje Hrvati niso bili rakarji niti tedaj ne, ko je bil ta posel najbolj dobičkanosen. Za lov in prodajo rakov jim ni bilo, pač pa je cvetelo med njimi od bogznaj kedaj tihotapstvo s tobakom. Po cenen duhan so hodili na Madžarsko in celo v Bosno. Razpečavali so prepovedano robo na drobno doma po Zagorju in seveda tudi po štajerski strani. Šverc tobaka je bil nevaren poklic in ne tako nedolžno ter mirno postopanje kakor rakarstvo. Tobakar je moral računati vsak trenutek z nevarnim dejstvom srečanja hrvaškega ali štajerskega financarja. ezln5bsvzeagzagdlj20l52nvsw8ffy 207004 207002 2022-07-27T11:14:13Z Leastezinar 8591 wikitext text/x-wiki Nikakor si ne smemo domišljati, da je pognal iz lahkomiselnega rakarja kak boljši posestnik ali celo bogataš. Kaj še! Lahko zasluženo, še lažje zapravljeno, je veljalo tudi za rakarje. Rakarski poklic je bil pri resnih posestnikih osovražen in so odvračali od njega svoje sinove z vso strogostjo. Rakarji so bili v časteh pri krčmarjih, katerim so polnili žepe in delali pri njih v jesenskem in zimskem času dolgove na bodočo lovsko srečo in izkupiček. Kako je bilo z rakarji v verskem ter v moralnem ali nravstvenem oziru, ni treba razlagati natančneje, saj je lenoba vseh grdob grdoba! <center> * </center> Velikokrat opazujemo, da postane kedo voditelj kake organizacije, dasi se niti gnal ni za to mesto. Tako je bilo z Lapuhovim Vinkom iz Sromelj. Naenkrat so govorili ljudje: »Veliki in čedni Vinko je vodja vseh rakarjev po spodnjih krajih.« Resnica je bila ta govorica. Najbrž Vinko sam ni znal, kaj je storil posebnega, da mu je zaupal rakarski svet vse zadeve glede sporov lovišč ter prodaje rakov na debelo po cenah, katerim se je židovski kupec tolikokrat skraja protivil in prisegel pri vseh prerokih, da bo blago rajši prepustil poginu, nego da bo blago preplačal v svojo zgubo. Lapuhov Vinko je bil že po prikupljivi zunanjosti fant od fare. Krepke ter velike postave, fantovsko vedrega obraza in kakor pri jagnjiču »kravžasti« lasje so mu liki vzmeti silili klobuk postrani. Po tedanjem običaju je nosil v levem ušesu okrogel uhan, na katerem se je potresaval nemirno pri najmanjši kretnji preluknjani trikot. Uckati je znal, da se je drobil odsev njegovega prijetnega glasu z vinorodnih hribčkov ter rojstne župnije po dolinicah ter grabah. Oče mu je bil pod palcem opitan gruntar — sin prvi rakar — kako nasprotje med malo prej beleženo trditvijo, da so bili rakarji potomci kočarjev ter raznih drugih nemaničev! Vinka ni natiralo med obsotlske klateže pomanjkanje dela in jela doma, ampak očetova uprav drenova sebičnost in trdosrčnost. Stari Lapuh je imel le sina edinca Vinka. Kot vdovec se je ženil drugič, a je ostal brez nadaljnega potomstva. Oklepal se je z vso že bolj priletno trmo v tolikih slučajih pogubonosne rečenice: Ti meni luč, jaz tebi ključ! Na Lapuhovini je bil vse v eni osebi stari Franc. Kar je bilo ostalih razumnih in nemih živih bitij na domu, so ječala v suženjski pokorščini pod gospodarjevo grčavostjo. Stari stiskač je bil v srcu ponosen na postavnega ter sicer pametnega sina; ni pa imel zanj niti v odrasli mladeniški dobi drugega nego garanje od zore do mraka, trde besede in niti v nedeljo in na praznik bi ne bil smel med sovrstnike. Da ni ločil Vinko dolgo časa krajcarja od groša in cvancgarce, je bila očetova krivda, ki je trdo zavezoval cvenk ter papir v svoj mehur, za kojega skrivališče je znal le on sam. Prenapete vzgojne vajeti se rade potrgajo osobito pri odraščajočih kmečkih fantih. Posestnikov sin — slabši od berača! Tej istini se je uprla celotna Vinkova notranjost. Mirna namigavanja ter prošnje, naj mu prepusti vsaj kako tele v odrejo in last, so se vse odbila ob očetovi sebičnosti. Fant je segel po samopomoči, začel je uhajati v nočeh na vas, kjer je zvedel, da so rakarji gospoda. Po domačih potokih je pričel z lovom na rake. Zaslužil je par krajcarjev in ti so začeli iz njegovega žepa upiti po razmnožitvi in osamosvojitvi, predno bo očka toliko oslabel, da bo zahteval luč in ponujal sinu ključ! Stari tnali se niti sanjalo ni, v kako družbo je zašel sin, ko se je slednji že prepričal, da obsega božji svet nekaj več nego so hribčkaste ter grabaste Sromlje. Lapuhovemu gospodarju se je godilo neko nedeljo na fari kakor v hčer zaverovani materi, kateri zaupa škodoželjna soseda, da bo postala v kratkem — stara majka! Vinko — rakar! Ta vest je bila Lapuhu ogenj v strehi. Prirohnel je od nedeljske službe božje nad sina, zahteval potrdilo, da gre za obrekovanje; a se je glasila sinova očitna spoved baš nasprotno! Po starem je zavrelo, odrekla sta pamet in razsodnost, postal bi bil Kajn lastne krvi, da ga ni prisilil sin s krepkim prijemom za obe roki v silobranu, da se oče ne sme izpozabiti do — zločina! Vinko je zaklenil preudarno premaganega očeta v štibelc, ostavil dom in naročil mačehi, naj se potaji tudi ona, dokler se ne bo oče zrohnel med štirimi stenami. Med starim ter mladim Lapuhom se je odigral samo zgoraj opisani spor. Oče je uvidel, da s telesno silo ne more več uklepati sina v jarem brezpogojne pokorščine; sin je našel v odvrnitvi uboja povod, da si začne rezati sam svoj kruh. Prelom z očetom ter domom sta bila vzrok, da se je Vinko zmotal med glavne rakarje ob Sotli in se je prepričal na lastne oči, kako je prinesel tudi on s hribov v dolino nadarjenost za naklonitev rakarske dobičkanosnosti. Preko par noči je posedal svoje lastne lovske priprave in plavajočo shrambo za plen. Njegova zastavnost ga je kar porinila na samostojno lovišče po rakarju, kateri je moral na županov pritisk med vojake. Vinko je postal v par dneh tovariš med novimi tovariši, ki niso bili daleč take zlobe in izmečki človeške družbe, kakor so jih razvpili gruntarski hribovci. Kaj kmalu ga je prevzela zavest samostojnosti, saj mu je polnila žep brez zadrezastega preganjanja za plugom, koso in motiko. Na dom ga ni priklepala nobena vez. Materina ljubezen mu je že davno snivala pod zemljo, očetove ni nikoli okusil in lepa Lapuhovina mu je bila, odkar se je skobacal na lastne noge — nezaslužena — prisilna delavnica. Pohlep po lastnem imetku mu je bil podedovan po očetu. Lahko zaslužen goldinar na goldinar mu je padal v mošnjiček, iz katerega je plačeval z lahkoto vsakdanje potrebščine. Kako in kaj bo na zimo ter zgodnjo spomlad, ga ni skrbelo. Mlad, vajen in dela željen fant je bil dobrodošel pod vsake streho. Ob koncu prve lovske dobe je bil Vinko smelo ponosen na zaupanje, katerega je užival med tovariši. Pravilni pregled položaja mu je narekoval, da ni pustil odirati sebe in stanovske družbe od židovske brezvestnosti pri določanju cen. Če ni kupil blaga prvi kupec, ga je drugi ali tretji; le cene so morale biti primerne in med rakarji ni smelo biti člana, ki bi popuščal, dasi je bilo treba večkrat čakati na kupca in boljšo prodajo. Ustavljanje židovskemu brezvestnemu izrabljanju nevednih je vrglo med rakarje seme zavesti skupnosti. In pomen ter moč skupnosti je znal širiti Vinko od tovariša do tovariša. Ustvarjal je za tedanje čase nevede in nehote organizacijo. Ta se je ukoreninila prvotno med rakarji na Bizeljskem, odkoder se je liki nalezljiva bolezen razpotegnila iz Bizeljskega do izvora in izliva Sotle. V obsotlskih rakarjih je s ponosom žive besede pognalo prepričanje: Le kot skupna »gmajna« bomo za bodočnost trgovali z židovskimi oderuhi ter pijavkami. Rakarska organizacija se je širila brez posebnih shodov po današnjem vzgledu. Skupnost so vedno močneje vezale trdne cene in te so se raznašale med lovce rakov vsak teden iz Bizeljskega kot središča. Radi vedno boljše prodaje plena je gnal prirojen čut hvaležnosti rakarja za rakarjem, da je zahrepenel po osebnem spoznanju neznanega dobrotnika. Z vsakotedenskim ustnim oznanilom dvigajočih se cen od moža do moža je postal Vinko Lapuh kot oče omenjene zamisli v primeroma kratkem času glavar celotne rakarske organizacije, ki se je ustvarjala ter utrjevala po krajih ob Sotli iz potrebe po boljši prodaji. Osebni stiki z brihtnim Vinkom so rodili v vsakem članu ponos, da jih ne vodi ter ščiti napram židovskemu oderuštvu kaka telesno spakedrana sirotka, pač pa mož po duhu, zastavnosti in z odlično presojo tržnega položaja. Na prestol organizacije rakarjev je posadilo Lapuha med tovariši usidrano prepričanje, da je nepopustljiv ter nepodkupljiv, četudi bi brenčali krog njega ter ga skušali omamiti zlati židovski kebri. Iz posestniškega sina do rakarskega poglavarja je bilo za Vinkovega očeta brezno, katerega ne more premostiti niti smrt. Stara trma se je zaklinjal pri nebu in zemlji, da bi rajši lastnoročno požgal Lapuhovino do temeljev, nego bi jo po smrti prepustil sinu — poveljniku vseh obvodnih klatežev ter potepuhov. Vinko je zvedel za prokletstvo iz očetovih ust. Ni ga bolelo, saj ga je tolažila lastna vest, da dela dobro in bo učinil največjo dobroto, če bo stiščal rakarje na pot poštenega trgovanja s plenom. Doma mu ni bilo obstanka. Oče bo gospodaril zavsem samostojno, ko bo že on sam star. Hlapec brez plačila in pravic je bil dosti dolgo, zakaj bi si ne oskrbel s trgovanjem lastnega gnezda kje drugje nego na Sromljah. Pijanec in zapravljivec Vinko ni bil. Par let potikanja za Sotlo in prihranki mu bodo rodili nov, lasten dom, katerega bo urejeval ter utrjeval po svoji preudarnosti in izkušnjah. Mladi Lapuh je imel hvalevredne načrte za bodočnost. Koristiti ter pomagati drugim in pri tem osamosvojiti samega sebe, take vzore mu je zamogla beležiti na pogubno plat le nepopisna kmečka trma lastnega očeta! Očka Lapuh je naganjal sina s celo rakarsko kompanijo na dno pekla; mladi Lapuh je ostavil dom po očetovi krivdi, hotel je postati samostojen na lahek a pošten način. Pametni in odkriti možakarji so bili na strani mladega in ne starega! <center> * </center> Nekoliko čudno se bo zdelo marsikomu, da so v ospredju vedno le rakarji na štajerski strani Sotle, hrvatskih ne omenjamo niti z besedico. Sotla je bila mejna reka do prevrata. V mejnih vodah je ribljenje prosto in tako je bilo tudi v Sotli dolgo — dolgo. Pravice prostega ribolova se je posluževal samo Štajerc, redko kedaj Zagorec. Kar velja glede ribljenja, se nanaša tudi na lov na rake. Med Zagorci ob Sotli ni bilo in tudi najbrž še danes ni ne ribičev in ne rakarjev. Težko je odgovoriti na vprašanje: Kako da se naši bratje onostran Sotle niso zmenili ne za ribe in ne za rake? Najbrž je bil Zagorec že od nekdaj v toplejših mesecih, ko je stikanje za raki na višku, prelen celo za to, da bi dremal za vodo ter čakal na raka, ampak si je rajši privoščil ljubo sanjarenje kje doma pod senčno hruško, kjer je tuhtal, kako bo zaslužil pri trajbi pur ter pri »švercu« z živino, tobakom in s soljo. Zagorci sami pravijo, da je Hrvat ob Sotli preponosen, da bi natikal žive žabe na šibe in vabil rake. V dolgi dobi preplave obsotlskih krajev z raki so se mastili Obsotlčani s slastnimi raki vsak večer. Velike sklede so se kadile po večereh na kmečkih mizah in vsi so pridno luščili rdeče kuhane rake. Celo sejmarji so jemali seboj na sejme v žepih kuhane rake in istotako deca v šolo mesto kruha. Nekaj povsem tujega je bil rak na mizi Zagorcu! Med Hrvati rakarstvo ni niti poganjalo, kaj šele cvetelo in dajalo komu zaslužek. Če bi se bil udomačil lov na rake tudi med Hrvati, bi bilo došlo bogznaj kolikokrat in do kako hudih krvavih ter smrtnih obračunov radi dobičkanosnosti rakarstva. Zagorci so slovenskim rakarskim lenuhom tu in tam malo ponagajali, a do resnih sporov ni došlo ali iz zagorske zanikernosti ter brezbrižnosti, ali iz bratske popustljivosti? Odgovor na to vprašanje je še danes odprt in nepojasnjen. Štajerski rakarji na drugi strani Sotle konkurence niso imeli in radi tega so se veselili dobička sami. Bogastvo na rakih ni kršilo miru ter sloge med Štajerci in Hrvati. <center> * </center> V mesecih lova na rake rakarji niso bivali pod domačim krovom. Spali so ali na prostem ali po šupah ter listnjakih vasi ter hiš ob vodah. Kosilo so si kuhali ter cvrli sami. Le ob nedeljah in praznikih, katere so v obče praznovali, so posečali kar v celih gručah krčme, kjer so pili, se mastili s pečenko, rajali ter razgrajali, plačevali pa v gotovini, dokler je trajala sezona. Ko je bil na jesen končan lov, so se razlezli in porazgubili po svojih krčmah ter bajtah in otepali na zimo ter zgodnjo pomlad radi sezonske lahkomiselnosti in zapravljivosti pomanjkanje. Lapuhov Vinko je tudi živel po načinu tovarišev. Sam si je kuhal, pač pa je imel streho ter ležišče in praznično zabavo pri eni hiši. V vasi Kraljevec na hrvaški strani je v dobi naše povesti točil »neograničeno vino in rakijo« že starejši Šandor Katič. Žena mu je bila iz Gregorevc na Bizeljskem in mu je podarila sina Miška, ki je bil radi padca iz zibelke pohabljen ter slaboumen, in hčerko Veroniko. Krčmar Katič je bil premožen na posesti, je trgoval z živino in tudi njegova gostilna je bila obiskana dobro, ker je točil boljša štajerska vina. Pri Katičevih je bil fant kakor Lapuhov Vinko dobrodošel v vsakem oziru. Kar je potrošil, je plačal pošteno in povrh je še prijel ob prostem času in za slučaj sile rad za vsako delo in pomagal, kakor bi spadal k družini. Da uslužnega korenjaka ni gonil nikdo na zimo izpod krova, je samoobsebi umljivo. Pri gospodarstvu, kakor je bilo Katičevo, je tudi v zimi dovolj posla. Vinko je bil preskrbljen ter zaposlen skozi celo leto in to ga je še posebno odlikovalo pred vsemi ostalimi rakarji. Da je bil zastavni Štajerc Katičevim mnogo — veliko več nego navaden prihajač, je bila vzrok Hrvatova edinka — Veronika. Je že tako na tem božjem in ljubem svetu, da fantje preveč zapeljivo zasledujejo dekleta s pogledi in da se medsebojna srečanja z očmi vnamejo v mladostno — ljubezen! Vinko in Veronika sta se spočetka samo rada videla in sta le malo govorila. Samoposebi je prišlo, da se je rakar večkrat vračal z lova, nego je bilo potrebno in Veroniki je plesalo srčece, če je zagledala na dvorišču fanta, katerega je vzljubila, da ni znala kedaj. Vinko ni razodeval Veroniki ljubezni v besedah in prisegah, obdelovale in zasajale so vrt njune mladostne ljubavi oči, ki tolikokrat dopovejo več in lepše nego vsi dolgovezni besedni romani. Vinko in Veronika sta bila že koj po prvi presoji nepristranskega opazovalca par, kakor ga je dobiti le po gredah podeželske telesne lepote in srčne nepokvarjenosti. Ni duhtel samo Vinko po čedni postavi, zapeljivem pogledu in »kravžastih« laseh! Tudi Veronika je bila nalahno rdečih lic, žametno mehkega pogleda in po vzorcu vseh Gregorevčank vitko-visoke postave, da je ni nadkriljeval Vinko niti za pol palca. Kaj bi kramal na dolgo ter široko z bogznaj kolikokrat do zadnjega kotička popisano in naslikano prvo ljubeznijo, ki je najlepša, dokler je znana le dvema. Daljše prikrivanje prve ljubezni je nekaj nemogočega in tako je bilo tudi pri Vinku in Veroniki. Materinemu očesu prikrije otrok s težka nekaj celega človeka prešinjajočega kakor je — ljubezen. Mati Katička so koj uganili, da je opaziti na Veroniki po Vinkovem prihodu nekaj, kar ji je bilo poprej tuje. In te tuje pojave na hčerki je zaupala ob priliki dobra majka sicer bolj strogemu očetu, ki pa je bil koj s prvo izjavo resnega mnenja: »Bi ne bilo naopak. Fant je priden, delaven, pošten, štedljiv in enkrat bo najbrž očetov grunt njegov. Dokler je pa samo rakar in ne posestnik, ne dovolim poroke in ne trpim ljubimkanja za vogli. Tako bo, če bosta pametna, sicer poženem Štajerca od hiše in deklini bom že posvetil, kaj in koliko velja očetova volja!« Po teh resnih očetovih besedah je znala mati, koliko je bila ura in da mož ne pozna šale. Sklenila je, da spregovori ob prvi priložnosti z Veroniko in ona naj nagovori Vinka, da bosta za bodoče previdna, da se velmožni gazda ne bo razsrdil do skrajnosti. Materine besede so hčerko sicer presenetile, obenem je pa bila Bogu hvaležna, da je prišla vsekakor kočljiva ljubezenska zadeva roditeljema brez posebnih težkoč do ušes. Vinko je bil koj podučen o položaju. Zamislil se je na dolgo ter je nato ostavil Katičev dom z zatrdilom Veroniki, da bo poprej posestnik, nego bo zamenjal z umirajočim očetom na Sromljah luč s ključem do rojstnega doma. Bila je tedaj na prodaj med Bizeljskem in Staro vasjo Lipšinetova domačija. Prav čedna hiša z gospodarskimi pritiklinami, posestvom in vinogradom. Kar celega doma ne kupi preudaren človek, kakor bi se useknil. Treba pač imanje pregledati in preračunati, če odgovarja ceni in ako jo zmore kupec v gotovem času. Tudi Vinko ni kupil Lipšinetovega doma, kakor bi pihnil. Rabil je za sklep kupčije par dni. Pred starega Katiča je hotel stopiti kot pravomočen gruntar in izpolniti do pičice njegove pogoje za sklenitev zakona z Veroniko. Med pogajanji se je muudil stalno na Bizeljskem in se mu niti sanjalo ni, kedo se mu hoče usiliti v vrt sreče. V Vinkovi odsotnosti se je pripeljal h Katiču imovit živinski prekupec in krčmar Grga Pasarič iz Stenjevca blizu Zagreba. S Katičem sta bila dobra znanca, da — prijatelja radi skupnih trgovskih poslov. Katič se je redno oglasil na povratku iz Zagreba v gostilni pri Pasariču, katerega so nazivali vsi Stenjevčani »naš kum«. Grga je že bil večkrat Katičev gost, saj je kupoval z njegovim posredovanjem štajerska vina, ki so prijala zagorskim grlom bolj nego hrvaška vinska plehkoba. Grga Pasarič je bil mož 40 let, postaven, mustasu. Gledal je neodkrito, potmuljeno in težko je bilo uganiti: če se šali, ali so njegove besede istina. Spločast, bahavega obnašanja in neprijetno kričavega glasen ugled je užival, bil je na glasu bogataša in ti so bili po zagorskih selih tudi v starejših časih bolj redke prikazni. Poznali so ga štajerski in hrvaški živinorejci s sejmov, kjer je kupoval na veliko in tudi pri likofih ni bil umazanec. Poleg živine je barantal z vinom in zalagal zagorske krčmarje s štajersko kapljo. Nikomur ni bil dolžan, plačeval je kupljeno blago in takemu stricu nikdo ne hodi s poti. Tokrat je bil Pasarič posebno židane volje. Za gospodinjo je imel cele koše najglasnejšega priznanja ter pohvale, Veroniki se je nasmihal, jo pogledoval razigrano in če je le bilo mogoče, se je je dotaknil in menil na glas, kolika sreča zanj, da mu streže devojka vseh devojk, kakor ji ni para po celem Zagorju. Pasariču se ni prav nič mudilo domov. Povabilu na prenočitev se je odzval rad. Par ur čez polnoč sta kramljala z gospodarjem in mati Katička si niso obetali od teh dolgoveznih pomenkov ničesar dobrega. Kričavi gost se je odpeljal šele drugo predpoldne in koj po odhodu je zvedela gospodinja, da sta v noči zbarantala z možem za Veroniko. Vest o obljubi Veronike Grgi, matere ni presenetila, pač pa presunila do ihtečih solz, katere je prikrila pred možem, ki ni trpel ugovorov ter pomislekov in še najmanj pa od ženske strani. Matere so za presojo bodočnosti otrok mnogo — mnogo bolj dalekovidne nego očetje, kateri jemljejo življenske poklice bolj iz praktične ter udobne strani. Pasarič Katički ni bil po godu, sama ni znala zakaj. Nekaj nevidnega jo je odvračalo, da — odbijalo od njega in takemu odvratnemu srčnemu pojavu ni bilo pripisovati nič dobrega. Vinko se niti zdaleč ni mogel primerjati z imanjem ter ugledom Stenjevčana, vendar bi mu bila zaupala mati edinko brez najmanjšega pomisleka ter ugovora. Potoke solz je tiščala iz dobre matere negotovost: Kak in kako dalekosežen udarec bo strašna očetova barantija z usodo otroka za Veroniko ter Vinka? Materina dolžnost ji je narekovala, da vsaj namigne hčerki, komu je bil namenjen Pasaričev obisk. Nekaj jo je tiščalo za grlo, da je imela le solze brez — besed. Odlašala je z nad vse mučno, za njo grozno zadevo, upajoč na kak nenavaden preokret, katerega ji bo mogoče naklonila njena tolažnica svetogorska Mati božja. Po sklenjeni kupčiji si je žvižgal Vinko radostno preko Sotle proti Kraljevcu, hoteč stopiti smelo pred gazdo Katiča in mu dokazati črno na belem kupljeno Lipšinetovo posest. Na povratu je srečal dobrega znanca Majdakovega Johana, ki se je vračal iz Zagreba, kamor je nosil kosti, nazaj na Bizeljsko. Majdak je bil po krajih od Bizeljskega do Zagreba pol stoletja nekak deseti brat. Povsod doma, nikjer stalno, pameten in prismojen, resen in šaljiv, delaven ter len. Nekaj časa je pomagal z vso pridnostjo pri kaki hiši pri vsakem delu, kar naenkrat ga je nekaj ugriznilo, vrečo na ramo in hajdi nabirat kosti za Zagreb. Za kostno smrdljivo ropotijo je skupil le malenkost, ki pa je bila po lastnem povdarku njegov življenski poklic. Včasih je zbral po več težkih vreč kosti, jih oprtal preko ram in jih vlekel liki močan osel v teži do 100 kg peš v Zagreb. Mudilo se mu ni s tovorom in je bilo vseeno, kedaj je bil z robo na cilju. Majdaka ne smemo prištevati med nadležne berače. Ne! Njemu je vsakdo rad postregel brez prošenj in moledovanj v nadi, da bo od dobričine zvedel kako novico, kaj posebno zanimivega od te ali one hiše, ali mu bo zaupal kako naročilo za Zagreb ali kak drug kraj. Johan je imel budne oči, odprta ušesa, je videl ter čul, česar drugi niso in je znal ustvarjati sodbe ter svarila, ki so dobrim znancem le koristila in nikoli škodovala! Majdak je bil v istini mehkega in obenem zamerljivega srca. Ni znal odpustiti, če se mu je kedo zameril, četudi ni znal kedaj ter s čim. Imel je nekak prirojen čut za hudobneže, katerih se je ogibal, ali tudi bičal njih notranjo zlobo javno drugim v poduk ter svarilo. Rojen je bil v vasi Moravče pri Kraljevcu na Hrvaškem. Rajši se je potikal in zadrževal med Slovenci nego med zagorskimi rojaki. Na zunaj je bil majhne, koščene postave, kateri niso škodovale nobene vremenske neprilike, bolezni itd. Dobričina Johan je poznal staro in mlado od Bizeljskega do Zagreba in to tako istinito, da se je vsakdo lahko zanesel na sodbo o tej ali oni osebi. Ljudem, kakor je bil Majdak, so pravili svojčas po spodnjih krajih: prihajači. Prišel je k hiši, kadar se mu je zdelo in jo je ravnotako tudi zapustil. Je pač prihajal in odhajal po svoji dragi volji in radi tega je bil prihajač, zadovoljen za opravljeno delo s prehrano in nočiščem kje na senu ah v listnjaku. Prihajači so bili dobrodošli in nikdo jim ni zapiral vrat pred nosom. S par stavki le nanizano opisani prihajač je srečal Vinka in se je nalašč zaletel vanj, da ga je predramil iz ponosnega žvižganja in zadovolja radi komaj kupljene posesti. Iz jajca zlezli posestnik se je hotel pošaliti z Johanom in mu zaupati novico o kupu Lipšinetovega doma. Majdak ga je pogledal tako srdito, da sta ga minila na mah dobra volja in baharija. Prihajač je premeril mladca od pet do temena, mu zažugal s kazalcem in izrekel za Vinka zagonetno svarilo: »Dečko, čuvaj se Pasariča Stenjevca!« Po teh besedah je dedec odbrzel naprej brez nadaljnjega pojasnila, kakor bi mu bil sicer k srcu prirasli mladenič deveta briga. Pred trenutki presrečnega Lapuha so povsem zmedle Johanove besede. Minula ga je vsa radost v trdnem prepričanju, da je Majdak nekaj zvohal, česar se naj ogiblje in kar mu bo škodilo, če ne bo čuječe na straži pred bližajočo se ter zaenkrat nevidno nevarnostjo. Prvotno je bil namenjen naravnost pred gazdo, da mu pove, kako se je osamosvojil glede novega doma in ga vpraša, če bo kot posestnik vreden njegove edinke. Majdak ga je odvrnil od omenjenega naklepa in se je hotel poprej pogovoriti z Veroniko in ta z materjo, da bo posredovala novico na očetov naslov. Komaj je stopil na dvorišče Katičevega doma, je padel staremu v roke, česar se je nadejal najmanj. Ko ga je gospodar ošvigaval z bolj srditimi pogledi, mu je, trenutno ojunačen, povedal v obraz, kje in zakaj je izostal kar par dni. Gazda ni bil prav nič vzhičen radi njegovega gruntarstva. Ni mu segel v roko, ni ga potrepljal pohvalno kakor bodočega zeta po rami, obrnil se je proč in mu zabrusil izza hrbta: »Kedaj in komu bom dal Veroniko, to bomo še videli.« Stari je odkorecal v krčmo in Vinko se je spomnil, da Majdakovo svarilo ni brez pomena! Veronika je bila do srčnega objema vesela Vinkovega sporočila o osamosvojitvi. Brez nadaljnjega mu je pripovedovala o obisku Stenjevčana, ki ne more biti nič posebnega in je tudi njej najnovejša očetova izjava uganka. Vinko je zamolčal izvoljenki Majdakovo svarilo; Veronika mu je prikrila iz nerazumljive bojazni materino potrtost ter objokani obraz. Nad komaj rojeno srečo mladega para so se zbirali burni oblaki, obetajoč neurja z bliski in udari strele. <center> * </center> Po dolinici ob Sotlinem pritoku Dramlja na Bizeljskem je še danes nekaj najbrž dobro idočih mlinov. V času naše povesti je mlinarila kmalu od glavne ceste ob omenjenem potoku stara Domitrovičeva Katra, vdova brez otrok. Prebivala je v mlinu s starejšo deklo. Ženski sta samotarili, ne meneč se za svet. Mlin je slovel daleč naokrog, dokler je živel in bil mlinar gospodar Miha Domitrovič. Po njegovi mnogo prerani smrti se je razblinil glas dobre mletve. Prištedeno premoženje v gotovini in posesti je ostalo v najboljših ženinih rokah. Sto in stokrat bi se bila lahko možila v drugič, česar ni storila. Zlobni jeziki so trdili, da se je oklepala samotarskega vdovstva radi skoposti, da ji ne bi bilo treba deliti sklede z možem. Resnica je, da je bila Katra stiskave narave in je štedila ter si pritrgovala za bogznaj koga. Skopi ljudje so navadno brez pravih ciljev in tako je moralo biti tudi z Domitrovičevo. Babnici sta mleli le bolj za bližnje sosede, v glavnem sta se bolj ubijali z obdelovanjem posestva nego z mlinom. Katra se je zavedala, kako ji ljudje očitajo škrtljavost ter zavidajo premoženje, pa se je pehala kljub temu naprej za pridobivanjem in kopičenjem prihrankov. Sosedje so jo svarili radi samote pred tolovaji. Katra se ni strašila ne tatov in ne roparjev in je držala pri sebi kot edino pomočnico pri čuvanju nad daleč naokrog razbobnanim imanjem in bogastvom staro Lenko. Nikdar ni bilo čuti, da bi bil kedo v noči voglaril krog Katrinega mlina, kaj šele da bi bil poskusil s tatvino ali ropom! Bizeljanci so bili ter so poštene duše in malokedaj je čuti iz te župnije, kar bi bilo vredno posebne obsodbe. Soki preko božjih zapovedi so znani iz onih starih časov iz Bojsnega ter Globokega, Bizeljsko je ostalo nekako obvarovano pred krvavimi zločini. Kakor bi potrkal močno po polnem panju v noči, je zašumelo po Bizeljskem in po miroljubnih spodnjih krajih po raztresu vesti, da ni premožne skopulje Domitrovičeve Katre nikjer! Dekla Lenka je bila nekaj dni iz mlina pri svojih sorodnikih v Podgorju. Ob njenem povratku je mukala živina pri praznih jaslih, svinje so krulile ter cvilile od gladu. Vsi ti zunanji znaki so oznanili stari Lenki, da je gospodinja obolela, sicer bi ne zanemarjala preskrbe živega blaga pri hiši. Vrata na mlinu, ki je bil obenem stanovanjsko poslopje, so bila zaprta. Voda je šumela preko polnega jeza, gospodinje od nikoder na spregled ... Dekla se je upala komaj polukati skozi pol odprta vežna vrata, že ji je postalo jasno na prvi pogled, da se je moralo odigrati v njeni odsotnosti nekaj grožnega. Po izbi je bilo vse razmetano, na omarah ni držala nobena ključavnica, postelja obrnjena narobe ... Gospodinje Katre nikjer ... Lenka je klicala, iskala, vendar nikjer niti najmanjše sledi za izginulo. Za zagonetni roparski umor, za katerega je šlo brezdvomno v tem slučaju, so zvedeli orožniki. Orožniška patrulja in preiskava ni dognala niti za las več nego Lenka. Denar je zginil s Katro vred do zadnjega krajcarja iz mlina. Nikjer ni bilo krvavih madežev, iz katerih bi se dalo sklepati, da so roparji starko ubili in ji ugrabili denar. Kakor pobrskavanje žandarjev je potekla brezuspešno tudi posebna sodna komisija, pri kateri so sodelovali strokovnjaki glede pojasnitve zamotanih zločinov. Mlin je bil na samoti. Nikdo ni znal povedati, da bi se bile klatile po grabi kake sumljive postave. Lenka je bila zdoma štiri dni in niti čas zločina se ni dal določiti natanko, kakor sicer v podobnih slučajih. Ljudje so ugibali ter govorili o tolovajski uganki marsikaj. Orožniki so vlekli na ušesa ljudski glas, zbirali gradivo, da bi vendarle posvetili v temno zadevo, ki ni obetala po prvih ter temeljitih preiskavah niti sence razvozljanja. Središče vseh ljudskih ugibanj o roparskem umoru je bilo mnenje: zločin imajo sigurno na vesti potepuški rakarji. Le ti lenuhi so imeli dovolj časa ter prilike, da so odstranili ter zabrisali vse, kar bi jih zamoglo izdati. Gospodarji, katerim je bila rakarska nadloga radi pomandranja trave trn v peti, so trdili odločno, da so zakrivili krvavo dejanje rakarji. Tej svojati bo težko do živega, ker so vsi za enega, eden za vse in Judeža, ki ve za zločin, ki je najbrž denarno podprl celotno organizacijo, ne bo med njimi. Edina opora za razmotanje stoterih in stoterih trditev je bilo dejstvo: Med odkritjem roparskega umora po Lenki je kupil vodja vseh obsotlskih rakarjev, Vinko Lapuh, Lipšinetovo posest in jo je tudi izplačal. Odkod bi naj imel kolovodja vseh potepuhov ter lenuhov naenkrat stotake pri rokah? Krog mladega Lapuha se je od dne do dne zoževal krog upravičenega suma, da bo ravno on na ta ali oni način zapleten v zločinsko dejanje, ki mu je vrglo bogat plen. Za obdolžitev Vinka iz ust priprostega naroda so zvedeli tudi orožniki. Povpraševati so začeli o osumljencu na njegovem rojstnem domu, kjer so zvedeli iz ust lastnega očeta le najslabše o sinu. Zapustil je dom iz delamržnosti in pohlepa po lahkem ter naglem obogatenju in je zmožen sodelovanja pri umoru. Vse po spodnjih krajih je že znalo, kedo je na skrajno zvit način umoril ter izropal bogato Domitrovičevo Katro, le Vinku samemu se niti sanjalo ni, da dolžijo njega in njegovo rakarsko družbo. Obdolženec je imel toliko opravka z načrti za preureditev kupljene posesti, da niti utegnil ni z nasluhom: kedo in kaj govori svet o njegovi osebi. Kar pri belem dnevu sta ga zagrabila na posesti dva orožnika in mu napovedala v imenu zakona aretacijo. Pri najtežji obdolžitvi roparskega umora je dobil Vinko verige. Vklenjen je šele zvedel, da bo sledil orožnikoma pri hišni preiskavi ter odgovarjal na vprašanja, kako in s kom je zagrešil ostudni zločin in kje ima skrit preostanek denarja, s katerim si je kupil v rakarskem poklicu kar celi grunt. Nenadna aretacija, verige, očitek {{nejasno|?}} rop denarja ... Vsi našteti očitki so sicer pogumnega Vinka tolikanj zmedli ter osupnili, da ni iztisnil nobenega pravega odgovora. Jecljal je, govoril v komaj razumljivih presledkih in je utrjeval z zmedenostjo ter preplašenostjo še bolj krivdo. Žandarja sta obrnila vse po pred dnevi od Lipšinetovih izpraznjenih hišnih prostorih. Našla nista ničesar, kar bi bilo podprlo osumljenje. Vse žandarske grožnje, da mora pojasniti: kje je denar, kedaj je izvršil umor in kam je skril truplo, so bile zastonj. Obdolženec se je že bil toliko zavedel, da je sprevidel, da mu grozi peklensko zlobno ovaduštvo s popolno propastjo, če ne bo pazil, kaj bo za bodoče odgovarjal in kako se bo obnašal. Na strašne očitke je molčal in se odrezal, da mu ni znanega o zagonetnem umoru ničesar. Se tudi ni brigal, kaj in kedo je govoril o zločinu. Sam je imel zadnje dni dovolj opravka z urejevanjem kupne pogodbe. Žandarja nista odnehala. Prepričana sta bila, da imata v verigi zakrknjeno zlobo, ki bo klonila ter se udala le pod težo dokazov. Iz Bizeljskega sta ga gnala po cesti ter preko Sotle v Kraljevec. Njegovo zadnja stalnejše bivališče je bilo treba premetati, prebrskati in zaslišati vse one, katerim so znane njegove denarne razmere. Ravno odgon h Katičevim je bil za Vinka v celem življenju najhujši udarec, iz katerega si duševno ni mogel odpomoči nikdar! Prisiljen od sunkov puškinih kopit je moral preko praga v gostilniške prostore, kjer se je kar trlo hipno zbranih radovednežev. Kmalu je bila na mestu še madžarska žandarska patrulja, ki je dala avstrijskima tovarišema dovoljenje za zasliševanja o zločinu na hrvaških tleh. Preiskava Vinkovega bivališča in ležišča je bila brezuspešna. Izpovedi na odgovor pozvanih Katičevih domačih so merile odločno na obdolženčevo nedolžnost. Mater in Veroniko so morali zaslišati v kuhinji. Pri pogledu na vklenjenega Vinka jima je zapiral drhteči jok vsako besedo. Gazda Katič je zrl v obdolženca mrko, nekako škodoželjno. Podal je istinito sliko o Vinkovem bivanju pod njegovo streho s pripombo ob koncu: »Mrcina štajerska, doma bi naj bil ostal pri očetu in ne bilo bi mu treba v verigah in v spremstvu žandarjev v zapor!« Številna zasliševanja so trpela pozno v noč. Razodela nista žandarjema ničesar novega; nasprotno: govorila so za popolno nedolžnost osumljenca. Že v noč je bil Vinko odpeljan v orožniško vojašnico v Kapele. Drugo jutro na vse zgodaj je že moral na kraj zločina k mlinu v grabi Dramlje. Ob potoku je bil Vinko neznanec. Nikdar ga niso videli tamkaj. Stara dekla umorjene Katre je zanikala odločno, da bi bil uklenjeni kedaj poprej v mlinu. Torej tudi ogled na licu mesta ni pojasnil skrivnosti. Mnogo je govorilo po izpovedih Vinkove bližnje okolice za njegovo nedolžnost; povsem dokazana še le ni bila in radi tega sta ga odvedla orožnika v preiskovalni zapor v Brežice. Sodišče naj pregleda vse okolščine, naj primerja trditve prič in odloči, da se preda prijetega poroti v presojo, ali pa ga že izpusti preiskovalni sodnik radi pomanjkanja dokazov. Je bila za mladega Lapuha križeva pot od Domitrovičevega mlina pri belem dnevu po cesti v Brežice. Vest o aretaciji pravega krivca umora bogate starke se je že bila razletela po spodnjih vaseh. Radovedneži so prodajali zijala ob cesti, da bi videli zločinca, ki ni kak potepuški tujec — celo domačin, sin poštenega očeta in dobro stoječega kmeta. Iz vrst gledalcev so letele na vklenjenega pikre opazke, grožnje ter pljunki so se obešali nanj, kakor bi mu bila krivda že dokazana ter ga tirata orožnika samo še na obsodbo za vislice! Tik pred Brežicami se je preril skozi špalir zijal Majdakov Johan. Položil je polno vrečo kosti na tla in kričal za orožnikoma: »Nedolžnega ženeta v zapor! Ali žandarji nimate oči in ušes?! Pravega morilca boste morali poiskati med boljšimi in ne med tolikanj zaničevanimi rakarji!« Johan je vpil, da so ga dobro razumeli vsi. Za besede in namigavanja pol bedaka se ni zmenil nikdo. Ječar brežiškega okrajnega sodišča je skrbno zaklenil za Vinkom vrata preiskovalnega zapora, ki je trajal dolgo in je bil mlademu Lapuhu kažipot v nadaljnjem življenju. ==II.== Nekoliko pred prevratom so poslali pisca povesti kot za nadaljnjo vojaško službovanje nesposobnega domov v rojstni kraj ob Sotli. Imel sem dovolj prilike, da sem spoznal natančneje rojake, od katerih me je ločil poklic od otroških let naprej. Med drugim sem zvedel od starih očancev, da bi naj bila nekje med vasjo Brezovec in trgom Podsreda v takozvanih Čajnselah v bližini krvavih mlak kar na sredini goščave podzemeljska kapniška jama. Stari ljudje so slišali o jami od prednikov. Za njeno natančno lego ni znal nikdo. Na podobnih ljudskih govoricah je vedno nekaj istine, katero je treba izluščiti iz lupin pravljic. Pri nas na domu se je mudil tedaj nad 60letni hišni prijatelj Joža Klajnšek: Rodom je bil iz naše župnije, po poklicu čevljar in zaposlen dolga leta v veliki tvornici za usnjate izdelke v Gradcu. Za klobukom je nosil znak graškega hribolaznega društva in se je rad ponašal, kako je prehodil vse štajerske planine, plezal po strmih skalnatih stenah nad vratolomnimi prepadi in stikal po podzemeljskih votlinah za kostmi v pradobi živečih in izumrlih jamskih medvedov. Že rajni Joža je bil strokovnjak glede podzemlja in danes bi mu rekli, da je preizkušen — jamar. Njemu sem zaupal ljudski glas o kapniški votlini nekje v hribovju v že beleženi smeri. Nekega dne sva se opremila z vrvjo, lučjo ter palicama in sva se podala od naše hiše navzgor, da preiščeva ozemlje in mogoče naletiva na jamo, o kateri kroži še danes po spodnjih krajih toliko z ljudsko domišljijo ter dodatki okinčanega. Na povpraševanja nisva mogla računati. Sva jo pač ubrala na slepo srečo navkreber. Po grabah in preko gričev sva dospela v hosto, kateri pravijo Kostanjevina in to radi kostanjev, med katere so pomešane lepe bukve in tudi neznatno grmovje. Ob robu Kostanjevine poseda kočarijo že danes dokaj priletni Paloški Tona. Možakarja sva spraševala, če je kedaj čul o kaki jami nekje tukaj na vrheh. Palošeku je bila znana samo ljudska tromba, da bi pa bil on in njegovi pradedje sosedi pravljične votline, kaj takega niti sanjal ni. Povabila sva ga s seboj in rad se je nama pridružil, ker je imel čas, a brez najmanjše vere v odkritje podzemeljskih skalnatih dvoran. Že pri površnem pogledu obširne Kostanjevine me je presenetilo dejstvo, da je v gozdu več tolmunastih udolbin, ki so na dnu zasute in na debelo pokrite z listjem ter trhlim dračjem. Pobočna ravnica, ki je porastena od kostanjev ter bukev, počiva na trdi podlagi iz apnenca. Apnenec in kotline dajo sklepati, da bi se znala kje skrivati votlina. Začeli smo hoditi križ-kraž po hosti, vsak na svojo roko. Preiskava se je vršila vročega poletnega dne in je tiščala tudi v gozd soparica. Pri obhodu večjega grma se mi je zdelo, da puhti iz njega mrzlejša sapa. Poklical sem tovariša. Oba sta čutila prijetno hladnoto iz grmičja. Lotili smo se razgredanja goščave. Po par korakih smo stali ob robu kotline, ki je imela na dnu z dračjem zadelano ozko luknjo, iz katere je puhtel mrzel zrak. Koj mi je bilo jasno, da smo pred vhodom v votlino. Odstranili smo dračje ter razno drugo navlako. Iz očiščene dupline nas je hladil puh zraka, ki je moral prihajati iz globin. Jamarja Jožeta sva navezala s Tonetom na vrv. Priseči sva mu morala, da ga bova spuščala prav počasi in ga izvlekla pri priči, če bi mu grozila kaka opasnost. Komaj in komaj se je stiščal dedec z lučjo skozi luknjo, drčal nekaj časa po vrvi in zavpil kmalu, da je na trdih tleh. Čula sva iz jame poročilo, da se nahaja Joža v prostorni cerkvi in mu lahko slediva brez nevarnosti. Pritrdila sva vrv za deblo bukve in že sva bila pri jamarju. Nad nami in pred nami prostorna kapniška jama, daleč nekje v globini šumljanje tekoče vode ... Nekaj časa smo se čudili čudesom narave, kakoršna je gledal ter se jim glasno čudil dobri Palošek prvič v življenju. Sicer medla luč svetilke me je koj poučila, da mi nismo odkritelji jame. Na raznih mestih so bili sledovi ognjišč, po kotih ostanki povsem preperelih desk, cunje, par težko okovanih palic z nekakimi krožniki iz debele železne pločevine na enem koncu je bilo še v prav dobrem stanju. Ravno težke palice, kakoršnih dotlej nisem videl, so mi bile uganka. Za raziskovanje jam služijo povsem drugačne palice, nego so bile te z dolgimi ostrinami ter krožniki. Ponudil sem najdbo tovarišema. Joža je palico samo ošvignil z očmi, pokazal s kazalcem na svoje čelo in razlagal: »Zdaj znam, kje smo in kaj smo odkrili. To so palice tobakarjev. Tobakar ali tihotapec z duhanom je moral imeti tako palico, na katero je naslanjal svoj težki tovor in se odpočival. Ostrino je zapičil tobakar v zemljo. Preko ram in prs je nosil na hrbtu v platneni veliki vreči ali »punklju« do 100 kg tobaka. Težki »punkelj« je naslonil na krožnik palice in se odpočil ter si nekoliko opomogel za sapo. Odpočivanja na opisani način so se posluževali tobakarji, če so jih preganjali financarji in so jo brisali pred njimi s težkimi tovori. Na pobegu ni imel časa, da bi bil zavsem odložil tesno zvezani in na hrbet pritrjeni punkelj. Za nekaj trenutni oddih na palici je bilo tudi v sili še vedno dovolj prilike in časa.« Presvetili ter preiskali smo prostorno jamo, ki pelje vedno bolj navzdol in ob rob prepada, po kojega dnu se spušča v slišnih valčkih voda, katera teče in brzi skozi od bogznaj odkod in se prikaže na prosto neznano kje. Po navpični steni v prepad ni mikalo nobenega. Prepustili smo nasičenje nadaljnje radovednosti mlajšim, ki bodo stikali tamkaj za nami. Kot spomin na obisk jam si je vzel vsak po eno tobakarsko palico in že smo bili po vrvi zunaj v gozdu. Sem že omenil, da je bil prijatelj Joža ob odkritju jame star 60 let, Palošek ne veliko manj in radi tega sem tiščal pred razhodom v oba, da sta me poučila iz svojih mladostnih spominov: kedo so bili tobakarji, kod so se klatili in zakaj za božjo voljo so se zatekali v tako skrito podzemeljsko votlino. Kar sem zvedel v Kostanjevini ob baš po dolgih letih na novo odkriti jami, je v tesni zvezi s povestjo. Popis odkritja jame je bil potreben za boljše razumevanje nadaljnjega razvoja usode Lapuhovega Vinka, glavarja obsotlskih rakarjev. Preiskava o Vinkovi krivdi ali nedolžnosti ni bila enostavna ter kratka. Gradiva za in proti se je nakopičilo toliko, da ga je preiskovalni sodnik, kateremu se ni mudilo nikamor, zmagoval počasi. Bogznaj koliko prič je bilo zaslišanih. Zapiski izpovedb raznih oseb iz Hrvaške so lezli polževo pot, predno so dospeli v Brežice. Osumljenec sam je bil izprašan o zadevah, o položajih in o sestankih z osebami, katere so mu bile povsem neznane. Tudi za krepko mladega človeka, kakor je bil Lapuh, ni malenkost, če ga trpinčiš ter mučiš neprestano z izpraševanjem ter nastavljanjem besednih pasti. Treba paziti na vsako besedo, katero da obdolženec na zapisnik. Gorje, če se križajo ter si nasprotujejo njegove izjave. Preiskovalni sodnik ima vse pred seboj zabeleženo črno na belem; osumljeni mora dajati vedno nove odgovore in mu je pri tem skrajno težavnem poslu edina opora spomin. Če je zaprti kriv in se uda v usodo zaslužene kazni, za ta slučaj je preiskava nekaj enostavnega. Ako pa privijajo nedolžnega, da bi ga ujeli na limanice krivde, je preiskovalno postopanje neznosna muka ter povzroča telesno še bolj pa duševno hiranje. Vinko si je bil svest do dobra, da ga je oropala najhujša obdolžitev roparskega umora najdražjega — Veronike za celo življenje! Srce ga je tolažilo, da ga udana deklina ne obsoja, ga ne obmetava s krivdo; a stari Katič ne bo dopustil, da bi umora osumljeni še enkrat prestopil prag njegovega doma! Pregnanstvu iz vrta rajske ljubezni po nedolžnem bi še bil kos; vendar zavest: izvoljeno bitje je v prisiljenem objemu zakonske zveze z drugim, je bila tudi za potrpežljivega Lapuha preveč! Kaj preiskovalni sodnik s svojimi navijanji in namigavanji na krivdo! Črv, ki je glodal ter vrtal tolikanj skeleče noč in dan po Vinkovem srcu, je bilo prepričanje: Veronika mu bo ostala v srcu zvesta ter njegova; za zunanji svet ter telo pa žena prokletega mustačarja iz Stenjevca! Ostal je v samotni celici brez vsakih sporočil od Veronike in tovarišev. Hujšal je telesno, staral se po srcu, iz katerega je ginevala prirojena mu dobrosrčnost ter prepuščala prostor jezi nad nezasluženo usodo in maščevalnosti nad zlobnimi jeziki, ki so mu nakopali čisto nezasluženo — neznosno gorje! Vincenca Lapuha so vtaknili v preiskovalni zapor na jesen. Izpustili so ga na spomlad radi pomanjkanja dokazov za krivdo, bolestno izmučenega ter postaranega. Niso rekli: Pojdi v svobodo, izkazala se je tvoja popolna nedolžnost! Ne! Hodi na prosto! V istini si pravi krivec, a kaj, ko očitanega zločina ne moremo podpreti z dokazi, ki bi držali za obsodbo. Ostavil je Brežice brez najmanjšega veselja nad prostostjo. Za njim je šel notranji očitek: sodnik ne verjame v tvojo nedolžnost, pa bo hudobni svet! Ljudje bodo kazali za teboj s prsti in šepetali eden drugemu: Največjega tolovaja so izpustili, ker se je znal izmakniti in ga nikdo ni videl, ko je ubijal ter ropal! Roparskega umora osumljenega in izpuščenega iz zapora samo radi pomanjkanja dokazov se treba ogibati daleč naokrog. Tiger v človeški podobi, ki se je enkrat naslajal nad prelito človeško krvjo, bo moril drugič iz jeze ter pohlepa po denarju še lažje! Vinko je stopal po cesti skozi Dobravo iz Brežic proti Bizeljskem kot na pol obsojen. K živi duši ni pohitel, da bi zvedel, kaj se je zgodilo v njegovi odsotnosti novega, dobrega ali slabega. Nikomur ni maral biti kamen spotike in radi tega je zaprosil pri sosedu samo za ključe od malo pred aretacijo kupljenega Lipšinetovega doma, kjer je hotel živeti zase, saj pravice do življenja mu še niso vzeli. Vest, da je mladi Lapuh prost in ga ne bodo obesili, je šinila liki blisk po obeh plateh Sotle. Ob povratku se Vinku niti sanjalo ni, kako so mu povzročili meseci njegovega preiskovalnega zapora celoten prevrat za bodočnost. Ni se še prav ogledal po prostorih svojega bivališča, že so vreli k njemu od vseh strani nekdanji rakarski tovariši. Odkrito so mu čestitali k svobodi. Tudi oni so skušali dokazati s pričevanji, da ne pade nanj niti senca najmanjše krivde. Razlagali so mu, kako z aretacijo in s preiskavo po nedolžnem ni udarila usoda le njega, v njegovi odsotnosti so ob zaslužek ter kruh vsi rakarji ob Sotli ter njenih pritokih. Že lansko leto pred zaključkom lova na rake je pričelo. Pojavila se je nenadoma pri rakih bolezen, kateri ne zna nikdo imena in ne izvora. Vse pravi: Rakov se je lotila kuga. Odpadajo jim škarje, lezejo počasi, kakor bi bili zastrupljeni in neizogiben pogin je posledica omenjenih pojavov. Prezimljenje rakov ni odpodilo bolezni, naravnost natiralo je nad nje morilko kugo. Na spomlad so se še privlekli raki iz zimskih bivališč, kakor bi se hoteli posloviti od rakarjev poslednjič in najbrž za vselej. Dan za dnevom izmetava Sotla in njeni pritoki iz svojih notranjosti na površje stotisoče poginulih rakov od mladega zaroda do najbolj odraslih. Na jezo ob Sotli in pri večjih potokih je nanosila voda čez noč take množine mrtvih rakov, da so jih metali mlinarji s senenimi vilami preko. Zopet drugi so dvignili na ježih glavne zapornice, da je odnesla voda sama naprej naplavljeno mrhovino. Ob vodah hodijo žandarji, ki silijo ljudi, da zbirajo vedno znova se pojavljajočo mrhovino in jo zakopavajo, sicer bi okužil smrad še ljudi in živali. Kuga na rake je prinesla kar preko noči rakarjem nepregledno zlo ter jim potisnila v roke beraško palico; na drugi strani jo pozdravljajo kot dobrodošlo in že dolgo zaželjeno poslanko božjo vsi, katerim so bili rakarji ter rakarstvo skozi deset- in desetletja najglobokejši trn v peti. Rakarji hodijo potrti ter žalostni; gospodarji ukajo od veselja v zavesti, da bodo rezali odslej oni obvodnim potepuhom ter postopačem kruh po svoji volji. Po poginu rakov bo dovolj cenih delavskih moči za polje, travnik in vinograd. Mesto pintoy najboljšega vina ter mastne pečenke, bosta odslej morala tekniti rakarjem jabolčnik ter hruškovec ob otepanju črnega kruha. Po rakih je udarila morilka kuga in je razkropila ter uničila tudi rakarsko organizacijo, ki je bila kot zavest skupnosti nekaj let dobro ter zlo za obsotelske kraje. Rakarji so se po kugi morali raziti, si poiskati težjega zaslužka ter grenkejšega kruha radi zbadanj na nekdanjo lahko, postopaško ter potratno življenje. V očigled najhujšemu udarcu rakarstvu je bil tudi poglavar Vinko brez vsake moči ter nasveta za bodočnost. <center> * </center> Vinku je bilo za življenje ali smrt rakov toliko nego za lanski sneg. Veliko bolj dobrodošel nego jadikujoči rakarji, mu je bil Majdakov Johan. Njegov obisk mu je bil v tolažbo in mu je pustil vsaj iskro upa, da mogoče še le niso razdrti vsi mostovi do Veronike. Majdak je znal povedati, kako sta hodili po njegovi aretaciji solznih oči ter prepadeni Katičeva mati in hčerka. Obe sta se zavzemali ter branili na glas Vinkovo nedolžnost. Stari gazda je bil ter bo za krivdo in Bog varuj, če bi se prikazal Vinko na njegovem dvorišču, ko bi bil doma gospodar, Katiča podpihuje Stenjevčan. Pogostokrat je v Kraljevcu in vse govori, da bo pri Katičevih skoraj gostija, kakoršne še ni videlo hrvaško Zagorje, Veronika bo morala vzeti Pasariča proti svoji volji, sicer bi jo stari spodil od hiše! Vinko in Majdak sta kramljala dolgo, zaupno in sta pretaknila vse kotičke ženskega srca. Ob slovesu je moral Johan obljubiti, da bo vprašal Veroniko v njegovem imenu: kje in kedaj bi se sestal z njo Vinko? Čez par dni je bil Majdak ponovno pri Lapuhu s pisanim odgovorom na s solzami omočenem papirju. Iz pisma je zvedel Vinko, kar mu je že zatrjeval Johan, Veronika je in ostane v srcu njegova. Niti za trenutek ni dvomila nad njegovo nedolžnostjo. Oče ne sme niti čuti Vinkovega imena in to radi Pasariča ne, kateremu je obljubil Veronikino roko zlepa ali shuda. Očetova trma v tem oziru bo nepopustljiva. Omehča in predrugači lahko očetovo voljo samo prst božji, za kojega namig prosita noč in dan z dobro majko Boga in svetogorsko Mater božjo. Na kak osebni sestanek zaenkrat ni misliti. Oče zna, da je Vinko prost ter na Lipšinetovem, se ne gane z doma in pazi na njo s kraguljim očesom. Obiska pri Katičevih naj nikar ne tvega! Lahko bi došlo ob tej priliki do najhujšega in Veronikina usoda bi bila zapečatena za zmiraj. Vse je v božjih rokah. Majdak naj bo za bodoče posrednik med obema, a seve previdno, da ga oče ne razkrinka in mu prepove prestop Katičevega praga. Pismu, iz katerega je prekipevala prava kmečka ljubezen in skrb za bodočnost obeh udanih src, je bil priložen vršič rožmarina. Vinko je znal, pri čem da je. Veronika je in bo njegova, ako bo na kak način nadvladala liki jeklo trmasto voljo očeta, kateremu je srčna udanost tujka ter mu je vse bogastvo ter splošni ugled bodočega zeta. Potrti in veseli Vinko je pridno pošiljal Majdaka s pisanimi obvestili do Veronike in je prejemal redno odgovor. Dobro je bil podučen o položaju na Katičevem domu. Že sta razpihavala oba z Veroniko iskro upanja, ker se je umaknila snubaška zadeva s Pasaričem v ozadje in je obetala zaton v tiho pozabljenje. Pregosto in neovirano izmenjavanje pisem je rodilo na Vinkovi in Veronikini strani preveč nepazljivosti. Majdakovo voglarenje ter postopanje po Katičevini je vzbudilo pozornost gazde. Lepega dne je videl na lastne oči, kako mu je stisnila Veronika nekaj belega v roko in Johan je hotel kar preko dvorca najurnejših korakov proti Sotli. Stari je stopil za brzečim, mu zažvižgal in ga prosil, naj se vrne, ker bo opravil zanj neko pot na Štajerskem. Majdak niti slutil ni, da bi se znal ukvarjati stari s kakimi zahrbtnimi ukanami. Prav vesel je sledil gazdi v hlev, kjer je polagal hlapec živini. Gospodar se je obnašal, kakor bi hotel Majdaku dati iz hlapčeve kamre kos konjske opreme, da ga odnese v popravilo. Komaj je bil neprevidni Johan z obema nogama v pregraji, ga je zagrabil gazda kakor maček miško in poklical hlapca. Vsa moč ter surovost se tokrat Majdaku nista obnesli v boju ter ruvanju z dvema. Pri temeljiti telesni preiskavi je priromalo na dan pismo in zginilo v gazdin žep. V ravsanju od Majdaka nehote osuvani hlapec si je ohladil jezo nad prihajačem s tem, da ga je vrgel z vso silo preko praga hleva in mu grozil z železnim teležnikom. Majdak se je pobral, zagrozil obema in kričal iz polnega grla: »Pravične in nedolžne zapirajo; morilci in tolovajski glavarji pa se vozijo okrog nemoteno v kočijah!« Po tem dogodku je bilo jasno kakor beli dan dvoje: Majdak se ne bo smel prikazati nikoli več na Katičevem imanju; Veroniko bo ponesel v svoje vražje gnezdo Grga Pasarič iz Stenjevca! Odslej je bila prekinjena vsaka vez med Vinkom ter Veroniko. Da bo sledilo ugrabljenju pisma najhujše, je znal le Majdakov Johan. On je poznal Katičevo razborito trmo in Pasaričev pohlep po še večjem premoženju, katerega mu bo podaril gazda v suhem denarju z Veroniko vred! <center> * </center> Staremu Katiču je prečital hčerkino pisanje občinski tajnik ali biležnik, ker, grča trmasta, je bil nepismen. Po razodetju vsebine pisma ni doma robantil ter razsajal nad Veroniko ter materjo. Drugo jutro za tem se je odpeljal v smeri proti Zagrebu, ne da bi bil doma razodel, kam se je namenil in kedaj se bo vrnil. Pripeljal se je še istega večera najboljše volje in v družbi bodočega zeta Pasariča. Na njegovo povelje so ženske klale perjad ter pekle, da je dišalo po celem Kraljevcu. Šele po bogati večerji ter obilnem vinu je gazda sporočil gospodinji, da se odpeljeta jutri oba z Veroniko na Pasaričev dom. Hčerka si naj ogleda bodoči dom in naj presodita z materjo, če ne bo Veronika zagorska graščakinja in ne štajerska kmetica! Očetovo naznanilo ogledov je bil izrek smrtne obsodbe za edinko Veroniko. Mati je tudi znala, da bo oče to obsodbo koj po ogledih podkrižal in bodo slavili gostijo. Tast in zet sta pila in se objemala na bodočo rajsko srečo v zakonu z najboljšo devojko; mati in hči sta prejokali ono noč v zavesti, da je očetov sklep nepreklicen ter neizpodbiten. Drugi dan je bil ogled Pasaričevega doma. Stenjevčani so pozdravili ter sprejeli navdušeno bodočo gazdarico, Grga je bil vsem v Stenjevcu kum, dražestna Veronika jim bo kumica. Pohod v oglede je bila predgostija, iz katere se je dalo sklepati, da bo Veronika na novem domu nekaj več, nego je bila v Kraljevcu. Nevesta je imela edino mater, katera je razumela ter čutila otrokovo bol pri razgledovanju imetja Pasaričev, o katerih je vrela samo hvala in vse najboljše iz ust sorojakov. Celo mati Katička je pozabila pri toliki slavi ter premoženju na glavni steber zakonske sreče — ljubezen. Klicala je hčerki v spomin svojo lastno življenjsko usodo. Tudi nje in njenega srca ni nikdo vprašal, če je volilo Hrvata Katiča. Vzela ga je, ker so tako odločili njeni starši. Ljubezen ter medsebojna naklonjenost, kolikor sta potrebni za zakonsko životarenje, sta se pridružili sami od sebe in s časom. Danes niti sama ne more reči drugače, kakor da je bila za njo izpolnitev volje staršev — sreča! Po taki tolažbi iz ust matere, ki bi naj otroka najbolj umela, je bilo Veroniki jasno, da bode tudi ona deležna usode, kakor pretežna večina podeželskih nevest in posebno še pa po Zagorju. Kaj bi ji koristil odpor in kaj solze? Nič! Ljudje bi jo smatrali za ob pamet, če bi se protivila na dlani vabečemu bogastvu in silila na štajersko kočarijo! Udala se je v narekovano ji usodo, prikinila možitvi z neljubljenim možem proti svoji volji. Računala je na poznejšo tolažbo ter srečo za brezpogojno pokorščino napram staršem. Kmalu po ogledih so pričeli na nevestinem in ženinovem domu s pripravami za gostijo, kakor je ni bilo v hrvaškem Zagorju desetletja. Ohcet dveh bogatašev bi naj bila pravo ljudsko slavje, katerega bi naj ljudje pomnili ter sporočali potomcem, kaj so jedli, pili in kako so se veselili na Katič-Pasaričevem venčanju. Dober teden pred poroko je bilo ženskega sveta na Katičevem dvorišču, da se je kar trlo. Ženske so čedile, klale, pekle ter kinčale. Moški so vozili vino, gonili pod nož govedo ter prašiče, da si bo omastil ob dnevih gostovanja pošteno mustače vsak kumek, katerega bo zaneslo mimo hiše presrečne neveste. Gazda je prosil vozove za prepeljavo bale in gostov. Najel je dve bandi muzikašev, nakupil smodnika za 12 možnarjev ter je vabil vsakega, katerega je srečal, na pogostitev. Začeli so z gostijo v pondeljek pri Katičevih. Bilo je povabljenih in nepovabljenih gostov za tri Kraljevce. Veseljačenje pri jedi, pijači in muziki in bobnenju topičev je trajalo na nevestinem domu tri dni. Iz Kraljevca se je premaknil na kolesljih in dolgih lojtrskih vozih sprevod gostov četrto jutro proti Stenjevcu, kjer so končali nezabno ohcet v soboto zvečer. Stenjevec je dobil z Veroniko na največje Pasaričevo imanje novo –mlado gazdarico, ki bo kumovala vsem po njenem prihodu rojenim Stenjevčanom. Celi teden trajajočo gostijo so zaključili ter se razšli, saj niso mogli več. Tudi veselje pri najbogatejše obloženi mizi, godbi, plesu ter petju se priskuti, če traja predolgo in začne človek omagovati pod preobilnimi dobrotami. Gostje so se razgubili ter razpeljali z glasno pohvalo, da Katiča in Pasariča ne bo prekosil nikdo, kar se tiče pogostitve odličnjakov in preprostega naroda! <center> * </center> Glas o preimenitni poroki v Kraljevcu ter o gostijah na dveh mestih se je širil z bliskavico ter segel daleč. Kak utis je napravila več nego potratna proslava ohceti na Vinka, si lahko predstavljamo. Veronika mu je bila vse na svetu in z njo je bil ob vse. Ni se hudoval nad izvoljenko radi nezvestobe, ne, nad nezasluženimi udarci, ki so padali z vso neusmiljenostjo po njem eden za drugim. Pri toliki krutosti, katero mu je namenilo življenje, tudi on ni ostal miren ter ravnodušen. Mar je li hotel postati kmet, kateri utaplja nad nanj razlito gorje v potu svojega obraza pri težkem delu? Ne in zopet ne! Za koga bi naj bil lepšal, širil ter utrjeval komaj kupljeni — novi dom? Za se? Toliko pohlapneža po imetju ni bilo v njem, da bi garal ter se mučil z zemljo za svojo lastno osebo. Z neugnano silo ga je gnalo proč z doma, proč od mirno delavnih ljudi, zopet nazaj med one, ki so mu obetali uteho v lahkomiselnosti — med nekdanje rakarske tovariše. Prepustil je obdelavo in pridelek s posesti sosedu ter je ostavil komaj okušeno mirno življenje za zmiraj. Lahkomiselni potepuhi si znajo pomagati iz vsakega še tako zamotanega položaja in sicer naglo. Tako je bilo tudi z obsotelskimi rakarji. Kuga jim je pomorila v eni spomladi rake in jim izmaknila izpred ust polno skledo vsakdanjega kruha. Vsakdo bi pričakoval, da bo prisilila smrt rakov obvodne lenuhe k rednemu delu. Kaj še! Nekaj rakarjev se je že razlezlo po deželi za delom ter kruhom; drugi so pa samo pogledali preko Sotle in že jih je zvabil na postopaška pota nov poklic — tobakarjev. Že prej smo beležili, da bratje Hrvati niso bili rakarji niti tedaj ne, ko je bil ta posel najbolj dobičkanosen. Za lov in prodajo rakov jim ni bilo, pač pa je cvetelo med njimi od bogznaj kedaj tihotapstvo s tobakom. Po cenen duhan so hodili na Madžarsko in celo v Bosno. Razpečavali so prepovedano robo na drobno doma po Zagorju in seveda tudi po štajerski strani. Šverc tobaka je bil nevaren poklic in ne tako nedolžno ter mirno postopanje kakor rakarstvo. Tobakar je moral računati vsak trenutek z nevarnim dejstvom srečanja hrvaškega ali štajerskega financarja. Pri takihle neprostovoljnih sestankih z nadzorno oblastjo je bil tobakar ob tobačni tovor, je moral v luknjo, ali ga je doletela celo smrt iz graničarjeve puške. Radi neprestano prežeče smrtne nevarnosti se niso podajali tobakarji posamič na šverc, ampak v večjih gručah, ki so bile dovolj močne za obrambo napram oboroženi sili. Življenje tobakarja je bilo prepleteno z vsemi mogočimi smešnimi in tudi najbolj resnimi doživljaji. Pri vseh nevarnostih, katere so bile tobakarjem za petami, je bil zaslužek iz tega poklica pičel ter v tolikih slučajih povsem tvegan. Tobakar je zaslužil, bil zopet ob vse in navezan na prenašanje tobačnih tovorov za tovariše, dokler si ni prislužil toliko, da si je kupil lahko svoj lastni punkelj. Miru pred tobakarji ter financarji, grencarji ali iblajtarji ni bilo, dokler se je klatil še kak tihotapec tobaka ob Sotli. Kačje sovraštvo med obema skupinama je rodilo poboje ter približno enake zgube na obeh straneh. Oba poklica sta bila težavna ter presneto opasna. To še treba omeniti, da so bili tobakarji pri narodu priljubljeni; financar ali iblajtar že od nekdaj proklet na dno pekla od tobakarja in preprostega človeka. Ljudstvo ni in ne bo razumelo, zakaj je pokrajinam in državam v korist, da zapirajo meje in puste streljati na ljudi radi tolikokrat malenkostnih obmejnih prestopkov. Si ne smemo misliti, da so se hrvaški tobakarji zagnali v štajerske, ko so pričeli tudi ti švercati duhan in kratili Zagorcem dobiček. Nikakor ne! Na polju šverca je bila takoj sklenjena pobratimija. Razlika med štajerskim in hrvaškim tihotapcem je bila naglo zbrisana in so imeli graničarji kar preko noči opravka s podvojeno švercarsko bando. Štajerci so zanesli med Hrvate več smisla za moč skupne organizacije. Nemogoče je dognati, kedaj ravno so prešle rakarske organizatorične dobrine na tobakarje. Istina je, da je občutila kmalu po smrti rakov obmejna straža, da je poživila ter naenkrat ojačila tobačne švercarje neka nova sila. Tobakarji so začeli nastopati po tajnih načrtih in ti so se obnesli. Posamezne skupine švercarjev so se premišljeno ter preračunano ogibale pastem, nevarnostim in skušale prekaniti stražo. Naenkrat ni bilo toliko streljanja na meji, ne tako gostih pobojev; pač pa mnogo več srečno pretihotapljenega tobaka v prometu. Vse je pušilo ceni švercani tobak, kar je nepopisno jezilo finančno oblast. Duša popolne preosnove že itak od nekdaj obstoječe organizacije tobakarjev je bil Lapuhov Vinko. Kar mu je uspelo ter rodilo sadove pri rakarjih, je šlo tudi v klasje pri tobakarjih. Nikdo ni pravzaprav izvolil Vinka za glavarja obširne družbe tobakarjev. Razmere in smotreni skupni nastopi so nanesli, da je znal kmalu vsak tobakar ob obeh straneh Sotle, kdo je njegov zapovednik, zaščitnik ter strahovalec, če bi se pregrešil zoper koristi skupnosti. Moč in oblast poglavarja tobakarjev je bil za Vinka edini lek, da ni obupal v popolni srčni osamelosti. Poštena družba se mu je pristudila. Če je hotel živeti ter pozabiti, je moral v boj z dnevnimi smrtnimi nevarnostmi. Kakor že omenjeno, je združena organizacija tobakarjev po Vinkovem nastopu znatno zrasla na moči ter po preudarnem ter strogo začrtanem boju z nadzorno oblastjo. Financarji so se dobro zavedali, da nekdo načeljuje tobakarjem, jih vodi ter kaže pot, po kateri je najlažje prekaniti graničarje. Pojava vodilne sile med tobakarji se je zavedala oblast. Zvedela pa ni, kdo je taisti, ki kuje vedno nove načrte za uspešne nastope tobakarjev zdaj tu in zdaj tam. Pred Vinkom je razpečaval tobakar v družbi prišvercano blago na skrivnem po hišah. Krošnjarski posel s švercom je bil zamuden in je bil lahko razpečevalcu vsak čas financar za petami. In največkrat se je zgodilo, da sta bila zalotena tihotapec ter kupec. Prvi je romal v zapor, drugi je plačal globo! Po ustvaritvi združene organizacije tobakarjev pod skupnim vodstvom je postalo povsem drugače. Kronika župnije Sv. Petra pod Sv. gorami beleži, kako je izsilila pri belem dnevu cela četa s težkimi punklji obloženih tobakarjev prehod preko Sotle na štajersko stran po jezu v Zelenjakih. Lepo v vrsti so korakali pod Št. Petrom in zginili nekam proti Križanjemu vrhu. Presenečeni graničarji so zvedeli, kam so se obrnili tobakarji, so jim sledili v šume za Križanjim vrhom, kjer je zmanjkala vsaka sled. Bilo je, kakor bi jih bila pogoltnila zemlja in jih skrila pred zasledovalci. Tako se je tudi zgodilo v istini. Tobakarje je sprejela že opisana podzemeljska jama, katero so pretvorili v nikoli odkrito veliko skladišče. Tamkaj gori na vrhu in ne predaleč od Sotle je skrivala skrivnostna kapniška jama na desetine najtežjih punkljev vsake vrste duhana. Iz tega skladišča je bil namenjen po dobro premišljenem potu za priproste ter boljše pušače od Brežic do Celja. Iz te jame so bila izdana navodila ter povelja za štajerske in hrvaške tobakarje. Kedo je odkril podzemeljsko zavetišče ter ga izbral za osrednje skladišče tobakarske organizacije, o tem molčijo zgodovinsko zanesljivi zapiski. Ustno ter ljudsko izročilo trdi z vso sigurnostjo, da je bil Vinko Lapuh iz Sromelj odkritelj ter tobakarski glavar kapniške jame, ki se skriva tako na samotnem in bi še nudila danes pred zasledovalci varno skrivališče. Prepovedane tobačne zaloge je bilo treba razpečati previdno od pušača do pušača. Prodaja na drobno je bila tolikokrat združena s še večjimi opasnostmi nego tihotapstvo na debelo. Financarji so stikali za prepovedanim duhanom po hišah in pušač se je moral izkazati, če je kupil to žlahtno zel na dovoljen način. Pušenje, žvečenje ter njuhanje prišvercane robe se je vršilo potihoma in ravno stroga prepoved je imela nekako posebno privlačnost ter tajno moč, ki je ustvarjala iz tobakarjev in pušačev eno družino. Krog kadilcev se je širil radi prepovedi. Privada žvečenja ali čikanja je gotovo mučna. Traja precej dolgo, predno je kmečki fantin toliko prepojen z nikotinom in utrjen napram temu strupu, da ga lahko štejemo med čikarje. V taistih starih cajtih se je vadila podeželska mladina žvečenja ob prostem času na bolj skritih krajih v celih večjih skupinah. Fant, kateri ni bil izvežban čikar, ni spadal v fantovsko družbo in tudi ni smel na voglarenje ter nočn kresenje. Tedaj se je požvečilo dobro tri četrtine tobaka več nego popušilo. Ko je začela grmeti proti čikanju s prižnic celo duhovščina, so bili tobakarji še na boljšem. Baš na čikanju je podan vzgled, kako se ne da s silo in z javnim besednim bičanjem zatreti ter iztrebiti nobena nečedna ter zdravju škodljiva razvada. Slednjič in primeroma v kratkem času je prišlo tako daleč, da so tudi duhovniki začeli pušiti in predvsem pa njuhati. Njuhanje je bila v dobi procvita tobakarjev najbolj imenitna izmed treh tobačnih razvad. Minula so desetletja, predno je potolklo pušenje njuhanje in si priborilo v taboru tobaku udanih prvo mesto. Iz ravnokar v spomin poklicanega lahko uvidi vsakdo, da je tobakar svojo robo lahko prodal. Odjemalcev je bilo dovolj in so bili opredeljeni v tri vrste. Brihtni Vinko Lapuh je pokazal tobakarjem nova pota razprodaje tobaka. Krošnjarjenje s prepovedano tobačno robo je bilo prepočasno in preveč tvegano. Lotiti se je bilo treba trgovanja s tobakom ob takih prilikah, ko so bili ljudje zbrani v množicah in je tedaj tudi oko postave manj bedeče. Najugodnejše prilike za preslepitev financarjev so bili sejmi in božja pota. Iz tobakarjev so se ustvarile skupine mešetarjev, ki so mahnile zdaj na ta pa zopet na drugi večji sejm. Za glasne živinske barantače se ni zmenil nikdo in najmanj finančna oblast. Na sejmih so se zalagali kmetje na prav nedolžen način s vsakojakim duhanom. Ko se je enkrat obneslo razpečavanje švercanega tobaka iz zalog na posameznike na živinskih sejmih, je bil za tobakarje samo še en korak do romarskih shodov po naših slovitih božjih potih. Tobakarji so si nabavili nekaj molitvenikov, podobic, rožnih vencev, svetinjic in razne druge poceni drobnarije. Kramarsko blago je bilo postranskega in občinstvo vabečega pomena, glavno je bil tobak. Tobakarski kramar je kšeftaril na dvojen način. Ljudje so koj znali, kateri kramarji so tobakarji in kedaj mu bo vrinil poleg božjepotnega spominka še pakelc tobaka. h46ulqcsqv1gr1z2h4foem80bmpokia