Wikivir:Slovenska leposlovna klasika

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.10.xsd" version="0.10" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikivir</sitename>
    <dbname>slwikisource</dbname>
    <base>https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.39.0-wmf.23</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikivir</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikiviru</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="100" case="first-letter">Stran</namespace>
      <namespace key="101" case="first-letter">Pogovor o strani</namespace>
      <namespace key="104" case="first-letter">Kazalo</namespace>
      <namespace key="105" case="first-letter">Pogovor o kazalu</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="2300" case="first-letter">Gadget</namespace>
      <namespace key="2301" case="first-letter">Gadget talk</namespace>
      <namespace key="2302" case="case-sensitive">Gadget definition</namespace>
      <namespace key="2303" case="case-sensitive">Gadget definition talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Wikivir:Slovenska leposlovna klasika</title>
    <ns>4</ns>
    <id>2166</id>
    <revision>
      <id>207144</id>
      <parentid>207131</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T12:40:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Veronika Špringer</username>
        <id>8927</id>
      </contributor>
      <comment>/* Besedila za urejanje v letu 2022 */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="605975" xml:space="preserve">{{WikiProjekt
|projekt=Slovenska leposlovna klasika
|tema=Digitalizacija slovenske leposlovne klasike
|mentor=[[Uporabnik:Hladnikm|red. prof. dr. Miran Hladnik ''Hladnikm'']]
|koordinator=[[Uporabnik:Mihael Simonič|Mihael Simonič]]
|sodelovanje=študenti [[w:Filozofska fakulteta|FF]]
|nadrejeni=
|sorodni1=Zbirka slovenskih mladinskih leposlovnih besedil
|sorodni2=Besedila za ZRC SAZU
}}

== Slovenska literatura na internetu ==
'''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)'''

Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaela Simoniča.
Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.]

== Kazala==

===[[Leposlovje v literarnih revijah]]===

===[[Leposlovje v časnikih]]===

===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]===

===[[Knjige po letih]]===

==Besedila za urejanje v letu 2022==


[Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.]
&lt;!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --&gt;

* [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman''': št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.]
*[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Ureja: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
* [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 52]. Ureja: [[Uporabnik: Nusavesd|Nuša Vešligaj]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 39]. Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 37]. Ureja: [[Uporabnik:Doris_Jeretina|Doris Jeretina]]
*[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 16].
*[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]]
*M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]]
*[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}}  [dogaja se v Šentanelu] Ureja: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}}  {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}}  {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}}  {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}}  {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}}  {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]   
*[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Ureja: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Ureja: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52  {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}}
*[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''.  Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
*[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] Ureja: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12]
*[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib]
* [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib]
* [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib]
* [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib]
* [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib]
* [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ  dLib]
* [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS  dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 40-44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW  dLib]
* [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA  dLib] Ureja: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]]
* [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1939&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib]
*[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib]
*[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib]
*[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib]
*[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib]
*[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib]
*[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib]
*[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib]
*[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib]
*[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib]
*[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib]
*[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib]
*[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib]
*[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib]
*[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib]
*[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib]
*[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib]
*[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib]
*[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib]
*[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib]
*[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib]
*[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib]
*[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib]
*[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib]
*[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib]
*[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib]
*[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]]
*[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik:TamaraSterk|Tamara Šterk]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 294]
*[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 277]
*[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 266]
*[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 244]
*[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 229]
*[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 224]
*[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSizp=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSizp=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 188]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 178]
*[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]]
*[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 289]
*[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 254]
*''[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 279]''
*[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 261]
*[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 21]
*[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 266] Ureja: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]]
*''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 285]''
*[[Andrej Kobal]]: [[Po solčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=4 302]
*[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 231]
*[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 228]
*[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 142]
*[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 130] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]]
*[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 186]
*[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 176]
*[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 133]

* [[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]]: [[Bele zvezde]], Slovenec 1942 in 1943
* [[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]]: [[Domačija v cvetju]], Slovenec 1943
*[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943
*J. E. Polák: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1943
* Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}}

==Besedila za urejanje v letu 2021==

*Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]
* [[Anton Terbovec|A. J. Terbovec]]: [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=1 dLib]
* [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]]
* [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
* [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib]
* M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
* [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]]
* [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib]
*[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]]
*[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib]
* [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]]
* [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib]  Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]]
* [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=3 dLib]
* [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib]
* [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&amp;sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&amp;ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&amp;q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&amp;oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&amp;gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&amp;sclient=gws-wiz&amp;ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&amp;uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] 
* [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=1 dLib]
* [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]]
* [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=2 dLib]
* [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] 
* [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1919&amp;page=2 dLib]
*[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27],     [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] 
*[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198]
*[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib]
*[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244]
*A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187]
*[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12]
*[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25]
*[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124]
*[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96]
*[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95]
*[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139]
*[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202]
*[[Andrejčkov Jože|Josip Podmilšak]]: [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220]
*[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib]
*[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210]
*[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217]
*[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261]
*[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302]
*[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=13 dLib],  Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib].
*[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] - Ureja: Urh Ferlež
*[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924&amp;page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233]
*[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924&amp;page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271]
*[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103.  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]]
*[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 237]
*[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]]
*[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 262] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]

*Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]]

==Besedila za urejanje v letu 2020==

*[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku)
*[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929)
*[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] 
*[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]]
* Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&amp;fyear=1884&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]]
* Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman &quot;Rakete&quot;. ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Ureja: [[Tejacec|Teja Čeč]]
* [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}}
*[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) 
*[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
* [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) 
* [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*&lt;s&gt; [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]&lt;/s&gt; Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]].
* Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo)
* Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
* [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]]
* P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1924&amp;page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
*[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] 
*[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] 
* Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
*Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29)
* [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40)	[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
* [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] 
*U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št.  281–85, 288–93, 295–96)
*[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
* [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32)
*[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]]
* [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40)	
*Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]]
*[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]]
*E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]]
*J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}}
*[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} Ureja: [[Nika Šušteršič|Nika Šušteršič]]
*A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]]
*[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}}
*[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: &quot;[[Na pragu smrti]]&quot;: Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali.  SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}},  6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}},  10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]]
*[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902
*[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902
*Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]]
*Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23
*[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33
*Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50
*[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1  Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 
*-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 
*Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?)
*[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52
*[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 
*Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37
*[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30
*Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30
*Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51,  1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929:  št. 8, 13, 37, 38, 40
*Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49
* Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45
*Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35
*Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]].  Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51
*M. J.: [[Če študent na rajžo gre]].  Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 
*[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]]
*[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52
*[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 
*[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33
*[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5
*dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29
*[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45
*[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33
*[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44
*Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6)
*Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) 
*J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib]
*[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1925&amp;page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib]
*[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib]
*Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib]
*[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib
*[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]

*Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]]
*Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib]
*Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1884&amp;page=3 dLib]
*[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&amp;pageSize=25 dLib]
*Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]
*Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=4 dLib]
*J. Stritar: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] Uredila: [[Uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
*[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib]
*J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib]
*Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib]
*Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib]
*Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib]
*Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib]
*Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib]
*C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib]
*Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib]
*[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib]
*J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib]
*[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib]
*[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib]
*Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib]
*Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib]
*[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib]
*Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib]
*Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib]
*Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib]
*[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib]
*[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''.  Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib]
*Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib]
*[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib]
*[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib]
*[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib]
*[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib]
*[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib]
*[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib]
*[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib]
*[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib]
*[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib]
*Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib]
*[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib]
*J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib]
*Д: [[Kralj &amp; Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib]
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib]
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Ureja: Uroš Ferrari Stojanović
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] 
*Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib]
*[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib]
*Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib]
*[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib]
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib]
*E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b,  237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b).   [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib]
*Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib]
*[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib]
*[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib]
*[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib]
*Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] 
*[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib]
*[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib]
*[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib]
*[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib]
*[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib]
*[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib]
*[[Joško Kevc]]: [[Izlet na  Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib]
*Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib]
*Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib]
*[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib]
*V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib]
* [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  
* [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]     
* [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib]
* Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib]
* A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib]
* A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib]
* H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib]
* [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib]
* [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). 
* [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib]
* [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib]
* M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib]
*Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib]
*[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib]
*M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib]
*V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.]
*[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.]
*[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do  55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]

'''Avtorski opusi'''
* [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir)
* [[Fran Milčinski]]
* [[Marjana Grasselli Prosenc]]
* [[France Bevk]]
* [[Fran Žgur]]
* [[Ivan Baloh]]
* [[Ferdo Kleinmayr]]
* [[Franjo Krašovec]]
* [[Drago Komac]]
* [[Joško Kevc]]
* [[Alojzij Remec]]
* [[Marica Gregorič Stepančič]]
* [[Ivan Podlesnik]]
* [[Oskar Kamenšek]]
* [[Janko Kessler]]
* [[Ivan Pucelj]]
* [[Anton Zajc]]
* [[Jurij Grabrijan]]
* [[Fran Zakrajšek]]
* [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica)
* [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&amp;ndash;187. 
* [[Fran Detela]]
*[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik)
* [[Jakob Alešovec]]
* [[Josip Podmilšak]]
* [[Luiza Pesjak]]
* [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}}
*[[Leopold Lenard]]
* [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd.
*[[Ivo Grahor]]&lt;ref&gt;Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.&lt;/ref&gt;
*[[Ivo Brnčić]] 
*[[Ljudmila Poljanec]]
*[[Lea Fatur]]
*[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')&lt;ref&gt;Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.&lt;/ref&gt;
*[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi)
*postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja.
*[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru)
*[[Josip Vandot]]
*[[Narte Velikonja]]
*[[Janko Mlakar]]
*[[Ivan Albreht]]
*[[Matej Tonejec]] - Samostal
*[[Anton Koder]]
*[[Fran Levstik]] (gl. SN)
*[[Pavel Turner]]
*[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib)
*[[Josip Stritar]]
*[[Alojzij Kokalj]]
*[[Ivan Cankar]] (gl. SN)
*[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.)
*[[Josip Premk]]
*[[Albin Prepeluh]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Milan Pugelj]]
*[[Ivo Trošt]]
*[[Julij Bučar]]
*[[Marija Grošelj]]
*[[Mara Tavčar]]
*[[Ljudmila Prunk]]
*[[Marija Kmet]]
*[[Josip Suchy]]
*[[Josip Kostanjevec]]
*[[Ivan Lah]]
*[[Gustav Strniša]]
*[[Frančišek Ksaver Steržaj]]


'''Revije'''

*[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib]
*[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib]

==Besedila za urejanje v letu 2019==

*[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. 
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31].  -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]].
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] 
*[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]].
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]]
*[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dzvon+1876%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370.  -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama
*Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*''[[Besednik]]'' (1869&amp;ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869)
*''[[Slovenska bčela]]'' (1850&amp;ndash;1853)
*[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
* [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&amp;mdash;4 je že urejeno) Ureja: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]]
*[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]]
*[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]

Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST)

==Besedila za urejanje v letu 2018 ==

*Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib]
*A. M. Bašič:[[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Ureja: [[Uporabnik:MašaKrajnc|Maša Krajnc]]
*P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik:Maša Milčinski|Maša Milčinski]]
*[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} 
*[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938,  št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]

*[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] (pdf še pride)
*[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib]
*Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST)
*[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Delavska+politika&amp;page=1&amp;fyear=1928&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika)
*[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&amp;pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3djudita+pajk%27&amp;pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib]
*[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929
*[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930
*[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib]
*[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]]
*[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234)  {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib]
*[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib]
*[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]]
*[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] 
*[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib]
* [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 31],	[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] 
* [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78)	Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] 
* [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan (Slovenski narod)|Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140)
* [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175),  IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180)
* [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89)	
* Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]	
* Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16)
* [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127)	-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]

*[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932
*[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929
* [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]]
* [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
* [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] 
* J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] 
* Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 118  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]]
* I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
* [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib]   -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke  252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-503-55&amp;pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}}
* [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&amp;page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&amp;page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&amp;page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&amp;page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&amp;page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27]   -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] 
*[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET)
*Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3
* [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303
*Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici]
* [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921
* Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta''  8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET)
* Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici
* Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut
* ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf])
* [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib]
* [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib]
* [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti)
* [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890
* [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=stanko+vraz&amp;as_brr=3&amp;hl=sl]
* [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) 
* [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] 
* [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog]
* [[Josip Stritar]], [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] 
* [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]]
* [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog]
* [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] 
* [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib.
* [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&amp;fyear=1884&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]]
* [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim  večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
*[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&amp;ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*''Slovan'' 1884&amp;ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
**Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* kazalo leposlovnih člankov v reviji
*[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
* [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]]
* [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* ([[Eno si zapojmo]])
* ([[Ljudske pesmi]])
* ([[Ljudski pregovori]])
* ([[Slovenske pravljice]])
* &lt;s&gt;[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]&lt;/s&gt;

===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''===

== Besedila za urejanje v letu 2017==
===Posamezna besedila===

* [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST)

*[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&amp;ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Glas&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]]
*Maša Slavčeva [&lt;nowiki /&gt;[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]  [[Uporabnik: Patricija Berglez]]
*Zofka Kveder-Demetrovićeva [&lt;nowiki /&gt;[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST)
*Anka Nikoličeva [&lt;nowiki /&gt;[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST)
*Anka Nikoličeva [&lt;nowiki /&gt;[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]]
*[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]]
*[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST)
*[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]]
*[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST)

*[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST)
*[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] 
*[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET)
*[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET)
*[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST)
*[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date]  Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor  ]]
*[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST)
*[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET)
*P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]]
*[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST)
*[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52]  Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST)
*[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]]
*Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET)
*[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]]
*[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]]
*[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] 
*[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST)
*[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960
*[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005)
*[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST)

====Besedilne variante====
* [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) 
* [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si)
* [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) 
* [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) 
* [[France Bevk]], [[Začudene oči]] 
* [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]:  Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji

===Leposlovje v zbirkah===

====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev====

Po 141. členu ZASP usahnejo pravice
redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30
letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so
izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki
so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev
(razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno
obratno). V poštev pridejo:

[[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019),  [[Srečko Kosovel]] (4 knjige),  [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020).

Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988.

Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET)

====[[Slovenska Talija]]====

====Slovenske večernice====

V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC)

* [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib]
* [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)]  [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)]  V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 6]] (&lt;s&gt;1882&lt;/s&gt; &gt; 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]]  {{opravljeno}}
* &lt;font color= green&gt; [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] &lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]&lt;ref&gt;Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.&lt;/ref&gt;  Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} 
*&lt;font color= green&gt; [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]&lt;/font&gt; 
* [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo  {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov  Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev  | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7&lt;ref&gt;Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.&lt;/ref&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
* [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo,  [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib]  {{opravljeno}} || &lt;font color=green&gt;[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) &lt;s&gt;[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)&lt;/s&gt; ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]&lt;ref&gt;Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.&lt;/ref&gt;&lt;/font&gt; 
* [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč,  Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}}
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 38]] (1884)  [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] &lt;/font&gt; 
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 41]] (1887)  [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib]  [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org]  Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}
* [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na  krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} 
* [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} 
* [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 52]] (1900)  [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''&lt;/font&gt; (besedilna varianta)
* [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo &lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa  {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org]
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST)
* [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || &lt;font color=green&gt;[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]&lt;/font&gt;&lt;ref&gt;Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.&lt;/ref&gt;
* [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]]  | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovenskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST)
* [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji &quot;Zenta&quot;]] &lt;/font&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis)
* [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672.  Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar |  [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST)
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib''']
* &lt;font color=green&gt; [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih&lt;/font&gt; || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta)
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib]  Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov)  {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib]  Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest 
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]&lt;/font&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]]  {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]]  {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja
* [[Slovenske večernice 89]] (1936) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]]
* [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja 
* [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]]
* [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]]
* [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest
* [[Slovenske večernice 93]] (1942) Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]]
* [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov 
* [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]]
* [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]]
* [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]]
* [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad 
* [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]]
* [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]]

===Leposlovje v periodiki===

'''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.'''

*''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib]
* ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&amp;ndash;1849)
*''[[Slovenska bčela]]'' (1850&amp;ndash;1853)
*''[[Slovenski list]]'' (1928&amp;ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*''[[Dan]]'' (1912&amp;ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dan+(1912)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 1970–1987))
* &lt;s&gt;''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&amp;ndash;1943) [ dLib]&lt;/s&gt; (še ni digitaliziran)
* ''[[Delavska politika]]'' (1926&amp;ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila/1&amp;pageSize=25 dLib]
* ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&amp;ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib]
* ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&amp;ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib]
*''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&amp;ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library)
*''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&amp;ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno
*''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&amp;pageSize=25 dLib]
*''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib]
*''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib]
*''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila/1 dLib]
*''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Ptujski+tednik dLib]
*''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Tednik+(Ptuj) dLib]
* ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno
* ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) 
* ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno
* [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno
* ''[[Slovan]] 1884–1887
* Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]''
* ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Kres+%28Ljubljana%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (že v celoti urejeno?)
* ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Vigred&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno
* [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno
*[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&amp;browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f5&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*[[Domovina]] 1918-1941 
* [[Domoljub]], 1888-1944
* [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno
* [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918
* [[Mladika]] 1920-1941
* [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] 
* [[Edinost]] (Trst 1876-1928) 
* [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928)
* [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920)
* [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Slavjan dLib]
* [[Slovanski svet]]  (1888-1899)
* [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&amp;pageSize=100 dLib]
* Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800)
* [[Planinski vestnik]] (1895-)
* Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935)
* [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust]
* [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985]
* &lt;font color=grey&gt;[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib])&lt;/font&gt;
*[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=journal dLib]
* [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila)
* [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib]
* [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] 
* [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog]
* [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog]
* [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910]

====Ameriški časniki====
* [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?)
* [[Glas svobode]] (1902-1907)
* [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919)
* [[Ameriška domovina]] (1920-1946)
* [[Glas naroda]] (1893-1945)
* [[Prosveta]] (1916-1948)
* [[Edinost (ZDA)]]  Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925)
* [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957)
* [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) 
* [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u)
* [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib])

====[[Knezova knjižnica]]====
====[[Zabavna knjižnica]]====

===Avtorski opusi===

*[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec''
*[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942)
*[[Karel Širok]]
*[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib)
*[[Engelbert Gangl]]
*[[Prežihov Voranc]]
*[[Slavko Grum]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Josip Knaflič]]
*[[Oton Župančič]]
*[[Ivan Čampa]]
*[[Fran Roš]]
*[[Vinko Gaberc]]
*[[Pavel Strmšek]]
*[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST)
* [[Ivo Brnčić]] (1912–1943)
* [[Janez Jalen]] (1891-1966)
* [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco)
* [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu])
*[[Zofka Kveder]]
*[[Frančišek Ločniškar]]
* [[Dušan Ludvik]]
* [[Stanko Majcen]]
* [[Ksaver Meško]]
* [[Anton Novačan]] 
* [[Ljudmila Poljanec]]
* [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&amp;browse=rokopisi&amp;node=slike/6&amp;pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu])
* [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin)
*[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%c4%8dasopisje dLib]

=== Zaželeno, vendar še nepreslikano ===
* [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u.
* [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901.
* [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925.
* [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11.

&lt;!-- ==Za naprej== 
*Vodnikova pratika dLib
*Koledar Mohorjeve družbe
*Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr.  Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah)
*
--&gt;

== Literarna zgodovina ==

* Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&amp;ndash;5, 1938&amp;ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib]
*[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995
*[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926  
* [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz &quot;Knjige spominov&quot;]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib]
*[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866)
*Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust]
*[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] 
* Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib]
* Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib]
*[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] 
* [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS
*[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 &lt;s&gt;&lt;code&gt;http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37&lt;/code&gt;&lt;/s&gt;.
* [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis).
* [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. 
* [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&amp;id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&amp;type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&amp;id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&amp;type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&amp;id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&amp;type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&amp;id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&amp;type=PDF].
* [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&amp;id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&amp;type=PDF]
* [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] 
* [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft]
* [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] 
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]]
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]]
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]]
* [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up]
* [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog]
* [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]]

== Neleposlovje ==

Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC)

* [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900
*[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33
*[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&amp;ndash;1927
* [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924
*Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928
*[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929
*Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 
*[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352
*[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927
*Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734
*Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust]
*[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921
*[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994
*[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872
*[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916
*[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891
*[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872
*[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894
*[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872
* [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] 
* [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939
* [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC)
* [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib]
* [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib]
* [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib]
* [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 
* [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1)
* [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910
* [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}}
* [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&amp;printsec=frontcover&amp;dq=pismenost&amp;hl=sl]
* [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis)
* [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 
* [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898
* [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095
* [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732
* [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 
* [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 
* [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 
* [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105
* [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 
* [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke)  
* [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije
* [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 
* [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] 
* [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf]
* [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf]
* [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog]
* [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf]
* [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib.
* [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&amp;id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&amp;type=PDF]
* [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263]
* [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255]
* [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254]
* [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]],  1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88]

Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost.

* [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP9#v=onepage&amp;q=&amp;f=false]

* [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=valentin+vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPR2,M1] 
* [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=radoslav+razlag&amp;as_brr=3&amp;hl=sl]
* [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&amp;oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog]
* [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&amp;pg=RA1-PA284&amp;dq=metelko&amp;hl=sl]
* [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&amp;pg=RA2-PA43&amp;dq=kopitar&amp;as_brr=1&amp;hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257]
* [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=glagolita&amp;as_brr=1&amp;hl=sl] 
* Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=listi+inu&amp;hl=slg]
* [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=ravnikar&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&amp;pg=RA1-PA204&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl] 
* [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&amp;pg=RA3-PA255&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&amp;pg=RA1-PA69&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=slom%C5%A1ek&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835&lt;br&gt; [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=slom%C5%A1ek&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC)
* [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog]
* [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&amp;ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] 
* [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog]
* [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec)
* [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog]
* [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog]
* [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog]
* [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog]
* [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901
* [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog]
* [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog]
* [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] 
* [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog]

==Osnovni napotki==

Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=17&amp;Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami!

Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo.

Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. &lt;code&gt;domoljub 1923&lt;/code&gt;. Zadetke razvrstimo &lt;code&gt;po datumu naraščajoče&lt;/code&gt; in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo &lt;code&gt;Kopiraj mesto povezave&lt;/code&gt; in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled.

Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, &lt;code&gt;Dela leta xxxx&lt;/code&gt;, naslov revije, oznaka žanra.

Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) 

Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila &gt; Časopisje in članki &gt; Razširi Časopisje in članki - naslov &gt; Slovenski narod &gt; Razširi letnica &gt; 1911 (npr. za Libera nos a malo) &gt; Razporedi po datumu naraščajoče &gt; od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. 

Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti.

Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&amp;action=edit seznam novosti]'''.

Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si).

== Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov ==

* [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon]
**[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] 
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] 
* Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/]
* Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/]
* Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/]
* Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89]

== Še pod avtorsko zaporo ==

Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC)

* [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 
* [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970
* [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr.
* [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje
* [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm]
* [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja]
* [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] 
* [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja]
* [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5
* [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002.
* [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955.
* [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959.
* [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960.
* [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967.
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]]
* [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja)
* [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]]
* [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]]
* [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]]
* [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]]
* [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]]
* [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]]
* [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]]
* [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]]
* [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]]
* [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]]
* [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]]
* [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]]
* [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]]
* [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]]
* [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]]
* [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]]
* [[Miha Remec]], [[Iksia]]
* [[Miha Remec]], [[Iksion]]
* [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]]
* [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]]
* [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]]
* [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]]
* [[Miha Remec]], [[Votlina]]
* [[Miha Remec]], [[Zar ptica]]
* [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]]
* [[Razvezani jezik]]
* [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]]
* [[Sonja Votolen]], [[Malin]]
* [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]]
* [[Sonja Votolen]], [[Songarei]]
* [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]]
* [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]]
* [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]]
* [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem)
* [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]]
* [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]]
* [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]]
* [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]]
* [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000
* [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]].
* [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]]
* [[Mednarodni jezik]]
* [[Oj božime]]
* [[Slovenske novele 1935]]
* [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]]
* [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]],  [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf]
* [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin
* [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]]

== Dokončano ==

===Dokončano iz LZ===

* [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]]
* [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]]
* [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]]
* [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]]
* [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]]
* [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]]
* [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904)
* [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]]
* [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]]
* [[Engelbert Gangl]], [[Mare]]
* [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]]
* [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]]
* [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]]
* [[Fran Govekar]], [[Film]]
* [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913)
* [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela
* [[Fran Govekar]], [[Suzana]]
* [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896)
* [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891)
* [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894)
* [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]]
* [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]]
* [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]]
* [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica
* [[Fran Zbašnik]], [[Strup]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]]
* [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]]
* [[France Bevk]], [[Beg pred senco]]
* [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]]
* [[France Bevk]], [[Suženj demona]]
* [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana
* [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]]
* [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI)
* [[Ivan Albreht]], [[Entree]]
* [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]]
* [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]]
* [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]]
* [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest
* [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]]
* [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]]
* [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske
* [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]]
* [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska
* [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922)
* [[Ivan Lah]], [[Romantiki]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917)
* [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]]
* [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]]
* [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]]
* [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]]
* [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]]
* [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]]
* [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916)
* [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]]
* [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]]
* [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]]
* [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]]
* [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]]
* [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]]
* [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914)
* [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883)
* [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]]
* [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman
* [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]]
* [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar
** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882)
** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884)
** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886)
** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887)
** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891)
** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894)
* [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]]
* [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]]
* [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]]
* [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]]
* [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest
* [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]]
* [[Josip Stare]], [[Vinko]]
* [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest
* [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini
* [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]]
* [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]]
* [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]]
* [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]]
* [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]]
* [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]]
* [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]]
* [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]]
* [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela
* [[Marija Kmet]], [[Brez tál]]
* [[Marija Kmet]], [[V metežu]]
* [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]]
* [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski
* [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]]
* [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]]
* [[Milan Pugelj]], [[Magda]]
* [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]]
* [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]]
* [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]]
* [[Miran Jarc]], [[Črna roža]]
* [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]]
* [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]]
* [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]]
* [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]]
* [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja
* [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]]
* [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne
* [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne
* [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]]
* [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]]
* [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939)
* [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]]
* [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]]
* [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918)
* [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926)
* [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]]
* [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]]
* [[Zofka Kveder]], [[Pisma]]
* [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]]
* [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912)
* [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]]
* [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886)
* [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935)
* [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929)
* [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927)
* [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935)
* [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938)

===Dokončano iz DiS===

* [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910)
* [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19)
* [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925)
* [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914)
* [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893)
* [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895)
* [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920)
* [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892)
* [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925)
* [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926)
* [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931)
* [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931)
* [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923)
* [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932)
* [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923)
* [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933)
* [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908)

===Dokončano drugo===

*[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 8].
* [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]]
* [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. 
* [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]]
* [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912).
* [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911.
* [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924.
* [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]].
* [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib]
* [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896.
* [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905
* [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja
* [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881.
* [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938.
* [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 
* [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896
* [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889
* [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica
* [[Anton Funtek]], [[Rokopis]]
* [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895
* [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]]
* [[Anton Ingolič]], [[Soseska]]
* [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892)
* [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884.
* [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883.
* [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877.
* [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83.
* [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890)
* [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881.
* [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882.
* [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929.
* [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]]
* [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]]
* [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]]
*[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] 
* [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881.
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840.
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950.
* [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863
* [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863.
* [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27
* [[Celovški zmaj]].
* [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) 
* [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906
* [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864.
* [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]].
* [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878)
* [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib.
* [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]]
* [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914.
* [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]]
* [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921
* [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865.
* [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865.
* [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874
* [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869.
* [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 
* [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911.
* [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]].
* [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije
* [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. 
* [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]].
* [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894)
* [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908.
* [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908.
* [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]]
* [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891.
* [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.
* [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916.
* [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900)
* [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]].
* [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912.
* [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama).
* [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885.
* [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912
* [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]].
* [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]].
* [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]].
* [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]].
* [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]].
* [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]].
* [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]].
* [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]].
* [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]].
* [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864.
* [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]].
* [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]].
* [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913)
* [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890.
* [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03.
* [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898).
* [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892).
* [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890).
* [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891.
* [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920.
* [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901.
* [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900.
* [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926.
* [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892).
* [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893.
* [[Fran Jaklič]], [[Za možem]]
* [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]]
* [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855
* [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]]
* [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]]
* [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926
* [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894.
* [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895.
* [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889.
* [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]]
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913.
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]].
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]].
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]]
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]]
* [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916.  
* [[Fran Milčinski]], [[Butalci]].
* [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. 
* [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921.
* [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. 
* [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923.
* [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930.
* [[Fran Milčinski]], [[Igračke]].
* [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916.
* [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919.
* [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932.
* [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]].
* [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32.
* [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]].
* [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. 
* [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]].
* [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925.
* [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. 
* [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914.
* [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929.
* [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938.
* [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939.
* [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib]
* [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894.
* [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. 
* [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909.
* [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900.  
* [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). 
* [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856
* [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]]
* [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874.
* [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887.
* [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931.
* [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931)
* [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35)
* [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928.
* [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38)
* [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939)
* [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933)
* [[France Bevk]], [[Menče]] (1936)
* [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858.
* [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847.
* [[France Prešeren]], [[Zdravljica]].
* [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885.
* [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863.
* [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910.
* [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936.
* [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]]
* [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]]
* [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]]
* [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]].
* [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910.
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]].
* [[Ivan Cankar]], [[Erotika]].
* [[Ivan Cankar]], [[Greh]]
* [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]]
* [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]].
* [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04.
* [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03.
* [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] 
* [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]]
* [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901.
* [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]].
* [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]].
* [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]]
* [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]].
* [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]]
* [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]].
* [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]]
* [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]].
* [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]].
* [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]].
* [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906.
* [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04.
* [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]]
* [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917.
* [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]].
* [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]].
* [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]].
* [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]].
* [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]].
* [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909.
* [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910.
* [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914.
* [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]].
* [[Ivan Cankar]], [[Za križem]].
* [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]].  
* [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]].
* [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]].
* [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]].
* [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905.
* [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940.
* [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894).
* [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]].
* [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906.
* [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]]
* [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850.
* [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863.
* [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928
* [[Ivan Potrč]], [[Krefli]]
* [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920)
* [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913.
* [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16)
* [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906.
* [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892.
* [[Ivan Tavčar]], [[4000]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889.
* [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba
* [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908.
* [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]].
** [[Kako se mi ženimo]]!
** [[Kočarjev gospod]]
** [[Posavčeva češnja]]
** [[Šarevčeva sliva]]
** [[Gričarjev Blaže]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919.
* [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta
* [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]]
* [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]].
* [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860.
* [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. 
* [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]].
* [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]].
* [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]].
* [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886.
* [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9)
* [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919)
* [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]]
* [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899)
* [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907.
* [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895).
* [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897).
* [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906.
* [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874.
* [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] 
** [[Poštne nakaznice]].
** [[Iskren zagovornik]].
** [[Ponarejeni bankovci]].
** [[Policijski komisar]].
** [[Mati ga izda]].
** [[Sodba večne pravice]].
** [[Iz globočine morja]].
** [[Poštarica na Prelazu]].
* [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903.
* [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884.
* [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880
* [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]]
* [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 
* [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883.
* [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884.
* [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864
* [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864.
* [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893.
* [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. 
* [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861.
* [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. 
* [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]].
* [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]].
* [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860.
* [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861.
* [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]].
* [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828
* [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]].
* [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]].
* [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]].
* [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]].
* [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]].
* [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850.
* [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892.
* [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884)
* [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883.
* [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888)
* [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884).
* [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]].
* [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890.
* [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892).
* [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882.
* [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876.
* [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888).
* [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. 
* [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887)
* [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]].
* [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog]
* [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901)
* [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]].
* [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]].
* [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]].
* [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]].
* [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]].
* [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]].
* [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]].
* [[Josip Jurčič]], [[Domen]].
* [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]].
* [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Golida]].
* [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]].
* [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]].
* [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]].
* [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873.
* [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]].
* [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]].
* [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]].
* [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]].
* [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]].
* [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877.
* [[Josip Jurčič]], [[Lipe]].
* [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]].
* [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]].
* [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]].
* [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]].
* [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880)
* [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]].
* [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886)
* [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog]
* [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]].
* [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]].
* [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]].
* [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]].
* [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]].
* [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]].
* [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]].
* [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]].
* [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]].
* [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]].
* [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest
* [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906.
* [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906
* [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922.
* [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897
* [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909.
* [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891)
* [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. 
* [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870.
* [[Josip Regali]], [[Vzgoja]]
* [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889.
* [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869.
* [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878.
* [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868.
*[[Josip Vandot]], [[Desetnica]]
*[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]]
*[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] 
*[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] 
*[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]]
*[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]]
*[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] 
*[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]]
*[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]]
*[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] 
*[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] 
*[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] 
*[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] 
*[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] 
* [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]]
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851.
* [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib]
* [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931.
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939.
* [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939)
* [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927)
* [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938)
*[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW]
*[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] 
* [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863.
* [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl.  
* [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842.
* [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907)
* [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870
* [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]]
* [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]]
* [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]]
* [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]]
* [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]]
* [[Juš Kozak]], [[Dota]]
* [[Juš Kozak]], [[Razori]]
* [[Kranjska nevesta]], SG 1864.
* [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf]
* [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]].
* [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]].
* [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901.
* [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 .
* [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 
* [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]].
* [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]]
* [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. 
* [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912
* [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906)
* [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929
* [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864.
* [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887.
* [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27.
* [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894.
* [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&amp;pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) 
* [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela
* [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]]
* [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž
* [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] 
* [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615]
* [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917.
* [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941.
* [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928.
*[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. 
* [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903.
* [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903).
* [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902).
* [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904.
* [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]].
* [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]].
* [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]].
* [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855.
* [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867.
* [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej  
* [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28.
* [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961.
* [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972.
* [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906.
* [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886
* [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969)
* [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T]
* [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK]
* [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. 
* [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. 
* [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907.
* [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. 
* [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944.
* [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925).
* [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923
* [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913).
* [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885.
* [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881.
* [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885.
* [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896.
* [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882.
* [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892.
* [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876.
* [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. 
* [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883.
* [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893.
* [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881.
* [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897.
* [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864.
* [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 
* [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895)
* [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]]
* [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896.
* [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900)
* [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 
* [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]]
* [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898)
* [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče 
* [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890)
* [[Plezalski občutki]] (SN 1926)
* [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]]
* [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931)
* [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]]
* [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]]
* [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]]
* [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] 
* [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]]
* [[Rado Murnik]], [[Brat]]
* [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]]
* [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]]
* [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 
* [[Rado Murnik]], [[Indijanci]]
* [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]]
* [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]]
* [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]]
* [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909.
* [[Rado Murnik]], [[Materino srce]].
* [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]].
* [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]].
* [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] .
* [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]].
* [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]].
* [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]].
* [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]].
* [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]].
* [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]].
* [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]].
* [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. 
* [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]].
* [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]].
* [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865.
* [[Simon Jenko]]. [[Spomini]].
* [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]].
* [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. 
* [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]].
* [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]].
* [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]].
* [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]].
* [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]].
* [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]].
* [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]].
* [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]].
* [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]].
* [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]].
* [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 
* [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863.
* [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837.
* [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839.
* [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841.
* [[Turški Pavliha]], SG 1864.
* [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010.
* [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]].
* [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000.
* [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]].
* [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. 
* [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998.
* [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858.
* [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822.
* [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) 
* [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) 
* [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 
* [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]].
* [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840.
* [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938.
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899
* [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914.
* [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]]
* [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 
* [[Žalostna vernitev]], SG 1864.
* [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]]
* [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872)
* [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.)
* [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924
* [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] 
* [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno
* [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] 
* [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]]
* [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107]
* [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258]
* [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] 
* [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 
* [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874
*[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&amp;id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&amp;type=PDF dLib]
*[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&amp;id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&amp;type=PDF dLib]
* [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) 
* [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36)
* [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]]
* [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke)
* [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] 
* [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]]
* [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]]
* [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] 
* [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914)
* [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908)
* [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] 
*[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date]
* [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]]
* [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja
* [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] 
* [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888)
* [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) 
* [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889)
* [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881)
* [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) 
* [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888)
* [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]]
* [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910)
* [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927)
* [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]]
* [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]]
* [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923)
* [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924)
* [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]
* [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&amp;id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&amp;type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org])
* [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905
* [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927
* [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99
* [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100
* [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118
* [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113
* [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95
* [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110
* [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121
* [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58
* [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116
* [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71
* [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124
* [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 
* F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika  1925
* [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927
* [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib]
* [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib]
* [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib]
* [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib]
* [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib]
* [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib]
* [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] 
* [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib]
* [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] 
* [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] 
* [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. 
* [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] 
* [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu)
* [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html]
* [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010
* [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi 
* [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] 
* [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&amp;id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&amp;type=PDF] sl.
* [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib]
* [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib]
* [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib]
* [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib]
* [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib]
* [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982
* [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=valentin+vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPA3,M1] 
* [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog]
* [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih)
* [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]]
* [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 
* [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin
* [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=20&amp;sort=date&amp;sortDir=ASC&amp;page=2] sl.
* [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&amp;id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&amp;type=PDF] sl.
* [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882
* [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893.
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19
* [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909.
* [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&amp;id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&amp;type=PDF]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]]
*[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib]
*[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&amp;pageSize=20&amp;URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib]
*[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib]
* [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870)
* [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874)
* [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892)
* [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890)
* [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin
* [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881.
* [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881.
* [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881.
* [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi).
* [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]].
* [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914
* A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib.
* Fra Diavolo, gl. dLib.
* [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib.
* [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib.
* [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895.
* [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf].
* [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541
* [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) 
* [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib.
* [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849.
* [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=zalokar&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPA8,M1] 
*[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902)
* [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]]
* [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo)
* [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo)
* [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848
* [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005
* [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh)
*[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 
*[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859
*[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S]
*[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] 
*[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) 
*[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7]
*[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g]
*[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] 
* [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]:	Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 
* Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42
* [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 
*[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org]
* [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib]
* [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 dLib] 
* [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] 
* [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}}
* [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 
* [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927
* [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926
* [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib]  prim. z [[Roka in srce]] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07)
* [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]]
* [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib]
* [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib]
* [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12
* [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR]
* [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]]
* [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger)
* [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] 
* [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000
* [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib]
* [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog]
* [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib]
* [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940
* [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977
* [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] 
* [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]]
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921)
*[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala &lt;s&gt;--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)&lt;/s&gt;, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC)
* [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927
* [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936
* [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940
* [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896
* [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]]
* [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930
* [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]]
* [[Miran Jarc]] (1900-1942)
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903
* [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862)
*[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
*[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1944&amp;frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}}
*[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
*[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}}
*[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}}
*Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
* [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Slovenski+gospodar&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}}
*[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}}
*[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}}
* [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}}
* [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
* [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
* [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}}
* K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}}
*[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}}
*Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}}
*Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}}
*Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}}
*[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}}
*[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6];  Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC)  {{opravljeno}}
*[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
* Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012  {{opravljeno}}
* [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}}
* [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}}
* [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}}
* [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
*[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]],  1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}}
* [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}}
* [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}}
* [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}}
* P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}}
*[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}}
*Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}}
*Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]]  {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]]  {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}}
*[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11]
*[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] 
*[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941
*[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&amp;ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Vertec+(1871) dLib] 
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib]
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gruda&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gruda&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
* [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 
* [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib]
* [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] 
*[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] 
*P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki)
*P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dru%c5%beinski+tednik&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki)
* [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib]
*[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] 
*[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] 
*Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] 
* [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877
* [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927
*Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib]
*Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib]
*Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43)
*Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} 
*Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} 
*Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} 
*Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}}
*Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} 
*Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} 
*F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} 
*Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} 
*Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC)
*Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC)
*Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
*Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC)
* [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC)
* [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]]
* [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC)
* [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC)
* [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016
*[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]]
*Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]])
* [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]])
* [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 &lt;s&gt;Trenutno ureja Neja Pevec&lt;/s&gt; [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]]
*[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC)
*[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC)
*[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]]
*P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC)
*Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
*[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
* [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj
* [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] &gt; [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]])  11:52, 25. februar 2016 (UTC)
* [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] &gt; &gt; [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC)
* [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST))
* [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič)

==Urejeni avtorski opusi==

*[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC)
* [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC)
* [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber
* [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]]
*[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC)
* [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC)
* [[Bratko Kreft]]      '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC)
* [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC)
* [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC)
* [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC)
* [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&amp;pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik
* [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC)

==Urejena literarna zgodovina==
* [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]])
* [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC)
*Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC)

== [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] ==

== [[Srednješolska literarna besedila]]==

== Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == 

* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]]

== Študentsko popravljanje za višjo oceno ==

* [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]]

== Glej tudi ==

[[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]]

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]]
[[Kategorija:Wikiprojekti]]</text>
      <sha1>msildugxydv23hldb72q4phee4bbbgq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207158</id>
      <parentid>207144</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T17:33:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TinaRaj</username>
        <id>8099</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="606017" xml:space="preserve">{{WikiProjekt
|projekt=Slovenska leposlovna klasika
|tema=Digitalizacija slovenske leposlovne klasike
|mentor=[[Uporabnik:Hladnikm|red. prof. dr. Miran Hladnik ''Hladnikm'']]
|koordinator=[[Uporabnik:Mihael Simonič|Mihael Simonič]]
|sodelovanje=študenti [[w:Filozofska fakulteta|FF]]
|nadrejeni=
|sorodni1=Zbirka slovenskih mladinskih leposlovnih besedil
|sorodni2=Besedila za ZRC SAZU
}}

== Slovenska literatura na internetu ==
'''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)'''

Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaela Simoniča.
Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.]

== Kazala==

===[[Leposlovje v literarnih revijah]]===

===[[Leposlovje v časnikih]]===

===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]===

===[[Knjige po letih]]===

==Besedila za urejanje v letu 2022==


[Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.]
&lt;!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --&gt;

* [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman''': št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.]
*[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Ureja: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
* [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 52]. Ureja: [[Uporabnik: Nusavesd|Nuša Vešligaj]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 39]. Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 37]. Ureja: [[Uporabnik:Doris_Jeretina|Doris Jeretina]]
*[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 16].
*[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]]
*M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
*[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]]
*[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] 
*Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}}  [dogaja se v Šentanelu] Ureja: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]
*''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] 
*[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}}  {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}}  {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}}  {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}}  {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}}  {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]]   
*[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Ureja: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Ureja: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52  {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}}
*[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''.  Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]]
*[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] Ureja: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12]
*[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
* [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib]
* [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib]
* [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib]
* [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib]
* [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib]
* [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ  dLib]
* [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS  dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
* [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 40-44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW  dLib]
* [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]]
* [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA  dLib] Ureja: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]]
* [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1939&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib]
*[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib]
*[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib]
*[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib]
*[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib]
*[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib]
*[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib]
*[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib]
*[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib]
*[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib]
*[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib]
*[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib]
*[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib]
*[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib]
*[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib]
*[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib]
*[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib]
*[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib]
*[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib]
*[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib]
*[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]]
*[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib]
*[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib]
*[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]]
*[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib]
*[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib]
*[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib]
*[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib]
*[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]]
*[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik:TamaraSterk|Tamara Šterk]]
*[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 294]
*[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 277]
*[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 266]
*[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 244]
*[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=3&amp;fyear=1930 229]
*[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=3 224]
*[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSizp=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSizp=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 178]
*[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1930&amp;page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Katarina Špringer|Katarina Špringer]]
*[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]]
*[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 289]
*[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 254]
*''[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 279]''
*[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1929&amp;page=3 261]
*[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1929 21]
*[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 266] Ureja: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]]
*''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 285]''
*[[Andrej Kobal]]: [[Po solčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1928&amp;pageSize=100&amp;page=4 302]
*[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 231]
*[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=3 228]
*[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]]
*[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 142]
*[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1928&amp;page=2 130] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]]
*[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]]
*[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 186]
*[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 176]
*[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1927&amp;page=2 133]

* [[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]]: [[Bele zvezde]], Slovenec 1942 in 1943
* [[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]]: [[Domačija v cvetju]], Slovenec 1943
*[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943
*J. E. Polák: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1943
* Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] 
*[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}}

==Besedila za urejanje v letu 2021==

*Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]
* [[Anton Terbovec|A. J. Terbovec]]: [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=1 dLib]
* [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]]
* [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
* [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib]
* M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
* [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]]
* [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib]
*[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]]
*[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib]
* [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]]
* [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib]  Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]]
* [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=3 dLib]
* [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1917&amp;page=3 dLib]
* [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&amp;sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&amp;ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&amp;q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&amp;oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&amp;gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&amp;sclient=gws-wiz&amp;ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&amp;uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] 
* [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=1 dLib]
* [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]]
* [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1918&amp;page=2 dLib]
* [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] 
* [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1919&amp;page=2 dLib]
*[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27],     [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] 
*[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198]
*[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib]
*[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1921&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244]
*A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187]
*[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1922&amp;page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12]
*[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25]
*[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124]
*[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96]
*[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;language=slo&amp;page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95]
*[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139]
*[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202]
*[[Andrejčkov Jože|Josip Podmilšak]]: [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220]
*[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib]
*[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210]
*[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217]
*[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261]
*[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302]
*[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1923&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;page=13 dLib],  Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib].
*[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] - Ureja: Urh Ferlež
*[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924&amp;page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233]
*[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;fyear=1924&amp;page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271]
*[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103.  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]]
*[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 237]
*[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]]
*[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1926&amp;pageSize=100&amp;page=3 262] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]

*Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]]

==Besedila za urejanje v letu 2020==

*[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku)
*[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929)
*[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] 
*[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]]
* Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&amp;fyear=1884&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]]
* Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman &quot;Rakete&quot;. ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Ureja: [[Tejacec|Teja Čeč]]
* [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}}
*[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) 
*[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
* [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) 
* [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*&lt;s&gt; [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]&lt;/s&gt; Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]].
* Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo)
* Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
* [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1911&amp;page=12&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]]
* P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1917&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1924&amp;page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
* [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
*[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] 
*[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] 
* Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
*Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29)
* [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40)	[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp
* [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] 
*U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št.  281–85, 288–93, 295–96)
*[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
* [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32)
*[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]]
* [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40)	
*Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]]
*[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]]
*E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]]
*J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}}
*[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} Ureja: [[Nika Šušteršič|Nika Šušteršič]]
*A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]]
*[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}}
*[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: &quot;[[Na pragu smrti]]&quot;: Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali.  SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}},  6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}},  10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]]
*[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902
*[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902
*Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]]
*Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23
*[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33
*Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50
*[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1  Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 
*-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 
*Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?)
*[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52
*[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 
*Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37
*[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30
*Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30
*Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51,  1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929:  št. 8, 13, 37, 38, 40
*Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49
* Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45
*Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35
*Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]].  Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51
*M. J.: [[Če študent na rajžo gre]].  Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 
*[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]]
*[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52
*[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 
*[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33
*[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5
*dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29
*[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45
*[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33
*[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44
*Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6)
*Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) 
*J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Ureja: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib]
*[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1925&amp;page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib]
*[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib]
*Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib]
*[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib
*[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]

*Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]]
*Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1883&amp;page=3 dLib]
*Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1884&amp;page=3 dLib]
*[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&amp;pageSize=25 dLib]
*Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=1 dLib]
*Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Edinost+(Trst)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1885&amp;page=4 dLib]
*J. Stritar: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] Uredila: [[Uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]]
*[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib]
*J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib]
*Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib]
*Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib]
*Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib]
*Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib]
*Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib]
*C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib]
*Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib]
*[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib]
*J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib]
*[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib]
*[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib]
*Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib]
*Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib]
*[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib]
*Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib]
*Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib]
*Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib]
*[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib]
*[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''.  Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib]
*Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib]
*[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib]
*[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib]
*[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib]
*[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib]
*[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib]
*[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib]
*[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib]
*[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib]
*[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib]
*Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib]
*[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib]
*J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib]
*Д: [[Kralj &amp; Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib]
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib]
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Ureja: Uroš Ferrari Stojanović
*[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] 
*Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b).  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib]
*[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib]
*Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib]
*[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib]
*[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib]
*E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b,  237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b).   [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib]
*Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib]
*[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib]
*[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib]
*[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib]
*Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] 
*[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib]
*[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]]
*[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib]
*[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib]
*[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib]
*[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib]
*[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib]
*[[Joško Kevc]]: [[Izlet na  Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib]
*Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib]
*Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib]
*[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib]
*V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib]
* [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  
* [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]     
* [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib]
* Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib]
* A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib]
* A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib]
* H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib]
* [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib]
* [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). 
* [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib]
* [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib]
* M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib]
*Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib]
*[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib]
*M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib]
*V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]]
*[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.]
*[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.]
*[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do  55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]

'''Avtorski opusi'''
* [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir)
* [[Fran Milčinski]]
* [[Marjana Grasselli Prosenc]]
* [[France Bevk]]
* [[Fran Žgur]]
* [[Ivan Baloh]]
* [[Ferdo Kleinmayr]]
* [[Franjo Krašovec]]
* [[Drago Komac]]
* [[Joško Kevc]]
* [[Alojzij Remec]]
* [[Marica Gregorič Stepančič]]
* [[Ivan Podlesnik]]
* [[Oskar Kamenšek]]
* [[Janko Kessler]]
* [[Ivan Pucelj]]
* [[Anton Zajc]]
* [[Jurij Grabrijan]]
* [[Fran Zakrajšek]]
* [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica)
* [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&amp;ndash;187. 
* [[Fran Detela]]
*[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik)
* [[Jakob Alešovec]]
* [[Josip Podmilšak]]
* [[Luiza Pesjak]]
* [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}}
*[[Leopold Lenard]]
* [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd.
*[[Ivo Grahor]]&lt;ref&gt;Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.&lt;/ref&gt;
*[[Ivo Brnčić]] 
*[[Ljudmila Poljanec]]
*[[Lea Fatur]]
*[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')&lt;ref&gt;Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.&lt;/ref&gt;
*[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi)
*postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja.
*[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru)
*[[Josip Vandot]]
*[[Narte Velikonja]]
*[[Janko Mlakar]]
*[[Ivan Albreht]]
*[[Matej Tonejec]] - Samostal
*[[Anton Koder]]
*[[Fran Levstik]] (gl. SN)
*[[Pavel Turner]]
*[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib)
*[[Josip Stritar]]
*[[Alojzij Kokalj]]
*[[Ivan Cankar]] (gl. SN)
*[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.)
*[[Josip Premk]]
*[[Albin Prepeluh]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Milan Pugelj]]
*[[Ivo Trošt]]
*[[Julij Bučar]]
*[[Marija Grošelj]]
*[[Mara Tavčar]]
*[[Ljudmila Prunk]]
*[[Marija Kmet]]
*[[Josip Suchy]]
*[[Josip Kostanjevec]]
*[[Ivan Lah]]
*[[Gustav Strniša]]
*[[Frančišek Ksaver Steržaj]]


'''Revije'''

*[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib]
*[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib]

==Besedila za urejanje v letu 2019==

*[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. 
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31].  -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]].
*[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] 
*[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]].
*[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36].  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]]
*[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]]
*[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]]
*[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dzvon+1876%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370.  -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddomovina%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;frelation=Domovina+(Ljubljana)&amp;fyear=1933&amp;page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama
*Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*''[[Besednik]]'' (1869&amp;ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869)
*''[[Slovenska bčela]]'' (1850&amp;ndash;1853)
*[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]]
*[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
* [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&amp;mdash;4 je že urejeno) Ureja: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]]
*[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]]
*[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]

Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST)

==Besedila za urejanje v letu 2018 ==

*Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib]
*A. M. Bašič:[[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Ureja: [[Uporabnik:MašaKrajnc|Maša Krajnc]]
*P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik:Maša Milčinski|Maša Milčinski]]
*[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} 
*[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]]
*[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938,  št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]

*[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] (pdf še pride)
*[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib]
*Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST)
*[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&amp;query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Delavska+politika&amp;page=1&amp;fyear=1928&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika)
*[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&amp;pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3djudita+pajk%27&amp;pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]]
*[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib]
*[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929
*[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930
*[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib]
*[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]]
*[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;fyear=1876&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4&amp;pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234)  {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib]
*[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3&amp;frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
*[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib]
*[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
*[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]]
*[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] 
*[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib]
* [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 31],	[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Slovenski+narod&amp;page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] 
* [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78)	Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] 
* [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan (Slovenski narod)|Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140)
* [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175),  IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180)
* [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89)	
* Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]	
* Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
* [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16)
* [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127)	-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]

*[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932
*[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929
* [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]]
* [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
* [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] 
* J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] 
* Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 118  [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]]
* I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&amp;pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&amp;pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&amp;pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
* [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&amp;pageSize=25 dLib]   -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&amp;pageSize=25 dLib]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&amp;pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&amp;query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&amp;fyear=1912&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=100&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1916&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
* [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke  252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+%281873%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1921&amp;page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]]
*[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila%2f1-503-55&amp;pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}}
* [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&amp;page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&amp;page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&amp;page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&amp;page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&amp;page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1933&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27]  -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]]
* [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1934&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27]   -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] 
* [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;fyear=1935&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]]
* [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&amp;ftype=%C4%8Dasopisje&amp;frelation=Slovenec+(1873)&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;flanguage=slv&amp;fyear=1938&amp;query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] 
*[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET)
*Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]]
* [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3
* [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303
*Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici]
* [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921
* Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta''  8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET)
* Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici
* Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&amp;frelation=Prosveta+(ZDA)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;fyear=1916&amp;page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut
* ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf])
* [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib]
* [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib]
* [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti)
* [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890
* [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=stanko+vraz&amp;as_brr=3&amp;hl=sl]
* [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) 
* [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] 
* [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog]
* [[Josip Stritar]], [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] 
* [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]]
* [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog]
* [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] 
* [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib.
* [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1935&amp;pageSize=25&amp;page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;page=1&amp;fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25&amp;fyear=1936&amp;page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;fyear=1936&amp;page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]]
* [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&amp;fyear=1884&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]]
* [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim  večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]]
*[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&amp;ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*''Slovan'' 1884&amp;ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
**Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* kazalo leposlovnih člankov v reviji
*[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Nova+doba+(Celje)&amp;page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
* [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]]
* [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]]
* [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
* ([[Eno si zapojmo]])
* ([[Ljudske pesmi]])
* ([[Ljudski pregovori]])
* ([[Slovenske pravljice]])
* &lt;s&gt;[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]&lt;/s&gt;

===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''===

== Besedila za urejanje v letu 2017==
===Posamezna besedila===

* [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST)

*[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&amp;ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Glas&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]]
*Maša Slavčeva [&lt;nowiki /&gt;[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet]  [[Uporabnik: Patricija Berglez]]
*Zofka Kveder-Demetrovićeva [&lt;nowiki /&gt;[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST)
*Anka Nikoličeva [&lt;nowiki /&gt;[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST)
*Anka Nikoličeva [&lt;nowiki /&gt;[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]]
*[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]]
*[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]]
*[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST)
*[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]]
*[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST)

*[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]]
*[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]]
*[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST)
*[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] 
*[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]]
*[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]]
*[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET)
*[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET)
*[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST)
*[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] 
*[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date]  Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor  ]]
*[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST)
*[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET)
*P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]]
*[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST)
*[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52]  Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST)
*[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]]
*Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET)
*[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]]
*[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]]
*[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] 
*[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]]
*[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST)
*[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960
*[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005)
*[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST)

====Besedilne variante====
* [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) 
* [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si)
* [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) 
* [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) 
* [[France Bevk]], [[Začudene oči]] 
* [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]:  Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji

===Leposlovje v zbirkah===

====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev====

Po 141. členu ZASP usahnejo pravice
redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30
letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so
izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki
so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev
(razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno
obratno). V poštev pridejo:

[[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019),  [[Srečko Kosovel]] (4 knjige),  [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020).

Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988.

Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET)

====[[Slovenska Talija]]====

====Slovenske večernice====

V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC)

* [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib]
* [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)]  [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)]  V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 6]] (&lt;s&gt;1882&lt;/s&gt; &gt; 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]]  {{opravljeno}}
* &lt;font color= green&gt; [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] &lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]&lt;ref&gt;Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.&lt;/ref&gt;  Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} 
*&lt;font color= green&gt; [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]&lt;/font&gt; 
* [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo  {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov  Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev  | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7&lt;ref&gt;Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.&lt;/ref&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
* [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo,  [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib]  {{opravljeno}} || &lt;font color=green&gt;[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) &lt;s&gt;[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)&lt;/s&gt; ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]&lt;ref&gt;Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.&lt;/ref&gt;&lt;/font&gt; 
* [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč,  Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}}
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 38]] (1884)  [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] &lt;/font&gt; 
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 41]] (1887)  [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) &lt;/font&gt;
* &lt;font color= green&gt;[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib]  [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org]  Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}
* [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na  krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} 
* [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} 
* [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 52]] (1900)  [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''&lt;/font&gt; (besedilna varianta)
* [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo &lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa  {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org]
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST)
* [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || &lt;font color=green&gt;[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]&lt;/font&gt;&lt;ref&gt;Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.&lt;/ref&gt;
* [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]]  | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovenskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST)
* [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji &quot;Zenta&quot;]] &lt;/font&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis)
* [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672.  Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar |  [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik &lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST)
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib''']
* &lt;font color=green&gt; [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih&lt;/font&gt; || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta)
*  &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib]  Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov)  {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib]  Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest 
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]&lt;/font&gt; -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET)
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]&lt;/font&gt; Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET)
* [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]]  {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]]  {{opravljeno}}
* &lt;font color=green&gt;[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)&lt;/font&gt;
* [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja
* [[Slovenske večernice 89]] (1936) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]]
* [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja 
* [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]]
* [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]]
* [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest
* [[Slovenske večernice 93]] (1942) Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]]
* [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov 
* [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]]
* [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]]
* [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]]
* [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad 
* [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]]
* [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]]

===Leposlovje v periodiki===

'''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.'''

*''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib]
* ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&amp;ndash;1849)
*''[[Slovenska bčela]]'' (1850&amp;ndash;1853)
*''[[Slovenski list]]'' (1928&amp;ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*''[[Dan]]'' (1912&amp;ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&amp;browse=%c4%8dasopisje&amp;node=besedila&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dan+(1912)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 1970–1987))
* &lt;s&gt;''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&amp;ndash;1943) [ dLib]&lt;/s&gt; (še ni digitaliziran)
* ''[[Delavska politika]]'' (1926&amp;ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila/1&amp;pageSize=25 dLib]
* ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&amp;ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib]
* ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&amp;ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib]
*''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&amp;ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f1&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library)
*''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&amp;ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno
*''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&amp;pageSize=25 dLib]
*''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib]
*''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib]
*''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;sortDir=DESC&amp;sort=date&amp;node=besedila/1 dLib]
*''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Ptujski+tednik dLib]
*''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Tednik+(Ptuj) dLib]
* ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno
* ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) 
* ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno
* [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno
* ''[[Slovan]] 1884–1887
* Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]''
* ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Kres+%28Ljubljana%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (že v celoti urejeno?)
* ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Vigred&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno
* [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=newspaper&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno
*[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&amp;browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f5&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
*[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
*[[Domovina]] 1918-1941 
* [[Domoljub]], 1888-1944
* [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno
* [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918
* [[Mladika]] 1920-1941
* [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] 
* [[Edinost]] (Trst 1876-1928) 
* [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928)
* [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920)
* [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Slavjan dLib]
* [[Slovanski svet]]  (1888-1899)
* [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&amp;pageSize=100 dLib]
* Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800)
* [[Planinski vestnik]] (1895-)
* Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&amp;browse=%C4%8Dasopisje&amp;node=besedila%2f2&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935)
* [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust]
* [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985]
* &lt;font color=grey&gt;[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib])&lt;/font&gt;
*[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&amp;pageSize=25&amp;fformattypeserial=journal dLib]
* [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila)
* [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib]
* [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] 
* [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog]
* [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog]
* [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910]

====Ameriški časniki====
* [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?)
* [[Glas svobode]] (1902-1907)
* [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919)
* [[Ameriška domovina]] (1920-1946)
* [[Glas naroda]] (1893-1945)
* [[Prosveta]] (1916-1948)
* [[Edinost (ZDA)]]  Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925)
* [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957)
* [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) 
* [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u)
* [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib])

====[[Knezova knjižnica]]====
====[[Zabavna knjižnica]]====

===Avtorski opusi===

*[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec''
*[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942)
*[[Karel Širok]]
*[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib)
*[[Engelbert Gangl]]
*[[Prežihov Voranc]]
*[[Slavko Grum]]
*[[Fran Govekar]]
*[[Josip Knaflič]]
*[[Oton Župančič]]
*[[Ivan Čampa]]
*[[Fran Roš]]
*[[Vinko Gaberc]]
*[[Pavel Strmšek]]
*[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST)
* [[Ivo Brnčić]] (1912–1943)
* [[Janez Jalen]] (1891-1966)
* [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco)
* [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu])
*[[Zofka Kveder]]
*[[Frančišek Ločniškar]]
* [[Dušan Ludvik]]
* [[Stanko Majcen]]
* [[Ksaver Meško]]
* [[Anton Novačan]] 
* [[Ljudmila Poljanec]]
* [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&amp;browse=rokopisi&amp;node=slike/6&amp;pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu])
* [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin)
*[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=%c4%8dasopisje dLib]

=== Zaželeno, vendar še nepreslikano ===
* [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u.
* [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901.
* [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925.
* [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11.

&lt;!-- ==Za naprej== 
*Vodnikova pratika dLib
*Koledar Mohorjeve družbe
*Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr.  Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah)
*
--&gt;

== Literarna zgodovina ==

* Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&amp;ndash;5, 1938&amp;ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib]
*[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995
*[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]]
* [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926  
* [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz &quot;Knjige spominov&quot;]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib]
*[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866)
*Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust]
*[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] 
* Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib]
* Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib]
*[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] 
* [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS
*[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 &lt;s&gt;&lt;code&gt;http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37&lt;/code&gt;&lt;/s&gt;.
* [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis).
* [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. 
* [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&amp;id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&amp;type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&amp;id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&amp;type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&amp;id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&amp;type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&amp;id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&amp;type=PDF].
* [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&amp;id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&amp;type=PDF]
* [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] 
* [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft]
* [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] 
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]]
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]]
**[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]]
* [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up]
* [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog]
* [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]]

== Neleposlovje ==

Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC)

* [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900
*[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33
*[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&amp;ndash;1927
* [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924
*Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928
*[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929
*Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 
*[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352
*[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927
*Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734
*Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust]
*[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921
*[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994
*[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872
*[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916
*[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891
*[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872
*[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894
*[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872
* [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] 
* [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939
* [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC)
* [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib]
* [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib]
* [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib]
* [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 
* [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1)
* [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910
* [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}}
* [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&amp;printsec=frontcover&amp;dq=pismenost&amp;hl=sl]
* [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis)
* [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 
* [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898
* [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095
* [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732
* [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 
* [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 
* [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 
* [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105
* [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 
* [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke)  
* [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije
* [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 
* [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] 
* [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf]
* [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf]
* [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog]
* [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf]
* [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib.
* [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&amp;id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&amp;type=PDF]
* [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263]
* [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255]
* [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254]
* [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]],  1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88]

Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost.

* [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&amp;hl=sl&amp;pg=PP9#v=onepage&amp;q=&amp;f=false]

* [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=valentin+vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPR2,M1] 
* [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=radoslav+razlag&amp;as_brr=3&amp;hl=sl]
* [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&amp;oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog]
* [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&amp;pg=RA1-PA284&amp;dq=metelko&amp;hl=sl]
* [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&amp;pg=RA2-PA43&amp;dq=kopitar&amp;as_brr=1&amp;hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257]
* [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=glagolita&amp;as_brr=1&amp;hl=sl] 
* Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=listi+inu&amp;hl=slg]
* [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=ravnikar&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&amp;pg=RA1-PA204&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl] 
* [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&amp;pg=RA3-PA255&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&amp;pg=RA1-PA69&amp;dq=murko&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=slom%C5%A1ek&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835&lt;br&gt; [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=slom%C5%A1ek&amp;lr=&amp;as_brr=1&amp;hl=sl]
* [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC)
* [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog]
* [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&amp;ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] 
* [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog]
* [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec)
* [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog]
* [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog]
* [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog]
* [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog]
* [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901
* [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog]
* [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog]
* [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] 
* [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog]

==Osnovni napotki==

Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=17&amp;Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami!

Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo.

Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. &lt;code&gt;domoljub 1923&lt;/code&gt;. Zadetke razvrstimo &lt;code&gt;po datumu naraščajoče&lt;/code&gt; in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo &lt;code&gt;Kopiraj mesto povezave&lt;/code&gt; in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled.

Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, &lt;code&gt;Dela leta xxxx&lt;/code&gt;, naslov revije, oznaka žanra.

Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) 

Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila &gt; Časopisje in članki &gt; Razširi Časopisje in članki - naslov &gt; Slovenski narod &gt; Razširi letnica &gt; 1911 (npr. za Libera nos a malo) &gt; Razporedi po datumu naraščajoče &gt; od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. 

Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti.

Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&amp;action=edit seznam novosti]'''.

Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si).

== Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov ==

* [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon]
**[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] 
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L]
**[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] 
* Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/]
* Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/]
* Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/]
* Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89]

== Še pod avtorsko zaporo ==

Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC)

* [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 
* [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970
* [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr.
* [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje
* [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm]
* [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja]
* [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] 
* [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja]
* [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5
* [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002.
* [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955.
* [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959.
* [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960.
* [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967.
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]]
* [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja)
* [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]]
* [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]]
* [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]]
* [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]]
* [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]]
* [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]]
* [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]]
* [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]]
* [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]]
* [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]]
* [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]]
* [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]]
* [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]]
* [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]]
* [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]]
* [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]]
* [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]]
* [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]]
* [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]]
* [[Miha Remec]], [[Iksia]]
* [[Miha Remec]], [[Iksion]]
* [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]]
* [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]]
* [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]]
* [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]]
* [[Miha Remec]], [[Votlina]]
* [[Miha Remec]], [[Zar ptica]]
* [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]]
* [[Razvezani jezik]]
* [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]]
* [[Sonja Votolen]], [[Malin]]
* [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]]
* [[Sonja Votolen]], [[Songarei]]
* [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]]
* [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]]
* [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]]
* [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem)
* [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]]
* [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]]
* [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]]
* [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]]
* [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000
* [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]].
* [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]]
* [[Mednarodni jezik]]
* [[Oj božime]]
* [[Slovenske novele 1935]]
* [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]]
* [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]],  [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf]
* [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf]
* [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin
* [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]]
** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]]

== Dokončano ==

===Dokončano iz LZ===

* [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]]
* [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]]
* [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]]
* [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]]
* [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]]
* [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]]
* [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904)
* [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]]
* [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]]
* [[Engelbert Gangl]], [[Mare]]
* [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]]
* [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]]
* [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]]
* [[Fran Govekar]], [[Film]]
* [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913)
* [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela
* [[Fran Govekar]], [[Suzana]]
* [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896)
* [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891)
* [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894)
* [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]]
* [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]]
* [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]]
* [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica
* [[Fran Zbašnik]], [[Strup]]
* [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]]
* [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]]
* [[France Bevk]], [[Beg pred senco]]
* [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]]
* [[France Bevk]], [[Suženj demona]]
* [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana
* [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]]
* [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI)
* [[Ivan Albreht]], [[Entree]]
* [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]]
* [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]]
* [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]]
* [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest
* [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]]
* [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]]
* [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske
* [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]]
* [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska
* [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922)
* [[Ivan Lah]], [[Romantiki]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917)
* [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]]
* [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]]
* [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]]
* [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]]
* [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]]
* [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]]
* [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916)
* [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]]
* [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]]
* [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]]
* [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]]
* [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]]
* [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]]
* [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914)
* [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883)
* [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]]
* [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman
* [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]]
* [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar
** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882)
** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884)
** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886)
** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887)
** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891)
** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894)
* [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]]
* [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]]
* [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]]
* [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]]
* [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest
* [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]]
* [[Josip Stare]], [[Vinko]]
* [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest
* [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini
* [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]]
* [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]]
* [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]]
* [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]]
* [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]]
* [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]]
* [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]]
* [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]]
* [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]]
* [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela
* [[Marija Kmet]], [[Brez tál]]
* [[Marija Kmet]], [[V metežu]]
* [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]]
* [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski
* [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]]
* [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]]
* [[Milan Pugelj]], [[Magda]]
* [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]]
* [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]]
* [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]]
* [[Miran Jarc]], [[Črna roža]]
* [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]]
* [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]]
* [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]]
* [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]]
* [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja
* [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]]
* [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne
* [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne
* [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]]
* [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]]
* [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939)
* [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]]
* [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]]
* [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918)
* [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926)
* [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]]
* [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]]
* [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]]
* [[Zofka Kveder]], [[Pisma]]
* [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]]
* [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912)
* [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]]
* [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886)
* [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935)
* [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929)
* [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927)
* [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928)
* [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935)
* [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938)

===Dokončano iz DiS===

* [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910)
* [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19)
* [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925)
* [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914)
* [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893)
* [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895)
* [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920)
* [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896)
* [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892)
* [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925)
* [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926)
* [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931)
* [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931)
* [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923)
* [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932)
* [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922)
* [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923)
* [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924)
* [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933)
* [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908)

===Dokončano drugo===

*[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=100&amp;page=1&amp;fyear=1924 8].
* [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]]
* [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. 
* [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]]
* [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912).
* [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911.
* [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924.
* [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]].
* [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib]
* [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896.
* [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905
* [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja
* [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881.
* [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938.
* [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 
* [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896
* [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889
* [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica
* [[Anton Funtek]], [[Rokopis]]
* [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895
* [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]]
* [[Anton Ingolič]], [[Soseska]]
* [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892)
* [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884.
* [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883.
* [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877.
* [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83.
* [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890)
* [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881.
* [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882.
* [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929.
* [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]]
* [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]]
* [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]]
*[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] 
* [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881.
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840.
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950.
* [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863
* [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863.
* [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27
* [[Celovški zmaj]].
* [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) 
* [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906
* [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864.
* [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]].
* [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878)
* [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib.
* [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]]
* [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914.
* [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]]
* [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921
* [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865.
* [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865.
* [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874
* [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869.
* [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 
* [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911.
* [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]].
* [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije
* [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. 
* [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]].
* [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894)
* [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908.
* [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908.
* [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]]
* [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891.
* [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.
* [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916.
* [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900)
* [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]].
* [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912.
* [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama).
* [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885.
* [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912
* [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]].
* [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]].
* [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]].
* [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]].
* [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]].
* [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]].
* [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]].
* [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]].
* [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]].
* [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864.
* [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]].
* [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]].
* [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913)
* [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890.
* [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03.
* [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898).
* [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892).
* [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890).
* [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891.
* [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920.
* [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901.
* [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900.
* [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926.
* [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892).
* [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893.
* [[Fran Jaklič]], [[Za možem]]
* [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]]
* [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855
* [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]]
* [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]]
* [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926
* [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894.
* [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895.
* [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889.
* [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]]
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913.
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]].
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]].
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]]
* [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]]
* [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916.  
* [[Fran Milčinski]], [[Butalci]].
* [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. 
* [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921.
* [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. 
* [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923.
* [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930.
* [[Fran Milčinski]], [[Igračke]].
* [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916.
* [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919.
* [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932.
* [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]].
* [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32.
* [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]].
* [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. 
* [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]].
* [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925.
* [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911.
* [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. 
* [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914.
* [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912.
* [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929.
* [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938.
* [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939.
* [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib]
* [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894.
* [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. 
* [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909.
* [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900.  
* [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). 
* [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856
* [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]]
* [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874.
* [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887.
* [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931.
* [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931)
* [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35)
* [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928.
* [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38)
* [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939)
* [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933)
* [[France Bevk]], [[Menče]] (1936)
* [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858.
* [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847.
* [[France Prešeren]], [[Zdravljica]].
* [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885.
* [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863.
* [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910.
* [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936.
* [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]]
* [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]]
* [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]]
* [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]].
* [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910.
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]].
* [[Ivan Cankar]], [[Erotika]].
* [[Ivan Cankar]], [[Greh]]
* [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]]
* [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]].
* [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04.
* [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03.
* [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] 
* [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]]
* [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901.
* [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]].
* [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]].
* [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]]
* [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]].
* [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]]
* [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]].
* [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]]
* [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]].
* [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]].
* [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]].
* [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906.
* [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04.
* [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]]
* [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904.
* [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917.
* [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]].
* [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]].
* [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]].
* [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]].
* [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]].
* [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909.
* [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910.
* [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. 
* [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914.
* [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]].
* [[Ivan Cankar]], [[Za križem]].
* [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]].  
* [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]].
* [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]].
* [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]].
* [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905.
* [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940.
* [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894).
* [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]].
* [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906.
* [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]]
* [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850.
* [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863.
* [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928
* [[Ivan Potrč]], [[Krefli]]
* [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920)
* [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913.
* [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16)
* [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906.
* [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892.
* [[Ivan Tavčar]], [[4000]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889.
* [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba
* [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908.
* [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]].
** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]].
** [[Kako se mi ženimo]]!
** [[Kočarjev gospod]]
** [[Posavčeva češnja]]
** [[Šarevčeva sliva]]
** [[Gričarjev Blaže]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919.
* [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]].
* [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta
* [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]]
* [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]].
* [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860.
* [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. 
* [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]].
* [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]].
* [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]].
* [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886.
* [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9)
* [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919)
* [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]]
* [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899)
* [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907.
* [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895).
* [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897).
* [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906.
* [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874.
* [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] 
** [[Poštne nakaznice]].
** [[Iskren zagovornik]].
** [[Ponarejeni bankovci]].
** [[Policijski komisar]].
** [[Mati ga izda]].
** [[Sodba večne pravice]].
** [[Iz globočine morja]].
** [[Poštarica na Prelazu]].
* [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903.
* [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884.
* [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880
* [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]]
* [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 
* [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883.
* [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884.
* [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864
* [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864.
* [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893.
* [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. 
* [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861.
* [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. 
* [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]].
* [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]].
* [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860.
* [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861.
* [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]].
* [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828
* [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]].
* [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]].
* [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]].
* [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]].
* [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]].
* [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850.
* [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892.
* [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884)
* [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883.
* [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888)
* [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884).
* [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]].
* [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890.
* [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892).
* [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882.
* [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876.
* [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888).
* [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. 
* [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887)
* [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]].
* [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog]
* [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901)
* [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]].
* [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]].
* [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]].
* [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]].
* [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]].
* [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]].
* [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]].
* [[Josip Jurčič]], [[Domen]].
* [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]].
* [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Golida]].
* [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]].
* [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]].
* [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]].
* [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873.
* [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]].
* [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]].
* [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]].
* [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]].
* [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]].
* [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877.
* [[Josip Jurčič]], [[Lipe]].
* [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]].
* [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]].
* [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]].
* [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]].
* [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880)
* [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]].
* [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]].
* [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]].
* [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886)
* [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]].
* [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog]
* [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]].
* [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]].
* [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]].
* [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]].
* [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]].
* [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]].
* [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]].
* [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]].
* [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]].
* [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]].
* [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest
* [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906.
* [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906
* [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922.
* [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. 
* [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897
* [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909.
* [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891)
* [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. 
* [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870.
* [[Josip Regali]], [[Vzgoja]]
* [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889.
* [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869.
* [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878.
* [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868.
*[[Josip Vandot]], [[Desetnica]]
*[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]]
*[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] 
*[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] 
*[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]]
*[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]]
*[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] 
*[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]]
*[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]]
*[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] 
*[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] 
*[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] 
*[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] 
*[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] 
* [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] 
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851.
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]]
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851.
* [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib]
* [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931.
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939.
* [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939)
* [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927)
* [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938)
*[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW]
*[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] 
* [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863.
* [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl.  
* [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842.
* [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907)
* [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870
* [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]]
* [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]]
* [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]]
* [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]]
* [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]]
* [[Juš Kozak]], [[Dota]]
* [[Juš Kozak]], [[Razori]]
* [[Kranjska nevesta]], SG 1864.
* [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf]
* [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]].
* [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]].
* [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901.
* [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 .
* [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 
* [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]].
* [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]]
* [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. 
* [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912
* [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906)
* [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929
* [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864.
* [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887.
* [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27.
* [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894.
* [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&amp;pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) 
* [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela
* [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]]
* [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž
* [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] 
* [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615]
* [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917.
* [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941.
* [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928.
*[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. 
* [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903.
* [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903).
* [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902).
* [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904.
* [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]].
* [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]].
* [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]].
* [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855.
* [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867.
* [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej  
* [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28.
* [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961.
* [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972.
* [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906.
* [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886
* [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969)
* [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T]
* [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK]
* [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. 
* [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. 
* [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907.
* [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909.
* [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. 
* [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944.
* [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925).
* [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923
* [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913).
* [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903.
* [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885.
* [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881.
* [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885.
* [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896.
* [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882.
* [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892.
* [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876.
* [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. 
* [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883.
* [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893.
* [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881.
* [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897.
* [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864.
* [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 
* [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895)
* [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]]
* [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896.
* [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900)
* [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 
* [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]]
* [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898)
* [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče 
* [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890)
* [[Plezalski občutki]] (SN 1926)
* [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]]
* [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931)
* [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]]
* [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]]
* [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]]
* [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] 
* [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]]
* [[Rado Murnik]], [[Brat]]
* [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]]
* [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]]
* [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 
* [[Rado Murnik]], [[Indijanci]]
* [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]]
* [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]]
* [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]]
* [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909.
* [[Rado Murnik]], [[Materino srce]].
* [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]].
* [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]].
* [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] .
* [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]].
* [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]].
* [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]].
* [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]].
* [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]].
* [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]].
* [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]].
* [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. 
* [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]].
* [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]].
* [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865.
* [[Simon Jenko]]. [[Spomini]].
* [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]].
* [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. 
* [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]].
* [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]].
* [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]].
* [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]].
* [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]].
* [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]].
* [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]].
* [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]].
* [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]].
* [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]].
* [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 
* [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863.
* [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837.
* [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839.
* [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841.
* [[Turški Pavliha]], SG 1864.
* [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010.
* [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]].
* [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000.
* [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]].
* [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. 
* [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998.
* [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858.
* [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822.
* [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) 
* [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) 
* [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 
* [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. 
* [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]].
* [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]].
* [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840.
* [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938.
* [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899
* [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914.
* [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]]
* [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 
* [[Žalostna vernitev]], SG 1864.
* [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]]
* [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872)
* [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.)
* [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924
* [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] 
* [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno
* [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] 
* [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] &gt; [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]]
* [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107]
* [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258]
* [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] 
* [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 
* [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874
*[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&amp;id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&amp;type=PDF dLib]
*[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&amp;id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&amp;type=PDF dLib]
* [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) 
* [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36)
* [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]]
* [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke)
* [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] 
* [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]]
* [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]]
* [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] 
* [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914)
* [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908)
* [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]]
* [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] 
*[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date]
* [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]]
* [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja
* [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] 
* [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888)
* [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) 
* [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889)
* [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881)
* [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) 
* [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888)
* [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]]
* [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910)
* [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927)
* [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]]
* [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]]
* [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923)
* [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924)
* [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]
* [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&amp;id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&amp;type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org])
* [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905
* [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927
* [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99
* [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100
* [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118
* [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113
* [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95
* [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110
* [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121
* [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58
* [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116
* [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71
* [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124
* [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 
* F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] 
* [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika  1925
* [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927
* [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib]
* [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib]
* [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib]
* [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib]
* [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib]
* [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib]
* [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] 
* [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib]
* [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] 
* [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] 
* [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. 
* [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib]
* [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] 
* [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu)
* [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html]
* [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010
* [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi 
* [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] 
* [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&amp;id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&amp;type=PDF] sl.
* [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib]
* [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib]
* [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib]
* [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib]
* [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib]
* [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982
* [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=valentin+vodnik&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPA3,M1] 
* [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog]
* [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih)
* [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]]
* [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 
* [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin
* [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&amp;pageSize=20&amp;sort=date&amp;sortDir=ASC&amp;page=2] sl.
* [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&amp;id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&amp;type=PDF] sl.
* [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882
* [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893.
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19
* [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909.
* [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&amp;id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&amp;type=PDF]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]]
* [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]]
*[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib]
*[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&amp;pageSize=20&amp;URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib]
*[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib]
* [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870)
* [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874)
* [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892)
* [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890)
* [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin
* [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881.
* [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881.
* [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881.
* [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi).
* [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]].
* [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914
* A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib.
* Fra Diavolo, gl. dLib.
* [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib.
* [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib.
* [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895.
* [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf].
* [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541
* [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) 
* [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib.
* [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849.
* [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&amp;printsec=frontcover&amp;dq=zalokar&amp;as_brr=3&amp;hl=sl#PPA8,M1] 
*[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902)
* [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]]
* [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo)
* [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo)
* [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848
* [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005
* [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh)
*[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 
*[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859
*[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S]
*[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] 
*[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) 
*[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7]
*[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g]
*[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] 
* [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]:	Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 
* Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42
* [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 
*[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib]
* [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org]
* [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib]
* [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;page=8 dLib] 
* [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] 
* [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}}
* [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 
* [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] 
* [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927
* [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926
* [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib]  prim. z [[Roka in srce]] 
* [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib]
* [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib]
* [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07)
* [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]]
* [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib]
* [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib]
* [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12
* [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR]
* [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]]
* [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger)
* [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] 
* [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000
* [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib]
* [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog]
* [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib]
* [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940
* [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977
* [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] 
* [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]]
* [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921)
*[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala &lt;s&gt;--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)&lt;/s&gt;, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC)
* [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927
* [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936
* [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940
* [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896
* [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]]
* [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930
* [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]]
* [[Miran Jarc]] (1900-1942)
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903
* [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862)
*[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
*[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1944&amp;frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}}
*[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
*[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}}
*[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
*[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}}
*Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
* [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Slovenski+gospodar&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}}
*[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}}
*[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}}
* [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}}
* [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
* [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
* [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}}
* K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}}
*[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}}
*Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}}
*Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}}
*Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}}
*[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}}
*[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6];  Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC)  {{opravljeno}}
*[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}}
* Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012  {{opravljeno}}
* [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}}
* [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}}
* [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}}
* [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
*[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]],  1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}}
* [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}}
* [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}}
* [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}}
* [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}}
* P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}}
*[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}}
*Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}}
*Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]]  {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]]  {{opravljeno}}
* [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}}
*[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11]
*[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] 
*[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941
*[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&amp;ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Vertec+(1871) dLib] 
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib]
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gruda&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib]
* [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Gruda&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] 
* [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 
* [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib]
* [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] 
*[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] 
*P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki)
*P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&amp;pageSize=25&amp;frelation=Dru%c5%beinski+tednik&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki)
* [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib]
*[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] 
*[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] 
*Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] 
* [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877
* [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927
*Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib]
*Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib]
*Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43)
*Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} 
*Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} 
*Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} 
*Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}}
*Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} 
*Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} 
*F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} 
*Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} 
*Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC)
*Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC)
*Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
*Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC)
* [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC)
* [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]]
* [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC)
* [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC)
* [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016
*[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]]
*Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]]
*Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]])
* [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]])
* [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 &lt;s&gt;Trenutno ureja Neja Pevec&lt;/s&gt; [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]]
*[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC)
*[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC)
*[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]]
*P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC)
*Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
*[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]]
* [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj
* [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] &gt; [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]])  11:52, 25. februar 2016 (UTC)
* [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] &gt; &gt; [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC)
* [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST))
* [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič)

==Urejeni avtorski opusi==

*[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC)
* [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC)
* [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&amp;pageSize=25&amp;ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber
* [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]]
*[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC)
* [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC)
* [[Bratko Kreft]]      '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC)
* [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC)
* [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC)
* [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC)
* [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&amp;pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik
* [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC)

==Urejena literarna zgodovina==
* [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]])
* [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC)
*Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&amp;pageSize=25&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC)

== [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] ==

== [[Srednješolska literarna besedila]]==

== Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == 

* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]]
* [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]]
* [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]]

== Študentsko popravljanje za višjo oceno ==

* [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]]

== Glej tudi ==

[[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]]

==Opombe==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]]
[[Kategorija:Wikiprojekti]]</text>
      <sha1>3wf5c5m55xwair335kr502iwm4wt64l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Abadon</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3071</id>
    <revision>
      <id>207147</id>
      <parentid>207141</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T14:02:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sandraj88</username>
        <id>8626</id>
      </contributor>
      <comment>/* XII. */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="586099" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji=
| naslednji=
| naslov= Abadon: Bajka za starce. Pripoveduje Nejaz Nemcigren.
| normaliziran naslov= Abadon
| poglavje= 
| avtor= Janez Mencinger
| obdelano=4
| vir=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16DDM0T9
| spisano=Objavljeno v ''[[:w:sl:Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' leta 1893 pod psevdonimom Nejaz Nemcigren; prvi ponatis v Izbranem delu 1911.
| dovoljenje=javna last
| opombe=
}}
{{Wikipedija|Abadon (roman)}}

{{rimska poglavja s piko|12}}

== I. ==

Ondu, kjer se lena voda zelene Krke druži z bodrimi valovi bistre Save, sedita v ozkem lahkem čolnu dva gospoda. Na krmi sedeči, ki veslá varno in spretno, to je mož velike rasti in krepkega života. Opravljen je ukusno in lično. Na obrazu se mu bere priletnost, toda brez tistih črt, ki značijo strasti ali pešanje telesnih močij. Rjave oči so mu duhovite in prijazne, vender ne kažejo in ne pridobivajo sočutja. 

Sredi čolna na préčni deski sedeči gospod pa je lepa podoba zdrave mladosti, visok, vitek, črnolàs. Na okroglem, bledem, prikupnem obličji mu je sicer razlita nekova bolestna rdečica, vender kaže vse, da se je mladeniču, ki ima blizu petindvajset let, življenje dosedaj snovalo in sanjalo brez duševnih težav in brez gmotnih skrbij. Zaupne modre oči mu zvedavo in nestanovito gledajo izpod gladkega čela. Opis naj zadošča, ako še pristavim, kar se tiče mladeničeve obleke, da ni imel druge oprave nego plavne hlačice. Blagovoljni bralec se pa ne spotikaj ob tem nedostatku. Na drugi ali tretji stráni te povesti bode moj junak oblečen že prav spodobno in sijajno. Stari gospod izpregovori:

— Prav kakor kaplja na bilki je viselo vaše življenje, ko sem prihitel s čolničem in vas otél iz vrtinca. Izvolite torej priznati, da imam nekaj pravice do vaše osebe. —

— Oprostite, da vas v svoji osuplosti in razburici nisem še zahvalil, kakor mi je sveta dolžnost. 
{{prelom strani}}
— Nič ne dé, saj ste se jedva odsopli. —

— Vender prva dolžnost mi je izreči vam zahvalo, neznani rešitelj; in druga dolžnost mi bode, povrniti vam veliko dobroto, kolikor mi je možno. Kakó se bode razveselila ljuba moja mati, ako ji smem predstaviti vas, ki ste ji oteli življenje jedinega otroka? —

— Kàj ne, gospodič, voda ima svojo moč? Istinito, ne samó ohladila, temveč tudi obnovila vas je. Prav pozabili ste, kakó ste pred pol ure drugače mislili o življenji in da se niste kar nič spominjali ljube svoje matere. —

— Oprostite, gospod, toda vašega očitanja ne umejem. —

— Nikar praznih besed, gospodič! Brez šale in varanja govoriva iz óčij v oči! Videl sem, kje ste se slačili; opazoval sem, da vrlo plavate in da dobro poznate sovodje Krke in Save; tajiti ne morete, da ste plavali, premagujoč valove, naravnost v najsilnejši vrtinec, iz katerega se človek ne more oteti. Po pravilih rednih možgán morava torej soditi, da vašega utopa v tem vrtinci ni učinil slučaj nego premišljen namen. In še to: obleko ste pustili na očitem prostoru blizu hojenega pota, da bi mislili ljudje in posebe mati vaša: Ponesrečil se je pri kopanji! Oj, vi pristni vzornik svojega veka: celó umirajoč varate! —

— Res je, gospod, brezupnost mi je omamila glavo, in v slepi strasti sem se hotel končati. —

— Bodisi, za vzroke se ne bodem prepiral. Nekova doslednost je bila v vaši omami; sicer pa tisti, ki se z ognjem šali, ne smé tožiti, če se mu hiša zapali nad glavo. —

— Ne zamerite, neznani gospod, pri mêni ni bilo šale. Oh, ko bi védeli ... —

— Nagibe, sevéda! seže stari gospod mladeniču v besedo. Dobro jih vém in poznam, stari so kolikor človeški rod. Tisto prekletje, ki je vžgano v človeški zárod kakor nekovo Kajnovo znamenje. Ljubezen! Tista pošast, ki pod krinko divne lepote náse vabi in priklepa mladost in starost, ki vzbuja neizkušencem najnežnejša čustva, ki v duhobolnih pesnikih poraja čarobne, večnosti vredne poezije! In ta nakazen, kakó nesrečno deluje? Mladeniča zavaja v pogubo, mami možá, osmešuje starčka, izpreminja pridnega obrtnika varčnost in poštenost v potratnost in hudodelstvo, tihega učenjaka modrost v bedastočo, samujočega pobožnika molitev in trdno vero v pohujšanje in krivoverstvo; ona, nikjer vidna, povsod pridna, razdira zakonski mir, ugonablja blaginjo srečnih družin in se vzpenja celó do prestolov, zatirajoč pravico, slepèč državnike in kakor požar vnemajoč vojne {{prelom strani}} in krviprelivanje bednih národov. Ta velesila, ki posameznika neusmiljeno premaga, ako neprestano ne beži pred njo, omamila je tudi tebe, ker si ji nepremišljeno pogledal v vabeči obraz. Vender ne žaluj — taka usoda je pred teboj in bode za teboj zadela milijone Zemljanov, ki vsi kakor véšče letate v plamen, da vas vpepeli! Vsak, kdor ne beži, kdor vedno ne zatajuje svojega telesa, mora biti suženj tej ljubezni, in to vse samó zató, da ta človeški zárod ne izmrè in da ne prestanete prelepe zemlje, vredne boljših gospodarjev, teptati in polniti s slavnimi svojimi bedastočami in še slavnejšimi grozodejstvi! Oj, bede človeške! Kakó pa tudi prevzetujete v svoji zaslepljenosti? Kako že pôje psalmist o človeku:

&lt;poem&gt;
»Le malo njega si ponižal pod Seboj, 
Ovenčal s slavo si ga iu češčenjem, 
Da gospoduje človek Tvoj 
Nad Tvojih rok stvarjenjem« 

(Psalm VIII. v Veselovem prevodu.)
&lt;/poem&gt;

In kaj je vaše gospodovanje? Zgolj meteor ste, v katerem gomazé brezštevilne strasti in bede: kaos, v katerem brodita eros in anteros — ljubezen in črt. »Ljubèč roditi, črtèč moriti«, to sta tečaja, ob katera se suče delo in nedelo zemljanov! Izjeme so, toda teh je le malo. Vi mladenič pa niste izjema, nego samó atomček iz tega kaosa, ne najslabši, vender tolikanj vreden, da sem iztegnil roko v vašo rešitev. — Stari gospod umolkne, kakor bi si hotel odpočiti, zakaj govoril je s prestanki in strastno. Mladi gospod pa komaj premaguje veliko muko. Srce se mu krči zaradi tega preklinjanja ljubezni in človeštva; zdrobil bi bil vodnika, ali v njega oblasti je kakor uklenjen in ne more se braniti, ako se mu óni takó roga v obraz. Ohrabri se in reče:

— Nimam časti, da bi vas poznal, gospod. Samó to vém, da ste me oteli. Dvojim pa, da imate pravico do takšnih besed. Pripeti se časih takó, da človek ne more več živeti. Jaz bi moral skočiti nazaj v vrtinec, ako še delj takó žalite osebno moje razmerje. Druge brambe nimam. —

— Počasi, gospod, odgovori starec mirno in hladno. Jaz vas poznam že dolgo, tudi vi bi mene lahko poznali, pa niste pazili náme. Kar sem govoril, govoril sem po svojem prepričanji. Zahtevam pa, da spoštujete moje prepričanje, katero je pridobljeno po opazovanji mojih prostih očij. Vaše neizkušene zaljubljene oči pač vidijo drugače; toda slobodno imejte drugačno svojo sodbo. Slobodno vam je tudi poskusiti, ali je iz Save ali iz Krke krajši pot do dnà peklà, in drugič {{prelom strani}} ne iztegnem roke za vami. Toda čemú prazne besede! Vsakdanja izkušnja uči, da tisti, kogar otmó, kadar hoče bas uničiti življenje svoje, ne poskusi drugič potovanja v deželo, iz katere se ne vrne noben potnik; mariveč goreče se oklene življenja in sladke navade človékovanja. Torej zagrinjalo čez to, kar je bilo, in rajši odgrniva bodočnost, kateri se itak ne morete umekniti. Omenil sem že, da sem pridobil nekaj pravic do vaše osebe. Ali mi to še priznavate? —

— Gotovo, gospod! Zagotavljam vas iz nova neomejene svoje hvaležnosti. —

— Zopet prazne besede! Malopriden dobrotnik, ki izkazuje dobrote zató, da bi ga osrečenci hvalili; slab poznatelj ljudij, ki pričakuje iskrene hvaležnosti za storjene dobrote! Odklanjam in odpuščam vsako hvaležnost, mladi človek. —

— V vaši oblasti sem, gospod, in vam na razpolago. —

— Res ste v moji oblasti, vender slobodni ste bolj, nego si mislite. Ali nisva ravnokar poudarjala, da se lahko celó zopet utopite, ako vas je volja? Torej trdno, moško pogodbo dogovoriva, kakó mi — dovôli, da te tičem — pošteno odslužiš to življenje, za katero moraš zahvaliti mene. —

— Pripravljen sem, gospod. —

— Ne, nisi pripravljeni Ko bi bil čoln bliže brega, skočil bi na zemljo, predno izrečem prvo besedo najine pogodbe. Umevno je, da ti je tesno pri srci: nekoliko te zebe, obleke nimaš, solnce gré za góro, in čoln plava v krajino, tebi menj znano. Res, da se me nekamo bojiš; vender vse to ni takó mučno, kakor bi ti bilo sedaj neznosno, ako bi bil tam, kamor si bil namenjen, ko sem te potegnil iz vrtinca.

— Prosim, gospod, usmiljenja; saj vidite, da se kàr tresem. —

— Mene sicer nikoli ne zebe, vender izpijem požirek iz te tebi znane steklenice. Potegni tudi ti krepek požirek, da te mine mrazota. —

Gospod vzame čútarico iz žepa in jo ponudi mladeniču, kateri jo slastno nastavi na usta.

— To greje, gospod! Lepa hvala za izvrstno okrepilo. —

— Taka tvoja gorečnost mi je po godi. Treba dalje, da se seznaniva. Ti si stari moj znanec Samorad Veselin. Meni pa je ime Abadon, in jaz nisem človek. —

Stari gospod se pri zadnjih zateglo izgovorjenih besedah skloni proti mladeniču, in temu se zazdi, kakor bi ga óni kàr prebodel z žarečim svojim pogledom. Nezavesten pade v čoln. Omotil ga je nekaj požirek neznane; otrovne pijače, nekaj pa gospodova izpóved. Zdajci {{prelom strani}} priplava sedem velikih sômov pred čoln in vsi se uvrsté prédenj. Abadon jim vrže dolg motvoz, tega sômi primejo in potlej vlečejo ladjico gladko in hitro po Savi navzgor proti Bréžicam in krškemu mestu. Zajedno prifofotata dve vjeri in prineseta Samoradovo obleko na čoln, in ta obleka se précej sáma ob sebi obleče na teló omedlelega mladeniča.

Abadon položi roko Samoradu na čelo; ta se precéj zavé ter osuplo vpraša:

— Od kod ta izprememba? Oblečen sem, in čoln se sam pelje. —

— Majhna reč, odgovori Abadon. Po obleko sem se peljal in te opravil, ko si bil nezavesten. Čoln mi vlečejo sômi, katere sem naučil vožnje, kakor vi vole in konje. Toda nadaljujva svojo reč. Gotovo so vas v srednjih šolah nadlegovali s Klopstockovo Mesijado, in nemara ti je v spominu ostal skesani peklenščák Abbadóna? —

— Še se ga spominjam, res. Prav sočuten značaj mi je bil Abbadóna. V devetnajstem spevu Mesijade, če se ne motim, preslavlja se, kakó je bil zopet vzprejet med nebeške krilatce. Miri in greje se mi srce, ako ste vi tisto blágo nadzemeljsko bitje. —

— Bodisi. Vender, ako bi bil Sveto pismo bral takó pazno, kakor si dolgočasnega Klopstocka, našel bi bil ondu tudi mojo malenkost. V devetem poglavji Janeza blagovéstnika apokalipse bereš, da sem krilatec iz brezdna in kralj kobilic, morečih človeški rod. V nebesih Klopstocka ne čitajo; zató je ostalo vse pri stari apokalipsi, in Klopstockov Abbaddóna ostane še dolgo zgolj licentia poetica. —

— Torej ne vém, kakó naj vas zovem. —

— Gotovo svojega rešitelja! Sedaj zopet dihaš zrak izpod néba, mlad si in zdrav, imovit in izobražen. Odprta so ti vrata v veselo, slobodno življenje. To je dôkaj. Nemara pa tudi tvoja Cvetána tebi ni izgubljena. —

— Oh, gospod, izgubljena je, prav sedaj poročena z drugim. —

— Res je poročena, ali to je tudi vse. Pred dobro uro nisi mislil, da bodeš sedaj še živ. Predno poteče druga ura, utegne se zopet kaj pripetiti, česar tudi nisi pričakoval. —

— Je li možno, gospod, da si otmem Cvetáno?

— Zakaj bi bilo nemožno? Toda o tem ne govorim, dokler ni sklenjena pogodba med nama. 

— Kar narekujte, gospodi Vse storim, kàr ukažete, da si le zopet pridobim Cvetáno. —
{{prelom strani}}
— To ne gré takó, Samorade moj! Ukaz ni pogodba. Sicer pa védi, da se tudi zèl duh lahko prilagodi šegam in potrebščinam sedanje dôbe in da jaz nisem toliko hudobec, kakor morda sumnjaš. —

— Lepa hvala, gospod, osrečujete me. —

— Duše tvoje ne zahtevam, saj bi jo bil ravnokar dobil zastonj. Tudi so človeške duše sedanji čas prav po ceni. Takó silijo v pekel, da bi jih tam dôli odvračali, ako bi smeli. Celó tvoje sence ne iščem, dasi bi nje nedostatek tebi delal menj sitnostij nego Petru Schlemihlu v znani Chamissovi bajki. Toda oslepariti se tudi ne dam, kakor je mojega tovariša prevaril poljski pan Twardowski in še marsikdo drug. Ti daš nekaj meni, jaz nekaj tebi. Nečem pa, da bi dal ti več, nego dam jaz. Ustopil mi bodeš nekaj vsakdanjega spanja. —

— Spanja? Kakó se bode to vršilo?

— Prav lahko. Vi ljudje toliko jadikujete o kratkosti svojega življenja; vender še od tega prespite skoro polovico. Koliko več bi živeli, koliko si prihranili dnij in let; koliko več bi si v sedanji dôbi urnega delovanja brez počitka, v dôbi brezozirnega tekmovanja brez prestanka, nakopičili bogastva in zaslug, ako bi menj spali! Ti spiš na dan po debelih devet ur. Zadošča ti pet ur, štiri pa prepustiš mêni. —

— Malo spanja bode, gospod. —

— Dosti ga bode, samó da se navadiš. Ako ne moreš, pa pozneje predrugačiva. Tvoj oče je v tvojih in poznejših letih tudi potreboval samó po pet ur spanja na dan, in to je sedaj tebi v veliko korist. Tudi tvoj dobiček je očividen. Vsak dan živiš štiri ure delj; in karkoli počenjaš pametnega v teh štirih urah, vse je bolje nego spanje — začasna smrt med življenjem. —

— Če smem vprašati, čemú vam bode spanje? —

— Odpústi mi odgovor na to vprašanje. Čas poznaš. Da bi poznal večnost, nedostaje ti duševnih zmožnostij. Torej tudi ne moreš preceniti, koliko je zamé vredno spanje, bodisi kratko: pretrgljaj večnosti, pozaba samega sebe, prestanek neprestanega trpljenja. —

— In kaj mi izvolite podeliti za spanje? —

— V odplačilo za spanje te hočem obsipati z dobrotami. Neviden in neslišen bodeš, kadar in dokler hočeš. Stopal bodeš, kamor te je volja, na zemljo in nad zemljo. Videl bodeš vso sedanjost, videl nekdanjost in bodočnost. Da ima hudič neizmerno denarja in da čuva vse zaklade, to je znana reč. Povrhu ti bodem služil vseh dvajset ur na dan, kar jih ne bodem prespaval. —

— To bode preveč, gospod. —
{{prelom strani}}
— Nič preveč. Saj si bodeš sam izbiral in rabil mene in mojih dobrot le toliko, kolikor bodeš sam želel. Moja služba pa ne bode šala. Z mojo pomočjo lahko tekmuješ z najbogatejšim Židom, in kmalu dosežeš plemstvo in odlične rede v mnogih državah; prikupiš sijajne palače, plodovita velika posestva in neusahne rudokope. Slavljen podpornik bodeš pesnikom in umetnikom, veljavno ime si pridobiš med učenjaki, dobrotnik bodeš národu in državi ter vrednim in nevrednim bližnjikom. Sploh, kadarkoli se bodo imenovali prvaki tega planéta, bode takisto imenovano tvoje ime. —

— Take slave, gospod, ne želim. Vsega imam dovòlj za življenje; želim si samó srečne, večne zveze z ljubljeno Cvetáno. —

— No, bodemo videli. Slast pride med jedjó. In Cvetána! Morebiti dobiš to, morebiti drugo. Sedaj ti jedna bega glavo, potlej jih bodeš hladnosrčno izbiral lepe, bogate in omikane, pametne in neumne. Toda pustiva to. Torej velja štiri ure spanja na dan ? —

— Veljá, gospod. —

— Prav. Vsaka pogodba pa ima, kakor morda véš, postranske zaveze. Tudi najina ni brez njih. Vodè se boš moral ogibati; ne sméš je piti, ne umivati se v nji. Če prideš z vodo v dotiko, najina pogodba opeša ali celó izgubi svojo moč. Z vodo dojdeš v veliko nevarnost ali nesrečo, in jaz bi te več ne mogel oteti iz nje. Zatorej ti vodo ostro prepovedujem. —

— Milo prosim, gospod, dovolite mi vodo, brez katere človek skoraj ne more biti! Rad se odrečem mnogi drugi vaši blagosti, da mi vsaj privolite nekoliko vodé. —

— Biti mora takó in ne drugače. Voda ima nekaj posebnega, česar ti ne umeješ. Jakši sem nego vse zemeljske sile in mogočnejši nego vse, kar je rojeno in smrti podložno; vender nisem sloboden: vezan sem na večne svoje zakone, in prav zaradi teh ti ne pripuščam vode. Pil bodeš pivo, vino in sok od zelišč in sadov, katerim sedaj še imena ne véš, umival pa se bodeš kakor sloveče krasotice v mleku in vinu. Sčasoma bodeš vode prav lahko pogrešal. —

— Bodisi, gospod. Tudi ta pogoj je vzprejet. Izvolite mi še povedati, do kdaj naj bi veljala najina pogodba? —

— Pametno vprašanje, kateremu se spodobi iskren odgovor. Naj veljá prvič samó za štirinajst dnij. Če se privadiš, če ti bode moja pomoč delj ugajala, če me bodeš delj potreboval, pa pozneje pogodbo podaljšava na gotov ali nedoločen čas. Samó tega te opominjam, da tvoje življenje ni v moji oblasti, da ne vém meje tvojemu nazemeljskemu {{prelom strani}} bivanju in da višja oblast, katera je nad nama, lahko prekriža in uniči najino pogodbo. —

Po teh besedah stopi Abadon pred mladeniča in seže z drobno lično roko v mladeničevo desnico, katero prikupno strese in stisne.

Abadonova roka je bila nenavadno gorka, in njega nohtje so pustili na mladeničevi desnici viden sled, kakor bi se bili vžgali v kožo. Abadon pa osuplega mladeniča potolaži, da to znamenje njijine zveze vidita samó onadva in duhovi, kateri jima morajo streči. Nató potegne iz žepa tanek, kovan obroč in ga pomoli Samoradu, rekoč: S tem obročem si neviden, neslišen in netehten, kadar hočeš in dokler hočeš; slušal bode tvoje ukaze in te nosil, kamor porečeš; odpiral bode goré in zaklade, pa tudi misli in usta ljudij, da bodo vpričo tebe govorili čisto resnico; z njega pomočjo bodeš videl v vsako daljo skozi temò in zid; kadar pa pokličeš mene, précej pritečem, najsi mi je priti od druge zvezde. To ti je menda dovolj za nocoj. Druga čudna svojstva tega obroča ti povem pozneje. —

Nató Abadon obroč raztegne kakor gumielastiko in ga dene strmečemu mladeniču okolo vratu. Obroč séde na vrat, kakor bi bil vlit, in se ne premakne in ne odtegne od kože. Mladeničevo zadrego pomiri Abadon, rekši, da je ta obroč vsakemu tretjemu človeku neviden; kože pa se zató drži takó trdno, da se ne izgubi in da Samoradu ne bode nadloga temveč dragocen čaroben pomočnik. V tem pripluje čoln h kraju in obtiči na bregu. Gospoda stopita na breg. Abadon potegne čoln za seboj, preobrazi ga v veliko volneno ogrinjačo in ko se ž njo ogrne, poda Samoradu desnico ter prijazno reče:

— Sedaj ležem spat — prvič v večnosti. Te štiri ure naj mi bodo spanje — brez sanj; tebi pa naj pokažejo spretnost in urnost mojih služnih duhov, ki bodo vestno slušali povelja tvoja. Svarim te, ravnaj premišljeno in varuj se vsakega strastnega ali po zakonih prepovedanega dejanja. Baš sedaj, ko so ti podeljene tolike kreposti, ko se ti lahko izpolni malone vsaka želja, bodi oprezen in preudaren ter krôti svojo voljo, sicer zabredeš v nadloge, v katerih se bodeš brezupno kesal in zaman žaloval po zaigrani sreči, ki se ne vrne nikoli. —

Abadon izgovori in izgine, nevidno kam. Samorad Veselin ostane takó sam na savskem produ med Bréžicami in Krškim in se počasi predramlja in predrami iz vtiskov omotnega sestanka. Zdi se mu vse kakor morna sanja; vender da je bilo vse resnica, pričajo vžgana znamenja na desnici in h koži prirasli lanec na vrátu. Naglo je osnovan {{prelom strani}} ukrep, napotiti se proti dômu, vrniti se k ljubi materi, odreči se vsi zvezi z Abadonom in s peklenskimi sužnji, pozabiti Cvetáno in začeti novo koristno življenje.

Proti izvedbi tega sklepa pa se dvigujejo neprelazne zapreke: Sava narasta v povodnji, za ozkim prodom se razprostira nepredorna vrbina, grmovje mladih vrb in topolij, gosto pomešano s cešminjem in glogom, in to vse je zvezano in prepreženo z dolgo krepko srobótino in viniko. Samorad je kakor priden lovec poznal vrbino in védel, da bi bil brezuspešen vsak poskus predreti skozi táko pragrmovje. In kam se obrniti? Poznal je precej savske bregove, toda kraj, kjer je stal, bil mu je popolnoma neznan. Videl je samó široko, očito rastočo Savo, breg pod nogami, ki se je ožil čim dalje bolj, gosto zapleteno vrbino za seboj in zgoraj in spodaj ob Save véliki strugi postranske struge, ki so bile tudi ograjene s takšno vrbino. Spoznal je, da iz tega prostorčka uiti ni mogoče, in lotila se ga je brezupna slutnja, da ga je Abadon namenoma zavêdel v to zágato.

V tem obupu mu nasprotne misli zmedeno rojé po glavi. Morda bode slučajno otet, če je blizu človeška naselbina ali če se pripelje čoln ali plav dôli po Savi. Na ves glas kliče na pomoč, toda njegov glas se utaplja v šumečih valovih. Morda umrè od gladú, do omaganja čakajoč pomoči na bregu ali na vejah krepke topoli; morebiti ga odnesó in utopé valovi rastoče povodnji. Zgolj smrtni strah brez rešilne misli! —

Ko mu takó brezupnost in kesanje pretresata dušo, mraz pa utru jeno, lačno teló, ozrè se na zvezdo večernico in na visoko, nemo nebó in zaželi si, da bi po dolgem času zopet molil zaupno in goreče, kakor nekdaj v detinskih letih ob večernem zvonjenji v materinem naročaji in da bi od Boga izprosil pomoči, katere mu ne more prinesti zemeljska sila.

Solzeč in ihteč sklene roke, kakor ga je naučila pobožna mati. V tem hipu zadene ob čutarico v naprsnem žepu gorenje suknje; potegne jo iz žepa, odmaši jo in nastavi na usta. Notranji glas mu pravi: Ne pij, to je dar peklenski, tista čutara, iz katere požirek te je nedavno omamil do omedlevice. Ne udaj se Abadonu! Rešitev že morda dohaja. — In prav takrat ugleda Samorad v megleni dalji čoln, v katerem veslata dva ribiča proti njemu doli po Savi. Odgovarja pa drug notranji glas: Čutara je moja, ne Abadonova; če me zebe po vsem životu, zakaj bi se ne ogrel s požirkom; prej me je ta pijača ogrela, zakaj bi mi sedaj škodovala? —
{{prelom strani}}
Premagala sta sla in hladni um opomin vesti, in Samorad, ribiča na ves glas prizvavši, krepko potegne iz steklenice. Zazdi se mu, kakor bi bil živ ogenj vlil v vse ude. Ribiča se odzoveta glasno in dobrovoljno ter naravnata čoln proti bregu. Samorad pa vzklikne: Blaga, resna kapljica, zopet si mi oživila srčnost! Obroč, izkazi svojo moč! Služni duhovi, služite! Nesite me na Cvetánin dom! Prej pa podajte tema čolnarjema vsakemu kilogram cekinov! —

Toliko da izgovori, že se dvigne v zrak. Ribiča pa uzreta vsak na svojem sedeži skledico polno svetlih zlatov. Ko naglo odrineta od brega, začuje Samorad, počasi se dvigajoč, nastopni pogovor iz bežečega čolna:

— Najubožnejši ljudje so ribiči, in jaz sem vseh ribičev največji siromak; vender se ne dotaknem tega bogastva. To je hudičev dar. Ali si videl, kako je zažarelo okolo tiste pošasti, ko sem jo krščanski pozdravil: Hvaljen bodi Jezus Kristus? Kako naju je gledal mož s krvavimi očmi iz zabuhlega rdečega obraza ? —

In prvi ribič dvigne veslo iz vode in pomete skledico z zlatom raz svoj sedež v globoko Savo.

— Ako ti ne maraš tega zaklada — odgovori drugi ribič, jaz tudi prebijem brez njega. To je povodnji mož, ki nikdar ne prinese sreče. Glej, kako rase in se vzpenja v zrak! Beživa, hitiva! 

Drugi ribič potegne veslo iz vode in brsne bogato skledico daleč od sebe. Cekine požre savsko dno, lesena skledica pa se ziblje na pluskajočih valovih.

— Skoda skledice, ki je tako lepo ostružena, pristavi drugi ribič.

Ribiča molče veslata dalje, Samorada pa neso nevidne roke lahno in varno proti vzhodu. —
{{prelom strani}}
== II. ==

Blizu tiste rečice Sotle, katera že tisoč let politiško loči Slovence od Hrvatov, na nizkem obrežji, polagoma rastočem iz ravnine, stoji prostoren, čveterokoten, visokozidan ograd s stolpiči na vsakem oglu. Sredi južne stene je tik ceste širok vhod, katerega zapirajo stara železna vrata; pri vratih znotraj sloni vratarjeva hišica z oknom na cesto. V sprednji polovici rečenega ograda se razprostira belo posuto dvorišče; na obeh straneh te polovice se vrste gospodarska poslopja, hlevi, skednji, kleti in žitnice ter stanovanja za družinčad. Na sredi, na vse strani prosto, pa stoji gospodsko poslopje s plemenitaškim grbom nad veznimi vrati, stara vender ukusna stavba z visokimi okni in z nadstropjem. V ozadji obzidanega čveterokotnika pa je skrbno obdelan sadovnjak z novim cvetličnjakom.

To je Cvetánin dvorec.

Spredi in zadi se razgrinja ravno polje s plodnimi njivami in travniki. To polje obrobljajo na levi in desni strani zložna brda, obsajena s plemenito vinsko trto. Pod temi griči so majhne vasi z večinoma lesenimi hišami, ki imajo rdeče pobarvane stene in slamnate strehe. Po brdih so vsejani vinski hrami in bele zidanice brez števila in reda; ondu se časti Vinko Lozič, 
katerega so stari pagani imenovali boga Bakha. Menj številne se nam pa zde cerkve, katerih med tem maloimovitim prebivalstvom ni toliko in tako očitih, kakor so ob gorenji Savi in ob Savinji. Gori ob Sotli in doli ob Savi vidimo ponosne gradove z velikimi pristavami, v širi dalji pa gleda z zelenih gora kranjskih, štajerskih in hrvaških iz hrastove in bukove šume tu {{prelom strani}}
bela cerkvica, katero je nekdaj sezidal pobožni kmet, ondu siva razvalina gradu, katerega je dal postaviti srednjeveški vitez kmetom za strahovanje. Po sredi te ravni se vije motna, ribovita rečica Sotla v globoki, brezskalni strugi proti Savi.

Veselo, blagosrčno in kakor po vseh vinskih krajih lahkoživo in srednjeimovito ljudstvo prebiva na obeh bregovih rečice Sotle. Tista nošnja in šega, tista govorica, tiste pravljice in pesmi domujejo tu in tam; može in ženijo, bratijo in botrinijo se z desne na levo in z leve na desno stran; vender koliko razliko, koliko pregrado je med obema bregovoma ustanovila tisočletna zgodovina, toli sovražna jednemu in tistemu narodu, stanujočemu na obeh bregovih, narodu, kateri bi bil po svojih vrlinah vreden večje sreče in slave! Da, če gledaš deželico ob dolenji Sotli ali od severnih bizeljskih ali od južnih zagorskih goric, od veselja ti utriplje srce, da je tudi ta rajska zemlja »liepa naša domovina«; zajedno pa ti zaigra solza v očesi, ko se spomniš iz zgodovine, da prav ta blagi, a premehki narod ni bil samo »stare slave djedovina«, nego tolikrat to, kar imenujejo Nemci »Volkerdiinger«; da je drugim narodom mladil kri in mozeg, da je hodil za stranskimi mogotci, verno in potrpežljivo jim služeč, in da se je mnog sin, ki bi bil med nami »naša dika«, ujel v zlato mrežo, da je prodal tujcem um in srce ter potlej pozabil matere svoje in preganjal rodne brate.

Toda nazaj k naši povesti!

Abadonovi služni duhovi so Samorada Veselina hipoma prenesli od savske brežine v Cvetanin dom in ga tam rahlo postavili na cesto pred vratarjevo hišico. Samorad je skozi gosto zamreženo okno spoznal svojega znanca, starega vratarja Miška, ki je v medlorazsvetljeni, nizki sobi sam samcat sedel za debelotesano hrastovo mizo. Pred sabo je imel stare mere bokal starega vina, krožnik z obilimi kosovi tolstega kopuna in skledo rmenih krapov, kakeršnim pravijo okolo Kranja »bob«. Vratar Miško je baš pri delu, ki krepi telo: steklenico je izpraznil do polovice, jeden krop cmoka med zobmi, drugega drži v roki, tretjega meri z očmi.

V tem potrka Samorad na okno. Miško se oblastno odzove, ne da bi obrnil očij od sklede:

— Pozvoni, kdor hoče v hišo! —

Samorad se skloni pod okno in zakliče:

— Čujte Miško! Jaz sem, Veselin! —

Potlej je bilo pa takoj vse drugače, in Samorad je v malo trenutkih sedel za mizo pri vratarji, ki je znanemu gospodu celo ponudil kupico vina. Tako ga je razveselila Samoradova priljudnost.
{{prelom strani}}
— Prišlo je, česar se nismo nadejali, povzame Miško besedo. Kolikrat sem vam šel odpirat na tako trkanje, danes pa sem vas pozabil hitreje nego prodano pse. —

— Prav žalostno, res, odgovori Samorad. Vender, kakor sedaj vse kaže, pozabiti me bodete morali še bolj. Je li bila poroka vsa v redu? —

— Vse je bilo v najlepšem redu, gospod. Nevesta se je nekoliko solzila, če dovolite. Pravijo pa, da je sedaj taka navada pri gospodi. —

— Dosti povoda se je imela solziti! vzdihne Samorad. Kaj pa ženin? Kako se je nosil? —

— Veselega žarečega obraza je bil, če dovolite, kakor ga še nikdar nisem videl. Ko smo se vozili od poroke, splašili so se mu konji od streljanja in skočili v stran. Gospod je padel z voza in si pohabil nogo; vender ne hudo. Posadili so ga zopet v kočijo in ga potlej prenesli iz kočije v naslanjač k obedni mizi. Tam, če dovolite, že dve uri je in pije, kriči in poje. To pa, če dovolite, vender pomeni nekaj hudega, ako se ženin zvrne na vožnji od poroke. Bog nas varuj nesreče! —

— Ubila ga strela zamrmra Samorad.

— Nemojte, gospod, tako govoriti! Želim vam vso srečo. Želel sem vam, in želeli so vam vsi, ki vas poznajo, gospodičino Cvetano za nevesto. Toda Bog je drugače odločil. Bog varuj, da bi želel nesrečo novemu svojemu gospodarju. —

— Pošteni ste, Miško, in vedno vas čislam! Ali me še kdaj izpustite skozi železna vrata, če potrkam kakor nekdaj ? —

— Morebiti vas bodem, če dovolite, morebiti ne; kakor bode božja volja in povelje novega gospodarja. Da, gospod, starih časov ne bode več, če dovolite. Veliko se še izpremeni, zlasti za nas siromake. —

— Vsaj kako pisemce moje bodete stisnili gospe v roko? Ali tudi ne? —

— Kaj bi gospe dražili rahlo srce; kaj bi je spominjali tega, kar mora pozabiti! Če dovolite, gospod Veselin, pojdite v širi svet; mladi ste, bogati ste in lep gospod, da nimate vrstnika v vsem Zagorji; vam cvete še mnogo gospodičin! Težko se poslavljam od vas, če dovolite; toda videli ne bodete veselejšega človeka od mene, kadar se vrnete v naše kraje z ljubo ženko pod pazduho. Meni se vse tako zdi, če dovolite, da to skoro učakamo. —
{{prelom strani}}
Stari Miško je to povedal prav goreče in potrdil z globokim požirkom iz kozarca.

— Ljubi Miško, pravi Samorad, ravnaje se na odhod, prav rad sem vas imel, in tudi vi, mislim, mene niste nikoli črnili in tožili pri Cvetani. Zato vam sezam prijateljski v roko. V spomin pa vzemite tole urico, katero sem ravnokar dobil nalašč za vas. —  

— Nikar, gospod! Ta ura je zame predragocena! Če dovolite, meni se spodobi samo kaka malenkost. —

— Ne, Miško, drago vas cenim. Zatorej, le obdržite jo. — Naposled je Samorad Mišku vender usilil uro, ki je bila res dragocena. Prinesli so mu jo bili nevidoma služni duhovi.

Samorad stopi iz vratarjeve sobe na temno dvorišče. Nikogar ni ondu. Samo domači pes veselo zalaja in skoči k znanemu gospodu; toda žalostno cvili in išče potlej sledu, ko se da Samorad neviden in netehten prenesti v svetlo svatovsko dvorano.

Ondu nepovabljeni svat seveda precej zapazi, da zanj niso pogrnili mize, niti mu pripravili sedeža. Sede torej na peč in prav hvaležen je pečarju za ta prijetni sedež, s katerega ga pač ne spodi nihče. Ondu je tudi najugodnejši prostor za opazovanje vsega pirujočega omizja. Tega opazovanja se Samorad precej loti, skrbno pazeč, da nikakor ne izda nevidne svoje navzočnosti.

Samoradu nasproti sedi Cvetana, v nevestini opravi še bolj cvetoča. To je res krasna ženska v cvetji jedenindvajsetega leta. Opazovalcu sveta zadošča, če povem, da je bil Cvetanin oče plemenit Hrvat iz Zagorja, mati pa Slovenka z ljubljanskega polja. Bralcem bolj teoretiškega značaja bi bilo pa treba sliko lepe neveste izobraziti z navdušenimi besedami, in kakor zemljemerec zemljo na parcele, jednotno krasoto razkosati v posamezne podrobnosti. Tega pa ne morem, ker se mi ta obrazek preveč smili.

Spominjam se, da sem nekdaj bral Anakreontovo osemindvajseto odo, kjer pesnik obrazniku narekuje, kako naj mu vpodobi lepo deklico. Tudi ne morem pozabiti, kako je sloveči Ariosto v desetem spevu svoje epopeje »Orlando Furioso« sesnoval lepoto nesrečne Olimpije; takisto se domišljam vseh lepot, katerih so realisti srednjega veka pri lepi ženski našteli trikrat sedem in pozneje celo trideset. Bral sem veliko takih opisov, čudil se mnogim takovim slikam — ako bi pa sedaj vse te opise in slike predočil Samoradu, tedaj bi on izvestno trdil, da so vse dosedanje lepote jedino senca proti lepoti Cvetanini. Bil je ves zamaknjen v obličje ljubljene device; želel si je kar stotero očij, da bi stotero užival nje stotere krasote, in rekel je sam {{prelom strani}} v sebi: Ni mi žal, da sem nadejo, še kdaj to krasotico imenovati svojo, kupil od peklenskega vraga! —

Tako mladina! Mi stari možje pa sodimo hladneje. Cim lepše je cvetje, tem prej se ospe. Pridejo skrbi in težave zakonskega življenja, prevare in strasti in naglo izpodjedd cvetje ženskega lica. Kolikokrat se nam je pripetilo, da smo v spominu ohranili podobo lepega ženskega obraza iz davnih let; toda žalostno smo bili presenečeni, ko smo v poznih letih zopet srečali znanko mladih dnij in na nji zapazili ne ostankov nego razvaline nekdaj obožavane lepote. O takih prilikah modrujemo potlej izkušeni starci, da je prave vrednosti jedino le duševna lepota. Kar se tiče Cvetane, moramo pa za sedaj še samo domnevati, da se pri nji uresniči stari rek, da v lepem telesi biva tudi lepa duša. Res sije z njenega zornega obličja prav prikupno žar ljubeznivosti in deviške čistosti, in smili se nam ta obrazek, ko beremo z njega tožno udanost v sedanjo usodo, kateri bi se ne bi bila podala, da je imela več krepke volje in je bolje poznala priliznjeni zvijačni svet.

Kolikor sem se preveč pečal z nevesto, toliko menj naj se bavim z ženinom; posebno, ker celo mlade bralke ne zahtevajo, da bi govoril tudi o moški lepoti.

Zraven neveste je torej sedel ali pravše, zaradi noge, pohabljene na vožnji od poroke, posajen bil ženin Peter Pavlic, Cvetanin bivši varuh. Mož ima petinpetdeset let; marsikdo bi mu jih prisodil menj. Rasti je srednje in je rej en malone predobro. Na kratkem vratu mu tiči okrogla glava rdeče polti. Tolste ustnice mu pokrivajo gosti resasti brki, ki so danes lepo črni. Okrogli nos nad njimi se žari kakor puranov podbradek in je iz vseh pogledov preobil. Oči so črne, majhne in lokave. Široko, gladko čelo pokriva lasulja, ki je danes izjemoma črna namesto vsakdanje rjave. Odeva ga nov frak po najnovejšem kroji in šivu, ki je nemara zato preozek, da se lože na telovniku izkazuje debela zlata verižica njega ure. Roke so krepke, kakor da so vajene težkega dela, in na debelih zarjavelih prstih se baha premnogo dragocenih prstanov — neolikana razstavica moževih dragotin. Gospod ni povsem napačen in bi prijal nepreostremu poznavalcu ljudij ne baš za prijatelja, vender za soseda pri tisti mizi v kavarni, kjer imajo dokaj časnikov. Prav prikladen bi bil za očeta dorasle jedinice ali še bolj za strijca brez žene in otrok. Izvestno pa se je zmotil o dobi in svojih krepostih ter izgrešil svoj poziv, ko je stopil med ženine, in to pred mlado nevesto.
{{prelom strani}}
Preveč nasprotja je med novoporočeno dvojico: ona kakor nežna roža, ki jo je oživilo majnikovo solnce; on kakor bohotna georgina, ki jo je opalila listopadova slana!

Sploh je v veliki, bogato opravljeni dvorani opazovati stari in novi čas, stari in novi ukus ali neukus. Ob stenah vise starinske slike in nove preproge. Izpod stropa se leskečejo bliskovne svetilke; na mizi brle voščene sveče, nemara samo zato, da se zopet kdaj razstavljajo in postavljajo starodavni srebrni svečniki. Stare gospe in gospodičine, tete in ujne, bratranke in sestranke, zalve in svasti imajo težka, svilena krila, prikrojena po novi šegi, v katerih se sučejo po stari svoji navadi. Razobesile in razpele so nase staro zlatnino in stare bisere, da bi si mladile stara lica, ali vsaj koga opominjale, da so bile nekdaj mlade in zale. Dve cvetoči mladi gospodičini sta tudi zašli v to družbo, morda samo zaradi različja; tam stare tete, druga drugo zavistno opazuje in pušice svojih jezikov mazaje z medom, tukaj živahna, iskrena šaljivost, izvirajoča iz zavesti zlate mladosti in iz kipečega srca. Ti mladi samici sta imeli za zabavo odločenega jedinega mladega moškega iz vse družbe, in ta je bil selški kapelan: dober govornik sicer na leči in med moškimi, ali tukaj mu je delalo dokaj preglavice, da je moral na desno in na levo odgovarjati bistrima gospodičinama, kateri sta v gospodovem neznanji tiste umetnosti, kako se je laskati mladim gospodičinam, ne toliko iskali kolikor nahajali največ zabave. Ostala moška gospoda so bili, ker se plemenita robina nevestinega očetnega kolena ni udeležila svatovanja, ženinovi sorodniki in znanci iz bližnje okolice, same šetajoče denarne vreče, možje, ki so si nekaj s trgovino in bolj še s posojevanjem na neznosne obresti, in sploh s tem, da so zase izkoriščali stiske in nadloge rojaka-kmeta, nagrabili lep imetek. Omike in olike niso imeli in so jo sploh mrzili ter se ogibali občevanja z ljudmi, ki imajo menj v blagajni, tem več pa v glavi in v dostojanstvu nego oni. Njih vzori so se sukali okolo zlatega teleta, vsa njih politika pa okolo načela, da se mora slepo služiti in poslušno glasovati za gospode, ki lahko kaj dovolijo ali kaj prepovedo in kateri utegnejo kaj spregledati in prizanesti, ako si se včeraj ali danes preočito drgnil ob paragrafe kazenskega zakonika. Ugleda in veljave jim ni bilo med narodom. V lice se jim je kmet klanjal in hvalil njih dobrotnost; za hrbtom pa jih je grozovito črtil in klel ter se rad spominjal one pravljice, da je dobro umreti tisti dan, kadar umre takov volčji bratoderec. —

Izjema je bil domači župnik, ki najodličnejšim svojim župljanom ni mogel odreči prisotnosti svoje. Sedel je med nevesto in nje prekosavsko {{prelom strani}} zalvo in bil kos težavni svoji nalogi. Znal je zanimati malobesedno, nekaj zamišljeno, nekaj razmišljeno nevesto, pa tudi zamerljivo, zbadljivo postarno gospo, ki je priljudno-ošabno gledala na menj imovite vrstnice. Te pa so si za vračilo šepetale, da ima ta gospa dve srci, od katerih bije jedno za nje zakonskega moža.

Da je bil gospod župnik stoloravnatelj, umeje se samo po sebi. To naporno opravilo je vršil ljubeznivo in preudarno; rekel marsikatero primerno napitnico, imenoval vsakemu svatu pravo drugarico in je povsem čuval društveni red z modrimi prigovori in blagovoljnimi opazkami, kar pri tem društvu, kjer je bilo toliko razlike med zunanjim in notranjim človekom, ni bil lehak posel.

Morda pa je bilo vse svatovanje zanimljivejše in zbrana gospoda vredna večjega spoštovanja! Popisujem namreč samo opazovanja in vtiske, kakor si jih je po svojih nazorih in v svojem srdu uredil in zapomnil svat, nevidno sedeč na peči. Srd pa sodi vse pristransko, kakor vidimo to tudi pri ljubezni.

Samorad je pač spoznal, da je med povabljenci že minilo največje delo, tlačiti si namreč želodec s preobilimi jedili, da dela prebavljanje marsikomu težko glavo, kateri ne ohladi vročine nobeno vino, da vlada nekova zagata v dvoraninem vzduhu in v večini možgan in da se sploh vzbuja želja po slobodnem gibanji in po razvedritvi. Sosebno slastno pa je opazoval, da si gospod ženin gasi žejo čez mero in da svoje bizeljske starine proti drugim vinom ne hvali samo do nebes nego jo tudi dejanski preveč obožava. 

Prišel je trenutek, ko so bili vsi jednako utrujeni in so vsi hkrati umolknili, razven dveh mater. Ženin hoče pogledati na uro, toda malone omedli, videč, da mu na zlati verižici visi pristna rdeča - čebula.

Samorad, ki se ni nadejal take zamene, zadržal je iz težka glasen smeh. Prijala mu je ženinova zmeda, in da se med gospodo vzbudi živahnejša zabava, ukaže služnim svojim duhovom, naj narede, da bodo svatje govorili, kar mislijo. Zdajci so vsi obrazi izpremenjeni. Ženin ves togoten poskuša vstati, toda posreči se mu samo na pol. S tresočim glasom zakriči svatom:

— Ta šala je predebela. Kdor mi je uro izmeknil, daj jo nazaj! Saj niste sami tatje? —

Vsem šine kri v glavo. Svoji jezi pa da najprej duška visok, suh gospod iz soseske, ki sedi ženinu nasproti. Bil je imovit trgovec, prvak v oderuštvu in svetohlinstvu. Ta burno vstane in zarohni na ženina: Kaj, mi tatje? Ti si največji lopov v treh deželah! Dokler si bil varuh, kradel si svoji varovanki vino iz kleti in les iz šume.
{{prelom strani}}
Od nje dolžnikov si prejemal obresti po deset od sto in še dobrote povrhu; zaračunjal pa si jih samo po pet od sto. Sedaj pa jo hočeš ukaniti za vse, kar ima. Zrasli bi ti rogovi na čepinji, višji nego največji hrast, ki si ga ukradel iz nje gozdov! —

Toliko da izrohni ta, zavrne ga ženinov bratranec, krepak, tršat mož, o katerem se je govorilo, da je bila podlaga njega blaginji kriva prisega: Molči ti! Moj kumek Peter Pavlic je svetnik proti tebi, čeprav si tako bogomolen. Veš, zakaj moliš sedaj tako licemersko? Od svojih pomagačev, od razbojnikov, iztržil si sveto monštranico, katero so ukradli v cerkvi Svete Marije Bistriške! In sedaj bi si pred ljudmi, ki to vedo, rad opral črno dušo svojo! —

Gospod župnik je klical, miril, toda zaman, zakaj bilo je tako, kakor v nekaterem novodobnem parlamentu. Zatorej je pobegnil iz družbe pobeljenih grobov. Z njim je odšla tudi nevesta v stransko sobo.

V boj so se glasno vikaje in kriče mešale tudi ženske, ne oziraje se na nedolžni gospodičini, kateri nista vedeli, kam bi utekli. Ubožici sta morali čuti nove besede, katerim še pojma nista znali, in mnogo spoštovana gospa je drugi spoštovani gospe in obratno pripovedovala resnice, katerih gospodičini nista smeli verjeti, ako naj spoštujeta očeta in mater po četrti zapovedi božji. V tej soblazni, ko so nekateri že prijemali za stole in je marsikatera pripeta ženska kita zdrknila pod noge, bil je ženin še dokaj puščen pri miru, tako da ga je ob tej obči očiti izpovedi obhajala samoljubna zavest, do katere se prej ni vzpel v svoji oskromnosti: da je on, Peter Pavlic, prav za prav med vsemi še najpoštenejša duša, sicer pa med ljudmi, proti katerim je treba biti opreznemu. Zatorej migne strežniku, naj mu poda ročno blagajnico, ležečo na mizici pri nasprotni steni. Ženin pritisne blagajnico k sebi, popije, da se bolj umiri, čašo kave, katero mu je bila prej priredila nevesta sama, in potlej, ko mu vest le ne da miru, skrinjico skrbno odklene, ker se mora uveriti, da vsaj tukaj ni nič prišlo dolgim prstom v oblast.

Blagajničica se odpre, a ženin zakliče bolestno: Tukaj notri sta bila dva kilograma zlatih cekinov, nevesti za jutrino namenjenih; sedaj so pa same svinčene kroglice! —

Obupno prevrne skrinjico; da se kroglice takale po mizi med krožniki, skledami in steklenicami in padajo na vseh straneh na tla.

Kar se zablisne, in kroglice se izpreobrazijo v svetle rmene cekine. Zdajci utihne ves prepir, in stari in mladi upro oči na zlatnino, pozabivši vse obreke in ogrde. Zamaknejo se v ta pogled, kakor bi {{prelom strani}} gledal svetnik v odprto nebo; toda njih oči niso pobožne, nego oči gladnega volka, ki ugleda jagnje pred seboj.

Pustimo jih nekoliko tako začarane in stopimo v stransko sobo. Tam se je Cvetana, ko je ušla kletvi, kleveti in ropotu svojih svatov, zgrudila v naslanjač in se glasno razjokala. Slaba tolažba so solze; vender za ta nesrečni dan, za to usodno uro ni našla boljšega tolažila. Ali tudi ta kratka uteha se ji je zagrenila. Ko namreč Samorad vidi, da Cvetana odhaja iz dvorane, zleze tudi on s sedeža. Izpremeni se zunaj dvorane v navadnega človeka, stopi v Cvetanino sobo, kakor mu je bila to prej navada in pravica več mesecev, in se prikloni, da bi Cvetani poljubil roko. Ona pa se ga ustraši, umakne se in zašepeta polglasno: Beži in teci! Ako te tukaj najdejo, ubijejo tebe in mene! —

— Ne boj se, ljuba Cvetana! odgovori Samorad zaupno. Take pomočnike imam s seboj, da se mi ni bati nikogar in da tudi tebe zdajci odvedem, ako hočeš! —

— Za Boga svetega! odgovori Cvetana boječe, ali ne veš, kaj je bilo danes? Ali me hočeš pehniti v nesrečo in sramoto ? Beži, nesrečnik, beži! —

Rekši stopa naglo proti dvorani. Samorad se strastno postavi proti nji in jo zaman poskuša udržati za roko, proseč samo še trenutka in veleč svojim duhovom, naj njega in njo odneso na dom njega matere.

Ali duhovi se ne ganejo, in ko Cvetana vsa objokana in preplašena odpira vrata iz sobe v dvorano, prisopiha hlevnik Jaka, ki nosi danes navzlic pohlevni vonjavi črno suknjo in bele rokavice ter zakliče, da se razlega po vsi dvorani:

— Gospod Veselin je v Savi utonil! —

Učinek teh besed na ženina, ki je bil doslej zamaknjen v zlato in še bolj naudan strahu, da bi kdo iz poštene družbe ne popravil števila cekinov na svojo korist, bila sta žalost in veselje zajedno. Vest se je oglasila: Jaz sem kriv njega smrti, sebičnost je rekla: Ljubovnik je izginil, in nazaj ga več ne bode begat moj zakon. Od toliko genitev, ki so podile druga drugo, skoraj omočen, nagne glavo nazaj v naslanjač. Zdajci ugleda Cvetano, ki stoji med durimi njemu nasproti razvneta in plaha; tikoma za njo pa stoji Samoradova podoba, ki ga meri s togotnimi očmi. Ta prizor je staremu možu strela iz jasnega neba. Zgrudi se in pade težko na tla.

Samorad opazuje z vražjo slastjo grozno zmedo, ki zdajci zavlada po dvorani. Cvetana hipoma priskoči k ženinu, kjer je že preveč rok, ki na vse načine poskušajo zopet vzbuditi ugaslo življenje. Nekateri {{prelom strani}} tekajo in begajo na vse strani; drugi kličejo zdravnika, katerega ni blizu; tretji glasno žalujejo; četrti trdijo resnega obraza, da je prezgodaj preminil ta vzgledni poštenjak, in drugi zopet skrivaj pobirajo cekine s tal. Ko ni več upa in je splošna sodba, da je moža zadela srčna kap, stopi Samorad izmed durij, zakliče Cvetani: Zdravo, vdova! Da se vidiva jutri! in svatom: Radost mi je, ostaviti vas, prepoštena gospoda! ter se rogaje poklanja do izhoda, kjer izgine izpred očij, ne da bi ga zadeli kozarci in krožniki, katere lučajo razjarjeni svatje za njim.

Ko zopet diha čisti zrak pod milim nebom, zazdi se mu, da mu samemu v glavi vrvi večja zmešnjava nego ona v svatovski dvorani, in želi si miru, da se odpočijejo živci in da se more zavedeti tega, kar se je dogodilo v malo urah. Toda obide ga skrb za staro bole-havo mater, ki bi se opasno prestrašila, ako zve neresnično novico o njega smrti v Savi. Ukaže se torej prenesti v materino hišo. Tam bi ga morali duhovi spustiti skozi dimnik v hišo, toda posade ga na cesto kakih trideset korakov od hiše, in na uho mu zašepeče glas nevidne osebe:

— Dalje ne moremo, ker vidimo ondu cerkev; stopiti pa ne smemo na prostor, ki je od cerkve pod sto metrov. —

Togotno odgovori Samorad: Ali ste malovredni hudiči! Tudi pri Cvetani mi niste mogli pomagati. —

— Tudi tam nismo smeli pomagati, gospod — reče glas iz zraka. Cvetana je bila danes blagoslovljena, in dokler ostane brez greha, ne dotaknemo se je. —

Samorad se torej peš napoti k domači hiši. Gre mu prva in druga stopinja, ne pa tretja. Nekaj ga prime za obroč na vratu, in ga drži tako tesno, da bi se zadušil, ako se ne umakne nazaj.

Obstane torej v nočni temini na cesti. Nestrpno opazuje, kaj se vidi in čuje iz materinega gradiča, ki je neobično razsvetljen pri tleh in v nadstropji. Dobro čuje glasen jok stare hišne dekle, ki mu je bila nekdaj pestunja, in tožbe drugih znanih ženskih glasov. Iz posameznih govoric posname, da so pri materi že zvedeli novico o njega smrti v Savi; toda iz občega nerednega beganja, iz odpiranja in zapiranja vrat in shramb sluti, da se je pripetila velika nesreča. Dvigne se toliko v zrak, da vidi naravnost skozi odprta okna v nadstropje in v navadne materine sobe. Verjeti ne more, kar vidi, toda oči ga ne varajo. Ugleda bledo mater na neodgrnjeni postelji negibno in vdrtih, zatisnjenih očij; hišne ženske pa pripravljajo posobje, krila in odeje, da polože mrtvo gospo dostojno na mrtvaški oder.
{{prelom strani}}
Samorad se spusti nazaj na cesto. Brezupno kliče domače ljudi po imeni na vse grlo, in vpije proti gradiču, da še živi, in da pridi kdo do ceste. Toda nihče se ne zmeni za njegov klic, dasi bi se moral v gradiči slišati prav dobro. Kar pripelje nekdo od hiše na cesto voziček, natlačen z gnjatmi, slanino in hlebi: izvestno v obči zmedi ukradeno blago. Voznik zapazi Samorada in uteče glasno kriče v gradič. Tam zdajci nastane velik hrup. Domači hlapci se zbirajo in pomenkujejo, da mladi gospod Veselin nazaj hodi, da je videl, kako je materi od žalosti počilo srce, ker je umrl take smrti da se je izpremenil v volkodlaka; da je takisto usmrtil gospoda Pavlica in da gre sedaj na svoje domače služabnike, pit človeško kri. Zdajci se vežina vrata odpro, in tolpa hlapcev, oboroženih s puškami, sekirami in dolgimi poostrenimi koli, zakorači proti Samoradovemu stališču. Ta je pač poznal narodno vražo, da se volkodlak umiri le tedaj, ako mu srce prebodejo s kolom; včdel pa ni, da je pri preprostih ljudeh vraža močnejša od vere in da je vraža slepa za sleharno prepričanje. Ostane torej na cesti in vabi ljudi k sebi, trdeč, da je živ in zdrav. Hlapci prikoračijo na cesto in obstopijo Samorada, ki milo prosi, naj mirujejo, naj ga potipljejo, naj se prepričajo, da je živ človek. Toda drhal, pijana od vina in od tiste besne hrabrosti, katera izvira iz strahu, slepa in gluha je za vsako pametno besedo. Vsi vidijo volkodlaka, nihče živega človeka. Vržejo ga vznak in ga pritisnejo k tlom, da se ne more geniti. Stari korenjaški hišnik pa dvigne oster kol, da bi ga na vso moč zasadil volkodlaku v srce. Samorad zamiži v tej pre-pasti, toda ko zopet izpregleda, leže okolo njega hlapci nemi in omamljeni. Predenj pa stopi Abadon, ki ga krepko postavi na noge in nagovori:

— No, človeče, dobro delaš! Moj denašnji trud s teboj se mi je izplačal za danes. Mater — pardon — »ljubo mater«, kakor si rekel pred štirimi urami, spravil si na oni svet za nekaj let prezgodaj, ker se ti ni zdelo vredno darovati ji nekaj minut in ji poročiti svojo rešitev, predno se je tvoja kočija brez tebe vrnila od brežiškega broda Usmrtil si topega ženina, kateri bi bil itak kaki dve uri pozneje umrl v postelji za nenavadnim vender nesumnjivim slučajem. Svoji nedolžni Cvetani si vzel pošteno ime in ji prizadel madež, katerega pri tvojih znancih in sosedih, katere si povrhu vsega osramotil, ne opere potok solza in ne ogladi pokora vsega življenja! In naposled bi sedaj ležal na cesti s prebodenim srcem, da sem se vzbudil trenutek pozneje in da ni hlapec, ki je nosil blagoslovljeno vodo, iz bojaznosti zaostal za svojimi tovariši. —
{{prelom strani}}
— Oprostite, rešitelj moj, seže mu Samorad v besedo.

— Tiho sedaj! nadaljuje Abadon trdo. Tako si slušal moja svarila, da si sam sebi zaigral celo prostorček v domovini, na katerega bi bil nocoj položil trudno glavo k potrebnemu počitku. —

Zdajci se približa zemlji velikanski zrakoplovni balon. Abadon migne Samoradu, in oba stopita v ladjico, ki je s konopci pripeta pod zrakoplov. Ta ladjica je prostorna soba z vsemi ugodnostimi sijajne spalnice. Zrakoplov se lahno dvigne v daljno višavo. Spodaj se razprostira črna tema, zgoraj pa se leskečejo zvezde v čudoviti, Samoradu dosedaj neznani svetlobi.

Abadon veli Samoradu, naj razpolaga s spalnico, naj bode njegovih pet ur spanja brez spominov na denašnji dan in brez težkih sanj. Ko prisveti jutranje solnce, vzbudil se bode Samorad v zračnih višavah nad Sredozemeljskim morjem.
{{prelom strani}}

== III. ==

Samorad se po mirnem spanji prekratkih ur predrami, malo okrepčan in zelo že željen spanja. Tema je še v zrakoplovni ladjici, in zvezdice sijejo takisto gosto in divnosvetlo kakor pred petimi urami. V skoraj nedogledni dalji se vnema žareča iskra, in iz nje na vse strani okolo rasto temnordeči in rmeni trakovi »rožoprstne« zarje. Iskra se širi in beli, in skoro zaplava polna solnčna obla v divni veličavi nad neprezorno meglo, v katere valih miglja odblesek zore in solnčni sijaj. —

— Kako krasen je ta razgled! vzklikne Samorad.

— Vsakdanja reč, odgovori Abadon, katere bi moral biti vender že vajen. Ako te pa ta pogled tolikanj zanimlje, utegneš ga uživati do sita. Treba samo, da ostaneva proti solncu na sedanji črti in da se jedino zemlja pod nama dalje suče po svojem tiru. —

— Ali je to možno? —

— Zgolj igrača, izusti Abadon ter migne z roko.

Zrakoplov se dvigne, in solnce je visoko na obzorji; potlej se zrakoplov spusti nizdolu, in opazovalca sta zopet v popolni temi. —

— Nepresežna je vaša moč, rešitelj moj! izpregovori Samorad. Abadon odgovori resno:

— Za moje obzorje je ta moč neznatno majhna; zakaj nad menoj vlada z železno roko višja moč, kateri se moram trepetajoč pokoriti. Za tvoje obzorje je pa moja moč tolika, da je ne preumiš: to ti je knjiga s sedmimi pečati! Ako bi smel, lahko bi se nekoliko poigral z zemeljsko oblico ali se malce pošalil, na primer, da jeden dan solnčnim žarkom zaprem pristop na zemljo. —

— Ali bi bil to strah in polom! pristavi Samorad.
{{prelom strani}}
— Nič vztrajnega, nadaljuje Abadon. Tistega mračnega dne bi gospodarji zemeljskih stvarij v strahu in preplahu obupavali in divjali, kesali se in molili ter z dobrimi sklepi mostili vsak svojo pot v pekel; drugi dan bi pa svoje zle navade zopet nastavili tam, kjer so jih predvčeraj ostavili. Takšen je človek. Sicer pa ta svet tudi ni, kdo ve, osnovan kako trdno. Videl bodem še druge in zopet druge preosnove teh na videz samogibnih in za milijone vekov namenjenih solnčnih skupin v prostora brezkončnosti; videl jih bodeš tudi ti, kadar bodeš nekoč gledal brez obmane, s katero sedaj telesnost odeva dušo tvojo. Nekoč bodeš gledal naprej in nazaj, sedaj vidiš samo nekoliko sedanjosti ali pravše, nekoliko navideznosti iz sedanjosti. Vara te celo to zvezdato nebo, ki se mu toliko diviš. Marsikatera zvezda, katere luč ti danes miglja tako žarko, ugasnila je že pred tisoč leti in se razdrobirila; in koliko novih svetov kroži po brezmejni prostranini, katerih luč dosedaj ni dospela do svetovne drobtinice, katero imenujete zemljo! Toda pustiva svetovje. Megla pod nama se niža in razpršuje, in iz nje že strme jutranjejasni vrhovi italijanskih gora. kakor otoki iz morske gladine. Sedaj se nosiva uprav nad ognjenikom Vezuvijem. —

Samorad, ki je motril robove, v dalji storžeče iz megle, kar osupne, ko ugleda pod seboj veliko okroglo goro v čistem solnčnem siji in na nje vrhu očrtek ognjenikovega žrela. Tudi giblje se nekaj na gori. Proti vrhu namreč je vodil siromašno oblečen, suh mož mršavega osla, in na oslu je sedel dolgopet gospod, kateri po nosi in obrazovnih potezah ni mogel biti drug nego sin ošabnega Albijona.

— Glej, osel! vzklikne Abadon. Vedno gledam rad to žival: neumorno, potrpežljivo, z malenkostjo zadovoljno; in kako je ta žival ponižna! Oslica je nekoč nosila Boga, oslica se je razgovarjala z Bileamom, prerokom, in petsto let že slovi osel modrijana Buridana; pa osel in oslica sta ostala ponižna, kakor sta bila prej. In če krmiš osla iz zlatih jasel, nikoli se ne prevzame, nego delal bode in delal, in ko mu privoščiš počitka, bode med plevelom in osatom modroval svoje oslovstvo. Kako drugače prevzetujejo osli v človeških podobah, zlasti tisti, ki zobljejo iz zlatih korit! —

— Tisti uborni Italijan, ki osla vodi, pa je tudi priličen svojemu sivcu, pridene Samorad.

— Nekoliko pač, odgovori Abadon, ali samo nekoliko. Osel je tudi odločno trmast in dolgo kuha svojo jezo. On tudi nekamo bolj samopašno ščedi s svojim življenjem in ne gre kar na povelje v boj na življenje in smrt kakor njega bolj čislani sorodnik, konj in konjev človeški jahalec. V prebivalcih Italije, v teh zmernih, ščedljivih, neumornih {{prelom strani}} in vztrajnih ljudeh pa tiči tvorivo kakor za voščene tako za koščene značaje, za topoglavce in veleume, za razbojnike in svetnike, za težake in umetnike, za nizko in vzvišeno delovanje. Ti kakor človek se moraš čuditi temu narodu in ga, kakor sin menj številnega, sosednjega naroda, obstražno opazovati; saj te uči knjiga, da v zadnjih dvajsetih stoletjih zemeljske zgodovine ni nobena druga dežela na tako majhnem prostoru porodila toliko dušnih prvakov v vseh strokah človeške izomike in toliko velikanov, kateri so nam ostavili neizbrisne sledove svojega posezanja v zgodovino človeško. Zanimljiva je ta dežela, bodisi v svojih lepotah, bodisi v svojih razvalinah. Tukaj je rajski vrt vse Evrope; tukaj in nikjer drugje v Evropi sta Stvarnik in njega posnemalec, umetnik, razgrnila in priredila toliko krasot in čudotvorov, da je ta dežela v resnici gledališče vse Evrope, katero želi videti vsakdo in kamor hiti vsakdo, kdor le utegne. In to razkazovališče prirodnih lepot in človeških umetnin, nakopičenih iz mnogih stoletij, preseza vsako pričakovanje in vso bujno domišljijo inostranskih občudovalcev. Uprav najina bližina je sloveč kotiček sveta: Neapoli z divno okolico, o kateri pravi sam Italijan, da lahko umreš, ako si videl Neapole. Tukaj se čuva grob Vergilijev, pesnika izmed najodličnejših, kar jih pozna zgodovina. Ta pesnik je v svoji pesmi »Georgicon« prav s starorimljanskim ponosom opeval slavo Italije. Ko bi pa on sedaj vstal iz groba, priznati bi moral, da lepota in slava sedanje Italije visoko preseza Italijo njegovih dnij. Uprav pod nama, izpod osemnajststoletne kamenite odeje, vstaja Herkulanum, radovališče vseh tedanjih bogatašev: lepo mesto, čegar razuzdanost in mehkužnost je bljuvajoči Vezuvij zagrnil s pepelom in raztopljenimi rudninami. Želel bi, da pridni preiskovalci ondu izkopljejo veliko knjižnico rimskih in grških klasikov na radost učenjakov in na žalost dijakov; in še bolj bi želel, da iztaknejo vse zaklade bogastva, ki so tam zakopani, in sicer toliko, da se ž njimi pobota vsa dolgo vna vsota, katera je Italijo stala sedanja združba različnih državic pod jedno povelje in jedno uniformo.

— Časa imava zadosti, da površno ogledava to zemljo. Moj zrakoplov se giblje po bliskovo hitro, in kar hočeva videti, pod nama je, da le izraziva željo. Pod sabo glej Hanibalovo Kapuo; tam je vedeževala kumejska Sibila. Tukaj kipi do najine ladjice gora Etna, tu doli sta izgubili Scila in Karibda nekdanjo svojo strahotnost. Tukaj sanja o stari slavi Ravena in še vedno slovi učena Bolonja. Benetek ne vidi nihče tako lepo z Markovega stolpa, kakor jih gledava sedaj midva. Ondu se razgrinja toskanska poljana. Tukaj sloni ob bregu ponosna Genova s prekrasno Rivijero. Sedaj {{prelom strani}} plavava nad Boromejskimi osredki, ki so biser jezera »lago maggiore«, in tam zadi se kopičijo orjaški snežniki. V tem kotu pod gorami tiči ubožna deželica Rezija, kjer umirajo tvoji rojaki, kateri so se v boljših časih razprostirali daleč doli po beneški ravnini. —

— To je divno, skoraj omotično! zakliče Samorad. Potreboval bi dokaj mesecev, da bi si v dušo vtisnil pravo podobo in znamenitost te dežele. —

— Kaj mesecev! — odgovori Abadon. Paznost in trud vsega življenja ne zadošča, da premotriš vse, kolikor se je nabralo v stoletjih plodov umetnosti in učenosti. Če te to zadovoljuje, vender vidiš samo bežečo sedanjost. Jaz pa vidim poleg tega nekdanjost in bodočnost, in to z drugačnimi očmi nego ti. Pa tudi tebi je možno tako gledati in opazovati kakor jaz. Če hočeš, dogovoriva novo pogodbo, da mi za nekaj časa prepustiš svoj život. S tem bi bil tvoj duh rešen teže in spone telesnosti ter sloboden proti mejam prostora in proti meri časa. Ti bi za čas pogodbe imel nekako v najemu dušne velemoči breztelesnih bitij, kakeršno sem jaz in kakeršna so drugi duhovi. Videl bodeš z duševnimi očmi izvor in posledek vsaki sedanji reči ter spoznal, da je sploh zgodovinska sedanjost samo sad in razvitek nekdanjosti. Spoznal bodeš, kako se v ravnotežji vznašata človeška zlobnost in beda, kako se maščujejo in vračujejo vse krivice, zmote in zamude posameznikov in celih narodov; in uveril se bodeš, da je svetovna zgodovina res svetovna sodba. To bi koristilo ne samo tvojemu razumu, da se iznebiš marsikaterega vkoreničenega predsodka, temveč tudi tvojemu srcu, da bedni položaj svojega bližnjika sodiš bolj usmiljeno, nego je navada tvojim vrstnikom. —

— Nato poda Abadon Samoradu naočnike s steklom, na videz neprezornim, in nadaljuje: Da nekoliko poj miš, kako se gleda z breztelesnimi očmi, natekni te naočnike in videl bodeš marsikaj, kar te je nekdaj zanimalo, živo pred seboj. Tukaj sta prvič dve imenitni ženski, po času dvetisoč let narazen, obe prelepi, obe Lukreciji: starejša, ki si bode nož v prsi, mučenka je za zvestobo in sramežljivost; mlajša, ki meša strup v pijačo, ta je navzlic vsi omiki in duhovitosti razvpita nakazen vseh nenaravnostij. — Sedaj sta nastopila dva moža. Starejši, ki se razgleduje tako samozavestno in samoljubno v skrbnolični togi, to je slavni Ciceron; za petsto let mlajši mož, ki oskromno gleda k tlom v preprosti haljini, to je sveti Benedikt iz Nursije. Prvi je neizmerno pridno pilil svoje govore in razprave ter oblačil grško modrost in učenost v prelepo latinščino. Za to, da ga svet še imenuje, da se čudi njega jeziku in da preučuje njegova dela, mora pa zahvaljati {{prelom strani}} samo drugega in njegove učence, ki so varno hranili in zvesto prepisavali stare klasike. Red pa, katerega je ustanovil tihi Benedikt Nursijan, važen je za prosveto zapadne Evrope gotovo toliko kakor ves slavni Ciceron. — Sedaj se predstavljajo štirje pesniki iz Italije, ki so vsi dosegli svetovno slavo. Prvi je Horacij, ki je znal ob petji modro in udobno živeti kakor malokateri pesnik. Drugi je Ovidij, ki je hotel poleg petja tudi pesniško živeti; zatorej ga je tedanja cenzura pregnala v tedanjo Sibirijo pri mrzlem Črnem morji. Tretji je Dante, ki je v nehvaležni domovini izgubil vse »darove Pluta« in bridko tožil, kako žalostno je gori in doli stopati po gladkih stopnicah hladnosrčnih mogotcev. Najmlajši je Tasso, mož, ki se baje nikdar ni smijal, ki je goreče ljubil ledeno devico, ki je moral prvo hvalo in slavo svoje epopeje poslušati skozi omrežje temne ječe. Napdsled so ga hoteli na Kapitolu slovesno venčati; toda blaga usoda je odločila, da se pesniku, ki ni pel za svoje vrstnike, temveč za vse pozne rodove, spodobi lovorika na grob in ne na živo glavo. — Tam na strani stojita moža, katerima je višja usoda posodila svoje zemljo ravnajoče žezlo. Starejši, ki si popravlja gube na svoji togi in lovoriko, krijočo plešo na glavi, to je Julij Cezar; drugi, majhen mož z napol zapeto suknjo in z obnošenim klobukom, pa je Napoleon Bonaparte. Oba sta bila genijalna preosnovatelja svoje dobe; a prvi je bil srečnejši: bodalca zarotnikov so ga podrla, ko je bil na vrhunci svoje moči in slave. Napoleon je bil pahnjen z višave in je potlej premišljal izgubljeno svojo slavo na samotnem otoku sredi oceana, kakor bi hodil sam sebi za pogrebom. Glej krdelo drugih Italijanov, ki so bili v roki zemeljske usode človeštvu ali blagoslov ali šiba ... —

— Preveč je, gospod, seže Samorad Abadonu v besedo. Podoba podi podobo, in tako se mi sučejo v domišljiji, da vsak poznejši prizor izbriše sled prejšnjega. Dovolite, da si nekoliko odpočijem. Potlej pa, prosim pokažite še tisto večno mesto, kamor drže vse ceste. —

— No, Rim, odgovori Abadon počasi. To mesto mi ni sosebno priraslo k srcu. Imel sem ondu nekdaj ogromno veliko služabnikov. Tudi sedaj štejem v Rimu več častilcev in tlačanov, nego bi marsikdo sodil. Služijo mi v vseh stanovih vedoma in nevedoma. Celo pod talarjem in nunsko pečo marsikatero srce gori zame, ko pošiljajo usta molitve k nebu; vender — saj veš, kakšno je razmerje in kdo sem jaz — moja moč je tu doli omejena. V tem mestu stoluje moj največji zemeljski sovražnik, s katerim bijem neprestan boj. Čestokrat ga stiskam in premagujem, naposled pa zmaga on. — Tukaj pod sabo imava torej Rim; ti pa pazno ogleduj, kar se razodeva tvojim duševnim {{prelom strani}} očem. — Okolo kalne Tibere se prostirajo pašniki, in na tistih sedmih brdih stoji šuma, tu in tam presekana. Delajo se neznatni okopi okolo koč, stesanih od debelih brun. Tu umira krepak mladenič v krvi in prahu, in noga čvrstega mladeniča mu stoji na prsih. To je Rim za svojega početka, oškropljen z bratomorno krvjo; in to Kajnovo znamenje je Rimu ostalo. Nikjer ni pila zemlja toliko bratovske, toliko nedolžne krvi kakor na tem prostoru ... Preskočiva tisoč let in poglejva Rim v njega veličavi in krasoti za rimskih cesarjev! Tukaj gledaš izprevod, kakeršnega je vzmogel samo Rim, prvo mesto tedanjega sveta: triumf cesarja Avrelijana nad kraljico Zenobijo. Ta lepa, grškoizobražena, duhovita in srčna žena je v palmovi zelenici sirijske puščave ustanovila čarobno lepo mesto, Palmiro, in modro carovala bogatim deželam. Sedaj je na sramotnem vozu, uklenjena v zlatene verige, podana sramočenju in ogrdi pijane drhali, in pričakuje nečastno smrt po krvnikovem meči. Tam se pelje ponosni triumfator Avrelijan v cesarskem sijaji, in vnuki pozabljenih Katonov in Brutov se mu klanjajo, kakor da časte božje bitje. Ali nad vso to nečimerno bliščobo visi tančica bojazni pred nekovim neznanim prevratom. Prav ta cesar je dal »večno mesto«, dosedaj varovano s tisoč in tisoč ščiti hrabrih junakov, ograditi z močnim zidom, dolgim nad tri milje, kakor bi slutil, da se dvigajo mladeniški narodje v daljnem vztoku na zmagovito preseljevanje v čarobno Italijo. A večjega sovražnika je gojilo mesto med svojim ozidjem! Glej ondu v temnih katakombah tihe, preganjane, a neustrahovane možč, vnete oznanovalce nove vere ljubezni, kako podkopujejo stebre trohnečemu Rimu! Naposled se je utrgal brez rok tisti kamen Danijela preroka. Kamen je zadel ob »ilovoželčznonogega« velikana; velikan je padel in se razdrobil; kamen pa je vzrasel v veliko goro. Bujno je zacvelo krščanstvo, porošeno s krvjo svojih mučenikov, in je preobraslo stari svet in vse velikanove razvaline ... Preskočiva tisoč in okolo sto let. Glej nov prizor! Mesto je manjše in oskromno. Izpremenila se je stara slava v bajke, stari gradovi v razvaline, in svetišča odstavljenih bogov v cerkve nevidnega Boga. Samo ljudje so ostali zlobni, brespametni in bedni kakor nekdaj. Ondu vidiš moža silovito ubitega. Razdivjana, nahujskana drhal vlači njega truplo po cestnem blatu. Sedaj so truplo sežgali na grmadi in raztrosili pepel po vetru. Ta mož je Nikolaj Lavrenčič Gabrini (»Cola di Rienzi«). On je prosto ljudstvo, čegar sin je bil, otel nasilstva mogočnih, nenasitnih plemenitašev; potlej je modro in pravično vladal in izkušal obnoviti moč in slavo nekdanje rimske ljudovlade. Rimljanom, rojakom, pa se je {{prelom strani}} naposled zazdelo, da je njega vladanje preželezno. Naveličali so se reda in slobode; svojemu možu so vzeli vlado in življenje; sužnosti vajene tilnike so pa zopet sklonili pod jarem, katerega jih je bil otel sam Cola di Rienzi ...

Nov prizor! To je denašnji Rim, ki po svojih stavbah in nepreglednih zakladih učenosti in vseh možnih umetnostij daleč preseza Rim nekdanjih cesarjev. Tukaj ti je najočitnejša cerkev Svetega Petra, ta najznamenitejša, najveličastnejša stavba vse vaše zemlje. Kupolo, ki tako ponosno kipi proti nebu, zgradil je v drznoveličanstvenih razmerah Michelangelo Buonarotti, veleum v staviteljstvu, kiparstvu in slikarstvu ter zajedno sloveč pesnik in preblag značaj. Ne poznam takšnega velikana v zgodovini. Vender se je morebiti tudi v tvojem oskromnem narodu porodil sinko, ki bi bil dosegel tega dušnega prvaka. A tvojemu rojaku Rojenice niso bile naklonjene. Imel ni tako imovitih roditeljev, take vsestranske izobraženosti in takih duhovitih družabnikov kakor sloveči Italijan; tudi ne tako bogatih podpornikov, nepristransko vnetih za umetnost, kakeršni so vzajemno tekmovali v prvi polovici šestnajstega stoletja v dični, bogati Italiji ... Poglej naposled Rim, kakeršen bode meni nekdaj najbolj ugajal. —

— To je grozno! zakliče Samorad.

— Nič groznega, odgovori Abadon hladno. Vrši se samo zakon prirode! Na tej zemlji mora kakor vsak narod tako vsaka pokrajina dospeti do možnosti popolnega razvitka. To vse se godi počasi in z najpreprostejšimi pomočki. Nemci žele, da bi se ves svet sukal okolo Berolina. Ta želja se jim izpolni tako točno, da bode tičal severni tečaj zemeljske osi uprav na mestu, kjer stoji sedaj Berolin. Ko se bode tako zemlja sukala okolo Berolina, ležal bode nad Rimom težak, debel ledenik, ki z mrzlo odejo zaduši vso kulturo evropsko. Toda ledena skorja bode počasno lezla z višav v novo severno morje in tiščala, trla, drobila in gladila vse te velikanske kupole, stebre in kipe, vse te krasne palače in gradove z jeklenimi oklepi, ki si jih videl trenutek prej. Ko se potlej zemeljska os premakne drugam in vzkali novo življenje v zopet otaleli Evropi — (ali kakor že se bode tedaj imenovala), onda bode nov učenjak določil stališče nekdanjega Rima in zapisal v svojo knjigo, da na prostoru sedmih brd, ki so nekdaj slovela tisoč in tisoč let, ni našel drugega nego ravan strjene naplavnine in nekaj skalnatih obronkov raztalelega ledenika. Ali želiš morebiti videti Italijo, kakeršna bode po bodoči ledeni dobi? —

— Hvala, gospod! Če gledam to ledeno grobje in mislim, kaj vse krije pod seboj, onda me mine vsa želja zvedeti, kaj pride pozneje. —
{{prelom strani}}
— Tudi prav, nadaljuje Abadon. Te prizore, zapomni: posamezne prizore, iztrgane brez zveze iz nekdanje, sedanje in bodoče Italije, razgrnil sem ti zato, da nekoliko čutiš, koliko koristnejši je za resnico in za razbistrovanje okornega človeškega uma samovid nego mrtva, ponajveč nedostatno in pristransko pisana knjiga. Tako motrim jaz zemlje in njenih prebivalcev obraz in zgodovino; in meni, ker me ne ovirata čas in prostor, vidi se vse istočasno, vse v zvezi, in vzrok mi je tako jasen kakor učinek. Mlad si še in potreben mnogega uka, ker tvoja dosedanja veda je zgolj neurejena zbirka odlomkov brez notranje zveze in kopica človeških izmišljotin, ki jih iz navade jemljete za resnice. Ne vem, doklej bode trajala najina pogodba; ali sedaj ti je dana prilika, da se za nekaj časa iznebiš bremena svojega telesa. Kadar več ne bodeš vezan na prostor in čas ter na potrebe in želje svoje materijelne polovice, onda bodeš gledal vse človeške vede, vse razmerje zemeljsko in zgodovinsko sestavno, istinito in na svoje oči ter dobil za vse življenje zadosti take vednosti, ki te ne bode varala, in takih izkušenj, ki te ne bodo bolele. —

— Iz srca rad poskusim to, izpregovori Samorad razvnet in ne spoznavši, da je to teženje Abadonovo na višjo omiko zaničevanega človeka morebiti vender nekoliko sumnjivo.

Nato Abadon: Torej dobro! Mož beseda. Ugoden čas za to pogodbo že izbereva potlej. — Sedaj pa ostaviva Italijo in ne opazujva samo. Treba bode delati, in baš pod nama je temu jako pripraven prostor. To je zabavišče in igrališče Monako, meni najprijetnejši prostorček v Evropi. Tukaj posebna vrsta ljudij vedno sili pod mojo oblast; olikano sleparstvo in najbolj bedasta strast delujeta zložno zame, ne da bi mi trebalo vabiti ali nastavljati mrež. —

Ladjica se zadene zemlje. Popotnika izstopita, in Abadon zvije ladjo in zrakoplov, da vse ni večje od navadnega robca. Potem stopita v ličen nov dvorec na strmem bregu tik morja, kjer ju vzprejmejo bogato oblečeni strežniki, kakor bi ju bili baš pričakovali. —

Kadar začujem ime Monako, spomnim se Rusije. Obe ti državi sta absolutni monarhiji: in to sta najmanjša in največja država v Evropi, kakor bi hoteli dokazati, kako resničen je rek »Les extremes se touchent«. Najti je tudi razliko: Monako ima razvpito igralnico; taki pa prostrana Rusija nima mesta. Ako bi pa Rusija dopustila tako igrališče, vender bi ta razlika ne prestala. Onda bi vse evropsko oziroma židovsko časopisje — katero se rado nazivlje šesto velesilo — jednoglasno napadlo veliko Rusijo, oponašajoč ji, kar je sramota za devetnajsto stoletje, da dopušča v svojih prostraninah tako ostudno {{prelom strani}} varališče in tako premišljeno morišče, in klicalo bi novo križarsko vojsko na barbarsko Rusijo. Monako pa je majhna državica in se celo proti migljaju ne more braniti; zatorej ji šesta velesila izkazuje milo plemenitodušje in — molči.

Samorad sedi z Abadonom pod verando krasnega dvorca na skalnem bregu visoko nad morjem in pase zajedno želodec in oči. Za želodec je skrbel francoski kuhar. Pravi francoski kuhar je ponosen umetnik, ki uvažuje, da bi svetovna zgodovina imela drugače lice, ako bi francosko-izobraženi kuhar ne znal možem, ki vare človeško zgodovino, o pravem času zvariti prave jedi. Tak kuhar tudi poudarja, da so Nemci premagali francoskega vojaka, nikdar pa ne francoskega kuharja, in da celo najpristnejši Nemci, naj je njih zibelka tekla ob Savi ali Vltavi ali ob Rdečem morji, kadar si napravijo sijajno pojedino, nemško telesnost svojo krepčajo z izdelki francoskega kuharja in da njih pratevtonska nrav kar nič ne razdivja, ker ima jedilni »menu« samo francoska nazivanja.

Takšen kuhar je stregel Samoradu. Če nemški jezik nima besed za naznamenovanje francoske kuharske umetnosti, kamoli naj jaz povem v slovenščini, kaj se je jedlo in pilo. Samo toliko vem, da sta Samoradov zadovoljni obraz in vidna slast pričala, kolik umetnik je bil kuhar.

Jednako trda mi gre s popisom Samoradove očesne paše. Če rečem, da se nad njim razpenja južno nebo v jutranji krasoti, da se pred njim razgrinja brezkončno morje in zadi za njim zeleno gorovje, ne povem več nego toliko, kolikor vsak prvošolec lahko posname iz svojega zemljevida. Več pa ne morem povedati, ker se tudi moje znanje tega mesta opira samo na mrtvo črko. Naj zabeležim torej samo Samoradove vtiske ali njega čustva; in to je za človeka, ki zna presojati, tudi nekaj.

Samorad je modroval blizu tako-le: To okolico sta skupno vtelesila pesnik in modrijan. Pesnikova živa domišljija je ustvarjala, modrijanova umna roka pa je razpostavljala, da ni nikjer preveč, nikjer premalo, nikjer predivno, nikjer prepusto. Ako bi mogel pozabiti svoje skrbi in želje neutolažnega srca, izrekel bi samo to prošnjo: Življenje mi zastani, da se nagledam, naužijem teh radostij! —

Samorad se umakne v svoje sobe. Tam mu prinese mlad strežnik kopico časnikov in ga vpraša v čisti slovenščini, ali si želi gospod še drugega razvedrila?

Samorad se prijetno iznenadi, da je slovenščina pridrla celo v Monako. Strežnik pa izusti, da je Samoradov nekdanji sošolec Zivko {{prelom strani}} Tratilek in da je nad vse srečen, ker bode stregel blagemu gospodu Veselinu. Ta mu poda roko in mu zabiči, da med njima za sedaj ni drugačnega razmerja nego dijaško-tovariškega, in nadaljuje:

— Kako moreš govoriti o sreči, nesrečnik? Nekdaj si se ustil, da bodeš izbiral med ministerskimi portfelji in škofovskimi mitrami, ki ti bodo na ponudbo; sedaj si pa vtaknjen v strežniško livrejo. —

— To bi samo po sebi ne bilo tako hudo, odgovori Zivko Tratilek. Minister tudi služi in streže, samo da se njega oprava ne zove livreja. Lahko se tudi v svoji službi gibljem prosteje nego škof pod mitro. Vender me je sram te livreje, ki mi očita noč in dan, da sem zapravil svojo bodočnost. —

— Zal ti je torej! Kesanje je začetek dobrih sklepov. Ali so te morda tuja vrata že dosti izučila in utrdila, da bi mogel nadaljevati ondu, kjer si nehal, in ne nadaljevati tako, kakor si začel? Živo se spominjam, kako premeteno si vedel vselej najti pravo gostilno za dijake; kako premišljeno in dostojno si igral vsako igro, da si bil res »magister omnium ludorum«, kakor smo te nazivali; kako si bil neumorna duša vsaki dijaški zabavi; kako si se prebrisano in srčno ogibal nadležnih Manihejcev in kako predrzno si lovil ob konci se mestra podpisov zase in za druge pri profesorjih, katere si jedva poznal po obrazu. Naposled te vzame noč, in nismo te videli ne v kavarni ne v društvu — na vseučilišči te itak ni iskal nihče — in brali so opeharjeni Manihejci v časopisih, da si za naglo boleznijo legel pod travo. Pogrešali smo delj časa žive tvoje veselosti in tvojega prirodnega humorja; končno pa nam je bil tvoj spomin svarilen vzgled, kako se ne zlorabljaj dijaška sloboda. —

— Žal, bilo je tako! V gimnaziji sem bil pri roditeljih kakor v škatljici. Ko sem prišel na Dunaj, bila je škatljica razbita in mene je omamila nova, neznana sloboda. Letal sem kakor vešča v luč, dokler si nisem osmodil perutij ter bil vržen na smetišče; in tam sem sedaj. —

— Ali bi se mogel ohrabriti, da se zopet vrneš h knjigam? —

— Ohrabril bi se, ali s čim, ko nimam beliča pod palcem? —

— Če ni drugega zadržka, z beliči pomorem jaz. Tukaj ti je pettisoč frankov. To ti zadošča, če bodeš količkaj priden in varčen. Ako ne bodeš, padeš seveda zopet na smetišče in dopolniš podobo svarilnega vzgleda. Po denarjih ne bodem jokal, pač pa po tebi. Sedaj pa čim prej ostavi to nepristojno službo; sleci livrejo in obleci novega človeka ter glej, da skoro kaj začujem o tebi, kar bode v čast tebi in narodu, ki potrebuje tako bistrih glav, kakeršna je tvoja. —
{{prelom strani}}
Samorad našteje pettisoč frankov. Živku Tratilku se porose oči, in roko hoče poljubiti nepričakovanemu dobrotniku. Objameta se in poljubita, Samorad pa mu za slovo pridene še tisoč frankov. Strežnik-prijatelj odstopi.

Samorad Veselin se zamisli v tisto sebehvalno zadoščenje, katero čutimo tako radi, kadar smo dejanski izkazali ljubezen do bednega bližnjika. Priznal si je sicer, da je bil dobroten samo s tistim denarjem, katerega so mu na povelje v roko stisnili služni duhovi; vender dobrotna misel je bila njegova, in to je tudi nekaj. Obhajal ga je mili spomin na prijetna leta dijaškega življenja, in živo so mu stopili pred oči dvojni nesrečni dijaki. Prvi so tisti, ki nravno prepadejo za veternjaštvom, brezznačajnostjo in razuzdanostjo ter pridejo naposled namesto v svetišče na smetišče. Ti so zločinci zoper zdravo pamet in človečanske vzore. Tem ni pomagati. Drugi pa z žilavim naporom premagujejo vsakdanjo bedo in vsakdanje izkušnjave ter izobražujejo svojega duha in bogate svojo vedo na kvaro rahlega života. Od svojih prihodnjih let nekako izposojujejo, da si ohranijo mladost: to so tisti vse časti vredni, marljivi, značajni mladeniči, katerim so Rojenice v zibel položile za hojo skozi življenje — beraško palico. Tak predujem od negotove starosti, da se ohrani stiskana mladost, pa zahteva hudih visokih obrestij. Neizprosna Morana poterja te obresti, in kdor jih ne vzmore, temu vzame mladost in zajedno tisto starost, katero si je dijak slikal tako idealno, v mladostnih zlatih upih tolažeč svoje vsakdanje siromaštvo. Koliko blagih mladeničev z nebeškimi darovi duha je vzelo nebo k sebi! Bogato nebo jih ne potrebuje, toda potreboval bi jih in bridko jih pogreša ubogi narod!

Teh mladeničev usodo je premišljal Samorad in ugibal, kako naj pomaga temeljito in za leta in leta stanovito, ko razpolaga z nepresežnim bogastvom. Kar nekdo pretrga njega osnove. V sobo stopi suh, postaren gospod, pustega obraza in olikanega vedenja. Samorad u se tudi predstavi v slovenščini. Po običnih ogovorih in drugih malenkostih dovoli Samorad zgovornemu prišlecu, da pove čudne svoje dogodbe in svojo važno željo.

Suhi gospod pripoveduje:

— Očin dom mi je bil na lepi kmetiji ob koroški meji. Mater sem izgubil, ko sem bil še v zibelki. Otec so mi umrli, ko sem bil v šestem letu, in so ostavili dobro kmetijo, mlado vdovo in tri dečke: jaz sem bil od njih prve žene, ona dva od druge. Očetova vdova me je črtila, kakor le more črtiti mačeha. Nekoč smo vsi trije dečki {{prelom strani}} zboleli za črnimi kozami. Žena je dobila pri sloveči konjederki mazilo, ki baje gotovo pomaga. Namazala je s tistim mazilom svoja otroka, meni seveda ni privoščila tega leka. Onadva sta umrla, jaz sem ozdravel. Mačeha se je omožila, in dobil sem k pisani materi še hujšega očuha. Meni, raztrganemu, lačnemu pastorku, godilo se je hudo v domači hiši; toda rešila me je dogodbica, ki je bila odločilna za bodoče moje življenje. Dovolite, da jo povem. Naš sosed, mojega rajnega očeta bratranec, povedal mi je, da mu nekdo krade buče z njive. Jaz, dokaj bister deček, rečem mu, naj vtakne nekaj bucik v buče na njivi. Za nekaj dnij pogine moji mačehi svinja, katero je pitala za praznike. Ko svinjo razparajo, najdejo, da je poginila za požrtimi iglicami in bucikami. Sosed ni držal jezika za zobmi. Zato sem bil potlej jaz grozovito tepen; ušel sem z doma, in sosed, sorodnik moj, vzel me je k sebi. Tam se mi je godilo prav dobro, ker niso imeli svojih otrok. Ali ta sreča je bila kratka. Osramočena mačeha se je zaklela, da mojemu krušnemu očetu povrne dogodbo z bučami, bucikami in svinjo, in ta hudobni naklep je skoro zvršila. Moj rednik je imel na Koroškem dobro trgovino z živino, žitom, slanino, in večkrat ga ni bilo ves teden domov. Nekoč, ko je takisto odpotoval za trgovino, pošlje mačeha neznanega Korošca na njegov dom. Ta človek, ki ga nismo videli ne prej ne pozneje, pripoveduje krušni moji materi, da ima nje mož nekje v Korotanu šestletnega sina, za katerega je dosedaj vestno skrbel. Že pol leta pa ni poslal niti pripeljal ničesar. Torej je prišel Korošec vprašat, kako in kaj? Na ta pomenek je Korošec odpeljal dokaj platna, sukna, moke, sočivja in suhega mesa za koroškega otroka; toda odnesel je od hiše tudi zakonski mir, ki je vladal v nji vzgledno nad dvajset let. Toliko da je prišel moj krušni oče domov, že mu je bila ustavljena vsa trgovina na koroško stran. Mož se je pač rotil in zaklinjal, da nima nikjer nezakonskega otroka; ali ker nikakor ni mogel izpričati, da se v dvajsetih letih svojega zakona nikoli ni pečal z nobeno žensko tam v prostranem Korotanu, onda ni bilo zbadljivim vprašanjem in glasnemu očitovanju ne konca ne kraja. Ker se mu je vedno oponašalo, da bi bilo bolje, če ima na domu svojega sina s Koroškega nego mene, tujega paglavca, naloži me naposled na voz in me odpelje v mesto, k sorodnemu gospodu župniku, ki je tam užival svojo penzijo. Tedaj sem se za vse žive dni poslovil od domače vasi, od priljubljenih lav in pašnikov. Pri sorodnem starem gospodu se mi je godilo prav dobro, samo kuharica, ki je služila gospoda nad trideset let, gledala me je pisano. Pri gospodu sem stanoval, ž njim jedel in pil ter ga {{prelom strani}} vodil na izprehode. Gospod je bil sicer na pol slep, toda duh mu je bil vedno bister; lepo me je učil in svaril ter gledal na to, da sem v gimnaziji dobro napredoval. Za vsako dobro izpričevalo sem dobil lepo darilo in videl sem na svoje oči oporoko, v kateri je izrekel, da po njegovi smrti meni pripade vsa njegova ostalina razven nekaterih neznatnih volil. Gospod je zbolel, dolgo bolehal, in naposled se mu je um omračil. Ko neko noč bedim pri njegovi postelji, pridejo tuji ljudje in vse pobere, odneso in nalože na vozove, kar se je dalo premekniti. Tako so izginila tudi vsa darila, ki sem jih bil prejel od gospoda za svoja dobra izpričevala. Tisto noč je gospod umrl ali od gladu ali od nedostatne postrežbe. Ko sem mu zatisnil oči, ostal sem samcat in bil vržen od obile mize in tople peči na mrzlo, trdo cesto. Dedovine za gospodom ni bilo; kuharica, ki je vse poplenila, trdila je celo, da ji je gospod ostal dolžan nekaj stotin zaslužka. — Usmilili so se me blagi profesorji, dobil sem dobro plačane učne ure ter se z vedno dobrim uspehom preril do osme šole in blizu do zrelostnega izpita. Onda me zopet zadene nesreča kakor strela iz jasnega neba. — Izprehajal sem se o mraku za reko. Ljudje kličejo, da je nekdo padel v vodo in da se utaplja. Ko to slišim, zakadim se v reko in po težkem naporu priplovem k bregu z možem, ki je bil že na pol na onem svetu. Ljudje so se radostno drevili k vodi in me hvalili na vso moč. Pogledam rešencu natanko v obraz in vidim, da sem otel moža, katerega se je vsakdo ogibal zaradi njega podlega značaja. V svoji ošabnosti in v mladinski nepremišljenosti torej zakličem: Ako bi bil vedel, da je v vodo padel ta slepar in nemčur, ne bil bi zanj tvegal svojega življenja. Vsi, ki so to culi, rekli so, da sem prav govoril. Toda bili so tedaj ostri časi za dijake, in mestni redarji so si zapomnili moj rek. Rešenec me je tožil zaradi žaljenega poštenja, jaz pa sem bil obsojen, in uprav pred zrelostnim izpitom so me izpodili iz gimnazije. Zopet sem bil pahnjen na cesto in šel po svetu, ne imajoč drugega v žepu nego obično uradno darilo petindvajsetih goldinarjev za rešitev življenja. Ker sem bil dober pevec, dober besednik, lep krepak človek, ugibčen in jak telovadec, mislil sem, da mi pri gledališči vzrasto lovorike. Pridružim se torej neki glumaški družbi, in precej prvi večer sem moral stopiti na oder. Naloga mi je bila, nekega igralca spraviti s pozorišča. Glumač, ki je bil tisti večer reditelj, pokazal mi je izza kulis igralca, ki naj bi začutil mojo pest. Reče mi blagovoljno: Ne kaži bojazljivosti prvega nastopa; krepko primi moža in dostojno ga ponesi za kulise. Stopal sem čez oder kakor nekdaj Julij Cezar, ko je šel čez potok Rubikon. Primem pokazanega igralca za rame. Ta {{prelom strani}} mi zašepeče na uho, naj primem drugega. Jaz pa v popolni zavesti umetniške svoje naloge zgrabim moža čez pas, in čim bolj se brani, tem krepkeje ga nesem raz oder. Občinstvo je ploskalo, kričalo, žvižgalo, in zavesa se je morala spustiti. Še tisto uro sva bila iz glu maske družbe izbacnjena jaz in tisti glumač, ki je meni, menda nalašč, zaznamenoval napačnega igralca. — Oni večer, ko sem nastopil tako vrlo, bil je v tistem malem mestu med poslušalci naše usodne glume učen čudak kemik ali alkimist. Ta se je zanimal zame, dal me poklicati predse, izprašal me, kaj vem in znam; in naposled me je vzel v službo. Imel nisem drugega opravila nego molčati kakor zid, pri učenjakovem delovanji časih pomagati in pustiti, da je mož na meni poskušal učinke čudovitih svojih kapljic in zvar, katere je izumljal za izboljševanje in podaljševanje človeškega življenja. Nekamo čudno sem gledal, ko mi je povedal, da me bode rabil za take poskušnje, za kakeršne rabijo drugi učenjaki žabe, pitome zajce in cucke; toda sila kola lomi. Vender nikoli mi ni bilo žal, da sem našel tega gospoda. Živel sem prav bo hotno in imel dosti denarja in prostega časa; povsod se je ponujalo razveseljevanje živahnemu, čvrstemu mladeniču. Naučil in navadil sem se opreznosti po tolikih nesrečah, katere sem prebil, in vedno sem se ravnal po nauku: Ogenj mladosti bodi tak, da žerjavica ostane za starost. Po gospodovem navodilu sem se veliko učil, sosebno francoščine, ki je bila učenjakov materin jezik. Rad je z menoj govoril tudi angleški jezik, kateremu je bil popolnoma vešč. Bil vam je pa tudi sila učen in izumljiv. Za njegovimi kapljicami, kakeršne so pač bile, videl sem tako bistro, da sem poznal človeka do milje daleč; samo vohaje sem razločil jeklo od železa; slišal sem pretok sokov v zeli; zapomnil sem si kaj hitro brez truda in za več dnij celo polo tesno napisanih številk in neznanih besed; po več dnij zaporedoma, in ne da bi mi opešale moči, prebil sem brez hrane ali spanja. Bil sem pa tudi, kakeršna je pač bila kapljica, slep ali gluh ure ali dneve zaporedoma; nisem čutil, nisem se genil, in zraven sem bil zavesten ali nezavesten, sivolas in zopet črnolas, slaboten kakor starček in zdajci zopet čvrst kakor po navadi. Mož me je strogo opazoval in po izkušnjah na meni popravljal skrivnostne svoje leke. Ta čudak je znal tudi z elektriško vročino in uporabljuje nekovo drugo snov, katera mi je pa vedno ostala tajna, iz preprostega lipovega oglja topiti čiste demantove kristale, kakor grah debele. S tem gospodom sem se z Dunaja, kjer sva bila okolo tri leta, preselil v njega rojstveno mesto, v Pariz Ondu je moj gospod prodajal svoje demante in skrivnostne leke ter v malo letih neizmerno obogatel. V Parizu sem se s posredovanjem {{prelom strani}} tega gospoda seznanil z indijskim knezom, sorodnikom glasovitega indijskega upornika Nana-Sahiba. Moj novi znanec je bil izboren poznavalec demantov, katerih je imel toliko, da so bili vredni več milijonov frankov. Prijal sem mu po svojih vednostih, po bistrem umu in po premišljeni odločnosti. Sčasoma sva se popolnoma sprijaznila; jaz kakor sin naroda, ki igra v svetovni zgodovini bolj trpečo nalogo, on, kakor plemenit sin velikega naroda, kateremu so Angleži bas tedaj (bilo je leta 1859) zmagovito stopili na tilnik. Knez je črtil Angleže iz vse svoje duše; moj gospod kemik pa, iskren, ognjevit Francoz, tekmoval je z indijskim knezom v tem globokem sovraštvu. Naredil je knezu ogromno vrednoto demantov, da bi mogel ugonobiti angleško gospodstvo v Indiji in tako vso preveliko moč neznosno ošabne Anglije. Naposled popusti indijski knez svojo obitelj v Parizu in se napoti skrivaj in po ovinkih v Indijo, da bi tam podpihnil in vnel vstanek nesrečnih svojih rojakov. Jaz, mlad in željan poskusiti kaj imenitnega, pridružil sem se knezu, in bil sem mu tajnik in blagajnik. — Nesumnjivo dospeva v Belučistan. Tam najde knez v velikem mestu Kelatu mnogo indijskih velikašev, katere s svojimi demanti in z mojo zgovornostjo pridobi za namerjani upor. Tiho in ostražno se zberemo v himalajskem prigorji tik angleškega posestva in ko se čutimo dosti močne, udarimo oprezno in krepko čez mejo proti mestu Delhiju, kjer je bila sredica najhujših črtilcev angleške oblasti. Ali tudi Angleži so se pripravljali na tihem, kakor bi jim bil kdo izdal naš naklep. Za malo tednov smo bili kakor miš v samopadki in nismo mogli ne naprej ne nazaj. Okolo in okolo se je zbirala in proti nam pomikala močna angleška vojska. Moj knez je slutil, da ne bode nikdar več videl žene in dece v Parizu. Brezupen ukaže, naj mu izkopljejo globoko jamo v skalovitem zatišji ne daleč od našega tabora; jaz sem pa moral natanko načrtati svet in ležo tiste jame. Potlej so knezovi sužnji prinesli in tam zakopali železni zaboj, v katerem je bilo več milijonov frankov vrednosti zlatnine, biserov in dragih kameno v — knezov poslednji imetek. Zakopali smo zaklad varno in nesumnjivo. Ko pridejo nosači in kopači v tabor nazaj, da jih knez usmrtiti. Tako sva vedela za zaklad samo jaz in knez. Naročil mi je, naj ostanem v taboru in naj potlej v mirnem času izkoplje m zaklad ter ga prepeljem v Pariz k njegovi obitelji. Ako je več ne najdem, bode pa zaklad moj in porabim naj ga za prospeh slobode in omike. Nato je knez s svojimi tovariši udaril na angleške prednje straže, da bi našel častno smrt v boji za slobodo. Angleži so ga ujeli živega in potlej usmrtili, kakor jim je bila tedaj navada. Ujetnike so povezali {{prelom strani}} pred kanone in jih razstrelili na drobne kosce. Mene najdejo zmage pijani Angleži v zapuščenem taboru, vzamejo mi vse dragocenosti, kar so jih našli pri meni ter me vtaknejo v ječo in potlej v vojaško suknjo. Deset let sem jim robotal in prebil, sam Bog ve, kaj. Naposled se mi posreči, da uidem in se vrnem v Pariz. Ondu zvem žalostno novico, da je moj blagi učenjak že davno umrl Verjetne priče so mi povedale, da je bil njega smrti kriv moj naslednik v službi, ker ni znal molčati. Trgovci z biseri so zvedeli, da kemik dela demante po vednostnem poti; zatorej so se zarotili proti njemu. Dali so ga zavratno umoriti, da ne obubožajo in da se skrivnost pokoplje ž njim vred. Oh, ko bi bil kemik vedel, da ga čaka taka smrt, gotovo bi me ne bil pustil v Indijo; jaz bi pa sedaj sam znal delati demante! O ženi in otrocih indijskega kneza sem zvedel, da so se v Parizu otrovali vsi zajedno, ko so dobili poročilo, kako se je končal vstanek in kako je umrl ljubljeni knez. — Tako mi je pripadlo ogromno imenje; samo seči nisem mogel po njem in dolgo sem se koril z lakoto in boleznijo. Potlej sem dobil službo pri ruskem knezu in se preselil v Monako, ko je knez kupil ta dvorec, v katerem imam sedaj čast govoriti z vami, blagi gospod. — To je vsa moja zgodovina, in v nji smem, ako me zaupanje do vas ne vara, uprav danes zabeležiti usoden dan in srečen obrat. Tisti milijoni, ki leže meni zakopani v dolinici pod Himalajo, roje mi vedno po glavi. Čas je sedaj miren, Angleži strogo vzdržujejo red in občo varnost, po severni Indiji so razpete železnice; do zaklada ni daleč, in pot je varen kakor nikoli prej. Vi, blagi gospod, vi ste moj rojak, in kakor mi je ravnokar povedal odšli strežnik, milosrčen mož v presrečnem denarstvenem položaji. Kako lahko bi mi založili nekaj stotinjakov, da si izberem zanesljivih pomočnikov, da izkopljem zaklad in ga naposled hvaležno položim pred vas. Star sem in slaboten. Kolika izguba bi bila, ako skrivnost o zakladu za vso večnost leže z mano vred v grob! V vaši roki je sedaj ključ do milijonov. Meni odrinete nekaj malega, da prebijem tisto mrvico dnij, kar jih je morebiti še prisojeno, in potlej ponesem vso skrivnost s seboj v grob. — 
Vi bodete razpolagali z nepreštevnim bogastvom na korist svojega ljubljenega naroda, podpirali občekoristna podjetja, oživljali blagodejna društva, pomagali na noge učenosti in umetnosti ter si zaslužili čast in hvalo osrečevanega naroda kakor nihče pred vami! —

Suhi gospod umolkne, kakor bi bil utrujen. Samorad je pazno poslušal povest, ki se mu je videla nekamo vztočno-basniška. Ko pa je pripovedovalcu končno pogledal v žareče oči in raz vneti obraz, {{prelom strani}} verjel je vender, kar je slišal. Odslovil je gospoda, češ, da založi potrebne novce in sam ž njim odjadra v jutrove dežele, kakor hitro mu dopuste okoliščine. Res se mu je zazdelo, da bi bilo koristno, za nekaj mesecev odpotovati v inozemstvo, le da prej nekoliko uredi domače svoje stvari, kolikor je treba zaradi materine smrti, in da se prej dogovori s Cvetano zaradi njiju poroke, katere sedaj ne ovira nobena zapreka. —

Že se je namenil, da se veli prenesti domov, kar začuje Abadonov malomarni glas:

— Kako ti je, mladi prijatelj? —

— Toži se mi, gospod, odgovori Samorad. Tako begava po svetu, da sam ne morem dospeti svojih nog. Tukaj sva v zemeljskem raji; a moj duh roma daleč tja do doma; in ko se mi tukaj ponuja vsa naslada, krvavi mi duša. —

— Uteši se, prijatelj! Tvoja dušna rana, prav pogledana, ni globoka. Sicer pa ravnaj z dušno rano kakor s telesno. Ne rezati, ne širiti; nego obeži jo, in čas jo zaceli. Najboljša obeza je dušna razvedritev. Oglej si svet in ljudi! Zdajci si na blejskem jezeru ali pri nijagarskem slapu, pod cejlonskimi palmami ali pri belih medvedih na Novi Zemlji. Sedaj je na vašem planetu tukaj jutro, tam večer, tu poldne, tam polnoč. Vsak dnevni čas ima svojo zabavo. Zajedno imaš ples, gledališče, igre, glasbo, vojaške vaje, pobijanja, ženitovanja. Samo izberi si, in pred seboj imaš, česar želiš, in če ti ne ugaja Avstralija, prestopiš v severno Ameriko hitreje, nego bi mignil. —

— Hvala, rešitelj moj, da ste me opozorili na vse to. Ali moj duh, moji živci ne prebijejo tega preobilja samih nenavadnih vtiskov in zabav. —

— Le potrpi. Človeški duh se navadi, in živci prebijejo vse. Spomni se, kako nejevoljen si se učil klavirja. Glas za glasom si pobiral in težavno ti je bilo gledati nekaj na note, nekaj na tipke. Sedaj pa ubrano zvene glasovi, in ti ne vprašaš po njih številu in bežečem razvrščevanji; in vender čuješ v burni igri vsak glas posebe in hkrati ubrano skladje vseh glasov. Poglej veliko sliko! Vse podobe so na jedni ploskvi; a vender natanko razločiš po umetnikovi perspektivi, kaj bodi spredi, kaj zadi, kaj zgoraj, kaj spodaj. Kar ti je sedaj težava, bode ti pozneje zabava. Svet bodeš opazoval kakor jaz: sedanjost, ki se vrši okolo tebe, bode ubrana skladba, igrana z mnogoštevilnimi glasbili; in zemeljska zgodovina od dne, ko so vzrasle gore in so se morjem postavili mejniki, do dne, ko se zemlja prevali solncu {{prelom strani}} v plameneči naročaj, bode ti velika slika s perspektivno risanimi prizori, vender vsa v jednotni razporedbi. —

— Gospod, omotico mi lijete v glavo! Učite me gledati v solnce ; a moje oči so take, da moram zamižati, če jih zadene solnčni žarek. Zatorej mi zadošča prav malo; hrepenim samo po miru in pokoji. —

— Prijatelj, pokoj je najhujši dušni sovražniki Iz pokoja se rodi dolgočasje. Dolgočasje pa je tolikanj neznosno, da človeka žene v obup ali v topoglavost. Pokoj je samo za život. Duša ne potrebuje pokoja in ga celo v spanji ne mara. Torej na delo, na gibanje duše, katera ne sme nikoli mirovati! Duša je neumrjoča hči večnosti, a život je minljivi sin časa. —

V tem hipu se vrne suhi gospod oskrbnik v sobo ter prinese Samoradu kopico receptov francoskega alkimista za razne slučaje, kakor jih je bil omenil. Nato ga Abadon vpraša, ali ima pri sebi črtež o leži zakopanega zaklada, in ko oskrbnik pritrdi, Abadon nadaljuje:

— Dneva je še veliko, in pot v Hindostan na mojem zrakoplovu jedna stopinja. Peljimo se onda po zaklad. Vi, gospod oskrbnik, bodete ga pokazali; moji služabniki ga pa izkopljejo in preneso semkaj. Moj prijatelj Veselin bode gledal ob himalajskih snežnikih žarenje zahajajočega solnca, ki je čarobnejše, nego je bila davi jutranja zarja na morji. Vi, gospod Veselin, pri tej priliki tudi obogatite za koristno izkušnjo. —

Vsi trije stopijo na plani dvorec. Zrakoplov se spusti prednje, in predno sedejo v ladjici, že obstanejo nad reko Gango. Abadon razgrne zemljevid in veli oskrbniku, naj poišče tisto skalovito dolinico pod Himalajo. Suhi gospod je očito zmeden in ne more najti zaželene dolinice, naj še tako preučuje zemljevid in svoj črtež in naj še tako ladjajo od kraja do kraja, od dolinice do dolinice. Naposled, ko so se že raztezale mrakove tenje po zemlji in so se rjoveči tigri napotovali po večerjo, razbistri se suhemu gospodu oko, in možje stopijo na zemljo v skalnatem koritastem zakotji. Ondu gospod meri od skale do skale in naposled žalostno izreče: Zaklada ne morem več najti. Potres ali vtrgan oblak je preobrnil ves ta svet. —

— Sedaj bodem pa jaz govoril! povzame Abadon resno in trdo. Ti slepar sleparski! Ti si mojemu prijatelju Veselinu toliko rojak kakor kitajskemu carju. Latinskih šol nisi nikoli videl od znotraj in kar znaš slovenščine, naučil si se je v Ljubljani pri trgovini, katera te je zanesla celo v Kalkuto. Naposled ti je bilo sleparjenje tvoj vsakdanji obrt, katerega sedaj v Monaku izvršuješ s tem, da vabiš neizkušene {{prelom strani}} ptičke na limanice v igralnici. Da si pa danes hotel radovernost mojega neizkušenega prijatelja zlorabiti tako nečuveno, to je vredno plačila. Na pest angleških zlatov! V tej dolini, kjer ne najdeš žive duše, jej ali pij zlato, da se ga vender že nasitiš, in spominjaj se svojega alkimista in indijskega kneza, katerima se o tebi še sanjalo ni. Za tri dni pridem pote, če te kaj ostane od tigrov in indijskih gadov! —

Abadon vrže predenj pest zlatov in potisne Samorada v zrakoplovno ladjico. Ko se zrakoplov počasi dviga v zrak, kriči doli na skalnih tleh obupani zapuščenec in vije roke proti zrakoplovu. Skoro ga zagrne noč. —

Abadon in Samorad dolgo molčita; naposled izpregovori Abadon poudarno:

— Zapomni si to! Tako kaznujem prelom vsake pogodbe! —
{{prelom strani}}
== IV. ==

Bil je lep popoldan, ko sta Abadon in Samorad zopet dospela v Monako. Potrpežljivi bralec se ne spotikaj ob tem. Solnce namreč ob himalajskem gorovji zahaja malone pet ur prej nego ob francoskih bregovih Sredozemeljskega morja; naša potnika pa iz Hindostana v Monako nazaj nista potrebovala nad deset minut.

Samorad se izprehaja po krasnem perivoji ob svojem dvorci, da bi si razvedril duha. Toda zaman: vsi divni prostori med cveticami in neznanim drevjem bujnega juga, ves čarobni razgled na brezkončno morje in na zelene bregove za morjem mu ne more obuditi zanimanja in radosti. Vtopil se je v mučne misli: vedno je pogrešal nekaj, vedno se želel iznebiti nečesa: — Ko bi bila sedaj Cvetana ob meni, kako drugače bi gledal ta divni svet! Sinoči sem ji obetal, da bodem še danes govoril ž njo. Ona sameva doma, v skrbeh zame in za svojo bodočnost, jaz pa se trapim in radujem po tujih krajih, in vse radovanje se mi izpreminja v domotožje in v neznosen dolgčas. Tukaj se držim Abadona, kakor bi bil priklenjen nanj. Ali se ga ne morem iznebiti? Saj ne potrebujem več njega pomoči: živ sem in sam svoj gospod, Cvetana je prosta in zopet moja nevesta; oba sva mlada in zdrava ter imava dosti bogastva za vse potrebe življenja in za vse potrate svojega stanu. Pač imam pogodbo z Abadonom, toda ničesar več nego pogodbo. Tiste štiri ure spanja mu bodem vestno prepuščal, dokler ne izteče najina doba, nasproti pa od njega ne bodem zahteval ničesar. Ali če prideva s pogodbo navzkriž, kaj potlej? Neusmiljeno {{prelom strani}} je ravnal z zakladokopom, ne vem, zakaj. Ali rekel mi je, naj si to zapomnim. Kako bode ravnal z menoj? Kdo bode sodnik med nama? —

Te Samoradove misli ustavi Abadon, ki pristopi, kakor bi se bil vzel iz tal. Samorad osupne in obstane. Abadon vpraša dobrovoljno: Kako ti je, mladi prijatelj? in nadaljuje, ne počakavši odgovora: Motil sem te premišljuj očega in spravil bi te nemara v zadrego, da te vprašam, kaj si mislil? Uprav sedaj kanim kratkočasen izprehod na lepe prostorčke od Gvadalkvivira do Neve. Tvoje želje pa bržkone merijo na drugo stran, in spominjaš se morebiti, da si sinoči neki dragi osebi za danes obetal prijeten sestanek. Ne zadržujem te, temveč ukloniti se mi je tvoji želji. Tako veli najina pogodba. —

Samorada osuplost nekoliko mine. Odgovori torej:

— Ne šalite se, gospod. Čutim, da sem vam sluga in samo strahoma se drznem kaj prositi, kamoli ukazovati. Res želim pogledati na svoj dom in govoriti s Cvetano. Prosim, dovolite mi torej, da odpotujem iz Monaka. Potlej bi pa želel ostati doma in vam biti bolj hvaležen negoli s prošnjami nadležen. Dolžnosti svoje pogodbe hočem vestno izpolnovati; ako bi pa kaj pregrešil, ravnajte z menoj usmiljeno, prosim vas s sklenjenimi rokami! —

Toliko da Samorad izgovori, že se spusti predenj znani zrakoplov in Abadon veli: Tvoja odkritosrčnost mi ugaja. Sam se popeljem s teboj na tvoj dom, in če potlej želiš ostati doma in pri Cvetani, ne bodem te oviral. Tudi se ne boj, da bi ostro in trdo tolmačil najino pogodbo. —

Sedeta v ladjico, in ko ta po nekaterih trenutkih obstane, izpregovori Abadon: Tu pod nama se vali zelena Sava, blizu tam se sveti Cvetanin dvorec, in tam glej ljudi, ki hodijo kropit tvojo mater. Spusti se na zemljo, pazi da se prezgodaj ne iznebiš nevidnosti, in bodi opreznejši, nego si bil sinoči, jaz pa bodem v zraku pazno gledal na tvoje korake in posegel, kjer bi bilo treba. —

Samorad čuti pod seboj tla ljube domače zemlje, radosten, kakeršen danes ni bil ne v krasni Italiji ne v veličastni Indiji. Milo se mu stori, ko začuje od stolpa bližnje župne cerkve žalno zvonjenje za mrličema, svojo materjo in gospodom Petrom Pavličem, katera polože jutri k zemeljskemu počitku. Se bolj pa ga boli, da tudi danes ne more stopiti v materino hišo in da se ne sme dotekniti ugaslih očij, da mu je zabranjeno, materi poslednjič poljubiti hladno roko. Zgrudi se na klop pod velikim orehom tik ceste nasproti domačemu dvorcu in se glasno razjoka. Kropilci stopajo mimo njega, toda ne {{prelom strani}} vidijo in ne slišijo ga; on v svoji žalosti se pa tudi ne meni za dohajajoče in odhajajoče okoličane.

Od hiše proti orehu stopa znan kočar z bizeljskih goric, Ivan Jaroslavič, z zakonsko svojo družico Baro. Mož ima majhen dom z vindgradičem tik velike gorice Veselinove in je priden težak in navaden pomagač, kadar imajo Veselinovi dela pri vinogradu. S tem dobrovoljnim možem je Samorad vselej rad občeval; zatorej se napoti za zakonsko dvojico, da nekoliko pozve, kaj modrujejo ljudje o nenavadnih dogodkih včerajšnjega dne.

Njiju pogovori Samoradu niso posebno povoljni, ker uprav o tem ni govorjenja, kar bi najrajši čul; tolažijo ga pa vender, ker zlasti Bara, zgovorna ženica, ne more prehvaliti dobre stare gospe in gospoda Veselina, ki bode tudi tako dobroten, kakor je bila rajna gospa. Posnel je Samorad iz njiju besed, da sta v hudi denarni stiski, da bode jutri sodna prodaja moževega doma, da se njiju upnik, vinski trgovec (tovornik) z gorenjske strani, ne da več preprositi, da bi jima bilo pomagano z dvesto goldinarčki in da bi to vsotico gotovo izprosila ter potlej polagoma odslužila, da gospa Veselinova ni umrla in da mladi gospod ni odpotoval v inozemstvo.

Samoradu se mož zasmili, in znamenje tega usmiljenja je denarna listnica, ki leži sredi ceste pred zakonsko dvojico. Žena jo naglo pobere in odpre ter našteje v nji deset novih gladkih stotinjakov.

— Sedaj nama je pomagano! Sam Bog me je uslišal zakliče Bara vsa vesela.

— Za pol je že pomagano, pristavi mož, za drugo polovico bode pa tovornik odložil. —

— Ali si bedast? Tisoč goldinarjev imava, to je vender dovolj! odgovori žena nejevoljno.

— Ne umeješ me, ljuba Baral Denar ni najin. Kdor je izgubil teh tisoč goldinarjev, nama pa mora po zakonu izplačati sto goldinarjev najdenine. Tako imava sto goldinarjev ali polovico dolga. —

— Dede, ti si pa zaresno bedak! Ali misliš, da bodem iskala človeka, ki ne zna varovati svoje listnice? Ali on količkaj pričakuje, da dobi nazaj denar, katerega je izgubil na tej cesti in za belega dne? Pa kaj to tebe peče, saj sem jaz našla denar in ne ti! —

— Miruj, ljuba Bara! Jaz nisem našel denarja in se ga ne dotaknem. Stori ž njim, kar ti je drago; samo to ti povem, da ni prav in da ti ne prinese božjega blagoslova, če ga zamolčiš in obdržiš. —

Nato spravi Bara bankovce v nedrije in zaluči prazno listnico v grm poleg ceste, huda pa je tako na moža, da mu umolkne jezik in tudi vest.
{{prelom strani}}
Stopila sta kakih sto korakov dalje, kar jima pride naproti njiju gorenjski upnik. Potoži jima ves prepaden, da mu je nedavno uprav na tej cesti prešla listnica iz žepa, v kateri je bilo natanko tisoč goldinarjev. Žena Bara ga miluje s prav presrčnimi besedami in potlej od njegove nesreče preide na nesrečno prodajo, katera preti jutri ter požene njo, moža in deco po svetu ob beraški palici. Gorenjski mož pa se ne da preprositi in reče med drugim: — Nič ne odjenjam, in vse poterjam brez usmiljenja, kar imam v tem kraji. Tukaj ste hudobni ljudje. Ravnokar so mi pravili, da sta mojega prijatelja Petra Pavliča, s katerim sem barantal toliko let, otrovala njega žena in njen ljubček na večer po poroki. Kaj takega se zgodi samo pri vas! Tisto kleto nevesto prav sedaj tirajo uklenjeno v zapor. Dobro se mi je zdelo, ko sem gledal, kako so jo devali na voz. Daleč je prišlo s poštenjem v vašem kraji! Pa saj niste bili nikoli nič prida, sami bahači ste in zapravljivci! Kaj stojita in zijata vame? Pomagajta mi iskati izgubljenega denarja. Če ga najdemo, odpustim vama ves dolg in vaju napojim, da bodeta sita ves teden. —

Nato pravi Bara: Ti, dede, hiti domov in opravi živad, jaz pa grem s tem očetom iskat izgubljenih denarjev. —

Mož se obrne po cesti naprej; toda trebalo je ostrega pogleda njegove ženice, da ni nekaj izpregovoril. Ko stopi nekaj korakov dalje, zakliče gorenjski tovornik za njim: Hoj, prijatelj! Ti tudi utegneš nekaj zaslužiti, da bodeš lahko pil vse leto in popeval tiste vaše zdravljice. Vašega kletega prešestnika gotovo poznaš. Pavličevi sorodniki so dali oklicati, da plačajo tisoč goldinarjev vsakomur, ki gosposki v pest zasači tistega gospoda Vešalina, ali kako se mu že pravi. Če ga najdeš, primi ga! —

Samorad je vse to čul, in sreča zanj, da je bil neviden in neslišen. Bizeljski kočar je šel svojim potem dalje, tovornik in žena pa sta krenila na drugo stran. Skoro opozori Bara tovornika na češminjev grm pri cesti. Tovornik ugleda svojo listnico in seže ponjo v trnje. Potlej se pa raztogoti, vrže klobuk ob tla in prekolne vse, kar leze in gre po tej cesti in daleč okolo. Prebrisana Bara, zadovoljna sama s seboj in s svojim plenom, hiti nazaj za možem, tovornik pa gre proti sodišču. Samorad se veli prenesti v Cvetanin dvorec.

Tam uzre vratarja Miška, ki stopa in postaja ves zamišljen in upognjen po dvorišči. Samorad se ustavi pred njim v navadni človeški podobi. Miško se globoko prikloni in mu po stari navadi poljubi roko. Samorad bere na njega obrazu žalost in zbeganost; drug človek pa bi sodil, da je to potuha in hinavstvo. Vender se tudi Samoradu zdi {{prelom strani}} nekamo sumnjivo, da vratar vpričo njega zažvižga, česar se prej nikoli ni predrznil, in da vrtnarskemu dečku, ki je pritekel na zvižeg, nekaj šepne na uho in ga pošlje skozi velika vrata v vas. Vratar Miško pove, da se je pred kakimi tremi urami v gradu vršil sodni navod, da so vse po gradu in po shrambah preiskali in popisali, mrliča Pavliča raztelesili in da so naposled vse duri in zapahe zapečatili ter gospo Cvetano pred kratko uro odvedli k sodišču. Vprašanja, ali sodišče pozveduje tudi po Samoradu, vratar ne potrdi, pač pa povabi gospoda, naj stopi v njega hišico, kjer bode popolnoma varen. V tem se bode v vasi zvedelo, kaj je na tem.

Ni se še Samorad odločil, ali naj stopi v kletko z železnimi durimi in zamreženimi okni, ko priteče vrtnarski deček nazaj; za njim pa stopita dva orožnika skozi dvoriška vrata. V tem hipu prime vratar Miško gospoda Samorada na vso moč od zadi za roke. Odmah pa orožnika naglo kreneta z dvorišča nazaj na cesto, vratarjeve roke sežejo na drugo stran, Samorad pa sede v zrakoplovno ladjico visoko nad dvorcem.

Preplašenost, žalost in jeza so Samorada tako prevzele, da skoro ni mogel glave držati pokonci. Vender pa se mora zasmijati, ko mu Abadon s prstom pokaže doli na dvorišče. Ondu vidi, kako se na sredi dvorišča sujeta, rujeta in mečeta vratar in možak, ki je vratarju po velikosti in životu, po obrazu in glasu, po obleki in vedenji, sploh v vsem tako podoben kakor kurje jajce kokošjemu. Kadar nekoliko odjenjata, trdi oni drugi mož, da je on vratar Miško in da on potegne tistih tisoč goldinarjev za ovadbo gospoda Veselina; pravi vratar Miško pa se iz nova razljuti in spoprime s svojim takisto jakim in ljutim tekmecem. Ta tekmec je služni duh, ki je Samorada otel iz rok zavratnega Miška.

— Po kateri pravici so vender Cvetano odvedli v zapor? vpraša Samorad Abadona.

— Po človeški pravici, odgovori le-ta. Sumnja, da je umorila moža, oglasila se je proti Cvetani; to sumnjo je provzročila ovadba Pavličeve rodbine. In kaj je vzrok tej ovadbi, tega še ne veš. Ta vzrok ni zločinstvo nedolžne Cvetane nego ljubeznivost nje četrtdnevnega moža. Ženin Peter Pavlič je v ženitnem pismu svojo znatno imovino zapisal Cvetani, če umre pred njo. To se je pripetilo. Zatorej sedaj njega sorodniki napenjajo vse žile in v svoji sebični domišljiji zbirajo in veličijo vse malenkosti, da bi naredili iz nedolžne Cvetane zavratno morilko in tako razveljavili Pavličevo naredbo o nasledstvu v njega ostaliuo. Tukaj gre za veliko denarja. Tisti sorodniki, kakor {{prelom strani}} veš, v denarnih rečeh ne poznajo nobenih ozirov na resnico in poštenje, zatorej je vsa stvar jako kočljiva. —

Samorad ne utegne odgovoriti, ker zapazi v dalji gost dim na strehi velike svoje žitnice pri domači pristavi. Ves v strahu zakriči: Oh, zopet nesreča! To je gotovo osveta Pavličeve rodbine! Ali bi mogli pogasiti ta požar? Lepo vas prosim, gospod! —

— Bodisi, odgovori Abadon mirno. Postojva tukaj pol ure, in ugasnila bode sleharna iskrica. —

Precej se pod zrakoplovom zbirajo oblaki, goste se in vrve. Dolina se zagrne z neprezorno temnosivo odejo, vihar pribuči od juga in severa. Pod zrakoplovom šumi in vrši, strele švigajo, in grom bobni. Za četrt ure se razpreleti nevihta; iz žitnice, skoraj nepoškodovane, dviga se redek siv dim kakor od pogašenega ognja, in jasno solnce zopet obseva vso dolino.

Samorad izreče iskreno zahvalo, Abadon pa odgovori resno: Poglej natančneje in prihrani si hvalo. Vlila se je ploha, hudourniki so udrli na njive, nanosih na travnike kamenja in dračja ter podmleli mnoga poslopja. Vihar je razkril strehe in vrgel na tla veliko sadnega in gozdnega drevja. Vsula se je toča, potolkla vsa živila na polji in vse grozdje v goricah ter poškodovala vinske trte vsaj za tri leta. Glej doli in poslušaj deco, žene in može! Celo meni, ki črtim vaš zarod, smilijo se ti siromaki! — In ona žitnica? Sam dobro veš, da so vsa tvoja poslopja z vsem, kar je v njih, dobro in pošteno zavarovana proti požaru. —

— Oh, kolike nesreče sem zopet kriv! vzdihne Samorad.

— Ali ti nisem danes drugič priporočal opreznosti? Zatorej drugoč premisli in se pomeni z menoj ali s svojo pametjo, predno zahtevaš delovanja mojih močij, katerim ne poznaš zakonov in posledkov. — Toda vrniva se k zadnjemu pomenku iz Monaka! Vprašam te, ali si še voljan, ostati tukaj v domačem kraji in morda vratarju Mišku ali svojim hlapcem dati priliko, da si opomorejo s tistimi tisoč goldinarji, ki so razpisani za tvojo glavo? —

Ves potrt Samorad ne more izpregovoriti besedice. Za nekaj minut sedita naša znanca zopet v Monaku pod košato platano nad morjem.

Ondu gleda Samorad molče na morsko planjavo: sedaj na peneče valove, ki se brez pokoja in prestanka dreve drug za drugim in se žalno ječe zaganjajo ob nerazdorni skalni breg, sedaj na svetlo migljanje solnčnih žarkov, ki se utrinjajo na temnih valovljih razorih. Zdi se Samoradu, kakor da se nad morjem, nad podobo večnega trpljenja, {{prelom strani}} igrajo utrinki večnovesele nebeške luči in da se širi tudi njega trpljenje liki morju, nikar da bi mu posijal v srce žarek vesele nebeške nadeje. —

Abadon po daljšem molčanji zopet opomni, kako je ravnati z dušnimi bolečinami; ko pa vidi, da je žalost velika, poda Samoradu vonjavo smodko, češ, da si z njenim dimom razkadi vse žalne spomine. Samorad skoro začuti čarodejno moč te smodke in začne zopet svetle gradove zidati v oblake sebi in Cvetani, s katero se domišlja skoro združenega: — Nedolžna je; sodišče je ne more obsoditi po krivem, tudi moja vest je čista; zakaj pri nobenem činu me ni vodil zloben namen, odkar sem otet savskih vrtincev! — Prav živahno se je razgovarjal in toliko razveselil, da se je zdel Abadonu opomin umesten, naj kadi to redko smodko počasi, kolikor more. —

Ko je bil večer najrazkošnejši in je vonjav, hladeč vetrič krotko dunil od zagorja proti morju, vstal je Abadon, rekši, da gre uživat svoje spanje. Prijazno je podal Samoradu roko in ga opomnil, naj to noč ne odide iz Monaka in da bi ne bilo napačno, če nekoliko pogleda v igrališče.

Rekši izgine, kakor bi se razpuhtel, Samorad pa ostane pod platano v mamečem samozadovoljstvu, veseleč se krasnega večera in snujoč si zlato bodočnost. Kar stopi in sede brez povabila k njemu suhi gospod oskrbnik, tisti zakladokop, ki je bil pred nekaj urami prepuščen tigrom in gadom v himalajskih prepadih. Drugoč bi bil Samorad zbežal pred takovim podlim značajem, sedaj pa ni umeknil roke, ko je segel vanjo preprijazni prišlec in ga pozdravil kakor tovariša v službi velemožnega nadzemljana Abadona.

— Kako ste dospeli iz Indije? vpraša Samorad začuden.

— Ni še minila ura, odkar sem se vrnil. Ne zamerite, da se nisem javil prej, odgovori oskrbnik, uljudno se priklonivši, in nadaljuje: Ko sem bil tako izpostavljen tigrom, ki bi me bili razmesarili, da le zavohajo človeško meso, tedaj mi je dal brezup neznano srčnost in krepkost. Po sreči sem imel pri sebi nekaj kapljic, pripravljenih po navodilu slovečega mojega alkimista. Posrebam jih, vid in spomin se mi ojačita, in skoro spoznam, da sem na prostoru, kjer je zakopan zaklad. Odvalim skalo, kakeršne bi ne odvalili trije junaki, in pod tisto skalo ležita v svinčenem zavoji moja posetnica in blagoslovljena sveta podobica, prav tako, kakor sem bil to škatljico položil pred mnogimi leti. Toliko da škatljico vtaknem v žep, že stoji Abadon pred menoj in zakriči: Zaklad je moj! Ti pa se poberi nazaj v Monako in tam mi služi dalje, kakor da mi dosedaj nisi odslužil ničesar. — Potlej nakopiči {{prelom strani}} nad zaklad ogromno gomilo samih črnih skal — ne vem, od kod jih je vzel — prime me ža peto leve noge, tira me po zraku in spusti sredi tega gaja na tla. —

— Če je res! pristavi Samorad. Kolikor vem, bil je Abadon vedno pri meni, odkar sva odšla iz Indije. —

Oskrbnik, kakor bi bil užaljen, nadaljuje: Premalo še poznate Abadona. On je duh in ni vezan na prostor; zdajci je lahko v Evropi in Indiji, na planetu Veneri ali sredi solnčne oble in povsod v drugačni podobi. Abadon je tudi sam dobro vedel, kje je zaklad; toda vzdigniti ga ni mogel in ni smel, ker je bila nad njim blagoslovljena podoba. Ko pa sem podobo snel, stopil je takoj na zaklad. Podobico sem moral potlej tudi zavreči, sicer bi me ne bil prenesel nazaj v Evropo. Res ste upravičeno nejevoljni, ker sem v svoji povesti pusto resnico nekoliko zabelil z ocvirki svoje domišljije. Toda izvolite pomisliti, da nam dandanes resnica sploh ne ugaja, ako ni oglajena in nališpana. Celo naši obični izrazi vsakdanje uljudnosti so zgolj laži, katere rabi brez pomisleka tudi najsvetejši človek, in oduren in surov nam je, kdor jih ne rabi. Abadon mi je pri našem razstanku pač rekel nekaj grenkih besed. Ali to je brez pomena. Zakaj spoznali bodete, ako še niste, da pretirava, da reče človeku vse, samo človek ne, in kadar je slabe volje, tačas so mu psi in osli več vredni nego najpopolnejši človek. Torej, gospod, ne zamerite in vzprejmite zagotovilo, da se po daljšem občevanji iznebite vse mržnje proti meni. Dovolite, da vas vprašam, s čim služite velikemu duhu Abadonu? —

— Jaz ne služim Abadonu, nego on služi meni, odgovori Samorad samozavestno.

Oskrbnik se nasmehne in pogleda Samorada, kakor bi ga miloval in se mu zajedno rogal ter nadaljuje: Častitam vam, gospod, na tej izjemi! Poznal sem in še poznam stotine Abadonovih zaveznikov, toda nihče ni izustil tako ponosnih besed kakor vi. Vsi moramo v skrbeh in v strahu robotati za dobrote, katere nam podeljuje, in te dobrote so sumnjive vrednosti. Jaz na primer bi bil skoro odpuščen iz Abadonove službe, in izplačala bi se mi bila vsota, katero sem zaslužil. Toda bil sem proti vam neoprezen in za samo pičico sem prekoračil svoje področje; zato sem izgubil svoj zaklad in služiti moram od kraja. —

— Kako služite, gospod, če smem vprašati? —

— Moja služba je bolj nizka. Vzpričo dolge vaje, po svojih službah in izkušnjah v treh delih sveta sem si pridobil izvrstno mešetarsko prekanjenost in lokavost. Ta moj talent rabi Abadon v to, {{prelom strani}} da zavajam ljudi v vrtoglavo izgubo njih imetka ali pa — s čimer si služim še več — v silovito smrt, na primer v dvoboji, v zavratnem umoru ali v samomoru. —

— Strašen, gnusoben poziv! —

— Da, gospod, gnusoben obrt! Ložja bi bila božja služba negoli ta služba za pekel! Vender ni dano vsakomur, da bi zatajeval samega sebe in krotil svoje strasti. Torej živim za trenutek, dam se voditi svoji slasti in strasti, in Abadonova služba me živi. Na zemlji sem; v boji za obstanek moram braniti svoj prostor in se boriti za vsakdanji kruh. Saj veste, da je na tem svetu vsakdo lačen in žejen, da pa ni za vsakogar, ki tišči k mizi, miza tudi pogrnjena. Torej se pri tej mizi pehamo drug drugega, ta z lokavo besedo, drugi s komolcem in tretji z bodalcem. Nebeško solnce pa jednako sije nad pravičniki in krivičniki brez razločka. —

— Vaši nazori, gospod, gnusobni so tako kakor vaš poziv. —

— Počasi, prijatelj moj! Kako je z mano, to sem povedal. Jaz bijem boj za svoje vsakdanje potrebe; vam tega boja ni treba, ker ste bogati in vender v Abadonovi — naj rečem — zavezi. Kar se tiče Abadona, mislite sedaj, da vlečete — ne želim vam spoznanja, da ste vlečeni. Jaz plenim in morim samo posameznike. Bojim se pri vas kaj hujšega. Vam je dana bistra glava, obsežna omika in želja po učenosti (morebiti bolj nego meni po denarji). Abadon še zavede vaše znanje na takšen tir in vam še vcepi take nazore, da bodete potlej z zavednimi, blestečimi nauki in oznanjuje njega modrost, nakopali človeštvu več zlega in nesreče nego jaz s svojimi sto umori vi bodete kar tolpoma morili ljudi in njih duše. To je samo nekaj, povedal bi vam lahko še več. —

— Ali so morda tako kvarne Abadonove ideje? —

— Meni o tem ne gre odgovor. Vi sami imate slobodno sodbo; toda oprostite mi misel, da niste vajeni soditi samostalno. Vi imate takisto slobodno voljo, in želim vam, da bi ne prezrli, kdaj stopi pred vas izkušnjava, ki prevrže slobodno voljo v voljno 
robstvo ...  Vender, gospod, čas bode iti v igralnico. Najin gospod mi je naročil, naj vas spremim vanjo in skrbno pazim na vas. Ne bojte se, da bi ondu tudi vam nastavljal svoje zanjkel Abadon sam vas je otel samomora, česar baje še ni storil nikomur; torej ne mislite, da bi jaz, služabnik tega ostrega gospoda, namerjal kaj zlega proti vam. —

Samorad je imel, dokler ga speči Abadon ni motil, prav lepo priliko, nekoliko premišljati o sebi in o čudnih rečeh, ki jih je videl in slišal; zato se je napotil v igrališče. Nekaj ga je vabil oskrbnik, {{prelom strani}} nekaj pa je sam rad šel. Ukusno se nakitita; stari oskrbnik si celo počrni lase in prilepi na obraz gosto, polno brado.

Stopita v veliko dvorano, sijajno opravljeno in razsvetljeno. V nji se giblje velika množica prihajajočih in odhajajočih, drug drugemu neznanih Ijudij, ki jih vse veže želja, da bi si pri zelenih bančnih mizah kaj pridobili. Gospoda se je nanesla od vseh vetrov sveta. Bili so vmes igralci iz radovednosti, ker je že navada, da vsakdo z nekaj zlati poskusi svojo srečo. Bilo je pa tudi mnogo igralcev, katere je zavedla radovednost v strast in nekamo priklenila k zelenim mizam. Takovi igralci prihajajo največ iz evropskega vzhoda in sploh iz krajev, kjer je bahata potratnost z denarji uglednejša nego pametna varčnost. Samorad je opazoval obraze teh igračev, kako jim prisiljena zunanja hladnost prikriva kopernenje in vrvenje notranje strasti in kako se tvezajo vse dušne moči in tvezajo zadnji novci za dobiček, čegar neverjetnost lahko preračunja vsakdo, dokler je trezen. Zoperni so se mu zdeli ti obrazi mož in žen iz samih omikanih krogov. Ko pa v bližnjem zrcalu ugleda tudi svojo podobo, spomni se basni o kotlu in lonci, ki sta bila oba sajasta.

Samorad stopi k igralnim mizam. Oskrbnik mu razloži razne načine igranja, tajnosti in zvijače, kolikor jih je pri igri. Samoradu pa tega uka ni bilo treba, zakaj služni duhovi so mu povedali vedno naprej, ali dobi ali izgubi pri stavi. Ko neha igrati, res odnese s seboj v zlatu in v vrednostnih listih blizu pol milijona frankov. Dvorano pa je moral ostaviti, ker ga je oskrbnik prav resno opomnil, da je zadnji čas za odhod, sicer se mu utegne pripetiti kaj zelo neprijetnega, kar bi pa tu ne bilo nenavadno.

Nevidna in neslišna, ker tako veli oprezni oskrbnik, stopita pod milo nebo ... Kako blagodejen je sveži nočni vzduh proti soparici v igrališči! Kako veličajen sij ščipov nad morjem proti svetilkam in zrcalom v dvorani! Ali niso mirte in lovori, resno strmeči k nebu, vrednejši tvoje pozornosti nego medli kipi igrohlepnikov, na katerih nisi zapazil sledu vzvišenosti? Toda kdo se meni za lepoto prirodno, če nosi s seboj tolikanj zlata, priigranega brez truda!

Oskrbnik opozori Samorada na dva moža, ki sta tikoma za njima prišla iz igralnice. Jeden je imel v roki nekaj kožuhu podobnega, drugi vrv in bodalce. Nekoga sta iskala ali pričakovala. Oskrbnik spusti nekaj zlatov na stezo, ki se blišči v ščipu. To privleče ona moža tako kakor med ose. Zlati novci padajo dalje po stezi do skalne stene nad morjem. Moža pobirata in si polnita žepe. Ko se na robu {{prelom strani}} pripogneta, da pobereta zadnji zlat, sune ju oskrbnik na vso moč od zadi, in moža telebneta v prepad in v grob na dnu morja. Samorad se uprepade, oskrbnik pa izpregovori:

— Ta moža sta prežala na vas, da vas zadušita, oplenita in spravita v morje, da bi za vami ne bilo sledu. Sedaj sta sama tako spravljena. Otela bi se plavajoč, toda zlato v njiju žepih je tolikanj težko, da ju potegne v blato na dnu morja. Zlato je najtežja reč na zemlji; zato ni čudo, da čestokrat celo može visokoletečih mislij tako potlači k tlom, da lezejo podlo po blatu in prahu in da jim umre njih poštenje v živem telesi. —

— Kako ti je, starina? vpraša Abadon, prikazavši se na stenskem robu, kakor bi bil vzrasel iz morja.

— Hvala, mogočni gospodar, odgovori oskrbnik ponižno. Dveh so se razveselili morski volkovi. Tretjemu pa pritrdim konopec na tisti platanini veji, katere spomladi nalašč nisem dal odsekati. —

— Menda si spustil doli po steni onadva, ki baš sedaj zajemata vodo? Pravi bedak si, in vidi se, da ti možgani pešajo od starosti. Ona sta meni prav mršava pridobitev; tebi pa sta bila kokoš, ki nosi jajca dan za dnevom. Težko se koplješ iz svojega dolga. —

— Prizanesite, gospodar; šlo je za življenje gospoda Veselina, ki je prigospodaril pol milijona frankov. —

— No, če je toliko prisleparil, onda se reč poravna, in smel si žrtvovati tudi pet takih pomagačev. Do jednega Veselina mi je več nego do deset robov tvoje vrste. —

Samorada je bilo do dna svoje duše sram te laskave ocene. Neviden, kakor je bil, splazil se je v svojo spalnico in ondu skoro zaspal. Abadon pride potlej v njegovo spalnico, prešteje priigrani denar in še nekaj doda. Ne sme se pa reči, da je s tem pridavom pomnožil vrednost Samoradovega dobička.

Ko Samoradu mine pet ur spanja, vzdrami ga Abadon, ali to ga je stalo dokaj napora.

Samorad si mane oči in reče: Prosim vas, gospod, podarite mi, pustite mi še nekaj spanja! Tako sem truden, kakor bi bil ravnokar legel k počitku. —

Abadon odgovori resno: Jaz sem vesten trgovec in se držim svoje pogodbe. Vstati morate! —

— Saj se ne morem držati pokonci, gospod! Za uro spanja vam prepustim teden svojega življenja. —

— Pač marsikdo izmed vas izgubi za uro spanja teden življenja, ali med nama, prijatelj, to ne gre. V take negotove špekulacije se {{prelom strani}} jaz ne spuščam, odgovori Abadon, dvigne Samorada iz postelje in ga položi v kopeljno kad, napolnjeno z vinom.

Abadon in Samorad se zopet šetata med magnolijami, palmami in cipresami ter prideta do platane, pod katero sta sinoči gledala na morje. Samorada izpreletf groza, in noge mu obstanejo. Na krepki veji te platane visi na konopci mlad, lično oblečen gospod. Kar priteče mlada lepa ženska, vsa v glasnem joku, zgrudi se na tla in se okleplje nog obešenčevih, ki se skoraj dotikajo tal. Abadon se obrne k Samoradu in reče hladno:

— Ni prav uljudno, da je ta gospodič porabil bas najin gaj za poslednji pojav svojega zemljevanja; vender mu ne zamerim. Tebi je hotel prikazati hvalo, da si mu nocoj izigral ves imetek. —

— Je li možno, gospod? vpraša Samorad ves preplašen.

— Ne samo možno, gotovo je. Pri igri ni možno dobiti, da ne izgubi drug. Tebe, in sinoči jedino tebe, osrečil je velik dobiček, tega pa je zadela tolika izguba. —

— Pomagajte, Abadon, če je mogoče! —

— Ne morem. Mrtev je in sojen tam, kjer čaka sodba tudi tebe. —

— Oh, to je grozno! In ta ženska, ki tako medli v žalosti, to je njega nesrečna žena? —

— Nikakor ne. Bil je pač oženjen. Ta ženska pa je plesalka, s katero je včeraj dospel semkaj iz svoje domovine: lepa predstavljateljica onega pesnikovega »večno ženskega«, iz tiste vrste Afroditinih svetnic, ki so vsakdanja prikazen povsod, kjer razsipljejo denarje. Sedaj igra svojo žalost tako prirodno, da se ti prav smili. Tvoje sočutje, tvoje zanimanje in če je možno, tvoja ljubezen, to je jedini namen nje joku. Predno mine ta dan, smijala se bode zopet tako prirodno, kakor sedaj žaluje. Potlej bode zopet jokala, in tako se bodeta zaporedoma vrstila jok in smeh, dokler ne bode njena prenaglo razprodavana lepota in mladost položena med staro šaro ali v kot neizbirčne bolnice. Morda se ji posreči, da doseže svoj namen, na katerega deluje neprestano: da namreč v mrežo zajame stanovitega častilca, ki bode voljan z zagrinjalom zakonske zaveze odeti nje strasti in nje vihravo minulost. Onda bode vzor olikane, dostojne in pobožne žene ter ostra in neizprosna obsojevalka slabostij in spodrsljajev ženske mladine. Ali gorje možu, če ne bode imel dosti denarstva za ženo in nje častilce! —

— Kaj pa je z ženo tega nesrečnika? —
{{prelom strani}}
— Ženo ali vdovo tega moža poglej skozi te naočnike, katere poznaš že od včeraj. Povej, kaj vidiš? —

Samorad natakne naočnike in govori počasi:

— Vid nese dalje in dalje. Ustavlja se ob gričih karpatskega prigorja nad ravno poljano, ki je zadi obrobljena z bukovo in smrekovo šumo. V ozadji te poljane na prisojni goričici se dviga bel grad v zlogu sedemnajstega stoletja. Ondu vidim v sobo, katere okna so na pol zagrnjena. V sobi stoji nežna zibelka, ki je pri vznožji okrašena s plemenitaškim grbom. V zibelki leži dete, kateremu je nekamo leto dnij. To dete se cvetočega obličja nasmiha v zdravem spanji. Pri zibelki sedi lepa, vitka, črnolasa gospa. Zadovoljno in ljubeznivo gleda na zibelko in spremlja detetovo nasmihanje s tisto zamaknjeno materinsko radostjo, ki se ne da popisati. Sedaj je pristopil dolg strežnik v snažni livreji in podal gospe na srebrnem krožniku zapečaten telegram ... —

— In ta telegram, pristavi Abadon, pravi tako: »Tvoj mož je zaigral svoje življenje; svojo, tvojo in vajinega otroka imovino« —

— Vse, kar sem priigral, prepustim tej nesrečni ženi! Posredujte, gospod, če je mogoče! —

— Možno bi bilo; vender tega ne dopušča nekovo višje pravo, ki vlada nam vsem. — Tega prava ne pojmiš. Zakaj si tolikanj zabredel v igro, ko moraš vedeti, da prav toliko, kolikor dobiš ti, izgubi tvoj bližnji k, ko veš, da so nasledki velike izgube čestokrat usodni in grozni? Celo naprej si vedel, da bodeš dobival v igri. Zato, da nisi hotel nehati k sebi grabiti tujega imetka, za to strast ti ne smem pridobiti niti oproščenja niti postavljanja v prejšnji stan. To ni v moji moči. Kar se pa tiče te mlade gospe, sojeno ji je, da se bode pokorila z nesrečo in bedo vse žive dni. Zakaj ona je kriva sramotne smrti svojega moža in takisto je kriva, da se je razrušila blaginja nje obitelji. —

— Varate se, gospod! Na tem lepem, blagem obrazu ne berem nobene strasti ali razuzdanosti in ne vidim nobene krivice. —

— Prav v tem lepem obrazu tiči krivica! Telesna lepota se je pri tej ženski razvijala prirodno in je vzrasla do divne krasote. Vzgoja, katera bi bila morala ustvariti takisto dušno lepoto, pa je zaostajala, in duh se ni dvignil nad vsakdanjo podlost. Telesna lepota je omamila ženina in ga zvabila v zakon. Potlej je mož zapazil velikansko nasprotje med telesno zunanjostjo in dušno notranjostjo neločljive svoje žene. Kakor ga je prej telesna lepota vabila, tako ga je sedaj dušna nelepota odganjala in naposled odgnala. Bil ni toliko modrijan, {{prelom strani}} da bi nosil voljno, kar se ne da predrugačiti; ampak šel je po svetu in skočil v grob, katerega si je izkopal sam. To je navadna vsakdanja tragedija, katera pa nima tolike moči, da bi spametovala modre gospodarje zemeljskih stvarij. —

— Ta ženska vender ni kriva nedostatne svoje vzgoje? —

— Ona sama mora trpeti ta nedostatek, kakor bi tudi morala trpeti sama, da je na primer po nepaznosti svoje pestunje ohromela ali oslepela. Trdo je to, pa tako je, odkar vaš rod zemljo tepta, in od Adama sem vam je sojeno, da se otroci pokore za grehe svojih roditeljev. Če hočeš menj nositi te pokore, ravnaj se po pametnem načelu, ki je povedano v smešnotrmastem reku: »Če hočeš srečno živeti, dobro vzgoji svojega — deda.« — Na vzgojo svojega deda nisi vplival, zato si nesrečen. Res čudna je vaša vzgoja! Toliko se trudite za razvitek razuma ali sploh umstva, da bi si pa izobražali voljo, blažili srce, tisto vaše gonilo, ki vam neti življenje in nikdar mirujoč vedno hlepi po nasladi, imetku in moči ter se nikoli ne nasiti — za to srce, čegar strast je močnejša nego sodba razuma, pa se največ brigate jako malo. Kaj čuda, da med vami velika omika izobraženega uma služi neomejeni samopašnosti neukročenega srca! To vam je velika nesreča! Načelo za življenje vam je brezozirni boj za obstanek. In za ta obstanek si želi človek toliko imetka in užitka, da omaga njegova želja samo tedaj in toliko, kadar in kolikor jo premaga takisto nenasitna želja močnejšega in še menj ozirnega bližnjika. Zatorej, kadar se vrši velika krivica, onda je ne obsojate, nego odobrujete jo z jednakim načelom: »Sila stopa pred pravico«. Kaj čuda, da je po vsi zemlji in v vseh stanovih toliko robov, ki so na videz prosti, dejanski pa z verigo vsakdanjega gladu priklenjeni k stebru svojega gospodarja. — Oči imate za bedo svojega bližnjika, a samo oči; srce se vam ne ogreje. Modro govorite in učeno pišete, kako bi se zmanjšalo siromaštvo ogromne večine Zemljanov; toda vsa vaša modrost se da povedati s stavkom: Kdor bi lahko pomagal, preudarja, kako naj v življenja reki tisti, kdor iz težka plava nad siromaštvom, pomore onemu, ki se je pogreznil vanje! Tako se vaša doba odlikuje s humanizmom blestečega uma in z brezkrščanstvom samopašnega srca! — Pač so še med vami značaji, katerim je srce omikano in oblaženo, možje, ki nimajo samo lepih besed, temveč tudi dobrotne roke za bednega bližnjika. Toda samo izjeme so tisti tihi blagosrčniki, ki se trudijo dejanski izvrševati nepozabljeno božjo zapoved, katera bi, da se uresniči, rešila vsa socijalna vprašanja, preprosto zapoved: »Ljubi svojega bližnjika kakor samega sebe!« —
{{prelom strani}}
— Kdaj bode rešeno socijalno vprašanje, gospod? —

— Kaj ti koristi to vedeti? Ti, kakeršen si sedaj in kakeršen bržkone ostaneš, ne bodeš sodeloval pri tej rešitvi. Videl pa bodeš nekakovo rešitev, kadar predrugačiva svojo pogodbo, kakor je dogovorjeno. Sodil bodeš potlej sam, ali bode ta rešitev prava. —

— Ne zamerite, gospod, da se ne morem iznebiti mislij na Cvetano in da vas torej vprašam, ali bode ubožica, ki sedaj po nedolžnem vzdihuje v ječi, skoro prosta in srečna? —

— Verjamem, prijatelj, da te Cvetanina sreča bolj zanimlje nego usoda vsega človeštva; tem bolj, ker tiči v tvojem vprašanji samopašna želja, da bi zvedel, ali se združi sreča Cvetanina s tvojo srečo. Uprav zaradi tega moram odgovor na tvoje vprašanje odreči; razodeti ti smem samo to, da bi bila Cvetana srečna v zakonu s Petrom Pavličem. —

— Tega ne morem verjeti, gospod. —

— Kaj ne, kri ti vre v glavo, ker si moral čuti to resnico? V ljubezni, ki je z rastočo strastjo vzkipela do blodnje, bil si uverjen, da je Cvetana danica tvoje bodočnosti in da bi bil brezkončno nesrečen, ako se ne poročiš ž njo. Zajedno te je mamila sebična in samoljubna domišljava, ki trapi vsakega zaljubljenca, da mora ljubljena devica takisto verovati v tebe in da bi bila nesrečna z vsakim drugim možem. Na to še pomislil nisi, da je Cvetana drugače vzgojena nego ti in da je drugače vzgojeno tudi nje srce. Tvoje srce je vodila strast, nje srce je poslušalo glas hladne razsodne pameti. Prijala ji je laskava tvoja ljubeznivost, in ni si mašila ušes za tvojimi gorečimi obeti; toda kdo ti je porok, da je sanjarila o vajini zvezi prav tako kakor ti? Na izbiro sta ji bila slobodno ti in Peter Pavlič; odločila se je za priletnega, nestrastnega, praktičnega Petra Pavliča. Tako je za prihodnje ugodnosti svoje osebe poskrbela bolj, nego bi bilo preskrbeno, da je vzela v zakon mladeniča tvoje nravi. Za koga se odloči potlej, ako bode rešena ječe in obsodbe, tega človek ne ve in tega ti ne smem povedati. —

— Gospod, morda vender smete. —

— Ne zahtevaj od mene, da bi ti razgrinjal omrak, ki odeva tvojo in Cvetenino bodočnost! Ze sedanjost ti je Tantalovo trpljenje, in nakladati si hočeš na slaba ramena še bodočnost. Brezpametni človek! Sicer sem ti pa že povedal, da je bodočnost posledica sedanjosti, in le malokdaj se pripeti, da poseže vmes takšen nepričakovan slučaj, ki trnje na stezi vašega življenja izpremeni v cvetice. Zato razsoden opazovalec lahko prerokuje bodočnost poznanega bližnjika {{prelom strani}} in pove zlasti tedaj, kadar se zvežeta ženin in nevesta pred oltarjem, lahko dokaj gotovo, ali bode »srečna dvojica« svoje zakonsko igo nosila srečno ali nesrečno. Jaz pa iz svojega nepristranskega opazovališča, od koder motrim razmerje ogromne večine, ne oziraje se na izjeme neznatne manjšine, pomiluje in srdito obsojam največ vaše zakonske združbe, ki so tolikokrat ječa polna trpljenja, kazen za grehoto sedanjikov in nekdanjikov in vir nesreče za tiste, ki pridejo za vami. Zakon je sveta združba, podstava rodbine, steber človeške zadruge. Cerkev in država ščitita zakon s svojo oblastjo in delata s svetom in postavnimi naredbami na to, da so zakoni kolikor možno srečni in da se zabranjujejo zveze, ki bi ne mogle biti koristne človeški zadrugi. Kdor stopa v zakon, ima voljo slobodno in toliko pameti, da utegne premisliti, kako je uprav vstop v sveti zakon najvažnejši, najusodnejši korak v življenji. In vender, koliko brezpametna, kako lah komiselna je večina človeškega rodu pri tem koraku, kjer gre za gorje in blagost tistih, ki so, in tistih, ki bodo! Ne ozirajoč se na blagost svoje osebe, klanjajo se občemu nagibu mogočne prirode, ki pod krinko divne ljubezni deluje na to, da človeški zarod ne izmre. Ker vam je sojena smrt, mora biti tudi rojstvo, da oni, kogar je rešila smrt zemeljskega trpljenja, dobi namestnika, ki nadaljuje in potlej svojim otrokom takisto oporoči zemeljsko bedo. — Pač so nekateri ljudje, smem celo reči, nekateri stanovi, ki so oženjeni primeroma še dokaj srečno. To so prav tisti ljudje, katere imenujete vi orni kanci filistejce, nizkoceno grmado, hodnične izdelke iz človečanske predilnice; prav tisti ljudje, ki nimajo razuma in volje, da bi se vzpeli do teoretiškega premišljevanja, kako velik je razloček med nagibi prirode, ki gleda samo na zaploditev prihodnjikov, in med zahtevki človeške zadruge, ki gleda na blagost sedanjikov. Njih obzorje je omejeno, ker jim nedostaje omike ali ker imajo stanovske predsodke, toda dobri ljudje so in najboljši državljani: bojazljivi v javljanji svojih želja, ali srčni v pokorščini ter ne vprašujejo, zakaj se jim ukazuje, nego zadošča jim vedeti, kaj se ukazuje. Izbirajoč neveste, gledajo na pridne roke, na doto, na obiteljsko in stanovsko razmerje, sploh na blagost sedanjikov, vse tako, kakor se je vedel Peter Pavlič. Ženijo se po preudarku pameti in ne kakor večina po strasti prirodne ljubezni. —

Često pa me obhaja togota, kadar gledam, kako se v zakon vprezajo ljudje tvoje vrste, ljudje, ki modrujejo o pozivu in važnosti zakona, seveda, zgolj po teorijah in blestečih mislih nerazumljenih modrijanov; ljudje, ki so se v svoji učenosti navadili gledati s tujimi očmi, poslušati s tujimi ušesi in misliti z izposojenimi mislimi. Kadar se takšen {{prelom strani}} razumnik loti premišljevanja, »da ni dobro, če je človek sam,« onda pa je treba gledati na svoje oči in soditi po svojih možganih. Mož res plašno izpregleda kakor jetnik, ki po dolgih letih stopi iz temnice pod blestečo solnčno svetlobo; in sedaj započneta važno odločilno nalogo goli slučaj in slepa prirodna ljubezen. Mož se zagleda in vtopi v ljubezen do vrhu glave: žveplo mu je zlato, steklena pena dijamant, in osat mu je »roža mogota«, tista čarobna cvetka na Triglavu, s katero se ti odpro vsi zakladi na snežnikovem sosedu Bogatinu—snubač je brezkončno srečen! Po poroki stopi iz medenih nebes na tla zakonske vsakdanjosti, in onda se tista roža, ki je obetala toliko blaženih zakladov, pokaže v popolni svoji trnjavosti. Potlej je »življenje ječa«, in »v nji rsbelj hudi« ni »čas« nego hišni pozoj, ki je k možu priklenjen za vse žive dni z jeklenimi verigami. Koliko je dalje takšnih zakonov, ki so možni le zato, ker je žena takisto lahkomiselna kakor mož! Dokaj je tudi prisiljenih zakonov in zakonov iz brezupa ali takšnih, kjer si človek za kratko nepremišljenost prostovoljno naloži večno pokoro, kakor pravi pesem: »Za jedan Časak radosti hiljado dana žalosti ...« Iz takih, največ nesrečnih zakonov, katerih ni spojil razsoden um, ampak golotni Amor, ki ima od nekdaj zavezane oči, ali brezup ali bedasta pokorščina, narodi se obično mnogo otrok. Kako naj potlej roditelji vzgajajo svojo deco, ako sami nimajo vzgoje, in kdaj naj jo vzgajajo, ko jim ne preostaje nič časa zaradi večne vojske med seboj in proti bedi, ki se grmadi nanje od vseh stranij? Taksni roditelji vale Sisifovo skalo »od zore do mraka, od mraka do dne« in kadar se zgrudijo v grob, prevzamejo tisto skalo njih otroci. Takisto se bode to vršilo dalje in dalje ... Taki zakoni, taka vzgoja so temelj vašim družinam, občinam in državam. In nad vami naj še delj solnce sije? —

— Oprostite, gospod, vaši nazori so nekamo podobni Schopenhauerjevi filozofiji. —

Ali si tudi ti pokukal v tega modrijana nenavadno modrost? Mož je nakopičil veliko vznesenih mislij in v te se je tolikanj zaljubil, da je trdil, ka človeška mati dosedaj ni porodila modrijana, ki bi bil dorasel njega. Jako mi ugaja ta drzni sebehvalec z novo svojo modrostjo, ne toliko zato, ker v nji ne najdeš večne ljubezni in krščanstva, takisto ne tolikanj zaradi lahkoumevne, prikupne pisave, kakeršna modrijanom ni navadna, nego zato, ker je zmešal glavo mnogim omikancem tvoje vrste: takim, ki so preleni alipreslaboumni, da bi mislili s svojimi možgani, dalje takim učenim ženskam, o katerih pravijo Nemci, da nosijo modre nogovice, in takim modrijančkom, katerim je podlaga {{prelom strani}} njih modroslovja podobna učenosti, po kateri vaš kmet vreme prerokuje ... Ta modrijan trdi, da mora človeštvo večno trpeti, ker mu je to sojeno. Jaz kaj takega ne trdim. Ni vam sojeno večno trpljenje! Toda vi sami, ki nečete opustiti svoje zlobe in bedastoče, vi sami delate na to, da se trpljenja nikoli ne iznebite! ... Moja modrost proti vam je samo ta, da črtim in zaničujem to človeško zalego, in da v tem zmislu — delujem. Temu imam dosti povoda. Tiste usodne besede, ki jih je rekla »moja teta, imenitna kača« tvoji pramateri Evi: »Eritis sicut Deus, scientes bonum et malum«, omamile so moj in tvoj rod. Kaj more biti vzvišenejšega, nego ne imeti mej svojemu razumu in svoji moči; kaj prijetnejšega, nego doseči izpolnitev vsake svoje želje? Ako pa pogledamo stvar od druge strani: kaj more biti predrznejšega nego poskus nepopolne stvari, da bi se izjednačila večnemu, popolnemu Stvarniku? Segli smo po prepovedanem sadu spoznanja in zatorej smo pahnjeni v prekletstvo in pregnanstvo. Meni, ker sem popoln duh, ni nobene rešitve: moje prekletstvo in pregnanstvo je večno. Ti, ker si nepopoln duh, dosegel si milost in rešitev in če zopet padeš, zopet lahko zaceliš svoj padec. Zatorej črtim tvoj rod, ki je v popolnosti tolikanj pod menoj in v milosti tolikanj nad menoj! Ako bi se jaz mogel včlovečiti, pokleknil bi in zahvalil razžaljenega Očeta za toliko milost. Kakšni pa ste vi, človeški zarod? Vaš odrešenik se je razjokal nad jeruzalemskim mestom, rekoč: »Da bi bilo spoznalo tudi ti, in zlasti ta svoj dan, kar je v tvoj mir«! In vender vam je odklenil vrata do večne blagostij Vi pak ste še vedno tedanji Jeruzalema; tudi vi nečete spoznati svojega dne in kar vam je v mir. Na nebo gledate, pa ne vidite Stvarnika; po tej lepi zemlji hodite, pa brat ne seže bratu v roko! Brat vam je napotje, da ga izpodrinete raz pot, ali orodje, da ga izrabite in potlej zavržete, in vender ima ta zemlja vsem prostora! Ali niste bolj zverski od divjih zverij? — Ko se tako oklepate svojih strastij, sebičnosti in slepote svoje, tožite zajedno po izgubljenem raji, o katerem berete Sveto pismo, in po srečni zlati dobi, o kateri pripovedujejo pesmi in pravljice. Toda vi samo stokate, in nikogar ni, da bi hotel rabiti lek, ki ozdravi vaše prostovoljno trpljenje, nikogar, ki bi dejanski izvrševal besede slovečega vašega pesnika:

»Nespametno ljudstvo, čemu li tvoj stok? Na delo, ne nosi mi križema rok! Povrni se samo v prvotnost nazaj, In našlo povsddi prvotni boš raj!«

Zato vas po pravici zaničujem iz vsega svojega bitja. —
{{prelom strani}}
Abadon si oddahne od naglega glasnega govora. Oči se mu iskre, in na grozovitem obličji je globoko izražena prav pošastna strast. Ni dolgo tako zrl v plašnega Samorada, kar izpregovori: Bežati nama je od tod. Nad teboj se zbirajo oblaki, strašncjši nego včeraj. Torej hajdi proti severu! —

V Samoradu se oživi človeško dostojanstvo in sloboda premaga strah. Odločno izusti:

— Hvala, gospodi Z vami ne pojdem, pridi name, karsibodi. Ukrep je storjen: vrnem se domov, tam služit Boga in ljubit brata. —

— Tudi prav, odgovori Abadon mirno. Torej se ločiva, zlasti ker si tukaj varen vseh zasledovalcev in stojiš na prav trdnem stališči — to je na temeni ledenika Mont-Blanca. —

Abadon izgine. Samorad stopi v tem hipu na trdo skorjo ledu in stena vrhu silne gore. Okolo in okolo pod njim so navpične stene in nepregledni prepadi, daleč okrog sama mrtvotiha, ledena goličava. Sam samcat je in ko obupno zakriči, ne oglasi se niti jek. Zgrudi se na led, moč in zavest ga mineta.

Mraz objema nesrečnika z ledenimi rokami.

Za nekaj časa se vzbudi zavest ali blodnja. Zazdi se mu, da ga trese silni mraz, da se potem vrača toplota v život, da je gorko odet in da leži na svoji postelji v domačem gradiči. Ljuba mati sedi pri vzglavji ob postelji in mu deva hladne obkladke na čelo. Gospod Peter Pavlič stoji pri vznožji in gleda resno predse. Sedaj se vrata odpro, k postelji stopi tiho in počasi Cvetana. Bleda je in žalostna, solza se ji utrinja v očesi. Milo ga pogleda in vpraša polglasno: Samorad, ali me še poznaš?.—

Samorad se krčevito vzpenja in zaječi v bolestni muki:

— Gorje strašnih sanj! Abadon, Abadon, otmi me! —
{{prelom strani}}
== V. ==

Prestopimo v lepo Francijo, naravnost v Pariz, v svetovnoslavno mesto omike in zabave! Ondu v drugem nadstropji gostilne prve vrste odgrnimo goste svilene zastore pred visokimi okni, da vidimo v prostorni spalni sobi. Solnce posije na posteljo, v kateri spi in jedva diha lep mladenič bolestnovnetih lic. Pri postelji sedi negibno kakor kip postaren gospod, ki na videz tudi spi; solnčna svetloba ga predrami. Naglo vstane, položi spečemu bolniku roko na čelo, in zdajci se tudi ta predrami čil, čvrst in boder. Postarni gospod, Abadon, reče vzbujencu, Samoradu:

— Prebili ste, hvala meni, opasno vročinsko bolezen. Sedaj ste, hvala meni, zdravejši in trdnejši negoli kdaj. —

— Srčna hvala, gospod in rešitelj! Zdi se mi, da ste me ravnokar rešili težkih sanj. Menil sem, da ležim na svojem domu hudo bolan, da mi mati strežejo in da me je posetila ljuba Cvetana; jaz pa da se nisem mogel ni geniti ni izpregovoriti. Toda kje sem sedaj? Te krasne dvorane še nisem videl. —

— Kar se ti je zazdevalo in živo slikalo v domišljiji, ko si zmrzaval na snežnikovem temeni, to so bile tiste prijetne sanje, s katerimi nastopajoča smrt mami zmrzujočega človeka. Sedaj bivava v Parizu. V Monaku sem ti rekel, da nama je takoj pobegniti proti severu. Ko si izrekel željo, da bi ostal ondu, kjer si bil, plavala sva že nad Snežnikom Mont-Blancom; zakaj pri meni, kakor bi že lahko vedel, gre vse premišljeno in urno. Tvoji želji sem ustregel, in sicer ljubezniveje, nego si zahteval. Smel bi te bil spustiti iz zračnih višav, da padeš na zemljo kakor razpaljen in raztopljen meteor; toda pazno {{prelom strani}} sem te postavil na bližnji zemeljski prostor, ki je bil pod nama. Tam si potlej prezebal, in skrajni čas je bil, da si me zopet poklical na pomoč. —

— Če se prav spominjam, bilo je še v Monaku, ko sem se drznil prositi, da me pustite ondu. —

— Kaj pak, to je tvoja dozdeva! Bolje bi ti bilo, vender kdaj spoznati, da si nepopraven, nepokoren človek in da sem ti dosedaj vedno zabadava govoril: vprašaj mene ali svojo pamet, premer zahtevaš mojega delovanja! Za svojo zopetno nepremišljenost si se moral pokoriti nekamo osem dnij ali osem tednov. Zate je to veliko časa, mene seveda ne brigajo take malotne časovne mere. —

— Čudno, da se iz vse dobe svoje bolezni ne zavedam ničesar. —

— Zavest morebiti še pride, toda kaj bi koristili vzbujeni žalostni spomini? Sicer pa v tvoji blodnji ni bilo prave snovi, niti takovih duševnih pojavov, da bi si jih bilo vredno zapomniti, dasi se cesto pripeti, da človek v blodnji ali v sanji misli pametneje nego tedaj, kadar delujejo možgani ob popolni zavesti. —

— Čudno se mi tudi zdi, da ste bolezen tako odpravili, kakor se na primer sleče stara in obleče oprana srajca. Ne zamerite mi te primere. —

— Kaj naj zamerim človeški stvari, kateri je um tolikanj nedostaten kakor jezik prenagel! Tvoje sedanje zdravje je uspeh lečenja po mojem načinu. Tebi že znana »moja teta, imenitna kača« je človeka zavedla v smrt; potlej je pa to svojo krivdo nekoliko popravila, da je v izboljšanje in podaljšanje človeškega življenja tvojemu praočaku Eskulapu razodela vračilne moči raznih zelišč. Eskulapovi učenci so nekaj stoletij lečili svoje rojake s tistimi zelišči, in ljudje so bili tedaj junaki in so se veselili starosti zgovornega Nestorja. Potlej so ljudje napredovali v vedi in modrosti, in kakor je vselej »boljše« sovražnik »dobremu«, tako so tudi nadomeščali preproste stare leke Eskulapovih učencev z boljšimi zdravili, in od modrega Eskulapa je ostala samo tista palica s kačami ovita. Tako ste prišli do umetnih lekarnic, do učenih zdravnikov in zajedno do grmadnega števila boleznij. Sedaj se lečite z zelišči in rudninami, z vodo in vodko, z ognjem in ledom, po homeopatiji in alopatiji, sploh kakor je količkaj možno in nemožno. Jaz sem tebe lečil hkrati po starih in novih načinih, kajpak brez vode, ker voda ti je prepovedana. Jedel si zeli kakor nekdaj kralj Nabuhodonasar, ko je zašel med vegetarijance, pil si mleko in vinsko žganje, ležal na blazinah in na trdih deskah. Zavijal sem te v volno in platno; zračil te v žveplenem soparu in na kraški burji. Kadar ti je bilo prevroče, {{prelom strani}} posadil sem te na severni tečaj, in kadar si potreboval tople kopelji, položil sem te v pesek saharske puščave, časih pa ravno narobe. — Tako sem te ozdravil po vseh metodah, in to prav temeljito, kar moraš priznati. —

— Res je tako, gospod. Samo nekaj me peče: kako vpliva moja bolezen na najino pogodbo? —

— O tem miruj. Jaz sem užival svoje spanje, ti si ga tudi imel dosti, saj to sam čutiš. Za bodočnost ti pač nekaj svetujem, kar ti bode na korist. Pogodba nama gre h koncu, dosedaj ti pa ni prinesla nobene koristi, ampak zgolj neprilike in nadloge, katerih celo še ne veš vseh. Skrajni čas je, da popraviš, kar moreš, in da naposled, če bode možno, vender ujameš še kaj koristi. Saj veš, gradi se počasno, podira pa naglo. Tvoja prenaglica, ki ti je vedno v nesrečo, pa tako rada podira, ko bi moral graditi razsoden um. Torej namerjam svojim duhovom zapovedati, da ti strežejo samo toliko, kolikor bodem jaz posebe dovolil. Tudi bode koristno, da vselej, premer zahtevaš moje pomoči, med seboj hladno preudariva, kakšne bi bile posledice mojemu delovanju. Mislim, da ti bode to prav; sicer pa povem, da bodem vsekdar ravnal po tvojih zahtevkih, dasi sem prej izrekel svoje pomiselke. —

— Od srca rad pritrdim tej izpremembi najine pogodbe. Koliko bridkostij bi si bil prihranil, da sva se tako zmenila v prvo uro! —

— Ne glej nazaj, ko stopaš naprej! Ne obupuj, ampak verjemi! Upanje je sicer samo prazno dno tiste Pandorine pušice, katero je oče Zen ljudem podteknil v osveto, ker je Prometej bogovom ukradel ogenj. Toda kaj bi počel človek brez te obmane? Tudi jaz se veselim človeških upov. To na sapo zidano ničevo upanje in potlej dejansko obupavanje mi takisto nosi gotove dohodke kakor državam 
loterija ... Vender pustiva to. Sedaj pristopi tvoj zakladokop, ki je slišal, kako trava rase, in se je nekoč napotil v Indijo, da bi z izdelki od lipovega oglja razdrobil angleško moč. Ta te lepo opravi in ti bode potlej razkazoval veseli, prijetni Pariz. —

— Dovolite mi, gospod, prošnjo, da bi me spremljali vi sami po Parizu. Ta oskrbnik mi je najzopernejši človek, in prav presčda mi njega debelo laganje. —

— To ti je ravno koristno: učiti se občevati z neprijetnim človekom in vedno paziti, je li resnica, kar čuješ. In kaj je to, laž ali resnica? Laž je navadno blago, kije vedno na trgu; resnica pa redko zlato. Zatorej oprezno ravnaj s pravico in ne nosi je vedno na konci jezika! Laž in resnica sta sestri; jednako opravljeni vedno hodita {{prelom strani}} druga tik druge in z jednakimi očmi gledata v svet. Kako pa moreš z medlimi človeškimi očmi razločiti devico resnico od razuzdanke laži? Koliko lažij verjameš za resnico in koliko resnic, zlasti takšnih, ki »oči koljejo«, nečeš verjeti? Zatorej sem ti odbral oskrbnika za spremljevalca, da z njega pomočjo, kakor skozi temo do luči, prideš skozi laž do resnice. On ti bode Pariz lepo opisal: nekaj resnično, nekaj resnici podobno, in nekaj bode dodal iz svoje domišljije, ne z namenom lagati, ampak ugeniti resnico. Slikal ti bode to lepo mesto človeški; jaz bi je nemara kazal takšno, kakor sem ti ondan predočeval rimsko mesto. To bi ti bilo menj prijetno. Mene Pariz itak ne zanimlje, saj poznam to selišče, odkar se je prelevilo iz »blatne vasi.« Gledal sem na vašem planetu že mnogo mest, ki so nekdaj imela slavo in lepoto sedanjega Pariza, mest, o katerih sedaj niti sledii ni. Taka mesta se v časovnem teku preminjajo in ponavljajo; meni so pa do pristude jednolična in dolgočasna, ker so ljudje povsod tisti ubožci in bedaki. Sploh mi je prijetnejši pogled na veliko mravljišče v smrekovi šumi nego katerokoli človeško bivališče. —

Abadon izgine. Vstopi oskrbnik in privede s seboj človeka, ki obleče Samorada po najnovejši francoski šegi; priredi mu laso in brado ter ga sploh tako olika v pol ure, da bi tega ne mogla opraviti najboljša knjiga v sto dneh. Samorad se nikoli ni imel tako rad kakor tisto uro, saj ni bil nikoli še tako lep in tako zdravega obraza.

Sedel je z oskrbnikom v eleganten voz, in vozila sta se po mestu in okolici blizu pet ur. V petih urah se človek naveliča tudi najlepših zabav in prizorov. Iz početka je bil Samoradu Pariz prekrasno mesto, proti kateremu bi bil Dunaj samo velika vas. Tudi ljudje so se mu zdeli bolj velikomestni in olikani, veselejši in lepši nego na Dunaji. Naposled pa so mu bile krasne stavbe samo potratno nakopičeno kamenje; umetni nasadi, perivoji in čista jezerca zgolj spačeno oponašanje nedosežne prirode, in ljudje v Parizu sluge gladu in strastij kakor drugje po širi zemlji. Vse mu je bilo toliko priskutno, da bi bil teh pet ur rajši prespal. —

Po obedu, pri katerem se je zopet odlikovala umetnost francoskega sokača, naznani Abadon, da so danes on, Samorad in oskrbnik povabljeni na večerno zabavo k podjetnemu bankirju Padelesu. Samorad bode tam baron Veseljenko, bogat veleposestnik iz ilirskih pokrajin nekdanje carjevine Napoleona! Abadon je tam že star znanec kakor vitez Gonoba, grški kapitalist, ki svoje grmadne dohodke trosi za nakupovanje umetnin in za kratkočasno potovanje križem sveta ter hkrati izkuša sebi vedno prijazno srečo na borzi. Oskrbnik, tudi star {{prelom strani}} znanec pri bankirjevih, pa je pl. Plahtalič, vsemogočni poslovodja viteza Gonobe in zajedno lastnik obširnih kamenišč na ilirskem Krasu. Kako se bode sploh vesti med zbrano bankirsko gospodo, naj pa Samorad o priliki opazuje na pl. Plahtaliči, ki je pri tej gospodi popolnoma kos svoji nalogi.

Ko se dostojno pripravijo in pride določena ura, sedejo vsak v svojo kočijo in oddrdrajo k bankirjevi palači. Ondu najdejo zbrano mnogobrojno gospodo moških in ženskih, vse v lišpu in svitu. Bankir Padeles pozdravi barona Veseljenka prav uljudno in izrazi z izbornimi besedami svojo radost, da more vzprejeti tako odličnega gospoda v svojih salonih. Takisto priljudna in vzornih besed je bankirjeva soproga, pdstarna okrogla ženica, ki govori francoski z nemškim zatezanjem. Vitez Gonoba barona Veseljenka seznani z mnogimi gospodi, ki so vsi prav olikanega vedenja in se nič ne spotikajo ob baronovi francoščini, ki je, dasi natančna po slovnici in vadnih knjigah, nedostatna in preokorna za živahno in dovtipno občevanje v pariškem salonu. —

Povpraševanj in pogovorov je bilo za Samorada skoraj preveč. Bankirja Padelesa je zanimalo vprašanje, ali se pridno grade železnice v nekdanji francoski Iliriji, in kako se na tržišče pribavljajo prirodni zakladi tistih pokrajin, ki so baje grmadni in jedva načeti?

Namesto barona Veseljenka odgovori opravitelj Plahtalič, da se železnice grade prav pridno, da pa veljko prog, ki bodo pot iz Pariza do vztoka izdatno okrajšale, čaka še potrebnega kapitala, katerega upamo dobiti iz Pariza zlasti sedaj, ko je panamski prekop obtičal v blatu in smradu. Baron Veseljenko sam gradi privatne železnice do svojih bogatih rudokopov srebra in bakra in do svojih pragozdov debelih orehov in ilirskih ceder, katerih ima nad dvajset štirijaških mirijametrov. — Bankirja Padelesa so taka podjetja živo mikala, in obetal je izdatno udeležbo svojo in svojih tovarišev.

Bankirjeva soproga, ki se je delala nekaj bolj omikano, negoli je nje mož, pripovedovala je baronu Veseljenku med drugim, da je nekoč videla črnogorsko poslanstvo iz Ilirije, da so Črnogorci tako lepi ljudje kakor on, da še niso pozabili francoščine iz dobe prvega Napoleona in da se je njih prelepi narodni noši res kar čuditi. Bogata mora biti tista Črna gora! Čudila se je ilirskemu narodnemu plesu »čardašu«, in hvalila glasbeno umetnost »čeških bratov«, (»freres Bohemiens« se na Francoskem zovejo cigani), ki so čarobno igrali narodne plese Ilircev in sosedov jim, junaških Čerkesov ...
{{prelom strani}}
Baron Veseljenko se je seznanil z gospo, ki pa je bila morda gospodičina. Ta je govorila francoski, kakor bi bila doma iz Ljubljane. Pravila je, da je bila nekoč v Ljubljani, da je cula celo slovensko govorico. Ta jezik je pa baje tako grd, da ga govore Slovenci le tedaj, kadar jih tujci ne poslušajo. Vprašala je tudi porogljivo, kdo je bil tisti Vodnik, kateremu na čast Ljubljančanje toliko plešejo vsak predpust?

Star gospod je trdil, da v Zagrebu govore največ madjarski in da bode do konca tega stoletja vztočno jadransko Primorje do cela pomadjarjeno.

Poslovodja Plahtalič je skupini malobesednih bankirjev razkladal, da Francozje niso pametno ravnali, ko so pri panamskem prekopu pihali žerjavico za tuje koristi, dokler ni v nji začel pokati kostanj, ki jih je osmodil in oslepil. Tam doli v Iliriji bi se dalo zaslužiti kaj več; ondu je denarja malo, dela in blaga pa veliko. Tam doli denarnemu možu ne gledajo tako pod roke kakor tukaj v Parizu, in časniki tudi ceneje nego v Parizu trobijo v rog tistega podjetnika, ki kupi njih prepričanje. Zgovorno je dokazoval, da morajo bankirji, ki zasnujejo veliko podjetje, pribaviti sami sebi prvi gotovi dobiček ali smetano vsega dobička. Velika ideja je sama na sebi tolikanj vredna, da je svet nikoli ne preplača. Kapitalist, osnovatelj, gre kakor kralj v boj za veliko idejo, ki se bode prej ali slej izvestno uresničila in človeštvu redno in nepregledno vrsto let dajala gotove koristi. Kdor izmed kraljev, vladarjev, hoče pridobiti slave v boji, preliti mora veliko krvi svojih podložnikov. Uprav tako je z velikimi podjetniki, bojevniki za utelesitev velikih idej. Zatorej misli grmadna drhal malih ljudij podlo in tesnodušno, če sodi vladarja denarjev z drugo mero nego vladarje ljudij in če obsoja denarstvene mogotce, osnovatelje svetovnih podjetij, ker ti posnamejo svoj dobiček, primeren veličastvu ideje, kadar snujejo takšno podjetje, dočim tisti mali, poslušni ljudje, ki so prihranjeni svoj drobiž vteknili v hvalisano podjetje, ne najdejo, česar so pričakovali, in izgubč, kar so imeli. Oni so baš žrtva denarstvene vojske na slavo denarstvenih kraljev. —

Rad bi bil baron Veseljenko ugovarjal načelom in dokazom poslovodje Plahtaliča; toda pohvala poslušalcev je bila tako burna, da je Veseljenko nejevoljen prisedel k drugi skupini. Ondu so sedeli posebe veliki denarni mogotci, tisti, ki računjajo samo z milijoni in milijardami. Med temi je sedel Abadon-Gonoba, in videlo se je, da njega preudarna beseda veliko velja in da je pogovor jako važen in resen, {{prelom strani}} Samoradu-Veseljenku družba in tako zvana veselica ni ugajala. Ljudje so bili praznični, toda njih pogovori so se sukali ob skrbeh in opravkih delavnikovih. Veselica je bila, a bilo ni veselih obrazov. Neprijetno mu je bilo dalje gledati na malem prostoru toliko tistih predrznih nosov, bodečih pogledov in pohlepnih ustnic, ki značijo vnuke očaka Abrahama. Potožil je to o priliki Abadonu-Gonobi. Ta ga mirno potolaži: — Zakaj ti ne prijajo moji stari prijatelji? Najstarejši, najmenj mešani narod so. Oni imajo najstarejšo vero, najstarejšo omiko in knjigo. Naj imajo torej tudi na životu nekaj posebnega, kar jih diči nad mešanico drugih narodov z mlajšo zgodovino in omiko. Od veleuma Mojzesa iz davnih vekov do velebogatina Rotschilda v sedanji dobi so bili vedno preganjani in zatirani, vender nikdar pregnani in zatrti, in sedaj ima njih denar in njih vpliv celo moč prve velesile. Zakaj bi torej ne smeli biti nekamo ošabni? Sicer te Plahtalič takoj odvede med ljudi tvoje vere in tvoje pasmine. Želim ti, da najdeš ondu boljših značajev in boljše zabave. —

Kakor na migljaj pristopi Plahtalič in odvede barona Veseljenka v prostore na divno razsvetljenem vrtu. Tam ga seznani s srednje-priletno, bogato opravljeno gospo in z nje hčerjo (vsaj tako se je povedalo), mlado cvetočo žensko v ukusni žalni opravi. Samorad se je presenetil, ko je to mladenko spoznal za tisto žensko, ki je pred nekaj dnevi v perivoji pri dvorci v Monaku tožila za mladim gospodom, ki je visel mrtev na platani. Presenetila ga je tudi nje lepota tolikanj, da je zdajci pozabil, kako je Abadon tedaj obsojal to žensko. Ime ji je bilo Darinka, in govorila je pristno hrvaški. Samorad se je torej otresel težavnih spon francoskega jezika, in mladi dvojici se je skoro zdelo, da sta v veliki družbi, hrvaško govoreč, sama in prosta. Razgovor je bil čimdalje živahnejši in prosto je govorilo srce s srcem pod tujim nebom v milem zvoku domačega jezika.

Lepa Darinka je pripovedovala:

— Detinska leta sem prebila v iztočni Istri, ondu, kjer se sedaj razcvita zdravišče Opatija. Moj oče, pomorski kapitan, rojak z otoka Krka, kupil je tam majhno posestvo s prijetno gospodsko hišo tik morja. Milo se spominjam slikovitega Kvarnera, pogleda na sivo morje, na Trsat in spominjam se otokov Cresa in Krka, smelo strmečih iz morja. Ne morem pozabiti genljivih napevov tamošnjih pomorščakov, in še sedaj mi zveni v ušesih narodna pesem: »Popuhnul je tihi vetar ... Tihi vetar od Levanta«, ali »Vrbniče nad morem, Visoka planino, Trajna nina ni nena«. — Kolikokrat sem, sanjavo gledajoč preko morja, kakor bi v dalji uzrla očetovo ladjo, tožno pela nepozabno pesem; »Oj, talasi {{prelom strani}} mili ajte« ... Zdelo se mi je, da tudi moj oče, ploveč tam v daljnem oceanu, poje to, pesem in da mi nosijo valovi odmev očetnih glasov:

&lt;poem&gt;
»Oj, talasi mili ajte,
Čamac dalje moj tjerajte;
A ti more mirno stoj,
Dok se u dom vratim svoj! 
Dok se u dom vratim svoj!«
&lt;/poem&gt;

Toda žal, oče se ni vrnil na svoj dom. Morje ga je nosilo in živilo malone vse njegove dni; morje ga je naposled vzprejelo v hladni grob sredi Indijskega oceana. Po očetovi smrti je moja mati, Francozinja, prodala letovišče pri Opatiji, in preselili sva se v Nizzo, nje rojstveno mesto. Tam sem ob mirnem mestnem življenji hodila v mnoge šole, učila se potrebnostij in nepotrebnostij, rasla in dorasla, mladina pak je rekala, da nisem grda. Naselil se je v Nizzi mlad francoski trgovec, ki je prinesel dokaj denarja s seboj iz zapadne Indije. Nekdanji znanec mojega očeta, seznani se z mojo materjo in z menoj. Bil je duhovit, pošten in blag človek. Zaljubila sva se in poročila. Ni je bilo srečnejše žene od mene! Ko sva bila nekaj dnij poročena, izkrca se v Nizzi siromašen mož z rjavo žensko. Prišla sta iz zapadne Indije, izprašala bivališče in razmerje mojega moža, in ta je bil poklican pred sodišče ... Ves prepaden in zmeden se vrne od sodišča. Vprašam ga, sluteč bolezen ali nesrečo v trgovini, kaj mu je. On pa molči in gleda kakor blazen name. Skrivaj in ponoči se napoti proti Monaku, kakor bi bežal pred menoj. Vsa v strahu in skrbeh hitim za njim in ko dospem do njega, gorje mi! Moj mož visi mrtev na platani vašega letovišča, kar ste vi, gospod baron, opazovali sami! Jezik nima besed, da bi izrazila svojo žalost; ako bi jo pa mogla, vi te žalosti ne morete pojmiti, ker ne veste, kako globoko čuti žensko srce! Premagala sem obup in se vrnila v Nizzo. Ondu sem zvedela, da je tista rjava ženska, ki je prišla s siromašnim možem iz zapadne Indije, mojega moža prava žena, da je tisti mož nje oče in da sta s seboj privedla tudi petletnega sina mojega moža. Tako je pristopila k nesreči še sramota! Sedaj sem vdova, ako sem bila žena, in prišla sem se v Pariz posvetovat s pravniki, da vsaj nekaj zase rešim od precejšnje ostaline nesrečnega ali morda brezvestnega moža, ki naj mi oprosti, ako ga sodim preostro. Z materjo bivam v tistem hotelu kakor vi, in ne zamerite, da sem se v vaši bolezni, ko vam je viselo življenje kakor na niti, sočutno zanimala za vas. Saj je moralo biti tako ... Moj rojak ste, in kakor mi je povedal Plahtalič, podobna {{prelom strani}} je vaša usoda moji nesreči: jaz sem izgubila moža šesti dan po poroki, vi svojo zaročeno nevesto šesto uro po poroki. —

Ne bodem ponavljal, kaj sta vse govoričila Samorad in Darinka. Opomnim samo toliko, da je bila Darinka premetena ženska in da je dobro vedela, koliko vredni sta ženska mladost in lepota, kadar se zanji oglasi povoljni kupec. Znala je pokladati svoje srce na medeni jezik, in nje oči so sijale tako iskro in presunljivo kakor kačje oči. Da, kačje oči! Cesto sem opažal strupene gade. Očarljive oči imajo in tako ravnodušno in vabeče vračajo človeku pogled, da se skoraj zmotiš in pogladiš gadu podbradek z golo roko. Pod čarobno netečimi pogledi lepe Darinke je bil Samorad kakor razgret vosek; popolnoma je pozabil svoje Cvetane in prav nič ni popravljal Plahtaličeve pravljice o svojem vdovstvu. Dečko Amor in njega podložni zli duhovi so se že jako radovali čarovnice Darinke in očaranega barona Veseljenka; onda pa je Darinkina mati, ki se je v tem bavila tu in tam, pristopila z gospodom Plahtaličem in po-miluje izrekla, da mora s hčerjo nocoj posetiti še drugo obitelj. Poslovili so se na skorajšen sestanek. —

Ni se še Samorad ohladil in ni še uredil svojih čustev, ko se mu pridruži Abadon-Gonoba in ga opozori na drugo mlado žensko, ki v stranskem salonu nekamo sameva. Seznani ga ž njo, z očetom in materjo. To je bila prijazna, zgovorna obitelj; toda videlo se je vsem, da se priljudnosti ne vadijo še dolgo in da so se morebiti ne zaradi izobraženosti, ampak vzpričo zunanjih neprijetnih vplivov v poznejših letih izpremenili v prijazne in oskromne ljudi. Samorad-Veseljenko je skoro opazil, da jim je prijeten družabnik, da jih je nemara že kdo opozoril nanj in da bi se ne upirali, ako bi želel stopiti k njim v obiteljsko zvezo. Dana mu je bila ugodna prilika z mlado gospo govoriti prav slobodno; govorila sta pa nemški, kar je obema glaje teklo nego francoščina.

Ta mladenka je bila vdova Ljudmila, tista žena, ki jo je dal Abadon Samoradu videti na čarobne naočnike kakor ženo mladega gospoda, obešenega v parku njiju dvorca, ko sta bivala v Monaku. Bila je čudovito lepa žena in iz očij v oči gledana dokaj mičnejša nego tisto jutro iz dalje od Monaka do karpatskega prigorja.

Govorica se je razvila in ogrela ter je skoro tekla kakor med starimi znanci. Ljudmila je povedala, da se je nje ljubljeni mož usmrtil v Monaku in da je bil žrtva američanskega dvoboja, ko je šlo za njega čast in za poštenje njegove žene. Po tem brezupnem usodnem udarci je pribežala k svojim roditeljem v Pariz, kjer je oče že delj {{prelom strani}} časa družabnik in deležnik pri podjetjih bankirja Padelesa. Vrnila se bode čez nekaj dnij v domovino, da ondu uredi domače stvari in proda vse imetje. Potlej hoče očeta prositi, da se vsi preselijo v Ameriko, kjer bode pozabila vse, kar je prebila v Evropi, če bode možno. V novem svetu med novimi ljudmi bode začela novo življenje.

Samorad je sočutno poslušal to povest, in vzbudila se mu je želja, da bi spremil to gospo v novi svet in v novo življenje. Ljudmila se mu je zdela v svoji žalosti nad vse lepa in divna. Izražala je svoje misli in svoja čustva tako odkritosrčno in s tako izbrano dostojno besedo, da je bil Samorad uverjen, kako nje duh visoko nadkriljuje njegovega duha. Temne oči so ji sijale tako mirno, da se mu je zdelo, kakor bi gledal skozi nje v globočino nje preblagega srca in kakor bi v tem srci iz nočne žalosti odseval nekov zor, ki obeta, da Samoradova podoba počasi zakrije spomin na bledega moža. Prav veselo so dovolili Samoradu, da sme skoro posetiti Ljudmilino obitelj.

Prisedel je Abadon-Gonoba jako nejevoljnega obraza in podrl vse prijetne razgovore. Za malo časa se je Samorad odslovil, ker ga je Abadon pozval v druge prostore, kjer ju je čakal opravnik Plahtalič.

Tam se Abadon obrne k Samoradu s porogljivo opomnjo:

— No, dobro se baviš v Parizu! Cvetana bi bila jako zadovoljna z nocojšnjim tvojim vedenjem! Prav takšen si kakor »Ribič« vašega pesnika Prešerna, »ki naprej brez miru svoj čoln dervi«, ko so se valovi morja razdelili in so se iz njih prikazala morska dekleta. Tudi za teboj bi se lahko klicalo: »Zgubljen je vtopljen, se bojim«, da te nisem še o pravem času otel skal in viharjev. —

Samorad se zardi in reče:

— Dovolite mi, gospod, prav resno zatrdilo, da Cvetane nisem pozabil nì trenutek. —

— Verjamem, odgovori Abadon, da si mislil nanjo, vender samo toliko, da si nje lepoto primerjal lepoti nocojšnje morske deklice Darinke in gorske Vile Ljudmile in potlej menil, da je lepota Cvetanina slična lepoti Darinkini, Ljudmila pa da je izmed vseh treh najlepša. —

— Tega ne tajim, niti ne potrdim. Ali oprostite, gospod, opomnjo, da se vaša sodba o teh dveh ženskah, kakor ste jo izrekli v Monaku, ne ujema z nocojšnjim mojim opazovanjem. —

— Slobodno stavljaj svojo sodbo nad mojo. Prav spominjaš pa me Shakespearejevega igrokaza »Sanja iz kresne noči«, kjer vilinska carica Titanija poljublja in s cveticami venca prizačarano oslovsko glavo brljavega tkalca Snutka. Tudi ti si se zmotil o glavi vse zabave. Darinka in Ljudmila vender nista bili hkrati ženi jednega moža. Mož {{prelom strani}} ni bil hkrati graščak v Karpatih in trgovec v Nizzi ter ni mogel umreti, po moji povesti, ker je izgubil pri igri, in po basni tvojih krasotic, za ameriškim duelom ali zaradi prihoda svoje žene Američanke ... Kaj pa ti praviš, Plahtalič? —

Plahtalič se ponižno prikloni in odgovori:

— Vdove Ljudmile ne poznam osebno. O nje očetu sem čul, da je bil sila bogat tvorničar; opešal pa je baje tako, da sedaj dela za oskromno plačilo v pisarni našega bankirja Padelesa. Gospodičino, ki se danes zove vdova Darinka, poznam pa že nekaj let. Nekoč je bila pri družbi jahačev in glumačev. Vrlo je skakala skozi obroč in plesala po vrvi. Plesala in pela je tudi v malomestnih gledališčih. V Monaku in v Nizzi je bila že dve leti zaporedoma. Pri svojih ljubovnikih pa nima sreče: lanski se je ustrelil, letošnji obesil. —

— Takove osebe vender ne dohajajo med tako odlično gospodo, kakeršna je nocoj tukaj zbrana, pregovarja Samorad.

— Ta odlična gospoda! zagrohoče se Abadon. To so borzni igralci in njih varovanci, pravše oslepljenci: vsi zgolj hodnični značaji! Njih imetek je vedno na gibeži, in njih slava je puhla, kakor z vodikom ali z lahkim plinom napihnjen mehur, ki se dviga v zrak celo nad egiptovske piramide! Bahato računjajo s svojimi milijoni, ki jih narejajo kar v poslovnih knjigah: stavljajoč za vrednotne številke menj ali več ničel. O svojih podjetjih govore kakor tvoj selški prekupovalec, ki tolikanj blebeta o zalogah in vagonih, kadar kupuje suhe slive in koruzo. Zanj ima železnica premalo strojev in voz, za te ustanovitelje in podjetnike pa zemlja premalo prostora, da bi mogli na nji uresničevati svoja snovanja, osrečujoča vse človeštvo. To so pijavke v veliki meri, katere izsesavajo kri kar deželoma in narodoma. Z lažjo, s prej naročenimi slepilnimi brzojavi, zvijačno pritiskuje na poštena nevšečna podjetja, prekanjeno dražeč ceno živil, potrebnih vsem ljudem, izdajaje državne tajnosti, tako ti naglo nakopičijo veliko dobička na jedni strani in podero velike imovine na drugi strani. To so ljudje, ki se ne sramujejo propovedovati, da se je treba cesto oplaziti ob kazenskem zakoniku, premer se pridobi milijon. Vender imajo veliko moč in veljavo pri evropskih državah, katerim so v denarnih potrebah drago in drago plačani pomočniki. Ta njih moč in veljava je kakor mora, ki tlači pridno, delavno evropsko prebivalstvo. In bolje se vam bode godilo stoprav tedaj, kadar državniki, razbistreni po zlih izkušnjah, pozno nekoč spoznajo, da se državi potrebni denar in uspešno osrečevanje vladanih narodov lahko doseže tudi brez teh novodobnih rokovnjačev ... Mislil si nemara, da sem te uvedel v {{prelom strani}} res odlično, duhovito francosko družbo, kjer se shaja cvet poštenjakov in omikancev. Ne zameri mi, če ti povem, da za take kroge nisi pripravljen, nisi zadostno omikan. Tam bi bil možiček; tukaj si se pa veljavil, in to jedino zato, ker si bil bogati baron Veseljenko! Slepili smo mi to družbo, zlasti Plahtalič je bil velikan v tej umetnosti, priljubljeni takim možem, pa tudi oni so nas slepili brez kvare za nas ... To je nazvi - gospoda laži - bogatašev, ki s svilenimi klobuki pokrivajo podla čela in z gladkimi rokavicami ostre kremplje umazanih rok! Omenil si, da se ta družba ogiblje ženskih oseb sumnjivega poštenja. Ravno narobe je res. Bolj se ogiblje pravega poštenja nego navi
deznega poštenja, in ko bi ti gledal toliko bistro kakor jaz, videl bi, da se tukaj negujejo in šopirijo žive podobe vseh sedmih naglavnih grehov ... In ta bankir Padeles, ta te izvestno zanimlje! Čudiš se udobnosti in opravi krasnih prostorov, katere nam je danes otvoril in razkazal. Ta hiša in ta vrt nista še plačana. Ta zlatnina, ta nakit, in te dragocene posode, vse to ni pristno blago. Te nasladne slike slovečih slikarjev so slabo ponarejene, in te visoke, zanje plačane cene so zlagane. Kaj pa je takemu možu prava umetnost, ko gleda bolj na bogato okrašeni okvir negoli na sliko v njem? Opažal si, kako je bil mož pozoren in uljuden in kako je tebi, tujcu, zaupno govoril o svojih velikih namerah. Vse to je dim in pena. Mož čuti, da se mu majo tla pod nogami, in zato išče podpore pri svojih povabljencih, zlasti pri meni. Pomoči ne bode, odmeknile se bodo dosedanje opore, in mož se poruši. Čez teden dnij zagospodujejo v tej hiši drugi ljudje; gospod Padeles bode v državnem zapdru čakal obsodbe zaradi raznih prevar, in potlej ga vzame noč. Ljubezniva gospa Padelesova pa bode zopet kakor nekdaj za drag denar posredovala med bogatimi razuzdanci svojega plemena in med krščanskimi in nekrščanskimi nazvi - materami in vzgojiteljicami lepih Evinih hčera ... Tako se godi v Parizu med podjetnimi finančniki, in prav sedaj je blato panamskega prekopa zaneslo toliko smradu nad to mesto, nekdaj sloveče zaradi poštenosti. Veseli se, da v tvoji domovini umetnost, kako naj se brez kazni vara in kako naj se človek bogati ob bližnjikovem imetku, ne uspeva še tako kakor v daljnem zapadu, in deluj nato, da se tisti koristolovci, ki jih je Plahtalič vabil k vam, ondu ne vgnezdijo tako skoro in tako lahko. —

— Kako naj se Evropa otrese jarma velikih denarstvenih sil, ki tlači pridelke zemlje in rok in nas ovira v družabnem gibanji? —

— Ne vem, kako prideš sedaj in tukaj do takega vprašanja vender na jednostavno vprašanje podajam takisti odgovor, s katerim {{prelom strani}} ti pa ne bode ustreženo. Reč bi bila prav lahka. Države naj imajo modre, pravične državnike; stanovite, dobre ustave, po katerih se brez sile in prenaglice umika, kar je staro in slabo, in takisto nadomešča, kar je novo in dobro; ter končno vestne in značajne narodne zastopnike. Posamezniki naj se pa vedejo po starem reku »ora et labora«, in po znanem reku slovečega Američana: »Kdor vas uči, da obogatite drugače nego z marljivostjo in varčnostjo, ne poslušajte ga: slepar je in otrovnik«. To je lahko izreči, izvesti pa skoraj nemožno, ko vsi bolehate na posebni bolezni svoje dobe. Z rokami in nogami hitite v močvirje. Ko ste toliko zabredli, da vam voda sili v grlo, pa stoje noge mirno v blatu in roke se drže križema. Tedaj tožite in premodrujete svoje nadloge, toda ne obide vas krepostna misel, da bi dvignili roke in obrnili noge nazaj k resnemu bregu ... Sicer pa menim, da te ne peče toliko vesoljna Evropa, kolikor nekaj malo oseb na tej marogi vašega planeta. —

— Res je, gospod, že prej sem vas hotel vprašati po razmerji dveh oseb, ki sta me razžalili. Neka gospa se je rogala Slovencem in nekov gospod Hrvatom. —

— Bodi ti ustreženo. Najprej ti moram povedati, da v tej družbi nihče ne žali vedoma. Pač pa hoče biti marsikdo duhovit in dovtipen; ker pa tega ne zna, zabrede preko meja, olikane dostojnosti. Tista gospa je porojena Ljubljančanka, hči nižjega uradnika; bila je nekdaj lepa in je prišla po raznih potih in razpo tjih naposled v Pariz, kjer sedaj nosi dolžnosti zakonske družice brez pravice zakonske žene. Nje nazvi - mož je prav tisti gospod, ki ti ni pohvalil Zagreba. Porojen je v hrvaškem Primorji, a vere je pravoslavne. Bil je marljiv in varčen brivec, pribrll se je do Pariza in si toliko nabril, da sedaj zahaja med male kapitaliste, kakeršen je Padeles. Da gospa kakor »stara Kranjica« po pristransko-nemčujoči in nedostatni vzgoji mrzi Slovence in da gospod, kakor pravoslavnik, Madjare bolj čisla nego rodne brate, to ti je sedaj umevno. Takovi čudaki, katerih je več, nego bi kdo sodil, ti so posebnost narodov, ki se stoprav vzbujajo, in so takim narodom toliko potrebni kakor šibe učencem, ki zaostajajo v pridnosti. —

— Izvolite mi še povedati, kako je prišla vdova Ljudmila v to družbo? —

— No, vender si izustil vprašanje, katero ti je bilo ves čas na jeziku! ... Ta Ljudmila je prava ubožica in to čuti že sama. Mož je zaigral poslednje novce v Monaku v družbi tiste Darinke, ki je bila nedavno tebi toliko ljubezniva. Vlastelina v Karpatih bode skoro prodana, in od izkupila ne ostane za Ljudmilo prav nič. Oče, ki je {{prelom strani}} bil bogat trgovec in tvorničar, zamotal se je v mreže prekanjenih podjetnikov. Denar so pobrali, moža so vrgli golega v reko nazaj. Sedaj mož služi Padelesa za majhno plačo. S tem živi sebe in razvajeno ženo; sedaj je prispela še hči z majhnim detetom, da vsi dele hudo siromaštvo. Nocoj so nastavili lepo vdovo v bankirjevih salonih, da bi se kdo ujel in to drago bitje s katerimkoli poštenim naslovom prevzel v varstvo in preskrbo. Nocoj se lov ni obnesla in prihodnjič ne bode srečnejša. —

— Tej vdovi, gospod, pomagajte; saj vidite, da je ob prepadu in da je vredna vsega usmiljenja! —

— S čim hočem pomagati? Kaj ne, z denarjem po homeopatiškem načinu, ko je baš denar v nesrečo pehnil njo in njeno obitelj? Daj jim denarja, preobrazi vso puščavo saharsko v gozd samih dateljnovih palem in podari ga jim. Onda se bodo z novim bogastvom v njih vzbudile stare strasti in razvade, nauk, pridobljen v nesreči, bode naglo pozabljen, kakor nam to kaže vsakdanja izkušnja, in beda se vrne v podvojeni strahoti. Sedaj imajo spomin na jedno vrsto srečnih dnij; potlej bi imeli spomin na dvojno tako vrsto in trpeli bi končno podvojeno kesanje. Kaj bi jim to koristilo? Rekel sem ti že, da se bode ta vdova pokorila vse žive dni. Sreča zanjo, da teh dnij ne bode veliko! —

— To je žalostno, gospod! —

Prav vsakdanja reč. Če hočeš, popišem ti nje življenje. To je podoba navadne vzgoje bogatih hčera, in slika posledic takšne vzgoje, sploh človeška komedija s tragiškim zvršetkom. —

— Prosim, gospod. —

— Nje oče je bil sin srednjeimovitega trgovca. Ta sin se je marljivo učil in vežbal v trgovini, slep in gluh za vse druge vede. Lotil se je trgovine in skoro je znatno obogatel po opreznosti, neumorni delavnosti in varčnosti. V dobi, za ženitev najbolj pripravni, ni utegnil misliti na ženitev, ampak ženil se je bolj v letih; ko si je smel že nekoliko odpočiti, zakaj denarja je bilo že veliko pridobljenega. V zakon je dobil jedinko bogatega tvorničarja, in to se je vse dogovorilo po trgovinskih pismih. Ta jedinka je bila lepa ženska, toda zamudila je zlati čas za možitev zaradi neke kričeče malenkosti, katera je utihnila stoprav čez dve leti. Nekamo bolj pozno in na trgovinski način v zakonski jarem uprežena poročenca sta bila jako srečna. Mož se ni mnogo bavil z ženo, ker ga je nad vse zanimala nje dota: dobra velika tvornica. Mlada žena pa tudi moža ni motila v trgovini, samo da je bilo dosti pomočkov in prilik za razkošno življenje in za {{prelom strani}} ošabno razkazovanje in trošenje bogatih dohodkov. Čez dve leti se je porodila Ljudmila, njiju jedino dete. Veselja ni bilo konca ne kraja. Oče je trdil, da je hčerka njemu podobna, mati je takisto trdila o sebi, drugi pa so skrivaj šepetali, da je to dete podobno kričeči malenkosti iz polpreteklih časov. Bodisi tako ali inako; mož in žena sta tekmovala, kdo bode hčerico bolj božal in mehkužil, in tako je bila končno prva ljubljenka tudi prva oblast v hiši. Zgodaj je spoznala, da so roditelji zelo bogati in da sme zaničevati vsakogar, kdor ni toliko imovit. Zdelo se ji je popolnoma umevno, da ji oče in mati ne odrekata nobene želje, in bila ji je posebna slast, trdo ukazovati svojim varuhinjam; te pa so morale molče trpeti nje trmo in nagajivo trpinčenje. Prišel je čas šolanja. Ljudmila je imela dokaj učiteljev in učiteljic, ki jih je mati menjavala po hčerini volji. Učila se je vsega, karkoli je poželela, in samo tega. Naučila se je vsega izborno in nedosežno. Gorje učitelju, ki bi bil Ljudmiiin napredek po resnici obsodil! Tako je znala hčerka neprekosno francoski in angleški, peti, igrati na klavir, risati in slikati. Plesati in jahati je pa znala res prav dobro. Da bi se učila tudi kaj potrebnega za vsakdanje življenje in za gospodinjstvo, tega bogata mati ni dopustila: »Tega naj se uče ubožne hčere; pri nas bode vse to nadomestil denar.« Za hčerino izobrazbo prezgodaj, za materino ošabnost prepozno je prišla doba, ko je Ljudmilina lepota vzbujala pozornost mladih gospodov in zavist menj imovitih vrstnic. Mati in hči sta pregovorili tvorničarja, da je prodal svojo trgovino in tvornico za sveče in milo. Preselili so se v veliko mesto, živeli ondu prav bohotno ob dohodkih naloženih denarjev, in mati, ki je od nekdaj nekamo medlela po plemenitaših, bila je prav vesela obširnega občevanja s plemenito gospodo, seveda največ s tako, ki je ubožala in iskala posojil. Hčerka je med svojimi častilci najbolj čislala lepega mladeniča, častnika pri konjiči, potomca stare, toda ubožane plemenite rodbine. Trdila je, da ima ta mladi baron najlepše oči, najslajšo govorico in najolikanejše vedenje; uniforma mu prija najlepše, in nihče ne zna plesati, jahati in s kočijo dirjati tako čudovito kakor on. Ta mora biti nje mož — ako ne, pojde v samostan. Oče je kanil pregovarjati, da je ta gospodič zapravljivec, lahkoživec in igrač, da se je pečal in razpečal z mnogimi dekleti in da je sploh malopridnež, kar ga je. Hčerka se raztogoti: Najsi je malopridnež, lep malopridnež je, in moj mora biti! Mati je pritegnila hčeri: Slaba svojstva gospoda barona so zgolj obična razgrajanja mladine iz plemenitih krogov. Mladenič se mora nekoliko izrojiti. Potlej, ko bode venčan z Ljudmilo, poleže se mu mladostna vihravost, {{prelom strani}} in gospod baron, očaran po lepoti in duševnih vrlinah ljube žene, bode vzor mirnega, ljubeznivega zakonca. Oče se je udal večini glasov, kupil je na hčerino željo in na velik dobiček prodajnikov lepo graščino v Karpatih, nekdaj rodno imovino baronovih prednikov, in jo je podaril mladima zaročencema. Zakladal ju je pa še dan na dan z denarjem, ker graščinski dohodki niso zadoščali potrebam plemenitega zeta, kamoli razvajenim slastem mlade baronice. Baronova tašča je bila takisto od dne do dne ošabnejša in potratnejša. Sedaj je moral oče, oziroma tast, gledati na to, da svojim kapitalom poviša obrestno stopinjo, sicer bi ne mogel zdelovati z povekšanimi razhodki ... Tisti čas so nekateri Američani premetenih glav in umazanih rok preračunjali, da si utegnejo pridobiti nekoliko milijonov, ako na mlade rastoče američanske železnice oprezno navedejo in potlej od njih takisto oprezno odvedejo varno naložene evropske kapitale. Naš trgovec, baronov tast, prišel je vabnikom teh Američanov v pest. Poterjal je večino svojih posojil, prodal dobre evropske popirje, veliko vsoto vzel v zajem na graščino svoje hčere in to vse je vteknil v ameriške železnice, trdno prepričan in sosebno pregovorjen po bankirji Padelesu, da v dveh treh letih podvoji svojo imovino. Iz Amerike se niso vračali niti kapitali, niti niso prihajale obresti. Mož sam se je napotil čez »veliko vodo« in tam je na svoje oči videl, da je opeharjen velikansko, prav amerikansko. Tiho se je vrnil v Evropo in tiho je razprodal, kar je imel. Poklical je zeta predse, da mu razodene, kako se je vse preobrnilo, in mu je izročil precejšnjo vsoto, češ, da je to poslednji denar, katerega more odriniti. Svaril je zeta, naj bode varčen; in če ostane in pametno gospodari z ženo na graščini, ne bode se jima godilo slabo. On pa pojde v Pariz, in če se vrne nekdanja sreča, obogatel bode novic. Zet je napotil Ljudmilo na graščino, sam pa je poskusil še jedenkrat slobodno poživeti, predno se v Karpatih pomedvedi. Denarje, katere mu je bil tast odštel s solzami v očeh, nesel je na veter in doigral je, kakor si videl, v Monaku. Ljudmila ni mogla ostati na graščini. Gospodariti in gospodinjiti ni znala; vedela je samo, kako se denar izdaja, ne pa, kako se pridobiva. Pobegnili so služabniki, kateri že prej niso spoštovali trde, ošabne gospč, drug za drugim, in pritisnil je upnik za upnikom. Prišla je v Pariz, iz dežja pod kap. Oče služi prav malo, ker so mu po tolikih prevarah in prevratih opešale duševne in telesne moči. Vender mora sam rediti vse. Mati in hči še toliko ne znata gospodinjiti, da bi detetu mleko stopili ali zašili kakovo cunjico. V toliki bedi žive, da bi použili celo papigo, katero je Ljudmila s seboj prinesla, toda mati in hči ne vesta, {{prelom strani}} kako se pišče oskube in speče. Stari gospod je ves zmeden in obupan. Pred nekaj dnevi mi je potožil svojo bedo, in posodil sem mu desettisoč frankov. Od teh je dal ženi za nujne potrebe petsto frankov; vse drugo je nesel na borzo, da kaj priigra. Kar je imel, izgubil je še tisti dan. Ženski sta pa skoraj ves denar obrnili na lišp, da sta mogli danes dostojno stopiti v to družbo ali na lovišče. Sedaj sodi sam, kakova bodočnost se odkriva mladi neizkušeni vdovi! ... Sicer pa sedaj odidem počivat. Te štiri ure pazi, da se ne izgubiš v Parizu, in drži se Plahtaliča. —

Samorad je ostal sam. Z vdovo Ljudmilo ni mogel več govoriti, kakor bi bil rad, ker je že odšla. Plahtaliča ni hotel motiti pri igri, v kateri je očito dobival. Torej se jame pogovarjati z gospodom srednjih let in prav sočutnega obličja. Ta gospod je govoril nemški z laškim naglasom in se je že delj časa izkušal seznaniti s Samoradom. Prav prijazno je novincu v Parizu povedal marsikaj koristnega in mu svetoval, kako naj se vede, da ne pride v zadrege. Nasproti je pa Samorad, ravno te dobre nauke pozabivši, bil odkritosrčnejši, nego bi se mogel opravičiti pri Abadonu, ki ga je na večer svaril odkritosrčnosti.

Pridruži se Plahtalič, povabi Samorada na drugo stran ter pove, da je oni prijazni gospod član skrivne policije in da pazi sosebno na tujce. Samorad izpove, kaj je vse govoril s tem prijaznim gospodom. Nato se Plahtalič vznemiri in prav oprezno uredi, da skoro izgineta brez hrupa.

Ko sta na cesti, razodene Plahtalič, da policija zasleduje Samorada, ker je v Monaku tisto jutro, ko je sošolcu Živku Tratilku daroval denarja, v igriški banki izginilo precej novcev in ker so se potlej nekateri pogrešani bankovci vrnili iz Samoradovih rok, ko je ponoči stavil v igrišči. Treba mu bode torej bežati iz Pariza, kakor je takrat z Abadonom bežal iz Monaka. Celo v svoj hotel se ne sme vrniti, ako neče biti še nocoj zasačen. Počakati se pa mora, da Abadon prespi, zakaj brez njega ne moreta ukreniti ničesar.

Samorad se odloči za pohajkovanje po mestu, še dokaj živahnem.

Stopita v veliko zabavišče, v visoke dvorane in na čarobne vrtove, kjer je svetlo kakor podnevi. Polno ljudstva je bilo tam vseh narodov, največ mladine. Španci so peli in pili čokolato. Lahi so deklamovali in srebali kavo. Angleži so imeli pred seboj žgano vino in so molče motrili vso družbo. Nemci so se napajali iz velikih kozarcev piva in so prezirno kritikovali gostoljubno  Francijo. Slovani so si natakali vina iz skupne steklenice ter so se hkrati bratili in prepirali ... Vsem glava pa so bili Francozje. Ti so peli in pili in govorili; {{prelom strani}} nikar da bi se prepirali, smijali so se ter se živahno gibali v prirodnetn zadovoljstvu. In te Francozinje med njimi: lepi životi, vitke rasti, zanimljivi obrazi, žarne oči! Kako ljubko in lahko se vrte in plešejo! Povsod kipi neumorna veselost, šala, dovtip in nasmeh — kakor bi več smrti ne bilo!

Plahtalič opomni, kako se ta francoska mladina vede olikano in dostojno.

Samorad odgovori, da se neka ženska vender vrtinci nekoliko prerazposajeno. Umolkne pa, ko spozna strmeč in nejevoljen, da je ta ženska vdova Darinka, v katero se je bil nocoj tolikanj zagledal. —

Takoj se mu vsa družba priskuti, zaprosi torej Plahtaliča, naj ga odvede drugam. Toliko da to izpregovori, že začuje pri mizi tik sebe glasen oduren smeh iz ženskih ust. Ozre se na omizje in vidi vdovo Ljudmilo v živahnem pogovoru z mladim predrznim častnikom, vso veselo in razvneto. Nje oče dremlje ob mizi, mati pa se živo pogovarja s starejšim častnikom, ki se tudi vede prav smelo. Samorad se prikloni, toda mati in hči se delata, kakor da ga nista opazili.

Samorad naglo odide in reče sam sebi: — Abadon vender prav sodi in pozna svoje ljudi! —

Krenila sta potlej iz ulic v ulice in prišla v kraje, kjer je bilo menj svetilk in že malo šetalcev. Tam so se stikali znaki največje bede, tisti gladni ponočnjaki, kateri v smeteh in v odpadkih iščejo kakeršnihkoli malenkotin, ki se morebiti dado obrniti v denar za nasičenje gladnega želodca. Ostrmel je Samorad, ko je videl v razkošnem, bogatem Parizu toliko bede. Zasmilili so se mu zlasti bledi, medli dečki v raztrganih cunjah; spomnil se je, da ima mnogo denarja pri sebi, in jel ga je deliti med te potrebne siromake. Ali je bilo to veselja in vrišča! Čim dalje je stopal, tem več drobnih rok se je iztezalo proti njemu, in po malem je pritegnilo tudi dokaj odraslih, prav katilinskih postopačev. Prosili in rotili so ga ter bili gluhi za njega klicanje, da nima več drobiža pri sebi in da drugoč zopet pride. Iz težka se izmuzne iz velike gneče v gostilno nevabne zunajnosti. Gostilna je bila prazna, in medla luč je brlela v nji. Vsa drhal tišči skozi vrata. Samorad se utabori za veliko mizo. Drhal sili vanj od leve in desne strani pod mizo in nad mizo. On odriva, suje, brca, toda naval ne opeša. V svojem strahu in v istiniti stiski pozabi vse francoščine ter zakriči v domačem jeziku na ves glas: — Pomagajte, ljudje božji! —

Zdajci se iz ozadja dvigne in odzove mož orjaške rasti, ki z grožnjami in kletvami namah odpravi vso drhal in prijazno pozdravi poznega gosta.
{{prelom strani}}
Samorada je sicer zaskrbelo, da je v tej zagati izgubil tovariša Plahtaliča; vender se skoro umiri, ko mu gostilničar pove, da je Francoz z dušo in telesom, da pa vender ni pozabil svoje domovine — isterskega Primorja. Bil je mnogo let pomorščak, v Toulonu v južni Franciji se je oženil, predlanskim preselil v Pariz in tukaj zdeluje še dokaj dobro.

V ljubem domačem jeziku prinese beseda besedo, mlada krčmarica pa steklenico stare črnine iz domačega Primorja. Rojaka sta se rotila, da francoska zemlja ne rodi take kapljice. Samorad se je ogrel, in Francoz-Primorec mu je bil nad vsem Parizom. To je tudi hotel dokazati pri plačevanji. Ko drugje ni imel več denarja, spomni se, da ga je bil Plahtalič naučil, kako se more denar spraviti prav varno. Samorad torej izuje čevelj, potegne iz dna čevljevega bankovec za tisoč frankov in naprosi rojaka, naj ta list vzprejme v plačilo za vino in v spomin na rojaka od Save.

Roka roko umije. Primorec torej opomni, da je v tem predmestji, daleč od sredine mesta, opasno hoditi ponoči; da ima pa on prijetno sobico, kjer si Samorad lahko brez skrbi odpočije in prebije to noč. Samorad vzprejme ponudbo iskreno vesel; rojaka načneta drugo steklenico in novic obsojata vsa francoska vina.

Ko se tako vtapljata v domače vinstvo in v pogovor o domačih spominih, stopijo v sobo in se dostojno javijo trije možje resnih obrazov. Prvi je tisti prijazni gospod od tajne policije, s katerim se je Samorad toliko prezaupno pogovarjal v Padelesovih dvoranah, da ga je moral Plahtalič odvesti iz družbe. Ta gospod se izpriča kakor poverjenik policijskega oblastva. Ona druga možaka sta policijska stražnika, in bere se jima na obrazu, da se jima nikdo ne sme postavljati v bran. Uradnik prijazno naprosi, naj baron Veseljenko izvoli sesti v voz, ki čaka pred durimi. Ta prijazna prošnja je bila pa tolikanj odločna, da je ni kazalo odklanjati.

Primorec-Francoz pojasni to prošnjo, rekoč: — Ne zamerite, rojak moj, da je prišlo do tega. Ker znam mnogo jezikov, vzprejet sem med policijske služabnike. Vestno opravljam svojo službo, in sramoto bi delal rojakom svojim, ako bi ne bil pošten. V Pariz zahajajo rovarji od vseh vetrov in narodov, lopovi v platnu in v svili. Vi ste prišli v mojo gostilno pozno ponoči in z drhaljo sumnjive vrednosti, med katero ste razsipali denar ... Za steklenico vina ste mi vsilili noto za tisoč frankov; potegnili ste jo iz čevlja, in ta nota — kakor blagoizvoli gospod komisar potrditi — očito je ponarejena ... Torej vidite, da sem moral ravnati po svoji službeni dolžnosti ter oblastvu, ki čuva občo varnost, dati glas in znamenje po svojem telegrafu {{prelom strani}} ... Prav od srca, kakor vaš rojak, vam želim, da se izmotate iz te zadrge. Če ste nedolžni, onda se tudi bodete; zakaj ves svet priznava, da francoska sodišča preiskujejo zločine strogo po postavi, takisto to, kar obtežuje, kakor to, kar olajšuje, in da sodniki sodijo nepristransko po pravici tako tujca kakor domačina. —

Ni minilo pol ure, in Samorad je sedel na klop samotne celice v policijski ječi. Obstražno so se za njim zaklenile okovane duri. —
{{prelom strani}}

== VI.==

Pariz je najveselejše mesto našega veka. Samorad bi bil, pritegnil temu staremu reku, ko se je z opravnikom Plahtaličem razgledaval po najlepših trgih in cestah, ko se je potlej kakor bogati baron Veseljenko odlikoval v dvoranah gospoda Padelesa in ko je naposled na javnem veselišči motril radostno rajanje in razgrajanje francoske mladine. Sedaj pa sedi v medlo razsvetljeni sobici na trdi klopi za durimi, ki se odklepajo samo zunaj, in Pariz mu je kraj najbridkejše žalosti. Siromak premišlja, kako pomilovanja vredno se je preobrnila njega usoda. V ječo je pahnjen, ker je izdal ponarejen bankovec, a sam ni vedel, da denarna listina ni pristna; išče ga sodišče, ker je bil v njega rokah ukradeni denar, toda on ni kradel, niti veleval krasti; na tuji zemlji ga čaka sodba po tujih postavah, nad sto mirijametrov okolo nima prijatelja ali znanca! Kdo bode pričal za njegovo nedolžnost; kdo bode, njemu tujcu, zagovornik? In če pove, kako se je pogodil z Abadonom — kdo dokaže to pogodbo? In ali ni takšna pogodba hudodelstvo že sama na sebi? Milo se mu stoži po domovini; toda zdajci se šiloma iznebi tega čustva, da ne bi služni duhovi ustregli njega hrepenenju po rodnem domu in ga ne prenesli tja, kjer je zatožen, da se je udeležil pri za vratnem umoru Petra Pavliča. V teh bridkostih, ki so mu sklonile glavo in dušo, zakliče pomočnika Abadona; toda rešnik se ne odzove. Brezupen in zbegan se spomni čarobnega obroča na vratu. Dotakne se ga in mu veli, naj izkaže svojo moč in privabi služne {{prelom strani}} duhove. Zdajci je vse živo po celici. Po tleh se plazijo močeradi, krastače in modrasi. Na mizici zraven klopi čepč dihurji in črni mački, pripravljeni na skok, in okolo glave mu vofotajo žarnoglede sove in črne vrane.

— Poberite se, grda golazen! zakriči Samorad. Veselih duhov si želim, ki me razvedre in odneso iz te temnice! —

Toliko da izgovori, že se preobrazijo sove in vrane v krilatce s krasnimi ženskimi obrazi. Črni mački so zamorčki v rdečih haljinah, ki v srebrnih posodah ponujajo naslade in krepčila. Dihurji so škratje v zelenih suknjicah, vsak ima kadilnico v roki, iz katere dehti razkošna vonjava. Močeradi, modrasi in krastače se pa kakor spretni kovači in kopači lotijo zidu in zdajci izkopljejo in izdolbejo prostoren predor. Klop, na kateri sedi Samorad, omehča se in razširi ter skoro zdrči skozi predor v nočno temino pod milo nebo.

Krilate deklice neso Samorada v mehki nosilnici po zraku, ob nosilnici plavajo zamorčki, veselo pojoč; kovački in kopački se love in prekopicavajo ter piskajo na srebrne piščalke plese in koračnice; pred izprevodom pa vihte škratje kadilnice in sipljejo svetle iskre v črno noč. Samorad zadremlje, ne vedoč, kdaj in kako.

Bil je že dan, ko se je predramil. Stal je na razornem okroglem griči, kjer je bilo vse polno ostankov opeke in razrušenega zidovja. Okolo griča se je prostirala nepregledna, neobrasla ravan brez sledu človeške roke, in sredi ravni se je valila lena, umazana reka. Ko Samorad v skrbeh motri žalostno mrtvo puščavo okolo samotnega svojega stališča, približa se mu starček častitega obličja. Na pisanem turbanu ima dijamant, ki se leskeče kakor solnce; odet je z zeleno svileno haljino in za rdečim širokim pasom nosi starinsko orožje z umetno okovanimi ročaji, ki so obsuti z biseri in dragimi kameni. Starček se nemo prikloni, skrižavši roke na prsih.

— Kdo si častiti starček? vpraša strmeči Samorad.

— Ne budi mi tožnih spominov, odgovori starček resno in prijazno, in oprosti mi odgovor, kdo sem in odkod prihajam. Denašnji dan mi je dana prostost, da posetim te mile kraje. Ti, neznani tujec iz daljnega zapada, pa dovoli, da te vzprejmem po svoji šegi kakor gosta in domačina. —

— Iz vsega srca sem vesel blagodušne vaše ponudbe, tembolj ker sem tako sam in ne vem, kako sem dospel v to neznano deželo. —

— Umiri se, blagi mladenič! Kako si dospel semkaj, tudi meni ni znano. Poznam pa to deželo, slavno domovino svojo. Sedaj bivaš {{prelom strani}} v Aziji, v deželi čudes in bajk, v domovini neizčrpne modrosti. Mužnata, peščena in žalostno-gola ravan, ki se razprostira nepregledno okolo tebe, to je nekdanja Mezopotamija. Če poznaš na zapadu Francijo ali Belgijo, če si opazoval, kako je rodovita, kako skrbno in umno obdelana, vedi, da je nekdanja Mezopotamija visoko presezala sedanje francoske in belgiške poljane! Ta moja domovina je bila zemeljski raj, bila je potlej opustošena, bila pozneje zopet zemeljski raj in sedaj je drugič puščava. Toda pride še čas, ko se Vztok predrami iz tisočletnega spanja v staro moč in slavo. Takrat se tresi Zapad! Ta razdrapana gorica opeke, sipe in zemeljske smole, na kateri stojiva sedaj, podrtina je nekdanjega nebotičnega babilonskega stolpa. Te prostrane gomile okolo naju, ta nakopičena rovišča, ostanki so mesta Babilona in neme priče o minljivosti človeškega napuha že blizu dvetisoč let. Sedaj se tukaj potikajo tigri in hijene. Ako bi se pa to okamenelo mesto dvignilo iz podrtin v nekdanji slavi in lepoti, ako bi se oživilo, kakor je bilo za carja Nebukadnecarja, onda bi ostrmel, blagi mladenič, vpričo tolikih čudes in vpričo resnice, ki preseza vse bajke iz tisoč in jedne noči. Tedaj bi moral reči, da ni mesta v Zapadu, ki bi se merilo z nekdanjim Babilonom po lepoti, velikosti in bogastvu. In glej, kakšen je sedaj Babilon! Meni ne usahnejo solze zaradi usode rodnega mesta! Ti prijatelj iz Zapada, pa si zapomni, da je to grobišče bodoča podoba vaših zapadnih mest. Vaš Rim, vaš Pariz bode nekoč podoben tem razvalinam; pa tudi v grobelj veličanstvu bode Babilon presezal Zapadove razvaline ... Ali oprosti, blagi tujec, da sem se toliko razvnel za ljubi svoj Vztok! —

Starček migne Samoradu, in oba se napotita z griča k mlakužnemu bregu motnega Evfrata, iz katerega puhti mrzličen hlap. Ob bregu stopata dalje med sledovi mogočnih zidov in prideta do razsežne, visoke gomile. Podrtine se umaknejo, in gladek rov se jima odpre pod zemljo. Tako dospeta do visokih bronastih vrat. Starček potrka, in razpahnejo se na iztezaj. Samorad stopi v dvorano: prostrano, visoko, svetlo kakor dan. Beli strop, okrašen z zlatimi arabeskami in z živimi slikami, nosijo vitki stebri od bliščečega marmorja, kamor sta vloženi slonova kost in zlato. Stene krijejo čudovite preproge in vse polno nenavadnega nakitja, slike, kipi, dragocene posode. Od stropa vise nepreštevne svetilke, obsute z dragimi kameni, in v svetilkah gore mirne dišeče luči raznih barev. Samorad se ne more nagledati te lepote.

Na vzvišenem prostoru stoji na šarenici od svile in zlatih nitij starinski prestol od malahita, zlata in slonove kosti. Bliska se od {{prelom strani}} dijamantov, rubinov in smaragdov. Starček odene Samorada s kraljevskim plaščem, poda mu zlato žezlo v desnico in mu dene na glavo težko kraljevsko krono; potem mu migne, naj sčde na prestol, rekoč: — Na tem prestolu so sedeli Nebukadnecar, babilonski kralj, Cir Perzijan in Aleksander Veliki iz daljnega Zapada. V tej dvorani so se jim klanjali kakor bogovom mnogojezični narodje velikega Vztoka. Ali vse je minilo! Aleksander Veliki je prav v tej dvorani umrl, ko je hotel biti bog. —

Samorad sede na prestol, starček pa poleg njega na šarenico. Vrata na levi in desni strani se odpro. Približajo se beli in črni pritlikavi sužnji, razvrste se v skupine, pokleknejo in ponujajo Samoradu v dragih posodah neznanih krepčil in dragocenih daril. Dvorana se razsvetljuje čimdalje bolj, oživlja se in polni. Od zadi se približajo, kolo plešoč, bele in črne mladenke izborne lepote. Vitka telesa so lahno in slikovito odeta s pisano svileno tančico, na rokah imajo zlate zapestnice, okolo vratu nanizane bisere, razpletene lase pa jim dičijo venci od cvetic in blestečih dragih kamenov. Kolo teh krasotic se bliža Samoradu, pojoč pesmi z neznanimi, milimi napevi, igrajoč čarobne melodije na lire, kakeršnih še ni videl, sestavljajoč, razdružujoč in zopet sklepajoč dražestne skupine in plešoč živahno in počasno, nasladno in resno ... Samorad zre ves omamljen v to razkošno gibanje lepote, umetnosti in bogastva.

— Kaj se godi okolo mene? vpraša starčka. Starček se vzdrami kakor iz sanje in odgovori:

— Vrnil se je po tisočletjih dan nekdanjega sija in slavlja. Iz grobov, čez katere brije tisoč in tisoč let trohnoba in pozaba, vstali so nekdanji dvorjani te palače, da si zopet obude spomin — oh, tožni spomin! — kako so živeli nekdaj, ko jim je sijala živa mladost z lic in vrela gorka kri po žilah, tedaj ko je bilo to grobišče ob kalnem Evfratu sredica slavnih, davno pozabljenih narodov. Tu, sedaj nad sto metrov pod razvalinami, tu je dvorana nekdanjih babilonskih kraljev. Ali ne vidiš tam na beli steni, kako se ostro odlikuje izmed zlatih arabesk črna pisava krepke roke, danes takisto kakor pred več nego dvetisoč leti: »Mene, mene, tekel, ufarsin«? To so bile tiste usodne besede, katere je raztolmačil prerok iz naroda, ki je jedini ostal neiz-premenjen in neizpreobrnjen od onih davnih časov. —

Starček je še poudarjal, kolikokrat so se tiste pomembne besede, katere je raztolmačil prerok Danijel, uresničile v človeški zgodovini, toda uspeh tega poudarjanja je bil pri Samoradu sličen uspehu onih {{prelom strani}} besed pri kraljih in narodih. Samorad ni poslušal, zakaj zameknil se je hipno v nov prizor. 

Odaliske se razstanejo v dve vrsti, pokleknejo in se pripognejo do tal. Sredi med vrstama pa stopa velika žena v bagreni, z zlatom pretkani halji; kraljevski venec od brušenih dijamantov, ki se leskečejo v vseh barvah, krasi ji ponosno glavo. Kolo najlepših devic jo obkroži, zapoje veličasten slavospev, in ves izprevod se počasi in dostojanstveno bliža Samoradovemu prestolu.

— Kdo je ta žena, kraljica po lepoti in veličanstvu? vpraša Samorad.

Starček odgovori: —To je kraljica Semiramida in tebi se bliža, da se ti pokloni kakor svojemu kralju in gospodarju. Toda svarim te, varuj se nje ljubezni! Na kraljičinih medenih ustnicah je strup, ki zdajci umori človeka, ako jih poljubi. Sojeno je tej slavni vladarici milijonov podložnikov, tej blagi, lepi ženi, da je vsakdo smrtno otrovan, kogar hoče osrečiti z ljubeznijo. —

Zroč to krasno, nesrečno kraljico, strmi Samorad čimdalje bolj. Naposled mu v kopernečih očeh ni dvojbe, da je kraljica Semiramida njegova živa Cvetana. Razvnet plane s prestola, hiti Cvetani naproti in zakliče: — Hiti na srce moje, Cvetana! Vsa žalost je pozabljena, in nihče naju več ne razdruži! — Rekši objame nje život in ji pritisne goreč poljub na cvetoče lice. Roke so objele koščeno ogrodje, usta so poljubila hladno mrtvaško glavo, ponosna kraljica je razpala kakor prah in pepel. Pred očmi se Samoradu v tem hipu zablisne kakor strel iz velikega topa; otel strelni grom mu udari na ušesa, in Samorad se zvrne na tla — raz klop svoje celice v policijski ječi v Parizu. —

Od spanja še ves vrtoglav, uzre skozi dim in prah v jutranjem somraku, da sta se v zidu napravili dve široki razpoki. Zid med razpokama se prekopicne, in skozi predor stopi Abadon ter dvigne Samorada, rekoč: — Oprimi se me, in beživa! Stropovje pod teboj in nad teboj se ruši in lomi, zdajci se razvali vse! —

Abadon odnese Samorada skozi zidno vdrtino kvišku v zrak. Za njima se velik del ječe podere ter pokajoč in treskajoč usede k tlom. Gost oblak dima in prahu zagrne razvalino.

V znanem zrakoplovu Samorad zopet uživa prosti vzduh in pogled na vzhajajoče solnce. Ali ta prizor ga ne zanimlje. Nekaj je zamišljen v sanjo, iz katere se je vzdramil tako iznenada, nekaj pa preudarja, ali je ječa med pariškimi zidovi opasnejša nego ječa v zrakoplovu Abadonovem. —
{{prelom strani}}
Dolgo molčita, naposled vpraša Samorad:

— Kako sem prišel, mogočni gospod, iz ječe v Babilon in potlej toliko v ječo nazaj, da ste me še o pravem času potegnili iz podrtin? —

— Navadna človeška reč, odgovori Abadon. Kako si po svoji nepopravni brezznačajnosti sam sebe priredil za ječo, menda nisi pozabil. Da si potlej mogel prespati svojih pet ur, prislepili so ti moji duhovi čudne sanje, nekaj prijetne, kar še pomniš, nekaj poučne, kar se ni prijelo tope duše tvoje. Te sanje si imel za resnico. To je umevno, ker je človeško. Priljubljena so vam mamila in trapila, da lože trpite kratko svoje življenje. V sedanjem nervoznem stoletji mamite in trapite svoje živce neposredno in posredno z alkoholom, spijem in z drugimi strupi, z razkošjem in z nebrzdano domišljijo. Staro, prirojeno mamilo pa so vam sanje. To je najboljše, celo nekaj koristno mamilo, ker je sanja najpodobnejša istinitim pojavom vašega življenja, v katerem tolikrat nadomešča videz resnico in je čestokrat domneva boljša od istine. Za sanjo se tudi človeška nrav ne maščuje tako, kakor mučita stud in žal dušo in telo po razuzdanem tvezanji čutnic in mišic, kadar se prenasičenje in gnus ustavi daljnemu delovanju preobilega mamila. Živo se ti je sanjalo, da si bil v Nebukadnecarjevi palači v starem Babilonu; dejanski si pa ostal v Babilonu sedanjega veka, v palači, katero je v starem Babilonu tedaj, ko so ljudje imeli krepke živce in kratke pravde, nadomeščal — levinjak. Kaj ne, denašnji svet je omikanejši in ozirnejši? ... Znano ti je gotovo, da se v sedanji dobi naglega človeškega napredovanja jako očito javljajo in oblastno gibljejo novi razumniki, ki se zovejo dinamitovci. Ti podirači, značilni za konec tega stoletja, imeli so nekaj opravila pri policijski ječi. Moj Plahtalič se jim je pridružil. Saj veš, da rad pomaga povsod, kjer se provzročujejo iznenadni vpiski v mrtvaško knjigo. Plahtalič in tisti brezozirni popravljači človeškega razmerja so se dogovorili ter zvršili svoj naklep in drzno svojo umetnost točno in predorno. Ti si otet; jaz pa sem toliko podpiral zid in trame, da si uhitel iz kletke. Sevčda, dinamitova moč se ne da stesniti, kakor bi marsikdo želel; rajši učini več nego menj. Tako je bilo tudi sedaj. Poslopje je močno vztrepetalo in se po nekod razrušilo do tal. Ljudij je nekaj ubitih, nekaj pohabljenih, največ samo prestrašenih. Saj to ni moglo biti drugače. Nekaj zasutih zločincev je zaslužilo tako smrt, in človeški hodničnjaki jim jo privoščijo, ker bi jih človeška pravica ne smela kaznovati tako ostro. Pri nekaterih ubitih nesrečnikih se drugi ljudje vesele njih smrti, ker so ž njimi umolknile tajne resnice, {{prelom strani}} ki bi marsikoga ugonobile, da jih je zvedel preiskovalni sodnik. Tudi nekateri nedolžniki so nagloma in iznenada rešeni težav in izkušnjav človeškega življenja. Tako je smrt mnogim prav prišla. Nasproti so pa nekateri, ki bi si bili želeli smrti v razvalinah, toda smrt jim je prizanesla. Med temi je bankir Padeles. Njega so tudi nocoj preselili v to hišo, ker so zasledili razne prevare. Ostal je zdrav in krepak, in res škoda bi bilo, ako bi tak mož ušel zasluženi kazni in sramoti. —

— Oh, gospod, to je strašno! Zaradi mene toliko pomora in nesrečnikov! Ali niste mogli tega zvršiti drugače? —

— Ni taka sila, če nekdo izgubi življenje, nekdo pa nogo ali roko, ali vid ali sluh. Ne misli dalje, da se je zvršilo vse jedino zaradi tebe. V tej razstrelbi se je združilo več naklepov, celo tvoja lepa Darinka je zapletena vanje. Neumno je pa tudi, da zahtevaš od mene, naj jaz, nadzemljan, zaradi tebe, ubogega človeka, bolj varujem in ščedim tvoje sozemljane; nego vi sami drug drugega varujete nesreč in nevarnostij. Radoveden sem, kako bi se bil ti sam otimal, ako bi bila tvoja rešitev možna samo s pogubo življenja tvojega bližnjika. Gotovo bi bil modroval: »Moje življenje je več vredno, bolj upravičeno za obstanek; naj se torej nevarnosti izpostavi drugo življenje, saj morda ne pogine!« ... Vaši teoretiki pravijo, da je človeško življenje najdražja reč na zemlji. Vaši praktiki pa delajo prav narobe, in morite se kar grmadoma. Koliko krvi so prelili vaši imenitni vojskovodje in slavni kralji! Ali še veš, kako je kraljica Tomirida odsekani glavi perzijskega kralja Čira nasitila žejo po krvi? Blizu tvojega doma med Slovenci je pel sloveči nemški pesnik Anastazij Griin v romančnem ciklu »Der letzte Ritter« nastopne vrstice:

»Ein Konig wird er werden; ali Eins, ob bos ob gut; Kein Konig starb auf Erden, der ganzlich rein von Blut. — Wenn jetzt dies Hiru verdorret, dann briitet’s nie davon, Wie viel der Graber brauche zum Fundament ein Thron; Stockt jetzt sein Blut, nie stromet des Volkes Blut dann hin Zu farben seineu Purpur, weil er zu blass ihm schien.«

Koliko nedolžne krvi je prelila dežel nikdar sita država starih Rimljanov in koliko vaša nad tisočletna verska preganjanja, v katerih se je cesto odlikovalo zverstvo nad verstvom! Vaša svetovna zgodovina je bolj zgodovina krvoprelitja nego človeškega napredka; smeti bi bilo malone misliti, da vzajemno prelivanje človeške krvi narode tako oživlja in jači kakor nebeška rosa travnike ... In kakor v velikih, rekel bi, v mednarodnih stvareh, tako vam je tudi v malih imovinskih stvareh življenje najcenejša stvar. Marsikateremu gospodarju {{prelom strani}} je več do zdravja svojega žrebeta nego do blagosti rodnega otroka. Marsikateri trgovec prodaja pokvarjeno, otrovano živilo, samo da je dobiček večji. Veliki brodnik zavaruje trhlo ladjo za visoko vsoto. Ladja splava po morji, in ondu najdejo grob poglavar in mornarji. Veliki brodnik pa prejme visoko zavarovano vsoto — svoj naprej preračunjani dobiček. V rudokopih tramičite rove in jamice kolikor možno slabo in skrbite za čisti zrak čim menj tem rajši; ker veliki troški manjšajo dobiček. Pripeti se nesreča, na stotine kopačev se zasuje in zacjuši, stotine družin mora prijeti za beraško palico. Gospodar milijonar pa računja svoj dobiček in nima za to grozno bedo drugega nego gladko pomilovanje, in če se more videti blizu, nemara tudi prisiljeno solzico. Stari Rimljani, kadar so bili že omehkuženi, radovali so se krvavih bojev gladiatorskih in levov v levinjakih, ki so mesarili mučence. Vi, tako omikani in nervozni ljudje ob konci 19. stoletja, pa se ne morete nagledati vratolomnih bojev z obdivjanimi biki, vi se čudite nesrečnim ljudem: predrznim vrvoplescem in krotilcem divjih zverij, navdušujete se za surove, častne dvoboje, pri katerih imata čast in poštenje navadno najmenj odločevati ... In ti zahtevaš, da bi jaz, nadzemeljski duh, prizanašal tej človeški krvi, vam tako cenčni? Meni je človek ničla, katerih je tisoča toliko vredna kakor jedna sama. Sicer pa še ne veš, kdo sem prav za prav. —

— Oprostite, gospod. Vedno me je gnalo to zvedeti; ali nisem se vas upal vprašati. —

— Čemu ta ponižnost? Bodi ti takoj resnica brez ovinkov. — Abadon se lahkotno nasloni na stol, seže po lični knjigi na mizi in izpregovori:

— Na zemljo je prišla doba, o kateri govori deveto poglavje razodetja Ivana blagovestnika. Beri v knjigi: »Zatrobental je peti angelj, in videl sem zvezdo, ki je padla z neba na zemljo; zvezdi je bil dan ključ do žrela brezdna. Odprla je žrelo brezdna. Dim vzhaja iz žrela kakor dim velike peči in temni solnce in zrak.« Ta zvezda, ki je padla z neba na zemljo, to je vaša sijajna veda. Preumili ste zakone prirodne in podjarmili toliko njenih močij, prednikom vašim neznanih, da ste zagospodarili svoji zemlji celo globoko pod nje površino — »v brezdnu«, katero vam je odkrila vaša učenost. Ali ne poznaš tam ogromnih skladov premogovih? Spomni se velikanskih parostrojev, stolpom podobnih dimnikov, kakeršni se dvigajo pri tvornicah, razpostavljenih po vsi omikani zemlji, pomisli, koliko se dan na dan požge tega premoga iz brezdna! V velikih tvorniških mestih žrela teh parostrojev in dimnikov res izpuhtevajo toliko smradnega dima v zrak, {{prelom strani}} da solnčni žarki ne morejo predirati skozenj in da je okužen ves vzduh. Citaj dalje: »Iz dima tega žrela so se razkropile kobilice po zemlji, in dala se jim je oblast ... Zapovedalo se jim je, naj ne poškodujejo trave na zemlji niti zelenja niti drevja, ampak samd ljudi, ki nimajo božjega znamenja na čelih svojih. Dana jim je bila oblast, ne moriti ljudij, ampak trpinčiti jih pet mesecev; in njih mučenje je bilo kakor mučenje škorpijonovo, kadar piči človeka. In v tiste dni bodo ljudje iskali smrti, a ne bodo je našli; želeli bodo umreti, a smrt bode bežala od njih.« In kakove so tiste kobilice? Čitaj dalje: »In kobilice so bile kakor konji, opremljeni na boj; na glavah so jim bile kakor krone od zlata, in njih lica kakor lica človeška ... Oklepe so imele kakor železne oklepe, in hreščanje njih perutnic je bilo kakor ropot voz, kadar z mnogimi konji dirjajo na bojišče.« Sedaj pa premisli pomen tega prerokovanja! Iz velikega, solnce temnečega dima — iz velikanske porabe premogovih skladišč in izkoriščanja prej neznanih prirodnih sil je izšlo veliko izdelovanje človeških potrebščin, nastal je velik promet in ta je prinašal podjetnikom velikega bogastva, vsem ljudem pa veliko poželjivost in potratnost. Ljudstvo se je hitro množilo kakor vselej, kadar se odpro novi viri blaginje, in razplod se je vršil po starem pravilu: »Narod se množi hitreje nego njemu potrebna živila.« Tako je vzrasla ogromna premnožica proletarcev, siromakov, ki terjajo vsakdanjega kruha, vpijoč, da imajo pravico do dela, pravše, do zaslužka. To so kobilice prve vrste. Zajedno ko so rasla velika obrtna podjetja in rasle imovine ter se je množilo prebivalstvo, morale so napredovati tudi države; saj se sestavljajo od državljanov in se morajo ravnati po državljanih. Kakor so velika obrtna podjetja uničila mnogo malih (rokodelskih) podjetij, takisto so velike države izpodrinile mnogo malih držav z zemljevida in z zgodovinskega pozorišča. Kakor obrtna podjetja izkoriščajo prirodne sile, takisto izkoriščajo države narodne sile; in kakor je med obrtnimi podjetji konkurencija na življenje in smrt, takisto sta med državami zavladali hlastežna zavist in vihravo tekmovanje za boljša branila in gonobila. Tako stoji država proti državi opremljena na brezupni boj, in ustanovile so se tiste ogromne vojne tolpe, kakeršnih stara Evropa ni poznala. Ta stalna vojska so kobilice druge vrste ... Te prerokovane kobilice ne nadlegujejo vaših trav in vašega drevja. Vaše zelenje rase prav bujno. Od vseh krajev svoje zemlje ste nabrali najboljših zelišč in najlepših cvetic za živilo in sladilo svoje. Vaše poljane, vaši nasadi so kakor čarobni vrtovi in perivoji proti nekdanjim evropskim sajenicam. Vi gospodarji te lepe Evrope pa vzdihujete pod mučenjem prerokovanih kobilic v skeleči boli, kakor {{prelom strani}} da vas vedno pikajo škorpijoni. Gospodarji tistih velikih stolpov, iz katerih se vali dim noč in dan, lastniki velike premične imovine trepečejo pred svojimi belimi sužnji, boječ se njih zborov, uporov in razstrelil. Vsi državljani pa še posebe ječe pod neznosnim bremenom stalne vojske — kobilic z železnimi oklepi. Ta stalna vojska ovira mladino v razvoji in starino v pokoji in varčnosti; ona podaja vaši Evropi za to stoletje občega napredka nečastno znamenje osurovelosti in hlapčevstva, kakor bi se bile države ponižale med velike masine in bi ne bil državljan nič več nego brezčuten in brezvoljen zob, ta na tem, oni na onem kolesi te velike državne mašine ali tega velikega zahomotanega malina, ki toli ropoče, kar pa zmelje moke, največ sam použije ... To je tistih pet mesecev neznosnega trpljenja brez smrti! Ali ta doba še ni končana, in vaše trpljenje se morda še poveča. Tistih, ki imajo bogastvo, in tistih, ki imajo oblast, lotila se je namreč bojazen, da se združijo te dvojne kobilice, ki so si dosedaj cesto stale nasproti, in da kobilicam prve vrste, umej proletarcem, anarhistom, socijalistom in nihilistom, sploh ljudem, ki nimajo ničesar svojega razven nadeje, da si kaj pridobe, ljudem, ki ob splošnem prevratu ničesar ne izgube in morejo samo kaj doseči — da tem nevarnim kobilicam baje priskočijo kobilice druge vrste, nezadovoljni evropski sluge v vojni uniformi, ljudje, ki so se po svojem pozivu učili, kako naj se ruši in mori, in so pripravljeni in vajeni gledati smrti iz očij v oči. To bode večina nezadovoljnikov, ki bode izkušala proti manjšini stanov, imajočih oblast in bogastvo, šiloma prenarediti družabni red. To bi bil res prevrat, kakeršnega stara Evropa dosedaj ne pozna! Marsikatera suknja, ki sedaj odeva jednega človeka, razdelila bi se na deset koscev; marsikatera tvornica, ki je sedaj bogatila jednega in živila tisočo, razvalila bi se v grobljo ... sploh marsikaj bi se razvalilo in preobrnilo. To bodo tiste hude kobilice s človeškimi lici, ki bodo imele na glavah kakor krone od zlata. One bi si namreč prisvajale kraljevsko oblast na zemlji, katero bi izkušale potvoriti po nezrelih svojih nazorih. In toliko bode tistih kobilic, da bode hreščanje njih perutnic kakor ropot voz, dirjajočih na bojišče ... V tem neznosnem položaji iščete smrti, toda smrt beži od vas. Vsi vidite, da to razmerje med različnimi stanovi, med sosednimi narodi in ta oboroženi mir ne more trajati dlje, sicer se pogubite vsi za samo blagostjo, pravše dragostjo takšnega miru. To stanje vam je soparna tišina pred nevihto, in želite si vihre, grozne vojske z velikim pomorom, samo da se iznebite te tlačeče tišine in tesnobe, pridi že za vojsko karsibodi; saj večje zlo ne more nastopiti od sedanjega. Toda vojska {{prelom strani}} ne pride, in nikjer se ne pokaže gromonosen oblak na politiškem obzorji — »smrt beži od vaš!« — Beri še v jednajsti vrsti, kdo je gospodar tem kobilicam, človeški rod mučečim! »In imele so nad seboj kralja, krilatca iz brezdna, ki se zove hebrejski »Abaddon« in grški »Apollvon«, (latinski Exterminans, slovenski Gonoba)«. To sem jaz Abadon-Gonoba: zli duh laži in prevare, licemerstva in krivice — sploh vodilni genij vaše dobe! —

Abadon odloži knjigo, primakne stol bliže Samoradu in nadaljuje: — Kakor si ravnokar čital, dana mi je velika oblast, katere ne moreš preumeti. V tem hipu, ko govorim s teboj, vodim tisoče drugih opravil in prestvarjam laž za resnico, prevaro za pravico: bogatinu kažem, kako naj brez kazni zatira ubožca, tatu ponarejam ključ in podajam dleto, da razpahne jekleno blagajnico, rovarju podajam netila, da zapali in razruši zgradbo človeške pridnosti, krivoprisežniku držim desnico kvišku, da se iznebi poštene svoje dolžnosti, učenjaka učim kako naj s popačenimi viri in s krivimi dokazi pobija resnico, državniku na krmilu pravice in uprave narekujem, kako naj baje na podlagi postave tare jasno pravico in slobodo ... Mojih pomočkov še ni preštel nihče. Tukaj slepim z nadejo velikega dobička, da se varčen poštenjak zavede v izgubo in zločinstvo, tam okitim zaveden obraz z nedolžnostjo, da zabrede dostojanstvenik v grehoto in sramoto, ondukaj nastavim licemerskega svaritelja, da se zmane poštenje čistega značaja, ondu sem umotvor, ki kvari ukus in nravnost, povsod sem vešča, ki zavaja zemljana s poštene steze v mlakužo! Skrivam se celo za vero in sveti križ, da lože mečem otrovane sulice na svoje nasprotnike, ki se proti meni branijo toliko teže, ker ne smejo zadeti mojega ščita in branila ... Kralj sem prijateljstva brez ljubezni, radodarnosti brez milosrčnosti, odlik na prsih brez značaja v srci, umetnosti brez vzora, postave brez pravice, pobožnosti brez vere, kralj lupine brez jedra, pleve brez zrna, sploh gospodar vseh pobeljenih grobov ... Meni so podložni licemerci, ki skrivaj pijo vino, javno pa oznanjajo vodo, ki skrivaj uvažujejo, da je meso slabotno, javno pa srdito lučajo kamenje na bližnjika, kateremu se je spodrsnilo na opolzli stezi skozi življenje. Meni so podložni vsi neznačajniki in uskoki, kateri iz tabora slobode in narodne ljubezni prestopijo v tabor klečeplazov in koristolovcev; vsi, kateri javno zatajujejo in preklicujejo vzore in verno prepričanje svojega srca in se vnemajo za prepričanje, kakeršno se jim narekuje od zunaj ali od zgori. Meni so podložni govorniki in stvarjatelji javnega mnenja, ki s puhlimi besedami delajo dim, da se skozenj ne vidi resnica, in se vedo po reku iz početka tega stoletja: »Beseda {{prelom strani}} ti je dana, da ž njo zakrivaš svoje misli.« Meni so podložni narodni kolovodje in časnikarji, ki se vznemirjajo za posestno stanje velikih narodov, kadar ponižen narodič zahteva uresničbo prirodnih pravic, potrebnih za svoj obstanek, in podložni so mi vsi oblastniki, ki merijo pravico po pravilu: »Kdor ima več, njemu se prideni še več, zakaj kdor je imel dosedaj malo, vajen je že oskromnega imetja« ... Moje kraljevstvo je obsežno, toda vladanje me ne stane ne gladkih državnikov niti stalne vojske, ker vsi podložniki se mi pokore rado volj no. Kakor vi ljudje prostovoljno plačujete davek v tobaku ali v opojnih pijačah, prav tako meni moji podložniki prinašajo svoje dan in davke, in sicer čimdalje več. —

Samorada je vidno mrazilo ob tem govoru. To opazivši, nasmehne se Abadon in pravi prijazno: — Vender, prijatelj, ne boj se me! Ker je moje kraljevstvo toliko, da je gotovo preveliko, nisem tako vladehlepen in trd gospod. Dopuščam tudi izjeme, in prav pri tebi hočem poskusiti, ali je meni, ki vedno želim zlobo, možno učiniti jedenkrat dobrost. Nikar ne misli, da ravnam s teboj, kakor se mačka poigra z miško, predno jo zadavi. Ampak meni je ostal sled ali morda samo spomin nekdanjih vrlin, in loti se me vsaj jedenkrat na tisoč let nepremagljiva slast, da stopim na dan s temi vrlinami in priskočim ubogemu zemljanu, kateremu se opoteka na ozki brvi čez reko strastij in izkušnjav. Žal, doslej mi je takov poskus vedno spodletel, in po svoji kleti usodi sem vedno učinil zlo, kadar sem želel dobro. Tebe ščitim kakor dosihdob še nikogar: pobral sem namreč življenje, katero si sam vrgel od sebe. Morda opravim v tem novem slučaji bolje; vender kar si počenjal do sedaj, ne opravičuje mojih nadej. —

— Oh, gospod, verjemite mi, da vam popolnoma zaupam in da sem vam ves udan. Trdno se nadejem, da me rešite sedanjega stanja, katero se mi zdi kakor hud sen. —

— Rešiti te, to je tudi moja volja. Vender vedi, da pri svojem moralnem poskusu s teboj posnemam in moram posnemati tisto bitje nad sabo, čegar imena ne izrekam brez jada in trepeta. Vedno sem ti puščal človeško prostost, ali svaril sem te hkrati, da je ne zlorabljaj. Ti sevčda si ravnal kakor navaden človek: zloben čin nagli, dobra volja pa kesni; bližnja slast vnema, gorjč, ki preti za slastjo, prezira se. Pomagal ti bodem, ravnal se bodem pa tudi nadalje po višjem vzorci, puščajoč ti človeško slobodo, katere ti ne smem vzeti, dasi mi jo ponujaš ... Treba je najprej pretehtati, kaj si doslej zakrivil; potlej bode resno poudariti, kako bi se vračal v izgubljeno blagost, korak za korakom. Za sedaj nama zadošča, če se baviva s prvim {{prelom strani}} korakom. Premotriva torej najprej tvoje dosedanje čine. — Največ si deloval z zlatom ali z njega namestnikom, z jako opasno stvarjo. Od neba prihaja luč, toplota, vlaga, vzduh; vse to je v blagost vsem stvarem, ki na zemlji rasto in umirajo. Zlato, železo, premog, žveplo, vse to pa prihaja izpod zemlje, iz dna tiste zemlje, ki je bila ukleta ob podedovanem grehu. Ti zemeljski darovi so vam nakopali veliko bede in nadloge, in ljudje so bili najsrečnejši v tisti »zlati dobi«, ko še niso poznali zlata. —

Samorad izpregovori: — Najprej sem velel, naj se dvema ribičema prinese vsakemu po kilogram cekinov. —

— To sta bila ribiča tiste korenine kakor imenitni galilejski ribiči, ki so preobrazili svet. Tvoja ribiča sta vrgla ponudeni dar v Savo in sta ostala srečna v svojem uboštvu. Ali zlato je bilo ukradeno. Moji duhovi so cekine tam ugrabili, kjer so jih najbliže našli, to je pri Petru Pavlici. Tam so jih tudi pozneje vrnili, ko jih je gospod pogrešal ... Da se je gospod toliko vznemiril zaradi tistih cekinov, da ga je skoraj prizadela kap, in da so potlej njega svatje tiste cekine pobirali po tleh in po mizi za svoje žepe, za to si odgovoren ti. Govori dalje! —

— Vratarju Mišku sem podaril zlato uro. —

— Moji duhovi so tudi pri tej priliki ravnali po starem zakonu, ki se javlja v vsem tvorjenji. Zvršili so svojo nalogo z najmanjšimi pomočki in so ti stisnili v roko najbližjo dragoceno uro, ki so jo kar v hiši našli pri Petru Pavlici. Vratar sedi sedaj v ječi zaradi tiste ure in ne bode oproščen sodbe, dokler ne izpričaš, da je tista ura dar iz tvojih rok. To je tvoja poštena dolžnost. Vender nerad prevzameš njegovo kazen. Vi ljudje delate rajši narobe. Govori dalje. —

— Nekdanjemu sošolcu Zivku Tratilku sem podaril nekoliko novcev, da bi nadaljeval svoje študije. —

— To je bila velika bedastoča. Denar je prišel po ravno označenem pravilu iz igriške banke v Monaku, kakor ti je že povedal Plahtalič. Doletela te je za ta čin sumnjiva čast, da sedaj tvoja slika poveličuje album mednarodnih sleparjev in da se ti je ogibati zlasti francoske policije. Seveda, ti si doslej cesto premišljal izvor mnoge znane in neznane stvari. Odkod pa moji duhovi dobivajo denar, nisi utegnil premišljati niti vprašati. Moral bi pa vedeti, da se takisto zvršf hudodelstvo, naj ga koderkoli vzemo — ukradejo, ali pa narede sami, pravše — ponarede. Zivku Tratilku pa si s svojim darom pomogel od stalne službe, kateri se je že dokaj privadil, do prejšnjega veternjaštva in pustolovstva. S tvojim denarjem je hitel na Dunaj in od {{prelom strani}}
ondu skoro v Budapešto, kjer se je že prej dlje časa bavil nečastno, a veselo. Možje, katere je bil prejšni čas precej okanil, zapazijo, da vender še živi veternjak, ki je bil svoje dni razglašen za mrtvega, in ukrenejo, kar je primernega. Tratilek je nekaj zaslutil in se umeknil v primorsko mesto. Možje v Budapešti ne mirujejo, in v primorsko mesto pride brzojav, naj redarji primejo Tratilka. Otelo ga je zgolj naključje. Brzojav je bil madjarski, telegrafiški uradnik, sicer odličnjak, kar se tiče znanja prometnih jezikov, razbral je iz madjarskega telegrama samo toliko, da se novica tiče njegovega znanca Zivka Tratilka; priročil mu je torej ta telegram. Zivko Tratilek je bil pa bolj vešč madjarščini in se je mahoma umeknil iz območja avstroogerske policije. Sedaj biva v Ameriki z neznatnim ostankom tvojega daru. —

— Zakoncema Ivanu in Bari Jaroslavičema, starima znancema, dal sem položiti na cesto tisoč goldinarjev. —

— Tudi ondu je denar deloval po prirodnem svojem nagibu. V jutro, ko sta našla denar, prodajala se je pri sodišči zvršilno Jaroslavičeva koča in gorica. Pristopijo mož Ivan, žena Bara in gorenjski tovornik: mož, da izprosi milosti, onadva, da dražbata. Ko Bara položi pri sodišči zahtevano varščino, Gorenjec bistro pogleda, seže po stotinjaku na mizi, opomni sodnika na skrivno znamenje na bankovci, in sodnik da Baro prijeti. Pri nji se najde še drugih devet stotinjakov, in vsi imajo znamenja, katera je tovornik naprej povedal. Tovornik je potlej kupil Ivanovo kočo in gorico za slepo ceno. Ivan in Bara sta ostala v zaporu, njiju deca pa je šla po svetu iskat kruha in usmiljenih ljudij. —

— Ubogi otroci, tem moram pomagati! —

— Pomagati? Da otroci vedo, kako si pomagal njih roditeljem, ustrašili bi se tvoje pomoči. Tem sirotam bode pomagano brez tebe. Potreba jim bode učiteljica, in usodne besede: »V znoji svojega obraza bodeš užival svoj kruh« bodo jim blagoslov ... Vender govori dalje. —

— Našel sem v Parizu rojaka krčmarja in mu podaril bankovec za tisoč frankov, ki je bil baje ponarejen, toda brez moje vednosti. —

— Da pojde po vrsti, naj pristavim jaz nekaj. V dvorani bankirja ali danes nekdanjega bankirja Padelesa si tudi nazvivdovi Darinki v roko stisnil dvetisoč frankov, ko je dala razumeti, da je brez drobiža. Ta prikaz tvoje ljubeznivosti, ali bolje neumnosti, zate ni bil velika žrtev; bil je pa velika pridobitev za Darinko, ki še nikoli ni štela toliko novcev. Ljubezniva Darinka služi sedaj tajni policiji, katera z nje pomočjo omrežuje in lovi salonske sleparje ali visokostolbarje, {{prelom strani}} kakor si že cul, da se Satan preganja z Belcebubom. Darinka te je takoj spoznala, z dobro preudarjeno ljubeznivostjo je skrbela hkrati za svoj žep in za policijsko oblastvo; ti si ji iskreno razodel vse svoje razmerje, ona pa je nate opozorila onega prijaznega gospoda, ki je tudi v tisti službi. Z onim gospodom si potlej takisto občeval prav iskreno in mu povedal celo svoje pravo ime in pravo domovje. Tako je bilo tedaj, ko si se s Plahtaličem šetal po stranskih pariških ulicah, že pripravljeno, da te ugrabijo, kadar se vrneš v svoj hotel. Bilo je samo naključje, da si prišel tistemu prijaznemu gospodu prej v pest, nego je pričakoval. Ta gospod te je pri bankirji Padelesu tudi fotografiral na svoj skrivni aparat, katerega nosi vedno s seboj. Albume evropskih rokomavhov in sleparjev sedaj diči dvojna tvoja podoba, in v malo dneh bodeš znana in iskana oseba vsi policiji večjih evropskih mest. Tega pač ni bilo treba. —

— Dovolite, gospod, da ugovarjam. Po navadnem poti ni možno od nocoj do jutri zvečer dospeti iz Hrvaškega Zagorja v Monako. V Monaku nimajo sledu, kdo je denar jemal in kako ga je vzel za belega dne. Tudi ni kaznivo, če slučajno izdam ponarejen bankovec. —

— Ne moti me s takim pregovarjanjem! V Monako si prišel po zrakoplovu, to so ljudje videli. Zrakoplov pa vozi dokaj hitreje nego železniški vlak. Da je bil denar ukraden, to je dognana reč, saj se večji bankovci zapisujejo po številkah, ki jih nosijo, in uprav takšni pogrešani novci so prišli iz tvojih rok nazaj v banko. Kar pa se tiče ponarejenih listov, pravi že star pregovor, da je denar pogledati, predno ga prejmeš ali izdaš. Tam v Monaku povrhu tudi preiskujejo način tvojega igranja. Kadar si stavil večjo vsoto, pritiskal se je k vrtavki neznan človek, ki je bil vsekakor premeten rokournik. Kroglice in kocke so že zastajale, pa so se zopet obrnile, samo da si ti dobil. Soigralci so strmeli vpričo te čudne sreče, in skrajni čas je bil, da te je oprezni Plahtalič odtegnil od igriških miz ... Toda pri Darinki sva še. Ona ima sedaj primerno dosti novcev. Proti tebi je bila dokaj ljubezniva, vender je bila bolj policijska služabnica nego ženska; zakaj zdel si se ji še premlad ali prejar. Pač pa ji ugaja tisti policijski uradnik, katerega je počasi popolnoma vnela in obmanila. On in ona sta že na morji, hiteč v Ameriko; on je pa v Parizu ostavil ženo in majhno deco. Kaj bode posledica? Ona dobi v Ameriki bogatejšega častilca, zapuščeni zavedenec bode moral naposled prijeti za motiko in lopato in se bode koril z nevajenim delom, dokler ga ne reši bela smrt. In kaj naj počne njega mlada žena v Parizu brez imetka, brez dobrotnih ljudij? ... Tisto kleto zlato, ki prihaja iz {{prelom strani}}
zemlje, trosil si torej vedno v nesrečo; pomislil nisi nikoli, da je denar, zmerno rabljen, zdravilo in tolažilo za človeške nadloge, nezmerno rabljen pa strup. Zlasti bode strup v rokah kačje Darinke. O tem se bodeš moral nekoč tudi zagovarjati, ali še hujši bode odgovor zaradi tolike razstrelbe. Ako bi bil sinoči jezik brzdal, kakor sem te opominjal prav resno, ne bilo bi toliko mrtvih in ranjenih ljudij, toliko ubožcev, ki so izgubili rednika. To vse kliče po zadostilu in osveti. Ako bi ugovarjal, da ni bilo treba tolike razstrelbe in moritve, povčm ti, da si me klical, da si od mojih duhov zahteval rešitve iz zapora in da si že tedaj, ko sem pogasil ognjiček v tvoji pristavi, moral zapaziti, kako moja pomoč ne deluje z najmanjšimi pomočki kakor pomoč mojih podložnih duhov. Jaz sem mogočen duh, in sled mojih stopinj se na široko pozna slično moji moči. Govori dalje! —

— Mislim, da sem izpovedal že vse. —

— To vse? Veliko preveč je za jedno ubogo dušo, toda ni vse. Svojo Cvetano ljubiš tako iskreno, da si v nocojšnji sanji samo za jeden poljubek na nje ustnice hotel iti v gotovo smrt, dasi te je starček svaril. Ta ljubezen te pa ni ovirala, da si tudi nocoj, ne v sanji nego bedeč, z lahkomiselnim samoljubjem netil ljubezen vdovi Ljudmili: v tem gorkem srci, katero se še ni zacelilo za žalostjo po ljubljenem moži, katerega si tam v Monaku s sleparsko igro umoril. Kolik hudodelnik si, če misliš, da je rahlo, globokočuteče žensko srce igrišče za moško prešernost? Ti si iskro zanetil, in kdo sedaj pogasi požar, ki pali to nesrečno srce? Ona je v svoji nekročeni strasti vsa prevzeta od ljubezni; danes te pričakuje na dom in skoro pred oltarjem. In kaj je storila ravnokar? Neomejena ljubezen do tebe je zamorila materinsko ljubezen, in Ljudmila je odpravila tisti zadržek, ki je bil morda na poti vajinemu zakonu. Poglej zopet skozi moje naočnike! Tam vidiš v siromašni sobi ubožne hiše tisto dete, katero si nekoč videl, kako se je v zdravem spanji nasmihalo liki angeljček, in odsev tega zdravega veselja je dičil lica zadovoljne matere. Sedaj pa dete spi nevzdramno spanje, in lica so bleda in otrpla. Ljudmila pa v topi brezupnosti gleda na učinek svoje strasti. Kako bodeš odgovarjal za to žensko? —

— Prosim, gospod, s povzdignjenimi rokami, prizanesite mi! Toliko udarcev ne prebijem! —

— Miruj, prijatelj! To še ni tvoj sodni dan. Živci so ti zdravi in prebijejo lahko še kaj več. Samo še jedno reč morava urediti, potlej pa odvijem tezalnico ... Od Ljudmile smem prestopiti k Cvetani — k polpozabljeni nevesti. Morda še pomniš, kako si za svatovanja {{prelom strani}} sedel na peči, kako si se zmuznil za Cvetano v nje sobo, kako je takrat glas počil med svati, da si utonil, in kako je gospod Peter Pavlic ugledal tvoje lice med vrati za Cvetanino glavo. Mož je bil že prej ves razburjen od bolečine v nogi, od vina, jeze, strahu, in pretila mu je že srčna kap. Ko pa uzre tvoje togotno lice, prevzame ga grozna misel, kakor bi mu bil ti sam z onega sveta prišel očitat, da te je umoril. Nenadejani strah je moža podrl, srčna kap ga je prizadela. To je resnica, ali sodni spisi govore drugače ... Morda se še spominjaš, da se je Peter Pavlič nasrkal vina do velike mere in da se je Cvetana od svatovske mize in sama potrudila v kuhinjo po čašico črne kave za ženina. Tolikanj nenavadna postrežnost nevestina pri svatovskem obedu je vzbudila občo pozornost. Kava je ženinu prav teknila, ko so si svatje silno razdraženi pravili bridke resnice; in ko jo je popil, zgrudil se je čez malo trenutkov. Nekaj je ostalo na dnu čase. V tistem ostanku so potlej sodni veščaki našli strup. Zasledovalo se je dalje in izteknila se je v Cvetanini spalnici oprezno skrita tikvica takovega strupa, kakeršen se je zasledil na dnu kavine čase. Tista tikvica je bila zavita v popirnat odtržek, na katerem je bil obrisek iz tvoje roke. Sodnik je potlej preiskoval tudi na tvojem domu, in tam se je pokazalo, da se oni odtržek natanko ujema z ostankom nariska, najdenega v tvoji delavni sobi. To je bil načrt za popravo strešja pri Cvetanini pristavi ob Sotli, in ti si ga svojeročno podpisal tri dni pred poroko Cvetanino s Petrom Pavličem. Veščaki, kakor veš, nezmotni učenjaki, izrekli so, da je tisti strup pruska kislina (acidum hydrocyanatum), ki je tako huda, da cesto učini hipno smrt, in soglasno so povedali svoje mnenje, da so našli sled in duh pruske kisline v ženinovem telesi in da je mož umrl, ker se mu je zaudal ta strup. Umevno je potemtakem, da je Cvetana obtožena umora svojega moža in da si ti obtožen udeležbe pri tem hudodelstvu. Javni tožitelj bode, držeč se kazenskega zakonika, zahteval za oba smrtno kazen, in če se porotniki uverijo, da sta kriva, obsodi sodišče na vajino smrt. —

— Gospod, oprostite mi slovesni izrek, da nisem podal nikakovega strupa. To je vse zgolj kovarstvo. Prav tisti načrt, podpisan šele tri dni pred Cvetanino poroko, mora izpričati mojo in Cvetanino nedolžnost. V zadnjih treh dneh ni bilo nobenega občevanja več med mojim in Cvetaninim domom, in ko sem se jaz odpeljal z doma proti Savi, ležal je ves načrt na moji mizi cel in nepretrgan. Spletke proti Cvetani in proti meni so se osnovale in zvršile tisto noč ali v jutru po Pavličevi smrti. Strup so drugi vsuli v katerikoli ostanek kavine {{prelom strani}} gošče, steklenic tikvic je najti v vseh starejših hišah, in v odprti delavni sobi mojega stanovanja je vsakdo lahko odtrgal kos očito na mizi ležečega načrta, saj je bilo tisto noč po materini smrti tudi na mojem domu vse v neredu; znani Pavličevi sorodniki so pa gotovo tudi prišli kropit mojo mater. —

— Verjamem, ker sam to vem. Toda, prijatelj, sodišče tega ne ve in da bi verjelo, treba je trdnih dokazov. Zatorej moraš ti sam stopiti iz svojega skrivališča in pred sodišče, da neustrašeno razodeneš resnico in osvetliš kovarstvo sebi sovražne obitelji. —

Samorad pogleda Abadona nekamo bojazljivo, kakor bi se upiral njega nasvetu, in pravi:

— Nerad nosim k sodišču svoj vrat; vender pojdem, ako bode treba. Kako pa se brani Cvetana? —

Abadon se očito razsrdi: — To je prava človeška ljubezen! Ni še dolgo, odkar so tvoje besede Cvetani darovale vse tvoje življenje, vsak utrip tvojega srca; rotile so se, da greš zanjo v ogenj in smrt. Prazne besede! Sedaj, ko ji tvoje pričanje pri sodišči vrne nedolžnost in pošteno ime, sedaj, ko gre za nje življenje, sedaj, ko vpričo sodišča utegneš tudi sam sebe oprati grozne sumnje; sedaj se malodušno upiraš in nje mlado, nedolžno življenje izpostavljaš smrti, samo da si ohraniš mršavo svoje bitje, dasi ti je potlej vse žive dni nositi na čelu obsodbo zaradi zavratnega umora! In drzneš se celo vprašati, kako se ubožica zagovarja! —

— Ne zamerite, gospod! To je bilo samo prvo moje čustvo. Sploh sem tako zmeden, da ne morem več preudarno govoriti. Oprostite, če vam povem, da nisem strašljivec in da sem že gledal smrti v oči. Saj sem se že dvakrat dvoboril z nabitimi samokresi. —

— Res ne govoriš preudarno. Ako bi bil jaz človek — mladenič — in bi ljubil žensko, kakeršna je Cvetana, izvestno bi se sramoval, molče zatajevati svojo ljubezen, dočim poudarjam srčnost, izkazano v surovem dvobojskem igranji ... Vender poslušaj dalje. Cvetana je v ječi in se zagovarja primerno svojemu položaju. Od začetka se je branila z iskreno resničnostjo duše, kateri je tuja vsa zloba. Samotnost v ječi, strah, da se ji prisodi smrtna kazen, nedostatek spretnega tolažnika in prigovarjanje pristranskih judij, vse to vkupe neugodno vpliva na neizkušeno mlado žensko, kateri značaj še ni utrjen. Sedaj bega med neobčutnostjo in obupom ter se odločuje, ali naj po nasvetu kratkovidnežev prizna očitano hudodelstvo, da si hlineč resnico in kes morda otme življenje in nemara še kdaj doseže pomilostitev, ali naj po glasu svoje vesti pretrpi smrt ali dosmrtno ječo kakor {{prelom strani}} mučenica za resnico in nedolžnost svojo. Zapuščena sirota sedaj omahuje med lažjo in resnico, med prostovoljno sramoto, katera ji morda reši to časno življenje, omadeževano za vse žive dni, in med neprostovoljno sramoto, prisojeno ji samo po človeški pravici, katera ji pa zagotovi v zameno za kratke dni zemeljskega življenja nerazkaljeno radost in večno opravičbo onkraj groba. Zli duhovi nadlegujejo in zavajajo to rahlo dušo, in če Cvetana obupa o zmagi resnice in pravice, onda je izgubljena in naposled prizna vse, česar jo dolže. —

— Ni možno, gospod, da bi zašla od steze vesti in pravice! —

— Seveda, ker sedaj nimate več tistih tezalnic, katere so nekdaj rabili proti ljudem bolj krepkih in topih čutnic in še bolj topih nravstvenih nazorov! Cvetana pa je rahločutna, blaga ženska v cvetoči mladosti, vzgojena ob bogastvu za življenje med omikano družbo in za bodočnost brez gmotnih skrbij. Nikoli ni mislila na življenske težave, na sovraštvo, na prevare in kovarstvo, na hudodelstvo, ječo in smrtno kazen. Nje sedanji položaj je mnogo hujši od nekdanje torture. V svoji samotnosti muči sama sebe do obupa, in ta muka omami človeka kakor vrtoglavica. Vrtoglav človek v omotici sam izpusti trdno svoje držalo, da se pogrezne v prepad, ko bi bil rešen, ako bi mirno mižal in se krepko držal z rokami. Omotica mu je tolikanj neznosna, da gre rajši v gotovo smrt, nego bi čakal počasne rešitve. Cvetana v neznosni duševni muki tudi utegne izpustiti držalo resnice in vesti, samo da se reši te muke, čim prej tem rajši. Nje usoda je naglo odločena, ako prizna, česar jo dolže. In če ji je prebiti smrtno kazen, v sedanjem stanji bode želela rajši prej umreti nego pozneje ... Ti, junak, iskal si zaradi manjše muke smrti v savskih valovih; sedaj pa pričakuješ, da bode rahlodušna, šibka ženska v hujši sili srčnejša od tebe! O človek, o mož! —

— Pojdem, gospod, k obravnavi; toda prosim vas, idite z menoj, bodite mi zagovornik! —

— Vaše zakonike pač poznam bolje nego vaši sodniki in zagovorniki. Zagovarjati pa ne smem, ker nisem vpisan v imenik zagovornikov. Toda berem ti v očeh, da želiš prav za prav, naj grem jaz namesto tebe k obravnavi. —

— Oh, prosim vas, gospod, s povzdignjenimi rokami, bodite moj namestnik! Kar vem jaz, veste tudi vi; tudi vam je znano še mnogo drugega, kar bi bilo na korist meni in Cvetani. Vas tudi nobeno vprašanje ne bode spravilo v zadrego. V zahvalo vam dam ... — 

— Kaj daš, siromak? Saj nimaš ničesar, kar bi ti ne mogel slobodno vzeti; vender pojdem namesto tebe k obravnavi. —
{{prelom strani}}
— Kako storite to, ali brez mene? —

— Ne prav brez tebe, vender porabim samo slabšo polovico tvoje osebe. Izpolnila bodeva pogodbo, katero sva nekoč dogovorila v višavah nad Italijo. Pri obravnavi potrebujem tvojega obličja, tvojega jezika, sploh tvojega života, ker morajo sodniki videti, da stojiš ti pred njimi. Tačas bodeš ti slobodna duša brez telesa in radoval se bodeš slasti nadzemeljskih duhov. Jaz pa bodem nosil in ščitil človeško tvojo kožo, ne da bi je izročil tvojim sodnikom. —

— Doklej bode to trajalo? —

— Začne se takoj, če dovoliš. Treba je čim prej Cvetano potolažiti in poučiti. Učinek bode gotovo uspešen, ker bode mislila, da govoriš ti ž njo. Prestane pa tvoje breztelesje tudi v malo dneh. Ako sta oproščena, vrnem ti to krhko tvorivo, katero zovete život, še tisti dan na tvojem domu in ti hkrati izročim Cvetano nedolžno in nad vse veselo. Ali če nista oproščena, kaj potlej? Tebi brez težave oddam tvoje telo nekje v Ameriki ali v Afriki, kjer te ne doseže roka človeške pravice. Cvetane pa ne morem nikamor premekniti, ker nimam oblasti do nje, dokler je čista nje duša. —

— Pregovorite jo ali rešite jo proti nje volji! Ko bode združena z menoj, iz vsega srca vas zahvali za ta blagodušni čin. —

— Pregovoriti obsojenko, da se odtegne prisojeni kazni, ali celo, da se sedaj odtegne zvršitvi smrtne kazni in vstopu v večno življenje samo zato, da nekoliko časa pozneje nemara v grehoti ostavi to ničevo življenje in se pogrezne v večno trpljenje, to bi bila velika

zavedba nedolžne duše! Če pa jo otmem proti nje volji, bilo bi to veliko hudodelstvo. Sicer sem že rekel, da je brez nje volje ne morem oteti, dokler ji je duša nedolžna. Zatorej je nje rešitev negotova reč. —

— Ako je vam negotova, onda mi je obupati. —

— Pa pustiva Cvetanino rešitev. Za namestek dobiš vdovo Ljudmilo brez težav. —

— Nikar se ne šalite, gospod, z mojo bedo. Domotožje me tolikanj prevzemlje, in prva ljubezen se ponavlja tako silno, da bi dal vse za Cvetanino rešitev. —

— Zopet te gnusne, prazne besede! Kaj moreš dati? ... Pač, nekaj pravic imaš do Cvetane. Če mi jih prepustiš, deloval bodem lože. Torej premisli in odločil Pojde pa težko brez greha in hudodelstva. —

— Ustopam vam vse svoje pravice do Cvetane, da mi jo le privedete prosto in na varno mesto. —
{{prelom strani}}
— Ali mi torej dovoliš, da pomandram duševno nedolžnost tvoje Cvetane, samo da jo otmem kazni in jo privedeni k tebi na varno mesto? Dobro preudari! —

— Gospod, meni se kar vrti v glavi! —

— Saj se ne mudi. Volja ti je prosta, premisli in potlej odgovori. —

Samorad se zamisli ... Zrakoplov se nese pod nebom dalje, in Samorad gleda pod seboj lepo svojo domovino, svoj dvorec in Cvetanin gradič v lepoti jasnega jutra; vidi tudi znano jetnišnico, v kateri obupava Cvetana. Zdi se mu celo, da jo vidi na klopi visokoobzidanega dvora, toda prav je ne more razločiti, ker ji je glava sklonjena. Naposled izusti Samorad s tresočim glasom:

— Mogočni gospod, ravnajte milo z menoj in s Cvetano! Ustopam vam svoje pravice, kakor sem rekel. —

— Dobro torej! Ako bode Cvetana obsojena, dobim jo v svojo oblast, pogubivši nedolžnost nje duše, in rešim jo vse kazni tega sveta, naj moram razdrobiti ovire bodisi zločinoma. Potlej privedeni tebi, obsojenemu hudodelniku, grešno, obsojeno hudodelko. To se zgodi v Ameriki deset dnij po obravnavi. —

Abadon se obrne in zamrmra polglasno: — To je prava, zmagovita ljubezen! Zvršiti se sme hudodelstvo, zamoriti ljubljeni duši cvet nedolžnosti, samo da samec doseže svojo samico! Res globoko si padel, zarod človeški! —

Potem se obrne k Samoradu, rekoč: — Vse je gotovo in dogovorjeno, samo daj mi še život! —

Abadon iztegne roko. Samorada hudo zaboli, po vseh udih, ali hipno prestane bolečina. Vpraša, kaj pomeni ta bol, pa več ne čuje svojega glasu. Zrakoplov naglo odhaja in se manjša. V njem se vidi jedino Samoradov život; ta je pa nem in negiben za želje svojega lastnika. —
{{prelom strani}}
== VII. ==

Sanjalo se je že meni in nemara tudi tebi, blagovoljni čitatelj, da sediva spodobno oblečena v imenitni družbi. Za nimljivo reč govoriva, in na naju so uprte vse oči. Hkrati pa zapaziva, da sva bosa ali da nimava druge prepotrebne obleke. Preplašiva se, umikava se, toda ni se nama moči izmuzniti iz družbe ali naglo doseči odevalo, čegar nedostatek čutiva tako mučno.

Slična zadrega je zadela našega Samorada Veselina, ko se je zavedel, da nima več navadnega svojega telesa: tiste gmotne stvari, ki mu je doslej nosila duševno bitje, ne da bi bil pazil na to; ali tiste zunajnosti, ki je doslej pred svetom vpodabljala in predočevala njega osebo in pojedinost. Čimdalje bolj ga je pekel ta nedostatek. — Zmedel se mu je pojem o prostoru. Okrog in okrog je čutil zgolj praznino in sam sebi ni mogel odgovarjati, kje je in ali sploh kje biva v tej brezobrazni praznoti. Takisto ni mogel umeti, kaj je čas; zakaj okolo njega in v njem se ni nič gibalo, izpreminjalo, vrstilo: vse je bilo kakor trenutek, a ta trenutek je bil kakor neizpremenjen in okamenel.

Bal se je grobotihega miru v neznanem brezčasji in brezprostorji. Ali česa naj se boji, ko se ne javlja nobena stvar, ne kaže nobena podoba niti prijazno niti sovražno, ko ničesar ne čuje in ne čuti ter ne vidi {{prelom strani}} okolo sebe ne luči ne teme! Vender ga je strah samega sebe, da ne zajde kam, od koder ni vrnitve, ali da se duh ne razredi v zgolj atome, ki se nemara več ne združijo v dosedanjo jednoto.

Ko ga v strašilni samoti mami bojazen in negotovost, ali je živ ali mrtev, zaželi se iznebiti tega omahovanja in se privaditi breztelesnemu življenju. Toda volja, trdna volja ga skoro popolnoma ostavi v tem sanjavem položaji, in tudi zavest samega sebe mu jako opeša. Vpraša se, kje mi je telo? Zdajci se mu duh nekamo sesredi, in Samorad vidi pred seboj in okolo sebe privajeno spalno sobo v svojem dvorci. V znani postelji mu telo mirno spi in diha, pri postelji pa sedi brat-milosrdnik, ki mu pazno poklada ohlajene rutice na čelo. V sprednji sobi govori njegova mati, slabotna, vender zdrava, z zdravnikom dr. Kresom. Natanko čuje Samorad, kako zdravnik za gotovo obeta, da se bolniku zdravje skoro povrne. Samorad bi rad vprašal, rad stisnil zdravniku roko, toda zaman se naperja in javlja. Dr. Kres ne zazna njega navzočnosti. In ko potlej izkuša predramiti sam svoje speče telo, še poteze na lici ne more izvabiti. To se mu zdi jako čudno; vender to čustvo ni jakše, nego da slučajno vidi svojo fotografijo. —

Vpraša dalje, kje mi je Cvetana? Namah jo vidi. Ona in sorodna ji vrstnica se peljeta po ravni cesti proti Zagrebu, gospod Peter Pavlič pa z vajeti v roci vodi čile konjiče. Nadrobno čuje, kaj gospodičini govorita, in ogreva ga novica, da skoro okreva in da bode potlej poroka s Cvetano. Toda to čustvo ni jakše nego za knjigo, v kateri bi čital jednak prizor iz srednjega veka. —

Samoradu se dozdeva, da te podobe ne morejo biti resnične, ker ima njega telo Abadon, Cvetana pa je v ječi. Kakor bi trenil, najde se v jetnišnici, v tesni, mračni sobi. Tam sedi Cvetana, k tlom zroč, bleda in objokana. Zraven nje sedi mož, ki ima Samoradovo obleko in pravo obličje njegovo. Živahno govorita: mož popolnoma s Samoradovim glasom, ženska tako zvonko kakor istinska Cvetana. Kaj se pomenkujeta, pa Samorad ne more umeti, in ko Abadona vpraša, kako se plete Cvetanina pravda, ne zmeni se nihče za to vprašanje, kakor bi nihče ne bil čul ničesar. —

Kakor senca pred solncem se razidejo ječa, Cvetana in mož s Samoradovim obličjem, zopet je samota in praznota okrog in okrog; Samoradov duh pa zopet dvoji, kaj je bilo v teh prizorih resnica, kaj slepilo, priti ne more do jasnega razsodita. Če zopet misli, da je Cvetana v ječi, zopet jo uzre med mračnimi zidovi; če misli, da je doma na svoji graščini, takoj jo vidi, da se pojoč šeta po vrtu in povija cvetice v šopek; in če misli, da je na cesti, zopet jo vidi na progi proti Zagrebu {{prelom strani}} ... Če obrača pozornost sam na svojo osebo, zdi se mu, da stoji na razvalinah gradu Cesarvara nad Klanjcem in da ondu motri znane domače kraje, ki se niso izpremenili. Ako si tega ne verjame, pa zopet ne vidi in ne čuti ničesar v grobotihi praznini. — Ali je sedaj poletje? — Kakor bi trenil, zaziblje se rumena pšenica po poljanah. — Ali je morda zima? — Takoj pada gost sneg daleč okolo.

— Ali sem na luni? — Precej se ustavi na vrhu ugaslega ognjenika in okrog in okrog gleda razorano skalovje brez znakov živega bitja.

— Morda sem na solnci? — V trenutku se pogrezne v morje svetlobe, toda svetloba ga ne blešči, in vročina, ki vse raztaplja v sopar, njega ne greje.

Vrine se mu pridomišljaj, da je prav za prav videl in čul samo to, kar si je vpodabljal sam sebi, in vse takisto, kakor si je želel ali domišljal. — Ali je morda vse bitje zgolj nebitje, ali življenje morda zgolj — domneva? Vender, ves svet ne more biti zgolj domneva! Naj je ničesa in nebitja kolikor toliko, nad vsem tem je vender nekaj istinitosti in rečnosti. Bitje in istinitost sem izvestno tudi jaz. Saj mislim, saj želim. — Celo živ moram še biti. — Saj ne hrepenim po nekovem izgubljenem življenji, saj ne čutim teže napak in pregreh svoje duše, kakor bi mi bilo stopiti pred večnega Sodnika. —

Tako je omahoval in preudarjal Samorad sam v sebi. Onda se spomni kakor v sanji pogodbe z Abadonom, ki ni še pretrgana, in si zaželi njegove pomoči. Skoro začuti pod seboj kakor tla, in pred njim stoji živa podoba tistega zakladokopa in poslovodje, čegar naslovu »Plahtalič« smo se že privadili. Plahtalič izpregovori prijazno:

— Mogočni gospodar Abadon mi je ravnokar poročil, da se vrlo dolgočasite v sedanjem nenavadnem stanji, in mi ukazal, naj stopim k vam in ravnam po njega navodilu. —

Samorad odgovori osupel: — Ne zamerite, gospod Plahtalič, če iskreno povem, da mi je Abadon najmenj ustregel baš z vašo osebo. —

— To iskreno javljanje resničnih vaših mislij brez ovinkov mi prav ugaja. Tem lože bodem deloval na vašo korist, kakor mi je strogi ukaz ostrega gospodarja. —

— Da bi le bilo res, kar govori vaš jezik! —

— Res ali ne res, to se sedaj ne vpraša. Dosti bode še pozneje prilike, da bodete preiskavah to malenkost. Sedaj nama je ščediti s časom, da hitro opravim svoje naročilo. Najin gospodar, ali da vas ne žalim, moj gospod in vaš sluga, Abadon, povedal mi je, da ne morete prebiti brezčasja in brezprostorja in da se ne znate gibati brez {{prelom strani}} telesa. Zatorej mi je podal telesu podoben obodek, da vanj vtaknete dušo svojo, da se ne bojite za nje izgubo in da s tem obodkom človeški čutite, gledate in poslušate ter morete občevati s telesnimi bitji. —

To izrekši, vzame Plahtalič iz žepa torilce, ne večje od navadne tobačnice, sname mu pokrovček, in iz torilca vzrase dostojno oblečen moški stas. Obraz mu je Abadonov. —

— S tem telesom, nadaljuje Plahtalič, bodete zdelovali prav lahko. Seveda ni pravo telo, samo videz je pravega telesa. Vender se bode gibalo, gledalo in poslušalo kakor pristno človeško telo; ali to telo ne zahteva ne živeža ne spanja in ne pozna bolečine in trudnosti. Brez teže se bode gibalo kakor blisek, in če je presekate ali prestrelite, vedno ostane celo in jednotno. Abadon sedaj, ko rabi vaš život, ne potrebuje tega človečjega leva in ga vam prepušča do bodoče zamene. Kar zaželite, in duh vam šine v prazni lev. Ta prikazen se oživi, in kakor pristen človek bode posredovala med vami in vso tvarino zemeljsko in nadzemeljsko. —

Samorad se nekamo obotavlja stopiti v to pošast, katera se maje pred njim kakor z vodikom napolnjen oblonček, ki ga drži dete za nit, predno ga izpusti v zrak. Plahtalič je ponujal in ponujal ter že mašil meh zopet nazaj v torilce, ko se Samorad končno odloči, da poskusi to ničevo telo vsaj za trenutek.

Zdajci začuti, da je prenovljen človek. Kako prijetno je to telo! Kako lahko se giblje, bistro vidi in čuje ter slastno v njem prebiva duh, ne spomnivši se, da je novi život prazen meh, čegar koža je senca in videz!

— Hvala Abadonu za ta dar! vzklikne Samorad. Takoj poletim k Cvetani, da ji povem tolažilno besedo. —

— Prijatelj, ne tako naglo! odzove se Plahtalič. Ne k Cvetani, ne k Ljudmili! Pomislite, z Abadonom imate dogovor, da hočete storiti samo to, kar sta prej vzajemno preudarila glede na možne posledice. Povem vam torej, da bodete s tem telesom v sedanjem in v prihodnjih stoletjih videli samo toliko zemlje in Zemljanov, kolikor vam bode Abadon posebe dopustil, in da se bodete zlasti ogibali vsake dotike s svojimi sorodniki in z njih potomci. Pač vam je slobodno to pogodbo prekršiti; toda mislim, da vas ni treba opominjati dosedanjih žalostnih izkušenj v tem oziru. —

— To je res hudo! Obetalo se mi je toliko slobode, toda nihče ne trpi večje sužnosti od mene. —
{{prelom strani}}
— Oprostite, gospod! To je zgolj opreznost, nevšečna na prvi pogled, a vender potrebna. Kako bi mogli nepristranski gledati svet, ako bi se vam bilo vedno bati, da najdete koga svojcev, ki je vreden graje ali pomilovanja, ali morda še kaj hujšega? —

— Dovolite mi še vprašanje, kdo ste prav za prav? —

— Čudim se temu vprašanju, ko iz mojih ust ne pričakujete resnice. Oseba sem kakor vi, morda človek, morda duh. Toliko je gotovo, da oba vkupe dejana na lekarniško tehtnico, še pol grama ne odvzdigneva in da sem že cesto bival tam, koder vas bodem sedaj spremljal. O tem, kar bodete videli in čuli, pa vam bode vedno slobodna tako vera kakor dvojba. Sicer pa ne bodem dajal povoda, da bi me mogli staviti na laž. Tako je: »Gara pacta, amicitia longa.« —

— Kje sva sedaj, gospod Plahtalič? —

— Na grobu poslednjega pravnuka po dedu vaše Cvetane, in ta se je kopal na novi celini, ki se nekoč iz morja povzdigne med Indijskim in Tihim oceanom. Več o tem vam ne morem ali ne smem povedati. —

— Tam blizu počiva neki tudi vaš zaklad, opomni Samorad šaljivo. —

Toda Plahtalič odgovori prav resno: — Ustregli ste mi s to opomnjo. Priliko imate s temi očmi gledati moj zaklad, samo dotekniti se ga ne smete. —

Takoj sta videla grmadno gomilo črnih, neredno nametanih skal in pod njo v močno kovanem zaboji obilico čistih, velikih demantov in drugih dragih kamenov. Bila je velika vrednota, ki bi stala gotovo nekaj milijonov frankov. —

— Hvala, gospod Plahtalič. Odvedite me v mojo domovino, ako je bode še kaj v tisti čas! —

— Že sva v domovini — odgovori Plahtalič. Sedla sva na vrh najvišjega hrasta na gori Slemeni. Odtod imate diven razgled na vse Zagorje, na gorice in poljane ob Sotli, na ravan med Krko in Savo in na prostrano Hrvaško Posavino, daleč zadi obrobljeno z nizkimi griči in z oblaki, ki se vam vidijo sedeči na ravni zemlji. —

— Ali, prijatelj, kako je to, da ne vidim do veličastnega Zagreba, da mi je zakrita dika trojedne kraljevine? —

— Marsikaj je minilo, kar je slulo za vaših dnij ... Ondu, kjer se je pred stoletji dičil kraljevski Zagreb, obrasta vam sedaj bujna hrastova šuma redke stavbinske razvaline, poslednje neme priče o velikosti kraljevskega mesta. Sava in Kolpa, Krka in Krapina teko slobodno kakor nekdaj, razdejavši stare jezove; ali človeške zgradbe se {{prelom strani}} pokoro staremu zakonu o vednem izpreminjanji. Celo drug narod biva sedaj na tej še vedno rodoviti zemlji. —

— Anti vender niso Madjari naposled izpodrinili Hrvatov v staroslavnem Zvonimirovem kraljevstvu? —

— Hrvatje so umrli, Madjari so izbrisani iz zgodovine tiste dobe. Rod, ki sedaj lepo vašo domovino imenuje svojo, prišel je, kakor nekdaj Hunci in Madjari, iz Velike Azije, od naročaja matere vseh narodov, katera je cesto poslala krepkih svojih mlajših sinov v Zapad, da pomlade in pretresejo otrplo Evropo. —

— Žalostno je, gospod, nad grobovi svojega naroda gledati samo velikanske gozde in jednolična polja, namesto nekdanjih gradov in mest pa zgolj nizke okrogle slamnate koče! Dvigniva se na sever! Tam so rojaki Slovenci. Ta bolj vztrajni in žilavi del našega naroda je morda prebil novo azijsko poplavo kakor nekdaj Hunce, Avare in druge barbare. —

Trenutek mine, in že plavata nad ljubljanskim poljem. Bele Ljubljane ni več. Ljubljanski hrib, na čegar prostornem temeni je ob konci devetnajstega stoletja stala preprosta kaznilnica, dičijo samo nekateri ostanki zidov, žalostno štrleči izmed borovja, in okrogel visok stolp brez oken in brez strehe. Na temeni tega stolpa pohajkuje, kakor bi bil stražnik, človek srednje rasti, odet s kožuhovino in pokrit z bukovo gobo. Takov mož je užival diven razgled na ljubljansko polje, na veličastne planine ob severu in na zelene gore ob jugu.

Samorad milo potoži:

— Hujša je prevara tukaj nego pri Zagrebu! Ko sem prvič videl Ljubljano, kako mi je ugajala nje leža in slikovita, mnogovrstna okolica! Videl sem veliko mest, vender Ljubljane ne pozabim nikjer in nikdar. Koliko prostora je imela ta sredica slovenske zemlje za krasno veliko mesto, in sedaj je vse razrušeno, zapuščeno in z grmovjem pokrito! Na ravnem barji je bilo prostora za tisoč in tisoč pridnih, imovitih kmetovalcev, in sedaj je vse to polje nepregledno jezero, katero zapirajo umetni jezovi in silne zatvornice prav tam, kjer je bila Ljubljana nekdaj najlepša. Grad ljubljanski je tedaj nekamo resno in tožno gledal na mesto in po lepi razsežni pokrajini, kakor bi žaloval, da v hribu pod njim še vedno spi velika vojska iz slavnih časov in da s to vojsko vred še vedno tam pri kameniti mizi brezskrbno ob meči sloni in dremlje nepremagani kralj Matjaž. Ko sem gledal ta grad, želel sem mu, da se nekoč razvedri in razširi, da se na prostornem temeni sijajno dvignejo kraljevske palače, vredne prekrasne dežele okolo in okolo, in da bi se tam po zlatih dvoranah šetal vzbujeni {{prelom strani}} kralj Matjaž, ko premaga vse sovražnike pri sedmerovršični smreki tam na sorskem polji ... In kaj je sedaj to gradišče; še kaznilnica ni več, samo stolp za poldivjega gozdnega čuvaja! To je žalostno! —

— Prirodna prememba, odgovori Plahtalič. Stoletja in stoletja prineso marsikaj iznenadnega. Ljubljana ni več rabila za mesto in razpadla je. Barje se je prestvarilo v umetno jezero, takisto mnoge druge nekdanje doline. Savinja na primer je z visokim jezom zaprta pod Celjem, prav tako Sava pod Litijo, Krka pod Novim Mestom. Soča, Drava, Žila morajo tudi polniti nova umetna jezera. —

— Čemu to silovito pokvarjanje rodovitega, obdelanega sveta? —

— Ta narod, ki sedaj gospodari tukaj, dela in skrbi za pozno bodočnost. S temi umetnimi jezovi izboljšujejo zemljo. Povodnji donašajo dobre zemlje z višav, ta zemlja se vseda v jezerih. Nižji kraji se varujejo preplave, ker zatvornice urejajo odtok, in izpušča se vedno samo toliko vode, kolikor ni kvarno za nižji svet, dočim je v jezerih vedno prostora za pritok vsake povodnji. Ali vse to je imelo še drug namen. Ko so prihrumeli novi barbari v vaše dežele in ukrotili stare prebivalce, niso le-teh mogli uničiti hitreje nego tako, da so morali premagani slovenski robi in tlačani sami graditi te velikanske jezove in sami zagrinjati z novim občim potopom sledove svoje omike in spomine na ljube domače kraje. Poslednji Slovenci so bili prisiljeni, da so tako sami kopali svoje grobove. —

— Res pravi barbari so to! —

— Kakor si misliš. Tudi v našem devetnajstem stoletji bi marsikateri narod, ki sam sebe nazivlje plemenitega in bratoljubega, potopil drug narod, naj rečem, kar v žlici vode, samo da ima za takov narodomor dosti pomočkov. Takšen narodomor, ki se po jedni strani zove vnebovpijoče bratomorstvo, po drugi strani pa izvrševanje potrebne samoohrane, godil se je prej polagoma, kakeršni so pač bili pomočki. Ti tuji barbari so pa takov pomor opravili hitreje, ker so bile njih moči po takem. Čim močnejši je močni sosed, tem prej uniči slabšega. —

— Ali je torej po tem prevratu ostalo še kaj Slovencev? —

— V Evropi poznam še jednega. Da ga vidiva, morava se pomekniti više v gore. Tam blizu, kjer kipi v nebo bela glava snežnika Triglava, uzrete med planinskimi velikani na južnozapadni strani strmo piramido golega Bogatina. V tej gori je prostorna jama, večno razsvetljena, ki hrani v sebi bogastvo suhega zlata in dragih kamenov. V jamo drži priroden rov. Vhod vanj najdeš samo ondaj, ako si pod Triglavom utrgal čarobno »rožo mogoto«, ki ti odpre ključanice do {{prelom strani}} vseh zakladov. Videl je že marsikdo to rožo na strmih stenah in čereh. Ako je pa čez strmine in prepade zlezel in splezal do nje in segel ponjo, prijel je namesto rože jeznega strupenega modrasa, in bilo je po njem. Poslednji Slovenec je pa vender našel tisti rov, ker je bil prvi Slovenec, ki ondu ni iskal zlata. Nama je ta rov tudi odprt, in v špilji najdeva starega moža, neizmerno učenega. —

— Poslednji Slovenec, nad vse učen in vender jamnjak — troglodit! Kdo bi to verjel? —

— Meni bi se zdelo čudneje, odgovori Plahtalič, ako bi si slovenski učenjak s slovensko učenostjo primodrijanil palačo! Po vrhu je ta mož poslednji Slovenec. Vaš narod ni zvonca nosil v zemeljski zgodovini, torej tudi za poslednjega trpina ne smete zahtevati boljše usode. —

Po teh porogljivih besedah se spustita k Bogatinu. Plahtalič odvali skalno ploščo, prislonjeno h gorski steni, splazita se po rovu in konci stopita v prostorno dupljo, ki je svetla, kakor bi ji svetila elektriška luč. Tam sedi na mahoviti klopi za prirodno kamenito mizo sključen sivček dolge razmršene brade. Obleka mu je medvedova koža, prevezana s trto. Ves zamišljen v drobne listke, razpostavljene po mizi, zapazi prišleca stoprav tedaj, ko stojita tik mize. Samorad ga ogovori v pristni slovenščini. —

Možu se zaiskre oči, in vesela rdečica mu šine v lice. Z glasom, prav krepkim za takovo starost, odgovori:

— Bog te sprimi, ljubeznivi rojak, ki si me po stoletjih zopet razveselil z milim zvokom jugoštajersko-zagorskega narečja iz devetnajstega stoletja! Prosim vas, gospod, ponovite še jedenkrat počasi svoje besede, da razločijo topa moja ušesa nadrobno, ali pravilno po svojem narečji izgovarjate naglašeni svoj a (o) in svoj u (u) in ali zavijate bolj panonski ali bolj karantanski? —

Samorad stori, kakor je ukazal gospod. Ta pa zmaje z glavo, rekoč: — Žal, pokvarjeno narečje; to je žalosten plod šole in knjige! Ali poznate kaj več narečij, ali imate v sebi kaj jezikoslovske žilice? —

— Oprostite, blagi gospod, nekaj narečij poznam nekoliko; nisem pa jezikoslovec in slovenščine in hrvaščine sem se naučil več s knjigami nego ob pogovarjanji z narodom. Postreči vam pa vender morem z marsikatero jezikovno drobtinico, ker po čudnem naključji sem živ pristen človek iz devetnajstega stoletja. Vi, blagi gospod, pa živite nekaj stoletij za mano. Zatorej vas prav lepo prosim, da mi izvolite kaj razodeti iz poznejših stoletij in zlasti povedati, kakšna {{prelom strani}} usoda vas je pregnala od učenjaških stolic v jame medvedov in jazbecev. —

Mož se nekoliko zamisli in naposled izpregovori: — Žal mi je, da se morava raziti. Vi poznate zame slovenščine premalo. Jaz nisem prišel od južnih slovenskih krajev, vender poznam narečje vašega domačega kota, kakor se je govorilo v devetnajstem stoletji, bolje nego vi. Vi govorite jezik jednega stoletja in še tega prav nedostatno; jaz poznam pismeni jezik in vsa narečja iz več nego tisoč let. Kar veste drugih rečij iz devetnajstega stoletja, tudi ne obogate moje vede; mariveč prišli bi v zadrego, če vprašam kaj več iz vašega stoletja, na primer, kdaj se je prvič natisnil slovenski stavek z gajico, katere večje slovniške napake so v Prešernovem »Krstu pri Savici«, iz katere slovnice se je učil slovenščine pesnik Koseški? Spodobno pogostiti vas tudi ne morem; prostora imam sicer dovolj, ali za hrano morem postreči samo z gorskim mahom, s sladkimi koreninicami in z raztopljenim ledom, ker v teh goličavah nimamo studene vode. Kar vem iz poznejših vekov, pa lahko povem na kratko, in to vas ne bode zanimalo: Spisal sem in za tisek pripravil slovnico slovenskega jezika, v kateri je po jezikoslovnih pravilih natanko in neovržno določeno, kako se govori slovenski čez petsto let. Ta slovnica je v štirih stoletjih po vaši dobi najimenitnejši čin med Slovenci. To vas pa ne zanimlje, ker nimate pojma o važnosti takšne slovnice. Žal mi je torej ... —

— Veselite se rajši, seže mu Samorad živahno v besedo. Morda si niste prav zapomnili, da živim v devetnajstem stoletji in med slovenskim narodom. Naš narod sedaj veliko piše in tiska, rad čita in se postavlja na noge tako krepko, da se zaradi njegovega napredka vznemirjajo vsi številnejši sosedni narodje. Izročite mi svojo slovnico, preskrbim vam nje tisek, bodisi ob svojih troških, in popišem v predgovorčku, kakova sreča mi je podala v roke to veleučeno knjigo. Povem vam, da tako zaslujete kar štiristo let, predno ste prišli na svet, in to je nekaj! —

Te iskrene besede ganejo starčka. Objame in poljubi Samorada ter izpregovori z glasom, trepečočim od veselja: — Prisezite mi v roko, da izbavite tisek moje slovnice! Onda ste moj slovenski gost, in povem vam iz poznejših časov že še marsikaj, kar vas bode bolj zanimalo nego jezikoslovje. Ali oprostite opomnjico, da je ne pozabiva pozneje. Dovolili mi bodete, da pred tiskom pregledam vaš predgovorček k svoji slovnici; ker ne verjamem, da pišete po jedino pravi slovnici, kakeršno sem nekoč predaval neposlušnim učencem. —
{{prelom strani}}
Samorad seže starčku v roke. Ta si da potlej predstaviti gospoda Plahtaliča, kateremu reče nekaj prijaznih besed. Vsi trije sedejo na klop mahovko. Starček seže pod klop po glinasto, na pol ubito lulo in po velik tobačji mehir ter pravi: — Od nekdaj mi je bila poleg jezikoslovne učenosti največja slast pipa poštenega tobaka. Dovolite, da si jo zakurim. Naj prijetnejši pomenki, najboljše misli se snujejo uprav tedaj, ko se tobakov dim vrtinci proti stropu. Račita povedati, kakšna usoda vaju je zanesla na to kamenito morje; potlej izpregovorim tudi jaz o marsičem. Samo o politiki vem prav malo, ker se s to zvijačno, nevarno rečjo nisem smel pečati, dokler sem bil v službi, potlej sem bil pa zanjo prestar in preokoren. —

Samorad in Plahtalič povesta svoje dogodke, ki so nam že večinoma znani, nekaj nas pa ne zanimljejo. Plahtalič je slikal čudne dogodke svojega življenja tako čudno, da sta poslušalca kar strmela. Iz dolge vrste lažij naj povem samo to, da je bil med drugim tudi profesor kitajskega jezika in slovstva na kitajsko-ameriški akademiji v Pekingu, in to mu je naklonilo naposled dovolitev starčka, kakor jezikoslovnega tovariša, da sme preložiti njega slovnico na kitajski jezik. —

Potlej pripoveduje starček, da je v dvaindvajsetem stoletji slul pod učenjaškim imenom »Slovogoj«. Bil je profesor slovenskega jezika v Tržiči, kamor so njega dni prestavili veliko gimnazijo iz Kranja, in je spisal mnogo jezikoslovnih razprav zlasti o slovenskih narečjih in podnarečjih. Razven omenjene slovnice je spisal najboljšo slovnico v slovenskem jeziku iz dvaindvajsetega stoletja in ondu neovržno dokazal, da do tedaj še nihče ni pisal pravilno slovenski. Zelo in kakor po dogovoru so ga napadli drugi zavidni slovničarji. Vnela se je srdita »abecedna vojska« kakor v devetnajstem stoletji med bohoričico in »žabico«. Več let je trajala, pa ni se mogla končati z njega zmago; ker uprav ta vojska je dala tedanji vladi povod, da je posegla vmes z železno roko. Izdan je bil strog ukaz, da je slovenski uk in jezik odpravljen na vseh in vsakeršnih šolah slovenskih in prepovedan tisek vsake slovenske besede. Tako se je končala poslednja abecedna vojska, in Slovogoj ni dosegel gotove zmage na veliko veselje svojih nasprotnikov.

Ko je bila slovenščina izgnana iz učilišč, odpustili so tudi Slovogoja iz službe, in pobegnil je v Bohinj, kamor so se baje nekoč zatekli odstavljeni staroslovenski bogovi. Vzel je s seboj vse svoje bogastvo: knjige in spise; denarja ni imel, ker je bil oskromen slovenski učenjak. V tej samoti se mu je čez nekaj let pridružil nekdanji učiteljski tovariš z učenjaškim imenom Rudovar, najučenejši poznavatelj {{prelom strani}} rudnin in kemijskih spojin. Pobegnil je v bohinjsko dolino pred azijskimi barbari, ki so takrat že močno napadali in naposled premagali nezložno Evropo ... 

— V dolini nama ni bilo več varno, nadaljuje Slovogoj. Torej sva pospravila vse svoje učenjaško bogastvo v planine, kjer je Rudovar po čudnem naključji, katerega mi ni hotel nikoli pojasniti, našel to jamo, nepoznano vsemu svetu. V tej jami, katera je čudovito prijetna in kakor nalašč pripravljena za učenjake, prebila sva dolgih dvesto let. Tukaj sem pred blizu sto leti dovršil novo svojo slovnico, katero sedaj za novih sto let gladim in spopolnujem z učenimi dodatki. Nikar se ne čudite temu! Morda ste že nekaj čuli o roži mogoti, vsega niste. Moj tovariš Rudovar je opazoval, kako je hudo ranjen orel vgriznil v steblo redke rože. Orel je takoj okreval, zagnal se v svojega preganjalca in ga razsekal. Tisto rožo je Rudovar utrgal, preiskal nje sok in se čudom začudil, ko je v tem soku našel to, česar so zaman iskali stari alkimisti: tisti modrijanski kamen, ki izpremeni navadni prah v zlato, in kar je mnogo več vredno, človeško življenje podaljša za nekaj stoletij. Odsihdob nama je bila roža mogota navadni živež. Kapljica ali prašek zadošča malone za teden dnij. Telo se mi je omladilo, in duh je bister in živahnejši nego kdaj. Brez te čarobne rože bi ne bil spisal tako temeljite slovnice. Skrbela sva tudi za ugodnost in bodočnost. Navadila sva orle in brkaste jastrebe — vsakdanje svoje družabnike — da nama strežejo; in bistri orli so nama nanosili od nepristopnih čerij in goličav toliko tiste rože, da imava živeža vsaj še za dvesto let. Samote sem se navadil, ker zadoščam sam sebi, kakor se to spodobi modrijanu; obleka mi je medvedja koža, živež tista roža. Več ne potrebujem. Lahko bi bil neizmerno bogat. Sedim, kakor vidita, na zlatu in med zlatom, katerega je vse polno okolo nas v velikih in majhnih kepah. Jaz te potrate ne potrebujem. Vzemita s seboj zlata, kolikor moreta; in prosim vaju, vzemita ga obilo, da odrineta vse tiskovne troške moje slovnice, in preskrbita se z zlatom tudi za drugi in tretji natisek ... — Moj Rudovar, nepristopen značaj in dokaj oduren mož, pa ni bil toliko modrijan, da bi se bil privadil takemu samotarjenju. Pohlep po slavi in oblasti ga je po dvesto letih zavedel med nove gospodarje naše domovine. Branil sem mu, rotil sem ga, toda zaman. Gnalo ga je, da izda tajnost večnega zemeljskega življenja trinogom, ki so pomorili najine rojake. Strašna slepota! In vse to samo zato, da doseže blesteč red ali visokobobneč naslov! Vzel je s seboj živeža za jedva tri leta, in ker se že pet let ni vrnil, sodim, da častihlepnik ni dosegel, česar je iskal, {{prelom strani}} in da je pri teh barbarih bržkone našel zavratno smrt. Tako sem ostal sam, pokopan pod silno goro in vender živ, vedno delujoč, vedno se učeč, ali od tega nimava koristi niti jaz, niti narod moj, kateri je že davno zamrl. Rad bi se posvetoval s pametnim človekom, ali smem sam sebi ustaviti življenje, če opustim uživanje rože mogote; ker prebil sem že dvesto let nad navadno človeško mero. Ali kje naj iščem, kje najdem takega človeka med temi barbari, jaz poslednji Slovenec, poslednji kristjan v Evropi? —

Solza je zaigrala Slovogoju v očesi, in beseda mu je zastala. Naglo izpregovon Plahtalič:

— Dovolite, gospod Slovogoj, da izrečem nasvet, ki bi bil vam prijeten in slovenskemu narodu koristen, ako se mu odzovete. Jaz in gospod Veselin izvestno živiva v devetnajstem stoletji. Sedaj, ko občujeva z vami, občujeta devetnajsto in štiriindvajseto stoletje. Moč vas imava presaditi nazaj v devetnajsto stoletje, če le privolite. Prosim vas, storite to! Svoje kapljice in praške, svoje knjige in spise odnesete iz te jazbine in se preselite z nama ali v Ljubljano ali v Zagreb med vrle svoje rojake. Daljšali si bodete življenje s tistimi čudotvornimi leki in uživali veselo blaženo starost, ker najdete rodovita tla za seme svoje učenosti in iskreno priznanje vsega naroda, katerega bodete kakor prerok svarili in mu odkrivali preteče nevarnosti. —

Na te Plahtaličeve besede, katerim se pridružijo prošnje Samoradove, zamisli se starček globoko, potlej kane iz črne steklene tikvice sragico vonjavega, oljnatega soka na jezik in izpregovori po dolgem molku z žalostnim glasom:

— Preudarjal in preudaril sem prijazno ponudbo, toda moram jo odkloniti. V živem spominu svojega duha sem gledal pred seboj kakor v izprevodu vse dobe domovinske povestnice od devetnajstega stoletja do dno, ko sem pribežal v to skalno zavetje; toda v teh viharnih dobah med vsemi rodovi, ki so živeli in trpeli v teh stoletjih, ne najdem udobnega mesta zase in za takovo svojo delavnost, ki bi koristila. In ali naj grem zopet med ljudi novic trpet svoj zastonjski trud in napor, tajno zavist prijateljev in očito kleveto sovražnikov ter vse omame in razmame dolgega življenja — in vse to med ljudmi, ki celo niso moji vrstniki? Nikakor ne! Povem vama, da rajši zdajci izdihnem grešno svojo dušo, nego bi obnovil samo jeden dan življenja med ljudmi. Opraščam vama to iskreno ponudbo; saj ne vesta, kaj sta ponujala! Pred vama je bodočnost zakrita z gostim zagrinjalom, jaz pa sem videl in izkusil, kar je za tem zagrinjalom. Žalostna je ta bodočnost, če jo gledaš od daleč, kakor jo gledam sedaj jaz; a {{prelom strani}} prežalostna je, če jo moraš prebiti sam ... Torej bode najbolje, da pod to belo goro dalje samotarim mrtev za vse ljudi in čakam ure, ko se bode račilo božji dekli, beli smrti, posetiti poslednjega in pozabljenega Slovenca in ga rešiti čudne usode ... Res, neumevna mi je usoda! ... Ko pridem časi pod milo nebo in gledam od vrat svojega bivališča po nekdanji slovenski zemlji, zdi se mi, da sem podoben preroku Jeremiji na razvalinah jeruzalemskih. Da, prijatelja, žalostna, potokov solz vredna doba je za menoj! Da se je Evropa o pravem času zavedla, kako morališki prepada; da je spoznala, kako dirja v pogubo; da si mogotci nalašč niso tiščali očij in ušes proti žugajočim znamenjem in preroškim svarilom; da so gospodujoči veliki narodje hoteli priznati resnico, tolikanj a zaman jim očitano: da ni bolj podlega in krivičnega, nego če tlači velik, močen narod malega in slabega, in da ni bolj vzvišenega in častnega, nego če velik narod, spoznavši svoje dostojanstvo in svojo dolžnost, popravi in odpravi staro krivico proti malemu narodu: onda bi se divji razbojniki še sedaj, v štiriindvajsetem stoletji potikali po stepah in puščavah vzhodne Azije brez upa, da premagajo Zapad. Evropa bi bila srečna in mogočna, mir in sprava bi vladala med narodi, in naš mili rod slovenski bi se razcvital v blaženem zadovoljstvu in neprikračeni posesti vseh prirodnih svojih pravic. Izpolnile bi se bile besede našega Jenka iz devetnajstega stoletja, ki so nekoč dičile prezgodnji grob njegov:

»Ko jaz v gomili črni bom počival, in zelen mah poraste nad menoj; Veselih časov srečo bo užival, Imel bo jasne dneve narod moj!«

Kakšna pa je sedaj resnica? Narod je umrl, toda po vsi pravici bi moral živeti še dokaj stoletij. Jaz jedini sin tega naroda pa sem ostal kakor nekakov strašilen spomin, kakor knjiga v knjižnici, pisana v pozabljenem jeziku; a po prirodni pravici bi moral že davno umreti. —

— Samorad seže starčku v roke in pravi ginjen:

— Oprostite nama, blagi gospod, da sva vam prizadela bridko uro žalostnih spominov! Nečeva vas delj nadlegovati, in če dovolite, posloviva se, samo da nama podaste svojo slovnico. —

Slovogoj udrži Samorada za roke in odgovori živahno: — Ostanita pri meni, dokler vama drago! Vedno mi bodeta prav ljuba gosta.

Žalost mi je res velika, ali če jo delita z menoj, bode menj bridka, kakor tudi očite solze menj peko nego skrite. Bojita se nemara dolgočasja; vender vedita, da nisem vedno jezikoslovec, in tudi moje bivališče ni tako napačno, kakor se vama vidi na prvi pogled. Več sob {{prelom strani}} imam pripravljenih, in po vseh sveti tista luč, ki se ustvarja, kadar gori zaklad. Tu notri v Bogatinu pa gori zaklad vedno ... Toda pojdimo nekoliko na solnce! Vabim vaju na prijeten izprehod, in tam pod milim nebom se bodemo razgovarjali menj žalostno. —

Stopijo pred rov. Slovogoj zapiska na piščalko, in hkrati se v višavi nad njim zbere tolpa planinskih orlov in še večja tolpa velikih brkastih jastrebov (šopov). Slovogoj jih zadovoljno gleda in pravi Samoradu: — Odkar sem se razstal z ljudmi, od tedaj so mi te ujede vsakdanje družice. Privadili smo se drug drugemu, in po dolgi vaji so se ti silni ptiči ukrotili mojim poveljem Store in prineso mi, kar jim pokažem, in tako so umni, da skoro govore. Vender govoriti jih nisem učil, da se ne nauče tudi lagati in obrekovati. Orli me nosijo na mojih izprehodih, šopi so pa moja vojska, ki je vedno zvesta in me nič ne stane. Ako bi ne imel te vojske, davno že bi bil tukaj najden in umorjen. Vedita, ti novi barbari obhajajo vse gore, in nekateri plavajo prav izvrstno po zraku. Če pa kdo izmed njih zajde blizu mojega domovanja, onda ga moji ptiči precej uzro z bistrimi očmi, zasade vanj ostre kremplje in ga razsekajo z jeklenimi kljuni. Tako varujem svoj skriti dom ... Lepo vreme je danes, zrak je čist, in pogled nese v daljo kakor malokdaj. Rada bi kaj čula o slovenski zgodovini iz moje dobe. To se najbolje pripoveduje na vrhu Triglava, kjer se tudi lahko marsikaj pokaže. V četrt ure dospemo tja gori, jaz z orli, vidva pa itak hodita po zraku kakor po zemlji. Ko se tam nagledamo in nakramljamo, pa se vrnemo v Bogatin, vidva k počitku, jaz k slovnici. —

Samorad veselo vzprejme to povabilo. Plahtalič pa omeni: — Prosim uvaževati, da ima gospod Veselin pogodbo, ki ga nekaj veže. On ne sme gledati ali poslušati zgodovine bodočih časov iz dobe, v kateri žive potomci njegovega deda. —

Samorad ga nejevoljno zavrne: — Samo dogodivščin svojih sorodnikov ne smem videti ali slišati; vse drugo mi je slobodno, in sploh si ne dam še huje kratiti te male prostosti, ki mi je puščena. Torej prosim, gospod Slovogoj, zamolčite iz svoje povesti vse, kar bi se morda tikalo ljudij z Veselinovim imenom, vse drugo pa smem in želim poslušati. —

Slovogoj blagovoljno izusti: — Jako mi ugaja, da morem v svoji povesti ustreči obema častitima gospodoma. Kar sem videl in čital slovenske zgodovine, v nji poznam pač preveliko trpinov a nobenega veselina. Torej se bodem lahko ogibal povesti o ljudeh Veselinovega imena. Sicer pa je bilo tudi po devetnajstem stoletji kakor prej ali {{prelom strani}} naključje ali zla usoda, da so tisti slovenski otroci, ki so vzrasli v veselji in bogastvu, kaj radi zatajili materin svoj jezik in svoje koleno. Tudi pozneje je bila našemu narodu »krušna mati« največ kmetska hiša, katero nam je nekdaj tako nepozabno opeval naš Simon Gregorčič. Torej, kar brez skrbi na Triglav! —

Slovogoj zopet zapiska na piščalko. Osem orlov sede tik njega na kamenito ploščo. Starček prinese iz rova stol-naslanjač, na katerem so navezane vrvi in verižice, ujarmi po štiri orle na desno in levo stran, vzame v roko dolgo šibo, sede na stol in glasno zabrlizgne.

Orli dvignejo stol in ga odneso po zraku, kakor kaže starček s šibo zmer svojemu vzletu. Sumotno vofotaje ga spremlja na desni in levi strani nad sto velikih brkastih serov. Naglo se neso proti severovzhodu. Globoko v dolini se vidi temno bohinjsko jezero, okrog in okrog obrobljeno z visokim mecesnovjem, in še vedno grmi kakor nekdaj slap Savice v navpičnih stenah visokoskladnega Ogradnika. Izprevod beži dalje nad okroglimi planinskimi jezerci, kjer se v mirni črni vodi zrcalijo ogromne bele pečine, razmetane in nakopičene po grobotihi skalni puščavi med gorskimi velikani. Skoro se ustavijo na temeni »snežnikov kranjskih siv’ga poglavarja«.

Šopi in orli se razsedejo ob prepadih. Samorad in Plahtalič si izbereta vsak svojo skalo izmed groblje, v kateri je cesto cepila in krušila strela. Slovogoj pa stopi na najvišji rob, obrne se proti vzhodu, krepko si vzravna telo, katero je bilo prej videti sloko in šibko, in na slovesno resnih potezah razvnetega obličja mu ni več sledu suhoparnega jezikoslovstva in matere starosti.

Molče se zamaknejo vsi trije v divni razgled.
{{prelom strani}}
== VIII. ==

Po dolgem molku sede Slovogoj med Samorada in Plahtaliča na vzvišeno skalo ter povzame:

— Slovesna bodi naša seja na Velikem Triglavu, na pozabljenem spomeniku zamorjenega naroda! Vrh Velikega Triglava se je še v XIX. stoletji po nekod v Bohinji in Bledu zval tudi Klek in je bil babjevercem plesišče čarovnic, točo delajočih. Poglejta gori proti severozapadu in doli v tisti črti proti jugovzhodu! Tam vidita v stranski dalji, kjer se zemlja in nebni obod stikata v jedno planoto, gon in doli po jedno, očito nad drugim gorovjem vzvišeno teme, kateremu je liki Triglavu tudi na jedni strani kleknil navpični rob. Prva gora na meji nekdanjega Korotana in nekdanje saligrajske Vojvodine je Veliki Klek, katerega so pozneje Nemci prekrstili v »Grossglockner«, druga doli v nekdanji hrvaški kraljevini, blizu nekdanjega mesta Ogulina, pa je Mali Klek. Mi sedimo na srednjem Kleku. Bila je nekoč doba, ko so vsi trije Kleki gledali samo slovenski narod daleč okolo sebe; toda gledali so potlej za stoletij in stoletij, kako se je ta narod pogrezoval v morje nemško in italijansko. Že v dvajsetem stoletji je bil srednji Klek, naš Triglav, prav blizu meja nemškega in italijanskega jezika. Izvestno vama je znano, da je že v XIX. stoletji nasprotnike slovenskega naroda jako v oči bodlo slovensko ime »Triglav«. Nemci, katere so v tem radovoljno podpirali slovenski nemškutarji, pisali so rajši »Terglu«.&lt;ref&gt;Na Holzwurmovi karti v »topografiji« Mateja Meriana iz sedemnajstega stoletja se „Grossglockner“ še imenuje „Glockner Mons“, kar gotovo kaže na slovensko ime Klek. —&lt;/ref&gt; Temeljitejši Italijani pa {{prelom strani}} so naše ime kar pretvorili v »Tricorno«. Ko sem bil jaz mladenič in sem plezal na Triglav, dobil sem še slovenskega vodnika iz Bohinja, toda možev jezik je bil zelo pomešan z laškimi in nemškimi besedami; zakaj do južne meje bohinjske so že predrli Italijani, na severni strani Triglava pa so sedeli nemški naseljenci. Na šolskem zemljevidu smo čitali tudi samo »Terglu« in »Tricorno«, prvo neki keltsko, drugo neki staroitalijansko ime, in opasno je bilo kakor učencu tako učitelju ziniti, da je ta gora prav za prav Triglav slovenskega imena.

Ob teh treh Klekih in daleč okolo — povsod, kamor vid nese z vrhu Triglava — domoval je nekdaj in o srečni bodočnosti snival moj narod slovenski. Bridka žalost me obhaja, ko sedaj to premišljujem na sivem Triglavu, nekdaj toliko opevanem, ki je danes samo velikanski grobni spomenik, a molčeč spomenik, zakaj vzeto mu je staro ime in šiloma je zatrt celo spomin na slovenski narod. Nikoli bi ne bil verjel, in zdela se mi je ogromna zgodovinska krivica: krivica, ki je brez uslišanja zatirancev vpila v nebo, da je usojeno blagemu, vrlemu, duševno razvitemu narodu od prvega postanka do poslednjega prestanka samo trpeti in poslušno stopati za drugimi narodi, ne da bi bil kdaj smel doseči odločilno besedo v zboru evropskih narodov! Cesto sem premišljal, ko sem jaz jedini utekel narodovemu porazu, to čudno, nerazozlano usodo. Ali je morda zakon svetovne zgodovine sličen zakonu družabnega življenja o razliki stanov; ali je tako tudi med narodi, da morajo nekateri vedno gospodovati in nekateri vedno hlapčevati; ali tudi narod ne more doseči veljave in slave po blagosti, pravici in bratoljubji, nego samo po krvavih potih sebičnosti, sile in po zatiranji menj krepkega bratovskega naroda? Ali je pa morda ta sin, ki se zove slovenski narod, prezgodaj ostavil mater Slavo, premer je bil zadosti vzgojen za vstop na zgodovinsko terišče, predno je bil oprezno opremljen in jekleno utrjen na boj za svoj obstanek in premer je dobil moških krepostij za ustanovitev svoje države? Izmed Slave sinov se je Slovenec prvi napotil proti neznanemu jugozapadu in je ondu predrl najdlje. Mejo so mu zastavili krepkejši sosedje. Odrivali so ga nazaj in naposled podjarmili svoji oblasti, ko naprej ni smel, nazaj ni mogel. Posebna nesreča je bila tudi ta, da se je narodovo selenje ustavilo v pokrajinah, kjer so gore in reke, šume in planine prebivalce bolj razdruževale nego jedinile v celoto, in ta, da si je narod svoj prostrani dom, ki je imel toliko odprtih vrat in oken, pa nobenega skupnega zbirališča in trdnega zavetišča, postavil uprav na starodavno veliko cesto med evropskim vztokom in zapadom, severom in jugom. Koliko je zaradi tega trpel {{prelom strani}} o velikem preseljevanji narodov in kako so potlej v deželo silili Italijani od severnoitalske ravnine in od morja, Nemci skozi odprte doline in ob toku rek, in naposled še Madjari, brezoziren, Slovanom najusodnejši narod, iz panonske ravnine! Ker so bili Slovenci prezgodaj ločeni od matere Slave in nezreli za ustanovo svoje države, zatorej tudi nikoli niso dospeli do narodne zgodovine. Samo povestnico posameznih pokrajin in zgodaj ločenih dežel poznamo; ali v teh posameznih povestnicah ni imel besede naš praded, domačin v teh deželah, in lice te povestnice nima slovanskega značaja. Kakor blisek v temni noči je zasvetil junaški vojvoda Samo, kakor blisek, po katerem je bila noč le še temnejša. Vender tisti bajevni Samo je bil baje Nemec, in njega oblast je prestala z njegovo smrtjo ali morda še prej, prčcej po njega veliki premagi Nemcev.

Duhovit slovenski poslanec je izustil krilato besedo, da mi Slovenci res nimamo zgodovine; ali zato imamo geografijo, kar je več vredno. Vender nam ni koristila ta geografija. Uprav zaradi nje smo bili ves čas narodovega življenja izpostavljeni napastim, kakeršne so bile drugim slovanskim rodovom menj znane in menj opasne. Naša geografija je provzročila, da smo se sčasoma ločili ali da smo bili odtrgani od vseh bratov slovanskih. Samo na jugu smo imeli brate Hrvate; a te smo jedva poznali. Samo jedenkrat so se združili Slovenci in Hrvatje v narodno vojsko, ondaj ko je Ljudevit, ban posavskih Hrvatov, zgrabil za orožje, da se otrese frankovskega jarma (leta 819.— 823.). Tedaj so ga podpirali tudi Slovenci od Save in Drave in mu pomogli do mnoge zmage. Ali turobne usode! Ljudevita je umoril izdajica, rojak. Slovenci se niso oteli frankovskega jarma, in kakor poje Prešeren: »Od tod samo kervavi punt poznamo, boj Vitovca in ropanje Turčije«. Kralj Matijaž naših pesmij in pravljic nam je Matija Gubec iz Zagorja, tisti kmetski kralj, ki je bil o završetku »selške bune« posajen na razbeljen železni prestol in ovenčan z razbeljeno železno krono.

Slovanska usoda je čudno pletla zgodovino na jugu, da sta se brata po rodu in jeziku in soseda, Slovenec in Hrvat, vedno otujevala drug drugemu. Hrvatje so se sicer oslobodili inozemskega jarma ter si pridobili narodno zgodovino in kralje svoje krvi, toda tista slavna doba jim ni trajala dolgo. Izpodjedala je mlado državo v sredi stara slovanska bolezen: domača nezloga; od zunaj jo je napadal krepki italijanski živelj; in ko so se Madjari vzpeli do državne osnove in moči, tedaj so tudi oni razdorno vplivali na nejedino kraljevstvo, v katerem je kraljeva moč oslabela, dočim je rasla sila sebičnih, častihlepnih {{prelom strani}} boljarjev in je bil prosti narod kakor ondaj povsod v Evropi samo kolikor toliko poslušna, brezvoljna grmada. Naposled so se Hrvatje, ko je s Stjepanom II. (leta 1102.) zamrla domača kraljeva rodbina, upognili ogerskemu kralju Kolomanu, in dovršila se je njih slavna doba z velikim porazom. Prejeli so kralja tuje krvi, kakor bi oseben človek premenil rodno svoje ime in se odrekel spominu in slavi dedov svojih. Ostali so potem Hrvatje v zavezi z Madjari in brez narodne dotike z rodnimi brati. Le malokdaj je švignil plamen platoniškega bratoljubja čez steno politiške meje, ki je bila na videz neznatna, v učinkih pa nebotična. To bratoljubje je ostalo brez posledic za narod takraj in onkraj meje, dasi že nad tristo let vlada ista dinastija obema bratovskima narodoma.

Pri Slovencih ni moglo priti do takovega poraza. Slovenci niso mogli pasti, ker se nikoli niso vzpeli do višave. Res jih je vnemalo iskreno domoljubje, in branili so lepo svojo domovino na vse strani hrabro in vztrajno, vender brezuspešno. Preveč so bili razkosani in ločeni po šumah, rekah in visokih gorah. Kadar so bili napadeni, združila se je skupina bližnjih rodov brez dotike z oddaljenimi sosedi; in ko so napad hrabro odbili, razveselili so se tolikanj, da niso mislili na osveto sovražnikom, niti niso premišljali, kako naj preprečijo možne prihodnje napade s tem, da se združijo v trdno celoto. Vsak posameznik je bil hraber in bojevit, toda vsakdo je hotel biti takisto sloboden. Sloboda posameznikov je ovirala slobodo naroda. In ker se nihče ni hotel stalno podrediti volji in oblasti izbranega poglavarja iz svoje srede in krvi, podredili so se zaporedoma tujcem. To se je prebivalo lože, ker so bili med seboj še vedno jednaki, namreč jednako — neslobodni. Bojevali so se tudi pozneje vzgledno zvesto in hrabro, toda pod tujim poveljem in za tuje koristi. Tudi to se je lože trpelo, ker mera koristi je bila vsem Slovencem takisto jednaka: nihče ni dosegel več, nihče menj, ker nihče ničesar. S tujim gospodstvom je prišel tuj živelj v deželo. Nemški vitezi so si delili zemljo in gradili trdne gradove za krotitev Slovencev. Duhovniki so bili največ nemški in laški plemiči, ki so cesto nosili železni oklep pod masno odevo ter vihtili meč tako ročno kakor pastirsko palico. V mestih in trgih se je ustanovil laški in nemški pravni red in osnovale so se nemške rokodelske bratovščine. Slovenec je bil potisnjen na polje; toda nì to ni bilo več njega slobodna lastnina. Ostal je kmet po imenu in bil končno rob po pomenu. Kdor tedaj ni bil plemenitnik, duhovnik ali meščan, užival ni nikakovih sloboščin; in kakor je bil teptan in zaničevan brezpravna para, kmet, tako je bil zaničevan slovenski jezik: jezik sužnega kmeta.
{{prelom strani}}
Kako bujno je v poslednjih treh stoletjih srednjega veka zacvelo narodno pesništvo pri sosednih Italijanih in Nemcih! Vender nobena iskrica tega vzleta ni padla med Slovence. Za vse srednjeveške dobe smo ostali brez književnosti, brez narodne poezije in brez prosvete: »Kako rod za rodom gine«, to je bila tedaj vsa naša zgodovina! Narod robov in tlačanov, narod vnukov nekdanjih slobodnih gospodarjev vse dežele ni našel rešitve pri ljudeh; iskal je torej tolažbe pri Bogu in od tam je pričakoval spasa in boljših časov. Zidal je cerkvice na gorah, hodil na daljna božja pota in goreče je molil. V mnogih stoletjih je bila naposled udana pobožnost in nekova fataistiška nadeja, da nam nekoč posijejo milejše zvezde, očit značaj slovenskega naroda. Narod je bil res pobožen, ali hkrati zelo vražen, neomikan, ubog. Duhovniki, njega jedini učitelji, bili so ponajveč sinovi plemenitnikov in meščanov, ki cesto niso znali ali pa so se sramovali jezika zaničevanega kmeta, kateremu je bilo v zaničevanem jeziku oznanjati besedo božjo. Nauk je bil torej cesto slab in nedostaten ter ni mogel izruvati korenin starega paganstva iz narodovih src. Kmet je ondaj pravemu Bogu služil kar najgorečneje, zajedno pa vražno pazil, da se ne zameri starim bogovom, postavljenim v zakotje. 

Tako je bil Slovenec ob zatonu srednjega veka ubog, neomikan, brez zavesti svoje narodnosti, ločen po deželah ter z životom in z imovino podložen mnogoštevilnim graščakom, ki niso bili slovenske krvi. Tisti graščaki so imeli med seboj vedne prepire in boje, in te krvave boje je moral bojevati ubogi kmet, kakor mu je bilo zapovedano. Danes se je sekal z bratom, jutri z očetom, kakor je imel brat ali oče slučajno drugega graščaka za gospodarja, kar se je časih predrugačilo kar čez noč.

S početkom novega veka je duhove razburila tako zvana reformacija. Ta se je oznanjala in širila s pomočjo narodnega jezika; torej se tudi nasprotna reformacija ni mogla ogibati narodnega jezika, ko se je spoznalo, da ne zadošča samo požiganje krivoverskih knjig. Dobili smo v tej dobi tiskanih slovenskih knjig, toda samo toliko, kolikor so rabile reformaciji in nasprotni reformaciji. Učiti slovenski jezik, izobraževati ga, temelj stavljati slovenski povestni književnosti in ljudstvu poleg katekizma in molitvenikov (med katere se je vrinil celo »Kolomanov žegen«) podati še kaj druge duševne hrane, nihče ni poskušal in tudi skoraj ni mogel poskušati. Zakaj kmet je bil še vedno rob in brez šol; brez graščakovega dovoljenja celo ni smel iti v šole ali k meščanskemu rokodelstvu. Kmet bi ne bil čital, ker ni znal; graščak ali meščan bi tudi ne bil čital, ker se ni hotel baviti z {{prelom strani}} jezikom nizkega kmeta. Sploh pa sta tedaj graščak in meščan prav malo čislala knjigo in vedo.

Nastopila je potlej v drugi polovici osemnajstega stoletja doba slobodomiselnih idej in predrlo je v odločilne kroge nad glavami graščakov vender spoznanje, da je tudi kmet nekakov človek. Odpravilo se je vsaj osebno nevoljstvo ali oblast graščakova do osebe kmetove. Sedaj šele je med Slovenci začela delovati blaga »kmetska hiša«; porodil se je v kmetski hiši na ljubljanskem polji Valentin Vodnik, za njim pa še marsikateri blagovestnik narodne prosvete. Zgodaj nam je zgodovina zatrla in izneverila plemenitnike po krvi, zatorej nam je pozno, pa vender vsaj, kmetska hiša podarila v namestilo viteze po duhu, ki si opasujejo »uma svetle meče«.

Skoro za tem zornim časom je buknila francoska revolucija, ki je pretresla staro Evropo. Z grozovito silo je razrušila marsikatero krivico, ki je po zgodovinskem priposestovanji dobila veljavo pravice, toda podrla je hkrati za kazen človeške slepote in trme tudi marsikaj dobrega. Revolucija je vzpričo svojega gesla: »Sloboda, jednakost, pobratimstvo« rodila omikani absolutizem carstva Napoleonovega. Potlej je po prirodnih zgodovinskih zakonih nastopila nasprotna revolucija ali restavracija, ki je odpravljaje slabote in podiraje dobrote preveč posnemala revolucijo, dasi v drugačni podobi. Revolucija je hitela pred zahtevami in potrebami svoje dobe, reakcija po nji pa je nazaj tiščala, kar se ni dalo potisniti nazaj ter ustavljala neustavno kolo človeškega napredovanja. Naposled se je vender moralo vsaj nekoliko ustreči časovnim zahtevam in dobila je Evropa v večini držav omikani absolutizem s parlamentarnimi oblikami in po nekod neomejeno parlamentarno oblast večine nad manjšino. Ne vem, katera oblika je boljša ali slabša? —

Novi čas je prebudil tudi Slovence. Zavedali so se svoje narodnosti in sorodnosti s takisto prebujenimi brati in gojili svoj jezik, kolikor ga je ostalo iz temnih, turobnih časov. Lotili so se tega častnega posla marljivo in nesebično, ali iznebiti se niso mogli narodu prirojenih svojstev. Bohoričica nam je rabila tristo let, kakor še sedaj Nemcem rabi njih stari, dasi jako okorni pravopis. Nam ni zadoščala starina, ampak izumili smo za Kranjce metelčico (»žabico«) in za štajerske Slovence dajnčico. Bili smo še pri abecedi in že smo imeli bolj osebno nego stvarno »abecedno vojsko«. Potlej smo dobili gajico, in dolgo je trajalo, predno smo po nji dobili jednotno abecedo. S tem pa še nismo dosegli jednotnega pravopisa, ker za abecedarji so nastopili slovničarji in ti so učili vsak svoj pravopis. — V sredo dne 5. malega {{prelom strani}} srpana 1843. leta je začel izdajati dr. Janez Bleiweis svoje »Novice«. Ta dan je za Slovence toli pomemben, da ne vem važnejšega v XIX. stoletji. Te »Novice« so potlej stale nad strankami, čepečimi dlako in narod, in so napredovale oprezno korak za korakom, da jih je narod lahko dohajal, in tiho, da niso nasprotniki pomendrali rahle cvetke. Oče Bleiweis je v preudarni razbornosti deloval na zlogo, na zmernost med nasprotujočimi, sredobežnimi težnjami in na premišljen, stalen napredek. Njega jeklenemu značaju, njega ognjeviti ljubezni, odeti z ledeno skorjo, njega obče priznanemu ugledu in razboritemu ravnanju se je uspelo, da je vzdržaval zlogo in vzajemnost ter nad dobo človeškega rodii vodil narod po vsi Sloveniji kakor nihče pred njim in nihče za njim. Ko je prvak zatisnil oči, naglo so vstali epigoni, kakor v pravljici sinovi Svatopolkovi ter hiteli drobiti prvakovo dedovino, cepiti se v razne stranke in boriti se za zgolj načela in za prvaštvo. Narod pa je plačeval troške teh prepirov in od tega sevčda ni mogel imeti koristi.

Čudno se je vršila usoda Slovencev po kratki dobi preporoda in iskrene navdušenosti! Že ob konci XIX. in ob začetku XX. stoletja se je nagibala v velik poraz. Devetnajsto stoletje je rodilo načelo narodnosti. To načelo je vnelo Slovence, hkrati pa vzbudilo tudi številnejše, krepkejše sosedne narode. Sos ednim narodom je bil narodni obstanek zagotovljen. Oni so torej narodnostno idejo rabili za napadovalno orožje proti Slovencem ali sploh Slovanom, in sicer tako uspešno, kakor je vselej uspešen boj močnega soseda proti slabemu, doraslega proti nedoraslemu. Napadali so Slovence dvojno. Prvič so razvpili narodnostno idejo, češ, nevarna je državi, ker krepi posameznost proti celoti, in nevarna je cerkvi, ker je baje paganska, dočim vera ne razločuje med narodi in nas uči vse ljudi jednako ljubiti. Pristašev teh pomislekov proti narodnostnim težnjam je bilo mnogo med Slovenci in niso si dali dokazati, da slovenstvo ne more biti sredobežno in da država sama pridobiva moči in veljave, če narod v tej državi povikša in pomnoži duševne svoje vrline, in da cerkev pač sme obsojati narodnostno idejo, kadar se rabi za napad države ali drugega naroda, ne pa ondaj, kadar narod s to idejo samo brani narodni svoj obstanek, idealno svojo imovino, katero nam je podaril Bog in katero so nam poročili naši očaki. Drugi način napadanja pa je bil ta, da so se tujci sami poprijeli slovenskega jezika, kakor je znal nemški Gripo v Jurčičevem »Tugomeru« tudi slovenski. Tako so se vrivali kakor tisti Gripo med narod, ki proti tujcu vedno nosi srce v roki in misli na jeziku, in izpodjedali ter izpodrivali so slovenstvo {{prelom strani}} s samim slovenskim jezikom. To dvojno napadanje na Slovence je činjevalo kakor trtna uš v vinogradu; najprej skrivno, da napada nismo verjeli, potlej tolikanj očito, da smo rekli: »To lahko zavrnemo sami«, in naposled kakor uničujoč požar, da smo bili poraženi. —

— Kdaj se to zgodi? vpraša Samorad. Slavogoj, nejevoljen da ga moti, odgovori kratko:

— V XIX. stoletji ne in tudi v XX. stoletji ne. Ali kaj je narodu stoletje? Sploh pa vedite, da Slovenci niso imeli narodne ali državne zgodovine. Bili so vedno samo molčeči težaki pri obči zgodovini. Njih oskromna zgodovina je samo pojav družabnega življenja in razvoj domačega slovstva. To se je vršilo po prirodnih zakonih napredovanja do gotove meje in nazadovanja do poraza, k čemur naj opomnim, da narodje največ ne vidijo nazadovanja, ampak menijo, da še vedno napredujejo, dasi so dospeli na rob svojega prepada. Če hočete torej dalje poslušati, vedite, da je podoba slovenske zgodovine danes taka kakor jutri, ker jutrišnja je posledica denašnje, in da se ne da deliti v posebne dobe. Kar vam torej povem, smete postaviti na konec XIX. ali XX. stoletja ali v katero drugo stoletje. Samo prosim, ne motite me v povesti! Star človek sem, in težko mi je najti pretrgano nit svojih mislij; še teže pa mi je pojasnjevati ali zagovarjati svojo sodbo in svoje nazore, ki so okosteneli v meni, ako se vam, ki ste mlad človek iz XIX. stoletja, zde napačni ali nedostatni. —

Po skesanem pogledu Samoradovem nadaljuje Slovogoj :

— Slovenci so tedaj napredovali, kakor sem povedal; in če jim je razumnik bolj razsvetljenega preroškega duha očital, da so izgrešili pot napredka in zagazili v nazadovanje, niso ga poslušali, ampak izobčili so ga iz zbora svojih razumnikov kakor blaznika in izdajico. Časnikov so imeli politiških in nepolitiških premalo za vsako vas in vsak obrt, preveč za ves narod. Pisateljev doraslih in nedoraslih je bilo blizu toliko kakor čitateljev. Moralo je pa biti toliko črnilarjev za preobilico časnikov in knjig, katerim je bilo treba vsakeršnega gradiva po načelu: »Non multum, sed multa«. Pisateljevati tudi ni bilo težavno. Veliko spisov je bilo treba, da se napolni knjiga in časnik. Ker pa se ni bilo bati, da pride vsak list ostremu kritiku v roke, smel je marsikateri sestavek, ki je bil vreden shrambe v urednikovem koši, mučiti še popravljalca in stavca in našel je stoprav v smetišnici čitateljevi zasluženi pokoj. In ker je bilo toliko takšne pisave, bil je celo dober pisatelj v vedni nevarnosti, da ne bi čitatelj tudi pri njem, vzpričo neprijetnih izkušenj, ne pričakujoč kaj branja {{prelom strani}} vrednega, po svoji navadi bolj uvaževal porabnost tiskanega popirja nego tiskanih besed! —

Strank so imeli tedaj po prirojenem nagibu do razcepljenosti in različnosti ter po neupogljivosti posameznih koristij pod občo blagost malone v vsakem selu nekaj. Čutili so se pač pri slovesnih prilikah, da so Slovenci, zlasti tedaj, kadar so poudarjali, da gre Slovan na dan in da se jim bodo vremena razjasnila. Ta prazniški vzlet pa se je po vseh delavnikih umeknil prirojenemu separatizmu deželskega, okrajskega in selškega domoljubja, in prigorec je mrzil zagorca, zagorec podgorca, vsi trije pa gorjanca. Vsemu narodu in zlasti tujcem, ki so stopnjema deželo spravljali podse, veljavili sta se pa najbolj dve glavni stranki: desničarji in levičarji. Imenujem ji zatorej tako, ker si nijedna ni pridela obče priznanega imena in ker je strmečim Slovencem prerokovala prva, da je desnica lepa roka in najbolj potrebna, druga pa, da je levica po krivici zmerjana za slepo roko, dočim je po pravici prav toliko potrebna kakor desnica. Vsaka stranka je sama sebi nadela prav lepo ime; v prepirih pa sta se cesto nazivljali druga drugo z imeni, katerih mi izbirčni slovničarji nismo vzprejeli v slovarje, in večkrat tudi z imeni, katera navadnega človeka zavedejo pred kazenskega sodnika, ako jih javno rabi za priimke.

Če o teh desničarjih in levičarjih, ali — brez zamere — teh levičarjih in desničarjih, povem kaj več, onda sem vama razkril vsaj polovico slovenske zgodovine iz poslednjih stoletij. Zakaj vzgled vzajemno delujočih prvakov Bleiweisa in Slomška je bil prerano pozabljen; le malo je bilo mož, ki so mogli delovati brez dotike z jedno ali drugo stranko; nikomur pa ni bilo toliko ugleda in veljave, da bi bil mogel uspešno klicati: »Božji rek: ‚Kdor ni z menoj, ta je zoper mene‘, ni poraben za zvita pota človeške politike in narodnih koristij; tukaj velja drug božji rek: ‚Bodite premeteni kakor kače in preprosti kakor golobje‘.« Brez politiških nasprotij ni nobena doba in noben narod. Tudi pri bolj razvitih močnejših narodih je vedno tekmovanje med naprednjaki in nazadnjaki, med liberalci in konservativci, in kakor se že imenujejo stranke. Toda med njimi in nami je velik razloček. Ako pri teh večjih narodih gre za obstanek naroda, ako preti narodnosti kolikaka meglica, onda se združijo vsi: levičarji kakor desničarji, v kot postavijo strankarsko orožje in se zložno potegnejo za svojo narodnost (kakor ste to opažali v XIX. stoletji pri Nemcih in Madjarih proti Slovanom). Kadar so zložno odbili nevarnost, pretečo narodnosti, potlej pa zopet primejo za strankarsko orožje: za rapir ali kol, za kamen ali blato, vsak po svojem ukusu. Tako ravnajo večji narodje, {{prelom strani}} katerih narodnost ni v nevarnosti in kateri si smejo privoščiti nekovo potrato svojih močij v medsebojnem prepiru, zakaj obilo imajo močij. Naš mali narod pa mora ščediti s svojimi majhnimi silami, ker njegova narodnost je bila vsekdar v nevarnosti in ves čas so se krčile narodove meje. Toda mi zaslepljenci se za to večno nevarnost nismo menili, ker nam je bila kakor vsakdanja že privajena; mi nismo spoznali, da nam je zloge tem več treba, čim manjši smo, in s to slepoto prizadeti smo v tratenji svojih močij, v strankarskem prepiru ne samo posnemali, temveč presezali sosedne večje narode! Glas vpijočega v puščavi je bilo opominjanje, da vernost in narodnost lahko hodita vzporedno in da tako druga poleg druge pospešujeta blagost narodovo. Saj ima tudi posamezni človek dušo in telo in poleg jedne dušne potrebe vsakdanjih potreb za svoj život. Kdor misli, da je narodu vera potrebnejša, delaj za ohranitev in pospeh vere, in kdor misli, da je narodnost bolj v nevarnosti nego vera, deluj za narodnost. Delo za narodno blagost se razdeli med obe stranki; duhovni in posvetni pisatelji naj delajo vsak v svoji stroki; med seboj pa naj narede visok plot, da ne bodo čezenj letele pušice in zabavljice. Nekaj krščanske ljubezni je treba v tem pogledu, in bilo bi v marsičem molčanje koristnejše, nego da se očito bobna, kaj je ta ali oni izumil v nepreudarni duhovitosti. Tako ljubeznivo oziranje na drugo stranko — ali vsaj ljubeznivo preziranje druge stranke — bilo bi za narod menj pohujšljivo! Ali če stopiš med obe vojski v srditi boj in jima propoveduješ mir in spravo, obe se zaženeta vate. Tako si naši stranki nista hoteli razdeliti dela in področja. Naposled pa so prihrumeli iztočni barbari in porušili cerkve in čitalnice, vero in narod. —

Slovogoj utihne, kakor bi počival. Samorad ga sočutno gleda, in vidi se mu, da ima vprašanje na jeziku. Slovogoj dobrovoljno migne, naj govori, in Samorad vpraša: — Ne zamerite, gospod profesor, radovednega in za vas nepraktičnega vprašanja, h kateri stranki bi bili pristopili vi, da ste živeli v XIX. stoletji? —

— Bodi vam odgovor, ker sem to že sam često premišljal. Tudi jaz bi bil stopil med bojevnike, saj sem Slovenec, in bojeval bi se bil vztrajno po učenjaškem načelu: »Moja obveljaj, ut pereat mundus«. V katero krdelo bi bil stopil, tega bi pa ne odločilo prepričanje, ampak stan. Ako bi bil duhovnik, šel bi bil med desničarje; ako posvetni omikanec, pa k levičarjem. Naj se vam to ne zdi čudno; zakaj tu odločujejo razmere in težnje, katere predrugačujejo in naposled vodijo človekovo prepričanje. V početku XIX. stoletja in nekaj desetletij pozneje so bili slovenski razumniki malone vsi duhovskega stanu. Tem {{prelom strani}} razumnikom in književnikom se je pridružilo sčasoma dokaj razumnikov iz posvetnih stanov. Ti so zastavili svoje mnogostroko posvetno slovstvo, in kakor samoumevno, zahtevali ravnopravnost ter priznavanje svojega delovanja. Razumniki starejšega književniškega stanu so so vedli proti tem mladičem in novincem tudi samoumevno, ali prav tako kakor nekdaj glede na politiške pravice stari, s predpravicami obdarjeni stanovi, ki tako zvanega »tretjega stanu« niso hoteli vzprejeti za ravnopravnega. Ravnopravnost se je naposled priznala, ko ni bilo drugače, toda bolj načelno nego dejanski. Pri Slovencih pa se vprašanje o ravnopravnosti ne da ločiti od vprašanja o prvaštvu in vodstvu. Bojazen v tem pogledu je činjevala, da so se ti posvetni novinci zdeli marsikomu kakor preposvetni in presamostalni, in tako se je vprašanje vrnilo na stanovsko stališče. Nesrečna misel je bila na starejšo zastavo zapisati vero, in s klicem: »Vera peša« zbirati vojsko zoper naših razumnikov »drugi stan« v ljuti boj ne samo s črnilom in peresom in ne samo na časnikarskem terišči. Kakor pa angleške in nemške biblijske družbe nikogar ne izpreobrnejo h krščanstvu, naj še toliko in toliko Svetih pisem prelože na afriške in ameriške jezike in jih tam razdare med divjake, prav tako se pri nas vera ne more pospeševati s časnikarskim pričkanjem. Za to je treba dokaj več; zakaj »črka mori, duh oživlja«. Sploh ne koristi ugledu vere, ako se zlorablja za orožje v prepirih, katerih bojišče in težnje so daleč niže pod stališčem svete vere. Veri, seveda, s tem ne preti nevarnost, ker ima nadčloveško zaščitje; pač pa trpe škodo in se nevarnosti izpostavljajo verniki, verne ovčice. Na misel mi je prišla pravljica o pastirji, ki je pasel ovčice za logom. Klical je: »Volk, volk!« Gospodarji so prihiteli na prvi, drugi, tretji klic; toda volka ni bilo, ko so dospeli do cede. Pastir je klical četrtič: »Volk, volk!« Gospodarji so pa rekli: »Pastirja je zopet volja, da se šali z nami,« in ostali so doma. Onda je volk prišel in raztrgal ovčice. —

To so bili vzroki onega boja, ki je potlej prirodno napredoval. Kakor se porajajo iz neukročenih želja, strasti, tako iz neukrotnih bojevnikov fanatiki. Fanatiki so sploh nenavadni ljudje. Moraš se jim čuditi in se jih hkrati ogibati; čuditi ker so nesebični, neustrašni raučenci za svoj zmoter, ogibati se jih, ker so v brezozirni strasti gluhi za opomine svojcev, neustrašni za pretnje nasprotnikov in neizbirčni za način svojega bojevanja, v katerem vse podirajo, vse naskakujejo, kar jih ovira v premem tiru do njih ideala in zmotra — do zmotra največ nedosežnega. Vender so tedaj koristni, kadar pripomorejo s čudovito hrabrostjo in navdušenim hlepenjem po idealnem namenu, da stranka, {{prelom strani}} oprezno stopajoča za njimi, lože doseže, kar se dejanski doseči more in bi se morda ne doseglo, ako bi vneti in vnemajoči fanatiki ne zahtevali tolikanj več. Gorje pa narodu, kadar imajo fanatiki prvo besedo, za seboj pa nimajo nikogar, ki bi imel drugo besedo, ali tedaj, kadar ni za fanatiki močne, jedine stranke, ki je oprezna, ugledna in razborita ter ve o pravem času ali govoriti ali molčati! Onda mora narod drago plačevati mučeniški venec svojih fanatikov: njih neuspehi njih pretiravanja se pišejo v narodovo dolgovno knjigo; fanatiki sami pa se obsojajo po Napoleonovem reku: »Du sublime au ridicule il n’y a qu’ un pas«. Vender, vzvišena misel je, smelo predirati pred bjazno-preudarno tolpo, in jaz bi bil fanatik v levem ali desnem taboru, najsi bi zabredel celo v smešnost! Toda, hvala Bogu, da sem živel pozneje in da sem si slovensko svojo bojevitost hladil samo v slovničarskih prepirih! Legel bi bil k poslednjemu počitku, morda spoznavši, da narodu nisem nič koristil z vsem svojim nepokojem in prepirom in da sem sam sebi pridobil samo Herostratovo slavo ... Ali kdo ve? ... Umrl bi bil nemara z zadovoljivo zavestjo, da sem si priboril čast in slavo svoje stranke! Vsaka stranka pa je trdila, da ima narod za seboj, in vsaka je bila uverjena, da konci premaga nasprotnico in jo prisili k večnemu molčanju. — Ostali narod, v čegar imeni in ob čegar troških so se bojevali njega učeniki in vodniki, pak ni mogel priti do ravnotežja, opotekal se je od slučaja do slučaja na levo ali desno stran, kakor ga je vlekla in mikala ta ali ona stranka in kolikor je bil stanovit ali omahljiv. Zakaj v cerkvi je treskalo na levičarje; pred cerkvijo je grmelo na desničarje. Prepir pa, ki se je vnel za načela, sezal je čimdalje bolj na osebno polje, kamor so ga radostno zanesli brezozirni fanatiki. Ljudstvo je poslušalo od jedne strani, da ta in ta gospod toliko preklinja slovenske tako zvane liberalne liste, hkrati pa svojo politiško modrost zajema iz judoliberalnih listov nemških ali laških; da ta in ta gospod žigosa grehoto tako zvanih brezvercev, hkrati pa ne vidi bruna v svojem očesi; da mrzi slovenskega obrtnika, če je levičar, in rajši zaslužek naklanja tujcu, ne glede na njega levičarstvo; da se ogiblje slovenskega denarnega podjetja, ako je v levičarskih rokah, hkrati pa posluje s tujimi podjetji, naj so še tako judoliberalna ali »prostomavtarska«, samo da niso slovenska. In hkrati je ljudstvo čulo od druge strani, da ta in ta gospod toliko za narod govori in poje, ne stori pa ničesar, da se vnema za slovensko vzgojo in slovstvo, svojo deco pa vzgaja nemški in ne kupuje slovenskih knjig; da je ta in oni za narod vnet, ker mu to obeta dobiček; da se ta in oni baha s platoniško ljubeznijo do naroda, dejanski {{prelom strani}} pa podpira narodne nasprotnike, da je ta in ta brezverec »prostomavtar«, »rdečkar« in tako dalje. Narod strmeč posluša, kako se ometavajo njega odličnjaki med seboj, in ker ta hrup ne premine, mora naposled ustreči željam obeh strank in verjeti o levičarjih, kar jim očitajo desničarji, in o desničarjih, kar jim oponašajo levičarji. Oseba se pa težko loči od načela, za katerim teži oseba, in zato je korakoma prišlo do tega, da je v širih krogih narodovih izginilo spoštovanje tako do vere kakor do narodnosti. To se je dalo kakor dejanska posledica že prerokovati; toda nihče izmed bojevnikov ni hotel prvi odjenjati in podati roke v delitev narodnega dela. Pač so tožili, kako poguben je domači prepir, ali v namenih, kako naj se odpravi, bili so slični grešniku, ki ima trdno voljo, da se poboljša takoj — jutri.

Tako je pešal narod v celoti. Za vero in narodnostno zavestjo je ginila morala in sloboda in z obema vred blaginja. Ljudstvo je bilo na videz olikano, izobraženo in prosto; toda v gmotnem oziru je bilo zavisno nekaj od desničarjev, nekaj od levičarjev in največ od tujcev; v duševnem oziru pa ni poznalo idealov ne verskih ne narodnostnih. Zatorej je tudi pri vsakeršnih volitvah tisti dobil »javno mnenje« zase, kdor je najbolj mogel sipati denar in razlijati alkohol med »častite« volilce; in onda se volilci niso ozirali ne na vero niti na narodnost.

Da v takšnem razmerji ni bilo narodne zgodovine, to vam je gotovo jasno. Imeli smo samo vsakdanjost socijalnega žitka, in ta je pri vseh narodih jednak. Slovenci so seveda kakor drugje tudi v tem pogledu imeli svojo posebnost. Zanesli so strankarski svoj prepir tudi v navadno, zasebno in družabno občevanje, kakor bi jim bilo do tega, da tudi tukaj oslabe narodno moč in tujcu oglade pot do naših zakladov! Obrtna podjetja so bila posebna za levičarje in posebna za desničarje, in vsakdo je pazil, da ni zašel v napačno hišo. To je jako ugajalo tujcem, ker k njim so zahajali tako desničarji kakor levičarji, in nihče ni zahteval, naj se naseljeni tujec pridruži tej ali oni domači stranki. Levičarska njiva se je orala z drugačnim plugom nego desničarska. Če je Bog poslal točo, privoščila jo je vsaka stranka nasprotni, in če je pšenica dozorela levičarju kakor desničarju (Bog ni razločeval), našla sta se oba na nevtralnih tleh v skladišči sinu Abrahamovega, kateri je plačal blago po tisti ceni levičarju kakor desničarju, s tem pa oba otel zadrege, da nikomur ni bilo treba blaga ponujati kupčevalcu iz nasprotne domače stranke. Abrahamov sin je pri tem tudi dobro uspeval, kakor povsod »duobus litigantibus tertius {{prelom strani}} gaudet«. Če so domačini Slovenci snovali občekoristno podjetje, ni se poudarjalo, kolika bode korist, nego samo to, katera stranka zastavi podjetje in kako nasprotna stranka to podjetje oviraj in podiraj. Če je tako podjetje ustanavljal priseljeni tujec, bila je ta reč takoj drugačna. Zakaj tujec je bil nekakšno višje bitje, in pri njem se ni vpraševalo, ali je naše vere ali jud ali protestant, liberalec, klerikalec, »prostomavtar«, da le ni Slovenec; in k tujcu so hodili domačini, levičarji kakor desničarji, kadar so potrebovali denarja in kadar so nalagali denar na obresti. Domači klerikalec se je veselil, da tuji liberalec izpodjeda liberalca-domačina in domači liberalec se je zadovoljivo rogal, gledajoč, kako se domačin-klerikalec, ki liberalca-rojaka črti nad vse, ponižno klanja liberalcu-tujcu. Premeteni tujci so seveda pazili na svojo korist in oprezno množili svoj vpliv med narodom.

Često so bili kazalec na tehtnici med strankama. Levičarji so pri njih iskali pomoči zoper desničarje in obratno desničarji zoper levičarje; tujci pa so radi pomagali, seveda ne zastonj.

Tako je narod pešal in ginil, rekel bi, sestavno. Ob mejah, vedno odprtih in čimdalje ožjih, umiral je domači jezik, in v sredini je prihajala moč tujega življa in vpliva čimdalje jakša. Tako se je naposled sploh verjelo med inozemci, da ogromna večina Slovencev bolj zna in rabi laški in nemški jezik nego tisto umetno slovenščino iz knjig ali svoja narečja, ki so baje drugačna v vsaki drugi župniji.

Naj še nekaj izpregovorim o narodovem slovstvenem delovanji. Tudi tukaj ne smete pričakovati veselih novic.

Veliki pesniki se porajajo malokdaj, in čim manjši je narod, tem menj utegne pričakovati takih veleumov. Ti redki pesniki imajo posebne svoje rojenice, in kolikor manjši je narod, takisto žalostnejša je pesnikova usoda. Velik pesnik deluje za vse človeštvo in za pozne rodove, ker njegovo obzorje daleč preseza duševno obzorje navadnostavnih vrstnikov; zatorej vrstniki velikega pesnika ne čislajo po njega vrednosti, ker je največ ne poznajo. Zakaj sam mora biti pesnik, kdor hoče velikega pesnika prav ceniti. Takih pravih ceniteljev je zlasti v majhnem narodu malo, in prav zato marsikateri pesnik šele onda, ko mah porase nad njim, učaka pravega cenitelja, ki poznim rodovom osvetljuje, kolik duševni velikan je bil pokojnik, o katerem so nam njega vrstniki poročili tako malo. — Morda še pomnite, kako se je na prvem slovenskem učilišči sodilo o genijalnem Prešernu: »Pijanček je bil«. Tesnodušni mravljiščnjaki so mu vzpored ali celo nadenj stavljali puhloslovnega ropotača Koseškega, ki je z nečuveno pesniško slobodo trpinčil modrice, jezik in ukus. Takšna sloboda se je hvalila.
{{prelom strani}}
Če je pa drug domač pesnik slobodno pesniško misel vpodobil s krasnimi besedami, onda ga niso merili s pesniškim ampak s stanovskim, s strankarskim merilom. Domačega pesnika vzlet so opažali samo toliko, da so mu smeli očitati, češ, njega Pegaz ni takisto podkovan kakor tovorna kljusa, dočim se niso spotikali ob tujih pesnikih in na primer ob tem, da se je Shakespeare, Goethe, celo Lessingov »Nathan modrijan« mladini priporočal za resno berilo. Malo število pesnikov malega naroda so pa uprav domačini in vrstniki ocenjali malotno in tesnosrčno. Kogar niso mogli doseči, tega so tlačili nalašč z molčanjem; komur so mogli priti do živega, tega so kamenjali. Sloveč pesnik je pel v XIX. stoletji »Človeka nikar!« Kakšen hrup! Ako bi bil pel narobe, da se hoče po smrti novic »včlovečiti«, kakšen hrup bi bil šele potlej proti pevcu-krivovercu, ki uči dvojno zemeljsko življenje ali celo preseljevanje duš! Drug sloveč pesnik tistega stoletja je pel v »indski legendi«, da slobodno misliti ni greh. To pesniško idejo je precej pobijal vrstnik z duhovito iznajdbo, da takisto tudi ni greh slobodno krasti. Tako in jednako napadanje zlobnih kritikov in mravljiščnjakov utegne pesnika užaliti, da si zapomni sveti nauk iz evangelija svetega Mateja, poglavje 7., vrsta 6., in da — umolkne. Toda naj umolkne pesnik! Tak sanjač nima rednih možgan in pravilnih pojmov o življenskih potrebah in zavaja narod s slepečimi mislimi in mamečimi besedami. Čim menj je pesnikov, tem menj je nevarnosti za narod, katerega že prozajiški pisatelji begajo dosti in predosti. Pravijo sicer, da so pesniki biseri v venci narodne prosvete. Toda čemu nam biserov, ko nam nedostaje kruha? Biser je zgolj lišp; lišp pa dela napuh, in napuh je prvi sedmih naglavnih grehov. — Torej na grmado s pesniki!

Vender smo imeli v XIX. in v začetku XX. stoletja dokaj in dobrih pesnikov: veliko pesnikov za tako majhen narod in tako vzornih, da bi bili dosegli pri sosednih narodih, ako bi bili peli v njih jeziku, več priznave in podpore, ne pa takovih trnjevih vencev kakor pri domačem narodu. Nekov pesnik, res pesnik po božji milosti, čutil je prav nemilo tisto obično preziranje. Bil je vse žive dni ubog, bolehav in slaboten, sličen evangelijskemu siromaku Lazarju. Slovensko mesto, v katerem je bil domovinec, naklonilo mu je letno podporo petdeset goldinarjev: za mesto malo, za siromaka-trpina nekaj. Takrat so v mestu krmarili Nemci, potlej so prišli Slovenci na krmilo. Ti Slovenci pa so domačinca, pesnika in trpina, tolikanj pozabili, da mu je bila tista uborna podpora vzeta, predno ga je dobrotna smrt otela uboštva in trpljenja! —
{{prelom strani}}
Za XX. stoletja in poznejših stoletij je Evropa naglih korakov napredovala v omiki, v novih iznajdbah, v ogromnem bogastvu nekaterih stanov, v razkošji in bliščobi, ali takisto naglo tudi v sebičnosti in krivičnosti, v uboštvu večine stanov, v občem brezverstvu in nenravnosti. Slovenci se niso mogli odtegniti splošnemu evropskemu razvoju, napredovali so pa še posebe v svoji slovenski reči: v strankarskem razporu, kateremu so se sčasoma privadili kakor prepirljiva zakonska dvojica. Kdor jim je priporočal krščansko zapoved: »In necessariis unitatem, in non necessariis libertatem, in utrisque charitatem«, ostal je propovednik v puščavi tako prej kakor slej. — Slovstvo se je razcepilo v levičarsko in desničarsko, in vsako je dobilo počasi svojo slovnico in pisavo. Bralec jednega slovstva se je brigal za slovstvo nasprotne stranke kakor za kitonosce onkraj kitajskega zidu. Pisalo se je mnogo v obeh taborih, dasi ni bilo mnogo bralcev. Razmerje med pisatelji in bralci se je uredilo nekamo tako, kakor so urejene vzajemne zavarovalnice. Kdor je pisal, smel je računjati na približno gotovo število knjigokupcev; bralec je pa imel že naprej izračunjano, koliko novcev bode zadoščalo za narodni književni davek. Vsaka stranka je pisala najprej svoje strankarske reči in potlej vsako reč, potrebno ali nepotrebno, kakor se je komu zljubilo. Največ pa se je pisalo zabavljic na nasprotno stranko. Vstal je marsikateri bojevnik, ki je hotel posnemati svetopisemskega junaka Simsona. Najprej je vihtel proti nasprotni stranki oslovsko čeljust; naposled pa je izkušal to stranko pokopati s seboj, in če ne drugače možno, tudi s svojo stranko vred, tako da zlomi stebre, na katerih sloni narodova streha. Simson je bil slep na telesi, ko je porušil filistejske stebre; njega posnemalci so bili takisto slepi na duhu, ko so se lotili domačih stebrov. Celo v takih strokah, kjer se obično pričakuje nepristranost, bile so knjige desničarjev in levičarjev jako različne, na primer v gospodarskih rečeh, v zemljepisji, v zgodovini, in bilo je prav zanimljivo primerjati, kaj ta ali ona stranka pove in nasprotna modro zamolči v tistostrokovni knjigi. Celo zemljevidi so bili različni, zakaj mesto, ki je bilo odločno levičarsko, ni našlo prostora na desničarskem zemljevidu. Ker nikomur ni bilo do tega, da bi vse prečital, kar piše njegova stranka, ali da bi premodroval, kako sodi o preporni reči nasprotna stranka, pač pa je bilo vsakomur vse do tega, da se ne dotakne knjige in glasila iz nasprotnega tabora, zato so knjigotržci izumili pripravno razločilo, da se nihče ne zmoti proti načelom svojim: knjigam levičarskim so dajali rdeče zavitke, desničarskim pa črne. Citatelji so se po teh zavitkih ločili v »rdečkarje« in v »črnjake«. —
{{prelom strani}}
To rdečkarstvo in črnjaštvo je bilo kakor olje in kis na solato tujcev in potujčencev. Dodati jim je bilo samo še svoje soli s tem, da so tudi ustanovili svoje slovstvo. Pred ostalim svetom so smešili, grdili, obrekovali rdečkarje na veselje črnjakov in črnjake na veselje rdečkarjev — oboje na žalost narodovo. Narod sam pa je bil kakor čeda brez pastirja. Ob prepiru svojih omikancev je izgubil poleg spoštovanja teh omikancev tudi spoštovanje samega sebe in je bil izpostavljen vsem slabim razdornim vplivom inostrancev in domačih brezznačajnikov, ki so liki harpije blatili skledo, iz katere so se najedli. V boji za verstvo je zaostajala skrb za nravstvo in v boji za narodnost skrb za gmotno blaginjo. Tujec pa je deloval z denarjem in alkoholom in s svojo raznarodujočo knjigo. Pokažem vam pozneje nekaj takšnih knjig. Da pa vsaj nekoliko pojmite, kaj se je resno pisalo in v inozemstvu celo resno verjelo, opomnim samo dve razpravi. Vstal je zgodovinar, učitelj slovenske mladine, in dokazoval, da so bili vsi Slovenci prvotno Nemci, oziroma na zapadu Italijani, do turških bojev. Za mnogoletnih turških bojev je prišlo v deželo mnogo uskokov in ubežnikov od slovanskega juga. Ti tujci so se potikali med nezadovoljnimi kmeti in jih naučili slovenski jezik, ki je bil iz početka skrivni jezik kmetskih zarotnikov proti graščinam, kakor so pozneje tudi rokovnjači imeli svoj posebni jezik za svoje občevanje. Ta novi jezik je ostal med kmeti in se širil, ker so vedno upali, da ga bodo še kdaj in uspešno rabili proti graščakom. Pozneje so prišli panslavisti. Ti so spoznali, da bi bilo za Slovane velike važnosti in koristi, ako se geografiško važne pokrajine v srci Evrope na severu jadranskega morja in ob planinah osvoje za Slavijo. Deloval je torej denar, delali so skrivni in očitni podpihovalci. Novi jezik je prešel po tem umetnem poti v knjige in šole, in razširjali so ga tolikanj predrzno, da je med kmeti povsod in naposled celo po manjših mestih izpodrinil nemščino in italijanščino. Nemci torej otimajo samo svoj rod in pridobivajo nazaj svoje prvotno posestvo, ako sedanje Slovence, ki so vsi nemške krvi, zopet izpreobrnejo v Nemce. Takisto Italijani obnove samo staro latinsko kulturo, ako na prvotnoitalskih tleh v Istri in do vrhu Krasa obnove italijanski jezik. — Še duhovitejši učenjak, tudi učitelj slovenske mladine, pa je dokazoval, da ni bilo slovenskega pesnika Prešerna. Bil je pač nekov advokat Preschern. Svoje pravdne spise je izdelaval v nemškem jeziku in ko je umrl, niso za njim našli ničesar slovenski pisanega. Govorili so veljavni možje celo, da ni bil duhovit človek in da je preveč čislal sladko vince. Veliko let po smrti tega advokata so se Slovenci jeli {{prelom strani}} stoprav zanimati za pesnika Prešerna, toda druga izdaja njegovih pesmij je bila nekoliko drugačna od prve, in prepirali so se, ali se piši Prešeren, Preširen, Prešerin ali Prešern. Našel se je pa rokopis nemških pesmij nekega pesnika Prešerna, in te nemške pesmi so dokaj podobne tistim slovenskim pesencam. Ime Prešeren je koroško, in Prešernov na Slovenskem ni bilo drugje nego na koroški meji kranjske dežele, kamor se je morda naselil Korošec. Tudi pesnikov rojstveni kraj Vrba kaže na Korotan, na Vrbo ob vrbskem jezeru. Slovenci so nekoč izmeknili rokopis nemških pesmij nemškega pesnika Prešerna, ki se je nekje na Kranjskem ponesrečil, predno je pribavil svoje lepe pesmi za tisek. Porabili so po njegovi smrti rokopis in poslovenili najlepše pesmi, zamolčavši nemško izvirnost. Prestavil je pa tiste pesmi nekov biblijotekar Kastelic, kar se jasno vidi iz drugače brezpomembnega epigrama v Prešernovih pesmih: »Zakaj pač muhe moj lovi Kastelic? — Prodajat’ misli jih namest čebelic«. Bilje torej nekoč nemški pesnik Preschern, Korošec iz Vrbe ob vrbskem jezeru; Slovenci so pa njegove pesmi ukradli in poslovenili ter jih podteknili nikoli porojenemu pesniku Prešernu, Kranjcu iz Vrbe ob bleškem jezeru! Ali ni to preneumno? Toda ni neumnosti, ki ne najde vernikov; in kakor je razum omejen, tako neomejena je neumnost. Vender je ugajala taka in jednaka pisava, in tisti, katerim je bilo do tega, da se Slovenstvo potopi v tujem morji, delali so na to, da so se njih bedastoče Čitale in da jih prav za prav ni stalo nič troškov, sejati med ljudstvo razdorna in pogubna načela. Kakor veste, ustanovil je veleumni Anton Martin Slomšek, nemara največji dobrotnik svojega naroda, družbo svetega Mohorja. Ta je bila zaklad neprecenljive vrednosti, temeljna ustanova za obstanek in blagost slovenskega naroda. Ko so se domačini prepirali, lezli so tujci počasi in preudarno v to društvo, in ko so preračunjali, da imajo premoč in večino, polastili so se imovine in vodstva. Družba svetega Mohorja je bila naposled ustanova za raznarodovanje potomcev tistih, ki so društvo ustanovili in gojili za obrambo svojega naroda.

Obvarovali smo pa tujcev »Matico Slovensko«. Nje področje se je sčasoma stesnilo zgolj na jezikoslovne reči in s tem se je gotovo povišalo, ker v »Matici« smo imeli vso in jedino besedo učenjaki, jezikoslovci. Obdelovali smo slovenska narečja, nabirali med narodom dobrih besed, čistili jezik in z blagohotno strogostjo presojali pisavo v knjigah rdečkarjev in črnjakov. Tako je »Matica« stala nad strankami; imela je sicer malo udov, a ti smo bili sami učenjaki, in naša slovniška dela so se nam izplačevala še dokaj dobro, ker je ustanova {{prelom strani}} nosila lepe obresti. Ali kdo bi gledal na plačilo v denarjih? Mojih dveh slovnic, namreč tiskane o slovenskem jeziku XXII. stoletja in ne še tiskane o bodočem slovenskem jeziku iz XXVIII. stoletja, ne poplača zlato vsega sveta. Toda glejte, kako so me napadali ravno desničarji zaradi epohalnih mojih slovničarskih del! Sinila mi je v glavo pametna misel, naj Slovenci v dober vzgled drugim narodom in sebi na korist odpravijo nepotrebno piko na i in j, in naj se s piko rajši označuje naglas pri vseh glasnikih. Spisal sem o tem primerno knjigo. Levičarji, rdečkarji so to prekoristno popravo naše abecede odklonili vsaj dostojno, češ, da je moja novota sicer duhovita in koristna, da se je pa ozirati na reči, katere so potrebnejše. Desničarji, črnjaki so me pa kar grdo napadli. Kričali so, da moja mržnja proti piki na i ni toliko naperjena proti naši abecedi kolikor proti naši veri, kateri rabi latinica s piko na i za obredni jezik; in da jaz delam propagando za rusko pravoslavje, kateremu rabi cirilica z brezpičnim i. Zlobnost tega napada razvidite stoprav tedaj popolnoma, če pristavim, da so baš v tisti čas Rusi popustili cirilico, vzprejemši občesvetovno latinico, in da so se malone vsi pokatoličanili na veliko nejevoljo Nemcev in Angležev, Poljakov in Madjarov. Pač so zamrli desničarji z narodom vred, vender jim še danes ne morem oprostiti te zlobe. Desničarji, kakor so bili zlobni in kolikor so imeli pristašev, niso me ustrašili ali ustavili, popravljajočega slovensko abecedo, in odpravil sem nadalje vršičke na c, s, z; saj tudi neslovničar, ako je količkaj pameten, mora spoznati, da je mučno brati in pisati hkrati v dveh vrstah. Po teh načelih in pravilih sem spisal novo svojo slovnico, najimenitnejše slovstveno delo in poslednji spomenik slovenskega uma v poznejših stoletjih. Zavist drugih učenjakov, ki niso mogli preboleti, da sem jih prehitel v tako važni iznajdbi, in težkoprikrivani strah raznih politikov, da utegnejo Slovenci po moji slovnici preveč zasluti in se preveč zaveljaviti, provzročila sta »novo abecedno vojsko« proti meni, in konec te vojske je bila prepoved vse slovenske knjige in pisave, kar sem vam menda že omenil. Oh, zaslepljeni Slovenci! Da ste radovoljno vzprejeli moj pravopis, ne bilo bi prišlo do take usodne prepovedi! —

Slovogoj si nekoliko oddahne, potem potegne izpod pazduhe košček papirja in svinčnik ter nadaljuje:

— Do volita, da vama pokažem svoje nove črke, in takoj spoznata njih neprecenljivo koristnost. —

Plahtalič naglo seže vmes: — Oprostite opomnjo, da moj prijatelj Veselin ni slovničar, ampak kemik in prirodoslovec, kakor je {{prelom strani}} bil vaš tovariš Rudovar. Zame, kakor jezikoslovcu, pa bi ne zadoščalo, kar črkate tukaj na Triglavu; zatorej prosim, dovolite, da tam za učenjaško mizo v Bogatinu temeljito in počasi preumiva vašo iznajdbo in nje jezikoslovno odvažnost. —

Samorad pridruži prošnjo, naj bi Slovogoj, ko je ravno sredi zgodovinskega pripovedovanja, pojasnil vsaj še to, ali so Slovence uničili tuji barbari iz Azije z drugimi narodi vred, ali pa morda že prej sosedni evropski narodje.

Slovogoj odgovori malone srdito: — O neuki, nevzdramni Slovenci! Jezikov temelj, črka, slovnica jim nikoli nista bili v čisli; zatorej so izgubili naposled svoj narodni jezik. Prav se jim godi! Povčm vama, da ne zvesta nì trohice več o slovenski zgodovini, dokler ne poznata moje pisave in nista iskreno uverjena, da ni abecedarska igrača, temveč prepotrebna novost. Naroda sicer ni, ki bi rabil moje črke in mojo slovnico. Toda tukaj ne gre za narod, nego za načela in učenostna pravila; taka so pa vzvišena nad narodi in nad vsemi svetovi, kakor je vzvišen drobec večne modrosti, podarjen razsvetljenemu človeku. —

Samorad se je srepo oziral v Slovogoja, ko je strastno govoril in krčevito stiskal v levici popir, v desnici svinčnik, in zazdelo se mu je, da starčka prevzemlje nekova bolestna strast, slična rokovni blodnji nekakovih umobolnikov. Kar opozori Plahtalič na tolpo čudnih nakaznij, ki se naglo bližajo Triglavu, plavajoč po zraku. Slovogoj se obrne, pazno gleda in šteje posamezne prikazni, ki se razločujejo čimdalje bolj. Naposled zine radostno razvnet: — To so novi barbari, sedanji gospodarji naše domovine! Nam se bližajo, toda moji orli in šopi jih hitro uničijo. —

Toliko da izgovori, že se dvigajo ujede in živahno mahajo s perutnicami. Slovogoj zažvižga. Ujede vzlete visoko v zrak in malone bliskoma planejo na barbare-zrakoplovce, ki so dospeli že prav blizu Triglava. — Zasade jim kremplje v hrbet in jih kljujejo za tilnik in glavo. Mnog barbar je obrnil svoje velike peruti, pripete k životu, in se zvrnil vznak v nedogledno dno globokega skalnega proda za severno steno Triglavovo.

Kar se začuje iz tolpe barbarov glasen pretrgan zviždaj. Na to znamenje, čegar izvira si preplašeni Slovogoj ne more pojasniti, orli in šopi prčcej ostavijo napad, dvignejo se zopet v zrak in se vrnejo k Slovogoju. Z njimi vred prileti blizu dvajset krepkih mož, ki se ustavijo na Triglavu. Obleka jim je od kož, pokrivalo gobov klobuk, {{prelom strani}} obuvalo lesene coklje. Ob ledji imajo pripete velike perutnice, katere premikajo z nogami, na hrbtu nosijo privezano torilo, v katerem je nabrana stisnjena elektrika, gonilna sila za peruti. Čez pleča ima vsakdo orožje, podobno srednjeveškim samdstram. Roke pa imajo proste, da lahko urejajo silo elektriškega toka, in s tretjo, krmilu podobno perutnico ravnajo zmer svojemu pozračnemu plavanju.

Očito gnjeven gleda Slovogoj, kako ti nepridipravi ošabno stopajo na Triglav in si odvezujejo peruti in elektriške stroje. Kar pristopi iz tolpe star mož, evropski oblečen. Bil je to učenjak Rudovar. Ginjen ga objame in poljubi tovariš Slovogoj. Samorad, Plahtalič in novi prišlec se seznanijo in začno pogovor, kakeršen je običen ob takih prilikah. Govorili pa so nemški, ker Rudovar ni znal slovenski, dasi sta mu bila oče in mati Slovenca.

Slovogoja je sosebno razveselila novica, da mu je Rudovar prinesel steklenico dobrega, starega vina. In kaj ne bi? Dokler je bival med ljudmi, čislal je pošteno mero poštenega vina, sedaj pa že dvesto let ni užil niti kapljice. Rudovar je moral steklenico urno odmasiti in seči po kupico v svojem kovčegu. Slovogoj si natoči kupico do vrha, zaluči steklenico z ostalim vinom v prepad, dvigne čašo in se zamakne v pogled čiste mužeče rumenine. Potlej se obrne na vse štiri vetrove in govori počasi s slovesnim glasom: — Samo meni se spodobi ta kupica, meni, poslednjemu Slovencu, morda poslednja. Teci mi ta požir v spomin na vse rojake, ki so daleč tu okolo domovali dvetisoč let in se v trpljenji in neizpolnjenih nadejah ozirali na čelo očaka Triglava! Kamor se ozrem, povsod vidim grobove svojega naroda — zapuščene grobove! Naj uživajo vsaj ti grobovi mir, katerega rodovi, ki pod njimi spe, niso mogli doseči, dokler so živeli! Triglav, ti pa stojaj, gledaj, žaluj! —

Slovogoj izpije z duškom. Potem sede kakor omamljen počasi na skalo, glava mu zleze v naročaj, sapa mu zastane. —

Zaspal je mirno v nezdramno spanje. —
{{prelom strani}}

== IX. ==

Učenjaka Slovogoja nagla smrt je jako pretresla Samorada, ne toliko pa Plahtaliča in Rudovara, ki sta se precej odpravljala na odhod s Triglava. Samorad opomni, da se blagemu možu, najsi je imel nekaj učenjaških muh, spodobi dostojen pogreb, da ne bode njega truplo podano jastrebom in kraguljem. Rudovar se nejevoljno obrne k spremstvu in mu v tujem jeziku objavi Samoradovo željo. Možje se urno lotijo kamenja, narede jamico, polože vanjo Slovogoja, sestavijo nad truplom oblok in na vrh nakopičijo skalic, kar jih utegnejo premekniti na tesnem Triglavovem temeni. Ko orli in šopi spoznajo, kaj se ravna, dvignejo se tudi oni in prineso z bližnjih prepadov in prodov toliko skalic, da je učenjakov grob lepa kamenita gomila. Ujede prineso tudi ličnih cvetic in jih razsteljo po gomili. Naposled se razsedejo po vrsti okolo gomile in sklonijo glave, kakor bi žalovale za gospodom, ki jih je nad sto let gojil in vodil ter ž njimi delil tiho samoto na kamenitem morji okrog Triglava. Niti vabljenje niti pretenje Rudovarovo jih ne odvede od Slovogojeve gomile.

Ko je bila tako poslednjemu Slovencu zgrajena dostojna gomila vrhu Triglava, opomni vodja spremstvene čete, da je skrajni čas iti še k Bogatinu in tam izbaviti, kar je ukazano. Temu vodji je bil obraz nekoliko evropski, govorica pa pravilno francoska. Rudovar pristavi tudi francoski, da se morata Samorad in Plahtalič za sedaj zmatrati ujetnikoma, dokler ne dojde drugo povelje, in da morata počakati na Triglavu, dokler se ne vrne izprevod.
{{prelom strani}}
Nato de Plahtalič: — Prehiteli ste me, gospod Rudovar! Mislil sem že izreči, da bodite vi in vaši spremljevalci najini ujetniki. Toda obveljaj vaša volja! Razločka ni kdo ve kaj; samo spremiva vas do Bogatina in si potlej ogledava vaše ječe. —

Rudovaru ta odgovor ne prija, toda Plahtalič ga zavrne:

— Da bode brez obotavljanja, odplavava jaz in moj prijatelj dalje in vas počakava v Bogatinu. —

Izrekši se dvigne v zrak, in Samorad za njim. Strme gleda Rudovar, kako se izgubljata v daljo.

Na Bogatinu izpregovori Plahtalič Samoradu: — Ta gora krije trojen zaklad: zlatico, te ne potrebujeva; učenost Slovogojevo, te ne želiva; lek za ovekovečbo človeškega življenja, tega ne smeva odnesti. Ne bilo bi pa prav, ako bi Rudovar uplenil te zaklade. Torej zadelajva jih. —

Kakor bi mignil, prispo iz raznih skalnih razpoklin in iz doline škratje podskalnjaki in podlesnjaki z zelenimi suknjicami in rdečimi čepicami, postarni možici sive brade, pritlikavega stasa, a junaške moči ter s kamenjem, nanošenim od vseh stranij, tako umetno zazidajo ves rov, da ni moči spoznati, kje mu je bil vhod. Ko je zid zadelan in zaglajen, pa se naglo zopet poskrijejo po skalnih luknjah Bogatinovih in po drevesnih dupljah doli v bukovi šumi.

Sedaj prispe Rudovar s svojim spremstvom. Plahtalič ga oblastno ogovori: — Prepozno ste prišli, zakaj rov do Bogatinovih zakladov je tako trdno zabit in zakrit, da potrebujete dokaj let, premer ga zopet odprete, ako mu sploh najdete kraj in zmer. Zatorej ne odpasujte zrakoplovnih perutnic, ker takoj se napotimo v vaše sedanje bivališče, kakor vam bodem kazal pot. —

Ves preplašen Rudovar ne ve kaj odgovoriti. Plahtalič pa se obrne še do četovodje, rekoč:

— Odpustite, neznani gospod, svoje ljudi, naj gre vsak po svojem opravku. Vi pa nas spremljajte. Preskrbeno je, da vašemu zrakoplovnemu stroju ne poteče gonilna sila, in dodana mu je celo moč, da bodete plavali urno kakor jaz. Torej le naglo se obrnite. Oporekanja ne poslušam. —

Kakor je rekel, tako se je zgodilo, in spustili so se vsi štirje možje z višave Bogatinove v globoko dolino na jutranjo stran bohinjskega jezera, tja, kjer sta se v XIX. stoletji za streljaj pod jezerom reka Jezernica in reka Mostnica družili v jedno reko, katera se je tedaj od te sovodnji nizdolu zvala Sava Bohinjka. Naši potniki pa ondu niso našli ne Jezernice niti Mostnice, ampak velikanski jez čez {{prelom strani}} korita pod jezerom od hriba do hriba, v jezu umetne zatvornice in pod rakami, na katere je bila reka navrnjena izpod zatvornic, velika jeklena vretena, goneča velike, čudne stroje. Potniki stopijo v razsežno in visoko poslopje od kovine z velikimi okni v strehi. V tem poslopji je bilo vse nastavljeno in zastavljeno z vreteni, žičnimi vrvmi, stopami, kladivi in drugimi stroji; vse se je vrtelo in gibalo, vršelo in ropotalo, vender je bilo vse v redu in snagi. Dasi je bil prostor velik in so delali vsi stroji, zapazili so jedva deset delavcev, krepkih mož, a jako nedostatno oblečenih s kožami. Obrazov ni bilo razločiti, zakaj vsak delavec je imel krinko čez lica. Krinka je bila od aluminija z oknom za oči, z luknjami za dihanje in slušanje, in je imela na čelu številko in še poseben znak. —

Na povelje Plahtaličevo povzame Rudovar:

— Z umetnimi jezovi se je površina bohinjskega jezera podvojila, zatvornice pa urejajo odtok vseh voda, ki se zbirajo v jezero iz vse gorenje doline in s planin in goličav nad njo. Sava ne narasta več v velike povodnji. Velika, vedno jednaka vodna moč, ki se zbira v jezeru in spušča po strmih rakah, pa se izkorišča za pridobivanje elektrike, za varenje aluminija, čegar rude je tod okolo še vedno dosti, in za izdelovanje človeškega živeža iz gozdov, ki pokrivajo vso bohinjsko dolino. Za to rabi ta velika tvornica, ki se še vedno veča. Vsa je od železa in drugih kovin, da je ne uniči nì ogenj od znotraj nì ogenj od strele. Elektrike se tukaj veliko napravlja. Nekaj se je porablja v tvornici, nekaj hrani, nekaj po žicah odvaja drugam. Aluminij je sedaj sploh jako porabna kovina, in hvaležni smo, da prednamci niso cenili velikanskih zakladov te rude v okolici bohinjskega jezera. Človeška živila delamo neposredno od lesa. Vse nižje gore, vse nekdaj tako skrbno obdelano polje pokrivajo sedaj gosti drvošci. Po dobro preumljenem črteži sekajo, ali prav za prav, z žico, po elektriški sili razbeljeno, režejo zrela drevesa in jih privažajo tvornici. Tukaj drobe les, razkrajajo in čiste razkrojene tvorine, pridelek pa pošiljajo v drugo tvornico, kjer narejajo, primešuje in pretvarjaje druge pridelke, mnogovrstna živila za sedanje ljudi. Ta živila se vare strogo po navodilih in izkušnjah najboljših kemikov in zdravnikov; v njih pa je samo to, kar človeka res živi in zdravi. Zatorej med sedanjim rodom ne vidite bolnikov, in krepak stoleten starček ni prav nič nenavadnega. Hrano prirejati od lesa je tudi ceneje in gotoveje negoli od žita, katero potrebuje mnogo obdelovanja in shramb ter je vrhu tega podvrženo raznim uimam. V drugih tvornicah dobavljajo snovi za hrano tudi od rib in živalskega mesa, celo od prsti. Sploh porabljajo ti ljudje vse v {{prelom strani}} človeško korist, kar se da. Država upravlja vse tvornice, kakeršnekoli so; zatorej pa tudi sama oblači in hrani vse državljane in gospodinji v tem pogledu tako oprezno, da bi nihče ne trpel lakote, najsi leto dnij ne narede nobenega živila. Kdor uživa državni kruh, mora državi tudi delati; zatorej ima ona na skrbi, da nihče ni brez dela, da se vsakdo bavi s takim delom, za kakeršno je najbolj sposoben in izurjen, in da pristopi k delu ondu, kjer ga potrebujejo. V tej tvornici so delavci bolj preprosti, vender imajo prav ugodno stanovališče. Stopita z menoj v njih spalnico in obednico. —

Samorad in Plahtalič stopita za Rudovarom skozi ozka železna vrata pod površino bližnje gore, in ko prehodita ozek, nizek in temen rov, dolg kakih petdesetih metrov, dospeta skozi druga bronasta vrata v visoko, okroglo jamo. Elektriška svetilka siplje dnevnosvetle, vijolnate žarke in prijetno toploto po vsem prostoru, vzduh je čist in brez obične zatohlosti in vlažnosti podzemeljskih prostorov. Dočim možje opazujejo to podzemeljsko jamo, izdolbeno s človeško roko, stopi vanjo delavec, ki je prišel iz tvornice. Sede k okrogli kameniti mizi sredi dvorane in potrka obnjo s svojo krinko. Takoj pristopi iz stranskega rova drug mož, jednako oblečen in obdejan s krinko, prinese prvemu štirioglat zavitek in mu odklene krinko. Ko je krinka sneta, skoči prvi mož v prostorno korito, katero z vedno svežo vodo polni taterman zadi dvorane. Mož se tam dobro skoplje in opere, potlej sede še ves moker k mizi, odvije zavitku stanijol in jame žvečiti nekovo črno, mehko reč. To je bila moževa hrana za tisti dan. Ni je bilo veliko, toda teknila mu je in ga je nasitila. Potlej je stopil k tatermanu, izpil nekoliko vode in legel v prazno železno posteljo ob steni. Drugi mož s krinko pride zopet iz zakotja, povezne čez posteljo železen pokrov, da je tema v postelji, in zaklene ta pokrov. Zdajci se začuje izpod pokrova druge postelje oduren glas. Paznik hiti v stranski rov po krinko, odklene pokrov na postelji in pritrdi delavcu, ki se dvigne z ležišča, krinko na glavo. Paznik izgine v zakotje. Oni mož pa zleze iz postelje, pretegne si ude in naglo odkoraka proti izhodu. Tudi naši potniki stopijo zopet pod milo nebo. Tukaj pod starim košatim me česnom govori Rudovar dalje:

— V kratkem času smo videli vsakdanje in vse življenje tukajšnjih delavcev: delo, užitek in počitek. Mož, ki smo ga videli prvega, delal je v jami, kakor mu je strogo zapovedano, užil odmerjeno, pripravljeno hrano in sedaj bode spal do trdno določene ure. Ta mož, ki je pred nami zapustil posteljo in podzemljino, pa je splezal tam na streho svoje tvornice. Ondu bode, veseleč se belega dne, do gotove {{prelom strani}} ure gledal mirne gore in nepokojne oblake, ki se begajo, kopičijo in podirajo nad gorami ter poslušal ječanje vetra v stoletnih mecesnih in šumenje slapov pod zatvornicami. Priliko bi imel kaj čitati in si izobražati duha; ali ta človek ni bil odbran za učenost, torej nikoli ni videl črke in knjige. Lahko bi prepeval, toda petja ni čul razven ptičjega v logu. Utegnil bi premišljati, kar preseza njega vsakdanjost, ali to ga ne zanimlje. Saj pozna samo toliko pojmov in besed, kolikor si jih je pridobil pri vsakdanjem delu; in še teh je dokaj pozabil, ker mu je delo izza mlada vedno tisto in vedno vse znano. Niti navadne skrbi ne pozna. Iz vsakdanje izkušnje ve, da dela in dobiva obleko, stan in živež in da se bode to, kar je bilo doslej vsak dan redno, takisto ponavljalo tudi v bodoče. Mož celo ne ve, kaj je smrt. Videl je morebiti, da se je delavec pri strojih ponesrečil. To pa se pripeti kaj malokdaj, ker so stroji izvrstni, delavci in pazniki izvežbani, krepki in vedno trezni. Če je videl takšno nesrečo, ni ga genila. Mrtveca so naglo odnesli, kam, nihče ni vprašal in zvedel. Drugi dan pa je bilo število delavcev zopet popolno. Kdo je namestnik ponesrečencev, nihče ne spozna, ker imajo vsi jednako obleko in jednake krinke na lici in ker morajo vsi jednako molčati pod krinkami. —

— Čemu so pač te neznosne krinke? vpraša Samorad.

— Ljudje so jih vajeni kakor vi tesnih klobukov in težkih čevljev, odgovori Rudovar. Te krinke so koristna naprava. Z njimi se prav jednostavno vzdržuje red pri delu. Delavci ne morejo uhajati od dela, ker nihče ne more ne jesti ne piti, dokler mu njega paznik ne odklene krinke. Ker pod krinkami ne morejo razločno govoriti, tovariš ne pozna tovariša, in ne motijo se pri delu; ne podpihujejo se in ne seznanjajo se z željami, ki bi vzbujale prazne nadeje ali obteževale srce s skrbmi. Tako tekmujejo v marljivosti in natančnosti, nikakor pa v nezadovoljstvu. Če pa je kdo prav izvrsten delavec, dobi na svojo krinko posebno znamenje in čakajo ga posebne dobrote. Tako žive ti ljudje mirno, zdravo in zadovoljno. Slobode pač nimajo, ali tega noža, nabrušenega na obeh koncih, tudi ne poznajo. Če jih danes oslobodiš, jutri pomrjo. Saj nihče ne ve, kje je izhod iz te doline, kje in kako se dela njih obleka, odkod jim prihaja vsakdanji živež in od česa se napravlja. —

— Ubogi človeški rod, da si se toliko poživinil! vzdihne Samorad. Celo konj in vol sta na boljšem! Ona vsaj poznata tovariša, vpreženega poleg sebe, kar ni dovoljeno tej dvonogi tovorni živini. —

Na ta vzklik naglo seže Plahtalič v besedo:
{{prelom strani}}
— Poglejte, gospod Samorad, nazaj v velike delavnice iz XIX. stoletja! Čim večja je bila tvornica, čim več je imela delavcev, tem večja je bila med delavci beda in negotovost, kar se tiče prihodnjega zaslužka. Sedaj je vzela država vse delo v roke. Vsak delavec ima gotovo uro za delo in za počitek, in vso preskrbo v življenji mu podeluje država točno in zadostno. Kakov rob pa je bil vaš delavec? Gospodar ga je stiskal pri mezdi, silil ga na čezurno delo, katerega gladni delavec ni mogel zmagati, in ga odpustiliz službe, kadar se mu je zljubilo. Vaš delavec se je slabo oblačil, slabo hranil, poznal pa je potrato in vse ugodnosti višjih stanov, zato jih je vedno črtil in jim zavidal. Naš delavec se dobro hrani in oblači, višjih stanov pa ne pozna in nima drugih potreb, razven tistih, katerim se streže vsak dan. Da bi se delavci uprli kar tolpoma, da bi po dogovoru vsi skupaj pobegnili od dela, kaj takega se pri nas ne dogaja, ker je vsakdo zadovoljen v svojem področji. Naš delavec ima krinko robstva, ali ta ga ne žuli. Vaš delavec pa je imel krinko slobode, in ta ga je težila, ker ga je pod to krinko povsod zadevalo najhujše robstvo. Vaš delavec se je celo slobodno ženil in je smel imeti otrok, kolikor se jih le je moglo naroditi v teku let in stradanja. Tedaj ste imeli na pol nago na pol lačno deco, krdelo kužnih boleznij in občo nemoralnost med delavskimi krogi. Naš delavec se ne ženi. Vsi možje, ki delajo v tej tvornici in razkropljeni po gozdih v okolici, niso nikoli videli ženskega obraza in ne pomnijo, da jih je nekdaj pestovala ženska. Zato pa ne vidite ni proletarcev ni postopačev, ni beračev ni razuzdancev. Duhomorno se vam zdi, da delavec vsak dan z istim delom ukvarja svoje moči. Tudi v tem je zabeležiti napredek. Že v devetnajstem stoletji so hvalili in v velike tvornice uvajali delitev dela. Res se najbolje, najhitreje in najceneje izbavi tisto delo, katero opravlja izurjen in prav tistega dela vajen delavec. Tedaj kakor sedaj je med delavci nekdo vsak dan mazal kolesa, nekdo vsak dan tehtal železo in nekdo vsak dan prenašal pisma — človek je bil zgolj stroj. Kakov stroj bodi delavec, pa tedaj ni odločevala sposobnost, kakor sedaj, in prvi uk in poziv, kakor sedaj, nego glad delavčev in potreba tvorničarjeva, zakaj bilo je več tistih, ki so iskali zaslužka, nego tistih, ki so ga dajali, in cesto je moral tisti, ki se je naučil pisati izvrstna pisma, samo raznašati razno pisano šaro. Naš delavec opravlja delo, katero si je sam izbral, vaš pa je delal, kar so mu izbrali drugi. To je gotovo tudi napredek. Sicer pa stopite v Ameriko, ako hočete motriti odnošaje, kakor so se razvili po načelih nekdanjih evropskih učenjakov in dela gospodarjev. Morebiti vam bode ugajalo tam bolje {{prelom strani}} negoli v preustrojeni Evropi. Tam vidite golotno slobodo in izvestno učinite delo krščanske usmiljenosti, ako tej zmrzujoči slobodi kupite obleke, da si more vsaj nekoliko odeti svojo goloto. —

Samorad odgovori: — Ne mika me v Ameriko. Saj še same te tvornice ne morem umeti. —

Rudovar pojasnjuje nato dalje:

— Ondu vidite navrnjene telefonske žice. S pomočjo teh žic vodja vseh jednakih tvornic nadzira vse hkrati in lahko govori z vsakim posameznim vodjo, paznikom in delavcem ter ukazuje na vse strani. Ravnatelj te tvornice sedi v oni sobici; srebrno krinko ima na glavi. Vsi podložniki ga poznajo po tej krinki, kakor ste vi nekdaj razločevali svoje visoke dostojanstvenike po zlatih zvezdah in obšivih na ovratnikih. V srebrni krinki tiči njega oblast, in če mu nekoč, ko vstane izpod posteljinega pokrova, paznik priklene zlato krinko, bode tisto uro vodja mnogim tvornicam; v navadnega delavca pa se pretvori, ako mu priklene aluminijevo. Ne v prvem ne v drugem slučaji pa ne bode poznal ni svojega prednika ni svojega namestnika. Vodja in ravnatelj sta učena moža; na razpolago jima je vsa vednost v njiju stroki; toda samo v tej, ker tudi pri delu uma in glave je delitev dela izvedena do skrajnosti. —

Plahtalič naprosi Rudovara, naj bi takisto razkazal bližnje učilišče za mladino v labodski dolini nekdanjega Korotana. —

— Prav rad, odgovori Rudovar, samo nekaj me peče. Oprostite, da povem naravnost. Nad vse bi bil nesrečen, ako vi ali vaš spremljevalec poznata skrivnost mojega leka, ki podaljšuje življenje, in velika bi bila moja odgovornost, ako se ne vrnem ob določeni uri na ukazano mesto. —

— Ne bojte se, odgovori Plahtalič nasmehoma. Do vašega leka nama ni prav nič. O pomočkih, ki podaljšujejo ali okrajšujejo življenje, naučili bi se celd pri meni kaj novega. Opažal sem oba vaša leka, in moje opazke bi vam bile jako koristne. O tem govoriva pri drugi priliki. Ako pa z menoj kaj zamudite, hočem vas tako opravičiti, kakor bi se vi sami nikakor ne mogli. Torej, kar brez skrbi na noge! —

Potniki se vzpno v zrak in skoro ugledajo pod seboj krasno labodsko dolino. Velika poslopja so tam razpostavljena po očitem načrtu, nekaj stara po evropskem ukusu, nekaj nova brez ukusa. Sestav teh mnogovrstnih poslopij obkolja visok zid. Po izvestnih presledkih so zgrajeni okrogli stolpi za stražnike, ki tam pazijo, kaj se godi znotraj in zunaj obzidja. Stopili so med te gradnje nevidni in {{prelom strani}} neslišni za druge ljudi. Čudili so se dvorani, v velikih razmerah postavljeni, svetli, zračni in topli. Tam je bilo okolo tisoč mladih žensk, ki so oskrbovale vsaka po jedno ali dve deteti, pestovale, dojile in oblačile vse snažno in redno kakor na strogo povelje. Zraven sobane je bila bolj temna in še bolj prostorna spalnica za deco prvega leta. Spalo je v nji nad tisoč otrok; starejše ženske pa so se tiho šetale med posteljicami, in kadar se je dete vzbudilo, prenesle so je v drugo dvorano in oddale drugi ženski. Obhodili so tako še nekaj dvoran. Videli so, kako se večja deca uče hoditi, kako se igrajo in vežbajo. Tudi tukaj so vladale ženske mlade in stare. Vsi otroci so bili zdravi, čvrsti in veselih lic. Oblečeni so bili vsi jednako, da se niso mogli razločevati. Ženske, ki so jih oskrbovale, pa so nosile vsaka svoje številke všite na obleki in so imele glavo odeto z gosto tančico, tako da so se jim samo oči videle skozi odejo.

Prišli so dalje do učilnic in vežbalnic, kjer so se urili samo dečki vpričo moških učiteljev. Rudovar je razkazoval, kako uk napreduje z leti in se loči v posamezne stroke. Videli so razne delavnice, kjer so dečki vpričo učiteljev in starejših vodnikov poskušali vsakojaka dela vsak po svoji sposobnosti, in učilnice, kjer so mladi dečki izdelavali znanstvene naloge, kakeršnim so bili v XIX. stoletji jedva kos odrasli mladeniči. Rudovar je povedal, da so od tretjega leta dalje strogo ločeni dečki in dečle in da se nikoli več ne vidijo, ako jih pozneje posebe ne odbero za to. Vsak deček dobi s tretjim letom svojo posebno številko ali več številk in znakov, s štirinajstim letom pa krinko, katera ga potlej tlači ali diči vse žive dni. Prvi priklep te krinke se zvrši slovesno in je za dečka pomemben dan, katerega se veseli že dolgo naprej. Vsak deček se mora učiti, dokler ni sposoben za svoj posel; uči se tega, do česar kaže največ poziva, in izučiti se mora, kolikor je največ možno. Vse to vodi in oskrbuje država. Otrok ne pozna očeta in matere, ne brata ne sestre in ne zve nikoli ničesar o njih. Saj celo mati, ko pride po otročji postelji k dojenčkom, ne ve, ali bode dojila in pestovala svoje ali tuje dete, ker mora vzprejeti tistega dojenčka, katerega ji odbero ravnatelji zavodovi, in zamenja ga z drugim, kadarkoli se to zljubi tistim gospodom. Takisto učenec ne pozna svojih učiteljev, ker so njih lica pod krinko; od štirinajstega leta dalje so mu tuji celo součenci, ker nosijo vsi krinke in se menjajo po letih, zavodih in sposobnostih. Vsak učenec, bodisi mlad delavec ali mlad učenjak, pa se uči in uri marljivo in veselo ter dospe do izredne dovršenosti. Naposled ga država pošlje k primernemu delu v neznan kraj in med tovariše, ki so si vedno neznani po obličji. Tam {{prelom strani}} se mladenič kar najgorečneje prime dela, ker ve, da mu samo marljivost in točnost pomore do višje stopinje. Zajedno pa pazi, da se mu ne zameni številka na krinki, ker pod to številko se popisuje vse njegovo življenje, katero vedno nadzirajo očiti in skrivni nadzorniki. Neprestano nadziranje je pri tem rodu velike važnosti. Tudi to vzgajališče in vsi jednaki zavodi se vedno nadzirajo po telefonski žici, po posebnih vladnih odposlancih, in vsako posebe še po številnih osebah, ki so po stari jutrovski šegi prestvarjene v to, da so nepristranske v vseh vprašanjih, tičočih se moškega in ženskega spola, in posebe izučene, da kakor stari Argos zapazijo in neusmiljeno ovadijo vsak najmanjši nered. Te osebe imajo tudi svoje posebne krinke ali tančice s številkami, kakor po dnevnem redu menjavajo moško in žensko obleko. —

Samorad se je na tej velikanski rednici in vadnici marsičemu čudil in je marsičesa pogrešal. Med drugim je prosil pojasnila, zakaj ne vidi umetnih slik, kipov in nikjer znamenj, ki bi spominjala vere in bogočastja.

Rudovar takoj odgovori takole:

— Pri tem rodu se vsaka reč zmatra samo od praktične strani. Zatorej jim ni slasti in sposobnosti za umetnost, samo dekleta se uče nekoliko peti. Neznana jim je vsa idealnost, in pod smrtno kaznijo je prepovedan vsak poskus pesništva ali modroslovja. Sicer so pa že za vaših dnij propovedovali od zgoraj, da so vse idealne težnje sanjarstvo in da je dober samo tak narodov besednik, ki uči in vzpodbuja gmotni napredek svojega naroda. Kar je vam vera, bogočastje in življenje duše po smrti telesa, to je temu rodu neumevna stvar. Tudi najomikanejši človek med njimi ne premišlja, kaj bi utegnili biti vzroki in činitelji svetovja in človeštva, ali vlada kakovo bitje nad nami in svetom, ali je človekovo bitje končano s telesno smrtjo. Na umovanje o teh nadtelesnih vprašanjih ti odgovori, da ne verjame, česar ne vidi na svoje oči, in da si je brezpametno nakladati dolžnosti in skrbi zaradi negotovega življenja po smrti, dočim naše zemeljsko in gotovo življenje tolikanj zase zahteva vso našo mladost in starost, ves naš duševni in telesni trud, da poleg skrbij za sedanjost ne utegnemo misliti na prihodnjost po smrti. Tem ljudem zadošča vidna državna oblast in ta jim je toliko popolna, da jim je veleizdajstvena predrznost že samo slutnja, da bi nad to vlado mogel biti še višji vladar in sodnik. Tudi tega, kar je nam morala, ne umejejo. Saj nimajo proste volje in vse, kar počenjajo, delajo po ukazih. Torej je vsa njih morala ta: »Vedi se, kakor ti je zapovedano, da ne bodeš kaznovan.« Sicer {{prelom strani}} ste pa takisto v XIX. stoletji v svojih velikih vojašnicah in tudi drugje gojili načelo brezozirne, slepe pokorščine, ki je bila često nasprotna krščanskim zapovedim. Ondaj je tudi vstal marsikateri govornik in pisatelj, ki je učil brezverstvo, tajil neumrjočnost človeške duše in zahteval, naj se veronauk odpravi iz šole: »Vera ali nejevera bodi vsakomur prosta, in z verstvom naj se bavita jedino rodbina in cerkev.« Sedanji rod pak je odpravil vero, cerkev in rodbino; zatorej tudi ne pozna duvalizma med potrebama za časno in za večno življenje, kateri sta se pri vas cesto križali navzlic vaši verski morali; in tudi ne duvalizma med posvetno in cerkveno oblastjo, kateri sta tolikrat prišli do očitega boja med seboj. —

Plahtalič je želel videti še drugih naprav. V tem zapazi, da je odšel spremljevalec, četovodja triglavskih zrakoplovcev. Vsi ga gredo iskat, in bistro oko Plahtaličevo ga skoro uzre v drugem oddelku, oddaljenem deset kakih kilometrov. Bil je to oddelek za žensko mladino, ograjen z višjim zidom nego otroški in moški oddelki. Četovodja je ondu neviden prebivalcem tistega oddelka, viden pa našim potnikom sedel v visoki travi in ves zamaknjen zrl v venec osemnajstletnih, lepoličnih mladenčic, ki so pojoč plesale kolo v senci velike lipe. Plahtalič ga potrkne na rame, četovodja pa se oglasi: — Glejte te divne prikazni! Nam so podobne, vender si ne morem domisliti in nikoli se mi ni sanjalo, da morejo tako krasna bitja vzrasti pod našim nebom! Glejte kako se gibljejo te stvarce, in žive so, kri in meso imajo, govore naš jezik in s kako milim glasom, celo pojo, kakor nisem čul še nobene ptice. Tako me žene srce do teh mičnih lepot, da ne morem povedati. Vi, gospod, imate brezkončno oblast, podelite mi dovoljenje, da ujamem in s seboj odnesem dve ali tri teh veselih, živih igračic! —

Plahtalič prav resno odgovori razvnetemu mlademu možu: — Prijatelj, mirujte! Ne kar dveh ali treh, saj je z jedno samo cesto dokaj težave. Ali tudi jedne vam ni tako lahko dobiti. Če ste jako spretni v svojem poslu, če ste ga vedno poslušno opravljali, če ste trdnega zdravja in velikih duševnih zmožnostij in če v knjigi, katera se piše o vašem življenji ali o številki, katero ste nosili na svoji krinki, ni zabeležene nobene graje ali kazni; onda vas izvestno izbero, da pridete pred obličje takim prikaznim; mi jih imenujemo ženske. Onda se neko jutro vzbudite v lepi hišici, kakeršne dosedaj niste videli. K vam pristopi takšna prikazen, kakor jih sedaj gledate, in vam ljubeznivo odklene krinko za vratom. Potlej bodeta v tisti hiši sama prebivala oba brez krinke; vi pa bodete gospodar in imeli pravico, ženski, ki bode {{prelom strani}} vaša zvesta tovarišica in služabnica, ukazovati, kakor so vam dosedaj ukazovali drugi ljudje. —

— Kaj je to pravica? Te besede ni v naših slovarjih. Pojasnite mi jo, blagi gospod. —

— Besedo »pravica« je prav lahko raztolmačiti, dejanski in istinski jo pokazati pa jako težavno. Sicer vas zanimlje samo moževa pravica. Kaj je ukazovati, kaj slušati, to znate. Moževa pravica do žene je ta, da mož ukazuje, žena pa sluša ali ne sluša, kakor ji ugaja moževo povelje. Sme se pa mož tudi ravnati po ženini volji. — Če torej dobite tovarišico, bodete jo imeli nekaj mesecev, potlej vam bode izbrana v zameno za prejšnjo druga, tretja in tako dalje, morda lepša, morda hujša, morda nova, morda jedenkrat ali večkrat prejšnja. To izbiranje, katero bi vam bilo brez dvojbe pretežavno, bodo imeli na skrbi ravnatelji tega zavoda. Da se pa teh različnih ženskih bitij ne naveličate, bodete vsak dan tudi pridno delali. Sleharni dan ob gotovi uri pojdeta iz svoje hišice vi in žena. Ona vam priklene krinko, vi pa nji tančico. Vi bodete v šoli in delavnici učili take dečke, kakeršni ste bili nekoč sami; vaša žena pa bode opravljala malo deco in učila na ženskem oddelku. Tako vam bode življenje teklo in potekalo jednostavno in brezskrbno. Imeli bodete svojo hišo, dobivali vsakdanjo hrano, in skrbeli bodo vaši vodje, da ne ostanete brez ženske tovarišice. Celo skrbi za otroke bodete oproščeni. Vi in vaše ženske namreč nikoli ne zveste, ali so tisti otroci, ki jih dobivate v vzrejo in vzgojo, vaši ali tuji. Svoje hišice in šole ne ostavite nikoli več, ker se ne rabi za nobeno drugo delo, kdor je dobil žensko tovarišico in je uril mladino v šolah in delavnicah. Med tem velikim ozidjem prebijete nekaj let do neznanega dne, katerega vam odločijo vodje teh zavodov, in tedaj se nekega jutra več ne vzdramite. Elektriška kap vam in vaši tovarišici hipoma ustavi sapo in utripanje srca. Precej potlej vaju odnese zrakoplovec v drug kraj in odda tvornici, kjer vajini trupli razkroje in sestavine porabijo po svoji umetnosti. Vaše mesto v hišici tudi precej zavzame drug mlad človek, ki vas nikoli ni poznal, in tam bode nadaljeval vaše življenje, dokler tudi njega ne zadene elektriška kap ... Ali bi vam ugajalo takovo življenje, gospod četovodja? —

— Oh, gospod, in še kako! Ne morem si domišljati večje radosti, nego po končanem ukazanem delu gledati to krasno, živahno igračico, kako mi bode plesala, in poslušati, kako bode ljubko govorila in pela. Gospod, moja domišljija je preslaba, da bi si upodobil to veselje. —
{{prelom strani}}
V tem je Samorad Rudovaru omenil, da se mu zdi jako čudno, ker ni videl nikjer mladine s telesnimi hibami, nikjer pohabljencev, nikjer znakov neozdravnih boleznij. — Rudovar se pohiti s pojasnilom:

— Občevanje z drugim spolom je dovoljeno samo takim ljudem, ki so telesno in duševno kolikor možno razviti in so se vsekdar vedli ne samo brez graje, temveč izvrstno. To občevanje je dovoljeno tudi samo v najkrepkejših letih. S tem se pleme očito izboljšuje. Saj niste videli še nikoli tako visokih krepkih ljudij in tako lepih ženskih obrazov. Tudi v šoli in delavnici ste opažali, da deca tega rodu, kar se tiče duševnih zmožnostij, daleč preseza deco iz XIX. stoletja. V takem razmerji se prav malokdaj porodi dete s telesno hibo. Ako pa se to vender pripeti, ako pri otroku pozneje zapazijo neozdraven nedostatek, onda se tak siromak usmrti, in o smrti ne zvesta ne oče ne mati. Jednako, toda bolj neusmiljeno, ravnali so že stari Spartanci, katere so vam v šolah tolikanj hvalili? Sedanji rod se ravna strogo po načelu, da ne sme sesti k obedu, kdor ne more delati. Jednaka je tudi usoda starčkov, kadar jim odreko mišice ali duh ali vid in sluh. Človek, ki je doslužil svoje življenje, kar čez noč izgine v kemiško tvornico. —

Samorad nato: — Se vedno se ne morem prepričati, da bi ti barbari s človekom, z najdražjo stvarjo, ravnali lepše nego mi s tovorno živino. Ti velikanski prostori so zgolj ostudna človeška kobilarna. Nesrečna država, kjer ne poznajo Boga, kjer robske krinke nadomeščajo obitelj in rodbino in kjer mladine ne smejo vzgajati tisti, ki so nanjo navezani po krvi in prirodni ljubezni! Kakšna mora biti vest in moralnost, kjer se življenje začne brez materinske ljubezni in konča z ukazanim umorom? —

Naglo odgovori Plahtalič namesto Rudovara:

— Ne sodite prenaglo! Ali niste že za XIX stoletja od države zahtevali vseh možnih in nemožnih rečij, kadar so vam pohajale? Ali niste vselej klicali države na odgovor, kadar se je ponesrečil vaš trud? Ta ideal ondaj zahtevane države je sedaj uresničen. Kmetovalec je zahteval državne pomoči ob velikih uimah. Take uime se po statistiških zakonih ponavljajo redno. Toda poljedelec ob obilosti ni deval na stran za dobo lakotno. Sedaj država sama prideluje, sama vse hrani in oprezno varčuje za bedna leta, ki nam nikdar ne bodo prizanašala. Nekdaj je delavec prestopal od dela do dela; kadar ni mogel dobiti dela ali bolje zaslužka, kadar je opešal, kadar je ohromel, kadar je obubožal po zapravljivosti; takoj je zahteval, naj država živi njega in kopo otrok. Sedaj je vso to skrb prevzela država ter vsakomur {{prelom strani}} odloči delo in vsakomur deli vsakdanji kruh. Zahtevali ste, da vsakdo, ki je hodil v šole in se kolikor toliko izučil, tudi dobi primerno službo, da bode užival sad svojega učenja. To je sedaj tudi urejeno. Vsakdo se uči celo brez troškov in vsakdo dobi svojemu znanju primeren zaslužek. Toda ondaj ste prezrli najvažnejšo reč: zahtevali ste za svojo stran neomejeno slobodo in pravico, za državno stran pa neomejeno dolžnost. To pa se ne more zvršiti, ker si država ne sme izpodkopavati sama svojih stebrov. Sedanja država je pravici podložnikov priteknila svojo pravico, rekoč: »Ker po neizprosnih zakonih prirode in pridelovanja morem pripraviti samo gotovo mero živeža na obedno mizo, zatorej ne morem dopustiti, da bi državljani k mizi nastavljali slobodno število gladnikov in za vsakega zahtevali skledo in živila v nji.« Država računja: »Toliko imam živeža, toliko državljanov; toliko jih letos odpade — toliko in toliko se torej sme letos zaroditi novih državljanov in ne več.« Zgodovina pa uči, da se ljudje sami in zlasti tako zvani proletarci ne morejo vzpeti do tiste zmernosti, da bi omejili zarajanje otrok; zatorej je vlada sama vzela v roko vse zarajanje in vso vzgojo otrok ali prihodnjih državljanov. To se godi prav strogo in se drugače ne da izvesti. Saj je star zgodovinski zakon, da mora državna sila ravnati strogo in brezozirno, kadar je za občo blagost treba zatreti razdorne strasti in njih učinke. Videli niste bruna v očesi XIX. stoletja, kadar je ondaj evropska država rekla: »Letos potrebujem toliko in toliko vojakov, toliko najkrepkejših mož se odtegne koristnemu delu, toliko roditeljev odda svojih sinov, toliko žena svojih mož, toliko gladnikov bode pogrešalo rednikov in pomočnikov.« Dali ste tiste vojake, in če je naneslo naključje, poslali ste jih tudi na vojsko v krvavi boj, v srci žalostni, na jeziku navdušeni. Nikar se torej ne spotikajte ob pezdir v očesi sedanjega veka in nove države, ki pravi: »Toliko in toliko potrebujem otrok; te bodem vse sama preredila, vzgojila, izučila in preskrbela z živežem za vse žive dni. Vojakov pa ne potrebujem in vojskovala se ne bodem.« Čudno se vam zdi, da sedaj ne vidite blaznika ali hromaka in da država takega nesrečnika naglo umori, ko se zapazi pohaba. Vi, usmiljenejši vek, pustili ste ga, da je počasi umiral ob vidno nedostatni pomoči; in trpeti je moral vrhu tega vso duševno muko, vsa preziranja in vse surovosti tistih, ki bi mu morali biti usmiljeni. Tej državi očitate brezbožnost, ker nikjer ne vidite bogočastja. Pri vas je bilo na videz drugače. Tudi med vami je bilo brezbožnikov več, nego šteje vseh prebivalcev sedanja Evropa. Nekaj je bilo očitih, nekaj omahljivih nejevernikov in mnogo takih, ki so vero samo hlinili pred svetom. Brezbožniki so bili celo med {{prelom strani}} oznanjevalci božje besede. Ali je dalje tem barbarom imponiralo, da ste imeli v preomikani Evropi toliko nasprotnih ver, dočim mora biti resnica samo jedna? To vse so poudarjali in poskušali naposled zdelovati brez bogoslužja in brez vseh evropskih ver. Tudi sedanji morali se ne smete rogati. Pri vas se je pač lepo učila vera in morala; toda statistika kaže, da je bil ta uk prenedostaten. Koliko je bilo kaznovanih hudodelnikov, koliko nekaznovanih, koliko gabnih, podlih značajev, ki ste jih morali šteti med poštenjake; kako ste morali tolikrat na zanemarjeni in razuzdani mladini opažati kali bodočih hudodelstev? Vaša moralna pravila so bila bolj teoretiško težilo za pamet nego vodilo za življenje, zakaj v praksi ste se ravnali po pravilu; katero nam priča statistika: »Vedi se tako, da se ogneš človeški kazni, ker ta se ne oprosti in se zvrši takoj; božja kazen pa je daleč in predno te zaseže, utegne se ti oprostiti, ako se spokoriš.« Sedanja barbarska država se je poprijela prakse in statistike, ne pustivši ljudem izbere med moralo in nemoralo. Ona terja od Ijudij samo pokorščino, in ni ji do tega, ali je pokorščina nje podložnikov prostovoljna ali prisiljena. Ve pa dobro, da je vsaka zapovedana pokorščina neprijetna. Zatorej je toliko nadziranja, zato so tiste krinke, ki ločijo človeka od človeka, in zato se tudi takoj kaznuje vsaka nepokorščina, ki izvira iz zlobnega namena. Pozna pa ta rod jedino smrtno kazen, ker ne verjame vašim teorijam, da se more hudodelnik izboljšati z ječo. Vi ste bili seveda slobodni, verni in moralni, sploh v teoriji najpopolnejša družba človeška. Ako pa sad svoje popolnosti — kakor ga kaže statistika in vaša zgodovina — primerjate sadu popolne neslobode tega rodu, kakšno sodbo pač izrečete? —

Samorad odgovori žalosten: — Moj rod imej vse človeške slabosti, moj rod je venderle človeški rod. Ta rod, v katerem je zatrta vsa človeška čud, pa se je pogreznil na stališče naše živine, katero krmimo, da nam dela, in pitamo, da jo s pridom zakoljemo. Prosim, odvedite me skoro kamorkoli drugam iz tega gabnega kobilišča! —

V tem pogovoru se je Rudovar nekam izgubil kakor prej četovodja. Plahtalič, ki to zapazi, opomni šaljivo: — Izvestno je starega učenjaka tolikanj pomladil tisti lek, ki podaljšuje življenje, da je šel gledat, kaj delajo tiste prikazni, ki se jim je ravnokar tolikanj divil naš četovodja Rudovaru pa utegne ta poskus spodleteti prav neprijetno, zakaj vzel sem mu nevidnost, da nam ne more pobegniti predaleč. Pojdimo za njim! —

Beseda o ženskem oddelku zopet razvname četo vodjo, in s prosečim glasom se obrne k Plahtaliču: — Dovolite, blagi gospodar, da {{prelom strani}} preženem tega odurneža od tistih krasnih bitij in ga ostro kaznujem za to predrznost! Vedite, gospod, da nisem navaden podložnik nove države. Drugače sem vzgojen, nekamo na pol evropski, in važne pravice imam, na primer, nositi zlato krinko z biseri, navadno pa biti brez krinke. Potomec sem tistih evropskih učenjakov in državnikov, ki so azijskim osvojiteljem naše Evrope pomagali urediti državo in ji osnovati primerne zakone, česar vsega novi barbari niso znali. Nekov moj praded je bil mogočen nemški državnik, čegar slava je daleč presezala meje njegove domovine. Rudovar meni, da sem mu služabnik, ali v dostojanstvu sem daleč nad njim, in moja posebna naloga je, da opazujem vse stopinje tega nevarnega človeka. Smem ga celo usmrtiti, ako imam povod za to. Odslovita ga! Jaz vama lahko pokažem in pojasnim več nego on; zakaj meni je vse očito, njemu pa so prikrite vse državne tajnosti. Da spoznata mojo odkritosrčnost, povem vama, da je otroval svojega nekdanjega prijatelja Slovogoja, ko mu je dal piti vrhu Triglava, in da namerja ubiti tudi vaju. Ako dovolita, usmrtim ga še to uro, da vama ne bode več stregel po življenji in ne dlje z grdimi svojimi očmi skrunil tistih divnih bitij. — Izvolita me torej vzprejeti za kažipota po tej državi; v zahvalo mi pa naklonita katerokoli teh krasotic. —

Piahtalič se na glas nasmeje in izreče prijazno hvalo za svarilo glede hudobne nakane Rudovarove; opomni pa, da sta on in Samorad začarana proti strupu in rani, in ukaže spremljevalcema, naj gresta za njim. Ustavijo se v drugem kraji ženskega oddelka na visoki jelki. Od ondod opažajo, kako se Rudovar razletava nad velikim vrtom liki prežeč jastreb in se potlej naglo spusti k tlom v visoko grmovje, tam odpaše zrakoplovni stroj, pogladi si lase in obleko ter ubere pot proti samotnemu drevesu, pod katerim sedi lepa mladenka, zamišljena v knjigo. Predrami jo Rudovarov poklon in pozdrav. Deklica zakriči na ves glas in zbeži proti bližnjemu poslopju. Na mostiči čez umetno jezerce mora srečati Rudovara. On razpne roke, kakor bi jo hotel objeti. Ona pa krepko sune vanj, da se op oteče ob mostni ograji in se z ograjo vred prekopicne v hladno strugo pod mostom. Dočim se Rudovar v vodi lovi za kosove polomljene ograje in glasno kolneč pleza po bregu, pripoveduje deklica trem zagrnjenim ose bam, opravljajočim stražniško službo, da jo je zalezovala in na mostiči lovila neznanska ostudna nakazen, ki je komaj podobna ljudem, in da jo je deklica vrgla v lavo pod most. Tiste tri ogrnjene osebe poiščejo to pošast in povabijo najdenega mokrega in blatnega Rudovara, katerega se ne boje kar nič, v prostorno sobo, da bi se tam preoblekel in {{prelom strani}} okrepčal. Na migljaj Plahtaličev se prestavijo tudi naši opazovalci v tisto dvorano.

Ognijene osebe Rudovara prav prijazno posade na umetno sestavljen stol zadi dvorane, potlej pa naglo odidejo. Rudovar poskuša vstati, vender sedi na stolu, kakor bi bil pribit. Četovodja povzame:

— Dovolita, da o tem stolu, ki vama je gotovo neznan, izpregovorim nekaj besed. Ta stol, sestavljen od mnogih kovin, izumil je nemški učenjak, ki je s svojo učenostjo vred prestopil v službo novih evropskih gospodarjev. Iznajdeni stol je bil tudi vzrok smrtni kazni izumiteljevi; ta smrtna kazen pa je neovržen dokaz, da je iznajdba izvrstna in zanesljiva. Učenjak-izumitelj je namreč na tem stolu nekaj izpovedal, česar bi sicer ne bil razodel nikomur, in to razodetje mu je prizadelo smrtno kazen. Če sedeš na ta stol, tako se te prime, da se ne moreš premekniti. Potlej ti dado nekaj piti, nastavijo elektriške in magnetiške toke, in v tebi prestane volja, da bi kaj zamolčal, kar veš in misliš, in kaj drugače povedal, negoli pametuješ, sodiš ali namerjaš. Tvoja usta torej govore suho resnico na vsa vprašanja; in tvoji odgovori, ki se razločno čujejo in vestno zapisujejo, ti so istinsko zrcalo tvojega življenja, tvojega značaja in sploh vsega duševnega delovanja. Ko izpraševanje prestane, dado ti zopet nekaj piti, in več ne veš besede, ki si jo izgovoril ali katero si bil vprašan. To je stol očite izpovedi. Takih spiritistiških stolov imamo prav mnogo, in vsakdo med nami ve, kakova so njih svojstva. Zatorej se tudi vedno ogibamo laži, zavisti in prepovedanih namenov, da nas ne izda ta stol, kadar nam je nanj sesti za očito izpoved. Kdo ve, kakšna bi bila sedaj Evropina podoba, da je bil tisti stol izumljen pred petsto leti! — Rudovar še ne pozna svojstev tega stola, na katerega je priklenjen, vender ... —

— Vender bode moral za nekoliko trenutkov govoriti čisto resnico o vsem svojem življenji in o vseh nakanah svojih! seže Plahtalič v besedo. Toda svetujem vama, ne udeležujta se te očite izpovedi. Obema bode neprijetna. Vender storita, kakor vama drago. — 

Cetovodja odgovori, da hoče poslušati, ker bode čul zanimljive novice, in tudi Samorad reče, da ostane ondu, ker resnična povest dejanj, ki se zvrše čez petsto let, more ga samo poučiti, ne pa žaliti.

V tem hipu stopi v dvorano pet častitih, jako starih žen; bile so brez tančic.

Plahtalič de Samoradu: — To so morda poslednje ženske evropskega kolena. — Četovodja pa srepo in po strani pogleduje te nove prikazni in polglasno vpraša Plahtaliča: — Kakove stvari pa so to?
{{prelom strani}}
Podobne so onim krasnim bitjem, toda teh grdoba proti onih lepoti je kakor noč proti dnevu. —

— To so stare žene, odgovori Plahtalič. Bile so pred nekaj leti mlade in krasne kakor tiste, ki ste jih gledali kolo plešoče. Tudi vi se postarate; oslabi vam vid in sluh, sključi se vam hrbet, in nagrbanči se obličje. —

— Oh, žalostno! Da bi tega ne bil videl! Torej taka je starost! Vedno sem mislil, da je človek kakor mecesen ali smreka v logu: tem krepkejši in častitejši, čim starejši je. O takšni grdi, slabotni starosti dosedaj nisem vedel ničesar. Oh, kako se izpremeni lepa ženska! —

— Tudi te ženske so častite, in spoštovati jih morate. — Med njimi je vaša mati. — Ko gledate te blage obraze, ali se vam ne budi v srci posebno čustvo: prirodna, neizbrisna ljubezen otrokova do svoje matere? —

— Neznane besede mi govorite, gospod! Nikakor ne morem pojmiti, kaj je mati, kaj ljubezen. Nikoli nisem čul ali videl kaj takega. Nihče iz našega rodu ne pozna osebe, ki se zove mati; nihče ne pozna ljubezni. Mi poznamo samo glad in žejo, pokorščino in delo. Gledal sem v lice vsem petim starkam, toda do nobene ne čutim najmanjšega zanimanja; in če mi posadite nasproti vse te žene zaporedoma na stol očite izpovedi, onda bode vsaka po vrsti povedala, da čuti do mene prav tako malo kakor do vas. O vsem tem pa hočem premišljati. Nekov notranji glas mi to veleva z nepremagljivo silo. Starost, onemoglost, mati, ljubezen! Srce me sili v premišljanje; ali tako premišljanje mi je prepovedano. Pred menoj je strašni stol, ki razkrije vse. Ali mi je še možno uiti smrtni kazni? Ali nisem grešil že preveč, ko sem samo želel misliti? —

V tem so ženske sedle za mizo, pripravile pisno orodje, dale Rudovaru požirek nekovega soka, pritrdile razne žice na stol in na Rudovarovo telo ter pripele nekaj posebnih žic v telefonsko zvezo z osrednjo vlado, kakor je to pojasnil četovodja. Potlej najstarejša ženska Rudovaru prečita pisano vprašanje, on pa zamiži ter govori razločno in počasno:

— Nenavadnega človeka ste ujele v svojo oblast, ve zvijačne, stare grdobice, in zelo se pokesate, kadar mi vrnete prostost. Porodil sem se okolo dvesto let pred vami in upam, da se bodem življenja veselil še ondaj, ko bode že davno porabljen kolomaz, ki se izcvre od vaših teles. Nekdaj, ko so drugačni in boljši ljudje vladali tej zemlji, bil sem učitelj na visokih šolah, in bilo ni kemika in prirodoznanca v Evropi, ki bi smel reči, da me preseza v slavi in učenosti.
{{prelom strani}}
Te slave nisem zaslužil toliko jaz kolikor moj sprednik na učiliški stolici. Bil je oskromna slovenska duša, jaz pa sem mu bil v svoji mladosti pridejan, da njemu, staremu možu, pomagam pri učenji, pri raziskavah in poskušnjah prirodnih sil in tvarin. Mož je svojemu življenju, posvečenemu zgolj učenosti, zastavil posebno, skoro nedosežno nalogo. Umoval je, da se stara človek zato, ker prihaja z leti v život nekaj snovij, ki kvarijo življenje, in ker mu ne prihaja nekaj snovij, ki vzdržujejo življenje. Raziskaval je to preobilico na jedni in nedostatnost na drugi strani ter naposled preumil tvoriva, ki naj se umetno prida človeku, da se v životu kvarne snovi zatirajo, hranilne snovi pa obnavljajo. Tako bi se življenje podaljšalo za nedogledno vrsto let. Ko so bila tista tvoriva teoretiški zasnovana, lotil se je učenjak praktiškega sestavljanja in dobavljanja takega leka. To so bile dolgotrajne, težavne poskušnje, in pri vseh sem sodeloval tudi jaz. Pri teh poskušnjah in raziskavah sva našla marsikaj važnih, prej neznanih prirodnih sil in kemiških spojin, ki jih nisva iskala; naposled pa sva vender premagala vse raznadeje, dvojbe in ovire ter sestavila zaželeni lek, ki se je popolnoma ujemal s teoretiško formulo. Moj učenik je bil zadovoljen sam s seboj, in to je bilo vse. Jaz pa sem slutil, koliko važna je ta iznajdba in kako sčasoma preobrazi vse zdravilstvo in vse družabno življenje. Živo se mi je sanjalo, kako bi zaslul in neizmerno obogatel, da je ta iznajdba moja. No, moj učenik je bil star in že bolj na onem svetu; in prišla bi mu bila vsa slava že prepozno. Nikoli ni dal ničesar tiskati, zakaj vedno je pilil in mislil v oskromnosti svoji, da še ni zadosti učen. Tudi svoj lek je hotel objaviti šele za nekaj let, zakaj prepričati se je hotel s strogimi poskušnjami na svojih starih kosteh in na drugih, da ga iznajdba ne vara. Meni pa je bilo do slave in bogastva, bil sem mlad in nisem mogel čakati. Torej sem poskusil nov lek — a ne tistega za podaljšavo življenja — na svojem učeniku. Tako sem bil po okoliščinah prisiljen preseliti v večno življenje moža, ki se je vse žive dni trudil, da podaljša časno življenje svojega rodu. Sedaj je bila iznajdba moja, in moji so bili vsi zapiski preučenega moža, ki je umrl brez slave. Naglo sem potlej plezal kvišku na lestvi slave in učenosti ter bil končno imeniten učenjak, ker sem imel dober spomin in spretne roke za učenost svojega učenika. Po mnogih pokušnjah, ki so se vse izvrstno obnesle, objavil sem, kakov lek sem iznašel. Rabil sem ga uspešno pri mnogih ljudeh, seveda za drag denar. Ponudil sem iznajdbo na prodajo, toda kupce je plašila visoka cena. Nasproti pa so uprav tedaj, ko sem se menil oženiti, zavistni zdravniki zagnali hrup, da so v mojem leku strupene {{prelom strani}} spojine in da sem najnevarnejši mazač in slepar. Moj lek je bil prepovedan, jaz pa vesel, da me niso vteknili v ječo in da so mi vzeli samo profesorsko službo. — Dober znanec mi je bil, blaga duša, jezikoslovec Slovogoj, ki pa je imel napako, da se je hudo spri z vsakomer, kdor ni hvalil njegovih jezikoslovskih muh. Ta moj prijatelj je pred nekaj leti svojo učenost, katere nihče ni hotel poslušati, svoje abecede, ki se nikoli niso pisale, in svoje slovnice o jeziku, ki se nikoli ni govoril, odnesel v nekovo zakotje med visokimi gorami. Pridružil sem se mu za nekaj let, ko sem videl, da azijski divjaki, ki ne čislajo nobene učenosti, s kruto roko podjarmljajo in si osvajajo državo za državo v Evropi. Iz doline sva se umeknila v nekovo goro, kjer sem našel primerno bivališče za taka dva učenjaka. Tam sem potlej po naključji zapazil, da planinski orli mojemu leku sličen sok dobivajo v redki cvetici, rastoči na tistih gorah. Ob tem soku sva živela in se ž njim pomlajala nad dvesto let. Kaj ne, častite stare kosti, takov sok bi vzprejele kaj vesele, da si preobrazite gube na licih v mladostno cvetje in da vam zaroji življenja žejna kri po otrplih žilah? Toda meni ni do vas. Moje namere lete gorostasno više. Slovogojevih slovniških teorij sem se naveličal do sita, šel sem do barbarov, ki so se v tem že nekoliko olikali, in prišel do vašega vesoljnega gospodarja. Pokazal in dokazal sem tam svoja čuda, in bila so spodobno vzprejeta. V plačilo nisem prejel denarja, ker tega ne poznate; vender veliko je moje plačilo. Sedaj sem gospodarjev doglavnik, vsa Evropa mi je pokorna, samo vrhovni gospodar ne; a tudi ta je v moji oblasti, ker sem mu razodel o svojem leku samo toliko, kolikor meni koristi. Tudi on bode živel samo toliko let, dnij in ur, kolikor mu jih odmerim jaz. Pekla me je le jedna skrb. Prijatelj Slovogoj, ki jedini ve pridobitev mojega soka, mora umolkniti. Ker pa gotovo molče jedino mrliči, moral je umreti. Pil je moje kapljice, vinu primešane, in sedaj molči. Nad dvesto let sem mu netil življenje, katero ni hasnilo niti njemu niti človeštvu. Imel sem torej pravico ustaviti takovo umetno življenje, imel pa sem tudi dolžnost, tako svojo tajnost obvarovati možnega izdajstva. Zato mi je tudi dolžnost, v večno molčanje prisiliti dva sumnjiva ovaduha, katerima je Slovogoj gotovo izblebetal mojo tajnost. Nekaj nadprirodnega imata na sebi, vender se mi bode posrečilo, da ju dobim v pest, kakor se mi je doslej posrečilo vse, če ne prej, pa pozneje, saj imam časa, tega najdražjega človeškega blaga, v izobilji. Potlej bodem krotil barbarsko drhal po vsi Evropi in Aziji; tisto azijsko budalo, katero se bode nazivalo vsemogočni gospodar, pa bode poslušno orodje v moji roki. Sedaj me {{prelom strani}} je zopet volja, da se oženim, da zaplodim svoj rod in imam koga, ki mu smem oporočiti tajnost svojo. Pogledati sem torej račil med vašimi krasnimi ujetnicami, da si izberem nevesto po svojem ukusu, in ne takšne, kakor se izbirajo vašim možem. V tem ste me danes ovrle. Drugoč me ne bodete več ovirale, ako bode imel ravno ta zavod čast mojega prihoda ...

Odkod je moj rod, hočete tudi vedeti. Da nisem azijsko budalo, kaže duhoviti moj obraz; in če povem, da sem plemenitega kolena, tega ne umejete. Moji dedje so bili slovanskega rodu. Nekdo si je po blagi radodarnosti, katero mu je dopuščala velika imovitost, pridobil dedno plemstvo. Plemiči so se potlej pomadjarili. Od nizkega slovanstva jim je ostalo samo ime, in nekdanje vroče slovansko rodoljubje se je obrnilo v črt do vsega, kar nosi slovansko srce. To je bila za tiste dobe navadna reč. Plemenita rodbina je počasi obubožala, kar je tudi navadna reč. Vi ne poznate plemstva, torej ne pojmite, kako bridko čuti življensko breme zaveden vnuk slavnih in bogatih baronov, kadar mora s preprostim plebejcem tekmovati za vsakdanji kruh. Da bi lože nosil to breme, ostavil je moj oče domovino svojo in šel po svetu s trebuhom za kruhom. Na tem žalostnem in tolikokrat brezuspešnem romanji zve, da je nekov njegov prednik, ondaj ne še plemenit, založil precejšnjo vsoto na obresti, tako da se bodo obresti izplačevale, kadar glavnica doseže izvestno vsoto. To izplačevanje se začne za malo let. Dobivali bodo obresti ubožni potomci tistega ustanovitelja, jeden ali več, kolikor bode ubožcev. Pri tej ustanovi pa je bil natvezen tesnosrčen, a strog pogoj, da mora biti vsak uživalec te ustanove porojen na slovenski zemlji od slovenske matere in da mu mora biti materin jezik slovenski. Krvavelo je očetu vroče madjarsko srce; ali ustanova je bila bogata. Šel je med Slovence, med dobre ljudi, in dobil pri imovitem, poštenem Slovenci — prav pri očetu Slovogojevem — službo in kruh. Za malo časa se oče poroči z devico iz kmetske hiše. Jaz sem se potlej porodil v kmetski hiši na slovenski zemlji, in slovenski me je naučila kmetska slovenska mati, ki ni vedela, da je njen mož baron; zakaj oče je zamolčal svoje plemstvo, da je menj bridko služil preprostemu kmetu. Ustanova je dospela do izplačevanja obrestij. Oče je dokazal, da je madjarski baron in pravi potomec tistega slovanskega ustanovnika, ki je bil plebejskega rodii. Skoro sem pridobil uživanje ustanove do prve svoje stalne službe. Letno plačilo je bilo toliko, da sva se z očetom preselila v mesto in da sva mogla živeti po baronskem stanu. Mati pa je ostala pri svojih kmetskih roditeljih, kjer je dobivala od očeta in {{prelom strani}} pozneje od mene potrebnih novcev za svoje oskromne potrebščine. Šolal sem se dobro, naučil se tudi prav dobro očetnega madjarskega jezika. Opustil pa sem materinščino in čimdalje bolj sem črtil ta jezik in narod, ki mi je dal neplemenito mater; saj to sovraštvo ni bilo prepovedano v ustanovnem pismu. Toda minilo je, ko sem videl umirajočega poslednjega Slovenca. Tudi jaz sem poslednji potomec baronov Veseljenkov; moj praded, ki je založil ustanovo, pa je bil Stojan Veselin, vlastelin v Kraljevci pri Sotli ... —

— Bežimo od tod! zakliče Samorad. Stojan Veselin je bil moj oče! —

— Prepozno je! odgovori Plahtalič mirno. Spominu na poslednjega pravnuka svojega ne uidete, najsi splavate tudi na zadnjo zvezdo v svetovnem prostoru! —

Samorad je izginil v tem hipu.
{{prelom strani}}
== X. ==

Samorad zopet sameva, ne da bi si dlje želel Plahtaličeve družbe. Nosi in izpreletava se nad dolinami in jezeri slikovitega Korotana, brez trdnega namena, brez jasne želje in brez zanimanja zase in za krasno zemljo pod seboj. Nepopisno utrujen si želi spanja; toda zaspati ne more, ker nima telesa. Iznebiti se želi leva s človeško podobo, ali zopet se ustraši brezčasja in brezprostorja. Odloči se torej dalje begati po praznini nad zemljo. Plava najprej nazaj proti Triglavu, želeč, da se vrne v sedanjost, v XIX. stoletje.

Stopi na Triglav. Ali tam vidi samo sveže cvetice, ki krijo grob Slovogojev, in orle, ki mirno čepe okrog gomile. Odtod splava proti domu. Vender tudi tam ne vidi sedanjosti, ampak med logi in travniki razvaline znanih mu gradov in tržišč. Vrnitev v sedanjost mu je torej zabranjena. Priskutila se mu je nova Evropa razvalin in poživinjenih robov; zato se napoti v Ameriko, da bi videl, ali se res ameriška bodočnost razvija po evropskih načelih, kakor je nedavno trdil tovariš Plahtalič. —

Ta želja se mu izpolnjuje. Iz prva plava proti zapadu tako urno, da ne vidi zemlje pod seboj. Po malem pa polega ta burnost, in Samorad razločuje pod seboj zemeljsko površino. Zanimlje ga bohotna hrastova šuma, sredi nje lena, kalna reka z mnogimi strugami in med temi strugami in soparnimi muzami razvalina mesta v velikanskem razmerji. Nehote se spusti med te podrtine in sede na vrh razpokanega zvonika, s katerega lahko opazuje razsežno prežalostno okolico, ki je vsa mrtvotiha, brez sledu človeškega bivanja.
{{prelom strani}}
Dočim premišlja, katero mesto nekdanje Evrope je to razdorišče, bliža se mu starček častitega obličja. Na pisanem turbanu ima dijamant, ki se leskeče kakor solnce; odet je v zeleno svileno haljino in za rdečim širokim pasom nosi starinsko orožje z umetno okovanimi ročniki, ki so obsuti z biseri in dragimi kameni. Starček pristopi in se nemo prikloni, prekrižavši roke na prsih.

Samorad ga gleda ves zavzet. Kar se spomni, da ga je že videl, ali pred malo dnevi ali morda pred nekaj stoletji na razvalinah mesta Babilona — ako tista prikazen po trditvi Abadonov ni bila zgolj sanja.

Starček de prijazno in sočutno:

— Blagost ti, tožni duh iz zapada, ki hodiš semkaj žalovat po razpadu Evropine slave in veličave! —

Samorad odgovori:

— Nisem duh, ampak živ človek iz devetnajstega stoletja; nimam pa telesnega života, ker sem svojega posodil nadzemeljskemu duhu. Dovolite, da vas pozdravim blagega znanca! Prijazno ste me vzprejeli na razvalinah starega Babilona in me spremili v sijajno dvorano babilonskih kraljev. Ondu sem ugledal Semiramido kraljico. Ko pa sem ji pritiskal poljub na ustnice, razpršilo se je vse okolo mene in padel sem na tla v Parizu v ječi, na pol razstreljeni. —

— Spominjam se tega sestanka pred nekaj stoletji in opraščam vam tisto predrznost, da ste hoteli poljubiti slavno mojo kraljico. Davno je že temu, in mnogo ste morali prebiti od ondaj, kakor se vam bere na obrazu. Hudo ste kaznovani, ko morate sedaj v Evropi gledati vse to, kar ste nekoč opažali z Nimrodovega stolpa. Saj ste celo podobni sedanji Evropi. Njeno kakor vaše telo je v oblasti azijskega duha. Vi pa ste zgolj senca in prazen spomin kakor vsa slava nekdanjih evropskih gospodarjev te zemlje. —

— Kdo ste vi, blagi duh? —

— Nekoč vam tega v svoji žalosti nisem hotel razodeti. Sedaj je žalost minila ... Genij sem Velike Azije in bivam sedaj slučajno tukaj, da primerjam razvaline vašega Pariza podrtini svojega Babilona. Tukaj okolo se namreč prostira razdorišče mesta Pariza. Ali se še domišljate orjaških razvalin babilonskih? Ali še pomnite, kako sem vam tedaj prerokoval, da bode Babilon celo v svojih razvalinah veličastnejši, nego je ta groblja blatnega Pariza? Izšlo se je, kakor sem prerokoval. —

— Oh, blagi duh, prežalostne spomine mi budite! —

— Tako je, prijatelj moj! Nihalo na uri svetovne zgodovine je krenilo na našo stran. Sedaj je Azija gospodarica in vrača Evropi {{prelom strani}} tisočletne krivice. Za nekaj stoletij se to nihalo zopet vrne na vašo stran, in ponavljalo se bode takovo nihanje semtertja na stoletja in stoletja; vender ne večno. Zakaj naše zgodovinske dobe so proti večnosti krajše od jednega nihaja na uri. —

— Res žalostne prizore morajo gledati moje oči, zavedene po krutosti nadzemeljskega duha, ki je vedno trdil, da mi bode služil in stregel! —

— Pustiva tistega duha! Morda vam jaz odprem veselejše prizore. —

— Oprostite mi izpoved, da glede na to, kar sem dosedaj videl v novi Evropi, ne pričakujem količkaj veselega prizora! Videl sem ljudi brez slobode s krinkami na glavah in gledal vzgojo po načelih, ki se protivé vsem človečanskim nazorom. Država, postavljena na takov temelj, ne more biti srečna. —

— Prijatelj, ne govorite o sreči! Kdo je srečen? Ali ne samo tisti, kdor se ogiblje sreče? Kako si mislite srečno državo, dočim zgodovina take ne pozna? Sploh se na našem planetu vse izpreminja, suče, obrača, in nič novega ni pod solncem. Danes je na vrhunci robstvo in krinka, jutri zopet sloboda in prosta beseda. Danes vzgaja deco robska država, jutri prosta rodbina ali pa nihče. Človeštvo ne izumre, pa se tudi ne poboljša ne po tem ne po drugem načelu. —

— Bodočnost me ne zanimlje več. Izvolite pa odgovoriti perečemu vprašanju, kako je mogla Evropa zagaziti v takov nečuven poraz? Za mojih dnij je bila vsem učenjakom-zgodovinarjem verska resnica, da rodovi iz daljne Azije ne utegnejo več, kakor ob zvršetku starega veka, uničiti evropske omike in prosvete, stoječe na temelji krščanstva. —

— To so bile meglene teorije. Jaz vam pokažem istinita dejanstva in njih učinke. Samo izvolite stopiti z menoj v predor gore šentgotardske. Ondu je središče elektriških zvez, najmenj iz tretjine sedanje Evrope, in veliko hranilišče listin in elektriških posnetkov. Tam utegnete čuti govore, razzvenele pred stoletji, prav tako, kakor so se ondaj govorili; in ponove se pred vami obrazi, položaji in kraji v vsi nekdanji resničnosti svoji. Takisto bodete lahko opazovali iz dalje vso sedanjost. Ne bode vam žal, če me spremite. Rad vas učim, in časa imam za vas tudi sto let, ako me hočete in smete poslušati. —

Naša breztelesnjaka ostavita mužnati gozd, v katerem se pogrezajo in razkrajajo ostanki divotnega Pariza, in se bližata velikanom visoke Švice, katerih sivi vrhovi in ledena polja še vedno neizpremenjeno strme proti jasnemu nebu. Stopita na goro šentgotardsko in v {{prelom strani}} predor, ki je nekdaj rabli železnici. Po kratki hoji v temi se jima odpre krasna, z vijolasto in rumenkasto lučjo razsvetljena otlina, katere prostornost daleč preseza vse jednake zgradbe iz devetnajstega stoletja. Tu notri se bavi množica ljudij v krinkah in brez njih z opravki, katerih rokodelstvo in namen sta Samoradu popolnoma nova. Toda opazovati mu ni moči; ves truden sede v naslanjač, in takoj ga objame nekakova nezavest brez sanj. Ko se za nekaj časa vzbudi čil in okrepčan, povzame starček:

— Rekli ste tam na pariškem gradišči, da je bila vaša evropska zadruga in prosveta zgrajena na trdni skali krščanstva. Tudi jaz poznam krščanstvo, saj je prišlo iz Azije, matere vzvišenih idej. Res čuda je ustvarila ta vera v zapadu; ali počasi ste se naveličali krščanstva, in naposled je bilo državam in posameznikom samo gosta zavesa, za katero ste se čimdalje bolj odtezali krščanskim načelom in zapovedim. Iz stare zapovedi ste naredili novo: »Rabi svojega bližnjika, kakor bi bil samo zate na svetu!« Kakor so posamezni ljudje zagazili v nenasitno sebičnost, tako so tudi države zanemarjale vzvišene ideale blagosti in pravice; in počasi se je slabil njih značaj v nestalnost zmotrov, v zavistno tekmovanje za slučajnimi koristimi in v vedno pripravljen napad naroda proti narodu. V tej nestalnosti brez plodnih velikih načel so največ odločevale umetno narejene parlamentarne večine. Te so ustanavljale zakonite naredbe po svojih nazorih. Te naredbe so trajale, dokler niso drugačne večine po drugačnih nazorih osnovale novih postav. Tako se je porajalo mnogo nezadovoljnikov in splošno nezaupanje v obstoj zakonitih položajev. Osebna oblast vladarjev je bila omejena po ustavah, in državniki, ki so upravljali državo v vladarjevem imeni, morali so se ozirati na glasove tako zvanih narodnih zastopnikov in na tako zvano javno mnenje. Blagost državi, kjer se zmerno rabi sloboda, ne da bi se kršila pravica, kjer so državniki razsvetljeni in se zavedajo visokih zmotrov svoje države, kjer so narodni zastopniki slobodno voljeni in vestni v svojem pozivu in kjer javna glasila oznanjajo prave, istinite misli in želje narodove! Toda take državne dobe so bile kratki jasni dnevi med brezkončnimi nočmi in viharji. Zakaj vsaka država je sestavljena od posameznikov, in če posamezniki slobode ne rabijo zmerno, če niso pravični in nepristranski, če so se izneverili krščanskim nazorom, onda tudi ne moremo zahtevati, da bi bila celota vzvišena in vzorna nad posameznimi deli. Tako je cesto glas raznih parlamentov, v katerih je časih odločevala slučajna ali umetna večina, nasprotoval mnenju in zahtevam državljanov. Novine, ki so bile največ orožje in orodje posameznih strank {{prelom strani}} in denarstvenih mogotcev, niso bile glasnice pravega javnega mnenja; temveč umetno so narejale in zavajale javno mnenje po naročilu. Tolikanj radodarna priroda je čudno skopa z genijalnimi možmi; in če se porodi genijalen mož, delujejo proti njemu človeške razmere, zavist in bojazen tako silno, da smemo zmatrati za epohalen dogodek, če stopi genijalen državnik na državno krmilo. Bilo je tudi v poslednjih evropskih dobah genijalnih državnikov, ali vsak je bil kaj skoro izpodrinjen. Zavist tekmecev, krik nasprotne stranke in obča bojazen pred novimi idejami, vse to mu je izvilo krmilo iz rok. Vedno dobro pa so državno umetnost pogodili gladki možje navadne čelne visokosti, ki se, kar se tiče njih zmožnostij, niso dvigali nad sredomernost, dasi so mrli za občudovanjem samega sebe. Taki možje so bili strankam ugodni. Ogibali so se namreč vsake velike ideje, nobena stranka se jih ni bala, vsaka pa je pričakovala koristij od njih, ker so omahovali od stranke do stranke in se nagibali sedaj tem, sedaj drugim koristim, danes tako, jutri drugače, ako so sploh mislili na jutri. — Tako so države počasi zagazile v brezdejansko, brezmiselno vsakdanjost, in vsihale so jim vrline kakor človeku, medlečemu od starosti.

Nič ugodnejši niso bili vzajemni odnošaji evropskih držav. Ob začetku XIX. stoletja ste sklica vali ljudske shode, ki so zahtevali splošno razorožitev, snovali ste društva, ki so težila na to, da se meddržavni prepiri rešujejo po mednarodnih sodiščih, in vsi skupaj ste pričakovali, da vas velika evropska vojska otme bremen oboroženega miru. Neizvedne ideje, prazne sanje! Kako naj se zvrši splošna razorožitev, kadar država državi ne verjame, da se vsaka razoroži hkrati, resnično in popolno. In naj se tudi vse razorože, vedno še bode bolj obljudena, bolj omikana in bogatejša država močnejša od menj razvite sosede in tej še vedno nevarna. Mednarodno sodišče bi bilo pač za prepire, v katerih gre za samo pravico. Toda za pozno Evropo so bila bolj važna vprašanja, tičoča se državnih koristij. So pa take koristi, ki se dosežejo samo na kvaro druge države, ali take, katerih druge države ne dopuste iz zavisti ali tekmovanja. To so vprašanja moči in sile, in takih ne reši nobeno razsodišče za zeleno mizo, ampak samo kri in jeklo na bojišči ... Slučaji, usodni slučaji, katerih nihče ni slutil, zanetili so grozovito vojsko, kakeršne do tedaj ni poznala zgodovina: vender za njo ni nastopila doba, v kateri bi si narodje oddehnili in opomogli. Sklenil se je pač mir, toda sebična korist drugih držav, ki so si ondaj, ko se je sklepal mir, prisvojile besedo, nenasitnost premagalčeva in neusmiljena ponižava premagane države {{prelom strani}} so v mirovne pogoje vsadile kali prihodnjega razpora, in toliko da je bil mir slovesno oznanjen »za večne čase«, že se je hlastno pripravljalo na novo vojsko.

Dočim so države tekmovale v vojnih silah in v iznajdbah novih branil in gonobil, odkladajoč vse druge naloge omikane države vsak dan od danes do jutri, vzdihali so državljani pod bremeni, katera so jedva premagovali, uporabljuje vse duševne in gmotne sile. Naposled pa opeša vsaka moč. Zemlja, kolikor je bila umetno in skrbno obdelana, izsesala se je. Izdelki tvornic in rokodelstva se niso mogli razpečavati, ker je doma rastoče uboštvo oviralo prodajo, v stranskih deželah pa je bilo tržišče zaprto, nekaj po tekmovanji dežela, ki so prodajale ceneje, nekaj po tamošnjih domačih izdelkih. — Posamezniki so obubožali, zatorej je tudi državam nedostajalo pomočkov. Tako so prišle države polagoma pod tajno, a čutno oblast lastnikov velikega premičnega imetka. Ti denarstveni mogotci so tudi v državljanskem imovinskem razmerji rabili svoj razdorni vpliv. Načeloma so bili seveda ravnopravni drugim državljanom, kakor sta tudi maček in lev jednega plemena, dejanstveno pa pravica v mogočnih rokah deluje vse drugače kakor v šibkih. Tako so ti mogotci potegnili v svoje roke plodnejša zemljišča in premogokope, boljše tvornice in prometna podjetja. Kadar pa nihče ni mogel dlje ž njimi tekmovati, odločevali so ceno živil in drugih potrebščin, delili blagost in imovinsko pogubo, narekovali javno mnenje, in države so ob troških izsesavanih državljanov morale delovati na korist teh ošabnih lastnikov premičnega kapitala, povsod vplivajočega, nikjer ugrabnega in vedno sebičnega.

Posamezno ljudstvo v takem razmerji ni moglo uspevati. Nravstven vzornik ne more biti, kdor gleda dan na dan razuzdanstvo in krivičnost. Zadovoljstva tam ni, kjer je večina ubožna, in bogata samo neznatna manjšina, katera si je bogastvo nakopičila, zlorabeč svojo slobodo ter imovinsko stisko držav in državljanov. Tako je počasi izginila domovinska ljubezen, ker domovina je kruh jemala, ne da bi ga dajala. Sploh je bilo vse tako kakor ondaj, ko je Bog naročil očaku Noetu, naj si steše ladjo.

Takšno zunaj še nekoliko sijajno, znotraj pa nepopravno in trhlo razmerje evropsko smo opažali tam v daljni Kini tem radostneje, ker smo se bali Evrope, dokler je uspevala v rasti prebivalstva, bogastva in vojne sile. Evropa ali ostala Evropa pa se je bala Rusije, katera se je počasi razvijala na neizmernem, rodovitem prostoru in je jednako težila na Evropo kakor na južno Azijo. Oprezna skrb za svojo korist, evropski denar in evropsko orožje, vse to nas je napotilo, da smo {{prelom strani}} se zvezali z Evropo za napad na nevarno Rusijo. Mi smo pritisnili od vzhoda, Evropa je udarila od zapada, in podrli smo Rusijo. Držeč se starih azijskih načel, pobili smo ogromno množico ljudij po vsi Rusiji. Ko pa je minil prvi strah in trepet, tedaj smo milostno krotili zasvojeno Rusijo, tako da so se ljudje skoro sprijaznili s prevratom in z novimi azijskimi gospodarji. Bili so namreč zopet siti in varni zunanjih sovražnikov in pozabili so narodno svojo dinastijo, ponos narodne države in vso tisočletno zgodovino. V Rusiji smo naselili preobilico domačega kitajskega prebivalstva — pridne, zmerne, varčne ljudi. Zemlja je bila rodovita, bogastvo in število prebivalcev nam je naglo raslo, in tako smo brez težave delovali na razvitek vojne sile, dočim je v ostali Evropi čimdalje bolj pešala zemlja, pojemala množina in vrlina ljudij in se je povsod javljala trohljivost občih odnošajev. Predno je zapadna Evropa spoznala velikansko svojo bedastočo, da je v razdor Rusije poklicala na pomoč čile kitajske rodove in predno je od Amerike dosegla pomoč, katere je moledovala proti nam, stopili smo naprej za korak, katerega nam je narekovala skrb za naš obstanek, in osvojili smo si tudi ostalo Evropo bolj s strahom in z izdajstvom nego po zmagah na bojišči. Ljudstvo gladnikov in sužnjev nas je vzprejelo kakor davno zaželene rešitelje. Neusmiljeno smo podirali mesta in gradove, grozno smo morili. Obči strah, ki je obhajal ljudi, bil je temelj njih pokorščini.

Ko je bila vsa evropska celina v naših krepkih rokah, ni se nam bilo več treba ozirati na običaje in spomine stare Evrope, temveč bilo nam je do bodočnosti, da obdržimo pribojevani svet, da odpravimo možnost uporov in da Evropo, kakor nekako kitajsko naselbino, uredimo tako, da ostane vedno zavetišče preobilemu prebivalstvu matere Kine.

Ze v XIX. stoletji se je Evropa odlikovala po obilici učenjakov in književnikov. Sluli so zlasti nemški učenjaki, ki so izumili dokaj globoko premišljenih teorij, kako je vladati narodom in državam. Tiste teorije se pač niso mogle uresničevati, odkar ni bilo evropskih držav, ali utegnile so biti dobro tvorivo. Naša vlada je torej sklicala najpremetenejše kitajske državnike in sloveče evropske učenjake iz sleharne stroke državnih ved. Ta zbor je po temeljitih obravnavah izumil državno upravo našega evropskega Kitaja, in ta uprava je gotovo vzorna, ker so jo osnovali izkušeni naši modrijani in izmed evropskih veleumov največ Nemci, katerih teorije so bile nekoliko slične našim nazorom. Oprijeli so se ti privojevani učenjaki naše države prav goreče in nam služili zvesto in učenjaški marljivo, čim smo jih pridobili {{prelom strani}} z visokimi naslovi in odlikami, kar nas ni stalo troška. Poglavite obravnave so se tikale vere in prostosti. — Kar se dostaje vere, določil je učenjaški zbor, da se odpravi krščanstvo, sicer pa sme vsakdo verovati, kar hoče. Krščanstvo se je prepovedalo, ker smo se že v starem Kitaji uverili, da načelno nasprotuje nepogojni vsemogočnosti države in brezozirni pokorščini državljanov. Zakaj pravilo: »Boga moraš bolj slušati nego ljudi« ne ugaja našim nazorom. Ali tudi evropski učenjaki niso zagovarjali krščanstva. Nekateri namreč sploh niso imeli vere, nekateri so bili raznih ver, vsak o svoji trdeč, da je prava, in nekaterim je bila naravnost vzor tista država, v kateri se državno oblastvo nič ne ozira na verska čustva posameznikov. Da se moremo krščanstva otresti in ogniti, vzeli smo v roke vso sleharno vzgojo mladine. Uspeh je bil nagel in je presegel vse naše nadeje. Kar je bilo poloviti mladine, vteknili smo jo v nove zavode svoje, starina evropska pa je pomrla. Nista zamrla dva človeška rodova, in že je bila vsa Evropa kitajska in vzgojena po naših nazorih. Seveda, v pomočkih nismo bili skopi in izbirčni; zatorej se nam je v nekaj desetletjih posrečilo, da smo raznarodili vse narode evropske, česar prej navzlic vsem naporom niso dosegli večji narodje proti manjšim.

Kar se tiče vprašanja prostosti, zavrgli smo takisto evropske nazore in uredili državo po azijskem načelu vesoljnega robstva. Uvaževali smo v tem pogledu, da stane uprava z občim robstvom menj, da se državna vsemogočnost in neomejena oblast, za katero so se navduševali tudi evropski učenjaki, more izvesti samo na podlagi obče pokorščine in da evropska prostost ni mogla ubraniti pogube vaših držav, dočim je naša stara kitajska država z azijskimi nazori preživela ves evropski srednji in novi vek. Naši državi na čelu je seveda človek; ker pa ne poznamo Boga, zato nam je človeški vladar Bog, in imamo ga za neumrjočega, vsevedočega in vsemogočnega. Nihče podložnikov ne sme izustiti, da mu je gledal v obličje, nihče slikati njega podobe, nihče izgovoriti njegovega imena. Upravo ogromne države vodijo mnogi državniki, kakor drugače ni možno. Kdo je med njimi višji, kdo nižji, nihče ne ve in ne sme vprašati. Vsem je zapovedana stroga zvestoba in odkritosrčnost. Mišljenje vsakega državnika pa se nadzira z nekim stolom očite izpovedi, čegar delovanje ste že videli. Za vsako pregreho, za vsako kvarno nakano najvišjih državnikov in takisto najnižjih podložnikov pa stoji smrtna kazen, ki se izvršuje brez nobene milosti.

Ker je vlada vseh ljudij mati, vzgojiteljica in strahovalka, zatorej nimamo zasebne imovine, ne poznamo rodbine, dedovinskega nasledstva {{prelom strani}} in vzajemnih pogodeb, in še pojma nimamo o tem, kaj je pravo, kaj pravosodje. Nihče nima pravic, vsakdo ima samo pokorščino; zatorej smo pa tudi vsi jednaki, in državna oblast razpolaga z našim življenjem in z našo smrtjo popolnoma slobodno. Davkov nimamo, ker dela vsakdo za državo brez osebnih dohodkov; celo denarja ne poznamo, saj bi ga tudi ne mogli rabiti, ker nimamo nič prometa. Vidite, tako preprosto se vlada pri nas in tako malo časa je trebalo, da je v Evropi umrlo krščanstvo in se je iztrebila vsa sloboda!

Vender naša država ni jednostavna. Veliko rabimo učenjakov, dasi zdelujemo brez bogoslovcev, pravnikov in modroslovcev. Zadoščajo nam zdravniki, tehniki in upravniki ... Zdravniki prirejajo živež za vse državljane, in to tako popolno, da ne potrebujemo lekaren. Pri nas ni boleznij in kuge, in ljudje so trdni še v pozni starosti; zakaj ne bi, ko ima vsakdo primerno hrano, zdravo telo ter obleko in stanovanje, vedno podložno zdravniškemu nadzorstvu. Zdravniki preiskujejo duševne in telesne zmožnosti vsakega državljana, družijo in razdružujejo naše zakone, oddajajo novorojence dojnicam, deco v primerne šole, mladino v delavnice in odločujejo, kdaj prestani življenje pohabljenca ali onemoglega starčka. Naši tehniki daleč presezajo američanske svoje tovariše. Železnice smo odpravili, zakaj država jih ne potrebuje. Ne mogla bi jih pa tudi vzdrževati, ker so naši predniki porabili malone ves premog. Porabljamo pa vsako vodno moč in izkoriščamo, kolikor možno, elektriške sile. Kako bi sicer mogli razsvetljevati svoje podzemeljske zgradbe, rabiti toliko vročine za razna izdelovanja in vzdržavati krdela redarstvenih zrakoplovcev in povsod razprežene telegrafske in telefonske zveze? Jako se tudi trudimo obnoviti plodovitost zemlje, katero so nam predniki ostavili vso izmolženo. Zasadili smo gozde ob morji in na gorah ter zajezili veliko rek. Naše pridne roke in naš um ter voda, luč in gorkota izpod neba, vse to Evropo zopet prenovi, da bode to, kar je bila pred tisoč leti. Sedaj seveda Evropa ne more živiti toliko Ijudij kakor nekdaj; in država mora skrbeti, da ni lakote in potrebe. Zatorej se pri nas leto za letom preračunja, koliko se sme nastopno leto naroditi novih državljanov, glede na povprečno število usmrtitev in na pridobitev novih virov za hrano državljanov. Ta račun ni lahek, kakor ni lahka razvrstitev prebivalstva v opravila in okraje, da jih tukaj ni preveč in tam ne premalo, da se ne izdeluje neke potrebščine preveč, neke premalo in da se nikjer ne vgnjezdi nezadovoljstvo ali kaka posebna navada. Iz tega ozira se vam morda opravičujejo tiste krinke, ki jih nosijo ljudje, da ne poznajo drug drugega in da se ne morejo pogovarjati, {{prelom strani}} ako niso pod nadzorstvom, posebe odločenim, da pazi na občevanje. — 

Starček umolkne, Samorad pa meni:

— Oprostite, častiti genij, da izrečem nekaj pomislekov proti državni vaši osnovi. Zdi se mi, da tujci vašo državo še hitreje podero nego ste vi Evropo. —

Starček odgovori: — Priznati moram, da je tudi naša država kakor vsaka človeška reč nepopolna in podvržena smrti. Vender napada tujih narodov in poraza se še dolgo ne bojimo. Evropa in največji del Azije je sedaj jedna zložna država, prijateljsko združena z ostalo sorodno Azijo. Napasti bi nas utegnili samo Američani iz Amerike ali iz Afrike; toda temu ni povoda. Vedno imajo prepire, vedno državne prevrate, zato ne morejo pripraviti velike napadne vojske. Republikam, kakeršne so ameriške države, tudi ni dana tista poželjivost po tujih deželah, katero so podedovale monarhije že iz časov Nimrodovih. Dalje je v Ameriki še dosti rodovite zemlje, dosti premoga, dosti prostora pridnim ljudem, prebivalcev pa še vedno premalo. Čemu bi z nevarnostjo iskali v tujini, kar se jim varno in obilo ponuja doma? Kakor praktični ljudje bi pa tudi spoznali, da si svoje moči, svoje blaginje ne povečajo prav nič, ako si osvoje našo državo. Naših ljudij ne rabijo, ker jih ne morejo privaditi drugačnemu delu in življenju; naših pridelkov ne potrebujejo, in naša hrana jim je strup. Nasproti pa mi ne potrebujemo njih izdelkov; njih kruha in mesa celo uživati ne moremo, ker nimamo zob. Ne čudite se temu! Naša hrana je vedno mehka, in ker zanjo ne potrebujemo zob, izpadejo nam, največ pa že otrokom ne zrasto drugi zobje. —

Kako pa naj pridejo Američani v naše zemlje? Ob morji je povsod gost les, poln zverine. Ceste ni nikjer, takisto ne hiše, ugodne za njih potrebe, ogleduhov in vodnikov ne morejo najti, ker nihče ne ve, kaj se nahaja dan hoda za njegovim začasnim bivališčem, kje so naša skladišča, kje je sredica naše moči in vlade. Pripetilo se je že cesto, da je priplula tuja ladja v naša prirodna pristanišča. Redarji-zrakoplovci so jo takoj zapazili in objavili. Odplula je na dotično mesto zrakoplovska četa in je z varne višave na ladje spustila steklene oble. Te oble se razlete na ladji ali na vodi in razširijo živ, tudi na vodi neugasen ogenj in omoten smrad. Tako pokonča ladje ogenj, ljudi pa strupeni smrad. Vse smo takoj uničili in nikogar nismo pustili, da bi povedal rojakom svojim, kako so se pokončali njega tovariši. Tako še danes zmatrajo našo zemljo za deželo, s katere bregov se nihče ne vrne. — Če nas napado z veliko silo, postavimo pa tudi mi {{prelom strani}} veliko brambo proti njim, premer znatno predero v deželo. Naša zrakoplovna vojska bode sovražnike gonobila z elektriškimi streli, z ognjem in morečim plinom; gibala se bode brez opasnosti v zračnih višavah in srčno napadala tuje nasilnike, zakaj branila bode po srčnem nagibu sebeohrane krušno svojo mater ter se ne bode bojevala samo na povelje ali iz tako zvanega patrijotizma ob lačnem želodci kakor nasprotna vojska. —

Samorad meni: — Prav vaši podložniki, vzdihujoči pod krutim trinoštvom, ne bodo zvesti branitelji svoje države. Robovi so, in ro bovo orožje je izdajstvo. Slični bodo poslednjim evropskim domobrancem, ki so se tudi napadovalcem udali na milost in nemilost, pričakuje, ako ne poboljška, vsaj izpremembe svoje usode. —

— Motite se, prijatelj! nadaljuje starček. Vam je bila država malik Moloh, kateremu ste žrtvovali život in imetje, tožeč, da vam preslabo vrača vaše žrtve. Vam je bila država idealna vsota narodovih močij, predstaviteljica njega slave in prosvete. Toda kdor je gladen in ubožen, ne ogreva se več za državo, ki mnogo jemlje in malo daje; kdor je sam oslabel, ne zanaša se na moč združenih oslabelcev; in za slavo in prosveto narodovo se ne zanimlje prepalo ljudstvo, kateremu celo ni več do osebnega poštenja. Mi ne delujemo z ideali. Pri nas je prva: siti želodec. Zatorej so naši siti državljani zadovoljni in ne modrujejo o možni izboljšavi svojega stanu. Mi smo tudi vsi jednaki, in nihče izmed nas ni videl boljšega življenja od svoje brezskrbne vsakdanjosti. Vaši državljani pa so vse dni gledali razliko stanov, in gladniki — nezadovoljniki — negovali so v svoji prostosti tisoč neizpolnjivih želja ter zajedno obupavali o neprehodnosti potov, ki naj drže do sreče. Izdajstvo je bilo pri vas prirodno; pri nas bi bilo nezmiselno, ker nihče izmed nas ne more od njega pričakovati najmanjše koristi. Očitate nam robstvo. Robstvo je samo tam, kjer sta sluga in gospod. Te razlike pri nas ni. Robstvo je bilo pri vas, najobčutnejše robstvo! Težak, sluga, rob je robotal na vse pretege za majhno mezdo in ne vedoč, kje bode obedoval jutri. S kakimi čustvi je gledal potrato in razkošje svojega gospodarja, ki si je prigrabil milijone z lokavostjo svojo in z žulji svojih težakov? Najhujše pri tem pa je bilo, ker so vašemu robu vsak dan trobili na ušesa, da smo vsi bratje, in da ima uborni težak prav toliko pravic kakor bogatin in da mu je takisto odprta pot do milijonov, potrate in razkošja kakor milijonarju. Dobiti je izvestno tudi pri nas nezvestobe ali nepokorščine, toda taki slučaji so redki, in kazen je pregrehi za petami. Toda malokdaj pride do kazni, ker vsakdo ve, da ji ne {{prelom strani}} uide, ako se je pregrešil. Da se boje kazni, to je najjačje varstvo proti zločinstvu. —

— Menim, da prav s svojimi naglimi kaznimi brez kazenskega zakonika ustvarjate velike krivice. —

— Nikakor! nadaljuje starček. Vi ste v pravicah in v pravosodji vedno poskušali, vedno izpreminjali, delali izjeme in pridržke, kakor da vas peče vest ali da nečete izvrševati prava vselej nepristransko. Izumili ste celo porotna sodišča kakor zaščitje proti možni pristranosti državnih sodnikov in bobnali ste, da je to velika slobodnostna pridobitev, dasi ima državna oblast pravico, ob gotovih slučajih porotna sodišča nadomestiti z izrednimi sodišči in zločinca postaviti pred porotno sodišče, katero ni pristojno glede na mesto storjenega hudodelstva. U čakali ste tudi porotna sodišča, tako sestavljena, da se je v porotniškem mnenji bolj izražala strankarska strast ali narodna mržnja nego pravno čustvo. Pri nas se sodi drugače in nepristransko. Kaj je kaznjivo, ve že vsakdo po svoji vzgoji, in ne potrebujemo za to pisane knjige. Sodno ravnanje pa je jako jednostavno. Velik nemški učenjak nam je izumil stol očite izpovedi, kar pa ni tezalnica, ker mi ne poznamo torture nekdanje omikane Evrope. Človek, sumnjiv zločina, posadi se na takšen stol in pove na vsa vprašanja čisto resnico. To izpoved poslušajo trije možje, izžrebani sodniki, ali po telefonu ali iz očij v oči. Sodniki tudi sede na takih stolih, torej izreko sodbo po vestnem svojem prepričanji. Če prisodijo na kazen, tedaj se zločinec takoj usmrti z elektriko, ne da bi ga še odvezali od stola. Ako pa je oproščen, izpije nekov sok, da pozabi vse, kar je govoril; in odveze se od stola. Tudi sodniki izpijo po sodbi tisti sok, da pozabijo zločinca, zločin in sodbo ... Izvolite pogledati tja v nekdanji Korotan, ondu zapazite dva človeka, ki sta nedavno prebila smrtno kazen. —

Dočim se pripravlja žica za ta pogled v daljo, pripoveduje starček, da se trupla navadnih obsojencev pošljejo v kemiške tvornice, kjer jih razkroje in koristno porabijo kakor vsa druga človeška trupla, ker mrliči se ne pokopujejo. Nenavadni zločinci se pa javno izpostavijo. — Vsak takšen zločinec je sam svoj kip. Vi ste stavljali spomenike slavnim, zgodovinskim osebam, da ste se bahali ž njimi. Mi jih stavljamo zločincem, da so v svareči vzgled. Obsojenčevo truplo se odpre in potlej se s posebnim strojem napoji tekočine, katera se skoro strdi kakor kamen. Ta kamen, pristni obsojencev stas, postavi se na podnožje, v katero je vdelana bronasta plošča, ki naznanja, kaj je kip zakrivil. —
{{prelom strani}}
Samorad pogleda skozi temno okence na konci pripete žice in takoj ugleda dva človeška kipa. Obraza sta bila kakor živa, samo oči so osteklele.

Prvi kip ima napis: L. 18. 4. X./IV. 5. 9. I.

Želel je slobodno misliti.

In na drugem se čita: X. 81. 5. VII./D. 170. 2. III.

Dvomil je o neumrljivosti našega vladarja.

Prvi kip hrani okamenele ostanke vodje zrakoplovni četi, drugi pa učenjaka Rudovara. Obe osebi poznamo iz prejšnega poglavja. Vzgrožen gleda Samorad ta spomenika in miluje poslednjega svojega pravnuka. Genij Velike Azije nadaljuje:

— Vi ste kaznovali samo hudobno dejanje, pustivši božji pravici kaznovanje zlobnega naklepa. Mi ne priznavamo Boga, zatorej nam ima država božjo oblast in pravico kaznovati tudi zlobne naklepe: zatorej sta onadva okamenela. Zakrivila sta najzlobnejši, najnevarnejši zločinstvi: zločinstvi, kateri sta naperjeni proti obstoju in bistvu naše države. Kjer velja splošna pokorščina, kjer ima državna oblast misliti in skrbeti za vse in za vsakogar; tam ni prostora slobodnim mislim, tam se misli jedino to in tako, kakor je zapovedano vsakomur. To je tako dosledna reč, da se ne smete čuditi, če smo zraven krščanstva prepovedali tudi vso umetnost, vse pesništvo in modroslovje, vso zgodovinsko in govorniško vedo. Mi nimamo leposlovja, ne poznamo nekdanje vaše splošne omike, in našim matematikom bi se zdelo smešno meriti tek nebeških zvezda ali se ukvarjati z vprašanjem, je li se suče zemlja okolo solnca ali solnce okolo zemlje. Slobodno modrovanje bi nam izpodkopalo vso državno osnovo: saj ne smemo dopuščati, da bi kdo drugače mislil nego delal, namreč prvo slobodno, drugo neslobodno, ker skoro potem bi ljudje zahtevali slobode tudi v dejanji. — Takisto je zločinstvo, naperjeno zoper bistvo naše države, dvojiti o neumrljivosti našega vladarja. Ker ne poznamo nadzemeljskega gospodarja nad človekom, prisvajamo popolnoma dosledno božja svojstva svojemu pozemeljskemu vladarju in verovati moramo, da je on popolno bitje, obdarovano z neumrjočnostjo, vsemogočnostjo in vsemodrostjo. Kdor misli, da je naš vladar človek kakor mi drugi, ta čini pravo veleizdajstvo. Sicer ste nekaj jednakega poznali že v stari Evropi. Ondaj ste pač z ustavami omejevali osebno oblast svojih vladarjev, toda vladna uprava vam je bila vsemogočna, neumrjoča, {{prelom strani}} in težko bi bil pri vas ušel kazni tisti, kdor bi trdil, da celotno poslovanje državne uprave ni nezmotno. —

— Vaša država trapi bistvo človekovo, razvoj in blažitev duha; torej ne more imeti stalnosti. —

— Mi ne trapimo duševnih močij, mi jih samo urejamo, da vsakdo služi celoti in da se ne ustvarjajo sredobežne sile. Kam ste vi zabredli s svojim prostim razvojem duševnih darov? Poglejte pa nasproti našo mater, kitajsko državo! Poznali ste jo nekoliko že v XIX. veku. Katera država se je mogla tedaj meriti ž njo, kar se tiče starosti in števila prebivalcev? Naša sedanja država pa je osnovana strože nego stara kitajska. Mi smo za nje ustanovitev porabili vse izkušnje domačega Kitaja in vso učenost osvojene Evrope; mi imamo izdatnejših, naprednejših pomočkov za svojo ohranitev in ne toliko nevarnih tekmecev kakor nekdaj Kitaj, ki je sedaj z nami prijateljski zvezan. Do nedogledne bodočnosti se nam ni bati napada in poraza od nikogar. Vender se pogubi tudi naša država, in po Evropi, katero smo zasadili z gozdi in izpremenili v rodovit raj, zopet zagospodari evropsko pleme, ki bode uživalo plodove našega truda in naše varčnosti. Zgodi se to pozno, vender zgodi se pač. Nič stalnega ni pod solncem, katero tudi ni večno. Tudi naša država se mora pokoriti zakonu vseh človeških naprav. Postarali se bodemo in umrli, in tiste prirodne sile, ki delujejo na to, da iz trohnobe zaklije novo življenje, razdrobe tudi naše carstvo. Vsako bitje nosi v sebi kal smrti. Smrtna kal evropskim državam je bila sloboda; našo državo zamori prav to, kar jo sedaj vzdržuje: robstvo. V robski pokorščini zamre počasi vsa volja in opeša ves razum. To pešanje duševnih sil prestopa in se množi od rodu do rodu. Jednotno vladanje po neizpremenjenih načelih in delitev vsega delovanja med posamezne izvežbance, ne da bi se roka in duh kdaj bavila z drugim opravilom in ne da bi človek kdaj užival nenavadnih razvedril, to dvoje pa činuje na to, da posamezniki več ne vzmorejo napredka in novih iznajdeb in da vsa državna uprava okostenf. Med državljani se javlja topoglavost, blaznost; množe se samoumori. Državni stroj pa celo v navadni vsakdanjosti ne zdeluje, kakor bi moral in kakor je posloval nekdaj; v nenavadnem slučaji pa odreče vse poslovanje. Tako pridemo do splošnega poraza ... Takova je človeška nrav! V sredi, v zmernosti ne ostajamo, ampak begamo od skrajnosti do skrajnosti in ondu zagazimo do robov, ki nas strmoglavijo v prepad. Videli smo vaše države, osnovane na temelji krščanstva in slobode, videli smo, da ste ostavili krščanstvo in da vas je sloboda vseh proti vsem, sloboda, izvedena do skrajnosti, zavedla v prepad. Posnemati nismo {{prelom strani}} smeli vaših vzgledov; morali smo poiskati nasprotno stališče. Zgradili smo torej državo na temelji materijalizma in robstva ter zabredli v nasprotno skrajnost. Lepo se da učiti zmernost: »Sustine et abstine«: Pokorščina ne sme zatreti slobodne volje in misli: Sloboda ne sme ubraniti podrejanja posameznikov pod višji zakon in ozira na jednake pravice in koristi bližnjika: Državam kakor državljanom je treba idealnosti, povzdigati morajo duha kvišku in krotiti sebične strasti, ker človek ne živi za nasičevanje nenasitnih strastij, in država ni zgolj narod v orožji. Vsakdo pozna resnico takih naukov, toda ravna se po starem reku: »Video meliora proboque, deteriora sequor« ... Kadar je mera polna, tedaj nas strahuje nadzemeljski vladar, najsi ga priznavamo ali ne, in kaznuje narod z narodom, skrajno slobodo s skrajnim robstvom, Evropo z Azijo, Azijo z Ameriko in obratno. Tako se vrti kolobar človeške usode od stoletja do stoletja, in kar je danes na vrhunci, to se nagne jutri nizdolu, da zopet vstane. Tako je naša svetovna zgodovina svetovna sodba: večno strahovanje, večno se ponavljajoče človeške zlobe in bedastoče, danes tako, jutri drugako, bistveno pa vedno jednako — ker nič novega se ne zgodi pod solncem! —

To izrekši se starček razprši v sivo brezlično meglilo. Samorad pa zre začuden predse in sanjavo premišljuje, ali je bil ta starček oseba ali prikazen kakor morebiti nedavno na razvalinah babilonskih? Ali so bile njega besede, katere tako spominjajo Abadona, iskreno mnenje ali mameče slepilo? Dočim tako omahuje, jame se megla gostiti in iz nje vzrase človeški stas, ves podoben Samoradu, kakeršen je bil pred štirimi leti v cvetji in zadovoljstvu zlate mladosti.

Samorad se preplaši in zakliče: — Kdo si, zlobni duh, ki me trpinčiš, očitajoč mi nedolžno moje lice iz dobe vzorov in blagih želja? —

Prikazen odgovori: — Nisem zloben duh, ako ti očitam dobo, ko še nisi poznal kesa in obupa ... Bil sem ti zvest spremljevalec po dejanski zemlji in ob breztelesnem beganji v sanjavi bodočnosti.

Često sem te svaril, toda bil si gluh in se nisi oziral name. Zopet te hočem opominjati; toda vrniva se najprej v istinitost XIX. stoletja in posetiva mojo in tvojo rodno hišo. —

Samorad gleda očito vesel domači dvorec, ki še vedno kaže blaginjo in ukusni red svojega gospodarja, drevje, upognjeno pod ovočjem, trsje, polno zažetega grozdja, kozolce, natlačene s snopovi, in povsod vesele obraze ter vidni blagoslov božji. Na misel mu pride {{prelom strani}} huda ura ob požaru njega pristave, katero vidi danes nepoškodovano. To vse ga nekamo vznemiri, da vpraša mladeniško prikazen:

— Povej mi, spremnik, kdaj sem poslednjič gledal svoj dom? —

— Čas merim kakor ti — odgovori prikazen. Če ti ne veš dneva, meni tudi ni znan. Sicer pa nama gre za bodočnost, da živiš in ne umiraš samo kakor ves ta čas, ko so te vezale spone Abadonove. Moč imam do zlega duha in opominjam te, da se mu odrečeš in zahtevaš nazaj život in prostost. —

Toliko da prikazen to izusti, pristopi Abadon, kakor bi bil vzrasel iz tal. Tudi Abadon ima Samoradovo lice. Samorad se zopet ustraši svojega obraza. Kakor je lice, katero mu očita mladeniška prikazen, zdravo, bodro in sočutno, tako je tisto, katero nosi Abadon, strastno — medlo in utrujeno — pokoja želeče, in Samorad bi gotovo slastno segel po prvem lici, ako bi smel voliti. —

Abadon upre togotne oči v prikazen; ta pa se ne gane, ampak govori obrnjena k Samoradu:

— Najprej vedi, da ta zli duh, ki se je sedaj prismradil semkaj, nima moči do mene in tudi do tebe ne, dokler mi pustiš, da govorim s teboj. Torej odpri besedam mojim ušesa in srce! Jokati moram po tebi, kakor so nekoč po očaku Jobu jokali njega prijatelji! Jobu je ostal zdrav vsaj duh; tebi pa ni ostalo nič. Svoj život si zamenjal za ta ostudni meh, od katerega še senca ni tvoja, ampak Abadonova. Tvoja volja ni več moška, ampak liki jesenski list, ki ga prenaša veter od grma do grma. Tvoj um pa deluje tako, kakor da sta opešala ves spomin na tvojo nekdanjo zavest in vsa razsodnost. Moreš li odgovoriti, čemu motriš meglene obraze nastopnih stoletij, ki te nič ne peko, in zapiraš oči jasni sedanjosti, v kateri živeti in delati je tebi dolžnost? Ali si zadobil količkaj tiste obljubljene koristi za svoje dejansko življenje, ko si gledal črkobera Slovogoja, brezznačajnika Rudovara in na razvalinah evropske prosvete človeške patvore, poživinjene po azijskem trinoštvu? Ali si se kdaj v peklenski svoji obmani vzpel do sodbe, da je vsa ta bodočnost, ki je mikala tvoje oči, zgolj premišljeno sleparstvo? Ali si se kdaj zavedal, da si utopljen, izgubljen, če jadraš dalje s tem vetrom na svojem čolniči brez krme? Ne želim, ne pričakujem tvojega odgovora; sam bodem odgovarjal. Razgrniva sliko tvojega življenja — ako se sme življenje imenovati tako brezvoljno brezumno opotekanje — od danes nazaj do tistega dne, ko te je Abadon potegnil iz Save; razmotriva tvoje bedastoče in tvoja potovanja, in potlej pridem morda do zadovoljstva, da nisem govoril gluhim ušesom. —
{{prelom strani}}
Kaj si videl in čul iz dobe po XIX. stoletji? Zgolj zlobo in bedastočo, vojsko bratov proti bratom, splošno dirjanje v prepad, poraz svojega naroda in vse Evrope, zatem robstvo, kakeršnega doslej ne pozna zgodovina človeška. Vse si videl peklenskočrno, brez najmanjše iskrice nebeškega ognja. Sestavno si se uvajal v tisti Abadonov pesimizem, ki je žalostna, sramotna maroga našega veka, gonoben zločin in podla bedastoča ... Član si človeške zadruge in naudan si bil blagih upov in namenov. Kazalo se ti je, kako se človeštvo naposled poživini, in predočeval se ti je podli značaj poslednjega tvojega potomca: to vse z namenom, da sam ne čislaš življenja, da se ti življenje priskuti kakor naloženo breme in da bode dovršetek vse tvoje omike, vseh tvojih blagih naporov značaj, kakeršnega si videl na Rudovaru ... Član si majhnega naroda, ki se vztrajno bori za svoj obstanek in za svojo čast. Kazalo se ti je, kako je prepadel v smešnost in podlost in naposled uničil malone samega sebe: to vse z namenom, da se iznebiš ljubezni do rodne zemlje in se otreseš tistega prirodnega čustva, ki te veže na rojake tvoje. Tako dosledno si se pojil s pesimizmom, da si verjel prizore, ki nasprotujejo zakonom prirode in večne pravice ter vsem pojavom zgodovine človeške. Tako te je se stavno vzgajal tisti duh, ki te izvestno ni zastonj otel iz savskih vrtincev. Otel te je zase, za svoje kraljevstvo, katero ti je nedavno slikal tolikanj peklensko; in sedaj te vzgaja zase, da bodeš nekoč propovednik njega blagovesti — razčlovekujočega pesimizma. Plahtalič, Slovogoj, Rudovar in tisti genij Velike Azije, katerega si našel na razvalinah mesta Pariza, vsi so bili zgolj prikazni Abadonove, kakor je laž tisočera, resnica pa jedna; laž prikupna in vabeča pod krinko resnice, dočim je resnica preprosta in trpka. Najprej si nosil obroč na vratu — sramotno znamenje robstva; potlej pa si zabredel še globočje, zamenivši svoje telo za ta prazni lev. Tvoj lev je pristna slika sedanjega pesimizma. Zavedeni po napačni vzgoji, slečete dejanskega človeka, ustvarjenega po božji podobi, zavrgši svojo krepost in zaupanje v samega sebe, svoje verstvo in narodnost, in hkrati oblečete lev Abadonove podobe: brezbistven lev domišljave in skepticizma, lenega fatalizma in plašljive brezupnosti. V tak lev potlačeni, pač čutite svojo ničnost in sodite potlej, mereč ves svet po sebi, da je človeštvo prokleto v ničnost in da so ljudje na zemlji res samo zemeljski metež, kakor ti je nekoč laskavo očital novi tvoj bog Abadon.

Tako omamljen si gledal skozi Abadonove naočnike in iz njegovega leva človeško zgodovino minulih in bodočih časov. Čuda torej ni, da si videl slikano vse mračno na mračno, zgolj človeški prepad {{prelom strani}} in poraz in nikjer vesele nebeške luči. Vender je neovržna resnica, da človeštvo napreduje in da se blaži. To resnico nam razodeva prav statistika, na katero se je sklicaval Abadon in se sklicujejo tako radi pesimisti, dokazujoč prepad človeške zadruge. Statistika, ta najnovejša veda, ki je dokazala čudovito rednost tako v pojavih prirodnih slučajev kakor v činih proste človeške volje, veda, ki kakor pristna fotografija istinsko razkriva vse razmerje človeške zadruge, ne dopuščajoč olepševalnega slikanja ali Potemkinovih vasij; ta statistika nam pač podaja važni nauk, da so bedastoče in zlodejstva ne samo učinki strastij in napak posameznih ljudij, temveč takisto posledice splošnega stanja človeške družbe v dotični dobi. — Toda nuja nam tudi važnejši in tolažilni nauk, da vsak napredek v državnem redu in v splošni omiki, vsaka poboljšava v pridelovanji in v občilih, vsaka nova koristna iznajdba blagodejno in stalno činuje na človeško zadrugo, in to v vseh ozirih in mnogo hitreje in jačje, nego smo pričakovali. Nič ne ostane samično in brez posledic. Ne topi, strašljivi fatalizem, temveč živa, blagodejna poboljšljivost človeške družbe odseva iz matematiško gotovih podatkov statistiške vede. Ta veda nam kaže, da za izboljšanje človeštva ne potrebujemo novih kazenskih prepovedij ali novih verskih zapovedij, temveč jedino napredovanja povsod načete splošne izobrazbe in razumnosti. Sploh nam podaja statistika tolažilno gotovost, da napredujemo z omiko vred, da se človeška zloba manjša, da se lajša gmotna beda nižjih stanov in da se množi splošna materijelna in ideelna imovina.

Vi, mladeniški pesimisti z nazori umirajočih starčkov, poudarjate, da človeštvo hira in da se stara zlasti Evropa. Res se staranju in razpadanju po dovršeni dobi svojega razcvita in svoje moči narodje takisto ne morejo izogniti kakor ne posamezni človek. Tudi duh vsega naroda ali naroda kakor celote nima življenja brez meja. Kadar je doseženo najboljše, mora nam ugajati slabše, ker se vedno poraja novina, in kadar je dospel narod do vrhunca, mora se napotiti nizdolu, ker ne more ostajati; pot nizdolu pa je navadno hitrejši od pota vkreber. Sploh se ne more nobena človeška naprava ali namera izvesti do skrajnih posledic, ker vsega človeškega početja se drži zmota in greh in vsakemu zemeljskemu bitju je že pri postanku vcepljena kal prihodnjega prestanka ... Toda pota božje previdnosti so nezasledna; ako pa jih izkušamo zasledovati, moramo v človeški usodi iskati tudi večne pravice in večne ljubezni božje. Zatorej se nihče ne sme predrzniti do pesimistiške trditve, da je človeštvo že dospelo do poslednje dobe svojega zemljevanja. Koliko tisočletij so {{prelom strani}} po zemlji lomastili ihtijosavri in njih svojat, predno so se pogreznili v kredo! Ti, človek, božja podoba, pa si ne upaš zase pričakovati vsaj toliko tisočletij, kolikor jih je bilo danih tisti golazni in nakazni? Vera te uči, da je po padu prvega človeka minilo štiritisoč let, premer je prišel obetani Spasitelj, da nam odveze prokletstvo izvirnega greha. Ali ne dvojiš o božji pravičnosti in ljubezni, ako pesimistiško trdiš, da bode doba, v kateri se more človeštvo udeleževati duševnega preporoda po krščanstvu, krajša, nego je bila doba tožnega čakanja na učlovečbo božjega sinu? Pomisli dalje, koliko narodov še čaka oznanjevalcev božje blagovesti; koliko je še divjakov in samojedov (človekožerov), ki so tudi pozvani k splošni prosveti; koliko je še poravnati očitih zgodovinskih krivic, kako malo je še ljudij na zemlji za te velikanske prostore in kako neizmerno je bogastvo in koliko je živil, katera hrani zemlja, še nenačetih! In ta naša zemlja nam še celo ni znana po vseh rodovitih pokrajinah — kamoli obdelana. Če preudariš vse to, moraš pesimiste zavrniti z upravičeno sodbo, da človeštvo še ni pri kraji, ampak vedno še v prvi dobi svoje zgodovine. Ako smemo vzporejati celotno človeštvo posameznemu človeku in značaju njega dob, onda smemo z drugimi besedami reči, da nas čaka še velika nedogledna mladeniška in moška doba svetne zgodovine, predno se človeštvo jame starati in prepadati v vseh tistih bedah in grehotah, o katerih nam prerokuje Sveto pismo. Potlej stoprav pride »dan Gospodov«, »dan sodbe in povračila«. — »Prvine se raztope, in zemlja zgori z vsemi stvarmi na nji.« In kdaj se to zgodi? »Tistega dneva in tiste ure ne ve nihče, tudi krilatci v nebesih ne, nego jedini Oče.«

Pesimisti prav radi vzporejajo našo dobo upadajoči in medleči dobi rimske države v starem veku. To je neosnovana vzporedba, strašljiva pretirava obrabljenega reka, da se ne zgodi nič novega pod solncem. Prav nezmiselno je, s tistim merilom kakor stare čase meriti tudi popolnoma predrugačeno pozorišče in na vse drugačnih temeljih osnovane položaje sedanje dobe. Stari vek je ječal pod robstvom in malikovalstvom. Sedanji omikani svet ne pozna robstva in ga odpravlja, koderkoli se širi evropska omika. Ta omika prešinja počasi vse in se razteza neustavno. Skoro spoznamo vso zemljo, kjerkoli morejo bivati ljudje, in vsi ljudje bodo deležni omike in napredka. Vedno več zemeljskih zakladov se bode našlo in razkrilo, vedno več površine bode podano pridnim rokam, umno poljedelstvo in obrtnost napredujeta, trgovina se širi, občila med narodi se boljšajo in raztezajo. Povsod je napredek, in njega pridobitkov so deležni vsi omikani narodje. {{prelom strani}} Imovina stoji na temelji dela, varčnosti in pravne varnosti, in ne več kakor nekdaj na plenitvi in vednem strahu pred izgubo. Celo nižji stanovi, ki so stopili na mesto nekdanjih robov in tlačanov, imajo mnogo več potrebščin nego nekdaj in žive ob njih ugodno in pravnovarno kakor še nikoli. Med omikanimi narodi ni več možna splošna lakota, toliko so se izboljšale trgovinske zveze, in toliko bolj zadoščajo občila. Takisto se razvijajo in spopolnjujejo mednarodne zdravstvene naprave, in obvarovani smo tistih strašnih kug starega in srednjega veka. Blaginjo in omiko starega veka so podrli vztočni barbari; tudi tebi se je kazalo, kako so sinovi ostarelega Kitaja v robstvo vkovali moderno Evropo. Kaj takega sedaj ni več možno. Vsa zemlja bode skoro poznana, tudi stari Kitaj se ne bode mogel več zapirati vplivu evropske omike. Naša prosveta, države, osnovane po evropskih načelih pravne varnosti in uredovanega gospodarstva, širijo se čimdalje bolj po vsi zemlji in stopile bodo v pravne mednarodne zveze med seboj. Neosnovan je torej strah, da bi še kdaj barbari porušili evropsko kulturo; nasprotno pa je velik dobiček za vse naše nastopnike, da podedujejo vso našo omiko, vse iznajdbe in tudi vse imovinske pridobitve svojih prednikov. Pomisli poslednjič še krščanstvo! Sedaj kakor nekdaj ima vnetih oznanjevalcev, neustrašenih mučencev in neustavno se širi po vsi zemlji, blažeč srca in kroteč strasti ljudem in narodom ter nudeč vsakemu človeku milote in tolažila, kakeršnih ne vzmore nobeno malikovalstvo, nobeno modroslovstvo in nobeno slepilo Abadonovo ... Ni torej res, da se ne godi nič novega pod solncem, ampak očito je, da napredujemo po stezah vere in nravnosti, omike in slobode kvišku k idealnim zmotrom, in sicer tolikanj, da se kaj takega dosedaj ni zvršilo pri nobenem narodu, kolikor jih pozna zgodovina naše zemlje. —

Ti, sinko majhnega, mehkega naroda, ki si gledal lepo svojo domovino pokrito s šumami in najlepša svoja mesta v podrtinah, ki si videl, kako je umiral poslednji Slovenec, izvestno se bojiš, da se tvoj narod stisne in izpodrine ob splošnem napredovanji večjih narodov, kateri mu ne bodo dopuščali posebnega razvijanja, bojiš se, da se potopi v drugih narodih kakor tvoja Sava v tujem Dunavu! Bojazen tvoja ni upravičena ne pred Bogom ne pred zgodovino človeško. Pred Bogom ne, ker te je ustvaril, ker ti je podaril tvoj lepi jezik in lepo domovino in ti ni odrekel pravic, podeljenih drugim narodom. Božjo pravico imaš torej do življenja, kakor krožijo okolo solnca po svojih tirih veliki in mali planetje in drobni planetoidi. Pred človeško zgodovino ne, ker ni preminil še noben versko in nravstveno {{prelom strani}} krepak narod, kakeršen je izvestno tvoj, dokler je čuval vernost in nravnost, ti svoji najvišji blaginji.

Žarki vesoljnega napredka bude veliko pleme. Slovan stopa sedaj na dan; in če mi vstajamo, tedaj je onih strah, ki so vstali, dokler smo mi spali. Zatorej se postavljajo proti nam in se krčevito držč položajev, katerim je, dasi so bili krivični, stoletno priposestovanje nadelo videz pravice. Hudo peče gotovo tudi tebe, da nas porogljivo prezirajo, ker si v desetletjih nismo nabrali toliko idealnega bogastva kakor drugi v stoletjih; da nas zaničljivo potiskajo na stran, ker smo mladi in majhni; da nam odrekajo marsikaj, kar je drugim slobodno; da je marsikdo čutil pristranost, kjer je pričakoval jednakopravja; da nekaterniki zmatrajo slovensko tvojo zavest za greh, ki se ne odveze ne na tem ne na onem svetu; da se ponekod togote zaradi češčenja naših svetih blagovestnikov, ki sta nam oznanjuje sveto vero, utemeljila tudi slovstvo; in da razni skriti in očiti klevetniki umetno izkušajo buditi nezaupnost državne oblasti proti zvestim narodom; in morebiti si že z marsikaterim rojakom vred, ki je bridko trpel posledice svoje slovenske zavesti, vzdihnil: »Exoriare aliquis nostris ex ossibus ultor«! Vender ne boj se vsega tega in ne posnemaj strašljivcev, ki se odtezajo narodnemu delu, ker ni prijetno! Vsi ti sovražni pojavi, ki se porajajo in goje proti nam, vsi so prirodni in se ponavljajo vselej, kadar k obedni mizi, kjer sede trije, prisede četrti, ki zahteva svojega pravičnega deleža in se ne da odpraviti z ostanki, namenjenimi prosjakom. Človeška čud je taka, da radi izgrešimo pot pravice in pametnega mišljenja, kadar nam je poudarjati pravico drugih proti nam; in najbolj zapiramo oči pravici in resnici, kadar moramo dajati iz rok, kar bi radi obdržali, dasi je bila naša posest krivična.

Omika bode blagodejno činjevala tudi v tem pogledu. Po nji se zavemo svoje vrednosti in skupnih koristij z bratovskimi narodi. Samozavest in vera v sebe nas bode jačila in jeklenila pri trnjevem delu in vztrajnem naporu za narodne blaginje. Teh pa se bodemo zvesto oklepali, ker bodo pridobitve našega truda in ne samo milostni darovi. Če smo vsak posebe jeklen značaj, onda smo vsi skupaj nepremagljiva trdnjava. Dokler smo takšni, imamo važno prednost pred večjimi narodi, kateri že dolgo uživajo tiste pravice, za katere se mi še borimo. Mi vztrajamo in smo krepki, dokler delamo v znoji svojega obraza; oni pa razkošno uživajo pripodedovane blaginje, katere jih niso stale truda, in se mehkužijo v brezskrbni varnosti. Omika pa bode vplivala tudi na naše nasprotnike. Spoštovali in uvaževali nas bodo, odkar se spoštujemo sami, in potihnili bodo vsaj nekateri {{prelom strani}} tistih klevetnikov, ki sedaj pljujejo toliko ogrde na nas. Vremena se bodo razjasnila, in končno dospemo tudi mi korakoma do zmotra, katerega nam je zastavila večna pravica in ljubezen.

Nekovo posebno svojstvo je podeljeno nam Slovanom, ki svoje sedanje domovine nismo pridobili največ z mečem v roki kakor večina drugih narodov. Tudi najhujši protivniki nam ne odrekajo blagih duševnih vrlin in posebne rodne idealnosti. Dobrotna roka, ki vodi človeško usodo, prebudila je slovanski narod pozno za drugo Evropo in ga prihranila za posebne zgodovinske namene, v katerih se na korist človeške zadruge uveljavi rodni značaj slovanski; in nemara je res, kar pojo naši pesniki-preroki, da so Slovani, ki samo »bran« poznajo in še imena nimajo za napadovalni osvojevalni boj, dasi jih je Bog ustvaril »kakor listja, trave«, izvoljeni, zasnovati in izvesti mir in spravo med vsemi omikanimi narodi.

Nam Slovencem pa podeli Bog to milost, da napredujemo samo korakoma, da si pridobimo vsako postanko z naporom in žilavim delom in da nam ne padajo v naročaj darovi, ki se radi pogube, kakor so se prejeli brez truda. Mlad narod smo še in potrebujemo stroge vzgoje za svoj obstanek in za dosego častnega mesta med narodi. Krilati rek velja takisto za narode kakor za posamičnika. Samo naporen napredek, prosveta in pravica, ki jih pridobivamo in čuvamo ob narodovem znoji, osreči nas, sicer prezgodaj počijemo in zaspimo. V tem pa pride sovražnik in zaseje ljuljiko med pšenico. Vzgled opazujete prav sedaj lahko v kranjski vojvodini. Ondu je Slovencem nekaj let politiško solnce sijalo mileje nego ostalim slovenskim pokrajinam; zato pa se je narod vspaval v nekovo leno zadovoljstvo. V tem se je v »narodu-svetniku« ustanovila nova politiško-katoliška ali katoliško-politiška stranka, katera načelno mizi narodnost ohranjujoče napore starejše narodne stranke, ne da bi delovala proti potujčevanju našega naroda ter bije svetovni, stari boj konservatizma proti liberalizmu, kakor da korači naš mali narod Evropi na čelu in bi bil izvoljen dobojevati ta boj in potolči tiste liberalce liki pastirček David, ki je usmrtil velikana Golijata. Da le ne bi nikdar opazovali še tega, kako drži pot od narodnega mišljenja do protislovenskega delovanja skozi vrata tega novega nadnarodnega društva! Vender dosti o tej epizodi slovenske zgodovine, ki je vender koristna, ker kranjsko slovenstvo zopet budi in tesneje druži k prepotrebnemu delu za narodni obstanek ...

»Zora puca, bit če dana«! Kažejo se znamenja, da duh bratoljubja in pravice, prešinjen po krščanskih vzorih, zopet veje nad evropskimi {{prelom strani}} državami in da pojemajo časi, ko so se delili narodje in delile dežele po volji zmagovalčevi, ko je preminila marsikatera manjša država, ker je bila večji na poti, in ko se je v jedni in tisti državi večji narod čutil žaljenega na svojem veličastvu in oškodovanega na svoji imovini, ako je tudi manjši narod zahteval svojih prirodnih in pisanih pravic. Ni ga naroda, ki se tako trdno oprijeinlje svoje posesti, in koristi kakor Angličani. Vender glej, prav ta narod spoznava stoletno svojo krivico proti irski deželi; in Angličani, ki nikakor nimajo priimka viteškega naroda, bodo toliko plemeniti, da prej ali slej tudi poravnajo svojo in svojih očakov krivico. To je pravi liberalizem! Vsak važni korak na stezi pravice, pristnega liberalizma in napredka v katerikoli večji evropski državi pa neizogibno vpliva na ostale države, katere niso več kakor nekdaj druga od druge ločene s kitajskimi zidovi ... Vedno je bil srdit boj med sebičnimi koristimi in vzvišenimi idejami. Človeška zgodovina je napolnjena s takimi boji, toda kri, prelita v njih, bila je plodonosna za narode kakor rosa za travnike; zakaj za slučaj, za kratke dobe so pač zmagovale sebične koristi, stanovito nadvladale pa so naposled ideje. Tako je zmagala vsaka vzvišena, človeštvo osrečujoča ideja, naj se je tudi morala najprej posvetiti s krvnim krstom ... To je časovni napredek, ki se ne da ustaviti ne s tajitvami ne s topovi; to je zmaga krščanske ljubezni, kateri je vzor »jedna čeda, jeden pastir«. Tako tudi nam nekoč, vender gotovo, nastopi dan narodnega vstajenja, in uresničijo se preroške besede našega Stanka Vraza:

»Svi narodi brača, svi su božja čeda, na njih jedno nebo i jedan Bog gleda; i ko jedno snnce nad svimi izhodi, jedno stoj i vladaj pravo nad narodi!« —

Duh umolkne. Ko pa vidi, da Abadon še vedno na strani stoječ srepo gleda plahega Samorada, takoj zopet povzame:

— Opral sem počrnjeno sliko bodočnosti Evrope in tvojega naroda. Teže mi bode oprati tudi tebe. Atom si v človeški množini, ki se vedno poraja in nadomešča, vedno druži in giblje, kakor bi bila večna. Samo atom si. Toda če vrabec ne pade raz streho brez volje božje, onda si tudi ti dokaj vreden za Boga in za človeštvo. Vreden si tem več, ker se je zli duh toliko zanimal zate, da te je otel nepremišljenega samoumora in da te sedaj vzgaja za posebne peklenske koristi, dasi je pekel po njega trditvi že prenapolnjen. Kakšen je njegov namen, takoj razvidiš, ko presodiva dosledno tvoje napredovanje {{prelom strani}} na stezi pesimizma. Najprej ti pa mora biti do tega, da se odpoveš duhu laži in temote ... —

V tem hipu stopi Abadon med duha in Samorada ter šepne temu na uho:

— Najprej se spomni sodbe svoje in Cvetanine; potlej, če hočeš, poslušaj tega sanjača! —

Ta opomin Samorada toliko presune, da milo pogleda duha in mu veli, naj prestane govoriti. Duh se razjoče in izgine Samoradu,

rekši: — Nesrečni Narobe-Črtomir! Se jedenkrat ti hočem odpirati preslepljene oči; ali gorje ti, če pridem prepozno! —

Zmagovalec Abadon pa zakliče za duhom: — Se je Samorad moj in — v sponah, ki ne odpadejo na gole sanje in besede! Še bode gledal svet skozi moje naočnike in se napajal moje modrosti! —
{{prelom strani}}
== XI. ==

Stopimo v svetišče zemeljske pravice, kjer človeški sodniki po časnih zakonih odločujejo o življenji in prostosti, o pravici in imovini svojega bližnjika. Na vzvišenem prostoru velike svetle dvorane sede za dolgo, zeleno pogrnjeno mizo trije sodniki, resni, postarni gospodje z zlatimi ovratniki, in poleg njih sedita pri svojih mizicah na desni strani državni pravnik, na levici pa mlad zapisnikar. Pred vzvišenim prostorom so v dveh klopeh zbrani izžrebani porotniki, dvanajst mož iz prostega naroda, ki niso vajeni blestečih govorov in bistroumnih dokazov, pa vender žele po zdravi pameti rednih možgan razločiti resnico od laži in bistvo od videza. Nasproti porotnikom na levi strani pred vzvišenim prostorom je sedel za nepogrnjeno mizico zagovornik, prileten mož v navadni črni obleki; zamišljeno zre sedaj na obtožno klop med seboj in porotniki. Blizu dve tretjini prostorne dvorane pa je napolnilo radovedno občinstvo, največ ženskega spola.

Na obtožni klopi je odlcazan sedež gospe Cvetani Pavličevi. Obleka ji je črna, obraz bled in miren, vsa podoba sočutna in častita. Dva orožnika stojita za njo.

Zapisnikar je glasno in jasno prečital zatožni spis, v katerem se gospe Cvetani Pavličevi očita, da je s pomočjo Samorada Veselina zavratno umorila gospoda Petra Pavlica, svojega moža. Predsednik jo priljudno vpraša, kaj bi odgovorila na obtožbo. Cvetana dostojno vstane in pravi z mirnim glasom, kakor udana v usodo svojo, da ji vest ne očita ničesar in da pred Bogom in pred ljudmi ni kriva smrti gospoda Petra Pavliča.
{{prelom strani}}
Predsednik jo mirno opomni, da je pred preiskovalnim sodnikom priznala svojo krivdo in da je sploh najugodneje za nje usodo, če tudi danes govori čisto resnico. Cvetana pa nadaljuje: — Tudi preiskovalnemu sodniku sem iz početka govorila resnico, trdeč, da sem nedolžna; in pričakovati sem smela, da najdejo moje besede vero ... Čemu mi je bilo moriti gospoda Petra Pavlica, ko sem se ga mogla »znebiti pred poroko s suho besedico; saj me ni nihče silil v zakon, niti me smel siliti! Čemu naj ga morim uprav pri obedu vpričo toliko svatov, ko bi ga bila lahko umorila prej ali slej neočito in nesumnjivo? Kaj mi je bilo do tega umora, saj se mi vender ne more očitati lakomnost po tujem imetku? Dokaj imam imovine, sama ne včm, koliko, vender izvestno sem jako bogatejša od Petra Pavliča. Prav nič mi ni bilo do smrti svojega ženina, in našel se ni za to noben nagib; vender, meni nedolžnici se je verjelo menj nego varavim osebam, ki so se nadejale očite koristi od moje obsodbe. V dolgih dnevih in črnih nočeh samotnega zapora me je premagoval obup o človeški pravici, trapil me gnjev na ljudi, o katerih poštenosti sem se prevarala, in stopala mi je pred oči sramota, ki me bode vse dni preganjala ob sumnji, vedno se mladeči in šireči, dasi me sodišče morda oprosti. To vse me je tako prevzelo, da sem si zaželela zameniti sramotno življenje za rešilno smrt. V tej želji sem se udala laži in priznala krivdo, meni namišljeno. Tudi sedaj si želim smrti, in bodisi na vešalih. Nečem pa umreti z lažjo na duši; zatorej sem danes slovesno izpovedala, da sem nedolžna. Ustreženo mi bode, če slavno sodišče verjame vse, kar priča proti meni, in veselim se groznih vešal, ker me otmo sveta, na katerem mi ni več prebiti ... Samo to sem še imela na srci; odslej ne bodem odgovarjala na nobeno vprašanje. —

Toliko da se Cvetana bolj zgrudi nego sede na tožno klop, že pristopi mlad gospod smelega, samozavestnega lica. Bil je Abadon v podobi sozatoženega Samorada Veselina.

Dostojno se prikloni in nepozvan izusti: — Čital sem po naključji, da je draga mi Cvetana hudo obtožena in da sem tudi sam zapleten v obtožbo. Dospel sem naravnost iz Amerike, kamor sem bil odpotoval, ne ker bi se bal obtožbe, katere pač nisem pričakoval, ampak iz ukaželje, da si ogledam svetovno razstavo. Hitel sem, kar sem mogel, in prišel nisem prepozno. Se mi je možno rešiti nedolžnost Cvetanino in poštenje svoje. —

Predsednik strogo pogleda prišleca. Ta se pa ne da premotiti, nego nadaljuje: — Slavno sodišče izvoli oprostiti, če govorim nemara nespodobno. Tukaj gre za življenje in poštenje dveh oseb, ki sta si {{prelom strani}} svestni svoje nedolžnosti. V takem položaji pa ne moremo vsekdar ohraniti ravnodušnosti in pretehtati vsake besede, predno uide čez zobe. Jaz sem Samorad Veselin. To izpričajo poklicani svedoki, in poznajo me tudi nekateri gospodje porotniki. Obtožba mi je znana. Sinoči sem jo prečital pri gospodu zagovorniku in danes lahko odgovarjam nanjo. Ne tajim, da sem bil tisti usodni večer najprej skrivaj in potlej očito pri ženitovanji, dasi ni v preiskavi čisto nič pojasnjeno, kako sem mogel pred malo urami v Savi utoniti daleč od Pavličevega doma, kako sem prišel skozi zaklenjena vrata na dvorišči med svate in kako sem bil malone v tisti trenutek zopet daleč na svojem domu, kjer so me hoteli prebosti za volkodlaka. Videl sem, kako je vinjeni gospod Pavlič pil črno kavo in kako ga je skoro potem prizadela kap. Opazoval sem vse to prav dobro, zakaj bil sem menda jedini trezni moški izmed vse družbe. Povedati bi mogel celo, iz katere skudelice je Peter Pavlic pil svojo kavo, dasi je pilo črno kavo več gospodov in so bile vse čašice blizu jednake. Toda meni se bode verjelo še menj, nego se je verjelo nedolžni Cvetani. Pojasnila bode pa vse glavna obtežilna priča: Peter Pavličeva sestra. Danes bode govorila čisto resnico, videč mene pred seboj. Izpovedala bode, da je sama v splošni zmedi po Pavličevi smrti iztikala po njega spalni sobi. Tam je našla odprto drobno steklenico s tekočino, katera ji je dišala nekamo sumnjivo. Znane so ji take vonjave, ker pozna nekaj lekarniških tajnostij; saj vari in meša zdravila, kadar se nje mož, ki je lekarničar, kratkočasi na lovu. S strupenim vonjem vred so ji v glavo šinile tudi strupene misli, katere ji je zdajci zanetil pohlep po ostalini Pavličevi. Ta žena se je potlej pritihotapila k čašicam, iz katerih so svatje pili črno kavo, in izmed njih je vzela nekovo čašo, v kateri je bilo še nekaj kave in neraztopljenega sladkorja. Vlila je vmes nekaj kapljic tistega nazvistrupa ter v varno skrivališče spravila to brozgo in tikvico najdene tekočine. Tako je bilo iztaknjeno otrovalo. Poiskati je bilo še podajnika tistega otrovala. Za tega sem bil jaz najpripravnejša oseba, ker se bavim s kemijo kakor malokdo, in ker so me sploh imeli za Cvetaninega zaročenca do malo dnij pred nje poroko s Petrom Pavličem. To se je zlobni ženski tudi posrečilo. Tisti večer mi je umrla mati. Gospa jo je šla jutrodan kropit, saj sta bili nekdaj znanki. Prišla je pri tej priliki v mojo delavno sobo in si tam utrgala kos nekega mojega načrta, ko ji nihče ni gledal pod prste. V tisti kos mojega črteža je potlej zavila tikvico dozdevnega strupa v skrivališči na Cvetaninem domu, ker ondu ji tudi nihče ni gledal pod prste. Ko je bilo tako vse v redu, poslala je blaga gospa svojega {{prelom strani}} moža k sodišču, zakaj v svoji rahločutnosti ni hotela sama ovaditi svoje jetrve. Sodni navod je takoj dospel na lice zločinstva, in vse se je ujemalo z ovadbo, ker je pri hišni preiskavi posredovala rahločutna gospa. Sedaj se pa še boij ujema, odkar je Cvetana, po duševnih mukah omamljena, naposled obstala vse, kar so ji pokladali na jezik ... Kar sem si drznil razodeti slavnemu sodišču, potrdi ta priča do pičice, dasi dobro ve, da s tem obtoži sama sebe. —

Na povelje predsednikovo takoj stopi v dvorano tista gospa, ki smo jo v drugem poglavji te kolikor toliko resnične povesti nazvali prekosavsko zalvo Cvetanino. Ošabna gospa je pristopila v bogato nakičeni črni opravi. Ko pa stopi pred sodno mizo in poleg sebe zapazi Samoradovo lice, preobrazi se ji takoj zavest zmagovitosti v skesano odkritosrčnost. Vse potrdi, kar je ravnokar razodel Abadon-Samorad. Nejevoljen šepet zašumi med poslušalci, osuplo se spogledajo sodniki in porotniki, državni pravnik pa resno vpraša gospo, kaj jo je napotilo, da danes vse preklicuje, kar je prej izpovedala pod prisego, in ali se zaveda posledic takovega ravnanja?

Gospa odgovori, ne da bi se kaj obotavljala:

— Ko sem videla mrtvega brata pred seboj, pokalo mi je srce od žalosti, da ne bodem ničesar dedovala za njim. Ta žalost me je tolikanj omamila, da sem se udala hudobnemu naklepu in si ohranila srčnost za njega zvršitev. Seveda me je pekla vest, ko sem cula, da gre Cvetani za glavo; vender svoje ovadbe nisem popravila, zakaj bala sem se, da pridem potlej sama v ječo in da mi splava tridesettisoč gotove dedovine po vodi, če povem resnico. Včeraj me je posetil neznan gospod in zahteval z menoj govoriti tajno reč. Povedal je ves dogodek nadrobno, kakor se je res vršil. Vse sem tajila, ali mož me je motril tako strogo in presunljivo, da sem naposled priznala vso resnico. Mož de nato ravnodušno: — Za svojim bratom pričakujete dedovine tridesettisoč forintov. Toliko je pač ne bode, ker pri vsaki dedovini nekaj odleti. Vender vam takoj odštejem tridesettisoč in povrhu še desettisoč; to pa s tem pogojem, da jutri pri završni obravnavi govorite o Cvetani čisto resnico. To storite tem gotoveje, ker se sicer z menoj vred proti vam oglasi še drug svedok, kateri vam je dosedaj tako neznan kakor jaz. Ta veljak ve vso dogodbo popolnoma in tudi skrivaj posluša najin pogovor. — Mož mi je naštel obljubljeno vsoto in odšel, ne vem kam. Tako se je v meni zopet obudila poštena vest, in danes govorim čisto resnico. Cvetana je popolnoma nedolžna. Samo jaz sem delala krivico v svoji slepoti. Z menoj, šibko, grehu podvrženo žensko, pa ravnajte usmiljeno! Kolikor {{prelom strani}} me pa kaznujete, glave mi ne vzamete, in naposled mi vender ostane podarovanih štiridesettisoč forintov. —

Gospa dogovori, in predsednik ji oznani, da bode izpraševana še pozneje. V tem naj jo sodni sluga odvede v posebno sobo.

Abadon-Samorad zopet izpregovori:

— Kakor se mi je posrečila obrana glede na poglavito pričo, takisto ugodno se mi izide glede na otrovno pijačo. Usojam si slavnemu sodišču podati steklenico tistega dozdevnega otrovala in seznam kemijskih prvin, ki so spojene v tisti tekočini. Ta tekočina je nova in moja iznajdba. Strup ni, ampak jačilen lek za stare ljudi, pijača, ki ne škoduje nikomur. Veščaki so ta lek razkrajali po starem kopitu in našli v njem, česar so iskali, namreč prusko kislino. Kaj takega
se cesto pripeti veščakom. Žal, da so po zakonu dozdevno nezmotni. Jaz pa hočem dejanski in znanstveno dokazati, da so v tej tekočini ne samo snovi pruske kisline, temveč tudi druge snovi, katere so prezrli ob površni preiskavi. Vse te snovi skupaj pa niso ne po ukusu ne po učinkih slične pruski kislini, ampak novo, dobrotno zdravilo, katero sem že cesto pribavil prijatelju svojemu Petru Pavlicu in drugim znancem. Veščaki v kemijski stroki takoj potrde mojo trditev; samo dovoljeno mi bodi, da jim na tej novi in njim popolnoma neznani sestavini pojasnim, od česa se napravlja in kako se potlej razkrajaj, da se dobe, premerijo in pretehtajo vse snovi in prvine moje iznajdine. Ali tudi brez veščakov se utegne slavno sodišče uveriti, da dozdevni strup ni strupen. —

Rekši seže Abadon-Samorad bliskoma po obe steklenici na sodni mizi, namreč po tikvico, ki stoji na mizi od preiskave proti Cvetani, in po jednako tikvico, katero je danes sam podal sodišču v početku tega govora. Sodniki kar otrpnejo za to nečuveno predrznostjo; toda predno more predsednik izustiti zasluženi ukor, že zagovornik iz jedne in prvosedeči porotnik iz druge tikvice potegneta krepek požirek. Abadon-Samorad jima, olikano se kretaje; vzame steklenici iz rok in ji z glokokim priklonom postavi nazaj na sodno mizo ter prosi dovoljenja, da izpregovori še majhno opazko. Potem nadaljuje:

— Izvoli mi slavno sodišče oprostiti toliko predrznost, da sem na način, kakeršnega kazenski postopni k ne pozna, dokazal resničnost svoje trditve. Gospod porotnik ob moji desnici je použil požirek tistega strupa, ki se je našel v spalnici gospoda Petra Pavlica in v ostankih črne kave; gospod zagovornik je izpil tisti strup, katerega Sem danes predložil slavnemu sodišču. Nijednega gospoda ni zadela usoda Pavličeva; temveč oba izvestno potrdita, da po tem požirku {{prelom strani}} ne čutita nikakove bolesti ali slabosti, pač pa dobrodejno oživljanje. Spoštljivo prosim, naj tudi veščaki pokusijo oba ta leka, da bode dokaz še sijajnejši. Tudi vi, častiti gospod predsednik, račite pokusiti to vodico in takoj bodete izvolili čutiti, kako jačilno in mladilno deluje na živce. —

Predsedniku se bere na obrazu, da iz težka zadržuje srditost zbok take izzivalne predrznosti. Vender ohrani ravnodušje.

Abadon-Samorad mora odstopiti. Odvedo ga sodni sluge na povelje v posebno celico.

Sedaj nastopita dva veščaka. Gledata, duhata in pokušata tekočino v obeh steklenicah in preumita seznam snovij, katerega je Samorad-Abadon ravnokar podal sodišču. Strokovnjaka jednoglasno izjavita, da je vodica v obeh steklenicah na prvi pogled prav nedolžna, da pa je bila tekočina, najdena v ostankih kave in v spalnici gospoda Pavliča, kakor vesta za trdno, bistveno drugačna.

To mnenje preseneti sodnike in poslušalce. Nato se oglasi odvetnik, rekoč: — Preiskava se je zvršila tako strogo in pravilno, da bi se prej smelo dvojiti, ali je gospa, danes sedeča na zatožni klopi, tista, katera je bila privedena v preiskovalni zapor, negoli izreči mnenje, da je strup, kateri se je danes gospodom strokovnjakom podal v presojo, drugačen od onega, kateri je bil zasežen v Pavličevi hiši. Glede na tisti dozdevni strup je izključena vsaka sumnja; in kakor zagovornik iskreno pomilujem, da sta si veščaka tako nedopustno olahkotila težavni svoj nalog, ako se ga račita iznebiti tako, da zanikujeta, česar poleg sodnih listin ni smeti zanikavati. Nisem kemik in prirodoslovec, vender naj izrečem iskreno svoje priznanje kemijskemu znanstvu in izkušenosti gospoda Veselina; zakaj že sinoči me je opozoril, kakšno sodbo izreko veščaki, zavedajoči se domnevane svoje nezmotnosti. Razodel mi je gospod Veselin, da je bilo leku, najdenemu pri Pavličevih, primešano vonjavo eteriško olje. To pa je sčasoma izpuhtelo, ker je bila steklenica večkrat odmašena, sicer pa zamašena z navadno pluto in ne, kakor bi moralo biti, s steklenim zatikom, kakeršen je bil prej na steklenici. Izročil mi je na tem listu ime tistega parfema in v tej stekleničici tudi nekaj njegovih kapljic. Tri kapljice naj se kanejo med lek, in takoj zadobi prvotno vonjavo, slično pruski kislini, in prejšnji grenkasti ukus. List in parfem podajam slavnemu sodišču ter prosim, da se zločinstva sumnjiva tekočina iz nova preišče po drugih veščakih, ker dosedanjim je bila nje sestavina prenova. Dovoli naj se tudi, da pri tej preiskavi sodeluje obtoženi gospod Veselin, izumitelj tega leka. Končno naj še opomnim, da {{prelom strani}} sem na tem mestu pred slavnim sodiščem izpil ta lek, popolnoma uverjen, da ni strupen, in da proti možnemu otrovanju nisem rabil nobenega pomočka. Gospoda veščaka mi morata sama potrditi, da bi sedaj ne stal na tem mestu zdrav in trden, ako bi bila v steklenici, iz katere sem pil, pruska kislina; in da proti tako silnemu in naglemu otrovalu ni nasprotnega strupa, ki bi me takoj raztroval. Moja zagovorniška gorečnost pa tudi ni tako strmoglavasta, da bi, braneč tuje življenje, zaigraval svoje. —

Zagovornik še ne sede, kar se oglasi prvosedeči porotnik, ne izprosivši si besede: — Da zmaga pravica zoper zlobo in nevednost, bodi tudi meni, preprostemu krojaču, a danes gospodu porotniku, dovoljeno izreči, da je tista strupena vodica takisto meni teknila prav dobro. —

Predsednik vpraša nejevoljen: — Kako ste se pa vender vi — krojač, kakor pravite — tolikanj ojačili, da ste izpili sok, o katerem ste po okoliščinah morali soditi, da vas utegne takoj usmrtiti? —

Porotnik ga zavrne: — Tudi mi, preprosti krojači, nismo brez srčnosti, zlasti kadar gre za pravično reč. Ta gospod Veselin, ki je ravnokar stal tukaj pred mano, ponujal mi je včeraj ta strup, da ga pokusim. Pokušal ga je sam brez vidnih posledkov, in naposled sem ga pokusil tudi jaz. Za to pokušnjo mi je gospod plačal pettisoč forintov. Tako sem pridobil lepo vsoto denarja in hkrati prepričanje, da je ta lek prav koristna iznajdba. —

— Kaj vam je rekel gospod, ko vam je dajal tisto vsoto, dokaj veliko za vaše razmerje? —

— Nič drugega nego to, naj kakor porotnik uvažujem takisto vse okolnosti, ki govore za nedolžnost obtožene ženske, kakor okolnosti, ki govore za njeno krivdo. To sem mu obljubil. Da bodem tako ravnal, to sem danes tudi prisegel. Podarjena vsota mi torej ne bode omajala poštene vesti, dasi sem ubožen krojač. —

Predsednik opomni z resnim naglasom: — Ali vam ni očitala vest, da ne smete vzprejemati darov glede na častni svoj porotniški ured? —

— Oprostite, gospod predsedniki Dar sem prejel zato, da nepristranski opravljam svojo službo. Vi ste se pa danes zarotili svoji soprogi, nam porotnikom tako zasukati posnetek obravnave, da bode zatoženka naslikana bolj črna, nego je res; sicer vam milostiva gospa ne kupi novega svilnatega klobuka. To sem čul na svoja ušesa, in kar pravim, to je res! —
{{prelom strani}}
Porotnik počasi sede, nesoč samozadovoljive poglede nad sodniki in poslušalci. Predsednik ostro pokara brbljavega krojača. Drugi porotniki kličejo vsi vprek, da so tudi oni prejeli drage darove, da bi pravično sodili. Poslušalci mrmrajo in glasno govore. Državni pravdnik govori s povzdignjenim glasom, da se širi po dvorani čuden, omotičen sopar, ki opojno vpliva na možgane porotnikov, da, celo na predsednikove živce, in da ni možno obravnavati dalje. Sodni vratar, ki naglo prisopiha pred sodno mizo, pa izjavi, da je ravnokar v sodno hišo stopil nadsodiški načelnik.

Seja se prekine. Sodni stražniki vzemo Cvetano medse in jo odvedo. Sodniki odstopijo. Porotniki se razidejo. Poslušalci pa tišče k vratom, grdo tožeč, da se jim je pokazil dan, ki je obetal toliko zanimljivostij. V dvorani ostanejo samo stoli, mize in klopi kakor vselej, kadar se završe kazenske obravnave. No, danes je notri ostalo nekaj novega. Na temeni visoke železne peči stoji po konci literska čutarica od zelenkastega stekla, zamašena s steklenim zamaškom in zapečatena. Na videz je prazna, tiči pa v nji pravcati gospod Samorad Veselin. Gledal je že nekoč ljubljeno Cvetano raz peč, zakaj bi je danes ne s prav takšnega sedišča? Ondaj je bila Cvetana v nevestinem sijaji in pred njo je bilo odprto nebo srečnega zakona; danes je vdova, obtožena zavratnega umora, in pred njo se odpira pekel sramote in grozne kazni. Ondaj je bil Samorad sloboden, v sanjah krasne bodočnosti in svest si pomoči mogočnega Abadona, danes pa čuti prav tistega duha kruto mogočnost: telo mu je vzeto, in tisti lev, na katerega mu je navezana duša, tiči v tej čutari, da se ne more geniti. Slobode svoje se mora bati, ker tudi nad njim visi krvnikov meč in teralice ga iščejo v domovini in tujini. Tiste sanje o krasni bodočnosti pa so se izpremenile v prokletstvo kesa in obupa. —

Naj povem, kako je prišel Samorad v stekleno ječo. Citali smo na konci desetega poglavja, da je Samorad odklonil nadaljno svarjenje duha, ki mu je pokladal na srce, naj se odreče Abadonu in njega pogodbi. Ko blagi duh odide, prisede Abadon prijazno k Samoradu pod oreh, in izpregovori:

— Sanjavi duh, ki te je ravnokar nadlegoval, sličen je prav tebi. Ti si gledal površino svoje domovine za poznih stoletij in tratil dragi čas, brezosnovno motreč novo državo azijskih rodov, ki nekoč ustrahujejo grehotno Evropo. Za kazen te nepremišljene radovednosti si videl okameneli kip najpodlejšega človeka, in ta je pravnuk tvojih pravnukov. Tvoj svarilec pa ti je polnil ušesa s trditvami, da svet napreduje in da bodo nastopna stoletja blažja in srečnejša od sedanjega. {{prelom strani}} Pokazati sevčda ni mogel ničesar, dasi je trdil, ka je jakši od mene. Toda še toliko ni imel oblasti kakor moj Plahtalič in tisti genij Velike Azije, ki sta ti svoje trditve kolikor toliko dokazovala z živimi podobami. Čudaka sta ti in tvoj svarilec. Evropske omike napredek ali pogibelj v poznih stoletjih vama je tolikanj segel do srca; tvoja blagost, tebi najbližja stvar, pa te ni zanimala prav nič, in pridobil nisi niti nauka niti koristi, odkar si se iznebil telesne teže. Ta tvoj svarilec te ni obogatil še za jedno idejo ali izkušnjo ne, samo od mene te je odvračal, vedel pa ni, kdo me bode potlej nadomeščal ... Ne misli, da te hočem trpinčiti, ako ti predočujem vsoto tvojih dosedanjih bedastih činov, ali — kakor človek pravi tako lažnjivo kakor blagorečno - sedanjo tvojo usodo. Nečem ti očitati, kar se ne da popraviti; ampak poučiti te moram o tem, kar ti bode na razvalinah minulosti v srečo za prihodnje dni; obuditi moram v tebi zanimanje za tvojo osebo samo. Ti pa odloči, kaj ti bolj hasne, ali moj pozitivni nauk ali tistega sanjača negativno svarilo ...

Nekdaj se je malo potrebovalo za človeško blaženost. Človek je bil blažen, če ni ničesar zahteval od sreče, če je izmed človeških potreb poznal samo prirodne in nujne, če je krotil svoje želje in se vedno ravnal po tem, da življenje ni uživanje, ampak vedno pripravljanje na neizogibno smrt. Dolgočasna blaženost, ki je zgolj negacija, vedno zatajevanje samega sebe! In ako bi vsi živeli po Prešernovem reku: »De srečin je le ta, kdor z Bogomilo up srčče unstran groba v persih hrani«, skoro bi izginil ves človeški rod in nadzemeljski duhovi bi morali pogrešati zabave s tragikomedijo, ki se igra na odru človeške zgodovine. Takove starokopitne teorije o človeški blaženosti so bile morebiti na srci tvojemu svarilnemu duhu, ko te je odvračal od mene. Toda človeška blagost v sedanji dobi splošnega napredka in procvita zahteva nekaj več in vsaj nekaj pozitivnega in bistvenega. Odpreti ti hočem oči, kako ti je doseči tako istinsko blaženost. Ti pa sodi in potlej odloči ... Temelji tvoje blagosti, kakor vsega tvojega bitja, ti so osebni in zunanji. Osebni temelj si ti sam, ves, kar te je: »Zdrava duša v zdravem telesi.« To je najvišja blagost na zemlji, ki daleč preseza vse druge dobrine. Jaz in moji duhovi ti bodo v tem neprecenljivo koristni. Mi poznamo boljše leke za brambo proti smrti nego tvoj Rudovar; branili te bodemo bolečin in opasnih slučajev ter negovali tvoj život, da ti nekoč v poznih letih smrt ne bode jadna ločitev od sveta, ampak brezbolesten prestanek življenja. Mi ti bodemo takisto bistrili duha, odpirali vire modrosti, kakeršnih ne poda človeška knjiga in izkušnja, in te naslajali z zabavami, katerih ne zasledujeta {{prelom strani}} stud in žal, to je z zabavami vede in spoznave. Tako bodeš resnično blažen. Zadoščal bodeš samemu sebi, in tvoje duševno obzorje bode gorostasno vzvišeno nad težnjami in marnjami povprečnih človeških hodničnjakov in krtinoplezalčkov ... Zunanji temelj tvoje blaženosti je vse, kar je zunaj tebe, s čimer moreš vladati in razpolagati: to je tvoja imovina in zlasti denar. Človek ima veliko potreb; tebi je odkazano življenje med svojci, med omikanimi ljudmi, in njih šegam, celo predsodkom se ne moreš odtegniti. Ako sedaj po Dijogenovem vzgledu iščeš modrijanske svoje blaženosti v sodu brez dna in ljudij, vrednih tvoje družbe, s svetilko za belega dne, gotovo te vtaknejo v najbližjo blaznico. Dobavljati si moraš vse potrebščine za svoj život, za obitelj, za zahtevke svojega stanu, za navadni blišč, za prijetnost in ugodnost. Za to vse potrebuješ denarja. Samo denar se more vsekdar izpremeniti v predmet tvojih raznih potrebščin, ki se vedno menjavajo. Denar rabi za vse potrebe in je torej najboljše blago, dobrina sama na sebi. Bogastvo ti je zaščitje proti bedi in nezgodam, ki prete od vseh stranij, in proti težavam starosti, ko jame pešati duševni kapital. Kdor je ubog, mora neusmiljeno čutiti »trojno gorje« pesnika Simona Jenka; bogatin pa je prost vseobče človeške tlake. Vsako jutro sme reči: »Ta dan je moj, gospodar sem svojih močij in vrlin ter smem slobodno javljati svoje misli in svoje prepričanje.« No, moji duhovi so ti tudi v tem oziru prevažni pomočniki. Res imaš že nekaj imovine in tudi nekaj ved, ki ti pridobivajo bogastvo. Ali to vse je malenkost proti temu, kar ti bodo sipali moji duhovi v naročaj. Napotili te bodo na plodonosne iznajdbe; pri podjetjih, kjer gre za velike imovinske vsote, nareko ti, kdaj je denar vtekniti in kdaj umekniti, odpro ti bogate žile premoga in dragih kovin v zemeljskem drobu in razkrijo ti zaklade, nakopičene iz davnih časov. Tako bode osebna tvoja blaženost ojačena in obstražena z velikim bogastvom ... To oboje bi zadoščalo za blaženo življenje; vender človeška nrav, ali pravše, slabost, zahteva še nečesa več: nekaj prav za prav nepotrebnega in celo cesto kvarnega. Saj veš, kako se vsakdo v srci veseli tuje hvale, najsi ni zaslužena; in kako ga peče tuja graja, najsi je upravičena. Opazoval si že, kako je marsikdo žrtvoval velik del svoje osebne udobnosti in slobode in velik kos svojega imetka jedino zato, da si je pridobil priznavo in odliko — nestalno, izpremembno sodbo — drugih ljudij cesto malovrednih vrstnikov. Ta nepotrebna potrebščina je čast in slava, da ne govorim o poštenji. Zakaj poštenost ima vsak človek, vsakdo jo do cela priznava vsakomur, in paziti je samo na to, da je ne izgubiš ali prevrneš v {{prelom strani}} sramoto z nepoštenim dejanjem. Čast in slava je nekaj posebnega — v resnici nečimerna reč, vender glavno živilo prirodnemu človeškemu svojstvu gizdavosti, oholosti in napuha. Saj celo tisti ni brez napuha, kdor se ponaša s ponižnostjo ali z zaničevanjem ljudske hvale. Bolj brezpameten nego blažen je res, kdor svoje blaženosti ne išče v sebi, nego zunaj sebe in kogar bolj osrečuje ljudsko mnenje nego zavest svoje vrednosti; zlasti če pomisliš, kako neosnovano je cesto ljudsko mnenje, kako narejajo tako mnenje cesto bedaki in podli značaji in kako rado in brez dokazov se verjame vsaka ogrda tvoje osebe, dočim se mora vsaka tvoja vrlina strogo dokazati, premer jo verjamemo. Vender, tudi to brezpametno svojstvo se mora utolažiti, da je človek srečen! ... Čast: visoko dostojanstvo, imenitni naslov, red ali križec na prsih, to vse veljavi moža, to blesti v očeh velike množice, katera sodi, da je res odličnjak, kdor je odlikovan. In ta množica nikoli ne vpraša, kako mrzlo ali toplo srce ti bije v odlikovanih prsih in kako podle misli ti lazijo v ponosni glavi. Sosebno redovi so izvrstna iznajdba vpričo starih časov, ko so se zasluge plačevale in usluge darovale s težkim, suhim zlatom in velikimi graščinami. Tudi do teh raznih častij ti odpro moji duhovi razna pota. Bogastvo, katero ti bode dano, častno je že samo na sebi in za plezanje kvišku prikladnejše nego velike duševne zmožnosti. Z velikim bogastvom se utegneš pridružiti denarstvenim mogotcem, delovati z denarno silo in vplivati na narode in njih vlade po načinih, kakeršne uporabljajo takovi denarstveniki, in celo po bolj prekanjenih, kakeršnih te nauče moji duhovi. Vedno še velja rimskega Juvenala slovo: »Dat veniam corvis, vexat censura columbas«; vedno še leži svet na tleh pred zlatim teletom kakor v starodavni dobi, in v priznanje tega malikovanja ti bodo naslovi, odlike, celo plemstvo, ne da bi trebalo, da se pojudiš. Ako te bode mikalo, udaš se tudi državniški umetnosti. Ondu ti bode poleg bogastva pomagalo tudi to, da nisi veleum. Mož visokih duševnih zmožnostij je premalo gladek, presamosvoj. Jednako zmožni ga črtijo kakor tekmeca in ga tudi izpodrivajo z neplemenitimi pomočki. Menj zmožni ga zavidajo, ker se boje preziranja; in velika duševna zmožnost jim je predrznost, ki se mora zavračati. S sijem bogastva, s prijatelji, katere ti pridobiva tvoje zlato, z laskavo priljudnostjo, ki stane samo prazne besede, in z oskromnostjo, ki prikriva tvoje duševne zmožnosti, lahko splezaš do časti in dostojanstva velikega, vplivnega moža; in če zatajiš ideale svoje mladosti ter prirodno ljubezen do svojega jezika in naroda, hvaljen bodeš kakor razsvetljen vzornik; zakaj vzpel si se do višjega človečanskega obzorja in očistil {{prelom strani}} svoje mišljenje od tesnosrčnega neplodnega sanjarstva. Če bodeš parlamentarec, nauče te moji duhovi govoriti dvojnoumno, da bode prav na dve strani, in brezbarveno, da bode najbolj prav tebi; in če bodeš visok državnik, narekovali ti bodo breznaglasne in nejasne govorice, s katerimi bodeš odeval svoje misli, in na jezik ti polože o pravi priliki diplomatiški dovtip, ki se izpremeni v »krilat rek«, ako bode hladilen kakor limonada in ne žgoč kakor blisek iz ust veleumovih ... Kdor ima čast, želi si tudi slave. Slava biva visoko nad častjo in se pridobiva jedino s čini, ki se ne pričakujejo od navadnega povprečnega človeka. Poštenje in časti ti prestanejo s smrtjo, slavo pa smemo imenovati nesmrtno, in najdlje traja slava, katero dosežeš stoprav po smrti. Nahaja se pa tudi puhla slava, in res je, kar je dejal modrijan, da je marsikdo slaven, dočim je zaslužil drug, da bi bil slaven. In res je, kar je rekel drug modrijan: »V svetišči slave bivajo nekateri mrtvi, ki niso bili notri, dokler so živeli, in nekateri živi, katere pa največ iz svetišča odneso, kadar so umrli.« Slavo pridobiš z izrednimi čini in z izrednimi umotvori. Pri obeh pridobitvah so ti moji duhovi na razpolago. Velikanske dobrodelne ustanove, epohalne iznajdbe, na primer živeža, kakeršnega si videl v novi evropski državi, ali cenega kuriva od vode ali od ujetih solnčnih žarkov, ali iznajdba stroja, s katerim se v vojskah ljudje pokončujejo grmadoma, najdba nove prirodne sile: to vse so slavni čini. S takimi čini najprej dospeš do slave, ker vsakdo lahko spozna njih dobroto in veličavo. Se v življenji se ti ovije lovorika okolo čela in postavi bronast spomenik; dasi je tak spomenik kočljiva reč. Zavisten kritik nemara poreče, da si spomenik sam plačal, ali pa, da so ljudje zatorej tako hiteli s spomenikom za tvojega življenja, ker so se bali, da ga ne dobiš po smrti. Zate je taka slava, katero čutiš že v življenji, boljša; nekaj imaš od nje. Vender višja je slava iz slavnih umotvorov. Prva slava počasi gine. Tvoja ustanova ostane, tvoja najdba ali iznajdba bode še imovina in dobiček vseh ljudij; ustanovitelj in izumitelj pa se pozabi, ako imena ne ohrani zgodovina. Druga slava pa živi, dokler je ohranjen slavni umotvor, kakor na primer sinje Homer še danes, dasi ni go tovo, ali je sploh kdaj živel. Taka slava doleti samo genijalno glavo, kakeršne nimaš. Tudi moji duhovi niso umetniki, ker umetnost je zgolj človeška last; tudi niso modroslovci, ker svoje praktične modrosti, katera je nadčloveška, ne morejo urediti v sostav, kakeršen bi prijal človeškemu razumu. Vender ti pomorejo tudi k tej najvišji, neumrjoči slavi. Moji duhovi poznajo slovstva vseh jezikov in narodov. V jezikih, menj znanih še omikancem, v pozabljenih knjigah, v plevah neslavnih {{prelom strani}} pisateljev ti poiščejo izborne, visoke misli. Te misli, davno povedane, toda za omikano Evropo nove, bodo tvoji izvirniki. Taka zlata zrna bodo moji duhovi razbrali, nanizali, razklepili na dolgo in široko, kakor se sploh ravna z zlatom, in okrasili z divnim reklom in zlogom. Saj veš, da je glavna reč, kako kaj poveš, in ne, kaj poveš ... Tvoje delo izide kar v dveh, treh jezicih. Moji duhovi bodo zatrobili slavospev, moji kritiki bodo prevpili zavidljivce, ki nalašč hvalisajo slabe umotvore, da zatemnjujejo resnično dobre, tako zvani omikani krogi, ki največ mislijo po tujih razlogih, in zlasti tisti knjižji molji, ki čitajo vedno in toliko preveč, da ne morejo nikoli prebaviti književne svoje hrane, strmeli bodo o izvirnosti in globini tvojih mislij in o krasnem, plemenitem jeziku, s katerim se dičijo. Tako bodeš zvečer legel spat, in ko jutrodan vstaneš, onda si slaven veleumnik! Nič ne de, ako pozneje, želeč prekositi samega sebe, spišeš kaj slabšega ali prav slabega. Kadar je tvoja slava ukoreninjena v ljudskem mnenji, nihče ne bode tako predrzen, da bi, trgajoč tebi lovorov venec raz čelo, izpostavljal samega sebe kamenjanju tvojih hvalilcev. Potomci bodo sicer bolj nepristranski sodniki od naših vrstnikov, in nekoč po tvoji smrti utegne vstati strog učenjak, ki neovržno dokaže, da si posnemal srako, ki se je šopirila s pavjim perjem; ali tudi to nič ne de. Spal bodeš tedaj pod hladno gomilo, in najsi na nji zanamci razgrajajo še toliko, tebe ne predramijo ... Tako ti podelim zdravje telesa, modrost in učenost, neizčrpno bogastvo, sijajne časti in večno slavo: vse najvišje blagosti človeške. Povrhu ti dovolim zopet piti vode in se odrečem tistim štirim uram tvojega spanja. Ti mi za vse to ne oddaš ničesar, samo svečano mi še zatrdiš, da ne bodeš več poslušal tistega sanjavega duha, ki je hotel razrušiti najino združbo. To novo pogodbo bodeva dogovorila in svečano potrdila, kadar bodeš zopet cel in svoj duh v svojem telesi. Sedaj ti je pa na voljo dano trezno premišljati, predno se odločiš; zakaj jaz ne silim, celo niti ne prigovarjam ... Vem, nekaj te ustavlja, da bi segel po mojih darovih. To so malenkosti; žal, prav ob malenkostih se cesto spotikajo vzvišene težnje. Tvoje malenkosti so prirodna ljubezen do naroda in slučajna ljubezen do Cvetane; zgolj ljubezen, katera je najhujša nasprotnica blaženosti vsakega zemljana. Vsaka ljubezen je neopravična žrtva človekovih koristij, tako tudi narodna. Svoj narod, svoj jezik ljubiš z vsem idealnim ognjem, in kaj ti vrača narod za to ljubezen, najsi je požrtvovalna? Nemara ne več nego z žalnimi izkušnjami pridobljenega dokaza, da so vse človeške zveze realne in da vse teže za gmotnimi koristimi. Sebi najbližji, najpotrebnejši, jedino {{prelom strani}} zvesti pomočnik si vedno ti sam, in zatorej si sam sebi vedno več vreden nego vsi tvoji slučajni rojaki. Čemu torej ta gorečnost do jednega samega naroda? Ako si to ljubezen ohladiš v srci, bodo te nekaterniki, namreč zavedni narodnjaki, pač grajali in celo zaničevali; vender, če si visok dostojanstvenik in bogatin, zaničevanje tvojih rojakov ne bode sezalo gori do čaščenja tvojih hvalilcev in do vpliva tvojih prijateljev. Ako ti je pa taka nižavna mržnja nekaterih narodnjakov venderle menj prijetna nego njih hvala, onda si tudi lahko pomagaš. Dočim se leskečeš v visokosti in v odlikah, čuti se narod samega sebe čaščenega, da ima takovega sina, ako se le o posebnih prilikah — nikar ne prečesto — milostno ozreš na svoje rojake in jim oprezno podariš drobtinico z bogate mize svoje. Tvoji rojaki, dobre duše, zapojo ti takoj slavospev iz radostno iznenadejanih src, in njih hvaležnost visoko prekosi tvojo dobrotnost. Tako moreš, ne ponižavši sebe, doseči z majhnimi pomočki velik uspeh pri svojih rojakih. In ljubezen do Cvetane? Bodisi. Zenstvo je lepo, ali posamezne ženske so venoče cvetice. Imej Cvetano; ljubi jo tako idealno, kakor še noben pesnik ni opeval ljubezni; vender se ne bodeš mogel izogniti spoznanju, da Cvetana ni ideal, ampak ženska. Kadar se je naveličaš, kadar ti bode na poti v tvojih težnjah do časti in slave, onda ti tudi pomorejo moji duhovi, in to po imenitnih vzgledih tako, da se zakonu ohrani vsa čast, tebi pa vsa prostost v tvojem delovanji. — Ko govorim baš o Cvetani, naj ti povem, da se bode jutrodan odločevala nje usoda. Ščitil in branil jo bodem pri končni obravnavi, kakor imava besedo. Vem, da bi ti po tolikem času zopet rad videl Cvetano, in tega veselja ti ne morem odreči. Utegneš pa pri obravnavi učiniti tako bedastočo, da razdereš ves moj trud. Zatorej naredim tako, da bodeš Cvetano sicer gledal z lica v lice, da bodeš čul in videl vse, kar se bode godilo, da se pa sam ne bodeš mogel ne geniti ne oglasiti, dokler ni obravnava zvršena. Tako mora biti, da je v prid tebi in Cvetani. —

Po tem dolgem govoru, ki pa je bil daljši, nego se tukaj čita, ker je Samorad na to očito priporočanje kosmatega materijalizma in golega egojizma trdil marsikatero nasprotno misel, z vršil je Abadon brez odloga vse, kar je namenil baje v Samoradovo korist. Potegnil je iz žepa čutaro, segel po Samorada, potlačil ga k tlom, stisnil ga s pestjo in zmašil v steklenico. Ko to trdo zatakne in zapečati, preneso jo služni duhovi takoj na visoko železno peč v obravnavni dvorani.

Tako je prišel Samorad včeraj v stekleno ječo. Danes pa je bil najpaznejši poslušalec nenavadne obravnave, ki se je ravnokar
prekinila tako iznenada. —
{{prelom strani}}
Ko so Cvetáno odvêdli in se je dvorana počasi izpraznila, zaželel si je tudi Samorad slobode ter klical Abadona in služne duhove, toda zaman. Za kake pol ure prideta dva sodna slugi dvorano snažit in okna odpirat; bila sta očanca Kajetan in Avguštin.

— Kàj takega še nisva učakala, kar opravljava to hišo, pravi Kajetan továrišu. Gospoda predsednika je prizadela taka omotica, da smo ga komaj oživili. Sedaj se bode vender dal vpokojiti, skrajni čas je že. No prava sreča je, da ni prišel nadsodniški načelnike, kakor o bili zagnali prvi hrup! —

—Čudno je pa vender, odgovorí Avguštin, da je Binkoštnik, ko je ob navadni uri gledal skozi okno, prav razločno spoznal načelnika, da ga je potlej videl tudi v veži, da ga pa ni videl nihče drug. Povsod so ga iskali, povsod vpraševali, ali nihče ga ni videl, in vsi pravijo, da se sedaj zdravi gôri na Koroškem. 

— Vender skoro pride. Ali bode to grom in strela! Toda midva se ne bodeva tresla, kakor se tresejo drugi že sedaj!

— Ali si videl, kakó sta ušla ónadva naši pravici? —

— Sevéda  sem videl, saj sem stal na dvorišči nasproti vélikim vratom. Tisti Veselin je izginil, nihče ne vé, kakó in kam, ko je stopil iz dvorane. Prej so stražniki, kakor po navadi, v vežo privêdli tisto gospó Pavličevo, ne slutèč ničesar hudega. Pred vélikimi vrati je stala tista kočija, v kateri se je bil po trditvi Binkoštnikovi pripeljal nadsodniški načelnik. V veži pri vratih sta stala dva možá, oblečena kakor strežnika; trije možjé, oblečeni kakor uradne sluge, pa so tiščali občinstvo nazaj in delali prostor za izprevod gospé Pavličeve in stražnikov. Odkod je priša ta petorica, ne vé nihče.  To so bili bržkone preoblečeni razbojniki. Ko pride gospá k vratom, vstane kakor iz tal tisti Veselin. Strežniki in preoblečeni sluge primejo stranike od zadi, da se ne morejo geniti. Veselin in gospá smukneta skozi vrata v kočijo. Lopovska petorica vrže stražnike ob tlà, skoči skozi vrata in jih zaklene od zunaj. Kakó so vratarji izmeknili ključ, ne vém. Predno smo potlej dobili drugi ključ, kar v splošni zmedi ni bila lahka reč, izginili so vsi lopovi, Bog vé kam. Tisto lepo kočijo s črnimi konji in s črnimi strežniki, kakor jo je Binkoštnik popisal nadrobno, videli so ljudje hkrati na štirih raznih krajih hitečo iz mesta. Zunaj mesta pa ni bilo sledú o taki kočiji. Sedaj so udarili brzojavno žico, pa ne verjamem, da bode kàj uspeha. Nekateri pravijo, da je tukaj delovalo veliko denarja; jaz pa pravim, da je prišel sam zlódej po ónadva, ker neče, da bi umrla skesanega srca na naših vešalih. Gotovo sta že v peklu! —
{{prelom strani}}
Slugi še razmišljata o tej dogodbi, potlej se lotita snaženja, Kajetan méni, da bode nekaj grošev stavil v loterijo. Avguštin se srdí, da vse vedeževalke in vse sanjske knjige za take izreden slučaje ne vedó povedati pravih številk, vender bode stavil tudi on. Samorad na peči pa pričakuje, da se zapazi njega steklenica; ali zime tedaj ni bilo. Kdo bi se torej oziral na peč?

Samorada do drugega jutra nihče ni motil v sanjavem dolgočasovanji. V drugo jutro je bila zopet obravnava. Sodniki, javni obtožitelj, zagovornik in porotniki so bili nove osebe, poslušalci pa od prejšnjega dné. Obtoževnani so bili Samoradovi hlapci, ker so tisti večer po svatbi in smrti Petra Pavliča namerjali usmrtiti svojega gospodarja. Skesani možjé, sicer poštenjaki, opravičevali so se, da so imeli samó volkodlaka pred seboj; da jim je bila prava dolžnost umiriti truplo svojega gospodarja, da bi ne hodilo nazaj med ljudi; in da se truplo vpokoji samó takó, ako se mu prebode srce. Vender so bili hudo obsojeni na žalost Samoradovo, ki je menil, da niso zaslužni kazni, ker jim je vraža toliko zmešala možgane, da v svoji nakani niso mogli spoznati hudodelstva. 

Dvorana se zopet izprazni. Kajetan in Avguštin novič nastopita z metlo in brisalko. Govorila sta, da se o Veselinu in gospé Pavličevi ni še nič pozvedlo, in zopet se nista ozrla na peč in na steklenico na nji. 

Porotne obravnave so trajale še nekaj dnij. Na zatožno klop sta sedla tudi zakonska Ivan in Bara Jaroslavič, zatožena, da sta gorenjskemu tovorniku prikrivala najdenih tisoč forintov njegovega denarja. Ivan Jaroslavič, sicer jako poštena duša, opravičuje se, da ničesar ni našel, ničesar prikrival, da je pa moral molčati, ker mu žena Bara kàr zboli od razdraženosti, ako ji kàj oporeka. To potrdijo vsi sosedje. Bara se opravičuje živahneje, in vidi se ji, da je ženska krepkih živcev. Okrajšan posnetek nje besedovanja je tá-le: —Ta tovornik, ki ima lice takó pošteno, srce pa takšno, kakeršno pozná samó Bog, ni prav nič oškodovan. Listnico, katero sem mu pokazala, vrgel je sam na cesto; saj je bila takó malo vredna, da bi se niti mladi cucki ne hoteli igrati ž njo. Res mu denarja nisem dala tisti večer. Da sem mu ga vrnila takoj, ko sem ga našla, gotovo bi mi ne bil dal niti solda najdenine; saj ga dobro poznam. Hotela sem to reč objaviti pri sodišči, da dobim svojih sto forintov. Zjutra potem je bila dražba Ivanovega posestva. Šla sem k sodišču, da otmem možev dom sebi in svoji deci in da tovorniku vrnem najdeno vsoto. Ali je bila krivica, da sem najprej skrbela záse in za deco in da sem od tovornikovih {{prelom strani}} denarjev za varščino pri dražbi vzela tistih sto forintov, ki mi pristojé po postavi? To bi bila storila vsaka mati! Précej po zvršeni dražbi bi bila na sodno mizo položila ostalih devetsto goldinarjev, ki gredó tovorniku nazaj. Toda prehitel me je, in jaz sem takoj, ne odlašajoč, ne tajèč, dala iz rok ves denar. Čemú sem vzela s seboj vseh tisoč forintov, ako nisem imela poštenega namena, da dam iz rok, kar ni moje? ... Kakó drugače pa je mene oškodoval ta mož, ki ima takó pošteno lice? Mojega Ivana dom je bil cenjen na tisoč forintov, vreden je bil pol več. Ta tovornik ga je izdražbal za slepih tristopetdeset goldinarjev, ko jaz nisem smela dalje dražbati. Nekdo je hotel potlej sodno ponuditi višjo ceno. Tovornik mu je stisnil sto forintov v roko, da je miroval. Samó za slive je iztržil štiristo forintov, sedaj pa je prodal zemljo za dvanajststo. Moj mož mu je pa še vedno dolžan okolo sto forintov, ker terjatev s kupom tristopetdeset forintov ni bila popolnoma pokrita. To je tudi v nebovpijoča krivica! Stari dolg je bil že trojno plačan pred dražbo. Plačevala sva obresti po deset od sto, potlej malone jednoliko za dobroto, da je obetal čakati; prodajati sva mu morala vsakoletni vinski pridelek po ceni, kakor jo je naredil sam, z namečkom, kakor se mu je zljubilo. Sedaj sva moj Ivan in jaz v ječi, najina deca ob beraški palici, ta poštenjak pa ne bode kaznovan. —

Nič niso pomagale besede in solze. Ivan in Bara sta bila obsojena. Smilila sta se Samoradu tem bolj, ker je bila uprav njega radodarnost vzrok njiju nesreči. —

Minilo je nekaj dnij brez obravnav, in še vedno se ni nihče ozrl na steklenico vrhu pečí. Celó strogi, nad vse natančni gospod predsednik ni pogledal na peč, kadar je po svoji navadi hodil v dvorano vohat, ali nemara ne kadé tam smodek mladi pravniški vajenci, kar jim je bilo ostro prepovedano. Nova obravnava, toda ne pred porotniki, podala je Samoradu kratek pretrgljaj v mnogodnevni jednoličnosti. Ali tudi ta obravnava, kakor vse dosedaj opisane, pomnožila mu je samó žalost in gnjev. Sédel je na grešniško klop Cvetánin vratar Miško, zatožen, da je gospodu Petru Pavliču ukradel uro žepnico. Miško je govoril po pravici, da mu je tisto dragoceno žepnico podaril gospod Veseli in da on ploh ni mogel krasti, ker je ves dan, ko so bili drugi pri poroki in pri pivu, vrataril v svoji célici in ondu celó obedoval sam záse in proti navadi drugih dnij. Odgovorilo se mu je, da so tudi gospoda Veselina šele po smrti Pavličevi videli v dvorci in da ga nihče ni videl poleg gospoda Pavliča. Napósled se {{prelom strani}} pa še oglasi javni obtožnik: — Ako ti je Veselin podaril takó drago žepnico, gotovo bi ga jutrodan po svatbi ne bil izdal orožnikom. Takó nehvaležen vendar nisi! —

To je odločilo, in Miško je bil ostro obsojen, na žalost Samoradovo, ki je bil kriv tudi te obsodbe. Rad bi bil Samorad zvédel, ali bodo kaznovani tudi tisti svatje, ki so v stanovski dvorani cekine pobirali v svoje žepe, dočim so drugi mrtvega Pavliča oživljali, in tisti lopovi, ki so mu zapalili pristavo. Toda te reči niso prišle na vrsto. 

Peto jutro po Miškovi obsodbi so se požigali listi nekega zaplenjenega časopisa. Stari sluga Kajetan, véšč temu poslu, zakuril je grmado v peči obravnavne dvorane. Gospod predsednik pa je, kakor mu vest ni dopuščala drugače, osebno nadziral požiganje prepovedanih besed in strogo pazil, da ne uide košček grešnega papirja strahujočemu plamenu. Ko slastno gleda v ogenj, ki uničevalno izvršuje ukaz sodne oblasti, začuje se iz dvorane močen pok in cvenketanje ubitega stekla. Predsednik strogo pogleda, Kajetan odhiti v dvorano. Tam uzrè pri peči kosce raztresene steklenice in možá, ki se razteza in vzravnava ude. Kajetan, nekdaj srčen vojak, skokoma plane na sumnjivega tujca. Tujec mu izgine izpod rok, Kajetan telebne na tlá in si hudo rani nos ob steklenih črepinjah. Na ta ropot stopi tudi predsednik v dvorano in začuje iz ust preplašenega in krvavečega sluge, kakšno peklensko čudo se je zgodilo. Predsednik strogo opomni, da je Kajetan zató videl pošast, ker se je zopet napil žganja. Toda stari Kajetan ne požrè take graje, ampak se naglo odreže: — Da dobivam táko plačo kakor gospod prezident, pil bi muškatélico, ali ob svoji ubogi mezdi si smem privoščiti jedva malo žganja. Pa kaj bi tisto — meni je ušel človek ali duh, ki je morebiti nedolžen; učenim gospodom pa sta izpod rok izginila dva morilca! —

Molčé kurita dalje predsednik in Kajetan, Samorad pa plava visoko v zraku proti domačemu Zagorju, hvalèč našo dôbo, da še ni odpravila konfiskacije časopisov. Tam v Zagorji najprej poseti domači dvorec. Vse je zaklenjeno, in na klicanje se ne oglasi živa duša. Znani ljudje, ki jih ogovorí na cesti, niti ga ne vidijo in ne slišijo. Potem se napoti na Cvetánin dvorec, da tam pozvé veselih ali žalostnih novic. Ko stopi na dvorišče, začuje živahno pikapokanje mlatičev na skednji in ugleda, kakó se vali dim iz grajskega dimnika. Pohití v dvorec. Vse sobe so zaklenjene. Pohití v kuhinjo. Ogenj je pogašen, in človeka, ki je moral ravnokar piskre pristavljati k ognju, ni môči priklicati. Gré na skedenj. Tam ležé snopje in cepci na tleh, pa nijeden mlatič se ne prikaže in ne odzove glasnemu klicu.
{{prelom strani}}
Uvidevši neuspešnost vseh naporov, séde Samorad v perivoji za dvorcem v senco košatega drevja, kjer je nekoč s Cvetáno sedeval srečne srčne ure; in tam se brezvoljno udá mislim in slutnjam, ki so ga trapile vse dni po Cvetánini kazenski obravnavi. Vsi vémo, da Samorad takisto ni iznajdljiv v mislih, kakor ni trden in preudaren v svoji volji; vender morem povedati vsaj nekaj, kar mu je rojilo po glavi. Čimdalje bolj je bil uverjen, da je Abadon namenoma takó vplival na obravnavo, da Cvetáne napósled niso smeli ne obsoditi ne oprostiti. Čemú je podaril nje zalvi veliko novcev, ko jo je mogel drugače prisiliti, da izpové resnico? Čemú je storil to stoprav zadnji dan pred obravnavo? Čemú je dal pri obravnavi dozdevni strupeni vodici drugačno vonjavo, nego je bila ob zasledbi namišljenjega zločinstva, da je takó zmotil veščake? Čemú je podmitil porotnike, kateri bi bili itak oprostili Cvetáno z mirno, pošteno vestjó? Zakaj se je javil sodišču kakor Samoradova oseba ravno med obravnavo in ne prej? Zakaj je iztrgal Cvetáno iz rok sodne oblasti ravno med obravnavo, ko bi bil vender lahko počakal nekaj ur, da jo potlej odvêde takšno, kakor jo je prej, ali pa kakor nedolžno oproščenko? Gotovo je, da hoče zli duh Abadon tudi s Cvetáno igrati takó, kakor igrá ž njim, Samoradom. Nje usoda mora viseti med obsodbo in prostostjo, da bode Abadon ubožico lože prisilil v varavo pogodbo, katere se potlej ne bode mogla rešiti. Nemara pa je Abadon, zlorabeč Samoradov život, njega glas in lice, Cvetáno ukanil celó tolikanj, da ona sedaj domneva, ka je njen rešitelj iz ječe in spremljevalec po neznani tujini pravcati Samorad! —

V tej strašnji slutnji zarotí Abadona, naj ga takoj odvêde pred obličje Cvetánino. Toliko da izgovorí, že se dvigne v zrak in splava za solncem. Dolgo je plaval, kje in kam, ni mogel razločiti. Zdí se mu, da je obstal v teku in da mu prijeten glas šepeče na uhó: — Takoj ugledaš Cvetáno prosto, zdravo in veselo. Oprezno se ji pojavi, da je ne presenetiš!— Nató se Samorad počasi spušča iz višave in pod seboj razločuje velikanski šum razsežne reke. Spomnil se je slik in opisov ter spoznal, da se nosi nad svetovno-imenitnim nijagarskim slapom v Severni Ameriki. Onda vidi na skrajnem robu velikanske, navpične in izpodmlete pečine dve osebi, ki imata uprav na tej skali najlepši razgled na najveličastnejši slap naše zemlje. To sta Abadon v Samoradovem životu in Cvetána, ki ukusno opravljena iz veselih lic blaženo zrè sedaj v grmado valov, ki se drevé v peneči, grmeči prepad, sedaj v lice svojega ponosnega spremljevalca, ki ima očí malone jedino za krasno svojo družico. —
{{prelom strani}}
Ta prizor omami Samorada. Vzkipí mu vsa nekdanja ljubezen, in v žilah mu zavrè besen srd na Abadna. Bliskoma se spustí iz višave in se zgrudi pred Cvetáno na kolena, kličoč: Cvetána, usmili se, pozabi! Tvoj Samorad te prosi! —

Cvetána vzdrhti, boječe se oprime Abadonovega rámena in zakliče: — Ostavite naju, sicer gospod Veselin takoj ustrahuje vašo predrznost! —
Samorad vstane in strastno zakričí: — To ni Veselin, to je peklenski duh Abadon; jaz sem tvoj Samorad Veselin! —

Cvetána méni, da ima blaznega človeka pred seboj. Abadon pa stopi v stran in izpregovori brezglasno: — Ta človek govorí resnico, milostliva gospa! Jaz sem duh iz pekla v Samoradovem telesi. Ta spojina sence in duhá pa je pravi Samorad. —

Cvetána obupno zakriči in se zažene v prepad. — Samorad skoči za njo, ali puh iz brezdna mu odnese breztehtno teló kviško, da takó skozi vrtnce soparov in pen, vrvečih pod njim, niti ne more uzreti valov, ki so váse vzprejeli truplo Cvetánino. 
Dolgo je bil Samorad kakor nezavesten in igrača sopotov in vrtincev, ki so ga dvigali in sukali nad volovjim grobom nesrečne Cvetáne. Napósled ga Abadon potegne k sebi, postavi ga na trdna tlà in mu pravi srdito: 

— Kar si učinil danes, preseza vse dosedanje bedastoče tvoje. Bilo bi najbolje, da izgineš v nič. Ali to bi bila prevelika dobrota záte; zatorej ostani človek, kesaj se, obupavaj in nizaj zlodejstva na zlodejstva, bedastoče na bedastoče! Cvetáno si otél, kakor vidiš, samega sebe, otél pa je nisi — mene! Obsojena je ona, ker nekoč nisi bil obsojen ti; in sedaj pride k meni v oblast — ona namesto tebe, ali — pred teboj. Telesa tvojega ne potrebujem dlje, zakaj več ne bodem branil Cvetáne; in ostavljam te, ker je bil ves moj trud s teboj prazna tlaka. Nikar pa ne misli, da si s tem rešen dolžnostij najine pogodbe! —

Abadon se razprší v zrak. Samorad zopet začuti kakor nekdaj bolestin drhtáj po vseh udih in v tem hipu je zopet v svojem životu: morebiti kakor kaznjenec, nazaj pritiran v ječo, iz katere je ubegnil, morda kakor izgubljeni sin, ko je zopet prestopil prag očetovega dóma! —
{{prelom strani}}

== XII. ==

Leta 1893 se je dičila Severna Amerika s Kolumbovo razstavo, v kateri je prekosila dosedanje svetovne izložbe stare Evrope. Nepričakovano velika množica radovednih in ukaželjnih omikancev iz Evrope je romala gledat to divno podjetje v Chicagu: v mestu, katero je kakor čudo našega premogovega stoletja američanska iznajdljivost, odločnost in vztrajnost ustvarila v močvirnih puščavah ob michiganskem jezeru. Na prostrano novo zemljo brez srednjeveških razvalin, brez vojništvenih bremen in brez grmadnih državnih dolgov se je selilo tudi premnogo krepkih sinov bogate Evrope, katerim se je jelo odrekati krilo in živilo na domači zemlji. To so bili nekaj talci, ki so se nádejali, da v Ameriki najdejo nova domišča, in nekaj taki — zlasti iz vinorodnih pokrajin slovenskih in hrvaških — ki so šli srečo lovit ónkraj vélike vode samó za nekaj časa, toliko da razbremené evropska svoja; domovja od lihvarskih dolgov, narejenih v dôbi, ko še nista trtna uš in strupena rosa zemljiščem jemali pridelkov in vrednosti. —

Nekateri takovi rojaki so si opomogli. Nekateri so od silnega napora ali od gladú legli v grob, katerega domačini nikoli ne bodo kropili in kitili. Največ pa je bilo takih, katerih ni toliko domotožje kolikor žalostna spoznava, da niso našli, kar se jim je obetalo, nujno opominjalo na odhod domóv. Končano delo na polji, nenavadno veliko trgovinskih porazov, bližnje zaključje svetovne razstave in mržnja domačih težakov proti inozemskim, vse to je činjevalo, da se je odslovilo mnogo evropskih delavcev.
{{prelom strani}}
Prve dni meseca oktobra 1893 leta je bila na velikem trgu v Chicagu tolpa nad tisoč takih Slovencev in Hrvatov, odstavljenih od dela in kruha. Živo so se pogovarjali slovenski in hrvaški vse vprek, pretresujoč najnujnejše življensko vprašanje: kakó bodemo odslej tešili glad, kje se bodemo greli to zimo, ob čem bode živela naša deca v Evropi: v domovini, katera nam  je takó daleč in brez denarjev nepristopna? Na preprosti klopi pod drevesom, katero je že trosilo jesensko listje, poslušal je te nesrečnike mlad gospod, po lici njih rojak, in sodèč po obrazovih potezah, ne menj gladen nego tolpa okolo njega.

To je bil naš znanec Samorad Veselin. Smilili so se mu bedni rojaki; spomnil se je, da ima na vratu čudotvoren obroč in da bi z jedno besedo mogel oblagodariti vse te nesrečnike. Ali spomnil se je hkrati, koliko je že učinil nesreče, denar trosèč. Naglo vstane, da ga izkušnjava ne zavêde v radodarnost, in se napoti proti stranskim ulicam.

Ko stopi nekaj korakov, pride mn naproti naš znanec Ivan Jaroslavič, dobrosrčno ga pozdravljaje. Jako se Samorad preseneti, ko vidi tega moža v Ameriki. Nedoumno čudna pa mu je novica Ivanova, da ni bil nikoli nič dolžan gorenjskim tovornikom in da on in Bara nikoli nista našla tisoč forintov. Ivan je v Ameriki že vse leto. Jutrodan pa se vrne v domovino, ker je bil toliko srečen, da si je prihranil denar za vožnjo nazaj. — Pozdravi Zagorje in Bizeljsko! izusti Samorad, stisne Ivanu roko in se naglo izgubi med šetalci, da ne bi Ivan videl solz v njega očéh. Samorad se pchá med naglo vrvečo množico in jedva pazi, da ni stlačen, pohojen, povožen. V tej gneči ga nekdo krepko prime za rame. Bil je nekdanji oskrbnik Plahtalič.

Naglo seže Samoradu pod pázduho in ga odvêde daleč, baje proti kraju obširnega mesta. V dokaj zapuščenem perivoji sédeta na samotno klop. Tam Plahtalič pripoveduje, da je še tisto noč, ko sta se v Parizu izgrešila med tolpo gladnih ponočnjakov, odpotoval nazaj v Monako, kjer je za nekaj dnij doslužil Abadona in od njega dobil veliko denarja za mnogoletno službovanje. Potlej se je takoj preselil. V Chicago in sedaj je tukaj tolmač pri svetovni razstavi, ker govori jezikov kakor malokdo. Hkrati tudi svojim rojakom Slovencem preskrbuje službe in pošilja denar njih ženam domov, sedaj jim pa največ piše po denar za vrnitev v domovino. Sploh je v takih ugodnostih, da ne bode stradal na stare dni. 

Samorad ga nasproti opomni na njiju skupno potovanje po bodoči Evropi, na Slovogoja in Rudovara. Toda Plahtalič ne vé o vsem {{prelom strani}} tem potovanji ničesar, temveč trdi, da more vsak dan svojega bivanja
v sedanjosti dokazati z verojetnimi listínami. Samorad mu potlej pové
vse svoje dogodbe do obupnega skoka Cvetáninega v pogubne valove,
in nadaljuje: — Abadon mi je vrnil teló in obleko. Obleka je bila
kakor nova; telo pa se mi je zdelo nekamo ostarelo in oslabelo; tudi
moj duh se v njem ne čuti več tako doma kakor pred zamenom za
lev. Ko me je Abadon ves srdit ostavil, hotel sem še jedenkrat
skočiti za Cvetáno v prepad; vender premagal sem se. Z nekaj zlati,
ki sem jih našel v žepih, dospel sem v Chicago. Tukaj sem iskal
zaslužka, kakor sem védel in znal. Odrekali so mi ga ali odkladali
vedno od danes do jutri. Zlati so pošli, na pisma v Evropo ni odgovora. Prodati sem moral uro žepnico za četrtino vrednosti, in sedaj
pride na vrsto poslednja dragocenost, ki jo imam: prstan velike vrednosti. Podarila mi ga je Cvetána za srečnih dnij. Nádejem se za ta
prstan toliko iztržiti, da se prepeljem v Evropo. Tam se javim sodišču, ki me išče ... Ali me res išče? ... Kar sem danes doživel
z nekim Jaroslavičem in z vami, podira mi tolikanj vero v resničnost
mojih spominov, da se mi vse meša po glavi. Ne verjel bi, da sem v
Ameriki, a tega ne morem tajiti; ne verjel bi, da živim, toda glad
me opominja na življenje; celó tega bi ne verjel, da sem občeval z
Abadonom, ali pereči obroč na vratu me vedno spominjal nánj. Zgolj
pred ugankami strmim in sam sebi sem največja zastavica. Kaj naj
počnem, gospod Plahtalič? —

— Svetoval bi vam po svoji izkušnji, dé Plahtalič zaupno. Pobogajte se z Abadonom! V sedanjem mučnem položaji vam ne kaže
drugače. Trd gospod je sicer, kruto sovraži človeški rod, vender mož
beseda je in rad nam prizanese človeške napake. Služil sem res hudo,
toda take dobre penzije, kakeršno imam sedaj, ne bi bil dosegel v
nobeni službi človeški. Popolnoma sem sloboden, celó spokoriti se
smem, ako me bode volja. —

— Niso mi znane zaveze vaše pogodbe, odgovori Samorad, zatorej jih ne morem primerjati svojim. Vam pa je moja pogodba
znana, in povedal sem vam vse, kakó je ravnal Abadon z menoj.

Izvestno mi pritrdite, da me je sestavno varal in zavajal v pogibelj.

Vse mi je vzel, celó Cvetáno, zaradi katere sem se baš udal v pogodbo ž njim. Ali morem pričakovati, da mi bode mož beseda odslej,
ko dosihdob ni bil nikoli? —

— Dragi prijatelj, Abadona ne smeva soditi po kratkovidnih človeških nazorih. Vse, kar se vam zdi prevara, vzemite za izkušnjo. Abadon vas mora izkusiti, kakor se izkuša vsak novák; on mora {{prelom strani}} videti, kakó trdni ste in koliko se vam sme nakladati, predno na vas
zida in opira, kar vam je namenil na korist. —

— Jaz pa pravim, da imam že dovolj take izkušnje; zatorej se
postavim na svoje noge. —

— Kakó hočete to zvršiti? V Ameriki ne morete, v Evropi
ne smete. — 

— Prav v Evropo si želim nazaj. Ondu naj me kaznujejo, ako
sem zaslužil kazen; ako ne, pa si operem poštenje in srečen bodem
kakor nikoli ob Abadonovem povodci. —

— Pomislite, prijatelj, kaj ste gledali, dočim ste bili v steklenici
priča kazenskím. obravnavaml Ali vas ni strah tolikanj negotove
človeške pravice? Pomislite i to: Abadon, ki je dosedaj tolikanj
ugodno deloval za Cvetáno, toda iz vzroka, nama neznanega, ni dogotovil ničesar, utegne vso stvar takó zasukati, da bodete gotovo
obsojeni in pogubljeni; to tem lože, ker ni več Cvetáne in se vsa krivda zvrne na vas. Ako si v duhu obnovite vso obravnavo, spoznate pač, da je to prav zeló možno. — 

— Ali morete razjasniti, blagi gospod, zakaj je Abadon s čudnim
svojim ravnanjem pri obravnavi zaprečil nad vse verojetno oprostitev
nedolžne Cvetáne, zakaj jo je odtegníl sodbi in jo potlej vodil po
Ameriki, kakor bi bil jaz njen spremljevalec? —

— Marsikaj sem že videl in izkusíl, gospod, ali v Abadonovem
vedenji ne najdem nič sumnjivega. Cvetáne niso mogli takoj pri prvi
obravnavi oprostiti; to bi bilo proti sodnemu redu. Morala bi v ječi
čakati do druge porotne seje. Bila je pa že prej predolgo v zaporu;
zatorej ji je Abadon zgolj iz dobrote naklonil slobodo in razvedritev.
Nabralo se je tudi že pri prvi obravnavi toliko gradiva za oprostitev,
da bi bila Cvetána pri drugi obravnavi oproščena, dasi ni bila navzoča.
Toda o tem ni več govora; ubožica je prebila življenje! Bežati je
morala v Ameriko, ker ji v Evropi ni bilo varnega mesta. Abadon
je imel vaš život, katerega je izvestno potreboval pri obravnavi. V
vašem telesi se vender Cvetáni ni smel izdajati za peklenskega duhá.

Vídez jo je miril in ji zdravil dušo. V vašem telesi je Abadon posnemal vašo nrav, in spoštoval je Cvetáno kakor sveto, nedolžno bitje.
Tudi vi bi ne bili ravnali drugače. O poštenji vaše neveste torej ne
smete dvojiti, ako jo resnično ljubite. Pomislite še: Abadon bi gotovo
ne bil dopustil, da stopite pred Cvetáno, ako je ž njo namerjal kaj
vam ali nji kvarnega. Takó vam pravim, da ste samó vi z nepreudarno svojo prenaglico zakrivili Cvetánin samomor. Svarjeni ste bili,
predno vam je bilo stopiti prédnjo, in premisliti bi morali, da Cvetánini {{prelom strani}} živci vzpríčo dolgega zapora niso še prišli v pravi red in darazgled na slap, na vabeče valove, ki drevé drug drugega v nižavo,
liki življenje v večnost, mami človeka že sam na sebi ... Kakor
stoji razmerje, ne preostaje vam drugega nego se pobogati z Abadonom. —

Samorad nagne glavo in se globoko zamisli. Plahtalič pa molčé
opazuje, da nastopa mrak in hlad in da se pohajkujoča svilena gospôda že umika prteni, toda podjetnejši drhali, kateri noč nemara bolj
ugaja nego dnevna svetloba. Opomni torej Samoradu, da pozna ne
daleč odtod poštenega dragotinarja. Ta bode vestno povedal, po čem da kupi ali v zastavo vzame dragoceni prstan. Samorad sname prstan,
in Plahtalič ga odnese, rekši, da se v dvajsetih minutah vrne k tej
klopi, potlej pa gresta na njega dom obedovat in po obedu v nemško
gledališče. —

Samorad se zopet udá premišljevanju nedoumne minulosti in prežalostne sedanjosti. Ne sedi še takó pet minut, ko se mu približa
lepa, mlada gospá v spremstvu póstarne ženske in strežnika. Samorad
spozná lepo gospó za tisto vdovo Ljudmilo, s katero je nekoč ljubeznivo govoril v salonih menjača Padelesa. Mlada gospá uzrè tudi
njega. Radostno vzklikaje speje k njemu, objema in poljublja ga ter
hiti govoriti: — Našla sem te, hvala Bogú! V tolikih skrbeh sem bila
záte in bala sem se že, da si se ponesrečil, ljubi moj mož! —

Samorad strmi, izmika se ljubeznivim objemom in kliče: — Nimam
časti biti vaš mož, milostiva gospá! Občeval sem pač z vami nekov
večer v Parizu, ali jedva se spominjam tistega večera. —

— Ali si blazen, Samorad moj, da več ne poznaš svoje Ljudmile? 

— Res mi je zmedena vsa glava; vender to vém za gotovo, da
nisem bil nikoli vaš mož. —

Ljudmila in nje mati sédeta v velikih skrbéh k Samoradu in
pokušata z ljubeznivimi besedami vzdramiti njega spomin. Iz njiju
besed nas morebiti zanimlje jedva to le: Jutrodan po prvem sestanku
v Parizu je baje Samorad zasnubil Ljudmilo, in praznovali so veselo
zaroko. Srečna zaročenca in Ljudmilina mati so se skoro odpeljali v
Ameriko, da se tam nastanijo. Ljudmilin oče pa je odpotoval na
Dunaj, da tam s Samoradovim pooblastilom proda vso njegovo imovino, podedovano po očetu in materi. Oče je prišel potlej za njimi
v New York, in vsi so bili veseli lepe kupnine za prodano imovino, 
dasi je bila za polovico manjša, nego je pričakoval Samorad. Takoj
potem sta se poročila. Kakor je bil Samorad pred poroko ljubezniv, {{prelom strani}} takó je bil potlej neprijazen in malobeseden. Po več dnij ga ni bilo
domóv, in nihče ni mogel zvédeti, kje in s čim se bavi. Napósled je
odpotoval, češ, da gré po Ameriki pozvedovat, kakó bi se otele tiste
velike vsote, katere je nekoč vteknil Ljudmilin oče v ameriške železnice. Pred petimi dnemi pride pismo, da se mu potovanje ni posrečilo
in da ga Ljudmila, ako ga hoče še videti, ta dan in to uro dobi v 
tem perivoji v Chicagu. Odšli so na pot Ljudmila, mati in oče, da
se nastanijo v Chicagu in da Samorad morda tukaj dobí dobrega zaslužka, ker novci, iztrženi za njega imovíno, poidejo kàj skoro ...
Sedaj pa se je treba vrniti v hôtel, zakaj mračí se in tod okolo se
plazijo sumnjive osebe.

Samorad se obotavlja in roti, da se ni nikoli poročil z Ljudmilo in
da nikoli ni dal nje očetu pooblastila, naj zapravi njega svojino. Ljudmila prosi in vije roke. Njena mati pa vstane in obsiplje Samorada
s tolikimi obrékami, da jo moramo zmatrati za vzor vsem taščam.
Ko je očitanje najognjevítejše, pa se Samoradu od druge strani približa druga lepa, mlada ženska, ki naglo sede k njemu in se strastno
oprime njega levice, katera je še prosta. Ta ubožneje oblečena ženska
je tista nazvívdova Darinka, katero smo s Samoradom vred opazovali v Monaku in pozneje tudi pri Padelesovih v Parizu. Z Darinko
pristopi tudi póstarna ženska. Ko ta spremljalka vidi, kakó se od
óne strani Ljudmilina mati obréguje na Samorada, obudi se tudi nji sija posnemati vzorno taščo in jezik se ji izproži. Tudi Darinka ne
molči.

Iz besedovanja obeh naj posnamem samó toliko, da bi se bila
Darinka v New-Yorku poročila z visokim dostojanstvenikom in da je
Samorad, prišedši v Ameriko, to poroko razdrl, slepèč Darinko z bogastvom in z ljubeznijo. Nedolžna, neizkušena Darinka mu je verjela
in udala srce in roko. Skoro po poroki je spoznala, da mož nima
prave ljubezni do nje. Često je izostajal podnevi in ponoči ter se
potlej grdo togotil, če ga je žena opominjala. Napósled je šel popolnoma od nje, in Darinka bi biia umrla od gladú, da ni prodala vsega
do najpotrebnejših rečíj. Iskala ga je po časnikih in napotila se je v
Chicago, da ga morda tukaj najde. Sedaj ga je našla in ne izpusti
ga več iz rok. —

Zaman se Samorad izvija rokam razvnete Darinke in zaman se
roti, da se tudi ž njo ni poročil nikoli. Mladi ženski sta vsaka na
jedni stráni, trdo se ga držèč, jokali in prosili, in starki sta mu hoteli razpraskati obraz. Napósled se pa starki sporečeta in malone spopadeta. To dá Samoradu toliko duška, da svojima usiljevanima ženam {{prelom strani}} odkrito pové, da nima službe ali doma, niti drugega imetka razven
obleke na sebi in da si nocoj ne more kupiti niti kosa kruha; torej
jima prav nič ne hasne, ali je njiju mož ali ne. Pomen teh besed,
prav verjetnih gledé na Samoradovo zunanjost, razumela je Darinka takoj.
Vstala je in kričala v množico pohajkovalcev, da zahteva svoje pravice. Če ne bodo ta mož njen, ne imej ga tudi óna druga. Možaki
naj pristopijo, naj začujejo nje tožbo in naj takoj kaznujejo možá, ki
je imel hkrati dve ženi, kateri je obe osleparil in ji sedaj obe zatajuje.
Kàr na to drevó naj ga obesijo! — Na vpitje obdívjane Darinke res
tolpa možakov neprikupne zunanjosti obstopi Samorada in ženske.
Možem se zná na obrazih, da bi jim ne bila napačna zabava, ako
obvisí ta nepretežki mladenič na pripravni veji nad svojim sedežem,
in že stopi podjeten capin na mizo pred Samoradom ter s krepkim
glasom kliče svoje továriše in jim razklada, kaj je učinil ta inozemski
postopač z dvema poštenima mladenkama v naši Ameriki, kjer je
toliko premalo žensk, da si marsikateri poštenjak še jedne ne more
prisnubiti. — Kaznujmo tega zločinca po domače v strah in vzgled vsem
inozemskim kruhoborcem! —

Samorad je bil ves potrt in je že pričakoval trenutka, da se na
njem zvrší američanska lynch pravica; kar pristopi od zadi junaški orjak
v opravi mestnega redarja in z revolverjem v desnici. Ta zapové z
mogočnim glasom mir, prime Samorada čez pas in ga krepko in odločno odnese iz okroga te opasne tolpe. Nihče se ni lotil samozavestnega orjaka. 

Ta mož odnese Samorada iz perivoja na hojeno cesto; tam ga
postavi na noge, seže mu pod pázduho in ga odvêde proti hiši preprostega in malovabečega lica. Vender se Samorad razveseli te hiše,
ko nad okni pri tleh prečita na veliki deski z debelimi, kričečimi
črkami naslikan napis v slovenskem jeziku: »Gostilna pri poštenem
Kranjci«. V veži te gostilne se mestni redar poslovi od Samorada in
mu velí v čisti hrvaščini: — Spoznajte me za rojaka Primorca, ki
vas je v Parizu ovadil redarskemu oblastvu zaradi ponarejenega bankovca, ki pa ni bil ponarejen, kakor se je potlej osvedočilo. Dlje sem vas že opažal in še o pravem času spoznal, da sem vas otél nagle
lynch-sodbe. Tudi tukaj sem v redarstveni službi za razstave, potlej
pa se vrnem v Pariz k ženici svoji. Ne čudite se, da sem vedno redar.
Hrvat sem od dobrosrčnega naroda, in mi smo že često marsikaj oteli
v silah in nadlogah ter opravljali nesebično redarstveno službo od
turških bojev sem do najnovejše dobe. V Parizu sem vam delal morebiti krivico. Odplačal sem vam ravnokar nekaj svojega dolgá. Čakajte {{prelom strani}} me do zjutrà v tej gostilni, jutri vam poplačam še nekaj. Vém,
da ste brez novcev, torej oprostite, da vam tukaj ponudim dva dolarja. Več nimam pri sebi. Jutri bodem pri denarjih. — Samorad izreče srčnemu rojaku iskreno zahvalo, da mu je otél življenje, odločno pa
se brani ponudenih dveh dolarjev. Nekdo stopi iz gostilne v temno
vežo ter opomni pol slovenski pol hrvaški: — Pri meni se dolarji
ne odklanjajo. Ako jih nečete, pa jih dajte meni, prijatelj! — Primorec pa odreče: — Če jih neče, kdor jih potrebuje, ne dobí jih,
kdor jih ne potrebuje — in se izgubí na cesti med šetalci.

Mož, ki ni prejel zahtevanih dolarjev, prijazno odvêde Samorada
v gostilno. Bila je to srednjevelika soba brez pivcev, razsvetljena z
majhno, brlečo petrolejevo svetilko. Krčmar »pri poštenem Kranjci«
spozná svojega gosta takoj za starega znanca Samorada Veselina, ta
pa krčmarja za nekdanjega vseučiliškega vrstnika Živka Tratilka. Neprijetna iznenada obema! —

— Anti si zaigral svoje novce v Monaku? vpraša Živko Tratilek.

— Vse sem zaigral, samó novcev ne, odgovorí Samorad žalostno.
— Oj, ti srečni človek! Pri meni je baš narobe. Vse imam,
samó denar sem zaigral. Nocoj sem še v tej hiši, ubog in lačen, da
mi pajki predejo po želodci. Jutri me gospodar postavi pred káp;
vender še bodemo ptiči, če imaš kaj drobiža? —

— Dobiti bi bil moral še nocoj dókaj novcev. Ali poseglo je
nekaj vmes, da moram čakati jutra, pravi Samorad in pove dalje,
kakó je dal Plahtaliču dragocen prstan, da ga vdenari. Predno pa se
je vrnil Plahtalič, napadli sta Samorada dve tuji ženski, in capinska
drhal— bi ga bila obesila, da ga ni otél blagi Primorec. —

— Kdo pa je tisti Plahtaliči vpraša Tratilek radovedno.

— Véš, to je tisti suhi, póstarni gospod, ki je bil s teboj vred
v Monaku in —oskrbnik dvorcu ruskega kneza, kjer sem prenočil in
dobil tebe. Govoril je tudi slovenski. —

— Oh, že se poznamo! Tista suha južina je bil strežnik kakor
jaz, po rodu Furlan, sicer pa velik slepar. Tudi dvorec ruskega kneza
ni bil drugega nego zloglasna zakotna igralnica. No, če ima ta Plahtalič tvoj prstan, onda z Bogom novci in Plahtalič! Vedi, ta človek
je premeten zmikavt in nevaren vsem žepom, samó mojim ne! ...

Vender ne žaluj, ne obupuj! Sédi za mizo! Uboga sva kakor nekdaj
job na gnojišči; in če nimava jesti in piti, pa se grejva ob spominu
veselih dnij in pasiva se ob načrtih boljše bodočnosti! —

Samorad séde za dolgo mizo in se čudi, da v gostilni ni gostov,
dočim je sedaj za razstave toliko tujcev v mestu, da marsikdo rad {{prelom strani}} plača po dolar samó za trd stol, da more na njem presloneti dolgo
noč. Ali Tratilek odgovori: — To je posebna smola, ki se me vedno
drží. Opremljen s tvojim denarjem sem prišel zopet na Dunaj. Toda
z učenjem ni šlo več. Sličen sem bil továrišu modroslovcu, ki se je
toliko let učil grščine, da je napósled pozabil grški alfabet. Moral
sem torej z Dunaja in šel sem preko Budimpešte, Belega Grada in
Trsta v Ameriko do Chicaga, nadejaje se, da se tukaj naredi kàj denarja. V. zakup sem vzel to gostilno, v katero so prej zahajali sleparji,
tatje, lamači in drugi katilinski značaji. Ti ljudje imajo sedaj za razstave zlate dneve in ne hodijo v takó preprosto beznico. Da privabim
gostov, kupil sem to desko, na kateri se košati napis »Pri poštenem
Kranjcu«. Prišel je k meni marsikdo izmed príseljenih rojakov, toda
nihče nad jedenkrat. Oglej si sobino opravo in zdajci vidiš, zakaj.
Težke debele mize so pribite k tlòm, takísto klopi k stenam. Na mizah
so kositarne skledice trdno vdelane v mizje vdolbine. Kozarci od pocinjenega železa tičé vsak v svoji luknji, in sléharni je z močno železno verížico priklenjen k mizi. Potiplji pod mizji rob! Na poličici
so žlice, noži, vilice, vse visi na močnih železnih verižicah. To je
beznica za lopove, in vzel sem jo v zakup, ker drugačne niso bile
na ponudbo. V taki gostilni pa naš Slovenec ne vztrpi, najsi je še
takó oskromen. Nocoj mi poteče zakup, ker nisem plačal zakupnine
naprej, in zjutrà se dostojno, kakor sem vajen, umaknem neznanemu
nastopniku. To noč bodeva prebedela. Gostilničar sem sicer, ali postreči ti nimam z ničimer negoli s svežim zrakom, nekaj časa z lučjo,
potlej pa s temò. Prebito bode dolgočasno, ko nimava nič za usta! ...
Vender, našel sem nekaj — velikanska ideja! Čemu mi bode jutri
deska s »poštenim Kranjcem«! Takoj jo zadrobižim, in dosti bode jedi
in pijače. —

Kakor bi trenil, skoči Tratilek na okno, vzpnè se skozi nje in
sname desko raz čavlje; potlej plane na cesto in se izgubi z desko
na rameni v tèmo. Ne mine četrt ure, in že je na mizi obilo smodek,
kruha in mrzle pečenke ter liter močnega žganja. Gladnika sédeta k
večerji, in čudno škrabotajo verižice na vilicah in nožih, ko si zakladata lačna usta.

Ko se takó hlastno krepčata, naglo vstopi človek srednjih let. 
Bil je prav lično opravljen, vender takšnega lica, da se ga ustrašíš,
ako ga srečaš na samoti. Ta človek se postavi pred Samorada in
mu zakliče z odurnim glasom: 

— Dobil sem vas, gospod Samorad Veselin, in ne ubegnete mi
več iz pestíj! Kaj me gledate, kakor da me več ne poznate? Takoj {{prelom strani}} me spoznate in pomnili me bodete vse žive dni, če je kàj pravice
na svetu. Vaš sorodnik sem, dasí vam je zibelka tekla v tolstem Zagorji, meni pa daleč doli na skopih bregovih Jadranskega morja. Prav
to sorodstvo je vzrok, da sem največ nesreče prebil baš zaradi vas:
ne zató, ker se bogatin neče spominjati ubogih svojcev, temveč zató,
ker jih celó preganja. Bil sem v Odesi v dobri politiški službi. Ondaj je vaš nekdanji váruh mojo mater  — vašega očeta sestričino — terjal za star dolg, katerega je bil vaš oče pravoveljavno odpustil. Ta daritev se ni mogla več dokazati, torej se ni verjela. Prišlo je do tožbe
in napósled do sodne prodaje materinega dóma. Da se mati otmè,
pošljem zadostno vsoto v ruskih rubljih. Bile so tedaj v moji domovini nekove borbe in spletke, in po časopisih je bilo dokaj hrupa
»o potujočem rublji«. Tamošnje oblastvo je moj ruski denar zaplenilo,
in predno je bila dokazana materina in moja nedolžnost, prodali so
materin dom na sodni dražbi za slepo ceno. Okoristil se je pri tem
nekov Žid. Mati mi je skoro potem umrla za žalostjo. Ko sem vse
to zvedel, odposlal sem tamošnji vladi ostro pritožbo. Posledica mojemu odporu je bila, da me je ruska gospôda odslovíla iz službe, češ:
rabiti ne more človeka, ki je tolikanj nespreten politiški uradnik, da pošilja v inozemstvo rublje namesto inozemskega denarja in da še s
pritožbami nagaja tujim vladam. Šel sem iz Odese naravnost v Pariz.
Ondu sem dobil važno policijsko službo, bolj težavno, menj mastno;
vender sem si opomogel in se oženil ter srečno v zakonu prebil nekaj
let. Prišli ste v Pariz vi, gospod Veselin, in za vami ali nemara zaradi
vas nekova gospica Darinka, lepa, živahna ženska. Znanka mi je bila
iz detinskih let, in vnela se je med nama ljubezen toliko brezpametna
kolikor nepremagljiva. V omami te rastoče strasti sem se naveličal
težavne službe v Parizu in vedno opozarjan na razstrelbe in dinamitovce, izumil sem strašen načrt. Zavaroval sem si življenje za visoko
vsoto. Zakonski svoji družicí sem povedal, da bode v malo dneh razstreljeno policijsko poslopje uprav tam, kjer je moja službena soba.
V moji uniformi bodo našli razmesarjeno truplo in porekó uradno,
da je moje. Ali to ne bode moje truplo. Ko se to zgodi, naj si dá
žena osvedočiti mojo smrt, potegne naj zavarovano vsoto in naj gré
za mano v Ameriko, kjer je bodem čakal na izvestnem kraji pod
novim imenom »Nikon Ubeg«. To je bil dogovor z ženo. Drugačen
je bil s krasno Darinko, katero sem bil iz raznih razlogov vzprejel
v policijsko službo. Nje naloga je bila, da omreži človeka, meni kolikor možno podobnega, in ga zavêde v mojo služabno sobo; tam naj
mu obleče uradno mojo uniformo ter ga omami z omotno pijačo. 
{{prelom strani}}
Potlej bode tam shranjeni dinamit brez nevarnosti záse užgala z navito
uro, ki izproži samonét ob izvestnem času. Kadar se razstrelba posreči, pa takoj odrineva proti Ameriki preoblečena, preobražena in pod tujim imenom. Tisti večer, ko je bilo vse to namenjeno in pripravljeno, bili ste vi pri denarstveniku Padelesu v gosteh. Tam sem
bil tudi jaz z Darinko in opozoril sem jo na vas, ker ste mi jako
podobni. Omreževala vas je, kakor je védela in znala, in izšlo bi se bilo
vse točno, ako bi ne bila odločno izrekla, da vas neče za žrtve, ker
ste ji rojak in ker ste ji podarili dôkaj novcev; te pa bodeva potrebovala v prvih dneh svojega bivanja v Ameriki. Vaš prijatelj, plemeniti Plahtalič, jako plemenita duša, ki je imel tudi obresti pri tej
igri, pa je Darinki baje povedal, da nosite na sebi nekov amulet ali
talizman, ki bi naredil, da se samonét ne izproží. Darinka in vaš Plahtalič sta našla drugo žrtev za moj naklep, in ondaj, ko sem vas zasačil v Primorčevi gostilni, bil je nova žrtva, vaš namestnik, že zaprt
v moji uradni sobi. Omamljencga z opijem so ga trapile orijentalske
sanje, dočim mu je bila poslednja ura že navita in na nji nastavljen
smrtonosni kazalec. Jedno uro še mu je bilo živeti, ko smo vas dovêdli v policijsko hišo. Povedali ste mi tisti večer, kdo ste; zatorej
sem vas dal zapreti v nadstropji nad svojo sobo, da se osvetim za
krivico, katero ste storili moji materi. Razstrelba se je izvrstno obnesla — toda ne popolnoma, zakaj prizanesla je vam. Ko dospem z Darinko v Ameriko, že vas najdem tam in ne morem razumeti, kako
ste se oteli iz razvalin in kakó ste prehiteli mene in Darinka. Za
nekaj dnij mi je ušla Darinka z vsemi novci: kam in kakó, to najbolje veste vi, gospod Veselin! Ali to še ni vse. Jeli ste me preganjati. Izvežban sem v trgovinskih vedah in policijskih tajnostih,
dober risar in fotograf sem ter popolnoma véšč hrvaškemu, laškemu,
nemškemu, ruskemu in francoskemu jeziku; vender nikjer nisem mogel
doseči stalne službe. Jedina nádeja mi je bila, da skoro pride žena in
prinese zavarovano vsoto, katero je že potegnila, kar so povedala
pisma, poslana Nikonu Ubegu. Napósled pa pride pismo, da je moja
žena zvédela, kakó se Nikon Ubegu v Ameriki postavlja z nekovo sumnjivo Darinko; zatorej žena rajši ostane v Parizu in si ondu izbere
poštinega domovinca; saj je vdova in mlada, zavarovana vsota pa
tudi ni majhna. Nihče drug me ni zatožil pri ženi nego vi, ker samó
vi ste po Darinki zvédeli tajnost. S tem ste me uničili ... Sprl sem
se s človeško družbo. Prej sem zasledoval in lovil sleparje, lamače in
dinamitovce; sedaj sem se pridružil nekdanjim svojim sovražnikom,
da jih z umetnostjo, pridobljeno v policijski službi, branim zasledovanja.
{{prelom strani}}
Takó se živim še dôkaj dobro, dokler traja razstava. Tudi vaš
Plahtalič je v mojem krdelu in uprav on mi je povedal, kje naj vas
iščem. Smem vas takoj usmrtiti, ne da bi se bal kazni. Pa nečem.
Meni življenje toliko preseda, kolikor je vam nepotrebno, in v Ameriki
sva; zatorej se bodeva dvobórila po američansko. —

Samorad se zaklinja in rotí, da od tistega večera v Parizu, ko
je bil naposled odvêden v ječo, do nocoj ni videl ne tega gospoda ne
Darinke. Ali Nikon Ubeg se ne dá pregovoriti, ampak potegne iz
žepa črno in belo kroglico, dene obe v klobuk Tratilkov in zapové Samoradu, bodalce nádenj zavihtivši, naj potegne jedno kroglico iz
klobuka ... Samorad potegne črno kroglico ... Nató zarohní Nikon
Ubeg: — Torej se usmrtiš sam, črna duša! V dvanajstih urah se
mora to zvršiti, sicer te moji pomagači spravijo iz svetá. Nikar ne
misli, da uideš mojim pestém! —

Tujec naglo odide. Pod okni se začuje burno govorjenje več
ljudij, in Samorad, bojèč se novih napadov, naprosi Tratilka, naj zaklene gostilno. Toda Tratilek pravi, da tega ne smé zaradi strogega
redarstvenega nadziranja, in se zopet udá prejšnji veselosti ter jédi
in pijači. Samorad se pa ne dotakne jedí in žgane pijače, nego si
želí samó vode, zakaj trpinči ga huda žeja; hkrati pa se spomni, da
ne smé piti vode. Živko Tratilek ga potolaži: — Kaj bi mislil na
vodo, dokler imava dovòlj žganja! Žganje je na mizi, voda je sicer
tudi blizu tikoma za hišo, toda ni za pijačo, nego samó za to, da
kdo utoni v nji. Na smrt pa ne misliva, kaj bi se bal trenutka, ki
nekoč mora priti? Ne trpinči se še sam, dočim te že drugi preveč!
Misli rajši na življenje! V teh dvanajstih urah, ki jih bodeš še živel,
doleti te morda iznenadna sreča. Saj te zjutrà poseti tvoj rojak, ki
ima nekaj denarja. Kolikrat se je že razbila in potopila moja ladja,
toda vselej so me še valovi vrgli na rešni breg! Ali si ti menj vreden
negoli jaz? Torej razjásni se in loti se žganja! To ti je najboljše
zdravilo proti žalosti, zlasti ko nimava drugega. Če nečeš piti, pa si
zapali smodko in pripoveduj mi svoje dogodbe, da si okrajšava noč,
ki nama bode še dolga. — 

— Povej ti svoje! odgovori Samorad. Moje so prežalostne in
neverjetne. —

— Moje pa so predolgočasne, zavrne ga Živko Tratilek.

Nató začujeta iz temnega kota pri peči prijazen glas: — Če nečeta vidva pripovedovati, pa dovolita meni. Morda povém nekaj zanimljivih  novic. —
{{prelom strani}}
Osuplo se oba ozreta v kot, kjer sedi neznan mlad človek, ne
da bi védela, kakó je prišel v sobo. Tratilek ga pozove, naj prisede k jedi in pijači. Tuji mladenič pa se ne gane iz omračja pri
peči, in ko mu dovolila govoriti, povzame: 

— Kakó mi je ime in kje sem se porodil, nima pomena. Najbolje je, ali pravše, najbolje bi bilo, da vsakdo veljá, kar je, ne gledé
na ime in rojstvo in da se vsakdo rabi, kakeršen je in ne kakeršen
bi moral biti. Roditelji so mi bili imoviti in pošteni. To poštenost
naglašam, ker sem tolikrat čul in čital: »J. J. je bil sin ubogih, a pošteníh roditeljev«, dočim se pridevek o poštenosti navadno opušča,
kadar je J. J. sin bogate obitelji. Ne zdi se mi pravilno, da se poštenost nekamo pridomišlja pri bogastvu, a za izjemo zmatra pri
uboštvu. Pogled v življenje nas uči narobe, da ubožcu, čegar področje
je majhno, vsakdo gleda na prste, in da ubožca ob oskromnih njegovih potrebah navadno ne vabi izkušnjava, da bi se odtezal stezi
ravne poštenosti; zakaj bil bi brez imetka, ako izgubí jedino svoje
bogastvo: mirno vest. Nasproti pa je bogatinovo področje veliko,
potrebe so mu obsežne in rastoče; in uprav bogastvo s svojim vplivom
in z mamečim pohlepom po vedni množitvi je vsakdanja izkušnjava,
ki te neprestano miče v nenravnost. Zatorej se očita takó rado bogatinom, da so po krivih potih prišli do bogastva. Mojim roditeljem 
se ni očitalo kaj jednakega. Oče mi je sedèl na velikem podedovanem
posestvu, poleg katerega je opravljal veliko trgovino, takisto podedovano; mati mi je bila blaga, omikana gospá. Oče je marljivo in
razborno vodil gospodarstvo od zofa do mraka. Prav takó je tudi
mati uvaževala, da je čas naše najdražje blagó, zakaj ne dá se nadomestiti z ničimer, védela pa je tudi, da žena in mati tega dragega
nenadomestnega časa ne more rabiti bolje nego za vzgojo svojih otrók.
Jaz sem ji bil jedinec, bodro, živahno dete. Ne pomnim, v kateri dôbi
sem se naučil čitatí črke in številke, tako zgodaj me je mati naučila
vsega tega in še mnogo več. Vender mati moje nadarjenosti ni hvalila
očito in znala je vselej govorico takó zasukati, da me tudi drugi
ljudje niso hvalili vpričo mene. Često je povabila deco iz vasi, moje
vrstnike, na naš dom. Onda smo se prosto igrali, in mati nas je ljubeznivo vodila ter skrbno pazila na to, da sem bil vseh dečkov najuljudnejši in da nisem razkazoval večjih svojih ved ali udobnostij gospodskega dóma. Odtezala me tudi ni družbi odraslih ljudij. Tam pa
sem moral molčati, in gledala je na to, da nisem zinil brzoustne šaljive besede, kakeršno otroci radi povedó, kadar jih nos srbí, da jih
potlej poslušalci, časih celó roditelji, pohvalijo, kakó so duhoviti. Ako {{prelom strani}} pa mi je ušla napačna beseda, naredila je mati, da sem odšel v svojo
sobo, ne da bi bil kdo zapazil, kdaj in zakaj. Tam me je pokarala,
toda nikoli vpričo drugih ljudij, in poučila me je, kakó naj se drugoč
vêdem ob taki priliki. Zgodaj me je naučila strahú božjega; navadil
sem se spoštovati starčke, ljubeznivo ravnati s siromaki in prijazno
občevati z vsakomer. Največja skrb materina je bila, da mi blaží
srce in naudá vsespočetno otroško dušo s krščanskimi nazori. Še
sedaj ne morem pozabiti, kakó mi je narekovala molitev, kakó me
je učila sklepati ročice — vedno se mi je zdelo, da moli pobožneje
negoli jaz. Kakó sem bil često vesel hvaležnega pogleda ubožca
hromaka, kateremu sem pol boječe pol srčno prinesel materin dar na
domači prag! To je bila zlata moja dôba, ko še nisem posedal na
šolskih klopéh. Ondaj mi je bila šola vsa pisana zemlja, knjige vse,
kar je zanimalo zvedavo detinsko glavo od Bogá nad zvezdami do
črvička v prahu, in to knjigo mi je čitalo materino okó, in razlagal o
z blagimi nauki materino srce. Ne vém, kdo je bil bolj vesel, ali jaz
matere ali mati mene, in kdo bolj srečen?

Potlej so mi dali domačo učiteljico, in hodil sem nekoliko v
selsko osnovno šolo. V tej šoli sem vse znal najbolje, in učitelj me
je hvalil med vsemi najbolj. Domá me je učiteljica vežbala v šolskih
naukih, v nemščini in francoščini, celó po klavirjevih tipkah sem moral
raztezati prstke. V vsakdanji moj čas je nastopil nekov red in za
igro in prosto zabavo je ostajalo malo ur. Tudi za materina nauke
je bilo menj prilike od nekdaj, ali kakó rad sem poslušal mater, saj
je govorila vse presrčneje in umevneje nego hladna učena učiteljica!
Za osnovno šolo je nastopila gimnazija. Ostal sem na očetnem dômu,
in pridejali so mi k učiteljici tudi domačega učitelja. Ta dva sta, razdelila moj čas médse, tekmovala sta, kdo me bode bolj olikal, in čas
za igre in za občevanje z materjo se mi je prikratil še bolj nego
prej. Nastopila je dôba, ko so mi tlačili vsakojake nauke v glavo,
vzgoja srca in značaja pa je zaostajala —in to samoumevno, saj pri
vsakoletnem privatnem izpitu nisem bil vprašan, kaj je v srci, ampak
le, kaj je v glavi. Čutil sem nekakšen dolgčas po materi, dasi sem
jo videl vsak dan, in zdelo se mi je, da mi nekaj nedostaje, dasi sem
dobro napredoval v vseh predmetih. Rad sem se učil, vender mi je
bilo učenje nekamo praznotno in suhoparno. Morebiti zató, ker so
me vzgajali, kakor pitamo gosí in pure jeseni, da so tolstejše. Tudi
pri meni se je gledalo samó na tolščo: na veliko vednosti v glavi;
za zdrave krepke mišice, za trdne kosti ali za značaj in za prosto,
živo gibanje mladega duha ni skrbel nihče razven matere v tistih {{prelom strani}} malih urah, ki so nama ostale po učnem redu. To je trajalo štiri
leta na očetnem dômu. Ko sem uspešno završil četrti gimnazijski
razred, ponesreči se moj oče. On in njega prijatelj, vlastelj iz soseske,
vozila sta se čez veliko reko ob povodnji in utonila. —

— Dovolíte, gospod, seže mu Samorad v besedo, da vas vprašam,
ali je slučaj ali namen, da pripovedujete moj životopis? —

Tuji mladenič nadaljuje: — Resnično pripovedujem svoj životopís, in veseli me, da vas zanimlje, čim nahajate v njem sliko
svoje mladosti. Toda prosim, ne motite me, ako morda najdete pozneje še katero podobnost med svojim in mojim življenjem ter pomislite, da se veliko mladine vzgaja po jednem načinu, zató je tudi
lahko možno, da so prav jednaki usodni slučaji odločevalí moje kakor
vaše življenje. Naj torej povzamem povest. Po nagli smrti očetovi se
je težko breme velikega gospodarstva naložilo na rame materino, in
jaz sem namesto očeta dobil tujega sovaruha. Mati je namerjala nekaj
prodati, nekaj dati v zakup in se z menoj preseliti v veliko mesto,
da bi se ondu izšolal pod njenimi očmi in imel za pomočnika pri
učenji dobrega sošolca. Sovaruh pa je menil: »Mati ostani domá, zakaj
imovina se mora ohraniti; deček pojdi sam v mesto, toda ne v javno
šolo, ampak v zasebno vzgajališče. Za mladeniče, ki lahko plačujejo,
je dokaj izvrstnih takovih zavodov.« Obveljala je varuhova volja, in
vzprejet sem bil v sloveč zavod. Nastopila je nova dôba, ki je trajala
štiri leta višje gimnazije. Prejšnja leta je bila moja vzgoja osebna,
odslej je bila zadružna. Vsi gojenci smo nosili jednolično opravo; takisto jednolična je bila vsem tudi vzgoja po strogem domačem in
učnem redu kakor Prokrustova postelja. Kdor izmed učencev je bil
slab ali nagajiv, s tem so se naši učitelji bavili posebe. jaz sem bil
z doma vajen pokorščine, reda in marljivosti, torej z mano ni bilo
posebnega opravka, ker brez tega sem zadobival propisano mero učenosti in se gibal med mejami hišnega reda. Prinesel pa sem s seboj
tudi svoje mladeniške sanje in nazore, želje in sodbe. Za ta moja
svojstva, sploh za razvitek moje pojedine osebe ni bilo mesta v hišnem
redu. Zdelo se mi je, da sem preziran, ko sem bil med najboljšimi
učenci, in da sem takó zeló osamel, ko ni bilo nikogar, da bi poravnal svojstvene moje nazore in želje, ako so bile napačne, ali jih
pospešil, če so bile dobre. Med stotino živahnih vrstnikov sem bil 
sam svoj vodnik, sam sodnik svojega srca. Čimdalje bolj je bila mučna
ta samotnost; in da jo preženem, pribežal sem h knjigam. Čital sem vse vprek, karkoli se mi je dovolilo in kadarkoli mi je čitanje dopustil hišni red. S tem sem res pregnal čustvo osamelosti, in knjige {{prelom strani}} so mi bile družice in zabava — toda ne v korist. Pristopilo je namreč
k rednemn šolskemu ukú toliko neuredovanega berila, da moj duh ni
mogel prebaviti vsega po vrsti. — V šolskih klopéh se je slej kakor
prej skrbelo za duševno tolščo, z berilom domá pa sem malone pokvaril tudi to tolščo. Spomin sem imel izvrsten, pametoval sem
malone vse, ker sem čital pazno in slastno; ali često se mi je zdelo,
da ne morem urediti nabranega gradiva v svojih možganih in da v
njih nedostaje prostora za izvirne moje misli in sodbe.

Pač, bil je prostor, toda v možganih mi je bilo vse nanošeno
kakor v prodajalnici stare železnine in vse v neredu kakor v ízborni
knjižnici, kadar potres na jeden kup vrže vse knjige, ki so bile prej
razvrščene na raznih policah. Skoro sem čutil, da sem se polagoma
navadil samó to izreči za plod svojega mišljenja, kar sem si izposodil
iz knjig. Takó se mi je polenila mislenost, oslabela je moč slobodno
misliti; in spoznal sem, da mi je svojelastna sodba čimdalje menj gotova in stanovita. Pa že sem bil toliko zavêden, da se nisem izpreobrnil. Ne da bi uril svojo mislenost in razsodnost, iskal sem le še
naporneje po vsakeršnih knjigah tujih mislij in nazorov. Bili so učitelji, ki moje izredne vednosti, nakopičene iz knjig, nerabljenih v šoli,
niso cenili in so prédme stavljali součence, ki so menj čitali, nemara
celó menj védeli negoli jaz, toda so znanje svoje pridobivali s svojim
umovanjem. Črtil tem take učitelje kakor tesnosodne in pristranske.
Vzor so mi bili drugi učitelji, ki so hvalili moj spomin, neutrujeno
mojo marljivost in vednost, ki preseza obično mero moje dôbe.

Dovršivši gimnazijo, védel sem res veliko, ali še več sem si domišljal. Ponosen na večinoma izposojeno in neprebavljeno vedo, preziral sem svoje vrstnike; ošabno sem obsojal vse, kar se ni ujemalo
z mojimi nazori; govoril sem o vsaki réči brzoustno in nadležno;
vsakomur sem usiljeval nezmotno svojo sodbo, in kdor mi je kàj prerekel, ali se drznil dokazovati, da se motim, njega sem uvrstil med »profanum vulgus«. Žalostno je mati opazovala sumnjivi vzlet mojega
duhá. Nasproti sem pa jaz mater miloval, da je tolikanj zaostajala v
duševnem delovanji, dočim sem jaz napredoval nedosežno za njen
razum. Še na misel mi ni prišlo, da je hudo izgrešil pravo stezo, kdor
več ne more umeti matere svoje ... Takó mi je glava pokvarila
srcé. In kje je ostal značaj? — Saj nisem bil živodušen mladenič,
nego suh herbarij namesto svežih prirodnih cvetic: neurejena zbirka
nezanesljivih posnetkov — »de omni re scibili — et quibusdam aliis«,
namesto lahkokrilih mladeniških nazorov in nebotičnih namenov.
{{prelom strani}}
S takim duševnim imetkom in svojstvom sem vstopil na vseučilišče in takšen sem ostal ondu. Dočim so si moji znanci, ne zanemarjaje knjig, bistrili nazore in si jeklenili značaj ob živem, polnem
človeškem življenji, tičal sem jaz v sobi in v priljubljenih knjigah takisto brez osnovane zméri kakor na gimnaziji. Najbolj me je mikalo
prirodoznanstvo, zlasti kemija; uglabljal sem se tudi v matematiko in
v strogo modroslovje, bavil se celó s tehniškimi in montanistiškimi
vedami. Pri teh raznih ukih mi je bila učenost sáma na sebi jedini
namen. Zakaj bil sem mlad, strokovne vede so mi ugajale, in podedovano bogastvo me je opraščalo vseh skrbíj. Ni mi bilo torej treba
dogotoviti studij v izvestnem času ali se baviti z vedami, ki naj mi
pozneje dajó vsakdanji kruh. Ko sem takó zapravljal zlati čas in brezčrtežno iskal novih učenostnih resnic, prišla je staroverska resnica,
prejeta od matere in na gimnaziji, do nasprotja z novimi nazori moje
učene glave. Začel sem dvojiti, in kdor dvoji o verskih naukih, ta je
že izgubil vero.

Vender iznebiti se nisem mogel tistih prvih naukov, vtisnjenih
najglobočje v detinsko dušo. Večkrat me je večerno zvonjenje spominjalo, kakó srečen sem bil nekdaj, ko me je mati učila moliti, in
rekel mi je notranji glas: »Sedaj nisi srečen!« Res nisem bil srečen.
Iskal sem sreče v učenosti; toda kakor v nji nisem našel prvotne
resnice, takó tudi nisem mogel najti blaženstva. Samega sebe sem
zmatral sicer za popolnega človeka, ali celotno človeštvo se mi je
zdelo nesrečna slabotna množ, žrtva trpljenja in smrti. Iskal sem razvedritve, ne da bi se udal razkošju in razuzdanosti, toda nisem je našel
brez nastopnega kesa in dolgočasja. Veliko sem potoval ob počitkih
in opazoval vseobče človeško življenje. Posledica temu opazovanju je
bila, da nisem mogel rešiti vprašanja, zakaj sem našel največ veselja
in petja med ubožci, največ udanosti in nadeje boljših dnij med bolniki
in največ zadovoljstva in ljubezni ondu, kjer sem, sodèč po zunanjosti,
slutil bedo in strastí; jaz, popoln, imovit človek na vrhunci izobražbe,
pa sem nesrečen? Anti nemara res nevednost oživlja in veda morí? ...
Sam s seboj popolnoma nezadovoljen sem se pogreznil v vrlinomorno
svetožalje, tolažèč se, da tudi razsvetljeni pesniki trpé bol vsega človeštva ... Oh, kolíka razlika med mojim svetožaljem, izvirajočim
iz napačne vzgoje, in med svetožaljem veleumnih pesnikov, doumljenim
iz vzvišenega opazovanja solzne doline človeške!  Jaz sem čutil svetožalje kakor mèdel bolnik; pesnik čuti svetožalje kakor sočuten lečnik
ob bolnikovi postelji. Na svojem domu sem se tedaj malo bavil. Mati
mi je pač prigovarjala: »Ostani domá, rabi svojo učenost pri domačem {{prelom strani}}
gospodarstvu; leta so mi vzela moč, in več ne morem zdelavati sama.«
Jaz pa sem trdil, da mi imovina ne more izginiti, učenost pa beži od
mene, ako je vedno ne ponavljam in ne pridobivam, in še dolgo ne bodem
toliko učen, da bi smel biti zadovoljen sam s seboj. — Domá mi je
bilo vse tako malotno, okorno in tesno, kakor bi moral zopet leči v zibelko detinskih let. — 

Takó sem se dolgočasil nekaj tednov domá pri materi in se baš
odpravljal na potovanje v inozemstvo; kar mi zasinejo v srce gorki
žarki prve ljubezni. Vlastelj, ki se je bil ponesrečil hkrati z mojim
očetom, ostavil je lepo imovino nedaleč od mojega dôma in prelepo
jedinko. Bila je blizu pet let mlajša od mene. Do nje dvajsetega leta
sem jo videl malokdaj, ker je bivala največ v mestu pri sorodnikih.
Slučajno se snideva pri neki veselici v bližnjem trgu, menda ni še leto
odonda. Zdí se mi, da sva se takoj vnela drug za drugega, kakor
nekdaj Romeo in Julija v znani žali igri Skakespearovi. Razveselila se
je moja mati, da se ji izpolni mnogoletna nadeja, in takisto so bili
zadovoljni sorodniki moje ljubice. Najbolj in nepopisno pa sva bila
vesela midva, ko sva se ljubila iskreno in brezmejno in me je prevzela
vera, da bivajo ideali tudi na zemlji in da se mi odpira dosedaj neznan
svet, novo življenje in blažena bodočnost. Skoro sem jo zasnubil, in
slovesno sva se zaročila. Zdajci pa je začel nevestin varuh, katerega
prej nihče ni vprašal, pregovarjati in posvajati, češ, da sem premlad,
presanjav, premalo praktičen. Mož je bil sicer dober človek, jednako
pošteno in varčno je upravljal imovino moje neveste kakor svojo,
toda malo je bil omikan, in jaz sem bil njemu preučen. Zatorej sva si bila nasprotnika, in ker so bili nevestini sorodniki na moji stráni,
pokazal sem mu večkrat, kakó ga črtim. Zaresno sem bil razjarjen na tesnosrčnega možá; on pa je mirno trpel mojo jezo, in to me je razburjalo še bolj. Napósled je dal mojo nevesto izreči za polnoletno,
češ, da se iznebí vse odgovornosti gledé na nje nepremišljeno ljubezen.
Vender jeza na varuha me ni minila, tem menj, čim je on, neomikan
dedec, trdil, da bi bil on sam boljši ženin, negoli jaz, sanjavi knjižji molj.

Često igrá slučaj važno nalogo, in spotaknemo se ob kamen, ko smo se baš umeknili brunu, ki je pretilo  glavi. Kake štiri tedne
pred določenim poročnim dnevom mi je mlad cigan, katerega so moji
ljudje že večkrat zasačili na tatvíni, kradel neka posebna jabolka
v ovočnjaku. Cigani so v mojem zavičaji práva deželna nadloga; nihče
jih ne mara, vsakdo pa se jih boji. Strahoval sem dečka s pasjim
bičem, ciganček pa mi je zažugal, da ga bodem pomnil vse žive dni.
Pristavec, ki je stal poleg mene, opomni, da se mi cigani osvetijo.
{{prelom strani}}
Jaz pa se nisem bal, zakaj poslopja so bila zavarovana proti ognju,
konjski hlevi pa so imeli umetne ključanice. Kake tri dni po tem dogodku sedim v orehovi senci pred svojim dvorcem in štejem dneve
do poroke, ki mi tekó toli počasno. Prédme stopi umazana ciganka
in stiska v naróčaj na pol nago in očito bolno dete. Zasmili se mi
in podarim ji nekaj drobiža. Ženska me lokavo zahvali in se ponudi,
da mi vedežuje iz roke. Bodisi, mislim si, imej ženska svoje veselje.
Ženska se ozrè na dlan moje desnice in se hipno ustraši prav očividno
ter hoče oditi. Radoveden sem in trdo vprašam, zakaj se je ustrašila.
Ona odgovori:  »Nevesta se vam je izneverila. Nje bodoči mož bode
takoj tod mimo jahal črnega konja.« Glasno se zasmejem in jo od
podim. Vranec je tukaj prav redek konj, in takisto redka prikazen je
jahalec na samotni cesti pred mojim dvorcem. Mahoma začujem konjska kopita, ugledam prav črnega vranca, in na vranci sedi nekdanji varuh
moje neveste, mož, o katerem nisem nikoli čul, da zná jezditi. Prijazno
me je pozdravil, toda bral sem mu na obrazu nekaj, česar na njem
nisem opazil še nikoli. Zdelo se mi je, da se mi roga. Vse to me je
osupnilo in malone razburilo. Nisem vražen, vender iznebiti se nisem
mogel cigankinih besed. Šel sem v dvorec, tam sem stopal po sobi
in ves v živem spominu na ciganko, na vranca in na varuha nisem
mogel zasnuti redne misli. Težko sem čakal določene ure, ko se popeljem na posete k nevesti.  Hlapec napreže, nakažem mu naglo voziti.
Dospem v nevestin dvorec pred navadno uro. Vratar mi pové, da
gospice ni domá; šla je v vas v siromašno kočo, kamor so jo nujno
prosili. Mislim si, blaga duša je šla tolažit bolnika in mu darit okrepčál.
Grem ji naproti po znanem kolovozu, in skoro jo zapazim na gomilastem griči sredi ravnega polja pod šatorom, odkoder se razgrinja
diven razgled daleč na okolo. Hitim k nji naravnost čez njive. Zgane
se, ko me zapazi, lica so razvneta, in solze ji silijo iz očíj. V skrbéh
sedem k nji, nevesta se glasno razjoče in se zgradi na moje rame.
Razburim se, ker ne morem raztolmačití tega joka, in tolažim, mirim,
prosim; sam ne vém, kaj sem govoril. Iz nevestinega joka in íhta
jedva razločim pretrgane besede: »Ni ubožnejše sirote od mene! Nesrečna ljubezen! Sedaj vém, zakaj sva si tolikanj podobna, zakaj me
je vedno nekaj vleklo k tebi, predno si slutil mojo prijazen, in zakaj
se je obema pri prvem sestanku vnela takó goreča ljubezen! Vso
skrivnost mi je razkrila tam doli v vasi umirajoča ženska, moja nekdanja dojilja. Vedi torej, tvoja sestra sem, in gorjé, ne smem biti tvoja
žena! Vzemi v zakon gospico, katero kaže ta-le podobica (v roko mi je podala fotografijo obema znane mladenke). To devico si nekoč iskreno {{prelom strani}} ljubil, in ona še vedno záte gorí in mrè. Ona ni tvoja sestra in ker
je uboga, dam ji jaz za doto polovico svojega imetka in tebi v zakon
ves sestrin blagoslov. Z drugo polovico pa pojdem v samostan, a v
mislih bodem vedno pri tebi, kakor ne more pozabiti sestra jedinega
brata.« — Nevesta je brezupno zrla k tlòm, jaz pa sem trdil, da nisem
nikoli ljubil druge device nego njo; da ona ni moja sestra, da to nikakor ni možno in da se je proti nama naperilo peklensko kovarstvo.
Gotovo je to zasnoval nje nekdanji varuh! — Spomnil sem se v tem
hipu, kakó se mi je rogal pred jedno uro. Nevesta mi je dejala:
»Dojilja je govorila vpričo več ljudij. Res ali ne res — ljudje bodo
govorili in s prsti kazali za nama, da sva mož in žena hkrati brat in
sestra. Rajši se pogreznem živa v zemljo, nego da začujem táko ogrdo!
Vedno pošteni moj varuh pak ...« — ... »je sedaj tvoj ženin,«
pristavim naglo, nekaj mislèč na ciganko, nekaj razdražen po trdih
besedah. A takoj me je spekla vest, da sem izustil to besedo. —
Cvetána uprè v mene nebeške svoje oči. V nje pogledu sem bral
osup, žál in jad. To je bil pekel záme! ... —

— Nehajte, gospod! zakliče Samorad za mizo. To je zgolj
moja povestl —

— Oprostite! — odgovorí tujec odločno. Malo besed imam še
dodati. — Omračilo se mi je pred očmí, kri mi je zavrela v glavo, 
in ostavil sem nevesto, sam ne vém, kakó. Naglo sem pobegnil k vozu,
ki je stal pred nje dvorcem, sédel sem spredi k hlapcu, sam vzel povodec v roke in gnal potlej konje na vso moč, dasi je hlapec pregovarjal, da se vsi pobijemo. Najprej sem vozil proti dômu, potlej sem
krenil na drugo stran, da na Kranjskem posetim znanca, katerega
nisem videl že tri leta. Ne vém več, kaj sem mu imel povedati takó
nujnega, in to baš tisti dan. Pridrevimo se do brežiškega broda, kjer
prevažajo čez Savo. Treba je bilo nekoliko čakati, ker brodnikov ni
bilo na brodu,— ko so baje tačas južinali na svojem dômu. To priliko
sem hotel porabiti, da se nekoliko skopljem v Savi, kakor mi je bila
tedaj vsakdanja navada. Zeló mi je bilo vroče, in naglo sem skočil v
valove. — Več se ne vém spomniti. Tukaj prestane mojega življenja
resnična povest, in tukaj se je začela tvoja bajka, moj Samorad
Veselin! —

— Oh, kakó sem nesrečen! zakliče Samorad. Srce mi zastaja, in tiščí
me nekaj na glavo, kakor da se pogrezujem v zemljo in da padajo zvezde
náme! Odjenjaj, duh, in ne trpinči me! Béži, béži, nesrečni spomin! —

— Ne béži sam pred seboj, povzame tujec sočutno. Jaz nisem
tuj duh, temveč del tvojega duhá: tista boljša polovica, katere ni {{prelom strani}} mogel osvojiti zli duh Abadon; tista polovica, katera je ohranila blage
nauke in večne resnice, ki ti jih je v dušo vtisnila tvoja in moja mati.
Jaz sem glas tvoje vesti. Vsakdo ima vest sam v sebi; ti pa si mene
izločil iz sebe, ko si sklenil pogodbo z Abadonom. Spremljal sem te
tudi potlej po tvojih blaznih potih, ali moja moč je pešala, in sedaj
umiram, ko ne bivam več v tvojih prsih. Svaril sem te nedavno. Koliko
žalosti meni in koliko kesa sebi bi bil prihranil, da si me slušal ondaj!
Nocoj te svarim poslednjič, umirajoč ... Ako me slušaš, tedaj si
otet; ako ne, umrem. Z menoj ti umrè glas vesti, in ostane ti jedino
tisti del duhá, ki je podan Abadonu. Potlej bodeš ves z duhom in
telesom priverižen rob peklenske oblasti brez oporeke, ker jaz se ne
bodem več oglasil. Deležen bodeš tiste blaženosti, katero ti je Abadon
obetal proti temu, da ne poslušaš mene ... Moj namen ni, da te
učim. Saj te je že dosti izučil Abadon. Sámo nekoliko obnôvi v duhu,
kaj si doživel z Abadonom in vzpričo njegove pogodbe, kaj si videl, s
kom si občeval, kaj si prebil, in zdajci spoznaš, da si sestavno lezel v
robstvo in brezvoljstvo. Kazal ti je celó krščanstvo, ideale, blaga načela,
in baš v tem se je očitovala najhujša njegova zloba; ker hkrati ti je
podiral mostove do teh idealov in do prave blaženosti ter te uverjal, da
jih zbok nedostatne kreposti ne moreš doseči. Vse to je bila premišljena
dejanska šola pesimizma, ki vêde do prevrata, da prej ali slej obupaš
sam o sebi. 

Ko ti je Abadon vzel prejšnjo osebnost, ko ti je strl vso blago voljo
in te vkoval v spone, ondaj ti je končno podal slepèč nauk o blaženosti,
s kakeršno razpolagajo on in služni mu duhovi. Vedno zdravje! Življenje, zdravje ti je dolžnost, a ne pravica. Vedno ti preti bolezen. S čim
se bodeš tolažil in blažil v trpljenji? In končno pride smrt. Proti nji si
se čudil Rudovarovemu leku, po katerem bi bil človek sam gospodar
svojega zdravja in življenja. Ako si pa sam gospodar svojemu življenju,
ali ga nimaš takisto pravice končati, kadar hočeš, kakor je usmrtil Rudovar Slovogoja? ... To je završetek pesimizma — samomor!

Potlej duševno zadovoljstvo, vzlet duhá nad človeško sredomernost!
Kam dovêde neomejena spoznava inveda ter ogledovanje samega sebe v
modroslovstvu? V brezkrajen kolobar. Kdaj dospeš takim težnjam do
meje, naj se vzpneš celó do Slovogojevih let, in kje zadobiš vero, da
je tvoja modrost vzvišena nad človeško zmoto? To ti je vse liki vedno
debelejši svinčen šlém, ki glavo čimdalje bolj obtežuje, ne da bi jo ščitil. Abadon sam ni bil dosleden. Dva učenjaka ti je kazal: Slovogoj je zabredel v smešnost, Rudovar vpodlo zločinstvo. Kazal ti je, da je člo veštvo podano vseobči bedi, ker je zapustilo načela krščanstva. Ali je {{prelom strani}} pa tebi za pravo blaženost priporočal količkaj krščanstva? Napósled bodeš
pa vender, ko dospeš na vrhunec učenosti, moral vprašati: Od kod in
kam? Kaj je zemeljski namen človekov? Odgovor na to ti bode, da si
izgrešil svoj poziv, da si zapravil svoje življenje — sploh obup v sponah
Abadonovih brez utehe, brez otetja — ker jaz se več ne bodem oglasil!

Hvalisal ti je bogastvo. Bogastvo samo na sebi ne daje užitka, 
pač pa podjarmlja človeškega duhá pod oblast minljivíh stvarij. Že
stari Horacij je rekel: »Crescentem sequitur cura pecuniam.« Tudi
je vse bogastvo samó relativno, in modri Salamon pravi: »Marsikdo
je bogat, vender nima ničesar; marsikdo je ubog,  pa ima veliko bogastvo«. Ali nisi največ dobrovoljstva in čistega veselja našel pri
ljudeh, katere s svojega stališča zmatraš za siromake? Ali nam ni
iz bogastva izvirajoče skopuštvo najpodlejša strast?

Čast in slava! Kakšno ti je obetal Abadoni O poštenosti, o
nravnosti, o zadovoljstvu, kakeršno podaja mirna vest, o vsem tem
je jedva zinil; pač pa je na vsa usta hvalil zunanje častí brez častí
v prsih in slavo, pridobljeno brez truda ali celó s sleparstvom. Takó
te namerja osrečiti, da ti nasiti napuh, lakomnost in nečimernost. S
čim pa te potlej obvaruje spoznave, da je vse to puhlo? In kadar
se vsega tega naveličaš, kadar se dovéš, da te ljudje na videz slavé,
v srci pak zaničujejo, kakó bodeš ondaj preganjal praznoto, gnus in
kes? Razjedala te bode prevéra, da si žrtvoval človeško dostojanstvo
in tratil prekratko življenje brez koristi, brez istinitega užitka. Za to
bol pa Abadon nima leka, ker kazal ti je, da se ne moreš več vzpeti 
do krščanskih nazorov. Nastopilo bode torej, kar je posledica pesimizmu: topoglavost, blaznost, obup. Da uničiš življenje, ki ti je bilo
teža brez koristi in ti je napósled samó predmet kesu in obupu, Abadon morda podá nov pomoček, ali te morda prekamení, kakor si
videl Rudovara: tistega Rudovara, ki je bil vseh nravstvenih nakaznij,
kolikor ti jih je Abadon izbral za pokvaro tvojih nazorov, najgabnejši
zlódej in hkrati — ne brez namena — tvoj potomec.

Ne bilo bi prišlo do tega, da je bila tvoja vzgoja, odkar si bil
odtegnjen materinemu nadzorstvo, pravilna, ali da si nisi na jedno
rame nakladal preveč, na drugo premalo. Učil si se brez osnove in
brez zmotra. Osnovan, po črteži napredovalen uk, čegar plodove
vzprejmeš váse, da se ti izpremené v sestavino mislij in sodstev ali
sploh v neločljivo tvojo svojino: takov uk je človeku potreben, ker
mu pomnoží duševno imovino. Tvoja ukobér pa je bila liki bér v
prosjakov koš in nakladanje tistih ved na glavo, katerih niso mogli prebaviti možgani. To pa tlači in ovira v gibanji. Hkrati si pozabil, da človek {{prelom strani}} ne more živeti vse dni liki v retorti, da mora priti med svet, med
razne ljudi in da si je v ta namen treba ustanoviti in ojekleniti značaj.
Posledica temu je bila brezvoljnost, negotova mislenost in sodnost.
Ta duševni nedostatek si moral neprijetno čutiti, občujoč z ljudmi,
ki so po tvojih mislih menj učeni, in to so bili malone vsi; zakaj,
kdor je zaljubljen sam v svojo učenost, ne pripozná duševne zmožnosti nad svojo. Mislil si torej, svet me ne umeje, in zatekel si se
zopet k tistim knjigam, ki ti obtežujejo um, ne da bi ga bogatile — kakor se pijanec vrača k opojni pijači, da si uteši živce, pokvarjene po
opoji. Več nisi bil sam svoj; izgubil si vero v sebe, da bi mogel doseči
človeški namen; otrpnila ti je krepost, da bodeš kdaj vrl člen človeške
zadruge; in ni se ti vzbudilo tisto blago častiželje, ki ne išče ljudske
hvale, temveč činov, ki so sami na sebi častni. Samotaril si sredi
človeške zadruge, kateri se ne moreš in ne smeš odtegniti. Samotaril
si —sam sebi vesoljnost — sam sebi nezgóda — in takó ti je usehnila
ljubezen do človeštva, čegar beda je po tvojih nazorih neutešna, do
národa, kateri te ni posebe prosil pomoči, do svojcev, kateri te ne
čislajo dovòlj, in napósled celó do matere svoje, katera te več ne
umeje. Po taki vzgoji si se ves prilagodil težnjam in zmotru tistega
Abadona, ki je po ošabnih svojih besedah vodilni genij našega veka.
Bil si že davno njegov, in bilo je samó čakati prilike, da se obelodani njegova oblast do tebe.

Nastopila je prilika: naudala te je ljubezen do Cvetáne z vso
silo prve ljubezni onda, ko je bila tvoja duševnost vsa pohabljena in
ti je bilo preobraziti vse nazore, da se usposobiš za človeško zadrugo
in da resnično osrečiš nevesto svojo. Anti še pomniš, kaj ti je Abadon pravil o usodnem koraku v zakonski stan? In kaj je bila tvoja
ljubezen? Zgolj nova, koperneča strast, ki ostrmi pred najmanjšo oviro,
zgolj sladka, boječa sanja, ki omedli pod najtanjšo meglice. Pokazala
se je meglica; prekipel si, zabledel — in Abadon te je potegnil iz
savskih valov. Pravil ti je, zakaj te je otél. Verjemi mu, saj je sam
povedal, da je duh laži in prevare! Dejanski mu ni bilo mnogo do
tebe, ko te je dvignil iz vrtincev — saj si bil že prej njegov; ampak
do tistih mu je, ki mu jih utegneš pridobiti. Takšen, kakor si sedaj,
bodeš mu izvrsten vabnik na lovišči sedanjega veka, kadar bode nastavljal mreže pesimizma. Sedaj si liki blesteče ivje na drevesi vrhu
gore. Abadon potrese to drevó, in ivje bode plaz, ki se zadrevi v
dolino rastoč in širèč se ter podere s seboj v prepad vse, kar more zajeti.

Abadon ti je prepovedal, da bi se doteknil vode. Zakaj? Ko si
bil prvič oblit z vodo, vzprejet si bil v krščanstvo in odpovedal si se {{prelom strani}} hudiču in njega napuhu, ki velí: »Eritis sicut Deus.« Vender udal si se pozneje zlemu duhu in dobil si v znak robstva neodtezen obroč
na vrat. T a obroč se ti more odprati baš z vodo. A samo to ni zadosti.
Pregnati moraš Abadona tudi iz srca; to pa bodo teže, zakaj ojačiti
bode treba oslabelo voljo. Vender se moraš dvigniti in se navzeti not
ranjega krščanstva, po katerem sedaj koperni vse človeštvo: notranjega
krščanstva, katero se ne kaže samo na lici, ampak javlja v delih pravice in ljubezni. Brezkrščanstvo je tebe zavêdlo v sedanjo bridkost;
Evropo, ako se ne izpreobrne, pa zavêde v položaj, ki bode sličen
bodoči evropski državi, kakeršno ti je predočeval Abadon, sevéda vse
pretirajoč po svoji navadi in ne svarèč, ampak, da utrdi tvoj pesimizem, varavo kažoč, kakó, se Evropa nikoli ne more vrniti k načelom
krščanstva. Vender, vrnila se bode, in moraš se tudi ti. Moj namen ni, da te učim, da ti dokazujem; ampak zapovedujem ti pokorščino ...
Očiti pojavi, katerim se ni mogel najti priroden vzrok; bistveni učinki,
katerim nihče ni mogel prenmíti činitelja, spominjali so od nekdaj človeštvo, da nad nami biva neka višja, človeku nedoumna sila. Bogove
si je samojed vpodobil od lesá in ilovice. Homer jih je zamislil kakor
vsemogočna, nanebna bitja s človeškimi svojstvi; Fidíja je Zena izobrazil od zlatá in slonove kostí, in modrijan si ga sestavlja po človeški mislenosti kolikor toliko popolno, kakeršne so njegove misli.
To vse je malikovanje! Ti pa moraš priznati osebnega Bogá in zmatrati
za nedvojbeno resnico, da se nam je takó razodel, kakor nam narekuje
vera. Tej veri moraš ukloniti ošabno svojo modrost in učenost; upogniti
se moraš zakonom, ki ti zapovedujejo samozatajbo in ponižnost, in
zmatrati moraš za nezmotno resnico, česar ne moreš doumeti s pomočki človeškega modroslovja. Stóri to, in nova modrost, novi nazori
ti razsvetlé um, resnično bodeš blažen in užival bodeš tisti duševni
mir, katerega ti je Abadon vzel v podobi spanja! Ukazujem ti, svarim te, milo te prosim, slušaj me! Malo trenutkov imaš še. Torej izreci odločilno besedo, ali hočeš ostati v sponah peklenske sile —
da se pogrezneš, ali se hočeš podati zapóvedi Tistega, čegar imena
Abadon sam ne more ízreči brez trepeta — da se dvigneš v odrešenje? Ali Abadon — ali krščanstvo; druge rešitve nimaš! Slušaš me
pa tem lože, ker je Abadonova sila pretrgala vse vezí med teboj in
svetom ... Pretí ti smrt od gladú ali od razbojnikov v Ameriki —
na vešalih v Evropi; vzeto ti je pošteno ime in vsa podedovana imovina; umrla ti je mati, in Cvetáno, zaradi katere si se žrtvoval Abadonu, pokopali so nijagarskí valovi. Torej ... —
{{prelom strani}}
— Oprostita opombico! vmesne se Živko Tratilek. Daví sem
čítal v časopisu, da je neka gospa, najbrže vajina Cvetána, oteta iz
nijagarskih slapov. Skočila je v brezdno, valovi so jo priplavíli k
bregu in vrgli na skalne prage pod vrhovi izpodmletih stranskih sten.
Gospá se je tam zavédela in po tistih znanih podmolih nad reko srečno
ušla slapovjemu območju. Napósled so jo zapazilí dobri ljudje in oteli.
Takó sem čítal v časniku. —

Kàr se odpró vrata. V sobo stopi živa Cvetana, prihití k
Samoradu in mu presrčno seže v roke. Samorad je toliko omamljen,
da se jedva zavé iznenadnega prizora. Cvetana ga bodrí s prosečo
besedo: — Poglej me. spoznaj me, tvoja Cvetána sem, čudno oteta!
Prišla sem póte, da se otmeš tudi ti gladú in sramoto. Slušaj me.
Samorad! Abadon, tvoj pokrovitelj, razodel mi je vso skrivnost. Dotakni se nevidnega obroča, ki ga nosiš na vratu, in oba sva oteta in
brezkončno srečna! —

Samorad gleda krasno prikazen in se drami kakor iz težke sanje.
— Kam naj se rešíva, draga Cvetana? vpraša polglasno. Saj ni záme
na vsi čiharni zemlji varnega prostorčka!—

Toliko da to izgovorí, že se oglasi svaritelj izza peči:

— Ne poslušaj, Samorad, zavêdne izkušnjave! To je Abadonovo
vabilo. Rešiti sebe in Cvetáne ne moreš drugače negoli po moji zapóvedí. Gostilničar, prinesi vode! Vode! Vode! —

Na opetovani klic po vodi prideró v sobo neznani ljudje razbojniških obrazov, med njimi Nikon Ubeg, Darinka in Ljudmila ter
obstopijo mizo, za katero sedi Samorad.

Cvetána, vsa drhteča, zakliče Samoradu: — Naglo, naglo primi za
obroč, skrajni čas je! —

Nikon Ubeg dvigne dolg jatagan proti njemu, rohnèč: 

— Nikamor se ne ganeš odtod; tukaj se pogubiš! —

Darinka izdere bodalce in dé s hripavim glasom Nikonu Ubegu:

— Dovôli, da jaz poderem rušilca najine sreče! —

Ljudmila kričí in prosi: —  Prizanesíte mojemu možu, ki je
zblaznel! Ta tukaj — (na Cvetáno kazaje) — je kriva vse nesreče!
To usmrtite! Moj mož je nedolžen! —

Svaritelj za pečjó zahteva vedno glasneje: — Vode, vode! —

Živko Tratilek pastopi pred mizo ter zapové mir: 

— Danes sem jaz tukaj gospodar! Počakajte barem toliko, da
vam napravim luč, predno se vsi pokoljete. —
{{prelom strani}}
Luč v svetilki je res malone ugasnila. Živko Tratilek pa izlije
ostanek žganja iz steklenice v mizno skudelico, razbije petrolejevo
svetilko in vrže plameneči stenj v žganje. Zelenkasta medla luč švigne
visoko proti stropu. Vsi obrazi so kakor mrtvaški in pošastni, in vsa
tolpa za trenutek osupne ob tem pogledu.

Samorad počasi vstaja. Nikon Ubeg vrže bodalce prédenj na mizo, zapovedujoč: — Zabôdi se takoj, kukavica! Ako ne, pil bodo moj jatagan tvojo kri!—

Samorad prime bodalce in gleda z bridkim nasmehom gladko ostrino. Že ga stisne v pest in obrne ost na svoje prsi; vender omahuje in dviga drugo roko k vratu. Kar plane svarilec izza peči, dvigne
se za mizo k Samoradu in ga trdo objame čez obe roki. Nikon
Ubeg dvigne jatagan proti svarilcu, takísto Darinka badalce proti Samoradu, Ljudmila pa z brzokresom, ki ga je izdrla sosedu iz rok, pomeri na Cvetáno. Cvetana omedli in se zgrudi. Padajočo ujame na
roke Abadon, ki zdajci stoji sredi te tolpe, vseh pošastnih obrazov
najgroznejša pošast. Vsi ostrmé, boječe se ozirajo na prišleca, in roke
z orožjem upadajo. Na cesti pred sobo se začnje hrum ljudij in ropot
vóz, ki se ustavljajo uprav pred hišo. Nikon Ubeg in továriši molčé
ter se boječe spogledujejo. Samorad si je v tem malce oddehnil.
Uprè oči na Cvetáno, ki sloni nezavestna v naróčaji Abadonovem.
Nje obličje vabi s čarobno lepoto; in zdi se Samoradu, da je nad njo
razlit nebeški sij in da nje solzorosne, na pol odprte oči milo prosijo:

— Dotakni se obroča! —

Samorad zopet dviga roko k rešnemu obroču, ali prestreže ga
svarilec, ki mu šepne na uhó: — Odreci se, skrajni trenutek je! —
Toda Samorad polglasno izusti: — Poglej Cvetáno! Nimam močí!
Pomôzi mi ti, blagi duh! —

Na te besede se svarilčevo teló prime Samoradovega, in obe
telesi se združita v jeden život. Razbojniška tolpa se preseneti in
se umakne od mize. Cvetana se zavé, prime Samorada za roko in mu
jo dviga k obroču na njega vratu. Abadon ponosno stopi k mizi. V
tem hipu uzrè Samorad na Cvetáninem vratu obroč, ki je sličen obroču
na njega vratu, in na Abadonovi roki tisti prstan, katerega je bil
nocoj oddal Plahtaliču, da ga iztrži. — 

Odločil se je Samorad. — Rahlo potegne svojo roko iz desnice
Cvetánine in izustí z zamolklim, vender odločnim glasom: — Zdravstvuj,
Cvetána! Ne bodem se tebe deležil s kraljem kobilic! — in proti
Abadonu: — Poberi! ... Druga beseda mu obtičí v grlu, zakaj obroč na vratu mu zadrgne sapnik kakor tedaj, ko ni smel stopiti v dvorec {{prelom strani}} svoje matere. Abadon se skloni na mizo in se odurno grohoče Samoradu v obraz, s prstom kažoč na obroč, ki vedno tesneje zadrguje
in smrtno davi. — 

V tem so se zunaj na cesti postavili mestni gasilci, da pogasé
neobični plamen v naši gostilni. Okno se zdrobí, in iz nastavljene
cevi bruhne krepak voden curek na strop.

Samorad začuti goste, hladne kaplje po obrazu, zadrgeče, omahne
in omedlí. — — —
Bilo je lepo jesensko jutro, ko se je Samorad prebudil in zavédel v
domačem dvorci. Pri postelji sedeči pobratim dr. Kres mu govori:
— Prebolel si hudo vročnico, ne smeš pa še govoriti, da se ne vznemiriš. V očéh ti berem mnogo vprašanj. Nemara utegnem odgovoriti
vsem. Ljuba mati je zdrava. Nádejem se, da bodeš smel že jutri videti
Cvetáno. Gospod Peter Pavlič, ki je sedaj tukaj, ponese ji takoj poročilo, da si se osvestil in otél nevarnosti. Ciganka, ki ti je vedeževala
tako usodno, bil je tisti ciganček, katerega si bil pred nekaj dnevi
strahoval. Nazvi dojilja, ki je lagala Cvetáni, bila je njegova mati.
Peter Pavlič jo je zasačil še tisti večer. Cvetánina prava dojilja pa
je tebi stregla v bolezni, v kateri se je zate jako trudil tudi tvoj sošolec Živko Tratilek, ki je sedaj brat milosrčnik. Bil si že nekaj dnij
neobično razburjen, in prav tedaj, ko ti je našemljeni ciganček vedeževal, hitel je Peter Pavlič na prošnjo Cvetánino po bližnjici mimo
tvojega dvorca k meni, da se takoj tisti dan ob tvoji navadni uri pri
Cvetáni sestanim s teboj in —premotrim tvojo razburjenost. Toda prišel
si prenaglo, in videl sem te stoprav ondaj, ko so te brodniki oteli iz
Save. Bil si že ves v bolezni in blaznosti.

Pojave čudne, bolestne tvoje blodnje sva zapisovala jaz in Cvetána, ki je tolikanj medlela pri tvoji postelji. — »Forsan et haec olim meminisse juvabit.« — Bodi ti preboleno dušebolje liki vinsko
vrenje. Oprôsti to pripodobo, ker baš sedaj smo v veseli trgatvi.
Sladki sok vinske trte v sodu izpremení slajo in podobo; in dočim
kipi in se greje in kisa, vse iztrebi iz sebe, kar ne smé ostati v vinu.
Tako bodi tudi ti, kadar te osreči sveta zveza s Cvetáno, čistega,
krepkega, stanovitega značaja liki naše sloveče vince, ki razveseljuje
srce! ...

Še nekaj. Razborna Cvetána je opomnila, de je povod umobolnosti morda tičal v tvoji knjižnici. Zakoj često si ji pravil, da prespiš
preveč časa in da za življenje štejejo samo tiste ure, ki si jih prebil
v koristnem delovanji, kar je gotovo res. — Ko pa si povedal, s čim {{prelom strani}} si se bavil, onda ti je očitala, da bi bilo bolje spati nego tratiti toliko ur z brezuspešnim in brezzmoternim modrovanjem. Povabila je torej starega knjigobrska Nemcigrena v tvojo knjižnico; in ta je ondu našel
premnogo duhomornih bacilov. Kakor sem ti jaz lečil život, takó je
on razkuževal tvojo duševno čumnato in odpravil iz nje knjige, na
katerih je bila zasluga umetnega knjigoveza večja od zasluge pisateljeve; 
knjige, pri katerih bi bil ozir na pisatelja in takisto na občinstvo
zahteval, da jih je pred tiskom prečital strog umolečnik; knjige, v
katerih se resnica išče, liki je v ribniškí pravljici mož iskal izgubljenega konja v daljni dolini, dasi je védel, da se pase v bližnji; knjige, ki sljavo parajo človečanske rane, ne da bi jih celile, in katere podirajo naše ideale in nazore ter stare temelje človeške zadruge, ne vedoč,
kaj naj zgradé na razvalinah — sploh vse mnogovrstne izrodke kipečih možgán in negodnega slavohlepja našega nervoznega veka!
Vse te knjige je zaklenil v velik zaboj in na pokrov je zapisal
vzklik iz svetega Avgustina izpóvedij:

Surgunt índocti et caelum rapiunt; et nos cum
doctrinis nostris sina corde, ecce, ubi volutamur? —

[[Kategorija:Janez Mencinger]]</text>
      <sha1>5x7z6en11qu6hbttztafq93mkxuhvq3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207148</id>
      <parentid>207147</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T14:12:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sandraj88</username>
        <id>8626</id>
      </contributor>
      <comment>/* XII. */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="586098" xml:space="preserve">{{naslov
| prejšnji=
| naslednji=
| naslov= Abadon: Bajka za starce. Pripoveduje Nejaz Nemcigren.
| normaliziran naslov= Abadon
| poglavje= 
| avtor= Janez Mencinger
| obdelano=4
| vir=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16DDM0T9
| spisano=Objavljeno v ''[[:w:sl:Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' leta 1893 pod psevdonimom Nejaz Nemcigren; prvi ponatis v Izbranem delu 1911.
| dovoljenje=javna last
| opombe=
}}
{{Wikipedija|Abadon (roman)}}

{{rimska poglavja s piko|12}}

== I. ==

Ondu, kjer se lena voda zelene Krke druži z bodrimi valovi bistre Save, sedita v ozkem lahkem čolnu dva gospoda. Na krmi sedeči, ki veslá varno in spretno, to je mož velike rasti in krepkega života. Opravljen je ukusno in lično. Na obrazu se mu bere priletnost, toda brez tistih črt, ki značijo strasti ali pešanje telesnih močij. Rjave oči so mu duhovite in prijazne, vender ne kažejo in ne pridobivajo sočutja. 

Sredi čolna na préčni deski sedeči gospod pa je lepa podoba zdrave mladosti, visok, vitek, črnolàs. Na okroglem, bledem, prikupnem obličji mu je sicer razlita nekova bolestna rdečica, vender kaže vse, da se je mladeniču, ki ima blizu petindvajset let, življenje dosedaj snovalo in sanjalo brez duševnih težav in brez gmotnih skrbij. Zaupne modre oči mu zvedavo in nestanovito gledajo izpod gladkega čela. Opis naj zadošča, ako še pristavim, kar se tiče mladeničeve obleke, da ni imel druge oprave nego plavne hlačice. Blagovoljni bralec se pa ne spotikaj ob tem nedostatku. Na drugi ali tretji stráni te povesti bode moj junak oblečen že prav spodobno in sijajno. Stari gospod izpregovori:

— Prav kakor kaplja na bilki je viselo vaše življenje, ko sem prihitel s čolničem in vas otél iz vrtinca. Izvolite torej priznati, da imam nekaj pravice do vaše osebe. —

— Oprostite, da vas v svoji osuplosti in razburici nisem še zahvalil, kakor mi je sveta dolžnost. 
{{prelom strani}}
— Nič ne dé, saj ste se jedva odsopli. —

— Vender prva dolžnost mi je izreči vam zahvalo, neznani rešitelj; in druga dolžnost mi bode, povrniti vam veliko dobroto, kolikor mi je možno. Kakó se bode razveselila ljuba moja mati, ako ji smem predstaviti vas, ki ste ji oteli življenje jedinega otroka? —

— Kàj ne, gospodič, voda ima svojo moč? Istinito, ne samó ohladila, temveč tudi obnovila vas je. Prav pozabili ste, kakó ste pred pol ure drugače mislili o življenji in da se niste kar nič spominjali ljube svoje matere. —

— Oprostite, gospod, toda vašega očitanja ne umejem. —

— Nikar praznih besed, gospodič! Brez šale in varanja govoriva iz óčij v oči! Videl sem, kje ste se slačili; opazoval sem, da vrlo plavate in da dobro poznate sovodje Krke in Save; tajiti ne morete, da ste plavali, premagujoč valove, naravnost v najsilnejši vrtinec, iz katerega se človek ne more oteti. Po pravilih rednih možgán morava torej soditi, da vašega utopa v tem vrtinci ni učinil slučaj nego premišljen namen. In še to: obleko ste pustili na očitem prostoru blizu hojenega pota, da bi mislili ljudje in posebe mati vaša: Ponesrečil se je pri kopanji! Oj, vi pristni vzornik svojega veka: celó umirajoč varate! —

— Res je, gospod, brezupnost mi je omamila glavo, in v slepi strasti sem se hotel končati. —

— Bodisi, za vzroke se ne bodem prepiral. Nekova doslednost je bila v vaši omami; sicer pa tisti, ki se z ognjem šali, ne smé tožiti, če se mu hiša zapali nad glavo. —

— Ne zamerite, neznani gospod, pri mêni ni bilo šale. Oh, ko bi védeli ... —

— Nagibe, sevéda! seže stari gospod mladeniču v besedo. Dobro jih vém in poznam, stari so kolikor človeški rod. Tisto prekletje, ki je vžgano v človeški zárod kakor nekovo Kajnovo znamenje. Ljubezen! Tista pošast, ki pod krinko divne lepote náse vabi in priklepa mladost in starost, ki vzbuja neizkušencem najnežnejša čustva, ki v duhobolnih pesnikih poraja čarobne, večnosti vredne poezije! In ta nakazen, kakó nesrečno deluje? Mladeniča zavaja v pogubo, mami možá, osmešuje starčka, izpreminja pridnega obrtnika varčnost in poštenost v potratnost in hudodelstvo, tihega učenjaka modrost v bedastočo, samujočega pobožnika molitev in trdno vero v pohujšanje in krivoverstvo; ona, nikjer vidna, povsod pridna, razdira zakonski mir, ugonablja blaginjo srečnih družin in se vzpenja celó do prestolov, zatirajoč pravico, slepèč državnike in kakor požar vnemajoč vojne {{prelom strani}} in krviprelivanje bednih národov. Ta velesila, ki posameznika neusmiljeno premaga, ako neprestano ne beži pred njo, omamila je tudi tebe, ker si ji nepremišljeno pogledal v vabeči obraz. Vender ne žaluj — taka usoda je pred teboj in bode za teboj zadela milijone Zemljanov, ki vsi kakor véšče letate v plamen, da vas vpepeli! Vsak, kdor ne beži, kdor vedno ne zatajuje svojega telesa, mora biti suženj tej ljubezni, in to vse samó zató, da ta človeški zárod ne izmrè in da ne prestanete prelepe zemlje, vredne boljših gospodarjev, teptati in polniti s slavnimi svojimi bedastočami in še slavnejšimi grozodejstvi! Oj, bede človeške! Kakó pa tudi prevzetujete v svoji zaslepljenosti? Kako že pôje psalmist o človeku:

&lt;poem&gt;
»Le malo njega si ponižal pod Seboj, 
Ovenčal s slavo si ga iu češčenjem, 
Da gospoduje človek Tvoj 
Nad Tvojih rok stvarjenjem« 

(Psalm VIII. v Veselovem prevodu.)
&lt;/poem&gt;

In kaj je vaše gospodovanje? Zgolj meteor ste, v katerem gomazé brezštevilne strasti in bede: kaos, v katerem brodita eros in anteros — ljubezen in črt. »Ljubèč roditi, črtèč moriti«, to sta tečaja, ob katera se suče delo in nedelo zemljanov! Izjeme so, toda teh je le malo. Vi mladenič pa niste izjema, nego samó atomček iz tega kaosa, ne najslabši, vender tolikanj vreden, da sem iztegnil roko v vašo rešitev. — Stari gospod umolkne, kakor bi si hotel odpočiti, zakaj govoril je s prestanki in strastno. Mladi gospod pa komaj premaguje veliko muko. Srce se mu krči zaradi tega preklinjanja ljubezni in človeštva; zdrobil bi bil vodnika, ali v njega oblasti je kakor uklenjen in ne more se braniti, ako se mu óni takó roga v obraz. Ohrabri se in reče:

— Nimam časti, da bi vas poznal, gospod. Samó to vém, da ste me oteli. Dvojim pa, da imate pravico do takšnih besed. Pripeti se časih takó, da človek ne more več živeti. Jaz bi moral skočiti nazaj v vrtinec, ako še delj takó žalite osebno moje razmerje. Druge brambe nimam. —

— Počasi, gospod, odgovori starec mirno in hladno. Jaz vas poznam že dolgo, tudi vi bi mene lahko poznali, pa niste pazili náme. Kar sem govoril, govoril sem po svojem prepričanji. Zahtevam pa, da spoštujete moje prepričanje, katero je pridobljeno po opazovanji mojih prostih očij. Vaše neizkušene zaljubljene oči pač vidijo drugače; toda slobodno imejte drugačno svojo sodbo. Slobodno vam je tudi poskusiti, ali je iz Save ali iz Krke krajši pot do dnà peklà, in drugič {{prelom strani}} ne iztegnem roke za vami. Toda čemú prazne besede! Vsakdanja izkušnja uči, da tisti, kogar otmó, kadar hoče bas uničiti življenje svoje, ne poskusi drugič potovanja v deželo, iz katere se ne vrne noben potnik; mariveč goreče se oklene življenja in sladke navade človékovanja. Torej zagrinjalo čez to, kar je bilo, in rajši odgrniva bodočnost, kateri se itak ne morete umekniti. Omenil sem že, da sem pridobil nekaj pravic do vaše osebe. Ali mi to še priznavate? —

— Gotovo, gospod! Zagotavljam vas iz nova neomejene svoje hvaležnosti. —

— Zopet prazne besede! Malopriden dobrotnik, ki izkazuje dobrote zató, da bi ga osrečenci hvalili; slab poznatelj ljudij, ki pričakuje iskrene hvaležnosti za storjene dobrote! Odklanjam in odpuščam vsako hvaležnost, mladi človek. —

— V vaši oblasti sem, gospod, in vam na razpolago. —

— Res ste v moji oblasti, vender slobodni ste bolj, nego si mislite. Ali nisva ravnokar poudarjala, da se lahko celó zopet utopite, ako vas je volja? Torej trdno, moško pogodbo dogovoriva, kakó mi — dovôli, da te tičem — pošteno odslužiš to življenje, za katero moraš zahvaliti mene. —

— Pripravljen sem, gospod. —

— Ne, nisi pripravljeni Ko bi bil čoln bliže brega, skočil bi na zemljo, predno izrečem prvo besedo najine pogodbe. Umevno je, da ti je tesno pri srci: nekoliko te zebe, obleke nimaš, solnce gré za góro, in čoln plava v krajino, tebi menj znano. Res, da se me nekamo bojiš; vender vse to ni takó mučno, kakor bi ti bilo sedaj neznosno, ako bi bil tam, kamor si bil namenjen, ko sem te potegnil iz vrtinca.

— Prosim, gospod, usmiljenja; saj vidite, da se kàr tresem. —

— Mene sicer nikoli ne zebe, vender izpijem požirek iz te tebi znane steklenice. Potegni tudi ti krepek požirek, da te mine mrazota. —

Gospod vzame čútarico iz žepa in jo ponudi mladeniču, kateri jo slastno nastavi na usta.

— To greje, gospod! Lepa hvala za izvrstno okrepilo. —

— Taka tvoja gorečnost mi je po godi. Treba dalje, da se seznaniva. Ti si stari moj znanec Samorad Veselin. Meni pa je ime Abadon, in jaz nisem človek. —

Stari gospod se pri zadnjih zateglo izgovorjenih besedah skloni proti mladeniču, in temu se zazdi, kakor bi ga óni kàr prebodel z žarečim svojim pogledom. Nezavesten pade v čoln. Omotil ga je nekaj požirek neznane; otrovne pijače, nekaj pa gospodova izpóved. Zdajci {{prelom strani}} priplava sedem velikih sômov pred čoln in vsi se uvrsté prédenj. Abadon jim vrže dolg motvoz, tega sômi primejo in potlej vlečejo ladjico gladko in hitro po Savi navzgor proti Bréžicam in krškemu mestu. Zajedno prifofotata dve vjeri in prineseta Samoradovo obleko na čoln, in ta obleka se précej sáma ob sebi obleče na teló omedlelega mladeniča.

Abadon položi roko Samoradu na čelo; ta se precéj zavé ter osuplo vpraša:

— Od kod ta izprememba? Oblečen sem, in čoln se sam pelje. —

— Majhna reč, odgovori Abadon. Po obleko sem se peljal in te opravil, ko si bil nezavesten. Čoln mi vlečejo sômi, katere sem naučil vožnje, kakor vi vole in konje. Toda nadaljujva svojo reč. Gotovo so vas v srednjih šolah nadlegovali s Klopstockovo Mesijado, in nemara ti je v spominu ostal skesani peklenščák Abbadóna? —

— Še se ga spominjam, res. Prav sočuten značaj mi je bil Abbadóna. V devetnajstem spevu Mesijade, če se ne motim, preslavlja se, kakó je bil zopet vzprejet med nebeške krilatce. Miri in greje se mi srce, ako ste vi tisto blágo nadzemeljsko bitje. —

— Bodisi. Vender, ako bi bil Sveto pismo bral takó pazno, kakor si dolgočasnega Klopstocka, našel bi bil ondu tudi mojo malenkost. V devetem poglavji Janeza blagovéstnika apokalipse bereš, da sem krilatec iz brezdna in kralj kobilic, morečih človeški rod. V nebesih Klopstocka ne čitajo; zató je ostalo vse pri stari apokalipsi, in Klopstockov Abbaddóna ostane še dolgo zgolj licentia poetica. —

— Torej ne vém, kakó naj vas zovem. —

— Gotovo svojega rešitelja! Sedaj zopet dihaš zrak izpod néba, mlad si in zdrav, imovit in izobražen. Odprta so ti vrata v veselo, slobodno življenje. To je dôkaj. Nemara pa tudi tvoja Cvetána tebi ni izgubljena. —

— Oh, gospod, izgubljena je, prav sedaj poročena z drugim. —

— Res je poročena, ali to je tudi vse. Pred dobro uro nisi mislil, da bodeš sedaj še živ. Predno poteče druga ura, utegne se zopet kaj pripetiti, česar tudi nisi pričakoval. —

— Je li možno, gospod, da si otmem Cvetáno?

— Zakaj bi bilo nemožno? Toda o tem ne govorim, dokler ni sklenjena pogodba med nama. 

— Kar narekujte, gospodi Vse storim, kàr ukažete, da si le zopet pridobim Cvetáno. —
{{prelom strani}}
— To ne gré takó, Samorade moj! Ukaz ni pogodba. Sicer pa védi, da se tudi zèl duh lahko prilagodi šegam in potrebščinam sedanje dôbe in da jaz nisem toliko hudobec, kakor morda sumnjaš. —

— Lepa hvala, gospod, osrečujete me. —

— Duše tvoje ne zahtevam, saj bi jo bil ravnokar dobil zastonj. Tudi so človeške duše sedanji čas prav po ceni. Takó silijo v pekel, da bi jih tam dôli odvračali, ako bi smeli. Celó tvoje sence ne iščem, dasi bi nje nedostatek tebi delal menj sitnostij nego Petru Schlemihlu v znani Chamissovi bajki. Toda oslepariti se tudi ne dam, kakor je mojega tovariša prevaril poljski pan Twardowski in še marsikdo drug. Ti daš nekaj meni, jaz nekaj tebi. Nečem pa, da bi dal ti več, nego dam jaz. Ustopil mi bodeš nekaj vsakdanjega spanja. —

— Spanja? Kakó se bode to vršilo?

— Prav lahko. Vi ljudje toliko jadikujete o kratkosti svojega življenja; vender še od tega prespite skoro polovico. Koliko več bi živeli, koliko si prihranili dnij in let; koliko več bi si v sedanji dôbi urnega delovanja brez počitka, v dôbi brezozirnega tekmovanja brez prestanka, nakopičili bogastva in zaslug, ako bi menj spali! Ti spiš na dan po debelih devet ur. Zadošča ti pet ur, štiri pa prepustiš mêni. —

— Malo spanja bode, gospod. —

— Dosti ga bode, samó da se navadiš. Ako ne moreš, pa pozneje predrugačiva. Tvoj oče je v tvojih in poznejših letih tudi potreboval samó po pet ur spanja na dan, in to je sedaj tebi v veliko korist. Tudi tvoj dobiček je očividen. Vsak dan živiš štiri ure delj; in karkoli počenjaš pametnega v teh štirih urah, vse je bolje nego spanje — začasna smrt med življenjem. —

— Če smem vprašati, čemú vam bode spanje? —

— Odpústi mi odgovor na to vprašanje. Čas poznaš. Da bi poznal večnost, nedostaje ti duševnih zmožnostij. Torej tudi ne moreš preceniti, koliko je zamé vredno spanje, bodisi kratko: pretrgljaj večnosti, pozaba samega sebe, prestanek neprestanega trpljenja. —

— In kaj mi izvolite podeliti za spanje? —

— V odplačilo za spanje te hočem obsipati z dobrotami. Neviden in neslišen bodeš, kadar in dokler hočeš. Stopal bodeš, kamor te je volja, na zemljo in nad zemljo. Videl bodeš vso sedanjost, videl nekdanjost in bodočnost. Da ima hudič neizmerno denarja in da čuva vse zaklade, to je znana reč. Povrhu ti bodem služil vseh dvajset ur na dan, kar jih ne bodem prespaval. —

— To bode preveč, gospod. —
{{prelom strani}}
— Nič preveč. Saj si bodeš sam izbiral in rabil mene in mojih dobrot le toliko, kolikor bodeš sam želel. Moja služba pa ne bode šala. Z mojo pomočjo lahko tekmuješ z najbogatejšim Židom, in kmalu dosežeš plemstvo in odlične rede v mnogih državah; prikupiš sijajne palače, plodovita velika posestva in neusahne rudokope. Slavljen podpornik bodeš pesnikom in umetnikom, veljavno ime si pridobiš med učenjaki, dobrotnik bodeš národu in državi ter vrednim in nevrednim bližnjikom. Sploh, kadarkoli se bodo imenovali prvaki tega planéta, bode takisto imenovano tvoje ime. —

— Take slave, gospod, ne želim. Vsega imam dovòlj za življenje; želim si samó srečne, večne zveze z ljubljeno Cvetáno. —

— No, bodemo videli. Slast pride med jedjó. In Cvetána! Morebiti dobiš to, morebiti drugo. Sedaj ti jedna bega glavo, potlej jih bodeš hladnosrčno izbiral lepe, bogate in omikane, pametne in neumne. Toda pustiva to. Torej velja štiri ure spanja na dan ? —

— Veljá, gospod. —

— Prav. Vsaka pogodba pa ima, kakor morda véš, postranske zaveze. Tudi najina ni brez njih. Vodè se boš moral ogibati; ne sméš je piti, ne umivati se v nji. Če prideš z vodo v dotiko, najina pogodba opeša ali celó izgubi svojo moč. Z vodo dojdeš v veliko nevarnost ali nesrečo, in jaz bi te več ne mogel oteti iz nje. Zatorej ti vodo ostro prepovedujem. —

— Milo prosim, gospod, dovolite mi vodo, brez katere človek skoraj ne more biti! Rad se odrečem mnogi drugi vaši blagosti, da mi vsaj privolite nekoliko vodé. —

— Biti mora takó in ne drugače. Voda ima nekaj posebnega, česar ti ne umeješ. Jakši sem nego vse zemeljske sile in mogočnejši nego vse, kar je rojeno in smrti podložno; vender nisem sloboden: vezan sem na večne svoje zakone, in prav zaradi teh ti ne pripuščam vode. Pil bodeš pivo, vino in sok od zelišč in sadov, katerim sedaj še imena ne véš, umival pa se bodeš kakor sloveče krasotice v mleku in vinu. Sčasoma bodeš vode prav lahko pogrešal. —

— Bodisi, gospod. Tudi ta pogoj je vzprejet. Izvolite mi še povedati, do kdaj naj bi veljala najina pogodba? —

— Pametno vprašanje, kateremu se spodobi iskren odgovor. Naj veljá prvič samó za štirinajst dnij. Če se privadiš, če ti bode moja pomoč delj ugajala, če me bodeš delj potreboval, pa pozneje pogodbo podaljšava na gotov ali nedoločen čas. Samó tega te opominjam, da tvoje življenje ni v moji oblasti, da ne vém meje tvojemu nazemeljskemu {{prelom strani}} bivanju in da višja oblast, katera je nad nama, lahko prekriža in uniči najino pogodbo. —

Po teh besedah stopi Abadon pred mladeniča in seže z drobno lično roko v mladeničevo desnico, katero prikupno strese in stisne.

Abadonova roka je bila nenavadno gorka, in njega nohtje so pustili na mladeničevi desnici viden sled, kakor bi se bili vžgali v kožo. Abadon pa osuplega mladeniča potolaži, da to znamenje njijine zveze vidita samó onadva in duhovi, kateri jima morajo streči. Nató potegne iz žepa tanek, kovan obroč in ga pomoli Samoradu, rekoč: S tem obročem si neviden, neslišen in netehten, kadar hočeš in dokler hočeš; slušal bode tvoje ukaze in te nosil, kamor porečeš; odpiral bode goré in zaklade, pa tudi misli in usta ljudij, da bodo vpričo tebe govorili čisto resnico; z njega pomočjo bodeš videl v vsako daljo skozi temò in zid; kadar pa pokličeš mene, précej pritečem, najsi mi je priti od druge zvezde. To ti je menda dovolj za nocoj. Druga čudna svojstva tega obroča ti povem pozneje. —

Nató Abadon obroč raztegne kakor gumielastiko in ga dene strmečemu mladeniču okolo vratu. Obroč séde na vrat, kakor bi bil vlit, in se ne premakne in ne odtegne od kože. Mladeničevo zadrego pomiri Abadon, rekši, da je ta obroč vsakemu tretjemu človeku neviden; kože pa se zató drži takó trdno, da se ne izgubi in da Samoradu ne bode nadloga temveč dragocen čaroben pomočnik. V tem pripluje čoln h kraju in obtiči na bregu. Gospoda stopita na breg. Abadon potegne čoln za seboj, preobrazi ga v veliko volneno ogrinjačo in ko se ž njo ogrne, poda Samoradu desnico ter prijazno reče:

— Sedaj ležem spat — prvič v večnosti. Te štiri ure naj mi bodo spanje — brez sanj; tebi pa naj pokažejo spretnost in urnost mojih služnih duhov, ki bodo vestno slušali povelja tvoja. Svarim te, ravnaj premišljeno in varuj se vsakega strastnega ali po zakonih prepovedanega dejanja. Baš sedaj, ko so ti podeljene tolike kreposti, ko se ti lahko izpolni malone vsaka želja, bodi oprezen in preudaren ter krôti svojo voljo, sicer zabredeš v nadloge, v katerih se bodeš brezupno kesal in zaman žaloval po zaigrani sreči, ki se ne vrne nikoli. —

Abadon izgovori in izgine, nevidno kam. Samorad Veselin ostane takó sam na savskem produ med Bréžicami in Krškim in se počasi predramlja in predrami iz vtiskov omotnega sestanka. Zdi se mu vse kakor morna sanja; vender da je bilo vse resnica, pričajo vžgana znamenja na desnici in h koži prirasli lanec na vrátu. Naglo je osnovan {{prelom strani}} ukrep, napotiti se proti dômu, vrniti se k ljubi materi, odreči se vsi zvezi z Abadonom in s peklenskimi sužnji, pozabiti Cvetáno in začeti novo koristno življenje.

Proti izvedbi tega sklepa pa se dvigujejo neprelazne zapreke: Sava narasta v povodnji, za ozkim prodom se razprostira nepredorna vrbina, grmovje mladih vrb in topolij, gosto pomešano s cešminjem in glogom, in to vse je zvezano in prepreženo z dolgo krepko srobótino in viniko. Samorad je kakor priden lovec poznal vrbino in védel, da bi bil brezuspešen vsak poskus predreti skozi táko pragrmovje. In kam se obrniti? Poznal je precej savske bregove, toda kraj, kjer je stal, bil mu je popolnoma neznan. Videl je samó široko, očito rastočo Savo, breg pod nogami, ki se je ožil čim dalje bolj, gosto zapleteno vrbino za seboj in zgoraj in spodaj ob Save véliki strugi postranske struge, ki so bile tudi ograjene s takšno vrbino. Spoznal je, da iz tega prostorčka uiti ni mogoče, in lotila se ga je brezupna slutnja, da ga je Abadon namenoma zavêdel v to zágato.

V tem obupu mu nasprotne misli zmedeno rojé po glavi. Morda bode slučajno otet, če je blizu človeška naselbina ali če se pripelje čoln ali plav dôli po Savi. Na ves glas kliče na pomoč, toda njegov glas se utaplja v šumečih valovih. Morda umrè od gladú, do omaganja čakajoč pomoči na bregu ali na vejah krepke topoli; morebiti ga odnesó in utopé valovi rastoče povodnji. Zgolj smrtni strah brez rešilne misli! —

Ko mu takó brezupnost in kesanje pretresata dušo, mraz pa utru jeno, lačno teló, ozrè se na zvezdo večernico in na visoko, nemo nebó in zaželi si, da bi po dolgem času zopet molil zaupno in goreče, kakor nekdaj v detinskih letih ob večernem zvonjenji v materinem naročaji in da bi od Boga izprosil pomoči, katere mu ne more prinesti zemeljska sila.

Solzeč in ihteč sklene roke, kakor ga je naučila pobožna mati. V tem hipu zadene ob čutarico v naprsnem žepu gorenje suknje; potegne jo iz žepa, odmaši jo in nastavi na usta. Notranji glas mu pravi: Ne pij, to je dar peklenski, tista čutara, iz katere požirek te je nedavno omamil do omedlevice. Ne udaj se Abadonu! Rešitev že morda dohaja. — In prav takrat ugleda Samorad v megleni dalji čoln, v katerem veslata dva ribiča proti njemu doli po Savi. Odgovarja pa drug notranji glas: Čutara je moja, ne Abadonova; če me zebe po vsem životu, zakaj bi se ne ogrel s požirkom; prej me je ta pijača ogrela, zakaj bi mi sedaj škodovala? —
{{prelom strani}}
Premagala sta sla in hladni um opomin vesti, in Samorad, ribiča na ves glas prizvavši, krepko potegne iz steklenice. Zazdi se mu, kakor bi bil živ ogenj vlil v vse ude. Ribiča se odzoveta glasno in dobrovoljno ter naravnata čoln proti bregu. Samorad pa vzklikne: Blaga, resna kapljica, zopet si mi oživila srčnost! Obroč, izkazi svojo moč! Služni duhovi, služite! Nesite me na Cvetánin dom! Prej pa podajte tema čolnarjema vsakemu kilogram cekinov! —

Toliko da izgovori, že se dvigne v zrak. Ribiča pa uzreta vsak na svojem sedeži skledico polno svetlih zlatov. Ko naglo odrineta od brega, začuje Samorad, počasi se dvigajoč, nastopni pogovor iz bežečega čolna:

— Najubožnejši ljudje so ribiči, in jaz sem vseh ribičev največji siromak; vender se ne dotaknem tega bogastva. To je hudičev dar. Ali si videl, kako je zažarelo okolo tiste pošasti, ko sem jo krščanski pozdravil: Hvaljen bodi Jezus Kristus? Kako naju je gledal mož s krvavimi očmi iz zabuhlega rdečega obraza ? —

In prvi ribič dvigne veslo iz vode in pomete skledico z zlatom raz svoj sedež v globoko Savo.

— Ako ti ne maraš tega zaklada — odgovori drugi ribič, jaz tudi prebijem brez njega. To je povodnji mož, ki nikdar ne prinese sreče. Glej, kako rase in se vzpenja v zrak! Beživa, hitiva! 

Drugi ribič potegne veslo iz vode in brsne bogato skledico daleč od sebe. Cekine požre savsko dno, lesena skledica pa se ziblje na pluskajočih valovih.

— Skoda skledice, ki je tako lepo ostružena, pristavi drugi ribič.

Ribiča molče veslata dalje, Samorada pa neso nevidne roke lahno in varno proti vzhodu. —
{{prelom strani}}
== II. ==

Blizu tiste rečice Sotle, katera že tisoč let politiško loči Slovence od Hrvatov, na nizkem obrežji, polagoma rastočem iz ravnine, stoji prostoren, čveterokoten, visokozidan ograd s stolpiči na vsakem oglu. Sredi južne stene je tik ceste širok vhod, katerega zapirajo stara železna vrata; pri vratih znotraj sloni vratarjeva hišica z oknom na cesto. V sprednji polovici rečenega ograda se razprostira belo posuto dvorišče; na obeh straneh te polovice se vrste gospodarska poslopja, hlevi, skednji, kleti in žitnice ter stanovanja za družinčad. Na sredi, na vse strani prosto, pa stoji gospodsko poslopje s plemenitaškim grbom nad veznimi vrati, stara vender ukusna stavba z visokimi okni in z nadstropjem. V ozadji obzidanega čveterokotnika pa je skrbno obdelan sadovnjak z novim cvetličnjakom.

To je Cvetánin dvorec.

Spredi in zadi se razgrinja ravno polje s plodnimi njivami in travniki. To polje obrobljajo na levi in desni strani zložna brda, obsajena s plemenito vinsko trto. Pod temi griči so majhne vasi z večinoma lesenimi hišami, ki imajo rdeče pobarvane stene in slamnate strehe. Po brdih so vsejani vinski hrami in bele zidanice brez števila in reda; ondu se časti Vinko Lozič, 
katerega so stari pagani imenovali boga Bakha. Menj številne se nam pa zde cerkve, katerih med tem maloimovitim prebivalstvom ni toliko in tako očitih, kakor so ob gorenji Savi in ob Savinji. Gori ob Sotli in doli ob Savi vidimo ponosne gradove z velikimi pristavami, v širi dalji pa gleda z zelenih gora kranjskih, štajerskih in hrvaških iz hrastove in bukove šume tu {{prelom strani}}
bela cerkvica, katero je nekdaj sezidal pobožni kmet, ondu siva razvalina gradu, katerega je dal postaviti srednjeveški vitez kmetom za strahovanje. Po sredi te ravni se vije motna, ribovita rečica Sotla v globoki, brezskalni strugi proti Savi.

Veselo, blagosrčno in kakor po vseh vinskih krajih lahkoživo in srednjeimovito ljudstvo prebiva na obeh bregovih rečice Sotle. Tista nošnja in šega, tista govorica, tiste pravljice in pesmi domujejo tu in tam; može in ženijo, bratijo in botrinijo se z desne na levo in z leve na desno stran; vender koliko razliko, koliko pregrado je med obema bregovoma ustanovila tisočletna zgodovina, toli sovražna jednemu in tistemu narodu, stanujočemu na obeh bregovih, narodu, kateri bi bil po svojih vrlinah vreden večje sreče in slave! Da, če gledaš deželico ob dolenji Sotli ali od severnih bizeljskih ali od južnih zagorskih goric, od veselja ti utriplje srce, da je tudi ta rajska zemlja »liepa naša domovina«; zajedno pa ti zaigra solza v očesi, ko se spomniš iz zgodovine, da prav ta blagi, a premehki narod ni bil samo »stare slave djedovina«, nego tolikrat to, kar imenujejo Nemci »Volkerdiinger«; da je drugim narodom mladil kri in mozeg, da je hodil za stranskimi mogotci, verno in potrpežljivo jim služeč, in da se je mnog sin, ki bi bil med nami »naša dika«, ujel v zlato mrežo, da je prodal tujcem um in srce ter potlej pozabil matere svoje in preganjal rodne brate.

Toda nazaj k naši povesti!

Abadonovi služni duhovi so Samorada Veselina hipoma prenesli od savske brežine v Cvetanin dom in ga tam rahlo postavili na cesto pred vratarjevo hišico. Samorad je skozi gosto zamreženo okno spoznal svojega znanca, starega vratarja Miška, ki je v medlorazsvetljeni, nizki sobi sam samcat sedel za debelotesano hrastovo mizo. Pred sabo je imel stare mere bokal starega vina, krožnik z obilimi kosovi tolstega kopuna in skledo rmenih krapov, kakeršnim pravijo okolo Kranja »bob«. Vratar Miško je baš pri delu, ki krepi telo: steklenico je izpraznil do polovice, jeden krop cmoka med zobmi, drugega drži v roki, tretjega meri z očmi.

V tem potrka Samorad na okno. Miško se oblastno odzove, ne da bi obrnil očij od sklede:

— Pozvoni, kdor hoče v hišo! —

Samorad se skloni pod okno in zakliče:

— Čujte Miško! Jaz sem, Veselin! —

Potlej je bilo pa takoj vse drugače, in Samorad je v malo trenutkih sedel za mizo pri vratarji, ki je znanemu gospodu celo ponudil kupico vina. Tako ga je razveselila Samoradova priljudnost.
{{prelom strani}}
— Prišlo je, česar se nismo nadejali, povzame Miško besedo. Kolikrat sem vam šel odpirat na tako trkanje, danes pa sem vas pozabil hitreje nego prodano pse. —

— Prav žalostno, res, odgovori Samorad. Vender, kakor sedaj vse kaže, pozabiti me bodete morali še bolj. Je li bila poroka vsa v redu? —

— Vse je bilo v najlepšem redu, gospod. Nevesta se je nekoliko solzila, če dovolite. Pravijo pa, da je sedaj taka navada pri gospodi. —

— Dosti povoda se je imela solziti! vzdihne Samorad. Kaj pa ženin? Kako se je nosil? —

— Veselega žarečega obraza je bil, če dovolite, kakor ga še nikdar nisem videl. Ko smo se vozili od poroke, splašili so se mu konji od streljanja in skočili v stran. Gospod je padel z voza in si pohabil nogo; vender ne hudo. Posadili so ga zopet v kočijo in ga potlej prenesli iz kočije v naslanjač k obedni mizi. Tam, če dovolite, že dve uri je in pije, kriči in poje. To pa, če dovolite, vender pomeni nekaj hudega, ako se ženin zvrne na vožnji od poroke. Bog nas varuj nesreče! —

— Ubila ga strela zamrmra Samorad.

— Nemojte, gospod, tako govoriti! Želim vam vso srečo. Želel sem vam, in želeli so vam vsi, ki vas poznajo, gospodičino Cvetano za nevesto. Toda Bog je drugače odločil. Bog varuj, da bi želel nesrečo novemu svojemu gospodarju. —

— Pošteni ste, Miško, in vedno vas čislam! Ali me še kdaj izpustite skozi železna vrata, če potrkam kakor nekdaj ? —

— Morebiti vas bodem, če dovolite, morebiti ne; kakor bode božja volja in povelje novega gospodarja. Da, gospod, starih časov ne bode več, če dovolite. Veliko se še izpremeni, zlasti za nas siromake. —

— Vsaj kako pisemce moje bodete stisnili gospe v roko? Ali tudi ne? —

— Kaj bi gospe dražili rahlo srce; kaj bi je spominjali tega, kar mora pozabiti! Če dovolite, gospod Veselin, pojdite v širi svet; mladi ste, bogati ste in lep gospod, da nimate vrstnika v vsem Zagorji; vam cvete še mnogo gospodičin! Težko se poslavljam od vas, če dovolite; toda videli ne bodete veselejšega človeka od mene, kadar se vrnete v naše kraje z ljubo ženko pod pazduho. Meni se vse tako zdi, če dovolite, da to skoro učakamo. —
{{prelom strani}}
Stari Miško je to povedal prav goreče in potrdil z globokim požirkom iz kozarca.

— Ljubi Miško, pravi Samorad, ravnaje se na odhod, prav rad sem vas imel, in tudi vi, mislim, mene niste nikoli črnili in tožili pri Cvetani. Zato vam sezam prijateljski v roko. V spomin pa vzemite tole urico, katero sem ravnokar dobil nalašč za vas. —  

— Nikar, gospod! Ta ura je zame predragocena! Če dovolite, meni se spodobi samo kaka malenkost. —

— Ne, Miško, drago vas cenim. Zatorej, le obdržite jo. — Naposled je Samorad Mišku vender usilil uro, ki je bila res dragocena. Prinesli so mu jo bili nevidoma služni duhovi.

Samorad stopi iz vratarjeve sobe na temno dvorišče. Nikogar ni ondu. Samo domači pes veselo zalaja in skoči k znanemu gospodu; toda žalostno cvili in išče potlej sledu, ko se da Samorad neviden in netehten prenesti v svetlo svatovsko dvorano.

Ondu nepovabljeni svat seveda precej zapazi, da zanj niso pogrnili mize, niti mu pripravili sedeža. Sede torej na peč in prav hvaležen je pečarju za ta prijetni sedež, s katerega ga pač ne spodi nihče. Ondu je tudi najugodnejši prostor za opazovanje vsega pirujočega omizja. Tega opazovanja se Samorad precej loti, skrbno pazeč, da nikakor ne izda nevidne svoje navzočnosti.

Samoradu nasproti sedi Cvetana, v nevestini opravi še bolj cvetoča. To je res krasna ženska v cvetji jedenindvajsetega leta. Opazovalcu sveta zadošča, če povem, da je bil Cvetanin oče plemenit Hrvat iz Zagorja, mati pa Slovenka z ljubljanskega polja. Bralcem bolj teoretiškega značaja bi bilo pa treba sliko lepe neveste izobraziti z navdušenimi besedami, in kakor zemljemerec zemljo na parcele, jednotno krasoto razkosati v posamezne podrobnosti. Tega pa ne morem, ker se mi ta obrazek preveč smili.

Spominjam se, da sem nekdaj bral Anakreontovo osemindvajseto odo, kjer pesnik obrazniku narekuje, kako naj mu vpodobi lepo deklico. Tudi ne morem pozabiti, kako je sloveči Ariosto v desetem spevu svoje epopeje »Orlando Furioso« sesnoval lepoto nesrečne Olimpije; takisto se domišljam vseh lepot, katerih so realisti srednjega veka pri lepi ženski našteli trikrat sedem in pozneje celo trideset. Bral sem veliko takih opisov, čudil se mnogim takovim slikam — ako bi pa sedaj vse te opise in slike predočil Samoradu, tedaj bi on izvestno trdil, da so vse dosedanje lepote jedino senca proti lepoti Cvetanini. Bil je ves zamaknjen v obličje ljubljene device; želel si je kar stotero očij, da bi stotero užival nje stotere krasote, in rekel je sam {{prelom strani}} v sebi: Ni mi žal, da sem nadejo, še kdaj to krasotico imenovati svojo, kupil od peklenskega vraga! —

Tako mladina! Mi stari možje pa sodimo hladneje. Cim lepše je cvetje, tem prej se ospe. Pridejo skrbi in težave zakonskega življenja, prevare in strasti in naglo izpodjedd cvetje ženskega lica. Kolikokrat se nam je pripetilo, da smo v spominu ohranili podobo lepega ženskega obraza iz davnih let; toda žalostno smo bili presenečeni, ko smo v poznih letih zopet srečali znanko mladih dnij in na nji zapazili ne ostankov nego razvaline nekdaj obožavane lepote. O takih prilikah modrujemo potlej izkušeni starci, da je prave vrednosti jedino le duševna lepota. Kar se tiče Cvetane, moramo pa za sedaj še samo domnevati, da se pri nji uresniči stari rek, da v lepem telesi biva tudi lepa duša. Res sije z njenega zornega obličja prav prikupno žar ljubeznivosti in deviške čistosti, in smili se nam ta obrazek, ko beremo z njega tožno udanost v sedanjo usodo, kateri bi se ne bi bila podala, da je imela več krepke volje in je bolje poznala priliznjeni zvijačni svet.

Kolikor sem se preveč pečal z nevesto, toliko menj naj se bavim z ženinom; posebno, ker celo mlade bralke ne zahtevajo, da bi govoril tudi o moški lepoti.

Zraven neveste je torej sedel ali pravše, zaradi noge, pohabljene na vožnji od poroke, posajen bil ženin Peter Pavlic, Cvetanin bivši varuh. Mož ima petinpetdeset let; marsikdo bi mu jih prisodil menj. Rasti je srednje in je rej en malone predobro. Na kratkem vratu mu tiči okrogla glava rdeče polti. Tolste ustnice mu pokrivajo gosti resasti brki, ki so danes lepo črni. Okrogli nos nad njimi se žari kakor puranov podbradek in je iz vseh pogledov preobil. Oči so črne, majhne in lokave. Široko, gladko čelo pokriva lasulja, ki je danes izjemoma črna namesto vsakdanje rjave. Odeva ga nov frak po najnovejšem kroji in šivu, ki je nemara zato preozek, da se lože na telovniku izkazuje debela zlata verižica njega ure. Roke so krepke, kakor da so vajene težkega dela, in na debelih zarjavelih prstih se baha premnogo dragocenih prstanov — neolikana razstavica moževih dragotin. Gospod ni povsem napačen in bi prijal nepreostremu poznavalcu ljudij ne baš za prijatelja, vender za soseda pri tisti mizi v kavarni, kjer imajo dokaj časnikov. Prav prikladen bi bil za očeta dorasle jedinice ali še bolj za strijca brez žene in otrok. Izvestno pa se je zmotil o dobi in svojih krepostih ter izgrešil svoj poziv, ko je stopil med ženine, in to pred mlado nevesto.
{{prelom strani}}
Preveč nasprotja je med novoporočeno dvojico: ona kakor nežna roža, ki jo je oživilo majnikovo solnce; on kakor bohotna georgina, ki jo je opalila listopadova slana!

Sploh je v veliki, bogato opravljeni dvorani opazovati stari in novi čas, stari in novi ukus ali neukus. Ob stenah vise starinske slike in nove preproge. Izpod stropa se leskečejo bliskovne svetilke; na mizi brle voščene sveče, nemara samo zato, da se zopet kdaj razstavljajo in postavljajo starodavni srebrni svečniki. Stare gospe in gospodičine, tete in ujne, bratranke in sestranke, zalve in svasti imajo težka, svilena krila, prikrojena po novi šegi, v katerih se sučejo po stari svoji navadi. Razobesile in razpele so nase staro zlatnino in stare bisere, da bi si mladile stara lica, ali vsaj koga opominjale, da so bile nekdaj mlade in zale. Dve cvetoči mladi gospodičini sta tudi zašli v to družbo, morda samo zaradi različja; tam stare tete, druga drugo zavistno opazuje in pušice svojih jezikov mazaje z medom, tukaj živahna, iskrena šaljivost, izvirajoča iz zavesti zlate mladosti in iz kipečega srca. Ti mladi samici sta imeli za zabavo odločenega jedinega mladega moškega iz vse družbe, in ta je bil selški kapelan: dober govornik sicer na leči in med moškimi, ali tukaj mu je delalo dokaj preglavice, da je moral na desno in na levo odgovarjati bistrima gospodičinama, kateri sta v gospodovem neznanji tiste umetnosti, kako se je laskati mladim gospodičinam, ne toliko iskali kolikor nahajali največ zabave. Ostala moška gospoda so bili, ker se plemenita robina nevestinega očetnega kolena ni udeležila svatovanja, ženinovi sorodniki in znanci iz bližnje okolice, same šetajoče denarne vreče, možje, ki so si nekaj s trgovino in bolj še s posojevanjem na neznosne obresti, in sploh s tem, da so zase izkoriščali stiske in nadloge rojaka-kmeta, nagrabili lep imetek. Omike in olike niso imeli in so jo sploh mrzili ter se ogibali občevanja z ljudmi, ki imajo menj v blagajni, tem več pa v glavi in v dostojanstvu nego oni. Njih vzori so se sukali okolo zlatega teleta, vsa njih politika pa okolo načela, da se mora slepo služiti in poslušno glasovati za gospode, ki lahko kaj dovolijo ali kaj prepovedo in kateri utegnejo kaj spregledati in prizanesti, ako si se včeraj ali danes preočito drgnil ob paragrafe kazenskega zakonika. Ugleda in veljave jim ni bilo med narodom. V lice se jim je kmet klanjal in hvalil njih dobrotnost; za hrbtom pa jih je grozovito črtil in klel ter se rad spominjal one pravljice, da je dobro umreti tisti dan, kadar umre takov volčji bratoderec. —

Izjema je bil domači župnik, ki najodličnejšim svojim župljanom ni mogel odreči prisotnosti svoje. Sedel je med nevesto in nje prekosavsko {{prelom strani}} zalvo in bil kos težavni svoji nalogi. Znal je zanimati malobesedno, nekaj zamišljeno, nekaj razmišljeno nevesto, pa tudi zamerljivo, zbadljivo postarno gospo, ki je priljudno-ošabno gledala na menj imovite vrstnice. Te pa so si za vračilo šepetale, da ima ta gospa dve srci, od katerih bije jedno za nje zakonskega moža.

Da je bil gospod župnik stoloravnatelj, umeje se samo po sebi. To naporno opravilo je vršil ljubeznivo in preudarno; rekel marsikatero primerno napitnico, imenoval vsakemu svatu pravo drugarico in je povsem čuval društveni red z modrimi prigovori in blagovoljnimi opazkami, kar pri tem društvu, kjer je bilo toliko razlike med zunanjim in notranjim človekom, ni bil lehak posel.

Morda pa je bilo vse svatovanje zanimljivejše in zbrana gospoda vredna večjega spoštovanja! Popisujem namreč samo opazovanja in vtiske, kakor si jih je po svojih nazorih in v svojem srdu uredil in zapomnil svat, nevidno sedeč na peči. Srd pa sodi vse pristransko, kakor vidimo to tudi pri ljubezni.

Samorad je pač spoznal, da je med povabljenci že minilo največje delo, tlačiti si namreč želodec s preobilimi jedili, da dela prebavljanje marsikomu težko glavo, kateri ne ohladi vročine nobeno vino, da vlada nekova zagata v dvoraninem vzduhu in v večini možgan in da se sploh vzbuja želja po slobodnem gibanji in po razvedritvi. Sosebno slastno pa je opazoval, da si gospod ženin gasi žejo čez mero in da svoje bizeljske starine proti drugim vinom ne hvali samo do nebes nego jo tudi dejanski preveč obožava. 

Prišel je trenutek, ko so bili vsi jednako utrujeni in so vsi hkrati umolknili, razven dveh mater. Ženin hoče pogledati na uro, toda malone omedli, videč, da mu na zlati verižici visi pristna rdeča - čebula.

Samorad, ki se ni nadejal take zamene, zadržal je iz težka glasen smeh. Prijala mu je ženinova zmeda, in da se med gospodo vzbudi živahnejša zabava, ukaže služnim svojim duhovom, naj narede, da bodo svatje govorili, kar mislijo. Zdajci so vsi obrazi izpremenjeni. Ženin ves togoten poskuša vstati, toda posreči se mu samo na pol. S tresočim glasom zakriči svatom:

— Ta šala je predebela. Kdor mi je uro izmeknil, daj jo nazaj! Saj niste sami tatje? —

Vsem šine kri v glavo. Svoji jezi pa da najprej duška visok, suh gospod iz soseske, ki sedi ženinu nasproti. Bil je imovit trgovec, prvak v oderuštvu in svetohlinstvu. Ta burno vstane in zarohni na ženina: Kaj, mi tatje? Ti si največji lopov v treh deželah! Dokler si bil varuh, kradel si svoji varovanki vino iz kleti in les iz šume.
{{prelom strani}}
Od nje dolžnikov si prejemal obresti po deset od sto in še dobrote povrhu; zaračunjal pa si jih samo po pet od sto. Sedaj pa jo hočeš ukaniti za vse, kar ima. Zrasli bi ti rogovi na čepinji, višji nego največji hrast, ki si ga ukradel iz nje gozdov! —

Toliko da izrohni ta, zavrne ga ženinov bratranec, krepak, tršat mož, o katerem se je govorilo, da je bila podlaga njega blaginji kriva prisega: Molči ti! Moj kumek Peter Pavlic je svetnik proti tebi, čeprav si tako bogomolen. Veš, zakaj moliš sedaj tako licemersko? Od svojih pomagačev, od razbojnikov, iztržil si sveto monštranico, katero so ukradli v cerkvi Svete Marije Bistriške! In sedaj bi si pred ljudmi, ki to vedo, rad opral črno dušo svojo! —

Gospod župnik je klical, miril, toda zaman, zakaj bilo je tako, kakor v nekaterem novodobnem parlamentu. Zatorej je pobegnil iz družbe pobeljenih grobov. Z njim je odšla tudi nevesta v stransko sobo.

V boj so se glasno vikaje in kriče mešale tudi ženske, ne oziraje se na nedolžni gospodičini, kateri nista vedeli, kam bi utekli. Ubožici sta morali čuti nove besede, katerim še pojma nista znali, in mnogo spoštovana gospa je drugi spoštovani gospe in obratno pripovedovala resnice, katerih gospodičini nista smeli verjeti, ako naj spoštujeta očeta in mater po četrti zapovedi božji. V tej soblazni, ko so nekateri že prijemali za stole in je marsikatera pripeta ženska kita zdrknila pod noge, bil je ženin še dokaj puščen pri miru, tako da ga je ob tej obči očiti izpovedi obhajala samoljubna zavest, do katere se prej ni vzpel v svoji oskromnosti: da je on, Peter Pavlic, prav za prav med vsemi še najpoštenejša duša, sicer pa med ljudmi, proti katerim je treba biti opreznemu. Zatorej migne strežniku, naj mu poda ročno blagajnico, ležečo na mizici pri nasprotni steni. Ženin pritisne blagajnico k sebi, popije, da se bolj umiri, čašo kave, katero mu je bila prej priredila nevesta sama, in potlej, ko mu vest le ne da miru, skrinjico skrbno odklene, ker se mora uveriti, da vsaj tukaj ni nič prišlo dolgim prstom v oblast.

Blagajničica se odpre, a ženin zakliče bolestno: Tukaj notri sta bila dva kilograma zlatih cekinov, nevesti za jutrino namenjenih; sedaj so pa same svinčene kroglice! —

Obupno prevrne skrinjico; da se kroglice takale po mizi med krožniki, skledami in steklenicami in padajo na vseh straneh na tla.

Kar se zablisne, in kroglice se izpreobrazijo v svetle rmene cekine. Zdajci utihne ves prepir, in stari in mladi upro oči na zlatnino, pozabivši vse obreke in ogrde. Zamaknejo se v ta pogled, kakor bi {{prelom strani}} gledal svetnik v odprto nebo; toda njih oči niso pobožne, nego oči gladnega volka, ki ugleda jagnje pred seboj.

Pustimo jih nekoliko tako začarane in stopimo v stransko sobo. Tam se je Cvetana, ko je ušla kletvi, kleveti in ropotu svojih svatov, zgrudila v naslanjač in se glasno razjokala. Slaba tolažba so solze; vender za ta nesrečni dan, za to usodno uro ni našla boljšega tolažila. Ali tudi ta kratka uteha se ji je zagrenila. Ko namreč Samorad vidi, da Cvetana odhaja iz dvorane, zleze tudi on s sedeža. Izpremeni se zunaj dvorane v navadnega človeka, stopi v Cvetanino sobo, kakor mu je bila to prej navada in pravica več mesecev, in se prikloni, da bi Cvetani poljubil roko. Ona pa se ga ustraši, umakne se in zašepeta polglasno: Beži in teci! Ako te tukaj najdejo, ubijejo tebe in mene! —

— Ne boj se, ljuba Cvetana! odgovori Samorad zaupno. Take pomočnike imam s seboj, da se mi ni bati nikogar in da tudi tebe zdajci odvedem, ako hočeš! —

— Za Boga svetega! odgovori Cvetana boječe, ali ne veš, kaj je bilo danes? Ali me hočeš pehniti v nesrečo in sramoto ? Beži, nesrečnik, beži! —

Rekši stopa naglo proti dvorani. Samorad se strastno postavi proti nji in jo zaman poskuša udržati za roko, proseč samo še trenutka in veleč svojim duhovom, naj njega in njo odneso na dom njega matere.

Ali duhovi se ne ganejo, in ko Cvetana vsa objokana in preplašena odpira vrata iz sobe v dvorano, prisopiha hlevnik Jaka, ki nosi danes navzlic pohlevni vonjavi črno suknjo in bele rokavice ter zakliče, da se razlega po vsi dvorani:

— Gospod Veselin je v Savi utonil! —

Učinek teh besed na ženina, ki je bil doslej zamaknjen v zlato in še bolj naudan strahu, da bi kdo iz poštene družbe ne popravil števila cekinov na svojo korist, bila sta žalost in veselje zajedno. Vest se je oglasila: Jaz sem kriv njega smrti, sebičnost je rekla: Ljubovnik je izginil, in nazaj ga več ne bode begat moj zakon. Od toliko genitev, ki so podile druga drugo, skoraj omočen, nagne glavo nazaj v naslanjač. Zdajci ugleda Cvetano, ki stoji med durimi njemu nasproti razvneta in plaha; tikoma za njo pa stoji Samoradova podoba, ki ga meri s togotnimi očmi. Ta prizor je staremu možu strela iz jasnega neba. Zgrudi se in pade težko na tla.

Samorad opazuje z vražjo slastjo grozno zmedo, ki zdajci zavlada po dvorani. Cvetana hipoma priskoči k ženinu, kjer je že preveč rok, ki na vse načine poskušajo zopet vzbuditi ugaslo življenje. Nekateri {{prelom strani}} tekajo in begajo na vse strani; drugi kličejo zdravnika, katerega ni blizu; tretji glasno žalujejo; četrti trdijo resnega obraza, da je prezgodaj preminil ta vzgledni poštenjak, in drugi zopet skrivaj pobirajo cekine s tal. Ko ni več upa in je splošna sodba, da je moža zadela srčna kap, stopi Samorad izmed durij, zakliče Cvetani: Zdravo, vdova! Da se vidiva jutri! in svatom: Radost mi je, ostaviti vas, prepoštena gospoda! ter se rogaje poklanja do izhoda, kjer izgine izpred očij, ne da bi ga zadeli kozarci in krožniki, katere lučajo razjarjeni svatje za njim.

Ko zopet diha čisti zrak pod milim nebom, zazdi se mu, da mu samemu v glavi vrvi večja zmešnjava nego ona v svatovski dvorani, in želi si miru, da se odpočijejo živci in da se more zavedeti tega, kar se je dogodilo v malo urah. Toda obide ga skrb za staro bole-havo mater, ki bi se opasno prestrašila, ako zve neresnično novico o njega smrti v Savi. Ukaže se torej prenesti v materino hišo. Tam bi ga morali duhovi spustiti skozi dimnik v hišo, toda posade ga na cesto kakih trideset korakov od hiše, in na uho mu zašepeče glas nevidne osebe:

— Dalje ne moremo, ker vidimo ondu cerkev; stopiti pa ne smemo na prostor, ki je od cerkve pod sto metrov. —

Togotno odgovori Samorad: Ali ste malovredni hudiči! Tudi pri Cvetani mi niste mogli pomagati. —

— Tudi tam nismo smeli pomagati, gospod — reče glas iz zraka. Cvetana je bila danes blagoslovljena, in dokler ostane brez greha, ne dotaknemo se je. —

Samorad se torej peš napoti k domači hiši. Gre mu prva in druga stopinja, ne pa tretja. Nekaj ga prime za obroč na vratu, in ga drži tako tesno, da bi se zadušil, ako se ne umakne nazaj.

Obstane torej v nočni temini na cesti. Nestrpno opazuje, kaj se vidi in čuje iz materinega gradiča, ki je neobično razsvetljen pri tleh in v nadstropji. Dobro čuje glasen jok stare hišne dekle, ki mu je bila nekdaj pestunja, in tožbe drugih znanih ženskih glasov. Iz posameznih govoric posname, da so pri materi že zvedeli novico o njega smrti v Savi; toda iz občega nerednega beganja, iz odpiranja in zapiranja vrat in shramb sluti, da se je pripetila velika nesreča. Dvigne se toliko v zrak, da vidi naravnost skozi odprta okna v nadstropje in v navadne materine sobe. Verjeti ne more, kar vidi, toda oči ga ne varajo. Ugleda bledo mater na neodgrnjeni postelji negibno in vdrtih, zatisnjenih očij; hišne ženske pa pripravljajo posobje, krila in odeje, da polože mrtvo gospo dostojno na mrtvaški oder.
{{prelom strani}}
Samorad se spusti nazaj na cesto. Brezupno kliče domače ljudi po imeni na vse grlo, in vpije proti gradiču, da še živi, in da pridi kdo do ceste. Toda nihče se ne zmeni za njegov klic, dasi bi se moral v gradiči slišati prav dobro. Kar pripelje nekdo od hiše na cesto voziček, natlačen z gnjatmi, slanino in hlebi: izvestno v obči zmedi ukradeno blago. Voznik zapazi Samorada in uteče glasno kriče v gradič. Tam zdajci nastane velik hrup. Domači hlapci se zbirajo in pomenkujejo, da mladi gospod Veselin nazaj hodi, da je videl, kako je materi od žalosti počilo srce, ker je umrl take smrti da se je izpremenil v volkodlaka; da je takisto usmrtil gospoda Pavlica in da gre sedaj na svoje domače služabnike, pit človeško kri. Zdajci se vežina vrata odpro, in tolpa hlapcev, oboroženih s puškami, sekirami in dolgimi poostrenimi koli, zakorači proti Samoradovemu stališču. Ta je pač poznal narodno vražo, da se volkodlak umiri le tedaj, ako mu srce prebodejo s kolom; včdel pa ni, da je pri preprostih ljudeh vraža močnejša od vere in da je vraža slepa za sleharno prepričanje. Ostane torej na cesti in vabi ljudi k sebi, trdeč, da je živ in zdrav. Hlapci prikoračijo na cesto in obstopijo Samorada, ki milo prosi, naj mirujejo, naj ga potipljejo, naj se prepričajo, da je živ človek. Toda drhal, pijana od vina in od tiste besne hrabrosti, katera izvira iz strahu, slepa in gluha je za vsako pametno besedo. Vsi vidijo volkodlaka, nihče živega človeka. Vržejo ga vznak in ga pritisnejo k tlom, da se ne more geniti. Stari korenjaški hišnik pa dvigne oster kol, da bi ga na vso moč zasadil volkodlaku v srce. Samorad zamiži v tej pre-pasti, toda ko zopet izpregleda, leže okolo njega hlapci nemi in omamljeni. Predenj pa stopi Abadon, ki ga krepko postavi na noge in nagovori:

— No, človeče, dobro delaš! Moj denašnji trud s teboj se mi je izplačal za danes. Mater — pardon — »ljubo mater«, kakor si rekel pred štirimi urami, spravil si na oni svet za nekaj let prezgodaj, ker se ti ni zdelo vredno darovati ji nekaj minut in ji poročiti svojo rešitev, predno se je tvoja kočija brez tebe vrnila od brežiškega broda Usmrtil si topega ženina, kateri bi bil itak kaki dve uri pozneje umrl v postelji za nenavadnim vender nesumnjivim slučajem. Svoji nedolžni Cvetani si vzel pošteno ime in ji prizadel madež, katerega pri tvojih znancih in sosedih, katere si povrhu vsega osramotil, ne opere potok solza in ne ogladi pokora vsega življenja! In naposled bi sedaj ležal na cesti s prebodenim srcem, da sem se vzbudil trenutek pozneje in da ni hlapec, ki je nosil blagoslovljeno vodo, iz bojaznosti zaostal za svojimi tovariši. —
{{prelom strani}}
— Oprostite, rešitelj moj, seže mu Samorad v besedo.

— Tiho sedaj! nadaljuje Abadon trdo. Tako si slušal moja svarila, da si sam sebi zaigral celo prostorček v domovini, na katerega bi bil nocoj položil trudno glavo k potrebnemu počitku. —

Zdajci se približa zemlji velikanski zrakoplovni balon. Abadon migne Samoradu, in oba stopita v ladjico, ki je s konopci pripeta pod zrakoplov. Ta ladjica je prostorna soba z vsemi ugodnostimi sijajne spalnice. Zrakoplov se lahno dvigne v daljno višavo. Spodaj se razprostira črna tema, zgoraj pa se leskečejo zvezde v čudoviti, Samoradu dosedaj neznani svetlobi.

Abadon veli Samoradu, naj razpolaga s spalnico, naj bode njegovih pet ur spanja brez spominov na denašnji dan in brez težkih sanj. Ko prisveti jutranje solnce, vzbudil se bode Samorad v zračnih višavah nad Sredozemeljskim morjem.
{{prelom strani}}

== III. ==

Samorad se po mirnem spanji prekratkih ur predrami, malo okrepčan in zelo že željen spanja. Tema je še v zrakoplovni ladjici, in zvezdice sijejo takisto gosto in divnosvetlo kakor pred petimi urami. V skoraj nedogledni dalji se vnema žareča iskra, in iz nje na vse strani okolo rasto temnordeči in rmeni trakovi »rožoprstne« zarje. Iskra se širi in beli, in skoro zaplava polna solnčna obla v divni veličavi nad neprezorno meglo, v katere valih miglja odblesek zore in solnčni sijaj. —

— Kako krasen je ta razgled! vzklikne Samorad.

— Vsakdanja reč, odgovori Abadon, katere bi moral biti vender že vajen. Ako te pa ta pogled tolikanj zanimlje, utegneš ga uživati do sita. Treba samo, da ostaneva proti solncu na sedanji črti in da se jedino zemlja pod nama dalje suče po svojem tiru. —

— Ali je to možno? —

— Zgolj igrača, izusti Abadon ter migne z roko.

Zrakoplov se dvigne, in solnce je visoko na obzorji; potlej se zrakoplov spusti nizdolu, in opazovalca sta zopet v popolni temi. —

— Nepresežna je vaša moč, rešitelj moj! izpregovori Samorad. Abadon odgovori resno:

— Za moje obzorje je ta moč neznatno majhna; zakaj nad menoj vlada z železno roko višja moč, kateri se moram trepetajoč pokoriti. Za tvoje obzorje je pa moja moč tolika, da je ne preumiš: to ti je knjiga s sedmimi pečati! Ako bi smel, lahko bi se nekoliko poigral z zemeljsko oblico ali se malce pošalil, na primer, da jeden dan solnčnim žarkom zaprem pristop na zemljo. —

— Ali bi bil to strah in polom! pristavi Samorad.
{{prelom strani}}
— Nič vztrajnega, nadaljuje Abadon. Tistega mračnega dne bi gospodarji zemeljskih stvarij v strahu in preplahu obupavali in divjali, kesali se in molili ter z dobrimi sklepi mostili vsak svojo pot v pekel; drugi dan bi pa svoje zle navade zopet nastavili tam, kjer so jih predvčeraj ostavili. Takšen je človek. Sicer pa ta svet tudi ni, kdo ve, osnovan kako trdno. Videl bodem še druge in zopet druge preosnove teh na videz samogibnih in za milijone vekov namenjenih solnčnih skupin v prostora brezkončnosti; videl jih bodeš tudi ti, kadar bodeš nekoč gledal brez obmane, s katero sedaj telesnost odeva dušo tvojo. Nekoč bodeš gledal naprej in nazaj, sedaj vidiš samo nekoliko sedanjosti ali pravše, nekoliko navideznosti iz sedanjosti. Vara te celo to zvezdato nebo, ki se mu toliko diviš. Marsikatera zvezda, katere luč ti danes miglja tako žarko, ugasnila je že pred tisoč leti in se razdrobirila; in koliko novih svetov kroži po brezmejni prostranini, katerih luč dosedaj ni dospela do svetovne drobtinice, katero imenujete zemljo! Toda pustiva svetovje. Megla pod nama se niža in razpršuje, in iz nje že strme jutranjejasni vrhovi italijanskih gora. kakor otoki iz morske gladine. Sedaj se nosiva uprav nad ognjenikom Vezuvijem. —

Samorad, ki je motril robove, v dalji storžeče iz megle, kar osupne, ko ugleda pod seboj veliko okroglo goro v čistem solnčnem siji in na nje vrhu očrtek ognjenikovega žrela. Tudi giblje se nekaj na gori. Proti vrhu namreč je vodil siromašno oblečen, suh mož mršavega osla, in na oslu je sedel dolgopet gospod, kateri po nosi in obrazovnih potezah ni mogel biti drug nego sin ošabnega Albijona.

— Glej, osel! vzklikne Abadon. Vedno gledam rad to žival: neumorno, potrpežljivo, z malenkostjo zadovoljno; in kako je ta žival ponižna! Oslica je nekoč nosila Boga, oslica se je razgovarjala z Bileamom, prerokom, in petsto let že slovi osel modrijana Buridana; pa osel in oslica sta ostala ponižna, kakor sta bila prej. In če krmiš osla iz zlatih jasel, nikoli se ne prevzame, nego delal bode in delal, in ko mu privoščiš počitka, bode med plevelom in osatom modroval svoje oslovstvo. Kako drugače prevzetujejo osli v človeških podobah, zlasti tisti, ki zobljejo iz zlatih korit! —

— Tisti uborni Italijan, ki osla vodi, pa je tudi priličen svojemu sivcu, pridene Samorad.

— Nekoliko pač, odgovori Abadon, ali samo nekoliko. Osel je tudi odločno trmast in dolgo kuha svojo jezo. On tudi nekamo bolj samopašno ščedi s svojim življenjem in ne gre kar na povelje v boj na življenje in smrt kakor njega bolj čislani sorodnik, konj in konjev človeški jahalec. V prebivalcih Italije, v teh zmernih, ščedljivih, neumornih {{prelom strani}} in vztrajnih ljudeh pa tiči tvorivo kakor za voščene tako za koščene značaje, za topoglavce in veleume, za razbojnike in svetnike, za težake in umetnike, za nizko in vzvišeno delovanje. Ti kakor človek se moraš čuditi temu narodu in ga, kakor sin menj številnega, sosednjega naroda, obstražno opazovati; saj te uči knjiga, da v zadnjih dvajsetih stoletjih zemeljske zgodovine ni nobena druga dežela na tako majhnem prostoru porodila toliko dušnih prvakov v vseh strokah človeške izomike in toliko velikanov, kateri so nam ostavili neizbrisne sledove svojega posezanja v zgodovino človeško. Zanimljiva je ta dežela, bodisi v svojih lepotah, bodisi v svojih razvalinah. Tukaj je rajski vrt vse Evrope; tukaj in nikjer drugje v Evropi sta Stvarnik in njega posnemalec, umetnik, razgrnila in priredila toliko krasot in čudotvorov, da je ta dežela v resnici gledališče vse Evrope, katero želi videti vsakdo in kamor hiti vsakdo, kdor le utegne. In to razkazovališče prirodnih lepot in človeških umetnin, nakopičenih iz mnogih stoletij, preseza vsako pričakovanje in vso bujno domišljijo inostranskih občudovalcev. Uprav najina bližina je sloveč kotiček sveta: Neapoli z divno okolico, o kateri pravi sam Italijan, da lahko umreš, ako si videl Neapole. Tukaj se čuva grob Vergilijev, pesnika izmed najodličnejših, kar jih pozna zgodovina. Ta pesnik je v svoji pesmi »Georgicon« prav s starorimljanskim ponosom opeval slavo Italije. Ko bi pa on sedaj vstal iz groba, priznati bi moral, da lepota in slava sedanje Italije visoko preseza Italijo njegovih dnij. Uprav pod nama, izpod osemnajststoletne kamenite odeje, vstaja Herkulanum, radovališče vseh tedanjih bogatašev: lepo mesto, čegar razuzdanost in mehkužnost je bljuvajoči Vezuvij zagrnil s pepelom in raztopljenimi rudninami. Želel bi, da pridni preiskovalci ondu izkopljejo veliko knjižnico rimskih in grških klasikov na radost učenjakov in na žalost dijakov; in še bolj bi želel, da iztaknejo vse zaklade bogastva, ki so tam zakopani, in sicer toliko, da se ž njimi pobota vsa dolgo vna vsota, katera je Italijo stala sedanja združba različnih državic pod jedno povelje in jedno uniformo.

— Časa imava zadosti, da površno ogledava to zemljo. Moj zrakoplov se giblje po bliskovo hitro, in kar hočeva videti, pod nama je, da le izraziva željo. Pod sabo glej Hanibalovo Kapuo; tam je vedeževala kumejska Sibila. Tukaj kipi do najine ladjice gora Etna, tu doli sta izgubili Scila in Karibda nekdanjo svojo strahotnost. Tukaj sanja o stari slavi Ravena in še vedno slovi učena Bolonja. Benetek ne vidi nihče tako lepo z Markovega stolpa, kakor jih gledava sedaj midva. Ondu se razgrinja toskanska poljana. Tukaj sloni ob bregu ponosna Genova s prekrasno Rivijero. Sedaj {{prelom strani}} plavava nad Boromejskimi osredki, ki so biser jezera »lago maggiore«, in tam zadi se kopičijo orjaški snežniki. V tem kotu pod gorami tiči ubožna deželica Rezija, kjer umirajo tvoji rojaki, kateri so se v boljših časih razprostirali daleč doli po beneški ravnini. —

— To je divno, skoraj omotično! zakliče Samorad. Potreboval bi dokaj mesecev, da bi si v dušo vtisnil pravo podobo in znamenitost te dežele. —

— Kaj mesecev! — odgovori Abadon. Paznost in trud vsega življenja ne zadošča, da premotriš vse, kolikor se je nabralo v stoletjih plodov umetnosti in učenosti. Če te to zadovoljuje, vender vidiš samo bežečo sedanjost. Jaz pa vidim poleg tega nekdanjost in bodočnost, in to z drugačnimi očmi nego ti. Pa tudi tebi je možno tako gledati in opazovati kakor jaz. Če hočeš, dogovoriva novo pogodbo, da mi za nekaj časa prepustiš svoj život. S tem bi bil tvoj duh rešen teže in spone telesnosti ter sloboden proti mejam prostora in proti meri časa. Ti bi za čas pogodbe imel nekako v najemu dušne velemoči breztelesnih bitij, kakeršno sem jaz in kakeršna so drugi duhovi. Videl bodeš z duševnimi očmi izvor in posledek vsaki sedanji reči ter spoznal, da je sploh zgodovinska sedanjost samo sad in razvitek nekdanjosti. Spoznal bodeš, kako se v ravnotežji vznašata človeška zlobnost in beda, kako se maščujejo in vračujejo vse krivice, zmote in zamude posameznikov in celih narodov; in uveril se bodeš, da je svetovna zgodovina res svetovna sodba. To bi koristilo ne samo tvojemu razumu, da se iznebiš marsikaterega vkoreničenega predsodka, temveč tudi tvojemu srcu, da bedni položaj svojega bližnjika sodiš bolj usmiljeno, nego je navada tvojim vrstnikom. —

— Nato poda Abadon Samoradu naočnike s steklom, na videz neprezornim, in nadaljuje: Da nekoliko poj miš, kako se gleda z breztelesnimi očmi, natekni te naočnike in videl bodeš marsikaj, kar te je nekdaj zanimalo, živo pred seboj. Tukaj sta prvič dve imenitni ženski, po času dvetisoč let narazen, obe prelepi, obe Lukreciji: starejša, ki si bode nož v prsi, mučenka je za zvestobo in sramežljivost; mlajša, ki meša strup v pijačo, ta je navzlic vsi omiki in duhovitosti razvpita nakazen vseh nenaravnostij. — Sedaj sta nastopila dva moža. Starejši, ki se razgleduje tako samozavestno in samoljubno v skrbnolični togi, to je slavni Ciceron; za petsto let mlajši mož, ki oskromno gleda k tlom v preprosti haljini, to je sveti Benedikt iz Nursije. Prvi je neizmerno pridno pilil svoje govore in razprave ter oblačil grško modrost in učenost v prelepo latinščino. Za to, da ga svet še imenuje, da se čudi njega jeziku in da preučuje njegova dela, mora pa zahvaljati {{prelom strani}} samo drugega in njegove učence, ki so varno hranili in zvesto prepisavali stare klasike. Red pa, katerega je ustanovil tihi Benedikt Nursijan, važen je za prosveto zapadne Evrope gotovo toliko kakor ves slavni Ciceron. — Sedaj se predstavljajo štirje pesniki iz Italije, ki so vsi dosegli svetovno slavo. Prvi je Horacij, ki je znal ob petji modro in udobno živeti kakor malokateri pesnik. Drugi je Ovidij, ki je hotel poleg petja tudi pesniško živeti; zatorej ga je tedanja cenzura pregnala v tedanjo Sibirijo pri mrzlem Črnem morji. Tretji je Dante, ki je v nehvaležni domovini izgubil vse »darove Pluta« in bridko tožil, kako žalostno je gori in doli stopati po gladkih stopnicah hladnosrčnih mogotcev. Najmlajši je Tasso, mož, ki se baje nikdar ni smijal, ki je goreče ljubil ledeno devico, ki je moral prvo hvalo in slavo svoje epopeje poslušati skozi omrežje temne ječe. Napdsled so ga hoteli na Kapitolu slovesno venčati; toda blaga usoda je odločila, da se pesniku, ki ni pel za svoje vrstnike, temveč za vse pozne rodove, spodobi lovorika na grob in ne na živo glavo. — Tam na strani stojita moža, katerima je višja usoda posodila svoje zemljo ravnajoče žezlo. Starejši, ki si popravlja gube na svoji togi in lovoriko, krijočo plešo na glavi, to je Julij Cezar; drugi, majhen mož z napol zapeto suknjo in z obnošenim klobukom, pa je Napoleon Bonaparte. Oba sta bila genijalna preosnovatelja svoje dobe; a prvi je bil srečnejši: bodalca zarotnikov so ga podrla, ko je bil na vrhunci svoje moči in slave. Napoleon je bil pahnjen z višave in je potlej premišljal izgubljeno svojo slavo na samotnem otoku sredi oceana, kakor bi hodil sam sebi za pogrebom. Glej krdelo drugih Italijanov, ki so bili v roki zemeljske usode človeštvu ali blagoslov ali šiba ... —

— Preveč je, gospod, seže Samorad Abadonu v besedo. Podoba podi podobo, in tako se mi sučejo v domišljiji, da vsak poznejši prizor izbriše sled prejšnjega. Dovolite, da si nekoliko odpočijem. Potlej pa, prosim pokažite še tisto večno mesto, kamor drže vse ceste. —

— No, Rim, odgovori Abadon počasi. To mesto mi ni sosebno priraslo k srcu. Imel sem ondu nekdaj ogromno veliko služabnikov. Tudi sedaj štejem v Rimu več častilcev in tlačanov, nego bi marsikdo sodil. Služijo mi v vseh stanovih vedoma in nevedoma. Celo pod talarjem in nunsko pečo marsikatero srce gori zame, ko pošiljajo usta molitve k nebu; vender — saj veš, kakšno je razmerje in kdo sem jaz — moja moč je tu doli omejena. V tem mestu stoluje moj največji zemeljski sovražnik, s katerim bijem neprestan boj. Čestokrat ga stiskam in premagujem, naposled pa zmaga on. — Tukaj pod sabo imava torej Rim; ti pa pazno ogleduj, kar se razodeva tvojim duševnim {{prelom strani}} očem. — Okolo kalne Tibere se prostirajo pašniki, in na tistih sedmih brdih stoji šuma, tu in tam presekana. Delajo se neznatni okopi okolo koč, stesanih od debelih brun. Tu umira krepak mladenič v krvi in prahu, in noga čvrstega mladeniča mu stoji na prsih. To je Rim za svojega početka, oškropljen z bratomorno krvjo; in to Kajnovo znamenje je Rimu ostalo. Nikjer ni pila zemlja toliko bratovske, toliko nedolžne krvi kakor na tem prostoru ... Preskočiva tisoč let in poglejva Rim v njega veličavi in krasoti za rimskih cesarjev! Tukaj gledaš izprevod, kakeršnega je vzmogel samo Rim, prvo mesto tedanjega sveta: triumf cesarja Avrelijana nad kraljico Zenobijo. Ta lepa, grškoizobražena, duhovita in srčna žena je v palmovi zelenici sirijske puščave ustanovila čarobno lepo mesto, Palmiro, in modro carovala bogatim deželam. Sedaj je na sramotnem vozu, uklenjena v zlatene verige, podana sramočenju in ogrdi pijane drhali, in pričakuje nečastno smrt po krvnikovem meči. Tam se pelje ponosni triumfator Avrelijan v cesarskem sijaji, in vnuki pozabljenih Katonov in Brutov se mu klanjajo, kakor da časte božje bitje. Ali nad vso to nečimerno bliščobo visi tančica bojazni pred nekovim neznanim prevratom. Prav ta cesar je dal »večno mesto«, dosedaj varovano s tisoč in tisoč ščiti hrabrih junakov, ograditi z močnim zidom, dolgim nad tri milje, kakor bi slutil, da se dvigajo mladeniški narodje v daljnem vztoku na zmagovito preseljevanje v čarobno Italijo. A večjega sovražnika je gojilo mesto med svojim ozidjem! Glej ondu v temnih katakombah tihe, preganjane, a neustrahovane možč, vnete oznanovalce nove vere ljubezni, kako podkopujejo stebre trohnečemu Rimu! Naposled se je utrgal brez rok tisti kamen Danijela preroka. Kamen je zadel ob »ilovoželčznonogega« velikana; velikan je padel in se razdrobil; kamen pa je vzrasel v veliko goro. Bujno je zacvelo krščanstvo, porošeno s krvjo svojih mučenikov, in je preobraslo stari svet in vse velikanove razvaline ... Preskočiva tisoč in okolo sto let. Glej nov prizor! Mesto je manjše in oskromno. Izpremenila se je stara slava v bajke, stari gradovi v razvaline, in svetišča odstavljenih bogov v cerkve nevidnega Boga. Samo ljudje so ostali zlobni, brespametni in bedni kakor nekdaj. Ondu vidiš moža silovito ubitega. Razdivjana, nahujskana drhal vlači njega truplo po cestnem blatu. Sedaj so truplo sežgali na grmadi in raztrosili pepel po vetru. Ta mož je Nikolaj Lavrenčič Gabrini (»Cola di Rienzi«). On je prosto ljudstvo, čegar sin je bil, otel nasilstva mogočnih, nenasitnih plemenitašev; potlej je modro in pravično vladal in izkušal obnoviti moč in slavo nekdanje rimske ljudovlade. Rimljanom, rojakom, pa se je {{prelom strani}} naposled zazdelo, da je njega vladanje preželezno. Naveličali so se reda in slobode; svojemu možu so vzeli vlado in življenje; sužnosti vajene tilnike so pa zopet sklonili pod jarem, katerega jih je bil otel sam Cola di Rienzi ...

Nov prizor! To je denašnji Rim, ki po svojih stavbah in nepreglednih zakladih učenosti in vseh možnih umetnostij daleč preseza Rim nekdanjih cesarjev. Tukaj ti je najočitnejša cerkev Svetega Petra, ta najznamenitejša, najveličastnejša stavba vse vaše zemlje. Kupolo, ki tako ponosno kipi proti nebu, zgradil je v drznoveličanstvenih razmerah Michelangelo Buonarotti, veleum v staviteljstvu, kiparstvu in slikarstvu ter zajedno sloveč pesnik in preblag značaj. Ne poznam takšnega velikana v zgodovini. Vender se je morebiti tudi v tvojem oskromnem narodu porodil sinko, ki bi bil dosegel tega dušnega prvaka. A tvojemu rojaku Rojenice niso bile naklonjene. Imel ni tako imovitih roditeljev, take vsestranske izobraženosti in takih duhovitih družabnikov kakor sloveči Italijan; tudi ne tako bogatih podpornikov, nepristransko vnetih za umetnost, kakeršni so vzajemno tekmovali v prvi polovici šestnajstega stoletja v dični, bogati Italiji ... Poglej naposled Rim, kakeršen bode meni nekdaj najbolj ugajal. —

— To je grozno! zakliče Samorad.

— Nič groznega, odgovori Abadon hladno. Vrši se samo zakon prirode! Na tej zemlji mora kakor vsak narod tako vsaka pokrajina dospeti do možnosti popolnega razvitka. To vse se godi počasi in z najpreprostejšimi pomočki. Nemci žele, da bi se ves svet sukal okolo Berolina. Ta želja se jim izpolni tako točno, da bode tičal severni tečaj zemeljske osi uprav na mestu, kjer stoji sedaj Berolin. Ko se bode tako zemlja sukala okolo Berolina, ležal bode nad Rimom težak, debel ledenik, ki z mrzlo odejo zaduši vso kulturo evropsko. Toda ledena skorja bode počasno lezla z višav v novo severno morje in tiščala, trla, drobila in gladila vse te velikanske kupole, stebre in kipe, vse te krasne palače in gradove z jeklenimi oklepi, ki si jih videl trenutek prej. Ko se potlej zemeljska os premakne drugam in vzkali novo življenje v zopet otaleli Evropi — (ali kakor že se bode tedaj imenovala), onda bode nov učenjak določil stališče nekdanjega Rima in zapisal v svojo knjigo, da na prostoru sedmih brd, ki so nekdaj slovela tisoč in tisoč let, ni našel drugega nego ravan strjene naplavnine in nekaj skalnatih obronkov raztalelega ledenika. Ali želiš morebiti videti Italijo, kakeršna bode po bodoči ledeni dobi? —

— Hvala, gospod! Če gledam to ledeno grobje in mislim, kaj vse krije pod seboj, onda me mine vsa želja zvedeti, kaj pride pozneje. —
{{prelom strani}}
— Tudi prav, nadaljuje Abadon. Te prizore, zapomni: posamezne prizore, iztrgane brez zveze iz nekdanje, sedanje in bodoče Italije, razgrnil sem ti zato, da nekoliko čutiš, koliko koristnejši je za resnico in za razbistrovanje okornega človeškega uma samovid nego mrtva, ponajveč nedostatno in pristransko pisana knjiga. Tako motrim jaz zemlje in njenih prebivalcev obraz in zgodovino; in meni, ker me ne ovirata čas in prostor, vidi se vse istočasno, vse v zvezi, in vzrok mi je tako jasen kakor učinek. Mlad si še in potreben mnogega uka, ker tvoja dosedanja veda je zgolj neurejena zbirka odlomkov brez notranje zveze in kopica človeških izmišljotin, ki jih iz navade jemljete za resnice. Ne vem, doklej bode trajala najina pogodba; ali sedaj ti je dana prilika, da se za nekaj časa iznebiš bremena svojega telesa. Kadar več ne bodeš vezan na prostor in čas ter na potrebe in želje svoje materijelne polovice, onda bodeš gledal vse človeške vede, vse razmerje zemeljsko in zgodovinsko sestavno, istinito in na svoje oči ter dobil za vse življenje zadosti take vednosti, ki te ne bode varala, in takih izkušenj, ki te ne bodo bolele. —

— Iz srca rad poskusim to, izpregovori Samorad razvnet in ne spoznavši, da je to teženje Abadonovo na višjo omiko zaničevanega človeka morebiti vender nekoliko sumnjivo.

Nato Abadon: Torej dobro! Mož beseda. Ugoden čas za to pogodbo že izbereva potlej. — Sedaj pa ostaviva Italijo in ne opazujva samo. Treba bode delati, in baš pod nama je temu jako pripraven prostor. To je zabavišče in igrališče Monako, meni najprijetnejši prostorček v Evropi. Tukaj posebna vrsta ljudij vedno sili pod mojo oblast; olikano sleparstvo in najbolj bedasta strast delujeta zložno zame, ne da bi mi trebalo vabiti ali nastavljati mrež. —

Ladjica se zadene zemlje. Popotnika izstopita, in Abadon zvije ladjo in zrakoplov, da vse ni večje od navadnega robca. Potem stopita v ličen nov dvorec na strmem bregu tik morja, kjer ju vzprejmejo bogato oblečeni strežniki, kakor bi ju bili baš pričakovali. —

Kadar začujem ime Monako, spomnim se Rusije. Obe ti državi sta absolutni monarhiji: in to sta najmanjša in največja država v Evropi, kakor bi hoteli dokazati, kako resničen je rek »Les extremes se touchent«. Najti je tudi razliko: Monako ima razvpito igralnico; taki pa prostrana Rusija nima mesta. Ako bi pa Rusija dopustila tako igrališče, vender bi ta razlika ne prestala. Onda bi vse evropsko oziroma židovsko časopisje — katero se rado nazivlje šesto velesilo — jednoglasno napadlo veliko Rusijo, oponašajoč ji, kar je sramota za devetnajsto stoletje, da dopušča v svojih prostraninah tako ostudno {{prelom strani}} varališče in tako premišljeno morišče, in klicalo bi novo križarsko vojsko na barbarsko Rusijo. Monako pa je majhna državica in se celo proti migljaju ne more braniti; zatorej ji šesta velesila izkazuje milo plemenitodušje in — molči.

Samorad sedi z Abadonom pod verando krasnega dvorca na skalnem bregu visoko nad morjem in pase zajedno želodec in oči. Za želodec je skrbel francoski kuhar. Pravi francoski kuhar je ponosen umetnik, ki uvažuje, da bi svetovna zgodovina imela drugače lice, ako bi francosko-izobraženi kuhar ne znal možem, ki vare človeško zgodovino, o pravem času zvariti prave jedi. Tak kuhar tudi poudarja, da so Nemci premagali francoskega vojaka, nikdar pa ne francoskega kuharja, in da celo najpristnejši Nemci, naj je njih zibelka tekla ob Savi ali Vltavi ali ob Rdečem morji, kadar si napravijo sijajno pojedino, nemško telesnost svojo krepčajo z izdelki francoskega kuharja in da njih pratevtonska nrav kar nič ne razdivja, ker ima jedilni »menu« samo francoska nazivanja.

Takšen kuhar je stregel Samoradu. Če nemški jezik nima besed za naznamenovanje francoske kuharske umetnosti, kamoli naj jaz povem v slovenščini, kaj se je jedlo in pilo. Samo toliko vem, da sta Samoradov zadovoljni obraz in vidna slast pričala, kolik umetnik je bil kuhar.

Jednako trda mi gre s popisom Samoradove očesne paše. Če rečem, da se nad njim razpenja južno nebo v jutranji krasoti, da se pred njim razgrinja brezkončno morje in zadi za njim zeleno gorovje, ne povem več nego toliko, kolikor vsak prvošolec lahko posname iz svojega zemljevida. Več pa ne morem povedati, ker se tudi moje znanje tega mesta opira samo na mrtvo črko. Naj zabeležim torej samo Samoradove vtiske ali njega čustva; in to je za človeka, ki zna presojati, tudi nekaj.

Samorad je modroval blizu tako-le: To okolico sta skupno vtelesila pesnik in modrijan. Pesnikova živa domišljija je ustvarjala, modrijanova umna roka pa je razpostavljala, da ni nikjer preveč, nikjer premalo, nikjer predivno, nikjer prepusto. Ako bi mogel pozabiti svoje skrbi in želje neutolažnega srca, izrekel bi samo to prošnjo: Življenje mi zastani, da se nagledam, naužijem teh radostij! —

Samorad se umakne v svoje sobe. Tam mu prinese mlad strežnik kopico časnikov in ga vpraša v čisti slovenščini, ali si želi gospod še drugega razvedrila?

Samorad se prijetno iznenadi, da je slovenščina pridrla celo v Monako. Strežnik pa izusti, da je Samoradov nekdanji sošolec Zivko {{prelom strani}} Tratilek in da je nad vse srečen, ker bode stregel blagemu gospodu Veselinu. Ta mu poda roko in mu zabiči, da med njima za sedaj ni drugačnega razmerja nego dijaško-tovariškega, in nadaljuje:

— Kako moreš govoriti o sreči, nesrečnik? Nekdaj si se ustil, da bodeš izbiral med ministerskimi portfelji in škofovskimi mitrami, ki ti bodo na ponudbo; sedaj si pa vtaknjen v strežniško livrejo. —

— To bi samo po sebi ne bilo tako hudo, odgovori Zivko Tratilek. Minister tudi služi in streže, samo da se njega oprava ne zove livreja. Lahko se tudi v svoji službi gibljem prosteje nego škof pod mitro. Vender me je sram te livreje, ki mi očita noč in dan, da sem zapravil svojo bodočnost. —

— Zal ti je torej! Kesanje je začetek dobrih sklepov. Ali so te morda tuja vrata že dosti izučila in utrdila, da bi mogel nadaljevati ondu, kjer si nehal, in ne nadaljevati tako, kakor si začel? Živo se spominjam, kako premeteno si vedel vselej najti pravo gostilno za dijake; kako premišljeno in dostojno si igral vsako igro, da si bil res »magister omnium ludorum«, kakor smo te nazivali; kako si bil neumorna duša vsaki dijaški zabavi; kako si se prebrisano in srčno ogibal nadležnih Manihejcev in kako predrzno si lovil ob konci se mestra podpisov zase in za druge pri profesorjih, katere si jedva poznal po obrazu. Naposled te vzame noč, in nismo te videli ne v kavarni ne v društvu — na vseučilišči te itak ni iskal nihče — in brali so opeharjeni Manihejci v časopisih, da si za naglo boleznijo legel pod travo. Pogrešali smo delj časa žive tvoje veselosti in tvojega prirodnega humorja; končno pa nam je bil tvoj spomin svarilen vzgled, kako se ne zlorabljaj dijaška sloboda. —

— Žal, bilo je tako! V gimnaziji sem bil pri roditeljih kakor v škatljici. Ko sem prišel na Dunaj, bila je škatljica razbita in mene je omamila nova, neznana sloboda. Letal sem kakor vešča v luč, dokler si nisem osmodil perutij ter bil vržen na smetišče; in tam sem sedaj. —

— Ali bi se mogel ohrabriti, da se zopet vrneš h knjigam? —

— Ohrabril bi se, ali s čim, ko nimam beliča pod palcem? —

— Če ni drugega zadržka, z beliči pomorem jaz. Tukaj ti je pettisoč frankov. To ti zadošča, če bodeš količkaj priden in varčen. Ako ne bodeš, padeš seveda zopet na smetišče in dopolniš podobo svarilnega vzgleda. Po denarjih ne bodem jokal, pač pa po tebi. Sedaj pa čim prej ostavi to nepristojno službo; sleci livrejo in obleci novega človeka ter glej, da skoro kaj začujem o tebi, kar bode v čast tebi in narodu, ki potrebuje tako bistrih glav, kakeršna je tvoja. —
{{prelom strani}}
Samorad našteje pettisoč frankov. Živku Tratilku se porose oči, in roko hoče poljubiti nepričakovanemu dobrotniku. Objameta se in poljubita, Samorad pa mu za slovo pridene še tisoč frankov. Strežnik-prijatelj odstopi.

Samorad Veselin se zamisli v tisto sebehvalno zadoščenje, katero čutimo tako radi, kadar smo dejanski izkazali ljubezen do bednega bližnjika. Priznal si je sicer, da je bil dobroten samo s tistim denarjem, katerega so mu na povelje v roko stisnili služni duhovi; vender dobrotna misel je bila njegova, in to je tudi nekaj. Obhajal ga je mili spomin na prijetna leta dijaškega življenja, in živo so mu stopili pred oči dvojni nesrečni dijaki. Prvi so tisti, ki nravno prepadejo za veternjaštvom, brezznačajnostjo in razuzdanostjo ter pridejo naposled namesto v svetišče na smetišče. Ti so zločinci zoper zdravo pamet in človečanske vzore. Tem ni pomagati. Drugi pa z žilavim naporom premagujejo vsakdanjo bedo in vsakdanje izkušnjave ter izobražujejo svojega duha in bogate svojo vedo na kvaro rahlega života. Od svojih prihodnjih let nekako izposojujejo, da si ohranijo mladost: to so tisti vse časti vredni, marljivi, značajni mladeniči, katerim so Rojenice v zibel položile za hojo skozi življenje — beraško palico. Tak predujem od negotove starosti, da se ohrani stiskana mladost, pa zahteva hudih visokih obrestij. Neizprosna Morana poterja te obresti, in kdor jih ne vzmore, temu vzame mladost in zajedno tisto starost, katero si je dijak slikal tako idealno, v mladostnih zlatih upih tolažeč svoje vsakdanje siromaštvo. Koliko blagih mladeničev z nebeškimi darovi duha je vzelo nebo k sebi! Bogato nebo jih ne potrebuje, toda potreboval bi jih in bridko jih pogreša ubogi narod!

Teh mladeničev usodo je premišljal Samorad in ugibal, kako naj pomaga temeljito in za leta in leta stanovito, ko razpolaga z nepresežnim bogastvom. Kar nekdo pretrga njega osnove. V sobo stopi suh, postaren gospod, pustega obraza in olikanega vedenja. Samorad u se tudi predstavi v slovenščini. Po običnih ogovorih in drugih malenkostih dovoli Samorad zgovornemu prišlecu, da pove čudne svoje dogodbe in svojo važno željo.

Suhi gospod pripoveduje:

— Očin dom mi je bil na lepi kmetiji ob koroški meji. Mater sem izgubil, ko sem bil še v zibelki. Otec so mi umrli, ko sem bil v šestem letu, in so ostavili dobro kmetijo, mlado vdovo in tri dečke: jaz sem bil od njih prve žene, ona dva od druge. Očetova vdova me je črtila, kakor le more črtiti mačeha. Nekoč smo vsi trije dečki {{prelom strani}} zboleli za črnimi kozami. Žena je dobila pri sloveči konjederki mazilo, ki baje gotovo pomaga. Namazala je s tistim mazilom svoja otroka, meni seveda ni privoščila tega leka. Onadva sta umrla, jaz sem ozdravel. Mačeha se je omožila, in dobil sem k pisani materi še hujšega očuha. Meni, raztrganemu, lačnemu pastorku, godilo se je hudo v domači hiši; toda rešila me je dogodbica, ki je bila odločilna za bodoče moje življenje. Dovolite, da jo povem. Naš sosed, mojega rajnega očeta bratranec, povedal mi je, da mu nekdo krade buče z njive. Jaz, dokaj bister deček, rečem mu, naj vtakne nekaj bucik v buče na njivi. Za nekaj dnij pogine moji mačehi svinja, katero je pitala za praznike. Ko svinjo razparajo, najdejo, da je poginila za požrtimi iglicami in bucikami. Sosed ni držal jezika za zobmi. Zato sem bil potlej jaz grozovito tepen; ušel sem z doma, in sosed, sorodnik moj, vzel me je k sebi. Tam se mi je godilo prav dobro, ker niso imeli svojih otrok. Ali ta sreča je bila kratka. Osramočena mačeha se je zaklela, da mojemu krušnemu očetu povrne dogodbo z bučami, bucikami in svinjo, in ta hudobni naklep je skoro zvršila. Moj rednik je imel na Koroškem dobro trgovino z živino, žitom, slanino, in večkrat ga ni bilo ves teden domov. Nekoč, ko je takisto odpotoval za trgovino, pošlje mačeha neznanega Korošca na njegov dom. Ta človek, ki ga nismo videli ne prej ne pozneje, pripoveduje krušni moji materi, da ima nje mož nekje v Korotanu šestletnega sina, za katerega je dosedaj vestno skrbel. Že pol leta pa ni poslal niti pripeljal ničesar. Torej je prišel Korošec vprašat, kako in kaj? Na ta pomenek je Korošec odpeljal dokaj platna, sukna, moke, sočivja in suhega mesa za koroškega otroka; toda odnesel je od hiše tudi zakonski mir, ki je vladal v nji vzgledno nad dvajset let. Toliko da je prišel moj krušni oče domov, že mu je bila ustavljena vsa trgovina na koroško stran. Mož se je pač rotil in zaklinjal, da nima nikjer nezakonskega otroka; ali ker nikakor ni mogel izpričati, da se v dvajsetih letih svojega zakona nikoli ni pečal z nobeno žensko tam v prostranem Korotanu, onda ni bilo zbadljivim vprašanjem in glasnemu očitovanju ne konca ne kraja. Ker se mu je vedno oponašalo, da bi bilo bolje, če ima na domu svojega sina s Koroškega nego mene, tujega paglavca, naloži me naposled na voz in me odpelje v mesto, k sorodnemu gospodu župniku, ki je tam užival svojo penzijo. Tedaj sem se za vse žive dni poslovil od domače vasi, od priljubljenih lav in pašnikov. Pri sorodnem starem gospodu se mi je godilo prav dobro, samo kuharica, ki je služila gospoda nad trideset let, gledala me je pisano. Pri gospodu sem stanoval, ž njim jedel in pil ter ga {{prelom strani}} vodil na izprehode. Gospod je bil sicer na pol slep, toda duh mu je bil vedno bister; lepo me je učil in svaril ter gledal na to, da sem v gimnaziji dobro napredoval. Za vsako dobro izpričevalo sem dobil lepo darilo in videl sem na svoje oči oporoko, v kateri je izrekel, da po njegovi smrti meni pripade vsa njegova ostalina razven nekaterih neznatnih volil. Gospod je zbolel, dolgo bolehal, in naposled se mu je um omračil. Ko neko noč bedim pri njegovi postelji, pridejo tuji ljudje in vse pobere, odneso in nalože na vozove, kar se je dalo premekniti. Tako so izginila tudi vsa darila, ki sem jih bil prejel od gospoda za svoja dobra izpričevala. Tisto noč je gospod umrl ali od gladu ali od nedostatne postrežbe. Ko sem mu zatisnil oči, ostal sem samcat in bil vržen od obile mize in tople peči na mrzlo, trdo cesto. Dedovine za gospodom ni bilo; kuharica, ki je vse poplenila, trdila je celo, da ji je gospod ostal dolžan nekaj stotin zaslužka. — Usmilili so se me blagi profesorji, dobil sem dobro plačane učne ure ter se z vedno dobrim uspehom preril do osme šole in blizu do zrelostnega izpita. Onda me zopet zadene nesreča kakor strela iz jasnega neba. — Izprehajal sem se o mraku za reko. Ljudje kličejo, da je nekdo padel v vodo in da se utaplja. Ko to slišim, zakadim se v reko in po težkem naporu priplovem k bregu z možem, ki je bil že na pol na onem svetu. Ljudje so se radostno drevili k vodi in me hvalili na vso moč. Pogledam rešencu natanko v obraz in vidim, da sem otel moža, katerega se je vsakdo ogibal zaradi njega podlega značaja. V svoji ošabnosti in v mladinski nepremišljenosti torej zakličem: Ako bi bil vedel, da je v vodo padel ta slepar in nemčur, ne bil bi zanj tvegal svojega življenja. Vsi, ki so to culi, rekli so, da sem prav govoril. Toda bili so tedaj ostri časi za dijake, in mestni redarji so si zapomnili moj rek. Rešenec me je tožil zaradi žaljenega poštenja, jaz pa sem bil obsojen, in uprav pred zrelostnim izpitom so me izpodili iz gimnazije. Zopet sem bil pahnjen na cesto in šel po svetu, ne imajoč drugega v žepu nego obično uradno darilo petindvajsetih goldinarjev za rešitev življenja. Ker sem bil dober pevec, dober besednik, lep krepak človek, ugibčen in jak telovadec, mislil sem, da mi pri gledališči vzrasto lovorike. Pridružim se torej neki glumaški družbi, in precej prvi večer sem moral stopiti na oder. Naloga mi je bila, nekega igralca spraviti s pozorišča. Glumač, ki je bil tisti večer reditelj, pokazal mi je izza kulis igralca, ki naj bi začutil mojo pest. Reče mi blagovoljno: Ne kaži bojazljivosti prvega nastopa; krepko primi moža in dostojno ga ponesi za kulise. Stopal sem čez oder kakor nekdaj Julij Cezar, ko je šel čez potok Rubikon. Primem pokazanega igralca za rame. Ta {{prelom strani}} mi zašepeče na uho, naj primem drugega. Jaz pa v popolni zavesti umetniške svoje naloge zgrabim moža čez pas, in čim bolj se brani, tem krepkeje ga nesem raz oder. Občinstvo je ploskalo, kričalo, žvižgalo, in zavesa se je morala spustiti. Še tisto uro sva bila iz glu maske družbe izbacnjena jaz in tisti glumač, ki je meni, menda nalašč, zaznamenoval napačnega igralca. — Oni večer, ko sem nastopil tako vrlo, bil je v tistem malem mestu med poslušalci naše usodne glume učen čudak kemik ali alkimist. Ta se je zanimal zame, dal me poklicati predse, izprašal me, kaj vem in znam; in naposled me je vzel v službo. Imel nisem drugega opravila nego molčati kakor zid, pri učenjakovem delovanji časih pomagati in pustiti, da je mož na meni poskušal učinke čudovitih svojih kapljic in zvar, katere je izumljal za izboljševanje in podaljševanje človeškega življenja. Nekamo čudno sem gledal, ko mi je povedal, da me bode rabil za take poskušnje, za kakeršne rabijo drugi učenjaki žabe, pitome zajce in cucke; toda sila kola lomi. Vender nikoli mi ni bilo žal, da sem našel tega gospoda. Živel sem prav bo hotno in imel dosti denarja in prostega časa; povsod se je ponujalo razveseljevanje živahnemu, čvrstemu mladeniču. Naučil in navadil sem se opreznosti po tolikih nesrečah, katere sem prebil, in vedno sem se ravnal po nauku: Ogenj mladosti bodi tak, da žerjavica ostane za starost. Po gospodovem navodilu sem se veliko učil, sosebno francoščine, ki je bila učenjakov materin jezik. Rad je z menoj govoril tudi angleški jezik, kateremu je bil popolnoma vešč. Bil vam je pa tudi sila učen in izumljiv. Za njegovimi kapljicami, kakeršne so pač bile, videl sem tako bistro, da sem poznal človeka do milje daleč; samo vohaje sem razločil jeklo od železa; slišal sem pretok sokov v zeli; zapomnil sem si kaj hitro brez truda in za več dnij celo polo tesno napisanih številk in neznanih besed; po več dnij zaporedoma, in ne da bi mi opešale moči, prebil sem brez hrane ali spanja. Bil sem pa tudi, kakeršna je pač bila kapljica, slep ali gluh ure ali dneve zaporedoma; nisem čutil, nisem se genil, in zraven sem bil zavesten ali nezavesten, sivolas in zopet črnolas, slaboten kakor starček in zdajci zopet čvrst kakor po navadi. Mož me je strogo opazoval in po izkušnjah na meni popravljal skrivnostne svoje leke. Ta čudak je znal tudi z elektriško vročino in uporabljuje nekovo drugo snov, katera mi je pa vedno ostala tajna, iz preprostega lipovega oglja topiti čiste demantove kristale, kakor grah debele. S tem gospodom sem se z Dunaja, kjer sva bila okolo tri leta, preselil v njega rojstveno mesto, v Pariz Ondu je moj gospod prodajal svoje demante in skrivnostne leke ter v malo letih neizmerno obogatel. V Parizu sem se s posredovanjem {{prelom strani}} tega gospoda seznanil z indijskim knezom, sorodnikom glasovitega indijskega upornika Nana-Sahiba. Moj novi znanec je bil izboren poznavalec demantov, katerih je imel toliko, da so bili vredni več milijonov frankov. Prijal sem mu po svojih vednostih, po bistrem umu in po premišljeni odločnosti. Sčasoma sva se popolnoma sprijaznila; jaz kakor sin naroda, ki igra v svetovni zgodovini bolj trpečo nalogo, on, kakor plemenit sin velikega naroda, kateremu so Angleži bas tedaj (bilo je leta 1859) zmagovito stopili na tilnik. Knez je črtil Angleže iz vse svoje duše; moj gospod kemik pa, iskren, ognjevit Francoz, tekmoval je z indijskim knezom v tem globokem sovraštvu. Naredil je knezu ogromno vrednoto demantov, da bi mogel ugonobiti angleško gospodstvo v Indiji in tako vso preveliko moč neznosno ošabne Anglije. Naposled popusti indijski knez svojo obitelj v Parizu in se napoti skrivaj in po ovinkih v Indijo, da bi tam podpihnil in vnel vstanek nesrečnih svojih rojakov. Jaz, mlad in željan poskusiti kaj imenitnega, pridružil sem se knezu, in bil sem mu tajnik in blagajnik. — Nesumnjivo dospeva v Belučistan. Tam najde knez v velikem mestu Kelatu mnogo indijskih velikašev, katere s svojimi demanti in z mojo zgovornostjo pridobi za namerjani upor. Tiho in ostražno se zberemo v himalajskem prigorji tik angleškega posestva in ko se čutimo dosti močne, udarimo oprezno in krepko čez mejo proti mestu Delhiju, kjer je bila sredica najhujših črtilcev angleške oblasti. Ali tudi Angleži so se pripravljali na tihem, kakor bi jim bil kdo izdal naš naklep. Za malo tednov smo bili kakor miš v samopadki in nismo mogli ne naprej ne nazaj. Okolo in okolo se je zbirala in proti nam pomikala močna angleška vojska. Moj knez je slutil, da ne bode nikdar več videl žene in dece v Parizu. Brezupen ukaže, naj mu izkopljejo globoko jamo v skalovitem zatišji ne daleč od našega tabora; jaz sem pa moral natanko načrtati svet in ležo tiste jame. Potlej so knezovi sužnji prinesli in tam zakopali železni zaboj, v katerem je bilo več milijonov frankov vrednosti zlatnine, biserov in dragih kameno v — knezov poslednji imetek. Zakopali smo zaklad varno in nesumnjivo. Ko pridejo nosači in kopači v tabor nazaj, da jih knez usmrtiti. Tako sva vedela za zaklad samo jaz in knez. Naročil mi je, naj ostanem v taboru in naj potlej v mirnem času izkoplje m zaklad ter ga prepeljem v Pariz k njegovi obitelji. Ako je več ne najdem, bode pa zaklad moj in porabim naj ga za prospeh slobode in omike. Nato je knez s svojimi tovariši udaril na angleške prednje straže, da bi našel častno smrt v boji za slobodo. Angleži so ga ujeli živega in potlej usmrtili, kakor jim je bila tedaj navada. Ujetnike so povezali {{prelom strani}} pred kanone in jih razstrelili na drobne kosce. Mene najdejo zmage pijani Angleži v zapuščenem taboru, vzamejo mi vse dragocenosti, kar so jih našli pri meni ter me vtaknejo v ječo in potlej v vojaško suknjo. Deset let sem jim robotal in prebil, sam Bog ve, kaj. Naposled se mi posreči, da uidem in se vrnem v Pariz. Ondu zvem žalostno novico, da je moj blagi učenjak že davno umrl Verjetne priče so mi povedale, da je bil njega smrti kriv moj naslednik v službi, ker ni znal molčati. Trgovci z biseri so zvedeli, da kemik dela demante po vednostnem poti; zatorej so se zarotili proti njemu. Dali so ga zavratno umoriti, da ne obubožajo in da se skrivnost pokoplje ž njim vred. Oh, ko bi bil kemik vedel, da ga čaka taka smrt, gotovo bi me ne bil pustil v Indijo; jaz bi pa sedaj sam znal delati demante! O ženi in otrocih indijskega kneza sem zvedel, da so se v Parizu otrovali vsi zajedno, ko so dobili poročilo, kako se je končal vstanek in kako je umrl ljubljeni knez. — Tako mi je pripadlo ogromno imenje; samo seči nisem mogel po njem in dolgo sem se koril z lakoto in boleznijo. Potlej sem dobil službo pri ruskem knezu in se preselil v Monako, ko je knez kupil ta dvorec, v katerem imam sedaj čast govoriti z vami, blagi gospod. — To je vsa moja zgodovina, in v nji smem, ako me zaupanje do vas ne vara, uprav danes zabeležiti usoden dan in srečen obrat. Tisti milijoni, ki leže meni zakopani v dolinici pod Himalajo, roje mi vedno po glavi. Čas je sedaj miren, Angleži strogo vzdržujejo red in občo varnost, po severni Indiji so razpete železnice; do zaklada ni daleč, in pot je varen kakor nikoli prej. Vi, blagi gospod, vi ste moj rojak, in kakor mi je ravnokar povedal odšli strežnik, milosrčen mož v presrečnem denarstvenem položaji. Kako lahko bi mi založili nekaj stotinjakov, da si izberem zanesljivih pomočnikov, da izkopljem zaklad in ga naposled hvaležno položim pred vas. Star sem in slaboten. Kolika izguba bi bila, ako skrivnost o zakladu za vso večnost leže z mano vred v grob! V vaši roki je sedaj ključ do milijonov. Meni odrinete nekaj malega, da prebijem tisto mrvico dnij, kar jih je morebiti še prisojeno, in potlej ponesem vso skrivnost s seboj v grob. — 
Vi bodete razpolagali z nepreštevnim bogastvom na korist svojega ljubljenega naroda, podpirali občekoristna podjetja, oživljali blagodejna društva, pomagali na noge učenosti in umetnosti ter si zaslužili čast in hvalo osrečevanega naroda kakor nihče pred vami! —

Suhi gospod umolkne, kakor bi bil utrujen. Samorad je pazno poslušal povest, ki se mu je videla nekamo vztočno-basniška. Ko pa je pripovedovalcu končno pogledal v žareče oči in raz vneti obraz, {{prelom strani}} verjel je vender, kar je slišal. Odslovil je gospoda, češ, da založi potrebne novce in sam ž njim odjadra v jutrove dežele, kakor hitro mu dopuste okoliščine. Res se mu je zazdelo, da bi bilo koristno, za nekaj mesecev odpotovati v inozemstvo, le da prej nekoliko uredi domače svoje stvari, kolikor je treba zaradi materine smrti, in da se prej dogovori s Cvetano zaradi njiju poroke, katere sedaj ne ovira nobena zapreka. —

Že se je namenil, da se veli prenesti domov, kar začuje Abadonov malomarni glas:

— Kako ti je, mladi prijatelj? —

— Toži se mi, gospod, odgovori Samorad. Tako begava po svetu, da sam ne morem dospeti svojih nog. Tukaj sva v zemeljskem raji; a moj duh roma daleč tja do doma; in ko se mi tukaj ponuja vsa naslada, krvavi mi duša. —

— Uteši se, prijatelj! Tvoja dušna rana, prav pogledana, ni globoka. Sicer pa ravnaj z dušno rano kakor s telesno. Ne rezati, ne širiti; nego obeži jo, in čas jo zaceli. Najboljša obeza je dušna razvedritev. Oglej si svet in ljudi! Zdajci si na blejskem jezeru ali pri nijagarskem slapu, pod cejlonskimi palmami ali pri belih medvedih na Novi Zemlji. Sedaj je na vašem planetu tukaj jutro, tam večer, tu poldne, tam polnoč. Vsak dnevni čas ima svojo zabavo. Zajedno imaš ples, gledališče, igre, glasbo, vojaške vaje, pobijanja, ženitovanja. Samo izberi si, in pred seboj imaš, česar želiš, in če ti ne ugaja Avstralija, prestopiš v severno Ameriko hitreje, nego bi mignil. —

— Hvala, rešitelj moj, da ste me opozorili na vse to. Ali moj duh, moji živci ne prebijejo tega preobilja samih nenavadnih vtiskov in zabav. —

— Le potrpi. Človeški duh se navadi, in živci prebijejo vse. Spomni se, kako nejevoljen si se učil klavirja. Glas za glasom si pobiral in težavno ti je bilo gledati nekaj na note, nekaj na tipke. Sedaj pa ubrano zvene glasovi, in ti ne vprašaš po njih številu in bežečem razvrščevanji; in vender čuješ v burni igri vsak glas posebe in hkrati ubrano skladje vseh glasov. Poglej veliko sliko! Vse podobe so na jedni ploskvi; a vender natanko razločiš po umetnikovi perspektivi, kaj bodi spredi, kaj zadi, kaj zgoraj, kaj spodaj. Kar ti je sedaj težava, bode ti pozneje zabava. Svet bodeš opazoval kakor jaz: sedanjost, ki se vrši okolo tebe, bode ubrana skladba, igrana z mnogoštevilnimi glasbili; in zemeljska zgodovina od dne, ko so vzrasle gore in so se morjem postavili mejniki, do dne, ko se zemlja prevali solncu {{prelom strani}} v plameneči naročaj, bode ti velika slika s perspektivno risanimi prizori, vender vsa v jednotni razporedbi. —

— Gospod, omotico mi lijete v glavo! Učite me gledati v solnce ; a moje oči so take, da moram zamižati, če jih zadene solnčni žarek. Zatorej mi zadošča prav malo; hrepenim samo po miru in pokoji. —

— Prijatelj, pokoj je najhujši dušni sovražniki Iz pokoja se rodi dolgočasje. Dolgočasje pa je tolikanj neznosno, da človeka žene v obup ali v topoglavost. Pokoj je samo za život. Duša ne potrebuje pokoja in ga celo v spanji ne mara. Torej na delo, na gibanje duše, katera ne sme nikoli mirovati! Duša je neumrjoča hči večnosti, a život je minljivi sin časa. —

V tem hipu se vrne suhi gospod oskrbnik v sobo ter prinese Samoradu kopico receptov francoskega alkimista za razne slučaje, kakor jih je bil omenil. Nato ga Abadon vpraša, ali ima pri sebi črtež o leži zakopanega zaklada, in ko oskrbnik pritrdi, Abadon nadaljuje:

— Dneva je še veliko, in pot v Hindostan na mojem zrakoplovu jedna stopinja. Peljimo se onda po zaklad. Vi, gospod oskrbnik, bodete ga pokazali; moji služabniki ga pa izkopljejo in preneso semkaj. Moj prijatelj Veselin bode gledal ob himalajskih snežnikih žarenje zahajajočega solnca, ki je čarobnejše, nego je bila davi jutranja zarja na morji. Vi, gospod Veselin, pri tej priliki tudi obogatite za koristno izkušnjo. —

Vsi trije stopijo na plani dvorec. Zrakoplov se spusti prednje, in predno sedejo v ladjici, že obstanejo nad reko Gango. Abadon razgrne zemljevid in veli oskrbniku, naj poišče tisto skalovito dolinico pod Himalajo. Suhi gospod je očito zmeden in ne more najti zaželene dolinice, naj še tako preučuje zemljevid in svoj črtež in naj še tako ladjajo od kraja do kraja, od dolinice do dolinice. Naposled, ko so se že raztezale mrakove tenje po zemlji in so se rjoveči tigri napotovali po večerjo, razbistri se suhemu gospodu oko, in možje stopijo na zemljo v skalnatem koritastem zakotji. Ondu gospod meri od skale do skale in naposled žalostno izreče: Zaklada ne morem več najti. Potres ali vtrgan oblak je preobrnil ves ta svet. —

— Sedaj bodem pa jaz govoril! povzame Abadon resno in trdo. Ti slepar sleparski! Ti si mojemu prijatelju Veselinu toliko rojak kakor kitajskemu carju. Latinskih šol nisi nikoli videl od znotraj in kar znaš slovenščine, naučil si se je v Ljubljani pri trgovini, katera te je zanesla celo v Kalkuto. Naposled ti je bilo sleparjenje tvoj vsakdanji obrt, katerega sedaj v Monaku izvršuješ s tem, da vabiš neizkušene {{prelom strani}} ptičke na limanice v igralnici. Da si pa danes hotel radovernost mojega neizkušenega prijatelja zlorabiti tako nečuveno, to je vredno plačila. Na pest angleških zlatov! V tej dolini, kjer ne najdeš žive duše, jej ali pij zlato, da se ga vender že nasitiš, in spominjaj se svojega alkimista in indijskega kneza, katerima se o tebi še sanjalo ni. Za tri dni pridem pote, če te kaj ostane od tigrov in indijskih gadov! —

Abadon vrže predenj pest zlatov in potisne Samorada v zrakoplovno ladjico. Ko se zrakoplov počasi dviga v zrak, kriči doli na skalnih tleh obupani zapuščenec in vije roke proti zrakoplovu. Skoro ga zagrne noč. —

Abadon in Samorad dolgo molčita; naposled izpregovori Abadon poudarno:

— Zapomni si to! Tako kaznujem prelom vsake pogodbe! —
{{prelom strani}}
== IV. ==

Bil je lep popoldan, ko sta Abadon in Samorad zopet dospela v Monako. Potrpežljivi bralec se ne spotikaj ob tem. Solnce namreč ob himalajskem gorovji zahaja malone pet ur prej nego ob francoskih bregovih Sredozemeljskega morja; naša potnika pa iz Hindostana v Monako nazaj nista potrebovala nad deset minut.

Samorad se izprehaja po krasnem perivoji ob svojem dvorci, da bi si razvedril duha. Toda zaman: vsi divni prostori med cveticami in neznanim drevjem bujnega juga, ves čarobni razgled na brezkončno morje in na zelene bregove za morjem mu ne more obuditi zanimanja in radosti. Vtopil se je v mučne misli: vedno je pogrešal nekaj, vedno se želel iznebiti nečesa: — Ko bi bila sedaj Cvetana ob meni, kako drugače bi gledal ta divni svet! Sinoči sem ji obetal, da bodem še danes govoril ž njo. Ona sameva doma, v skrbeh zame in za svojo bodočnost, jaz pa se trapim in radujem po tujih krajih, in vse radovanje se mi izpreminja v domotožje in v neznosen dolgčas. Tukaj se držim Abadona, kakor bi bil priklenjen nanj. Ali se ga ne morem iznebiti? Saj ne potrebujem več njega pomoči: živ sem in sam svoj gospod, Cvetana je prosta in zopet moja nevesta; oba sva mlada in zdrava ter imava dosti bogastva za vse potrebe življenja in za vse potrate svojega stanu. Pač imam pogodbo z Abadonom, toda ničesar več nego pogodbo. Tiste štiri ure spanja mu bodem vestno prepuščal, dokler ne izteče najina doba, nasproti pa od njega ne bodem zahteval ničesar. Ali če prideva s pogodbo navzkriž, kaj potlej? Neusmiljeno {{prelom strani}} je ravnal z zakladokopom, ne vem, zakaj. Ali rekel mi je, naj si to zapomnim. Kako bode ravnal z menoj? Kdo bode sodnik med nama? —

Te Samoradove misli ustavi Abadon, ki pristopi, kakor bi se bil vzel iz tal. Samorad osupne in obstane. Abadon vpraša dobrovoljno: Kako ti je, mladi prijatelj? in nadaljuje, ne počakavši odgovora: Motil sem te premišljuj očega in spravil bi te nemara v zadrego, da te vprašam, kaj si mislil? Uprav sedaj kanim kratkočasen izprehod na lepe prostorčke od Gvadalkvivira do Neve. Tvoje želje pa bržkone merijo na drugo stran, in spominjaš se morebiti, da si sinoči neki dragi osebi za danes obetal prijeten sestanek. Ne zadržujem te, temveč ukloniti se mi je tvoji želji. Tako veli najina pogodba. —

Samorada osuplost nekoliko mine. Odgovori torej:

— Ne šalite se, gospod. Čutim, da sem vam sluga in samo strahoma se drznem kaj prositi, kamoli ukazovati. Res želim pogledati na svoj dom in govoriti s Cvetano. Prosim, dovolite mi torej, da odpotujem iz Monaka. Potlej bi pa želel ostati doma in vam biti bolj hvaležen negoli s prošnjami nadležen. Dolžnosti svoje pogodbe hočem vestno izpolnovati; ako bi pa kaj pregrešil, ravnajte z menoj usmiljeno, prosim vas s sklenjenimi rokami! —

Toliko da Samorad izgovori, že se spusti predenj znani zrakoplov in Abadon veli: Tvoja odkritosrčnost mi ugaja. Sam se popeljem s teboj na tvoj dom, in če potlej želiš ostati doma in pri Cvetani, ne bodem te oviral. Tudi se ne boj, da bi ostro in trdo tolmačil najino pogodbo. —

Sedeta v ladjico, in ko ta po nekaterih trenutkih obstane, izpregovori Abadon: Tu pod nama se vali zelena Sava, blizu tam se sveti Cvetanin dvorec, in tam glej ljudi, ki hodijo kropit tvojo mater. Spusti se na zemljo, pazi da se prezgodaj ne iznebiš nevidnosti, in bodi opreznejši, nego si bil sinoči, jaz pa bodem v zraku pazno gledal na tvoje korake in posegel, kjer bi bilo treba. —

Samorad čuti pod seboj tla ljube domače zemlje, radosten, kakeršen danes ni bil ne v krasni Italiji ne v veličastni Indiji. Milo se mu stori, ko začuje od stolpa bližnje župne cerkve žalno zvonjenje za mrličema, svojo materjo in gospodom Petrom Pavličem, katera polože jutri k zemeljskemu počitku. Se bolj pa ga boli, da tudi danes ne more stopiti v materino hišo in da se ne sme dotekniti ugaslih očij, da mu je zabranjeno, materi poslednjič poljubiti hladno roko. Zgrudi se na klop pod velikim orehom tik ceste nasproti domačemu dvorcu in se glasno razjoka. Kropilci stopajo mimo njega, toda ne {{prelom strani}} vidijo in ne slišijo ga; on v svoji žalosti se pa tudi ne meni za dohajajoče in odhajajoče okoličane.

Od hiše proti orehu stopa znan kočar z bizeljskih goric, Ivan Jaroslavič, z zakonsko svojo družico Baro. Mož ima majhen dom z vindgradičem tik velike gorice Veselinove in je priden težak in navaden pomagač, kadar imajo Veselinovi dela pri vinogradu. S tem dobrovoljnim možem je Samorad vselej rad občeval; zatorej se napoti za zakonsko dvojico, da nekoliko pozve, kaj modrujejo ljudje o nenavadnih dogodkih včerajšnjega dne.

Njiju pogovori Samoradu niso posebno povoljni, ker uprav o tem ni govorjenja, kar bi najrajši čul; tolažijo ga pa vender, ker zlasti Bara, zgovorna ženica, ne more prehvaliti dobre stare gospe in gospoda Veselina, ki bode tudi tako dobroten, kakor je bila rajna gospa. Posnel je Samorad iz njiju besed, da sta v hudi denarni stiski, da bode jutri sodna prodaja moževega doma, da se njiju upnik, vinski trgovec (tovornik) z gorenjske strani, ne da več preprositi, da bi jima bilo pomagano z dvesto goldinarčki in da bi to vsotico gotovo izprosila ter potlej polagoma odslužila, da gospa Veselinova ni umrla in da mladi gospod ni odpotoval v inozemstvo.

Samoradu se mož zasmili, in znamenje tega usmiljenja je denarna listnica, ki leži sredi ceste pred zakonsko dvojico. Žena jo naglo pobere in odpre ter našteje v nji deset novih gladkih stotinjakov.

— Sedaj nama je pomagano! Sam Bog me je uslišal zakliče Bara vsa vesela.

— Za pol je že pomagano, pristavi mož, za drugo polovico bode pa tovornik odložil. —

— Ali si bedast? Tisoč goldinarjev imava, to je vender dovolj! odgovori žena nejevoljno.

— Ne umeješ me, ljuba Baral Denar ni najin. Kdor je izgubil teh tisoč goldinarjev, nama pa mora po zakonu izplačati sto goldinarjev najdenine. Tako imava sto goldinarjev ali polovico dolga. —

— Dede, ti si pa zaresno bedak! Ali misliš, da bodem iskala človeka, ki ne zna varovati svoje listnice? Ali on količkaj pričakuje, da dobi nazaj denar, katerega je izgubil na tej cesti in za belega dne? Pa kaj to tebe peče, saj sem jaz našla denar in ne ti! —

— Miruj, ljuba Bara! Jaz nisem našel denarja in se ga ne dotaknem. Stori ž njim, kar ti je drago; samo to ti povem, da ni prav in da ti ne prinese božjega blagoslova, če ga zamolčiš in obdržiš. —

Nato spravi Bara bankovce v nedrije in zaluči prazno listnico v grm poleg ceste, huda pa je tako na moža, da mu umolkne jezik in tudi vest.
{{prelom strani}}
Stopila sta kakih sto korakov dalje, kar jima pride naproti njiju gorenjski upnik. Potoži jima ves prepaden, da mu je nedavno uprav na tej cesti prešla listnica iz žepa, v kateri je bilo natanko tisoč goldinarjev. Žena Bara ga miluje s prav presrčnimi besedami in potlej od njegove nesreče preide na nesrečno prodajo, katera preti jutri ter požene njo, moža in deco po svetu ob beraški palici. Gorenjski mož pa se ne da preprositi in reče med drugim: — Nič ne odjenjam, in vse poterjam brez usmiljenja, kar imam v tem kraji. Tukaj ste hudobni ljudje. Ravnokar so mi pravili, da sta mojega prijatelja Petra Pavliča, s katerim sem barantal toliko let, otrovala njega žena in njen ljubček na večer po poroki. Kaj takega se zgodi samo pri vas! Tisto kleto nevesto prav sedaj tirajo uklenjeno v zapor. Dobro se mi je zdelo, ko sem gledal, kako so jo devali na voz. Daleč je prišlo s poštenjem v vašem kraji! Pa saj niste bili nikoli nič prida, sami bahači ste in zapravljivci! Kaj stojita in zijata vame? Pomagajta mi iskati izgubljenega denarja. Če ga najdemo, odpustim vama ves dolg in vaju napojim, da bodeta sita ves teden. —

Nato pravi Bara: Ti, dede, hiti domov in opravi živad, jaz pa grem s tem očetom iskat izgubljenih denarjev. —

Mož se obrne po cesti naprej; toda trebalo je ostrega pogleda njegove ženice, da ni nekaj izpregovoril. Ko stopi nekaj korakov dalje, zakliče gorenjski tovornik za njim: Hoj, prijatelj! Ti tudi utegneš nekaj zaslužiti, da bodeš lahko pil vse leto in popeval tiste vaše zdravljice. Vašega kletega prešestnika gotovo poznaš. Pavličevi sorodniki so dali oklicati, da plačajo tisoč goldinarjev vsakomur, ki gosposki v pest zasači tistega gospoda Vešalina, ali kako se mu že pravi. Če ga najdeš, primi ga! —

Samorad je vse to čul, in sreča zanj, da je bil neviden in neslišen. Bizeljski kočar je šel svojim potem dalje, tovornik in žena pa sta krenila na drugo stran. Skoro opozori Bara tovornika na češminjev grm pri cesti. Tovornik ugleda svojo listnico in seže ponjo v trnje. Potlej se pa raztogoti, vrže klobuk ob tla in prekolne vse, kar leze in gre po tej cesti in daleč okolo. Prebrisana Bara, zadovoljna sama s seboj in s svojim plenom, hiti nazaj za možem, tovornik pa gre proti sodišču. Samorad se veli prenesti v Cvetanin dvorec.

Tam uzre vratarja Miška, ki stopa in postaja ves zamišljen in upognjen po dvorišči. Samorad se ustavi pred njim v navadni človeški podobi. Miško se globoko prikloni in mu po stari navadi poljubi roko. Samorad bere na njega obrazu žalost in zbeganost; drug človek pa bi sodil, da je to potuha in hinavstvo. Vender se tudi Samoradu zdi {{prelom strani}} nekamo sumnjivo, da vratar vpričo njega zažvižga, česar se prej nikoli ni predrznil, in da vrtnarskemu dečku, ki je pritekel na zvižeg, nekaj šepne na uho in ga pošlje skozi velika vrata v vas. Vratar Miško pove, da se je pred kakimi tremi urami v gradu vršil sodni navod, da so vse po gradu in po shrambah preiskali in popisali, mrliča Pavliča raztelesili in da so naposled vse duri in zapahe zapečatili ter gospo Cvetano pred kratko uro odvedli k sodišču. Vprašanja, ali sodišče pozveduje tudi po Samoradu, vratar ne potrdi, pač pa povabi gospoda, naj stopi v njega hišico, kjer bode popolnoma varen. V tem se bode v vasi zvedelo, kaj je na tem.

Ni se še Samorad odločil, ali naj stopi v kletko z železnimi durimi in zamreženimi okni, ko priteče vrtnarski deček nazaj; za njim pa stopita dva orožnika skozi dvoriška vrata. V tem hipu prime vratar Miško gospoda Samorada na vso moč od zadi za roke. Odmah pa orožnika naglo kreneta z dvorišča nazaj na cesto, vratarjeve roke sežejo na drugo stran, Samorad pa sede v zrakoplovno ladjico visoko nad dvorcem.

Preplašenost, žalost in jeza so Samorada tako prevzele, da skoro ni mogel glave držati pokonci. Vender pa se mora zasmijati, ko mu Abadon s prstom pokaže doli na dvorišče. Ondu vidi, kako se na sredi dvorišča sujeta, rujeta in mečeta vratar in možak, ki je vratarju po velikosti in životu, po obrazu in glasu, po obleki in vedenji, sploh v vsem tako podoben kakor kurje jajce kokošjemu. Kadar nekoliko odjenjata, trdi oni drugi mož, da je on vratar Miško in da on potegne tistih tisoč goldinarjev za ovadbo gospoda Veselina; pravi vratar Miško pa se iz nova razljuti in spoprime s svojim takisto jakim in ljutim tekmecem. Ta tekmec je služni duh, ki je Samorada otel iz rok zavratnega Miška.

— Po kateri pravici so vender Cvetano odvedli v zapor? vpraša Samorad Abadona.

— Po človeški pravici, odgovori le-ta. Sumnja, da je umorila moža, oglasila se je proti Cvetani; to sumnjo je provzročila ovadba Pavličeve rodbine. In kaj je vzrok tej ovadbi, tega še ne veš. Ta vzrok ni zločinstvo nedolžne Cvetane nego ljubeznivost nje četrtdnevnega moža. Ženin Peter Pavlič je v ženitnem pismu svojo znatno imovino zapisal Cvetani, če umre pred njo. To se je pripetilo. Zatorej sedaj njega sorodniki napenjajo vse žile in v svoji sebični domišljiji zbirajo in veličijo vse malenkosti, da bi naredili iz nedolžne Cvetane zavratno morilko in tako razveljavili Pavličevo naredbo o nasledstvu v njega ostaliuo. Tukaj gre za veliko denarja. Tisti sorodniki, kakor {{prelom strani}} veš, v denarnih rečeh ne poznajo nobenih ozirov na resnico in poštenje, zatorej je vsa stvar jako kočljiva. —

Samorad ne utegne odgovoriti, ker zapazi v dalji gost dim na strehi velike svoje žitnice pri domači pristavi. Ves v strahu zakriči: Oh, zopet nesreča! To je gotovo osveta Pavličeve rodbine! Ali bi mogli pogasiti ta požar? Lepo vas prosim, gospod! —

— Bodisi, odgovori Abadon mirno. Postojva tukaj pol ure, in ugasnila bode sleharna iskrica. —

Precej se pod zrakoplovom zbirajo oblaki, goste se in vrve. Dolina se zagrne z neprezorno temnosivo odejo, vihar pribuči od juga in severa. Pod zrakoplovom šumi in vrši, strele švigajo, in grom bobni. Za četrt ure se razpreleti nevihta; iz žitnice, skoraj nepoškodovane, dviga se redek siv dim kakor od pogašenega ognja, in jasno solnce zopet obseva vso dolino.

Samorad izreče iskreno zahvalo, Abadon pa odgovori resno: Poglej natančneje in prihrani si hvalo. Vlila se je ploha, hudourniki so udrli na njive, nanosih na travnike kamenja in dračja ter podmleli mnoga poslopja. Vihar je razkril strehe in vrgel na tla veliko sadnega in gozdnega drevja. Vsula se je toča, potolkla vsa živila na polji in vse grozdje v goricah ter poškodovala vinske trte vsaj za tri leta. Glej doli in poslušaj deco, žene in može! Celo meni, ki črtim vaš zarod, smilijo se ti siromaki! — In ona žitnica? Sam dobro veš, da so vsa tvoja poslopja z vsem, kar je v njih, dobro in pošteno zavarovana proti požaru. —

— Oh, kolike nesreče sem zopet kriv! vzdihne Samorad.

— Ali ti nisem danes drugič priporočal opreznosti? Zatorej drugoč premisli in se pomeni z menoj ali s svojo pametjo, predno zahtevaš delovanja mojih močij, katerim ne poznaš zakonov in posledkov. — Toda vrniva se k zadnjemu pomenku iz Monaka! Vprašam te, ali si še voljan, ostati tukaj v domačem kraji in morda vratarju Mišku ali svojim hlapcem dati priliko, da si opomorejo s tistimi tisoč goldinarji, ki so razpisani za tvojo glavo? —

Ves potrt Samorad ne more izpregovoriti besedice. Za nekaj minut sedita naša znanca zopet v Monaku pod košato platano nad morjem.

Ondu gleda Samorad molče na morsko planjavo: sedaj na peneče valove, ki se brez pokoja in prestanka dreve drug za drugim in se žalno ječe zaganjajo ob nerazdorni skalni breg, sedaj na svetlo migljanje solnčnih žarkov, ki se utrinjajo na temnih valovljih razorih. Zdi se Samoradu, kakor da se nad morjem, nad podobo večnega trpljenja, {{prelom strani}} igrajo utrinki večnovesele nebeške luči in da se širi tudi njega trpljenje liki morju, nikar da bi mu posijal v srce žarek vesele nebeške nadeje. —

Abadon po daljšem molčanji zopet opomni, kako je ravnati z dušnimi bolečinami; ko pa vidi, da je žalost velika, poda Samoradu vonjavo smodko, češ, da si z njenim dimom razkadi vse žalne spomine. Samorad skoro začuti čarodejno moč te smodke in začne zopet svetle gradove zidati v oblake sebi in Cvetani, s katero se domišlja skoro združenega: — Nedolžna je; sodišče je ne more obsoditi po krivem, tudi moja vest je čista; zakaj pri nobenem činu me ni vodil zloben namen, odkar sem otet savskih vrtincev! — Prav živahno se je razgovarjal in toliko razveselil, da se je zdel Abadonu opomin umesten, naj kadi to redko smodko počasi, kolikor more. —

Ko je bil večer najrazkošnejši in je vonjav, hladeč vetrič krotko dunil od zagorja proti morju, vstal je Abadon, rekši, da gre uživat svoje spanje. Prijazno je podal Samoradu roko in ga opomnil, naj to noč ne odide iz Monaka in da bi ne bilo napačno, če nekoliko pogleda v igrališče.

Rekši izgine, kakor bi se razpuhtel, Samorad pa ostane pod platano v mamečem samozadovoljstvu, veseleč se krasnega večera in snujoč si zlato bodočnost. Kar stopi in sede brez povabila k njemu suhi gospod oskrbnik, tisti zakladokop, ki je bil pred nekaj urami prepuščen tigrom in gadom v himalajskih prepadih. Drugoč bi bil Samorad zbežal pred takovim podlim značajem, sedaj pa ni umeknil roke, ko je segel vanjo preprijazni prišlec in ga pozdravil kakor tovariša v službi velemožnega nadzemljana Abadona.

— Kako ste dospeli iz Indije? vpraša Samorad začuden.

— Ni še minila ura, odkar sem se vrnil. Ne zamerite, da se nisem javil prej, odgovori oskrbnik, uljudno se priklonivši, in nadaljuje: Ko sem bil tako izpostavljen tigrom, ki bi me bili razmesarili, da le zavohajo človeško meso, tedaj mi je dal brezup neznano srčnost in krepkost. Po sreči sem imel pri sebi nekaj kapljic, pripravljenih po navodilu slovečega mojega alkimista. Posrebam jih, vid in spomin se mi ojačita, in skoro spoznam, da sem na prostoru, kjer je zakopan zaklad. Odvalim skalo, kakeršne bi ne odvalili trije junaki, in pod tisto skalo ležita v svinčenem zavoji moja posetnica in blagoslovljena sveta podobica, prav tako, kakor sem bil to škatljico položil pred mnogimi leti. Toliko da škatljico vtaknem v žep, že stoji Abadon pred menoj in zakriči: Zaklad je moj! Ti pa se poberi nazaj v Monako in tam mi služi dalje, kakor da mi dosedaj nisi odslužil ničesar. — Potlej nakopiči {{prelom strani}} nad zaklad ogromno gomilo samih črnih skal — ne vem, od kod jih je vzel — prime me ža peto leve noge, tira me po zraku in spusti sredi tega gaja na tla. —

— Če je res! pristavi Samorad. Kolikor vem, bil je Abadon vedno pri meni, odkar sva odšla iz Indije. —

Oskrbnik, kakor bi bil užaljen, nadaljuje: Premalo še poznate Abadona. On je duh in ni vezan na prostor; zdajci je lahko v Evropi in Indiji, na planetu Veneri ali sredi solnčne oble in povsod v drugačni podobi. Abadon je tudi sam dobro vedel, kje je zaklad; toda vzdigniti ga ni mogel in ni smel, ker je bila nad njim blagoslovljena podoba. Ko pa sem podobo snel, stopil je takoj na zaklad. Podobico sem moral potlej tudi zavreči, sicer bi me ne bil prenesel nazaj v Evropo. Res ste upravičeno nejevoljni, ker sem v svoji povesti pusto resnico nekoliko zabelil z ocvirki svoje domišljije. Toda izvolite pomisliti, da nam dandanes resnica sploh ne ugaja, ako ni oglajena in nališpana. Celo naši obični izrazi vsakdanje uljudnosti so zgolj laži, katere rabi brez pomisleka tudi najsvetejši človek, in oduren in surov nam je, kdor jih ne rabi. Abadon mi je pri našem razstanku pač rekel nekaj grenkih besed. Ali to je brez pomena. Zakaj spoznali bodete, ako še niste, da pretirava, da reče človeku vse, samo človek ne, in kadar je slabe volje, tačas so mu psi in osli več vredni nego najpopolnejši človek. Torej, gospod, ne zamerite in vzprejmite zagotovilo, da se po daljšem občevanji iznebite vse mržnje proti meni. Dovolite, da vas vprašam, s čim služite velikemu duhu Abadonu? —

— Jaz ne služim Abadonu, nego on služi meni, odgovori Samorad samozavestno.

Oskrbnik se nasmehne in pogleda Samorada, kakor bi ga miloval in se mu zajedno rogal ter nadaljuje: Častitam vam, gospod, na tej izjemi! Poznal sem in še poznam stotine Abadonovih zaveznikov, toda nihče ni izustil tako ponosnih besed kakor vi. Vsi moramo v skrbeh in v strahu robotati za dobrote, katere nam podeljuje, in te dobrote so sumnjive vrednosti. Jaz na primer bi bil skoro odpuščen iz Abadonove službe, in izplačala bi se mi bila vsota, katero sem zaslužil. Toda bil sem proti vam neoprezen in za samo pičico sem prekoračil svoje področje; zato sem izgubil svoj zaklad in služiti moram od kraja. —

— Kako služite, gospod, če smem vprašati? —

— Moja služba je bolj nizka. Vzpričo dolge vaje, po svojih službah in izkušnjah v treh delih sveta sem si pridobil izvrstno mešetarsko prekanjenost in lokavost. Ta moj talent rabi Abadon v to, {{prelom strani}} da zavajam ljudi v vrtoglavo izgubo njih imetka ali pa — s čimer si služim še več — v silovito smrt, na primer v dvoboji, v zavratnem umoru ali v samomoru. —

— Strašen, gnusoben poziv! —

— Da, gospod, gnusoben obrt! Ložja bi bila božja služba negoli ta služba za pekel! Vender ni dano vsakomur, da bi zatajeval samega sebe in krotil svoje strasti. Torej živim za trenutek, dam se voditi svoji slasti in strasti, in Abadonova služba me živi. Na zemlji sem; v boji za obstanek moram braniti svoj prostor in se boriti za vsakdanji kruh. Saj veste, da je na tem svetu vsakdo lačen in žejen, da pa ni za vsakogar, ki tišči k mizi, miza tudi pogrnjena. Torej se pri tej mizi pehamo drug drugega, ta z lokavo besedo, drugi s komolcem in tretji z bodalcem. Nebeško solnce pa jednako sije nad pravičniki in krivičniki brez razločka. —

— Vaši nazori, gospod, gnusobni so tako kakor vaš poziv. —

— Počasi, prijatelj moj! Kako je z mano, to sem povedal. Jaz bijem boj za svoje vsakdanje potrebe; vam tega boja ni treba, ker ste bogati in vender v Abadonovi — naj rečem — zavezi. Kar se tiče Abadona, mislite sedaj, da vlečete — ne želim vam spoznanja, da ste vlečeni. Jaz plenim in morim samo posameznike. Bojim se pri vas kaj hujšega. Vam je dana bistra glava, obsežna omika in želja po učenosti (morebiti bolj nego meni po denarji). Abadon še zavede vaše znanje na takšen tir in vam še vcepi take nazore, da bodete potlej z zavednimi, blestečimi nauki in oznanjuje njega modrost, nakopali človeštvu več zlega in nesreče nego jaz s svojimi sto umori vi bodete kar tolpoma morili ljudi in njih duše. To je samo nekaj, povedal bi vam lahko še več. —

— Ali so morda tako kvarne Abadonove ideje? —

— Meni o tem ne gre odgovor. Vi sami imate slobodno sodbo; toda oprostite mi misel, da niste vajeni soditi samostalno. Vi imate takisto slobodno voljo, in želim vam, da bi ne prezrli, kdaj stopi pred vas izkušnjava, ki prevrže slobodno voljo v voljno 
robstvo ...  Vender, gospod, čas bode iti v igralnico. Najin gospod mi je naročil, naj vas spremim vanjo in skrbno pazim na vas. Ne bojte se, da bi ondu tudi vam nastavljal svoje zanjkel Abadon sam vas je otel samomora, česar baje še ni storil nikomur; torej ne mislite, da bi jaz, služabnik tega ostrega gospoda, namerjal kaj zlega proti vam. —

Samorad je imel, dokler ga speči Abadon ni motil, prav lepo priliko, nekoliko premišljati o sebi in o čudnih rečeh, ki jih je videl in slišal; zato se je napotil v igrališče. Nekaj ga je vabil oskrbnik, {{prelom strani}} nekaj pa je sam rad šel. Ukusno se nakitita; stari oskrbnik si celo počrni lase in prilepi na obraz gosto, polno brado.

Stopita v veliko dvorano, sijajno opravljeno in razsvetljeno. V nji se giblje velika množica prihajajočih in odhajajočih, drug drugemu neznanih Ijudij, ki jih vse veže želja, da bi si pri zelenih bančnih mizah kaj pridobili. Gospoda se je nanesla od vseh vetrov sveta. Bili so vmes igralci iz radovednosti, ker je že navada, da vsakdo z nekaj zlati poskusi svojo srečo. Bilo je pa tudi mnogo igralcev, katere je zavedla radovednost v strast in nekamo priklenila k zelenim mizam. Takovi igralci prihajajo največ iz evropskega vzhoda in sploh iz krajev, kjer je bahata potratnost z denarji uglednejša nego pametna varčnost. Samorad je opazoval obraze teh igračev, kako jim prisiljena zunanja hladnost prikriva kopernenje in vrvenje notranje strasti in kako se tvezajo vse dušne moči in tvezajo zadnji novci za dobiček, čegar neverjetnost lahko preračunja vsakdo, dokler je trezen. Zoperni so se mu zdeli ti obrazi mož in žen iz samih omikanih krogov. Ko pa v bližnjem zrcalu ugleda tudi svojo podobo, spomni se basni o kotlu in lonci, ki sta bila oba sajasta.

Samorad stopi k igralnim mizam. Oskrbnik mu razloži razne načine igranja, tajnosti in zvijače, kolikor jih je pri igri. Samoradu pa tega uka ni bilo treba, zakaj služni duhovi so mu povedali vedno naprej, ali dobi ali izgubi pri stavi. Ko neha igrati, res odnese s seboj v zlatu in v vrednostnih listih blizu pol milijona frankov. Dvorano pa je moral ostaviti, ker ga je oskrbnik prav resno opomnil, da je zadnji čas za odhod, sicer se mu utegne pripetiti kaj zelo neprijetnega, kar bi pa tu ne bilo nenavadno.

Nevidna in neslišna, ker tako veli oprezni oskrbnik, stopita pod milo nebo ... Kako blagodejen je sveži nočni vzduh proti soparici v igrališči! Kako veličajen sij ščipov nad morjem proti svetilkam in zrcalom v dvorani! Ali niso mirte in lovori, resno strmeči k nebu, vrednejši tvoje pozornosti nego medli kipi igrohlepnikov, na katerih nisi zapazil sledu vzvišenosti? Toda kdo se meni za lepoto prirodno, če nosi s seboj tolikanj zlata, priigranega brez truda!

Oskrbnik opozori Samorada na dva moža, ki sta tikoma za njima prišla iz igralnice. Jeden je imel v roki nekaj kožuhu podobnega, drugi vrv in bodalce. Nekoga sta iskala ali pričakovala. Oskrbnik spusti nekaj zlatov na stezo, ki se blišči v ščipu. To privleče ona moža tako kakor med ose. Zlati novci padajo dalje po stezi do skalne stene nad morjem. Moža pobirata in si polnita žepe. Ko se na robu {{prelom strani}} pripogneta, da pobereta zadnji zlat, sune ju oskrbnik na vso moč od zadi, in moža telebneta v prepad in v grob na dnu morja. Samorad se uprepade, oskrbnik pa izpregovori:

— Ta moža sta prežala na vas, da vas zadušita, oplenita in spravita v morje, da bi za vami ne bilo sledu. Sedaj sta sama tako spravljena. Otela bi se plavajoč, toda zlato v njiju žepih je tolikanj težko, da ju potegne v blato na dnu morja. Zlato je najtežja reč na zemlji; zato ni čudo, da čestokrat celo može visokoletečih mislij tako potlači k tlom, da lezejo podlo po blatu in prahu in da jim umre njih poštenje v živem telesi. —

— Kako ti je, starina? vpraša Abadon, prikazavši se na stenskem robu, kakor bi bil vzrasel iz morja.

— Hvala, mogočni gospodar, odgovori oskrbnik ponižno. Dveh so se razveselili morski volkovi. Tretjemu pa pritrdim konopec na tisti platanini veji, katere spomladi nalašč nisem dal odsekati. —

— Menda si spustil doli po steni onadva, ki baš sedaj zajemata vodo? Pravi bedak si, in vidi se, da ti možgani pešajo od starosti. Ona sta meni prav mršava pridobitev; tebi pa sta bila kokoš, ki nosi jajca dan za dnevom. Težko se koplješ iz svojega dolga. —

— Prizanesite, gospodar; šlo je za življenje gospoda Veselina, ki je prigospodaril pol milijona frankov. —

— No, če je toliko prisleparil, onda se reč poravna, in smel si žrtvovati tudi pet takih pomagačev. Do jednega Veselina mi je več nego do deset robov tvoje vrste. —

Samorada je bilo do dna svoje duše sram te laskave ocene. Neviden, kakor je bil, splazil se je v svojo spalnico in ondu skoro zaspal. Abadon pride potlej v njegovo spalnico, prešteje priigrani denar in še nekaj doda. Ne sme se pa reči, da je s tem pridavom pomnožil vrednost Samoradovega dobička.

Ko Samoradu mine pet ur spanja, vzdrami ga Abadon, ali to ga je stalo dokaj napora.

Samorad si mane oči in reče: Prosim vas, gospod, podarite mi, pustite mi še nekaj spanja! Tako sem truden, kakor bi bil ravnokar legel k počitku. —

Abadon odgovori resno: Jaz sem vesten trgovec in se držim svoje pogodbe. Vstati morate! —

— Saj se ne morem držati pokonci, gospod! Za uro spanja vam prepustim teden svojega življenja. —

— Pač marsikdo izmed vas izgubi za uro spanja teden življenja, ali med nama, prijatelj, to ne gre. V take negotove špekulacije se {{prelom strani}} jaz ne spuščam, odgovori Abadon, dvigne Samorada iz postelje in ga položi v kopeljno kad, napolnjeno z vinom.

Abadon in Samorad se zopet šetata med magnolijami, palmami in cipresami ter prideta do platane, pod katero sta sinoči gledala na morje. Samorada izpreletf groza, in noge mu obstanejo. Na krepki veji te platane visi na konopci mlad, lično oblečen gospod. Kar priteče mlada lepa ženska, vsa v glasnem joku, zgrudi se na tla in se okleplje nog obešenčevih, ki se skoraj dotikajo tal. Abadon se obrne k Samoradu in reče hladno:

— Ni prav uljudno, da je ta gospodič porabil bas najin gaj za poslednji pojav svojega zemljevanja; vender mu ne zamerim. Tebi je hotel prikazati hvalo, da si mu nocoj izigral ves imetek. —

— Je li možno, gospod? vpraša Samorad ves preplašen.

— Ne samo možno, gotovo je. Pri igri ni možno dobiti, da ne izgubi drug. Tebe, in sinoči jedino tebe, osrečil je velik dobiček, tega pa je zadela tolika izguba. —

— Pomagajte, Abadon, če je mogoče! —

— Ne morem. Mrtev je in sojen tam, kjer čaka sodba tudi tebe. —

— Oh, to je grozno! In ta ženska, ki tako medli v žalosti, to je njega nesrečna žena? —

— Nikakor ne. Bil je pač oženjen. Ta ženska pa je plesalka, s katero je včeraj dospel semkaj iz svoje domovine: lepa predstavljateljica onega pesnikovega »večno ženskega«, iz tiste vrste Afroditinih svetnic, ki so vsakdanja prikazen povsod, kjer razsipljejo denarje. Sedaj igra svojo žalost tako prirodno, da se ti prav smili. Tvoje sočutje, tvoje zanimanje in če je možno, tvoja ljubezen, to je jedini namen nje joku. Predno mine ta dan, smijala se bode zopet tako prirodno, kakor sedaj žaluje. Potlej bode zopet jokala, in tako se bodeta zaporedoma vrstila jok in smeh, dokler ne bode njena prenaglo razprodavana lepota in mladost položena med staro šaro ali v kot neizbirčne bolnice. Morda se ji posreči, da doseže svoj namen, na katerega deluje neprestano: da namreč v mrežo zajame stanovitega častilca, ki bode voljan z zagrinjalom zakonske zaveze odeti nje strasti in nje vihravo minulost. Onda bode vzor olikane, dostojne in pobožne žene ter ostra in neizprosna obsojevalka slabostij in spodrsljajev ženske mladine. Ali gorje možu, če ne bode imel dosti denarstva za ženo in nje častilce! —

— Kaj pa je z ženo tega nesrečnika? —
{{prelom strani}}
— Ženo ali vdovo tega moža poglej skozi te naočnike, katere poznaš že od včeraj. Povej, kaj vidiš? —

Samorad natakne naočnike in govori počasi:

— Vid nese dalje in dalje. Ustavlja se ob gričih karpatskega prigorja nad ravno poljano, ki je zadi obrobljena z bukovo in smrekovo šumo. V ozadji te poljane na prisojni goričici se dviga bel grad v zlogu sedemnajstega stoletja. Ondu vidim v sobo, katere okna so na pol zagrnjena. V sobi stoji nežna zibelka, ki je pri vznožji okrašena s plemenitaškim grbom. V zibelki leži dete, kateremu je nekamo leto dnij. To dete se cvetočega obličja nasmiha v zdravem spanji. Pri zibelki sedi lepa, vitka, črnolasa gospa. Zadovoljno in ljubeznivo gleda na zibelko in spremlja detetovo nasmihanje s tisto zamaknjeno materinsko radostjo, ki se ne da popisati. Sedaj je pristopil dolg strežnik v snažni livreji in podal gospe na srebrnem krožniku zapečaten telegram ... —

— In ta telegram, pristavi Abadon, pravi tako: »Tvoj mož je zaigral svoje življenje; svojo, tvojo in vajinega otroka imovino« —

— Vse, kar sem priigral, prepustim tej nesrečni ženi! Posredujte, gospod, če je mogoče! —

— Možno bi bilo; vender tega ne dopušča nekovo višje pravo, ki vlada nam vsem. — Tega prava ne pojmiš. Zakaj si tolikanj zabredel v igro, ko moraš vedeti, da prav toliko, kolikor dobiš ti, izgubi tvoj bližnji k, ko veš, da so nasledki velike izgube čestokrat usodni in grozni? Celo naprej si vedel, da bodeš dobival v igri. Zato, da nisi hotel nehati k sebi grabiti tujega imetka, za to strast ti ne smem pridobiti niti oproščenja niti postavljanja v prejšnji stan. To ni v moji moči. Kar se pa tiče te mlade gospe, sojeno ji je, da se bode pokorila z nesrečo in bedo vse žive dni. Zakaj ona je kriva sramotne smrti svojega moža in takisto je kriva, da se je razrušila blaginja nje obitelji. —

— Varate se, gospod! Na tem lepem, blagem obrazu ne berem nobene strasti ali razuzdanosti in ne vidim nobene krivice. —

— Prav v tem lepem obrazu tiči krivica! Telesna lepota se je pri tej ženski razvijala prirodno in je vzrasla do divne krasote. Vzgoja, katera bi bila morala ustvariti takisto dušno lepoto, pa je zaostajala, in duh se ni dvignil nad vsakdanjo podlost. Telesna lepota je omamila ženina in ga zvabila v zakon. Potlej je mož zapazil velikansko nasprotje med telesno zunanjostjo in dušno notranjostjo neločljive svoje žene. Kakor ga je prej telesna lepota vabila, tako ga je sedaj dušna nelepota odganjala in naposled odgnala. Bil ni toliko modrijan, {{prelom strani}} da bi nosil voljno, kar se ne da predrugačiti; ampak šel je po svetu in skočil v grob, katerega si je izkopal sam. To je navadna vsakdanja tragedija, katera pa nima tolike moči, da bi spametovala modre gospodarje zemeljskih stvarij. —

— Ta ženska vender ni kriva nedostatne svoje vzgoje? —

— Ona sama mora trpeti ta nedostatek, kakor bi tudi morala trpeti sama, da je na primer po nepaznosti svoje pestunje ohromela ali oslepela. Trdo je to, pa tako je, odkar vaš rod zemljo tepta, in od Adama sem vam je sojeno, da se otroci pokore za grehe svojih roditeljev. Če hočeš menj nositi te pokore, ravnaj se po pametnem načelu, ki je povedano v smešnotrmastem reku: »Če hočeš srečno živeti, dobro vzgoji svojega — deda.« — Na vzgojo svojega deda nisi vplival, zato si nesrečen. Res čudna je vaša vzgoja! Toliko se trudite za razvitek razuma ali sploh umstva, da bi si pa izobražali voljo, blažili srce, tisto vaše gonilo, ki vam neti življenje in nikdar mirujoč vedno hlepi po nasladi, imetku in moči ter se nikoli ne nasiti — za to srce, čegar strast je močnejša nego sodba razuma, pa se največ brigate jako malo. Kaj čuda, da med vami velika omika izobraženega uma služi neomejeni samopašnosti neukročenega srca! To vam je velika nesreča! Načelo za življenje vam je brezozirni boj za obstanek. In za ta obstanek si želi človek toliko imetka in užitka, da omaga njegova želja samo tedaj in toliko, kadar in kolikor jo premaga takisto nenasitna želja močnejšega in še menj ozirnega bližnjika. Zatorej, kadar se vrši velika krivica, onda je ne obsojate, nego odobrujete jo z jednakim načelom: »Sila stopa pred pravico«. Kaj čuda, da je po vsi zemlji in v vseh stanovih toliko robov, ki so na videz prosti, dejanski pa z verigo vsakdanjega gladu priklenjeni k stebru svojega gospodarja. — Oči imate za bedo svojega bližnjika, a samo oči; srce se vam ne ogreje. Modro govorite in učeno pišete, kako bi se zmanjšalo siromaštvo ogromne večine Zemljanov; toda vsa vaša modrost se da povedati s stavkom: Kdor bi lahko pomagal, preudarja, kako naj v življenja reki tisti, kdor iz težka plava nad siromaštvom, pomore onemu, ki se je pogreznil vanje! Tako se vaša doba odlikuje s humanizmom blestečega uma in z brezkrščanstvom samopašnega srca! — Pač so še med vami značaji, katerim je srce omikano in oblaženo, možje, ki nimajo samo lepih besed, temveč tudi dobrotne roke za bednega bližnjika. Toda samo izjeme so tisti tihi blagosrčniki, ki se trudijo dejanski izvrševati nepozabljeno božjo zapoved, katera bi, da se uresniči, rešila vsa socijalna vprašanja, preprosto zapoved: »Ljubi svojega bližnjika kakor samega sebe!« —
{{prelom strani}}
— Kdaj bode rešeno socijalno vprašanje, gospod? —

— Kaj ti koristi to vedeti? Ti, kakeršen si sedaj in kakeršen bržkone ostaneš, ne bodeš sodeloval pri tej rešitvi. Videl pa bodeš nekakovo rešitev, kadar predrugačiva svojo pogodbo, kakor je dogovorjeno. Sodil bodeš potlej sam, ali bode ta rešitev prava. —

— Ne zamerite, gospod, da se ne morem iznebiti mislij na Cvetano in da vas torej vprašam, ali bode ubožica, ki sedaj po nedolžnem vzdihuje v ječi, skoro prosta in srečna? —

— Verjamem, prijatelj, da te Cvetanina sreča bolj zanimlje nego usoda vsega človeštva; tem bolj, ker tiči v tvojem vprašanji samopašna želja, da bi zvedel, ali se združi sreča Cvetanina s tvojo srečo. Uprav zaradi tega moram odgovor na tvoje vprašanje odreči; razodeti ti smem samo to, da bi bila Cvetana srečna v zakonu s Petrom Pavličem. —

— Tega ne morem verjeti, gospod. —

— Kaj ne, kri ti vre v glavo, ker si moral čuti to resnico? V ljubezni, ki je z rastočo strastjo vzkipela do blodnje, bil si uverjen, da je Cvetana danica tvoje bodočnosti in da bi bil brezkončno nesrečen, ako se ne poročiš ž njo. Zajedno te je mamila sebična in samoljubna domišljava, ki trapi vsakega zaljubljenca, da mora ljubljena devica takisto verovati v tebe in da bi bila nesrečna z vsakim drugim možem. Na to še pomislil nisi, da je Cvetana drugače vzgojena nego ti in da je drugače vzgojeno tudi nje srce. Tvoje srce je vodila strast, nje srce je poslušalo glas hladne razsodne pameti. Prijala ji je laskava tvoja ljubeznivost, in ni si mašila ušes za tvojimi gorečimi obeti; toda kdo ti je porok, da je sanjarila o vajini zvezi prav tako kakor ti? Na izbiro sta ji bila slobodno ti in Peter Pavlič; odločila se je za priletnega, nestrastnega, praktičnega Petra Pavliča. Tako je za prihodnje ugodnosti svoje osebe poskrbela bolj, nego bi bilo preskrbeno, da je vzela v zakon mladeniča tvoje nravi. Za koga se odloči potlej, ako bode rešena ječe in obsodbe, tega človek ne ve in tega ti ne smem povedati. —

— Gospod, morda vender smete. —

— Ne zahtevaj od mene, da bi ti razgrinjal omrak, ki odeva tvojo in Cvetenino bodočnost! Ze sedanjost ti je Tantalovo trpljenje, in nakladati si hočeš na slaba ramena še bodočnost. Brezpametni človek! Sicer sem ti pa že povedal, da je bodočnost posledica sedanjosti, in le malokdaj se pripeti, da poseže vmes takšen nepričakovan slučaj, ki trnje na stezi vašega življenja izpremeni v cvetice. Zato razsoden opazovalec lahko prerokuje bodočnost poznanega bližnjika {{prelom strani}} in pove zlasti tedaj, kadar se zvežeta ženin in nevesta pred oltarjem, lahko dokaj gotovo, ali bode »srečna dvojica« svoje zakonsko igo nosila srečno ali nesrečno. Jaz pa iz svojega nepristranskega opazovališča, od koder motrim razmerje ogromne večine, ne oziraje se na izjeme neznatne manjšine, pomiluje in srdito obsojam največ vaše zakonske združbe, ki so tolikokrat ječa polna trpljenja, kazen za grehoto sedanjikov in nekdanjikov in vir nesreče za tiste, ki pridejo za vami. Zakon je sveta združba, podstava rodbine, steber človeške zadruge. Cerkev in država ščitita zakon s svojo oblastjo in delata s svetom in postavnimi naredbami na to, da so zakoni kolikor možno srečni in da se zabranjujejo zveze, ki bi ne mogle biti koristne človeški zadrugi. Kdor stopa v zakon, ima voljo slobodno in toliko pameti, da utegne premisliti, kako je uprav vstop v sveti zakon najvažnejši, najusodnejši korak v življenji. In vender, koliko brezpametna, kako lah komiselna je večina človeškega rodu pri tem koraku, kjer gre za gorje in blagost tistih, ki so, in tistih, ki bodo! Ne ozirajoč se na blagost svoje osebe, klanjajo se občemu nagibu mogočne prirode, ki pod krinko divne ljubezni deluje na to, da človeški zarod ne izmre. Ker vam je sojena smrt, mora biti tudi rojstvo, da oni, kogar je rešila smrt zemeljskega trpljenja, dobi namestnika, ki nadaljuje in potlej svojim otrokom takisto oporoči zemeljsko bedo. — Pač so nekateri ljudje, smem celo reči, nekateri stanovi, ki so oženjeni primeroma še dokaj srečno. To so prav tisti ljudje, katere imenujete vi orni kanci filistejce, nizkoceno grmado, hodnične izdelke iz človečanske predilnice; prav tisti ljudje, ki nimajo razuma in volje, da bi se vzpeli do teoretiškega premišljevanja, kako velik je razloček med nagibi prirode, ki gleda samo na zaploditev prihodnjikov, in med zahtevki človeške zadruge, ki gleda na blagost sedanjikov. Njih obzorje je omejeno, ker jim nedostaje omike ali ker imajo stanovske predsodke, toda dobri ljudje so in najboljši državljani: bojazljivi v javljanji svojih želja, ali srčni v pokorščini ter ne vprašujejo, zakaj se jim ukazuje, nego zadošča jim vedeti, kaj se ukazuje. Izbirajoč neveste, gledajo na pridne roke, na doto, na obiteljsko in stanovsko razmerje, sploh na blagost sedanjikov, vse tako, kakor se je vedel Peter Pavlič. Ženijo se po preudarku pameti in ne kakor večina po strasti prirodne ljubezni. —

Često pa me obhaja togota, kadar gledam, kako se v zakon vprezajo ljudje tvoje vrste, ljudje, ki modrujejo o pozivu in važnosti zakona, seveda, zgolj po teorijah in blestečih mislih nerazumljenih modrijanov; ljudje, ki so se v svoji učenosti navadili gledati s tujimi očmi, poslušati s tujimi ušesi in misliti z izposojenimi mislimi. Kadar se takšen {{prelom strani}} razumnik loti premišljevanja, »da ni dobro, če je človek sam,« onda pa je treba gledati na svoje oči in soditi po svojih možganih. Mož res plašno izpregleda kakor jetnik, ki po dolgih letih stopi iz temnice pod blestečo solnčno svetlobo; in sedaj započneta važno odločilno nalogo goli slučaj in slepa prirodna ljubezen. Mož se zagleda in vtopi v ljubezen do vrhu glave: žveplo mu je zlato, steklena pena dijamant, in osat mu je »roža mogota«, tista čarobna cvetka na Triglavu, s katero se ti odpro vsi zakladi na snežnikovem sosedu Bogatinu—snubač je brezkončno srečen! Po poroki stopi iz medenih nebes na tla zakonske vsakdanjosti, in onda se tista roža, ki je obetala toliko blaženih zakladov, pokaže v popolni svoji trnjavosti. Potlej je »življenje ječa«, in »v nji rsbelj hudi« ni »čas« nego hišni pozoj, ki je k možu priklenjen za vse žive dni z jeklenimi verigami. Koliko je dalje takšnih zakonov, ki so možni le zato, ker je žena takisto lahkomiselna kakor mož! Dokaj je tudi prisiljenih zakonov in zakonov iz brezupa ali takšnih, kjer si človek za kratko nepremišljenost prostovoljno naloži večno pokoro, kakor pravi pesem: »Za jedan Časak radosti hiljado dana žalosti ...« Iz takih, največ nesrečnih zakonov, katerih ni spojil razsoden um, ampak golotni Amor, ki ima od nekdaj zavezane oči, ali brezup ali bedasta pokorščina, narodi se obično mnogo otrok. Kako naj potlej roditelji vzgajajo svojo deco, ako sami nimajo vzgoje, in kdaj naj jo vzgajajo, ko jim ne preostaje nič časa zaradi večne vojske med seboj in proti bedi, ki se grmadi nanje od vseh stranij? Taksni roditelji vale Sisifovo skalo »od zore do mraka, od mraka do dne« in kadar se zgrudijo v grob, prevzamejo tisto skalo njih otroci. Takisto se bode to vršilo dalje in dalje ... Taki zakoni, taka vzgoja so temelj vašim družinam, občinam in državam. In nad vami naj še delj solnce sije? —

— Oprostite, gospod, vaši nazori so nekamo podobni Schopenhauerjevi filozofiji. —

Ali si tudi ti pokukal v tega modrijana nenavadno modrost? Mož je nakopičil veliko vznesenih mislij in v te se je tolikanj zaljubil, da je trdil, ka človeška mati dosedaj ni porodila modrijana, ki bi bil dorasel njega. Jako mi ugaja ta drzni sebehvalec z novo svojo modrostjo, ne toliko zato, ker v nji ne najdeš večne ljubezni in krščanstva, takisto ne tolikanj zaradi lahkoumevne, prikupne pisave, kakeršna modrijanom ni navadna, nego zato, ker je zmešal glavo mnogim omikancem tvoje vrste: takim, ki so preleni alipreslaboumni, da bi mislili s svojimi možgani, dalje takim učenim ženskam, o katerih pravijo Nemci, da nosijo modre nogovice, in takim modrijančkom, katerim je podlaga {{prelom strani}} njih modroslovja podobna učenosti, po kateri vaš kmet vreme prerokuje ... Ta modrijan trdi, da mora človeštvo večno trpeti, ker mu je to sojeno. Jaz kaj takega ne trdim. Ni vam sojeno večno trpljenje! Toda vi sami, ki nečete opustiti svoje zlobe in bedastoče, vi sami delate na to, da se trpljenja nikoli ne iznebite! ... Moja modrost proti vam je samo ta, da črtim in zaničujem to človeško zalego, in da v tem zmislu — delujem. Temu imam dosti povoda. Tiste usodne besede, ki jih je rekla »moja teta, imenitna kača« tvoji pramateri Evi: »Eritis sicut Deus, scientes bonum et malum«, omamile so moj in tvoj rod. Kaj more biti vzvišenejšega, nego ne imeti mej svojemu razumu in svoji moči; kaj prijetnejšega, nego doseči izpolnitev vsake svoje želje? Ako pa pogledamo stvar od druge strani: kaj more biti predrznejšega nego poskus nepopolne stvari, da bi se izjednačila večnemu, popolnemu Stvarniku? Segli smo po prepovedanem sadu spoznanja in zatorej smo pahnjeni v prekletstvo in pregnanstvo. Meni, ker sem popoln duh, ni nobene rešitve: moje prekletstvo in pregnanstvo je večno. Ti, ker si nepopoln duh, dosegel si milost in rešitev in če zopet padeš, zopet lahko zaceliš svoj padec. Zatorej črtim tvoj rod, ki je v popolnosti tolikanj pod menoj in v milosti tolikanj nad menoj! Ako bi se jaz mogel včlovečiti, pokleknil bi in zahvalil razžaljenega Očeta za toliko milost. Kakšni pa ste vi, človeški zarod? Vaš odrešenik se je razjokal nad jeruzalemskim mestom, rekoč: »Da bi bilo spoznalo tudi ti, in zlasti ta svoj dan, kar je v tvoj mir«! In vender vam je odklenil vrata do večne blagostij Vi pak ste še vedno tedanji Jeruzalema; tudi vi nečete spoznati svojega dne in kar vam je v mir. Na nebo gledate, pa ne vidite Stvarnika; po tej lepi zemlji hodite, pa brat ne seže bratu v roko! Brat vam je napotje, da ga izpodrinete raz pot, ali orodje, da ga izrabite in potlej zavržete, in vender ima ta zemlja vsem prostora! Ali niste bolj zverski od divjih zverij? — Ko se tako oklepate svojih strastij, sebičnosti in slepote svoje, tožite zajedno po izgubljenem raji, o katerem berete Sveto pismo, in po srečni zlati dobi, o kateri pripovedujejo pesmi in pravljice. Toda vi samo stokate, in nikogar ni, da bi hotel rabiti lek, ki ozdravi vaše prostovoljno trpljenje, nikogar, ki bi dejanski izvrševal besede slovečega vašega pesnika:

»Nespametno ljudstvo, čemu li tvoj stok? Na delo, ne nosi mi križema rok! Povrni se samo v prvotnost nazaj, In našlo povsddi prvotni boš raj!«

Zato vas po pravici zaničujem iz vsega svojega bitja. —
{{prelom strani}}
Abadon si oddahne od naglega glasnega govora. Oči se mu iskre, in na grozovitem obličji je globoko izražena prav pošastna strast. Ni dolgo tako zrl v plašnega Samorada, kar izpregovori: Bežati nama je od tod. Nad teboj se zbirajo oblaki, strašncjši nego včeraj. Torej hajdi proti severu! —

V Samoradu se oživi človeško dostojanstvo in sloboda premaga strah. Odločno izusti:

— Hvala, gospodi Z vami ne pojdem, pridi name, karsibodi. Ukrep je storjen: vrnem se domov, tam služit Boga in ljubit brata. —

— Tudi prav, odgovori Abadon mirno. Torej se ločiva, zlasti ker si tukaj varen vseh zasledovalcev in stojiš na prav trdnem stališči — to je na temeni ledenika Mont-Blanca. —

Abadon izgine. Samorad stopi v tem hipu na trdo skorjo ledu in stena vrhu silne gore. Okolo in okolo pod njim so navpične stene in nepregledni prepadi, daleč okrog sama mrtvotiha, ledena goličava. Sam samcat je in ko obupno zakriči, ne oglasi se niti jek. Zgrudi se na led, moč in zavest ga mineta.

Mraz objema nesrečnika z ledenimi rokami.

Za nekaj časa se vzbudi zavest ali blodnja. Zazdi se mu, da ga trese silni mraz, da se potem vrača toplota v život, da je gorko odet in da leži na svoji postelji v domačem gradiči. Ljuba mati sedi pri vzglavji ob postelji in mu deva hladne obkladke na čelo. Gospod Peter Pavlič stoji pri vznožji in gleda resno predse. Sedaj se vrata odpro, k postelji stopi tiho in počasi Cvetana. Bleda je in žalostna, solza se ji utrinja v očesi. Milo ga pogleda in vpraša polglasno: Samorad, ali me še poznaš?.—

Samorad se krčevito vzpenja in zaječi v bolestni muki:

— Gorje strašnih sanj! Abadon, Abadon, otmi me! —
{{prelom strani}}
== V. ==

Prestopimo v lepo Francijo, naravnost v Pariz, v svetovnoslavno mesto omike in zabave! Ondu v drugem nadstropji gostilne prve vrste odgrnimo goste svilene zastore pred visokimi okni, da vidimo v prostorni spalni sobi. Solnce posije na posteljo, v kateri spi in jedva diha lep mladenič bolestnovnetih lic. Pri postelji sedi negibno kakor kip postaren gospod, ki na videz tudi spi; solnčna svetloba ga predrami. Naglo vstane, položi spečemu bolniku roko na čelo, in zdajci se tudi ta predrami čil, čvrst in boder. Postarni gospod, Abadon, reče vzbujencu, Samoradu:

— Prebili ste, hvala meni, opasno vročinsko bolezen. Sedaj ste, hvala meni, zdravejši in trdnejši negoli kdaj. —

— Srčna hvala, gospod in rešitelj! Zdi se mi, da ste me ravnokar rešili težkih sanj. Menil sem, da ležim na svojem domu hudo bolan, da mi mati strežejo in da me je posetila ljuba Cvetana; jaz pa da se nisem mogel ni geniti ni izpregovoriti. Toda kje sem sedaj? Te krasne dvorane še nisem videl. —

— Kar se ti je zazdevalo in živo slikalo v domišljiji, ko si zmrzaval na snežnikovem temeni, to so bile tiste prijetne sanje, s katerimi nastopajoča smrt mami zmrzujočega človeka. Sedaj bivava v Parizu. V Monaku sem ti rekel, da nama je takoj pobegniti proti severu. Ko si izrekel željo, da bi ostal ondu, kjer si bil, plavala sva že nad Snežnikom Mont-Blancom; zakaj pri meni, kakor bi že lahko vedel, gre vse premišljeno in urno. Tvoji želji sem ustregel, in sicer ljubezniveje, nego si zahteval. Smel bi te bil spustiti iz zračnih višav, da padeš na zemljo kakor razpaljen in raztopljen meteor; toda pazno {{prelom strani}} sem te postavil na bližnji zemeljski prostor, ki je bil pod nama. Tam si potlej prezebal, in skrajni čas je bil, da si me zopet poklical na pomoč. —

— Če se prav spominjam, bilo je še v Monaku, ko sem se drznil prositi, da me pustite ondu. —

— Kaj pak, to je tvoja dozdeva! Bolje bi ti bilo, vender kdaj spoznati, da si nepopraven, nepokoren človek in da sem ti dosedaj vedno zabadava govoril: vprašaj mene ali svojo pamet, premer zahtevaš mojega delovanja! Za svojo zopetno nepremišljenost si se moral pokoriti nekamo osem dnij ali osem tednov. Zate je to veliko časa, mene seveda ne brigajo take malotne časovne mere. —

— Čudno, da se iz vse dobe svoje bolezni ne zavedam ničesar. —

— Zavest morebiti še pride, toda kaj bi koristili vzbujeni žalostni spomini? Sicer pa v tvoji blodnji ni bilo prave snovi, niti takovih duševnih pojavov, da bi si jih bilo vredno zapomniti, dasi se cesto pripeti, da človek v blodnji ali v sanji misli pametneje nego tedaj, kadar delujejo možgani ob popolni zavesti. —

— Čudno se mi tudi zdi, da ste bolezen tako odpravili, kakor se na primer sleče stara in obleče oprana srajca. Ne zamerite mi te primere. —

— Kaj naj zamerim človeški stvari, kateri je um tolikanj nedostaten kakor jezik prenagel! Tvoje sedanje zdravje je uspeh lečenja po mojem načinu. Tebi že znana »moja teta, imenitna kača« je človeka zavedla v smrt; potlej je pa to svojo krivdo nekoliko popravila, da je v izboljšanje in podaljšanje človeškega življenja tvojemu praočaku Eskulapu razodela vračilne moči raznih zelišč. Eskulapovi učenci so nekaj stoletij lečili svoje rojake s tistimi zelišči, in ljudje so bili tedaj junaki in so se veselili starosti zgovornega Nestorja. Potlej so ljudje napredovali v vedi in modrosti, in kakor je vselej »boljše« sovražnik »dobremu«, tako so tudi nadomeščali preproste stare leke Eskulapovih učencev z boljšimi zdravili, in od modrega Eskulapa je ostala samo tista palica s kačami ovita. Tako ste prišli do umetnih lekarnic, do učenih zdravnikov in zajedno do grmadnega števila boleznij. Sedaj se lečite z zelišči in rudninami, z vodo in vodko, z ognjem in ledom, po homeopatiji in alopatiji, sploh kakor je količkaj možno in nemožno. Jaz sem tebe lečil hkrati po starih in novih načinih, kajpak brez vode, ker voda ti je prepovedana. Jedel si zeli kakor nekdaj kralj Nabuhodonasar, ko je zašel med vegetarijance, pil si mleko in vinsko žganje, ležal na blazinah in na trdih deskah. Zavijal sem te v volno in platno; zračil te v žveplenem soparu in na kraški burji. Kadar ti je bilo prevroče, {{prelom strani}} posadil sem te na severni tečaj, in kadar si potreboval tople kopelji, položil sem te v pesek saharske puščave, časih pa ravno narobe. — Tako sem te ozdravil po vseh metodah, in to prav temeljito, kar moraš priznati. —

— Res je tako, gospod. Samo nekaj me peče: kako vpliva moja bolezen na najino pogodbo? —

— O tem miruj. Jaz sem užival svoje spanje, ti si ga tudi imel dosti, saj to sam čutiš. Za bodočnost ti pač nekaj svetujem, kar ti bode na korist. Pogodba nama gre h koncu, dosedaj ti pa ni prinesla nobene koristi, ampak zgolj neprilike in nadloge, katerih celo še ne veš vseh. Skrajni čas je, da popraviš, kar moreš, in da naposled, če bode možno, vender ujameš še kaj koristi. Saj veš, gradi se počasno, podira pa naglo. Tvoja prenaglica, ki ti je vedno v nesrečo, pa tako rada podira, ko bi moral graditi razsoden um. Torej namerjam svojim duhovom zapovedati, da ti strežejo samo toliko, kolikor bodem jaz posebe dovolil. Tudi bode koristno, da vselej, premer zahtevaš moje pomoči, med seboj hladno preudariva, kakšne bi bile posledice mojemu delovanju. Mislim, da ti bode to prav; sicer pa povem, da bodem vsekdar ravnal po tvojih zahtevkih, dasi sem prej izrekel svoje pomiselke. —

— Od srca rad pritrdim tej izpremembi najine pogodbe. Koliko bridkostij bi si bil prihranil, da sva se tako zmenila v prvo uro! —

— Ne glej nazaj, ko stopaš naprej! Ne obupuj, ampak verjemi! Upanje je sicer samo prazno dno tiste Pandorine pušice, katero je oče Zen ljudem podteknil v osveto, ker je Prometej bogovom ukradel ogenj. Toda kaj bi počel človek brez te obmane? Tudi jaz se veselim človeških upov. To na sapo zidano ničevo upanje in potlej dejansko obupavanje mi takisto nosi gotove dohodke kakor državam 
loterija ... Vender pustiva to. Sedaj pristopi tvoj zakladokop, ki je slišal, kako trava rase, in se je nekoč napotil v Indijo, da bi z izdelki od lipovega oglja razdrobil angleško moč. Ta te lepo opravi in ti bode potlej razkazoval veseli, prijetni Pariz. —

— Dovolite mi, gospod, prošnjo, da bi me spremljali vi sami po Parizu. Ta oskrbnik mi je najzopernejši človek, in prav presčda mi njega debelo laganje. —

— To ti je ravno koristno: učiti se občevati z neprijetnim človekom in vedno paziti, je li resnica, kar čuješ. In kaj je to, laž ali resnica? Laž je navadno blago, kije vedno na trgu; resnica pa redko zlato. Zatorej oprezno ravnaj s pravico in ne nosi je vedno na konci jezika! Laž in resnica sta sestri; jednako opravljeni vedno hodita {{prelom strani}} druga tik druge in z jednakimi očmi gledata v svet. Kako pa moreš z medlimi človeškimi očmi razločiti devico resnico od razuzdanke laži? Koliko lažij verjameš za resnico in koliko resnic, zlasti takšnih, ki »oči koljejo«, nečeš verjeti? Zatorej sem ti odbral oskrbnika za spremljevalca, da z njega pomočjo, kakor skozi temo do luči, prideš skozi laž do resnice. On ti bode Pariz lepo opisal: nekaj resnično, nekaj resnici podobno, in nekaj bode dodal iz svoje domišljije, ne z namenom lagati, ampak ugeniti resnico. Slikal ti bode to lepo mesto človeški; jaz bi je nemara kazal takšno, kakor sem ti ondan predočeval rimsko mesto. To bi ti bilo menj prijetno. Mene Pariz itak ne zanimlje, saj poznam to selišče, odkar se je prelevilo iz »blatne vasi.« Gledal sem na vašem planetu že mnogo mest, ki so nekdaj imela slavo in lepoto sedanjega Pariza, mest, o katerih sedaj niti sledii ni. Taka mesta se v časovnem teku preminjajo in ponavljajo; meni so pa do pristude jednolična in dolgočasna, ker so ljudje povsod tisti ubožci in bedaki. Sploh mi je prijetnejši pogled na veliko mravljišče v smrekovi šumi nego katerokoli človeško bivališče. —

Abadon izgine. Vstopi oskrbnik in privede s seboj človeka, ki obleče Samorada po najnovejši francoski šegi; priredi mu laso in brado ter ga sploh tako olika v pol ure, da bi tega ne mogla opraviti najboljša knjiga v sto dneh. Samorad se nikoli ni imel tako rad kakor tisto uro, saj ni bil nikoli še tako lep in tako zdravega obraza.

Sedel je z oskrbnikom v eleganten voz, in vozila sta se po mestu in okolici blizu pet ur. V petih urah se človek naveliča tudi najlepših zabav in prizorov. Iz početka je bil Samoradu Pariz prekrasno mesto, proti kateremu bi bil Dunaj samo velika vas. Tudi ljudje so se mu zdeli bolj velikomestni in olikani, veselejši in lepši nego na Dunaji. Naposled pa so mu bile krasne stavbe samo potratno nakopičeno kamenje; umetni nasadi, perivoji in čista jezerca zgolj spačeno oponašanje nedosežne prirode, in ljudje v Parizu sluge gladu in strastij kakor drugje po širi zemlji. Vse mu je bilo toliko priskutno, da bi bil teh pet ur rajši prespal. —

Po obedu, pri katerem se je zopet odlikovala umetnost francoskega sokača, naznani Abadon, da so danes on, Samorad in oskrbnik povabljeni na večerno zabavo k podjetnemu bankirju Padelesu. Samorad bode tam baron Veseljenko, bogat veleposestnik iz ilirskih pokrajin nekdanje carjevine Napoleona! Abadon je tam že star znanec kakor vitez Gonoba, grški kapitalist, ki svoje grmadne dohodke trosi za nakupovanje umetnin in za kratkočasno potovanje križem sveta ter hkrati izkuša sebi vedno prijazno srečo na borzi. Oskrbnik, tudi star {{prelom strani}} znanec pri bankirjevih, pa je pl. Plahtalič, vsemogočni poslovodja viteza Gonobe in zajedno lastnik obširnih kamenišč na ilirskem Krasu. Kako se bode sploh vesti med zbrano bankirsko gospodo, naj pa Samorad o priliki opazuje na pl. Plahtaliči, ki je pri tej gospodi popolnoma kos svoji nalogi.

Ko se dostojno pripravijo in pride določena ura, sedejo vsak v svojo kočijo in oddrdrajo k bankirjevi palači. Ondu najdejo zbrano mnogobrojno gospodo moških in ženskih, vse v lišpu in svitu. Bankir Padeles pozdravi barona Veseljenka prav uljudno in izrazi z izbornimi besedami svojo radost, da more vzprejeti tako odličnega gospoda v svojih salonih. Takisto priljudna in vzornih besed je bankirjeva soproga, pdstarna okrogla ženica, ki govori francoski z nemškim zatezanjem. Vitez Gonoba barona Veseljenka seznani z mnogimi gospodi, ki so vsi prav olikanega vedenja in se nič ne spotikajo ob baronovi francoščini, ki je, dasi natančna po slovnici in vadnih knjigah, nedostatna in preokorna za živahno in dovtipno občevanje v pariškem salonu. —

Povpraševanj in pogovorov je bilo za Samorada skoraj preveč. Bankirja Padelesa je zanimalo vprašanje, ali se pridno grade železnice v nekdanji francoski Iliriji, in kako se na tržišče pribavljajo prirodni zakladi tistih pokrajin, ki so baje grmadni in jedva načeti?

Namesto barona Veseljenka odgovori opravitelj Plahtalič, da se železnice grade prav pridno, da pa veljko prog, ki bodo pot iz Pariza do vztoka izdatno okrajšale, čaka še potrebnega kapitala, katerega upamo dobiti iz Pariza zlasti sedaj, ko je panamski prekop obtičal v blatu in smradu. Baron Veseljenko sam gradi privatne železnice do svojih bogatih rudokopov srebra in bakra in do svojih pragozdov debelih orehov in ilirskih ceder, katerih ima nad dvajset štirijaških mirijametrov. — Bankirja Padelesa so taka podjetja živo mikala, in obetal je izdatno udeležbo svojo in svojih tovarišev.

Bankirjeva soproga, ki se je delala nekaj bolj omikano, negoli je nje mož, pripovedovala je baronu Veseljenku med drugim, da je nekoč videla črnogorsko poslanstvo iz Ilirije, da so Črnogorci tako lepi ljudje kakor on, da še niso pozabili francoščine iz dobe prvega Napoleona in da se je njih prelepi narodni noši res kar čuditi. Bogata mora biti tista Črna gora! Čudila se je ilirskemu narodnemu plesu »čardašu«, in hvalila glasbeno umetnost »čeških bratov«, (»freres Bohemiens« se na Francoskem zovejo cigani), ki so čarobno igrali narodne plese Ilircev in sosedov jim, junaških Čerkesov ...
{{prelom strani}}
Baron Veseljenko se je seznanil z gospo, ki pa je bila morda gospodičina. Ta je govorila francoski, kakor bi bila doma iz Ljubljane. Pravila je, da je bila nekoč v Ljubljani, da je cula celo slovensko govorico. Ta jezik je pa baje tako grd, da ga govore Slovenci le tedaj, kadar jih tujci ne poslušajo. Vprašala je tudi porogljivo, kdo je bil tisti Vodnik, kateremu na čast Ljubljančanje toliko plešejo vsak predpust?

Star gospod je trdil, da v Zagrebu govore največ madjarski in da bode do konca tega stoletja vztočno jadransko Primorje do cela pomadjarjeno.

Poslovodja Plahtalič je skupini malobesednih bankirjev razkladal, da Francozje niso pametno ravnali, ko so pri panamskem prekopu pihali žerjavico za tuje koristi, dokler ni v nji začel pokati kostanj, ki jih je osmodil in oslepil. Tam doli v Iliriji bi se dalo zaslužiti kaj več; ondu je denarja malo, dela in blaga pa veliko. Tam doli denarnemu možu ne gledajo tako pod roke kakor tukaj v Parizu, in časniki tudi ceneje nego v Parizu trobijo v rog tistega podjetnika, ki kupi njih prepričanje. Zgovorno je dokazoval, da morajo bankirji, ki zasnujejo veliko podjetje, pribaviti sami sebi prvi gotovi dobiček ali smetano vsega dobička. Velika ideja je sama na sebi tolikanj vredna, da je svet nikoli ne preplača. Kapitalist, osnovatelj, gre kakor kralj v boj za veliko idejo, ki se bode prej ali slej izvestno uresničila in človeštvu redno in nepregledno vrsto let dajala gotove koristi. Kdor izmed kraljev, vladarjev, hoče pridobiti slave v boji, preliti mora veliko krvi svojih podložnikov. Uprav tako je z velikimi podjetniki, bojevniki za utelesitev velikih idej. Zatorej misli grmadna drhal malih ljudij podlo in tesnodušno, če sodi vladarja denarjev z drugo mero nego vladarje ljudij in če obsoja denarstvene mogotce, osnovatelje svetovnih podjetij, ker ti posnamejo svoj dobiček, primeren veličastvu ideje, kadar snujejo takšno podjetje, dočim tisti mali, poslušni ljudje, ki so prihranjeni svoj drobiž vteknili v hvalisano podjetje, ne najdejo, česar so pričakovali, in izgubč, kar so imeli. Oni so baš žrtva denarstvene vojske na slavo denarstvenih kraljev. —

Rad bi bil baron Veseljenko ugovarjal načelom in dokazom poslovodje Plahtaliča; toda pohvala poslušalcev je bila tako burna, da je Veseljenko nejevoljen prisedel k drugi skupini. Ondu so sedeli posebe veliki denarni mogotci, tisti, ki računjajo samo z milijoni in milijardami. Med temi je sedel Abadon-Gonoba, in videlo se je, da njega preudarna beseda veliko velja in da je pogovor jako važen in resen, {{prelom strani}} Samoradu-Veseljenku družba in tako zvana veselica ni ugajala. Ljudje so bili praznični, toda njih pogovori so se sukali ob skrbeh in opravkih delavnikovih. Veselica je bila, a bilo ni veselih obrazov. Neprijetno mu je bilo dalje gledati na malem prostoru toliko tistih predrznih nosov, bodečih pogledov in pohlepnih ustnic, ki značijo vnuke očaka Abrahama. Potožil je to o priliki Abadonu-Gonobi. Ta ga mirno potolaži: — Zakaj ti ne prijajo moji stari prijatelji? Najstarejši, najmenj mešani narod so. Oni imajo najstarejšo vero, najstarejšo omiko in knjigo. Naj imajo torej tudi na životu nekaj posebnega, kar jih diči nad mešanico drugih narodov z mlajšo zgodovino in omiko. Od veleuma Mojzesa iz davnih vekov do velebogatina Rotschilda v sedanji dobi so bili vedno preganjani in zatirani, vender nikdar pregnani in zatrti, in sedaj ima njih denar in njih vpliv celo moč prve velesile. Zakaj bi torej ne smeli biti nekamo ošabni? Sicer te Plahtalič takoj odvede med ljudi tvoje vere in tvoje pasmine. Želim ti, da najdeš ondu boljših značajev in boljše zabave. —

Kakor na migljaj pristopi Plahtalič in odvede barona Veseljenka v prostore na divno razsvetljenem vrtu. Tam ga seznani s srednje-priletno, bogato opravljeno gospo in z nje hčerjo (vsaj tako se je povedalo), mlado cvetočo žensko v ukusni žalni opravi. Samorad se je presenetil, ko je to mladenko spoznal za tisto žensko, ki je pred nekaj dnevi v perivoji pri dvorci v Monaku tožila za mladim gospodom, ki je visel mrtev na platani. Presenetila ga je tudi nje lepota tolikanj, da je zdajci pozabil, kako je Abadon tedaj obsojal to žensko. Ime ji je bilo Darinka, in govorila je pristno hrvaški. Samorad se je torej otresel težavnih spon francoskega jezika, in mladi dvojici se je skoro zdelo, da sta v veliki družbi, hrvaško govoreč, sama in prosta. Razgovor je bil čimdalje živahnejši in prosto je govorilo srce s srcem pod tujim nebom v milem zvoku domačega jezika.

Lepa Darinka je pripovedovala:

— Detinska leta sem prebila v iztočni Istri, ondu, kjer se sedaj razcvita zdravišče Opatija. Moj oče, pomorski kapitan, rojak z otoka Krka, kupil je tam majhno posestvo s prijetno gospodsko hišo tik morja. Milo se spominjam slikovitega Kvarnera, pogleda na sivo morje, na Trsat in spominjam se otokov Cresa in Krka, smelo strmečih iz morja. Ne morem pozabiti genljivih napevov tamošnjih pomorščakov, in še sedaj mi zveni v ušesih narodna pesem: »Popuhnul je tihi vetar ... Tihi vetar od Levanta«, ali »Vrbniče nad morem, Visoka planino, Trajna nina ni nena«. — Kolikokrat sem, sanjavo gledajoč preko morja, kakor bi v dalji uzrla očetovo ladjo, tožno pela nepozabno pesem; »Oj, talasi {{prelom strani}} mili ajte« ... Zdelo se mi je, da tudi moj oče, ploveč tam v daljnem oceanu, poje to, pesem in da mi nosijo valovi odmev očetnih glasov:

&lt;poem&gt;
»Oj, talasi mili ajte,
Čamac dalje moj tjerajte;
A ti more mirno stoj,
Dok se u dom vratim svoj! 
Dok se u dom vratim svoj!«
&lt;/poem&gt;

Toda žal, oče se ni vrnil na svoj dom. Morje ga je nosilo in živilo malone vse njegove dni; morje ga je naposled vzprejelo v hladni grob sredi Indijskega oceana. Po očetovi smrti je moja mati, Francozinja, prodala letovišče pri Opatiji, in preselili sva se v Nizzo, nje rojstveno mesto. Tam sem ob mirnem mestnem življenji hodila v mnoge šole, učila se potrebnostij in nepotrebnostij, rasla in dorasla, mladina pak je rekala, da nisem grda. Naselil se je v Nizzi mlad francoski trgovec, ki je prinesel dokaj denarja s seboj iz zapadne Indije. Nekdanji znanec mojega očeta, seznani se z mojo materjo in z menoj. Bil je duhovit, pošten in blag človek. Zaljubila sva se in poročila. Ni je bilo srečnejše žene od mene! Ko sva bila nekaj dnij poročena, izkrca se v Nizzi siromašen mož z rjavo žensko. Prišla sta iz zapadne Indije, izprašala bivališče in razmerje mojega moža, in ta je bil poklican pred sodišče ... Ves prepaden in zmeden se vrne od sodišča. Vprašam ga, sluteč bolezen ali nesrečo v trgovini, kaj mu je. On pa molči in gleda kakor blazen name. Skrivaj in ponoči se napoti proti Monaku, kakor bi bežal pred menoj. Vsa v strahu in skrbeh hitim za njim in ko dospem do njega, gorje mi! Moj mož visi mrtev na platani vašega letovišča, kar ste vi, gospod baron, opazovali sami! Jezik nima besed, da bi izrazila svojo žalost; ako bi jo pa mogla, vi te žalosti ne morete pojmiti, ker ne veste, kako globoko čuti žensko srce! Premagala sem obup in se vrnila v Nizzo. Ondu sem zvedela, da je tista rjava ženska, ki je prišla s siromašnim možem iz zapadne Indije, mojega moža prava žena, da je tisti mož nje oče in da sta s seboj privedla tudi petletnega sina mojega moža. Tako je pristopila k nesreči še sramota! Sedaj sem vdova, ako sem bila žena, in prišla sem se v Pariz posvetovat s pravniki, da vsaj nekaj zase rešim od precejšnje ostaline nesrečnega ali morda brezvestnega moža, ki naj mi oprosti, ako ga sodim preostro. Z materjo bivam v tistem hotelu kakor vi, in ne zamerite, da sem se v vaši bolezni, ko vam je viselo življenje kakor na niti, sočutno zanimala za vas. Saj je moralo biti tako ... Moj rojak ste, in kakor mi je povedal Plahtalič, podobna {{prelom strani}} je vaša usoda moji nesreči: jaz sem izgubila moža šesti dan po poroki, vi svojo zaročeno nevesto šesto uro po poroki. —

Ne bodem ponavljal, kaj sta vse govoričila Samorad in Darinka. Opomnim samo toliko, da je bila Darinka premetena ženska in da je dobro vedela, koliko vredni sta ženska mladost in lepota, kadar se zanji oglasi povoljni kupec. Znala je pokladati svoje srce na medeni jezik, in nje oči so sijale tako iskro in presunljivo kakor kačje oči. Da, kačje oči! Cesto sem opažal strupene gade. Očarljive oči imajo in tako ravnodušno in vabeče vračajo človeku pogled, da se skoraj zmotiš in pogladiš gadu podbradek z golo roko. Pod čarobno netečimi pogledi lepe Darinke je bil Samorad kakor razgret vosek; popolnoma je pozabil svoje Cvetane in prav nič ni popravljal Plahtaličeve pravljice o svojem vdovstvu. Dečko Amor in njega podložni zli duhovi so se že jako radovali čarovnice Darinke in očaranega barona Veseljenka; onda pa je Darinkina mati, ki se je v tem bavila tu in tam, pristopila z gospodom Plahtaličem in po-miluje izrekla, da mora s hčerjo nocoj posetiti še drugo obitelj. Poslovili so se na skorajšen sestanek. —

Ni se še Samorad ohladil in ni še uredil svojih čustev, ko se mu pridruži Abadon-Gonoba in ga opozori na drugo mlado žensko, ki v stranskem salonu nekamo sameva. Seznani ga ž njo, z očetom in materjo. To je bila prijazna, zgovorna obitelj; toda videlo se je vsem, da se priljudnosti ne vadijo še dolgo in da so se morebiti ne zaradi izobraženosti, ampak vzpričo zunanjih neprijetnih vplivov v poznejših letih izpremenili v prijazne in oskromne ljudi. Samorad-Veseljenko je skoro opazil, da jim je prijeten družabnik, da jih je nemara že kdo opozoril nanj in da bi se ne upirali, ako bi želel stopiti k njim v obiteljsko zvezo. Dana mu je bila ugodna prilika z mlado gospo govoriti prav slobodno; govorila sta pa nemški, kar je obema glaje teklo nego francoščina.

Ta mladenka je bila vdova Ljudmila, tista žena, ki jo je dal Abadon Samoradu videti na čarobne naočnike kakor ženo mladega gospoda, obešenega v parku njiju dvorca, ko sta bivala v Monaku. Bila je čudovito lepa žena in iz očij v oči gledana dokaj mičnejša nego tisto jutro iz dalje od Monaka do karpatskega prigorja.

Govorica se je razvila in ogrela ter je skoro tekla kakor med starimi znanci. Ljudmila je povedala, da se je nje ljubljeni mož usmrtil v Monaku in da je bil žrtva američanskega dvoboja, ko je šlo za njega čast in za poštenje njegove žene. Po tem brezupnem usodnem udarci je pribežala k svojim roditeljem v Pariz, kjer je oče že delj {{prelom strani}} časa družabnik in deležnik pri podjetjih bankirja Padelesa. Vrnila se bode čez nekaj dnij v domovino, da ondu uredi domače stvari in proda vse imetje. Potlej hoče očeta prositi, da se vsi preselijo v Ameriko, kjer bode pozabila vse, kar je prebila v Evropi, če bode možno. V novem svetu med novimi ljudmi bode začela novo življenje.

Samorad je sočutno poslušal to povest, in vzbudila se mu je želja, da bi spremil to gospo v novi svet in v novo življenje. Ljudmila se mu je zdela v svoji žalosti nad vse lepa in divna. Izražala je svoje misli in svoja čustva tako odkritosrčno in s tako izbrano dostojno besedo, da je bil Samorad uverjen, kako nje duh visoko nadkriljuje njegovega duha. Temne oči so ji sijale tako mirno, da se mu je zdelo, kakor bi gledal skozi nje v globočino nje preblagega srca in kakor bi v tem srci iz nočne žalosti odseval nekov zor, ki obeta, da Samoradova podoba počasi zakrije spomin na bledega moža. Prav veselo so dovolili Samoradu, da sme skoro posetiti Ljudmilino obitelj.

Prisedel je Abadon-Gonoba jako nejevoljnega obraza in podrl vse prijetne razgovore. Za malo časa se je Samorad odslovil, ker ga je Abadon pozval v druge prostore, kjer ju je čakal opravnik Plahtalič.

Tam se Abadon obrne k Samoradu s porogljivo opomnjo:

— No, dobro se baviš v Parizu! Cvetana bi bila jako zadovoljna z nocojšnjim tvojim vedenjem! Prav takšen si kakor »Ribič« vašega pesnika Prešerna, »ki naprej brez miru svoj čoln dervi«, ko so se valovi morja razdelili in so se iz njih prikazala morska dekleta. Tudi za teboj bi se lahko klicalo: »Zgubljen je vtopljen, se bojim«, da te nisem še o pravem času otel skal in viharjev. —

Samorad se zardi in reče:

— Dovolite mi, gospod, prav resno zatrdilo, da Cvetane nisem pozabil nì trenutek. —

— Verjamem, odgovori Abadon, da si mislil nanjo, vender samo toliko, da si nje lepoto primerjal lepoti nocojšnje morske deklice Darinke in gorske Vile Ljudmile in potlej menil, da je lepota Cvetanina slična lepoti Darinkini, Ljudmila pa da je izmed vseh treh najlepša. —

— Tega ne tajim, niti ne potrdim. Ali oprostite, gospod, opomnjo, da se vaša sodba o teh dveh ženskah, kakor ste jo izrekli v Monaku, ne ujema z nocojšnjim mojim opazovanjem. —

— Slobodno stavljaj svojo sodbo nad mojo. Prav spominjaš pa me Shakespearejevega igrokaza »Sanja iz kresne noči«, kjer vilinska carica Titanija poljublja in s cveticami venca prizačarano oslovsko glavo brljavega tkalca Snutka. Tudi ti si se zmotil o glavi vse zabave. Darinka in Ljudmila vender nista bili hkrati ženi jednega moža. Mož {{prelom strani}} ni bil hkrati graščak v Karpatih in trgovec v Nizzi ter ni mogel umreti, po moji povesti, ker je izgubil pri igri, in po basni tvojih krasotic, za ameriškim duelom ali zaradi prihoda svoje žene Američanke ... Kaj pa ti praviš, Plahtalič? —

Plahtalič se ponižno prikloni in odgovori:

— Vdove Ljudmile ne poznam osebno. O nje očetu sem čul, da je bil sila bogat tvorničar; opešal pa je baje tako, da sedaj dela za oskromno plačilo v pisarni našega bankirja Padelesa. Gospodičino, ki se danes zove vdova Darinka, poznam pa že nekaj let. Nekoč je bila pri družbi jahačev in glumačev. Vrlo je skakala skozi obroč in plesala po vrvi. Plesala in pela je tudi v malomestnih gledališčih. V Monaku in v Nizzi je bila že dve leti zaporedoma. Pri svojih ljubovnikih pa nima sreče: lanski se je ustrelil, letošnji obesil. —

— Takove osebe vender ne dohajajo med tako odlično gospodo, kakeršna je nocoj tukaj zbrana, pregovarja Samorad.

— Ta odlična gospoda! zagrohoče se Abadon. To so borzni igralci in njih varovanci, pravše oslepljenci: vsi zgolj hodnični značaji! Njih imetek je vedno na gibeži, in njih slava je puhla, kakor z vodikom ali z lahkim plinom napihnjen mehur, ki se dviga v zrak celo nad egiptovske piramide! Bahato računjajo s svojimi milijoni, ki jih narejajo kar v poslovnih knjigah: stavljajoč za vrednotne številke menj ali več ničel. O svojih podjetjih govore kakor tvoj selški prekupovalec, ki tolikanj blebeta o zalogah in vagonih, kadar kupuje suhe slive in koruzo. Zanj ima železnica premalo strojev in voz, za te ustanovitelje in podjetnike pa zemlja premalo prostora, da bi mogli na nji uresničevati svoja snovanja, osrečujoča vse človeštvo. To so pijavke v veliki meri, katere izsesavajo kri kar deželoma in narodoma. Z lažjo, s prej naročenimi slepilnimi brzojavi, zvijačno pritiskuje na poštena nevšečna podjetja, prekanjeno dražeč ceno živil, potrebnih vsem ljudem, izdajaje državne tajnosti, tako ti naglo nakopičijo veliko dobička na jedni strani in podero velike imovine na drugi strani. To so ljudje, ki se ne sramujejo propovedovati, da se je treba cesto oplaziti ob kazenskem zakoniku, premer se pridobi milijon. Vender imajo veliko moč in veljavo pri evropskih državah, katerim so v denarnih potrebah drago in drago plačani pomočniki. Ta njih moč in veljava je kakor mora, ki tlači pridno, delavno evropsko prebivalstvo. In bolje se vam bode godilo stoprav tedaj, kadar državniki, razbistreni po zlih izkušnjah, pozno nekoč spoznajo, da se državi potrebni denar in uspešno osrečevanje vladanih narodov lahko doseže tudi brez teh novodobnih rokovnjačev ... Mislil si nemara, da sem te uvedel v {{prelom strani}} res odlično, duhovito francosko družbo, kjer se shaja cvet poštenjakov in omikancev. Ne zameri mi, če ti povem, da za take kroge nisi pripravljen, nisi zadostno omikan. Tam bi bil možiček; tukaj si se pa veljavil, in to jedino zato, ker si bil bogati baron Veseljenko! Slepili smo mi to družbo, zlasti Plahtalič je bil velikan v tej umetnosti, priljubljeni takim možem, pa tudi oni so nas slepili brez kvare za nas ... To je nazvi - gospoda laži - bogatašev, ki s svilenimi klobuki pokrivajo podla čela in z gladkimi rokavicami ostre kremplje umazanih rok! Omenil si, da se ta družba ogiblje ženskih oseb sumnjivega poštenja. Ravno narobe je res. Bolj se ogiblje pravega poštenja nego navi
deznega poštenja, in ko bi ti gledal toliko bistro kakor jaz, videl bi, da se tukaj negujejo in šopirijo žive podobe vseh sedmih naglavnih grehov ... In ta bankir Padeles, ta te izvestno zanimlje! Čudiš se udobnosti in opravi krasnih prostorov, katere nam je danes otvoril in razkazal. Ta hiša in ta vrt nista še plačana. Ta zlatnina, ta nakit, in te dragocene posode, vse to ni pristno blago. Te nasladne slike slovečih slikarjev so slabo ponarejene, in te visoke, zanje plačane cene so zlagane. Kaj pa je takemu možu prava umetnost, ko gleda bolj na bogato okrašeni okvir negoli na sliko v njem? Opažal si, kako je bil mož pozoren in uljuden in kako je tebi, tujcu, zaupno govoril o svojih velikih namerah. Vse to je dim in pena. Mož čuti, da se mu majo tla pod nogami, in zato išče podpore pri svojih povabljencih, zlasti pri meni. Pomoči ne bode, odmeknile se bodo dosedanje opore, in mož se poruši. Čez teden dnij zagospodujejo v tej hiši drugi ljudje; gospod Padeles bode v državnem zapdru čakal obsodbe zaradi raznih prevar, in potlej ga vzame noč. Ljubezniva gospa Padelesova pa bode zopet kakor nekdaj za drag denar posredovala med bogatimi razuzdanci svojega plemena in med krščanskimi in nekrščanskimi nazvi - materami in vzgojiteljicami lepih Evinih hčera ... Tako se godi v Parizu med podjetnimi finančniki, in prav sedaj je blato panamskega prekopa zaneslo toliko smradu nad to mesto, nekdaj sloveče zaradi poštenosti. Veseli se, da v tvoji domovini umetnost, kako naj se brez kazni vara in kako naj se človek bogati ob bližnjikovem imetku, ne uspeva še tako kakor v daljnem zapadu, in deluj nato, da se tisti koristolovci, ki jih je Plahtalič vabil k vam, ondu ne vgnezdijo tako skoro in tako lahko. —

— Kako naj se Evropa otrese jarma velikih denarstvenih sil, ki tlači pridelke zemlje in rok in nas ovira v družabnem gibanji? —

— Ne vem, kako prideš sedaj in tukaj do takega vprašanja vender na jednostavno vprašanje podajam takisti odgovor, s katerim {{prelom strani}} ti pa ne bode ustreženo. Reč bi bila prav lahka. Države naj imajo modre, pravične državnike; stanovite, dobre ustave, po katerih se brez sile in prenaglice umika, kar je staro in slabo, in takisto nadomešča, kar je novo in dobro; ter končno vestne in značajne narodne zastopnike. Posamezniki naj se pa vedejo po starem reku »ora et labora«, in po znanem reku slovečega Američana: »Kdor vas uči, da obogatite drugače nego z marljivostjo in varčnostjo, ne poslušajte ga: slepar je in otrovnik«. To je lahko izreči, izvesti pa skoraj nemožno, ko vsi bolehate na posebni bolezni svoje dobe. Z rokami in nogami hitite v močvirje. Ko ste toliko zabredli, da vam voda sili v grlo, pa stoje noge mirno v blatu in roke se drže križema. Tedaj tožite in premodrujete svoje nadloge, toda ne obide vas krepostna misel, da bi dvignili roke in obrnili noge nazaj k resnemu bregu ... Sicer pa menim, da te ne peče toliko vesoljna Evropa, kolikor nekaj malo oseb na tej marogi vašega planeta. —

— Res je, gospod, že prej sem vas hotel vprašati po razmerji dveh oseb, ki sta me razžalili. Neka gospa se je rogala Slovencem in nekov gospod Hrvatom. —

— Bodi ti ustreženo. Najprej ti moram povedati, da v tej družbi nihče ne žali vedoma. Pač pa hoče biti marsikdo duhovit in dovtipen; ker pa tega ne zna, zabrede preko meja, olikane dostojnosti. Tista gospa je porojena Ljubljančanka, hči nižjega uradnika; bila je nekdaj lepa in je prišla po raznih potih in razpo tjih naposled v Pariz, kjer sedaj nosi dolžnosti zakonske družice brez pravice zakonske žene. Nje nazvi - mož je prav tisti gospod, ki ti ni pohvalil Zagreba. Porojen je v hrvaškem Primorji, a vere je pravoslavne. Bil je marljiv in varčen brivec, pribrll se je do Pariza in si toliko nabril, da sedaj zahaja med male kapitaliste, kakeršen je Padeles. Da gospa kakor »stara Kranjica« po pristransko-nemčujoči in nedostatni vzgoji mrzi Slovence in da gospod, kakor pravoslavnik, Madjare bolj čisla nego rodne brate, to ti je sedaj umevno. Takovi čudaki, katerih je več, nego bi kdo sodil, ti so posebnost narodov, ki se stoprav vzbujajo, in so takim narodom toliko potrebni kakor šibe učencem, ki zaostajajo v pridnosti. —

— Izvolite mi še povedati, kako je prišla vdova Ljudmila v to družbo? —

— No, vender si izustil vprašanje, katero ti je bilo ves čas na jeziku! ... Ta Ljudmila je prava ubožica in to čuti že sama. Mož je zaigral poslednje novce v Monaku v družbi tiste Darinke, ki je bila nedavno tebi toliko ljubezniva. Vlastelina v Karpatih bode skoro prodana, in od izkupila ne ostane za Ljudmilo prav nič. Oče, ki je {{prelom strani}} bil bogat trgovec in tvorničar, zamotal se je v mreže prekanjenih podjetnikov. Denar so pobrali, moža so vrgli golega v reko nazaj. Sedaj mož služi Padelesa za majhno plačo. S tem živi sebe in razvajeno ženo; sedaj je prispela še hči z majhnim detetom, da vsi dele hudo siromaštvo. Nocoj so nastavili lepo vdovo v bankirjevih salonih, da bi se kdo ujel in to drago bitje s katerimkoli poštenim naslovom prevzel v varstvo in preskrbo. Nocoj se lov ni obnesla in prihodnjič ne bode srečnejša. —

— Tej vdovi, gospod, pomagajte; saj vidite, da je ob prepadu in da je vredna vsega usmiljenja! —

— S čim hočem pomagati? Kaj ne, z denarjem po homeopatiškem načinu, ko je baš denar v nesrečo pehnil njo in njeno obitelj? Daj jim denarja, preobrazi vso puščavo saharsko v gozd samih dateljnovih palem in podari ga jim. Onda se bodo z novim bogastvom v njih vzbudile stare strasti in razvade, nauk, pridobljen v nesreči, bode naglo pozabljen, kakor nam to kaže vsakdanja izkušnja, in beda se vrne v podvojeni strahoti. Sedaj imajo spomin na jedno vrsto srečnih dnij; potlej bi imeli spomin na dvojno tako vrsto in trpeli bi končno podvojeno kesanje. Kaj bi jim to koristilo? Rekel sem ti že, da se bode ta vdova pokorila vse žive dni. Sreča zanjo, da teh dnij ne bode veliko! —

— To je žalostno, gospod! —

Prav vsakdanja reč. Če hočeš, popišem ti nje življenje. To je podoba navadne vzgoje bogatih hčera, in slika posledic takšne vzgoje, sploh človeška komedija s tragiškim zvršetkom. —

— Prosim, gospod. —

— Nje oče je bil sin srednjeimovitega trgovca. Ta sin se je marljivo učil in vežbal v trgovini, slep in gluh za vse druge vede. Lotil se je trgovine in skoro je znatno obogatel po opreznosti, neumorni delavnosti in varčnosti. V dobi, za ženitev najbolj pripravni, ni utegnil misliti na ženitev, ampak ženil se je bolj v letih; ko si je smel že nekoliko odpočiti, zakaj denarja je bilo že veliko pridobljenega. V zakon je dobil jedinko bogatega tvorničarja, in to se je vse dogovorilo po trgovinskih pismih. Ta jedinka je bila lepa ženska, toda zamudila je zlati čas za možitev zaradi neke kričeče malenkosti, katera je utihnila stoprav čez dve leti. Nekamo bolj pozno in na trgovinski način v zakonski jarem uprežena poročenca sta bila jako srečna. Mož se ni mnogo bavil z ženo, ker ga je nad vse zanimala nje dota: dobra velika tvornica. Mlada žena pa tudi moža ni motila v trgovini, samo da je bilo dosti pomočkov in prilik za razkošno življenje in za {{prelom strani}} ošabno razkazovanje in trošenje bogatih dohodkov. Čez dve leti se je porodila Ljudmila, njiju jedino dete. Veselja ni bilo konca ne kraja. Oče je trdil, da je hčerka njemu podobna, mati je takisto trdila o sebi, drugi pa so skrivaj šepetali, da je to dete podobno kričeči malenkosti iz polpreteklih časov. Bodisi tako ali inako; mož in žena sta tekmovala, kdo bode hčerico bolj božal in mehkužil, in tako je bila končno prva ljubljenka tudi prva oblast v hiši. Zgodaj je spoznala, da so roditelji zelo bogati in da sme zaničevati vsakogar, kdor ni toliko imovit. Zdelo se ji je popolnoma umevno, da ji oče in mati ne odrekata nobene želje, in bila ji je posebna slast, trdo ukazovati svojim varuhinjam; te pa so morale molče trpeti nje trmo in nagajivo trpinčenje. Prišel je čas šolanja. Ljudmila je imela dokaj učiteljev in učiteljic, ki jih je mati menjavala po hčerini volji. Učila se je vsega, karkoli je poželela, in samo tega. Naučila se je vsega izborno in nedosežno. Gorje učitelju, ki bi bil Ljudmiiin napredek po resnici obsodil! Tako je znala hčerka neprekosno francoski in angleški, peti, igrati na klavir, risati in slikati. Plesati in jahati je pa znala res prav dobro. Da bi se učila tudi kaj potrebnega za vsakdanje življenje in za gospodinjstvo, tega bogata mati ni dopustila: »Tega naj se uče ubožne hčere; pri nas bode vse to nadomestil denar.« Za hčerino izobrazbo prezgodaj, za materino ošabnost prepozno je prišla doba, ko je Ljudmilina lepota vzbujala pozornost mladih gospodov in zavist menj imovitih vrstnic. Mati in hči sta pregovorili tvorničarja, da je prodal svojo trgovino in tvornico za sveče in milo. Preselili so se v veliko mesto, živeli ondu prav bohotno ob dohodkih naloženih denarjev, in mati, ki je od nekdaj nekamo medlela po plemenitaših, bila je prav vesela obširnega občevanja s plemenito gospodo, seveda največ s tako, ki je ubožala in iskala posojil. Hčerka je med svojimi častilci najbolj čislala lepega mladeniča, častnika pri konjiči, potomca stare, toda ubožane plemenite rodbine. Trdila je, da ima ta mladi baron najlepše oči, najslajšo govorico in najolikanejše vedenje; uniforma mu prija najlepše, in nihče ne zna plesati, jahati in s kočijo dirjati tako čudovito kakor on. Ta mora biti nje mož — ako ne, pojde v samostan. Oče je kanil pregovarjati, da je ta gospodič zapravljivec, lahkoživec in igrač, da se je pečal in razpečal z mnogimi dekleti in da je sploh malopridnež, kar ga je. Hčerka se raztogoti: Najsi je malopridnež, lep malopridnež je, in moj mora biti! Mati je pritegnila hčeri: Slaba svojstva gospoda barona so zgolj obična razgrajanja mladine iz plemenitih krogov. Mladenič se mora nekoliko izrojiti. Potlej, ko bode venčan z Ljudmilo, poleže se mu mladostna vihravost, {{prelom strani}} in gospod baron, očaran po lepoti in duševnih vrlinah ljube žene, bode vzor mirnega, ljubeznivega zakonca. Oče se je udal večini glasov, kupil je na hčerino željo in na velik dobiček prodajnikov lepo graščino v Karpatih, nekdaj rodno imovino baronovih prednikov, in jo je podaril mladima zaročencema. Zakladal ju je pa še dan na dan z denarjem, ker graščinski dohodki niso zadoščali potrebam plemenitega zeta, kamoli razvajenim slastem mlade baronice. Baronova tašča je bila takisto od dne do dne ošabnejša in potratnejša. Sedaj je moral oče, oziroma tast, gledati na to, da svojim kapitalom poviša obrestno stopinjo, sicer bi ne mogel zdelovati z povekšanimi razhodki ... Tisti čas so nekateri Američani premetenih glav in umazanih rok preračunjali, da si utegnejo pridobiti nekoliko milijonov, ako na mlade rastoče američanske železnice oprezno navedejo in potlej od njih takisto oprezno odvedejo varno naložene evropske kapitale. Naš trgovec, baronov tast, prišel je vabnikom teh Američanov v pest. Poterjal je večino svojih posojil, prodal dobre evropske popirje, veliko vsoto vzel v zajem na graščino svoje hčere in to vse je vteknil v ameriške železnice, trdno prepričan in sosebno pregovorjen po bankirji Padelesu, da v dveh treh letih podvoji svojo imovino. Iz Amerike se niso vračali niti kapitali, niti niso prihajale obresti. Mož sam se je napotil čez »veliko vodo« in tam je na svoje oči videl, da je opeharjen velikansko, prav amerikansko. Tiho se je vrnil v Evropo in tiho je razprodal, kar je imel. Poklical je zeta predse, da mu razodene, kako se je vse preobrnilo, in mu je izročil precejšnjo vsoto, češ, da je to poslednji denar, katerega more odriniti. Svaril je zeta, naj bode varčen; in če ostane in pametno gospodari z ženo na graščini, ne bode se jima godilo slabo. On pa pojde v Pariz, in če se vrne nekdanja sreča, obogatel bode novic. Zet je napotil Ljudmilo na graščino, sam pa je poskusil še jedenkrat slobodno poživeti, predno se v Karpatih pomedvedi. Denarje, katere mu je bil tast odštel s solzami v očeh, nesel je na veter in doigral je, kakor si videl, v Monaku. Ljudmila ni mogla ostati na graščini. Gospodariti in gospodinjiti ni znala; vedela je samo, kako se denar izdaja, ne pa, kako se pridobiva. Pobegnili so služabniki, kateri že prej niso spoštovali trde, ošabne gospč, drug za drugim, in pritisnil je upnik za upnikom. Prišla je v Pariz, iz dežja pod kap. Oče služi prav malo, ker so mu po tolikih prevarah in prevratih opešale duševne in telesne moči. Vender mora sam rediti vse. Mati in hči še toliko ne znata gospodinjiti, da bi detetu mleko stopili ali zašili kakovo cunjico. V toliki bedi žive, da bi použili celo papigo, katero je Ljudmila s seboj prinesla, toda mati in hči ne vesta, {{prelom strani}} kako se pišče oskube in speče. Stari gospod je ves zmeden in obupan. Pred nekaj dnevi mi je potožil svojo bedo, in posodil sem mu desettisoč frankov. Od teh je dal ženi za nujne potrebe petsto frankov; vse drugo je nesel na borzo, da kaj priigra. Kar je imel, izgubil je še tisti dan. Ženski sta pa skoraj ves denar obrnili na lišp, da sta mogli danes dostojno stopiti v to družbo ali na lovišče. Sedaj sodi sam, kakova bodočnost se odkriva mladi neizkušeni vdovi! ... Sicer pa sedaj odidem počivat. Te štiri ure pazi, da se ne izgubiš v Parizu, in drži se Plahtaliča. —

Samorad je ostal sam. Z vdovo Ljudmilo ni mogel več govoriti, kakor bi bil rad, ker je že odšla. Plahtaliča ni hotel motiti pri igri, v kateri je očito dobival. Torej se jame pogovarjati z gospodom srednjih let in prav sočutnega obličja. Ta gospod je govoril nemški z laškim naglasom in se je že delj časa izkušal seznaniti s Samoradom. Prav prijazno je novincu v Parizu povedal marsikaj koristnega in mu svetoval, kako naj se vede, da ne pride v zadrege. Nasproti je pa Samorad, ravno te dobre nauke pozabivši, bil odkritosrčnejši, nego bi se mogel opravičiti pri Abadonu, ki ga je na večer svaril odkritosrčnosti.

Pridruži se Plahtalič, povabi Samorada na drugo stran ter pove, da je oni prijazni gospod član skrivne policije in da pazi sosebno na tujce. Samorad izpove, kaj je vse govoril s tem prijaznim gospodom. Nato se Plahtalič vznemiri in prav oprezno uredi, da skoro izgineta brez hrupa.

Ko sta na cesti, razodene Plahtalič, da policija zasleduje Samorada, ker je v Monaku tisto jutro, ko je sošolcu Živku Tratilku daroval denarja, v igriški banki izginilo precej novcev in ker so se potlej nekateri pogrešani bankovci vrnili iz Samoradovih rok, ko je ponoči stavil v igrišči. Treba mu bode torej bežati iz Pariza, kakor je takrat z Abadonom bežal iz Monaka. Celo v svoj hotel se ne sme vrniti, ako neče biti še nocoj zasačen. Počakati se pa mora, da Abadon prespi, zakaj brez njega ne moreta ukreniti ničesar.

Samorad se odloči za pohajkovanje po mestu, še dokaj živahnem.

Stopita v veliko zabavišče, v visoke dvorane in na čarobne vrtove, kjer je svetlo kakor podnevi. Polno ljudstva je bilo tam vseh narodov, največ mladine. Španci so peli in pili čokolato. Lahi so deklamovali in srebali kavo. Angleži so imeli pred seboj žgano vino in so molče motrili vso družbo. Nemci so se napajali iz velikih kozarcev piva in so prezirno kritikovali gostoljubno  Francijo. Slovani so si natakali vina iz skupne steklenice ter so se hkrati bratili in prepirali ... Vsem glava pa so bili Francozje. Ti so peli in pili in govorili; {{prelom strani}} nikar da bi se prepirali, smijali so se ter se živahno gibali v prirodnetn zadovoljstvu. In te Francozinje med njimi: lepi životi, vitke rasti, zanimljivi obrazi, žarne oči! Kako ljubko in lahko se vrte in plešejo! Povsod kipi neumorna veselost, šala, dovtip in nasmeh — kakor bi več smrti ne bilo!

Plahtalič opomni, kako se ta francoska mladina vede olikano in dostojno.

Samorad odgovori, da se neka ženska vender vrtinci nekoliko prerazposajeno. Umolkne pa, ko spozna strmeč in nejevoljen, da je ta ženska vdova Darinka, v katero se je bil nocoj tolikanj zagledal. —

Takoj se mu vsa družba priskuti, zaprosi torej Plahtaliča, naj ga odvede drugam. Toliko da to izpregovori, že začuje pri mizi tik sebe glasen oduren smeh iz ženskih ust. Ozre se na omizje in vidi vdovo Ljudmilo v živahnem pogovoru z mladim predrznim častnikom, vso veselo in razvneto. Nje oče dremlje ob mizi, mati pa se živo pogovarja s starejšim častnikom, ki se tudi vede prav smelo. Samorad se prikloni, toda mati in hči se delata, kakor da ga nista opazili.

Samorad naglo odide in reče sam sebi: — Abadon vender prav sodi in pozna svoje ljudi! —

Krenila sta potlej iz ulic v ulice in prišla v kraje, kjer je bilo menj svetilk in že malo šetalcev. Tam so se stikali znaki največje bede, tisti gladni ponočnjaki, kateri v smeteh in v odpadkih iščejo kakeršnihkoli malenkotin, ki se morebiti dado obrniti v denar za nasičenje gladnega želodca. Ostrmel je Samorad, ko je videl v razkošnem, bogatem Parizu toliko bede. Zasmilili so se mu zlasti bledi, medli dečki v raztrganih cunjah; spomnil se je, da ima mnogo denarja pri sebi, in jel ga je deliti med te potrebne siromake. Ali je bilo to veselja in vrišča! Čim dalje je stopal, tem več drobnih rok se je iztezalo proti njemu, in po malem je pritegnilo tudi dokaj odraslih, prav katilinskih postopačev. Prosili in rotili so ga ter bili gluhi za njega klicanje, da nima več drobiža pri sebi in da drugoč zopet pride. Iz težka se izmuzne iz velike gneče v gostilno nevabne zunajnosti. Gostilna je bila prazna, in medla luč je brlela v nji. Vsa drhal tišči skozi vrata. Samorad se utabori za veliko mizo. Drhal sili vanj od leve in desne strani pod mizo in nad mizo. On odriva, suje, brca, toda naval ne opeša. V svojem strahu in v istiniti stiski pozabi vse francoščine ter zakriči v domačem jeziku na ves glas: — Pomagajte, ljudje božji! —

Zdajci se iz ozadja dvigne in odzove mož orjaške rasti, ki z grožnjami in kletvami namah odpravi vso drhal in prijazno pozdravi poznega gosta.
{{prelom strani}}
Samorada je sicer zaskrbelo, da je v tej zagati izgubil tovariša Plahtaliča; vender se skoro umiri, ko mu gostilničar pove, da je Francoz z dušo in telesom, da pa vender ni pozabil svoje domovine — isterskega Primorja. Bil je mnogo let pomorščak, v Toulonu v južni Franciji se je oženil, predlanskim preselil v Pariz in tukaj zdeluje še dokaj dobro.

V ljubem domačem jeziku prinese beseda besedo, mlada krčmarica pa steklenico stare črnine iz domačega Primorja. Rojaka sta se rotila, da francoska zemlja ne rodi take kapljice. Samorad se je ogrel, in Francoz-Primorec mu je bil nad vsem Parizom. To je tudi hotel dokazati pri plačevanji. Ko drugje ni imel več denarja, spomni se, da ga je bil Plahtalič naučil, kako se more denar spraviti prav varno. Samorad torej izuje čevelj, potegne iz dna čevljevega bankovec za tisoč frankov in naprosi rojaka, naj ta list vzprejme v plačilo za vino in v spomin na rojaka od Save.

Roka roko umije. Primorec torej opomni, da je v tem predmestji, daleč od sredine mesta, opasno hoditi ponoči; da ima pa on prijetno sobico, kjer si Samorad lahko brez skrbi odpočije in prebije to noč. Samorad vzprejme ponudbo iskreno vesel; rojaka načneta drugo steklenico in novic obsojata vsa francoska vina.

Ko se tako vtapljata v domače vinstvo in v pogovor o domačih spominih, stopijo v sobo in se dostojno javijo trije možje resnih obrazov. Prvi je tisti prijazni gospod od tajne policije, s katerim se je Samorad toliko prezaupno pogovarjal v Padelesovih dvoranah, da ga je moral Plahtalič odvesti iz družbe. Ta gospod se izpriča kakor poverjenik policijskega oblastva. Ona druga možaka sta policijska stražnika, in bere se jima na obrazu, da se jima nikdo ne sme postavljati v bran. Uradnik prijazno naprosi, naj baron Veseljenko izvoli sesti v voz, ki čaka pred durimi. Ta prijazna prošnja je bila pa tolikanj odločna, da je ni kazalo odklanjati.

Primorec-Francoz pojasni to prošnjo, rekoč: — Ne zamerite, rojak moj, da je prišlo do tega. Ker znam mnogo jezikov, vzprejet sem med policijske služabnike. Vestno opravljam svojo službo, in sramoto bi delal rojakom svojim, ako bi ne bil pošten. V Pariz zahajajo rovarji od vseh vetrov in narodov, lopovi v platnu in v svili. Vi ste prišli v mojo gostilno pozno ponoči in z drhaljo sumnjive vrednosti, med katero ste razsipali denar ... Za steklenico vina ste mi vsilili noto za tisoč frankov; potegnili ste jo iz čevlja, in ta nota — kakor blagoizvoli gospod komisar potrditi — očito je ponarejena ... Torej vidite, da sem moral ravnati po svoji službeni dolžnosti ter oblastvu, ki čuva občo varnost, dati glas in znamenje po svojem telegrafu {{prelom strani}} ... Prav od srca, kakor vaš rojak, vam želim, da se izmotate iz te zadrge. Če ste nedolžni, onda se tudi bodete; zakaj ves svet priznava, da francoska sodišča preiskujejo zločine strogo po postavi, takisto to, kar obtežuje, kakor to, kar olajšuje, in da sodniki sodijo nepristransko po pravici tako tujca kakor domačina. —

Ni minilo pol ure, in Samorad je sedel na klop samotne celice v policijski ječi. Obstražno so se za njim zaklenile okovane duri. —
{{prelom strani}}

== VI.==

Pariz je najveselejše mesto našega veka. Samorad bi bil, pritegnil temu staremu reku, ko se je z opravnikom Plahtaličem razgledaval po najlepših trgih in cestah, ko se je potlej kakor bogati baron Veseljenko odlikoval v dvoranah gospoda Padelesa in ko je naposled na javnem veselišči motril radostno rajanje in razgrajanje francoske mladine. Sedaj pa sedi v medlo razsvetljeni sobici na trdi klopi za durimi, ki se odklepajo samo zunaj, in Pariz mu je kraj najbridkejše žalosti. Siromak premišlja, kako pomilovanja vredno se je preobrnila njega usoda. V ječo je pahnjen, ker je izdal ponarejen bankovec, a sam ni vedel, da denarna listina ni pristna; išče ga sodišče, ker je bil v njega rokah ukradeni denar, toda on ni kradel, niti veleval krasti; na tuji zemlji ga čaka sodba po tujih postavah, nad sto mirijametrov okolo nima prijatelja ali znanca! Kdo bode pričal za njegovo nedolžnost; kdo bode, njemu tujcu, zagovornik? In če pove, kako se je pogodil z Abadonom — kdo dokaže to pogodbo? In ali ni takšna pogodba hudodelstvo že sama na sebi? Milo se mu stoži po domovini; toda zdajci se šiloma iznebi tega čustva, da ne bi služni duhovi ustregli njega hrepenenju po rodnem domu in ga ne prenesli tja, kjer je zatožen, da se je udeležil pri za vratnem umoru Petra Pavliča. V teh bridkostih, ki so mu sklonile glavo in dušo, zakliče pomočnika Abadona; toda rešnik se ne odzove. Brezupen in zbegan se spomni čarobnega obroča na vratu. Dotakne se ga in mu veli, naj izkaže svojo moč in privabi služne {{prelom strani}} duhove. Zdajci je vse živo po celici. Po tleh se plazijo močeradi, krastače in modrasi. Na mizici zraven klopi čepč dihurji in črni mački, pripravljeni na skok, in okolo glave mu vofotajo žarnoglede sove in črne vrane.

— Poberite se, grda golazen! zakriči Samorad. Veselih duhov si želim, ki me razvedre in odneso iz te temnice! —

Toliko da izgovori, že se preobrazijo sove in vrane v krilatce s krasnimi ženskimi obrazi. Črni mački so zamorčki v rdečih haljinah, ki v srebrnih posodah ponujajo naslade in krepčila. Dihurji so škratje v zelenih suknjicah, vsak ima kadilnico v roki, iz katere dehti razkošna vonjava. Močeradi, modrasi in krastače se pa kakor spretni kovači in kopači lotijo zidu in zdajci izkopljejo in izdolbejo prostoren predor. Klop, na kateri sedi Samorad, omehča se in razširi ter skoro zdrči skozi predor v nočno temino pod milo nebo.

Krilate deklice neso Samorada v mehki nosilnici po zraku, ob nosilnici plavajo zamorčki, veselo pojoč; kovački in kopački se love in prekopicavajo ter piskajo na srebrne piščalke plese in koračnice; pred izprevodom pa vihte škratje kadilnice in sipljejo svetle iskre v črno noč. Samorad zadremlje, ne vedoč, kdaj in kako.

Bil je že dan, ko se je predramil. Stal je na razornem okroglem griči, kjer je bilo vse polno ostankov opeke in razrušenega zidovja. Okolo griča se je prostirala nepregledna, neobrasla ravan brez sledu človeške roke, in sredi ravni se je valila lena, umazana reka. Ko Samorad v skrbeh motri žalostno mrtvo puščavo okolo samotnega svojega stališča, približa se mu starček častitega obličja. Na pisanem turbanu ima dijamant, ki se leskeče kakor solnce; odet je z zeleno svileno haljino in za rdečim širokim pasom nosi starinsko orožje z umetno okovanimi ročaji, ki so obsuti z biseri in dragimi kameni. Starček se nemo prikloni, skrižavši roke na prsih.

— Kdo si častiti starček? vpraša strmeči Samorad.

— Ne budi mi tožnih spominov, odgovori starček resno in prijazno, in oprosti mi odgovor, kdo sem in odkod prihajam. Denašnji dan mi je dana prostost, da posetim te mile kraje. Ti, neznani tujec iz daljnega zapada, pa dovoli, da te vzprejmem po svoji šegi kakor gosta in domačina. —

— Iz vsega srca sem vesel blagodušne vaše ponudbe, tembolj ker sem tako sam in ne vem, kako sem dospel v to neznano deželo. —

— Umiri se, blagi mladenič! Kako si dospel semkaj, tudi meni ni znano. Poznam pa to deželo, slavno domovino svojo. Sedaj bivaš {{prelom strani}} v Aziji, v deželi čudes in bajk, v domovini neizčrpne modrosti. Mužnata, peščena in žalostno-gola ravan, ki se razprostira nepregledno okolo tebe, to je nekdanja Mezopotamija. Če poznaš na zapadu Francijo ali Belgijo, če si opazoval, kako je rodovita, kako skrbno in umno obdelana, vedi, da je nekdanja Mezopotamija visoko presezala sedanje francoske in belgiške poljane! Ta moja domovina je bila zemeljski raj, bila je potlej opustošena, bila pozneje zopet zemeljski raj in sedaj je drugič puščava. Toda pride še čas, ko se Vztok predrami iz tisočletnega spanja v staro moč in slavo. Takrat se tresi Zapad! Ta razdrapana gorica opeke, sipe in zemeljske smole, na kateri stojiva sedaj, podrtina je nekdanjega nebotičnega babilonskega stolpa. Te prostrane gomile okolo naju, ta nakopičena rovišča, ostanki so mesta Babilona in neme priče o minljivosti človeškega napuha že blizu dvetisoč let. Sedaj se tukaj potikajo tigri in hijene. Ako bi se pa to okamenelo mesto dvignilo iz podrtin v nekdanji slavi in lepoti, ako bi se oživilo, kakor je bilo za carja Nebukadnecarja, onda bi ostrmel, blagi mladenič, vpričo tolikih čudes in vpričo resnice, ki preseza vse bajke iz tisoč in jedne noči. Tedaj bi moral reči, da ni mesta v Zapadu, ki bi se merilo z nekdanjim Babilonom po lepoti, velikosti in bogastvu. In glej, kakšen je sedaj Babilon! Meni ne usahnejo solze zaradi usode rodnega mesta! Ti prijatelj iz Zapada, pa si zapomni, da je to grobišče bodoča podoba vaših zapadnih mest. Vaš Rim, vaš Pariz bode nekoč podoben tem razvalinam; pa tudi v grobelj veličanstvu bode Babilon presezal Zapadove razvaline ... Ali oprosti, blagi tujec, da sem se toliko razvnel za ljubi svoj Vztok! —

Starček migne Samoradu, in oba se napotita z griča k mlakužnemu bregu motnega Evfrata, iz katerega puhti mrzličen hlap. Ob bregu stopata dalje med sledovi mogočnih zidov in prideta do razsežne, visoke gomile. Podrtine se umaknejo, in gladek rov se jima odpre pod zemljo. Tako dospeta do visokih bronastih vrat. Starček potrka, in razpahnejo se na iztezaj. Samorad stopi v dvorano: prostrano, visoko, svetlo kakor dan. Beli strop, okrašen z zlatimi arabeskami in z živimi slikami, nosijo vitki stebri od bliščečega marmorja, kamor sta vloženi slonova kost in zlato. Stene krijejo čudovite preproge in vse polno nenavadnega nakitja, slike, kipi, dragocene posode. Od stropa vise nepreštevne svetilke, obsute z dragimi kameni, in v svetilkah gore mirne dišeče luči raznih barev. Samorad se ne more nagledati te lepote.

Na vzvišenem prostoru stoji na šarenici od svile in zlatih nitij starinski prestol od malahita, zlata in slonove kosti. Bliska se od {{prelom strani}} dijamantov, rubinov in smaragdov. Starček odene Samorada s kraljevskim plaščem, poda mu zlato žezlo v desnico in mu dene na glavo težko kraljevsko krono; potem mu migne, naj sčde na prestol, rekoč: — Na tem prestolu so sedeli Nebukadnecar, babilonski kralj, Cir Perzijan in Aleksander Veliki iz daljnega Zapada. V tej dvorani so se jim klanjali kakor bogovom mnogojezični narodje velikega Vztoka. Ali vse je minilo! Aleksander Veliki je prav v tej dvorani umrl, ko je hotel biti bog. —

Samorad sede na prestol, starček pa poleg njega na šarenico. Vrata na levi in desni strani se odpro. Približajo se beli in črni pritlikavi sužnji, razvrste se v skupine, pokleknejo in ponujajo Samoradu v dragih posodah neznanih krepčil in dragocenih daril. Dvorana se razsvetljuje čimdalje bolj, oživlja se in polni. Od zadi se približajo, kolo plešoč, bele in črne mladenke izborne lepote. Vitka telesa so lahno in slikovito odeta s pisano svileno tančico, na rokah imajo zlate zapestnice, okolo vratu nanizane bisere, razpletene lase pa jim dičijo venci od cvetic in blestečih dragih kamenov. Kolo teh krasotic se bliža Samoradu, pojoč pesmi z neznanimi, milimi napevi, igrajoč čarobne melodije na lire, kakeršnih še ni videl, sestavljajoč, razdružujoč in zopet sklepajoč dražestne skupine in plešoč živahno in počasno, nasladno in resno ... Samorad zre ves omamljen v to razkošno gibanje lepote, umetnosti in bogastva.

— Kaj se godi okolo mene? vpraša starčka. Starček se vzdrami kakor iz sanje in odgovori:

— Vrnil se je po tisočletjih dan nekdanjega sija in slavlja. Iz grobov, čez katere brije tisoč in tisoč let trohnoba in pozaba, vstali so nekdanji dvorjani te palače, da si zopet obude spomin — oh, tožni spomin! — kako so živeli nekdaj, ko jim je sijala živa mladost z lic in vrela gorka kri po žilah, tedaj ko je bilo to grobišče ob kalnem Evfratu sredica slavnih, davno pozabljenih narodov. Tu, sedaj nad sto metrov pod razvalinami, tu je dvorana nekdanjih babilonskih kraljev. Ali ne vidiš tam na beli steni, kako se ostro odlikuje izmed zlatih arabesk črna pisava krepke roke, danes takisto kakor pred več nego dvetisoč leti: »Mene, mene, tekel, ufarsin«? To so bile tiste usodne besede, katere je raztolmačil prerok iz naroda, ki je jedini ostal neiz-premenjen in neizpreobrnjen od onih davnih časov. —

Starček je še poudarjal, kolikokrat so se tiste pomembne besede, katere je raztolmačil prerok Danijel, uresničile v človeški zgodovini, toda uspeh tega poudarjanja je bil pri Samoradu sličen uspehu onih {{prelom strani}} besed pri kraljih in narodih. Samorad ni poslušal, zakaj zameknil se je hipno v nov prizor. 

Odaliske se razstanejo v dve vrsti, pokleknejo in se pripognejo do tal. Sredi med vrstama pa stopa velika žena v bagreni, z zlatom pretkani halji; kraljevski venec od brušenih dijamantov, ki se leskečejo v vseh barvah, krasi ji ponosno glavo. Kolo najlepših devic jo obkroži, zapoje veličasten slavospev, in ves izprevod se počasi in dostojanstveno bliža Samoradovemu prestolu.

— Kdo je ta žena, kraljica po lepoti in veličanstvu? vpraša Samorad.

Starček odgovori: —To je kraljica Semiramida in tebi se bliža, da se ti pokloni kakor svojemu kralju in gospodarju. Toda svarim te, varuj se nje ljubezni! Na kraljičinih medenih ustnicah je strup, ki zdajci umori človeka, ako jih poljubi. Sojeno je tej slavni vladarici milijonov podložnikov, tej blagi, lepi ženi, da je vsakdo smrtno otrovan, kogar hoče osrečiti z ljubeznijo. —

Zroč to krasno, nesrečno kraljico, strmi Samorad čimdalje bolj. Naposled mu v kopernečih očeh ni dvojbe, da je kraljica Semiramida njegova živa Cvetana. Razvnet plane s prestola, hiti Cvetani naproti in zakliče: — Hiti na srce moje, Cvetana! Vsa žalost je pozabljena, in nihče naju več ne razdruži! — Rekši objame nje život in ji pritisne goreč poljub na cvetoče lice. Roke so objele koščeno ogrodje, usta so poljubila hladno mrtvaško glavo, ponosna kraljica je razpala kakor prah in pepel. Pred očmi se Samoradu v tem hipu zablisne kakor strel iz velikega topa; otel strelni grom mu udari na ušesa, in Samorad se zvrne na tla — raz klop svoje celice v policijski ječi v Parizu. —

Od spanja še ves vrtoglav, uzre skozi dim in prah v jutranjem somraku, da sta se v zidu napravili dve široki razpoki. Zid med razpokama se prekopicne, in skozi predor stopi Abadon ter dvigne Samorada, rekoč: — Oprimi se me, in beživa! Stropovje pod teboj in nad teboj se ruši in lomi, zdajci se razvali vse! —

Abadon odnese Samorada skozi zidno vdrtino kvišku v zrak. Za njima se velik del ječe podere ter pokajoč in treskajoč usede k tlom. Gost oblak dima in prahu zagrne razvalino.

V znanem zrakoplovu Samorad zopet uživa prosti vzduh in pogled na vzhajajoče solnce. Ali ta prizor ga ne zanimlje. Nekaj je zamišljen v sanjo, iz katere se je vzdramil tako iznenada, nekaj pa preudarja, ali je ječa med pariškimi zidovi opasnejša nego ječa v zrakoplovu Abadonovem. —
{{prelom strani}}
Dolgo molčita, naposled vpraša Samorad:

— Kako sem prišel, mogočni gospod, iz ječe v Babilon in potlej toliko v ječo nazaj, da ste me še o pravem času potegnili iz podrtin? —

— Navadna človeška reč, odgovori Abadon. Kako si po svoji nepopravni brezznačajnosti sam sebe priredil za ječo, menda nisi pozabil. Da si potlej mogel prespati svojih pet ur, prislepili so ti moji duhovi čudne sanje, nekaj prijetne, kar še pomniš, nekaj poučne, kar se ni prijelo tope duše tvoje. Te sanje si imel za resnico. To je umevno, ker je človeško. Priljubljena so vam mamila in trapila, da lože trpite kratko svoje življenje. V sedanjem nervoznem stoletji mamite in trapite svoje živce neposredno in posredno z alkoholom, spijem in z drugimi strupi, z razkošjem in z nebrzdano domišljijo. Staro, prirojeno mamilo pa so vam sanje. To je najboljše, celo nekaj koristno mamilo, ker je sanja najpodobnejša istinitim pojavom vašega življenja, v katerem tolikrat nadomešča videz resnico in je čestokrat domneva boljša od istine. Za sanjo se tudi človeška nrav ne maščuje tako, kakor mučita stud in žal dušo in telo po razuzdanem tvezanji čutnic in mišic, kadar se prenasičenje in gnus ustavi daljnemu delovanju preobilega mamila. Živo se ti je sanjalo, da si bil v Nebukadnecarjevi palači v starem Babilonu; dejanski si pa ostal v Babilonu sedanjega veka, v palači, katero je v starem Babilonu tedaj, ko so ljudje imeli krepke živce in kratke pravde, nadomeščal — levinjak. Kaj ne, denašnji svet je omikanejši in ozirnejši? ... Znano ti je gotovo, da se v sedanji dobi naglega človeškega napredovanja jako očito javljajo in oblastno gibljejo novi razumniki, ki se zovejo dinamitovci. Ti podirači, značilni za konec tega stoletja, imeli so nekaj opravila pri policijski ječi. Moj Plahtalič se jim je pridružil. Saj veš, da rad pomaga povsod, kjer se provzročujejo iznenadni vpiski v mrtvaško knjigo. Plahtalič in tisti brezozirni popravljači človeškega razmerja so se dogovorili ter zvršili svoj naklep in drzno svojo umetnost točno in predorno. Ti si otet; jaz pa sem toliko podpiral zid in trame, da si uhitel iz kletke. Sevčda, dinamitova moč se ne da stesniti, kakor bi marsikdo želel; rajši učini več nego menj. Tako je bilo tudi sedaj. Poslopje je močno vztrepetalo in se po nekod razrušilo do tal. Ljudij je nekaj ubitih, nekaj pohabljenih, največ samo prestrašenih. Saj to ni moglo biti drugače. Nekaj zasutih zločincev je zaslužilo tako smrt, in človeški hodničnjaki jim jo privoščijo, ker bi jih človeška pravica ne smela kaznovati tako ostro. Pri nekaterih ubitih nesrečnikih se drugi ljudje vesele njih smrti, ker so ž njimi umolknile tajne resnice, {{prelom strani}} ki bi marsikoga ugonobile, da jih je zvedel preiskovalni sodnik. Tudi nekateri nedolžniki so nagloma in iznenada rešeni težav in izkušnjav človeškega življenja. Tako je smrt mnogim prav prišla. Nasproti so pa nekateri, ki bi si bili želeli smrti v razvalinah, toda smrt jim je prizanesla. Med temi je bankir Padeles. Njega so tudi nocoj preselili v to hišo, ker so zasledili razne prevare. Ostal je zdrav in krepak, in res škoda bi bilo, ako bi tak mož ušel zasluženi kazni in sramoti. —

— Oh, gospod, to je strašno! Zaradi mene toliko pomora in nesrečnikov! Ali niste mogli tega zvršiti drugače? —

— Ni taka sila, če nekdo izgubi življenje, nekdo pa nogo ali roko, ali vid ali sluh. Ne misli dalje, da se je zvršilo vse jedino zaradi tebe. V tej razstrelbi se je združilo več naklepov, celo tvoja lepa Darinka je zapletena vanje. Neumno je pa tudi, da zahtevaš od mene, naj jaz, nadzemljan, zaradi tebe, ubogega človeka, bolj varujem in ščedim tvoje sozemljane; nego vi sami drug drugega varujete nesreč in nevarnostij. Radoveden sem, kako bi se bil ti sam otimal, ako bi bila tvoja rešitev možna samo s pogubo življenja tvojega bližnjika. Gotovo bi bil modroval: »Moje življenje je več vredno, bolj upravičeno za obstanek; naj se torej nevarnosti izpostavi drugo življenje, saj morda ne pogine!« ... Vaši teoretiki pravijo, da je človeško življenje najdražja reč na zemlji. Vaši praktiki pa delajo prav narobe, in morite se kar grmadoma. Koliko krvi so prelili vaši imenitni vojskovodje in slavni kralji! Ali še veš, kako je kraljica Tomirida odsekani glavi perzijskega kralja Čira nasitila žejo po krvi? Blizu tvojega doma med Slovenci je pel sloveči nemški pesnik Anastazij Griin v romančnem ciklu »Der letzte Ritter« nastopne vrstice:

»Ein Konig wird er werden; ali Eins, ob bos ob gut; Kein Konig starb auf Erden, der ganzlich rein von Blut. — Wenn jetzt dies Hiru verdorret, dann briitet’s nie davon, Wie viel der Graber brauche zum Fundament ein Thron; Stockt jetzt sein Blut, nie stromet des Volkes Blut dann hin Zu farben seineu Purpur, weil er zu blass ihm schien.«

Koliko nedolžne krvi je prelila dežel nikdar sita država starih Rimljanov in koliko vaša nad tisočletna verska preganjanja, v katerih se je cesto odlikovalo zverstvo nad verstvom! Vaša svetovna zgodovina je bolj zgodovina krvoprelitja nego človeškega napredka; smeti bi bilo malone misliti, da vzajemno prelivanje človeške krvi narode tako oživlja in jači kakor nebeška rosa travnike ... In kakor v velikih, rekel bi, v mednarodnih stvareh, tako vam je tudi v malih imovinskih stvareh življenje najcenejša stvar. Marsikateremu gospodarju {{prelom strani}} je več do zdravja svojega žrebeta nego do blagosti rodnega otroka. Marsikateri trgovec prodaja pokvarjeno, otrovano živilo, samo da je dobiček večji. Veliki brodnik zavaruje trhlo ladjo za visoko vsoto. Ladja splava po morji, in ondu najdejo grob poglavar in mornarji. Veliki brodnik pa prejme visoko zavarovano vsoto — svoj naprej preračunjani dobiček. V rudokopih tramičite rove in jamice kolikor možno slabo in skrbite za čisti zrak čim menj tem rajši; ker veliki troški manjšajo dobiček. Pripeti se nesreča, na stotine kopačev se zasuje in zacjuši, stotine družin mora prijeti za beraško palico. Gospodar milijonar pa računja svoj dobiček in nima za to grozno bedo drugega nego gladko pomilovanje, in če se more videti blizu, nemara tudi prisiljeno solzico. Stari Rimljani, kadar so bili že omehkuženi, radovali so se krvavih bojev gladiatorskih in levov v levinjakih, ki so mesarili mučence. Vi, tako omikani in nervozni ljudje ob konci 19. stoletja, pa se ne morete nagledati vratolomnih bojev z obdivjanimi biki, vi se čudite nesrečnim ljudem: predrznim vrvoplescem in krotilcem divjih zverij, navdušujete se za surove, častne dvoboje, pri katerih imata čast in poštenje navadno najmenj odločevati ... In ti zahtevaš, da bi jaz, nadzemeljski duh, prizanašal tej človeški krvi, vam tako cenčni? Meni je človek ničla, katerih je tisoča toliko vredna kakor jedna sama. Sicer pa še ne veš, kdo sem prav za prav. —

— Oprostite, gospod. Vedno me je gnalo to zvedeti; ali nisem se vas upal vprašati. —

— Čemu ta ponižnost? Bodi ti takoj resnica brez ovinkov. — Abadon se lahkotno nasloni na stol, seže po lični knjigi na mizi in izpregovori:

— Na zemljo je prišla doba, o kateri govori deveto poglavje razodetja Ivana blagovestnika. Beri v knjigi: »Zatrobental je peti angelj, in videl sem zvezdo, ki je padla z neba na zemljo; zvezdi je bil dan ključ do žrela brezdna. Odprla je žrelo brezdna. Dim vzhaja iz žrela kakor dim velike peči in temni solnce in zrak.« Ta zvezda, ki je padla z neba na zemljo, to je vaša sijajna veda. Preumili ste zakone prirodne in podjarmili toliko njenih močij, prednikom vašim neznanih, da ste zagospodarili svoji zemlji celo globoko pod nje površino — »v brezdnu«, katero vam je odkrila vaša učenost. Ali ne poznaš tam ogromnih skladov premogovih? Spomni se velikanskih parostrojev, stolpom podobnih dimnikov, kakeršni se dvigajo pri tvornicah, razpostavljenih po vsi omikani zemlji, pomisli, koliko se dan na dan požge tega premoga iz brezdna! V velikih tvorniških mestih žrela teh parostrojev in dimnikov res izpuhtevajo toliko smradnega dima v zrak, {{prelom strani}} da solnčni žarki ne morejo predirati skozenj in da je okužen ves vzduh. Citaj dalje: »Iz dima tega žrela so se razkropile kobilice po zemlji, in dala se jim je oblast ... Zapovedalo se jim je, naj ne poškodujejo trave na zemlji niti zelenja niti drevja, ampak samd ljudi, ki nimajo božjega znamenja na čelih svojih. Dana jim je bila oblast, ne moriti ljudij, ampak trpinčiti jih pet mesecev; in njih mučenje je bilo kakor mučenje škorpijonovo, kadar piči človeka. In v tiste dni bodo ljudje iskali smrti, a ne bodo je našli; želeli bodo umreti, a smrt bode bežala od njih.« In kakove so tiste kobilice? Čitaj dalje: »In kobilice so bile kakor konji, opremljeni na boj; na glavah so jim bile kakor krone od zlata, in njih lica kakor lica človeška ... Oklepe so imele kakor železne oklepe, in hreščanje njih perutnic je bilo kakor ropot voz, kadar z mnogimi konji dirjajo na bojišče.« Sedaj pa premisli pomen tega prerokovanja! Iz velikega, solnce temnečega dima — iz velikanske porabe premogovih skladišč in izkoriščanja prej neznanih prirodnih sil je izšlo veliko izdelovanje človeških potrebščin, nastal je velik promet in ta je prinašal podjetnikom velikega bogastva, vsem ljudem pa veliko poželjivost in potratnost. Ljudstvo se je hitro množilo kakor vselej, kadar se odpro novi viri blaginje, in razplod se je vršil po starem pravilu: »Narod se množi hitreje nego njemu potrebna živila.« Tako je vzrasla ogromna premnožica proletarcev, siromakov, ki terjajo vsakdanjega kruha, vpijoč, da imajo pravico do dela, pravše, do zaslužka. To so kobilice prve vrste. Zajedno ko so rasla velika obrtna podjetja in rasle imovine ter se je množilo prebivalstvo, morale so napredovati tudi države; saj se sestavljajo od državljanov in se morajo ravnati po državljanih. Kakor so velika obrtna podjetja uničila mnogo malih (rokodelskih) podjetij, takisto so velike države izpodrinile mnogo malih držav z zemljevida in z zgodovinskega pozorišča. Kakor obrtna podjetja izkoriščajo prirodne sile, takisto izkoriščajo države narodne sile; in kakor je med obrtnimi podjetji konkurencija na življenje in smrt, takisto sta med državami zavladali hlastežna zavist in vihravo tekmovanje za boljša branila in gonobila. Tako stoji država proti državi opremljena na brezupni boj, in ustanovile so se tiste ogromne vojne tolpe, kakeršnih stara Evropa ni poznala. Ta stalna vojska so kobilice druge vrste ... Te prerokovane kobilice ne nadlegujejo vaših trav in vašega drevja. Vaše zelenje rase prav bujno. Od vseh krajev svoje zemlje ste nabrali najboljših zelišč in najlepših cvetic za živilo in sladilo svoje. Vaše poljane, vaši nasadi so kakor čarobni vrtovi in perivoji proti nekdanjim evropskim sajenicam. Vi gospodarji te lepe Evrope pa vzdihujete pod mučenjem prerokovanih kobilic v skeleči boli, kakor {{prelom strani}} da vas vedno pikajo škorpijoni. Gospodarji tistih velikih stolpov, iz katerih se vali dim noč in dan, lastniki velike premične imovine trepečejo pred svojimi belimi sužnji, boječ se njih zborov, uporov in razstrelil. Vsi državljani pa še posebe ječe pod neznosnim bremenom stalne vojske — kobilic z železnimi oklepi. Ta stalna vojska ovira mladino v razvoji in starino v pokoji in varčnosti; ona podaja vaši Evropi za to stoletje občega napredka nečastno znamenje osurovelosti in hlapčevstva, kakor bi se bile države ponižale med velike masine in bi ne bil državljan nič več nego brezčuten in brezvoljen zob, ta na tem, oni na onem kolesi te velike državne mašine ali tega velikega zahomotanega malina, ki toli ropoče, kar pa zmelje moke, največ sam použije ... To je tistih pet mesecev neznosnega trpljenja brez smrti! Ali ta doba še ni končana, in vaše trpljenje se morda še poveča. Tistih, ki imajo bogastvo, in tistih, ki imajo oblast, lotila se je namreč bojazen, da se združijo te dvojne kobilice, ki so si dosedaj cesto stale nasproti, in da kobilicam prve vrste, umej proletarcem, anarhistom, socijalistom in nihilistom, sploh ljudem, ki nimajo ničesar svojega razven nadeje, da si kaj pridobe, ljudem, ki ob splošnem prevratu ničesar ne izgube in morejo samo kaj doseči — da tem nevarnim kobilicam baje priskočijo kobilice druge vrste, nezadovoljni evropski sluge v vojni uniformi, ljudje, ki so se po svojem pozivu učili, kako naj se ruši in mori, in so pripravljeni in vajeni gledati smrti iz očij v oči. To bode večina nezadovoljnikov, ki bode izkušala proti manjšini stanov, imajočih oblast in bogastvo, šiloma prenarediti družabni red. To bi bil res prevrat, kakeršnega stara Evropa dosedaj ne pozna! Marsikatera suknja, ki sedaj odeva jednega človeka, razdelila bi se na deset koscev; marsikatera tvornica, ki je sedaj bogatila jednega in živila tisočo, razvalila bi se v grobljo ... sploh marsikaj bi se razvalilo in preobrnilo. To bodo tiste hude kobilice s človeškimi lici, ki bodo imele na glavah kakor krone od zlata. One bi si namreč prisvajale kraljevsko oblast na zemlji, katero bi izkušale potvoriti po nezrelih svojih nazorih. In toliko bode tistih kobilic, da bode hreščanje njih perutnic kakor ropot voz, dirjajočih na bojišče ... V tem neznosnem položaji iščete smrti, toda smrt beži od vas. Vsi vidite, da to razmerje med različnimi stanovi, med sosednimi narodi in ta oboroženi mir ne more trajati dlje, sicer se pogubite vsi za samo blagostjo, pravše dragostjo takšnega miru. To stanje vam je soparna tišina pred nevihto, in želite si vihre, grozne vojske z velikim pomorom, samo da se iznebite te tlačeče tišine in tesnobe, pridi že za vojsko karsibodi; saj večje zlo ne more nastopiti od sedanjega. Toda vojska {{prelom strani}} ne pride, in nikjer se ne pokaže gromonosen oblak na politiškem obzorji — »smrt beži od vaš!« — Beri še v jednajsti vrsti, kdo je gospodar tem kobilicam, človeški rod mučečim! »In imele so nad seboj kralja, krilatca iz brezdna, ki se zove hebrejski »Abaddon« in grški »Apollvon«, (latinski Exterminans, slovenski Gonoba)«. To sem jaz Abadon-Gonoba: zli duh laži in prevare, licemerstva in krivice — sploh vodilni genij vaše dobe! —

Abadon odloži knjigo, primakne stol bliže Samoradu in nadaljuje: — Kakor si ravnokar čital, dana mi je velika oblast, katere ne moreš preumeti. V tem hipu, ko govorim s teboj, vodim tisoče drugih opravil in prestvarjam laž za resnico, prevaro za pravico: bogatinu kažem, kako naj brez kazni zatira ubožca, tatu ponarejam ključ in podajam dleto, da razpahne jekleno blagajnico, rovarju podajam netila, da zapali in razruši zgradbo človeške pridnosti, krivoprisežniku držim desnico kvišku, da se iznebi poštene svoje dolžnosti, učenjaka učim kako naj s popačenimi viri in s krivimi dokazi pobija resnico, državniku na krmilu pravice in uprave narekujem, kako naj baje na podlagi postave tare jasno pravico in slobodo ... Mojih pomočkov še ni preštel nihče. Tukaj slepim z nadejo velikega dobička, da se varčen poštenjak zavede v izgubo in zločinstvo, tam okitim zaveden obraz z nedolžnostjo, da zabrede dostojanstvenik v grehoto in sramoto, ondukaj nastavim licemerskega svaritelja, da se zmane poštenje čistega značaja, ondu sem umotvor, ki kvari ukus in nravnost, povsod sem vešča, ki zavaja zemljana s poštene steze v mlakužo! Skrivam se celo za vero in sveti križ, da lože mečem otrovane sulice na svoje nasprotnike, ki se proti meni branijo toliko teže, ker ne smejo zadeti mojega ščita in branila ... Kralj sem prijateljstva brez ljubezni, radodarnosti brez milosrčnosti, odlik na prsih brez značaja v srci, umetnosti brez vzora, postave brez pravice, pobožnosti brez vere, kralj lupine brez jedra, pleve brez zrna, sploh gospodar vseh pobeljenih grobov ... Meni so podložni licemerci, ki skrivaj pijo vino, javno pa oznanjajo vodo, ki skrivaj uvažujejo, da je meso slabotno, javno pa srdito lučajo kamenje na bližnjika, kateremu se je spodrsnilo na opolzli stezi skozi življenje. Meni so podložni vsi neznačajniki in uskoki, kateri iz tabora slobode in narodne ljubezni prestopijo v tabor klečeplazov in koristolovcev; vsi, kateri javno zatajujejo in preklicujejo vzore in verno prepričanje svojega srca in se vnemajo za prepričanje, kakeršno se jim narekuje od zunaj ali od zgori. Meni so podložni govorniki in stvarjatelji javnega mnenja, ki s puhlimi besedami delajo dim, da se skozenj ne vidi resnica, in se vedo po reku iz početka tega stoletja: »Beseda {{prelom strani}} ti je dana, da ž njo zakrivaš svoje misli.« Meni so podložni narodni kolovodje in časnikarji, ki se vznemirjajo za posestno stanje velikih narodov, kadar ponižen narodič zahteva uresničbo prirodnih pravic, potrebnih za svoj obstanek, in podložni so mi vsi oblastniki, ki merijo pravico po pravilu: »Kdor ima več, njemu se prideni še več, zakaj kdor je imel dosedaj malo, vajen je že oskromnega imetja« ... Moje kraljevstvo je obsežno, toda vladanje me ne stane ne gladkih državnikov niti stalne vojske, ker vsi podložniki se mi pokore rado volj no. Kakor vi ljudje prostovoljno plačujete davek v tobaku ali v opojnih pijačah, prav tako meni moji podložniki prinašajo svoje dan in davke, in sicer čimdalje več. —

Samorada je vidno mrazilo ob tem govoru. To opazivši, nasmehne se Abadon in pravi prijazno: — Vender, prijatelj, ne boj se me! Ker je moje kraljevstvo toliko, da je gotovo preveliko, nisem tako vladehlepen in trd gospod. Dopuščam tudi izjeme, in prav pri tebi hočem poskusiti, ali je meni, ki vedno želim zlobo, možno učiniti jedenkrat dobrost. Nikar ne misli, da ravnam s teboj, kakor se mačka poigra z miško, predno jo zadavi. Ampak meni je ostal sled ali morda samo spomin nekdanjih vrlin, in loti se me vsaj jedenkrat na tisoč let nepremagljiva slast, da stopim na dan s temi vrlinami in priskočim ubogemu zemljanu, kateremu se opoteka na ozki brvi čez reko strastij in izkušnjav. Žal, doslej mi je takov poskus vedno spodletel, in po svoji kleti usodi sem vedno učinil zlo, kadar sem želel dobro. Tebe ščitim kakor dosihdob še nikogar: pobral sem namreč življenje, katero si sam vrgel od sebe. Morda opravim v tem novem slučaji bolje; vender kar si počenjal do sedaj, ne opravičuje mojih nadej. —

— Oh, gospod, verjemite mi, da vam popolnoma zaupam in da sem vam ves udan. Trdno se nadejem, da me rešite sedanjega stanja, katero se mi zdi kakor hud sen. —

— Rešiti te, to je tudi moja volja. Vender vedi, da pri svojem moralnem poskusu s teboj posnemam in moram posnemati tisto bitje nad sabo, čegar imena ne izrekam brez jada in trepeta. Vedno sem ti puščal človeško prostost, ali svaril sem te hkrati, da je ne zlorabljaj. Ti sevčda si ravnal kakor navaden človek: zloben čin nagli, dobra volja pa kesni; bližnja slast vnema, gorjč, ki preti za slastjo, prezira se. Pomagal ti bodem, ravnal se bodem pa tudi nadalje po višjem vzorci, puščajoč ti človeško slobodo, katere ti ne smem vzeti, dasi mi jo ponujaš ... Treba je najprej pretehtati, kaj si doslej zakrivil; potlej bode resno poudariti, kako bi se vračal v izgubljeno blagost, korak za korakom. Za sedaj nama zadošča, če se baviva s prvim {{prelom strani}} korakom. Premotriva torej najprej tvoje dosedanje čine. — Največ si deloval z zlatom ali z njega namestnikom, z jako opasno stvarjo. Od neba prihaja luč, toplota, vlaga, vzduh; vse to je v blagost vsem stvarem, ki na zemlji rasto in umirajo. Zlato, železo, premog, žveplo, vse to pa prihaja izpod zemlje, iz dna tiste zemlje, ki je bila ukleta ob podedovanem grehu. Ti zemeljski darovi so vam nakopali veliko bede in nadloge, in ljudje so bili najsrečnejši v tisti »zlati dobi«, ko še niso poznali zlata. —

Samorad izpregovori: — Najprej sem velel, naj se dvema ribičema prinese vsakemu po kilogram cekinov. —

— To sta bila ribiča tiste korenine kakor imenitni galilejski ribiči, ki so preobrazili svet. Tvoja ribiča sta vrgla ponudeni dar v Savo in sta ostala srečna v svojem uboštvu. Ali zlato je bilo ukradeno. Moji duhovi so cekine tam ugrabili, kjer so jih najbliže našli, to je pri Petru Pavlici. Tam so jih tudi pozneje vrnili, ko jih je gospod pogrešal ... Da se je gospod toliko vznemiril zaradi tistih cekinov, da ga je skoraj prizadela kap, in da so potlej njega svatje tiste cekine pobirali po tleh in po mizi za svoje žepe, za to si odgovoren ti. Govori dalje! —

— Vratarju Mišku sem podaril zlato uro. —

— Moji duhovi so tudi pri tej priliki ravnali po starem zakonu, ki se javlja v vsem tvorjenji. Zvršili so svojo nalogo z najmanjšimi pomočki in so ti stisnili v roko najbližjo dragoceno uro, ki so jo kar v hiši našli pri Petru Pavlici. Vratar sedi sedaj v ječi zaradi tiste ure in ne bode oproščen sodbe, dokler ne izpričaš, da je tista ura dar iz tvojih rok. To je tvoja poštena dolžnost. Vender nerad prevzameš njegovo kazen. Vi ljudje delate rajši narobe. Govori dalje. —

— Nekdanjemu sošolcu Zivku Tratilku sem podaril nekoliko novcev, da bi nadaljeval svoje študije. —

— To je bila velika bedastoča. Denar je prišel po ravno označenem pravilu iz igriške banke v Monaku, kakor ti je že povedal Plahtalič. Doletela te je za ta čin sumnjiva čast, da sedaj tvoja slika poveličuje album mednarodnih sleparjev in da se ti je ogibati zlasti francoske policije. Seveda, ti si doslej cesto premišljal izvor mnoge znane in neznane stvari. Odkod pa moji duhovi dobivajo denar, nisi utegnil premišljati niti vprašati. Moral bi pa vedeti, da se takisto zvršf hudodelstvo, naj ga koderkoli vzemo — ukradejo, ali pa narede sami, pravše — ponarede. Zivku Tratilku pa si s svojim darom pomogel od stalne službe, kateri se je že dokaj privadil, do prejšnjega veternjaštva in pustolovstva. S tvojim denarjem je hitel na Dunaj in od {{prelom strani}}
ondu skoro v Budapešto, kjer se je že prej dlje časa bavil nečastno, a veselo. Možje, katere je bil prejšni čas precej okanil, zapazijo, da vender še živi veternjak, ki je bil svoje dni razglašen za mrtvega, in ukrenejo, kar je primernega. Tratilek je nekaj zaslutil in se umeknil v primorsko mesto. Možje v Budapešti ne mirujejo, in v primorsko mesto pride brzojav, naj redarji primejo Tratilka. Otelo ga je zgolj naključje. Brzojav je bil madjarski, telegrafiški uradnik, sicer odličnjak, kar se tiče znanja prometnih jezikov, razbral je iz madjarskega telegrama samo toliko, da se novica tiče njegovega znanca Zivka Tratilka; priročil mu je torej ta telegram. Zivko Tratilek je bil pa bolj vešč madjarščini in se je mahoma umeknil iz območja avstroogerske policije. Sedaj biva v Ameriki z neznatnim ostankom tvojega daru. —

— Zakoncema Ivanu in Bari Jaroslavičema, starima znancema, dal sem položiti na cesto tisoč goldinarjev. —

— Tudi ondu je denar deloval po prirodnem svojem nagibu. V jutro, ko sta našla denar, prodajala se je pri sodišči zvršilno Jaroslavičeva koča in gorica. Pristopijo mož Ivan, žena Bara in gorenjski tovornik: mož, da izprosi milosti, onadva, da dražbata. Ko Bara položi pri sodišči zahtevano varščino, Gorenjec bistro pogleda, seže po stotinjaku na mizi, opomni sodnika na skrivno znamenje na bankovci, in sodnik da Baro prijeti. Pri nji se najde še drugih devet stotinjakov, in vsi imajo znamenja, katera je tovornik naprej povedal. Tovornik je potlej kupil Ivanovo kočo in gorico za slepo ceno. Ivan in Bara sta ostala v zaporu, njiju deca pa je šla po svetu iskat kruha in usmiljenih ljudij. —

— Ubogi otroci, tem moram pomagati! —

— Pomagati? Da otroci vedo, kako si pomagal njih roditeljem, ustrašili bi se tvoje pomoči. Tem sirotam bode pomagano brez tebe. Potreba jim bode učiteljica, in usodne besede: »V znoji svojega obraza bodeš užival svoj kruh« bodo jim blagoslov ... Vender govori dalje. —

— Našel sem v Parizu rojaka krčmarja in mu podaril bankovec za tisoč frankov, ki je bil baje ponarejen, toda brez moje vednosti. —

— Da pojde po vrsti, naj pristavim jaz nekaj. V dvorani bankirja ali danes nekdanjega bankirja Padelesa si tudi nazvivdovi Darinki v roko stisnil dvetisoč frankov, ko je dala razumeti, da je brez drobiža. Ta prikaz tvoje ljubeznivosti, ali bolje neumnosti, zate ni bil velika žrtev; bil je pa velika pridobitev za Darinko, ki še nikoli ni štela toliko novcev. Ljubezniva Darinka služi sedaj tajni policiji, katera z nje pomočjo omrežuje in lovi salonske sleparje ali visokostolbarje, {{prelom strani}} kakor si že cul, da se Satan preganja z Belcebubom. Darinka te je takoj spoznala, z dobro preudarjeno ljubeznivostjo je skrbela hkrati za svoj žep in za policijsko oblastvo; ti si ji iskreno razodel vse svoje razmerje, ona pa je nate opozorila onega prijaznega gospoda, ki je tudi v tisti službi. Z onim gospodom si potlej takisto občeval prav iskreno in mu povedal celo svoje pravo ime in pravo domovje. Tako je bilo tedaj, ko si se s Plahtaličem šetal po stranskih pariških ulicah, že pripravljeno, da te ugrabijo, kadar se vrneš v svoj hotel. Bilo je samo naključje, da si prišel tistemu prijaznemu gospodu prej v pest, nego je pričakoval. Ta gospod te je pri bankirji Padelesu tudi fotografiral na svoj skrivni aparat, katerega nosi vedno s seboj. Albume evropskih rokomavhov in sleparjev sedaj diči dvojna tvoja podoba, in v malo dneh bodeš znana in iskana oseba vsi policiji večjih evropskih mest. Tega pač ni bilo treba. —

— Dovolite, gospod, da ugovarjam. Po navadnem poti ni možno od nocoj do jutri zvečer dospeti iz Hrvaškega Zagorja v Monako. V Monaku nimajo sledu, kdo je denar jemal in kako ga je vzel za belega dne. Tudi ni kaznivo, če slučajno izdam ponarejen bankovec. —

— Ne moti me s takim pregovarjanjem! V Monako si prišel po zrakoplovu, to so ljudje videli. Zrakoplov pa vozi dokaj hitreje nego železniški vlak. Da je bil denar ukraden, to je dognana reč, saj se večji bankovci zapisujejo po številkah, ki jih nosijo, in uprav takšni pogrešani novci so prišli iz tvojih rok nazaj v banko. Kar pa se tiče ponarejenih listov, pravi že star pregovor, da je denar pogledati, predno ga prejmeš ali izdaš. Tam v Monaku povrhu tudi preiskujejo način tvojega igranja. Kadar si stavil večjo vsoto, pritiskal se je k vrtavki neznan človek, ki je bil vsekakor premeten rokournik. Kroglice in kocke so že zastajale, pa so se zopet obrnile, samo da si ti dobil. Soigralci so strmeli vpričo te čudne sreče, in skrajni čas je bil, da te je oprezni Plahtalič odtegnil od igriških miz ... Toda pri Darinki sva še. Ona ima sedaj primerno dosti novcev. Proti tebi je bila dokaj ljubezniva, vender je bila bolj policijska služabnica nego ženska; zakaj zdel si se ji še premlad ali prejar. Pač pa ji ugaja tisti policijski uradnik, katerega je počasi popolnoma vnela in obmanila. On in ona sta že na morji, hiteč v Ameriko; on je pa v Parizu ostavil ženo in majhno deco. Kaj bode posledica? Ona dobi v Ameriki bogatejšega častilca, zapuščeni zavedenec bode moral naposled prijeti za motiko in lopato in se bode koril z nevajenim delom, dokler ga ne reši bela smrt. In kaj naj počne njega mlada žena v Parizu brez imetka, brez dobrotnih ljudij? ... Tisto kleto zlato, ki prihaja iz {{prelom strani}}
zemlje, trosil si torej vedno v nesrečo; pomislil nisi nikoli, da je denar, zmerno rabljen, zdravilo in tolažilo za človeške nadloge, nezmerno rabljen pa strup. Zlasti bode strup v rokah kačje Darinke. O tem se bodeš moral nekoč tudi zagovarjati, ali še hujši bode odgovor zaradi tolike razstrelbe. Ako bi bil sinoči jezik brzdal, kakor sem te opominjal prav resno, ne bilo bi toliko mrtvih in ranjenih ljudij, toliko ubožcev, ki so izgubili rednika. To vse kliče po zadostilu in osveti. Ako bi ugovarjal, da ni bilo treba tolike razstrelbe in moritve, povčm ti, da si me klical, da si od mojih duhov zahteval rešitve iz zapora in da si že tedaj, ko sem pogasil ognjiček v tvoji pristavi, moral zapaziti, kako moja pomoč ne deluje z najmanjšimi pomočki kakor pomoč mojih podložnih duhov. Jaz sem mogočen duh, in sled mojih stopinj se na široko pozna slično moji moči. Govori dalje! —

— Mislim, da sem izpovedal že vse. —

— To vse? Veliko preveč je za jedno ubogo dušo, toda ni vse. Svojo Cvetano ljubiš tako iskreno, da si v nocojšnji sanji samo za jeden poljubek na nje ustnice hotel iti v gotovo smrt, dasi te je starček svaril. Ta ljubezen te pa ni ovirala, da si tudi nocoj, ne v sanji nego bedeč, z lahkomiselnim samoljubjem netil ljubezen vdovi Ljudmili: v tem gorkem srci, katero se še ni zacelilo za žalostjo po ljubljenem moži, katerega si tam v Monaku s sleparsko igro umoril. Kolik hudodelnik si, če misliš, da je rahlo, globokočuteče žensko srce igrišče za moško prešernost? Ti si iskro zanetil, in kdo sedaj pogasi požar, ki pali to nesrečno srce? Ona je v svoji nekročeni strasti vsa prevzeta od ljubezni; danes te pričakuje na dom in skoro pred oltarjem. In kaj je storila ravnokar? Neomejena ljubezen do tebe je zamorila materinsko ljubezen, in Ljudmila je odpravila tisti zadržek, ki je bil morda na poti vajinemu zakonu. Poglej zopet skozi moje naočnike! Tam vidiš v siromašni sobi ubožne hiše tisto dete, katero si nekoč videl, kako se je v zdravem spanji nasmihalo liki angeljček, in odsev tega zdravega veselja je dičil lica zadovoljne matere. Sedaj pa dete spi nevzdramno spanje, in lica so bleda in otrpla. Ljudmila pa v topi brezupnosti gleda na učinek svoje strasti. Kako bodeš odgovarjal za to žensko? —

— Prosim, gospod, s povzdignjenimi rokami, prizanesite mi! Toliko udarcev ne prebijem! —

— Miruj, prijatelj! To še ni tvoj sodni dan. Živci so ti zdravi in prebijejo lahko še kaj več. Samo še jedno reč morava urediti, potlej pa odvijem tezalnico ... Od Ljudmile smem prestopiti k Cvetani — k polpozabljeni nevesti. Morda še pomniš, kako si za svatovanja {{prelom strani}} sedel na peči, kako si se zmuznil za Cvetano v nje sobo, kako je takrat glas počil med svati, da si utonil, in kako je gospod Peter Pavlic ugledal tvoje lice med vrati za Cvetanino glavo. Mož je bil že prej ves razburjen od bolečine v nogi, od vina, jeze, strahu, in pretila mu je že srčna kap. Ko pa uzre tvoje togotno lice, prevzame ga grozna misel, kakor bi mu bil ti sam z onega sveta prišel očitat, da te je umoril. Nenadejani strah je moža podrl, srčna kap ga je prizadela. To je resnica, ali sodni spisi govore drugače ... Morda se še spominjaš, da se je Peter Pavlič nasrkal vina do velike mere in da se je Cvetana od svatovske mize in sama potrudila v kuhinjo po čašico črne kave za ženina. Tolikanj nenavadna postrežnost nevestina pri svatovskem obedu je vzbudila občo pozornost. Kava je ženinu prav teknila, ko so si svatje silno razdraženi pravili bridke resnice; in ko jo je popil, zgrudil se je čez malo trenutkov. Nekaj je ostalo na dnu čase. V tistem ostanku so potlej sodni veščaki našli strup. Zasledovalo se je dalje in izteknila se je v Cvetanini spalnici oprezno skrita tikvica takovega strupa, kakeršen se je zasledil na dnu kavine čase. Tista tikvica je bila zavita v popirnat odtržek, na katerem je bil obrisek iz tvoje roke. Sodnik je potlej preiskoval tudi na tvojem domu, in tam se je pokazalo, da se oni odtržek natanko ujema z ostankom nariska, najdenega v tvoji delavni sobi. To je bil načrt za popravo strešja pri Cvetanini pristavi ob Sotli, in ti si ga svojeročno podpisal tri dni pred poroko Cvetanino s Petrom Pavličem. Veščaki, kakor veš, nezmotni učenjaki, izrekli so, da je tisti strup pruska kislina (acidum hydrocyanatum), ki je tako huda, da cesto učini hipno smrt, in soglasno so povedali svoje mnenje, da so našli sled in duh pruske kisline v ženinovem telesi in da je mož umrl, ker se mu je zaudal ta strup. Umevno je potemtakem, da je Cvetana obtožena umora svojega moža in da si ti obtožen udeležbe pri tem hudodelstvu. Javni tožitelj bode, držeč se kazenskega zakonika, zahteval za oba smrtno kazen, in če se porotniki uverijo, da sta kriva, obsodi sodišče na vajino smrt. —

— Gospod, oprostite mi slovesni izrek, da nisem podal nikakovega strupa. To je vse zgolj kovarstvo. Prav tisti načrt, podpisan šele tri dni pred Cvetanino poroko, mora izpričati mojo in Cvetanino nedolžnost. V zadnjih treh dneh ni bilo nobenega občevanja več med mojim in Cvetaninim domom, in ko sem se jaz odpeljal z doma proti Savi, ležal je ves načrt na moji mizi cel in nepretrgan. Spletke proti Cvetani in proti meni so se osnovale in zvršile tisto noč ali v jutru po Pavličevi smrti. Strup so drugi vsuli v katerikoli ostanek kavine {{prelom strani}} gošče, steklenic tikvic je najti v vseh starejših hišah, in v odprti delavni sobi mojega stanovanja je vsakdo lahko odtrgal kos očito na mizi ležečega načrta, saj je bilo tisto noč po materini smrti tudi na mojem domu vse v neredu; znani Pavličevi sorodniki so pa gotovo tudi prišli kropit mojo mater. —

— Verjamem, ker sam to vem. Toda, prijatelj, sodišče tega ne ve in da bi verjelo, treba je trdnih dokazov. Zatorej moraš ti sam stopiti iz svojega skrivališča in pred sodišče, da neustrašeno razodeneš resnico in osvetliš kovarstvo sebi sovražne obitelji. —

Samorad pogleda Abadona nekamo bojazljivo, kakor bi se upiral njega nasvetu, in pravi:

— Nerad nosim k sodišču svoj vrat; vender pojdem, ako bode treba. Kako pa se brani Cvetana? —

Abadon se očito razsrdi: — To je prava človeška ljubezen! Ni še dolgo, odkar so tvoje besede Cvetani darovale vse tvoje življenje, vsak utrip tvojega srca; rotile so se, da greš zanjo v ogenj in smrt. Prazne besede! Sedaj, ko ji tvoje pričanje pri sodišči vrne nedolžnost in pošteno ime, sedaj, ko gre za nje življenje, sedaj, ko vpričo sodišča utegneš tudi sam sebe oprati grozne sumnje; sedaj se malodušno upiraš in nje mlado, nedolžno življenje izpostavljaš smrti, samo da si ohraniš mršavo svoje bitje, dasi ti je potlej vse žive dni nositi na čelu obsodbo zaradi zavratnega umora! In drzneš se celo vprašati, kako se ubožica zagovarja! —

— Ne zamerite, gospod! To je bilo samo prvo moje čustvo. Sploh sem tako zmeden, da ne morem več preudarno govoriti. Oprostite, če vam povem, da nisem strašljivec in da sem že gledal smrti v oči. Saj sem se že dvakrat dvoboril z nabitimi samokresi. —

— Res ne govoriš preudarno. Ako bi bil jaz človek — mladenič — in bi ljubil žensko, kakeršna je Cvetana, izvestno bi se sramoval, molče zatajevati svojo ljubezen, dočim poudarjam srčnost, izkazano v surovem dvobojskem igranji ... Vender poslušaj dalje. Cvetana je v ječi in se zagovarja primerno svojemu položaju. Od začetka se je branila z iskreno resničnostjo duše, kateri je tuja vsa zloba. Samotnost v ječi, strah, da se ji prisodi smrtna kazen, nedostatek spretnega tolažnika in prigovarjanje pristranskih judij, vse to vkupe neugodno vpliva na neizkušeno mlado žensko, kateri značaj še ni utrjen. Sedaj bega med neobčutnostjo in obupom ter se odločuje, ali naj po nasvetu kratkovidnežev prizna očitano hudodelstvo, da si hlineč resnico in kes morda otme življenje in nemara še kdaj doseže pomilostitev, ali naj po glasu svoje vesti pretrpi smrt ali dosmrtno ječo kakor {{prelom strani}} mučenica za resnico in nedolžnost svojo. Zapuščena sirota sedaj omahuje med lažjo in resnico, med prostovoljno sramoto, katera ji morda reši to časno življenje, omadeževano za vse žive dni, in med neprostovoljno sramoto, prisojeno ji samo po človeški pravici, katera ji pa zagotovi v zameno za kratke dni zemeljskega življenja nerazkaljeno radost in večno opravičbo onkraj groba. Zli duhovi nadlegujejo in zavajajo to rahlo dušo, in če Cvetana obupa o zmagi resnice in pravice, onda je izgubljena in naposled prizna vse, česar jo dolže. —

— Ni možno, gospod, da bi zašla od steze vesti in pravice! —

— Seveda, ker sedaj nimate več tistih tezalnic, katere so nekdaj rabili proti ljudem bolj krepkih in topih čutnic in še bolj topih nravstvenih nazorov! Cvetana pa je rahločutna, blaga ženska v cvetoči mladosti, vzgojena ob bogastvu za življenje med omikano družbo in za bodočnost brez gmotnih skrbij. Nikoli ni mislila na življenske težave, na sovraštvo, na prevare in kovarstvo, na hudodelstvo, ječo in smrtno kazen. Nje sedanji položaj je mnogo hujši od nekdanje torture. V svoji samotnosti muči sama sebe do obupa, in ta muka omami človeka kakor vrtoglavica. Vrtoglav človek v omotici sam izpusti trdno svoje držalo, da se pogrezne v prepad, ko bi bil rešen, ako bi mirno mižal in se krepko držal z rokami. Omotica mu je tolikanj neznosna, da gre rajši v gotovo smrt, nego bi čakal počasne rešitve. Cvetana v neznosni duševni muki tudi utegne izpustiti držalo resnice in vesti, samo da se reši te muke, čim prej tem rajši. Nje usoda je naglo odločena, ako prizna, česar jo dolže. In če ji je prebiti smrtno kazen, v sedanjem stanji bode želela rajši prej umreti nego pozneje ... Ti, junak, iskal si zaradi manjše muke smrti v savskih valovih; sedaj pa pričakuješ, da bode rahlodušna, šibka ženska v hujši sili srčnejša od tebe! O človek, o mož! —

— Pojdem, gospod, k obravnavi; toda prosim vas, idite z menoj, bodite mi zagovornik! —

— Vaše zakonike pač poznam bolje nego vaši sodniki in zagovorniki. Zagovarjati pa ne smem, ker nisem vpisan v imenik zagovornikov. Toda berem ti v očeh, da želiš prav za prav, naj grem jaz namesto tebe k obravnavi. —

— Oh, prosim vas, gospod, s povzdignjenimi rokami, bodite moj namestnik! Kar vem jaz, veste tudi vi; tudi vam je znano še mnogo drugega, kar bi bilo na korist meni in Cvetani. Vas tudi nobeno vprašanje ne bode spravilo v zadrego. V zahvalo vam dam ... — 

— Kaj daš, siromak? Saj nimaš ničesar, kar bi ti ne mogel slobodno vzeti; vender pojdem namesto tebe k obravnavi. —
{{prelom strani}}
— Kako storite to, ali brez mene? —

— Ne prav brez tebe, vender porabim samo slabšo polovico tvoje osebe. Izpolnila bodeva pogodbo, katero sva nekoč dogovorila v višavah nad Italijo. Pri obravnavi potrebujem tvojega obličja, tvojega jezika, sploh tvojega života, ker morajo sodniki videti, da stojiš ti pred njimi. Tačas bodeš ti slobodna duša brez telesa in radoval se bodeš slasti nadzemeljskih duhov. Jaz pa bodem nosil in ščitil človeško tvojo kožo, ne da bi je izročil tvojim sodnikom. —

— Doklej bode to trajalo? —

— Začne se takoj, če dovoliš. Treba je čim prej Cvetano potolažiti in poučiti. Učinek bode gotovo uspešen, ker bode mislila, da govoriš ti ž njo. Prestane pa tvoje breztelesje tudi v malo dneh. Ako sta oproščena, vrnem ti to krhko tvorivo, katero zovete život, še tisti dan na tvojem domu in ti hkrati izročim Cvetano nedolžno in nad vse veselo. Ali če nista oproščena, kaj potlej? Tebi brez težave oddam tvoje telo nekje v Ameriki ali v Afriki, kjer te ne doseže roka človeške pravice. Cvetane pa ne morem nikamor premekniti, ker nimam oblasti do nje, dokler je čista nje duša. —

— Pregovorite jo ali rešite jo proti nje volji! Ko bode združena z menoj, iz vsega srca vas zahvali za ta blagodušni čin. —

— Pregovoriti obsojenko, da se odtegne prisojeni kazni, ali celo, da se sedaj odtegne zvršitvi smrtne kazni in vstopu v večno življenje samo zato, da nekoliko časa pozneje nemara v grehoti ostavi to ničevo življenje in se pogrezne v večno trpljenje, to bi bila velika

zavedba nedolžne duše! Če pa jo otmem proti nje volji, bilo bi to veliko hudodelstvo. Sicer sem že rekel, da je brez nje volje ne morem oteti, dokler ji je duša nedolžna. Zatorej je nje rešitev negotova reč. —

— Ako je vam negotova, onda mi je obupati. —

— Pa pustiva Cvetanino rešitev. Za namestek dobiš vdovo Ljudmilo brez težav. —

— Nikar se ne šalite, gospod, z mojo bedo. Domotožje me tolikanj prevzemlje, in prva ljubezen se ponavlja tako silno, da bi dal vse za Cvetanino rešitev. —

— Zopet te gnusne, prazne besede! Kaj moreš dati? ... Pač, nekaj pravic imaš do Cvetane. Če mi jih prepustiš, deloval bodem lože. Torej premisli in odločil Pojde pa težko brez greha in hudodelstva. —

— Ustopam vam vse svoje pravice do Cvetane, da mi jo le privedete prosto in na varno mesto. —
{{prelom strani}}
— Ali mi torej dovoliš, da pomandram duševno nedolžnost tvoje Cvetane, samo da jo otmem kazni in jo privedeni k tebi na varno mesto? Dobro preudari! —

— Gospod, meni se kar vrti v glavi! —

— Saj se ne mudi. Volja ti je prosta, premisli in potlej odgovori. —

Samorad se zamisli ... Zrakoplov se nese pod nebom dalje, in Samorad gleda pod seboj lepo svojo domovino, svoj dvorec in Cvetanin gradič v lepoti jasnega jutra; vidi tudi znano jetnišnico, v kateri obupava Cvetana. Zdi se mu celo, da jo vidi na klopi visokoobzidanega dvora, toda prav je ne more razločiti, ker ji je glava sklonjena. Naposled izusti Samorad s tresočim glasom:

— Mogočni gospod, ravnajte milo z menoj in s Cvetano! Ustopam vam svoje pravice, kakor sem rekel. —

— Dobro torej! Ako bode Cvetana obsojena, dobim jo v svojo oblast, pogubivši nedolžnost nje duše, in rešim jo vse kazni tega sveta, naj moram razdrobiti ovire bodisi zločinoma. Potlej privedeni tebi, obsojenemu hudodelniku, grešno, obsojeno hudodelko. To se zgodi v Ameriki deset dnij po obravnavi. —

Abadon se obrne in zamrmra polglasno: — To je prava, zmagovita ljubezen! Zvršiti se sme hudodelstvo, zamoriti ljubljeni duši cvet nedolžnosti, samo da samec doseže svojo samico! Res globoko si padel, zarod človeški! —

Potem se obrne k Samoradu, rekoč: — Vse je gotovo in dogovorjeno, samo daj mi še život! —

Abadon iztegne roko. Samorada hudo zaboli, po vseh udih, ali hipno prestane bolečina. Vpraša, kaj pomeni ta bol, pa več ne čuje svojega glasu. Zrakoplov naglo odhaja in se manjša. V njem se vidi jedino Samoradov život; ta je pa nem in negiben za želje svojega lastnika. —
{{prelom strani}}
== VII. ==

Sanjalo se je že meni in nemara tudi tebi, blagovoljni čitatelj, da sediva spodobno oblečena v imenitni družbi. Za nimljivo reč govoriva, in na naju so uprte vse oči. Hkrati pa zapaziva, da sva bosa ali da nimava druge prepotrebne obleke. Preplašiva se, umikava se, toda ni se nama moči izmuzniti iz družbe ali naglo doseči odevalo, čegar nedostatek čutiva tako mučno.

Slična zadrega je zadela našega Samorada Veselina, ko se je zavedel, da nima več navadnega svojega telesa: tiste gmotne stvari, ki mu je doslej nosila duševno bitje, ne da bi bil pazil na to; ali tiste zunajnosti, ki je doslej pred svetom vpodabljala in predočevala njega osebo in pojedinost. Čimdalje bolj ga je pekel ta nedostatek. — Zmedel se mu je pojem o prostoru. Okrog in okrog je čutil zgolj praznino in sam sebi ni mogel odgovarjati, kje je in ali sploh kje biva v tej brezobrazni praznoti. Takisto ni mogel umeti, kaj je čas; zakaj okolo njega in v njem se ni nič gibalo, izpreminjalo, vrstilo: vse je bilo kakor trenutek, a ta trenutek je bil kakor neizpremenjen in okamenel.

Bal se je grobotihega miru v neznanem brezčasji in brezprostorji. Ali česa naj se boji, ko se ne javlja nobena stvar, ne kaže nobena podoba niti prijazno niti sovražno, ko ničesar ne čuje in ne čuti ter ne vidi {{prelom strani}} okolo sebe ne luči ne teme! Vender ga je strah samega sebe, da ne zajde kam, od koder ni vrnitve, ali da se duh ne razredi v zgolj atome, ki se nemara več ne združijo v dosedanjo jednoto.

Ko ga v strašilni samoti mami bojazen in negotovost, ali je živ ali mrtev, zaželi se iznebiti tega omahovanja in se privaditi breztelesnemu življenju. Toda volja, trdna volja ga skoro popolnoma ostavi v tem sanjavem položaji, in tudi zavest samega sebe mu jako opeša. Vpraša se, kje mi je telo? Zdajci se mu duh nekamo sesredi, in Samorad vidi pred seboj in okolo sebe privajeno spalno sobo v svojem dvorci. V znani postelji mu telo mirno spi in diha, pri postelji pa sedi brat-milosrdnik, ki mu pazno poklada ohlajene rutice na čelo. V sprednji sobi govori njegova mati, slabotna, vender zdrava, z zdravnikom dr. Kresom. Natanko čuje Samorad, kako zdravnik za gotovo obeta, da se bolniku zdravje skoro povrne. Samorad bi rad vprašal, rad stisnil zdravniku roko, toda zaman se naperja in javlja. Dr. Kres ne zazna njega navzočnosti. In ko potlej izkuša predramiti sam svoje speče telo, še poteze na lici ne more izvabiti. To se mu zdi jako čudno; vender to čustvo ni jakše, nego da slučajno vidi svojo fotografijo. —

Vpraša dalje, kje mi je Cvetana? Namah jo vidi. Ona in sorodna ji vrstnica se peljeta po ravni cesti proti Zagrebu, gospod Peter Pavlič pa z vajeti v roci vodi čile konjiče. Nadrobno čuje, kaj gospodičini govorita, in ogreva ga novica, da skoro okreva in da bode potlej poroka s Cvetano. Toda to čustvo ni jakše nego za knjigo, v kateri bi čital jednak prizor iz srednjega veka. —

Samoradu se dozdeva, da te podobe ne morejo biti resnične, ker ima njega telo Abadon, Cvetana pa je v ječi. Kakor bi trenil, najde se v jetnišnici, v tesni, mračni sobi. Tam sedi Cvetana, k tlom zroč, bleda in objokana. Zraven nje sedi mož, ki ima Samoradovo obleko in pravo obličje njegovo. Živahno govorita: mož popolnoma s Samoradovim glasom, ženska tako zvonko kakor istinska Cvetana. Kaj se pomenkujeta, pa Samorad ne more umeti, in ko Abadona vpraša, kako se plete Cvetanina pravda, ne zmeni se nihče za to vprašanje, kakor bi nihče ne bil čul ničesar. —

Kakor senca pred solncem se razidejo ječa, Cvetana in mož s Samoradovim obličjem, zopet je samota in praznota okrog in okrog; Samoradov duh pa zopet dvoji, kaj je bilo v teh prizorih resnica, kaj slepilo, priti ne more do jasnega razsodita. Če zopet misli, da je Cvetana v ječi, zopet jo uzre med mračnimi zidovi; če misli, da je doma na svoji graščini, takoj jo vidi, da se pojoč šeta po vrtu in povija cvetice v šopek; in če misli, da je na cesti, zopet jo vidi na progi proti Zagrebu {{prelom strani}} ... Če obrača pozornost sam na svojo osebo, zdi se mu, da stoji na razvalinah gradu Cesarvara nad Klanjcem in da ondu motri znane domače kraje, ki se niso izpremenili. Ako si tega ne verjame, pa zopet ne vidi in ne čuti ničesar v grobotihi praznini. — Ali je sedaj poletje? — Kakor bi trenil, zaziblje se rumena pšenica po poljanah. — Ali je morda zima? — Takoj pada gost sneg daleč okolo.

— Ali sem na luni? — Precej se ustavi na vrhu ugaslega ognjenika in okrog in okrog gleda razorano skalovje brez znakov živega bitja.

— Morda sem na solnci? — V trenutku se pogrezne v morje svetlobe, toda svetloba ga ne blešči, in vročina, ki vse raztaplja v sopar, njega ne greje.

Vrine se mu pridomišljaj, da je prav za prav videl in čul samo to, kar si je vpodabljal sam sebi, in vse takisto, kakor si je želel ali domišljal. — Ali je morda vse bitje zgolj nebitje, ali življenje morda zgolj — domneva? Vender, ves svet ne more biti zgolj domneva! Naj je ničesa in nebitja kolikor toliko, nad vsem tem je vender nekaj istinitosti in rečnosti. Bitje in istinitost sem izvestno tudi jaz. Saj mislim, saj želim. — Celo živ moram še biti. — Saj ne hrepenim po nekovem izgubljenem življenji, saj ne čutim teže napak in pregreh svoje duše, kakor bi mi bilo stopiti pred večnega Sodnika. —

Tako je omahoval in preudarjal Samorad sam v sebi. Onda se spomni kakor v sanji pogodbe z Abadonom, ki ni še pretrgana, in si zaželi njegove pomoči. Skoro začuti pod seboj kakor tla, in pred njim stoji živa podoba tistega zakladokopa in poslovodje, čegar naslovu »Plahtalič« smo se že privadili. Plahtalič izpregovori prijazno:

— Mogočni gospodar Abadon mi je ravnokar poročil, da se vrlo dolgočasite v sedanjem nenavadnem stanji, in mi ukazal, naj stopim k vam in ravnam po njega navodilu. —

Samorad odgovori osupel: — Ne zamerite, gospod Plahtalič, če iskreno povem, da mi je Abadon najmenj ustregel baš z vašo osebo. —

— To iskreno javljanje resničnih vaših mislij brez ovinkov mi prav ugaja. Tem lože bodem deloval na vašo korist, kakor mi je strogi ukaz ostrega gospodarja. —

— Da bi le bilo res, kar govori vaš jezik! —

— Res ali ne res, to se sedaj ne vpraša. Dosti bode še pozneje prilike, da bodete preiskavah to malenkost. Sedaj nama je ščediti s časom, da hitro opravim svoje naročilo. Najin gospodar, ali da vas ne žalim, moj gospod in vaš sluga, Abadon, povedal mi je, da ne morete prebiti brezčasja in brezprostorja in da se ne znate gibati brez {{prelom strani}} telesa. Zatorej mi je podal telesu podoben obodek, da vanj vtaknete dušo svojo, da se ne bojite za nje izgubo in da s tem obodkom človeški čutite, gledate in poslušate ter morete občevati s telesnimi bitji. —

To izrekši, vzame Plahtalič iz žepa torilce, ne večje od navadne tobačnice, sname mu pokrovček, in iz torilca vzrase dostojno oblečen moški stas. Obraz mu je Abadonov. —

— S tem telesom, nadaljuje Plahtalič, bodete zdelovali prav lahko. Seveda ni pravo telo, samo videz je pravega telesa. Vender se bode gibalo, gledalo in poslušalo kakor pristno človeško telo; ali to telo ne zahteva ne živeža ne spanja in ne pozna bolečine in trudnosti. Brez teže se bode gibalo kakor blisek, in če je presekate ali prestrelite, vedno ostane celo in jednotno. Abadon sedaj, ko rabi vaš život, ne potrebuje tega človečjega leva in ga vam prepušča do bodoče zamene. Kar zaželite, in duh vam šine v prazni lev. Ta prikazen se oživi, in kakor pristen človek bode posredovala med vami in vso tvarino zemeljsko in nadzemeljsko. —

Samorad se nekamo obotavlja stopiti v to pošast, katera se maje pred njim kakor z vodikom napolnjen oblonček, ki ga drži dete za nit, predno ga izpusti v zrak. Plahtalič je ponujal in ponujal ter že mašil meh zopet nazaj v torilce, ko se Samorad končno odloči, da poskusi to ničevo telo vsaj za trenutek.

Zdajci začuti, da je prenovljen človek. Kako prijetno je to telo! Kako lahko se giblje, bistro vidi in čuje ter slastno v njem prebiva duh, ne spomnivši se, da je novi život prazen meh, čegar koža je senca in videz!

— Hvala Abadonu za ta dar! vzklikne Samorad. Takoj poletim k Cvetani, da ji povem tolažilno besedo. —

— Prijatelj, ne tako naglo! odzove se Plahtalič. Ne k Cvetani, ne k Ljudmili! Pomislite, z Abadonom imate dogovor, da hočete storiti samo to, kar sta prej vzajemno preudarila glede na možne posledice. Povem vam torej, da bodete s tem telesom v sedanjem in v prihodnjih stoletjih videli samo toliko zemlje in Zemljanov, kolikor vam bode Abadon posebe dopustil, in da se bodete zlasti ogibali vsake dotike s svojimi sorodniki in z njih potomci. Pač vam je slobodno to pogodbo prekršiti; toda mislim, da vas ni treba opominjati dosedanjih žalostnih izkušenj v tem oziru. —

— To je res hudo! Obetalo se mi je toliko slobode, toda nihče ne trpi večje sužnosti od mene. —
{{prelom strani}}
— Oprostite, gospod! To je zgolj opreznost, nevšečna na prvi pogled, a vender potrebna. Kako bi mogli nepristranski gledati svet, ako bi se vam bilo vedno bati, da najdete koga svojcev, ki je vreden graje ali pomilovanja, ali morda še kaj hujšega? —

— Dovolite mi še vprašanje, kdo ste prav za prav? —

— Čudim se temu vprašanju, ko iz mojih ust ne pričakujete resnice. Oseba sem kakor vi, morda človek, morda duh. Toliko je gotovo, da oba vkupe dejana na lekarniško tehtnico, še pol grama ne odvzdigneva in da sem že cesto bival tam, koder vas bodem sedaj spremljal. O tem, kar bodete videli in čuli, pa vam bode vedno slobodna tako vera kakor dvojba. Sicer pa ne bodem dajal povoda, da bi me mogli staviti na laž. Tako je: »Gara pacta, amicitia longa.« —

— Kje sva sedaj, gospod Plahtalič? —

— Na grobu poslednjega pravnuka po dedu vaše Cvetane, in ta se je kopal na novi celini, ki se nekoč iz morja povzdigne med Indijskim in Tihim oceanom. Več o tem vam ne morem ali ne smem povedati. —

— Tam blizu počiva neki tudi vaš zaklad, opomni Samorad šaljivo. —

Toda Plahtalič odgovori prav resno: — Ustregli ste mi s to opomnjo. Priliko imate s temi očmi gledati moj zaklad, samo dotekniti se ga ne smete. —

Takoj sta videla grmadno gomilo črnih, neredno nametanih skal in pod njo v močno kovanem zaboji obilico čistih, velikih demantov in drugih dragih kamenov. Bila je velika vrednota, ki bi stala gotovo nekaj milijonov frankov. —

— Hvala, gospod Plahtalič. Odvedite me v mojo domovino, ako je bode še kaj v tisti čas! —

— Že sva v domovini — odgovori Plahtalič. Sedla sva na vrh najvišjega hrasta na gori Slemeni. Odtod imate diven razgled na vse Zagorje, na gorice in poljane ob Sotli, na ravan med Krko in Savo in na prostrano Hrvaško Posavino, daleč zadi obrobljeno z nizkimi griči in z oblaki, ki se vam vidijo sedeči na ravni zemlji. —

— Ali, prijatelj, kako je to, da ne vidim do veličastnega Zagreba, da mi je zakrita dika trojedne kraljevine? —

— Marsikaj je minilo, kar je slulo za vaših dnij ... Ondu, kjer se je pred stoletji dičil kraljevski Zagreb, obrasta vam sedaj bujna hrastova šuma redke stavbinske razvaline, poslednje neme priče o velikosti kraljevskega mesta. Sava in Kolpa, Krka in Krapina teko slobodno kakor nekdaj, razdejavši stare jezove; ali človeške zgradbe se {{prelom strani}} pokoro staremu zakonu o vednem izpreminjanji. Celo drug narod biva sedaj na tej še vedno rodoviti zemlji. —

— Anti vender niso Madjari naposled izpodrinili Hrvatov v staroslavnem Zvonimirovem kraljevstvu? —

— Hrvatje so umrli, Madjari so izbrisani iz zgodovine tiste dobe. Rod, ki sedaj lepo vašo domovino imenuje svojo, prišel je, kakor nekdaj Hunci in Madjari, iz Velike Azije, od naročaja matere vseh narodov, katera je cesto poslala krepkih svojih mlajših sinov v Zapad, da pomlade in pretresejo otrplo Evropo. —

— Žalostno je, gospod, nad grobovi svojega naroda gledati samo velikanske gozde in jednolična polja, namesto nekdanjih gradov in mest pa zgolj nizke okrogle slamnate koče! Dvigniva se na sever! Tam so rojaki Slovenci. Ta bolj vztrajni in žilavi del našega naroda je morda prebil novo azijsko poplavo kakor nekdaj Hunce, Avare in druge barbare. —

Trenutek mine, in že plavata nad ljubljanskim poljem. Bele Ljubljane ni več. Ljubljanski hrib, na čegar prostornem temeni je ob konci devetnajstega stoletja stala preprosta kaznilnica, dičijo samo nekateri ostanki zidov, žalostno štrleči izmed borovja, in okrogel visok stolp brez oken in brez strehe. Na temeni tega stolpa pohajkuje, kakor bi bil stražnik, človek srednje rasti, odet s kožuhovino in pokrit z bukovo gobo. Takov mož je užival diven razgled na ljubljansko polje, na veličastne planine ob severu in na zelene gore ob jugu.

Samorad milo potoži:

— Hujša je prevara tukaj nego pri Zagrebu! Ko sem prvič videl Ljubljano, kako mi je ugajala nje leža in slikovita, mnogovrstna okolica! Videl sem veliko mest, vender Ljubljane ne pozabim nikjer in nikdar. Koliko prostora je imela ta sredica slovenske zemlje za krasno veliko mesto, in sedaj je vse razrušeno, zapuščeno in z grmovjem pokrito! Na ravnem barji je bilo prostora za tisoč in tisoč pridnih, imovitih kmetovalcev, in sedaj je vse to polje nepregledno jezero, katero zapirajo umetni jezovi in silne zatvornice prav tam, kjer je bila Ljubljana nekdaj najlepša. Grad ljubljanski je tedaj nekamo resno in tožno gledal na mesto in po lepi razsežni pokrajini, kakor bi žaloval, da v hribu pod njim še vedno spi velika vojska iz slavnih časov in da s to vojsko vred še vedno tam pri kameniti mizi brezskrbno ob meči sloni in dremlje nepremagani kralj Matjaž. Ko sem gledal ta grad, želel sem mu, da se nekoč razvedri in razširi, da se na prostornem temeni sijajno dvignejo kraljevske palače, vredne prekrasne dežele okolo in okolo, in da bi se tam po zlatih dvoranah šetal vzbujeni {{prelom strani}} kralj Matjaž, ko premaga vse sovražnike pri sedmerovršični smreki tam na sorskem polji ... In kaj je sedaj to gradišče; še kaznilnica ni več, samo stolp za poldivjega gozdnega čuvaja! To je žalostno! —

— Prirodna prememba, odgovori Plahtalič. Stoletja in stoletja prineso marsikaj iznenadnega. Ljubljana ni več rabila za mesto in razpadla je. Barje se je prestvarilo v umetno jezero, takisto mnoge druge nekdanje doline. Savinja na primer je z visokim jezom zaprta pod Celjem, prav tako Sava pod Litijo, Krka pod Novim Mestom. Soča, Drava, Žila morajo tudi polniti nova umetna jezera. —

— Čemu to silovito pokvarjanje rodovitega, obdelanega sveta? —

— Ta narod, ki sedaj gospodari tukaj, dela in skrbi za pozno bodočnost. S temi umetnimi jezovi izboljšujejo zemljo. Povodnji donašajo dobre zemlje z višav, ta zemlja se vseda v jezerih. Nižji kraji se varujejo preplave, ker zatvornice urejajo odtok, in izpušča se vedno samo toliko vode, kolikor ni kvarno za nižji svet, dočim je v jezerih vedno prostora za pritok vsake povodnji. Ali vse to je imelo še drug namen. Ko so prihrumeli novi barbari v vaše dežele in ukrotili stare prebivalce, niso le-teh mogli uničiti hitreje nego tako, da so morali premagani slovenski robi in tlačani sami graditi te velikanske jezove in sami zagrinjati z novim občim potopom sledove svoje omike in spomine na ljube domače kraje. Poslednji Slovenci so bili prisiljeni, da so tako sami kopali svoje grobove. —

— Res pravi barbari so to! —

— Kakor si misliš. Tudi v našem devetnajstem stoletji bi marsikateri narod, ki sam sebe nazivlje plemenitega in bratoljubega, potopil drug narod, naj rečem, kar v žlici vode, samo da ima za takov narodomor dosti pomočkov. Takšen narodomor, ki se po jedni strani zove vnebovpijoče bratomorstvo, po drugi strani pa izvrševanje potrebne samoohrane, godil se je prej polagoma, kakeršni so pač bili pomočki. Ti tuji barbari so pa takov pomor opravili hitreje, ker so bile njih moči po takem. Čim močnejši je močni sosed, tem prej uniči slabšega. —

— Ali je torej po tem prevratu ostalo še kaj Slovencev? —

— V Evropi poznam še jednega. Da ga vidiva, morava se pomekniti više v gore. Tam blizu, kjer kipi v nebo bela glava snežnika Triglava, uzrete med planinskimi velikani na južnozapadni strani strmo piramido golega Bogatina. V tej gori je prostorna jama, večno razsvetljena, ki hrani v sebi bogastvo suhega zlata in dragih kamenov. V jamo drži priroden rov. Vhod vanj najdeš samo ondaj, ako si pod Triglavom utrgal čarobno »rožo mogoto«, ki ti odpre ključanice do {{prelom strani}} vseh zakladov. Videl je že marsikdo to rožo na strmih stenah in čereh. Ako je pa čez strmine in prepade zlezel in splezal do nje in segel ponjo, prijel je namesto rože jeznega strupenega modrasa, in bilo je po njem. Poslednji Slovenec je pa vender našel tisti rov, ker je bil prvi Slovenec, ki ondu ni iskal zlata. Nama je ta rov tudi odprt, in v špilji najdeva starega moža, neizmerno učenega. —

— Poslednji Slovenec, nad vse učen in vender jamnjak — troglodit! Kdo bi to verjel? —

— Meni bi se zdelo čudneje, odgovori Plahtalič, ako bi si slovenski učenjak s slovensko učenostjo primodrijanil palačo! Po vrhu je ta mož poslednji Slovenec. Vaš narod ni zvonca nosil v zemeljski zgodovini, torej tudi za poslednjega trpina ne smete zahtevati boljše usode. —

Po teh porogljivih besedah se spustita k Bogatinu. Plahtalič odvali skalno ploščo, prislonjeno h gorski steni, splazita se po rovu in konci stopita v prostorno dupljo, ki je svetla, kakor bi ji svetila elektriška luč. Tam sedi na mahoviti klopi za prirodno kamenito mizo sključen sivček dolge razmršene brade. Obleka mu je medvedova koža, prevezana s trto. Ves zamišljen v drobne listke, razpostavljene po mizi, zapazi prišleca stoprav tedaj, ko stojita tik mize. Samorad ga ogovori v pristni slovenščini. —

Možu se zaiskre oči, in vesela rdečica mu šine v lice. Z glasom, prav krepkim za takovo starost, odgovori:

— Bog te sprimi, ljubeznivi rojak, ki si me po stoletjih zopet razveselil z milim zvokom jugoštajersko-zagorskega narečja iz devetnajstega stoletja! Prosim vas, gospod, ponovite še jedenkrat počasi svoje besede, da razločijo topa moja ušesa nadrobno, ali pravilno po svojem narečji izgovarjate naglašeni svoj a (o) in svoj u (u) in ali zavijate bolj panonski ali bolj karantanski? —

Samorad stori, kakor je ukazal gospod. Ta pa zmaje z glavo, rekoč: — Žal, pokvarjeno narečje; to je žalosten plod šole in knjige! Ali poznate kaj več narečij, ali imate v sebi kaj jezikoslovske žilice? —

— Oprostite, blagi gospod, nekaj narečij poznam nekoliko; nisem pa jezikoslovec in slovenščine in hrvaščine sem se naučil več s knjigami nego ob pogovarjanji z narodom. Postreči vam pa vender morem z marsikatero jezikovno drobtinico, ker po čudnem naključji sem živ pristen človek iz devetnajstega stoletja. Vi, blagi gospod, pa živite nekaj stoletij za mano. Zatorej vas prav lepo prosim, da mi izvolite kaj razodeti iz poznejših stoletij in zlasti povedati, kakšna {{prelom strani}} usoda vas je pregnala od učenjaških stolic v jame medvedov in jazbecev. —

Mož se nekoliko zamisli in naposled izpregovori: — Žal mi je, da se morava raziti. Vi poznate zame slovenščine premalo. Jaz nisem prišel od južnih slovenskih krajev, vender poznam narečje vašega domačega kota, kakor se je govorilo v devetnajstem stoletji, bolje nego vi. Vi govorite jezik jednega stoletja in še tega prav nedostatno; jaz poznam pismeni jezik in vsa narečja iz več nego tisoč let. Kar veste drugih rečij iz devetnajstega stoletja, tudi ne obogate moje vede; mariveč prišli bi v zadrego, če vprašam kaj več iz vašega stoletja, na primer, kdaj se je prvič natisnil slovenski stavek z gajico, katere večje slovniške napake so v Prešernovem »Krstu pri Savici«, iz katere slovnice se je učil slovenščine pesnik Koseški? Spodobno pogostiti vas tudi ne morem; prostora imam sicer dovolj, ali za hrano morem postreči samo z gorskim mahom, s sladkimi koreninicami in z raztopljenim ledom, ker v teh goličavah nimamo studene vode. Kar vem iz poznejših vekov, pa lahko povem na kratko, in to vas ne bode zanimalo: Spisal sem in za tisek pripravil slovnico slovenskega jezika, v kateri je po jezikoslovnih pravilih natanko in neovržno določeno, kako se govori slovenski čez petsto let. Ta slovnica je v štirih stoletjih po vaši dobi najimenitnejši čin med Slovenci. To vas pa ne zanimlje, ker nimate pojma o važnosti takšne slovnice. Žal mi je torej ... —

— Veselite se rajši, seže mu Samorad živahno v besedo. Morda si niste prav zapomnili, da živim v devetnajstem stoletji in med slovenskim narodom. Naš narod sedaj veliko piše in tiska, rad čita in se postavlja na noge tako krepko, da se zaradi njegovega napredka vznemirjajo vsi številnejši sosedni narodje. Izročite mi svojo slovnico, preskrbim vam nje tisek, bodisi ob svojih troških, in popišem v predgovorčku, kakova sreča mi je podala v roke to veleučeno knjigo. Povem vam, da tako zaslujete kar štiristo let, predno ste prišli na svet, in to je nekaj! —

Te iskrene besede ganejo starčka. Objame in poljubi Samorada ter izpregovori z glasom, trepečočim od veselja: — Prisezite mi v roko, da izbavite tisek moje slovnice! Onda ste moj slovenski gost, in povem vam iz poznejših časov že še marsikaj, kar vas bode bolj zanimalo nego jezikoslovje. Ali oprostite opomnjico, da je ne pozabiva pozneje. Dovolili mi bodete, da pred tiskom pregledam vaš predgovorček k svoji slovnici; ker ne verjamem, da pišete po jedino pravi slovnici, kakeršno sem nekoč predaval neposlušnim učencem. —
{{prelom strani}}
Samorad seže starčku v roke. Ta si da potlej predstaviti gospoda Plahtaliča, kateremu reče nekaj prijaznih besed. Vsi trije sedejo na klop mahovko. Starček seže pod klop po glinasto, na pol ubito lulo in po velik tobačji mehir ter pravi: — Od nekdaj mi je bila poleg jezikoslovne učenosti največja slast pipa poštenega tobaka. Dovolite, da si jo zakurim. Naj prijetnejši pomenki, najboljše misli se snujejo uprav tedaj, ko se tobakov dim vrtinci proti stropu. Račita povedati, kakšna usoda vaju je zanesla na to kamenito morje; potlej izpregovorim tudi jaz o marsičem. Samo o politiki vem prav malo, ker se s to zvijačno, nevarno rečjo nisem smel pečati, dokler sem bil v službi, potlej sem bil pa zanjo prestar in preokoren. —

Samorad in Plahtalič povesta svoje dogodke, ki so nam že večinoma znani, nekaj nas pa ne zanimljejo. Plahtalič je slikal čudne dogodke svojega življenja tako čudno, da sta poslušalca kar strmela. Iz dolge vrste lažij naj povem samo to, da je bil med drugim tudi profesor kitajskega jezika in slovstva na kitajsko-ameriški akademiji v Pekingu, in to mu je naklonilo naposled dovolitev starčka, kakor jezikoslovnega tovariša, da sme preložiti njega slovnico na kitajski jezik. —

Potlej pripoveduje starček, da je v dvaindvajsetem stoletji slul pod učenjaškim imenom »Slovogoj«. Bil je profesor slovenskega jezika v Tržiči, kamor so njega dni prestavili veliko gimnazijo iz Kranja, in je spisal mnogo jezikoslovnih razprav zlasti o slovenskih narečjih in podnarečjih. Razven omenjene slovnice je spisal najboljšo slovnico v slovenskem jeziku iz dvaindvajsetega stoletja in ondu neovržno dokazal, da do tedaj še nihče ni pisal pravilno slovenski. Zelo in kakor po dogovoru so ga napadli drugi zavidni slovničarji. Vnela se je srdita »abecedna vojska« kakor v devetnajstem stoletji med bohoričico in »žabico«. Več let je trajala, pa ni se mogla končati z njega zmago; ker uprav ta vojska je dala tedanji vladi povod, da je posegla vmes z železno roko. Izdan je bil strog ukaz, da je slovenski uk in jezik odpravljen na vseh in vsakeršnih šolah slovenskih in prepovedan tisek vsake slovenske besede. Tako se je končala poslednja abecedna vojska, in Slovogoj ni dosegel gotove zmage na veliko veselje svojih nasprotnikov.

Ko je bila slovenščina izgnana iz učilišč, odpustili so tudi Slovogoja iz službe, in pobegnil je v Bohinj, kamor so se baje nekoč zatekli odstavljeni staroslovenski bogovi. Vzel je s seboj vse svoje bogastvo: knjige in spise; denarja ni imel, ker je bil oskromen slovenski učenjak. V tej samoti se mu je čez nekaj let pridružil nekdanji učiteljski tovariš z učenjaškim imenom Rudovar, najučenejši poznavatelj {{prelom strani}} rudnin in kemijskih spojin. Pobegnil je v bohinjsko dolino pred azijskimi barbari, ki so takrat že močno napadali in naposled premagali nezložno Evropo ... 

— V dolini nama ni bilo več varno, nadaljuje Slovogoj. Torej sva pospravila vse svoje učenjaško bogastvo v planine, kjer je Rudovar po čudnem naključji, katerega mi ni hotel nikoli pojasniti, našel to jamo, nepoznano vsemu svetu. V tej jami, katera je čudovito prijetna in kakor nalašč pripravljena za učenjake, prebila sva dolgih dvesto let. Tukaj sem pred blizu sto leti dovršil novo svojo slovnico, katero sedaj za novih sto let gladim in spopolnujem z učenimi dodatki. Nikar se ne čudite temu! Morda ste že nekaj čuli o roži mogoti, vsega niste. Moj tovariš Rudovar je opazoval, kako je hudo ranjen orel vgriznil v steblo redke rože. Orel je takoj okreval, zagnal se v svojega preganjalca in ga razsekal. Tisto rožo je Rudovar utrgal, preiskal nje sok in se čudom začudil, ko je v tem soku našel to, česar so zaman iskali stari alkimisti: tisti modrijanski kamen, ki izpremeni navadni prah v zlato, in kar je mnogo več vredno, človeško življenje podaljša za nekaj stoletij. Odsihdob nama je bila roža mogota navadni živež. Kapljica ali prašek zadošča malone za teden dnij. Telo se mi je omladilo, in duh je bister in živahnejši nego kdaj. Brez te čarobne rože bi ne bil spisal tako temeljite slovnice. Skrbela sva tudi za ugodnost in bodočnost. Navadila sva orle in brkaste jastrebe — vsakdanje svoje družabnike — da nama strežejo; in bistri orli so nama nanosili od nepristopnih čerij in goličav toliko tiste rože, da imava živeža vsaj še za dvesto let. Samote sem se navadil, ker zadoščam sam sebi, kakor se to spodobi modrijanu; obleka mi je medvedja koža, živež tista roža. Več ne potrebujem. Lahko bi bil neizmerno bogat. Sedim, kakor vidita, na zlatu in med zlatom, katerega je vse polno okolo nas v velikih in majhnih kepah. Jaz te potrate ne potrebujem. Vzemita s seboj zlata, kolikor moreta; in prosim vaju, vzemita ga obilo, da odrineta vse tiskovne troške moje slovnice, in preskrbita se z zlatom tudi za drugi in tretji natisek ... — Moj Rudovar, nepristopen značaj in dokaj oduren mož, pa ni bil toliko modrijan, da bi se bil privadil takemu samotarjenju. Pohlep po slavi in oblasti ga je po dvesto letih zavedel med nove gospodarje naše domovine. Branil sem mu, rotil sem ga, toda zaman. Gnalo ga je, da izda tajnost večnega zemeljskega življenja trinogom, ki so pomorili najine rojake. Strašna slepota! In vse to samo zato, da doseže blesteč red ali visokobobneč naslov! Vzel je s seboj živeža za jedva tri leta, in ker se že pet let ni vrnil, sodim, da častihlepnik ni dosegel, česar je iskal, {{prelom strani}} in da je pri teh barbarih bržkone našel zavratno smrt. Tako sem ostal sam, pokopan pod silno goro in vender živ, vedno delujoč, vedno se učeč, ali od tega nimava koristi niti jaz, niti narod moj, kateri je že davno zamrl. Rad bi se posvetoval s pametnim človekom, ali smem sam sebi ustaviti življenje, če opustim uživanje rože mogote; ker prebil sem že dvesto let nad navadno človeško mero. Ali kje naj iščem, kje najdem takega človeka med temi barbari, jaz poslednji Slovenec, poslednji kristjan v Evropi? —

Solza je zaigrala Slovogoju v očesi, in beseda mu je zastala. Naglo izpregovon Plahtalič:

— Dovolite, gospod Slovogoj, da izrečem nasvet, ki bi bil vam prijeten in slovenskemu narodu koristen, ako se mu odzovete. Jaz in gospod Veselin izvestno živiva v devetnajstem stoletji. Sedaj, ko občujeva z vami, občujeta devetnajsto in štiriindvajseto stoletje. Moč vas imava presaditi nazaj v devetnajsto stoletje, če le privolite. Prosim vas, storite to! Svoje kapljice in praške, svoje knjige in spise odnesete iz te jazbine in se preselite z nama ali v Ljubljano ali v Zagreb med vrle svoje rojake. Daljšali si bodete življenje s tistimi čudotvornimi leki in uživali veselo blaženo starost, ker najdete rodovita tla za seme svoje učenosti in iskreno priznanje vsega naroda, katerega bodete kakor prerok svarili in mu odkrivali preteče nevarnosti. —

Na te Plahtaličeve besede, katerim se pridružijo prošnje Samoradove, zamisli se starček globoko, potlej kane iz črne steklene tikvice sragico vonjavega, oljnatega soka na jezik in izpregovori po dolgem molku z žalostnim glasom:

— Preudarjal in preudaril sem prijazno ponudbo, toda moram jo odkloniti. V živem spominu svojega duha sem gledal pred seboj kakor v izprevodu vse dobe domovinske povestnice od devetnajstega stoletja do dno, ko sem pribežal v to skalno zavetje; toda v teh viharnih dobah med vsemi rodovi, ki so živeli in trpeli v teh stoletjih, ne najdem udobnega mesta zase in za takovo svojo delavnost, ki bi koristila. In ali naj grem zopet med ljudi novic trpet svoj zastonjski trud in napor, tajno zavist prijateljev in očito kleveto sovražnikov ter vse omame in razmame dolgega življenja — in vse to med ljudmi, ki celo niso moji vrstniki? Nikakor ne! Povem vama, da rajši zdajci izdihnem grešno svojo dušo, nego bi obnovil samo jeden dan življenja med ljudmi. Opraščam vama to iskreno ponudbo; saj ne vesta, kaj sta ponujala! Pred vama je bodočnost zakrita z gostim zagrinjalom, jaz pa sem videl in izkusil, kar je za tem zagrinjalom. Žalostna je ta bodočnost, če jo gledaš od daleč, kakor jo gledam sedaj jaz; a {{prelom strani}} prežalostna je, če jo moraš prebiti sam ... Torej bode najbolje, da pod to belo goro dalje samotarim mrtev za vse ljudi in čakam ure, ko se bode račilo božji dekli, beli smrti, posetiti poslednjega in pozabljenega Slovenca in ga rešiti čudne usode ... Res, neumevna mi je usoda! ... Ko pridem časi pod milo nebo in gledam od vrat svojega bivališča po nekdanji slovenski zemlji, zdi se mi, da sem podoben preroku Jeremiji na razvalinah jeruzalemskih. Da, prijatelja, žalostna, potokov solz vredna doba je za menoj! Da se je Evropa o pravem času zavedla, kako morališki prepada; da je spoznala, kako dirja v pogubo; da si mogotci nalašč niso tiščali očij in ušes proti žugajočim znamenjem in preroškim svarilom; da so gospodujoči veliki narodje hoteli priznati resnico, tolikanj a zaman jim očitano: da ni bolj podlega in krivičnega, nego če tlači velik, močen narod malega in slabega, in da ni bolj vzvišenega in častnega, nego če velik narod, spoznavši svoje dostojanstvo in svojo dolžnost, popravi in odpravi staro krivico proti malemu narodu: onda bi se divji razbojniki še sedaj, v štiriindvajsetem stoletji potikali po stepah in puščavah vzhodne Azije brez upa, da premagajo Zapad. Evropa bi bila srečna in mogočna, mir in sprava bi vladala med narodi, in naš mili rod slovenski bi se razcvital v blaženem zadovoljstvu in neprikračeni posesti vseh prirodnih svojih pravic. Izpolnile bi se bile besede našega Jenka iz devetnajstega stoletja, ki so nekoč dičile prezgodnji grob njegov:

»Ko jaz v gomili črni bom počival, in zelen mah poraste nad menoj; Veselih časov srečo bo užival, Imel bo jasne dneve narod moj!«

Kakšna pa je sedaj resnica? Narod je umrl, toda po vsi pravici bi moral živeti še dokaj stoletij. Jaz jedini sin tega naroda pa sem ostal kakor nekakov strašilen spomin, kakor knjiga v knjižnici, pisana v pozabljenem jeziku; a po prirodni pravici bi moral že davno umreti. —

— Samorad seže starčku v roke in pravi ginjen:

— Oprostite nama, blagi gospod, da sva vam prizadela bridko uro žalostnih spominov! Nečeva vas delj nadlegovati, in če dovolite, posloviva se, samo da nama podaste svojo slovnico. —

Slovogoj udrži Samorada za roke in odgovori živahno: — Ostanita pri meni, dokler vama drago! Vedno mi bodeta prav ljuba gosta.

Žalost mi je res velika, ali če jo delita z menoj, bode menj bridka, kakor tudi očite solze menj peko nego skrite. Bojita se nemara dolgočasja; vender vedita, da nisem vedno jezikoslovec, in tudi moje bivališče ni tako napačno, kakor se vama vidi na prvi pogled. Več sob {{prelom strani}} imam pripravljenih, in po vseh sveti tista luč, ki se ustvarja, kadar gori zaklad. Tu notri v Bogatinu pa gori zaklad vedno ... Toda pojdimo nekoliko na solnce! Vabim vaju na prijeten izprehod, in tam pod milim nebom se bodemo razgovarjali menj žalostno. —

Stopijo pred rov. Slovogoj zapiska na piščalko, in hkrati se v višavi nad njim zbere tolpa planinskih orlov in še večja tolpa velikih brkastih jastrebov (šopov). Slovogoj jih zadovoljno gleda in pravi Samoradu: — Odkar sem se razstal z ljudmi, od tedaj so mi te ujede vsakdanje družice. Privadili smo se drug drugemu, in po dolgi vaji so se ti silni ptiči ukrotili mojim poveljem Store in prineso mi, kar jim pokažem, in tako so umni, da skoro govore. Vender govoriti jih nisem učil, da se ne nauče tudi lagati in obrekovati. Orli me nosijo na mojih izprehodih, šopi so pa moja vojska, ki je vedno zvesta in me nič ne stane. Ako bi ne imel te vojske, davno že bi bil tukaj najden in umorjen. Vedita, ti novi barbari obhajajo vse gore, in nekateri plavajo prav izvrstno po zraku. Če pa kdo izmed njih zajde blizu mojega domovanja, onda ga moji ptiči precej uzro z bistrimi očmi, zasade vanj ostre kremplje in ga razsekajo z jeklenimi kljuni. Tako varujem svoj skriti dom ... Lepo vreme je danes, zrak je čist, in pogled nese v daljo kakor malokdaj. Rada bi kaj čula o slovenski zgodovini iz moje dobe. To se najbolje pripoveduje na vrhu Triglava, kjer se tudi lahko marsikaj pokaže. V četrt ure dospemo tja gori, jaz z orli, vidva pa itak hodita po zraku kakor po zemlji. Ko se tam nagledamo in nakramljamo, pa se vrnemo v Bogatin, vidva k počitku, jaz k slovnici. —

Samorad veselo vzprejme to povabilo. Plahtalič pa omeni: — Prosim uvaževati, da ima gospod Veselin pogodbo, ki ga nekaj veže. On ne sme gledati ali poslušati zgodovine bodočih časov iz dobe, v kateri žive potomci njegovega deda. —

Samorad ga nejevoljno zavrne: — Samo dogodivščin svojih sorodnikov ne smem videti ali slišati; vse drugo mi je slobodno, in sploh si ne dam še huje kratiti te male prostosti, ki mi je puščena. Torej prosim, gospod Slovogoj, zamolčite iz svoje povesti vse, kar bi se morda tikalo ljudij z Veselinovim imenom, vse drugo pa smem in želim poslušati. —

Slovogoj blagovoljno izusti: — Jako mi ugaja, da morem v svoji povesti ustreči obema častitima gospodoma. Kar sem videl in čital slovenske zgodovine, v nji poznam pač preveliko trpinov a nobenega veselina. Torej se bodem lahko ogibal povesti o ljudeh Veselinovega imena. Sicer pa je bilo tudi po devetnajstem stoletji kakor prej ali {{prelom strani}} naključje ali zla usoda, da so tisti slovenski otroci, ki so vzrasli v veselji in bogastvu, kaj radi zatajili materin svoj jezik in svoje koleno. Tudi pozneje je bila našemu narodu »krušna mati« največ kmetska hiša, katero nam je nekdaj tako nepozabno opeval naš Simon Gregorčič. Torej, kar brez skrbi na Triglav! —

Slovogoj zopet zapiska na piščalko. Osem orlov sede tik njega na kamenito ploščo. Starček prinese iz rova stol-naslanjač, na katerem so navezane vrvi in verižice, ujarmi po štiri orle na desno in levo stran, vzame v roko dolgo šibo, sede na stol in glasno zabrlizgne.

Orli dvignejo stol in ga odneso po zraku, kakor kaže starček s šibo zmer svojemu vzletu. Sumotno vofotaje ga spremlja na desni in levi strani nad sto velikih brkastih serov. Naglo se neso proti severovzhodu. Globoko v dolini se vidi temno bohinjsko jezero, okrog in okrog obrobljeno z visokim mecesnovjem, in še vedno grmi kakor nekdaj slap Savice v navpičnih stenah visokoskladnega Ogradnika. Izprevod beži dalje nad okroglimi planinskimi jezerci, kjer se v mirni črni vodi zrcalijo ogromne bele pečine, razmetane in nakopičene po grobotihi skalni puščavi med gorskimi velikani. Skoro se ustavijo na temeni »snežnikov kranjskih siv’ga poglavarja«.

Šopi in orli se razsedejo ob prepadih. Samorad in Plahtalič si izbereta vsak svojo skalo izmed groblje, v kateri je cesto cepila in krušila strela. Slovogoj pa stopi na najvišji rob, obrne se proti vzhodu, krepko si vzravna telo, katero je bilo prej videti sloko in šibko, in na slovesno resnih potezah razvnetega obličja mu ni več sledu suhoparnega jezikoslovstva in matere starosti.

Molče se zamaknejo vsi trije v divni razgled.
{{prelom strani}}
== VIII. ==

Po dolgem molku sede Slovogoj med Samorada in Plahtaliča na vzvišeno skalo ter povzame:

— Slovesna bodi naša seja na Velikem Triglavu, na pozabljenem spomeniku zamorjenega naroda! Vrh Velikega Triglava se je še v XIX. stoletji po nekod v Bohinji in Bledu zval tudi Klek in je bil babjevercem plesišče čarovnic, točo delajočih. Poglejta gori proti severozapadu in doli v tisti črti proti jugovzhodu! Tam vidita v stranski dalji, kjer se zemlja in nebni obod stikata v jedno planoto, gon in doli po jedno, očito nad drugim gorovjem vzvišeno teme, kateremu je liki Triglavu tudi na jedni strani kleknil navpični rob. Prva gora na meji nekdanjega Korotana in nekdanje saligrajske Vojvodine je Veliki Klek, katerega so pozneje Nemci prekrstili v »Grossglockner«, druga doli v nekdanji hrvaški kraljevini, blizu nekdanjega mesta Ogulina, pa je Mali Klek. Mi sedimo na srednjem Kleku. Bila je nekoč doba, ko so vsi trije Kleki gledali samo slovenski narod daleč okolo sebe; toda gledali so potlej za stoletij in stoletij, kako se je ta narod pogrezoval v morje nemško in italijansko. Že v dvajsetem stoletji je bil srednji Klek, naš Triglav, prav blizu meja nemškega in italijanskega jezika. Izvestno vama je znano, da je že v XIX. stoletji nasprotnike slovenskega naroda jako v oči bodlo slovensko ime »Triglav«. Nemci, katere so v tem radovoljno podpirali slovenski nemškutarji, pisali so rajši »Terglu«.&lt;ref&gt;Na Holzwurmovi karti v »topografiji« Mateja Meriana iz sedemnajstega stoletja se „Grossglockner“ še imenuje „Glockner Mons“, kar gotovo kaže na slovensko ime Klek. —&lt;/ref&gt; Temeljitejši Italijani pa {{prelom strani}} so naše ime kar pretvorili v »Tricorno«. Ko sem bil jaz mladenič in sem plezal na Triglav, dobil sem še slovenskega vodnika iz Bohinja, toda možev jezik je bil zelo pomešan z laškimi in nemškimi besedami; zakaj do južne meje bohinjske so že predrli Italijani, na severni strani Triglava pa so sedeli nemški naseljenci. Na šolskem zemljevidu smo čitali tudi samo »Terglu« in »Tricorno«, prvo neki keltsko, drugo neki staroitalijansko ime, in opasno je bilo kakor učencu tako učitelju ziniti, da je ta gora prav za prav Triglav slovenskega imena.

Ob teh treh Klekih in daleč okolo — povsod, kamor vid nese z vrhu Triglava — domoval je nekdaj in o srečni bodočnosti snival moj narod slovenski. Bridka žalost me obhaja, ko sedaj to premišljujem na sivem Triglavu, nekdaj toliko opevanem, ki je danes samo velikanski grobni spomenik, a molčeč spomenik, zakaj vzeto mu je staro ime in šiloma je zatrt celo spomin na slovenski narod. Nikoli bi ne bil verjel, in zdela se mi je ogromna zgodovinska krivica: krivica, ki je brez uslišanja zatirancev vpila v nebo, da je usojeno blagemu, vrlemu, duševno razvitemu narodu od prvega postanka do poslednjega prestanka samo trpeti in poslušno stopati za drugimi narodi, ne da bi bil kdaj smel doseči odločilno besedo v zboru evropskih narodov! Cesto sem premišljal, ko sem jaz jedini utekel narodovemu porazu, to čudno, nerazozlano usodo. Ali je morda zakon svetovne zgodovine sličen zakonu družabnega življenja o razliki stanov; ali je tako tudi med narodi, da morajo nekateri vedno gospodovati in nekateri vedno hlapčevati; ali tudi narod ne more doseči veljave in slave po blagosti, pravici in bratoljubji, nego samo po krvavih potih sebičnosti, sile in po zatiranji menj krepkega bratovskega naroda? Ali je pa morda ta sin, ki se zove slovenski narod, prezgodaj ostavil mater Slavo, premer je bil zadosti vzgojen za vstop na zgodovinsko terišče, predno je bil oprezno opremljen in jekleno utrjen na boj za svoj obstanek in premer je dobil moških krepostij za ustanovitev svoje države? Izmed Slave sinov se je Slovenec prvi napotil proti neznanemu jugozapadu in je ondu predrl najdlje. Mejo so mu zastavili krepkejši sosedje. Odrivali so ga nazaj in naposled podjarmili svoji oblasti, ko naprej ni smel, nazaj ni mogel. Posebna nesreča je bila tudi ta, da se je narodovo selenje ustavilo v pokrajinah, kjer so gore in reke, šume in planine prebivalce bolj razdruževale nego jedinile v celoto, in ta, da si je narod svoj prostrani dom, ki je imel toliko odprtih vrat in oken, pa nobenega skupnega zbirališča in trdnega zavetišča, postavil uprav na starodavno veliko cesto med evropskim vztokom in zapadom, severom in jugom. Koliko je zaradi tega trpel {{prelom strani}} o velikem preseljevanji narodov in kako so potlej v deželo silili Italijani od severnoitalske ravnine in od morja, Nemci skozi odprte doline in ob toku rek, in naposled še Madjari, brezoziren, Slovanom najusodnejši narod, iz panonske ravnine! Ker so bili Slovenci prezgodaj ločeni od matere Slave in nezreli za ustanovo svoje države, zatorej tudi nikoli niso dospeli do narodne zgodovine. Samo povestnico posameznih pokrajin in zgodaj ločenih dežel poznamo; ali v teh posameznih povestnicah ni imel besede naš praded, domačin v teh deželah, in lice te povestnice nima slovanskega značaja. Kakor blisek v temni noči je zasvetil junaški vojvoda Samo, kakor blisek, po katerem je bila noč le še temnejša. Vender tisti bajevni Samo je bil baje Nemec, in njega oblast je prestala z njegovo smrtjo ali morda še prej, prčcej po njega veliki premagi Nemcev.

Duhovit slovenski poslanec je izustil krilato besedo, da mi Slovenci res nimamo zgodovine; ali zato imamo geografijo, kar je več vredno. Vender nam ni koristila ta geografija. Uprav zaradi nje smo bili ves čas narodovega življenja izpostavljeni napastim, kakeršne so bile drugim slovanskim rodovom menj znane in menj opasne. Naša geografija je provzročila, da smo se sčasoma ločili ali da smo bili odtrgani od vseh bratov slovanskih. Samo na jugu smo imeli brate Hrvate; a te smo jedva poznali. Samo jedenkrat so se združili Slovenci in Hrvatje v narodno vojsko, ondaj ko je Ljudevit, ban posavskih Hrvatov, zgrabil za orožje, da se otrese frankovskega jarma (leta 819.— 823.). Tedaj so ga podpirali tudi Slovenci od Save in Drave in mu pomogli do mnoge zmage. Ali turobne usode! Ljudevita je umoril izdajica, rojak. Slovenci se niso oteli frankovskega jarma, in kakor poje Prešeren: »Od tod samo kervavi punt poznamo, boj Vitovca in ropanje Turčije«. Kralj Matijaž naših pesmij in pravljic nam je Matija Gubec iz Zagorja, tisti kmetski kralj, ki je bil o završetku »selške bune« posajen na razbeljen železni prestol in ovenčan z razbeljeno železno krono.

Slovanska usoda je čudno pletla zgodovino na jugu, da sta se brata po rodu in jeziku in soseda, Slovenec in Hrvat, vedno otujevala drug drugemu. Hrvatje so se sicer oslobodili inozemskega jarma ter si pridobili narodno zgodovino in kralje svoje krvi, toda tista slavna doba jim ni trajala dolgo. Izpodjedala je mlado državo v sredi stara slovanska bolezen: domača nezloga; od zunaj jo je napadal krepki italijanski živelj; in ko so se Madjari vzpeli do državne osnove in moči, tedaj so tudi oni razdorno vplivali na nejedino kraljevstvo, v katerem je kraljeva moč oslabela, dočim je rasla sila sebičnih, častihlepnih {{prelom strani}} boljarjev in je bil prosti narod kakor ondaj povsod v Evropi samo kolikor toliko poslušna, brezvoljna grmada. Naposled so se Hrvatje, ko je s Stjepanom II. (leta 1102.) zamrla domača kraljeva rodbina, upognili ogerskemu kralju Kolomanu, in dovršila se je njih slavna doba z velikim porazom. Prejeli so kralja tuje krvi, kakor bi oseben človek premenil rodno svoje ime in se odrekel spominu in slavi dedov svojih. Ostali so potem Hrvatje v zavezi z Madjari in brez narodne dotike z rodnimi brati. Le malokdaj je švignil plamen platoniškega bratoljubja čez steno politiške meje, ki je bila na videz neznatna, v učinkih pa nebotična. To bratoljubje je ostalo brez posledic za narod takraj in onkraj meje, dasi že nad tristo let vlada ista dinastija obema bratovskima narodoma.

Pri Slovencih ni moglo priti do takovega poraza. Slovenci niso mogli pasti, ker se nikoli niso vzpeli do višave. Res jih je vnemalo iskreno domoljubje, in branili so lepo svojo domovino na vse strani hrabro in vztrajno, vender brezuspešno. Preveč so bili razkosani in ločeni po šumah, rekah in visokih gorah. Kadar so bili napadeni, združila se je skupina bližnjih rodov brez dotike z oddaljenimi sosedi; in ko so napad hrabro odbili, razveselili so se tolikanj, da niso mislili na osveto sovražnikom, niti niso premišljali, kako naj preprečijo možne prihodnje napade s tem, da se združijo v trdno celoto. Vsak posameznik je bil hraber in bojevit, toda vsakdo je hotel biti takisto sloboden. Sloboda posameznikov je ovirala slobodo naroda. In ker se nihče ni hotel stalno podrediti volji in oblasti izbranega poglavarja iz svoje srede in krvi, podredili so se zaporedoma tujcem. To se je prebivalo lože, ker so bili med seboj še vedno jednaki, namreč jednako — neslobodni. Bojevali so se tudi pozneje vzgledno zvesto in hrabro, toda pod tujim poveljem in za tuje koristi. Tudi to se je lože trpelo, ker mera koristi je bila vsem Slovencem takisto jednaka: nihče ni dosegel več, nihče menj, ker nihče ničesar. S tujim gospodstvom je prišel tuj živelj v deželo. Nemški vitezi so si delili zemljo in gradili trdne gradove za krotitev Slovencev. Duhovniki so bili največ nemški in laški plemiči, ki so cesto nosili železni oklep pod masno odevo ter vihtili meč tako ročno kakor pastirsko palico. V mestih in trgih se je ustanovil laški in nemški pravni red in osnovale so se nemške rokodelske bratovščine. Slovenec je bil potisnjen na polje; toda nì to ni bilo več njega slobodna lastnina. Ostal je kmet po imenu in bil končno rob po pomenu. Kdor tedaj ni bil plemenitnik, duhovnik ali meščan, užival ni nikakovih sloboščin; in kakor je bil teptan in zaničevan brezpravna para, kmet, tako je bil zaničevan slovenski jezik: jezik sužnega kmeta.
{{prelom strani}}
Kako bujno je v poslednjih treh stoletjih srednjega veka zacvelo narodno pesništvo pri sosednih Italijanih in Nemcih! Vender nobena iskrica tega vzleta ni padla med Slovence. Za vse srednjeveške dobe smo ostali brez književnosti, brez narodne poezije in brez prosvete: »Kako rod za rodom gine«, to je bila tedaj vsa naša zgodovina! Narod robov in tlačanov, narod vnukov nekdanjih slobodnih gospodarjev vse dežele ni našel rešitve pri ljudeh; iskal je torej tolažbe pri Bogu in od tam je pričakoval spasa in boljših časov. Zidal je cerkvice na gorah, hodil na daljna božja pota in goreče je molil. V mnogih stoletjih je bila naposled udana pobožnost in nekova fataistiška nadeja, da nam nekoč posijejo milejše zvezde, očit značaj slovenskega naroda. Narod je bil res pobožen, ali hkrati zelo vražen, neomikan, ubog. Duhovniki, njega jedini učitelji, bili so ponajveč sinovi plemenitnikov in meščanov, ki cesto niso znali ali pa so se sramovali jezika zaničevanega kmeta, kateremu je bilo v zaničevanem jeziku oznanjati besedo božjo. Nauk je bil torej cesto slab in nedostaten ter ni mogel izruvati korenin starega paganstva iz narodovih src. Kmet je ondaj pravemu Bogu služil kar najgorečneje, zajedno pa vražno pazil, da se ne zameri starim bogovom, postavljenim v zakotje. 

Tako je bil Slovenec ob zatonu srednjega veka ubog, neomikan, brez zavesti svoje narodnosti, ločen po deželah ter z životom in z imovino podložen mnogoštevilnim graščakom, ki niso bili slovenske krvi. Tisti graščaki so imeli med seboj vedne prepire in boje, in te krvave boje je moral bojevati ubogi kmet, kakor mu je bilo zapovedano. Danes se je sekal z bratom, jutri z očetom, kakor je imel brat ali oče slučajno drugega graščaka za gospodarja, kar se je časih predrugačilo kar čez noč.

S početkom novega veka je duhove razburila tako zvana reformacija. Ta se je oznanjala in širila s pomočjo narodnega jezika; torej se tudi nasprotna reformacija ni mogla ogibati narodnega jezika, ko se je spoznalo, da ne zadošča samo požiganje krivoverskih knjig. Dobili smo v tej dobi tiskanih slovenskih knjig, toda samo toliko, kolikor so rabile reformaciji in nasprotni reformaciji. Učiti slovenski jezik, izobraževati ga, temelj stavljati slovenski povestni književnosti in ljudstvu poleg katekizma in molitvenikov (med katere se je vrinil celo »Kolomanov žegen«) podati še kaj druge duševne hrane, nihče ni poskušal in tudi skoraj ni mogel poskušati. Zakaj kmet je bil še vedno rob in brez šol; brez graščakovega dovoljenja celo ni smel iti v šole ali k meščanskemu rokodelstvu. Kmet bi ne bil čital, ker ni znal; graščak ali meščan bi tudi ne bil čital, ker se ni hotel baviti z {{prelom strani}} jezikom nizkega kmeta. Sploh pa sta tedaj graščak in meščan prav malo čislala knjigo in vedo.

Nastopila je potlej v drugi polovici osemnajstega stoletja doba slobodomiselnih idej in predrlo je v odločilne kroge nad glavami graščakov vender spoznanje, da je tudi kmet nekakov človek. Odpravilo se je vsaj osebno nevoljstvo ali oblast graščakova do osebe kmetove. Sedaj šele je med Slovenci začela delovati blaga »kmetska hiša«; porodil se je v kmetski hiši na ljubljanskem polji Valentin Vodnik, za njim pa še marsikateri blagovestnik narodne prosvete. Zgodaj nam je zgodovina zatrla in izneverila plemenitnike po krvi, zatorej nam je pozno, pa vender vsaj, kmetska hiša podarila v namestilo viteze po duhu, ki si opasujejo »uma svetle meče«.

Skoro za tem zornim časom je buknila francoska revolucija, ki je pretresla staro Evropo. Z grozovito silo je razrušila marsikatero krivico, ki je po zgodovinskem priposestovanji dobila veljavo pravice, toda podrla je hkrati za kazen človeške slepote in trme tudi marsikaj dobrega. Revolucija je vzpričo svojega gesla: »Sloboda, jednakost, pobratimstvo« rodila omikani absolutizem carstva Napoleonovega. Potlej je po prirodnih zgodovinskih zakonih nastopila nasprotna revolucija ali restavracija, ki je odpravljaje slabote in podiraje dobrote preveč posnemala revolucijo, dasi v drugačni podobi. Revolucija je hitela pred zahtevami in potrebami svoje dobe, reakcija po nji pa je nazaj tiščala, kar se ni dalo potisniti nazaj ter ustavljala neustavno kolo človeškega napredovanja. Naposled se je vender moralo vsaj nekoliko ustreči časovnim zahtevam in dobila je Evropa v večini držav omikani absolutizem s parlamentarnimi oblikami in po nekod neomejeno parlamentarno oblast večine nad manjšino. Ne vem, katera oblika je boljša ali slabša? —

Novi čas je prebudil tudi Slovence. Zavedali so se svoje narodnosti in sorodnosti s takisto prebujenimi brati in gojili svoj jezik, kolikor ga je ostalo iz temnih, turobnih časov. Lotili so se tega častnega posla marljivo in nesebično, ali iznebiti se niso mogli narodu prirojenih svojstev. Bohoričica nam je rabila tristo let, kakor še sedaj Nemcem rabi njih stari, dasi jako okorni pravopis. Nam ni zadoščala starina, ampak izumili smo za Kranjce metelčico (»žabico«) in za štajerske Slovence dajnčico. Bili smo še pri abecedi in že smo imeli bolj osebno nego stvarno »abecedno vojsko«. Potlej smo dobili gajico, in dolgo je trajalo, predno smo po nji dobili jednotno abecedo. S tem pa še nismo dosegli jednotnega pravopisa, ker za abecedarji so nastopili slovničarji in ti so učili vsak svoj pravopis. — V sredo dne 5. malega {{prelom strani}} srpana 1843. leta je začel izdajati dr. Janez Bleiweis svoje »Novice«. Ta dan je za Slovence toli pomemben, da ne vem važnejšega v XIX. stoletji. Te »Novice« so potlej stale nad strankami, čepečimi dlako in narod, in so napredovale oprezno korak za korakom, da jih je narod lahko dohajal, in tiho, da niso nasprotniki pomendrali rahle cvetke. Oče Bleiweis je v preudarni razbornosti deloval na zlogo, na zmernost med nasprotujočimi, sredobežnimi težnjami in na premišljen, stalen napredek. Njega jeklenemu značaju, njega ognjeviti ljubezni, odeti z ledeno skorjo, njega obče priznanemu ugledu in razboritemu ravnanju se je uspelo, da je vzdržaval zlogo in vzajemnost ter nad dobo človeškega rodii vodil narod po vsi Sloveniji kakor nihče pred njim in nihče za njim. Ko je prvak zatisnil oči, naglo so vstali epigoni, kakor v pravljici sinovi Svatopolkovi ter hiteli drobiti prvakovo dedovino, cepiti se v razne stranke in boriti se za zgolj načela in za prvaštvo. Narod pa je plačeval troške teh prepirov in od tega sevčda ni mogel imeti koristi.

Čudno se je vršila usoda Slovencev po kratki dobi preporoda in iskrene navdušenosti! Že ob konci XIX. in ob začetku XX. stoletja se je nagibala v velik poraz. Devetnajsto stoletje je rodilo načelo narodnosti. To načelo je vnelo Slovence, hkrati pa vzbudilo tudi številnejše, krepkejše sosedne narode. Sos ednim narodom je bil narodni obstanek zagotovljen. Oni so torej narodnostno idejo rabili za napadovalno orožje proti Slovencem ali sploh Slovanom, in sicer tako uspešno, kakor je vselej uspešen boj močnega soseda proti slabemu, doraslega proti nedoraslemu. Napadali so Slovence dvojno. Prvič so razvpili narodnostno idejo, češ, nevarna je državi, ker krepi posameznost proti celoti, in nevarna je cerkvi, ker je baje paganska, dočim vera ne razločuje med narodi in nas uči vse ljudi jednako ljubiti. Pristašev teh pomislekov proti narodnostnim težnjam je bilo mnogo med Slovenci in niso si dali dokazati, da slovenstvo ne more biti sredobežno in da država sama pridobiva moči in veljave, če narod v tej državi povikša in pomnoži duševne svoje vrline, in da cerkev pač sme obsojati narodnostno idejo, kadar se rabi za napad države ali drugega naroda, ne pa ondaj, kadar narod s to idejo samo brani narodni svoj obstanek, idealno svojo imovino, katero nam je podaril Bog in katero so nam poročili naši očaki. Drugi način napadanja pa je bil ta, da so se tujci sami poprijeli slovenskega jezika, kakor je znal nemški Gripo v Jurčičevem »Tugomeru« tudi slovenski. Tako so se vrivali kakor tisti Gripo med narod, ki proti tujcu vedno nosi srce v roki in misli na jeziku, in izpodjedali ter izpodrivali so slovenstvo {{prelom strani}} s samim slovenskim jezikom. To dvojno napadanje na Slovence je činjevalo kakor trtna uš v vinogradu; najprej skrivno, da napada nismo verjeli, potlej tolikanj očito, da smo rekli: »To lahko zavrnemo sami«, in naposled kakor uničujoč požar, da smo bili poraženi. —

— Kdaj se to zgodi? vpraša Samorad. Slavogoj, nejevoljen da ga moti, odgovori kratko:

— V XIX. stoletji ne in tudi v XX. stoletji ne. Ali kaj je narodu stoletje? Sploh pa vedite, da Slovenci niso imeli narodne ali državne zgodovine. Bili so vedno samo molčeči težaki pri obči zgodovini. Njih oskromna zgodovina je samo pojav družabnega življenja in razvoj domačega slovstva. To se je vršilo po prirodnih zakonih napredovanja do gotove meje in nazadovanja do poraza, k čemur naj opomnim, da narodje največ ne vidijo nazadovanja, ampak menijo, da še vedno napredujejo, dasi so dospeli na rob svojega prepada. Če hočete torej dalje poslušati, vedite, da je podoba slovenske zgodovine danes taka kakor jutri, ker jutrišnja je posledica denašnje, in da se ne da deliti v posebne dobe. Kar vam torej povem, smete postaviti na konec XIX. ali XX. stoletja ali v katero drugo stoletje. Samo prosim, ne motite me v povesti! Star človek sem, in težko mi je najti pretrgano nit svojih mislij; še teže pa mi je pojasnjevati ali zagovarjati svojo sodbo in svoje nazore, ki so okosteneli v meni, ako se vam, ki ste mlad človek iz XIX. stoletja, zde napačni ali nedostatni. —

Po skesanem pogledu Samoradovem nadaljuje Slovogoj :

— Slovenci so tedaj napredovali, kakor sem povedal; in če jim je razumnik bolj razsvetljenega preroškega duha očital, da so izgrešili pot napredka in zagazili v nazadovanje, niso ga poslušali, ampak izobčili so ga iz zbora svojih razumnikov kakor blaznika in izdajico. Časnikov so imeli politiških in nepolitiških premalo za vsako vas in vsak obrt, preveč za ves narod. Pisateljev doraslih in nedoraslih je bilo blizu toliko kakor čitateljev. Moralo je pa biti toliko črnilarjev za preobilico časnikov in knjig, katerim je bilo treba vsakeršnega gradiva po načelu: »Non multum, sed multa«. Pisateljevati tudi ni bilo težavno. Veliko spisov je bilo treba, da se napolni knjiga in časnik. Ker pa se ni bilo bati, da pride vsak list ostremu kritiku v roke, smel je marsikateri sestavek, ki je bil vreden shrambe v urednikovem koši, mučiti še popravljalca in stavca in našel je stoprav v smetišnici čitateljevi zasluženi pokoj. In ker je bilo toliko takšne pisave, bil je celo dober pisatelj v vedni nevarnosti, da ne bi čitatelj tudi pri njem, vzpričo neprijetnih izkušenj, ne pričakujoč kaj branja {{prelom strani}} vrednega, po svoji navadi bolj uvaževal porabnost tiskanega popirja nego tiskanih besed! —

Strank so imeli tedaj po prirojenem nagibu do razcepljenosti in različnosti ter po neupogljivosti posameznih koristij pod občo blagost malone v vsakem selu nekaj. Čutili so se pač pri slovesnih prilikah, da so Slovenci, zlasti tedaj, kadar so poudarjali, da gre Slovan na dan in da se jim bodo vremena razjasnila. Ta prazniški vzlet pa se je po vseh delavnikih umeknil prirojenemu separatizmu deželskega, okrajskega in selškega domoljubja, in prigorec je mrzil zagorca, zagorec podgorca, vsi trije pa gorjanca. Vsemu narodu in zlasti tujcem, ki so stopnjema deželo spravljali podse, veljavili sta se pa najbolj dve glavni stranki: desničarji in levičarji. Imenujem ji zatorej tako, ker si nijedna ni pridela obče priznanega imena in ker je strmečim Slovencem prerokovala prva, da je desnica lepa roka in najbolj potrebna, druga pa, da je levica po krivici zmerjana za slepo roko, dočim je po pravici prav toliko potrebna kakor desnica. Vsaka stranka je sama sebi nadela prav lepo ime; v prepirih pa sta se cesto nazivljali druga drugo z imeni, katerih mi izbirčni slovničarji nismo vzprejeli v slovarje, in večkrat tudi z imeni, katera navadnega človeka zavedejo pred kazenskega sodnika, ako jih javno rabi za priimke.

Če o teh desničarjih in levičarjih, ali — brez zamere — teh levičarjih in desničarjih, povem kaj več, onda sem vama razkril vsaj polovico slovenske zgodovine iz poslednjih stoletij. Zakaj vzgled vzajemno delujočih prvakov Bleiweisa in Slomška je bil prerano pozabljen; le malo je bilo mož, ki so mogli delovati brez dotike z jedno ali drugo stranko; nikomur pa ni bilo toliko ugleda in veljave, da bi bil mogel uspešno klicati: »Božji rek: ‚Kdor ni z menoj, ta je zoper mene‘, ni poraben za zvita pota človeške politike in narodnih koristij; tukaj velja drug božji rek: ‚Bodite premeteni kakor kače in preprosti kakor golobje‘.« Brez politiških nasprotij ni nobena doba in noben narod. Tudi pri bolj razvitih močnejših narodih je vedno tekmovanje med naprednjaki in nazadnjaki, med liberalci in konservativci, in kakor se že imenujejo stranke. Toda med njimi in nami je velik razloček. Ako pri teh večjih narodih gre za obstanek naroda, ako preti narodnosti kolikaka meglica, onda se združijo vsi: levičarji kakor desničarji, v kot postavijo strankarsko orožje in se zložno potegnejo za svojo narodnost (kakor ste to opažali v XIX. stoletji pri Nemcih in Madjarih proti Slovanom). Kadar so zložno odbili nevarnost, pretečo narodnosti, potlej pa zopet primejo za strankarsko orožje: za rapir ali kol, za kamen ali blato, vsak po svojem ukusu. Tako ravnajo večji narodje, {{prelom strani}} katerih narodnost ni v nevarnosti in kateri si smejo privoščiti nekovo potrato svojih močij v medsebojnem prepiru, zakaj obilo imajo močij. Naš mali narod pa mora ščediti s svojimi majhnimi silami, ker njegova narodnost je bila vsekdar v nevarnosti in ves čas so se krčile narodove meje. Toda mi zaslepljenci se za to večno nevarnost nismo menili, ker nam je bila kakor vsakdanja že privajena; mi nismo spoznali, da nam je zloge tem več treba, čim manjši smo, in s to slepoto prizadeti smo v tratenji svojih močij, v strankarskem prepiru ne samo posnemali, temveč presezali sosedne večje narode! Glas vpijočega v puščavi je bilo opominjanje, da vernost in narodnost lahko hodita vzporedno in da tako druga poleg druge pospešujeta blagost narodovo. Saj ima tudi posamezni človek dušo in telo in poleg jedne dušne potrebe vsakdanjih potreb za svoj život. Kdor misli, da je narodu vera potrebnejša, delaj za ohranitev in pospeh vere, in kdor misli, da je narodnost bolj v nevarnosti nego vera, deluj za narodnost. Delo za narodno blagost se razdeli med obe stranki; duhovni in posvetni pisatelji naj delajo vsak v svoji stroki; med seboj pa naj narede visok plot, da ne bodo čezenj letele pušice in zabavljice. Nekaj krščanske ljubezni je treba v tem pogledu, in bilo bi v marsičem molčanje koristnejše, nego da se očito bobna, kaj je ta ali oni izumil v nepreudarni duhovitosti. Tako ljubeznivo oziranje na drugo stranko — ali vsaj ljubeznivo preziranje druge stranke — bilo bi za narod menj pohujšljivo! Ali če stopiš med obe vojski v srditi boj in jima propoveduješ mir in spravo, obe se zaženeta vate. Tako si naši stranki nista hoteli razdeliti dela in področja. Naposled pa so prihrumeli iztočni barbari in porušili cerkve in čitalnice, vero in narod. —

Slovogoj utihne, kakor bi počival. Samorad ga sočutno gleda, in vidi se mu, da ima vprašanje na jeziku. Slovogoj dobrovoljno migne, naj govori, in Samorad vpraša: — Ne zamerite, gospod profesor, radovednega in za vas nepraktičnega vprašanja, h kateri stranki bi bili pristopili vi, da ste živeli v XIX. stoletji? —

— Bodi vam odgovor, ker sem to že sam često premišljal. Tudi jaz bi bil stopil med bojevnike, saj sem Slovenec, in bojeval bi se bil vztrajno po učenjaškem načelu: »Moja obveljaj, ut pereat mundus«. V katero krdelo bi bil stopil, tega bi pa ne odločilo prepričanje, ampak stan. Ako bi bil duhovnik, šel bi bil med desničarje; ako posvetni omikanec, pa k levičarjem. Naj se vam to ne zdi čudno; zakaj tu odločujejo razmere in težnje, katere predrugačujejo in naposled vodijo človekovo prepričanje. V početku XIX. stoletja in nekaj desetletij pozneje so bili slovenski razumniki malone vsi duhovskega stanu. Tem {{prelom strani}} razumnikom in književnikom se je pridružilo sčasoma dokaj razumnikov iz posvetnih stanov. Ti so zastavili svoje mnogostroko posvetno slovstvo, in kakor samoumevno, zahtevali ravnopravnost ter priznavanje svojega delovanja. Razumniki starejšega književniškega stanu so so vedli proti tem mladičem in novincem tudi samoumevno, ali prav tako kakor nekdaj glede na politiške pravice stari, s predpravicami obdarjeni stanovi, ki tako zvanega »tretjega stanu« niso hoteli vzprejeti za ravnopravnega. Ravnopravnost se je naposled priznala, ko ni bilo drugače, toda bolj načelno nego dejanski. Pri Slovencih pa se vprašanje o ravnopravnosti ne da ločiti od vprašanja o prvaštvu in vodstvu. Bojazen v tem pogledu je činjevala, da so se ti posvetni novinci zdeli marsikomu kakor preposvetni in presamostalni, in tako se je vprašanje vrnilo na stanovsko stališče. Nesrečna misel je bila na starejšo zastavo zapisati vero, in s klicem: »Vera peša« zbirati vojsko zoper naših razumnikov »drugi stan« v ljuti boj ne samo s črnilom in peresom in ne samo na časnikarskem terišči. Kakor pa angleške in nemške biblijske družbe nikogar ne izpreobrnejo h krščanstvu, naj še toliko in toliko Svetih pisem prelože na afriške in ameriške jezike in jih tam razdare med divjake, prav tako se pri nas vera ne more pospeševati s časnikarskim pričkanjem. Za to je treba dokaj več; zakaj »črka mori, duh oživlja«. Sploh ne koristi ugledu vere, ako se zlorablja za orožje v prepirih, katerih bojišče in težnje so daleč niže pod stališčem svete vere. Veri, seveda, s tem ne preti nevarnost, ker ima nadčloveško zaščitje; pač pa trpe škodo in se nevarnosti izpostavljajo verniki, verne ovčice. Na misel mi je prišla pravljica o pastirji, ki je pasel ovčice za logom. Klical je: »Volk, volk!« Gospodarji so prihiteli na prvi, drugi, tretji klic; toda volka ni bilo, ko so dospeli do cede. Pastir je klical četrtič: »Volk, volk!« Gospodarji so pa rekli: »Pastirja je zopet volja, da se šali z nami,« in ostali so doma. Onda je volk prišel in raztrgal ovčice. —

To so bili vzroki onega boja, ki je potlej prirodno napredoval. Kakor se porajajo iz neukročenih želja, strasti, tako iz neukrotnih bojevnikov fanatiki. Fanatiki so sploh nenavadni ljudje. Moraš se jim čuditi in se jih hkrati ogibati; čuditi ker so nesebični, neustrašni raučenci za svoj zmoter, ogibati se jih, ker so v brezozirni strasti gluhi za opomine svojcev, neustrašni za pretnje nasprotnikov in neizbirčni za način svojega bojevanja, v katerem vse podirajo, vse naskakujejo, kar jih ovira v premem tiru do njih ideala in zmotra — do zmotra največ nedosežnega. Vender so tedaj koristni, kadar pripomorejo s čudovito hrabrostjo in navdušenim hlepenjem po idealnem namenu, da stranka, {{prelom strani}} oprezno stopajoča za njimi, lože doseže, kar se dejanski doseči more in bi se morda ne doseglo, ako bi vneti in vnemajoči fanatiki ne zahtevali tolikanj več. Gorje pa narodu, kadar imajo fanatiki prvo besedo, za seboj pa nimajo nikogar, ki bi imel drugo besedo, ali tedaj, kadar ni za fanatiki močne, jedine stranke, ki je oprezna, ugledna in razborita ter ve o pravem času ali govoriti ali molčati! Onda mora narod drago plačevati mučeniški venec svojih fanatikov: njih neuspehi njih pretiravanja se pišejo v narodovo dolgovno knjigo; fanatiki sami pa se obsojajo po Napoleonovem reku: »Du sublime au ridicule il n’y a qu’ un pas«. Vender, vzvišena misel je, smelo predirati pred bjazno-preudarno tolpo, in jaz bi bil fanatik v levem ali desnem taboru, najsi bi zabredel celo v smešnost! Toda, hvala Bogu, da sem živel pozneje in da sem si slovensko svojo bojevitost hladil samo v slovničarskih prepirih! Legel bi bil k poslednjemu počitku, morda spoznavši, da narodu nisem nič koristil z vsem svojim nepokojem in prepirom in da sem sam sebi pridobil samo Herostratovo slavo ... Ali kdo ve? ... Umrl bi bil nemara z zadovoljivo zavestjo, da sem si priboril čast in slavo svoje stranke! Vsaka stranka pa je trdila, da ima narod za seboj, in vsaka je bila uverjena, da konci premaga nasprotnico in jo prisili k večnemu molčanju. — Ostali narod, v čegar imeni in ob čegar troških so se bojevali njega učeniki in vodniki, pak ni mogel priti do ravnotežja, opotekal se je od slučaja do slučaja na levo ali desno stran, kakor ga je vlekla in mikala ta ali ona stranka in kolikor je bil stanovit ali omahljiv. Zakaj v cerkvi je treskalo na levičarje; pred cerkvijo je grmelo na desničarje. Prepir pa, ki se je vnel za načela, sezal je čimdalje bolj na osebno polje, kamor so ga radostno zanesli brezozirni fanatiki. Ljudstvo je poslušalo od jedne strani, da ta in ta gospod toliko preklinja slovenske tako zvane liberalne liste, hkrati pa svojo politiško modrost zajema iz judoliberalnih listov nemških ali laških; da ta in ta gospod žigosa grehoto tako zvanih brezvercev, hkrati pa ne vidi bruna v svojem očesi; da mrzi slovenskega obrtnika, če je levičar, in rajši zaslužek naklanja tujcu, ne glede na njega levičarstvo; da se ogiblje slovenskega denarnega podjetja, ako je v levičarskih rokah, hkrati pa posluje s tujimi podjetji, naj so še tako judoliberalna ali »prostomavtarska«, samo da niso slovenska. In hkrati je ljudstvo čulo od druge strani, da ta in ta gospod toliko za narod govori in poje, ne stori pa ničesar, da se vnema za slovensko vzgojo in slovstvo, svojo deco pa vzgaja nemški in ne kupuje slovenskih knjig; da je ta in oni za narod vnet, ker mu to obeta dobiček; da se ta in oni baha s platoniško ljubeznijo do naroda, dejanski {{prelom strani}} pa podpira narodne nasprotnike, da je ta in ta brezverec »prostomavtar«, »rdečkar« in tako dalje. Narod strmeč posluša, kako se ometavajo njega odličnjaki med seboj, in ker ta hrup ne premine, mora naposled ustreči željam obeh strank in verjeti o levičarjih, kar jim očitajo desničarji, in o desničarjih, kar jim oponašajo levičarji. Oseba se pa težko loči od načela, za katerim teži oseba, in zato je korakoma prišlo do tega, da je v širih krogih narodovih izginilo spoštovanje tako do vere kakor do narodnosti. To se je dalo kakor dejanska posledica že prerokovati; toda nihče izmed bojevnikov ni hotel prvi odjenjati in podati roke v delitev narodnega dela. Pač so tožili, kako poguben je domači prepir, ali v namenih, kako naj se odpravi, bili so slični grešniku, ki ima trdno voljo, da se poboljša takoj — jutri.

Tako je pešal narod v celoti. Za vero in narodnostno zavestjo je ginila morala in sloboda in z obema vred blaginja. Ljudstvo je bilo na videz olikano, izobraženo in prosto; toda v gmotnem oziru je bilo zavisno nekaj od desničarjev, nekaj od levičarjev in največ od tujcev; v duševnem oziru pa ni poznalo idealov ne verskih ne narodnostnih. Zatorej je tudi pri vsakeršnih volitvah tisti dobil »javno mnenje« zase, kdor je najbolj mogel sipati denar in razlijati alkohol med »častite« volilce; in onda se volilci niso ozirali ne na vero niti na narodnost.

Da v takšnem razmerji ni bilo narodne zgodovine, to vam je gotovo jasno. Imeli smo samo vsakdanjost socijalnega žitka, in ta je pri vseh narodih jednak. Slovenci so seveda kakor drugje tudi v tem pogledu imeli svojo posebnost. Zanesli so strankarski svoj prepir tudi v navadno, zasebno in družabno občevanje, kakor bi jim bilo do tega, da tudi tukaj oslabe narodno moč in tujcu oglade pot do naših zakladov! Obrtna podjetja so bila posebna za levičarje in posebna za desničarje, in vsakdo je pazil, da ni zašel v napačno hišo. To je jako ugajalo tujcem, ker k njim so zahajali tako desničarji kakor levičarji, in nihče ni zahteval, naj se naseljeni tujec pridruži tej ali oni domači stranki. Levičarska njiva se je orala z drugačnim plugom nego desničarska. Če je Bog poslal točo, privoščila jo je vsaka stranka nasprotni, in če je pšenica dozorela levičarju kakor desničarju (Bog ni razločeval), našla sta se oba na nevtralnih tleh v skladišči sinu Abrahamovega, kateri je plačal blago po tisti ceni levičarju kakor desničarju, s tem pa oba otel zadrege, da nikomur ni bilo treba blaga ponujati kupčevalcu iz nasprotne domače stranke. Abrahamov sin je pri tem tudi dobro uspeval, kakor povsod »duobus litigantibus tertius {{prelom strani}} gaudet«. Če so domačini Slovenci snovali občekoristno podjetje, ni se poudarjalo, kolika bode korist, nego samo to, katera stranka zastavi podjetje in kako nasprotna stranka to podjetje oviraj in podiraj. Če je tako podjetje ustanavljal priseljeni tujec, bila je ta reč takoj drugačna. Zakaj tujec je bil nekakšno višje bitje, in pri njem se ni vpraševalo, ali je naše vere ali jud ali protestant, liberalec, klerikalec, »prostomavtar«, da le ni Slovenec; in k tujcu so hodili domačini, levičarji kakor desničarji, kadar so potrebovali denarja in kadar so nalagali denar na obresti. Domači klerikalec se je veselil, da tuji liberalec izpodjeda liberalca-domačina in domači liberalec se je zadovoljivo rogal, gledajoč, kako se domačin-klerikalec, ki liberalca-rojaka črti nad vse, ponižno klanja liberalcu-tujcu. Premeteni tujci so seveda pazili na svojo korist in oprezno množili svoj vpliv med narodom.

Često so bili kazalec na tehtnici med strankama. Levičarji so pri njih iskali pomoči zoper desničarje in obratno desničarji zoper levičarje; tujci pa so radi pomagali, seveda ne zastonj.

Tako je narod pešal in ginil, rekel bi, sestavno. Ob mejah, vedno odprtih in čimdalje ožjih, umiral je domači jezik, in v sredini je prihajala moč tujega življa in vpliva čimdalje jakša. Tako se je naposled sploh verjelo med inozemci, da ogromna večina Slovencev bolj zna in rabi laški in nemški jezik nego tisto umetno slovenščino iz knjig ali svoja narečja, ki so baje drugačna v vsaki drugi župniji.

Naj še nekaj izpregovorim o narodovem slovstvenem delovanji. Tudi tukaj ne smete pričakovati veselih novic.

Veliki pesniki se porajajo malokdaj, in čim manjši je narod, tem menj utegne pričakovati takih veleumov. Ti redki pesniki imajo posebne svoje rojenice, in kolikor manjši je narod, takisto žalostnejša je pesnikova usoda. Velik pesnik deluje za vse človeštvo in za pozne rodove, ker njegovo obzorje daleč preseza duševno obzorje navadnostavnih vrstnikov; zatorej vrstniki velikega pesnika ne čislajo po njega vrednosti, ker je največ ne poznajo. Zakaj sam mora biti pesnik, kdor hoče velikega pesnika prav ceniti. Takih pravih ceniteljev je zlasti v majhnem narodu malo, in prav zato marsikateri pesnik šele onda, ko mah porase nad njim, učaka pravega cenitelja, ki poznim rodovom osvetljuje, kolik duševni velikan je bil pokojnik, o katerem so nam njega vrstniki poročili tako malo. — Morda še pomnite, kako se je na prvem slovenskem učilišči sodilo o genijalnem Prešernu: »Pijanček je bil«. Tesnodušni mravljiščnjaki so mu vzpored ali celo nadenj stavljali puhloslovnega ropotača Koseškega, ki je z nečuveno pesniško slobodo trpinčil modrice, jezik in ukus. Takšna sloboda se je hvalila.
{{prelom strani}}
Če je pa drug domač pesnik slobodno pesniško misel vpodobil s krasnimi besedami, onda ga niso merili s pesniškim ampak s stanovskim, s strankarskim merilom. Domačega pesnika vzlet so opažali samo toliko, da so mu smeli očitati, češ, njega Pegaz ni takisto podkovan kakor tovorna kljusa, dočim se niso spotikali ob tujih pesnikih in na primer ob tem, da se je Shakespeare, Goethe, celo Lessingov »Nathan modrijan« mladini priporočal za resno berilo. Malo število pesnikov malega naroda so pa uprav domačini in vrstniki ocenjali malotno in tesnosrčno. Kogar niso mogli doseči, tega so tlačili nalašč z molčanjem; komur so mogli priti do živega, tega so kamenjali. Sloveč pesnik je pel v XIX. stoletji »Človeka nikar!« Kakšen hrup! Ako bi bil pel narobe, da se hoče po smrti novic »včlovečiti«, kakšen hrup bi bil šele potlej proti pevcu-krivovercu, ki uči dvojno zemeljsko življenje ali celo preseljevanje duš! Drug sloveč pesnik tistega stoletja je pel v »indski legendi«, da slobodno misliti ni greh. To pesniško idejo je precej pobijal vrstnik z duhovito iznajdbo, da takisto tudi ni greh slobodno krasti. Tako in jednako napadanje zlobnih kritikov in mravljiščnjakov utegne pesnika užaliti, da si zapomni sveti nauk iz evangelija svetega Mateja, poglavje 7., vrsta 6., in da — umolkne. Toda naj umolkne pesnik! Tak sanjač nima rednih možgan in pravilnih pojmov o življenskih potrebah in zavaja narod s slepečimi mislimi in mamečimi besedami. Čim menj je pesnikov, tem menj je nevarnosti za narod, katerega že prozajiški pisatelji begajo dosti in predosti. Pravijo sicer, da so pesniki biseri v venci narodne prosvete. Toda čemu nam biserov, ko nam nedostaje kruha? Biser je zgolj lišp; lišp pa dela napuh, in napuh je prvi sedmih naglavnih grehov. — Torej na grmado s pesniki!

Vender smo imeli v XIX. in v začetku XX. stoletja dokaj in dobrih pesnikov: veliko pesnikov za tako majhen narod in tako vzornih, da bi bili dosegli pri sosednih narodih, ako bi bili peli v njih jeziku, več priznave in podpore, ne pa takovih trnjevih vencev kakor pri domačem narodu. Nekov pesnik, res pesnik po božji milosti, čutil je prav nemilo tisto obično preziranje. Bil je vse žive dni ubog, bolehav in slaboten, sličen evangelijskemu siromaku Lazarju. Slovensko mesto, v katerem je bil domovinec, naklonilo mu je letno podporo petdeset goldinarjev: za mesto malo, za siromaka-trpina nekaj. Takrat so v mestu krmarili Nemci, potlej so prišli Slovenci na krmilo. Ti Slovenci pa so domačinca, pesnika in trpina, tolikanj pozabili, da mu je bila tista uborna podpora vzeta, predno ga je dobrotna smrt otela uboštva in trpljenja! —
{{prelom strani}}
Za XX. stoletja in poznejših stoletij je Evropa naglih korakov napredovala v omiki, v novih iznajdbah, v ogromnem bogastvu nekaterih stanov, v razkošji in bliščobi, ali takisto naglo tudi v sebičnosti in krivičnosti, v uboštvu večine stanov, v občem brezverstvu in nenravnosti. Slovenci se niso mogli odtegniti splošnemu evropskemu razvoju, napredovali so pa še posebe v svoji slovenski reči: v strankarskem razporu, kateremu so se sčasoma privadili kakor prepirljiva zakonska dvojica. Kdor jim je priporočal krščansko zapoved: »In necessariis unitatem, in non necessariis libertatem, in utrisque charitatem«, ostal je propovednik v puščavi tako prej kakor slej. — Slovstvo se je razcepilo v levičarsko in desničarsko, in vsako je dobilo počasi svojo slovnico in pisavo. Bralec jednega slovstva se je brigal za slovstvo nasprotne stranke kakor za kitonosce onkraj kitajskega zidu. Pisalo se je mnogo v obeh taborih, dasi ni bilo mnogo bralcev. Razmerje med pisatelji in bralci se je uredilo nekamo tako, kakor so urejene vzajemne zavarovalnice. Kdor je pisal, smel je računjati na približno gotovo število knjigokupcev; bralec je pa imel že naprej izračunjano, koliko novcev bode zadoščalo za narodni književni davek. Vsaka stranka je pisala najprej svoje strankarske reči in potlej vsako reč, potrebno ali nepotrebno, kakor se je komu zljubilo. Največ pa se je pisalo zabavljic na nasprotno stranko. Vstal je marsikateri bojevnik, ki je hotel posnemati svetopisemskega junaka Simsona. Najprej je vihtel proti nasprotni stranki oslovsko čeljust; naposled pa je izkušal to stranko pokopati s seboj, in če ne drugače možno, tudi s svojo stranko vred, tako da zlomi stebre, na katerih sloni narodova streha. Simson je bil slep na telesi, ko je porušil filistejske stebre; njega posnemalci so bili takisto slepi na duhu, ko so se lotili domačih stebrov. Celo v takih strokah, kjer se obično pričakuje nepristranost, bile so knjige desničarjev in levičarjev jako različne, na primer v gospodarskih rečeh, v zemljepisji, v zgodovini, in bilo je prav zanimljivo primerjati, kaj ta ali ona stranka pove in nasprotna modro zamolči v tistostrokovni knjigi. Celo zemljevidi so bili različni, zakaj mesto, ki je bilo odločno levičarsko, ni našlo prostora na desničarskem zemljevidu. Ker nikomur ni bilo do tega, da bi vse prečital, kar piše njegova stranka, ali da bi premodroval, kako sodi o preporni reči nasprotna stranka, pač pa je bilo vsakomur vse do tega, da se ne dotakne knjige in glasila iz nasprotnega tabora, zato so knjigotržci izumili pripravno razločilo, da se nihče ne zmoti proti načelom svojim: knjigam levičarskim so dajali rdeče zavitke, desničarskim pa črne. Citatelji so se po teh zavitkih ločili v »rdečkarje« in v »črnjake«. —
{{prelom strani}}
To rdečkarstvo in črnjaštvo je bilo kakor olje in kis na solato tujcev in potujčencev. Dodati jim je bilo samo še svoje soli s tem, da so tudi ustanovili svoje slovstvo. Pred ostalim svetom so smešili, grdili, obrekovali rdečkarje na veselje črnjakov in črnjake na veselje rdečkarjev — oboje na žalost narodovo. Narod sam pa je bil kakor čeda brez pastirja. Ob prepiru svojih omikancev je izgubil poleg spoštovanja teh omikancev tudi spoštovanje samega sebe in je bil izpostavljen vsem slabim razdornim vplivom inostrancev in domačih brezznačajnikov, ki so liki harpije blatili skledo, iz katere so se najedli. V boji za verstvo je zaostajala skrb za nravstvo in v boji za narodnost skrb za gmotno blaginjo. Tujec pa je deloval z denarjem in alkoholom in s svojo raznarodujočo knjigo. Pokažem vam pozneje nekaj takšnih knjig. Da pa vsaj nekoliko pojmite, kaj se je resno pisalo in v inozemstvu celo resno verjelo, opomnim samo dve razpravi. Vstal je zgodovinar, učitelj slovenske mladine, in dokazoval, da so bili vsi Slovenci prvotno Nemci, oziroma na zapadu Italijani, do turških bojev. Za mnogoletnih turških bojev je prišlo v deželo mnogo uskokov in ubežnikov od slovanskega juga. Ti tujci so se potikali med nezadovoljnimi kmeti in jih naučili slovenski jezik, ki je bil iz početka skrivni jezik kmetskih zarotnikov proti graščinam, kakor so pozneje tudi rokovnjači imeli svoj posebni jezik za svoje občevanje. Ta novi jezik je ostal med kmeti in se širil, ker so vedno upali, da ga bodo še kdaj in uspešno rabili proti graščakom. Pozneje so prišli panslavisti. Ti so spoznali, da bi bilo za Slovane velike važnosti in koristi, ako se geografiško važne pokrajine v srci Evrope na severu jadranskega morja in ob planinah osvoje za Slavijo. Deloval je torej denar, delali so skrivni in očitni podpihovalci. Novi jezik je prešel po tem umetnem poti v knjige in šole, in razširjali so ga tolikanj predrzno, da je med kmeti povsod in naposled celo po manjših mestih izpodrinil nemščino in italijanščino. Nemci torej otimajo samo svoj rod in pridobivajo nazaj svoje prvotno posestvo, ako sedanje Slovence, ki so vsi nemške krvi, zopet izpreobrnejo v Nemce. Takisto Italijani obnove samo staro latinsko kulturo, ako na prvotnoitalskih tleh v Istri in do vrhu Krasa obnove italijanski jezik. — Še duhovitejši učenjak, tudi učitelj slovenske mladine, pa je dokazoval, da ni bilo slovenskega pesnika Prešerna. Bil je pač nekov advokat Preschern. Svoje pravdne spise je izdelaval v nemškem jeziku in ko je umrl, niso za njim našli ničesar slovenski pisanega. Govorili so veljavni možje celo, da ni bil duhovit človek in da je preveč čislal sladko vince. Veliko let po smrti tega advokata so se Slovenci jeli {{prelom strani}} stoprav zanimati za pesnika Prešerna, toda druga izdaja njegovih pesmij je bila nekoliko drugačna od prve, in prepirali so se, ali se piši Prešeren, Preširen, Prešerin ali Prešern. Našel se je pa rokopis nemških pesmij nekega pesnika Prešerna, in te nemške pesmi so dokaj podobne tistim slovenskim pesencam. Ime Prešeren je koroško, in Prešernov na Slovenskem ni bilo drugje nego na koroški meji kranjske dežele, kamor se je morda naselil Korošec. Tudi pesnikov rojstveni kraj Vrba kaže na Korotan, na Vrbo ob vrbskem jezeru. Slovenci so nekoč izmeknili rokopis nemških pesmij nemškega pesnika Prešerna, ki se je nekje na Kranjskem ponesrečil, predno je pribavil svoje lepe pesmi za tisek. Porabili so po njegovi smrti rokopis in poslovenili najlepše pesmi, zamolčavši nemško izvirnost. Prestavil je pa tiste pesmi nekov biblijotekar Kastelic, kar se jasno vidi iz drugače brezpomembnega epigrama v Prešernovih pesmih: »Zakaj pač muhe moj lovi Kastelic? — Prodajat’ misli jih namest čebelic«. Bilje torej nekoč nemški pesnik Preschern, Korošec iz Vrbe ob vrbskem jezeru; Slovenci so pa njegove pesmi ukradli in poslovenili ter jih podteknili nikoli porojenemu pesniku Prešernu, Kranjcu iz Vrbe ob bleškem jezeru! Ali ni to preneumno? Toda ni neumnosti, ki ne najde vernikov; in kakor je razum omejen, tako neomejena je neumnost. Vender je ugajala taka in jednaka pisava, in tisti, katerim je bilo do tega, da se Slovenstvo potopi v tujem morji, delali so na to, da so se njih bedastoče Čitale in da jih prav za prav ni stalo nič troškov, sejati med ljudstvo razdorna in pogubna načela. Kakor veste, ustanovil je veleumni Anton Martin Slomšek, nemara največji dobrotnik svojega naroda, družbo svetega Mohorja. Ta je bila zaklad neprecenljive vrednosti, temeljna ustanova za obstanek in blagost slovenskega naroda. Ko so se domačini prepirali, lezli so tujci počasi in preudarno v to društvo, in ko so preračunjali, da imajo premoč in večino, polastili so se imovine in vodstva. Družba svetega Mohorja je bila naposled ustanova za raznarodovanje potomcev tistih, ki so društvo ustanovili in gojili za obrambo svojega naroda.

Obvarovali smo pa tujcev »Matico Slovensko«. Nje področje se je sčasoma stesnilo zgolj na jezikoslovne reči in s tem se je gotovo povišalo, ker v »Matici« smo imeli vso in jedino besedo učenjaki, jezikoslovci. Obdelovali smo slovenska narečja, nabirali med narodom dobrih besed, čistili jezik in z blagohotno strogostjo presojali pisavo v knjigah rdečkarjev in črnjakov. Tako je »Matica« stala nad strankami; imela je sicer malo udov, a ti smo bili sami učenjaki, in naša slovniška dela so se nam izplačevala še dokaj dobro, ker je ustanova {{prelom strani}} nosila lepe obresti. Ali kdo bi gledal na plačilo v denarjih? Mojih dveh slovnic, namreč tiskane o slovenskem jeziku XXII. stoletja in ne še tiskane o bodočem slovenskem jeziku iz XXVIII. stoletja, ne poplača zlato vsega sveta. Toda glejte, kako so me napadali ravno desničarji zaradi epohalnih mojih slovničarskih del! Sinila mi je v glavo pametna misel, naj Slovenci v dober vzgled drugim narodom in sebi na korist odpravijo nepotrebno piko na i in j, in naj se s piko rajši označuje naglas pri vseh glasnikih. Spisal sem o tem primerno knjigo. Levičarji, rdečkarji so to prekoristno popravo naše abecede odklonili vsaj dostojno, češ, da je moja novota sicer duhovita in koristna, da se je pa ozirati na reči, katere so potrebnejše. Desničarji, črnjaki so me pa kar grdo napadli. Kričali so, da moja mržnja proti piki na i ni toliko naperjena proti naši abecedi kolikor proti naši veri, kateri rabi latinica s piko na i za obredni jezik; in da jaz delam propagando za rusko pravoslavje, kateremu rabi cirilica z brezpičnim i. Zlobnost tega napada razvidite stoprav tedaj popolnoma, če pristavim, da so baš v tisti čas Rusi popustili cirilico, vzprejemši občesvetovno latinico, in da so se malone vsi pokatoličanili na veliko nejevoljo Nemcev in Angležev, Poljakov in Madjarov. Pač so zamrli desničarji z narodom vred, vender jim še danes ne morem oprostiti te zlobe. Desničarji, kakor so bili zlobni in kolikor so imeli pristašev, niso me ustrašili ali ustavili, popravljajočega slovensko abecedo, in odpravil sem nadalje vršičke na c, s, z; saj tudi neslovničar, ako je količkaj pameten, mora spoznati, da je mučno brati in pisati hkrati v dveh vrstah. Po teh načelih in pravilih sem spisal novo svojo slovnico, najimenitnejše slovstveno delo in poslednji spomenik slovenskega uma v poznejših stoletjih. Zavist drugih učenjakov, ki niso mogli preboleti, da sem jih prehitel v tako važni iznajdbi, in težkoprikrivani strah raznih politikov, da utegnejo Slovenci po moji slovnici preveč zasluti in se preveč zaveljaviti, provzročila sta »novo abecedno vojsko« proti meni, in konec te vojske je bila prepoved vse slovenske knjige in pisave, kar sem vam menda že omenil. Oh, zaslepljeni Slovenci! Da ste radovoljno vzprejeli moj pravopis, ne bilo bi prišlo do take usodne prepovedi! —

Slovogoj si nekoliko oddahne, potem potegne izpod pazduhe košček papirja in svinčnik ter nadaljuje:

— Do volita, da vama pokažem svoje nove črke, in takoj spoznata njih neprecenljivo koristnost. —

Plahtalič naglo seže vmes: — Oprostite opomnjo, da moj prijatelj Veselin ni slovničar, ampak kemik in prirodoslovec, kakor je {{prelom strani}} bil vaš tovariš Rudovar. Zame, kakor jezikoslovcu, pa bi ne zadoščalo, kar črkate tukaj na Triglavu; zatorej prosim, dovolite, da tam za učenjaško mizo v Bogatinu temeljito in počasi preumiva vašo iznajdbo in nje jezikoslovno odvažnost. —

Samorad pridruži prošnjo, naj bi Slovogoj, ko je ravno sredi zgodovinskega pripovedovanja, pojasnil vsaj še to, ali so Slovence uničili tuji barbari iz Azije z drugimi narodi vred, ali pa morda že prej sosedni evropski narodje.

Slovogoj odgovori malone srdito: — O neuki, nevzdramni Slovenci! Jezikov temelj, črka, slovnica jim nikoli nista bili v čisli; zatorej so izgubili naposled svoj narodni jezik. Prav se jim godi! Povčm vama, da ne zvesta nì trohice več o slovenski zgodovini, dokler ne poznata moje pisave in nista iskreno uverjena, da ni abecedarska igrača, temveč prepotrebna novost. Naroda sicer ni, ki bi rabil moje črke in mojo slovnico. Toda tukaj ne gre za narod, nego za načela in učenostna pravila; taka so pa vzvišena nad narodi in nad vsemi svetovi, kakor je vzvišen drobec večne modrosti, podarjen razsvetljenemu človeku. —

Samorad se je srepo oziral v Slovogoja, ko je strastno govoril in krčevito stiskal v levici popir, v desnici svinčnik, in zazdelo se mu je, da starčka prevzemlje nekova bolestna strast, slična rokovni blodnji nekakovih umobolnikov. Kar opozori Plahtalič na tolpo čudnih nakaznij, ki se naglo bližajo Triglavu, plavajoč po zraku. Slovogoj se obrne, pazno gleda in šteje posamezne prikazni, ki se razločujejo čimdalje bolj. Naposled zine radostno razvnet: — To so novi barbari, sedanji gospodarji naše domovine! Nam se bližajo, toda moji orli in šopi jih hitro uničijo. —

Toliko da izgovori, že se dvigajo ujede in živahno mahajo s perutnicami. Slovogoj zažvižga. Ujede vzlete visoko v zrak in malone bliskoma planejo na barbare-zrakoplovce, ki so dospeli že prav blizu Triglava. — Zasade jim kremplje v hrbet in jih kljujejo za tilnik in glavo. Mnog barbar je obrnil svoje velike peruti, pripete k životu, in se zvrnil vznak v nedogledno dno globokega skalnega proda za severno steno Triglavovo.

Kar se začuje iz tolpe barbarov glasen pretrgan zviždaj. Na to znamenje, čegar izvira si preplašeni Slovogoj ne more pojasniti, orli in šopi prčcej ostavijo napad, dvignejo se zopet v zrak in se vrnejo k Slovogoju. Z njimi vred prileti blizu dvajset krepkih mož, ki se ustavijo na Triglavu. Obleka jim je od kož, pokrivalo gobov klobuk, {{prelom strani}} obuvalo lesene coklje. Ob ledji imajo pripete velike perutnice, katere premikajo z nogami, na hrbtu nosijo privezano torilo, v katerem je nabrana stisnjena elektrika, gonilna sila za peruti. Čez pleča ima vsakdo orožje, podobno srednjeveškim samdstram. Roke pa imajo proste, da lahko urejajo silo elektriškega toka, in s tretjo, krmilu podobno perutnico ravnajo zmer svojemu pozračnemu plavanju.

Očito gnjeven gleda Slovogoj, kako ti nepridipravi ošabno stopajo na Triglav in si odvezujejo peruti in elektriške stroje. Kar pristopi iz tolpe star mož, evropski oblečen. Bil je to učenjak Rudovar. Ginjen ga objame in poljubi tovariš Slovogoj. Samorad, Plahtalič in novi prišlec se seznanijo in začno pogovor, kakeršen je običen ob takih prilikah. Govorili pa so nemški, ker Rudovar ni znal slovenski, dasi sta mu bila oče in mati Slovenca.

Slovogoja je sosebno razveselila novica, da mu je Rudovar prinesel steklenico dobrega, starega vina. In kaj ne bi? Dokler je bival med ljudmi, čislal je pošteno mero poštenega vina, sedaj pa že dvesto let ni užil niti kapljice. Rudovar je moral steklenico urno odmasiti in seči po kupico v svojem kovčegu. Slovogoj si natoči kupico do vrha, zaluči steklenico z ostalim vinom v prepad, dvigne čašo in se zamakne v pogled čiste mužeče rumenine. Potlej se obrne na vse štiri vetrove in govori počasi s slovesnim glasom: — Samo meni se spodobi ta kupica, meni, poslednjemu Slovencu, morda poslednja. Teci mi ta požir v spomin na vse rojake, ki so daleč tu okolo domovali dvetisoč let in se v trpljenji in neizpolnjenih nadejah ozirali na čelo očaka Triglava! Kamor se ozrem, povsod vidim grobove svojega naroda — zapuščene grobove! Naj uživajo vsaj ti grobovi mir, katerega rodovi, ki pod njimi spe, niso mogli doseči, dokler so živeli! Triglav, ti pa stojaj, gledaj, žaluj! —

Slovogoj izpije z duškom. Potem sede kakor omamljen počasi na skalo, glava mu zleze v naročaj, sapa mu zastane. —

Zaspal je mirno v nezdramno spanje. —
{{prelom strani}}

== IX. ==

Učenjaka Slovogoja nagla smrt je jako pretresla Samorada, ne toliko pa Plahtaliča in Rudovara, ki sta se precej odpravljala na odhod s Triglava. Samorad opomni, da se blagemu možu, najsi je imel nekaj učenjaških muh, spodobi dostojen pogreb, da ne bode njega truplo podano jastrebom in kraguljem. Rudovar se nejevoljno obrne k spremstvu in mu v tujem jeziku objavi Samoradovo željo. Možje se urno lotijo kamenja, narede jamico, polože vanjo Slovogoja, sestavijo nad truplom oblok in na vrh nakopičijo skalic, kar jih utegnejo premekniti na tesnem Triglavovem temeni. Ko orli in šopi spoznajo, kaj se ravna, dvignejo se tudi oni in prineso z bližnjih prepadov in prodov toliko skalic, da je učenjakov grob lepa kamenita gomila. Ujede prineso tudi ličnih cvetic in jih razsteljo po gomili. Naposled se razsedejo po vrsti okolo gomile in sklonijo glave, kakor bi žalovale za gospodom, ki jih je nad sto let gojil in vodil ter ž njimi delil tiho samoto na kamenitem morji okrog Triglava. Niti vabljenje niti pretenje Rudovarovo jih ne odvede od Slovogojeve gomile.

Ko je bila tako poslednjemu Slovencu zgrajena dostojna gomila vrhu Triglava, opomni vodja spremstvene čete, da je skrajni čas iti še k Bogatinu in tam izbaviti, kar je ukazano. Temu vodji je bil obraz nekoliko evropski, govorica pa pravilno francoska. Rudovar pristavi tudi francoski, da se morata Samorad in Plahtalič za sedaj zmatrati ujetnikoma, dokler ne dojde drugo povelje, in da morata počakati na Triglavu, dokler se ne vrne izprevod.
{{prelom strani}}
Nato de Plahtalič: — Prehiteli ste me, gospod Rudovar! Mislil sem že izreči, da bodite vi in vaši spremljevalci najini ujetniki. Toda obveljaj vaša volja! Razločka ni kdo ve kaj; samo spremiva vas do Bogatina in si potlej ogledava vaše ječe. —

Rudovaru ta odgovor ne prija, toda Plahtalič ga zavrne:

— Da bode brez obotavljanja, odplavava jaz in moj prijatelj dalje in vas počakava v Bogatinu. —

Izrekši se dvigne v zrak, in Samorad za njim. Strme gleda Rudovar, kako se izgubljata v daljo.

Na Bogatinu izpregovori Plahtalič Samoradu: — Ta gora krije trojen zaklad: zlatico, te ne potrebujeva; učenost Slovogojevo, te ne želiva; lek za ovekovečbo človeškega življenja, tega ne smeva odnesti. Ne bilo bi pa prav, ako bi Rudovar uplenil te zaklade. Torej zadelajva jih. —

Kakor bi mignil, prispo iz raznih skalnih razpoklin in iz doline škratje podskalnjaki in podlesnjaki z zelenimi suknjicami in rdečimi čepicami, postarni možici sive brade, pritlikavega stasa, a junaške moči ter s kamenjem, nanošenim od vseh stranij, tako umetno zazidajo ves rov, da ni moči spoznati, kje mu je bil vhod. Ko je zid zadelan in zaglajen, pa se naglo zopet poskrijejo po skalnih luknjah Bogatinovih in po drevesnih dupljah doli v bukovi šumi.

Sedaj prispe Rudovar s svojim spremstvom. Plahtalič ga oblastno ogovori: — Prepozno ste prišli, zakaj rov do Bogatinovih zakladov je tako trdno zabit in zakrit, da potrebujete dokaj let, premer ga zopet odprete, ako mu sploh najdete kraj in zmer. Zatorej ne odpasujte zrakoplovnih perutnic, ker takoj se napotimo v vaše sedanje bivališče, kakor vam bodem kazal pot. —

Ves preplašen Rudovar ne ve kaj odgovoriti. Plahtalič pa se obrne še do četovodje, rekoč:

— Odpustite, neznani gospod, svoje ljudi, naj gre vsak po svojem opravku. Vi pa nas spremljajte. Preskrbeno je, da vašemu zrakoplovnemu stroju ne poteče gonilna sila, in dodana mu je celo moč, da bodete plavali urno kakor jaz. Torej le naglo se obrnite. Oporekanja ne poslušam. —

Kakor je rekel, tako se je zgodilo, in spustili so se vsi štirje možje z višave Bogatinove v globoko dolino na jutranjo stran bohinjskega jezera, tja, kjer sta se v XIX. stoletji za streljaj pod jezerom reka Jezernica in reka Mostnica družili v jedno reko, katera se je tedaj od te sovodnji nizdolu zvala Sava Bohinjka. Naši potniki pa ondu niso našli ne Jezernice niti Mostnice, ampak velikanski jez čez {{prelom strani}} korita pod jezerom od hriba do hriba, v jezu umetne zatvornice in pod rakami, na katere je bila reka navrnjena izpod zatvornic, velika jeklena vretena, goneča velike, čudne stroje. Potniki stopijo v razsežno in visoko poslopje od kovine z velikimi okni v strehi. V tem poslopji je bilo vse nastavljeno in zastavljeno z vreteni, žičnimi vrvmi, stopami, kladivi in drugimi stroji; vse se je vrtelo in gibalo, vršelo in ropotalo, vender je bilo vse v redu in snagi. Dasi je bil prostor velik in so delali vsi stroji, zapazili so jedva deset delavcev, krepkih mož, a jako nedostatno oblečenih s kožami. Obrazov ni bilo razločiti, zakaj vsak delavec je imel krinko čez lica. Krinka je bila od aluminija z oknom za oči, z luknjami za dihanje in slušanje, in je imela na čelu številko in še poseben znak. —

Na povelje Plahtaličevo povzame Rudovar:

— Z umetnimi jezovi se je površina bohinjskega jezera podvojila, zatvornice pa urejajo odtok vseh voda, ki se zbirajo v jezero iz vse gorenje doline in s planin in goličav nad njo. Sava ne narasta več v velike povodnji. Velika, vedno jednaka vodna moč, ki se zbira v jezeru in spušča po strmih rakah, pa se izkorišča za pridobivanje elektrike, za varenje aluminija, čegar rude je tod okolo še vedno dosti, in za izdelovanje človeškega živeža iz gozdov, ki pokrivajo vso bohinjsko dolino. Za to rabi ta velika tvornica, ki se še vedno veča. Vsa je od železa in drugih kovin, da je ne uniči nì ogenj od znotraj nì ogenj od strele. Elektrike se tukaj veliko napravlja. Nekaj se je porablja v tvornici, nekaj hrani, nekaj po žicah odvaja drugam. Aluminij je sedaj sploh jako porabna kovina, in hvaležni smo, da prednamci niso cenili velikanskih zakladov te rude v okolici bohinjskega jezera. Človeška živila delamo neposredno od lesa. Vse nižje gore, vse nekdaj tako skrbno obdelano polje pokrivajo sedaj gosti drvošci. Po dobro preumljenem črteži sekajo, ali prav za prav, z žico, po elektriški sili razbeljeno, režejo zrela drevesa in jih privažajo tvornici. Tukaj drobe les, razkrajajo in čiste razkrojene tvorine, pridelek pa pošiljajo v drugo tvornico, kjer narejajo, primešuje in pretvarjaje druge pridelke, mnogovrstna živila za sedanje ljudi. Ta živila se vare strogo po navodilih in izkušnjah najboljših kemikov in zdravnikov; v njih pa je samo to, kar človeka res živi in zdravi. Zatorej med sedanjim rodom ne vidite bolnikov, in krepak stoleten starček ni prav nič nenavadnega. Hrano prirejati od lesa je tudi ceneje in gotoveje negoli od žita, katero potrebuje mnogo obdelovanja in shramb ter je vrhu tega podvrženo raznim uimam. V drugih tvornicah dobavljajo snovi za hrano tudi od rib in živalskega mesa, celo od prsti. Sploh porabljajo ti ljudje vse v {{prelom strani}} človeško korist, kar se da. Država upravlja vse tvornice, kakeršnekoli so; zatorej pa tudi sama oblači in hrani vse državljane in gospodinji v tem pogledu tako oprezno, da bi nihče ne trpel lakote, najsi leto dnij ne narede nobenega živila. Kdor uživa državni kruh, mora državi tudi delati; zatorej ima ona na skrbi, da nihče ni brez dela, da se vsakdo bavi s takim delom, za kakeršno je najbolj sposoben in izurjen, in da pristopi k delu ondu, kjer ga potrebujejo. V tej tvornici so delavci bolj preprosti, vender imajo prav ugodno stanovališče. Stopita z menoj v njih spalnico in obednico. —

Samorad in Plahtalič stopita za Rudovarom skozi ozka železna vrata pod površino bližnje gore, in ko prehodita ozek, nizek in temen rov, dolg kakih petdesetih metrov, dospeta skozi druga bronasta vrata v visoko, okroglo jamo. Elektriška svetilka siplje dnevnosvetle, vijolnate žarke in prijetno toploto po vsem prostoru, vzduh je čist in brez obične zatohlosti in vlažnosti podzemeljskih prostorov. Dočim možje opazujejo to podzemeljsko jamo, izdolbeno s človeško roko, stopi vanjo delavec, ki je prišel iz tvornice. Sede k okrogli kameniti mizi sredi dvorane in potrka obnjo s svojo krinko. Takoj pristopi iz stranskega rova drug mož, jednako oblečen in obdejan s krinko, prinese prvemu štirioglat zavitek in mu odklene krinko. Ko je krinka sneta, skoči prvi mož v prostorno korito, katero z vedno svežo vodo polni taterman zadi dvorane. Mož se tam dobro skoplje in opere, potlej sede še ves moker k mizi, odvije zavitku stanijol in jame žvečiti nekovo črno, mehko reč. To je bila moževa hrana za tisti dan. Ni je bilo veliko, toda teknila mu je in ga je nasitila. Potlej je stopil k tatermanu, izpil nekoliko vode in legel v prazno železno posteljo ob steni. Drugi mož s krinko pride zopet iz zakotja, povezne čez posteljo železen pokrov, da je tema v postelji, in zaklene ta pokrov. Zdajci se začuje izpod pokrova druge postelje oduren glas. Paznik hiti v stranski rov po krinko, odklene pokrov na postelji in pritrdi delavcu, ki se dvigne z ležišča, krinko na glavo. Paznik izgine v zakotje. Oni mož pa zleze iz postelje, pretegne si ude in naglo odkoraka proti izhodu. Tudi naši potniki stopijo zopet pod milo nebo. Tukaj pod starim košatim me česnom govori Rudovar dalje:

— V kratkem času smo videli vsakdanje in vse življenje tukajšnjih delavcev: delo, užitek in počitek. Mož, ki smo ga videli prvega, delal je v jami, kakor mu je strogo zapovedano, užil odmerjeno, pripravljeno hrano in sedaj bode spal do trdno določene ure. Ta mož, ki je pred nami zapustil posteljo in podzemljino, pa je splezal tam na streho svoje tvornice. Ondu bode, veseleč se belega dne, do gotove {{prelom strani}} ure gledal mirne gore in nepokojne oblake, ki se begajo, kopičijo in podirajo nad gorami ter poslušal ječanje vetra v stoletnih mecesnih in šumenje slapov pod zatvornicami. Priliko bi imel kaj čitati in si izobražati duha; ali ta človek ni bil odbran za učenost, torej nikoli ni videl črke in knjige. Lahko bi prepeval, toda petja ni čul razven ptičjega v logu. Utegnil bi premišljati, kar preseza njega vsakdanjost, ali to ga ne zanimlje. Saj pozna samo toliko pojmov in besed, kolikor si jih je pridobil pri vsakdanjem delu; in še teh je dokaj pozabil, ker mu je delo izza mlada vedno tisto in vedno vse znano. Niti navadne skrbi ne pozna. Iz vsakdanje izkušnje ve, da dela in dobiva obleko, stan in živež in da se bode to, kar je bilo doslej vsak dan redno, takisto ponavljalo tudi v bodoče. Mož celo ne ve, kaj je smrt. Videl je morebiti, da se je delavec pri strojih ponesrečil. To pa se pripeti kaj malokdaj, ker so stroji izvrstni, delavci in pazniki izvežbani, krepki in vedno trezni. Če je videl takšno nesrečo, ni ga genila. Mrtveca so naglo odnesli, kam, nihče ni vprašal in zvedel. Drugi dan pa je bilo število delavcev zopet popolno. Kdo je namestnik ponesrečencev, nihče ne spozna, ker imajo vsi jednako obleko in jednake krinke na lici in ker morajo vsi jednako molčati pod krinkami. —

— Čemu so pač te neznosne krinke? vpraša Samorad.

— Ljudje so jih vajeni kakor vi tesnih klobukov in težkih čevljev, odgovori Rudovar. Te krinke so koristna naprava. Z njimi se prav jednostavno vzdržuje red pri delu. Delavci ne morejo uhajati od dela, ker nihče ne more ne jesti ne piti, dokler mu njega paznik ne odklene krinke. Ker pod krinkami ne morejo razločno govoriti, tovariš ne pozna tovariša, in ne motijo se pri delu; ne podpihujejo se in ne seznanjajo se z željami, ki bi vzbujale prazne nadeje ali obteževale srce s skrbmi. Tako tekmujejo v marljivosti in natančnosti, nikakor pa v nezadovoljstvu. Če pa je kdo prav izvrsten delavec, dobi na svojo krinko posebno znamenje in čakajo ga posebne dobrote. Tako žive ti ljudje mirno, zdravo in zadovoljno. Slobode pač nimajo, ali tega noža, nabrušenega na obeh koncih, tudi ne poznajo. Če jih danes oslobodiš, jutri pomrjo. Saj nihče ne ve, kje je izhod iz te doline, kje in kako se dela njih obleka, odkod jim prihaja vsakdanji živež in od česa se napravlja. —

— Ubogi človeški rod, da si se toliko poživinil! vzdihne Samorad. Celo konj in vol sta na boljšem! Ona vsaj poznata tovariša, vpreženega poleg sebe, kar ni dovoljeno tej dvonogi tovorni živini. —

Na ta vzklik naglo seže Plahtalič v besedo:
{{prelom strani}}
— Poglejte, gospod Samorad, nazaj v velike delavnice iz XIX. stoletja! Čim večja je bila tvornica, čim več je imela delavcev, tem večja je bila med delavci beda in negotovost, kar se tiče prihodnjega zaslužka. Sedaj je vzela država vse delo v roke. Vsak delavec ima gotovo uro za delo in za počitek, in vso preskrbo v življenji mu podeluje država točno in zadostno. Kakov rob pa je bil vaš delavec? Gospodar ga je stiskal pri mezdi, silil ga na čezurno delo, katerega gladni delavec ni mogel zmagati, in ga odpustiliz službe, kadar se mu je zljubilo. Vaš delavec se je slabo oblačil, slabo hranil, poznal pa je potrato in vse ugodnosti višjih stanov, zato jih je vedno črtil in jim zavidal. Naš delavec se dobro hrani in oblači, višjih stanov pa ne pozna in nima drugih potreb, razven tistih, katerim se streže vsak dan. Da bi se delavci uprli kar tolpoma, da bi po dogovoru vsi skupaj pobegnili od dela, kaj takega se pri nas ne dogaja, ker je vsakdo zadovoljen v svojem področji. Naš delavec ima krinko robstva, ali ta ga ne žuli. Vaš delavec pa je imel krinko slobode, in ta ga je težila, ker ga je pod to krinko povsod zadevalo najhujše robstvo. Vaš delavec se je celo slobodno ženil in je smel imeti otrok, kolikor se jih le je moglo naroditi v teku let in stradanja. Tedaj ste imeli na pol nago na pol lačno deco, krdelo kužnih boleznij in občo nemoralnost med delavskimi krogi. Naš delavec se ne ženi. Vsi možje, ki delajo v tej tvornici in razkropljeni po gozdih v okolici, niso nikoli videli ženskega obraza in ne pomnijo, da jih je nekdaj pestovala ženska. Zato pa ne vidite ni proletarcev ni postopačev, ni beračev ni razuzdancev. Duhomorno se vam zdi, da delavec vsak dan z istim delom ukvarja svoje moči. Tudi v tem je zabeležiti napredek. Že v devetnajstem stoletji so hvalili in v velike tvornice uvajali delitev dela. Res se najbolje, najhitreje in najceneje izbavi tisto delo, katero opravlja izurjen in prav tistega dela vajen delavec. Tedaj kakor sedaj je med delavci nekdo vsak dan mazal kolesa, nekdo vsak dan tehtal železo in nekdo vsak dan prenašal pisma — človek je bil zgolj stroj. Kakov stroj bodi delavec, pa tedaj ni odločevala sposobnost, kakor sedaj, in prvi uk in poziv, kakor sedaj, nego glad delavčev in potreba tvorničarjeva, zakaj bilo je več tistih, ki so iskali zaslužka, nego tistih, ki so ga dajali, in cesto je moral tisti, ki se je naučil pisati izvrstna pisma, samo raznašati razno pisano šaro. Naš delavec opravlja delo, katero si je sam izbral, vaš pa je delal, kar so mu izbrali drugi. To je gotovo tudi napredek. Sicer pa stopite v Ameriko, ako hočete motriti odnošaje, kakor so se razvili po načelih nekdanjih evropskih učenjakov in dela gospodarjev. Morebiti vam bode ugajalo tam bolje {{prelom strani}} negoli v preustrojeni Evropi. Tam vidite golotno slobodo in izvestno učinite delo krščanske usmiljenosti, ako tej zmrzujoči slobodi kupite obleke, da si more vsaj nekoliko odeti svojo goloto. —

Samorad odgovori: — Ne mika me v Ameriko. Saj še same te tvornice ne morem umeti. —

Rudovar pojasnjuje nato dalje:

— Ondu vidite navrnjene telefonske žice. S pomočjo teh žic vodja vseh jednakih tvornic nadzira vse hkrati in lahko govori z vsakim posameznim vodjo, paznikom in delavcem ter ukazuje na vse strani. Ravnatelj te tvornice sedi v oni sobici; srebrno krinko ima na glavi. Vsi podložniki ga poznajo po tej krinki, kakor ste vi nekdaj razločevali svoje visoke dostojanstvenike po zlatih zvezdah in obšivih na ovratnikih. V srebrni krinki tiči njega oblast, in če mu nekoč, ko vstane izpod posteljinega pokrova, paznik priklene zlato krinko, bode tisto uro vodja mnogim tvornicam; v navadnega delavca pa se pretvori, ako mu priklene aluminijevo. Ne v prvem ne v drugem slučaji pa ne bode poznal ni svojega prednika ni svojega namestnika. Vodja in ravnatelj sta učena moža; na razpolago jima je vsa vednost v njiju stroki; toda samo v tej, ker tudi pri delu uma in glave je delitev dela izvedena do skrajnosti. —

Plahtalič naprosi Rudovara, naj bi takisto razkazal bližnje učilišče za mladino v labodski dolini nekdanjega Korotana. —

— Prav rad, odgovori Rudovar, samo nekaj me peče. Oprostite, da povem naravnost. Nad vse bi bil nesrečen, ako vi ali vaš spremljevalec poznata skrivnost mojega leka, ki podaljšuje življenje, in velika bi bila moja odgovornost, ako se ne vrnem ob določeni uri na ukazano mesto. —

— Ne bojte se, odgovori Plahtalič nasmehoma. Do vašega leka nama ni prav nič. O pomočkih, ki podaljšujejo ali okrajšujejo življenje, naučili bi se celd pri meni kaj novega. Opažal sem oba vaša leka, in moje opazke bi vam bile jako koristne. O tem govoriva pri drugi priliki. Ako pa z menoj kaj zamudite, hočem vas tako opravičiti, kakor bi se vi sami nikakor ne mogli. Torej, kar brez skrbi na noge! —

Potniki se vzpno v zrak in skoro ugledajo pod seboj krasno labodsko dolino. Velika poslopja so tam razpostavljena po očitem načrtu, nekaj stara po evropskem ukusu, nekaj nova brez ukusa. Sestav teh mnogovrstnih poslopij obkolja visok zid. Po izvestnih presledkih so zgrajeni okrogli stolpi za stražnike, ki tam pazijo, kaj se godi znotraj in zunaj obzidja. Stopili so med te gradnje nevidni in {{prelom strani}} neslišni za druge ljudi. Čudili so se dvorani, v velikih razmerah postavljeni, svetli, zračni in topli. Tam je bilo okolo tisoč mladih žensk, ki so oskrbovale vsaka po jedno ali dve deteti, pestovale, dojile in oblačile vse snažno in redno kakor na strogo povelje. Zraven sobane je bila bolj temna in še bolj prostorna spalnica za deco prvega leta. Spalo je v nji nad tisoč otrok; starejše ženske pa so se tiho šetale med posteljicami, in kadar se je dete vzbudilo, prenesle so je v drugo dvorano in oddale drugi ženski. Obhodili so tako še nekaj dvoran. Videli so, kako se večja deca uče hoditi, kako se igrajo in vežbajo. Tudi tukaj so vladale ženske mlade in stare. Vsi otroci so bili zdravi, čvrsti in veselih lic. Oblečeni so bili vsi jednako, da se niso mogli razločevati. Ženske, ki so jih oskrbovale, pa so nosile vsaka svoje številke všite na obleki in so imele glavo odeto z gosto tančico, tako da so se jim samo oči videle skozi odejo.

Prišli so dalje do učilnic in vežbalnic, kjer so se urili samo dečki vpričo moških učiteljev. Rudovar je razkazoval, kako uk napreduje z leti in se loči v posamezne stroke. Videli so razne delavnice, kjer so dečki vpričo učiteljev in starejših vodnikov poskušali vsakojaka dela vsak po svoji sposobnosti, in učilnice, kjer so mladi dečki izdelavali znanstvene naloge, kakeršnim so bili v XIX. stoletji jedva kos odrasli mladeniči. Rudovar je povedal, da so od tretjega leta dalje strogo ločeni dečki in dečle in da se nikoli več ne vidijo, ako jih pozneje posebe ne odbero za to. Vsak deček dobi s tretjim letom svojo posebno številko ali več številk in znakov, s štirinajstim letom pa krinko, katera ga potlej tlači ali diči vse žive dni. Prvi priklep te krinke se zvrši slovesno in je za dečka pomemben dan, katerega se veseli že dolgo naprej. Vsak deček se mora učiti, dokler ni sposoben za svoj posel; uči se tega, do česar kaže največ poziva, in izučiti se mora, kolikor je največ možno. Vse to vodi in oskrbuje država. Otrok ne pozna očeta in matere, ne brata ne sestre in ne zve nikoli ničesar o njih. Saj celo mati, ko pride po otročji postelji k dojenčkom, ne ve, ali bode dojila in pestovala svoje ali tuje dete, ker mora vzprejeti tistega dojenčka, katerega ji odbero ravnatelji zavodovi, in zamenja ga z drugim, kadarkoli se to zljubi tistim gospodom. Takisto učenec ne pozna svojih učiteljev, ker so njih lica pod krinko; od štirinajstega leta dalje so mu tuji celo součenci, ker nosijo vsi krinke in se menjajo po letih, zavodih in sposobnostih. Vsak učenec, bodisi mlad delavec ali mlad učenjak, pa se uči in uri marljivo in veselo ter dospe do izredne dovršenosti. Naposled ga država pošlje k primernemu delu v neznan kraj in med tovariše, ki so si vedno neznani po obličji. Tam {{prelom strani}} se mladenič kar najgorečneje prime dela, ker ve, da mu samo marljivost in točnost pomore do višje stopinje. Zajedno pa pazi, da se mu ne zameni številka na krinki, ker pod to številko se popisuje vse njegovo življenje, katero vedno nadzirajo očiti in skrivni nadzorniki. Neprestano nadziranje je pri tem rodu velike važnosti. Tudi to vzgajališče in vsi jednaki zavodi se vedno nadzirajo po telefonski žici, po posebnih vladnih odposlancih, in vsako posebe še po številnih osebah, ki so po stari jutrovski šegi prestvarjene v to, da so nepristranske v vseh vprašanjih, tičočih se moškega in ženskega spola, in posebe izučene, da kakor stari Argos zapazijo in neusmiljeno ovadijo vsak najmanjši nered. Te osebe imajo tudi svoje posebne krinke ali tančice s številkami, kakor po dnevnem redu menjavajo moško in žensko obleko. —

Samorad se je na tej velikanski rednici in vadnici marsičemu čudil in je marsičesa pogrešal. Med drugim je prosil pojasnila, zakaj ne vidi umetnih slik, kipov in nikjer znamenj, ki bi spominjala vere in bogočastja.

Rudovar takoj odgovori takole:

— Pri tem rodu se vsaka reč zmatra samo od praktične strani. Zatorej jim ni slasti in sposobnosti za umetnost, samo dekleta se uče nekoliko peti. Neznana jim je vsa idealnost, in pod smrtno kaznijo je prepovedan vsak poskus pesništva ali modroslovja. Sicer so pa že za vaših dnij propovedovali od zgoraj, da so vse idealne težnje sanjarstvo in da je dober samo tak narodov besednik, ki uči in vzpodbuja gmotni napredek svojega naroda. Kar je vam vera, bogočastje in življenje duše po smrti telesa, to je temu rodu neumevna stvar. Tudi najomikanejši človek med njimi ne premišlja, kaj bi utegnili biti vzroki in činitelji svetovja in človeštva, ali vlada kakovo bitje nad nami in svetom, ali je človekovo bitje končano s telesno smrtjo. Na umovanje o teh nadtelesnih vprašanjih ti odgovori, da ne verjame, česar ne vidi na svoje oči, in da si je brezpametno nakladati dolžnosti in skrbi zaradi negotovega življenja po smrti, dočim naše zemeljsko in gotovo življenje tolikanj zase zahteva vso našo mladost in starost, ves naš duševni in telesni trud, da poleg skrbij za sedanjost ne utegnemo misliti na prihodnjost po smrti. Tem ljudem zadošča vidna državna oblast in ta jim je toliko popolna, da jim je veleizdajstvena predrznost že samo slutnja, da bi nad to vlado mogel biti še višji vladar in sodnik. Tudi tega, kar je nam morala, ne umejejo. Saj nimajo proste volje in vse, kar počenjajo, delajo po ukazih. Torej je vsa njih morala ta: »Vedi se, kakor ti je zapovedano, da ne bodeš kaznovan.« Sicer {{prelom strani}} ste pa takisto v XIX. stoletji v svojih velikih vojašnicah in tudi drugje gojili načelo brezozirne, slepe pokorščine, ki je bila često nasprotna krščanskim zapovedim. Ondaj je tudi vstal marsikateri govornik in pisatelj, ki je učil brezverstvo, tajil neumrjočnost človeške duše in zahteval, naj se veronauk odpravi iz šole: »Vera ali nejevera bodi vsakomur prosta, in z verstvom naj se bavita jedino rodbina in cerkev.« Sedanji rod pak je odpravil vero, cerkev in rodbino; zatorej tudi ne pozna duvalizma med potrebama za časno in za večno življenje, kateri sta se pri vas cesto križali navzlic vaši verski morali; in tudi ne duvalizma med posvetno in cerkveno oblastjo, kateri sta tolikrat prišli do očitega boja med seboj. —

Plahtalič je želel videti še drugih naprav. V tem zapazi, da je odšel spremljevalec, četovodja triglavskih zrakoplovcev. Vsi ga gredo iskat, in bistro oko Plahtaličevo ga skoro uzre v drugem oddelku, oddaljenem deset kakih kilometrov. Bil je to oddelek za žensko mladino, ograjen z višjim zidom nego otroški in moški oddelki. Četovodja je ondu neviden prebivalcem tistega oddelka, viden pa našim potnikom sedel v visoki travi in ves zamaknjen zrl v venec osemnajstletnih, lepoličnih mladenčic, ki so pojoč plesale kolo v senci velike lipe. Plahtalič ga potrkne na rame, četovodja pa se oglasi: — Glejte te divne prikazni! Nam so podobne, vender si ne morem domisliti in nikoli se mi ni sanjalo, da morejo tako krasna bitja vzrasti pod našim nebom! Glejte kako se gibljejo te stvarce, in žive so, kri in meso imajo, govore naš jezik in s kako milim glasom, celo pojo, kakor nisem čul še nobene ptice. Tako me žene srce do teh mičnih lepot, da ne morem povedati. Vi, gospod, imate brezkončno oblast, podelite mi dovoljenje, da ujamem in s seboj odnesem dve ali tri teh veselih, živih igračic! —

Plahtalič prav resno odgovori razvnetemu mlademu možu: — Prijatelj, mirujte! Ne kar dveh ali treh, saj je z jedno samo cesto dokaj težave. Ali tudi jedne vam ni tako lahko dobiti. Če ste jako spretni v svojem poslu, če ste ga vedno poslušno opravljali, če ste trdnega zdravja in velikih duševnih zmožnostij in če v knjigi, katera se piše o vašem življenji ali o številki, katero ste nosili na svoji krinki, ni zabeležene nobene graje ali kazni; onda vas izvestno izbero, da pridete pred obličje takim prikaznim; mi jih imenujemo ženske. Onda se neko jutro vzbudite v lepi hišici, kakeršne dosedaj niste videli. K vam pristopi takšna prikazen, kakor jih sedaj gledate, in vam ljubeznivo odklene krinko za vratom. Potlej bodeta v tisti hiši sama prebivala oba brez krinke; vi pa bodete gospodar in imeli pravico, ženski, ki bode {{prelom strani}} vaša zvesta tovarišica in služabnica, ukazovati, kakor so vam dosedaj ukazovali drugi ljudje. —

— Kaj je to pravica? Te besede ni v naših slovarjih. Pojasnite mi jo, blagi gospod. —

— Besedo »pravica« je prav lahko raztolmačiti, dejanski in istinski jo pokazati pa jako težavno. Sicer vas zanimlje samo moževa pravica. Kaj je ukazovati, kaj slušati, to znate. Moževa pravica do žene je ta, da mož ukazuje, žena pa sluša ali ne sluša, kakor ji ugaja moževo povelje. Sme se pa mož tudi ravnati po ženini volji. — Če torej dobite tovarišico, bodete jo imeli nekaj mesecev, potlej vam bode izbrana v zameno za prejšnjo druga, tretja in tako dalje, morda lepša, morda hujša, morda nova, morda jedenkrat ali večkrat prejšnja. To izbiranje, katero bi vam bilo brez dvojbe pretežavno, bodo imeli na skrbi ravnatelji tega zavoda. Da se pa teh različnih ženskih bitij ne naveličate, bodete vsak dan tudi pridno delali. Sleharni dan ob gotovi uri pojdeta iz svoje hišice vi in žena. Ona vam priklene krinko, vi pa nji tančico. Vi bodete v šoli in delavnici učili take dečke, kakeršni ste bili nekoč sami; vaša žena pa bode opravljala malo deco in učila na ženskem oddelku. Tako vam bode življenje teklo in potekalo jednostavno in brezskrbno. Imeli bodete svojo hišo, dobivali vsakdanjo hrano, in skrbeli bodo vaši vodje, da ne ostanete brez ženske tovarišice. Celo skrbi za otroke bodete oproščeni. Vi in vaše ženske namreč nikoli ne zveste, ali so tisti otroci, ki jih dobivate v vzrejo in vzgojo, vaši ali tuji. Svoje hišice in šole ne ostavite nikoli več, ker se ne rabi za nobeno drugo delo, kdor je dobil žensko tovarišico in je uril mladino v šolah in delavnicah. Med tem velikim ozidjem prebijete nekaj let do neznanega dne, katerega vam odločijo vodje teh zavodov, in tedaj se nekega jutra več ne vzdramite. Elektriška kap vam in vaši tovarišici hipoma ustavi sapo in utripanje srca. Precej potlej vaju odnese zrakoplovec v drug kraj in odda tvornici, kjer vajini trupli razkroje in sestavine porabijo po svoji umetnosti. Vaše mesto v hišici tudi precej zavzame drug mlad človek, ki vas nikoli ni poznal, in tam bode nadaljeval vaše življenje, dokler tudi njega ne zadene elektriška kap ... Ali bi vam ugajalo takovo življenje, gospod četovodja? —

— Oh, gospod, in še kako! Ne morem si domišljati večje radosti, nego po končanem ukazanem delu gledati to krasno, živahno igračico, kako mi bode plesala, in poslušati, kako bode ljubko govorila in pela. Gospod, moja domišljija je preslaba, da bi si upodobil to veselje. —
{{prelom strani}}
V tem je Samorad Rudovaru omenil, da se mu zdi jako čudno, ker ni videl nikjer mladine s telesnimi hibami, nikjer pohabljencev, nikjer znakov neozdravnih boleznij. — Rudovar se pohiti s pojasnilom:

— Občevanje z drugim spolom je dovoljeno samo takim ljudem, ki so telesno in duševno kolikor možno razviti in so se vsekdar vedli ne samo brez graje, temveč izvrstno. To občevanje je dovoljeno tudi samo v najkrepkejših letih. S tem se pleme očito izboljšuje. Saj niste videli še nikoli tako visokih krepkih ljudij in tako lepih ženskih obrazov. Tudi v šoli in delavnici ste opažali, da deca tega rodu, kar se tiče duševnih zmožnostij, daleč preseza deco iz XIX. stoletja. V takem razmerji se prav malokdaj porodi dete s telesno hibo. Ako pa se to vender pripeti, ako pri otroku pozneje zapazijo neozdraven nedostatek, onda se tak siromak usmrti, in o smrti ne zvesta ne oče ne mati. Jednako, toda bolj neusmiljeno, ravnali so že stari Spartanci, katere so vam v šolah tolikanj hvalili? Sedanji rod se ravna strogo po načelu, da ne sme sesti k obedu, kdor ne more delati. Jednaka je tudi usoda starčkov, kadar jim odreko mišice ali duh ali vid in sluh. Človek, ki je doslužil svoje življenje, kar čez noč izgine v kemiško tvornico. —

Samorad nato: — Se vedno se ne morem prepričati, da bi ti barbari s človekom, z najdražjo stvarjo, ravnali lepše nego mi s tovorno živino. Ti velikanski prostori so zgolj ostudna človeška kobilarna. Nesrečna država, kjer ne poznajo Boga, kjer robske krinke nadomeščajo obitelj in rodbino in kjer mladine ne smejo vzgajati tisti, ki so nanjo navezani po krvi in prirodni ljubezni! Kakšna mora biti vest in moralnost, kjer se življenje začne brez materinske ljubezni in konča z ukazanim umorom? —

Naglo odgovori Plahtalič namesto Rudovara:

— Ne sodite prenaglo! Ali niste že za XIX stoletja od države zahtevali vseh možnih in nemožnih rečij, kadar so vam pohajale? Ali niste vselej klicali države na odgovor, kadar se je ponesrečil vaš trud? Ta ideal ondaj zahtevane države je sedaj uresničen. Kmetovalec je zahteval državne pomoči ob velikih uimah. Take uime se po statistiških zakonih ponavljajo redno. Toda poljedelec ob obilosti ni deval na stran za dobo lakotno. Sedaj država sama prideluje, sama vse hrani in oprezno varčuje za bedna leta, ki nam nikdar ne bodo prizanašala. Nekdaj je delavec prestopal od dela do dela; kadar ni mogel dobiti dela ali bolje zaslužka, kadar je opešal, kadar je ohromel, kadar je obubožal po zapravljivosti; takoj je zahteval, naj država živi njega in kopo otrok. Sedaj je vso to skrb prevzela država ter vsakomur {{prelom strani}} odloči delo in vsakomur deli vsakdanji kruh. Zahtevali ste, da vsakdo, ki je hodil v šole in se kolikor toliko izučil, tudi dobi primerno službo, da bode užival sad svojega učenja. To je sedaj tudi urejeno. Vsakdo se uči celo brez troškov in vsakdo dobi svojemu znanju primeren zaslužek. Toda ondaj ste prezrli najvažnejšo reč: zahtevali ste za svojo stran neomejeno slobodo in pravico, za državno stran pa neomejeno dolžnost. To pa se ne more zvršiti, ker si država ne sme izpodkopavati sama svojih stebrov. Sedanja država je pravici podložnikov priteknila svojo pravico, rekoč: »Ker po neizprosnih zakonih prirode in pridelovanja morem pripraviti samo gotovo mero živeža na obedno mizo, zatorej ne morem dopustiti, da bi državljani k mizi nastavljali slobodno število gladnikov in za vsakega zahtevali skledo in živila v nji.« Država računja: »Toliko imam živeža, toliko državljanov; toliko jih letos odpade — toliko in toliko se torej sme letos zaroditi novih državljanov in ne več.« Zgodovina pa uči, da se ljudje sami in zlasti tako zvani proletarci ne morejo vzpeti do tiste zmernosti, da bi omejili zarajanje otrok; zatorej je vlada sama vzela v roko vse zarajanje in vso vzgojo otrok ali prihodnjih državljanov. To se godi prav strogo in se drugače ne da izvesti. Saj je star zgodovinski zakon, da mora državna sila ravnati strogo in brezozirno, kadar je za občo blagost treba zatreti razdorne strasti in njih učinke. Videli niste bruna v očesi XIX. stoletja, kadar je ondaj evropska država rekla: »Letos potrebujem toliko in toliko vojakov, toliko najkrepkejših mož se odtegne koristnemu delu, toliko roditeljev odda svojih sinov, toliko žena svojih mož, toliko gladnikov bode pogrešalo rednikov in pomočnikov.« Dali ste tiste vojake, in če je naneslo naključje, poslali ste jih tudi na vojsko v krvavi boj, v srci žalostni, na jeziku navdušeni. Nikar se torej ne spotikajte ob pezdir v očesi sedanjega veka in nove države, ki pravi: »Toliko in toliko potrebujem otrok; te bodem vse sama preredila, vzgojila, izučila in preskrbela z živežem za vse žive dni. Vojakov pa ne potrebujem in vojskovala se ne bodem.« Čudno se vam zdi, da sedaj ne vidite blaznika ali hromaka in da država takega nesrečnika naglo umori, ko se zapazi pohaba. Vi, usmiljenejši vek, pustili ste ga, da je počasi umiral ob vidno nedostatni pomoči; in trpeti je moral vrhu tega vso duševno muko, vsa preziranja in vse surovosti tistih, ki bi mu morali biti usmiljeni. Tej državi očitate brezbožnost, ker nikjer ne vidite bogočastja. Pri vas je bilo na videz drugače. Tudi med vami je bilo brezbožnikov več, nego šteje vseh prebivalcev sedanja Evropa. Nekaj je bilo očitih, nekaj omahljivih nejevernikov in mnogo takih, ki so vero samo hlinili pred svetom. Brezbožniki so bili celo med {{prelom strani}} oznanjevalci božje besede. Ali je dalje tem barbarom imponiralo, da ste imeli v preomikani Evropi toliko nasprotnih ver, dočim mora biti resnica samo jedna? To vse so poudarjali in poskušali naposled zdelovati brez bogoslužja in brez vseh evropskih ver. Tudi sedanji morali se ne smete rogati. Pri vas se je pač lepo učila vera in morala; toda statistika kaže, da je bil ta uk prenedostaten. Koliko je bilo kaznovanih hudodelnikov, koliko nekaznovanih, koliko gabnih, podlih značajev, ki ste jih morali šteti med poštenjake; kako ste morali tolikrat na zanemarjeni in razuzdani mladini opažati kali bodočih hudodelstev? Vaša moralna pravila so bila bolj teoretiško težilo za pamet nego vodilo za življenje, zakaj v praksi ste se ravnali po pravilu; katero nam priča statistika: »Vedi se tako, da se ogneš človeški kazni, ker ta se ne oprosti in se zvrši takoj; božja kazen pa je daleč in predno te zaseže, utegne se ti oprostiti, ako se spokoriš.« Sedanja barbarska država se je poprijela prakse in statistike, ne pustivši ljudem izbere med moralo in nemoralo. Ona terja od Ijudij samo pokorščino, in ni ji do tega, ali je pokorščina nje podložnikov prostovoljna ali prisiljena. Ve pa dobro, da je vsaka zapovedana pokorščina neprijetna. Zatorej je toliko nadziranja, zato so tiste krinke, ki ločijo človeka od človeka, in zato se tudi takoj kaznuje vsaka nepokorščina, ki izvira iz zlobnega namena. Pozna pa ta rod jedino smrtno kazen, ker ne verjame vašim teorijam, da se more hudodelnik izboljšati z ječo. Vi ste bili seveda slobodni, verni in moralni, sploh v teoriji najpopolnejša družba človeška. Ako pa sad svoje popolnosti — kakor ga kaže statistika in vaša zgodovina — primerjate sadu popolne neslobode tega rodu, kakšno sodbo pač izrečete? —

Samorad odgovori žalosten: — Moj rod imej vse človeške slabosti, moj rod je venderle človeški rod. Ta rod, v katerem je zatrta vsa človeška čud, pa se je pogreznil na stališče naše živine, katero krmimo, da nam dela, in pitamo, da jo s pridom zakoljemo. Prosim, odvedite me skoro kamorkoli drugam iz tega gabnega kobilišča! —

V tem pogovoru se je Rudovar nekam izgubil kakor prej četovodja. Plahtalič, ki to zapazi, opomni šaljivo: — Izvestno je starega učenjaka tolikanj pomladil tisti lek, ki podaljšuje življenje, da je šel gledat, kaj delajo tiste prikazni, ki se jim je ravnokar tolikanj divil naš četovodja Rudovaru pa utegne ta poskus spodleteti prav neprijetno, zakaj vzel sem mu nevidnost, da nam ne more pobegniti predaleč. Pojdimo za njim! —

Beseda o ženskem oddelku zopet razvname četo vodjo, in s prosečim glasom se obrne k Plahtaliču: — Dovolite, blagi gospodar, da {{prelom strani}} preženem tega odurneža od tistih krasnih bitij in ga ostro kaznujem za to predrznost! Vedite, gospod, da nisem navaden podložnik nove države. Drugače sem vzgojen, nekamo na pol evropski, in važne pravice imam, na primer, nositi zlato krinko z biseri, navadno pa biti brez krinke. Potomec sem tistih evropskih učenjakov in državnikov, ki so azijskim osvojiteljem naše Evrope pomagali urediti državo in ji osnovati primerne zakone, česar vsega novi barbari niso znali. Nekov moj praded je bil mogočen nemški državnik, čegar slava je daleč presezala meje njegove domovine. Rudovar meni, da sem mu služabnik, ali v dostojanstvu sem daleč nad njim, in moja posebna naloga je, da opazujem vse stopinje tega nevarnega človeka. Smem ga celo usmrtiti, ako imam povod za to. Odslovita ga! Jaz vama lahko pokažem in pojasnim več nego on; zakaj meni je vse očito, njemu pa so prikrite vse državne tajnosti. Da spoznata mojo odkritosrčnost, povem vama, da je otroval svojega nekdanjega prijatelja Slovogoja, ko mu je dal piti vrhu Triglava, in da namerja ubiti tudi vaju. Ako dovolita, usmrtim ga še to uro, da vama ne bode več stregel po življenji in ne dlje z grdimi svojimi očmi skrunil tistih divnih bitij. — Izvolita me torej vzprejeti za kažipota po tej državi; v zahvalo mi pa naklonita katerokoli teh krasotic. —

Piahtalič se na glas nasmeje in izreče prijazno hvalo za svarilo glede hudobne nakane Rudovarove; opomni pa, da sta on in Samorad začarana proti strupu in rani, in ukaže spremljevalcema, naj gresta za njim. Ustavijo se v drugem kraji ženskega oddelka na visoki jelki. Od ondod opažajo, kako se Rudovar razletava nad velikim vrtom liki prežeč jastreb in se potlej naglo spusti k tlom v visoko grmovje, tam odpaše zrakoplovni stroj, pogladi si lase in obleko ter ubere pot proti samotnemu drevesu, pod katerim sedi lepa mladenka, zamišljena v knjigo. Predrami jo Rudovarov poklon in pozdrav. Deklica zakriči na ves glas in zbeži proti bližnjemu poslopju. Na mostiči čez umetno jezerce mora srečati Rudovara. On razpne roke, kakor bi jo hotel objeti. Ona pa krepko sune vanj, da se op oteče ob mostni ograji in se z ograjo vred prekopicne v hladno strugo pod mostom. Dočim se Rudovar v vodi lovi za kosove polomljene ograje in glasno kolneč pleza po bregu, pripoveduje deklica trem zagrnjenim ose bam, opravljajočim stražniško službo, da jo je zalezovala in na mostiči lovila neznanska ostudna nakazen, ki je komaj podobna ljudem, in da jo je deklica vrgla v lavo pod most. Tiste tri ogrnjene osebe poiščejo to pošast in povabijo najdenega mokrega in blatnega Rudovara, katerega se ne boje kar nič, v prostorno sobo, da bi se tam preoblekel in {{prelom strani}} okrepčal. Na migljaj Plahtaličev se prestavijo tudi naši opazovalci v tisto dvorano.

Ognijene osebe Rudovara prav prijazno posade na umetno sestavljen stol zadi dvorane, potlej pa naglo odidejo. Rudovar poskuša vstati, vender sedi na stolu, kakor bi bil pribit. Četovodja povzame:

— Dovolita, da o tem stolu, ki vama je gotovo neznan, izpregovorim nekaj besed. Ta stol, sestavljen od mnogih kovin, izumil je nemški učenjak, ki je s svojo učenostjo vred prestopil v službo novih evropskih gospodarjev. Iznajdeni stol je bil tudi vzrok smrtni kazni izumiteljevi; ta smrtna kazen pa je neovržen dokaz, da je iznajdba izvrstna in zanesljiva. Učenjak-izumitelj je namreč na tem stolu nekaj izpovedal, česar bi sicer ne bil razodel nikomur, in to razodetje mu je prizadelo smrtno kazen. Če sedeš na ta stol, tako se te prime, da se ne moreš premekniti. Potlej ti dado nekaj piti, nastavijo elektriške in magnetiške toke, in v tebi prestane volja, da bi kaj zamolčal, kar veš in misliš, in kaj drugače povedal, negoli pametuješ, sodiš ali namerjaš. Tvoja usta torej govore suho resnico na vsa vprašanja; in tvoji odgovori, ki se razločno čujejo in vestno zapisujejo, ti so istinsko zrcalo tvojega življenja, tvojega značaja in sploh vsega duševnega delovanja. Ko izpraševanje prestane, dado ti zopet nekaj piti, in več ne veš besede, ki si jo izgovoril ali katero si bil vprašan. To je stol očite izpovedi. Takih spiritistiških stolov imamo prav mnogo, in vsakdo med nami ve, kakova so njih svojstva. Zatorej se tudi vedno ogibamo laži, zavisti in prepovedanih namenov, da nas ne izda ta stol, kadar nam je nanj sesti za očito izpoved. Kdo ve, kakšna bi bila sedaj Evropina podoba, da je bil tisti stol izumljen pred petsto leti! — Rudovar še ne pozna svojstev tega stola, na katerega je priklenjen, vender ... —

— Vender bode moral za nekoliko trenutkov govoriti čisto resnico o vsem svojem življenji in o vseh nakanah svojih! seže Plahtalič v besedo. Toda svetujem vama, ne udeležujta se te očite izpovedi. Obema bode neprijetna. Vender storita, kakor vama drago. — 

Cetovodja odgovori, da hoče poslušati, ker bode čul zanimljive novice, in tudi Samorad reče, da ostane ondu, ker resnična povest dejanj, ki se zvrše čez petsto let, more ga samo poučiti, ne pa žaliti.

V tem hipu stopi v dvorano pet častitih, jako starih žen; bile so brez tančic.

Plahtalič de Samoradu: — To so morda poslednje ženske evropskega kolena. — Četovodja pa srepo in po strani pogleduje te nove prikazni in polglasno vpraša Plahtaliča: — Kakove stvari pa so to?
{{prelom strani}}
Podobne so onim krasnim bitjem, toda teh grdoba proti onih lepoti je kakor noč proti dnevu. —

— To so stare žene, odgovori Plahtalič. Bile so pred nekaj leti mlade in krasne kakor tiste, ki ste jih gledali kolo plešoče. Tudi vi se postarate; oslabi vam vid in sluh, sključi se vam hrbet, in nagrbanči se obličje. —

— Oh, žalostno! Da bi tega ne bil videl! Torej taka je starost! Vedno sem mislil, da je človek kakor mecesen ali smreka v logu: tem krepkejši in častitejši, čim starejši je. O takšni grdi, slabotni starosti dosedaj nisem vedel ničesar. Oh, kako se izpremeni lepa ženska! —

— Tudi te ženske so častite, in spoštovati jih morate. — Med njimi je vaša mati. — Ko gledate te blage obraze, ali se vam ne budi v srci posebno čustvo: prirodna, neizbrisna ljubezen otrokova do svoje matere? —

— Neznane besede mi govorite, gospod! Nikakor ne morem pojmiti, kaj je mati, kaj ljubezen. Nikoli nisem čul ali videl kaj takega. Nihče iz našega rodu ne pozna osebe, ki se zove mati; nihče ne pozna ljubezni. Mi poznamo samo glad in žejo, pokorščino in delo. Gledal sem v lice vsem petim starkam, toda do nobene ne čutim najmanjšega zanimanja; in če mi posadite nasproti vse te žene zaporedoma na stol očite izpovedi, onda bode vsaka po vrsti povedala, da čuti do mene prav tako malo kakor do vas. O vsem tem pa hočem premišljati. Nekov notranji glas mi to veleva z nepremagljivo silo. Starost, onemoglost, mati, ljubezen! Srce me sili v premišljanje; ali tako premišljanje mi je prepovedano. Pred menoj je strašni stol, ki razkrije vse. Ali mi je še možno uiti smrtni kazni? Ali nisem grešil že preveč, ko sem samo želel misliti? —

V tem so ženske sedle za mizo, pripravile pisno orodje, dale Rudovaru požirek nekovega soka, pritrdile razne žice na stol in na Rudovarovo telo ter pripele nekaj posebnih žic v telefonsko zvezo z osrednjo vlado, kakor je to pojasnil četovodja. Potlej najstarejša ženska Rudovaru prečita pisano vprašanje, on pa zamiži ter govori razločno in počasno:

— Nenavadnega človeka ste ujele v svojo oblast, ve zvijačne, stare grdobice, in zelo se pokesate, kadar mi vrnete prostost. Porodil sem se okolo dvesto let pred vami in upam, da se bodem življenja veselil še ondaj, ko bode že davno porabljen kolomaz, ki se izcvre od vaših teles. Nekdaj, ko so drugačni in boljši ljudje vladali tej zemlji, bil sem učitelj na visokih šolah, in bilo ni kemika in prirodoznanca v Evropi, ki bi smel reči, da me preseza v slavi in učenosti.
{{prelom strani}}
Te slave nisem zaslužil toliko jaz kolikor moj sprednik na učiliški stolici. Bil je oskromna slovenska duša, jaz pa sem mu bil v svoji mladosti pridejan, da njemu, staremu možu, pomagam pri učenji, pri raziskavah in poskušnjah prirodnih sil in tvarin. Mož je svojemu življenju, posvečenemu zgolj učenosti, zastavil posebno, skoro nedosežno nalogo. Umoval je, da se stara človek zato, ker prihaja z leti v život nekaj snovij, ki kvarijo življenje, in ker mu ne prihaja nekaj snovij, ki vzdržujejo življenje. Raziskaval je to preobilico na jedni in nedostatnost na drugi strani ter naposled preumil tvoriva, ki naj se umetno prida človeku, da se v životu kvarne snovi zatirajo, hranilne snovi pa obnavljajo. Tako bi se življenje podaljšalo za nedogledno vrsto let. Ko so bila tista tvoriva teoretiški zasnovana, lotil se je učenjak praktiškega sestavljanja in dobavljanja takega leka. To so bile dolgotrajne, težavne poskušnje, in pri vseh sem sodeloval tudi jaz. Pri teh poskušnjah in raziskavah sva našla marsikaj važnih, prej neznanih prirodnih sil in kemiških spojin, ki jih nisva iskala; naposled pa sva vender premagala vse raznadeje, dvojbe in ovire ter sestavila zaželeni lek, ki se je popolnoma ujemal s teoretiško formulo. Moj učenik je bil zadovoljen sam s seboj, in to je bilo vse. Jaz pa sem slutil, koliko važna je ta iznajdba in kako sčasoma preobrazi vse zdravilstvo in vse družabno življenje. Živo se mi je sanjalo, kako bi zaslul in neizmerno obogatel, da je ta iznajdba moja. No, moj učenik je bil star in že bolj na onem svetu; in prišla bi mu bila vsa slava že prepozno. Nikoli ni dal ničesar tiskati, zakaj vedno je pilil in mislil v oskromnosti svoji, da še ni zadosti učen. Tudi svoj lek je hotel objaviti šele za nekaj let, zakaj prepričati se je hotel s strogimi poskušnjami na svojih starih kosteh in na drugih, da ga iznajdba ne vara. Meni pa je bilo do slave in bogastva, bil sem mlad in nisem mogel čakati. Torej sem poskusil nov lek — a ne tistega za podaljšavo življenja — na svojem učeniku. Tako sem bil po okoliščinah prisiljen preseliti v večno življenje moža, ki se je vse žive dni trudil, da podaljša časno življenje svojega rodu. Sedaj je bila iznajdba moja, in moji so bili vsi zapiski preučenega moža, ki je umrl brez slave. Naglo sem potlej plezal kvišku na lestvi slave in učenosti ter bil končno imeniten učenjak, ker sem imel dober spomin in spretne roke za učenost svojega učenika. Po mnogih pokušnjah, ki so se vse izvrstno obnesle, objavil sem, kakov lek sem iznašel. Rabil sem ga uspešno pri mnogih ljudeh, seveda za drag denar. Ponudil sem iznajdbo na prodajo, toda kupce je plašila visoka cena. Nasproti pa so uprav tedaj, ko sem se menil oženiti, zavistni zdravniki zagnali hrup, da so v mojem leku strupene {{prelom strani}} spojine in da sem najnevarnejši mazač in slepar. Moj lek je bil prepovedan, jaz pa vesel, da me niso vteknili v ječo in da so mi vzeli samo profesorsko službo. — Dober znanec mi je bil, blaga duša, jezikoslovec Slovogoj, ki pa je imel napako, da se je hudo spri z vsakomer, kdor ni hvalil njegovih jezikoslovskih muh. Ta moj prijatelj je pred nekaj leti svojo učenost, katere nihče ni hotel poslušati, svoje abecede, ki se nikoli niso pisale, in svoje slovnice o jeziku, ki se nikoli ni govoril, odnesel v nekovo zakotje med visokimi gorami. Pridružil sem se mu za nekaj let, ko sem videl, da azijski divjaki, ki ne čislajo nobene učenosti, s kruto roko podjarmljajo in si osvajajo državo za državo v Evropi. Iz doline sva se umeknila v nekovo goro, kjer sem našel primerno bivališče za taka dva učenjaka. Tam sem potlej po naključji zapazil, da planinski orli mojemu leku sličen sok dobivajo v redki cvetici, rastoči na tistih gorah. Ob tem soku sva živela in se ž njim pomlajala nad dvesto let. Kaj ne, častite stare kosti, takov sok bi vzprejele kaj vesele, da si preobrazite gube na licih v mladostno cvetje in da vam zaroji življenja žejna kri po otrplih žilah? Toda meni ni do vas. Moje namere lete gorostasno više. Slovogojevih slovniških teorij sem se naveličal do sita, šel sem do barbarov, ki so se v tem že nekoliko olikali, in prišel do vašega vesoljnega gospodarja. Pokazal in dokazal sem tam svoja čuda, in bila so spodobno vzprejeta. V plačilo nisem prejel denarja, ker tega ne poznate; vender veliko je moje plačilo. Sedaj sem gospodarjev doglavnik, vsa Evropa mi je pokorna, samo vrhovni gospodar ne; a tudi ta je v moji oblasti, ker sem mu razodel o svojem leku samo toliko, kolikor meni koristi. Tudi on bode živel samo toliko let, dnij in ur, kolikor mu jih odmerim jaz. Pekla me je le jedna skrb. Prijatelj Slovogoj, ki jedini ve pridobitev mojega soka, mora umolkniti. Ker pa gotovo molče jedino mrliči, moral je umreti. Pil je moje kapljice, vinu primešane, in sedaj molči. Nad dvesto let sem mu netil življenje, katero ni hasnilo niti njemu niti človeštvu. Imel sem torej pravico ustaviti takovo umetno življenje, imel pa sem tudi dolžnost, tako svojo tajnost obvarovati možnega izdajstva. Zato mi je tudi dolžnost, v večno molčanje prisiliti dva sumnjiva ovaduha, katerima je Slovogoj gotovo izblebetal mojo tajnost. Nekaj nadprirodnega imata na sebi, vender se mi bode posrečilo, da ju dobim v pest, kakor se mi je doslej posrečilo vse, če ne prej, pa pozneje, saj imam časa, tega najdražjega človeškega blaga, v izobilji. Potlej bodem krotil barbarsko drhal po vsi Evropi in Aziji; tisto azijsko budalo, katero se bode nazivalo vsemogočni gospodar, pa bode poslušno orodje v moji roki. Sedaj me {{prelom strani}} je zopet volja, da se oženim, da zaplodim svoj rod in imam koga, ki mu smem oporočiti tajnost svojo. Pogledati sem torej račil med vašimi krasnimi ujetnicami, da si izberem nevesto po svojem ukusu, in ne takšne, kakor se izbirajo vašim možem. V tem ste me danes ovrle. Drugoč me ne bodete več ovirale, ako bode imel ravno ta zavod čast mojega prihoda ...

Odkod je moj rod, hočete tudi vedeti. Da nisem azijsko budalo, kaže duhoviti moj obraz; in če povem, da sem plemenitega kolena, tega ne umejete. Moji dedje so bili slovanskega rodu. Nekdo si je po blagi radodarnosti, katero mu je dopuščala velika imovitost, pridobil dedno plemstvo. Plemiči so se potlej pomadjarili. Od nizkega slovanstva jim je ostalo samo ime, in nekdanje vroče slovansko rodoljubje se je obrnilo v črt do vsega, kar nosi slovansko srce. To je bila za tiste dobe navadna reč. Plemenita rodbina je počasi obubožala, kar je tudi navadna reč. Vi ne poznate plemstva, torej ne pojmite, kako bridko čuti življensko breme zaveden vnuk slavnih in bogatih baronov, kadar mora s preprostim plebejcem tekmovati za vsakdanji kruh. Da bi lože nosil to breme, ostavil je moj oče domovino svojo in šel po svetu s trebuhom za kruhom. Na tem žalostnem in tolikokrat brezuspešnem romanji zve, da je nekov njegov prednik, ondaj ne še plemenit, založil precejšnjo vsoto na obresti, tako da se bodo obresti izplačevale, kadar glavnica doseže izvestno vsoto. To izplačevanje se začne za malo let. Dobivali bodo obresti ubožni potomci tistega ustanovitelja, jeden ali več, kolikor bode ubožcev. Pri tej ustanovi pa je bil natvezen tesnosrčen, a strog pogoj, da mora biti vsak uživalec te ustanove porojen na slovenski zemlji od slovenske matere in da mu mora biti materin jezik slovenski. Krvavelo je očetu vroče madjarsko srce; ali ustanova je bila bogata. Šel je med Slovence, med dobre ljudi, in dobil pri imovitem, poštenem Slovenci — prav pri očetu Slovogojevem — službo in kruh. Za malo časa se oče poroči z devico iz kmetske hiše. Jaz sem se potlej porodil v kmetski hiši na slovenski zemlji, in slovenski me je naučila kmetska slovenska mati, ki ni vedela, da je njen mož baron; zakaj oče je zamolčal svoje plemstvo, da je menj bridko služil preprostemu kmetu. Ustanova je dospela do izplačevanja obrestij. Oče je dokazal, da je madjarski baron in pravi potomec tistega slovanskega ustanovnika, ki je bil plebejskega rodii. Skoro sem pridobil uživanje ustanove do prve svoje stalne službe. Letno plačilo je bilo toliko, da sva se z očetom preselila v mesto in da sva mogla živeti po baronskem stanu. Mati pa je ostala pri svojih kmetskih roditeljih, kjer je dobivala od očeta in {{prelom strani}} pozneje od mene potrebnih novcev za svoje oskromne potrebščine. Šolal sem se dobro, naučil se tudi prav dobro očetnega madjarskega jezika. Opustil pa sem materinščino in čimdalje bolj sem črtil ta jezik in narod, ki mi je dal neplemenito mater; saj to sovraštvo ni bilo prepovedano v ustanovnem pismu. Toda minilo je, ko sem videl umirajočega poslednjega Slovenca. Tudi jaz sem poslednji potomec baronov Veseljenkov; moj praded, ki je založil ustanovo, pa je bil Stojan Veselin, vlastelin v Kraljevci pri Sotli ... —

— Bežimo od tod! zakliče Samorad. Stojan Veselin je bil moj oče! —

— Prepozno je! odgovori Plahtalič mirno. Spominu na poslednjega pravnuka svojega ne uidete, najsi splavate tudi na zadnjo zvezdo v svetovnem prostoru! —

Samorad je izginil v tem hipu.
{{prelom strani}}
== X. ==

Samorad zopet sameva, ne da bi si dlje želel Plahtaličeve družbe. Nosi in izpreletava se nad dolinami in jezeri slikovitega Korotana, brez trdnega namena, brez jasne želje in brez zanimanja zase in za krasno zemljo pod seboj. Nepopisno utrujen si želi spanja; toda zaspati ne more, ker nima telesa. Iznebiti se želi leva s človeško podobo, ali zopet se ustraši brezčasja in brezprostorja. Odloči se torej dalje begati po praznini nad zemljo. Plava najprej nazaj proti Triglavu, želeč, da se vrne v sedanjost, v XIX. stoletje.

Stopi na Triglav. Ali tam vidi samo sveže cvetice, ki krijo grob Slovogojev, in orle, ki mirno čepe okrog gomile. Odtod splava proti domu. Vender tudi tam ne vidi sedanjosti, ampak med logi in travniki razvaline znanih mu gradov in tržišč. Vrnitev v sedanjost mu je torej zabranjena. Priskutila se mu je nova Evropa razvalin in poživinjenih robov; zato se napoti v Ameriko, da bi videl, ali se res ameriška bodočnost razvija po evropskih načelih, kakor je nedavno trdil tovariš Plahtalič. —

Ta želja se mu izpolnjuje. Iz prva plava proti zapadu tako urno, da ne vidi zemlje pod seboj. Po malem pa polega ta burnost, in Samorad razločuje pod seboj zemeljsko površino. Zanimlje ga bohotna hrastova šuma, sredi nje lena, kalna reka z mnogimi strugami in med temi strugami in soparnimi muzami razvalina mesta v velikanskem razmerji. Nehote se spusti med te podrtine in sede na vrh razpokanega zvonika, s katerega lahko opazuje razsežno prežalostno okolico, ki je vsa mrtvotiha, brez sledu človeškega bivanja.
{{prelom strani}}
Dočim premišlja, katero mesto nekdanje Evrope je to razdorišče, bliža se mu starček častitega obličja. Na pisanem turbanu ima dijamant, ki se leskeče kakor solnce; odet je v zeleno svileno haljino in za rdečim širokim pasom nosi starinsko orožje z umetno okovanimi ročniki, ki so obsuti z biseri in dragimi kameni. Starček pristopi in se nemo prikloni, prekrižavši roke na prsih.

Samorad ga gleda ves zavzet. Kar se spomni, da ga je že videl, ali pred malo dnevi ali morda pred nekaj stoletji na razvalinah mesta Babilona — ako tista prikazen po trditvi Abadonov ni bila zgolj sanja.

Starček de prijazno in sočutno:

— Blagost ti, tožni duh iz zapada, ki hodiš semkaj žalovat po razpadu Evropine slave in veličave! —

Samorad odgovori:

— Nisem duh, ampak živ človek iz devetnajstega stoletja; nimam pa telesnega života, ker sem svojega posodil nadzemeljskemu duhu. Dovolite, da vas pozdravim blagega znanca! Prijazno ste me vzprejeli na razvalinah starega Babilona in me spremili v sijajno dvorano babilonskih kraljev. Ondu sem ugledal Semiramido kraljico. Ko pa sem ji pritiskal poljub na ustnice, razpršilo se je vse okolo mene in padel sem na tla v Parizu v ječi, na pol razstreljeni. —

— Spominjam se tega sestanka pred nekaj stoletji in opraščam vam tisto predrznost, da ste hoteli poljubiti slavno mojo kraljico. Davno je že temu, in mnogo ste morali prebiti od ondaj, kakor se vam bere na obrazu. Hudo ste kaznovani, ko morate sedaj v Evropi gledati vse to, kar ste nekoč opažali z Nimrodovega stolpa. Saj ste celo podobni sedanji Evropi. Njeno kakor vaše telo je v oblasti azijskega duha. Vi pa ste zgolj senca in prazen spomin kakor vsa slava nekdanjih evropskih gospodarjev te zemlje. —

— Kdo ste vi, blagi duh? —

— Nekoč vam tega v svoji žalosti nisem hotel razodeti. Sedaj je žalost minila ... Genij sem Velike Azije in bivam sedaj slučajno tukaj, da primerjam razvaline vašega Pariza podrtini svojega Babilona. Tukaj okolo se namreč prostira razdorišče mesta Pariza. Ali se še domišljate orjaških razvalin babilonskih? Ali še pomnite, kako sem vam tedaj prerokoval, da bode Babilon celo v svojih razvalinah veličastnejši, nego je ta groblja blatnega Pariza? Izšlo se je, kakor sem prerokoval. —

— Oh, blagi duh, prežalostne spomine mi budite! —

— Tako je, prijatelj moj! Nihalo na uri svetovne zgodovine je krenilo na našo stran. Sedaj je Azija gospodarica in vrača Evropi {{prelom strani}} tisočletne krivice. Za nekaj stoletij se to nihalo zopet vrne na vašo stran, in ponavljalo se bode takovo nihanje semtertja na stoletja in stoletja; vender ne večno. Zakaj naše zgodovinske dobe so proti večnosti krajše od jednega nihaja na uri. —

— Res žalostne prizore morajo gledati moje oči, zavedene po krutosti nadzemeljskega duha, ki je vedno trdil, da mi bode služil in stregel! —

— Pustiva tistega duha! Morda vam jaz odprem veselejše prizore. —

— Oprostite mi izpoved, da glede na to, kar sem dosedaj videl v novi Evropi, ne pričakujem količkaj veselega prizora! Videl sem ljudi brez slobode s krinkami na glavah in gledal vzgojo po načelih, ki se protivé vsem človečanskim nazorom. Država, postavljena na takov temelj, ne more biti srečna. —

— Prijatelj, ne govorite o sreči! Kdo je srečen? Ali ne samo tisti, kdor se ogiblje sreče? Kako si mislite srečno državo, dočim zgodovina take ne pozna? Sploh se na našem planetu vse izpreminja, suče, obrača, in nič novega ni pod solncem. Danes je na vrhunci robstvo in krinka, jutri zopet sloboda in prosta beseda. Danes vzgaja deco robska država, jutri prosta rodbina ali pa nihče. Človeštvo ne izumre, pa se tudi ne poboljša ne po tem ne po drugem načelu. —

— Bodočnost me ne zanimlje več. Izvolite pa odgovoriti perečemu vprašanju, kako je mogla Evropa zagaziti v takov nečuven poraz? Za mojih dnij je bila vsem učenjakom-zgodovinarjem verska resnica, da rodovi iz daljne Azije ne utegnejo več, kakor ob zvršetku starega veka, uničiti evropske omike in prosvete, stoječe na temelji krščanstva. —

— To so bile meglene teorije. Jaz vam pokažem istinita dejanstva in njih učinke. Samo izvolite stopiti z menoj v predor gore šentgotardske. Ondu je središče elektriških zvez, najmenj iz tretjine sedanje Evrope, in veliko hranilišče listin in elektriških posnetkov. Tam utegnete čuti govore, razzvenele pred stoletji, prav tako, kakor so se ondaj govorili; in ponove se pred vami obrazi, položaji in kraji v vsi nekdanji resničnosti svoji. Takisto bodete lahko opazovali iz dalje vso sedanjost. Ne bode vam žal, če me spremite. Rad vas učim, in časa imam za vas tudi sto let, ako me hočete in smete poslušati. —

Naša breztelesnjaka ostavita mužnati gozd, v katerem se pogrezajo in razkrajajo ostanki divotnega Pariza, in se bližata velikanom visoke Švice, katerih sivi vrhovi in ledena polja še vedno neizpremenjeno strme proti jasnemu nebu. Stopita na goro šentgotardsko in v {{prelom strani}} predor, ki je nekdaj rabli železnici. Po kratki hoji v temi se jima odpre krasna, z vijolasto in rumenkasto lučjo razsvetljena otlina, katere prostornost daleč preseza vse jednake zgradbe iz devetnajstega stoletja. Tu notri se bavi množica ljudij v krinkah in brez njih z opravki, katerih rokodelstvo in namen sta Samoradu popolnoma nova. Toda opazovati mu ni moči; ves truden sede v naslanjač, in takoj ga objame nekakova nezavest brez sanj. Ko se za nekaj časa vzbudi čil in okrepčan, povzame starček:

— Rekli ste tam na pariškem gradišči, da je bila vaša evropska zadruga in prosveta zgrajena na trdni skali krščanstva. Tudi jaz poznam krščanstvo, saj je prišlo iz Azije, matere vzvišenih idej. Res čuda je ustvarila ta vera v zapadu; ali počasi ste se naveličali krščanstva, in naposled je bilo državam in posameznikom samo gosta zavesa, za katero ste se čimdalje bolj odtezali krščanskim načelom in zapovedim. Iz stare zapovedi ste naredili novo: »Rabi svojega bližnjika, kakor bi bil samo zate na svetu!« Kakor so posamezni ljudje zagazili v nenasitno sebičnost, tako so tudi države zanemarjale vzvišene ideale blagosti in pravice; in počasi se je slabil njih značaj v nestalnost zmotrov, v zavistno tekmovanje za slučajnimi koristimi in v vedno pripravljen napad naroda proti narodu. V tej nestalnosti brez plodnih velikih načel so največ odločevale umetno narejene parlamentarne večine. Te so ustanavljale zakonite naredbe po svojih nazorih. Te naredbe so trajale, dokler niso drugačne večine po drugačnih nazorih osnovale novih postav. Tako se je porajalo mnogo nezadovoljnikov in splošno nezaupanje v obstoj zakonitih položajev. Osebna oblast vladarjev je bila omejena po ustavah, in državniki, ki so upravljali državo v vladarjevem imeni, morali so se ozirati na glasove tako zvanih narodnih zastopnikov in na tako zvano javno mnenje. Blagost državi, kjer se zmerno rabi sloboda, ne da bi se kršila pravica, kjer so državniki razsvetljeni in se zavedajo visokih zmotrov svoje države, kjer so narodni zastopniki slobodno voljeni in vestni v svojem pozivu in kjer javna glasila oznanjajo prave, istinite misli in želje narodove! Toda take državne dobe so bile kratki jasni dnevi med brezkončnimi nočmi in viharji. Zakaj vsaka država je sestavljena od posameznikov, in če posamezniki slobode ne rabijo zmerno, če niso pravični in nepristranski, če so se izneverili krščanskim nazorom, onda tudi ne moremo zahtevati, da bi bila celota vzvišena in vzorna nad posameznimi deli. Tako je cesto glas raznih parlamentov, v katerih je časih odločevala slučajna ali umetna večina, nasprotoval mnenju in zahtevam državljanov. Novine, ki so bile največ orožje in orodje posameznih strank {{prelom strani}} in denarstvenih mogotcev, niso bile glasnice pravega javnega mnenja; temveč umetno so narejale in zavajale javno mnenje po naročilu. Tolikanj radodarna priroda je čudno skopa z genijalnimi možmi; in če se porodi genijalen mož, delujejo proti njemu človeške razmere, zavist in bojazen tako silno, da smemo zmatrati za epohalen dogodek, če stopi genijalen državnik na državno krmilo. Bilo je tudi v poslednjih evropskih dobah genijalnih državnikov, ali vsak je bil kaj skoro izpodrinjen. Zavist tekmecev, krik nasprotne stranke in obča bojazen pred novimi idejami, vse to mu je izvilo krmilo iz rok. Vedno dobro pa so državno umetnost pogodili gladki možje navadne čelne visokosti, ki se, kar se tiče njih zmožnostij, niso dvigali nad sredomernost, dasi so mrli za občudovanjem samega sebe. Taki možje so bili strankam ugodni. Ogibali so se namreč vsake velike ideje, nobena stranka se jih ni bala, vsaka pa je pričakovala koristij od njih, ker so omahovali od stranke do stranke in se nagibali sedaj tem, sedaj drugim koristim, danes tako, jutri drugače, ako so sploh mislili na jutri. — Tako so države počasi zagazile v brezdejansko, brezmiselno vsakdanjost, in vsihale so jim vrline kakor človeku, medlečemu od starosti.

Nič ugodnejši niso bili vzajemni odnošaji evropskih držav. Ob začetku XIX. stoletja ste sklica vali ljudske shode, ki so zahtevali splošno razorožitev, snovali ste društva, ki so težila na to, da se meddržavni prepiri rešujejo po mednarodnih sodiščih, in vsi skupaj ste pričakovali, da vas velika evropska vojska otme bremen oboroženega miru. Neizvedne ideje, prazne sanje! Kako naj se zvrši splošna razorožitev, kadar država državi ne verjame, da se vsaka razoroži hkrati, resnično in popolno. In naj se tudi vse razorože, vedno še bode bolj obljudena, bolj omikana in bogatejša država močnejša od menj razvite sosede in tej še vedno nevarna. Mednarodno sodišče bi bilo pač za prepire, v katerih gre za samo pravico. Toda za pozno Evropo so bila bolj važna vprašanja, tičoča se državnih koristij. So pa take koristi, ki se dosežejo samo na kvaro druge države, ali take, katerih druge države ne dopuste iz zavisti ali tekmovanja. To so vprašanja moči in sile, in takih ne reši nobeno razsodišče za zeleno mizo, ampak samo kri in jeklo na bojišči ... Slučaji, usodni slučaji, katerih nihče ni slutil, zanetili so grozovito vojsko, kakeršne do tedaj ni poznala zgodovina: vender za njo ni nastopila doba, v kateri bi si narodje oddehnili in opomogli. Sklenil se je pač mir, toda sebična korist drugih držav, ki so si ondaj, ko se je sklepal mir, prisvojile besedo, nenasitnost premagalčeva in neusmiljena ponižava premagane države {{prelom strani}} so v mirovne pogoje vsadile kali prihodnjega razpora, in toliko da je bil mir slovesno oznanjen »za večne čase«, že se je hlastno pripravljalo na novo vojsko.

Dočim so države tekmovale v vojnih silah in v iznajdbah novih branil in gonobil, odkladajoč vse druge naloge omikane države vsak dan od danes do jutri, vzdihali so državljani pod bremeni, katera so jedva premagovali, uporabljuje vse duševne in gmotne sile. Naposled pa opeša vsaka moč. Zemlja, kolikor je bila umetno in skrbno obdelana, izsesala se je. Izdelki tvornic in rokodelstva se niso mogli razpečavati, ker je doma rastoče uboštvo oviralo prodajo, v stranskih deželah pa je bilo tržišče zaprto, nekaj po tekmovanji dežela, ki so prodajale ceneje, nekaj po tamošnjih domačih izdelkih. — Posamezniki so obubožali, zatorej je tudi državam nedostajalo pomočkov. Tako so prišle države polagoma pod tajno, a čutno oblast lastnikov velikega premičnega imetka. Ti denarstveni mogotci so tudi v državljanskem imovinskem razmerji rabili svoj razdorni vpliv. Načeloma so bili seveda ravnopravni drugim državljanom, kakor sta tudi maček in lev jednega plemena, dejanstveno pa pravica v mogočnih rokah deluje vse drugače kakor v šibkih. Tako so ti mogotci potegnili v svoje roke plodnejša zemljišča in premogokope, boljše tvornice in prometna podjetja. Kadar pa nihče ni mogel dlje ž njimi tekmovati, odločevali so ceno živil in drugih potrebščin, delili blagost in imovinsko pogubo, narekovali javno mnenje, in države so ob troških izsesavanih državljanov morale delovati na korist teh ošabnih lastnikov premičnega kapitala, povsod vplivajočega, nikjer ugrabnega in vedno sebičnega.

Posamezno ljudstvo v takem razmerji ni moglo uspevati. Nravstven vzornik ne more biti, kdor gleda dan na dan razuzdanstvo in krivičnost. Zadovoljstva tam ni, kjer je večina ubožna, in bogata samo neznatna manjšina, katera si je bogastvo nakopičila, zlorabeč svojo slobodo ter imovinsko stisko držav in državljanov. Tako je počasi izginila domovinska ljubezen, ker domovina je kruh jemala, ne da bi ga dajala. Sploh je bilo vse tako kakor ondaj, ko je Bog naročil očaku Noetu, naj si steše ladjo.

Takšno zunaj še nekoliko sijajno, znotraj pa nepopravno in trhlo razmerje evropsko smo opažali tam v daljni Kini tem radostneje, ker smo se bali Evrope, dokler je uspevala v rasti prebivalstva, bogastva in vojne sile. Evropa ali ostala Evropa pa se je bala Rusije, katera se je počasi razvijala na neizmernem, rodovitem prostoru in je jednako težila na Evropo kakor na južno Azijo. Oprezna skrb za svojo korist, evropski denar in evropsko orožje, vse to nas je napotilo, da smo {{prelom strani}} se zvezali z Evropo za napad na nevarno Rusijo. Mi smo pritisnili od vzhoda, Evropa je udarila od zapada, in podrli smo Rusijo. Držeč se starih azijskih načel, pobili smo ogromno množico ljudij po vsi Rusiji. Ko pa je minil prvi strah in trepet, tedaj smo milostno krotili zasvojeno Rusijo, tako da so se ljudje skoro sprijaznili s prevratom in z novimi azijskimi gospodarji. Bili so namreč zopet siti in varni zunanjih sovražnikov in pozabili so narodno svojo dinastijo, ponos narodne države in vso tisočletno zgodovino. V Rusiji smo naselili preobilico domačega kitajskega prebivalstva — pridne, zmerne, varčne ljudi. Zemlja je bila rodovita, bogastvo in število prebivalcev nam je naglo raslo, in tako smo brez težave delovali na razvitek vojne sile, dočim je v ostali Evropi čimdalje bolj pešala zemlja, pojemala množina in vrlina ljudij in se je povsod javljala trohljivost občih odnošajev. Predno je zapadna Evropa spoznala velikansko svojo bedastočo, da je v razdor Rusije poklicala na pomoč čile kitajske rodove in predno je od Amerike dosegla pomoč, katere je moledovala proti nam, stopili smo naprej za korak, katerega nam je narekovala skrb za naš obstanek, in osvojili smo si tudi ostalo Evropo bolj s strahom in z izdajstvom nego po zmagah na bojišči. Ljudstvo gladnikov in sužnjev nas je vzprejelo kakor davno zaželene rešitelje. Neusmiljeno smo podirali mesta in gradove, grozno smo morili. Obči strah, ki je obhajal ljudi, bil je temelj njih pokorščini.

Ko je bila vsa evropska celina v naših krepkih rokah, ni se nam bilo več treba ozirati na običaje in spomine stare Evrope, temveč bilo nam je do bodočnosti, da obdržimo pribojevani svet, da odpravimo možnost uporov in da Evropo, kakor nekako kitajsko naselbino, uredimo tako, da ostane vedno zavetišče preobilemu prebivalstvu matere Kine.

Ze v XIX. stoletji se je Evropa odlikovala po obilici učenjakov in književnikov. Sluli so zlasti nemški učenjaki, ki so izumili dokaj globoko premišljenih teorij, kako je vladati narodom in državam. Tiste teorije se pač niso mogle uresničevati, odkar ni bilo evropskih držav, ali utegnile so biti dobro tvorivo. Naša vlada je torej sklicala najpremetenejše kitajske državnike in sloveče evropske učenjake iz sleharne stroke državnih ved. Ta zbor je po temeljitih obravnavah izumil državno upravo našega evropskega Kitaja, in ta uprava je gotovo vzorna, ker so jo osnovali izkušeni naši modrijani in izmed evropskih veleumov največ Nemci, katerih teorije so bile nekoliko slične našim nazorom. Oprijeli so se ti privojevani učenjaki naše države prav goreče in nam služili zvesto in učenjaški marljivo, čim smo jih pridobili {{prelom strani}} z visokimi naslovi in odlikami, kar nas ni stalo troška. Poglavite obravnave so se tikale vere in prostosti. — Kar se dostaje vere, določil je učenjaški zbor, da se odpravi krščanstvo, sicer pa sme vsakdo verovati, kar hoče. Krščanstvo se je prepovedalo, ker smo se že v starem Kitaji uverili, da načelno nasprotuje nepogojni vsemogočnosti države in brezozirni pokorščini državljanov. Zakaj pravilo: »Boga moraš bolj slušati nego ljudi« ne ugaja našim nazorom. Ali tudi evropski učenjaki niso zagovarjali krščanstva. Nekateri namreč sploh niso imeli vere, nekateri so bili raznih ver, vsak o svoji trdeč, da je prava, in nekaterim je bila naravnost vzor tista država, v kateri se državno oblastvo nič ne ozira na verska čustva posameznikov. Da se moremo krščanstva otresti in ogniti, vzeli smo v roke vso sleharno vzgojo mladine. Uspeh je bil nagel in je presegel vse naše nadeje. Kar je bilo poloviti mladine, vteknili smo jo v nove zavode svoje, starina evropska pa je pomrla. Nista zamrla dva človeška rodova, in že je bila vsa Evropa kitajska in vzgojena po naših nazorih. Seveda, v pomočkih nismo bili skopi in izbirčni; zatorej se nam je v nekaj desetletjih posrečilo, da smo raznarodili vse narode evropske, česar prej navzlic vsem naporom niso dosegli večji narodje proti manjšim.

Kar se tiče vprašanja prostosti, zavrgli smo takisto evropske nazore in uredili državo po azijskem načelu vesoljnega robstva. Uvaževali smo v tem pogledu, da stane uprava z občim robstvom menj, da se državna vsemogočnost in neomejena oblast, za katero so se navduševali tudi evropski učenjaki, more izvesti samo na podlagi obče pokorščine in da evropska prostost ni mogla ubraniti pogube vaših držav, dočim je naša stara kitajska država z azijskimi nazori preživela ves evropski srednji in novi vek. Naši državi na čelu je seveda človek; ker pa ne poznamo Boga, zato nam je človeški vladar Bog, in imamo ga za neumrjočega, vsevedočega in vsemogočnega. Nihče podložnikov ne sme izustiti, da mu je gledal v obličje, nihče slikati njega podobe, nihče izgovoriti njegovega imena. Upravo ogromne države vodijo mnogi državniki, kakor drugače ni možno. Kdo je med njimi višji, kdo nižji, nihče ne ve in ne sme vprašati. Vsem je zapovedana stroga zvestoba in odkritosrčnost. Mišljenje vsakega državnika pa se nadzira z nekim stolom očite izpovedi, čegar delovanje ste že videli. Za vsako pregreho, za vsako kvarno nakano najvišjih državnikov in takisto najnižjih podložnikov pa stoji smrtna kazen, ki se izvršuje brez nobene milosti.

Ker je vlada vseh ljudij mati, vzgojiteljica in strahovalka, zatorej nimamo zasebne imovine, ne poznamo rodbine, dedovinskega nasledstva {{prelom strani}} in vzajemnih pogodeb, in še pojma nimamo o tem, kaj je pravo, kaj pravosodje. Nihče nima pravic, vsakdo ima samo pokorščino; zatorej smo pa tudi vsi jednaki, in državna oblast razpolaga z našim življenjem in z našo smrtjo popolnoma slobodno. Davkov nimamo, ker dela vsakdo za državo brez osebnih dohodkov; celo denarja ne poznamo, saj bi ga tudi ne mogli rabiti, ker nimamo nič prometa. Vidite, tako preprosto se vlada pri nas in tako malo časa je trebalo, da je v Evropi umrlo krščanstvo in se je iztrebila vsa sloboda!

Vender naša država ni jednostavna. Veliko rabimo učenjakov, dasi zdelujemo brez bogoslovcev, pravnikov in modroslovcev. Zadoščajo nam zdravniki, tehniki in upravniki ... Zdravniki prirejajo živež za vse državljane, in to tako popolno, da ne potrebujemo lekaren. Pri nas ni boleznij in kuge, in ljudje so trdni še v pozni starosti; zakaj ne bi, ko ima vsakdo primerno hrano, zdravo telo ter obleko in stanovanje, vedno podložno zdravniškemu nadzorstvu. Zdravniki preiskujejo duševne in telesne zmožnosti vsakega državljana, družijo in razdružujejo naše zakone, oddajajo novorojence dojnicam, deco v primerne šole, mladino v delavnice in odločujejo, kdaj prestani življenje pohabljenca ali onemoglega starčka. Naši tehniki daleč presezajo američanske svoje tovariše. Železnice smo odpravili, zakaj država jih ne potrebuje. Ne mogla bi jih pa tudi vzdrževati, ker so naši predniki porabili malone ves premog. Porabljamo pa vsako vodno moč in izkoriščamo, kolikor možno, elektriške sile. Kako bi sicer mogli razsvetljevati svoje podzemeljske zgradbe, rabiti toliko vročine za razna izdelovanja in vzdržavati krdela redarstvenih zrakoplovcev in povsod razprežene telegrafske in telefonske zveze? Jako se tudi trudimo obnoviti plodovitost zemlje, katero so nam predniki ostavili vso izmolženo. Zasadili smo gozde ob morji in na gorah ter zajezili veliko rek. Naše pridne roke in naš um ter voda, luč in gorkota izpod neba, vse to Evropo zopet prenovi, da bode to, kar je bila pred tisoč leti. Sedaj seveda Evropa ne more živiti toliko Ijudij kakor nekdaj; in država mora skrbeti, da ni lakote in potrebe. Zatorej se pri nas leto za letom preračunja, koliko se sme nastopno leto naroditi novih državljanov, glede na povprečno število usmrtitev in na pridobitev novih virov za hrano državljanov. Ta račun ni lahek, kakor ni lahka razvrstitev prebivalstva v opravila in okraje, da jih tukaj ni preveč in tam ne premalo, da se ne izdeluje neke potrebščine preveč, neke premalo in da se nikjer ne vgnjezdi nezadovoljstvo ali kaka posebna navada. Iz tega ozira se vam morda opravičujejo tiste krinke, ki jih nosijo ljudje, da ne poznajo drug drugega in da se ne morejo pogovarjati, {{prelom strani}} ako niso pod nadzorstvom, posebe odločenim, da pazi na občevanje. — 

Starček umolkne, Samorad pa meni:

— Oprostite, častiti genij, da izrečem nekaj pomislekov proti državni vaši osnovi. Zdi se mi, da tujci vašo državo še hitreje podero nego ste vi Evropo. —

Starček odgovori: — Priznati moram, da je tudi naša država kakor vsaka človeška reč nepopolna in podvržena smrti. Vender napada tujih narodov in poraza se še dolgo ne bojimo. Evropa in največji del Azije je sedaj jedna zložna država, prijateljsko združena z ostalo sorodno Azijo. Napasti bi nas utegnili samo Američani iz Amerike ali iz Afrike; toda temu ni povoda. Vedno imajo prepire, vedno državne prevrate, zato ne morejo pripraviti velike napadne vojske. Republikam, kakeršne so ameriške države, tudi ni dana tista poželjivost po tujih deželah, katero so podedovale monarhije že iz časov Nimrodovih. Dalje je v Ameriki še dosti rodovite zemlje, dosti premoga, dosti prostora pridnim ljudem, prebivalcev pa še vedno premalo. Čemu bi z nevarnostjo iskali v tujini, kar se jim varno in obilo ponuja doma? Kakor praktični ljudje bi pa tudi spoznali, da si svoje moči, svoje blaginje ne povečajo prav nič, ako si osvoje našo državo. Naših ljudij ne rabijo, ker jih ne morejo privaditi drugačnemu delu in življenju; naših pridelkov ne potrebujejo, in naša hrana jim je strup. Nasproti pa mi ne potrebujemo njih izdelkov; njih kruha in mesa celo uživati ne moremo, ker nimamo zob. Ne čudite se temu! Naša hrana je vedno mehka, in ker zanjo ne potrebujemo zob, izpadejo nam, največ pa že otrokom ne zrasto drugi zobje. —

Kako pa naj pridejo Američani v naše zemlje? Ob morji je povsod gost les, poln zverine. Ceste ni nikjer, takisto ne hiše, ugodne za njih potrebe, ogleduhov in vodnikov ne morejo najti, ker nihče ne ve, kaj se nahaja dan hoda za njegovim začasnim bivališčem, kje so naša skladišča, kje je sredica naše moči in vlade. Pripetilo se je že cesto, da je priplula tuja ladja v naša prirodna pristanišča. Redarji-zrakoplovci so jo takoj zapazili in objavili. Odplula je na dotično mesto zrakoplovska četa in je z varne višave na ladje spustila steklene oble. Te oble se razlete na ladji ali na vodi in razširijo živ, tudi na vodi neugasen ogenj in omoten smrad. Tako pokonča ladje ogenj, ljudi pa strupeni smrad. Vse smo takoj uničili in nikogar nismo pustili, da bi povedal rojakom svojim, kako so se pokončali njega tovariši. Tako še danes zmatrajo našo zemljo za deželo, s katere bregov se nihče ne vrne. — Če nas napado z veliko silo, postavimo pa tudi mi {{prelom strani}} veliko brambo proti njim, premer znatno predero v deželo. Naša zrakoplovna vojska bode sovražnike gonobila z elektriškimi streli, z ognjem in morečim plinom; gibala se bode brez opasnosti v zračnih višavah in srčno napadala tuje nasilnike, zakaj branila bode po srčnem nagibu sebeohrane krušno svojo mater ter se ne bode bojevala samo na povelje ali iz tako zvanega patrijotizma ob lačnem želodci kakor nasprotna vojska. —

Samorad meni: — Prav vaši podložniki, vzdihujoči pod krutim trinoštvom, ne bodo zvesti branitelji svoje države. Robovi so, in ro bovo orožje je izdajstvo. Slični bodo poslednjim evropskim domobrancem, ki so se tudi napadovalcem udali na milost in nemilost, pričakuje, ako ne poboljška, vsaj izpremembe svoje usode. —

— Motite se, prijatelj! nadaljuje starček. Vam je bila država malik Moloh, kateremu ste žrtvovali život in imetje, tožeč, da vam preslabo vrača vaše žrtve. Vam je bila država idealna vsota narodovih močij, predstaviteljica njega slave in prosvete. Toda kdor je gladen in ubožen, ne ogreva se več za državo, ki mnogo jemlje in malo daje; kdor je sam oslabel, ne zanaša se na moč združenih oslabelcev; in za slavo in prosveto narodovo se ne zanimlje prepalo ljudstvo, kateremu celo ni več do osebnega poštenja. Mi ne delujemo z ideali. Pri nas je prva: siti želodec. Zatorej so naši siti državljani zadovoljni in ne modrujejo o možni izboljšavi svojega stanu. Mi smo tudi vsi jednaki, in nihče izmed nas ni videl boljšega življenja od svoje brezskrbne vsakdanjosti. Vaši državljani pa so vse dni gledali razliko stanov, in gladniki — nezadovoljniki — negovali so v svoji prostosti tisoč neizpolnjivih želja ter zajedno obupavali o neprehodnosti potov, ki naj drže do sreče. Izdajstvo je bilo pri vas prirodno; pri nas bi bilo nezmiselno, ker nihče izmed nas ne more od njega pričakovati najmanjše koristi. Očitate nam robstvo. Robstvo je samo tam, kjer sta sluga in gospod. Te razlike pri nas ni. Robstvo je bilo pri vas, najobčutnejše robstvo! Težak, sluga, rob je robotal na vse pretege za majhno mezdo in ne vedoč, kje bode obedoval jutri. S kakimi čustvi je gledal potrato in razkošje svojega gospodarja, ki si je prigrabil milijone z lokavostjo svojo in z žulji svojih težakov? Najhujše pri tem pa je bilo, ker so vašemu robu vsak dan trobili na ušesa, da smo vsi bratje, in da ima uborni težak prav toliko pravic kakor bogatin in da mu je takisto odprta pot do milijonov, potrate in razkošja kakor milijonarju. Dobiti je izvestno tudi pri nas nezvestobe ali nepokorščine, toda taki slučaji so redki, in kazen je pregrehi za petami. Toda malokdaj pride do kazni, ker vsakdo ve, da ji ne {{prelom strani}} uide, ako se je pregrešil. Da se boje kazni, to je najjačje varstvo proti zločinstvu. —

— Menim, da prav s svojimi naglimi kaznimi brez kazenskega zakonika ustvarjate velike krivice. —

— Nikakor! nadaljuje starček. Vi ste v pravicah in v pravosodji vedno poskušali, vedno izpreminjali, delali izjeme in pridržke, kakor da vas peče vest ali da nečete izvrševati prava vselej nepristransko. Izumili ste celo porotna sodišča kakor zaščitje proti možni pristranosti državnih sodnikov in bobnali ste, da je to velika slobodnostna pridobitev, dasi ima državna oblast pravico, ob gotovih slučajih porotna sodišča nadomestiti z izrednimi sodišči in zločinca postaviti pred porotno sodišče, katero ni pristojno glede na mesto storjenega hudodelstva. U čakali ste tudi porotna sodišča, tako sestavljena, da se je v porotniškem mnenji bolj izražala strankarska strast ali narodna mržnja nego pravno čustvo. Pri nas se sodi drugače in nepristransko. Kaj je kaznjivo, ve že vsakdo po svoji vzgoji, in ne potrebujemo za to pisane knjige. Sodno ravnanje pa je jako jednostavno. Velik nemški učenjak nam je izumil stol očite izpovedi, kar pa ni tezalnica, ker mi ne poznamo torture nekdanje omikane Evrope. Človek, sumnjiv zločina, posadi se na takšen stol in pove na vsa vprašanja čisto resnico. To izpoved poslušajo trije možje, izžrebani sodniki, ali po telefonu ali iz očij v oči. Sodniki tudi sede na takih stolih, torej izreko sodbo po vestnem svojem prepričanji. Če prisodijo na kazen, tedaj se zločinec takoj usmrti z elektriko, ne da bi ga še odvezali od stola. Ako pa je oproščen, izpije nekov sok, da pozabi vse, kar je govoril; in odveze se od stola. Tudi sodniki izpijo po sodbi tisti sok, da pozabijo zločinca, zločin in sodbo ... Izvolite pogledati tja v nekdanji Korotan, ondu zapazite dva človeka, ki sta nedavno prebila smrtno kazen. —

Dočim se pripravlja žica za ta pogled v daljo, pripoveduje starček, da se trupla navadnih obsojencev pošljejo v kemiške tvornice, kjer jih razkroje in koristno porabijo kakor vsa druga človeška trupla, ker mrliči se ne pokopujejo. Nenavadni zločinci se pa javno izpostavijo. — Vsak takšen zločinec je sam svoj kip. Vi ste stavljali spomenike slavnim, zgodovinskim osebam, da ste se bahali ž njimi. Mi jih stavljamo zločincem, da so v svareči vzgled. Obsojenčevo truplo se odpre in potlej se s posebnim strojem napoji tekočine, katera se skoro strdi kakor kamen. Ta kamen, pristni obsojencev stas, postavi se na podnožje, v katero je vdelana bronasta plošča, ki naznanja, kaj je kip zakrivil. —
{{prelom strani}}
Samorad pogleda skozi temno okence na konci pripete žice in takoj ugleda dva človeška kipa. Obraza sta bila kakor živa, samo oči so osteklele.

Prvi kip ima napis: L. 18. 4. X./IV. 5. 9. I.

Želel je slobodno misliti.

In na drugem se čita: X. 81. 5. VII./D. 170. 2. III.

Dvomil je o neumrljivosti našega vladarja.

Prvi kip hrani okamenele ostanke vodje zrakoplovni četi, drugi pa učenjaka Rudovara. Obe osebi poznamo iz prejšnega poglavja. Vzgrožen gleda Samorad ta spomenika in miluje poslednjega svojega pravnuka. Genij Velike Azije nadaljuje:

— Vi ste kaznovali samo hudobno dejanje, pustivši božji pravici kaznovanje zlobnega naklepa. Mi ne priznavamo Boga, zatorej nam ima država božjo oblast in pravico kaznovati tudi zlobne naklepe: zatorej sta onadva okamenela. Zakrivila sta najzlobnejši, najnevarnejši zločinstvi: zločinstvi, kateri sta naperjeni proti obstoju in bistvu naše države. Kjer velja splošna pokorščina, kjer ima državna oblast misliti in skrbeti za vse in za vsakogar; tam ni prostora slobodnim mislim, tam se misli jedino to in tako, kakor je zapovedano vsakomur. To je tako dosledna reč, da se ne smete čuditi, če smo zraven krščanstva prepovedali tudi vso umetnost, vse pesništvo in modroslovje, vso zgodovinsko in govorniško vedo. Mi nimamo leposlovja, ne poznamo nekdanje vaše splošne omike, in našim matematikom bi se zdelo smešno meriti tek nebeških zvezda ali se ukvarjati z vprašanjem, je li se suče zemlja okolo solnca ali solnce okolo zemlje. Slobodno modrovanje bi nam izpodkopalo vso državno osnovo: saj ne smemo dopuščati, da bi kdo drugače mislil nego delal, namreč prvo slobodno, drugo neslobodno, ker skoro potem bi ljudje zahtevali slobode tudi v dejanji. — Takisto je zločinstvo, naperjeno zoper bistvo naše države, dvojiti o neumrljivosti našega vladarja. Ker ne poznamo nadzemeljskega gospodarja nad človekom, prisvajamo popolnoma dosledno božja svojstva svojemu pozemeljskemu vladarju in verovati moramo, da je on popolno bitje, obdarovano z neumrjočnostjo, vsemogočnostjo in vsemodrostjo. Kdor misli, da je naš vladar človek kakor mi drugi, ta čini pravo veleizdajstvo. Sicer ste nekaj jednakega poznali že v stari Evropi. Ondaj ste pač z ustavami omejevali osebno oblast svojih vladarjev, toda vladna uprava vam je bila vsemogočna, neumrjoča, {{prelom strani}} in težko bi bil pri vas ušel kazni tisti, kdor bi trdil, da celotno poslovanje državne uprave ni nezmotno. —

— Vaša država trapi bistvo človekovo, razvoj in blažitev duha; torej ne more imeti stalnosti. —

— Mi ne trapimo duševnih močij, mi jih samo urejamo, da vsakdo služi celoti in da se ne ustvarjajo sredobežne sile. Kam ste vi zabredli s svojim prostim razvojem duševnih darov? Poglejte pa nasproti našo mater, kitajsko državo! Poznali ste jo nekoliko že v XIX. veku. Katera država se je mogla tedaj meriti ž njo, kar se tiče starosti in števila prebivalcev? Naša sedanja država pa je osnovana strože nego stara kitajska. Mi smo za nje ustanovitev porabili vse izkušnje domačega Kitaja in vso učenost osvojene Evrope; mi imamo izdatnejših, naprednejših pomočkov za svojo ohranitev in ne toliko nevarnih tekmecev kakor nekdaj Kitaj, ki je sedaj z nami prijateljski zvezan. Do nedogledne bodočnosti se nam ni bati napada in poraza od nikogar. Vender se pogubi tudi naša država, in po Evropi, katero smo zasadili z gozdi in izpremenili v rodovit raj, zopet zagospodari evropsko pleme, ki bode uživalo plodove našega truda in naše varčnosti. Zgodi se to pozno, vender zgodi se pač. Nič stalnega ni pod solncem, katero tudi ni večno. Tudi naša država se mora pokoriti zakonu vseh človeških naprav. Postarali se bodemo in umrli, in tiste prirodne sile, ki delujejo na to, da iz trohnobe zaklije novo življenje, razdrobe tudi naše carstvo. Vsako bitje nosi v sebi kal smrti. Smrtna kal evropskim državam je bila sloboda; našo državo zamori prav to, kar jo sedaj vzdržuje: robstvo. V robski pokorščini zamre počasi vsa volja in opeša ves razum. To pešanje duševnih sil prestopa in se množi od rodu do rodu. Jednotno vladanje po neizpremenjenih načelih in delitev vsega delovanja med posamezne izvežbance, ne da bi se roka in duh kdaj bavila z drugim opravilom in ne da bi človek kdaj užival nenavadnih razvedril, to dvoje pa činuje na to, da posamezniki več ne vzmorejo napredka in novih iznajdeb in da vsa državna uprava okostenf. Med državljani se javlja topoglavost, blaznost; množe se samoumori. Državni stroj pa celo v navadni vsakdanjosti ne zdeluje, kakor bi moral in kakor je posloval nekdaj; v nenavadnem slučaji pa odreče vse poslovanje. Tako pridemo do splošnega poraza ... Takova je človeška nrav! V sredi, v zmernosti ne ostajamo, ampak begamo od skrajnosti do skrajnosti in ondu zagazimo do robov, ki nas strmoglavijo v prepad. Videli smo vaše države, osnovane na temelji krščanstva in slobode, videli smo, da ste ostavili krščanstvo in da vas je sloboda vseh proti vsem, sloboda, izvedena do skrajnosti, zavedla v prepad. Posnemati nismo {{prelom strani}} smeli vaših vzgledov; morali smo poiskati nasprotno stališče. Zgradili smo torej državo na temelji materijalizma in robstva ter zabredli v nasprotno skrajnost. Lepo se da učiti zmernost: »Sustine et abstine«: Pokorščina ne sme zatreti slobodne volje in misli: Sloboda ne sme ubraniti podrejanja posameznikov pod višji zakon in ozira na jednake pravice in koristi bližnjika: Državam kakor državljanom je treba idealnosti, povzdigati morajo duha kvišku in krotiti sebične strasti, ker človek ne živi za nasičevanje nenasitnih strastij, in država ni zgolj narod v orožji. Vsakdo pozna resnico takih naukov, toda ravna se po starem reku: »Video meliora proboque, deteriora sequor« ... Kadar je mera polna, tedaj nas strahuje nadzemeljski vladar, najsi ga priznavamo ali ne, in kaznuje narod z narodom, skrajno slobodo s skrajnim robstvom, Evropo z Azijo, Azijo z Ameriko in obratno. Tako se vrti kolobar človeške usode od stoletja do stoletja, in kar je danes na vrhunci, to se nagne jutri nizdolu, da zopet vstane. Tako je naša svetovna zgodovina svetovna sodba: večno strahovanje, večno se ponavljajoče človeške zlobe in bedastoče, danes tako, jutri drugako, bistveno pa vedno jednako — ker nič novega se ne zgodi pod solncem! —

To izrekši se starček razprši v sivo brezlično meglilo. Samorad pa zre začuden predse in sanjavo premišljuje, ali je bil ta starček oseba ali prikazen kakor morebiti nedavno na razvalinah babilonskih? Ali so bile njega besede, katere tako spominjajo Abadona, iskreno mnenje ali mameče slepilo? Dočim tako omahuje, jame se megla gostiti in iz nje vzrase človeški stas, ves podoben Samoradu, kakeršen je bil pred štirimi leti v cvetji in zadovoljstvu zlate mladosti.

Samorad se preplaši in zakliče: — Kdo si, zlobni duh, ki me trpinčiš, očitajoč mi nedolžno moje lice iz dobe vzorov in blagih želja? —

Prikazen odgovori: — Nisem zloben duh, ako ti očitam dobo, ko še nisi poznal kesa in obupa ... Bil sem ti zvest spremljevalec po dejanski zemlji in ob breztelesnem beganji v sanjavi bodočnosti.

Često sem te svaril, toda bil si gluh in se nisi oziral name. Zopet te hočem opominjati; toda vrniva se najprej v istinitost XIX. stoletja in posetiva mojo in tvojo rodno hišo. —

Samorad gleda očito vesel domači dvorec, ki še vedno kaže blaginjo in ukusni red svojega gospodarja, drevje, upognjeno pod ovočjem, trsje, polno zažetega grozdja, kozolce, natlačene s snopovi, in povsod vesele obraze ter vidni blagoslov božji. Na misel mu pride {{prelom strani}} huda ura ob požaru njega pristave, katero vidi danes nepoškodovano. To vse ga nekamo vznemiri, da vpraša mladeniško prikazen:

— Povej mi, spremnik, kdaj sem poslednjič gledal svoj dom? —

— Čas merim kakor ti — odgovori prikazen. Če ti ne veš dneva, meni tudi ni znan. Sicer pa nama gre za bodočnost, da živiš in ne umiraš samo kakor ves ta čas, ko so te vezale spone Abadonove. Moč imam do zlega duha in opominjam te, da se mu odrečeš in zahtevaš nazaj život in prostost. —

Toliko da prikazen to izusti, pristopi Abadon, kakor bi bil vzrasel iz tal. Tudi Abadon ima Samoradovo lice. Samorad se zopet ustraši svojega obraza. Kakor je lice, katero mu očita mladeniška prikazen, zdravo, bodro in sočutno, tako je tisto, katero nosi Abadon, strastno — medlo in utrujeno — pokoja želeče, in Samorad bi gotovo slastno segel po prvem lici, ako bi smel voliti. —

Abadon upre togotne oči v prikazen; ta pa se ne gane, ampak govori obrnjena k Samoradu:

— Najprej vedi, da ta zli duh, ki se je sedaj prismradil semkaj, nima moči do mene in tudi do tebe ne, dokler mi pustiš, da govorim s teboj. Torej odpri besedam mojim ušesa in srce! Jokati moram po tebi, kakor so nekoč po očaku Jobu jokali njega prijatelji! Jobu je ostal zdrav vsaj duh; tebi pa ni ostalo nič. Svoj život si zamenjal za ta ostudni meh, od katerega še senca ni tvoja, ampak Abadonova. Tvoja volja ni več moška, ampak liki jesenski list, ki ga prenaša veter od grma do grma. Tvoj um pa deluje tako, kakor da sta opešala ves spomin na tvojo nekdanjo zavest in vsa razsodnost. Moreš li odgovoriti, čemu motriš meglene obraze nastopnih stoletij, ki te nič ne peko, in zapiraš oči jasni sedanjosti, v kateri živeti in delati je tebi dolžnost? Ali si zadobil količkaj tiste obljubljene koristi za svoje dejansko življenje, ko si gledal črkobera Slovogoja, brezznačajnika Rudovara in na razvalinah evropske prosvete človeške patvore, poživinjene po azijskem trinoštvu? Ali si se kdaj v peklenski svoji obmani vzpel do sodbe, da je vsa ta bodočnost, ki je mikala tvoje oči, zgolj premišljeno sleparstvo? Ali si se kdaj zavedal, da si utopljen, izgubljen, če jadraš dalje s tem vetrom na svojem čolniči brez krme? Ne želim, ne pričakujem tvojega odgovora; sam bodem odgovarjal. Razgrniva sliko tvojega življenja — ako se sme življenje imenovati tako brezvoljno brezumno opotekanje — od danes nazaj do tistega dne, ko te je Abadon potegnil iz Save; razmotriva tvoje bedastoče in tvoja potovanja, in potlej pridem morda do zadovoljstva, da nisem govoril gluhim ušesom. —
{{prelom strani}}
Kaj si videl in čul iz dobe po XIX. stoletji? Zgolj zlobo in bedastočo, vojsko bratov proti bratom, splošno dirjanje v prepad, poraz svojega naroda in vse Evrope, zatem robstvo, kakeršnega doslej ne pozna zgodovina človeška. Vse si videl peklenskočrno, brez najmanjše iskrice nebeškega ognja. Sestavno si se uvajal v tisti Abadonov pesimizem, ki je žalostna, sramotna maroga našega veka, gonoben zločin in podla bedastoča ... Član si človeške zadruge in naudan si bil blagih upov in namenov. Kazalo se ti je, kako se človeštvo naposled poživini, in predočeval se ti je podli značaj poslednjega tvojega potomca: to vse z namenom, da sam ne čislaš življenja, da se ti življenje priskuti kakor naloženo breme in da bode dovršetek vse tvoje omike, vseh tvojih blagih naporov značaj, kakeršnega si videl na Rudovaru ... Član si majhnega naroda, ki se vztrajno bori za svoj obstanek in za svojo čast. Kazalo se ti je, kako je prepadel v smešnost in podlost in naposled uničil malone samega sebe: to vse z namenom, da se iznebiš ljubezni do rodne zemlje in se otreseš tistega prirodnega čustva, ki te veže na rojake tvoje. Tako dosledno si se pojil s pesimizmom, da si verjel prizore, ki nasprotujejo zakonom prirode in večne pravice ter vsem pojavom zgodovine človeške. Tako te je se stavno vzgajal tisti duh, ki te izvestno ni zastonj otel iz savskih vrtincev. Otel te je zase, za svoje kraljevstvo, katero ti je nedavno slikal tolikanj peklensko; in sedaj te vzgaja zase, da bodeš nekoč propovednik njega blagovesti — razčlovekujočega pesimizma. Plahtalič, Slovogoj, Rudovar in tisti genij Velike Azije, katerega si našel na razvalinah mesta Pariza, vsi so bili zgolj prikazni Abadonove, kakor je laž tisočera, resnica pa jedna; laž prikupna in vabeča pod krinko resnice, dočim je resnica preprosta in trpka. Najprej si nosil obroč na vratu — sramotno znamenje robstva; potlej pa si zabredel še globočje, zamenivši svoje telo za ta prazni lev. Tvoj lev je pristna slika sedanjega pesimizma. Zavedeni po napačni vzgoji, slečete dejanskega človeka, ustvarjenega po božji podobi, zavrgši svojo krepost in zaupanje v samega sebe, svoje verstvo in narodnost, in hkrati oblečete lev Abadonove podobe: brezbistven lev domišljave in skepticizma, lenega fatalizma in plašljive brezupnosti. V tak lev potlačeni, pač čutite svojo ničnost in sodite potlej, mereč ves svet po sebi, da je človeštvo prokleto v ničnost in da so ljudje na zemlji res samo zemeljski metež, kakor ti je nekoč laskavo očital novi tvoj bog Abadon.

Tako omamljen si gledal skozi Abadonove naočnike in iz njegovega leva človeško zgodovino minulih in bodočih časov. Čuda torej ni, da si videl slikano vse mračno na mračno, zgolj človeški prepad {{prelom strani}} in poraz in nikjer vesele nebeške luči. Vender je neovržna resnica, da človeštvo napreduje in da se blaži. To resnico nam razodeva prav statistika, na katero se je sklicaval Abadon in se sklicujejo tako radi pesimisti, dokazujoč prepad človeške zadruge. Statistika, ta najnovejša veda, ki je dokazala čudovito rednost tako v pojavih prirodnih slučajev kakor v činih proste človeške volje, veda, ki kakor pristna fotografija istinsko razkriva vse razmerje človeške zadruge, ne dopuščajoč olepševalnega slikanja ali Potemkinovih vasij; ta statistika nam pač podaja važni nauk, da so bedastoče in zlodejstva ne samo učinki strastij in napak posameznih ljudij, temveč takisto posledice splošnega stanja človeške družbe v dotični dobi. — Toda nuja nam tudi važnejši in tolažilni nauk, da vsak napredek v državnem redu in v splošni omiki, vsaka poboljšava v pridelovanji in v občilih, vsaka nova koristna iznajdba blagodejno in stalno činuje na človeško zadrugo, in to v vseh ozirih in mnogo hitreje in jačje, nego smo pričakovali. Nič ne ostane samično in brez posledic. Ne topi, strašljivi fatalizem, temveč živa, blagodejna poboljšljivost človeške družbe odseva iz matematiško gotovih podatkov statistiške vede. Ta veda nam kaže, da za izboljšanje človeštva ne potrebujemo novih kazenskih prepovedij ali novih verskih zapovedij, temveč jedino napredovanja povsod načete splošne izobrazbe in razumnosti. Sploh nam podaja statistika tolažilno gotovost, da napredujemo z omiko vred, da se človeška zloba manjša, da se lajša gmotna beda nižjih stanov in da se množi splošna materijelna in ideelna imovina.

Vi, mladeniški pesimisti z nazori umirajočih starčkov, poudarjate, da človeštvo hira in da se stara zlasti Evropa. Res se staranju in razpadanju po dovršeni dobi svojega razcvita in svoje moči narodje takisto ne morejo izogniti kakor ne posamezni človek. Tudi duh vsega naroda ali naroda kakor celote nima življenja brez meja. Kadar je doseženo najboljše, mora nam ugajati slabše, ker se vedno poraja novina, in kadar je dospel narod do vrhunca, mora se napotiti nizdolu, ker ne more ostajati; pot nizdolu pa je navadno hitrejši od pota vkreber. Sploh se ne more nobena človeška naprava ali namera izvesti do skrajnih posledic, ker vsega človeškega početja se drži zmota in greh in vsakemu zemeljskemu bitju je že pri postanku vcepljena kal prihodnjega prestanka ... Toda pota božje previdnosti so nezasledna; ako pa jih izkušamo zasledovati, moramo v človeški usodi iskati tudi večne pravice in večne ljubezni božje. Zatorej se nihče ne sme predrzniti do pesimistiške trditve, da je človeštvo že dospelo do poslednje dobe svojega zemljevanja. Koliko tisočletij so {{prelom strani}} po zemlji lomastili ihtijosavri in njih svojat, predno so se pogreznili v kredo! Ti, človek, božja podoba, pa si ne upaš zase pričakovati vsaj toliko tisočletij, kolikor jih je bilo danih tisti golazni in nakazni? Vera te uči, da je po padu prvega človeka minilo štiritisoč let, premer je prišel obetani Spasitelj, da nam odveze prokletstvo izvirnega greha. Ali ne dvojiš o božji pravičnosti in ljubezni, ako pesimistiško trdiš, da bode doba, v kateri se more človeštvo udeleževati duševnega preporoda po krščanstvu, krajša, nego je bila doba tožnega čakanja na učlovečbo božjega sinu? Pomisli dalje, koliko narodov še čaka oznanjevalcev božje blagovesti; koliko je še divjakov in samojedov (človekožerov), ki so tudi pozvani k splošni prosveti; koliko je še poravnati očitih zgodovinskih krivic, kako malo je še ljudij na zemlji za te velikanske prostore in kako neizmerno je bogastvo in koliko je živil, katera hrani zemlja, še nenačetih! In ta naša zemlja nam še celo ni znana po vseh rodovitih pokrajinah — kamoli obdelana. Če preudariš vse to, moraš pesimiste zavrniti z upravičeno sodbo, da človeštvo še ni pri kraji, ampak vedno še v prvi dobi svoje zgodovine. Ako smemo vzporejati celotno človeštvo posameznemu človeku in značaju njega dob, onda smemo z drugimi besedami reči, da nas čaka še velika nedogledna mladeniška in moška doba svetne zgodovine, predno se človeštvo jame starati in prepadati v vseh tistih bedah in grehotah, o katerih nam prerokuje Sveto pismo. Potlej stoprav pride »dan Gospodov«, »dan sodbe in povračila«. — »Prvine se raztope, in zemlja zgori z vsemi stvarmi na nji.« In kdaj se to zgodi? »Tistega dneva in tiste ure ne ve nihče, tudi krilatci v nebesih ne, nego jedini Oče.«

Pesimisti prav radi vzporejajo našo dobo upadajoči in medleči dobi rimske države v starem veku. To je neosnovana vzporedba, strašljiva pretirava obrabljenega reka, da se ne zgodi nič novega pod solncem. Prav nezmiselno je, s tistim merilom kakor stare čase meriti tudi popolnoma predrugačeno pozorišče in na vse drugačnih temeljih osnovane položaje sedanje dobe. Stari vek je ječal pod robstvom in malikovalstvom. Sedanji omikani svet ne pozna robstva in ga odpravlja, koderkoli se širi evropska omika. Ta omika prešinja počasi vse in se razteza neustavno. Skoro spoznamo vso zemljo, kjerkoli morejo bivati ljudje, in vsi ljudje bodo deležni omike in napredka. Vedno več zemeljskih zakladov se bode našlo in razkrilo, vedno več površine bode podano pridnim rokam, umno poljedelstvo in obrtnost napredujeta, trgovina se širi, občila med narodi se boljšajo in raztezajo. Povsod je napredek, in njega pridobitkov so deležni vsi omikani narodje. {{prelom strani}} Imovina stoji na temelji dela, varčnosti in pravne varnosti, in ne več kakor nekdaj na plenitvi in vednem strahu pred izgubo. Celo nižji stanovi, ki so stopili na mesto nekdanjih robov in tlačanov, imajo mnogo več potrebščin nego nekdaj in žive ob njih ugodno in pravnovarno kakor še nikoli. Med omikanimi narodi ni več možna splošna lakota, toliko so se izboljšale trgovinske zveze, in toliko bolj zadoščajo občila. Takisto se razvijajo in spopolnjujejo mednarodne zdravstvene naprave, in obvarovani smo tistih strašnih kug starega in srednjega veka. Blaginjo in omiko starega veka so podrli vztočni barbari; tudi tebi se je kazalo, kako so sinovi ostarelega Kitaja v robstvo vkovali moderno Evropo. Kaj takega sedaj ni več možno. Vsa zemlja bode skoro poznana, tudi stari Kitaj se ne bode mogel več zapirati vplivu evropske omike. Naša prosveta, države, osnovane po evropskih načelih pravne varnosti in uredovanega gospodarstva, širijo se čimdalje bolj po vsi zemlji in stopile bodo v pravne mednarodne zveze med seboj. Neosnovan je torej strah, da bi še kdaj barbari porušili evropsko kulturo; nasprotno pa je velik dobiček za vse naše nastopnike, da podedujejo vso našo omiko, vse iznajdbe in tudi vse imovinske pridobitve svojih prednikov. Pomisli poslednjič še krščanstvo! Sedaj kakor nekdaj ima vnetih oznanjevalcev, neustrašenih mučencev in neustavno se širi po vsi zemlji, blažeč srca in kroteč strasti ljudem in narodom ter nudeč vsakemu človeku milote in tolažila, kakeršnih ne vzmore nobeno malikovalstvo, nobeno modroslovstvo in nobeno slepilo Abadonovo ... Ni torej res, da se ne godi nič novega pod solncem, ampak očito je, da napredujemo po stezah vere in nravnosti, omike in slobode kvišku k idealnim zmotrom, in sicer tolikanj, da se kaj takega dosedaj ni zvršilo pri nobenem narodu, kolikor jih pozna zgodovina naše zemlje. —

Ti, sinko majhnega, mehkega naroda, ki si gledal lepo svojo domovino pokrito s šumami in najlepša svoja mesta v podrtinah, ki si videl, kako je umiral poslednji Slovenec, izvestno se bojiš, da se tvoj narod stisne in izpodrine ob splošnem napredovanji večjih narodov, kateri mu ne bodo dopuščali posebnega razvijanja, bojiš se, da se potopi v drugih narodih kakor tvoja Sava v tujem Dunavu! Bojazen tvoja ni upravičena ne pred Bogom ne pred zgodovino človeško. Pred Bogom ne, ker te je ustvaril, ker ti je podaril tvoj lepi jezik in lepo domovino in ti ni odrekel pravic, podeljenih drugim narodom. Božjo pravico imaš torej do življenja, kakor krožijo okolo solnca po svojih tirih veliki in mali planetje in drobni planetoidi. Pred človeško zgodovino ne, ker ni preminil še noben versko in nravstveno {{prelom strani}} krepak narod, kakeršen je izvestno tvoj, dokler je čuval vernost in nravnost, ti svoji najvišji blaginji.

Žarki vesoljnega napredka bude veliko pleme. Slovan stopa sedaj na dan; in če mi vstajamo, tedaj je onih strah, ki so vstali, dokler smo mi spali. Zatorej se postavljajo proti nam in se krčevito držč položajev, katerim je, dasi so bili krivični, stoletno priposestovanje nadelo videz pravice. Hudo peče gotovo tudi tebe, da nas porogljivo prezirajo, ker si v desetletjih nismo nabrali toliko idealnega bogastva kakor drugi v stoletjih; da nas zaničljivo potiskajo na stran, ker smo mladi in majhni; da nam odrekajo marsikaj, kar je drugim slobodno; da je marsikdo čutil pristranost, kjer je pričakoval jednakopravja; da nekaterniki zmatrajo slovensko tvojo zavest za greh, ki se ne odveze ne na tem ne na onem svetu; da se ponekod togote zaradi češčenja naših svetih blagovestnikov, ki sta nam oznanjuje sveto vero, utemeljila tudi slovstvo; in da razni skriti in očiti klevetniki umetno izkušajo buditi nezaupnost državne oblasti proti zvestim narodom; in morebiti si že z marsikaterim rojakom vred, ki je bridko trpel posledice svoje slovenske zavesti, vzdihnil: »Exoriare aliquis nostris ex ossibus ultor«! Vender ne boj se vsega tega in ne posnemaj strašljivcev, ki se odtezajo narodnemu delu, ker ni prijetno! Vsi ti sovražni pojavi, ki se porajajo in goje proti nam, vsi so prirodni in se ponavljajo vselej, kadar k obedni mizi, kjer sede trije, prisede četrti, ki zahteva svojega pravičnega deleža in se ne da odpraviti z ostanki, namenjenimi prosjakom. Človeška čud je taka, da radi izgrešimo pot pravice in pametnega mišljenja, kadar nam je poudarjati pravico drugih proti nam; in najbolj zapiramo oči pravici in resnici, kadar moramo dajati iz rok, kar bi radi obdržali, dasi je bila naša posest krivična.

Omika bode blagodejno činjevala tudi v tem pogledu. Po nji se zavemo svoje vrednosti in skupnih koristij z bratovskimi narodi. Samozavest in vera v sebe nas bode jačila in jeklenila pri trnjevem delu in vztrajnem naporu za narodne blaginje. Teh pa se bodemo zvesto oklepali, ker bodo pridobitve našega truda in ne samo milostni darovi. Če smo vsak posebe jeklen značaj, onda smo vsi skupaj nepremagljiva trdnjava. Dokler smo takšni, imamo važno prednost pred večjimi narodi, kateri že dolgo uživajo tiste pravice, za katere se mi še borimo. Mi vztrajamo in smo krepki, dokler delamo v znoji svojega obraza; oni pa razkošno uživajo pripodedovane blaginje, katere jih niso stale truda, in se mehkužijo v brezskrbni varnosti. Omika pa bode vplivala tudi na naše nasprotnike. Spoštovali in uvaževali nas bodo, odkar se spoštujemo sami, in potihnili bodo vsaj nekateri {{prelom strani}} tistih klevetnikov, ki sedaj pljujejo toliko ogrde na nas. Vremena se bodo razjasnila, in končno dospemo tudi mi korakoma do zmotra, katerega nam je zastavila večna pravica in ljubezen.

Nekovo posebno svojstvo je podeljeno nam Slovanom, ki svoje sedanje domovine nismo pridobili največ z mečem v roki kakor večina drugih narodov. Tudi najhujši protivniki nam ne odrekajo blagih duševnih vrlin in posebne rodne idealnosti. Dobrotna roka, ki vodi človeško usodo, prebudila je slovanski narod pozno za drugo Evropo in ga prihranila za posebne zgodovinske namene, v katerih se na korist človeške zadruge uveljavi rodni značaj slovanski; in nemara je res, kar pojo naši pesniki-preroki, da so Slovani, ki samo »bran« poznajo in še imena nimajo za napadovalni osvojevalni boj, dasi jih je Bog ustvaril »kakor listja, trave«, izvoljeni, zasnovati in izvesti mir in spravo med vsemi omikanimi narodi.

Nam Slovencem pa podeli Bog to milost, da napredujemo samo korakoma, da si pridobimo vsako postanko z naporom in žilavim delom in da nam ne padajo v naročaj darovi, ki se radi pogube, kakor so se prejeli brez truda. Mlad narod smo še in potrebujemo stroge vzgoje za svoj obstanek in za dosego častnega mesta med narodi. Krilati rek velja takisto za narode kakor za posamičnika. Samo naporen napredek, prosveta in pravica, ki jih pridobivamo in čuvamo ob narodovem znoji, osreči nas, sicer prezgodaj počijemo in zaspimo. V tem pa pride sovražnik in zaseje ljuljiko med pšenico. Vzgled opazujete prav sedaj lahko v kranjski vojvodini. Ondu je Slovencem nekaj let politiško solnce sijalo mileje nego ostalim slovenskim pokrajinam; zato pa se je narod vspaval v nekovo leno zadovoljstvo. V tem se je v »narodu-svetniku« ustanovila nova politiško-katoliška ali katoliško-politiška stranka, katera načelno mizi narodnost ohranjujoče napore starejše narodne stranke, ne da bi delovala proti potujčevanju našega naroda ter bije svetovni, stari boj konservatizma proti liberalizmu, kakor da korači naš mali narod Evropi na čelu in bi bil izvoljen dobojevati ta boj in potolči tiste liberalce liki pastirček David, ki je usmrtil velikana Golijata. Da le ne bi nikdar opazovali še tega, kako drži pot od narodnega mišljenja do protislovenskega delovanja skozi vrata tega novega nadnarodnega društva! Vender dosti o tej epizodi slovenske zgodovine, ki je vender koristna, ker kranjsko slovenstvo zopet budi in tesneje druži k prepotrebnemu delu za narodni obstanek ...

»Zora puca, bit če dana«! Kažejo se znamenja, da duh bratoljubja in pravice, prešinjen po krščanskih vzorih, zopet veje nad evropskimi {{prelom strani}} državami in da pojemajo časi, ko so se delili narodje in delile dežele po volji zmagovalčevi, ko je preminila marsikatera manjša država, ker je bila večji na poti, in ko se je v jedni in tisti državi večji narod čutil žaljenega na svojem veličastvu in oškodovanega na svoji imovini, ako je tudi manjši narod zahteval svojih prirodnih in pisanih pravic. Ni ga naroda, ki se tako trdno oprijeinlje svoje posesti, in koristi kakor Angličani. Vender glej, prav ta narod spoznava stoletno svojo krivico proti irski deželi; in Angličani, ki nikakor nimajo priimka viteškega naroda, bodo toliko plemeniti, da prej ali slej tudi poravnajo svojo in svojih očakov krivico. To je pravi liberalizem! Vsak važni korak na stezi pravice, pristnega liberalizma in napredka v katerikoli večji evropski državi pa neizogibno vpliva na ostale države, katere niso več kakor nekdaj druga od druge ločene s kitajskimi zidovi ... Vedno je bil srdit boj med sebičnimi koristimi in vzvišenimi idejami. Človeška zgodovina je napolnjena s takimi boji, toda kri, prelita v njih, bila je plodonosna za narode kakor rosa za travnike; zakaj za slučaj, za kratke dobe so pač zmagovale sebične koristi, stanovito nadvladale pa so naposled ideje. Tako je zmagala vsaka vzvišena, človeštvo osrečujoča ideja, naj se je tudi morala najprej posvetiti s krvnim krstom ... To je časovni napredek, ki se ne da ustaviti ne s tajitvami ne s topovi; to je zmaga krščanske ljubezni, kateri je vzor »jedna čeda, jeden pastir«. Tako tudi nam nekoč, vender gotovo, nastopi dan narodnega vstajenja, in uresničijo se preroške besede našega Stanka Vraza:

»Svi narodi brača, svi su božja čeda, na njih jedno nebo i jedan Bog gleda; i ko jedno snnce nad svimi izhodi, jedno stoj i vladaj pravo nad narodi!« —

Duh umolkne. Ko pa vidi, da Abadon še vedno na strani stoječ srepo gleda plahega Samorada, takoj zopet povzame:

— Opral sem počrnjeno sliko bodočnosti Evrope in tvojega naroda. Teže mi bode oprati tudi tebe. Atom si v človeški množini, ki se vedno poraja in nadomešča, vedno druži in giblje, kakor bi bila večna. Samo atom si. Toda če vrabec ne pade raz streho brez volje božje, onda si tudi ti dokaj vreden za Boga in za človeštvo. Vreden si tem več, ker se je zli duh toliko zanimal zate, da te je otel nepremišljenega samoumora in da te sedaj vzgaja za posebne peklenske koristi, dasi je pekel po njega trditvi že prenapolnjen. Kakšen je njegov namen, takoj razvidiš, ko presodiva dosledno tvoje napredovanje {{prelom strani}} na stezi pesimizma. Najprej ti pa mora biti do tega, da se odpoveš duhu laži in temote ... —

V tem hipu stopi Abadon med duha in Samorada ter šepne temu na uho:

— Najprej se spomni sodbe svoje in Cvetanine; potlej, če hočeš, poslušaj tega sanjača! —

Ta opomin Samorada toliko presune, da milo pogleda duha in mu veli, naj prestane govoriti. Duh se razjoče in izgine Samoradu,

rekši: — Nesrečni Narobe-Črtomir! Se jedenkrat ti hočem odpirati preslepljene oči; ali gorje ti, če pridem prepozno! —

Zmagovalec Abadon pa zakliče za duhom: — Se je Samorad moj in — v sponah, ki ne odpadejo na gole sanje in besede! Še bode gledal svet skozi moje naočnike in se napajal moje modrosti! —
{{prelom strani}}
== XI. ==

Stopimo v svetišče zemeljske pravice, kjer človeški sodniki po časnih zakonih odločujejo o življenji in prostosti, o pravici in imovini svojega bližnjika. Na vzvišenem prostoru velike svetle dvorane sede za dolgo, zeleno pogrnjeno mizo trije sodniki, resni, postarni gospodje z zlatimi ovratniki, in poleg njih sedita pri svojih mizicah na desni strani državni pravnik, na levici pa mlad zapisnikar. Pred vzvišenim prostorom so v dveh klopeh zbrani izžrebani porotniki, dvanajst mož iz prostega naroda, ki niso vajeni blestečih govorov in bistroumnih dokazov, pa vender žele po zdravi pameti rednih možgan razločiti resnico od laži in bistvo od videza. Nasproti porotnikom na levi strani pred vzvišenim prostorom je sedel za nepogrnjeno mizico zagovornik, prileten mož v navadni črni obleki; zamišljeno zre sedaj na obtožno klop med seboj in porotniki. Blizu dve tretjini prostorne dvorane pa je napolnilo radovedno občinstvo, največ ženskega spola.

Na obtožni klopi je odlcazan sedež gospe Cvetani Pavličevi. Obleka ji je črna, obraz bled in miren, vsa podoba sočutna in častita. Dva orožnika stojita za njo.

Zapisnikar je glasno in jasno prečital zatožni spis, v katerem se gospe Cvetani Pavličevi očita, da je s pomočjo Samorada Veselina zavratno umorila gospoda Petra Pavlica, svojega moža. Predsednik jo priljudno vpraša, kaj bi odgovorila na obtožbo. Cvetana dostojno vstane in pravi z mirnim glasom, kakor udana v usodo svojo, da ji vest ne očita ničesar in da pred Bogom in pred ljudmi ni kriva smrti gospoda Petra Pavliča.
{{prelom strani}}
Predsednik jo mirno opomni, da je pred preiskovalnim sodnikom priznala svojo krivdo in da je sploh najugodneje za nje usodo, če tudi danes govori čisto resnico. Cvetana pa nadaljuje: — Tudi preiskovalnemu sodniku sem iz početka govorila resnico, trdeč, da sem nedolžna; in pričakovati sem smela, da najdejo moje besede vero ... Čemu mi je bilo moriti gospoda Petra Pavlica, ko sem se ga mogla »znebiti pred poroko s suho besedico; saj me ni nihče silil v zakon, niti me smel siliti! Čemu naj ga morim uprav pri obedu vpričo toliko svatov, ko bi ga bila lahko umorila prej ali slej neočito in nesumnjivo? Kaj mi je bilo do tega umora, saj se mi vender ne more očitati lakomnost po tujem imetku? Dokaj imam imovine, sama ne včm, koliko, vender izvestno sem jako bogatejša od Petra Pavliča. Prav nič mi ni bilo do smrti svojega ženina, in našel se ni za to noben nagib; vender, meni nedolžnici se je verjelo menj nego varavim osebam, ki so se nadejale očite koristi od moje obsodbe. V dolgih dnevih in črnih nočeh samotnega zapora me je premagoval obup o človeški pravici, trapil me gnjev na ljudi, o katerih poštenosti sem se prevarala, in stopala mi je pred oči sramota, ki me bode vse dni preganjala ob sumnji, vedno se mladeči in šireči, dasi me sodišče morda oprosti. To vse me je tako prevzelo, da sem si zaželela zameniti sramotno življenje za rešilno smrt. V tej želji sem se udala laži in priznala krivdo, meni namišljeno. Tudi sedaj si želim smrti, in bodisi na vešalih. Nečem pa umreti z lažjo na duši; zatorej sem danes slovesno izpovedala, da sem nedolžna. Ustreženo mi bode, če slavno sodišče verjame vse, kar priča proti meni, in veselim se groznih vešal, ker me otmo sveta, na katerem mi ni več prebiti ... Samo to sem še imela na srci; odslej ne bodem odgovarjala na nobeno vprašanje. —

Toliko da se Cvetana bolj zgrudi nego sede na tožno klop, že pristopi mlad gospod smelega, samozavestnega lica. Bil je Abadon v podobi sozatoženega Samorada Veselina.

Dostojno se prikloni in nepozvan izusti: — Čital sem po naključji, da je draga mi Cvetana hudo obtožena in da sem tudi sam zapleten v obtožbo. Dospel sem naravnost iz Amerike, kamor sem bil odpotoval, ne ker bi se bal obtožbe, katere pač nisem pričakoval, ampak iz ukaželje, da si ogledam svetovno razstavo. Hitel sem, kar sem mogel, in prišel nisem prepozno. Se mi je možno rešiti nedolžnost Cvetanino in poštenje svoje. —

Predsednik strogo pogleda prišleca. Ta se pa ne da premotiti, nego nadaljuje: — Slavno sodišče izvoli oprostiti, če govorim nemara nespodobno. Tukaj gre za življenje in poštenje dveh oseb, ki sta si {{prelom strani}} svestni svoje nedolžnosti. V takem položaji pa ne moremo vsekdar ohraniti ravnodušnosti in pretehtati vsake besede, predno uide čez zobe. Jaz sem Samorad Veselin. To izpričajo poklicani svedoki, in poznajo me tudi nekateri gospodje porotniki. Obtožba mi je znana. Sinoči sem jo prečital pri gospodu zagovorniku in danes lahko odgovarjam nanjo. Ne tajim, da sem bil tisti usodni večer najprej skrivaj in potlej očito pri ženitovanji, dasi ni v preiskavi čisto nič pojasnjeno, kako sem mogel pred malo urami v Savi utoniti daleč od Pavličevega doma, kako sem prišel skozi zaklenjena vrata na dvorišči med svate in kako sem bil malone v tisti trenutek zopet daleč na svojem domu, kjer so me hoteli prebosti za volkodlaka. Videl sem, kako je vinjeni gospod Pavlič pil črno kavo in kako ga je skoro potem prizadela kap. Opazoval sem vse to prav dobro, zakaj bil sem menda jedini trezni moški izmed vse družbe. Povedati bi mogel celo, iz katere skudelice je Peter Pavlic pil svojo kavo, dasi je pilo črno kavo več gospodov in so bile vse čašice blizu jednake. Toda meni se bode verjelo še menj, nego se je verjelo nedolžni Cvetani. Pojasnila bode pa vse glavna obtežilna priča: Peter Pavličeva sestra. Danes bode govorila čisto resnico, videč mene pred seboj. Izpovedala bode, da je sama v splošni zmedi po Pavličevi smrti iztikala po njega spalni sobi. Tam je našla odprto drobno steklenico s tekočino, katera ji je dišala nekamo sumnjivo. Znane so ji take vonjave, ker pozna nekaj lekarniških tajnostij; saj vari in meša zdravila, kadar se nje mož, ki je lekarničar, kratkočasi na lovu. S strupenim vonjem vred so ji v glavo šinile tudi strupene misli, katere ji je zdajci zanetil pohlep po ostalini Pavličevi. Ta žena se je potlej pritihotapila k čašicam, iz katerih so svatje pili črno kavo, in izmed njih je vzela nekovo čašo, v kateri je bilo še nekaj kave in neraztopljenega sladkorja. Vlila je vmes nekaj kapljic tistega nazvistrupa ter v varno skrivališče spravila to brozgo in tikvico najdene tekočine. Tako je bilo iztaknjeno otrovalo. Poiskati je bilo še podajnika tistega otrovala. Za tega sem bil jaz najpripravnejša oseba, ker se bavim s kemijo kakor malokdo, in ker so me sploh imeli za Cvetaninega zaročenca do malo dnij pred nje poroko s Petrom Pavličem. To se je zlobni ženski tudi posrečilo. Tisti večer mi je umrla mati. Gospa jo je šla jutrodan kropit, saj sta bili nekdaj znanki. Prišla je pri tej priliki v mojo delavno sobo in si tam utrgala kos nekega mojega načrta, ko ji nihče ni gledal pod prste. V tisti kos mojega črteža je potlej zavila tikvico dozdevnega strupa v skrivališči na Cvetaninem domu, ker ondu ji tudi nihče ni gledal pod prste. Ko je bilo tako vse v redu, poslala je blaga gospa svojega {{prelom strani}} moža k sodišču, zakaj v svoji rahločutnosti ni hotela sama ovaditi svoje jetrve. Sodni navod je takoj dospel na lice zločinstva, in vse se je ujemalo z ovadbo, ker je pri hišni preiskavi posredovala rahločutna gospa. Sedaj se pa še boij ujema, odkar je Cvetana, po duševnih mukah omamljena, naposled obstala vse, kar so ji pokladali na jezik ... Kar sem si drznil razodeti slavnemu sodišču, potrdi ta priča do pičice, dasi dobro ve, da s tem obtoži sama sebe. —

Na povelje predsednikovo takoj stopi v dvorano tista gospa, ki smo jo v drugem poglavji te kolikor toliko resnične povesti nazvali prekosavsko zalvo Cvetanino. Ošabna gospa je pristopila v bogato nakičeni črni opravi. Ko pa stopi pred sodno mizo in poleg sebe zapazi Samoradovo lice, preobrazi se ji takoj zavest zmagovitosti v skesano odkritosrčnost. Vse potrdi, kar je ravnokar razodel Abadon-Samorad. Nejevoljen šepet zašumi med poslušalci, osuplo se spogledajo sodniki in porotniki, državni pravnik pa resno vpraša gospo, kaj jo je napotilo, da danes vse preklicuje, kar je prej izpovedala pod prisego, in ali se zaveda posledic takovega ravnanja?

Gospa odgovori, ne da bi se kaj obotavljala:

— Ko sem videla mrtvega brata pred seboj, pokalo mi je srce od žalosti, da ne bodem ničesar dedovala za njim. Ta žalost me je tolikanj omamila, da sem se udala hudobnemu naklepu in si ohranila srčnost za njega zvršitev. Seveda me je pekla vest, ko sem cula, da gre Cvetani za glavo; vender svoje ovadbe nisem popravila, zakaj bala sem se, da pridem potlej sama v ječo in da mi splava tridesettisoč gotove dedovine po vodi, če povem resnico. Včeraj me je posetil neznan gospod in zahteval z menoj govoriti tajno reč. Povedal je ves dogodek nadrobno, kakor se je res vršil. Vse sem tajila, ali mož me je motril tako strogo in presunljivo, da sem naposled priznala vso resnico. Mož de nato ravnodušno: — Za svojim bratom pričakujete dedovine tridesettisoč forintov. Toliko je pač ne bode, ker pri vsaki dedovini nekaj odleti. Vender vam takoj odštejem tridesettisoč in povrhu še desettisoč; to pa s tem pogojem, da jutri pri završni obravnavi govorite o Cvetani čisto resnico. To storite tem gotoveje, ker se sicer z menoj vred proti vam oglasi še drug svedok, kateri vam je dosedaj tako neznan kakor jaz. Ta veljak ve vso dogodbo popolnoma in tudi skrivaj posluša najin pogovor. — Mož mi je naštel obljubljeno vsoto in odšel, ne vem kam. Tako se je v meni zopet obudila poštena vest, in danes govorim čisto resnico. Cvetana je popolnoma nedolžna. Samo jaz sem delala krivico v svoji slepoti. Z menoj, šibko, grehu podvrženo žensko, pa ravnajte usmiljeno! Kolikor {{prelom strani}} me pa kaznujete, glave mi ne vzamete, in naposled mi vender ostane podarovanih štiridesettisoč forintov. —

Gospa dogovori, in predsednik ji oznani, da bode izpraševana še pozneje. V tem naj jo sodni sluga odvede v posebno sobo.

Abadon-Samorad zopet izpregovori:

— Kakor se mi je posrečila obrana glede na poglavito pričo, takisto ugodno se mi izide glede na otrovno pijačo. Usojam si slavnemu sodišču podati steklenico tistega dozdevnega otrovala in seznam kemijskih prvin, ki so spojene v tisti tekočini. Ta tekočina je nova in moja iznajdba. Strup ni, ampak jačilen lek za stare ljudi, pijača, ki ne škoduje nikomur. Veščaki so ta lek razkrajali po starem kopitu in našli v njem, česar so iskali, namreč prusko kislino. Kaj takega
se cesto pripeti veščakom. Žal, da so po zakonu dozdevno nezmotni. Jaz pa hočem dejanski in znanstveno dokazati, da so v tej tekočini ne samo snovi pruske kisline, temveč tudi druge snovi, katere so prezrli ob površni preiskavi. Vse te snovi skupaj pa niso ne po ukusu ne po učinkih slične pruski kislini, ampak novo, dobrotno zdravilo, katero sem že cesto pribavil prijatelju svojemu Petru Pavlicu in drugim znancem. Veščaki v kemijski stroki takoj potrde mojo trditev; samo dovoljeno mi bodi, da jim na tej novi in njim popolnoma neznani sestavini pojasnim, od česa se napravlja in kako se potlej razkrajaj, da se dobe, premerijo in pretehtajo vse snovi in prvine moje iznajdine. Ali tudi brez veščakov se utegne slavno sodišče uveriti, da dozdevni strup ni strupen. —

Rekši seže Abadon-Samorad bliskoma po obe steklenici na sodni mizi, namreč po tikvico, ki stoji na mizi od preiskave proti Cvetani, in po jednako tikvico, katero je danes sam podal sodišču v početku tega govora. Sodniki kar otrpnejo za to nečuveno predrznostjo; toda predno more predsednik izustiti zasluženi ukor, že zagovornik iz jedne in prvosedeči porotnik iz druge tikvice potegneta krepek požirek. Abadon-Samorad jima, olikano se kretaje; vzame steklenici iz rok in ji z glokokim priklonom postavi nazaj na sodno mizo ter prosi dovoljenja, da izpregovori še majhno opazko. Potem nadaljuje:

— Izvoli mi slavno sodišče oprostiti toliko predrznost, da sem na način, kakeršnega kazenski postopni k ne pozna, dokazal resničnost svoje trditve. Gospod porotnik ob moji desnici je použil požirek tistega strupa, ki se je našel v spalnici gospoda Petra Pavlica in v ostankih črne kave; gospod zagovornik je izpil tisti strup, katerega Sem danes predložil slavnemu sodišču. Nijednega gospoda ni zadela usoda Pavličeva; temveč oba izvestno potrdita, da po tem požirku {{prelom strani}} ne čutita nikakove bolesti ali slabosti, pač pa dobrodejno oživljanje. Spoštljivo prosim, naj tudi veščaki pokusijo oba ta leka, da bode dokaz še sijajnejši. Tudi vi, častiti gospod predsednik, račite pokusiti to vodico in takoj bodete izvolili čutiti, kako jačilno in mladilno deluje na živce. —

Predsedniku se bere na obrazu, da iz težka zadržuje srditost zbok take izzivalne predrznosti. Vender ohrani ravnodušje.

Abadon-Samorad mora odstopiti. Odvedo ga sodni sluge na povelje v posebno celico.

Sedaj nastopita dva veščaka. Gledata, duhata in pokušata tekočino v obeh steklenicah in preumita seznam snovij, katerega je Samorad-Abadon ravnokar podal sodišču. Strokovnjaka jednoglasno izjavita, da je vodica v obeh steklenicah na prvi pogled prav nedolžna, da pa je bila tekočina, najdena v ostankih kave in v spalnici gospoda Pavliča, kakor vesta za trdno, bistveno drugačna.

To mnenje preseneti sodnike in poslušalce. Nato se oglasi odvetnik, rekoč: — Preiskava se je zvršila tako strogo in pravilno, da bi se prej smelo dvojiti, ali je gospa, danes sedeča na zatožni klopi, tista, katera je bila privedena v preiskovalni zapor, negoli izreči mnenje, da je strup, kateri se je danes gospodom strokovnjakom podal v presojo, drugačen od onega, kateri je bil zasežen v Pavličevi hiši. Glede na tisti dozdevni strup je izključena vsaka sumnja; in kakor zagovornik iskreno pomilujem, da sta si veščaka tako nedopustno olahkotila težavni svoj nalog, ako se ga račita iznebiti tako, da zanikujeta, česar poleg sodnih listin ni smeti zanikavati. Nisem kemik in prirodoslovec, vender naj izrečem iskreno svoje priznanje kemijskemu znanstvu in izkušenosti gospoda Veselina; zakaj že sinoči me je opozoril, kakšno sodbo izreko veščaki, zavedajoči se domnevane svoje nezmotnosti. Razodel mi je gospod Veselin, da je bilo leku, najdenemu pri Pavličevih, primešano vonjavo eteriško olje. To pa je sčasoma izpuhtelo, ker je bila steklenica večkrat odmašena, sicer pa zamašena z navadno pluto in ne, kakor bi moralo biti, s steklenim zatikom, kakeršen je bil prej na steklenici. Izročil mi je na tem listu ime tistega parfema in v tej stekleničici tudi nekaj njegovih kapljic. Tri kapljice naj se kanejo med lek, in takoj zadobi prvotno vonjavo, slično pruski kislini, in prejšnji grenkasti ukus. List in parfem podajam slavnemu sodišču ter prosim, da se zločinstva sumnjiva tekočina iz nova preišče po drugih veščakih, ker dosedanjim je bila nje sestavina prenova. Dovoli naj se tudi, da pri tej preiskavi sodeluje obtoženi gospod Veselin, izumitelj tega leka. Končno naj še opomnim, da {{prelom strani}} sem na tem mestu pred slavnim sodiščem izpil ta lek, popolnoma uverjen, da ni strupen, in da proti možnemu otrovanju nisem rabil nobenega pomočka. Gospoda veščaka mi morata sama potrditi, da bi sedaj ne stal na tem mestu zdrav in trden, ako bi bila v steklenici, iz katere sem pil, pruska kislina; in da proti tako silnemu in naglemu otrovalu ni nasprotnega strupa, ki bi me takoj raztroval. Moja zagovorniška gorečnost pa tudi ni tako strmoglavasta, da bi, braneč tuje življenje, zaigraval svoje. —

Zagovornik še ne sede, kar se oglasi prvosedeči porotnik, ne izprosivši si besede: — Da zmaga pravica zoper zlobo in nevednost, bodi tudi meni, preprostemu krojaču, a danes gospodu porotniku, dovoljeno izreči, da je tista strupena vodica takisto meni teknila prav dobro. —

Predsednik vpraša nejevoljen: — Kako ste se pa vender vi — krojač, kakor pravite — tolikanj ojačili, da ste izpili sok, o katerem ste po okoliščinah morali soditi, da vas utegne takoj usmrtiti? —

Porotnik ga zavrne: — Tudi mi, preprosti krojači, nismo brez srčnosti, zlasti kadar gre za pravično reč. Ta gospod Veselin, ki je ravnokar stal tukaj pred mano, ponujal mi je včeraj ta strup, da ga pokusim. Pokušal ga je sam brez vidnih posledkov, in naposled sem ga pokusil tudi jaz. Za to pokušnjo mi je gospod plačal pettisoč forintov. Tako sem pridobil lepo vsoto denarja in hkrati prepričanje, da je ta lek prav koristna iznajdba. —

— Kaj vam je rekel gospod, ko vam je dajal tisto vsoto, dokaj veliko za vaše razmerje? —

— Nič drugega nego to, naj kakor porotnik uvažujem takisto vse okolnosti, ki govore za nedolžnost obtožene ženske, kakor okolnosti, ki govore za njeno krivdo. To sem mu obljubil. Da bodem tako ravnal, to sem danes tudi prisegel. Podarjena vsota mi torej ne bode omajala poštene vesti, dasi sem ubožen krojač. —

Predsednik opomni z resnim naglasom: — Ali vam ni očitala vest, da ne smete vzprejemati darov glede na častni svoj porotniški ured? —

— Oprostite, gospod predsedniki Dar sem prejel zato, da nepristranski opravljam svojo službo. Vi ste se pa danes zarotili svoji soprogi, nam porotnikom tako zasukati posnetek obravnave, da bode zatoženka naslikana bolj črna, nego je res; sicer vam milostiva gospa ne kupi novega svilnatega klobuka. To sem čul na svoja ušesa, in kar pravim, to je res! —
{{prelom strani}}
Porotnik počasi sede, nesoč samozadovoljive poglede nad sodniki in poslušalci. Predsednik ostro pokara brbljavega krojača. Drugi porotniki kličejo vsi vprek, da so tudi oni prejeli drage darove, da bi pravično sodili. Poslušalci mrmrajo in glasno govore. Državni pravdnik govori s povzdignjenim glasom, da se širi po dvorani čuden, omotičen sopar, ki opojno vpliva na možgane porotnikov, da, celo na predsednikove živce, in da ni možno obravnavati dalje. Sodni vratar, ki naglo prisopiha pred sodno mizo, pa izjavi, da je ravnokar v sodno hišo stopil nadsodiški načelnik.

Seja se prekine. Sodni stražniki vzemo Cvetano medse in jo odvedo. Sodniki odstopijo. Porotniki se razidejo. Poslušalci pa tišče k vratom, grdo tožeč, da se jim je pokazil dan, ki je obetal toliko zanimljivostij. V dvorani ostanejo samo stoli, mize in klopi kakor vselej, kadar se završe kazenske obravnave. No, danes je notri ostalo nekaj novega. Na temeni visoke železne peči stoji po konci literska čutarica od zelenkastega stekla, zamašena s steklenim zamaškom in zapečatena. Na videz je prazna, tiči pa v nji pravcati gospod Samorad Veselin. Gledal je že nekoč ljubljeno Cvetano raz peč, zakaj bi je danes ne s prav takšnega sedišča? Ondaj je bila Cvetana v nevestinem sijaji in pred njo je bilo odprto nebo srečnega zakona; danes je vdova, obtožena zavratnega umora, in pred njo se odpira pekel sramote in grozne kazni. Ondaj je bil Samorad sloboden, v sanjah krasne bodočnosti in svest si pomoči mogočnega Abadona, danes pa čuti prav tistega duha kruto mogočnost: telo mu je vzeto, in tisti lev, na katerega mu je navezana duša, tiči v tej čutari, da se ne more geniti. Slobode svoje se mora bati, ker tudi nad njim visi krvnikov meč in teralice ga iščejo v domovini in tujini. Tiste sanje o krasni bodočnosti pa so se izpremenile v prokletstvo kesa in obupa. —

Naj povem, kako je prišel Samorad v stekleno ječo. Citali smo na konci desetega poglavja, da je Samorad odklonil nadaljno svarjenje duha, ki mu je pokladal na srce, naj se odreče Abadonu in njega pogodbi. Ko blagi duh odide, prisede Abadon prijazno k Samoradu pod oreh, in izpregovori:

— Sanjavi duh, ki te je ravnokar nadlegoval, sličen je prav tebi. Ti si gledal površino svoje domovine za poznih stoletij in tratil dragi čas, brezosnovno motreč novo državo azijskih rodov, ki nekoč ustrahujejo grehotno Evropo. Za kazen te nepremišljene radovednosti si videl okameneli kip najpodlejšega človeka, in ta je pravnuk tvojih pravnukov. Tvoj svarilec pa ti je polnil ušesa s trditvami, da svet napreduje in da bodo nastopna stoletja blažja in srečnejša od sedanjega. {{prelom strani}} Pokazati sevčda ni mogel ničesar, dasi je trdil, ka je jakši od mene. Toda še toliko ni imel oblasti kakor moj Plahtalič in tisti genij Velike Azije, ki sta ti svoje trditve kolikor toliko dokazovala z živimi podobami. Čudaka sta ti in tvoj svarilec. Evropske omike napredek ali pogibelj v poznih stoletjih vama je tolikanj segel do srca; tvoja blagost, tebi najbližja stvar, pa te ni zanimala prav nič, in pridobil nisi niti nauka niti koristi, odkar si se iznebil telesne teže. Ta tvoj svarilec te ni obogatil še za jedno idejo ali izkušnjo ne, samo od mene te je odvračal, vedel pa ni, kdo me bode potlej nadomeščal ... Ne misli, da te hočem trpinčiti, ako ti predočujem vsoto tvojih dosedanjih bedastih činov, ali — kakor človek pravi tako lažnjivo kakor blagorečno - sedanjo tvojo usodo. Nečem ti očitati, kar se ne da popraviti; ampak poučiti te moram o tem, kar ti bode na razvalinah minulosti v srečo za prihodnje dni; obuditi moram v tebi zanimanje za tvojo osebo samo. Ti pa odloči, kaj ti bolj hasne, ali moj pozitivni nauk ali tistega sanjača negativno svarilo ...

Nekdaj se je malo potrebovalo za človeško blaženost. Človek je bil blažen, če ni ničesar zahteval od sreče, če je izmed človeških potreb poznal samo prirodne in nujne, če je krotil svoje želje in se vedno ravnal po tem, da življenje ni uživanje, ampak vedno pripravljanje na neizogibno smrt. Dolgočasna blaženost, ki je zgolj negacija, vedno zatajevanje samega sebe! In ako bi vsi živeli po Prešernovem reku: »De srečin je le ta, kdor z Bogomilo up srčče unstran groba v persih hrani«, skoro bi izginil ves človeški rod in nadzemeljski duhovi bi morali pogrešati zabave s tragikomedijo, ki se igra na odru človeške zgodovine. Takove starokopitne teorije o človeški blaženosti so bile morebiti na srci tvojemu svarilnemu duhu, ko te je odvračal od mene. Toda človeška blagost v sedanji dobi splošnega napredka in procvita zahteva nekaj več in vsaj nekaj pozitivnega in bistvenega. Odpreti ti hočem oči, kako ti je doseči tako istinsko blaženost. Ti pa sodi in potlej odloči ... Temelji tvoje blagosti, kakor vsega tvojega bitja, ti so osebni in zunanji. Osebni temelj si ti sam, ves, kar te je: »Zdrava duša v zdravem telesi.« To je najvišja blagost na zemlji, ki daleč preseza vse druge dobrine. Jaz in moji duhovi ti bodo v tem neprecenljivo koristni. Mi poznamo boljše leke za brambo proti smrti nego tvoj Rudovar; branili te bodemo bolečin in opasnih slučajev ter negovali tvoj život, da ti nekoč v poznih letih smrt ne bode jadna ločitev od sveta, ampak brezbolesten prestanek življenja. Mi ti bodemo takisto bistrili duha, odpirali vire modrosti, kakeršnih ne poda človeška knjiga in izkušnja, in te naslajali z zabavami, katerih ne zasledujeta {{prelom strani}} stud in žal, to je z zabavami vede in spoznave. Tako bodeš resnično blažen. Zadoščal bodeš samemu sebi, in tvoje duševno obzorje bode gorostasno vzvišeno nad težnjami in marnjami povprečnih človeških hodničnjakov in krtinoplezalčkov ... Zunanji temelj tvoje blaženosti je vse, kar je zunaj tebe, s čimer moreš vladati in razpolagati: to je tvoja imovina in zlasti denar. Človek ima veliko potreb; tebi je odkazano življenje med svojci, med omikanimi ljudmi, in njih šegam, celo predsodkom se ne moreš odtegniti. Ako sedaj po Dijogenovem vzgledu iščeš modrijanske svoje blaženosti v sodu brez dna in ljudij, vrednih tvoje družbe, s svetilko za belega dne, gotovo te vtaknejo v najbližjo blaznico. Dobavljati si moraš vse potrebščine za svoj život, za obitelj, za zahtevke svojega stanu, za navadni blišč, za prijetnost in ugodnost. Za to vse potrebuješ denarja. Samo denar se more vsekdar izpremeniti v predmet tvojih raznih potrebščin, ki se vedno menjavajo. Denar rabi za vse potrebe in je torej najboljše blago, dobrina sama na sebi. Bogastvo ti je zaščitje proti bedi in nezgodam, ki prete od vseh stranij, in proti težavam starosti, ko jame pešati duševni kapital. Kdor je ubog, mora neusmiljeno čutiti »trojno gorje« pesnika Simona Jenka; bogatin pa je prost vseobče človeške tlake. Vsako jutro sme reči: »Ta dan je moj, gospodar sem svojih močij in vrlin ter smem slobodno javljati svoje misli in svoje prepričanje.« No, moji duhovi so ti tudi v tem oziru prevažni pomočniki. Res imaš že nekaj imovine in tudi nekaj ved, ki ti pridobivajo bogastvo. Ali to vse je malenkost proti temu, kar ti bodo sipali moji duhovi v naročaj. Napotili te bodo na plodonosne iznajdbe; pri podjetjih, kjer gre za velike imovinske vsote, nareko ti, kdaj je denar vtekniti in kdaj umekniti, odpro ti bogate žile premoga in dragih kovin v zemeljskem drobu in razkrijo ti zaklade, nakopičene iz davnih časov. Tako bode osebna tvoja blaženost ojačena in obstražena z velikim bogastvom ... To oboje bi zadoščalo za blaženo življenje; vender človeška nrav, ali pravše, slabost, zahteva še nečesa več: nekaj prav za prav nepotrebnega in celo cesto kvarnega. Saj veš, kako se vsakdo v srci veseli tuje hvale, najsi ni zaslužena; in kako ga peče tuja graja, najsi je upravičena. Opazoval si že, kako je marsikdo žrtvoval velik del svoje osebne udobnosti in slobode in velik kos svojega imetka jedino zato, da si je pridobil priznavo in odliko — nestalno, izpremembno sodbo — drugih ljudij cesto malovrednih vrstnikov. Ta nepotrebna potrebščina je čast in slava, da ne govorim o poštenji. Zakaj poštenost ima vsak človek, vsakdo jo do cela priznava vsakomur, in paziti je samo na to, da je ne izgubiš ali prevrneš v {{prelom strani}} sramoto z nepoštenim dejanjem. Čast in slava je nekaj posebnega — v resnici nečimerna reč, vender glavno živilo prirodnemu človeškemu svojstvu gizdavosti, oholosti in napuha. Saj celo tisti ni brez napuha, kdor se ponaša s ponižnostjo ali z zaničevanjem ljudske hvale. Bolj brezpameten nego blažen je res, kdor svoje blaženosti ne išče v sebi, nego zunaj sebe in kogar bolj osrečuje ljudsko mnenje nego zavest svoje vrednosti; zlasti če pomisliš, kako neosnovano je cesto ljudsko mnenje, kako narejajo tako mnenje cesto bedaki in podli značaji in kako rado in brez dokazov se verjame vsaka ogrda tvoje osebe, dočim se mora vsaka tvoja vrlina strogo dokazati, premer jo verjamemo. Vender, tudi to brezpametno svojstvo se mora utolažiti, da je človek srečen! ... Čast: visoko dostojanstvo, imenitni naslov, red ali križec na prsih, to vse veljavi moža, to blesti v očeh velike množice, katera sodi, da je res odličnjak, kdor je odlikovan. In ta množica nikoli ne vpraša, kako mrzlo ali toplo srce ti bije v odlikovanih prsih in kako podle misli ti lazijo v ponosni glavi. Sosebno redovi so izvrstna iznajdba vpričo starih časov, ko so se zasluge plačevale in usluge darovale s težkim, suhim zlatom in velikimi graščinami. Tudi do teh raznih častij ti odpro moji duhovi razna pota. Bogastvo, katero ti bode dano, častno je že samo na sebi in za plezanje kvišku prikladnejše nego velike duševne zmožnosti. Z velikim bogastvom se utegneš pridružiti denarstvenim mogotcem, delovati z denarno silo in vplivati na narode in njih vlade po načinih, kakeršne uporabljajo takovi denarstveniki, in celo po bolj prekanjenih, kakeršnih te nauče moji duhovi. Vedno še velja rimskega Juvenala slovo: »Dat veniam corvis, vexat censura columbas«; vedno še leži svet na tleh pred zlatim teletom kakor v starodavni dobi, in v priznanje tega malikovanja ti bodo naslovi, odlike, celo plemstvo, ne da bi trebalo, da se pojudiš. Ako te bode mikalo, udaš se tudi državniški umetnosti. Ondu ti bode poleg bogastva pomagalo tudi to, da nisi veleum. Mož visokih duševnih zmožnostij je premalo gladek, presamosvoj. Jednako zmožni ga črtijo kakor tekmeca in ga tudi izpodrivajo z neplemenitimi pomočki. Menj zmožni ga zavidajo, ker se boje preziranja; in velika duševna zmožnost jim je predrznost, ki se mora zavračati. S sijem bogastva, s prijatelji, katere ti pridobiva tvoje zlato, z laskavo priljudnostjo, ki stane samo prazne besede, in z oskromnostjo, ki prikriva tvoje duševne zmožnosti, lahko splezaš do časti in dostojanstva velikega, vplivnega moža; in če zatajiš ideale svoje mladosti ter prirodno ljubezen do svojega jezika in naroda, hvaljen bodeš kakor razsvetljen vzornik; zakaj vzpel si se do višjega človečanskega obzorja in očistil {{prelom strani}} svoje mišljenje od tesnosrčnega neplodnega sanjarstva. Če bodeš parlamentarec, nauče te moji duhovi govoriti dvojnoumno, da bode prav na dve strani, in brezbarveno, da bode najbolj prav tebi; in če bodeš visok državnik, narekovali ti bodo breznaglasne in nejasne govorice, s katerimi bodeš odeval svoje misli, in na jezik ti polože o pravi priliki diplomatiški dovtip, ki se izpremeni v »krilat rek«, ako bode hladilen kakor limonada in ne žgoč kakor blisek iz ust veleumovih ... Kdor ima čast, želi si tudi slave. Slava biva visoko nad častjo in se pridobiva jedino s čini, ki se ne pričakujejo od navadnega povprečnega človeka. Poštenje in časti ti prestanejo s smrtjo, slavo pa smemo imenovati nesmrtno, in najdlje traja slava, katero dosežeš stoprav po smrti. Nahaja se pa tudi puhla slava, in res je, kar je dejal modrijan, da je marsikdo slaven, dočim je zaslužil drug, da bi bil slaven. In res je, kar je rekel drug modrijan: »V svetišči slave bivajo nekateri mrtvi, ki niso bili notri, dokler so živeli, in nekateri živi, katere pa največ iz svetišča odneso, kadar so umrli.« Slavo pridobiš z izrednimi čini in z izrednimi umotvori. Pri obeh pridobitvah so ti moji duhovi na razpolago. Velikanske dobrodelne ustanove, epohalne iznajdbe, na primer živeža, kakeršnega si videl v novi evropski državi, ali cenega kuriva od vode ali od ujetih solnčnih žarkov, ali iznajdba stroja, s katerim se v vojskah ljudje pokončujejo grmadoma, najdba nove prirodne sile: to vse so slavni čini. S takimi čini najprej dospeš do slave, ker vsakdo lahko spozna njih dobroto in veličavo. Se v življenji se ti ovije lovorika okolo čela in postavi bronast spomenik; dasi je tak spomenik kočljiva reč. Zavisten kritik nemara poreče, da si spomenik sam plačal, ali pa, da so ljudje zatorej tako hiteli s spomenikom za tvojega življenja, ker so se bali, da ga ne dobiš po smrti. Zate je taka slava, katero čutiš že v življenji, boljša; nekaj imaš od nje. Vender višja je slava iz slavnih umotvorov. Prva slava počasi gine. Tvoja ustanova ostane, tvoja najdba ali iznajdba bode še imovina in dobiček vseh ljudij; ustanovitelj in izumitelj pa se pozabi, ako imena ne ohrani zgodovina. Druga slava pa živi, dokler je ohranjen slavni umotvor, kakor na primer sinje Homer še danes, dasi ni go tovo, ali je sploh kdaj živel. Taka slava doleti samo genijalno glavo, kakeršne nimaš. Tudi moji duhovi niso umetniki, ker umetnost je zgolj človeška last; tudi niso modroslovci, ker svoje praktične modrosti, katera je nadčloveška, ne morejo urediti v sostav, kakeršen bi prijal človeškemu razumu. Vender ti pomorejo tudi k tej najvišji, neumrjoči slavi. Moji duhovi poznajo slovstva vseh jezikov in narodov. V jezikih, menj znanih še omikancem, v pozabljenih knjigah, v plevah neslavnih {{prelom strani}} pisateljev ti poiščejo izborne, visoke misli. Te misli, davno povedane, toda za omikano Evropo nove, bodo tvoji izvirniki. Taka zlata zrna bodo moji duhovi razbrali, nanizali, razklepili na dolgo in široko, kakor se sploh ravna z zlatom, in okrasili z divnim reklom in zlogom. Saj veš, da je glavna reč, kako kaj poveš, in ne, kaj poveš ... Tvoje delo izide kar v dveh, treh jezicih. Moji duhovi bodo zatrobili slavospev, moji kritiki bodo prevpili zavidljivce, ki nalašč hvalisajo slabe umotvore, da zatemnjujejo resnično dobre, tako zvani omikani krogi, ki največ mislijo po tujih razlogih, in zlasti tisti knjižji molji, ki čitajo vedno in toliko preveč, da ne morejo nikoli prebaviti književne svoje hrane, strmeli bodo o izvirnosti in globini tvojih mislij in o krasnem, plemenitem jeziku, s katerim se dičijo. Tako bodeš zvečer legel spat, in ko jutrodan vstaneš, onda si slaven veleumnik! Nič ne de, ako pozneje, želeč prekositi samega sebe, spišeš kaj slabšega ali prav slabega. Kadar je tvoja slava ukoreninjena v ljudskem mnenji, nihče ne bode tako predrzen, da bi, trgajoč tebi lovorov venec raz čelo, izpostavljal samega sebe kamenjanju tvojih hvalilcev. Potomci bodo sicer bolj nepristranski sodniki od naših vrstnikov, in nekoč po tvoji smrti utegne vstati strog učenjak, ki neovržno dokaže, da si posnemal srako, ki se je šopirila s pavjim perjem; ali tudi to nič ne de. Spal bodeš tedaj pod hladno gomilo, in najsi na nji zanamci razgrajajo še toliko, tebe ne predramijo ... Tako ti podelim zdravje telesa, modrost in učenost, neizčrpno bogastvo, sijajne časti in večno slavo: vse najvišje blagosti človeške. Povrhu ti dovolim zopet piti vode in se odrečem tistim štirim uram tvojega spanja. Ti mi za vse to ne oddaš ničesar, samo svečano mi še zatrdiš, da ne bodeš več poslušal tistega sanjavega duha, ki je hotel razrušiti najino združbo. To novo pogodbo bodeva dogovorila in svečano potrdila, kadar bodeš zopet cel in svoj duh v svojem telesi. Sedaj ti je pa na voljo dano trezno premišljati, predno se odločiš; zakaj jaz ne silim, celo niti ne prigovarjam ... Vem, nekaj te ustavlja, da bi segel po mojih darovih. To so malenkosti; žal, prav ob malenkostih se cesto spotikajo vzvišene težnje. Tvoje malenkosti so prirodna ljubezen do naroda in slučajna ljubezen do Cvetane; zgolj ljubezen, katera je najhujša nasprotnica blaženosti vsakega zemljana. Vsaka ljubezen je neopravična žrtva človekovih koristij, tako tudi narodna. Svoj narod, svoj jezik ljubiš z vsem idealnim ognjem, in kaj ti vrača narod za to ljubezen, najsi je požrtvovalna? Nemara ne več nego z žalnimi izkušnjami pridobljenega dokaza, da so vse človeške zveze realne in da vse teže za gmotnimi koristimi. Sebi najbližji, najpotrebnejši, jedino {{prelom strani}} zvesti pomočnik si vedno ti sam, in zatorej si sam sebi vedno več vreden nego vsi tvoji slučajni rojaki. Čemu torej ta gorečnost do jednega samega naroda? Ako si to ljubezen ohladiš v srci, bodo te nekaterniki, namreč zavedni narodnjaki, pač grajali in celo zaničevali; vender, če si visok dostojanstvenik in bogatin, zaničevanje tvojih rojakov ne bode sezalo gori do čaščenja tvojih hvalilcev in do vpliva tvojih prijateljev. Ako ti je pa taka nižavna mržnja nekaterih narodnjakov venderle menj prijetna nego njih hvala, onda si tudi lahko pomagaš. Dočim se leskečeš v visokosti in v odlikah, čuti se narod samega sebe čaščenega, da ima takovega sina, ako se le o posebnih prilikah — nikar ne prečesto — milostno ozreš na svoje rojake in jim oprezno podariš drobtinico z bogate mize svoje. Tvoji rojaki, dobre duše, zapojo ti takoj slavospev iz radostno iznenadejanih src, in njih hvaležnost visoko prekosi tvojo dobrotnost. Tako moreš, ne ponižavši sebe, doseči z majhnimi pomočki velik uspeh pri svojih rojakih. In ljubezen do Cvetane? Bodisi. Zenstvo je lepo, ali posamezne ženske so venoče cvetice. Imej Cvetano; ljubi jo tako idealno, kakor še noben pesnik ni opeval ljubezni; vender se ne bodeš mogel izogniti spoznanju, da Cvetana ni ideal, ampak ženska. Kadar se je naveličaš, kadar ti bode na poti v tvojih težnjah do časti in slave, onda ti tudi pomorejo moji duhovi, in to po imenitnih vzgledih tako, da se zakonu ohrani vsa čast, tebi pa vsa prostost v tvojem delovanji. — Ko govorim baš o Cvetani, naj ti povem, da se bode jutrodan odločevala nje usoda. Ščitil in branil jo bodem pri končni obravnavi, kakor imava besedo. Vem, da bi ti po tolikem času zopet rad videl Cvetano, in tega veselja ti ne morem odreči. Utegneš pa pri obravnavi učiniti tako bedastočo, da razdereš ves moj trud. Zatorej naredim tako, da bodeš Cvetano sicer gledal z lica v lice, da bodeš čul in videl vse, kar se bode godilo, da se pa sam ne bodeš mogel ne geniti ne oglasiti, dokler ni obravnava zvršena. Tako mora biti, da je v prid tebi in Cvetani. —

Po tem dolgem govoru, ki pa je bil daljši, nego se tukaj čita, ker je Samorad na to očito priporočanje kosmatega materijalizma in golega egojizma trdil marsikatero nasprotno misel, z vršil je Abadon brez odloga vse, kar je namenil baje v Samoradovo korist. Potegnil je iz žepa čutaro, segel po Samorada, potlačil ga k tlom, stisnil ga s pestjo in zmašil v steklenico. Ko to trdo zatakne in zapečati, preneso jo služni duhovi takoj na visoko železno peč v obravnavni dvorani.

Tako je prišel Samorad včeraj v stekleno ječo. Danes pa je bil najpaznejši poslušalec nenavadne obravnave, ki se je ravnokar
prekinila tako iznenada. —
{{prelom strani}}
Ko so Cvetáno odvêdli in se je dvorana počasi izpraznila, zaželel si je tudi Samorad slobode ter klical Abadona in služne duhove, toda zaman. Za kake pol ure prideta dva sodna slugi dvorano snažit in okna odpirat; bila sta očanca Kajetan in Avguštin.

— Kàj takega še nisva učakala, kar opravljava to hišo, pravi Kajetan továrišu. Gospoda predsednika je prizadela taka omotica, da smo ga komaj oživili. Sedaj se bode vender dal vpokojiti, skrajni čas je že. No prava sreča je, da ni prišel nadsodniški načelnike, kakor o bili zagnali prvi hrup! —

—Čudno je pa vender, odgovorí Avguštin, da je Binkoštnik, ko je ob navadni uri gledal skozi okno, prav razločno spoznal načelnika, da ga je potlej videl tudi v veži, da ga pa ni videl nihče drug. Povsod so ga iskali, povsod vpraševali, ali nihče ga ni videl, in vsi pravijo, da se sedaj zdravi gôri na Koroškem. 

— Vender skoro pride. Ali bode to grom in strela! Toda midva se ne bodeva tresla, kakor se tresejo drugi že sedaj!

— Ali si videl, kakó sta ušla ónadva naši pravici? —

— Sevéda  sem videl, saj sem stal na dvorišči nasproti vélikim vratom. Tisti Veselin je izginil, nihče ne vé, kakó in kam, ko je stopil iz dvorane. Prej so stražniki, kakor po navadi, v vežo privêdli tisto gospó Pavličevo, ne slutèč ničesar hudega. Pred vélikimi vrati je stala tista kočija, v kateri se je bil po trditvi Binkoštnikovi pripeljal nadsodniški načelnik. V veži pri vratih sta stala dva možá, oblečena kakor strežnika; trije možjé, oblečeni kakor uradne sluge, pa so tiščali občinstvo nazaj in delali prostor za izprevod gospé Pavličeve in stražnikov. Odkod je priša ta petorica, ne vé nihče.  To so bili bržkone preoblečeni razbojniki. Ko pride gospá k vratom, vstane kakor iz tal tisti Veselin. Strežniki in preoblečeni sluge primejo stranike od zadi, da se ne morejo geniti. Veselin in gospá smukneta skozi vrata v kočijo. Lopovska petorica vrže stražnike ob tlà, skoči skozi vrata in jih zaklene od zunaj. Kakó so vratarji izmeknili ključ, ne vém. Predno smo potlej dobili drugi ključ, kar v splošni zmedi ni bila lahka reč, izginili so vsi lopovi, Bog vé kam. Tisto lepo kočijo s črnimi konji in s črnimi strežniki, kakor jo je Binkoštnik popisal nadrobno, videli so ljudje hkrati na štirih raznih krajih hitečo iz mesta. Zunaj mesta pa ni bilo sledú o taki kočiji. Sedaj so udarili brzojavno žico, pa ne verjamem, da bode kàj uspeha. Nekateri pravijo, da je tukaj delovalo veliko denarja; jaz pa pravim, da je prišel sam zlódej po ónadva, ker neče, da bi umrla skesanega srca na naših vešalih. Gotovo sta že v peklu! —
{{prelom strani}}
Slugi še razmišljata o tej dogodbi, potlej se lotita snaženja, Kajetan méni, da bode nekaj grošev stavil v loterijo. Avguštin se srdí, da vse vedeževalke in vse sanjske knjige za take izreden slučaje ne vedó povedati pravih številk, vender bode stavil tudi on. Samorad na peči pa pričakuje, da se zapazi njega steklenica; ali zime tedaj ni bilo. Kdo bi se torej oziral na peč?

Samorada do drugega jutra nihče ni motil v sanjavem dolgočasovanji. V drugo jutro je bila zopet obravnava. Sodniki, javni obtožitelj, zagovornik in porotniki so bili nove osebe, poslušalci pa od prejšnjega dné. Obtoževnani so bili Samoradovi hlapci, ker so tisti večer po svatbi in smrti Petra Pavliča namerjali usmrtiti svojega gospodarja. Skesani možjé, sicer poštenjaki, opravičevali so se, da so imeli samó volkodlaka pred seboj; da jim je bila prava dolžnost umiriti truplo svojega gospodarja, da bi ne hodilo nazaj med ljudi; in da se truplo vpokoji samó takó, ako se mu prebode srce. Vender so bili hudo obsojeni na žalost Samoradovo, ki je menil, da niso zaslužni kazni, ker jim je vraža toliko zmešala možgane, da v svoji nakani niso mogli spoznati hudodelstva. 

Dvorana se zopet izprazni. Kajetan in Avguštin novič nastopita z metlo in brisalko. Govorila sta, da se o Veselinu in gospé Pavličevi ni še nič pozvedlo, in zopet se nista ozrla na peč in na steklenico na nji. 

Porotne obravnave so trajale še nekaj dnij. Na zatožno klop sta sedla tudi zakonska Ivan in Bara Jaroslavič, zatožena, da sta gorenjskemu tovorniku prikrivala najdenih tisoč forintov njegovega denarja. Ivan Jaroslavič, sicer jako poštena duša, opravičuje se, da ničesar ni našel, ničesar prikrival, da je pa moral molčati, ker mu žena Bara kàr zboli od razdraženosti, ako ji kàj oporeka. To potrdijo vsi sosedje. Bara se opravičuje živahneje, in vidi se ji, da je ženska krepkih živcev. Okrajšan posnetek nje besedovanja je tá-le: —Ta tovornik, ki ima lice takó pošteno, srce pa takšno, kakeršno pozná samó Bog, ni prav nič oškodovan. Listnico, katero sem mu pokazala, vrgel je sam na cesto; saj je bila takó malo vredna, da bi se niti mladi cucki ne hoteli igrati ž njo. Res mu denarja nisem dala tisti večer. Da sem mu ga vrnila takoj, ko sem ga našla, gotovo bi mi ne bil dal niti solda najdenine; saj ga dobro poznam. Hotela sem to reč objaviti pri sodišči, da dobim svojih sto forintov. Zjutra potem je bila dražba Ivanovega posestva. Šla sem k sodišču, da otmem možev dom sebi in svoji deci in da tovorniku vrnem najdeno vsoto. Ali je bila krivica, da sem najprej skrbela záse in za deco in da sem od tovornikovih {{prelom strani}} denarjev za varščino pri dražbi vzela tistih sto forintov, ki mi pristojé po postavi? To bi bila storila vsaka mati! Précej po zvršeni dražbi bi bila na sodno mizo položila ostalih devetsto goldinarjev, ki gredó tovorniku nazaj. Toda prehitel me je, in jaz sem takoj, ne odlašajoč, ne tajèč, dala iz rok ves denar. Čemú sem vzela s seboj vseh tisoč forintov, ako nisem imela poštenega namena, da dam iz rok, kar ni moje? ... Kakó drugače pa je mene oškodoval ta mož, ki ima takó pošteno lice? Mojega Ivana dom je bil cenjen na tisoč forintov, vreden je bil pol več. Ta tovornik ga je izdražbal za slepih tristopetdeset goldinarjev, ko jaz nisem smela dalje dražbati. Nekdo je hotel potlej sodno ponuditi višjo ceno. Tovornik mu je stisnil sto forintov v roko, da je miroval. Samó za slive je iztržil štiristo forintov, sedaj pa je prodal zemljo za dvanajststo. Moj mož mu je pa še vedno dolžan okolo sto forintov, ker terjatev s kupom tristopetdeset forintov ni bila popolnoma pokrita. To je tudi v nebovpijoča krivica! Stari dolg je bil že trojno plačan pred dražbo. Plačevala sva obresti po deset od sto, potlej malone jednoliko za dobroto, da je obetal čakati; prodajati sva mu morala vsakoletni vinski pridelek po ceni, kakor jo je naredil sam, z namečkom, kakor se mu je zljubilo. Sedaj sva moj Ivan in jaz v ječi, najina deca ob beraški palici, ta poštenjak pa ne bode kaznovan. —

Nič niso pomagale besede in solze. Ivan in Bara sta bila obsojena. Smilila sta se Samoradu tem bolj, ker je bila uprav njega radodarnost vzrok njiju nesreči. —

Minilo je nekaj dnij brez obravnav, in še vedno se ni nihče ozrl na steklenico vrhu pečí. Celó strogi, nad vse natančni gospod predsednik ni pogledal na peč, kadar je po svoji navadi hodil v dvorano vohat, ali nemara ne kadé tam smodek mladi pravniški vajenci, kar jim je bilo ostro prepovedano. Nova obravnava, toda ne pred porotniki, podala je Samoradu kratek pretrgljaj v mnogodnevni jednoličnosti. Ali tudi ta obravnava, kakor vse dosedaj opisane, pomnožila mu je samó žalost in gnjev. Sédel je na grešniško klop Cvetánin vratar Miško, zatožen, da je gospodu Petru Pavliču ukradel uro žepnico. Miško je govoril po pravici, da mu je tisto dragoceno žepnico podaril gospod Veseli in da on ploh ni mogel krasti, ker je ves dan, ko so bili drugi pri poroki in pri pivu, vrataril v svoji célici in ondu celó obedoval sam záse in proti navadi drugih dnij. Odgovorilo se mu je, da so tudi gospoda Veselina šele po smrti Pavličevi videli v dvorci in da ga nihče ni videl poleg gospoda Pavliča. Napósled se {{prelom strani}} pa še oglasi javni obtožnik: — Ako ti je Veselin podaril takó drago žepnico, gotovo bi ga jutrodan po svatbi ne bil izdal orožnikom. Takó nehvaležen vendar nisi! —

To je odločilo, in Miško je bil ostro obsojen, na žalost Samoradovo, ki je bil kriv tudi te obsodbe. Rad bi bil Samorad zvédel, ali bodo kaznovani tudi tisti svatje, ki so v stanovski dvorani cekine pobirali v svoje žepe, dočim so drugi mrtvega Pavliča oživljali, in tisti lopovi, ki so mu zapalili pristavo. Toda te reči niso prišle na vrsto. 

Peto jutro po Miškovi obsodbi so se požigali listi nekega zaplenjenega časopisa. Stari sluga Kajetan, véšč temu poslu, zakuril je grmado v peči obravnavne dvorane. Gospod predsednik pa je, kakor mu vest ni dopuščala drugače, osebno nadziral požiganje prepovedanih besed in strogo pazil, da ne uide košček grešnega papirja strahujočemu plamenu. Ko slastno gleda v ogenj, ki uničevalno izvršuje ukaz sodne oblasti, začuje se iz dvorane močen pok in cvenketanje ubitega stekla. Predsednik strogo pogleda, Kajetan odhiti v dvorano. Tam uzrè pri peči kosce raztresene steklenice in možá, ki se razteza in vzravnava ude. Kajetan, nekdaj srčen vojak, skokoma plane na sumnjivega tujca. Tujec mu izgine izpod rok, Kajetan telebne na tlá in si hudo rani nos ob steklenih črepinjah. Na ta ropot stopi tudi predsednik v dvorano in začuje iz ust preplašenega in krvavečega sluge, kakšno peklensko čudo se je zgodilo. Predsednik strogo opomni, da je Kajetan zató videl pošast, ker se je zopet napil žganja. Toda stari Kajetan ne požrè take graje, ampak se naglo odreže: — Da dobivam táko plačo kakor gospod prezident, pil bi muškatélico, ali ob svoji ubogi mezdi si smem privoščiti jedva malo žganja. Pa kaj bi tisto — meni je ušel človek ali duh, ki je morebiti nedolžen; učenim gospodom pa sta izpod rok izginila dva morilca! —

Molčé kurita dalje predsednik in Kajetan, Samorad pa plava visoko v zraku proti domačemu Zagorju, hvalèč našo dôbo, da še ni odpravila konfiskacije časopisov. Tam v Zagorji najprej poseti domači dvorec. Vse je zaklenjeno, in na klicanje se ne oglasi živa duša. Znani ljudje, ki jih ogovorí na cesti, niti ga ne vidijo in ne slišijo. Potem se napoti na Cvetánin dvorec, da tam pozvé veselih ali žalostnih novic. Ko stopi na dvorišče, začuje živahno pikapokanje mlatičev na skednji in ugleda, kakó se vali dim iz grajskega dimnika. Pohití v dvorec. Vse sobe so zaklenjene. Pohití v kuhinjo. Ogenj je pogašen, in človeka, ki je moral ravnokar piskre pristavljati k ognju, ni môči priklicati. Gré na skedenj. Tam ležé snopje in cepci na tleh, pa nijeden mlatič se ne prikaže in ne odzove glasnemu klicu.
{{prelom strani}}
Uvidevši neuspešnost vseh naporov, séde Samorad v perivoji za dvorcem v senco košatega drevja, kjer je nekoč s Cvetáno sedeval srečne srčne ure; in tam se brezvoljno udá mislim in slutnjam, ki so ga trapile vse dni po Cvetánini kazenski obravnavi. Vsi vémo, da Samorad takisto ni iznajdljiv v mislih, kakor ni trden in preudaren v svoji volji; vender morem povedati vsaj nekaj, kar mu je rojilo po glavi. Čimdalje bolj je bil uverjen, da je Abadon namenoma takó vplival na obravnavo, da Cvetáne napósled niso smeli ne obsoditi ne oprostiti. Čemú je podaril nje zalvi veliko novcev, ko jo je mogel drugače prisiliti, da izpové resnico? Čemú je storil to stoprav zadnji dan pred obravnavo? Čemú je dal pri obravnavi dozdevni strupeni vodici drugačno vonjavo, nego je bila ob zasledbi namišljenjega zločinstva, da je takó zmotil veščake? Čemú je podmitil porotnike, kateri bi bili itak oprostili Cvetáno z mirno, pošteno vestjó? Zakaj se je javil sodišču kakor Samoradova oseba ravno med obravnavo in ne prej? Zakaj je iztrgal Cvetáno iz rok sodne oblasti ravno med obravnavo, ko bi bil vender lahko počakal nekaj ur, da jo potlej odvêde takšno, kakor jo je prej, ali pa kakor nedolžno oproščenko? Gotovo je, da hoče zli duh Abadon tudi s Cvetáno igrati takó, kakor igrá ž njim, Samoradom. Nje usoda mora viseti med obsodbo in prostostjo, da bode Abadon ubožico lože prisilil v varavo pogodbo, katere se potlej ne bode mogla rešiti. Nemara pa je Abadon, zlorabeč Samoradov život, njega glas in lice, Cvetáno ukanil celó tolikanj, da ona sedaj domneva, ka je njen rešitelj iz ječe in spremljevalec po neznani tujini pravcati Samorad! —

V tej strašnji slutnji zarotí Abadona, naj ga takoj odvêde pred obličje Cvetánino. Toliko da izgovorí, že se dvigne v zrak in splava za solncem. Dolgo je plaval, kje in kam, ni mogel razločiti. Zdí se mu, da je obstal v teku in da mu prijeten glas šepeče na uhó: — Takoj ugledaš Cvetáno prosto, zdravo in veselo. Oprezno se ji pojavi, da je ne presenetiš!— Nató se Samorad počasi spušča iz višave in pod seboj razločuje velikanski šum razsežne reke. Spomnil se je slik in opisov ter spoznal, da se nosi nad svetovno-imenitnim nijagarskim slapom v Severni Ameriki. Onda vidi na skrajnem robu velikanske, navpične in izpodmlete pečine dve osebi, ki imata uprav na tej skali najlepši razgled na najveličastnejši slap naše zemlje. To sta Abadon v Samoradovem životu in Cvetána, ki ukusno opravljena iz veselih lic blaženo zrè sedaj v grmado valov, ki se drevé v peneči, grmeči prepad, sedaj v lice svojega ponosnega spremljevalca, ki ima očí malone jedino za krasno svojo družico. —
{{prelom strani}}
Ta prizor omami Samorada. Vzkipí mu vsa nekdanja ljubezen, in v žilah mu zavrè besen srd na Abadna. Bliskoma se spustí iz višave in se zgrudi pred Cvetáno na kolena, kličoč: Cvetána, usmili se, pozabi! Tvoj Samorad te prosi! —

Cvetána vzdrhti, boječe se oprime Abadonovega rámena in zakliče: — Ostavite naju, sicer gospod Veselin takoj ustrahuje vašo predrznost! —
Samorad vstane in strastno zakričí: — To ni Veselin, to je peklenski duh Abadon; jaz sem tvoj Samorad Veselin! —

Cvetána méni, da ima blaznega človeka pred seboj. Abadon pa stopi v stran in izpregovori brezglasno: — Ta človek govorí resnico, milostliva gospa! Jaz sem duh iz pekla v Samoradovem telesi. Ta spojina sence in duhá pa je pravi Samorad. —

Cvetána obupno zakriči in se zažene v prepad. — Samorad skoči za njo, ali puh iz brezdna mu odnese breztehtno teló kviško, da takó skozi vrtnce soparov in pen, vrvečih pod njim, niti ne more uzreti valov, ki so váse vzprejeli truplo Cvetánino. 
Dolgo je bil Samorad kakor nezavesten in igrača sopotov in vrtincev, ki so ga dvigali in sukali nad volovjim grobom nesrečne Cvetáne. Napósled ga Abadon potegne k sebi, postavi ga na trdna tlà in mu pravi srdito: 

— Kar si učinil danes, preseza vse dosedanje bedastoče tvoje. Bilo bi najbolje, da izgineš v nič. Ali to bi bila prevelika dobrota záte; zatorej ostani človek, kesaj se, obupavaj in nizaj zlodejstva na zlodejstva, bedastoče na bedastoče! Cvetáno si otél, kakor vidiš, samega sebe, otél pa je nisi — mene! Obsojena je ona, ker nekoč nisi bil obsojen ti; in sedaj pride k meni v oblast — ona namesto tebe, ali — pred teboj. Telesa tvojega ne potrebujem dlje, zakaj več ne bodem branil Cvetáne; in ostavljam te, ker je bil ves moj trud s teboj prazna tlaka. Nikar pa ne misli, da si s tem rešen dolžnostij najine pogodbe! —

Abadon se razprší v zrak. Samorad zopet začuti kakor nekdaj bolestin drhtáj po vseh udih in v tem hipu je zopet v svojem životu: morebiti kakor kaznjenec, nazaj pritiran v ječo, iz katere je ubegnil, morda kakor izgubljeni sin, ko je zopet prestopil prag očetovega dóma! —
{{prelom strani}}

== XII. ==

Leta 1893 se je dičila Severna Amerika s Kolumbovo razstavo, v kateri je prekosila dosedanje svetovne izložbe stare Evrope. Nepričakovano velika množica radovednih in ukaželjnih omikancev iz Evrope je romala gledat to divno podjetje v Chicagu: v mestu, katero je kakor čudo našega premogovega stoletja američanska iznajdljivost, odločnost in vztrajnost ustvarila v močvirnih puščavah ob michiganskem jezeru. Na prostrano novo zemljo brez srednjeveških razvalin, brez vojništvenih bremen in brez grmadnih državnih dolgov se je selilo tudi premnogo krepkih sinov bogate Evrope, katerim se je jelo odrekati krilo in živilo na domači zemlji. To so bili nekaj talci, ki so se nádejali, da v Ameriki najdejo nova domišča, in nekaj taki — zlasti iz vinorodnih pokrajin slovenskih in hrvaških — ki so šli srečo lovit ónkraj vélike vode samó za nekaj časa, toliko da razbremené evropska svoja; domovja od lihvarskih dolgov, narejenih v dôbi, ko še nista trtna uš in strupena rosa zemljiščem jemali pridelkov in vrednosti. —

Nekateri takovi rojaki so si opomogli. Nekateri so od silnega napora ali od gladú legli v grob, katerega domačini nikoli ne bodo kropili in kitili. Največ pa je bilo takih, katerih ni toliko domotožje kolikor žalostna spoznava, da niso našli, kar se jim je obetalo, nujno opominjalo na odhod domóv. Končano delo na polji, nenavadno veliko trgovinskih porazov, bližnje zaključje svetovne razstave in mržnja domačih težakov proti inozemskim, vse to je činjevalo, da se je odslovilo mnogo evropskih delavcev.
{{prelom strani}}
Prve dni meseca oktobra 1893 leta je bila na velikem trgu v Chicagu tolpa nad tisoč takih Slovencev in Hrvatov, odstavljenih od dela in kruha. Živo so se pogovarjali slovenski in hrvaški vse vprek, pretresujoč najnujnejše življensko vprašanje: kakó bodemo odslej tešili glad, kje se bodemo greli to zimo, ob čem bode živela naša deca v Evropi: v domovini, katera nam  je takó daleč in brez denarjev nepristopna? Na preprosti klopi pod drevesom, katero je že trosilo jesensko listje, poslušal je te nesrečnike mlad gospod, po lici njih rojak, in sodèč po obrazovih potezah, ne menj gladen nego tolpa okolo njega.

To je bil naš znanec Samorad Veselin. Smilili so se mu bedni rojaki; spomnil se je, da ima na vratu čudotvoren obroč in da bi z jedno besedo mogel oblagodariti vse te nesrečnike. Ali spomnil se je hkrati, koliko je že učinil nesreče, denar trosèč. Naglo vstane, da ga izkušnjava ne zavêde v radodarnost, in se napoti proti stranskim ulicam.

Ko stopi nekaj korakov, pride mn naproti naš znanec Ivan Jaroslavič, dobrosrčno ga pozdravljaje. Jako se Samorad preseneti, ko vidi tega moža v Ameriki. Nedoumno čudna pa mu je novica Ivanova, da ni bil nikoli nič dolžan gorenjskim tovornikom in da on in Bara nikoli nista našla tisoč forintov. Ivan je v Ameriki že vse leto. Jutrodan pa se vrne v domovino, ker je bil toliko srečen, da si je prihranil denar za vožnjo nazaj. — Pozdravi Zagorje in Bizeljsko! izusti Samorad, stisne Ivanu roko in se naglo izgubi med šetalci, da ne bi Ivan videl solz v njega očéh. Samorad se pchá med naglo vrvečo množico in jedva pazi, da ni stlačen, pohojen, povožen. V tej gneči ga nekdo krepko prime za rame. Bil je nekdanji oskrbnik Plahtalič.

Naglo seže Samoradu pod pázduho in ga odvêde daleč, baje proti kraju obširnega mesta. V dokaj zapuščenem perivoji sédeta na samotno klop. Tam Plahtalič pripoveduje, da je še tisto noč, ko sta se v Parizu izgrešila med tolpo gladnih ponočnjakov, odpotoval nazaj v Monako, kjer je za nekaj dnij doslužil Abadona in od njega dobil veliko denarja za mnogoletno službovanje. Potlej se je takoj preselil. V Chicago in sedaj je tukaj tolmač pri svetovni razstavi, ker govori jezikov kakor malokdo. Hkrati tudi svojim rojakom Slovencem preskrbuje službe in pošilja denar njih ženam domov, sedaj jim pa največ piše po denar za vrnitev v domovino. Sploh je v takih ugodnostih, da ne bode stradal na stare dni. 

Samorad ga nasproti opomni na njiju skupno potovanje po bodoči Evropi, na Slovogoja in Rudovara. Toda Plahtalič ne vé o vsem {{prelom strani}} tem potovanji ničesar, temveč trdi, da more vsak dan svojega bivanja
v sedanjosti dokazati z verojetnimi listínami. Samorad mu potlej pové
vse svoje dogodbe do obupnega skoka Cvetáninega v pogubne valove,
in nadaljuje: — Abadon mi je vrnil teló in obleko. Obleka je bila
kakor nova; telo pa se mi je zdelo nekamo ostarelo in oslabelo; tudi
moj duh se v njem ne čuti več tako doma kakor pred zamenom za
lev. Ko me je Abadon ves srdit ostavil, hotel sem še jedenkrat
skočiti za Cvetáno v prepad; vender premagal sem se. Z nekaj zlati,
ki sem jih našel v žepih, dospel sem v Chicago. Tukaj sem iskal
zaslužka, kakor sem védel in znal. Odrekali so mi ga ali odkladali
vedno od danes do jutri. Zlati so pošli, na pisma v Evropo ni odgovora. Prodati sem moral uro žepnico za četrtino vrednosti, in sedaj
pride na vrsto poslednja dragocenost, ki jo imam: prstan velike vrednosti. Podarila mi ga je Cvetána za srečnih dnij. Nádejem se za ta
prstan toliko iztržiti, da se prepeljem v Evropo. Tam se javim sodišču, ki me išče ... Ali me res išče? ... Kar sem danes doživel
z nekim Jaroslavičem in z vami, podira mi tolikanj vero v resničnost
mojih spominov, da se mi vse meša po glavi. Ne verjel bi, da sem v
Ameriki, a tega ne morem tajiti; ne verjel bi, da živim, toda glad
me opominja na življenje; celó tega bi ne verjel, da sem občeval z
Abadonom, ali pereči obroč na vratu me vedno spominjal nánj. Zgolj
pred ugankami strmim in sam sebi sem največja zastavica. Kaj naj
počnem, gospod Plahtalič? —

— Svetoval bi vam po svoji izkušnji, dé Plahtalič zaupno. Pobogajte se z Abadonom! V sedanjem mučnem položaji vam ne kaže
drugače. Trd gospod je sicer, kruto sovraži človeški rod, vender mož
beseda je in rad nam prizanese človeške napake. Služil sem res hudo,
toda take dobre penzije, kakeršno imam sedaj, ne bi bil dosegel v
nobeni službi človeški. Popolnoma sem sloboden, celó spokoriti se
smem, ako me bode volja. —

— Niso mi znane zaveze vaše pogodbe, odgovori Samorad, zatorej jih ne morem primerjati svojim. Vam pa je moja pogodba
znana, in povedal sem vam vse, kakó je ravnal Abadon z menoj.

Izvestno mi pritrdite, da me je sestavno varal in zavajal v pogibelj.

Vse mi je vzel, celó Cvetáno, zaradi katere sem se baš udal v pogodbo ž njim. Ali morem pričakovati, da mi bode mož beseda odslej,
ko dosihdob ni bil nikoli? —

— Dragi prijatelj, Abadona ne smeva soditi po kratkovidnih človeških nazorih. Vse, kar se vam zdi prevara, vzemite za izkušnjo. Abadon vas mora izkusiti, kakor se izkuša vsak novák; on mora {{prelom strani}} videti, kakó trdni ste in koliko se vam sme nakladati, predno na vas
zida in opira, kar vam je namenil na korist. —

— Jaz pa pravim, da imam že dovolj take izkušnje; zatorej se
postavim na svoje noge. —

— Kakó hočete to zvršiti? V Ameriki ne morete, v Evropi
ne smete. — 

— Prav v Evropo si želim nazaj. Ondu naj me kaznujejo, ako
sem zaslužil kazen; ako ne, pa si operem poštenje in srečen bodem
kakor nikoli ob Abadonovem povodci. —

— Pomislite, prijatelj, kaj ste gledali, dočim ste bili v steklenici
priča kazenskím. obravnavaml Ali vas ni strah tolikanj negotove
človeške pravice? Pomislite i to: Abadon, ki je dosedaj tolikanj
ugodno deloval za Cvetáno, toda iz vzroka, nama neznanega, ni dogotovil ničesar, utegne vso stvar takó zasukati, da bodete gotovo
obsojeni in pogubljeni; to tem lože, ker ni več Cvetáne in se vsa krivda zvrne na vas. Ako si v duhu obnovite vso obravnavo, spoznate pač, da je to prav zeló možno. — 

— Ali morete razjasniti, blagi gospod, zakaj je Abadon s čudnim
svojim ravnanjem pri obravnavi zaprečil nad vse verojetno oprostitev
nedolžne Cvetáne, zakaj jo je odtegníl sodbi in jo potlej vodil po
Ameriki, kakor bi bil jaz njen spremljevalec? —

— Marsikaj sem že videl in izkusíl, gospod, ali v Abadonovem
vedenji ne najdem nič sumnjivega. Cvetáne niso mogli takoj pri prvi
obravnavi oprostiti; to bi bilo proti sodnemu redu. Morala bi v ječi
čakati do druge porotne seje. Bila je pa že prej predolgo v zaporu;
zatorej ji je Abadon zgolj iz dobrote naklonil slobodo in razvedritev.
Nabralo se je tudi že pri prvi obravnavi toliko gradiva za oprostitev,
da bi bila Cvetána pri drugi obravnavi oproščena, dasi ni bila navzoča.
Toda o tem ni več govora; ubožica je prebila življenje! Bežati je
morala v Ameriko, ker ji v Evropi ni bilo varnega mesta. Abadon
je imel vaš život, katerega je izvestno potreboval pri obravnavi. V
vašem telesi se vender Cvetáni ni smel izdajati za peklenskega duhá.

Vídez jo je miril in ji zdravil dušo. V vašem telesi je Abadon posnemal vašo nrav, in spoštoval je Cvetáno kakor sveto, nedolžno bitje.
Tudi vi bi ne bili ravnali drugače. O poštenji vaše neveste torej ne
smete dvojiti, ako jo resnično ljubite. Pomislite še: Abadon bi gotovo
ne bil dopustil, da stopite pred Cvetáno, ako je ž njo namerjal kaj
vam ali nji kvarnega. Takó vam pravim, da ste samó vi z nepreudarno svojo prenaglico zakrivili Cvetánin samomor. Svarjeni ste bili,
predno vam je bilo stopiti prédnjo, in premisliti bi morali, da Cvetánini {{prelom strani}} živci vzpríčo dolgega zapora niso še prišli v pravi red in darazgled na slap, na vabeče valove, ki drevé drug drugega v nižavo,
liki življenje v večnost, mami človeka že sam na sebi ... Kakor
stoji razmerje, ne preostaje vam drugega nego se pobogati z Abadonom. —

Samorad nagne glavo in se globoko zamisli. Plahtalič pa molčé
opazuje, da nastopa mrak in hlad in da se pohajkujoča svilena gospôda že umika prteni, toda podjetnejši drhali, kateri noč nemara bolj
ugaja nego dnevna svetloba. Opomni torej Samoradu, da pozna ne
daleč odtod poštenega dragotinarja. Ta bode vestno povedal, po čem da kupi ali v zastavo vzame dragoceni prstan. Samorad sname prstan,
in Plahtalič ga odnese, rekši, da se v dvajsetih minutah vrne k tej
klopi, potlej pa gresta na njega dom obedovat in po obedu v nemško
gledališče. —

Samorad se zopet udá premišljevanju nedoumne minulosti in prežalostne sedanjosti. Ne sedi še takó pet minut, ko se mu približa
lepa, mlada gospá v spremstvu póstarne ženske in strežnika. Samorad
spozná lepo gospó za tisto vdovo Ljudmilo, s katero je nekoč ljubeznivo govoril v salonih menjača Padelesa. Mlada gospá uzrè tudi
njega. Radostno vzklikaje speje k njemu, objema in poljublja ga ter
hiti govoriti: — Našla sem te, hvala Bogú! V tolikih skrbeh sem bila
záte in bala sem se že, da si se ponesrečil, ljubi moj mož! —

Samorad strmi, izmika se ljubeznivim objemom in kliče: — Nimam
časti biti vaš mož, milostiva gospá! Občeval sem pač z vami nekov
večer v Parizu, ali jedva se spominjam tistega večera. —

— Ali si blazen, Samorad moj, da več ne poznaš svoje Ljudmile? 

— Res mi je zmedena vsa glava; vender to vém za gotovo, da
nisem bil nikoli vaš mož. —

Ljudmila in nje mati sédeta v velikih skrbéh k Samoradu in
pokušata z ljubeznivimi besedami vzdramiti njega spomin. Iz njiju
besed nas morebiti zanimlje jedva to le: Jutrodan po prvem sestanku
v Parizu je baje Samorad zasnubil Ljudmilo, in praznovali so veselo
zaroko. Srečna zaročenca in Ljudmilina mati so se skoro odpeljali v
Ameriko, da se tam nastanijo. Ljudmilin oče pa je odpotoval na
Dunaj, da tam s Samoradovim pooblastilom proda vso njegovo imovino, podedovano po očetu in materi. Oče je prišel potlej za njimi
v New York, in vsi so bili veseli lepe kupnine za prodano imovino, 
dasi je bila za polovico manjša, nego je pričakoval Samorad. Takoj
potem sta se poročila. Kakor je bil Samorad pred poroko ljubezniv, {{prelom strani}} takó je bil potlej neprijazen in malobeseden. Po več dnij ga ni bilo
domóv, in nihče ni mogel zvédeti, kje in s čim se bavi. Napósled je
odpotoval, češ, da gré po Ameriki pozvedovat, kakó bi se otele tiste
velike vsote, katere je nekoč vteknil Ljudmilin oče v ameriške železnice. Pred petimi dnemi pride pismo, da se mu potovanje ni posrečilo
in da ga Ljudmila, ako ga hoče še videti, ta dan in to uro dobi v 
tem perivoji v Chicagu. Odšli so na pot Ljudmila, mati in oče, da
se nastanijo v Chicagu in da Samorad morda tukaj dobí dobrega zaslužka, ker novci, iztrženi za njega imovíno, poidejo kàj skoro ...
Sedaj pa se je treba vrniti v hôtel, zakaj mračí se in tod okolo se
plazijo sumnjive osebe.

Samorad se obotavlja in roti, da se ni nikoli poročil z Ljudmilo in
da nikoli ni dal nje očetu pooblastila, naj zapravi njega svojino. Ljudmila prosi in vije roke. Njena mati pa vstane in obsiplje Samorada
s tolikimi obrékami, da jo moramo zmatrati za vzor vsem taščam.
Ko je očitanje najognjevítejše, pa se Samoradu od druge strani približa druga lepa, mlada ženska, ki naglo sede k njemu in se strastno
oprime njega levice, katera je še prosta. Ta ubožneje oblečena ženska
je tista nazvívdova Darinka, katero smo s Samoradom vred opazovali v Monaku in pozneje tudi pri Padelesovih v Parizu. Z Darinko
pristopi tudi póstarna ženska. Ko ta spremljalka vidi, kakó se od
óne strani Ljudmilina mati obréguje na Samorada, obudi se tudi nji sija posnemati vzorno taščo in jezik se ji izproži. Tudi Darinka ne
molči.

Iz besedovanja obeh naj posnamem samó toliko, da bi se bila
Darinka v New-Yorku poročila z visokim dostojanstvenikom in da je
Samorad, prišedši v Ameriko, to poroko razdrl, slepèč Darinko z bogastvom in z ljubeznijo. Nedolžna, neizkušena Darinka mu je verjela
in udala srce in roko. Skoro po poroki je spoznala, da mož nima
prave ljubezni do nje. Često je izostajal podnevi in ponoči ter se
potlej grdo togotil, če ga je žena opominjala. Napósled je šel popolnoma od nje, in Darinka bi biia umrla od gladú, da ni prodala vsega
do najpotrebnejših rečíj. Iskala ga je po časnikih in napotila se je v
Chicago, da ga morda tukaj najde. Sedaj ga je našla in ne izpusti
ga več iz rok. —

Zaman se Samorad izvija rokam razvnete Darinke in zaman se
roti, da se tudi ž njo ni poročil nikoli. Mladi ženski sta vsaka na
jedni stráni, trdo se ga držèč, jokali in prosili, in starki sta mu hoteli razpraskati obraz. Napósled se pa starki sporečeta in malone spopadeta. To dá Samoradu toliko duška, da svojima usiljevanima ženam {{prelom strani}} odkrito pové, da nima službe ali doma, niti drugega imetka razven
obleke na sebi in da si nocoj ne more kupiti niti kosa kruha; torej
jima prav nič ne hasne, ali je njiju mož ali ne. Pomen teh besed,
prav verjetnih gledé na Samoradovo zunanjost, razumela je Darinka takoj.
Vstala je in kričala v množico pohajkovalcev, da zahteva svoje pravice. Če ne bodo ta mož njen, ne imej ga tudi óna druga. Možaki
naj pristopijo, naj začujejo nje tožbo in naj takoj kaznujejo možá, ki
je imel hkrati dve ženi, kateri je obe osleparil in ji sedaj obe zatajuje.
Kàr na to drevó naj ga obesijo! — Na vpitje obdívjane Darinke res
tolpa možakov neprikupne zunanjosti obstopi Samorada in ženske.
Možem se zná na obrazih, da bi jim ne bila napačna zabava, ako
obvisí ta nepretežki mladenič na pripravni veji nad svojim sedežem,
in že stopi podjeten capin na mizo pred Samoradom ter s krepkim
glasom kliče svoje továriše in jim razklada, kaj je učinil ta inozemski
postopač z dvema poštenima mladenkama v naši Ameriki, kjer je
toliko premalo žensk, da si marsikateri poštenjak še jedne ne more
prisnubiti. — Kaznujmo tega zločinca po domače v strah in vzgled vsem
inozemskim kruhoborcem! —

Samorad je bil ves potrt in je že pričakoval trenutka, da se na
njem zvrší američanska lynch pravica; kar pristopi od zadi junaški orjak
v opravi mestnega redarja in z revolverjem v desnici. Ta zapové z
mogočnim glasom mir, prime Samorada čez pas in ga krepko in odločno odnese iz okroga te opasne tolpe. Nihče se ni lotil samozavestnega orjaka. 

Ta mož odnese Samorada iz perivoja na hojeno cesto; tam ga
postavi na noge, seže mu pod pázduho in ga odvêde proti hiši preprostega in malovabečega lica. Vender se Samorad razveseli te hiše,
ko nad okni pri tleh prečita na veliki deski z debelimi, kričečimi
črkami naslikan napis v slovenskem jeziku: »Gostilna pri poštenem
Kranjci«. V veži te gostilne se mestni redar poslovi od Samorada in
mu velí v čisti hrvaščini: — Spoznajte me za rojaka Primorca, ki
vas je v Parizu ovadil redarskemu oblastvu zaradi ponarejenega bankovca, ki pa ni bil ponarejen, kakor se je potlej osvedočilo. Dlje sem vas že opažal in še o pravem času spoznal, da sem vas otél nagle
lynch-sodbe. Tudi tukaj sem v redarstveni službi za razstave, potlej
pa se vrnem v Pariz k ženici svoji. Ne čudite se, da sem vedno redar.
Hrvat sem od dobrosrčnega naroda, in mi smo že često marsikaj oteli
v silah in nadlogah ter opravljali nesebično redarstveno službo od
turških bojev sem do najnovejše dobe. V Parizu sem vam delal morebiti krivico. Odplačal sem vam ravnokar nekaj svojega dolgá. Čakajte {{prelom strani}} me do zjutrà v tej gostilni, jutri vam poplačam še nekaj. Vém,
da ste brez novcev, torej oprostite, da vam tukaj ponudim dva dolarja. Več nimam pri sebi. Jutri bodem pri denarjih. — Samorad izreče srčnemu rojaku iskreno zahvalo, da mu je otél življenje, odločno pa
se brani ponudenih dveh dolarjev. Nekdo stopi iz gostilne v temno
vežo ter opomni pol slovenski pol hrvaški: — Pri meni se dolarji
ne odklanjajo. Ako jih nečete, pa jih dajte meni, prijatelj! — Primorec pa odreče: — Če jih neče, kdor jih potrebuje, ne dobí jih,
kdor jih ne potrebuje — in se izgubí na cesti med šetalci.

Mož, ki ni prejel zahtevanih dolarjev, prijazno odvêde Samorada
v gostilno. Bila je to srednjevelika soba brez pivcev, razsvetljena z
majhno, brlečo petrolejevo svetilko. Krčmar »pri poštenem Kranjci«
spozná svojega gosta takoj za starega znanca Samorada Veselina, ta
pa krčmarja za nekdanjega vseučiliškega vrstnika Živka Tratilka. Neprijetna iznenada obema! —

— Anti si zaigral svoje novce v Monaku? vpraša Živko Tratilek.

— Vse sem zaigral, samó novcev ne, odgovorí Samorad žalostno.
— Oj, ti srečni človek! Pri meni je baš narobe. Vse imam,
samó denar sem zaigral. Nocoj sem še v tej hiši, ubog in lačen, da
mi pajki predejo po želodci. Jutri me gospodar postavi pred káp;
vender še bodemo ptiči, če imaš kaj drobiža? —

— Dobiti bi bil moral še nocoj dókaj novcev. Ali poseglo je
nekaj vmes, da moram čakati jutra, pravi Samorad in pove dalje,
kakó je dal Plahtaliču dragocen prstan, da ga vdenari. Predno pa se
je vrnil Plahtalič, napadli sta Samorada dve tuji ženski, in capinska
drhal— bi ga bila obesila, da ga ni otél blagi Primorec. —

— Kdo pa je tisti Plahtaliči vpraša Tratilek radovedno.

— Véš, to je tisti suhi, póstarni gospod, ki je bil s teboj vred
v Monaku in —oskrbnik dvorcu ruskega kneza, kjer sem prenočil in
dobil tebe. Govoril je tudi slovenski. —

— Oh, že se poznamo! Tista suha južina je bil strežnik kakor
jaz, po rodu Furlan, sicer pa velik slepar. Tudi dvorec ruskega kneza
ni bil drugega nego zloglasna zakotna igralnica. No, če ima ta Plahtalič tvoj prstan, onda z Bogom novci in Plahtalič! Vedi, ta človek
je premeten zmikavt in nevaren vsem žepom, samó mojim ne! ...

Vender ne žaluj, ne obupuj! Sédi za mizo! Uboga sva kakor nekdaj
job na gnojišči; in če nimava jesti in piti, pa se grejva ob spominu
veselih dnij in pasiva se ob načrtih boljše bodočnosti! —

Samorad séde za dolgo mizo in se čudi, da v gostilni ni gostov,
dočim je sedaj za razstave toliko tujcev v mestu, da marsikdo rad {{prelom strani}} plača po dolar samó za trd stol, da more na njem presloneti dolgo
noč. Ali Tratilek odgovori: — To je posebna smola, ki se me vedno
drží. Opremljen s tvojim denarjem sem prišel zopet na Dunaj. Toda
z učenjem ni šlo več. Sličen sem bil továrišu modroslovcu, ki se je
toliko let učil grščine, da je napósled pozabil grški alfabet. Moral
sem torej z Dunaja in šel sem preko Budimpešte, Belega Grada in
Trsta v Ameriko do Chicaga, nadejaje se, da se tukaj naredi kàj denarja. V zakup sem vzel to gostilno, v katero so prej zahajali sleparji,
tatje, lamači in drugi katilinski značaji. Ti ljudje imajo sedaj za razstave zlate dneve in ne hodijo v takó preprosto beznico. Da privabim
gostov, kupil sem to desko, na kateri se košati napis »Pri poštenem
Kranjcu«. Prišel je k meni marsikdo izmed príseljenih rojakov, toda
nihče nad jedenkrat. Oglej si sobino opravo in zdajci vidiš, zakaj.
Težke debele mize so pribite k tlòm, takísto klopi k stenam. Na mizah
so kositarne skledice trdno vdelane v mizje vdolbine. Kozarci od pocinjenega železa tičé vsak v svoji luknji, in sléharni je z močno železno verížico priklenjen k mizi. Potiplji pod mizji rob! Na poličici
so žlice, noži, vilice, vse visi na močnih železnih verižicah. To je
beznica za lopove, in vzel sem jo v zakup, ker drugačne niso bile
na ponudbo. V taki gostilni pa naš Slovenec ne vztrpi, najsi je še
takó oskromen. Nocoj mi poteče zakup, ker nisem plačal zakupnine
naprej, in zjutrà se dostojno, kakor sem vajen, umaknem neznanemu
nastopniku. To noč bodeva prebedela. Gostilničar sem sicer, ali postreči ti nimam z ničimer negoli s svežim zrakom, nekaj časa z lučjo,
potlej pa s temò. Prebito bode dolgočasno, ko nimava nič za usta! ...
Vender, našel sem nekaj — velikanska ideja! Čemu mi bode jutri
deska s »poštenim Kranjcem«! Takoj jo zadrobižim, in dosti bode jedi
in pijače. —

Kakor bi trenil, skoči Tratilek na okno, vzpnè se skozi nje in
sname desko raz čavlje; potlej plane na cesto in se izgubi z desko
na rameni v tèmo. Ne mine četrt ure, in že je na mizi obilo smodek,
kruha in mrzle pečenke ter liter močnega žganja. Gladnika sédeta k
večerji, in čudno škrabotajo verižice na vilicah in nožih, ko si zakladata lačna usta.

Ko se takó hlastno krepčata, naglo vstopi človek srednjih let. 
Bil je prav lično opravljen, vender takšnega lica, da se ga ustrašíš,
ako ga srečaš na samoti. Ta človek se postavi pred Samorada in
mu zakliče z odurnim glasom: 

— Dobil sem vas, gospod Samorad Veselin, in ne ubegnete mi
več iz pestíj! Kaj me gledate, kakor da me več ne poznate? Takoj {{prelom strani}} me spoznate in pomnili me bodete vse žive dni, če je kàj pravice
na svetu. Vaš sorodnik sem, dasí vam je zibelka tekla v tolstem Zagorji, meni pa daleč doli na skopih bregovih Jadranskega morja. Prav
to sorodstvo je vzrok, da sem največ nesreče prebil baš zaradi vas:
ne zató, ker se bogatin neče spominjati ubogih svojcev, temveč zató,
ker jih celó preganja. Bil sem v Odesi v dobri politiški službi. Ondaj je vaš nekdanji váruh mojo mater  — vašega očeta sestričino — terjal za star dolg, katerega je bil vaš oče pravoveljavno odpustil. Ta daritev se ni mogla več dokazati, torej se ni verjela. Prišlo je do tožbe
in napósled do sodne prodaje materinega dóma. Da se mati otmè,
pošljem zadostno vsoto v ruskih rubljih. Bile so tedaj v moji domovini nekove borbe in spletke, in po časopisih je bilo dokaj hrupa
»o potujočem rublji«. Tamošnje oblastvo je moj ruski denar zaplenilo,
in predno je bila dokazana materina in moja nedolžnost, prodali so
materin dom na sodni dražbi za slepo ceno. Okoristil se je pri tem
nekov Žid. Mati mi je skoro potem umrla za žalostjo. Ko sem vse
to zvedel, odposlal sem tamošnji vladi ostro pritožbo. Posledica mojemu odporu je bila, da me je ruska gospôda odslovíla iz službe, češ:
rabiti ne more človeka, ki je tolikanj nespreten politiški uradnik, da pošilja v inozemstvo rublje namesto inozemskega denarja in da še s
pritožbami nagaja tujim vladam. Šel sem iz Odese naravnost v Pariz.
Ondu sem dobil važno policijsko službo, bolj težavno, menj mastno;
vender sem si opomogel in se oženil ter srečno v zakonu prebil nekaj
let. Prišli ste v Pariz vi, gospod Veselin, in za vami ali nemara zaradi
vas nekova gospica Darinka, lepa, živahna ženska. Znanka mi je bila
iz detinskih let, in vnela se je med nama ljubezen toliko brezpametna
kolikor nepremagljiva. V omami te rastoče strasti sem se naveličal
težavne službe v Parizu in vedno opozarjan na razstrelbe in dinamitovce, izumil sem strašen načrt. Zavaroval sem si življenje za visoko
vsoto. Zakonski svoji družicí sem povedal, da bode v malo dneh razstreljeno policijsko poslopje uprav tam, kjer je moja službena soba.
V moji uniformi bodo našli razmesarjeno truplo in porekó uradno,
da je moje. Ali to ne bode moje truplo. Ko se to zgodi, naj si dá
žena osvedočiti mojo smrt, potegne naj zavarovano vsoto in naj gré
za mano v Ameriko, kjer je bodem čakal na izvestnem kraji pod
novim imenom »Nikon Ubeg«. To je bil dogovor z ženo. Drugačen
je bil s krasno Darinko, katero sem bil iz raznih razlogov vzprejel
v policijsko službo. Nje naloga je bila, da omreži človeka, meni kolikor možno podobnega, in ga zavêde v mojo služabno sobo; tam naj
mu obleče uradno mojo uniformo ter ga omami z omotno pijačo. 
{{prelom strani}}
Potlej bode tam shranjeni dinamit brez nevarnosti záse užgala z navito
uro, ki izproži samonét ob izvestnem času. Kadar se razstrelba posreči, pa takoj odrineva proti Ameriki preoblečena, preobražena in pod tujim imenom. Tisti večer, ko je bilo vse to namenjeno in pripravljeno, bili ste vi pri denarstveniku Padelesu v gosteh. Tam sem
bil tudi jaz z Darinko in opozoril sem jo na vas, ker ste mi jako
podobni. Omreževala vas je, kakor je védela in znala, in izšlo bi se bilo
vse točno, ako bi ne bila odločno izrekla, da vas neče za žrtve, ker
ste ji rojak in ker ste ji podarili dôkaj novcev; te pa bodeva potrebovala v prvih dneh svojega bivanja v Ameriki. Vaš prijatelj, plemeniti Plahtalič, jako plemenita duša, ki je imel tudi obresti pri tej
igri, pa je Darinki baje povedal, da nosite na sebi nekov amulet ali
talizman, ki bi naredil, da se samonét ne izproží. Darinka in vaš Plahtalič sta našla drugo žrtev za moj naklep, in ondaj, ko sem vas zasačil v Primorčevi gostilni, bil je nova žrtva, vaš namestnik, že zaprt
v moji uradni sobi. Omamljencga z opijem so ga trapile orijentalske
sanje, dočim mu je bila poslednja ura že navita in na nji nastavljen
smrtonosni kazalec. Jedno uro še mu je bilo živeti, ko smo vas dovêdli v policijsko hišo. Povedali ste mi tisti večer, kdo ste; zatorej
sem vas dal zapreti v nadstropji nad svojo sobo, da se osvetim za
krivico, katero ste storili moji materi. Razstrelba se je izvrstno obnesla — toda ne popolnoma, zakaj prizanesla je vam. Ko dospem z Darinko v Ameriko, že vas najdem tam in ne morem razumeti, kako
ste se oteli iz razvalin in kakó ste prehiteli mene in Darinka. Za
nekaj dnij mi je ušla Darinka z vsemi novci: kam in kakó, to najbolje veste vi, gospod Veselin! Ali to še ni vse. Jeli ste me preganjati. Izvežban sem v trgovinskih vedah in policijskih tajnostih,
dober risar in fotograf sem ter popolnoma véšč hrvaškemu, laškemu,
nemškemu, ruskemu in francoskemu jeziku; vender nikjer nisem mogel
doseči stalne službe. Jedina nádeja mi je bila, da skoro pride žena in
prinese zavarovano vsoto, katero je že potegnila, kar so povedala
pisma, poslana Nikonu Ubegu. Napósled pa pride pismo, da je moja
žena zvédela, kakó se Nikon Ubegu v Ameriki postavlja z nekovo sumnjivo Darinko; zatorej žena rajši ostane v Parizu in si ondu izbere
poštinega domovinca; saj je vdova in mlada, zavarovana vsota pa
tudi ni majhna. Nihče drug me ni zatožil pri ženi nego vi, ker samó
vi ste po Darinki zvédeli tajnost. S tem ste me uničili ... Sprl sem
se s človeško družbo. Prej sem zasledoval in lovil sleparje, lamače in
dinamitovce; sedaj sem se pridružil nekdanjim svojim sovražnikom,
da jih z umetnostjo, pridobljeno v policijski službi, branim zasledovanja.
{{prelom strani}}
Takó se živim še dôkaj dobro, dokler traja razstava. Tudi vaš
Plahtalič je v mojem krdelu in uprav on mi je povedal, kje naj vas
iščem. Smem vas takoj usmrtiti, ne da bi se bal kazni. Pa nečem.
Meni življenje toliko preseda, kolikor je vam nepotrebno, in v Ameriki
sva; zatorej se bodeva dvobórila po američansko. —

Samorad se zaklinja in rotí, da od tistega večera v Parizu, ko
je bil naposled odvêden v ječo, do nocoj ni videl ne tega gospoda ne
Darinke. Ali Nikon Ubeg se ne dá pregovoriti, ampak potegne iz
žepa črno in belo kroglico, dene obe v klobuk Tratilkov in zapové Samoradu, bodalce nádenj zavihtivši, naj potegne jedno kroglico iz
klobuka ... Samorad potegne črno kroglico ... Nató zarohní Nikon
Ubeg: — Torej se usmrtiš sam, črna duša! V dvanajstih urah se
mora to zvršiti, sicer te moji pomagači spravijo iz svetá. Nikar ne
misli, da uideš mojim pestém! —

Tujec naglo odide. Pod okni se začuje burno govorjenje več
ljudij, in Samorad, bojèč se novih napadov, naprosi Tratilka, naj zaklene gostilno. Toda Tratilek pravi, da tega ne smé zaradi strogega
redarstvenega nadziranja, in se zopet udá prejšnji veselosti ter jédi
in pijači. Samorad se pa ne dotakne jedí in žgane pijače, nego si
želí samó vode, zakaj trpinči ga huda žeja; hkrati pa se spomni, da
ne smé piti vode. Živko Tratilek ga potolaži: — Kaj bi mislil na
vodo, dokler imava dovòlj žganja! Žganje je na mizi, voda je sicer
tudi blizu tikoma za hišo, toda ni za pijačo, nego samó za to, da
kdo utoni v nji. Na smrt pa ne misliva, kaj bi se bal trenutka, ki
nekoč mora priti? Ne trpinči se še sam, dočim te že drugi preveč!
Misli rajši na življenje! V teh dvanajstih urah, ki jih bodeš še živel,
doleti te morda iznenadna sreča. Saj te zjutrà poseti tvoj rojak, ki
ima nekaj denarja. Kolikrat se je že razbila in potopila moja ladja,
toda vselej so me še valovi vrgli na rešni breg! Ali si ti menj vreden
negoli jaz? Torej razjásni se in loti se žganja! To ti je najboljše
zdravilo proti žalosti, zlasti ko nimava drugega. Če nečeš piti, pa si
zapali smodko in pripoveduj mi svoje dogodbe, da si okrajšava noč,
ki nama bode še dolga. — 

— Povej ti svoje! odgovori Samorad. Moje so prežalostne in
neverjetne. —

— Moje pa so predolgočasne, zavrne ga Živko Tratilek.

Nató začujeta iz temnega kota pri peči prijazen glas: — Če nečeta vidva pripovedovati, pa dovolita meni. Morda povém nekaj zanimljivih  novic. —
{{prelom strani}}
Osuplo se oba ozreta v kot, kjer sedi neznan mlad človek, ne
da bi védela, kakó je prišel v sobo. Tratilek ga pozove, naj prisede k jedi in pijači. Tuji mladenič pa se ne gane iz omračja pri
peči, in ko mu dovolila govoriti, povzame: 

— Kakó mi je ime in kje sem se porodil, nima pomena. Najbolje je, ali pravše, najbolje bi bilo, da vsakdo veljá, kar je, ne gledé
na ime in rojstvo in da se vsakdo rabi, kakeršen je in ne kakeršen
bi moral biti. Roditelji so mi bili imoviti in pošteni. To poštenost
naglašam, ker sem tolikrat čul in čital: »J. J. je bil sin ubogih, a pošteníh roditeljev«, dočim se pridevek o poštenosti navadno opušča,
kadar je J. J. sin bogate obitelji. Ne zdi se mi pravilno, da se poštenost nekamo pridomišlja pri bogastvu, a za izjemo zmatra pri
uboštvu. Pogled v življenje nas uči narobe, da ubožcu, čegar področje
je majhno, vsakdo gleda na prste, in da ubožca ob oskromnih njegovih potrebah navadno ne vabi izkušnjava, da bi se odtezal stezi
ravne poštenosti; zakaj bil bi brez imetka, ako izgubí jedino svoje
bogastvo: mirno vest. Nasproti pa je bogatinovo področje veliko,
potrebe so mu obsežne in rastoče; in uprav bogastvo s svojim vplivom
in z mamečim pohlepom po vedni množitvi je vsakdanja izkušnjava,
ki te neprestano miče v nenravnost. Zatorej se očita takó rado bogatinom, da so po krivih potih prišli do bogastva. Mojim roditeljem 
se ni očitalo kaj jednakega. Oče mi je sedèl na velikem podedovanem
posestvu, poleg katerega je opravljal veliko trgovino, takisto podedovano; mati mi je bila blaga, omikana gospá. Oče je marljivo in
razborno vodil gospodarstvo od zofa do mraka. Prav takó je tudi
mati uvaževala, da je čas naše najdražje blagó, zakaj ne dá se nadomestiti z ničimer, védela pa je tudi, da žena in mati tega dragega
nenadomestnega časa ne more rabiti bolje nego za vzgojo svojih otrók.
Jaz sem ji bil jedinec, bodro, živahno dete. Ne pomnim, v kateri dôbi
sem se naučil čitatí črke in številke, tako zgodaj me je mati naučila
vsega tega in še mnogo več. Vender mati moje nadarjenosti ni hvalila
očito in znala je vselej govorico takó zasukati, da me tudi drugi
ljudje niso hvalili vpričo mene. Često je povabila deco iz vasi, moje
vrstnike, na naš dom. Onda smo se prosto igrali, in mati nas je ljubeznivo vodila ter skrbno pazila na to, da sem bil vseh dečkov najuljudnejši in da nisem razkazoval večjih svojih ved ali udobnostij gospodskega dóma. Odtezala me tudi ni družbi odraslih ljudij. Tam pa
sem moral molčati, in gledala je na to, da nisem zinil brzoustne šaljive besede, kakeršno otroci radi povedó, kadar jih nos srbí, da jih
potlej poslušalci, časih celó roditelji, pohvalijo, kakó so duhoviti. Ako {{prelom strani}} pa mi je ušla napačna beseda, naredila je mati, da sem odšel v svojo
sobo, ne da bi bil kdo zapazil, kdaj in zakaj. Tam me je pokarala,
toda nikoli vpričo drugih ljudij, in poučila me je, kakó naj se drugoč
vêdem ob taki priliki. Zgodaj me je naučila strahú božjega; navadil
sem se spoštovati starčke, ljubeznivo ravnati s siromaki in prijazno
občevati z vsakomer. Največja skrb materina je bila, da mi blaží
srce in naudá vsespočetno otroško dušo s krščanskimi nazori. Še
sedaj ne morem pozabiti, kakó mi je narekovala molitev, kakó me
je učila sklepati ročice — vedno se mi je zdelo, da moli pobožneje
negoli jaz. Kakó sem bil često vesel hvaležnega pogleda ubožca
hromaka, kateremu sem pol boječe pol srčno prinesel materin dar na
domači prag! To je bila zlata moja dôba, ko še nisem posedal na
šolskih klopéh. Ondaj mi je bila šola vsa pisana zemlja, knjige vse,
kar je zanimalo zvedavo detinsko glavo od Bogá nad zvezdami do
črvička v prahu, in to knjigo mi je čitalo materino okó, in razlagal o
z blagimi nauki materino srce. Ne vém, kdo je bil bolj vesel, ali jaz
matere ali mati mene, in kdo bolj srečen?

Potlej so mi dali domačo učiteljico, in hodil sem nekoliko v
selsko osnovno šolo. V tej šoli sem vse znal najbolje, in učitelj me
je hvalil med vsemi najbolj. Domá me je učiteljica vežbala v šolskih
naukih, v nemščini in francoščini, celó po klavirjevih tipkah sem moral
raztezati prstke. V vsakdanji moj čas je nastopil nekov red in za
igro in prosto zabavo je ostajalo malo ur. Tudi za materina nauke
je bilo menj prilike od nekdaj, ali kakó rad sem poslušal mater, saj
je govorila vse presrčneje in umevneje nego hladna učena učiteljica!
Za osnovno šolo je nastopila gimnazija. Ostal sem na očetnem dômu,
in pridejali so mi k učiteljici tudi domačega učitelja. Ta dva sta, razdelila moj čas médse, tekmovala sta, kdo me bode bolj olikal, in čas
za igre in za občevanje z materjo se mi je prikratil še bolj nego
prej. Nastopila je dôba, ko so mi tlačili vsakojake nauke v glavo,
vzgoja srca in značaja pa je zaostajala —in to samoumevno, saj pri
vsakoletnem privatnem izpitu nisem bil vprašan, kaj je v srci, ampak
le, kaj je v glavi. Čutil sem nekakšen dolgčas po materi, dasi sem
jo videl vsak dan, in zdelo se mi je, da mi nekaj nedostaje, dasi sem
dobro napredoval v vseh predmetih. Rad sem se učil, vender mi je
bilo učenje nekamo praznotno in suhoparno. Morebiti zató, ker so
me vzgajali, kakor pitamo gosí in pure jeseni, da so tolstejše. Tudi
pri meni se je gledalo samó na tolščo: na veliko vednosti v glavi;
za zdrave krepke mišice, za trdne kosti ali za značaj in za prosto,
živo gibanje mladega duha ni skrbel nihče razven matere v tistih {{prelom strani}} malih urah, ki so nama ostale po učnem redu. To je trajalo štiri
leta na očetnem dômu. Ko sem uspešno završil četrti gimnazijski
razred, ponesreči se moj oče. On in njega prijatelj, vlastelj iz soseske,
vozila sta se čez veliko reko ob povodnji in utonila. —

— Dovolíte, gospod, seže mu Samorad v besedo, da vas vprašam,
ali je slučaj ali namen, da pripovedujete moj životopis? —

Tuji mladenič nadaljuje: — Resnično pripovedujem svoj životopís, in veseli me, da vas zanimlje, čim nahajate v njem sliko
svoje mladosti. Toda prosim, ne motite me, ako morda najdete pozneje še katero podobnost med svojim in mojim življenjem ter pomislite, da se veliko mladine vzgaja po jednem načinu, zató je tudi
lahko možno, da so prav jednaki usodni slučaji odločevalí moje kakor
vaše življenje. Naj torej povzamem povest. Po nagli smrti očetovi se
je težko breme velikega gospodarstva naložilo na rame materino, in
jaz sem namesto očeta dobil tujega sovaruha. Mati je namerjala nekaj
prodati, nekaj dati v zakup in se z menoj preseliti v veliko mesto,
da bi se ondu izšolal pod njenimi očmi in imel za pomočnika pri
učenji dobrega sošolca. Sovaruh pa je menil: »Mati ostani domá, zakaj
imovina se mora ohraniti; deček pojdi sam v mesto, toda ne v javno
šolo, ampak v zasebno vzgajališče. Za mladeniče, ki lahko plačujejo,
je dokaj izvrstnih takovih zavodov.« Obveljala je varuhova volja, in
vzprejet sem bil v sloveč zavod. Nastopila je nova dôba, ki je trajala
štiri leta višje gimnazije. Prejšnja leta je bila moja vzgoja osebna,
odslej je bila zadružna. Vsi gojenci smo nosili jednolično opravo; takisto jednolična je bila vsem tudi vzgoja po strogem domačem in
učnem redu kakor Prokrustova postelja. Kdor izmed učencev je bil
slab ali nagajiv, s tem so se naši učitelji bavili posebe. jaz sem bil
z doma vajen pokorščine, reda in marljivosti, torej z mano ni bilo
posebnega opravka, ker brez tega sem zadobival propisano mero učenosti in se gibal med mejami hišnega reda. Prinesel pa sem s seboj
tudi svoje mladeniške sanje in nazore, želje in sodbe. Za ta moja
svojstva, sploh za razvitek moje pojedine osebe ni bilo mesta v hišnem
redu. Zdelo se mi je, da sem preziran, ko sem bil med najboljšimi
učenci, in da sem takó zeló osamel, ko ni bilo nikogar, da bi poravnal svojstvene moje nazore in želje, ako so bile napačne, ali jih
pospešil, če so bile dobre. Med stotino živahnih vrstnikov sem bil 
sam svoj vodnik, sam sodnik svojega srca. Čimdalje bolj je bila mučna
ta samotnost; in da jo preženem, pribežal sem h knjigam. Čital sem vse vprek, karkoli se mi je dovolilo in kadarkoli mi je čitanje dopustil hišni red. S tem sem res pregnal čustvo osamelosti, in knjige {{prelom strani}} so mi bile družice in zabava — toda ne v korist. Pristopilo je namreč
k rednemn šolskemu ukú toliko neuredovanega berila, da moj duh ni
mogel prebaviti vsega po vrsti. — V šolskih klopéh se je slej kakor
prej skrbelo za duševno tolščo, z berilom domá pa sem malone pokvaril tudi to tolščo. Spomin sem imel izvrsten, pametoval sem
malone vse, ker sem čital pazno in slastno; ali često se mi je zdelo,
da ne morem urediti nabranega gradiva v svojih možganih in da v
njih nedostaje prostora za izvirne moje misli in sodbe.

Pač, bil je prostor, toda v možganih mi je bilo vse nanošeno
kakor v prodajalnici stare železnine in vse v neredu kakor v ízborni
knjižnici, kadar potres na jeden kup vrže vse knjige, ki so bile prej
razvrščene na raznih policah. Skoro sem čutil, da sem se polagoma
navadil samó to izreči za plod svojega mišljenja, kar sem si izposodil
iz knjig. Takó se mi je polenila mislenost, oslabela je moč slobodno
misliti; in spoznal sem, da mi je svojelastna sodba čimdalje menj gotova in stanovita. Pa že sem bil toliko zavêden, da se nisem izpreobrnil. Ne da bi uril svojo mislenost in razsodnost, iskal sem le še
naporneje po vsakeršnih knjigah tujih mislij in nazorov. Bili so učitelji, ki moje izredne vednosti, nakopičene iz knjig, nerabljenih v šoli,
niso cenili in so prédme stavljali součence, ki so menj čitali, nemara
celó menj védeli negoli jaz, toda so znanje svoje pridobivali s svojim
umovanjem. Črtil tem take učitelje kakor tesnosodne in pristranske.
Vzor so mi bili drugi učitelji, ki so hvalili moj spomin, neutrujeno
mojo marljivost in vednost, ki preseza obično mero moje dôbe.

Dovršivši gimnazijo, védel sem res veliko, ali še več sem si domišljal. Ponosen na večinoma izposojeno in neprebavljeno vedo, preziral sem svoje vrstnike; ošabno sem obsojal vse, kar se ni ujemalo
z mojimi nazori; govoril sem o vsaki réči brzoustno in nadležno;
vsakomur sem usiljeval nezmotno svojo sodbo, in kdor mi je kàj prerekel, ali se drznil dokazovati, da se motim, njega sem uvrstil med »profanum vulgus«. Žalostno je mati opazovala sumnjivi vzlet mojega
duhá. Nasproti sem pa jaz mater miloval, da je tolikanj zaostajala v
duševnem delovanji, dočim sem jaz napredoval nedosežno za njen
razum. Še na misel mi ni prišlo, da je hudo izgrešil pravo stezo, kdor
več ne more umeti matere svoje ... Takó mi je glava pokvarila
srcé. In kje je ostal značaj? — Saj nisem bil živodušen mladenič,
nego suh herbarij namesto svežih prirodnih cvetic: neurejena zbirka
nezanesljivih posnetkov — »de omni re scibili — et quibusdam aliis«,
namesto lahkokrilih mladeniških nazorov in nebotičnih namenov.
{{prelom strani}}
S takim duševnim imetkom in svojstvom sem vstopil na vseučilišče in takšen sem ostal ondu. Dočim so si moji znanci, ne zanemarjaje knjig, bistrili nazore in si jeklenili značaj ob živem, polnem
človeškem življenji, tičal sem jaz v sobi in v priljubljenih knjigah takisto brez osnovane zméri kakor na gimnaziji. Najbolj me je mikalo
prirodoznanstvo, zlasti kemija; uglabljal sem se tudi v matematiko in
v strogo modroslovje, bavil se celó s tehniškimi in montanistiškimi
vedami. Pri teh raznih ukih mi je bila učenost sáma na sebi jedini
namen. Zakaj bil sem mlad, strokovne vede so mi ugajale, in podedovano bogastvo me je opraščalo vseh skrbíj. Ni mi bilo torej treba
dogotoviti studij v izvestnem času ali se baviti z vedami, ki naj mi
pozneje dajó vsakdanji kruh. Ko sem takó zapravljal zlati čas in brezčrtežno iskal novih učenostnih resnic, prišla je staroverska resnica,
prejeta od matere in na gimnaziji, do nasprotja z novimi nazori moje
učene glave. Začel sem dvojiti, in kdor dvoji o verskih naukih, ta je
že izgubil vero.

Vender iznebiti se nisem mogel tistih prvih naukov, vtisnjenih
najglobočje v detinsko dušo. Večkrat me je večerno zvonjenje spominjalo, kakó srečen sem bil nekdaj, ko me je mati učila moliti, in
rekel mi je notranji glas: »Sedaj nisi srečen!« Res nisem bil srečen.
Iskal sem sreče v učenosti; toda kakor v nji nisem našel prvotne
resnice, takó tudi nisem mogel najti blaženstva. Samega sebe sem
zmatral sicer za popolnega človeka, ali celotno človeštvo se mi je
zdelo nesrečna slabotna množ, žrtva trpljenja in smrti. Iskal sem razvedritve, ne da bi se udal razkošju in razuzdanosti, toda nisem je našel
brez nastopnega kesa in dolgočasja. Veliko sem potoval ob počitkih
in opazoval vseobče človeško življenje. Posledica temu opazovanju je
bila, da nisem mogel rešiti vprašanja, zakaj sem našel največ veselja
in petja med ubožci, največ udanosti in nadeje boljših dnij med bolniki
in največ zadovoljstva in ljubezni ondu, kjer sem, sodèč po zunanjosti,
slutil bedo in strastí; jaz, popoln, imovit človek na vrhunci izobražbe,
pa sem nesrečen? Anti nemara res nevednost oživlja in veda morí? ...
Sam s seboj popolnoma nezadovoljen sem se pogreznil v vrlinomorno
svetožalje, tolažèč se, da tudi razsvetljeni pesniki trpé bol vsega človeštva ... Oh, kolíka razlika med mojim svetožaljem, izvirajočim
iz napačne vzgoje, in med svetožaljem veleumnih pesnikov, doumljenim
iz vzvišenega opazovanja solzne doline človeške!  Jaz sem čutil svetožalje kakor mèdel bolnik; pesnik čuti svetožalje kakor sočuten lečnik
ob bolnikovi postelji. Na svojem domu sem se tedaj malo bavil. Mati
mi je pač prigovarjala: »Ostani domá, rabi svojo učenost pri domačem {{prelom strani}}
gospodarstvu; leta so mi vzela moč, in več ne morem zdelavati sama.«
Jaz pa sem trdil, da mi imovina ne more izginiti, učenost pa beži od
mene, ako je vedno ne ponavljam in ne pridobivam, in še dolgo ne bodem
toliko učen, da bi smel biti zadovoljen sam s seboj. — Domá mi je
bilo vse tako malotno, okorno in tesno, kakor bi moral zopet leči v zibelko detinskih let. — 

Takó sem se dolgočasil nekaj tednov domá pri materi in se baš
odpravljal na potovanje v inozemstvo; kar mi zasinejo v srce gorki
žarki prve ljubezni. Vlastelj, ki se je bil ponesrečil hkrati z mojim
očetom, ostavil je lepo imovino nedaleč od mojega dôma in prelepo
jedinko. Bila je blizu pet let mlajša od mene. Do nje dvajsetega leta
sem jo videl malokdaj, ker je bivala največ v mestu pri sorodnikih.
Slučajno se snideva pri neki veselici v bližnjem trgu, menda ni še leto
odonda. Zdí se mi, da sva se takoj vnela drug za drugega, kakor
nekdaj Romeo in Julija v znani žali igri Skakespearovi. Razveselila se
je moja mati, da se ji izpolni mnogoletna nadeja, in takisto so bili
zadovoljni sorodniki moje ljubice. Najbolj in nepopisno pa sva bila
vesela midva, ko sva se ljubila iskreno in brezmejno in me je prevzela
vera, da bivajo ideali tudi na zemlji in da se mi odpira dosedaj neznan
svet, novo življenje in blažena bodočnost. Skoro sem jo zasnubil, in
slovesno sva se zaročila. Zdajci pa je začel nevestin varuh, katerega
prej nihče ni vprašal, pregovarjati in posvajati, češ, da sem premlad,
presanjav, premalo praktičen. Mož je bil sicer dober človek, jednako
pošteno in varčno je upravljal imovino moje neveste kakor svojo,
toda malo je bil omikan, in jaz sem bil njemu preučen. Zatorej sva si bila nasprotnika, in ker so bili nevestini sorodniki na moji stráni,
pokazal sem mu večkrat, kakó ga črtim. Zaresno sem bil razjarjen na tesnosrčnega možá; on pa je mirno trpel mojo jezo, in to me je razburjalo še bolj. Napósled je dal mojo nevesto izreči za polnoletno,
češ, da se iznebí vse odgovornosti gledé na nje nepremišljeno ljubezen.
Vender jeza na varuha me ni minila, tem menj, čim je on, neomikan
dedec, trdil, da bi bil on sam boljši ženin, negoli jaz, sanjavi knjižji molj.

Često igrá slučaj važno nalogo, in spotaknemo se ob kamen, ko smo se baš umeknili brunu, ki je pretilo  glavi. Kake štiri tedne
pred določenim poročnim dnevom mi je mlad cigan, katerega so moji
ljudje že večkrat zasačili na tatvíni, kradel neka posebna jabolka
v ovočnjaku. Cigani so v mojem zavičaji práva deželna nadloga; nihče
jih ne mara, vsakdo pa se jih boji. Strahoval sem dečka s pasjim
bičem, ciganček pa mi je zažugal, da ga bodem pomnil vse žive dni.
Pristavec, ki je stal poleg mene, opomni, da se mi cigani osvetijo.
{{prelom strani}}
Jaz pa se nisem bal, zakaj poslopja so bila zavarovana proti ognju,
konjski hlevi pa so imeli umetne ključanice. Kake tri dni po tem dogodku sedim v orehovi senci pred svojim dvorcem in štejem dneve
do poroke, ki mi tekó toli počasno. Prédme stopi umazana ciganka
in stiska v naróčaj na pol nago in očito bolno dete. Zasmili se mi
in podarim ji nekaj drobiža. Ženska me lokavo zahvali in se ponudi,
da mi vedežuje iz roke. Bodisi, mislim si, imej ženska svoje veselje.
Ženska se ozrè na dlan moje desnice in se hipno ustraši prav očividno
ter hoče oditi. Radoveden sem in trdo vprašam, zakaj se je ustrašila.
Ona odgovori:  »Nevesta se vam je izneverila. Nje bodoči mož bode
takoj tod mimo jahal črnega konja.« Glasno se zasmejem in jo od
podim. Vranec je tukaj prav redek konj, in takisto redka prikazen je
jahalec na samotni cesti pred mojim dvorcem. Mahoma začujem konjska kopita, ugledam prav črnega vranca, in na vranci sedi nekdanji varuh
moje neveste, mož, o katerem nisem nikoli čul, da zná jezditi. Prijazno
me je pozdravil, toda bral sem mu na obrazu nekaj, česar na njem
nisem opazil še nikoli. Zdelo se mi je, da se mi roga. Vse to me je
osupnilo in malone razburilo. Nisem vražen, vender iznebiti se nisem
mogel cigankinih besed. Šel sem v dvorec, tam sem stopal po sobi
in ves v živem spominu na ciganko, na vranca in na varuha nisem
mogel zasnuti redne misli. Težko sem čakal določene ure, ko se popeljem na posete k nevesti.  Hlapec napreže, nakažem mu naglo voziti.
Dospem v nevestin dvorec pred navadno uro. Vratar mi pové, da
gospice ni domá; šla je v vas v siromašno kočo, kamor so jo nujno
prosili. Mislim si, blaga duša je šla tolažit bolnika in mu darit okrepčál.
Grem ji naproti po znanem kolovozu, in skoro jo zapazim na gomilastem griči sredi ravnega polja pod šatorom, odkoder se razgrinja
diven razgled daleč na okolo. Hitim k nji naravnost čez njive. Zgane
se, ko me zapazi, lica so razvneta, in solze ji silijo iz očíj. V skrbéh
sedem k nji, nevesta se glasno razjoče in se zgradi na moje rame.
Razburim se, ker ne morem raztolmačití tega joka, in tolažim, mirim,
prosim; sam ne vém, kaj sem govoril. Iz nevestinega joka in íhta
jedva razločim pretrgane besede: »Ni ubožnejše sirote od mene! Nesrečna ljubezen! Sedaj vém, zakaj sva si tolikanj podobna, zakaj me
je vedno nekaj vleklo k tebi, predno si slutil mojo prijazen, in zakaj
se je obema pri prvem sestanku vnela takó goreča ljubezen! Vso
skrivnost mi je razkrila tam doli v vasi umirajoča ženska, moja nekdanja dojilja. Vedi torej, tvoja sestra sem, in gorjé, ne smem biti tvoja
žena! Vzemi v zakon gospico, katero kaže ta-le podobica (v roko mi je podala fotografijo obema znane mladenke). To devico si nekoč iskreno {{prelom strani}} ljubil, in ona še vedno záte gorí in mrè. Ona ni tvoja sestra in ker
je uboga, dam ji jaz za doto polovico svojega imetka in tebi v zakon
ves sestrin blagoslov. Z drugo polovico pa pojdem v samostan, a v
mislih bodem vedno pri tebi, kakor ne more pozabiti sestra jedinega
brata.« — Nevesta je brezupno zrla k tlòm, jaz pa sem trdil, da nisem
nikoli ljubil druge device nego njo; da ona ni moja sestra, da to nikakor ni možno in da se je proti nama naperilo peklensko kovarstvo.
Gotovo je to zasnoval nje nekdanji varuh! — Spomnil sem se v tem
hipu, kakó se mi je rogal pred jedno uro. Nevesta mi je dejala:
»Dojilja je govorila vpričo več ljudij. Res ali ne res — ljudje bodo
govorili in s prsti kazali za nama, da sva mož in žena hkrati brat in
sestra. Rajši se pogreznem živa v zemljo, nego da začujem táko ogrdo!
Vedno pošteni moj varuh pak ...« — ... »je sedaj tvoj ženin,«
pristavim naglo, nekaj mislèč na ciganko, nekaj razdražen po trdih
besedah. A takoj me je spekla vest, da sem izustil to besedo. —
Cvetána uprè v mene nebeške svoje oči. V nje pogledu sem bral
osup, žál in jad. To je bil pekel záme! ... —

— Nehajte, gospod! zakliče Samorad za mizo. To je zgolj
moja povestl —

— Oprostite! — odgovorí tujec odločno. Malo besed imam še
dodati. — Omračilo se mi je pred očmí, kri mi je zavrela v glavo, 
in ostavil sem nevesto, sam ne vém, kakó. Naglo sem pobegnil k vozu,
ki je stal pred nje dvorcem, sédel sem spredi k hlapcu, sam vzel povodec v roke in gnal potlej konje na vso moč, dasi je hlapec pregovarjal, da se vsi pobijemo. Najprej sem vozil proti dômu, potlej sem
krenil na drugo stran, da na Kranjskem posetim znanca, katerega
nisem videl že tri leta. Ne vém več, kaj sem mu imel povedati takó
nujnega, in to baš tisti dan. Pridrevimo se do brežiškega broda, kjer
prevažajo čez Savo. Treba je bilo nekoliko čakati, ker brodnikov ni
bilo na brodu,— ko so baje tačas južinali na svojem dômu. To priliko
sem hotel porabiti, da se nekoliko skopljem v Savi, kakor mi je bila
tedaj vsakdanja navada. Zeló mi je bilo vroče, in naglo sem skočil v
valove. — Več se ne vém spomniti. Tukaj prestane mojega življenja
resnična povest, in tukaj se je začela tvoja bajka, moj Samorad
Veselin! —

— Oh, kakó sem nesrečen! zakliče Samorad. Srce mi zastaja, in tiščí
me nekaj na glavo, kakor da se pogrezujem v zemljo in da padajo zvezde
náme! Odjenjaj, duh, in ne trpinči me! Béži, béži, nesrečni spomin! —

— Ne béži sam pred seboj, povzame tujec sočutno. Jaz nisem
tuj duh, temveč del tvojega duhá: tista boljša polovica, katere ni {{prelom strani}} mogel osvojiti zli duh Abadon; tista polovica, katera je ohranila blage
nauke in večne resnice, ki ti jih je v dušo vtisnila tvoja in moja mati.
Jaz sem glas tvoje vesti. Vsakdo ima vest sam v sebi; ti pa si mene
izločil iz sebe, ko si sklenil pogodbo z Abadonom. Spremljal sem te
tudi potlej po tvojih blaznih potih, ali moja moč je pešala, in sedaj
umiram, ko ne bivam več v tvojih prsih. Svaril sem te nedavno. Koliko
žalosti meni in koliko kesa sebi bi bil prihranil, da si me slušal ondaj!
Nocoj te svarim poslednjič, umirajoč ... Ako me slušaš, tedaj si
otet; ako ne, umrem. Z menoj ti umrè glas vesti, in ostane ti jedino
tisti del duhá, ki je podan Abadonu. Potlej bodeš ves z duhom in
telesom priverižen rob peklenske oblasti brez oporeke, ker jaz se ne
bodem več oglasil. Deležen bodeš tiste blaženosti, katero ti je Abadon
obetal proti temu, da ne poslušaš mene ... Moj namen ni, da te
učim. Saj te je že dosti izučil Abadon. Sámo nekoliko obnôvi v duhu,
kaj si doživel z Abadonom in vzpričo njegove pogodbe, kaj si videl, s
kom si občeval, kaj si prebil, in zdajci spoznaš, da si sestavno lezel v
robstvo in brezvoljstvo. Kazal ti je celó krščanstvo, ideale, blaga načela,
in baš v tem se je očitovala najhujša njegova zloba; ker hkrati ti je
podiral mostove do teh idealov in do prave blaženosti ter te uverjal, da
jih zbok nedostatne kreposti ne moreš doseči. Vse to je bila premišljena
dejanska šola pesimizma, ki vêde do prevrata, da prej ali slej obupaš
sam o sebi. 

Ko ti je Abadon vzel prejšnjo osebnost, ko ti je strl vso blago voljo
in te vkoval v spone, ondaj ti je končno podal slepèč nauk o blaženosti,
s kakeršno razpolagajo on in služni mu duhovi. Vedno zdravje! Življenje, zdravje ti je dolžnost, a ne pravica. Vedno ti preti bolezen. S čim
se bodeš tolažil in blažil v trpljenji? In končno pride smrt. Proti nji si
se čudil Rudovarovemu leku, po katerem bi bil človek sam gospodar
svojega zdravja in življenja. Ako si pa sam gospodar svojemu življenju,
ali ga nimaš takisto pravice končati, kadar hočeš, kakor je usmrtil Rudovar Slovogoja? ... To je završetek pesimizma — samomor!

Potlej duševno zadovoljstvo, vzlet duhá nad človeško sredomernost!
Kam dovêde neomejena spoznava inveda ter ogledovanje samega sebe v
modroslovstvu? V brezkrajen kolobar. Kdaj dospeš takim težnjam do
meje, naj se vzpneš celó do Slovogojevih let, in kje zadobiš vero, da
je tvoja modrost vzvišena nad človeško zmoto? To ti je vse liki vedno
debelejši svinčen šlém, ki glavo čimdalje bolj obtežuje, ne da bi jo ščitil. Abadon sam ni bil dosleden. Dva učenjaka ti je kazal: Slovogoj je zabredel v smešnost, Rudovar vpodlo zločinstvo. Kazal ti je, da je člo veštvo podano vseobči bedi, ker je zapustilo načela krščanstva. Ali je {{prelom strani}} pa tebi za pravo blaženost priporočal količkaj krščanstva? Napósled bodeš
pa vender, ko dospeš na vrhunec učenosti, moral vprašati: Od kod in
kam? Kaj je zemeljski namen človekov? Odgovor na to ti bode, da si
izgrešil svoj poziv, da si zapravil svoje življenje — sploh obup v sponah
Abadonovih brez utehe, brez otetja — ker jaz se več ne bodem oglasil!

Hvalisal ti je bogastvo. Bogastvo samo na sebi ne daje užitka, 
pač pa podjarmlja človeškega duhá pod oblast minljivíh stvarij. Že
stari Horacij je rekel: »Crescentem sequitur cura pecuniam.« Tudi
je vse bogastvo samó relativno, in modri Salamon pravi: »Marsikdo
je bogat, vender nima ničesar; marsikdo je ubog,  pa ima veliko bogastvo«. Ali nisi največ dobrovoljstva in čistega veselja našel pri
ljudeh, katere s svojega stališča zmatraš za siromake? Ali nam ni
iz bogastva izvirajoče skopuštvo najpodlejša strast?

Čast in slava! Kakšno ti je obetal Abadoni O poštenosti, o
nravnosti, o zadovoljstvu, kakeršno podaja mirna vest, o vsem tem
je jedva zinil; pač pa je na vsa usta hvalil zunanje častí brez častí
v prsih in slavo, pridobljeno brez truda ali celó s sleparstvom. Takó
te namerja osrečiti, da ti nasiti napuh, lakomnost in nečimernost. S
čim pa te potlej obvaruje spoznave, da je vse to puhlo? In kadar
se vsega tega naveličaš, kadar se dovéš, da te ljudje na videz slavé,
v srci pak zaničujejo, kakó bodeš ondaj preganjal praznoto, gnus in
kes? Razjedala te bode prevéra, da si žrtvoval človeško dostojanstvo
in tratil prekratko življenje brez koristi, brez istinitega užitka. Za to
bol pa Abadon nima leka, ker kazal ti je, da se ne moreš več vzpeti 
do krščanskih nazorov. Nastopilo bode torej, kar je posledica pesimizmu: topoglavost, blaznost, obup. Da uničiš življenje, ki ti je bilo
teža brez koristi in ti je napósled samó predmet kesu in obupu, Abadon morda podá nov pomoček, ali te morda prekamení, kakor si
videl Rudovara: tistega Rudovara, ki je bil vseh nravstvenih nakaznij,
kolikor ti jih je Abadon izbral za pokvaro tvojih nazorov, najgabnejši
zlódej in hkrati — ne brez namena — tvoj potomec.

Ne bilo bi prišlo do tega, da je bila tvoja vzgoja, odkar si bil
odtegnjen materinemu nadzorstvo, pravilna, ali da si nisi na jedno
rame nakladal preveč, na drugo premalo. Učil si se brez osnove in
brez zmotra. Osnovan, po črteži napredovalen uk, čegar plodove
vzprejmeš váse, da se ti izpremené v sestavino mislij in sodstev ali
sploh v neločljivo tvojo svojino: takov uk je človeku potreben, ker
mu pomnoží duševno imovino. Tvoja ukobér pa je bila liki bér v
prosjakov koš in nakladanje tistih ved na glavo, katerih niso mogli prebaviti možgani. To pa tlači in ovira v gibanji. Hkrati si pozabil, da človek {{prelom strani}} ne more živeti vse dni liki v retorti, da mora priti med svet, med
razne ljudi in da si je v ta namen treba ustanoviti in ojekleniti značaj.
Posledica temu je bila brezvoljnost, negotova mislenost in sodnost.
Ta duševni nedostatek si moral neprijetno čutiti, občujoč z ljudmi,
ki so po tvojih mislih menj učeni, in to so bili malone vsi; zakaj,
kdor je zaljubljen sam v svojo učenost, ne pripozná duševne zmožnosti nad svojo. Mislil si torej, svet me ne umeje, in zatekel si se
zopet k tistim knjigam, ki ti obtežujejo um, ne da bi ga bogatile — kakor se pijanec vrača k opojni pijači, da si uteši živce, pokvarjene po
opoji. Več nisi bil sam svoj; izgubil si vero v sebe, da bi mogel doseči
človeški namen; otrpnila ti je krepost, da bodeš kdaj vrl člen človeške
zadruge; in ni se ti vzbudilo tisto blago častiželje, ki ne išče ljudske
hvale, temveč činov, ki so sami na sebi častni. Samotaril si sredi
človeške zadruge, kateri se ne moreš in ne smeš odtegniti. Samotaril
si —sam sebi vesoljnost — sam sebi nezgóda — in takó ti je usehnila
ljubezen do človeštva, čegar beda je po tvojih nazorih neutešna, do
národa, kateri te ni posebe prosil pomoči, do svojcev, kateri te ne
čislajo dovòlj, in napósled celó do matere svoje, katera te več ne
umeje. Po taki vzgoji si se ves prilagodil težnjam in zmotru tistega
Abadona, ki je po ošabnih svojih besedah vodilni genij našega veka.
Bil si že davno njegov, in bilo je samó čakati prilike, da se obelodani njegova oblast do tebe.

Nastopila je prilika: naudala te je ljubezen do Cvetáne z vso
silo prve ljubezni onda, ko je bila tvoja duševnost vsa pohabljena in
ti je bilo preobraziti vse nazore, da se usposobiš za človeško zadrugo
in da resnično osrečiš nevesto svojo. Anti še pomniš, kaj ti je Abadon pravil o usodnem koraku v zakonski stan? In kaj je bila tvoja
ljubezen? Zgolj nova, koperneča strast, ki ostrmi pred najmanjšo oviro,
zgolj sladka, boječa sanja, ki omedli pod najtanjšo meglice. Pokazala
se je meglica; prekipel si, zabledel — in Abadon te je potegnil iz
savskih valov. Pravil ti je, zakaj te je otél. Verjemi mu, saj je sam
povedal, da je duh laži in prevare! Dejanski mu ni bilo mnogo do
tebe, ko te je dvignil iz vrtincev — saj si bil že prej njegov; ampak
do tistih mu je, ki mu jih utegneš pridobiti. Takšen, kakor si sedaj,
bodeš mu izvrsten vabnik na lovišči sedanjega veka, kadar bode nastavljal mreže pesimizma. Sedaj si liki blesteče ivje na drevesi vrhu
gore. Abadon potrese to drevó, in ivje bode plaz, ki se zadrevi v
dolino rastoč in širèč se ter podere s seboj v prepad vse, kar more zajeti.

Abadon ti je prepovedal, da bi se doteknil vode. Zakaj? Ko si
bil prvič oblit z vodo, vzprejet si bil v krščanstvo in odpovedal si se {{prelom strani}} hudiču in njega napuhu, ki velí: »Eritis sicut Deus.« Vender udal si se pozneje zlemu duhu in dobil si v znak robstva neodtezen obroč
na vrat. T a obroč se ti more odprati baš z vodo. A samo to ni zadosti.
Pregnati moraš Abadona tudi iz srca; to pa bodo teže, zakaj ojačiti
bode treba oslabelo voljo. Vender se moraš dvigniti in se navzeti not
ranjega krščanstva, po katerem sedaj koperni vse človeštvo: notranjega
krščanstva, katero se ne kaže samo na lici, ampak javlja v delih pravice in ljubezni. Brezkrščanstvo je tebe zavêdlo v sedanjo bridkost;
Evropo, ako se ne izpreobrne, pa zavêde v položaj, ki bode sličen
bodoči evropski državi, kakeršno ti je predočeval Abadon, sevéda vse
pretirajoč po svoji navadi in ne svarèč, ampak, da utrdi tvoj pesimizem, varavo kažoč, kakó, se Evropa nikoli ne more vrniti k načelom
krščanstva. Vender, vrnila se bode, in moraš se tudi ti. Moj namen ni, da te učim, da ti dokazujem; ampak zapovedujem ti pokorščino ...
Očiti pojavi, katerim se ni mogel najti priroden vzrok; bistveni učinki,
katerim nihče ni mogel prenmíti činitelja, spominjali so od nekdaj človeštvo, da nad nami biva neka višja, človeku nedoumna sila. Bogove
si je samojed vpodobil od lesá in ilovice. Homer jih je zamislil kakor
vsemogočna, nanebna bitja s človeškimi svojstvi; Fidíja je Zena izobrazil od zlatá in slonove kostí, in modrijan si ga sestavlja po človeški mislenosti kolikor toliko popolno, kakeršne so njegove misli.
To vse je malikovanje! Ti pa moraš priznati osebnega Bogá in zmatrati
za nedvojbeno resnico, da se nam je takó razodel, kakor nam narekuje
vera. Tej veri moraš ukloniti ošabno svojo modrost in učenost; upogniti
se moraš zakonom, ki ti zapovedujejo samozatajbo in ponižnost, in
zmatrati moraš za nezmotno resnico, česar ne moreš doumeti s pomočki človeškega modroslovja. Stóri to, in nova modrost, novi nazori
ti razsvetlé um, resnično bodeš blažen in užival bodeš tisti duševni
mir, katerega ti je Abadon vzel v podobi spanja! Ukazujem ti, svarim te, milo te prosim, slušaj me! Malo trenutkov imaš še. Torej izreci odločilno besedo, ali hočeš ostati v sponah peklenske sile —
da se pogrezneš, ali se hočeš podati zapóvedi Tistega, čegar imena
Abadon sam ne more ízreči brez trepeta — da se dvigneš v odrešenje? Ali Abadon — ali krščanstvo; druge rešitve nimaš! Slušaš me
pa tem lože, ker je Abadonova sila pretrgala vse vezí med teboj in
svetom ... Pretí ti smrt od gladú ali od razbojnikov v Ameriki —
na vešalih v Evropi; vzeto ti je pošteno ime in vsa podedovana imovina; umrla ti je mati, in Cvetáno, zaradi katere si se žrtvoval Abadonu, pokopali so nijagarskí valovi. Torej ... —
{{prelom strani}}
— Oprostita opombico! vmesne se Živko Tratilek. Daví sem
čítal v časopisu, da je neka gospa, najbrže vajina Cvetána, oteta iz
nijagarskih slapov. Skočila je v brezdno, valovi so jo priplavíli k
bregu in vrgli na skalne prage pod vrhovi izpodmletih stranskih sten.
Gospá se je tam zavédela in po tistih znanih podmolih nad reko srečno
ušla slapovjemu območju. Napósled so jo zapazilí dobri ljudje in oteli.
Takó sem čítal v časniku. —

Kàr se odpró vrata. V sobo stopi živa Cvetana, prihití k
Samoradu in mu presrčno seže v roke. Samorad je toliko omamljen,
da se jedva zavé iznenadnega prizora. Cvetana ga bodrí s prosečo
besedo: — Poglej me. spoznaj me, tvoja Cvetána sem, čudno oteta!
Prišla sem póte, da se otmeš tudi ti gladú in sramoto. Slušaj me.
Samorad! Abadon, tvoj pokrovitelj, razodel mi je vso skrivnost. Dotakni se nevidnega obroča, ki ga nosiš na vratu, in oba sva oteta in
brezkončno srečna! —

Samorad gleda krasno prikazen in se drami kakor iz težke sanje.
— Kam naj se rešíva, draga Cvetana? vpraša polglasno. Saj ni záme
na vsi čiharni zemlji varnega prostorčka!—

Toliko da to izgovorí, že se oglasi svaritelj izza peči:

— Ne poslušaj, Samorad, zavêdne izkušnjave! To je Abadonovo
vabilo. Rešiti sebe in Cvetáne ne moreš drugače negoli po moji zapóvedí. Gostilničar, prinesi vode! Vode! Vode! —

Na opetovani klic po vodi prideró v sobo neznani ljudje razbojniških obrazov, med njimi Nikon Ubeg, Darinka in Ljudmila ter
obstopijo mizo, za katero sedi Samorad.

Cvetána, vsa drhteča, zakliče Samoradu: — Naglo, naglo primi za
obroč, skrajni čas je! —

Nikon Ubeg dvigne dolg jatagan proti njemu, rohnèč: 

— Nikamor se ne ganeš odtod; tukaj se pogubiš! —

Darinka izdere bodalce in dé s hripavim glasom Nikonu Ubegu:

— Dovôli, da jaz poderem rušilca najine sreče! —

Ljudmila kričí in prosi: —  Prizanesíte mojemu možu, ki je
zblaznel! Ta tukaj — (na Cvetáno kazaje) — je kriva vse nesreče!
To usmrtite! Moj mož je nedolžen! —

Svaritelj za pečjó zahteva vedno glasneje: — Vode, vode! —

Živko Tratilek pastopi pred mizo ter zapové mir: 

— Danes sem jaz tukaj gospodar! Počakajte barem toliko, da
vam napravim luč, predno se vsi pokoljete. —
{{prelom strani}}
Luč v svetilki je res malone ugasnila. Živko Tratilek pa izlije
ostanek žganja iz steklenice v mizno skudelico, razbije petrolejevo
svetilko in vrže plameneči stenj v žganje. Zelenkasta medla luč švigne
visoko proti stropu. Vsi obrazi so kakor mrtvaški in pošastni, in vsa
tolpa za trenutek osupne ob tem pogledu.

Samorad počasi vstaja. Nikon Ubeg vrže bodalce prédenj na mizo, zapovedujoč: — Zabôdi se takoj, kukavica! Ako ne, pil bodo moj jatagan tvojo kri!—

Samorad prime bodalce in gleda z bridkim nasmehom gladko ostrino. Že ga stisne v pest in obrne ost na svoje prsi; vender omahuje in dviga drugo roko k vratu. Kar plane svarilec izza peči, dvigne
se za mizo k Samoradu in ga trdo objame čez obe roki. Nikon
Ubeg dvigne jatagan proti svarilcu, takísto Darinka badalce proti Samoradu, Ljudmila pa z brzokresom, ki ga je izdrla sosedu iz rok, pomeri na Cvetáno. Cvetana omedli in se zgrudi. Padajočo ujame na
roke Abadon, ki zdajci stoji sredi te tolpe, vseh pošastnih obrazov
najgroznejša pošast. Vsi ostrmé, boječe se ozirajo na prišleca, in roke
z orožjem upadajo. Na cesti pred sobo se začnje hrum ljudij in ropot
vóz, ki se ustavljajo uprav pred hišo. Nikon Ubeg in továriši molčé
ter se boječe spogledujejo. Samorad si je v tem malce oddehnil.
Uprè oči na Cvetáno, ki sloni nezavestna v naróčaji Abadonovem.
Nje obličje vabi s čarobno lepoto; in zdi se Samoradu, da je nad njo
razlit nebeški sij in da nje solzorosne, na pol odprte oči milo prosijo:

— Dotakni se obroča! —

Samorad zopet dviga roko k rešnemu obroču, ali prestreže ga
svarilec, ki mu šepne na uhó: — Odreci se, skrajni trenutek je! —
Toda Samorad polglasno izusti: — Poglej Cvetáno! Nimam močí!
Pomôzi mi ti, blagi duh! —

Na te besede se svarilčevo teló prime Samoradovega, in obe
telesi se združita v jeden život. Razbojniška tolpa se preseneti in
se umakne od mize. Cvetana se zavé, prime Samorada za roko in mu
jo dviga k obroču na njega vratu. Abadon ponosno stopi k mizi. V
tem hipu uzrè Samorad na Cvetáninem vratu obroč, ki je sličen obroču
na njega vratu, in na Abadonovi roki tisti prstan, katerega je bil
nocoj oddal Plahtaliču, da ga iztrži. — 

Odločil se je Samorad. — Rahlo potegne svojo roko iz desnice
Cvetánine in izustí z zamolklim, vender odločnim glasom: — Zdravstvuj,
Cvetána! Ne bodem se tebe deležil s kraljem kobilic! — in proti
Abadonu: — Poberi! ... Druga beseda mu obtičí v grlu, zakaj obroč na vratu mu zadrgne sapnik kakor tedaj, ko ni smel stopiti v dvorec {{prelom strani}} svoje matere. Abadon se skloni na mizo in se odurno grohoče Samoradu v obraz, s prstom kažoč na obroč, ki vedno tesneje zadrguje
in smrtno davi. — 

V tem so se zunaj na cesti postavili mestni gasilci, da pogasé
neobični plamen v naši gostilni. Okno se zdrobí, in iz nastavljene
cevi bruhne krepak voden curek na strop.

Samorad začuti goste, hladne kaplje po obrazu, zadrgeče, omahne
in omedlí. — — —
Bilo je lepo jesensko jutro, ko se je Samorad prebudil in zavédel v
domačem dvorci. Pri postelji sedeči pobratim dr. Kres mu govori:
— Prebolel si hudo vročnico, ne smeš pa še govoriti, da se ne vznemiriš. V očéh ti berem mnogo vprašanj. Nemara utegnem odgovoriti
vsem. Ljuba mati je zdrava. Nádejem se, da bodeš smel že jutri videti
Cvetáno. Gospod Peter Pavlič, ki je sedaj tukaj, ponese ji takoj poročilo, da si se osvestil in otél nevarnosti. Ciganka, ki ti je vedeževala
tako usodno, bil je tisti ciganček, katerega si bil pred nekaj dnevi
strahoval. Nazvi dojilja, ki je lagala Cvetáni, bila je njegova mati.
Peter Pavlič jo je zasačil še tisti večer. Cvetánina prava dojilja pa
je tebi stregla v bolezni, v kateri se je zate jako trudil tudi tvoj sošolec Živko Tratilek, ki je sedaj brat milosrčnik. Bil si že nekaj dnij
neobično razburjen, in prav tedaj, ko ti je našemljeni ciganček vedeževal, hitel je Peter Pavlič na prošnjo Cvetánino po bližnjici mimo
tvojega dvorca k meni, da se takoj tisti dan ob tvoji navadni uri pri
Cvetáni sestanim s teboj in —premotrim tvojo razburjenost. Toda prišel
si prenaglo, in videl sem te stoprav ondaj, ko so te brodniki oteli iz
Save. Bil si že ves v bolezni in blaznosti.

Pojave čudne, bolestne tvoje blodnje sva zapisovala jaz in Cvetána, ki je tolikanj medlela pri tvoji postelji. — »Forsan et haec olim meminisse juvabit.« — Bodi ti preboleno dušebolje liki vinsko
vrenje. Oprôsti to pripodobo, ker baš sedaj smo v veseli trgatvi.
Sladki sok vinske trte v sodu izpremení slajo in podobo; in dočim
kipi in se greje in kisa, vse iztrebi iz sebe, kar ne smé ostati v vinu.
Tako bodi tudi ti, kadar te osreči sveta zveza s Cvetáno, čistega,
krepkega, stanovitega značaja liki naše sloveče vince, ki razveseljuje
srce! ...

Še nekaj. Razborna Cvetána je opomnila, de je povod umobolnosti morda tičal v tvoji knjižnici. Zakoj često si ji pravil, da prespiš
preveč časa in da za življenje štejejo samo tiste ure, ki si jih prebil
v koristnem delovanji, kar je gotovo res. — Ko pa si povedal, s čim {{prelom strani}} si se bavil, onda ti je očitala, da bi bilo bolje spati nego tratiti toliko ur z brezuspešnim in brezzmoternim modrovanjem. Povabila je torej starega knjigobrska Nemcigrena v tvojo knjižnico; in ta je ondu našel
premnogo duhomornih bacilov. Kakor sem ti jaz lečil život, takó je
on razkuževal tvojo duševno čumnato in odpravil iz nje knjige, na
katerih je bila zasluga umetnega knjigoveza večja od zasluge pisateljeve; 
knjige, pri katerih bi bil ozir na pisatelja in takisto na občinstvo
zahteval, da jih je pred tiskom prečital strog umolečnik; knjige, v
katerih se resnica išče, liki je v ribniškí pravljici mož iskal izgubljenega konja v daljni dolini, dasi je védel, da se pase v bližnji; knjige, ki sljavo parajo človečanske rane, ne da bi jih celile, in katere podirajo naše ideale in nazore ter stare temelje človeške zadruge, ne vedoč,
kaj naj zgradé na razvalinah — sploh vse mnogovrstne izrodke kipečih možgán in negodnega slavohlepja našega nervoznega veka!
Vse te knjige je zaklenil v velik zaboj in na pokrov je zapisal
vzklik iz svetega Avgustina izpóvedij:

Surgunt índocti et caelum rapiunt; et nos cum
doctrinis nostris sina corde, ecce, ubi volutamur? —

[[Kategorija:Janez Mencinger]]</text>
      <sha1>3z5lxbuewpzez78dljlyg579b3skjf3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jules Verne</title>
    <ns>0</ns>
    <id>29695</id>
    <revision>
      <id>207155</id>
      <parentid>137390</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T17:31:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>Removing [[:c:File:Félix_Nadar_1820-1910_portraits_Jules_Verne_(restoration).jpg|Félix_Nadar_1820-1910_portraits_Jules_Verne_(restoration).jpg]], it has been deleted from Commons by [[:c:User:DarwIn|DarwIn]] because: Content uploaded by vandal account, of</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="394" xml:space="preserve">{{Avtor
| ime = Jules
| priimek = Verne
| vzdevek = 
| leto_rojstva = 1828
| leto_smrti = 1905
| opis = Francoski pisatelj, dramatik in pesnik.
| slika =
| napis_slike = Jules Verne
| wikipedija = Jules Verne
| wikinavedek = 
| zbirka = Category:Jules Verne
| dlib = Jules Verne
| zp = 
| opomba = 
}}

== Dela ==

* [[Carski sel]]

[[Kategorija:Jules Verne| ]]
[[Kategorija:Francoski avtorji]]</text>
      <sha1>p3gg1fa7ispozwjfad0l77h68ncqj75</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kmetijske in rokodelske novice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>30778</id>
    <revision>
      <id>207142</id>
      <parentid>207140</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T12:11:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Rupark</username>
        <id>4478</id>
      </contributor>
      <comment>/* 1875 */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="313207" xml:space="preserve">{{wikipedija|Kmetijske in rokodelske novice}}

'''''Kmetijske in rokodelske novice''''' so izhajale med letoma 1843 in 1903 enkrat na teden, med letoma 1852 in 1857 pa dvakrat tedensko. Pokrivale so gospodarstvo in kmetijstvo, glavni urednik je bil do leta 1881 [[Janez Bleiweis]]. 

{{Letniki|1843|1903}}

==1843==

'''Proza'''

*[[Sreča in nesreča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BK6OCJQW 27.12.]

''' Poezija '''

*[[Blaž Potočnik]]: [[Mlatizhi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CWY3019 2.8.]
*[[Franc Malavašič]]: [[Ozhe nafh so odvernenje martranja shival]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IFH5XZ0X 16.8.]
*[[Krajnizhan]]: [[Novim slovenfkim novizam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-THIQW96V 6.9.]
*[[Bernard Tomšič]]: [[Jek novic od pokrajine]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUSV97S1 20.9.]
*[[Franc Malavašič]]: [[Nar lepfhi imena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D7LFVXPP 4.10.]
*[[Valentin Stanič]]: [[Domazha shivina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K5G3D4Y6 8.11.]
*S.: [[Jesenske misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H8YY5Q1M 6.12.]
*P. B.: [[Zhefka prediza Slovenfkim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H8YY5Q1M 6.12.]
*[[Franc Malavašič]]: [[Slovo od leta 1843]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OC1FMQ0H 27.12.]

''' Narava in družba'''
*[[Franc Pirc]]: [[Pismo gospoda Pirca iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4S23YECN 26.7.]
*[[Višnjagorski]]: [[Luna (Višnjagorski)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OLV60H5R 20.12.]

==1844==

[[Kategorija:Časopisi]]
[[Kategorija:Kmetijske in rokodelske novice| ]]

'''Proza'''
*[[Denkov Tone]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-99XVGD89 3.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CYBQ7HFM 10.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D9SZRG15 17.1.],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J9PT7KKX 24.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XUG2DYKC 31.1.]
*[[L-c]]: [[Dota vboge neveste]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HL7ITINO 4.9.]
*[[Jure Sodevski]]: [[Divji mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EZHDEXWV 25.9.]
*[[Robida]]: [[Obogatenje brez copernije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HN8335P7 2.10.]
*[[V-i]]: [[Povedka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-78256DP4 30.10.]
*[[Kdor kako delo zna in ga rad dela, je bolji, kakor da bi imel zlate v mošnji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T05J2XT4.12.]

'''Poezija'''
*[[Franc Malavašič]]: [[Kmetijfke in rokodelfke Novize vhm fvojim prijatlam in podpornikam sa novo leto]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TDVSJ291 3.1.]
*[[Jernej Marouhnik]]: [[Popravilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1YX3N6OL 17.1.]
*[[Valentin Stanič]]: [[Kmet fvojimu finu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-39ZOXTI5 31.1.]
*[[S.]]: [[Zimske misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8LY8PPG 14.2.]
*[[A. Praprotnik]]: [[Njega dni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UD8J2IOP 21.2.]
*[[Vihnjaforz]]: [[Ljubljanfki kovazhi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZYVO60Z8 6.3.]
*[[She eno vofhilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZBAGRZSV 20.3.]
*[[S.]]: [[Sirotek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-54VXQG4J 27.3.]
*[[S.]]: [[Pirhi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JTSDN5Q0 3.3.]
*[[Anton Žakelj]]: [[Pesem v setvi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8JUPF4ZL 10.4.]
*[[J.S.]]: [[Pesem v setvi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TJUUVKDL 10.4.]
*[[Juri Varl]]: [[Ob rojftnim dnevu-19.Malitravna-prefvitliga Zefarja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L4KYLJZ0 17.4.]
*[[S.G.]]: [[Sveti Juri]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XXV321HU 24.4.]
*[[A. Krempl]]: [[Zadovoljen kmetič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-04TPHWIX 1.5.]
*[[Valentin Stanič]]: [[Orazh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFK4O1VO 1.5.]
*[[S.]]: [[Spomladanske misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W9RIPVBB 8.5.]
*[[Valentin Vodnik]]: [[Sadovolni Krajnz]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WGU5GGDI 15.5.]
*[[S.]]: [[Kratka molitvica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OLHO3KW 22.5.]
*[[Mirko Poženčan]]: [[Pastirska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C5GSPO8F 29.5.]
*[[Franc Malavašič]]: [[Oče na smertni postelji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q365NXT6 12.6.]
*[[Venec hvaležnosti in spoštovanja Gospodu Janezu K. Kersniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0JNM6NEE 3.7.]
*[[J. Maroušnik]]: [[Vesel kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U9DNFNS6 10.7.]
*[[France Prešeren]]: [[Kerst per Savizi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLWGL7QL 17.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XC2UOVZB 24.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9G3ZX6NX 31.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XQ7WKTO1 7.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6S6VEIRQ 14.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-46S6TZUP 21.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-34ASVUVJ 28.8.]
*[[S.]]: [[Poletne misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKFMDZNC 14.8.]
*[[Franc Malavašič]]: [[Bodite, kakor čbele!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNF325VA 25.9.]
*[[S.]]: [[Njih visokosti, presvitlimu gospodu Joanu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YN1OFGGJ 2.10.]
*[[P.]]: [[Gornika up]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KJ4IIE7E 16.9.]
*[[Gospodu Koseskitu pesniku Slovenije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JV0X690V 6.11.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Pesem od verliga moža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OD03VRWI 13.11.]
*[[Pogled v Štajersko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NM7BNB06 20.11.]
*[[S.]]: [[Tri cvetlice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BM7TSX4 27.11.]
*[[Dragutin Dežman]]: [[Žalovanje ob smerti Franca Hladnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T05J2XT 4.12.]
*[[V. Stanig]]: [[Pefem po dokonzhanim poljfkim delu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VL6JLR6J 11.12.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Divji lovec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QYY38H37 18.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QDD3FOBI 25.12.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[Grof Orsad Počić]]: [[Napoved bukev (knjig.)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6NXFNNAF 10.4.]
*[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TJ1NTOP 8.5.]
*[[Slavjanska antologija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1MNC4]
*[[Nekaj od Slovencov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7F5WBMZM 30.10.]
*[[Napoved novih bukev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BM7TSX4 27.11.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Janez Bleiweis]]: [[Jezikoflovni raslog]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-79HK38V5 24.4.]
*[[Jure Sodevski]]: [[Pohlevno uprašanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D83AGGO3 16.10.]

'''Prevod'''
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Orjaška jigrača]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ZLOYVLL 9.9.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Grof Habsbugrski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D2WJFI1H 18.9.]

''' Narava in družba'''
*[[Franc Pirc]]: [[Dopis gospoda Pirca iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GIXVYVTZ 8.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1N95AOXF 15.5.]
*[[Anton Martin Slomšek]]: [[Kako se ima v hudi uri zaderžati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GIXVYVTZ 12.6.]
*[[Nov popis Jeruzalema in bližnih svetih krajev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7QY8EHM 6.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0AQX34KB 13.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NM7BNB06 20.11.]

==1845==


'''Proza'''

*[[Vifhnjagorz]]: [[Kratkozhafniza]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAK9XEYW 15.1.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]:[[V jamo pade, kdor drugemu jamo koplje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REHJNST2 21.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3ZF21FO5 28.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8GPZGZNO 4.6.][http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EIV7IYK2 11.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RLGNX5ZE 18.6.]

'''Poezija'''

*[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikov napif sa mefec Prosinez]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZONKWZ9S 1.1.]
*[[S.]]: [[Novice svojim bravcam ob novim letu 1845]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YY542W1X 1.1.]
*[[A. Pirnat]]: [[Kmetovavec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OCEF1NH4 22.2.]
*[[Blagorodnimu gospodu L. Martinaku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AS20C5I1 29.2.]
*[[Dragutin Dežman]]: [[Predica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWPH15FM 5.2.]
*[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikovi napif sa mefez Svezhan ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWPH15FM 5.2.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Zima]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YMTS5E2O 12.2.]
*[[Bernard Tomšič]]: [[Gorenci - Dolenci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KC1E4M4Y 19.2.]
*[[Miroslav Vilher]]: [[Predčutki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W62TV3IX 26.2.]
*[[Šerf]]: [[Domorodcam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EHU9C0DX 5.3.]
*[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikovi napif sa mefez Sufhez]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NZ2UJV17 5.3.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Legenda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3LNUI08X 12.3.]
*[[S.]]: [[Hvaležnost slovenskih mladenčev njih veličanstvu cesarju Ferdinandu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3MD3SZ41 19.3.]
*[[Šmarski]]: [[Posvečenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4TGRJK68 26.3.]
*[[Dragotin Dežman]]: [[Zvonček]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2KS9D2VN 2.4.]
*[[Jože Hašnik]]: [[Božje varstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PA0VCAYW 9.4.]
*[[France Prešeren]]: [[Pesem od železne ceste]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OVR9Z4DB 16.4.]
*[[Blaž Potočnik]]: [[Sveftiga Slovenza pefem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W43MAGM4 23.4.]
*[[Domanjko]]: [[Spoznanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ZJPV19C 30.4.]
*[[Valentin Stanič]]: [[Pesem deklice, ki je v šolo šla]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HVS12V56 7.5.]
*[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikovi napif sa mefez Velkitraven]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L6ZIB2I6 7.5.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Slovenkam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WC6M0ML 14.5.]
*[[Iskre]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R9TK672G 21.5.]
*[[K. Klemenc]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-92JOEPLL 21.5.] 
*[[France Prešeren]]: [[Kaj se sme, in more peti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVH7EDFM 28.5.]
*[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikovi napif sa mefez Roshnizvet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BDK014YH 4.6.]
*[[J. Drobnič]]: [[Kmeta svet za zdravje in zadovoljnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QR2CAO20 4.6.]
*[[A. Pirnat]]: [[Kje dom je moj?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WKNS95EO 11.6.]
*[[D.]]: [[Hrepenenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0ZO1FMIY 18.6.]
*[[Kresni žarki spoštovanju gospoda Janeza K. Kersnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UL8WYBBO 25.6.] 
*[[Visokočastitljivimu gospodu gospodu Janezu N. Hradeckitu ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-08FIYD71 2.7.]
*[[Jože Hašnik]]: [[Močan vrh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3ZGP9W2M 9.7.]
*[[Anton Žakelj]]: [[Razne pota]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKZZNNBY 30.7.]
*[[Luka Jeran]]: [[Skopulja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4WJY62G1 6.8.]
*[[O.]]: [[Tolažba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-38PC56U2 13.8.]
*[[Blaž Potočnik]]: [[Hzhi na grobu matere]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XF32THBF 20.8.]
*[[Karel Dežman]]: [[Rožekar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PNLTSISW 27.8.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Raj zgubljen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JGH1QURQ 3.9.]
*[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikov napif sa mefez Kimovez]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W2I98ICP 3.9.]
*[[Jožef Šmarski Orešnik ]]: [[Hvala kmetijskiga življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MH9X6DR2 17.9.]
*[[Anton Žakelj]]: [[Zaničevavcam pevcov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3RWGI8HO 24.9.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Dobrova]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JWJ1D0GX 1.10.]
*[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikov napif sa rnefez Kosoperfk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXU7FJXQ 1.10.]
*[[R.]]: [[Bazen ali pravlica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HP1HBLAP 8.10.]
*[[O.]]: [[Krajnskih učencov pesim o začetku šolskiga leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZVU8Q692 8.10.]
*[[Miha Kastelic]]: [[Zaterti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWIG82XJ 22.10.]
*[[France Prešeren]]: [[Memento mori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SYMYFMG 29.10.] 
*[Sv. Rupret]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IDW5C3HJ 5.11.] 
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Vojaška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQ6F6GHP 12.11.]
*[[Z.]]: [[Baron Cojz Žiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOA97LEI 19.11.]
*[[Luka Jeran]]: [[Žalovanje stariga očeta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCWPJ7X5 26.11.] 
*[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikov napif sa mefez Gruden]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1VAIR1JT 3.12.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Navada železna srajca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VG430RFF 3.12.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Stari kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K9KIUV60 24.12.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Bravcam h koncu leta v spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L1G0Q3XT 31.12.]
*[[France Prešeren]]: [[Ob fheft in dvajfeti obletnizi fmerti gofpoda Valentina Vodnika]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BF5C328W št. 8.1.]
*[[Pravlica]] (pr. [[Valentin Vodnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-08BHUYBX 15.10]

'''Prevod'''
*[[Friedrich Schiller]]: [[Hoja na plavž]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU18SZHD 16.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5E60EW64 23.7.]
*[[Friedrich Schiller]]: [[Vodotop]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGJ687UP 10.12.]
*[[F. Rihtar]]: [[Sanja Cesarja Friderika IV. v letu 1459 ali osnovanje Ljubljanske škofije]] (pr. [[P.H.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9Y704YCA 17.12.]
*[[Alessandro Manzoni]]: [[Božič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LH1DLIX4 8.1.]

'''Dramatika'''
*[[Pogovor zdraviga in bolniga kamna na tlaku zraven hiš (trotoir) v nekim mestu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FN5RHLB9 7.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A81808OH 14.5.]
*[[Jashirk]]: [[Pogovor kmetifhkiga ozheta s fvojim naravoflovja suzhenim finam, v mefzu Roshnizvetu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YWDXPQEG 25.6.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[Cafov]]: [[Pozdravec vsem Slovencom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WCZBT71U 15.1.]
*[[Novo, celo posebno veselje za vse Slovence]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LK41V775 19.2.]
*[[Dr. B.]]: [[Pregled slavijanskiga knjiženstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N7IEO5FC 17.9.]
*[[Dr. Bleiweis]]: [[Na eni strani smešna, na drugi resnična]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XAQT6BHH 29.10.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Matija Majer]]: [[Novicam k novimu letu iz Celovca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TZGFLVWR 1.1.]
*[[Jožef Grahek]]: [[Beseda &quot;koj&quot;]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1MPKX6W 13.8.]
*[[Prošnja mesca Listopada na tiste Slovence, ki ga Listovgnoj imenujejo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I5O4S2BI 26.11.]
*[[Jernej Medved]]: [[Odgovor na vprašanje: ali je beseda korun prava slovenska beseda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TYBW7CGN 26.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IFOT95F 3.12.]
*[[Ne korun ampak krompir]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VIR1FQVC 24.12.]

''' Narava in družba'''
*[[Ptiči so veliki dobrotniki kmetijstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-79YVBD9W 1.1., 15.1., 29.1.]
*[[Jurij Kobe]]: [[Beli Krajnci unkraj Kerke in Save od Kostanjevice do Jesenic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-18AD1UGB 8.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G89E86VC 22.1.], 
[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CM1YUWS0 29.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5RUT2B1Y 19.2.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Stari Teržič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XBY8VRE7 29.1.]
*[[Premišljevanje štajerskiga kmetovavca kaj de ima štajerska dežela od železne ceste pričakovati?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BTS9M4E4 29.1.]
*[[Karel Robida]]: [[Postopači]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XBY8VRE7 26.2., 2.4.]
*[[P. Musy]]: [[V mladosti je treba skerbeti, kako si svoje dni pošteno kruh služiti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U8BQCF1S 19.3.]
*[[Franc Lizen]]: [[Pomnoženje gojzdov ali borštov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QH2UXKLU  9.4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7WXGAZR 16.4.]
*[[Ignacij Knoblehar]]: [[Izpis iz lista častniga gosp. Ignacija Knobleharja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QH2UXKLU 9.4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7WXGAZR 16.4.]
*[[Jožef Bevk]]: [[Huda zima na Blokah in raba šmečev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RT53BJUO 16.4., 23.4.]
*[[Kako se dajo pušave v bolji stan popraviti?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MKH0121P 7.5.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Teržič (sedanji čas)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8J7668V5 14.5.]
*[[Franc Pirc]]: [[Poslednje pismo gospoda Pirca iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KNG7SDGO 28.5.]
*[[Matija Vertovec]]: [[Hvaležnost visoko postavljeniga sina do svojih kmetiških staršev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F95MSWP4 2.7.]
*[[Slatine ali rimske toplice v Gleihenbergu na Štajarskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TWFBX19K 30.7.]
*[[Dober svet za izrejenje otrok]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P145UPHE 13.8.]
*[[Matija Premuta]]: [[Slovensko pismo iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IABJW8IH 20.8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CMVOV30K 27.8.]
*[[Nekaj od kmetijstva pri Kinezih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AE6UQH84 22.10.]
*[[M. J. Fesl]]: [[Kopitar (spomenik na Dunaju)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G7NQ8QOX 12.11.]
*[[Franc Pirc]]: [[Vinoreja in vinščina v Premski komisii]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B7O2GEZ6 19.11., 26.11.]

==1846==
'''Proza'''
*[[Nekatere prigodbe iz življenja dveh umnih kmetovavcov, Janeza in Mete]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J092SEM9 28.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9WX5UM73 11.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z44BDS2R 18.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZIJBK0B2 25.2.]
*[[J. Muhodolski]]: [[Kdor v igri sreče iše, V oblak si stavlja hiše]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GGK5YC1G 11.2.]  
*[[L. Sevčan]]: [[Strah je po sredi votel, po krajeh ga nič ni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MDA6ABTO 2.9.] 
*[[Matevž]]: [[Jurčik gre na ptuje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4GKB6JD7 9.9.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Zamolčič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCGL4CHE 16.9.]

'''Poezija'''
*[[J. Schulz]]: [[Vošila Novic ob novim letu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O2VED4GQ 7.1.]
*[[n.]]: [[Žalostin glas v spomin rajnciga visokočastljiviga gospoda Jakopa Dolenca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BSTAMBF3 14.1.]
*[[Franc Kraner]]: [[Oče in sinek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E5M46X4R 21.1.]
*[[n.]]: [[Ave Marija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B02C8Y50 28.1.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Mlinarič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MBFUXVZQ 4.2.]
*[[J. W-g.]]: [[Pravdarji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDWEISRX 11.2.]  
*[[k.]]: [[Perjatlu k popotvi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VLGGI64M 18.2.]
*[[France Prešeren]]: [[V spomin Matija Čopa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U67V60J0 25.2.]
*[[Starc gre snubit]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZIJBK0B2 25.2.]
*[[Anton Žakelj]]: [[Pepelnična]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1OAIDBOV 4.3.]
*[[Gospodu Matiju Vertovcu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHNYU51Y 1.4.]  
*[[Pesem o zvonu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZH33E8T 18.3.]
*[[n.]]: [[Perva Davidova pesem posevečena stoletnimu godu Jožeta Justina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DG6AO3IB]
*[[O. osmošolc]]: [[Veliki petik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H8XR9L90 8.4.]
*[[O. osmošolc]]: [[Velika nedelja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G8VBRTZS 8.4.]
*[[Anton Martin Slomšek]]: [[Blagor našimu cesarju!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MZP8U3ZP 15.4.]
*[[Spomin hvaležnosti in spoštovanja visokočastitimu gospodu gospodu Antonu Melcerju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEMURIXI 22.4.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]:[[Boj z drakonam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QTYCZOEW 6.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M6RWLEBK 13.5.]
*[[Č.]]: [[Življenja namen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCPUFFNB 20.5.] 
*[[Č.]]: [[Najdena domovina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCPUFFNB 20.5.] 
*[[n.]]: [[Oče in sinovi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XKGXWIHQ 3.6.] 
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Perva vožnja na železnici skoz slovensko zemljo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U5I69G8J 17.6.]
*[[Oliban]]: [[Ozir v nebo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C14HWZR6 1.7.]
*[[P.H.]]: [[S. Hermagora in s. Fortunat, mučenca in stara slovenska aposteljna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZNESHQ6B 15.7.]
*[[Na grobu prečastitljiviga Janeza N. Hradeckita]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEV40PG6 22.7.]
*[[Slava svetlemu knezu in milostljivemu vladiku gospodu gospodu Antonu Slomšeku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USA47XPH 29.7.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Kdo je mar?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYCZQLH0 5.8.]
*[[Franc Malavašič]]: [[Miloš Kabilovič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-523EMID2 19.8.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Puhličar pride čez več let spet domu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQ09E8H4 16.9.]
*[[Č.]]: [[V spomin slovenskiga junaka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7K0JOAG3 23.9.] 
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Na Semiči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XI7ZOM13 30.9.]
*[[Oliban]]: [[Hvala dreves]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2JKHYUS6 7.10.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Šege]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQTJD431 14.10.]
*[[Franc Malavašič]]: [[Nemilost ptičjiga lova]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7R7JBGKC 9.12.]
*[[N.]]: [[Preklinjevavcem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2DSDT5C2 9.12.]
*[[P.]]: [[Sveti Martin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OBZCNZ1C 11.11.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Prediška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R6UJH03V 25.11.]
*[[Franc Malavašič]]: [[Prilike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9VZZUVT 9.12.] 
*[[P.H.]]: [[Svet obogateti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZYHDZT24 9.12.]
*[[Mlin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WJ2L1UHF 23.12.]
*[[Franc Malavašič]]: [[Gospod, pri nas ostani!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1330BMTQ 30.12.]

'''Prevod'''
*[[Rokovica]], (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]) št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M6SUMUZ4 10.6.] 
*[[Schiller]]: [[Vrednost žen]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-92ZKVF8Q 8.7.] 
*[[Sirotice]] (pr. [[Cigale]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P22XXDOT 12.8.] 
*[[Pohlep oslepi]], (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T14ZKUQ226.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BRNW21O6 2.9.]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NU9CH83H 9.9.]
*[[kruha pa tudi nauka za uboge]] (pr. [[C.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J6JI6T1Z 23.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-90KSFU0Y 30.9.]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAOQ2H12 7.10.] 
*[[Schiller]]: [[Besedne vere]] (pr. [[P.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GGAVW3DX 21.10.] 
*[[Gabriel Romanovič Deržavin]]: [[Oda Bog]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-79NDEJAV 16.12.]
*[[Renatus Munster]]: [[Vera]] (pr. [[N.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-71DVBQVL 16.12.]
*[[Ž.]]: [[Sanja na Božič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07VR8OK0 7.1.]
*[[Cigale]]: [[Vejčice poduk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZHEBFLB6 14.1.]
*[[Anton Žakelj]]: [[Vdova siroti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GDKXFV4V 27.5.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Milanko Delimarič]]: [[Vljudna prošnja na Novice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LR4Q7G6 21.1.]
*[[Proglas zastran noviga slovenskiga slovnika in in slovnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZIJBK0B2 25.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-01X9AAAQ 4.3.] 
*[[Jernej Medved]]: [[Korun je živa slovenska beseda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCBBCYQF 1.4.]
*[[Nekoliko slovenskih besed, ki se bolj poredkoma slišijo na Kranjskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8UTIOERU 14.10.]
*[[Za učitelje kaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O6ARZJH4 11.11.]
*[[Zahvaljne drobtinice na koncu leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TXXURL4Z 16.12.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[Slovenske pesmi v Ljubljanskim gledišu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5LIN9E1V 18.2.] 
*[[Kratek pregled novih slovenskih knjig]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPDXSVO0 15.7.]
*[[Misli v krasnih ali lepih umetnostih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8UTIOERU 14.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-114RUXYY 28.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-711L90HQ 4.11.] 
*[[Bohemia]]: [[Nova slovanska knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZYHDZT24 9.12.]

''' Narava in družba'''
*[[Janez Bleiweis]]: [[Pismo gosp. Pirca iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZD4L82T9 21.1.]
*[[Popis tamnice (jetnišnice) v Gradiški na Soči ali živi in mertvi vlahani Slovenci od kodi so?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S9BCSAE6 4.3.]
*[[Andrej Skopec]]: [[Dopis gosp. misijonarja Skopca iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N2ABV8OR 1.4.]
*[[Od previdnosti božje za ohranjenje vsakiga naroda na zemlji ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CDQCGIY 1.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BBO373P3 8.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YKZA1YKW 15.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-62VN00V2 22.4.]
*[[Slovenski spomenik na 22. Rožniga cveta 1593. Dan svetiga Ahacja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B4JEBCG4 24.6.]
*[[Matevž Ravnikar]]: [[Pervi seljaki na Slovenskim ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K6QBHFT6 24.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZCDWB8SF 1.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WRWZT51V 8.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X7KEN7PR 15.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3TT8KUFO 22.7.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Toplice per Šmarjeti blizo Novomesta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UBTGQMR0 1.7.]
*[[Anton Martin Slomšek]]: [[Anton Martin Slomšek, po milosti Božji knez ino škof lavantinski pozdravim svoje ljube ovčice in vsem vernim lavantinske škofije srečo in vse dobro od Boga želim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UX3AC7QF 12.8.]
*[[Krajnski misijonar Ignaci Knoblehar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDZ4DKFJ 26.8.]
*[[Vesela vest]] (o Slomšku), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H0DLI3KD 29.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-082CRH4J 5.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-082CRH4J 12.8.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Cesta čez Ljubelj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZGMNE8OG 16.9.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Prevertanje ali prekopanje Ljubelja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XTGU5IOC 30.9.]
*[[Nekaj iz življenja slavniga gosp. F. A. Ciglerja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZEMGTLTN 4.11.]
*[[Od kod imajo desetine, tlaka in gosposkini davki svoj začetek?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3EU5VQEE 11.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHT3QGH3 18.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U5E8468R 25.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W4QLYSFW 2.12.]
*[[Alojzjeviše v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SL34T6OH 11.11.]
*[[Žalostna prigodba v Idrijskim rudniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KEC7CGM 18.11.]
*[[Peter Klepec, silni slovenski junak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ODYM8STG 16.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUFSULMO 23.12.]

==1847==
'''Proza'''
*[[Larnavti]]: [[Pustna povest]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XL3DZWYU 10.2.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Še ena povest od Petra Klepca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QPFWW02K 26.5.]
*[[Skopuh in siromak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2E5JH4WT 18.8.]
*[[Podkorenčan|Juri Volc]]: [[Doktor Skaza ali pravdar Seligrabič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6UAD7F7O 25.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U4FAT28S 1.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FTU60J5Q 8.9.]
*[[Andrej Skopec]]: [[Spomin na otročje leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6GLHFSH9 20.10.]

'''Poezija'''
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Novice bravcam ob novim letu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-674WON87 6.1.]
*[[n.]]: [[Žalostin glas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TP90J22]
*[[France Prešeren]]: [[Pevcu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K80FC7E0 20.1.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Zakon]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNX19NCT 27.1.]
*[[Blaž Potočnik]]: [[Popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOB5OF74 10.2.]
*[[Emanuel Tomšič]]: [[Starčik posvetuhu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PF63RP70 17.2.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Ne sodi!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1PM2ZEAY 24.2.]
*[[S.]]: [[Sreča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZGYKSWZD 3.3.]
*[[P.H.]]: [[V spomin sv. Cirila in Metoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FJFYWEDK 10.3.]
*[[Blaž Potočnik]]: [[Planinar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEOXQ6K4 17.3.]   
*[[č.]]: [[Življenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NTI3RRDN 24.3.] 
*[[Mihovil Golob]]: [[Gostija v Ljutomerskim gradu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZBO29TL 31.3.]
*[[France Malavašič]]: [[Sanje cesarja Rudolfa I]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DLWFNFIK 14.4.]
*[[Blaž Potočnik]]: [[Prašanje, odgovor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKNHB5X0 21.4.]
*[[MiIostljivimu prečestitimu gospodu gospodu Jerneju Legatu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XE5BCEMG 28.4.]
*[[Slovenci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JJ1UXA5N 28.4.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Fantovska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q1NPCB5Y 5.5.]
*[[č.]]: [[Erazem Ravbar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J4JC5OCF 12.5.]
*[[Emanuel Tomšič]]: [[Sneg od lani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HCH2WOV7 19.5.]
*[[Zdravica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0WUXDQH 26.5.]
*[[Solzica Novic rajncimu visokozaslužnimu gospodu Balantu Staniču]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C7KV4N2N 2.6.]
*[[Vprašanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8CSMNWEM 9.6.] 
*[[J. Ur.]]: [[Življenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCVGJQE3 16.6.]
*[[Hvaležin spomin na dan sv. Alojzj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4LJCFWRA 23.6.]
*[[Jožef Hašnik]]: [[Sprememba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USBT4ZDO 30.6.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Kresnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VS1UTPT3 7.7.]
*[[Cigale]]: [[Kavka in petelin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6UTKF524 14.7.]
*[[Gosenca v prosu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CERDOVG 21.7.]
*[[Začarana puška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WH4E91MP 28.7.]
*[[Hvala čej si?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KRNNR6U 18.8.]
*[[Blaž Potočnik]]: [[Prerokovanje vremena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8TZJGB6E 1.9.]
*[[Kamnogorski|Lovro Toman]]: [[Prostost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8V5HLEBS 8.9.] 
*[[Alenka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GZS9790D 22.9.] 
*[[Jožef Hašnik]]: [[Pevec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C229N26V 29.9.]
*[[Emanuel Tomšič]]: [[Starček kraljiču]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RY5TT44R 6.10.]
*[[Zabavljica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZP7LI8R 13.10.] 
*[[Miha Kastelic]]: [[Nedolžnim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CU1NX2OJ 20.10.]
*[[Franc Malavašič]]: [[Slovo od c. k. slavniga krajnskiga regimenta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X5X61DW0 3.11.]
*[[Pevca slovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIW0VCND 10.11.]
*[[Franc Malavašič]]: [[V spomin stotniga rojstniga dneva barona Žiga Cojza]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XOT9NGQ 24.11.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Ibikovi žerjavi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2RS7KPUB 8.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-04EHY6XA]
*[[Emanuel Tomšič]]: [[Sirota]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T888IRND 22.12.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[Uredništvo]]: [[Oznanilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQ33JIJV 20.1.]
*[[Slovensko pesništvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-64ZQYX80 17.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KF8FYEH9 24.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QBZM2UN 3.3.]    
*[[Žalostno oznanilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCXV1W3G 12.5.]  
*[[V slovenskih rečeh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2ID3XFNM 27.10.]
*[[V slovenskih rečeh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5XK0K6W9 17.11.]
*[[Oznanilo šestiga tečaja Novic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JQ314JY 1.12.]
*[[Bleiweis]]: [[Življenje ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-APIAL2M2 22.12.]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KBDK26OM 29.12.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Uredništvo]]: [[Predgovorček zastran Novičniga pravopisa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EA88CSF]
*[[Matija Majer]]: [[Slovenske misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ID4MYZ73] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ESNOGWHI] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LAQBN7MD] 
*[[Franc Malavašič]]: [[Slovenski jezik med vsimi slovanskimi narečji za petje nar bolj pripraven]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RDE8TTP] 
*[[Radislav]]: [[Slovenščina na Koroškim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYXNV1K1 9.6.]
*[[Slovstvene novice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W8APR3UD 23.6.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OAQCEYK4 10.11.]
*[[Slovstvene novice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YZH6N1T 8.12.]

'''Prevod'''
*[[Anton Klesheim]]: [[Angeljček]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TZ30J2O8 13.1.]
*[[Anton Klesheim]]: [[Starost spoštujte]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GL1VBR9L 3.2.]
*[[Anton Klesheim]]: [[Kaj je čudo?]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A84L3TSW 7.4.]
*[[Krogotek]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12CVLA06 25.8.] 
*[[Anton Klesheim]]: [[Rožica in Metulj]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QR381ZO7 15.9.]
*[[Anton Klesheim]]: [[Pot v toplejši deželo]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9VMWAY4 27.10.]
*[[Friedrich Schiller]]: [[Na pogorišu koliseuma]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6D22JTGB 29.12.]

''' Narava in družba'''
*[[Josip Drobnič]]: [[Netek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FW79AVMM 10.2.]
*[[Kratka razlaga nove c. k. postave]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C59SAQOP 17.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDR9CVE6 24.3.]
*[[Kratek zapopadek postav za družino]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZGK6P9FB 27.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E246OEM1 3.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q65AYP9N 10.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OKQLC5CM 17.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KG61ZFTJ 24.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QBZM2UN 3.3.]
*[[Pijančevanje – huda človeška kuga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QBZM2UN 3.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZM7GYPG 10.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C59SAQOP 17.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDR9CVE6 24.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YC2L6HLC 31.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AG3QGS8Y 7.4.]
*[[Iz dveh pisem gosp. Andreja Skopca, misijonarja v Ameriki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ES3YXDTF 17.3.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Pletenje slamnjekov na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDR9CVE6 24.3.]
*[[Ignacij Knoblehar]]: [[Dopis gospoda misijonarja Ignacja Knobleharja iz turške Azije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PTU0XZMC 21.4.]
*[[Friderik Baraga]]: [[Pismo iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JHAKKPZU 5.5.]
*[[Matija Vertovec]]: [[Zvezdoslovje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6IQY40CG 26.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QPFWW02K 2.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-D1HE3H36 9.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UB3WGCUS 16.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O404ENSM 23.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IZNV9637 30.6.]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UKKENTYA 7.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7RC0TCYO 14.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TKQTIVM0 21.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WH4E91MP 28.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L5NC2VW4 11.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6UAD7F7O 25.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FTU60J5Q 8.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RS6PLE84 22.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQSFAMMF 6.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q3LZXCJ3 13.10.]
*[[Pogled v gornje kraje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TKQTIVM0 21.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WH4E91MP 28.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RCQ44KYA 4.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L5NC2VW4 11.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4WZ0CT0J 18.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6UAD7F7O 25.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U4FAT28S 1.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FTU60J5Q 8.9.]
*[[Anton Wolf]]: [[Nesreča (premogovnik Hrastnik)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KRO99ZNX 8.9.]
*[[Jurij Kobe]]: [[Beli Krajnci unkraj hribov Gorjancov in Kočevarjev ob reki Kolpi od Metlike do Osilnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q3LZXCJ3 13.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FDPXJZL7 20.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SYG6QDLM 27.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1KIQFQHU 3.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OAQCEYK4 10.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G5KCHQPD 17.11.]
*[[Krajnskim lenuham in potepuham je postelja postlana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SYG6QDLM 27.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1KIQFQHU 3.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G5KCHQPD 17.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QPP53NE5 24.11.]
*[[Ignacij Knoblehar]]: [[Gospod Ignaci Knoblehar, misijonar v Afriki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G5KCHQPD 17.11.]
*[[Andrej Zdešar]]: [[Dopis iz Istrije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C2SYKI5U 1.12.]
*[[Gašper Švab]]: [[Življenje rajnciga korarja gosp. Valentina Stanića]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-APIAL2M2 22.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KBDK26OM 29.12.]
*[[Janez Bleiweis]]: [[Premišljevanje na pogorišu koliseuma v Ljubljani]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VF4DFUE8 29.12.]

==1848==
''' Proza '''
*[[Basni in pravlice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-95X1UDK9 1.3.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8IQTU8UJ 27.9.]


''' Poezija '''
*[[Ob novim letom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HO7QXIXZ 5.1.]
*[[Matija Veljavec]]: [[Seničica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2YYBXQ0 12.1.]
*[[Emanuel Tomšič]]: [[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IZVWFOEA 12.1.]
*[[Andrej Likar]]: [[Zdihljej domovini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ARQ3KM4O 26.1.] 
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Triglavu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HDZXH8UL 2.2.]
*[[Ilirija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXJTBKZN 9.2.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Edini dol]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9AVKT3O1 23.2.] 
*[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3ZUIEXZQ 1.3.]
*[[Jožef Žemlja]]: [[Godec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YPWZGZ7B 1.3.]
*[[Kajetan Hueber]]: [[Bleško jezero]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9KZSUBTS 8.3.]
*[[Andrej Likar]]: [[S. Magdalena na Gori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNP1ZZSK 15.3.]
*[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EQ1WSKPX 12.4.]
*[[Fran Jeriša]]: [[Ljubljanski učenci svojim junaškim bratam na Dunaju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GSC0JGTF 12.4.]
*[[Miha Kastelic]]: [[Pesem Ljubljanske narodne straže]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XP7BH9XM 12.4.]
*[[Franc Malavašič]]: [[Aleluja!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWEWERYA 19.4.]
*[[Jožef Hašnik]]: [[Svobodni Lenart]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QDDIAD20 26.4.]
*[[France Prešeren]]: [[Zdravljica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9JWAEOHS 26.4.]
*[[Slovencam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9U54VL41 3.5.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Drevo v cvetji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P1IZ0C0D 10.5.]
*[[Lovro Toman]]: [[Edinost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6YE9Y54K 17.5.]
*[[Andrej Pirnat]]: [[Presvitlimu našimu Cesarju milimu očetu FERDINANDU PERVIMU]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GRHEFNFC 24.5.]
*[[Andrej Likar]]: [[Pozdrav Slovenii]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EA3YJTO 31.5.]
*[[Bernard Tomšič]]: [[Prošnja učiteljev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D8S2XX6R 28.6.]
*[[Andrej Likar]]: [[Hvala petja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GGOGG9F9 5.7.]
*[[Emanuel Tomšič]]: [[Korun]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9TN9A86M 12.7.]
*[[Matija Veljavec]]: [[Znamenja dežja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ML8RLDUM 19.7.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Slovenije zmaga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LJDYT62N 2.8.]
*[[Jožef Žemlja]]: [[Sedim sinov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5G0D025 9.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5G0D025 16.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9V3Q7SO4 23.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VM94AHXU] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HWKC4DSN 6.9.]
*[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QMWLVVCZ 30.8.]
*[[V tolažbo zatiranim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-69CAZ03I 27.9.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Naprej, slavenski Jug]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8UVCG51L 11.10]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Naše barve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGHJ6J4K 18.10]
*[[Lovro Toman]]: [[Austrije zvezda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-36GT5E5J 1.11.]
*[[Jožef Hašnik]]: [[Divji lov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2DOWQ1VF 15.11.]
*[[Moj svet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ELV7QN43 22.11.] 
*[[Lovro Toman]]: [[Slovenskim dekletam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JR4505DB 29.11.]
*[[Slavljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWOCU5UO 20.12.]
*[[Estrajh za vse]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4GOLS9ZX 27.12.]

''' Prevod '''
*[[Pokora poredniga sina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E6VW7A5T 19.1.]
*[[Mirko Bogovič]]: [[Domorodci?]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AK692HD 26.7.] 
*[[Mirko Bogovič]]: [[Serce moje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HR74CERS 13.12.]
*[[Minljivost stvari - večnost kreposti]] (pr. [[France Cegnar]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L76H5V39 16.2.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Kako bomo konstitucijo po slovensko imenovali]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CBY52GH 5.4.]
*[[Janez Bleiweis]]: [[Prošnje krajnskih deželnih stanov v rečeh slovenskiga naroda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ALQ35VAQ 12.4.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Slovenski jezik ni otrok]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BM339K52 3.5.]
*[[Kako bomo konstitucijo po slovensko imenovali ?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D7IK9VMF 3.5.]
*[[Janez Bleiweis]]: [[Skušnja uči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JXG0VJHE 24.5.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Dobrovolska ob času sedanje vojaške nabere]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8NP8YCNX 7.6.]
*[[Franc Cegnar]]: [[Večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RN81M5OP 21.6.]
*[[Fran Metelko]]: [[Odgovor]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6XOJ0Z78 celotno besedilo]
*[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P81BNTUY 19.7.]
*[[Janez Bleiweis]]: [[V rečéh slovenskiga pravopisa]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EISZ36UA celotno besedilo]
*[[Poménki zastran vprašanja v besednih rečeh Slovenije]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3DTBCNHW celotno besedilo]
*[[Jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G47QPBC6 23.8.]
*[[Juri Volc|Podkorenčan]]: [[Zahvala vprašavcov zastran besed]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SOD5GS56 6.9.]
*[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IAPE0AHD 20.9.]
*[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JAOJN3AE 4.10.]
*[[Valentin Vodnik]]: [[Povedanje od slovenskiga jezika]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL celotno besedilo] 
*[[Peter Hitzinger]]: [[Staroslovenski spominki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6B60YFSZ 1.11.] 
*[[Fran Metelko]]: [[Opomba k sostavku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FVSN8FZ9 8.11.] 
*[[Svoboda ali sloboda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FALIWJAV 22.11.]
*[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6IZPI44E 20.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4GOLS9ZX 27.12.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[Krajnska Čbelica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2HK35VWX 9.2.]
*[[Slovenske reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ED5LAL9 10.5.]
*[[Andrej Likar]]: [[Prošnja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USDX3M0A 10.5.]
*[[Slovenske reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OQYRQZ37 31.5.]
*[[Janez Bleiweis]]: [[Županova Micka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2IJQDA73 19.7.]
*[[Pogreški device orleanske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PQM2X4O2 27.9.]
*[[Slovenske pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S456RP9T 4.10.]
*[[Slovenske imena meseov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ACZAUJWT  13.9.]

'''O statusu slovenščine'''
*[[Mihael Ambrož]]: [[Želja Slovencov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6W3QC8IG 19.4.]
*[[Vseučiliša nam je v Ljubljani potréba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VTSB1PV5 31.5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8GGCCK3Z 7.6.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Kako in koliko bi bil slovenski jezik precej v šole in kancelije vpeljati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MVOTDAM 14.6.]
*[[Slovenske narodne šole na spodnjim Štajarskim]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUE2UXN celotno besedilo]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Kako bi se naš jezik v šole in v kancelije vpeljal?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E1GPGB0N 28.6.]
*[[Oroslav Caf]]: [[Beseda za Slovensko vseučiliše v Ljubljani iz Štajarja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99TNQVXN 28.6.]
*[[Peter Kozler]]: [[Odperto pismice gosp. Ambrožu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TUC2W2DH 5.7.]
*[[Jurij Volc]]: [[Kako bi se slovenski jesik v šole spravil?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB2CAM49 5.7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-58D4H0IF 12.7.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Slovenski jezik v starih časih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7SM32NC 19.7.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Še ena beseda k sostavkam k vpeljanju slovenšine v pisarnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z2VPF91T 2.8.]
*[[Za kogá se potegujejo Novice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UOEQKRNK 23.8.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[V slovenskih rečeh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SL7YQHK4 6.9.]
*[[Janez Bučar]]: [[Odgovor na besedo gosp. P. Hicingerja zavoljo vpeljanja slovenšine v pisarnice]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KZPT9HX celotno besedilo]
*[[Nar veči zaderžek omikanja slovenskiga ljudstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F2KRACW9 23.8.]

''' Pregovori '''
*[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5YJNRL7E 19.4.]
*[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GC2C7UM6 26.4.]
*[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNM2W5GC 5.] 
*[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KKLZZHCR 27.9.]
*[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PWYEFXSD 25.10]
*[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J4OJ3YMO 20.12.]

''' Gledališče '''
*[[Nova slovenska igra]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFFNVHWS 29.11.]
*[[Iz Ljubljanskiga gledišča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPX81FNY 6.12.]

''' Narava in družba'''
*[[Andrej Zdešar]]: [[Istrijanski Slovenci med Teržaškim in Reškim morjem]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ODLW782Y celotno besedilo]
*[[Oroslav Caf]]: [[Kmet na Tominskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TMKAL5KG 15.3.]
*[[Iz Dolenskiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5HONHNZG 29.3.]
*[[Anton Koderman]]: [[Slovenskim vinorednikam]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LNM4NBZY celotno besedilo]
*[[Oroslav Caf]]: [[Prerokovanje Slovencam poleg Soče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQEOTBTY 12.4.]
*[[Janez Cerer]]: [[Nekaj od davkov]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQEOTBTY celotno besedilo]
*[[Jožef Orel]]: [[Šol in šolnikov po deželi nikar ne pozabite]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VTSB1PV5 31.5.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Poprava nekterih misel in besedi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XZ89O460 14.6.]
*[[Perva velika skupšina slovenskiga zbora v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-66VT69TX 14.6.]
*[[Deželni zbor v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF9HIXYY 21.6.]
*[[Oglas iz močirja]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LI4H6P27 celotno besedilo]
*[[Janez Bleiweis]]: [[Slovensko družtvo v Ljubljani]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KCPN8BMV celotno besedilo]
*[[Anton Martin Slomšek]]: [[Kaj delajo šolski gospodje po Štajarskim?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XXGWFPNA 28.6.]
*[[Janez Bleiweis]]: [[Spomin na Koroško Belo in njeno kislo vodo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XBRE5OZP 19.7.]
*[[Jožef Orel]]: [[Odgovor na oglas iz močirja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJRFX1EP 26.7.]
*[[Janez Bleiweis]]: [[Spomín popotovanja na sv. Višarje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V0ZBJ4QH 6.9.]
*[[Ljubljačanje, Krajnci, Karlovec in Zagreb]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUBWC4L9 13.9.]
*[[Kajetan Hueber]]: [[Mengeš vasem in mestam lep izgled]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E40QQA63 13.9.]
*[[Nekaj od Serbije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0Q8KT9B0 27.9.]
*[[Oroslav Caf]]: [[Slovenska obleka pravih Pesničarjev na Štajarskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EHJ3T4GG 11.10.]
*[[Veselíca v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G6U1TOEY 11.10.]
*[[Jožef Bevk]]: [[Misli zastran bire]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W8QQ41DR celotno besedilo]
*[[Janez Cigler]]: [[Ozir na pretečene čase na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JS4ELETZ 22.11.]
*[[Nov denar v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YASXK9IJ 22.11.]
*[[Jurij Kobe]]: [[Domorodne reči verlim rodoljubam v prevdark]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MMCSM88M celotno besedilo]

''' Marčna revolucija'''
*[[Janez Bleiweis]]: [[Slava slava našimu presvitlimu Cesarju Ferdinandu Pervimu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TXT4217P 22.3.]
*[[Matija Majer]]: [[Slava Bogu v višavah in na Zemlji mir ljudem dobrega serca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RS22WTE9 29.3.]
*[[Ljubljanska mestna gosposka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5HONHNZG 29.3.]
*[[Opomin in svarilo]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RS22WTE9 celotno besedilo]
*[[Janez Bleiweis]]: [[Oglas kmetam zavoljo tlake, desetine in drugih gruntnih gosposkinih dacij]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UYW5VGJG 12.4.]
*[[Martin Semrajc]], [[Anton Globočnik]]: [[Mili bratje Slovenski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YQYLR8TP 12.4.]
*[[Janez Bleiweis]]: [[Odperto pismice krajnskih poslancov vsim Slovencam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D2XJ2NZ2 19.4.]
*[[Poslušajte, kaj se zdaj na Dunaji godí]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0HXBKZE3 19.4.]
*[[Davorin Terstenjak]]: [[Bratje Slovenci po Krajnski, Koroški in Štajarski deželi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-D99XI956 19.4.]
*[[Janez Stein]]: [[Dopis iz Kanalske doline]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-41U9CYF6 26.4.]
*[[Mojim slovenskim bratam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5XF4BDAJ 3.5.] 
*[[Mi Ferdinand Pervi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PXMIZ2J8 3.5.] 
*[[Ustavno pismo Avstrijanskega cesarstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HW43PA8Q 3.5.]
*[[Kmetje varite se šuntarjev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ4EROMO 17.5.]
*[[Povabilo Slovanam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YVN7GAYS 17.5.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Moje misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PN0NX5BV 17.5.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Kakošne poslance bomo za Dunaj volili?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZG3SFNMN 24.5.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Napoved perviga deržavniga zbora na Dunaji 26. dan tega mesca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2IMSZT9 7.6.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Kaj se je zgodilo v Smeledniku?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UBD0INHT 14.6.]
*[[Imena mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SZBF80N8 14.6.]
*[[Deržavni zbor na Dunaji se bliža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7T7190HQ 14.6.]
*[[Laží po kmetih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UIFN88J0 21.6.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Odperto pismo iz Dunaja vsim Slovencam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YWFUG90M 12.7.]
*[[Odperto pismice krajnskim poslancam na Dunaji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LBBB3LZG 26.7.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Odperto pismice vsim Slovencam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-57CI1ZN3 26.7.]
*[[Iz Frankforta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KLTV9JRM 26.7.]
*[[Juri Podrebernicki]]: [[Zakaj hodijo kmetje na Dunaj po laží?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XCAT3FJR 9.8.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Odperto pismice Slovencam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2DNBDNAT 16.8.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Cesar so na Dunaj nazaj prišli!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDVXSLFQ 23.8.]
*[[Za kogá se potegujejo Novice zastran desetine in tlake]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QBNREYPQ 30.8.]
*[[Jovan Stanković]]: [[Kako se Madžari v sedanjim boji s Serbljani obnašajo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NZ0LBN3G 30.8.]
*[[Sklep deržavniga zbora na Dunaji v kmetijskih rečeh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M4CQ51TV 6.9.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Iz Dunaja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-51BHMM7A 6.9.]
*[[Mi Ferdinand Pervi, ustavni Cesar Avstrijanski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LWGI9HFE 13.9.]
*[[Peter Kozler]]: [[Zemljišni ali gruntni davek na Štajarskim in Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KH6WXBUS 20.9.]
*[[Tudi kmet in rokodelec se zdej po postavi gospoda imenujeta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZXL18C4R 20.9.]
*[[Še ena beseda zastran narodne straže kmetam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O6253SJ0 20.9.]
*[[Janez Bleiweis]]: [[Koroški in štajarski deželni stanovi in prihodnje avstrijansko cesarstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SS620UQG 27.9.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Kratko razjasnjenje čez sklep deržavniga zbora zavoljo kmetijskih reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SENQXM1Y 4.10.]
*[[Belo - modro - rudeče barve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RAQ9XDJT 4.10.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Drugo razjasnjenje zastran kmetijskih reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JD2LKU0K 11.10.]
*[[Jožef Hašnik]]: [[Kurent je oživel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SLQ53ZNI 11.10.]
*[[Vsim Slovencam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EMGKUEXL 18.10.]
*[[Carl Codelli]]: [[Lovske in ribške pravice]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX68G3DY celotno besedilo]
*[[Prizadevanje Nemcov in njih misli od Slovanov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YL65VL9 1.11.]
*[[Slovenskim poslancam v deržavnim zboru!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SCWFPU33 8.11.]
*[[Ivan Navratil]]: [[Šuntarji na kmetih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZRF92CM 8.11.]
*[[Rotar]]: [[Pazite ljubi bratje Slovenci!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G53Y64WQ 8.11.]
*[[Ban Jelačič Slovanski Lipi v Pragi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2CYMG3ZC 8.11.]
*[[Pervi prihodnji opravki deržavniga zbora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B8L7U5WX 15.11.], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AQTZ2E4F 22.11.], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D90NKFAE 29.11.]
*[[Slovenci!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-79DTCT39 22.11.]
*[[Od Dunajskiga deržavniga zbora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TBLDF4WV 22.11.]
*[[Vaše c. k. Veličanstvo!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FLUCDGX4 29.11.]
*[[Slovenci, ali boste s tém zadovoljni?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I0VMJW2E 6.12.]
*[[Kaj se v deržavnim zboru godí]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NZ25O2O2 6.12.]
*[[Nar novejši in nar imenitniši novica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE8AIFZG 6.12.]
*[[Opomin krajnskim kmetam zastran gojzdnih služnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMJJOY7K 13.12.]
*[[Premišljevanje čez odstop cesarja Ferdinanda I. in nastop cesarja Franca Jožefa I.]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RH9LKTDD 13.12.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Odgovor Novícam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GF4PQKR9 13.12.]
*[[Slovenskim poslancam v prevdark]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FJAWGVCA 13.12.]
*[[Carl Codelli]]: [[Serčni opomin našim kmetam]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RING1QGP celotno besedilo]
*[[Slovo od stariga leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PPXC0KCK 27.12.]

==1849==

'''Poezija'''
*[[Luka Jeran]]: [[Vošila Novic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YUTLAX1M 3.1.]
*[[Matija Šnajder]]: [[Poserčenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R2ETRQTB 10.1.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Slovanska doba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4XNM42LV 17.1.]
*[[Č. G.]]: [[Komu bom ustregel?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B8MS7KHJ 31.1.]
*[[Miha Kastelic]]: [[Na grobu slavniga pesnik Franceta Prešerna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0HZM61FL 14.2.]
*[[M. Veljavec]]: [[Slovencam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWI55TGD 21.2.]
*[[France Prešeren]]: [[Ljubljančanam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EXUSGTV 7.3.]
*[[Gospodu L.Tomanu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1AQ65ZX 21.3.]
*[[Žalostni glas zvonov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCYJF1NG 28.3.]
*[[Dekletam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0Y7CCNDD 4.4.]
*[[Lovre Toman]]: [[Človek brez rodoljubja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IHEWD84C 11.4.]
*[[Franc Cegnar]]: [[Planinski lovec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9LZ6CZ5O 18.4.]
*[[Matevž Ravnikar]]: [[Na Janeški gori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FJXR5U8S 25.4.]
*č: [[Zvest prijatel zdravilo življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1BUNWH2 16.5.]
*[[Jožef Virk]]: [[Slava Slovencam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2ZFZMW6U 23.5.]
*[[Lavdon]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6TOA8N7 30.5.]
*J. Št: [[Zdihljeji po miru]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UNK6F0B8 6.6.]
*[[Hitzinger Peter|Podlipski]]: [[Pomenki o novih časih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AMVDT64D 13.6.] 
*[[Miroslav]]: [[Vodila pridnim kmetovavcam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSWGQTFO 13.6.]
*[[Kresni žarki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MVTY3R95 27.6.]
*[[Jožef Virk]]: [[Slovenci smo!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RW5GCY07 4.7.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Poletni večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N24H6699 11.7.]
*[[Cigler Janez|Višnjagorc]]: [[Zmota]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M19OFZGB 25.7.]
*[[Hitzinger Peter|Podlipski]]: [[Kje Slovenija živi?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XDMEQ5QP 1.8.]
*[[Jožef Virk]]: [[Slovensko dekle]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8G4V13Z 8.8.]
*[[Hitzinger Peter|Podlipski]]: [[Slovenija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSS3X0XO 22.8.]
*[[M. Valjavec]]: [[Seničice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WGH7N02T 12.9.]
*[[Govorica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9CKA3E 19.9.]
*[[Narodna pesem na Cesarja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q4PVYVHF 19.9.]
*[[Jela Tom.]]: [[Prijaznost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4S7M1HUL 3.10.]
*[[Godovnica cesarjeva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RR142M47 3.10.]
*[[Visokospoštovanimu gospodu Lukatu Martinaku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IN6H3J2L 24.10.]
*[[Ivan Dravotin Šamperl]]: [[Kazavec ceste]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V7PBN2PD 31.10.]
*Miroslav [[Vodniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ONXJNT3 7.11.]
*Jaka [[Jezična igračica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSMMBSRD 12.12.]
*M. [[Čehovin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MOGQIDYB 19.12.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[Janez Bleiweis]]: [[Žalostno oznanilo in prijazno povabilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-82AWLFFP 14.2.]
*[[Dr. Wildnerjeve bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z5SN3YJ6 21.2.]
*[[Napoved novih lepopisnih bukev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75MZRE5L 29.8.]
*[[Nove slovenske bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MAZ64FE 23.5.]
*[[Nova slovanska knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NKJA8NFX 4.7.]
*[[Nove slovenske knjige]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZYONKSS5 19.9.]
*[[Nova knjižnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IEKM1LV8 7.11.]
*[[Oznanilo imenitne nove knjige]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRIKHRVQ 3.10.]
*[[Priporočilo novih bukev za mladost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFG368KO 18.7.]

'''Proza'''
*[[J. Zepič]]: [[Povedka od Ljubjanskiga dohtarja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5Z0M8RH7 7.2.]
*[[Kralj kmečkih zapravljivcov in njegovih pet ministrov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H1EZQH3S 28.2.]
*[[Odkritoserčne misli nekiga kmeta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UUQLOSUV 28.2.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JI6JD676 27.6.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61BWUVHY 11.7.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-259GHLTO 18.7.]
*[[K.]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A9W83HI9 8.8.]
*[[K.]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U8PDLWQ6 15.8.]
*[[O.]]: [[Resnična smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JYZLPPWO 29.8.]
*[[Jožef Virk]]: [[Le hitro v černe bukve ž njim!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K920BKW8 29.8.]
*[[K.]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P6H77A06 5.9.]
*[[Resnična prigodba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFO01ED3 10.10.]
*[[Dopis Krajnskiga, Jurčeta Jurčetu na Dunaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C0IQQKNQ 17.10] !!! ALI JE TO PROZA??
*[[Pogovori v gostivnici]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPQCPSQZ 24.10.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDOUN3XB 28.11.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5BN1F7NN 12.12.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Opomin bravcam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6PZVPBMO 03.01.]
*[[Mihael Peternel]]: [[Ktere imena mescov so prave?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TWV63USJ 3.1.] (celotno besedilo)
*[[Jožef Poklukar]]: [[Kako dolgo še ne bomo lažnivosti svojiga pravopisa slovo dali]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IIQB4IG2 10.1.] (celotno besedilo)
*[[Franc Serafin Metelko]]: [[Sloven ali Slovan, pa ne Slavjan ali Slavijan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CYVBOSSH 17.1.]
*[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PLHEVTO2 23.5.]
*[[Lavdon]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6TOA8N7 30.5.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Od slovenskih napisov na pismih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N39ECECV 29.8.]
*[[D.]]: [[Zastran slovenskih imen mescov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YL7EG0PA 12.9.]
*[[Vikencij Paulavič Ravinski]]: [[Še nekaj zastran imena Slovan ali Slavjan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YS2YA5ZR 7.11.]
*[[Zdihljeji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49EC6H8I 14.11.]
*[[Janez Hašnik]]: [[Kdor je silen, več dobi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B0GB9EZD 21.11.]
*[[Odgovor zastran ,,skutnika.&quot;]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7QMT3VIO 26.12.]
*[[Hicinger Peter|Podlipski]]: [[Mala slovenska stran s zlo razločnim jezikam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8S4710GV 12.12.]

'''Pregovori'''
*[[Janez Zupan]]: [[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MJNW411C 7.3.]
*[[Janez Zupan]]: [[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2C550C8F 18.4.]
*[[Matevž Ravnikar]]: [[Stari slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2FJ83HQE 25.4.]
*[[Kmetijski poduki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GKE45446 6.6.]

'''Uganke'''
*[[France Prešeren]]: [[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V2AJE28L 14.3.]

'''O statusu slovenščine'''
*[[Slovenci-slovenski jezik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI 3.1.]
*[[Alojzij Reš]]: [[Gospodu in njegovim pomagavcam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BDCRLMSD 9.5.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Pišmo, kakor smo pisali!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKII5XM1 16.5.]
*[[Valentin Vodnik]]: [[Kaj Vodnik od nas Slovencov in slovenskiga jezika na dalje piše]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJW71VPF 16.5.] (celotno besedilo)
*[[Kako naj bi se postave in druge oznanila v slovenski jezik prestavljale, de bo prav]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MXKAC5SW 6.6.] (celotno besedilo)
*[[Janez Bleiweis]]: [[Odperto pismice gosp.profesorju R. v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5DCOC5E9 20.6.]
*[[Oglas slovanske knjigarnice v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRJIT3K8 11.7.]
*[[Anton Martin Slomšek]]: [[Dolžnost svoj jezik spoštovati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CSVVMVXA 18.7.] (celotno besedilo)
*[[U.]]: [[Slovenska drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0D1SD69L 29.8.]
*[[Kako bi se dala v vsaki soseski bukvarnica napraviti?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7XS8CN0B 5.9.] (celotno besedilo)
*[[Dobrovoljic]]: [[Slovenska drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-391KO1SU 3.10.]
*[[Uren kovač Slovenskih besed]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1R7WAPI6 31.10.]
*[[Vesel naj bo, kdor brati zna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L9N8V7E 14.11.] (celotno besedilo)
*[[Slovenci!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6CILL5ZX 21.11.]
*[[Nekaj zastran deržavniga zakonika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZYAOAQG 19.12.] (celotno besedilo) 
 
'''Prevodi'''
*[[Friedrich Schiller]]: [[Iz Mesinske Neveste]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LDNXO596 9.5.]

'''Gledališče'''
*[[Oznanilo slovenske igre v Ljubljanskim gledišu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CKGZPMF6 5.9.]

''' Narava in družba'''
*[[Mihael Mrvič]]: [[Rimljanska cesta skozi gojzd Hrušico]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6KTGDRLY 3.1.]
*[[Kaj imajo naši kmetje noviga začeti, in kaj stariga obderžati?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MSU4AP26 17.1.] (celotno besedilo)
*[[Janez Pirnat]]: [[Dopis slovenskiga vojaka iz Laškiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6MO2RFV 31.1.]
*[[Od regrutiranja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M22XSRON 28.2.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Moje misli Slovencam v prevdarek!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZJY2PYK 28.2.]
*[[Volitve za Frankobrod na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T2QRXLNV 7.3.]
*[[Nova vstava]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHGTPVYZ 14.3.]
*[[Luka Jeran]]: [[Slovaki ali Slovenci na Ogerskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EZ8AUNM0 14.3.] 
*[[Nova postava zastran lovskih pravic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHTDAQ1D 21.3.]
*[[Svila (žida) in kupčija z njo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OP9S228L 21.3.]
*[[Povabílo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HA3CAT58 21.3.]
*[[Ljubljana na Koroškim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NZRC800R 21.3.]
*[[Prisežni možje in prisežne sodbe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5W5SJQMG 28.3.]
*[[Postava zastran odkupljenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JXDR0CM1 4.4.] (celotno besedilo)
*[[Janez Bleiweis]]: [[Spomin na Dunaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4WB7DRA5 11.4.] 
*[[Kakó se v druzih deželah z odkupljenjem desetine, tlake in drugih davšin ravná]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IRMH9VCX 18.4.]
*[[Fidelis Terpinc]]: [[Iz kmetijskiga zbora na Dunaji (Fid. Terpinc)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q07TUH5B 18.4.]  
*[[Prijatelski pogovori s kmeti in mestniki v novih rečéh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-88WJ4VPH 25.4.] (celotno besedilo)
*[[Jožef Orel]]: [[Iz kmetijskiga zbora na Dunaji (Jožef Orel)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFQCUA62 25.4.]  
*[[Hironim Ullrich]]: [[Iz kmetijskiga zbora na Dunaji (Hironim Ullrich)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-838ZGF59 2.5.] (celotno besedilo)
*[[Zedinjenje krajnske, goriške in istrijanske dežele v eno kronino deželo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZUIXHO6B 27.6.] (celotno besedilo)
*[[Vabílo k učenim natoroslovskim pogovoram v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUZI7WVT 27.6.] (celotno besedilo)
*[[V ktere politiške in sodniške kantone bo Krajnska dežela v prihodnje razdeljena?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B09B1XQ1 4.7.]
*[[Kako se kolere ogibati, in kako takrat živeti, de bo prav]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60AN8M1A 11.7.]
*[[Še nekaj zastran zjedinjenja Krajnske dežele z Goriško in Istrijansko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1OVQCK9O 11.7.]
*[[Od novih politiških gosposk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1R1X3VVQ 11.7.]
*[[Janez Bleiweis]]: [[Kako s človekam ravnati, kteriga je kolera napadla in kjer ni zdravnika na pomoč]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPPOWJC8 18.7.] 
*[[Le pravično!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GGR4SBMI 18.7.]
*[[Andrej Fleischmann]]: [[Natoroznanstvo je vsakimu človeku silno potrebno]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SBAOVOIY 25.7.] (celotno besedilo)
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Nasprotnikam slovenstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-02XCQPO6 1.8.] (celotno besedilo)
*[[J. Korban]]: [[Kratek ozir na Poljance]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-34HCTFQL 8.8.]
*[[Daljni pogovori v Ljubljanskim muzeumu 22. rožnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SCLZVGT 8.8.] (celotno besedilo)
*[[Jožef Virk]]: [[Šolska veselica v Ulimjim na Štajarskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K3V0PDTY 8.8.]
*[[Prošnja Ljubljanske mestne srenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQ8L0TR0 15.8.]
*[[Miroslav Vilhar]]: [[Zgornjim Pivčenam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6UN4LS2X 22.8.]
*[[Potréba zdravilske šole v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MGXEZ3V 5.9.]
*[[Daljni pogovori v Ljubljanskim muzeumu mesca maliga serpana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-94NDAQS6 12.9.] 
*[[Janez Bleiweis]]: [[Nekaj od kmetijstva na Laškim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MHUUEN8V 19.9.]
*[[Častitim komisíjam za nove sodniške in politiške vradnike na Koroškim in Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0RC945L1 19.9.] 
*[[Ponovljen rodoljubin klic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-640BYAQ8 26.9.]
*[[Oroslav Caf]]: [[Glas iz Štajarskiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QLCJE6LZ 26.9.]  
*[[Potreba slovenskih šol po deželi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GITQ3K9W 3.10.]
*[[Novi cesarski patent za gruntne in hišne davke za prihodnje léto 1850]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PSUCOUFS 17.10.]
*[[Jožef Resnik]]: [[Žalostni stan učiteljev po deželi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8WDW7XDX 24.10.]  
*[[Nekoliko iz ministerskiga načerta, kakó naj bi se prihodnjič gimnazijalne in realne šole po Avstrijanskim vravnale]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HV6OCCVK 31.10.] 
*[[Večerni natoroslovski pogovori v Ljubljanskim muzeumu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJC0LVEY 14.11.] (celotno besedilo)
*[[Deželna komísija za izpeljavo zemljišniga oprostenja za Krajnsko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVHJ7RMZ 21.11.] 
*[[V zadevah slovenske enakopravnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-957U93W2 5.12.]  
*[[Kako so se sedanje avstrijanske dežele skupej zbrale]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-50N2B4XB 12.12.] (celotno besedilo) 
*[[Kaj Slovencam manjka?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NC6T20OE 26.12.]

==1850==

'''Poezija'''
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Posvečeno bodi tvoje ime!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-70Q25P7A 23.1.]
*[[Andrej Praprotnik]]: [[Obetje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q4WOFW2E 30.1.]
*[[&quot;Iz visoke pesmi J. Koseskiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UOCZBTU7 27.2.]
*[[Miroslav Vilhar]]: [[Vesoljnimu svetu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S2L0J0XF 3.4.]
*[[Jovan Vesel Koseski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L76AD34F]
*[[Kamnogorski]]: [[Žaljice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5R58B23Y 29.5.]
*[[L. Kamnogorski]]: [[Radecki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NC9S610M 24.7.]
*[[Ivan Dragotin Šamperl]]: [[Žirovnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LVCTXQAS 11.9.]
*[[Lovro Toman]]: [[Zdravlica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YWXNJAC 20.11]

'''Proza'''
*[[Andrej Praprotnik]]: [[Kmet, ki se je v 14 dneh brati in pisati naučil]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TBR5Q7BM 16.1.]
*[[Smešna pa resnična prigoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A2RDGJNH]
*[[Kaj kmetje v neki vasi store, da bi se jim les ne kradel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7WLPXE05 18.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q3VRCOB1 25.9.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Ali po novim ali po starim?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q0TNJ1GW 2.10.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[J. Kapelle]]: [[Zastran besede skutnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D3C8N0TM 23.1.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[ Skythae, Skuti, Skutje ali Skutniki, in Skythia, Skutje, Skutija, Skutško ali Skutno]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RMXA439Z 30.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AGBT9CH8 27.2.] (celotno besedilo)
*[[Od omike slovenskiga jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IH07PZG7 12.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OG6K32UO 19.6.]
*[[Jurij Grabrijan]]: [[Srenja ali županija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RIQ990J7 31.7.]
*[[Jurij Grabrijan]]: [[Pomenki v besedah župan županija nadžupan nadžupanija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P874Y49N 11.9.] (celotno besedilo)
*[[Še eno oglasilo zastran besede „župan“ in „nadžupan“]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KP2JG5B6 9.10.] (celotno besedilo)
*[[K pomenkam zastran besede „županija“]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RPKZPXMO 9.10.]
*[[Jernej Lenček]]: [[Nasvet novih mesečnih imen za vse Slovane]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-233P6SMB 20.11.]


'''Članki o leposlovju'''
*[[Janez Levc]]: [[Slovenski lepopisni izgledi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAGRSFNO 6.3.]
*[[L. Kamnogorski]]: [[O Prešernovim spomeniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MW4YC2VH 10.4.]
*[[Nova knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SKJ10LRA 5.6.]
*[[Stefan, srečni kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFZH7C2W 16.10]
*[[Živkov]]: [[Nova slovenska knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BREOI0W5 4.12.]

'''O statusu slovenščine'''
*[[En izgled, kako potrebno je, de se vradniške oznanila po deželi v domačim jeziku pošiljajo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8896R7HA]
*[[Novičar iz slovenskih krajev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BM6VHGPO 11.9.]
*[[Josip Mencl Venceslav]]: [[Stari zoperniki mlade slovenšine]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7R4OPEH2]
*[[Kdaj bojo kantonske poglavarstva s županijami v slovenskih krajih svoje opravíla v domačim jezika obravnovati začele?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-23OTO9Z5 2.10.] 
*[[Zastran pripravnosti slovenskiga jezika za sodnijske zapisnike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QM2E76SP 20.11.] (celotno besedilo)
*[[Novičar iz slovenskih krajev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PQ2TJPNC 24.12.]

'''Prevodi'''
*[[Iz Šafarikovega Narodopisa]]: [[Pravlica od stvaritve sveta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTTWDC9L 2.1.]
*V-c: [[Kmet pravi, kaj de bi ne tel biti]] (pr. [[J. Kastelit]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSFOJQL6 9.1.] 
*[[Slovenske narodske pesmi v nemško prestavljene]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P5GTQBBS 30.10.] (celotno besedilo)

'''Gledališče'''
*[[Slovensko glediše]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZZZ0U0P 10.4.]
*sn: [[Slovenski igri v Ljubljanskim gledišu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NWU7O6PS 26.6.]
*Vr: [[Čudne umetnosti brez copernije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CT7XWS4H 3.7.]

'''Narava in družba'''
*[[Misli o novim letu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YOBGGQ52B 2.1.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Od kod so prišli Slovani v svoje sedanje kraje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4K1072G5 2.1.] (celotno besedilo)
*[[Mihael Ambrož]]: [[Od zemljišne odveze]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UJNDNRQ4 9.1.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Kmetijstvo in obertništvo vkupej]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FLTH899H 16.1.]
*[[Začetek kovaške in živinozdravske šole v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P0M4ZS8T 16.1.] (celotno besedilo)
*[[Korel Ullepič]], [[Ernest Lehmann]]: [[Naznanilo predsedništva deželne komisije za oprostenje zemljiš na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBHCWD51 30.1.]
*[[Telegraf ali daljnopisnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SNNKE252 6.2.] (celotno besedilo)
*[[Mihael Ambrož]]: [[Od zemljišne odveze na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NNYVX00W 6.2.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Od davšin gostačev in bajtarjev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N8SQ2NOI 13.2.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Od vodnih činžev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OVRJCCII 20.2.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Od tlake za ribštvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KHQ2SAA 27.2.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Od povišanja činža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4TBN3C8L 6.3.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Potreba novih srenjskih naprav]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XEDBVKF 13.3.]
*[[Pregled hudodelstev, ki so bile dopernešene v mnogih deželah našiga cesarstva v 4 létih, to je, v létu 1845, 1846, 1847 in 1848]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HTQWS72V 13.3.] (celotno besedilo)
*[[Mihael Ambrož]]: [[Nove fužine]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XS145DV0 20.3.]
*[[Jernej Arko]]: [[Nesreča ognja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PD1YLDLB 20.3.]
*[[Ali bojo imele srenje velike in težavne opravíla ali ne?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7PX46B67 27.3.] (celotno besedilo)
*[[Jožef Bevk]]: [[Popis Cerkniškiga jezera na Notrajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRKSI2E3 3.4.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Od oprostenja zemljiš]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5REX0HM0 10.4.]
*[[Lovro Toman]]: [[O Prešernovim spominku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MW4YC2VH 10.4.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Splošno razjasnjenje zastran davšin, ktere bi imele nehati brez odškodovanja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A9E3P0HN 17.4.] (celotno besedilo)
*[[Ktere opravke je krajnska deželna komisija za odvezo zemljiš o poslednjih kvatrih dokončala]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDBP6QDS 24.4.]
*[[Od fabrik v Ljubljani in okoli Ljubljane]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WFZIYWZO 24.4.]
*[[Prihod cesarja Franca Jožefa v Ljubljano]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ON7AMNXK 15.5.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Od mitnih in kupnih gruntov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K5OFWTEG 15.5.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Od kantonskih cést]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JROSVXDF 15.5.] (celotno besedilo) 
*[[Korístnost rastljínoznanstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VL7CYA9W 22.5.] (celotno besedilo) 
*[[Kako bojo sodbe po novih postavah?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M9V8RP2R 29.5.] (celotno besedilo)
*[[Mihael Ambrož]]: [[Prijazen svèt v zadévah zemljišniga oprostenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F7DKWOBL 5.6.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Še nekaj od zemljišniga oprostenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I5Z9LWPV 19.6.]
*[[Jožef Orel]]: [[Dobrovoljna beseda, kako naj se kmet pri odkupovavnih komisijah grajšinskih davšin zaderží, kteri se želí škode varovati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DXYY20YX 26.6.] (celotno besedilo) 
*[[Mihael Ambrož]]: [[Satan ljuliko seje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HMU78HN4 26.6.]
*[[Miha Debelak]]: [[Dopis iz Istrije 3.7.1850]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2SYKI5U 3.7.]
*[[Andrej Einspieler]]: [[Omika in izobraženje Slovencev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5TGRWYP2 10.7.] (celotno besedilo) 
*[[Jurij Kosmač]]: [[Franc Ant. žlahtni Steinberg]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IEGRTEUD 10.7.]
*[[Nekaj od očitnih sodb po novih vstavnih postavah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LQV3LI3M 31.7.] 
*[[Svèt našim županíjam po Slovenskim, kako naj bi se po izgledu ptujih deželá nove postave zoper ogenj vstanovile]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZKCD0VG 7.8.] (celotno besedilo)
*[[Vesela prihodnost Krasa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B2QJ3CGH 7.8.] 
*[[Ljubljanskimu močvirju se nova vesela danica bliší]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RL4CC526 14.8.] 
*[[Nekaj od šol po kmetih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EN35QFRV 21.8.] 
*[[Popotovanje skozi podzemeljske jame in votlíne v Planini in na Krasu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5NS0OWA1 21.8.] (celotno besedilo)
*[[Matija Vertovec]]: [[Ipavska bórja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VCNUMD8A 4.9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8G78JJU 16.10.] (celotno besedilo)
*[[Peter Hitzinger]]: [[Slovesnost v jami pod Malim gradam pri Planini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2T7CGSUM 11.9.] (celotno besedilo)
*[[Janez Bleiweis]]: [[Spomín popotovanja po Štajarskim in Gorenskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GYS87K40 25.9.] (celotno besedilo)
*[[Jožef Koller]]: [[Kakó pustimu Krasu vesélo prihodnost vstanoviti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J3IF0KRG 2.10.] (celotno besedilo)
*[[Andrej Fleišman]]: [[Goli in pusti Kras v 3 létih v mlade in seženj visoke boršte spreoberniti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y3LS2I7J 30.10.] (celotno besedilo)
*[[Jožef Juri Strossmayer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CRI8Z8T0 6.11.] (celotno besedilo)
*[[Perve očitne porotne sodbe v Celju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-63QX51HA 27.11.]
*[[Poslednja beseda o starim letu zavoljo zemljišniga oprostenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z9ITDFQ8 24.12.]

==1851==

'''Poezija'''
*[[Podlipski]]: [[Za novo leto]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONK81YTD 1.1.]
*[[Novoletne pesmice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3RPGXMUF 8.1.]
*[[P-n]]: [[Snubač na ponudbo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SKN03M3I 29.1.]
*[[Janez Trdina]]: [[Zadnje besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-24WE7D90 12.3.]
*[[Kobe]]: [[Narodna pesem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KFSC7OZ3 23.4.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Mojimu narodu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFYMKA8S 30.4.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Na planini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CQBW2KZS 11.6.]
*[[Jožef Žemlja]]: [[Poletni večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJWUIX3S 18.6.]
*[[Miroslav]]: [[Sveta gora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S77CD9MA 25.6.]
*[[Miroslav]]: [[Moj vertič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLB21I0R 2.7.]
*[[Miroslav]]: [[Kitica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RE7A0UYL 9.7.]
*[[Urban Jarnik]]: št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4PQ3LJBA 23.7.]
*[[Narodska pesem iz Liburnie]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2HULTU4R 6.8.]
*[[Narodska pesem iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SVU9BWE2 13.8.]
*[[Narodska pesem iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANNBKSZP 3.9.]
*[[Narodska pesem iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MRS1BY32 22.10.]
*[[Jožef Hašnik]]: [[Spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5DZK53IN 26.11.]
*[[Ko solnce prot večeru umirajoče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R5JSPOTO 17.12.]
*[[France Prešeren]]: [[Naj se učenost in ime]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R5JSPOTO 17.12.]

'''Proza'''
*[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MRNPN21 1.1.]
*J.Š.: [[Umniga kmetovavca bukvarnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A553R3GL 12.3.]
*[[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KUT37M7M 21.5.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6N3KNRR ]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6N3KNRR 6.8.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Nova knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MIT7VQ0X 1.1.]
*[[Slovenske besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8N7GZR6 29.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFARY5E3 5.2.] 
*[[Jeran]]: [[K slovenskimu berilu za pervi razred]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SCLEDNL6 18.3.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZALGPAYI],
*[[K stari zgodovini slovenskiga jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH7OI26O 28.5.]
*[[V jezikoslovnih zadévah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4TWYF3JF 18.6.]
*[[Naznanilo prihodnje izdaje noviga, občno-slovanskiga zraven tudi nemškiga, francoskiga in laškiga, in po dopustljivosti okoljšin tudi vesolniga ali celosvetniga alfabeta s priloženo kratko predlago samiga slovenskiga v poskušnjo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WCQ0DSYE 2.7.]
*[[O zadevi slovenskiga pravopisa tujih beséd]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6K0APOLJ 9.7.] (celotno besedilo)
*[[Podlipski]]: [[Kdo kaj ne sme, in kdo ne]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9P6SHDKJ 30.7.]
*[[O zadevah eniga samiga slovanskiga jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WNH177P0 13.8.] (celotno besedilo)
*[[Oroslav Caf]]: [[Staroslovenski in vseslovanski književni jezik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TG2M4TRB 8.10.] (celotno besedilo)
*[[Književni jezik nemški - in pa književni jezik slovanski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q2N3R3M9 5.11.]

'''O statusu slovenščine'''
*[[Jakoslav Prifarski]]: [[Nekaj od ljudskih šol na Krajnskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MZAVB0XE 5.2.]
*[[Slovensko berilo za 1 gimnazijalni razred]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4AEONJZJ 26.2.]
*[[Kako bi se mi Slovenci v književnim jeziku zjedinili?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HAPEV7WY 2.4.] (celotno besedilo)
*[[Odgovor na vprašanje besed „Slovén“, „župan“, „župnik“]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QHCXECJV 2.4.]
*[[Ptuji jezik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WO7Q4R1H 2.4.] (celotno besedilo)
*[[Slovansko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S0DMXCJS 16.4.]
*[[Nikar obupati zavolj pravične obveljave slovenskiga jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IL6M14X1 28.5.]
*[[Novičar iz slovanskih krajev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHI3QAWU 5.11.]
*[[Jugoslavenska književnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNIP0F3R 24.12.]

'''Prevodi'''
*[[Gorska žena in radovednot žena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZ6ITJB1 21.5.]
*[[Friedrich Schiller]]: [[Mesinska nevesta]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JQDKPGYI 17.9.]

'''Gledališče'''
*Xp: [[Iz Celja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZWF59Y4 10.12.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[Gospodam pisateljem in založnikam slovenskih Knjig]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N9YDII80 29.1.]
*[[Nekaj iz Vesne]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N3ASU2OR 5.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CWC1QADL] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HEV32WQQ 26.2.]
*[[Janez Bleiweis]]: [[Zastran Linhartoviga nagrobniga spominka]], št. [[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7LE6YR6H 26.3.]]
*[[Anton Janežič]]: [[Književna novica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8B5ZP9TD 17.12.]

'''Narava in družba'''
*[[Jožef Koller]]: [[Potreba gore in hribe boljši obdelovati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BPJ2E7I2 1.1.] (celotno besedilo)
*[[Naznaník novih postav, ktere je bolj sploh vediti potreba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2P8WCO18 1.1.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Dobrovoljen svet, kako se je v županijskih zborih obnašati in govoriti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EHLIBZTB 1.1.]
*[[Od Bohinja kàj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PEGIBX4I 8.1.] (celotno besedilo)
*[[Nova dacna ali mitna tarífa za vse dežele avstrijanskiga cesarstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61U83SGK 15.1.] (celotno besedilo)
*[[Kaj so notárji?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-764JKZ00 5.2.]
*[[Jožef Koller]]: [[Razgled tega, kar se je dozdaj zastran pogojzdenja Krasa očitno razglasilo in priporočilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA8E9YQU 12.2.] (celotno besedilo)
*[[Opravila notárjev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CA8JQE4U 12.2.]
*[[Premišljevanje o porotnih sodbah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LQCKG1W9 12.3.] (celotno besedilo)
*[[Kdo hodi no Dunaj trape lovit in zakaj se pusté naši kmetje sleparjem trapati?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P3VGPC1D 2.4.]
*[[Glas iz Krasa za obdelanje Krasa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XEO6XT9C 2.4.] (celotno besedilo)
*[[Cesarski ukáz zastran naprave odškodninskiga zaklada za oprostene zemljiša]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3563CDS  23.4.]
*[[Od ljudskih šol po slovenskih deželah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0XFV5JON 23.4.] (celotno besedilo)
*[[Pogled po slovenskim svetu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KKLICY01 14.5.]
*[[Franc Pirc]]: [[Dopis iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PS0FRIEM 28.5.]
*[[Nova postava za nastánjenje vojakov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J6ZH6QLN 4.6.] (celotno besedilo)
*[[Andrej Švegel]]: [[Od podzemeljskih jam na Gorenskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-881R2SKK 4.6.]
*[[Mili glas iz Notranjiga v gojzdnih zadevah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-89S1CQGO 11.6.] 
*[[Franc Pirc]]: [[Še en dopis g. Pirca iz Amerike 11.6.1851]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJ3CBFD5 11.6.]
*[[Matevž Ravnikar]]: [[Razposeljenje pervih ljudí v slavjanskim obziru]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8F4FTDMR 11.6.] (celotno besedilo)
*[[Franc Pirc]]: [[Še en dopis g. Pirca iz Amerike 25.6.1851]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U3UNUGQV 25.6.]
*[[Kako rokodélski stan na boljši pripraviti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XYPUNHSE 9.7.] 
*[[Naš vék in pa gosence]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JFLJV27W 9.7.] (celotno besedilo) 
*[[Spomín na Ljubljano in Krajnsko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PEI4PXA0 16.7.] (celotno besedilo)  
*[[Sončni mrak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YXWN1V3O 23.7.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Ne kradi!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-53ZC33H7 6.8.] (celotno besedilo)

*[[Pogled po Senožeški okolici na Notrajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IUGAX09C 17.9.]
*[[En večer na gori nad Soderšico]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1SNG0G1C 24.9.] (celotno besedilo)
*[[Matija Vertovec]]: [[Poslednje pismo rajnciga gospod Vertovca vredniku Novíc]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CO3S6A49 1.10.]
*[[Še nekoliko od zamaknjene na gori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ZU7EEH0 15.10.]
*[[O zadevah poglavnih ljudskih šol na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YDDAJBYD 12.11.] (celotno besedilo)
*[[Pogled v Černagoro]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4KVC94C 3.12.] (celotno besedilo)
*[[Še nekaj od zamaknjenih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RVXD6RTR 10.12.]
*[[Jurij Kobe]]: [[Pogled na „mirno goro“]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5D0AAYQL 24.12.]

==1852==
'''Poezija'''
*[[Novoletnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7R7TONOK 3.1.]
*č: [[Minljivost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CP6B39HW 10.1.]
*[[Andrej Praprotnik]]: [[Pesmica o snegu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EOGRC5YT 17.1.]
*[[Marko Kobe]]: [[Narodna pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCTGAOU0 14.2.]
*P.H.: [[Zadovoljni kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIOO822L 7.2.]
*[[Tolažba pozimi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LGER9FUC 18.2.]
*[[Marko Kobe]]: [[Narodna pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Z8J99HA 25.2.] 
*[[Jožef Virk]]: [[Prave sreče dom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCEZD6XZ 28.2.]
*[[Anton Martin Slomšek]]: [[Iskrenim Slovencom]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZ2PTVTF 3.3.]
*č.: [[Življenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XM2UXPYU 10.3.]
*[[Narodska pesmica iz Liburnie]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZX0INJQ 13.3.] 
*[[Matevž Ravnikar|Poženčan]]: [[Traven]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S67S021M 17.3.]
*[[Marko Kobe]]: [[Narodna pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0S5S961Z 20.3.] 
*dr. A. [[Njega dni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B8OPAOWF 24.3.]
*[[Domovina]]: [[Iskrice hvaležnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LQA4YGM0 3.4.]
*M. H. [Pirhi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YRGNXACE 7.4.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Kmet v risu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-INHVWOZ1 10.4.]
*[[Marko Kobe]]: [[Narodska pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6FY43ZXK 14.4.]
*[[Kaj je prijatel?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BT2UR8A2 17.4.]
*[[Anton Žakelj|Rodoljubski]]: [[Gorica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BL73DH5S 21.4.]
*[[Andrej Praprotnik]]: [[Moj dom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2SZK2JR5 24.4.]
*[[Marko Kobe]]: [[Narodska pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITGQKSPP 1.5.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Mila Tičica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1M8AA2H1 5.5.]
*I-č [[Zapuščena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CIOMGWKY 8.5.]
*r [[Sreče dom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C3HHMI9L 12.5.]
*J. V. [[Basen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZNYZG2VR 22.5.]
*[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Proklelje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2EZFCU61 26.5.]
*[[Miroslav]]: [[Postojnska jama]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VABKRITT 29.5.]
*C. [[Od kdaj pregovor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-45Y65LQE 1.6.]
*C. [[Od kdaj pregovor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-45Y65LQE 5.6.]
*[[Jožef Hašnik]]: [[Nesrečnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XGOKCP35 9.6.]
*[[Zagorska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8V79SYIX 12.6.]
*[[Jožef Hašnik]]: [[Nanos]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YOI9S1LS 16.6.]
*[[Marko Kobe]]: [[Narodska pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E6W21U6G 19.6.]
*J. D. [[Zlati čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3J9NVK2U 23.6.]
*[[Marko Kobe]]: [[Narodska pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1HXJ5PYC 26.6.]
*[[Miroslav]]: [[Slep rojen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PIHOOUER 30.6.]
*C-r [[Ob posvečenju spominka dr. Prešerna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RCML7WK6 7.7.]
*[[Anton Žakelj|Rodoljubski]]: [[Slavec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JESZQBVK 14.7.]
*[[Anton Žakelj|Rodoljubski]]: [[Mojstru pevcov!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BRYBDSX9 17.7.]
*-e- [[Mladeneč]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OY72V6F5 21.7.]
*[[Slaven na Laškim]]: [[Mravlja in kobilica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-01PZT5YM 28.7.]
*[[Marko Kobe]]: [[Narodska pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E68XW0H 31.7.]
*[[Svetec Luka|Podgorski]]: [[Hvala vinske tertice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GVCMJV7J 4.8.]
*[[Kraljič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LW7A5L1Z 18.9.]
*J. W-g. [[Ovca in ternjev germ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2LOP75N2 3.11.]
*Narodna slovenska pesem [[Voznik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B7SQEATI 6.11.]
*[[Miroslav]]: [[Pesem od železne ceste]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77U3MZ3Q 13.11.]
*C. [[Kaznovana skopuha]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ONIEVWR 15.12.]
*[[Rodoljubski]]: [[Slovenskimu narodu!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16C1VCFU 22.12.]
*[[Ivan Kukuljevič Sakcinski]]: [[Koleda k novemu letu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NWI6CS8W 29.12.]
*[[Vuk]]: [[Serbsko klagovanje za mertvimi]] (pr. [[Kobe]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NVZZG59R 21.4.]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5Y05139P 28.4.]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-70HOL01W 2.5.]

'''Leposlovje v narečju ali tujem jeziku'''
*[[Iz Orave na slovenskem Ogerskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSXYCR66 25.8.]

'''Proza'''
*[[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D6K6NRGE 25.2.]
*[[Kaj je boljši?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCHR76Z 24.3.]
*[[Drobtinice za kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CKTS8D38 16.6.]
*[[Franc Domicelj]]: [[Drobtinice za poduk in kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RE4Z51ID 30.6.]
*Z-c [[Za poduk in kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N3YJWGQ8 28.7.]
*St. [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A5YXN40J 20.11.]
*K-č [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V7MVWQ1E 27.11.]
*[[Podučnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSZD2DXS 14.12.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JHOC1KSB 4.12.]
*V-i [[Kratkočasna podučnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6JJNYMK5 8.12.]
*[[Janez Parapat]]: [[Kratkočasne povesti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0B062TAO 11.12.]

'''Biografije'''
*[[Življenje slavnih Slovanov - Juri Vega]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9EYO94D6 1.5.]
*[[Življenje slavnih Slovanov - Miklavž Kopernik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GXBOON7P 19.5.]
*[[Življenje slavnih Slovanov - Ivan Gundulič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SX7EN0EG 19.6.]
*[[Življenje slavnih Slovanov - Nikolaj Mihailov Karamazin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ME79Y34P 10.7.]
*[[Življenje slavnih Slovanov - Jožef Dobrovski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XSZUR5GE 21.7.]
*[[Življenje slavnih Slovanov - Janez Vajkard Valvazor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2ZJCNKBP 11.8.]
*[[Življenje slavnih Slovanov - Jan Amos Komenski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8X06ERLA 18.9.]
*[[Življenje slavnih Slovanov - Jan Amos Komenski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O69N3PWC 22.9.]
*[[Življenje slavnih Slovanov - Jernej Kopitar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T7T62TXV 2.10.]
*[[Življenje slavnih Slovanov - Jernej Kopitar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9N8MDBQB 6.10.]
*[[Življenje slavnih Slovanov - Igraci Krasicki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U3MXD2P6 16.10.]
*[[Življenje slavnih Slovanov - Mihael Vasiljevič Lomonosov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AIY4DF6J 13.11.]
*[[Življenje slavnih Slovanov - Gabriel Romanovič Deržavin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NSMYXY7E 27.11.]

'''Potopis'''
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....1.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z7CZ46X8 21.4.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....2.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QE4GS8IL 24.4.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....3.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y2LXYY3S 28.4.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....4.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WTYGRGS6 1.5.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....5.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MPEMHUH3 5.5.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....6.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWNJFODZ 8.5.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....7.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0SSK3JL2 12.5.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....8.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SMVAVCU9 15.5.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....9.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJBCAMK7 19.5.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....10.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SMVAVCU9 22.5.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....11.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UIN6TDGL 26.5.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....12.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EWRR06F2 29.5.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....13.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M4BU1JTR 1.6.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....14.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ACPID7YS 5.6.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....15.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E2B1TNJ3 9.6.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....16.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EAEOK8LA 12.6.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....17.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z2ZQH03B 16.6.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....18.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OIII22KQ 19.6.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....19.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TWM8QAY8 23.6.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....20.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KJA4JPR3 26.6.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....1.pismo....2.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZS9BYVZ3 14.7.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....3.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EG98DCVR 17.7.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....4.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N2E9LH07 21.7.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....5.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MPKLOO4K 24.7.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....6.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F3G3NNFP 28.7.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....7.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VLUWWH1E 31.7.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....8.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNO0VJ1 4.8.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....9.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASE18IQF 7.8.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....10.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QRP8MOJK 11.8.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....11.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-90E7GBJE 14.8.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....12.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-70CRYI96 18.8.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....13.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1IH04129 21.8.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....14.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XE6N5T2 25.8.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....15.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LHEFHHQD 28.8.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....16.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GCJBOVKG 1.9.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....17.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HA4E8JVI 4.9.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....18.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V8MVUYIC 8.9.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....19.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QRP8MOJK 11.9.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....20.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WB3FEVAJ 15.9.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....21.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O8CCX04R 18.9.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....22.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-853T5DOH 22.9.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....23.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ7ED5NZ 25.9.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....24.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKREFVPE 29.9.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....25.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FXBRCCKQ 2.10.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....26.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RF330OTR 6.10.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....27.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5LX6OY3D 9.10.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....28.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1O763Q9V 13.10.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....29.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U6S33DA8 16.10.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....30.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YS8FTHAH 20.10.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....31.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8HJNRX1Z 23.10.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....32.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I3NOZ36F 27.10.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....33.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FX6DIWHV 30.10.]

'''Uganke'''
*[[Matija Valjavec]]: [[Žegen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H4YJCYXI 28.4.]

'''Smešnice'''
*[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K8RHNRFJ 13.11.]
*[[Neven]]: [[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EZ7R6JPF 18.12.]

'''Prevodi'''
*[[Marko Kraljevič i Musa kesedžija]] (pr. [[Fran Cegnar]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XH8B2FQ6 21.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J3Y7314U 24.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXO6U38Z 28.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RKC74YGT 31.1.]
*[[Graničar]], (pr. [[Cegnar]]), št.[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SB8MURMM 21.2.]
*[[Karl Šneider]]: [[Roža]] (pr. [[ Fran Cegnar]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S5SXJ5ZB 6.3.]
*[[Boleslav Jablosnki]]: [[Sodni dan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLGI243G 3.7.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Ona]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8K9XZ4E0 7.8.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Davidova Harfa]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2ZJCNKBP 11.8.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Onkraj groba]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BUVKSFJM 14.8.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Divja gazela]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CY25GO9S 18.8.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Jokajte o njih!]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IF4EP19I 21.8.]
*[[Homer]]: [[Devetnajste bukve Homerove Iliade]], (pr. [[Jovan Vesel-Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEJETOM4 28.8.][http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BP4ULO7N 1.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHHBCDP 4.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q6XTELKX 8.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB9DNBHC 11.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KKKH7C5 15.9.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Ob Jordani]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX5UNSSR 22.9.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Hephtova hči]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ3Q44HI 25.9.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Na grobi]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RTPYJ3F4 29.9.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Moj duh je mračen]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YSLP0RB9 2.10.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Nje smehljej]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H0AG95UF 6.10.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Dodelal si!]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SDEGVA1W 9.10.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Savlova pesem pred zadnjo bitvo]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SDEGVA1W 13.10.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Savl]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PDI9KRLD 16.10.]¸
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Vse je prazno! previ pridigar]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XIW5VTD 20.10.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Življenje duha 1, 2]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-677CS94I 23.10.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Življenje duha 3, 4]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JEH4ANME 27.10.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Vid Belščacarja]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-06GY779F 30.10.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Luni]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LJ3SMGD0 17.11.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Očitovavcu]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LJ3SMGD0 17.11.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - XIX]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VUNR5VH2 20.11.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Na da ko je Tit Jeruzalem sesul]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U8BJ24U9 24.11.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Ujeti pevec]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U071YBL3 1.12.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Pobitva Sennacheriba]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M8L9G46P 8.12.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Iz Joba]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXIKWDE6 11.12.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QGT7ONWV 3.1.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-976UYKZ9 10.1.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0OY15HVB 14.1.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3QUDF8N 17.1.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S60TT7E6 21.1.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MN62YQ68 24.1.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BNSGEFG7 28.1.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IYJP54EY 31.1.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6KC73DWG 11.2.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SFUUYZO 14.2.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BAF1JHUA 21.2.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I3RI6OME 3.3.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BVEBI56M 6.3.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGWRVP1G 17.3.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE41X71Z 27.3.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G64Y4825 3.3.]
*[[Jurij Kobe]]: [[Kakošna knjiga je nam na kmetih sada j naj bolj potrebna?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1WHIVI6 3.3.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0OWFWTP 31.3.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28REP1HW 3.4.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ8Z2CO3 14.4.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L6C4KMB8 21.4.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C49L9PBN 1.5.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XIORXCYY 8.5.]
*[[St.]]: [[Nekaj o slovenskih pesmih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NX7BW5ZQ 15.5.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXUJXE4 22.5.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5O38I1S5 29.5.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N9ZKCS60 9.6.]
*[[Nove slovenske pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8V79SYIX 12.6.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN0YZOOA 16.6.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZEYU8VNN 23.6.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PSZ8VS5X 30.6.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PSZ8VS5X 3.7.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YODVYLIY 10.7.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZD374HOP 17.7.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JO0LLZ25 21.7.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QH9NC9C 24.7.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JTTQQ943 24.7.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FHU4UVO0 31.7.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z77JIKBR 7.8.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SWFFEO61 14.8.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWWQEDIK 25.8.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIRXROIF 4.9.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3FR907MR 11.9.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0XGAN71K 22.9.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PX2N2WAJ 25.9.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N84HLSSP 2.10.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-56875GAH 9.10.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8HEKOLC 30.10.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VO2ICFD1 10.11.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8Q81B93E 17.11.]
*B. [[Slovstvo o povestnici domači]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-670IG1RG 24.11.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NWS5O9TG 27.11.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HID06YL6 1.12.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QEZLK1IR 4.12.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCPU873J 8.12.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MWJ0Q0FV 18.12.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZDVOJ8GM 22.12.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4GHT1J2Y 25.12.]
[[Nove knjige]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85C27ZR6 25.12.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPHVTWGY 29.12.]

'''O statusu slovenščine'''
*[[O zadevah društva sv. Mohora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQ33WW2P 7.7.]
*[[V zadevah knjig, po društvu sv. Mohora izdanih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWQY6A5L 28.7.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4VVJHS6A 7.8.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4OZUX1SJ 27.10.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZP7GB0X 18.12.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Pomenki o &quot;Zori&quot;]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2PWVFZ0 31.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LXC1YX76 4.2.]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K0ADD0F6 7.2.]
*[[Opazka jezikoslovna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D9LSW8KP 4.2.]
*[[Slovenčič]]: [[Jezikoslovske stvarice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5UOHBHW6 9.6.]
*[[Andrej Likar]]: [[Slovenske besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NVU1SNH1 31.7.]
*[[Andrej Likar]]: [[Slovenske besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9EXJJI8W 4.8.]
*[[Dostavek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NRGR5V39 4.9.]
*[[O slovenskem jeziku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYZZU787 30.10]
*[[Podlipski]]: [[Besedica o kovanji novih besed]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EZ9V56C1]
*[[Jakob Volčič]]: [[Nektere Liburnske besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PX42TI24 11.12.]
*[[Jakob Volčič]]: [[Nektere Liburnske besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K62HHOW9 18.12.]

'''Narava in družba'''
*[[Premišljevanje kako se prihodnjič povodnjim ubraniti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2RI47MJD 3.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NGBSW6GU 4.2.] (celotno besedilo v dveh delih)
*[[Napoleonovci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XGBMXF7D 3.1.]
*[[Pravíla po kterih se ima prihodnje vladanje v kronovinah austrianskiga cesarstva vstanoviti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2JODSVE3 7.1.] (celotno besedilo)
*[[Ozir na oprostenje zemljiš na Krajnskim v letu 1851]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DAY9N5GA 14.1.]

==1853==
'''Poezija'''
*[[H.]]: [[Glosa za novo leto]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJT8V6JL 1.1.]
*[[Miroslav]]: [[Kaj maram!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QEBXLB82 12.1.]
*A. Ž.: [[Mlada Breda]] (pr. [[Anastazi Grun]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-36WFWGX2 19.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQ4P80JG 22.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ETQIURA 26.1.]
*-r: [[Up]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEQIQEQT 9.2.]
*[[Luka Svetec|Podgorski]]: [[Klepec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.]
*P. H.: [[Podobe življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U1OC6GZV 2.3.]
*[[Slavus Ambidravus]]: [[Gospodu Davorinu Terstenjaku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y0BL6BFO 30.3.]
*[[Slava umetniku!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7CVLPQJR 2.4.]
*[[Josip Radonievič]]: [[Življenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8B6YJCRW 6.4.]
*[[Tolažba tužnemu sercu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMX8A0PN 9.4.]
*[[Smert]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W5B1JUAB 13.4.]
*[[Narodna pesmica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U48BFTKF 16.4.]
*[[Jaka Zupan]]: [[Cesar Karl VI]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4Q91RZAO 4.5.]
*K. C. K.: [[Besedna zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4OHPIKRX 18.5.]
*[[Huda ura]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-POC9YJPU 25.5.]
*-č.: [[Pesmica o pomladi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-24MEVSDY 15.6.]
*-č..: [[Onem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-36RINNCD 2.7.]
*[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SLJ1XPWP 2.7.]
*[[Kaj so solze?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UN310FY4 6.7.]
*[[.....r]]: [[Prijatel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-62Q9XWAR 25.6.]
*[[Večeren sprehod]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T1OH2OV4 20.7.]
*-č.: [[Mladenčem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O6AUHLTQ 10.8.]
*[[Josip Novak]]: [[Sveti Matija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-08N7YBFB 27.8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4BSMFXI 31.8.]
*[[Delitev Jakšicev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSESE8K2 10.9.]
*[[Delitev Jakšicev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0EYIWVZE 14.9.]
*[[Josip Novak]]: [[Želja po domačii]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RK4ABF5S 5.10.]
*[[Andrej Kančnik]]: [[Zgodba na Krasu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QVE065KV 19.10.]
*[[Ivan Andrejevič Krilov]]: [[Samopašnikom!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2PXK9IGC 22.10]
*T....r.: [[O večernici]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S0FIZUDS 19.11.]
*[[Jožef Hašnik]]: [[Strah za strah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SRTNYX5G 3.12.]
*[[Jožef Schwegel]]: [[Gorska cvetlica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4XNBDZ5D 17.12.]
*[[Jožef Dernač]]: [[Svet večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H8TJVN5F 24.12.]
*[[Jaka Zupan]]: [[Krajnc obdolževan hrovatenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3NJXFAO 28.12.]
* ***: [[Življenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ZSF4U3S 31.12.]

'''Proza'''
*[[Jure Sodevski]]: [[Slovenske starice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWOJXKIG 1.1.]
*[[Preklic stare moriti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IVRVYK5 8.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TVACS6OW 12.1.]
*[[Neven]]: [[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URWIXO41 15.1.]
*[[C-r.]]: [[Povestnice za kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRRHSBIX 26.1.]
*[[Janko Pajk]]: [[Podučna povest za naše kmetovavce]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L8WLHEX0 29.1.]
*[[Jurij Kobe]]: [[Za poduk in kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NEXQY1J 29.1.]
*[[Janko Pajk]]: [[Podučna povest za naše kmetovavce]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KGBHU0FQ 2.2.]
*M. J.: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L72ZDMIX 19.2.]
*[[Za poduk in kratek čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CGHR6163 6.4.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L6I7NAA2 27.7.]
*K.: [[Kratkočasnice zvirne iz narečij]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NTSLDURV 6.8.]
*Dan. Ilir.: [[Za poduk in kratek čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8KI058AY 17.8.]
*[[Narodska povest]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUF8X3CZ 21.9.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8P3C566 24.9.]
*[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDI31ZT4 12.10.]
*[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IIXH5IQ1 15.10.]
*Dr B: [[Za poduk in kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9AZZ0FG 19.10.]
*[[Drobtinčica življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DWMQW86I 2.11.]

'''Biografije'''
*[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Fr. M. Appendini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRE9MN31 12.2.]
*[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Franc Andrej Cigler]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRE9MN31 26.2.]
*[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Jan Kolar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7F9NR9HV 16.3.]
*[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Ivan Popovič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8Q343GIP 9.4.]
*[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Dominik Zlatarič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRBDZOKX 14.5.]
*[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Tomaž Dolinar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QPRAMH4E 18.6.]
*[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Ivan Raic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5BZWT627 10.8.]
*[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Ivan Andrejevič Krilov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KF55QFN4 10.9.]
*[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Jan Svatopluk Presl]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P5WJCHR6 1.10.]

'''Prevodi'''
*[[Nehvaležni sinovi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F1IIF1QE 8.1.]
*Po nemškem: [[Umirajoči labud]] (pr. L-r.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L5QER3CY 29.1.]
*Po češkem [[Furha]]: [[Pesem čeških muzikantov]] 
*Po češkem [[Zimsko spanje prirode]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-48EC6DW0 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q2VNSXWY 2.3.]
*Po nemškem [[Stari človek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49GYIMIE 20.4.]
*[[Ivan Andrejevič Krilov]]: [[Rak, labud in ščuka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZIUWR6GF 27.4.]
*Ruska narodna [[Jetnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TU2MXZ4P 11.5.]
*Serbska narodna [[Smert Marka Kraljeviča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99A8GI5B 14.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HHUAHVI0 18.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PAY8RCGJ 21.5.]
*Litvanska narodna: [[Lipova Harfa]] (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPCWZGMH 28.5.]
*[[Karl Muller]]: [[Obertnijske čertice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UZ0O9I88 16.7.]
*Po nemškem: [[Čudna smert tatu]] (pr. [[J. H.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2Z10KXP 21.9.]
*Serbska narodna: [[Oranje Kraljeviča Marka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MBLLUEFO 12.10.]
*Serbska narodna: [[Solnce in dekle]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZL32LIDO 2.11.]
*Orientalsko: [[Reka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L1NC01YE 23.11.]
*Orientalsko: [[Vprašanja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W7C92I8V 7.12.]

'''Leposlovje v tujem jeziku ali narečju'''
*A. Ž.: [[Mlada Breda]] (pr. [[Anastazi Grun]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-36WFWGX2 19.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQ4P80JG 22.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ETQIURA 26.1.]
*[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZSUTXE4Y 4.6.]
*[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ZL551BC 8.6.]
*[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B37BNCYO 11.6.]
*[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBW6D6WU 18.6.]
*[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZHLPSFH 29.6.]
*[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9TO5CFO5 13.7.]
*[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VWJOVPXN 3.8..]
*[[Balatino jezero]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQ6C3R12 24.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QW49WVWQ 28.9.]

'''O statusu slovenščine'''
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH7JMIYX 19.3.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZC9MYQCE 16.4.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XD2ZGKXD 13.8.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU7RAXHO 5.10.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQG8Y6SH 15.10.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URV2F3US 22.10.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Narodopisni in jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-340RS1Y4 29.1.]
*[[Narodopisni in jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KGBHU0FQ 2.2.]
*[[Narodopisni in jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIYK1S58 5.2.]
*J.V.: [[Jezikoslovske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZQ15ZAX 4.5.]
*J.V.: [[Jezikoslovske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JH68M4RP 15.6.]
*[[Ivan Navratil]]: [[Jezikoslovni pogovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LDHCX919 7.9.]
*[[Graberski]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3JOP89U 10.9.]
*[[Ivan Navratil]]: [[Kupa ali Kolpa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B7IL7A07 10.9.]
*[[Juri Kobe]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J9EVYYD0 21.9.]
*[[Ivan Navratil]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z29E0IKV 8.10.]
*[[Matej Cigale]]: [[Drobtinca iz slovenske slovnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZJBINE3 12.10.]
*[[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CRQ496WC 19.10.]
*[[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFEV2IBT 22.10.]
*[[Davorin Terstenjak]]: [[Jezikoslovna drobtinčica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W9Z1U3AW 2.11.]
*[[Anton Oliban]]: [[Slovniški pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K36KBD3J 9.11.]
*[[Franc Serafin Metelko]]: [[Slovniški pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PGS5NQZI 16.11.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Slovniški pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9JVRQG8O 23.11.]
*[[Juri Kobe]]: [[Slovniški pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OU4GRWHX 26.11.]

'''Izreki in smešnice'''
*[[Zlati izreki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JGZ8HF1G 14.5.]
*[[Zlate resnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RJ1N0LYJ 9.7.]
*[[Zlati izreki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G0SGQXP2 10.9.]
*[[Zlati izreki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0CYZ6HH3 17.9.]
*[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QGZ790D 26.11.]
*[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GKZXURIG 31.12.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YJCJP40Y 29.1.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RXCN5XST 2.2.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D3F7RQTD 9.2.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T2QE5WMI 12.2.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZEFVGV0 19.2.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YB5K5PGR 23.2.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HA0J0CUN 5.3.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QAJLEO8E 12.3.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9SXXUNAO 26.3.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNBKWGNP 6.4.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GYO73TVE 13.4.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9KNGRUVE 20.4.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9WMJIPFR 30.4.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SOEVNRRG 4.5.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W4GDEGBD 11.5.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRQH7307 18.5.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z2CD4CV4 8.6.]
*[[Terstenjak]]: [[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IM074LZM 22.6.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FPJ3X722 6.7.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IIZDAWEN 16.7.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ROUS5VZH 27.7.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LPTOUS0I 6.8.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B95DZV28 10.8.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RVPDYZ8Y 13.8.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XK4DLXJW 20.8.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDZWOHQR 7.9.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNHCEZ3W 7.9.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0TXE1EB 17.9.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUPB0566 5.10.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KZENRBJ9 19.10.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WVUZY5L6 22.10.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8F6O7N4 29.10.]
*[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F2ZHW706 12.11.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NF7A7TQ4 23.11.]
*[[Družtvo sv. Mohora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BTZKWGVU 17.12.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CUPT6ERX 21.12.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMZ0YKK4 28.12.]

==1854==
'''Poezija'''
*[[Peter Hitzinger]]: [[Novo in staro]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3J3JS77M 4.1.] *
*[[Jakob Burja]]: [[Prerokovanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-43SVHLZE 11.1.] 
*[[Domače šege]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N31VHIUH 15.2.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Limbarska gora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-34NNH7UL 8.4.]
*[[Slovenski pisavnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NH1L001U 22.3.]
*[[Jož. Dernač]]: [[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRN8B0H3 15.4.]
*[[Vojtek Kurnik]]: [[Prihod pomladi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C4PW92BP 6.5.]
*[[Bernard Tomšič]]: [[Izplačana prevzetnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3TY2EFUK 31.5.]
*[[V. O.-n.]]: [[Napitnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LC5LF0MK 3.6.]
*[[Lovro Toman]]: [[Slovenije dar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y48820T2 10.6.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Kam in kje?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KLSIHJES 14.6.]
*[[Ivanu Koseskimu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RETKS01 24.6.]
*[[Josip Stritar]]: [[Josipini Turnogradski na prerani grob]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J7XQM9VH 28.6.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Zaperta smert]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQFCKK1M 1. 7.]
*[[Fran Levstik]]: [[Hrepenenje mladega pesnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7FJAARXF 5.7.]
*[[Franc Blažič]]: [[Stergar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ORLQ3ZD0 8.7.]
*[[Andrej Praprotnik]]: [[Moj vertec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K183ZDPM 12.7.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Žnjica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F3X8Z9MQ 22.7.]
*Janez: [[Pesem veselih mlatičev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-447F74IL 29.7.]
*Znojemski: [[Slovenski stric]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX2Y9OOF 2.8.] 
*Znojemski: [[Slovenski abece]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX2Y9OOF 2.8.] 
*[[Matija Valjavec]]: [[Rožica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LK1X65BG 16.8.]
*P.H.: [[Žanjice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AHENERQ5 19.8.]
*Znojemski: [[Čerka in duh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O9KQJK7V 23.8.] 
*Znojemski: [[De gustibus non est disputandum]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O9KQJK7V 23.8.] 
*[[Vodičan]]: [[Ni ga veselja za moje serce]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ER8MWGMQ 9.9.]
*Znojemski: [[Pogovor dveh Slovencev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9Y477VLK 16.9.] 
*[[J. Štefan]]: [[Novice nekaterim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UJCWO2WH 20.9.]
*[[Jurij Vodovnik]]: [[Juri Vodovnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J32UZEZY 23.9.]
*[[Jurij Vodovnik]]: [[Pohorske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PWJRHNFR 27.9.]
*[[V. Kurnik]]: [[Slovo planinarja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6E0189AN 30.9.]
*J.G.: [[Slovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FAA6TADG 7.10.]
*i.: [[Našim pevcom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D8QCDD42 14.10.]
*[[Josip Novak]]: [[Prodani sin in spokorjeni razbojnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A36KEE5B 21.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BBG7VA8 25.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X37O5691 28.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TH08SW6P 31.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PGMW5H8O 4.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XGUC3ZZM 8.11.]
*[[Andrej Praprotnik]]: [[Pozimi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KDFKOPN1 9.12.]
*[[Presvitlemu knezu Antoniju Alojziju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7WDQC3TO 16.12.]
*[[Znojemski]]: [[Celtogermansko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UJTZ2WD8 27. 12.]

'''Proza'''
*[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SCA2AH0A 7.4.]
*[[Kratkočasnice iz rusovsko-turške vojske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-10OQZ538 8.4.]
*[[Kratkočasno berilo: Lot jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QANARC1I 26.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ME8LO6D3 29.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UD1DSKVQ 3.5.] 
*Višnjagorski: [[Podučno-kratkočasne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YM1ABRZH 20.5.]
*[[Vuk Štefanovič]]: [[Kratkočasne berilo: Pametna sodba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5Z6M4KG7 31.5.] 
*[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R0BOS9XT] 
*[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C3DHIS0Z 19.7.]
*B: [[Tiho tiho]] ,št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J56FDHXL 2.8.]
*L.D.: [[Železnica v kuhnji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J56FDHXL 2.8.]
*M: [[Resnična zgodba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J56FDHXL 2.8.] 
*[[Jernej Levičnik]]: [[Zajterk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD8UD47P 9.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7HYQLGLZ 13.9.] 
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-29CRRWGT 20.9.]
*[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2LLL8S42 23.9.]
*[[Janez Trdina]]: [[Za poduk in kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CQOTG5Z6 4.10.]
*[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E72JK6I7 11.10.]
*[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNS8OECK 28.10]
*Cvetko: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BSTRL13L 16.12.]
*Nev.: [[Kratkočasneice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F26G31NN 27.12.]

'''Prevodi'''
*[[Clemens Brentano]]: [[Za poduk in kratki čas: Malo in veliko]] (pr. [[J Kuk]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SUD5SJT0 12.7.]
*[[Grof in mlinarjeva hči]] (pr. [[J. Stefan]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YXG2ZIA7 26.7.]

'''Jezikoslovna tematika'''
*[[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I5LSI6K0]
*M-O.: [[Slovstvine reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R4RD6N26 26.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IYDARCGD 30.8.]
*[[Slovstvene reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z5ONWBG0 6.9.]
*[[Vprašanje za slovenski slovnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GRLPBW5 16.9.]
*[[Janez Šolar]]: [[Slovstvine reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-38JK5AR3 23.9.]
*[[J. Navratil]]: [[Slovstvine reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2EKJSGO9 4.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OQS1IC61 11.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U8VOPNAW 15.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GUCH4W0E 22.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYHO0K0G 29.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQFAI7MV 9.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRQ7YGRP 23.12.]
*M.: [[Še nekaj o doveršivnih glagolih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPAPO55Z 20.12.]
*[[Davorin Terstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T26BML9N 27.12.]
*[[Starodomače slovstvo]], št.[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NX0KATVK 18.10.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IG3U1BR2 5.8.]
*[[Lovro Toman]]: [[O literarni zapuščini Josipine Turnogradske Tomanove]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AX138TD2 26.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IYDARCGD 30.8.]
*[[Nove slovenske bukvice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CW7NH1N 2.9.]
*[[Žiga Zois]]: [[Starodomače slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C0ESSH3S 21.10.]

==1855==

'''Poezija'''
*[[Znojemski]]: [[Koleda za novo leto]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XR6A3KTQ 3.1.]
*[[Verli mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-50HNEW2J 6.1.]
*[[Cesarska pesem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YSNL2959 10.1.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Mati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MCEODNF9 20.1.]
*[[Frančišek Svetličič]]: [[Ob vojski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RAK0WKLA 24.1.]
*[[Andrej Praprotnik]]: [[Nevestni lišp]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4XR6JABN 27.1.]
*[[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8SUFBY43 3.2.]
*[[Neza Stempiharjeva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DKTYSJI 10.2.]
*[[Valentin Vodnik]]: [[Drobtinčica Vodnikova]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7HR0P34K 10.2.]
*[[Josip Novak]]: [[Osoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SA2CWUIO 17.2.]
*[[Znojemski]]: [[Verba movent, exempla trahunt]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R254ZB36 21. 2.]
*[[Kako v Slavonii jokaje se za merliči tožujejo: Na grobu maternem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R0A8AOOK 3.3.] . 
*[[O veselem rojstvu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S495SQFX 7.3.]
*X: [[Mraknjenje sonca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EDHW4U0I 10.3.]
*[[Zaklad]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAR3KUNQ 14.3.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Tica pivka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-96PPJ0M5 17.3.]
*Znojemski: [[Res dobrovoljka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5JQ5IKHQ 28.3.]
*J. M-i-r.: [[Kaznjena kletev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6V7EMBJL 4.4.]
*[[Josip Radoniević]]: [[Rožica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-89XSN4Z1 14.4.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Rodetovi sinovi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GRPM6YDC 18.4.]
*J. M-i-r.: [[Plačilo sveta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M5C2GIU 12.5.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Radi pojimo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6A97NVCZ 19.5.]
*X: [[Angelj tužnih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3V7VIYL2 26.5.]
*[[Svetlemu knezu dr. Andreju Gollmayr-ju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KAFH1GMP 2. 6.]
*J. M-i-r.: [[Presajena rožica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DBUWY16 9.6.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Slavček pozimi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KNPWS0BH 20.6.]
*[[Andrej Praprotnik]]: [[Kresnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LUQGK5R1 4.7.]
*X.: [[Meglenica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ML4LI7JP 14.7.]
*J. M-i-r.: [[Kolikor glav toliko misel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YJILMQB 21.7.]
*r.: [[Luni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VH50E7IL 28.7.]
*Jankomir: [[Bolje derži ga, kot lovi ga!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6UIRPDSZ 1.8.]
*[[Frančišek Svetličič]]: [[Mornar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XXWYQN0L 25.8.]
*Jankomir: [[Ticam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-19R9S1ZG 29.8.] 
*[[Simon Jenko]]: [[Divja rožica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z0UTA94B 8.9.]
*[[M.V.|Matija Valjavec]]: [[O 24. godu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G8SB6GA 15.9.]
*[[Simon Jenko]]: [[Vila Zlatinka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-22AIHZQI 22.9.]
*[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Udovec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHP8RB6T 26.9.]
*[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Opravljivcu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OLYWODAM 13.10.] 
*[[J. Novak]]: [[Izgled]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WSJQ3H7O 20.10.]
*[[Lovro Toman]]: [[M. Langus-u!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KBE48WXU 3.11.]
*[[Matija Valjavec|M. Kračmanov]]: [[Naglica se rada kazni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SCMTSM4G 7.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-THRPYWJW 10.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SYCXWFD9 14.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RFUFPXHQ 17.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JS9NP8GD 28.11.]
*[[Iskrice veselja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W2WWGZVZ 24.11.]
*[[Rodoljub Ledinski|Anton Žakelj]]: [[Enako naključje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WH27X50D 1.12.]
*[[Rodoljub Ledinski|Anton Žakelj]]: [[Živa roža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F2Z09PNG 8.12.]
*k.: [[Lenčica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFRN5PY9 15.12.]
*[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Sonet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7SV9O5A3 22.12.]

'''Proza'''

*[[Kratkočasno berilo: Gospod uči hlapca, hlapec uči gospoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WV1MD85M 10.3.]
*[[Berači]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2TW5P0MP 14.3.]
*[[Kersting vidi s perstiinsliši z roko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V4XIR1IE 28.3.]
*Ivan T...: [[Potopis vodene kapljice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9OVLS6UP 31.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3HRTRITJ 4.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BH8EN2X2 11.4.]
*[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4D2F7B3I]
*[[Komu je pel?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZVXVOD50 14.4.] 
*J.M.: [[Nori pa muhasti Janž]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6STDJSLH 18.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NVZZG59R 21.4.]
*[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8W16EOAS 25.4.]
*Novomeščanski: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZDOZS42Z 26.5.]
*[[J. Pavalec]]: [[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYJ75F2U 9.6.]
*[[Prostonarodna zastavica iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6JIUJ44F 20.6.]
*[[Balant. S. Teržičanski]]: [[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-13NRLH77 27.6.]
*[[J. Dernač]]: [[Za poduk in kratek čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AMJ5LIID 30.6.]
*[[P. Viktor M.]]: [[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EU81BDGJ 4.7.]
*[[Poljanski]]: [[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE6P6GPM 11.7.]
*[[Dolžnišnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-95I7ZYE1 14.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K7S0GT4E 18.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CMOME927 21.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWB4Q4ST 25.7.] 
*D-č.: [[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HBLW16TK 21.7.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E3U30O2S 11.8.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N67WBA7S 15.8.] 
*J.Š.: [[Za poduk in kfratek čas: Domači svetovavci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MCGSBA2V 6.10.]
*[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7EMVXTL9 10.10.]
*Zoridanov: [[Rusovski car Nikolaj in pa njegova hči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ1EZLT 12.12.]
*[[Nada in spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9RUY6H3O 8.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ1EZLT 12.12.] 
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QTT0L91I 15.12.]
*[[Jožef bevk|Križnogorski]]: [[Navada pijančevanja je železna srajca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FGP6NXP1 19.12.]
*[[Kuk]]: [[Povest domača zraven pa še košček prošnje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G2RGFES9 22.12.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*J.N.: [[Slovstvini pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFU6XZML 6.1.]
*[[Slovstvini pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07VD27KV 13.1.]
*[[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-13RNUO82 10.1.]
*[[Pavalec]]: [[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DTFTXZT3 17.2.]
*[[J. Šolar]]: [[Od doveršivnih glagolov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RI6U0NRU 14.2.]
*[[Nasvet višje slovničnice sodnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G36CXWFG 24.2.]
*[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M1BT3LFH 7.3.]
*[[O slovniškej sodnii]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AFX9GTSY 28.4.]
*[[Kako v Slavonii jokaje se za merliči tožujejo: Na grobu maternem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R0A8AOOK 3.3.]
*[[Ciringer]]: [[Jezikoslovna drobtinčica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PYPEURF6 10.3.]
*[[Kratkočasna povestnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PY8M7V3E 5.5.]
*[[Jezikoslovne zadeve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B4ABGGXY 26.5.]
*[[O slovstvinih zadevah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U62LRCI1 8.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SIMSPWX8 11.8.]
*[[Cigale]]: [[Drobtinica iz slovenske slovnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73YEKNRI 18.8.] 
*[[Jezikoslovna zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUA6SQJJ 15.9.]
*[[Peter Hitzinger]]: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UJQVJXUU 22.9.] [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-57UKNVAZ 26.9.]
*[[Jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VK3BUGPS 6.10.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3YZ855MC 17.10.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0FNVLSUS 31.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-THRPYWJW 10.11.] 
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TOCY8738 24.11.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Slovniška drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VSBVR9UL 24.11.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AIZLYXC5 5.12.]
*[[Jezikoslovne drobtinčice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q6GPK2R2 29.12.]

'''O statusu slovenščine'''
*[[Odkritoserčna beseda o izurjevanji učiteljev za ljudske in glavne šole]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BDOW13CP 29.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-06MG84LS 5.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X4BCH8HA 8.9.]

'''Prevod'''
*[[Sova in orel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AOHRSRTK 24.2.] srbska narodna
*[[Za kratek čas - pa tudi za poduk]], (pr. [[G.M. in Novomeščanski]]) št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O99LCJEL 13.6.]
*[[Za poduk in kratek čas]], (pr. [[Jože Novomeščanski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAGDKMSK 23.6.]
*[[Srbska narodna]]: [[Ženitva kneza Lazara]] (pr. [[M.V.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QGACRHO6 23.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U643QITW 27.6.]
*[[Srbska narodna pripovedka]]: [[Vladko in mertvi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H1GL1I26 4.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XUWSFQM8 7.7.]
*[[Čertice iz življenja rajnega ruskega cara Nikolaja I.]] (pr. [[Jernej Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KUWF8CF4 4.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDQE8JXF 13.10.] 
*[[Aleksander Sergejevič Puškin]]: [[Misli in želja]] (pr. [[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R47FJLML 10.10.]
*[[Anastazij Grun]]: [[Cvetje in petje]] (pr. [[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BXO6LENE 27.10.]
*[[Srbska narodna]]: [[Huda baba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SYCXWFD9 14.11.] 
*[[Po angleškem]]: [[Hafedove sanje ali narobe svet]] (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R8TNN52J 15.12.]
*[[Srbska narodna pesem]]: [[Svetniki delijo blagoslove]] (pr. F.C.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C6BF6GID 19.12.] 
*[[Srbska narodna pripovedka]]: [[Od očeta treh sinov, kteremu se desno oko smeja, levo pa joka]] (pr. Slov.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9SWWTQDB 29.12.]

'''Leposlovje v narečju ali tujem jeziku'''
*[[Narodna pjesma hrvatska]] (pr. [[Jure Frankolin]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HFWID3Z3 11.4.]

'''Leposlovje v časnikih'''
*[[Pevoljub]]: [[Nekaj o slovenskih pesmih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AKJFENKK 14.2.]
*a-n: [[Odkritoserčna beseda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WAOKV3DM 21.2.]
*J.J.: [[Tihe želje in še en nadležen svet za nameček družtvu sv. Mohora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MSUBV4AY 24.2.]
*[[O spisovanji dobrih slovenskih knjig]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CMJ5C3G5 7.3.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Tica pivka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-96PPJ0M5 17.3.]
*[[]]: [[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASGNJN1B 30.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BA3TRILE 2.6.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3R8HCPUH 28.7.]
*[[Mihael Stojan]]: [[Prošnja zastran Drobtinic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-84L4DDQQ 5.9.]
*A.M.: [[Beseda o slovenskem knjigoteržtviu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5D6EBCFP 19.9.]
*[[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MJWP855U 19.9.]
*[[Slovensko slovstvo]]: [[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N69B2WYD 17.11.]

==1856==

'''Poezija'''
*[[Novoletnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZSKRUPF 2.1.]
*[[Vojteh Kurnik]]: [[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BXYWBIH 5.1.]
*[[Borovčan]]: [[Pesem starega Kranjca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S2FLNZ3M 16.1.]
*Narodna: [[Narodna pesem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JR63SMJV 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ZZII51Q 20.2.] 
*[[Slovenska narodna pravljica]]: [[Mlinar na smertni postelji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D7TYZ0DR 27.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VC9SHWGX 1.3.]
*[[Jankomir|Janez Mencinger]]: [[Oprana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQY1JTUJ 8.3.]
*[[France Zakrajšek]]: [[Bogomil in Meta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I74DASH6 15.3.]
*[[Vojteh Kurnik]]: [[Prebrisani kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKFSKMWC 22.3.]
*[[Janez Mencinger|Jankomir]]: [[Studencu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-620QK9XP 26.3.] 
*[[Cegnar]]: [[Zornici]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UB6JKPQN 16.4.]
*[[Simon Jenko]]: [[Mati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AAHRYVJT 19.4.]
*[[Janez Mencinger|Jankomir]]: [[Veslarji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I61VU666 26.4.] 
*Lavromir: [[Zlatica v Bogatinu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-46IBAAWP 7.5.]
*[[S. Jenko]]: [[Sprehod]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2M4UA0FC 10.5.]
*o.: [[Marsikak dan mojega življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DZSDAF9 14.5.]
*Ž.: [[Dolga mi je njiva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W1IR74PO 24.5.]
*Slavomir: [[Domotožnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7HJTLH2M 24.5.]
*[[Andrej Praprotnik]]: [[Pepelnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASTA6YT4 11.6.]
*[[Andrej Praprotnik]]: [[Domovina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASTA6YT4 11.6.]
*[[Lovro Toman]]: [[Ivanu Koseskimu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USDGD4HG 25.6.]
*[[Prečastitemu gospodu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MDMFR6LD 28.6.]
*[[Zdravica junaku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAF3QR1C 5.7.] 
*F. Z.: [[Oglas od Soče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L0JRJ355 5.7.]
*r.: [[Žalost pa veselje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NQ89CR5Y 19.7.]
*D.: [[Pri koscu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3FYF18WP 23.7.]
*[[Znojemski]]: [[Stara in nova slovenšina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TYQVUC8F 26.7.]
* S. J. [[Naj bo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V9S7IRLB 30.7.]
*narodna: [[Minica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0V8J8VML 2.8.]
*[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Vilkovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WSQEJZB0 13.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MR5ONEP 16.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQV5U2HJ 20.8.]
* [[Jože Novak]]: [[Obletnica Francetu Domicelj-nu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MEWXF95P 23. 8.]
* [[Vojteh Kurnik]]: [[Rokodelec popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X19C99PQ 27. 8.]
*[[Vojteh Kurnik]]: [[Pod oknom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OQM2VU5H 6.9.]
*[[France Zakrajšek]]: [[Menedi in Blaženka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-80JFCBJW 10.9.] 
*J. H.lla: [[Slovo!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-94JDVDAA 10.9.]
*[[Josip Novak]]: [[Novi svet in stari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77DOG27I 13.9.]
*[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[ob vodi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K7JYUNH7 24.9.]
*[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Tolažba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NIBKS1Q7 4.10.]
*ljudska: [[Zdravica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UD5FEDHH 8.10.]
*[[Rožica v dolini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9X0EIAT 15.10.]
*[[V. Kurnik]]: [[Lovska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVKRTBJR 18.10.]
*[[Zapisal M.V.]]: [[Narodna iz Kleč]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A2Q79D6F 25.10.]
*[[Fran Cegnar]]: [[Na grobih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BPQ1J2ZF 1.11.]
*[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Sonet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YUGDTJ1V 5.11.]
*P.H.: [[Kovaška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17QCP192 8.11.]
*[[Hicinger]]: [[Bitva na Vipavskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BCI7CVE 12. 11.]
*narodne pesmi: [[Narodne prislovice iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:. DOC-WFD1OMAZ 12.11.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Sisek rešen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0Q834RT6 15.11.]
*[[Lovro Toman]]: [[Presvitli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XE7D55L 19.11.]
*[[Andrej Praprotnik]]: [[Ponižen pozdrav]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P6RVPTAM 22.11.]
*[[Hicinger]]: [[Cesar in cesarica v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REN985I5 26. 11.]
*[[Slovenske narodne pesme po Varadžinski okolici in po bližnjem Štajerskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-63BQUKK1 6.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FXJHQQEB 29.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XGR1SB6A 3.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YKEIHB3V 10.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8H2IDDOV 20.12.]
*[[Vilen Vilhar]]: [[Dve drevesi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NGA98R7S 27.12.]
*[[Bile]]: [[Bistriška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FYD2WHQN 31.12.]

'''Proza'''
*[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KU0YHNDM 26.1.]
*[[Jurij Kobe]]: [[Ahmet Methemir in njegov sin Abdala]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-30ECSJPK 2.2.]
*Narodni pravljici: [[Milošnje in pa beračenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRD81QOX 9.2.]
*A.D.: [[Kakor je, je dobro]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQU26JG1 20.2.]
*T.: [[Čuden klobuk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNE2SR4G 8.3.]
*[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MKRS0CJ5 12.3.]
*[[Čuden domuhod]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ECZVNRTD 9.4.]
*[[Kakor bo Bog hotel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MUBZKAGS 23.7.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0HXENNWN 12.4.]
*L-r.: [[Drobtinice za kratek čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8PAXNQG 16.4.]
*J.T.: [[Trap]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWQTHQPD 23.4.]
*[[Čebela in osa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1R85T6SQ 18.6.]
*[[Narodna pravlica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UNPVPOX8 28.6.]
*[[Konj in vol]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M3SFR60F 5.7.]
*narodna pripovest: [[Narodna pripovest od kovača]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X9Y7HRSE 16.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ACB2207 19.7.]
*Pivčan: [[Zvestoba psa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FAHZ4LT6 26.7.]
*[[Sekira in gojzd]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HDGWMNJJ 26.7.]
*[[Belec je lepši in boljši]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PFOL7DQ5 30.7.]
*narodna pravljica: [[Vuk Rimljan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-88UXF4Y6 9.8.]
*narodna pravljica: [[Laž i prilačič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZQU9K38S 23.8.]
*narodna pravljica: [[Tri brati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O5MRV6T5 23.8.]
*[[Pobratimstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAUDXYR3 27.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3P9632A6 30.8.]
*[[J. Levičnik]]: [[Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1VGWXVYE 13.9.]
*P-ski: [[Dober mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E3TF4T9 11.10.]
*B-n.: [[Na rovtah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M78566QN 11.10.]
*[[Bog daj bebcom pamet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FUD90T8E 22.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKAZQW9V 25.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W9QCLIV3 1.11.]
*[[J. Kuk]]: [[Žalostna prememba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XSZT8L8O 1.11.] 
*[[Pivčan]]: [[Strah je v sredi votel, na krajih ga pa nič ni, ali pa je - pes]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E4091TO9 5.11.]
*narodna pravljica: [[Ternovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PS4Y5R4E 8.11.]
*č-ki: [[Kervava dolina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1OJGYD0C 22.11.] 
*[[Peter Hitzinger]]: [[Cesar in Cesarica v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REN985I5 26.11.]
*[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H2X9QP8Z 10.12.]
*[[V. Dragan]]: [[Nesrečen nasledek vraže]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y29VLUPI 20.12.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2VETY8BS 2.1.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WT372UBK 9.1.]
*[[Andrej Likar]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BFN61ZIA 12.1.]
*[[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4L76XJTB 19.1.]
*J.V.: [[Jezikoslovne drobtinčice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-84O4HE2Y 5.3.]
*[[jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LHI5R9OV 15.3.]
*[[Cigale]]: [[Jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ROIDCPT6 26.3.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Odgovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C53QQO1J 2.4.]
*P.H.: [[Odgovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7P3AYK2G 23.4.]
*[[Dostavek k pretresu beril]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-54CD58RB 3.5.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne čertice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JT4F8HAX 11.6.]
*[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-58WDFLCW 28.6.]
*[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A5BKBBGU 9.7.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A23GF1LB 13.9.]
*[[Janez Šolar]]: [[Šolske stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZSDOJURU 27.9.]
*[[Jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFLCUP6F 8.10.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IHVI2L2A 15.10.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Narodski in jezični otoki med Slovenci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGDHIHTD 22.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKAZQW9V 25.10.]
*[[Jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-36EZQWGY 29.10.]
*[[Kako naj se pišejo slovenske lastne imena ?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GV4KBEPD 3.12.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I67BGRRN 13.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QMLNP888 17.12.]
*[[Neposredno speljevalo iz glagolov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FAD00KHY 31.12.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G8Y3K7R0 31.12.]

'''Članki o leposlovju'''
*J.Š.: [[Življenjopis]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANR9ZKCP 16.1.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASTA6YT4 11.6.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJJTGTQ6 28.6.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D6H2LJ2T 26.7.]
*[[Slovstine stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z7NCUGZ2 6.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-149BZFFG 10.9.]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MH53PY3L 17.9.] 
*[[Ferdo Kočevar|Žavčanin]]: [[Lepoznanske stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CV86HLN 1.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2O6ONGY6 4.10.]

'''Prevod'''
*[[Adam Mickiewicz]]: [[Farys]] (pr. [[Matija Valjavec|Kračmanov]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-37RQ86VN 2.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CUYQXXVV 6.2.]
*[[Hammer]]: [[Kaznjena lakomnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TWERV11P 29.3.] 
*srbske narodne pesmi: [[Mati svetega Petra]] (pr. [[c.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WUILW5YH 5.4.]
*srbska narodna pesem: [[Uzrokprestave sedeža serbskega patrijarha v Carigrad]] (pr. [[Jurij Kobe]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0M285FC4 30.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-40QP0YE7 3.5.]
*[[Serčna žena]], (pr. C.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FNTDZYU7 3.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKAWS6B9 10.5.] 
*srbska narodna pesem: [[Hudobni sin]] (pr. C.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REB561SC 17.5.]
*litvanska: [[Mali vojak]] (pr. Fr. Z-k.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0QV5PHXE 21.5.] 
*srbska narodna pesem: [[Zakriti ničesa ne moremo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ROGNU4YL 12.7.]
*srbska narodna pesem: [[Kosovska deklica]] (pr. [[C.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QSYKJWW 3.9.]
*[[Solnčeva sestra in paša tiranin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-46GE725B 1.10.] 
*Iz spisov ruskega mornarskega časnika J.: [[Sablja]] (pr. [[J. Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CD2I823V 29.10.]
*[[Znamnje svetega križa]] (pr. [[Jos. Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MUNUYD7U 19.11.] 
*[[Herder]]: [[Rojstvo gospodovo]] (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-887RYLJL 24.12.]

'''Potopis'''
*[[Popotni spominki: Dva dni v Goratanu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BFBD6GH 25.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-POXPXDXB 28.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E17U9BJ 2.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9DRZ961K 5.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CH0YWHZ 9.7.]
*[[Janez Bilc]]: [[Popis bistriške doline na Notranjskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8CXE38P9 12.7.]

==1857==
'''Proza'''
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Novo leto 1824]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RMFI69BF 3.1.]
*[[Ivan Tušek]]: [[Tiči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MKSKVL4 14.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0EH2QBIB 17.1.]
*[[Juri Pavalec]]: [[Čudna pa resnična prigoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5LBU9L1J 21.7.]
*[[Zgubljeno zopet najdeno]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WFHKLTNK 28.1.]
*[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WR2AZTK5 14.2.]
*[[Janko Vijanski]]: [[Za poduk in kratek čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZJ19DTL7 18.2.]
*[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M2XHWFID 21.2.]
*[[J. Bilc]]: [[Pravlica od kurenta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M8ZW1R4W 28.2.]
*[[Vicko Dragan]]: [[Spoznanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HXA9FN9D 4.3.] 
*[[Janko Vijanski]]: [[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B3XPT0TM 7.3.]
*[[L. Bovič]]: [[Čudna ura]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RXTBU0N4 11.3.]
*J.M.: [[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TKMUWGMG 18.3.]
*[[Nekaj od beračev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YX87NK1R 25.3.]
*[[A. J-n.]] [[Smešnice, pa ne izmišljene]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7GUUWK81 1.4.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Pripovedka o somovici ali o &quot;jelenskem zelji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CVKAEJLR 8.4.] 
*[[Fran Erjavec]]: [[Veliki petek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4NXQWEYU 8.4.]
*[[Vicko Dragan]]: [[Slutnja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KZZ6PLDE 11.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K7VUOB8V 15.4.] 
*[[J. Levičnik]]: [[Kdo izmder vas je nar večji lenuh?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WS9B54V9 15.4.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Pripovedka od starega Viničkega grada]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NSOFDKAJ 18.4.]
*[[Cestnikov]]: [[Kakošne ima vrag parklje?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB5JNQRF 18.4.]
*J.M.: [[Pripovedka od štirih kramarjev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZQD568S1 22.4.]
*A.K. Cestnikov: [[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MXA2JFF 25.4.]
*[[Car in kmetica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R01VACEX 29.4.]
*A.K. Cestnikov: [[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CXVT0G7V 29.4.]
*[[J. Levičnik]]: [[Hudodelnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-666BS8VN 6.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V9OLCD2R 13.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E004NL6 16.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6FDIDUC8 20.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ELIOYV0Z 23.5.]
*[[Kračmanov]]: [[Osel in lesica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HHJTI5PD 13.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E004NL6 16.5.]
*[[Janko Vijanski]]: [[Lakomni kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILG9IF6I 16.5.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZSWL5ZB3 23.5.]
*[[Očetova kletva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U70IQT1U 30.5.]
*A.K. Cestnikov: [[Banica in kmetica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWQZD5LM 6.6.]
*[[Pivčan]]: [[Iz zgodb domačih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AWPU22MN 13.6.]
*[[Janko Vijanski]]: [[Narodne pravlice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1P2BKWZQ 13.6.]
*[[Mačoha in pastorka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NIMJ3IAR 4.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XC6O93UP 8.7.]
*[[Janez Šurman]]: [[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RTWH15G5 15.8.]
*[[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MZQZE5SC 9.9.]
*[[Fran Erjavec]]: [[Fakir]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KBKXK7CK 23.9.]
*[[Kakošen bo konec zemlje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-877DHTV6 26.9.]
*[[Jurij Kobe]]: [[Kapitan Terbukovič in Rusinja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQXZ33GX 3.10.]
*[[Trije sini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2PW1L37A 17.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HWO8BJ6R 21.10.]
*[[Dvojčka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U6YLNLAG 24.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0HA5OQ1 28.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRR1JID8 31.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W0PWQYAZ 7.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RGNN3ZSP 11.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BVEYOKBO 18.11.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFI17CSG 25.11.]
*[[Vicko Dragan]]: [[Sveta vera]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PNMCO57N 16.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XHUKPIIW 19.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QFURHL98 23.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8XUASVYH 30.12.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDZ5FJP1 19.12.]
*[[J. Kobe]]: [[Rusovski car Pavel in eden njegovih oficirjev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QP3W930U 19.12.]

'''Poezija'''
*[[Josip Novak]]: [[Novoletnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-439BCEVO 3.1.]
*[[V. Kurnik]]: [[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6T8255F1 10.1.]
*[[Janez Mencinger Mir|  Janko Mir]]: [[Prilika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CD8HFWRC 17.1.]
*[[Janez Mencinger Mir|Janko Mir]]: [[Zvezdica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M21TP80C 17.1.]
*[[S. Jenko]]: [[Zimski dan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K3YD7GQ4 21.1.]
*[[S. Jenko]]: [[Zimski večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O22GUT3L 24.1.]
*[[Volk Rimljan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMSF5652 28.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C47QA9EC 31.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F7H0NXCU 4.2.]
*[[Fran Svetličič]]: [[Čudno jezero]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ALX9V9AE 7.2.]
*[[Vilen Vilhar]]: [[Svarjenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5LYL3YLN 14.2.]
*[[Simon Jenko]]: [[Noč]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-395X64P0 14.2.]
*[[Simon Jenko]]: [[Pogreb]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ND8SV3FU 21.2.]
*V.K.K: [[Beg pred plohom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GRNJ5FV5 25.2.]
*Narodna: [[Knez Jure in gospa lahna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJSMA8CV 28.2.]
*[[Nju veličanstvoma]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RHH78R40 14.3.]
*[[Simon Jenko]]: [[Lilije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AY246K3B 28.3.]
*[[Lovro Toman]]: [[Terstenjak-u in Hicinger-ju!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HOV5X6AM 8.4.]
*[[Primožu Križniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7P7SOUGO 15.4.]
*[[Vojtek Kurnik]]: [[Teržiška dolina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UTUFU9R9 25.4.]
*[[Kukovica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HQ5OJ3WQ 29.4.]
*[[Zdravica narodne istriške]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-87H6XVJH 2.5.]
*Po narodni pripovedki: [[Osel kralj zverin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUSG6ZMA 9.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V9OLCD2R 13.5.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Terpin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8QLTS5XV 30.5.]
*[[Franc Zakrajšek]]: [[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GRUICV4G 3.6.]
*[[Janez Bilc]]: [[Pastirska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SF64TOHJ 13.6.]
*[[Vojtek Kurnik]]: [[Lan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGWE4MDM 17.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRS9VMN2 20.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5IG7NJMA 24.6.]
*[[Janko Vijanski]]: [[Serca sile]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8XFSFWX 27.6.]
*[[Od mladenčev i devojčic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-POGARJCL 1.7.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Indijar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77YYS7YH 11.7.]
*[[J. Geršakov]]: [[Slovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CHECE88F 18.7.]
*[[V. Kurnik]]: [[Železna cesta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JF4FEM06 29.7.]
*F.C.: [[V spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BRD6QN1 1.8.]
*[[Žalosten starček]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IJUVGVB8 5.8.]
*Jože: [[Šaljiva pesmica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O994P12V 8.8.]
*[[Fran Cegnar]]: [[Zarji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F7YQ1A5D 12.8.]
*[[Fran Svetličič]]: [[Zgubljena zvezda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CX2T8XG6 15.8.]
*[[Pesem o suši leta 1834]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KLKADM1D 19.8.]
*[[Kračmanov]]: [[Tiček in tičica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AMWY4A6F 26.8.]
*[[Vojteh Kurnik]]: [[Vinski brat]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SS3AFJRF 5.9.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Bratovska ljubezen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XZVNN6ZS 9.9.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Svetega Mihela vaga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9EOI8F7 16.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4Q5JGP53 19.9.]
*V.K.: [[Vračilo sveta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G4AVB9HP 26.9.]
*[[Kobe]]: [[Tužna ženitev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WCKFK0WV 3.10.]
*J.V.: [[Narodska pesem v Liburniji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OH8IQRSB 16.12.]

'''Jezikoslovje'''
*[[Ali telica ali telček?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M9GOONGO]
*[[J. Bilc]]: [[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OCNHJJ4Y 24.1.]
*[[Pomeniti v zadevah slovenskega slovnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q62DDVUY 24.1.]
*[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-810W78RP 31.1.]
*[[Juri Strebenc]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E42TE78V 4.2.]
*[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3KAOL48 28.2.]
*[[Sekolovski]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C5F3R5ST 4.3.]
*[[Matej Cigale]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1GAAOQP0 11.3.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Jedna želja v zadevi našega slovnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7JEAT5TU 18.3.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Še nekaj zastran našega slovnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QF23YHNO 25.3.]
*[[Sekolovski]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IQTH5LZF 28.3.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Etimologične drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SYTS6720 4.4.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Etimologične drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSWJY0B7 8.4.]
*[[Janko Vijanski]]: [[Etimološke drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4ZL2591 25.4.]
*[[Ivan Tušek]]: [[Domače pripovedke]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRED3U3B 2.5.]
*[[Vprašanje in prošnja zastran slovnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TB3EL56P 13.6.]
*[[Enrik Rešek]]: [[O besedi rod-a-o]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1NSRGS1 24.6.]
*J.Š.: [[Nekaj za čiščenje slovenskega jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EH1EQPAD 11.7.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-69EV8JNG 11.7.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D2KY2BCP 1.8.]
*[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-09HAGG3E 16.9.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Jezikoslovne in zgododovinske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HKJP9NIZ 19.9.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Jezikoslovne in zgodovinske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VA2W034O 30.9.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EJSVUQ3I 3.10.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Jezikoslovne in zgodovinske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0ZFG585E 7.10.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Jezikoslovne in zgodovinske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWODNDZN 10.10.]
*[[Jurij Kobe]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OPHUXTYV 21.11.]

'''Leposlovje v cirilici'''
*[[Andrej Likar]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TBKPT9KG 21.10.]
*[[Matija Majar]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B02JC0VW 11.11.]
*[[Matija Majar]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZZQS6JWP 28.11.]
*[[Jakob Sajovec]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8XNAWMS 30.12.]
*[[Matija Majar]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KMTR130T 26.9.]

'''O statusu slovenskega jezika'''
*[[Zoridanov]]: [[Koliko koristi to, da se vpeljuje v slovenske šole po kmetih začetni nauk nemškega jezika?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MEGAM072 30.9.]

'''Potopis'''
*[[Jakob Sajovic]]: [[Potpis po Istri od Tersta do Pazina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3OL7T4Y 21.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LX0QKQXU 24.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0HA5OQ1 28.10.]
*[[Ivan Kuk]]: [[O spominu Vodnikovem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XS8XFP4M 18.11.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[Ferdo Kočevar|Žavčanin]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VA5BV6P 7.3.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QFPVST7S 29.4.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PS4NES0F 6.5.]
*[[O zadevah naše kniževnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VMP3D9C3 9.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V9OLCD2R 13.5.]
*[[Slovanske narodne pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ESQ0AJL 16.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6FDIDUC8 20.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ELIOYV0Z 23.5.]
*[[Matija Majar]]: [[Naše slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-05AJDQXQ 30.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N8Z344YI 3.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UA4B63WW 6.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KO86BROD 10.6.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-962ZNESB 7.10.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DFI4O6ML 17.10.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TL5QIZLU 21.10.]
*[[E. H. Costa]]: [[Zastran bukev v Vodnikov spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WC2MXJZ8 11.11.]
*[[Etbin Henrik Costa]]: [[O Vodnikovih zadevah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M70FPSPZ 18.11.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-30QJXA84 25.11.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XI8JL9GU 9.12.]
*[[Davorin Trstenjak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QP3W930U 23.12.]

'''Prevodi'''
*[[Grimm]]: [[Srečen Anže]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJJJWYLK 14.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0EH2QBIB 17.1.]
*[[Levičnik]]: [[Prizori iz gledišča sveta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MRONFIU4 18.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-42Y0SO5Y 21.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4YV8C0VS 25.2.] 
*[[Adam Mickiewicz]]: [[Stepe Akermanske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-74D250L2 22.4.]
*[[Adam Mickiewicz]]: [[Morska tihota]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2MV3TZTT 16.5.] 
*[[Furch]]: [[Oj, predragi vi možje]] (pr. [[Mandelc]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ELIOYV0Z 23.5.]
*[[Adam Mickiewicz]]: [[Vožnja po morji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AYCMUMON 27.5.]
*Srbska narodna pripovedka: [[Deklica cesarja premodri]] (pr. Ivan), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NOOY9UXA 11.7.]
*[[Mathisson]]: [[Žalostnica na razvalinah nekega grada zapeta]] (pr. [[France Zakrajšek]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PJDCQ97L 12.9.]
*Srbska narodna: [[Učenec]] (pr. C.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XXWH35OU]
*Srbska narodna: [[Žena bogatega Gavana]] (pr. C.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QUY5D0OE 14.11.]
*[[Predčutja]] (pr. [[J. Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LSMFJ61J 9.12.]

'''Tujejezično leposlovje'''
*[[Pripovest o Kraljeviču Marku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R467NFTZ 9.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V9OLCD2R 13.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E004NL6 16.5.]
*[[Kračmanov]]: [[Pripovedka o Fašenku in Vuzmu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UV0KMRBI 3.6.]
*[[Kračmanov]]: [[Narodne drobnjave]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQYQR1QJ 27.6.]
*Pesem v zagrebškem in varaždinskem narečju: [[Of protuletja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CHU3G30X 4.7.]
*Pesem v zagrebškem in varaždinskem narečju: [[Od vremenitosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JXCDMFUD 7.10.]
*Pesem v zagrebškem in varaždinskem narečju: [[Od zajca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MY4A1ZUP 14.10.]

==1858==
'''Proza'''
*[[Lovro Toman]]: [[Povodni mož in divji mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLFMVQ7R 6.1.]
*[[Lovro Toman]]: [[Divji mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLFMVQ7R 6.1.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKI3DJHZ 6.1.]
*Narodna pravljica: [[Svet večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWQSDZQ8 6.1.] 
*[[Vicko Dragan]]: [[Slovenske humoreske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AEJGLIG 20.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0U98XNJ6 27.1.]
*Po narodnih pravljicah spisal [[Vicko Dragan]]: [[Slovenske humoreske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEM7JZ1A 3.3.] 
*[[G. Krek]]: [[Divji mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0ZPPMXN 17.3.]
*Po narodnih pravljicah spisal [[Vicko Dragan]]: [[Ženitva v Verbovcu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZBA5B3O5 74.]
*Po narodnih pravljicah spisal [[Cestnikov]]: [[Zvit kovač]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IZVAPUFS 14.4.]
*Po narodnih pravljicah spisal [[Vicko Dragan]]: [[Priprave za ženitve v Verbovcu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y695ULA5 28.4.]
*[[Fran Malavašič]]: [[Lupina in jedro]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MW4HMKDN 12.5.]
*[[Boljarka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PANLG4YE 19.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DOGMVZKL 26.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6KI1KM4G 2.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHVQR7J5 9.6.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Slovensko-horvaška povest]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DOGMVZKL 26.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DOGMVZKL 26.5.]
*Narodna pripovedka, spisal [[Cestnikov]]: [[Tat, da malo takih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ARUG2LQB 7.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O0BJJNYC 14.7.]
*Narodna pripovedka, spisal [[Kračmanov]]: [[Od Torkle ali Torklje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9BVLFG9M 14.7.]
*Narodna pripovedka, spisal [[Kračmanov]]: [[Od divjih deklet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9BVLFG9M 14.7.]
*[[Janko Vijanski]]: [[Čudna lipa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8WMZ3AO1 21.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J21OJIVG 28.7.]
*Narodska pripovedka, [[Janez Cerkvenikov]]: [[Korant]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PM1C49P9 4.8.]
*[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D7COP04E 18.8.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XS37TAXT 25.8.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[odi nekaj iz slovenskega basnoslovja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q2LH2CWY 25.8.]
*Narodna pripovedka, zapisal [[Kračmanov]]: [[Škatla, daj jesti daj piti, a ti klobuk, vudri zdaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U84FO4PR 1.9.]
*Narodna pripovedka, spisal [[M. Kračmanov]]: [[Žaba poči, gospa vun poskoči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-164GZR12 8.9.]
*Narodna pripovedka, spisal [[Franc Malavašič]]: [[Še ena pravljica o rojenicah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GV3DE8XR 15.9]
*Narodna pripovedka, spisal [[Franc Malavašič]]: [[O Torki ali Torklji kaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GV3DE8XR 15.9]
*Narodna pripovedka, spisal [[Peter Hitzinger]]: [[Pripoved od Pvčka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1O8BNJ5 11.8.]
*Narodna pripovedka, spisal [[Peter Hitzinger]]: [[Divji in povodni mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1O8BNJ5 11.8.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ZJQDFEN 22.9.]
*[[Franc Malavašič]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9C523JTY 6.10.]
*[[J. Levičnik]]: [[Sultan in berač]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EHYX5QB 27.10.]
*Narodna pripovedka: [[O kresniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O4Q2QUXU 24.11.]
*[[Žavčanin|Ferdo Kočevar]]: [[Mlinarjev Janez]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KMZFXJLW 8.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0FWSCAXQ 15.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3I62PZW8 22.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MPRPH8C 29.12.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONRKN22Q 15.12.]
*Zapisal [[Janko Vijanski]]: [[Narodna pravlica]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K4YGX6Y 29.12.]

'''Poezija'''
*[[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RXEL65D4 13.1.]
*[[Jože Virk]]: [[V spomin Vodnikovega godu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1YLDE9R3 3.2.]
*[[Lovro Toman]]: [[Življenje luč je]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49GFUEAB 10.2.]
*[[Fran Cegnar]]: [[Pesem starca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B2RWIL2E 24.2.]
*[[Fran Malavašič]]: [[Sloga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YV5P75QQ 3.3.] 
*[[Fran Cegnar]]: [[Pesem slepca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-269WLDMJ 24.3.]
*[[Podvinski]]: [[Zgimba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCZYXXV0 31.3.] 
*[[V. Kurnik]]: [[Veliki kovači]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CB7KCV0X 7.4.]
*[[Kerške pesmi za pokušnjo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y7TF5K05 5.5.]
*[[France Cegnar]]: [[Vinska terta in oblaki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LMJGYUCA 12.5.]
*[[Poženčan]]: [[Pri žaljah Krajnskega mesta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TJ0AZ5JG 9. 6.]
*Narodna iz idrijskih hribov: [[Ribčeva ljubica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-30YWUQM6 16.6.]
*[[Rodoljub Ledinski|Anton Žakelj]]: [[Angel in dete]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-79N06T10 23.6.]
*Narodna pesem iz varaždinske okolice, popisal [[Kračmanov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NB4EAAF7 30.6.]
*[[Josip Novak]]: [[Žalostinka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6RP06S8Q 7.7.]
*[[Zoper Turke]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8EBSF9F 7.7]
*[[Fran Cegnar]]: [[Vezilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BFUIYI00 14.7.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Lizuni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XTMF4M2Y 11.8.]
*[[Jožef Šuc]]: [[Vsred glasov raznih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-65W71S4Y 18.8.]
*[[Slovenski narod o rojstvu pervega Cesarjeviča avstrijanskega]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UPSXGMZA 25.8.]
*[[Gregor Krek]]: [[Radost mladega pesnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZTJISZ9C 8.9.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MSM4R7XK 8.9.]
*Nabral [[Jakob Volčič]]: [[Narodne pesmi iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VWUI8REU 15.9.]
*[[Franc Malavašič]]: [[Repata zvezda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0DCAZ5BB 29.9.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Z Bogom!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EPS9D2D 6.10.]
*[[Gregor Krek]]: [[Slovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USZ67J57 13.10.]
*[[Fran Cegnar]]: [[Marljivim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RG30SYZC 20.10.]
*P.: [[Moč ljubezni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-82C73LFI 27.10.]
*Narodna: [[Narodna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA189VRO 10.11.]
*[[Gregor Krek]]: [[Zvezdi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MMC41LX6 24.11.]
*[[Fran Cegnar]]: [[Sanj nemilosrdnega kneza]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8J2RWQAX 8.12.]
*Narodna pesem iz Liburnije: [[Bog skuša Marka spriko mora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCGKL9Y9 15.12.]
*Kerška narodna, zapisal [[J. Črnčić]]: [[Koledva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GK1H56XY 22.12.]
*[[Josipina Turnogradska Tomanova]]: [[Donova]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXQQQKYE 29.12.]
*Narodna pesem iz Liburnije, zapisal [[Volčič]]: [[Kako je u raju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GII472YS 29.12.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Narodne povesti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAVN9EN 20.1.]
*[[Lovro Toman]]: [[O Vodnikovem godu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3646VBT 27.1.]
*[[E.H. Costa]]: [[Bukve Vodniku v spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M4XVBBB6 3.2.]
*[[Slovesnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49GFUEAB 10.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0AY68DQ 17.2.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[O izdaji Vodnikovih pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0AY68DQ 17.2.]
*[[O Glasniku kaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXAV5YO1 12.5.]
*[[Matija Majar]]: [[Pomenki o domačih rečeh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PXJ4VUC7 23.6.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Nekoliko kritike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SCVP3K6S 15.9.]
*[[Gregor Krek]]: [[Cena pesem narodnih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WKTK4POJ 15.9.]
*[[Odgovor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QD742BKQ 10.11.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B24VWWY7 17.11.]
*[[Hitzinger]]: [[Še nekoliko kritike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RDG0F5HO 17.11.]
*[[Nekaj od narodnih pesem in napevov Slovanov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AL9C5DIK 22.12.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Fran Levstik]]: [[Napake slovenskega pisanja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA 6.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGMHU2RY 13.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8C6GAX0B 20.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0U98XNJ6 27.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J9IHLRN1 10.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ROW81FID 24.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G17DDD4J 3.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L2JVNLWL 10.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBZBK9IU 24.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1FHZKSVY 31.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LG1EC6ZZ 28.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XO8PCS8N 5.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHVQR7J5 9.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5NUN4ZD8 16.6.]
*[[Kobe]]: [[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JAZRCB07 12.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ETPTEPHE 30.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6RP06S8Q 7.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O0BJJNYC 14.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7SL7N07F 15.9]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Zgledi slovenščine iz 16. stoletja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8EBSF9F 7.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G62X99X2 4.8.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Kaj nas oziroma na povestnico]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AA6XA2GS 21.7.]
*[[Gregor Krek]]: [[O naši književnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NGT0ZCJA 4.8.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne črtice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LG9QT2DF 22.9.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5IV8KX43 6.10.]
*[[O panonskem jeziku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VLDTFNEJ 20.10.]

'''Prevodi'''
*[[Tistim nekaj, ki radi v lotrijo stavijo]] (pr. [[J. Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T7SCNMKS 13.1.]
*[[Spomin]] (pr. [[G. Krek]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A0LWLDFE 21.7.]
*srbska narodna pesem: (pr. [[Jurij Kobe]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WS9F0X6M 28.7.]
*iz poljščine: [[Goslar]] (pr. [[Gregor Krek]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GKR82CTB 22.9.]
*[[Ivan Andrejevič Krilov]]: [[Triskov kaftan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MPRPH8C 29.12.]
*[[Ivan Andrejevič Krilov]]: [[Dva prijatla]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MPRPH8C 29.12.]

'''Potopis'''
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po zahodnem ali po jutrovih deželah v letu 1857]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-46EMYJR3 20.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0U98XNJ6 27.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IO9KLU4 3.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J9IHLRN1 10.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0AY68DQ 17.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G17DDD4J 3.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L2JVNLWL 10.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2C6D0FM7 17.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBZBK9IU 24.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1FHZKSVY 31.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GOBR5WF9 7.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUGXPX30 14.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PU6YENJF 21.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LG1EC6ZZ 28.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XO8PCS8N 5.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9E3XCY0J 12.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7H6EZ9VP 19.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DOGMVZKL 26.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6KI1KM4G 2.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHVQR7J5 9.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5NUN4ZD8 16.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-24L49R19 23.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ETPTEPHE 30.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6RP06S8Q 7.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T1O1TVPE 21.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J21OJIVG 28.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G62X99X2 4.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IQOALEBC 11.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-65W71S4Y 18.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-89M59KAR 25.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KEN9IVYD 1.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1MMBP01 8.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7SL7N07F 15.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WPZXVLL4 22.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONY4NOCG 29.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K4XU0PU6 6.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3IJAVMB5 13.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-433FB7WV 20.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B8FU3HEA 27.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FTUY8CYW 3.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26CCSJFQ 10.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EW6KSP7N 17.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5BIUK9EQ 24.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LLCL4CY1 1.12.]
*[[Iz Ljubljane do Žirov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8IY2J9IT 30.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6RP06S8Q 7.7.]

'''Leposlovje v cirilici'''
*[[Jakob Sajovec]]: [[Kratkočasnica za poskušujo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BFS38W8E 17.2.]
*[[Matija Majar]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NWHAN5P 13.10.]

'''Leposlovje v tujih jezikih'''
*Hrvaška narodna: [[Majka i sin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I962BQCI 6.1.] Cestnikov zapisal
*Narodna pripovedka iz okolice Varaždina, nabral [[Kračmanov]]: [[O vučjem pastiru]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HTMULV2B 3.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L2JVNLWL 10.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2C6D0FM7 17.3.]
*Narodna pripovedka: [[O Petru Breboriču in veliki mali nedelji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TA5JKED6 16.6.]

==1859==
'''Proza'''
*J. V-c.: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q1WU6E5C 12.1.]
*Narodna pripovedka, zapisal [[B. Raičev]]: [[Neman in Belana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE7T2WDI 19.1.]
*[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN4O9DAA 2.2.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UM7N5C3 16.2.]
*[[Burgermeister]]: [[Kratkočasno berilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5YL4573G 16.2.]
*Narodna pripovedka, zapisal [[Raičev]]: [[Balin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25SKL9Q4 2.3.]
*[[Slovenske narodne pripovedke o velikem Vouvelu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AT8NHXLA 16.3.]
*[[Cestnikov]]: [[Horvatsko bobnanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2859EDI3 23.3.]
*[[Ni nesreče brez sreče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XEPP8BQI 30.3.]
*Pravljica iz Kranjskega: [[Škratelj v podobi mačka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SE00QALB 30.3.]
*[[Poženčan]]: [[Strahu željan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I0YMAQI3 6.4.]
*Pravljica iz Kranjskega: [[Škratelj pomočnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-72QYUHXF 6.4.]
*D.: [[Strah za Cekinovim gradom nad Ljubljano]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P7N26PXU 11.5.]
*[[Pavalec]]: [[Spreobrnjeni oče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RMMO7LYV 11.5.] 
*[[Josip Levičnik]]: [[Gizdalin in čevljar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KNVJ8RJG 18.5.]
*[[Ukleti osel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D9URWSJG 1.6.]
*Pravljice iz Kranskega: [[Rudokop na černi persti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WU6FP89U 8.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9G0OF0M3 15.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRVLFPRB 22.6.] 
*[[A.K. Cestnikov]]: [[Sosedov zagovor]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O9RLTLDV 6.7.]
*[[A.K. Cestnikov]]: [[Čertice iz dnevnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C4MX32TE 20.7.] 
*[[A.K. Cestnikov]]: [[Čertice iz dnevnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RDFPN6DO 27.7.]
*[[A.K. Cestnikov]]: [[Čertice iz dnevnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R5LX9E8E 3.8.]
*[[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q8SYCX0F 20.7.]
*[[Vraža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4F9STY99 17.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQVKHVPJ 24.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O9KTP4K1 31.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPQT9EWF 7.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12B95BDE 14.9.] 
*[[A.K. Cestnikov]]: [[Čertice iz dnevnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KC2M9Z38 24.8.]
*Narodna pravljica. zapisal [[Joško Iskrač]]: [[Zakaj ima sveti Lukež vola?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5T9GVGU5 14.9.]
*[[A.K. Cestnikov]]: [[Čertice iz dnevnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PIYAD7BO 14.9.]
*Narodna pravljica, zapisal [[Joško Iskrač]]: [[Bela pošast Landeškega grada na Frankolovem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C039LUCR 14.9.]
*Narodna pravljica, zapisal [[Joško Iskrač]]: [[Če si ti hudič, jaz sem pa tudi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LUIXP99N 2.11.]
*Narodna pripovedka, zapisal [[Levičnik]]: [[Narodska pripovedka o Savi, Dravi in Soči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8HTB9GBG 2.11.]
*[[Joško Iskrač]]: [[Trije bratje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYH6CCRD 2.11.]
*J.F.Št.: [[Redka bolezen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3CP9575U 7.12.]
*[[Joško Iskrač]]: [[Boj pri svetem Miklavžu na Dobrni na Koroškem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W5VGFSO8 7.12.]
*[[Janko Vijanski]]: [[Gradišče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P3LOWMUZ 21.12.]
*[[Joško Iskrač]]: [[Dnarji za not]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0MJO088E 28.12.]

'''Poezija'''
*[[Fran Malavašič]]: [[Spomin in up]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UTSU84SW 5.1.]
*[[V. Kurnik]]: [[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5XZEBH38 26.1.]
*[[Andrej Praprotnik]]: [[Vodnikov spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WRPOA8JM 9.2.]
*[[Malenski]]: [[Predpustnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8EEQK2QH 16.2.]
*[[Fran Malavašič]]: [[Zvončki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSQ65PNV 2.3.]
*Zapisal S.: [[Kadar nevesta slovo jemlje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JFE2Y4GQ 9.3.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Prehudi oče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KUAE401K 9.3.]
*Zapisal S.: [[Kadar se nevesti daruje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JFE2Y4GQ 9.3.]
*[[Gregor Krek]]: [[Osoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LM2DKZVJ 6.4.]
*Zapisal [[Volčič]]: [[Narodna iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BYOURJPU 13.4.]
*[[Tribus luctantibus quartus]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EAGGPWYU 27.4.]
*[[Poženčan]]: [[Zlate jabolka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IR0CFQHX 27.4.] 
*[[Matija Valjavec]]: [[Vojak na Laškem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G5CNIX0C 18.5.]
*[[Visokočastitemu gospodu korarju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-18A5DGMC 22. 6.]
*Narodna Kranjska: [[Sirota Jerica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9EJD957 1.6.]
*[[Anton Umek Okiški]]: [[Spomladi doma]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3W3OGWMO 6.7.]
*Narodna pesem, zapisal [[Jernej Uršič]]: [[Lavdon]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U60CUAT3 13.7.]
*Slovenska narodna pesem, zapisal [[Josip Levičnik]]: [[Marjetica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V8HWF7LA 20.7.]
*[[Pivčan]]: [[Poletni večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T9KVRGZS 3.8.]
*[[Hajduška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1PQQVBX6 10.8.]
*[[Raztergana struna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7RT40ZO 14.9.]
*Slovenska narodna, zapisal [Levičnik]: [[Brat sestro najde]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3DLC0ON 21.9.]
*R.B.: [[Slovenci ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3DLC0ON 21.9.]
*[[Gregor Krek]]: [[Spremenjena žalost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A381UZ8G 26.10.]
*Zapisal [[Črnčić]]: [[Kerška narodna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U25H7EWK 2.11.]
*[[J. Tomaževic]]: [[Slovo od ptičev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DAYSYNXG 16.11.] 
*[[Fran Malavašič]]: [[Stari pivček]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YD444EWI 23.11.]
*Narodna pesem iz Poljan: [[Izgovor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2Z5RG74 14.12.]
*[[Fran Malavašič]]: [[Sivi lasje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZFNNQNX 21.12.]
*[[Fran Cegnar]]: [[Različne misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CB5S3BNP 28.12.]

'''O statusu slovenskega jezika'''
*[[Janez Trdina]]: [[Glasi o cesarskem ukazu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BR5YQVAM 5.10.]
*[[Matija Majar]]: [[Glasi o cesarskem ukazu, ki določuje učbeni jezik v različnih deželah našega cesarstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZELF4381 30.11.] 

'''Prevodi'''
*Arabska pravljica: [[Zakaj je morje slano]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AT8NHXLA 16.3.]
*[[Kadar je žakelj prepoln, se razveže]] (pr. [[X.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AT8NHXLA 16.3.]
*[[Chateaubriand]]: [[Atala]] (pr. [[Mihael Verne]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OCIW1EBR 4.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1DEIXQM 11.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BADGAA5L 18.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16BHOSB0 25.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GF498VVA 1.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CF6LGK6J 8.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9G0OF0M3 15.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRVLFPRB 22.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XY5SBGG7 29.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LVIII1VW 6.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MV9J7RBB 13.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y56D3LWR 20.7.]
*Hrvaška historična povest: [[Ljudevit vojdovda horvatski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S5E45BUP 10.8.] 
*[[Starši! Bodite pazljivi pri ženitvah svojih otrok]] (pr. [[J. Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-40EZ0UO7 12.10.]
*[[E.L. Bulwer]]: [[Moder zdravnik]] (pr. X.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E6CVDMI9 19.10.]
*[[Bonafont]]: [[Bil je mož beseda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8J99WXZR 26.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ETFO7PP4 9.11.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8HO76DRP 26.1.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JK3NMK0Y 2.3.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC8TYBHK 13.4.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VIO4LVM5 20.4.]
*[[E.H. Costa]]: [[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LYZZV83V 22.6.]
*[[Od slovenskih pesmi kaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVX3PV7J 20.7.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MER0648I 27.7.]
*[[Zalokar]]: [[Slovstvene reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SP6V4DXB 7.9.]
*[[Slovstvine zadeve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FHFAZGIT 12.10.]
*[[Nove bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K51KUNNG 19.10.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Nove bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8W2XLMW1 26.10.]
*[[Slovstvo domače]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FPXLMBRI 30.11.]
*[[Slovansko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B7Q6Q5N2 28.12.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Peter Hitzinger]]: [[Jezikoslovne in zgodovinske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4HT3UAYT 12.1.]
*[[Cigale]]: [[Jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NAGAQ5OC 23.2.]
*[[Zgodovinsko-jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE1CYZWK 6.4.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Zgodovinsko-jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7GDVEJ3N 27.4.]
*[[Jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1R77O27R 16.11.]
*[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HAPLEQA5 14.12.]
*[[Jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3Z3N8005 28.12.]

'''Leposlovje v narečju ali tujem jeziku'''
*Narodna pripovest, zapisal [[Volčič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1M4BVBK0 12.1.]

==1860==
'''Proza'''
*L.D.: [[Šmešnice pa vraže]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0YYINTLW 11.1.]
*[[J. France Štrukel]]: [[Stari mravljinec gre svojega starega prijatla v Šiško obiskat]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0RILQYIX 25.1.]
*Fr. Šrol: [[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHMJG5FQ 1.2.]
*Š.: [[Kako nekdo svoje kolje v Goricah pozna?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ASQPRX4 1.2.]
*J.F. Št.: [[Mladi mravljinec s svojo materjo roma na grob svojega očeta. — Silne priprave za vojsko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W4J1OIDI 8.2.]
*Po narodni pripovedki: [[Spominek pri lipah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ACMJYN1Q 15.2.]
*Narodna: [[Ako Bog da]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8HD2ZDZF 22.2.]
*Novela po narodni kranjski povedki: [[Slovenski Leander]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KBEHPUCE 29.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HWVXR7A3 7.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R4LO3ON 14.3.]
*[[Nožarjev]]: [[Tik tak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HO1MHIMC 22.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76UFJSOI 29.2.]
*Š.: [[Ena resnična, druga pa pravljica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NCUYBBIX 7.3.]
*J.M.P.: [[Vsi imajo prav, pa vendar gre vse napak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MRJ9J7WO 11.4.]
*Fr. Šrol.: [[Kaj je Vičekov Drašek vidil po svetu?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-415SW2NA 18.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XL4AT658 25.4.]
*[[Dva draga kamna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VUI8DW0D 18.4.]
*J. V-c.: [[Ste že vidili tako?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXREGHZX 2.5.]
*Kranjska narodna pripovedka, nabral J.F. Št.: [[Strah v kočevskem gradu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7F7224BF 30.5.]
*Narodna pripovedka iz Štajerksega, nabral [[Kračmanov]]: [[Modra deklina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGUNFFXN 27.6.]
*Fr. Šrol: [[Kratkočasno berilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTU04HD5 29.8.]
*[[Smešna vraža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TR45J7JN 19.9.]
*[[Dve leti ali konobi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7V6WY3AI 17.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RGUHFWTA 24.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y3CQZDXS 31.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VM1Z7MS9 7.11.]
*[[Višnjogorski]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G89BF9YL 14.11.]
*[[J. T-šč.]]: [[Lomenčani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TWGH2ZOY 28.11.]
*[[J. Levičnik]]: [[Domače ptice — ptuji čivk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1FWFJJL 19.12.]

'''Poezija'''
*[[Matija Majar]]: [[Slava spevana svetima apostoloma slavenskima]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P51T0DXT 4.1.]
*[[V. Kurnik]]: [[Rokodelska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X1VQROP8 4.1.]
*[[V. Kurnik]]: [[Rotarski fant]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X1VQROP8 4.1.]
*[[V. Kurnik]]: [[Zadovoljni Teržičan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X1VQROP8 4.1.]
*[[Andrej Praprotnik]]: [[Naprej]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F9AO524D 11.1.]
*[[Fran Cegnar]]: [[Kosec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IGEPFZT5 25.1.]
*[[V. Kurnik]]: [[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USUW8XDQ 25.1.]
*[[F. G.]]: [[V spomin Vodnikov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRYPYEY7 1. 2.]
*[[V. Kurnik]]: [[Pekvata krača]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZF7UM85X 8.2.]
*[[V. Kurnik]]: [[Gomiljski zdravnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AIYXFA7T 15.2.]
*[[Miroslav Vilhar]]: [[Župan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H8NZJG3H 22.2.]
*[[V. Kurnik]]: [[V spomin Matiju Hribarju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76UFJSOI 29.2.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Zdravniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MIF2HZSX 7.3.]
*[[Miroslav Vilhar]]: [[Na jezeru]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GTR2JSXF 7.3.]
*[[Gregor Krek]]: [[Prešernu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SA09V7OY 14.3.]
*J.F.Št.: [[Kervava bitva in konec vojne]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW505H1E 14.3.]
*[[Fran Cegnar]]: [[Različne misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1IE2NB7Y 21.3.]
*Narodne pesmi iz hotenske okolice, zapisal [[Lovro Slanov]]: [[Dobrovoljni kosci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRCNXWCQ 28.3.]
*Narodna iz Kranjskega: [[Gospod Baroda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASC5SEHZ 11.4.]
*[[Karl Kalinger]]: [[Na maternem grobu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Z9MX6J3 2.5.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Mati in rojnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BM98Z8AD 9.5.]
*Narodne pesmi hotenske okolice, zapisal [[Lovro Slanov]]: [[Svatom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-COQRJ52K 16.5.]
*[[V. Kurnik]]: [[Senožeška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E99T1A0M 20.6.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Simbiljno prerokovanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SY69XZM3 27.6.]
*[[Jerneju Vidmarju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-02L581EQ 4.7.]
*[[Miroslav]]: [[Svobodi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NIB70CPU 4.7.]
*[[Primorska kresnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3Z7MB1CC 11.7.]
*[[V. Kurnik]]: [[Vesela novica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWYTMH33 18.7.]
*[[Andrej Praprotnik]]: [[Gorensko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FK45QO7G 25.7.]
*Narodna pripovedka, zapisal A.Š.: [[Peter Klepec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5HBLQ0RG 1.8.]
*[[Karol Kalliger]]: [[Dolenci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IYN9J9S7 8.8.]
*[[Gregor Krek]]: [[Jesenske žalostinke]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I3R2XQ56 12.9.]
*Kranjska narodna pesem: [[Hribec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AXUGH09S 19.9.]
*Kranjska narodna pesem: [[Jerica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AXUGH09S 19.9.]
*[[Njegove milosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XD82G9Q4 17.10.] 
*[[Nožarjev]]: [[Domočutstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SWUU7PBD 31.10.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Jezikoslovne posebnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WO76M95 4.4.]
*[[Lovro Primčkov]]: [[Slovniška drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-APV3MFMR 23.8.]

'''O statusu slovenskega jezika'''
*[[Janez Trdina]]: [[Glasi o cesarskem ukazu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YRTEEG9H 11.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BQUJGKS 18.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ROBAED1R 25.1.]
*[[Narodnost in slovenščina v Gorici]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N18UO5UX 21.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q6L3JGM7 28.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IOOW6651 4.4.]
*[[O živi potrebi slovenskega pisanja v kancelijah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V8X9K48O 25.4.]
*[[Statistika slovenskih učnikov za srednje učilišča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0MJD994F 8.8.]
*[[J. Bilc]]: [[O notranjih opetotavnih glagolih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B7S8O7PT 7.11.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[A.K. Cestnikov]]: [[Slovensko slovstvo v letu 1859]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A41PVKV5 4.1.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DWQQYACM 18.1.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWO50N99 22.2.]
*[[Kako nekateri spisujejo bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3V8RK53L 14.3.]
*[[Nove knjige]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WJRRWA9I 23.5.]
*[[Nova knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-67AU6LXX 13.6.]
*[[Nove slovenske bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-91O7E901 10.10.]
*[[Žavčanin]]: [[Slovenske narodne potrebe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQZ6FGJE 21.11.]

'''Prevodi'''
*[[Herder]]: [[Trije prijatli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BBYZRPVI 1.2.]
*[[Samci]] (pr. [[Lovro Slanov]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-883JYQIE 2.5.]
*[[Mlada Litvanka]] (pr. [[Fran ]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3PTGZJN1 6.6.]
*[[Gasparo Gozzi]]: [[Skopuhove čižme]] (pr. Lovro P.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FYR094ST 20.6.]
*[[Irving]]: [[John Bul]] (pr. [[Lovro Primčkov]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZ5VFTYZ 25.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E1ME0RQ6 1.8.] 
*[[Homer]]: [[Iliada XVI. spev]] (pr. [[Jože Ljubič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7W2J2H9F 5.9.]
*[[Seidl]]: [[Sreče zvonček]] (pr. [[France Zakrajšek]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HWG7NEKC 7.11.]
*Ruska: [[Trije levi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQKK1H8D 5.12.]

'''Potopis'''
*[[Potovanje dijakov v Karlovec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GKGJI4GD 16.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E8FBOH0 23.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-80SKQ82Q 30.5.]
*[[Radoniević]]: [[Iz Tersta v Aleksandrijo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UH6WGD04 6.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5J7UN7CN 13.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-44Y8B1R1 20.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NVQKF33Q 27.6.]
*[[Na Snežnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4AXTS8WZ 5.9.]

'''Leposlovje v cirilici'''
*[[Matija Majar]]: [[Slava]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P51T0DXT 4.1.]

'''Leposlovje v tujem jeziku ali v narečju'''
*Narodna pripovedka iz varaždinske okolice, zapisal [[Kračmanov]]: [[Žena vučiča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZEF559GL 21.3.]
*Narodna pripovedka iz varaždinske okolice, zapisal [[Kračmanov]]: [[Nezadovoljna žena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZEF559GL 21.3.]
*Narodna pripovedka iz varaždinske okolice, zapisal [[Kračmanov]]: [[ Sudjenice obsudile bogatašu siramasnu ženu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AEP88CAR 28.3.]
*Narodne pesmice isterskih otrok, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NX60UFAX 18.4.]
*Narodna povest isterska, zapisal J.V.: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CU2WEJSZ 23.5.]
*Isterka pripovedka: [[Vile rojenice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7KR3ACZS 20.6.]
*Narodna pripovedka iz varaždinske okolice, zapisal [[Kračmanov]]: [[Iz čega se gdo narodi, vu onom mora vumreti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVOSV2L8 11.7.]
*Narodne pesmice isterskih otrok, zapisal J.V.: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LSMR89AX 1.8.]
*[[Homer]]: [[Ilijada XVI. spev]] (pr. [[J. Ljubič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P41ANRY1 7.11.]

==1861==
'''Proza'''
*[[Turki in raja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TMQ2JUKQ 2.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0U77XRMT 9.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FY5KH6AU 27.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MLMS1NEC 6.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I961REHR 20.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-74LZWJP0 27.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SI05J6CB 3.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1O5B4701 10.4.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UDM2Z7O 2.1.]
*[[Balantinov]]: [[Zastavica zgodovinska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PKZ95IQ4 20.3.] 
*[[Francoz vali jajca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GL2YKWBM 3.4.]
*[[Jakob Bohinc]]: [[Prilika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGP0UMBP 12.6.]
*[[Kranjskogoski]]: [[Železni močnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OUPMWIBQ 12.6.] 
*[[Kdor po svetu gre, marsikaj izve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J7I8JUT9 7.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HGYOFJGR 14.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQDCG5UB 25.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFUPBRGI 2.10.]
*Joško Ikr.: [[Pravljice od landeškega grada na Frankolovem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E6PYNQQF 13.11.]
*L.St.: [[Segač, prerok litijski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1FJCU4OL 11.12.] 
*[[Leon Engelman|Nožarjev]]: [[Govor gospe ničle]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G8POK5LZ 11.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CB09UQDR 18.12.]
*[[Luka Svetec|Podgorski]]: [[Radovednost kaznovana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVH8NLLB 25.12.]

*[[Prijazno k sebi vi ste nas vabili]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HGYOFJGR 14.8.] 

'''Poezija'''
*[[Miroslav]]: [[Bistri može]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6XAM8D4E 6.2.]
*[[Gregor Krek]]: [[Slovenci čase tužne so živeli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CA4VGOXX 13.2.] 
*[[Josipu Samsu na Kozini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SI05J6CB 3.4.]
*[[Narodne pesmi iz okolice Loškega potoka, zapisal Jan. Vesnin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXX9MABI 10.4.]
*[[J. Stičan]]: [[Slutje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EETJGJJ0 17.4.] 
*[[M. Vesel]]: [[Lizun]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B99RIKK9 1.5.]
*[[J. Severjev]]: [[Pomlad in jesen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LQDYVZ5P 8.5.]
*[[V. Kurnik]]: [[Godec pod lipo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZQI89LEE 22.5.] 
*[[M. Vesel]]: [[Oda moji kravi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7QZT56JX 5.6.]
*[[Balantinov]]: [[Kdo je ta junak?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFW4LFRD 12.6.]
*[[Nožarjev]]: [[Na  šolske praznike!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-673KNQL8 31.7.] 
*[[Zupan]]: [[Pod zlatimi očesi nobene straže]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WGJC9NVV 7.8.]
*[[Vsakemu svoje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2IDC6YCD 23.10.]
*[[Anton Umek|Okiški]]: [[Sonet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QLZD9W9 6.11.] 
*[[Anton Umek|Okiški]]: [[Sonet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D8X0RV2B 27.11.]
*[[Miroslav]]: [[Hrast in lipa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YD9B2O6R 4.12.]
*[[Hvala malih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F9GS8BO2 4.12.] 
*J.M.: [[Pozdrav čitanoci ljubljanskoj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S01AIGD2 11.12.]

'''Dramatika'''
*[[V šoli graničarski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LLZO77RX 19.6.]

'''Leposlovje v tujem jeziku ali v narečju'''
*[[Burgermeister]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17AYJ3CT 30.10.]

'''O statusu slovenskega jezika'''
*[[Slovenščina v cesarskih pisarnicah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4HD6CVFB 29.5.] 
*[[O slovenskem govornem (parlamentarnem) jeziku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P3IJX1A0 19.6.]
*[[Parlamenti slovenski jezik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1P6CMN17 3.7.]
*[[Oglas o svlovenskem parlamentarnem jeziku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-35TX2II4 31.7.] 
*[[Slovenščini v bran zoper njene protivnike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KWB81TW 28.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXLKT9QO 4.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SKD3WPP0 11.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0QI9GQDR 18.9.] 
*[[Cegnar]]: [[Parlamentarni jezik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-015ELC2X 20.11.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[A.K.Cestnikov]]: [[Slovensko slovstvo v letu 1860]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6JNPPCY6 16.1.]
*J.M.: [[Slovanska književnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJJTJ1KL 20.2.] 
*[[Slovanska književnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5K2L7ULC 13.3.]
*[[Nove pesme]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKOYMJVB 20.3.] 
*[[Jugoslavenska književnost in hrvaški ustav]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FOEK59KD 17.4.]
*[[Slovstvo srbsko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MEBYQBUI 17.4.]
*[[Nove pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EGCYFA31 8.5.] 
*[[Nove slovenske pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QTUKW2V6 5.6.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WU2OCUJD 24.7.]
*[[Književnost jugoslovenska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9B12ZSKD 7.8.] 
*[[Jankovič]]: [[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZFHIRDY 2.10.]
*[[Slovstvene reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TKBOPQXS 2.10.]
*[[Naše slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XF1NB3PH 20.11.] 
*Valt. Zamik: [[Pisma slovenskega turista]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1TE6MF5 4.12.]
*[[Nove knjige]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S47H9RY4 11.12.]

'''Prevod'''
*[[Heine]]: [[Belsazar]] (pr. [[France Zakrajšek]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6I9V8FWV 2.1.]
*[[Karanfil]] (pr. [[Jernej Križaj|Severjev]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D7PG8RSG 15.5.]
*[[Hvaležnost Angleža]] (pr. [[Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4XCZ7TDD 23.10.]
*[[Mladi hudodelnik]] (pr. A. Zup.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T1NYCKRF 20.11.]
*Iz srbskega koledarja spisal A.: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OMOLJXF0 11.12.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7QW4TPRS 2.1.]
*[[Kaj je panslavizem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GCP0TM3Z 20.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FY5KH6AU 27.2.]
*[[Dobrohotna jezikoslovna opomena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YOK2OK4G 28.8.]
*[[Anton Janežič]]: [[Prošnja do slov. jezikoslovcov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73SGATWY 30.10.]
*[[Drobtinčice o ptujih besedah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T97FPNR9 30.10.]
*[[Jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OTCDS0U1 6.11.]

==1862==
'''Proza'''
*[[Čez trideset let]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z2DFRND1 8.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZQH49J3 15.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DQP2GKPG 22.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QL1B3JSW 29.1.]
*[[Jakob Gomilšak]]: [[Radojuri]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5Q6RLG9M 5.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y9O9BFZ4 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XUFNY9EJ 19.2.]
*[[Potovanje iz otročjih let v starost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PCIGM0XD 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-064Y1N7B 19.3.]
*[[Žolepah - Sučava]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-64JPU7VA 5.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FUGB97XS 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-064Y1N7B 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E2CY1RTW 9.4.]
*[[Podgorec in breskve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EBMW8MPP 23.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M9VX3OKY 30.4.]
*[[Valentin Zarnik]]: [[Originali iz domačega življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8134DSN 14.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25WNVKBV 21.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDA83FE7 28.5.]
*Kranjska narodna, zapisal [[Luka Svetec|Podgoriški]]: [[Vojaški begun]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EP22M14V 4.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6LCRJXIF 11.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CARR6UTE 18.6.]
*[[Valentin Zarnik]]: [[Matevž lisica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C95MAKX1 11.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CARR6UTE 18.6.]
*[[Sprehod]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JPSXFO1 25.6.]
*[[Valentin Zarnik]]: [[Čudni možje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S16CLXBX 2.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E6IN4VEP 16.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ISMK1XL6 30.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1B1ZFBA3 6.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4V6PRRLR 15.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MS05CDIZ 5.11.]
*[[Višnjegorski]]: [[Nemčeva domačija kje je]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTDMEGBO 19.11.]
*[[Valentin Zarnik]]: [[Pater Jeriho]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YV81RXHI 17.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V1UOZ6V5 24.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SIM54YJ6 31.12.]

'''O gledališču'''
*[[Rodoljub]]: [[O narodnem gledališču na Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BEYMXYJ 23.7.]

'''Poezija'''
*F.J.: [[Pogum]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FJQOPUW6 1.1.]
*R.B.: [[SLAVA ANTONU MARTINU SLOMŠKU]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BPB7RJOS 15.1.]
*[[Stare slovenske pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-71Z7X1PL 5.2.]
*[[Anton Umek|Okiški]]: [[Pevec buditelj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F4Y6RQSA 12.2.]
*[[Venceslav Lipoljub]]: [[Gazelica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABCWF19N 19.2.]
*[[Okiški|Anton Umek]]: [[Zlata Praga in bela Ljubljana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C82F1V6R 5.3.]
*[[Anton Grabič]]: [[AEIOU]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9BAGXVKA 2.4.]
*[[Slovo žolcpoharskim planinam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E2CY1RTW 9.4.]
*[[Še ena pesem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IQUOFQ2O 7.5.]
*[[Slava vam, slava, vi vrli rojaki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IQUOFQ2O 7.5.]
*[[Miroslav]]: [[Našim vojakom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EP22M14V 4.6.]
*[[Stabat mater]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6LCRJXIF 11.6.]
*[[V spomin J.P. Vijanskemu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QLHBUEK5 25.6.]
*[[Hilar]]: [[Burka o kavani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7G2JADIR 16.7.]
*D.: [[Narod moj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WLIW9KZN 30.7.]
*[[Obvaruj Bog vas, ljubezniva leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-461QPL8H 6.8.]
*[[Gregor Krek]]: [[Kaj da mi srce v veselji plava]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PEO3J5I1 30.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IOUOIHLR 20.8]
*[[A. Marušič]]: [[Prekletstvo in blagoslov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YNSMPED5 17.9.]
*[[Jurij Grabrijan]]: [[Kranjska Slovenija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-099RLLL0 24.9.]
*[[Malica G.]]: [[Prostost srca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U57NTZ91 1.10.]
*[[Alfonz Vilhar]]: [[Pri dovršenji šolskega leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DH1QGH79 22.10.]
*[[Frančiška K.]]: [[Na goro]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YUPMT6YH 29.10.]
*[[Anica]]: [[Žal in veselje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZE9INI2J 12.11.]
*[[Klara R.]]: [[Mojim sestricam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FTZZU5KN 19.11.]
*[[Poženčan]]: [[Nekdanji tovarši, kje ste?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M4Q9KTJE 26.11.]
*[[Ivanka Ipavska]]: [[Slovenka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M4Q9KTJE 26.11.]
*[[Fužinski]]: [[Sveti Miklavž]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EGWCM14F 3.12.]
*[[Anton Grabič]]: [[Kratek prepir in hitra sprava]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4UZ7RQWW 10.12.]
*[[Ivanka Ipavska]]: [[Slovenka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2Q0A8O5J 10.12.]
*[[Klara R.]]: [[Mojim prijatlom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F8X7EUWB 31.12.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Zakaj &quot;Novice&quot; izpuščajo tihi e in pišejo črko r kot samoglasnek?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5NROJBQN 29.1.]
*[[Luka Svetec|Podgorski]]
: [[Slovnični pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60DI3WA8 5.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FUGB97XS 12.3.]
*[[Slovenski jezik pa &quot;Krajnska špraha]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-33J4P9CW 2.4.]
*[[Luka Svetec|Podgorski]]: [[Še nekaj o parlamentarnem jeziku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JPZK85NR 23.4.]
*[[Fran Cegnar]]: [[Jezikoslovne drobitnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IKB0KP3J 30.4.]
*[[Helfertov spis - pa matrni jezik v šolah na Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HGB31NC6 30.4.]
*[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0ERD26IS 14.5.]
*[[Fran Levstik]]: [[Še nekaj o imenih naših krajev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PEO3J5I1 30.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IOUOIHLR 20.8.]
*[[Janko Pajk]]: [[Nekateri fonetični zakoni našega jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A27BL8F2 24.9.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Je li čitavnica slovenska beseda?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C0DAMFKD 15.10.]
*[[Anton janežič]]: [[Nova slovenska slovnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZDVO6M07 22.10.]
*[[Janko Pajk]]: [[Nekateri fonetični zakoni našega jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EH0V2A0A 12.11.]
*[[Fran Levstik]]: [[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DX2P2OWH 26.11.]
*[[Luka Svetec|Podgorski]]: [[Členki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCXF3ZD2 3.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-64HYSLGG 17.12.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[Anton Kos|Cestnikov]]: [[Pregled slovenskega slovstva v letu 1861]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EOG4R378 1.1.]
*[[Anton Kos|Cestnikov]]: [[Tri domorodne želje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9FNPK1D7 15.1.]
*[[Jugoslavensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RP08MLJ9 29.1.]
*[[Jugoslavenska književnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IJ1IWNJ7 5.2.]
*[[Domače pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XUXZQFCK 9.4.]
*[[Jugoslovanska književnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FKJCQFKV 16.4.]
*[[Jugoslovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3MWZNQ93 25.6.]
*[[Fran Cegnar]]: [[Svet, kako bi se našemu slovstvu pomagalo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYKL5BQD 22.10.]
*[[Slovenska umetnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3WSEDCLM 12.11.]

'''Prevod'''
*[[Gottlieb Konrad Pfeffel]]: [[Basni]] (pr. [[Hilarius|Matej Frelih]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZ14MHSR 26.3.]
*[[Čelakovski]]: [[Nekim pisateljem]] (pr. F.Sl.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U7GC2OO5 19.11.]
*[[Nočarski zmaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUI08VDI 8.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4V6PRRLR 15.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PWQ3J5PR 12.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W8333JNR 10.12.]

'''Leposlovje v tujem jeziku'''
*Narodne pesmi isterske, zapisal J.V.: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PQFN6Q91 16.4.]
*[[Monolog anga, k&quot; noče Cimber bite]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I6N30OXB 16.4.]

==1863==

'''Proza'''
*[[Josip Levičnik]]: [[Slava in ljubezen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V5KN0GNF 21.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNCRNO88 28.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-34CU7E17 11.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-06VPZ04N 25.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TGGIRGXV 8.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFC3ROF0 29.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R5XCGJOC 13.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DJ2JSXQ2 27.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W5JS27X7 15.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QUIPO18W 29.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HT305AV7 19.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H6QXOB1F 2.9.] 
*[[Spomini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AWW77FR8 5.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOH94898 11.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P37LTECC 18.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VA8GFJV 25.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GNDV4FQD 1.4.] 
*[[J. Zavojšček]]: [[Spomini na deda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZQKRYV3 12.8.]
*[[Silvulanski]]: [[Ujec koča še živi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1PTD72TX 26.8.]
*[[J. Zavojšček]]: [[Pozimski večer na slovenski preji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KN45RC2O 9.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WKDORXTO 16.9.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOGIQHVR 23.9.]
*[[J. Zavojšček]]: [[Jama, po kteri se pride na drugi svet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WWOGVO7O 14.10.]
*[[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-871XKL0E 21.10.]
*[[J. Zavojšček]]: [[Kaj se v Križmanovem prerokovanji poveduje o kralju Matjažu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DB4YQ048 28.10.]

'''Poezija'''
*[[Dobrovoljna novoletnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ICKB92U 7.1.]
*[[Ljudevit Tomšič]]: [[H godu blagorodnega gospoda Ivana Macuna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-90WXVKP7 28.1.]
*[[J. Frankolski]]: [[Veronika Desenička]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ACE6ZBR2 4.2.]
*[[Janez Bilc]]: [[Slovenija oživljena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5EM1FHC 18.2.]
*[[J. Frankolski]]: [[Življenje in dan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B4IK7CGT 25.2.]
*[[Janez Bilc]]: [[Sv. Cirilu in Metodu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N23SKS1G 11.3.]
*[[Klara R.]]: [[Mila zima]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U03TVGDS 18.3.]
*Narodna pripovedka: [[Zormanov vojaki iz Kranja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V4ZAWQUY 25.3.]
*[[Gregor Krek]]: [[Dan za dnevom urno v  večnost mine]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXQJMGBF 15.4.]
*[[Fran Zakrajšek]]: [[Kos]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WV810DKR 3.6.]
*[[Schiller]]: [[Vrednost žensk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DQAJF4UC 1.7.]
*Narodne pesmi goriških Slovencev: [[O svetega zakona]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L81IDL2B 22.7.]
*[[Preteklosti neizmerno dolgi čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PWDRG6S 23.9.]
*[[Gosp. dr. Lavriču za slovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HY12HTZR 11.11.]
*V.L.: [[Govor pri besedi 21. oktobra]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HY12HTZR 11.11.]
*[[Andrej Prarpotnik]]: [[Cvetice ljube je umorila slana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D69T62H 25.11.]
*[[Josip Novak]]: [[Slovstvena drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4HSWYUUQ 2.12.]

'''Dramatika'''
*[[Soseskine kase na kmetih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DJ2JSXQ2 27.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-71VJS6JD 24.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DQAJF4UC 1.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6M44SJ15 12.8.]

'''Članki o leposlovju'''
*P. Ladislav: [[Slovstvene reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRVEF2MZ 7.1.]
*[[Ladislav Hrovat]]: [[Životopisi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A73VH58M 14.1.]
*[[Anton Kos|Cestnikov]]: [[Slovensko slovstvo v letu 1862]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WJK91COG 21.1.]
*[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OKM33I3Z 25.2.]
*[[Nova dela jugoslavenske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D5UICLPI 8.4.]
*[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UTJL3LUM 13.5.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VWF0519Z 8.7.]
*[[Slovstvo slovensko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D0AE7FO 22.7.]
*[[Slovstvo jugoslavensko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QM0OKMKX 19.8.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZHW5BIEG 2.9.]
*[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ICGEZMBF 16.9.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T9TFAGY4 7.10.]
*[[Lukšič]]: [[Jugoslovansko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SB4T9KQ8 28.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9TWXWSB0 4.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HY12HTZR 11.11.]
*[[Jugoslavensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JIFHB4FZ 9.12.]
*[[Fran Cegnar]]: [[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LYDIK2QO 16.12.]

'''Prevod'''
*[[Ognjeslav Ostrožinski]]: [[Ljubosumnost]] (pr. [[Franc Valentin Slemenik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YSERFA7D 8.7.]
*[[Chocholoušek]]: [[Črnogorci]] (pr. [[Fr.Jaroslav]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9KZ7Y9ER 18.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D69T62H 25.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QPNODDIC 2.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-40E71Y93 9.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KCVW1I6 16.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MDXYTU06 23.12.]
*[[Schiller]]: [[Valenstajnov tabor]] (pr. [[Fr. Cegnar]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MDXYTU06 23.12.]

'''Življenjepis'''
*[[J. Kosmač]]: [[Življenjopisne črtice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YI8KA9RE 21.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SG37TMZC 28.10.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Ladislav Horvat]]: [[Slovstvene reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5LR48VP3 11.2.]
*[[Luka Svetec|Podgorski]]: [[O slovenskem naglasku ali akcentu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85EHKZ3C 18.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-06VPZ04N 25.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AWW77FR8 5.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GNDV4FQD 1.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TGGIRGXV 8.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CVQQEJ1Q 22.4.]
*[[Oče naš v vseh slovanskih jezikih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5YBIBOYG 5.3.]
*[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DZHKB46 7.10.]
*[[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3ZLSKS64 7.10.]
*[[Vrdelski]]: [[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YF2EKX6C 21.10.]
*[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O8R91IXD 16.12.]
*[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E1SAQBGO 30.12.]

==1864==
'''Proza'''
*[[Fr. Peterlin]]: [[Škratelj]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C1KFNJ5U  15. 6.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FINUYEXW 22. 6]
*[[Fr. Peterlin]]: [[Rojenice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GY40DPCM 1. 6. ]
*[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjakova]]: [[Očetova ljubezen]] [http://www.dlib.si/details/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3LZLAEHS 6. 7.]
*Zduški: [[Gluhonema šivilja]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZTQB1EUG 27. 7.]
*[[Resnična kratkočasnica]]: [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PYA98ZQU 30. 3.]
*[[Kratkočasnica]], [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-94J321K2  6. 4.]
*F. O. P.: [[Zakaj ni na Krasu studencev? ]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BPNY9ORZ 30. 11.]
*[[Kopica pripovedk iz življenja cesarja Jožefa II.]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GT9GHSK2 13. 1] 
*[[Lovre Stepišnik]]: [[Pohorske pripovedke: Rojenice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z0E4B3UC  13. 7.]
*[[Fran Levstik]]: [[Zatoženi sosamoglasnik]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1HH170OF 2. 3.]
*Dr. Ž.: [[Tri dni v Zagrebu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UKL0X7P4 28. 9.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M2OSLY8Y 5. 10.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W8MOYQ30 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L2U7F0WO 19. 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GKGRK819  2. 11.]    , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I6RXOJ1E  16. 11.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2J3E95YT  30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIP2MQ0S 7. 12.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHTR7EJK 14. 12.]
*[[Jože Žlindrovič]]: [[Pisma slovenskega učenika svojemu bratu]]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MJCTSU1D 3. 2.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BFGKP6WI  17. 2. ] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1HH170OF 2. 3.]   , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S8UA485P  20. 4.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9PD4NM9 27. 4.]   , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZK8AON3P 18.5.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-09U2DADL 15. 6.]   , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4N0W1LYL 20. 7.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CEMIY6H6 10. 8.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UKL0X7P4 28. 9.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W8MOYQ30 12. 10.]  , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L2U7F0WO 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HMXB45TG 9. 11.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMPO1KK4 23. 11.]
*[[Jurčkov Matevž]]: [[Domače čenčarije iz Kamnika]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N8Q4BWR4  6. 4.]
*[[J. Tomše]]: [[Spomini iz mojega življenja na suhem in na morji]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ALMM0090  13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4N0W1LYL  20. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V3C6S55O  27. 7.]  

'''Poezija'''
*[[Dobrovoljka v letu 1864]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AD62WQVW 6. 1.]
*[[Vprašanje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JKLO37J3  17. 2.]
*S.: [[Nekteri Kranjci]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M1S40Z8F  24. 2.]
*[[Klara R.]]: [[Oda kavi]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JW8C109N  9. 3.]
*Tičkomil: [[Tičja tožba]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-06HK8LZI  6. 4.]
*[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjakova]]: [[Kar ljubim]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GY40DPCM  25. 5.]
*[[Miroslav]]: [[Najbolja]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SPZ8DV5J  1. 6.]
*Suški: [[Svakinji dve le naprej!]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XYEEDNZS 15. 6. ]
*[[Majarčičeva]]: [[Miroslavu odgovor]]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XY2YKL50  22. 6.]
*[[France Zakrajšek]]: [[Nekteri nameni]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1HC3KEK7  29. 6.]
*[[France Zakrajšek]]: [[Lipež]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDAQ9DMH 29. 6.]
*[[France Zakrajšek]]: [[Najeti kritikovavec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDAQ9DMH 29. 6.]
*R .. i: [[O jutru]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AEXSRB94 27. 7.]
*R .. i: [[O poldne]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AEXSRB94  27. 7.]
*[[Dr. Gr. Krek|Gregor Krek]]: [[Nada]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1OAJYQ7 3. 8.]
*F. Č. P.: [[Mati dete zibaje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21P734X2  21. 9.]
*[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjakova]]: [[Aforizmi]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9EH14FXC  19. 10.]
*A. D.: [[Junakova prošnja]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1GNENU9Q  26. 10.]
*[[Matevž Lotrič]]: [[Mladi mornar]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B1RFUZE6 2. 11.]
*[[Fr. Svetličič|France Svetličič]]: [[Hrušica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DTMVSQIC  30. 11.]
*[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjakova]]: [[Roža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6XP7SCI 7. 12.]
*[[Anton Grabič]]: [[Pesem od zlate poroke]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QNRNJ6DN 21. 12.]

'''Poezija v tujem jeziku'''
*[[J. Sundečić|Jovan Sundečić]]: [[Tri zrna]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OUGRRH1O  4. 5.]
*[[Napoleon Špun-Strižić]]: [[Sokol i njegova majka]]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I6RXOJ1E 16. 11.]

'''Prevodi'''
*[[Prokop Chocholoušek]] (posl.: [[Luka Svetec|Podgorski]]): [[Harač]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E00L2DH  20. 1.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1O19ZU7L  27. 1.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KJ7WSAIX 10. 2.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QSGJZL1U  24. 2.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EOZO1838  16. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3A2QFQOP 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TI0COZM  13. 4.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S8UA485P 20. 4.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9PD4NM9 27. 4.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZK8AON3P  18. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EDA3YG48  8. 6.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDAQ9DMH 29. 6.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V3C6S55O  27. 7.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DLX11LHA  24. 8.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EB27OEPD 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=/URN:NBN:SI:DOC-498NOQAE  21. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UKL0X7P4  28. 9.]
*[[Odlomek: Romeo in Julija ]] (posl.: J. Z.) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-59PQM7PI 16. 3.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MPOMFPM8 23. 3.]
*[[Moj dom]] (posl.: S) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW7MGMCA  13. 4.]

'''Uganka'''
*[[Smešna zastavica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9GRVIBNG  24. 2.]

==1865==
'''Proza'''
*[[Zapeljivec]]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K4OHJP7E  18. 1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZLPSJ6WC 25. 1.] , [URN:NBN:SI:DOC-16ZYOGXI 8. 2.]
*Senožeški: [[Mož z dvema ženama in pa sto in sedemdeset let stari parament]] [URN:NBN:SI:DOC-UDKMC3NT 8. 3.]
*[[Smešnica]] [URN:NBN:SI:DOC-VOVEWF2F 18. 10.]
*[[Čudna večerna godba]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UHOVXFZE 14. 6.]
*J. V.: [[Vraže Pučke (ljudske) iz Istre]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AO1Q16UQ  21. 6.]
*Nr. 11: [[Kurentovanje v Jaski]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-69WXEITM   5. 7.]
*[[Jože Žlindrovič]]: [[Pisma slovenskega učenika]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQTBOGZ  25. 1.]
*[[Josip Levičnik]]: [[Podgrobje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KZEPEBOP 29. 3.]
*[[Juri Pavalec]]: [[Misli na dan vseh vernih duš]] [URN:NBN:SI:DOC-N0SSRR39 1. 11.]
*[[Jakob Gomilšak|J. Gomilšak]]: [[O volkodlaku]] [URN:NBN:SI:DOC-MX664DC7 1. 2.], [URN:NBN:SI:DOC-16ZYOGXI    8.2.] 
*[[Valentin Zarnik]]: [[En teden na Dolenskem]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B58NULMJ 6.9.]
*Alojzi: [[Pisma iz Srbije o Srbii]] [URN:NBN:SI:DOC-16ZYOGXI    8.2.] 
*[[Nova pisma iz Srbije o Srbii]]
*[[France Kastelec]]: [[Pisma iz Mehike: 1. Pismo,]] [URN:NBN:SI:DOC-HF6JRNHB 3. 5.]

'''Poezija'''
*[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Nezvesto listje]] [URN:NBN:SI:DOC-T38ADT5H 1. 2.]
*[[Volkodlak]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-460ZZ9EH  8. 2.]
*[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Aforizmi]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4966PKZJ  8. 2.]
*[[J. Volčić]]: [[Narodni običaji istrski]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GDRM5REV  15. 2.]
*-- f --: [[Očetu Bernardu]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2IQMABIJ  1. 3.]
*[[Na straži ]](iz zapuščine [[Matevža Lotriča]]) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AOVSUC6A  8. 3.]
*[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Cvetna nedelja]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KANJV8BY  5. 4.]
*[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Prilike]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN4PPHZP 31. 5.]
*[[G. Višečki]]: [[Pevčev dom]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.]
*[[G. Višečki]]: [[Znamenje ljubezni]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.]
*[[G. Višečki]]: [[Narobe pevec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.]

*[[G. Višečki]]: [[Bob v steno]]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.]

*[[G. Višečki]]: [[Strašna Sanja]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.]

*[[G. Višečki]]: [[Priletnemu bedaku]]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.]

*[[G. Višečki]]: [[Marsikteremu pesniku]]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.]
 
*[[Ivanka K]].: [[Svoji domovini]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRK744VL  14. 6.]
*[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Marnja brez imena]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QUPBWZTZ  28. 6.]
*[[Ivanka K.]]: [[Pozdrav]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZ8N6FOD  2. 8.]
*[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Materni jezik]]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JPO84Z1V  23. 8.]
*[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Aforizmi]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JPO84Z1V  23. 8.]
*[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Žensko življenje in ženska ljubezen]] [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-59MLMN5J  11. 10.]
*[[Josip Cimperman|J. Cimperman]]: [[Pesnik]]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AMY7NQGY 1. 11.]
*[[Valentin Orožen|V. Orožen]]: [[Vojaški oče naš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PDREEUMR  29. 3.]

'''Poezija v tujem jeziku'''
*[[Koledva]] [[(Iz Gologorice v Istri)]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QTZHJKNV  11. 1.]

'''Prevodi'''
*[[Smrt pravičnega]] (posl.: [[Luiza Pesjak|Luiza Pesjakova]]) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WWKAV3NP7 12. 4.]
*[[Silvestrova noč ]](posl.: G. Višečki) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDUHZAAH  4. 1.]

==1866==
'''Proza'''
*P: [[Kratkočasnice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2YX0Q5AK  21. 3.]	
*P. H.: [[Trst in njegovo obmestje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3D9E8SH 28. 3.] , [URN:NBN:SI:DOC-RE2HNGP2 4. 4.], [URN:NBN:SI:DOC-QG6Z9QL8 11. 4.]
*[[Smešnica]]: [[»Žnidar« ne pa »krojač«]]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0OLTM3OH  11. 7.]
*[[Kratkočasnica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-53Y1YEMA  3. 10.]
*[[Pripovedke Zilske]]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GDDMPKLQ 26. 12]
*[[Dr. Jože Orel]]: [[Popotne opazke na Krasu]] [URN:NBN:SI:DOC-W1WR9P2E 17. 10.]
*[[Jakob Gomilšak|Šak]]: [[Boj za puro. Resnice in laži za predpust]] [URN:NBN:SI:DOC-YNTZF38E 10. 1.]
*[[France Kadilnik]]: [[Izhod na Triglav]] [URN:NBN:SI:DOC-4HHDHZBF 22. 8.]
*[[Dr. J. Podliščekov]]: [[Potopis iz Srbije]] [URN:NBN:SI:DOC-HSHPTF8U 27. 6.],[URN:NBN:SI:DOC-S3U6IC2K 4. 7.] , [URN:NBN:SI:DOC-U8HXTLFT 11. 7.],[URN:NBN:SI:DOC-E486GPIV 18. 7.], [URN:NBN:SI:DOC-4LI7BPWF 25. 7.], [URN:NBN:SI:DOC-CUTKM057 1. 8.], [URN:NBN:SI:DOC-XQKT9489 8. 8.], [URN:NBN:SI:DOC-I4ZZXSVK 15. 8.], [URN:NBN:SI:DOC-8MNV9OAF 5. 9.], [URN:NBN:SI:DOC-DR6K97NJ 12. 9.]
*[[Kaj je svoboda? Dobrovoljne besedice kmetom slovenskim]] [URN:NBN:SI:DOC-GE5LXVT6 23. 5.] 
*[[Jože Košir]]: [[Pisma iz Amerike]] [URN:NBN:SI:DOC-N2ZA98T9 21. 3.]

'''Poezija'''
*[[Luiza Pesjak|Luiza Pesjakova]]: [[Slovenija Vodniku]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NUU0KI5  14. 2.]
*[[Luiza Pesjak|Luiza Pesjakova]]: [[Neizmernemu bitju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JW755VG2  28. 3.]
*[[Josip Cimperman]]: [[Gazela]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZEQAAA2S 2. 5.]
*[[F. Meden]]: [[Spomladanska]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZVJEJNU2 16. 5.]
*[[Josip Cimperman]]: [[Sonet]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RAUTYZU6 6. 6.]
*[[Josip Cimperman]]: [[Pozdrav in prisega (posvečeno gospe Luizi Pesjak)]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PIWWKLEZ 27. 6.]
*[[France Zakrajšek]]: [[Zvečer na hribu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MB3AVU4  5. 9.]
*[[Naši »po modi« domorodci. (Iz Karlovačk. Viestnika)]] [URN:NBN:SI:DOC-DR6K97NJ 12. 9.]
*[[France Zakrajšek]]: [[Tresličnik]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-252K2O2Y 24. 10.]
*[[Luiza Pesjak|Luiza Pesjakova]]: [[Detinska ljubezen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IMDC2PB8  31. 10.]
*[[F. Meden]]: [[Jesenska]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJHVQE3M  14. 11]
*[[France V.]]: [[Moja struna]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQZ8NRQF 28. 11.]
*[[Janezu Nečaseku]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4VD535Y4 12. 12.]

'''Prevod'''
*[[Luiza Pesjak|Luiza Pesjakova]]: [[Cvetice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V61FKG5M  25. 4.]

'''Dramatika'''
*[[France Zakrajšek|F. Zakrajšek]]: [[Odlomek iz predigre k tragediji »Marija Antonijeta«]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9V999M00  21. 3.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IOAX9C1K  4. 4.]

==1867==
'''Proza'''
*[[Jakob Gomilšak|Šak]]: [[Francozi v Bobovcu]]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILADYW0Z  27. 3.], [URN:NBN:SI:DOC-1S6X21V2 3. 4.] , [URN:NBN:SI:DOC-G2NIEB18 17. 4.], [URN:NBN:SI:DOC-ES4D4FSP 22. 5.]
*[[Ivan Zarnik]]: [[Kako so v Begunjah na Notranjskem Turka za vselej odpodili]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R7QQ7BWQ 12. 6.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Brglez]] [URN:NBN:SI:DOC-NQ2H4FBE  26. 6.], [URN:NBN:SI:DOC-0I54RFIX 3. 7.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Vojska Panonov z Rimljani]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KMNVZ9H 10. 7.]
*[[Ivan Zarnik]]: [[Franc Ljubljančič – Strah Turkom]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E9XWN1O  21. 8.]
*[[Valentin Zarnik|Dr. V. Zarnik]]: [[I. Slovenski Nikodem]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S2KJJSTR 25. 9.]
*[[Janez Volčić|J. Volčić]]: [[Narodne mrvice iz Istre]]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPRYN09Z  30. 1.]
*[[Na poletnem sprehodu iz Londona v Avstrijo in nazaj]] [URN:NBN:SI:DOC-7W8KFVA1  18. 12.], [URN:NBN:SI:DOC-TSTKUQJF 24. 12.]

'''Poezija'''
*[[Janez Bilc]]: [[O novem letu]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQ51VU4E  2. 1.]
*[[Janez Volčić|J. Volčić]]: [[Otročja pesem sv. Jelene]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPRYN09Z  30. 1.]
*[[Janez Volčić|J. Volčić]]: [[Zakaj sever hišo mete]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPRYN09Z  30. 1.]

*H. V.: [[Zelenica – železnica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPRYN09Z  30. 1.]
*[[France Svetličič|Fr. Svetličič]]: [[Na mravljiškem vrtu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0ONWLQB3 17. 7.]
*[[France Zakrajšek|Fr. Z.]]: [[Jaz imam čedno ljubico]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VWK38EWC 23. 10.]
*[[Jože Šemic]]: [[Srcu v nesreči]] [URN:NBN:SI:DOC-W092WK4R 30. 10.]
*[[V. Kurnik]]: [[Striček dobersvet]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DEM0UA4T 18. 12.]

'''Poezija v tujem jeziku'''
*[[Sve za milu narodnost]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S87IT78I  20. 3.]

'''Prevodi'''
*[[France V.]]: [[Dalibor]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUXROMSG  16. 1.]
*[[Slovo]] (posl. M. K.) [URN:NBN:SI:DOC-UQ64U4LE 10. 4.]

==1868==
'''Proza'''
*[[Valentin Zarnik|Dr. V. Zarnik]]: [[Originali iz domačega življenja]] [http://www.dlib.si/?URN=/URN:NBN:SI:DOC-BMIN281K 1. 1.]
*[[Ivan Tomšić]]: [[Deklica bolj zvita nego car]] [https://www.dlib.si/?URN=/URN:NBN:SI:DOC-GXIAJU1V 8. 1.]
*[[Valentin Zarnik|Dr. V. Zarnik]]: [[I. Slovenski Nikodem]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4V4GUOVT 12. 2.], [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZXZ088F0 19. 2.]
*[[Janez Zajec]]: [[Geologičen izhod]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8TAI4R4  29. 4.]
*J. F. St.: [[Kovač iz pasjega brda]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P4UZMCFM 10. 6.]
*[[Kratkočasnica]] [URN:NBN:SI:DOC-QC905EQR 15. 4.]
*[[Smešnica]]: [[Dve uri v nemškem taboru]] [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RPIMKBUF 22. 7.]
*[[France Zakrajšek|Fr. Z.]]:[[Uhanček pri mlinu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AN04O2DR 30. 9.]
*[[Kratkočasnica, pa tudi podučnica]] [URN:NBN:SI:DOC-7U7GR1NV 2. 9.]
*[[France Zakrajšek|Fr. Zakrajšek]]: [[Dobri veseljaki]]  [URN:NBN:SI:DOC-GSJE8X9V 21. 10.]
*[[Ivan Tomšič]]: [[Šest tednov na Dunaji, ali gospodarsko-kmetijska šola za učitelje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L6O5HE6L 28. 10.] , [URN:NBN:SI:DOC-B7ZRNTSF 4. 11.],  [URN:NBN:SI:DOC-FX80XZDY 2. 12.],  [URN:NBN:SI:DOC-LK5NMSPQ 16. 12.],  [URN:NBN:SI:DOC-MKVPBI56 23. 12],  [URN:NBN:SI:DOC-YAQXBNY2 30. 12.]
*[[Ivan Zarnik]]:[[Juri Štrkelj najde zaklad]] [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ACW7GZA7 22. 1.], [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HGA3Q13V 29. 1.], [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HGA3Q13V  5. 2.]
*[[France Zakrajšek]]: [[Klepetuljevič Kvasinski]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AG10EP7F  2. 9.]
*[[Kmetijske kratkočasnice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2HSIFLVM 29.7.]
*[[Listi iz Londona]]  [URN:NBN:SI:DOC-D136KNVU 5. 2.]
*Istrijanec: [[Pismo gospe doktarice (Evlalije) Lilienweisove iz B. svojemu možu, državnemu poslancu na Dunaji]] [URN:NBN:SI:DOC-R5FBWLMM 9. 12.]

'''Poezija'''
*[[V. Kurnik]]: [[Čast poštenim siromakom!]] [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GXIAJU1V  8. 1.]
*[[France Zakrajšek|Fr. Zakrajšek]]: [[Gašpar pa njegova svoboda]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N3QWSBI0  11. 3.]
*[[Jaka Premisl]]: [[Jožefu Marnu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NORMQJKB 18. 3.]
*[[Jernej Pirnat]]: [[Priprosta pesmica od šol]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-92DLIV1F  10. 6.]
*[[France Zakrajšek|Fr. Z – k.]]: [[Napisi]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N806S11B  8. 7.]
*[[Našim]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XP7UE5ZD 14. 10.]
*[[France Zakrajšek|Franjo Zakrajski]]: [[Napisi]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C9FVA7UM  11. 11.]
*[[France Zakrajšek|Franjo Zakrajski]]: [[Mlademu pevcu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQQO2LL0 9. 12.]
*[[Janez Bilc|J. Bilc]]: [[Na grobu Antona Kosa]] [URN:NBN:SI:DOC-LK5NMSPQ 16. 12.]
*[[Suze]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VV2XV3TY  7. 10.]
*[[Narodne pesmi iz St. Vrazove zbirke]] (priobčuje [[Ferdo Kočevar]]): [[Legenda]]  [URN:NBN:SI:DOC-X9P5DMIN 23. 9.]
*[[Narodne pesmi iz St. Vrazove zbirke]] (priobčuje [[Ferdo Kočevar]]): [[Bernekajev grad]] [URN:NBN:SI:DOC-CSIAR6QQ 19. 8.]
*[[Narodne pesmi iz St. Vrazove zbirke]] (priobčuje [[Ferdo Kočevar]]) [URN:NBN:SI:DOC-MR97IQHJ 22. 7.] ,[URN:NBN:SI:DOC-JAOHFPRG 5. 8.]

'''Poezija v tujem jeziku'''
*[[Gjura Klarić]]: [[Slovenci]] [URN:NBN:SI:DOC-CI8NVWYA 24. 6.]

'''Prevodi'''
*[[Kratkočasne in podučne drobtinice]] (posl: [[Mihajlov Šimonović]]) [URN:NBN:SI:DOC-C3CAPETL 22. 4.]
*»Burja brije, drevje poka …« (posl. [[L. J.]]) [URN:NBN:SI:DOC-T4U88GPM 25. 11.]
*[[J. Levičnik]]: [[Ženitnina]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BA30UCLH  26. 2.], [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-56B7C4WE  4. 3.], [URN:NBN:SI:DOC-6V1JI126 11. 3.], [URN:NBN:SI:DOC-NORMQJKB 18. 3.], [URN:NBN:SI:DOC-83LH8AGW 25. 3.], [URN:NBN:SI:DOC-78FHQSOU 1. 4.]
*[[Harambaša]] (posl.[[Jos. Levičnik]]) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5X8P1EOU  5. 8.], [URN:NBN:SI:DOC-OV4KKKB1 12. 8.],[URN:NBN:SI:DOC-CSIAR6QQ 19. 8.],[URN:NBN:SI:DOC-9CFYM9ZT 26. 8.]

'''Dramatika'''
*[[Burkica: Oger tehta Rusa]] [URN:NBN:SI:DOC-ZR333WHB 30. 9.]

==1869==
'''Proza'''
*[[Jurca na Beneškem]]: [[Baba ima zlodjevo glavo]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXV0GO7S 24. 3.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Župan]] (Etimološko in pravno-zgodovinska črtica) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THMYSCDF 19. 5.] 
*[[Dragojla Jarnević]], posl. [[Josip Levičnik]]: [[Prijateljici]] (novela) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUUWJDID celotno besedilo] (9. 6., 16. 6., 23. 6., 7. 7., 14. 7., 28. 7., 4. 8., 18. 8., 25. 8., 1. 9., 8. 9., 15. 9., 22. 9., 29. 9., 6. 10.)
*[[V zedinjeni je moč]] (prilika) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDVLFCYQ 8. 9.]

'''Poezija'''
*[[Josip Cimperman]]:[[Iz življenja za življenje]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8WJ0Q7Z 20. 1.]
*[[J. Premisl]]: [[Nekdanjemu ljubljanskemu učitelju o Njegovem za-me osodepolnem godu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BVSY0MT 24. 3.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Najimenitniša slovenska narodna pesem mitičnega zadržja]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52CTH6AC1. 9.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5KX1FP4P 8. 9.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V0JFT8 15. 9.] 
*[[Josip Cimperman]]: [[Domovini]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUUWJDID 9. 6.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Nemškutar]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K809P6FK 18. 8.] 
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Visoka pesem]] (Uvod + Oče naš, Ki v nebesih si, Posvečeno bodi tvoje ime, Vlada tvoja pridi nam, Vlada tvoja zgodi se, Daj nam dnes potrebno vse, Odpusti krivde nam, Skusbi ne prepuščaj nas, Tvoje vse na vekomaj), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6RYM7UJ8 celotno besedilo] (6. 10., 13. 10., 27. 10., 3. 11, 10. 11., 17. 11., 24. 11., 1. 12., 8. 12., 15. 12.)
*[[Fr. Svetličič]]: [[Zaklad na hudem polji]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MC54E2UE 22. 12.]

'''Tuja (prevedena) leposlovna dela'''
*[[Adelbert von Chamisso]]: [[Rusko – Puškinovih Petero]]  [[I. Ribič in zlata ribica]], [[II. Kavkazki vjetnik]], [[III. Mertva carevna in sedmero vitezov]], [[IV. Bakčisarajski vodomet]], [[V. Car Saltan in knez Gvidon]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MC9YMNAD celotno besedilo] (3. 1., 27. 1., 3. 2., 17. 2., 24. 2, 3. 3, 17. 3., 24. 3., 31. 3. 7. 4. 21. 4., 28. 4., 5. 5., 12. 5., 19. 5., 26. 5, 2. 6.)
*[[Prokop Chocholoušek]] (posl.: [[Podgoričan]]): [[Krvina]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRG4HN6M celotno besedilo] (10. 2., 24. 2., 10. 3., 31. 3., 7. 4., 14. 4., 21. 4.)

'''Pol literarno'''
*[[Zabavnica za novo leto 1869]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVSS0UH5 6. 1.]
*[[Prečestitemu gospodu Monsignoru L. Jeranu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QK4TKYGV 9. 6.]
*[[Robič]]: [[Prirido- in jezikoslovna črtica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z6PSA7TC 29. 9.]

==1870==
'''Proza'''
*[[Ferdo Kočevar]]: [[Medved in dren]] (basen), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8Z4NIJU 9. 2.]
*[[Fran Zakrajšek|Fr. Zakrajski]]: [[Napisi]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3ZZNNYG 3. 8.] 
*[[A.K. Poženčan]]: [[Eno noč na gorenskih planinah]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42JBA90S 14. 9.] 
*[[Davorin Bole]]: [[Črtice o Pavliha-Zvonovcih]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5SPM2NX 5. 10.]

'''Poezija'''
*[[Novemu letu 1870]] (najverjetneje urednik), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNJJO6UZ 5. 1.]
*[[Ivan G.]]: [[Dr. Henrik Hosta]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W985NGEX 4. 5.] 
*[[M. T.]]: [[Kralj Matjaž]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ED58YNEC 8. 6.]
*[[Fran Zakrajšek|Fr. Zakrajšek]]: [[Napoleonove sanje na St.Heleni]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNINJS6D] (22. 6., 29. 6., 6. 7., 13. 7.)
*[[Rogaćki]]: [[Pesem Slovanska]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLH3RHZB 20. 7.] 
*[[Vojteh Kurnik|V. Kurnik]]: [[Pesem]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FV5193B 27. 7.]
*[[Luiza Pesjakova|Lujiza Pesjakova]]: [[Robertu Endlicherju]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7HYWLFRH 3. 8.] 
*[[Poženćan]]: [[V spomin dr. Lovro Tomanove]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPBIZN9U 24. 8.]
*[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Mojim rojakom]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SF7QU27L 21. 9.]
*[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Vojaški stan]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F7MJJMVX 28. 9.]
*[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Vojakovo slovo]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCI0JVC2 5. 10.]
*[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Prisega]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJSR1AUY 12. 10.]
*[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Pozdrav domovini]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJSR1AUY 12. 10.]
*[[Ivan G.]]: [[Na grobu Avguste Kosove]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQZJY4PG 2. 11.] 
*[[Luiza Pesjakova|Lujiza Pesjakova]]: [[Čitalnica svojim!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQZJY4PG 2. 11.]
*[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Hrepenenje po domu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2TAXH0U 9. 11.]
*[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Osrčba]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZPKVB41 16. 11.]
*[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Odhod iz tujega]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOXCBZLA 23. 11.]
*[[Luiza Pesjakova|Lujiza Pesjakova]]: [[Slovenske pesmi]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDUS8O7R 30. 11.]

'''Tuja (prevedena) poezija'''
*[[J. V.]]: [[Baba i runo, narodna istrijska]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HISSFTTJ 19. 1.]
*[[Ivan Mažuranić]]: [[Smrt Smail - Age Čengića]], poslovenil Janez Bilc: I. Agovanje 23. 3., II. Nočnik, 30. 3., III. Truma, 6. 4., 13. 4., 20. 4., 27. 4., 4. 5., 11. 5., 18. 5., IV. Harač 18. 5., V. Osoda 18. 5. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVX97SZV]

'''Polliterarno'''
*[[Pučki Prij.]]: [[Kratkočasnica]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRJ9HWE3 20. 4.]
*[[Pučki Prij.]]: [[Kratkočasnica]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIXP1UEE 28. 9.]
*[[Pučki Prij.]]: [[Kratkočasnica]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRHPRQDZ 14. 12.]

==1871==
'''Poezija'''
*[[Janez Bilc]]: [[O novem letu 1871]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EQ9MRYG 4. 1.]
*[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Vodniku na čast]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAX9S8Z2 8. 2.] 
*[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[23. junij 1871]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILW7N5Z4 28. 6.]
*[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Sv. Katarina]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0O6CKDIM 5. 7.] 
*[[Franc Cimperman|Fr. Cimperman]]: [[Ljubav do doma]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU9OMCG 2. 8.]

'''Tuja (prevedena) poezija
*[[Propast srca]]: (prosto po hrvaščini posnel [[Josip Levičnik]]), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2OZSBTD 8. 3., 15. 3., 29. 3., 5. 4., 19. 4., 26. 4., 10. 5.]
*[[Plavaj ladja!]]: [[Iz čeških pesmi Vacslava Poka Podebradskega]], poslovenila [[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KUQSCQP 5. 4.]

'''Pol literarno 
*[[Kratkočasnice]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QDPZCSMT 1. 11.]

==1872==
'''Proza'''
*[[Pivčan]]: [[Ustanovitev Prage]] (zgodovinska črtica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W2YKE4BB 3. 4.]

'''Poezija'''
*[[Iv. Z.]]: [[Umrli deklici]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCXW7YF8 10. 1.]
*[[Posvetnjakom in liberalcem namesto 'larme' za pust]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPW5XYO7 7. 2.] 
*[[Blaže Pernišek]]: [[Gospodar v rezitev!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYGWELZ7 27. 3.]
*[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Prolog operete Gorenjski slavček]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LN2D6DG4 1. 5.]

'''Pol literarno'''
*[[Za pustni čas kaj]]: [[Smešnica, pa čisto resnična]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVR8EWIS 31. 1.]
*[[Franc Jaroslav Štrukelj|Fr. Jaroslav]]: [[Politične pridige]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0IUC0M 14. 2.]
*[[Josip L. Železodolski]]: [[Potopisni listi slovenskega ućitelja svojimu pobratmu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-887SLVSN 21. 2.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8RJ2CDE 28. 2.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNYB2BS0 6. 3.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YYPFCJCS 13. 3.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XI7GXUF 20. 3.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHB82USD 27. 3.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9EUQVZV 3. 4., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TK9SPK33 10. 4., str. 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B30PQW0 17. 4., str. 4], [https://www.dlib.si/detailsURN:NBN:SI:DOC-D10KXLZ5 1. 5., str. 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H762PAY5 15. 5., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HA3A5BZM 22. 5., str. 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH3IPR4X 5. 6., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F3ZP189H 12. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XW1LBCRZ 19. 6., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHSZY66E 26. 6., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE5P6RL3 3. 7., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JW6LXENQ 10. 7., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTLIO0X 24. 7., str. 2]
*[[Miroslav.]]: [[Za smeh in kratek čas]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X2Z3RXB2 10. 7.]
*[[Vilelm Potočnik]]: [[Iz Trsta v vzhodno Azijo]] (potopisna črtica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I6OMB6EH 14. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YW5N4DNL 4. 9., str. 4]

==1873==
'''Proza'''
*[[A.D. Pivčanin]]: [[Odprto pismo gospodu prof. L. Gariboldiju]] (zgodovinska črtica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1HZ6SRA 19. 2., 26. 2., 5. 3.]
*Vred.: [[Kmetska basen iz Istre]]: [[Lisica i peteh]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YN8DTM6P 26. 2.]
*[[Zabavno berilo]]: [[Kaj pomeni beseda 'kandidat']] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KZXZ236 8. 10.]
*[['Vaterl']]: [[Bismark in peklenšček]], zabavno berilo, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IW1CS9IR 15. 10.]
*[[Zabavno berilo]]: [[Branjevci omike]], celotno besedilo [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UCG45P 5. 11., 12. 11.]
'''Poezija''' 
*Narodna: [[Hči i mati]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ9GBKFC 26. 2.]
*[[Janičarska]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P696K7XH 10. 9.]

'''Pol literarno'''
*Uganjka zastavice v 8. listu, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0XKOSA36 26. 2.]
*[[Zastavica za kratek čas]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZKW0GS 19. 2.] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K25PT5BI 5. 3.]
*Uganjka zastavice v 10. listu, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSQYI1KU 12. 3.]
*[[Pučki Prij.]]: [[Kratkočasnice]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZKW0GS 19. 2.],[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2SOAJE5M 12. 11.]

==1874==
'''Proza'''
*[[Josip Levičnik]]: [[Dvojni sveti večer]] (novelica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6X7BREP celotno besedilo] (7. 1., 14. 1., 21. 1., 5. 2.)
*[[Nešuklje]]: [[Žaba žabica]] (črtica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBECDNNG 11. 2.]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Moj pes]] (smešnica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVF31GP1 celotno besedilo] (11. 3., 18. 3, 25. 3., 1. 4., 8. 4., 15. 4., 22. 4., 29. 4., 6. 5., 13. 5., 20. 5., 27. 5., 3. 6., 10. 6., 17.6., 24. 6, 1. 7., 8. 7, 15. 7., 22. 7.)
*[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja I. Poštne nakaznice]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLNN9I9O celotno besedilo] (29. 7., 5. 8., 12. 8., 19. 8., 2. 9., 16. 9.)
*[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja II. Poštarica na Prelazu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8B2Y00WS 30. 9.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8Q66Z3F6, 7. 10. str 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHYI35RV 14. 10., str. 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0NRBEMC 21. 10., str.3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0F48SC1 4. 11., str. 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I0LK2U0Q 18. 11., str 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVG1TRU9 2. 12., str 5]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja III. Ponarejeni bankovci]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5JW6AE3K celotno besedilo] (9. 12., 16. 12.)
*[[Josip Levičnik]]: [[Janez Pl. Kobencl]] (Cobenzl) – [[Slavni Kranjec]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIQ7ZII celotno besedilo] (8. 4., 15. 4.)
*J. V.: [[Mat i sin]] (narodna smešnica iz Istre), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPGR16QL 15. 4.]

'''Poezija'''
*[[Hraboslav Perme]]: [[Staro leto – Novemu!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWNE176H 7. 1.]

'''Pol literarno'''
*[[Fr. Wiesthalter]]: [[Jovan Vesel Koseski i njegova dela]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JHHDIC6 celotno besedilo] (2. 9., 9. 9., 16. 9.)

==1875==
'''Proza'''
*[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja III. Ponarejeni bankovci]] (nadaljevanje), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5JW6AE3K celotno besedilo] (6. 1., 20. 1., 27. 1., 10. 2., 3. 3., 10. 3., 24. 3., 28. 4., 12. 5., 26. 5.)
*[[Jakob Alešovec]]: [[Obrazi iz domačega življenja]]; Slovenska rodovina [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPH25X3P celotno besedilo] (2. 6., 16. 6., 30. 6., 14. 7., 21. 7.)
*[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja IV. Policijski komisar]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPLRKX92 celotno besedilo] (28. 7., 4. 8., 11. 8., 25. 8., 1. 9., 15. 9., 22. 9., 6. 10., 13. 10., 20. 10., 27. 10., 10. 11., 17. 11.)
*[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja V. Mati ga izda]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J162JV6R 1. 12., 8. 12., 22. 12.]

'''Poezija'''
*[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Gospe Korneliji Šolmajerjevi]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M7Z2KH87 3. 2.]
*[[Peter Hicinger]]: [[Turjaški Hervard]] (balada), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GY59WUAO celotno besedilo] (12. 5., 19. 5.) 
*[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Živel mož je, od Boga poslan, ki je Ivan bil imenovan]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-90J139YV 30. 6.]
*[[Sava in Drava]],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7IY82RM5 28.7.]
*[[Pod Siskom]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7IY82RM5 28. 7.]
*[[Iz Korytkove zbirke]]: [[Ravbar]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDTH2ROK 22. 9.]
*[[Radoslav]]: [[Prečastitemu zlatomašniku Juriju Grabrijanu, vitezu Franc Jožefovega reda]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP72Q44X  22. 9.]

'''Pol literarno'''
*J. L. [[Od kod letošnja huda zima?]] (zabavna kratkočasnica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN4AR5ZH 31.3.]
*[[Mož se z ženo prepira]] (besedna zastavica, kratkočasnica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JBGWEAL 30. 6.]
*[[Matija Valjavec|M. Valjavec]]: Sedem laži (kratkočasnice), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-126NU635 3. 11.]
 

==1876==
'''Proza'''
*[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja V. Mati ga izda]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J162JV6R celotno besedilo] 5. 1., 19. 1., 2. 2., 16. 2., 8. 3., 22. 3., 29. 3., 5. 4., 3. 5., 24. 5., 7. 6., 14. 6., 28. 6., 9. 8.
*[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja VI. Sodba večne pravice]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J162JV6R celotno besedilo] 12. 7., 9. 8., 29. 8., 13. 9., 11. 10., 25. 10., 15. 11, 13. 12., 20. 12., 27. 12. 
*J. A.: [[Kranjica med Turki]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJPVQY8H 9. 8.]

'''Poezija'''
*J. V.: [[Ponudna devojka]] (istrska narodna), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MDSEIVS 15. 3.]
*[[Josip Cimperman]]: [[Velikonočno premišljevanje]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-72TNT8YM 19. 4.]
*[[Lujiza Pesjakova]]: [[Palackemu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTS95J40 26. 4.]
*[[Narodna otročja pesmica za dež]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TZO1IHP 2. 8.]

'''Tuja poezija/Pol literarno'''
*[[Dubrovačko radničko društvo]]: [[Čestitka baronu Jovanoviću]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7ZZDHMOI 1. 11.]
'''Dramatika'''
*J. A.: [[Pogovor Ljubljanskega 'turčina', Slovana in pravičnega Nemca o dogodbah na jugu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5DJMSQ2 2. 8.]

==1887==
'''Proza'''
*[[Matija Rant]]: [[Pri sosedu]], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RUG0Q1RS celotno besedilo] (št. 24. 8., 31. 8., 7. 9.)
*[[H. B. Venceljnov]]: [[Nasledki »šnopsa«]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6W36YPMC celotno besedilo] (št. 14. 9., 21. 9., 28. 9., 5. 10., 12. 10., 19. 10., 26. 10., 2. 11., 9. 11., 23. 11., 7. 12., 14. 12., 21. 12., 28. 12. (1887) 4. 1., 11. 1., 18. 1., 8. 2., 15. 2., 22. 2., 29. 2., 21. 3., 28. 3., 4. 4., 18. 4., 9. 5., 20. 6., 27. 6., 11. 7., 18. 7., 25. 7., 1. 8., 15. 8., 29. 8., 5. 9., 12. 9., 19. 9., 26. 9., 3. 10., 10. 10., 24. 10., 31. 10., 14. 11., 28. 11., 19. 12., 27. 12. (1888) 2. 1. 1889)
==1888==
'''Poezija'''
*[[Hvalnica cesarju ob praznovanju štiridesetletnice cesarja Franca Jožefa I.]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOJ7WOR4 1. 8.] 
*[[Josip Levičnik]]: [[V spomin praznovanja preslavne štiridesetletnice Presvitlega Vladarja in Cesarja Franca Jožefa I.]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YO6AFH93 15. 8.]
'''Proza'''
*[[H. B. Venceljnov]]: [[Čujte, o čem se pogovarjata Štefan in Gašper!]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FN2VT9G 4. 1.]
==1889==
'''Proza'''
*[[Jakob Dimnik]]: [[Ivan baron Kobencelj]]: Zgodovinska slika, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4UCH6R1U celotno besedilo] (št. 9. 1., 16. 1.)
==1890== 
/
==1891==
'''Proza'''
*L.: [[Pripovedka o brinjevi jagodi]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OH6VG60J 7. 1.] 
*L.: [[Iz kmetov v mesto]]: Slika iz življenja naših dni, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTV5D7EB celotno besedilo] (št. 28. 1., 4. 2., 11. 2.)
==1892==
'''Proza'''
*[[Lov na lokomotivo]]: Povest iz ameriškega življenja, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CJ4C4MJH 1. 1.]
*[[D. N. Certelejev]]: [[Iranska pravljica]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LX969MF3 4. 3.]
*[[G. P. Miller]]: [[Gjulindžar-Sara]]: Vztočna legenda, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHE4CZIV 18. 3.]
*[[Solnčni mrak]]: Danska povest, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8WWJ2HZ celotno besedilo] (št. 8. 4., 14. 4., 22. 4.)
==1893==
'''Proza'''
*[[P. N. Polevoj]]: [[Proroške sanje]]: Božična povest, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQRLD4XW celotno besedilo] (št. 13. 1., 20. 1., 27. 1.)
==1894==
/
==1895==
'''Poezija'''
*[[Anton Hribar]]: [[Pomagaj nam premili car]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3TBT53GW 10. 5.]
'''Proza'''
*[[N. P. Makarov]]: [[Varšavski spomini iz 1830. leta]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MRTRF9D celotno besedilo] (št. 29. 11., 6. 12., 13. 12., 20. 12., 27. 12. (1895) 3. 1., 10. 1., 17. 1., 24. 1., 7. 2., 14. 2., 21. 2., 13. 3., 20. 3., 27. 3., 24. 4., 8. 5., 15. 5. 1896)
==1896==
'''Proza'''
*[[E. Šreknik]]: [[Krištof Kolumb]]: Zgodovinski roman, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YWN3GDP6 celotno besedilo] (št. 19. 6., 26. 6., 3. 7., 10. 7., 17. 7., 24. 7., 31. 7., 7. 8., 14. 8., 21. 8., 28. 8., 7. 9., 11. 9., 18. 9., 25. 9., 2. 10., 9. 10., 16. 10., 23. 10., 30. 10., 6. 11., 17. 11., 4. 12., 11. 12., 18. 12., 25. 12. (1896) 1. 1., 9. 1., 15. 1., 22. 1., 29. 1., 5. 2., 12. 2., 19. 2., 26. 2., 5. 3., 12. 3., 19. 3. 1897)
*[[»Dati in vzeti«]]: ruska narodna bajka, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYGQ5B0J 16. 10.] 
==1897==
'''Proza'''
*F. Š.: [[Naš gospod učitelj]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W5XQL3JU 8. 1.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ANIS16Z7 15. 1.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LP91IK8 22. 1.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QUPHK5M 29. 1.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E20YZ85N 5. 2.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQB9RC03 12. 2.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1K8PO2C 19. 2.]
*[[Iz abhaških legend]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWK4SCV6 celotno besedilo] (št. 16. 4., 23. 4.)
*[[Aleksandr Aleksandrovič Bestužev]] (Marlinski): [[Strašno prorokovanje]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQ5230NR celotno besedilo] (št. 28. 5., 4. 6., 11. 6.)
*[[Julij Bučar]]: [[Kočevec in volk]]: Humoreska, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQ4HY14D celotno besedilo] (št. 2. 7., 9. 7.)
*[[Julij Bučar]]: [[Usoda]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ZEUFQT7 23. 7.]
*[[Julij Zeyer]]: [[Sreča]]: Čarobna pripovedka, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z3GN9KA celotno besedilo] (št. 3. 9., 10. 9., 17. 9., 24. 9., 1. 10., 8. 10., 15. 10., 22. 10., 29. 10.)
*[[Ehegaray]]: [[Kaj hočeš postati?]]: satirična črtica, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V559SW5 17. 9.]
*[[Josef Holeček]]: [[Kako sem izpovedoval Turke]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOS28RTO celotno besedilo] (št. 5. 11., 11. 11.)
*[[Valeria Morzkowska]]: [[Žalostna svatba]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9W1UVIRK celotno besedilo] (št. 19. 11., 26. 11., 3. 12., 10. 12.)
==1898==
'''Proza'''
*[[J. Rakičan]]: [[Prvo stanovanje]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8166FAPT celotno besedilo] (št. 28. 1., 8. 2.)
*[[Človeško življenje]]: Pravljica iz jutrovih dežel, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PY62UXAQ 4. 3.]
*[[Lev Nikolajevič Tolstoj]]: [[Ivan Durak]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86UYQ4NX celotno besedilo] (št. 24. 3., 1. 4., 8. 4., 13. 4., 22. 4.)
*[[L. Podnanosec]]: [[O pravem času...]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7CN4GAL celotno besedilo] (št. 13. 5., 20. 5., 27. 5., 3. 6.)
*[[Ljud. Klopčič]] (Lajoš): [[V mraku]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQN6U9WI 29. 7.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BPN2PGUU 5. 8.]
*[[Václav Beneš Třebízský]]: [[Vaški Jakobin]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZ4N1R01 celotno besedilo] (št. 19. 8., 26. 8., 2. 9., 9. 9.)
*[[Aleksander Sergejevič Puškin]]: [[Povesti pokojnega Ivana Petroviča]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1LD8O3 celotno besedilo] ( št. 16. 9., 23. 9., 30. 9., 7. 10.)
*Rudolf: [[Fortunatus]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4U3PR7NW 14. 10.] 
*[[Ivan Pucelj]] (Laščan): [[Početek romana]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5XK9C4F3 celotno besedilo] ( št. 21. 10., 28. 10)
*[[Anton Leban]] (Mozirski): [[Žalostna – Fanika]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4N5NHG2F celotno besedilo] ( št. 4. 11., 11. 11., 18. 11.)
*[[Vilem Mrštik]]: [[Gospodična Ema]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7UQZR23Q celotno besedilo] ( št. 2. 12., 9. 12., 16. 12., 23. 12.)
*[[Podbradski]]: [[Črtica iz življenja dunajskega slovenskega visokošolca]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UV44B7D2 30. 12.] 
==1899==
'''Proza'''
*[[Václav Beneš Třebízský]]: [[Vodnikova nevesta]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU1KOM16 celotno besedilo] (št. 6. 1., 13. 1., 20. 1., 27. 1., 3. 2., 10. 2., 24. 2. 3. 3., 10. 3., 17. 3., 24. 3., 31. 3., 7. 4.)
==1900==
'''Proza'''
*[[Alois Jirásek]]: [[V tujih službah]]: Kos češke anabase, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIBJSJ92 5. 1.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6R4BCNUD 26. 1.]
*[[Mark Twain]]: [[Kako je obogatel Cecil Rhodes]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YYKSIIED 23. 3.] 
*[[Vladimir Korolenko]]: [[Kaj se je Makaru sanjalo]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0INZI4PA celotno besedilo] (št. 3. 2., 9. 2., 16. 2., 23. 2., 2. 3.)
*[[E. A. Salias]]: [[Čarovnik]]: Historični roman, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESXPJ7JE celotno besedilo] (št. 6. 4., 13. 4., 20. 4., 27. 4., 4. 5., 11. 5., 18. 5., 25. 5., 1. 6., 8. 6., 15. 6., 22. 6., 29. 6., 6. 7., 13. 7., 20. 7., 27. 7., 3. 8., 10. 8., 17. 8., 24. 8., 31. 8.)
*[[Georges Ohnet]]: [[Labudova pesem]]: Novela, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYY0MK52 celotno besedilo] (št. 7. 9., 14. 9., 21. 9., 28. 9., 5. 10., 12. 10.)
*[[Maksim Bjelinski]]: [[Tovarišici]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNXJUOUM celotno besedilo] (št. 19. 10., 26. 10.)
*[[Žiga Laykauf]] (Mozirski): [[Ob mejniku stoletja]]: Vizija, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5JHYNV90 2. 11.] 
*[[Bjørnstjerne Bjørnson]]: [[Oče]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TGVOVGOP 9. 11.]
*[[N. L. Leskov]]: [[Koza]]: Dogodek iz otročjih let, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U16PCZVT celotno besedilo] (št.  9. 11., 16. 11.)
*[[Ček]]: [[Košarica]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKEDUZ1T celotno besedilo] (št. 16. 11., 23. 11.)
*[[Fr. Kraljič]]: [[Iz strijčevega dnevnika]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVB19D88 celotno besedilo] (št. 23. 11., 30.11.)
*[[Vid K.]]: [[Samomorilec]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDYGX5YU 7. 12.] 
*[[Bjørnstjerne Bjørnson]]: [[Iz sela Bergen]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLZGALR 7. 12.] 
*[[Fr. Drenik]]: [[O Frideriku Baragi]]: Spominske črtice, narekovala Antonija Drenik (rojena Baraga), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GK41UNZI 14. 12.] 
*[[Kračmanov Zmago]]: [[Osveta]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2SFC2A3 celotno besedilo] (št. 14. 12., 21. 12.)
*[[Henryk Sienkiewicz]]: [[Godec Janko]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TFABRQV7 celotno besedilo] (št. 21. 12., 28. 12.)
==1901==
'''Proza'''
*[[Anton Pavlovič Čehov]]: [[Črevljar pa škrat]]: Božična povest, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57SCJ3AZ 4. 1.] 
*[[Čez petdeset let]]: Bajka, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y70YZ1FW celotno besedilo] (št. 11. 1., 18. 1., 25. 1.)
*[[O. Storoženko]]: [[Ne o pravem času]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-217IMNOK celotno besedilo] (št. 1. 2., 8. 2.)
*[[Zofka Kveder]]: [[Ded]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GATA8R2S 8. 3.] 
*[[Davorin T. O.]]: [[Henrijeta]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APJMYX5W 15. 3.] 
*[[Viktor Nikolajev]]: [[Spomina vreden dogodek]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUKQ78TI celotno besedilo] (št. 22. 3., 29. 3., 5. 4.)
*[[Josip S.]]: [[Julija]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJ5OJPWG celotno besedilo] (št. 12. 4., 19. 4.)
*[[Prepozno!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DS0NV1D0 celotno besedilo] (št. 26. 4., 3. 5.)
*[[Na obrežju]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HG4SDC04 celotno besedilo] (št. 10. 5., 17. 5.)
*[[Ček]]: [[Iz našega parka]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YSW8V9V4 24. 5.] 
*M. C.: [[Mlada bogatinka]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WMFXE25L celotno besedilo] (št. 31. 5., 7. 6.)
*[[Milan Cvetkovič]]: [[Tragikomedija]]: Povest iz prosvitljenskega stoletja, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8WRSBU3 14. 6.] 
*[[Janko Leskovar]]: [[Misel na večnost]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HU6MGLU 21. 6.] 
*[[Nikolaj Aleksandrovič Lejkin]]: [[Na iskanju stanovanja]]: Slika iz St. Peterburga, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A9T50FMW 28. 6.] 
*[[Sladkovič]]: [[Ob osmih zvečer!]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VVMYYR 5. 7.] 
*A. Prop–: [[Nepričakovani]]: Črtica iz kmetskega življenja, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJUM4ADS 5. 7.] 
*[[Octave Rosa]]: [[Ljubim vas!]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZTXNGC4 19. 7.]
*[[Carlot Gottfrid Reuling]]: [[Vest]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MP7JWE 26. 7.] 
*[[Inkognito]]: Humoreska, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVT0BQ0R 2. 8.]
*[[Franc Govekar]]: [[Kako je Guzelj umiral]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB5FJQLU 9. 8.] 
*[[Usoda]]: Slika iz življenja, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KV33ETUX 16. 8.] 
*[[Slika]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V7PKF088 16. 8.] 
*[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Okrajni zdravnik]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U9A2C7EW celotno besedilo] (št. 13. 9., 20. 9., 27. 9., 4. 10., 11. 10., 18. 10.)
*[[Stari peruvanski zakladi]]: &quot;O nekem starem Indijancu, kateremu je neki španski uradnik izkazal posebno dobroto&quot;, pripoveduje Sir Spencer, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGE461K 27. 9.]
*[[Emil Zola]]: [[Vila Amorosa]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VEKWJZ8 25. 10.] 
*[[O vremenu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-408KE166 celotno besedilo] (št. 1. 11., 8. 11.)
*Maksimiljan: [[Po smrti]]: Sentimentalna črtica, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26Z3FQ4V 15. 11.]
*[[Ideal – neideal]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7AISE9HZ 22. 11.]
*[[Ignacij Nikolajevič Potapenko]]: [[Oktava]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DVYZVW celotno besedilo] (št. 29. 11., 6. 12., 13. 12.)
*[[Anton Pavlovič Čehov]]: [[Prevara]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RN25BQBC 20. 12.] 
*[[Jelica Ichenhauser]]: [[Dve zaroki]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GD4H2PKX 27. 12.] 
==1902==
'''Proza'''
*[[Anna Reháková]]: [[Le domu!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MIGXVY2C celotno besedilo] (št. 3. 1., 10. 1., 17. 1.)
*[[Zgubljeni brat]]: Povest iz Long Islanda, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EP6K6THR 24. 1.]
*[[Ivan Pucelj]]: [[Zjutraj]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEHWW2IU 31. 1.] 
*[[Lev Nikolajevič Tolstoj]]: [[Kako si je zlodej zaslužil krajec kruha]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7L5FE85R 31. 1.] 
*[[Lev Nikolajevič Tolstoj]]: [[Gasi, dokler tli!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYTH8DAZ celotno besedilo] (št. 7. 2., 14. 2.)
*[[grof A. V. Sollogub]]: [[Svetlana]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLQT09UR celotno besedilo] (št. 21. 2., 28. 2., 7. 3.)
*[[Dmitrij Sergejevič Merežkovskij]]: [[Vitez za kolovratom]]: Novela 15. veka, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LA6GSR8Y celotno besedilo] (št. 14. 3., 21. 3., 28. 3.)
*[[Gabriela Preissova]]: [[Sneg]]: Slika s Korotana, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPKDPWIA celotno besedilo] (št. 4. 4., 11. 4.)
*[[Václav Beneš Třebízský]]: [[Črni kirasirji]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ8CQVX5 celotno besedilo] (št. 18. 4., 25. 4., 2. 5., 9. 5., 16. 5.)
*[[Rob]]: Črtica iz prošlosti, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70ZD4KL3 23. 5.]
*[[Ignacij Nikolajevič Potapenko]]: [[Greh starega Martina]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBBJMS4K celotno besedilo] (št. 23. 5., 30. 5.)
*[[Gabriele D' Annunzio]]: [[Marija Pomagaj]]: odlomek iz romana Il Trionfo della morte, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZJ7XOJ6 celotno besedilo] (št. 6.6., 13. 6., 20. 6.)
*[[Jan Neruda]]: [[Kam z njim?]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMOONNHK 27. 6.] 
*[[Iz česa je stvarnik ustvaril ženo]]: arabska legenda, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41H6XQ2W 27. 6.]
*[[Etbin Kristan]]: [[Zaupnik]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3N9I8LA celotno besedilo] (št. 4. 7., 11. 7., 18. 7.)
*[[Franc Govekar]]: [[Pri studencu]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3N9I8LA 1. 8.] 
*[[Jules Lemaître]]: [[Zvon]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTZGZB5A 8. 8.] 
*F. Š.: [[Hroščar]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAHZST8R 29. 8.] 
*[[Rostoslav Vasilič]]: [[Minka]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7F3SSRG celotno besedilo] (št. 12. 9., 19. 9.)
*[[Karel Jaromír Erben]]: [[Dolgin, širokin in bistrovidec]]: Slovenska basen, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XROZ12TO celotno besedilo] (št. 26. 9., 30. 9.)
*[[Anica Ahačič]]: [[Ta bode pravi]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0SGVGLT0 10. 10.] 
*[[Ob Donavi]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X98CLDH2 celotno besedilo] (št. 17. 10., 24. 10., 31. 10., 7. 11., 14. 11.)
*[[Kitajska basen]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7RPKMVQ 5. 12.] 
*[[Guy de Maupassant]]: [[Morilec]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GAJ0SBH 12. 12.]
*[[Ivan Neruda]]: [[Maček]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3X105KZI 19. 12.]
*[[Anton Pavlovič Čehov]]: [[Album]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKJJMXV0 26. 12.]</text>
      <sha1>8r3wgdbfhy2r5hseu3ro8wxjntk720b</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207143</id>
      <parentid>207142</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T12:13:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Rupark</username>
        <id>4478</id>
      </contributor>
      <comment>/* 1876 */</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="313220" xml:space="preserve">{{wikipedija|Kmetijske in rokodelske novice}}

'''''Kmetijske in rokodelske novice''''' so izhajale med letoma 1843 in 1903 enkrat na teden, med letoma 1852 in 1857 pa dvakrat tedensko. Pokrivale so gospodarstvo in kmetijstvo, glavni urednik je bil do leta 1881 [[Janez Bleiweis]]. 

{{Letniki|1843|1903}}

==1843==

'''Proza'''

*[[Sreča in nesreča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BK6OCJQW 27.12.]

''' Poezija '''

*[[Blaž Potočnik]]: [[Mlatizhi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CWY3019 2.8.]
*[[Franc Malavašič]]: [[Ozhe nafh so odvernenje martranja shival]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IFH5XZ0X 16.8.]
*[[Krajnizhan]]: [[Novim slovenfkim novizam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-THIQW96V 6.9.]
*[[Bernard Tomšič]]: [[Jek novic od pokrajine]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUSV97S1 20.9.]
*[[Franc Malavašič]]: [[Nar lepfhi imena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D7LFVXPP 4.10.]
*[[Valentin Stanič]]: [[Domazha shivina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K5G3D4Y6 8.11.]
*S.: [[Jesenske misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H8YY5Q1M 6.12.]
*P. B.: [[Zhefka prediza Slovenfkim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H8YY5Q1M 6.12.]
*[[Franc Malavašič]]: [[Slovo od leta 1843]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OC1FMQ0H 27.12.]

''' Narava in družba'''
*[[Franc Pirc]]: [[Pismo gospoda Pirca iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4S23YECN 26.7.]
*[[Višnjagorski]]: [[Luna (Višnjagorski)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OLV60H5R 20.12.]

==1844==

[[Kategorija:Časopisi]]
[[Kategorija:Kmetijske in rokodelske novice| ]]

'''Proza'''
*[[Denkov Tone]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-99XVGD89 3.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CYBQ7HFM 10.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D9SZRG15 17.1.],  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J9PT7KKX 24.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XUG2DYKC 31.1.]
*[[L-c]]: [[Dota vboge neveste]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HL7ITINO 4.9.]
*[[Jure Sodevski]]: [[Divji mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EZHDEXWV 25.9.]
*[[Robida]]: [[Obogatenje brez copernije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HN8335P7 2.10.]
*[[V-i]]: [[Povedka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-78256DP4 30.10.]
*[[Kdor kako delo zna in ga rad dela, je bolji, kakor da bi imel zlate v mošnji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T05J2XT4.12.]

'''Poezija'''
*[[Franc Malavašič]]: [[Kmetijfke in rokodelfke Novize vhm fvojim prijatlam in podpornikam sa novo leto]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TDVSJ291 3.1.]
*[[Jernej Marouhnik]]: [[Popravilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1YX3N6OL 17.1.]
*[[Valentin Stanič]]: [[Kmet fvojimu finu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-39ZOXTI5 31.1.]
*[[S.]]: [[Zimske misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8LY8PPG 14.2.]
*[[A. Praprotnik]]: [[Njega dni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UD8J2IOP 21.2.]
*[[Vihnjaforz]]: [[Ljubljanfki kovazhi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZYVO60Z8 6.3.]
*[[She eno vofhilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZBAGRZSV 20.3.]
*[[S.]]: [[Sirotek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-54VXQG4J 27.3.]
*[[S.]]: [[Pirhi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JTSDN5Q0 3.3.]
*[[Anton Žakelj]]: [[Pesem v setvi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8JUPF4ZL 10.4.]
*[[J.S.]]: [[Pesem v setvi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TJUUVKDL 10.4.]
*[[Juri Varl]]: [[Ob rojftnim dnevu-19.Malitravna-prefvitliga Zefarja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L4KYLJZ0 17.4.]
*[[S.G.]]: [[Sveti Juri]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XXV321HU 24.4.]
*[[A. Krempl]]: [[Zadovoljen kmetič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-04TPHWIX 1.5.]
*[[Valentin Stanič]]: [[Orazh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFK4O1VO 1.5.]
*[[S.]]: [[Spomladanske misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W9RIPVBB 8.5.]
*[[Valentin Vodnik]]: [[Sadovolni Krajnz]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WGU5GGDI 15.5.]
*[[S.]]: [[Kratka molitvica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OLHO3KW 22.5.]
*[[Mirko Poženčan]]: [[Pastirska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C5GSPO8F 29.5.]
*[[Franc Malavašič]]: [[Oče na smertni postelji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q365NXT6 12.6.]
*[[Venec hvaležnosti in spoštovanja Gospodu Janezu K. Kersniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0JNM6NEE 3.7.]
*[[J. Maroušnik]]: [[Vesel kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U9DNFNS6 10.7.]
*[[France Prešeren]]: [[Kerst per Savizi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLWGL7QL 17.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XC2UOVZB 24.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9G3ZX6NX 31.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XQ7WKTO1 7.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6S6VEIRQ 14.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-46S6TZUP 21.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-34ASVUVJ 28.8.]
*[[S.]]: [[Poletne misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKFMDZNC 14.8.]
*[[Franc Malavašič]]: [[Bodite, kakor čbele!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNF325VA 25.9.]
*[[S.]]: [[Njih visokosti, presvitlimu gospodu Joanu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YN1OFGGJ 2.10.]
*[[P.]]: [[Gornika up]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KJ4IIE7E 16.9.]
*[[Gospodu Koseskitu pesniku Slovenije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JV0X690V 6.11.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Pesem od verliga moža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OD03VRWI 13.11.]
*[[Pogled v Štajersko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NM7BNB06 20.11.]
*[[S.]]: [[Tri cvetlice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BM7TSX4 27.11.]
*[[Dragutin Dežman]]: [[Žalovanje ob smerti Franca Hladnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T05J2XT 4.12.]
*[[V. Stanig]]: [[Pefem po dokonzhanim poljfkim delu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VL6JLR6J 11.12.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Divji lovec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QYY38H37 18.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QDD3FOBI 25.12.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[Grof Orsad Počić]]: [[Napoved bukev (knjig.)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6NXFNNAF 10.4.]
*[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TJ1NTOP 8.5.]
*[[Slavjanska antologija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1MNC4]
*[[Nekaj od Slovencov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7F5WBMZM 30.10.]
*[[Napoved novih bukev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BM7TSX4 27.11.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Janez Bleiweis]]: [[Jezikoflovni raslog]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-79HK38V5 24.4.]
*[[Jure Sodevski]]: [[Pohlevno uprašanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D83AGGO3 16.10.]

'''Prevod'''
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Orjaška jigrača]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ZLOYVLL 9.9.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Grof Habsbugrski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D2WJFI1H 18.9.]

''' Narava in družba'''
*[[Franc Pirc]]: [[Dopis gospoda Pirca iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GIXVYVTZ 8.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1N95AOXF 15.5.]
*[[Anton Martin Slomšek]]: [[Kako se ima v hudi uri zaderžati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GIXVYVTZ 12.6.]
*[[Nov popis Jeruzalema in bližnih svetih krajev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7QY8EHM 6.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0AQX34KB 13.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NM7BNB06 20.11.]

==1845==


'''Proza'''

*[[Vifhnjagorz]]: [[Kratkozhafniza]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAK9XEYW 15.1.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]:[[V jamo pade, kdor drugemu jamo koplje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REHJNST2 21.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3ZF21FO5 28.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8GPZGZNO 4.6.][http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EIV7IYK2 11.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RLGNX5ZE 18.6.]

'''Poezija'''

*[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikov napif sa mefec Prosinez]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZONKWZ9S 1.1.]
*[[S.]]: [[Novice svojim bravcam ob novim letu 1845]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YY542W1X 1.1.]
*[[A. Pirnat]]: [[Kmetovavec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OCEF1NH4 22.2.]
*[[Blagorodnimu gospodu L. Martinaku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AS20C5I1 29.2.]
*[[Dragutin Dežman]]: [[Predica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWPH15FM 5.2.]
*[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikovi napif sa mefez Svezhan ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWPH15FM 5.2.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Zima]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YMTS5E2O 12.2.]
*[[Bernard Tomšič]]: [[Gorenci - Dolenci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KC1E4M4Y 19.2.]
*[[Miroslav Vilher]]: [[Predčutki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W62TV3IX 26.2.]
*[[Šerf]]: [[Domorodcam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EHU9C0DX 5.3.]
*[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikovi napif sa mefez Sufhez]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NZ2UJV17 5.3.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Legenda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3LNUI08X 12.3.]
*[[S.]]: [[Hvaležnost slovenskih mladenčev njih veličanstvu cesarju Ferdinandu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3MD3SZ41 19.3.]
*[[Šmarski]]: [[Posvečenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4TGRJK68 26.3.]
*[[Dragotin Dežman]]: [[Zvonček]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2KS9D2VN 2.4.]
*[[Jože Hašnik]]: [[Božje varstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PA0VCAYW 9.4.]
*[[France Prešeren]]: [[Pesem od železne ceste]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OVR9Z4DB 16.4.]
*[[Blaž Potočnik]]: [[Sveftiga Slovenza pefem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W43MAGM4 23.4.]
*[[Domanjko]]: [[Spoznanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ZJPV19C 30.4.]
*[[Valentin Stanič]]: [[Pesem deklice, ki je v šolo šla]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HVS12V56 7.5.]
*[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikovi napif sa mefez Velkitraven]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L6ZIB2I6 7.5.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Slovenkam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WC6M0ML 14.5.]
*[[Iskre]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R9TK672G 21.5.]
*[[K. Klemenc]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-92JOEPLL 21.5.] 
*[[France Prešeren]]: [[Kaj se sme, in more peti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVH7EDFM 28.5.]
*[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikovi napif sa mefez Roshnizvet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BDK014YH 4.6.]
*[[J. Drobnič]]: [[Kmeta svet za zdravje in zadovoljnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QR2CAO20 4.6.]
*[[A. Pirnat]]: [[Kje dom je moj?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WKNS95EO 11.6.]
*[[D.]]: [[Hrepenenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0ZO1FMIY 18.6.]
*[[Kresni žarki spoštovanju gospoda Janeza K. Kersnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UL8WYBBO 25.6.] 
*[[Visokočastitljivimu gospodu gospodu Janezu N. Hradeckitu ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-08FIYD71 2.7.]
*[[Jože Hašnik]]: [[Močan vrh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3ZGP9W2M 9.7.]
*[[Anton Žakelj]]: [[Razne pota]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKZZNNBY 30.7.]
*[[Luka Jeran]]: [[Skopulja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4WJY62G1 6.8.]
*[[O.]]: [[Tolažba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-38PC56U2 13.8.]
*[[Blaž Potočnik]]: [[Hzhi na grobu matere]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XF32THBF 20.8.]
*[[Karel Dežman]]: [[Rožekar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PNLTSISW 27.8.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Raj zgubljen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JGH1QURQ 3.9.]
*[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikov napif sa mefez Kimovez]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W2I98ICP 3.9.]
*[[Jožef Šmarski Orešnik ]]: [[Hvala kmetijskiga življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MH9X6DR2 17.9.]
*[[Anton Žakelj]]: [[Zaničevavcam pevcov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3RWGI8HO 24.9.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Dobrova]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JWJ1D0GX 1.10.]
*[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikov napif sa rnefez Kosoperfk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXU7FJXQ 1.10.]
*[[R.]]: [[Bazen ali pravlica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HP1HBLAP 8.10.]
*[[O.]]: [[Krajnskih učencov pesim o začetku šolskiga leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZVU8Q692 8.10.]
*[[Miha Kastelic]]: [[Zaterti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWIG82XJ 22.10.]
*[[France Prešeren]]: [[Memento mori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SYMYFMG 29.10.] 
*[Sv. Rupret]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IDW5C3HJ 5.11.] 
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Vojaška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQ6F6GHP 12.11.]
*[[Z.]]: [[Baron Cojz Žiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOA97LEI 19.11.]
*[[Luka Jeran]]: [[Žalovanje stariga očeta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCWPJ7X5 26.11.] 
*[[Valentin Vodnik]]: [[Vodnikov napif sa mefez Gruden]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1VAIR1JT 3.12.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Navada železna srajca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VG430RFF 3.12.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Stari kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K9KIUV60 24.12.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Bravcam h koncu leta v spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L1G0Q3XT 31.12.]
*[[France Prešeren]]: [[Ob fheft in dvajfeti obletnizi fmerti gofpoda Valentina Vodnika]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BF5C328W št. 8.1.]
*[[Pravlica]] (pr. [[Valentin Vodnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-08BHUYBX 15.10]

'''Prevod'''
*[[Friedrich Schiller]]: [[Hoja na plavž]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU18SZHD 16.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5E60EW64 23.7.]
*[[Friedrich Schiller]]: [[Vodotop]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGJ687UP 10.12.]
*[[F. Rihtar]]: [[Sanja Cesarja Friderika IV. v letu 1459 ali osnovanje Ljubljanske škofije]] (pr. [[P.H.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9Y704YCA 17.12.]
*[[Alessandro Manzoni]]: [[Božič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LH1DLIX4 8.1.]

'''Dramatika'''
*[[Pogovor zdraviga in bolniga kamna na tlaku zraven hiš (trotoir) v nekim mestu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FN5RHLB9 7.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A81808OH 14.5.]
*[[Jashirk]]: [[Pogovor kmetifhkiga ozheta s fvojim naravoflovja suzhenim finam, v mefzu Roshnizvetu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YWDXPQEG 25.6.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[Cafov]]: [[Pozdravec vsem Slovencom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WCZBT71U 15.1.]
*[[Novo, celo posebno veselje za vse Slovence]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LK41V775 19.2.]
*[[Dr. B.]]: [[Pregled slavijanskiga knjiženstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N7IEO5FC 17.9.]
*[[Dr. Bleiweis]]: [[Na eni strani smešna, na drugi resnična]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XAQT6BHH 29.10.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Matija Majer]]: [[Novicam k novimu letu iz Celovca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TZGFLVWR 1.1.]
*[[Jožef Grahek]]: [[Beseda &quot;koj&quot;]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1MPKX6W 13.8.]
*[[Prošnja mesca Listopada na tiste Slovence, ki ga Listovgnoj imenujejo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I5O4S2BI 26.11.]
*[[Jernej Medved]]: [[Odgovor na vprašanje: ali je beseda korun prava slovenska beseda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TYBW7CGN 26.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IFOT95F 3.12.]
*[[Ne korun ampak krompir]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VIR1FQVC 24.12.]

''' Narava in družba'''
*[[Ptiči so veliki dobrotniki kmetijstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-79YVBD9W 1.1., 15.1., 29.1.]
*[[Jurij Kobe]]: [[Beli Krajnci unkraj Kerke in Save od Kostanjevice do Jesenic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-18AD1UGB 8.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G89E86VC 22.1.], 
[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CM1YUWS0 29.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5RUT2B1Y 19.2.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Stari Teržič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XBY8VRE7 29.1.]
*[[Premišljevanje štajerskiga kmetovavca kaj de ima štajerska dežela od železne ceste pričakovati?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BTS9M4E4 29.1.]
*[[Karel Robida]]: [[Postopači]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XBY8VRE7 26.2., 2.4.]
*[[P. Musy]]: [[V mladosti je treba skerbeti, kako si svoje dni pošteno kruh služiti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U8BQCF1S 19.3.]
*[[Franc Lizen]]: [[Pomnoženje gojzdov ali borštov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QH2UXKLU  9.4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7WXGAZR 16.4.]
*[[Ignacij Knoblehar]]: [[Izpis iz lista častniga gosp. Ignacija Knobleharja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QH2UXKLU 9.4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7WXGAZR 16.4.]
*[[Jožef Bevk]]: [[Huda zima na Blokah in raba šmečev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RT53BJUO 16.4., 23.4.]
*[[Kako se dajo pušave v bolji stan popraviti?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MKH0121P 7.5.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Teržič (sedanji čas)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8J7668V5 14.5.]
*[[Franc Pirc]]: [[Poslednje pismo gospoda Pirca iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KNG7SDGO 28.5.]
*[[Matija Vertovec]]: [[Hvaležnost visoko postavljeniga sina do svojih kmetiških staršev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F95MSWP4 2.7.]
*[[Slatine ali rimske toplice v Gleihenbergu na Štajarskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TWFBX19K 30.7.]
*[[Dober svet za izrejenje otrok]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P145UPHE 13.8.]
*[[Matija Premuta]]: [[Slovensko pismo iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IABJW8IH 20.8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CMVOV30K 27.8.]
*[[Nekaj od kmetijstva pri Kinezih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AE6UQH84 22.10.]
*[[M. J. Fesl]]: [[Kopitar (spomenik na Dunaju)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G7NQ8QOX 12.11.]
*[[Franc Pirc]]: [[Vinoreja in vinščina v Premski komisii]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B7O2GEZ6 19.11., 26.11.]

==1846==
'''Proza'''
*[[Nekatere prigodbe iz življenja dveh umnih kmetovavcov, Janeza in Mete]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J092SEM9 28.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9WX5UM73 11.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z44BDS2R 18.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZIJBK0B2 25.2.]
*[[J. Muhodolski]]: [[Kdor v igri sreče iše, V oblak si stavlja hiše]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GGK5YC1G 11.2.]  
*[[L. Sevčan]]: [[Strah je po sredi votel, po krajeh ga nič ni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MDA6ABTO 2.9.] 
*[[Matevž]]: [[Jurčik gre na ptuje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4GKB6JD7 9.9.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Zamolčič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCGL4CHE 16.9.]

'''Poezija'''
*[[J. Schulz]]: [[Vošila Novic ob novim letu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O2VED4GQ 7.1.]
*[[n.]]: [[Žalostin glas v spomin rajnciga visokočastljiviga gospoda Jakopa Dolenca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BSTAMBF3 14.1.]
*[[Franc Kraner]]: [[Oče in sinek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E5M46X4R 21.1.]
*[[n.]]: [[Ave Marija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B02C8Y50 28.1.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Mlinarič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MBFUXVZQ 4.2.]
*[[J. W-g.]]: [[Pravdarji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDWEISRX 11.2.]  
*[[k.]]: [[Perjatlu k popotvi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VLGGI64M 18.2.]
*[[France Prešeren]]: [[V spomin Matija Čopa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U67V60J0 25.2.]
*[[Starc gre snubit]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZIJBK0B2 25.2.]
*[[Anton Žakelj]]: [[Pepelnična]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1OAIDBOV 4.3.]
*[[Gospodu Matiju Vertovcu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHNYU51Y 1.4.]  
*[[Pesem o zvonu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZH33E8T 18.3.]
*[[n.]]: [[Perva Davidova pesem posevečena stoletnimu godu Jožeta Justina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DG6AO3IB]
*[[O. osmošolc]]: [[Veliki petik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H8XR9L90 8.4.]
*[[O. osmošolc]]: [[Velika nedelja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G8VBRTZS 8.4.]
*[[Anton Martin Slomšek]]: [[Blagor našimu cesarju!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MZP8U3ZP 15.4.]
*[[Spomin hvaležnosti in spoštovanja visokočastitimu gospodu gospodu Antonu Melcerju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEMURIXI 22.4.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]:[[Boj z drakonam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QTYCZOEW 6.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M6RWLEBK 13.5.]
*[[Č.]]: [[Življenja namen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCPUFFNB 20.5.] 
*[[Č.]]: [[Najdena domovina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCPUFFNB 20.5.] 
*[[n.]]: [[Oče in sinovi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XKGXWIHQ 3.6.] 
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Perva vožnja na železnici skoz slovensko zemljo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U5I69G8J 17.6.]
*[[Oliban]]: [[Ozir v nebo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C14HWZR6 1.7.]
*[[P.H.]]: [[S. Hermagora in s. Fortunat, mučenca in stara slovenska aposteljna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZNESHQ6B 15.7.]
*[[Na grobu prečastitljiviga Janeza N. Hradeckita]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEV40PG6 22.7.]
*[[Slava svetlemu knezu in milostljivemu vladiku gospodu gospodu Antonu Slomšeku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USA47XPH 29.7.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Kdo je mar?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYCZQLH0 5.8.]
*[[Franc Malavašič]]: [[Miloš Kabilovič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-523EMID2 19.8.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Puhličar pride čez več let spet domu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQ09E8H4 16.9.]
*[[Č.]]: [[V spomin slovenskiga junaka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7K0JOAG3 23.9.] 
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Na Semiči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XI7ZOM13 30.9.]
*[[Oliban]]: [[Hvala dreves]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2JKHYUS6 7.10.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Šege]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQTJD431 14.10.]
*[[Franc Malavašič]]: [[Nemilost ptičjiga lova]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7R7JBGKC 9.12.]
*[[N.]]: [[Preklinjevavcem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2DSDT5C2 9.12.]
*[[P.]]: [[Sveti Martin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OBZCNZ1C 11.11.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Prediška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R6UJH03V 25.11.]
*[[Franc Malavašič]]: [[Prilike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9VZZUVT 9.12.] 
*[[P.H.]]: [[Svet obogateti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZYHDZT24 9.12.]
*[[Mlin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WJ2L1UHF 23.12.]
*[[Franc Malavašič]]: [[Gospod, pri nas ostani!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1330BMTQ 30.12.]

'''Prevod'''
*[[Rokovica]], (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]) št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M6SUMUZ4 10.6.] 
*[[Schiller]]: [[Vrednost žen]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-92ZKVF8Q 8.7.] 
*[[Sirotice]] (pr. [[Cigale]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P22XXDOT 12.8.] 
*[[Pohlep oslepi]], (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T14ZKUQ226.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BRNW21O6 2.9.]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NU9CH83H 9.9.]
*[[kruha pa tudi nauka za uboge]] (pr. [[C.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J6JI6T1Z 23.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-90KSFU0Y 30.9.]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAOQ2H12 7.10.] 
*[[Schiller]]: [[Besedne vere]] (pr. [[P.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GGAVW3DX 21.10.] 
*[[Gabriel Romanovič Deržavin]]: [[Oda Bog]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-79NDEJAV 16.12.]
*[[Renatus Munster]]: [[Vera]] (pr. [[N.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-71DVBQVL 16.12.]
*[[Ž.]]: [[Sanja na Božič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07VR8OK0 7.1.]
*[[Cigale]]: [[Vejčice poduk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZHEBFLB6 14.1.]
*[[Anton Žakelj]]: [[Vdova siroti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GDKXFV4V 27.5.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Milanko Delimarič]]: [[Vljudna prošnja na Novice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LR4Q7G6 21.1.]
*[[Proglas zastran noviga slovenskiga slovnika in in slovnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZIJBK0B2 25.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-01X9AAAQ 4.3.] 
*[[Jernej Medved]]: [[Korun je živa slovenska beseda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCBBCYQF 1.4.]
*[[Nekoliko slovenskih besed, ki se bolj poredkoma slišijo na Kranjskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8UTIOERU 14.10.]
*[[Za učitelje kaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O6ARZJH4 11.11.]
*[[Zahvaljne drobtinice na koncu leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TXXURL4Z 16.12.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[Slovenske pesmi v Ljubljanskim gledišu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5LIN9E1V 18.2.] 
*[[Kratek pregled novih slovenskih knjig]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPDXSVO0 15.7.]
*[[Misli v krasnih ali lepih umetnostih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8UTIOERU 14.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-114RUXYY 28.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-711L90HQ 4.11.] 
*[[Bohemia]]: [[Nova slovanska knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZYHDZT24 9.12.]

''' Narava in družba'''
*[[Janez Bleiweis]]: [[Pismo gosp. Pirca iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZD4L82T9 21.1.]
*[[Popis tamnice (jetnišnice) v Gradiški na Soči ali živi in mertvi vlahani Slovenci od kodi so?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S9BCSAE6 4.3.]
*[[Andrej Skopec]]: [[Dopis gosp. misijonarja Skopca iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N2ABV8OR 1.4.]
*[[Od previdnosti božje za ohranjenje vsakiga naroda na zemlji ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CDQCGIY 1.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BBO373P3 8.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YKZA1YKW 15.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-62VN00V2 22.4.]
*[[Slovenski spomenik na 22. Rožniga cveta 1593. Dan svetiga Ahacja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B4JEBCG4 24.6.]
*[[Matevž Ravnikar]]: [[Pervi seljaki na Slovenskim ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K6QBHFT6 24.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZCDWB8SF 1.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WRWZT51V 8.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X7KEN7PR 15.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3TT8KUFO 22.7.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Toplice per Šmarjeti blizo Novomesta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UBTGQMR0 1.7.]
*[[Anton Martin Slomšek]]: [[Anton Martin Slomšek, po milosti Božji knez ino škof lavantinski pozdravim svoje ljube ovčice in vsem vernim lavantinske škofije srečo in vse dobro od Boga želim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UX3AC7QF 12.8.]
*[[Krajnski misijonar Ignaci Knoblehar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDZ4DKFJ 26.8.]
*[[Vesela vest]] (o Slomšku), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H0DLI3KD 29.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-082CRH4J 5.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-082CRH4J 12.8.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Cesta čez Ljubelj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZGMNE8OG 16.9.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Prevertanje ali prekopanje Ljubelja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XTGU5IOC 30.9.]
*[[Nekaj iz življenja slavniga gosp. F. A. Ciglerja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZEMGTLTN 4.11.]
*[[Od kod imajo desetine, tlaka in gosposkini davki svoj začetek?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3EU5VQEE 11.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHT3QGH3 18.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U5E8468R 25.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W4QLYSFW 2.12.]
*[[Alojzjeviše v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SL34T6OH 11.11.]
*[[Žalostna prigodba v Idrijskim rudniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KEC7CGM 18.11.]
*[[Peter Klepec, silni slovenski junak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ODYM8STG 16.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUFSULMO 23.12.]

==1847==
'''Proza'''
*[[Larnavti]]: [[Pustna povest]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XL3DZWYU 10.2.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Še ena povest od Petra Klepca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QPFWW02K 26.5.]
*[[Skopuh in siromak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2E5JH4WT 18.8.]
*[[Podkorenčan|Juri Volc]]: [[Doktor Skaza ali pravdar Seligrabič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6UAD7F7O 25.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U4FAT28S 1.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FTU60J5Q 8.9.]
*[[Andrej Skopec]]: [[Spomin na otročje leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6GLHFSH9 20.10.]

'''Poezija'''
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Novice bravcam ob novim letu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-674WON87 6.1.]
*[[n.]]: [[Žalostin glas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TP90J22]
*[[France Prešeren]]: [[Pevcu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K80FC7E0 20.1.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Zakon]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNX19NCT 27.1.]
*[[Blaž Potočnik]]: [[Popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOB5OF74 10.2.]
*[[Emanuel Tomšič]]: [[Starčik posvetuhu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PF63RP70 17.2.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Ne sodi!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1PM2ZEAY 24.2.]
*[[S.]]: [[Sreča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZGYKSWZD 3.3.]
*[[P.H.]]: [[V spomin sv. Cirila in Metoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FJFYWEDK 10.3.]
*[[Blaž Potočnik]]: [[Planinar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEOXQ6K4 17.3.]   
*[[č.]]: [[Življenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NTI3RRDN 24.3.] 
*[[Mihovil Golob]]: [[Gostija v Ljutomerskim gradu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZBO29TL 31.3.]
*[[France Malavašič]]: [[Sanje cesarja Rudolfa I]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DLWFNFIK 14.4.]
*[[Blaž Potočnik]]: [[Prašanje, odgovor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKNHB5X0 21.4.]
*[[MiIostljivimu prečestitimu gospodu gospodu Jerneju Legatu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XE5BCEMG 28.4.]
*[[Slovenci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JJ1UXA5N 28.4.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Fantovska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q1NPCB5Y 5.5.]
*[[č.]]: [[Erazem Ravbar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J4JC5OCF 12.5.]
*[[Emanuel Tomšič]]: [[Sneg od lani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HCH2WOV7 19.5.]
*[[Zdravica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0WUXDQH 26.5.]
*[[Solzica Novic rajncimu visokozaslužnimu gospodu Balantu Staniču]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C7KV4N2N 2.6.]
*[[Vprašanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8CSMNWEM 9.6.] 
*[[J. Ur.]]: [[Življenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCVGJQE3 16.6.]
*[[Hvaležin spomin na dan sv. Alojzj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4LJCFWRA 23.6.]
*[[Jožef Hašnik]]: [[Sprememba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USBT4ZDO 30.6.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Kresnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VS1UTPT3 7.7.]
*[[Cigale]]: [[Kavka in petelin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6UTKF524 14.7.]
*[[Gosenca v prosu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CERDOVG 21.7.]
*[[Začarana puška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WH4E91MP 28.7.]
*[[Hvala čej si?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KRNNR6U 18.8.]
*[[Blaž Potočnik]]: [[Prerokovanje vremena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8TZJGB6E 1.9.]
*[[Kamnogorski|Lovro Toman]]: [[Prostost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8V5HLEBS 8.9.] 
*[[Alenka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GZS9790D 22.9.] 
*[[Jožef Hašnik]]: [[Pevec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C229N26V 29.9.]
*[[Emanuel Tomšič]]: [[Starček kraljiču]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RY5TT44R 6.10.]
*[[Zabavljica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZP7LI8R 13.10.] 
*[[Miha Kastelic]]: [[Nedolžnim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CU1NX2OJ 20.10.]
*[[Franc Malavašič]]: [[Slovo od c. k. slavniga krajnskiga regimenta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X5X61DW0 3.11.]
*[[Pevca slovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIW0VCND 10.11.]
*[[Franc Malavašič]]: [[V spomin stotniga rojstniga dneva barona Žiga Cojza]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XOT9NGQ 24.11.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Ibikovi žerjavi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2RS7KPUB 8.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-04EHY6XA]
*[[Emanuel Tomšič]]: [[Sirota]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T888IRND 22.12.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[Uredništvo]]: [[Oznanilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQ33JIJV 20.1.]
*[[Slovensko pesništvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-64ZQYX80 17.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KF8FYEH9 24.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QBZM2UN 3.3.]    
*[[Žalostno oznanilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCXV1W3G 12.5.]  
*[[V slovenskih rečeh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2ID3XFNM 27.10.]
*[[V slovenskih rečeh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5XK0K6W9 17.11.]
*[[Oznanilo šestiga tečaja Novic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JQ314JY 1.12.]
*[[Bleiweis]]: [[Življenje ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-APIAL2M2 22.12.]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KBDK26OM 29.12.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Uredništvo]]: [[Predgovorček zastran Novičniga pravopisa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EA88CSF]
*[[Matija Majer]]: [[Slovenske misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ID4MYZ73] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ESNOGWHI] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LAQBN7MD] 
*[[Franc Malavašič]]: [[Slovenski jezik med vsimi slovanskimi narečji za petje nar bolj pripraven]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RDE8TTP] 
*[[Radislav]]: [[Slovenščina na Koroškim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYXNV1K1 9.6.]
*[[Slovstvene novice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W8APR3UD 23.6.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OAQCEYK4 10.11.]
*[[Slovstvene novice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YZH6N1T 8.12.]

'''Prevod'''
*[[Anton Klesheim]]: [[Angeljček]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TZ30J2O8 13.1.]
*[[Anton Klesheim]]: [[Starost spoštujte]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GL1VBR9L 3.2.]
*[[Anton Klesheim]]: [[Kaj je čudo?]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A84L3TSW 7.4.]
*[[Krogotek]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12CVLA06 25.8.] 
*[[Anton Klesheim]]: [[Rožica in Metulj]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QR381ZO7 15.9.]
*[[Anton Klesheim]]: [[Pot v toplejši deželo]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9VMWAY4 27.10.]
*[[Friedrich Schiller]]: [[Na pogorišu koliseuma]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6D22JTGB 29.12.]

''' Narava in družba'''
*[[Josip Drobnič]]: [[Netek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FW79AVMM 10.2.]
*[[Kratka razlaga nove c. k. postave]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C59SAQOP 17.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDR9CVE6 24.3.]
*[[Kratek zapopadek postav za družino]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZGK6P9FB 27.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E246OEM1 3.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q65AYP9N 10.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OKQLC5CM 17.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KG61ZFTJ 24.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QBZM2UN 3.3.]
*[[Pijančevanje – huda človeška kuga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QBZM2UN 3.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZM7GYPG 10.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C59SAQOP 17.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDR9CVE6 24.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YC2L6HLC 31.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AG3QGS8Y 7.4.]
*[[Iz dveh pisem gosp. Andreja Skopca, misijonarja v Ameriki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ES3YXDTF 17.3.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Pletenje slamnjekov na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDR9CVE6 24.3.]
*[[Ignacij Knoblehar]]: [[Dopis gospoda misijonarja Ignacja Knobleharja iz turške Azije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PTU0XZMC 21.4.]
*[[Friderik Baraga]]: [[Pismo iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JHAKKPZU 5.5.]
*[[Matija Vertovec]]: [[Zvezdoslovje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6IQY40CG 26.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QPFWW02K 2.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-D1HE3H36 9.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UB3WGCUS 16.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O404ENSM 23.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IZNV9637 30.6.]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UKKENTYA 7.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7RC0TCYO 14.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TKQTIVM0 21.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WH4E91MP 28.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L5NC2VW4 11.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6UAD7F7O 25.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FTU60J5Q 8.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RS6PLE84 22.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQSFAMMF 6.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q3LZXCJ3 13.10.]
*[[Pogled v gornje kraje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TKQTIVM0 21.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WH4E91MP 28.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RCQ44KYA 4.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L5NC2VW4 11.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4WZ0CT0J 18.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6UAD7F7O 25.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U4FAT28S 1.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FTU60J5Q 8.9.]
*[[Anton Wolf]]: [[Nesreča (premogovnik Hrastnik)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KRO99ZNX 8.9.]
*[[Jurij Kobe]]: [[Beli Krajnci unkraj hribov Gorjancov in Kočevarjev ob reki Kolpi od Metlike do Osilnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q3LZXCJ3 13.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FDPXJZL7 20.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SYG6QDLM 27.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1KIQFQHU 3.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OAQCEYK4 10.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G5KCHQPD 17.11.]
*[[Krajnskim lenuham in potepuham je postelja postlana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SYG6QDLM 27.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1KIQFQHU 3.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G5KCHQPD 17.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QPP53NE5 24.11.]
*[[Ignacij Knoblehar]]: [[Gospod Ignaci Knoblehar, misijonar v Afriki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G5KCHQPD 17.11.]
*[[Andrej Zdešar]]: [[Dopis iz Istrije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C2SYKI5U 1.12.]
*[[Gašper Švab]]: [[Življenje rajnciga korarja gosp. Valentina Stanića]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-APIAL2M2 22.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KBDK26OM 29.12.]
*[[Janez Bleiweis]]: [[Premišljevanje na pogorišu koliseuma v Ljubljani]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VF4DFUE8 29.12.]

==1848==
''' Proza '''
*[[Basni in pravlice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-95X1UDK9 1.3.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8IQTU8UJ 27.9.]


''' Poezija '''
*[[Ob novim letom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HO7QXIXZ 5.1.]
*[[Matija Veljavec]]: [[Seničica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2YYBXQ0 12.1.]
*[[Emanuel Tomšič]]: [[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IZVWFOEA 12.1.]
*[[Andrej Likar]]: [[Zdihljej domovini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ARQ3KM4O 26.1.] 
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Triglavu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HDZXH8UL 2.2.]
*[[Ilirija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXJTBKZN 9.2.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Edini dol]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9AVKT3O1 23.2.] 
*[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3ZUIEXZQ 1.3.]
*[[Jožef Žemlja]]: [[Godec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YPWZGZ7B 1.3.]
*[[Kajetan Hueber]]: [[Bleško jezero]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9KZSUBTS 8.3.]
*[[Andrej Likar]]: [[S. Magdalena na Gori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNP1ZZSK 15.3.]
*[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EQ1WSKPX 12.4.]
*[[Fran Jeriša]]: [[Ljubljanski učenci svojim junaškim bratam na Dunaju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GSC0JGTF 12.4.]
*[[Miha Kastelic]]: [[Pesem Ljubljanske narodne straže]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XP7BH9XM 12.4.]
*[[Franc Malavašič]]: [[Aleluja!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWEWERYA 19.4.]
*[[Jožef Hašnik]]: [[Svobodni Lenart]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QDDIAD20 26.4.]
*[[France Prešeren]]: [[Zdravljica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9JWAEOHS 26.4.]
*[[Slovencam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9U54VL41 3.5.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Drevo v cvetji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P1IZ0C0D 10.5.]
*[[Lovro Toman]]: [[Edinost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6YE9Y54K 17.5.]
*[[Andrej Pirnat]]: [[Presvitlimu našimu Cesarju milimu očetu FERDINANDU PERVIMU]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GRHEFNFC 24.5.]
*[[Andrej Likar]]: [[Pozdrav Slovenii]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EA3YJTO 31.5.]
*[[Bernard Tomšič]]: [[Prošnja učiteljev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D8S2XX6R 28.6.]
*[[Andrej Likar]]: [[Hvala petja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GGOGG9F9 5.7.]
*[[Emanuel Tomšič]]: [[Korun]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9TN9A86M 12.7.]
*[[Matija Veljavec]]: [[Znamenja dežja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ML8RLDUM 19.7.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Slovenije zmaga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LJDYT62N 2.8.]
*[[Jožef Žemlja]]: [[Sedim sinov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5G0D025 9.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5G0D025 16.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9V3Q7SO4 23.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VM94AHXU] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HWKC4DSN 6.9.]
*[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QMWLVVCZ 30.8.]
*[[V tolažbo zatiranim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-69CAZ03I 27.9.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Naprej, slavenski Jug]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8UVCG51L 11.10]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Naše barve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGHJ6J4K 18.10]
*[[Lovro Toman]]: [[Austrije zvezda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-36GT5E5J 1.11.]
*[[Jožef Hašnik]]: [[Divji lov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2DOWQ1VF 15.11.]
*[[Moj svet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ELV7QN43 22.11.] 
*[[Lovro Toman]]: [[Slovenskim dekletam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JR4505DB 29.11.]
*[[Slavljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWOCU5UO 20.12.]
*[[Estrajh za vse]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4GOLS9ZX 27.12.]

''' Prevod '''
*[[Pokora poredniga sina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E6VW7A5T 19.1.]
*[[Mirko Bogovič]]: [[Domorodci?]] (pr. [[Franc Malavašič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AK692HD 26.7.] 
*[[Mirko Bogovič]]: [[Serce moje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HR74CERS 13.12.]
*[[Minljivost stvari - večnost kreposti]] (pr. [[France Cegnar]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L76H5V39 16.2.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Kako bomo konstitucijo po slovensko imenovali]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CBY52GH 5.4.]
*[[Janez Bleiweis]]: [[Prošnje krajnskih deželnih stanov v rečeh slovenskiga naroda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ALQ35VAQ 12.4.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Slovenski jezik ni otrok]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BM339K52 3.5.]
*[[Kako bomo konstitucijo po slovensko imenovali ?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D7IK9VMF 3.5.]
*[[Janez Bleiweis]]: [[Skušnja uči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JXG0VJHE 24.5.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Dobrovolska ob času sedanje vojaške nabere]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8NP8YCNX 7.6.]
*[[Franc Cegnar]]: [[Večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RN81M5OP 21.6.]
*[[Fran Metelko]]: [[Odgovor]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6XOJ0Z78 celotno besedilo]
*[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P81BNTUY 19.7.]
*[[Janez Bleiweis]]: [[V rečéh slovenskiga pravopisa]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EISZ36UA celotno besedilo]
*[[Poménki zastran vprašanja v besednih rečeh Slovenije]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3DTBCNHW celotno besedilo]
*[[Jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G47QPBC6 23.8.]
*[[Juri Volc|Podkorenčan]]: [[Zahvala vprašavcov zastran besed]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SOD5GS56 6.9.]
*[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IAPE0AHD 20.9.]
*[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JAOJN3AE 4.10.]
*[[Valentin Vodnik]]: [[Povedanje od slovenskiga jezika]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL celotno besedilo] 
*[[Peter Hitzinger]]: [[Staroslovenski spominki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6B60YFSZ 1.11.] 
*[[Fran Metelko]]: [[Opomba k sostavku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FVSN8FZ9 8.11.] 
*[[Svoboda ali sloboda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FALIWJAV 22.11.]
*[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6IZPI44E 20.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4GOLS9ZX 27.12.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[Krajnska Čbelica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2HK35VWX 9.2.]
*[[Slovenske reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ED5LAL9 10.5.]
*[[Andrej Likar]]: [[Prošnja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USDX3M0A 10.5.]
*[[Slovenske reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OQYRQZ37 31.5.]
*[[Janez Bleiweis]]: [[Županova Micka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2IJQDA73 19.7.]
*[[Pogreški device orleanske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PQM2X4O2 27.9.]
*[[Slovenske pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S456RP9T 4.10.]
*[[Slovenske imena meseov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ACZAUJWT  13.9.]

'''O statusu slovenščine'''
*[[Mihael Ambrož]]: [[Želja Slovencov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6W3QC8IG 19.4.]
*[[Vseučiliša nam je v Ljubljani potréba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VTSB1PV5 31.5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8GGCCK3Z 7.6.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Kako in koliko bi bil slovenski jezik precej v šole in kancelije vpeljati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MVOTDAM 14.6.]
*[[Slovenske narodne šole na spodnjim Štajarskim]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUE2UXN celotno besedilo]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Kako bi se naš jezik v šole in v kancelije vpeljal?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E1GPGB0N 28.6.]
*[[Oroslav Caf]]: [[Beseda za Slovensko vseučiliše v Ljubljani iz Štajarja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99TNQVXN 28.6.]
*[[Peter Kozler]]: [[Odperto pismice gosp. Ambrožu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TUC2W2DH 5.7.]
*[[Jurij Volc]]: [[Kako bi se slovenski jesik v šole spravil?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB2CAM49 5.7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-58D4H0IF 12.7.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Slovenski jezik v starih časih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7SM32NC 19.7.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Še ena beseda k sostavkam k vpeljanju slovenšine v pisarnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z2VPF91T 2.8.]
*[[Za kogá se potegujejo Novice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UOEQKRNK 23.8.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[V slovenskih rečeh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SL7YQHK4 6.9.]
*[[Janez Bučar]]: [[Odgovor na besedo gosp. P. Hicingerja zavoljo vpeljanja slovenšine v pisarnice]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KZPT9HX celotno besedilo]
*[[Nar veči zaderžek omikanja slovenskiga ljudstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F2KRACW9 23.8.]

''' Pregovori '''
*[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5YJNRL7E 19.4.]
*[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GC2C7UM6 26.4.]
*[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNM2W5GC 5.] 
*[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KKLZZHCR 27.9.]
*[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PWYEFXSD 25.10]
*[[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J4OJ3YMO 20.12.]

''' Gledališče '''
*[[Nova slovenska igra]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFFNVHWS 29.11.]
*[[Iz Ljubljanskiga gledišča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPX81FNY 6.12.]

''' Narava in družba'''
*[[Andrej Zdešar]]: [[Istrijanski Slovenci med Teržaškim in Reškim morjem]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ODLW782Y celotno besedilo]
*[[Oroslav Caf]]: [[Kmet na Tominskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TMKAL5KG 15.3.]
*[[Iz Dolenskiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5HONHNZG 29.3.]
*[[Anton Koderman]]: [[Slovenskim vinorednikam]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LNM4NBZY celotno besedilo]
*[[Oroslav Caf]]: [[Prerokovanje Slovencam poleg Soče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQEOTBTY 12.4.]
*[[Janez Cerer]]: [[Nekaj od davkov]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQEOTBTY celotno besedilo]
*[[Jožef Orel]]: [[Šol in šolnikov po deželi nikar ne pozabite]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VTSB1PV5 31.5.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Poprava nekterih misel in besedi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XZ89O460 14.6.]
*[[Perva velika skupšina slovenskiga zbora v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-66VT69TX 14.6.]
*[[Deželni zbor v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF9HIXYY 21.6.]
*[[Oglas iz močirja]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LI4H6P27 celotno besedilo]
*[[Janez Bleiweis]]: [[Slovensko družtvo v Ljubljani]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KCPN8BMV celotno besedilo]
*[[Anton Martin Slomšek]]: [[Kaj delajo šolski gospodje po Štajarskim?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XXGWFPNA 28.6.]
*[[Janez Bleiweis]]: [[Spomin na Koroško Belo in njeno kislo vodo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XBRE5OZP 19.7.]
*[[Jožef Orel]]: [[Odgovor na oglas iz močirja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJRFX1EP 26.7.]
*[[Janez Bleiweis]]: [[Spomín popotovanja na sv. Višarje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V0ZBJ4QH 6.9.]
*[[Ljubljačanje, Krajnci, Karlovec in Zagreb]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUBWC4L9 13.9.]
*[[Kajetan Hueber]]: [[Mengeš vasem in mestam lep izgled]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E40QQA63 13.9.]
*[[Nekaj od Serbije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0Q8KT9B0 27.9.]
*[[Oroslav Caf]]: [[Slovenska obleka pravih Pesničarjev na Štajarskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EHJ3T4GG 11.10.]
*[[Veselíca v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G6U1TOEY 11.10.]
*[[Jožef Bevk]]: [[Misli zastran bire]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W8QQ41DR celotno besedilo]
*[[Janez Cigler]]: [[Ozir na pretečene čase na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JS4ELETZ 22.11.]
*[[Nov denar v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YASXK9IJ 22.11.]
*[[Jurij Kobe]]: [[Domorodne reči verlim rodoljubam v prevdark]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MMCSM88M celotno besedilo]

''' Marčna revolucija'''
*[[Janez Bleiweis]]: [[Slava slava našimu presvitlimu Cesarju Ferdinandu Pervimu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TXT4217P 22.3.]
*[[Matija Majer]]: [[Slava Bogu v višavah in na Zemlji mir ljudem dobrega serca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RS22WTE9 29.3.]
*[[Ljubljanska mestna gosposka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5HONHNZG 29.3.]
*[[Opomin in svarilo]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RS22WTE9 celotno besedilo]
*[[Janez Bleiweis]]: [[Oglas kmetam zavoljo tlake, desetine in drugih gruntnih gosposkinih dacij]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UYW5VGJG 12.4.]
*[[Martin Semrajc]], [[Anton Globočnik]]: [[Mili bratje Slovenski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YQYLR8TP 12.4.]
*[[Janez Bleiweis]]: [[Odperto pismice krajnskih poslancov vsim Slovencam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D2XJ2NZ2 19.4.]
*[[Poslušajte, kaj se zdaj na Dunaji godí]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0HXBKZE3 19.4.]
*[[Davorin Terstenjak]]: [[Bratje Slovenci po Krajnski, Koroški in Štajarski deželi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-D99XI956 19.4.]
*[[Janez Stein]]: [[Dopis iz Kanalske doline]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-41U9CYF6 26.4.]
*[[Mojim slovenskim bratam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5XF4BDAJ 3.5.] 
*[[Mi Ferdinand Pervi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PXMIZ2J8 3.5.] 
*[[Ustavno pismo Avstrijanskega cesarstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HW43PA8Q 3.5.]
*[[Kmetje varite se šuntarjev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ4EROMO 17.5.]
*[[Povabilo Slovanam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YVN7GAYS 17.5.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Moje misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PN0NX5BV 17.5.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Kakošne poslance bomo za Dunaj volili?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZG3SFNMN 24.5.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Napoved perviga deržavniga zbora na Dunaji 26. dan tega mesca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2IMSZT9 7.6.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Kaj se je zgodilo v Smeledniku?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UBD0INHT 14.6.]
*[[Imena mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SZBF80N8 14.6.]
*[[Deržavni zbor na Dunaji se bliža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7T7190HQ 14.6.]
*[[Laží po kmetih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UIFN88J0 21.6.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Odperto pismo iz Dunaja vsim Slovencam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YWFUG90M 12.7.]
*[[Odperto pismice krajnskim poslancam na Dunaji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LBBB3LZG 26.7.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Odperto pismice vsim Slovencam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-57CI1ZN3 26.7.]
*[[Iz Frankforta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KLTV9JRM 26.7.]
*[[Juri Podrebernicki]]: [[Zakaj hodijo kmetje na Dunaj po laží?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XCAT3FJR 9.8.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Odperto pismice Slovencam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2DNBDNAT 16.8.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Cesar so na Dunaj nazaj prišli!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDVXSLFQ 23.8.]
*[[Za kogá se potegujejo Novice zastran desetine in tlake]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QBNREYPQ 30.8.]
*[[Jovan Stanković]]: [[Kako se Madžari v sedanjim boji s Serbljani obnašajo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NZ0LBN3G 30.8.]
*[[Sklep deržavniga zbora na Dunaji v kmetijskih rečeh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M4CQ51TV 6.9.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Iz Dunaja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-51BHMM7A 6.9.]
*[[Mi Ferdinand Pervi, ustavni Cesar Avstrijanski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LWGI9HFE 13.9.]
*[[Peter Kozler]]: [[Zemljišni ali gruntni davek na Štajarskim in Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KH6WXBUS 20.9.]
*[[Tudi kmet in rokodelec se zdej po postavi gospoda imenujeta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZXL18C4R 20.9.]
*[[Še ena beseda zastran narodne straže kmetam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O6253SJ0 20.9.]
*[[Janez Bleiweis]]: [[Koroški in štajarski deželni stanovi in prihodnje avstrijansko cesarstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SS620UQG 27.9.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Kratko razjasnjenje čez sklep deržavniga zbora zavoljo kmetijskih reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SENQXM1Y 4.10.]
*[[Belo - modro - rudeče barve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RAQ9XDJT 4.10.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Drugo razjasnjenje zastran kmetijskih reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JD2LKU0K 11.10.]
*[[Jožef Hašnik]]: [[Kurent je oživel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SLQ53ZNI 11.10.]
*[[Vsim Slovencam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EMGKUEXL 18.10.]
*[[Carl Codelli]]: [[Lovske in ribške pravice]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX68G3DY celotno besedilo]
*[[Prizadevanje Nemcov in njih misli od Slovanov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YL65VL9 1.11.]
*[[Slovenskim poslancam v deržavnim zboru!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SCWFPU33 8.11.]
*[[Ivan Navratil]]: [[Šuntarji na kmetih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZRF92CM 8.11.]
*[[Rotar]]: [[Pazite ljubi bratje Slovenci!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G53Y64WQ 8.11.]
*[[Ban Jelačič Slovanski Lipi v Pragi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2CYMG3ZC 8.11.]
*[[Pervi prihodnji opravki deržavniga zbora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B8L7U5WX 15.11.], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AQTZ2E4F 22.11.], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D90NKFAE 29.11.]
*[[Slovenci!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-79DTCT39 22.11.]
*[[Od Dunajskiga deržavniga zbora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TBLDF4WV 22.11.]
*[[Vaše c. k. Veličanstvo!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FLUCDGX4 29.11.]
*[[Slovenci, ali boste s tém zadovoljni?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I0VMJW2E 6.12.]
*[[Kaj se v deržavnim zboru godí]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NZ25O2O2 6.12.]
*[[Nar novejši in nar imenitniši novica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE8AIFZG 6.12.]
*[[Opomin krajnskim kmetam zastran gojzdnih služnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMJJOY7K 13.12.]
*[[Premišljevanje čez odstop cesarja Ferdinanda I. in nastop cesarja Franca Jožefa I.]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RH9LKTDD 13.12.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Odgovor Novícam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GF4PQKR9 13.12.]
*[[Slovenskim poslancam v prevdark]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FJAWGVCA 13.12.]
*[[Carl Codelli]]: [[Serčni opomin našim kmetam]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RING1QGP celotno besedilo]
*[[Slovo od stariga leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PPXC0KCK 27.12.]

==1849==

'''Poezija'''
*[[Luka Jeran]]: [[Vošila Novic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YUTLAX1M 3.1.]
*[[Matija Šnajder]]: [[Poserčenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R2ETRQTB 10.1.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Slovanska doba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4XNM42LV 17.1.]
*[[Č. G.]]: [[Komu bom ustregel?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B8MS7KHJ 31.1.]
*[[Miha Kastelic]]: [[Na grobu slavniga pesnik Franceta Prešerna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0HZM61FL 14.2.]
*[[M. Veljavec]]: [[Slovencam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWI55TGD 21.2.]
*[[France Prešeren]]: [[Ljubljančanam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EXUSGTV 7.3.]
*[[Gospodu L.Tomanu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1AQ65ZX 21.3.]
*[[Žalostni glas zvonov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCYJF1NG 28.3.]
*[[Dekletam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0Y7CCNDD 4.4.]
*[[Lovre Toman]]: [[Človek brez rodoljubja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IHEWD84C 11.4.]
*[[Franc Cegnar]]: [[Planinski lovec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9LZ6CZ5O 18.4.]
*[[Matevž Ravnikar]]: [[Na Janeški gori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FJXR5U8S 25.4.]
*č: [[Zvest prijatel zdravilo življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1BUNWH2 16.5.]
*[[Jožef Virk]]: [[Slava Slovencam!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2ZFZMW6U 23.5.]
*[[Lavdon]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6TOA8N7 30.5.]
*J. Št: [[Zdihljeji po miru]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UNK6F0B8 6.6.]
*[[Hitzinger Peter|Podlipski]]: [[Pomenki o novih časih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AMVDT64D 13.6.] 
*[[Miroslav]]: [[Vodila pridnim kmetovavcam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSWGQTFO 13.6.]
*[[Kresni žarki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MVTY3R95 27.6.]
*[[Jožef Virk]]: [[Slovenci smo!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RW5GCY07 4.7.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Poletni večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N24H6699 11.7.]
*[[Cigler Janez|Višnjagorc]]: [[Zmota]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M19OFZGB 25.7.]
*[[Hitzinger Peter|Podlipski]]: [[Kje Slovenija živi?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XDMEQ5QP 1.8.]
*[[Jožef Virk]]: [[Slovensko dekle]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8G4V13Z 8.8.]
*[[Hitzinger Peter|Podlipski]]: [[Slovenija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSS3X0XO 22.8.]
*[[M. Valjavec]]: [[Seničice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WGH7N02T 12.9.]
*[[Govorica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9CKA3E 19.9.]
*[[Narodna pesem na Cesarja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q4PVYVHF 19.9.]
*[[Jela Tom.]]: [[Prijaznost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4S7M1HUL 3.10.]
*[[Godovnica cesarjeva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RR142M47 3.10.]
*[[Visokospoštovanimu gospodu Lukatu Martinaku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IN6H3J2L 24.10.]
*[[Ivan Dravotin Šamperl]]: [[Kazavec ceste]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V7PBN2PD 31.10.]
*Miroslav [[Vodniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ONXJNT3 7.11.]
*Jaka [[Jezična igračica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSMMBSRD 12.12.]
*M. [[Čehovin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MOGQIDYB 19.12.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[Janez Bleiweis]]: [[Žalostno oznanilo in prijazno povabilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-82AWLFFP 14.2.]
*[[Dr. Wildnerjeve bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z5SN3YJ6 21.2.]
*[[Napoved novih lepopisnih bukev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75MZRE5L 29.8.]
*[[Nove slovenske bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MAZ64FE 23.5.]
*[[Nova slovanska knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NKJA8NFX 4.7.]
*[[Nove slovenske knjige]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZYONKSS5 19.9.]
*[[Nova knjižnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IEKM1LV8 7.11.]
*[[Oznanilo imenitne nove knjige]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRIKHRVQ 3.10.]
*[[Priporočilo novih bukev za mladost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFG368KO 18.7.]

'''Proza'''
*[[J. Zepič]]: [[Povedka od Ljubjanskiga dohtarja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5Z0M8RH7 7.2.]
*[[Kralj kmečkih zapravljivcov in njegovih pet ministrov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H1EZQH3S 28.2.]
*[[Odkritoserčne misli nekiga kmeta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UUQLOSUV 28.2.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JI6JD676 27.6.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61BWUVHY 11.7.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-259GHLTO 18.7.]
*[[K.]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A9W83HI9 8.8.]
*[[K.]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U8PDLWQ6 15.8.]
*[[O.]]: [[Resnična smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JYZLPPWO 29.8.]
*[[Jožef Virk]]: [[Le hitro v černe bukve ž njim!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K920BKW8 29.8.]
*[[K.]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P6H77A06 5.9.]
*[[Resnična prigodba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFO01ED3 10.10.]
*[[Dopis Krajnskiga, Jurčeta Jurčetu na Dunaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C0IQQKNQ 17.10] !!! ALI JE TO PROZA??
*[[Pogovori v gostivnici]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPQCPSQZ 24.10.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDOUN3XB 28.11.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5BN1F7NN 12.12.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Opomin bravcam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6PZVPBMO 03.01.]
*[[Mihael Peternel]]: [[Ktere imena mescov so prave?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TWV63USJ 3.1.] (celotno besedilo)
*[[Jožef Poklukar]]: [[Kako dolgo še ne bomo lažnivosti svojiga pravopisa slovo dali]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IIQB4IG2 10.1.] (celotno besedilo)
*[[Franc Serafin Metelko]]: [[Sloven ali Slovan, pa ne Slavjan ali Slavijan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CYVBOSSH 17.1.]
*[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PLHEVTO2 23.5.]
*[[Lavdon]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6TOA8N7 30.5.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Od slovenskih napisov na pismih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N39ECECV 29.8.]
*[[D.]]: [[Zastran slovenskih imen mescov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YL7EG0PA 12.9.]
*[[Vikencij Paulavič Ravinski]]: [[Še nekaj zastran imena Slovan ali Slavjan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YS2YA5ZR 7.11.]
*[[Zdihljeji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49EC6H8I 14.11.]
*[[Janez Hašnik]]: [[Kdor je silen, več dobi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B0GB9EZD 21.11.]
*[[Odgovor zastran ,,skutnika.&quot;]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7QMT3VIO 26.12.]
*[[Hicinger Peter|Podlipski]]: [[Mala slovenska stran s zlo razločnim jezikam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8S4710GV 12.12.]

'''Pregovori'''
*[[Janez Zupan]]: [[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MJNW411C 7.3.]
*[[Janez Zupan]]: [[Slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2C550C8F 18.4.]
*[[Matevž Ravnikar]]: [[Stari slovenski pregovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2FJ83HQE 25.4.]
*[[Kmetijski poduki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GKE45446 6.6.]

'''Uganke'''
*[[France Prešeren]]: [[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V2AJE28L 14.3.]

'''O statusu slovenščine'''
*[[Slovenci-slovenski jezik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI 3.1.]
*[[Alojzij Reš]]: [[Gospodu in njegovim pomagavcam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BDCRLMSD 9.5.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Pišmo, kakor smo pisali!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKII5XM1 16.5.]
*[[Valentin Vodnik]]: [[Kaj Vodnik od nas Slovencov in slovenskiga jezika na dalje piše]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJW71VPF 16.5.] (celotno besedilo)
*[[Kako naj bi se postave in druge oznanila v slovenski jezik prestavljale, de bo prav]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MXKAC5SW 6.6.] (celotno besedilo)
*[[Janez Bleiweis]]: [[Odperto pismice gosp.profesorju R. v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5DCOC5E9 20.6.]
*[[Oglas slovanske knjigarnice v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRJIT3K8 11.7.]
*[[Anton Martin Slomšek]]: [[Dolžnost svoj jezik spoštovati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CSVVMVXA 18.7.] (celotno besedilo)
*[[U.]]: [[Slovenska drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0D1SD69L 29.8.]
*[[Kako bi se dala v vsaki soseski bukvarnica napraviti?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7XS8CN0B 5.9.] (celotno besedilo)
*[[Dobrovoljic]]: [[Slovenska drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-391KO1SU 3.10.]
*[[Uren kovač Slovenskih besed]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1R7WAPI6 31.10.]
*[[Vesel naj bo, kdor brati zna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L9N8V7E 14.11.] (celotno besedilo)
*[[Slovenci!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6CILL5ZX 21.11.]
*[[Nekaj zastran deržavniga zakonika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZYAOAQG 19.12.] (celotno besedilo) 
 
'''Prevodi'''
*[[Friedrich Schiller]]: [[Iz Mesinske Neveste]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LDNXO596 9.5.]

'''Gledališče'''
*[[Oznanilo slovenske igre v Ljubljanskim gledišu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CKGZPMF6 5.9.]

''' Narava in družba'''
*[[Mihael Mrvič]]: [[Rimljanska cesta skozi gojzd Hrušico]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6KTGDRLY 3.1.]
*[[Kaj imajo naši kmetje noviga začeti, in kaj stariga obderžati?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MSU4AP26 17.1.] (celotno besedilo)
*[[Janez Pirnat]]: [[Dopis slovenskiga vojaka iz Laškiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6MO2RFV 31.1.]
*[[Od regrutiranja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M22XSRON 28.2.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Moje misli Slovencam v prevdarek!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZJY2PYK 28.2.]
*[[Volitve za Frankobrod na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T2QRXLNV 7.3.]
*[[Nova vstava]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHGTPVYZ 14.3.]
*[[Luka Jeran]]: [[Slovaki ali Slovenci na Ogerskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EZ8AUNM0 14.3.] 
*[[Nova postava zastran lovskih pravic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHTDAQ1D 21.3.]
*[[Svila (žida) in kupčija z njo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OP9S228L 21.3.]
*[[Povabílo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HA3CAT58 21.3.]
*[[Ljubljana na Koroškim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NZRC800R 21.3.]
*[[Prisežni možje in prisežne sodbe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5W5SJQMG 28.3.]
*[[Postava zastran odkupljenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JXDR0CM1 4.4.] (celotno besedilo)
*[[Janez Bleiweis]]: [[Spomin na Dunaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4WB7DRA5 11.4.] 
*[[Kakó se v druzih deželah z odkupljenjem desetine, tlake in drugih davšin ravná]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IRMH9VCX 18.4.]
*[[Fidelis Terpinc]]: [[Iz kmetijskiga zbora na Dunaji (Fid. Terpinc)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q07TUH5B 18.4.]  
*[[Prijatelski pogovori s kmeti in mestniki v novih rečéh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-88WJ4VPH 25.4.] (celotno besedilo)
*[[Jožef Orel]]: [[Iz kmetijskiga zbora na Dunaji (Jožef Orel)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFQCUA62 25.4.]  
*[[Hironim Ullrich]]: [[Iz kmetijskiga zbora na Dunaji (Hironim Ullrich)]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-838ZGF59 2.5.] (celotno besedilo)
*[[Zedinjenje krajnske, goriške in istrijanske dežele v eno kronino deželo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZUIXHO6B 27.6.] (celotno besedilo)
*[[Vabílo k učenim natoroslovskim pogovoram v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUZI7WVT 27.6.] (celotno besedilo)
*[[V ktere politiške in sodniške kantone bo Krajnska dežela v prihodnje razdeljena?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B09B1XQ1 4.7.]
*[[Kako se kolere ogibati, in kako takrat živeti, de bo prav]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60AN8M1A 11.7.]
*[[Še nekaj zastran zjedinjenja Krajnske dežele z Goriško in Istrijansko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1OVQCK9O 11.7.]
*[[Od novih politiških gosposk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1R1X3VVQ 11.7.]
*[[Janez Bleiweis]]: [[Kako s človekam ravnati, kteriga je kolera napadla in kjer ni zdravnika na pomoč]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPPOWJC8 18.7.] 
*[[Le pravično!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GGR4SBMI 18.7.]
*[[Andrej Fleischmann]]: [[Natoroznanstvo je vsakimu človeku silno potrebno]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SBAOVOIY 25.7.] (celotno besedilo)
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Nasprotnikam slovenstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-02XCQPO6 1.8.] (celotno besedilo)
*[[J. Korban]]: [[Kratek ozir na Poljance]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-34HCTFQL 8.8.]
*[[Daljni pogovori v Ljubljanskim muzeumu 22. rožnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SCLZVGT 8.8.] (celotno besedilo)
*[[Jožef Virk]]: [[Šolska veselica v Ulimjim na Štajarskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K3V0PDTY 8.8.]
*[[Prošnja Ljubljanske mestne srenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQ8L0TR0 15.8.]
*[[Miroslav Vilhar]]: [[Zgornjim Pivčenam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6UN4LS2X 22.8.]
*[[Potréba zdravilske šole v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MGXEZ3V 5.9.]
*[[Daljni pogovori v Ljubljanskim muzeumu mesca maliga serpana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-94NDAQS6 12.9.] 
*[[Janez Bleiweis]]: [[Nekaj od kmetijstva na Laškim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MHUUEN8V 19.9.]
*[[Častitim komisíjam za nove sodniške in politiške vradnike na Koroškim in Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0RC945L1 19.9.] 
*[[Ponovljen rodoljubin klic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-640BYAQ8 26.9.]
*[[Oroslav Caf]]: [[Glas iz Štajarskiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QLCJE6LZ 26.9.]  
*[[Potreba slovenskih šol po deželi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GITQ3K9W 3.10.]
*[[Novi cesarski patent za gruntne in hišne davke za prihodnje léto 1850]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PSUCOUFS 17.10.]
*[[Jožef Resnik]]: [[Žalostni stan učiteljev po deželi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8WDW7XDX 24.10.]  
*[[Nekoliko iz ministerskiga načerta, kakó naj bi se prihodnjič gimnazijalne in realne šole po Avstrijanskim vravnale]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HV6OCCVK 31.10.] 
*[[Večerni natoroslovski pogovori v Ljubljanskim muzeumu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJC0LVEY 14.11.] (celotno besedilo)
*[[Deželna komísija za izpeljavo zemljišniga oprostenja za Krajnsko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVHJ7RMZ 21.11.] 
*[[V zadevah slovenske enakopravnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-957U93W2 5.12.]  
*[[Kako so se sedanje avstrijanske dežele skupej zbrale]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-50N2B4XB 12.12.] (celotno besedilo) 
*[[Kaj Slovencam manjka?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NC6T20OE 26.12.]

==1850==

'''Poezija'''
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Posvečeno bodi tvoje ime!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-70Q25P7A 23.1.]
*[[Andrej Praprotnik]]: [[Obetje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q4WOFW2E 30.1.]
*[[&quot;Iz visoke pesmi J. Koseskiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UOCZBTU7 27.2.]
*[[Miroslav Vilhar]]: [[Vesoljnimu svetu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S2L0J0XF 3.4.]
*[[Jovan Vesel Koseski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L76AD34F]
*[[Kamnogorski]]: [[Žaljice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5R58B23Y 29.5.]
*[[L. Kamnogorski]]: [[Radecki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NC9S610M 24.7.]
*[[Ivan Dragotin Šamperl]]: [[Žirovnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LVCTXQAS 11.9.]
*[[Lovro Toman]]: [[Zdravlica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YWXNJAC 20.11]

'''Proza'''
*[[Andrej Praprotnik]]: [[Kmet, ki se je v 14 dneh brati in pisati naučil]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TBR5Q7BM 16.1.]
*[[Smešna pa resnična prigoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A2RDGJNH]
*[[Kaj kmetje v neki vasi store, da bi se jim les ne kradel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7WLPXE05 18.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q3VRCOB1 25.9.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Ali po novim ali po starim?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q0TNJ1GW 2.10.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[J. Kapelle]]: [[Zastran besede skutnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D3C8N0TM 23.1.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[ Skythae, Skuti, Skutje ali Skutniki, in Skythia, Skutje, Skutija, Skutško ali Skutno]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RMXA439Z 30.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AGBT9CH8 27.2.] (celotno besedilo)
*[[Od omike slovenskiga jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IH07PZG7 12.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OG6K32UO 19.6.]
*[[Jurij Grabrijan]]: [[Srenja ali županija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RIQ990J7 31.7.]
*[[Jurij Grabrijan]]: [[Pomenki v besedah župan županija nadžupan nadžupanija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P874Y49N 11.9.] (celotno besedilo)
*[[Še eno oglasilo zastran besede „župan“ in „nadžupan“]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KP2JG5B6 9.10.] (celotno besedilo)
*[[K pomenkam zastran besede „županija“]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RPKZPXMO 9.10.]
*[[Jernej Lenček]]: [[Nasvet novih mesečnih imen za vse Slovane]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-233P6SMB 20.11.]


'''Članki o leposlovju'''
*[[Janez Levc]]: [[Slovenski lepopisni izgledi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAGRSFNO 6.3.]
*[[L. Kamnogorski]]: [[O Prešernovim spomeniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MW4YC2VH 10.4.]
*[[Nova knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SKJ10LRA 5.6.]
*[[Stefan, srečni kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFZH7C2W 16.10]
*[[Živkov]]: [[Nova slovenska knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BREOI0W5 4.12.]

'''O statusu slovenščine'''
*[[En izgled, kako potrebno je, de se vradniške oznanila po deželi v domačim jeziku pošiljajo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8896R7HA]
*[[Novičar iz slovenskih krajev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BM6VHGPO 11.9.]
*[[Josip Mencl Venceslav]]: [[Stari zoperniki mlade slovenšine]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7R4OPEH2]
*[[Kdaj bojo kantonske poglavarstva s županijami v slovenskih krajih svoje opravíla v domačim jezika obravnovati začele?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-23OTO9Z5 2.10.] 
*[[Zastran pripravnosti slovenskiga jezika za sodnijske zapisnike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QM2E76SP 20.11.] (celotno besedilo)
*[[Novičar iz slovenskih krajev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PQ2TJPNC 24.12.]

'''Prevodi'''
*[[Iz Šafarikovega Narodopisa]]: [[Pravlica od stvaritve sveta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTTWDC9L 2.1.]
*V-c: [[Kmet pravi, kaj de bi ne tel biti]] (pr. [[J. Kastelit]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSFOJQL6 9.1.] 
*[[Slovenske narodske pesmi v nemško prestavljene]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P5GTQBBS 30.10.] (celotno besedilo)

'''Gledališče'''
*[[Slovensko glediše]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZZZ0U0P 10.4.]
*sn: [[Slovenski igri v Ljubljanskim gledišu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NWU7O6PS 26.6.]
*Vr: [[Čudne umetnosti brez copernije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CT7XWS4H 3.7.]

'''Narava in družba'''
*[[Misli o novim letu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YOBGGQ52B 2.1.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Od kod so prišli Slovani v svoje sedanje kraje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4K1072G5 2.1.] (celotno besedilo)
*[[Mihael Ambrož]]: [[Od zemljišne odveze]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UJNDNRQ4 9.1.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Kmetijstvo in obertništvo vkupej]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FLTH899H 16.1.]
*[[Začetek kovaške in živinozdravske šole v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P0M4ZS8T 16.1.] (celotno besedilo)
*[[Korel Ullepič]], [[Ernest Lehmann]]: [[Naznanilo predsedništva deželne komisije za oprostenje zemljiš na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBHCWD51 30.1.]
*[[Telegraf ali daljnopisnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SNNKE252 6.2.] (celotno besedilo)
*[[Mihael Ambrož]]: [[Od zemljišne odveze na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NNYVX00W 6.2.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Od davšin gostačev in bajtarjev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N8SQ2NOI 13.2.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Od vodnih činžev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OVRJCCII 20.2.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Od tlake za ribštvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KHQ2SAA 27.2.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Od povišanja činža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4TBN3C8L 6.3.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Potreba novih srenjskih naprav]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XEDBVKF 13.3.]
*[[Pregled hudodelstev, ki so bile dopernešene v mnogih deželah našiga cesarstva v 4 létih, to je, v létu 1845, 1846, 1847 in 1848]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HTQWS72V 13.3.] (celotno besedilo)
*[[Mihael Ambrož]]: [[Nove fužine]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XS145DV0 20.3.]
*[[Jernej Arko]]: [[Nesreča ognja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PD1YLDLB 20.3.]
*[[Ali bojo imele srenje velike in težavne opravíla ali ne?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7PX46B67 27.3.] (celotno besedilo)
*[[Jožef Bevk]]: [[Popis Cerkniškiga jezera na Notrajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRKSI2E3 3.4.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Od oprostenja zemljiš]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5REX0HM0 10.4.]
*[[Lovro Toman]]: [[O Prešernovim spominku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MW4YC2VH 10.4.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Splošno razjasnjenje zastran davšin, ktere bi imele nehati brez odškodovanja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A9E3P0HN 17.4.] (celotno besedilo)
*[[Ktere opravke je krajnska deželna komisija za odvezo zemljiš o poslednjih kvatrih dokončala]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDBP6QDS 24.4.]
*[[Od fabrik v Ljubljani in okoli Ljubljane]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WFZIYWZO 24.4.]
*[[Prihod cesarja Franca Jožefa v Ljubljano]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ON7AMNXK 15.5.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Od mitnih in kupnih gruntov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K5OFWTEG 15.5.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Od kantonskih cést]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JROSVXDF 15.5.] (celotno besedilo) 
*[[Korístnost rastljínoznanstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VL7CYA9W 22.5.] (celotno besedilo) 
*[[Kako bojo sodbe po novih postavah?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M9V8RP2R 29.5.] (celotno besedilo)
*[[Mihael Ambrož]]: [[Prijazen svèt v zadévah zemljišniga oprostenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F7DKWOBL 5.6.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Še nekaj od zemljišniga oprostenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I5Z9LWPV 19.6.]
*[[Jožef Orel]]: [[Dobrovoljna beseda, kako naj se kmet pri odkupovavnih komisijah grajšinskih davšin zaderží, kteri se želí škode varovati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DXYY20YX 26.6.] (celotno besedilo) 
*[[Mihael Ambrož]]: [[Satan ljuliko seje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HMU78HN4 26.6.]
*[[Miha Debelak]]: [[Dopis iz Istrije 3.7.1850]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2SYKI5U 3.7.]
*[[Andrej Einspieler]]: [[Omika in izobraženje Slovencev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5TGRWYP2 10.7.] (celotno besedilo) 
*[[Jurij Kosmač]]: [[Franc Ant. žlahtni Steinberg]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IEGRTEUD 10.7.]
*[[Nekaj od očitnih sodb po novih vstavnih postavah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LQV3LI3M 31.7.] 
*[[Svèt našim županíjam po Slovenskim, kako naj bi se po izgledu ptujih deželá nove postave zoper ogenj vstanovile]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZKCD0VG 7.8.] (celotno besedilo)
*[[Vesela prihodnost Krasa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B2QJ3CGH 7.8.] 
*[[Ljubljanskimu močvirju se nova vesela danica bliší]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RL4CC526 14.8.] 
*[[Nekaj od šol po kmetih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EN35QFRV 21.8.] 
*[[Popotovanje skozi podzemeljske jame in votlíne v Planini in na Krasu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5NS0OWA1 21.8.] (celotno besedilo)
*[[Matija Vertovec]]: [[Ipavska bórja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VCNUMD8A 4.9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8G78JJU 16.10.] (celotno besedilo)
*[[Peter Hitzinger]]: [[Slovesnost v jami pod Malim gradam pri Planini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2T7CGSUM 11.9.] (celotno besedilo)
*[[Janez Bleiweis]]: [[Spomín popotovanja po Štajarskim in Gorenskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GYS87K40 25.9.] (celotno besedilo)
*[[Jožef Koller]]: [[Kakó pustimu Krasu vesélo prihodnost vstanoviti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J3IF0KRG 2.10.] (celotno besedilo)
*[[Andrej Fleišman]]: [[Goli in pusti Kras v 3 létih v mlade in seženj visoke boršte spreoberniti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y3LS2I7J 30.10.] (celotno besedilo)
*[[Jožef Juri Strossmayer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CRI8Z8T0 6.11.] (celotno besedilo)
*[[Perve očitne porotne sodbe v Celju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-63QX51HA 27.11.]
*[[Poslednja beseda o starim letu zavoljo zemljišniga oprostenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z9ITDFQ8 24.12.]

==1851==

'''Poezija'''
*[[Podlipski]]: [[Za novo leto]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONK81YTD 1.1.]
*[[Novoletne pesmice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3RPGXMUF 8.1.]
*[[P-n]]: [[Snubač na ponudbo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SKN03M3I 29.1.]
*[[Janez Trdina]]: [[Zadnje besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-24WE7D90 12.3.]
*[[Kobe]]: [[Narodna pesem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KFSC7OZ3 23.4.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Mojimu narodu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFYMKA8S 30.4.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Na planini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CQBW2KZS 11.6.]
*[[Jožef Žemlja]]: [[Poletni večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJWUIX3S 18.6.]
*[[Miroslav]]: [[Sveta gora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S77CD9MA 25.6.]
*[[Miroslav]]: [[Moj vertič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLB21I0R 2.7.]
*[[Miroslav]]: [[Kitica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RE7A0UYL 9.7.]
*[[Urban Jarnik]]: št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4PQ3LJBA 23.7.]
*[[Narodska pesem iz Liburnie]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2HULTU4R 6.8.]
*[[Narodska pesem iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SVU9BWE2 13.8.]
*[[Narodska pesem iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANNBKSZP 3.9.]
*[[Narodska pesem iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MRS1BY32 22.10.]
*[[Jožef Hašnik]]: [[Spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5DZK53IN 26.11.]
*[[Ko solnce prot večeru umirajoče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R5JSPOTO 17.12.]
*[[France Prešeren]]: [[Naj se učenost in ime]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R5JSPOTO 17.12.]

'''Proza'''
*[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MRNPN21 1.1.]
*J.Š.: [[Umniga kmetovavca bukvarnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A553R3GL 12.3.]
*[[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KUT37M7M 21.5.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6N3KNRR ]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6N3KNRR 6.8.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Nova knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MIT7VQ0X 1.1.]
*[[Slovenske besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8N7GZR6 29.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFARY5E3 5.2.] 
*[[Jeran]]: [[K slovenskimu berilu za pervi razred]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SCLEDNL6 18.3.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZALGPAYI],
*[[K stari zgodovini slovenskiga jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH7OI26O 28.5.]
*[[V jezikoslovnih zadévah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4TWYF3JF 18.6.]
*[[Naznanilo prihodnje izdaje noviga, občno-slovanskiga zraven tudi nemškiga, francoskiga in laškiga, in po dopustljivosti okoljšin tudi vesolniga ali celosvetniga alfabeta s priloženo kratko predlago samiga slovenskiga v poskušnjo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WCQ0DSYE 2.7.]
*[[O zadevi slovenskiga pravopisa tujih beséd]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6K0APOLJ 9.7.] (celotno besedilo)
*[[Podlipski]]: [[Kdo kaj ne sme, in kdo ne]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9P6SHDKJ 30.7.]
*[[O zadevah eniga samiga slovanskiga jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WNH177P0 13.8.] (celotno besedilo)
*[[Oroslav Caf]]: [[Staroslovenski in vseslovanski književni jezik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TG2M4TRB 8.10.] (celotno besedilo)
*[[Književni jezik nemški - in pa književni jezik slovanski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q2N3R3M9 5.11.]

'''O statusu slovenščine'''
*[[Jakoslav Prifarski]]: [[Nekaj od ljudskih šol na Krajnskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MZAVB0XE 5.2.]
*[[Slovensko berilo za 1 gimnazijalni razred]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4AEONJZJ 26.2.]
*[[Kako bi se mi Slovenci v književnim jeziku zjedinili?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HAPEV7WY 2.4.] (celotno besedilo)
*[[Odgovor na vprašanje besed „Slovén“, „župan“, „župnik“]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QHCXECJV 2.4.]
*[[Ptuji jezik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WO7Q4R1H 2.4.] (celotno besedilo)
*[[Slovansko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S0DMXCJS 16.4.]
*[[Nikar obupati zavolj pravične obveljave slovenskiga jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IL6M14X1 28.5.]
*[[Novičar iz slovanskih krajev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHI3QAWU 5.11.]
*[[Jugoslavenska književnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNIP0F3R 24.12.]

'''Prevodi'''
*[[Gorska žena in radovednot žena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZ6ITJB1 21.5.]
*[[Friedrich Schiller]]: [[Mesinska nevesta]] (pr. [[Jovan Vesel Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JQDKPGYI 17.9.]

'''Gledališče'''
*Xp: [[Iz Celja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZWF59Y4 10.12.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[Gospodam pisateljem in založnikam slovenskih Knjig]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N9YDII80 29.1.]
*[[Nekaj iz Vesne]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N3ASU2OR 5.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CWC1QADL] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HEV32WQQ 26.2.]
*[[Janez Bleiweis]]: [[Zastran Linhartoviga nagrobniga spominka]], št. [[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7LE6YR6H 26.3.]]
*[[Anton Janežič]]: [[Književna novica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8B5ZP9TD 17.12.]

'''Narava in družba'''
*[[Jožef Koller]]: [[Potreba gore in hribe boljši obdelovati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BPJ2E7I2 1.1.] (celotno besedilo)
*[[Naznaník novih postav, ktere je bolj sploh vediti potreba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2P8WCO18 1.1.]
*[[Mihael Ambrož]]: [[Dobrovoljen svet, kako se je v županijskih zborih obnašati in govoriti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EHLIBZTB 1.1.]
*[[Od Bohinja kàj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PEGIBX4I 8.1.] (celotno besedilo)
*[[Nova dacna ali mitna tarífa za vse dežele avstrijanskiga cesarstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61U83SGK 15.1.] (celotno besedilo)
*[[Kaj so notárji?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-764JKZ00 5.2.]
*[[Jožef Koller]]: [[Razgled tega, kar se je dozdaj zastran pogojzdenja Krasa očitno razglasilo in priporočilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA8E9YQU 12.2.] (celotno besedilo)
*[[Opravila notárjev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CA8JQE4U 12.2.]
*[[Premišljevanje o porotnih sodbah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LQCKG1W9 12.3.] (celotno besedilo)
*[[Kdo hodi no Dunaj trape lovit in zakaj se pusté naši kmetje sleparjem trapati?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P3VGPC1D 2.4.]
*[[Glas iz Krasa za obdelanje Krasa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XEO6XT9C 2.4.] (celotno besedilo)
*[[Cesarski ukáz zastran naprave odškodninskiga zaklada za oprostene zemljiša]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3563CDS  23.4.]
*[[Od ljudskih šol po slovenskih deželah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0XFV5JON 23.4.] (celotno besedilo)
*[[Pogled po slovenskim svetu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KKLICY01 14.5.]
*[[Franc Pirc]]: [[Dopis iz Amerike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PS0FRIEM 28.5.]
*[[Nova postava za nastánjenje vojakov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J6ZH6QLN 4.6.] (celotno besedilo)
*[[Andrej Švegel]]: [[Od podzemeljskih jam na Gorenskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-881R2SKK 4.6.]
*[[Mili glas iz Notranjiga v gojzdnih zadevah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-89S1CQGO 11.6.] 
*[[Franc Pirc]]: [[Še en dopis g. Pirca iz Amerike 11.6.1851]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJ3CBFD5 11.6.]
*[[Matevž Ravnikar]]: [[Razposeljenje pervih ljudí v slavjanskim obziru]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8F4FTDMR 11.6.] (celotno besedilo)
*[[Franc Pirc]]: [[Še en dopis g. Pirca iz Amerike 25.6.1851]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U3UNUGQV 25.6.]
*[[Kako rokodélski stan na boljši pripraviti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XYPUNHSE 9.7.] 
*[[Naš vék in pa gosence]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JFLJV27W 9.7.] (celotno besedilo) 
*[[Spomín na Ljubljano in Krajnsko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PEI4PXA0 16.7.] (celotno besedilo)  
*[[Sončni mrak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YXWN1V3O 23.7.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Ne kradi!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-53ZC33H7 6.8.] (celotno besedilo)

*[[Pogled po Senožeški okolici na Notrajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IUGAX09C 17.9.]
*[[En večer na gori nad Soderšico]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1SNG0G1C 24.9.] (celotno besedilo)
*[[Matija Vertovec]]: [[Poslednje pismo rajnciga gospod Vertovca vredniku Novíc]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CO3S6A49 1.10.]
*[[Še nekoliko od zamaknjene na gori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ZU7EEH0 15.10.]
*[[O zadevah poglavnih ljudskih šol na Krajnskim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YDDAJBYD 12.11.] (celotno besedilo)
*[[Pogled v Černagoro]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4KVC94C 3.12.] (celotno besedilo)
*[[Še nekaj od zamaknjenih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RVXD6RTR 10.12.]
*[[Jurij Kobe]]: [[Pogled na „mirno goro“]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5D0AAYQL 24.12.]

==1852==
'''Poezija'''
*[[Novoletnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7R7TONOK 3.1.]
*č: [[Minljivost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CP6B39HW 10.1.]
*[[Andrej Praprotnik]]: [[Pesmica o snegu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EOGRC5YT 17.1.]
*[[Marko Kobe]]: [[Narodna pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCTGAOU0 14.2.]
*P.H.: [[Zadovoljni kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIOO822L 7.2.]
*[[Tolažba pozimi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LGER9FUC 18.2.]
*[[Marko Kobe]]: [[Narodna pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Z8J99HA 25.2.] 
*[[Jožef Virk]]: [[Prave sreče dom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCEZD6XZ 28.2.]
*[[Anton Martin Slomšek]]: [[Iskrenim Slovencom]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZ2PTVTF 3.3.]
*č.: [[Življenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XM2UXPYU 10.3.]
*[[Narodska pesmica iz Liburnie]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZX0INJQ 13.3.] 
*[[Matevž Ravnikar|Poženčan]]: [[Traven]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S67S021M 17.3.]
*[[Marko Kobe]]: [[Narodna pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0S5S961Z 20.3.] 
*dr. A. [[Njega dni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B8OPAOWF 24.3.]
*[[Domovina]]: [[Iskrice hvaležnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LQA4YGM0 3.4.]
*M. H. [Pirhi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YRGNXACE 7.4.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Kmet v risu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-INHVWOZ1 10.4.]
*[[Marko Kobe]]: [[Narodska pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6FY43ZXK 14.4.]
*[[Kaj je prijatel?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BT2UR8A2 17.4.]
*[[Anton Žakelj|Rodoljubski]]: [[Gorica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BL73DH5S 21.4.]
*[[Andrej Praprotnik]]: [[Moj dom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2SZK2JR5 24.4.]
*[[Marko Kobe]]: [[Narodska pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITGQKSPP 1.5.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Mila Tičica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1M8AA2H1 5.5.]
*I-č [[Zapuščena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CIOMGWKY 8.5.]
*r [[Sreče dom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C3HHMI9L 12.5.]
*J. V. [[Basen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZNYZG2VR 22.5.]
*[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Proklelje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2EZFCU61 26.5.]
*[[Miroslav]]: [[Postojnska jama]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VABKRITT 29.5.]
*C. [[Od kdaj pregovor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-45Y65LQE 1.6.]
*C. [[Od kdaj pregovor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-45Y65LQE 5.6.]
*[[Jožef Hašnik]]: [[Nesrečnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XGOKCP35 9.6.]
*[[Zagorska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8V79SYIX 12.6.]
*[[Jožef Hašnik]]: [[Nanos]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YOI9S1LS 16.6.]
*[[Marko Kobe]]: [[Narodska pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E6W21U6G 19.6.]
*J. D. [[Zlati čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3J9NVK2U 23.6.]
*[[Marko Kobe]]: [[Narodska pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1HXJ5PYC 26.6.]
*[[Miroslav]]: [[Slep rojen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PIHOOUER 30.6.]
*C-r [[Ob posvečenju spominka dr. Prešerna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RCML7WK6 7.7.]
*[[Anton Žakelj|Rodoljubski]]: [[Slavec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JESZQBVK 14.7.]
*[[Anton Žakelj|Rodoljubski]]: [[Mojstru pevcov!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BRYBDSX9 17.7.]
*-e- [[Mladeneč]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OY72V6F5 21.7.]
*[[Slaven na Laškim]]: [[Mravlja in kobilica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-01PZT5YM 28.7.]
*[[Marko Kobe]]: [[Narodska pesmica iz Poljan od Kupe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E68XW0H 31.7.]
*[[Svetec Luka|Podgorski]]: [[Hvala vinske tertice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GVCMJV7J 4.8.]
*[[Kraljič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LW7A5L1Z 18.9.]
*J. W-g. [[Ovca in ternjev germ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2LOP75N2 3.11.]
*Narodna slovenska pesem [[Voznik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B7SQEATI 6.11.]
*[[Miroslav]]: [[Pesem od železne ceste]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77U3MZ3Q 13.11.]
*C. [[Kaznovana skopuha]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ONIEVWR 15.12.]
*[[Rodoljubski]]: [[Slovenskimu narodu!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16C1VCFU 22.12.]
*[[Ivan Kukuljevič Sakcinski]]: [[Koleda k novemu letu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NWI6CS8W 29.12.]
*[[Vuk]]: [[Serbsko klagovanje za mertvimi]] (pr. [[Kobe]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NVZZG59R 21.4.]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5Y05139P 28.4.]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-70HOL01W 2.5.]

'''Leposlovje v narečju ali tujem jeziku'''
*[[Iz Orave na slovenskem Ogerskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSXYCR66 25.8.]

'''Proza'''
*[[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D6K6NRGE 25.2.]
*[[Kaj je boljši?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCHR76Z 24.3.]
*[[Drobtinice za kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CKTS8D38 16.6.]
*[[Franc Domicelj]]: [[Drobtinice za poduk in kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RE4Z51ID 30.6.]
*Z-c [[Za poduk in kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N3YJWGQ8 28.7.]
*St. [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A5YXN40J 20.11.]
*K-č [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V7MVWQ1E 27.11.]
*[[Podučnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSZD2DXS 14.12.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JHOC1KSB 4.12.]
*V-i [[Kratkočasna podučnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6JJNYMK5 8.12.]
*[[Janez Parapat]]: [[Kratkočasne povesti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0B062TAO 11.12.]

'''Biografije'''
*[[Življenje slavnih Slovanov - Juri Vega]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9EYO94D6 1.5.]
*[[Življenje slavnih Slovanov - Miklavž Kopernik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GXBOON7P 19.5.]
*[[Življenje slavnih Slovanov - Ivan Gundulič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SX7EN0EG 19.6.]
*[[Življenje slavnih Slovanov - Nikolaj Mihailov Karamazin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ME79Y34P 10.7.]
*[[Življenje slavnih Slovanov - Jožef Dobrovski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XSZUR5GE 21.7.]
*[[Življenje slavnih Slovanov - Janez Vajkard Valvazor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2ZJCNKBP 11.8.]
*[[Življenje slavnih Slovanov - Jan Amos Komenski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8X06ERLA 18.9.]
*[[Življenje slavnih Slovanov - Jan Amos Komenski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O69N3PWC 22.9.]
*[[Življenje slavnih Slovanov - Jernej Kopitar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T7T62TXV 2.10.]
*[[Življenje slavnih Slovanov - Jernej Kopitar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9N8MDBQB 6.10.]
*[[Življenje slavnih Slovanov - Igraci Krasicki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U3MXD2P6 16.10.]
*[[Življenje slavnih Slovanov - Mihael Vasiljevič Lomonosov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AIY4DF6J 13.11.]
*[[Življenje slavnih Slovanov - Gabriel Romanovič Deržavin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NSMYXY7E 27.11.]

'''Potopis'''
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....1.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z7CZ46X8 21.4.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....2.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QE4GS8IL 24.4.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....3.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y2LXYY3S 28.4.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....4.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WTYGRGS6 1.5.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....5.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MPEMHUH3 5.5.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....6.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWNJFODZ 8.5.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....7.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0SSK3JL2 12.5.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....8.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SMVAVCU9 15.5.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....9.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJBCAMK7 19.5.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....10.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SMVAVCU9 22.5.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....11.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UIN6TDGL 26.5.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....12.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EWRR06F2 29.5.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....13.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M4BU1JTR 1.6.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....14.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ACPID7YS 5.6.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....15.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E2B1TNJ3 9.6.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....16.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EAEOK8LA 12.6.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....17.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z2ZQH03B 16.6.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....18.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OIII22KQ 19.6.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....19.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TWM8QAY8 23.6.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po nekterih jugoslavenskih krajih....20.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KJA4JPR3 26.6.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....1.pismo....2.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZS9BYVZ3 14.7.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....3.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EG98DCVR 17.7.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....4.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N2E9LH07 21.7.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....5.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MPKLOO4K 24.7.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....6.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F3G3NNFP 28.7.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....7.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VLUWWH1E 31.7.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....8.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNO0VJ1 4.8.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....9.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASE18IQF 7.8.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....10.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QRP8MOJK 11.8.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....11.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-90E7GBJE 14.8.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....12.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-70CRYI96 18.8.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....13.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1IH04129 21.8.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....14.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XE6N5T2 25.8.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....15.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LHEFHHQD 28.8.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....16.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GCJBOVKG 1.9.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....17.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HA4E8JVI 4.9.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....18.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V8MVUYIC 8.9.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....19.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QRP8MOJK 11.9.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....20.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WB3FEVAJ 15.9.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....21.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O8CCX04R 18.9.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....22.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-853T5DOH 22.9.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....23.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ7ED5NZ 25.9.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....24.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKREFVPE 29.9.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....25.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FXBRCCKQ 2.10.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....26.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RF330OTR 6.10.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....27.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5LX6OY3D 9.10.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....28.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1O763Q9V 13.10.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....29.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U6S33DA8 16.10.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....30.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YS8FTHAH 20.10.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....31.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8HJNRX1Z 23.10.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....32.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I3NOZ36F 27.10.]
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po Laškim....33.pismo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FX6DIWHV 30.10.]

'''Uganke'''
*[[Matija Valjavec]]: [[Žegen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H4YJCYXI 28.4.]

'''Smešnice'''
*[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K8RHNRFJ 13.11.]
*[[Neven]]: [[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EZ7R6JPF 18.12.]

'''Prevodi'''
*[[Marko Kraljevič i Musa kesedžija]] (pr. [[Fran Cegnar]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XH8B2FQ6 21.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J3Y7314U 24.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXO6U38Z 28.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RKC74YGT 31.1.]
*[[Graničar]], (pr. [[Cegnar]]), št.[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SB8MURMM 21.2.]
*[[Karl Šneider]]: [[Roža]] (pr. [[ Fran Cegnar]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S5SXJ5ZB 6.3.]
*[[Boleslav Jablosnki]]: [[Sodni dan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLGI243G 3.7.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Ona]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8K9XZ4E0 7.8.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Davidova Harfa]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2ZJCNKBP 11.8.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Onkraj groba]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BUVKSFJM 14.8.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Divja gazela]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CY25GO9S 18.8.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Jokajte o njih!]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IF4EP19I 21.8.]
*[[Homer]]: [[Devetnajste bukve Homerove Iliade]], (pr. [[Jovan Vesel-Koseski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEJETOM4 28.8.][http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BP4ULO7N 1.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHHBCDP 4.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q6XTELKX 8.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB9DNBHC 11.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KKKH7C5 15.9.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Ob Jordani]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX5UNSSR 22.9.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Hephtova hči]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ3Q44HI 25.9.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Na grobi]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RTPYJ3F4 29.9.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Moj duh je mračen]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YSLP0RB9 2.10.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Nje smehljej]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H0AG95UF 6.10.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Dodelal si!]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SDEGVA1W 9.10.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Savlova pesem pred zadnjo bitvo]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SDEGVA1W 13.10.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Savl]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PDI9KRLD 16.10.]¸
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Vse je prazno! previ pridigar]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XIW5VTD 20.10.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Življenje duha 1, 2]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-677CS94I 23.10.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Življenje duha 3, 4]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JEH4ANME 27.10.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Vid Belščacarja]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-06GY779F 30.10.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Luni]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LJ3SMGD0 17.11.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Očitovavcu]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LJ3SMGD0 17.11.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - XIX]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VUNR5VH2 20.11.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Na da ko je Tit Jeruzalem sesul]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U8BJ24U9 24.11.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Ujeti pevec]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U071YBL3 1.12.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Pobitva Sennacheriba]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M8L9G46P 8.12.]
*[[Lord George Noel Gordon Byron]]: [[Hebrejske melodije - Iz Joba]], (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXIKWDE6 11.12.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QGT7ONWV 3.1.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-976UYKZ9 10.1.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0OY15HVB 14.1.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3QUDF8N 17.1.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S60TT7E6 21.1.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MN62YQ68 24.1.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BNSGEFG7 28.1.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IYJP54EY 31.1.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6KC73DWG 11.2.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SFUUYZO 14.2.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BAF1JHUA 21.2.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I3RI6OME 3.3.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BVEBI56M 6.3.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGWRVP1G 17.3.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE41X71Z 27.3.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G64Y4825 3.3.]
*[[Jurij Kobe]]: [[Kakošna knjiga je nam na kmetih sada j naj bolj potrebna?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1WHIVI6 3.3.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0OWFWTP 31.3.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28REP1HW 3.4.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ8Z2CO3 14.4.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L6C4KMB8 21.4.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C49L9PBN 1.5.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XIORXCYY 8.5.]
*[[St.]]: [[Nekaj o slovenskih pesmih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NX7BW5ZQ 15.5.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXUJXE4 22.5.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5O38I1S5 29.5.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N9ZKCS60 9.6.]
*[[Nove slovenske pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8V79SYIX 12.6.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN0YZOOA 16.6.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZEYU8VNN 23.6.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PSZ8VS5X 30.6.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PSZ8VS5X 3.7.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YODVYLIY 10.7.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZD374HOP 17.7.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JO0LLZ25 21.7.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QH9NC9C 24.7.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JTTQQ943 24.7.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FHU4UVO0 31.7.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z77JIKBR 7.8.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SWFFEO61 14.8.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWWQEDIK 25.8.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIRXROIF 4.9.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3FR907MR 11.9.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0XGAN71K 22.9.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PX2N2WAJ 25.9.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N84HLSSP 2.10.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-56875GAH 9.10.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8HEKOLC 30.10.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VO2ICFD1 10.11.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8Q81B93E 17.11.]
*B. [[Slovstvo o povestnici domači]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-670IG1RG 24.11.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NWS5O9TG 27.11.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HID06YL6 1.12.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QEZLK1IR 4.12.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCPU873J 8.12.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MWJ0Q0FV 18.12.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZDVOJ8GM 22.12.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4GHT1J2Y 25.12.]
[[Nove knjige]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85C27ZR6 25.12.]
*[[Fr. Cegnar]]: [[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPHVTWGY 29.12.]

'''O statusu slovenščine'''
*[[O zadevah društva sv. Mohora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQ33WW2P 7.7.]
*[[V zadevah knjig, po društvu sv. Mohora izdanih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWQY6A5L 28.7.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4VVJHS6A 7.8.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4OZUX1SJ 27.10.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZP7GB0X 18.12.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Pomenki o &quot;Zori&quot;]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2PWVFZ0 31.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LXC1YX76 4.2.]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K0ADD0F6 7.2.]
*[[Opazka jezikoslovna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D9LSW8KP 4.2.]
*[[Slovenčič]]: [[Jezikoslovske stvarice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5UOHBHW6 9.6.]
*[[Andrej Likar]]: [[Slovenske besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NVU1SNH1 31.7.]
*[[Andrej Likar]]: [[Slovenske besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9EXJJI8W 4.8.]
*[[Dostavek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NRGR5V39 4.9.]
*[[O slovenskem jeziku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYZZU787 30.10]
*[[Podlipski]]: [[Besedica o kovanji novih besed]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EZ9V56C1]
*[[Jakob Volčič]]: [[Nektere Liburnske besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PX42TI24 11.12.]
*[[Jakob Volčič]]: [[Nektere Liburnske besede]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K62HHOW9 18.12.]

'''Narava in družba'''
*[[Premišljevanje kako se prihodnjič povodnjim ubraniti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2RI47MJD 3.1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NGBSW6GU 4.2.] (celotno besedilo v dveh delih)
*[[Napoleonovci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XGBMXF7D 3.1.]
*[[Pravíla po kterih se ima prihodnje vladanje v kronovinah austrianskiga cesarstva vstanoviti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2JODSVE3 7.1.] (celotno besedilo)
*[[Ozir na oprostenje zemljiš na Krajnskim v letu 1851]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DAY9N5GA 14.1.]

==1853==
'''Poezija'''
*[[H.]]: [[Glosa za novo leto]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJT8V6JL 1.1.]
*[[Miroslav]]: [[Kaj maram!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QEBXLB82 12.1.]
*A. Ž.: [[Mlada Breda]] (pr. [[Anastazi Grun]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-36WFWGX2 19.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQ4P80JG 22.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ETQIURA 26.1.]
*-r: [[Up]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEQIQEQT 9.2.]
*[[Luka Svetec|Podgorski]]: [[Klepec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.]
*P. H.: [[Podobe življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U1OC6GZV 2.3.]
*[[Slavus Ambidravus]]: [[Gospodu Davorinu Terstenjaku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y0BL6BFO 30.3.]
*[[Slava umetniku!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7CVLPQJR 2.4.]
*[[Josip Radonievič]]: [[Življenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8B6YJCRW 6.4.]
*[[Tolažba tužnemu sercu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMX8A0PN 9.4.]
*[[Smert]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W5B1JUAB 13.4.]
*[[Narodna pesmica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U48BFTKF 16.4.]
*[[Jaka Zupan]]: [[Cesar Karl VI]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4Q91RZAO 4.5.]
*K. C. K.: [[Besedna zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4OHPIKRX 18.5.]
*[[Huda ura]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-POC9YJPU 25.5.]
*-č.: [[Pesmica o pomladi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-24MEVSDY 15.6.]
*-č..: [[Onem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-36RINNCD 2.7.]
*[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SLJ1XPWP 2.7.]
*[[Kaj so solze?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UN310FY4 6.7.]
*[[.....r]]: [[Prijatel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-62Q9XWAR 25.6.]
*[[Večeren sprehod]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T1OH2OV4 20.7.]
*-č.: [[Mladenčem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O6AUHLTQ 10.8.]
*[[Josip Novak]]: [[Sveti Matija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-08N7YBFB 27.8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4BSMFXI 31.8.]
*[[Delitev Jakšicev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSESE8K2 10.9.]
*[[Delitev Jakšicev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0EYIWVZE 14.9.]
*[[Josip Novak]]: [[Želja po domačii]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RK4ABF5S 5.10.]
*[[Andrej Kančnik]]: [[Zgodba na Krasu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QVE065KV 19.10.]
*[[Ivan Andrejevič Krilov]]: [[Samopašnikom!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2PXK9IGC 22.10]
*T....r.: [[O večernici]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S0FIZUDS 19.11.]
*[[Jožef Hašnik]]: [[Strah za strah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SRTNYX5G 3.12.]
*[[Jožef Schwegel]]: [[Gorska cvetlica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4XNBDZ5D 17.12.]
*[[Jožef Dernač]]: [[Svet večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H8TJVN5F 24.12.]
*[[Jaka Zupan]]: [[Krajnc obdolževan hrovatenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3NJXFAO 28.12.]
* ***: [[Življenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ZSF4U3S 31.12.]

'''Proza'''
*[[Jure Sodevski]]: [[Slovenske starice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWOJXKIG 1.1.]
*[[Preklic stare moriti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IVRVYK5 8.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TVACS6OW 12.1.]
*[[Neven]]: [[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URWIXO41 15.1.]
*[[C-r.]]: [[Povestnice za kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRRHSBIX 26.1.]
*[[Janko Pajk]]: [[Podučna povest za naše kmetovavce]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L8WLHEX0 29.1.]
*[[Jurij Kobe]]: [[Za poduk in kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NEXQY1J 29.1.]
*[[Janko Pajk]]: [[Podučna povest za naše kmetovavce]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KGBHU0FQ 2.2.]
*M. J.: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L72ZDMIX 19.2.]
*[[Za poduk in kratek čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CGHR6163 6.4.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L6I7NAA2 27.7.]
*K.: [[Kratkočasnice zvirne iz narečij]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NTSLDURV 6.8.]
*Dan. Ilir.: [[Za poduk in kratek čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8KI058AY 17.8.]
*[[Narodska povest]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUF8X3CZ 21.9.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8P3C566 24.9.]
*[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDI31ZT4 12.10.]
*[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IIXH5IQ1 15.10.]
*Dr B: [[Za poduk in kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9AZZ0FG 19.10.]
*[[Drobtinčica življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DWMQW86I 2.11.]

'''Biografije'''
*[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Fr. M. Appendini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRE9MN31 12.2.]
*[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Franc Andrej Cigler]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRE9MN31 26.2.]
*[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Jan Kolar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7F9NR9HV 16.3.]
*[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Ivan Popovič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8Q343GIP 9.4.]
*[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Dominik Zlatarič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRBDZOKX 14.5.]
*[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Tomaž Dolinar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QPRAMH4E 18.6.]
*[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Ivan Raic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5BZWT627 10.8.]
*[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Ivan Andrejevič Krilov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KF55QFN4 10.9.]
*[[J. Š.]]: [[Življenje starih slovanov - Jan Svatopluk Presl]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P5WJCHR6 1.10.]

'''Prevodi'''
*[[Nehvaležni sinovi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F1IIF1QE 8.1.]
*Po nemškem: [[Umirajoči labud]] (pr. L-r.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L5QER3CY 29.1.]
*Po češkem [[Furha]]: [[Pesem čeških muzikantov]] 
*Po češkem [[Zimsko spanje prirode]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-48EC6DW0 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q2VNSXWY 2.3.]
*Po nemškem [[Stari človek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49GYIMIE 20.4.]
*[[Ivan Andrejevič Krilov]]: [[Rak, labud in ščuka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZIUWR6GF 27.4.]
*Ruska narodna [[Jetnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TU2MXZ4P 11.5.]
*Serbska narodna [[Smert Marka Kraljeviča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99A8GI5B 14.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HHUAHVI0 18.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PAY8RCGJ 21.5.]
*Litvanska narodna: [[Lipova Harfa]] (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPCWZGMH 28.5.]
*[[Karl Muller]]: [[Obertnijske čertice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UZ0O9I88 16.7.]
*Po nemškem: [[Čudna smert tatu]] (pr. [[J. H.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2Z10KXP 21.9.]
*Serbska narodna: [[Oranje Kraljeviča Marka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MBLLUEFO 12.10.]
*Serbska narodna: [[Solnce in dekle]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZL32LIDO 2.11.]
*Orientalsko: [[Reka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L1NC01YE 23.11.]
*Orientalsko: [[Vprašanja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W7C92I8V 7.12.]

'''Leposlovje v tujem jeziku ali narečju'''
*A. Ž.: [[Mlada Breda]] (pr. [[Anastazi Grun]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-36WFWGX2 19.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQ4P80JG 22.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ETQIURA 26.1.]
*[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZSUTXE4Y 4.6.]
*[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ZL551BC 8.6.]
*[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B37BNCYO 11.6.]
*[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBW6D6WU 18.6.]
*[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZHLPSFH 29.6.]
*[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9TO5CFO5 13.7.]
*[[J. V.]]: [[Šege narodske po Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VWJOVPXN 3.8..]
*[[Balatino jezero]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQ6C3R12 24.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QW49WVWQ 28.9.]

'''O statusu slovenščine'''
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH7JMIYX 19.3.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZC9MYQCE 16.4.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XD2ZGKXD 13.8.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU7RAXHO 5.10.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQG8Y6SH 15.10.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URV2F3US 22.10.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Narodopisni in jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-340RS1Y4 29.1.]
*[[Narodopisni in jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KGBHU0FQ 2.2.]
*[[Narodopisni in jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIYK1S58 5.2.]
*J.V.: [[Jezikoslovske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZQ15ZAX 4.5.]
*J.V.: [[Jezikoslovske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JH68M4RP 15.6.]
*[[Ivan Navratil]]: [[Jezikoslovni pogovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LDHCX919 7.9.]
*[[Graberski]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3JOP89U 10.9.]
*[[Ivan Navratil]]: [[Kupa ali Kolpa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B7IL7A07 10.9.]
*[[Juri Kobe]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J9EVYYD0 21.9.]
*[[Ivan Navratil]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z29E0IKV 8.10.]
*[[Matej Cigale]]: [[Drobtinca iz slovenske slovnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZJBINE3 12.10.]
*[[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CRQ496WC 19.10.]
*[[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFEV2IBT 22.10.]
*[[Davorin Terstenjak]]: [[Jezikoslovna drobtinčica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W9Z1U3AW 2.11.]
*[[Anton Oliban]]: [[Slovniški pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K36KBD3J 9.11.]
*[[Franc Serafin Metelko]]: [[Slovniški pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PGS5NQZI 16.11.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Slovniški pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9JVRQG8O 23.11.]
*[[Juri Kobe]]: [[Slovniški pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OU4GRWHX 26.11.]

'''Izreki in smešnice'''
*[[Zlati izreki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JGZ8HF1G 14.5.]
*[[Zlate resnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RJ1N0LYJ 9.7.]
*[[Zlati izreki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G0SGQXP2 10.9.]
*[[Zlati izreki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0CYZ6HH3 17.9.]
*[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QGZ790D 26.11.]
*[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GKZXURIG 31.12.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YJCJP40Y 29.1.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RXCN5XST 2.2.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D3F7RQTD 9.2.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T2QE5WMI 12.2.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZEFVGV0 19.2.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YB5K5PGR 23.2.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HA0J0CUN 5.3.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QAJLEO8E 12.3.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9SXXUNAO 26.3.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNBKWGNP 6.4.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GYO73TVE 13.4.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9KNGRUVE 20.4.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9WMJIPFR 30.4.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SOEVNRRG 4.5.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W4GDEGBD 11.5.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRQH7307 18.5.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z2CD4CV4 8.6.]
*[[Terstenjak]]: [[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IM074LZM 22.6.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FPJ3X722 6.7.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IIZDAWEN 16.7.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ROUS5VZH 27.7.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LPTOUS0I 6.8.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B95DZV28 10.8.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RVPDYZ8Y 13.8.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XK4DLXJW 20.8.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDZWOHQR 7.9.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNHCEZ3W 7.9.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0TXE1EB 17.9.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUPB0566 5.10.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KZENRBJ9 19.10.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WVUZY5L6 22.10.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8F6O7N4 29.10.]
*[[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F2ZHW706 12.11.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NF7A7TQ4 23.11.]
*[[Družtvo sv. Mohora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BTZKWGVU 17.12.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CUPT6ERX 21.12.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMZ0YKK4 28.12.]

==1854==
'''Poezija'''
*[[Peter Hitzinger]]: [[Novo in staro]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3J3JS77M 4.1.] *
*[[Jakob Burja]]: [[Prerokovanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-43SVHLZE 11.1.] 
*[[Domače šege]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N31VHIUH 15.2.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Limbarska gora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-34NNH7UL 8.4.]
*[[Slovenski pisavnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NH1L001U 22.3.]
*[[Jož. Dernač]]: [[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRN8B0H3 15.4.]
*[[Vojtek Kurnik]]: [[Prihod pomladi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C4PW92BP 6.5.]
*[[Bernard Tomšič]]: [[Izplačana prevzetnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3TY2EFUK 31.5.]
*[[V. O.-n.]]: [[Napitnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LC5LF0MK 3.6.]
*[[Lovro Toman]]: [[Slovenije dar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y48820T2 10.6.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Kam in kje?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KLSIHJES 14.6.]
*[[Ivanu Koseskimu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RETKS01 24.6.]
*[[Josip Stritar]]: [[Josipini Turnogradski na prerani grob]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J7XQM9VH 28.6.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Zaperta smert]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQFCKK1M 1. 7.]
*[[Fran Levstik]]: [[Hrepenenje mladega pesnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7FJAARXF 5.7.]
*[[Franc Blažič]]: [[Stergar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ORLQ3ZD0 8.7.]
*[[Andrej Praprotnik]]: [[Moj vertec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K183ZDPM 12.7.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Žnjica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F3X8Z9MQ 22.7.]
*Janez: [[Pesem veselih mlatičev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-447F74IL 29.7.]
*Znojemski: [[Slovenski stric]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX2Y9OOF 2.8.] 
*Znojemski: [[Slovenski abece]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX2Y9OOF 2.8.] 
*[[Matija Valjavec]]: [[Rožica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LK1X65BG 16.8.]
*P.H.: [[Žanjice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AHENERQ5 19.8.]
*Znojemski: [[Čerka in duh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O9KQJK7V 23.8.] 
*Znojemski: [[De gustibus non est disputandum]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O9KQJK7V 23.8.] 
*[[Vodičan]]: [[Ni ga veselja za moje serce]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ER8MWGMQ 9.9.]
*Znojemski: [[Pogovor dveh Slovencev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9Y477VLK 16.9.] 
*[[J. Štefan]]: [[Novice nekaterim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UJCWO2WH 20.9.]
*[[Jurij Vodovnik]]: [[Juri Vodovnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J32UZEZY 23.9.]
*[[Jurij Vodovnik]]: [[Pohorske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PWJRHNFR 27.9.]
*[[V. Kurnik]]: [[Slovo planinarja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6E0189AN 30.9.]
*J.G.: [[Slovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FAA6TADG 7.10.]
*i.: [[Našim pevcom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D8QCDD42 14.10.]
*[[Josip Novak]]: [[Prodani sin in spokorjeni razbojnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A36KEE5B 21.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BBG7VA8 25.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X37O5691 28.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TH08SW6P 31.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PGMW5H8O 4.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XGUC3ZZM 8.11.]
*[[Andrej Praprotnik]]: [[Pozimi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KDFKOPN1 9.12.]
*[[Presvitlemu knezu Antoniju Alojziju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7WDQC3TO 16.12.]
*[[Znojemski]]: [[Celtogermansko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UJTZ2WD8 27. 12.]

'''Proza'''
*[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SCA2AH0A 7.4.]
*[[Kratkočasnice iz rusovsko-turške vojske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-10OQZ538 8.4.]
*[[Kratkočasno berilo: Lot jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QANARC1I 26.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ME8LO6D3 29.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UD1DSKVQ 3.5.] 
*Višnjagorski: [[Podučno-kratkočasne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YM1ABRZH 20.5.]
*[[Vuk Štefanovič]]: [[Kratkočasne berilo: Pametna sodba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5Z6M4KG7 31.5.] 
*[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R0BOS9XT] 
*[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C3DHIS0Z 19.7.]
*B: [[Tiho tiho]] ,št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J56FDHXL 2.8.]
*L.D.: [[Železnica v kuhnji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J56FDHXL 2.8.]
*M: [[Resnična zgodba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J56FDHXL 2.8.] 
*[[Jernej Levičnik]]: [[Zajterk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD8UD47P 9.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7HYQLGLZ 13.9.] 
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-29CRRWGT 20.9.]
*[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2LLL8S42 23.9.]
*[[Janez Trdina]]: [[Za poduk in kratki čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CQOTG5Z6 4.10.]
*[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E72JK6I7 11.10.]
*[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JNS8OECK 28.10]
*Cvetko: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BSTRL13L 16.12.]
*Nev.: [[Kratkočasneice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F26G31NN 27.12.]

'''Prevodi'''
*[[Clemens Brentano]]: [[Za poduk in kratki čas: Malo in veliko]] (pr. [[J Kuk]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SUD5SJT0 12.7.]
*[[Grof in mlinarjeva hči]] (pr. [[J. Stefan]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YXG2ZIA7 26.7.]

'''Jezikoslovna tematika'''
*[[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I5LSI6K0]
*M-O.: [[Slovstvine reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R4RD6N26 26.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IYDARCGD 30.8.]
*[[Slovstvene reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z5ONWBG0 6.9.]
*[[Vprašanje za slovenski slovnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GRLPBW5 16.9.]
*[[Janez Šolar]]: [[Slovstvine reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-38JK5AR3 23.9.]
*[[J. Navratil]]: [[Slovstvine reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2EKJSGO9 4.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OQS1IC61 11.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U8VOPNAW 15.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GUCH4W0E 22.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYHO0K0G 29.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQFAI7MV 9.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRQ7YGRP 23.12.]
*M.: [[Še nekaj o doveršivnih glagolih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPAPO55Z 20.12.]
*[[Davorin Terstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T26BML9N 27.12.]
*[[Starodomače slovstvo]], št.[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NX0KATVK 18.10.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IG3U1BR2 5.8.]
*[[Lovro Toman]]: [[O literarni zapuščini Josipine Turnogradske Tomanove]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AX138TD2 26.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IYDARCGD 30.8.]
*[[Nove slovenske bukvice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CW7NH1N 2.9.]
*[[Žiga Zois]]: [[Starodomače slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C0ESSH3S 21.10.]

==1855==

'''Poezija'''
*[[Znojemski]]: [[Koleda za novo leto]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XR6A3KTQ 3.1.]
*[[Verli mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-50HNEW2J 6.1.]
*[[Cesarska pesem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YSNL2959 10.1.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Mati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MCEODNF9 20.1.]
*[[Frančišek Svetličič]]: [[Ob vojski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RAK0WKLA 24.1.]
*[[Andrej Praprotnik]]: [[Nevestni lišp]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4XR6JABN 27.1.]
*[[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8SUFBY43 3.2.]
*[[Neza Stempiharjeva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DKTYSJI 10.2.]
*[[Valentin Vodnik]]: [[Drobtinčica Vodnikova]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7HR0P34K 10.2.]
*[[Josip Novak]]: [[Osoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SA2CWUIO 17.2.]
*[[Znojemski]]: [[Verba movent, exempla trahunt]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R254ZB36 21. 2.]
*[[Kako v Slavonii jokaje se za merliči tožujejo: Na grobu maternem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R0A8AOOK 3.3.] . 
*[[O veselem rojstvu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S495SQFX 7.3.]
*X: [[Mraknjenje sonca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EDHW4U0I 10.3.]
*[[Zaklad]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAR3KUNQ 14.3.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Tica pivka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-96PPJ0M5 17.3.]
*Znojemski: [[Res dobrovoljka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5JQ5IKHQ 28.3.]
*J. M-i-r.: [[Kaznjena kletev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6V7EMBJL 4.4.]
*[[Josip Radoniević]]: [[Rožica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-89XSN4Z1 14.4.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Rodetovi sinovi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GRPM6YDC 18.4.]
*J. M-i-r.: [[Plačilo sveta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M5C2GIU 12.5.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Radi pojimo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6A97NVCZ 19.5.]
*X: [[Angelj tužnih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3V7VIYL2 26.5.]
*[[Svetlemu knezu dr. Andreju Gollmayr-ju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KAFH1GMP 2. 6.]
*J. M-i-r.: [[Presajena rožica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DBUWY16 9.6.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Slavček pozimi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KNPWS0BH 20.6.]
*[[Andrej Praprotnik]]: [[Kresnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LUQGK5R1 4.7.]
*X.: [[Meglenica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ML4LI7JP 14.7.]
*J. M-i-r.: [[Kolikor glav toliko misel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YJILMQB 21.7.]
*r.: [[Luni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VH50E7IL 28.7.]
*Jankomir: [[Bolje derži ga, kot lovi ga!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6UIRPDSZ 1.8.]
*[[Frančišek Svetličič]]: [[Mornar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XXWYQN0L 25.8.]
*Jankomir: [[Ticam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-19R9S1ZG 29.8.] 
*[[Simon Jenko]]: [[Divja rožica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z0UTA94B 8.9.]
*[[M.V.|Matija Valjavec]]: [[O 24. godu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G8SB6GA 15.9.]
*[[Simon Jenko]]: [[Vila Zlatinka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-22AIHZQI 22.9.]
*[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Udovec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHP8RB6T 26.9.]
*[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Opravljivcu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OLYWODAM 13.10.] 
*[[J. Novak]]: [[Izgled]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WSJQ3H7O 20.10.]
*[[Lovro Toman]]: [[M. Langus-u!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KBE48WXU 3.11.]
*[[Matija Valjavec|M. Kračmanov]]: [[Naglica se rada kazni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SCMTSM4G 7.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-THRPYWJW 10.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SYCXWFD9 14.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RFUFPXHQ 17.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JS9NP8GD 28.11.]
*[[Iskrice veselja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W2WWGZVZ 24.11.]
*[[Rodoljub Ledinski|Anton Žakelj]]: [[Enako naključje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WH27X50D 1.12.]
*[[Rodoljub Ledinski|Anton Žakelj]]: [[Živa roža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F2Z09PNG 8.12.]
*k.: [[Lenčica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFRN5PY9 15.12.]
*[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Sonet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7SV9O5A3 22.12.]

'''Proza'''

*[[Kratkočasno berilo: Gospod uči hlapca, hlapec uči gospoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WV1MD85M 10.3.]
*[[Berači]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2TW5P0MP 14.3.]
*[[Kersting vidi s perstiinsliši z roko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V4XIR1IE 28.3.]
*Ivan T...: [[Potopis vodene kapljice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9OVLS6UP 31.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3HRTRITJ 4.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BH8EN2X2 11.4.]
*[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4D2F7B3I]
*[[Komu je pel?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZVXVOD50 14.4.] 
*J.M.: [[Nori pa muhasti Janž]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6STDJSLH 18.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NVZZG59R 21.4.]
*[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8W16EOAS 25.4.]
*Novomeščanski: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZDOZS42Z 26.5.]
*[[J. Pavalec]]: [[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYJ75F2U 9.6.]
*[[Prostonarodna zastavica iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6JIUJ44F 20.6.]
*[[Balant. S. Teržičanski]]: [[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-13NRLH77 27.6.]
*[[J. Dernač]]: [[Za poduk in kratek čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AMJ5LIID 30.6.]
*[[P. Viktor M.]]: [[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EU81BDGJ 4.7.]
*[[Poljanski]]: [[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE6P6GPM 11.7.]
*[[Dolžnišnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-95I7ZYE1 14.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K7S0GT4E 18.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CMOME927 21.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWB4Q4ST 25.7.] 
*D-č.: [[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HBLW16TK 21.7.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E3U30O2S 11.8.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N67WBA7S 15.8.] 
*J.Š.: [[Za poduk in kfratek čas: Domači svetovavci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MCGSBA2V 6.10.]
*[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7EMVXTL9 10.10.]
*Zoridanov: [[Rusovski car Nikolaj in pa njegova hči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ1EZLT 12.12.]
*[[Nada in spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9RUY6H3O 8.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ1EZLT 12.12.] 
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QTT0L91I 15.12.]
*[[Jožef bevk|Križnogorski]]: [[Navada pijančevanja je železna srajca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FGP6NXP1 19.12.]
*[[Kuk]]: [[Povest domača zraven pa še košček prošnje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G2RGFES9 22.12.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*J.N.: [[Slovstvini pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFU6XZML 6.1.]
*[[Slovstvini pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07VD27KV 13.1.]
*[[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-13RNUO82 10.1.]
*[[Pavalec]]: [[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DTFTXZT3 17.2.]
*[[J. Šolar]]: [[Od doveršivnih glagolov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RI6U0NRU 14.2.]
*[[Nasvet višje slovničnice sodnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G36CXWFG 24.2.]
*[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M1BT3LFH 7.3.]
*[[O slovniškej sodnii]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AFX9GTSY 28.4.]
*[[Kako v Slavonii jokaje se za merliči tožujejo: Na grobu maternem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R0A8AOOK 3.3.]
*[[Ciringer]]: [[Jezikoslovna drobtinčica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PYPEURF6 10.3.]
*[[Kratkočasna povestnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PY8M7V3E 5.5.]
*[[Jezikoslovne zadeve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B4ABGGXY 26.5.]
*[[O slovstvinih zadevah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U62LRCI1 8.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SIMSPWX8 11.8.]
*[[Cigale]]: [[Drobtinica iz slovenske slovnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73YEKNRI 18.8.] 
*[[Jezikoslovna zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUA6SQJJ 15.9.]
*[[Peter Hitzinger]]: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UJQVJXUU 22.9.] [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-57UKNVAZ 26.9.]
*[[Jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VK3BUGPS 6.10.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3YZ855MC 17.10.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0FNVLSUS 31.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-THRPYWJW 10.11.] 
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TOCY8738 24.11.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Slovniška drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VSBVR9UL 24.11.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AIZLYXC5 5.12.]
*[[Jezikoslovne drobtinčice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q6GPK2R2 29.12.]

'''O statusu slovenščine'''
*[[Odkritoserčna beseda o izurjevanji učiteljev za ljudske in glavne šole]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BDOW13CP 29.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-06MG84LS 5.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X4BCH8HA 8.9.]

'''Prevod'''
*[[Sova in orel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AOHRSRTK 24.2.] srbska narodna
*[[Za kratek čas - pa tudi za poduk]], (pr. [[G.M. in Novomeščanski]]) št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O99LCJEL 13.6.]
*[[Za poduk in kratek čas]], (pr. [[Jože Novomeščanski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAGDKMSK 23.6.]
*[[Srbska narodna]]: [[Ženitva kneza Lazara]] (pr. [[M.V.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QGACRHO6 23.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U643QITW 27.6.]
*[[Srbska narodna pripovedka]]: [[Vladko in mertvi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H1GL1I26 4.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XUWSFQM8 7.7.]
*[[Čertice iz življenja rajnega ruskega cara Nikolaja I.]] (pr. [[Jernej Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KUWF8CF4 4.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDQE8JXF 13.10.] 
*[[Aleksander Sergejevič Puškin]]: [[Misli in želja]] (pr. [[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R47FJLML 10.10.]
*[[Anastazij Grun]]: [[Cvetje in petje]] (pr. [[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BXO6LENE 27.10.]
*[[Srbska narodna]]: [[Huda baba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SYCXWFD9 14.11.] 
*[[Po angleškem]]: [[Hafedove sanje ali narobe svet]] (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R8TNN52J 15.12.]
*[[Srbska narodna pesem]]: [[Svetniki delijo blagoslove]] (pr. F.C.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C6BF6GID 19.12.] 
*[[Srbska narodna pripovedka]]: [[Od očeta treh sinov, kteremu se desno oko smeja, levo pa joka]] (pr. Slov.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9SWWTQDB 29.12.]

'''Leposlovje v narečju ali tujem jeziku'''
*[[Narodna pjesma hrvatska]] (pr. [[Jure Frankolin]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HFWID3Z3 11.4.]

'''Leposlovje v časnikih'''
*[[Pevoljub]]: [[Nekaj o slovenskih pesmih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AKJFENKK 14.2.]
*a-n: [[Odkritoserčna beseda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WAOKV3DM 21.2.]
*J.J.: [[Tihe želje in še en nadležen svet za nameček družtvu sv. Mohora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MSUBV4AY 24.2.]
*[[O spisovanji dobrih slovenskih knjig]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CMJ5C3G5 7.3.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Tica pivka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-96PPJ0M5 17.3.]
*[[]]: [[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASGNJN1B 30.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BA3TRILE 2.6.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3R8HCPUH 28.7.]
*[[Mihael Stojan]]: [[Prošnja zastran Drobtinic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-84L4DDQQ 5.9.]
*A.M.: [[Beseda o slovenskem knjigoteržtviu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5D6EBCFP 19.9.]
*[[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MJWP855U 19.9.]
*[[Slovensko slovstvo]]: [[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N69B2WYD 17.11.]

==1856==

'''Poezija'''
*[[Novoletnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZSKRUPF 2.1.]
*[[Vojteh Kurnik]]: [[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BXYWBIH 5.1.]
*[[Borovčan]]: [[Pesem starega Kranjca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S2FLNZ3M 16.1.]
*Narodna: [[Narodna pesem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JR63SMJV 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ZZII51Q 20.2.] 
*[[Slovenska narodna pravljica]]: [[Mlinar na smertni postelji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D7TYZ0DR 27.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VC9SHWGX 1.3.]
*[[Jankomir|Janez Mencinger]]: [[Oprana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQY1JTUJ 8.3.]
*[[France Zakrajšek]]: [[Bogomil in Meta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I74DASH6 15.3.]
*[[Vojteh Kurnik]]: [[Prebrisani kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKFSKMWC 22.3.]
*[[Janez Mencinger|Jankomir]]: [[Studencu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-620QK9XP 26.3.] 
*[[Cegnar]]: [[Zornici]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UB6JKPQN 16.4.]
*[[Simon Jenko]]: [[Mati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AAHRYVJT 19.4.]
*[[Janez Mencinger|Jankomir]]: [[Veslarji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I61VU666 26.4.] 
*Lavromir: [[Zlatica v Bogatinu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-46IBAAWP 7.5.]
*[[S. Jenko]]: [[Sprehod]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2M4UA0FC 10.5.]
*o.: [[Marsikak dan mojega življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DZSDAF9 14.5.]
*Ž.: [[Dolga mi je njiva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W1IR74PO 24.5.]
*Slavomir: [[Domotožnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7HJTLH2M 24.5.]
*[[Andrej Praprotnik]]: [[Pepelnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASTA6YT4 11.6.]
*[[Andrej Praprotnik]]: [[Domovina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASTA6YT4 11.6.]
*[[Lovro Toman]]: [[Ivanu Koseskimu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USDGD4HG 25.6.]
*[[Prečastitemu gospodu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MDMFR6LD 28.6.]
*[[Zdravica junaku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAF3QR1C 5.7.] 
*F. Z.: [[Oglas od Soče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L0JRJ355 5.7.]
*r.: [[Žalost pa veselje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NQ89CR5Y 19.7.]
*D.: [[Pri koscu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3FYF18WP 23.7.]
*[[Znojemski]]: [[Stara in nova slovenšina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TYQVUC8F 26.7.]
* S. J. [[Naj bo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V9S7IRLB 30.7.]
*narodna: [[Minica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0V8J8VML 2.8.]
*[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Vilkovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WSQEJZB0 13.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MR5ONEP 16.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQV5U2HJ 20.8.]
* [[Jože Novak]]: [[Obletnica Francetu Domicelj-nu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MEWXF95P 23. 8.]
* [[Vojteh Kurnik]]: [[Rokodelec popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X19C99PQ 27. 8.]
*[[Vojteh Kurnik]]: [[Pod oknom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OQM2VU5H 6.9.]
*[[France Zakrajšek]]: [[Menedi in Blaženka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-80JFCBJW 10.9.] 
*J. H.lla: [[Slovo!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-94JDVDAA 10.9.]
*[[Josip Novak]]: [[Novi svet in stari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77DOG27I 13.9.]
*[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[ob vodi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K7JYUNH7 24.9.]
*[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Tolažba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NIBKS1Q7 4.10.]
*ljudska: [[Zdravica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UD5FEDHH 8.10.]
*[[Rožica v dolini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9X0EIAT 15.10.]
*[[V. Kurnik]]: [[Lovska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVKRTBJR 18.10.]
*[[Zapisal M.V.]]: [[Narodna iz Kleč]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A2Q79D6F 25.10.]
*[[Fran Cegnar]]: [[Na grobih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BPQ1J2ZF 1.11.]
*[[Anton Žakelj|Rodoljub Ledinski]]: [[Sonet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YUGDTJ1V 5.11.]
*P.H.: [[Kovaška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17QCP192 8.11.]
*[[Hicinger]]: [[Bitva na Vipavskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BCI7CVE 12. 11.]
*narodne pesmi: [[Narodne prislovice iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:. DOC-WFD1OMAZ 12.11.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Sisek rešen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0Q834RT6 15.11.]
*[[Lovro Toman]]: [[Presvitli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XE7D55L 19.11.]
*[[Andrej Praprotnik]]: [[Ponižen pozdrav]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P6RVPTAM 22.11.]
*[[Hicinger]]: [[Cesar in cesarica v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REN985I5 26. 11.]
*[[Slovenske narodne pesme po Varadžinski okolici in po bližnjem Štajerskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-63BQUKK1 6.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FXJHQQEB 29.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XGR1SB6A 3.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YKEIHB3V 10.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8H2IDDOV 20.12.]
*[[Vilen Vilhar]]: [[Dve drevesi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NGA98R7S 27.12.]
*[[Bile]]: [[Bistriška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FYD2WHQN 31.12.]

'''Proza'''
*[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KU0YHNDM 26.1.]
*[[Jurij Kobe]]: [[Ahmet Methemir in njegov sin Abdala]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-30ECSJPK 2.2.]
*Narodni pravljici: [[Milošnje in pa beračenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRD81QOX 9.2.]
*A.D.: [[Kakor je, je dobro]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQU26JG1 20.2.]
*T.: [[Čuden klobuk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNE2SR4G 8.3.]
*[[Zastavica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MKRS0CJ5 12.3.]
*[[Čuden domuhod]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ECZVNRTD 9.4.]
*[[Kakor bo Bog hotel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MUBZKAGS 23.7.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0HXENNWN 12.4.]
*L-r.: [[Drobtinice za kratek čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8PAXNQG 16.4.]
*J.T.: [[Trap]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWQTHQPD 23.4.]
*[[Čebela in osa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1R85T6SQ 18.6.]
*[[Narodna pravlica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UNPVPOX8 28.6.]
*[[Konj in vol]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M3SFR60F 5.7.]
*narodna pripovest: [[Narodna pripovest od kovača]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X9Y7HRSE 16.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ACB2207 19.7.]
*Pivčan: [[Zvestoba psa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FAHZ4LT6 26.7.]
*[[Sekira in gojzd]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HDGWMNJJ 26.7.]
*[[Belec je lepši in boljši]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PFOL7DQ5 30.7.]
*narodna pravljica: [[Vuk Rimljan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-88UXF4Y6 9.8.]
*narodna pravljica: [[Laž i prilačič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZQU9K38S 23.8.]
*narodna pravljica: [[Tri brati]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O5MRV6T5 23.8.]
*[[Pobratimstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAUDXYR3 27.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3P9632A6 30.8.]
*[[J. Levičnik]]: [[Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1VGWXVYE 13.9.]
*P-ski: [[Dober mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E3TF4T9 11.10.]
*B-n.: [[Na rovtah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M78566QN 11.10.]
*[[Bog daj bebcom pamet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FUD90T8E 22.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKAZQW9V 25.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W9QCLIV3 1.11.]
*[[J. Kuk]]: [[Žalostna prememba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XSZT8L8O 1.11.] 
*[[Pivčan]]: [[Strah je v sredi votel, na krajih ga pa nič ni, ali pa je - pes]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E4091TO9 5.11.]
*narodna pravljica: [[Ternovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PS4Y5R4E 8.11.]
*č-ki: [[Kervava dolina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1OJGYD0C 22.11.] 
*[[Peter Hitzinger]]: [[Cesar in Cesarica v Ljubljani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REN985I5 26.11.]
*[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H2X9QP8Z 10.12.]
*[[V. Dragan]]: [[Nesrečen nasledek vraže]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y29VLUPI 20.12.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Starozgodovinski pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2VETY8BS 2.1.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WT372UBK 9.1.]
*[[Andrej Likar]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BFN61ZIA 12.1.]
*[[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4L76XJTB 19.1.]
*J.V.: [[Jezikoslovne drobtinčice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-84O4HE2Y 5.3.]
*[[jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LHI5R9OV 15.3.]
*[[Cigale]]: [[Jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ROIDCPT6 26.3.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Odgovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C53QQO1J 2.4.]
*P.H.: [[Odgovori]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7P3AYK2G 23.4.]
*[[Dostavek k pretresu beril]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-54CD58RB 3.5.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne čertice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JT4F8HAX 11.6.]
*[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-58WDFLCW 28.6.]
*[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A5BKBBGU 9.7.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A23GF1LB 13.9.]
*[[Janez Šolar]]: [[Šolske stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZSDOJURU 27.9.]
*[[Jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFLCUP6F 8.10.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IHVI2L2A 15.10.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Narodski in jezični otoki med Slovenci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGDHIHTD 22.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKAZQW9V 25.10.]
*[[Jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-36EZQWGY 29.10.]
*[[Kako naj se pišejo slovenske lastne imena ?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GV4KBEPD 3.12.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I67BGRRN 13.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QMLNP888 17.12.]
*[[Neposredno speljevalo iz glagolov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FAD00KHY 31.12.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G8Y3K7R0 31.12.]

'''Članki o leposlovju'''
*J.Š.: [[Življenjopis]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANR9ZKCP 16.1.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASTA6YT4 11.6.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJJTGTQ6 28.6.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D6H2LJ2T 26.7.]
*[[Slovstine stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z7NCUGZ2 6.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-149BZFFG 10.9.]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MH53PY3L 17.9.] 
*[[Ferdo Kočevar|Žavčanin]]: [[Lepoznanske stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CV86HLN 1.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2O6ONGY6 4.10.]

'''Prevod'''
*[[Adam Mickiewicz]]: [[Farys]] (pr. [[Matija Valjavec|Kračmanov]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-37RQ86VN 2.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CUYQXXVV 6.2.]
*[[Hammer]]: [[Kaznjena lakomnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TWERV11P 29.3.] 
*srbske narodne pesmi: [[Mati svetega Petra]] (pr. [[c.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WUILW5YH 5.4.]
*srbska narodna pesem: [[Uzrokprestave sedeža serbskega patrijarha v Carigrad]] (pr. [[Jurij Kobe]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0M285FC4 30.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-40QP0YE7 3.5.]
*[[Serčna žena]], (pr. C.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FNTDZYU7 3.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKAWS6B9 10.5.] 
*srbska narodna pesem: [[Hudobni sin]] (pr. C.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REB561SC 17.5.]
*litvanska: [[Mali vojak]] (pr. Fr. Z-k.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0QV5PHXE 21.5.] 
*srbska narodna pesem: [[Zakriti ničesa ne moremo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ROGNU4YL 12.7.]
*srbska narodna pesem: [[Kosovska deklica]] (pr. [[C.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QSYKJWW 3.9.]
*[[Solnčeva sestra in paša tiranin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-46GE725B 1.10.] 
*Iz spisov ruskega mornarskega časnika J.: [[Sablja]] (pr. [[J. Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CD2I823V 29.10.]
*[[Znamnje svetega križa]] (pr. [[Jos. Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MUNUYD7U 19.11.] 
*[[Herder]]: [[Rojstvo gospodovo]] (pr. [[Fran Jeriša]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-887RYLJL 24.12.]

'''Potopis'''
*[[Popotni spominki: Dva dni v Goratanu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BFBD6GH 25.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-POXPXDXB 28.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E17U9BJ 2.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9DRZ961K 5.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CH0YWHZ 9.7.]
*[[Janez Bilc]]: [[Popis bistriške doline na Notranjskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8CXE38P9 12.7.]

==1857==
'''Proza'''
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Novo leto 1824]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RMFI69BF 3.1.]
*[[Ivan Tušek]]: [[Tiči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MKSKVL4 14.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0EH2QBIB 17.1.]
*[[Juri Pavalec]]: [[Čudna pa resnična prigoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5LBU9L1J 21.7.]
*[[Zgubljeno zopet najdeno]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WFHKLTNK 28.1.]
*[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WR2AZTK5 14.2.]
*[[Janko Vijanski]]: [[Za poduk in kratek čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZJ19DTL7 18.2.]
*[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M2XHWFID 21.2.]
*[[J. Bilc]]: [[Pravlica od kurenta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M8ZW1R4W 28.2.]
*[[Vicko Dragan]]: [[Spoznanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HXA9FN9D 4.3.] 
*[[Janko Vijanski]]: [[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B3XPT0TM 7.3.]
*[[L. Bovič]]: [[Čudna ura]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RXTBU0N4 11.3.]
*J.M.: [[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TKMUWGMG 18.3.]
*[[Nekaj od beračev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YX87NK1R 25.3.]
*[[A. J-n.]] [[Smešnice, pa ne izmišljene]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7GUUWK81 1.4.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Pripovedka o somovici ali o &quot;jelenskem zelji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CVKAEJLR 8.4.] 
*[[Fran Erjavec]]: [[Veliki petek]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4NXQWEYU 8.4.]
*[[Vicko Dragan]]: [[Slutnja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KZZ6PLDE 11.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K7VUOB8V 15.4.] 
*[[J. Levičnik]]: [[Kdo izmder vas je nar večji lenuh?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WS9B54V9 15.4.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Pripovedka od starega Viničkega grada]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NSOFDKAJ 18.4.]
*[[Cestnikov]]: [[Kakošne ima vrag parklje?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB5JNQRF 18.4.]
*J.M.: [[Pripovedka od štirih kramarjev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZQD568S1 22.4.]
*A.K. Cestnikov: [[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MXA2JFF 25.4.]
*[[Car in kmetica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R01VACEX 29.4.]
*A.K. Cestnikov: [[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CXVT0G7V 29.4.]
*[[J. Levičnik]]: [[Hudodelnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-666BS8VN 6.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V9OLCD2R 13.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E004NL6 16.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6FDIDUC8 20.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ELIOYV0Z 23.5.]
*[[Kračmanov]]: [[Osel in lesica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HHJTI5PD 13.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E004NL6 16.5.]
*[[Janko Vijanski]]: [[Lakomni kmet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILG9IF6I 16.5.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZSWL5ZB3 23.5.]
*[[Očetova kletva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U70IQT1U 30.5.]
*A.K. Cestnikov: [[Banica in kmetica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWQZD5LM 6.6.]
*[[Pivčan]]: [[Iz zgodb domačih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AWPU22MN 13.6.]
*[[Janko Vijanski]]: [[Narodne pravlice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1P2BKWZQ 13.6.]
*[[Mačoha in pastorka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NIMJ3IAR 4.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XC6O93UP 8.7.]
*[[Janez Šurman]]: [[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RTWH15G5 15.8.]
*[[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MZQZE5SC 9.9.]
*[[Fran Erjavec]]: [[Fakir]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KBKXK7CK 23.9.]
*[[Kakošen bo konec zemlje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-877DHTV6 26.9.]
*[[Jurij Kobe]]: [[Kapitan Terbukovič in Rusinja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQXZ33GX 3.10.]
*[[Trije sini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2PW1L37A 17.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HWO8BJ6R 21.10.]
*[[Dvojčka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U6YLNLAG 24.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0HA5OQ1 28.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRR1JID8 31.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W0PWQYAZ 7.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RGNN3ZSP 11.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BVEYOKBO 18.11.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFI17CSG 25.11.]
*[[Vicko Dragan]]: [[Sveta vera]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PNMCO57N 16.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XHUKPIIW 19.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QFURHL98 23.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8XUASVYH 30.12.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDZ5FJP1 19.12.]
*[[J. Kobe]]: [[Rusovski car Pavel in eden njegovih oficirjev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QP3W930U 19.12.]

'''Poezija'''
*[[Josip Novak]]: [[Novoletnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-439BCEVO 3.1.]
*[[V. Kurnik]]: [[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6T8255F1 10.1.]
*[[Janez Mencinger Mir|  Janko Mir]]: [[Prilika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CD8HFWRC 17.1.]
*[[Janez Mencinger Mir|Janko Mir]]: [[Zvezdica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M21TP80C 17.1.]
*[[S. Jenko]]: [[Zimski dan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K3YD7GQ4 21.1.]
*[[S. Jenko]]: [[Zimski večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O22GUT3L 24.1.]
*[[Volk Rimljan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMSF5652 28.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C47QA9EC 31.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F7H0NXCU 4.2.]
*[[Fran Svetličič]]: [[Čudno jezero]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ALX9V9AE 7.2.]
*[[Vilen Vilhar]]: [[Svarjenje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5LYL3YLN 14.2.]
*[[Simon Jenko]]: [[Noč]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-395X64P0 14.2.]
*[[Simon Jenko]]: [[Pogreb]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ND8SV3FU 21.2.]
*V.K.K: [[Beg pred plohom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GRNJ5FV5 25.2.]
*Narodna: [[Knez Jure in gospa lahna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJSMA8CV 28.2.]
*[[Nju veličanstvoma]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RHH78R40 14.3.]
*[[Simon Jenko]]: [[Lilije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AY246K3B 28.3.]
*[[Lovro Toman]]: [[Terstenjak-u in Hicinger-ju!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HOV5X6AM 8.4.]
*[[Primožu Križniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7P7SOUGO 15.4.]
*[[Vojtek Kurnik]]: [[Teržiška dolina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UTUFU9R9 25.4.]
*[[Kukovica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HQ5OJ3WQ 29.4.]
*[[Zdravica narodne istriške]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-87H6XVJH 2.5.]
*Po narodni pripovedki: [[Osel kralj zverin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUSG6ZMA 9.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V9OLCD2R 13.5.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Terpin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8QLTS5XV 30.5.]
*[[Franc Zakrajšek]]: [[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GRUICV4G 3.6.]
*[[Janez Bilc]]: [[Pastirska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SF64TOHJ 13.6.]
*[[Vojtek Kurnik]]: [[Lan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGWE4MDM 17.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRS9VMN2 20.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5IG7NJMA 24.6.]
*[[Janko Vijanski]]: [[Serca sile]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8XFSFWX 27.6.]
*[[Od mladenčev i devojčic]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-POGARJCL 1.7.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Indijar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77YYS7YH 11.7.]
*[[J. Geršakov]]: [[Slovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CHECE88F 18.7.]
*[[V. Kurnik]]: [[Železna cesta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JF4FEM06 29.7.]
*F.C.: [[V spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BRD6QN1 1.8.]
*[[Žalosten starček]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IJUVGVB8 5.8.]
*Jože: [[Šaljiva pesmica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O994P12V 8.8.]
*[[Fran Cegnar]]: [[Zarji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F7YQ1A5D 12.8.]
*[[Fran Svetličič]]: [[Zgubljena zvezda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CX2T8XG6 15.8.]
*[[Pesem o suši leta 1834]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KLKADM1D 19.8.]
*[[Kračmanov]]: [[Tiček in tičica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AMWY4A6F 26.8.]
*[[Vojteh Kurnik]]: [[Vinski brat]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SS3AFJRF 5.9.]
*[[Matija Valjavec]]: [[Bratovska ljubezen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XZVNN6ZS 9.9.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Svetega Mihela vaga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9EOI8F7 16.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4Q5JGP53 19.9.]
*V.K.: [[Vračilo sveta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G4AVB9HP 26.9.]
*[[Kobe]]: [[Tužna ženitev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WCKFK0WV 3.10.]
*J.V.: [[Narodska pesem v Liburniji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OH8IQRSB 16.12.]

'''Jezikoslovje'''
*[[Ali telica ali telček?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M9GOONGO]
*[[J. Bilc]]: [[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OCNHJJ4Y 24.1.]
*[[Pomeniti v zadevah slovenskega slovnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q62DDVUY 24.1.]
*[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-810W78RP 31.1.]
*[[Juri Strebenc]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E42TE78V 4.2.]
*[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3KAOL48 28.2.]
*[[Sekolovski]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C5F3R5ST 4.3.]
*[[Matej Cigale]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1GAAOQP0 11.3.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Jedna želja v zadevi našega slovnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7JEAT5TU 18.3.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Še nekaj zastran našega slovnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QF23YHNO 25.3.]
*[[Sekolovski]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IQTH5LZF 28.3.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Etimologične drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SYTS6720 4.4.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Etimologične drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSWJY0B7 8.4.]
*[[Janko Vijanski]]: [[Etimološke drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4ZL2591 25.4.]
*[[Ivan Tušek]]: [[Domače pripovedke]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRED3U3B 2.5.]
*[[Vprašanje in prošnja zastran slovnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TB3EL56P 13.6.]
*[[Enrik Rešek]]: [[O besedi rod-a-o]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1NSRGS1 24.6.]
*J.Š.: [[Nekaj za čiščenje slovenskega jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EH1EQPAD 11.7.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-69EV8JNG 11.7.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D2KY2BCP 1.8.]
*[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-09HAGG3E 16.9.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Jezikoslovne in zgododovinske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HKJP9NIZ 19.9.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Jezikoslovne in zgodovinske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VA2W034O 30.9.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EJSVUQ3I 3.10.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Jezikoslovne in zgodovinske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0ZFG585E 7.10.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Jezikoslovne in zgodovinske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWODNDZN 10.10.]
*[[Jurij Kobe]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OPHUXTYV 21.11.]

'''Leposlovje v cirilici'''
*[[Andrej Likar]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TBKPT9KG 21.10.]
*[[Matija Majar]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B02JC0VW 11.11.]
*[[Matija Majar]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZZQS6JWP 28.11.]
*[[Jakob Sajovec]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8XNAWMS 30.12.]
*[[Matija Majar]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KMTR130T 26.9.]

'''O statusu slovenskega jezika'''
*[[Zoridanov]]: [[Koliko koristi to, da se vpeljuje v slovenske šole po kmetih začetni nauk nemškega jezika?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MEGAM072 30.9.]

'''Potopis'''
*[[Jakob Sajovic]]: [[Potpis po Istri od Tersta do Pazina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3OL7T4Y 21.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LX0QKQXU 24.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0HA5OQ1 28.10.]
*[[Ivan Kuk]]: [[O spominu Vodnikovem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XS8XFP4M 18.11.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[Ferdo Kočevar|Žavčanin]]: [[Jezikoslovni pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VA5BV6P 7.3.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QFPVST7S 29.4.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PS4NES0F 6.5.]
*[[O zadevah naše kniževnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VMP3D9C3 9.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V9OLCD2R 13.5.]
*[[Slovanske narodne pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ESQ0AJL 16.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6FDIDUC8 20.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ELIOYV0Z 23.5.]
*[[Matija Majar]]: [[Naše slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-05AJDQXQ 30.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N8Z344YI 3.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UA4B63WW 6.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KO86BROD 10.6.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-962ZNESB 7.10.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DFI4O6ML 17.10.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TL5QIZLU 21.10.]
*[[E. H. Costa]]: [[Zastran bukev v Vodnikov spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WC2MXJZ8 11.11.]
*[[Etbin Henrik Costa]]: [[O Vodnikovih zadevah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M70FPSPZ 18.11.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-30QJXA84 25.11.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XI8JL9GU 9.12.]
*[[Davorin Trstenjak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QP3W930U 23.12.]

'''Prevodi'''
*[[Grimm]]: [[Srečen Anže]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJJJWYLK 14.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0EH2QBIB 17.1.]
*[[Levičnik]]: [[Prizori iz gledišča sveta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MRONFIU4 18.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-42Y0SO5Y 21.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4YV8C0VS 25.2.] 
*[[Adam Mickiewicz]]: [[Stepe Akermanske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-74D250L2 22.4.]
*[[Adam Mickiewicz]]: [[Morska tihota]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2MV3TZTT 16.5.] 
*[[Furch]]: [[Oj, predragi vi možje]] (pr. [[Mandelc]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ELIOYV0Z 23.5.]
*[[Adam Mickiewicz]]: [[Vožnja po morji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AYCMUMON 27.5.]
*Srbska narodna pripovedka: [[Deklica cesarja premodri]] (pr. Ivan), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NOOY9UXA 11.7.]
*[[Mathisson]]: [[Žalostnica na razvalinah nekega grada zapeta]] (pr. [[France Zakrajšek]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PJDCQ97L 12.9.]
*Srbska narodna: [[Učenec]] (pr. C.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XXWH35OU]
*Srbska narodna: [[Žena bogatega Gavana]] (pr. C.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QUY5D0OE 14.11.]
*[[Predčutja]] (pr. [[J. Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LSMFJ61J 9.12.]

'''Tujejezično leposlovje'''
*[[Pripovest o Kraljeviču Marku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R467NFTZ 9.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V9OLCD2R 13.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E004NL6 16.5.]
*[[Kračmanov]]: [[Pripovedka o Fašenku in Vuzmu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UV0KMRBI 3.6.]
*[[Kračmanov]]: [[Narodne drobnjave]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQYQR1QJ 27.6.]
*Pesem v zagrebškem in varaždinskem narečju: [[Of protuletja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CHU3G30X 4.7.]
*Pesem v zagrebškem in varaždinskem narečju: [[Od vremenitosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JXCDMFUD 7.10.]
*Pesem v zagrebškem in varaždinskem narečju: [[Od zajca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MY4A1ZUP 14.10.]

==1858==
'''Proza'''
*[[Lovro Toman]]: [[Povodni mož in divji mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLFMVQ7R 6.1.]
*[[Lovro Toman]]: [[Divji mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLFMVQ7R 6.1.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKI3DJHZ 6.1.]
*Narodna pravljica: [[Svet večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWQSDZQ8 6.1.] 
*[[Vicko Dragan]]: [[Slovenske humoreske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AEJGLIG 20.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0U98XNJ6 27.1.]
*Po narodnih pravljicah spisal [[Vicko Dragan]]: [[Slovenske humoreske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEM7JZ1A 3.3.] 
*[[G. Krek]]: [[Divji mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0ZPPMXN 17.3.]
*Po narodnih pravljicah spisal [[Vicko Dragan]]: [[Ženitva v Verbovcu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZBA5B3O5 74.]
*Po narodnih pravljicah spisal [[Cestnikov]]: [[Zvit kovač]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IZVAPUFS 14.4.]
*Po narodnih pravljicah spisal [[Vicko Dragan]]: [[Priprave za ženitve v Verbovcu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y695ULA5 28.4.]
*[[Fran Malavašič]]: [[Lupina in jedro]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MW4HMKDN 12.5.]
*[[Boljarka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PANLG4YE 19.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DOGMVZKL 26.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6KI1KM4G 2.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHVQR7J5 9.6.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Slovensko-horvaška povest]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DOGMVZKL 26.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DOGMVZKL 26.5.]
*Narodna pripovedka, spisal [[Cestnikov]]: [[Tat, da malo takih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ARUG2LQB 7.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O0BJJNYC 14.7.]
*Narodna pripovedka, spisal [[Kračmanov]]: [[Od Torkle ali Torklje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9BVLFG9M 14.7.]
*Narodna pripovedka, spisal [[Kračmanov]]: [[Od divjih deklet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9BVLFG9M 14.7.]
*[[Janko Vijanski]]: [[Čudna lipa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8WMZ3AO1 21.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J21OJIVG 28.7.]
*Narodska pripovedka, [[Janez Cerkvenikov]]: [[Korant]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PM1C49P9 4.8.]
*[[Smešnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D7COP04E 18.8.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XS37TAXT 25.8.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[odi nekaj iz slovenskega basnoslovja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q2LH2CWY 25.8.]
*Narodna pripovedka, zapisal [[Kračmanov]]: [[Škatla, daj jesti daj piti, a ti klobuk, vudri zdaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U84FO4PR 1.9.]
*Narodna pripovedka, spisal [[M. Kračmanov]]: [[Žaba poči, gospa vun poskoči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-164GZR12 8.9.]
*Narodna pripovedka, spisal [[Franc Malavašič]]: [[Še ena pravljica o rojenicah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GV3DE8XR 15.9]
*Narodna pripovedka, spisal [[Franc Malavašič]]: [[O Torki ali Torklji kaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GV3DE8XR 15.9]
*Narodna pripovedka, spisal [[Peter Hitzinger]]: [[Pripoved od Pvčka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1O8BNJ5 11.8.]
*Narodna pripovedka, spisal [[Peter Hitzinger]]: [[Divji in povodni mož]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1O8BNJ5 11.8.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ZJQDFEN 22.9.]
*[[Franc Malavašič]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9C523JTY 6.10.]
*[[J. Levičnik]]: [[Sultan in berač]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EHYX5QB 27.10.]
*Narodna pripovedka: [[O kresniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O4Q2QUXU 24.11.]
*[[Žavčanin|Ferdo Kočevar]]: [[Mlinarjev Janez]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KMZFXJLW 8.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0FWSCAXQ 15.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3I62PZW8 22.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MPRPH8C 29.12.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONRKN22Q 15.12.]
*Zapisal [[Janko Vijanski]]: [[Narodna pravlica]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K4YGX6Y 29.12.]

'''Poezija'''
*[[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RXEL65D4 13.1.]
*[[Jože Virk]]: [[V spomin Vodnikovega godu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1YLDE9R3 3.2.]
*[[Lovro Toman]]: [[Življenje luč je]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49GFUEAB 10.2.]
*[[Fran Cegnar]]: [[Pesem starca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B2RWIL2E 24.2.]
*[[Fran Malavašič]]: [[Sloga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YV5P75QQ 3.3.] 
*[[Fran Cegnar]]: [[Pesem slepca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-269WLDMJ 24.3.]
*[[Podvinski]]: [[Zgimba]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCZYXXV0 31.3.] 
*[[V. Kurnik]]: [[Veliki kovači]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CB7KCV0X 7.4.]
*[[Kerške pesmi za pokušnjo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y7TF5K05 5.5.]
*[[France Cegnar]]: [[Vinska terta in oblaki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LMJGYUCA 12.5.]
*[[Poženčan]]: [[Pri žaljah Krajnskega mesta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TJ0AZ5JG 9. 6.]
*Narodna iz idrijskih hribov: [[Ribčeva ljubica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-30YWUQM6 16.6.]
*[[Rodoljub Ledinski|Anton Žakelj]]: [[Angel in dete]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-79N06T10 23.6.]
*Narodna pesem iz varaždinske okolice, popisal [[Kračmanov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NB4EAAF7 30.6.]
*[[Josip Novak]]: [[Žalostinka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6RP06S8Q 7.7.]
*[[Zoper Turke]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8EBSF9F 7.7]
*[[Fran Cegnar]]: [[Vezilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BFUIYI00 14.7.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Lizuni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XTMF4M2Y 11.8.]
*[[Jožef Šuc]]: [[Vsred glasov raznih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-65W71S4Y 18.8.]
*[[Slovenski narod o rojstvu pervega Cesarjeviča avstrijanskega]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UPSXGMZA 25.8.]
*[[Gregor Krek]]: [[Radost mladega pesnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZTJISZ9C 8.9.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MSM4R7XK 8.9.]
*Nabral [[Jakob Volčič]]: [[Narodne pesmi iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VWUI8REU 15.9.]
*[[Franc Malavašič]]: [[Repata zvezda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0DCAZ5BB 29.9.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Z Bogom!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EPS9D2D 6.10.]
*[[Gregor Krek]]: [[Slovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USZ67J57 13.10.]
*[[Fran Cegnar]]: [[Marljivim]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RG30SYZC 20.10.]
*P.: [[Moč ljubezni]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-82C73LFI 27.10.]
*Narodna: [[Narodna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA189VRO 10.11.]
*[[Gregor Krek]]: [[Zvezdi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MMC41LX6 24.11.]
*[[Fran Cegnar]]: [[Sanj nemilosrdnega kneza]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8J2RWQAX 8.12.]
*Narodna pesem iz Liburnije: [[Bog skuša Marka spriko mora]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCGKL9Y9 15.12.]
*Kerška narodna, zapisal [[J. Črnčić]]: [[Koledva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GK1H56XY 22.12.]
*[[Josipina Turnogradska Tomanova]]: [[Donova]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXQQQKYE 29.12.]
*Narodna pesem iz Liburnije, zapisal [[Volčič]]: [[Kako je u raju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GII472YS 29.12.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Narodne povesti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAVN9EN 20.1.]
*[[Lovro Toman]]: [[O Vodnikovem godu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3646VBT 27.1.]
*[[E.H. Costa]]: [[Bukve Vodniku v spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M4XVBBB6 3.2.]
*[[Slovesnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49GFUEAB 10.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0AY68DQ 17.2.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[O izdaji Vodnikovih pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0AY68DQ 17.2.]
*[[O Glasniku kaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXAV5YO1 12.5.]
*[[Matija Majar]]: [[Pomenki o domačih rečeh]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PXJ4VUC7 23.6.]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Nekoliko kritike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SCVP3K6S 15.9.]
*[[Gregor Krek]]: [[Cena pesem narodnih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WKTK4POJ 15.9.]
*[[Odgovor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QD742BKQ 10.11.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B24VWWY7 17.11.]
*[[Hitzinger]]: [[Še nekoliko kritike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RDG0F5HO 17.11.]
*[[Nekaj od narodnih pesem in napevov Slovanov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AL9C5DIK 22.12.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Fran Levstik]]: [[Napake slovenskega pisanja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA 6.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGMHU2RY 13.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8C6GAX0B 20.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0U98XNJ6 27.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J9IHLRN1 10.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ROW81FID 24.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G17DDD4J 3.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L2JVNLWL 10.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBZBK9IU 24.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1FHZKSVY 31.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LG1EC6ZZ 28.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XO8PCS8N 5.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHVQR7J5 9.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5NUN4ZD8 16.6.]
*[[Kobe]]: [[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JAZRCB07 12.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ETPTEPHE 30.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6RP06S8Q 7.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O0BJJNYC 14.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7SL7N07F 15.9]
*[[Peter Hitzinger]]: [[Zgledi slovenščine iz 16. stoletja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E8EBSF9F 7.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G62X99X2 4.8.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Kaj nas oziroma na povestnico]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AA6XA2GS 21.7.]
*[[Gregor Krek]]: [[O naši književnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NGT0ZCJA 4.8.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne črtice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LG9QT2DF 22.9.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5IV8KX43 6.10.]
*[[O panonskem jeziku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VLDTFNEJ 20.10.]

'''Prevodi'''
*[[Tistim nekaj, ki radi v lotrijo stavijo]] (pr. [[J. Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T7SCNMKS 13.1.]
*[[Spomin]] (pr. [[G. Krek]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A0LWLDFE 21.7.]
*srbska narodna pesem: (pr. [[Jurij Kobe]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WS9F0X6M 28.7.]
*iz poljščine: [[Goslar]] (pr. [[Gregor Krek]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GKR82CTB 22.9.]
*[[Ivan Andrejevič Krilov]]: [[Triskov kaftan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MPRPH8C 29.12.]
*[[Ivan Andrejevič Krilov]]: [[Dva prijatla]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7MPRPH8C 29.12.]

'''Potopis'''
*[[Mihael Verne]]: [[Potovanje po zahodnem ali po jutrovih deželah v letu 1857]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-46EMYJR3 20.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0U98XNJ6 27.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IO9KLU4 3.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J9IHLRN1 10.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0AY68DQ 17.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G17DDD4J 3.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L2JVNLWL 10.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2C6D0FM7 17.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBZBK9IU 24.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1FHZKSVY 31.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GOBR5WF9 7.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUGXPX30 14.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PU6YENJF 21.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LG1EC6ZZ 28.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XO8PCS8N 5.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9E3XCY0J 12.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7H6EZ9VP 19.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DOGMVZKL 26.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6KI1KM4G 2.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHVQR7J5 9.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5NUN4ZD8 16.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-24L49R19 23.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ETPTEPHE 30.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6RP06S8Q 7.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T1O1TVPE 21.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J21OJIVG 28.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G62X99X2 4.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IQOALEBC 11.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-65W71S4Y 18.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-89M59KAR 25.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KEN9IVYD 1.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1MMBP01 8.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7SL7N07F 15.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WPZXVLL4 22.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONY4NOCG 29.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K4XU0PU6 6.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3IJAVMB5 13.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-433FB7WV 20.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B8FU3HEA 27.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FTUY8CYW 3.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26CCSJFQ 10.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EW6KSP7N 17.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5BIUK9EQ 24.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LLCL4CY1 1.12.]
*[[Iz Ljubljane do Žirov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8IY2J9IT 30.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6RP06S8Q 7.7.]

'''Leposlovje v cirilici'''
*[[Jakob Sajovec]]: [[Kratkočasnica za poskušujo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BFS38W8E 17.2.]
*[[Matija Majar]]: [[Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NWHAN5P 13.10.]

'''Leposlovje v tujih jezikih'''
*Hrvaška narodna: [[Majka i sin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I962BQCI 6.1.] Cestnikov zapisal
*Narodna pripovedka iz okolice Varaždina, nabral [[Kračmanov]]: [[O vučjem pastiru]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HTMULV2B 3.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L2JVNLWL 10.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2C6D0FM7 17.3.]
*Narodna pripovedka: [[O Petru Breboriču in veliki mali nedelji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TA5JKED6 16.6.]

==1859==
'''Proza'''
*J. V-c.: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q1WU6E5C 12.1.]
*Narodna pripovedka, zapisal [[B. Raičev]]: [[Neman in Belana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE7T2WDI 19.1.]
*[[Kratkočasnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN4O9DAA 2.2.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UM7N5C3 16.2.]
*[[Burgermeister]]: [[Kratkočasno berilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5YL4573G 16.2.]
*Narodna pripovedka, zapisal [[Raičev]]: [[Balin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25SKL9Q4 2.3.]
*[[Slovenske narodne pripovedke o velikem Vouvelu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AT8NHXLA 16.3.]
*[[Cestnikov]]: [[Horvatsko bobnanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2859EDI3 23.3.]
*[[Ni nesreče brez sreče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XEPP8BQI 30.3.]
*Pravljica iz Kranjskega: [[Škratelj v podobi mačka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SE00QALB 30.3.]
*[[Poženčan]]: [[Strahu željan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I0YMAQI3 6.4.]
*Pravljica iz Kranjskega: [[Škratelj pomočnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-72QYUHXF 6.4.]
*D.: [[Strah za Cekinovim gradom nad Ljubljano]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P7N26PXU 11.5.]
*[[Pavalec]]: [[Spreobrnjeni oče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RMMO7LYV 11.5.] 
*[[Josip Levičnik]]: [[Gizdalin in čevljar]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KNVJ8RJG 18.5.]
*[[Ukleti osel]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D9URWSJG 1.6.]
*Pravljice iz Kranskega: [[Rudokop na černi persti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WU6FP89U 8.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9G0OF0M3 15.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRVLFPRB 22.6.] 
*[[A.K. Cestnikov]]: [[Sosedov zagovor]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O9RLTLDV 6.7.]
*[[A.K. Cestnikov]]: [[Čertice iz dnevnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C4MX32TE 20.7.] 
*[[A.K. Cestnikov]]: [[Čertice iz dnevnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RDFPN6DO 27.7.]
*[[A.K. Cestnikov]]: [[Čertice iz dnevnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R5LX9E8E 3.8.]
*[[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q8SYCX0F 20.7.]
*[[Vraža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4F9STY99 17.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQVKHVPJ 24.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O9KTP4K1 31.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPQT9EWF 7.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12B95BDE 14.9.] 
*[[A.K. Cestnikov]]: [[Čertice iz dnevnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KC2M9Z38 24.8.]
*Narodna pravljica. zapisal [[Joško Iskrač]]: [[Zakaj ima sveti Lukež vola?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5T9GVGU5 14.9.]
*[[A.K. Cestnikov]]: [[Čertice iz dnevnika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PIYAD7BO 14.9.]
*Narodna pravljica, zapisal [[Joško Iskrač]]: [[Bela pošast Landeškega grada na Frankolovem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C039LUCR 14.9.]
*Narodna pravljica, zapisal [[Joško Iskrač]]: [[Če si ti hudič, jaz sem pa tudi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LUIXP99N 2.11.]
*Narodna pripovedka, zapisal [[Levičnik]]: [[Narodska pripovedka o Savi, Dravi in Soči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8HTB9GBG 2.11.]
*[[Joško Iskrač]]: [[Trije bratje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYH6CCRD 2.11.]
*J.F.Št.: [[Redka bolezen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3CP9575U 7.12.]
*[[Joško Iskrač]]: [[Boj pri svetem Miklavžu na Dobrni na Koroškem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W5VGFSO8 7.12.]
*[[Janko Vijanski]]: [[Gradišče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P3LOWMUZ 21.12.]
*[[Joško Iskrač]]: [[Dnarji za not]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0MJO088E 28.12.]

'''Poezija'''
*[[Fran Malavašič]]: [[Spomin in up]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UTSU84SW 5.1.]
*[[V. Kurnik]]: [[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5XZEBH38 26.1.]
*[[Andrej Praprotnik]]: [[Vodnikov spomin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WRPOA8JM 9.2.]
*[[Malenski]]: [[Predpustnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8EEQK2QH 16.2.]
*[[Fran Malavašič]]: [[Zvončki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSQ65PNV 2.3.]
*Zapisal S.: [[Kadar nevesta slovo jemlje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JFE2Y4GQ 9.3.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Prehudi oče]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KUAE401K 9.3.]
*Zapisal S.: [[Kadar se nevesti daruje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JFE2Y4GQ 9.3.]
*[[Gregor Krek]]: [[Osoda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LM2DKZVJ 6.4.]
*Zapisal [[Volčič]]: [[Narodna iz Liburnije]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BYOURJPU 13.4.]
*[[Tribus luctantibus quartus]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EAGGPWYU 27.4.]
*[[Poženčan]]: [[Zlate jabolka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IR0CFQHX 27.4.] 
*[[Matija Valjavec]]: [[Vojak na Laškem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G5CNIX0C 18.5.]
*[[Visokočastitemu gospodu korarju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-18A5DGMC 22. 6.]
*Narodna Kranjska: [[Sirota Jerica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9EJD957 1.6.]
*[[Anton Umek Okiški]]: [[Spomladi doma]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3W3OGWMO 6.7.]
*Narodna pesem, zapisal [[Jernej Uršič]]: [[Lavdon]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U60CUAT3 13.7.]
*Slovenska narodna pesem, zapisal [[Josip Levičnik]]: [[Marjetica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V8HWF7LA 20.7.]
*[[Pivčan]]: [[Poletni večer]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T9KVRGZS 3.8.]
*[[Hajduška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1PQQVBX6 10.8.]
*[[Raztergana struna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7RT40ZO 14.9.]
*Slovenska narodna, zapisal [Levičnik]: [[Brat sestro najde]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3DLC0ON 21.9.]
*R.B.: [[Slovenci ]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3DLC0ON 21.9.]
*[[Gregor Krek]]: [[Spremenjena žalost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A381UZ8G 26.10.]
*Zapisal [[Črnčić]]: [[Kerška narodna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U25H7EWK 2.11.]
*[[J. Tomaževic]]: [[Slovo od ptičev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DAYSYNXG 16.11.] 
*[[Fran Malavašič]]: [[Stari pivček]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YD444EWI 23.11.]
*Narodna pesem iz Poljan: [[Izgovor]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2Z5RG74 14.12.]
*[[Fran Malavašič]]: [[Sivi lasje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZFNNQNX 21.12.]
*[[Fran Cegnar]]: [[Različne misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CB5S3BNP 28.12.]

'''O statusu slovenskega jezika'''
*[[Janez Trdina]]: [[Glasi o cesarskem ukazu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BR5YQVAM 5.10.]
*[[Matija Majar]]: [[Glasi o cesarskem ukazu, ki določuje učbeni jezik v različnih deželah našega cesarstva]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZELF4381 30.11.] 

'''Prevodi'''
*Arabska pravljica: [[Zakaj je morje slano]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AT8NHXLA 16.3.]
*[[Kadar je žakelj prepoln, se razveže]] (pr. [[X.]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AT8NHXLA 16.3.]
*[[Chateaubriand]]: [[Atala]] (pr. [[Mihael Verne]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OCIW1EBR 4.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1DEIXQM 11.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BADGAA5L 18.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16BHOSB0 25.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GF498VVA 1.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CF6LGK6J 8.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9G0OF0M3 15.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRVLFPRB 22.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XY5SBGG7 29.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LVIII1VW 6.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MV9J7RBB 13.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y56D3LWR 20.7.]
*Hrvaška historična povest: [[Ljudevit vojdovda horvatski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S5E45BUP 10.8.] 
*[[Starši! Bodite pazljivi pri ženitvah svojih otrok]] (pr. [[J. Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-40EZ0UO7 12.10.]
*[[E.L. Bulwer]]: [[Moder zdravnik]] (pr. X.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E6CVDMI9 19.10.]
*[[Bonafont]]: [[Bil je mož beseda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8J99WXZR 26.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ETFO7PP4 9.11.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8HO76DRP 26.1.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JK3NMK0Y 2.3.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC8TYBHK 13.4.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VIO4LVM5 20.4.]
*[[E.H. Costa]]: [[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LYZZV83V 22.6.]
*[[Od slovenskih pesmi kaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVX3PV7J 20.7.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MER0648I 27.7.]
*[[Zalokar]]: [[Slovstvene reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SP6V4DXB 7.9.]
*[[Slovstvine zadeve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FHFAZGIT 12.10.]
*[[Nove bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K51KUNNG 19.10.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Nove bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8W2XLMW1 26.10.]
*[[Slovstvo domače]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FPXLMBRI 30.11.]
*[[Slovansko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B7Q6Q5N2 28.12.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Peter Hitzinger]]: [[Jezikoslovne in zgodovinske drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4HT3UAYT 12.1.]
*[[Cigale]]: [[Jezikoslovne stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NAGAQ5OC 23.2.]
*[[Zgodovinsko-jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE1CYZWK 6.4.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Zgodovinsko-jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7GDVEJ3N 27.4.]
*[[Jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1R77O27R 16.11.]
*[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HAPLEQA5 14.12.]
*[[Jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3Z3N8005 28.12.]

'''Leposlovje v narečju ali tujem jeziku'''
*Narodna pripovest, zapisal [[Volčič]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1M4BVBK0 12.1.]

==1860==
'''Proza'''
*L.D.: [[Šmešnice pa vraže]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0YYINTLW 11.1.]
*[[J. France Štrukel]]: [[Stari mravljinec gre svojega starega prijatla v Šiško obiskat]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0RILQYIX 25.1.]
*Fr. Šrol: [[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHMJG5FQ 1.2.]
*Š.: [[Kako nekdo svoje kolje v Goricah pozna?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5ASQPRX4 1.2.]
*J.F. Št.: [[Mladi mravljinec s svojo materjo roma na grob svojega očeta. — Silne priprave za vojsko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W4J1OIDI 8.2.]
*Po narodni pripovedki: [[Spominek pri lipah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ACMJYN1Q 15.2.]
*Narodna: [[Ako Bog da]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8HD2ZDZF 22.2.]
*Novela po narodni kranjski povedki: [[Slovenski Leander]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KBEHPUCE 29.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HWVXR7A3 7.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R4LO3ON 14.3.]
*[[Nožarjev]]: [[Tik tak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HO1MHIMC 22.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76UFJSOI 29.2.]
*Š.: [[Ena resnična, druga pa pravljica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NCUYBBIX 7.3.]
*J.M.P.: [[Vsi imajo prav, pa vendar gre vse napak]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MRJ9J7WO 11.4.]
*Fr. Šrol.: [[Kaj je Vičekov Drašek vidil po svetu?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-415SW2NA 18.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XL4AT658 25.4.]
*[[Dva draga kamna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VUI8DW0D 18.4.]
*J. V-c.: [[Ste že vidili tako?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXREGHZX 2.5.]
*Kranjska narodna pripovedka, nabral J.F. Št.: [[Strah v kočevskem gradu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7F7224BF 30.5.]
*Narodna pripovedka iz Štajerksega, nabral [[Kračmanov]]: [[Modra deklina]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGUNFFXN 27.6.]
*Fr. Šrol: [[Kratkočasno berilo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTU04HD5 29.8.]
*[[Smešna vraža]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TR45J7JN 19.9.]
*[[Dve leti ali konobi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7V6WY3AI 17.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RGUHFWTA 24.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y3CQZDXS 31.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VM1Z7MS9 7.11.]
*[[Višnjogorski]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G89BF9YL 14.11.]
*[[J. T-šč.]]: [[Lomenčani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TWGH2ZOY 28.11.]
*[[J. Levičnik]]: [[Domače ptice — ptuji čivk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1FWFJJL 19.12.]

'''Poezija'''
*[[Matija Majar]]: [[Slava spevana svetima apostoloma slavenskima]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P51T0DXT 4.1.]
*[[V. Kurnik]]: [[Rokodelska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X1VQROP8 4.1.]
*[[V. Kurnik]]: [[Rotarski fant]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X1VQROP8 4.1.]
*[[V. Kurnik]]: [[Zadovoljni Teržičan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X1VQROP8 4.1.]
*[[Andrej Praprotnik]]: [[Naprej]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F9AO524D 11.1.]
*[[Fran Cegnar]]: [[Kosec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IGEPFZT5 25.1.]
*[[V. Kurnik]]: [[Predpustna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-USUW8XDQ 25.1.]
*[[F. G.]]: [[V spomin Vodnikov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RRYPYEY7 1. 2.]
*[[V. Kurnik]]: [[Pekvata krača]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZF7UM85X 8.2.]
*[[V. Kurnik]]: [[Gomiljski zdravnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AIYXFA7T 15.2.]
*[[Miroslav Vilhar]]: [[Župan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H8NZJG3H 22.2.]
*[[V. Kurnik]]: [[V spomin Matiju Hribarju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76UFJSOI 29.2.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Zdravniku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MIF2HZSX 7.3.]
*[[Miroslav Vilhar]]: [[Na jezeru]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GTR2JSXF 7.3.]
*[[Gregor Krek]]: [[Prešernu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SA09V7OY 14.3.]
*J.F.Št.: [[Kervava bitva in konec vojne]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW505H1E 14.3.]
*[[Fran Cegnar]]: [[Različne misli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1IE2NB7Y 21.3.]
*Narodne pesmi iz hotenske okolice, zapisal [[Lovro Slanov]]: [[Dobrovoljni kosci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DRCNXWCQ 28.3.]
*Narodna iz Kranjskega: [[Gospod Baroda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ASC5SEHZ 11.4.]
*[[Karl Kalinger]]: [[Na maternem grobu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Z9MX6J3 2.5.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Mati in rojnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BM98Z8AD 9.5.]
*Narodne pesmi hotenske okolice, zapisal [[Lovro Slanov]]: [[Svatom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-COQRJ52K 16.5.]
*[[V. Kurnik]]: [[Senožeška]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E99T1A0M 20.6.]
*[[Matevž Ravnikar Poženčan]]: [[Simbiljno prerokovanje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SY69XZM3 27.6.]
*[[Jerneju Vidmarju]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-02L581EQ 4.7.]
*[[Miroslav]]: [[Svobodi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NIB70CPU 4.7.]
*[[Primorska kresnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3Z7MB1CC 11.7.]
*[[V. Kurnik]]: [[Vesela novica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GWYTMH33 18.7.]
*[[Andrej Praprotnik]]: [[Gorensko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FK45QO7G 25.7.]
*Narodna pripovedka, zapisal A.Š.: [[Peter Klepec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5HBLQ0RG 1.8.]
*[[Karol Kalliger]]: [[Dolenci]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IYN9J9S7 8.8.]
*[[Gregor Krek]]: [[Jesenske žalostinke]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I3R2XQ56 12.9.]
*Kranjska narodna pesem: [[Hribec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AXUGH09S 19.9.]
*Kranjska narodna pesem: [[Jerica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AXUGH09S 19.9.]
*[[Njegove milosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XD82G9Q4 17.10.] 
*[[Nožarjev]]: [[Domočutstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SWUU7PBD 31.10.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Jezikoslovne posebnosti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WO76M95 4.4.]
*[[Lovro Primčkov]]: [[Slovniška drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-APV3MFMR 23.8.]

'''O statusu slovenskega jezika'''
*[[Janez Trdina]]: [[Glasi o cesarskem ukazu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YRTEEG9H 11.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BQUJGKS 18.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ROBAED1R 25.1.]
*[[Narodnost in slovenščina v Gorici]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N18UO5UX 21.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q6L3JGM7 28.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IOOW6651 4.4.]
*[[O živi potrebi slovenskega pisanja v kancelijah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V8X9K48O 25.4.]
*[[Statistika slovenskih učnikov za srednje učilišča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0MJD994F 8.8.]
*[[J. Bilc]]: [[O notranjih opetotavnih glagolih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B7S8O7PT 7.11.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[A.K. Cestnikov]]: [[Slovensko slovstvo v letu 1859]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A41PVKV5 4.1.]
*[[Slovanski popotnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DWQQYACM 18.1.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWO50N99 22.2.]
*[[Kako nekateri spisujejo bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3V8RK53L 14.3.]
*[[Nove knjige]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WJRRWA9I 23.5.]
*[[Nova knjiga]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-67AU6LXX 13.6.]
*[[Nove slovenske bukve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-91O7E901 10.10.]
*[[Žavčanin]]: [[Slovenske narodne potrebe]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQZ6FGJE 21.11.]

'''Prevodi'''
*[[Herder]]: [[Trije prijatli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BBYZRPVI 1.2.]
*[[Samci]] (pr. [[Lovro Slanov]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-883JYQIE 2.5.]
*[[Mlada Litvanka]] (pr. [[Fran ]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3PTGZJN1 6.6.]
*[[Gasparo Gozzi]]: [[Skopuhove čižme]] (pr. Lovro P.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FYR094ST 20.6.]
*[[Irving]]: [[John Bul]] (pr. [[Lovro Primčkov]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZ5VFTYZ 25.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E1ME0RQ6 1.8.] 
*[[Homer]]: [[Iliada XVI. spev]] (pr. [[Jože Ljubič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7W2J2H9F 5.9.]
*[[Seidl]]: [[Sreče zvonček]] (pr. [[France Zakrajšek]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HWG7NEKC 7.11.]
*Ruska: [[Trije levi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQKK1H8D 5.12.]

'''Potopis'''
*[[Potovanje dijakov v Karlovec]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GKGJI4GD 16.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E8FBOH0 23.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-80SKQ82Q 30.5.]
*[[Radoniević]]: [[Iz Tersta v Aleksandrijo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UH6WGD04 6.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5J7UN7CN 13.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-44Y8B1R1 20.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NVQKF33Q 27.6.]
*[[Na Snežnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4AXTS8WZ 5.9.]

'''Leposlovje v cirilici'''
*[[Matija Majar]]: [[Slava]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P51T0DXT 4.1.]

'''Leposlovje v tujem jeziku ali v narečju'''
*Narodna pripovedka iz varaždinske okolice, zapisal [[Kračmanov]]: [[Žena vučiča]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZEF559GL 21.3.]
*Narodna pripovedka iz varaždinske okolice, zapisal [[Kračmanov]]: [[Nezadovoljna žena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZEF559GL 21.3.]
*Narodna pripovedka iz varaždinske okolice, zapisal [[Kračmanov]]: [[ Sudjenice obsudile bogatašu siramasnu ženu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AEP88CAR 28.3.]
*Narodne pesmice isterskih otrok, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NX60UFAX 18.4.]
*Narodna povest isterska, zapisal J.V.: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CU2WEJSZ 23.5.]
*Isterka pripovedka: [[Vile rojenice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7KR3ACZS 20.6.]
*Narodna pripovedka iz varaždinske okolice, zapisal [[Kračmanov]]: [[Iz čega se gdo narodi, vu onom mora vumreti]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVOSV2L8 11.7.]
*Narodne pesmice isterskih otrok, zapisal J.V.: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LSMR89AX 1.8.]
*[[Homer]]: [[Ilijada XVI. spev]] (pr. [[J. Ljubič]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P41ANRY1 7.11.]

==1861==
'''Proza'''
*[[Turki in raja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TMQ2JUKQ 2.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0U77XRMT 9.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FY5KH6AU 27.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MLMS1NEC 6.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I961REHR 20.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-74LZWJP0 27.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SI05J6CB 3.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1O5B4701 10.4.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UDM2Z7O 2.1.]
*[[Balantinov]]: [[Zastavica zgodovinska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PKZ95IQ4 20.3.] 
*[[Francoz vali jajca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GL2YKWBM 3.4.]
*[[Jakob Bohinc]]: [[Prilika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGP0UMBP 12.6.]
*[[Kranjskogoski]]: [[Železni močnik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OUPMWIBQ 12.6.] 
*[[Kdor po svetu gre, marsikaj izve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J7I8JUT9 7.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HGYOFJGR 14.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQDCG5UB 25.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFUPBRGI 2.10.]
*Joško Ikr.: [[Pravljice od landeškega grada na Frankolovem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E6PYNQQF 13.11.]
*L.St.: [[Segač, prerok litijski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1FJCU4OL 11.12.] 
*[[Leon Engelman|Nožarjev]]: [[Govor gospe ničle]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G8POK5LZ 11.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CB09UQDR 18.12.]
*[[Luka Svetec|Podgorski]]: [[Radovednost kaznovana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVH8NLLB 25.12.]

*[[Prijazno k sebi vi ste nas vabili]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HGYOFJGR 14.8.] 

'''Poezija'''
*[[Miroslav]]: [[Bistri može]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6XAM8D4E 6.2.]
*[[Gregor Krek]]: [[Slovenci čase tužne so živeli]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CA4VGOXX 13.2.] 
*[[Josipu Samsu na Kozini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SI05J6CB 3.4.]
*[[Narodne pesmi iz okolice Loškega potoka, zapisal Jan. Vesnin]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXX9MABI 10.4.]
*[[J. Stičan]]: [[Slutje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EETJGJJ0 17.4.] 
*[[M. Vesel]]: [[Lizun]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B99RIKK9 1.5.]
*[[J. Severjev]]: [[Pomlad in jesen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LQDYVZ5P 8.5.]
*[[V. Kurnik]]: [[Godec pod lipo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZQI89LEE 22.5.] 
*[[M. Vesel]]: [[Oda moji kravi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7QZT56JX 5.6.]
*[[Balantinov]]: [[Kdo je ta junak?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFW4LFRD 12.6.]
*[[Nožarjev]]: [[Na  šolske praznike!]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-673KNQL8 31.7.] 
*[[Zupan]]: [[Pod zlatimi očesi nobene straže]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WGJC9NVV 7.8.]
*[[Vsakemu svoje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2IDC6YCD 23.10.]
*[[Anton Umek|Okiški]]: [[Sonet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QLZD9W9 6.11.] 
*[[Anton Umek|Okiški]]: [[Sonet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D8X0RV2B 27.11.]
*[[Miroslav]]: [[Hrast in lipa]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YD9B2O6R 4.12.]
*[[Hvala malih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F9GS8BO2 4.12.] 
*J.M.: [[Pozdrav čitanoci ljubljanskoj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S01AIGD2 11.12.]

'''Dramatika'''
*[[V šoli graničarski]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LLZO77RX 19.6.]

'''Leposlovje v tujem jeziku ali v narečju'''
*[[Burgermeister]]: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17AYJ3CT 30.10.]

'''O statusu slovenskega jezika'''
*[[Slovenščina v cesarskih pisarnicah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4HD6CVFB 29.5.] 
*[[O slovenskem govornem (parlamentarnem) jeziku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P3IJX1A0 19.6.]
*[[Parlamenti slovenski jezik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1P6CMN17 3.7.]
*[[Oglas o svlovenskem parlamentarnem jeziku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-35TX2II4 31.7.] 
*[[Slovenščini v bran zoper njene protivnike]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KWB81TW 28.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXLKT9QO 4.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SKD3WPP0 11.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0QI9GQDR 18.9.] 
*[[Cegnar]]: [[Parlamentarni jezik]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-015ELC2X 20.11.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[A.K.Cestnikov]]: [[Slovensko slovstvo v letu 1860]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6JNPPCY6 16.1.]
*J.M.: [[Slovanska književnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJJTJ1KL 20.2.] 
*[[Slovanska književnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5K2L7ULC 13.3.]
*[[Nove pesme]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKOYMJVB 20.3.] 
*[[Jugoslavenska književnost in hrvaški ustav]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FOEK59KD 17.4.]
*[[Slovstvo srbsko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MEBYQBUI 17.4.]
*[[Nove pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EGCYFA31 8.5.] 
*[[Nove slovenske pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QTUKW2V6 5.6.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WU2OCUJD 24.7.]
*[[Književnost jugoslovenska]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9B12ZSKD 7.8.] 
*[[Jankovič]]: [[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZFHIRDY 2.10.]
*[[Slovstvene reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TKBOPQXS 2.10.]
*[[Naše slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XF1NB3PH 20.11.] 
*Valt. Zamik: [[Pisma slovenskega turista]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1TE6MF5 4.12.]
*[[Nove knjige]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S47H9RY4 11.12.]

'''Prevod'''
*[[Heine]]: [[Belsazar]] (pr. [[France Zakrajšek]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6I9V8FWV 2.1.]
*[[Karanfil]] (pr. [[Jernej Križaj|Severjev]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D7PG8RSG 15.5.]
*[[Hvaležnost Angleža]] (pr. [[Levičnik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4XCZ7TDD 23.10.]
*[[Mladi hudodelnik]] (pr. A. Zup.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T1NYCKRF 20.11.]
*Iz srbskega koledarja spisal A.: [[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OMOLJXF0 11.12.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7QW4TPRS 2.1.]
*[[Kaj je panslavizem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GCP0TM3Z 20.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FY5KH6AU 27.2.]
*[[Dobrohotna jezikoslovna opomena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YOK2OK4G 28.8.]
*[[Anton Janežič]]: [[Prošnja do slov. jezikoslovcov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73SGATWY 30.10.]
*[[Drobtinčice o ptujih besedah]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T97FPNR9 30.10.]
*[[Jezikoslovne reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OTCDS0U1 6.11.]

==1862==
'''Proza'''
*[[Čez trideset let]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z2DFRND1 8.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZQH49J3 15.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DQP2GKPG 22.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QL1B3JSW 29.1.]
*[[Jakob Gomilšak]]: [[Radojuri]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5Q6RLG9M 5.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y9O9BFZ4 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XUFNY9EJ 19.2.]
*[[Potovanje iz otročjih let v starost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PCIGM0XD 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-064Y1N7B 19.3.]
*[[Žolepah - Sučava]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-64JPU7VA 5.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FUGB97XS 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-064Y1N7B 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E2CY1RTW 9.4.]
*[[Podgorec in breskve]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EBMW8MPP 23.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M9VX3OKY 30.4.]
*[[Valentin Zarnik]]: [[Originali iz domačega življenja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8134DSN 14.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25WNVKBV 21.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDA83FE7 28.5.]
*Kranjska narodna, zapisal [[Luka Svetec|Podgoriški]]: [[Vojaški begun]], št. [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EP22M14V 4.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6LCRJXIF 11.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CARR6UTE 18.6.]
*[[Valentin Zarnik]]: [[Matevž lisica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C95MAKX1 11.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CARR6UTE 18.6.]
*[[Sprehod]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JPSXFO1 25.6.]
*[[Valentin Zarnik]]: [[Čudni možje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S16CLXBX 2.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E6IN4VEP 16.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ISMK1XL6 30.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1B1ZFBA3 6.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4V6PRRLR 15.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MS05CDIZ 5.11.]
*[[Višnjegorski]]: [[Nemčeva domačija kje je]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTDMEGBO 19.11.]
*[[Valentin Zarnik]]: [[Pater Jeriho]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YV81RXHI 17.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V1UOZ6V5 24.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SIM54YJ6 31.12.]

'''O gledališču'''
*[[Rodoljub]]: [[O narodnem gledališču na Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BEYMXYJ 23.7.]

'''Poezija'''
*F.J.: [[Pogum]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FJQOPUW6 1.1.]
*R.B.: [[SLAVA ANTONU MARTINU SLOMŠKU]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BPB7RJOS 15.1.]
*[[Stare slovenske pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-71Z7X1PL 5.2.]
*[[Anton Umek|Okiški]]: [[Pevec buditelj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F4Y6RQSA 12.2.]
*[[Venceslav Lipoljub]]: [[Gazelica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABCWF19N 19.2.]
*[[Okiški|Anton Umek]]: [[Zlata Praga in bela Ljubljana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C82F1V6R 5.3.]
*[[Anton Grabič]]: [[AEIOU]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9BAGXVKA 2.4.]
*[[Slovo žolcpoharskim planinam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E2CY1RTW 9.4.]
*[[Še ena pesem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IQUOFQ2O 7.5.]
*[[Slava vam, slava, vi vrli rojaki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IQUOFQ2O 7.5.]
*[[Miroslav]]: [[Našim vojakom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EP22M14V 4.6.]
*[[Stabat mater]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6LCRJXIF 11.6.]
*[[V spomin J.P. Vijanskemu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QLHBUEK5 25.6.]
*[[Hilar]]: [[Burka o kavani]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7G2JADIR 16.7.]
*D.: [[Narod moj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WLIW9KZN 30.7.]
*[[Obvaruj Bog vas, ljubezniva leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-461QPL8H 6.8.]
*[[Gregor Krek]]: [[Kaj da mi srce v veselji plava]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PEO3J5I1 30.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IOUOIHLR 20.8]
*[[A. Marušič]]: [[Prekletstvo in blagoslov]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YNSMPED5 17.9.]
*[[Jurij Grabrijan]]: [[Kranjska Slovenija]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-099RLLL0 24.9.]
*[[Malica G.]]: [[Prostost srca]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U57NTZ91 1.10.]
*[[Alfonz Vilhar]]: [[Pri dovršenji šolskega leta]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DH1QGH79 22.10.]
*[[Frančiška K.]]: [[Na goro]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YUPMT6YH 29.10.]
*[[Anica]]: [[Žal in veselje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZE9INI2J 12.11.]
*[[Klara R.]]: [[Mojim sestricam]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FTZZU5KN 19.11.]
*[[Poženčan]]: [[Nekdanji tovarši, kje ste?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M4Q9KTJE 26.11.]
*[[Ivanka Ipavska]]: [[Slovenka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M4Q9KTJE 26.11.]
*[[Fužinski]]: [[Sveti Miklavž]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EGWCM14F 3.12.]
*[[Anton Grabič]]: [[Kratek prepir in hitra sprava]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4UZ7RQWW 10.12.]
*[[Ivanka Ipavska]]: [[Slovenka]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2Q0A8O5J 10.12.]
*[[Klara R.]]: [[Mojim prijatlom]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F8X7EUWB 31.12.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Zakaj &quot;Novice&quot; izpuščajo tihi e in pišejo črko r kot samoglasnek?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5NROJBQN 29.1.]
*[[Luka Svetec|Podgorski]]
: [[Slovnični pomenki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60DI3WA8 5.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FUGB97XS 12.3.]
*[[Slovenski jezik pa &quot;Krajnska špraha]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-33J4P9CW 2.4.]
*[[Luka Svetec|Podgorski]]: [[Še nekaj o parlamentarnem jeziku]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JPZK85NR 23.4.]
*[[Fran Cegnar]]: [[Jezikoslovne drobitnice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IKB0KP3J 30.4.]
*[[Helfertov spis - pa matrni jezik v šolah na Slovenskem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HGB31NC6 30.4.]
*[[Jezikoslovne drobtinice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0ERD26IS 14.5.]
*[[Fran Levstik]]: [[Še nekaj o imenih naših krajev]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PEO3J5I1 30.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IOUOIHLR 20.8.]
*[[Janko Pajk]]: [[Nekateri fonetični zakoni našega jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A27BL8F2 24.9.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Je li čitavnica slovenska beseda?]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C0DAMFKD 15.10.]
*[[Anton janežič]]: [[Nova slovenska slovnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZDVO6M07 22.10.]
*[[Janko Pajk]]: [[Nekateri fonetični zakoni našega jezika]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EH0V2A0A 12.11.]
*[[Fran Levstik]]: [[Slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DX2P2OWH 26.11.]
*[[Luka Svetec|Podgorski]]: [[Členki]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCXF3ZD2 3.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-64HYSLGG 17.12.]

'''Članki o leposlovju'''
*[[Anton Kos|Cestnikov]]: [[Pregled slovenskega slovstva v letu 1861]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EOG4R378 1.1.]
*[[Anton Kos|Cestnikov]]: [[Tri domorodne želje]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9FNPK1D7 15.1.]
*[[Jugoslavensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RP08MLJ9 29.1.]
*[[Jugoslavenska književnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IJ1IWNJ7 5.2.]
*[[Domače pesmi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XUXZQFCK 9.4.]
*[[Jugoslovanska književnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FKJCQFKV 16.4.]
*[[Jugoslovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3MWZNQ93 25.6.]
*[[Fran Cegnar]]: [[Svet, kako bi se našemu slovstvu pomagalo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYKL5BQD 22.10.]
*[[Slovenska umetnost]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3WSEDCLM 12.11.]

'''Prevod'''
*[[Gottlieb Konrad Pfeffel]]: [[Basni]] (pr. [[Hilarius|Matej Frelih]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZ14MHSR 26.3.]
*[[Čelakovski]]: [[Nekim pisateljem]] (pr. F.Sl.), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U7GC2OO5 19.11.]
*[[Nočarski zmaj]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUI08VDI 8.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4V6PRRLR 15.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PWQ3J5PR 12.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W8333JNR 10.12.]

'''Leposlovje v tujem jeziku'''
*Narodne pesmi isterske, zapisal J.V.: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PQFN6Q91 16.4.]
*[[Monolog anga, k&quot; noče Cimber bite]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I6N30OXB 16.4.]

==1863==

'''Proza'''
*[[Josip Levičnik]]: [[Slava in ljubezen]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V5KN0GNF 21.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNCRNO88 28.1.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-34CU7E17 11.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-06VPZ04N 25.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TGGIRGXV 8.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFC3ROF0 29.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R5XCGJOC 13.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DJ2JSXQ2 27.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W5JS27X7 15.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QUIPO18W 29.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HT305AV7 19.8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H6QXOB1F 2.9.] 
*[[Spomini]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AWW77FR8 5.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOH94898 11.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P37LTECC 18.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VA8GFJV 25.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GNDV4FQD 1.4.] 
*[[J. Zavojšček]]: [[Spomini na deda]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZQKRYV3 12.8.]
*[[Silvulanski]]: [[Ujec koča še živi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1PTD72TX 26.8.]
*[[J. Zavojšček]]: [[Pozimski večer na slovenski preji]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KN45RC2O 9.9.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WKDORXTO 16.9.]
*[[Kratkočasnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOGIQHVR 23.9.]
*[[J. Zavojšček]]: [[Jama, po kteri se pride na drugi svet]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WWOGVO7O 14.10.]
*[[Smešnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-871XKL0E 21.10.]
*[[J. Zavojšček]]: [[Kaj se v Križmanovem prerokovanji poveduje o kralju Matjažu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DB4YQ048 28.10.]

'''Poezija'''
*[[Dobrovoljna novoletnica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ICKB92U 7.1.]
*[[Ljudevit Tomšič]]: [[H godu blagorodnega gospoda Ivana Macuna]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-90WXVKP7 28.1.]
*[[J. Frankolski]]: [[Veronika Desenička]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ACE6ZBR2 4.2.]
*[[Janez Bilc]]: [[Slovenija oživljena]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5EM1FHC 18.2.]
*[[J. Frankolski]]: [[Življenje in dan]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B4IK7CGT 25.2.]
*[[Janez Bilc]]: [[Sv. Cirilu in Metodu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N23SKS1G 11.3.]
*[[Klara R.]]: [[Mila zima]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U03TVGDS 18.3.]
*Narodna pripovedka: [[Zormanov vojaki iz Kranja]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V4ZAWQUY 25.3.]
*[[Gregor Krek]]: [[Dan za dnevom urno v  večnost mine]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXQJMGBF 15.4.]
*[[Fran Zakrajšek]]: [[Kos]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WV810DKR 3.6.]
*[[Schiller]]: [[Vrednost žensk]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DQAJF4UC 1.7.]
*Narodne pesmi goriških Slovencev: [[O svetega zakona]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L81IDL2B 22.7.]
*[[Preteklosti neizmerno dolgi čas]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PWDRG6S 23.9.]
*[[Gosp. dr. Lavriču za slovo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HY12HTZR 11.11.]
*V.L.: [[Govor pri besedi 21. oktobra]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HY12HTZR 11.11.]
*[[Andrej Prarpotnik]]: [[Cvetice ljube je umorila slana]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D69T62H 25.11.]
*[[Josip Novak]]: [[Slovstvena drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4HSWYUUQ 2.12.]

'''Dramatika'''
*[[Soseskine kase na kmetih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DJ2JSXQ2 27.5.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-71VJS6JD 24.6.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DQAJF4UC 1.7.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6M44SJ15 12.8.]

'''Članki o leposlovju'''
*P. Ladislav: [[Slovstvene reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRVEF2MZ 7.1.]
*[[Ladislav Hrovat]]: [[Životopisi]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A73VH58M 14.1.]
*[[Anton Kos|Cestnikov]]: [[Slovensko slovstvo v letu 1862]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WJK91COG 21.1.]
*[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OKM33I3Z 25.2.]
*[[Nova dela jugoslavenske]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D5UICLPI 8.4.]
*[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UTJL3LUM 13.5.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VWF0519Z 8.7.]
*[[Slovstvo slovensko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D0AE7FO 22.7.]
*[[Slovstvo jugoslavensko]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QM0OKMKX 19.8.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZHW5BIEG 2.9.]
*[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ICGEZMBF 16.9.]
*[[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T9TFAGY4 7.10.]
*[[Lukšič]]: [[Jugoslovansko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SB4T9KQ8 28.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9TWXWSB0 4.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HY12HTZR 11.11.]
*[[Jugoslavensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JIFHB4FZ 9.12.]
*[[Fran Cegnar]]: [[Slovensko slovstvo]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LYDIK2QO 16.12.]

'''Prevod'''
*[[Ognjeslav Ostrožinski]]: [[Ljubosumnost]] (pr. [[Franc Valentin Slemenik]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YSERFA7D 8.7.]
*[[Chocholoušek]]: [[Črnogorci]] (pr. [[Fr.Jaroslav]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9KZ7Y9ER 18.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D69T62H 25.11.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QPNODDIC 2.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-40E71Y93 9.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KCVW1I6 16.12.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MDXYTU06 23.12.]
*[[Schiller]]: [[Valenstajnov tabor]] (pr. [[Fr. Cegnar]]), št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MDXYTU06 23.12.]

'''Življenjepis'''
*[[J. Kosmač]]: [[Življenjopisne črtice]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YI8KA9RE 21.10.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SG37TMZC 28.10.]

'''Jezikoslovna vprašanja'''
*[[Ladislav Horvat]]: [[Slovstvene reči]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5LR48VP3 11.2.]
*[[Luka Svetec|Podgorski]]: [[O slovenskem naglasku ali akcentu]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85EHKZ3C 18.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-06VPZ04N 25.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AWW77FR8 5.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GNDV4FQD 1.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TGGIRGXV 8.4.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CVQQEJ1Q 22.4.]
*[[Oče naš v vseh slovanskih jezikih]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5YBIBOYG 5.3.]
*[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DZHKB46 7.10.]
*[[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3ZLSKS64 7.10.]
*[[Vrdelski]]: [[Jezikoslovna drobtinica]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YF2EKX6C 21.10.]
*[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O8R91IXD 16.12.]
*[[Slovstvene stvari]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E1SAQBGO 30.12.]

==1864==
'''Proza'''
*[[Fr. Peterlin]]: [[Škratelj]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C1KFNJ5U  15. 6.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FINUYEXW 22. 6]
*[[Fr. Peterlin]]: [[Rojenice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GY40DPCM 1. 6. ]
*[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjakova]]: [[Očetova ljubezen]] [http://www.dlib.si/details/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3LZLAEHS 6. 7.]
*Zduški: [[Gluhonema šivilja]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZTQB1EUG 27. 7.]
*[[Resnična kratkočasnica]]: [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PYA98ZQU 30. 3.]
*[[Kratkočasnica]], [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-94J321K2  6. 4.]
*F. O. P.: [[Zakaj ni na Krasu studencev? ]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BPNY9ORZ 30. 11.]
*[[Kopica pripovedk iz življenja cesarja Jožefa II.]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GT9GHSK2 13. 1] 
*[[Lovre Stepišnik]]: [[Pohorske pripovedke: Rojenice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z0E4B3UC  13. 7.]
*[[Fran Levstik]]: [[Zatoženi sosamoglasnik]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1HH170OF 2. 3.]
*Dr. Ž.: [[Tri dni v Zagrebu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UKL0X7P4 28. 9.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M2OSLY8Y 5. 10.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W8MOYQ30 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L2U7F0WO 19. 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GKGRK819  2. 11.]    , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I6RXOJ1E  16. 11.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2J3E95YT  30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIP2MQ0S 7. 12.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHTR7EJK 14. 12.]
*[[Jože Žlindrovič]]: [[Pisma slovenskega učenika svojemu bratu]]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MJCTSU1D 3. 2.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BFGKP6WI  17. 2. ] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1HH170OF 2. 3.]   , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S8UA485P  20. 4.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9PD4NM9 27. 4.]   , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZK8AON3P 18.5.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-09U2DADL 15. 6.]   , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4N0W1LYL 20. 7.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CEMIY6H6 10. 8.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UKL0X7P4 28. 9.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W8MOYQ30 12. 10.]  , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L2U7F0WO 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HMXB45TG 9. 11.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMPO1KK4 23. 11.]
*[[Jurčkov Matevž]]: [[Domače čenčarije iz Kamnika]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N8Q4BWR4  6. 4.]
*[[J. Tomše]]: [[Spomini iz mojega življenja na suhem in na morji]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ALMM0090  13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4N0W1LYL  20. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V3C6S55O  27. 7.]  

'''Poezija'''
*[[Dobrovoljka v letu 1864]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AD62WQVW 6. 1.]
*[[Vprašanje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JKLO37J3  17. 2.]
*S.: [[Nekteri Kranjci]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M1S40Z8F  24. 2.]
*[[Klara R.]]: [[Oda kavi]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JW8C109N  9. 3.]
*Tičkomil: [[Tičja tožba]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-06HK8LZI  6. 4.]
*[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjakova]]: [[Kar ljubim]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GY40DPCM  25. 5.]
*[[Miroslav]]: [[Najbolja]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SPZ8DV5J  1. 6.]
*Suški: [[Svakinji dve le naprej!]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XYEEDNZS 15. 6. ]
*[[Majarčičeva]]: [[Miroslavu odgovor]]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XY2YKL50  22. 6.]
*[[France Zakrajšek]]: [[Nekteri nameni]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1HC3KEK7  29. 6.]
*[[France Zakrajšek]]: [[Lipež]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDAQ9DMH 29. 6.]
*[[France Zakrajšek]]: [[Najeti kritikovavec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDAQ9DMH 29. 6.]
*R .. i: [[O jutru]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AEXSRB94 27. 7.]
*R .. i: [[O poldne]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AEXSRB94  27. 7.]
*[[Dr. Gr. Krek|Gregor Krek]]: [[Nada]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1OAJYQ7 3. 8.]
*F. Č. P.: [[Mati dete zibaje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21P734X2  21. 9.]
*[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjakova]]: [[Aforizmi]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9EH14FXC  19. 10.]
*A. D.: [[Junakova prošnja]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1GNENU9Q  26. 10.]
*[[Matevž Lotrič]]: [[Mladi mornar]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B1RFUZE6 2. 11.]
*[[Fr. Svetličič|France Svetličič]]: [[Hrušica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DTMVSQIC  30. 11.]
*[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjakova]]: [[Roža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6XP7SCI 7. 12.]
*[[Anton Grabič]]: [[Pesem od zlate poroke]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QNRNJ6DN 21. 12.]

'''Poezija v tujem jeziku'''
*[[J. Sundečić|Jovan Sundečić]]: [[Tri zrna]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OUGRRH1O  4. 5.]
*[[Napoleon Špun-Strižić]]: [[Sokol i njegova majka]]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I6RXOJ1E 16. 11.]

'''Prevodi'''
*[[Prokop Chocholoušek]] (posl.: [[Luka Svetec|Podgorski]]): [[Harač]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E00L2DH  20. 1.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1O19ZU7L  27. 1.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KJ7WSAIX 10. 2.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QSGJZL1U  24. 2.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EOZO1838  16. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3A2QFQOP 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TI0COZM  13. 4.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S8UA485P 20. 4.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9PD4NM9 27. 4.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZK8AON3P  18. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EDA3YG48  8. 6.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDAQ9DMH 29. 6.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V3C6S55O  27. 7.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DLX11LHA  24. 8.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EB27OEPD 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=/URN:NBN:SI:DOC-498NOQAE  21. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UKL0X7P4  28. 9.]
*[[Odlomek: Romeo in Julija ]] (posl.: J. Z.) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-59PQM7PI 16. 3.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MPOMFPM8 23. 3.]
*[[Moj dom]] (posl.: S) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW7MGMCA  13. 4.]

'''Uganka'''
*[[Smešna zastavica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9GRVIBNG  24. 2.]

==1865==
'''Proza'''
*[[Zapeljivec]]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K4OHJP7E  18. 1.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZLPSJ6WC 25. 1.] , [URN:NBN:SI:DOC-16ZYOGXI 8. 2.]
*Senožeški: [[Mož z dvema ženama in pa sto in sedemdeset let stari parament]] [URN:NBN:SI:DOC-UDKMC3NT 8. 3.]
*[[Smešnica]] [URN:NBN:SI:DOC-VOVEWF2F 18. 10.]
*[[Čudna večerna godba]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UHOVXFZE 14. 6.]
*J. V.: [[Vraže Pučke (ljudske) iz Istre]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AO1Q16UQ  21. 6.]
*Nr. 11: [[Kurentovanje v Jaski]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-69WXEITM   5. 7.]
*[[Jože Žlindrovič]]: [[Pisma slovenskega učenika]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQTBOGZ  25. 1.]
*[[Josip Levičnik]]: [[Podgrobje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KZEPEBOP 29. 3.]
*[[Juri Pavalec]]: [[Misli na dan vseh vernih duš]] [URN:NBN:SI:DOC-N0SSRR39 1. 11.]
*[[Jakob Gomilšak|J. Gomilšak]]: [[O volkodlaku]] [URN:NBN:SI:DOC-MX664DC7 1. 2.], [URN:NBN:SI:DOC-16ZYOGXI    8.2.] 
*[[Valentin Zarnik]]: [[En teden na Dolenskem]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B58NULMJ 6.9.]
*Alojzi: [[Pisma iz Srbije o Srbii]] [URN:NBN:SI:DOC-16ZYOGXI    8.2.] 
*[[Nova pisma iz Srbije o Srbii]]
*[[France Kastelec]]: [[Pisma iz Mehike: 1. Pismo,]] [URN:NBN:SI:DOC-HF6JRNHB 3. 5.]

'''Poezija'''
*[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Nezvesto listje]] [URN:NBN:SI:DOC-T38ADT5H 1. 2.]
*[[Volkodlak]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-460ZZ9EH  8. 2.]
*[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Aforizmi]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4966PKZJ  8. 2.]
*[[J. Volčić]]: [[Narodni običaji istrski]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GDRM5REV  15. 2.]
*-- f --: [[Očetu Bernardu]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2IQMABIJ  1. 3.]
*[[Na straži ]](iz zapuščine [[Matevža Lotriča]]) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AOVSUC6A  8. 3.]
*[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Cvetna nedelja]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KANJV8BY  5. 4.]
*[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Prilike]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN4PPHZP 31. 5.]
*[[G. Višečki]]: [[Pevčev dom]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.]
*[[G. Višečki]]: [[Znamenje ljubezni]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.]
*[[G. Višečki]]: [[Narobe pevec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.]

*[[G. Višečki]]: [[Bob v steno]]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.]

*[[G. Višečki]]: [[Strašna Sanja]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.]

*[[G. Višečki]]: [[Priletnemu bedaku]]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.]

*[[G. Višečki]]: [[Marsikteremu pesniku]]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUVCUZZ2 7. 6.]
 
*[[Ivanka K]].: [[Svoji domovini]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRK744VL  14. 6.]
*[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Marnja brez imena]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QUPBWZTZ  28. 6.]
*[[Ivanka K.]]: [[Pozdrav]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CZ8N6FOD  2. 8.]
*[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Materni jezik]]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JPO84Z1V  23. 8.]
*[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Aforizmi]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JPO84Z1V  23. 8.]
*[[Luiza Pesjak|Lujza Pesjak-ova]]: [[Žensko življenje in ženska ljubezen]] [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-59MLMN5J  11. 10.]
*[[Josip Cimperman|J. Cimperman]]: [[Pesnik]]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AMY7NQGY 1. 11.]
*[[Valentin Orožen|V. Orožen]]: [[Vojaški oče naš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PDREEUMR  29. 3.]

'''Poezija v tujem jeziku'''
*[[Koledva]] [[(Iz Gologorice v Istri)]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QTZHJKNV  11. 1.]

'''Prevodi'''
*[[Smrt pravičnega]] (posl.: [[Luiza Pesjak|Luiza Pesjakova]]) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WWKAV3NP7 12. 4.]
*[[Silvestrova noč ]](posl.: G. Višečki) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDUHZAAH  4. 1.]

==1866==
'''Proza'''
*P: [[Kratkočasnice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2YX0Q5AK  21. 3.]	
*P. H.: [[Trst in njegovo obmestje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3D9E8SH 28. 3.] , [URN:NBN:SI:DOC-RE2HNGP2 4. 4.], [URN:NBN:SI:DOC-QG6Z9QL8 11. 4.]
*[[Smešnica]]: [[»Žnidar« ne pa »krojač«]]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0OLTM3OH  11. 7.]
*[[Kratkočasnica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-53Y1YEMA  3. 10.]
*[[Pripovedke Zilske]]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GDDMPKLQ 26. 12]
*[[Dr. Jože Orel]]: [[Popotne opazke na Krasu]] [URN:NBN:SI:DOC-W1WR9P2E 17. 10.]
*[[Jakob Gomilšak|Šak]]: [[Boj za puro. Resnice in laži za predpust]] [URN:NBN:SI:DOC-YNTZF38E 10. 1.]
*[[France Kadilnik]]: [[Izhod na Triglav]] [URN:NBN:SI:DOC-4HHDHZBF 22. 8.]
*[[Dr. J. Podliščekov]]: [[Potopis iz Srbije]] [URN:NBN:SI:DOC-HSHPTF8U 27. 6.],[URN:NBN:SI:DOC-S3U6IC2K 4. 7.] , [URN:NBN:SI:DOC-U8HXTLFT 11. 7.],[URN:NBN:SI:DOC-E486GPIV 18. 7.], [URN:NBN:SI:DOC-4LI7BPWF 25. 7.], [URN:NBN:SI:DOC-CUTKM057 1. 8.], [URN:NBN:SI:DOC-XQKT9489 8. 8.], [URN:NBN:SI:DOC-I4ZZXSVK 15. 8.], [URN:NBN:SI:DOC-8MNV9OAF 5. 9.], [URN:NBN:SI:DOC-DR6K97NJ 12. 9.]
*[[Kaj je svoboda? Dobrovoljne besedice kmetom slovenskim]] [URN:NBN:SI:DOC-GE5LXVT6 23. 5.] 
*[[Jože Košir]]: [[Pisma iz Amerike]] [URN:NBN:SI:DOC-N2ZA98T9 21. 3.]

'''Poezija'''
*[[Luiza Pesjak|Luiza Pesjakova]]: [[Slovenija Vodniku]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NUU0KI5  14. 2.]
*[[Luiza Pesjak|Luiza Pesjakova]]: [[Neizmernemu bitju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JW755VG2  28. 3.]
*[[Josip Cimperman]]: [[Gazela]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZEQAAA2S 2. 5.]
*[[F. Meden]]: [[Spomladanska]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZVJEJNU2 16. 5.]
*[[Josip Cimperman]]: [[Sonet]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RAUTYZU6 6. 6.]
*[[Josip Cimperman]]: [[Pozdrav in prisega (posvečeno gospe Luizi Pesjak)]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PIWWKLEZ 27. 6.]
*[[France Zakrajšek]]: [[Zvečer na hribu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MB3AVU4  5. 9.]
*[[Naši »po modi« domorodci. (Iz Karlovačk. Viestnika)]] [URN:NBN:SI:DOC-DR6K97NJ 12. 9.]
*[[France Zakrajšek]]: [[Tresličnik]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-252K2O2Y 24. 10.]
*[[Luiza Pesjak|Luiza Pesjakova]]: [[Detinska ljubezen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IMDC2PB8  31. 10.]
*[[F. Meden]]: [[Jesenska]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJHVQE3M  14. 11]
*[[France V.]]: [[Moja struna]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQZ8NRQF 28. 11.]
*[[Janezu Nečaseku]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4VD535Y4 12. 12.]

'''Prevod'''
*[[Luiza Pesjak|Luiza Pesjakova]]: [[Cvetice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V61FKG5M  25. 4.]

'''Dramatika'''
*[[France Zakrajšek|F. Zakrajšek]]: [[Odlomek iz predigre k tragediji »Marija Antonijeta«]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9V999M00  21. 3.] , [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IOAX9C1K  4. 4.]

==1867==
'''Proza'''
*[[Jakob Gomilšak|Šak]]: [[Francozi v Bobovcu]]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILADYW0Z  27. 3.], [URN:NBN:SI:DOC-1S6X21V2 3. 4.] , [URN:NBN:SI:DOC-G2NIEB18 17. 4.], [URN:NBN:SI:DOC-ES4D4FSP 22. 5.]
*[[Ivan Zarnik]]: [[Kako so v Begunjah na Notranjskem Turka za vselej odpodili]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R7QQ7BWQ 12. 6.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Brglez]] [URN:NBN:SI:DOC-NQ2H4FBE  26. 6.], [URN:NBN:SI:DOC-0I54RFIX 3. 7.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Vojska Panonov z Rimljani]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KMNVZ9H 10. 7.]
*[[Ivan Zarnik]]: [[Franc Ljubljančič – Strah Turkom]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1E9XWN1O  21. 8.]
*[[Valentin Zarnik|Dr. V. Zarnik]]: [[I. Slovenski Nikodem]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S2KJJSTR 25. 9.]
*[[Janez Volčić|J. Volčić]]: [[Narodne mrvice iz Istre]]  [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPRYN09Z  30. 1.]
*[[Na poletnem sprehodu iz Londona v Avstrijo in nazaj]] [URN:NBN:SI:DOC-7W8KFVA1  18. 12.], [URN:NBN:SI:DOC-TSTKUQJF 24. 12.]

'''Poezija'''
*[[Janez Bilc]]: [[O novem letu]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQ51VU4E  2. 1.]
*[[Janez Volčić|J. Volčić]]: [[Otročja pesem sv. Jelene]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPRYN09Z  30. 1.]
*[[Janez Volčić|J. Volčić]]: [[Zakaj sever hišo mete]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPRYN09Z  30. 1.]

*H. V.: [[Zelenica – železnica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZPRYN09Z  30. 1.]
*[[France Svetličič|Fr. Svetličič]]: [[Na mravljiškem vrtu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0ONWLQB3 17. 7.]
*[[France Zakrajšek|Fr. Z.]]: [[Jaz imam čedno ljubico]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VWK38EWC 23. 10.]
*[[Jože Šemic]]: [[Srcu v nesreči]] [URN:NBN:SI:DOC-W092WK4R 30. 10.]
*[[V. Kurnik]]: [[Striček dobersvet]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DEM0UA4T 18. 12.]

'''Poezija v tujem jeziku'''
*[[Sve za milu narodnost]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S87IT78I  20. 3.]

'''Prevodi'''
*[[France V.]]: [[Dalibor]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUXROMSG  16. 1.]
*[[Slovo]] (posl. M. K.) [URN:NBN:SI:DOC-UQ64U4LE 10. 4.]

==1868==
'''Proza'''
*[[Valentin Zarnik|Dr. V. Zarnik]]: [[Originali iz domačega življenja]] [http://www.dlib.si/?URN=/URN:NBN:SI:DOC-BMIN281K 1. 1.]
*[[Ivan Tomšić]]: [[Deklica bolj zvita nego car]] [https://www.dlib.si/?URN=/URN:NBN:SI:DOC-GXIAJU1V 8. 1.]
*[[Valentin Zarnik|Dr. V. Zarnik]]: [[I. Slovenski Nikodem]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4V4GUOVT 12. 2.], [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZXZ088F0 19. 2.]
*[[Janez Zajec]]: [[Geologičen izhod]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8TAI4R4  29. 4.]
*J. F. St.: [[Kovač iz pasjega brda]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P4UZMCFM 10. 6.]
*[[Kratkočasnica]] [URN:NBN:SI:DOC-QC905EQR 15. 4.]
*[[Smešnica]]: [[Dve uri v nemškem taboru]] [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RPIMKBUF 22. 7.]
*[[France Zakrajšek|Fr. Z.]]:[[Uhanček pri mlinu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AN04O2DR 30. 9.]
*[[Kratkočasnica, pa tudi podučnica]] [URN:NBN:SI:DOC-7U7GR1NV 2. 9.]
*[[France Zakrajšek|Fr. Zakrajšek]]: [[Dobri veseljaki]]  [URN:NBN:SI:DOC-GSJE8X9V 21. 10.]
*[[Ivan Tomšič]]: [[Šest tednov na Dunaji, ali gospodarsko-kmetijska šola za učitelje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L6O5HE6L 28. 10.] , [URN:NBN:SI:DOC-B7ZRNTSF 4. 11.],  [URN:NBN:SI:DOC-FX80XZDY 2. 12.],  [URN:NBN:SI:DOC-LK5NMSPQ 16. 12.],  [URN:NBN:SI:DOC-MKVPBI56 23. 12],  [URN:NBN:SI:DOC-YAQXBNY2 30. 12.]
*[[Ivan Zarnik]]:[[Juri Štrkelj najde zaklad]] [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ACW7GZA7 22. 1.], [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HGA3Q13V 29. 1.], [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HGA3Q13V  5. 2.]
*[[France Zakrajšek]]: [[Klepetuljevič Kvasinski]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AG10EP7F  2. 9.]
*[[Kmetijske kratkočasnice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2HSIFLVM 29.7.]
*[[Listi iz Londona]]  [URN:NBN:SI:DOC-D136KNVU 5. 2.]
*Istrijanec: [[Pismo gospe doktarice (Evlalije) Lilienweisove iz B. svojemu možu, državnemu poslancu na Dunaji]] [URN:NBN:SI:DOC-R5FBWLMM 9. 12.]

'''Poezija'''
*[[V. Kurnik]]: [[Čast poštenim siromakom!]] [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GXIAJU1V  8. 1.]
*[[France Zakrajšek|Fr. Zakrajšek]]: [[Gašpar pa njegova svoboda]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N3QWSBI0  11. 3.]
*[[Jaka Premisl]]: [[Jožefu Marnu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NORMQJKB 18. 3.]
*[[Jernej Pirnat]]: [[Priprosta pesmica od šol]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-92DLIV1F  10. 6.]
*[[France Zakrajšek|Fr. Z – k.]]: [[Napisi]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N806S11B  8. 7.]
*[[Našim]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XP7UE5ZD 14. 10.]
*[[France Zakrajšek|Franjo Zakrajski]]: [[Napisi]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C9FVA7UM  11. 11.]
*[[France Zakrajšek|Franjo Zakrajski]]: [[Mlademu pevcu]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQQO2LL0 9. 12.]
*[[Janez Bilc|J. Bilc]]: [[Na grobu Antona Kosa]] [URN:NBN:SI:DOC-LK5NMSPQ 16. 12.]
*[[Suze]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VV2XV3TY  7. 10.]
*[[Narodne pesmi iz St. Vrazove zbirke]] (priobčuje [[Ferdo Kočevar]]): [[Legenda]]  [URN:NBN:SI:DOC-X9P5DMIN 23. 9.]
*[[Narodne pesmi iz St. Vrazove zbirke]] (priobčuje [[Ferdo Kočevar]]): [[Bernekajev grad]] [URN:NBN:SI:DOC-CSIAR6QQ 19. 8.]
*[[Narodne pesmi iz St. Vrazove zbirke]] (priobčuje [[Ferdo Kočevar]]) [URN:NBN:SI:DOC-MR97IQHJ 22. 7.] ,[URN:NBN:SI:DOC-JAOHFPRG 5. 8.]

'''Poezija v tujem jeziku'''
*[[Gjura Klarić]]: [[Slovenci]] [URN:NBN:SI:DOC-CI8NVWYA 24. 6.]

'''Prevodi'''
*[[Kratkočasne in podučne drobtinice]] (posl: [[Mihajlov Šimonović]]) [URN:NBN:SI:DOC-C3CAPETL 22. 4.]
*»Burja brije, drevje poka …« (posl. [[L. J.]]) [URN:NBN:SI:DOC-T4U88GPM 25. 11.]
*[[J. Levičnik]]: [[Ženitnina]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BA30UCLH  26. 2.], [https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-56B7C4WE  4. 3.], [URN:NBN:SI:DOC-6V1JI126 11. 3.], [URN:NBN:SI:DOC-NORMQJKB 18. 3.], [URN:NBN:SI:DOC-83LH8AGW 25. 3.], [URN:NBN:SI:DOC-78FHQSOU 1. 4.]
*[[Harambaša]] (posl.[[Jos. Levičnik]]) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5X8P1EOU  5. 8.], [URN:NBN:SI:DOC-OV4KKKB1 12. 8.],[URN:NBN:SI:DOC-CSIAR6QQ 19. 8.],[URN:NBN:SI:DOC-9CFYM9ZT 26. 8.]

'''Dramatika'''
*[[Burkica: Oger tehta Rusa]] [URN:NBN:SI:DOC-ZR333WHB 30. 9.]

==1869==
'''Proza'''
*[[Jurca na Beneškem]]: [[Baba ima zlodjevo glavo]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXV0GO7S 24. 3.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Župan]] (Etimološko in pravno-zgodovinska črtica) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THMYSCDF 19. 5.] 
*[[Dragojla Jarnević]], posl. [[Josip Levičnik]]: [[Prijateljici]] (novela) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUUWJDID celotno besedilo] (9. 6., 16. 6., 23. 6., 7. 7., 14. 7., 28. 7., 4. 8., 18. 8., 25. 8., 1. 9., 8. 9., 15. 9., 22. 9., 29. 9., 6. 10.)
*[[V zedinjeni je moč]] (prilika) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDVLFCYQ 8. 9.]

'''Poezija'''
*[[Josip Cimperman]]:[[Iz življenja za življenje]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8WJ0Q7Z 20. 1.]
*[[J. Premisl]]: [[Nekdanjemu ljubljanskemu učitelju o Njegovem za-me osodepolnem godu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BVSY0MT 24. 3.]
*[[Davorin Trstenjak]]: [[Najimenitniša slovenska narodna pesem mitičnega zadržja]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52CTH6AC1. 9.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5KX1FP4P 8. 9.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V0JFT8 15. 9.] 
*[[Josip Cimperman]]: [[Domovini]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUUWJDID 9. 6.]
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Nemškutar]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K809P6FK 18. 8.] 
*[[Jovan Vesel Koseski]]: [[Visoka pesem]] (Uvod + Oče naš, Ki v nebesih si, Posvečeno bodi tvoje ime, Vlada tvoja pridi nam, Vlada tvoja zgodi se, Daj nam dnes potrebno vse, Odpusti krivde nam, Skusbi ne prepuščaj nas, Tvoje vse na vekomaj), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6RYM7UJ8 celotno besedilo] (6. 10., 13. 10., 27. 10., 3. 11, 10. 11., 17. 11., 24. 11., 1. 12., 8. 12., 15. 12.)
*[[Fr. Svetličič]]: [[Zaklad na hudem polji]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MC54E2UE 22. 12.]

'''Tuja (prevedena) leposlovna dela'''
*[[Adelbert von Chamisso]]: [[Rusko – Puškinovih Petero]]  [[I. Ribič in zlata ribica]], [[II. Kavkazki vjetnik]], [[III. Mertva carevna in sedmero vitezov]], [[IV. Bakčisarajski vodomet]], [[V. Car Saltan in knez Gvidon]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MC9YMNAD celotno besedilo] (3. 1., 27. 1., 3. 2., 17. 2., 24. 2, 3. 3, 17. 3., 24. 3., 31. 3. 7. 4. 21. 4., 28. 4., 5. 5., 12. 5., 19. 5., 26. 5, 2. 6.)
*[[Prokop Chocholoušek]] (posl.: [[Podgoričan]]): [[Krvina]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRG4HN6M celotno besedilo] (10. 2., 24. 2., 10. 3., 31. 3., 7. 4., 14. 4., 21. 4.)

'''Pol literarno'''
*[[Zabavnica za novo leto 1869]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVSS0UH5 6. 1.]
*[[Prečestitemu gospodu Monsignoru L. Jeranu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QK4TKYGV 9. 6.]
*[[Robič]]: [[Prirido- in jezikoslovna črtica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z6PSA7TC 29. 9.]

==1870==
'''Proza'''
*[[Ferdo Kočevar]]: [[Medved in dren]] (basen), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8Z4NIJU 9. 2.]
*[[Fran Zakrajšek|Fr. Zakrajski]]: [[Napisi]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3ZZNNYG 3. 8.] 
*[[A.K. Poženčan]]: [[Eno noč na gorenskih planinah]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42JBA90S 14. 9.] 
*[[Davorin Bole]]: [[Črtice o Pavliha-Zvonovcih]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5SPM2NX 5. 10.]

'''Poezija'''
*[[Novemu letu 1870]] (najverjetneje urednik), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNJJO6UZ 5. 1.]
*[[Ivan G.]]: [[Dr. Henrik Hosta]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W985NGEX 4. 5.] 
*[[M. T.]]: [[Kralj Matjaž]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ED58YNEC 8. 6.]
*[[Fran Zakrajšek|Fr. Zakrajšek]]: [[Napoleonove sanje na St.Heleni]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNINJS6D] (22. 6., 29. 6., 6. 7., 13. 7.)
*[[Rogaćki]]: [[Pesem Slovanska]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLH3RHZB 20. 7.] 
*[[Vojteh Kurnik|V. Kurnik]]: [[Pesem]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FV5193B 27. 7.]
*[[Luiza Pesjakova|Lujiza Pesjakova]]: [[Robertu Endlicherju]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7HYWLFRH 3. 8.] 
*[[Poženćan]]: [[V spomin dr. Lovro Tomanove]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPBIZN9U 24. 8.]
*[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Mojim rojakom]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SF7QU27L 21. 9.]
*[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Vojaški stan]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F7MJJMVX 28. 9.]
*[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Vojakovo slovo]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCI0JVC2 5. 10.]
*[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Prisega]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJSR1AUY 12. 10.]
*[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Pozdrav domovini]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJSR1AUY 12. 10.]
*[[Ivan G.]]: [[Na grobu Avguste Kosove]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQZJY4PG 2. 11.] 
*[[Luiza Pesjakova|Lujiza Pesjakova]]: [[Čitalnica svojim!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQZJY4PG 2. 11.]
*[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Hrepenenje po domu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2TAXH0U 9. 11.]
*[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Osrčba]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZPKVB41 16. 11.]
*[[Josip Cimperman|Jos. Cimperman]]: [[Odhod iz tujega]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOXCBZLA 23. 11.]
*[[Luiza Pesjakova|Lujiza Pesjakova]]: [[Slovenske pesmi]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDUS8O7R 30. 11.]

'''Tuja (prevedena) poezija'''
*[[J. V.]]: [[Baba i runo, narodna istrijska]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HISSFTTJ 19. 1.]
*[[Ivan Mažuranić]]: [[Smrt Smail - Age Čengića]], poslovenil Janez Bilc: I. Agovanje 23. 3., II. Nočnik, 30. 3., III. Truma, 6. 4., 13. 4., 20. 4., 27. 4., 4. 5., 11. 5., 18. 5., IV. Harač 18. 5., V. Osoda 18. 5. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVX97SZV]

'''Polliterarno'''
*[[Pučki Prij.]]: [[Kratkočasnica]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRJ9HWE3 20. 4.]
*[[Pučki Prij.]]: [[Kratkočasnica]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIXP1UEE 28. 9.]
*[[Pučki Prij.]]: [[Kratkočasnica]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRHPRQDZ 14. 12.]

==1871==
'''Poezija'''
*[[Janez Bilc]]: [[O novem letu 1871]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EQ9MRYG 4. 1.]
*[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Vodniku na čast]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAX9S8Z2 8. 2.] 
*[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[23. junij 1871]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILW7N5Z4 28. 6.]
*[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Sv. Katarina]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0O6CKDIM 5. 7.] 
*[[Franc Cimperman|Fr. Cimperman]]: [[Ljubav do doma]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU9OMCG 2. 8.]

'''Tuja (prevedena) poezija
*[[Propast srca]]: (prosto po hrvaščini posnel [[Josip Levičnik]]), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2OZSBTD 8. 3., 15. 3., 29. 3., 5. 4., 19. 4., 26. 4., 10. 5.]
*[[Plavaj ladja!]]: [[Iz čeških pesmi Vacslava Poka Podebradskega]], poslovenila [[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KUQSCQP 5. 4.]

'''Pol literarno 
*[[Kratkočasnice]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QDPZCSMT 1. 11.]

==1872==
'''Proza'''
*[[Pivčan]]: [[Ustanovitev Prage]] (zgodovinska črtica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W2YKE4BB 3. 4.]

'''Poezija'''
*[[Iv. Z.]]: [[Umrli deklici]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCXW7YF8 10. 1.]
*[[Posvetnjakom in liberalcem namesto 'larme' za pust]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPW5XYO7 7. 2.] 
*[[Blaže Pernišek]]: [[Gospodar v rezitev!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYGWELZ7 27. 3.]
*[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Prolog operete Gorenjski slavček]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LN2D6DG4 1. 5.]

'''Pol literarno'''
*[[Za pustni čas kaj]]: [[Smešnica, pa čisto resnična]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVR8EWIS 31. 1.]
*[[Franc Jaroslav Štrukelj|Fr. Jaroslav]]: [[Politične pridige]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0IUC0M 14. 2.]
*[[Josip L. Železodolski]]: [[Potopisni listi slovenskega ućitelja svojimu pobratmu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-887SLVSN 21. 2.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8RJ2CDE 28. 2.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNYB2BS0 6. 3.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YYPFCJCS 13. 3.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XI7GXUF 20. 3.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHB82USD 27. 3.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9EUQVZV 3. 4., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TK9SPK33 10. 4., str. 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B30PQW0 17. 4., str. 4], [https://www.dlib.si/detailsURN:NBN:SI:DOC-D10KXLZ5 1. 5., str. 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H762PAY5 15. 5., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HA3A5BZM 22. 5., str. 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH3IPR4X 5. 6., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F3ZP189H 12. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XW1LBCRZ 19. 6., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHSZY66E 26. 6., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE5P6RL3 3. 7., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JW6LXENQ 10. 7., str. 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTLIO0X 24. 7., str. 2]
*[[Miroslav.]]: [[Za smeh in kratek čas]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X2Z3RXB2 10. 7.]
*[[Vilelm Potočnik]]: [[Iz Trsta v vzhodno Azijo]] (potopisna črtica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I6OMB6EH 14. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YW5N4DNL 4. 9., str. 4]

==1873==
'''Proza'''
*[[A.D. Pivčanin]]: [[Odprto pismo gospodu prof. L. Gariboldiju]] (zgodovinska črtica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1HZ6SRA 19. 2., 26. 2., 5. 3.]
*Vred.: [[Kmetska basen iz Istre]]: [[Lisica i peteh]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YN8DTM6P 26. 2.]
*[[Zabavno berilo]]: [[Kaj pomeni beseda 'kandidat']] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KZXZ236 8. 10.]
*[['Vaterl']]: [[Bismark in peklenšček]], zabavno berilo, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IW1CS9IR 15. 10.]
*[[Zabavno berilo]]: [[Branjevci omike]], celotno besedilo [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UCG45P 5. 11., 12. 11.]
'''Poezija''' 
*Narodna: [[Hči i mati]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ9GBKFC 26. 2.]
*[[Janičarska]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P696K7XH 10. 9.]

'''Pol literarno'''
*Uganjka zastavice v 8. listu, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0XKOSA36 26. 2.]
*[[Zastavica za kratek čas]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZKW0GS 19. 2.] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K25PT5BI 5. 3.]
*Uganjka zastavice v 10. listu, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSQYI1KU 12. 3.]
*[[Pučki Prij.]]: [[Kratkočasnice]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZKW0GS 19. 2.],[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2SOAJE5M 12. 11.]

==1874==
'''Proza'''
*[[Josip Levičnik]]: [[Dvojni sveti večer]] (novelica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6X7BREP celotno besedilo] (7. 1., 14. 1., 21. 1., 5. 2.)
*[[Nešuklje]]: [[Žaba žabica]] (črtica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBECDNNG 11. 2.]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Moj pes]] (smešnica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVF31GP1 celotno besedilo] (11. 3., 18. 3, 25. 3., 1. 4., 8. 4., 15. 4., 22. 4., 29. 4., 6. 5., 13. 5., 20. 5., 27. 5., 3. 6., 10. 6., 17.6., 24. 6, 1. 7., 8. 7, 15. 7., 22. 7.)
*[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja I. Poštne nakaznice]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLNN9I9O celotno besedilo] (29. 7., 5. 8., 12. 8., 19. 8., 2. 9., 16. 9.)
*[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja II. Poštarica na Prelazu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8B2Y00WS 30. 9.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8Q66Z3F6, 7. 10. str 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHYI35RV 14. 10., str. 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0NRBEMC 21. 10., str.3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0F48SC1 4. 11., str. 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I0LK2U0Q 18. 11., str 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVG1TRU9 2. 12., str 5]
*[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja III. Ponarejeni bankovci]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5JW6AE3K celotno besedilo] (9. 12., 16. 12.)
*[[Josip Levičnik]]: [[Janez Pl. Kobencl]] (Cobenzl) – [[Slavni Kranjec]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIQ7ZII celotno besedilo] (8. 4., 15. 4.)
*J. V.: [[Mat i sin]] (narodna smešnica iz Istre), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPGR16QL 15. 4.]

'''Poezija'''
*[[Hraboslav Perme]]: [[Staro leto – Novemu!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWNE176H 7. 1.]

'''Pol literarno'''
*[[Fr. Wiesthalter]]: [[Jovan Vesel Koseski i njegova dela]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JHHDIC6 celotno besedilo] (2. 9., 9. 9., 16. 9.)

==1875==
'''Proza'''
*[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja III. Ponarejeni bankovci]] (nadaljevanje), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5JW6AE3K celotno besedilo] (6. 1., 20. 1., 27. 1., 10. 2., 3. 3., 10. 3., 24. 3., 28. 4., 12. 5., 26. 5.)
*[[Jakob Alešovec]]: [[Obrazi iz domačega življenja]]; Slovenska rodovina [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPH25X3P celotno besedilo] (2. 6., 16. 6., 30. 6., 14. 7., 21. 7.)
*[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja IV. Policijski komisar]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPLRKX92 celotno besedilo] (28. 7., 4. 8., 11. 8., 25. 8., 1. 9., 15. 9., 22. 9., 6. 10., 13. 10., 20. 10., 27. 10., 10. 11., 17. 11.)
*[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja V. Mati ga izda]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J162JV6R 1. 12., 8. 12., 22. 12.]

'''Poezija'''
*[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Gospe Korneliji Šolmajerjevi]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M7Z2KH87 3. 2.]
*[[Peter Hicinger]]: [[Turjaški Hervard]] (balada), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GY59WUAO celotno besedilo] (12. 5., 19. 5.) 
*[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Živel mož je, od Boga poslan, ki je Ivan bil imenovan]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-90J139YV 30. 6.]
*[[Sava in Drava]],  [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7IY82RM5 28.7.]
*[[Pod Siskom]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7IY82RM5 28. 7.]
*[[Iz Korytkove zbirke]]: [[Ravbar]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDTH2ROK 22. 9.]
*[[Radoslav]]: [[Prečastitemu zlatomašniku Juriju Grabrijanu, vitezu Franc Jožefovega reda]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP72Q44X  22. 9.]

'''Pol literarno'''
*J. L. [[Od kod letošnja huda zima?]] (zabavna kratkočasnica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN4AR5ZH 31.3.]
*[[Mož se z ženo prepira]] (besedna zastavica, kratkočasnica), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JBGWEAL 30. 6.]
*[[Matija Valjavec|M. Valjavec]]: Sedem laži (kratkočasnice), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-126NU635 3. 11.]
 

==1876==
'''Proza'''
*[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja V. Mati ga izda]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J162JV6R celotno besedilo] 5. 1., 19. 1., 2. 2., 16. 2., 8. 3., 22. 3., 29. 3., 5. 4., 3. 5., 24. 5., 7. 6., 14. 6., 28. 6., 9. 8.
*[[Jakob Alešovec]]: [[Iz sodnijskega življenja VI. Sodba večne pravice]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J162JV6R celotno besedilo] 12. 7., 9. 8., 29. 8., 13. 9., 11. 10., 25. 10., 15. 11, 13. 12., 20. 12., 27. 12. 
*J. A.: [[Kranjica med Turki]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJPVQY8H 9. 8.]

'''Poezija'''
*J. V.: [[Ponudna devojka]] (istrska narodna), [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MDSEIVS 15. 3.]
*[[Josip Cimperman]]: [[Velikonočno premišljevanje]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-72TNT8YM 19. 4.]
*[[Luiza Pesjak|Lujiza Pesjakova]]: [[Palackemu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTS95J40 26. 4.]
*[[Narodna otročja pesmica za dež]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TZO1IHP 2. 8.]

'''Tuja poezija/Pol literarno'''
*[[Dubrovačko radničko društvo]]: [[Čestitka baronu Jovanoviću]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7ZZDHMOI 1. 11.]
'''Dramatika'''
*J. A.: [[Pogovor Ljubljanskega 'turčina', Slovana in pravičnega Nemca o dogodbah na jugu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5DJMSQ2 2. 8.]

==1887==
'''Proza'''
*[[Matija Rant]]: [[Pri sosedu]], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RUG0Q1RS celotno besedilo] (št. 24. 8., 31. 8., 7. 9.)
*[[H. B. Venceljnov]]: [[Nasledki »šnopsa«]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6W36YPMC celotno besedilo] (št. 14. 9., 21. 9., 28. 9., 5. 10., 12. 10., 19. 10., 26. 10., 2. 11., 9. 11., 23. 11., 7. 12., 14. 12., 21. 12., 28. 12. (1887) 4. 1., 11. 1., 18. 1., 8. 2., 15. 2., 22. 2., 29. 2., 21. 3., 28. 3., 4. 4., 18. 4., 9. 5., 20. 6., 27. 6., 11. 7., 18. 7., 25. 7., 1. 8., 15. 8., 29. 8., 5. 9., 12. 9., 19. 9., 26. 9., 3. 10., 10. 10., 24. 10., 31. 10., 14. 11., 28. 11., 19. 12., 27. 12. (1888) 2. 1. 1889)
==1888==
'''Poezija'''
*[[Hvalnica cesarju ob praznovanju štiridesetletnice cesarja Franca Jožefa I.]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOJ7WOR4 1. 8.] 
*[[Josip Levičnik]]: [[V spomin praznovanja preslavne štiridesetletnice Presvitlega Vladarja in Cesarja Franca Jožefa I.]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YO6AFH93 15. 8.]
'''Proza'''
*[[H. B. Venceljnov]]: [[Čujte, o čem se pogovarjata Štefan in Gašper!]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FN2VT9G 4. 1.]
==1889==
'''Proza'''
*[[Jakob Dimnik]]: [[Ivan baron Kobencelj]]: Zgodovinska slika, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4UCH6R1U celotno besedilo] (št. 9. 1., 16. 1.)
==1890== 
/
==1891==
'''Proza'''
*L.: [[Pripovedka o brinjevi jagodi]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OH6VG60J 7. 1.] 
*L.: [[Iz kmetov v mesto]]: Slika iz življenja naših dni, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTV5D7EB celotno besedilo] (št. 28. 1., 4. 2., 11. 2.)
==1892==
'''Proza'''
*[[Lov na lokomotivo]]: Povest iz ameriškega življenja, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CJ4C4MJH 1. 1.]
*[[D. N. Certelejev]]: [[Iranska pravljica]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LX969MF3 4. 3.]
*[[G. P. Miller]]: [[Gjulindžar-Sara]]: Vztočna legenda, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHE4CZIV 18. 3.]
*[[Solnčni mrak]]: Danska povest, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8WWJ2HZ celotno besedilo] (št. 8. 4., 14. 4., 22. 4.)
==1893==
'''Proza'''
*[[P. N. Polevoj]]: [[Proroške sanje]]: Božična povest, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQRLD4XW celotno besedilo] (št. 13. 1., 20. 1., 27. 1.)
==1894==
/
==1895==
'''Poezija'''
*[[Anton Hribar]]: [[Pomagaj nam premili car]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3TBT53GW 10. 5.]
'''Proza'''
*[[N. P. Makarov]]: [[Varšavski spomini iz 1830. leta]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MRTRF9D celotno besedilo] (št. 29. 11., 6. 12., 13. 12., 20. 12., 27. 12. (1895) 3. 1., 10. 1., 17. 1., 24. 1., 7. 2., 14. 2., 21. 2., 13. 3., 20. 3., 27. 3., 24. 4., 8. 5., 15. 5. 1896)
==1896==
'''Proza'''
*[[E. Šreknik]]: [[Krištof Kolumb]]: Zgodovinski roman, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YWN3GDP6 celotno besedilo] (št. 19. 6., 26. 6., 3. 7., 10. 7., 17. 7., 24. 7., 31. 7., 7. 8., 14. 8., 21. 8., 28. 8., 7. 9., 11. 9., 18. 9., 25. 9., 2. 10., 9. 10., 16. 10., 23. 10., 30. 10., 6. 11., 17. 11., 4. 12., 11. 12., 18. 12., 25. 12. (1896) 1. 1., 9. 1., 15. 1., 22. 1., 29. 1., 5. 2., 12. 2., 19. 2., 26. 2., 5. 3., 12. 3., 19. 3. 1897)
*[[»Dati in vzeti«]]: ruska narodna bajka, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYGQ5B0J 16. 10.] 
==1897==
'''Proza'''
*F. Š.: [[Naš gospod učitelj]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W5XQL3JU 8. 1.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ANIS16Z7 15. 1.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LP91IK8 22. 1.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QUPHK5M 29. 1.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E20YZ85N 5. 2.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQB9RC03 12. 2.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1K8PO2C 19. 2.]
*[[Iz abhaških legend]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWK4SCV6 celotno besedilo] (št. 16. 4., 23. 4.)
*[[Aleksandr Aleksandrovič Bestužev]] (Marlinski): [[Strašno prorokovanje]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQ5230NR celotno besedilo] (št. 28. 5., 4. 6., 11. 6.)
*[[Julij Bučar]]: [[Kočevec in volk]]: Humoreska, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQ4HY14D celotno besedilo] (št. 2. 7., 9. 7.)
*[[Julij Bučar]]: [[Usoda]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ZEUFQT7 23. 7.]
*[[Julij Zeyer]]: [[Sreča]]: Čarobna pripovedka, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z3GN9KA celotno besedilo] (št. 3. 9., 10. 9., 17. 9., 24. 9., 1. 10., 8. 10., 15. 10., 22. 10., 29. 10.)
*[[Ehegaray]]: [[Kaj hočeš postati?]]: satirična črtica, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V559SW5 17. 9.]
*[[Josef Holeček]]: [[Kako sem izpovedoval Turke]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOS28RTO celotno besedilo] (št. 5. 11., 11. 11.)
*[[Valeria Morzkowska]]: [[Žalostna svatba]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9W1UVIRK celotno besedilo] (št. 19. 11., 26. 11., 3. 12., 10. 12.)
==1898==
'''Proza'''
*[[J. Rakičan]]: [[Prvo stanovanje]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8166FAPT celotno besedilo] (št. 28. 1., 8. 2.)
*[[Človeško življenje]]: Pravljica iz jutrovih dežel, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PY62UXAQ 4. 3.]
*[[Lev Nikolajevič Tolstoj]]: [[Ivan Durak]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86UYQ4NX celotno besedilo] (št. 24. 3., 1. 4., 8. 4., 13. 4., 22. 4.)
*[[L. Podnanosec]]: [[O pravem času...]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7CN4GAL celotno besedilo] (št. 13. 5., 20. 5., 27. 5., 3. 6.)
*[[Ljud. Klopčič]] (Lajoš): [[V mraku]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQN6U9WI 29. 7.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BPN2PGUU 5. 8.]
*[[Václav Beneš Třebízský]]: [[Vaški Jakobin]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZ4N1R01 celotno besedilo] (št. 19. 8., 26. 8., 2. 9., 9. 9.)
*[[Aleksander Sergejevič Puškin]]: [[Povesti pokojnega Ivana Petroviča]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1LD8O3 celotno besedilo] ( št. 16. 9., 23. 9., 30. 9., 7. 10.)
*Rudolf: [[Fortunatus]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4U3PR7NW 14. 10.] 
*[[Ivan Pucelj]] (Laščan): [[Početek romana]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5XK9C4F3 celotno besedilo] ( št. 21. 10., 28. 10)
*[[Anton Leban]] (Mozirski): [[Žalostna – Fanika]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4N5NHG2F celotno besedilo] ( št. 4. 11., 11. 11., 18. 11.)
*[[Vilem Mrštik]]: [[Gospodična Ema]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7UQZR23Q celotno besedilo] ( št. 2. 12., 9. 12., 16. 12., 23. 12.)
*[[Podbradski]]: [[Črtica iz življenja dunajskega slovenskega visokošolca]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UV44B7D2 30. 12.] 
==1899==
'''Proza'''
*[[Václav Beneš Třebízský]]: [[Vodnikova nevesta]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU1KOM16 celotno besedilo] (št. 6. 1., 13. 1., 20. 1., 27. 1., 3. 2., 10. 2., 24. 2. 3. 3., 10. 3., 17. 3., 24. 3., 31. 3., 7. 4.)
==1900==
'''Proza'''
*[[Alois Jirásek]]: [[V tujih službah]]: Kos češke anabase, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIBJSJ92 5. 1.] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6R4BCNUD 26. 1.]
*[[Mark Twain]]: [[Kako je obogatel Cecil Rhodes]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YYKSIIED 23. 3.] 
*[[Vladimir Korolenko]]: [[Kaj se je Makaru sanjalo]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0INZI4PA celotno besedilo] (št. 3. 2., 9. 2., 16. 2., 23. 2., 2. 3.)
*[[E. A. Salias]]: [[Čarovnik]]: Historični roman, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESXPJ7JE celotno besedilo] (št. 6. 4., 13. 4., 20. 4., 27. 4., 4. 5., 11. 5., 18. 5., 25. 5., 1. 6., 8. 6., 15. 6., 22. 6., 29. 6., 6. 7., 13. 7., 20. 7., 27. 7., 3. 8., 10. 8., 17. 8., 24. 8., 31. 8.)
*[[Georges Ohnet]]: [[Labudova pesem]]: Novela, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYY0MK52 celotno besedilo] (št. 7. 9., 14. 9., 21. 9., 28. 9., 5. 10., 12. 10.)
*[[Maksim Bjelinski]]: [[Tovarišici]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNXJUOUM celotno besedilo] (št. 19. 10., 26. 10.)
*[[Žiga Laykauf]] (Mozirski): [[Ob mejniku stoletja]]: Vizija, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5JHYNV90 2. 11.] 
*[[Bjørnstjerne Bjørnson]]: [[Oče]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TGVOVGOP 9. 11.]
*[[N. L. Leskov]]: [[Koza]]: Dogodek iz otročjih let, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U16PCZVT celotno besedilo] (št.  9. 11., 16. 11.)
*[[Ček]]: [[Košarica]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKEDUZ1T celotno besedilo] (št. 16. 11., 23. 11.)
*[[Fr. Kraljič]]: [[Iz strijčevega dnevnika]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVB19D88 celotno besedilo] (št. 23. 11., 30.11.)
*[[Vid K.]]: [[Samomorilec]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDYGX5YU 7. 12.] 
*[[Bjørnstjerne Bjørnson]]: [[Iz sela Bergen]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLZGALR 7. 12.] 
*[[Fr. Drenik]]: [[O Frideriku Baragi]]: Spominske črtice, narekovala Antonija Drenik (rojena Baraga), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GK41UNZI 14. 12.] 
*[[Kračmanov Zmago]]: [[Osveta]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2SFC2A3 celotno besedilo] (št. 14. 12., 21. 12.)
*[[Henryk Sienkiewicz]]: [[Godec Janko]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TFABRQV7 celotno besedilo] (št. 21. 12., 28. 12.)
==1901==
'''Proza'''
*[[Anton Pavlovič Čehov]]: [[Črevljar pa škrat]]: Božična povest, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57SCJ3AZ 4. 1.] 
*[[Čez petdeset let]]: Bajka, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y70YZ1FW celotno besedilo] (št. 11. 1., 18. 1., 25. 1.)
*[[O. Storoženko]]: [[Ne o pravem času]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-217IMNOK celotno besedilo] (št. 1. 2., 8. 2.)
*[[Zofka Kveder]]: [[Ded]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GATA8R2S 8. 3.] 
*[[Davorin T. O.]]: [[Henrijeta]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APJMYX5W 15. 3.] 
*[[Viktor Nikolajev]]: [[Spomina vreden dogodek]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUKQ78TI celotno besedilo] (št. 22. 3., 29. 3., 5. 4.)
*[[Josip S.]]: [[Julija]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJ5OJPWG celotno besedilo] (št. 12. 4., 19. 4.)
*[[Prepozno!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DS0NV1D0 celotno besedilo] (št. 26. 4., 3. 5.)
*[[Na obrežju]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HG4SDC04 celotno besedilo] (št. 10. 5., 17. 5.)
*[[Ček]]: [[Iz našega parka]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YSW8V9V4 24. 5.] 
*M. C.: [[Mlada bogatinka]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WMFXE25L celotno besedilo] (št. 31. 5., 7. 6.)
*[[Milan Cvetkovič]]: [[Tragikomedija]]: Povest iz prosvitljenskega stoletja, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8WRSBU3 14. 6.] 
*[[Janko Leskovar]]: [[Misel na večnost]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HU6MGLU 21. 6.] 
*[[Nikolaj Aleksandrovič Lejkin]]: [[Na iskanju stanovanja]]: Slika iz St. Peterburga, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A9T50FMW 28. 6.] 
*[[Sladkovič]]: [[Ob osmih zvečer!]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VVMYYR 5. 7.] 
*A. Prop–: [[Nepričakovani]]: Črtica iz kmetskega življenja, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJUM4ADS 5. 7.] 
*[[Octave Rosa]]: [[Ljubim vas!]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZTXNGC4 19. 7.]
*[[Carlot Gottfrid Reuling]]: [[Vest]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MP7JWE 26. 7.] 
*[[Inkognito]]: Humoreska, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVT0BQ0R 2. 8.]
*[[Franc Govekar]]: [[Kako je Guzelj umiral]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB5FJQLU 9. 8.] 
*[[Usoda]]: Slika iz življenja, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KV33ETUX 16. 8.] 
*[[Slika]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V7PKF088 16. 8.] 
*[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Okrajni zdravnik]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U9A2C7EW celotno besedilo] (št. 13. 9., 20. 9., 27. 9., 4. 10., 11. 10., 18. 10.)
*[[Stari peruvanski zakladi]]: &quot;O nekem starem Indijancu, kateremu je neki španski uradnik izkazal posebno dobroto&quot;, pripoveduje Sir Spencer, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGE461K 27. 9.]
*[[Emil Zola]]: [[Vila Amorosa]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VEKWJZ8 25. 10.] 
*[[O vremenu]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-408KE166 celotno besedilo] (št. 1. 11., 8. 11.)
*Maksimiljan: [[Po smrti]]: Sentimentalna črtica, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26Z3FQ4V 15. 11.]
*[[Ideal – neideal]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7AISE9HZ 22. 11.]
*[[Ignacij Nikolajevič Potapenko]]: [[Oktava]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DVYZVW celotno besedilo] (št. 29. 11., 6. 12., 13. 12.)
*[[Anton Pavlovič Čehov]]: [[Prevara]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RN25BQBC 20. 12.] 
*[[Jelica Ichenhauser]]: [[Dve zaroki]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GD4H2PKX 27. 12.] 
==1902==
'''Proza'''
*[[Anna Reháková]]: [[Le domu!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MIGXVY2C celotno besedilo] (št. 3. 1., 10. 1., 17. 1.)
*[[Zgubljeni brat]]: Povest iz Long Islanda, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EP6K6THR 24. 1.]
*[[Ivan Pucelj]]: [[Zjutraj]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEHWW2IU 31. 1.] 
*[[Lev Nikolajevič Tolstoj]]: [[Kako si je zlodej zaslužil krajec kruha]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7L5FE85R 31. 1.] 
*[[Lev Nikolajevič Tolstoj]]: [[Gasi, dokler tli!]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYTH8DAZ celotno besedilo] (št. 7. 2., 14. 2.)
*[[grof A. V. Sollogub]]: [[Svetlana]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLQT09UR celotno besedilo] (št. 21. 2., 28. 2., 7. 3.)
*[[Dmitrij Sergejevič Merežkovskij]]: [[Vitez za kolovratom]]: Novela 15. veka, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LA6GSR8Y celotno besedilo] (št. 14. 3., 21. 3., 28. 3.)
*[[Gabriela Preissova]]: [[Sneg]]: Slika s Korotana, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPKDPWIA celotno besedilo] (št. 4. 4., 11. 4.)
*[[Václav Beneš Třebízský]]: [[Črni kirasirji]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ8CQVX5 celotno besedilo] (št. 18. 4., 25. 4., 2. 5., 9. 5., 16. 5.)
*[[Rob]]: Črtica iz prošlosti, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70ZD4KL3 23. 5.]
*[[Ignacij Nikolajevič Potapenko]]: [[Greh starega Martina]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBBJMS4K celotno besedilo] (št. 23. 5., 30. 5.)
*[[Gabriele D' Annunzio]]: [[Marija Pomagaj]]: odlomek iz romana Il Trionfo della morte, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZJ7XOJ6 celotno besedilo] (št. 6.6., 13. 6., 20. 6.)
*[[Jan Neruda]]: [[Kam z njim?]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMOONNHK 27. 6.] 
*[[Iz česa je stvarnik ustvaril ženo]]: arabska legenda, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41H6XQ2W 27. 6.]
*[[Etbin Kristan]]: [[Zaupnik]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3N9I8LA celotno besedilo] (št. 4. 7., 11. 7., 18. 7.)
*[[Franc Govekar]]: [[Pri studencu]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3N9I8LA 1. 8.] 
*[[Jules Lemaître]]: [[Zvon]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTZGZB5A 8. 8.] 
*F. Š.: [[Hroščar]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAHZST8R 29. 8.] 
*[[Rostoslav Vasilič]]: [[Minka]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7F3SSRG celotno besedilo] (št. 12. 9., 19. 9.)
*[[Karel Jaromír Erben]]: [[Dolgin, širokin in bistrovidec]]: Slovenska basen, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XROZ12TO celotno besedilo] (št. 26. 9., 30. 9.)
*[[Anica Ahačič]]: [[Ta bode pravi]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0SGVGLT0 10. 10.] 
*[[Ob Donavi]], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X98CLDH2 celotno besedilo] (št. 17. 10., 24. 10., 31. 10., 7. 11., 14. 11.)
*[[Kitajska basen]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7RPKMVQ 5. 12.] 
*[[Guy de Maupassant]]: [[Morilec]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GAJ0SBH 12. 12.]
*[[Ivan Neruda]]: [[Maček]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3X105KZI 19. 12.]
*[[Anton Pavlovič Čehov]]: [[Album]], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKJJMXV0 26. 12.]</text>
      <sha1>8ee2uihvlufp3d8vl7xjxt20sx6ynod</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikivir:8. februar</title>
    <ns>4</ns>
    <id>31259</id>
    <revision>
      <id>207156</id>
      <parentid>149415</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T17:32:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>Removing [[:c:File:Félix_Nadar_1820-1910_portraits_Jules_Verne_(restoration).jpg|Félix_Nadar_1820-1910_portraits_Jules_Verne_(restoration).jpg]], it has been deleted from Commons by [[:c:User:DarwIn|DarwIn]] because: Content uploaded by vandal account, of</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="672" xml:space="preserve">{{Na današnji dan

| rojeni avtorji = 
&lt;gallery&gt;
Ivan Dornik 1930s.jpg|[[Ivan Dornik]]&lt;br&gt;{{Letnica|1892}}
Mimi malensek.jpg|[[Mimi Malenšek]]&lt;br&gt;{{Letnica|1919}}
Upload free image notext.svg|[[Saša Vuga]]&lt;br&gt;{{Letnica|1930}}
&lt;/gallery&gt;

| umrli avtorji = 
&lt;gallery&gt;
Anton Čeh - portret Franceta Prešerna (1908).jpg|[[France Prešeren]]&lt;br&gt;{{Letnica|1849}}
Ožbalt Ilaunig.jpg|[[Ožbalt Ilaunig]]&lt;br&gt;{{Letnica|1945}}
Ernst Glaeser 1931.jpg|[[Ernst Glaeser]]&lt;br&gt;{{Letnica|1963}}
Leopold Suhodolčan 1958.jpg|[[Leopold Suhodolčan]]&lt;br&gt;{{Letnica|1980}}
&lt;/gallery&gt;
}}&lt;noinclude&gt;


{{Meseci}}

[[Kategorija:Februar| 08]]
[[Kategorija:Na današnji dan|D0208]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>m05xsyqq7iab7txwimm7nf865wryru1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikivir:24. marec</title>
    <ns>4</ns>
    <id>31337</id>
    <revision>
      <id>207157</id>
      <parentid>201500</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T17:32:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>26</id>
      </contributor>
      <comment>Removing [[:c:File:Félix_Nadar_1820-1910_portraits_Jules_Verne_(restoration).jpg|Félix_Nadar_1820-1910_portraits_Jules_Verne_(restoration).jpg]], it has been deleted from Commons by [[:c:User:DarwIn|DarwIn]] because: Content uploaded by vandal account, of</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="670" xml:space="preserve">{{Na današnji dan&lt;!-- 
| postavitev skupin = vzporedna
| razmak med skupinama = 5% --&gt;

| rojeni avtorji = 
&lt;gallery&gt;
Jozef Stefan.jpg|[[Jožef Stefan]]&lt;br&gt;{{Letnica|1835}}
Josip Podmilšak.jpg|[[Josip Podmilšak]]&lt;br&gt;{{Letnica|1845}}
Upload free image notext.svg|[[Frančišek Kralj]]&lt;br&gt;{{Letnica|1875}}
Jože Mihelič 1942.jpg|[[Jožef Mihelič]]&lt;br&gt;{{Letnica|1903}}
&lt;/gallery&gt;

| umrli avtorji = 
&lt;gallery&gt;
Nicolaus V - Serie Gioviana.jpg|[[papež Nikolaj V.]]&lt;br&gt;{{Letnica|1455}}
Upload free image notext.svg|[[Andrej Kančnik]]&lt;br&gt;{{Letnica|1841}}
&lt;/gallery&gt;

}}&lt;noinclude&gt;


{{Meseci}}

[[Kategorija:Marec| 24]]
[[Kategorija:Na današnji dan|D0324]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>9ki52d9m287njue2utg5kem84kl8zlx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Spomin (Pri smreki)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>32011</id>
    <revision>
      <id>207152</id>
      <parentid>206777</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T14:35:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>668</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="990" xml:space="preserve">{{naslov 
| prejšnji= 
| naslednji= 
| naslov=  Spomin (''Pri smreki'')
| poglavje= 
| avtor= Vera Albreht
| opombe= 
| obdelano= 4
| spisano= Alenka Župančič
| licenca= CC-BY-SA-3.0
| vir=VERA [= Vera Kesler = Vera Albreht], ''Domači prijatelj'', 1. 8. 1912, let. 9, št. 8, str. 249.
}}

&lt;poem&gt;Pri smreki visoki stala
objeta sva oba,
le v mislih sva sanjala
otroka sva bila.
Pri smreki visoki stala
nihče ni videl nas
a luna je priveslala,
se z neba nasmejala
zardela vsa v obraz.&lt;/poem&gt;

==Opombe urednice==
#To je bila druga  natisnjena pesem Vere Kesler, objavila jo je s psevdonimom VERA.
#S pomočjo adresarja Zofke Kveder, ki je bila urednica revije ''Domači prijatelj'' je bil razrešen psevdonim VERA. VERA, ki je pesmi objavljala v Domačem prijatelju v letih 1912 in 1913 je Vera Kesler, VERA v isti reviji iz leta 1909 pa Iva Logar (NUK, Bibliografski oddelek, Listkovni katalog kratic in psevdonimov).

[[Kategorija: Vera Albreht]]
[[Kategorija: Osebnoizpovedne pesmi]]</text>
      <sha1>52vpz4fz4lqj4izohbyn3iba3djlcvu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Olga</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39469</id>
    <revision>
      <id>207166</id>
      <parentid>207132</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T09:13:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Veronika Špringer</username>
        <id>8927</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="186506" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Olga
| normaliziran naslov = 
| avtor = Fran Govekar
| opombe = ''Roman''
| izdano = ''{{mp|delo|Glas naroda}}'' 48/262-290 in 49/1-...; {{mp|leto|1940}}
| vir = dLib {{fc|dlib|QI7YFTVG|s=5|262}}, {{fc|dlib|3JCVYUWL|s=5|263}}, {{fc|dlib|NXZJL3ER|s=5|264}}, {{fc|dlib|ZWIFF6IE|s=5|265}}, {{fc|dlib|ILRWMZAE|s=5|266}}, {{fc|dlib|LOC45GZQ|s=5|267}}, {{fc|dlib|ATGXL0TK|s=5|268}}, {{fc|dlib|UGNLGEMZ|s=5|269}}, {{fc|dlib|J1JHR7HU|s=5|270}}, {{fc|dlib|T5KBP4IA|s=5|271}}, {{fc|dlib|EYHRWC6M|s=5|272}}, {{fc|dlib|KXCUMZZ7|s=5|273}}, {{fc|dlib|CDPDTWFC|s=5|274}}, {{fc|dlib|0IGVXLP6|s=5|275}}, {{fc|dlib|WXPJ9MKM|s=5|276}}, {{fc|dlib|VYW4JWND|s=5|277}}, {{fc|dlib|UWRIBQCL|s=5|278}}, {{fc|dlib|4ZUWJ4QB|s=5|279}}, {{fc|dlib|GFG9SWW9|s=5|280}}, {{fc|dlib|CW6MVCGI|s=5|281}}, {{fc|dlib|7VL6INZP|s=5|282}}, {{fc|dlib|RZNF6QQR|s=5|283}}, {{fc|dlib|U12ENAG3|s=5|284}}, {{fc|dlib|FQMAMKKE|s=5|285}}, {{fc|dlib|SSK4UKKT|s=5|286}}, {{fc|dlib|2NBB9KJI|s=5|287}}, {{fc|dlib|NBX9IWWK|s=5|288}}, {{fc|dlib|RQNMT2S2|s=5|289}}, {{fc|dlib|3NIZJRZP|s=5|290}}, {{fc|dlib|IUGUPGMN|s=5|1}}, {{fc|dlib|0ZCX7PTQ|s=5|2}}, {{fc|dlib|QMUQBLPC|s=5|3}}, {{fc|dlib|FUVTNG7E|s=5|4}}, {{fc|dlib|7LDAJ5R5|s=5|5}} ...
| dovoljenje = javna last
| obdelano = 
}}


»Torej: da ali ne?«

»Ne!«

»Ne? — Vrag te vzemi!«

»Prav žal. — Ampak tvoj kredit je izčrpan. Govoril sem trikrat z generalnim ravnateljem ...«

»Poznam branjevca, strahopetca!«

»Morda je. Ampak sam ni odločal; upravni svet je odklonil, dasi te je ravnatelj priporočal.«

»Kako je torej mogoče? Stara, ugledna tvrdka ...«

»Gotovo ... toda zaupne pozvedbe ...«

»Klevete. Zavistniki lažejo. Ljubi rojaki pač nikdar nikomur ničesar ne privoščijo. Preglejte sami moje knjige.«

»Pusti. Informacije so točne. Obremenjen si preko mere. Niti novih dveh strojev še ni plačal. In Ljubljanska kreditna banka. — Trgovska banka. — Kreditni zavod. — Pa dota tvoji gospodični sestri?«

»Kaj naj storim? — Preostaja mi le Amerika ali revolver.«

»Oženi se!«

»Nemogoče. Olga —!«

»Haha! Potem rajši kar precej revolver ... Ne, prijatelj, svetujem čisto resno: oženi se. Najdem ti bogato nevesto — šest, deset, morda petnajst milijonov ...«

»Kron ali dinarjev?«

»Dinarjev, strela! Hočeš?«

»Ne brij norosti. Kje bi vzel tako nevesto?«

»To je moja skrb. Povej samo, če hočeš.«

»Ali boš zahteval provizijo?«

»Brez provizije ne bo šlo. Nevesto že imam.«

»Ne budači! Kakšna pa je? Počasna stara babica?«

»Krasotica res ni, ampak mlada, elegantna dama ...«

»Idiotka!«

»Izomikana v prvovrstnem institutu ... govori francoski.«

»Nehaj! Kdo je tvoj monstrum?«

»Moja tajnost. Ako te ne zanima, nima smisla, da bi ti pravil. — Dober znanec sem njenemu očetu, občujem prijateljski z njenim bratom ...«

»Za teboj naj morda pobiram ...«

»Nikakor ne. Jaz se ne oženim nikoli. Ali vsaj še tako kmalu ne ... Pripovedujem ti vse le zato, da vidiš ...«

»Da imaš vpliv v njeni hiši. Da se ti mešetarjenje posreči?«

»Take je. Bržčas se mi posreči. Vidiš mojo roko? — Šest do petnajst milijonov ti ponuja. Ali mi daš 2 odstotka provizije? Daj roko: mož beseda! In napišeš mi pravilno obveznico ...«

»Ne dam! Mar so te najeli, da me loviš?«

»Tebe loviti? Hm. Sam veš, koliko si vreden. — Taka nevesta ne lovi ženinov, ki stoje pred bankrotom. Prijatelj sem ti ...«

»Pojdi, pojdi! Zaslužiti hočeš z menoj!«

»Tudi. A z drugim bi zaslužil morda še enkrat toliko, čeprav težje.«

»Čemu težje?«

»Ona si želi v Ljubljano.«

»Aha! Torej kmetiško teslo?«

»Ne, — rekel sem že: resnična dama! Hči velikega indnstrijca, torej iz tvojega miljeja. In povrhu rasa! Prijatelj, rasa! Nič lirike— sam plamen.«

»Agent! Zvodnik!«

»Zate. Pa kakor hočeš: povem, kolikor jo poznam, bi ti jo morda pridobil. Morda ... Potrudil so bom, da ti ugladim pot. Drugo storiš sam. Torej boš dal provizijo?«

»Če mi bo všeč, bom ...«

»Dal boš pa črno na belem, kajti kupčija je kupčija. Zaenkrat mi daj častno besedo.«

»Častna beseda. — Kdo jo torej?«

»Elza Kromarjeva ...«

»Ne poznam. — Odkod?«

»Iz Sel. — Ona te pozna. In všeč si ji. — Oče Gašpar ima ob Savi troje velikih žag na električni pogon, v Selih lesno trgovino — skladišča hlodov in desk so velikanska — troje velikih hiš gradič v Trsovem, konj okoli dvajset, goveje živine blizu petdeset, troje avtomobilov itd.«

Mladi tovarnar Stepišnik je letal po kontorju in si brodil s prsti po košatih laseh. Končno je obstal.

»Pa koliko je stara? Zakaj se ni že omožila? Kakšno preteklost ima, da ji je treba iskati moža na tak način?«

»Prav nobene preteklosti. Kaj pa misliš? Za njo ni vsak kdorsibodi. Odbila jih je že nekaj, ki so se ponujali. Trideset let še nima. Resna ženska. Življenje ji ni potekalo med izbiranjema toalet, ob klavirju, knjigah, žlahtnih rožicah ... Marljiva, energična ženska. Ljubi konje in pse, hodi na lov z bratom ali pa se vozi z avtom. Za zabavo priganja očetovo uradnike in delavce, dekle in hišne. Stroga gospodinja! Skratka: ako to vzame — in to bo moja briga — boš lahko žvižgal na vse banke in posojilnice ...«

»Torej, brata ima ...«

»Da, brat prevzame po očetu industrijo. Zato mora dekle končno iz hiše. Kromar si želi zeta, snahe, vnukov.«

Tovarnar Stepišnik je prisedel k prokuristu Tribniku, si natočil čašo in izpil. Zamišljen je vzel cigareto in jo počasi prižgal. Bolestno cinična poteza se mu je vezala okoli ust.

V kontorju je zavladala tišina. Narahlo je potrkalo in vstopila je gospodična. Črni kodri so ji obkrožali sveža lica. Imela je votlo rjave oči. Nekoliko polne prsi. Bila je zelo simpatično dekle.

»Ali smem prosti?« je dejala Stepišniku in položila na mizo tipkano pismo.

Tribnik se je delal, kakor da gleda delavca, ki je kidal sneg na tovarniškemu dvorišču, a zasledoval je vsako njeno kretnjo.

Stepišnik se je presedel za pisalno mizo in podpisoval, ona pa se je z bokom naklonila nanj, zroč nedolžno predse. Stepišnik jo je pogladil po hrbtu, in gospodična je odhitela.

»Brhko, zdravo dekle,« je dejal Tribnik.

»Grdih žensk sploh ne trpim okoli sebe,« je odgovoril tovarnar, vstal in začel iznova hoditi po kontorju. »Elza Kromparjeva — torej. — A Olga, Olga?«

»Odpoveš ji, kakor vsaki drugi, in stvar je v redu,« je rekel Tribnik. »Tudi jaz delam tako.«

»Ne. Olgo imam resnično rad.«

»Verjamem. Saj je lepa, da malo takih. Tudi jaz bi jo imel rad ...«

»Ne, z njo ni tako ... Olga ni dekle za zabavo. — Dobra, pametna, poštena. — Zares njo bi vzel za ženo — saj ne veš, kako mi je ...«

»Pa jo obdrži! Elzo in Olgo. Zakaj pa ne? Saj si mož za to! Haha! — Ah, čuj, kaj pa bi bilo, ako bi te pustila Olga?«

»Nikoli, a — prokleto — skoraj bi si želel tega ...«

»Pa si res čudak. Olga, Olga! Toda vest te ne peče, ako objemaš tole dekle in bržčas še vse ostale ...«

»Nobena ne šteje prav nič« je odgovoril Stepišnik malomarno. »A ona! Saj niti ne slutiš, kakšna je. — Ali vrag me vzemi s teboj vred. Ali resno misliš, tla bi bilo mogoče z Elzo Kromarjevo?«

»Čisto resno poizkusim. Jamčiti seveda ne morem. V nedeljo se peljem v Sela, v ponedeljek ti morda že lahko poročam. Potem se odpeljeva skupaj tja, da se seznaniš s starim in sinom. Velja?«

»Velja! A nikomur besede!«

»Ne besedo. Zdaj napiši obveznico.«

»A kako plačljivo?«

»Plačljivo pet mesecev po poroki ali v obrokih, toda vsaj v desetih letih z obrestmi, ki jih plačujejo posojilnice.«

Stepišnik je napisal.

»Še štampiljko!« je zahteval Tribnik.

»Evo, tudi to!«

In Tribnik je spravil obveznico v listnico, se poslovil in hitro odšel ...

Stepišnik pa si je naročil novo čašo do vrha, jo duškoma izpraznil in odprl dveri.

»Gospodična Marta, prosim za trenutek.«

V kontor je prihitela rdečelična črnolaska.

»Deklič sladki,« je dejal in jo potisnil nase, »na prodaj sem ... Povej, koliko sem vreden?«

»Na prodaj? Ah, da bi vas jaz mogla kupiti!« se je zasmejalo dekle in ga poljubilo.

»Pa koliko bi dala za me?«

»Milijon!«

»Tako malo?«

»Ah, sto tisoč, milijon milijonov, ako bi jih le imela!«

»Tako me imaš rada?«

»Tako — grozno! — nepopisno!«

»Dušica, dušica!« Poljubljal jo jo. »Vidiš, vesel bom, ako da zame z vso tovarno vred šest, deset, kvečjemu petnajst milijonov ... Sramotno sem cenen, ne?«

Tedaj se je Marta prestrašila.

»To ni šala? Mar vas ženijo?«

»Ne vem ... A če bi našli zame tako težko nevesto, bi se pač oženil. Moram se.«

»Oženiti! In potom bi mene odslovili?« Svetle rjave oči so zalile resnične solze. »O, Bog, kako bom nesrečna!«

»Nič se ti ne zgodi ... pri meni ostaneš in moja boš, zmerom samo moja.« Potegnil jo jo na zofo. »Pa nove svilene nogavice kupi, Martica,« je dejal, »ker tvoje krasne noge morajo priti vedno do veljave. In še vse kaj drugega ti bom kupil. Ampak, Martica, moja moraš biti. Samo moja!«

»Saj bom,« je rekla priliznjeno.

»V trenutku ko zvem, da me varaš, te ne poznam več, ter te odslovim. Zapomni si, Marta. Tako: še en poljub, — in zdaj pa odidi in molči! Kakor grob! Da, da, saj verjamem, da me imaš rada, sladka moja dušica!«

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Na šolskem pragu sta stali Olga in Manica, deklice pa so paroma prihajale na cesto, pozdravljale ter se razbegnile na vse strani.

»Zaboga, zopet me pričakuje Tribnik!« je pošepnila Olga. »Ostani z menoj!«

»Saj je lep in bogat ... Druge se trgajo zanj,« je odgovorila Manica začudena. »Meni je všeč!«

Preko ceste je hitel k njima gospodek dekliško gladkega obraza in porodno smehljajočih se oči.

»Milostljiva gospica, klanjam se!« — Pritegnil je Olgino roko k ustom in jo poljubil.

»Oh, saj nisem še tako stara!« se je branila.

»Vašo lepoto in mladost poljubljam ter se klanjam tako vzorni učiteljici!«

»Jojmene, cel plaz komplimentov!« se je šalila. »In nič bolj aktualnega mi nimate povedati? — Govorite mi rajši o današnjem kurzu ... o liri, franku, avstrijski kroni, ljubšo mi bo, dasi ne razumem o borzi prav ničesar!«

Šla je urno proti domu in se ozrla.

Tedaj je opazila, da je Manica izginila za vogalom.

»Ali vas zanima gramofon? Prejel sem pravkar nove plošče: opere, operete, modne plese. Krasno! Prosim, obiščite me! Ali mi pa dovolite, da pridem k vam? — Pošljem vam gramofon domov. Ali bolje je pri meni. — Pridite! — v mraku ... Nihče vas ne bo videl — preko parka za hišo — skozi zadnja hišna vrata. Imam tudi imenitnega šampanjca, muzicirala bova in prijetno pokramljala ... Ne bodite tak filister ...«

Olga je onemela. Korake je pospešila, da bi mu čim prej ušla. Kakšna predrznost! Ker je prokurist, ki z uspehom špekulira z ogromnimi vsotami, misli, da mu je vse dovoljeno. Niti na misel mu ni prišlo, da bi se mu učiteljica ne vdala, ako ji on le z mezincem pomigne. Gospod bančni ravnatelj, kakor ga nazivljajo lizuni, in lizunke, ta malik v Trsteniku! — Pa se je le varal. Niti besedice ni zinila. Zaman je tekel ž njo in ji govoril o velikem spoštovanju. Globoko užaljena je pribežala Olga do hiše, v kateri je stanovala in stekla po stopnicah v svojo sobo.

Ali je to mogoče? je razmišljala. S kakšno pravico ji je stavil tako ponudbo? Pa kar brez okolišev: »Prrdite — v mraku! Ne bodite tak filister! Saj ste vendar moderno dekle!«

Strašen človek! Vse je kipelo po nji. Začela je begati po mrzli sobi. Vsak čas jo kdo zasleduje, ogovarja, jo vabi — povsod zro nanjo moške oči z žaljivo pohoto ... Kamor pride: na ples, veselico, izlet, celo v šolo ... povsod mora poslušati vsiljiva laskanja, nedostojne ponudbe. — In danes tale modni mešetar kar naravnost. »Obiščite me!«

I, kajpak! Mar naj bi se pomišljal, ko mu je toliko drugih brez pomislekom na ponudbo?

Ah, Janku piše! V Trsteniku ji ni več obstanka. Življenje po prevratu se je poživinilo in mesto se ji zdi kakor Sodoma in Gomora. Vse plešo okoli zlatega teleta in na prodaj je vse: devištvo, zakonska zvestoba, načela, vest, čast, značaj. Vse se zdi ljudem dandanes smešno, zastarelo, otroško, filisirsko, kakor bi se govorilo o starih pravljicah. In pisala je Janku Stepišniku.

»Dragi, mili, dobri! Prisegel si mi, ne enkrat, nego stokrat, da me vzameš za ženo in daš svoji hčerki zakonskega očeta. Dovolj dolgo že čakam, zdaj ne morem več. Odloči se: ali za svojo mater ali zame in dete ...«

Ko je dopisala, je bila mirnejša. Zopet se je smehljala. Saj ni prav nič dvomila, da ji Janko odgovori po njeni želji. Kako bi mogel tudi drugače? Častnik je bil in še odlikovan povrh tega. Ponosna je nanj.

Vsa srečna je zasanjala o krasni bodočnosti, ko bosta mož in žena.

Oblekla se je, nesla pismo na pošto in odšla k »Črnemu volu« na obed.

Ko je dospelo Olgino pismo v Stepišnikovo pisarno, sta bila Stepišnik in Tribnik na Trsovem gosta Elze Kromarjeve.

Kakor čisto slučajno sta oba imela opravki v sosednjem mestu istega dne, in Tribnik je vzel Stepišnika na svoj avto; na povratku sta se vozila mimo gradiča, kjer je bila gospodična Elza slučajno sama. Slabo uro sta se ustavila na Trsovem. Ko sta odhajala, ju je Elza povabila za prihodnji teden v Sela.

Olgino pismo je torej z ostalo korespondenco vred prejela Stepišnikova tajnica, gospodična Marta. Imela je pravico odpirati in čitati vsa šefova pisma.

Raztresen se je vrnil Stepišnik z izleta in kar nič se mu ni ljubilo, da bi se poglobil v došle dopise. Tako je le napol poslušal Martino poročilo o posameznim pismu. Končno mu je predložila tudi Olgino.

»To si prečrtajte!« je dejala. »Gospodična Olga je silno huda na gospoda ravnatelja Tribnika ...«

»Zakaj?« je vprašal raztreseno.

»Ker jo je povabil na šampanjca v svojo vilo.«

»Če ni hujšega ... Pa mu je dala košarico?«

»Niti odgovora vrednega ga ni smatrala.«

»Hahaha! Vedel sem ... Blamiral se je. Hahaha! Zelo se mu je moralo pokaditi ... Pa kaj želi Olga?«

»Da jo končno vzamete za ženo ... že zaradi otroka, in strašno vas ima rada, piše.«

Stepišnik je strmel predse in molčal. Marta se mu je naslonila na ramo ter ga gladila po košatih laseh, ki so se mu krotovičili nad čelom.

»Storite konec ž njo!« je rekla nato. »Olga je predobra za igračo ... in nesrečna je. — Peljite se k nji, nujno vas vabi ... povejte ji resnico!«

»Ah, Marta, ko bi ti vedela resnico. Pa že vsaj nisi ljubosumna na Olgo?«

»Ne, preveč sem pametna. Srečna bom, če me boste že vsaj nekoliko ljubili. Če ne, bo konec mojega življenja.«

»Ljubo moje dekletce!« je vzkipel Stepišnik ter jo stisnil k sebi. »Ničesar ne sme biti konec tudi nesrečna bova morala živeti. Tudi ti se omožiš ... celo doto ti dam, za kuma ti pojdem, a prijatelja si ostaneva zmerom ... do smrti.«

Vzel jo je na kolena in jo poljubljal. Hipoma jo je postavil na noge in vstal: »Pa piši Olgi torej, da se pripeljem k nji. A prihodnji teden še ne utegnem. Piši ji prav ljubeznivo. Pohvali jo — in piši ji, da pridem bržčas v nedeljo z jutranjim vlakom.«

Marta je vzela z drugimi dopisi tudi Olgino pismo ter sedla pred pisalni stroj ...

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Zimsko soboto popoldne. Nebo se je ubrisalo, skozi mrak so se že svetile redke zvezde. Kaplan Rožanec je dopisal prijatelju Novaku pismo. Zamišljen je odložil pero in zrl skozi okno na goli vrt.

Iz stolpa cerkve na holmeu za kaplanijo se je oglasil zvon. Kaplan se je prekrižal in sklonil glavo. Zdajci je posluhnil.

Od nekod je zadonel ženski krik. In še drugi in še tretji. Rožanec je stopil k oknu. Zdaj je začul poleg ženskega še dva moška glasova. Nato odmeve udarcev. »Zopet se pretepajo!« mu je šinilo skozi možgane in stekel je po stopnicah. Niti vežnih vrat ni zaprl za seboj ter je hitel preko vrta. Dverce na cesto so bile le prislonjene. Skočil je preko praga in se ozrl.

Na cesti sta se ruvala in bila s pestmi dva fanta. Kuštrasto mlado dekle se je zaganjalo med nju in kričalo. Toda fanta sta bila kakor dvoje naskakujočih se zveri: razmršenih las, raztrganih srajc in vsa povaljana po prahu, sta bila slepa in gluha za okolico. Zaman se je trudilo dekle. Odletelo je, se sesedlo v travi in kričalo:

»Kar pokoljita se! Bo že vsaj mir potem.«

Kakor da jima je navdihnila srečno misel, sta fanta odskočila in v rokah sta se jima zabliskala noža.

V tistem hipu se je pojavil izza ovinka kaplan.

»Kaj počneta?« je zaklical na vso moč. »Jur, Janez!«

Poznal ju je in tudi dekle; bila sta Žlogarjeva hlapca in Čelešnikova dekla Mici, posli sosedov.

»Ali se ne bojita božje sodbe? Z noži! Groza!«

Hlapca sta obstala in si otepala prah. Dekle pa je jezikalo, da ne mara ne enega ne drugega.

»Hajd domov, Mici,« je dejal kaplan. »Vidva pa na delo.«

Dekle je pobegnilo, fanta pa sta počasi krenila vsak na drugo plat. Takrat je prišel po cesti gospodar Čelešnik, pri katerem je služilo dekle. Kaplan mu je povedal, kar je pravkar doživel in Čelešnik se je popraskal za ušesi, in vzdihnil:

»Hudirjeva reč to, kadar začne kri vreti! Za vsakogar. A za te kanacije še posebno. Še napol smrkavca so ju vzeli k vojakom — in na vojni sta se naučila samo najslabšega. Dandanašnji posli, oh! Saj ni verjeti, kakšni so brez vere, vrez vesti — živali! Vse je podivjalo! Zapodil bi sodrgo, a ne najdem boljše. Vse sili v tovarno, k železnici, v Ljubljano. Izbire ni. Mladine sploh ni več spoznati. Pred vojno nas je še poslušala, danes je gluha za vse besede.«

Čelešnik se je razgovoril:

»Čudni časi! Starci smo otroški, a otroci so starci! Kar je bilo včasih grdo in prepovedano, je danes lepo in dobro. Narobe svet! Med kmeti in gospodi je izginil že skoraj vsak razloček. Novi duh je okužil najvišje, kakor najnižje; duh zapravljanja in naslajanja za vsako ceno, češ, samo enkrat se živi!«

»Da, divje izpremembe so nastale v življenju. Spolna strast je objela svet in pohlep po denarju je oslepil človeštvo. Naše pridige, oh ...«

»Da, poslušajo jih samo še starci in starke. Kam plovemo?«

»Za nas duhovnike je vedno težje ...«

»Tudi nam, očetom, materam, gospodarjem ni lahko.«

»A odnehati ne smemo. Čim težje je delo, tem večje bodo zasluge.«

Po teh besedah se je kaplan odpravil proti kaplaniji.

A za Čelešnikovim skednjem je stala dekla Mici in velik kmet, že postaren, na sencih sivih las, ali zdravo ogorel, rojen in zajeten.

»Pridi k meni, Mici!« ji jo govoril. »Nocoj, ali zjutraj, ali popoldne, kadar hočeš. Pridi, sam bom — žene ni doma. Čemu se otepaš z berači? Samo sramoto imaš, v jezike se daješ, a kaj dobiš zato? Jaz pa ti kupim karkoli si želiš. Zakaj jaz imam! Tukaj je!« Iz žepa je potegnil debelo denarnico, iztresel šop bankovcev in jih kazal dekletu: Na, na, vzemi si — enega, dva, tri — kolikor hočeš, samo pridi k meni, Mici.«

Poželjivo je gledala bankovce, saj toliko jih še ni videla tako blizu; po poti se je vrtela in z desnico majala svoje krilo. In smejala se je in je zmajevala z glavo:

»Ne, ne. Kaj vendar mislite, Petruz?«

On pa jo je brutalno zgrabil za roko. Kliknila je, da se je ustrašil, jo izpustil in se oziral naokoli; Mici je stekla preko Čelešnikovega vrta. Pred hišnimi vrati se je ustavila in se zasmejala kmetu nazaj. Nato pa izginila v veži.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

V nedeljo zjutraj je prejela Olga brzojav:

»Žal, zadržan. Morda prihodnjo nedeljo. Vse ti pove Tribnik. — Janko.«

Kakor črn oblak je padla težka slutnja na Olgino dušo. Pravkar še vsa radostno razburjena, da se danes domeni z Jankom, ki ji prinese vest, da je z materjo in sestro končno vso urejeno, je bila zdaj uničena. Brzojavka, tako redkobesedna in mrzla, ji je govorila:

»Nikoli več ga ne bo. Niti to, niti prihodnjo nedeljo! Iznebiti se te hoče. Strast po neki ženski ga je objela, strast po veliki doti ga je omamila. Vse je izgubljeno!«

Že opravljena, da odhiti na kolodvor Janku naproti, je buljila bleda predse in si pritiskala roke na srce.

In Tribnik je Jankov zaupnik. Ali je to mogoče? Kajpa, bančnik in tovarnar delata skupne kupčije, uspehi sklepajo pobratinstva. Tako je postal Tribnik Jankov posredovalec celo pri nji.

Ne, ne sprejme ga. V jezike bi se dala, ako bi govorila s takim podležem sama v svoji sobi.

Skočila je in hotela oditi. »Ničesar nočem zvedeti po Tribniku! Kar mi hoče povedati Janko, naj mi piše, ali pove sam.«

Šla je k vratom, a prav takrat je potrkalo in hkrati je stopil Tribnik. Miren, veselo se smehljajoč s svojimi živimi, porednimi očmi, je priskakljal v sobo.

»Klanjam se! O, vaše oči! Saj se vas kar bojim! Kako pa naj govorim, kako naj gledam, kako naj se vedem, da vam bo prav? Kar storim, mi zamerite. Niti roke si vam ne upam več poljubiti, da me zopet ne užalite. — Oh, res, kakor divja mačka ste, ki se je še pogladiti ne sme.«

čebljal je kakor razvajen deček ter se smejal z grimasami strahu, kujavosti in predrznosti.

Olga se je stoje naslonila ob mizo, niti sesti ga ni povabila ter je samo strmela vanj. Ta šegavec deških udov in manir je ljubljenec uglednih žen in deklet? Zanj se pulijo resni možje? On ima največji vpliv v Trsteniku?

»Kaj mi poveste?« je iztisnila. »Brzojavka gospoda Stepišnika me je presenetila ...«

»Saj je tudi mene. Upal sem, da preživimo skupaj lepo nedeljo. Snoči pa mi je nenadoma telefoniral: nemogoče. Pojdi k nji, razloži in me opraviči. Hm, resnično, revež je.«

»Kaj se mu je zgodilo?«

»Še nič. Saj se brani, kolikor se more. A boji se — med nama: tovarna mu stoji čisto na robu. Pred katastrofo.«

»Tega meni ni povedal. Nasprotno —«

»Hahaha! Vsak industrijec in trgovec zatrjuje dandanes vedno nasprotno tega, kar je resnica. In čemu bi vas strašil? Pomagati mu ne morete. — Zdaj pa ne gre tajiti več: pri kraju je, če se tako ne reši. Zunanja konkurenca, carine, tovornine in še raznoteri križi nam ubijajo industrijo. Tudi Stepišnikova se vzdržuje le še umetno. A kreditorji mu postajajo nestrpni, banke nočejo pomagati več. Skratka: Stepišnik živi v peklenskih skrbeh.«

Olgi je bilo strašno in čudila se je sama sebi, kako ji je mahoma odleglo. V duši ji je postalo skoraj lahko.

Zopet je bila gledala preveč črno. Njene sumnje postajajo v resnici že bolestne. Nič ni govora, da bi se ji Janko izneveril, nobene druge ženske ni, ki bi ga ji jemala. Samo trenutna gmotna zadeva ga je zadržala. Dnes teden pa bo zopet tu.

»Torej, danes išče pač rešitve iz zagate?«

Tribnik se je poredno nasmehnil:

»Zlomka, kar uganili ste! Sijajna glavica. Pri piki ste zadeli; prav zdajle je pri rešilni akciji; hahaha! In meni mora biti hvaležen. Jaz sem mu ugladil pot — vse je v redu — uspeh mu je zajamčen in, če me vse ne vara, nocoj bo Stepišnik že lahko zopet čisto mirno spal.«

»Ah, srečna sem. Hvala vam!«

Nehote je iztegnila roko. Tribnik jo je prijel narahlo, kakor bi bila iz stekla, jo dvignil k ustom in vprašal:

»Ali smem? Ob kako je majhna in nežna.« Poljubil je roko in izpustil. »In zdaj se ne jezite nič več name? Ako je moja ljubezen greh, sem seveda tolik grešnik, da ne najdem nikoli odpuščanja. Ljubim vas in hrepenim po vas! Noč in dan mislim samo na vas.«

»Jankov prijatelj ste, pravite?«

»Vi pa njegovo dekle, da. A kaj me to briga? Prijatelj sem mu v kupčiji, v ljubezni pa tekmec. Ne morem drugače. Povedal sem mu to v obraz. Čemu bi skrival? Ljubim vas odkrito in vse storim, da postanete moja. V svoj oltar vas postavim, kakor se bere, in bom klečal pred vami ... Gospodična, Stepišnik vas ne vzame nikoli za ženo. Ne varajte se! Kako morete še upati? Imejte vendar pamet! Ne more vas vzeti in niti ne sme. Ako ga ljubite, razumite to! Svoboden sem, neodvisen. Z vsem, česarkoli si morete želeti, vas obsujem, nikoli se ne pokesate; samo bodite moja!«

Iznova jo jo lovil za roko in govoril vanjo. Sladko mu je zvenel glas in njegov obraz je bil lep.

»Saj ste opravili, gospod,« je dejala Olga mrzlo. »Hvala in — zbogom.«

»In nič odgovora?«

»Razumeli ste me. Dovolj!«

»Gospodična Olga, premislite si! Bodite pametni! Škoda vas je. Jaz čakam — čakam. — Klanjam se!«

In urno je odšel.

Tribnik ni lagal. V soboto zvečer je prejel Janko Stepišnik povabilo v Sela. Telefoniral mu je Tribnik.

»V nedeljo! Pričakujejo to. Vse pripravljeno!«

Tako sta se Stepišnik in Tribnik dogovorila, da gre Stepišnik v Sela snubit. Tribnik pa Olgo pripravi na konec razmerja.

Okoli enajstih se je pripeljal Stepišnik s svojim avtom. Žage so stale in povsod je bilo pospravljeno. Janko se jo čudil snažnosti in redu. Ko mu je prišel Stanko Kromar naproti, sta se spomnila, med vojno sta se kot častnika že videla, občevala nekaj ur, potem pa se razšla na razne fronte. Tako sta pozabila drug na drugega. Zdaj sta takoj začela obujati spomine ter prišla k staremu Kromarju kot dobra znanca.

Čmerno je koračil starec med širokimi skladnicami hlodov, desk, železniških pragov, med kopicami brzojavnih drogov ter jelovine. Daleč tja so se vrstile skladnice po troje: ogromne množine sirovega in rezanega lesa. Prijetno je dišalo po smoli, tam na koncu pa po lesnem oglju, nakupičenem pod podreški v črnih vrečah in svobodno.

Milijoni so ležali tu, starec pa je javkal:

»Težki časi! Težki časi! Vse mota vzeti vrag. Štrajkarji nas podavijo. Blaga toliko, a vagonov ni na razpolago. Obupno! — In zdaj še splošna omejitev železniškega prometa! Zadušimo se v lastnih produktih! Trst je prenapolnjen, Reka pa zaprta. — Strašno! Vse noči ne spim od skrbi. Ako pojde tako dalje, izprežem. Umaknem se na Trsovo, pa naj se Stanko ubija naprej, če hoče.«

Nato se je tegotil na konkurenco bosanskih šum, ki jih eksploatirajo ti prekleti čifuti: Eislern, Worthieb, Koertner, Geza Kohn in kakor se zovejo. Polovico prekrasnih državnih gozdov v Bosni imajo v zakupu ti državni parasiti: posekajo ogromne množine lesa ter ubijajo z nizko režijo in nizkimi cenami vsako konkurenco. Joj! V ministrstvu sede menda sami nevedneži, ki ne slušajo strokovnjakov. Država izgublja milijone, a vsa poštena konkurenca jedva še sope. Ali pa vladata korupcija in provizionarstvo.

Potrpežljivo je Stepišnik poslušal starčeve tožbe, saj ga je tako poučil Tribnik. »Javkal ti bo kakor berač ob božji poti. Ti pa mu samo pritrjuj in ga občuduj. Kar na debelo ga hvali!«

Tako je torej Stepišnik vzklikal le: »Resnično! Tako je! Iz duše mi govorite!« In je končno izjavil: »V Sloveniji pa ste vendarle firma, ki ji ni niti približno podobne! He, med prvimi ste! Vse vas priznava in občuduje. — O, da bi imel le stotinko vašega znanja in ugleda! Lahko je vašemu gospodu sinu, ki ima takega učitelja in očeta v vas, gospod Kromar. Ako sploh kdo, ste vi zaslužili visoko odlikovanje.«

Kromarju so se razlezle skrbi polne gube na obrazu in zadovoljno se je smehljal.

»Nič stokanja več!« je rekel. »Saj se vam pač prav tako godi, kajne? Ampak ne damo se ...«

Stepišnik je bil oprezen in ni priznal ničesar: »Ne, ne damo se. Meni je treba le več reda v hiši — sposobne žene in gospodinje — nekaj kapitala, da izplačam sestro, da nabavim še par novih strojev; potem me prospevanje naše tovarne prav nič ne skrbi. — Ej, kako krasne živali!«

Od hiše sem je pritekla tropa lovskih psov. Veselo je lajala in skakala okoli družbe. Za psi je prihajala Elza, visoka in resna. V športni obleki, preprosti in trezni. Niti prijazen nasmehljaj ji ni šinil preko obraza, ko mu je molče ponudila veliko, a skrbno gojeno roko. Le svoje temne oči je zapičila v njegove, kakor bi mu hotela v videti v dušo.

Poljubil ji je roko. 

»Občudujem gospoda papana in gospoda brata. A zavidam ju tudi za tako gospodinjo. Nedavno na Trsovem in danes tu; povsod vidim vašo osebo ... Vaše oči, vaše roke, vašo voljo! Meni bi bilo treba nujno vsega tega!«

»Saj imate gospo mamo in gospodično sestro!« je dejala Elza hladno.

»Oče, ki mi je umrl pred tremi leti, ju žalibog ni tako vzgojil. Zdaj je prepozno, sam sem za vse ...«

»Jaz sem se vzgojila sama. Pred petnajstimi leti, ko je umrla naša mama, sem iskala v delu spočetka utehe, potem sem izprevidela, da je moje delo podjetju potrebno in zdaj delam iz veselja. Brez dela mi ni pravega življenja,« je pripovedovala Elza.

»Niti meni ne,« je pritegnil Stepišnik. »A preveč ga je. Tovarna je velika, osebja mnogo —«

»Vem. Opisal mi ga je gospod Tribnik. Lepa industrija!«

Stari in mladi Kromar sta se bavila s psi ter korakala pred njima, ki sta zaostajala in zaostala.

»Kar idita v pisarno! Prideva že za vama!« jima je zaklicala Elza. »Ali hočete pogledati mojega Romea?« se je ozrla v Stepišnika. »Včasih sem mnogo jezdarila —«

»A zakaj ne več?« je vprašal in stopil v konjski hlev. Dva krasna ježna konja sta stala ondi.

»Sami mi je dolgočasno. Stanko ne utegne, ker vedno potuje, oče pa je prestar. In vi?«

»Ne znam, a naučim se. In jazdarila bova skupaj. — Hočete, gospodična?«

»Tole Julijo? Stankova je, a mi jo podari, če hočem.« Božala je po vratu visoko črno kobilo.

»Hočete, gospodična Elza?«

Ponudil ji je obe roki. Zopet je v njegove zapičila svoje oči, molčala nekaj trenutkov, potem pa vprašala:

»Pa resno hočete?«

»Resno. Nestrpen sem ...«

»Jaz ne. Ne mudi se mi ...«

»Nihče vas ni želel tako, kakor jaz! V vas bi našel ženo in tovariša, ki sta mi tako silno potrebna.«

Tedaj mu je dala roke.

»Žena in tovariš ... da, to vam hočem biti.«

Poljubil ji je roko in si jo položil na laket. Roko v roki sta odšla v pisarno. Nato je ostal na obedu. Popoldne so napravili izlet v dveh avtih v Podgorico. Elza je šofira sama.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Olga je pričakovala, da prejme v torek ali vsaj v sredo Jankovo pismo. Toda pisma ni bilo niti v četrtek, niti v petek. Njen nemir je naraščal. Mirila se je, se karala, izzivala svoj ponos. Zaman. Postalo ji je neznosno. Torej je bila njena slutnja vendarle prava! In Tribnik je povedal resnico?

Bila je kakor izgubljena. V razredu je gledala pred seboj petdeset otroških obrazov, a ni videla nobenega; čula je toliko glasov, a razumela ni nobenega. Ker videla je le Jankov obraz in slišala le njegov glas. A duša ji je bolestno vpraševala v daljavo: »Kaj misliš, Janko? Kaj praviš moj ljubi?« Ždela je doma in z vsemi čutnicami poslušala tja ven; kaj se godi ondi? Kaj mi grozi od ondod? A v duši ji je odgovarjal glas: Izdal te je! Nikoli več ga ne bo!

A stresla je glavo: »Lažeš! Janko me ne izda. Ne more, ne sme me izdati! Ljubi me in ljubi Erno. Mož je, častnik, kavalir! Prisegel mi je ...«

»Ali zakaj ni prišel in zakaj mi ne piše? Mar je zbolel? Morda se mu akcija za sanacijo denarnih težkoč ni obnesla? Obupan je in brez utehe? Ali je odpotoval in pride pismo šele jutri?«

V soboto zjutraj pa se ni mogla krotiti več. Napisala mu je pismo.

»Nikoli se Ti nisem vsiljevala in tudi tole pismo Ti pišem proti svojemu ponosu. Sramujem se, ko se ponižujem in Te prosim: piši ali pridi sam! Pridi in ponovi strašne besede Tribnikove. Ubij me, če res hočeš, dušo in srce sam in ne uporabljaj podleža za rablja! Ljubim Te! Ljubim! — Zato imej usmiljenje z menoj in stori konec naglo — nemudoma! Te negotovosti ne morem prenašati več ...«

Ko je dopisala, se ji je odprl vir solz in jokala je brezkončno. Zaman si je izpirala oči, ostale so ji steklene in obrobljene, obraz pa ji je bil suh in bled. Z naporom poslednjih sil je sedela v šoli in le mehanično vršila dolžnost.

Med odmorom je šla v zbornico, sedla v kot za mizo in strmela v kup šolskih zvezkov pred seboj.

Manica se je prismejala k nji in jo objela okoli ranjen: »Duša, kaj pa je s teboj? Bolna?«

»Bolna ... Jedva čakam, da pojdem domov.«

»Jokala si?«

»Glava me boli. — Ležat pojdem — ne čakaj me in pusti me samo. — Umiriti se moram.«

»Kaj se je zgodilo?&quot;

»Nič. Ne izprašaj! Bolna sem — idi!«

Manica je začudena odšla.

Ko pa je Olga dvignila pogled, je videla, da jo gleda katehet Rožanec. Nasproti za mizo je sedel in čital brevir. Prijazno se je poklonil, njegove oči pa so izpraševale: čemu tako tužna? Posiljeno se mu je nasmehnila, sklonila glavo, si jo naslonila na roko in iznova strmela predse.

Ko je minil premor in so odhajali tovariši in tovarišice v razrede, se je Rožanec približal Olgi.

»Žalostna? A ne samujte in ne molčite! Potožite in laže vam bo ... Verjemite da dež za solncem mora priti.«

»Zame menda nikoli več!«

»Tudi za vas ... Toda zdajle ne utegneva. Ako mi zaupate, pridite, da se pogovorila. Za vsako rano najdemo zdravilo ali pa jo izrežemo. Do svidenja!«

Strmela je za njim. Kakor bi bila steklena, ji je videl v dušo. »Dober človek. Srce vidi pač dalje kakor oko in sliši ostreje kakor uho. Iz oči in glasu mu gledata dobrota. Kar bi se čulo pri vsakomer drugem kot vsiljivost, je pri njem sočutje in volja, da bi pomagal ...«

Olgi se je razjasnilo v duši. Za tugo mora priti nova radost. Mirnejša je odšla domov. Zopet je upala, da dospe jutri Jankovo pismo, ki jo osvobodi skrbi in sumenj. Ali pa jo preseneti in se pripelje sam.

In pismo je res prišlo.


»Predraga moja!

Nikoli Ti nisem pisal teže kakor danes. Ves teden se mučim sam s seboj, a najraje bi zgrabil revolver in storil konec. Ljubim Te, kakor nisem ljubil še nobene ženske, a usoda hoče tako, da Te za ženo vzeti ne morem, ne smem.

Povedal sem Ti že često, da je mati glavni dedič tovarne in da sva dobila s sestro vsak le delež. Sin edinec sem in mati me ima nepopisno rada. A prav zato, pravi, ne dovoli nikdar, da bi se zvezal z dekletom, ki ni vsaj iz enako bogate in ugledne hiše.

Prijatelj Tribnik Ti je povedal, kako stojimo. — In mati je zaprisegla, da izroči rajši tovarno moji sestri, ako je ne poslušam. Sestra naj se omoži z možem, ki ji ga ona določi, jaz pa naj si iščem srečo po svetu, koder in kakor mi drago. Vidiš, takole mi grozi dan na dan. Stvari torej ni kar naglo prelomiti. Veruj mi, da sem nestrpno čakal trenutka, ko mi postaneš žena. Trudil sem se, da bi pregovoril mater. Vedno sem se nadejal, da ji izženem predsodke. Upal sem, da se končno vendar sprijazni z mislijo na Te. Zaman.

Prosim Te, potrpi, zaupaj mi in verjemi, da Te ljubim. Ako nočeš ostati več v Trsteniku, pridi v Ljubljano; tu ali kjer hočeš, Ti uredim udobno stanovanje. Pusti službo, vzemi k sebi mater in Ernico ter živi svobodno kakor neodvisna dama. Vsak mesec Ti dam, kolikor potrebuješ in Vas oskrbim, da ne boste pogrešali ničesar. Jaz pa Te bom povečal in ljubila se bova zvesto, pa naj se zgodi karkoli. Makar da bi se res moral oženiti z drugo žensko: nikoli ne prestanem biti Tvoj. Olga, samo Tvoj. Inteligentna ženska si. Zato sem odkritosrčen. Saj vem, da me razumeš in izprevidiš, da danes ne morem in ne smem storiti drugega. Strašna je današnja doba; vse je kupčija. Rešiva se s svojo ljubeznijo v zatišje, kamor ne seže podli svet in ostaniva srečna vzlic vsemu in proti vsemu! — V tej nadi ostajam Tvoj

Janko.«


Olga je strmela predse. Saj ni mogla verjeti, da čita resnično Jankovo pismo. Končno je planila, zmečkala pismo, ga raztrgala na koščke ter cepetala po njih.

Tak podlež. Gotovo se že ženi in je poslal Tribnika samo zato, da jo pripravi na svoj zločin. O, prav je slutila; nikoli več ga ne bo k nji; izdal jo je, prodal se je drugi! In sedla jo k mizi ter napisala:


»Gospod! — Moški vašega poštenja, vaše vesti in vašega značaja je v mojih očeh propalica! Prosim, da me ne poznate več! — Olga.«


Nato je stekla na ulico, vrgla pismo v poštno skrinjico in se vrnila. Krčila je pesti in sikala: »Ti lopov! Tako še nisi bil ponižan in kaznovan! Ko prečitaš moje pismo, boš sodil o ženskah drugače. Dovolj je bilo mojega omahovanja in samozatajevanja. Jutri končno zveš istino. Zdaj sva bot — in pred očmi mi ne smeš nikoli več!«

Ako se ne premisli. Morda pa se le že premisli? Morebiti mu postane žal ... Spomni se, kako sta se ljubila, kako sta bila srečna. In se vrne. Zaradi hčerke se mora vrniti, saj jo ljubi in je ponosen na angelsko lepo dete.

Naenkrat ji je postalo grozno, padla je na postelj in zaječala: »Moj Bog, takle naj bo konec?«

Strašno se je varala. Janko je bil kakor vsi drugi: slabič, brezvestnež, eden izmed tolikerih, ki bi hoteli le uživati, ki imajo polna usta sladkih besed in priseg, a ob besedi »žrtev« izgube pogum in značaj. Zaman so bili vsi upi, vse njene žrtve, vsa njena zvestoba: ona ostane nezakonska mati. V posmeh, kvečjemu v pomilovanje svetu. In otrok ostane nezakonček. Povsod zaničevan, odrivan zbadan.

Učiteljica nezakonska mati; kdo jo spoštuje, kdo ji zaupa? Kakor za duhovnike je tudi za učiteljice čistost zakon, ki se brez kazni in sramote ne sme pogaziti. Kaj jo čaka poslej in kaj bo z otrokom? In njena mati! — Kako prenese to sramoto? Trdno je mati doslej verovala, da jo Janko vzame za ženo; kako naj ji pove zdaj, da o zakonu ni več govora?

Zase, za svojo čast je ravnala pravilno, saj se kot pošteno dekle ni mogla vesti prav nič drugače. Toda je li ravnala modro in na korist otroka in matere?

Zamajal se ji je ponos, omahnila ji je trma. Ne, ni ravnala pravilno. Mislila je le na svojo čast — preošabna je bila, preveč sebična, zato je pozabila na usodo hčerkino in materino. Prenaglila se je. Togota ji jo omračila razsodnost.

Ponižati bi se bila morala, se odpovedati vsaj začasno — saj kdo ve, morda bi jo bil Janko vendarle še vzel — vsaj po smrti svoje matere, ko bi postal samosvoj in neodvisen. Potajiti bi se bila morala, se zadovoljiti z Jankovo ponudbo že zaradi otroka in matere.

Koliko je priležnic, ki jim svet poljublja roke in jih spoštuje kakor najbolj čestite zakonske žene! In koliko je bivših priležnic, ki so postale končno le prav ugledne žene! Pa če bi tudi ne dosegla nikoli tega; zaradi bodočnosti otrokove bi se morala žrtvovati. Materi ne sme biti za otroka nobena žrtev pretežka. Naj bi si pomežikoval svet, se ji za hrbtom posmehoval — kaj ji mar! Samo da bi dela hčerki dobro vzgojo, samo da bi materi olepšala zadnja leta življenja.

Ah, čemu se ni ponižala! Zakaj se ni žrtvovala! Slaba mati je — slaba hči ...

Že dolgo je begala po sobi, zdaj pa se je ustavila, pogledala na uro in se odločila. »Odpeljem se v Ljubljano in poiščem Janka. Še je čas! Ponižam se, — vse sprejmem, kar mi ponuja Janko. Za hčerko! Za mater! In — ah — tudi zase! Saj ga še vedno ljubim!«

Užalil jo je, ponižal. Vendar ga hoče prositi, naj ji odpusti, da je pisala tako odurno in sirovo. Živci so bili krivi, samo živci ... Oprosti naj ji, vzame naj jo s seboj, stori naj ž njo kar hoče; samo proč odtod!

Nervozno je oblekla in odhitela. Zadnji čas je, da ujame brzovlak. V dveh urah bo že lahko pri Janku. Gotovo se začudi, a razveseli, ko jo zagleda. In potem se dogovorita. Vse se mora poravnati.

Strah, da bi zamudila vlak, je podil Olgo, da je tekla po ulicah. Nič se ni brigala za ljudi, ki so se čudili lepi učiteljici, da dirja kakor paglavka.

V stolpu pa je udarila eno in takoj nato se je oglasil veliki zvon, ki je vabil v cerkev. Po Olgi je zagomazelo. Zaboga, že ena! Cele tri ure se je pomišljala. Vlak odhaja v par minutah. Z obema rokama je oprijela krilo, ga dvignila nekoliko, da se ji ni opletalo okoli kolen ter se spustila v dir. Nikjer ni bilo človeka, a pred postajo je že stal vlak, iz stroja mu je švigal stolpčast dim, železničarji so begali ob vozovih in potniki so vstopali.

Tedaj je lokomotiva zabrlizgala, zadnja vratca vagona so se zaloputnila, sprevodnik je skočil na vlak, ki je začel odhajati.

»Zaman! Zaman!« je čula iz klopotanja njegovih koles. Opotekala se je in vedela le eno: »Konec, konec je!«

Tema je bila okoli nje, dasi je z neba sijalo solnce; neizmerno žalostno, prazno in tiho se ji je zdelo vse, dasi so po jagnedih prepevali ščinkavci in sinice ter je prihajala od nekod vesela melodija harmonike.

Kakor senca se je vlekla po poti ob reki, ki je vršala globoko spodaj po skaloviti strugi.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

»Kdor se loti cerkve, bo premagan! Kralji in cesarji so bili ponižani in osramočeni, ker so se drznili upreti papežu. Peter skala stoji, je stala in bo stala, zakaj niti pekel ji ne more do živega. To si zapomnite, možje, pa zbogom!«

Pravkar se je poslavljal župnik od tropa mož, meščanov in kmetov, ko je vstopil Rožanec.

Vrnil se je šele iz cerkve od desete maše in pridige. Ko je zajtrkoval spodaj v obednici in slišal, da je v župni pisarni več ljudi, je stopil gor, da morda pomaga župniku. Imela sta navado, da sta se pred obedom pred župniščem nekoliko izprehljala in nato skupno obedovala.

Možje pa so že odhajali. Ostal je samo Jamnik, po domače Petruz, bogat popotnik iz Zabrežja. »Prosim, svetujte mi, gospod župnik!« je dejal pravkar. »Kaj naj storim, gospod kaplan? — Žena mi je izpridila s hlapcem.«

Kratko in jasno je razloži svojo zakonsko nesrečo.

»Kakšna sramota za faro,« se je ogorčil župnik. »Držati bi bili pač morali ženo na uzdi. Premehki ste bili, Petruz, zato je podivjala. Cerkev ve, kako je presojati ženske. A zakonci ste zaslepljeni in mislite, da si najlaže ohranite žensko zvestobo, ako ji dajete potuho. Zdaj vidite!«

Močno se je razburil župnik, Petruz pa je vzdihoval in zmajeval z glavo.

»A kaj naj storim?« je vprašal. »Taka ženska — kako naj mi bo še gospodinja? — In otroka! Kdo jima bo zdaj mati? Pa tudi jaz — saj nisem še tako star. O, Bog, že dva dni in dve noči premišljujem, a ne vem, kam naj se obrnem. Tako velika hiša — toliko poslov! Da mi je to storila!« Jeza in bolest sta bili v njegovi tožbi.

»A ona? Kaj pa pravi? Ali se kesa?« je poizvedoval župnik.

»Kajpak. Zmerja me in trdi, da je nedolžna. Naposled je povezala nekaj reči in odšla domov v Sračje. Kesanja pač ne pozna — vlačuga!«

»Vidite, Jamnik. Jaz bi mislil in dejal, takole težavno stvar je treba parkat še prepasti. Prenagliti se ne smete. Vi niste stari, a ona je precej mlajša. Morda se je samo enkrat spotaknila in le slučajno padla. Gruntu je gospodinja potrebna in vam in otrokom je potrebna ...« je razmišljal župnik glasno, ne da bi bil vedel, kam bi krenil z besedo.

»Saj to je! A čemu bi jaz trpel za ženine grehe? Zakaj naj bi se zmajala Petruzova hiša, ako je padla ona? — Vrag jo vzemi! K advokatu pojdem, da naju ločijo — vi, gospod župnik, pa mi pomagajte, da dobim drugo, boljšo, pametno ženo in gospodinjo!« je dejal Jamnik.

Župnik je dvignil roke. »Za božjo voljo, kaj vendar mislite! Sodnija vas lahko loči, a cerkev vas zakonske zveze ne odveze nikoli. Nemogoče! Do smrti ste in ostanete njen mož in iznova oženiti se ne morete nikoli več!«

»Pa to je krivično! To ni pametno, gospod župnik! Ako me žena ne mara, zakaj naj bi jaz zato postal menih! Če je ona ničvrednica, zakaj bi si jaz ne smel vzeti poštene druge ženske? — To ni mogoče! Le premislite: leta in leta naj živim sredi mladih dekel, mar naj bom med njimi kakor hrastov panj? — Nemogoče! In kdo naj se mi briga za otroke, posle, živino, polje. Prepleta reč, da jo je moral sam satan premotiti,« se je togotil Jamnik.

»Ali dovolite, da jaz izpregovorim z vašo ženo ...?« se je oglasil kaplan.

»Zakaj pa ne?« je dejal Jamnik posmehljivo. »A kaj dosežete s tem? Če bi me tudi na kolenih prosila odpuščanja, tega ji vendar ne morem nikoli odpustiti.«

»Ali ste vi brez greha?« je vprašal kaplan. Ostro ga je gledal v oči in ponovil: »Slamnik, povejte: mar ste vi brez greha? — Ali imate pravico očitati ženi nezvestobo? Ne, nič ne odgovarjajte meni! Sami s seboj se pomenite in potem šele sodite; ampak sebe in ženo sodite enako! Dolžnosti imata iste.«

V zadregi se je dvignil Jamnik. »Vi obračate, gospod kaplan,« je dejal negotovo. »O ženi smo govorili, ženo sem zalotil v kamri, — mene ni zalotil nikoli še nihče! Meni se ne more očitati niti toliko, kolikor je za nohtom črnega!«

»Da, res je; le Bog vse vidi in vse ve. A z ženo smem govoriti, kaj ne? In tudi vaše besede o ločitvi in o novem zakonu ji povem. — Potem pa se pogovorimo dalje. — Ali je vam tako prav?«

»Prav. Morde — no — saj sem jo imel rad. — Storite kar je pametno in koristno za hišo in otroke!« je odgovoril Jamnik, vzel palico in odšel.

»Izvrstno ste ga prijeli,« se je smejal župnik. »To je bila poteza, ki mi slučajno ni prišla na misel. — Ampak vaše posredovanje ostane v vsakem primeru brez uspeha.«

»Zakaj?«

»Ker se prešuštvo ne da izbrisati nikoli več. — Morda ga pozabljajo meščani, toda kmetje ne. Kmet gleda na zakon drugače kakor meščani, ciniki, moralni nagniteži. Kmet nezvestobe nikoli ne pozabi. Prešestnico ali ubije ali zapodi od hiše. Komprimisa kmetiški zakonec ne pozna. Naj kmetiški fant ne. Ali niste čitali? Fant vojak se je ustrelil, ko je zvedel, da mu je ljubljeno dekle nezvesto. Da, naš kmet čuti žensko nezvestobo kot neodpustljiv greh in neizbrisen madež. Kajpak so dandanes tudi že med kmeti pokvarjenci. Vojna jih jo okužila. Zlasti mladino. A v splošnem so taki vendarle še izjema!«

Odšla sta šetat pred župnišče in razpravljala do obeda.

»Sumim, da Jamnik laže ali vsaj pretirava,« je dejal kratko kaplan.

»Pazite: morda laže tudi ona!« je menil župnik. »Lahko se osmešite. Jaz bi ju pustil na miru. No, pa kakor hočete.«

Ob dveh popoldne je imel Rožanec v cerkvi nauk. Po svoji navadi je po obedu odšel tudi to nedeljo na izprehod ob reki, da bi se po ovinku vrnil preko mostu v mesto in cerkev.

Toplo in prijetno je sijalo solnce. Mesto na drugi strani je slikovito ležalo po obronkih visoke planote, na kateri so se širila polja in logi, med njimi vasi in selišča. Reka je drvela, šumela in se penila okoli skal, ki so se bile odkrušile od bregov in zdrknile v globoko strugo.

Lep je bil razgled s samotne poti za reko. A Rožanec ga je užival že tolikokrat in danes se je pečal le s pridigo, ki jo je sestavjal v duhu. O zakonu in devištvu, o čistosti in razuzdanosti je nameraval govoriti. Doživljaj s Čelešnikovimi in Žlogarjevimi posli, pogovor z župnikom in Jamnikom o prešostvu in zakonski zvestobi mu je vzbudil misli, ki jih je hotel razpravljati z lece. Zamišljen je korakal dalje.

Naenkrat se je zdrznil. Iz skupine hrastičev, jedva sto korakov pred njim, je pritekla ženska. Roke je dvigala nad glavo, si zakrivala obraz, švignila poševno preko ceste s krikom izginila z nabrežja.

»Zaboga, samomorilka!« mu je šinilo skozi možgane in že je na vso moč tekel ter se oziral po pomoči. Nikjer ni bilo človeka. Naj li sam skoči v valove? Čolni so še daleč tam ob mostu. Kaj naj stori, da jo reši?

Zgrabil je vejo borovca, da bi se spustil po strmem obrežju navzdol, a upehan je obstal. Pod potjo je zagledal Olgo. Ležala je nezavestna na obrazu. Gost grm je zadržal njeno telo, da ni zdrknilo strmoglavo v vodo.

Dvignil jo je, oprtal na ramo, plezal vkreber in jo nesel na travo pod hrast. Pokleknil je, si njen gorenji život naslonil na koleno ter jo klical. A ni se prebudila. Telo ji je drgetalo in lice, bledo in sivo, se je zdrizalo. Ko bi imel vode! Šumela in grgotala je pač tam spodaj, tu pa ni bilo pri roki niti kaplje. Tako jo je mogel le stresti in klicati, ji dvigati glavo, ter jo polagati na tla. Končno je spregledala, zavzdihnila. Spoznala ga je.

»Gospod katehet,« se je začudila. Nato pa je zajokala! »Moj Bog! Moj Bog!«

»Ali morete vstati! Dovolite, da vas spremim domov?« jo je vprašal sočutno. »Postalo vam je slabo. Padli ste — se onesvestili. Bolni ste, — zdravnika pokličem.«

Olga pa je jokala. »Oh, čemu še živim! Ne, nisem bolna. Le tako strašno sem nesrečna, da sem želela umreti!« je povedala.

»Ubožica! Tako mlada — in umreti? Hudo ste morali trpeti! Slutil sem. — Na obrazu, v očeh sem vam čital. — Zakaj me niste poslušali, zakaj niste prišli? Duhovnik sem, vaš tovariš, vaš prijatelj, če hočete. — Zaupajte se mi, gospodična Olga; morda vendarle najdeva lek za vaše gorje.«

»Ni ga! Samo smrt — večna tema!«

»Ne, ne. Glejte, kako krasno sije solnce. Tudi vam sije. Bog se smeje na vas in vas pozivlje, da živite, da ste srečni in dajete srečo družini. Verjemite, nobena noč ni tako črna, in dolga, da bi je ne pregnala zlata in rožnata zarja! Ali, smrt prihaja vedno prezgodaj, zakaj živeti je sreča. Vsaka bilka rada živi, najmanjši črv se brani umreti. A človeku je življenje uživanje v delu, dobroti, ljubezni, občudovanju krasote nebeškega stvarstva, čudovosti božanskih isker v človeških izumih. O, sreča je živeti, gospodična Olga!«

Tiho je ihtela vase in si tiščala robec na oči. On pa ji je govoril o luči, ljubezni in življenju, ki so najvišja sreča, zvezani med seboj tako močno, kakor tema, mržnja in smrt, edina nesreča človečkih vrlin, ki so le razcveli popki bolesti in skrbi. Kal dolgo prenašane bolesti prinaša kot sad vse zmakujočo moč volje in krasote božansko blagega srca. Po bolesti se vzpne človek do popolnosti.

»Pojdiva, Vse vam zaupam,« je dejala Olga.

Šla sta počasi ob reki, krenila čez most, dospela v vas in prišla od nasprotne strani in zopet preko drugega mostu nazaj v mesto. Srečala nista nikogar. Ljudje so bili že doma, ker je bilo do popoldanskega cerkvenega opravila še pol ure. V kratkih stavkih mu je povedala tragedijo svoje ljubezni.

V Ljubljani se je bila na neki veselici takoj po prevratu seznanila z Jankom Stepišnikom. Vse je plamtelo od sreče, da smo Slovenci postali svobodni in smo pod jugoslovanskim kraljem končno udruženi v veliki državi. Vsak Slovenec je nosil takrat srce na dlani, dušo na jeziku. Objemal bi se bil z vsakim človekom. Bili smo pijani od sreče in ponosa.

Tudi ona je šla z materjo na tisto veselico. Petje, godba, govori in vzklikanje, kakor bruhanje ognjenika, ki se je končno osvobodil napetosti. Neznanci so se radosti razgovarjali in si stiskali roke, kakor bi si bili prijatelji že davno.

In takrat je prišel Janko k njuni mizi. Niti predstavil se jima ni, nego je kar prisedel in njima pripovedoval. Očaral je mater in njo. Eleganten častnik, ki je bil med vojno v tolikerih deželah, je videl toliko lepega in doživel toliko strašnega. In šele polagoma je zvedela iz njegovega pripovedovanja, da je sin edinec tovarnarja bogataša.

O, nič ji ni dvoril, le njegove oči so ji govorile, da mu je všeč. Nič si ni domišljala zaradi tega, a ko sta se z materjo vrnili domov, sta si povedali, da se še nikoli nista tako srečali s tako simpatičnim mladeničem.

Štirinajst dni nato je prišel Janko semkaj in jo poiskal v stanovanju. Slučajno, mimogrede z avtom. Da ji sporoči materin pozdrav; v Ljubljani jo je bil srečal, spremljal domov in se razgovarjal o njej. Tako je pravil. A vedela je, da je prišel nalašč in le zato, da vidi zopet njo. Samo nekaj minut je ostal, toda njegove oči so ga izdajale. In ko je bila zopet v Ljubljani, jo je našel in naj je bila kjerkoli; Janko je prihitel za njo, prisedel, se pošalil in pokramljal ž njo in mamo.

Kaj bi tajila. Materi, vdovi skromnega uradnika, se je Janko prikupil, ona pa ga je vzljubila. Saj je bil tako lep, moder, energičen mož! A zatajevala se je in se vedla vedno resnobno. Prav dobro se je zavedala, da je revna učiteljica.

Toda po nekaterih mesecih je začel prihajati celo k materi na dom in je govoril ž njo o meni, kakor da je čisto naravno, da postaneva mož in žena. Mater je bilo sram, ko ga je morala sprejemati v sebi s skoraj beraškim pohištvom, a bila je nepopisno srečna. Le meni ni rekel dolgo nobene besede o svoji nameri. — Naenkrat mu je umrl oče; zadela ga je kap. Janka pa ni bilo dolgo več niti k mami niti k meni. Skrivaj sva jokali vsaka zase in če sva ga omenili, sva druga drugi dopovedovali, da nisva gojili nade v skupno bodočnost. Tovarnar je in gotovo se skoro oženi, kajpak. Govorili sva hladno, a srce nama je krvavelo.

A prišel je zopet, me vpričo mame objel in zagotavljal, da je bil z dušo vedno pri meni. Zaradi očetove smrti je imel toliko dela, da nikakor ni utegnil priti k nama. Seveda sva bili nepopisno srečni.

On pa je prihajal odtlej skoraj vsako nedeljo par ur semkaj v Trstenik in mi prisegel, da me vzame za ženo takoj, ko se uredi tovarna in se izplača sestri poslednji obrok dediščine. To pa se zgodi v par mesecih.

Človek sem, mlada, vročega srca, vroče krvi, gospod katehet. In tako se je zgodilo meni, kakor že tolikerim. Obupala bi bila, toda znal mi je izposlovati daljši bolniški dopust. Malone leto dni sem ostala pri materi; rodila sem hčerko, jo dojila nekaj mesecev, potem pa zopet nastopila službo. Mati se je preselila, in zdaj mislijo ljudje, da ima na reji tuje dete. Jaz pa vidim hčerko jedva vsaka dva meseca. Detetu je že poldrugo leto, a Janko prisege še ni izpolnil. Vedno se je nanovo izgovarjal. Materi in meni pa je postajal položaj neznosen. Lani me je snubil posestnik Novak, letos me je snubil knjigovodja Kropar, a odklonila sem ju, dasi sta prijetna človeka.

Kaplan se je zdrznil ob Novakovem imenu ter naglo vprašal: »Odkod poznate Novaka?«

»Že iz let na pripravnici v Ljubljani; on gimnazist, jaz preparandka; samo dve leti je bil pred menoj. Značajen, nežen mož je — moderen, podjeten človek!« je odgovorila Olga.

»Torej vam je simpatičen?«

»Da, zelo. Vem, da me ljubi še vedno — vzklic vsemu. Le jaz bi ga ne mogla ljubiti ...«

»Mislite? A se varate. Kakor mesec se izpreminja srce. Na svojo srečo. Zakaj sicer bi bilo življenje neznosno.«

»Ljubiti resnično je mogoče le enkrat.«

»A če se človek zave, da je ljubil nevredneža ali nevrednico ter najde bitje, ki ... — No, prekinil sem vas. Prosim, pripovedujte dalje.«

In Olga je slikala svoja vedno bridkejša razočaranja z Jankom, svoje težke slutnje in končno današnjo katastrofo. Pripovedovala mu je o svojem ogorčenju nad Jankovo ponudbo, svojo divjo bolest, obup in pripravljenost na vsako žrtev zaradi hčerke in matere.

Ko je zamudila vlak, se je zgrozila sama nad seboj, uvidela je, da je Janko uničil ne le njeno bodočnost, nego zlomil tudi njen značaj in ponos. Pripravil jo je tako daleč, da je hotela postati njegova sužnja. Tedaj se je uprlo vse v nji. Preveč je pretrpela ponižanja, muk in sramote ter se čutila najbolj nesrečno bitje na vsi zemlji. In hotela je skočiti v reko.

»Sirota!« je dejal kaplan. »Rad bi snel vsaj polovico bremena z vaših ramen, a dati vam morem le nekaj besed. Ne obupajte! Bog ni hotel vaše smrti in vas je rešil. Živite! je njegov ukaz. Le On ve, ni li za vas sreča, da ste pisali tovarnarju, tako odločno in da ste zamudili vlak. Le On ve, čemu je bilo to dobro. Njegova volja je, da ste omagali, preden ste storili usodni korak v reko. — Vsakdo nosi svoj križ in pada pod njim; toda za nobeno ceno ne smemo obležati pod njegovo pezo in ne dati po njem zmečkati. Bog hoče, da vstajamo, in stopamo dalje in vedno navzgor. Zaupajte: vse se izpremeni, in kjer vidite danes le temo, posije morda skoro najlepše solnce ... In nikar si ne domišljujte, da ste najbolj nesrečno bitje! Spoznali ste ljubezen — imate lepo dete, dobro mater, krasen poklic — ne, mnogo sreče uživate — a so ljudje, ki niso užili ne tega ne onega ter nimajo nikogar na svetu. In vendar moško prenašajo svoj križ. In nosili ga bodo do konca. — Torej kvišku glavo! — Pred vašim domom sva. Samo še to prosim: ne storite ničesar, ne da bi se prej posvetovali z menoj. Prijatelj sem vam. In verujte: ta beseda v mojih ustih ni fraza!«

»Hvala! Ne pozabim vaših besed. — Zbogom!«

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Anton Naglič, učitelj idealist, je umrl še prav mlad ter
ostavil vdovo z napol odraslo hčerjo, Marijo. Dobro vzgojena Marija, lepo in živahno dekle, se je kmalu omožila z ljubljanskim trgovskim potnikom Novakom. Dobila sta sina edinca Ivana, ki pa ni maral trgovskega poklica. Šel je na gimnazijo. Oče mu tega ni branil.

Jakob Rožanec, klepar v delavnici Južne železnice, se je uženil s preprostim delavskim dekletom. Imela sta več otrok. Tudi njun najmlajši sin Milan bi bil kakor njegovi bratje delavec. Toda za nadarjenega dečka se je zavzel njegov učitelj. Poslal ga je na ljubljansko gimnazijo, mu preskrbel pri dobrih ljudeh nekaj podpor in kmalu tudi majhno ustanovo. Že v četrti šoli si je Milan pomagal s inštrukcijami.

Dijaka Milan in Ivan sta postala na gimnaziji tovariša in prijatelja. Milan je mnogo prihajal v Novakovo hišo, in dečka sta ostala do mature nerazdružljiva. Nato sta se jima pota ločila. Ivan Novak je odšel v Klosterneuburg, Milan Rožanec pa je imel višje želje: hrepenel je po filologiji. A roditelja mu nista mogla pomagati. Kako naj profesionist Južne železnice vzdržuje sina na dunajski univerzi! V hiši je za šestero želodcev često nedostajalo kruha.

Vrhu tega pa je Milanu, vitkemu, visokemu gimnazistu, mati že vsa zadnja leta prigovarjala, naj bo »pameten« in naj se umakne nadaljnji bedi in borbi za vsakdanji kruh. Postane naj duhovnik. Potem bo preskrbljen. Živel bo lahko neodvisno in se bo posvečal neoviran knjigam, pisanju in klavirju. Nadarjen je, sposoben; brez dvoma bo lahko hitro napredoval v poklicu. Profesor lahko postane, še doktor, samo če bo hotel, in veljalo ga ne bo nič, zakaj vse plačata škof in cerkev, kakor sta že marsikomu.

Oče je pritrjeval materi:

»V vsakem drugem poklicu boš na slabšem. Na Dunaj ali v Gradec, vidiš, da ne moreš, k pošti ali železnici greš lahko, ampak delo ondi pač ne bo zate, ker je z večine mehanično. Če se oženiš in dobiš par otrok, ti služba ne prinese niti toliko zaslužka, da bi bil vedno dobro oblečen in dvakrat na dan sit. V lemenatu pa te preskrbe z vsem in služb boš potem imel na izbero. Da! Samo od tebe je odvisno, da napreduješ, katehetski izpit napraviš in lahko prideš na šole.«

Milan je uvideval, da je res »najbolj pametno« ako opusti hrepenenje po nedosežnih idealih in da se sprijazni z mislijo, da postane duhovnik.

A ljubil je dekle. Včasih je sanjaril, da bo njegova žena; pesniška pisma ji je pošiljal, a končno ji je položil svojo usodo v roke. Vprašal jo je, kaj naj stari; ona pa ni marala nositi odgovornosti. Pritrdila je mnenju materinemu in mu svetovala, naj gre za ciljem, ki je zanj najugodnejši.

Težko je bilo Milanu, a mladost in izpremenjeno življenje v semenišču sta mu pomagala, da je prebolel prvo ljubezen. In počasi je odmrl v asketičnih vajah vsem mikom sveta, se poglabljal v misterije vere ter se utrjeval bolj in bolj v zavesti, da postane delec cerkve, ki ji je avtoriteta močnejša kakor vsem prestolom na zemlji.

Zopet je bil odličnjak, in knezožkof ga je hvalil pri vsaki priliki. Ko je bral prvo sveto mašo, je bil sirota. Roditelja sta mu umrla, bratje in sestre pa so se razkropili po svetu. Milan je bil žalosten, a knezoškof ga je razveselil z vestjo, da ga ne pošlje na kmete, nego takoj v Trstenik, kjer bo imel svojim spodobnostim ugodnejšo okolico.

Mesto je ležalo ob reki, pod zelenimi gorami, in tik njega so se vrstile vasice, ki so spadale pod mestno župnijo. Rožanec je bil tem zadovoljnejši v tem okolju, ker do Ljubljane z brzovlakom ni imel daleč. Dela ni bilo preveč; mal samostan ga je prevzemal toliko, da sta stari župnik in mladi kaplan upravljala faro izlahka.

Rožanca je zlasti veliko katehetstvo: stik z mladino ga je osveževal, občevanje z ostalim učiteljstvom pa, čeprav bolj mimogrede, navezovalo na življenje.

Bil jo vsakomur simpatičen mlad mož, krepke rasti, moško izklesanega obličja, gostih temnih las in uglajenega nastopanja. Ker je mnogo čital, ni poznal niti političnega fanatizma.

V kratkem se je spočetka naivni Rožanec tudi v izpovednici prepričal, da je življenje v marsikaterem oziru drugačno, nego se mu je predstavljalo v nekdanji mistiki lemenata in idealni domišljiji novomašniški. Vdan poklicu, se jo branil popolnega iztreznjenja, trudeč se, da bi preveč ne obsojal slabosti ljudi. Z vso vestnostjo je izvrševal dolžnosti in je bil srečen, ako je mogel komurkoli storiti uslugo ali dobroto.

Na šoli je bilo poleg voditelja še troje učiteljev in četvero učiteljic. Dve sta bili že starikavi samosvoji dami dve pa mladi lepotici: Olga Tratarjeva, resnobna, visoka, ponositega držanja, zlatolaska velikih modrih oči in Manica Kodrova, zdrava, debelušna črnka, vedno temno zardela in se otroško smehljajoča. Z vsemi je bil prijazen, a vedno ga je zanimala Olga. Rad je kratko pokramljal ž njo in je bil zadovoljen, ker je našel vselej v pogovoru ž njo odmev, ki je ugajal njegovemu razumu in srcu.

Zdaj pa je strmel: tako krasno, omikano in vzgledno vzgojevano dekle in tako nesrečno! Čutil je globoko sočutje ž njo, a obenem radost, da ji je v bolesti lahko nesebičen prijatelj. Pomaga ji premagati prve, najtežje mesece; potem se ji rana zaceli in — Bog pomagaj dalje!

Tisti ponedeljek popoldne se je Rožanec odpravil iz mesta, da izpregovori z Jamnico odločilno besedo. Urno je korakal preko mostu in skozi malo Zabrežje s par imovitimi posestniki, hodil med polji in travniki ter dospel do Rostaharjeve hiše v Sračju.

Domači so bili na polju; našel je v veži staro Rostaharico, ki je kuhala v kotlu pičo prašičem in pripravljala ostali družini večerjo.

Vprašal je po hčeri Jamnici: kmetica se je razveselila.

»Gospod, le naženite jo nazaj k možu! Kaj bi se brigala tako neumno, saj pravim. Z možmi je pač treba potrpeti in jih prenašati kakor vsako božjo kazen, saj pravim. Bog sam ve, čemu je za žene tako prav: morda za našo izveličanje in za duše v vicah, saj pravim. Moški ni z nobene strani nič dobrega in nič pametnega, ženska pa je in ostane zmerom reva, kamor jo postaviš ali položiš, saj pravim. Ampak Bog že ve, zakaj mora biti tako; zato ni nobene pomoči, kujaj se ali smejaj, saj pravim, tako jim povem, gospod kaplan!«

Rožanec je našel Jamnico v hiši s šivanjem v naročju. Iz velike zadrege je zardela, ko je nenadoma prišel in ni vedela, ali bi vstala ali obsedela, potem se je zatekla k joku in si zakrila s šivanjem obraz.

Rožanec je sedel nasproti ženi in je čakal, da se pomiri. Bila je velika, močna, še mlada ženska, temne polti in gostih črnih las, ki so ji bili spleteni vrhu glavo v dvoje debelih kit. Ko je še parkrat zaihtela, je naposled dejala:

»Če ste gospod, prišli na Jamnikovo željo, vam ne morem ničesar drugega povedati, kakor: kakršen je lump sam, teko misli tudi o ženi.«

»Ali znate nemški?« je začudil kaplan. »Kar ste rekli, je nemški pregovor.«

»Kako bi ne znala! Saj sem hodila na ljubljanske šolo in sem brala in še berem marsikaj. — On pa ne zna niti slovenske knjige gladko brati — a se dela, kakor bi bil snedel modrost vsega sveta, ta tepec!«

»A hlapec v — kamri?« je vprašal Rožanec.

»Osel! Namreč Jamnik!« je vzkipela. »Tone je prišel po letošnji koledar in ker sem ga imela v kamri, sem šla ponj, Tone pa je brez slabega namena stopil za menoj.«

»In nič drugega?«

»Prisežem nič drugega. Sam Bog nebeški ve, da še mislila nisem nič drugega. Ampak bi lahko mislila in če bi bila tudi kaj storila, bi Jamniku samo enako plačala z enakim.«

»Ne razumem. Govorite! Jamnik je prepričan, da ste mu nezvesti. — O ločitvi govori, o novi ženitvi — kaj mislite storiti?« je vprašal kaplan.

»Ta svetohlinec! V cerkvi se plazi po tleh, kakor bi hotel polizati ves prah izpred oltarjev, izven cerkve pa ne pusti na miru nobenega ženskega predpasnika! — Vsako leto moram zapoditi kako žensko iz hiše, ker ne morem gledati, kako tišči za njo. Zaradi mene pa je ljubosumen. Z nikomer ne smem izpregovoriti niti besede in obklada me z najgršimi psovkami, sramoti pred posli in otroki z nesramnimi sumničevanji, ako le kam grem brez njega. Ločiti sem se hotela jaz že večkrat, a starši niso pustili, zdaj pa obrača in natolcuje on mene.«

Kar vrelo je iz nje, kaplan pa jo je skušal ohladiti s pripombo: »Dolžite ga grehov, a dokazov nimate! Zdi se mi, da se oba samo sumničita.«

»Ne, ne! Jaz ne sumim brez vzrokov,« se je branila Jamnica. »A težko je govoriti z vami o tem; tu ni izpovednica, in — in — ne zamerite, gospod kaplan, tako mladi ste še! Zakonskega življenja ne poznate — ne veste, kako je ženi, ki ima norega starca za moža.«

»Nič ne silim, da mi zaupate,« je odgovoril kaplan. »A prosim vas: mislite na svoje otroke! Zanje gre. In za vse, ki ste še mladi. Pa tudi zanj, ki brez gospodinje ne more ostati. Pridite v župnišče ali pa v izpovednico gospoda župnika; star je, laže mu odkrijete dušo.«

»Grehov nimam odkrivati niti gospodu župniku, ker jih
nimam — ah, skoraj mi bo žal, da jih nimam! Tak mož ni vreden moje zvestobe. A da bi hodila v izpovednico tožit moža, kaj mi to pomaga? Pustiva, gospod kaplan! Jamnik že ve, kaj mu je storiti; naj pride pome! In kaj mi mora priseči, sem mu povedala. — A zdaj potrpite, prosim, da vam prinesem kozarec vina in kos kruha, daleč imate nazaj.«

Urno se je dvignila, Rožanec se je branil, a ni si dala vzeti dolžnosti, da mu postreže. Stekla je v vežo, kaplan pa je gledal za njo. Tako sveža, prožna je bila navzlic svoji debelušnosti.

Polagoma se je večerilo. Solnco je pravkar zapadlo za goro. Kaplanu se je mudilo, da bo pred temo doma. A že se je vračala s steklenico in s krožnikom, za njo pa je prihajal oče Rastahar. Golorok, le preko eno rame je imel ogrnjen suknjič. Pravkar se je vrnil s polja, postaren, a še krepak.

Pozdravil je, priganjal kaplana, naj pije in je govoril o vremenu, bodoči letini, živini, a Jamnikovega spora s hčerjo ni niti omenil.

Ko pa je dejal: »Vsak pameten človek si nadene na hrbet le toliko breme, kolikršn ozmaga, sicer se mu ljudje lahko smejejo, čeprav se sam še tako širokousti!« je Rožanec razumel, da namiguje na starca Jamnika s premlado ženo.

Poslovil se je. ter hotel oditi. Jamnica pa si je vrgla robec na glavo in dejala:

»Pokažem vam bližnjico pod klancem, če dovolite. Tod ste v pol uri doma.«

In krenila sta preko vrta.

Medtem se je bilo popolnoma zmračilo, meseca ni bilo in prve zvezde so se užigale.

Jamnica je govorila o očetovem posestvu in gospodarstvu, o bratu, ki je na kmetijski šoli na Grmu in ki ju prevzame, ko se čez par let oženi. Medtem sta dospela na malo višino, s katero je bilo le še par korakov do glavne ceste v mesto. Tu se je ustavila in rekla:

»Veste, gospod, četrta božja zapoved ni popolna. Govori le o dolžnostih otrok do staršev, nič pa o dolžnosti staršev do otrok. Mene so moji starši vrgli v oblast moža, ki ni bil nikoli to, kar bi moral biti. Različna sva si v izobrazbi in starosti, a predvsem v značaju. Moja zvestoba je vsak dan večja žrtev. Saj si ne morete predstavljati, kaj pretrpim! In tega so krivi moji starši!«

Zjokala se je in poihtevajoč jezna pripovedovala:

»Močna, zdrava moram prenašati sirovosti starega ljubosumneža, ki ni zanič, a zalezuje druge ženske! Ušla bi po svetu, a zaradi otrok si ne znam pomagati.«

Rožanec jo je pomirjeval:

»Vsak nosi svoj križ, Jamnica!«

»Ah!« je vzkliknila, »to so samo lepe besede. Kaj naj storim? To mi povejte! Moje življenje je uničeno!«

Sesedla se je ter jokala: »Le pojdite! Ne zamerite, gospod. A nesrečna sem, da mi ni več živeti,« je dejala.

»Bog vas pomiri! Zbogom!«

Razrušen je skoraj zbežal proti domu.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Katehet Rožanec je prišel iz razreda in zagledal Olgo. Odhajala je pravkar v učiteljsko zbornico s snopom šolskih zvezkov pod pazduho. Stopil je za njo. Skoraj je minil teden po njunem prvem izprehodu, ki ju je zvezal v intimnostih, o katerih ni v mestu sicer vedel nihče.

A ko je prišel v zbornico, je bilo v njej več učiteljev in učiteljic. Nekateri so se tiho pogovarjali ali čitali ali popravljali po zvezkih. Ogledujoč njih obraze, se je čudil, kako malo je bilo med njimi svežih in zdravih, dasi večina ni bila stara. Nervoznost ali izčrpanost se je izražala v njih kretnjah in govorici. Siva, upadla obličja, suhotna ali bolehno zabuhla telesa, ugasle oči, borna obleka: koliko trpljenja in odrekovanja, pa koliko idealizma zahteva učiteljski poklic!

Tudi Olga je bila bleda in suhotna. Sedla je pred svoj snop in začela delati. Katehet si je poiskal na nasprotnem kotu mizico, vzel brevir in čital. Želel je govoriti ž njo. Morda se mu to skoro posreči, ko mine premor.

Ni se varal. V desetih minutah so odšli vsi tovariši in tovarišice zopet po razredih, le Olga je ostala. Tedaj se ji je približal in dejal:

»Marljiva. — Delo je najboljše zdravilo, kaj ne? Lepo vas pozdravljam.«

Pogledala ga je z očmi, polnimi tuge, a ustne so se ji tresle, ko je odgovorila:

»Še boli — zelo boli. A premagam! Moram premagati!«

»Tako je prav. Volja zmaguje vedno. — Imate dovolj zanimivih, dorih knjig na razpolago?« je naglo okrenil govor.

»Nimam. Mar jih imate vi, gospod katehet, in bi mi jih posodili?«

»Rad. Pridite in oglejte si sami mojo knjižnico!«

»K vam? Ali vas ne kompromitiram?«

»Saj pridete lahko s prijateljico. Ali z gospodom Drobničem,« je dejal Rožanec.

»Kako ste prijazni! Pridem.«

»Dobro — a nekaj bi še rad vprašal, če dovolite?«

»Ničesar vam ne prikrivam.«

»Pravili ste mi, da ste imeli dva resna snubca.«

»Ah, čemu to vprašanje?«

»Rad bi vedel samo eno: ali jima je bilo znano, da imate hčerko?«

»Da. Celo videla sta jo. Tu oba sta mi izjavljala, da bi hčerko ljubila, kakor svojo; saj je tako ljubeznivo dete. Zlasti Novak se ni mogel ločiti od Ernice, in otroče ga je klicalo »tlic, tlic!« — A čemu vprašujete? Da bi obnovila zveze z njima? Ne, ne. To je izključeno. Ljubiti bi ne mogla nobenega. Nikoli nikogar več. Končano — prosim, ne govoriva več o tem!«

»Hotel sem le vedeti, kakšnih značajev sta bila vaša snubca. — Še so torej celi možje na svetu — vzlic vseobči svetovni dekadenci. To me veseli. — A po knjige le pridite: morda kako popoldne po pouku. Ako me ne bo doma, ne zamerite: najdete me naslednjega dne. In glavo kvišku!«

Poklonil se je in odšel iz zbornice. Njegov sklop je bil storjen. Novaku piše, da se je slučajno bliže seznanil z Olgo, mu razloži njeno nesrečo in ga povabi, naj se v kratkem pripelje k njemu. Olga je biser, ki je padel po brezvestnosti neznačajnika v blato; ako je še ljubi, naj ta biser pobere — žal mu ne bo. Tako hoče pisati Novaku. Morda ga bo Olga kmalu gledala z drugimi očmi.

Ko pa je Rožanec dospel domov, je našel Jamnika, ki je že čakal nanj.

»Gospod župnik me pošiljajo k vam,« je dejal nejevoljno. »Govorili ste z mojo ženo, so mi povedali, pa bi zdaj rad zvedel, kaj ste opravili. Otroka večkrat jokata in hočeta k nji. Meni je te komedije zadosti. Ali naj se vrne domov, ali pa ji pošljem še otroka v Sračje.«

»Ponjo pojdite in gotovo se vrne!« je odgovoril Rožanec. »Zaradi otrok se vrne. Izpregovorite prvo besedo!«

»Jaz? Jaz naj se ponižam? Nikoli! Nikoli ne bom take ženske prosil! Če bi otrok ne bilo, bi ne izgubljal niti besede več zanjo,« je izjavljal kmet; »meni je ni treba.«

»Jamnik, Bog vas kaznuje, ker ste tako krivični; mlado, zvesto ženo imate, a jo obrekujete zaradi grehov, katerih ste le sami krivi!«

»Hahaha! Torej tudi vas je pridobila s svojimi lažmi? Nesramnica! Zalotil sem jo sam v kamri z mladim hlapcem — oba rdeča kot škrlat — pa ji še verjamete, da je zvesta? Za Boga, samo minuto prej bi bil moral priti in zasačil bi ju bil,« je jezno ugovarjal Jamnik.

»Ne, sami ste grešnik in dolžite njo iz ljubosumnosti. Brigajte se več zanjo — ne iščite drugih žensk; najboljšo ženo boste imeli!« ga je zavračal kaplan ogorčen.

»Drugega mi nimate povedati?« se je rogal Jamnik. »O, jezik ima! Čisto vas je preslepila. Torej pa zbogom. Ako hoče domov, naj pride; zaradi otrok in poslov jo bom trpel pod streho. A za ženo je ne maram več. Samo zavoljo sramote bom molčal. Ljudje naj ne zvedo, kaj je zagrešila. Kako bom poslej živel jaz, pa nikomur nič mari.«

In jezen je odšel.

Rožanec je strmel za njim in bilo mu je tesno pri srcu. Komu naj verjame? Ona je govorila tako prepričevalno, da je nedolžna in da je kriv razpora le on — on pa odločno dolži njo in vztraja na sumnji, da mu je žena prešestnika.

Kaj naj stori? Nevoljen je korakal po sobi ter razmišljal. Ako lažeta oba.? Kako naj dožene istino? O, kakšni časi. Zazvonilo je poldne in moral je na obed v župnišče.

Po obedu je Rožanec povedal župniku, kaj mu je dejal Jamnik.

»Da, kje je resnica?« je vzdihnil dobri starec. »Ignoramus! Le Bogu je znana. Midva je ne bova več iskala; naj se pobotata, kakor sama hočeta. Samo da ni javnega pohujšanja — Bog ne prizadeni!«

»Mi duhovniki bi morali pač imeti pravico onemogočiti take zakone!« se je jezil kaplan. »Vse kar je prav; ali zakrament sv. zakona v takih okolnostih je burka, pri kateri bi cerkev ne smela sodelovati s svojim blagoslovom.«

»Kako mislite? Nemogoče! Upirati se vendar ne smemo!«

»Saj to je! Ne smemo se in moramo poročati ljudi, ki očividno niso vredni in sposobni zakonskega življenja. Namesto src in duš mehanično povezujemo v božjem imenu ali dva kupa bankovcev, ali starca in mladenko, ali jetičnico in kipeče zdravje, ali zver in jagnje. In kar nič se ne brigamo, sta li ženin in nevesta v svoji volji res svobodna ali pa se poročata pod pritiskom. Države se pripravljajo, da bodo smele zakonito soodločati glede sklepanja zakonskih zvez — zahtevala se bodo zlasti zdravniška izpričevala — a cerkev bi morala skrbeti, da dobe zakoni moralno zdravo podlago.«

»Kako ste prišli do teh misli?« se je čudil župnik. »Že sam sem često razmišljal o tem ...«

»Tako misli vsak človek, ki ima dušo in vest,« je dejal kaplan. »Na primer ta Tomčev zakon in tale Jamnikova zakonska afera dokazujeta iznova pravilnost takega naziranja. Tomec še ni leto dni oženjen, a žena ga že vara s pomočnikom; kajpada trgovec je prava razvalina, žena živo srebro, pomočnik pa mlad gizdalin. In tale Jamnik! Žena mu je ušla iz studa in brezčutne ljubezni. — Še je poštena, a če ne bo več dolgo, bo kriv le Jamnik.«

»Mogoče. A vedno je bilo tako; ljudi ne zvezujejo le ljubezen in cerkveni zakoni, nego tudi realni, gospodarski interesi,« je miril župnik. »Ako bi se sklepali zakoni vedno le iz ljubezni, bi bilo na svetu gotovo lepše. Toda navadno so realnosti močnejše od čustvenih razlogov; marsikdo bi rad vzel ljubljeno dekle, a je ne more ali ne sme. Mar naj se cerkev vtika v take konflikte? Ne, ne gre. Mi storimo svojo dolžnost in — si umijemo roke.«

»Kakor Pilat, da! In Baraba je vedno iznova svoboden, poštenjak pa vedno iznova križan.«

Zelo nevoljen se je vrnil Rožanec v kaplanijo, a pisati Novaku je pozabil docela.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Olga je jokala in vedno iznova čitala pismo, ki je dospelo pravkar.


»Ljuba hči, zelo sem žalostna. Kaj si vendar mislila? Že zaradi Ernice bi morala potrpeti. Ali naj nosi dete vse življenje neizbrisani madež, da je nezakonsko in naj nikoli nima očeta. In tudi Ti se tako ne oprostiš sramote, ki je moja najhujša bolest. Vem, da trpiš zaradi tega sama največ in da si hotela storiti konec svojemu dvomljivemu položaju. Toda s preveliko osornostjo napram Janku si pokvarila vse.

Tvoj nesrečni temperament! Kakor otrok si še vedno, da se ne znaš krotiti. Po očetu si taka: vse ali nič. Zato pa je pri vsi nadarjenosti ostal do smrti siromak. Potrpeti ni hotel, poniževati se ni znal. Samo na pravice se je skliceval trmasti zaslepljenec. Pa so zato tepci, hinavci in stremuhi napredovali preko njega in se mu smejali. Prav taka si Ti. Z glavo skozi zid bi hotela iti. Toda zdaj si še mnogo na slabšem. Ali je to pametno, ljuba Olga? Prosim Te zaradi Ernice, premisli si in popravi, da Ti ne bo do smrti žal. Gospod Janko mi je poslal priloženo pismo. Kakor vidiš, je ves obupan. Tudi on je revež. Saj bi Te rad vzel za ženo, a še ne sme in ne more. Zaupaj v božjo pomoč, morda se vse prav kmalu izpremeni. Žrtvuj se, prosim Te, draga Olga. ponižaj se, prinašaj bremena, ki si si ga sama naložila, saj veš, da nisi brez krivde, in potrpi. Gospod Janko je vendarle dober človek, čeprav je bil lahkomiseln.

Prosim Te, pripelji se čimprej semkaj, da se pogovoriva. Vse hočem zopet urediti. Ernica je zdrava in pridna ter Te poljublja, kakor jaz, Tvoja

mama.«


Temu pismu je bilo priloženo Jankovo pismo.


»Velespoštovana gospa:—

V nedeljo sem pisal Olgi. Razložil sem ji moško in pošteno, da bi jo prav sad takoj poročil, a da tega, žal še ne smem storiti. Brez prikrivanja sem Olgi zopet pojasnil, kako mi mati grozi, da izroči tovarno sestri, mene pa odpravi z deležem, ako je ne poslušam in ne pustim Vaše hčere. Prosil sem torej Olgo, naj počaka še nekaj časa, morda le par let. Zaradi Ernice in zaradi Vas sem ji predlagal, naj pusti službo. Vsi trije lahko stanujete skupaj v Ljubljani. Tam najamem večje stanovanje, ga na svoje stroške lepo opremim ter poskrbim, da boste poslej živeli udobno in mirno. Nihče bi ne vedel tega. Saj Vam je, gospa, pač razumljivo, da ne maram in ni treba, da bi bila Olga še nadalje učiteljica tam zunaj na deželi, kjer jo morem redkokdaj in še takrat skrivaj videti le za kratke trenutke.

Z najboljšimi nameni, iz hrepenenja po svoji hčerki sem ji predlagal vso to. Ampak Olga me je razžalila tako kruto in obsula s takimi besedami, da mi jih ni mogoče ponavljati. Tega nisem pričakoval in tega nisem zaslužil. Strašno sem razočaran nad Olgo in čim dalje premišljam, tembolj uvidevam, da sem se silno zmotil. Zato ji vračam besedo in jo odvezujem vsega, kar mi je obetala. Kar se je zgodilo, sva kriva oba. Prav žal mi je, a popraviti se ne da več.

To vam naznanjam čisto odkritosrčno, v ostalem pa sem Vam z velespoštovanjem vedno vdani — Janko.«


Torej mater je nahujskal, se dela nesrečnega in kruto razžaljenega, obenem pa mi obrača hrbet — je razmišljala Olga. Kakšen neznačajnež! In lastna mati mi očita, da je Ernica nezakonsko dete, da sem osramočena za vse življenje in mi prigovarja, naj postanem priležnica možu, ki mi je s prisegami obetal zakon. Nihče me ne razume — na vsem svetu nimam človeka, ki bi mi potrdil, da sem ravnala kot pošteno dekle. Ah, Rožanec je edini! Njemu pokažem obe pismi. Naj ju prečita in pove, kaj naj storim, ako sem storila napak. Njemu zaupani; prijatelj mi je. Da, ž njim se posvetujem, saj mi je rekel, naj ne storim ničesar, ne da bi se prej pogovorila ž njim.

Hitri koraki po stopnicah so jo predramili iz razmišljanja. Manica prihaja! Ne sme je videti objokane.

Olga je skočila k umivalniku ter si močila oči in obličje. Tedaj so se odprle duri. Res je bila Manica, debeluška.

»Hajd, obleci se! Pa kar brž! Izlet napravimo skoraj vsa naša šola; Magda, midve, Zeleznič, Knapič, šofiral pa bo sam gospod ravnatelj Tribnik,« je kričala Manica, begala po sobi, se ogledovala v zrcalu in si popravljala črne kodre pod rdečo čepico.

»Hvala — nikamor ne grem. Zlasti pa s Tribnikom ne.«

»Ali se ga morda bojiš? Nikar! Smešno bi bilo. On dvori vsaki, celo meni, hahaha! Za nos ga vodi, kakor ga vodimo vse, hahaha! Na izlet pa se le peljemo, z avtom na Grmado. Tam popijemo kavo in še pred mrakom bomo doma. Hajd, hajd, ne bodi čemerna. Glej, dan je prekrasen!«

In Manica je skakala po sobi, iskala Olgino čepico in jopico ter jo vlekla s seboj.

Olga se ji ni upirala. Vedela je, da bi bilo zaman. Mar naj ji pripoveduje, da ji je pravkar obupno v duši, ali naj ji razlaga svojo tajnost ali pa zopet laže, da je bolna?

Ne, saj je res dan prekrasen — prilika je tu — raztrese se, morda za nekaj minut pozabi svojo žalost — jutri pa pojde h gospodu Rožancu in se posvetuje ž njim.

Pravkar je pribobnel in pritrobil Tribnikov avto, dolg in širok, kakor mal čoln. V elegantnem loku je avto zavil pred hišo Olginega stanovanja, tovarišica in tovariša na vozu pa so od radostnega uživanja kričali in se krohotali.

Tribnik je smehljaje salutiral, skočil z voza in odprl vratca k sedežem zadaj.

Olga in Manica sta skočili v avto in sedli. Tribnik se je vrnil h krmilu in v trenutku je avto že drčal preko mostu. Ob Tribniku je sedela učiteljica Magda, za njima učitelja Knaflič in Zelenič, na najodličnejšem prostoru pa Olga in Manica.

Pomlad je prihajala; že je sijalo solnce toplo in prijetno. Pred par dnevi je deževalo in ceste so bile brez prahu, a zrak čist in svež. Švigali so skozi vasi, polja, travnike, drčali skozi smrekov log, zavili po drevoredu jagnedov na desno, dospeli v veliko vas in se vozili zopet med polji in tratami na levi ter med griči na desni dalje in dalje.

Končno so se približali cilju. Še par minut je plezal avto vkreber, hrupel in treskal, naposled se je ustavil pred kmetiško hišo ob pobočju. Jedva streljaj nad njo je stala grajska razvalina — Grmada. Med šalami in kriki so poskakali z voza, postarana kmetica krmčmarica se je prismehljala iz hiše, si otirala roke ob predpasnik in se jim nemo klanjala. Naročali so kave, sirovega masla pa veliko ajdovega kruha. A najprej pojdejo k razgledu na razvalini.

Tribnik je bil tu kakor doma, zato je hitel naprej z gospodično Magdo. Knapič se je pridružil Manici, a Zelenič je korakal zadaj z Olgo.

Slab zabavnik je bil Zelenič. Zanimal se je bolj za rastlinstvo, kamenje in hrošče, nego za dekleta, zato je kmalu popolnoma pozabil Olgo, ki jo je spremljal.

Olgi je bilo čisto prav, saj so ji bile misli pri hčerki in materi, a vprašanje: kaj storiti? — se ni dalo odgnati.

Tribnik, Magda in Manica so bili zlezli medtem že na ozidje porušenega grajskega stolpa. Zmagoslavno so klicali, vreščali in dopovedovali Knapiču in Zeleniču, kako se jim ponuja diven razgled preko doline, vasi, Save, prav tja do Šmarne gore in pa tam na desni preko planjave prav do ljubljanskega gradu. Zvabiti se je dal navzgor le Knapič.

Olga se je izognila razvalini in si poiskala solnčni prostor, kjer je sedla in zamišljena strmela predse. Videla ni ničesar, saj ji je bila duša polna skrbi in kolebanja.

Mahoma je stal Tribnik pred njo.

»Čemu tako otožni, gospodična?« je vprašal, kakor bi se ne bilo med njima nikdar nič zgodilo.

Prisiljeno se je nasmehnila in mu odgovorila z muko:

»Človeku res ni vedno na smeh.«

»Vam bi moralo biti vedno na smeh,« je dejal Tribnik. »Krasni ste kakor malokatero dekle — sreča se vam ponuja; samo zgrabite jo!«

»Kje? Odkod?« je zmajala z glavo.

»Ne delajte se nevedne! Mar naj grulim, kakor golob — ali naj pesnim kakor študent, gospodična Olga? Povedal nem vam — dokazal! Samo če hočete — —«

»Gospod ravnatelj, jasno sem vam že izrazila svoje mnenje; za take besede sem gluha in nema!«

Vstala je in se ozirala po tovariših, da bi storila konec temu mučnemu prizoru.

»Kakšne besede? Gospodična Olga, jaz poznam svet — vi pa ga ne poznate. Zelo zastarelih načel ste. Moderna doba ima boljšo filozofijo. Verujte mi, jasni pogoji so dandanes tudi v ljubezni najboljše jamstvo sreče; ponujam vam vse, česar si morete le želeti — povrhu kavalirstvo v vsakem oziru — toda oženim se ne, vsaj zdaj še ne. Zakon v današnji obliki se mi zdi popolnoma nemogoč. Toda ljudje so kakor otroci, ki mačka ne pusto na miru, čeprav vedo, da jih bo končno opraskal. Zakoni se baje sklepajo v nebesih, a vsak zakon se izpremeni prej ali pozneje v pekel. Zato se nočem ženiti. — Morda pa se vendarle z vami. Le vezati se ne dam. Gospodična Olga, zagotavljam vas, da se vam ne bo treba kesati. — Jaz nisem Janko — —«

Brez odgovora se je Olga pridružila Manici, ki je z vikom in smehom pritekla navzdol. Tudi Tribnik se je pridružil ostali družbi, ki se je veselo kramljaje vračala h krčmi.

Kmetica je prinašala na pogrnjeno mizo kavo, postavila nanjo štruco sirovega masla ter ogromne kose ajdovega kruha. Z velikim tekom so se lotili vsega, najbolj lačna pa je bila Manica. In šalili so se ter se veselo razgovarjali. Le Tribnik je molčal.

»Danes dva meseca pojdem na imenitno poroko,« se je končno oglasil tudi bančnik. »Tako že dolgo ni bilo v Ljubljani. Sto svatov! Trideset avtov!«

»Kdo se ženi?« je vprašala Manica.

»Moj prijatelj, tovarnar Janko Stepišnik,« je odgovoril Tribnik malomarno. »Saj bi rajši ostal samec, kakor jaz, a priženi — hej, imenitno!«

»A katero vzame?« je vprašal Zelenič.

»Kromarjevo iz Sel — težke milijone bo imela za doto.«

»Torej sklepa zopet polna vreča zakon s polno vrečo,« je vzdihnila Manica in natepala kos na debelo z maslom namazanega kruha. »Če bi imel človek vsaj stotinko tega bogastva, pa bi bil srečen!« In govorili so o bogatih zakonih.

Olga je slonela kakor kip za mizo in ni mogla izpregovoriti niti besede. Jasno ji je bilo zdaj, da ji je pisal Janko že kot ženin Kromarjeve Elze, da je bilo njegovo pismo materi le hinavščina.

Zdaj, ko je bilo brez dvoma izgubljeno vse, ji je postalo v duši strašno. Šiloma je zadrževala solze, a vsule so se ji po licih. Zapazil jih je Knapič, ki ji je sedel nasproti.

»No, no, kaj pa je, gospodična? Tako ste bledi in te solze?«

»Ali ti je slabo?« je vpraševala Manica. »Vožnje z avtom nisi vajena. Morda zato?«

»Da, da, zato. — Le pustite. Vse mine ...« je šepetala Olga in vstala izza mize. »Izprehodim se — takoj bo zopet dobro.«

Odšli sta z Manico počasi nizdol hriba in prišli na cesto.

»Odkod? — Pozdravljeni!« je klical nekdo.

Ko sta se ozrli, sta videli Rožanca, ki se je bližal v kočiji. Povedali sta mu, kje so, in ko je Manica omenila, da je Olgi plaho od nagle vožnjo z avtom, je vzkliknil kaplan:

»Nočete rajše z menoj domov, gospodična Tratarjeva?«

Takoj je zgrabila priliko in se je odpeljala s prijateljem. Manica pa se je vrnila.

Molče sta se vozila nekaj časa. Zaradi kočijaža nista mogla govoriti.

»Še boli?« se je sklonil k njenemu ušesu.

»Oženi se! Čez dva meseca!« je odgovorila tiho.

»Torej ste zopet svobodni! Prav je tako; verujte, prav je tako!«

Naslonila se je globoko nazaj, si zakrila oči z robcem in tiho jokala predse.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Manica ni bila doklej nikoli pozabila počakati Olgo po šolskem pouku in ni minil dan, ne da bi prišla tudi na Olgino stanovanje. Vsaj par sto korakov je morala iti z Olgo opoldne, in vsaj urico je morala popoldne ali zvečer pokramljati s prijateljico Olgo.

Po izletu na Grmado pa ni Manica več čakala Olge, niti ni prišla več v poset. Olgi je bilo prav. Hrupna, zmerom žaleča se Manica bi jo samo mučila. Olga si je želela biti sama s svojo bolestjo, s svojimi skrbmi. Sama jih je hotela premagati in zadušiti. Svoje tajnosti ni bila Manici zaupala doslej. Da bi se ji razkrivala zdaj, ko sta se pridružila sramoti nezakonske matere še sramota ostavljenke in skrb zaradi temne bodočnosti, ji je bilo nemogoče.

Manica bi je pač niti ne razumela; morda bi jo celo obsojala. Prav gotovo pa ne bi znala brzdati jezika ter bi Olgin roman raztrosila med tovariši. Potem bi napolnil škandal vse mesto. A potem? — Olga niti razmišljati ni hotela, kaj vse bi se lahko porodilo iz neopreznega čebljanja Manice.

Tako je bila Olga teden po izletu skoraj vedno sama; z muko in naporom vseh duševnih sil je izvrševala učiteljske dolžnosti ter je po pouku vselej skoraj bežala domov. Nekaj dni ni mogla prihajati niti na obed, nego si je sama kuhala na samovarju. Saj ni imela teka. Vsakršna družba ji je bila zoprna. Vsak smeh jo je zadel kakor udarec po srcu, vsak razgovor se ji je zdel prazen in nadležen.

Toda v tej samoti ji je bilo neznosno, ker misliti je morala le na Janka, ki se je prodal bogatinki. On, mož, bivši častnik! Vse zaradi denarja. Gnus in neizmerno zaničevanje človeštva sta polnila Olgino srce. Vsepovsod je videla prostituirane ljudi zaradi denarja; vse je kupčija. Moški se vežejo z zoprnimi ženskami le zaradi visokih dot in bodočega udobnega življenja.

Olga je poznala žene in slišala je pripovedovati o njih, ki so bile soproge v javnosti uglednih mož, ki pa so bile angaževane kot ljubice srečnih konjunkturistov ter so brez sramu prejemale mesečne plače za svoje cinično delo. Poznala je gospodične, ki so se javno vedle kot idealno poštene in nad vsak sum vzvišene device, ki na so se skrivaj prodajale, uganjale prostitucijo z bogatimi starci ter vzdrževale hkrati najčistejše ljubezensko razmerje z jedva doraslimi mladeniči. »Enega za srce, drugega ali celo po dva, tri pa za razum!« je bilo njihovo geslo. In Olga je poznala može, ki so dovoljevali ženam ljubimkanja, da so si zagotovili dobro klientelo in krog poslovnih prijateljev. Strašna, cinična doba!

Olgi je bilo tem bolj hudo, ker je postala sama žrtev takega modernega Don Juana. Ako Tribnik izblebeta njen doživljaj s Stepišnikom, bo svet smatral tudi njo za enako onim špekulantkam, ki žive in se ravnajo po taksi: en poljub za par svilenih nogavic — en objem za modern klobuk, eno »stalno« razmerje za kožuhovinasto garnituro in pogojeno plačo. Tudi njo bo lahko smatral vsakdo za lahkoživo koristolovko, žensko brez časti in vesti. Nihče ne bo verjel, da je bil Janko Stepišnik njena prva, sveta ljubezen, ki mu je žrtvovala čast v neizmernem zaupanju.

Neko popoldne po pouku je zaslišala, da jo nekdo kliče skozi odprto okno: »Halo, gospodična Olga, kje pa vendar tičite?«

Olga je stopila k oknu, tovariš Knapič pa se je začudil:

»Kaj zlomka vam pa je, da ste naenkrat tako shujšana in bleda, a?«

»Res, ni mi dobro. — Od našega izleta se ne čutim zdrave. Morda sem se prehladila,« se je mučila Olga, a hkrati je nehote zardela.

»No, no, menda ni nič hudega. — Zdajle se mi zdite zopet zdrave barve; le obrazek se vam je nekam zožil in v očeh imate nekaj — nekaj bolestnega. Nervoznost, a? Štirinajst dni dopusta si vzemite, pa bodo živci zopet v redu.«

Olgi je padel kamen s srca, ko je poslušala tovariša. Tribnik torej ni izdal družbi njene afere. Samo njo je hotel udariti po srcu — napram drugim pa je varoval prijateljevo tajnost.

»Hotel sem vprašati: kako sodite zdaj o naši ljubeznivi gospodični Manici, a?« je nadaljeval Knapič, se oprl s palico zadaj in zibal na desno in levo. »Kdo bi si bil to mislil, a? Ej, ej, današnja dekleta — strašno, a?«

»Ničesar ne vem. Kaj se je zgodilo?«

»Mar se niti vam ne zaupa?« se je čudil učitelj.

»Že ves teden je nisem videla,« je pojasnjevala Olga. »Slučajno. A res, k meni je ni bilo ...«

»Je-li mogoče? Ničesar ne veste? Saj se vendar smejeta že obe šoli! O, Tribnik je ptič! Ljubice nabira kakor jagode. Imel jih je že cel paternošter; zadnja, precej debela jagoda je gospodična Manica. Fino, a?«

»Kaj govorite! To so klevete ...«

»Oh, da, da, čudne čase živimo, gospodična Olga. Kmalu pošten moški že ne bo mogel več verjeti, da je na svetu še sploh kakšna dostojna ženska ...«

»In moški? A kdo pa je zapeljivec? In kdo žrtev? A? Gospod kolega, ali more poštena ženska verjeti, da je na zemlji še sploh kak dostojen moški?«

Knapič se je branil njenega roganja.

»Moški je zmerom dostojen! — Tu gre za žene, neveste, bodoče matere, gospodična. Moški se nikoli ne onečasti, ženska pa se s prvim padcem upropasti ... Star človeški zakon je pač tak, neovrgljiva tradicija dokazuje to večno istino. Moški hodi lahko skozi najgloblje blato, a si ne škoduje, žensko pa najmanjši blatni brizg zamaže za vse večne čase. — Žalostno, a istinito!«

»Prav nič istinito, gospod tovariš,« je ugovarjala Olga, ter zbrala vse sile. »Kakor je vaše naziranje o dvojni morali že silno zastarelo in že neštetokrat ovrženo, prav tako se silno motite, da žensko že najmanjši blatni brizg zamaže za večno. Ni res! Dandanes je prav nasprotno resnica: če je ženska bogata, ji čisto nič ne škoduje, čeprav se je od pet do temena valjala po najgostejši brozgi; nasprotno, prav ženske najbolj umazane preteklosti se može dandanes najhitreje, samo če so dovolj petične ali prav posebno telesno mične. Današnje moške pač nagnitost privlačuje, a čistost celo odbija. Revna, poštena dekleta sede, ona najslabša pa se može. — Tako da se resnično vpraša: ali je dandanes na svetu sploh še kakšen razsoden in časten moški, a?«

»No, no, nikar se ne razburjajte! Saj nisem mislil nič hudega. Hotel sem se le pogovoriti z vami, kako sodite o naši ljubi gospodični Manici. — Nervozni ste — dovolj — ne zamerite — pa lahko noč!«

Knapič je odšel. Olga pa se je vrnila za mizo. Novica jo je potila. Tudi Manica naj je zašla na pot, katero hodi dandanes na milijone žensk? Tudi to vedro, tako naivno dekle naj se je polakomilo denarja, toalet, draguljev? Manica, dobro vzgojeno, izobraženo, čuvstveno dekletce, je sposobna, da se zaveže in proda?

Bojazljivo trkanje na duri jo je zbudilo iz tegobnega razmišljanja. Vstopil je deček. »Gospod katehet pošiljajo tole,« je dejal, izročil je pismo in zbežal.


»Velespoštovana gospodična!

Iščem vas, a ne najdem, vabil sem vas, a brez odziva. Rana pa še vedno skeli? A zdravnik je odveč? Nič zato, verujem, da se Vam vendarle še povrne sreča. Samo če hočete. Pozdravlja Vas

resnični prijatelj.«


Razjokala se je Olga nad pismom Milana Rožanca. — Potem je sklenila, da pojde v četrtek popoldne k njemu — povedat vse, potožit, iskat utehe in novih moči.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Olgina najljubša učenka je bila 8-letna Vidka, hčerka vdove in gospodinje v hiši, v kateri je Olga stanovala že tretjo leto. Nesreča je hotela, da je zbolela Vidka prav v dneh, ko bi bila njena družba Olgi najbolj koristna. Morala je ležati, in zdravnik je izrekel bojazen, da je bolezen nalezljiva. Tako tudi Olga ni smela k Vidki.

V torek se je Olga domislila: »Od daleč potolažim in razveselim otroka!« Pozno popoldne je odšla na šolski vrt, kjer so že cvetele vrtnice; odtrgala je troje raznobojnih, napol razcvetelih popkov in se vrnila domov, da jih takoj s kako sličico vred pošlje ljubi učenki.

Pravkar je stopala preko mostu, ko jo začula za seboj avtomobilski rog. Ta glas ji je bil znan. Tribnik se pelje. Rada bi se bila skrila, toda prepozno — avto je že hrupel po mostu. Olga je dvignila svoje tri vrtnice, kakor da jih duha, a je med nje skrila svoj obraz. Avto je švignil mimo nje in zavil na desno. Olga pa je videla, da se vozita Tribnik in majhna dama. Bila je Manica.

Ko je dospela Olga domov, jo je čakalo novo presenečenje. Vrata v gospodinjino stanovanje so bila odprta, in ko se je ozrla vanje, je zagledala postelj in v nji Vidko.

»Gospodična, sem že zdrava! Jutri že lahko vstanem, je rekel zdravnik,« je zaklicalo dekletce. In prišla je gospodinja ter povedala, da se zdravnikova bojazen na srečo ni uresničila, ker bolezen ni bila nalezljiva, da je Vidka resnično že skoraj zdrava in da ji je zdravnik dovolil, da jutri ostavi postelj.

Olga je stekla k Vidki, jo pobožala po laseh in licu. »In tele vrtnice sem ti prinesla, Vidka, vidiš, da sem mislila na te ter da mi je bilo prav hudo, ker me niso pustili k tebi, ubožici.«

»O, kako mi je bilo dolgčas, gospodična! Kar uiti sem hotela k vam, a me niso pustili. Ali me vzamete jutri s seboj na izprehod?«

»Jutri še ne, je še prezgodaj, toda v četrtek!« ji je obljubila Olga. »In veš, kam pojdeva? H gospodu katehetu. Pokaže nama polno omaro krasnih knjig in tudi zate najdeva morda kaj posebno zanimivega.«

Veselo je zaploskala Vidka:

»Da, da h gospodu katehetu pojdeva. Njega imam poleg vas, gospodična, najrajši. Tako je prijazen, dober in lep, kaj ne? Meni se zdi najlepši gospod. Ali vam ne?«

Mati in učiteljica sta se smejali dekletcu.

Tako sta šli učiteljica in učenka h katehetu.

Bil je doma, lepo ju je sprejel, podaril Vidki nekaj svetniških podobic in slikovnico, z Olgo pa se je razgovarjal dolgo o njenih bolestih.

Ko sta odšli, sta bili obe dobre volje in Olga je z olajšanim srcem odnašala s seboj težko butaro knjig.

Poslej je prihajala Olga čestokrat k Rožancu, bodisi po nov izbor knjig, bodisi na kratko kramljanje. Vselej pa jo je spremljala Vidka, radostna, da bo mogla pregledovati ilustracije, ki jih je dajal gospod katehet iz knjižnice.

Zgodilo se je celo, da je kaplan slučajno zunaj mesteca, na potu v Sračje, srečal Olgo v družbi Vidkini. Hodili sta tja šetat. Poslej so se našli še nekolikokrat na potu ter se počasi skupaj vračali.

Med Olgo in Rožancem se je prijateljstvo poglabljalo in utrjevalo. Kaplan je čital mnogo, se bavil z leposlovjem in popularno vedo veh strok. Olga se je vselej iznova uverjala, da je Rožanec predvsem naravno blag, tenkočuten mož, ki je nekdaj sam srčne trpel ter imel zato polno razumevanje tudi za tujo bolest.

Olga je bila napram Rožancu lahko odkritosrčna, kakor ni bila — razen napram Janku Stepišniku — še napram nikomur, niti napram materi. Kaplan je spoznaval v Olgi vzlic vsem njenim doživljajem, pošteno naturno žensko. Nič hlinbe, nič igre, nič prikrivanja ali zavijanja ni bilo v njeni govorici ali misli. Bolest pa jo je le še dvignila in poplemenitila.

Nekega popoldneva je zagledala Olga, da jima hiti Rožanec po cesti naproti. Vidka je lovila ob poti med cvetočo travo citrončka; ker je imela roke polne velikih makov in modric, ga ni mogla ujeti, in metulj se je kakor iz nagajivosti v krogu izpreletaval okoli dekletca, ki je veselo vreščalo in poganjalo se za živalico.

»Kako dražestna idila!« je vzkliknil Rožanec, občudujoč skakljajoče dekletce zlatih lask, žarečih oči, napol odprtih, smehljajočih se ustec in s šopkom makov v roki a nad glavo kakor plamenček frfotajoči metulj. »Preljubo veselje, oj, kje si doma? Vidite, Slomšek je pravilno dejal!«

Olga mu je podala roko.

»Iskal sem vaju že doma,« je dejal, »a so mi povedali kam ste odšli. Povabit sem vaju prišel; za jutri popoldne k sebi. Iz Ljubljane sem prejel nekaj novih knjig — in prijatelj me obišče, jaz pa bi vam ga rad predstavil.«

»Ne, ne, — rajši ne. Čemu bi vaju motila?«

»Nasprotno, prijatelj vas iz mojih pisem že prav dobro pozna. Rad bi se seznanil z damo, ki je prva moja resnična prijateljica. — Kaj ne, da ste?«

»Gotovo. Iz hvaležne duše,« je pritrdila Olga. Sumljivo ga je pogledala naravnost v oči.

»Toda — toda — povejte odkrito, kakor vselej: niste morda spletli kake zarote? Razumete me — —«

»Razumem! Svobodni ste. — A če se kdo zanima za mojo dobro prijateljico, ni to nikaka zavratnost. — Skratka, prosim vas, pridite k meni — zaradi mene, da?«

»Da. Samo zaradi vas pridem ...«

»A če se prijatelj zaljubi v vas, zato vendar ne začnete mrziti mene?« se je šalil.

»Nemogoče. Sicer pa storim vse, da se vaš gospod prijatelj vame ne zaljubi.«

»Dobro. Ali če se zaljubite vi vanj, mar bom potem jaz krivec?«

»Za boga, mar želite tako naglo izgubiti prijateljico? Torej ste se me že naveličali?«

Šalila sta se in se smejala. Ona pa se je čudila sama sebi, kako lahkotno in toplo ji postane v družbi tega moža.

Medtem je metuljček odletel, in Vidka je prihitela h gospodu kaplanu:

»Za vas in za gospodično Olgo sem jih natrgala in jih še natrgam. Glejte, kako so veliki in rdeči!« Dvignila je šopek in stekla zopet k žitnim njivam, da nabere še več cvetov.

Ko je naslednje popoldne prišla Olga z Vidko k Rožancu, sta bili »obe lepi, kakor še nikoli«. Vsaj Rožanec je tako trdil, ko ju je sprejemal v veži, kamor jima je po stopnicah pritekel naproti.

Vedelo so se pozdravili. Kaplan je vodil Vidko po nekoliko prestrmih stopnicah za roko ter ji obetal debelo knjigo z zanimivimi slikami iz polarnih in severnosibirskih krajev. Olga je stopala za njima. Ker Rožanec ni omenil prijatelja, je mislila, da 
pač ni dospel.

Pred durmi v stanovanje pa je kaplan okrenil, poredno se šaleč: »Še zadnjič povem; za zaljubljenost z njegove ali celo z vaše strani odklanjam vnaprej vsako odgovornost! Jaz si umijem roke!«

»Vi Pilatuž!« se je zasmejala Olga in šla za njima v sobo.

Tedaj pa je obstala: pred njo je stal Novak, njen nekdanji čestilec ...

»Moj prijatelj — gospodična Olga Tratarjeva,« je predstavil Rožanec. »A tole je naša Vidka.«

Olgin obraz je zalila rdečica, potem se je naglo okrenila k Rožancu: »Ne Pilatuž, nego Judež ste, da veste ...«

»Ljubi Bog, ti veš, da se mi dela najhujša krivica!« je zajavkal kaplan in se smejal. »Trikrat sem odklonil vsako krivdo, zdaj pa me vendar takole obsojate.«

»Samo jaz sem krivec, ki sem vas želel po dolgem času zopet videti,« je dejal Novak. »Oprostite mi, in ne smatrajte me za vsiljivca.«

Kaplan jih je povabil, naj sedejo. Miza je bila že pogrnjena, in skoraj obenem je prinesla stara služkinja čaja, obloženih kruhkov, peciva, češenj in jagod.

Vidka je imela veliko radost, a krotila se je in posnemala v vsaki kretnji svojo učiteljico. Niti češnje si ni vzela, ves čas je molčala, opazovala, primerjala gospoda in se zamislila.

»Čemu si tako molčeča, Vidka? Kaj razmišljaš?« jo je vprašala Olga in pogladila po temenu.

»Nič, nič — ali smem iti zopet gledat knjigo?«

In sedla je za knjigo.

Tako je trojica kramljala dalje o vsakdanjostih, šoli, političnih razmerah, slovstvu — le Olgine rane niso niti omenili. Po eni uri se je Olga poslovila zelo zadovoljna; prijatelja sta bila enako taktna, da je nista zadrževala.

Domov gredoč pa se je oklenila Vidka učiteljičine roke, se naslonila z glavico nanjo in ji dejala:

»Gospod Novak je zelo prijazen, lep gospod, ne? Ampak gospod kaplan je še lepši, ne?«

»Ah, o tem si razmišljala?« se je nasmejala Olga. »Mar bi bila pozobala več češenj; toliko jih je še ostalo!«

»Saj bi jih — ko jih pa tudi vi niste več hoteli!«

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Olga se je trudila, da bi pozabila Janka ali nanj vsaj kolikor mogoče malo mislila. Vdajala se je šolskemu delu z vnemo, se bavila z učenkami temeljito, v svobodnih urah pa se je potapljala v Rožančeve knjige in šetala z Vidko do utrujenosti. Počitnice so se bližale in razmišljala je, če bi sploh šla v Ljubljano k materi, ali pa naj bi prosila mater, da bi prišla z Ernico k nji. Tako bi se odtegnila naključju, da bi morala kdaj videti Janka, njegovo mater in sestro, ali jih celo srečati s Kromarjevo Elzo.

Toda to misel je kmalu zavrgla, kajti Ernice bi ne mogla zatajiti, otrok bi jo izdal, a tudi mati bi ne mogla dosledno prikrivati resnice pred radovedneži.

Ali bi šla za dva meseca v drug kraj? A kam? Vzela bi s seboj mater in otroka. Lepo bi bilo v novi krajini, med novimi ljudmi. Toda ko je začela računati, koliko bi jo dvomesečno letovanje veljalo kjerkoli na deželi, je izprevidela, da je njen načrt predrag.

Žalostna je bila, da ni na svetu človeka, ki bi jo povabil: pridi k meni, dobrodošla si mi, počuti se kakor doma!

Na šetnji iz Sračja domov je omenila Rožancu svoje hrepenenje. Ali kaj, ko nima nikogar, ki bi se je spomnil?

Kaplan je razumel in prikimal. »Da, tudi meni se godi tako, a tudi zaradi službe ne morem nikamor odtod ...« In govorila sta o sreči onih, ki lahko potujejo po svetu, po Evropi, po morju, v druge kraje, druga mesta, ker utegnejo in imajo dovolj denarja.

Nekega dne pa je v učiteljski zbornici Olgo presenetila tovarišica Magda z vprašanjem, je-li ve, da se prihodnjo nedeljo v Ljubljani poroči tovarnar Janko Stepišnik.

Olga je skrila prebledi obraz, sklanjajoč se nad šolskim zvezkom, in zmajala z glavo:

»Ne, ne vem — pa me niti ne zanima.«

»Kako da ne? Včasih sta bila vendar prijatelja, in vse je mislilo, da se vzameta!«

»Res, — toda motila sva se drug v drugem. Že precej časa se ne poznava več. — Prosim da ne govorite več o njem.«

Magda, postarno deklo, se je nasmehnila in odšla zadovoljna. Bila je nesrečnica, ki jo je življenje razočaralo in ji srce napolnilo z zlobo. Nekdaj blago, veselo dekle, je bila zdaj zavistna vsaki ženski, ki je imela čestilca, a je skoraj sovražila vsako, ki je bila lepa; zato ji je bil užitek raznašati neprijetne novice.

Da se vrši Stepišnikova poroka, je Magda zvedela od Manice, ki se je pobahala, da bo gospod bančni ravnatelj Tribnik ženinova priča in da se tudi ona odpelje z avtom v Ljubljano gledat sijajno svatbo.

Manica se je pri tej priliki spomnila, kako so se Olgi na izletu na Grmado naenkrat vsule solze, ko je Tribnik omenil, da se Stepišnik ženi. Z Magdo sta tako uganili vso istino: Aha, razmerje je bilo torej med njima zelo resno. Glejte no! Stepišnik je prihajal k Olgi torej kot ljubimec in ne samo — kakor je zatrjevala Olga — kot materin dobri znanec in njen prijatelj. Hehehe! Olga je špekulirala na Stepišnika in njegove milijone. Milostiva tovarnica je nameravala postati — hahaha, pa se ji je vse pokvarilo! Zato torej je bila nekaj tednov tako bleda in medla, kakor senca. Hm, pa le zakaj se je naenkrat vse razdrlo?

Nekaj dni kasneje je povedala Manica, da sta bili po Tribnikovem pojasnilu Stepišnikova mati in sestra proti Olgi. Kajpada, čisto razumljivo in v redu; Olga je revna učiteljica z ubožne obitelji. Kako pa je le mogla biti tako nespametna, da si je domišljevala, da jo Stepišnik vzame samo zaradi njene lepote in mladosti?

Magda je škodoželjno privoščila Olgi poraz tor odobravala Stepišnikovo odločitev. Čemu naj bi bila Olga srečnejša od nje, ki je pokopala vse nade in je zaradi ostarelosti ne pogleda noben moški? Manico pa je celo pohvalila, da je pametna, da se je oklenila bogatega Tribnika: ve pač dobro, da se ne oženi z njo, saj je povedal, da hoče ostati samec. Naj le uživa mladost! Tega ji nihče ne zameri! Prav ravna. Do življenja ima vendar pravico vsako bitjo, mar ne?

Tako sta se tiste dni Magda in Manica zvezali proti Olgi, a Manica je pridobila Tribnika, da je na avtomobilske izlete jemal tudi Magdo s seboj; kot gardedamo, da se ljudem zavežejo jeziki. Tik šoferja, mladega vojnega invalida od eksplozij očrnelega obraza, je sedela zmerom Magda, zadaj pa Manica s Tribnikom.

Olgo, ki se je bila medtem vdala v usodo, je Magdina vest o bližnji Jankovi poroki vrgla v ponovno razburjenje. V nedeljo se poroči Janko! Ne da bi sploh še upala ali si želela, da se vrne k nji, jo je vendar pretreslo. Skoraj enako močno pa jo je dirnilo Magdino vprašanje. Ta klepetulja torej ve več, kakor bi smela vedeti; iz njenih oči ji je sršela škodoželjnost, ki brez dvoma odpre zatvornice sumničenjem in klevetam. Zopet ni spala vse noči ...

V soboto zvečer je potrkalo na njene duri. Olga je ležala na postelji in strmela predse brez solz. Saj jokati ni mogla več. V prvem trenutku je hotela reči, da je bolna in da ne more sprejeti nikogar. Ko pa je začula kaplanov glas, ki je miril Vidko, se je dvignila, si pogladila lase in odprta.

Rožanec ji je pogledal v oči in vedel vse. Pokimal je in rekel dekletcu:

»Govoriti moram z gospodično. Počakaj tu na hodniku; takoj te pokličem v sobo!«

Nato je zaprl duri. 

»Jutri ne morete ostati doma in sami. Zato sem naprosil gospoda župnika, da maši zamenjava in bom ob pol osmih zjutraj že svoboden. Vabim vas s seboj na Goričane k prijatelju v posel. — Tudi Vidka more z nama. Zvečer se vrnemo in bomo že ob desetih doma. Sprejmete. Prosim, recite: da!«

»Nisem za nobeno družbo — saj veste —« je hotela ugovarjati Olga.

»Pustite! Vem več, nego vi, Olga. A pomenimo se o vsem jutri, hočete? Prosim vas le: slušajte in pojdite z menoj.«

»Pojdem — hvala,« je dihnila.

»Želim vam le miru in sreče,« je dejal in odprl duri. »Torej, Vidka, povej svoji mami, da se odpelješ jutri že ob pol osmih zjutraj z gospodično učiteljico in z menoj na Goričane. Glej, da pojdeš k maši ob šestih, nocoj pa prav zgodaj spat! — Zbogom in do svidenja na kolodvoru, gospodična!«

Vriskajoč je Vidka tekala po Olgini sobi, nato sta odšli obe k njeni materi.

Nedelja je bil krasen solnčen dan. Pred postajo na Goričane jih je pričakoval s kočijo Novak. Trg z njegovim posestvom je ležal dobre pol ure stran od postaje, onstran polja, na položnem pobočju gozdnega hribovja. Vozili so se skozi visoko žito in bujno travo, pod vedrim nebom so prepevali škrjanci, s stolpa je potrkavalo in po vseh potih so hiteli k deseti maši praznično oblečeni kmetje in kmetice.

S hriba je zagrmel topič, za njim drugi, tretji.

»Danes imamo pri nas bobe!« je pojasnil Novak. »Kako, Vidka, ali ješ rada bobe?«

»Nak. Bobov pa že ne. Fižola in boba ne, sicer pa vse,« je odgovorilo dekletce. Novak jo je posadil tik sebe na levico na kozlu, kar se ji je zdelo silno imenitno.

»Ali naši bobi so drugačni kakor vaši,« ji je razlagal Novak; »debeli so kakor pest, mehki in sladki. Boš videla, da jih poješ vsaj tri, če ne celo štirih.«

Tudi Rožanec je bil dobre volje in zgovoren. Vsako leto je posetil prijatelja. Ljudje so ga poznali in pozdravljali, on pa jih je veselo nagovarjal z voza.

Novak je zapeljal pred visoko in izredno široko hišo, z dolgo leseno, zeleno prepleskano ograjo ob hodniku v prvem nadstropju na obeh straneh ter z razsežno verando na vrtni strani. V hišo je bil dohod po gorenjskih stopnicah z dveh strani. Gostje so bili povabljeni najprej na verando, kjer je stala za zajtrk pripravljena miza z veliko vazo vrtnic. Cvetoče plezavke so molile lilaste in bledordeče cvetove tudi preko izrezljane ograje in izza ozidnega vogla. Visoka in zračna veranda s svetlim pohištvom je delala prijeten vtis, zlasti še, ker je bil z nje pregled preko velikega sadnega vrta in na belo okrajno ceste, za njo na železniško progo in za to tudi na Kamniške planine.

»Preden sedemo, izvolite morda, gospodična Olga, v tole sobo, da se uredite ...?« je ponudil Novak in odprl duri.

Olga je stopila v elegantno opremljeno damsko sobo, a novo, nerabljeno. Tudi Rožanec je odšel v odkazano sobo, ki je imela prav tako izhod na verando. Vidko pa je vzel Novak v svojo sobo, ji nalil vode, da si je umila roke, potem sta se vrnila na verando. Kmalu sta prišla tudi Olga in Rožanec.

Na mizi je že stala kava, smetana, sirovo maslo, med, šartelj in steklenice raznih likerjev. Hitro so bili gotovi; nato so si šli na gospodarjevo vabilo ogledat posestvo.

Najprej živinski hlev, visok, zračen, zidan, moderno higijenski urejen, za desetero krav in četvero volov posebej in za četvero konj zase. Živina je bila lepa in snažna. Tudi dvoje teličkov in eno žrebe je bilo tu, kar je Vidko najbolj zanimalo. Poleg kokošnjaka z mnogimi gredami, vališči, pokritim izprehajališčem in z velikansko ogrado. Tu je bilo okoli sto kokoši, več kokelj s piščanci in nekaj petelinov; pegatke so imele oddeljen prostor, tik njih so plavale po veliki luži race in gosi, nedaleč proč je stal stolpičast, morskemu svetilniku podoben golobnjak golšastih, pavovskih in čopkastih golobov, po trati se je izprehajalo dvoje pavovk, a na strehi je stal z razprostrtim repom velik pav.

In mimogredoč so si ogledali gospodarska poslopja, prišli na sadni vrt z izbranim in nizkim drevjem ter dalje po vijočih in polagoma vzpenjajočih se potih do razgledne točke s čebelnjakom in lopico. Po trati za njo so stale po vrsti češnje, vse veje polne šopov zrelih sadov, temnordečih ter rdečih, tam skoro črnih, ondi rumenkasto belih.

Veje so bile tako obtežene s sočnimi sadovi, da jih je vriskajoča Vidka lahko zobala, ne da bi ji bilo treba iztezati roke.

In še više po zložnem pobočju so ležale žitne njive, nato travniki in končno se je začenjala šuma, ki je prehajala na hribu v gost smrekov in jelkov gozd. Večino polja in travnikov je imel Novak po dolini ob cestah na postajo.

Sedeči v lopici so zrli po krajini tja preko Save in do Kamniških snežnikov. Tu in tam vasice, mali in večji gaji, pa polja, travniki, nad njimi vedro nebo s toplim solncem, h kateremu se je ščebetajoč dvigalo toliko radostnih škrjančkov. — Včasih je zapel zvon s stolpa in s hribca na desni je zagrmel topič; kadar je zavel veter, pa je prinašal akorde petja in orgel iz cerkve.

»Krasno imate tu,« je dejala Olga.

»Ali vam je res všeč,« se je zaradoval Novak. »Vabim vas na počitnice z gostjo mamo in Ernico. Srečen bi bil, ako pridete. — Za dva meseca? Mene ne bo dosti doma. V Beogradu imamo skupščino jugoslovanskih gozdarjev z izleti po Šumadiji in Makedoniji — vsaj štirinajst dni me ne bo nazaj. — Pozneje moram na velesejem v Prago, po razne gospodarske stroje. Hiša bo torej skoraj prazna ...«

»Vi Judež, Judež!« je vzkliknila Olga in objestno krenila Rožanca po roki. »Vi izdajalec!« A takoj ga je pogladila: »Vi dobri — zlati prijatelj!«

In okrenila se k Novaku:

»Preveč sta dobra oba. Kaj naj še rečem?« Solze so ji stopile v oči, moža pa sta ji prigovarjala:

»Nič, nič! Samo recite, da sprejmete!«

»Pridite in najsrečnejši bom jaz!« je vzkliknil Novak.

Nič ni mogla odgovoriti. Vstala je in odhajala nizdol. Šla sta za njo. Vidka pa je tekala pred njimi. Novak se je oklenil njene levice, dočim je stopal Rožanec ob desni strani.

»Ne razmišljajte, gospodična Olga!« je dejal Novak. »Solnce sije — življenje je veselo, krasno — samo če hočete! Volja je vse, verujte, gospodična!«

»Upati — zaupati v bodočnost — hoteti, močno, vztrajno hoteti je vse!« je dejal Rožanec, ne da bi jo pogledal. In urno je dodal: »Zdaj pa si oglejmo še hišo!«

Tu je doživela Olga največje presenečenje.

Ko so prešli vse poslopje, Novakovo stanovanje, sprejemnico, spalnico, veliko knjižnico in pisarno so dospeli v sosednje stanovanje, popolnoma opremljeno in urejeno, povsod svetlo, elegantno pohištvo, originalne slike, zrcala, preproge, poleg kopalnica; vse novo, nerabljeno.

»In kdo prebiva tu?« je vprašala Olga.

»Nihče. Čakam — svojo ženo ... Ako ne pride semkaj ona, ki sem si jo izbral, ostane stanovanje pač prazno. — Tak je moj sklep.«

Olga ni odgovorila. Molče je odšla na verando in se naslonila na ograjo med cvetočimi rdečimi plezavkami.

Prebledel je Novak, čelo se mu je nagrbančilo, a ni rekel nobene besede več. Le prijatelja je pogledal, kakor bi ga prosil pomoči. Rožanec se je naslonil tik Olge na ograjo ter ji dejal skoro šepetaje:

»Olga, prijateljica, verujte: Novak vas ljubi, obožuje. — Mož je značaj! Poznam ga od mladosti. Lahko mu zaupate. Nikoli se ne pokesate. Pojdite, recite mu vsaj prijazno besedo ...«

Olga se je okrenila. stopila k Novaku, mu ponudila obe roki in mu dejala:

»Potrpite z menoj! Saj sem vam tako hvaležna!«

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Tisti večer so sedeli trije — vsak v svoji sobi, tiščali glavo med roke in razmišljali drug o drugem.

Novak je bil srečen. Že na gimnaziji je hrepenel po tri leta mlajši učiteljici, vitkem, vendar polnoudnem dekletu očarljive ljubeznivosti in lepote. Na abiturijentskem plesu v dvorani starega ljubljanskega strelišča ji je po razkošnem Straussovem valčku smelo povedal, da jo ljubi in da sanjari le o tem, da si jo pridobi za ženo. »Samo to hočem, gospodična, močno, neomajeno!« ji je dejal abiturent Novak.

»A če jaz nočem?« se mu je otroško nasmejala.

»Hočem, da tudi vi hočete!« je ponovil energično. »Vse človeško delo je utelešena misel. Volja uteleša vsako misel! Volja oduševlja misel, volja je duša duše! Misel brez volje je brez moči. Misel je naboj, volja gonilna sila. Hočem, da me vzljubite in postanete moja. Hočem in dosežem!«

Olga se je smejala strastnežu, všeč ji je bil fanatični čestilec, a čutila ni zanj ničesar, nego prijazno simpatijo.

Iz Klostenburga ji je pisal plamteča pisma in jo rotil: »Počakajte name! Ljubim vas! Ustvarim vam srečo, kakor je ne more nihče; zakaj nihče vas ne ljubi tako. Hočem se izkazati vrednega, biti vaš z dušo in srcem vdani mož. Hočem in bom, Olga.«

Le včasih mu je odgovorila s pozdravom na razglednici. Toda nič ga ni odbijala njena hladna prijaznost, nič ga ni iztreznilo niti njeno razmerje z Jankom Stepišnikom.

»Varate se,« ji je pisal; »samo bolest vas čaka s tem človekom, ki ne bo nikoli vaš mož. Moja volja ostane neomahljiva.«

In ko je zvedel, da je Olga rodila Ernico, ji je pisal, da je žalosten in trpi ž njo, a da veruje, upa in ljubi neomajno ter si dopoveduje vedno le eno: »Moja boste! Prej ali slej, toda moja.«

Ko je po smrti svojega očeta podedoval urejeno posestvo na Goričanah, je pustil študije, se preselil na Goričane ter se z vso vnemo posvečal gospodarstvu. In priredil je stanovanje sebi in bodoči svoji ženi, ki bo Olga ali nobena. In kadarkoli je storil, si je dejal za Olgo. Ko je prizidal verando, izpeljal peščeno pot k češnjevemu drevoredu, ter zgradil razgledno lopo in čebelnjak, si je dejal: za Olgo! In ko je kupil novo preprogo, si je dejal: za Olgo! Kadar si je izbral novo sliko, veliko brušeno zrcalo, udoben gugalni stol, ali kadarkoli, zmerom si je dejal: za Olgo!

Tako je čekal, trpel, upal in verjel za vedno. »Ona pride in bo moja. Hočem. Mora priti!«

In res je prišla. Samo še malo časa in izpolni se mu najdivnejši sen rane mladosti. Kako čudovito! Kako krasno! Volja je utelesila misel. Novak je strmel predse, srce polno blaženosti, ter je šepetal le eno: »Moja, moja! Končno moja!«

Olga pa je, sedeč doma za mizico, razmišljala:

»Ali je mogoče, da se poročim z Novakom? Kaj mi je ta dobri mož? Ali mi je mogoče občutiti zanj vsaj prijateljstvo? — Za Janka je plamtela moja duša, po njem je drhtelo moje telo, vsaka misel mi je bila pri njem, vsako čustvo mi je oklepalo le njega. Za Novaka pa ni v meni niti misli, niti čuta. — Ah! Ako bi Milan — —«

Planila je pokonci, se zgrabila za senci in ječala: »Moj Bog, kakšna misel zopet! A odpoditi se ne da. Porojena v snu, se mi razrašča in dviga vedno močnejša, me trpinči in mi ne pusti več pokoja. Milan. Rožanec! Prijatelj, blagi moj tolažnik. Da se nista križali njeni poti že pred leti! A zdaj je prepozno. Blazna sem — zaničljiva, saj si duhovnik!«

In zgražala se je nad seboj, se zavedala svoje nesreče in plakala. Kam jo meče srce? Za prvim velikim polomom v novo katastrofo. Kakor plevel mora ruvati iz čustvenih gred prav najlepše rože. Jedva je za silo zatrla ljubezen do Janka, mora zadušiti novo do Milana.

Tedaj je strmela sama nad seboj. »Kaj je z menoj? Danes se je poročil moj prvi ljubljenec, oče mojega otroka, a jaz že razmišljam o Novaku in Rožancu! Tugujem za izgubljeno srečo, odklanjam drugo, a hrepenim po tretji, ki je nedosežna. Saj sem blazna ...«

A naenkrat je vzkipel v nji odpor. Čemu bi zatirala kar je najsvetejše? Ljubezen je najvišji zakon! Ljubezen ne vprašuje in ne uvažuje, ne pozna ne mej, ne pregraj, ne stanu ne poklica, ne starosti, ne ukaza, ne prepovedi.

Ljubezen je ptička, ki gnezdi kjerkoli ji hoče in se ne briga, ali ji ne uniči morda zaroda vihar ali požar; ljubezen je zrno, ki vzklije, vzcvete in obrodi sad makar na pečini, sredi kolovoza ali v kotu kleti ter se izpostavlja nevarnosti, da ga odtrga prvi hujši piš, povozi slučajno kolo ali pohodi slep korak.

A zopet si je dopovedovala: »Ah, saj sem podla, neizrečeno propadla! Kri se mi zbuja, sila, uspavana po žalosti v minulih mesecih, se mi dviga iznova ... meni zavrženki! Kaj razmišljajo moji bolni možgani? Sramotnica sem! Niti ne pogledal bi me več čisti Milan, ako bi slutil moje blodnje ... A kaj naj storim? Vzamem Novaka? Joj mi, saj ne morem nič drugega! On hoče! Že dolga leta hoče — v sužnjost moram, kakor jih je moralo že toliko. Novak — dobri, vse pozabljajoči, vztrajno zvesti mož, tvoja bom, saj ne morem biti niti Jankova niti Milanova. Žrtvujem se za Ernico in svojo dobro mamo ...«

In Olga je jokala pozno v noč.

Na klečalniku v kaplaniji pa je molil Rožanec.

»Ti, večni Bog, sam vidiš, kaj se godi v mojem srcu. Reši me! Ne daj, da se izneverim svoji prisegi — izpolni moj načrt — osvobodi me njene bližine! Reši me, da ostanem Tebi zvest in se mi nikoli ne bo treba sramovati greha, ki ga nočem poznati!«

Že davno je odbilo polnoč, ko je Rožanec še vedno ležal na goli deski ter tiho ječal: »Olga, niti ne slutiš, kako sem nesrečen, ker ti tega povedati ne smem in ne morem. — Bog te razsvetli, Olga, da sprejmeš prijateljevo roko ...«

Naslednjega dopoldneva je Rožanca pozval v pisarno župnik. Nervozno je stopal starec po sobi.

»Sedite, če hočete!« je dejal, ko je prišel kaplan. »Jaz laže govorim, ako takole hodim. — Nerodno je, zelo nerodno, kar vam moram povedati. Od dekana sem prijel pritožbo, zaradi vas!«

»Zaradi mene! Zakaj!«

»Ne zamerite — saj me poznate, toda dolžnost je dolžnost. Saj sem doslej molčal, dasi sem slišal sam tu in tam opazke — zdaj pa ne smem več molčati.«

»Prosim, govorite vendar, gospod župnik!«

»Zaradi učiteljice Tratarjeve. — Shajate se ž njo — izprehajate se javno ž njo. Menda hodite celo k nji. Moj Bog! Ljudje se pohujšujejo, šepetajo, klevetajo. Tristo! Mlati ste že zelo, baba je hudič — posebno če je lepa — —«

»Nič ne vem, gospod župnik! Gospodična Tratarjeva, Olga Tratarjeva mi je v šoli tovarišica, prijateljica in jaz sem ji prijatelj, prav nič več!«

»Oh, oh! Saj to ni mogoče!« je zastokal župnik. »Nemogoče je prijateljstvo med mlado žensko in mladim moškim.«

»Je mogoče, gospod župnik, in upam, da se to prijateljstvo ohrani do naše smrti.«

»Kako mislite?«

»Moj najboljši prijatelj in šolski tovariš, imovit posestnik na Goričanah, Ivan Novak že dolgo ljubi gospodično Tratarjevo. Včeraj pa jo je vpričo mene snubil. Ni še pritrdila. S svoje strani pa storim vse, da se ta zakon sklene čim prej. — To blagovolite sporočiti velečastitemu gospodu dekanu. Za tukajšnje opravljivce in klevetnike se ne brigam; pometajo naj pred lastnimi pragi.«

»Da, da, vedel sem, da vam delajo krivico. Vaše pojasnilo me zato zelo veseli! Takoj čestitam gospodični učiteljici.«

»Ne, prosim, še ne. Naj ostane novica med nami dotlej, da se gospodična odloči in da določimo dan poroke. Vame zaupajte, gospod župnik, kakor ste doslej.«

Nevoljen je odšel Rožanec v svoje stanovanje, župnik pa je takoj napisal listek gospodični Magdi: »Zelo ste se zmotili. Gospodično Olgo Tratarjevo snubi Rožančev prijatelj, posestnik Novak na Goričanah in bo v kratkem poroka.«

In listek je po cerkveniku poslal Magdi v šolo.

Tako se je zgodilo, da sta Olgo v velikem šolskem premoru presenetili učiteljici tovarišici Magda in Manica s skupno, zelo hrupno in vsiljivo čestitko:

»Vso srečo ti želim! Novak je bogat mož! Oh, kakšno terno si zadela! — Pa kdaj bo poroka? Tukaj ali na Goričanah? — Kam pojdeš na svatbeno potovanje? V Italijo? Ah, Benetke! Ali pa na Dunaj! V Monakovo! — Jaz bi šla preko Švice v Pariz. Ah, Pariz in skok v London! Ali pa v Kairo. Aleksandnjo, Gize k piramidam na kamelah, gledat Tutenkamenovo grobnico. Izvrstno!«

Olga je strmela. Odkod vesta? Vendar jima tega ni pravil Rožanec? Ali da bi se bil komu pobahal Novak?

Nasmehnila se je in prekinila njuno blebetanje:

»Prezgodaj! Še mnogo prezgodaj! Poročiti se ni, kakor odpeljati se z avtom na izprehod. Stvar je resna, premisleka vredna ... Morda, morda ne. — Kadar bom nevesta, vama gotovo pošljem obvestilo. Dotlej pa, prosim, rajši o tem ne govorita!«

V zadregi sta odšli in kar v glavo jima ni šlo, kaj pomenja Olgino govorjenje; župnik piše, da je Novak Olgo že snubil in da bo v kratkem poroka. Olga pa se dela, kakor da ni še nič gotovega.

»Ej, hinavka je! Nalašč se dela, kakor da si šele premišlja. Kajpak, taka krasotica — Novak je vendarle čisto navaden kmet — ona pa lahko pričakuje kakšnega graščaka, milijonarja ali bogvekoga!« se je togotila Magda.

Manica je otožno molčala; ravnatelj Tribnik ji že nekaj tednov ni bil zvest. V Ljubljani se je seznanil z barsko harfonistko, črnooko, tenkostaso in tenkonogo Poljakinjo, ter se vozaril tja skoro vsak dan ...

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Rožanec je sklenil, da takoj govori z Olgo.

Toda kako naj pride k nji? V učiteljski zbornici mu je bil pomenek ž njo nemožen, na cesto v Sračje ni maral iti več, da ne bi izzval nove klevete, k sebi na stanovanje je ni mogel klicati ali da bi šel k nji zopet na dom, je bilo takisto nerodno.

Ali župnikovo opozoritev na čenče, ki so se širile po mestu in so dospele že do dekana, ji je moral sporočiti ter jo prositi, naj se odloči za Novaka ali pa — da, ali pa zaprosi sam, naj ga premeste nemudoma kam drugam, da je ne onečasti s svojim občevanjem. Ugibal je in ugibal, kako bi se sestal z Olgo, a nič mu ni prišlo na misel. Minevalo je popoldne. Postajal je nestrpen; končne se je preoblekel, si nataknil civilni ovratnik z majhno črno ovratnico, vzel palico v roko in odšel na izprehod. Na mostu je srečal zdravnika dr. Medena.

»Pozdravljen. Pri Jamnici sem bil. Nezavestno sem jo našel. Po vratu podplutbe in odrtine. Vrag vedi, kaj jo bilo. Ali jo je kdo davil, ali pa se je sama. Meni ne odgovori. Strašen zakon! Ali bi šli vi k nji?«

»Ali se zaveda? Nevarnosti za njo ni več?«

»Nobene! Kar pojdite! Medicin ji ni treba — temveč vaše vzpodbudne besede. — Zdravi! — Zakaj vas ni že tako dolgo nič k »Črnemu volu«?«

Zdravnik je odhitel, Rožanec pa se je napotil k Jamnikovim. V veži je mirila stara ženska vekajoča otroka, ki sta klicala mamo. Sicer ni bilo videti nikogar.

»Kje je gospodar?« je vprašal kaplan.

Skomignila je z rameni. »Kaj vem! Kakor gad je pihal in odšel bogvekam. Prosim, gospodinja je sama v kamri.«

Ko je vstopil in ga je zagledala, je zaječala:

»Zdaj šele prihajate! O, Bog! Zdaj šele!«

»Pravkar sem šele zvedel. — Zdravnik mi je rekel, naj grem k vam.«

»Ah, kaj! Pričakujem vas že od tistega večera doma. A vas ni bilo! Mar niste vedeli, kako ste mi potrebni? Ne, ne, hodili ste rajši z lepo učiteljico — jaz pa, o Bog, o Bog!«

»Kakšne misli, kakšna sumničenja!« je vzkipel kaplan. »Moj prijatelj snubi gospodično Tratarjevo, ki sem ji jaz le svetovalec, tolažnik ... Mar tudi vi pozabljate, da sem jaz duhovnik!«

»Meni vse to nič mar! Človek ste, kakor jaz, samo to vem,« je dejala razburjena. »Svoj križ nosite, kakor jaz, le da jaz pod njim omagujem.«

»Vedeli ste, kje me lahko najdete vsak dan. Čemu me niste poiskali? Vaša očitanja odklanjam.«

»Ah, ne hudujte se, ne zamerite mi!« je vzkliknila, ga zgrabila za roko in jo poljubljala. »Bolelo me je; ko sem vas videla, kako ste se peljali z ono učiteljico — srce mi je otrpnilo — in potem še moj mož! Joj meni, zakaj me ni bilo konec!«

Vrgla se je po strani na blazine in jokala krčevito.

»Pomirite se! Zatecite se k Bogu, zakaj le pri Njem je pomoč za vas. Mislite na svoja otroka, na žensko čast, na ugled hišo in molčite! Molk napram ljudem, a tem zgovornejše pomenkovanje z Bogom! To vam priporočam. Res je, samo človek sem, a tudi pošten duhovnik, ne pozabite nikoli tega. Zbogom!«

Skoraj tekel je iz Jamnikove hiše. Smilila se mu je, obupanka, a hkrati je bil ogorčen. Kakšna bestija je v tej ženski! In naravnost ljubosumna je na Olgo! Tudi do nje so dospele klevete in potrjevala si jih je z lastnim vohunjenjem.«

Stresal je glavo ter izkušal misliti kaj drugega. »Proč! Proč odtod!« je zdihoval in božal iz mesta. Hodil je par ur po cestah in klancih gor in dol. V mraku šele se je vračal. Še trdnejši je bil njegov sklep: Olga se mora odločiti, ali pa se odloči sam. Ali bi pisal Olgi in ji vse razložil? Morda jo sreča blizu njenega stanovanja; krenil je tja. Moral je tja, noge same so ga nosile v njeno bližino. In ko se je ozrl v njeno okno, jo je zagledal. Obraza ji ni mogel več razločiti, a vabila ga je z roko. Braniti se ni mogel; urno je stopil pod okno in pozdravil:

»Dober večer. Iskala sem vas — nujno moram govoriti z vami. Pridite gor, prosim!« je dejala poltiho.

»Bojim se — ljudje — gospodinja,« se je izgovarjal.

»Nikogar ni doma. Gospodinja z Vidko je odšla pravkar in tako kmalu se ne vrneta. — Nihče vas ne more videti. Sicer pa, ako hočete, pridete lahko z zadnje strani. — No, prosim, ne pomišljajte se!«

Ozrl se je in ker je bil trg prazen, je urno vstopil pri glavnem vhodu. Čakala ga je na stopnicah.

»Milan, prijatelj,« je ječala. »Kakšna noč je minila in kakšen dan! Samo na te mislim in te kličem, kličem — zdaj pa sem te priklicala. Saj ne moreš vedeti — saj ne moreš slutiti, kaj se godi v meni. — O, Bog mi pomagaj!« Nenadoma ga je tikala.

Rožancu se je zdelo, kakor bi čitala v njegovem srcu; prav isto bi on nji rad rekel. Toda rekel je le: »Ubožica!« in jo pobožal po glavi.

Teda se ni mogla vzdrževati več, glava ji je omahnila na njegove prsi, oklenila se je z obema rokama njegovih ramen ter zaihtela.

Z jezikom, ki ga je krotil, da se mu ni zapletal, je govoril Rožanec nežno, skoraj šepetaje:

»Olga, sestra moja, bodi pogumna! Poslušaj me in verjemi: samo tvojo srečo hočem. Odloči se in sporoči Novaku, da soglašaš, da mu postaneš žena. Ljubi te že tako dolgo, globoko, vdano, čudovito krasna je njegova zvestoba — dobro se ti bo godilo — lahko mu boš prijazna žena. Spoznaš ga, da je plemenita duša in ga morda že kmalu resnično vzljubiš. Križ storiš preko preteklosti, ki ti zbuja bolest, a zaključiš tudi sedanji položaj, ki je nevzdržljiv. Glej, niti midva ne smeva več občevati ...«

Začel ji je pripovedovati, kako mu je govoril župnik o sumnijah, ki so dospele že do dekanovih ušes in kako je zavrnil klevete s poročilom, da jo snubi Novak.

»Prav to sta mi pripovedovali v šolski zbornici Magda in Manica!« se je čudila Olga. »Odkod sta zvedeli to? Ali sta v zvezi z župnikom? Morda sta pa ti dve raznašali klevete? Mar si ti že govoril o moji poroki?«

»Nikakor ne. Povedal sem župniku le, da te prijatelj snubi, in da storim vse, da se vajin zakon sklene čim preje.«

Tedaj se je Olga spomnila. »Da, le Magda je toliko govorila — Manica pa je molčala. Magda je torej bržčas vohunila in naju tožarita, tebe pri dekanu, a mene pri župniku! Kača!«

Jezno je begala po sobi.

»Odpusti ji, saj se ni zavedala, kaj dela. Vse se uredi — vsi jeziki se zavežejo: reci samo da, in prijatelj ...«

Padla je na stol, se zgrabila za glavo in ležeč na mizi zajokala: »Novak! Zakaj Novak?« Rada bi mu rekla: »Zakaj ne ti — ti: Milan, zakaj ne ti? — Misli, da sem blazna, misli, da sem podlica ali kar hočeš: tebe ljubim — tebe ljubim!« Tako bi mu rada rekla, a samo jokala je in molčala.

On pa ji je položil roko na ramo in dejal:

»Olga, pomiri se in se odloči. Ako se ne odločiš, se ne smeva videti nikoli več. Že jutri naprosim župnika in dekana, naj mi poskrbita mesto drugje. Tu ostati ne morem ... Bog te razsvetli, Olga! — Lahko noč!«

»Samo še trenutek, Milan!« je vzkliknila, planila na noge in se oklenila njegove rame. »Ne zameri! Strašno mi je in kar trpim, niti ne slutiš! Le piši Novaku, da ga vzamem! Lahko noč!«

Energično je zagrabil kljuko in urno odšel. Počasi je stopal po stopnicah navzdol, obstal, prisluhnil; nikjer glasu po hiši. Gospodinje z Vidko torej še ni bilo doma. Iz veže se je videlo brleti na trgu nekaj svetiljk. Ko je prestopil hišni prag, se je ozrl. Nikjer nikogar. Podvizal se je, da je prišel od hiše in krenil v kaplanijo. V trenotku, ko je stopil v vežo, se je oglasil navček s stolpa.

»Naj v miru počiva in večna luč naj mu sveti!« je zavzdihnil Rožanec. Iz kuhinje pa je pritekla stara kuharica.

»Ali ste bili pri njem, gospod? Ta nesrečnik!«

»Nisem. — Kdo je umrl?«

»Petruz! Ubil ga je Žlogarjev hlapec Jur na svislih. Vpričo Mice ga je pobil z gnojnimi vilami. Petruza je bilo grozno gledati — —«

»Strašno! In Jamnica je tudi bolna. — Nič, nič, Jera, nocoj ne bom večerjal. — Samo vina mi prinesite — žejen sem — daleč sem bil na izprehodu.«

Omahoval je v sobo.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

V kratkem je moral zaključiti šolski pouk.

Od zadnjega sestanka zvečer v njeni sobici se Rožanec ni več izprehajal z Olgo in Vidko. Sam pred seboj je izgovarjal, da ima na šoli preveč dela — vršile so se klasifikacije, zaključne konference, prvo obhajilo na praznik sv. Alojzija — kako bi utegnil!

Toda v istini se ji je izogibal. Samo mimogrede sta se včasih pozdravila na šolskem hodniku ali na konferenci, se nasmehnila in okrenila oči drugam. Njega je bolelo srce. Vendar je bil srečen, da je našel v sebi moč, premagati sebe in njo. Sedel je kraj gozda na mali višini, zakrit z vrsto smrek in razmišljal. Sem je zahajal zdaj po ovinkih na izprehod, boječ se, da bi ne srečal Olge z Vidko.

Mračilo se je. Rožanec si je naslonil glavo na roko. Nedaleč se je zasmejalo dekle kakor grlica. Rožanec je posluhnil, sklonil glavo za drevo in čakal. Koraki po cesti spodaj so se že slišali. Mimo sta stopala v mraku moški in ženska. On jo je držal okoli ramen, ona njega okoli pasu; tiščala sta se, da sta bila v mraku videti ena sama oseba. Polglasno sta govorila, strnila glavi in se poljubljala.

Polagoma sta izginjala v temi, vračajoč se v mesto.

»Kako sta srečna! Jaz pa ne smem biti nikoli tako srečen,« je govoril Rožanec sam v sebi. »Ženski, ki jo ljubim, moram z vso zgovorno silo prigovarjati, naj gre prostovoljno v zakon z neljubljenim možem. To prigovarjanje se mi mora zdeti duhovniku častno! In prijatelju mešetarim ljubljenko! Na, tu jo imaš, vzemi jo in imej jo namesto mene!«

Strmeč je dvignil glavo. Tema je izginila, na vzhodu je žarelo — še trenotek in nad obzorjem je vzplaval polni mesec. Tiho je visela na ogromnem svodu prirode večna svetiljka ter razlivala tajinstveno svetlobo po pokrajini. In daleč po gozdu se je dvignil šum, prihajal bližje, se okrepil, naraščal ter zamajal vrhove in veje, a zbežal dalje kakor vzdih — —

Pokorno je sklonil kaplan glavo k zemlji. Čemu te misli? Končano je! Samo ne misliti več, samo ne misliti več! Zavezal se je, prisegel je. Zdaj je kakor prodanec, brez svoje lastne volje.

Kot polotrok, ne poznavajoč življenja, se je bil vdal poklicu z dolžnostmi, katerih dalekosežnosti ni niti slutil. Kolika krivica! In zaman je vsak upor. Torej le misliti ne več! Ne, ne misliti, le vdati, odreči se, resignirati — —

Potrt se je vračal v mesto in krenil preko mostu. Tu je zaslišal kričanje in beganje ljudi. V jasni mesečini je videl, da kažejo nekateri v reko, drugi tekajo po nabrežju, tretji se ukvarjajo z neokretnim čolnom, dva moška pa sta se pravkar pognala v vodo.

»Tamle plava! — Oj, izginila je! — njena roka, — glava!«

»Ah, ni je več!« so vpili gledalci križem.

»Kaj se je zgodilo?« je vprašal kaplan. »Neka gospodična je skočila v reko!«

»Katera?«

»Ne vemo. — Tamle z nabrežja se je strmoglavila v tolmun, kjer je najgloblja voda — vrtinec. Dolgo jo je vrtilo in požiralo, a spet metalo kvišku. Končno je telo odplavalo po reki. — Zaman je vsako reševanje. Gotovo je že mrtva!« so pripovedovali ljudje.

Rožanec je hitel po nabrežju in napeto zrl v vodo. Plavača sta se z naporom vseh sil poganjala po reki, da bi ujela utopljenko, toda valovi so jo odnašali hitreje, ker se pač ni branila več. Očividno je bila nezavestna, morda že mrtva.

Tedaj je priplavalo telo do skale, ki je štrlela iz reke. Nekdaj je stal tu mlin na reki; zadnji njegovi ostanki so še kazali prostor, kjer je pred leti ob visoki, nenadni povodnji poginil mlinar s hčerko deklico, ki mu je bila pravkar prinesla večerjo; povodenj je odnesla in požrla oba z mlinom vred. Le troje mlinskih kamnov še vedno leži v strugi in od temeljev se in ohranila naravna pečina. Ob tej pečini se je ustavilo utopljenkino telo; njena obleka se je menda ujela za skrito ostrino.

Plavača sta se z omagujočimi močmi pognala za pečino, iznova je odplavalo truplo, a že sta ga zgrabila. Eden je splezal na skalo in potegnil žensko k sebi. Zdaj je zlezel še drugi za njim.

Utrujena sta, težko se oddihujeta, sedata, počivata — a dvigata žensko telo, obračata, stresata. Zdaj vstajata, jo postavljata na glavo, poizkušata umetno dihanje dvigajoča njene roke. Zaman!

»Mrtva je — skoraj že mrzla!« zakriči eden izmed reševalcev. Učiteljica z dekliške šole!« zakriči drugi.

Rožanec se opoteče na nabrežju, kakor bi ga bil udaril kdo s kolom po temenu. Vrti se mu, zakrili z rokama in se ujame za ograjo.

»Olga, Olga je,« mu šumi po možganih. »Obupala je — izvršila svoj naklep, ki ga je gojila pred meseci — a zdaj sem jaz kriv njene smrti. Jaz, ki sem ji vžgal nesrečno novo ljubezen! Bog, kaj sem storil?«

Kakor blaznik je strmel k pečini, ob kateri se je zdaj ustavi rešilni čoln. Truplo so spuščali v čoln, reševalca sta plezala s pečine ter zlezla k veslačem. Čoln se je počasi proti toku reke vračal k mostu. Tam so bile stopnice, ondi izkrcajo utopljenko.

Radovedneži so tekli po obeh nabrežjih nazaj k mostu, da vidijo nesrečnico.	Le Rožanec se ni mogel premakniti, noge so se mu tresle, da je klecal s koleni in v čeljustih ga je držal krč, da je bil nem.

Polni mesec pa je razlival svojo bledorumeno svetlobo po reki, da je bila skupina na čolnu vprav fantastično razsvetljena. Hiše so v bledem žaru čudno bleščale. In ko so dvignili utopljenko z dna čolna, je zašumela voda, ki se je odtekala iz njene obleke. Prav takrat je priletel preko reke trop vran, črn in skrivnosten, se zadrl in izginil preko mesta tja proti gozdu.

»Kdo je? Katera učiteljica?« je vprašal nekdo.

»Tista mala črnka — zmerom se je smehljala in šalila,« je odgovoril nekdo od reke.

»Gospodična Manica?«

»Gospodična Kodrova.«

»Ali je mogoče? Motite se! Tujka je!«

Vse križem so vzklikali: »Prostor! Prostor! Gospod duhovnik — morda poslednje sv. olje.«

Rožanec je prodiral skozi množico, obstal ob začetku stopnic, strmel navzdol in težko sopel. In končno so jo prinesli navzgor. Rožanec se je odkril, pristopil k nji.

Bila je Manica Kodrova, mrtvaško bleda, brez diha, brez smehljaja, ki je v življenju ni ostavil nikoli.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Vse učiteljice so se zdaj spominjale, da je bila Manica zadnje čase silno potrta. Prej zgovorna, vesela, šaljiva, zadnje dni molčala, bleda in zamišljena.

Oblegale so Magdo:

»Kaj veš? Zakaj je bila tako potrta?«

Magda pa ni hotela ničesar vedeti.

»Niti ne slutim, zakaj. Povedala mi ni in jaz je nisem vpraševala. Ravnatelj Tribnik ji je bil vedno enako kavalirski. Res je, da je ostajal zadnje čase čestokrat v Ljubljani — menda postane ravnatelj neke nove banke — a avtomobil ji je ostal vsak dan na razpolago. Vozili sva se vsaj dvakrat na teden na daljne izprehode. Jaz sem seveda sedela zmerom pri šoferju; za steklom najmanje vleče ter se vidi najlepše cesta pred avtom — Manica je sedela zadaj sama in molčala.«

»Ali jo je nameraval Tribnik morda zapustiti? Govori se, da se shaja v Ljubljani z neko drugo. Morda jo je to pognalo v smrt? Ali se ni s Tribnikom prepirala? Včasih je imela rdeče oči; nrav od joka?« so vpraševale.

Magda se je zaničljivo zmrdnila.

»Manica je bila preveč pametna. Tribnik je povedal neštetokrat vsakomur, da se ne misli nikdar oženiti. Manica si torej ni delala nekakih iluzij glede Tribnika. Niti ljubosumna ni mogla biti: Tribnik ni nikoli skrival, da so mu všeč vse mlade in lepe ženske. Bil je do Manice vedno enako radodaren, ji kupoval kar si je le želela. Ne, ne, zaradi Tribnika ji ni bilo treba iti v vodo. Vzrok je moral biti drug.«

»Strašno je! Zelo se mi smili revica. Bog naj ji bo milostljiv!« je vzdihnila Janka Mehletova, najstarejša učiteljica.

»Da, samo sočutja je vredna. Pa si slišala, kako govore ljudje, ki se kažejo moraliste vsaj pri takih prilikah?« je vprašala Magda. »Kakršno življenje, taka smrt! Ničvrednica je bila, čeprav v svili in skunksu. Učiteljica, pa se je pečala s takim zloglasnim Don Juanom! A veste, zakaj se zgražajo? Zato, ker so ji bili prej in so ji še po smrti zavidni. Le zavist jih je delala in jih dela moralno ogorčene. Zakaj vse tiste čednostne dame, ki zdaj obsojajo nesrečnico, bi same prav rade jemale, od kogarkoli demantne prstane, svilo in boe. Samo v vodo bi ne skakale, nego glumile še nadalje čestite milostive.«

Vesela Manica pa je ležala sivobleda in trda na kameniti mizi v mrtvašnici. Otroci njenega razreda so ji nanosili toliko šopkov, vrtnic in lilij, da je gledal iz kupov cvetja le še njen obrazek.

Policija je preiskala njeno stanovanjsko sobico in našla nekaj pisem. Nato je odredila obdukcijo trupla. Za naslednje dopoldne je bil določen pogreb. Ogorčeni župnik je odredil, da naj se samomorilka pokoplje brez duhovniškega spremstva in šolsko upraviteljstvo je zato sklenilo, da se udeleži pogreba le mladina njenega bivšega razreda, a izmed učiteljstva samo, kdor hoče, sili pa naj se nikogar.

Zvečer pred pogrebom je prišel k »Črnemu volu« tudi Rožanec. Želel je zvedeti sodbo pokojničinih tovarišev in govoriti z okrajnim zdravnikom, kaj je dognala obdukcija.

Res so bili ondi že Drobnič, Knapič in Zelenič, dr. Meden še ni prišel.

»Naše mesto postaja torej vendarle zanimivo,« se je rogal Drobnič. »Za kanibalskim umorom zdaj romantičen samomor. Sleparskih špekulantov in tatvin pa je vsak dan več. Razvijamo se, hvala Bogu! Listi pišejo o nas, prinašajo slike: strela, naš sloves narašča!«

»Tragično, a?« se je obrnil Knapič h katehetu, ki je prisedel na konec mize. »Roman, a? Bil sem pri njegovem začetku, zvedel prvo poglavje takoj, ko je bilo napisano — gospodična Magda je izvrstna poročevalka! — In videl sem slučajno konec zadnjega poglavja. Čudno, a?«

In pripovedoval je, kako je bil priča začetku Maničinega razmerja s Tribnikom: »Interesantno, a?« — Ko se je snoči pravkar vračal po nabrežju v mesto, je zagledal v mraku jedva dvajset korakov pred seboj, kako je neka dama pritekla k reki in se strmoglavila vanjo. Skočil je in začel kričati na pomoč; potem so začeli ljudje vreti skup in neki delavci so hiteli k čolnu. »Strašno, a? — Videti nesrečo, toda ne moči pomagati — človek bi znorel, a?«

»Pa čemu je vendar skočila v vodo? Iz nesrečne ljubezni?« je vprašal Zelenič. »Taka sentimentalnost je anahronizem.«

»Zaradi celibata, ki je zapovedan samskim učiteljicam, kajpada,« je izjavil Drobnič.

»Ali kaj veste?« se je razveselil Knapič.

»Seveda vem!«

»Hahaha, zdaj pa brž pol litrčka!« je v veži kričal dr. Meden. »Dober večer! O, gospod katehet, končno zopet enkrat! Dela čez glavo, kajne? Tudi meni se ne godi drugače. Vsak teden nova obdukcija in kopa protokolov!«

Družbi je pokimal, katehetu pa podal roko.

»Želel sem zveneti, ali smatrate, da je bila nesrečnica normalne razsodnosti, ko je storila konec svojemu življenju,« je dejal Rožanec. »Ali je bila odgovorna za svoj korak?«

»Čemu vas zanima to?«

»Gospod župnik je mnenja, da bi prepovedal cerkveni pokop — —«

»A, zato! Ampak brez dvoma, gospodična v tistem trenotku ni bila razsodna ter je prav gotovo ne morem smatrati za odgovorno za blazni čin. Če hočete, vam izjavim to tudi pismeno. Nič čudnega ni, da se je siroti končno zmedlo. Njena pisma, ki jih je odprla policija, govore tudi taiku: — kar pa je dognala obdukcija, je razkrilo vse. A to je začasno še tajnost!«

»Da je niti nam ne zaupaš? Vraga, saj nismo babe!« je čeperil Drobnič. »Knapič, daj častno besedo, da boš molčal kot riba! Zelenič, mož beseda! In midva z gospodom katehetom, kajme: parole d'honneur.«

Vsi so glasno pritrdili, dr. Meden pa je dejal.

»Torej: Tribnik se je revice naveličal in ji izrazil na vsa usta; izgini, zdaj imam spet drugo! — Dekle pa se je vanj najresneje zaljubilo. Domišljala si je dolgo, da njemu brez nje ni mogoče živeti, ker ona sama brez njega ne bi mogla živeti. Prepričala pa se je, da nasprotno, Tribnik hoče brez nje spet z drugo prav veselo živeti. Vrhu tega je bila že tretji mesec noseča. Roditelji so ji pomrli, ko je bila še dete; dve stari teti, ki sta jo izšolali, sta fanatični moralistki, ki se jima ni upala povedati resnice; prijateljice, h kateri bi se zatekla, ni imela, sama je bila brez imetka. — Pretila ji je torej gola sramota, disciplinarna preiskava, morda izguba službe. V svoji obupanosti si je pač slikala položaj še črneje, kakor je bil. Tako se ji je zmedlo. Dva dni je tičala skoraj neprestano v cerkvi na kolenih in je doma le še jokala. Torej se ji je zbledelo in storila je konec.«

»Vidite, ugenil sem! Celibat jo je ubil!« je dejal Drobnič. »Ubil je že marsikoga in ga še ubije ...«

Družba je ugovarjala, vnela se je živahna debata, zdravnik je pritegoval Drobniču, naglašajoč, da noben normalen človek ne živi proti narurnim zakonom, le katehet je molčal. Tovarišev ni niti poslušal. Njegove misli so bile pri Olgi in Manici. Izpil je svojo četrtinko, se naglo poslovil in odšel. Njegov sklep je bil gotov.

Naslednjega jutra po črni maši, ki jo je čital za pokojnico, je odšel zajtrkovat v župnišče. Ko je prišel župnik, mu je dejal:

»Čemu odrekate, gospod župnik, krščanski pokop nesrečni učiteljici? Svoj čin je storila v nerazsodnosti. Dr. Meden vam da, če zahtevate, pismeno izjavo, da je v trenotku samomora ni bilo mogoče smatrati za razsodno.«

»Ah, prosim vas, nikar delati izjem! Gospodična učiteljica ali umazana delavka sta kot samomorilki katoliškega obreda nevredni in se ne smeta pokopati na posvečenem delu pokopališča.«

»Okrajni zdravnik je zaprisežena službena oseba in njegovi strokovni izjavi smo dolžni verjeti,« je dejal Rožanec.

»Idite mi s takimi službenimi osebami, kakršen je dr. Meden. Ne, jaz, ki verujem v Boga in strogo vršim božje in cerkvene zapovedi, jaz se ne morem, niti ne smem pokoriti izjavam in sodbam ljudi, ki so brez vere.«

Rožanec je v zadregi utihnil. Nikoli se ni še nikomur uprl, od otoških let je storil vse, kar so zahtevali drugi, višji, ne da bi bil vpraševal, je-li pametno ali nespametno, pravično ali krivično, kar velevajo in zahtevajo.

Te dni pa je toliko razmišljal in vsaka misel v njem se je upirala in zavračala tuje misli, a uveljavljala sebe, lastno sodbo, lastno voljo. Zato je dejal:

»Doslej sva se vedno razumela, gospod župnik, in hvaležen sem vam za vsak pouk. Izkušen, starejši mož ste, in meni, mlajšemu je dolžnost, poslušati vas. Moj predstojnik ste. Ali jaz nisem stroj brez inteligence in brez lastnih misli. Rekel bi torej: starejši mož mora biti zmerom hladnejši v sodbi, treznejši, mirnejši. Vi pa ste zdaj na moje začudenje strastnejši, nestrpnejši od mene, ki sem vendar še dosti mlad.«

»Ah, kaj! Cerkev in verski predpisi so za stare in mlade enako jasni. Veste, da imam prav in ugovora ni!« je dejal župnik, kroteč se, da ne izbruhne.

»Dobro, predpisi! Merodajno mora biti mnenje zdravnikovo; ako mi on potrdi, da je samomorilec storil svoj čin v blaznosti, ravnam po predpisih. — Sicer pa je glavno predpis Jezusa Kristusa, ki je učil, da je treba mrtvece pokopavati. In jaz jo pokopljem!«

»Vi bi si drznili to storiti? Kdo pa ukazuje tukaj: jaz ali vi?«

»Ne jaz, ne vi, nego Jezus Kristus. Edino njemu se pokorim. On naj jo sodi, ne mi! Ne zamerite, ne morem drugače. Poznal sem pokojnico s šole; lehkomiselno otročje, a dobro dekle je bila, vsak jo imel rad — verske dolžnosti je izpolnjevala vestno in redno. — Čemu bi nesrečnico, ki je bila za svoj greh dovolj kaznovana in je šla bolna v smrt, še pred grobom sramotili in izpostavljali ljudski krivični sodbi? Tovariša sva si bila na šoli. Vse mesto bo odobravalo moj korak, in celo nasprotniki bodo morali priznati, da smo katoliški duhovniki vendarle boljši, tolerantnejši, nego je naš sloves po krivdi nekaterih fanatikov.«

»Zelo mi je žal. Toda poslednjič vam rečem: samomorilka se pokoplje brez mojega in vašega spremstva. Ako ne slušate, nosite sami posledice!« je dejal župnik odločno.

Rožanec se je poklonil in brez besede odšel.

Ob devetih je bil pogreb.

Rožanec je prišel brez cerkvenika in brez spremstva. Sam je pred mrtvašnico opravil molitve, sam je korakal pred krsto in sam je blagoslovil krog in krsto.

Za krsto pa so stopali Olga Tratarjeva, in Janka Mehletova, dr. Meden, Drobnič, Zelenič in Knapič ter ves bivši razred pokojnice. Magde ni bilo; zbolela je, da bi se ne zamerila župniku.

Tisti dan je Rožanec obedoval sam. Le kuharici je rekel, da ga nekaj dni ne bo v župnišče na obed, ker ima z učiteljsko družbo pri »Črnem volu« važne pomenke pred zaključkom šolskega leta. Zvečer pa je po daljšem času zopet poiskal Olgo in Vidko ter odšel ž njima daleč na izprehod. Govorili so le o pokojnici, o Vidovem dnevu in o Olginem odpotovanju. Šele pred Olginim stanovanjem je Rožanec omenil:

»Jutri pridem pote, da pojdeva na obed k »Volu«. Še teh par dni želim namreč prebiti v tvoji družbi kolikor mogoče.«

Nji so se zarosile oči, a delal se je, kakor da tega ni opazil in je urno odšel.

Tako je prihajal poslej vsak dan ponjo opoldne in zvečer. Prijeten, redkobeseden jima je bil pogovor. K sreči je blebetala Vidka tem zgovorneje. V oči si nista upala pogledati in si nista rekla nobene besede, ki bi izdala njune muke.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Ljubljanski napredni dnevnik je prinesel par dni nato iz Trstenika obširen dopis; zelo toplo je bila opisana pokojna učiteljica Manica Kodrova, »odlična narodna učiteljica, navdušena Jugoslovanka, simpatična hvaležnim učenkam in njih roditeljem. Vsak človek jo je imel rad. Bila je kakor solnčece, ki je razsvetlila in ogrela vsako družbo. — Priljubljena kakor malokatera, ostane njen spomin nepozabljen.«

In opisana je bila njena tragična smrt, ki jo je zakrivila, duševna obolelost, »ki je — kakor se je dognalo — menda dedična v njeni družini: njen stric je umrl v blaznici, njena mati se je sama usmrtila.«

Naposled pa je bil zgovorno pohvaljen gospod župnik, »ta vobče velespoštovani duhovnik stare korenine, ki je znan sovražnik vsakršnega celotstva in fanatizma, zato splošno priljubljen mož pri vseh strankah našega mesta. On je odredil, da se je vršil za nesrečnico dostojen pogreb. Prav nič se ni pomišljal v pristnem krščanskem sočutju, ter je ukrenil, da se je izvršilo vse po cerkvenem obredu, kar je ostavilo na naše mesto najboljši vtis. To je plemenito in modro ter dokazuje, da je med staro gardo naših župnikov še vedno nekaj celih in širokoobzirnih mož, pred katerimi mora vzklikniti celo najbolj dosleden svobodomislec: Klobuk doli! Vsa čast tudi gospodu katehetu Rožancu, ki je vodil pogrebni izprevod ter je nastopal v duhu vrlega svojega predstojnika. Še več takih duhovnikov! Potem dobi načelna borba glavnih naših političnih strank končno tisto kulturno Obliko, ki bo na čast slovenske domovine!«

Župnik, ki je v duhu sestavljal ovadbo na dekanat proti upornemu kaplanu, je bil presenečen. Kamorkoli je prišel, povsod so ga vpraševali, je-li čital prekrasen dopis ter so mu čestitali. Tako se že dolgo ni bralo o nobenem duhovniku. Vse mesto ga hvali, po deželi se govori o njem z velespoštovanjem. Prav gotovo mu je večina tovarišev zavidna, ker si je znal pridobiti celo odkrite politične nasprotnike.

Župnik ovadbe ni napisal ter je poročal dekanatu, da proti cerkvenemu pogrebu samomorilke ni mogel imeti po uradni izpovedi okrajnega zdravnika in temeljem dokazane hereditarne bolezni pokojničine nikakega pomisleka.

Nekoliko nerodno mu je bilo le, da je moral povabiti Rožanca zopet na skupni obed. Toda pomagal si je s tem, da je trdil, da ni bil te dni od razburjenja za nobeno družbo.

»Saj veste, da vas imam rad! Ampak k steni se tudi ne dam kar tako pritisniti,« mu je dejal. »Konfliktov ne maram. In krivice delati nočem nikomur. Morda bi se vse življenje kesal, ako bi se izkazalo, da ste imeli vi prav. Samo nikomur ne pravite, da sva se za trenutek sporekla.«

Rožanec je rad obljubil, da bo molčal, saj je bil starec vendar resnično dobra duša. Ostal bi bil rajši pri »Črnem volu« še nadalje. Toda zdelo se mu je spodobnejše, da ostane v župnikovi družbi.

Niti z besedico ni bil izdal nikomur razkola z župnikom ter je rekel učiteljem pri »Črnem volu«, da želi le za nekaj dni hrano zaradi svojega želodca izpremeniti, obenem pa hoče prebiti vsaj še par dni v družbi prijateljeve neveste, gospodične Tratarjeve.

Olga se je hotela takoj po zaključni šolski maši in razdelitvi izpričeval odpeljati k materi v Ljubljano. Kovčegi in potna košara so bili že polni ter pripravljeni, da jih odda na vlak. Novak je pisal Olgi pismo, polno sreče in priseg, da se ji niti za trenutek ne bo treba kesati svojega pristanka, da ji uredi življenje čisto po njeni volji in je v njeni svobodi ne bo nikdar niti najmanj omejeval. Že sedaj izjavlja svečano, da bo smatral njeno Ernico za svoje dete, ki ga, ako želi, pohčeri.

Rožancu pa se je zahvaljeval.

»Milan, saj niti ne slutiš, kaj si mi storil. Kakšna žena, kakšna tovarišica in prijateljica mi bo Olga! Njena visoka inteligenca, izobraženost, pa njena krasota! Ne moreš si misliti, kako sem srečen. Kakor dijak sem otroški, kakor pesnik sanjarim noči in dneve. Dela imam ogromno. Toda danes mesec dni bo vse v redu. Olga bo že tu z Ernico in materjo za stalno. Glede poroke ukrenem, da se izvrši po enkratnem cerkvenem oklicu. V nedeljo pojdem v Ljubljano na njen dom, da se o vsem dogovorim, natančno.«

»Zdaj Te le še prosim, dragi Milan, da poskrbiš, da naju boš lahko Ti poročil, ki si mi ustvaril srečo. Prosim Te torej, da si izgovoriš na dan najine poroke dopust.«

Rožancu je bilo pri srcu, da bi tulil. Kakor bi se Novak rogal njegovi bolesti; kakor bi oral po njegovem krvavečem srcu, je občutil Novakovo radost.

To je bilo preveč. Strpelo ga ni nikjer. Hitel je vsak čas v cerkev ter iskal utehe in pomirjenja v molitvi, toda občutil je v prazni cerkvi le strašno osamelost. Zavedal se je svoje srečnosti, toda kesanja ni bilo v njem.

Oglašal pa se je v njegovem srcu vedno in vedno samo en glas: »Norec, kaj si storil? Povej svetu resnico in začni živeti iznova, širše, višje in svetlejše življenje! Še je čas! Stopi pred Olgo in ji reči: Ne dam te. Moja si! Dovolj sem se mučil; v meni vreta energija in podjetnost. Poiščem si drugo službo — talentom in marljivosti so prav sedaj le naj stežaj odprte vse duri. Njega bom hvalil, ki mi je končno pokazal pot, ki sem jo izgrešil. — Pojdi, pojdi k Olgi! Pričakuje te. Samoo besedo reci in s teboj pojde do konca sveta.«

Tako se je mučil, begal iz cerkve v družbo, poslušal pogovore, a ničesar ni čul, strmel je predse in pil. Kakor bi vse gorelo po njem, ga je žgalo neprestano, a žeje ni mogel ugasiti. In pobegnil je, zgražajoč se sam nad seboj, v naravo, blodil je po gozdih, a ni videl in ni slišal ničesar ter čul vedno isti glas:

»Norec, Norec! Cerkev je bila mogočna brez tebe in ostane brez tebe — ti pa si en sam: živi, uživaj! Zdaj ali nikoli! Kar zdaj zamudiš, ne ujameš nikdar več. Ne domišljaj si, da se svet briga za usodo takega le ničnega kaplana, kakršen si. Stori kar hočeš, jutri niti pišče ne cmevkne več zaradi tega. Sam si svoje sreče ali propasti kovač; vse drugo na zemlji in na nebu je brez pomena.«

A Rožanec ni šel k Olgi in ne ukrenil ničesar.

Prisiljeno se smehljajoč je spremil Olgo z Vidko še poslednje pozno popoldne na izprehodu do Sračjega in nazaj. Vso pot sta se razgovarjala o rečeh, ki ju niso prav nič zanimale, samo da se je pomikala beseda za besedo, brez zvoka in odmeva v srcu.

Vidka se je radovala lepega izpričevala ter je pripovedovala o svojih součenkah, njih deklamacijah, prepevanju in telovadnih nastopih na dopoldanski vidovdanski slavnosti v telovadnici. Rožanec in Olga sta korakala vsak ob eni strani ceste ter se trudila, da se ne ozreta in približata drug drugemu.

V obeh je kljuvalo: »Samo še nocoj je mogoče. — Zdajle ali nikdar! Le ena beseda — le ena kretnja je potrebna in — vse bo drugače ...«

In drgetaje sta čakala te besede in te kretnje, hrepenela in se bala — se klicala in svarila ...

Mesec je vstal izza gore ter zagrnil krajino v svojo bledo razsvetljavo. Že so se videli stolpi onstran reke; samo še zadnji klanec je bilo pustiti za seboj in mesto bi ležalo pod njima.

»Nikoli več, Olga,« si je mislil Rožanec. A rekel je: »Lepo vreme se obeta. Barometer se vztrajno dviga. Čelešnik se mi je s košnjo pohvalil. Le delavcev mu je premalo.«

»Okoli vratu bi ti padla, Milan!« si je mislila Olga. A dejala je: »Ali si opazil, koliko kosov se je zaplodilo? Zjutraj in zvečer pojo, da je krasota poslušati. Na vsakem vrtu jih je par — na skrajno točko slemena sedajo ter pojo dolge melodije s čudovito vztrajnostjo. Kosi so ptičji baritonisti. Se ti ne zdi?«

»Doktor Meden me je povabil na svoje lovišče. Morda se res začnem baviti s tem športom. Ne zaradi streljanja divjačine, a zaradi narave: botaniziral bi, opazoval živalstvo — naravoslovje sem posebno ljubil na gimnaziji,« je pripovedoval Rožanec in je opisoval vrlin svojih profesorjev. A mislil je: »Vedno bom moral misliti nate, Olga.«

»O, kresnica! In tamle še ena. In še tretja!« je vriskala Vidka in lovila muhe. »Kako bi bilo lepo, ako bi se tudi nam v temi svetile glave. Ali ne, gospodična?«

Nasmehnila se je, a molčala zopet v napetem drgetu. Na mostu jih je pričakovala Vidkina mati.

»Torej lahko noč! Jutri obedujem že zopet v župnišču. Do vlaka se pač ne vidiva. Na kolodvor pa pridem,« je dejal Rožanec, dvignil klobuk in odšel. »Zbogom Vidka! Zbogom gospa!« je zaklical, ne da bi se ozrl.

»Zbogom!« je dejala Olga, oklenila Vidki roko okoli vratu in jo stisnila k sebi. »Pojdiva hitro; tako hladno mi je postalo!« In skoraj tekli sta z Vidko domov ...

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Drugo jutro po maši je prejel Rožanec zavojček. V njem sta bila Olgina slika in njeno pismo. Olga je pisala:


»Zbogom, zbogom! Polnoč je minila, a tu sedim, mislim le na Te in Ti pišem tole svoje prvo in poslednje pismo. Konec je, za mano vse. Kar je na zemlji možno najlepšega, najslajšega, si vzbudil v meni.

Kot častnik mi je Janko Stepišnik tisočkrat sveto prisegel na sivo glavo svoje matere in na nedolžne oči moje Ernice, a prisego je vendarle prelomil. Ti si prisegel malone kot deček prisego, ki jo danes pač tudi sam spoznavaš za neveljavno, a je ne prelomiš. Moška prisega, prelomljena ali stanovitna, je vedno moja nesreča.

Zbogom, Milan! Niti roke mi nisi dal v slovo, nego si zbežal, kakor bi Te preganjale furije. Prav. Čuj le še mojo poslednjo prošnjo:


Ne hodi jutri na kolodvor! Naj Te ne vidim, ko se ozrem poslednjič po tem nesrečnem kraju, kjer sem preživela vse najlepše in najstrašnejše. In ne pridi na mojo poroko! Izgovori se Novaku kakorkoli. Ne pridi, ne izzovi me! In še to: Ne hodi na Goričane, dokler Te ne povabim sama. Kadar pa Te povabim, vedi, da Te pozdravi tujka!

Za spomin sprejmi mojo sliko. Naj Te spominja Tvojega največjega greha, ki ne najde odpuščenja ne na tem, ne na onem svetu: uboja lastne ljubezni! — Zbogom! 

Olga.«


Rožanec je drgetal, ko je čital to izpoved. Kri mu je razbijala po sencih. Trepetajočih prstov je dvignil fotografijo in se potopil v Olgine oči. Resnica, te oči so mu klicale: »Kaj si storil! Glej, ljubim te, vsa sem tvoja, ves si moj, a odklanjaš me in pošiljaš drugemu.«

Pograbil je pismo in sliko ter vse skupaj stlačil v žep. V sobi ga ni strpelo. A kam naj beži? V cerkev? Kar je svetoval blodni Jamnici, mora storiti sam. Pri Bogu je pomoč. Ako je ne najde pri njem, je ni nikjer.

In zgrudil se je pred oltarjem in skušal moliti. Zaman! »Meni vse to nič mar!« mu je zvenelo po ušesih. In oglašalo se je v njem vedno močneje:

»O, Bog, vse je Tvoja volja, vse Tvoje stvarstvo. Po Tvoji neskončni modrosti si me stori takega, kakršen sem. Saj sem živel, delal in učil, kakor mi je dolžnost kot Tvojega služabnika. In vendar je bila Tvoja volja, da sem jo srečal. Zatajujoč svojo ljubezen, zatajujem Tebe, večna Ljubezen! Tako mi pravi moj razum, odsevček Tvojega. — Ali se motim? O, daj mi znak, da storim, kar moram po Tvoji sveti volji!«

A zgodilo se ni nič, in kakor pijan je taval Rožanec iz cerkve na svoj dom.

Pritekel je cerkvenik in prosil, naj se gospod kaplan takoj odpravi, izprevidet ženo, ki umira. Ko ga je možiček pogledal, se je začudil. »Mar ste bolni, gospod? — Tako bledi, prepadeni ste. — Gospodu župniku porečem, da ne morete iti.«

Rožanec je zmajal z glavo, si segel z dlanmi preko obraza in dejal: »Nič mi ni. Le idiva!«

Našla sta pojemajočo delavsko ženo, jedva osemindvajsetletno, a že mater osmero živih otrok. Kakor vosek rumene roke so ji mrzlično brodile po odeji, oči pa gorele v silnem strahu. Hitro je prisedel, jo blagoslovil in jo pozval, naj se izpove, tolažeč jo, naj zaupa v božje usmiljenje, ki je neizmerno za vsakega skesanega grešnika. Poznal jo je: šele pred dobrim tednom je v soboto zvečer klečala v njegovi izpovednici mlada, zdrava. Odkod naenkrat tak propad telesa?

Jedva je šepetala: »Kesam se — odpraviti sem si dala telesni plod ...«

»Zakaj, za božjo voljo?«

»Iz ljubezni do moža in do otrok. — Kakšna revščina! Osem otrok. Mož se muči kakor živina, a vse zaman. — Hotela sem rešiti sebe in njega novih stroškov. — Kesam se, Bog mi odpusti ...«

Šepetaje je umolknila, nerazločno momljala — bližala se je borba s smrtjo!

»Absolvo te!« je blagoslovil nesrečnico, ji podal poslednje olje, molil in odšel klicat domače. Mož je omahnil v bedno sobico, otroci so večaje zajokali. — Rožanec je bežal — vik in krik je donel za njim.

Usoda! Ena izmed mnogih! In vendar: mati bi morala postati devetič, a iz ljubezni je postala zločinka, iz ljubezni in skrbi za otroke in moža se je žrtvovala, izkrvavela. — Strašno! Iz prevelike ljubezni! Ljubezen, najlepše v naravi, je prinesla pogubo tudi njej: ljubezen plodna, zato uničujoča zanjo, za moža in vso rodbino.

Razrušen je hitel dalje k župniku. Ta pa je vedel že več kakor on: »Žagarica ima na vesti novo žrtev! Zdaj jo ovadim, podlo morilko! Obesijo naj satana! A to žensko, ki se je sama izobčila iz katoliške cerkve ter je umrla v grehih, bi morali pokopati ko mrhovino za pokopališkim, zidom.«

»Ne, ne, — izpovedala se je, skesala. — Dal sem ji odvezo, gospod župnik!« je dejal Rožanec in omahnil v stol, strmeč v tla predse.

»Prav. — A kaj vam je? Mar vas je tako pretreslo? In sploh: shujšali ste. — Čisto ste izpremenjeni! — Ali vas kaj muči? Ne tajite! Kaj se vam je zgodilo?« je silil župnik.

»Ne vprašujte, gospod župnik! Trpim — ne tajim. A ne telesno — —«

»Torej duševno. Zakaj? — Morda zaradi poklica?«

»Tudi. Poklic je zvalil name breme, pod katerim omahujem ...« je vzdihnil kaplan.

»Vztrajajte in zmagate! Zdaj je težko. V krizi ste. Poznam to stanje, sam sem ga stežka preboril. Ah, verujte težko je vsem našim tovarišem. Tem večje je naše zasluženje, tem večja naša moč. — Ko se postarate, ne bo borba nič več tako težka ...«

»Srce se mi trga — —«

»Da, saj to je prav: naj se raztrga! Tembolj goreče bo potem za višje namene Kristove cerkve.«

»Bog je ustvaril ženo — vdihnil je človeku ljubezen — ustanovil je sveti zakon — —«

»Res, a Bog ima tudi moč in pravico, da zahteva žrtve!«

»Nemogočega Bog ne zahteva.«

»Bog je zahteval od Abrahama, da mu žrtvuje sina Izaka, od Jefte, da mu žrtvuje hčerko. — Dal je lastnega sina Jezusa Krista pribiti na križ. — Naša žrtev je malenkostna v primeri s temi, prijatelj. Čitajte dekretalije! Praesentibus consulentibus et consentientibus se nam je določil celibat. Zelo modro! Učenjaki, strokovnjaki, sveti možje so sklenili, mi smo prisegli in moramo držati. — Le prebirajte dekretalije; cele zaklade modrosti najdete v njih ter se pomirite ter se utrdite!« je govoril župnik in stopal po sobi iz kota v kot.

Tedaj se je oglasil mavček. Kuharica je prišla in povedala: »Umrla je.«

»Bog ji bo milostiv,« je dejal kaplan.

In kuharica je povedala, da je večerja gotova.

Malo je zaužil Rožanec. A tem več je pil. Ko je izpraznil steklenico, je zaprosil, naj mu dajo še drugo. Niso mu odrekli.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Ob pol šestih zvečer je odhajal vlak. Rožanec je odšel z doma že ob pol štirih. Doma ni mogel ostati več. Hotel je oditi čimdalje iz mesta, da bi ne slišal lokomotive, ki odpelje Olgo v Ljubljano.

Bil je veder dan in solnce je pripekalo, da je kmalu slekel suknjo, skinil klobuk in hitel po cestah med polji in logi, držeč se kolikor mogoče oddaljeno od vasi. Uznojil se je, povsod so stala žita v visokem klasju in trava preko pasu. A nikjer človeka. Urno se je stekel in skočil v vodo. Potem si je poiskal prostor, obrasel z mahom in mehko travo, ter se solnčil. In iznova je plaval in se solnčil. Pa ga je zgrabilo hrepenenje, da je zastokal.

Oblekel se je in tekel dalje skozi gozd. Soparno je postalo; lotila se ga je huda žeja. Rad bi bil pil vodo, a reka je valila motne ilovnate valove, studenca pa ni zagledal nikjer. Da bi se pojavil vsaj kak kmečki vodnjak!

Krenil je onstran in dospel kmalu do velike vasi. Spoznal jo je: bilo je Sračje. In stal je pred ugledno gostilno, h kateri so izletali meščanje ob nedeljah in praznikih. Izvrstno vino se je točilo ondi in za prigrizek ni bil oštir nikoli v zadregi.

Rožanec je stopil v hišo. Nasproti mu je z dvorišča prišla dekla, mlada rdečelična. Preko lehti je imela zavihane rokave, do kolen izpodrecano krilo, a noge bose. Sama je bila doma, in je prala na dvorišču. Otirala si je roke ob predpasnik, se v zadregi smehljala, da so se ji bleščale temne oči in beli zobje ter so se ji delale jamice na obeh licih.

Naglo se je okrenil v sobo in prosil, naj mu prinese najboljšega vina. Neznan drget je začutil in sesedel se je v kot pod zaprašene jaslice.

Ko mu je prinesla steklenico in kozarec, je pobrisala še enkrat že itak čisto mizo. Pri tem se je nagnila in Rožanec je zagledal belino njenih prsi. V dušku je izpraznil čašo.

»Živa izkušnjava, Bog mi pomagaj!« si je mislil. A takoj se je pokaral: »Samo moja domišljija je grda — dekle se ne zaveda ničesar zlega. Naravno je, da se v taki vročini ne more delati drugače oblečena. — Lepa, zdrava ženska!« Na glas pa je vprašal: »In kaj bi lahko jedel?«

»Oh, prav ničesar nimamo danes. — Včeraj smo prodali vse, a šele jutri se pelje gospodar v mesto, da kaj nakupi. — Morda sira in kruha? Ni svež ...«

»Dajte, prosim!«

Prinesla mu je kosec rženega kruha in sira. Poskušal ga je jesti, a ni mu teknil. Steklenica pa je bila že prazna in dekle je postavilo predenj še drugo. Nato je sedlo na klop ob peči, prav njemu nasproti, a govoriti se ni upalo.

»Vroče?« je vprašal.

»Meni ne. A vam, gospod, je?«

Kaj bi še dejal? Nič mu ni prišlo na misel. Vse, kar bi ji mogel reči, je neumno in odveč. Dejal bi ji lahko: »Kakor roža si, bujna, krasna! Zdravje, življenje, kipi iz tebe, in glej, tudi jaz sem mlad, kipeč, zdrav!«

Toda rekel je: »Izvrstno vino imate!«

»Vsi pravijo tako. — Z Gadove peči je, a močno.«

»Močno? Pa me le ne vrže! Hahaha! Daj ga še pol litra.« Poskočila je, iztegnila roko, njemu pa se je sama oklenila desnica dekliškega pasu in jo potegnila k sebi. Omahnila je k njemu, da je malone padla.

»O, gospod, kako ste poredni!« je jeknila in se uprla z roko ob njegovo ramo, kakor bi ga odrivala: »Kaj pa ste?«

»Mar me ne poznaš?« se je začudil.

»Ne. Domač niste. Morda iz Ljubljane?«

A že ga je obšla groza. »Pijan sem. Kaj vendar počnem?«

Skoraj osorno jo je odrinil in ukazal:

»Torej še pol litra!«

Hitro se je vernila in prisedla k njemu. Vročina je puhtela iz nje.

»Lepa si. Ali imaš fanta?« je vprašal.

»Kaj sem vas jaz vprašala, ali imate dekleta?« se je posmejala, ga pogledala izpod nagnjenega čela, si položila sklenjeni dlani med koleni in ninala meči.

»Nimam ga,« je skoro zarohnel Rožanec, se zasukal k nji, jo zgrabil za roko ter vprašal strastno.

»Ali bi hotela biti ti moja? Všeč si mi. Povej; ali bi hotela? Čeprav ne veš, kdo sem? — A kako ti je ime?«

»Ana — A vam?«

»Meni? — Milan.«

»Milan? Lepo ime!«

»Torej odgovori! Ali bi hotela biti moja?«

Pogledal ji je v oči.

»Ah, saj se samo norčujete iz mene.«

Rožanec jo je izpustil, natočil kozarec in ga postavil pred njo: »Na, pij! Na zdravje Anice in Milana! Pij! Vse! — Tako. — Zdaj pijem jaz!« Natočil si je polno čašo. »Pijem na ljubezen in srečo, ki bi jo lahko uživala Anica in Milan. Nikoli se še nisva videla, a sva že prijatelja. Zakaj oba sva mlada in lepa hahaha. — Ali sem mar jaz grd?«

»O, ne! Samo — samo veseli se mi ne zdite. Vaše oči so žalostne. — Zakaj?«

»Zato ker ne smem nikoli imeti nobenega dekleta — ker niti Anica, niti Olga, niti Minka, niti Tinka ne sme biti moja,« je zakričal Rožanec bridko.

»Pa zakaj ne?« se je odmaknilo dekle strmeč. Ali ni blazen ta lepi, mladi mož? Njegovo visoko čelo, njegovi kodri, njegov ponosni obraz, visoka, vitka rast v elegantni civilni opravi modnega meščana; vse je bilo tako simpatično. In vendar je bolan?

On pa je izpraznil čašo, si nalil poslednjo, jo dvignil in kričal: »Pijem na žalost svoje duše, na razočaranje tvojega srca, Anica, ti lepo dekle — pijem, pijem, pijem!«

Izpil je do dna. Na mizo je vrgel par bankovcev, pograbil suknjo in klobuk ter hitel iz gostilne. Ni se ozrl. Zato ni videl dvoje solznih oči, ki so strmele za njim.

Kolovratil je proti domu. Pijan je bil, vendar se je zavedal toliko, da je iskal stranske steze v senci dreves ob poti. Včasih se je steza vzpenjala, včasih je padala, on pa se je opotekal po nji ter momljal, se grabil za glavo in dvigal pest. — Dasi so se mu zapletale noge, je mislil jasno. Kadarkoli je zagledal človeka ali voz, ki se je bližal od spredaj, ali od zadaj, je krenil za grm ali široko deblo, stal skrit in čakal, da je človek ali voz izginil dalje pred njim ali za njim. — Zoblačilo se je in mračilo. Že je bil blizu mesta, ko je začul razbijanje avtomobilnega motorja. Posluhnil je, vlekel na ušesa in dejal. »Tribnikov avto!« Stopil je za grm.

Kmalu je bil avtomobil bliže in bliže. Razločil je dve osebi: šoferja in gosposko žensko tik njega.

»Zdaj se vozarita sama. Tribnik je pač spet pri harfenistki, a uboga Manica v zemlji!« je razmišljal Rožanec. Kmalu je dospel do Zabrežja. Pravkar je udarila ura na podružničnem stolpu pol. Pol šestih! Takoj nato je udarilo še na dveh stolpih v mestu. Pol šestih! Oziral se je, po dolini. Tam je kolodvor!

»Zdajle se odpelje!« mu je šinilo skozi možgane in že je zažvižgala spodaj lokomotiva — še trenotek — vlak je zaropotal in zabobnel — dolga vrsta črnih vozov se je pomikala naglo onstran reke ...

»Olga, Olga!« mu je zakričala duša. Iztegnil se je, zrl napeto za vlakom, zamahoval z desnico. »Zbogom! Nikoli nikoli več!«

Tedaj je zablisknilo in skoraj hkrati zagrmelo, da se je zdrznil. Silen piš se je zaletel v drevje ter valovil z njim; s ceste so se dvignili oblaki prahu in listja. In zablisknilo, treščilo in zagrmelo je iznova.

Pospešil je korake. Že so začele padati debele kaplje. Zavedal se je, da postane smešen, ako ga ujame ploha; mogoče pa bi bilo, da celo pade, ako poskusi uteči nevihti.

Stiskal se je k hišam, da bi se vsaj od strani ubranil vedno gosteje padajočemu dežju, toda bliski so bili zmerom bolj zaslepljajoči in grmenje nizko kakor nad glavo. Končno se je usula ploha. Rožanec se je ozrl, zagledal znano vežo in planil vanjo. Nasproti mu je stopila Jamnica.

»Izvolite, gospod, v mojo sobo. — Taka nevihta! Saj je človeka kar groza. — In čisto sama sem doma. Meta je z otrokoma z doma — Vsi posli so na delu. Odkod pa? — Strašno sem vesela! Joj, pa premočeni ste!«

Privedla ga je v sobo. Omahnil je na stol. Bilo je skoraj tema. Rožanec je hotel pravkar reči, naj prižge svetiljko, ko je gadovit blisk zagorel v temi. Udarilo je čisto v bližini. Za trenutek je zagledal tikoma pred seboj Jamničin pobledeli obraz in beloto njenih ramen v globoko izrezani bluzi; hkratu je začutil, kako se ga je oklenila. Zunaj se je ulila nova ploha, da je stala pred okni prava vodena stena.

Na uho mu je udarjal njen nerazumljivi šepet, njena rama se je dotikala njegovih lic, začutil je drgetajoče telo.

Branil se je, se umikal, dvignil roko, hoteč se osvoboditi njenega objema. Ko pa je začutil na ustnih vroča, mokra usta, je planil. »Ne, nesrečnica, ne!« — Bog mi pomagaj!« je zaječal in bežal iz sobe. Z naporom vseh sil se je lovil ob držaju stopnic ter bežal pred izkušnjavo.

Lilo je v slapovih, med debelimi gostimi kapljami so padala ledena zrna in v daljavi je rohnel grom.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

V nedeljo ob enajstih je pozvonilo pri Tratarjevih v Ljubljani. Bil je Ivan Novak. Imel je obe roki polni in niti odkriti se ni mogel, ko mu je prišla odpret sama Olgina mati. Za krilo se je držala dveletna Ernica in plaho zrla neznanega gospoda. Novak se je klanjal:

»Dobro jutro, gospa. Pa menda nisem prezgoden? Eh, potrpite, prosim, z menoj; čakati nisem mogel več. — Že od šestih se potikam po mestu. Ali bi bili tako prijazni — samo da se iznebim klobuka.«

Izročil je gospe velikanski šopek belordečih in belih vrtnic, lepo zavitih v svilnat papir. Hitro je obesil klobuk in se sklonil k Ernici: »Mar več ne poznaš strica? Jaz sem vendar tvoj »tlic, tlic«, a ti si moja Ernica. — Ne?«

Prijel jo je za ročico in šel za smehljajočo se gospo. Pod pazduho je nosil veliko škatlo. »Ajdi, ajdi, Ernica! Da vidiš, kaj ti prinesel stric!«

Brez okolišev je sedel za mizo, razvezal ovojni papir ter jemal iz škatle:

»Ernica, glej, tole je tvoja čeča. Kaj ni strašansko lepa? Zlasti laščki, velike modre očke — vidiš, zdajle spančka — a zdajle zopet gleda — takole dviga ročice, takole giba nožice. — Tako čiča, a takole ajčka, tututu! Imenitna punčka! Celo jokati zna. Glej, tako pritisneš, pa pravi: a! a! Ernica ji bo dobra mamica, kaj ne? — In tule je za punčko še ena oblekca, predpasniček, pa klobuček, in plašček, da ji ne bo mraz. — Vse je tvoje, srček!«

Ernici sta se od radosti svetili očki in strmeč je zrla zdaj gospoda, zdaj staro mamo, zdaj krasote, razgrnjene pred njo.

Novak pa se je že okrenil h gospe: »Gospodična Olga vam je pač povedala vse. Presrečen sem! Od študentskih let sem gojil le to željo; končno se mi izpolni. Ali soglašate gospa?«

Gospa pa je iztegnila desnico ter vzdihnila: »Kako ste dobri! Po vseh nesrečah ...«

»Pustite! Vsi ljudje smo šolarji. Vsaka šola mnogo velja kajpada. Glavno je, da se človek česa nauči.«

»Res. Njena šola pa je bila predraga. A zdaj lahko Boga hvali, da je obrnil vse tako lepo. Vedno sem vas visoko cenila, gospod Novak. Še ko ste bili na gimnaziji, sem večkrat rekla Olgi. Novak je poštenjak zlatega srca.«

»No, no, pretiravali ste. Videli ste pač, da imam resno rad gospodično Olgo. A zdaj ne bomo prav nič več odlagali. Ako vam je prav: jutri in pojutrišnjem obredemo Ljubljano, da naročimo in nakupimo za nevesto potrebni bališ. Seznam sta pač že sestavili? Naročil sem ga gospodični Olgi. Pri meni gre vse urno in brez dolgega kolebanja.«

»Pripravila si je tekom zadnjih let že sama marsikaj. — Tudi jaz sem štedila.«

»Nič, nič! Vse to je zdaj moja stvar. Ne zamerite! Tudi k šiviljam pojdeta. — Vse mora biti prvovrstno. S svojo ženo se hočem postaviti. In po poroki se odpeljeva v svet ter še tam najdeva tega in onega.«

Teda so se odprle dveri v drugo sobo in prišla je Olga. Bleda je bila, oči si je pravkar izmila z mrzlo vodo, da bi prikrila solze ter se je smehljala.

Novak je skočil k nji in ji prisrčno stisnil desnico.

»Z gospo mamo sva se že dogovorila — z Ernico sva že prijatelja — zdaj moram samo še vam ponoviti, kar vam je povedal že moj prijatelj. Presrečen sem!«

Sklonila je glavo in iznova so se ji usule solze. Novak pa jo je z desnico objel okoli rame in ji z levico dvignil obraz.

»Ne jokati. Pozabite vse in zrite le v bodočnost! Verjemite in zaupajte! Preprost človek sem, a prav nič se ne bojim: pridobim vas in vaše srce, ker sem tudi iz ljubezni do vas dober človek in vam bom dober mož.«

Gospa je odšla, da postreže snubcu s čajem in likerjem. Olga in Novak pa sta sedla na staromodno črno usnjato zofo z neštevilnimi belimi gambi ob vseh robovih. Novak jo je držal za roko in jo je včasih molče poljubil. A tudi Ernica je hotela sodelovati; vrinila se je med nju s svojo punčko, ji polagala okoli ramen plašček in na glavo klobuček ter je vpraševala zdaj Olgo, zdaj Novaka:

»Lepa? Nič mraz? Šla pa-pa? Punčka tuuu ...«

Novak je ovil roki okoli obeh ter govoril:

»Kaj je lepšega nego imeti dvoje takihle src ter delati, delati zanju? — Olga, moja skrb bo, da vam ne bo niti za hipec žal, da ste pokopali preteklost. — Hočem, da boste popolnoma srečni in celo tako domišljav sem, da hočem doseči trenutek, ko porečete: ponosna sem na svojega moža!«

Bridko se je nasmehnila in prikimala:

»Vaša plemenitost me napolnjuje s ponosom že sedaj.«

»Nič plemenitosti ni v meni, le ljubezen, neizmerna ljubezen. Olga,« je dejal Novak. »Ah, recite mi — samo to mi recite, da se ne kesate, da ste pretrgali s preteklostjo.«

»Prisegam. S studom sem pretrgala in niti misel se mi ne vrača več v preteklost!« je odgovorila skoraj strastno. »Samo v bodočnost hrepenim in le prosim vas: imejte potrpljenje z mano, prijatelj.«

»Olga, nevestice!« je vzkipel. »Daj mi svoj prstek, da te priklenem nase s temle!« In nateknil ji je zlat obroček na prstanec ter ji poljubil roko ...

»Meni tudi!« se je oglasila Ernica. Radostno se je zasmejal Novak, dvignil dete, ga pritiskal na prsi ter poljubljal na laščke, lice in čelo.

Tako se je Novak uvedel pri Tratarjevih. Vse, kar je rekel ali storil, je bilo preprosto, iskreno in prisrčno. Nikoli ni izgovoril imena Janka Stepišnika, nego se je bavil le z bodočnostjo. Po početni nervozni gostobesednosti se je umiril in niti izrazov svoje nežne ljubezni ni ponovil več. Takoj po obedu so se odpravi nakupovat.

Morda bi bil kdo slišal iz njegovih besed bahavost, ko je po trgovinah odklanjal vse, kar ni bilo zares najboljše in najlepše; toda njegova kritičnost je izvirala le iz ljubezni.

Gospa Tratarjeva je bila očarana. Uradniški udovi, ki vse življenje ni imela najpotrebnejšega, se je ob razkošju perila, oblek, obutev, posodja in vseh možnih toaletnih in gospodinjskih drobnjav, ki jih je Olga naročala, zdelo, da sanja. Novak se je ves čas vedel skromno in tiho, spoštujoč Olgin okus; le vedno iznova ji je pošepetal:

»Morda imajo še kaj lepšega, modnejšega. Naj le pokažejo več vzorcev. — Naroči dvoje garnitur. Vzemi dva ducata! Ali ti je res všeč? Premisli! Morebiti najdemo drugje kaj finejšega.«

In umaknil se je ženskama ter diskretno naročal poslovodjem ali blagajničarjem:

»Prosim, zavijte vse in pripravite račun. Kasneje se vrnem in plačam. Naročene reči pa mi pošljite na moj naslov na Goričane!«

Zvečer se je domenil z Olgo in materjo zaradi poroke in cerkvenih priglasil. Poroka naj bi se vršila na Goričanah, poročal naj bi Rožanec. Olgi za pričo naj bi bil stric, davčni nadupravitelj Tratar, njemu pa prijatelj sodnik iz K.

Olga je oklenila temno zardeli obraz, a molčala.

Tako je Novak odpotoval zadovoljen in srečen domov. Nič ga nista vznemirjali Olgina otožnost in malobesednost. Vse neveste so zamišljene; ako niso otroško lehkomiselne, si je razlagal. Olga seveda še trpi ob spominih. Kot plevel si jih ruje iz svoje duše, a za vsakim spominom ostaja rana, ki se mora šele zaceliti.

Svoji sreči pa je moral dati duška tudi s pismom, ki ga je pisal Rožancu:


»Vse je v redu; nakupljeno in naročeno. 1. avgusta popoldne naju poročiš v naši župni cerkvi sv. Martina. Sanjarim kakor mlad poet. Pred par meseci sem mislil nanjo kot na ideal. Te dni pa sem ta svoj ideal že držal za roko in sem čul njene besede, da se ji niti misel ne vrača več v preteklost, nego da hrepeni le po bodočnosti ob moji strani — —«


Rožanec ni čital dalje, nego je pismo zmečkal ter ga raztrgal na majcene koščke.

A tudi Novak je prejel tiste dni pismo, ki ga je takisto jezno zmečkal in raztrgal. Pisal mu ga je »neznan prijatelj«, ki želi najboljše.


»Gospod, ste mar ob pamet? Ali ne veste, v kakšno sramotno zvezo se podajate! Vaša takozvana nevesta je bila malone tri leta metresa znanega ljubljanskega tovarnarja Janka Stepišnika, je rodila ž njim otroka, ki bo zdaj okoli dve leti star. Toda vozarila se je tudi na sumljive izlete z zloglasnim bančnikom Tribnikom. Zadnje mesece pa se ni ganila iz družbe tukajšnjega lepega kaplana. Zlobneži dovtipkajo o »turškem praporu«, ki je prestal že več bitk. — Ni pač vse zlato, kar se sveti, in za najbolj nepristopno žensko kritiko slikovite lepote je včasih skrita brezdanja pokvarjenost in ostudnost. — Gospod, prepričajte se o resničnosti teh navedb in se izpametujte! Škoda bi vas bilo!«


Novak je bil pismouk in je dejal.

»Ženska pisava! Gotovo bivša Olgina tovarišica in morda celo »najboljša prijateljica«.« In resk! resk! so leteli papirčki po zraku.

Olga pa se je pomirjala. Imela je vsak dan toliko potov k šiviljam in trgovcem, da ni utegnila dosti misliti na Rožanca. Lotevala se je je topa resignacija. Venomer si je ponavljala z desnico in pripovedovala materi:

»Da. prekrasen vrt ima, poln sadnega drevja in gredic s cvetjem najrazličnejših vrst. — Velikanski čebelnjak. — In na holmu lopo z divnim razgledom! In verando kakor zračen salon. Pa da vidiš moji sobi s kopalnico: razkošje! Da — in vse gospodanstvo, konjarna, hlev za govejo živino, vzorno mama. Česa takega sploh še nisi videla!«

Ponoči pa se je včasih prebudila in tiho jokala.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Ljubljana v juliju!

Domačini je ne cenijo. Kakor zakonec s krasno ženo so, ki je otopel za njene krasote. Samo še ljubosumen zna biti nanje. Sicer pa ga dolgočasi.

Bujno zeleni holm, ki ga venča kakor krona stari grad, povsod parki in gozdi z bohotnim drevjem, cvetnimi gredicami, belimi poti in zbori pojočih ptičev, povsod slikovite ceste tu stare, skrivnostne, poetične, ondi nove, moderne, kričave s svojo poslovnostjo, a vse pestre in zanimive za tuje oko.

In ljubljansko solnce, ki sije toplo, vroče, a nikoli žgoče, s čisto italijansko temnomodrega neba. Prijeten hlad vlada zjutraj in na večer. Tu ni skoro nikoli zadušljive soparice, niti morilne pripeke, planinski vzduh veje preko mesta z veličastnih snežnikov in zelenih visokih gora, ki obdajajo Ljubljano kakor slikovit venec, da se ga ne nagleda tujec, ki ima odprto dušo za naravne lepote. Ljubljana v juliju je idilsko letovišče. Kdor jo zna uživati, si ne želi nikamor iz nje.

Olga jo je znala uživati.

Vsako leto iznova je po desetmesečni odsotnosti na počitnicah odkrivala lepote svoje Ljubljane. Rada je posedala v Lattermanovem drevoredu, solnčnem in polnem svežega zraka, utapljajoč se v zelenju, ki jo je obdajalo krog in krog; poiskala si je rada zatišje v gozdu, poslušala je kose, penice stržke in ščirkavce, zasledovala z očmi skočne veverice, opazovala metulje in čmrlje ter uživala dehtečo tišino sredi smrek in borovcev. In hodila je sama ali z materjo na Golovec, ki skriva v sebi tolikero slikovitih točk, razglednih prostorčkov, poživljajočega ozona, divjega cvetja in jagod, borovnic, malin, mrgolečih žuželk in spreletajočih se ptic pevk; hodila je na Francoske okope, tihe in tajnostne na Rožnik, ves solnčni in vedri.

S knjigo ali ročnim delom je posedala po klopeh, zrla po ljubljanskem polju, uživala heroično slikovitost snežnikov in idiličnost hribovja s cerkvicami na njih vrhovih ter sanjarila o bodočnosti. Ljubila je Ljubljano in bila uverjena, da je njena sreča zvezana le s tem prijaznim mestom.

Zdaj se je poslavljala od njega. Drugače je odločila usoda, v Goričanah se zaključi njenega življenja pot. Z Novakom. Z dlanjo si je zatisnila oči, toda slik bodočnosti ni mogla zakriti v svoji duši. In vedno znova se je vprašala: »Je-li to — to res mogoče?« Jaz da naj živim ž njim kot žena, čisto tako, kakor sem živela z Jankom?«

In domišljija ji je vrivala Novaka namesto Janka, ona pa je stresala glavo: »Ne! Ne!«</text>
      <sha1>chapsdb2jafm3f4bbeqlcn7a8pn1odi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207168</id>
      <parentid>207166</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T09:51:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Veronika Špringer</username>
        <id>8927</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="192160" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Olga
| normaliziran naslov = 
| avtor = Fran Govekar
| opombe = ''Roman''
| izdano = ''{{mp|delo|Glas naroda}}'' 48/262-290 in 49/1-...; {{mp|leto|1940}}
| vir = dLib {{fc|dlib|QI7YFTVG|s=5|262}}, {{fc|dlib|3JCVYUWL|s=5|263}}, {{fc|dlib|NXZJL3ER|s=5|264}}, {{fc|dlib|ZWIFF6IE|s=5|265}}, {{fc|dlib|ILRWMZAE|s=5|266}}, {{fc|dlib|LOC45GZQ|s=5|267}}, {{fc|dlib|ATGXL0TK|s=5|268}}, {{fc|dlib|UGNLGEMZ|s=5|269}}, {{fc|dlib|J1JHR7HU|s=5|270}}, {{fc|dlib|T5KBP4IA|s=5|271}}, {{fc|dlib|EYHRWC6M|s=5|272}}, {{fc|dlib|KXCUMZZ7|s=5|273}}, {{fc|dlib|CDPDTWFC|s=5|274}}, {{fc|dlib|0IGVXLP6|s=5|275}}, {{fc|dlib|WXPJ9MKM|s=5|276}}, {{fc|dlib|VYW4JWND|s=5|277}}, {{fc|dlib|UWRIBQCL|s=5|278}}, {{fc|dlib|4ZUWJ4QB|s=5|279}}, {{fc|dlib|GFG9SWW9|s=5|280}}, {{fc|dlib|CW6MVCGI|s=5|281}}, {{fc|dlib|7VL6INZP|s=5|282}}, {{fc|dlib|RZNF6QQR|s=5|283}}, {{fc|dlib|U12ENAG3|s=5|284}}, {{fc|dlib|FQMAMKKE|s=5|285}}, {{fc|dlib|SSK4UKKT|s=5|286}}, {{fc|dlib|2NBB9KJI|s=5|287}}, {{fc|dlib|NBX9IWWK|s=5|288}}, {{fc|dlib|RQNMT2S2|s=5|289}}, {{fc|dlib|3NIZJRZP|s=5|290}}, {{fc|dlib|IUGUPGMN|s=5|1}}, {{fc|dlib|0ZCX7PTQ|s=5|2}}, {{fc|dlib|QMUQBLPC|s=5|3}}, {{fc|dlib|FUVTNG7E|s=5|4}}, {{fc|dlib|7LDAJ5R5|s=5|5}}, {{fc|dlib|MZ8EMWCP|s=5|6}} ...
| dovoljenje = javna last
| obdelano = 
}}


»Torej: da ali ne?«

»Ne!«

»Ne? — Vrag te vzemi!«

»Prav žal. — Ampak tvoj kredit je izčrpan. Govoril sem trikrat z generalnim ravnateljem ...«

»Poznam branjevca, strahopetca!«

»Morda je. Ampak sam ni odločal; upravni svet je odklonil, dasi te je ravnatelj priporočal.«

»Kako je torej mogoče? Stara, ugledna tvrdka ...«

»Gotovo ... toda zaupne pozvedbe ...«

»Klevete. Zavistniki lažejo. Ljubi rojaki pač nikdar nikomur ničesar ne privoščijo. Preglejte sami moje knjige.«

»Pusti. Informacije so točne. Obremenjen si preko mere. Niti novih dveh strojev še ni plačal. In Ljubljanska kreditna banka. — Trgovska banka. — Kreditni zavod. — Pa dota tvoji gospodični sestri?«

»Kaj naj storim? — Preostaja mi le Amerika ali revolver.«

»Oženi se!«

»Nemogoče. Olga —!«

»Haha! Potem rajši kar precej revolver ... Ne, prijatelj, svetujem čisto resno: oženi se. Najdem ti bogato nevesto — šest, deset, morda petnajst milijonov ...«

»Kron ali dinarjev?«

»Dinarjev, strela! Hočeš?«

»Ne brij norosti. Kje bi vzel tako nevesto?«

»To je moja skrb. Povej samo, če hočeš.«

»Ali boš zahteval provizijo?«

»Brez provizije ne bo šlo. Nevesto že imam.«

»Ne budači! Kakšna pa je? Počasna stara babica?«

»Krasotica res ni, ampak mlada, elegantna dama ...«

»Idiotka!«

»Izomikana v prvovrstnem institutu ... govori francoski.«

»Nehaj! Kdo je tvoj monstrum?«

»Moja tajnost. Ako te ne zanima, nima smisla, da bi ti pravil. — Dober znanec sem njenemu očetu, občujem prijateljski z njenim bratom ...«

»Za teboj naj morda pobiram ...«

»Nikakor ne. Jaz se ne oženim nikoli. Ali vsaj še tako kmalu ne ... Pripovedujem ti vse le zato, da vidiš ...«

»Da imaš vpliv v njeni hiši. Da se ti mešetarjenje posreči?«

»Take je. Bržčas se mi posreči. Vidiš mojo roko? — Šest do petnajst milijonov ti ponuja. Ali mi daš 2 odstotka provizije? Daj roko: mož beseda! In napišeš mi pravilno obveznico ...«

»Ne dam! Mar so te najeli, da me loviš?«

»Tebe loviti? Hm. Sam veš, koliko si vreden. — Taka nevesta ne lovi ženinov, ki stoje pred bankrotom. Prijatelj sem ti ...«

»Pojdi, pojdi! Zaslužiti hočeš z menoj!«

»Tudi. A z drugim bi zaslužil morda še enkrat toliko, čeprav težje.«

»Čemu težje?«

»Ona si želi v Ljubljano.«

»Aha! Torej kmetiško teslo?«

»Ne, — rekel sem že: resnična dama! Hči velikega indnstrijca, torej iz tvojega miljeja. In povrhu rasa! Prijatelj, rasa! Nič lirike— sam plamen.«

»Agent! Zvodnik!«

»Zate. Pa kakor hočeš: povem, kolikor jo poznam, bi ti jo morda pridobil. Morda ... Potrudil so bom, da ti ugladim pot. Drugo storiš sam. Torej boš dal provizijo?«

»Če mi bo všeč, bom ...«

»Dal boš pa črno na belem, kajti kupčija je kupčija. Zaenkrat mi daj častno besedo.«

»Častna beseda. — Kdo jo torej?«

»Elza Kromarjeva ...«

»Ne poznam. — Odkod?«

»Iz Sel. — Ona te pozna. In všeč si ji. — Oče Gašpar ima ob Savi troje velikih žag na električni pogon, v Selih lesno trgovino — skladišča hlodov in desk so velikanska — troje velikih hiš gradič v Trsovem, konj okoli dvajset, goveje živine blizu petdeset, troje avtomobilov itd.«

Mladi tovarnar Stepišnik je letal po kontorju in si brodil s prsti po košatih laseh. Končno je obstal.

»Pa koliko je stara? Zakaj se ni že omožila? Kakšno preteklost ima, da ji je treba iskati moža na tak način?«

»Prav nobene preteklosti. Kaj pa misliš? Za njo ni vsak kdorsibodi. Odbila jih je že nekaj, ki so se ponujali. Trideset let še nima. Resna ženska. Življenje ji ni potekalo med izbiranjema toalet, ob klavirju, knjigah, žlahtnih rožicah ... Marljiva, energična ženska. Ljubi konje in pse, hodi na lov z bratom ali pa se vozi z avtom. Za zabavo priganja očetovo uradnike in delavce, dekle in hišne. Stroga gospodinja! Skratka: ako to vzame — in to bo moja briga — boš lahko žvižgal na vse banke in posojilnice ...«

»Torej, brata ima ...«

»Da, brat prevzame po očetu industrijo. Zato mora dekle končno iz hiše. Kromar si želi zeta, snahe, vnukov.«

Tovarnar Stepišnik je prisedel k prokuristu Tribniku, si natočil čašo in izpil. Zamišljen je vzel cigareto in jo počasi prižgal. Bolestno cinična poteza se mu je vezala okoli ust.

V kontorju je zavladala tišina. Narahlo je potrkalo in vstopila je gospodična. Črni kodri so ji obkrožali sveža lica. Imela je votlo rjave oči. Nekoliko polne prsi. Bila je zelo simpatično dekle.

»Ali smem prosti?« je dejala Stepišniku in položila na mizo tipkano pismo.

Tribnik se je delal, kakor da gleda delavca, ki je kidal sneg na tovarniškemu dvorišču, a zasledoval je vsako njeno kretnjo.

Stepišnik se je presedel za pisalno mizo in podpisoval, ona pa se je z bokom naklonila nanj, zroč nedolžno predse. Stepišnik jo je pogladil po hrbtu, in gospodična je odhitela.

»Brhko, zdravo dekle,« je dejal Tribnik.

»Grdih žensk sploh ne trpim okoli sebe,« je odgovoril tovarnar, vstal in začel iznova hoditi po kontorju. »Elza Kromparjeva — torej. — A Olga, Olga?«

»Odpoveš ji, kakor vsaki drugi, in stvar je v redu,« je rekel Tribnik. »Tudi jaz delam tako.«

»Ne. Olgo imam resnično rad.«

»Verjamem. Saj je lepa, da malo takih. Tudi jaz bi jo imel rad ...«

»Ne, z njo ni tako ... Olga ni dekle za zabavo. — Dobra, pametna, poštena. — Zares njo bi vzel za ženo — saj ne veš, kako mi je ...«

»Pa jo obdrži! Elzo in Olgo. Zakaj pa ne? Saj si mož za to! Haha! — Ah, čuj, kaj pa bi bilo, ako bi te pustila Olga?«

»Nikoli, a — prokleto — skoraj bi si želel tega ...«

»Pa si res čudak. Olga, Olga! Toda vest te ne peče, ako objemaš tole dekle in bržčas še vse ostale ...«

»Nobena ne šteje prav nič« je odgovoril Stepišnik malomarno. »A ona! Saj niti ne slutiš, kakšna je. — Ali vrag me vzemi s teboj vred. Ali resno misliš, tla bi bilo mogoče z Elzo Kromarjevo?«

»Čisto resno poizkusim. Jamčiti seveda ne morem. V nedeljo se peljem v Sela, v ponedeljek ti morda že lahko poročam. Potem se odpeljeva skupaj tja, da se seznaniš s starim in sinom. Velja?«

»Velja! A nikomur besede!«

»Ne besedo. Zdaj napiši obveznico.«

»A kako plačljivo?«

»Plačljivo pet mesecev po poroki ali v obrokih, toda vsaj v desetih letih z obrestmi, ki jih plačujejo posojilnice.«

Stepišnik je napisal.

»Še štampiljko!« je zahteval Tribnik.

»Evo, tudi to!«

In Tribnik je spravil obveznico v listnico, se poslovil in hitro odšel ...

Stepišnik pa si je naročil novo čašo do vrha, jo duškoma izpraznil in odprl dveri.

»Gospodična Marta, prosim za trenutek.«

V kontor je prihitela rdečelična črnolaska.

»Deklič sladki,« je dejal in jo potisnil nase, »na prodaj sem ... Povej, koliko sem vreden?«

»Na prodaj? Ah, da bi vas jaz mogla kupiti!« se je zasmejalo dekle in ga poljubilo.

»Pa koliko bi dala za me?«

»Milijon!«

»Tako malo?«

»Ah, sto tisoč, milijon milijonov, ako bi jih le imela!«

»Tako me imaš rada?«

»Tako — grozno! — nepopisno!«

»Dušica, dušica!« Poljubljal jo jo. »Vidiš, vesel bom, ako da zame z vso tovarno vred šest, deset, kvečjemu petnajst milijonov ... Sramotno sem cenen, ne?«

Tedaj se je Marta prestrašila.

»To ni šala? Mar vas ženijo?«

»Ne vem ... A če bi našli zame tako težko nevesto, bi se pač oženil. Moram se.«

»Oženiti! In potom bi mene odslovili?« Svetle rjave oči so zalile resnične solze. »O, Bog, kako bom nesrečna!«

»Nič se ti ne zgodi ... pri meni ostaneš in moja boš, zmerom samo moja.« Potegnil jo jo na zofo. »Pa nove svilene nogavice kupi, Martica,« je dejal, »ker tvoje krasne noge morajo priti vedno do veljave. In še vse kaj drugega ti bom kupil. Ampak, Martica, moja moraš biti. Samo moja!«

»Saj bom,« je rekla priliznjeno.

»V trenutku ko zvem, da me varaš, te ne poznam več, ter te odslovim. Zapomni si, Marta. Tako: še en poljub, — in zdaj pa odidi in molči! Kakor grob! Da, da, saj verjamem, da me imaš rada, sladka moja dušica!«

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Na šolskem pragu sta stali Olga in Manica, deklice pa so paroma prihajale na cesto, pozdravljale ter se razbegnile na vse strani.

»Zaboga, zopet me pričakuje Tribnik!« je pošepnila Olga. »Ostani z menoj!«

»Saj je lep in bogat ... Druge se trgajo zanj,« je odgovorila Manica začudena. »Meni je všeč!«

Preko ceste je hitel k njima gospodek dekliško gladkega obraza in porodno smehljajočih se oči.

»Milostljiva gospica, klanjam se!« — Pritegnil je Olgino roko k ustom in jo poljubil.

»Oh, saj nisem še tako stara!« se je branila.

»Vašo lepoto in mladost poljubljam ter se klanjam tako vzorni učiteljici!«

»Jojmene, cel plaz komplimentov!« se je šalila. »In nič bolj aktualnega mi nimate povedati? — Govorite mi rajši o današnjem kurzu ... o liri, franku, avstrijski kroni, ljubšo mi bo, dasi ne razumem o borzi prav ničesar!«

Šla je urno proti domu in se ozrla.

Tedaj je opazila, da je Manica izginila za vogalom.

»Ali vas zanima gramofon? Prejel sem pravkar nove plošče: opere, operete, modne plese. Krasno! Prosim, obiščite me! Ali mi pa dovolite, da pridem k vam? — Pošljem vam gramofon domov. Ali bolje je pri meni. — Pridite! — v mraku ... Nihče vas ne bo videl — preko parka za hišo — skozi zadnja hišna vrata. Imam tudi imenitnega šampanjca, muzicirala bova in prijetno pokramljala ... Ne bodite tak filister ...«

Olga je onemela. Korake je pospešila, da bi mu čim prej ušla. Kakšna predrznost! Ker je prokurist, ki z uspehom špekulira z ogromnimi vsotami, misli, da mu je vse dovoljeno. Niti na misel mu ni prišlo, da bi se mu učiteljica ne vdala, ako ji on le z mezincem pomigne. Gospod bančni ravnatelj, kakor ga nazivljajo lizuni, in lizunke, ta malik v Trsteniku! — Pa se je le varal. Niti besedice ni zinila. Zaman je tekel ž njo in ji govoril o velikem spoštovanju. Globoko užaljena je pribežala Olga do hiše, v kateri je stanovala in stekla po stopnicah v svojo sobo.

Ali je to mogoče? je razmišljala. S kakšno pravico ji je stavil tako ponudbo? Pa kar brez okolišev: »Prrdite — v mraku! Ne bodite tak filister! Saj ste vendar moderno dekle!«

Strašen človek! Vse je kipelo po nji. Začela je begati po mrzli sobi. Vsak čas jo kdo zasleduje, ogovarja, jo vabi — povsod zro nanjo moške oči z žaljivo pohoto ... Kamor pride: na ples, veselico, izlet, celo v šolo ... povsod mora poslušati vsiljiva laskanja, nedostojne ponudbe. — In danes tale modni mešetar kar naravnost. »Obiščite me!«

I, kajpak! Mar naj bi se pomišljal, ko mu je toliko drugih brez pomislekom na ponudbo?

Ah, Janku piše! V Trsteniku ji ni več obstanka. Življenje po prevratu se je poživinilo in mesto se ji zdi kakor Sodoma in Gomora. Vse plešo okoli zlatega teleta in na prodaj je vse: devištvo, zakonska zvestoba, načela, vest, čast, značaj. Vse se zdi ljudem dandanes smešno, zastarelo, otroško, filisirsko, kakor bi se govorilo o starih pravljicah. In pisala je Janku Stepišniku.

»Dragi, mili, dobri! Prisegel si mi, ne enkrat, nego stokrat, da me vzameš za ženo in daš svoji hčerki zakonskega očeta. Dovolj dolgo že čakam, zdaj ne morem več. Odloči se: ali za svojo mater ali zame in dete ...«

Ko je dopisala, je bila mirnejša. Zopet se je smehljala. Saj ni prav nič dvomila, da ji Janko odgovori po njeni želji. Kako bi mogel tudi drugače? Častnik je bil in še odlikovan povrh tega. Ponosna je nanj.

Vsa srečna je zasanjala o krasni bodočnosti, ko bosta mož in žena.

Oblekla se je, nesla pismo na pošto in odšla k »Črnemu volu« na obed.

Ko je dospelo Olgino pismo v Stepišnikovo pisarno, sta bila Stepišnik in Tribnik na Trsovem gosta Elze Kromarjeve.

Kakor čisto slučajno sta oba imela opravki v sosednjem mestu istega dne, in Tribnik je vzel Stepišnika na svoj avto; na povratku sta se vozila mimo gradiča, kjer je bila gospodična Elza slučajno sama. Slabo uro sta se ustavila na Trsovem. Ko sta odhajala, ju je Elza povabila za prihodnji teden v Sela.

Olgino pismo je torej z ostalo korespondenco vred prejela Stepišnikova tajnica, gospodična Marta. Imela je pravico odpirati in čitati vsa šefova pisma.

Raztresen se je vrnil Stepišnik z izleta in kar nič se mu ni ljubilo, da bi se poglobil v došle dopise. Tako je le napol poslušal Martino poročilo o posameznim pismu. Končno mu je predložila tudi Olgino.

»To si prečrtajte!« je dejala. »Gospodična Olga je silno huda na gospoda ravnatelja Tribnika ...«

»Zakaj?« je vprašal raztreseno.

»Ker jo je povabil na šampanjca v svojo vilo.«

»Če ni hujšega ... Pa mu je dala košarico?«

»Niti odgovora vrednega ga ni smatrala.«

»Hahaha! Vedel sem ... Blamiral se je. Hahaha! Zelo se mu je moralo pokaditi ... Pa kaj želi Olga?«

»Da jo končno vzamete za ženo ... že zaradi otroka, in strašno vas ima rada, piše.«

Stepišnik je strmel predse in molčal. Marta se mu je naslonila na ramo ter ga gladila po košatih laseh, ki so se mu krotovičili nad čelom.

»Storite konec ž njo!« je rekla nato. »Olga je predobra za igračo ... in nesrečna je. — Peljite se k nji, nujno vas vabi ... povejte ji resnico!«

»Ah, Marta, ko bi ti vedela resnico. Pa že vsaj nisi ljubosumna na Olgo?«

»Ne, preveč sem pametna. Srečna bom, če me boste že vsaj nekoliko ljubili. Če ne, bo konec mojega življenja.«

»Ljubo moje dekletce!« je vzkipel Stepišnik ter jo stisnil k sebi. »Ničesar ne sme biti konec tudi nesrečna bova morala živeti. Tudi ti se omožiš ... celo doto ti dam, za kuma ti pojdem, a prijatelja si ostaneva zmerom ... do smrti.«

Vzel jo je na kolena in jo poljubljal. Hipoma jo je postavil na noge in vstal: »Pa piši Olgi torej, da se pripeljem k nji. A prihodnji teden še ne utegnem. Piši ji prav ljubeznivo. Pohvali jo — in piši ji, da pridem bržčas v nedeljo z jutranjim vlakom.«

Marta je vzela z drugimi dopisi tudi Olgino pismo ter sedla pred pisalni stroj ...

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Zimsko soboto popoldne. Nebo se je ubrisalo, skozi mrak so se že svetile redke zvezde. Kaplan Rožanec je dopisal prijatelju Novaku pismo. Zamišljen je odložil pero in zrl skozi okno na goli vrt.

Iz stolpa cerkve na holmeu za kaplanijo se je oglasil zvon. Kaplan se je prekrižal in sklonil glavo. Zdajci je posluhnil.

Od nekod je zadonel ženski krik. In še drugi in še tretji. Rožanec je stopil k oknu. Zdaj je začul poleg ženskega še dva moška glasova. Nato odmeve udarcev. »Zopet se pretepajo!« mu je šinilo skozi možgane in stekel je po stopnicah. Niti vežnih vrat ni zaprl za seboj ter je hitel preko vrta. Dverce na cesto so bile le prislonjene. Skočil je preko praga in se ozrl.

Na cesti sta se ruvala in bila s pestmi dva fanta. Kuštrasto mlado dekle se je zaganjalo med nju in kričalo. Toda fanta sta bila kakor dvoje naskakujočih se zveri: razmršenih las, raztrganih srajc in vsa povaljana po prahu, sta bila slepa in gluha za okolico. Zaman se je trudilo dekle. Odletelo je, se sesedlo v travi in kričalo:

»Kar pokoljita se! Bo že vsaj mir potem.«

Kakor da jima je navdihnila srečno misel, sta fanta odskočila in v rokah sta se jima zabliskala noža.

V tistem hipu se je pojavil izza ovinka kaplan.

»Kaj počneta?« je zaklical na vso moč. »Jur, Janez!«

Poznal ju je in tudi dekle; bila sta Žlogarjeva hlapca in Čelešnikova dekla Mici, posli sosedov.

»Ali se ne bojita božje sodbe? Z noži! Groza!«

Hlapca sta obstala in si otepala prah. Dekle pa je jezikalo, da ne mara ne enega ne drugega.

»Hajd domov, Mici,« je dejal kaplan. »Vidva pa na delo.«

Dekle je pobegnilo, fanta pa sta počasi krenila vsak na drugo plat. Takrat je prišel po cesti gospodar Čelešnik, pri katerem je služilo dekle. Kaplan mu je povedal, kar je pravkar doživel in Čelešnik se je popraskal za ušesi, in vzdihnil:

»Hudirjeva reč to, kadar začne kri vreti! Za vsakogar. A za te kanacije še posebno. Še napol smrkavca so ju vzeli k vojakom — in na vojni sta se naučila samo najslabšega. Dandanašnji posli, oh! Saj ni verjeti, kakšni so brez vere, vrez vesti — živali! Vse je podivjalo! Zapodil bi sodrgo, a ne najdem boljše. Vse sili v tovarno, k železnici, v Ljubljano. Izbire ni. Mladine sploh ni več spoznati. Pred vojno nas je še poslušala, danes je gluha za vse besede.«

Čelešnik se je razgovoril:

»Čudni časi! Starci smo otroški, a otroci so starci! Kar je bilo včasih grdo in prepovedano, je danes lepo in dobro. Narobe svet! Med kmeti in gospodi je izginil že skoraj vsak razloček. Novi duh je okužil najvišje, kakor najnižje; duh zapravljanja in naslajanja za vsako ceno, češ, samo enkrat se živi!«

»Da, divje izpremembe so nastale v življenju. Spolna strast je objela svet in pohlep po denarju je oslepil človeštvo. Naše pridige, oh ...«

»Da, poslušajo jih samo še starci in starke. Kam plovemo?«

»Za nas duhovnike je vedno težje ...«

»Tudi nam, očetom, materam, gospodarjem ni lahko.«

»A odnehati ne smemo. Čim težje je delo, tem večje bodo zasluge.«

Po teh besedah se je kaplan odpravil proti kaplaniji.

A za Čelešnikovim skednjem je stala dekla Mici in velik kmet, že postaren, na sencih sivih las, ali zdravo ogorel, rojen in zajeten.

»Pridi k meni, Mici!« ji jo govoril. »Nocoj, ali zjutraj, ali popoldne, kadar hočeš. Pridi, sam bom — žene ni doma. Čemu se otepaš z berači? Samo sramoto imaš, v jezike se daješ, a kaj dobiš zato? Jaz pa ti kupim karkoli si želiš. Zakaj jaz imam! Tukaj je!« Iz žepa je potegnil debelo denarnico, iztresel šop bankovcev in jih kazal dekletu: Na, na, vzemi si — enega, dva, tri — kolikor hočeš, samo pridi k meni, Mici.«

Poželjivo je gledala bankovce, saj toliko jih še ni videla tako blizu; po poti se je vrtela in z desnico majala svoje krilo. In smejala se je in je zmajevala z glavo:

»Ne, ne. Kaj vendar mislite, Petruz?«

On pa jo je brutalno zgrabil za roko. Kliknila je, da se je ustrašil, jo izpustil in se oziral naokoli; Mici je stekla preko Čelešnikovega vrta. Pred hišnimi vrati se je ustavila in se zasmejala kmetu nazaj. Nato pa izginila v veži.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

V nedeljo zjutraj je prejela Olga brzojav:

»Žal, zadržan. Morda prihodnjo nedeljo. Vse ti pove Tribnik. — Janko.«

Kakor črn oblak je padla težka slutnja na Olgino dušo. Pravkar še vsa radostno razburjena, da se danes domeni z Jankom, ki ji prinese vest, da je z materjo in sestro končno vso urejeno, je bila zdaj uničena. Brzojavka, tako redkobesedna in mrzla, ji je govorila:

»Nikoli več ga ne bo. Niti to, niti prihodnjo nedeljo! Iznebiti se te hoče. Strast po neki ženski ga je objela, strast po veliki doti ga je omamila. Vse je izgubljeno!«

Že opravljena, da odhiti na kolodvor Janku naproti, je buljila bleda predse in si pritiskala roke na srce.

In Tribnik je Jankov zaupnik. Ali je to mogoče? Kajpa, bančnik in tovarnar delata skupne kupčije, uspehi sklepajo pobratinstva. Tako je postal Tribnik Jankov posredovalec celo pri nji.

Ne, ne sprejme ga. V jezike bi se dala, ako bi govorila s takim podležem sama v svoji sobi.

Skočila je in hotela oditi. »Ničesar nočem zvedeti po Tribniku! Kar mi hoče povedati Janko, naj mi piše, ali pove sam.«

Šla je k vratom, a prav takrat je potrkalo in hkrati je stopil Tribnik. Miren, veselo se smehljajoč s svojimi živimi, porednimi očmi, je priskakljal v sobo.

»Klanjam se! O, vaše oči! Saj se vas kar bojim! Kako pa naj govorim, kako naj gledam, kako naj se vedem, da vam bo prav? Kar storim, mi zamerite. Niti roke si vam ne upam več poljubiti, da me zopet ne užalite. — Oh, res, kakor divja mačka ste, ki se je še pogladiti ne sme.«

čebljal je kakor razvajen deček ter se smejal z grimasami strahu, kujavosti in predrznosti.

Olga se je stoje naslonila ob mizo, niti sesti ga ni povabila ter je samo strmela vanj. Ta šegavec deških udov in manir je ljubljenec uglednih žen in deklet? Zanj se pulijo resni možje? On ima največji vpliv v Trsteniku?

»Kaj mi poveste?« je iztisnila. »Brzojavka gospoda Stepišnika me je presenetila ...«

»Saj je tudi mene. Upal sem, da preživimo skupaj lepo nedeljo. Snoči pa mi je nenadoma telefoniral: nemogoče. Pojdi k nji, razloži in me opraviči. Hm, resnično, revež je.«

»Kaj se mu je zgodilo?«

»Še nič. Saj se brani, kolikor se more. A boji se — med nama: tovarna mu stoji čisto na robu. Pred katastrofo.«

»Tega meni ni povedal. Nasprotno —«

»Hahaha! Vsak industrijec in trgovec zatrjuje dandanes vedno nasprotno tega, kar je resnica. In čemu bi vas strašil? Pomagati mu ne morete. — Zdaj pa ne gre tajiti več: pri kraju je, če se tako ne reši. Zunanja konkurenca, carine, tovornine in še raznoteri križi nam ubijajo industrijo. Tudi Stepišnikova se vzdržuje le še umetno. A kreditorji mu postajajo nestrpni, banke nočejo pomagati več. Skratka: Stepišnik živi v peklenskih skrbeh.«

Olgi je bilo strašno in čudila se je sama sebi, kako ji je mahoma odleglo. V duši ji je postalo skoraj lahko.

Zopet je bila gledala preveč črno. Njene sumnje postajajo v resnici že bolestne. Nič ni govora, da bi se ji Janko izneveril, nobene druge ženske ni, ki bi ga ji jemala. Samo trenutna gmotna zadeva ga je zadržala. Dnes teden pa bo zopet tu.

»Torej, danes išče pač rešitve iz zagate?«

Tribnik se je poredno nasmehnil:

»Zlomka, kar uganili ste! Sijajna glavica. Pri piki ste zadeli; prav zdajle je pri rešilni akciji; hahaha! In meni mora biti hvaležen. Jaz sem mu ugladil pot — vse je v redu — uspeh mu je zajamčen in, če me vse ne vara, nocoj bo Stepišnik že lahko zopet čisto mirno spal.«

»Ah, srečna sem. Hvala vam!«

Nehote je iztegnila roko. Tribnik jo je prijel narahlo, kakor bi bila iz stekla, jo dvignil k ustom in vprašal:

»Ali smem? Ob kako je majhna in nežna.« Poljubil je roko in izpustil. »In zdaj se ne jezite nič več name? Ako je moja ljubezen greh, sem seveda tolik grešnik, da ne najdem nikoli odpuščanja. Ljubim vas in hrepenim po vas! Noč in dan mislim samo na vas.«

»Jankov prijatelj ste, pravite?«

»Vi pa njegovo dekle, da. A kaj me to briga? Prijatelj sem mu v kupčiji, v ljubezni pa tekmec. Ne morem drugače. Povedal sem mu to v obraz. Čemu bi skrival? Ljubim vas odkrito in vse storim, da postanete moja. V svoj oltar vas postavim, kakor se bere, in bom klečal pred vami ... Gospodična, Stepišnik vas ne vzame nikoli za ženo. Ne varajte se! Kako morete še upati? Imejte vendar pamet! Ne more vas vzeti in niti ne sme. Ako ga ljubite, razumite to! Svoboden sem, neodvisen. Z vsem, česarkoli si morete želeti, vas obsujem, nikoli se ne pokesate; samo bodite moja!«

Iznova jo jo lovil za roko in govoril vanjo. Sladko mu je zvenel glas in njegov obraz je bil lep.

»Saj ste opravili, gospod,« je dejala Olga mrzlo. »Hvala in — zbogom.«

»In nič odgovora?«

»Razumeli ste me. Dovolj!«

»Gospodična Olga, premislite si! Bodite pametni! Škoda vas je. Jaz čakam — čakam. — Klanjam se!«

In urno je odšel.

Tribnik ni lagal. V soboto zvečer je prejel Janko Stepišnik povabilo v Sela. Telefoniral mu je Tribnik.

»V nedeljo! Pričakujejo to. Vse pripravljeno!«

Tako sta se Stepišnik in Tribnik dogovorila, da gre Stepišnik v Sela snubit. Tribnik pa Olgo pripravi na konec razmerja.

Okoli enajstih se je pripeljal Stepišnik s svojim avtom. Žage so stale in povsod je bilo pospravljeno. Janko se jo čudil snažnosti in redu. Ko mu je prišel Stanko Kromar naproti, sta se spomnila, med vojno sta se kot častnika že videla, občevala nekaj ur, potem pa se razšla na razne fronte. Tako sta pozabila drug na drugega. Zdaj sta takoj začela obujati spomine ter prišla k staremu Kromarju kot dobra znanca.

Čmerno je koračil starec med širokimi skladnicami hlodov, desk, železniških pragov, med kopicami brzojavnih drogov ter jelovine. Daleč tja so se vrstile skladnice po troje: ogromne množine sirovega in rezanega lesa. Prijetno je dišalo po smoli, tam na koncu pa po lesnem oglju, nakupičenem pod podreški v črnih vrečah in svobodno.

Milijoni so ležali tu, starec pa je javkal:

»Težki časi! Težki časi! Vse mota vzeti vrag. Štrajkarji nas podavijo. Blaga toliko, a vagonov ni na razpolago. Obupno! — In zdaj še splošna omejitev železniškega prometa! Zadušimo se v lastnih produktih! Trst je prenapolnjen, Reka pa zaprta. — Strašno! Vse noči ne spim od skrbi. Ako pojde tako dalje, izprežem. Umaknem se na Trsovo, pa naj se Stanko ubija naprej, če hoče.«

Nato se je tegotil na konkurenco bosanskih šum, ki jih eksploatirajo ti prekleti čifuti: Eislern, Worthieb, Koertner, Geza Kohn in kakor se zovejo. Polovico prekrasnih državnih gozdov v Bosni imajo v zakupu ti državni parasiti: posekajo ogromne množine lesa ter ubijajo z nizko režijo in nizkimi cenami vsako konkurenco. Joj! V ministrstvu sede menda sami nevedneži, ki ne slušajo strokovnjakov. Država izgublja milijone, a vsa poštena konkurenca jedva še sope. Ali pa vladata korupcija in provizionarstvo.

Potrpežljivo je Stepišnik poslušal starčeve tožbe, saj ga je tako poučil Tribnik. »Javkal ti bo kakor berač ob božji poti. Ti pa mu samo pritrjuj in ga občuduj. Kar na debelo ga hvali!«

Tako je torej Stepišnik vzklikal le: »Resnično! Tako je! Iz duše mi govorite!« In je končno izjavil: »V Sloveniji pa ste vendarle firma, ki ji ni niti približno podobne! He, med prvimi ste! Vse vas priznava in občuduje. — O, da bi imel le stotinko vašega znanja in ugleda! Lahko je vašemu gospodu sinu, ki ima takega učitelja in očeta v vas, gospod Kromar. Ako sploh kdo, ste vi zaslužili visoko odlikovanje.«

Kromarju so se razlezle skrbi polne gube na obrazu in zadovoljno se je smehljal.

»Nič stokanja več!« je rekel. »Saj se vam pač prav tako godi, kajne? Ampak ne damo se ...«

Stepišnik je bil oprezen in ni priznal ničesar: »Ne, ne damo se. Meni je treba le več reda v hiši — sposobne žene in gospodinje — nekaj kapitala, da izplačam sestro, da nabavim še par novih strojev; potem me prospevanje naše tovarne prav nič ne skrbi. — Ej, kako krasne živali!«

Od hiše sem je pritekla tropa lovskih psov. Veselo je lajala in skakala okoli družbe. Za psi je prihajala Elza, visoka in resna. V športni obleki, preprosti in trezni. Niti prijazen nasmehljaj ji ni šinil preko obraza, ko mu je molče ponudila veliko, a skrbno gojeno roko. Le svoje temne oči je zapičila v njegove, kakor bi mu hotela v videti v dušo.

Poljubil ji je roko. 

»Občudujem gospoda papana in gospoda brata. A zavidam ju tudi za tako gospodinjo. Nedavno na Trsovem in danes tu; povsod vidim vašo osebo ... Vaše oči, vaše roke, vašo voljo! Meni bi bilo treba nujno vsega tega!«

»Saj imate gospo mamo in gospodično sestro!« je dejala Elza hladno.

»Oče, ki mi je umrl pred tremi leti, ju žalibog ni tako vzgojil. Zdaj je prepozno, sam sem za vse ...«

»Jaz sem se vzgojila sama. Pred petnajstimi leti, ko je umrla naša mama, sem iskala v delu spočetka utehe, potem sem izprevidela, da je moje delo podjetju potrebno in zdaj delam iz veselja. Brez dela mi ni pravega življenja,« je pripovedovala Elza.

»Niti meni ne,« je pritegnil Stepišnik. »A preveč ga je. Tovarna je velika, osebja mnogo —«

»Vem. Opisal mi ga je gospod Tribnik. Lepa industrija!«

Stari in mladi Kromar sta se bavila s psi ter korakala pred njima, ki sta zaostajala in zaostala.

»Kar idita v pisarno! Prideva že za vama!« jima je zaklicala Elza. »Ali hočete pogledati mojega Romea?« se je ozrla v Stepišnika. »Včasih sem mnogo jezdarila —«

»A zakaj ne več?« je vprašal in stopil v konjski hlev. Dva krasna ježna konja sta stala ondi.

»Sami mi je dolgočasno. Stanko ne utegne, ker vedno potuje, oče pa je prestar. In vi?«

»Ne znam, a naučim se. In jazdarila bova skupaj. — Hočete, gospodična?«

»Tole Julijo? Stankova je, a mi jo podari, če hočem.« Božala je po vratu visoko črno kobilo.

»Hočete, gospodična Elza?«

Ponudil ji je obe roki. Zopet je v njegove zapičila svoje oči, molčala nekaj trenutkov, potem pa vprašala:

»Pa resno hočete?«

»Resno. Nestrpen sem ...«

»Jaz ne. Ne mudi se mi ...«

»Nihče vas ni želel tako, kakor jaz! V vas bi našel ženo in tovariša, ki sta mi tako silno potrebna.«

Tedaj mu je dala roke.

»Žena in tovariš ... da, to vam hočem biti.«

Poljubil ji je roko in si jo položil na laket. Roko v roki sta odšla v pisarno. Nato je ostal na obedu. Popoldne so napravili izlet v dveh avtih v Podgorico. Elza je šofira sama.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Olga je pričakovala, da prejme v torek ali vsaj v sredo Jankovo pismo. Toda pisma ni bilo niti v četrtek, niti v petek. Njen nemir je naraščal. Mirila se je, se karala, izzivala svoj ponos. Zaman. Postalo ji je neznosno. Torej je bila njena slutnja vendarle prava! In Tribnik je povedal resnico?

Bila je kakor izgubljena. V razredu je gledala pred seboj petdeset otroških obrazov, a ni videla nobenega; čula je toliko glasov, a razumela ni nobenega. Ker videla je le Jankov obraz in slišala le njegov glas. A duša ji je bolestno vpraševala v daljavo: »Kaj misliš, Janko? Kaj praviš moj ljubi?« Ždela je doma in z vsemi čutnicami poslušala tja ven; kaj se godi ondi? Kaj mi grozi od ondod? A v duši ji je odgovarjal glas: Izdal te je! Nikoli več ga ne bo!

A stresla je glavo: »Lažeš! Janko me ne izda. Ne more, ne sme me izdati! Ljubi me in ljubi Erno. Mož je, častnik, kavalir! Prisegel mi je ...«

»Ali zakaj ni prišel in zakaj mi ne piše? Mar je zbolel? Morda se mu akcija za sanacijo denarnih težkoč ni obnesla? Obupan je in brez utehe? Ali je odpotoval in pride pismo šele jutri?«

V soboto zjutraj pa se ni mogla krotiti več. Napisala mu je pismo.

»Nikoli se Ti nisem vsiljevala in tudi tole pismo Ti pišem proti svojemu ponosu. Sramujem se, ko se ponižujem in Te prosim: piši ali pridi sam! Pridi in ponovi strašne besede Tribnikove. Ubij me, če res hočeš, dušo in srce sam in ne uporabljaj podleža za rablja! Ljubim Te! Ljubim! — Zato imej usmiljenje z menoj in stori konec naglo — nemudoma! Te negotovosti ne morem prenašati več ...«

Ko je dopisala, se ji je odprl vir solz in jokala je brezkončno. Zaman si je izpirala oči, ostale so ji steklene in obrobljene, obraz pa ji je bil suh in bled. Z naporom poslednjih sil je sedela v šoli in le mehanično vršila dolžnost.

Med odmorom je šla v zbornico, sedla v kot za mizo in strmela v kup šolskih zvezkov pred seboj.

Manica se je prismejala k nji in jo objela okoli ranjen: »Duša, kaj pa je s teboj? Bolna?«

»Bolna ... Jedva čakam, da pojdem domov.«

»Jokala si?«

»Glava me boli. — Ležat pojdem — ne čakaj me in pusti me samo. — Umiriti se moram.«

»Kaj se je zgodilo?&quot;

»Nič. Ne izprašaj! Bolna sem — idi!«

Manica je začudena odšla.

Ko pa je Olga dvignila pogled, je videla, da jo gleda katehet Rožanec. Nasproti za mizo je sedel in čital brevir. Prijazno se je poklonil, njegove oči pa so izpraševale: čemu tako tužna? Posiljeno se mu je nasmehnila, sklonila glavo, si jo naslonila na roko in iznova strmela predse.

Ko je minil premor in so odhajali tovariši in tovarišice v razrede, se je Rožanec približal Olgi.

»Žalostna? A ne samujte in ne molčite! Potožite in laže vam bo ... Verjemite da dež za solncem mora priti.«

»Zame menda nikoli več!«

»Tudi za vas ... Toda zdajle ne utegneva. Ako mi zaupate, pridite, da se pogovorila. Za vsako rano najdemo zdravilo ali pa jo izrežemo. Do svidenja!«

Strmela je za njim. Kakor bi bila steklena, ji je videl v dušo. »Dober človek. Srce vidi pač dalje kakor oko in sliši ostreje kakor uho. Iz oči in glasu mu gledata dobrota. Kar bi se čulo pri vsakomer drugem kot vsiljivost, je pri njem sočutje in volja, da bi pomagal ...«

Olgi se je razjasnilo v duši. Za tugo mora priti nova radost. Mirnejša je odšla domov. Zopet je upala, da dospe jutri Jankovo pismo, ki jo osvobodi skrbi in sumenj. Ali pa jo preseneti in se pripelje sam.

In pismo je res prišlo.


»Predraga moja!

Nikoli Ti nisem pisal teže kakor danes. Ves teden se mučim sam s seboj, a najraje bi zgrabil revolver in storil konec. Ljubim Te, kakor nisem ljubil še nobene ženske, a usoda hoče tako, da Te za ženo vzeti ne morem, ne smem.

Povedal sem Ti že često, da je mati glavni dedič tovarne in da sva dobila s sestro vsak le delež. Sin edinec sem in mati me ima nepopisno rada. A prav zato, pravi, ne dovoli nikdar, da bi se zvezal z dekletom, ki ni vsaj iz enako bogate in ugledne hiše.

Prijatelj Tribnik Ti je povedal, kako stojimo. — In mati je zaprisegla, da izroči rajši tovarno moji sestri, ako je ne poslušam. Sestra naj se omoži z možem, ki ji ga ona določi, jaz pa naj si iščem srečo po svetu, koder in kakor mi drago. Vidiš, takole mi grozi dan na dan. Stvari torej ni kar naglo prelomiti. Veruj mi, da sem nestrpno čakal trenutka, ko mi postaneš žena. Trudil sem se, da bi pregovoril mater. Vedno sem se nadejal, da ji izženem predsodke. Upal sem, da se končno vendar sprijazni z mislijo na Te. Zaman.

Prosim Te, potrpi, zaupaj mi in verjemi, da Te ljubim. Ako nočeš ostati več v Trsteniku, pridi v Ljubljano; tu ali kjer hočeš, Ti uredim udobno stanovanje. Pusti službo, vzemi k sebi mater in Ernico ter živi svobodno kakor neodvisna dama. Vsak mesec Ti dam, kolikor potrebuješ in Vas oskrbim, da ne boste pogrešali ničesar. Jaz pa Te bom povečal in ljubila se bova zvesto, pa naj se zgodi karkoli. Makar da bi se res moral oženiti z drugo žensko: nikoli ne prestanem biti Tvoj. Olga, samo Tvoj. Inteligentna ženska si. Zato sem odkritosrčen. Saj vem, da me razumeš in izprevidiš, da danes ne morem in ne smem storiti drugega. Strašna je današnja doba; vse je kupčija. Rešiva se s svojo ljubeznijo v zatišje, kamor ne seže podli svet in ostaniva srečna vzlic vsemu in proti vsemu! — V tej nadi ostajam Tvoj

Janko.«


Olga je strmela predse. Saj ni mogla verjeti, da čita resnično Jankovo pismo. Končno je planila, zmečkala pismo, ga raztrgala na koščke ter cepetala po njih.

Tak podlež. Gotovo se že ženi in je poslal Tribnika samo zato, da jo pripravi na svoj zločin. O, prav je slutila; nikoli več ga ne bo k nji; izdal jo je, prodal se je drugi! In sedla jo k mizi ter napisala:


»Gospod! — Moški vašega poštenja, vaše vesti in vašega značaja je v mojih očeh propalica! Prosim, da me ne poznate več! — Olga.«


Nato je stekla na ulico, vrgla pismo v poštno skrinjico in se vrnila. Krčila je pesti in sikala: »Ti lopov! Tako še nisi bil ponižan in kaznovan! Ko prečitaš moje pismo, boš sodil o ženskah drugače. Dovolj je bilo mojega omahovanja in samozatajevanja. Jutri končno zveš istino. Zdaj sva bot — in pred očmi mi ne smeš nikoli več!«

Ako se ne premisli. Morda pa se le že premisli? Morebiti mu postane žal ... Spomni se, kako sta se ljubila, kako sta bila srečna. In se vrne. Zaradi hčerke se mora vrniti, saj jo ljubi in je ponosen na angelsko lepo dete.

Naenkrat ji je postalo grozno, padla je na postelj in zaječala: »Moj Bog, takle naj bo konec?«

Strašno se je varala. Janko je bil kakor vsi drugi: slabič, brezvestnež, eden izmed tolikerih, ki bi hoteli le uživati, ki imajo polna usta sladkih besed in priseg, a ob besedi »žrtev« izgube pogum in značaj. Zaman so bili vsi upi, vse njene žrtve, vsa njena zvestoba: ona ostane nezakonska mati. V posmeh, kvečjemu v pomilovanje svetu. In otrok ostane nezakonček. Povsod zaničevan, odrivan zbadan.

Učiteljica nezakonska mati; kdo jo spoštuje, kdo ji zaupa? Kakor za duhovnike je tudi za učiteljice čistost zakon, ki se brez kazni in sramote ne sme pogaziti. Kaj jo čaka poslej in kaj bo z otrokom? In njena mati! — Kako prenese to sramoto? Trdno je mati doslej verovala, da jo Janko vzame za ženo; kako naj ji pove zdaj, da o zakonu ni več govora?

Zase, za svojo čast je ravnala pravilno, saj se kot pošteno dekle ni mogla vesti prav nič drugače. Toda je li ravnala modro in na korist otroka in matere?

Zamajal se ji je ponos, omahnila ji je trma. Ne, ni ravnala pravilno. Mislila je le na svojo čast — preošabna je bila, preveč sebična, zato je pozabila na usodo hčerkino in materino. Prenaglila se je. Togota ji jo omračila razsodnost.

Ponižati bi se bila morala, se odpovedati vsaj začasno — saj kdo ve, morda bi jo bil Janko vendarle še vzel — vsaj po smrti svoje matere, ko bi postal samosvoj in neodvisen. Potajiti bi se bila morala, se zadovoljiti z Jankovo ponudbo že zaradi otroka in matere.

Koliko je priležnic, ki jim svet poljublja roke in jih spoštuje kakor najbolj čestite zakonske žene! In koliko je bivših priležnic, ki so postale končno le prav ugledne žene! Pa če bi tudi ne dosegla nikoli tega; zaradi bodočnosti otrokove bi se morala žrtvovati. Materi ne sme biti za otroka nobena žrtev pretežka. Naj bi si pomežikoval svet, se ji za hrbtom posmehoval — kaj ji mar! Samo da bi dela hčerki dobro vzgojo, samo da bi materi olepšala zadnja leta življenja.

Ah, čemu se ni ponižala! Zakaj se ni žrtvovala! Slaba mati je — slaba hči ...

Že dolgo je begala po sobi, zdaj pa se je ustavila, pogledala na uro in se odločila. »Odpeljem se v Ljubljano in poiščem Janka. Še je čas! Ponižam se, — vse sprejmem, kar mi ponuja Janko. Za hčerko! Za mater! In — ah — tudi zase! Saj ga še vedno ljubim!«

Užalil jo je, ponižal. Vendar ga hoče prositi, naj ji odpusti, da je pisala tako odurno in sirovo. Živci so bili krivi, samo živci ... Oprosti naj ji, vzame naj jo s seboj, stori naj ž njo kar hoče; samo proč odtod!

Nervozno je oblekla in odhitela. Zadnji čas je, da ujame brzovlak. V dveh urah bo že lahko pri Janku. Gotovo se začudi, a razveseli, ko jo zagleda. In potem se dogovorita. Vse se mora poravnati.

Strah, da bi zamudila vlak, je podil Olgo, da je tekla po ulicah. Nič se ni brigala za ljudi, ki so se čudili lepi učiteljici, da dirja kakor paglavka.

V stolpu pa je udarila eno in takoj nato se je oglasil veliki zvon, ki je vabil v cerkev. Po Olgi je zagomazelo. Zaboga, že ena! Cele tri ure se je pomišljala. Vlak odhaja v par minutah. Z obema rokama je oprijela krilo, ga dvignila nekoliko, da se ji ni opletalo okoli kolen ter se spustila v dir. Nikjer ni bilo človeka, a pred postajo je že stal vlak, iz stroja mu je švigal stolpčast dim, železničarji so begali ob vozovih in potniki so vstopali.

Tedaj je lokomotiva zabrlizgala, zadnja vratca vagona so se zaloputnila, sprevodnik je skočil na vlak, ki je začel odhajati.

»Zaman! Zaman!« je čula iz klopotanja njegovih koles. Opotekala se je in vedela le eno: »Konec, konec je!«

Tema je bila okoli nje, dasi je z neba sijalo solnce; neizmerno žalostno, prazno in tiho se ji je zdelo vse, dasi so po jagnedih prepevali ščinkavci in sinice ter je prihajala od nekod vesela melodija harmonike.

Kakor senca se je vlekla po poti ob reki, ki je vršala globoko spodaj po skaloviti strugi.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

»Kdor se loti cerkve, bo premagan! Kralji in cesarji so bili ponižani in osramočeni, ker so se drznili upreti papežu. Peter skala stoji, je stala in bo stala, zakaj niti pekel ji ne more do živega. To si zapomnite, možje, pa zbogom!«

Pravkar se je poslavljal župnik od tropa mož, meščanov in kmetov, ko je vstopil Rožanec.

Vrnil se je šele iz cerkve od desete maše in pridige. Ko je zajtrkoval spodaj v obednici in slišal, da je v župni pisarni več ljudi, je stopil gor, da morda pomaga župniku. Imela sta navado, da sta se pred obedom pred župniščem nekoliko izprehljala in nato skupno obedovala.

Možje pa so že odhajali. Ostal je samo Jamnik, po domače Petruz, bogat popotnik iz Zabrežja. »Prosim, svetujte mi, gospod župnik!« je dejal pravkar. »Kaj naj storim, gospod kaplan? — Žena mi je izpridila s hlapcem.«

Kratko in jasno je razloži svojo zakonsko nesrečo.

»Kakšna sramota za faro,« se je ogorčil župnik. »Držati bi bili pač morali ženo na uzdi. Premehki ste bili, Petruz, zato je podivjala. Cerkev ve, kako je presojati ženske. A zakonci ste zaslepljeni in mislite, da si najlaže ohranite žensko zvestobo, ako ji dajete potuho. Zdaj vidite!«

Močno se je razburil župnik, Petruz pa je vzdihoval in zmajeval z glavo.

»A kaj naj storim?« je vprašal. »Taka ženska — kako naj mi bo še gospodinja? — In otroka! Kdo jima bo zdaj mati? Pa tudi jaz — saj nisem še tako star. O, Bog, že dva dni in dve noči premišljujem, a ne vem, kam naj se obrnem. Tako velika hiša — toliko poslov! Da mi je to storila!« Jeza in bolest sta bili v njegovi tožbi.

»A ona? Kaj pa pravi? Ali se kesa?« je poizvedoval župnik.

»Kajpak. Zmerja me in trdi, da je nedolžna. Naposled je povezala nekaj reči in odšla domov v Sračje. Kesanja pač ne pozna — vlačuga!«

»Vidite, Jamnik. Jaz bi mislil in dejal, takole težavno stvar je treba parkat še prepasti. Prenagliti se ne smete. Vi niste stari, a ona je precej mlajša. Morda se je samo enkrat spotaknila in le slučajno padla. Gruntu je gospodinja potrebna in vam in otrokom je potrebna ...« je razmišljal župnik glasno, ne da bi bil vedel, kam bi krenil z besedo.

»Saj to je! A čemu bi jaz trpel za ženine grehe? Zakaj naj bi se zmajala Petruzova hiša, ako je padla ona? — Vrag jo vzemi! K advokatu pojdem, da naju ločijo — vi, gospod župnik, pa mi pomagajte, da dobim drugo, boljšo, pametno ženo in gospodinjo!« je dejal Jamnik.

Župnik je dvignil roke. »Za božjo voljo, kaj vendar mislite! Sodnija vas lahko loči, a cerkev vas zakonske zveze ne odveze nikoli. Nemogoče! Do smrti ste in ostanete njen mož in iznova oženiti se ne morete nikoli več!«

»Pa to je krivično! To ni pametno, gospod župnik! Ako me žena ne mara, zakaj naj bi jaz zato postal menih! Če je ona ničvrednica, zakaj bi si jaz ne smel vzeti poštene druge ženske? — To ni mogoče! Le premislite: leta in leta naj živim sredi mladih dekel, mar naj bom med njimi kakor hrastov panj? — Nemogoče! In kdo naj se mi briga za otroke, posle, živino, polje. Prepleta reč, da jo je moral sam satan premotiti,« se je togotil Jamnik.

»Ali dovolite, da jaz izpregovorim z vašo ženo ...?« se je oglasil kaplan.

»Zakaj pa ne?« je dejal Jamnik posmehljivo. »A kaj dosežete s tem? Če bi me tudi na kolenih prosila odpuščanja, tega ji vendar ne morem nikoli odpustiti.«

»Ali ste vi brez greha?« je vprašal kaplan. Ostro ga je gledal v oči in ponovil: »Slamnik, povejte: mar ste vi brez greha? — Ali imate pravico očitati ženi nezvestobo? Ne, nič ne odgovarjajte meni! Sami s seboj se pomenite in potem šele sodite; ampak sebe in ženo sodite enako! Dolžnosti imata iste.«

V zadregi se je dvignil Jamnik. »Vi obračate, gospod kaplan,« je dejal negotovo. »O ženi smo govorili, ženo sem zalotil v kamri, — mene ni zalotil nikoli še nihče! Meni se ne more očitati niti toliko, kolikor je za nohtom črnega!«

»Da, res je; le Bog vse vidi in vse ve. A z ženo smem govoriti, kaj ne? In tudi vaše besede o ločitvi in o novem zakonu ji povem. — Potem pa se pogovorimo dalje. — Ali je vam tako prav?«

»Prav. Morde — no — saj sem jo imel rad. — Storite kar je pametno in koristno za hišo in otroke!« je odgovoril Jamnik, vzel palico in odšel.

»Izvrstno ste ga prijeli,« se je smejal župnik. »To je bila poteza, ki mi slučajno ni prišla na misel. — Ampak vaše posredovanje ostane v vsakem primeru brez uspeha.«

»Zakaj?«

»Ker se prešuštvo ne da izbrisati nikoli več. — Morda ga pozabljajo meščani, toda kmetje ne. Kmet gleda na zakon drugače kakor meščani, ciniki, moralni nagniteži. Kmet nezvestobe nikoli ne pozabi. Prešestnico ali ubije ali zapodi od hiše. Komprimisa kmetiški zakonec ne pozna. Naj kmetiški fant ne. Ali niste čitali? Fant vojak se je ustrelil, ko je zvedel, da mu je ljubljeno dekle nezvesto. Da, naš kmet čuti žensko nezvestobo kot neodpustljiv greh in neizbrisen madež. Kajpak so dandanes tudi že med kmeti pokvarjenci. Vojna jih jo okužila. Zlasti mladino. A v splošnem so taki vendarle še izjema!«

Odšla sta šetat pred župnišče in razpravljala do obeda.

»Sumim, da Jamnik laže ali vsaj pretirava,« je dejal kratko kaplan.

»Pazite: morda laže tudi ona!« je menil župnik. »Lahko se osmešite. Jaz bi ju pustil na miru. No, pa kakor hočete.«

Ob dveh popoldne je imel Rožanec v cerkvi nauk. Po svoji navadi je po obedu odšel tudi to nedeljo na izprehod ob reki, da bi se po ovinku vrnil preko mostu v mesto in cerkev.

Toplo in prijetno je sijalo solnce. Mesto na drugi strani je slikovito ležalo po obronkih visoke planote, na kateri so se širila polja in logi, med njimi vasi in selišča. Reka je drvela, šumela in se penila okoli skal, ki so se bile odkrušile od bregov in zdrknile v globoko strugo.

Lep je bil razgled s samotne poti za reko. A Rožanec ga je užival že tolikokrat in danes se je pečal le s pridigo, ki jo je sestavjal v duhu. O zakonu in devištvu, o čistosti in razuzdanosti je nameraval govoriti. Doživljaj s Čelešnikovimi in Žlogarjevimi posli, pogovor z župnikom in Jamnikom o prešostvu in zakonski zvestobi mu je vzbudil misli, ki jih je hotel razpravljati z lece. Zamišljen je korakal dalje.

Naenkrat se je zdrznil. Iz skupine hrastičev, jedva sto korakov pred njim, je pritekla ženska. Roke je dvigala nad glavo, si zakrivala obraz, švignila poševno preko ceste s krikom izginila z nabrežja.

»Zaboga, samomorilka!« mu je šinilo skozi možgane in že je na vso moč tekel ter se oziral po pomoči. Nikjer ni bilo človeka. Naj li sam skoči v valove? Čolni so še daleč tam ob mostu. Kaj naj stori, da jo reši?

Zgrabil je vejo borovca, da bi se spustil po strmem obrežju navzdol, a upehan je obstal. Pod potjo je zagledal Olgo. Ležala je nezavestna na obrazu. Gost grm je zadržal njeno telo, da ni zdrknilo strmoglavo v vodo.

Dvignil jo je, oprtal na ramo, plezal vkreber in jo nesel na travo pod hrast. Pokleknil je, si njen gorenji život naslonil na koleno ter jo klical. A ni se prebudila. Telo ji je drgetalo in lice, bledo in sivo, se je zdrizalo. Ko bi imel vode! Šumela in grgotala je pač tam spodaj, tu pa ni bilo pri roki niti kaplje. Tako jo je mogel le stresti in klicati, ji dvigati glavo, ter jo polagati na tla. Končno je spregledala, zavzdihnila. Spoznala ga je.

»Gospod katehet,« se je začudila. Nato pa je zajokala! »Moj Bog! Moj Bog!«

»Ali morete vstati! Dovolite, da vas spremim domov?« jo je vprašal sočutno. »Postalo vam je slabo. Padli ste — se onesvestili. Bolni ste, — zdravnika pokličem.«

Olga pa je jokala. »Oh, čemu še živim! Ne, nisem bolna. Le tako strašno sem nesrečna, da sem želela umreti!« je povedala.

»Ubožica! Tako mlada — in umreti? Hudo ste morali trpeti! Slutil sem. — Na obrazu, v očeh sem vam čital. — Zakaj me niste poslušali, zakaj niste prišli? Duhovnik sem, vaš tovariš, vaš prijatelj, če hočete. — Zaupajte se mi, gospodična Olga; morda vendarle najdeva lek za vaše gorje.«

»Ni ga! Samo smrt — večna tema!«

»Ne, ne. Glejte, kako krasno sije solnce. Tudi vam sije. Bog se smeje na vas in vas pozivlje, da živite, da ste srečni in dajete srečo družini. Verjemite, nobena noč ni tako črna, in dolga, da bi je ne pregnala zlata in rožnata zarja! Ali, smrt prihaja vedno prezgodaj, zakaj živeti je sreča. Vsaka bilka rada živi, najmanjši črv se brani umreti. A človeku je življenje uživanje v delu, dobroti, ljubezni, občudovanju krasote nebeškega stvarstva, čudovosti božanskih isker v človeških izumih. O, sreča je živeti, gospodična Olga!«

Tiho je ihtela vase in si tiščala robec na oči. On pa ji je govoril o luči, ljubezni in življenju, ki so najvišja sreča, zvezani med seboj tako močno, kakor tema, mržnja in smrt, edina nesreča človečkih vrlin, ki so le razcveli popki bolesti in skrbi. Kal dolgo prenašane bolesti prinaša kot sad vse zmakujočo moč volje in krasote božansko blagega srca. Po bolesti se vzpne človek do popolnosti.

»Pojdiva, Vse vam zaupam,« je dejala Olga.

Šla sta počasi ob reki, krenila čez most, dospela v vas in prišla od nasprotne strani in zopet preko drugega mostu nazaj v mesto. Srečala nista nikogar. Ljudje so bili že doma, ker je bilo do popoldanskega cerkvenega opravila še pol ure. V kratkih stavkih mu je povedala tragedijo svoje ljubezni.

V Ljubljani se je bila na neki veselici takoj po prevratu seznanila z Jankom Stepišnikom. Vse je plamtelo od sreče, da smo Slovenci postali svobodni in smo pod jugoslovanskim kraljem končno udruženi v veliki državi. Vsak Slovenec je nosil takrat srce na dlani, dušo na jeziku. Objemal bi se bil z vsakim človekom. Bili smo pijani od sreče in ponosa.

Tudi ona je šla z materjo na tisto veselico. Petje, godba, govori in vzklikanje, kakor bruhanje ognjenika, ki se je končno osvobodil napetosti. Neznanci so se radosti razgovarjali in si stiskali roke, kakor bi si bili prijatelji že davno.

In takrat je prišel Janko k njuni mizi. Niti predstavil se jima ni, nego je kar prisedel in njima pripovedoval. Očaral je mater in njo. Eleganten častnik, ki je bil med vojno v tolikerih deželah, je videl toliko lepega in doživel toliko strašnega. In šele polagoma je zvedela iz njegovega pripovedovanja, da je sin edinec tovarnarja bogataša.

O, nič ji ni dvoril, le njegove oči so ji govorile, da mu je všeč. Nič si ni domišljala zaradi tega, a ko sta se z materjo vrnili domov, sta si povedali, da se še nikoli nista tako srečali s tako simpatičnim mladeničem.

Štirinajst dni nato je prišel Janko semkaj in jo poiskal v stanovanju. Slučajno, mimogrede z avtom. Da ji sporoči materin pozdrav; v Ljubljani jo je bil srečal, spremljal domov in se razgovarjal o njej. Tako je pravil. A vedela je, da je prišel nalašč in le zato, da vidi zopet njo. Samo nekaj minut je ostal, toda njegove oči so ga izdajale. In ko je bila zopet v Ljubljani, jo je našel in naj je bila kjerkoli; Janko je prihitel za njo, prisedel, se pošalil in pokramljal ž njo in mamo.

Kaj bi tajila. Materi, vdovi skromnega uradnika, se je Janko prikupil, ona pa ga je vzljubila. Saj je bil tako lep, moder, energičen mož! A zatajevala se je in se vedla vedno resnobno. Prav dobro se je zavedala, da je revna učiteljica.

Toda po nekaterih mesecih je začel prihajati celo k materi na dom in je govoril ž njo o meni, kakor da je čisto naravno, da postaneva mož in žena. Mater je bilo sram, ko ga je morala sprejemati v sebi s skoraj beraškim pohištvom, a bila je nepopisno srečna. Le meni ni rekel dolgo nobene besede o svoji nameri. — Naenkrat mu je umrl oče; zadela ga je kap. Janka pa ni bilo dolgo več niti k mami niti k meni. Skrivaj sva jokali vsaka zase in če sva ga omenili, sva druga drugi dopovedovali, da nisva gojili nade v skupno bodočnost. Tovarnar je in gotovo se skoro oženi, kajpak. Govorili sva hladno, a srce nama je krvavelo.

A prišel je zopet, me vpričo mame objel in zagotavljal, da je bil z dušo vedno pri meni. Zaradi očetove smrti je imel toliko dela, da nikakor ni utegnil priti k nama. Seveda sva bili nepopisno srečni.

On pa je prihajal odtlej skoraj vsako nedeljo par ur semkaj v Trstenik in mi prisegel, da me vzame za ženo takoj, ko se uredi tovarna in se izplača sestri poslednji obrok dediščine. To pa se zgodi v par mesecih.

Človek sem, mlada, vročega srca, vroče krvi, gospod katehet. In tako se je zgodilo meni, kakor že tolikerim. Obupala bi bila, toda znal mi je izposlovati daljši bolniški dopust. Malone leto dni sem ostala pri materi; rodila sem hčerko, jo dojila nekaj mesecev, potem pa zopet nastopila službo. Mati se je preselila, in zdaj mislijo ljudje, da ima na reji tuje dete. Jaz pa vidim hčerko jedva vsaka dva meseca. Detetu je že poldrugo leto, a Janko prisege še ni izpolnil. Vedno se je nanovo izgovarjal. Materi in meni pa je postajal položaj neznosen. Lani me je snubil posestnik Novak, letos me je snubil knjigovodja Kropar, a odklonila sem ju, dasi sta prijetna človeka.

Kaplan se je zdrznil ob Novakovem imenu ter naglo vprašal: »Odkod poznate Novaka?«

»Že iz let na pripravnici v Ljubljani; on gimnazist, jaz preparandka; samo dve leti je bil pred menoj. Značajen, nežen mož je — moderen, podjeten človek!« je odgovorila Olga.

»Torej vam je simpatičen?«

»Da, zelo. Vem, da me ljubi še vedno — vzklic vsemu. Le jaz bi ga ne mogla ljubiti ...«

»Mislite? A se varate. Kakor mesec se izpreminja srce. Na svojo srečo. Zakaj sicer bi bilo življenje neznosno.«

»Ljubiti resnično je mogoče le enkrat.«

»A če se človek zave, da je ljubil nevredneža ali nevrednico ter najde bitje, ki ... — No, prekinil sem vas. Prosim, pripovedujte dalje.«

In Olga je slikala svoja vedno bridkejša razočaranja z Jankom, svoje težke slutnje in končno današnjo katastrofo. Pripovedovala mu je o svojem ogorčenju nad Jankovo ponudbo, svojo divjo bolest, obup in pripravljenost na vsako žrtev zaradi hčerke in matere.

Ko je zamudila vlak, se je zgrozila sama nad seboj, uvidela je, da je Janko uničil ne le njeno bodočnost, nego zlomil tudi njen značaj in ponos. Pripravil jo je tako daleč, da je hotela postati njegova sužnja. Tedaj se je uprlo vse v nji. Preveč je pretrpela ponižanja, muk in sramote ter se čutila najbolj nesrečno bitje na vsi zemlji. In hotela je skočiti v reko.

»Sirota!« je dejal kaplan. »Rad bi snel vsaj polovico bremena z vaših ramen, a dati vam morem le nekaj besed. Ne obupajte! Bog ni hotel vaše smrti in vas je rešil. Živite! je njegov ukaz. Le On ve, ni li za vas sreča, da ste pisali tovarnarju, tako odločno in da ste zamudili vlak. Le On ve, čemu je bilo to dobro. Njegova volja je, da ste omagali, preden ste storili usodni korak v reko. — Vsakdo nosi svoj križ in pada pod njim; toda za nobeno ceno ne smemo obležati pod njegovo pezo in ne dati po njem zmečkati. Bog hoče, da vstajamo, in stopamo dalje in vedno navzgor. Zaupajte: vse se izpremeni, in kjer vidite danes le temo, posije morda skoro najlepše solnce ... In nikar si ne domišljujte, da ste najbolj nesrečno bitje! Spoznali ste ljubezen — imate lepo dete, dobro mater, krasen poklic — ne, mnogo sreče uživate — a so ljudje, ki niso užili ne tega ne onega ter nimajo nikogar na svetu. In vendar moško prenašajo svoj križ. In nosili ga bodo do konca. — Torej kvišku glavo! — Pred vašim domom sva. Samo še to prosim: ne storite ničesar, ne da bi se prej posvetovali z menoj. Prijatelj sem vam. In verujte: ta beseda v mojih ustih ni fraza!«

»Hvala! Ne pozabim vaših besed. — Zbogom!«

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Anton Naglič, učitelj idealist, je umrl še prav mlad ter
ostavil vdovo z napol odraslo hčerjo, Marijo. Dobro vzgojena Marija, lepo in živahno dekle, se je kmalu omožila z ljubljanskim trgovskim potnikom Novakom. Dobila sta sina edinca Ivana, ki pa ni maral trgovskega poklica. Šel je na gimnazijo. Oče mu tega ni branil.

Jakob Rožanec, klepar v delavnici Južne železnice, se je uženil s preprostim delavskim dekletom. Imela sta več otrok. Tudi njun najmlajši sin Milan bi bil kakor njegovi bratje delavec. Toda za nadarjenega dečka se je zavzel njegov učitelj. Poslal ga je na ljubljansko gimnazijo, mu preskrbel pri dobrih ljudeh nekaj podpor in kmalu tudi majhno ustanovo. Že v četrti šoli si je Milan pomagal s inštrukcijami.

Dijaka Milan in Ivan sta postala na gimnaziji tovariša in prijatelja. Milan je mnogo prihajal v Novakovo hišo, in dečka sta ostala do mature nerazdružljiva. Nato sta se jima pota ločila. Ivan Novak je odšel v Klosterneuburg, Milan Rožanec pa je imel višje želje: hrepenel je po filologiji. A roditelja mu nista mogla pomagati. Kako naj profesionist Južne železnice vzdržuje sina na dunajski univerzi! V hiši je za šestero želodcev često nedostajalo kruha.

Vrhu tega pa je Milanu, vitkemu, visokemu gimnazistu, mati že vsa zadnja leta prigovarjala, naj bo »pameten« in naj se umakne nadaljnji bedi in borbi za vsakdanji kruh. Postane naj duhovnik. Potem bo preskrbljen. Živel bo lahko neodvisno in se bo posvečal neoviran knjigam, pisanju in klavirju. Nadarjen je, sposoben; brez dvoma bo lahko hitro napredoval v poklicu. Profesor lahko postane, še doktor, samo če bo hotel, in veljalo ga ne bo nič, zakaj vse plačata škof in cerkev, kakor sta že marsikomu.

Oče je pritrjeval materi:

»V vsakem drugem poklicu boš na slabšem. Na Dunaj ali v Gradec, vidiš, da ne moreš, k pošti ali železnici greš lahko, ampak delo ondi pač ne bo zate, ker je z večine mehanično. Če se oženiš in dobiš par otrok, ti služba ne prinese niti toliko zaslužka, da bi bil vedno dobro oblečen in dvakrat na dan sit. V lemenatu pa te preskrbe z vsem in služb boš potem imel na izbero. Da! Samo od tebe je odvisno, da napreduješ, katehetski izpit napraviš in lahko prideš na šole.«

Milan je uvideval, da je res »najbolj pametno« ako opusti hrepenenje po nedosežnih idealih in da se sprijazni z mislijo, da postane duhovnik.

A ljubil je dekle. Včasih je sanjaril, da bo njegova žena; pesniška pisma ji je pošiljal, a končno ji je položil svojo usodo v roke. Vprašal jo je, kaj naj stari; ona pa ni marala nositi odgovornosti. Pritrdila je mnenju materinemu in mu svetovala, naj gre za ciljem, ki je zanj najugodnejši.

Težko je bilo Milanu, a mladost in izpremenjeno življenje v semenišču sta mu pomagala, da je prebolel prvo ljubezen. In počasi je odmrl v asketičnih vajah vsem mikom sveta, se poglabljal v misterije vere ter se utrjeval bolj in bolj v zavesti, da postane delec cerkve, ki ji je avtoriteta močnejša kakor vsem prestolom na zemlji.

Zopet je bil odličnjak, in knezožkof ga je hvalil pri vsaki priliki. Ko je bral prvo sveto mašo, je bil sirota. Roditelja sta mu umrla, bratje in sestre pa so se razkropili po svetu. Milan je bil žalosten, a knezoškof ga je razveselil z vestjo, da ga ne pošlje na kmete, nego takoj v Trstenik, kjer bo imel svojim spodobnostim ugodnejšo okolico.

Mesto je ležalo ob reki, pod zelenimi gorami, in tik njega so se vrstile vasice, ki so spadale pod mestno župnijo. Rožanec je bil tem zadovoljnejši v tem okolju, ker do Ljubljane z brzovlakom ni imel daleč. Dela ni bilo preveč; mal samostan ga je prevzemal toliko, da sta stari župnik in mladi kaplan upravljala faro izlahka.

Rožanca je zlasti veliko katehetstvo: stik z mladino ga je osveževal, občevanje z ostalim učiteljstvom pa, čeprav bolj mimogrede, navezovalo na življenje.

Bil jo vsakomur simpatičen mlad mož, krepke rasti, moško izklesanega obličja, gostih temnih las in uglajenega nastopanja. Ker je mnogo čital, ni poznal niti političnega fanatizma.

V kratkem se je spočetka naivni Rožanec tudi v izpovednici prepričal, da je življenje v marsikaterem oziru drugačno, nego se mu je predstavljalo v nekdanji mistiki lemenata in idealni domišljiji novomašniški. Vdan poklicu, se jo branil popolnega iztreznjenja, trudeč se, da bi preveč ne obsojal slabosti ljudi. Z vso vestnostjo je izvrševal dolžnosti in je bil srečen, ako je mogel komurkoli storiti uslugo ali dobroto.

Na šoli je bilo poleg voditelja še troje učiteljev in četvero učiteljic. Dve sta bili že starikavi samosvoji dami dve pa mladi lepotici: Olga Tratarjeva, resnobna, visoka, ponositega držanja, zlatolaska velikih modrih oči in Manica Kodrova, zdrava, debelušna črnka, vedno temno zardela in se otroško smehljajoča. Z vsemi je bil prijazen, a vedno ga je zanimala Olga. Rad je kratko pokramljal ž njo in je bil zadovoljen, ker je našel vselej v pogovoru ž njo odmev, ki je ugajal njegovemu razumu in srcu.

Zdaj pa je strmel: tako krasno, omikano in vzgledno vzgojevano dekle in tako nesrečno! Čutil je globoko sočutje ž njo, a obenem radost, da ji je v bolesti lahko nesebičen prijatelj. Pomaga ji premagati prve, najtežje mesece; potem se ji rana zaceli in — Bog pomagaj dalje!

Tisti ponedeljek popoldne se je Rožanec odpravil iz mesta, da izpregovori z Jamnico odločilno besedo. Urno je korakal preko mostu in skozi malo Zabrežje s par imovitimi posestniki, hodil med polji in travniki ter dospel do Rostaharjeve hiše v Sračju.

Domači so bili na polju; našel je v veži staro Rostaharico, ki je kuhala v kotlu pičo prašičem in pripravljala ostali družini večerjo.

Vprašal je po hčeri Jamnici: kmetica se je razveselila.

»Gospod, le naženite jo nazaj k možu! Kaj bi se brigala tako neumno, saj pravim. Z možmi je pač treba potrpeti in jih prenašati kakor vsako božjo kazen, saj pravim. Bog sam ve, čemu je za žene tako prav: morda za našo izveličanje in za duše v vicah, saj pravim. Moški ni z nobene strani nič dobrega in nič pametnega, ženska pa je in ostane zmerom reva, kamor jo postaviš ali položiš, saj pravim. Ampak Bog že ve, zakaj mora biti tako; zato ni nobene pomoči, kujaj se ali smejaj, saj pravim, tako jim povem, gospod kaplan!«

Rožanec je našel Jamnico v hiši s šivanjem v naročju. Iz velike zadrege je zardela, ko je nenadoma prišel in ni vedela, ali bi vstala ali obsedela, potem se je zatekla k joku in si zakrila s šivanjem obraz.

Rožanec je sedel nasproti ženi in je čakal, da se pomiri. Bila je velika, močna, še mlada ženska, temne polti in gostih črnih las, ki so ji bili spleteni vrhu glavo v dvoje debelih kit. Ko je še parkrat zaihtela, je naposled dejala:

»Če ste gospod, prišli na Jamnikovo željo, vam ne morem ničesar drugega povedati, kakor: kakršen je lump sam, teko misli tudi o ženi.«

»Ali znate nemški?« je začudil kaplan. »Kar ste rekli, je nemški pregovor.«

»Kako bi ne znala! Saj sem hodila na ljubljanske šolo in sem brala in še berem marsikaj. — On pa ne zna niti slovenske knjige gladko brati — a se dela, kakor bi bil snedel modrost vsega sveta, ta tepec!«

»A hlapec v — kamri?« je vprašal Rožanec.

»Osel! Namreč Jamnik!« je vzkipela. »Tone je prišel po letošnji koledar in ker sem ga imela v kamri, sem šla ponj, Tone pa je brez slabega namena stopil za menoj.«

»In nič drugega?«

»Prisežem nič drugega. Sam Bog nebeški ve, da še mislila nisem nič drugega. Ampak bi lahko mislila in če bi bila tudi kaj storila, bi Jamniku samo enako plačala z enakim.«

»Ne razumem. Govorite! Jamnik je prepričan, da ste mu nezvesti. — O ločitvi govori, o novi ženitvi — kaj mislite storiti?« je vprašal kaplan.

»Ta svetohlinec! V cerkvi se plazi po tleh, kakor bi hotel polizati ves prah izpred oltarjev, izven cerkve pa ne pusti na miru nobenega ženskega predpasnika! — Vsako leto moram zapoditi kako žensko iz hiše, ker ne morem gledati, kako tišči za njo. Zaradi mene pa je ljubosumen. Z nikomer ne smem izpregovoriti niti besede in obklada me z najgršimi psovkami, sramoti pred posli in otroki z nesramnimi sumničevanji, ako le kam grem brez njega. Ločiti sem se hotela jaz že večkrat, a starši niso pustili, zdaj pa obrača in natolcuje on mene.«

Kar vrelo je iz nje, kaplan pa jo je skušal ohladiti s pripombo: »Dolžite ga grehov, a dokazov nimate! Zdi se mi, da se oba samo sumničita.«

»Ne, ne! Jaz ne sumim brez vzrokov,« se je branila Jamnica. »A težko je govoriti z vami o tem; tu ni izpovednica, in — in — ne zamerite, gospod kaplan, tako mladi ste še! Zakonskega življenja ne poznate — ne veste, kako je ženi, ki ima norega starca za moža.«

»Nič ne silim, da mi zaupate,« je odgovoril kaplan. »A prosim vas: mislite na svoje otroke! Zanje gre. In za vse, ki ste še mladi. Pa tudi zanj, ki brez gospodinje ne more ostati. Pridite v župnišče ali pa v izpovednico gospoda župnika; star je, laže mu odkrijete dušo.«

»Grehov nimam odkrivati niti gospodu župniku, ker jih
nimam — ah, skoraj mi bo žal, da jih nimam! Tak mož ni vreden moje zvestobe. A da bi hodila v izpovednico tožit moža, kaj mi to pomaga? Pustiva, gospod kaplan! Jamnik že ve, kaj mu je storiti; naj pride pome! In kaj mi mora priseči, sem mu povedala. — A zdaj potrpite, prosim, da vam prinesem kozarec vina in kos kruha, daleč imate nazaj.«

Urno se je dvignila, Rožanec se je branil, a ni si dala vzeti dolžnosti, da mu postreže. Stekla je v vežo, kaplan pa je gledal za njo. Tako sveža, prožna je bila navzlic svoji debelušnosti.

Polagoma se je večerilo. Solnco je pravkar zapadlo za goro. Kaplanu se je mudilo, da bo pred temo doma. A že se je vračala s steklenico in s krožnikom, za njo pa je prihajal oče Rastahar. Golorok, le preko eno rame je imel ogrnjen suknjič. Pravkar se je vrnil s polja, postaren, a še krepak.

Pozdravil je, priganjal kaplana, naj pije in je govoril o vremenu, bodoči letini, živini, a Jamnikovega spora s hčerjo ni niti omenil.

Ko pa je dejal: »Vsak pameten človek si nadene na hrbet le toliko breme, kolikršn ozmaga, sicer se mu ljudje lahko smejejo, čeprav se sam še tako širokousti!« je Rožanec razumel, da namiguje na starca Jamnika s premlado ženo.

Poslovil se je. ter hotel oditi. Jamnica pa si je vrgla robec na glavo in dejala:

»Pokažem vam bližnjico pod klancem, če dovolite. Tod ste v pol uri doma.«

In krenila sta preko vrta.

Medtem se je bilo popolnoma zmračilo, meseca ni bilo in prve zvezde so se užigale.

Jamnica je govorila o očetovem posestvu in gospodarstvu, o bratu, ki je na kmetijski šoli na Grmu in ki ju prevzame, ko se čez par let oženi. Medtem sta dospela na malo višino, s katero je bilo le še par korakov do glavne ceste v mesto. Tu se je ustavila in rekla:

»Veste, gospod, četrta božja zapoved ni popolna. Govori le o dolžnostih otrok do staršev, nič pa o dolžnosti staršev do otrok. Mene so moji starši vrgli v oblast moža, ki ni bil nikoli to, kar bi moral biti. Različna sva si v izobrazbi in starosti, a predvsem v značaju. Moja zvestoba je vsak dan večja žrtev. Saj si ne morete predstavljati, kaj pretrpim! In tega so krivi moji starši!«

Zjokala se je in poihtevajoč jezna pripovedovala:

»Močna, zdrava moram prenašati sirovosti starega ljubosumneža, ki ni zanič, a zalezuje druge ženske! Ušla bi po svetu, a zaradi otrok si ne znam pomagati.«

Rožanec jo je pomirjeval:

»Vsak nosi svoj križ, Jamnica!«

»Ah!« je vzkliknila, »to so samo lepe besede. Kaj naj storim? To mi povejte! Moje življenje je uničeno!«

Sesedla se je ter jokala: »Le pojdite! Ne zamerite, gospod. A nesrečna sem, da mi ni več živeti,« je dejala.

»Bog vas pomiri! Zbogom!«

Razrušen je skoraj zbežal proti domu.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Katehet Rožanec je prišel iz razreda in zagledal Olgo. Odhajala je pravkar v učiteljsko zbornico s snopom šolskih zvezkov pod pazduho. Stopil je za njo. Skoraj je minil teden po njunem prvem izprehodu, ki ju je zvezal v intimnostih, o katerih ni v mestu sicer vedel nihče.

A ko je prišel v zbornico, je bilo v njej več učiteljev in učiteljic. Nekateri so se tiho pogovarjali ali čitali ali popravljali po zvezkih. Ogledujoč njih obraze, se je čudil, kako malo je bilo med njimi svežih in zdravih, dasi večina ni bila stara. Nervoznost ali izčrpanost se je izražala v njih kretnjah in govorici. Siva, upadla obličja, suhotna ali bolehno zabuhla telesa, ugasle oči, borna obleka: koliko trpljenja in odrekovanja, pa koliko idealizma zahteva učiteljski poklic!

Tudi Olga je bila bleda in suhotna. Sedla je pred svoj snop in začela delati. Katehet si je poiskal na nasprotnem kotu mizico, vzel brevir in čital. Želel je govoriti ž njo. Morda se mu to skoro posreči, ko mine premor.

Ni se varal. V desetih minutah so odšli vsi tovariši in tovarišice zopet po razredih, le Olga je ostala. Tedaj se ji je približal in dejal:

»Marljiva. — Delo je najboljše zdravilo, kaj ne? Lepo vas pozdravljam.«

Pogledala ga je z očmi, polnimi tuge, a ustne so se ji tresle, ko je odgovorila:

»Še boli — zelo boli. A premagam! Moram premagati!«

»Tako je prav. Volja zmaguje vedno. — Imate dovolj zanimivih, dorih knjig na razpolago?« je naglo okrenil govor.

»Nimam. Mar jih imate vi, gospod katehet, in bi mi jih posodili?«

»Rad. Pridite in oglejte si sami mojo knjižnico!«

»K vam? Ali vas ne kompromitiram?«

»Saj pridete lahko s prijateljico. Ali z gospodom Drobničem,« je dejal Rožanec.

»Kako ste prijazni! Pridem.«

»Dobro — a nekaj bi še rad vprašal, če dovolite?«

»Ničesar vam ne prikrivam.«

»Pravili ste mi, da ste imeli dva resna snubca.«

»Ah, čemu to vprašanje?«

»Rad bi vedel samo eno: ali jima je bilo znano, da imate hčerko?«

»Da. Celo videla sta jo. Tu oba sta mi izjavljala, da bi hčerko ljubila, kakor svojo; saj je tako ljubeznivo dete. Zlasti Novak se ni mogel ločiti od Ernice, in otroče ga je klicalo »tlic, tlic!« — A čemu vprašujete? Da bi obnovila zveze z njima? Ne, ne. To je izključeno. Ljubiti bi ne mogla nobenega. Nikoli nikogar več. Končano — prosim, ne govoriva več o tem!«

»Hotel sem le vedeti, kakšnih značajev sta bila vaša snubca. — Še so torej celi možje na svetu — vzlic vseobči svetovni dekadenci. To me veseli. — A po knjige le pridite: morda kako popoldne po pouku. Ako me ne bo doma, ne zamerite: najdete me naslednjega dne. In glavo kvišku!«

Poklonil se je in odšel iz zbornice. Njegov sklop je bil storjen. Novaku piše, da se je slučajno bliže seznanil z Olgo, mu razloži njeno nesrečo in ga povabi, naj se v kratkem pripelje k njemu. Olga je biser, ki je padel po brezvestnosti neznačajnika v blato; ako je še ljubi, naj ta biser pobere — žal mu ne bo. Tako hoče pisati Novaku. Morda ga bo Olga kmalu gledala z drugimi očmi.

Ko pa je Rožanec dospel domov, je našel Jamnika, ki je že čakal nanj.

»Gospod župnik me pošiljajo k vam,« je dejal nejevoljno. »Govorili ste z mojo ženo, so mi povedali, pa bi zdaj rad zvedel, kaj ste opravili. Otroka večkrat jokata in hočeta k nji. Meni je te komedije zadosti. Ali naj se vrne domov, ali pa ji pošljem še otroka v Sračje.«

»Ponjo pojdite in gotovo se vrne!« je odgovoril Rožanec. »Zaradi otrok se vrne. Izpregovorite prvo besedo!«

»Jaz? Jaz naj se ponižam? Nikoli! Nikoli ne bom take ženske prosil! Če bi otrok ne bilo, bi ne izgubljal niti besede več zanjo,« je izjavljal kmet; »meni je ni treba.«

»Jamnik, Bog vas kaznuje, ker ste tako krivični; mlado, zvesto ženo imate, a jo obrekujete zaradi grehov, katerih ste le sami krivi!«

»Hahaha! Torej tudi vas je pridobila s svojimi lažmi? Nesramnica! Zalotil sem jo sam v kamri z mladim hlapcem — oba rdeča kot škrlat — pa ji še verjamete, da je zvesta? Za Boga, samo minuto prej bi bil moral priti in zasačil bi ju bil,« je jezno ugovarjal Jamnik.

»Ne, sami ste grešnik in dolžite njo iz ljubosumnosti. Brigajte se več zanjo — ne iščite drugih žensk; najboljšo ženo boste imeli!« ga je zavračal kaplan ogorčen.

»Drugega mi nimate povedati?« se je rogal Jamnik. »O, jezik ima! Čisto vas je preslepila. Torej pa zbogom. Ako hoče domov, naj pride; zaradi otrok in poslov jo bom trpel pod streho. A za ženo je ne maram več. Samo zavoljo sramote bom molčal. Ljudje naj ne zvedo, kaj je zagrešila. Kako bom poslej živel jaz, pa nikomur nič mari.«

In jezen je odšel.

Rožanec je strmel za njim in bilo mu je tesno pri srcu. Komu naj verjame? Ona je govorila tako prepričevalno, da je nedolžna in da je kriv razpora le on — on pa odločno dolži njo in vztraja na sumnji, da mu je žena prešestnika.

Kaj naj stori? Nevoljen je korakal po sobi ter razmišljal. Ako lažeta oba.? Kako naj dožene istino? O, kakšni časi. Zazvonilo je poldne in moral je na obed v župnišče.

Po obedu je Rožanec povedal župniku, kaj mu je dejal Jamnik.

»Da, kje je resnica?« je vzdihnil dobri starec. »Ignoramus! Le Bogu je znana. Midva je ne bova več iskala; naj se pobotata, kakor sama hočeta. Samo da ni javnega pohujšanja — Bog ne prizadeni!«

»Mi duhovniki bi morali pač imeti pravico onemogočiti take zakone!« se je jezil kaplan. »Vse kar je prav; ali zakrament sv. zakona v takih okolnostih je burka, pri kateri bi cerkev ne smela sodelovati s svojim blagoslovom.«

»Kako mislite? Nemogoče! Upirati se vendar ne smemo!«

»Saj to je! Ne smemo se in moramo poročati ljudi, ki očividno niso vredni in sposobni zakonskega življenja. Namesto src in duš mehanično povezujemo v božjem imenu ali dva kupa bankovcev, ali starca in mladenko, ali jetičnico in kipeče zdravje, ali zver in jagnje. In kar nič se ne brigamo, sta li ženin in nevesta v svoji volji res svobodna ali pa se poročata pod pritiskom. Države se pripravljajo, da bodo smele zakonito soodločati glede sklepanja zakonskih zvez — zahtevala se bodo zlasti zdravniška izpričevala — a cerkev bi morala skrbeti, da dobe zakoni moralno zdravo podlago.«

»Kako ste prišli do teh misli?« se je čudil župnik. »Že sam sem često razmišljal o tem ...«

»Tako misli vsak človek, ki ima dušo in vest,« je dejal kaplan. »Na primer ta Tomčev zakon in tale Jamnikova zakonska afera dokazujeta iznova pravilnost takega naziranja. Tomec še ni leto dni oženjen, a žena ga že vara s pomočnikom; kajpada trgovec je prava razvalina, žena živo srebro, pomočnik pa mlad gizdalin. In tale Jamnik! Žena mu je ušla iz studa in brezčutne ljubezni. — Še je poštena, a če ne bo več dolgo, bo kriv le Jamnik.«

»Mogoče. A vedno je bilo tako; ljudi ne zvezujejo le ljubezen in cerkveni zakoni, nego tudi realni, gospodarski interesi,« je miril župnik. »Ako bi se sklepali zakoni vedno le iz ljubezni, bi bilo na svetu gotovo lepše. Toda navadno so realnosti močnejše od čustvenih razlogov; marsikdo bi rad vzel ljubljeno dekle, a je ne more ali ne sme. Mar naj se cerkev vtika v take konflikte? Ne, ne gre. Mi storimo svojo dolžnost in — si umijemo roke.«

»Kakor Pilat, da! In Baraba je vedno iznova svoboden, poštenjak pa vedno iznova križan.«

Zelo nevoljen se je vrnil Rožanec v kaplanijo, a pisati Novaku je pozabil docela.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Olga je jokala in vedno iznova čitala pismo, ki je dospelo pravkar.


»Ljuba hči, zelo sem žalostna. Kaj si vendar mislila? Že zaradi Ernice bi morala potrpeti. Ali naj nosi dete vse življenje neizbrisani madež, da je nezakonsko in naj nikoli nima očeta. In tudi Ti se tako ne oprostiš sramote, ki je moja najhujša bolest. Vem, da trpiš zaradi tega sama največ in da si hotela storiti konec svojemu dvomljivemu položaju. Toda s preveliko osornostjo napram Janku si pokvarila vse.

Tvoj nesrečni temperament! Kakor otrok si še vedno, da se ne znaš krotiti. Po očetu si taka: vse ali nič. Zato pa je pri vsi nadarjenosti ostal do smrti siromak. Potrpeti ni hotel, poniževati se ni znal. Samo na pravice se je skliceval trmasti zaslepljenec. Pa so zato tepci, hinavci in stremuhi napredovali preko njega in se mu smejali. Prav taka si Ti. Z glavo skozi zid bi hotela iti. Toda zdaj si še mnogo na slabšem. Ali je to pametno, ljuba Olga? Prosim Te zaradi Ernice, premisli si in popravi, da Ti ne bo do smrti žal. Gospod Janko mi je poslal priloženo pismo. Kakor vidiš, je ves obupan. Tudi on je revež. Saj bi Te rad vzel za ženo, a še ne sme in ne more. Zaupaj v božjo pomoč, morda se vse prav kmalu izpremeni. Žrtvuj se, prosim Te, draga Olga. ponižaj se, prinašaj bremena, ki si si ga sama naložila, saj veš, da nisi brez krivde, in potrpi. Gospod Janko je vendarle dober človek, čeprav je bil lahkomiseln.

Prosim Te, pripelji se čimprej semkaj, da se pogovoriva. Vse hočem zopet urediti. Ernica je zdrava in pridna ter Te poljublja, kakor jaz, Tvoja

mama.«


Temu pismu je bilo priloženo Jankovo pismo.


»Velespoštovana gospa:—

V nedeljo sem pisal Olgi. Razložil sem ji moško in pošteno, da bi jo prav sad takoj poročil, a da tega, žal še ne smem storiti. Brez prikrivanja sem Olgi zopet pojasnil, kako mi mati grozi, da izroči tovarno sestri, mene pa odpravi z deležem, ako je ne poslušam in ne pustim Vaše hčere. Prosil sem torej Olgo, naj počaka še nekaj časa, morda le par let. Zaradi Ernice in zaradi Vas sem ji predlagal, naj pusti službo. Vsi trije lahko stanujete skupaj v Ljubljani. Tam najamem večje stanovanje, ga na svoje stroške lepo opremim ter poskrbim, da boste poslej živeli udobno in mirno. Nihče bi ne vedel tega. Saj Vam je, gospa, pač razumljivo, da ne maram in ni treba, da bi bila Olga še nadalje učiteljica tam zunaj na deželi, kjer jo morem redkokdaj in še takrat skrivaj videti le za kratke trenutke.

Z najboljšimi nameni, iz hrepenenja po svoji hčerki sem ji predlagal vso to. Ampak Olga me je razžalila tako kruto in obsula s takimi besedami, da mi jih ni mogoče ponavljati. Tega nisem pričakoval in tega nisem zaslužil. Strašno sem razočaran nad Olgo in čim dalje premišljam, tembolj uvidevam, da sem se silno zmotil. Zato ji vračam besedo in jo odvezujem vsega, kar mi je obetala. Kar se je zgodilo, sva kriva oba. Prav žal mi je, a popraviti se ne da več.

To vam naznanjam čisto odkritosrčno, v ostalem pa sem Vam z velespoštovanjem vedno vdani — Janko.«


Torej mater je nahujskal, se dela nesrečnega in kruto razžaljenega, obenem pa mi obrača hrbet — je razmišljala Olga. Kakšen neznačajnež! In lastna mati mi očita, da je Ernica nezakonsko dete, da sem osramočena za vse življenje in mi prigovarja, naj postanem priležnica možu, ki mi je s prisegami obetal zakon. Nihče me ne razume — na vsem svetu nimam človeka, ki bi mi potrdil, da sem ravnala kot pošteno dekle. Ah, Rožanec je edini! Njemu pokažem obe pismi. Naj ju prečita in pove, kaj naj storim, ako sem storila napak. Njemu zaupani; prijatelj mi je. Da, ž njim se posvetujem, saj mi je rekel, naj ne storim ničesar, ne da bi se prej pogovorila ž njim.

Hitri koraki po stopnicah so jo predramili iz razmišljanja. Manica prihaja! Ne sme je videti objokane.

Olga je skočila k umivalniku ter si močila oči in obličje. Tedaj so se odprle duri. Res je bila Manica, debeluška.

»Hajd, obleci se! Pa kar brž! Izlet napravimo skoraj vsa naša šola; Magda, midve, Zeleznič, Knapič, šofiral pa bo sam gospod ravnatelj Tribnik,« je kričala Manica, begala po sobi, se ogledovala v zrcalu in si popravljala črne kodre pod rdečo čepico.

»Hvala — nikamor ne grem. Zlasti pa s Tribnikom ne.«

»Ali se ga morda bojiš? Nikar! Smešno bi bilo. On dvori vsaki, celo meni, hahaha! Za nos ga vodi, kakor ga vodimo vse, hahaha! Na izlet pa se le peljemo, z avtom na Grmado. Tam popijemo kavo in še pred mrakom bomo doma. Hajd, hajd, ne bodi čemerna. Glej, dan je prekrasen!«

In Manica je skakala po sobi, iskala Olgino čepico in jopico ter jo vlekla s seboj.

Olga se ji ni upirala. Vedela je, da bi bilo zaman. Mar naj ji pripoveduje, da ji je pravkar obupno v duši, ali naj ji razlaga svojo tajnost ali pa zopet laže, da je bolna?

Ne, saj je res dan prekrasen — prilika je tu — raztrese se, morda za nekaj minut pozabi svojo žalost — jutri pa pojde h gospodu Rožancu in se posvetuje ž njim.

Pravkar je pribobnel in pritrobil Tribnikov avto, dolg in širok, kakor mal čoln. V elegantnem loku je avto zavil pred hišo Olginega stanovanja, tovarišica in tovariša na vozu pa so od radostnega uživanja kričali in se krohotali.

Tribnik je smehljaje salutiral, skočil z voza in odprl vratca k sedežem zadaj.

Olga in Manica sta skočili v avto in sedli. Tribnik se je vrnil h krmilu in v trenutku je avto že drčal preko mostu. Ob Tribniku je sedela učiteljica Magda, za njima učitelja Knaflič in Zelenič, na najodličnejšem prostoru pa Olga in Manica.

Pomlad je prihajala; že je sijalo solnce toplo in prijetno. Pred par dnevi je deževalo in ceste so bile brez prahu, a zrak čist in svež. Švigali so skozi vasi, polja, travnike, drčali skozi smrekov log, zavili po drevoredu jagnedov na desno, dospeli v veliko vas in se vozili zopet med polji in tratami na levi ter med griči na desni dalje in dalje.

Končno so se približali cilju. Še par minut je plezal avto vkreber, hrupel in treskal, naposled se je ustavil pred kmetiško hišo ob pobočju. Jedva streljaj nad njo je stala grajska razvalina — Grmada. Med šalami in kriki so poskakali z voza, postarana kmetica krmčmarica se je prismehljala iz hiše, si otirala roke ob predpasnik in se jim nemo klanjala. Naročali so kave, sirovega masla pa veliko ajdovega kruha. A najprej pojdejo k razgledu na razvalini.

Tribnik je bil tu kakor doma, zato je hitel naprej z gospodično Magdo. Knapič se je pridružil Manici, a Zelenič je korakal zadaj z Olgo.

Slab zabavnik je bil Zelenič. Zanimal se je bolj za rastlinstvo, kamenje in hrošče, nego za dekleta, zato je kmalu popolnoma pozabil Olgo, ki jo je spremljal.

Olgi je bilo čisto prav, saj so ji bile misli pri hčerki in materi, a vprašanje: kaj storiti? — se ni dalo odgnati.

Tribnik, Magda in Manica so bili zlezli medtem že na ozidje porušenega grajskega stolpa. Zmagoslavno so klicali, vreščali in dopovedovali Knapiču in Zeleniču, kako se jim ponuja diven razgled preko doline, vasi, Save, prav tja do Šmarne gore in pa tam na desni preko planjave prav do ljubljanskega gradu. Zvabiti se je dal navzgor le Knapič.

Olga se je izognila razvalini in si poiskala solnčni prostor, kjer je sedla in zamišljena strmela predse. Videla ni ničesar, saj ji je bila duša polna skrbi in kolebanja.

Mahoma je stal Tribnik pred njo.

»Čemu tako otožni, gospodična?« je vprašal, kakor bi se ne bilo med njima nikdar nič zgodilo.

Prisiljeno se je nasmehnila in mu odgovorila z muko:

»Človeku res ni vedno na smeh.«

»Vam bi moralo biti vedno na smeh,« je dejal Tribnik. »Krasni ste kakor malokatero dekle — sreča se vam ponuja; samo zgrabite jo!«

»Kje? Odkod?« je zmajala z glavo.

»Ne delajte se nevedne! Mar naj grulim, kakor golob — ali naj pesnim kakor študent, gospodična Olga? Povedal nem vam — dokazal! Samo če hočete — —«

»Gospod ravnatelj, jasno sem vam že izrazila svoje mnenje; za take besede sem gluha in nema!«

Vstala je in se ozirala po tovariših, da bi storila konec temu mučnemu prizoru.

»Kakšne besede? Gospodična Olga, jaz poznam svet — vi pa ga ne poznate. Zelo zastarelih načel ste. Moderna doba ima boljšo filozofijo. Verujte mi, jasni pogoji so dandanes tudi v ljubezni najboljše jamstvo sreče; ponujam vam vse, česar si morete le želeti — povrhu kavalirstvo v vsakem oziru — toda oženim se ne, vsaj zdaj še ne. Zakon v današnji obliki se mi zdi popolnoma nemogoč. Toda ljudje so kakor otroci, ki mačka ne pusto na miru, čeprav vedo, da jih bo končno opraskal. Zakoni se baje sklepajo v nebesih, a vsak zakon se izpremeni prej ali pozneje v pekel. Zato se nočem ženiti. — Morda pa se vendarle z vami. Le vezati se ne dam. Gospodična Olga, zagotavljam vas, da se vam ne bo treba kesati. — Jaz nisem Janko — —«

Brez odgovora se je Olga pridružila Manici, ki je z vikom in smehom pritekla navzdol. Tudi Tribnik se je pridružil ostali družbi, ki se je veselo kramljaje vračala h krčmi.

Kmetica je prinašala na pogrnjeno mizo kavo, postavila nanjo štruco sirovega masla ter ogromne kose ajdovega kruha. Z velikim tekom so se lotili vsega, najbolj lačna pa je bila Manica. In šalili so se ter se veselo razgovarjali. Le Tribnik je molčal.

»Danes dva meseca pojdem na imenitno poroko,« se je končno oglasil tudi bančnik. »Tako že dolgo ni bilo v Ljubljani. Sto svatov! Trideset avtov!«

»Kdo se ženi?« je vprašala Manica.

»Moj prijatelj, tovarnar Janko Stepišnik,« je odgovoril Tribnik malomarno. »Saj bi rajši ostal samec, kakor jaz, a priženi — hej, imenitno!«

»A katero vzame?« je vprašal Zelenič.

»Kromarjevo iz Sel — težke milijone bo imela za doto.«

»Torej sklepa zopet polna vreča zakon s polno vrečo,« je vzdihnila Manica in natepala kos na debelo z maslom namazanega kruha. »Če bi imel človek vsaj stotinko tega bogastva, pa bi bil srečen!« In govorili so o bogatih zakonih.

Olga je slonela kakor kip za mizo in ni mogla izpregovoriti niti besede. Jasno ji je bilo zdaj, da ji je pisal Janko že kot ženin Kromarjeve Elze, da je bilo njegovo pismo materi le hinavščina.

Zdaj, ko je bilo brez dvoma izgubljeno vse, ji je postalo v duši strašno. Šiloma je zadrževala solze, a vsule so se ji po licih. Zapazil jih je Knapič, ki ji je sedel nasproti.

»No, no, kaj pa je, gospodična? Tako ste bledi in te solze?«

»Ali ti je slabo?« je vpraševala Manica. »Vožnje z avtom nisi vajena. Morda zato?«

»Da, da, zato. — Le pustite. Vse mine ...« je šepetala Olga in vstala izza mize. »Izprehodim se — takoj bo zopet dobro.«

Odšli sta z Manico počasi nizdol hriba in prišli na cesto.

»Odkod? — Pozdravljeni!« je klical nekdo.

Ko sta se ozrli, sta videli Rožanca, ki se je bližal v kočiji. Povedali sta mu, kje so, in ko je Manica omenila, da je Olgi plaho od nagle vožnjo z avtom, je vzkliknil kaplan:

»Nočete rajše z menoj domov, gospodična Tratarjeva?«

Takoj je zgrabila priliko in se je odpeljala s prijateljem. Manica pa se je vrnila.

Molče sta se vozila nekaj časa. Zaradi kočijaža nista mogla govoriti.

»Še boli?« se je sklonil k njenemu ušesu.

»Oženi se! Čez dva meseca!« je odgovorila tiho.

»Torej ste zopet svobodni! Prav je tako; verujte, prav je tako!«

Naslonila se je globoko nazaj, si zakrila oči z robcem in tiho jokala predse.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Manica ni bila doklej nikoli pozabila počakati Olgo po šolskem pouku in ni minil dan, ne da bi prišla tudi na Olgino stanovanje. Vsaj par sto korakov je morala iti z Olgo opoldne, in vsaj urico je morala popoldne ali zvečer pokramljati s prijateljico Olgo.

Po izletu na Grmado pa ni Manica več čakala Olge, niti ni prišla več v poset. Olgi je bilo prav. Hrupna, zmerom žaleča se Manica bi jo samo mučila. Olga si je želela biti sama s svojo bolestjo, s svojimi skrbmi. Sama jih je hotela premagati in zadušiti. Svoje tajnosti ni bila Manici zaupala doslej. Da bi se ji razkrivala zdaj, ko sta se pridružila sramoti nezakonske matere še sramota ostavljenke in skrb zaradi temne bodočnosti, ji je bilo nemogoče.

Manica bi je pač niti ne razumela; morda bi jo celo obsojala. Prav gotovo pa ne bi znala brzdati jezika ter bi Olgin roman raztrosila med tovariši. Potem bi napolnil škandal vse mesto. A potem? — Olga niti razmišljati ni hotela, kaj vse bi se lahko porodilo iz neopreznega čebljanja Manice.

Tako je bila Olga teden po izletu skoraj vedno sama; z muko in naporom vseh duševnih sil je izvrševala učiteljske dolžnosti ter je po pouku vselej skoraj bežala domov. Nekaj dni ni mogla prihajati niti na obed, nego si je sama kuhala na samovarju. Saj ni imela teka. Vsakršna družba ji je bila zoprna. Vsak smeh jo je zadel kakor udarec po srcu, vsak razgovor se ji je zdel prazen in nadležen.

Toda v tej samoti ji je bilo neznosno, ker misliti je morala le na Janka, ki se je prodal bogatinki. On, mož, bivši častnik! Vse zaradi denarja. Gnus in neizmerno zaničevanje človeštva sta polnila Olgino srce. Vsepovsod je videla prostituirane ljudi zaradi denarja; vse je kupčija. Moški se vežejo z zoprnimi ženskami le zaradi visokih dot in bodočega udobnega življenja.

Olga je poznala žene in slišala je pripovedovati o njih, ki so bile soproge v javnosti uglednih mož, ki pa so bile angaževane kot ljubice srečnih konjunkturistov ter so brez sramu prejemale mesečne plače za svoje cinično delo. Poznala je gospodične, ki so se javno vedle kot idealno poštene in nad vsak sum vzvišene device, ki na so se skrivaj prodajale, uganjale prostitucijo z bogatimi starci ter vzdrževale hkrati najčistejše ljubezensko razmerje z jedva doraslimi mladeniči. »Enega za srce, drugega ali celo po dva, tri pa za razum!« je bilo njihovo geslo. In Olga je poznala može, ki so dovoljevali ženam ljubimkanja, da so si zagotovili dobro klientelo in krog poslovnih prijateljev. Strašna, cinična doba!

Olgi je bilo tem bolj hudo, ker je postala sama žrtev takega modernega Don Juana. Ako Tribnik izblebeta njen doživljaj s Stepišnikom, bo svet smatral tudi njo za enako onim špekulantkam, ki žive in se ravnajo po taksi: en poljub za par svilenih nogavic — en objem za modern klobuk, eno »stalno« razmerje za kožuhovinasto garnituro in pogojeno plačo. Tudi njo bo lahko smatral vsakdo za lahkoživo koristolovko, žensko brez časti in vesti. Nihče ne bo verjel, da je bil Janko Stepišnik njena prva, sveta ljubezen, ki mu je žrtvovala čast v neizmernem zaupanju.

Neko popoldne po pouku je zaslišala, da jo nekdo kliče skozi odprto okno: »Halo, gospodična Olga, kje pa vendar tičite?«

Olga je stopila k oknu, tovariš Knapič pa se je začudil:

»Kaj zlomka vam pa je, da ste naenkrat tako shujšana in bleda, a?«

»Res, ni mi dobro. — Od našega izleta se ne čutim zdrave. Morda sem se prehladila,« se je mučila Olga, a hkrati je nehote zardela.

»No, no, menda ni nič hudega. — Zdajle se mi zdite zopet zdrave barve; le obrazek se vam je nekam zožil in v očeh imate nekaj — nekaj bolestnega. Nervoznost, a? Štirinajst dni dopusta si vzemite, pa bodo živci zopet v redu.«

Olgi je padel kamen s srca, ko je poslušala tovariša. Tribnik torej ni izdal družbi njene afere. Samo njo je hotel udariti po srcu — napram drugim pa je varoval prijateljevo tajnost.

»Hotel sem vprašati: kako sodite zdaj o naši ljubeznivi gospodični Manici, a?« je nadaljeval Knapič, se oprl s palico zadaj in zibal na desno in levo. »Kdo bi si bil to mislil, a? Ej, ej, današnja dekleta — strašno, a?«

»Ničesar ne vem. Kaj se je zgodilo?«

»Mar se niti vam ne zaupa?« se je čudil učitelj.

»Že ves teden je nisem videla,« je pojasnjevala Olga. »Slučajno. A res, k meni je ni bilo ...«

»Je-li mogoče? Ničesar ne veste? Saj se vendar smejeta že obe šoli! O, Tribnik je ptič! Ljubice nabira kakor jagode. Imel jih je že cel paternošter; zadnja, precej debela jagoda je gospodična Manica. Fino, a?«

»Kaj govorite! To so klevete ...«

»Oh, da, da, čudne čase živimo, gospodična Olga. Kmalu pošten moški že ne bo mogel več verjeti, da je na svetu še sploh kakšna dostojna ženska ...«

»In moški? A kdo pa je zapeljivec? In kdo žrtev? A? Gospod kolega, ali more poštena ženska verjeti, da je na zemlji še sploh kak dostojen moški?«

Knapič se je branil njenega roganja.

»Moški je zmerom dostojen! — Tu gre za žene, neveste, bodoče matere, gospodična. Moški se nikoli ne onečasti, ženska pa se s prvim padcem upropasti ... Star človeški zakon je pač tak, neovrgljiva tradicija dokazuje to večno istino. Moški hodi lahko skozi najgloblje blato, a si ne škoduje, žensko pa najmanjši blatni brizg zamaže za vse večne čase. — Žalostno, a istinito!«

»Prav nič istinito, gospod tovariš,« je ugovarjala Olga, ter zbrala vse sile. »Kakor je vaše naziranje o dvojni morali že silno zastarelo in že neštetokrat ovrženo, prav tako se silno motite, da žensko že najmanjši blatni brizg zamaže za večno. Ni res! Dandanes je prav nasprotno resnica: če je ženska bogata, ji čisto nič ne škoduje, čeprav se je od pet do temena valjala po najgostejši brozgi; nasprotno, prav ženske najbolj umazane preteklosti se može dandanes najhitreje, samo če so dovolj petične ali prav posebno telesno mične. Današnje moške pač nagnitost privlačuje, a čistost celo odbija. Revna, poštena dekleta sede, ona najslabša pa se može. — Tako da se resnično vpraša: ali je dandanes na svetu sploh še kakšen razsoden in časten moški, a?«

»No, no, nikar se ne razburjajte! Saj nisem mislil nič hudega. Hotel sem se le pogovoriti z vami, kako sodite o naši ljubi gospodični Manici. — Nervozni ste — dovolj — ne zamerite — pa lahko noč!«

Knapič je odšel. Olga pa se je vrnila za mizo. Novica jo je potila. Tudi Manica naj je zašla na pot, katero hodi dandanes na milijone žensk? Tudi to vedro, tako naivno dekle naj se je polakomilo denarja, toalet, draguljev? Manica, dobro vzgojeno, izobraženo, čuvstveno dekletce, je sposobna, da se zaveže in proda?

Bojazljivo trkanje na duri jo je zbudilo iz tegobnega razmišljanja. Vstopil je deček. »Gospod katehet pošiljajo tole,« je dejal, izročil je pismo in zbežal.


»Velespoštovana gospodična!

Iščem vas, a ne najdem, vabil sem vas, a brez odziva. Rana pa še vedno skeli? A zdravnik je odveč? Nič zato, verujem, da se Vam vendarle še povrne sreča. Samo če hočete. Pozdravlja Vas

resnični prijatelj.«


Razjokala se je Olga nad pismom Milana Rožanca. — Potem je sklenila, da pojde v četrtek popoldne k njemu — povedat vse, potožit, iskat utehe in novih moči.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Olgina najljubša učenka je bila 8-letna Vidka, hčerka vdove in gospodinje v hiši, v kateri je Olga stanovala že tretjo leto. Nesreča je hotela, da je zbolela Vidka prav v dneh, ko bi bila njena družba Olgi najbolj koristna. Morala je ležati, in zdravnik je izrekel bojazen, da je bolezen nalezljiva. Tako tudi Olga ni smela k Vidki.

V torek se je Olga domislila: »Od daleč potolažim in razveselim otroka!« Pozno popoldne je odšla na šolski vrt, kjer so že cvetele vrtnice; odtrgala je troje raznobojnih, napol razcvetelih popkov in se vrnila domov, da jih takoj s kako sličico vred pošlje ljubi učenki.

Pravkar je stopala preko mostu, ko jo začula za seboj avtomobilski rog. Ta glas ji je bil znan. Tribnik se pelje. Rada bi se bila skrila, toda prepozno — avto je že hrupel po mostu. Olga je dvignila svoje tri vrtnice, kakor da jih duha, a je med nje skrila svoj obraz. Avto je švignil mimo nje in zavil na desno. Olga pa je videla, da se vozita Tribnik in majhna dama. Bila je Manica.

Ko je dospela Olga domov, jo je čakalo novo presenečenje. Vrata v gospodinjino stanovanje so bila odprta, in ko se je ozrla vanje, je zagledala postelj in v nji Vidko.

»Gospodična, sem že zdrava! Jutri že lahko vstanem, je rekel zdravnik,« je zaklicalo dekletce. In prišla je gospodinja ter povedala, da se zdravnikova bojazen na srečo ni uresničila, ker bolezen ni bila nalezljiva, da je Vidka resnično že skoraj zdrava in da ji je zdravnik dovolil, da jutri ostavi postelj.

Olga je stekla k Vidki, jo pobožala po laseh in licu. »In tele vrtnice sem ti prinesla, Vidka, vidiš, da sem mislila na te ter da mi je bilo prav hudo, ker me niso pustili k tebi, ubožici.«

»O, kako mi je bilo dolgčas, gospodična! Kar uiti sem hotela k vam, a me niso pustili. Ali me vzamete jutri s seboj na izprehod?«

»Jutri še ne, je še prezgodaj, toda v četrtek!« ji je obljubila Olga. »In veš, kam pojdeva? H gospodu katehetu. Pokaže nama polno omaro krasnih knjig in tudi zate najdeva morda kaj posebno zanimivega.«

Veselo je zaploskala Vidka:

»Da, da h gospodu katehetu pojdeva. Njega imam poleg vas, gospodična, najrajši. Tako je prijazen, dober in lep, kaj ne? Meni se zdi najlepši gospod. Ali vam ne?«

Mati in učiteljica sta se smejali dekletcu.

Tako sta šli učiteljica in učenka h katehetu.

Bil je doma, lepo ju je sprejel, podaril Vidki nekaj svetniških podobic in slikovnico, z Olgo pa se je razgovarjal dolgo o njenih bolestih.

Ko sta odšli, sta bili obe dobre volje in Olga je z olajšanim srcem odnašala s seboj težko butaro knjig.

Poslej je prihajala Olga čestokrat k Rožancu, bodisi po nov izbor knjig, bodisi na kratko kramljanje. Vselej pa jo je spremljala Vidka, radostna, da bo mogla pregledovati ilustracije, ki jih je dajal gospod katehet iz knjižnice.

Zgodilo se je celo, da je kaplan slučajno zunaj mesteca, na potu v Sračje, srečal Olgo v družbi Vidkini. Hodili sta tja šetat. Poslej so se našli še nekolikokrat na potu ter se počasi skupaj vračali.

Med Olgo in Rožancem se je prijateljstvo poglabljalo in utrjevalo. Kaplan je čital mnogo, se bavil z leposlovjem in popularno vedo veh strok. Olga se je vselej iznova uverjala, da je Rožanec predvsem naravno blag, tenkočuten mož, ki je nekdaj sam srčne trpel ter imel zato polno razumevanje tudi za tujo bolest.

Olga je bila napram Rožancu lahko odkritosrčna, kakor ni bila — razen napram Janku Stepišniku — še napram nikomur, niti napram materi. Kaplan je spoznaval v Olgi vzlic vsem njenim doživljajem, pošteno naturno žensko. Nič hlinbe, nič igre, nič prikrivanja ali zavijanja ni bilo v njeni govorici ali misli. Bolest pa jo je le še dvignila in poplemenitila.

Nekega popoldneva je zagledala Olga, da jima hiti Rožanec po cesti naproti. Vidka je lovila ob poti med cvetočo travo citrončka; ker je imela roke polne velikih makov in modric, ga ni mogla ujeti, in metulj se je kakor iz nagajivosti v krogu izpreletaval okoli dekletca, ki je veselo vreščalo in poganjalo se za živalico.

»Kako dražestna idila!« je vzkliknil Rožanec, občudujoč skakljajoče dekletce zlatih lask, žarečih oči, napol odprtih, smehljajočih se ustec in s šopkom makov v roki a nad glavo kakor plamenček frfotajoči metulj. »Preljubo veselje, oj, kje si doma? Vidite, Slomšek je pravilno dejal!«

Olga mu je podala roko.

»Iskal sem vaju že doma,« je dejal, »a so mi povedali kam ste odšli. Povabit sem vaju prišel; za jutri popoldne k sebi. Iz Ljubljane sem prejel nekaj novih knjig — in prijatelj me obišče, jaz pa bi vam ga rad predstavil.«

»Ne, ne, — rajši ne. Čemu bi vaju motila?«

»Nasprotno, prijatelj vas iz mojih pisem že prav dobro pozna. Rad bi se seznanil z damo, ki je prva moja resnična prijateljica. — Kaj ne, da ste?«

»Gotovo. Iz hvaležne duše,« je pritrdila Olga. Sumljivo ga je pogledala naravnost v oči.

»Toda — toda — povejte odkrito, kakor vselej: niste morda spletli kake zarote? Razumete me — —«

»Razumem! Svobodni ste. — A če se kdo zanima za mojo dobro prijateljico, ni to nikaka zavratnost. — Skratka, prosim vas, pridite k meni — zaradi mene, da?«

»Da. Samo zaradi vas pridem ...«

»A če se prijatelj zaljubi v vas, zato vendar ne začnete mrziti mene?« se je šalil.

»Nemogoče. Sicer pa storim vse, da se vaš gospod prijatelj vame ne zaljubi.«

»Dobro. Ali če se zaljubite vi vanj, mar bom potem jaz krivec?«

»Za boga, mar želite tako naglo izgubiti prijateljico? Torej ste se me že naveličali?«

Šalila sta se in se smejala. Ona pa se je čudila sama sebi, kako lahkotno in toplo ji postane v družbi tega moža.

Medtem je metuljček odletel, in Vidka je prihitela h gospodu kaplanu:

»Za vas in za gospodično Olgo sem jih natrgala in jih še natrgam. Glejte, kako so veliki in rdeči!« Dvignila je šopek in stekla zopet k žitnim njivam, da nabere še več cvetov.

Ko je naslednje popoldne prišla Olga z Vidko k Rožancu, sta bili »obe lepi, kakor še nikoli«. Vsaj Rožanec je tako trdil, ko ju je sprejemal v veži, kamor jima je po stopnicah pritekel naproti.

Vedelo so se pozdravili. Kaplan je vodil Vidko po nekoliko prestrmih stopnicah za roko ter ji obetal debelo knjigo z zanimivimi slikami iz polarnih in severnosibirskih krajev. Olga je stopala za njima. Ker Rožanec ni omenil prijatelja, je mislila, da 
pač ni dospel.

Pred durmi v stanovanje pa je kaplan okrenil, poredno se šaleč: »Še zadnjič povem; za zaljubljenost z njegove ali celo z vaše strani odklanjam vnaprej vsako odgovornost! Jaz si umijem roke!«

»Vi Pilatuž!« se je zasmejala Olga in šla za njima v sobo.

Tedaj pa je obstala: pred njo je stal Novak, njen nekdanji čestilec ...

»Moj prijatelj — gospodična Olga Tratarjeva,« je predstavil Rožanec. »A tole je naša Vidka.«

Olgin obraz je zalila rdečica, potem se je naglo okrenila k Rožancu: »Ne Pilatuž, nego Judež ste, da veste ...«

»Ljubi Bog, ti veš, da se mi dela najhujša krivica!« je zajavkal kaplan in se smejal. »Trikrat sem odklonil vsako krivdo, zdaj pa me vendar takole obsojate.«

»Samo jaz sem krivec, ki sem vas želel po dolgem času zopet videti,« je dejal Novak. »Oprostite mi, in ne smatrajte me za vsiljivca.«

Kaplan jih je povabil, naj sedejo. Miza je bila že pogrnjena, in skoraj obenem je prinesla stara služkinja čaja, obloženih kruhkov, peciva, češenj in jagod.

Vidka je imela veliko radost, a krotila se je in posnemala v vsaki kretnji svojo učiteljico. Niti češnje si ni vzela, ves čas je molčala, opazovala, primerjala gospoda in se zamislila.

»Čemu si tako molčeča, Vidka? Kaj razmišljaš?« jo je vprašala Olga in pogladila po temenu.

»Nič, nič — ali smem iti zopet gledat knjigo?«

In sedla je za knjigo.

Tako je trojica kramljala dalje o vsakdanjostih, šoli, političnih razmerah, slovstvu — le Olgine rane niso niti omenili. Po eni uri se je Olga poslovila zelo zadovoljna; prijatelja sta bila enako taktna, da je nista zadrževala.

Domov gredoč pa se je oklenila Vidka učiteljičine roke, se naslonila z glavico nanjo in ji dejala:

»Gospod Novak je zelo prijazen, lep gospod, ne? Ampak gospod kaplan je še lepši, ne?«

»Ah, o tem si razmišljala?« se je nasmejala Olga. »Mar bi bila pozobala več češenj; toliko jih je še ostalo!«

»Saj bi jih — ko jih pa tudi vi niste več hoteli!«

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Olga se je trudila, da bi pozabila Janka ali nanj vsaj kolikor mogoče malo mislila. Vdajala se je šolskemu delu z vnemo, se bavila z učenkami temeljito, v svobodnih urah pa se je potapljala v Rožančeve knjige in šetala z Vidko do utrujenosti. Počitnice so se bližale in razmišljala je, če bi sploh šla v Ljubljano k materi, ali pa naj bi prosila mater, da bi prišla z Ernico k nji. Tako bi se odtegnila naključju, da bi morala kdaj videti Janka, njegovo mater in sestro, ali jih celo srečati s Kromarjevo Elzo.

Toda to misel je kmalu zavrgla, kajti Ernice bi ne mogla zatajiti, otrok bi jo izdal, a tudi mati bi ne mogla dosledno prikrivati resnice pred radovedneži.

Ali bi šla za dva meseca v drug kraj? A kam? Vzela bi s seboj mater in otroka. Lepo bi bilo v novi krajini, med novimi ljudmi. Toda ko je začela računati, koliko bi jo dvomesečno letovanje veljalo kjerkoli na deželi, je izprevidela, da je njen načrt predrag.

Žalostna je bila, da ni na svetu človeka, ki bi jo povabil: pridi k meni, dobrodošla si mi, počuti se kakor doma!

Na šetnji iz Sračja domov je omenila Rožancu svoje hrepenenje. Ali kaj, ko nima nikogar, ki bi se je spomnil?

Kaplan je razumel in prikimal. »Da, tudi meni se godi tako, a tudi zaradi službe ne morem nikamor odtod ...« In govorila sta o sreči onih, ki lahko potujejo po svetu, po Evropi, po morju, v druge kraje, druga mesta, ker utegnejo in imajo dovolj denarja.

Nekega dne pa je v učiteljski zbornici Olgo presenetila tovarišica Magda z vprašanjem, je-li ve, da se prihodnjo nedeljo v Ljubljani poroči tovarnar Janko Stepišnik.

Olga je skrila prebledi obraz, sklanjajoč se nad šolskim zvezkom, in zmajala z glavo:

»Ne, ne vem — pa me niti ne zanima.«

»Kako da ne? Včasih sta bila vendar prijatelja, in vse je mislilo, da se vzameta!«

»Res, — toda motila sva se drug v drugem. Že precej časa se ne poznava več. — Prosim da ne govorite več o njem.«

Magda, postarno deklo, se je nasmehnila in odšla zadovoljna. Bila je nesrečnica, ki jo je življenje razočaralo in ji srce napolnilo z zlobo. Nekdaj blago, veselo dekle, je bila zdaj zavistna vsaki ženski, ki je imela čestilca, a je skoraj sovražila vsako, ki je bila lepa; zato ji je bil užitek raznašati neprijetne novice.

Da se vrši Stepišnikova poroka, je Magda zvedela od Manice, ki se je pobahala, da bo gospod bančni ravnatelj Tribnik ženinova priča in da se tudi ona odpelje z avtom v Ljubljano gledat sijajno svatbo.

Manica se je pri tej priliki spomnila, kako so se Olgi na izletu na Grmado naenkrat vsule solze, ko je Tribnik omenil, da se Stepišnik ženi. Z Magdo sta tako uganili vso istino: Aha, razmerje je bilo torej med njima zelo resno. Glejte no! Stepišnik je prihajal k Olgi torej kot ljubimec in ne samo — kakor je zatrjevala Olga — kot materin dobri znanec in njen prijatelj. Hehehe! Olga je špekulirala na Stepišnika in njegove milijone. Milostiva tovarnica je nameravala postati — hahaha, pa se ji je vse pokvarilo! Zato torej je bila nekaj tednov tako bleda in medla, kakor senca. Hm, pa le zakaj se je naenkrat vse razdrlo?

Nekaj dni kasneje je povedala Manica, da sta bili po Tribnikovem pojasnilu Stepišnikova mati in sestra proti Olgi. Kajpada, čisto razumljivo in v redu; Olga je revna učiteljica z ubožne obitelji. Kako pa je le mogla biti tako nespametna, da si je domišljevala, da jo Stepišnik vzame samo zaradi njene lepote in mladosti?

Magda je škodoželjno privoščila Olgi poraz tor odobravala Stepišnikovo odločitev. Čemu naj bi bila Olga srečnejša od nje, ki je pokopala vse nade in je zaradi ostarelosti ne pogleda noben moški? Manico pa je celo pohvalila, da je pametna, da se je oklenila bogatega Tribnika: ve pač dobro, da se ne oženi z njo, saj je povedal, da hoče ostati samec. Naj le uživa mladost! Tega ji nihče ne zameri! Prav ravna. Do življenja ima vendar pravico vsako bitjo, mar ne?

Tako sta se tiste dni Magda in Manica zvezali proti Olgi, a Manica je pridobila Tribnika, da je na avtomobilske izlete jemal tudi Magdo s seboj; kot gardedamo, da se ljudem zavežejo jeziki. Tik šoferja, mladega vojnega invalida od eksplozij očrnelega obraza, je sedela zmerom Magda, zadaj pa Manica s Tribnikom.

Olgo, ki se je bila medtem vdala v usodo, je Magdina vest o bližnji Jankovi poroki vrgla v ponovno razburjenje. V nedeljo se poroči Janko! Ne da bi sploh še upala ali si želela, da se vrne k nji, jo je vendar pretreslo. Skoraj enako močno pa jo je dirnilo Magdino vprašanje. Ta klepetulja torej ve več, kakor bi smela vedeti; iz njenih oči ji je sršela škodoželjnost, ki brez dvoma odpre zatvornice sumničenjem in klevetam. Zopet ni spala vse noči ...

V soboto zvečer je potrkalo na njene duri. Olga je ležala na postelji in strmela predse brez solz. Saj jokati ni mogla več. V prvem trenutku je hotela reči, da je bolna in da ne more sprejeti nikogar. Ko pa je začula kaplanov glas, ki je miril Vidko, se je dvignila, si pogladila lase in odprta.

Rožanec ji je pogledal v oči in vedel vse. Pokimal je in rekel dekletcu:

»Govoriti moram z gospodično. Počakaj tu na hodniku; takoj te pokličem v sobo!«

Nato je zaprl duri. 

»Jutri ne morete ostati doma in sami. Zato sem naprosil gospoda župnika, da maši zamenjava in bom ob pol osmih zjutraj že svoboden. Vabim vas s seboj na Goričane k prijatelju v posel. — Tudi Vidka more z nama. Zvečer se vrnemo in bomo že ob desetih doma. Sprejmete. Prosim, recite: da!«

»Nisem za nobeno družbo — saj veste —« je hotela ugovarjati Olga.

»Pustite! Vem več, nego vi, Olga. A pomenimo se o vsem jutri, hočete? Prosim vas le: slušajte in pojdite z menoj.«

»Pojdem — hvala,« je dihnila.

»Želim vam le miru in sreče,« je dejal in odprl duri. »Torej, Vidka, povej svoji mami, da se odpelješ jutri že ob pol osmih zjutraj z gospodično učiteljico in z menoj na Goričane. Glej, da pojdeš k maši ob šestih, nocoj pa prav zgodaj spat! — Zbogom in do svidenja na kolodvoru, gospodična!«

Vriskajoč je Vidka tekala po Olgini sobi, nato sta odšli obe k njeni materi.

Nedelja je bil krasen solnčen dan. Pred postajo na Goričane jih je pričakoval s kočijo Novak. Trg z njegovim posestvom je ležal dobre pol ure stran od postaje, onstran polja, na položnem pobočju gozdnega hribovja. Vozili so se skozi visoko žito in bujno travo, pod vedrim nebom so prepevali škrjanci, s stolpa je potrkavalo in po vseh potih so hiteli k deseti maši praznično oblečeni kmetje in kmetice.

S hriba je zagrmel topič, za njim drugi, tretji.

»Danes imamo pri nas bobe!« je pojasnil Novak. »Kako, Vidka, ali ješ rada bobe?«

»Nak. Bobov pa že ne. Fižola in boba ne, sicer pa vse,« je odgovorilo dekletce. Novak jo je posadil tik sebe na levico na kozlu, kar se ji je zdelo silno imenitno.

»Ali naši bobi so drugačni kakor vaši,« ji je razlagal Novak; »debeli so kakor pest, mehki in sladki. Boš videla, da jih poješ vsaj tri, če ne celo štirih.«

Tudi Rožanec je bil dobre volje in zgovoren. Vsako leto je posetil prijatelja. Ljudje so ga poznali in pozdravljali, on pa jih je veselo nagovarjal z voza.

Novak je zapeljal pred visoko in izredno široko hišo, z dolgo leseno, zeleno prepleskano ograjo ob hodniku v prvem nadstropju na obeh straneh ter z razsežno verando na vrtni strani. V hišo je bil dohod po gorenjskih stopnicah z dveh strani. Gostje so bili povabljeni najprej na verando, kjer je stala za zajtrk pripravljena miza z veliko vazo vrtnic. Cvetoče plezavke so molile lilaste in bledordeče cvetove tudi preko izrezljane ograje in izza ozidnega vogla. Visoka in zračna veranda s svetlim pohištvom je delala prijeten vtis, zlasti še, ker je bil z nje pregled preko velikega sadnega vrta in na belo okrajno ceste, za njo na železniško progo in za to tudi na Kamniške planine.

»Preden sedemo, izvolite morda, gospodična Olga, v tole sobo, da se uredite ...?« je ponudil Novak in odprl duri.

Olga je stopila v elegantno opremljeno damsko sobo, a novo, nerabljeno. Tudi Rožanec je odšel v odkazano sobo, ki je imela prav tako izhod na verando. Vidko pa je vzel Novak v svojo sobo, ji nalil vode, da si je umila roke, potem sta se vrnila na verando. Kmalu sta prišla tudi Olga in Rožanec.

Na mizi je že stala kava, smetana, sirovo maslo, med, šartelj in steklenice raznih likerjev. Hitro so bili gotovi; nato so si šli na gospodarjevo vabilo ogledat posestvo.

Najprej živinski hlev, visok, zračen, zidan, moderno higijenski urejen, za desetero krav in četvero volov posebej in za četvero konj zase. Živina je bila lepa in snažna. Tudi dvoje teličkov in eno žrebe je bilo tu, kar je Vidko najbolj zanimalo. Poleg kokošnjaka z mnogimi gredami, vališči, pokritim izprehajališčem in z velikansko ogrado. Tu je bilo okoli sto kokoši, več kokelj s piščanci in nekaj petelinov; pegatke so imele oddeljen prostor, tik njih so plavale po veliki luži race in gosi, nedaleč proč je stal stolpičast, morskemu svetilniku podoben golobnjak golšastih, pavovskih in čopkastih golobov, po trati se je izprehajalo dvoje pavovk, a na strehi je stal z razprostrtim repom velik pav.

In mimogredoč so si ogledali gospodarska poslopja, prišli na sadni vrt z izbranim in nizkim drevjem ter dalje po vijočih in polagoma vzpenjajočih se potih do razgledne točke s čebelnjakom in lopico. Po trati za njo so stale po vrsti češnje, vse veje polne šopov zrelih sadov, temnordečih ter rdečih, tam skoro črnih, ondi rumenkasto belih.

Veje so bile tako obtežene s sočnimi sadovi, da jih je vriskajoča Vidka lahko zobala, ne da bi ji bilo treba iztezati roke.

In še više po zložnem pobočju so ležale žitne njive, nato travniki in končno se je začenjala šuma, ki je prehajala na hribu v gost smrekov in jelkov gozd. Večino polja in travnikov je imel Novak po dolini ob cestah na postajo.

Sedeči v lopici so zrli po krajini tja preko Save in do Kamniških snežnikov. Tu in tam vasice, mali in večji gaji, pa polja, travniki, nad njimi vedro nebo s toplim solncem, h kateremu se je ščebetajoč dvigalo toliko radostnih škrjančkov. — Včasih je zapel zvon s stolpa in s hribca na desni je zagrmel topič; kadar je zavel veter, pa je prinašal akorde petja in orgel iz cerkve.

»Krasno imate tu,« je dejala Olga.

»Ali vam je res všeč,« se je zaradoval Novak. »Vabim vas na počitnice z gostjo mamo in Ernico. Srečen bi bil, ako pridete. — Za dva meseca? Mene ne bo dosti doma. V Beogradu imamo skupščino jugoslovanskih gozdarjev z izleti po Šumadiji in Makedoniji — vsaj štirinajst dni me ne bo nazaj. — Pozneje moram na velesejem v Prago, po razne gospodarske stroje. Hiša bo torej skoraj prazna ...«

»Vi Judež, Judež!« je vzkliknila Olga in objestno krenila Rožanca po roki. »Vi izdajalec!« A takoj ga je pogladila: »Vi dobri — zlati prijatelj!«

In okrenila se k Novaku:

»Preveč sta dobra oba. Kaj naj še rečem?« Solze so ji stopile v oči, moža pa sta ji prigovarjala:

»Nič, nič! Samo recite, da sprejmete!«

»Pridite in najsrečnejši bom jaz!« je vzkliknil Novak.

Nič ni mogla odgovoriti. Vstala je in odhajala nizdol. Šla sta za njo. Vidka pa je tekala pred njimi. Novak se je oklenil njene levice, dočim je stopal Rožanec ob desni strani.

»Ne razmišljajte, gospodična Olga!« je dejal Novak. »Solnce sije — življenje je veselo, krasno — samo če hočete! Volja je vse, verujte, gospodična!«

»Upati — zaupati v bodočnost — hoteti, močno, vztrajno hoteti je vse!« je dejal Rožanec, ne da bi jo pogledal. In urno je dodal: »Zdaj pa si oglejmo še hišo!«

Tu je doživela Olga največje presenečenje.

Ko so prešli vse poslopje, Novakovo stanovanje, sprejemnico, spalnico, veliko knjižnico in pisarno so dospeli v sosednje stanovanje, popolnoma opremljeno in urejeno, povsod svetlo, elegantno pohištvo, originalne slike, zrcala, preproge, poleg kopalnica; vse novo, nerabljeno.

»In kdo prebiva tu?« je vprašala Olga.

»Nihče. Čakam — svojo ženo ... Ako ne pride semkaj ona, ki sem si jo izbral, ostane stanovanje pač prazno. — Tak je moj sklep.«

Olga ni odgovorila. Molče je odšla na verando in se naslonila na ograjo med cvetočimi rdečimi plezavkami.

Prebledel je Novak, čelo se mu je nagrbančilo, a ni rekel nobene besede več. Le prijatelja je pogledal, kakor bi ga prosil pomoči. Rožanec se je naslonil tik Olge na ograjo ter ji dejal skoro šepetaje:

»Olga, prijateljica, verujte: Novak vas ljubi, obožuje. — Mož je značaj! Poznam ga od mladosti. Lahko mu zaupate. Nikoli se ne pokesate. Pojdite, recite mu vsaj prijazno besedo ...«

Olga se je okrenila. stopila k Novaku, mu ponudila obe roki in mu dejala:

»Potrpite z menoj! Saj sem vam tako hvaležna!«

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Tisti večer so sedeli trije — vsak v svoji sobi, tiščali glavo med roke in razmišljali drug o drugem.

Novak je bil srečen. Že na gimnaziji je hrepenel po tri leta mlajši učiteljici, vitkem, vendar polnoudnem dekletu očarljive ljubeznivosti in lepote. Na abiturijentskem plesu v dvorani starega ljubljanskega strelišča ji je po razkošnem Straussovem valčku smelo povedal, da jo ljubi in da sanjari le o tem, da si jo pridobi za ženo. »Samo to hočem, gospodična, močno, neomajeno!« ji je dejal abiturent Novak.

»A če jaz nočem?« se mu je otroško nasmejala.

»Hočem, da tudi vi hočete!« je ponovil energično. »Vse človeško delo je utelešena misel. Volja uteleša vsako misel! Volja oduševlja misel, volja je duša duše! Misel brez volje je brez moči. Misel je naboj, volja gonilna sila. Hočem, da me vzljubite in postanete moja. Hočem in dosežem!«

Olga se je smejala strastnežu, všeč ji je bil fanatični čestilec, a čutila ni zanj ničesar, nego prijazno simpatijo.

Iz Klostenburga ji je pisal plamteča pisma in jo rotil: »Počakajte name! Ljubim vas! Ustvarim vam srečo, kakor je ne more nihče; zakaj nihče vas ne ljubi tako. Hočem se izkazati vrednega, biti vaš z dušo in srcem vdani mož. Hočem in bom, Olga.«

Le včasih mu je odgovorila s pozdravom na razglednici. Toda nič ga ni odbijala njena hladna prijaznost, nič ga ni iztreznilo niti njeno razmerje z Jankom Stepišnikom.

»Varate se,« ji je pisal; »samo bolest vas čaka s tem človekom, ki ne bo nikoli vaš mož. Moja volja ostane neomahljiva.«

In ko je zvedel, da je Olga rodila Ernico, ji je pisal, da je žalosten in trpi ž njo, a da veruje, upa in ljubi neomajno ter si dopoveduje vedno le eno: »Moja boste! Prej ali slej, toda moja.«

Ko je po smrti svojega očeta podedoval urejeno posestvo na Goričanah, je pustil študije, se preselil na Goričane ter se z vso vnemo posvečal gospodarstvu. In priredil je stanovanje sebi in bodoči svoji ženi, ki bo Olga ali nobena. In kadarkoli je storil, si je dejal za Olgo. Ko je prizidal verando, izpeljal peščeno pot k češnjevemu drevoredu, ter zgradil razgledno lopo in čebelnjak, si je dejal: za Olgo! In ko je kupil novo preprogo, si je dejal: za Olgo! Kadar si je izbral novo sliko, veliko brušeno zrcalo, udoben gugalni stol, ali kadarkoli, zmerom si je dejal: za Olgo!

Tako je čekal, trpel, upal in verjel za vedno. »Ona pride in bo moja. Hočem. Mora priti!«

In res je prišla. Samo še malo časa in izpolni se mu najdivnejši sen rane mladosti. Kako čudovito! Kako krasno! Volja je utelesila misel. Novak je strmel predse, srce polno blaženosti, ter je šepetal le eno: »Moja, moja! Končno moja!«

Olga pa je, sedeč doma za mizico, razmišljala:

»Ali je mogoče, da se poročim z Novakom? Kaj mi je ta dobri mož? Ali mi je mogoče občutiti zanj vsaj prijateljstvo? — Za Janka je plamtela moja duša, po njem je drhtelo moje telo, vsaka misel mi je bila pri njem, vsako čustvo mi je oklepalo le njega. Za Novaka pa ni v meni niti misli, niti čuta. — Ah! Ako bi Milan — —«

Planila je pokonci, se zgrabila za senci in ječala: »Moj Bog, kakšna misel zopet! A odpoditi se ne da. Porojena v snu, se mi razrašča in dviga vedno močnejša, me trpinči in mi ne pusti več pokoja. Milan. Rožanec! Prijatelj, blagi moj tolažnik. Da se nista križali njeni poti že pred leti! A zdaj je prepozno. Blazna sem — zaničljiva, saj si duhovnik!«

In zgražala se je nad seboj, se zavedala svoje nesreče in plakala. Kam jo meče srce? Za prvim velikim polomom v novo katastrofo. Kakor plevel mora ruvati iz čustvenih gred prav najlepše rože. Jedva je za silo zatrla ljubezen do Janka, mora zadušiti novo do Milana.

Tedaj je strmela sama nad seboj. »Kaj je z menoj? Danes se je poročil moj prvi ljubljenec, oče mojega otroka, a jaz že razmišljam o Novaku in Rožancu! Tugujem za izgubljeno srečo, odklanjam drugo, a hrepenim po tretji, ki je nedosežna. Saj sem blazna ...«

A naenkrat je vzkipel v nji odpor. Čemu bi zatirala kar je najsvetejše? Ljubezen je najvišji zakon! Ljubezen ne vprašuje in ne uvažuje, ne pozna ne mej, ne pregraj, ne stanu ne poklica, ne starosti, ne ukaza, ne prepovedi.

Ljubezen je ptička, ki gnezdi kjerkoli ji hoče in se ne briga, ali ji ne uniči morda zaroda vihar ali požar; ljubezen je zrno, ki vzklije, vzcvete in obrodi sad makar na pečini, sredi kolovoza ali v kotu kleti ter se izpostavlja nevarnosti, da ga odtrga prvi hujši piš, povozi slučajno kolo ali pohodi slep korak.

A zopet si je dopovedovala: »Ah, saj sem podla, neizrečeno propadla! Kri se mi zbuja, sila, uspavana po žalosti v minulih mesecih, se mi dviga iznova ... meni zavrženki! Kaj razmišljajo moji bolni možgani? Sramotnica sem! Niti ne pogledal bi me več čisti Milan, ako bi slutil moje blodnje ... A kaj naj storim? Vzamem Novaka? Joj mi, saj ne morem nič drugega! On hoče! Že dolga leta hoče — v sužnjost moram, kakor jih je moralo že toliko. Novak — dobri, vse pozabljajoči, vztrajno zvesti mož, tvoja bom, saj ne morem biti niti Jankova niti Milanova. Žrtvujem se za Ernico in svojo dobro mamo ...«

In Olga je jokala pozno v noč.

Na klečalniku v kaplaniji pa je molil Rožanec.

»Ti, večni Bog, sam vidiš, kaj se godi v mojem srcu. Reši me! Ne daj, da se izneverim svoji prisegi — izpolni moj načrt — osvobodi me njene bližine! Reši me, da ostanem Tebi zvest in se mi nikoli ne bo treba sramovati greha, ki ga nočem poznati!«

Že davno je odbilo polnoč, ko je Rožanec še vedno ležal na goli deski ter tiho ječal: »Olga, niti ne slutiš, kako sem nesrečen, ker ti tega povedati ne smem in ne morem. — Bog te razsvetli, Olga, da sprejmeš prijateljevo roko ...«

Naslednjega dopoldneva je Rožanca pozval v pisarno župnik. Nervozno je stopal starec po sobi.

»Sedite, če hočete!« je dejal, ko je prišel kaplan. »Jaz laže govorim, ako takole hodim. — Nerodno je, zelo nerodno, kar vam moram povedati. Od dekana sem prijel pritožbo, zaradi vas!«

»Zaradi mene! Zakaj!«

»Ne zamerite — saj me poznate, toda dolžnost je dolžnost. Saj sem doslej molčal, dasi sem slišal sam tu in tam opazke — zdaj pa ne smem več molčati.«

»Prosim, govorite vendar, gospod župnik!«

»Zaradi učiteljice Tratarjeve. — Shajate se ž njo — izprehajate se javno ž njo. Menda hodite celo k nji. Moj Bog! Ljudje se pohujšujejo, šepetajo, klevetajo. Tristo! Mlati ste že zelo, baba je hudič — posebno če je lepa — —«

»Nič ne vem, gospod župnik! Gospodična Tratarjeva, Olga Tratarjeva mi je v šoli tovarišica, prijateljica in jaz sem ji prijatelj, prav nič več!«

»Oh, oh! Saj to ni mogoče!« je zastokal župnik. »Nemogoče je prijateljstvo med mlado žensko in mladim moškim.«

»Je mogoče, gospod župnik, in upam, da se to prijateljstvo ohrani do naše smrti.«

»Kako mislite?«

»Moj najboljši prijatelj in šolski tovariš, imovit posestnik na Goričanah, Ivan Novak že dolgo ljubi gospodično Tratarjevo. Včeraj pa jo je vpričo mene snubil. Ni še pritrdila. S svoje strani pa storim vse, da se ta zakon sklene čim prej. — To blagovolite sporočiti velečastitemu gospodu dekanu. Za tukajšnje opravljivce in klevetnike se ne brigam; pometajo naj pred lastnimi pragi.«

»Da, da, vedel sem, da vam delajo krivico. Vaše pojasnilo me zato zelo veseli! Takoj čestitam gospodični učiteljici.«

»Ne, prosim, še ne. Naj ostane novica med nami dotlej, da se gospodična odloči in da določimo dan poroke. Vame zaupajte, gospod župnik, kakor ste doslej.«

Nevoljen je odšel Rožanec v svoje stanovanje, župnik pa je takoj napisal listek gospodični Magdi: »Zelo ste se zmotili. Gospodično Olgo Tratarjevo snubi Rožančev prijatelj, posestnik Novak na Goričanah in bo v kratkem poroka.«

In listek je po cerkveniku poslal Magdi v šolo.

Tako se je zgodilo, da sta Olgo v velikem šolskem premoru presenetili učiteljici tovarišici Magda in Manica s skupno, zelo hrupno in vsiljivo čestitko:

»Vso srečo ti želim! Novak je bogat mož! Oh, kakšno terno si zadela! — Pa kdaj bo poroka? Tukaj ali na Goričanah? — Kam pojdeš na svatbeno potovanje? V Italijo? Ah, Benetke! Ali pa na Dunaj! V Monakovo! — Jaz bi šla preko Švice v Pariz. Ah, Pariz in skok v London! Ali pa v Kairo. Aleksandnjo, Gize k piramidam na kamelah, gledat Tutenkamenovo grobnico. Izvrstno!«

Olga je strmela. Odkod vesta? Vendar jima tega ni pravil Rožanec? Ali da bi se bil komu pobahal Novak?

Nasmehnila se je in prekinila njuno blebetanje:

»Prezgodaj! Še mnogo prezgodaj! Poročiti se ni, kakor odpeljati se z avtom na izprehod. Stvar je resna, premisleka vredna ... Morda, morda ne. — Kadar bom nevesta, vama gotovo pošljem obvestilo. Dotlej pa, prosim, rajši o tem ne govorita!«

V zadregi sta odšli in kar v glavo jima ni šlo, kaj pomenja Olgino govorjenje; župnik piše, da je Novak Olgo že snubil in da bo v kratkem poroka. Olga pa se dela, kakor da ni še nič gotovega.

»Ej, hinavka je! Nalašč se dela, kakor da si šele premišlja. Kajpak, taka krasotica — Novak je vendarle čisto navaden kmet — ona pa lahko pričakuje kakšnega graščaka, milijonarja ali bogvekoga!« se je togotila Magda.

Manica je otožno molčala; ravnatelj Tribnik ji že nekaj tednov ni bil zvest. V Ljubljani se je seznanil z barsko harfonistko, črnooko, tenkostaso in tenkonogo Poljakinjo, ter se vozaril tja skoro vsak dan ...

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Rožanec je sklenil, da takoj govori z Olgo.

Toda kako naj pride k nji? V učiteljski zbornici mu je bil pomenek ž njo nemožen, na cesto v Sračje ni maral iti več, da ne bi izzval nove klevete, k sebi na stanovanje je ni mogel klicati ali da bi šel k nji zopet na dom, je bilo takisto nerodno.

Ali župnikovo opozoritev na čenče, ki so se širile po mestu in so dospele že do dekana, ji je moral sporočiti ter jo prositi, naj se odloči za Novaka ali pa — da, ali pa zaprosi sam, naj ga premeste nemudoma kam drugam, da je ne onečasti s svojim občevanjem. Ugibal je in ugibal, kako bi se sestal z Olgo, a nič mu ni prišlo na misel. Minevalo je popoldne. Postajal je nestrpen; končne se je preoblekel, si nataknil civilni ovratnik z majhno črno ovratnico, vzel palico v roko in odšel na izprehod. Na mostu je srečal zdravnika dr. Medena.

»Pozdravljen. Pri Jamnici sem bil. Nezavestno sem jo našel. Po vratu podplutbe in odrtine. Vrag vedi, kaj jo bilo. Ali jo je kdo davil, ali pa se je sama. Meni ne odgovori. Strašen zakon! Ali bi šli vi k nji?«

»Ali se zaveda? Nevarnosti za njo ni več?«

»Nobene! Kar pojdite! Medicin ji ni treba — temveč vaše vzpodbudne besede. — Zdravi! — Zakaj vas ni že tako dolgo nič k »Črnemu volu«?«

Zdravnik je odhitel, Rožanec pa se je napotil k Jamnikovim. V veži je mirila stara ženska vekajoča otroka, ki sta klicala mamo. Sicer ni bilo videti nikogar.

»Kje je gospodar?« je vprašal kaplan.

Skomignila je z rameni. »Kaj vem! Kakor gad je pihal in odšel bogvekam. Prosim, gospodinja je sama v kamri.«

Ko je vstopil in ga je zagledala, je zaječala:

»Zdaj šele prihajate! O, Bog! Zdaj šele!«

»Pravkar sem šele zvedel. — Zdravnik mi je rekel, naj grem k vam.«

»Ah, kaj! Pričakujem vas že od tistega večera doma. A vas ni bilo! Mar niste vedeli, kako ste mi potrebni? Ne, ne, hodili ste rajši z lepo učiteljico — jaz pa, o Bog, o Bog!«

»Kakšne misli, kakšna sumničenja!« je vzkipel kaplan. »Moj prijatelj snubi gospodično Tratarjevo, ki sem ji jaz le svetovalec, tolažnik ... Mar tudi vi pozabljate, da sem jaz duhovnik!«

»Meni vse to nič mar! Človek ste, kakor jaz, samo to vem,« je dejala razburjena. »Svoj križ nosite, kakor jaz, le da jaz pod njim omagujem.«

»Vedeli ste, kje me lahko najdete vsak dan. Čemu me niste poiskali? Vaša očitanja odklanjam.«

»Ah, ne hudujte se, ne zamerite mi!« je vzkliknila, ga zgrabila za roko in jo poljubljala. »Bolelo me je; ko sem vas videla, kako ste se peljali z ono učiteljico — srce mi je otrpnilo — in potem še moj mož! Joj meni, zakaj me ni bilo konec!«

Vrgla se je po strani na blazine in jokala krčevito.

»Pomirite se! Zatecite se k Bogu, zakaj le pri Njem je pomoč za vas. Mislite na svoja otroka, na žensko čast, na ugled hišo in molčite! Molk napram ljudem, a tem zgovornejše pomenkovanje z Bogom! To vam priporočam. Res je, samo človek sem, a tudi pošten duhovnik, ne pozabite nikoli tega. Zbogom!«

Skoraj tekel je iz Jamnikove hiše. Smilila se mu je, obupanka, a hkrati je bil ogorčen. Kakšna bestija je v tej ženski! In naravnost ljubosumna je na Olgo! Tudi do nje so dospele klevete in potrjevala si jih je z lastnim vohunjenjem.«

Stresal je glavo ter izkušal misliti kaj drugega. »Proč! Proč odtod!« je zdihoval in božal iz mesta. Hodil je par ur po cestah in klancih gor in dol. V mraku šele se je vračal. Še trdnejši je bil njegov sklep: Olga se mora odločiti, ali pa se odloči sam. Ali bi pisal Olgi in ji vse razložil? Morda jo sreča blizu njenega stanovanja; krenil je tja. Moral je tja, noge same so ga nosile v njeno bližino. In ko se je ozrl v njeno okno, jo je zagledal. Obraza ji ni mogel več razločiti, a vabila ga je z roko. Braniti se ni mogel; urno je stopil pod okno in pozdravil:

»Dober večer. Iskala sem vas — nujno moram govoriti z vami. Pridite gor, prosim!« je dejala poltiho.

»Bojim se — ljudje — gospodinja,« se je izgovarjal.

»Nikogar ni doma. Gospodinja z Vidko je odšla pravkar in tako kmalu se ne vrneta. — Nihče vas ne more videti. Sicer pa, ako hočete, pridete lahko z zadnje strani. — No, prosim, ne pomišljajte se!«

Ozrl se je in ker je bil trg prazen, je urno vstopil pri glavnem vhodu. Čakala ga je na stopnicah.

»Milan, prijatelj,« je ječala. »Kakšna noč je minila in kakšen dan! Samo na te mislim in te kličem, kličem — zdaj pa sem te priklicala. Saj ne moreš vedeti — saj ne moreš slutiti, kaj se godi v meni. — O, Bog mi pomagaj!« Nenadoma ga je tikala.

Rožancu se je zdelo, kakor bi čitala v njegovem srcu; prav isto bi on nji rad rekel. Toda rekel je le: »Ubožica!« in jo pobožal po glavi.

Teda se ni mogla vzdrževati več, glava ji je omahnila na njegove prsi, oklenila se je z obema rokama njegovih ramen ter zaihtela.

Z jezikom, ki ga je krotil, da se mu ni zapletal, je govoril Rožanec nežno, skoraj šepetaje:

»Olga, sestra moja, bodi pogumna! Poslušaj me in verjemi: samo tvojo srečo hočem. Odloči se in sporoči Novaku, da soglašaš, da mu postaneš žena. Ljubi te že tako dolgo, globoko, vdano, čudovito krasna je njegova zvestoba — dobro se ti bo godilo — lahko mu boš prijazna žena. Spoznaš ga, da je plemenita duša in ga morda že kmalu resnično vzljubiš. Križ storiš preko preteklosti, ki ti zbuja bolest, a zaključiš tudi sedanji položaj, ki je nevzdržljiv. Glej, niti midva ne smeva več občevati ...«

Začel ji je pripovedovati, kako mu je govoril župnik o sumnijah, ki so dospele že do dekanovih ušes in kako je zavrnil klevete s poročilom, da jo snubi Novak.

»Prav to sta mi pripovedovali v šolski zbornici Magda in Manica!« se je čudila Olga. »Odkod sta zvedeli to? Ali sta v zvezi z župnikom? Morda sta pa ti dve raznašali klevete? Mar si ti že govoril o moji poroki?«

»Nikakor ne. Povedal sem župniku le, da te prijatelj snubi, in da storim vse, da se vajin zakon sklene čim preje.«

Tedaj se je Olga spomnila. »Da, le Magda je toliko govorila — Manica pa je molčala. Magda je torej bržčas vohunila in naju tožarita, tebe pri dekanu, a mene pri župniku! Kača!«

Jezno je begala po sobi.

»Odpusti ji, saj se ni zavedala, kaj dela. Vse se uredi — vsi jeziki se zavežejo: reci samo da, in prijatelj ...«

Padla je na stol, se zgrabila za glavo in ležeč na mizi zajokala: »Novak! Zakaj Novak?« Rada bi mu rekla: »Zakaj ne ti — ti: Milan, zakaj ne ti? — Misli, da sem blazna, misli, da sem podlica ali kar hočeš: tebe ljubim — tebe ljubim!« Tako bi mu rada rekla, a samo jokala je in molčala.

On pa ji je položil roko na ramo in dejal:

»Olga, pomiri se in se odloči. Ako se ne odločiš, se ne smeva videti nikoli več. Že jutri naprosim župnika in dekana, naj mi poskrbita mesto drugje. Tu ostati ne morem ... Bog te razsvetli, Olga! — Lahko noč!«

»Samo še trenutek, Milan!« je vzkliknila, planila na noge in se oklenila njegove rame. »Ne zameri! Strašno mi je in kar trpim, niti ne slutiš! Le piši Novaku, da ga vzamem! Lahko noč!«

Energično je zagrabil kljuko in urno odšel. Počasi je stopal po stopnicah navzdol, obstal, prisluhnil; nikjer glasu po hiši. Gospodinje z Vidko torej še ni bilo doma. Iz veže se je videlo brleti na trgu nekaj svetiljk. Ko je prestopil hišni prag, se je ozrl. Nikjer nikogar. Podvizal se je, da je prišel od hiše in krenil v kaplanijo. V trenotku, ko je stopil v vežo, se je oglasil navček s stolpa.

»Naj v miru počiva in večna luč naj mu sveti!« je zavzdihnil Rožanec. Iz kuhinje pa je pritekla stara kuharica.

»Ali ste bili pri njem, gospod? Ta nesrečnik!«

»Nisem. — Kdo je umrl?«

»Petruz! Ubil ga je Žlogarjev hlapec Jur na svislih. Vpričo Mice ga je pobil z gnojnimi vilami. Petruza je bilo grozno gledati — —«

»Strašno! In Jamnica je tudi bolna. — Nič, nič, Jera, nocoj ne bom večerjal. — Samo vina mi prinesite — žejen sem — daleč sem bil na izprehodu.«

Omahoval je v sobo.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

V kratkem je moral zaključiti šolski pouk.

Od zadnjega sestanka zvečer v njeni sobici se Rožanec ni več izprehajal z Olgo in Vidko. Sam pred seboj je izgovarjal, da ima na šoli preveč dela — vršile so se klasifikacije, zaključne konference, prvo obhajilo na praznik sv. Alojzija — kako bi utegnil!

Toda v istini se ji je izogibal. Samo mimogrede sta se včasih pozdravila na šolskem hodniku ali na konferenci, se nasmehnila in okrenila oči drugam. Njega je bolelo srce. Vendar je bil srečen, da je našel v sebi moč, premagati sebe in njo. Sedel je kraj gozda na mali višini, zakrit z vrsto smrek in razmišljal. Sem je zahajal zdaj po ovinkih na izprehod, boječ se, da bi ne srečal Olge z Vidko.

Mračilo se je. Rožanec si je naslonil glavo na roko. Nedaleč se je zasmejalo dekle kakor grlica. Rožanec je posluhnil, sklonil glavo za drevo in čakal. Koraki po cesti spodaj so se že slišali. Mimo sta stopala v mraku moški in ženska. On jo je držal okoli ramen, ona njega okoli pasu; tiščala sta se, da sta bila v mraku videti ena sama oseba. Polglasno sta govorila, strnila glavi in se poljubljala.

Polagoma sta izginjala v temi, vračajoč se v mesto.

»Kako sta srečna! Jaz pa ne smem biti nikoli tako srečen,« je govoril Rožanec sam v sebi. »Ženski, ki jo ljubim, moram z vso zgovorno silo prigovarjati, naj gre prostovoljno v zakon z neljubljenim možem. To prigovarjanje se mi mora zdeti duhovniku častno! In prijatelju mešetarim ljubljenko! Na, tu jo imaš, vzemi jo in imej jo namesto mene!«

Strmeč je dvignil glavo. Tema je izginila, na vzhodu je žarelo — še trenotek in nad obzorjem je vzplaval polni mesec. Tiho je visela na ogromnem svodu prirode večna svetiljka ter razlivala tajinstveno svetlobo po pokrajini. In daleč po gozdu se je dvignil šum, prihajal bližje, se okrepil, naraščal ter zamajal vrhove in veje, a zbežal dalje kakor vzdih — —

Pokorno je sklonil kaplan glavo k zemlji. Čemu te misli? Končano je! Samo ne misliti več, samo ne misliti več! Zavezal se je, prisegel je. Zdaj je kakor prodanec, brez svoje lastne volje.

Kot polotrok, ne poznavajoč življenja, se je bil vdal poklicu z dolžnostmi, katerih dalekosežnosti ni niti slutil. Kolika krivica! In zaman je vsak upor. Torej le misliti ne več! Ne, ne misliti, le vdati, odreči se, resignirati — —

Potrt se je vračal v mesto in krenil preko mostu. Tu je zaslišal kričanje in beganje ljudi. V jasni mesečini je videl, da kažejo nekateri v reko, drugi tekajo po nabrežju, tretji se ukvarjajo z neokretnim čolnom, dva moška pa sta se pravkar pognala v vodo.

»Tamle plava! — Oj, izginila je! — njena roka, — glava!«

»Ah, ni je več!« so vpili gledalci križem.

»Kaj se je zgodilo?« je vprašal kaplan. »Neka gospodična je skočila v reko!«

»Katera?«

»Ne vemo. — Tamle z nabrežja se je strmoglavila v tolmun, kjer je najgloblja voda — vrtinec. Dolgo jo je vrtilo in požiralo, a spet metalo kvišku. Končno je telo odplavalo po reki. — Zaman je vsako reševanje. Gotovo je že mrtva!« so pripovedovali ljudje.

Rožanec je hitel po nabrežju in napeto zrl v vodo. Plavača sta se z naporom vseh sil poganjala po reki, da bi ujela utopljenko, toda valovi so jo odnašali hitreje, ker se pač ni branila več. Očividno je bila nezavestna, morda že mrtva.

Tedaj je priplavalo telo do skale, ki je štrlela iz reke. Nekdaj je stal tu mlin na reki; zadnji njegovi ostanki so še kazali prostor, kjer je pred leti ob visoki, nenadni povodnji poginil mlinar s hčerko deklico, ki mu je bila pravkar prinesla večerjo; povodenj je odnesla in požrla oba z mlinom vred. Le troje mlinskih kamnov še vedno leži v strugi in od temeljev se in ohranila naravna pečina. Ob tej pečini se je ustavilo utopljenkino telo; njena obleka se je menda ujela za skrito ostrino.

Plavača sta se z omagujočimi močmi pognala za pečino, iznova je odplavalo truplo, a že sta ga zgrabila. Eden je splezal na skalo in potegnil žensko k sebi. Zdaj je zlezel še drugi za njim.

Utrujena sta, težko se oddihujeta, sedata, počivata — a dvigata žensko telo, obračata, stresata. Zdaj vstajata, jo postavljata na glavo, poizkušata umetno dihanje dvigajoča njene roke. Zaman!

»Mrtva je — skoraj že mrzla!« zakriči eden izmed reševalcev. Učiteljica z dekliške šole!« zakriči drugi.

Rožanec se opoteče na nabrežju, kakor bi ga bil udaril kdo s kolom po temenu. Vrti se mu, zakrili z rokama in se ujame za ograjo.

»Olga, Olga je,« mu šumi po možganih. »Obupala je — izvršila svoj naklep, ki ga je gojila pred meseci — a zdaj sem jaz kriv njene smrti. Jaz, ki sem ji vžgal nesrečno novo ljubezen! Bog, kaj sem storil?«

Kakor blaznik je strmel k pečini, ob kateri se je zdaj ustavi rešilni čoln. Truplo so spuščali v čoln, reševalca sta plezala s pečine ter zlezla k veslačem. Čoln se je počasi proti toku reke vračal k mostu. Tam so bile stopnice, ondi izkrcajo utopljenko.

Radovedneži so tekli po obeh nabrežjih nazaj k mostu, da vidijo nesrečnico.	Le Rožanec se ni mogel premakniti, noge so se mu tresle, da je klecal s koleni in v čeljustih ga je držal krč, da je bil nem.

Polni mesec pa je razlival svojo bledorumeno svetlobo po reki, da je bila skupina na čolnu vprav fantastično razsvetljena. Hiše so v bledem žaru čudno bleščale. In ko so dvignili utopljenko z dna čolna, je zašumela voda, ki se je odtekala iz njene obleke. Prav takrat je priletel preko reke trop vran, črn in skrivnosten, se zadrl in izginil preko mesta tja proti gozdu.

»Kdo je? Katera učiteljica?« je vprašal nekdo.

»Tista mala črnka — zmerom se je smehljala in šalila,« je odgovoril nekdo od reke.

»Gospodična Manica?«

»Gospodična Kodrova.«

»Ali je mogoče? Motite se! Tujka je!«

Vse križem so vzklikali: »Prostor! Prostor! Gospod duhovnik — morda poslednje sv. olje.«

Rožanec je prodiral skozi množico, obstal ob začetku stopnic, strmel navzdol in težko sopel. In končno so jo prinesli navzgor. Rožanec se je odkril, pristopil k nji.

Bila je Manica Kodrova, mrtvaško bleda, brez diha, brez smehljaja, ki je v življenju ni ostavil nikoli.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Vse učiteljice so se zdaj spominjale, da je bila Manica zadnje čase silno potrta. Prej zgovorna, vesela, šaljiva, zadnje dni molčala, bleda in zamišljena.

Oblegale so Magdo:

»Kaj veš? Zakaj je bila tako potrta?«

Magda pa ni hotela ničesar vedeti.

»Niti ne slutim, zakaj. Povedala mi ni in jaz je nisem vpraševala. Ravnatelj Tribnik ji je bil vedno enako kavalirski. Res je, da je ostajal zadnje čase čestokrat v Ljubljani — menda postane ravnatelj neke nove banke — a avtomobil ji je ostal vsak dan na razpolago. Vozili sva se vsaj dvakrat na teden na daljne izprehode. Jaz sem seveda sedela zmerom pri šoferju; za steklom najmanje vleče ter se vidi najlepše cesta pred avtom — Manica je sedela zadaj sama in molčala.«

»Ali jo je nameraval Tribnik morda zapustiti? Govori se, da se shaja v Ljubljani z neko drugo. Morda jo je to pognalo v smrt? Ali se ni s Tribnikom prepirala? Včasih je imela rdeče oči; nrav od joka?« so vpraševale.

Magda se je zaničljivo zmrdnila.

»Manica je bila preveč pametna. Tribnik je povedal neštetokrat vsakomur, da se ne misli nikdar oženiti. Manica si torej ni delala nekakih iluzij glede Tribnika. Niti ljubosumna ni mogla biti: Tribnik ni nikoli skrival, da so mu všeč vse mlade in lepe ženske. Bil je do Manice vedno enako radodaren, ji kupoval kar si je le želela. Ne, ne, zaradi Tribnika ji ni bilo treba iti v vodo. Vzrok je moral biti drug.«

»Strašno je! Zelo se mi smili revica. Bog naj ji bo milostljiv!« je vzdihnila Janka Mehletova, najstarejša učiteljica.

»Da, samo sočutja je vredna. Pa si slišala, kako govore ljudje, ki se kažejo moraliste vsaj pri takih prilikah?« je vprašala Magda. »Kakršno življenje, taka smrt! Ničvrednica je bila, čeprav v svili in skunksu. Učiteljica, pa se je pečala s takim zloglasnim Don Juanom! A veste, zakaj se zgražajo? Zato, ker so ji bili prej in so ji še po smrti zavidni. Le zavist jih je delala in jih dela moralno ogorčene. Zakaj vse tiste čednostne dame, ki zdaj obsojajo nesrečnico, bi same prav rade jemale, od kogarkoli demantne prstane, svilo in boe. Samo v vodo bi ne skakale, nego glumile še nadalje čestite milostive.«

Vesela Manica pa je ležala sivobleda in trda na kameniti mizi v mrtvašnici. Otroci njenega razreda so ji nanosili toliko šopkov, vrtnic in lilij, da je gledal iz kupov cvetja le še njen obrazek.

Policija je preiskala njeno stanovanjsko sobico in našla nekaj pisem. Nato je odredila obdukcijo trupla. Za naslednje dopoldne je bil določen pogreb. Ogorčeni župnik je odredil, da naj se samomorilka pokoplje brez duhovniškega spremstva in šolsko upraviteljstvo je zato sklenilo, da se udeleži pogreba le mladina njenega bivšega razreda, a izmed učiteljstva samo, kdor hoče, sili pa naj se nikogar.

Zvečer pred pogrebom je prišel k »Črnemu volu« tudi Rožanec. Želel je zvedeti sodbo pokojničinih tovarišev in govoriti z okrajnim zdravnikom, kaj je dognala obdukcija.

Res so bili ondi že Drobnič, Knapič in Zelenič, dr. Meden še ni prišel.

»Naše mesto postaja torej vendarle zanimivo,« se je rogal Drobnič. »Za kanibalskim umorom zdaj romantičen samomor. Sleparskih špekulantov in tatvin pa je vsak dan več. Razvijamo se, hvala Bogu! Listi pišejo o nas, prinašajo slike: strela, naš sloves narašča!«

»Tragično, a?« se je obrnil Knapič h katehetu, ki je prisedel na konec mize. »Roman, a? Bil sem pri njegovem začetku, zvedel prvo poglavje takoj, ko je bilo napisano — gospodična Magda je izvrstna poročevalka! — In videl sem slučajno konec zadnjega poglavja. Čudno, a?«

In pripovedoval je, kako je bil priča začetku Maničinega razmerja s Tribnikom: »Interesantno, a?« — Ko se je snoči pravkar vračal po nabrežju v mesto, je zagledal v mraku jedva dvajset korakov pred seboj, kako je neka dama pritekla k reki in se strmoglavila vanjo. Skočil je in začel kričati na pomoč; potem so začeli ljudje vreti skup in neki delavci so hiteli k čolnu. »Strašno, a? — Videti nesrečo, toda ne moči pomagati — človek bi znorel, a?«

»Pa čemu je vendar skočila v vodo? Iz nesrečne ljubezni?« je vprašal Zelenič. »Taka sentimentalnost je anahronizem.«

»Zaradi celibata, ki je zapovedan samskim učiteljicam, kajpada,« je izjavil Drobnič.

»Ali kaj veste?« se je razveselil Knapič.

»Seveda vem!«

»Hahaha, zdaj pa brž pol litrčka!« je v veži kričal dr. Meden. »Dober večer! O, gospod katehet, končno zopet enkrat! Dela čez glavo, kajne? Tudi meni se ne godi drugače. Vsak teden nova obdukcija in kopa protokolov!«

Družbi je pokimal, katehetu pa podal roko.

»Želel sem zveneti, ali smatrate, da je bila nesrečnica normalne razsodnosti, ko je storila konec svojemu življenju,« je dejal Rožanec. »Ali je bila odgovorna za svoj korak?«

»Čemu vas zanima to?«

»Gospod župnik je mnenja, da bi prepovedal cerkveni pokop — —«

»A, zato! Ampak brez dvoma, gospodična v tistem trenotku ni bila razsodna ter je prav gotovo ne morem smatrati za odgovorno za blazni čin. Če hočete, vam izjavim to tudi pismeno. Nič čudnega ni, da se je siroti končno zmedlo. Njena pisma, ki jih je odprla policija, govore tudi taiku: — kar pa je dognala obdukcija, je razkrilo vse. A to je začasno še tajnost!«

»Da je niti nam ne zaupaš? Vraga, saj nismo babe!« je čeperil Drobnič. »Knapič, daj častno besedo, da boš molčal kot riba! Zelenič, mož beseda! In midva z gospodom katehetom, kajme: parole d'honneur.«

Vsi so glasno pritrdili, dr. Meden pa je dejal.

»Torej: Tribnik se je revice naveličal in ji izrazil na vsa usta; izgini, zdaj imam spet drugo! — Dekle pa se je vanj najresneje zaljubilo. Domišljala si je dolgo, da njemu brez nje ni mogoče živeti, ker ona sama brez njega ne bi mogla živeti. Prepričala pa se je, da nasprotno, Tribnik hoče brez nje spet z drugo prav veselo živeti. Vrhu tega je bila že tretji mesec noseča. Roditelji so ji pomrli, ko je bila še dete; dve stari teti, ki sta jo izšolali, sta fanatični moralistki, ki se jima ni upala povedati resnice; prijateljice, h kateri bi se zatekla, ni imela, sama je bila brez imetka. — Pretila ji je torej gola sramota, disciplinarna preiskava, morda izguba službe. V svoji obupanosti si je pač slikala položaj še črneje, kakor je bil. Tako se ji je zmedlo. Dva dni je tičala skoraj neprestano v cerkvi na kolenih in je doma le še jokala. Torej se ji je zbledelo in storila je konec.«

»Vidite, ugenil sem! Celibat jo je ubil!« je dejal Drobnič. »Ubil je že marsikoga in ga še ubije ...«

Družba je ugovarjala, vnela se je živahna debata, zdravnik je pritegoval Drobniču, naglašajoč, da noben normalen človek ne živi proti narurnim zakonom, le katehet je molčal. Tovarišev ni niti poslušal. Njegove misli so bile pri Olgi in Manici. Izpil je svojo četrtinko, se naglo poslovil in odšel. Njegov sklep je bil gotov.

Naslednjega jutra po črni maši, ki jo je čital za pokojnico, je odšel zajtrkovat v župnišče. Ko je prišel župnik, mu je dejal:

»Čemu odrekate, gospod župnik, krščanski pokop nesrečni učiteljici? Svoj čin je storila v nerazsodnosti. Dr. Meden vam da, če zahtevate, pismeno izjavo, da je v trenotku samomora ni bilo mogoče smatrati za razsodno.«

»Ah, prosim vas, nikar delati izjem! Gospodična učiteljica ali umazana delavka sta kot samomorilki katoliškega obreda nevredni in se ne smeta pokopati na posvečenem delu pokopališča.«

»Okrajni zdravnik je zaprisežena službena oseba in njegovi strokovni izjavi smo dolžni verjeti,« je dejal Rožanec.

»Idite mi s takimi službenimi osebami, kakršen je dr. Meden. Ne, jaz, ki verujem v Boga in strogo vršim božje in cerkvene zapovedi, jaz se ne morem, niti ne smem pokoriti izjavam in sodbam ljudi, ki so brez vere.«

Rožanec je v zadregi utihnil. Nikoli se ni še nikomur uprl, od otoških let je storil vse, kar so zahtevali drugi, višji, ne da bi bil vpraševal, je-li pametno ali nespametno, pravično ali krivično, kar velevajo in zahtevajo.

Te dni pa je toliko razmišljal in vsaka misel v njem se je upirala in zavračala tuje misli, a uveljavljala sebe, lastno sodbo, lastno voljo. Zato je dejal:

»Doslej sva se vedno razumela, gospod župnik, in hvaležen sem vam za vsak pouk. Izkušen, starejši mož ste, in meni, mlajšemu je dolžnost, poslušati vas. Moj predstojnik ste. Ali jaz nisem stroj brez inteligence in brez lastnih misli. Rekel bi torej: starejši mož mora biti zmerom hladnejši v sodbi, treznejši, mirnejši. Vi pa ste zdaj na moje začudenje strastnejši, nestrpnejši od mene, ki sem vendar še dosti mlad.«

»Ah, kaj! Cerkev in verski predpisi so za stare in mlade enako jasni. Veste, da imam prav in ugovora ni!« je dejal župnik, kroteč se, da ne izbruhne.

»Dobro, predpisi! Merodajno mora biti mnenje zdravnikovo; ako mi on potrdi, da je samomorilec storil svoj čin v blaznosti, ravnam po predpisih. — Sicer pa je glavno predpis Jezusa Kristusa, ki je učil, da je treba mrtvece pokopavati. In jaz jo pokopljem!«

»Vi bi si drznili to storiti? Kdo pa ukazuje tukaj: jaz ali vi?«

»Ne jaz, ne vi, nego Jezus Kristus. Edino njemu se pokorim. On naj jo sodi, ne mi! Ne zamerite, ne morem drugače. Poznal sem pokojnico s šole; lehkomiselno otročje, a dobro dekle je bila, vsak jo imel rad — verske dolžnosti je izpolnjevala vestno in redno. — Čemu bi nesrečnico, ki je bila za svoj greh dovolj kaznovana in je šla bolna v smrt, še pred grobom sramotili in izpostavljali ljudski krivični sodbi? Tovariša sva si bila na šoli. Vse mesto bo odobravalo moj korak, in celo nasprotniki bodo morali priznati, da smo katoliški duhovniki vendarle boljši, tolerantnejši, nego je naš sloves po krivdi nekaterih fanatikov.«

»Zelo mi je žal. Toda poslednjič vam rečem: samomorilka se pokoplje brez mojega in vašega spremstva. Ako ne slušate, nosite sami posledice!« je dejal župnik odločno.

Rožanec se je poklonil in brez besede odšel.

Ob devetih je bil pogreb.

Rožanec je prišel brez cerkvenika in brez spremstva. Sam je pred mrtvašnico opravil molitve, sam je korakal pred krsto in sam je blagoslovil krog in krsto.

Za krsto pa so stopali Olga Tratarjeva, in Janka Mehletova, dr. Meden, Drobnič, Zelenič in Knapič ter ves bivši razred pokojnice. Magde ni bilo; zbolela je, da bi se ne zamerila župniku.

Tisti dan je Rožanec obedoval sam. Le kuharici je rekel, da ga nekaj dni ne bo v župnišče na obed, ker ima z učiteljsko družbo pri »Črnem volu« važne pomenke pred zaključkom šolskega leta. Zvečer pa je po daljšem času zopet poiskal Olgo in Vidko ter odšel ž njima daleč na izprehod. Govorili so le o pokojnici, o Vidovem dnevu in o Olginem odpotovanju. Šele pred Olginim stanovanjem je Rožanec omenil:

»Jutri pridem pote, da pojdeva na obed k »Volu«. Še teh par dni želim namreč prebiti v tvoji družbi kolikor mogoče.«

Nji so se zarosile oči, a delal se je, kakor da tega ni opazil in je urno odšel.

Tako je prihajal poslej vsak dan ponjo opoldne in zvečer. Prijeten, redkobeseden jima je bil pogovor. K sreči je blebetala Vidka tem zgovorneje. V oči si nista upala pogledati in si nista rekla nobene besede, ki bi izdala njune muke.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Ljubljanski napredni dnevnik je prinesel par dni nato iz Trstenika obširen dopis; zelo toplo je bila opisana pokojna učiteljica Manica Kodrova, »odlična narodna učiteljica, navdušena Jugoslovanka, simpatična hvaležnim učenkam in njih roditeljem. Vsak človek jo je imel rad. Bila je kakor solnčece, ki je razsvetlila in ogrela vsako družbo. — Priljubljena kakor malokatera, ostane njen spomin nepozabljen.«

In opisana je bila njena tragična smrt, ki jo je zakrivila, duševna obolelost, »ki je — kakor se je dognalo — menda dedična v njeni družini: njen stric je umrl v blaznici, njena mati se je sama usmrtila.«

Naposled pa je bil zgovorno pohvaljen gospod župnik, »ta vobče velespoštovani duhovnik stare korenine, ki je znan sovražnik vsakršnega celotstva in fanatizma, zato splošno priljubljen mož pri vseh strankah našega mesta. On je odredil, da se je vršil za nesrečnico dostojen pogreb. Prav nič se ni pomišljal v pristnem krščanskem sočutju, ter je ukrenil, da se je izvršilo vse po cerkvenem obredu, kar je ostavilo na naše mesto najboljši vtis. To je plemenito in modro ter dokazuje, da je med staro gardo naših župnikov še vedno nekaj celih in širokoobzirnih mož, pred katerimi mora vzklikniti celo najbolj dosleden svobodomislec: Klobuk doli! Vsa čast tudi gospodu katehetu Rožancu, ki je vodil pogrebni izprevod ter je nastopal v duhu vrlega svojega predstojnika. Še več takih duhovnikov! Potem dobi načelna borba glavnih naših političnih strank končno tisto kulturno Obliko, ki bo na čast slovenske domovine!«

Župnik, ki je v duhu sestavljal ovadbo na dekanat proti upornemu kaplanu, je bil presenečen. Kamorkoli je prišel, povsod so ga vpraševali, je-li čital prekrasen dopis ter so mu čestitali. Tako se že dolgo ni bralo o nobenem duhovniku. Vse mesto ga hvali, po deželi se govori o njem z velespoštovanjem. Prav gotovo mu je večina tovarišev zavidna, ker si je znal pridobiti celo odkrite politične nasprotnike.

Župnik ovadbe ni napisal ter je poročal dekanatu, da proti cerkvenemu pogrebu samomorilke ni mogel imeti po uradni izpovedi okrajnega zdravnika in temeljem dokazane hereditarne bolezni pokojničine nikakega pomisleka.

Nekoliko nerodno mu je bilo le, da je moral povabiti Rožanca zopet na skupni obed. Toda pomagal si je s tem, da je trdil, da ni bil te dni od razburjenja za nobeno družbo.

»Saj veste, da vas imam rad! Ampak k steni se tudi ne dam kar tako pritisniti,« mu je dejal. »Konfliktov ne maram. In krivice delati nočem nikomur. Morda bi se vse življenje kesal, ako bi se izkazalo, da ste imeli vi prav. Samo nikomur ne pravite, da sva se za trenutek sporekla.«

Rožanec je rad obljubil, da bo molčal, saj je bil starec vendar resnično dobra duša. Ostal bi bil rajši pri »Črnem volu« še nadalje. Toda zdelo se mu je spodobnejše, da ostane v župnikovi družbi.

Niti z besedico ni bil izdal nikomur razkola z župnikom ter je rekel učiteljem pri »Črnem volu«, da želi le za nekaj dni hrano zaradi svojega želodca izpremeniti, obenem pa hoče prebiti vsaj še par dni v družbi prijateljeve neveste, gospodične Tratarjeve.

Olga se je hotela takoj po zaključni šolski maši in razdelitvi izpričeval odpeljati k materi v Ljubljano. Kovčegi in potna košara so bili že polni ter pripravljeni, da jih odda na vlak. Novak je pisal Olgi pismo, polno sreče in priseg, da se ji niti za trenutek ne bo treba kesati svojega pristanka, da ji uredi življenje čisto po njeni volji in je v njeni svobodi ne bo nikdar niti najmanj omejeval. Že sedaj izjavlja svečano, da bo smatral njeno Ernico za svoje dete, ki ga, ako želi, pohčeri.

Rožancu pa se je zahvaljeval.

»Milan, saj niti ne slutiš, kaj si mi storil. Kakšna žena, kakšna tovarišica in prijateljica mi bo Olga! Njena visoka inteligenca, izobraženost, pa njena krasota! Ne moreš si misliti, kako sem srečen. Kakor dijak sem otroški, kakor pesnik sanjarim noči in dneve. Dela imam ogromno. Toda danes mesec dni bo vse v redu. Olga bo že tu z Ernico in materjo za stalno. Glede poroke ukrenem, da se izvrši po enkratnem cerkvenem oklicu. V nedeljo pojdem v Ljubljano na njen dom, da se o vsem dogovorim, natančno.«

»Zdaj Te le še prosim, dragi Milan, da poskrbiš, da naju boš lahko Ti poročil, ki si mi ustvaril srečo. Prosim Te torej, da si izgovoriš na dan najine poroke dopust.«

Rožancu je bilo pri srcu, da bi tulil. Kakor bi se Novak rogal njegovi bolesti; kakor bi oral po njegovem krvavečem srcu, je občutil Novakovo radost.

To je bilo preveč. Strpelo ga ni nikjer. Hitel je vsak čas v cerkev ter iskal utehe in pomirjenja v molitvi, toda občutil je v prazni cerkvi le strašno osamelost. Zavedal se je svoje srečnosti, toda kesanja ni bilo v njem.

Oglašal pa se je v njegovem srcu vedno in vedno samo en glas: »Norec, kaj si storil? Povej svetu resnico in začni živeti iznova, širše, višje in svetlejše življenje! Še je čas! Stopi pred Olgo in ji reči: Ne dam te. Moja si! Dovolj sem se mučil; v meni vreta energija in podjetnost. Poiščem si drugo službo — talentom in marljivosti so prav sedaj le naj stežaj odprte vse duri. Njega bom hvalil, ki mi je končno pokazal pot, ki sem jo izgrešil. — Pojdi, pojdi k Olgi! Pričakuje te. Samoo besedo reci in s teboj pojde do konca sveta.«

Tako se je mučil, begal iz cerkve v družbo, poslušal pogovore, a ničesar ni čul, strmel je predse in pil. Kakor bi vse gorelo po njem, ga je žgalo neprestano, a žeje ni mogel ugasiti. In pobegnil je, zgražajoč se sam nad seboj, v naravo, blodil je po gozdih, a ni videl in ni slišal ničesar ter čul vedno isti glas:

»Norec, Norec! Cerkev je bila mogočna brez tebe in ostane brez tebe — ti pa si en sam: živi, uživaj! Zdaj ali nikoli! Kar zdaj zamudiš, ne ujameš nikdar več. Ne domišljaj si, da se svet briga za usodo takega le ničnega kaplana, kakršen si. Stori kar hočeš, jutri niti pišče ne cmevkne več zaradi tega. Sam si svoje sreče ali propasti kovač; vse drugo na zemlji in na nebu je brez pomena.«

A Rožanec ni šel k Olgi in ne ukrenil ničesar.

Prisiljeno se smehljajoč je spremil Olgo z Vidko še poslednje pozno popoldne na izprehodu do Sračjega in nazaj. Vso pot sta se razgovarjala o rečeh, ki ju niso prav nič zanimale, samo da se je pomikala beseda za besedo, brez zvoka in odmeva v srcu.

Vidka se je radovala lepega izpričevala ter je pripovedovala o svojih součenkah, njih deklamacijah, prepevanju in telovadnih nastopih na dopoldanski vidovdanski slavnosti v telovadnici. Rožanec in Olga sta korakala vsak ob eni strani ceste ter se trudila, da se ne ozreta in približata drug drugemu.

V obeh je kljuvalo: »Samo še nocoj je mogoče. — Zdajle ali nikdar! Le ena beseda — le ena kretnja je potrebna in — vse bo drugače ...«

In drgetaje sta čakala te besede in te kretnje, hrepenela in se bala — se klicala in svarila ...

Mesec je vstal izza gore ter zagrnil krajino v svojo bledo razsvetljavo. Že so se videli stolpi onstran reke; samo še zadnji klanec je bilo pustiti za seboj in mesto bi ležalo pod njima.

»Nikoli več, Olga,« si je mislil Rožanec. A rekel je: »Lepo vreme se obeta. Barometer se vztrajno dviga. Čelešnik se mi je s košnjo pohvalil. Le delavcev mu je premalo.«

»Okoli vratu bi ti padla, Milan!« si je mislila Olga. A dejala je: »Ali si opazil, koliko kosov se je zaplodilo? Zjutraj in zvečer pojo, da je krasota poslušati. Na vsakem vrtu jih je par — na skrajno točko slemena sedajo ter pojo dolge melodije s čudovito vztrajnostjo. Kosi so ptičji baritonisti. Se ti ne zdi?«

»Doktor Meden me je povabil na svoje lovišče. Morda se res začnem baviti s tem športom. Ne zaradi streljanja divjačine, a zaradi narave: botaniziral bi, opazoval živalstvo — naravoslovje sem posebno ljubil na gimnaziji,« je pripovedoval Rožanec in je opisoval vrlin svojih profesorjev. A mislil je: »Vedno bom moral misliti nate, Olga.«

»O, kresnica! In tamle še ena. In še tretja!« je vriskala Vidka in lovila muhe. »Kako bi bilo lepo, ako bi se tudi nam v temi svetile glave. Ali ne, gospodična?«

Nasmehnila se je, a molčala zopet v napetem drgetu. Na mostu jih je pričakovala Vidkina mati.

»Torej lahko noč! Jutri obedujem že zopet v župnišču. Do vlaka se pač ne vidiva. Na kolodvor pa pridem,« je dejal Rožanec, dvignil klobuk in odšel. »Zbogom Vidka! Zbogom gospa!« je zaklical, ne da bi se ozrl.

»Zbogom!« je dejala Olga, oklenila Vidki roko okoli vratu in jo stisnila k sebi. »Pojdiva hitro; tako hladno mi je postalo!« In skoraj tekli sta z Vidko domov ...

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Drugo jutro po maši je prejel Rožanec zavojček. V njem sta bila Olgina slika in njeno pismo. Olga je pisala:


»Zbogom, zbogom! Polnoč je minila, a tu sedim, mislim le na Te in Ti pišem tole svoje prvo in poslednje pismo. Konec je, za mano vse. Kar je na zemlji možno najlepšega, najslajšega, si vzbudil v meni.

Kot častnik mi je Janko Stepišnik tisočkrat sveto prisegel na sivo glavo svoje matere in na nedolžne oči moje Ernice, a prisego je vendarle prelomil. Ti si prisegel malone kot deček prisego, ki jo danes pač tudi sam spoznavaš za neveljavno, a je ne prelomiš. Moška prisega, prelomljena ali stanovitna, je vedno moja nesreča.

Zbogom, Milan! Niti roke mi nisi dal v slovo, nego si zbežal, kakor bi Te preganjale furije. Prav. Čuj le še mojo poslednjo prošnjo:


Ne hodi jutri na kolodvor! Naj Te ne vidim, ko se ozrem poslednjič po tem nesrečnem kraju, kjer sem preživela vse najlepše in najstrašnejše. In ne pridi na mojo poroko! Izgovori se Novaku kakorkoli. Ne pridi, ne izzovi me! In še to: Ne hodi na Goričane, dokler Te ne povabim sama. Kadar pa Te povabim, vedi, da Te pozdravi tujka!

Za spomin sprejmi mojo sliko. Naj Te spominja Tvojega največjega greha, ki ne najde odpuščenja ne na tem, ne na onem svetu: uboja lastne ljubezni! — Zbogom! 

Olga.«


Rožanec je drgetal, ko je čital to izpoved. Kri mu je razbijala po sencih. Trepetajočih prstov je dvignil fotografijo in se potopil v Olgine oči. Resnica, te oči so mu klicale: »Kaj si storil! Glej, ljubim te, vsa sem tvoja, ves si moj, a odklanjaš me in pošiljaš drugemu.«

Pograbil je pismo in sliko ter vse skupaj stlačil v žep. V sobi ga ni strpelo. A kam naj beži? V cerkev? Kar je svetoval blodni Jamnici, mora storiti sam. Pri Bogu je pomoč. Ako je ne najde pri njem, je ni nikjer.

In zgrudil se je pred oltarjem in skušal moliti. Zaman! »Meni vse to nič mar!« mu je zvenelo po ušesih. In oglašalo se je v njem vedno močneje:

»O, Bog, vse je Tvoja volja, vse Tvoje stvarstvo. Po Tvoji neskončni modrosti si me stori takega, kakršen sem. Saj sem živel, delal in učil, kakor mi je dolžnost kot Tvojega služabnika. In vendar je bila Tvoja volja, da sem jo srečal. Zatajujoč svojo ljubezen, zatajujem Tebe, večna Ljubezen! Tako mi pravi moj razum, odsevček Tvojega. — Ali se motim? O, daj mi znak, da storim, kar moram po Tvoji sveti volji!«

A zgodilo se ni nič, in kakor pijan je taval Rožanec iz cerkve na svoj dom.

Pritekel je cerkvenik in prosil, naj se gospod kaplan takoj odpravi, izprevidet ženo, ki umira. Ko ga je možiček pogledal, se je začudil. »Mar ste bolni, gospod? — Tako bledi, prepadeni ste. — Gospodu župniku porečem, da ne morete iti.«

Rožanec je zmajal z glavo, si segel z dlanmi preko obraza in dejal: »Nič mi ni. Le idiva!«

Našla sta pojemajočo delavsko ženo, jedva osemindvajsetletno, a že mater osmero živih otrok. Kakor vosek rumene roke so ji mrzlično brodile po odeji, oči pa gorele v silnem strahu. Hitro je prisedel, jo blagoslovil in jo pozval, naj se izpove, tolažeč jo, naj zaupa v božje usmiljenje, ki je neizmerno za vsakega skesanega grešnika. Poznal jo je: šele pred dobrim tednom je v soboto zvečer klečala v njegovi izpovednici mlada, zdrava. Odkod naenkrat tak propad telesa?

Jedva je šepetala: »Kesam se — odpraviti sem si dala telesni plod ...«

»Zakaj, za božjo voljo?«

»Iz ljubezni do moža in do otrok. — Kakšna revščina! Osem otrok. Mož se muči kakor živina, a vse zaman. — Hotela sem rešiti sebe in njega novih stroškov. — Kesam se, Bog mi odpusti ...«

Šepetaje je umolknila, nerazločno momljala — bližala se je borba s smrtjo!

»Absolvo te!« je blagoslovil nesrečnico, ji podal poslednje olje, molil in odšel klicat domače. Mož je omahnil v bedno sobico, otroci so večaje zajokali. — Rožanec je bežal — vik in krik je donel za njim.

Usoda! Ena izmed mnogih! In vendar: mati bi morala postati devetič, a iz ljubezni je postala zločinka, iz ljubezni in skrbi za otroke in moža se je žrtvovala, izkrvavela. — Strašno! Iz prevelike ljubezni! Ljubezen, najlepše v naravi, je prinesla pogubo tudi njej: ljubezen plodna, zato uničujoča zanjo, za moža in vso rodbino.

Razrušen je hitel dalje k župniku. Ta pa je vedel že več kakor on: »Žagarica ima na vesti novo žrtev! Zdaj jo ovadim, podlo morilko! Obesijo naj satana! A to žensko, ki se je sama izobčila iz katoliške cerkve ter je umrla v grehih, bi morali pokopati ko mrhovino za pokopališkim, zidom.«

»Ne, ne, — izpovedala se je, skesala. — Dal sem ji odvezo, gospod župnik!« je dejal Rožanec in omahnil v stol, strmeč v tla predse.

»Prav. — A kaj vam je? Mar vas je tako pretreslo? In sploh: shujšali ste. — Čisto ste izpremenjeni! — Ali vas kaj muči? Ne tajite! Kaj se vam je zgodilo?« je silil župnik.

»Ne vprašujte, gospod župnik! Trpim — ne tajim. A ne telesno — —«

»Torej duševno. Zakaj? — Morda zaradi poklica?«

»Tudi. Poklic je zvalil name breme, pod katerim omahujem ...« je vzdihnil kaplan.

»Vztrajajte in zmagate! Zdaj je težko. V krizi ste. Poznam to stanje, sam sem ga stežka preboril. Ah, verujte težko je vsem našim tovarišem. Tem večje je naše zasluženje, tem večja naša moč. — Ko se postarate, ne bo borba nič več tako težka ...«

»Srce se mi trga — —«

»Da, saj to je prav: naj se raztrga! Tembolj goreče bo potem za višje namene Kristove cerkve.«

»Bog je ustvaril ženo — vdihnil je človeku ljubezen — ustanovil je sveti zakon — —«

»Res, a Bog ima tudi moč in pravico, da zahteva žrtve!«

»Nemogočega Bog ne zahteva.«

»Bog je zahteval od Abrahama, da mu žrtvuje sina Izaka, od Jefte, da mu žrtvuje hčerko. — Dal je lastnega sina Jezusa Krista pribiti na križ. — Naša žrtev je malenkostna v primeri s temi, prijatelj. Čitajte dekretalije! Praesentibus consulentibus et consentientibus se nam je določil celibat. Zelo modro! Učenjaki, strokovnjaki, sveti možje so sklenili, mi smo prisegli in moramo držati. — Le prebirajte dekretalije; cele zaklade modrosti najdete v njih ter se pomirite ter se utrdite!« je govoril župnik in stopal po sobi iz kota v kot.

Tedaj se je oglasil mavček. Kuharica je prišla in povedala: »Umrla je.«

»Bog ji bo milostiv,« je dejal kaplan.

In kuharica je povedala, da je večerja gotova.

Malo je zaužil Rožanec. A tem več je pil. Ko je izpraznil steklenico, je zaprosil, naj mu dajo še drugo. Niso mu odrekli.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Ob pol šestih zvečer je odhajal vlak. Rožanec je odšel z doma že ob pol štirih. Doma ni mogel ostati več. Hotel je oditi čimdalje iz mesta, da bi ne slišal lokomotive, ki odpelje Olgo v Ljubljano.

Bil je veder dan in solnce je pripekalo, da je kmalu slekel suknjo, skinil klobuk in hitel po cestah med polji in logi, držeč se kolikor mogoče oddaljeno od vasi. Uznojil se je, povsod so stala žita v visokem klasju in trava preko pasu. A nikjer človeka. Urno se je stekel in skočil v vodo. Potem si je poiskal prostor, obrasel z mahom in mehko travo, ter se solnčil. In iznova je plaval in se solnčil. Pa ga je zgrabilo hrepenenje, da je zastokal.

Oblekel se je in tekel dalje skozi gozd. Soparno je postalo; lotila se ga je huda žeja. Rad bi bil pil vodo, a reka je valila motne ilovnate valove, studenca pa ni zagledal nikjer. Da bi se pojavil vsaj kak kmečki vodnjak!

Krenil je onstran in dospel kmalu do velike vasi. Spoznal jo je: bilo je Sračje. In stal je pred ugledno gostilno, h kateri so izletali meščanje ob nedeljah in praznikih. Izvrstno vino se je točilo ondi in za prigrizek ni bil oštir nikoli v zadregi.

Rožanec je stopil v hišo. Nasproti mu je z dvorišča prišla dekla, mlada rdečelična. Preko lehti je imela zavihane rokave, do kolen izpodrecano krilo, a noge bose. Sama je bila doma, in je prala na dvorišču. Otirala si je roke ob predpasnik, se v zadregi smehljala, da so se ji bleščale temne oči in beli zobje ter so se ji delale jamice na obeh licih.

Naglo se je okrenil v sobo in prosil, naj mu prinese najboljšega vina. Neznan drget je začutil in sesedel se je v kot pod zaprašene jaslice.

Ko mu je prinesla steklenico in kozarec, je pobrisala še enkrat že itak čisto mizo. Pri tem se je nagnila in Rožanec je zagledal belino njenih prsi. V dušku je izpraznil čašo.

»Živa izkušnjava, Bog mi pomagaj!« si je mislil. A takoj se je pokaral: »Samo moja domišljija je grda — dekle se ne zaveda ničesar zlega. Naravno je, da se v taki vročini ne more delati drugače oblečena. — Lepa, zdrava ženska!« Na glas pa je vprašal: »In kaj bi lahko jedel?«

»Oh, prav ničesar nimamo danes. — Včeraj smo prodali vse, a šele jutri se pelje gospodar v mesto, da kaj nakupi. — Morda sira in kruha? Ni svež ...«

»Dajte, prosim!«

Prinesla mu je kosec rženega kruha in sira. Poskušal ga je jesti, a ni mu teknil. Steklenica pa je bila že prazna in dekle je postavilo predenj še drugo. Nato je sedlo na klop ob peči, prav njemu nasproti, a govoriti se ni upalo.

»Vroče?« je vprašal.

»Meni ne. A vam, gospod, je?«

Kaj bi še dejal? Nič mu ni prišlo na misel. Vse, kar bi ji mogel reči, je neumno in odveč. Dejal bi ji lahko: »Kakor roža si, bujna, krasna! Zdravje, življenje, kipi iz tebe, in glej, tudi jaz sem mlad, kipeč, zdrav!«

Toda rekel je: »Izvrstno vino imate!«

»Vsi pravijo tako. — Z Gadove peči je, a močno.«

»Močno? Pa me le ne vrže! Hahaha! Daj ga še pol litra.« Poskočila je, iztegnila roko, njemu pa se je sama oklenila desnica dekliškega pasu in jo potegnila k sebi. Omahnila je k njemu, da je malone padla.

»O, gospod, kako ste poredni!« je jeknila in se uprla z roko ob njegovo ramo, kakor bi ga odrivala: »Kaj pa ste?«

»Mar me ne poznaš?« se je začudil.

»Ne. Domač niste. Morda iz Ljubljane?«

A že ga je obšla groza. »Pijan sem. Kaj vendar počnem?«

Skoraj osorno jo je odrinil in ukazal:

»Torej še pol litra!«

Hitro se je vernila in prisedla k njemu. Vročina je puhtela iz nje.

»Lepa si. Ali imaš fanta?« je vprašal.

»Kaj sem vas jaz vprašala, ali imate dekleta?« se je posmejala, ga pogledala izpod nagnjenega čela, si položila sklenjeni dlani med koleni in ninala meči.

»Nimam ga,« je skoro zarohnel Rožanec, se zasukal k nji, jo zgrabil za roko ter vprašal strastno.

»Ali bi hotela biti ti moja? Všeč si mi. Povej; ali bi hotela? Čeprav ne veš, kdo sem? — A kako ti je ime?«

»Ana — A vam?«

»Meni? — Milan.«

»Milan? Lepo ime!«

»Torej odgovori! Ali bi hotela biti moja?«

Pogledal ji je v oči.

»Ah, saj se samo norčujete iz mene.«

Rožanec jo je izpustil, natočil kozarec in ga postavil pred njo: »Na, pij! Na zdravje Anice in Milana! Pij! Vse! — Tako. — Zdaj pijem jaz!« Natočil si je polno čašo. »Pijem na ljubezen in srečo, ki bi jo lahko uživala Anica in Milan. Nikoli se še nisva videla, a sva že prijatelja. Zakaj oba sva mlada in lepa hahaha. — Ali sem mar jaz grd?«

»O, ne! Samo — samo veseli se mi ne zdite. Vaše oči so žalostne. — Zakaj?«

»Zato ker ne smem nikoli imeti nobenega dekleta — ker niti Anica, niti Olga, niti Minka, niti Tinka ne sme biti moja,« je zakričal Rožanec bridko.

»Pa zakaj ne?« se je odmaknilo dekle strmeč. Ali ni blazen ta lepi, mladi mož? Njegovo visoko čelo, njegovi kodri, njegov ponosni obraz, visoka, vitka rast v elegantni civilni opravi modnega meščana; vse je bilo tako simpatično. In vendar je bolan?

On pa je izpraznil čašo, si nalil poslednjo, jo dvignil in kričal: »Pijem na žalost svoje duše, na razočaranje tvojega srca, Anica, ti lepo dekle — pijem, pijem, pijem!«

Izpil je do dna. Na mizo je vrgel par bankovcev, pograbil suknjo in klobuk ter hitel iz gostilne. Ni se ozrl. Zato ni videl dvoje solznih oči, ki so strmele za njim.

Kolovratil je proti domu. Pijan je bil, vendar se je zavedal toliko, da je iskal stranske steze v senci dreves ob poti. Včasih se je steza vzpenjala, včasih je padala, on pa se je opotekal po nji ter momljal, se grabil za glavo in dvigal pest. — Dasi so se mu zapletale noge, je mislil jasno. Kadarkoli je zagledal človeka ali voz, ki se je bližal od spredaj, ali od zadaj, je krenil za grm ali široko deblo, stal skrit in čakal, da je človek ali voz izginil dalje pred njim ali za njim. — Zoblačilo se je in mračilo. Že je bil blizu mesta, ko je začul razbijanje avtomobilnega motorja. Posluhnil je, vlekel na ušesa in dejal. »Tribnikov avto!« Stopil je za grm.

Kmalu je bil avtomobil bliže in bliže. Razločil je dve osebi: šoferja in gosposko žensko tik njega.

»Zdaj se vozarita sama. Tribnik je pač spet pri harfenistki, a uboga Manica v zemlji!« je razmišljal Rožanec. Kmalu je dospel do Zabrežja. Pravkar je udarila ura na podružničnem stolpu pol. Pol šestih! Takoj nato je udarilo še na dveh stolpih v mestu. Pol šestih! Oziral se je, po dolini. Tam je kolodvor!

»Zdajle se odpelje!« mu je šinilo skozi možgane in že je zažvižgala spodaj lokomotiva — še trenotek — vlak je zaropotal in zabobnel — dolga vrsta črnih vozov se je pomikala naglo onstran reke ...

»Olga, Olga!« mu je zakričala duša. Iztegnil se je, zrl napeto za vlakom, zamahoval z desnico. »Zbogom! Nikoli nikoli več!«

Tedaj je zablisknilo in skoraj hkrati zagrmelo, da se je zdrznil. Silen piš se je zaletel v drevje ter valovil z njim; s ceste so se dvignili oblaki prahu in listja. In zablisknilo, treščilo in zagrmelo je iznova.

Pospešil je korake. Že so začele padati debele kaplje. Zavedal se je, da postane smešen, ako ga ujame ploha; mogoče pa bi bilo, da celo pade, ako poskusi uteči nevihti.

Stiskal se je k hišam, da bi se vsaj od strani ubranil vedno gosteje padajočemu dežju, toda bliski so bili zmerom bolj zaslepljajoči in grmenje nizko kakor nad glavo. Končno se je usula ploha. Rožanec se je ozrl, zagledal znano vežo in planil vanjo. Nasproti mu je stopila Jamnica.

»Izvolite, gospod, v mojo sobo. — Taka nevihta! Saj je človeka kar groza. — In čisto sama sem doma. Meta je z otrokoma z doma — Vsi posli so na delu. Odkod pa? — Strašno sem vesela! Joj, pa premočeni ste!«

Privedla ga je v sobo. Omahnil je na stol. Bilo je skoraj tema. Rožanec je hotel pravkar reči, naj prižge svetiljko, ko je gadovit blisk zagorel v temi. Udarilo je čisto v bližini. Za trenutek je zagledal tikoma pred seboj Jamničin pobledeli obraz in beloto njenih ramen v globoko izrezani bluzi; hkratu je začutil, kako se ga je oklenila. Zunaj se je ulila nova ploha, da je stala pred okni prava vodena stena.

Na uho mu je udarjal njen nerazumljivi šepet, njena rama se je dotikala njegovih lic, začutil je drgetajoče telo.

Branil se je, se umikal, dvignil roko, hoteč se osvoboditi njenega objema. Ko pa je začutil na ustnih vroča, mokra usta, je planil. »Ne, nesrečnica, ne!« — Bog mi pomagaj!« je zaječal in bežal iz sobe. Z naporom vseh sil se je lovil ob držaju stopnic ter bežal pred izkušnjavo.

Lilo je v slapovih, med debelimi gostimi kapljami so padala ledena zrna in v daljavi je rohnel grom.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

V nedeljo ob enajstih je pozvonilo pri Tratarjevih v Ljubljani. Bil je Ivan Novak. Imel je obe roki polni in niti odkriti se ni mogel, ko mu je prišla odpret sama Olgina mati. Za krilo se je držala dveletna Ernica in plaho zrla neznanega gospoda. Novak se je klanjal:

»Dobro jutro, gospa. Pa menda nisem prezgoden? Eh, potrpite, prosim, z menoj; čakati nisem mogel več. — Že od šestih se potikam po mestu. Ali bi bili tako prijazni — samo da se iznebim klobuka.«

Izročil je gospe velikanski šopek belordečih in belih vrtnic, lepo zavitih v svilnat papir. Hitro je obesil klobuk in se sklonil k Ernici: »Mar več ne poznaš strica? Jaz sem vendar tvoj »tlic, tlic«, a ti si moja Ernica. — Ne?«

Prijel jo je za ročico in šel za smehljajočo se gospo. Pod pazduho je nosil veliko škatlo. »Ajdi, ajdi, Ernica! Da vidiš, kaj ti prinesel stric!«

Brez okolišev je sedel za mizo, razvezal ovojni papir ter jemal iz škatle:

»Ernica, glej, tole je tvoja čeča. Kaj ni strašansko lepa? Zlasti laščki, velike modre očke — vidiš, zdajle spančka — a zdajle zopet gleda — takole dviga ročice, takole giba nožice. — Tako čiča, a takole ajčka, tututu! Imenitna punčka! Celo jokati zna. Glej, tako pritisneš, pa pravi: a! a! Ernica ji bo dobra mamica, kaj ne? — In tule je za punčko še ena oblekca, predpasniček, pa klobuček, in plašček, da ji ne bo mraz. — Vse je tvoje, srček!«

Ernici sta se od radosti svetili očki in strmeč je zrla zdaj gospoda, zdaj staro mamo, zdaj krasote, razgrnjene pred njo.

Novak pa se je že okrenil h gospe: »Gospodična Olga vam je pač povedala vse. Presrečen sem! Od študentskih let sem gojil le to željo; končno se mi izpolni. Ali soglašate gospa?«

Gospa pa je iztegnila desnico ter vzdihnila: »Kako ste dobri! Po vseh nesrečah ...«

»Pustite! Vsi ljudje smo šolarji. Vsaka šola mnogo velja kajpada. Glavno je, da se človek česa nauči.«

»Res. Njena šola pa je bila predraga. A zdaj lahko Boga hvali, da je obrnil vse tako lepo. Vedno sem vas visoko cenila, gospod Novak. Še ko ste bili na gimnaziji, sem večkrat rekla Olgi. Novak je poštenjak zlatega srca.«

»No, no, pretiravali ste. Videli ste pač, da imam resno rad gospodično Olgo. A zdaj ne bomo prav nič več odlagali. Ako vam je prav: jutri in pojutrišnjem obredemo Ljubljano, da naročimo in nakupimo za nevesto potrebni bališ. Seznam sta pač že sestavili? Naročil sem ga gospodični Olgi. Pri meni gre vse urno in brez dolgega kolebanja.«

»Pripravila si je tekom zadnjih let že sama marsikaj. — Tudi jaz sem štedila.«

»Nič, nič! Vse to je zdaj moja stvar. Ne zamerite! Tudi k šiviljam pojdeta. — Vse mora biti prvovrstno. S svojo ženo se hočem postaviti. In po poroki se odpeljeva v svet ter še tam najdeva tega in onega.«

Teda so se odprle dveri v drugo sobo in prišla je Olga. Bleda je bila, oči si je pravkar izmila z mrzlo vodo, da bi prikrila solze ter se je smehljala.

Novak je skočil k nji in ji prisrčno stisnil desnico.

»Z gospo mamo sva se že dogovorila — z Ernico sva že prijatelja — zdaj moram samo še vam ponoviti, kar vam je povedal že moj prijatelj. Presrečen sem!«

Sklonila je glavo in iznova so se ji usule solze. Novak pa jo je z desnico objel okoli rame in ji z levico dvignil obraz.

»Ne jokati. Pozabite vse in zrite le v bodočnost! Verjemite in zaupajte! Preprost človek sem, a prav nič se ne bojim: pridobim vas in vaše srce, ker sem tudi iz ljubezni do vas dober človek in vam bom dober mož.«

Gospa je odšla, da postreže snubcu s čajem in likerjem. Olga in Novak pa sta sedla na staromodno črno usnjato zofo z neštevilnimi belimi gambi ob vseh robovih. Novak jo je držal za roko in jo je včasih molče poljubil. A tudi Ernica je hotela sodelovati; vrinila se je med nju s svojo punčko, ji polagala okoli ramen plašček in na glavo klobuček ter je vpraševala zdaj Olgo, zdaj Novaka:

»Lepa? Nič mraz? Šla pa-pa? Punčka tuuu ...«

Novak je ovil roki okoli obeh ter govoril:

»Kaj je lepšega nego imeti dvoje takihle src ter delati, delati zanju? — Olga, moja skrb bo, da vam ne bo niti za hipec žal, da ste pokopali preteklost. — Hočem, da boste popolnoma srečni in celo tako domišljav sem, da hočem doseči trenutek, ko porečete: ponosna sem na svojega moža!«

Bridko se je nasmehnila in prikimala:

»Vaša plemenitost me napolnjuje s ponosom že sedaj.«

»Nič plemenitosti ni v meni, le ljubezen, neizmerna ljubezen. Olga,« je dejal Novak. »Ah, recite mi — samo to mi recite, da se ne kesate, da ste pretrgali s preteklostjo.«

»Prisegam. S studom sem pretrgala in niti misel se mi ne vrača več v preteklost!« je odgovorila skoraj strastno. »Samo v bodočnost hrepenim in le prosim vas: imejte potrpljenje z mano, prijatelj.«

»Olga, nevestice!« je vzkipel. »Daj mi svoj prstek, da te priklenem nase s temle!« In nateknil ji je zlat obroček na prstanec ter ji poljubil roko ...

»Meni tudi!« se je oglasila Ernica. Radostno se je zasmejal Novak, dvignil dete, ga pritiskal na prsi ter poljubljal na laščke, lice in čelo.

Tako se je Novak uvedel pri Tratarjevih. Vse, kar je rekel ali storil, je bilo preprosto, iskreno in prisrčno. Nikoli ni izgovoril imena Janka Stepišnika, nego se je bavil le z bodočnostjo. Po početni nervozni gostobesednosti se je umiril in niti izrazov svoje nežne ljubezni ni ponovil več. Takoj po obedu so se odpravi nakupovat.

Morda bi bil kdo slišal iz njegovih besed bahavost, ko je po trgovinah odklanjal vse, kar ni bilo zares najboljše in najlepše; toda njegova kritičnost je izvirala le iz ljubezni.

Gospa Tratarjeva je bila očarana. Uradniški udovi, ki vse življenje ni imela najpotrebnejšega, se je ob razkošju perila, oblek, obutev, posodja in vseh možnih toaletnih in gospodinjskih drobnjav, ki jih je Olga naročala, zdelo, da sanja. Novak se je ves čas vedel skromno in tiho, spoštujoč Olgin okus; le vedno iznova ji je pošepetal:

»Morda imajo še kaj lepšega, modnejšega. Naj le pokažejo več vzorcev. — Naroči dvoje garnitur. Vzemi dva ducata! Ali ti je res všeč? Premisli! Morebiti najdemo drugje kaj finejšega.«

In umaknil se je ženskama ter diskretno naročal poslovodjem ali blagajničarjem:

»Prosim, zavijte vse in pripravite račun. Kasneje se vrnem in plačam. Naročene reči pa mi pošljite na moj naslov na Goričane!«

Zvečer se je domenil z Olgo in materjo zaradi poroke in cerkvenih priglasil. Poroka naj bi se vršila na Goričanah, poročal naj bi Rožanec. Olgi za pričo naj bi bil stric, davčni nadupravitelj Tratar, njemu pa prijatelj sodnik iz K.

Olga je oklenila temno zardeli obraz, a molčala.

Tako je Novak odpotoval zadovoljen in srečen domov. Nič ga nista vznemirjali Olgina otožnost in malobesednost. Vse neveste so zamišljene; ako niso otroško lehkomiselne, si je razlagal. Olga seveda še trpi ob spominih. Kot plevel si jih ruje iz svoje duše, a za vsakim spominom ostaja rana, ki se mora šele zaceliti.

Svoji sreči pa je moral dati duška tudi s pismom, ki ga je pisal Rožancu:


»Vse je v redu; nakupljeno in naročeno. 1. avgusta popoldne naju poročiš v naši župni cerkvi sv. Martina. Sanjarim kakor mlad poet. Pred par meseci sem mislil nanjo kot na ideal. Te dni pa sem ta svoj ideal že držal za roko in sem čul njene besede, da se ji niti misel ne vrača več v preteklost, nego da hrepeni le po bodočnosti ob moji strani — —«


Rožanec ni čital dalje, nego je pismo zmečkal ter ga raztrgal na majcene koščke.

A tudi Novak je prejel tiste dni pismo, ki ga je takisto jezno zmečkal in raztrgal. Pisal mu ga je »neznan prijatelj«, ki želi najboljše.


»Gospod, ste mar ob pamet? Ali ne veste, v kakšno sramotno zvezo se podajate! Vaša takozvana nevesta je bila malone tri leta metresa znanega ljubljanskega tovarnarja Janka Stepišnika, je rodila ž njim otroka, ki bo zdaj okoli dve leti star. Toda vozarila se je tudi na sumljive izlete z zloglasnim bančnikom Tribnikom. Zadnje mesece pa se ni ganila iz družbe tukajšnjega lepega kaplana. Zlobneži dovtipkajo o »turškem praporu«, ki je prestal že več bitk. — Ni pač vse zlato, kar se sveti, in za najbolj nepristopno žensko kritiko slikovite lepote je včasih skrita brezdanja pokvarjenost in ostudnost. — Gospod, prepričajte se o resničnosti teh navedb in se izpametujte! Škoda bi vas bilo!«


Novak je bil pismouk in je dejal.

»Ženska pisava! Gotovo bivša Olgina tovarišica in morda celo »najboljša prijateljica«.« In resk! resk! so leteli papirčki po zraku.

Olga pa se je pomirjala. Imela je vsak dan toliko potov k šiviljam in trgovcem, da ni utegnila dosti misliti na Rožanca. Lotevala se je je topa resignacija. Venomer si je ponavljala z desnico in pripovedovala materi:

»Da. prekrasen vrt ima, poln sadnega drevja in gredic s cvetjem najrazličnejših vrst. — Velikanski čebelnjak. — In na holmu lopo z divnim razgledom! In verando kakor zračen salon. Pa da vidiš moji sobi s kopalnico: razkošje! Da — in vse gospodanstvo, konjarna, hlev za govejo živino, vzorno mama. Česa takega sploh še nisi videla!«

Ponoči pa se je včasih prebudila in tiho jokala.

&lt;center&gt; * * * &lt;/center&gt;

Ljubljana v juliju!

Domačini je ne cenijo. Kakor zakonec s krasno ženo so, ki je otopel za njene krasote. Samo še ljubosumen zna biti nanje. Sicer pa ga dolgočasi.

Bujno zeleni holm, ki ga venča kakor krona stari grad, povsod parki in gozdi z bohotnim drevjem, cvetnimi gredicami, belimi poti in zbori pojočih ptičev, povsod slikovite ceste tu stare, skrivnostne, poetične, ondi nove, moderne, kričave s svojo poslovnostjo, a vse pestre in zanimive za tuje oko.

In ljubljansko solnce, ki sije toplo, vroče, a nikoli žgoče, s čisto italijansko temnomodrega neba. Prijeten hlad vlada zjutraj in na večer. Tu ni skoro nikoli zadušljive soparice, niti morilne pripeke, planinski vzduh veje preko mesta z veličastnih snežnikov in zelenih visokih gora, ki obdajajo Ljubljano kakor slikovit venec, da se ga ne nagleda tujec, ki ima odprto dušo za naravne lepote. Ljubljana v juliju je idilsko letovišče. Kdor jo zna uživati, si ne želi nikamor iz nje.

Olga jo je znala uživati.

Vsako leto iznova je po desetmesečni odsotnosti na počitnicah odkrivala lepote svoje Ljubljane. Rada je posedala v Lattermanovem drevoredu, solnčnem in polnem svežega zraka, utapljajoč se v zelenju, ki jo je obdajalo krog in krog; poiskala si je rada zatišje v gozdu, poslušala je kose, penice stržke in ščirkavce, zasledovala z očmi skočne veverice, opazovala metulje in čmrlje ter uživala dehtečo tišino sredi smrek in borovcev. In hodila je sama ali z materjo na Golovec, ki skriva v sebi tolikero slikovitih točk, razglednih prostorčkov, poživljajočega ozona, divjega cvetja in jagod, borovnic, malin, mrgolečih žuželk in spreletajočih se ptic pevk; hodila je na Francoske okope, tihe in tajnostne na Rožnik, ves solnčni in vedri.

S knjigo ali ročnim delom je posedala po klopeh, zrla po ljubljanskem polju, uživala heroično slikovitost snežnikov in idiličnost hribovja s cerkvicami na njih vrhovih ter sanjarila o bodočnosti. Ljubila je Ljubljano in bila uverjena, da je njena sreča zvezana le s tem prijaznim mestom.

Zdaj se je poslavljala od njega. Drugače je odločila usoda, v Goričanah se zaključi njenega življenja pot. Z Novakom. Z dlanjo si je zatisnila oči, toda slik bodočnosti ni mogla zakriti v svoji duši. In vedno znova se je vprašala: »Je-li to — to res mogoče?« Jaz da naj živim ž njim kot žena, čisto tako, kakor sem živela z Jankom?«

In domišljija ji je vrivala Novaka namesto Janka, ona pa je stresala glavo: »Ne! Ne!«

Sama je begala pod smrekami v tivolijskem gozdu ter razmišljala, razmišljala. — Še je čas, da odpiše Novaku: premislila se je — vrača mu besedo — naj ne zameri — toda ne more mu biti žena. Prešestnica bi mu bila v srcu in duši od prve minute njenega zakona. Nepoštena pa noče biti. Da, da, tako mu piše še danes, takoj — —

A potem? Potem zaprosi za drugo učno mesto. Stran, daleč stran od Trstenika in še dalje od Goričan! Da nikoli niti ne sliši o Novaku, Rožancu in Janku. Da izgine s površja znane okolice in družbe ter utone v pozabo vsem, ki so jo kdaj poznali, ljubili, poželeli.

Kam bi jo poslali? Ali bi jo sploh poslali? V gore, puščavne kraje, v zakotje brez kulture in civilizacije, kjer naj propade sama? In ostavi naj Ernico in mater? — Prepusti naj jo usodi, bedi? A čemu? Le zaradi svoje sebičnosti. Ker se noče žrtvovati. Mar bi bila njena žrtev res tako velika? Kaj bi pa izgubila? Izgubiti nima ničesar več. Iz spekulacije se sklepajo malone vsi zakoni po kmetih in iz grše špekulacije po najvišjih, najbogatejših krogih. Gola telesnost veže večino zakonov; strast, ki se obnavlja in uplahnjuje, skupna beda, navada, udobnost, otroci, topost in nesposobnost, da bi se ločili, dasi bi se radi. Malo zakonov se sklepa iz resnične ljubezni, iz popolne duševne in srčne harmonije. Nje zakon z Novakom bo torej čisto normalen, le za toliko ugodneje, ker bo živela udobno, brez skrbi in truda. Za to ceno: makar suženjstvo!

Olge se je loteval cinizem. Še so prevladovale ure in celi dnevi, ko je zaradi takih misli zaničevala sama sebe, ko se je zgražala nad bodočim životarjenjem lene samice, ki bo igrala možu podlo komedijo. — Še so jo prepadali trenotki, ko bi bila najraje pobegnila in so skrila vsemu svetu. A kam naj pobegne in kako naj živi? Takih dušnih borb pa je postajalo vedno manj in manj.

»Ah, saj je vseeno!« si je dopovedovala neko popoldne v tivolijskem gozdu. »V blatu živeti moram. Novak pokrije meni usojeno blato vsaj s svilo in perzijskimi preprogami. Saj je vseeno. Večno itak ne traja nobena reč.«

Trpka poteza se ji je zarezala okoli ust in modre oči so ji dobile srep pogled. Tedaj sta se ji ovili okoli ramen dve mični roki, telo se je stisnilo k nji in na uho ji jo šepetalo strastno: »Olga, moja zlata, nepozabljena!« Zakriknila je, a ugledala pred seboj Jankov obraz. Izkušala se ga je otresti, toda ni je izpustil iz objema.

»Ne, ne pehaj me od sebe! Cele tedne že oprezujem, kje bi te našel samo, da ti povem, razložim, kako sem nesrečen in kako te ljubim!« ji je govoril s strastnim šepetom. »Končno sem te našel.«

»Ničesar mi nimate razlagati. Odidite! Pustite me! Zaničujem vas! Sovražim, nepopisno sovražim!« je sikala Olga in se ruvala.

»Poslušaj me. Miruj, samo poslušaj me,« je prosil. »Saj je vse čisto drugače, kakor misliš, Olga. Saj razumem, da me smatraš za neznačajneža, podleža, verolomneža. — Toda delaš mi strašno krivico. Vem, da si silno trpela, a tvoje bolesti se z mojimi ne dajo niti primerjati.«

»Dovolj! Prosim, ne mučite me in odstranite se! Med nama je za vselej konec — sami ste tako hoteli — oženjeni ste — in tudi jaz sem nevesta!«

»Vem, nevesta — a prav zato mi je, da bi zblaznil, Olga. Poslušaj! Nikoli nisem hotel in še danes nočem, da bi bilo med nama konec. Moja ljubezen je večna, Olga! Samo žrtev sem, žrtev, ki je neutolažena. Povedal sem ti pošteno in moško vso resnico, pa tudi tvoji materi sem jo odkril brez zavijanja. Ah, mar naj bi bil jaz kriv, da razpade imetje, za katero se je žrtvovalo troje rodov? Pa naj bi bil dovolil, da preide, kar je ustvaril moj praded, na tujo ime? Odločiti se je bilo le; ali jaz z bogato nevesto ali sestra z bogatim ženinom.«

»Tako si se torej prodal in zavrgel mene in hčerko?«

»Samo navidezno! Srce in duša sta mi ostala pri vama.«

»Oženil si se in zdaj živiš s svojo ženo!«

»Oženil, res — a za kako dolgo? Morda se že čez par mesecev zopet ločim od nje!«

»Kaj govoriš?«

»Razumi vendar, mati mi je zelo stara — kdo ve, kako dolgo bo še. Morda le še tri, štiri mesece — morda leto dni! V tovarni so instalirani novi stroji; v par letih lahko vržem ženi doto pod noge. Obrat se je potrojil — še nekaj mesecev, in osamosvojim se. — Ženina in moja soba sta ločeni.«

»Lažeš! To ni mogoče!«

»Prisegam!«

»To je strašno!«

»Da, strašno. A vidiš, Olga, tako te ljubim. Le tebe! Le tebe! Ti ali nobena! Tako sem si zaprisegel, in prisego bom držal do svoje smrti.«

»Tvoje prisege. Poznam jih. Sicer pa je prepozno — nevesta sem.«

»Nevesta! A žena drugega ne smeš biti! Zavleci poroko, zboli — stori karkoli, le ne poroči se! Čakaj! Veruj, zaupaj mi, Olga! Nikoli te ne prepustim drugemu možu. Nikoli ne dam svoje Ernice. Z nikomer ne boš srečna, zakaj le mene si ljubila, le z menoj si uživala nepozabne čase. Le z menoj si rodila otroka! In tudi jaz ne maram druge; naj je v zlato in demante oblečena, zame je pošast, pred katero bežim in se skrivam! Olga, jaz te ljubim nepopisno in sem nesrečen, kakor ni bil še nikoli nihče.«

In zakril si je obraz z obema rokama, zastokal ter drgetal, kakor bi ihtel v silnem obupu.

Olgi se je vrtelo v glavi. Zopet je čula glas moža, ki ga je ljubila prvega v življenju, ki je zanj nekdaj gorela vsaka kaplja njene krvi. Zopet je čutila njegov pogled, čutila njegovo roko, vonj njegovega parfuma, ki jo je opajal.

Tiho je bilo v gozdu, nikjer človeka, le spodaj so piskale lokomotive in so bobneli vlaki.

(se nadaljuje)</text>
      <sha1>9otrrmgonwchn0h5hldstnge6bcm7n5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Filozof Peter</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39518</id>
    <revision>
      <id>207145</id>
      <timestamp>2022-08-02T13:22:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Špela Špringer</username>
        <id>8941</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{naslov-mp | naslov = Filozof Peter | normaliziran naslov =  | avtor = Ivan Vuk | opombe = | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 31/30-35, 229-231, 233-235; {{mp|leto|1939}} | vir = dLib {{fc|dlib|U5LZUFNA|s=5|30}}, {{fc|dlib|P6HVLTHN|s=5|227}}, {{fc|dlib|DNC5X3XA|s=5|229}}, {{fc|dlib|KQWWVGBK|s=5|230}}, {{fc|dlib|FYKO7J8M|s=5|231}}, {{fc|dlib|5MDGJN5Q|s=5|233}}, {{fc|dlib|C78VAYVF|s=5|234}}, {{fc|dlib|2BNCPU8I|s=5|235}} | dovoljenje = dLib | obdelano =  }}  Leto je. So...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8349" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Filozof Peter
| normaliziran naslov = 
| avtor = Ivan Vuk
| opombe =
| izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 31/30-35, 229-231, 233-235; {{mp|leto|1939}}
| vir = dLib {{fc|dlib|U5LZUFNA|s=5|30}}, {{fc|dlib|P6HVLTHN|s=5|227}}, {{fc|dlib|DNC5X3XA|s=5|229}}, {{fc|dlib|KQWWVGBK|s=5|230}}, {{fc|dlib|FYKO7J8M|s=5|231}}, {{fc|dlib|5MDGJN5Q|s=5|233}}, {{fc|dlib|C78VAYVF|s=5|234}}, {{fc|dlib|2BNCPU8I|s=5|235}}
| dovoljenje = dLib
| obdelano = 
}}

Leto je. Sonce sije in žge. V zvoniku cerkve sv. Martina je odbrnel don zvona, ki je odzvonil poldan. V šoli so odmolili otroci. Učitelji so zapustili razrede in otroci so zagostoleli kakor ptički in se vsuli na prostor pred šola da si oddahnejo od učenja, da zavžijejo svoj kruhek, da poskačejo in se poigrajo med seboj.

Zdajci se pojavi na spodnjem koncu cerkvenega trga, tam kjer stoji cerkev, človek. Sredjih let, visok, suhljav. Bog.
Njegov korak, njegov pojav nosi na sebi znamenje samozavesti. Na glavi sedi trd klobuk—cilinder, visok, kakor šolski dimnik, ki moči iznad šolske strehe. Obraz je starikav in obrit in so vidni na njem Jarčki kakor brazde. V rokah drži svetilko — prižgano svetilko.

Stopa mimo otrok.

Otroci prenehajo igrati. Utihnejo. Zgrnejo se v gruče. Starejši in večji si upajo celo bližje 

»Kaj gledate, ljudje«, spregovori človek a svetilko.

»Vas«, odgovore najpogumnejši.

»Lepo, ljudje... Pe zakaj mene ljudje?« 

»Ker svetite, filozof Peter, dasi sije sonce in Je poldan«,
 
»Ali pa veste, da si je modrijan Diogen, ko je hodil po ulicah Aten, tudi svetil, čeprav je sijalo sonce?«

»Vemo. On pa je iskal ljudi.«

Nek mlajši učenec pa je dejal:

»Malo je bilo takrat ljudi v Atenah«

Človek s svetilko se je ustavil in govoril:	

»Resnica, malo ljudi je bilo takrat v Atenah. Kakor jih je malo dandanes. To, kar je hodilo po ulicah Aten, so bili aristokratje in demokratje, majhni prepirljivci, da je moral filozof Diogen hodili s svetilko po dnevi, da jih vidi in da koga ne pohodi. Za malenkostne reči, ki so jih ovenčali z besedo &quot;ideali&quot;, so se pretepali med seboj in čudo nad čudesi: Tista grupa, ki je častila svoj ideal melono, je smešila drugo grupo, ki si je postavila za svoj ideal paradižna jabolka. In tako je šlo naprej iz veka v vek. Resnični ideali pa so bili neupoštevani in nepoznani. Krhale so se misli in mučili so se možgani za melono in za paradižna jabolka. Velikih misli pa ni bilo nikjer. In gorje tistemu, ki bi našel veliko misel In se ji poklonil. Malenkosti so mu stopile na pot in da se ne zgodi nesreča, da ne pohodi v tisti gneči kakšno malenkost, kar bi ga privedlo pred sodni stol, je moral prižgati svetilko, pa če je sijalo tudi opoldansko sonce.

Vidite, ljudje, in vendar so bili nekoč časi, ko so živeli veliki, da si jih videli, četudi ni bilo sonca. To je bilo, ko so rastle piramide in govorile sfinge, ko so v Ninivah stali obeliski in še mesa preobjedeni niso bežali v puščave, da bi pobirali mano.

Glejte, ljudje, tistih časov iščem.«

Filozof Peter je dvignil svetilko višje in šel naprej. Otroci so odstopili, samo eden se je ustavil pred njim in se uprl v
bok.

Filozof Peter mu je posvetil v obraz. 

»A ti? . . . Kdo si?«

»Aleksander,« je odgovoril deček. 

Drugi so se smejali.
»Aleksander«, je ponovil filozof Peter in še enkrat pogledal na dečka.

»Sonca mi še ne zakrivaš, zato nimam nobenih želja. Če pa postaneš kdaj velik, tedaj se pomeniva! — V kateri razred pa hodiš?«

»V četrti. Zadnje leto.«

Filozof Peter je uprl v dečka svoje oči.
»A Sais poznaš? . . . (Sais je bila grška hetera, ki je nosila zakrit obraz. Someščani so jo klicali pred sodnike, da se opraviči, ker zapeljuje mladino. Njena obramba je bila samo v tem, da je spustila pajčolan in pokazala starcem-sodnikom svoj obraz. In je niso obsodili, temveč pred njeno lepoto popadali na kolena.) Poznaš ono lepotico z zakritim obrazom?«.

»Ne,« je odvrnil deček z nedolžnim glasom.

»Dobro, da je še ne poznaš. Malo prezgodaj je še, resnica.
Glej pa, da je nikdar ne spoznaš. Izpila bi ti dušo in nikdar ne boš velik. Tudi tisti starci — bedaki, ki so jo hoteli soditi a videč njen obraz, so popadal na kolena pred njo, niso bili veliki.«

Iskal je po žepu.

»Dal bi ti belič, a ga nimam,« je rekel. 

»Pa bolje je, da ga nimam, ker tudi on stoji na potu z vsemi malenkostmi ter preti. Tisti z mnogimi beliči niso ni kdar velikih duš.«	

To rekli, je pokimal dečku, ki ga je poslušal in ga ni razumel ter odšel dalje proti svojemu rojstnemu domu.

Kdo je bil tisti filozof Peter?

To je Peter Murko, študent filozofije, kakor pove tudi vedno sam, če se ga izprašuje in če je ravno pri volji. Tista enonadstropna hiša, kjer je bila pred nekaj leti pošta, je njegova rojstna hiša. Rojstna, a ne domača hiša, da ne bo nerazumevanja. Bila je nekoč tudi domača. To je bilo tiste čase, — ko se je k Murkovim primožila Angela Koprivčeva iz Korobčkovec, ki spadajo pod Malotedensko faro in mejijo na vas Trioglovo. Ignaciju Mumiku, očetu moža Koprivčeve Angele, tista hiša tudi ni bila rojstna hiša, temveč, ko se je ženil, jo je kupil za svojo in ženino doto od posestnika, ki je tudi ni zidal.

Ustno izročilo, ki je shranjeno med farani in kroži med njimi ob gotovih prilikah ter se točno predaja od pokolenja do po-kolenja, pripoveduje, da je zidal tisto hišo nek študent s čudnim imenom, ki si ga St. Martinčani niso mogli zapomniti. Gotovo ni bilo krščansko, 'ker drugače bi ga pomnili. Dasi so še takrat bili ljudje tako zvedavi kakor so danes, vendar niso mogli dognati, odkod je prišel in kdo prav za prav je. Nosil se je gospodsko in čital je knjige. Zato so bili mnenja, da je študent, dasi zopet niso mogli spraviti v sklad zidavo hiše in stroške in študenta. Odkod študentu denar, ko pa vendar vsi znani študenti iz St. Martina, ki so bili kedaj študenti ali pa še so, niso nikdar imeli denarja.

In v takem ugibanju so iznašli in sklenili modro reč, da še ni denarja podedoval, mu ga gotovo nosi škrat, kar se je v tistih časih, ko je bilo zlodeju še precej težko za duše, posebno pa še za gospodske, često dogajalo. In to trditev je potrdilo dejstvo, da je neke noči, ko je bila hiša dozidana, študent izginil kakor kafra. Niti orožnikom, ki so ga skrbno iskali povsod, se ni posrečilo rešiti te uganke. 

»Hudič ga je vzel,« so rekli in se križali.

»Preveč je porabil denarja — zidanje takšne hiše stane mnogo — pa ga je vzel, še predno se je utegnil naspati v nji.«

Pogumnejši in bolje radovedni, so si ogledali sobane in strope, če se kje ne pozna črno ali osmojeno mesto, kjer je budič odnesel študenta. Ali nobenega znamenja ni bilo in so rekli:

»Gotovo ga je zgrabil kar na dvorišču.«

Pač se je tudi šepetalo, da je hiša zidana s ponarejenimi bankovci, katere je ponaredil študent. To, da je pobegnil tudi mešetar Filip Pragovec iz Mačkovcev in da so trgovca Simona Bresmeca zaprli, je govorilo za to. Zakaj, ljudje so tudi o teh dveh že dolgo sumili, da sta v zvezi s študentom. To pa je le potrjevalo tiste razgovore o škratu in denarju. Saj vendar škrat ne more nositi resničnih bankovcev, kakor jih dela cesar, temveč samo ponarejene.

Hiša je bila torej brez gospodarja. To se pravi, gospodar je bila gospodska. Ker pa v Zajčevcih gosposka ne stanuje, vsaj tista ne, ki ima hiše, jo je prodala. Govorilo se je, da dobe denar tisti, ki so radi škratovih ponarejenih bankovcev prišli v nesrečo. Če je bilo res ali ne, se v Zajčevcih ni zvedelo.

Ko pa je tisti človek, neki Hijeronim Čeljustnjak, ki je od gospodske kupil hišo in se nastanil v nji, prespal v nji prvo noč, je prišel k njemu berač. Velik je bil, za cele tri glave Večji od navadnega človeka. Ko se je vsedel za mizo, so mu noge molele takorekoč do sredine sobe.

»Kdo si?«, ga je vprašal Hijeronim Čelustnjak, gospodar hiše in gledal njegovo dolžino.

»Deseti brat«, je odgovoril berač.

»A tvoji deveteri bratje? . . . V malhi, kaj?«

»Pri materi,« je odgovoril mirno berač.

»Pa so vsi taktni dolgini?«

Berač na to ni odgovoril. Pravijo, da na vprašanja, ki niso po godu desetim bratom, ne odgovarjajo.

Gospodar pa je spraševal daje:
»Zakaj pa nisi še ti pri materi?«</text>
      <sha1>8vnyoupokvcef336a8ps5vigu1tc0j5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207146</id>
      <parentid>207145</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T13:41:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Veronika Špringer</username>
        <id>8927</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8355" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Filozof Peter
| normaliziran naslov = 
| avtor = Ivan Vuk
| opombe =
| izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 31/30-35, 229-231, 233-235; {{mp|leto|1939}}
| vir = dLib {{fc|dlib|U5LZUFNA|s=5|30}}, {{fc|dlib|P6HVLTHN|s=5|227}}, {{fc|dlib|DNC5X3XA|s=5|229}}, {{fc|dlib|KQWWVGBK|s=5|230}}, {{fc|dlib|FYKO7J8M|s=5|231}}, {{fc|dlib|5MDGJN5Q|s=5|233}}, {{fc|dlib|C78VAYVF|s=5|234}}, {{fc|dlib|2BNCPU8I|s=5|235}}
| dovoljenje = javna last
| obdelano = 
}}

Leto je. Sonce sije in žge. V zvoniku cerkve sv. Martina je odbrnel don zvona, ki je odzvonil poldan. V šoli so odmolili otroci. Učitelji so zapustili razrede in otroci so zagostoleli kakor ptički in se vsuli na prostor pred šola da si oddahnejo od učenja, da zavžijejo svoj kruhek, da poskačejo in se poigrajo med seboj.

Zdajci se pojavi na spodnjem koncu cerkvenega trga, tam kjer stoji cerkev, človek. Sredjih let, visok, suhljav. Bog.
Njegov korak, njegov pojav nosi na sebi znamenje samozavesti. Na glavi sedi trd klobuk—cilinder, visok, kakor šolski dimnik, ki moči iznad šolske strehe. Obraz je starikav in obrit in so vidni na njem Jarčki kakor brazde. V rokah drži svetilko — prižgano svetilko.

Stopa mimo otrok.

Otroci prenehajo igrati. Utihnejo. Zgrnejo se v gruče. Starejši in večji si upajo celo bližje 

»Kaj gledate, ljudje«, spregovori človek a svetilko.

»Vas«, odgovore najpogumnejši.

»Lepo, ljudje... Pe zakaj mene ljudje?« 

»Ker svetite, filozof Peter, dasi sije sonce in Je poldan«,
 
»Ali pa veste, da si je modrijan Diogen, ko je hodil po ulicah Aten, tudi svetil, čeprav je sijalo sonce?«

»Vemo. On pa je iskal ljudi.«

Nek mlajši učenec pa je dejal:

»Malo je bilo takrat ljudi v Atenah«

Človek s svetilko se je ustavil in govoril:	

»Resnica, malo ljudi je bilo takrat v Atenah. Kakor jih je malo dandanes. To, kar je hodilo po ulicah Aten, so bili aristokratje in demokratje, majhni prepirljivci, da je moral filozof Diogen hodili s svetilko po dnevi, da jih vidi in da koga ne pohodi. Za malenkostne reči, ki so jih ovenčali z besedo &quot;ideali&quot;, so se pretepali med seboj in čudo nad čudesi: Tista grupa, ki je častila svoj ideal melono, je smešila drugo grupo, ki si je postavila za svoj ideal paradižna jabolka. In tako je šlo naprej iz veka v vek. Resnični ideali pa so bili neupoštevani in nepoznani. Krhale so se misli in mučili so se možgani za melono in za paradižna jabolka. Velikih misli pa ni bilo nikjer. In gorje tistemu, ki bi našel veliko misel In se ji poklonil. Malenkosti so mu stopile na pot in da se ne zgodi nesreča, da ne pohodi v tisti gneči kakšno malenkost, kar bi ga privedlo pred sodni stol, je moral prižgati svetilko, pa če je sijalo tudi opoldansko sonce.

Vidite, ljudje, in vendar so bili nekoč časi, ko so živeli veliki, da si jih videli, četudi ni bilo sonca. To je bilo, ko so rastle piramide in govorile sfinge, ko so v Ninivah stali obeliski in še mesa preobjedeni niso bežali v puščave, da bi pobirali mano.

Glejte, ljudje, tistih časov iščem.«

Filozof Peter je dvignil svetilko višje in šel naprej. Otroci so odstopili, samo eden se je ustavil pred njim in se uprl v
bok.

Filozof Peter mu je posvetil v obraz. 

»A ti? . . . Kdo si?«

»Aleksander,« je odgovoril deček. 

Drugi so se smejali.
»Aleksander«, je ponovil filozof Peter in še enkrat pogledal na dečka.

»Sonca mi še ne zakrivaš, zato nimam nobenih želja. Če pa postaneš kdaj velik, tedaj se pomeniva! — V kateri razred pa hodiš?«

»V četrti. Zadnje leto.«

Filozof Peter je uprl v dečka svoje oči.
»A Sais poznaš? . . . (Sais je bila grška hetera, ki je nosila zakrit obraz. Someščani so jo klicali pred sodnike, da se opraviči, ker zapeljuje mladino. Njena obramba je bila samo v tem, da je spustila pajčolan in pokazala starcem-sodnikom svoj obraz. In je niso obsodili, temveč pred njeno lepoto popadali na kolena.) Poznaš ono lepotico z zakritim obrazom?«.

»Ne,« je odvrnil deček z nedolžnim glasom.

»Dobro, da je še ne poznaš. Malo prezgodaj je še, resnica.
Glej pa, da je nikdar ne spoznaš. Izpila bi ti dušo in nikdar ne boš velik. Tudi tisti starci — bedaki, ki so jo hoteli soditi a videč njen obraz, so popadal na kolena pred njo, niso bili veliki.«

Iskal je po žepu.

»Dal bi ti belič, a ga nimam,« je rekel. 

»Pa bolje je, da ga nimam, ker tudi on stoji na potu z vsemi malenkostmi ter preti. Tisti z mnogimi beliči niso ni kdar velikih duš.«	

To rekli, je pokimal dečku, ki ga je poslušal in ga ni razumel ter odšel dalje proti svojemu rojstnemu domu.

Kdo je bil tisti filozof Peter?

To je Peter Murko, študent filozofije, kakor pove tudi vedno sam, če se ga izprašuje in če je ravno pri volji. Tista enonadstropna hiša, kjer je bila pred nekaj leti pošta, je njegova rojstna hiša. Rojstna, a ne domača hiša, da ne bo nerazumevanja. Bila je nekoč tudi domača. To je bilo tiste čase, — ko se je k Murkovim primožila Angela Koprivčeva iz Korobčkovec, ki spadajo pod Malotedensko faro in mejijo na vas Trioglovo. Ignaciju Mumiku, očetu moža Koprivčeve Angele, tista hiša tudi ni bila rojstna hiša, temveč, ko se je ženil, jo je kupil za svojo in ženino doto od posestnika, ki je tudi ni zidal.

Ustno izročilo, ki je shranjeno med farani in kroži med njimi ob gotovih prilikah ter se točno predaja od pokolenja do po-kolenja, pripoveduje, da je zidal tisto hišo nek študent s čudnim imenom, ki si ga St. Martinčani niso mogli zapomniti. Gotovo ni bilo krščansko, 'ker drugače bi ga pomnili. Dasi so še takrat bili ljudje tako zvedavi kakor so danes, vendar niso mogli dognati, odkod je prišel in kdo prav za prav je. Nosil se je gospodsko in čital je knjige. Zato so bili mnenja, da je študent, dasi zopet niso mogli spraviti v sklad zidavo hiše in stroške in študenta. Odkod študentu denar, ko pa vendar vsi znani študenti iz St. Martina, ki so bili kedaj študenti ali pa še so, niso nikdar imeli denarja.

In v takem ugibanju so iznašli in sklenili modro reč, da še ni denarja podedoval, mu ga gotovo nosi škrat, kar se je v tistih časih, ko je bilo zlodeju še precej težko za duše, posebno pa še za gospodske, često dogajalo. In to trditev je potrdilo dejstvo, da je neke noči, ko je bila hiša dozidana, študent izginil kakor kafra. Niti orožnikom, ki so ga skrbno iskali povsod, se ni posrečilo rešiti te uganke. 

»Hudič ga je vzel,« so rekli in se križali.

»Preveč je porabil denarja — zidanje takšne hiše stane mnogo — pa ga je vzel, še predno se je utegnil naspati v nji.«

Pogumnejši in bolje radovedni, so si ogledali sobane in strope, če se kje ne pozna črno ali osmojeno mesto, kjer je budič odnesel študenta. Ali nobenega znamenja ni bilo in so rekli:

»Gotovo ga je zgrabil kar na dvorišču.«

Pač se je tudi šepetalo, da je hiša zidana s ponarejenimi bankovci, katere je ponaredil študent. To, da je pobegnil tudi mešetar Filip Pragovec iz Mačkovcev in da so trgovca Simona Bresmeca zaprli, je govorilo za to. Zakaj, ljudje so tudi o teh dveh že dolgo sumili, da sta v zvezi s študentom. To pa je le potrjevalo tiste razgovore o škratu in denarju. Saj vendar škrat ne more nositi resničnih bankovcev, kakor jih dela cesar, temveč samo ponarejene.

Hiša je bila torej brez gospodarja. To se pravi, gospodar je bila gospodska. Ker pa v Zajčevcih gosposka ne stanuje, vsaj tista ne, ki ima hiše, jo je prodala. Govorilo se je, da dobe denar tisti, ki so radi škratovih ponarejenih bankovcev prišli v nesrečo. Če je bilo res ali ne, se v Zajčevcih ni zvedelo.

Ko pa je tisti človek, neki Hijeronim Čeljustnjak, ki je od gospodske kupil hišo in se nastanil v nji, prespal v nji prvo noč, je prišel k njemu berač. Velik je bil, za cele tri glave Večji od navadnega človeka. Ko se je vsedel za mizo, so mu noge molele takorekoč do sredine sobe.

»Kdo si?«, ga je vprašal Hijeronim Čelustnjak, gospodar hiše in gledal njegovo dolžino.

»Deseti brat«, je odgovoril berač.

»A tvoji deveteri bratje? . . . V malhi, kaj?«

»Pri materi,« je odgovoril mirno berač.

»Pa so vsi taktni dolgini?«

Berač na to ni odgovoril. Pravijo, da na vprašanja, ki niso po godu desetim bratom, ne odgovarjajo.

Gospodar pa je spraševal daje:
»Zakaj pa nisi še ti pri materi?«</text>
      <sha1>1buhdwdoqsu9laxxxss719tkvcj2bkq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207153</id>
      <parentid>207146</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T14:51:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Špela Špringer</username>
        <id>8941</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13622" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Filozof Peter
| normaliziran naslov = 
| avtor = Ivan Vuk
| opombe =
| izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 31/30-35, 229-231, 233-235; {{mp|leto|1939}}
| vir = dLib {{fc|dlib|U5LZUFNA|s=5|30}}, {{fc|dlib|JFYDUTWY|s=5|31}}, {{fc|dlib|DNC5X3XA|s=5|229}}, {{fc|dlib|KQWWVGBK|s=5|230}}, {{fc|dlib|FYKO7J8M|s=5|231}}, {{fc|dlib|5MDGJN5Q|s=5|233}}, {{fc|dlib|C78VAYVF|s=5|234}}, {{fc|dlib|2BNCPU8I|s=5|235}}
| dovoljenje = javna last
| obdelano = 
}}

Leto je. Sonce sije in žge. V zvoniku cerkve sv. Martina je odbrnel don zvona, ki je odzvonil poldan. V šoli so odmolili otroci. Učitelji so zapustili razrede in otroci so zagostoleli kakor ptički in se vsuli na prostor pred šola da si oddahnejo od učenja, da zavžijejo svoj kruhek, da poskačejo in se poigrajo med seboj.

Zdajci se pojavi na spodnjem koncu cerkvenega trga, tam kjer stoji cerkev, človek. Sredjih let, visok, suhljav. Bog.
Njegov korak, njegov pojav nosi na sebi znamenje samozavesti. Na glavi sedi trd klobuk—cilinder, visok, kakor šolski dimnik, ki moči iznad šolske strehe. Obraz je starikav in obrit in so vidni na njem Jarčki kakor brazde. V rokah drži svetilko — prižgano svetilko.

Stopa mimo otrok.

Otroci prenehajo igrati. Utihnejo. Zgrnejo se v gruče. Starejši in večji si upajo celo bližje 

»Kaj gledate, ljudje«, spregovori človek a svetilko.

»Vas«, odgovore najpogumnejši.

»Lepo, ljudje... Pe zakaj mene ljudje?« 

»Ker svetite, filozof Peter, dasi sije sonce in Je poldan«,
 
»Ali pa veste, da si je modrijan Diogen, ko je hodil po ulicah Aten, tudi svetil, čeprav je sijalo sonce?«

»Vemo. On pa je iskal ljudi.«

Nek mlajši učenec pa je dejal:

»Malo je bilo takrat ljudi v Atenah«

Človek s svetilko se je ustavil in govoril:	

»Resnica, malo ljudi je bilo takrat v Atenah. Kakor jih je malo dandanes. To, kar je hodilo po ulicah Aten, so bili aristokratje in demokratje, majhni prepirljivci, da je moral filozof Diogen hodili s svetilko po dnevi, da jih vidi in da koga ne pohodi. Za malenkostne reči, ki so jih ovenčali z besedo &quot;ideali&quot;, so se pretepali med seboj in čudo nad čudesi: Tista grupa, ki je častila svoj ideal melono, je smešila drugo grupo, ki si je postavila za svoj ideal paradižna jabolka. In tako je šlo naprej iz veka v vek. Resnični ideali pa so bili neupoštevani in nepoznani. Krhale so se misli in mučili so se možgani za melono in za paradižna jabolka. Velikih misli pa ni bilo nikjer. In gorje tistemu, ki bi našel veliko misel In se ji poklonil. Malenkosti so mu stopile na pot in da se ne zgodi nesreča, da ne pohodi v tisti gneči kakšno malenkost, kar bi ga privedlo pred sodni stol, je moral prižgati svetilko, pa če je sijalo tudi opoldansko sonce.

Vidite, ljudje, in vendar so bili nekoč časi, ko so živeli veliki, da si jih videli, četudi ni bilo sonca. To je bilo, ko so rastle piramide in govorile sfinge, ko so v Ninivah stali obeliski in še mesa preobjedeni niso bežali v puščave, da bi pobirali mano.

Glejte, ljudje, tistih časov iščem.«

Filozof Peter je dvignil svetilko višje in šel naprej. Otroci so odstopili, samo eden se je ustavil pred njim in se uprl v
bok.

Filozof Peter mu je posvetil v obraz. 

»A ti? . . . Kdo si?«

»Aleksander,« je odgovoril deček. 

Drugi so se smejali.
»Aleksander«, je ponovil filozof Peter in še enkrat pogledal na dečka.

»Sonca mi še ne zakrivaš, zato nimam nobenih želja. Če pa postaneš kdaj velik, tedaj se pomeniva! — V kateri razred pa hodiš?«

»V četrti. Zadnje leto.«

Filozof Peter je uprl v dečka svoje oči.
»A Sais poznaš? . . . (Sais je bila grška hetera, ki je nosila zakrit obraz. Someščani so jo klicali pred sodnike, da se opraviči, ker zapeljuje mladino. Njena obramba je bila samo v tem, da je spustila pajčolan in pokazala starcem-sodnikom svoj obraz. In je niso obsodili, temveč pred njeno lepoto popadali na kolena.) Poznaš ono lepotico z zakritim obrazom?«.

»Ne,« je odvrnil deček z nedolžnim glasom.

»Dobro, da je še ne poznaš. Malo prezgodaj je še, resnica.
Glej pa, da je nikdar ne spoznaš. Izpila bi ti dušo in nikdar ne boš velik. Tudi tisti starci — bedaki, ki so jo hoteli soditi a videč njen obraz, so popadal na kolena pred njo, niso bili veliki.«

Iskal je po žepu.

»Dal bi ti belič, a ga nimam,« je rekel. 

»Pa bolje je, da ga nimam, ker tudi on stoji na potu z vsemi malenkostmi ter preti. Tisti z mnogimi beliči niso ni kdar velikih duš.«	

To rekli, je pokimal dečku, ki ga je poslušal in ga ni razumel ter odšel dalje proti svojemu rojstnemu domu.

Kdo je bil tisti filozof Peter?

To je Peter Murko, študent filozofije, kakor pove tudi vedno sam, če se ga izprašuje in če je ravno pri volji. Tista enonadstropna hiša, kjer je bila pred nekaj leti pošta, je njegova rojstna hiša. Rojstna, a ne domača hiša, da ne bo nerazumevanja. Bila je nekoč tudi domača. To je bilo tiste čase, — ko se je k Murkovim primožila Angela Koprivčeva iz Korobčkovec, ki spadajo pod Malotedensko faro in mejijo na vas Trioglovo. Ignaciju Mumiku, očetu moža Koprivčeve Angele, tista hiša tudi ni bila rojstna hiša, temveč, ko se je ženil, jo je kupil za svojo in ženino doto od posestnika, ki je tudi ni zidal.

Ustno izročilo, ki je shranjeno med farani in kroži med njimi ob gotovih prilikah ter se točno predaja od pokolenja do po-kolenja, pripoveduje, da je zidal tisto hišo nek študent s čudnim imenom, ki si ga St. Martinčani niso mogli zapomniti. Gotovo ni bilo krščansko, 'ker drugače bi ga pomnili. Dasi so še takrat bili ljudje tako zvedavi kakor so danes, vendar niso mogli dognati, odkod je prišel in kdo prav za prav je. Nosil se je gospodsko in čital je knjige. Zato so bili mnenja, da je študent, dasi zopet niso mogli spraviti v sklad zidavo hiše in stroške in študenta. Odkod študentu denar, ko pa vendar vsi znani študenti iz St. Martina, ki so bili kedaj študenti ali pa še so, niso nikdar imeli denarja.

In v takem ugibanju so iznašli in sklenili modro reč, da še ni denarja podedoval, mu ga gotovo nosi škrat, kar se je v tistih časih, ko je bilo zlodeju še precej težko za duše, posebno pa še za gospodske, često dogajalo. In to trditev je potrdilo dejstvo, da je neke noči, ko je bila hiša dozidana, študent izginil kakor kafra. Niti orožnikom, ki so ga skrbno iskali povsod, se ni posrečilo rešiti te uganke. 

»Hudič ga je vzel,« so rekli in se križali.

»Preveč je porabil denarja — zidanje takšne hiše stane mnogo — pa ga je vzel, še predno se je utegnil naspati v nji.«

Pogumnejši in bolje radovedni, so si ogledali sobane in strope, če se kje ne pozna črno ali osmojeno mesto, kjer je budič odnesel študenta. Ali nobenega znamenja ni bilo in so rekli:

»Gotovo ga je zgrabil kar na dvorišču.«

Pač se je tudi šepetalo, da je hiša zidana s ponarejenimi bankovci, katere je ponaredil študent. To, da je pobegnil tudi mešetar Filip Pragovec iz Mačkovcev in da so trgovca Simona Bresmeca zaprli, je govorilo za to. Zakaj, ljudje so tudi o teh dveh že dolgo sumili, da sta v zvezi s študentom. To pa je le potrjevalo tiste razgovore o škratu in denarju. Saj vendar škrat ne more nositi resničnih bankovcev, kakor jih dela cesar, temveč samo ponarejene.

Hiša je bila torej brez gospodarja. To se pravi, gospodar je bila gospodska. Ker pa v Zajčevcih gosposka ne stanuje, vsaj tista ne, ki ima hiše, jo je prodala. Govorilo se je, da dobe denar tisti, ki so radi škratovih ponarejenih bankovcev prišli v nesrečo. Če je bilo res ali ne, se v Zajčevcih ni zvedelo.

Ko pa je tisti človek, neki Hijeronim Čeljustnjak, ki je od gospodske kupil hišo in se nastanil v nji, prespal v nji prvo noč, je prišel k njemu berač. Velik je bil, za cele tri glave Večji od navadnega človeka. Ko se je vsedel za mizo, so mu noge molele takorekoč do sredine sobe.

»Kdo si?«, ga je vprašal Hijeronim Čelustnjak, gospodar hiše in gledal njegovo dolžino.

»Deseti brat«, je odgovoril berač.

»A tvoji deveteri bratje? . . . V malhi, kaj?«

»Pri materi,« je odgovoril mirno berač.

»Pa so vsi taktni dolgini?«

Berač na to ni odgovoril. Pravijo, da na vprašanja, ki niso po godu desetim bratom, ne odgovarjajo.

Gospodar pa je spraševal daje:
»Zakaj pa nisi še ti pri materi?«

&quot;Zato,&quot; je odgovoril berač počasi

&quot;ker sem moral k tebi, da ti povem tole: Hiša, katero si kupil, ne bo dolgo tvoja. In vsi tisti, ki pridejo za teboj, je tudi dolgo ne bodo imeli in to bo tako dolgo, dokler se ne poruši v nič. Zakaj zidana je is solz in prevar. Vse pa, kar je zidano is solz in prevar, je obsojeno v nič.&quot;

'&quot;Kdaj bo tisto, da se poruši v nič?&quot; je vprašal gospodar,

&quot;Tedaj, ko ji bo gospodar študent. Zakaj s študentom se je začela, s študentom se konča.&quot; 

&quot;In kdaj bo to?* je vprašal gospodar dalje.

&quot;Ko pridem jaz tretjič v te prostore, ko gospodar te hiše študent &quot;

Rekel je berač in izginil. Hijeronim Čeljustnjak ni utegnil vprašati, kdaj bo prišel tretjič.

In resnično, le čez nekaj let, kakor govori ustno izročilo. Je bila hiša že last drugega gospodarja Hijeronim Čeljustnjak jo je moral prodati zaradi dolgov, ki so se kopičili na nji, da sam ni prav vedel, kako. In tako je šlo cela desetletja. Vedno Je bil lastnik primoran, da jo proda, ali da mu jo prodajo. Med ljudstvom se je utrdilo mnenje, da vsak, kdor hoče ubožati, naj kupi tisto &quot;študentovsko&quot; hišo in zgodilo se mu bo, preden mu bo prijetno.

Ko se je pa približal čas, da deseti brat pride v drugič v &quot;študentovsko&quot; hišo, je bila last Ignacija Murka. Ljudje so ga sicer svarili naj ne kupuje zaklete &quot;študentovske&quot; hiše, ker bo tudi on, kakor njegovi predniki, moral oditi z beraško palico v roki, jih ni poslušal in jo kupil.

&quot;Gospodariti niso znali, zato so propadli,** je odgovoril.

Ko Je ženil svojega sina Aleša s Koprivčevo Angelo, se je nasvatbi prigodil čuden slučaj, ki pa ni bil slučaj, temveč izpolnitev tistega, nekoč od desetega
brat prerokovanega.

Ko so namreč gostje na ženinovem domu napivali ženinu in nevesti, želet jima toliko srečnih let, kolikor je v kupici kapljic vina, se je naenkrat pojavil med gosti majhen človek, za cele tri glave manjši od navadnega človeka.

&quot;Kdo si ?&quot; je vprašal starešina.

&quot;Deseti brat&quot;, je odgovoril nenavaden gost.

&quot;Drugi sem v tej hiši in napivam nevesti in ženinu.&quot;

Dvignil je kozarec, trčil z nevesto in ženinom in rekel:
&quot;Nevesta , . . Sina boš rodila — naj te ne obliva rdečica — ki bo mož, večji od drugih, po mišljenju in razumu. V njem bo vse tisto, iz česar je zidana njegova rojstna hiša.&quot;

Izgovoril je in izginil.

Tako pripoveduje ustno izročila in še pristavlja, da ko pride deseti brat v tretje, bo tako majhen, kakor naprstnik. In ko stopi v hišo in pozdravi gospodarja, ki bo študent, se hiša zruši in pokoplje oba, da bo tako izbrisan greh in zadoščeno pravici. ' '

Vse, kar lahko povem o mladih letih Petra Murka, znanega filozofa Petra, je povszeto tudi iz ustnega izročila, ki Živi med ljudstvom.

Žena Aleša Murka je res rodile, kakor ji je na svatbi prerokoval deseti brst, sina, ki so ga krstili za Petra. Ko pa je otrok, še komaj dve leti star, zgovarjal črko 'r&quot; razločno, dasi ostalih črk še ni mogel izgovarjati, je bila mati Petra prepričana, da se vse izpolnjuje, kakor je prerokoval deseti brat.
Zato je bil, dasi edini sin, ko je izpolnil enajsto leto, oddan v mestne šole, da postane &quot;mož, večji od drugih&quot;, kakor je bilo prerokovano.

A to ni šlo tako naglo in tudi ne tako lahko. Dokler je še živel oče, Ignacij Murko, ki ga je zabodel bik, namenjen, da ga zakolje — bil' je namreč Ignacij Murko mesar1 in gostilničar — je vdova Angela morala prevzeti na svoja ramena tudi zunanje skrbi in težave. Ali te skrbi in težave so se pojavile pred ubogo vdovo v tako težki in za njo neverjetni obliki, da je omsgsla. Dolgo nsmred so pogledali skozi okno in ns pragu so sUli upniki. Dssi je vdova trdila, da njen mož ni delal dolgov, vsaj tako velikih ne, kakor so govorile listine, ki so jih kszsli upniki, nji še poleg vsega popolnoma nepoznani, ni to prsv nič pomaga-galo. Hiša je bila prodana, da se zgodi, kskor je rekel &quot;deseti brst&quot; pri svojem prvem pojsvu.
Zs vsoto, ki jo je vdovs re šila iz prodsfte hiše, je vzdrže-vala sins, ki Je že dokončsi osmi rszred gimnazije. Njena želja in misel je bila. kakor Je misel in želja vseh kmečkih mater, ds gre njen sin v bogoslovje. Ss. le Uko Ishko poštene &quot;mož, več ji od drugih&quot;, kskor je bilo pre-rokovsno.
Ali v mladem človeku spe druge moči iik druga volja, ka kor je hrepenenje matere. Moči ki so kakor vulksn, ki se vzbude In rszssjsjo po duševni površi ni kskor potres, izpreminjsjoč njeno gladino.
Ko Je Peter Murko konča univerzo, ae Je njegov korsk o-brnil ns univerzo.
&quot;Mislila sem in želela, da boš mašnik&quot;, je rekla mati.
Peter pa Jo je prijel zs glavo in Ji gledsl v oči.
&quot;Mati&quot;, Je rekel tiho. &quot;Ne morem. . Mašnik brez poklica ni mašnik. meti.&quot;
Msti Js vadihnils. Zs msšni-ški sUn ne čuti poklies. Ali je deaeti brst lagal? Težko ji je bilo, ali ni silila. Njena ljubezen ga Je opravičevale: ^
&quot;Profesor bo. Tudi človek, ki ni najmanjši.**
Ali ¡spodjedalo jo je in izpod Jedlo. Sin Je sUl oh njenjm grobu in ne zamislil v težke misli.
Mladi ftloeof Je bil sdaj sam. Imel je sorodnike V J^orobčev-cih, kjer Je Mik neW\
Jftma njegova mati, a to ni šlo v račun. Obiskal Jih Je. ee pomudil pri njih dan sli dvs In zopet js bil sam brez strehe, v velikem me-
VRHNJA PLAST</text>
      <sha1>5gtjrg3hj39g2a1yy4c56vriqq3ao0z</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207161</id>
      <parentid>207153</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T18:04:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Špela Špringer</username>
        <id>8941</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15432" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Filozof Peter
| normaliziran naslov = 
| avtor = Ivan Vuk
| opombe =
| izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 31/30-35, 229-231, 233-235; {{mp|leto|1939}}
| vir = dLib {{fc|dlib|U5LZUFNA|s=5|30}}, {{fc|dlib|JFYDUTWY|s=5|31}}, {{fc|dlib|DNC5X3XA|s=5|229}}, {{fc|dlib|KQWWVGBK|s=5|230}}, {{fc|dlib|FYKO7J8M|s=5|231}}, {{fc|dlib|5MDGJN5Q|s=5|233}}, {{fc|dlib|C78VAYVF|s=5|234}}, {{fc|dlib|2BNCPU8I|s=5|235}}
| dovoljenje = javna last
| obdelano = 
}}

Leto je. Sonce sije in žge. V zvoniku cerkve sv. Martina je odbrnel don zvona, ki je odzvonil poldan. V šoli so odmolili otroci. Učitelji so zapustili razrede in otroci so zagostoleli kakor ptički in se vsuli na prostor pred šola da si oddahnejo od učenja, da zavžijejo svoj kruhek, da poskačejo in se poigrajo med seboj.

Zdajci se pojavi na spodnjem koncu cerkvenega trga, tam kjer stoji cerkev, človek. Sredjih let, visok, suhljav. Bog.
Njegov korak, njegov pojav nosi na sebi znamenje samozavesti. Na glavi sedi trd klobuk—cilinder, visok, kakor šolski dimnik, ki moči iznad šolske strehe. Obraz je starikav in obrit in so vidni na njem Jarčki kakor brazde. V rokah drži svetilko — prižgano svetilko.

Stopa mimo otrok.

Otroci prenehajo igrati. Utihnejo. Zgrnejo se v gruče. Starejši in večji si upajo celo bližje 

»Kaj gledate, ljudje«, spregovori človek a svetilko.

»Vas«, odgovore najpogumnejši.

»Lepo, ljudje... Pe zakaj mene ljudje?« 

»Ker svetite, filozof Peter, dasi sije sonce in Je poldan«,
 
»Ali pa veste, da si je modrijan Diogen, ko je hodil po ulicah Aten, tudi svetil, čeprav je sijalo sonce?«

»Vemo. On pa je iskal ljudi.«

Nek mlajši učenec pa je dejal:

»Malo je bilo takrat ljudi v Atenah«

Človek s svetilko se je ustavil in govoril:	

»Resnica, malo ljudi je bilo takrat v Atenah. Kakor jih je malo dandanes. To, kar je hodilo po ulicah Aten, so bili aristokratje in demokratje, majhni prepirljivci, da je moral filozof Diogen hodili s svetilko po dnevi, da jih vidi in da koga ne pohodi. Za malenkostne reči, ki so jih ovenčali z besedo &quot;ideali&quot;, so se pretepali med seboj in čudo nad čudesi: Tista grupa, ki je častila svoj ideal melono, je smešila drugo grupo, ki si je postavila za svoj ideal paradižna jabolka. In tako je šlo naprej iz veka v vek. Resnični ideali pa so bili neupoštevani in nepoznani. Krhale so se misli in mučili so se možgani za melono in za paradižna jabolka. Velikih misli pa ni bilo nikjer. In gorje tistemu, ki bi našel veliko misel In se ji poklonil. Malenkosti so mu stopile na pot in da se ne zgodi nesreča, da ne pohodi v tisti gneči kakšno malenkost, kar bi ga privedlo pred sodni stol, je moral prižgati svetilko, pa če je sijalo tudi opoldansko sonce.

Vidite, ljudje, in vendar so bili nekoč časi, ko so živeli veliki, da si jih videli, četudi ni bilo sonca. To je bilo, ko so rastle piramide in govorile sfinge, ko so v Ninivah stali obeliski in še mesa preobjedeni niso bežali v puščave, da bi pobirali mano.

Glejte, ljudje, tistih časov iščem.«

Filozof Peter je dvignil svetilko višje in šel naprej. Otroci so odstopili, samo eden se je ustavil pred njim in se uprl v
bok.

Filozof Peter mu je posvetil v obraz. 

»A ti? . . . Kdo si?«

»Aleksander,« je odgovoril deček. 

Drugi so se smejali.
»Aleksander«, je ponovil filozof Peter in še enkrat pogledal na dečka.

»Sonca mi še ne zakrivaš, zato nimam nobenih želja. Če pa postaneš kdaj velik, tedaj se pomeniva! — V kateri razred pa hodiš?«

»V četrti. Zadnje leto.«

Filozof Peter je uprl v dečka svoje oči.
»A Sais poznaš? . . . (Sais je bila grška hetera, ki je nosila zakrit obraz. Someščani so jo klicali pred sodnike, da se opraviči, ker zapeljuje mladino. Njena obramba je bila samo v tem, da je spustila pajčolan in pokazala starcem-sodnikom svoj obraz. In je niso obsodili, temveč pred njeno lepoto popadali na kolena.) Poznaš ono lepotico z zakritim obrazom?«.

»Ne,« je odvrnil deček z nedolžnim glasom.

»Dobro, da je še ne poznaš. Malo prezgodaj je še, resnica.
Glej pa, da je nikdar ne spoznaš. Izpila bi ti dušo in nikdar ne boš velik. Tudi tisti starci — bedaki, ki so jo hoteli soditi a videč njen obraz, so popadal na kolena pred njo, niso bili veliki.«

Iskal je po žepu.

»Dal bi ti belič, a ga nimam,« je rekel. 

»Pa bolje je, da ga nimam, ker tudi on stoji na potu z vsemi malenkostmi ter preti. Tisti z mnogimi beliči niso ni kdar velikih duš.«	

To rekli, je pokimal dečku, ki ga je poslušal in ga ni razumel ter odšel dalje proti svojemu rojstnemu domu.

Kdo je bil tisti filozof Peter?

To je Peter Murko, študent filozofije, kakor pove tudi vedno sam, če se ga izprašuje in če je ravno pri volji. Tista enonadstropna hiša, kjer je bila pred nekaj leti pošta, je njegova rojstna hiša. Rojstna, a ne domača hiša, da ne bo nerazumevanja. Bila je nekoč tudi domača. To je bilo tiste čase, — ko se je k Murkovim primožila Angela Koprivčeva iz Korobčkovec, ki spadajo pod Malotedensko faro in mejijo na vas Trioglovo. Ignaciju Mumiku, očetu moža Koprivčeve Angele, tista hiša tudi ni bila rojstna hiša, temveč, ko se je ženil, jo je kupil za svojo in ženino doto od posestnika, ki je tudi ni zidal.

Ustno izročilo, ki je shranjeno med farani in kroži med njimi ob gotovih prilikah ter se točno predaja od pokolenja do po-kolenja, pripoveduje, da je zidal tisto hišo nek študent s čudnim imenom, ki si ga St. Martinčani niso mogli zapomniti. Gotovo ni bilo krščansko, 'ker drugače bi ga pomnili. Dasi so še takrat bili ljudje tako zvedavi kakor so danes, vendar niso mogli dognati, odkod je prišel in kdo prav za prav je. Nosil se je gospodsko in čital je knjige. Zato so bili mnenja, da je študent, dasi zopet niso mogli spraviti v sklad zidavo hiše in stroške in študenta. Odkod študentu denar, ko pa vendar vsi znani študenti iz St. Martina, ki so bili kedaj študenti ali pa še so, niso nikdar imeli denarja.

In v takem ugibanju so iznašli in sklenili modro reč, da še ni denarja podedoval, mu ga gotovo nosi škrat, kar se je v tistih časih, ko je bilo zlodeju še precej težko za duše, posebno pa še za gospodske, često dogajalo. In to trditev je potrdilo dejstvo, da je neke noči, ko je bila hiša dozidana, študent izginil kakor kafra. Niti orožnikom, ki so ga skrbno iskali povsod, se ni posrečilo rešiti te uganke. 

»Hudič ga je vzel,« so rekli in se križali.

»Preveč je porabil denarja — zidanje takšne hiše stane mnogo — pa ga je vzel, še predno se je utegnil naspati v nji.«

Pogumnejši in bolje radovedni, so si ogledali sobane in strope, če se kje ne pozna črno ali osmojeno mesto, kjer je budič odnesel študenta. Ali nobenega znamenja ni bilo in so rekli:

»Gotovo ga je zgrabil kar na dvorišču.«

Pač se je tudi šepetalo, da je hiša zidana s ponarejenimi bankovci, katere je ponaredil študent. To, da je pobegnil tudi mešetar Filip Pragovec iz Mačkovcev in da so trgovca Simona Bresmeca zaprli, je govorilo za to. Zakaj, ljudje so tudi o teh dveh že dolgo sumili, da sta v zvezi s študentom. To pa je le potrjevalo tiste razgovore o škratu in denarju. Saj vendar škrat ne more nositi resničnih bankovcev, kakor jih dela cesar, temveč samo ponarejene.

Hiša je bila torej brez gospodarja. To se pravi, gospodar je bila gospodska. Ker pa v Zajčevcih gosposka ne stanuje, vsaj tista ne, ki ima hiše, jo je prodala. Govorilo se je, da dobe denar tisti, ki so radi škratovih ponarejenih bankovcev prišli v nesrečo. Če je bilo res ali ne, se v Zajčevcih ni zvedelo.

Ko pa je tisti človek, neki Hijeronim Čeljustnjak, ki je od gospodske kupil hišo in se nastanil v nji, prespal v nji prvo noč, je prišel k njemu berač. Velik je bil, za cele tri glave Večji od navadnega človeka. Ko se je vsedel za mizo, so mu noge molele takorekoč do sredine sobe.

»Kdo si?«, ga je vprašal Hijeronim Čelustnjak, gospodar hiše in gledal njegovo dolžino.

»Deseti brat«, je odgovoril berač.

»A tvoji deveteri bratje? . . . V malhi, kaj?«

»Pri materi,« je odgovoril mirno berač.

»Pa so vsi taktni dolgini?«

Berač na to ni odgovoril. Pravijo, da na vprašanja, ki niso po godu desetim bratom, ne odgovarjajo.

Gospodar pa je spraševal daje:
»Zakaj pa nisi še ti pri materi?«

&quot;Zato,&quot; je odgovoril berač počasi

&quot;ker sem moral k tebi, da ti povem tole: Hiša, katero si kupil, ne bo dolgo tvoja. In vsi tisti, ki pridejo za teboj, je tudi dolgo ne bodo imeli in to bo tako dolgo, dokler se ne poruši v nič. Zakaj zidana je is solz in prevar. Vse pa, kar je zidano is solz in prevar, je obsojeno v nič.&quot;

'&quot;Kdaj bo tisto, da se poruši v nič?&quot; je vprašal gospodar,

&quot;Tedaj, ko ji bo gospodar študent. Zakaj s študentom se je začela, s študentom se konča.&quot; 

&quot;In kdaj bo to?* je vprašal gospodar dalje.

&quot;Ko pridem jaz tretjič v te prostore, ko gospodar te hiše študent &quot;

Rekel je berač in izginil. Hijeronim Čeljustnjak ni utegnil vprašati, kdaj bo prišel tretjič.

In resnično, le čez nekaj let, kakor govori ustno izročilo. Je bila hiša že last drugega gospodarja Hijeronim Čeljustnjak jo je moral prodati zaradi dolgov, ki so se kopičili na nji, da sam ni prav vedel, kako. In tako je šlo cela desetletja. Vedno Je bil lastnik primoran, da jo proda, ali da mu jo prodajo. Med ljudstvom se je utrdilo mnenje, da vsak, kdor hoče ubožati, naj kupi tisto &quot;študentovsko&quot; hišo in zgodilo se mu bo, preden mu bo prijetno.

Ko se je pa približal čas, da deseti brat pride v drugič v &quot;študentovsko&quot; hišo, je bila last Ignacija Murka. Ljudje so ga sicer svarili naj ne kupuje zaklete &quot;študentovske&quot; hiše, ker bo tudi on, kakor njegovi predniki, moral oditi z beraško palico v roki, jih ni poslušal in jo kupil.

&quot;Gospodariti niso znali, zato so propadli,** je odgovoril.

Ko Je ženil svojega sina Aleša s Koprivčevo Angelo, se je nasvatbi prigodil čuden slučaj, ki pa ni bil slučaj, temveč izpolnitev tistega, nekoč od desetega
brat prerokovanega.

Ko so namreč gostje na ženinovem domu napivali ženinu in nevesti, želet jima toliko srečnih let, kolikor je v kupici kapljic vina, se je naenkrat pojavil med gosti majhen človek, za cele tri glave manjši od navadnega človeka.

&quot;Kdo si ?&quot; je vprašal starešina.

&quot;Deseti brat&quot;, je odgovoril nenavaden gost.

&quot;Drugi sem v tej hiši in napivam nevesti in ženinu.&quot;

Dvignil je kozarec, trčil z nevesto in ženinom in rekel:
&quot;Nevesta , . . Sina boš rodila — naj te ne obliva rdečica — ki bo mož, večji od drugih, po mišljenju in razumu. V njem bo vse tisto, iz česar je zidana njegova rojstna hiša.&quot;

Izgovoril je in izginil.

Tako pripoveduje ustno izročila in še pristavlja, da ko pride deseti brat v tretje, bo tako majhen, kakor naprstnik. In ko stopi v hišo in pozdravi gospodarja, ki bo študent, se hiša zruši in pokoplje oba, da bo tako izbrisan greh in zadoščeno pravici. ' '

Vse, kar lahko povem o mladih letih Petra Murka, znanega filozofa Petra, je povszeto tudi iz ustnega izročila, ki Živi med ljudstvom.

Žena Aleša Murka je res rodile, kakor ji je na svatbi prerokoval deseti brst, sina, ki so ga krstili za Petra. Ko pa je otrok, še komaj dve leti star, zgovarjal črko 'r&quot; razločno, dasi ostalih črk še ni mogel izgovarjati, je bila mati Petra prepričana, da se vse izpolnjuje, kakor je prerokoval deseti brat.
Zato je bil, dasi edini sin, ko je izpolnil enajsto leto, oddan v mestne šole, da postane &quot;mož, večji od drugih&quot;, kakor je bilo prerokovano.

A to ni šlo tako naglo in tudi ne tako lahko. Dokler je še živel oče, Ignacij Murko, ki ga je zabodel bik, namenjen, da ga zakolje — bil je namreč Ignacij Murko mesar in gostilničar — je vdova Angela morala prevzeti na svoja ramena tudi zunanje skrbi in težave. Ali te skrbi in težave so se pojavile pred ubogo vdovo v tako težki in za njo neverjetni obliki, da je omagala. Dolgo namreč so pogledali skozi okno in na pragu so stali upniki. Dasi je vdova trdila, da njen mož ni delal dolgov, vsaj tako velikih ne, kakor so govorile listine, ki so jih kazali upniki, nji še poleg vsega popolnoma nepoznani, ni to prav nič pomagalo. Hiša je bila prodana, da se zgodi, kakor je rekel &quot;deseti brst&quot; pri svojem prvem pojavu.

Za vsoto, ki jo je vdova rešila iz prodane hiše, je vzdrževala sina, ki je že dokončal osmi razred gimnazije. Njena želja in misel je bila, kakor je misel in želja vseh kmečkih mater, da gre njen sin v bogoslovje. Saj le tako lahko postane &quot;mož, več ji od drugih&quot;, kakor je bilo prerokovano.

Ali v mladem človeku spe druge moči in druga volja, kakor je hrepenenje matere. Moči ki so kakor vulkan, ki se vzbude in razsajajo po duševni površini kakor potres, izpreminjajoč njeno gladino.

Ko je Peter Murko končal univerzo, se je njegov korak obrnil na univerzo.

&quot;Mislila sem in želela, da boš mašnik&quot;, je rekla mati.

Peter pa jo je prijel za glavo in ji gledal v oči.

&quot;Mati&quot;, je rekel tiho. 

&quot;Ne morem. . Mašnik brez poklica ni mašnik, mati.&quot;

Mati je vzdihnila. Za mašniški stan ne čuti poklica. Ali je deseti brat lagal? Težko ji je bilo, ali ni silila. Njena ljubezen ga jee opravičevale: 

&quot;Profesor bo. Tudi človek, ki ni najmanjši.**

Ali spodjedalo jo je in izpodjedlo. Sin Je stal oh njenem grobu in ne zamislil v težke misli.

Mladi filozof je bil sedaj sam. Imel je sorodnike V Korobčevcih, kjer je bila nekoč doma njegova mati, a to ni šlo v račun. Obiskal jih je, se pomudil pri njih dan ali dva in zopet je bil sam brez strehe, v velikem mestu, ki mu sicer, ko je imel denar, ni bilo tuje, a ko ga ni imel, je bilo bolj tuje kakor še nikdar nagovorjeni tujec.

Študiral je in poučeval mlajše ter si tako služil svoj vsakdanji kruh. Čital je knjige in ril po bibliotekah med starimi rokopisi in knjigami. Po ulicah je šel in ni videl nikogar, razun tistih starih rokopisov in knjg, ki jih je gledal v biblioteki.
Življenja na ulici ni videl, za žive knjige, ki so hodile mimo njega, se ni zmenil. Zakaj filozof je bil. 

Neko pa je pogledal na živo knjigo. 

Pogledal je žensko.

Ni šala, pogledati žensko. Kdor tega ne ve, naj skrbi, dane izve ali če že ni drugače, kolikor mogoče pozno.

Ko je filozof Peter pogledal žensko, se je zazibalo v njegovi notranjosti, kakor na morju valovi v viharju. Voz njegovih misli je skočil na drugi tir. Živa knjiga se je odprla pred njim, le ni še vedel, kaj je napisano v nji. Ali romani, ki mamijo
človeka, ali zagonetne uganke za reševanje, katerih se lomijo moči? Morda celo uganka življenja, rije nehanje, umiranje in vstajanje, ali pa prosto tiha gladina, ki zaziblje misel v enakomerno sedenje k obedu in večerji. Ali pa vulkan, ki razsaja in uničuje.

Bilo je in zgodilo se je in filozof Peter je obrnil vse svoje misli v tisto smer svojega srečanja. Čas, ki ga je imel in ga porabiljal za študiranje, je razdelil na tri dele. Dva dela za študije na univerzi in v biblioteki, en del pa za študiranje žive knjige. Pozneje je ta red spremenil tako, da je polovico vsega česa posvetil študiranju žive knjige. A zopet pozneje je ta načrt ovrgel in določil dva dela vsega časa študiranje žive knjige, ženske. Pa še tudi tisti eden del za knjige in univerzo je večkrat daroval nji, ki mu je razburila vso notranjost duše in ga, kakor magnetična moč lune k morju, vlekla k sebi.</text>
      <sha1>9ec12rwvf3f5tphmkppis99osoye467</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207165</id>
      <parentid>207161</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T09:00:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Špela Špringer</username>
        <id>8941</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15453" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Filozof Peter
| normaliziran naslov = 
| avtor = Ivan Vuk
| opombe =
| izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 31/30-35, 229-231, 233-235; {{mp|leto|1939}}
| vir = dLib {{fc|dlib|U5LZUFNA|s=5|30}}, {{fc|dlib|JFYDUTWY|s=5|31}}, {{fc|dlib|DNC5X3XA|s=5|229}}, {{fc|dlib|KQWWVGBK|s=5|230}}, {{fc|dlib|FYKO7J8M|s=5|231}}, {{fc|dlib|5MDGJN5Q|s=5|233}}, {{fc|dlib|C78VAYVF|s=5|234}}, {{fc|dlib|2BNCPU8I|s=5|235}}
| dovoljenje = javna last
| obdelano = 
}}

Leto je. Sonce sije in žge. V zvoniku cerkve sv. Martina je odbrnel don zvona, ki je odzvonil poldan. V šoli so odmolili otroci. Učitelji so zapustili razrede in otroci so zagostoleli kakor ptički in se vsuli na prostor pred šola da si oddahnejo od učenja, da zavžijejo svoj kruhek, da poskačejo in se poigrajo med seboj.

Zdajci se pojavi na spodnjem koncu cerkvenega trga, tam kjer stoji cerkev, človek. Sredjih let, visok, suhljav. Bog.
Njegov korak, njegov pojav nosi na sebi znamenje samozavesti. Na glavi sedi trd klobuk—cilinder, visok, kakor šolski dimnik, ki moči iznad šolske strehe. Obraz je starikav in obrit in so vidni na njem Jarčki kakor brazde. V rokah drži svetilko — prižgano svetilko.

Stopa mimo otrok.

Otroci prenehajo igrati. Utihnejo. Zgrnejo se v gruče. Starejši in večji si upajo celo bližje 

»Kaj gledate, ljudje«, spregovori človek a svetilko.

»Vas«, odgovore najpogumnejši.

»Lepo, ljudje... Pe zakaj mene ljudje?« 

»Ker svetite, filozof Peter, dasi sije sonce in Je poldan«,
 
»Ali pa veste, da si je modrijan Diogen, ko je hodil po ulicah Aten, tudi svetil, čeprav je sijalo sonce?«

»Vemo. On pa je iskal ljudi.«

Nek mlajši učenec pa je dejal:

»Malo je bilo takrat ljudi v Atenah«

Človek s svetilko se je ustavil in govoril:	

»Resnica, malo ljudi je bilo takrat v Atenah. Kakor jih je malo dandanes. To, kar je hodilo po ulicah Aten, so bili aristokratje in demokratje, majhni prepirljivci, da je moral filozof Diogen hodili s svetilko po dnevi, da jih vidi in da koga ne pohodi. Za malenkostne reči, ki so jih ovenčali z besedo &quot;ideali&quot;, so se pretepali med seboj in čudo nad čudesi: Tista grupa, ki je častila svoj ideal melono, je smešila drugo grupo, ki si je postavila za svoj ideal paradižna jabolka. In tako je šlo naprej iz veka v vek. Resnični ideali pa so bili neupoštevani in nepoznani. Krhale so se misli in mučili so se možgani za melono in za paradižna jabolka. Velikih misli pa ni bilo nikjer. In gorje tistemu, ki bi našel veliko misel In se ji poklonil. Malenkosti so mu stopile na pot in da se ne zgodi nesreča, da ne pohodi v tisti gneči kakšno malenkost, kar bi ga privedlo pred sodni stol, je moral prižgati svetilko, pa če je sijalo tudi opoldansko sonce.

Vidite, ljudje, in vendar so bili nekoč časi, ko so živeli veliki, da si jih videli, četudi ni bilo sonca. To je bilo, ko so rastle piramide in govorile sfinge, ko so v Ninivah stali obeliski in še mesa preobjedeni niso bežali v puščave, da bi pobirali mano.

Glejte, ljudje, tistih časov iščem.«

Filozof Peter je dvignil svetilko višje in šel naprej. Otroci so odstopili, samo eden se je ustavil pred njim in se uprl v
bok.

Filozof Peter mu je posvetil v obraz. 

»A ti? . . . Kdo si?«

»Aleksander,« je odgovoril deček. 

Drugi so se smejali.
»Aleksander«, je ponovil filozof Peter in še enkrat pogledal na dečka.

»Sonca mi še ne zakrivaš, zato nimam nobenih želja. Če pa postaneš kdaj velik, tedaj se pomeniva! — V kateri razred pa hodiš?«

»V četrti. Zadnje leto.«

Filozof Peter je uprl v dečka svoje oči.
»A Sais poznaš? . . . (Sais je bila grška hetera, ki je nosila zakrit obraz. Someščani so jo klicali pred sodnike, da se opraviči, ker zapeljuje mladino. Njena obramba je bila samo v tem, da je spustila pajčolan in pokazala starcem-sodnikom svoj obraz. In je niso obsodili, temveč pred njeno lepoto popadali na kolena.) Poznaš ono lepotico z zakritim obrazom?«.

»Ne,« je odvrnil deček z nedolžnim glasom.

»Dobro, da je še ne poznaš. Malo prezgodaj je še, resnica.
Glej pa, da je nikdar ne spoznaš. Izpila bi ti dušo in nikdar ne boš velik. Tudi tisti starci — bedaki, ki so jo hoteli soditi a videč njen obraz, so popadal na kolena pred njo, niso bili veliki.«

Iskal je po žepu.

»Dal bi ti belič, a ga nimam,« je rekel. 

»Pa bolje je, da ga nimam, ker tudi on stoji na potu z vsemi malenkostmi ter preti. Tisti z mnogimi beliči niso ni kdar velikih duš.«	

To rekli, je pokimal dečku, ki ga je poslušal in ga ni razumel ter odšel dalje proti svojemu rojstnemu domu.

Kdo je bil tisti filozof Peter?

To je Peter Murko, študent filozofije, kakor pove tudi vedno sam, če se ga izprašuje in če je ravno pri volji. Tista enonadstropna hiša, kjer je bila pred nekaj leti pošta, je njegova rojstna hiša. Rojstna, a ne domača hiša, da ne bo nerazumevanja. Bila je nekoč tudi domača. To je bilo tiste čase, — ko se je k Murkovim primožila Angela Koprivčeva iz Korobčkovec, ki spadajo pod Malotedensko faro in mejijo na vas Trioglovo. Ignaciju Mumiku, očetu moža Koprivčeve Angele, tista hiša tudi ni bila rojstna hiša, temveč, ko se je ženil, jo je kupil za svojo in ženino doto od posestnika, ki je tudi ni zidal.

Ustno izročilo, ki je shranjeno med farani in kroži med njimi ob gotovih prilikah ter se točno predaja od pokolenja do po-kolenja, pripoveduje, da je zidal tisto hišo nek študent s čudnim imenom, ki si ga St. Martinčani niso mogli zapomniti. Gotovo ni bilo krščansko, 'ker drugače bi ga pomnili. Dasi so še takrat bili ljudje tako zvedavi kakor so danes, vendar niso mogli dognati, odkod je prišel in kdo prav za prav je. Nosil se je gospodsko in čital je knjige. Zato so bili mnenja, da je študent, dasi zopet niso mogli spraviti v sklad zidavo hiše in stroške in študenta. Odkod študentu denar, ko pa vendar vsi znani študenti iz St. Martina, ki so bili kedaj študenti ali pa še so, niso nikdar imeli denarja.

In v takem ugibanju so iznašli in sklenili modro reč, da še ni denarja podedoval, mu ga gotovo nosi škrat, kar se je v tistih časih, ko je bilo zlodeju še precej težko za duše, posebno pa še za gospodske, često dogajalo. In to trditev je potrdilo dejstvo, da je neke noči, ko je bila hiša dozidana, študent izginil kakor kafra. Niti orožnikom, ki so ga skrbno iskali povsod, se ni posrečilo rešiti te uganke. 

»Hudič ga je vzel,« so rekli in se križali.

»Preveč je porabil denarja — zidanje takšne hiše stane mnogo — pa ga je vzel, še predno se je utegnil naspati v nji.«

Pogumnejši in bolje radovedni, so si ogledali sobane in strope, če se kje ne pozna črno ali osmojeno mesto, kjer je budič odnesel študenta. Ali nobenega znamenja ni bilo in so rekli:

»Gotovo ga je zgrabil kar na dvorišču.«

Pač se je tudi šepetalo, da je hiša zidana s ponarejenimi bankovci, katere je ponaredil študent. To, da je pobegnil tudi mešetar Filip Pragovec iz Mačkovcev in da so trgovca Simona Bresmeca zaprli, je govorilo za to. Zakaj, ljudje so tudi o teh dveh že dolgo sumili, da sta v zvezi s študentom. To pa je le potrjevalo tiste razgovore o škratu in denarju. Saj vendar škrat ne more nositi resničnih bankovcev, kakor jih dela cesar, temveč samo ponarejene.

Hiša je bila torej brez gospodarja. To se pravi, gospodar je bila gospodska. Ker pa v Zajčevcih gosposka ne stanuje, vsaj tista ne, ki ima hiše, jo je prodala. Govorilo se je, da dobe denar tisti, ki so radi škratovih ponarejenih bankovcev prišli v nesrečo. Če je bilo res ali ne, se v Zajčevcih ni zvedelo.

Ko pa je tisti človek, neki Hijeronim Čeljustnjak, ki je od gospodske kupil hišo in se nastanil v nji, prespal v nji prvo noč, je prišel k njemu berač. Velik je bil, za cele tri glave Večji od navadnega človeka. Ko se je vsedel za mizo, so mu noge molele takorekoč do sredine sobe.

»Kdo si?«, ga je vprašal Hijeronim Čelustnjak, gospodar hiše in gledal njegovo dolžino.

»Deseti brat«, je odgovoril berač.

»A tvoji deveteri bratje? . . . V malhi, kaj?«

»Pri materi,« je odgovoril mirno berač.

»Pa so vsi taktni dolgini?«

Berač na to ni odgovoril. Pravijo, da na vprašanja, ki niso po godu desetim bratom, ne odgovarjajo.

Gospodar pa je spraševal daje:
»Zakaj pa nisi še ti pri materi?«

»Zato,&quot; je odgovoril berač počasi,

»ker sem moral k tebi, da ti povem tole: Hiša, katero si kupil, ne bo dolgo tvoja. In vsi tisti, ki pridejo za teboj, je tudi dolgo ne bodo imeli in to bo tako dolgo, dokler se ne poruši v nič. Zakaj zidana je is solz in prevar. Vse pa, kar je zidano is solz in prevar, je obsojeno v nič.&quot;

»Kdaj bo tisto, da se poruši v nič?« je vprašal gospodar,

»Tedaj, ko ji bo gospodar študent. Zakaj s študentom se je začela, s študentom se konča.«

»In kdaj bo to?« je vprašal gospodar dalje.

»Ko pridem jaz tretjič v te prostore, ko gospodar te hiše študent.«

Rekel je berač in izginil. Hijeronim Čeljustnjak ni utegnil vprašati, kdaj bo prišel tretjič.

In resnično, le čez nekaj let, kakor govori ustno izročilo. Je bila hiša že last drugega gospodarja Hijeronim Čeljustnjak jo je moral prodati zaradi dolgov, ki so se kopičili na nji, da sam ni prav vedel, kako. In tako je šlo cela desetletja. Vedno Je bil lastnik primoran, da jo proda, ali da mu jo prodajo. Med ljudstvom se je utrdilo mnenje, da vsak, kdor hoče ubožati, naj kupi tisto &quot;študentovsko&quot; hišo in zgodilo se mu bo, preden mu bo prijetno.

Ko se je pa približal čas, da deseti brat pride v drugič v &quot;študentovsko&quot; hišo, je bila last Ignacija Murka. Ljudje so ga sicer svarili naj ne kupuje zaklete &quot;študentovske&quot; hiše, ker bo tudi on, kakor njegovi predniki, moral oditi z beraško palico v roki, jih ni poslušal in jo kupil.

»Gospodariti niso znali, zato so propadli,« je odgovoril.

Ko Je ženil svojega sina Aleša s Koprivčevo Angelo, se je nasvatbi prigodil čuden slučaj, ki pa ni bil slučaj, temveč izpolnitev tistega, nekoč od desetega
brat prerokovanega.

Ko so namreč gostje na ženinovem domu napivali ženinu in nevesti, želet jima toliko srečnih let, kolikor je v kupici kapljic vina, se je naenkrat pojavil med gosti majhen človek, za cele tri glave manjši od navadnega človeka.

»Kdo si?« je vprašal starešina.

»Deseti brat,« je odgovoril nenavaden gost.

»Drugi sem v tej hiši in napivam nevesti in ženinu.«

Dvignil je kozarec, trčil z nevesto in ženinom in rekel:

»Nevesta , . . Sina boš rodila — naj te ne obliva rdečica — ki bo mož, večji od drugih, po mišljenju in razumu. V njem bo vse tisto, iz česar je zidana njegova rojstna hiša.«

Izgovoril je in izginil.

Tako pripoveduje ustno izročila in še pristavlja, da ko pride deseti brat v tretje, bo tako majhen, kakor naprstnik. In ko stopi v hišo in pozdravi gospodarja, ki bo študent, se hiša zruši in pokoplje oba, da bo tako izbrisan greh in zadoščeno pravici. 

Vse, kar lahko povem o mladih letih Petra Murka, znanega filozofa Petra, je povzeto tudi iz ustnega izročila, ki Živi med ljudstvom.

Žena Aleša Murka je res rodile, kakor ji je na svatbi prerokoval deseti brst, sina, ki so ga krstili za Petra. Ko pa je otrok, še komaj dve leti star, zgovarjal črko 'r&quot; razločno, dasi ostalih črk še ni mogel izgovarjati, je bila mati Petra prepričana, da se vse izpolnjuje, kakor je prerokoval deseti brat.
Zato je bil, dasi edini sin, ko je izpolnil enajsto leto, oddan v mestne šole, da postane &quot;mož, večji od drugih&quot;, kakor je bilo prerokovano.

A to ni šlo tako naglo in tudi ne tako lahko. Dokler je še živel oče, Ignacij Murko, ki ga je zabodel bik, namenjen, da ga zakolje — bil je namreč Ignacij Murko mesar in gostilničar — je vdova Angela morala prevzeti na svoja ramena tudi zunanje skrbi in težave. Ali te skrbi in težave so se pojavile pred ubogo vdovo v tako težki in za njo neverjetni obliki, da je omagala. Dolgo namreč so pogledali skozi okno in na pragu so stali upniki. Dasi je vdova trdila, da njen mož ni delal dolgov, vsaj tako velikih ne, kakor so govorile listine, ki so jih kazali upniki, nji še poleg vsega popolnoma nepoznani, ni to prav nič pomagalo. Hiša je bila prodana, da se zgodi, kakor je rekel &quot;deseti brst&quot; pri svojem prvem pojavu.

Za vsoto, ki jo je vdova rešila iz prodane hiše, je vzdrževala sina, ki je že dokončal osmi razred gimnazije. Njena želja in misel je bila, kakor je misel in želja vseh kmečkih mater, da gre njen sin v bogoslovje. Saj le tako lahko postane &quot;mož, več ji od drugih&quot;, kakor je bilo prerokovano.

Ali v mladem človeku spe druge moči in druga volja, kakor je hrepenenje matere. Moči ki so kakor vulkan, ki se vzbude in razsajajo po duševni površini kakor potres, izpreminjajoč njeno gladino.

Ko je Peter Murko končal univerzo, se je njegov korak obrnil na univerzo.

»Mislila sem in želela, da boš mašnik,« je rekla mati.

Peter pa jo je prijel za glavo in ji gledal v oči.

»Mati,« je rekel tiho. 

»Ne morem. . Mašnik brez poklica ni mašnik, mati.«

Mati je vzdihnila. Za mašniški stan ne čuti poklica. Ali je deseti brat lagal? Težko ji je bilo, ali ni silila. Njena ljubezen ga jee opravičevale: 

»Profesor bo. Tudi človek, ki ni najmanjši.«

Ali spodjedalo jo je in izpodjedlo. Sin Je stal oh njenem grobu in ne zamislil v težke misli.

Mladi filozof je bil sedaj sam. Imel je sorodnike V Korobčevcih, kjer je bila nekoč doma njegova mati, a to ni šlo v račun. Obiskal jih je, se pomudil pri njih dan ali dva in zopet je bil sam brez strehe, v velikem mestu, ki mu sicer, ko je imel denar, ni bilo tuje, a ko ga ni imel, je bilo bolj tuje kakor še nikdar nagovorjeni tujec.

Študiral je in poučeval mlajše ter si tako služil svoj vsakdanji kruh. Čital je knjige in ril po bibliotekah med starimi rokopisi in knjigami. Po ulicah je šel in ni videl nikogar, razun tistih starih rokopisov in knjg, ki jih je gledal v biblioteki.
Življenja na ulici ni videl, za žive knjige, ki so hodile mimo njega, se ni zmenil. Zakaj filozof je bil. 

Neko pa je pogledal na živo knjigo. 

Pogledal je žensko.

Ni šala, pogledati žensko. Kdor tega ne ve, naj skrbi, dane izve ali če že ni drugače, kolikor mogoče pozno.

Ko je filozof Peter pogledal žensko, se je zazibalo v njegovi notranjosti, kakor na morju valovi v viharju. Voz njegovih misli je skočil na drugi tir. Živa knjiga se je odprla pred njim, le ni še vedel, kaj je napisano v nji. Ali romani, ki mamijo
človeka, ali zagonetne uganke za reševanje, katerih se lomijo moči? Morda celo uganka življenja, rije nehanje, umiranje in vstajanje, ali pa prosto tiha gladina, ki zaziblje misel v enakomerno sedenje k obedu in večerji. Ali pa vulkan, ki razsaja in uničuje.

Bilo je in zgodilo se je in filozof Peter je obrnil vse svoje misli v tisto smer svojega srečanja. Čas, ki ga je imel in ga porabiljal za študiranje, je razdelil na tri dele. Dva dela za študije na univerzi in v biblioteki, en del pa za študiranje žive knjige. Pozneje je ta red spremenil tako, da je polovico vsega česa posvetil študiranju žive knjige. A zopet pozneje je ta načrt ovrgel in določil dva dela vsega časa študiranje žive knjige, ženske. Pa še tudi tisti eden del za knjige in univerzo je večkrat daroval nji, ki mu je razburila vso notranjost duše in ga, kakor magnetična moč lune k morju, vlekla k sebi.</text>
      <sha1>cxavp62xs5a2bxmgqbgd56pia86jkfl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207167</id>
      <parentid>207165</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T09:47:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Špela Špringer</username>
        <id>8941</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23308" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Filozof Peter
| normaliziran naslov = 
| avtor = Ivan Vuk
| opombe =
| izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 31/30-35, 229-231, 233-235; {{mp|leto|1939}}
| vir = dLib {{fc|dlib|U5LZUFNA|s=5|30}}, {{fc|dlib|JFYDUTWY|s=5|31}}, {{fc|dlib|DNC5X3XA|s=5|229}}, {{fc|dlib|KQWWVGBK|s=5|230}}, {{fc|dlib|FYKO7J8M|s=5|231}}, {{fc|dlib|5MDGJN5Q|s=5|233}}, {{fc|dlib|C78VAYVF|s=5|234}}, {{fc|dlib|2BNCPU8I|s=5|235}}
| dovoljenje = javna last
| obdelano = 
}}

Leto je. Sonce sije in žge. V zvoniku cerkve sv. Martina je odbrnel don zvona, ki je odzvonil poldan. V šoli so odmolili otroci. Učitelji so zapustili razrede in otroci so zagostoleli kakor ptički in se vsuli na prostor pred šola da si oddahnejo od učenja, da zavžijejo svoj kruhek, da poskačejo in se poigrajo med seboj.

Zdajci se pojavi na spodnjem koncu cerkvenega trga, tam kjer stoji cerkev, človek. Sredjih let, visok, suhljav. Bog.
Njegov korak, njegov pojav nosi na sebi znamenje samozavesti. Na glavi sedi trd klobuk—cilinder, visok, kakor šolski dimnik, ki moči iznad šolske strehe. Obraz je starikav in obrit in so vidni na njem Jarčki kakor brazde. V rokah drži svetilko — prižgano svetilko.

Stopa mimo otrok.

Otroci prenehajo igrati. Utihnejo. Zgrnejo se v gruče. Starejši in večji si upajo celo bližje 

»Kaj gledate, ljudje«, spregovori človek a svetilko.

»Vas«, odgovore najpogumnejši.

»Lepo, ljudje... Pe zakaj mene ljudje?« 

»Ker svetite, filozof Peter, dasi sije sonce in Je poldan«,
 
»Ali pa veste, da si je modrijan Diogen, ko je hodil po ulicah Aten, tudi svetil, čeprav je sijalo sonce?«

»Vemo. On pa je iskal ljudi.«

Nek mlajši učenec pa je dejal:

»Malo je bilo takrat ljudi v Atenah«

Človek s svetilko se je ustavil in govoril:	

»Resnica, malo ljudi je bilo takrat v Atenah. Kakor jih je malo dandanes. To, kar je hodilo po ulicah Aten, so bili aristokratje in demokratje, majhni prepirljivci, da je moral filozof Diogen hodili s svetilko po dnevi, da jih vidi in da koga ne pohodi. Za malenkostne reči, ki so jih ovenčali z besedo &quot;ideali&quot;, so se pretepali med seboj in čudo nad čudesi: Tista grupa, ki je častila svoj ideal melono, je smešila drugo grupo, ki si je postavila za svoj ideal paradižna jabolka. In tako je šlo naprej iz veka v vek. Resnični ideali pa so bili neupoštevani in nepoznani. Krhale so se misli in mučili so se možgani za melono in za paradižna jabolka. Velikih misli pa ni bilo nikjer. In gorje tistemu, ki bi našel veliko misel In se ji poklonil. Malenkosti so mu stopile na pot in da se ne zgodi nesreča, da ne pohodi v tisti gneči kakšno malenkost, kar bi ga privedlo pred sodni stol, je moral prižgati svetilko, pa če je sijalo tudi opoldansko sonce.

Vidite, ljudje, in vendar so bili nekoč časi, ko so živeli veliki, da si jih videli, četudi ni bilo sonca. To je bilo, ko so rastle piramide in govorile sfinge, ko so v Ninivah stali obeliski in še mesa preobjedeni niso bežali v puščave, da bi pobirali mano.

Glejte, ljudje, tistih časov iščem.«

Filozof Peter je dvignil svetilko višje in šel naprej. Otroci so odstopili, samo eden se je ustavil pred njim in se uprl v
bok.

Filozof Peter mu je posvetil v obraz. 

»A ti? . . . Kdo si?«

»Aleksander,« je odgovoril deček. 

Drugi so se smejali.
»Aleksander«, je ponovil filozof Peter in še enkrat pogledal na dečka.

»Sonca mi še ne zakrivaš, zato nimam nobenih želja. Če pa postaneš kdaj velik, tedaj se pomeniva! — V kateri razred pa hodiš?«

»V četrti. Zadnje leto.«

Filozof Peter je uprl v dečka svoje oči.
»A Sais poznaš? . . . (Sais je bila grška hetera, ki je nosila zakrit obraz. Someščani so jo klicali pred sodnike, da se opraviči, ker zapeljuje mladino. Njena obramba je bila samo v tem, da je spustila pajčolan in pokazala starcem-sodnikom svoj obraz. In je niso obsodili, temveč pred njeno lepoto popadali na kolena.) Poznaš ono lepotico z zakritim obrazom?«.

»Ne,« je odvrnil deček z nedolžnim glasom.

»Dobro, da je še ne poznaš. Malo prezgodaj je še, resnica.
Glej pa, da je nikdar ne spoznaš. Izpila bi ti dušo in nikdar ne boš velik. Tudi tisti starci — bedaki, ki so jo hoteli soditi a videč njen obraz, so popadal na kolena pred njo, niso bili veliki.«

Iskal je po žepu.

»Dal bi ti belič, a ga nimam,« je rekel. 

»Pa bolje je, da ga nimam, ker tudi on stoji na potu z vsemi malenkostmi ter preti. Tisti z mnogimi beliči niso ni kdar velikih duš.«	

To rekli, je pokimal dečku, ki ga je poslušal in ga ni razumel ter odšel dalje proti svojemu rojstnemu domu.

Kdo je bil tisti filozof Peter?

To je Peter Murko, študent filozofije, kakor pove tudi vedno sam, če se ga izprašuje in če je ravno pri volji. Tista enonadstropna hiša, kjer je bila pred nekaj leti pošta, je njegova rojstna hiša. Rojstna, a ne domača hiša, da ne bo nerazumevanja. Bila je nekoč tudi domača. To je bilo tiste čase, — ko se je k Murkovim primožila Angela Koprivčeva iz Korobčkovec, ki spadajo pod Malotedensko faro in mejijo na vas Trioglovo. Ignaciju Mumiku, očetu moža Koprivčeve Angele, tista hiša tudi ni bila rojstna hiša, temveč, ko se je ženil, jo je kupil za svojo in ženino doto od posestnika, ki je tudi ni zidal.

Ustno izročilo, ki je shranjeno med farani in kroži med njimi ob gotovih prilikah ter se točno predaja od pokolenja do po-kolenja, pripoveduje, da je zidal tisto hišo nek študent s čudnim imenom, ki si ga St. Martinčani niso mogli zapomniti. Gotovo ni bilo krščansko, 'ker drugače bi ga pomnili. Dasi so še takrat bili ljudje tako zvedavi kakor so danes, vendar niso mogli dognati, odkod je prišel in kdo prav za prav je. Nosil se je gospodsko in čital je knjige. Zato so bili mnenja, da je študent, dasi zopet niso mogli spraviti v sklad zidavo hiše in stroške in študenta. Odkod študentu denar, ko pa vendar vsi znani študenti iz St. Martina, ki so bili kedaj študenti ali pa še so, niso nikdar imeli denarja.

In v takem ugibanju so iznašli in sklenili modro reč, da še ni denarja podedoval, mu ga gotovo nosi škrat, kar se je v tistih časih, ko je bilo zlodeju še precej težko za duše, posebno pa še za gospodske, često dogajalo. In to trditev je potrdilo dejstvo, da je neke noči, ko je bila hiša dozidana, študent izginil kakor kafra. Niti orožnikom, ki so ga skrbno iskali povsod, se ni posrečilo rešiti te uganke. 

»Hudič ga je vzel,« so rekli in se križali.

»Preveč je porabil denarja — zidanje takšne hiše stane mnogo — pa ga je vzel, še predno se je utegnil naspati v nji.«

Pogumnejši in bolje radovedni, so si ogledali sobane in strope, če se kje ne pozna črno ali osmojeno mesto, kjer je budič odnesel študenta. Ali nobenega znamenja ni bilo in so rekli:

»Gotovo ga je zgrabil kar na dvorišču.«

Pač se je tudi šepetalo, da je hiša zidana s ponarejenimi bankovci, katere je ponaredil študent. To, da je pobegnil tudi mešetar Filip Pragovec iz Mačkovcev in da so trgovca Simona Bresmeca zaprli, je govorilo za to. Zakaj, ljudje so tudi o teh dveh že dolgo sumili, da sta v zvezi s študentom. To pa je le potrjevalo tiste razgovore o škratu in denarju. Saj vendar škrat ne more nositi resničnih bankovcev, kakor jih dela cesar, temveč samo ponarejene.

Hiša je bila torej brez gospodarja. To se pravi, gospodar je bila gospodska. Ker pa v Zajčevcih gosposka ne stanuje, vsaj tista ne, ki ima hiše, jo je prodala. Govorilo se je, da dobe denar tisti, ki so radi škratovih ponarejenih bankovcev prišli v nesrečo. Če je bilo res ali ne, se v Zajčevcih ni zvedelo.

Ko pa je tisti človek, neki Hijeronim Čeljustnjak, ki je od gospodske kupil hišo in se nastanil v nji, prespal v nji prvo noč, je prišel k njemu berač. Velik je bil, za cele tri glave Večji od navadnega človeka. Ko se je vsedel za mizo, so mu noge molele takorekoč do sredine sobe.

»Kdo si?«, ga je vprašal Hijeronim Čelustnjak, gospodar hiše in gledal njegovo dolžino.

»Deseti brat«, je odgovoril berač.

»A tvoji deveteri bratje? . . . V malhi, kaj?«

»Pri materi,« je odgovoril mirno berač.

»Pa so vsi taktni dolgini?«

Berač na to ni odgovoril. Pravijo, da na vprašanja, ki niso po godu desetim bratom, ne odgovarjajo.

Gospodar pa je spraševal daje:
»Zakaj pa nisi še ti pri materi?«

»Zato,&quot; je odgovoril berač počasi,

»ker sem moral k tebi, da ti povem tole: Hiša, katero si kupil, ne bo dolgo tvoja. In vsi tisti, ki pridejo za teboj, je tudi dolgo ne bodo imeli in to bo tako dolgo, dokler se ne poruši v nič. Zakaj zidana je is solz in prevar. Vse pa, kar je zidano is solz in prevar, je obsojeno v nič.&quot;

»Kdaj bo tisto, da se poruši v nič?« je vprašal gospodar,

»Tedaj, ko ji bo gospodar študent. Zakaj s študentom se je začela, s študentom se konča.«

»In kdaj bo to?« je vprašal gospodar dalje.

»Ko pridem jaz tretjič v te prostore, ko gospodar te hiše študent.«

Rekel je berač in izginil. Hijeronim Čeljustnjak ni utegnil vprašati, kdaj bo prišel tretjič.

In resnično, le čez nekaj let, kakor govori ustno izročilo. Je bila hiša že last drugega gospodarja Hijeronim Čeljustnjak jo je moral prodati zaradi dolgov, ki so se kopičili na nji, da sam ni prav vedel, kako. In tako je šlo cela desetletja. Vedno Je bil lastnik primoran, da jo proda, ali da mu jo prodajo. Med ljudstvom se je utrdilo mnenje, da vsak, kdor hoče ubožati, naj kupi tisto &quot;študentovsko&quot; hišo in zgodilo se mu bo, preden mu bo prijetno.

Ko se je pa približal čas, da deseti brat pride v drugič v &quot;študentovsko&quot; hišo, je bila last Ignacija Murka. Ljudje so ga sicer svarili naj ne kupuje zaklete &quot;študentovske&quot; hiše, ker bo tudi on, kakor njegovi predniki, moral oditi z beraško palico v roki, jih ni poslušal in jo kupil.

»Gospodariti niso znali, zato so propadli,« je odgovoril.

Ko Je ženil svojega sina Aleša s Koprivčevo Angelo, se je nasvatbi prigodil čuden slučaj, ki pa ni bil slučaj, temveč izpolnitev tistega, nekoč od desetega
brat prerokovanega.

Ko so namreč gostje na ženinovem domu napivali ženinu in nevesti, želet jima toliko srečnih let, kolikor je v kupici kapljic vina, se je naenkrat pojavil med gosti majhen človek, za cele tri glave manjši od navadnega človeka.

»Kdo si?« je vprašal starešina.

»Deseti brat,« je odgovoril nenavaden gost.

»Drugi sem v tej hiši in napivam nevesti in ženinu.«

Dvignil je kozarec, trčil z nevesto in ženinom in rekel:

»Nevesta , . . Sina boš rodila — naj te ne obliva rdečica — ki bo mož, večji od drugih, po mišljenju in razumu. V njem bo vse tisto, iz česar je zidana njegova rojstna hiša.«

Izgovoril je in izginil.

Tako pripoveduje ustno izročila in še pristavlja, da ko pride deseti brat v tretje, bo tako majhen, kakor naprstnik. In ko stopi v hišo in pozdravi gospodarja, ki bo študent, se hiša zruši in pokoplje oba, da bo tako izbrisan greh in zadoščeno pravici. 

Vse, kar lahko povem o mladih letih Petra Murka, znanega filozofa Petra, je povzeto tudi iz ustnega izročila, ki Živi med ljudstvom.

Žena Aleša Murka je res rodile, kakor ji je na svatbi prerokoval deseti brst, sina, ki so ga krstili za Petra. Ko pa je otrok, še komaj dve leti star, zgovarjal črko 'r&quot; razločno, dasi ostalih črk še ni mogel izgovarjati, je bila mati Petra prepričana, da se vse izpolnjuje, kakor je prerokoval deseti brat.
Zato je bil, dasi edini sin, ko je izpolnil enajsto leto, oddan v mestne šole, da postane &quot;mož, večji od drugih&quot;, kakor je bilo prerokovano.

A to ni šlo tako naglo in tudi ne tako lahko. Dokler je še živel oče, Ignacij Murko, ki ga je zabodel bik, namenjen, da ga zakolje — bil je namreč Ignacij Murko mesar in gostilničar — je vdova Angela morala prevzeti na svoja ramena tudi zunanje skrbi in težave. Ali te skrbi in težave so se pojavile pred ubogo vdovo v tako težki in za njo neverjetni obliki, da je omagala. Dolgo namreč so pogledali skozi okno in na pragu so stali upniki. Dasi je vdova trdila, da njen mož ni delal dolgov, vsaj tako velikih ne, kakor so govorile listine, ki so jih kazali upniki, nji še poleg vsega popolnoma nepoznani, ni to prav nič pomagalo. Hiša je bila prodana, da se zgodi, kakor je rekel &quot;deseti brst&quot; pri svojem prvem pojavu.

Za vsoto, ki jo je vdova rešila iz prodane hiše, je vzdrževala sina, ki je že dokončal osmi razred gimnazije. Njena želja in misel je bila, kakor je misel in želja vseh kmečkih mater, da gre njen sin v bogoslovje. Saj le tako lahko postane &quot;mož, več ji od drugih&quot;, kakor je bilo prerokovano.

Ali v mladem človeku spe druge moči in druga volja, kakor je hrepenenje matere. Moči ki so kakor vulkan, ki se vzbude in razsajajo po duševni površini kakor potres, izpreminjajoč njeno gladino.

Ko je Peter Murko končal univerzo, se je njegov korak obrnil na univerzo.

»Mislila sem in želela, da boš mašnik,« je rekla mati.

Peter pa jo je prijel za glavo in ji gledal v oči.

»Mati,« je rekel tiho. 

»Ne morem. . Mašnik brez poklica ni mašnik, mati.«

Mati je vzdihnila. Za mašniški stan ne čuti poklica. Ali je deseti brat lagal? Težko ji je bilo, ali ni silila. Njena ljubezen ga jee opravičevale: 

»Profesor bo. Tudi človek, ki ni najmanjši.«

Ali spodjedalo jo je in izpodjedlo. Sin Je stal oh njenem grobu in ne zamislil v težke misli.

Mladi filozof je bil sedaj sam. Imel je sorodnike V Korobčevcih, kjer je bila nekoč doma njegova mati, a to ni šlo v račun. Obiskal jih je, se pomudil pri njih dan ali dva in zopet je bil sam brez strehe, v velikem mestu, ki mu sicer, ko je imel denar, ni bilo tuje, a ko ga ni imel, je bilo bolj tuje kakor še nikdar nagovorjeni tujec.

Študiral je in poučeval mlajše ter si tako služil svoj vsakdanji kruh. Čital je knjige in ril po bibliotekah med starimi rokopisi in knjigami. Po ulicah je šel in ni videl nikogar, razun tistih starih rokopisov in knjg, ki jih je gledal v biblioteki.
Življenja na ulici ni videl, za žive knjige, ki so hodile mimo njega, se ni zmenil. Zakaj filozof je bil. 

Neko pa je pogledal na živo knjigo. 

Pogledal je žensko.

Ni šala, pogledati žensko. Kdor tega ne ve, naj skrbi, dane izve ali če že ni drugače, kolikor mogoče pozno.

Ko je filozof Peter pogledal žensko, se je zazibalo v njegovi notranjosti, kakor na morju valovi v viharju. Voz njegovih misli je skočil na drugi tir. Živa knjiga se je odprla pred njim, le ni še vedel, kaj je napisano v nji. Ali romani, ki mamijo človeka, ali zagonetne uganke za reševanje, katerih se lomijo moči? Morda celo uganka življenja, rije nehanje, umiranje in vstajanje, ali pa prosto tiha gladina, ki zaziblje misel v enakomerno sedenje k obedu in večerji. Ali pa vulkan, ki razsaja in uničuje.

Bilo je in zgodilo se je in filozof Peter je obrnil vse svoje misli v tisto smer svojega srečanja. Čas, ki ga je imel in ga porabljal za študiranje, je razdelil na tri dele. Dva dela za študije na univerzi in v biblioteki, en del pa za študiranje žive knjige. Pozneje je ta red spremenil tako, da je polovico vsega česa posvetil študiranju žive knjige. A zopet pozneje je ta načrt ovrgel in določil dva dela vsega časa študiranje žive knjige, ženske. Pa še tudi tisti eden del za knjige in univerzo je večkrat daroval nji, ki mu je razburila vso notranjost duše in ga, kakor magnetična moč lune k morju, vlekla k sebi.

Ideal filozofa Petra, kakor je imenoval tisto žensko, je polnil vse njegove misli. Dasi ideali, ko imajo le meso in kosti, niso več ideali, kar je znal tudi filozof Peter, vendar je smatral tisto plavooko blondinko za izjemo, ker pač izjema, ki potrjuje pravila, mora biti. In zakaj bi ona ne bila tista izjema?  Filozof Peter si je to žensko predstavljal, ne takšno, kakršna je šla poleg njega, temveč takšno, kakršna je bila njegova duša in njegove fantazije. Ker pa so duše in fantazije različne, kakor so ljudje različni, z ozirom na to, kakšen je človek, zato so tudi različni predmeti, ki jih različno oblači fantazija. In zato moram reči, da tisti ideal filozofa Petra, oblečen v fantazijo ustnega izročila, ni bil nič drugega, kakor navadna kavarniška pevka, majhne postave, podolgovatega obraza in — kar je res — izredno lepih, modrih oči. Morda je na ekstremno dušo filozofa Petra delovala ravno ta modrina njenih oči, ki ni bila drugače prav nič v soglasju z obrazom, polnim kozmetičnih mazil. Ak pa še pogledamo v tisto zakotno kavarno, kjer je ona vsak večer, oblečena v ponošeno svilo, vso obšito s steklenimi briljanti, pela s hreščečim glasom med hrupom in smehom pijanih ljudi, si lahko predstavljamo kaos njegove duše, če pravilna teorija nekega modrijana, da človek vse to kar je njegovi duši, išče utelešeno v drugem človeku.

Peter je gledal na njo s čustvom, kakor Platon na vzhajajoče sonce in ni si upal dotakniti se njenih rok. Ni opažal, da so se jih drugi dotikali in da se jim je ona smejala. Tudi ni videl, kako sedi pozno proti jutru, na kolenih pijanih ponočnjakov in hihitajoč pije šampanjec.

Ko je bil na samem z njo, ji je govoril:

»Draga, kakor grška Sais si, krasotica, pred katero so padali na kolena starci, ko je odkrila pred njimi svoj obraz. Tudi ti si zakrivaj obraz, moja Sais, da nevredni ne bo gledal v tvoje oči.«

Tovariši so ga hoteli odvrniti od tega &quot;ideala&quot;. Govorili so mu o nji in slačili z nje obleko njegove fantazije. NI jim verjel. Razsrdil se je in ni jim verjel.

Ali... črv je bil rojen. In ker bil rojen, je začel grizti. Hotel ga je ubiti in se znositi nad njim. Neko noč se je napotil, da vidi, kaj dela njegova Sais.

In je videl. Kolena so se mu zašibila, ko je videl. Stisnil je sobe, da ni zakričal. Stopil je pred njo. Bilo mu je, kakor da našel v učeni knjigi napačno hipotezo. 

»To si ti, Sais?« je vprašal.

»Ideal, ki sem ga oblačil v tkan jutranjega sonca? ... To si ti, moja moč, moje življenje? ... To si ti, grška Sais, knjiga, ki si mi razkrivala modrost modrosti, srečo življenja, cilj hrepenenja? ... To si ti, vzduh, ki se včlovečil in postal meso, da razodene človeku uganko umiranja in vstajenja?«

Ona pa je skočila s kolen človeka, na katerih je sedela in mu ponudila šampanjca.

Filozof Peter je bil ubit. Ne on, kot telo, temveč on v svoji notranjosti. Vse, kar je živel, je bilo ponarejeno, kakor ponarejeni bankovci. Tisto prostranstvo, na katero je sijal, kakor sonce na zemljo, njegov ideal, je bilo ponarejeno, in ideal sam je bil ponarejen. Njegovi razboleli živci, ki so nosili kal eksaltiranosti že v tisti črki &quot;r&quot;, ki jo je izgovarjal že kot dveleten otrok, so se trgali.

Mahnil je z roko v drugič. In takrat, ko je mahnil v drugič, že ni bilo več sledu po krajini, fata morgana v njegovi duši. Mrtvo morje je bilo tam.

Kje je hodil filozof Peter od tistega časa, ni bilo mogoče izvedeti iz ustnega izročila. Ono molči o tem.

Le po dolgih letih, ko so v Zajčevcih že pozabili nanj, so po odgonu pripeljali človeka, na katerem se je poznalo, da je mnogo trpel in najbrž tudi mnogo jokal. Zakaj brazde so bile po obritem licu, kakor jarčki, po katerih tako solze in lasje so bil osiveli. A vendar mu je bilo šele štirideset let. V očeh in v hoj se mu je poznalo, da kljubuje vsemu. Stopil je pred župana občine Trioglove, ki je bil takrat v vasi Zajčevci, s korakom, spoštovanje vzbujajočim.

Kdo pa je to?« je vprašal župan in ni znal ali bi ga vikal ali tikal.

»Vaš občan,« je odgovoril orožnik, ki ga je prignal. 

»Murko Peter, študent.«

»Filozof,« je popravil Peter in privzdignil cilinder. 

»Filozof. Manjka mi samo še zadnji semester, ki pa mi ni potreben. Če mi pa bo potreben, ga izdelam.«

»Aha,« je mrmral župan in pregledaval listine, ki mu jih izročil orožnik. 

»Tisti bo. ki se je rodil v tisti hiši, kjer je zdaj pošta ... te vem ... Mhm... To je hiša, o kateri pravijo, da ji ne bo nikdo dolgo gospodaril in da se razruši, ko bo njen gospodar študent.«

Pogledal je filozofa Petra.

»Že vem,« je rekel in se prisiljeno nasmehnil.

»Tvoji mater je prerokoval deseti brat, da bo rodila in da boš mož, večji od drugih.«

»Resnico je govoril, če je res govoril.«

Je rekel filozof Peter. 

»Morda je še kaj več povedala?«

»Ne spominjam se,« je odgovoril župan.

»Nisem bil navzoč, samo ljudje tako govore.«

Pogledal je še enkrat papirje.

»Torej si prišel, da bi te redili.«

Župan si je bil zdaj še na jasnem, da bi bilo pod župansko čast, če bi tega Petra, ki pravi, da je filozof, vikal.

Filozof Peter pa se je vzravnal in uljudno privzdignil cilinder. Njegov glas je bil kakor glas profesorja, ko izprašuje dijake:

»Prosim... uljudno prosim. V tej občini sem se rodil, ne po svoji volji. Oče je umrl v tej občini, tudi ne po svoji volji. Česar ni porabil moj oče, kar bi lahko, če bi še danes živel, to mi zadostuje. Zato ne žalite človeka, ki je prišel domov.« 

Orožnik je pomembno vzdignil obrvi in župan ga je razumel.

Tako je prišel filozof Peter oskrbo občine Trioglove in zgodilo se je, kakor so trdili stari ljudje, da se spolnjuje tudi drugi del prerokovanja desetega brata.
 
»V njem bo vse tisto, s čim je zidana njegova rojstna hiša.«

Prva leta svojega &quot;gostovanja v občini Trioglovi, filozof Peter ni hodil po dnevi s svetilko po trgu.

Potem se je pa nekoč pojavil. Govorili so, da so ga razžalostil njegovi sorodniki v Korobčkovcih in da se mu je razum še bolje zmračil.

Neko nedeljo po rani maši se je pojavil na cerkvenem trgu. Vse je gledalo vanj. Filozof Peter pa je šel med gručami s pravim filozofskim mirom, s cilindrom na glavi in jih ogledoval, kakor človek, ki išče nekoga.

Naposled je rekel nekdo:

»Kaj pa svetiš, filozof Peter? Kaj ne vidiš, da je že dan?«

»Dan?« se je začudil filozof Peter in pogledal tistega, ki ga je nagovoril. 

»Jaz iščem dan. Pokažite mi ga, če ga vidite.«

Mrmraje so se smejali ljudje, Ker ni nikdo odgovoril, je zopet vprašal:

»Pokažite mi dan, da ga vidim. Zakaj, iščem ga.«

»Poglej,« je rekel zopet tisti ki ga je ogovoril in pokazal z roko okrog in nad glavo.

»Vse to svetlo, ki je okrog tebe, je dan nisi slep, filozof Peter, da bi ne videl.«

»Nisem,« je odgovoril filozof Peter.

»Nisem slep, res nisem sli dneve ne vidim. Bojim se, da ga tudi vi ne vidite, temveč se samo varate z mislijo, da ga vi dite. V resnici pa vidite ponarejeno. Zakaj, ljudje, če bi vi vi deli dan v resnici, ne bile bi vaše misli le pri samem sebi. Ne gledali bi na svojega sočloveka z zavistjo, če mu je boljše od vas, ne s posmehovanjem, če mu je slabše od vas. Vi bi videli tedaj svojega sočloveka tako, kakor gledate zdaj samega sebe in ne zadevali bi se vanj, kakor slepec in ne srdili bi se nanj in ga ne bili zato, ker ste zadeli vanj. To pa, kar vi meni kažete, da je dan, je le ponarejena svetloba, ki sveti, kakor si vi želite. Zato, glejte, svetim si, da ne zadenem ob svojega sočloveka in da ga ne razžalim.«

To izgovorivši, je šel dalje in ljudje so se mu posmehovati. 

»Glejte, kaj naredi učenost iz človeka.«

Filozof Peter se je ustavil pri gruči žensk in jim posvetil v obraz. Odmaknile so se in vzkliknile.</text>
      <sha1>2bt7xye0yszrozlk68atcn6y4xip485</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207169</id>
      <parentid>207167</parentid>
      <timestamp>2022-08-03T09:53:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Špela Špringer</username>
        <id>8941</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23307" xml:space="preserve">{{naslov-mp
| naslov = Filozof Peter
| normaliziran naslov = 
| avtor = Ivan Vuk
| opombe =
| izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 31/30-35, 229-231, 233-235; {{mp|leto|1939}}
| vir = dLib {{fc|dlib|U5LZUFNA|s=5|30}}, {{fc|dlib|JFYDUTWY|s=5|31}}, {{fc|dlib|HWCQJLV4|s=5|33}}, {{fc|dlib|KQWWVGBK|s=5|230}}, {{fc|dlib|FYKO7J8M|s=5|231}}, {{fc|dlib|5MDGJN5Q|s=5|233}}, {{fc|dlib|C78VAYVF|s=5|234}}, {{fc|dlib|2BNCPU8I|s=5|235}}
| dovoljenje = javna last
| obdelano = 
}}

Leto je. Sonce sije in žge. V zvoniku cerkve sv. Martina je odbrnel don zvona, ki je odzvonil poldan. V šoli so odmolili otroci. Učitelji so zapustili razrede in otroci so zagostoleli kakor ptički in se vsuli na prostor pred šola da si oddahnejo od učenja, da zavžijejo svoj kruhek, da poskačejo in se poigrajo med seboj.

Zdajci se pojavi na spodnjem koncu cerkvenega trga, tam kjer stoji cerkev, človek. Sredjih let, visok, suhljav. Bog.
Njegov korak, njegov pojav nosi na sebi znamenje samozavesti. Na glavi sedi trd klobuk—cilinder, visok, kakor šolski dimnik, ki moči iznad šolske strehe. Obraz je starikav in obrit in so vidni na njem Jarčki kakor brazde. V rokah drži svetilko — prižgano svetilko.

Stopa mimo otrok.

Otroci prenehajo igrati. Utihnejo. Zgrnejo se v gruče. Starejši in večji si upajo celo bližje 

»Kaj gledate, ljudje«, spregovori človek a svetilko.

»Vas«, odgovore najpogumnejši.

»Lepo, ljudje... Pe zakaj mene ljudje?« 

»Ker svetite, filozof Peter, dasi sije sonce in Je poldan«,
 
»Ali pa veste, da si je modrijan Diogen, ko je hodil po ulicah Aten, tudi svetil, čeprav je sijalo sonce?«

»Vemo. On pa je iskal ljudi.«

Nek mlajši učenec pa je dejal:

»Malo je bilo takrat ljudi v Atenah«

Človek s svetilko se je ustavil in govoril:	

»Resnica, malo ljudi je bilo takrat v Atenah. Kakor jih je malo dandanes. To, kar je hodilo po ulicah Aten, so bili aristokratje in demokratje, majhni prepirljivci, da je moral filozof Diogen hodili s svetilko po dnevi, da jih vidi in da koga ne pohodi. Za malenkostne reči, ki so jih ovenčali z besedo &quot;ideali&quot;, so se pretepali med seboj in čudo nad čudesi: Tista grupa, ki je častila svoj ideal melono, je smešila drugo grupo, ki si je postavila za svoj ideal paradižna jabolka. In tako je šlo naprej iz veka v vek. Resnični ideali pa so bili neupoštevani in nepoznani. Krhale so se misli in mučili so se možgani za melono in za paradižna jabolka. Velikih misli pa ni bilo nikjer. In gorje tistemu, ki bi našel veliko misel In se ji poklonil. Malenkosti so mu stopile na pot in da se ne zgodi nesreča, da ne pohodi v tisti gneči kakšno malenkost, kar bi ga privedlo pred sodni stol, je moral prižgati svetilko, pa če je sijalo tudi opoldansko sonce.

Vidite, ljudje, in vendar so bili nekoč časi, ko so živeli veliki, da si jih videli, četudi ni bilo sonca. To je bilo, ko so rastle piramide in govorile sfinge, ko so v Ninivah stali obeliski in še mesa preobjedeni niso bežali v puščave, da bi pobirali mano.

Glejte, ljudje, tistih časov iščem.«

Filozof Peter je dvignil svetilko višje in šel naprej. Otroci so odstopili, samo eden se je ustavil pred njim in se uprl v
bok.

Filozof Peter mu je posvetil v obraz. 

»A ti? . . . Kdo si?«

»Aleksander,« je odgovoril deček. 

Drugi so se smejali.
»Aleksander«, je ponovil filozof Peter in še enkrat pogledal na dečka.

»Sonca mi še ne zakrivaš, zato nimam nobenih želja. Če pa postaneš kdaj velik, tedaj se pomeniva! — V kateri razred pa hodiš?«

»V četrti. Zadnje leto.«

Filozof Peter je uprl v dečka svoje oči.
»A Sais poznaš? . . . (Sais je bila grška hetera, ki je nosila zakrit obraz. Someščani so jo klicali pred sodnike, da se opraviči, ker zapeljuje mladino. Njena obramba je bila samo v tem, da je spustila pajčolan in pokazala starcem-sodnikom svoj obraz. In je niso obsodili, temveč pred njeno lepoto popadali na kolena.) Poznaš ono lepotico z zakritim obrazom?«.

»Ne,« je odvrnil deček z nedolžnim glasom.

»Dobro, da je še ne poznaš. Malo prezgodaj je še, resnica.
Glej pa, da je nikdar ne spoznaš. Izpila bi ti dušo in nikdar ne boš velik. Tudi tisti starci — bedaki, ki so jo hoteli soditi a videč njen obraz, so popadal na kolena pred njo, niso bili veliki.«

Iskal je po žepu.

»Dal bi ti belič, a ga nimam,« je rekel. 

»Pa bolje je, da ga nimam, ker tudi on stoji na potu z vsemi malenkostmi ter preti. Tisti z mnogimi beliči niso ni kdar velikih duš.«	

To rekli, je pokimal dečku, ki ga je poslušal in ga ni razumel ter odšel dalje proti svojemu rojstnemu domu.

Kdo je bil tisti filozof Peter?

To je Peter Murko, študent filozofije, kakor pove tudi vedno sam, če se ga izprašuje in če je ravno pri volji. Tista enonadstropna hiša, kjer je bila pred nekaj leti pošta, je njegova rojstna hiša. Rojstna, a ne domača hiša, da ne bo nerazumevanja. Bila je nekoč tudi domača. To je bilo tiste čase, — ko se je k Murkovim primožila Angela Koprivčeva iz Korobčkovec, ki spadajo pod Malotedensko faro in mejijo na vas Trioglovo. Ignaciju Mumiku, očetu moža Koprivčeve Angele, tista hiša tudi ni bila rojstna hiša, temveč, ko se je ženil, jo je kupil za svojo in ženino doto od posestnika, ki je tudi ni zidal.

Ustno izročilo, ki je shranjeno med farani in kroži med njimi ob gotovih prilikah ter se točno predaja od pokolenja do po-kolenja, pripoveduje, da je zidal tisto hišo nek študent s čudnim imenom, ki si ga St. Martinčani niso mogli zapomniti. Gotovo ni bilo krščansko, 'ker drugače bi ga pomnili. Dasi so še takrat bili ljudje tako zvedavi kakor so danes, vendar niso mogli dognati, odkod je prišel in kdo prav za prav je. Nosil se je gospodsko in čital je knjige. Zato so bili mnenja, da je študent, dasi zopet niso mogli spraviti v sklad zidavo hiše in stroške in študenta. Odkod študentu denar, ko pa vendar vsi znani študenti iz St. Martina, ki so bili kedaj študenti ali pa še so, niso nikdar imeli denarja.

In v takem ugibanju so iznašli in sklenili modro reč, da še ni denarja podedoval, mu ga gotovo nosi škrat, kar se je v tistih časih, ko je bilo zlodeju še precej težko za duše, posebno pa še za gospodske, često dogajalo. In to trditev je potrdilo dejstvo, da je neke noči, ko je bila hiša dozidana, študent izginil kakor kafra. Niti orožnikom, ki so ga skrbno iskali povsod, se ni posrečilo rešiti te uganke. 

»Hudič ga je vzel,« so rekli in se križali.

»Preveč je porabil denarja — zidanje takšne hiše stane mnogo — pa ga je vzel, še predno se je utegnil naspati v nji.«

Pogumnejši in bolje radovedni, so si ogledali sobane in strope, če se kje ne pozna črno ali osmojeno mesto, kjer je budič odnesel študenta. Ali nobenega znamenja ni bilo in so rekli:

»Gotovo ga je zgrabil kar na dvorišču.«

Pač se je tudi šepetalo, da je hiša zidana s ponarejenimi bankovci, katere je ponaredil študent. To, da je pobegnil tudi mešetar Filip Pragovec iz Mačkovcev in da so trgovca Simona Bresmeca zaprli, je govorilo za to. Zakaj, ljudje so tudi o teh dveh že dolgo sumili, da sta v zvezi s študentom. To pa je le potrjevalo tiste razgovore o škratu in denarju. Saj vendar škrat ne more nositi resničnih bankovcev, kakor jih dela cesar, temveč samo ponarejene.

Hiša je bila torej brez gospodarja. To se pravi, gospodar je bila gospodska. Ker pa v Zajčevcih gosposka ne stanuje, vsaj tista ne, ki ima hiše, jo je prodala. Govorilo se je, da dobe denar tisti, ki so radi škratovih ponarejenih bankovcev prišli v nesrečo. Če je bilo res ali ne, se v Zajčevcih ni zvedelo.

Ko pa je tisti človek, neki Hijeronim Čeljustnjak, ki je od gospodske kupil hišo in se nastanil v nji, prespal v nji prvo noč, je prišel k njemu berač. Velik je bil, za cele tri glave Večji od navadnega človeka. Ko se je vsedel za mizo, so mu noge molele takorekoč do sredine sobe.

»Kdo si?«, ga je vprašal Hijeronim Čelustnjak, gospodar hiše in gledal njegovo dolžino.

»Deseti brat«, je odgovoril berač.

»A tvoji deveteri bratje? . . . V malhi, kaj?«

»Pri materi,« je odgovoril mirno berač.

»Pa so vsi taktni dolgini?«

Berač na to ni odgovoril. Pravijo, da na vprašanja, ki niso po godu desetim bratom, ne odgovarjajo.

Gospodar pa je spraševal daje:
»Zakaj pa nisi še ti pri materi?«

»Zato,&quot; je odgovoril berač počasi,

»ker sem moral k tebi, da ti povem tole: Hiša, katero si kupil, ne bo dolgo tvoja. In vsi tisti, ki pridejo za teboj, je tudi dolgo ne bodo imeli in to bo tako dolgo, dokler se ne poruši v nič. Zakaj zidana je is solz in prevar. Vse pa, kar je zidano is solz in prevar, je obsojeno v nič.&quot;

»Kdaj bo tisto, da se poruši v nič?« je vprašal gospodar,

»Tedaj, ko ji bo gospodar študent. Zakaj s študentom se je začela, s študentom se konča.«

»In kdaj bo to?« je vprašal gospodar dalje.

»Ko pridem jaz tretjič v te prostore, ko gospodar te hiše študent.«

Rekel je berač in izginil. Hijeronim Čeljustnjak ni utegnil vprašati, kdaj bo prišel tretjič.

In resnično, le čez nekaj let, kakor govori ustno izročilo. Je bila hiša že last drugega gospodarja Hijeronim Čeljustnjak jo je moral prodati zaradi dolgov, ki so se kopičili na nji, da sam ni prav vedel, kako. In tako je šlo cela desetletja. Vedno Je bil lastnik primoran, da jo proda, ali da mu jo prodajo. Med ljudstvom se je utrdilo mnenje, da vsak, kdor hoče ubožati, naj kupi tisto &quot;študentovsko&quot; hišo in zgodilo se mu bo, preden mu bo prijetno.

Ko se je pa približal čas, da deseti brat pride v drugič v &quot;študentovsko&quot; hišo, je bila last Ignacija Murka. Ljudje so ga sicer svarili naj ne kupuje zaklete &quot;študentovske&quot; hiše, ker bo tudi on, kakor njegovi predniki, moral oditi z beraško palico v roki, jih ni poslušal in jo kupil.

»Gospodariti niso znali, zato so propadli,« je odgovoril.

Ko Je ženil svojega sina Aleša s Koprivčevo Angelo, se je nasvatbi prigodil čuden slučaj, ki pa ni bil slučaj, temveč izpolnitev tistega, nekoč od desetega
brat prerokovanega.

Ko so namreč gostje na ženinovem domu napivali ženinu in nevesti, želet jima toliko srečnih let, kolikor je v kupici kapljic vina, se je naenkrat pojavil med gosti majhen človek, za cele tri glave manjši od navadnega človeka.

»Kdo si?« je vprašal starešina.

»Deseti brat,« je odgovoril nenavaden gost.

»Drugi sem v tej hiši in napivam nevesti in ženinu.«

Dvignil je kozarec, trčil z nevesto in ženinom in rekel:

»Nevesta , . . Sina boš rodila — naj te ne obliva rdečica — ki bo mož, večji od drugih, po mišljenju in razumu. V njem bo vse tisto, iz česar je zidana njegova rojstna hiša.«

Izgovoril je in izginil.

Tako pripoveduje ustno izročila in še pristavlja, da ko pride deseti brat v tretje, bo tako majhen, kakor naprstnik. In ko stopi v hišo in pozdravi gospodarja, ki bo študent, se hiša zruši in pokoplje oba, da bo tako izbrisan greh in zadoščeno pravici. 

Vse, kar lahko povem o mladih letih Petra Murka, znanega filozofa Petra, je povzeto tudi iz ustnega izročila, ki Živi med ljudstvom.

Žena Aleša Murka je res rodile, kakor ji je na svatbi prerokoval deseti brst, sina, ki so ga krstili za Petra. Ko pa je otrok, še komaj dve leti star, zgovarjal črko 'r&quot; razločno, dasi ostalih črk še ni mogel izgovarjati, je bila mati Petra prepričana, da se vse izpolnjuje, kakor je prerokoval deseti brat.
Zato je bil, dasi edini sin, ko je izpolnil enajsto leto, oddan v mestne šole, da postane &quot;mož, večji od drugih&quot;, kakor je bilo prerokovano.

A to ni šlo tako naglo in tudi ne tako lahko. Dokler je še živel oče, Ignacij Murko, ki ga je zabodel bik, namenjen, da ga zakolje — bil je namreč Ignacij Murko mesar in gostilničar — je vdova Angela morala prevzeti na svoja ramena tudi zunanje skrbi in težave. Ali te skrbi in težave so se pojavile pred ubogo vdovo v tako težki in za njo neverjetni obliki, da je omagala. Dolgo namreč so pogledali skozi okno in na pragu so stali upniki. Dasi je vdova trdila, da njen mož ni delal dolgov, vsaj tako velikih ne, kakor so govorile listine, ki so jih kazali upniki, nji še poleg vsega popolnoma nepoznani, ni to prav nič pomagalo. Hiša je bila prodana, da se zgodi, kakor je rekel &quot;deseti brst&quot; pri svojem prvem pojavu.

Za vsoto, ki jo je vdova rešila iz prodane hiše, je vzdrževala sina, ki je že dokončal osmi razred gimnazije. Njena želja in misel je bila, kakor je misel in želja vseh kmečkih mater, da gre njen sin v bogoslovje. Saj le tako lahko postane &quot;mož, več ji od drugih&quot;, kakor je bilo prerokovano.

Ali v mladem človeku spe druge moči in druga volja, kakor je hrepenenje matere. Moči ki so kakor vulkan, ki se vzbude in razsajajo po duševni površini kakor potres, izpreminjajoč njeno gladino.

Ko je Peter Murko končal univerzo, se je njegov korak obrnil na univerzo.

»Mislila sem in želela, da boš mašnik,« je rekla mati.

Peter pa jo je prijel za glavo in ji gledal v oči.

»Mati,« je rekel tiho. 

»Ne morem. . Mašnik brez poklica ni mašnik, mati.«

Mati je vzdihnila. Za mašniški stan ne čuti poklica. Ali je deseti brat lagal? Težko ji je bilo, ali ni silila. Njena ljubezen ga jee opravičevale: 

»Profesor bo. Tudi človek, ki ni najmanjši.«

Ali spodjedalo jo je in izpodjedlo. Sin Je stal oh njenem grobu in ne zamislil v težke misli.

Mladi filozof je bil sedaj sam. Imel je sorodnike V Korobčevcih, kjer je bila nekoč doma njegova mati, a to ni šlo v račun. Obiskal jih je, se pomudil pri njih dan ali dva in zopet je bil sam brez strehe, v velikem mestu, ki mu sicer, ko je imel denar, ni bilo tuje, a ko ga ni imel, je bilo bolj tuje kakor še nikdar nagovorjeni tujec.

Študiral je in poučeval mlajše ter si tako služil svoj vsakdanji kruh. Čital je knjige in ril po bibliotekah med starimi rokopisi in knjigami. Po ulicah je šel in ni videl nikogar, razun tistih starih rokopisov in knjg, ki jih je gledal v biblioteki.
Življenja na ulici ni videl, za žive knjige, ki so hodile mimo njega, se ni zmenil. Zakaj filozof je bil. 

Neko pa je pogledal na živo knjigo. 

Pogledal je žensko.

Ni šala, pogledati žensko. Kdor tega ne ve, naj skrbi, dane izve ali če že ni drugače, kolikor mogoče pozno.

Ko je filozof Peter pogledal žensko, se je zazibalo v njegovi notranjosti, kakor na morju valovi v viharju. Voz njegovih misli je skočil na drugi tir. Živa knjiga se je odprla pred njim, le ni še vedel, kaj je napisano v nji. Ali romani, ki mamijo človeka, ali zagonetne uganke za reševanje, katerih se lomijo moči? Morda celo uganka življenja, rije nehanje, umiranje in vstajanje, ali pa prosto tiha gladina, ki zaziblje misel v enakomerno sedenje k obedu in večerji. Ali pa vulkan, ki razsaja in uničuje.

Bilo je in zgodilo se je in filozof Peter je obrnil vse svoje misli v tisto smer svojega srečanja. Čas, ki ga je imel in ga porabljal za študiranje, je razdelil na tri dele. Dva dela za študije na univerzi in v biblioteki, en del pa za študiranje žive knjige. Pozneje je ta red spremenil tako, da je polovico vsega česa posvetil študiranju žive knjige. A zopet pozneje je ta načrt ovrgel in določil dva dela vsega časa študiranje žive knjige, ženske. Pa še tudi tisti eden del za knjige in univerzo je večkrat daroval nji, ki mu je razburila vso notranjost duše in ga, kakor magnetična moč lune k morju, vlekla k sebi.

Ideal filozofa Petra, kakor je imenoval tisto žensko, je polnil vse njegove misli. Dasi ideali, ko imajo le meso in kosti, niso več ideali, kar je znal tudi filozof Peter, vendar je smatral tisto plavooko blondinko za izjemo, ker pač izjema, ki potrjuje pravila, mora biti. In zakaj bi ona ne bila tista izjema?  Filozof Peter si je to žensko predstavljal, ne takšno, kakršna je šla poleg njega, temveč takšno, kakršna je bila njegova duša in njegove fantazije. Ker pa so duše in fantazije različne, kakor so ljudje različni, z ozirom na to, kakšen je človek, zato so tudi različni predmeti, ki jih različno oblači fantazija. In zato moram reči, da tisti ideal filozofa Petra, oblečen v fantazijo ustnega izročila, ni bil nič drugega, kakor navadna kavarniška pevka, majhne postave, podolgovatega obraza in — kar je res — izredno lepih, modrih oči. Morda je na ekstremno dušo filozofa Petra delovala ravno ta modrina njenih oči, ki ni bila drugače prav nič v soglasju z obrazom, polnim kozmetičnih mazil. Ak pa še pogledamo v tisto zakotno kavarno, kjer je ona vsak večer, oblečena v ponošeno svilo, vso obšito s steklenimi briljanti, pela s hreščečim glasom med hrupom in smehom pijanih ljudi, si lahko predstavljamo kaos njegove duše, če pravilna teorija nekega modrijana, da človek vse to kar je njegovi duši, išče utelešeno v drugem človeku.

Peter je gledal na njo s čustvom, kakor Platon na vzhajajoče sonce in ni si upal dotakniti se njenih rok. Ni opažal, da so se jih drugi dotikali in da se jim je ona smejala. Tudi ni videl, kako sedi pozno proti jutru, na kolenih pijanih ponočnjakov in hihitajoč pije šampanjec.

Ko je bil na samem z njo, ji je govoril:

»Draga, kakor grška Sais si, krasotica, pred katero so padali na kolena starci, ko je odkrila pred njimi svoj obraz. Tudi ti si zakrivaj obraz, moja Sais, da nevredni ne bo gledal v tvoje oči.«

Tovariši so ga hoteli odvrniti od tega &quot;ideala&quot;. Govorili so mu o nji in slačili z nje obleko njegove fantazije. NI jim verjel. Razsrdil se je in ni jim verjel.

Ali... črv je bil rojen. In ker bil rojen, je začel grizti. Hotel ga je ubiti in se znositi nad njim. Neko noč se je napotil, da vidi, kaj dela njegova Sais.

In je videl. Kolena so se mu zašibila, ko je videl. Stisnil je sobe, da ni zakričal. Stopil je pred njo. Bilo mu je, kakor da našel v učeni knjigi napačno hipotezo. 

»To si ti, Sais?« je vprašal.

»Ideal, ki sem ga oblačil v tkan jutranjega sonca? ... To si ti, moja moč, moje življenje? ... To si ti, grška Sais, knjiga, ki si mi razkrivala modrost modrosti, srečo življenja, cilj hrepenenja? ... To si ti, vzduh, ki se včlovečil in postal meso, da razodene človeku uganko umiranja in vstajenja?«

Ona pa je skočila s kolen človeka, na katerih je sedela in mu ponudila šampanjca.

Filozof Peter je bil ubit. Ne on, kot telo, temveč on v svoji notranjosti. Vse, kar je živel, je bilo ponarejeno, kakor ponarejeni bankovci. Tisto prostranstvo, na katero je sijal, kakor sonce na zemljo, njegov ideal, je bilo ponarejeno, in ideal sam je bil ponarejen. Njegovi razboleli živci, ki so nosili kal eksaltiranosti že v tisti črki &quot;r&quot;, ki jo je izgovarjal že kot dveleten otrok, so se trgali.

Mahnil je z roko v drugič. In takrat, ko je mahnil v drugič, že ni bilo več sledu po krajini, fata morgana v njegovi duši. Mrtvo morje je bilo tam.

Kje je hodil filozof Peter od tistega časa, ni bilo mogoče izvedeti iz ustnega izročila. Ono molči o tem.

Le po dolgih letih, ko so v Zajčevcih že pozabili nanj, so po odgonu pripeljali človeka, na katerem se je poznalo, da je mnogo trpel in najbrž tudi mnogo jokal. Zakaj brazde so bile po obritem licu, kakor jarčki, po katerih tako solze in lasje so bil osiveli. A vendar mu je bilo šele štirideset let. V očeh in v hoj se mu je poznalo, da kljubuje vsemu. Stopil je pred župana občine Trioglove, ki je bil takrat v vasi Zajčevci, s korakom, spoštovanje vzbujajočim.

Kdo pa je to?« je vprašal župan in ni znal ali bi ga vikal ali tikal.

»Vaš občan,« je odgovoril orožnik, ki ga je prignal. 

»Murko Peter, študent.«

»Filozof,« je popravil Peter in privzdignil cilinder. 

»Filozof. Manjka mi samo še zadnji semester, ki pa mi ni potreben. Če mi pa bo potreben, ga izdelam.«

»Aha,« je mrmral župan in pregledaval listine, ki mu jih izročil orožnik. 

»Tisti bo. ki se je rodil v tisti hiši, kjer je zdaj pošta ... te vem ... Mhm... To je hiša, o kateri pravijo, da ji ne bo nikdo dolgo gospodaril in da se razruši, ko bo njen gospodar študent.«

Pogledal je filozofa Petra.

»Že vem,« je rekel in se prisiljeno nasmehnil.

»Tvoji mater je prerokoval deseti brat, da bo rodila in da boš mož, večji od drugih.«

»Resnico je govoril, če je res govoril.«

Je rekel filozof Peter. 

»Morda je še kaj več povedala?«

»Ne spominjam se,« je odgovoril župan.

»Nisem bil navzoč, samo ljudje tako govore.«

Pogledal je še enkrat papirje.

»Torej si prišel, da bi te redili.«

Župan si je bil zdaj še na jasnem, da bi bilo pod župansko čast, če bi tega Petra, ki pravi, da je filozof, vikal.

Filozof Peter pa se je vzravnal in uljudno privzdignil cilinder. Njegov glas je bil kakor glas profesorja, ko izprašuje dijake:

»Prosim... uljudno prosim. V tej občini sem se rodil, ne po svoji volji. Oče je umrl v tej občini, tudi ne po svoji volji. Česar ni porabil moj oče, kar bi lahko, če bi še danes živel, to mi zadostuje. Zato ne žalite človeka, ki je prišel domov.« 

Orožnik je pomembno vzdignil obrvi in župan ga je razumel.

Tako je prišel filozof Peter oskrbo občine Trioglove in zgodilo se je, kakor so trdili stari ljudje, da se spolnjuje tudi drugi del prerokovanja desetega brata.
 
»V njem bo vse tisto, s čim je zidana njegova rojstna hiša.«

Prva leta svojega &quot;gostovanja v občini Trioglovi, filozof Peter ni hodil po dnevi s svetilko po trgu.

Potem se je pa nekoč pojavil. Govorili so, da so ga razžalostil njegovi sorodniki v Korobčkovcih in da se mu je razum še bolje zmračil.

Neko nedeljo po rani maši se je pojavil na cerkvenem trgu. Vse je gledalo vanj. Filozof Peter pa je šel med gručami s pravim filozofskim mirom, s cilindrom na glavi in jih ogledoval, kakor človek, ki išče nekoga.

Naposled je rekel nekdo:

»Kaj pa svetiš, filozof Peter? Kaj ne vidiš, da je že dan?«

»Dan?« se je začudil filozof Peter in pogledal tistega, ki ga je nagovoril. 

»Jaz iščem dan. Pokažite mi ga, če ga vidite.«

Mrmraje so se smejali ljudje, Ker ni nikdo odgovoril, je zopet vprašal:

»Pokažite mi dan, da ga vidim. Zakaj, iščem ga.«

»Poglej,« je rekel zopet tisti ki ga je ogovoril in pokazal z roko okrog in nad glavo.

»Vse to svetlo, ki je okrog tebe, je dan nisi slep, filozof Peter, da bi ne videl.«

»Nisem,« je odgovoril filozof Peter.

»Nisem slep, res nisem sli dneve ne vidim. Bojim se, da ga tudi vi ne vidite, temveč se samo varate z mislijo, da ga vi dite. V resnici pa vidite ponarejeno. Zakaj, ljudje, če bi vi vi deli dan v resnici, ne bile bi vaše misli le pri samem sebi. Ne gledali bi na svojega sočloveka z zavistjo, če mu je boljše od vas, ne s posmehovanjem, če mu je slabše od vas. Vi bi videli tedaj svojega sočloveka tako, kakor gledate zdaj samega sebe in ne zadevali bi se vanj, kakor slepec in ne srdili bi se nanj in ga ne bili zato, ker ste zadeli vanj. To pa, kar vi meni kažete, da je dan, je le ponarejena svetloba, ki sveti, kakor si vi želite. Zato, glejte, svetim si, da ne zadenem ob svojega sočloveka in da ga ne razžalim.«

To izgovorivši, je šel dalje in ljudje so se mu posmehovati. 

»Glejte, kaj naredi učenost iz človeka.«

Filozof Peter se je ustavil pri gruči žensk in jim posvetil v obraz. Odmaknile so se in vzkliknile.</text>
      <sha1>rwo4bmg3d74dmq43lqydz8jkiei14ru</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Srečanje (Anton Adamič)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39520</id>
    <revision>
      <id>207154</id>
      <timestamp>2022-08-02T17:18:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <ip>2001:1470:FACA:1504:BC9B:91A3:62A6:F6B3</ip>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: Stane Černič je nestrpno stopical po postajališču pred Robbovim vodnjakom in čakal, čakal. Kje je danes ta ljubljanski tramvaj? In za dvajset minut že odpelje dolenjski vlak! Imel je preko rame ogrtač, tesno zvit dežnik v levici in majhen črn kovčeg v desnici. Kdo ne bi takoj spoznal uradnika s kmetov! Venomer se je oziral na uro mestne hiše. Naposled je vendarle pricvilil tramvaj in pridrčal po Marijinem trgu, se ustavil ter se pomeknil preko mostu do kri...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31631" xml:space="preserve">Stane Černič je nestrpno stopical po postajališču pred Robbovim vodnjakom in čakal, čakal. Kje je danes ta ljubljanski tramvaj? In za dvajset minut že odpelje dolenjski vlak! Imel je preko rame ogrtač, tesno zvit dežnik v levici in majhen črn kovčeg v desnici. Kdo ne bi takoj spoznal uradnika s kmetov! Venomer se je oziral na uro mestne hiše. Naposled je vendarle pricvilil tramvaj in pridrčal po Marijinem trgu, se ustavil ter se pomeknil preko mostu do križišča, kamor je prihitel nič. Sprevodnik ga je pomiril, da je do dolenjskega kolodvora še dovolj časa.

Sedemintridesetletni finančni komisar Černič je bil visok, slok, črnolas, bledlkav človek priljudnega obraza z begajočimi, sinjimi očmi in z zlatim ščipalnikom. Obiskal je svojo bolno, te priletno mater, ker so mu bili sporočili, da je obolela. Po posetu je hodil od trgovine do trgovine in kupoval Igrače za sinčka in hčerko: lesenega konjiča In avto na pero, sladkarije in usnja za obutev, vse, kakor mu je bilo naročeno. Ali je kaj pozabil? Premišljeval je, a se ni mogel domisliti. Tramvaj je drdral, poskakoval, navijal, pozvanjal, se ustavlja, on pa je zadaj s terase brezizrazno motril zaprašene, prazne izložbe in zastajajoče, na videz trdokorno v isto smer stremeče ljudi.

»Z Bogom, Ljubljana! Že precej časa me nisi videla, in upam, da te tudi jaz ne ugledam več, če Bog da in mati moja. O, ti sedaj še posebno in trikrat dolgočasno mesto! Po ulicah tavajo bledi otroci, vsake vrste ženske, upognjeni starci, trebušasti vojni liferanti. Vse drugo je pograbila vojna.«

Pogledal je na uro; še sedem minut je manjkalo do vlaka. Zavili so ns dolenjski most. In prav pred mostom so prehiteli mlado gospo, ki je vodila majhno dekletce za roko. Černič se je ozrl na gospo in se vidno zdrznil.

Ali ni to Ana? Nerodno se ji je poklonil in pozdravil. Gospa je živahno odzdravila in vidno zardela, potem pobledela. Tramvaj je zavil mimo Češnovarja, je urno kobalil proti dolenjskemu kolodvoru In prispel do smotra. Černič je vznemirjen, skoro nejevoljen stopil v železniški voz.

Koliko časa je že ni videl? Odkar je moral iz mesta na kmete. Osem ali deset let je že tega. Dolga doba in kratka! Prav malo se je izpremenila, in takoj jo je spoznal. Čul je že, da je omožena, in kakor se vidi, ima že otroke. Toda čemu jo je pozdravil? In čemu je odzdravila tudi ona? Črnič je globoko vzdihnil. — Je njen mož v vojski In je ona sedaj v zaveju pri staršlh? Prav gosposki je opravljene in njen otrok tudi. Nekdanja modistka! Černič je obstal in stopil k oknu; misli je siloma preokrenil na dom.

»Sinček Božo čaka. kaj mu prinesem is mesta. Bog vedi, ali je usnje trpežno! Da, skoro bi bil pozabil, da je jutri komisija.«

Vlak je drsel po ravnicah in mimo holmov. Somorni Krim se je počasi pomikal nazaj. Drdrali so skozi temo na svetlo, v bobnečo, neprodirno temo in spet v beli dan. Ustavili so se v Grosupljem. Večerilo se je. V restavranu se je nameril na znance. In tako je med vožnjo že skoro pozabil srečanje z Ano.

Drugega jutra je pripovedoval svoji ženi o obisku pri sestri, o trgovinah, o vožnji in vse še podrobneje ko snoči po prihodu. Ko se je spomnil srečanja z Ano, se je pogladil po laseh in umolknil.

Žena je vstala in se opravljala. Pazljivo jo je ogledoval. — »Glej, tudi Milka se ni izpremenila v teh letih! … Ali se je? Pač, obilnejša, bujnejša je.« Po vsej resnici je težko dognati razliko, kajti tudi jabolko na veji je na oko ves mesec vedno enako in če ga gledaš od zore do mraka. Pa Černič ni slep. Ne, ne, tisto vitko, urno, živahno dekle, kot Je bila nekdaj, Milka ni več. Od kdaj se ji je začrtala ta ostra poteza okoli usten? E, stara se. Kako je že bilo tedaj? Da, osvojil si jo je izlahka. Starši so bili presrčni in takoj so ju blagoslovili. Vse se je započelo in tudi končalo naravno, preprosto, brez sitnosti in brez romantike. Zdelo se mu je, da je obnebje vedno čisto, vedro in jasno. Če pa se je kljub dobri volji tu ali tam zasenčilo obzorje, je razmahnil takoj obiske. Skrbno je čuval zakonsko harmonijo. Prav zadovoljen je bil z ženo. — In če bi živela sedaj ona druga na njenem mestu? — Ne, te harmonije bi gotovo ne bilo. Morda pa vendar?

Zamišljen se je odpravil v pisarnico. Od žene se niti poslovil ni, otroka pa sta še spala.

Černič Je živel v zmoti, kajti njegova žena je svoj zakon drugače pojmovala. Ko herojinja je živela poleg moža, ki je bil tiha, strasna, sanjava, a težko pogodljiva narava. Koliko žalosti in prikritih solza zaradi njega! Molčala je, kadar se je hvalisal, da je vzoren mož.

Ni ga hotela žaliti, kajti ljubila ga je.

***

Danes je bil Černič v uradu nenavadno raztresen in zamišljen. Večkrat si je potegnil z dlanjo preko čela in oči. Njegove misli so se zapletale in razpletale v hipnem, živem sanjarjenju. Naposled se je s silo zatopil v delo. V zbrano komisijo zaupnih mož je zavrelo nekaj več živahnosti.

&quot;Kaj pravite? Gospod Girman je tudi podpisal vojno posojilo? Veste, koliko? Gre namreč za obresti, ki so dohodek.&quot;

Vznesli so se. Ocenjevali so urod zemlje, tehtali mesarje, modronose krčmarje, skopuške mlinarje, orokavičene mešetarje in lesotržce, različne dragoletnike, berače in poštenjake, vse povrsti. Gnetli so jih prav po črki in jih mozgali. Računali so in grizljali na svinčnikih, pričkali se in kadili. Komisar je večkrat pokazal s prstom na paragrafe, ki jih je imel prav vse zbrane pod svojim komolci. Cenilci so zmajevali z glavami. — Kaj hudimana jih je klical, ko vse sam ve in še natančneje in točneje?

Zdajci je komisar umolknil in se zastrmel v kot sobe. Nobene ni več sinil. Možje so se spogledavali, komisar pa je zmetal spise na kup in se poslovil. Hitel je iz mesta na zrak, da si ohladi čelo. S sklonjeno glavo in brez namena je taval po poljskih stezah.

Opoldne ni doma nič govoril. Izročil je nedočakancema, Božu in Milenki, igrače, dečku konjička, Milenki nekaj vojnih bombonov, potem se je vrnil v pisarnico. V delu je pozabil vse in legal je še mrak na zemljo, ko je pospravil mizo in odšel domov. Večerja mu je slastno teknile. Prižgal si je cigareto in pritegnil malo, štiriletno Milenko k sebi.

Očitajoče se je oglasila žena: »Zakaj nisi prinesel Milenki punčke? Tako zagotovo ti ji bil obljubil. Že ves dan se kuja.«

Pogledal je mrdajočega se otroka, pogladil ga je po laskih, dvignil k sebi na kolena in ga zopet izpustil na tla. »Prinesem pa drugič. Milenka, zdi se, da bo tista punčka le najlepša, ki ti jo prenese sveti Miklavž.«

»Kdaj bo to, očka?« Milenki so se zaiskrile oči in oklenila se ga je okoli kolen. Dvignil je otroka k sebi, ga poljubil na čelo In odšel z njim v spalnico. Žene še pogledal ni, kakor bi je ne bilo..

Božo se ni brigal za nikogar. Tiral je svojega konja na motvozu in ga priganjal s hrupnim »hjot!«

»Božo, spat!« je zaukazala mati otroku, privila luč in odšla z njim v spalnico za možem.

»Kaj ti je zopet, Stane, da si tako redkobeseden? Še ne pogledaš me.«

Skrbljivo je upirala oči v njegov obraz. Ni je pogledal.

»Nič mi ni. Preveč imam dela, a delo človeka ubija.« Nejevoljno Je odgovoril in grizel brke.

»Ker se tako poganjaš« ga je karala žena. »Samo, kar veleva ti stan, to storiti dolžan in prav nič več! Prav za noben hasek nisi, le pisarnica in paragrafi ti rojita po glavi. Ondi je tvoje češčenje in tvoja molitev. Sicer pa mi je ljubše, samo da ne polegaš in ne buljiš po vse poldneve v strop.

Nič ni odgovoril, razpravil se je In legel spat. Žena je hitro pomirila otroka, da sta legla vsak v svojo posteljico.

»Pojdem v kuhinjo. Lahko noč!« je dejala in se ustavila med vrati. Oklevala je, kakor bi se s seboj borila, potem pa je počasi stopila k njegovi postelji in mu ponudila ustni. Niti zganil se ni. Žena ga je poljubila na lice in odšla po prstih iz sobe.

Stane ni zaspal, temveč je mislil na Ano. Ta grozna vojska! Kaj bi zdaj z Anico? In v teh dragih, resnih časih! Bila je že tedaj gosposka, gizdava, veseljaška, in to vzlic vsej svoji revščini, in koketna. Milka je bila bogata nevesta, skrbna, gospodinjska in preprosta, popolno nasprotje od Ane. Toda, toda ... Zabolelo ga je nekaj. Kakšna krasotica, boginja je Ana še vedno! Nikjer še ni videl lepše od nje. Ljubezen, pozabljenje, a smrti ji ni...

Prebudil se je ves otožen, kajti sanjal je o Ani, nekdanji svoji ljubici. Kakor pred desetimi leti sta se pravkar poljubovala in se ljubila, ljubila .... Že bdečega je še vedno obveval sladki opoj ljubezni, po žilah mu je še vedno divje plula razbičana kri.

Čmerikav je pohajkoval v pisarnici, kadil cigareto za cigareto in še časopisov ni pogledal, čeprav so na čelni strani vikali z velikanskimi črkami o nekem zmagoslavju. Opoldne je bil redkobeseden, popoldne pa je zašel v gostilnico, kjer je pil močno vino. Odobrovoljil se je. Ob večerji se mu je razvozlal jezik. Igral se je z otrokoma, pravil jima je bajke in posmešnice. Milka se je na tihem radovala, ker nasmehnil se je tudi njej in ji pogladil lice. Temni oblak je izginil z njenega lica.

Drugo jutro se je zopet zbudil ves zamišljen in kakor stepen. Černič se je nečesa bal. Zato se je naporno silil s delom. Misli, ki so mu uhajale preko mej, je krotil In ovladoval z duševnim ter telesnim delom, ki je zahtevalo mišic in pozornosti. V pisarnici je premetaval, mešal in zopet urejeval akte. Sloneč na mizi je pisal, črtal in popravljal. Zaposljeval je duha tudi za cene krivic pri odmerjanju dajatev, češ da jih zahteva državna blagajna. Nad besnimi ugovori se je naslajal. Vsak dan je po kosilu na gredicah za hišo otiral z zeljnatih glav gosenice, pulil plevel in okopaval zemljo. Žagal je in cepil drva. Kadar ga je oviralo grdo vreme, je polegal na otomanu in bral, bral. Vzgojo otrok je prepustil ženi. Že mu je očitala, da ga nič ne briga za lagodna negodnika. — »Naj se le naskačeta in malo povaljata po blatu in prahu,« se je malomarno branil. »Že še pride čas in tedaj nategnem vajeti.« Otroka pa sta se valjala in lasala po tleh. — »Čigava sta, čigave krvi?«  se je vprašal. A ni globoko razglabljal, kajti preveč je bil zaposlen s samim seboj.
Černič je bil že več tednov ves nesrečen. Spomin na Ano ga ni ostavil ne po dnevi ne ponoči. Med mrzličnim delom je večkrat zavzdihnil, gledal skozi okno in sanjaril. Pa da bi vsaj noči ne bilo! Kadar materija počiva, tedaj razpne vekovečni, neumrljivi duh krila in plove visoko pod ozvezdjem. Kako je tedaj vse življenje en sam trenutek! Preteklost je sedanjost, sedanjost pa že davno minula doba. Se nista pravkar ločila z Ano? Mencal si je oči. Bedak že deset let je minilo! Pa da sem jo moral srečati! Usoda! Branil se je in otresal, a vse nič ni pomagalo. Nekega jutra je dvignil roko visoko nad glavo in je zamahnil. — »To je njena volja, Ana hoče tako!« je vzdihnil. Ni sicer veroval v prenos misli in želja, toda zdelo se mu je, da se mu je mahoma odprl ves nov svet »To je njena volja, saj me je le pravkar poljubljala kakor blazna in me zaklinjala, naj ostanem pri njej. Moram jo videti!«

Nekaj dni je kolebal, ali bi ali ne. Nevarnosti, resnici bi pogledal v oči, z roko bi segel po krasti na nekdanji globoki rani in bi odtrgal. Ali bi še lila kri? Naj bo, kar mora biti! Odločil se je.

Pisal je neki znanki, naj mu pošlje Anin naslov. Došlo mu je kratko sporočilo: »Ana je omožena ter srečna mati. Ali se je spominjate — in Vi? Njen naslov je Ana, omožena Schein, ulica N. št. 7.«

Grizel si je ustnice. Kakor bi ga udaril v obraz, je osramočen vrgel dopisnico v predal mize. »Tudi prav, da je srečna, če je srečna!« je siknil in se zazrl z izveznjenimi ustnicami skozi okno.

Odleglo mu je do drugega dne in le za en dan. Naslednjega jutra pa se mu je zopet naselilo v dalo neizrazljivo hrepenenje. Sklenil je, da jo mora in mora videti. Zakaj? Čemu? Ni si znal odgovoriti. Zašel je pod oblast smehljajočih as erotov, ki so vpletali vse njegove misli v dehteči venec rož, ki je bil namenjen njeni ozarjeni glavi. — Zakoračil je, zakaj bi ne šel le dalje!

V trgovini je izbiral razglednice. Nezaupno se je oziral zdaj v prodajalko, zdaj na vhod v trgovino. Ali ga je kdo le zalotil pri skrivnih mislih? Kočno se je odločil za Heinejevo poprsje s pesmico: »Ne vem, kaj naj to pomeni, ker sem tako žalosten ...« V pisarnici je napisal sporočeni naslov, podpisal pa se ni. Ali bo še spoznala njegovo pisavo? Ko je oddal svojo skrivnost pošti, se je oddahnil. Ko pa je šel zvečer domov, je začutil v srcu greh. Ne ženi, ne otrokom se ni upal pogledati v oči. Nalahno se je odkrižal Milenke, ki mu je sedla na kolena in se odpravil spat.

Žena Emilija je krivice in zanemarjenja potrpežljivo prenašala; vdala se bila že v svojo usodo. Hvaležna za ljubezniv pogled mu je vračala še tako površen poljub z ognjeno iskrenostjo. Zazdelo se ji je, da ga to vidno muči, ukore draži. Ljubosumnosti ni poznala. Verovala je, sodeč po sebi, tudi v njegovo poštenost. Ker ni bila vsiljiva in zvedava, ni silila vanj, a srce ji je krvavelo. Vedela je, da je mož bolan in da potrebuje miru ter pokoja. Zdelo se ji je, da ji je za njeno obzirnost hvaležen. Mož pa je svojo družino potisnil prav v ozadje, živel in sanjaril je sam zase svoje življenje.

Černičeva razglednica je šla svojo pot. Kako si je bil gotov uspeha! Ni se prav nič čudil, pa vendar je s tresočo se roko vzel neko razglednico iz ostale pošte, ki po mu jo bili prinesli. Takoj je spoznal njeno pisavo. In čital je zanj usodne besede: »Morda svidenje?« Ni se podpisala. Kri mu je bušknila v glavo. Letal je po sobi semintja, da je prikukal iz sosednje sobe sluga. »Ali se Je kaj zgodilo?« je vprašal. Černič ga niti pogledal ni. Vsedel je zopet na mizo in je ogledoval razglednico. — Kakšna, kakšna slikal V mesečini nad jezerom, tik nad suličastim trnjem plove vitka vila, ovita v prozorno tančico. Jasno se odražajo snežnobele bujne in kakor dehteče oblike. Smehljajoči se obraz govori, roki se prožita, vabita. Nad glavo svetla lučca .... Vešča! Kaj naj to pomeni?

Ostavil je pisarnico in je odšel v gozd. Zamišljen in utopljen v ugibanje je zašel daleč s pota, da se je komaj zopet znašel.

Doma mu n bilo prav za noben pogovor, ni mu bilo niti do branja. Čul je in se premetaval po postelji, da so zapeli petelini. Drugega dne je odgovoril Ani: »V nedeljo v Ljubljani ob desetih dopoldne pošto.« In v nedeljo zjutraj se je odpeljal.

Točno ob desetih se je kretal ob vogalu pošte, petnajst korakov naprej, petnajst nazaj in iskal z očmi. Pozorno je ogledaval gospe in gospodične, nobene ni zgrešil in neštetokrat se je že prevaral. Čez pol ure se ga je lotila tesnoba in nemir. Pukal si je brke, toda še je vztrajal. Čez četrt ure pa je ozlovoljen, a obotavljajo se krenil proti Zvezdi. Razočaran, tudi užaljen v samoljubju, je pomešaval oči v tla; nikogar ni več pogledal. Prispel je še okoli in okoli In sopet zavil proti pošti. Želji po snidenju ni mogel odoleti — »Moram, moram govoriti z njo!« se je zaklanjal. — »Nemara me pa že čaka!« Pazljivo Je motril ljudi pred seboj.

Z nasprotnega tlaka, kar preko ceste as mu Je tedaj približevala mlada gospa s dekletcem ob roki. Stala je že pred njim, ko jo je šele opazil. — Ana!

»Vprav ns vas sem mislil, gospa,« Je zajecljal s zagrnjenim glasom Gospa mu je ravnodušno ponudila roko, ki jo je ves dreven nerodno stisnil. Še odkril se ni. V glavi mu je vršalo.

»Kam greva?« Glas se mu je tresel. Proseče jo je pogledal in krenil na nasprotni tlak. Ni se še oglasila. S stisnjenimi ustnicami, s ponosnimi, položnimi koraki je krenila z deklico za njim. Gledal jo je, ko je prihajala. — Da, izrpremenilo se je ... Bolj drobna je, upadla in tudi oči ... Ne, oči so še vedno lepe, tako lepe, otožne, kakor nekdaj, le da je v njih manj luči. Leglo je nekaj nanje ko meglica; tudi manjše, nekako stisnjene so se mu zdele. In bledica na obrazu ...

»Gospod, vestem Jaz nimam časa. Kako se počutite?« Malomarno Je vprašale, z očmi ga je izbegavala.  

Ali Je res minilo že deset let? Ali ni čul še včeraj, nocoj ta zvonki, izpreminjajoči se alt? Ne, deset let ni minilo.

»Morava se marsikaj pomeniti,« se mu je odtrgalo iz grla. »Kako se počutim? Prav dobro. In vi?«

&quot;Prav imenitno!&quot; se Je grenko zasmejala. hajala. — Da, izpremenila se je ... Bolj drob &quot;Zakaj odhajate že domov?« je vprašal. Nič duhovitejšega si ni bil izmislil.

»Moram! Čakajo na kosilo.«

Šele sedaj je opazil dekletce ob njej in zabolelo ga je.

»Vaša hčerka? In sina imate tudi?«

»Da,« je odgovorila vsakdanje. Pomolčala sta. Dekletce je vleklo mater za roko in prosilo: »Domov, domov!«

»Morda se vidiva popoldne, da se o čem pomeniva?«

»O čem naj bi se menila?« je odsekala.

»Saj res — o čem!« Nasmehnil se je v zadregi. Res, sam ni vedel, o čem naj bi se menila.

»Sicer pa — želim tudi jaz. Če vam je prav, ob dveh popoldne na poti pod Rožnikom.«

Okrenila se je in je odšla z otrokom.

Ostal je sam na trotoarju. Gledal je nekaj trenutkov za njo, potem se je odkril, si obrisal potno čelo in zavil v nasprotno smer.

»Neokretnež!« se je jezil sam nase. Razbiral je misli, premišljeval o izgovorjenih in čutih besedah, se ustavljal o pločniku, vil cigareto in nikogar ni pogledal. Znašel se je v parku. Sedel je v zatišje košatih kostanjev na klop. Polaščal se ga je neprijeten občutek, zavest sramu in kesa. Sklenil je prvi hip, da se odpelje domov. — »Kaj naj ji povem, ako ne vem ničesar! Daj sebi in njej mir!« Ali je še ljubi in takšno, kakršno je pravkar videl ali ljubi tisto Ano, ki mu je tako silno oživela v spominu? Ali jo je sploh kdaj ljubil? In če jo je res ljubil, zakaj jo je zapustil? V njem pa je bojevala boljša stran brezuspešen boj s človekom, ki ga je polagoma, toda vedno jače k sebi sukal vrtinec prebujajoče se strasti.

Vstal je s klopi. Begal je kakor izgubljen po mestu.

* **

Hodila sta sprva molče, Černič po sredi ceste, Ana ob strani, po pešpoti. Prava beseda kar ni mogla na dan. Ana je molčala in smukala travo ob poti. Zastajal je za spoznanjo za njo in jo meril z očmi. Ana se je ustavila in se ozrla v njega; tudi ona ga je premerila od nog do glave z zasmehljivim pogledom.

»Pa kam bi šla?« je vprašala zatemnjeno.

»Po Večni poti,« je odgovoril a poudarkom.

»Kako ste še vedno mladi, jaz pa sem se postarala?« Pod trepalnicami ji je zagorelo kakor zavist in gnev.

»O ne!« se Je samodopadljlvo nasmehnil. »VI ste še vedno mladi in lepi. Če želite, pojdeva na Rožnik ali pa nazaj.«

Nadaljevala sta pot. Ana se je vidno premagovala; zasukala je pogovor na vsakdanjosti, na aprovizacijo in na obilico vojaštva v mestu. Vprašala ga je, zakaj ni v vojski. Černič je dejal:

»Kaj bi tam z menoj? Sem bolj potreben v zaledju ko v vojski.«

Zavila sta v gozd. Podsolnčnik je pošumeval v vrhovih drevje je rdelo, maklen se je oblistaval, njegovi listi so krožili in cepali liki osti na tla. Po lozlci ob levi je modrel podlesek, nekje vile se je režala loja. Vskod se je oznanjal prihod jeseni, noseče, medle, izžete žene bosih nog, razgaljenih, uvelih prsi, s prazno košaro na glavi, proseč milodarov.

Kakor bi bila oba enih in istih misli, sta zavila s steze na majhno tratino. Vprašujoče ga je pogledala in Černič je potrdil. Za šopom razrastlega grmičevja je sedel v travo. Ana je privila svilnato krilo in je tudi sedla, toda nekaj korakov stran in niže od njega. Sta se spomnila nekdanjih dni? Ana je globoko vzdihnila, Černič pa je drezal s palico pred seboj po travi med koreninjem. Nekaj časa sta molčala.

S tresočim se glasom je Ana prva prekinila molk: »Kako mineva čas! Ali je res že prilično deset let, odkar sva se videla poslednjič?«

»Zdi se mi. Morda je več, morda manj, sam ne vem. — In kaj potem?«

»Prav nič! Marsikaj sem premišljevala o vas. Še vedno vas ne morem doumeti, kakor bi bili rebus. No, govorite, poslušam vas.«

»Kaj naj povem? Videti sem vas hotel — kar tako.«

»Kar tako?« ošinila ga je s zlokobnim očesom. »Tega pa ne pomislite, da sem jaz omožena in da imam otroke?« Hotela se Je dvigniti.

»Počakajte!« je zaprosil.

»Torej, govorite!« Uprla Je glavo v dlan in jo nagnila proti njemu.

»Menil sem, mislil sem ... da me ne bi napačno sodili. . . Saj veste, tedaj . . .«

»Se hočete opravičevati?« Porogljivo se je zasmejala. –

»Se ni potreba, je tudi brezpomembno.«

Namršil je obrvi in je govoril trdo: »Nič se ne bom opravičeval! Bilo bi v resnici nesmiselno. Ve ženske hočete, da mora vprav vsako ljubezen venčati zakon. Brez oltarja in poročnega prstana si ne morete zamisliti ljubezni, hočem reči, prave, srečne ljubezni. Kako ste nesrečne, kako smešne! Mi moški, recimo —&quot;

»Vi moški, recimo, ste sami svetniki! VI ljubite zaradi ljubezni same, — da le ljubite,« ga je zasmehljivo prekinila.

»Potrpite, da povem!« jo je ves osupel zavrnil. »Ml ljubimo, a kadar ljubimo, tedaj ljubimo Iskreno, iz srca, globoko, verno, za vse večne čase.«

»Ha, ha!« se je rogala. Ni se dal motiti, nadaljeval Je trdovratno in a povzdignjenim glasom:

»Samo tista ljubezen je v resnici ljubezen, v kateri je ideal nedosegljiv!«

»In tako govorite vi ... in vi! Ha, ha ha!«

Razdražen je nadaljeval hitro: »Veste, kaj je prava ljubezen? Morda ne veste, da je raztolmačil neki modrec, ki ni bil vselej strupen, ljubezen takole: Še najbolj srečna ljubezen je tista nesrečna ljubezen, ki v njej dva, fant in dekle, ne zmoreta sreče, da bi se tudi poročila ...«

Iz oči so se ji usipali bliski divjega sovraštva. Pritegnila je kolena in z grozečim pogledom nagloma vstala. Stopila je trdo pred njega. Tudi Černič je planil na noge, podzavestno je dvignil palico. Ana se je okrenila in bušnila v zaničevalen zasmeh.

»Ti si mož, ti si Junak! Meniš, da sem te nameravala s pestmi? Zaslužil pa si in že davno.«

Černič je stopil sem in tja, potem je vrgel palico na tla in se malomarno zleknil po travi; utrgal je bilko in jo žvečil.

Ana je mahoma odsekala s hohotanjem, zopet je pri vila krilo in sedla tik njega. Uzrl je majhna, lakasta čeveljčka, temne, prosojne nogavice in čiste, bele volane spodnjega krila brez vsakršnih čipk In vezenin. Sladek vonj kotlinske vode je vel od nje. Zadregetal je po životu, sklonil se je v sedež in se nekoliko odmeknil od nje stran.

»Kaj se me bojite? Le sedite nazaj, k meni! Tako. Ne bova se prepirala,« je govorila mirno, resno, nagnila se je k njemu in mu pogodila lice.

»Saj res, kaj bi se prerekavala&quot; je pritrdil in glup usmev mu je zaokročil usta.

»Poljubi me!«

Nagnil se je k nji, da bi poljubil, pa se mu je zmaknila.

»Saj ste vendar oženjeni! Glejte, že bi se lahko make osvetlia nad vami, — če bi sporočila pregrešno poželjivost vaši ženi, ali makar vaši ljubici! Jaz pa se nikogar ne bojim. Moj mož Je v vojski In Bog ve, če pride še kdaj nazaj. Veste, zame je mož nič, prav nič, še manj kot nič!« krilila je z rokama po zraku.

»Za vraga, kaj ste počeli vsa ta leta?« je vprašal.

»Kaj pa vas to briga!« 

»Nič, pa vendar prav zelo.«

»Naj govorim odkrito?«

»Da.«

Zresnil, potemnil se ji je obraz. »Saj res, zakaj pa ne! Naj vam povem vse, ker ste tako radovedni!« Premišljevala je nekaj časa, potem je govorila, sprva nalahko, otožno, nato strastno, krčevito:

»Prvo, kar moram povedati, je, da sem si zamislila svidenje po tolikih letih povsem drugače. — živela sem v skalnotrdnem prepričanju, da se bo zgrnilo nebo nad menoj, da se bo tedaj svet pogreznil. In kako sem si želela svidenja! Kakor bi me Bog uslišal, mi je prišla Zdaj pa tako . . . ! Drugo, kar vam moram povedati, je, da je tak človek, kakor si ti, najbolj zavržena, pomilovanja vredna osebe.«

»Prosim, prosim!« jo je ogorčeno prekinil. »Takoj prekliči!«

»Popravljam, naj bo, da je vsak človek, ki zvodi svoje dekle in jo vrže na cesto, velik grešnik, — da ne rečem prave besede!« Na obrazu so ji trepetale mišice.

»Jaz te nisem zavrgel, ne, jaz tebe nisem zavrgel!« je svečano izgovarjal. V srcu je meril njeno sovraštvo, pa mu ni našel dna. 

»Ne moti me!« je kriknila. Nemirno se je oziral, če morda kdo ne posluša. Nikogar ni bilo.

»Nikar se ne razburjaj, lepo te prosim!«

»Res, nespametna sem.--Kako sem zasopla! Človek je smešen, ker se vznemirja za take malenkosti . . . Toda nadaljevati moram, ker sem sklenila, da ti povem vse, prav vse in mirno. Samo ne prekinjaj me, te prosim!«

Černič je vdano molčal in sklonil glavo. Ana se je pomirila in nadaljevala:

»Srečna sem, da nisem dobila takega zmaja, ko si ti, za moža — in to je tretja! Hvala, da si me zavrgel... Glej, domislila sem se svoje starejše sestre. Morda se še spominjaš, da se je vprav isti čas, ko jaz, tudi ona ljubila s svojim Karlom.« 

Ljubil jo je. Videla sta se, pravimo, na roko. Kelnaril je, a ona je šivala. Midva sva se ločila — pravijo. Ker nisem vedela, čemu še lazim po zapuščenih, prašnih in pustih ljubljanskih cestah, in da se izognem očitkom tvojih staršev, — o, da bi jih bila ubogala! — sem te tudi jaz pobrala za sestro in svakom v Trst. Ondi smo najeli skupno stanovanje, visoko gori nekje pod streho. Živeli smo zadovoljno in mirno. Svak je prislužil včasih obilo, včasih nič.  Prispevali sva po moči. Zgodilo pa se je, da je prišel sestrin mož tudi prav pozno domov, tedaj pa je bil vedno vinjen. Čez leto dni, sestra je že zibala, je prihajal že vsak večer vinjen domov. Kar nalepem sva imeli hudega pijanca v hiti. V našo podstrešno sobico se je naselilo veliko gorje, kajti svak je podivjal. Kadar ni nič prislužil, je zahteval denar od žene. In če nisva imeli, da bi pognal po grlu, je preklinjal, robantil po sobi, metal je škarpe iz enega kota v drugi kot, loteval se je svoje žene. Že jo je pretepaval, suval in teptal po tleh. — Silil je v mojo posteljo. Nekoč sem ga v sveti jezi, jaz kot devetnajstletno dekle popadla in sem nasilnega dedca porinila skozi vrata ter ga telebnila po stopnicah navzdol. Pošteno se je otekel in nekaj dni je miroval. Ni dosti hasnilo. Kmalu se je na novo opil in tedaj smo se ruvali, prerivali po sobi, kolneč vsi vprek in drug drugega. Miza se je prevrnila, stoli so se lomili, otrok je jokal na vso moč. Ušla sem na cesto, srečna, da sem si otela življenje. Strašno mi je bilo hudo — toliko nesreč — ena večja od druge! Menda mi je sam satan zasadil kremplje v zbegane možgane. Od Izmučenega srca mi je zaplula vsa kri v glavo. In učinila sem gorostasno neumnost .. . na pomolu . . . NI, da bi govorila .. .«

»Menda vendar ne,« je Černič skoro kriknil in se pognal na noge.

Glasno se je zasmejala »Poglej ga, kako se je ustrašil, ko že davno nič več ni res! Sedite, prosim, in poslušajte — Po tisti nepremišljenosti sem se prebudila vsa ovita v odeje. V tuji sobi, v tuji postelji. Nad menoj se je sklanjal stražnik, mož z blagimi očmi »Čigavi ste?« me je vprašal.  »Čigava? Od nikogar. Če hočete, sem vaša,« sem odgovorila. »Če boste pametni, lahko ostanete pri meni,« se mi je dobrodušno nasmehnil. Prav obzirno mi je razložil, da me je ponesel iz stražnice na svoj dom, ker sem se mu zasmilila. Prav nikamor me ni pustil in šele čez nekaj dni sem ga preprosila, da sem smela na cesto. Obljubiti pa sem morala, da se povrnem. Hitela sem k sestri in našla sem jo v postelji. Prestrašila sem se njenih vročičnih lic, udrtih, žarečih oči. Tešila je otročička in mi s slabotnim grlom pripovedovala, kako seje mož drugega dne kesal, kako je jokal, povpraševal po meni in na kolenih obljubljal, da se bo poboljšal. »Pijanec se nikdar ne izpreobrne,« sem ji dejala – Pa je sveto verovala, da bomo žieli boljše čase, ker je mož dober človek in tako dalje. »Saj ostaneš pri meni,« me je prosila. »Glej, bolna sem, otroka imam! Ne zapusti me!« Ostala sem. Ko nalašč, je njen dedec še isti večer prikolovratil vinjen. Razveselil se me je kakor otrok. Naslednje dni je bil zopet vsak večer pijan. V enem mesecu smo sestro pokopali. Blazno urno jo je zmlela sušica. In ta nesrečni človek je čez teden dni kazaje na nebogljenčka v postelji, z drznostjo, ki je je zmožn kvečjemu izmeček človeštva, kar zahteval, da se poročiva. Pustila sem otroka v nemar, četudi mi se mi je smilil, ušla sem in se vrnila k tistemu, ki me je tedaj, ono noč – sem že zinila – nočem ponavljati. Mož me je sprejel z blagohotnim nasmehljajem. Dober, mehak, domač človek je ta Hanjče, četudi je na oko resast in neprikupljiv. Dobrovoljil se je, me tolažil in znosil mi je vsega na kupe. Prepustila sem se mu. 

Prav živo se še spominjam nekega popoldneva: Sedel je ob postelji, pri meni, ki sem ležala, šalil se je in mi gladil lase. Kar nenadno se je zresnil. »Ne, to ni moralno, to ni prav –» je izustil z nizkim glasom. Predramila sem se iz brezbrižnosti. Ničesar nisem odgovorila, okrenila sem se v steno. »Kdo pa si pravzaprav – ti?« Tako resno, žalostno mi je odjeknilo to vprašanje v srcu, da sem odgovorila: »Jaz? Jaz sem – nihče! Vedi, da meni ni do življenja, ne do morale, ne do sveta, ne do Boga in ne do Pekla! Prav do ničesar mi ni, da veš. Če želiš, pa zopet pojdem. Tudi do tebe mi ni nič,« sem trdovratno pristavila. »Res ne, Govori, ali res ne!« Ker sem molčala, se je nagnil nadme in me presunljivo pogledal. Norčku – ha – ha! _ se je prikradla na lice solza. 

Toda čemu vam vse to razlagam na dolgo in široko!« se je prekinila, nepremično strmeč pred se.

Černiča je nekaj davilo za grlo Ves majhen in skrušen je skušal dvigniti skalo, ki se je utrgala in prihrumela iz višav ter se mu zvalila na trpeče trot. Poslušal je, upiral se je z vsemi močmi, pa je ni odvalil, še premaknil na »Vse to gorja je tvoj greh!« Izpod skale pa se je izvila stoglava kača — vest. Bil se je ob prsi in zdelo se mu ja da je stopil pred sodni stol.

»Nadaljuj, prosim!« se je oglasil po smrtnotežkem premolku in komaj slišno.

»Glejte, glejte! Da vas ta moja povest zanima Lepo vas prosim, saj to ni vse skupaj nič res. Prazne maraje, pravljica bajka laž!« Krčevito se je smejala in ga tresla za rame. Zapuščale so ga moči. Zdajci mu je medel up vzplamtel v očeh, — nemara pa je vendarle vas skupaj velika in smešna izmišljotina.

»Ni ne res, ni res!« mu je prepričevalno zatrjevala, toda iz oči ji je sijala duša ki ne pozna laži.
Vstal je. Tudi Ana se je dvignila in si pogladila krilo. Z vlasnicami si ja nanovo pritrdila plišasti klobuček ter se ga oklenite pod levo roko.
»Prosim, prosim,« je, zajecljal. Sam ni vedel, kaj bi.
&quot;Moje laži bo kmalu konec,&quot; je zopet pričela in prav mirno kakor bi govorila o modi. Krenila ste na stezo, vračaje se proti mestu.
»Ta Hanjče je zdaj moj mož, da veste. Kako je bilo? Kaj sem vam že razlagala? — Že res! Rešitelj me tedaj ni spustil. Spoznala sem, da me ljubi, resnično ljubi. Ni mi prigovarjal, vzlic temu sem se mu polagoma izpovedala, vse sem mu povedala: svoje življenje, svojo ljubezen — govorila sem o tebi, o vas. Popisala sem mu, da govorim v tvojem jeziku, ki si bil nekdaj pesnik, kako sva se ljubila v senci, v temi, danes na zlatozelenem, baržunastem mahoju v gozdu, jutri pod vpijanljivim, cvetočim jasminom na vrtu.</text>
      <sha1>c8qv3xc5bci4bab0ppu4lm1v5gl0y06</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207159</id>
      <parentid>207154</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T17:34:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TinaRaj</username>
        <id>8099</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32030" xml:space="preserve">{{Naslov-mp|naslov=Srečanje|avtor=Anton Adamič|izdano={{mp|delo|Prosveta}}, 23/ 180-183, 185-188, {{mp|leto|1930}}|vir= {{fc|dlib|P6T2AELA|s=7|180}}, {{fc|dlib|PEEJCVRA|s=4|181}}, {{fc|dlib|X7U66G82|s=4|182}}, {{fc|dlib|RNG7RETL|s=4|183}}, {{fc|dlib|KRTARAQX|s=4|185}}, {{fc|dlib|5L0EV1QY|s=4|186}}, {{fc|dlib|7U07KPJY|s=4|187}}, {{fc|dlib|IG332YDC|s=4|188}}, |dovoljenje=javna last|obdelano=1}}

Stane Černič je nestrpno stopical po postajališču pred Robbovim vodnjakom in čakal, čakal. Kje je danes ta ljubljanski tramvaj? In za dvajset minut že odpelje dolenjski vlak! Imel je preko rame ogrtač, tesno zvit dežnik v levici in majhen črn kovčeg v desnici. Kdo ne bi takoj spoznal uradnika s kmetov! Venomer se je oziral na uro mestne hiše. Naposled je vendarle pricvilil tramvaj in pridrčal po Marijinem trgu, se ustavil ter se pomeknil preko mostu do križišča, kamor je prihitel nič. Sprevodnik ga je pomiril, da je do dolenjskega kolodvora še dovolj časa.

Sedemintridesetletni finančni komisar Černič je bil visok, slok, črnolas, bledlkav človek priljudnega obraza z begajočimi, sinjimi očmi in z zlatim ščipalnikom. Obiskal je svojo bolno, te priletno mater, ker so mu bili sporočili, da je obolela. Po posetu je hodil od trgovine do trgovine in kupoval Igrače za sinčka in hčerko: lesenega konjiča In avto na pero, sladkarije in usnja za obutev, vse, kakor mu je bilo naročeno. Ali je kaj pozabil? Premišljeval je, a se ni mogel domisliti. Tramvaj je drdral, poskakoval, navijal, pozvanjal, se ustavlja, on pa je zadaj s terase brezizrazno motril zaprašene, prazne izložbe in zastajajoče, na videz trdokorno v isto smer stremeče ljudi.

»Z Bogom, Ljubljana! Že precej časa me nisi videla, in upam, da te tudi jaz ne ugledam več, če Bog da in mati moja. O, ti sedaj še posebno in trikrat dolgočasno mesto! Po ulicah tavajo bledi otroci, vsake vrste ženske, upognjeni starci, trebušasti vojni liferanti. Vse drugo je pograbila vojna.«

Pogledal je na uro; še sedem minut je manjkalo do vlaka. Zavili so ns dolenjski most. In prav pred mostom so prehiteli mlado gospo, ki je vodila majhno dekletce za roko. Černič se je ozrl na gospo in se vidno zdrznil.

Ali ni to Ana? Nerodno se ji je poklonil in pozdravil. Gospa je živahno odzdravila in vidno zardela, potem pobledela. Tramvaj je zavil mimo Češnovarja, je urno kobalil proti dolenjskemu kolodvoru In prispel do smotra. Černič je vznemirjen, skoro nejevoljen stopil v železniški voz.

Koliko časa je že ni videl? Odkar je moral iz mesta na kmete. Osem ali deset let je že tega. Dolga doba in kratka! Prav malo se je izpremenila, in takoj jo je spoznal. Čul je že, da je omožena, in kakor se vidi, ima že otroke. Toda čemu jo je pozdravil? In čemu je odzdravila tudi ona? Črnič je globoko vzdihnil. — Je njen mož v vojski In je ona sedaj v zaveju pri staršlh? Prav gosposki je opravljene in njen otrok tudi. Nekdanja modistka! Černič je obstal in stopil k oknu; misli je siloma preokrenil na dom.

»Sinček Božo čaka. kaj mu prinesem is mesta. Bog vedi, ali je usnje trpežno! Da, skoro bi bil pozabil, da je jutri komisija.«

Vlak je drsel po ravnicah in mimo holmov. Somorni Krim se je počasi pomikal nazaj. Drdrali so skozi temo na svetlo, v bobnečo, neprodirno temo in spet v beli dan. Ustavili so se v Grosupljem. Večerilo se je. V restavranu se je nameril na znance. In tako je med vožnjo že skoro pozabil srečanje z Ano.

Drugega jutra je pripovedoval svoji ženi o obisku pri sestri, o trgovinah, o vožnji in vse še podrobneje ko snoči po prihodu. Ko se je spomnil srečanja z Ano, se je pogladil po laseh in umolknil.

Žena je vstala in se opravljala. Pazljivo jo je ogledoval. — »Glej, tudi Milka se ni izpremenila v teh letih! … Ali se je? Pač, obilnejša, bujnejša je.« Po vsej resnici je težko dognati razliko, kajti tudi jabolko na veji je na oko ves mesec vedno enako in če ga gledaš od zore do mraka. Pa Černič ni slep. Ne, ne, tisto vitko, urno, živahno dekle, kot Je bila nekdaj, Milka ni več. Od kdaj se ji je začrtala ta ostra poteza okoli usten? E, stara se. Kako je že bilo tedaj? Da, osvojil si jo je izlahka. Starši so bili presrčni in takoj so ju blagoslovili. Vse se je započelo in tudi končalo naravno, preprosto, brez sitnosti in brez romantike. Zdelo se mu je, da je obnebje vedno čisto, vedro in jasno. Če pa se je kljub dobri volji tu ali tam zasenčilo obzorje, je razmahnil takoj obiske. Skrbno je čuval zakonsko harmonijo. Prav zadovoljen je bil z ženo. — In če bi živela sedaj ona druga na njenem mestu? — Ne, te harmonije bi gotovo ne bilo. Morda pa vendar?

Zamišljen se je odpravil v pisarnico. Od žene se niti poslovil ni, otroka pa sta še spala.

Černič Je živel v zmoti, kajti njegova žena je svoj zakon drugače pojmovala. Ko herojinja je živela poleg moža, ki je bil tiha, strasna, sanjava, a težko pogodljiva narava. Koliko žalosti in prikritih solza zaradi njega! Molčala je, kadar se je hvalisal, da je vzoren mož.

Ni ga hotela žaliti, kajti ljubila ga je.

***

Danes je bil Černič v uradu nenavadno raztresen in zamišljen. Večkrat si je potegnil z dlanjo preko čela in oči. Njegove misli so se zapletale in razpletale v hipnem, živem sanjarjenju. Naposled se je s silo zatopil v delo. V zbrano komisijo zaupnih mož je zavrelo nekaj več živahnosti.

&quot;Kaj pravite? Gospod Girman je tudi podpisal vojno posojilo? Veste, koliko? Gre namreč za obresti, ki so dohodek.&quot;

Vznesli so se. Ocenjevali so urod zemlje, tehtali mesarje, modronose krčmarje, skopuške mlinarje, orokavičene mešetarje in lesotržce, različne dragoletnike, berače in poštenjake, vse povrsti. Gnetli so jih prav po črki in jih mozgali. Računali so in grizljali na svinčnikih, pričkali se in kadili. Komisar je večkrat pokazal s prstom na paragrafe, ki jih je imel prav vse zbrane pod svojim komolci. Cenilci so zmajevali z glavami. — Kaj hudimana jih je klical, ko vse sam ve in še natančneje in točneje?

Zdajci je komisar umolknil in se zastrmel v kot sobe. Nobene ni več sinil. Možje so se spogledavali, komisar pa je zmetal spise na kup in se poslovil. Hitel je iz mesta na zrak, da si ohladi čelo. S sklonjeno glavo in brez namena je taval po poljskih stezah.

Opoldne ni doma nič govoril. Izročil je nedočakancema, Božu in Milenki, igrače, dečku konjička, Milenki nekaj vojnih bombonov, potem se je vrnil v pisarnico. V delu je pozabil vse in legal je še mrak na zemljo, ko je pospravil mizo in odšel domov. Večerja mu je slastno teknile. Prižgal si je cigareto in pritegnil malo, štiriletno Milenko k sebi.

Očitajoče se je oglasila žena: »Zakaj nisi prinesel Milenki punčke? Tako zagotovo ti ji bil obljubil. Že ves dan se kuja.«

Pogledal je mrdajočega se otroka, pogladil ga je po laskih, dvignil k sebi na kolena in ga zopet izpustil na tla. »Prinesem pa drugič. Milenka, zdi se, da bo tista punčka le najlepša, ki ti jo prenese sveti Miklavž.«

»Kdaj bo to, očka?« Milenki so se zaiskrile oči in oklenila se ga je okoli kolen. Dvignil je otroka k sebi, ga poljubil na čelo In odšel z njim v spalnico. Žene še pogledal ni, kakor bi je ne bilo..

Božo se ni brigal za nikogar. Tiral je svojega konja na motvozu in ga priganjal s hrupnim »hjot!«

»Božo, spat!« je zaukazala mati otroku, privila luč in odšla z njim v spalnico za možem.

»Kaj ti je zopet, Stane, da si tako redkobeseden? Še ne pogledaš me.«

Skrbljivo je upirala oči v njegov obraz. Ni je pogledal.

»Nič mi ni. Preveč imam dela, a delo človeka ubija.« Nejevoljno Je odgovoril in grizel brke.

»Ker se tako poganjaš« ga je karala žena. »Samo, kar veleva ti stan, to storiti dolžan in prav nič več! Prav za noben hasek nisi, le pisarnica in paragrafi ti rojita po glavi. Ondi je tvoje češčenje in tvoja molitev. Sicer pa mi je ljubše, samo da ne polegaš in ne buljiš po vse poldneve v strop.

Nič ni odgovoril, razpravil se je In legel spat. Žena je hitro pomirila otroka, da sta legla vsak v svojo posteljico.

»Pojdem v kuhinjo. Lahko noč!« je dejala in se ustavila med vrati. Oklevala je, kakor bi se s seboj borila, potem pa je počasi stopila k njegovi postelji in mu ponudila ustni. Niti zganil se ni. Žena ga je poljubila na lice in odšla po prstih iz sobe.

Stane ni zaspal, temveč je mislil na Ano. Ta grozna vojska! Kaj bi zdaj z Anico? In v teh dragih, resnih časih! Bila je že tedaj gosposka, gizdava, veseljaška, in to vzlic vsej svoji revščini, in koketna. Milka je bila bogata nevesta, skrbna, gospodinjska in preprosta, popolno nasprotje od Ane. Toda, toda ... Zabolelo ga je nekaj. Kakšna krasotica, boginja je Ana še vedno! Nikjer še ni videl lepše od nje. Ljubezen, pozabljenje, a smrti ji ni...

Prebudil se je ves otožen, kajti sanjal je o Ani, nekdanji svoji ljubici. Kakor pred desetimi leti sta se pravkar poljubovala in se ljubila, ljubila .... Že bdečega je še vedno obveval sladki opoj ljubezni, po žilah mu je še vedno divje plula razbičana kri.

Čmerikav je pohajkoval v pisarnici, kadil cigareto za cigareto in še časopisov ni pogledal, čeprav so na čelni strani vikali z velikanskimi črkami o nekem zmagoslavju. Opoldne je bil redkobeseden, popoldne pa je zašel v gostilnico, kjer je pil močno vino. Odobrovoljil se je. Ob večerji se mu je razvozlal jezik. Igral se je z otrokoma, pravil jima je bajke in posmešnice. Milka se je na tihem radovala, ker nasmehnil se je tudi njej in ji pogladil lice. Temni oblak je izginil z njenega lica.

Drugo jutro se je zopet zbudil ves zamišljen in kakor stepen. Černič se je nečesa bal. Zato se je naporno silil s delom. Misli, ki so mu uhajale preko mej, je krotil In ovladoval z duševnim ter telesnim delom, ki je zahtevalo mišic in pozornosti. V pisarnici je premetaval, mešal in zopet urejeval akte. Sloneč na mizi je pisal, črtal in popravljal. Zaposljeval je duha tudi za cene krivic pri odmerjanju dajatev, češ da jih zahteva državna blagajna. Nad besnimi ugovori se je naslajal. Vsak dan je po kosilu na gredicah za hišo otiral z zeljnatih glav gosenice, pulil plevel in okopaval zemljo. Žagal je in cepil drva. Kadar ga je oviralo grdo vreme, je polegal na otomanu in bral, bral. Vzgojo otrok je prepustil ženi. Že mu je očitala, da ga nič ne briga za lagodna negodnika. — »Naj se le naskačeta in malo povaljata po blatu in prahu,« se je malomarno branil. »Že še pride čas in tedaj nategnem vajeti.« Otroka pa sta se valjala in lasala po tleh. — »Čigava sta, čigave krvi?«  se je vprašal. A ni globoko razglabljal, kajti preveč je bil zaposlen s samim seboj.
Černič je bil že več tednov ves nesrečen. Spomin na Ano ga ni ostavil ne po dnevi ne ponoči. Med mrzličnim delom je večkrat zavzdihnil, gledal skozi okno in sanjaril. Pa da bi vsaj noči ne bilo! Kadar materija počiva, tedaj razpne vekovečni, neumrljivi duh krila in plove visoko pod ozvezdjem. Kako je tedaj vse življenje en sam trenutek! Preteklost je sedanjost, sedanjost pa že davno minula doba. Se nista pravkar ločila z Ano? Mencal si je oči. Bedak že deset let je minilo! Pa da sem jo moral srečati! Usoda! Branil se je in otresal, a vse nič ni pomagalo. Nekega jutra je dvignil roko visoko nad glavo in je zamahnil. — »To je njena volja, Ana hoče tako!« je vzdihnil. Ni sicer veroval v prenos misli in želja, toda zdelo se mu je, da se mu je mahoma odprl ves nov svet »To je njena volja, saj me je le pravkar poljubljala kakor blazna in me zaklinjala, naj ostanem pri njej. Moram jo videti!«

Nekaj dni je kolebal, ali bi ali ne. Nevarnosti, resnici bi pogledal v oči, z roko bi segel po krasti na nekdanji globoki rani in bi odtrgal. Ali bi še lila kri? Naj bo, kar mora biti! Odločil se je.

Pisal je neki znanki, naj mu pošlje Anin naslov. Došlo mu je kratko sporočilo: »Ana je omožena ter srečna mati. Ali se je spominjate — in Vi? Njen naslov je Ana, omožena Schein, ulica N. št. 7.«

Grizel si je ustnice. Kakor bi ga udaril v obraz, je osramočen vrgel dopisnico v predal mize. »Tudi prav, da je srečna, če je srečna!« je siknil in se zazrl z izveznjenimi ustnicami skozi okno.

Odleglo mu je do drugega dne in le za en dan. Naslednjega jutra pa se mu je zopet naselilo v dalo neizrazljivo hrepenenje. Sklenil je, da jo mora in mora videti. Zakaj? Čemu? Ni si znal odgovoriti. Zašel je pod oblast smehljajočih as erotov, ki so vpletali vse njegove misli v dehteči venec rož, ki je bil namenjen njeni ozarjeni glavi. — Zakoračil je, zakaj bi ne šel le dalje!

V trgovini je izbiral razglednice. Nezaupno se je oziral zdaj v prodajalko, zdaj na vhod v trgovino. Ali ga je kdo le zalotil pri skrivnih mislih? Kočno se je odločil za Heinejevo poprsje s pesmico: »Ne vem, kaj naj to pomeni, ker sem tako žalosten ...« V pisarnici je napisal sporočeni naslov, podpisal pa se ni. Ali bo še spoznala njegovo pisavo? Ko je oddal svojo skrivnost pošti, se je oddahnil. Ko pa je šel zvečer domov, je začutil v srcu greh. Ne ženi, ne otrokom se ni upal pogledati v oči. Nalahno se je odkrižal Milenke, ki mu je sedla na kolena in se odpravil spat.

Žena Emilija je krivice in zanemarjenja potrpežljivo prenašala; vdala se bila že v svojo usodo. Hvaležna za ljubezniv pogled mu je vračala še tako površen poljub z ognjeno iskrenostjo. Zazdelo se ji je, da ga to vidno muči, ukore draži. Ljubosumnosti ni poznala. Verovala je, sodeč po sebi, tudi v njegovo poštenost. Ker ni bila vsiljiva in zvedava, ni silila vanj, a srce ji je krvavelo. Vedela je, da je mož bolan in da potrebuje miru ter pokoja. Zdelo se ji je, da ji je za njeno obzirnost hvaležen. Mož pa je svojo družino potisnil prav v ozadje, živel in sanjaril je sam zase svoje življenje.

Černičeva razglednica je šla svojo pot. Kako si je bil gotov uspeha! Ni se prav nič čudil, pa vendar je s tresočo se roko vzel neko razglednico iz ostale pošte, ki po mu jo bili prinesli. Takoj je spoznal njeno pisavo. In čital je zanj usodne besede: »Morda svidenje?« Ni se podpisala. Kri mu je bušknila v glavo. Letal je po sobi semintja, da je prikukal iz sosednje sobe sluga. »Ali se Je kaj zgodilo?« je vprašal. Černič ga niti pogledal ni. Vsedel je zopet na mizo in je ogledoval razglednico. — Kakšna, kakšna slikal V mesečini nad jezerom, tik nad suličastim trnjem plove vitka vila, ovita v prozorno tančico. Jasno se odražajo snežnobele bujne in kakor dehteče oblike. Smehljajoči se obraz govori, roki se prožita, vabita. Nad glavo svetla lučca .... Vešča! Kaj naj to pomeni?

Ostavil je pisarnico in je odšel v gozd. Zamišljen in utopljen v ugibanje je zašel daleč s pota, da se je komaj zopet znašel.

Doma mu n bilo prav za noben pogovor, ni mu bilo niti do branja. Čul je in se premetaval po postelji, da so zapeli petelini. Drugega dne je odgovoril Ani: »V nedeljo v Ljubljani ob desetih dopoldne pošto.« In v nedeljo zjutraj se je odpeljal.

Točno ob desetih se je kretal ob vogalu pošte, petnajst korakov naprej, petnajst nazaj in iskal z očmi. Pozorno je ogledaval gospe in gospodične, nobene ni zgrešil in neštetokrat se je že prevaral. Čez pol ure se ga je lotila tesnoba in nemir. Pukal si je brke, toda še je vztrajal. Čez četrt ure pa je ozlovoljen, a obotavljajo se krenil proti Zvezdi. Razočaran, tudi užaljen v samoljubju, je pomešaval oči v tla; nikogar ni več pogledal. Prispel je še okoli in okoli In sopet zavil proti pošti. Želji po snidenju ni mogel odoleti — »Moram, moram govoriti z njo!« se je zaklanjal. — »Nemara me pa že čaka!« Pazljivo Je motril ljudi pred seboj.

Z nasprotnega tlaka, kar preko ceste as mu Je tedaj približevala mlada gospa s dekletcem ob roki. Stala je že pred njim, ko jo je šele opazil. — Ana!

»Vprav ns vas sem mislil, gospa,« Je zajecljal s zagrnjenim glasom Gospa mu je ravnodušno ponudila roko, ki jo je ves dreven nerodno stisnil. Še odkril se ni. V glavi mu je vršalo.

»Kam greva?« Glas se mu je tresel. Proseče jo je pogledal in krenil na nasprotni tlak. Ni se še oglasila. S stisnjenimi ustnicami, s ponosnimi, položnimi koraki je krenila z deklico za njim. Gledal jo je, ko je prihajala. — Da, izrpremenilo se je ... Bolj drobna je, upadla in tudi oči ... Ne, oči so še vedno lepe, tako lepe, otožne, kakor nekdaj, le da je v njih manj luči. Leglo je nekaj nanje ko meglica; tudi manjše, nekako stisnjene so se mu zdele. In bledica na obrazu ...

»Gospod, vestem Jaz nimam časa. Kako se počutite?« Malomarno Je vprašale, z očmi ga je izbegavala.  

Ali Je res minilo že deset let? Ali ni čul še včeraj, nocoj ta zvonki, izpreminjajoči se alt? Ne, deset let ni minilo.

»Morava se marsikaj pomeniti,« se mu je odtrgalo iz grla. »Kako se počutim? Prav dobro. In vi?«

&quot;Prav imenitno!&quot; se Je grenko zasmejala. hajala. — Da, izpremenila se je ... Bolj drob &quot;Zakaj odhajate že domov?« je vprašal. Nič duhovitejšega si ni bil izmislil.

»Moram! Čakajo na kosilo.«

Šele sedaj je opazil dekletce ob njej in zabolelo ga je.

»Vaša hčerka? In sina imate tudi?«

»Da,« je odgovorila vsakdanje. Pomolčala sta. Dekletce je vleklo mater za roko in prosilo: »Domov, domov!«

»Morda se vidiva popoldne, da se o čem pomeniva?«

»O čem naj bi se menila?« je odsekala.

»Saj res — o čem!« Nasmehnil se je v zadregi. Res, sam ni vedel, o čem naj bi se menila.

»Sicer pa — želim tudi jaz. Če vam je prav, ob dveh popoldne na poti pod Rožnikom.«

Okrenila se je in je odšla z otrokom.

Ostal je sam na trotoarju. Gledal je nekaj trenutkov za njo, potem se je odkril, si obrisal potno čelo in zavil v nasprotno smer.

»Neokretnež!« se je jezil sam nase. Razbiral je misli, premišljeval o izgovorjenih in čutih besedah, se ustavljal o pločniku, vil cigareto in nikogar ni pogledal. Znašel se je v parku. Sedel je v zatišje košatih kostanjev na klop. Polaščal se ga je neprijeten občutek, zavest sramu in kesa. Sklenil je prvi hip, da se odpelje domov. — »Kaj naj ji povem, ako ne vem ničesar! Daj sebi in njej mir!« Ali je še ljubi in takšno, kakršno je pravkar videl ali ljubi tisto Ano, ki mu je tako silno oživela v spominu? Ali jo je sploh kdaj ljubil? In če jo je res ljubil, zakaj jo je zapustil? V njem pa je bojevala boljša stran brezuspešen boj s človekom, ki ga je polagoma, toda vedno jače k sebi sukal vrtinec prebujajoče se strasti.

Vstal je s klopi. Begal je kakor izgubljen po mestu.

* **

Hodila sta sprva molče, Černič po sredi ceste, Ana ob strani, po pešpoti. Prava beseda kar ni mogla na dan. Ana je molčala in smukala travo ob poti. Zastajal je za spoznanjo za njo in jo meril z očmi. Ana se je ustavila in se ozrla v njega; tudi ona ga je premerila od nog do glave z zasmehljivim pogledom.

»Pa kam bi šla?« je vprašala zatemnjeno.

»Po Večni poti,« je odgovoril a poudarkom.

»Kako ste še vedno mladi, jaz pa sem se postarala?« Pod trepalnicami ji je zagorelo kakor zavist in gnev.

»O ne!« se Je samodopadljlvo nasmehnil. »VI ste še vedno mladi in lepi. Če želite, pojdeva na Rožnik ali pa nazaj.«

Nadaljevala sta pot. Ana se je vidno premagovala; zasukala je pogovor na vsakdanjosti, na aprovizacijo in na obilico vojaštva v mestu. Vprašala ga je, zakaj ni v vojski. Černič je dejal:

»Kaj bi tam z menoj? Sem bolj potreben v zaledju ko v vojski.«

Zavila sta v gozd. Podsolnčnik je pošumeval v vrhovih drevje je rdelo, maklen se je oblistaval, njegovi listi so krožili in cepali liki osti na tla. Po lozlci ob levi je modrel podlesek, nekje vile se je režala loja. Vskod se je oznanjal prihod jeseni, noseče, medle, izžete žene bosih nog, razgaljenih, uvelih prsi, s prazno košaro na glavi, proseč milodarov.

Kakor bi bila oba enih in istih misli, sta zavila s steze na majhno tratino. Vprašujoče ga je pogledala in Černič je potrdil. Za šopom razrastlega grmičevja je sedel v travo. Ana je privila svilnato krilo in je tudi sedla, toda nekaj korakov stran in niže od njega. Sta se spomnila nekdanjih dni? Ana je globoko vzdihnila, Černič pa je drezal s palico pred seboj po travi med koreninjem. Nekaj časa sta molčala.

S tresočim se glasom je Ana prva prekinila molk: »Kako mineva čas! Ali je res že prilično deset let, odkar sva se videla poslednjič?«

»Zdi se mi. Morda je več, morda manj, sam ne vem. — In kaj potem?«

»Prav nič! Marsikaj sem premišljevala o vas. Še vedno vas ne morem doumeti, kakor bi bili rebus. No, govorite, poslušam vas.«

»Kaj naj povem? Videti sem vas hotel — kar tako.«

»Kar tako?« ošinila ga je s zlokobnim očesom. »Tega pa ne pomislite, da sem jaz omožena in da imam otroke?« Hotela se Je dvigniti.

»Počakajte!« je zaprosil.

»Torej, govorite!« Uprla Je glavo v dlan in jo nagnila proti njemu.

»Menil sem, mislil sem ... da me ne bi napačno sodili. . . Saj veste, tedaj . . .«

»Se hočete opravičevati?« Porogljivo se je zasmejala. –

»Se ni potreba, je tudi brezpomembno.«

Namršil je obrvi in je govoril trdo: »Nič se ne bom opravičeval! Bilo bi v resnici nesmiselno. Ve ženske hočete, da mora vprav vsako ljubezen venčati zakon. Brez oltarja in poročnega prstana si ne morete zamisliti ljubezni, hočem reči, prave, srečne ljubezni. Kako ste nesrečne, kako smešne! Mi moški, recimo —&quot;

»Vi moški, recimo, ste sami svetniki! VI ljubite zaradi ljubezni same, — da le ljubite,« ga je zasmehljivo prekinila.

»Potrpite, da povem!« jo je ves osupel zavrnil. »Ml ljubimo, a kadar ljubimo, tedaj ljubimo Iskreno, iz srca, globoko, verno, za vse večne čase.«

»Ha, ha!« se je rogala. Ni se dal motiti, nadaljeval Je trdovratno in a povzdignjenim glasom:

»Samo tista ljubezen je v resnici ljubezen, v kateri je ideal nedosegljiv!«

»In tako govorite vi ... in vi! Ha, ha ha!«

Razdražen je nadaljeval hitro: »Veste, kaj je prava ljubezen? Morda ne veste, da je raztolmačil neki modrec, ki ni bil vselej strupen, ljubezen takole: Še najbolj srečna ljubezen je tista nesrečna ljubezen, ki v njej dva, fant in dekle, ne zmoreta sreče, da bi se tudi poročila ...«

Iz oči so se ji usipali bliski divjega sovraštva. Pritegnila je kolena in z grozečim pogledom nagloma vstala. Stopila je trdo pred njega. Tudi Černič je planil na noge, podzavestno je dvignil palico. Ana se je okrenila in bušnila v zaničevalen zasmeh.

»Ti si mož, ti si Junak! Meniš, da sem te nameravala s pestmi? Zaslužil pa si in že davno.«

Černič je stopil sem in tja, potem je vrgel palico na tla in se malomarno zleknil po travi; utrgal je bilko in jo žvečil.

Ana je mahoma odsekala s hohotanjem, zopet je pri vila krilo in sedla tik njega. Uzrl je majhna, lakasta čeveljčka, temne, prosojne nogavice in čiste, bele volane spodnjega krila brez vsakršnih čipk In vezenin. Sladek vonj kotlinske vode je vel od nje. Zadregetal je po životu, sklonil se je v sedež in se nekoliko odmeknil od nje stran.

»Kaj se me bojite? Le sedite nazaj, k meni! Tako. Ne bova se prepirala,« je govorila mirno, resno, nagnila se je k njemu in mu pogodila lice.

»Saj res, kaj bi se prerekavala&quot; je pritrdil in glup usmev mu je zaokročil usta.

»Poljubi me!«

Nagnil se je k nji, da bi poljubil, pa se mu je zmaknila.

»Saj ste vendar oženjeni! Glejte, že bi se lahko make osvetlia nad vami, — če bi sporočila pregrešno poželjivost vaši ženi, ali makar vaši ljubici! Jaz pa se nikogar ne bojim. Moj mož Je v vojski In Bog ve, če pride še kdaj nazaj. Veste, zame je mož nič, prav nič, še manj kot nič!« krilila je z rokama po zraku.

»Za vraga, kaj ste počeli vsa ta leta?« je vprašal.

»Kaj pa vas to briga!« 

»Nič, pa vendar prav zelo.«

»Naj govorim odkrito?«

»Da.«

Zresnil, potemnil se ji je obraz. »Saj res, zakaj pa ne! Naj vam povem vse, ker ste tako radovedni!« Premišljevala je nekaj časa, potem je govorila, sprva nalahko, otožno, nato strastno, krčevito:

»Prvo, kar moram povedati, je, da sem si zamislila svidenje po tolikih letih povsem drugače. — živela sem v skalnotrdnem prepričanju, da se bo zgrnilo nebo nad menoj, da se bo tedaj svet pogreznil. In kako sem si želela svidenja! Kakor bi me Bog uslišal, mi je prišla Zdaj pa tako . . . ! Drugo, kar vam moram povedati, je, da je tak človek, kakor si ti, najbolj zavržena, pomilovanja vredna osebe.«

»Prosim, prosim!« jo je ogorčeno prekinil. »Takoj prekliči!«

»Popravljam, naj bo, da je vsak človek, ki zvodi svoje dekle in jo vrže na cesto, velik grešnik, — da ne rečem prave besede!« Na obrazu so ji trepetale mišice.

»Jaz te nisem zavrgel, ne, jaz tebe nisem zavrgel!« je svečano izgovarjal. V srcu je meril njeno sovraštvo, pa mu ni našel dna. 

»Ne moti me!« je kriknila. Nemirno se je oziral, če morda kdo ne posluša. Nikogar ni bilo.

»Nikar se ne razburjaj, lepo te prosim!«

»Res, nespametna sem.--Kako sem zasopla! Človek je smešen, ker se vznemirja za take malenkosti . . . Toda nadaljevati moram, ker sem sklenila, da ti povem vse, prav vse in mirno. Samo ne prekinjaj me, te prosim!«

Černič je vdano molčal in sklonil glavo. Ana se je pomirila in nadaljevala:

»Srečna sem, da nisem dobila takega zmaja, ko si ti, za moža — in to je tretja! Hvala, da si me zavrgel... Glej, domislila sem se svoje starejše sestre. Morda se še spominjaš, da se je vprav isti čas, ko jaz, tudi ona ljubila s svojim Karlom.« 

Ljubil jo je. Videla sta se, pravimo, na roko. Kelnaril je, a ona je šivala. Midva sva se ločila — pravijo. Ker nisem vedela, čemu še lazim po zapuščenih, prašnih in pustih ljubljanskih cestah, in da se izognem očitkom tvojih staršev, — o, da bi jih bila ubogala! — sem te tudi jaz pobrala za sestro in svakom v Trst. Ondi smo najeli skupno stanovanje, visoko gori nekje pod streho. Živeli smo zadovoljno in mirno. Svak je prislužil včasih obilo, včasih nič.  Prispevali sva po moči. Zgodilo pa se je, da je prišel sestrin mož tudi prav pozno domov, tedaj pa je bil vedno vinjen. Čez leto dni, sestra je že zibala, je prihajal že vsak večer vinjen domov. Kar nalepem sva imeli hudega pijanca v hiti. V našo podstrešno sobico se je naselilo veliko gorje, kajti svak je podivjal. Kadar ni nič prislužil, je zahteval denar od žene. In če nisva imeli, da bi pognal po grlu, je preklinjal, robantil po sobi, metal je škarpe iz enega kota v drugi kot, loteval se je svoje žene. Že jo je pretepaval, suval in teptal po tleh. — Silil je v mojo posteljo. Nekoč sem ga v sveti jezi, jaz kot devetnajstletno dekle popadla in sem nasilnega dedca porinila skozi vrata ter ga telebnila po stopnicah navzdol. Pošteno se je otekel in nekaj dni je miroval. Ni dosti hasnilo. Kmalu se je na novo opil in tedaj smo se ruvali, prerivali po sobi, kolneč vsi vprek in drug drugega. Miza se je prevrnila, stoli so se lomili, otrok je jokal na vso moč. Ušla sem na cesto, srečna, da sem si otela življenje. Strašno mi je bilo hudo — toliko nesreč — ena večja od druge! Menda mi je sam satan zasadil kremplje v zbegane možgane. Od Izmučenega srca mi je zaplula vsa kri v glavo. In učinila sem gorostasno neumnost .. . na pomolu . . . NI, da bi govorila .. .«

»Menda vendar ne,« je Černič skoro kriknil in se pognal na noge.

Glasno se je zasmejala »Poglej ga, kako se je ustrašil, ko že davno nič več ni res! Sedite, prosim, in poslušajte — Po tisti nepremišljenosti sem se prebudila vsa ovita v odeje. V tuji sobi, v tuji postelji. Nad menoj se je sklanjal stražnik, mož z blagimi očmi »Čigavi ste?« me je vprašal.  »Čigava? Od nikogar. Če hočete, sem vaša,« sem odgovorila. »Če boste pametni, lahko ostanete pri meni,« se mi je dobrodušno nasmehnil. Prav obzirno mi je razložil, da me je ponesel iz stražnice na svoj dom, ker sem se mu zasmilila. Prav nikamor me ni pustil in šele čez nekaj dni sem ga preprosila, da sem smela na cesto. Obljubiti pa sem morala, da se povrnem. Hitela sem k sestri in našla sem jo v postelji. Prestrašila sem se njenih vročičnih lic, udrtih, žarečih oči. Tešila je otročička in mi s slabotnim grlom pripovedovala, kako seje mož drugega dne kesal, kako je jokal, povpraševal po meni in na kolenih obljubljal, da se bo poboljšal. »Pijanec se nikdar ne izpreobrne,« sem ji dejala – Pa je sveto verovala, da bomo žieli boljše čase, ker je mož dober človek in tako dalje. »Saj ostaneš pri meni,« me je prosila. »Glej, bolna sem, otroka imam! Ne zapusti me!« Ostala sem. Ko nalašč, je njen dedec še isti večer prikolovratil vinjen. Razveselil se me je kakor otrok. Naslednje dni je bil zopet vsak večer pijan. V enem mesecu smo sestro pokopali. Blazno urno jo je zmlela sušica. In ta nesrečni človek je čez teden dni kazaje na nebogljenčka v postelji, z drznostjo, ki je je zmožn kvečjemu izmeček človeštva, kar zahteval, da se poročiva. Pustila sem otroka v nemar, četudi mi se mi je smilil, ušla sem in se vrnila k tistemu, ki me je tedaj, ono noč – sem že zinila – nočem ponavljati. Mož me je sprejel z blagohotnim nasmehljajem. Dober, mehak, domač človek je ta Hanjče, četudi je na oko resast in neprikupljiv. Dobrovoljil se je, me tolažil in znosil mi je vsega na kupe. Prepustila sem se mu. 

Prav živo se še spominjam nekega popoldneva: Sedel je ob postelji, pri meni, ki sem ležala, šalil se je in mi gladil lase. Kar nenadno se je zresnil. »Ne, to ni moralno, to ni prav –» je izustil z nizkim glasom. Predramila sem se iz brezbrižnosti. Ničesar nisem odgovorila, okrenila sem se v steno. »Kdo pa si pravzaprav – ti?« Tako resno, žalostno mi je odjeknilo to vprašanje v srcu, da sem odgovorila: »Jaz? Jaz sem – nihče! Vedi, da meni ni do življenja, ne do morale, ne do sveta, ne do Boga in ne do Pekla! Prav do ničesar mi ni, da veš. Če želiš, pa zopet pojdem. Tudi do tebe mi ni nič,« sem trdovratno pristavila. »Res ne, Govori, ali res ne!« Ker sem molčala, se je nagnil nadme in me presunljivo pogledal. Norčku – ha – ha! _ se je prikradla na lice solza. 

Toda čemu vam vse to razlagam na dolgo in široko!« se je prekinila, nepremično strmeč pred se.

Černiča je nekaj davilo za grlo Ves majhen in skrušen je skušal dvigniti skalo, ki se je utrgala in prihrumela iz višav ter se mu zvalila na trpeče trot. Poslušal je, upiral se je z vsemi močmi, pa je ni odvalil, še premaknil na »Vse to gorja je tvoj greh!« Izpod skale pa se je izvila stoglava kača — vest. Bil se je ob prsi in zdelo se mu ja da je stopil pred sodni stol.

»Nadaljuj, prosim!« se je oglasil po smrtnotežkem premolku in komaj slišno.

»Glejte, glejte! Da vas ta moja povest zanima Lepo vas prosim, saj to ni vse skupaj nič res. Prazne maraje, pravljica bajka laž!« Krčevito se je smejala in ga tresla za rame. Zapuščale so ga moči. Zdajci mu je medel up vzplamtel v očeh, — nemara pa je vendarle vas skupaj velika in smešna izmišljotina.

»Ni ne res, ni res!« mu je prepričevalno zatrjevala, toda iz oči ji je sijala duša ki ne pozna laži.
Vstal je. Tudi Ana se je dvignila in si pogladila krilo. Z vlasnicami si ja nanovo pritrdila plišasti klobuček ter se ga oklenite pod levo roko.
»Prosim, prosim,« je, zajecljal. Sam ni vedel, kaj bi.
&quot;Moje laži bo kmalu konec,&quot; je zopet pričela in prav mirno kakor bi govorila o modi. Krenila ste na stezo, vračaje se proti mestu.
»Ta Hanjče je zdaj moj mož, da veste. Kako je bilo? Kaj sem vam že razlagala? — Že res! Rešitelj me tedaj ni spustil. Spoznala sem, da me ljubi, resnično ljubi. Ni mi prigovarjal, vzlic temu sem se mu polagoma izpovedala, vse sem mu povedala: svoje življenje, svojo ljubezen — govorila sem o tebi, o vas. Popisala sem mu, da govorim v tvojem jeziku, ki si bil nekdaj pesnik, kako sva se ljubila v senci, v temi, danes na zlatozelenem, baržunastem mahoju v gozdu, jutri pod vpijanljivim, cvetočim jasminom na vrtu.</text>
      <sha1>sczelixnawiq47vn99t77gif56dw7if</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207160</id>
      <parentid>207159</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T17:36:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TinaRaj</username>
        <id>8099</id>
      </contributor>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32034" xml:space="preserve">{{Naslov-mp|naslov=Srečanje|avtor=Anton Adamič|izdano={{mp|delo|Prosveta}}, 23/ 180-183, 185-188, {{mp|leto|1930}}|vir= {{fc|dlib|P6T2AELA|s=7|180}}, {{fc|dlib|PEEJCVRA|s=4|181}}, {{fc|dlib|X7U66G82|s=4|182}}, {{fc|dlib|RNG7RETL|s=4|183}}, {{fc|dlib|KRTARAQX|s=4|185}}, {{fc|dlib|5L0EV1QY|s=4|186}}, {{fc|dlib|7U07KPJY|s=4|187}}, {{fc|dlib|IG332YDC|s=4|188}}, |dovoljenje=javna last|obdelano=1}}

Stane Černič je nestrpno stopical po postajališču pred Robbovim vodnjakom in čakal, čakal. Kje je danes ta ljubljanski tramvaj? In za dvajset minut že odpelje dolenjski vlak! Imel je preko rame ogrtač, tesno zvit dežnik v levici in majhen črn kovčeg v desnici. Kdo ne bi takoj spoznal uradnika s kmetov! Venomer se je oziral na uro mestne hiše. Naposled je vendarle pricvilil tramvaj in pridrčal po Marijinem trgu, se ustavil ter se pomeknil preko mostu do križišča, kamor je prihitel nič. Sprevodnik ga je pomiril, da je do dolenjskega kolodvora še dovolj časa.

Sedemintridesetletni finančni komisar Černič je bil visok, slok, črnolas, bledlkav človek priljudnega obraza z begajočimi, sinjimi očmi in z zlatim ščipalnikom. Obiskal je svojo bolno, te priletno mater, ker so mu bili sporočili, da je obolela. Po posetu je hodil od trgovine do trgovine in kupoval Igrače za sinčka in hčerko: lesenega konjiča In avto na pero, sladkarije in usnja za obutev, vse, kakor mu je bilo naročeno. Ali je kaj pozabil? Premišljeval je, a se ni mogel domisliti. Tramvaj je drdral, poskakoval, navijal, pozvanjal, se ustavlja, on pa je zadaj s terase brezizrazno motril zaprašene, prazne izložbe in zastajajoče, na videz trdokorno v isto smer stremeče ljudi.

»Z Bogom, Ljubljana! Že precej časa me nisi videla, in upam, da te tudi jaz ne ugledam več, če Bog da in mati moja. O, ti sedaj še posebno in trikrat dolgočasno mesto! Po ulicah tavajo bledi otroci, vsake vrste ženske, upognjeni starci, trebušasti vojni liferanti. Vse drugo je pograbila vojna.«

Pogledal je na uro; še sedem minut je manjkalo do vlaka. Zavili so ns dolenjski most. In prav pred mostom so prehiteli mlado gospo, ki je vodila majhno dekletce za roko. Černič se je ozrl na gospo in se vidno zdrznil.

Ali ni to Ana? Nerodno se ji je poklonil in pozdravil. Gospa je živahno odzdravila in vidno zardela, potem pobledela. Tramvaj je zavil mimo Češnovarja, je urno kobalil proti dolenjskemu kolodvoru In prispel do smotra. Černič je vznemirjen, skoro nejevoljen stopil v železniški voz.

Koliko časa je že ni videl? Odkar je moral iz mesta na kmete. Osem ali deset let je že tega. Dolga doba in kratka! Prav malo se je izpremenila, in takoj jo je spoznal. Čul je že, da je omožena, in kakor se vidi, ima že otroke. Toda čemu jo je pozdravil? In čemu je odzdravila tudi ona? Črnič je globoko vzdihnil. — Je njen mož v vojski In je ona sedaj v zaveju pri staršlh? Prav gosposki je opravljene in njen otrok tudi. Nekdanja modistka! Černič je obstal in stopil k oknu; misli je siloma preokrenil na dom.

»Sinček Božo čaka. kaj mu prinesem is mesta. Bog vedi, ali je usnje trpežno! Da, skoro bi bil pozabil, da je jutri komisija.«

Vlak je drsel po ravnicah in mimo holmov. Somorni Krim se je počasi pomikal nazaj. Drdrali so skozi temo na svetlo, v bobnečo, neprodirno temo in spet v beli dan. Ustavili so se v Grosupljem. Večerilo se je. V restavranu se je nameril na znance. In tako je med vožnjo že skoro pozabil srečanje z Ano.

Drugega jutra je pripovedoval svoji ženi o obisku pri sestri, o trgovinah, o vožnji in vse še podrobneje ko snoči po prihodu. Ko se je spomnil srečanja z Ano, se je pogladil po laseh in umolknil.

Žena je vstala in se opravljala. Pazljivo jo je ogledoval. — »Glej, tudi Milka se ni izpremenila v teh letih! … Ali se je? Pač, obilnejša, bujnejša je.« Po vsej resnici je težko dognati razliko, kajti tudi jabolko na veji je na oko ves mesec vedno enako in če ga gledaš od zore do mraka. Pa Černič ni slep. Ne, ne, tisto vitko, urno, živahno dekle, kot Je bila nekdaj, Milka ni več. Od kdaj se ji je začrtala ta ostra poteza okoli usten? E, stara se. Kako je že bilo tedaj? Da, osvojil si jo je izlahka. Starši so bili presrčni in takoj so ju blagoslovili. Vse se je započelo in tudi končalo naravno, preprosto, brez sitnosti in brez romantike. Zdelo se mu je, da je obnebje vedno čisto, vedro in jasno. Če pa se je kljub dobri volji tu ali tam zasenčilo obzorje, je razmahnil takoj obiske. Skrbno je čuval zakonsko harmonijo. Prav zadovoljen je bil z ženo. — In če bi živela sedaj ona druga na njenem mestu? — Ne, te harmonije bi gotovo ne bilo. Morda pa vendar?

Zamišljen se je odpravil v pisarnico. Od žene se niti poslovil ni, otroka pa sta še spala.

Černič Je živel v zmoti, kajti njegova žena je svoj zakon drugače pojmovala. Ko herojinja je živela poleg moža, ki je bil tiha, strasna, sanjava, a težko pogodljiva narava. Koliko žalosti in prikritih solza zaradi njega! Molčala je, kadar se je hvalisal, da je vzoren mož.

Ni ga hotela žaliti, kajti ljubila ga je.

***

Danes je bil Černič v uradu nenavadno raztresen in zamišljen. Večkrat si je potegnil z dlanjo preko čela in oči. Njegove misli so se zapletale in razpletale v hipnem, živem sanjarjenju. Naposled se je s silo zatopil v delo. V zbrano komisijo zaupnih mož je zavrelo nekaj več živahnosti.

&quot;Kaj pravite? Gospod Girman je tudi podpisal vojno posojilo? Veste, koliko? Gre namreč za obresti, ki so dohodek.&quot;

Vznesli so se. Ocenjevali so urod zemlje, tehtali mesarje, modronose krčmarje, skopuške mlinarje, orokavičene mešetarje in lesotržce, različne dragoletnike, berače in poštenjake, vse povrsti. Gnetli so jih prav po črki in jih mozgali. Računali so in grizljali na svinčnikih, pričkali se in kadili. Komisar je večkrat pokazal s prstom na paragrafe, ki jih je imel prav vse zbrane pod svojim komolci. Cenilci so zmajevali z glavami. — Kaj hudimana jih je klical, ko vse sam ve in še natančneje in točneje?

Zdajci je komisar umolknil in se zastrmel v kot sobe. Nobene ni več sinil. Možje so se spogledavali, komisar pa je zmetal spise na kup in se poslovil. Hitel je iz mesta na zrak, da si ohladi čelo. S sklonjeno glavo in brez namena je taval po poljskih stezah.

Opoldne ni doma nič govoril. Izročil je nedočakancema, Božu in Milenki, igrače, dečku konjička, Milenki nekaj vojnih bombonov, potem se je vrnil v pisarnico. V delu je pozabil vse in legal je še mrak na zemljo, ko je pospravil mizo in odšel domov. Večerja mu je slastno teknile. Prižgal si je cigareto in pritegnil malo, štiriletno Milenko k sebi.

Očitajoče se je oglasila žena: »Zakaj nisi prinesel Milenki punčke? Tako zagotovo ti ji bil obljubil. Že ves dan se kuja.«

Pogledal je mrdajočega se otroka, pogladil ga je po laskih, dvignil k sebi na kolena in ga zopet izpustil na tla. »Prinesem pa drugič. Milenka, zdi se, da bo tista punčka le najlepša, ki ti jo prenese sveti Miklavž.«

»Kdaj bo to, očka?« Milenki so se zaiskrile oči in oklenila se ga je okoli kolen. Dvignil je otroka k sebi, ga poljubil na čelo In odšel z njim v spalnico. Žene še pogledal ni, kakor bi je ne bilo..

Božo se ni brigal za nikogar. Tiral je svojega konja na motvozu in ga priganjal s hrupnim »hjot!«

»Božo, spat!« je zaukazala mati otroku, privila luč in odšla z njim v spalnico za možem.

»Kaj ti je zopet, Stane, da si tako redkobeseden? Še ne pogledaš me.«

Skrbljivo je upirala oči v njegov obraz. Ni je pogledal.

»Nič mi ni. Preveč imam dela, a delo človeka ubija.« Nejevoljno Je odgovoril in grizel brke.

»Ker se tako poganjaš« ga je karala žena. »Samo, kar veleva ti stan, to storiti dolžan in prav nič več! Prav za noben hasek nisi, le pisarnica in paragrafi ti rojita po glavi. Ondi je tvoje češčenje in tvoja molitev. Sicer pa mi je ljubše, samo da ne polegaš in ne buljiš po vse poldneve v strop.

Nič ni odgovoril, razpravil se je In legel spat. Žena je hitro pomirila otroka, da sta legla vsak v svojo posteljico.

»Pojdem v kuhinjo. Lahko noč!« je dejala in se ustavila med vrati. Oklevala je, kakor bi se s seboj borila, potem pa je počasi stopila k njegovi postelji in mu ponudila ustni. Niti zganil se ni. Žena ga je poljubila na lice in odšla po prstih iz sobe.

Stane ni zaspal, temveč je mislil na Ano. Ta grozna vojska! Kaj bi zdaj z Anico? In v teh dragih, resnih časih! Bila je že tedaj gosposka, gizdava, veseljaška, in to vzlic vsej svoji revščini, in koketna. Milka je bila bogata nevesta, skrbna, gospodinjska in preprosta, popolno nasprotje od Ane. Toda, toda ... Zabolelo ga je nekaj. Kakšna krasotica, boginja je Ana še vedno! Nikjer še ni videl lepše od nje. Ljubezen, pozabljenje, a smrti ji ni...

Prebudil se je ves otožen, kajti sanjal je o Ani, nekdanji svoji ljubici. Kakor pred desetimi leti sta se pravkar poljubovala in se ljubila, ljubila .... Že bdečega je še vedno obveval sladki opoj ljubezni, po žilah mu je še vedno divje plula razbičana kri.

Čmerikav je pohajkoval v pisarnici, kadil cigareto za cigareto in še časopisov ni pogledal, čeprav so na čelni strani vikali z velikanskimi črkami o nekem zmagoslavju. Opoldne je bil redkobeseden, popoldne pa je zašel v gostilnico, kjer je pil močno vino. Odobrovoljil se je. Ob večerji se mu je razvozlal jezik. Igral se je z otrokoma, pravil jima je bajke in posmešnice. Milka se je na tihem radovala, ker nasmehnil se je tudi njej in ji pogladil lice. Temni oblak je izginil z njenega lica.

Drugo jutro se je zopet zbudil ves zamišljen in kakor stepen. Černič se je nečesa bal. Zato se je naporno silil s delom. Misli, ki so mu uhajale preko mej, je krotil In ovladoval z duševnim ter telesnim delom, ki je zahtevalo mišic in pozornosti. V pisarnici je premetaval, mešal in zopet urejeval akte. Sloneč na mizi je pisal, črtal in popravljal. Zaposljeval je duha tudi za cene krivic pri odmerjanju dajatev, češ da jih zahteva državna blagajna. Nad besnimi ugovori se je naslajal. Vsak dan je po kosilu na gredicah za hišo otiral z zeljnatih glav gosenice, pulil plevel in okopaval zemljo. Žagal je in cepil drva. Kadar ga je oviralo grdo vreme, je polegal na otomanu in bral, bral. Vzgojo otrok je prepustil ženi. Že mu je očitala, da ga nič ne briga za lagodna negodnika. — »Naj se le naskačeta in malo povaljata po blatu in prahu,« se je malomarno branil. »Že še pride čas in tedaj nategnem vajeti.« Otroka pa sta se valjala in lasala po tleh. — »Čigava sta, čigave krvi?«  se je vprašal. A ni globoko razglabljal, kajti preveč je bil zaposlen s samim seboj.
Černič je bil že več tednov ves nesrečen. Spomin na Ano ga ni ostavil ne po dnevi ne ponoči. Med mrzličnim delom je večkrat zavzdihnil, gledal skozi okno in sanjaril. Pa da bi vsaj noči ne bilo! Kadar materija počiva, tedaj razpne vekovečni, neumrljivi duh krila in plove visoko pod ozvezdjem. Kako je tedaj vse življenje en sam trenutek! Preteklost je sedanjost, sedanjost pa že davno minula doba. Se nista pravkar ločila z Ano? Mencal si je oči. Bedak že deset let je minilo! Pa da sem jo moral srečati! Usoda! Branil se je in otresal, a vse nič ni pomagalo. Nekega jutra je dvignil roko visoko nad glavo in je zamahnil. — »To je njena volja, Ana hoče tako!« je vzdihnil. Ni sicer veroval v prenos misli in želja, toda zdelo se mu je, da se mu je mahoma odprl ves nov svet »To je njena volja, saj me je le pravkar poljubljala kakor blazna in me zaklinjala, naj ostanem pri njej. Moram jo videti!«

Nekaj dni je kolebal, ali bi ali ne. Nevarnosti, resnici bi pogledal v oči, z roko bi segel po krasti na nekdanji globoki rani in bi odtrgal. Ali bi še lila kri? Naj bo, kar mora biti! Odločil se je.

Pisal je neki znanki, naj mu pošlje Anin naslov. Došlo mu je kratko sporočilo: »Ana je omožena ter srečna mati. Ali se je spominjate — in Vi? Njen naslov je Ana, omožena Schein, ulica N. št. 7.«

Grizel si je ustnice. Kakor bi ga udaril v obraz, je osramočen vrgel dopisnico v predal mize. »Tudi prav, da je srečna, če je srečna!« je siknil in se zazrl z izveznjenimi ustnicami skozi okno.

Odleglo mu je do drugega dne in le za en dan. Naslednjega jutra pa se mu je zopet naselilo v dalo neizrazljivo hrepenenje. Sklenil je, da jo mora in mora videti. Zakaj? Čemu? Ni si znal odgovoriti. Zašel je pod oblast smehljajočih as erotov, ki so vpletali vse njegove misli v dehteči venec rož, ki je bil namenjen njeni ozarjeni glavi. — Zakoračil je, zakaj bi ne šel le dalje!

V trgovini je izbiral razglednice. Nezaupno se je oziral zdaj v prodajalko, zdaj na vhod v trgovino. Ali ga je kdo le zalotil pri skrivnih mislih? Kočno se je odločil za Heinejevo poprsje s pesmico: »Ne vem, kaj naj to pomeni, ker sem tako žalosten ...« V pisarnici je napisal sporočeni naslov, podpisal pa se ni. Ali bo še spoznala njegovo pisavo? Ko je oddal svojo skrivnost pošti, se je oddahnil. Ko pa je šel zvečer domov, je začutil v srcu greh. Ne ženi, ne otrokom se ni upal pogledati v oči. Nalahno se je odkrižal Milenke, ki mu je sedla na kolena in se odpravil spat.

Žena Emilija je krivice in zanemarjenja potrpežljivo prenašala; vdala se bila že v svojo usodo. Hvaležna za ljubezniv pogled mu je vračala še tako površen poljub z ognjeno iskrenostjo. Zazdelo se ji je, da ga to vidno muči, ukore draži. Ljubosumnosti ni poznala. Verovala je, sodeč po sebi, tudi v njegovo poštenost. Ker ni bila vsiljiva in zvedava, ni silila vanj, a srce ji je krvavelo. Vedela je, da je mož bolan in da potrebuje miru ter pokoja. Zdelo se ji je, da ji je za njeno obzirnost hvaležen. Mož pa je svojo družino potisnil prav v ozadje, živel in sanjaril je sam zase svoje življenje.

Černičeva razglednica je šla svojo pot. Kako si je bil gotov uspeha! Ni se prav nič čudil, pa vendar je s tresočo se roko vzel neko razglednico iz ostale pošte, ki po mu jo bili prinesli. Takoj je spoznal njeno pisavo. In čital je zanj usodne besede: »Morda svidenje?« Ni se podpisala. Kri mu je bušknila v glavo. Letal je po sobi semintja, da je prikukal iz sosednje sobe sluga. »Ali se Je kaj zgodilo?« je vprašal. Černič ga niti pogledal ni. Vsedel je zopet na mizo in je ogledoval razglednico. — Kakšna, kakšna slikal V mesečini nad jezerom, tik nad suličastim trnjem plove vitka vila, ovita v prozorno tančico. Jasno se odražajo snežnobele bujne in kakor dehteče oblike. Smehljajoči se obraz govori, roki se prožita, vabita. Nad glavo svetla lučca .... Vešča! Kaj naj to pomeni?

Ostavil je pisarnico in je odšel v gozd. Zamišljen in utopljen v ugibanje je zašel daleč s pota, da se je komaj zopet znašel.

Doma mu n bilo prav za noben pogovor, ni mu bilo niti do branja. Čul je in se premetaval po postelji, da so zapeli petelini. Drugega dne je odgovoril Ani: »V nedeljo v Ljubljani ob desetih dopoldne pošto.« In v nedeljo zjutraj se je odpeljal.

Točno ob desetih se je kretal ob vogalu pošte, petnajst korakov naprej, petnajst nazaj in iskal z očmi. Pozorno je ogledaval gospe in gospodične, nobene ni zgrešil in neštetokrat se je že prevaral. Čez pol ure se ga je lotila tesnoba in nemir. Pukal si je brke, toda še je vztrajal. Čez četrt ure pa je ozlovoljen, a obotavljajo se krenil proti Zvezdi. Razočaran, tudi užaljen v samoljubju, je pomešaval oči v tla; nikogar ni več pogledal. Prispel je še okoli in okoli In sopet zavil proti pošti. Želji po snidenju ni mogel odoleti — »Moram, moram govoriti z njo!« se je zaklanjal. — »Nemara me pa že čaka!« Pazljivo Je motril ljudi pred seboj.

Z nasprotnega tlaka, kar preko ceste as mu Je tedaj približevala mlada gospa s dekletcem ob roki. Stala je že pred njim, ko jo je šele opazil. — Ana!

»Vprav ns vas sem mislil, gospa,« Je zajecljal s zagrnjenim glasom Gospa mu je ravnodušno ponudila roko, ki jo je ves dreven nerodno stisnil. Še odkril se ni. V glavi mu je vršalo.

»Kam greva?« Glas se mu je tresel. Proseče jo je pogledal in krenil na nasprotni tlak. Ni se še oglasila. S stisnjenimi ustnicami, s ponosnimi, položnimi koraki je krenila z deklico za njim. Gledal jo je, ko je prihajala. — Da, izrpremenilo se je ... Bolj drobna je, upadla in tudi oči ... Ne, oči so še vedno lepe, tako lepe, otožne, kakor nekdaj, le da je v njih manj luči. Leglo je nekaj nanje ko meglica; tudi manjše, nekako stisnjene so se mu zdele. In bledica na obrazu ...

»Gospod, vestem Jaz nimam časa. Kako se počutite?« Malomarno Je vprašale, z očmi ga je izbegavala.  

Ali Je res minilo že deset let? Ali ni čul še včeraj, nocoj ta zvonki, izpreminjajoči se alt? Ne, deset let ni minilo.

»Morava se marsikaj pomeniti,« se mu je odtrgalo iz grla. »Kako se počutim? Prav dobro. In vi?«

&quot;Prav imenitno!&quot; se Je grenko zasmejala. hajala. — Da, izpremenila se je ... Bolj drob &quot;Zakaj odhajate že domov?« je vprašal. Nič duhovitejšega si ni bil izmislil.

»Moram! Čakajo na kosilo.«

Šele sedaj je opazil dekletce ob njej in zabolelo ga je.

»Vaša hčerka? In sina imate tudi?«

»Da,« je odgovorila vsakdanje. Pomolčala sta. Dekletce je vleklo mater za roko in prosilo: »Domov, domov!«

»Morda se vidiva popoldne, da se o čem pomeniva?«

»O čem naj bi se menila?« je odsekala.

»Saj res — o čem!« Nasmehnil se je v zadregi. Res, sam ni vedel, o čem naj bi se menila.

»Sicer pa — želim tudi jaz. Če vam je prav, ob dveh popoldne na poti pod Rožnikom.«

Okrenila se je in je odšla z otrokom.

Ostal je sam na trotoarju. Gledal je nekaj trenutkov za njo, potem se je odkril, si obrisal potno čelo in zavil v nasprotno smer.

»Neokretnež!« se je jezil sam nase. Razbiral je misli, premišljeval o izgovorjenih in čutih besedah, se ustavljal o pločniku, vil cigareto in nikogar ni pogledal. Znašel se je v parku. Sedel je v zatišje košatih kostanjev na klop. Polaščal se ga je neprijeten občutek, zavest sramu in kesa. Sklenil je prvi hip, da se odpelje domov. — »Kaj naj ji povem, ako ne vem ničesar! Daj sebi in njej mir!« Ali je še ljubi in takšno, kakršno je pravkar videl ali ljubi tisto Ano, ki mu je tako silno oživela v spominu? Ali jo je sploh kdaj ljubil? In če jo je res ljubil, zakaj jo je zapustil? V njem pa je bojevala boljša stran brezuspešen boj s človekom, ki ga je polagoma, toda vedno jače k sebi sukal vrtinec prebujajoče se strasti.

Vstal je s klopi. Begal je kakor izgubljen po mestu.

* **

Hodila sta sprva molče, Černič po sredi ceste, Ana ob strani, po pešpoti. Prava beseda kar ni mogla na dan. Ana je molčala in smukala travo ob poti. Zastajal je za spoznanjo za njo in jo meril z očmi. Ana se je ustavila in se ozrla v njega; tudi ona ga je premerila od nog do glave z zasmehljivim pogledom.

»Pa kam bi šla?« je vprašala zatemnjeno.

»Po Večni poti,« je odgovoril a poudarkom.

»Kako ste še vedno mladi, jaz pa sem se postarala?« Pod trepalnicami ji je zagorelo kakor zavist in gnev.

»O ne!« se Je samodopadljlvo nasmehnil. »VI ste še vedno mladi in lepi. Če želite, pojdeva na Rožnik ali pa nazaj.«

Nadaljevala sta pot. Ana se je vidno premagovala; zasukala je pogovor na vsakdanjosti, na aprovizacijo in na obilico vojaštva v mestu. Vprašala ga je, zakaj ni v vojski. Černič je dejal:

»Kaj bi tam z menoj? Sem bolj potreben v zaledju ko v vojski.«

Zavila sta v gozd. Podsolnčnik je pošumeval v vrhovih drevje je rdelo, maklen se je oblistaval, njegovi listi so krožili in cepali liki osti na tla. Po lozlci ob levi je modrel podlesek, nekje vile se je režala loja. Vskod se je oznanjal prihod jeseni, noseče, medle, izžete žene bosih nog, razgaljenih, uvelih prsi, s prazno košaro na glavi, proseč milodarov.

Kakor bi bila oba enih in istih misli, sta zavila s steze na majhno tratino. Vprašujoče ga je pogledala in Černič je potrdil. Za šopom razrastlega grmičevja je sedel v travo. Ana je privila svilnato krilo in je tudi sedla, toda nekaj korakov stran in niže od njega. Sta se spomnila nekdanjih dni? Ana je globoko vzdihnila, Černič pa je drezal s palico pred seboj po travi med koreninjem. Nekaj časa sta molčala.

S tresočim se glasom je Ana prva prekinila molk: »Kako mineva čas! Ali je res že prilično deset let, odkar sva se videla poslednjič?«

»Zdi se mi. Morda je več, morda manj, sam ne vem. — In kaj potem?«

»Prav nič! Marsikaj sem premišljevala o vas. Še vedno vas ne morem doumeti, kakor bi bili rebus. No, govorite, poslušam vas.«

»Kaj naj povem? Videti sem vas hotel — kar tako.«

»Kar tako?« ošinila ga je s zlokobnim očesom. »Tega pa ne pomislite, da sem jaz omožena in da imam otroke?« Hotela se Je dvigniti.

»Počakajte!« je zaprosil.

»Torej, govorite!« Uprla Je glavo v dlan in jo nagnila proti njemu.

»Menil sem, mislil sem ... da me ne bi napačno sodili. . . Saj veste, tedaj . . .«

»Se hočete opravičevati?« Porogljivo se je zasmejala. –

»Se ni potreba, je tudi brezpomembno.«

Namršil je obrvi in je govoril trdo: »Nič se ne bom opravičeval! Bilo bi v resnici nesmiselno. Ve ženske hočete, da mora vprav vsako ljubezen venčati zakon. Brez oltarja in poročnega prstana si ne morete zamisliti ljubezni, hočem reči, prave, srečne ljubezni. Kako ste nesrečne, kako smešne! Mi moški, recimo —&quot;

»Vi moški, recimo, ste sami svetniki! VI ljubite zaradi ljubezni same, — da le ljubite,« ga je zasmehljivo prekinila.

»Potrpite, da povem!« jo je ves osupel zavrnil. »Ml ljubimo, a kadar ljubimo, tedaj ljubimo Iskreno, iz srca, globoko, verno, za vse večne čase.«

»Ha, ha!« se je rogala. Ni se dal motiti, nadaljeval Je trdovratno in a povzdignjenim glasom:

»Samo tista ljubezen je v resnici ljubezen, v kateri je ideal nedosegljiv!«

»In tako govorite vi ... in vi! Ha, ha ha!«

Razdražen je nadaljeval hitro: »Veste, kaj je prava ljubezen? Morda ne veste, da je raztolmačil neki modrec, ki ni bil vselej strupen, ljubezen takole: Še najbolj srečna ljubezen je tista nesrečna ljubezen, ki v njej dva, fant in dekle, ne zmoreta sreče, da bi se tudi poročila ...«

Iz oči so se ji usipali bliski divjega sovraštva. Pritegnila je kolena in z grozečim pogledom nagloma vstala. Stopila je trdo pred njega. Tudi Černič je planil na noge, podzavestno je dvignil palico. Ana se je okrenila in bušnila v zaničevalen zasmeh.

»Ti si mož, ti si Junak! Meniš, da sem te nameravala s pestmi? Zaslužil pa si in že davno.«

Černič je stopil sem in tja, potem je vrgel palico na tla in se malomarno zleknil po travi; utrgal je bilko in jo žvečil.

Ana je mahoma odsekala s hohotanjem, zopet je pri vila krilo in sedla tik njega. Uzrl je majhna, lakasta čeveljčka, temne, prosojne nogavice in čiste, bele volane spodnjega krila brez vsakršnih čipk In vezenin. Sladek vonj kotlinske vode je vel od nje. Zadregetal je po životu, sklonil se je v sedež in se nekoliko odmeknil od nje stran.

»Kaj se me bojite? Le sedite nazaj, k meni! Tako. Ne bova se prepirala,« je govorila mirno, resno, nagnila se je k njemu in mu pogodila lice.

»Saj res, kaj bi se prerekavala&quot; je pritrdil in glup usmev mu je zaokročil usta.

»Poljubi me!«

Nagnil se je k nji, da bi poljubil, pa se mu je zmaknila.

»Saj ste vendar oženjeni! Glejte, že bi se lahko make osvetlia nad vami, — če bi sporočila pregrešno poželjivost vaši ženi, ali makar vaši ljubici! Jaz pa se nikogar ne bojim. Moj mož Je v vojski In Bog ve, če pride še kdaj nazaj. Veste, zame je mož nič, prav nič, še manj kot nič!« krilila je z rokama po zraku.

»Za vraga, kaj ste počeli vsa ta leta?« je vprašal.

»Kaj pa vas to briga!« 

»Nič, pa vendar prav zelo.«

»Naj govorim odkrito?«

»Da.«

Zresnil, potemnil se ji je obraz. »Saj res, zakaj pa ne! Naj vam povem vse, ker ste tako radovedni!« Premišljevala je nekaj časa, potem je govorila, sprva nalahko, otožno, nato strastno, krčevito:

»Prvo, kar moram povedati, je, da sem si zamislila svidenje po tolikih letih povsem drugače. — živela sem v skalnotrdnem prepričanju, da se bo zgrnilo nebo nad menoj, da se bo tedaj svet pogreznil. In kako sem si želela svidenja! Kakor bi me Bog uslišal, mi je prišla Zdaj pa tako . . . ! Drugo, kar vam moram povedati, je, da je tak človek, kakor si ti, najbolj zavržena, pomilovanja vredna osebe.«

»Prosim, prosim!« jo je ogorčeno prekinil. »Takoj prekliči!«

»Popravljam, naj bo, da je vsak človek, ki zvodi svoje dekle in jo vrže na cesto, velik grešnik, — da ne rečem prave besede!« Na obrazu so ji trepetale mišice.

»Jaz te nisem zavrgel, ne, jaz tebe nisem zavrgel!« je svečano izgovarjal. V srcu je meril njeno sovraštvo, pa mu ni našel dna. 

»Ne moti me!« je kriknila. Nemirno se je oziral, če morda kdo ne posluša. Nikogar ni bilo.

»Nikar se ne razburjaj, lepo te prosim!«

»Res, nespametna sem.--Kako sem zasopla! Človek je smešen, ker se vznemirja za take malenkosti . . . Toda nadaljevati moram, ker sem sklenila, da ti povem vse, prav vse in mirno. Samo ne prekinjaj me, te prosim!«

Černič je vdano molčal in sklonil glavo. Ana se je pomirila in nadaljevala:

»Srečna sem, da nisem dobila takega zmaja, ko si ti, za moža — in to je tretja! Hvala, da si me zavrgel... Glej, domislila sem se svoje starejše sestre. Morda se še spominjaš, da se je vprav isti čas, ko jaz, tudi ona ljubila s svojim Karlom.« 

Ljubil jo je. Videla sta se, pravimo, na roko. Kelnaril je, a ona je šivala. Midva sva se ločila — pravijo. Ker nisem vedela, čemu še lazim po zapuščenih, prašnih in pustih ljubljanskih cestah, in da se izognem očitkom tvojih staršev, — o, da bi jih bila ubogala! — sem te tudi jaz pobrala za sestro in svakom v Trst. Ondi smo najeli skupno stanovanje, visoko gori nekje pod streho. Živeli smo zadovoljno in mirno. Svak je prislužil včasih obilo, včasih nič.  Prispevali sva po moči. Zgodilo pa se je, da je prišel sestrin mož tudi prav pozno domov, tedaj pa je bil vedno vinjen. Čez leto dni, sestra je že zibala, je prihajal že vsak večer vinjen domov. Kar nalepem sva imeli hudega pijanca v hiti. V našo podstrešno sobico se je naselilo veliko gorje, kajti svak je podivjal. Kadar ni nič prislužil, je zahteval denar od žene. In če nisva imeli, da bi pognal po grlu, je preklinjal, robantil po sobi, metal je škarpe iz enega kota v drugi kot, loteval se je svoje žene. Že jo je pretepaval, suval in teptal po tleh. — Silil je v mojo posteljo. Nekoč sem ga v sveti jezi, jaz kot devetnajstletno dekle popadla in sem nasilnega dedca porinila skozi vrata ter ga telebnila po stopnicah navzdol. Pošteno se je otekel in nekaj dni je miroval. Ni dosti hasnilo. Kmalu se je na novo opil in tedaj smo se ruvali, prerivali po sobi, kolneč vsi vprek in drug drugega. Miza se je prevrnila, stoli so se lomili, otrok je jokal na vso moč. Ušla sem na cesto, srečna, da sem si otela življenje. Strašno mi je bilo hudo — toliko nesreč — ena večja od druge! Menda mi je sam satan zasadil kremplje v zbegane možgane. Od Izmučenega srca mi je zaplula vsa kri v glavo. In učinila sem gorostasno neumnost .. . na pomolu . . . NI, da bi govorila .. .«

»Menda vendar ne,« je Černič skoro kriknil in se pognal na noge.

Glasno se je zasmejala »Poglej ga, kako se je ustrašil, ko že davno nič več ni res! Sedite, prosim, in poslušajte — Po tisti nepremišljenosti sem se prebudila vsa ovita v odeje. V tuji sobi, v tuji postelji. Nad menoj se je sklanjal stražnik, mož z blagimi očmi »Čigavi ste?« me je vprašal.  »Čigava? Od nikogar. Če hočete, sem vaša,« sem odgovorila. »Če boste pametni, lahko ostanete pri meni,« se mi je dobrodušno nasmehnil. Prav obzirno mi je razložil, da me je ponesel iz stražnice na svoj dom, ker sem se mu zasmilila. Prav nikamor me ni pustil in šele čez nekaj dni sem ga preprosila, da sem smela na cesto. Obljubiti pa sem morala, da se povrnem. Hitela sem k sestri in našla sem jo v postelji. Prestrašila sem se njenih vročičnih lic, udrtih, žarečih oči. Tešila je otročička in mi s slabotnim grlom pripovedovala, kako seje mož drugega dne kesal, kako je jokal, povpraševal po meni in na kolenih obljubljal, da se bo poboljšal. »Pijanec se nikdar ne izpreobrne,« sem ji dejala – Pa je sveto verovala, da bomo žieli boljše čase, ker je mož dober človek in tako dalje. »Saj ostaneš pri meni,« me je prosila. »Glej, bolna sem, otroka imam! Ne zapusti me!« Ostala sem. Ko nalašč, je njen dedec še isti večer prikolovratil vinjen. Razveselil se me je kakor otrok. Naslednje dni je bil zopet vsak večer pijan. V enem mesecu smo sestro pokopali. Blazno urno jo je zmlela sušica. In ta nesrečni človek je čez teden dni kazaje na nebogljenčka v postelji, z drznostjo, ki je je zmožn kvečjemu izmeček človeštva, kar zahteval, da se poročiva. Pustila sem otroka v nemar, četudi mi se mi je smilil, ušla sem in se vrnila k tistemu, ki me je tedaj, ono noč – sem že zinila – nočem ponavljati. Mož me je sprejel z blagohotnim nasmehljajem. Dober, mehak, domač človek je ta Hanjče, četudi je na oko resast in neprikupljiv. Dobrovoljil se je, me tolažil in znosil mi je vsega na kupe. Prepustila sem se mu. 

Prav živo se še spominjam nekega popoldneva: Sedel je ob postelji, pri meni, ki sem ležala, šalil se je in mi gladil lase. Kar nenadno se je zresnil. »Ne, to ni moralno, to ni prav –» je izustil z nizkim glasom. Predramila sem se iz brezbrižnosti. Ničesar nisem odgovorila, okrenila sem se v steno. »Kdo pa si pravzaprav – ti?« Tako resno, žalostno mi je odjeknilo to vprašanje v srcu, da sem odgovorila: »Jaz? Jaz sem – nihče! Vedi, da meni ni do življenja, ne do morale, ne do sveta, ne do Boga in ne do Pekla! Prav do ničesar mi ni, da veš. Če želiš, pa zopet pojdem. Tudi do tebe mi ni nič,« sem trdovratno pristavila. »Res ne, Govori, ali res ne!« Ker sem molčala, se je nagnil nadme in me presunljivo pogledal. Norčku – ha – ha! _ se je prikradla na lice solza. 

Toda čemu vam vse to razlagam na dolgo in široko!« se je prekinila, nepremično strmeč pred se.

Černiča je nekaj davilo za grlo Ves majhen in skrušen je skušal dvigniti skalo, ki se je utrgala in prihrumela iz višav ter se mu zvalila na trpeče trot. Poslušal je, upiral se je z vsemi močmi, pa je ni odvalil, še premaknil na »Vse to gorja je tvoj greh!« Izpod skale pa se je izvila stoglava kača — vest. Bil se je ob prsi in zdelo se mu ja da je stopil pred sodni stol.

»Nadaljuj, prosim!« se je oglasil po smrtnotežkem premolku in komaj slišno.

»Glejte, glejte! Da vas ta moja povest zanima Lepo vas prosim, saj to ni vse skupaj nič res. Prazne maraje, pravljica bajka laž!« Krčevito se je smejala in ga tresla za rame. Zapuščale so ga moči. Zdajci mu je medel up vzplamtel v očeh, — nemara pa je vendarle vas skupaj velika in smešna izmišljotina.

»Ni ne res, ni res!« mu je prepričevalno zatrjevala, toda iz oči ji je sijala duša ki ne pozna laži.

Vstal je. Tudi Ana se je dvignila in si pogladila krilo. Z vlasnicami si ja nanovo pritrdila plišasti klobuček ter se ga oklenite pod levo roko.

»Prosim, prosim,« je, zajecljal. Sam ni vedel, kaj bi.

&quot;Moje laži bo kmalu konec,&quot; je zopet pričela in prav mirno kakor bi govorila o modi. Krenila ste na stezo, vračaje se proti mestu.

»Ta Hanjče je zdaj moj mož, da veste. Kako je bilo? Kaj sem vam že razlagala? — Že res! Rešitelj me tedaj ni spustil. Spoznala sem, da me ljubi, resnično ljubi. Ni mi prigovarjal, vzlic temu sem se mu polagoma izpovedala, vse sem mu povedala: svoje življenje, svojo ljubezen — govorila sem o tebi, o vas. Popisala sem mu, da govorim v tvojem jeziku, ki si bil nekdaj pesnik, kako sva se ljubila v senci, v temi, danes na zlatozelenem, baržunastem mahoju v gozdu, jutri pod vpijanljivim, cvetočim jasminom na vrtu.</text>
      <sha1>bmudw6pi1ghtcepvzezm1r80905kxyj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nasedli brod, 1. del</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39521</id>
    <revision>
      <id>207162</id>
      <timestamp>2022-08-02T19:05:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>56jhoG</username>
        <id>5919</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{naslov-mp  | naslov = Nasedli brod | opombe =  | avtor = Tone Seliškar | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 26/59–190; {{mp|leto|1933}} | vir =  dLib {{fc|dlib|HOVWGRLH|s=4|59}}, {{fc|dlib|KWH5E4P6|s=4|60}}, {{fc|dlib|QYBV9SG9|s=4|61}}, {{fc|dlib|EDCDEWNB|s=4|62}}, {{fc|dlib|UW2WQNBB|s=4|63}}, {{fc|dlib|XIM8O138|s=4|64}}, {{fc|dlib|XPCG7WZB|s=4|65}}, {{fc|dlib|TGGAPEHZ|s=4|66}}, {{fc|dlib|HZCFEHRLR|s=4|67}}, {{fc|dlib|HXSUMWZE|s=4|68}},  {{fc|dlib|DOWIMNA5|s=4|69}}...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="219905" xml:space="preserve">{{naslov-mp 
| naslov = Nasedli brod
| opombe = 
| avtor = Tone Seliškar
| izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 26/59–190; {{mp|leto|1933}}
| vir =  dLib {{fc|dlib|HOVWGRLH|s=4|59}}, {{fc|dlib|KWH5E4P6|s=4|60}}, {{fc|dlib|QYBV9SG9|s=4|61}}, {{fc|dlib|EDCDEWNB|s=4|62}}, {{fc|dlib|UW2WQNBB|s=4|63}}, {{fc|dlib|XIM8O138|s=4|64}}, {{fc|dlib|XPCG7WZB|s=4|65}}, {{fc|dlib|TGGAPEHZ|s=4|66}}, {{fc|dlib|HZCFEHRLR|s=4|67}}, {{fc|dlib|HXSUMWZE|s=4|68}},  {{fc|dlib|DOWIMNA5|s=4|69}}, {{fc|dlib|THVV8TGH|s=4|70}}, {{fc|dlib|UQZGCLSP|s=4|71}}, {{fc|dlib|EHLSU0HX|s=4|72}}, {{fc|dlib|D0WIB611|s=4|73}}, {{fc|dlib|GRTP9IC7|s=4|74}}, {{fc|dlib|ZSMYMRUS|s=4|75}}, {{fc|dlib|DNACJ9BF|s=4|76}}, {{fc|dlib|XFFPWWHU|s=4|77}}, {{fc|dlib|CJOLD3VI|s=4|78}},  {{fc|dlib|ON9DN4UG|s=4|79}}, {{fc|dlib|W8MJ3ZH3|s=4|80}}, {{fc|dlib|HDP46U9I|s=4|81}}, {{fc|dlib|DGNCNCVQ|s=4|82}}, {{fc|dlib|QKYNHPA0|s=4|83}},  {{fc|dlib|ME7VTERZ|s=4|84}}, {{fc|dlib|IJFSNUQB|s=4|85}}, {{fc|dlib|PNKK2MXI|s=4|86}}, {{fc|dlib|K2SEFJTX|s=4|87}}, {{fc|dlib|6JE1K8MW|s=4|88}}, {{fc|dlib|1UIMRDGH|s=4|89}}, {{fc|dlib|IQMHPG8M|s=4|90}}, {{fc|dlib|SMEFLIZT|s=4|91}}, {{fc|dlib|473S49SE|s=4|92}}, {{fc|dlib|LLTHQTNA|s=4|93}},  {{fc|dlib|DBVRT4LD|s=4|94}}, {{fc|dlib|2ES8YNUG|s=4|95}}, {{fc|dlib|GLLO6VUF|s=4|96}}, {{fc|dlib|ONKBAVYJ|s=4|97}}, {{fc|dlib|IKYMHDYU|s=4|98}},  {{fc|dlib|NHHPNGSL|s=4|99}}, {{fc|dlib|MEOSLWFC|s=4|100}}, {{fc|dlib|2A33TEOH|s=4|101}}, {{fc|dlib|TWD5II0N|s=4|102}}, {{fc|dlib|GR4677YY|s=4|103}}, {{fc|dlib|FHQZYQQF|s=4|104}}, {{fc|dlib|EFSWQXN4|s=4|105}}, {{fc|dlib|NSPDAXYV|s=4|106}}, {{fc|dlib|ZJRSC7ID|s=4|107}}, {{fc|dlib|ZE4Q8AM6|s=4|108}},{{fc|dlib|S7DDDIIP|s=4|109}}, {{fc|dlib|H9UZQLS9|s=4|110}}, {{fc|dlib|CWKEVFRM|s=4|111}}, {{fc|dlib|TYYLC1TT|s=4|112}}, {{fc|dlib|Y58KHWGC|s=4|113}}, {{fc|dlib|5F8LSL02|s=4|114}}, {{fc|dlib|93Q2MHXO|s=4|115}}, {{fc|dlib|GDWEVZCO|s=4|116}}, {{fc|dlib|7ZJWR75W|s=4|117}}, {{fc|dlib|F7TKZJU5|s=4|118}},  {{fc|dlib|PLUMWUMX|s=4|119}}, {{fc|dlib|YE6YH5LI|s=4|120}}, {{fc|dlib|JGIMAHGE|s=4|121}}, {{fc|dlib|EUBGL4S9|s=4|122}}, {{fc|dlib|IW5ITNIE|s=4|123}},  {{fc|dlib|LPUVK66E|s=4|124}}, {{fc|dlib|2S1ILGSR|s=4|125}}, {{fc|dlib|QEF699CL|s=4|126}}, {{fc|dlib|ENCORORX|s=4|127}}, {{fc|dlib|2YQGZXAH|s=4|128}},  {{fc|dlib|5RB6ZOJM|s=4|129}}, {{fc|dlib|HSXYHMUA|s=4|130}}, {{fc|dlib|TCYTLIR1|s=4|131}}, {{fc|dlib|BQNIP0R8|s=4|132}}, {{fc|dlib|WONFNKZM|s=4|133}},  {{fc|dlib|LV5UMYGV|s=4|134}}, {{fc|dlib|ATZPYWHR|s=4|135}}, {{fc|dlib|CH8XKNHV|s=4|136}}, {{fc|dlib|CYVRO5C0|s=4|137}}, {{fc|dlib|BVK71DMB|s=4|138}},  {{fc|dlib|ZORYP6ML|s=4|139}}, {{fc|dlib|MGUPEEAS|s=4|140}}, {{fc|dlib|P1EIBBYR|s=4|141}}, {{fc|dlib|LSSZNWXW|s=4|142}}, {{fc|dlib|KXEDTE1I|s=4|144}},  {{fc|dlib|RPSX7SK8|s=4|145}}, {{fc|dlib|WLNULS1M|s=4|146}}, {{fc|dlib|ZDCW6XEI|s=4|147}}, {{fc|dlib|BG2PI9N3|s=4|148}}, {{fc|dlib|SW6GI2NY|s=4|149}}, {{fc|dlib|RHY4NGUY|s=4|150}}, {{fc|dlib|LXRFJCPP|s=4|151}}, {{fc|dlib|0DH4VOVP|s=4|152}}, {{fc|dlib|LUEVCLLP|s=4|153}}, {{fc|dlib|PJ9MNAPM|s=4|154}}, {{fc|dlib|2JI6M61K|s=4|155}}, {{fc|dlib|H3U2ODYG|s=4|156}}, {{fc|dlib|BAMJSEPW|s=4|157}}, {{fc|dlib|BIKXUXFE|s=4|158}}, {{fc|dlib|PBI63RJQ|s=4|159}},  {{fc|dlib|FOBHUWWV|s=4|160}}, {{fc|dlib|GYSR83TY|s=4|161}}, {{fc|dlib|XBSLPQXX|s=4|162}}, {{fc|dlib|GL2PRNGE|s=4|163}}, {{fc|dlib|0GSJGWM3|s=4|164}},  {{fc|dlib|UVV1TKWJ|s=4|165}}, {{fc|dlib|8TQLEKHM|s=4|166}}, {{fc|dlib|IW2XVQFN|s=4|167}}, {{fc|dlib|DLOIFMQU|s=4|168}}, {{fc|dlib|8IBKFTDA|s=4|169}}, {{fc|dlib|ZBXXAHGD|s=4|170}}, {{fc|dlib|4Z5YN3OL|s=4|171}}, {{fc|dlib|AVJAYLD3|s=4|172}}, {{fc|dlib|MNKASSDN|s=4|173}}, {{fc|dlib|Q5EHXBLC|s=4|174}},  {{fc|dlib|QJQFRWUJ|s=4|175}}, {{fc|dlib|PIWHHKF5|s=4|176}}, {{fc|dlib|IUXC7V0P|s=4|177}}, {{fc|dlib|TIIRQHYG|s=4|178}}, {{fc|dlib|V8TGFZAR|s=4|179}}, {{fc|dlib|KQF6YDFO|s=4|180}}, {{fc|dlib|A7NVGOHP|s=4|181}}, {{fc|dlib|8FZK8XMP|s=4|182}}, {{fc|dlib|I9IEIMKM|s=4|183}}, {{fc|dlib|ILHOIRN0|s=4|184}},  {{fc|dlib|XQXFGGII|s=4|185}}, {{fc|dlib|NYBTXOBQ|s=4|186}}, {{fc|dlib|QESR6TN9|s=4|187}}, {{fc|dlib|M0KOFR4N|s=4|188}}, {{fc|dlib|ENJXC94O|s=4|189}}, {{fc|dlib|MW8CQGYM|s=4|190}}
| dovoljenje = javna last
| obdelano=1
}}

==1==
Na dvorišče celjske vojašnice je prikorakala tretja stotnija sedem in osemdesetega pehotnega polka. Do pasu so bili vojaki pobrizgani z blatom, težki telečnjaki so jim viseli na hrbtih, kakor bi nosili vreče kamenja, jermena pušk so rezala v meso in dež je lil kar naprej — vraga, kaj ne bo nikdar nikoli konec tega pasjega vremena! Nad Savinjo je ležala gosta, mokra megla, park na oni strani kasarne je bil že skoraj ves gol. Z drevesa na dvorišču so padale težke kaplje na čepice vojakov, voda se jim je cedila po laseh za vrat. Stali so v pozoru in tiho kleli. Oficirji v dežnih plaščih so počasi hodili ob vrstah in kadili cigarete. Bili so sitni od tega dežja in preklinjali so vražjega stotnika, ki jih je poslal v takem viharju na vajo.

Tedaj je straža ob vhodu pozdravila s puško in na belcu je mirno in ponosno prihajal na dvorišče stotnik Leschnigg. Oficirji so stekli k svojim oddelkom, šarži pa so z divjimi pogledi ošinjali svoje vode. Tišina je zavladala rezka, ogabna tišina, ki se razčeperi med ljudi vselej, kadar bi radi kleli na ves glas, a ne smejo.

Stotnik Leschnigg je bil avstrijski oficir; strog, oduren, nedostopen, krut vojak, ki se ga je vse balo. Ni bil samo vojak. Bil je tudi vzgojitelj svoje stotnije, žarišče, v katerem naj bi bilo utelešeno vse, kar je vezalo in sklepalo kelih avstro-ogrske monarhije. Zato ni nikdar zamudil prilike, da ne bi z ognjevitimi besedami utrjeval in poglabljal ljubezni in spoštovanja do &quot;presvetlega cesarja&quot;, ki je bil zanj poosebljen bog. Posebno tu v Celju, med to prekleto in umazano slovensko drhaljo, se je čutil še bolj poklicanega, da vceplja vsem tem kmečkim buticam strah in pokorščino avstrijskem nemštvu, ki je prav tu pričelo poginjati in se ugonabljati. Premalo je še Ambrosrhitschejev, Wretsrherjev, Smollniskerjev, Deschmannov! Kakopak, njegov oče je bil Lešnik, ampak on je Leschnigg, on je Nemec, on je Avstrijec.

Danes odhajajo na svoje domove. Tri leta so bili doma v tej kasarni. Tri leta jih je pojil po dvorišču in po okolici ter jih trpinčil v blatu, mrazu, dežju, snegu, solncu in prahu. Vse te Jošte, Goričane, Trbovce, Železnikarje. — Verfluchte Bande!

Snel si je kapuco s čelade, prijahal na sredo dvorišča in obstal. Njegove oči so vrtale vrste kakor podlasica svojo steso skoti živo mejo, toda k sreči so bili vsi vojaki od blatnega pohoda tako umazani, da nI utegnil nobenega ozmerjati; zaradi tega je bil koj slabše volje. Fantje so stali kakor pribiti. Premočeni so bili do kože, da jih je zeblo, in lačni; zdaj naj pa poslušajo še tega starega bedaka, ki je pravkar prilezel od svoje stare in ki se mu še na licih pozna prijetna toplota postelje, zakaj njegove oči so bile krmežljave in malce vnete.

Stotnik je vrgel glavo nazaj kakor njegov konj, kadar je defiliral pred generalom.

— Vojaki! Danes pojdete domov. Preden odidete, preden zapustite vojašnico, vam moram spregovorlti nekaj besed, nekaj važnih besed, ki vam naj ostanejo do smrti v spominu. Tri leta ste nosili uniformo junaške avstrijske armade. Vojaki! Naša armada je ponos in dika Avstrije, zato ste z veseljem in ponosom nosili njeno uniformo! Bili ste vojaki njegovega veličanstva cesarja, našega ljubega vladarja. Da, vojaki, ko ste odhajali danes zjutraj na zadnje vaje, je že klečal presvetli cesar v kapelici v cesarskem Schoenbrunnu in molil za svoje drage podložnike. Naš cesar je zgled vsem svetskim vladarjem. Biti podanik takega cesarja, je sreča, zakaj mnogo jih je v naši državi, ki se tega ne zavedajo! Ta grda zalega, ta nehvaležna drhal je vedno na delu, da rovari proti svoji lastni domovini, in rečem vam, kdor sovraži svojo domovino, sovraži svojega cesarja! Tak človek je izdajalec! Tak človek zasluži vešala!

Naš cesar in vsa njegova plemenita habsburška rodbina potrebuje požrtvovalnih in srčnih mož! Uverjen sem, da ste zvesti Avstrijci in da boste z veseljem žrtvovali kri in življenje za dom in za cesarja. Verjemite mi, da bo zame najslajši tisti trenutek, ko bom mogel na bojnih poljanah junaško umreti! Nič ni lepega od smrti v bojnem metežu. Vojaki, kadar napoči tisti trenutek, kadar vas pozove cesar na branike svete Avstrije, pohitite navdušeno pod zmagovite zastave, zakaj ni ga sovražnika, ki bi strl to silno habsburško zgradbo! Naj živi naš presvetli cesar Franc Jožef! Hoch!

— Hoch! Hoch! Hoch!

— Abtreten!

Premočeni fantje so se razbežali po dvorišču, potem pa skozi široka vrata po stopnicah v prvo nadstropje. Pometali so telečnjake s sebe in si odpenjali pasove bajonetov. Bili so trudni in jezni na ves svet, samo oni, ki so danes odslužili svojo vojaščino, so z veseljem vlačili mokre cunje s sebe, porivali svoje lesene kovčege izpod postelj in bili na znotraj že bolj v mestu ko v kasarni.

Justin Železnik je počenil kraj svojega civilnega zaklada in pričel zlagati obleko na posteljo. Vse, karkoli je spominjalo na vojaščino, je metal okoli sebe.

— Fantje, kdo hoče krtačo za kemisne čevlje?

— Jaz! Daj sem! Meni, meni! so kričali oni, ki naj še ostanejo v kasarni.

– Pasto za gumbe? Sivanke? Mast za škarpe?

Kaj bi s tem! Zdaj je konec. Zdaj pojde domov. Doma je oče, je mati, so sestre in bratje, so znanci in znanke, so domače hiše in ulice in vsa prijetna domačnost. To kar leze v človeka, kar žene ga, da bi se spustil v zrak in poletel kakor ptica v rodno gnezdo. In trgovina! Kako je vsega tega pogrešal!

— Klanjam se, milostljiva! Tri metre šifona? Samo primite, prvovrstno blago! Jamčim, milostljiva!

Naslonil je glavo v roke in zatisnil ušesa, da bi se za hip ubranil vse te glasne vojaščine, ki odmeva od težkih zidov. Nežno ganotje ga je prevzemalo pri vseh teh spominih, ga tlačilo in božalo, da je bil mehak in si je že v mislih slikal vso pot, ki jo bo preživel še danes, potem ko bo stopil na cesto svoboden, ko mu ne bo nič več treba paziti, da ne prezre kakega korporala. O, hudiča, kako je bil jezen na vse te šarže, ki so mu sedeli na vratu kakor klopi in ga gnjavili, sekirali, da je že mnogokrat segal po bajonetu, stiskal pesti in škrtal z zobmi, fej! Zdaj je konec! Konec vseh teh treh let!

Levo, desno, levo, desno ... Eins, zwei, eins, zwei ...

Uniforma ...

Puška ...

Vežbe ...

Manevri ... 

Sto tisoč psovk ...

Komis ... Arest ...
{{prelom strani}}
Zbudi se mu bežna slika doživetega:

Glazija se pari v avgustovem solncu. Potok je skoraj prazen, vod pa vroč in moker kakor žareče železo. Skozi misli preživlja dogodek: Vročina ga je zmogla. Omahnil je in se naslonil na kostanj. Kar tako, iz vrste, meni nič tebi nič. Ne more nič več.

—	Železnik! je zatulil korporal.

Sliši glas, ampak v njem je tako zopmo, da bi bljuval, besnel, vrgel s sebe težko uniformo in se vrgel nag s samimi zobmi na oficirje, ki stoje v senci in se smejejo.

—	Želeszik, nazaj v vrsto! je rjul vodnik.

—	Ne morem, je zastokal Justin in se sesedel ob drevo.

Od nekje je privihral na svojem konju stotnik Leschnigg in rezko vprašal korporala:

—	Kaj je s tem človekom ?

—	Pokorno javljam, gospod stotnik, mož simulira!

Stotnik je skočil s konja, stopil k Zelezniku in siknil ostro:

—	Hab acht!

Železnik je še bolj pobledel, pa ga je žvenk njegovega povelja vrgel kvišku in je stopil v pozor, da se je zakadilo pod nogami.

—	Sie Schwein, vi svinja, so eine windische Hur’, na warten Sie! Nieder!

Justin je telebnil po dolgem na tla, se uprl na dlani in skakal kakor pes pod korobačem.

—	Auf, nieder! Auf, nieder!

Ko se je pri petdesetem počepu onesvestil, je stotnik zajezdil konja in kriknil korporalu:

—	Der Marm bekommt zehn Tage Einzelar-rest!

– Zu Befehl, Herr Hauptmann! ...

Odprl je oči in videl svoje tovariše. Peli so in ga klicali.

—	Železnik, dajmo za slovo!

Pesem ga je dvignila. Vojaščina je šla iz njega. Zakrilil je z rokami po zraku kakor pijan od nenadnega veselja, pahnil kovčeg pod posteljo, zaplesal po sobi in po svatovsko cepetal z nogami, nato pa zagrabil tovariša in ga vrtel, dokler ni ves zasopljen obstal.

—	Fantje, gremo? Ali res gremo?

—	Gremo! Gremo! Kar, pripravimo, da bomo čimprej zunaj!

Vidiš, saj res; pripraviti se je treba. Ampak človek si ob taki redki radosti nerad domisli koristnih stvari, ko je tako prijetno, čepeti kje v zatišju in ugibati. Ali je to mogoče? Tri leta sem, glej, preživel v tej hudičevi kasarni, zdaj pa; Pojdi, bratec!  Zdravo, gospod Železnik!

Zopet so rinili kovčege izpod postelj. Stare civilne obleke so lepo zložene prav spodaj. Krtačili so, čistili madeže, šivali gumbe, mazali čevlje. Justin je obesil na okno zrcalce, prinesel vode in se pričel militi po obrazu. Milo se je penilo in iz zrcala je gledalo dvoje sivih oči, ki so venomer uhajale skozi šipo v deževni dan, v katerem se je pričelo svitati, zakaj megla nad reko se je dvignila. In zares se je prav kmalu zasvetilo nad mokrimi drevesi in skozi okno je švignil na strop zlat žarek. Na mah je bilo vse bolj svetlo in še bolj veselo.

—	Kar blešči se mi, je godrnjal Justin, ko je skrbno vodil nož ob redkih svetlih brkih, ki si jih je rezal po angleško.

Na njegovo posteljo je sedel Jošt.

—	Še mene daj, Železnik! Moja je že skrhana.

—	Kar namili se! Bom kmalu gotov.

—	Torej popoldne ob treh dobimo knjižice? Po pravici bi morali biti že opoldne zunaj!

—	Ne čvekaj o pravici, dokler nosiš uniformo. Dve po gobcu, ne pa pravice! Pravica je Leschnigg in korporal!

—	Že, ampak ... No, zdaj je vendar minilo! Ali mi verjameš, da sem bil že kar bolan vsega.

—	Jaz šele! Komaj čakam, da stopim v vlak …

—	Hoj, ne! Oče me čaka pri &quot;Pošti&quot; in če bog da, ga zvrnemo kak liter! Tri leta sva bila skupaj in ves čas prijatelja. Za slovo si ne bova dala samo roke!

Justin je videl v zrcalu njegov zvesti, črtasti obraz, njegove žareče oči in njegovo hrepenenje, ki ga zopet žene na zemljo, na njive, v vinograde.

—	Dobro! Pri &quot;Pošti&quot; torej! mu je dejal in se mu nasmejal čez ramo.

==2==

Soba se je izpraznila. Justin je legel vznak na posteljo in se zagledal v obokani strop. Kar tako, brez misli. Od veselja je vsega življenja, ki je zdaj po vojaščini na mah stopilo predenj, je postal len, zaželel si je razpostaviti misli in strniti v kakšno najbolj vidno točko, da bi potem laže in bolj zbrano premišljal, kako in kaj bi se dalo urediti najnujneje, da bi ... Toda ta čas njegovega premišljanja obrnimo nekaj listov njegovega življenja, samo nekaj kratkih listov, da nam bo pozneje laže oproščati in obsojati nekatere njegove navade, ki bodo v nadaljnjem delu te knjige zelo očitno kvarile to povest, kar se pa nikakor ne da preprečiti. Je pač vse to življenje, ki bo teklo preko teh listov tako življenjsko, da je Justin Železnik človek, kakršni smo vsi ljudje na svetu, zakaj v vsakem človeku, v vsakem poštenjaku, v vsakem zločincu, v vsaki mevži je nekaj dobrih in nekaj slabih živih lastnosti, ki dajo sliko in lice posameznikovemu življenju. Te navade ne tvorijo značaja ali karakterja, kajti povprečni, vsakdanji ljudje značaja niti nimajo. Ali pa je to slučaj in ga potem imajo ... no, o tem ni mesta v tej knjigi. Zavedla me je v to le neka trditev, neko dognanje, da je zelo malo ljudi z izrazitimi, samoniklimi značaji, s kakršnimi se pečajo literati, in pa to, da že koj v začetku te povesti povem, da Justin Železnik ni junak, ki bi se žrtvoval za svoj narod ali svojo ljubico, ni mož, ki bi se na smrt dvobojeval zaradi klofute, niti ni krepostnik, ki bi se dal sežgati zaradi svojega prepričanja. Navaden človek je, povsem tak, kakršne vse po vrsti srečavamo na cesti, v gostilni, v vlaku, na veselici, na planinah, na tekmah ... potem pa zopet trditev, da so baš vsi ti majhni, povprečni ljudje le prav za prav čudovito živi in pestri, ubogi in bogati, plahi in junaški, plitki in globoki in da je vsakega slehernika življenje od sile polno in zagonetno. Kaj bi z značajem! Takemu je življenje lahko. Gre in pade, kakor je zapisano v njem samem!

Dva močna in zelo usodna dneva sta podčrtana do sedaj v Justinovem življenju: dah, ko se je kot desetleten deček preselil z očetom iz vasi v Ljubljano, in dan, ko je razprodal svoje šolske knjige in se šel učit trgovine.

Če bi ostal oče na kmetih, kar pa ni bilo mogoče — Adam Železnik je bil namreč kovač in ga ni vklepala zemlja, kakor vklepa kmete, ki imajo grunte, bi bil ostal tudi Justin na vasi, zakaj oče ni imel denarja, da bi ga šolal drugje. Saj je bilo že tačas petero otrok in le malo dela, zaradi česar se je Adam odločil, da poišče srečo v mestu, kjer so tovarne in boljše delo, po katerem je vedno hrepenel, kajti polomljenih in strtih kmečkih voz se je že naveličal, ker je bilo vendar jasno, da je zmožen tudi česa drugega, kakor pa kovati lemeše.
{{prelom strani}}
Morda bi se v mestu še za ženo Marijo našel kakšen zaslužek in bi tako oba laže zredila svoje otroke, da bi se jim bolje godilo kakor njima, kar sta iskreno želela, saj sta delala pač vse življenje le za njihovo blaginjo.

Stari Železnik si je našel precej daleč iz mesta ob glavni cesti stanovanje, ki je bilo poceni in dovolj prostorno. Justin se je kmalu vživel v novo okolico. Seznanil in sprijaznil se je s široko cesto predmestja in kmalu je imel dovolj prijateljev, s katerimi je obvaldal vse nezazidane travnike zadaj za hišami; strahoval je pritepence iz sosednje vaške občine ter se je tako njegova kmečka upornost kmalu znašla v toku novega življenja. Pomeščanil se je z neverjetno naglico. In ta naglica, s katero se je vedno pobotal z novimi razmerami, mu je ostala vse do konca. Ljudje so rekli, da je vihrav in nestalen, kar pa ni bilo res. Nekateri se nikakor ne morejo otresti takšnih svojih navad, četudi jih razmere prisilijo živeti povsem drugače, kakor so živeli v časih in krajih, kjer so se dotičnih navad nalezli. Justin se je otresel svojega kmetstva kakor pes vode, ko prileze iz jarka. Čemu voda, če mi ni treba živeti na mokrem!

Ko je dobil oče boljšo službo v strojnih tovarnah, se je pomaknil bliže mesta; tako je zašel Justin med prave meščane majhnih razmer ter se iz predmestnega pobalina sam iz sebe skoval v polgosposkega fanta, ki ga je oče vpisal v gimnazijo.

Prvi razred je zdelal prav dobro in vsi so bili uverjeni, da bo študiral, saj je vse leto prečepel pri knjigah, hodil po sobi in na vso moč tulil:

– Miza – mensa, voda – aqua, vojna – bellum …, in sicer s tako vnemo, da je bil vsem študentom v soseščini v zgled. Zlodej vedi, kaj ga je mahoma prijelo, da se je kar na lepem naveličal knjig in latinskih besed.

V hiši je imel gospodar majhno trgovino z mešanim blagom. Branjarijo, zalogico vsega mogočega, kar potrebujejo gospodinje za sproti. Justina je imel zelo rad. Sredi druge šole je pričel ostajati kar do večera v tej trgovini in prodajati različno blago delavkam, ki so domov grede kupovale drobne stvari za kuhinjo. Knjige pa so zgoraj v stanovanju zaman čakale študenta.

– Trgovina je imeniten izum! Mu je razlagal gospodar. Ne vem, kaj misli oče s tabo, ampak to vem, če bi bil moj, se ne bi šolal! Kaj pa boš? Duhovnik – res je tudi to posebne vrste trgovina z mašami, molitvami in odpustki, ampak stavim glavo, da ti ne boš far. Kaj boš zaprašen kanclist ali pa šomašter!? Fant, nikar! Štacune se pojdi učit! To je denar, pinke – ponke, denar je gospod, cesarji se mu odkrivajo!

Ko je prejel oče obvestilo, da je padel Justin v šestih predmetih, in ko ga je mati na mile viže pretepla, je pograbil svoje knjige in zvezke, odprl okno in jih vrgel na cesto.

– Ne grem več v šolo, če me ubijete!

Tako se je šel učit za trgovca.

Seveda se ni dalo drugače urediti, četudi je stari Adam razmišljal na vse pretege, kako bi ga odvrnil od tega sklepa. Ko je le mislil in mislil, se mu je zdelo nekako prav, saj jih je bila še cela vojska za njim. Na ta način bo najstarejši kmalu pri kruhu in če stvar do dna pretehta, ta kruh ni slab. Železnikarica se je naglo vdala v to neizbežnost. Na učenje ni nikoli dosti dala, tako pa se je odkrižala nemalih skrbi, za kar je celo na tihem blagrovala Justina.

Justinu je izredno prijala trgovina. Oči so se mu kar padle na balah sukna, kamgarna, poplina, flanele, šifona, žameta, platna, svile. Sprijaznil se je s šefom in pomočniki, ki so ga hitro uvedli v vse skrivnosti tega novega sveta. Ker je bil ta stan že od nekdaj najbolj čislan, je tudi vajenec navzel vsega onega posebnega vedenja, ki je vedno ločilo pobe te obrti od drugih. Saj se ne more mizarski vajenec meriti s trgovinskim, ko je le-ta vedno v stiku z gospodo, s katero mora občevati s trgovsko vljudnostjo in s ponižnim klanjanjem, loči pa ga od tega tudi delo, ki ni ne pretežko ne umazano, tako da je bil Justin gospod in pravati veljak med svojimi sovrstniki z velike ceste.

Do malega vse dotlej, ko vstopa v to knjigo, je teklo njegovo življenje kakor po namazani vrvici in ni vredno, da bi le-tu naštevali vse one stvari, ki dolete takega fanta, rastoče prav za prav tja v en dan, kakor pravijo. Seveda bi se našlo marsikaj zanimivega v teh letih; mlad človek veliko stakne, saj je tak fante kakor mlado radovedno ščene, ki prebrska in preišče vse mesto počez in povprek. Naj bo le vse to pozabljeno; če je bilo kaj sabega, oproščeno. Mlad je še. Zdaj se šele pričenja njegovo pravo življenje, polno želja in naklepov, vendar pa že postaja možato in premišljeno.

Ko je stopil Justin tisto popoldne ob treh s svojimi tovariši iz kasarne, so jih že čakali očete in sestre pred vhodom, da jim poneso kovčege na vozove. Jesensko solnce se je razbohotilo vse bolj in bolj nad Miklavževim hribom, da je bila Grofija kakor pozlažena in se je trg pred Narodnim domom svetil kakor umit pod. Preko kasarniškega zidu so donela osorna nemška povelja, dosluženci pa so si potisnili klobuke predrzno na temena in zaukali. Za njimi so bila tri dolga leta! Mahoma so jih pozabili, izbrisali in pohodili; danes je vse njihovo solnce na nebu, veselje v srvu, vsa cesta in vse mesto, ki jih je bilo tri leta odmerjeno po strogih vojaških korakih.

Toliko je bilo pomenkov in dogovorov, kam pojdejo, kako bodo proslavili ta dan svobode in zopetni pričetek človeškega življenja – no, tu na trgu pa so se kar razkropili, kakor da se jim bog ve kam mudi! Kakor da bi se svet prodrl, če bi prišli nekaj ur kasneje domov!

Justin jo je mahnil po Gosposki ulici mimo rotovža, postajaje pred izložbami. Za šipami je bilo blago, so bile napisane ene, da je kar trgoval; šifon se je za devet vinarjev pocenil, glej ga vraga, kambrik pa je kar za petnajst vinarjev poskočil, galanterija je po večini obsdržala stare cene. Videl je pomočnike za prodajnimi mizami in blagajnami ter dognal pri storjenih oblekah, da je moška moda spodaj razširila hlače, da so postale pentljaste zavratnice modne in da so dvojni ovratniki, nizki, novost, ki se pravkar uveljavlja. Ogledoval se je v velikih šipah, pri čemer je tako opazil, da se je malce potegnil in da mu bo treba kaj nove obleke in še marsičesa, kajti bil je navajen hoditi lepo oblečen po najnovejših krojih. Tako je zahteval njegov šef, sam pa se je te navade tako oklenil, da mu je bilo danes v preleženi obleki precej nerodno in da se je neugodno počutil med meščani, ki so se leno in komodno sprehajali po pločniku.
{{prelom strani}}
Nato je odšel v gostilno k &quot;Pošti&quot;, kjer se je pridružil Joštu in njegovemu očetu, ki sta se ga že malce nalezla. Razgovarjala sta se, trkala in napivala drug drugemu. Stari Jošt, ki je z obritim obrazom bolj nalikoval dobrodušnemu župniku kakor pa kmetu, je dajal za pijačo, poslušal mlada fanta in vdano, zaljubljeno ogledoval sina, ki je bil v civilni obleki mnogo bolj prikupen in domač kakor v vojaški. Gospodar bo, ženil se bo in marsikaj veselega in bridkega bo doživel na gruntu. Naj ga danes, ko stopa zopet na njive, uživa, kakor ga je on, ko je bil mlad in gizdav petelin.

Ko so bili tako skupaj, je stari do vrha nalil kozarce, trčil s fantoma in spregovoril svečano, zakaj sin njegov je odslužil vojake ter gre zdaj domov, da ga podpre in da odpreže jarem svoje zemlje, ki jo je varoval in obdeloval za svoje potomce:

—	Vesel sem danes, kakor sem bil morda samo tisti dan, ko sem se ženil, zato je ta ceha moja in če še kaj pride, bo vse moje. Bog nam bo že spregledal, če bomo danes malo bolj poveseljačili, saj se pričenja z današnjim dnem za vaju šele pravo življenje, ki naj vama bo do konca srečno in zadovoljno. To je moja želja, fanta. Na vajino srečo!

Spili so in za hip vsi pomolčali. Besede starega Jošta, dobre, ljubeznive besede, ki sta jih tako pogrešala, so jima stisnile srce, ganile ju; tri leta sta slišala in poslušala le osorna, odurna povelja v jeziku, ki ni zvenel po domače. Saj sta znala oba nemški, Justin pač bolje, ker je služil nemškega gospodarja, vendar je domača beseda le bolj prikupna, v srce segajoča. Zato je vstal Justin izza mize in se zahvalil:

—	Gospodar Jošt, dragi oče, hvala za vaše dobre besede. V srce so nama segle in dokler bom živ, se bom spominjal tega lepega dne. Z vašim sinom sva bila prijatelja ln se ne bova nikoli pozabila. Želim, da bi se Joštov grunt ohranil za vedno in da bi vi, oče, dočakali še mnogo srečnih let, tebi pa, prijatelj, da bi ti zemlja bila dobra in bogata! Kadar bom jaz na svojem, kar upam, da bo kmalu, se bomo zbrali pri meni in se veselo spominjali tega dne. Živeli!

Nato je bil na vrsti še mladi Jošt, ki je bil trd v besedah, bolj molčeč kakor zgovoren, in je zato kratko opravil svojo dolžnost:

—	Draga, meni je danes tako prijetno, da ne vem, kako bi vama to povedal. Kar pel bi in tudi plesal, saj vem: jutri se prične zopet delo, trdo delo, ki pa ga že komaj čakam. Pijmo na našo srečo!

Seveda jim je vino vedno bolj lezlo v glavo. Stari Jošt se je razmladil in pripovedoval je take, da je bilo smeha več ko dovolj. Dedec, dasi že ves siv, je bil vendarle tako burkast in veseljaški, da so se vsi gostje smejali tej veseli bratovščini. Pred ženitvijo jo ju je svaril:

—	Justin, ti bi se rad ženil? O, seveda, mlad si in napet, da bi se najrajši kar o takšnem pogovarjal! O, ti mladost, saj se boš kmalu ugnal, kakor sem se jaz, četudi sem bil vedno za vsakim krilom. Ženitev, fanta, to je stvar, ki jo je treba dobro premisliti. Saj ne veš, kakšnega vraga si nakoplješ na glavo za vse svoje žive dni, kajti ženska je kakor uganka. Misliš, da je angel, a je živ hudič; včasih pa je tudi narobe, skratka: ženitev je loterija. Če zadeneš terno, si zadovoljen in nikdar se ne kesaš, kar je manj, pa ni vredno počenega groša in vse svoje življenje boš nosil jarem na svojem vratu. Zato, fanta, le previdno in premišljeno! Ne glejta samo na denar in tudi samo na lepoto ne! Tista ljubezen, ki je v mladih ljudeh, kmalu mine, zato mora biti vsega nekoliko. I, ne rečem, da ni dobro, če je denar pri hiši, ampak pridne roke, zvesto srce in pamet v glavi so tisto, čemur pravimo sreča. Vse drugo pride od tega!

Justin je bil v ognju. Komaj je dočakal, da je prenehal stari modrovati. Bil je takole, kadar se je razveselil, prav čeden fant; brki so ga napravili malce starejšega, zato tudi zrelejšega. In ker je v takih stopnjah svojega navdušenja vedno nekoliko pretiraval, je bil zanimiv, po svojih izkušnjah in doživetjih pa je prekašal marsikoga. Zato sta ga onadva rada poslušala, ko je pravil:

—	Denarja res nimam, pa bi ga že lahko imel, ampak zdaj ne bom mislil na nora leta, ko nisem cenil tega. Ta so za nami, vem pa, da je za trgovino treba odprte glave in poguma. Saj vama lahko naštejem dolgo vrsto bogatih trgovcev, ki so iz nič začeli, a so danes bogataši, ki se jim vse klanja. Poglejte Vrečarja na Glavnem trgu! Prišel je s kmetov in pobiral staro železo tod okoli po mestu. Danes ima najmanj svoj milijonček, več hiš, kočijo, konje in elegantne hčere, za katerimi se pode oficirji in vsi dohtarji. Ali pa ljubljanskega Drevarja! Moj oče še pomni, ko je gonil svinje s Hrvaškega. Danes mu igra za god pod oknom mestna godba, saj je občinski svetnik, predsednik podpornega društva mestnih sirot, škoda, da ne zna pisati, poslanec bi še lahko bil. Jaz pa ne bom pobiral starega železa in tudi svinj ne priganjal: oče mi bo posodil nekaj denarja in kje na deželi bom odprl majhno trgovino. Na deželi je za začetnike bolje kakor v mestu, kjer je že v vsaki hiši štacuna. Imam veliko zaupanje vase in uverjen sem, da bom imel mnogo uspeha. Mogoče bom našel nevesto, ki bo imela kaj dote, s katero bom trgovino razširil ali pa si kupil posestvo, tako da bom na svojem in da ne bom odvisen od drugih.

—	Ni napak ta tvoj načrt, je dejal starec, samo začeti je treba, potem pa, ko se malo držiš, za nobeno ceno spustiti. Ni slaba misel! Sam bog ti daj, kar si želiš. Tebi, Anza — no, saj veš, kako sva že sklenila in prettrpela. Zdaj pa bo treba, fant, misliti na odhod, zakaj čas že prehaja.

— Še ne! je vzkliknil Justin. Naj bo še en liter moj! In že je klical vina na mizo in silil k petju: Dajmo, zapojmo eno!

Anza je pel visoko in je pričel. Tisto o fantu, ki čez Sav'co v vas hodi ... Veselo in razigrano se je zamajala pesem po vseh gostilniških sobah; stari je basiral, kolikor je mogel, saj se je med mladcema počutil mladega in fantovskega kakor le kaj! Da bi ga videla takrat njegova stara, precej bi se spet zaljubila vanj! O, pregrešna misel —ljubezen! Ko je plačeval, je podržal natakaričlno roko in bi bil dekle kar stisnil k sebi, toda zdaj je sin na vrsti. Njemu je odzvonilo, ampak vino je močno, segreje ga in omami, sicer pa kaj bi! Jutri bo delal pokoro s sekiro v hosti, ze zimo je treba podreti nekaj starih bukev, zato mu tudi nihče zameril ne bo tega kratkega današnjega veselja.

Toda fanta sta že pričenjala drugo pesem. Komaj ju je še dohajal, tako je bila poskočna, in peli bi še bog ve koliko časa, da ni prišel gostilničar in zašepetal staremu:
{{prelom strani}}
— Za božjo voljo, nehajte! V salonu se pripravljajo nemški študentje, da udarijo.

Joštu je šinila kri v glavo in Anza je takoj opazil, da nekaj ni prav. Kadar je oče tako vroč v glavo, je jezen in se ga je treba bati. 

— Kaj je? Kaj imate?

Vendar je Jošt, čeprav je veliko pil, naglo spoznal nevarnost, ko je videl ta dva mlada fanta vsa razgreta in junaška od vina, ter vedel, da bi bil bog pomagaj, če bi se stepli v gostilni. Oblastva so stroga, lahko se zgodi kaj hudega in namestu domov, bi prišla fanta v ječo, iz katere bi ju ne spravil zlepa. Srdit je bil, da je kuhalo v njem, toda premagal se je, plačal in ju pozval:

— Noč se je že skoraj naredila. Pojdimo domov, kjer nas že težko čakajo. Še enkrat, dragi Justin: Bog te ohrani čilega in zdravega ter vso srečo! Če pa te bo kdaj zamikalo obiskati mojega in mene, te bomo vedno z odprtimi rokami sprejeli!

== 3 ==

Tako so se poslovili. Jošt se je z očetom odpeljal na vozu, Justin pa je ostal sam pred postajo in je imel še dve uri časa.

Vino se mu je zdaj, ko je hodil, razlezlo po vseh udih in ga hujskalo na vse mogoče fantovske podvige; obraz mu je kar sam od sebe lezel v smeh, dobra volja in še nekatere krone v žepu pa mu niso dale miru, da bi čakal mirno in pohlevno v čakalnici. Počakal je še vlaka, ki je prihajal iz Ljubljane, mogoče naleti na kakšnega znanca, da ga potem skupno zavrtita.

Ni bil Justin pijanec, ni visel na pijači, da bi mu bila neizogibno potrebna, ne, ne, prej mu je bila zoprna kakor prijetna. Vino mu je bilo le ob redkih prilikah nekakšno mamilo, prav za prav le sredstvo za dviganje veselega navdušenja, ki se je pozneje vedno končalo zelo klavrno in povzročilo, da je več dni bolehal. Če je šel v gostilno, je šel, da se je poveselil, nikdar ni do zdaj pil iz jeze ali svetobolja, ki se ga nikoli ni prijemalo, kajti bil je vedno zaposlen čez glavo, delaven in vnet za vsako delo. Za službo se mu zaradi tega ni bilo treba bati, ker so ga od te strani dobro poznali in vselej zatisnili oko, če ga je v svoji mladostni prešernosti katerikrat čez mero polomil.

Kadar se ga je nalezel v veseli druščini, je postal govoren in dovtipen ter je prav rad kvantal. Njegovi dovtipi niso bili duhoviti, ker je bil nagnjen k pretiravanju in se je včasi prav rad debelo zlagal, da mu skoraj ni bilo mogoče verjeti. Njegove laži so bile nedolžne, rad se je pobahal in v vlažnih dogodkih povzdigoval samega sebe. Poslušat je rad muziko, za ženske pa nikoli ni kazal kakega prav posebnega nagnjenja. Vsaj takšen vtis je napravljal. V ženski družbi je bil neroden in nekam plah in ne more se trditi, da bi bilo njegovo dosedaje življenje navezano na kako žensko, ki bi jo bil ljubil. Mikale pa so ga; ta nerodnost, ki se je ni mogel in ni mogel otresti, ga je vedno znova privajala k dekletom, ki se vdajajo brez ljubezni, pa še tja je zahajal le takrat, kadar sta ga podžgala vino in tovarišija. Skoraj se je žensk bal. Ne ženske, bolj samega sebe, ker si je že vnaprej vedno predstavljal, da bo odklonjen in zasmehovan. Zatorej doslej še ni okusil prave, lepe, mehke ljubezni, o kateri je tolikokrat čital v ljubavnih romanih, ki jih je rad kupoval in z naslado prebiral, posebno, če sta bila oba junaka zapletena v mreže napetih dogodkov, iz katerih sta se po čudnih naključjih vedno izmotala in postala srečna. Izposojal si je zvezke nemških razbojniških povesti in jih prebiral kakor evangelij vsakikrat, preden je zaspal. Veselili so ga potopisi neznanih dežel, življenje divjih narodov, zanimal se je za opise lovov na divje zveri, z vnemo je sledil novim izumom in odkritjem, vse pa le na hitro roko, skoraj površno, ne da bi se poglabljal kedaj v resna, težja vprašanja.

Boga je imel in ga ni imel. Ni ne molil ne hodil v cerkev, dasi je bila mati verna žena, oče pa ni na vse to nič dal in se je Justin vrgel bolj po očetu kakor po materi.

— Bog je za pobožne ljudi! je dejal, kadar sta se z materjo sprla zaradi takšnega vprašanja, kar pa jaz nisem. Za pokoro sem premlad ; kadar jo bo treba delati, se bom spreobrnil, toda še tega mi ne bo treba, zakaj Savel je boga preganjal, jaz ga pa pustim v miru in mu nič nočem. Če pa je kje res že vnaprej zapisano, se bova že našla.

Ljubljančan ni pripeljal nobenega znanca. Zunaj je zopet pričelo rositi, na ulicah je bilo mnogo ljudi, ki so se stiskali pod dežnike. Počasi je stopal po ulici sam vase zamišljen; semtertja ga je za spoznanje malo zaneslo. Iz glavne kavarne se je slišalo trkanje biljardnih krogel, pred vhodom so stali oficirji v dežnih plaščih. Justin je del roki v žep in se predrzno smejal vsemu svetu, ko je šel mimo njih.

Kam bi šel? Deževalo je vse močneje, noč se je bila naredila in pusto je bilo na ulici. Če bi imel sedaj le kako dekle! Kako prijetno bi bilo z njo bivati v topli stranski sobi. Tesno drug ob drugem bi sedela in se poljubovala, potem bi jo spremil domov, daleč naokoli bi jo vodil, skozi park — četudi je dež, kaj za to! Samemu sebi je govoril besede, ki bi jih ji pravil. Kaj lepega, nežnega, saj so ženske nežnost sama, ki si jo je tako želel.

Marsikaterega dekleta se je spomnil, ki jo je srečeval na cesti. Večkrat je mislil na plavolaso prodajalko v trgovini na vogalu; tako je lepa, mila, prav zares lepa, da da človeku kar težko dihati, če jo srečaš. Meni, da gre pred njim. Lahka bela šifonasta bluza dela nad pasom valujoče gibe, vitko krilo se tesno oprijemlje njenih bokov, noge v malih rjavih šolnih brze po tlaku in če se ozre izpod širokega slamnika, ga oblije prelep smehljaj njenega zagorelega obraza.

Tako je šel in prehodil vso pot, ki jo je premeril onikrat, ko je hodil za njo, nemiren in poln koprnenja po ljubezni. Stanovala je zadaj za gledališčem v majhni ozki ulici in ko je našel hišo, v kateri je prebivala, so bila okna temna in žalostna. Naslonil se je na zid in si prižgal cigareto. Zamahnil je z roko po zraku kakor človek, ki ne najde miru, in se mislil vrniti.

Na kraju, kjer se steka ta uličica na veliko cesto, je naletel na žensko, tesno zavito v plašč. Kolikor je mogel v temi spoznati, je videl le to, da je bila vitka in visoka, po njeni živi hoji je uganil njeno mladost. Nehote je stopil v isto smer in po samotni cesti so njegovi koraki trdo bili v noč. Za noben denar je ni mislil ogovoriti. Rad bi jo, a če ga zavrne, če mu reče: Poberite se! Sram bi ga bilo, da bi se v zemljo pogreznil. Nekakšna onemogla jeza ga je obšla nad lastno nesrečno malodušnostjo. Pod cestno svetilko je postal in pogledal na uro. Takrat se je ženska pred njim, ko ni nič več čula njegovih korakov, ustavila in se ozrla po njem. Justin je v medli svetlobi cestne svetilke opazil njen obraz in zazdelo se mu je, da se mu je nasmehnila. Ah ne, saj ni mogoče! Spravil je uro v žep in se obrnil proti mestu. V tem hipu je zaslišal poleg sebe njene stopinje in še preden se je mogel ozreti, se je ženska oklenila njegove roke.
{{prelom strani}}
– Zakaj pa tako ošabno? je zašepetala v nekoliko razsekani nemščini in se mu smehljala v obraz.

Justin je bil v nemali zadregi, je prišlo vse to, da ni utegnil razmisliti položaja, presenečen je bil, ko je ta tujka tako naglo spoznala njegove misli in želje; vendar pa ga je prevzelo prijetno ugodje, ko je čutil poleg sebe mlado toplo telo, ki se je kar po domače stisnilo k njegovemu, prav tako, kakor si je to sam vedno predstavljal.

— Gospodična, je zajecljal, jaz res ne vem. 

— Dežuje, mokri boste.

Tujka se je glasno zasmejala, se obesila se bolj na njegovo roko in dejala:

—	Kakor nalašč, da me spremite pod streho! Hočete?

Justin je že koj v začetku uganil, da je ženska iz javne hiše, vendar ga je nežnost njenega glasu iznenadila in omamila, koprnenje po ženski pa se umaknilo omahovanju, ko je koj pristal na njen predlog. Čutil je v sebi sladko razburjenost; čeprav je bil že večkrat tam, se mu je zazdelo tole srečanje milo in vabljivo. Šla sta mimo bolnice, kjer je sijala skozi okna mehka, zastrta luč. Na drugi strani ceste je bila doma. Vsa okna so bila zapažena, samo rdeča lučka nad vhodom je žarela v temo; mrzla, nema, temna hiša z rdečo lučko, kakor bi kje v daljavi, morda na neznansko širnem morju, plul čoln z brodolomcl ali pa stal sredi poplavljene pokrajine na edinem otočku mož, ki bi klical na pomoč
.
—	Doma sva. Ali ste vedeli? ga je vprašala mehko, ne veselo kakor ondi, kjer sta se srečala.

Justin je spustil njeno roko in pritisnil na zvonec. Vrata so se tiho odprla, v mračni ozki veži ni bilo nikogar, vse je bilo tiho, ura je bila zgodnja za take posete, samo nekje na koncu hodnika je bilo slišati skozi zaprta vrata žensko glasove. Preden sta zavila po stopnicah v prvo nadstropje, je potrkala tujka na okence, ki je gledalo na hodnik. Čez čas je pokukala skozenj starejša ženska, ki je imela masten, bradavičast obraz. Ko ju je zagledala, je vzkliknila:

—	Ah, vi ste, Kristina!

—	Da, gospa Mayer, za vso noč!

—	Čestitam, se je zasmejala ženska v okencu.

Zgoraj je bila tema. Po lesenih podnicah hodnika so njune stopinje hripavo odmevale od nevidnega stropa, ključ v vratih je presekal tišino, kakor bi z nožem potegnil po železu, potem je hipoma s stropa živa luč planila med stene. Bila je pritajena, s svetlomodrim senčnikom zastrta luč. In Justinu je bilo v tej topli sobi, kakor bi se rešil nečesa mučnega, grdega, kar je stopilo vanj, ko je hodil po tej navidezno mrtvi, mrzli, vlažni hiši. Bila je resnično prijetna, vabljiva kamrica z belo posteljo ob steni, mizico na sredi in pri oknu s prav tako belo omaro z vdelanim zrcalom; na umivalniku je stala vaza, v kateri so bile velike, lepe astre, na zidu je viselo nekaj fotografij in v spleteno ozko tapeto so bile zataknjene razglednice.

Justin se je močno čudil tej lepi urejenosti, čistoti in skrbno pospravljeni sobi, ki je dihala spomin po lepi, mladi, nedolžni deklici, zakaj kjerkoli je bil v takih hišah, je bilo vse odvratno, za silo nametano skupaj, zamazano in ogabno. Njeno vedenje na cesti je bilo res tako, kakršno je pač pri vseh teh dekletih na cesti, ni pa bilo izzivajoče, tudi ne osorno sladkobno. V tej sobi je izginilo mahoma iz nje vse, karkoli bi spominjalo na vlačuge, saj je že njen topli glas nežno zvenel in je bila zdaj, ko je odložila plašč in klobuk, ko si je pred zrcalom popravila valovite lase, lepa, mirna, nekoliko ponosna ženska, pred katero je vztrepetal. Drugekrati je šel in se z izbranko vlegel v posteljo, a čez pol ure je bil je zopet na cesti.

Slekla si je svojo vrhnjo obleko in ko je takale stala pred njim v modri luči, ožarjena od beline spodnjega perila, se je nehote obrnil vstran in si ogledoval razglednice na steni. Dopovedoval si je, da je to vendarle ženska, ki prodaja svojo ljubezen vsem mogočim moškim, tisočkrat oskrunjena, in pa stoji tu kakor kak študent, ki prvič doživlja žensko razodetje. Ko jo je pogledal, je bila odeta s temno domačo haljo, bedela je pri mizi in si pred zrcalom barvali obrvi s črnim črtalom, da so se ji oči bolj poglobile. Tako mirno in domače je opravljala to delo, da je bilo slišati tiktakanje male srebrne ženske ure, ki je ležala na mizici, in da se mu je zdelo, kakor bi slišal svoje lastno srce, ki se je nemirno zbujalo v njem.

Kaj naj še počne tukaj? Ali naj gre in se opraviči, vlak je že itak zamudil, saj s to žensko vendar ne more barantati. Ona vendar ni vlačuga! Kristina je ... Rad bi ostal pri nji, toda samo takole, da bi sedel za zaveso in jo gledal. Še nikoli ni nobena ženska tako zgrabila njegovega srca.

—	Zakaj ne sedete? je spregovorila, ne da bi dvignila obraz k njemu, zakaj tako molčite?

Šele zdaj se je ozrla vanj in ko ga je videla tako plahega in neodločnega, se je od vsega srca pričela smejati z vedrim, razkošnim smehom, kakor bi pravkar doživela kaj izredno veselega.

Justin se je zbral in se nekako opogumil. Ko se je njenega smeha, ki je gotovo veljal njegovi okornosti, s katero si ni vedel pomagati, ah, le zakaj ni sedel na vlak! Vendar se je odločil in stopil k mizi, tako da mu je morala gledati od spodaj navzgor v oči. Tako je videl od blizu ves njen obraz in na mah se mu je zazdelo, da ni vreden te lepote; tako daleč mu je bil, da se mu je zdel nedosegljiv. Kakor premagan in strt od tega ženskega pogleda, je zdrknil počasi na stol in jeknil:

—	Kako ste lepi! Tiho je spregovoril to, kakor bi se bal preplašiti rajsko ptico, ki jo je zagledal pod oblaki.

Kristina se je nehala smejati. Zamišljeno je gledala nekaj časa po sobi in spregovorila potem trdo, da se je zdajci zopet znašla v svoji sobi;

—	Saj ostanete vso noč pri meni?

—	Da ...  Ne vem ... Doma me čakajo. Ampak zdaj, ko sedim poleg vas, ko vas gledam, mi je tako prijetno, da bi ostal tu in vas poslušal …

—	Samo zato ste šli z menoj? Morda pa govorite kakor vsi možje, ki so bili v tej sobi? Kako ste vsi podobni drug drugemu. V vaših besedah ni resnice.

Justin se je bral in se nekako opogumil. Ko je slišal svoj glas, je počasi stopala vanj samozavest, ki ga je končno prisilila do izpovedi. Omamljal ga je njen glas. Bilo je v njem nekaj materinski nežnega in skrbnega, privlačnega; oh, kdo pa je bil bolj potreben nežnih, ljubeznivih besed kakor on, ki je tri leta poslušal samo sirovega povelja in odurne psovke!

– Kristina ... ! je začel govoriti, sprva sunkoma, hlastaje, včasi zadevajoč se v nesmisel, ah, kaj; človek je pač napol blazen, kadar ga omami opoj ženske bližine.
{{prelom strani}}
— Da, saj ne vem, kako je prišlo do tega, niti ne morem najti besed, da bi vam razložil svoja občutja, ko je vse tako neizmerno lepo v meni, kakor že dolgo ne ali pa še nikoli v mojem življenju! Vi ste ... vi ste, ne, ne, vi ste mi zdajle, ko sem vas gledal, postali tako dragi, da sem ves pijan vaše lepote in da bi najrajši umrl poleg vas ali pa živel z vami kje na drugem svetu, da bi bili samo moji za vse večne čase. Peljal bi vas iz te hiše, in ... in ...

Kristina se ni začudila srčnemu izlivu tega ubogega odpuščenega vojaka, o, kolikokrat, bog ve, kolikokrat so se odigravali v tej sobi slični prizori, ki so bili v jutranjih urah že pozabljeni in plačani. Toda ta človek se ji je zdel še čisto otročji, njegove besede so bile plahe, prav nič narejene in v njih je bila iskrenost, ki je že dolgo ni zaslutila v moških besedah, pred njo je stal fant, goreč in sanjav, morda celo zaljubljen, zares zaljubljen. Gledala ga je tako govorečega: njegove oči so iskreno plamtele in gosti, kratki lasje so dajali temu fantu nekak junaško moški izraz.

Tako se je zgodilo, da je ta mladenič prav to noč ganil to lepo prostitutko. Kakor iz daljnjih, daljnjih pokrajin je prihajal v to mlado Poljakinjo dih nikoli doseženih sanj, opojili so jo zvoki, ki so spominjali na mehko ljubezen, dramila se je v nji devica, lepo mlado, sladko dekle, ki so jo še božale materine roke, jo klicalo življenje, ki je bilo pokopano sredi cvetočih, pomladnih trat. In se mu je dala zavojevati kakor takrat, ko je srkala prvi sok ljubezni z njegovih usten. Nagnila je glavo na njegove prsi in njegove besede so jo zopet in zopet ranile.

Justin se je sklanjal nad njen obraz in govoril:

— Da, Kristina, ti si ženska, po kateri sem hrepenel. Ti si kamen in steber, na katerega hočem nasloniti svoje novo življenje. TI si sladkost in omama ... Nikdar te ne bom pozabil, nikdar ...

Tu je potegnila Kristina njegov obraz k svojemu in mu s poljubom pretrgala besede.

Zunaj je lil dež in veter je vrgel včasi kaplje na oboknice, da se je čulo, kakor bi nežni prsti trkali na okno. Tako trkajo in pozdravljajo spomini; le stopite, dragi gostje, v srce in se napijte krvi, ki tako hrepeni po vas! Včasi je zažvižgal vlak zunaj na polju, včasi zapel hišni zvonec, ki je dosegel sobo kakor šepet nočnega obiskovalca, ki se boji predramiti vso hišo.

Čudovito, kako hitro je vzplamtela ta ljubezen. Nikjer na svetu še ni bilo rečeno prej, da se bosta križali njuni poti, ah, kje neki bi bila taka knjiga, ki bi imela vse to v prerokbah zapisano in dognano za tisoč let naprej!

Kristina, za božjo voljo, ženska, kaj si napravila z Justinom, tem nerodnim fantom, da je šel v tvoje srce, ko je bil vendar namenjen domov, kjer ga nestrpno čakata oče in mati, ko vendar ni nič mislil nate, še sanjal ne, sedaj pa je v tvojem objemu kakor dete, ki se je po dolgi odsotnosti vrnilo k materi, in ti, Justin, le kaj, le kaj je v tebi danes, da si zbudil srce te dražestne vlačuge, ko je vendar tako in tako, saj veš, prekleto, ali ta je satan obsedel ali pa je morda čarovnik dahnil vate, da te ne vpraša po denarju, da se ne vleže v posteljo, da je kakor mladica, vsa nora in ljubezni željna, kakor bi pravkar ušla z doma svojemu ljubimcu v naročje?

Iz pritličja so zadoneli glasovi gramofona, vrata so se večkrat zaporedoma odprla in zaprla in med ženskimi glasovi, ki jih je bilo vedno več, je bilo čuti nekaj moških. Stopnice so škripale in mimo njunih vrat je šlo dvoje ljudi. Drobni mehki koraki ženske in trde stopinje moža. 

Smeh ... 

Šepet ... 

Pijan glas ...

Kletev ...

Cena ...

Krohot in žvenketanje kozarcev. 

Kristina se je prebudila. Odtrgala se je od Justina, ki ga je poljubovala, kakor bi se hotela do smrti napiti njegovih ustnic, in šla nekajkrat po sobi. Njene oči so postale žalostne, čim glasnejša je bila hiša, bolj je bila nemirna, njen obraz se je v teh kratkih trenutkih zresnil, skorajda postaral in ko je končno le sedla na rob postelje, je spregovorila otožno, njen glas je sličil bilki, ki raste, raste v nebo, pa se tik pred solncem upogne in užge:

—	Saj vem: ti pojdeš in ne boš nič več mislil name. Ampak dobro je tako. Hvaležna sem ti za uro ljubezni, zakaj tako revna sem, tako uboga, tako strašno ponižana, da ne bom nikdar, nikdar pozabila, kako si me dvignil teh malo trenutkov, dragi ... joj, še tvojega imena ne vem ... Justin si ... Da, Justin, ko te gledam, se mi zdiš, da nisi s tega sveta. Tvoj obraz je kakor roža, kakor zrcalo, v katerem sem gledala svojo mladost, ki je ni, ki je izbrisana in pogojena ...

Majhna, drobna solza ji je zableščela v očeh in ko se je smehljala kakor za dragim človekom, ki pravkar odhaja, ji je zdrknila po licu in se vjela na ustnico. Justinu se je trgalo srce na dvoje, dvignil se je in razprostrl roke:

—	Kristina, je kriknil! Kristina, kaj je s teboj? Saj ni nič res, kar govoriš! Poslušaj...

Nagli koraki po stopnicah so se hrupno razlegali po hodniku in močni udarci po vratih so pretrgali njegove besede.

Kristina je povesila oči, vztrepetala po vsem telesu in se z nemim obrazom zastrmela v vrata. Zunaj je nekdo razbijal in pijan glas, neugnan, krvoločen krik moškega je silil v sobo, ki je na mah izgubila vso prijetnost, kakor bi se vanjo prikradla nevidna, umazana žival.

—	Kristina, Kristina!

Vsa bleda in bolna je vstala ter šla k vratom. Naslonila je glavo na deske in zaječala bolestno:

—	Pusti me danes, moj dragi! Bolna sem in tako utrujena ... !

Potem je s hrbtom zastavila vrata in razprostrla roke, kakor da hoče z lastnim telesom branit svoj dom. In tako sta se gledala. Justin je bil mrzel in razdvojen, Kristini, bledi, pa je izginila vsa lepota s obličja. Oni na hodniku je udarjal s pestjo in vsakikrat se je streslo njeno telo od sile njegovih udarcev. Justin si je grizel ustnice in v njem se je vse rušilo. Onemel je in neznansko usmiljenje ga je prevzelo. O žena, ki sem te poljuboval, ljubica, ki si mi dala trenutek sreče ... Pijani mož na hodniku pa je divjal:

—	Odpri, Kristina! 

Ko je le uvidel, da zaman razbija po vratih, se je pijano zakrohotal, butnil še enkrat z nogo in zatulil preko stopnic:

—	Elza, pridi sem! Plačam ti deset kron! 

Po stopnicah so se vsuli tihi koraki in kmalu je zadonel po hodniku ženski smeh, na koncu mostovža pa so se odprla vrata in je zaškrtal ključ. Iz pritličja je bučala ogabna pesem.

Roke so ji padle ob telo. Glava ji je zdrknila na prsa in mrtev, ubit glas se ji je utrgal iz grla: Dragi, pojdi ...!
{{prelom strani}}
Justin jo je prijel za roko in pritegnil nase. Dvignil ji je obraz, ona pa je zaprla oči v pričakovanju. In ni je poljubil. Dahnila je:

— Pojdi, dragi!

Vzel je klobuk in bilo mu je, kakor da ni ne živ ne mrtev. Stal je pred njo ves majhen. In ko je iskal besed po svojem razritem srcu, se mu je naglo vrgla na prsi in ga poljubila na čelo. Kakor mati ...

— Srečen bodi! je zašepetala in ga rahlo potisnila na hodnik.

Tako je stal v tej hiši in zazeblo ga je. Še enkrat je pogledal v vrata, za katerimi je vzklila ljubezen, ki je ni več. Ali pa je? Skozi odprta vrata čakalnice je videl družbo oficirjev in napol golih žensk. Sedele so jim v naročjih in vsi so peli pesem, ki je ni poznal.

Ko je bil na cesti, ga je žalil dež. Zavihal si je površnikov ovratnik in na vso moč zdirjal v mesto. Tam, kjer sta se srečala s Kristino, je obstal in še enkrat pogledal nazaj. Komaj je še razločil rdečo luč. Skozi mokre veje dreves se je dvigala in padala. Globoko je vzdihnil. Kristina mu je ležala v srcu. Srce je jokalo. Tako joče srce, kadar padejo prve grude na krsto, v kateri leži drago, ljubljeno bitje.

Kupil si je vozni listek. V vagonu, ki je bil prazen, je sedel k oknu in vso pot se mu je zdelo, da ga gleda iz teme njen obraz. Na Zidanem mostu je stopil v vagon sprevodnik in zaklical:

— Steinbruck, Zidani most. Umsteigen, prestopiti!

— Domov se peljem!
==4==
Justin gleda skozi okno na dvorišče. Za njegovim hrbtom stopa oče po kuhinji od stene do stene, kadi cigaro in ves je še črn od dela, ker se je pravkar vrnil iz tovarne. Mati stoji ob štedilniku in vsi trije molče, kakor da so se pravkar živo pogovarjali, zdaj pa vsak sam pri sebi tuhta in po svoje rešuje, kar je bilo važnega. Iz sobe je čuti brata, ki se uči neko pesem na pamet, brnenje šivalnega stroja in smeh sester.

Ozka in dolga kuhinja je kakor nalašč, da se človek sprehodi. Ob eni steni sta miza in omara za posodo, štedilnik je v temnejšem kotu in večerja bo kmalu kuhana. Hitro naj opravita, kar imata med seboj! Zjutraj sta pričela, opoldne nadaljevala, zdaj je večer, pa še nista končala, trmi nesrečni. Kdo ju bo poslušal, saj je vendar dovolj jasno, da ne more in ne more spraviti toliko denarja samo za enega, ko so še drugi tukaj, ki še nič niso!

Tako je mislila mati in že večkrat zaropotala z loncem po železni plošči, toda onadva pa kar naprej in se nočeta vdati.

— Spravita se, no, odtod, da pripravim večerjo! Ti, Justin, se pa odmakni od okna! Tema je, luči ne bom užigala zaradi tebe!

— Že grem, je zagodrnjal Justin, ampak me ne vidite zlepa!

Bil je jezen, siten, da bi najrajši škripal z zobmi. Segel je po klobuku, prijel za kljuko in se še enkrat obrnil k obema.

— Da, grem, čeprav pod vlak! To mi je vseeno!

Mati pa: Ne bo šel pod vlak, ampak ji je vendarle grenko, ko ji s svojo lastno smrtjo grozi ta nepridiprav. Le čakaj!

— O, ti, kar pojdi, le kar pojdi, nehvaležnost grda, le, saj vem, da bi tudi to storil, samo da bi nama nagajal! Le pojdi, če si nehvaležen, kaj pa bi s takim sinom, ki so mu starši deveta briga, samemu sebi pa je vse! Saj je res najbolje, da greš! 

Ko je še vedno stal pri vratih in se ni ganila z mesta, se je materino srce na tihem smejalo. Ukrotila ga je, to vihro, ampak nalašč se je obrnila k štedilniku, da bi si lahko mislil, kako je jezna nanj.

Adam je sedel za mizo, podprl glavo in njegovo veliko čisto čelo se ni niti za hip zgubalo v jezi. Njegove misli so zajemale vse naokrog, njegove dobre, mehke oči so se obračale v vse težave, ki so čepele na njegovi družini, in njegova dobrota je razklepala najtrše sklepe. Bil je rednik vseh svojih, ki jih je ljubil preveč gorko, da bi gledal na enega z večjo ljubeznijo kakor na drugega. Justin se mu je nekako odtujil, nič ga ni več priklepalo na dom kakor svoje dni. Čez noč je postal mož, ki si hoče sam zgraditi svoje gnezdo. Ni se jezil, njegove misli so bile že nekaj dni vprežene samo zanj, ponoči se je prebujal in hodil kadit v kuhinjo, da je bil laže sam s seboj, misel pa se ni mogla in ni mogla premakniti z mesta, najsi jo je še toliko obdeloval z vseh strani. Grebel je in razporejal:

— Če je že Justin tako trmast, da noče biti več pomočnik, ampak sam svoj gospod, tedaj ne smem biti še jaz trmast, da bi ga odvračal od tega, ko je samostojna trgovina le dobra stvar, posebno za tistega, ki jo razume. Justin jo razume, o tem ni dvoma, saj so to spričali vsi, ki je služil pri njih. Že prav in lepo, ampak za začetek je treba imeti nekaj denarja, in to je tisti hudič, ki naju oba tlači: mene, ki ga nimam, pa bi mu ga rad dal, Justina, ki meni, da mu nočem pomagati in zaradi tega slabo misli o meni.

Mati še misliti ni smela, da bi dvignila svoje s težavo prihranjene krone, ki so bile naložene za najhujšo silo, ko človek pač nikoli ne ve, kakšna nesreča ga utegne doleteti. Mati zna. Adam se ne more prečuditi, kako je to mogoče. Res je, da pere za dva gospoda in jima kaj zašije, da šiva odeje za trgovine — pa se nabero soldi.

Justin je še vedno stal pri kljuki. Roka mu je že zdrknila v žep in sedel je k očetu. Adam ga je skrivaj dregnil z nogo in nemo pokazal na mater, ki se je kujala pri kuhi.

Justin je zmajal z glavo in zamahnil z roko, češ: Ne bo dala! Vse zaman. Ampak je le stopil k nji in jo prosil:

— Saj ne maram zastonj. Posodite mi! Vrnil vam bom z obrestmi in še marsikaj v blagu vam bom prinesel iz trgovine. Poznate me, stiskač nisem!

Mati se ni vdala. Še ujezilo jo je.

— Ali si ob pamet? Kje bom pa vzela?! Kdo mi bo dal? Kako si neumen, če misliš, da sem prihranila tisočake v tej mizeriji!

— Eh, mama, se je oglasil Adam, mogoče bi se pa le našlo kaj v nogavici, ki jo tako skrivaš!

Jezno ga je pogledala in ji je kar sapo zaprlo. Saj se je stari torej že vdal! O, le! Kar dobita naj denar, kjer hočeta, ona ga nima. Še bolj jo jezi, ker je oče le potegnil z njim.

— Starina nerodna, kako moreš biti tako hudoben, da govoriš take? Sam dobro veš, kako je. Kje naj bi vzela? Tako, od odej? Kaj veste vi moški, česa je vsega treba za hišo. Denar se porabi, da sama ne vem, kam izgine, zdaj pa še bolj, ko bo kmalu zima in bo treba otrokom tople obleke in močne obutve. Nimam! Jezi me pa, da ne more nič počakati. Saj ne gori voda. Nekaj let bi še lahko služil. Delati zna, dobro službo dobi, kadar hoče, pa bi si polagoma lahko sam nekaj prihranil. Tako pa vse in vedno: stara, daj! Saj nisem iz železa, bog se usmili, ali res nič ne pomisliš, da so zdaj drugi na vrsti, ko še nič niso?
{{prelom strani}} 
Adam jo je miril in tolažil:

—	Saj nihče tako ne misli; no, ne bodi tako nataknjena zaradi teh nedolžnih besed! Če nimaš, pa nimaš! Toda mislil sem, da je tako, kakor namerava Justin, dobro zanj, pa še za nas bi utegnilo biti. Če se mu štacuna obnese, bo dal lahko kmalu nazaj. Tako bi ga spravila na trdna tla; de mu bo dobro in če bo to najina zasluga, bova tudi midva lahko iskala pomoči pri njem, če je bova kedaj potrebovala. Nič ne veš, kaj se vse lahko pripeti.

– Prav gotovo, mama, na to se lahko zanesete, je zatrjeval Justin, saj me vendar poznate! Ne bi dali tujcu, ampak svojemu lastnemu sinu, ki vam bo pošteno vrnil. Tega ne bi nikoli pozabil in oče je imel čisto prav, ko je dejal, da lahko name mislite v stiski.

—	Seveda, zdaj bo konja obljubil, potlej bo pa pozabil na nas in na vse, saj vemo, kakšni so otroci! Hvala bogu, nismo še tako na koncu, da bi morali prositi! Nič ne rečem, če bi znal varčevati, lahko bi imel že marsikaj, toda kadar si imel, si razmetaval, če ti je zmanjkalo, si jemal predujeme. Kajpak, tovarišija, veselice — kar poglej; kolesa še zdaj nisi plačal, čeprav si mi dolžan že tri leta!

Justina je to pogrelo. Saj je res, da je dala polovico mati, ampak ji je on prinesel nekaj metrov sukna, ki ga je dobil pod roko od potnika, pa še marsikaj, s čimer je bil ta dolg, kakor je mislil, že zdavnaj poravnan. Toda molčal je, ker je slutil, da se mati vdaja.

Mati je bila trda v besedah. Z nekakšno trdovratnostjo je zapirala vase vsakršno ljubeznivost, njena osornost je zvenela ljudem, ki je niso poznali, nevšečno in mrzlo. Otroci so bili tega tako vajeni, da so takoj uganili, če jih boža ali tepe z besedo. Bila je suha, na videz zgarana žena, a silo žilava, da se ni zbala niti najtežjega moškega dela. V njenem koščenem obrazu so ji bile lične kosti močne oglate, tako da je bilo v njem nekaj trdega in odločnega. Oči, ki so ležale v globinah, so se včasi smejale, kadar pa se ji je obraz raznežil in so se ostre črte raztopile v smeh, je bila vsa njena notranjost odklonjena; tedaj je bilo takoj jasno, da ji je trdo zunanjost skovalo težko življenje, ki ga je prenašala od vsega začetka, saj je bila rojena na kmetih, na zemlji, s katere jo je pregnal dolg njenega očeta, ki je utonil nekje v Ameriki, pa je vzel Adam, kovačev sin iz sosednje vasi, ki ga je gnalo po svetu — tako sta vse preizkusila: trpljenje, bolezen, glad, vse poglavitne stvari, ki so namenjene malemu človeku.

Bila sta dva, ki sta se izpolnjevala v eno. Kolikor je bila mati preostra in pretrda, toliko je bil oče premehak in prenežen. Zaradi tega so otroci viseli bolj na očetu kakor na materi in očeta so ljubili, kakor le more otrok ljubiti. Matere so se bali in nerodnosti so počenjali vedno le za njenim hrbtom. Njena kazen je bila huda in jezna, oče jih pa nikoli ni kaznoval, samo žalosten je bil in potrt, kar je bilo hujše od kazni.

Če se je mati s kom sprla, se je takoj zopet pobotala. V nji ni bilo sovraštva. Pomagala je z besedo in delom, če je le mogla; na denar je gledala s spoštovanjem in če ga je držala, ga ni držala zase, saj si ni privoščila niti najbolj nedolžnega veselja, tako da je bila res preveč skromna. Skopuška ni bila, četudi je kakemu beraču dala samo vinar, ne pa krajcarja, kakor je bila tarifa.

—- Ničesar ne bom nesla v grob! je dejala, če so ji otroci kedaj oponašali njeno prevzeto varčnost. Saj bo vse vaše, otroci nespametni!

Tudi z očetom sta se sprla; seveda v zakonu že tako nanese, da kaj ni prav, da človeka ujezi, a ni bilo nič hudega. Če je že prišlo kaj navzkriž, je bilo le zaradi tega, ker se ji ni zdel oče preveč varčen, ona pa je bila preveč. Kako se ne bi jezila: Adam je bil naročen na &quot;Zarjo&quot;, kaj se meša starina med te socialne demokrate; na &quot;Slovenski Narod&quot;, vraga, podpirati moraš slovensko časopisje, ko ti pa Nemci že iz sklede jedo; hčeram je kupoval &quot;Ljubljanski Zvon&quot;, Jurčičeve spise je rad prebiral in &quot;Žalost in veselje&quot;, mati pa huda, ker je ta papir čisto odveč, in ni ji šlo v glavo, kako more človek presedeti toliko časa pri knjigi in žgati luč, ko je petrolej tako drag!

—	Ah, sitnost ti, je ob takih prilikah zamrmral in šel v gostilno na partijo marjaša, da se je razgovoril z znanci.

Večerja je bila že zdavnaj pripravljena. Otroci v sobi so že silili v kuhinjo, mati pa je le premišljala in računala. Vdala se je že skoraj, pa se je zopet skesala. Naposled se je le moralo nekaj odločiti v nji. Stopila je k omari po skledo, pogrnila mizo in ko je postavila večerjo na mizo, spregovorila:

—	Počakajmo do jutri.

Adam je pokimal Justinu in mu zašepetal:

—	Smo že na konju!

Tako je bila sklenjena, četudi še ne potrjena Justinova usoda. Adam je v mislih blagroval svojo ženo, ki bo odprla vrata sreči svojega sina, in bil je zadovoljen z Justinom vred, ki se je vdal svojim sanjam z vso močjo, da ga ni motilo kričanje otrok z dvorišča, kjer je bil še dolg pritličen prizidek, v katerem je stanovalo enajst strank: delavci in delavke iz tobačne tovarne, ki so imeli mnogo otrok. Na dvorišču sta rasla dva divja kostanja, otroci so plezali na veje in to je bil njihov grad; tudi Justin je plezal nanje, ko je bil še otrok, kot so le-ti, ki sedaj pojo pod oknom.

Po večerji sta se z očetom oblekla in šla na cesto. Vsa dolga, široka cesta je bila slabo razsvetljena in skoraj prazna. Zadaj za njihovo hišo se je razprostiral širok travnik, ki se je onstran reke zlival v log, sredi te planjave je bilo medlo razsvetljenih nekaj oken samotne hiše, velika črna poslopja tobačne tovarne so kakor temen masiv zapirala levo stran ceste, na desni je bilo nekaj visokih hiš, ki so stale v neenaki vrsti kakor visoki neobsekani kvadri, čakaje tovarišic, da bo vrsta lepo sklenjena in uravnana do vogala, kjer so se koj na levi strani dvigale visoke mestne hiše, tako da si z enim korakom prestopil z gmajne v mesto.

Adam je bil dobre volje. Torej se je le izpolnila sinu najbolj goreča želja! Kaj bi mu napravilo večje veselje kakor to, da je pomagal otroku do sreče, ki mu je namenjena. Stopala sta tesno drug poleg drugega in oče mu je razlagal:

—	Da bo le začetek premagan! Sam dobro veš, kako je bilo z menoj, ampak če človek pomisli, se z dobro voljo in pridnostjo marsikaj doseže, je pa res najbolj tako, da nisi študiral. Kaj bi bil? Nam ne dajo dobrih služb, odpadnik pa ne bi bil, ker si moj sin! Tako se jim boš v pest smejal!

Justin se je zamislil. Naglo je dejal:

—	Jutri se odpeljem pogledat za primeren kraj. Mogoče na Štajersko, tja me še najbolj vleče.

—	Kraj ni poglavitno. Le odpelji se in če stakneš kaj, zaaraj, tačas pa bova z materjo pripravila denar. Če bo le premalo, bom še jaz kje povrtal. Saj boš vrnil?

Da, oče bi goro premaknil.

Justin se je čutil ob očetu močnega in trdnega. Spremil ga je do Narodnega doma. Oče je šel v Šiško, Justin pa je stopil proti pošti. Zadel se je v mladega poročnika, ki se je zadri nad njim:

—	Pass auf, du Esel!

==5==
Trg ni velik; sprva je stlačen okoli cerkve, ki stoji ob cesti in gleda s svojim stolpom preko hiš, postavljenih vzdolž ob cesti vse do ovinka, kakor bi stale večno v špalirju vsem pešcem in voznikom, saj je to ena onih velikih cest, po kateri živahno vrvi promet iz mesta v mesto, kajti čez Trojanski klanec, ki je trd in strm, se steka cesta na Kranjsko, na to stran pa drži v Celje in globlje na Štajersko.
{{prelom strani}}
Tu se je nastanil Justin čez nekaj tednov, ko je moral prej še mnogokaj ukreniti, potrkati na nešteto vrat in uradov, preden je mogel pričeti s trgovino v hiši, ki mu jo je nasvetoval in priporočal star izkušen trgovinski potnik.

Čeprav je šel Justin nerad iz Ljubljane, so bili pogoji le tako ugodni, da se je kar oprijel prilike, ko je prej že marsikje iskal in nič primernega našel.

Trgovina je bila v majhni hiši sredi trga, ki mu jo je dal v najem stari Dolinar.

Tako je nekega dne kar začel trgovati in srečnega se je počutil sredi svojega malega kraljestva, ki ga je lahko vedno vsega imel pred očmi. Dolinar ga z najemnino ni sekiral, saj je imel s svojim lesom dovolj opravka in ga ni bilo nič na spregled. Vedno je tičal s svojimi vozniki v gozdih, ki so zapirali dolino od treh strani.

Z vsemi tržani se je seznanil zelo kmalu in nekaj nedelj je šel celo k maši, da so ga videli ljudje, ki so pač tako vajeni. Sicer pa je trg sam na sebi liberalen, da se mu torej od te strani ni bilo treba bati, četudi se nikoli ni dosti brigal za politiko ter je sam pri sebi držal z naprednjaki in imel sokolski kroj.

Trgovina je nevtralna, seveda, zato z veseljem prodaš liberalcu in klerikalcu, da bi jih le veliko bilo, čeprav še rdečih, zakaj krone so pri vseh enake: le-teh se drži prah železnih blagajn, onih cerkveni blagoslov, po teh zadnjih pa si moraš roke umiti, kajti bog ve po kakšnih umazanih žepih so se brisale. Le kar sem z njimi!

Stanoval je v prvem nadstropju, kjer si je uredil sobico z razgledom na cesto. Ko se je udomačil, mu je pričelo postajati takole ob večerih dolgočasno. Po večerji je sedel v svoji sobi, ki jo je že kuril, ker je bilo hladno. Sprva je pisal nekajkrat Joštu, materi in očetu pa vsak teden in ju vabil k sebi, potem je čital &quot;Slovenski Narod&quot;, segel po knjigi, včasi šel v gostilno, kjer je tarokiral z živinozdravnikom in učiteljem Hrastom. Če je bila gledališka predstava, ki so jo priredili Sokoli, se je udeležil; tudi na zabavne večere Orlov je šel pogledat, tako da je bilo semtertja vendar prijetno in zabavno.

Tudi na ženitev je mislil.

Od kraja se je oklepal te misli kakor vsak samec, ki si zaželi družice; to so bolj sanje, lepe, mirne sanje, ki jih kliče samotno srce. Vsa soba jih je polna, povsod so razprostrte kakor lahke meglice, ki so se pravkar dvignile iznad tihega, globokega jezera. Srce kliče in jih prikliče in tako prijetno je potapljati se v nežna beganja svojih hrepenenj.

Večkrat misli na Kristino. To je silna misel. Močna, komaj se je ubrani, le se vdaja in živi v objemu njenih prelestnih rok. Ko jo že tako očitna, da bi kar vstal in šel, se raztrga in prežge ob rdeči luči, da je potem kakor užgana vešča, ki vsa uboga trepeta s polomljenimi krili, dokler se je ne usmiliš in ne pohodiš.

V nedeljah dopoldne je imel vedno dosti dela z ljudmi, ki so prihajali po maši kupovat, saj se je razneslo po okolici, da prodaja novi trgovec vse blago ceneje kot drugi, pa je bilo mnogo okoliških kmetov, posebno gorjancev, ki za tako stvar premerijo najslabšo pot, da le dobe blago za nekaj vinarjev ceneje; in ljudje so bili zadovoljni z njim.

— Prijazen je in postrežljiv, so govorilo ženske, ki so kupovale volnene rute za zimo, bomo kar pri njem ostale.

Hribovci so barantali za cajgaste hlače in močne čižme ter se pobotali za ceno, ki jim je bila všeč.

—	Bo! Spusti, če vidi, da je potreba. Kupoval bo med in žganje, zmenili se bomo za kakšno kupčijo. Ni stiskač!

Z dekleti je bil nežno robat in jim je govoril:

—	Ta predpasnik, dušica draga, je kakor nalašč za vas. Dajal jim je sladkorčka za nameček.

Popoldne se je namenil k Dolinarju plačat najemnino za mesec december, ker so prazniki pred durmi: Dobro je, če si točen, ko gre vse tako srečno izpod rok. Napak bi bilo, če bi padla le senčica slabega mnenja nanj.

Izbral si je rjavo karirasto obleko, za trd poškrobljen ovratnik si vtaknil zavratnico s pentljo, pokrtačil si siv, plišast klobuk, skrbno se počesal ter natlačil polno dozo cigaret, dal v suknjo zavojček bonbonov, zaklenil hišo in stopil na cesto. Bilo je nenavadno toplo za ta čas. Solnce je stalo nad hribi, otroci so se igrali pred hišami na cesti, po kateri je zdaj pa zdaj pridrdral koleselj, puščajoč za seboj rahlo črto prahu.

Ob koncu trga se cesta nenadoma zaokrene v strm klanec, ob katerem stoji med visokimi smrekami velika graščina. Tu je konec trga. Le-tu se odcepi kolovoz od ceste in vodi čez majhno strmino na travnike, ki leže prav do vznožja gozdnatih hribov, za katerimi se dviga hrbet Savniške planine, ki je vsa do temena zadelana s temnim lesom. Skromna cerkvica na Taboru je vsa zlata od solnčnega svita, pod njo se pasejo krave in ovce cingljajo z zvončki, globoko pod mogočno, skoraj navpično skalo pa čepi med gostim drevjem staro graščinsko poslopje, v katerem gore okna od solnca, da je ves grad kakor v plamenih, ki sikajo iz zidov. Njive so prazne. Hmeljevke so zložene v piramide, kar daje pokrajini izredno lice, saj se od daleč vidi, kakor bi tu pod gorami počivala vojska v šatorih. Na izoranih njivah je polno vrabcev, ki vrešče odlete na bližnja drevesa, sklanjajoča se v vijugasti črti nad potok, preko katerega je zgrajen močan lesen most, ker vozijo tod hlode in deske z Dolinarjeve žage.

Namenil se je k Dolinarju, ne toliko zaradi najemnine kakor zaradi njegovih dveh punc. Ano, ki je doma, je že poznal. Nekaj besed je že spregovoril z njo. Danes si je hotel ogledati njen dom in ...

Pot pelje zdaj tik potoka, ki dela pod skalami zelene tolmune, v mirni vodi so velike postrvi, ki nepremično preže na plen in se ob vsakem najmanjšem šumu bliskovito zaženo po vodi navzdol. Leni kapiči leže plosko na peščenem dnu, bleice se mirno pasejo v toku vode, v kateri se zrcalijo oblaki, ki se kopičijo od Mrzlice semkaj.

Justin ni videl ne oblakov ne tlečega ognja ob njivi, ki so ga pustili pastirji, počasi je stopal kraj vode, le postrvi so ga včasi zamikale, da je obstal in z očmi sledil ribam, ki jih je moralo biti mnogo v tej vodi. Semtertja ga je oplazila vejica, ki je visela čez cesto, pajčevina, ki si jo je pajek spredel čez grm, se mu je ujela v obraz, da se je jezil nad živalco, ki mu zastavlja pot.

Takoj zadaj za zaraščenim gozdnim rokavom, ki napravlja tu z nasprotnim gričem majhno sotesko, se svet zopet razklene tja do vznožja grebena, ki zapira pogled v Gornji grad. Skladovnice hlodov leže ob poti vse do Dolinarjeve hiše, ki stoji tu samotna, skorajda zapuščena. Rahel, bel dim se dviga v zrak, dokler ga ne zgrabi veter in ga ne razčeše v rumeno prejo, ki se zgrinja nad hišo, pokrito s rdečo opeko, karminasto se blestečo v žarkih zapadajočega solnca.
{{prelom strani}}
Železnik je videl prihajati iz hleva hlapca, ki je obetal, ko je zagledal tujega človeka. Stopil je na cesto, kakor bi se hotel razgledati po vremenu, pa ga je le radovednost gnala k tujcu. Ko je spoznal novega trgovca in gospodarjevega najemnika, ga je pozdravil že od daleč in ga nagovoril:

—	Gospodarja ni doma, gospod Železnik, samo gospodična Ana je tu in bo vesela oblaka, če ste namenjeni k nam! Kar noter stopite, brez skrbi, kaj bi motili, saj je nedelja!

Stopil je v vežo in zaklical:

—	Gospodična Ana.

V veliki svetli veži so bili obešeni po steni rogovi jelenov in srnjakov, dva velika divja petelina in nekaj lovskih pušk. Sredi zida je visela velika slika s priljubljenim lovskim motivom, ki kaže, kako izslede logarji divje lovce baš, ko so se namenili odreti orjaškega jelena.

Gospodična Ana je prišla iz sobe in se prijetno začudila, ko je zagledala Justina, ki ga ni pričakovala. Prijazno ga je povabila v hišo.

—	Veseli me, gospod Železnik, da ste nas obiskali! Žal, očeta ni doma, pa se bo kmalu vrnil in če malo posedite, se boste lahko razgovorili z njim. Stopite v sobo!

Justin se je opravičil:

—	Padem v hišo in vas gotovo motim? Oprostite, toda ni mi dalo miru, da ne bi obiskal svojih prvih znancev, ki jih tako malokdaj vidim.

Prostorna soba je bila napol gosposka; samo velika krušna peč, iz katere je puhtela prijetna toplota, je spominjala na kmečko domačnost. Pred veliko črno, usnjeno zofo je stala s plišastim prtom pregrnjena ovalna miza, pri oknu je bil star klavir, čigar tipke so bile že rumenkasto ožgane, stenska ura v omarici pod steklom je bila ure, kakor bi votel bronast glas zvonov pel po sobi, na omari so stale različne figure iz mavca, nad velikim zrcalom pa so bili pritrjeni na steno lični krožniki iz terakote, ki so bili prebarvani s holandskimi motivi. Prva slika je kazala lepega mladega ribiča, ki se, naslonjen na prevrnjen čoln, pogovarja z dvema dekletoma v lesenih coklah, na drugem je bil upodobljen prizor iz življenja ribičev na razburkanem morju.

Justin je sedel na zofo. Ana je pregrnila mizo z belim prtom, vzela iz omare steklenico za vino in ko je tako pripravljala malico za gosta, je bila resna kakor gospodinja, ki ne pride nikdar v zadrego. Bila je oblečena kakor prava meščanka, v temnordečo žametno bluzo, ki je imela tesno oprijemajoč se ovratnik, da je nekoliko okrogli obraz s svojo nežno poltjo močno podčrtal vso njeno neveliko postavo. Črni lasje se ji padali močno čez čelo, da so prikrivali precej vidno brazgotino, ki ji je ostala po neki operaciji, dolgo ozko krilo ni docela zakrivalo morda za spoznanje premočnega telesa. Marte, njene sestre, ni bilo doma.

Dolinar prav za prav ni bil kmet. Podedoval je po svojem očetu lepo kmetijo, na kateri bi se dalo živeti z veliko družino, pa se je že zgodaj pričel pečati z lesno trgovino, ki je dobro uspevala. Njegova žaga tik pod nepreglednimi gozdi, mu je rezala premoženje. Zemljo, kar je imel odveč, je dajal v najem, zase je obdržal le senožeti, da je bila krma za konje doma, in nekaj njiv, da je posadil, kar je potreboval, spodaj ob trgu pa obsežno hmeljišče, zakaj hmelj se je dobro prodajal. Žena mu je umrla že pred leti in ker se ni utegnil pečati z vzgojo svojih deklet, je dal obe v mesto. Ana je prišla kmalu nazaj, Marta pa je končala učiteljišče in poučevala v Novi cerkvi.

Justinu je bilo vleč, da je sam. Stari je zgovoren in nekam čudaški, da niti ne veš, ali resno misli, kar govori, ali se samo šali. Besedo ima najrajši sam, ti pa ga poslušaj, ugovarjati mu itak ne smeš, ker takoj vzroji in te nemilo useka s svojim jezikom.

Ko se je Ana vrnila s sadjevcem v sobo, je opazil, da si je zunaj popravila lase. Odložila je tudi predpasnik. Sedla mu je nasproti in ga vabila piti. Oprezno je motril njen mladostni obraz. Prav nič mu ni ušlo, saj je imel dovolj časa, in če je Ana pogledala v stran, ni nikoli zamudil prilike, da si ne bi čim bolj vtisnil vase tega obraza, ki ni bil lep, a vzlic temu mikaven. Bil je negovan in je imel belo, mehko polt. Njene roke so skozi tesno se prilegajoče rokave kazale zalito bujnost, od katere se težko ločijo oči moža; kadar so ji počivale roke v naročju in je zamišljeno gledala po nečem neresničnem, je bila kakor ženska, ki se vdaja svojim mislim. Njeni ljubki, polni prsti, ki so se lomili v drobcenih jamicah nad členki, so bili vabljivi, da si jih je zaželel držati v rokah in jih rahlo stiskati s svojo dlanjo.

Govorila sta o trgovini, potem o tržanih in o vseh mogočih majhnih prilikah, ki so se zadnje dni prigodile v trgu. Razklepetala sta se nenadoma, da se je Justinu zdelo, kakor da se že zdavnaj poznata, četudi sta se komaj nekajkrat videla. Izpovedovala sta se svojih težav in razglabljala svoje želje, mrak pa, ki ga niti opazila nista, je zastrl okna, da sta bila oba obraza v temnem kotu že čisto v temi in zakopana v pestrost besed, ki so sanjavo plavale pod zatemnelim stropom.

—	Ah, to muhasto življenje! je govorila Ana, včasi prekinjajoč stavek, da bi premislila vse, kar je že izgovorila, potem pa zopet premišljeno nadaljevala: Nič mi ni hudega na svetu, vendar je nekaj! Tudi vam ni, če za oba ne izvzamem majhnih, neznatnih neprilik, ki dolete vsakega človeka. Vendar se ml zdi večkrat, kakor da ni vredno živeti. Ne vem, kaj je to; morda je hrepenenje po nečem lepšem, kar si vedno želimo, ali pa je strah pred nečem hudim, ki preži na nas. Ali se tudi vam godi tako?

Justina je prevzela ženina bližina, idilično razpoloženje v tej somračni sobi ga je napravilo sanjavega. Bil je ganjen, ko je slišal svoje lastne besede lepo in mirno doneti po tihem, skrivnostnem prostoru, in ko je njen obraz bolj slutil kakor videl, se mu je hotel z besedo približati na moč blizu.

—	Meni se ne godi ... da, seveda se mi zgodi, prav kakor vi pravite! Menda smo si v tem vsi enaki. Če se godi vam tako, se prav gotovo tudi meni! Človek želi biti vedno le srečen; če je pa ni sreče, jo išče vsepovsod in potem nikjer ne najde miru. Tako osamelega se čutim zdaj, ko sem sam v hiši, da mi je včasi res hudo in si zelo želim človeka, dragega človeka, ki bi se mu lahko potonil in iztožil. Tako prijateljstvo je velik zaklad ... toda nimam ga in ga najbrže tudi vi nimate, da vam prihajajo take misli, ki si jih gotovo ne želite.

—	Nimam ga, je rekla Ana. Tako prijateljstvo je zares velika tolažba. Kje si ga naj poiščem? V trgu nimam človeka, o katerem bi lahko rekla, da mu zaupam. Na mesto sem že pozabila, sestra mi je edina zvesta duša, pa je ni tu, le malokdaj se vidiva.

Torej nima ljubezni, iz katere bi izhajale te misli, je šlo v Justina. Naslonil se je na mizo in dejal z najbolj nežnim, iskrenim glasom:

—	Ali bi vam bil jaz lahko tak prijatelj, gospodična Ana?

Z utripajočim srcem je čakal odgovora. Že se je pokesal, da je zastavil to preveliko vprašanje; tedaj pa je začutil roke, ki se je stegnila v njegovo, in njene besede:

—	Poskusiva!	
{{prelom strani}}
Justin je z velikim spoštovanjem in ganotjem stisnil njeno mehko roko, nato pa se naslonil nazaj na zofo ter šel z dlanjo preko čela od zavzetja in presenečenja, saj ne je vse to razpletalo kar samo od sebe; na tihem je že mislil na ljubezen, ki se bo razživela med njima, in potem na njeno doto, ki mu je bliskovito šinila skozi mozeg.

Ana je prižgala luč in jo postavila na klavir. Svetloba je prepodila sladke misli, ki so se pravkar porajale v Justinu. Ona pa je bila v tej rumenkasti svetlobi še bolj bela v obraz, da ga je za hip zmedel njen izraz, ki je bil sedaj, ko je še vsa živela v pravkar izgovorjenem, oster in izzivalen. Mogoče je bila razočarana? Ali si je predstavljala vse drugače take prizore, o katerih govore ženske z zanosom, s skrivnostjo? Ali si je morda mislila, da je Justin preveč hladen in da je vse to le komedija vljudnosti, ki jo je prinesel s seboj iz mesta? Nestrpno je pogledala nekajkrat skozi okno na cesto, ki je bila že vsa v temi. Zunaj je včasi rezko zažvižgal veter.

Stopila je h klavirju in neposredno vprašala:

—	Ali ljubite glasbo?

—	Da, rad jo imam. Ah, vi igrate?

Ana je zaigrala mirno, sanjavo pesem. Glasovi niso bili čisti — klavir je bil že bog ve pred kolikimi leti uglašen —, vendar so napolnili vso sobo, da je bila v tihi samoti žalostna pesem kakor ječanje izgubljene duše, ki kliče odrešenja. Njen obraz se je poglobil in utonil v blodnje glasov, ki so se trgali s strun. V nizkih, preprostih akordih je počasi prehajala v višine in poslednji zvoki, ki so zapeli v kratkih presledkih, potem ko so nizki še vedno šumeli ob stenah, so se zopet spojili z molkom, iz katerega je zveneče donelo, kakor bi naslonil uho na morsko školjko.

V Justinu se je oglasil nemir. Bilo mu je kakor bučanje morja, na katerem se je zdaj pa zdaj zasvetila rdeča luč.

Kristina …?

Pomislil je nanjo ta hip in Ana je že zopet stala pri mizi, ko se je streznil.

—	Lepo je bilo! je dejal iskreno, ne da bi lagal.

Zunaj so se slišali koraki hlapca in dekle, ki sta napajala živino in krmila svinje, katere so hrupno butale v vrata svinjakov, in jezni glas dekle, ki jih je odrivala. Daleč nekje je lajal pes in domači na dvorišču mu je odgovarjal s kratkimi, zadrgnjenimi glasovi.

Po cesti so udarili močni koraki In nekdo je zaklical s širokim, polnim glasom:

—	Tiho, Sultan!

—	Oče prihaja! je vzkliknila Ana in stekla v vežo.

Dolinar je stopil v vežo. Za trenutek so se vrata zadelala z njegovo ogromno postavo in soba je nakrat spremenila lice. Dahnil je vanjo mraz, ki ga je prinesel s seboj in duh po drevesni smoli se je razlil po toplem zraku. Dolinar je imel na sebi kratek zelen lovski suknjič, ki si ga je hrupno slekel; na stol ob peči je vrgel klobuk ter z vidnim veseljem prestregel Justina, ki mu je vstal nasproti. Poleg Justina je bil kakor gorski mož velikan, njegov obraz z majhno črno kozjo brado in rdečimi, ščetinastimi lici pa se je resno ločil od njegovega, gladko obritega lica.

—	Tako je prav! Vendar ste se prikazali k nam! Ali si mu s čim postregla, Ana? In zdaj odhajate že? Ne! Kar lepo nazaj sedite na zofo, da se še midva pogovoriva! Pa večerjali boste z nami, da ne bo nikakih izgovorov. Spat? Ho, ta je lepa! Saj se mu mudi domov, kakor bi se bal žene, ki je še nima!

Njegov smeh je napolnil vso sobo.

— Pravite, da bo šlo? Imenitno! Torej vam je moja hiša prinesla srečo! No, dragi, kar tako dalje! Strela, meni pa leze te dni vse narobe, jezim se, jezim in že komaj se krotim, da ne bi prodal te preklete hoste, ki mi tako kri pije!

Mož je kupil graščinsko hosto sicer poceni na dražbi, a se je zelo urezal, ker je dal zanjo le mnogo denarja. Res se pridno seka in podira, toda vse gre prepočasi. Hosta leži v tako zanikarnih grapah, da je silno težavno spravljati les na žago. Zdaj bo dež in blato in vse delo bo zastalo, dokler ne bo zamrznila zemlja, ko bodo lahko spuščali in vlačili. Polakomnil se je nizke cene, dobička pa še ni nikjer, kje vraga, še celo izdatna izguba je in smola se ga drži, odkar se je zakopal v ta stokrat prekleti les. Voz se mu je že strl v jarkih, konj si je zlomil nogo na tistem spolzkem kamenju, da ga je moral ubiti, gozdni delavci se puntajo in hočejo večjo plačo. Kakor da bi se Dolinar kopal v milijonih! Da, ti hostarji! Sitnosti ima z njimi, saj ima gori čez dvajset delavcev, ki jim je moral postaviti barako, kar vse požre mnogo denarja. Zdaj so delavci natančni! Včasi si jim vrgel nekaj grošev, pa so ti delali noč in dan, zdaj pa: osem ur, nadure plačane — pa si pomagaj! Drugače ti pomečejo sekire ob tla in gredo v škofove hoste, ti pa išči na zimo drugih!

Prižgal si je kratko pipo in kadar je govoril, si je neprestano grebel s prsti po bradi. Če je pravil kaj važnega, je mižal na eno oko, z drugim pa oprezno motril svojega poslušalca.

—	Veter se je zasukal. To pomeni dež, ga že voham. Snega in mraza pa noče biti, ko bi oba tako krvavo potreboval! Gori v hribu je že občuten mraz. Tesarji, ki tešejo prage, zahtevajo deset dinarjev poviška na uro. Strele jasne, kako so postali prevzetni! Ampak me ne bodo! Naj le gredo, sem radoveden, kje bodo dobili na zimo zaslužka.

Justin je že marsikaj slišal, posebno to, da zelo nemarno plačuje svoje delavce, toda kaj ga to briga! Ljudje mnogo govore in tudi tisto ne bo res, da ima neki mnogo dolgov, ki ga bašejo. Škodoželjnost in zavist, drugega nič!

Povečerjali so. Justin se je poslovil in obljubil, da bo kmalu zopet prišel, na denar pa je pozabil. Ko je bil že na cesti, se je spomnil. Stopil je nazaj v sobo. Tedaj je zapazil, da je Dolinar zamišljeno sedel za mizo in da se mu je čelo gubalo.

— Najemnina za mesec december, gospod Dolinar. Skoraj bi bil pozabil.

Naštel je krone na mizo. Dolinar jih je molče spravil v žep in dejal skoraj jezno:

—	Strela, če bi jih bilo tisočkrat toliko!

V veži je srečal Justin Ano in ji dal zavojček bonbonov.

—	Hvala lepa, gospod Železnik, in na svidenje!

==6==
Ko so utihnili njegovi koraki po cesti, je šla Ana k očetu. Ker ga je videla vsega v skrbeh, se je po prstih vrnila v vežo, naročila v kuhinji vse potrebno za prihodnji dan, potem pa prižgala svečo in odšla po stopnicah v svojo sobo.

Dolinar je dolgo časa sedel za mizo. Včasi je spil požirek sadjevca, končno pa ga je izpljunil po tleh in si iz velike zelenke natočil slivovke. 
{{prelom strani}}
To ga je malce pomirilo. Natlačil si je novo pipo, vzel iz omarice, ki jo je vedno skrbno zaklepal, šop papirjev in jih razgrnil po mizi. Iz debele trgovinske knjige si je izpisoval na polo papirja terjatve, na drugo polo pa je pisal svoja bremena. Ko je odšel od njih terjatve, mu ni dalo niti polovice tistega, s čimer bi dosegel ravnovesje med imetjem in dolgovi. Vsak večer je tako sešteval in odšteval. Razlika je bila vedno večja. Številke so se mu grizle v meso in kri tako, da jih niti slivovka ni mogla splakniti iz njegovih misli.

Tako je nosil na tihem, sam pri sebi, to svoje breme in njegovi močni, te malo osiveli črni lasje so se mu vzdigovali od neprijetnega mrzlega drgetanja, ki mu je včasi prešinilo telo.

Torej je le res, da se ne da več pomagati?

Stopal je po sobi od stene do stene, grizel kocine pod spodnjo ustnico in si s pestjo stiskal čelo, kakor bi ga hotel ukleniti obroč svojih pesti, da se ne razleti od teh prekletih številk! 

Pričela so se mu torej majati tla?

V duhu je zajel zopet in zopet vso svojo prostrano domačijo, hišo z gospodarskimi poslopji, živino, polja in travnike, svojo žago. Da, to svojo žago, ki ji je dal vse moči svojega življenja. Opajal se je ob zvoku jeklene muzike sekir in žag, ki so hrustale sočni les. Žaga mu je bila otrok, ki ga je čuval in negoval, bal se je zanjo kakor za svojo lastno deco, dal jo je zavarovati za veliko vsoto, žagarji so jo morali varovati kakor dragoceno žival, sicer jih je pri priči nagnal iz službe, saj je njegovo življenje poznalo samo dvoje: hosto in žago.

Zdaj pa že vidi privid: Številke skačejo iz papirja in te čudne živalce, spake, ki jih je dolga nepregledna vojska, so se zarile pod temelj in kopljejo rove ...

Čakajte, hudiči! Z onemoglo jezo je pograbil papirje in jih pričel mečkati; vrgel jih je po tleh in stopil nanje, kakor da jih hoče poteptati v nič. Ko pa je odmaknil nogo, so se mu zarežale številke v obraz, da je ves potrt sedel k peči ter se zastrmel v obe črni okni, ki sta bili prazni in votli, da ga je zazeblo. Nalil si je zopet slivovke, ki ga je ogrela in spravila k sebi. Zaklenil je papirje nazaj v omarico in zopet do dna premislil vso stvar.

— Ne bom se vdal, ne, premalo bi bil Dolinar, če bi se pustil stisniti zdajle, ko sem kupil vendar največjo hosto! Ne, ne, saj so še druge stvari na svetu, s katerimi si lahko človek pomaga! Propasti ne smem, zakaj še v grobu bi trpel, če bi me klela otroka, ki sem jima zapravil denar!

Ljubil je svoji dve hčeri. Posebno Marto, ki je bila materina, morda zato bolj, ker je bila mlajša in ker ni bila velikokrat doma. Za srce ga je grabilo, če je pomislil na zapravljeni denar, četudi sta mu ga sami ponudili. Kaj bi dejala mati? Ne, ne, ne bi se ga smel dotakniti!

Žalost ga je premagala, ko se je spomnil žene. Na zidu je visela njena slika. Zastrmel je vanjo in vse bolj se mu je zdelo, da je njen obraz od bridkosti in solz zabrisan in spremenjen. Pogledal je na razpelo. Ni ga vrglo na kolena. Sklenil je roke in na dnu srca je zažarela molitev in majcena vera v božje usmiljenje. Šepetal je:

— Bog, ki si v nebesih, pomagaj mi! Nisem tvoj, grešil sem proti tvojemu usmiljenju, ker sem te pozabil. Ti pa si dobrotnik in vsegamogočen ter mi lahko odpustiš in pomagaš!

Kristus v kotu se ni ganil.

Še bolj obupan, ker ni našel miru v molitvi, je prižgal vozno svetilko, odklenil hišna vrata in si posvetil k žagi. Dekle v kuhinji so še imele luč. Njihov veseli smeh je zlezel v črno noč in veter je lizal plamen, da se je njegova senca stegovala po tleh in se metala na drevesa. Pospešil je korak. Skakal je čez hlode in deske, njegovi koraki so se udirali v mehko žaganje, šum vode je glasno in čisto odmeval v nočno tišino in voda v umetni betonski strugi je neumorno pljuskala v stene. Leseno ogrodje vse zgradbe je stalo na močnih cementnih stebrih in mreža neštetih tramov nad njegovo glavo je nosila streho, ki je ni dosegla luč. Na drči je bilo pripravljeno veliko hrastovo deblo. Rezilo žage se je lesketalo, brušeni zobje so se iskrili in olje v tečajih je bilo kakor stopljeno zlato. Levo od žage so bile nakopičena debla posekanih smrek. Voda je padala mimo koles v strugo precej globoko, včasi zašumela hitro in jezno, potem pa zopet mirno, kakor bi se vdala v neizbežno usodo tega večnega padanja in hlastanja.

Postavil je luč na tla k sebi in sedel na hlod, ki je ležal tik pred žago. Njegove oči so se uprle v rezilo, ki je v poltemi zlovešče režalo s svojimi zobmi.

Ta negibnost in molk jekla sta ga vznemirila.

Pregledal je še enkrat vse te sovražne številke, ki so prežale od vseh strani nadenj. V sredi pa sta on in njegova žaga.

Kaj le čaka?

Ali se bosta dala pogaziti od tega mrčesa?

— Žaga, žagica, tak dajva, no, saj znava, naj le pridejo blizu ti psi!

Bolestno se je nasmehnil, stopil k verigi in jo spustil z železnega klina. Voda je pričela grgrati, kolo se je stresalo, ječalo v osi, škripalo in cvililo, potem pa se počasi zasukalo in se pričelo vrteti vedno hitreje. Stebrovje se je zgenilo.

Sprva je žaga počasi, počasi polzela v višino, se hitreje spustila v dno in: dun, dunk, je ostro ječalo, dokler se ni spremenila v divja zamahujočo žival, ki je hlastnila s svojimi zobmi po zraku, kakor bi bila priklenjena na steber.

Dolinar je sprožil sanke, na katerih je ležalo deblo. Ko so dosegli zobje s svojimi konicami les, je zazvenelo, kakor bi zakričal nekdo v smrtnem strahu, potem so se goltaje zagrizovall vedno globlje.

Hlapec je pritekel in zakričal:

— Kaj pa je, za božjo voljo, gospod?

— Poberi se! je kriknil Dolinar in strmel v jeklo, ki se je ugrezalo v les.

==7==
Zgoraj v sobi sedi Ana pri mizi pred polo papirja, ki se pred senčnikom petrolejke blešči še nepopisan in čist; v peči praskeče ogenj. Včasi se veter upre v šipe, da škrtnejo in zazvene, vse je tiho, šum vode prodira semkaj komaj še slišno, črv v starem pohištvu vrta, od daleč je slišati nerazločno fantovsko petje.
{{prelom strani}}
Njen obraz je v temi. Ko se skloni nad papir, strmi nekaj časa v belino, potem omoči pero v tinto in piše:

– Draga sestra! Dolžna sem Ti odgovora na dve Tvoji pismi.

Prazniki bodo kmalu in zaradi tega Ti pišem, ker sem žalostna, ko mislim na našo ubogo mamo, ki nikdar več ne bo prižgala sveče pred jaslicami. Ob takih dneh se mi zdi, da sem najbolj zapuščeno bitje na svetu, najrajši bi vse skupaj pustila in prišla k Tebi, saj vedno pišeš, da si srečna!

Ali se Ti kedaj spomniš onih lepih otroških let, ko je bila še mati pri nas? Mnogokrat mislim na to preteklost. Ne spominjam se vsega, samo posamezni dnevi, prav za prav samo poedini dogodki in odlomki prizorov so mi tako živo blizu, kakor bi se to zgodilo včeraj.

Kako šibak je naš spomin! Lepo bi bilo, če bi mogli zopet in zopet videti same sebe, ko smo še ležali v materinem naročju, ko bi se mogli zopet in zopet slišati, kako izgovarjamo prvo besedo, in še enkrat doživeti radost, ki gre v dete, ko napravi prvi korak po zemlji!

Čudne želje, kajne, draga Marta! Ampak je tako, da mi je nad vse prijetno, ko mislim, da pišem človeku, ki me razume. Oče je postal tako čudaški, postaral se je in najrajši je sam. Ti pa imaš mnogo časa in boš rada brala pismo, še v uteho Ti bo, ker Ti je včasi vendarle dolg čas, ko nimaš prav nikogar, s komer bi se razgovorila.

Mati je bila dobra, blaga, toda zdaj je ni več. Le zakaj je tako ustvarjeno, da morajo umreti dobri ljudje sredi svojih najlepših let, ko bi vendar lahko še toliko dobrega storili na tem svetu! Včasi dvomim v božjo pravičnost, ah, kako ne bi, ko sem jo tako ljubila, pa mislim, da je hotel Bog preizkusiti očeta, ker je tako navezal svoje življenje na denar, da je pozabil vse drugo. Vse, kar je storil slabega in grdega s svojimi kupčijami, se sedaj maščuje.

Včeraj je zopet divjal. Prišli so tesarji in zahtevali take plače, kakršne imajo drugod. Oče v svoji trmi ni hotel popustiti in tako so mu vsi odpovedali službo prav zdaj, ko bi se šele pravo delo začelo. Posojilnica mu je stavila poslednji rok in mu grozi z rubežnijo. Njivo s hmeljem je že prodal, da je za nekaj tednov preprečil to sramoto. Vem, da bi si storil kaj hudega, če bi v hišo prišli sodni eksekutorji. Bog vedi, kako se bo to končalo! Ko boš prišla za božič domov, boš videla, kako zelo se je oče spremenil v zadnjih tednih. Smili se mi, nič mi ni žal, da sem mu dala svoj denar, ki ga najbrže nikoli več ne bo mogel vrniti. Tako je zaprt sam vase, da prav nič ne vem, kako daleč smo že.

Toda s tem, kar bi Ti najrajši že koj v začetku pisanja povedala, niti pričela nisem. To je samo zame; danes še nič ne vem, kako pa se bo razvilo, je še veliko vprašanje, kajti niti sama pri sebi nisem tako točna, da bi Ti kar v eni sapi povedala: Zaljubljena sem.

Ljuba Marta, Ti dobro veš, kako je bilo zame vedno težko izrekati to besedo. Ljubezen ... Silna je ta beseda, božanska, neizrekljivo lepa, da ji ne bi mogla najti primere v besedah vseh jezikov sveta. Mogoče je bog še lepša, toda bog je tako daleč, bog je le misel, s katero molimo in iščemo tolažbe v hudih urah svojega življenja. Ljubezen je utrip mojega srca, ki ga živo čutim v sebi, še bolj hrepenenje, ki je v njem in me dela nemirno.

Ko sem bila v mestu v samostanski šoli, sem se prvič zaljubila. Bilo mi je petnajst let in sestra Cecilija, ki nas je poučevala v nemščini, mi je bila ideal, po katerem sem hrepenela z vsem žarom svojega prvega ženskega vznemirjenje, ki se je porajalo v meni. Pisala sem ji zaljubljena pisma in se podpisovala z Eleonoro. Bog vedi, kje sem našla to ime! Umirala sem od veselja, ko sem jo iz skrivnega kotička opazovala nad svojimi pismi.

Ne moreš si misliti, koliko sem pretrpela, ko sem spoznala to zmoto!

To je bilo prvo razočaranje in prihodnje leto, ko se je zbudil v meni resničen nagon do moža, sem le vedno z bolestjo mislila na to sladko zablodo. Kljub temu sem se strastno zaljubila v mladega, lepega profesorja telovadbe. Bil je resnično lep, takšnega ljubimca sem si predstavljala v svojih sanjah. Bil je oženjen, toda to me ni motilo, obdalo je celo vso mojo ljubezen z nekakšno romantično privlačnostjo. Kako srečna sem bila, ko me je nekoč na cesti nagovoril in šel nekaj korakov z menoj. Od razburjenja nisem spregovorila besedice in do ušes sem zardela, srce mi je kričalo od veselja in mislila sem si: Mogoče me ljubi?

Ko smo bile z njim na šolskem izletu, se je držal le mene. Toda pozneje, v gostilni, je pričel vsa dekleta poljubovati. Srce se mi je sesulo in tako sem doživela svoje drugo spoznanje.

Imela sem potem dolgo časa strah pred moškimi, prezirala sem jih in sovražila, ušla sem iz mesta in se vrnila k očetu. Takrat že ni bilo matere, da bi se zatekla k nji po tolažbo. Ti si bila premlada, da bi me razumela, oče se za take stvari ni brigal, ker je živel vedno le svoje kupčije, a za nas nič, ko je vedel, da imamo vsega dosti, po srcu pa nikoli vprašal ni.

Potem ... Oh, to so tako žalostni spomini, Marta, saj si sama videla, koliko sem zaradi tega pretrpela.

Prišel je po cesti mlad gozdar, lep in visok, ter ostal pri nas. Morda še ne veš ali pa se več ne spominjaš, kako resnično sem ljubila tega fanta, ljubila z vsem ognjem svoje mladosti, skrivala to ljubezen kakor najsvetejšo skrivnost, o, in on me je ljubil, ta preprosti gozdni človek mi je razodel vso lepoto ljubezni, mi odkril Vse sladkosti te besede, dvignil me v nebesa, ljubezen pa je morala ostati skrita, saj bi ga oče ubil, če bi vedel, da njegov hlapec poljubuje njegovo hčer ...

Iskala sva skrivnih gozdnih poti in sredi temnih, skrivnostnih gozdov, sredi zaprtega sveta, kjer se ljubi divjad, kjer gnezdijo ptice pod košatimi vrhovi bukev in hrastov, sva bila najsrečnejša človeka na svetu. Njegova silna dlan je božala moje roke, njegov zagoreli pošteni obraz se je sklanjal nad moje oči, njegovo zvesto srce se je odpiralo le zame, o bog, kje so tisti lepi časi!

Smrti si želim, če se domislim onega dne, ko ga je potlačilo podsekano drevo. Dva dni je ležal pri nas poleg hleva. Klečala sem poleg njega, oče se je ustrašil smrti, ki je plavala nad hišo, in me ni ubil, ko nisem mogla nič več zatajiti svoje ljubezni. Če sem bila sama, sem položila svojo glavo k njegovemu negibnemu, od trpljenja izmučenemu obrazu in mu šepetala: Dragi, ljubljeni, poglej me vendar! Ali si res tako neusmiljen, da me ne čutiš poleg sebe?

Ob koncu drugega dne, ko so mu že svečo prižgali, je odprl oči. Stala sem ob njegovi levi strani. Videla sem, kako so v strahu begnile njegove oči po vseh obrazih. Iskal me je! Ko se je njegov pogled ustavil na mojem obrazu, se je bridko nasmehnil, poskušal je dvigniti roko, kakor bi mi jo hotel dati v slovo, in je umrl ...
{{prelom strani}}
Potem je bilo dolgo, dolgo časa vse prazno v meni, do danes, do te ure.

V naši hiši v trgu se je nastanil mlad človek. Odprl je trgovino in zadovoljna sem, da je vsaj en človek naletel v naši hiši na srečo, če je to sreča, da dobro trguje. Mlad človek! Prišel je, razpostavil svoje blago, osvojil si ljudi, da vsi drugi kramarji kar besne od zavisti.

Glej, Marta, ta človek je zajel moje misli in zelo mnogo mislim nanj. Spoznala ga boš, ko prideš na praznike domov. Ponudil mi je prijateljstvo. Mislim, da je iskren. Hudoben gotovo ni, ker sem ga spregledala koj v začetku.

Bil je nekajkrat pri nas. O marsičem sva govorila, opisal mi je svoje življenje. Spoznala sem, da še nobena ženska ni imela trajnega vpliva nanj.

Bog ve, ali je mrzel do žensk, ali si ne zna osvojiti ženskega srca ali pa je doživel že hudo razočaranje, da se boji ljubezni.

Dobro vem, da to ni mož, ki je junak mojih sanj; toda je li mogoče vse to doseči, kar si človek želi? Ni, saj je sto drugih stvari na svetu, na katere se je treba ozirati. Zato bom tudi o stvari razglabljala in če mislim na ženitev —

Da, vidiš, to je čudno: kadarkoli sem ljubila, nisem nikdar pomislila na ženitev, zdaj pa mislim in če mislim nanj, vidim zakon, ki si ga predstavljam čisto po svoje. Včasi se ga tudi bojim, kajti skleniti pogodbo z nekim človekom za vse življenje, se pravi zvezati dvoje usod v eno in je to strašno lep čin. Bog ve, zakaj mora tako biti? Ali bi ne bilo lepše ljubiti se brez dokumentov ... Toda kaj pišem! Saj je tako ukazano in se ne da drugače urediti.

Marta, tako sem razdvojena te dni. Premišljujem, vdajam se ničvrednemu poglabljanju, hotela bi ta kos življenja, ki mi je namenjen, pregledati od začetka do konca, toda kaj, ko pa vsakdo na svoj način gleda. Eno pa le je: Vsaj za začetek in konec veš, kakšna sta, sredina, vsebina pa je tako različna: nekdo odtrga cvet, drugi plevel, a tretji samo trnjevo vejico. Kaj je namenilo življenje meni?

Novic ni, vse je tako zaspano pri nas, nič se ne gane; ne grem nikamor, pa mi tudi ni za družbo. Sicer pa boš čez nekaj dni doma!

Te poljublja

Tvoja Ana.

==8==
Justin je že zaklenil trgovino. Zadnja vrata je pustil odklenjena, ker še vedno kdo pride, da kupi to in ono. Vsak dan je do poznega večera ostajal v trgovini in pripravljal za prihodnji dan. Dela se pač nikoli ne zmanjka pri takem poslu.

Nasekal je sladkorja in ga stehtal v zavojčkih po četrt in pol kilograma, treba je odmeriti v vrečke čaja, cimeta, popra, paprike, nekaj kosov pralnega mila je moral zaviti v papir, da bo v soboto pred prazniki, ko bo mnogo opravka, vse pri roki, premeril je nekaj kosov blaga, pregledal vse predale, če bi bilo treba kaj novega naročiti, računal po svojih poslovnih knjigah. Tako mu je večer hitro minil.

Vedno bolj ugleden je postajal. Znal je kot malokateri in če je zašel slučajno v večjo družbo, je plačal ves zapitek, ker je vedel, da so obresti tega zapravka dobro naložene v besedi, ki jo imajo o njem. Če je bilo treba dati za novo bandero v cerkvi, je odrinil desetak, če pa so Sokoli zbirali za prireditev, je tudi njim dal desetak. Saj ni dal rad ne tem ne onim, toda treba je, kajti zamera pomeni izgubo! Še tega mu je treba, ko sicer z malenkostjo tako stvar prepreči. Materi je za obresti poslal blaga za celotno obleko, očetu škatlo braziljk, denarja vrniti pa še ni mogel.

Bil je sam s seboj zadovoljen; denar je imel in tako je z njegovo močjo rastel tudi ugled. Ko je podaril nekoč precej blaga za božičnico Ciril-Metodove družbe, so trški veljaki prav resno govorili, da bi ne bilo napak, če bi se tako vnet in podjeten mož, kakršen je bil Justin, izvolil v občinski odbor, zlasti ker je še liberalec povrh! Vsekakor je dobro, če se ga že koj zdaj zgrabi, zakaj mlad človek rad uvihne. Če ga pridobe nasprotniki, bi ga bilo škoda! V Dolinarjevi hiši je, stavimo, da bo hiša kmalu njegova, potem pa je stvar v redu, kajti posestnik in trgovec je le sila, ki jo je treba ceniti.

Justin sam se ni gnal za takimi stvarmi. Če je tako, pa tudi prav, škodovalo mu ne bo, prej koristilo. Vzel si je vajenca, da je tako vse malenkosti; tehtanje, zavijanje, čiščenje prevzel fante, ki je bil sprva neroden, da je Justin že kar obupaval, a se je naposled le privadil in je bil še celo zelo priden.

Da, Justin in Ana ... Tole njuno poznanstvo se je že precej daleč razpletlo, a če se je že razpletalo, vendar še ni dobilo nikakih povsem določenih oblik. Ne, v njunih pismih, ki sta si jih pisarila, je bilo mnogo lepih besed o sreči in usodi, čebljala sta o pomladi in rožah ter govorila z vzvišenim zanosom o globinah, ki sta jih morda slutila, in je bilo to razmerje romantično, zakaj pisma so vedno mikavnejša od izgovorjene besede. S hrepenenjem sta jih pričakovala v upanju, da je mogoče med vsemi temi vrsticami le skrita ona beseda, ki sta se ji oba izogibala, četudi je bila v kakšnem stavku samo prikrita in zataknjena, nikoli pa tako očitna, da bi človek od radosti kriknil in si položil pismo na srce.

Podčrtavala sta si prijateljstvo, o katerem je Ana napisala mnogo strani. Vsa njena pisma so bila zajeta v neko ubranost in strnjenost ter pisana z lahkoto, kar je gotovo izviralo iz češčega razglabljanja. Justin je, dasi jih je z veseljem prebiral, mnogokrat izgubil nit in smisel njenih napisanih dognanj ter se zelo mučil, ko ji je odgovarjal. Češče je iskal v knjigah primernih besed, iz romanov si jih izpisoval, da je potem po svoje zložil pismo. Zato so bila vsa njegova pisma včasi zagonetna in dvoumna ter je tako oba vedno bolj podžigalo, da sta v vsakem pismu pričakovala razodetja.

V nekem pismu je Ana povedala:

— Človek išče kakor plaha ptica. Mnogokrat ne ve, v katero smer bi pričel iskati, samo sluti včasi, da je tamkaj kraj morja morda vendarle človek, ki bi mu bil kakor vejica, na kateri bi se spočil sredi svojega poleta. Prijatelj, odgovorite mi, pišite mi, morda pa v teh pismih iščeva drug drugega in je tole, kar je v meni, mogoče zaradi tega, ker se poznava tako rekoč samo po besedah, ki si jih piševa ... ?

Justin je nekajkrat prebral to pismo in ko ga je doumel tako, da se v Ani lomi srce, napisal:

— Da, človek išče kakor plaha ptica. (Zelo rad je ponavljal njene besede.) Rad bi Vam povedal čisto resnico, ki je v meni, toda duša je kakor nebo, včasi prelestno v solnčnem ognju, potem slikovito, če se pasejo po njem beli tropi oblačkov, in strahotno, kadar mogočni bliski ližejo njegov obok. (To je prepisal iz romana: &quot;Die Liebe zwischen Felsen.&quot;) In tako je tudi z menoj. Ne vem, kako bi Vam to razodel. Za gotovo se iščeva in se bova našla. (To je kesneje prečrtal.) Poznava pa se res samo po besedah. Zunaj je tako lepo. Snežinke padajo z neba in se vrte pred oknom, misli pa beže in tavajo po samoti ... 
{{prelom strani}}
Bil je v Celju in od daleč videl Kristino. Zvečer je napisal Ani dolgo pismo in prvič zapisal o ljubezni. Vse je to viselo nekje daleč. Ana mu je takoj vsa vznemirjena odgovorila, da mora vsekakor govoriti z njim. Doma ne, dobila se bosta na brvi, ker je zelo lepo zunaj, ko je sneg tako bel in mehak, da se stopinje izgubljajo v njem, kakor bi človek hodil po zraku.

Premislil je še enkrat to pismo, ga skrbno še in še prečital ter bil ves dan zelo raztresen. Ni se mogel znajti. Hodil je okoli te preteče usode, ki naj bi ga danes zvečer zajela na samotni brvi, in kakor žival, ki nagonski čuti zlo ali dobro, tipal okoli zanke. Vsa čustva je porinil v stran, da napravi mesto razumu, ki naj odloča, kajti mreža, ki sta si jo stkala s pismi, ju je že obdajala in sklepala, da je bilo treba stkati le eno samo zanko, pa bi bilo njuno življenje za vedno strnjeno.

Justin je mislil na ženitev, seveda! Zelo je potreboval skrbne žene, ki bi mu lahko na vse načine pomagala, dela je vedno toliko, pridne roke in pametni ženski nasveti bi mu pomagali, da se njegova zamisel razprostre in uresniči. Trgovina je vedno malce tvegana igra, staviš na visoko upanje, pa lahko priigraš mnogo, če ti je sreča mila.

Stopal je po trgovini in se naslovil na zid. Hlad je občutil skozi obleko in razum je trkal na čelo:

—	Ta zid ni tvoj! Lahko pa je!

Zadel se je v vogel lesene prodajne mize in kakor bi ga klicala:

—	Vzemi me! Ne obotavljaj se!

Pogledal je skozi okno. Zadaj se je bleščal v snegu vrt in sadna drevesa, vsa načičkana z belim, mrzlim cvetjem, so ga klicala:

—	Gospodar nam bodi!

Stopil je na cesto in pogledal proti nebu, iz katerega se je vsipal droben, suh sneg. Streha je bila bela, snažna, kakor s prtom pregrnjena, le okoli dimnika je bila malce zasajena, na oknih so bile drobcene ledene sveče in vsa hiša je dihala domačnost, da bi jo človek kar pobožal in stisnil v toplo ugodje njenih zidov.

V trgovini je bilo toplo. Vajenec je kuril z vnemo. Čistil je s sidolom medene skodele tehtnice in oprezal kakor maček na gospodarja, ki je bil vase zatopljen.

—	Ali bom šel tudi danes k Dolinarjevim, gospod? je zinil, ker se mu je predolgočasno zdelo v tem molku.

Justin je odkimal z glavo, poslal fanta v skladišče, da je bil sam, in se vsedel na vrečo otrobov.

—	Nocoj? Nocoj?

Seveda, kaj neki premišlja, ko je že tako vse napeljano, da se ni moči umakniti. Mislil je na večer in si razlagal sto malenkosti, razcepil je vse pomisleke in samega sebe spraševal; vsi odgovori so bili enaki:

—	Z njeno doto bi se postavil na noge. Ljubim jo!

Vdajal se je domišljiji in ganotju, ki mu ga je pričarala ta beseda, že si je slikal življenje, ki mu bo dala Ana novo smer in obliko.

Že ob sedmih zvečer je zaprl trgovino; Razsvetljena okna hiš so metala senco na zamrznjeno cesto, ki je bila prazna, zunaj trga pa se je zima sprostila, vsa zasnežena pokrajina je bila vlita v živosrebrn blesk mesečine, ki je medlo prodirala oblake, tako je bila čista moč in tišina tako popolna, da je bilo šumljanje potoka kakor odmev daljne pesmi, bele gore, katerih strmine so bile v temni senci, so segale do tisočerih zvezd, nad katerimi se je bočila rimska cesta kakor bel pas na plašču nevidnega molka, s katerim se je ogrnila ta prelestna, veličastna noč.

Justina je ta tišina vznemirjala. Bil je sam v tej pokrajini, obroč gora in hribov ga je zapiral na to belo polje in njegovi koraki, ki so škrtali po zmrzlini, so preglasno vpili v noč. Stopil je v cel sneg in bežal pred samoto, nestrpno je pričakoval ovinka, da bo zagledal človeka, h kateremu ga je gnalo srce. Ana mu je prišla nasproti. Stala sta sredi bleščeče se zimske pokrajine.

—	Moj bog, je vzkliknila Ana, kako dolgo se nisva videla!

Dala mu je roko.

Justinu je splal po roki topel val njenih prstov. Rahlo jo je prijel pod roko, da sta šla tesno drug ob drugem. Vsenaokoli je bilo do neba polno svetega miru in pokoja, glas je bil v tej velikanski praznini tako majhen in šibek, da bi najrajši molče poslušala žuborenje vode in se opajala v srečanju, ki sta si ga namenila drug drugemu. Vendar je dejal in nagnil glavo:

—	Nikdar si nisem mislil, da pojdeva kedaj takole skozi zimsko noč. Zelo sem srečen. Zdi se mi, da se nikoli ne bo pretrgalo najino prijateljstvo.

Ana je molčala. Močneje se je naslonila nanj in uživala tako bolj kakor z besedo. Ko je hotel Justin govoriti, mu je zašepetala:

—	Tiho bodiva! Vse naju posluša. Ne skruniva noči, ki je tako lepa in pokojna. Ali ne čutite, kako glasno govoriva, če molčiva?

Justin se je vdal šelestu stopinj, ki so tiho umirale v snegu.

Luči hiše so se zasvetile izza ovinka, slap je gromko prevpil ponižno šelestenje potoka, pes je bevsknil in zopet utihnil.

Hiša je bila prazna. Dolinar je bil že nekaj dni v Trstu zaradi trgovinskih pogodb, dekli sta ribali in čistili gostinjsko sobo za praznike, v kuhinji so greli velike lonce vode.

Zgoraj v njeni sobi je žarelo skozi razpokline peči in prijetna toplota je zajela oba, da sta šele zdaj občutila mraz, skozi katerega sta hodila. Ta domačnost in prikupno okolje, ki ju je sedaj obdalo, ju je sprostilo, da sta zopet zaživela v resnico in se pričela prisrčno smejati, ko sta si ob peči grela premrle prste.

—	Kako je človek včasi otročji, je dejala Ana, ko je prinesla vročega čaja, kajne, prijatelj? Ali sem smešna! Lahko bi zmrznila zunaj, ne da bi opazila.

Justin se je smehljal, prijel njeno roko in jo položil med svoje dlani, da jo ogreje. Voljno mu jo prepustila in ko se je potem s prsti dotaknila njegovega lica, so bili vroči in tako ljubki, da jih je zopet vjel v svojo dlan in jo priteknil k sebi.

Tako sta se nekaj hipov gledala iz oči v oči. Potem jih je Ana povesila ter se mu izmuznila iz rok.

Ko sta popila čaj, sta primaknila mizo k peči. Ana je kazala slike v albumu, svoje knjige, govorila sta o tisočerih stvareh.

Zunaj je bila svetla noč, mesec se je preril skozi oblake in je visel nad pokrajino in vse je bilo tako čisto, da so se videla poedina drevesa, ki so rasla sredi polja.

Vse sta si že povedala. Ana je stala pri oknu in vzklikala navdušeno:

— Ah, kako lepa noč! Pridite semkaj! Glejte, kako se sneg blesti na drevju. Nad hribom je Veliki voz, ali vidite, ojnice so obrnjene k nama!

Stal je za njenim hrbtom. Po njegovem licu so ga božali njeni lasje. V njem je raslo vse vile ono brezmejno čuvstvo, ki ga čara ženina bližina. Ni se ga mogel ubraniti. 

Ali je še dvomil? Zase ne! Zanjo?
{{prelom strani}}
Naj so dvomi še taki, ni ga moža, ki bi se branil silovitosti približevanja. Prijel jo je okoli ramen, z drugo roko dvignil njen obraz in zastrmel v njene ustnice. Majceno so bile priprte, da je sijal skoznje blesk njenih belih zob. Poljubil jo je.

V tej hipni omami, v kateri zapade telo, kakor bi medlelo v opojni vonjavi dišečega cvetja, je Ana zaprla oči in prepustila ustnice njemu, ki jo je tako, ne da bi se upirala, poguboval v obupni blazni strasti, ki je vzplamtela, kakor bi se hotela sladko maščevati za vse dolgo iskanje in pričakovanje. Prižela se je k njemu in mu vračala ljubezen.

—	Tvoja sem! je dahnila nekajkrat.

—	Vzamem te! je kriknil Justin zamolklo, od vsega tega strašno lepega zavojevan in premagan.

Zunaj je gorela noč v zimskem sijaju.

==9==
Božič je že zajel vso pokrajino, prazniki so trkali na vrata in vsaka hiša je po svoje pričakovala teh lepih časov, ki so si jih po navadah nekateri, drugi pa v globoki veri postavili v najlepše dneve vsega leta. Pričakovali so nestrpno in z upanjem: Bogatini, da se jim do vrha napolni malha, reveži, da pozabijo za nekaj dni svojo revščino in se poglobijo v nado na srečnejše novo leto.

Narava sama je pričarala pravo božično razpoloženje, zakaj po prvem snegu je pričelo zopet snežiti. Padal je suh, rahel sneg in če si pogledal v nebo, se ti je zavrtelo pred očmi in te je hotel dvigniti v zrak od vsega tega migljanja in vrtinčenja. Po cesti so dirjale Dolinarjeve sani.

Marta se je peljala domov na počitnice. 

Toplo zavita v kožuhasto odejo, se je prijetno vdajala veseli zimski vožnji. Njene mirne, nekoliko preostre oči so božale domače hiše in cesto. In ko sta se na velikem ovinku odprla polje in gozd ter je v daljavi zagledala belo skupino hiš, je bila že doma in so ji sanke vse premalo letele, tako si je želela videti vse tisto, kar jo še vedno priklepa nase: očeta in Ano, staro Marjeto in hlapca, žago in vodo, drevesa in pogled skozi okno.

Ana in Dolinar sta stala na pragu. Ko sta se izza gozdnega ovinka prikazala konja, je planila Ana na cesto, zavrisnila in se obesila na sanke. Marta jo je potegnila k sebi in stisnili sta se v objem kakor dve mladi, neugnani deklici. Še preden sta se konja ustavila, se ji je Ana nagnila nad uho in dahnila:

—	Marta, zaljubljena sem!

Kar hipoma bi rada vse povedala, toda tu je že oče, kateremu se je vrgla Marta okoli vratu, in je še polno drugih stvari, ki jih je treba pogledati in pozdraviti: dober dan, Marjeta, stara kuharica, pozdravljena, Minka, ki imaš svinje v skrbi. Sultan, stari prijatelj, kako je s teboj?

Preletela je vse sobe, ki so ji dale življenje, pogledala skozi okno; žaga je stala tam in vsi hlodi so bili pregrnjeni s snegom. Stekla je v hlev, poljubila žrebeta na lisasto čelo, pobožala kravo po glavi in potrepljala kobilo po vratu. Golobje so prileteli na okno, kokoši so modrovale na latah pod streho, vsem je vrgla pogled in pozdrav.

Ko si je za silo potolažila žejo po domačnosti, se jo oddahnila. Njen veseli zvonki smeh je zajel vso sobo in na mah je bilo stokrat bolj prijetno in Ijubeznivo v tej veliki hiši.

Marta je bila višja od Ane, mnogo vitkejša, po obrazu je ne bi mogli soditi, da sta si sestri. Ana je imela okroglo obličje, Marta pa je bila podolgovatega obraza z močnimi kostmi, ki so dajale njenim očem toplo globino, zgoraj obokano s košatimi, temnokostanjevimi lasmi. Kakor je bila Ana v vsem svojem vedenju na zunaj umirjena, na znotraj pa razdrta in neodločna, je bila zato Marta živahna, vesela, vendar je kljub vsej tej živahnosti le očitovala neko usmerjeno odločnost in vztrajnost, ki sta dajali njenemu življenju pečat in obliko. Vajena samostojnega življenja, polnega odpovedi in samozatajevanja, si je prisvojila v hribih vse tiste lastnosti, ki se človeku vsilijo, kadar mora živeti sam samcat, daleč proč od svojih, vržen med ljudi, ki so mu po navadah, delu in nazorih tujci.

Dolinar se je razveselil njenega prihoda. Zelo težko jo je pričakoval. Še nikoli ne tako težko. Dasi ni mogel povsem prikriti skrbi, se je vendar vidno veselil svojega otroka. Še celo nekako pomladil se je v obraz, Marta pa je le videla, da je v očetu huda stvar, ki ga razjeda. Sedla mu je v naročje in ga spraševala brez konca in kraja:

– Kaj ti je, očka, le kar povej ! Saj vendar ne misliš, da ne smem vedeti, kaj je s teboj?

Dolinar se je smejal njenemu otročjemu početju, gorak val ljubezni je polzel po njem in najrajši bi jo stisnil k sebi in jo poujčkal kakor v lepi prošlosti.

—	Nič, nič, punčka! Malo skrbi mi vendar privoščiš? Toda to mine, samo da opravim s hosto. Ti pa nama povej, kako živiš, kaj počneš, kakor se ubijaš z butci tam gori!

—	Oh, meni je zelo prijetno. Nič ne skrivam; včasi se me loteva dolg čas, kar ni nič hudega, če je človek tako čisto sam v šoli, kakor sem jaz. Z ljudmi se razumem, kako bi ne. Otroci, da, otroke ljubim in so mi naklonjeni, saj je bil moj prednik že star in se ni dosti brigal za učenje. Knjige imam, pišem pisma, hodim v naravo, imam klavir — kaj bi mi bilo slabega?

Skočila je h klavirju; njeni prsti so z lahkoto drseli po tipkah, strune so oživele, kakor bi čudodelnik dahnil v to staro, črvivo godalo. In tako je bilo ves ljubi dan. Z očetom sta pogledala žago, vse malenkosti okoli širnega posestva je pregledala in otipala, razgovarjala se je s hlapcem in deklami in nič ni ušlo njenim radovednim pogledom.

Ko sta bila sama zadaj ob zamrznjenem slapu, jo je obšla resnoba in vprašala je očeta, ki je sam s seboj mnogo trpel. Ni se dala premotiti od njegove namišljene radosti.

—	No, očka, kako je? Nič ne skrivaj, povej, mogoče ti bom vedela svetovati.

Dolinar jo je pogledal s hvaležnimi očmi, polnimi tople ljubezni, in bridek smehljaj mu je prešinil obraz.

—	Slabo je, Marta! Zelo slabo!

—	Pa si boš kako pomagal? Saj si vedno dobro računal. Ali si že čisto obupal?

Dolinar je s težkim pogledom objel svojo zemljo, ki je počivala pod snegom. Skoraj bi se že vdal in bi rad povedal vso črno resnico. Premagal se je, pogoltnil vso skrb in jo zaprl pred ljubeznijo svojega deteta. Ne, ne, božič naj bo vesel, kakor je bil vedno! Ne bo ji kvaril teh lepih ur.

—	Nisem, Martica! Še je žaga tu in po praznikih bodo zopet pele sekire v hosti. To, kar je prišlo, bomo že ugnali! Čuj, Ana naju kliče.

Marta se mu je obesila na roko in mu zaupno dejala:

—	Očka, meni ni treba vračati denarja! Ne maram ga! Pomagaj si ž njim!

Za hip se je streslo njegovo močno telo od bolestnega ganotja, mežiknil je nekajkrat in se obrnil v žago, češ, da je nekaj pozabil, pa si je le zadaj za hlodi obrisal oči. Potem je šel z njo v hišo, saj se je že skoraj mrak naredil, glej ga, pa je zopet pričelo snežiti!
{{prelom strani}}
Ko sta bili končno, že počno zvečer, vendarle sami v svoji sobi in v postelji, se je Ana vsa nemirna stisnila k Marti pod odejo in četudi je bila starejša, je čutila vedno do nje veliko zaupanje. Nihče je ni tako razumel kakor ona.

– No, dušica, pripoveduj! jo je nagovarjala. Kar vse po vrsti, nič ne prikrivaj!

—	Oh, Marta, je dejala Ana, zgodilo se je! Niti tvojega odgovora nisem mogla pričakati. Saj si zdaj mnogo mislim in očitam, da vendarle nisem prav storila. Tako sem čudna! Kak hip si mislim, da ga ljubim neizmerno, drugekrati pa zopet padem in sam bog ve, ali je to dvom ali bojazen pred bodočnostjo. Vidiš in to je tisto najhujše, zaradi česar sem te tako koprneče pričakovala. Tako nekako hitro se je vse to razvijalo ... Komaj sem ga prvič videla, že sem bila nemirna in sem si ga želela večkrat videti. Saj vem, to je srce. Srce kliče ... Potem sva si pisala. Jutri boš lahko brala vsa njegova pisma. Čitala sem jih, težko sem jih pričakovala, še rajši sem sama pisala. Dejala sem si: Našla si človeka, ki je vreden tvojega zaupanja. Tako rada pišem. Pisati je sploh lepo, stokrat lepše, če imaš človeka, na katerega naslavljaš pisma. Tedaj me je premagalo njegovo verovanje v srečo. Jaz ne verujem. Zopet mi je reklo: Glej, ob takem človeku boš lahko živela. Veruje v srečo, ti pa boš upala in je boš deležna. Srečen človek ne more obdržati vse sreče zase. Na vse v njegovi bližini sije žarek tega edinega zaklada na svetu. In tako me je vzel.

Pomolčala je, sloneč na Martini rami, potem pa sedla in zamišljeno nadaljevala:

—	Kaj vem, kakšen človek je. Nič ne vem. Toda vzel me je, potem je gotovo človek, ki me je vreden! Nikdar nikoli si nisem mislila, da bi bil kramar zanetil v meni ljubezen. Vedno so mi zdeli ljudje iz trgovin strašno plehki in zabiti, gabili so se mi ... Zdaj pa ... Če se domislim onega romantičnega svidenja sredi nočne zimske tišine, ko sva hodila tesno drug ob drugem, prisluškuje utripu svojih src, ki sta se iskali, se mi zdi, da je bilo to najlepše. Ko sta se našli, no, potem je bilo konec vseh onih strastnih sanj, ki dvigajo človeka iz te grde vsakdanjosti ... Jutri se zaročiva. Oče sluti nekaj, gotovega pa ničesar ne ve, toda ne bo se upiral, ker mu je Justin pogodil že zaradi svoje trgovske podjetnosti. Jaz pa postajam vedno bolj plaha. Bolj ko se bliža čas, da bom za vedno njegova, bolj me plaši dvom, ki si ga ne vem raztolmačiti. Ali bom srečna z njim?

Objela jo je in prosila:

—	Povej, povej, daj mi vere!

Marta jo je nežno ljubimkala in ko jo je gledala, kakor bi hotela odpreti zadnja vrata njenega srca, je spregovorila:

—	Da, taka si, to se ne da popraviti, draga Ana, to je v tebi, svojega bistva ni mogoče zatreti. Saj te vidim, že iz tvojega pisma sem brala, da ti noben človek ne bo mogel ubraniti tega. Eno pa le je: Ti sama veš, da nikdar nisem bila vneta za možitev, ker sem preveč navezana na svobodo. To pa je zopet samo moje in ne prisegam, da bo to mnenje za vedno v meni ostalo. Lahko se zgodi, da pride mož, ki me bo zavzel in se bom slepo upognila njegovi volji. Vseeno mi je, kakšen je, čigav je, odkod je — če bo, kakršnega si v sanjah vidim, je lahko karkoli! Zatorej Ana, ne vprašuj po njegovi obleki.

Ana molči in gleda daleč predse. Marta govori:

—	Ti si drugačna, natančno te vidim, meni ne moreš ničesar prikriti. Ti si kakor ustvarjena za zakon, vse tiste lastnosti in navade imaš, ki dičijo zakonske žene. Dobra gospodinja boš, samo mož mora biti jačji od tebe. Biti mora sila, ki ti bo dal smer in smoter življenja. Biti ti mora solnce, ki te bo ogrevalo, biti mora junak, ki te bo tolažil. Bojim se, da ni to ...

—	Je, je, je vzkliknila Ana. Ne govori tako!

V srce se ji je zarezalo hipoma tisoč spoznanj. Glava ji je padla nazaj na blazino in razprostrla je svoj pogled po vsem stropu. Zunaj je pihal veter in zategnjeno tulil nad streho.

—	Kako da ni? je dejala po dolgem premišljanju, saj me je vzel, saj sem mu padla v naročje sama od sebe, saj me niti silil ni, sama sem ga zavojevala.

Marta jo je poljubila in ji dahnila:

—	Ana, Ana, sama se varaš! Ni bilo tako!

Ana se je zagledala v daljo in kakor da vidi na mračnem stropu privid, se ji je obraz počasi razjasnil.

—	Ne, ni res! Bila sem pijana ljubezni, on pa, ves močan, je ugrabil. Vse je bilo njegovo. Moje oči, moje ustnice, vrst, vse moje telo ... Marta, tu-le, na tej blazini, je počivala njegova glava ob moji. Skozi okno naju je obsevala mesečina ...

Marta se je zresnila. V njenih očeh je zagorel temen sijaj. Stisnila se je nad njeno lice in ji šepetala:

—	Ljubezen je kakor kelih radosti in trpljenja. Vse bo minilo, to pa bo ostalo, četudi se svet dvakrat poruši in dvakrat znova prične. Ni je sile, ki bi nam zatrla to čuvstvo našega srca. Vojske so na svetu in preobrati, potresi in glad, resnica in laž, hudobija in hinavstvo, razvrat in skopuštvo — ljubezen pa je nad vsemi. Kolikokrat sedim ob oknu in se sprašujem: Srce, sli se še nisi oglasilo? Kolikokrat prisluhnem na zemljo v koprnenju, da zaslišim slavca peti, saj slišiš v ljubezni najtišje speve, ki so skriti ljudem, ki ne ljubijo. Tisočkrat gledam svojo podobo v zrcalu in si mislim: To sem jaz, to so moje oči, ki gledajo v daljo, to je moj vrat, ki še ni pokrit s poljubi, to so moje bele grudi, pred katerimi še ni strepetal junak, to je moje vitko telo, ki še ni gorelo pod prsti moža, to so moje noge, s katerimi mu bom stekla nasproti ... Da, to je ljubezen, Ana, ki se ji vdaj, če te je prevzela!

Marta ji je pogledala v oči. V kotih so se blestele solze. Zdaj je vedela vse, videla tudi naprej, toda to so le slutnje, vse to gledanje naprej so le slutnje! Oh, zakaj ni človeku dan jasen pogled prerokov? V Ani je dvom, silen dvom. Kadar je dvom v srcu, ni prostora v njem za ljubezen.

—	Ana, pojdi nazaj! je dejala Marta.
.
Ana jo je pogledala srepo preplašeno, razočaranje je bilo v njenem obupnem izrazu. Potem se je čez nekaj časa vzpela na komolec, stegnila desnico, kakor bi se hotela prijeti za zrak, in kriknila v njen obraz:

—	Ljubim ga! Ljubim ga!

==10==
Dolinar je vse te dni ostajal doma pri svojih dekletih. Polenil se je ali pa so ga skrbi tako potlačile, da se je hotel za vsako ceno znebiti številk in vse te more, ki je legla nadenj.

Da, opazil je bil, da je med Ano in Justinom več, kakor bi moralo biti samo med znanci. Pa se ni, čudno, prav nič razburjal zaradi tega. Mislil je na to in je zopet računal, stari lisjak, na dobro kupčijo, ki je mogoča pri vsej tej polomiji. Čakal je samo trenutka, da mu razložita in povesta. Kaj, strela, je treba mečkati s tako stvarjo! Vzameva se, naj rečeta, pa mirna Bosna!
{{prelom strani}}
Vsekakor bi pred petimi leti, ko je stala še vsa njegova domačija kakor z obročem prikovana na zemljo, dejal Justinu:

– Gospod, ne letajte previsoko!

Tako pa se je vdal in je sam želel, da bi se to čimprej končalo.

– Snubcev ni, je razmišljal. To so psi, ki vohajo dobro kost čez devet hribov. Z menoj je pri kraju. To se pravi: Razletelo se mi bo, kar sem dobil in pridobil; in če rešim hišo in vrtič, kjer bom zdaj, ko sem star, čebele pasel, bo mnogo. Potrebno je misliti oba! Na Ano in nase. Na Ano, ker ni več mlada, nase – da se bom mogel kam zateči, če me zajame onemoglost. Sicer se pa Justin razume na svoj posel, podjeten je, povrh pa ne tak, da bi se ženi pri njem slabo godilo.

Toda vsi ti načrti so se ustavili pri številkah. Trkal se je s členki po čelu in tuhtal:

– Železnik nima ničesar, in ker nima, bi rad kaj dobil. Kaj mu bo samo žena! Kjer ni ničesar, sta po navadi nejevolja in prepir. Ana nima – ima, toda trenutno v hosti, kjer je že na vsaki smreki hipoteka. Posojila …? Ha ha, živ krst ne da niti beliča več! Na zemlji so vknjižbe, na hiši v trgu so vknjižbe, hmelj je skoraj brez cene … Ko bi mogel vsaj reči, da je hiša njena!

Zagledal se je v žago, ki se je skrivala v gostem pajčolanu padajočih snežink. Naslonil je čelo na mrlo šipo in si lovil misli, ki so letele na vse strani. Žaga … Sedaj počiva kakor velikanska žival pod belo odejo. Slap je vklenjen v led, ki visi v velikih kapnikih z obeh koles.

V Dolinarju se poraja čudovita misel. Sprva je kakor plaha srna, ki beži pred lovci, pa se le vrača, ko ni nobenega izhoda, baš pred cevi. S silo se odtrga od okna, sede na zofo in zamiži. Zdajci pa široko odpre oči in se ozre po sobi naokoli, potem jih zopet zapre, še z dlanjo si jih zatisne, da je lahko čisto sam s seboj, včasi strese z glavo, kakor bi odganjal muhe, muh pa ni, je le podoba, ki mu vedno sili v razbolele možgane, hoteč mu raztrgati glavo na kose. Lezel je vedno bolj vase in ko je končno le dal roje izpred oči, je bil njegov obraz čudno spremenjen. Bled, od trpke črte razrezan. V očeh je ležala zagonetna skrivnost. Iz njih je žarela upornost, silovita trma, da je pokazal zobe in udaril s pestjo, kakor bi hotel zdrobiti verige, ki so jih vrgli čez njegove roke.

– Da, pa je tako! Če že mene hudič pobere, naj ostane otrokom vsaj spomin!

Popil je nekaj požirkov slivovke, poklical hlapca in mu naročil:

– Zaprezi sani in pojdi po Železnika! Naj se pripelje kar s teboj in reci mu, da je zelo važno. Ne obotavljaj se spotoma!

Tak je bil.

In ko je stopil Justin čez pol ure v sobo ves iznenaden, ga je sprejel Dolinar zelo prisrčno, vendar pa resno, skoraj svečano.

Zaprl je vrata za seboj, pogledal Justina, ki je ves zmeden stal sredi sobe, in mu dejal:

– Gospod Železnik, prav, da ste prišli. Rad bi to hitro opravil, zato sem vas poklical že zdaj, da bova lahko sama med seboj. Sedite, popijte kozarček žganja. Mraz je, ogrelo vas bo!

Stopil je nekajkrat pred Justinom sem in tja, potem pa se postavil tik predenj, ga prijel za ramo ter vprašal odločno, skoraj jezno:

– Gospod, kaj imate z mojo hčerko?

Justin je zardel, nič si ni vedel pomagati. V zadregi je bil, ni se upal pogledati v obraz, nervozno je vrtal med prsti kozarček in odgovoril tiho, boječe:

– Kaj naj to pomeni, gospod Dolinar? Nič slabega!

Dolinar ga je še vedno držal za rame. Glas mu je za spoznanje padel, toda njegove besede so bile še vedno kakor strele, pred katerimi se ni dalo umakniti.

—	Torej jo ljubite?

Justin, ki je čutil, da je to le bolj fraza, se je drznil spregovoriti dokaj odločno:

—	Da, gospod Dolinar, ljubim jo! Rad bi jo imel za ženo.

Dolinar ga je spustil in sedel kraj njega na zofo, zdaj že ves naraven, skoraj nežen:

—	Kako je z Ano? Ali vas mara? Kako sta se dogovorila?

Zopet se je ujezil in zarobantil:

—	Tako! Kar sram me je, ko moram izpraševati jaz, lastni oče. Vse vedno za mojim hrbtom! Nihče mi ne zine besedice.

—	Ali, gospod Dolinar, je dejal Justin, menil sem ...

—	Nič menil, kaj vam je rekla?

—	Rada me ima! Gospod, vi ne veste, kako srečen bom, če jo bom lahko peljal pred oltar. In ker je že tako, vas prosim za njeno roko! Prisegam vam, da jo resnično ljubim in da ji bom skušal dati najlepše življenje ...

—	Že, že, ga je prekinil Dolinar, toda najprvo o stvareh, ki so bolj važne: koliko mislite, da bo dobila Ana? To se pravi, da kar povem, po moji smrti vse, zdaj pa ...

To zagotovilo je dalo Justinu več ko dovolj. Da, saj so mu pravili ljudje o njegovih dolgovih, toda nihče ni vedel kako prav za prav stvar stoji. Dolinar je bil zaprt človek in gotovo ima še precej. Toda treba je spregovoriti kar moči lepo o tej tako kočljivi stvari:

—	Ne vprašam po doti, gospod Dolinar, temveč po Ani! Vseeno mi je, tudi če nima vinarja, zakaj preveč jo ljubim, da bi bilo zgolj to važno zame.

Dolinar ga je pogledal z enim očesom, se čudno nasmehnil in mislil svoje. Čez nekaj hipov mu je ponudil svojo močno roko in glasno, slovesno dejal:

—	Naj bo, Železnik! Z moje strani je stvar urejena, vprašajmo še Ano, da ne bo treba skrivati te vajine ljubezni!

Veselo se je zasmejal in zaklical v vežo:

—	Ana, Ana! Da, da, Marta tudi, bo — za pričo!

Justin je gorel od zadovoljstva. Kako lahko je šlo z očetom, ko se je vedno bal te grče, ki bi lahko rekla &quot;ne&quot; in bi bilo potem vse pokopano. Veselje ga je zelo razburilo. Stal je ob mizi in nestrpno zrl v vrata.

Ana in Marta sta pritekli v sobo s smehom, bili sta obe veseli in razposajeni, ko je vendar božični večer, saj sta krasili zgoraj v sobi smreko, da bo zvečer lepo, kakor je bilo vedno: ljubko, prisrčno.

Justin se je to pot prvič sešel z Marto. Kljub svoji notranji razburjenosti je napravila koj močan vtis nanj. Spregovoril je z njo nekoliko prijaznih besed, nato pa se obrnil k Ani ter jo pomenljivo pogledal. Podal ji je roko in glasno vzkliknil:

—	Ana, moja žena boš!

Ta nepričakovana odločitev jo je stresla. Pogledala je očeta, ki ji je prikimal z očmi, Marto, ki je sedla h klavirju, kakor da se je vse to nič ne tiče, Justina, ki je pričakoval. Povesila je glavo in na tleh je videla njegovo senco, ki se je končevala tik njenih nog. Počasi jo stopila po tej temni progi, še vedno zroč v tla, pred Justinom pa dvignila pogled in se mu vdano nasmehnila.
{{prelom strani}}
—	Da, je dejala tiho, tvoja žena bom!

Justin jo je objel in poljubil.

—	Tako, otroka moja! je zaklical Dolinar, zdaj je sklenjeno! Šel je iz sobe in stopil na prag. Marta je dejala skrbno in zahtevajoče:

—	Vso srečo vama želim! Zvesto je objela Ano.

*

Večerjali so spodaj v gostinjski sobi. Prižgali so veliko visečo petrolejko v lestencu, ki je gorela le ob prazniških dneh. Zategadelj je bila soba zelo spremenjena, ker je padala luč s stropa in so bile vse stene razsvetljene. Kadilo, ki ga je Marjeta žgala po hiši, se je razvelo po vseh kotih, za podobe so bili zataknili smrekove vejice, na klavirju je stala porcelanasta vaza z jelkovim vršičkom, s katerega so viseli pozlačeni storžki, na omari je bilo dvoje vrst velikih zimskih voščenk in dve cinobrsko lisasti bučki z zelenima kapicama. Miza je bila pregrnjena z belim prtom. Ana se je oblekla v svetlosinjo obleko, ki jo je ob pasu tesno sklepala. Rokavi, sezajoči še malce preko zapestja, so bili obrobljeni z belimi čipkami, ki so dajale roki in prstom mičen izraz. Lase si je počesala globoko nad oči in si jih skodrala v rahle, valovite pramene, da je bila takole v tem kontrastu črnih las in bele polti zelo lepa. Justinu je na moč prijala njena postava, ki se je v dolgem krilu zelo povzdignila in jo je z očmi ljubimkal, ves zatopljen v čare svoje zaročenke.

Razgovarjali so se o poroki, določali dan in kraj ter govorili o vseh tisočerih stvareh, s katerimi so zvezani taki dogodki. Torej bo poroka koj po novem letu. Povabili bodo samo Justinove starše in nekaj najožjih sorodnikov. Lepo bi bilo, ko bi mogla iti na ženitovanjsko potovanje, ah, vsaj na Dunaj ali v Trst, toda trgovine ni mogoče zapreti za toliko dni, sicer pa bo moral dobiti Justin pomočnika in bosta to lahko pozneje opravila. Obleke? Za nevesto bo to uredila Marta, Justin pa itak ve, kako je s to stvarjo!

Pozneje so v zgornji sobi prižgali božično drevo. Vse to je napravila Ana, ki je zelo visela na takih navadah. Sama je šla v gozd po smreko, sama je narezala barvne papirčke ter sama barvala orehe in storže, z največjim veseljem je zbirala in privezovala steklene krogle, zvončke in ptičke ter vso smrečico prepregla z zlatimi in srebrnimi nitkami. Ko je prižgala vse svečice, je zablestelo bogato drevesce, kakor bi se v to zimsko resničnost pojavil kos pravljice.

Potem so spodaj še nekaj časa sedeli pri mizi. V kuhinji so vlivali svinec.

Marta je igrala. Sama zase, kakor bi ne bilo nikogar v sobi. Njeni prsti so čudovito lahko udarjali po tipkah, vtapljala se je v to poplavo umetnih glasov: morda ji je bilo prijetno, ali pa je bila nezadovoljna, nestrpna?

Z nekakšno majhno, mogoče komaj sluteno jezo je ta hip zamrzela Justina. Vzel ji je sestro. Da, vzel, ugrabil, zdaj bo sama. Za trenutek se je zbala samote v hribih. Oče ...

Sedel je na zofi. Zvoki godbe, ki je molila, se razpletala v vihar in zopet v tiho plakanje, so ga delali otožnega in potrtega. Ana bo šla, Marta bo šla ... Zavedel se je, da je star. Majhen, onemogel starec! Kje je le palica, da se opre nanjo?

Dušila ga je. Zapuščenost ga je davila, zdel se je utrujen in betežen.

Marta igra. Toliko da se je okrenila, je zagledala svojega očeta zgrbljenega v dve gube. Planila je s stola. Roka ji je padla na tipke, da je roj neskladnih glasov kriknil po sobi kakor klic na pomoč, skočila je k njemu in mu dvignila glavo.

Nasmehnil se je svojemu otroku in ga pobožal po laseh.

—	Ne bodi žalosten, saj bo vse dobro! ga je skušala tolažiti Marta. Naslonila se je nanj in mrzlo jo je pretreslo. Še nikdar ni videla solze v očetovih očeh. Skozi zastore misli so ji šli pogledi od stene do stene. Tu je preživela svojo mladost. Vidi se drobno punčko, ko teka za žogo. Ob mizi sedi mati in plete. Kako je lep njen spokojni obraz. Oče stoji ob oknu, ki ga vsega zastira, in je kakor drevo, ki raste v višino. Sedaj pa je ob njej kakor dete, ki išče tolažbe.

—	Kje sta?

Onadva sta zagrnjena v tajne noči in šepetata o ljubezni.

==11==
Poročni dan je kar hitro minil. Gostijo so napravili v spodnji sobi, ki je bila okrašena z bršljanom, klavir so postavili v sosednjo sobo, da so lahko raztegnili mizo na obe plati, več pa ni bilo treba, ker so bili zbrani samo Justinovi starši, živinozdravnik iz trga, nekaj sorodnikov in učitelj Hrast, sošolec in tovariš obeh sester izza mladih let. Njegov oče je bil dolgo let Dolinarjev žagar. Sprva so mislili povabiti tudi župana in notarja, toda ker sta si bila v laseh, niso klicali ne enega ne drugega.

Nič posebnega ni bilo. Vse je poteklo mirno, sprva nekoliko pretiho, po kosilu, ko so spili že dokaj vina, pa vendar oživljeno. Z napitnicami je pričel živinozdravnik, končal pa Dolinar. Še pred polnočjo so se gostje razšli, samo Marta je ostala pri očetu, ker je imela nekaj dni dopusta.

V najkrajšem času so na hitro roko preuredili v trgu prvo nadstropje, pobelili kuhinjo in dve sobi, popravili peči, kupili v Celju novo spalnico, za eno sobo pa je bilo doma dovolj starega, močnega pohištva. Zavese jima je darovala Marta. Tako je bilo stanovanje za prvo silo kar udobno. Ko si bosta polagoma vse uredila in se uživela v nove razmere, bosta pa lahko mislila že na kaj drugega, saj ni da bi morala koj vse imeti.

Zima je že pojenjavala in te prve mesece sta živela sama zase. Nikamor nista hodila, uživala sta vso to novo stran življenja in bila srečna. Justin se je opajal ob ugodju zakonstva, ko je vendar vse tako lepo urejeno: vležeš se v mehko belo posteljo, zjutraj dobiš kavo na nočno omarico, da se še malo poleniš pod gorko odejo, v umivalniku je topla voda, na brisači je uvezeno &quot;Dobro jutro&quot;, hlače so očiščene in zlikane, prestopiš se nekajkrat po kuhinji, nad mizo je bel prtič, na katerem se bere:

&lt;poem&gt;
Največja sreča za moža je 
žena, ki dobro kuhat zna —
&lt;/poem&gt;

potem se pomeniš z ženo, s katero skupno ugotovita, da bi bila danes namestu juhe gobova omaka s kruhovimi cmoki, za večerjo rebrca s kislim zeljem; trgovino je že fant pometal, obrisal prah, ti pa samo stopiš za prodajno mizo, naspan, svež, sit, ter si poiščeš v škatli mehko cigareto, ki jo z naslado pokadiš. Potem napaseš oči od stropa do tal po vseh stenah, vržeš pogled na železne obešalnike, kjer vise močni rjavi čevlji iz teletine, jermeni in biči, klopčiči motvoza in vrvi, verige za živino, zatem zopet boksasti ženski šolni, močni škornji za gozdarje in voznike, bičevniki, vozne svetilke, kuhinjska posoda, lepo modro emailirana, in črni lonci za kmečke peči.
{{prelom strani}}
Na lesenem stojalu vise v trikote zgibane rute, šerpe, rumene z rožastimi vzorčki, nedeljske svilene z velikimi temnimi arabeskami, glej, zadaj ob oknu pa stoje vreče: živinska sol, otrobi, galica, vinski kame in veliki leseni predali, v katerih je moka od dvojne ničlarice do krušne zmesi, nad tem pa predalčki kakor v lekarni: čaj, cimet, poper, stolčena paprika, kafra, kolofonija, škrob, modrilo, boraks, v pocinjenih posodah petrolej, olje, v steklenih omaricah čokolada, bonboni in toaletno milo, zgoraj je zložena cikorija, vsa desna stran pa zalotena z blagom; le-tu je ceneno blago za hribovce in drago sukno za tržane.

To je paša za oči. To je njegovo kraljestvo, za katero živi. Z roko seže v vrečo za riž, dene na dlan nekaj zrn in jih ogleduje proti luči: glazura je lepa, prav nič se ne loči od onega prve vrste. Pomeša ga zatorej s prvim in tako profitira s tem takoj nekoliko kron, ne da mu je bilo treba zavihati rokave. Na tehnico poloti pod papir, ki pokriva dno medene skodelice, nekaj zrn; malenkost je to, kar slučajno pade v tehtnico, toda če stokrat stehtaš, je takoj dobiček, ki ti ga stranka prepusti, ne da bi se upala podvomiti v tvojo poštenost.

Ana je šivala in pletla perilce. Bila je noseča in ta preobrat v njenem telesu ji je dal živo misliti.

Ko so minili dnevi žarečega ljubezenskega razkošja, se je počasi le zavedela, da je omožena. Medeni tedni so bili in so prešli, vse one nežne ljubeznivosti, ki sta si jih izkazovala, so pojenjevale, nekatere so se pretvorile v navade, druge v razvade, videla je, da ne teče življenje tako, kakor je pisano v knjigah. Ljudje, popisani v romanih, so ali namišljeni ali pa žive mogoče samo v skromnih željah piscev, ki hočejo ustvariti iz vsakdanjosti naslikan svet in življenje obdati z romantiko večne, neoskrunjene ljubezni, junaštva in zvestobe.

Včasi razglablja zgoraj v sobi o tem. Tedaj poloti delo poleg sebe in misli. Nikdar ni bila tako razdvojena, da bi se razkričala ali raztogotila. Človek bi mislil, da je v nji vse urejeno, za vedno ustaljeno in položeno na skalo, ki se ne da več premakniti. Nikdar se ni z nobenim človekom sporekla na glas, kakor delajo to ljudje, ki se dado zavojevati jezi, nikdar ni vrgla iz sebe grde, grobe besede. Od sile, z neko neverjetno močjo se je znala zatajevati nasproti tujim ljudem, tudi v trenutkih najhujših duševnih bojev je obdržala mirno lice, da, celo smejala se je, če je bilo treba, ali pa se je izgovarjala z boleznijo, če je vendarle kdo opazil, da se ji ne da govoriti. Mogoče je bil v tem vzrok, da se je pogosto vdajala sami sebi in se gledala, da jo je včasi pograbila silna melanholija, ki jo je dušila, razdvajala in zapeljevala v misli, katerim bi ne smela dajati prostora v sebi. Potem se je izjokala, se vrgla zopet na delo in si s kolonjsko vodo natrla obraz, da ne bi Justin opazil vnetih oči. Drugekrati se je skušala upreti takim neutolažljivim uram, da je legla v posteljo, zatisnila ušesa in se skrila pod odejo. Pogostokrat je tako zaspala, če pa le ni mogla drugače, je pričela pisati Marti pismo, ki je bilo v takih dneh dolgo več strani.

Po prvih mesecih njunega zakona, ko se ji je telo umirilo in se je vsa izžarela v Ijubavnih omamah strasti, se je iznenada zavedela, da ima moža. Vsi ti meseci so bili kratki, vsak dan sta oba z neugnano nestrpnostjo pričakovala novih dognanj in razodetij. Zgodilo se je, da je pritekel Justin iz trgovine v kuhinjo, samo da jo je videl in da se je poigral z njenimi lici, ona pa ga je skozi okno poklicala le za toliko, da je spregovorila z njim nekaj nežnih besed.

Obšlo jo je spoznanje, da je kar hipoma — čez noč — vsega kraj. Ne, o koncu se prav za prav ne more govoriti, le tako bi se reklo, da se je toistega dne porodil pričetek vračanja v resničnost. Oh, spoznanje pa je vedno začetek konca, spoznanja trka na razum, srce omahne v otožnost, dokler ga zopet novi, veliki pretresljaji ne zdramijo v nov, mogočen plamen.

Kako se le more kaj takšnega zgoditi?

Človek bi nikoli ne verjel, da je vse to življenje sestavljeno iz samih malenkosti. Iz kapric in navad, vzgoje in tradicije, vere in nevere, naziranja in nebrižnosti, kar pa je skupaj le nekaj, kar nas oblikuje, kuje, križa in ubija. Bog pomagaj, je vzdihnila nekega jutra, ko je predramljena sedela v postelji poleg Justina, ki je še trdno spal tik zraven na svoji postelji, kako so mu pričeli izpadati lasje! Saj bo kmalu plešast!

Gledala ga je. Njegov obraz se je v teh mesecih odebelil. Ustnice so se mu v kratkih presledkih gibale, kadar je dihnil. Iz nosa mu je rasla velika grda dlaka. Roke, ki jih je imel nad odejo, so se včasi sunkovito ganile. Ko se je v spanju prevalil na hrbet, je pričel smrčati. Usta je imel tedaj odprta in je bil takole z zaprtimi očmi zelo spačen.

Za hipec ga je zamrzela.

Dopovedovala si je potem ves dan, da je to le slučajno, češ, da je vsak človek v spanju drugačen — saj ga že noč in negibnost spremenita — in da to pač ne more in ne sme biti vzrok tega grdega občutja, ki je danes šinilo vanjo. Zvečer je bila z njim zelo ljubezniva in je hotela popraviti krivico, ki mu jo je v mislih storila.

– Saj ga ljubim, moram ga ljubiti! si je prigovarjala.

Ko je pisala sestri, ji je zatrjevala, da si nikoli ni mislila, da bo tako srečna z Justinom, ki ga neizmerno ljubi. Veš, je pisala, moram ga ljubiti, hočem se mu pokoriti in ga bom skušala oboževati.

Nad pismom pa se je razjokala. Ko so se spodaj črke od solz zalile, je pripisala:

– Jočem od sreče!

Telo se je umirilo, duša je zapadla dvomu.

Zvečer bi včasi rada govorila z Justinom. Ah, ne o samih vsakdanjih stvareh, o kuhi in trgovinskih poslih, o čem drugem! Kaj se res da govoriti o knjigah, glasbi, ljubezni, zagonetnih dogodkih? Justin pa se ni maral ukvarjati z nobeno mislijo, ki bi imela nekje svoj globji izvor.

Čitala je v časniku, da je ubil mož svojo ženo, ko so je našel v objemu drugega. Justin je dejal: 

Vlačuga je bila! Naj jo je stokrat pretepel, njegova žena je bila. Tega ne bi smela storiti!

Čisto pri sebi je mislil: kaj bi sam storil, če bi se njemu tako zgodilo. Toda ni se mu ljubilo pogledati do dna tej možnosti. Segel je po zvezku &quot;Beračevih skrivnosti&quot; in se zatopil v čitanje.

Ana mu ni hotela pritrditi. Oporekala mu je in se zgražala nad njegovim naziranjem.

— Tako ne smeš obsojati! Nič ne veš, kaj jo je zapeljalo. Mogoče jo je mož zaničeval, morda celo pretepal, bog ve kako mučil, pri tem pa morebiti še sam večkrat grešil. Meni se smili — uboga ženska!
{{prelom strani}}
Ana je šivala in molčala. Dete v nji se je oglašalo in misel nanje je bila močna. Želela si je dečka. Deklice ne, ah, ne deklice!

Neko popoldne, ko je bil Justin od doma, je urejala pisma in karte, ki jih je hranila v veliki škatli.

Za Justinova pisma je našla lepo, leseno skrinjico. Uredila jih je po datumu in vsako posebej še enkrat prečitala.

Tedaj je med starimi papirji na polici za knjige našla listič z Justinovo pisavo. Ko ga je prečitala, je spoznala, da je to nastavek ljubavnega pisma, ki ji ga je pisal. Spodaj je bilo napisano: &quot;Die Liebe zwischen Felsen,« strani 216, 227, 319.

Radovednost jo je gnala po knjigo.

Odprla je roman na strani 216.

Ko je preletela vrstice, je vsa zardela in srce ji je obstati.

—	Saj njegova pisma niti njegova niso …!

Vse do večera je sedela nad tem odkritjem in se borila s tem udarcem.

—	Laže! je dahnila vase. Vse tepe besede je prepisal — jaz pa sem prav v te besede verovala.

Toda ničesar mu ni povedala.

Molčala je in razočaranje se je vse bolj zajedalo v njen dvom.

Ta čas se je zgodilo, da sta se prvič sprla.

Pred nekaj dnevi si je kupil Justin lovsko psico, ki ji je dal ime Diana. Bila je silno plaha, vznemirljiva živalca. Ani se je koj zelo prikupila. Želela je, da bi spala v kuhinji, Justin pa da ne, ker bo rabil psico za lov ter bi se le-tu preveč razvadila in odebelila.

Napravil ji je ležišče v drvarnici na dvorišču. Čez dan je bila mirna, le žalostno je gledala s svojimi velikimi, človeškimi očmi skozi late. Ležala je na kupu vreč in včasi pritajeno zacvilila, tenko, kakor bi se zdaj pa zdaj spomnila rodnega gnezda. Še celo v spanju je semtertja zamahnila s tačico. Morda se je v snu igrala okoli svoje matere . . . Komaj pa se je stemnilo, je začela cviliti in presunljivo tuliti, da je turobno odmevalo v tiho noč. Drvarnica je bila pod oknom spalnice.

Ani se je žival smilila.

—	Prinesi jo gori, slišiš, kako joka!

—	Se bo že privadila! je dejal Justin, nejevoljen, ker ni mogel zaspati. To bo samo nekaj dni.

Psica pa, kakor bi pobesnela. Tako menda tuli človek, kadar ga na smrt mučijo.

Ana se je vedno bolj razburjala. Sedela je v postelji in strah jo je bilo.

—	Lepo te prosim, Justin, prinesi jo gori! ga je prosila. Ne morem prenašati tega.

Justin je postajal jezen. Vražji pes! Koliko preglavic ti napravi! Nerad je vstal, odprl okno in zaklical:

—	Diana, psst! Diana, psst!

Psica so je za hip umirila. Komaj pa se je okno zaprlo, je pričela znova, še obupneje.

—	Ti hudičev pes! je zagodrnjal in srdito potegnil hlače nase, poiskal ključ, si nataknil copate in odšel na dvorišče. Ko je začula psica njegove korake, se ga je razveselila. Njeno cviljenje jo bilo zdaj otročje nežno, proseče; stala je na zadnjih nogah in s prednjima tačicama je praskala po latah.

Pobožal jo je po glavi in jo položil nazaj na vrečo. Z roko jo je večkrat rahlo udaril po zadku in ji zabičeval:

—	Lezi, tiho!

Toda ni še zaklenil za seboj vežnih vrat, ko je psica zopet zalajala in zategnjeno zatulila. To so bili kriki ubogega, zapuščenega deteta, ki kliče mater, od katere so ga nasilno odtrgali.

Justina je od jeze zavrtelo, zaletel se je z gnevom zopet na dvorišče, pograbil dolgo fižolovko, slonečo za vrati, odprl vrata in neusmiljeno udaril po živali. Psička se je zrušila na vreče in dvignila glavico pred tem groznim, nepojmljivim. Ko je Justin drugič zamahnil, stiskajoč zobe, se ji je od bolečin izvil en sam nepretrgan cvileč jok, ki se je razletel po vsem trgu, da so pričeli vsi psi lajati in bevskati. Bog ve, kaj bi se zgodilo s to betežno psico, da ni prihitela Ana. Vrgla se je na kolena pred trepetajočim kupčkom volhke dlake, dvignila je žival v naročje in jo brez besed odnesla v kuhinjo. Psica se je lahno stiskala k nji in utihnila, ko so jo božale mehke roke.

Justina je bilo sram. Kako je mogel pretepati to majhno, nedolžno žival? Ker ni mogel spati zaradi nje? Ker ga ni ubogala? Tepec, se je ozmerjal, kako naj žival uboga, če ne razume človeških besed!

Samemu sebi se je zdel grd, da bi si opljuval. Ponižan in strt je šel po stopnicah, kakor bi bil pravkar sam pretepen.

V kuhinjo se ni upal. Zaspati tudi ni mogel. Danilo se je že, ko je šel vase in stopil po Ano. Sedela je pri mizi, ogrnjena v pled, psička ji je spala v naročju. Imela je objokane oči. Vedela je, da pride, zato ga je čakala, da mu pokaže, kako neznansko prostaško je napravil s to ubogo psico!

—	Ana, prosim te, pojdi spat! je dejal Justin. Pomisli, kaj je s teboj, tu je hladno!

Ana je položila Diano pod ognjišče na mehke, tople cunje in šla v sobo mimo Justina, kakor bi ga ne bilo. Zastavil ji je pot, jo ujel za roko in jo prosil:

—	Kako si malenkostna! Saj vem, nisem storil prav. Ne bodi jezna! Skušal je najti v temi njena usta.

Oklenila se ga je okoli vratu in mu zašepetala v ihtenju. Njen glas je bil proseč, ihteč.

To sta kmalu pozabila. Diana se je privadila hiše in je postala ljubka žival, ki jo je vsakdo rad pobožal. Nad vse rada se je igrala.

Vse bi se že kako sproti poravnalo, saj so to stvari, ki se morajo pozabiti in koj zabrisati, kdo bi vendar gledal in iskal v vsakem prašku skalo, ki se ne da prevaliti s ceste, če se ne bi, kakor nalašč, baš pred Justinovo trgovino pojavili zidarji.

Na nasprotni strani je stala pritlična hišica. Ponudena je bila za nakup. Prodajala jo je stara ženska, ki se je preselila k omoženi hčeri v mesto. Justin pa se je zanašal na ženino doto in na svojo hišo, kakopak na svojo hišo! Kaj bi s to podrtijo. Cena je bila nizka, pet tisoč kron, lahko bi si jih bil sposodil! Sedaj pa bo tu klerikalni konsum, prav pred njegovim nosom!

Hišo so popravili, prizidali. In tako imaš nasproti konkurenta, vražjega konkurenta, ki ti lahko močno škoduje, saj ima neomejena sredstva za reklamo: časopis, spovednico in prižnico. Vidiš, kako se te prime smola, še preden si prav dihati pričel.

Nataknjen je bil. Zadiral se je nad vajencem, lovil ljudi na cesti in jih spraševal po cenah v konsumu, preračunaval in primerjal: tri sto vragov, nekaj časa bo šlo s takimi cenami, ampak potem si vse žive dni ubog branjevec in kramarček. Njemu pa ni do tega. Da bi do smrti čepel v tem gnezdu in zbiral solde kakor branjevka na trgu? Da bi le kmalu stari prepisal! Kaj, vraga, mečka, saj je vse njeno, to se pravi moje, on pa kar molči, še omeni ne?!
{{prelom strani}}
Ani se je čudno zdelo, da zadnje čase tako skopari z denarjem, ko ni bil nikoli stiskač, narobe prej razsipnež. Kupoval je stvari, ki bi mu jih ne bilo treba. Tako je kupil nekoč kar dve lovski puški hkratu, potem zopet od nemškega agenta drago sliko, predstavljajočo vitezovo slovo od grajske gospe, privlekel drugič odnekod, gotovo za drag denar kupljeno, neokusno preprogo — a zadnji čas se je ustavil in je ves poparjen. Če se pomisli, da zdaj niti najemnine ni plačeval, bi se moral vsekakor prikazati nekje viden dobiček.

Toda bilo ni nič drugega kakor konkurenca konsuma. Justin je znižal cene. Mnogo ljudi se mu je izneverilo, ker je dajal konsum odstotke, nekaterim je preveč zaupal in se sedaj otepajo, da bi plačali, seveda, poroka ga je tudi precej stala, blago, naročeno na upanje, leži v skladišču — pa se vse to koj pozna.

Bil je zares v precejšnji stiski, ne sicer taki, da bi se bilo treba bati hudega, ah, le slučajne težave, ki jih mora prebiti vsak trgovec. No, to ga je napravilo kolikor toliko čemernega, zadirčnega. Da bi imel hišo, bi si najel posojilo. Z županom se razume, z večino odbornikov si je prijatelj!

Čakal je trenutka, lepe slučajne prilike, da bi se o tej stvari pogovoril z ženo. To je nerodno, če pomisli, kako sveto je zatrjeval, da jemlje samo njo, ne pa hiše in dote, in da ne trguje z ljubeznijo. Toda ko se je po prvih mesecih streznil, ko se mu je misel na ženo, ki si jo je želel, ustavila ob dognanju, da je žena v kuhinji in da se ni treba zanjo bati, jo je pričel ljubiti z računi, na katere je mislil pred poroko. Postala mu je nekako črtalo, s katerim je podčrtaval svoja preračunavanja.

Pri večerji je na glas razvijal svoje načrte; nemara se bo Ana sama zavzela in pripravila očeta do tega, da izvrši to formalnost, ko vendar ne vidi nikakšnega smisla v tolikšnem zavlačevanju.

— Če bi dozidal zadaj skladišče, bi pridobil spodaj poleg lokala še en prostor, ki ga krvavo potrebujem. Steno bi prebil, da bi bila potem trgovina velika in svetla. In če bi jo opremil z novim, modernim pohištvom ter združil zadaj eno sobo za točilnico, bi že pokazal konsumu, kako se mora trgovati. Tako pa čepim v luknji, ki je manjša od konsuma, ki mi, saj ni vrag, polovi vse boljše stranke!

Skrivaj je opazoval Ano, kako učinkujejo njegove besede.

Ana je molčala. Stala je ob štedilniku in živo premišljala.

Oče ji ničesar ne pove. Od drugih sliši marsikaj: da prodaja hosto, da je oni teden v Celju na razpravi s posojilnico, ki ga terja za posojilo. Če je ta tako na koncu, kaj še čaka s hišo! Naj stori to! Ne zaradi dote, zaradi varnosti. Na ta način ostane vsaj nekaj v domačih rokah, če jo je tako, da se ne da ničesar rešiti.

Bolelo pa jo je le, ker so se ji Justinove besede zdele prikrita terjatev za vse, kar je pričakoval od te ženitve. Drugače si ne more tolmačiti te hladnosti, ki je zadnje čase v njem, zdaj je vsa ljubezen minila, kakor bi trenil, še toliko časa ni trajala, da bi jo človek premislil, o ne zdaj, zdaj je hiša na vrsti! Kako nesmiselno je vse to povezano, da ne more biti človek nikdar zadovoljen! Kako vse to vrta in podpihuje v človeku! Ah, zaradi ene same hiše se meče iz spanja, lazi okoli kakor bolnik, ki si ne ve pomagati. Vsekakor pojde k očetu. Toda potem, ko bo hiša tu?

Ali se bodo oni srečni prvi dnevi zopet vrnili?

Se bosta znova našla kakor ondi, na samotni brvi, v tihi zimski noči?

Justin je šel v gostilno. To mu je postalo zdaj že navada. Partija taroka. Dva vrčka piva.

Ko pride domov in jo poljubi za lahko noč — zgolj to je ostalo nežnega od prvih dni — diši po tobaku in je ves tuj.

Z odprtimi očmi leži ona poleg njega in gleda v temo.

Bog ve, si misli, kako bi bilo, če bi se poročita z gozdarjem? V spomin ji planejo vse one skrivne poti, po katerih sta se ljubila. Tedaj vsa vztrepeče od žalosti, ki je ni moči odgnati.

Vse dolgo noč ždi tako v temi. Ko le zaspi, jo predrami muzika. Gasilska godba igra budnico in v zgodnjem jutru so ti kovinski glasovi, bijoč v še zaspana ušesa, kakor krik silne množice, ki se je viharno razlila po ulici.

==12==
Že zaradi ugleda sta se morala udeležiti narodne veselice, dasi Ani ni bilo bogvekaj do tega, da bi sedela v takem direndaju. Nikoli ni bila rada med številno in glasno družbo. Doma ali zunaj na polju se ji je zdelo stokrat lepše.

Justin pa je rad šel, če že ne zaradi vina, pa vsaj zaradi družbe, pestrega vrvenja in raznih neobičajnih stvari, ki se dogajajo na takih ljudskih zabavah. Treba se je pokazati ljudstvu, kmetu, ki naj ve in čuti, da ima zanj vedno odprto srce, kajti Justin je globoko segel v žep za to veselico. Bil je v veseličnem odboru. Za srečolov je podaril dve steklenici ruma, nekaj zabojčkov čaja, več škatel Franckove cikorije, dve veliki skledi, ki jima je bila glazura nekoliko oškrbljena, in cel stožec sladkorja — mnogo v primeri z ostalimi tremi trgovci, ki so dali le nekaj kosov mila in nekaj zavojčkov Kneippove žitne kave.

Tak je bil običaj, da so ta dan vsa napredna društva priredila skupno veselico s kresovanjem na griču, ki se je položno vzpenjal vrh državne ceste. Gasilsko društvo, Sokol, Bralno društvo, Dramatično društvo — vsako s svojo zastavo. Kakopak da so se udeležili tega slavja tudi zastopniki sosednjih bratskih društev in da je bilo tedaj v trgu mnogo ljudstva, ki je spremenilo to mirno, idilično gnezdeče v pravcato taborišče. Vse dopoldne so drdrali koleslji in zapravljivčki po prašni cesti ter donele gasilke in sokolske trombe. Iz vseh naprednih hiš so visele slovenske trobojnice, tako da si koj uganil, kdo je pri onih. In zato so se gruče nalašč zbirale pred le-temi hišami, ko je bilo vendar očitno, da je tako omalovaževanje tega narodnega slavja le znak strastnega sovraštva in zavisti nesrečnih klerikalcev, ki se nočejo spametovati.

Vse slavje se je slovesno pričelo z obhodom po trgu. Zbirališče pred cerkvijo je bilo vse križem prepleteno s pisanimi barvami; od rdečih sokolskih srajc in modrih bluz gasilcev do pestrih narodnih noš in svilenih društvenih praporov, ki so vihrali pred povorko, na katero je sijalo solnce, da so bili gasilci v svoji težki uniformi vsi prepoteni in so si ženske v narodnih nošah z robci brisale potna čela, četudi so imele razpete pisane kmečke dežnike. Na čelu povorke se je pomikal jezdec, za njim so vozili na okinčanih vozeh skupine, predstavljajoče kmečko svatbo, žanjice, mlatiče in alegorijo Slovenije. Ob hišah je bil špalir radovednih tržanov in okoliških kmetov, pred godbo je korakal trop dečadi. Orožniki so patruljirali in skrbeli za red, vneto nategovali ušesa, če bi se le kje žalil cesar ali kakšna njegova žlahta, zakaj ob takih prilikah se ljudje kaj radi spozabijo, ker se krijejo v varstvu množice in je izzivače v takšnih okoliščinah težko najti. Pesmi so se razlegale po vsem trgu vse dopoldne, dokler se ni pričela veselica. Iz gostiln so že donele harmonike, zgoraj na griču so pokali možnarji.
{{prelom strani}} 
Ano je bolela glava. Ker jo je ves ta hrup razburil, se je obotavljala iti. Zelo bleda je je danes, naj gre le sam, mogoče pride pozneje v hladu za njim.

– Poglej me, ga je prepričevala, kako slaba sem. Nič mi ne bo dolg čas! Vležem se za malo časa in če mi bo bolje, pridem za teboj!

No, pa tako, toda naj gotovo pride, da ne bodo rekli, kako je ošabna, ker se nikoli nikamor ne pokaže. Včasi sta se ob vsakem koraku poljubila. Zdaj si rečeta le zbogom.

Veselica je bila že v polnem razmahu. Slavnostni govorniki so stali na odru. Predsednik Bralnega društva je pravkar končeval:

—	Bratje in sestre, naša moč je nezlomljiva, če bomo strnili svoje vrste. V slogi je moč! Naj izve Dunaj, da le živimo, da hočemo živeti in da je ni sile, ki bi strla Slovane. Z nami so Čehi, in Poljaki in Hrvatje! Ta zemlja je naša, vsa Kranjska in Štajerska, Primorska in Koroška, da, in to zemljo bomo branili, čeprav s svojo krvjo. Živeli Slovenci!

Godba je zaigrala &quot;Hej Slovane&quot;. Vse je stalo in pelo. Okoli miz pod govorniškim odrom so sedeli trški veljaki in gostje. Ker mnogi niso dobili stolov, so sedeli kar na travi ali ob šatorih, v katerih so prodajali pivo, vino in jestvine; tam je bil tudi šator za tombolo, čije dobitki — Justinov stožec se je med njimi prav razločno videl — so bili razpostavljeni na policah. Kuhali so črno kavo in pekli prašička na ražnju ter imeli šaljivo pošto. Ljudstvo je bilo veselo in razposajeno, mladina pa je plesala na lesenem odru.

Justin je bil v kroju. Taka obleka človeka res povzdigne, ga dvigne nad vsakdanjost in ga preobliči v nadčloveka, saj ga pogleda vsakdo, ki se drugače še ne zmeni zanj. Seveda, prej je njemu enak, zdaj pa ga ločita od njega barva in kroj.

Pri okrogli mizi poleg govorniškega odra se je le zrinil na prazen stol poleg živinozdravnika, ki ga je oblival znoj, dasi je bil golorok, in je pravkar z učiteljem Hrastom vneto naskakoval gostilničarja Grebenca, ki je stal tam že ves zaripel v obraz spričo trditve, katero mu je živinozdravnik še enkrat ponovil:

—	Da, da, gospod Grebenc, tako je, ne da se utajiti. Vi niste bili nikoli navdušen Slovenec. Vsaj pokazali se niste!

—	Če pa hočete dokazov, je dejal Hrast, evo jih: Še predlanskim ste volili klerikalce, bili ste odbornik v gradbenem odboru za Orlovski dom, lani ste izobesili na dan cesarskega godu cesarsko zastavo!

Grebenc je goltal slino in če ne bi imel posojila v hranilnici, ki ji je glava in steber živinozdravnik, bi hudičevo natreskal te dve gosposki strigalici. Sakramensko sta ga prijemala! Saj je res, da je bilo tako: prosil je ljudsko posojilnico, ki mu je odklonila, a napredna mu je dala, ampak:

—	Človek božji, kaj pa mi očitate stvari, ki nimajo z narodnostjo ničesar opraviti. Saj ne tajim, da sem bil tam, ampak gospoda, en spreobrnjenec je več vreden kakor sto zakrknjencev! Brigajo me zdaj farške stvari!

—	Pa carska zastava? ga je piknil živinozdravnik.

—	Gospoda, to je znak vdanosti do cesarske hiše, se je izvijal Grebenc počasi in premišljeno, da to je znak spoštovanja do cesarja, čigar podanik sem, kakor sta vidva! Slovenec sem, nisem pa proti cesarju in Avstriji! Kaj bi bilo z nami, če bi ne bilo avstrijske vojske? Lahi bi nas pohrustali! Sto in stokrat smo mu bili Slovenci zvesti in vdani in mu bomo! Kako neki si vidva mislita Slovence brez Avstrije in cesarja? Saj govorita kakor kakšna socialna demokrata!

Živinozdravnik je hlastno pil mrzlo pivo, hu, kako je bilo vroče, saj ni nikjer nobene sence, povrh pa še to čvekanje tega omejenega birta!

—	No, tega menda ne boste trdili, da je cesar naklonjen Slovencem. On, Nemec, kako bi mogel ljubiti Slovence, ko jih še razumeti ne more!

Hrast je bil mlad in ognjevit. Silil je v Grebenca:

—	Gospod Grebenc, vi ste tipičen predstavnik onih Slovencev, ki verujejo v boga in cesarja. Tu-le pred nosom imamo Schulverein; slovenske uradnike preganjajo, nemčurski ogleduhi so nam vedno za petami, spodriniti nas hočejo za vsako ceno z naših tal, vi pa čvekate o cesarju in zvestobi! Kar vrnite se nazaj pod vaš prapor: vse za vero, dom, cesarja! Kajne, gospod Železnik?

Justin je sedel kakor na trnju. Saj je res, kar govori, če pa se prav obrne, ima Grebenc tudi svoj prav. Seveda je Justin Slovenec, kakor da ni, če pa se v šoli nemško učiš, je to dobro, tisto zatiranje bomo že kako odpravili, samo da pridemo liberalci v deželni zbor! Glasno ni maral govoriti. Kaj se bo tepel za take stvari, naj se drugi! Skušal jih je pomiriti.

—	O tem, gospoda, se vendar ne bomo pričkali! Vsi smo Slovenci, ta dan pa še posebno ni prikladen za take debate. Hoj; Grebenc, starina, prinesi nam iz šatora svojo kapljico! Ali ne? Če je že veselica, se veselimo, vse drugo prihranimo za jutri!

Živinozdravnik se je koj vdal, Hrast je še dopovedoval, potem ko je odšel Grebenc ves srdit po vino, da je treba vendarle enkrat to gnilo Avstrijo razbiti, da je srbski kralj v duhu že naš kralj — pa ga je Železnik dregnil. Orožniški stražmojster se je bližal mizi.

Grebenc je prinesel vino, ki ga je imel na ledu, in natočil. Vrisk in trušč je naraščal vse naokoli. Možje so si slekli jopiče, tu pa tam pri mizah so že peli, tombola se je pričela, natakarice so bile oznojene in rdeče kakor rože. Godci so neumorno piskali in glas velikega bobna je visel nad vsemi.

Visel je nad trgom in skozi odprto okno, za katerim je sedela Ana, je bilo slišati, kakor da nekje v dalji divja nevihta.

Namenila se je k očetu.

Naj se že skoro odloči ta nevšečna stvar, ki si jo Justin tako k srcu žene!

Ves trg je bil prazen, kakor da je izumrl. Šla je zadaj za hišo, ob potoku. Travniki so bili pokošeni; po mehki stezi, med novim cvetjem, je bilo tako prijetno hoditi. Solnce je obsevalo ta lepi košček sveta, murni so peli, veliki rumeni lastovičar ji je plaval nekaj časa pred očmi, dokler se ni potopil v blesteči luči. Turška detelja je bila kakor rdeča preproga položena preko njive, po hmeljevkah se je ovijala zelena rast, pšenica je rasla v breg, kakor bi se pljusk morja pognal čez obalo, pečine na Taboru so bile bele in cerkvica na gori se je dotikala z zvonikom modrine neba, v katerega so švigale lastavice, zdaj se zaganjajoč kvišku kakor strelice, zdaj jadrajoč pošev kakor bežna misel, postovka je visela v zraku, kakor da niha na nevidni nitki, kolobar zelenih hribov je dihal pokojnost in ubranost narave. 

Voda v potoku je žuborela in klokotala. Hitro in bistro je bežala po strugi. Postrvi so se poskrile v senco vej, ki so se upogibale nad vodo. Raček se je skril pod kamen, debel kačji pastir je sedel na bilki, enodnevnice, zlite druga v drugo, so plavale v zraku, povodni kos se je pokazal na peščini in zopet odletel, zalit kapič se je zaril v peščeno dno, v drevju so peli ptiči.

Na prvi se je naslonila na ograjo in se zazrla v vodo.
{{prelom strani}}
Tu sva se našla.

Tu sem koprnela po njem ...

Ona skuša dognati vse potankosti, ki jih je preživela z njim ob tem prvem srečanju.

Ali je vse to, kar se je dogajalo v hrepenenju, v čisti, božanski misli, za vedno izgubljeno? Ali je vse to, karkoli je bilo kedaj lepega in ubranega, le za en sam hip, samo zato, da potem mine in se nikoli več ne povrne?

Z griča sem zvene glasovi muzike, razločno se čuje neubrani zvok trobent in piskajočega klarineta, vreščanje množice in ukanje pijanih fantov.

Tam je on.

Oh, kako čudno, kako nesmiselno je to tavanje po brezumnem, domišljavem svetu. Zakaj nisem pametna, čemu se utapljam v sanje, ki jih nikoli ne bo, nikoli — morda pa vendarle ...? V sebi čuti utrip življenja.

Ali ga ljubim? ji tolče srce nad stopinjami, ki sta jih prvič skopaj hodila.

Sedla je v travo. Topla zemlja jo omamlja, da zastrmi v zelene bilke, po katerih lezejo mravlje. Majhen, zelen hrošč se poganja na bilko, ki se ošibi in nagne čez drugo.

Dete, ki se bo rodilo ...

Grebe in rastavlja vse noči.

Išče trenutka spočetja.

Primerja se z zemljo, ki rodi, z drevesom, ki rodi. Silen zanos gre vanjo. Z vami sem enaka! Ponižuje glavo in z rokami ljubimka nosno telo. To telo, ki se bo odprlo v bolečinah, da bo dalo življenje človeku ...

Potem ga ljubim, si zagotavlja vsa srečna, in je vse tisto, kar me trga od njega, le bolno koprnenje po vse večjem in večjem? Morda neugnani krik mojega srca, ki je kakor dete, nikdar ugnano?

Moram ga ljubiti! Njegovo dete bo! Mar nisem dneve in dneve klicala njegovega imena v prazne noči, ko sem se čutila prazno kakor votlo, strohnelo drevo? Mar nisem sleherno noč stala ob oknu v nadi, da le pride nocoj? O, kako prevzeten, nehvaležen, nikdar utešen je človek!

Ko je stopala po stezi s spodnjim životom nekoliko naprej nagnjena, zamišljena in prevzeta od tega čudeža, ki je godi v njej, med zorečim žitom in rodovitnimi drevesi, je bila, kakor bi jo pravkar dala zemlja iz svojega srca.
==13==
Dolinar je sedel doma v sobi pri svojih papirjih. V obraz je bil videti bolan, koža mu je porumenela in se mu pod očmi močno zgubala.

Čul je korake v veži. Zgrebel je račune na kup ter jih zaprl v omaro. Ane se je razveselil. Tako malokdaj pride, še takrat le za kratek čas.

—	Zdrava, zadovoljna? jo je spraševal. Kako posli? Pa Justin? Zdaj je na veselici. Ah, mlad je! Naj ponori, da mu starost ne bo delala preglavic.

Opazil je njeno spremenjeno telo in ga je globoko zadelo spoznanje:

Star si, opravil si! Pusti vse skupaj in zlezi za peč!

Prinesel ji je iz kuhinje kos kolača in čašo vina.

—	Vino je dobro zate, nič se ga ne brani!

Ana je spila in jo je koj oplazila rdečica po obrazu.

—	Kako živiš, oče? ga je vprašala. Ko sem šla semkaj čez polje, sem videla vaš hmelj. Lep je, pa tudi fižol, deteljo bi bilo dobro pokositi. Pa žaga? Kako napreduje delo?

— Vedno slabše, Ana! Urezal — sem se. Vrag vedi, kaj me je premotilo, ko sem vendar le toliko kupčij sklenil! Poglej, siv postajam.

—	O, to ni nič! Nekaj sivih las, kaj to, le da bi se kmalu preobrnilo! Tudi Žagarja imaš novega?

—	Da, onega sem zapodil, ko je vrag venomer prižigal pipo. Malo nepazljivosti in ogenj je tu, ko je vse leseno. Gorelo bi kakor smola!

—	Saj si zavarovan! Seveda, nesreča ne počiva!

—	Žaga je zavarovana. Preden pa se postavi nova, počiva delo, kar pomeni še večjo izgubo!

—	Ali je res tako vse na koncu, oče? je vprašala v skrbeh. Zakaj ničesar ne poveš? Ljudje toliko govore, skoraj jim ni verjeti.

Dolinar je hodil po sobi, zdaj pa zdaj pogledal skozi okno, si grizel spodnjo ustnico in včasi mu je zagoneten smehljaj spačil obraz.

—	Da, na koncu smo, je dejal čez čas. Ampak za svoje se nič ne boj!

Ana ga je pogledala žalostno očitajoče.

—	Oče, misliš, da te nameravam terjati? Ah, ne! Ne bi bilo zaradi mene! Niti besedice, niti ene slabe misli ne bi imela zaradi tega, ali mi verjameš?

Z dlanjo ji je šel čez lase in dejal:

—	Verjamem, Ana! Toda Justin? On bo terjal!

—	Nič ne bo terjal! je odgovorila naglo, da bi ga speljala na drugo pot, ker ji je bilo žal, da je pričela. Bo že kako! O hiši je molčala. Justin bo uvidel, da je treba čakati ... ni snubil hiše!

Oče se ji je neizmerno smilil. Ko jo je spremil do gozda, se je vrnil. Še semkaj v samoto so včasi proniknili odjeki muzike. Bilo je kakor krohot neznanca, ki sedi za gorami.

Solnce je viselo nad vrhovi, smreke so tonile v zelenju, le na spodnjem obronku je bil majhen otok bukovja, precej daleč zadaj pa so se videle posekane goličave grbastega hrbta in razločno si lahko opazil olupljena debla, ki so ležala po tleh. Drobcan dim se je dvigal v solnce, najbrže ogljarska kopa, izza prednjega vrha je priplaval jastreb, visoko krožeč nad dolino.

Zaprl se je v sobo. Razgrnil je zopet račune po mizi, pisma, menice, pogodbe. Pogledal je na uro, si trgal brado in bobnal s prsti po mizi. Koža se mu je napenjala, nervozno si je segal v lase. Vstal je, stopil k oknu in s čelom naslonil na lipo. Zrl je nepremično na posekano goličavo, potem pa se prijel za glavo in si v napadu bridke obupanosti izpulil lop belih las. Krčevito si jih je pridržal pred očmi, zažugal z njimi proti posekanemu vrhu in zagrčal:

—	To je tvoje delo, prekleta!

Misel, ki je bila pred tedni sam rahel, nerazumljiv, zaprt pojem, se je danes zapičila naravnost v srce. To ni satan, to ni bog, to je življenje, ki daje enemu bogastvo, drugemu revščino, tretjemu bolezen, četrtemu ječo in vilice ... Premišljuje, obup mu z ostrimi kremplji trga možgane.

—	Bili so brodolomci na morju in so trpeli lakoto in žejo. Oh, žejo! Roke bi si dali posekati za požirek hladne, mrzle vode. Blazneli so: eden se je vrgel v morje, kjer so ga takoj pogoltnili morski volkovi, drugi se je zbal pošasti in se je obesil na edini jambor, ko sta pa ostala samo še dva, je prvi navalil na drugega, mu prerezal žile na vratu, da se je nalokal krvi in si utešil žejo …
  
Njegove oči blodijo zamaknjeno po tem prividu, ki je stopil predenj. Ali se razum krega sam s seboj? Ali je povest, ki jo je slišal pred tridesetimi leti?

Rešil se je. Priplula je ladja in našla v čolnu enega samega onemoglega moža, ki je padel na kolena in se ginjevo zahvaljeval za rešitev.
{{prelom strani}}
Sto in sto je takih prilik.

—	Bil je človek, ki je imel bolno ženo, nič denarja in bil brez dela, tako da mu je umirala žena pred očmi, ko ni imel, da bi plačal zdravila. Prosil je, pa mu niso dali. Molil je, pa ga bog ni uslišal, klel je, pa tudi hudič ni prišel z vrečo cekinov. Počakal je v temi bogatega moža, ga pobil in mu vzel denar. Rešil je svojo ženo.

Rešili so se! Klali so in ubijali, ropali in požigali! Rešili so se! Grešili so, zločinsko so grešili. Bog ve, kaj je mislil oni mornar, ki je zaklal svojega druga? Ali je narava taka, da lene človeka skozi obup na nož? Oba bi poginila. Tako pa si je eden ohranil življenje, kajti bil je močnejši od drugega.

Zlobno bolestno se je zarežal in govoril samemu sebi:

—	Tako bodo nekoč govorili: Bil je mož, ki se je pisal Dolinar. Imel je hišo in njive, živino, gozde in žago ter bil bogat mož. Bogastvo se mu je množilo samo od sebe. Pa mu je raslo prepočasi. Prevzel se je. Postal je požrešen. Hotel je še več! Tedaj ga je bog udaril s svojo pravično roko. Kakor je prišlo, tako je skopnelo. Vse, česarkoli se je lotil, mu je prineslo pogubo. Končno je …

—	Hahaha, kako bedasto se bo to slišalo! Da bi bilo vsaj tako kakor pri mornarju ali onem delavcu ... Vse pravljice so neresnične in varljive. V pravljicah vendar ne morejo govoriti o zavarovalninah, trgovskih špekulacijah in goljufijah? Kako bi jih otroci razumeli!

Rešitev?! O, da, rešitev! Njegova usoda ni bila tako tragična kakor usoda onih brodolomcev, tudi ne takšna kakor delavčeva. Za življenje so se borili. Dolinar pa bo ostal živ in zdrav, četudi mu vse prodado, čeprav ga spode iz hiše. Cesta je kakor morje. Polna nevarnosti! Kako se bo boril, betežen starec, ko je pusta in trda, pozimi mrzla, poleti vroča in prašna? Kam se bo obrnil? K Ani, ki ji je zapravil doto? K Marti?

Ali nisem kakor tat, ne tat, ki krade, da se nahrani in obleče, brezvesten ropar, ki je krade lastni deci premoženje, da bi nagrabil še več denarja! Nikdar nikoli se ne bo mogel znebiti tega očitka, nikoli več ne bo našel pokoja, vedno bo ta mora ležala na njegovem srcu!

Preživljal je ure, ko se je že zapiral v sobo z lovsko puško. Naboji so ležali na klopi, obe cevi sta resno kakor dvoje votlih oči, ki jima ni bilo mogoče pogledati do dna, upirali svoj jekleni pogled v njegovo čelo. Bil je že naboj v cevi, petelin napet, jeklo se je dotikalo kože ...

Doživel je trenutek, ko se je bril pred zrcalom. Britev je stala na vratu, samo krepak potegljaj in življenje bi brizgnilo pod strop, telo bi se sesulo: Zbogom, otroci, zbogom žaga ...

Toda žaga, žaga: zeng, zeng, v grči zinka, kakor bi si sam vrag brusil zobe.

Mimo okna je šel hlapec. Videl ga je, ko je zavil čez senožeti. Na veselico gre! Plesal bo, dekleta bo stiskal in ko bo noč, jo bo peljal v smrečje. Mlad je! Kako gre: Jopič je obesil na ramo, klobuk po strani in s paličico maha po turkih ob stezi. Solnce sije nadenj. Kakor otrok solnca!

O blagor vam! Ničesar nimate, nič ni, o čemer bi rekli: to je moje. Ta njiva je naša, dve sto kron sem dal zanjo. Oni ogoni so bili moji, prodal sem jih za sto goldinarjev. Srečen je. Ničesar ni njegovega, pa je ves svet njegov. Plesal bo in vriskal.

Zopet se je zagledal: Skozi okno je videti njegov kozolec. Zdaj je prazen, ni pa še dolgo, ko je bilo v njem nekaj voz sena. Za njim je sadovnjak; jablane v lepih, somernih vrstah, same naboljše vrste: prižasti kardinali, belflerji, voščenke in kosmači, poglej jih bobovce, koliko bo letos sadjevca! Moštnice bodo dale najmanj dva polovnjaka. Fazani v hosti so se lepo zaredili, lov bo obilen. Po travniku so se pasle kokoši in pure, dve pegatki, race jo mahajo k potoku. Golobje golšarji sede na strehi, poglej norčavega samca, kako se priklanja golobici, ki ždi nepremično kakor napihnjena princesa.

Šel je na dvorišče. Hlevna vrata so bila odprta. Konji so zobali iz jasli in okrenili glave, ko jim je tlesknil z jezikom. Krave so stegnile vratove čez hrbet. Sultan je poskočil, a ga je veriga vrgla nazaj. Vzpel se je na zadnji nogi in silil h gospodarju. Marjeta je sedela v senci in čitala iz misijonskega koledarja.

—	Kako vas ima rada živina, gospodar, je dejala. Pravijo, da nima pameti. Poglejte psa, kako hoče, da ga pobožate!

—	Da, da, Marjeta. Živali so zveste! Ti čuvaš hišo? Seveda, hlapec je šel, dekla je šla! Naslonil se je na drevo. Ta ženska je skoraj štirideset let pri hiši. Tu je doma, zrasla je v Dolinarjevino kakor to drevo, ki ga je vsadil oče.

—	Kaj praviš, Marjeta: Ali bi ti bilo zelo hudo, če bi morala odtod?

—	Kako? Če bi morala odtod? Kam?

—	Ne mislim zares, kar tako vprašam, ker sem radoveden. Ker si naša, kakor je vse to naše.

—	Težko bi prenesla, ampak na to nikoli nisem pomislila. Ah, le poglejte, kako je lepo pri nas! Domačija, kakršno bi si vsakdo želel! Drugam — umrla bi od žalosti! Kaj bi počele moje kokoši, moje svinje, ki sem jih letos tako težko zredila? Le poglejte jih!

Zaprla je leso okoli svinjaka. Dolga velika svinja se je privalila iz teme in cel trop mladičev, ki so se pognali na svetlo, se prehitevali, cvilili, rili po gnoju in se zopet obirali pod svinjo, grabeč jo z rilci za seske.

—	Veliki so že, je dejal Dolinar. Kmalu jih boš morala odstaviti! Pazi nanje!

— Ne bojte se! Dokler so v mojih rokah, jim ne bo sile!

Dolinar je šel okoli hiše. Na voglu se je obrnil in zaklical Marjeti:

—	Zdaj grem k Ani. Skrbno pazi, mogoče pojdem na veselico pogledat!

Pred hišo se je ozrl na vse strani. Cesta je bila prazna, nikjer ni bilo žive duše. Šel je nekaj časa po poti, ki drži v trg, v gozdu je krenil na stezo in se v kolobaru vrnil nazaj. Tako zakrit je prišel žagi za hrbet. Skakaje od kamna do kamna je prebredel potok in stopil v lopo. Šum vode je zatrl njegove korake, lesena stena je zakrivala pogled iz hiše.

Trepetal je. Z rokami se je oprijemal hlodov, ko je stopal čeznje. Njegov pogled je bil izgubljen, ogibal se je vseh ljubih predmetov, s ključem je odprl leseno žagarjevo kamro in zaklenil za seboj. Iz žepa je vzel debelo svečo in jo postavil na tla.
{{prelom strani}}
Sesedel se je na slamnjačo, čez obraz pa vrgel roke. Krčevit drget je stresel njegovo močno telo. V obraz mu je lezla mrtvaška bledica. Voda, ki je žuborela pod okencem, obrnjenim v hosto, se je zaletavala v stoječa kolesa, ki so včasl žalostno zastokala v tečajih.

Pogledal je naokoli in prisluhnil. Ne, to niso koraki; voda v strugi votlo klokoče.

Pod posteljo je zagledal klobčič vrvi. Zgoraj na steni je železen kavelj, kjer visi dvoje gozdarskih žag. Pokleknil je in segel po zvitku. Prsti so bili nerodni, leseni, nikakor ni mogel napraviti zanke. Zadel se je ob svečo, ki je padla na tla. Ropot ga je vzdramil. Prijel se je za čelo. Stisnilo ga je okoli srca, da se je moral nasloniti na steno.

Potem se je hipoma zravnal. Z rokavom si je obrisal pot s čela, poiskal vrečo in zavesil okno. Pokleknil je na tla, pritrdil svečo, naložil pod njo oblancev in segel v žep po vžigalice. Tema je bila v kamri. Ko je prižgal svečo, se je plamenček nekaj časa zibal sem in tja, njegova senca se je bočila preko nizkega stropa.

Po prstih se je splazil skozi vrata in jih zopet zaklenil. Preskočil je potok in se potopil v goščavo gozda.

Srečal je Ano baš na cesti, ko je hotela iti na veselico. Justin je poslal Hrasta ponjo in bila sta zatopljena v živahen pogovor.

—	Zelo si nespametna, ko se tako zapiraš v svoje sobe! Čemu to? Bodi vesela, ji je govoril Hrast.

—	Zdaj je minilo — veselje in zabava. Ti lahko, ko si sam in prost, jaz pa sem omožena, prijatelj. To je za mlada dekleta!

—	Govoriš, kakor bi bila najmanj dvajset let poročena. Saj si komaj postala žena, pa že tako misliš kakor po večini vse poročene ženske.

—	Vse? Kako govore?

—	Tako kakor ti! Ker vidijo v zakonu nekakšno obliko življenja, ki nalaga samo dolžnosti. Saj se ti vendar z možitvijo niso zaprla vsa druga vrata! Mlada si še!

Kako prav ima Hrast, si je mislila. Njegova bližina jo je navdala z prešernimi željami.

Da, takole iti s takim človek med množico in naslanjati se ob njegovi roki, naslajati se ob zavistnih pogledih, zaplesati in umirati od sreče na njegovih prsih.

Tedaj ju je srečal Dolinar.

Ana je prestrašeno viknila:

—	Oče, za božjo voljo, kaj pa je z vami?

— Ali ste bolni, gospod Dolinar? se je čudil Hrast.

Dolinar je bil strašno spremenjen. Obraz mu je posinjel, oči so krvavo brezupno buljile v daljo in ob palico se je opiral kakor bolnik, ki je pravkar vstal s postelje. Ni ju opazil. Ob njenem vzkliku se je zmedel, pogledal je nazaj po poti, po kateri je prišel, in šele čez nekaj časa je dejal počasi:

—	Ah, vidva sta! Oddahnil se je. Počasi se je zavedel. Skušal se je zasmejati, pa je bil njegov smeh reško grčanje, da je Ano stisnilo za srce.

—	Na veselico grem! je dejal. Dolg čas mi je postalo. Bolan, ah, ne!

—	Tako je prav, gospod Dolinar! je zaklical Hrast. Pravkar sem dopovedoval Ani, da se preveč zapira vase. Samota je strupena, lahko ugonobi človeka!

—	Seveda, seveda, je odvrnil Dolinar. Kar pojdimo! Čeprav še zaplešemo danes!

Ana je potegnila očeta k sebi in mu zašepetala:

—	Oče, kaj se je zgodilo? Tako si me prestrašil.

—	Nič, Ana, nič! Razjezil sem se nad pobi, ki so zopet lovili postrvi pod kolesi!

Solnce je zašlo. Ns griču so rajali, zdaj je hlad in so godci, ki so pridno namakali suha grla, godli kar naprej. Na plesišču je bila gneča, da si razločeval samo še pisane bluze deklet in bele srajce fantov, ki so goloroki vrtili dekline, vriskali in cepetali s petami. Okoli miz so hodili znanci in si napivali, vino se je že močno razlezlo po udih in možganih. Na govorniškem odru je ognjegasec s trombo oznanjal izžrebane številke, pred šatori so se trli ljudje, otroci pa so se podili med mizami, kričali in se gnetli okoli muzikantov, še več pa jih je bilo okoli ražnja, kjer so pekli prašička. Zadaj ob smrekah je bila že velika piramida praznih sodčkov, pismonoša je skakal s kartami šaljive pošte in iskal naslovnike, dekleta pa so prodajala razglednice in narodne znake.

Justin je še vedno sedel pri svoji družbi. Grebenc se ga je že močno nalezel, živinozdravnik in Justin sta tudi že bila okrogla, malo prej sta pila bratovščino. Tedaj je privedel Hrast Ano in Dolinarja.

Živinozdravnik je bil starega vesel.

—	Oh, stara grča, prijatelj, mirne duše bi stavil stotak, da te ne bo! Na moje srce, starina!

Objel ga je in posadil kraj sebe. Nalil mu je in Dolinar je izpil na dušek. To ga je osrčilo, poživilo, zasmejal se je, naročil štefan vina, potem pa prijel Ano in Justina pod roko in ju peljal med vrvež.

—	Hej, otroka, je vzkliknil, poglejmo, kje je kaj dobrega!

Justin mu je pripovedoval z vnemo o svojih poslih. Ah, zakaj ni ostala Ana pri mizi, sedaj bi bilo kakor nalašč, da bi ga stisnil zaradi hiše. Sicer pa se ga bo stari danes nalezel! Bil se je res čudovito spremenil. Razigran je postajal. Pri vsaki stojnici so kaj kupili. Pri oni nekaj sladkih stvari, popili so malce likerja pri drugem šatoru, črno kavo pri tretjem, še na prašička so se spravili. Tudi pri ribjem lovu so imeli srečo. Ana je potegnila dudo, Justin pajaca iz gumija, ki se je čudno spakoval, če si ga stisnil, Dolinar veliko lectovo srce.

Prižgali so lampijončke v narodnih barvah, grmade pa še niso hoteli prižgati, dasi se je tam okoli že kar trlo otrok.

—	Kako lepa noč je, je dahnila Ana Hrastu. Poglejte zvezde, kako svetle so danes!

Po Hrasta je prišla Grebenčeva hčerka in ga prosila za ples.

—	Dame volijo!

Ana je gledala za parom, dokler se ni pogreznil v vrtinec. Pogledala je po Justinu. Sklanjal se je nad očetom in mu dopovedoval vse mogoče stvari. Bil je močno vinjen. Oči je imel otekle, lasje so mu viseli čez čelo.

Živinozdravnik ji je razkladal:

—	Da, da, gospa, salamensko so jih natreskali Srbi. Bitolj, Kumanovo, Skadar, ah, kako se raduje moje srce. Zopet se je obrnil h Grebencu, ki je od pijanosti slonel nad mizo.

—	Vidite, Grebenc, kadar bo takole prišla naša ura! Ko bomo zasadili našo trobojnico na Gosposvetskem polju. Hura! je zakričal, živijo!
{{prelom strani}}
Vstal je in se odmajal k sosednji mizi. 

Ana je ostala sama. Videla je, kako je Hrast peljal dekleta z odra. Obešala se je na njegovo roko in njen pogled je bil zaljubljen in srečen.

Tedaj je nenadoma silen blesk, ki je švignil v zrak, razsvetlil ves prostor. Raketa je brizgnila v noč, puščajoč za seboj dolgo črto isker, visoko pod nebom se je razpočila in zelena, magična svetloba je zajela vso okolico. Zažigali so kres. Suho dračje je pokalo v plamenih, ki so sikali med vejami, lizali više in više, dokler niso objeli vse kope in so dolgi, rdeči ognjeni jeziki visoko planili v zrak.

Vse se je zgnetlo okoli ognja. Obrazi pijanih ljudi so bili v tem ognjenem svitu taki, kakor da so si vsi nadeli svetle rumene, voščene maske.

Rakete so švigale v zrak. Nekdo je zažgal žabico in jo vrgel med ženske. Z glasnimi poki se je zaletavala v njihove noge, da so se vreščeč razbežale na vse strani.

Dolinar je ostal sam pri mizi. Vse je bilo pri ognju. Vino ga je močno omamilo. Bedasto se je smehljal predse in si točil. Kakor bi si hotel dušo zaliti.

Ogenj je že pojenjaval. Ljudje so se zopet počasi vračali k mizam, nekateri so že odhajali, godci so pričeli igrati. Pri sosednji mizi je nekdo stopil na klop, pokazal z roko navzdol in zakričal:

—	Še en kres! Poglejte, tam na desni!

V dolini se je zadaj za gozdnim obronkom včasi močno zasvetilo, zopet odjenjalo, potem pa hipoma do neba zažarelo. Ognjen svit je objel vse gozde naokoli in mogočen, širok plamen se je dvigal v noč.

—	Požar!

—	Goril Gori!

Nekdo se je preril k mizi in hlastal:

—	Dolinarjeva žaga gori!

Množica se je zbrala na robu griča in utihnila. Mogočnost in strahotnoat tega elementa sta jo združili v gnečo kakor čredo splašene živine. Razločno se je zaslišal zvon, ki je klical na pomoč. Signal gasilcev je rezgnil v temo, moški so tekli po bregu navzdol, ženske pa zagnale krik in se plašno ozirale v ognjeno plat.

—	Oče, oče ...! je ječala Ana in si zakrivala oči.

Dolinar se je prijel za mizo in se dvignil. Opotekal se je. Justin je pritekel odnekod, ga podprl in potegnil za seboj. Vlekel ga je po bregu in vpil venomer:

—	Gori, gori, pomagajte!

Na cesti se mu je uprl. Ni hotel ž njim.

—	Ana, k tebi grem! je dejal žalostno. Naslonil se je nanjo, padel na kolena in silen, daveč jok ga je zlomil. Tulil je kakor žival, ki se ji bliža konec.

Prihiteli so ljudje in ga odnesli k Ani. Justin je dirjal po cesti in kričal:

—	Gori, gori, pomagajte!

==14==
Vse to je nemalo premetalo življenje naših ljudi. Žaga je zgorela do tal, vsa zaloga lesa, že celo hlev bi se kmalu užgal, ker domači gasilci zaradi veselice niso utegnili hitro pripraviti brizgaln, tujih pa ni bilo, ker leži vse skupaj tako v kotu, da se vidi samo na eno plat. Streha se je že vnemala, lahko bi vse zgorelo, da ni bilo vreme mirno in pokojno. Orožniški stražmojster je še tisto noč zaslišal Dolinarja, Marjeto in hlapca, dekle pa ni mogel, ker je ni bilo odnikoder. Bog ve, s kom se je speljala in kje je hodila. Zaslišali so tudi Ano in Justina, če morda le kaj vesta in če koga sumita. No, končno je stara Marjeta izpovedala, da je prišel popoldne, prav za prav v mraku, odpuščeni Žagar po svoj kovčeg; odšel je takoj, kam pa, ne ve, ker ga ni vprašala.

Zaprli so ga, toda ves čas je trdovratno zatrjeval, da ni zažgal, kar mu pa niso verjeli, ko je bilo zapisano, da je jeznorit in samosvoj človek.

Dolinar je obležal. Po tisti noči se je prebudil kakor iz težkega, morečega spanja in ko je hotel poklicati Ano, se mu je jezik čudno težko in okorno gibal, kakor bi mu prirastel na nebo. Spačen, nerazločen glas se je davil iz njega, kakor bi zalajal.

Sprva so mislili, da se mu je omračil um, toda zadela ga je delna kap in dal se je prepeljati domov, ker ni mogel hoditi, le z rokami je kazal, včasi pa zapisal na listek, da so ga razumeli.

Ležal je v spodnji sobi nepremično in gledal v strop. Zavarovalnica se je obotavljala izplačati zavarovalnino, kajti širile so se govorice, da ni zažgal Žagar, da, nekaj sumničenja je padlo celo na Dolinarja samega, ki pa ni moglo obveljati, ker so ga videli na veselici že dolgo prej, preden je pričelo goreti. Zdravniki so menili, da se bolezen utegne izboljšati, lahko pa se tudi še poslabša, kar je verjetneje. Zato je zastopnik družbe venomer lazil okoli bolnika, ki se ni zmenil zanj, toliko da je oči obrnil, ko ga je slišal v sobi.

Kazensko postopanje se je pričelo, priče so obtoženca močno obtoževale, pokopala pa ga je Marjeta, ki je izjavila, da je tisti dan, ko je šel iz službe, klel, se pridušal in pretil na cesti:

—	Čakaj, hudič stari, zanetim ti tvojo baharijo!

Bil je obsojen na tri leta težke ječe. 

Pravili so, da je padel na kolena pred sodniki, butal z glavo ob tla in neznansko jokal in vpil:

—	Nedolžen sem! Nedolžen sem!

Dolinarju je prinesla to vest Marta, ki se je pripeljala domov vsakikrat, kadar je le mogla, saj jo je zelo potrlo vse to: požar, očetova bolezen, posebno pa žagarjeva obsodba, ki jo je živo zadela.

Marta je laže pregledala to zlo, ker je od daleč opazovala; bila je pri razpravi in gledala nesrečnega človeka, ki so ga dolžili požara in ki se ji je zasmilil še tem bolj, ko ga je slišala, kako obupno se je branil in dokazoval svojo nedolžnost. Ah, ko bi mu mogla pogledati v dušo, pogledati v sodnike!

Oče je Marto, sedečo pri njegovi postelji, gledal in poslušal. Starec je bil mrtvaško bel v obraz, ves poraščen in shujšan, sive obrvi in razmršeni lasje so ga kazili, da je bil kakor onemogel berač, ki so ga a ceste prinesli na posteljo.

—	Ali hočeš, da ti čitam iz knjige? Odkimal je z glavo. Ne, ne, hotel je imeti samo svoje misli! V njem se je vse porušilo. Zakrknjenost in trdovratnost do življenja sta zgoreli z žago vred. Zločin je visel nad njim, zastrupil ga je in poteptal, da je zdaj samo še kos mesa z majhno, od obsodbe razjedeno dušo.

Klical si je izpoved in smrt. 
{{prelom strani}}
—	To mora biti strašno, je dejala Marta, če so ga po nedolžnem obsodili. Kako more prenašati človek tako nezaslišan krivico? Kako je neki človeku, ki bi zamolčal tak zločin na račun druge, nedolžne žrtve? Zaničevala bi ga kakor ostudno, ničvredno propalico!

Dolinar je mižal. V temi za trepalnicami so se prikazovale rdeče iskre, svetli kolobarčki so se lovili in družili. Mišice na obrazu so se mu napenjale, žila na čelu je močno nabrekla.

Marta se je zagledala vanj, plaho: kaj li se godi v tem ubogem telesu?

—	Oh, kako sem nespametna! si je očitala na glas. Čemu te vznemirjam s takimi stvarmi! Ne misliva na to, oče! Dopoldne sem bila pri Ani. Vsak čas jo pričakujem. Tudi Justin bo prišel.
	.
Marjeta je rahlo potrkala na vrata. Klicala Marto v kuhinjo, da pripravi zdravila in čaj, ki ga je predpisal zdravnik.

Bolnik je s težavo obrnil glavo. Ko so se vrata zaprla, se je z desnico oprijel vzglavja in se s silnim naporom potegnil navzgor. V nočni omarici, ki jo je z muko odprl, je otipal svojo britev v toku od lepenke. V nji je spravljal vedno svojo listnico, kadar je šel spat, v nji je bil tudi črtnik, oglat rdeč črtnik, s katerim je zaznamenoval hlode. Obrnil se je k steni in napisal na zid z nerodnimi, vijugastimi črkami:

Zažgal sem sam! Dolinar.

Potem mu je glava padla nazaj na blazino. Pod odejo je otipal britev, s težavo jo je odprl, ker je bila roka težka in šibka. Pogledal je skozi okno. Na kozolcu so sedeli golobje.

Ah, to so pavčki, s čopi na glavi! si je domislil.

Zaprl je zopet oči. Pokazali so se mu močni, rumeni zobje, ustnice je premaknil, kakor bi hotel govoriti, nato pa dvignil roko z britvijo na vrat, zagrgral nekaj nerazumljivih zlogov in zarezal.

Širok brizg krvi je planil kvišku, se razlil po steni, beli mehurčki so se nabirali okoli široke rane, kri je klokotala kakor potoček iz votle skale. Glava se mu je pričela pozibavati, oči je nekajkrat široko odprl, dvignil je roko z nožem v zrak, potem mu je padla ob posteljin rob in rezilo se je potopilo v rdečo mlako, ki je vedno bolj naraščala, dokler se ni razlila v vijugastih potočkih po sobi.

==15==
Nekaj dni po pogrebu so živeli vsi trije v nekakšni mučni, pošastni potrtosti, saj je smrt vedno strašna, ker nam pobere človeka; vseeno pa je, ali veruješ v posmrtno življenje v nebesih ali v večno presnavljanje atomov — vzame ga, za nas ga ni več.

Justin je hodil v trgovini prepaden, zamišljen; vsako delo mu je bilo zoprno, ah, saj so bile celo s pogrebom take težave, ko tasta niso hoteli cerkveno pokopati, nato pa ihtenje in vekanje ob odprtem grobu, votli glas krste, ko padejo prve grude na goli les, sožalja, zvonjenje, sveče, venci, kako gre vse to človeku na živce!

Zdaj je vse končano!

Vsi gradovi, ki jih je sezidal, so se pričeli rušiti, nikjer pa ničesar, da bi podprl zidove, vsa volja mu je splahnela, nenadoma se je naveličal te štacune; kaj mi bo, saj ni moja, nikoli moja ne bo! V gostilno ne mara iti, ker so vsi takoj pričeli vrtati po rani, hudič naj jih vzame z njihovimi klerikalci in liberalci vred, saj drugega itak ne znajo govoriti, kakor kako bi drug drugega požrli in strgali!

Ta preobrat, ki je na mah zavrl vse njegove miselne podvige, ga je razočaral in potlačil kakor človeka, ki stavi visoko. Ves čas trdno veruje na dobitek, ga že drži, proračun si že sestavi — pa ga ni! Padec nazaj v vso golo resničnost je hujši od resnice same.

Čepel je za svojo prodajno mizo.

– Čemu sem se neki oženil! mu je planilo v misel.

Ana mu je stopila pred oči.

Uredila sta si gnezdo. Udobno sta živela, na mehkih posteljah spala, skrbi, ki bi ga tlačile, ni bilo, sedel je za mizo in jedel, v gostilno je hodil, podpiral napredna društva, hiša bo njegova, mogoče celo kaj denarja, cesta se mu je široko odprla — na, pa se je tako naredilo, da ni iz vsega tega nič.

Ah, nesrečna brv! Čemu prav Ana, saj je vendar na tisoče lepših žensk na svetu, na tisoče tastov, ki imajo s kavlji pribito premoženje!

Najemnino je plačeval zdaj posojilnici. Drugi mesec bo dražba vsega posestva, ti pa lahko rečeš &quot;adijo&quot; in greš po svetu novo srečo lovit.

Preklel je trg, ves svet, samega sebe, zgrabil težko utež, udaril ž njo po mizi in šel v kuhinjo.

Ana in Marta sta težko prenašali očetov konec. Marta ne toliko kakor Ana, ki je živo občutila osamelost. Njena zrahljana, občutljiva notranjost je izgubila oporo, na katero se je vedno zanašala. Vsekakor bi hitreje pozabila to gorje, če bi bila očetova smrt lepa, naravna, ker je vse drugače, če umrje človek lepo mirno, bogu vdan; v postelji, kakor pa tako, da je dojem konca še veliko hujši in bolj skeleč.

—	Najhuje je to, je dejala Ana, da nimam več svojega doma. Toliko let sem preživela v hiši, ki je ne smem nikoli več prestopiti. Zdaj je vsega konec; očeta ni, doma ni, njegovo dejanje bo večno strašilo v tem kraju. Najrajši bi šla proč.

—	Dom imaš! Tudi če greš proč, boš vedno doma. Justin ti stoji ob strani. Mati boš!

Trpko se je zagledala v plenice, ki jih je robila.

—	Da bi ne bilo tega! Tako sem potegnila za seboj še Justina v zlo, ki bi ga lahko sama prenašala.

—	Ana, česa si ne očitaš? Seveda, tebi, ki si njegova žena, se je to zgodilo. Prav tako bi se lahko zgodilo vsaki drugi ženi. Tega ti ne more nihče očitati, najmanj pa Justin, tvoj mož!

Ne veš, ali bo ali ne bo! Če se zmislim, kako je že vse računal s hišo, s povečanjem trgovine, da je vedel o njegovih načrtih ves trg — zdaj pa ... To ga je zelo potrlo. Vidim ga! Nič mi še ni rekel, toda bojim se, da mi je bo ...

Marta je odložila knjigo, ki jo je držala v rokah. Naslonila se je s hrbtom na odprto okno in dejala:

—	Zase vem, da ne bi mogla storiti kaj takega, ker nimam nobenih takšnih želj in si težko predstavljam človeka, ki mu je cilj življenja le lov za zlatom, četudi dobro razumem očeta, ki ga je prav to pokopalo. Toda če je že ta nujnost v kakšnem človeku, je vendar v njem tudi ljubezen, na katero gradi svojo drugo plat življenje. Justin bo to napravil le, če je na ljubezen stavil hišo in doto. O tem bi dvomila, ko sem brala njegova pisma, ki ti jih je pisal.
{{prelom strani}}
—	Pisma ... je vzdihnila Ana. Prebridko, da bi povedala Marti resnico o njih.

To je od žalosti, si je dejala Marta. Preide, vsaka bridkost mine. Vzela je knjigo, jo odprla sredi nekje in se zatopila v branje. Zunaj je bilo vroče, soparno, tu pa hladno, tiho in mirno, ker so bili ljudje na polju, voznikov pa v teh popoldanskih urah ni na cesti.

Justin je prišel v sobo, čemeren, z rokami v žepih, in dejal medlo:

—	Soparno je danes. Nič se mi ne ljubi!

Sedel je leno, malomarno na posteljo, se naslonil na končnico in se zagledal v Marto.

Anina nosečnost ga je vračala vedno nazaj, nikdar ni podvomil v ženo, ki mu je zrušila vse načrte. Včasi si je predstavljal zakon kot nekakšen večno trajajoč praznik, nekakšno pozabljenje posvetnega in zemeljskega, sicer pa so bile to sanje nezrelega fanta. Zakon je pač tak, kakršen je. Tako mora biti. Vse na svetu ima svoj prav, zato se ni mučil s poglabljanjem, kako tudi, za božjo voljo, ko je vendar toliko bolj važnih in nujnih stvari! Hiša je naprodaj, zavrtaj misel, kje dobiti denar, to, to — zakon je zavezan in blagoslovljen, ta ti ne uide!

Obrnil je pogled v svojo ženo. V črni obleki je bila še bolj bleda kakor po navadi, oči so ji bile zatekle od nepretrganega žalovanja, mnogokrat jo je napadla slabost, neprestano šiva in pripravlja za otroka.

–	Ah, je zazehal, hudič naj vzame vse skupaj!

—	Kaj te tako jezi, Justin? ga je vprašala Marta.

—	Tudi tebe bi, če bi bila v moji koži. Pa kako bi te!

—	Ne vem, je dejala Marta mirno in odločno. Najbrže ne!

Justin je hodil po sobi sem in tja in njena mirnost, ravnodušnost ga je dražila.

—	Seveda, kaj je tebi! Tiste panže naučiš brati in pisati, pa si opravila. Otročarija kakor nalašč za ženske! Nimaš pojma o trgovini!

—	Morda ga nimam, vsekakor po več kakor ti o mojem delu. Ne zamerim ti, če tako govoriš, ker pač ne veš, kako je. Kaj bi dejal, če bi ti rekla, kakor pravi pisatelj Gorkij v nekem romanu: Trgovina je po zakonu dovoljena goljufija?

—	Požvižgam se na vse pisune tega sveta, jo je jezno prekinil Justin. Zame je bedak, kdorkoli je to rekel. Potem ima toliko pojma o vsem tem kakor ti.

Nikoli se še nista z Marto sprla. Justin je bil do nje vedno obziren in jo je spoštoval, danes pa bi rentačil na vse kakor priklenjen pes.

—	Justin, prosim te, ne prepirajta se zaradi tega, se je oglasila Ana. Zelo me vznemirja. Glava me boli!

Justin je vse te dni molčal, sam zase je prenašal to poparjenost. Znašal se je le nad vajencem v trgovini. Sprva se je premagoval, poražen od grozote smrti, potem je zakrknjeno premišljal to usodo in samega sebe, saj je padel v ta polom kakor v povodenj, ki ga je presenetila. Zlovešče se je spačil, kakor bi ga pičil gad, zavrtel se je na peti in se zasmejal zbadljivo, sovražno:

—	Kaj vse tebe ne vznemirja! Ta je lepa, kakor bi jaz v samih rožicah ležal, kakor bi moral le jaz vse to lepo mirno prenašati? Hudiča, to je vendar od sile, ogabno, če pomislim, kako brez potrebe moram jaz to prenašati! Kaj mi je bilo treba tega? In čemu, prosim te, to mi povej? Za kakšno ceno? Zato, da moram sedaj požirati očitke, da je bil moj kmalu tast požigalec in goljuf, ki bi imel kmalu na vesti nedolžnega človeka, mar zato, da bomo zdaj povezali culo in šli s trebuhom za kruhom, vrag vedi kam in kako? Da, vidiš, to pa mene vznemirja. Tebe? Ti si izgubila očeta — vse drugo ti ostane!

Na oči mu je sedla hudoba, zelenkast blesk je ošinil njegov obraz, stiskal je pesti in tolkel z njimi po okrogli mizici, na kateri je bila porcelanasta vaza. Prevrgla se je in kosci črepinj so se razleteli po tleh.

Marta je z razprtimi očmi gledala v sestro, ki jo je prevzela ta čudna, neverjetna surovost, da je na mah silno zasovražila tega človeka. Obrnila se je od njega in sedla kraj Ane. Dela ji je roko okoli vratu, toda Ana je vstala, šla k njemu in mu mirno, brez očitka dahnila:

—	Nič mi ne ostane, če si tak! Justin, rodila bom. Zakaj me biješ?

Tako je stala pred njim. Črna in bela kakor angel smrti, grozeč in preteč s svojim prodirajočim pogledom. Njeno telo je bilo napeto in je merilo vanj in klicalo: Ti si, ki nisi! Bila je revna v svoji potrtosti in zagrenjenosti, močna v materinstvu, ki se je razklepalo.

Ta hip se je zavedel. Pretreslo ga je, črepinje na tleh so se zagrizle vanj, ga zbadale in rezale. Martin pogled ga je zadel in oblil ga je ostuden pot premaganosti in osramočene zavesti nad samim seboj. Naglo se je okrenil. Ni mogel prenesti razgaljene krutosti svoje jeze, ki se je je sam ustrašil. Skočil je k omari, pograbil revolver iz predala in stekel v vežo.

—	Justin! je zakričala Ana.

Marta jo je potegnila od vrat. Položila jo je v posteljo in dejala:

—	Vrne se!

—	Ali je konec? je zašepetala čez čas, ne da bi odprla oči.

—	Ne, ni še konec, je odgovorila Marta. Komaj začetek!

—	Ali se res vrne?

—	Da, ne dvomi o tem!

Potem je odprla oči in so jo zabolele. Kako je to hudo, če nima človek več solz! Prijela je Marto za roko in dejala:

—	Marta, odpuščam mu! Zaradi otroka mu odpuščam.

—	Zaradi sebe ne, Ana?

—	Tudi zaradi sebe, Marta ... je odgovorila po dolgem premišljanju. Nasmehnila se je in zopet zamižala.

V sobi se je že stemnilo. S ceste so prihajali glasovi otrok in težki koraki kmetov, ki so se vračali s polja.	,

*

Zvečer se je Justin vrnil. Šel je v kuhinjo, izognil se je sobi, ker ga je bilo sram stopiti pred Ano — vest ga je bičala. In ko je zagledal Marto, ga je zaskelelo, ker ni vedel, kako bi zdaj pozabil in ublažil, kar je bilo še vedno tako očito, kakor bi žebelj zabil v svojo lastno senco. Marta pa, kakor da ni bilo nič posebnega.

—	Ali si lačen? ga je vprašala.

Sedel je za mizo, naslonil glavo v roko in molčal. Hodil je ob potoku, mimo ljudi je šel, ki so delali na njivah, ženske so plele, čepeč na topli zemlji, in njihova glasna govorica je visela v zraku kakor prijetna klepetulja, v hmelju so podoravali divjake, vrsto za vrsto, kmet, upirajoč se v plug, je stopal za konjem in bil je vedno manjši, dokler ni izginil v vijugi dolge zelene vrste, ob kovačnici je stal kovač in pilil os kolesa, železo v oglju je bilo rdeče, skoraj belo kakor lilija.
{{prelom strani}}
Kamorkoli je pogledal, vse je živelo v delu. Solnce je bilo vroče, zemlja rodovitna, ptice so pele in otroci so se igrali na cesti.

– Marta, je spregovoril, kako je Ani?

– Zdaj ji je bolje. hudo si jo udaril!

– Vem, je dejal skesano. Žival sem.

– Pojdi k nji! Čaka te!

Vstal je. Obotavljal se je.

– Tudi tebe sem žalil, Marta. Kako posirovi nesreča človeka.

– Vse se da ozdraviti! Pojdi in popravi! Zame ni treba.

– Ali si jezna?

– Da bi bila to jeza! Justin, Justin, kako zelo si se spreobrnil! Čemu? Vso krivdo zvračaš na Ano, ki je gotovo bolj nesrečna kakor si ti! Ti si pa kakor da hočeš prilivati rani kisline!

– Vem, je zastokal, vsi računi so se mi hipoma prekrižali … Posojila ne dobim!

– Znova prični! Mlad si, kaj ni nič sile v tebi, da bi se zoperstavil usodi? Svet je velik, prostran, povsod se da živeti. Delati znaš, omeji svoje izdatke, vrži iz sebe tisto nesrečno hrepenenje po čimveč denarju in vrni se k Ani!

– K Ani? Da, danes sem jo žalil.

– Ne samo zaradi tega! Veš, mnogo premišljujem te dni, ko sem pri vama. Živeti sta pričela vsak na svojo roko. Ana tone v svoji žalosti, ti pa se motoviliš v smoli, ki ti je zajela stopinje. Ne iščeta se več. Izgubljata se. Vajin zakon je postal sličen brodu, ki se je izgubil na morju. Bodi krmar, Justin! Obračaj nazaj k obali!

Doumel je njene besede. Tolažile so ga in krepčale. Na mah je šla volja vanj, topilo se je v njem in moč, ki ga je zapustila, ga je znova obšla.

Po prstih je šel v spalnico. Tema je bila, okna so bila odprta, težka soparica je prihajala s ceste, od daleč se je pobliskavalo, groma pa še ni bilo čuti. Približal se je k njeni postelji.

– Ana! je zašepetal. Ali spiš?

– Ti si? je dahnila. Sedi k meni!

Sedel je na rob postelje in jo prijel za roko. Bila je topla, potna. Sklonil se je čisto nad njeno čelo in jo poljubil.

Ana se je stistnila k njegovemu licu in zašepetala:

– Nocoj, Justin, ah, nocoj …

Oklenila se je njegove roke, prsti so se ji zagrebli v njegovo kožo, potem ga je odrinila od sebe in kriknila:

– Joj, Marta …!

Marta je prižgala luč in ko je zagledala v svetlobi njen obraz, ki se je mučil od bolečine, je dejala Justinu:

– Teci, za božjo voljo, teci!

Brez jopiča, kakršen je bil, se je zaletel po stopnicah, vrata so bila zaklenjena, stekel je nazaj po ključ, odklenil in zdirjal na cesto. Od daleč se je že slišalo votlo grmenje, silen piš je zadivjal nad strehami, dvigal prah in nekajkrat zatulil kakor ogromna žival, ki je legla čez hrib in stegnila svoj gobec po hišah v dolini. Debele kaplje so zaropotale po opeki, sprva neredno, kakor bi padali orehi, potem se je nekolikokrat možno zabliskalo. Blisk je bil širok in vrvit, kakor bi nekdo vrgel silno mrežo preko neba. Žive duše ni bilo na cesti.

Dež se je vlival močneje in močneje, tresk, blisk in silen pok, tenek, kakor bi nebeški voznik zamahnil z bičem. Hiše so se pojavile in ugasnile. Mimo cerkve je stekel po ozki uličici, v kateri je stalo samo nekoliko hiš. Dež ga je zalival, ves je bil moker, a on se za vse to ni zmenil in ni mu bilo mar še za en blisk, ki je jemal vid, da se je zaletaval zdaj v plot, zdaj v zid ter držal roke predse kakor slepec.

Zadnja hiša.

S pestjo je udaril po vratih in stresel za kljuko; zdelo se mu je cela večnost to čakanje, ko je doma … Ah!

– Odprite, oblecite se! je kričal.

Okno se je zasvetilo, malce odprto.

– Za božjo voljo, kaj je? Kdo je?

– Jaz, Železnik! Hitro k nam!

– Takoj, tako! Stopite malo v vežo. Bom takoj oblečena.

Ključ je rezgnil po ključavnici. Justin je stal v veži in priganjal.

– Prosim vas, napravite hitro!

Babica je bila stara, osamela vdova, silno rejena, in se ji ni nič mudilo. Včasi je pogledala skozi priprta vrata in njen dobrodušni obraz se je smejal.

– Prehladili se boste, gospod Železnik! Da, takoj, da, oh moj Bog! je zastokala, kadar se je zabliskalo, in se prekrižala.

Stopal je po veži, prižgal mokro cigareto, ki ni hotela goreti. Že je hotel zbežati kar sam naprej, pa si je domislil, da bi se starka le preveč obotavljala, zato je ostal in priganjal:

– Rotim vas, gospa, mudi se!

– Saj ni take sile! ga je tolažila. Kakor nalašč, nevihta pojenjava. Oh, štorklja se pač ne boji nobenega vremena. Kaj mislite, gospod Železnik, ali bo fant? Bo, bo!

– Joj, če bo prepozno! je ječal Justin.

– Ne bo ne! Še vedno sem prav prišla! Še pomnim, ko sem lovila Ano, vašo ženo! Takrat je bilo – no, saj že grem, še galoše nataknem.

Vendar se je prikazala iz sobe.

– Da, da, se je smejala Justinu, takšni ste. Ko je prvi, ste vsi nori in ne veste, kje se vas glava drži. Potem se unesete. Takole, veste, če jih je pet, sedem – eh, takrat že več babice ne kličejo!

Dež je samo še rahlo rosil, daleč zadaj je grmelo, kakor bi pes rentačil. Zrak je bil čudovito čist in lahak.

Babica je hodila počasi. V pelerini je bila še bolj okrogla in zibala se je kakor tolsta račka, Justin pa je bil vedno nekaj korakov spredaj.

Doma je skočil v kuhinjo, pograbil Marto, ki je grela vodo, za roko in jo spraševal ves nežno prepaden:

– Kako je? Zelo trpi?

– Vse gre po sreči! je dejala Marta in sladko jo je presunilo, ko je videla njegov skrbi polni obraz.

– Krmar je zagledal kopno, si je dejala in šla v sobo.

Šel je na hodnik in prisluhnil.

Tih, medel krik, potem hujši, je prodrl semkaj. Zatisnil si je ušesa in se vrnil v kuhinjo.

– Uboga Ana, kako trpi! je razmišljal. Kadil je cigareto in odložil vse, kar je nosil te dni v sebi težkega, v najtemnejši kot svojih misli.

Torej bom oče! Fant, ki je bil v njem še ves vihrav in podjeten za vse norčave poskoke, se je vedno bolj umikal temu novemu občutku, ki je rasel vedno bolj, skoraj do bahave samozavesti, ki se je prerivala do spoznanja: Zdaj smo trije!
{{prelom strani}}
V srcu je rahla nova ljubezen, majcena, nežna za črva, ki ga je spočel.

Poklical si je v spomin vse, kar je slišal o hudih porodih, ki trajajo po ves dan. Da, včasi je treba otroka žrtvovati, da rešijo ženo. S kleščami mu stisnejo lobanjico, večkrat morajo prerezati trebuh, marsikdaj žena umrje in ostane samo dete.

Bil je ves bolan od teh stvari in nesrečen. Že je odprl vrata, da bi šel v sobo, pa se je zopet vrnil, odprl je okno in gledal v noč, ki je bila zdaj umita in sveža, da so sijale zvezde, kakor bi jih nevidna roka obrisala.

— No, gospod Železnik, je zaslišal za hrbtom babičin glas, zdaj pa le!

Zasopel je od olajšanja in šel v sobo. Medla luč je svetila na mizi. Ana je letala bleda in izmučena. Lasje so se oprijemali potnega čela, nasmehnila se je Justinu, blaženo, kakor mučenica, ki so jo sneli s kolesa.

Poleg nje je ležalo dete.

Po prstih se je približal postelji in se sklonil nad novim bitjem. Črni laski so se gosto prijemali temena, debel zalit obrazek je bil rjav in masten, nosek je komaj gledal iz lic, majhne, drobcene ustnice so bile napete.

Smejal se mu je. Pokleknil je na tla, da ga je laže gledal, poljubil bi ga rad, pa se ni upal dotakniti te voščene lutke, ki je ležala poleg Ane kakor punčka poleg deklice, ki si jo je vzela s seboj v posteljo.

Danilo se je že, ko je šel leč v drugo sobo.

==16==
Za Justina je bilo vse izgubljeno v tem kraju. Vse ga je pustilo na cedilu. Občinski svetnik, kakopak, pod nosom se naj obriše! Ne more biti! V občinskem svetu morajo biti možje, ki kaj premorejo in ki imajo čiste roke tudi v žlahti, tu pa utegne lepega dne zažgati le svojo štacuno kakor njegov tast žago.

Hišo je kupil na dražbi konzorcij katoliškega konsuma in Justinu so odpovedali. Ne bodo redili v lastni hiši konkurenta. No, ni si veliko več storil iz tega. Gospodar v Ljubljani je umrl, oče je že najel lokal zanj in se je za vso moč pričel navduševati za mesto, kamor ga je zopet z vso silo vleklo. Pričel je razprodajati in nekako na novo živeti.

Ana je hitro okrevala. Z vso ljubeznijo se je posvetila otroku, pa tudi Justin sam se je navezal na tega črva, ki je bil od dne do dne krepkejši. Življenje se mu je zopet smejalo, vdajal se je najlepšim sanjam bodočnosti. Peljal se je že večkrat v Ljubljano in si najel stanovanje nekaj hiš proč od lokala. Sicer pa je ostajal doma ali pa hodil lovit postrvi. Včasi je zažvižgal Diani, ki se je razrasla v lepo, vitko lovsko psico, vzel puško in šel v hosto, živeti je pričel, kakor bi nastopili v njegovem domu čisto novi, drugačni časi.

Marta je bila premeščena v Št. Ilj. Justin je pisal Joštu, naj se zavzame zanjo, mogoče bi lahko pri njih stanovala. V dolgem pismu mu je razložil, kako je z njim, ter mu obljuboval, da ga bo potem, ko bo Marta tam, večkrat obiskal.

Kadar je Ana dojila, je stal za njenim hrbtom in blaženo užival to družinsko idilo, saj ni bilo lepšega prizora, kakor je bil le-ta, ko se je rožnata belina prsi združevala z nežnim obrazom deteta, ki je pohlepno sesalo vršič materinega blagoslova, da se mu je mleko zalivalo po ustnicah.

Če ga je previjala, je sedel poleg njega na postelji in se z njo vred radoval njegovih polnih udov, saj je bil takole ta ubogi, mali nagec res srčkan, ko je motovilil z rokami in nogami okoli sebe.

Krstili so ga za Bogdana, klicali pa kar Bogo, ker je krajše.

Kadar je Bogo zavekal, ga je dvignila mati k licu, raznežila se je do solz ob njem in mu govorila:

—	Ti srček moj nedolžni, kako te ljubim! Kako nestrpno čakam, da me boš zagledal in spoznal, ah, ti ne veš, že sedaj drevenim od veselja, ko se boš pačil in klical: Ma-ma. Oh, da, tvoja sem!

Poljubljala mu je očke, lica, ročke. Odpela si je bluzo in ko so njene oči ujele obe polni obli, ta najbolj vidni, najbolj češčeni dokaz materinstva, se ji je milo storilo: Kje je deklica, ki je sanjala ob luninem svitu o junaku ... ? Kje je punčka, ki je s ponosom opazovala rast obličaste beline ženskega ponosa?

Počasi se je bližala selitev.

Na cesti pred hišo sta stala Justin in Grebenc. Vroče je bilo, da se je kuhalo v zraku. Grebenc je imel zavihane rokave svoje srajce, da se je videla vsa koščena, kosmata roka.

—	Tole pomeni dež, je ugibal Grebenc. Kdaj se boš selil, Železnik?

—	Čez dober mesec ali pa že prej!

—	Škoda te bo, res! Eh, da nisi zdražil bajte!

—	Posojilnica ni dala.

—	Pa bi šel k onim. Imajo!

—	Tega nočem! Sicer pa, kar je! Ne govoriva o tem.

Po cesti sta prihitela Hrast in Marta. Oba sta bila razburjena. Hrast je že od daleč mahal Justinu. Čez cesto je zaklical:

—	V Sarajevu so ustrelili prestolonaslednika in njegovo ženo! Zarota! Umor! Na pošti sem zvedel.

Iz občinske hiše je planil orožnik in se zagnal proti cerkvi.

—	Poglejte, vidite!

Skozi lino na strehi se je prikazal lesen drog, kmalu se je razvila preko žleba črna zastava, ki je obvisela kakor dolg curek nečesa pošastnega, groznega.

Justin in Grebenc sta planila v Hrasta.

—	Saj ni res! To ni mogoče. Kje? V Sarajevu?

—	Da, da, saj mi je poštar prebral brzojavko! Srbi! Sicer pa poglejta tja!

Na zvoniku je vzplapolala črnorumena zastava, zavita v črno.

Novica jih je pretresla do mozga. Grebenc se je prijemal za glavo in vzklikal:

—	Vidiš, Srbi! Oh, oh, vojna bo!

Na cesti so se zbrale ženske, otroci; črnih zastav je bilo vedno več. Vse je hitelo k cerkvi.

—	Pojdimo pogledat, kaj je! je dejal Justin. Marta, prosim te, ostani pri Ani. Kmalu se vrnem.

Pred cerkvijo je bilo mnogo ljudi. Kaplan je stal zgoraj na ograji, dva orožnika sta bila tam, dacar, ki je bil upokojen orožnik, je razlagal posameznim gručam nekaj hudega in važnega.

—	Kaj je? je spraševal Justin, ko se je s Hrastom in Grebencem prerinil do njega.

—	Strašen, zverinski zločin! Da, da, res! Prestolonaslednik Ferdinand je nadzoroval v Bosni vojaške manevre. V Sarajevu je bila parada čet in ko se je vozil po ulicah, so ga zločinci ubili.
{{prelom strani}}
—	Kdo? Kakšni zločinci?

—	Čisto gotovo so bili morilci najeti v Belem gradu. Orožje, ki so ga našli pri njih, je srbskega izvora.

– Kaj pa zdaj? je vzdihnil Grebenc.

—	Kaj bo? je vprašal dacar. Tu imate liberalci svoje Srbe! Tega Avstrija ne bo mirno prenesla. Ta zločin je treba maščevati in enkrat za vselej naučiti Srbijo kulturnih manir. Četudi s puško in mečem!

—	Gospod dacar, se je oglasil Hrast, mislim, da ne bo prišlo do vojne. Avstrija ima rešpekt pred Srbijo. S kakšno lahkoto so zmagali mnogo močnejše Turke in Bolgare, ki so bili nahujskani od Avstrije?

—	Gospod, je vzkliknil dacar, ne govorite tako! Prestolonaslednik je bil pravičen človek in vnet katoličan. V tem trenutku ne poznam več Slovencev in Nemcev, ampak samo Avstrijce! Če bo vojna, bodo Slovenci z navdušenjem korakali v Srbijo. Ta zločin ne sme ostati nekaznovan !

—	Že prav, tudi jaz ga obsojam, ampak vobče je znano, da je bil Ferdinand velik sovražnik Slovanov!	

—	To ni res! Prestolonaslednik je bil goreč katoličan in je ljubil vse svoje narode ...

—	Ah, kakšne svoje? Kdo mu jih je neki dal? Tudi vi ste katoličan, čemu toliko sovraštva do Srbov?

—	Pazite se, je jezno siknil dacar. Stražmojster si je beležil v svoj notes.

Ko je prišel Justin domov, je dejala Marta:

—	Zdi se mi, da se pričenja. Če bo vojna …

—	Prava reč, je dejal Justin brezbrižno. Tisto peščico Srbov pohrustamo v dveh tednih. Nič ne bo hudega.

Zunaj so še dolgo v noč stali ljudje na cesti. Tiho so se pogovarjali med seboj, tajinstveno, kakor da je prodrlo v to tiho domačnost zlo, ki se mu hoče razdiranja in podiranja.

Mladi fantje so korakali po cesti v četverostopih, pojoč vojaške pesmi.

Justin je zabijal zaboje, mizar pa s krajniki obljal pohištvo. Sklenil je, da se odpelje Ana z vlakom preko Celja, pohištvo pa bodo z vozovi odpeljali v Ljubljano. Ani bo pomagala Marta, z vozniki bo šel Justin sam.

Zvečer pred odhodom je šla Ana skozi vrt na travnik in po stezi, ki jo je stokrat in stokrat prehodila. Poslavljala se je od vsakega grma posebej, od vsakega drevesa, od potoka, ki je zdaj v temi tajinstveno žuborel, od bele cerkvice na Taboru, ki je bila v temi kakor svetla skala, od vseh hribov in gozdov, ki so jo obkrožali. Na brvi je tiho jokala, ko je v mislih preljubila vse lepe noči. V gozdu so drevesa skrivnostno šepetala, lahen vetrič se je obešal na veje. In ko je na jasi, ki je odprla pogled na njen dom, obstala, se je prijela za srce in naslonila na drevo. Skozi jasno noč so se videli obrisi bele hiše. Dvoje oken je bilo razsvetljenih: spodnje v kuhinji in zgornje, ki je bilo njeno.

—- Zbogom! je klicala vase in stezala roke.

Zadaj za hišo so se dvigale v noč črne sence.

To je ožgano stebrovje žage.

Potem se je vrnila. Zjutraj sta se z Marto odpeljali.

Dva voza s pohištvom in zaboji se počasi pehata v klanec. Voznika hodita ob konjih in vzklikata:

—	Hijo, hijo!

Na zadnjem vozu sedi Justin. Veselo se smeje, ko misli na bodočnost. Vasi spodaj so majhne in bele, kakor bi otroci polagali svetle kamenčke v doline in hribe. Mirno in pokojno leži zemlja v jutranjem solncu in posejana je z žitom in gozdi. Kmetje na polju se sklanjajo k tlom in vsepovsod zori delo tisočerih žuljavih rok, ki so se spomladi zarile v to črno prst.

Zgoraj na Trojanskem klancu, ko se na levo stran razprostre pogled v široko globino, rižasto poslikano s travniki, gozdi in njivami, ga mogočnost te od solnca obsvetljene pokrajine prevzame, pogled se mu zapiči v tisoč dni naprej, občutek velikega zadovoljstva ga zajema, ko premišljuje:

—	Bil je že skrajni čas, da sem pobegnil iz tega zapuščenega gnezda!

Pozabil na vse težke in grde trenutke, govori si ter maha z roko, kakor bi hotel v zrak zapisati svojo misel.

—	V mestu, da! Tam se bo trgovalo! Ne tako kakor s temi bajtarji, ki jih moraš za vsak sold celo uro pestiti.

Na njivi, ob cesti, je sedel kmet s svojo ženo, ki mu je prinesla južino. Ko je zagledal tujca visoko na vozu, se vzpel na komolec in zaklical:

—	Čujte, vi, ali bo res vojna?

Justin je pogledal navzdol.

—	Vojna? Nič ne vem. Kaj me briga!

Vojna ...

Saj res. Vse te dni so govorili o tej stvari. No, danes se ne zmeni za to.

Vojna? K vragu!

Zasenčil je oči in se potopil s pogledom v daljavo.

Solnce.

Travniki in gozdi.

Kmetje na polju.

Pokoj in mir vladata na zemlji.

V Domžalah so vihrale zastave s streh. Ljudje so bili na cesti, kakor da so privreli od slavnostne maše. Justin se je začudeno oziral okoli sebe. Skočil je z voza in se preril skozi gnečo k lepaku, pritrjenem na zid neke hiše:

—	Mobilizacija!

Skočil je k prvemu vozniku in zakričal:

—	Poženi! Vojna je!

Sedel je na voz in čudne, nevidne roke so mu stiskale srce. V glavi mu je razbijal do sedaj neznani krik, ki se je kakor krvav blisk razletel čez pokrajino:

Vojna!</text>
      <sha1>0dbauj042ji46wagy54653l867td3js</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>207164</id>
      <parentid>207162</parentid>
      <timestamp>2022-08-02T19:09:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>56jhoG</username>
        <id>5919</id>
      </contributor>
      <minor />
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="219905" xml:space="preserve">{{naslov-mp 
| naslov = Nasedli brod
| opombe = 
| avtor = Tone Seliškar
| izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 26/59–190; {{mp|leto|1933}}
| vir =  dLib {{fc|dlib|HOVWGRLH|s=4|59}}, {{fc|dlib|KWH5E4P6|s=4|60}}, {{fc|dlib|QYBV9SG9|s=4|61}}, {{fc|dlib|EDCDEWNB|s=4|62}}, {{fc|dlib|UW2WQNBB|s=4|63}}, {{fc|dlib|XIM8O138|s=4|64}}, {{fc|dlib|XPCG7WZB|s=4|65}}, {{fc|dlib|TGGAPEHZ|s=4|66}}, {{fc|dlib|HZCFEHRLR|s=4|67}}, {{fc|dlib|HXSUMWZE|s=4|68}},  {{fc|dlib|DOWIMNA5|s=4|69}}, {{fc|dlib|THVV8TGH|s=4|70}}, {{fc|dlib|UQZGCLSP|s=4|71}}, {{fc|dlib|EHLSU0HX|s=4|72}}, {{fc|dlib|D0WIB611|s=4|73}}, {{fc|dlib|GRTP9IC7|s=4|74}}, {{fc|dlib|ZSMYMRUS|s=4|75}}, {{fc|dlib|DNACJ9BF|s=4|76}}, {{fc|dlib|XFFPWWHU|s=4|77}}, {{fc|dlib|CJOLD3VI|s=4|78}},  {{fc|dlib|ON9DN4UG|s=4|79}}, {{fc|dlib|W8MJ3ZH3|s=4|80}}, {{fc|dlib|HDP46U9I|s=4|81}}, {{fc|dlib|DGNCNCVQ|s=4|82}}, {{fc|dlib|QKYNHPA0|s=4|83}},  {{fc|dlib|ME7VTERZ|s=4|84}}, {{fc|dlib|IJFSNUQB|s=4|85}}, {{fc|dlib|PNKK2MXI|s=4|86}}, {{fc|dlib|K2SEFJTX|s=4|87}}, {{fc|dlib|6JE1K8MW|s=4|88}}, {{fc|dlib|1UIMRDGH|s=4|89}}, {{fc|dlib|IQMHPG8M|s=4|90}}, {{fc|dlib|SMEFLIZT|s=4|91}}, {{fc|dlib|473S49SE|s=4|92}}, {{fc|dlib|LLTHQTNA|s=4|93}},  {{fc|dlib|DBVRT4LD|s=4|94}}, {{fc|dlib|2ES8YNUG|s=4|95}}, {{fc|dlib|GLLO6VUF|s=4|96}}, {{fc|dlib|ONKBAVYJ|s=4|97}}, {{fc|dlib|IKYMHDYU|s=4|98}},  {{fc|dlib|NHHPNGSL|s=4|99}}, {{fc|dlib|MEOSLWFC|s=4|100}}, {{fc|dlib|2A33TEOH|s=4|101}}, {{fc|dlib|TWD5II0N|s=4|102}}, {{fc|dlib|GR4677YY|s=4|103}}, {{fc|dlib|FHQZYQQF|s=4|104}}, {{fc|dlib|EFSWQXN4|s=4|105}}, {{fc|dlib|NSPDAXYV|s=4|106}}, {{fc|dlib|ZJRSC7ID|s=4|107}}, {{fc|dlib|ZE4Q8AM6|s=4|108}},{{fc|dlib|S7DDDIIP|s=4|109}}, {{fc|dlib|H9UZQLS9|s=4|110}}, {{fc|dlib|CWKEVFRM|s=4|111}}, {{fc|dlib|TYYLC1TT|s=4|112}}, {{fc|dlib|Y58KHWGC|s=4|113}}, {{fc|dlib|5F8LSL02|s=4|114}}, {{fc|dlib|93Q2MHXO|s=4|115}}, {{fc|dlib|GDWEVZCO|s=4|116}}, {{fc|dlib|7ZJWR75W|s=4|117}}, {{fc|dlib|F7TKZJU5|s=4|118}},  {{fc|dlib|PLUMWUMX|s=4|119}}, {{fc|dlib|YE6YH5LI|s=4|120}}, {{fc|dlib|JGIMAHGE|s=4|121}}, {{fc|dlib|EUBGL4S9|s=4|122}}, {{fc|dlib|IW5ITNIE|s=4|123}},  {{fc|dlib|LPUVK66E|s=4|124}}, {{fc|dlib|2S1ILGSR|s=4|125}}, {{fc|dlib|QEF699CL|s=4|126}}, {{fc|dlib|ENCORORX|s=4|127}}, {{fc|dlib|2YQGZXAH|s=4|128}},  {{fc|dlib|5RB6ZOJM|s=4|129}}, {{fc|dlib|HSXYHMUA|s=4|130}}, {{fc|dlib|TCYTLIR1|s=4|131}}, {{fc|dlib|BQNIP0R8|s=4|132}}, {{fc|dlib|WONFNKZM|s=4|133}},  {{fc|dlib|LV5UMYGV|s=4|134}}, {{fc|dlib|ATZPYWHR|s=4|135}}, {{fc|dlib|CH8XKNHV|s=4|136}}, {{fc|dlib|CYVRO5C0|s=4|137}}, {{fc|dlib|BVK71DMB|s=4|138}},  {{fc|dlib|ZORYP6ML|s=4|139}}, {{fc|dlib|MGUPEEAS|s=4|140}}, {{fc|dlib|P1EIBBYR|s=4|141}}, {{fc|dlib|LSSZNWXW|s=4|142}}, {{fc|dlib|KXEDTE1I|s=4|144}},  {{fc|dlib|RPSX7SK8|s=4|145}}, {{fc|dlib|WLNULS1M|s=4|146}}, {{fc|dlib|ZDCW6XEI|s=4|147}}, {{fc|dlib|BG2PI9N3|s=4|148}}, {{fc|dlib|SW6GI2NY|s=4|149}}, {{fc|dlib|RHY4NGUY|s=4|150}}, {{fc|dlib|LXRFJCPP|s=4|151}}, {{fc|dlib|0DH4VOVP|s=4|152}}, {{fc|dlib|LUEVCLLP|s=4|153}}, {{fc|dlib|PJ9MNAPM|s=4|154}}, {{fc|dlib|2JI6M61K|s=4|155}}, {{fc|dlib|H3U2ODYG|s=4|156}}, {{fc|dlib|BAMJSEPW|s=4|157}}, {{fc|dlib|BIKXUXFE|s=4|158}}, {{fc|dlib|PBI63RJQ|s=4|159}},  {{fc|dlib|FOBHUWWV|s=4|160}}, {{fc|dlib|GYSR83TY|s=4|161}}, {{fc|dlib|XBSLPQXX|s=4|162}}, {{fc|dlib|GL2PRNGE|s=4|163}}, {{fc|dlib|0GSJGWM3|s=4|164}},  {{fc|dlib|UVV1TKWJ|s=4|165}}, {{fc|dlib|8TQLEKHM|s=4|166}}, {{fc|dlib|IW2XVQFN|s=4|167}}, {{fc|dlib|DLOIFMQU|s=4|168}}, {{fc|dlib|8IBKFTDA|s=4|169}}, {{fc|dlib|ZBXXAHGD|s=4|170}}, {{fc|dlib|4Z5YN3OL|s=4|171}}, {{fc|dlib|AVJAYLD3|s=4|172}}, {{fc|dlib|MNKASSDN|s=4|173}}, {{fc|dlib|Q5EHXBLC|s=4|174}},  {{fc|dlib|QJQFRWUJ|s=4|175}}, {{fc|dlib|PIWHHKF5|s=4|176}}, {{fc|dlib|IUXC7V0P|s=4|177}}, {{fc|dlib|TIIRQHYG|s=4|178}}, {{fc|dlib|V8TGFZAR|s=4|179}}, {{fc|dlib|KQF6YDFO|s=4|180}}, {{fc|dlib|A7NVGOHP|s=4|181}}, {{fc|dlib|8FZK8XMP|s=4|182}}, {{fc|dlib|I9IEIMKM|s=4|183}}, {{fc|dlib|ILHOIRN0|s=4|184}},  {{fc|dlib|XQXFGGII|s=4|185}}, {{fc|dlib|NYBTXOBQ|s=4|186}}, {{fc|dlib|QESR6TN9|s=4|187}}, {{fc|dlib|M0KOFR4N|s=4|188}}, {{fc|dlib|ENJXC94O|s=4|189}}, {{fc|dlib|MW8CQGYM|s=4|190}}
| dovoljenje = javna last
| obdelano=4
}}

==1==
Na dvorišče celjske vojašnice je prikorakala tretja stotnija sedem in osemdesetega pehotnega polka. Do pasu so bili vojaki pobrizgani z blatom, težki telečnjaki so jim viseli na hrbtih, kakor bi nosili vreče kamenja, jermena pušk so rezala v meso in dež je lil kar naprej — vraga, kaj ne bo nikdar nikoli konec tega pasjega vremena! Nad Savinjo je ležala gosta, mokra megla, park na oni strani kasarne je bil že skoraj ves gol. Z drevesa na dvorišču so padale težke kaplje na čepice vojakov, voda se jim je cedila po laseh za vrat. Stali so v pozoru in tiho kleli. Oficirji v dežnih plaščih so počasi hodili ob vrstah in kadili cigarete. Bili so sitni od tega dežja in preklinjali so vražjega stotnika, ki jih je poslal v takem viharju na vajo.

Tedaj je straža ob vhodu pozdravila s puško in na belcu je mirno in ponosno prihajal na dvorišče stotnik Leschnigg. Oficirji so stekli k svojim oddelkom, šarži pa so z divjimi pogledi ošinjali svoje vode. Tišina je zavladala rezka, ogabna tišina, ki se razčeperi med ljudi vselej, kadar bi radi kleli na ves glas, a ne smejo.

Stotnik Leschnigg je bil avstrijski oficir; strog, oduren, nedostopen, krut vojak, ki se ga je vse balo. Ni bil samo vojak. Bil je tudi vzgojitelj svoje stotnije, žarišče, v katerem naj bi bilo utelešeno vse, kar je vezalo in sklepalo kelih avstro-ogrske monarhije. Zato ni nikdar zamudil prilike, da ne bi z ognjevitimi besedami utrjeval in poglabljal ljubezni in spoštovanja do &quot;presvetlega cesarja&quot;, ki je bil zanj poosebljen bog. Posebno tu v Celju, med to prekleto in umazano slovensko drhaljo, se je čutil še bolj poklicanega, da vceplja vsem tem kmečkim buticam strah in pokorščino avstrijskem nemštvu, ki je prav tu pričelo poginjati in se ugonabljati. Premalo je še Ambrosrhitschejev, Wretsrherjev, Smollniskerjev, Deschmannov! Kakopak, njegov oče je bil Lešnik, ampak on je Leschnigg, on je Nemec, on je Avstrijec.

Danes odhajajo na svoje domove. Tri leta so bili doma v tej kasarni. Tri leta jih je pojil po dvorišču in po okolici ter jih trpinčil v blatu, mrazu, dežju, snegu, solncu in prahu. Vse te Jošte, Goričane, Trbovce, Železnikarje. — Verfluchte Bande!

Snel si je kapuco s čelade, prijahal na sredo dvorišča in obstal. Njegove oči so vrtale vrste kakor podlasica svojo steso skoti živo mejo, toda k sreči so bili vsi vojaki od blatnega pohoda tako umazani, da nI utegnil nobenega ozmerjati; zaradi tega je bil koj slabše volje. Fantje so stali kakor pribiti. Premočeni so bili do kože, da jih je zeblo, in lačni; zdaj naj pa poslušajo še tega starega bedaka, ki je pravkar prilezel od svoje stare in ki se mu še na licih pozna prijetna toplota postelje, zakaj njegove oči so bile krmežljave in malce vnete.

Stotnik je vrgel glavo nazaj kakor njegov konj, kadar je defiliral pred generalom.

— Vojaki! Danes pojdete domov. Preden odidete, preden zapustite vojašnico, vam moram spregovorlti nekaj besed, nekaj važnih besed, ki vam naj ostanejo do smrti v spominu. Tri leta ste nosili uniformo junaške avstrijske armade. Vojaki! Naša armada je ponos in dika Avstrije, zato ste z veseljem in ponosom nosili njeno uniformo! Bili ste vojaki njegovega veličanstva cesarja, našega ljubega vladarja. Da, vojaki, ko ste odhajali danes zjutraj na zadnje vaje, je že klečal presvetli cesar v kapelici v cesarskem Schoenbrunnu in molil za svoje drage podložnike. Naš cesar je zgled vsem svetskim vladarjem. Biti podanik takega cesarja, je sreča, zakaj mnogo jih je v naši državi, ki se tega ne zavedajo! Ta grda zalega, ta nehvaležna drhal je vedno na delu, da rovari proti svoji lastni domovini, in rečem vam, kdor sovraži svojo domovino, sovraži svojega cesarja! Tak človek je izdajalec! Tak človek zasluži vešala!

Naš cesar in vsa njegova plemenita habsburška rodbina potrebuje požrtvovalnih in srčnih mož! Uverjen sem, da ste zvesti Avstrijci in da boste z veseljem žrtvovali kri in življenje za dom in za cesarja. Verjemite mi, da bo zame najslajši tisti trenutek, ko bom mogel na bojnih poljanah junaško umreti! Nič ni lepega od smrti v bojnem metežu. Vojaki, kadar napoči tisti trenutek, kadar vas pozove cesar na branike svete Avstrije, pohitite navdušeno pod zmagovite zastave, zakaj ni ga sovražnika, ki bi strl to silno habsburško zgradbo! Naj živi naš presvetli cesar Franc Jožef! Hoch!

— Hoch! Hoch! Hoch!

— Abtreten!

Premočeni fantje so se razbežali po dvorišču, potem pa skozi široka vrata po stopnicah v prvo nadstropje. Pometali so telečnjake s sebe in si odpenjali pasove bajonetov. Bili so trudni in jezni na ves svet, samo oni, ki so danes odslužili svojo vojaščino, so z veseljem vlačili mokre cunje s sebe, porivali svoje lesene kovčege izpod postelj in bili na znotraj že bolj v mestu ko v kasarni.

Justin Železnik je počenil kraj svojega civilnega zaklada in pričel zlagati obleko na posteljo. Vse, karkoli je spominjalo na vojaščino, je metal okoli sebe.

— Fantje, kdo hoče krtačo za kemisne čevlje?

— Jaz! Daj sem! Meni, meni! so kričali oni, ki naj še ostanejo v kasarni.

– Pasto za gumbe? Sivanke? Mast za škarpe?

Kaj bi s tem! Zdaj je konec. Zdaj pojde domov. Doma je oče, je mati, so sestre in bratje, so znanci in znanke, so domače hiše in ulice in vsa prijetna domačnost. To kar leze v človeka, kar žene ga, da bi se spustil v zrak in poletel kakor ptica v rodno gnezdo. In trgovina! Kako je vsega tega pogrešal!

— Klanjam se, milostljiva! Tri metre šifona? Samo primite, prvovrstno blago! Jamčim, milostljiva!

Naslonil je glavo v roke in zatisnil ušesa, da bi se za hip ubranil vse te glasne vojaščine, ki odmeva od težkih zidov. Nežno ganotje ga je prevzemalo pri vseh teh spominih, ga tlačilo in božalo, da je bil mehak in si je že v mislih slikal vso pot, ki jo bo preživel še danes, potem ko bo stopil na cesto svoboden, ko mu ne bo nič več treba paziti, da ne prezre kakega korporala. O, hudiča, kako je bil jezen na vse te šarže, ki so mu sedeli na vratu kakor klopi in ga gnjavili, sekirali, da je že mnogokrat segal po bajonetu, stiskal pesti in škrtal z zobmi, fej! Zdaj je konec! Konec vseh teh treh let!

Levo, desno, levo, desno ... Eins, zwei, eins, zwei ...

Uniforma ...

Puška ...

Vežbe ...

Manevri ... 

Sto tisoč psovk ...

Komis ... Arest ...
{{prelom strani}}
Zbudi se mu bežna slika doživetega:

Glazija se pari v avgustovem solncu. Potok je skoraj prazen, vod pa vroč in moker kakor žareče železo. Skozi misli preživlja dogodek: Vročina ga je zmogla. Omahnil je in se naslonil na kostanj. Kar tako, iz vrste, meni nič tebi nič. Ne more nič več.

—	Železnik! je zatulil korporal.

Sliši glas, ampak v njem je tako zopmo, da bi bljuval, besnel, vrgel s sebe težko uniformo in se vrgel nag s samimi zobmi na oficirje, ki stoje v senci in se smejejo.

—	Želeszik, nazaj v vrsto! je rjul vodnik.

—	Ne morem, je zastokal Justin in se sesedel ob drevo.

Od nekje je privihral na svojem konju stotnik Leschnigg in rezko vprašal korporala:

—	Kaj je s tem človekom ?

—	Pokorno javljam, gospod stotnik, mož simulira!

Stotnik je skočil s konja, stopil k Zelezniku in siknil ostro:

—	Hab acht!

Železnik je še bolj pobledel, pa ga je žvenk njegovega povelja vrgel kvišku in je stopil v pozor, da se je zakadilo pod nogami.

—	Sie Schwein, vi svinja, so eine windische Hur’, na warten Sie! Nieder!

Justin je telebnil po dolgem na tla, se uprl na dlani in skakal kakor pes pod korobačem.

—	Auf, nieder! Auf, nieder!

Ko se je pri petdesetem počepu onesvestil, je stotnik zajezdil konja in kriknil korporalu:

—	Der Marm bekommt zehn Tage Einzelar-rest!

– Zu Befehl, Herr Hauptmann! ...

Odprl je oči in videl svoje tovariše. Peli so in ga klicali.

—	Železnik, dajmo za slovo!

Pesem ga je dvignila. Vojaščina je šla iz njega. Zakrilil je z rokami po zraku kakor pijan od nenadnega veselja, pahnil kovčeg pod posteljo, zaplesal po sobi in po svatovsko cepetal z nogami, nato pa zagrabil tovariša in ga vrtel, dokler ni ves zasopljen obstal.

—	Fantje, gremo? Ali res gremo?

—	Gremo! Gremo! Kar, pripravimo, da bomo čimprej zunaj!

Vidiš, saj res; pripraviti se je treba. Ampak človek si ob taki redki radosti nerad domisli koristnih stvari, ko je tako prijetno, čepeti kje v zatišju in ugibati. Ali je to mogoče? Tri leta sem, glej, preživel v tej hudičevi kasarni, zdaj pa; Pojdi, bratec!  Zdravo, gospod Železnik!

Zopet so rinili kovčege izpod postelj. Stare civilne obleke so lepo zložene prav spodaj. Krtačili so, čistili madeže, šivali gumbe, mazali čevlje. Justin je obesil na okno zrcalce, prinesel vode in se pričel militi po obrazu. Milo se je penilo in iz zrcala je gledalo dvoje sivih oči, ki so venomer uhajale skozi šipo v deževni dan, v katerem se je pričelo svitati, zakaj megla nad reko se je dvignila. In zares se je prav kmalu zasvetilo nad mokrimi drevesi in skozi okno je švignil na strop zlat žarek. Na mah je bilo vse bolj svetlo in še bolj veselo.

—	Kar blešči se mi, je godrnjal Justin, ko je skrbno vodil nož ob redkih svetlih brkih, ki si jih je rezal po angleško.

Na njegovo posteljo je sedel Jošt.

—	Še mene daj, Železnik! Moja je že skrhana.

—	Kar namili se! Bom kmalu gotov.

—	Torej popoldne ob treh dobimo knjižice? Po pravici bi morali biti že opoldne zunaj!

—	Ne čvekaj o pravici, dokler nosiš uniformo. Dve po gobcu, ne pa pravice! Pravica je Leschnigg in korporal!

—	Že, ampak ... No, zdaj je vendar minilo! Ali mi verjameš, da sem bil že kar bolan vsega.

—	Jaz šele! Komaj čakam, da stopim v vlak …

—	Hoj, ne! Oče me čaka pri &quot;Pošti&quot; in če bog da, ga zvrnemo kak liter! Tri leta sva bila skupaj in ves čas prijatelja. Za slovo si ne bova dala samo roke!

Justin je videl v zrcalu njegov zvesti, črtasti obraz, njegove žareče oči in njegovo hrepenenje, ki ga zopet žene na zemljo, na njive, v vinograde.

—	Dobro! Pri &quot;Pošti&quot; torej! mu je dejal in se mu nasmejal čez ramo.

==2==

Soba se je izpraznila. Justin je legel vznak na posteljo in se zagledal v obokani strop. Kar tako, brez misli. Od veselja je vsega življenja, ki je zdaj po vojaščini na mah stopilo predenj, je postal len, zaželel si je razpostaviti misli in strniti v kakšno najbolj vidno točko, da bi potem laže in bolj zbrano premišljal, kako in kaj bi se dalo urediti najnujneje, da bi ... Toda ta čas njegovega premišljanja obrnimo nekaj listov njegovega življenja, samo nekaj kratkih listov, da nam bo pozneje laže oproščati in obsojati nekatere njegove navade, ki bodo v nadaljnjem delu te knjige zelo očitno kvarile to povest, kar se pa nikakor ne da preprečiti. Je pač vse to življenje, ki bo teklo preko teh listov tako življenjsko, da je Justin Železnik človek, kakršni smo vsi ljudje na svetu, zakaj v vsakem človeku, v vsakem poštenjaku, v vsakem zločincu, v vsaki mevži je nekaj dobrih in nekaj slabih živih lastnosti, ki dajo sliko in lice posameznikovemu življenju. Te navade ne tvorijo značaja ali karakterja, kajti povprečni, vsakdanji ljudje značaja niti nimajo. Ali pa je to slučaj in ga potem imajo ... no, o tem ni mesta v tej knjigi. Zavedla me je v to le neka trditev, neko dognanje, da je zelo malo ljudi z izrazitimi, samoniklimi značaji, s kakršnimi se pečajo literati, in pa to, da že koj v začetku te povesti povem, da Justin Železnik ni junak, ki bi se žrtvoval za svoj narod ali svojo ljubico, ni mož, ki bi se na smrt dvobojeval zaradi klofute, niti ni krepostnik, ki bi se dal sežgati zaradi svojega prepričanja. Navaden človek je, povsem tak, kakršne vse po vrsti srečavamo na cesti, v gostilni, v vlaku, na veselici, na planinah, na tekmah ... potem pa zopet trditev, da so baš vsi ti majhni, povprečni ljudje le prav za prav čudovito živi in pestri, ubogi in bogati, plahi in junaški, plitki in globoki in da je vsakega slehernika življenje od sile polno in zagonetno. Kaj bi z značajem! Takemu je življenje lahko. Gre in pade, kakor je zapisano v njem samem!

Dva močna in zelo usodna dneva sta podčrtana do sedaj v Justinovem življenju: dah, ko se je kot desetleten deček preselil z očetom iz vasi v Ljubljano, in dan, ko je razprodal svoje šolske knjige in se šel učit trgovine.

Če bi ostal oče na kmetih, kar pa ni bilo mogoče — Adam Železnik je bil namreč kovač in ga ni vklepala zemlja, kakor vklepa kmete, ki imajo grunte, bi bil ostal tudi Justin na vasi, zakaj oče ni imel denarja, da bi ga šolal drugje. Saj je bilo že tačas petero otrok in le malo dela, zaradi česar se je Adam odločil, da poišče srečo v mestu, kjer so tovarne in boljše delo, po katerem je vedno hrepenel, kajti polomljenih in strtih kmečkih voz se je že naveličal, ker je bilo vendar jasno, da je zmožen tudi česa drugega, kakor pa kovati lemeše.
{{prelom strani}}
Morda bi se v mestu še za ženo Marijo našel kakšen zaslužek in bi tako oba laže zredila svoje otroke, da bi se jim bolje godilo kakor njima, kar sta iskreno želela, saj sta delala pač vse življenje le za njihovo blaginjo.

Stari Železnik si je našel precej daleč iz mesta ob glavni cesti stanovanje, ki je bilo poceni in dovolj prostorno. Justin se je kmalu vživel v novo okolico. Seznanil in sprijaznil se je s široko cesto predmestja in kmalu je imel dovolj prijateljev, s katerimi je obvaldal vse nezazidane travnike zadaj za hišami; strahoval je pritepence iz sosednje vaške občine ter se je tako njegova kmečka upornost kmalu znašla v toku novega življenja. Pomeščanil se je z neverjetno naglico. In ta naglica, s katero se je vedno pobotal z novimi razmerami, mu je ostala vse do konca. Ljudje so rekli, da je vihrav in nestalen, kar pa ni bilo res. Nekateri se nikakor ne morejo otresti takšnih svojih navad, četudi jih razmere prisilijo živeti povsem drugače, kakor so živeli v časih in krajih, kjer so se dotičnih navad nalezli. Justin se je otresel svojega kmetstva kakor pes vode, ko prileze iz jarka. Čemu voda, če mi ni treba živeti na mokrem!

Ko je dobil oče boljšo službo v strojnih tovarnah, se je pomaknil bliže mesta; tako je zašel Justin med prave meščane majhnih razmer ter se iz predmestnega pobalina sam iz sebe skoval v polgosposkega fanta, ki ga je oče vpisal v gimnazijo.

Prvi razred je zdelal prav dobro in vsi so bili uverjeni, da bo študiral, saj je vse leto prečepel pri knjigah, hodil po sobi in na vso moč tulil:

– Miza – mensa, voda – aqua, vojna – bellum …, in sicer s tako vnemo, da je bil vsem študentom v soseščini v zgled. Zlodej vedi, kaj ga je mahoma prijelo, da se je kar na lepem naveličal knjig in latinskih besed.

V hiši je imel gospodar majhno trgovino z mešanim blagom. Branjarijo, zalogico vsega mogočega, kar potrebujejo gospodinje za sproti. Justina je imel zelo rad. Sredi druge šole je pričel ostajati kar do večera v tej trgovini in prodajati različno blago delavkam, ki so domov grede kupovale drobne stvari za kuhinjo. Knjige pa so zgoraj v stanovanju zaman čakale študenta.

– Trgovina je imeniten izum! Mu je razlagal gospodar. Ne vem, kaj misli oče s tabo, ampak to vem, če bi bil moj, se ne bi šolal! Kaj pa boš? Duhovnik – res je tudi to posebne vrste trgovina z mašami, molitvami in odpustki, ampak stavim glavo, da ti ne boš far. Kaj boš zaprašen kanclist ali pa šomašter!? Fant, nikar! Štacune se pojdi učit! To je denar, pinke – ponke, denar je gospod, cesarji se mu odkrivajo!

Ko je prejel oče obvestilo, da je padel Justin v šestih predmetih, in ko ga je mati na mile viže pretepla, je pograbil svoje knjige in zvezke, odprl okno in jih vrgel na cesto.

– Ne grem več v šolo, če me ubijete!

Tako se je šel učit za trgovca.

Seveda se ni dalo drugače urediti, četudi je stari Adam razmišljal na vse pretege, kako bi ga odvrnil od tega sklepa. Ko je le mislil in mislil, se mu je zdelo nekako prav, saj jih je bila še cela vojska za njim. Na ta način bo najstarejši kmalu pri kruhu in če stvar do dna pretehta, ta kruh ni slab. Železnikarica se je naglo vdala v to neizbežnost. Na učenje ni nikoli dosti dala, tako pa se je odkrižala nemalih skrbi, za kar je celo na tihem blagrovala Justina.

Justinu je izredno prijala trgovina. Oči so se mu kar padle na balah sukna, kamgarna, poplina, flanele, šifona, žameta, platna, svile. Sprijaznil se je s šefom in pomočniki, ki so ga hitro uvedli v vse skrivnosti tega novega sveta. Ker je bil ta stan že od nekdaj najbolj čislan, je tudi vajenec navzel vsega onega posebnega vedenja, ki je vedno ločilo pobe te obrti od drugih. Saj se ne more mizarski vajenec meriti s trgovinskim, ko je le-ta vedno v stiku z gospodo, s katero mora občevati s trgovsko vljudnostjo in s ponižnim klanjanjem, loči pa ga od tega tudi delo, ki ni ne pretežko ne umazano, tako da je bil Justin gospod in pravati veljak med svojimi sovrstniki z velike ceste.

Do malega vse dotlej, ko vstopa v to knjigo, je teklo njegovo življenje kakor po namazani vrvici in ni vredno, da bi le-tu naštevali vse one stvari, ki dolete takega fanta, rastoče prav za prav tja v en dan, kakor pravijo. Seveda bi se našlo marsikaj zanimivega v teh letih; mlad človek veliko stakne, saj je tak fante kakor mlado radovedno ščene, ki prebrska in preišče vse mesto počez in povprek. Naj bo le vse to pozabljeno; če je bilo kaj sabega, oproščeno. Mlad je še. Zdaj se šele pričenja njegovo pravo življenje, polno želja in naklepov, vendar pa že postaja možato in premišljeno.

Ko je stopil Justin tisto popoldne ob treh s svojimi tovariši iz kasarne, so jih že čakali očete in sestre pred vhodom, da jim poneso kovčege na vozove. Jesensko solnce se je razbohotilo vse bolj in bolj nad Miklavževim hribom, da je bila Grofija kakor pozlažena in se je trg pred Narodnim domom svetil kakor umit pod. Preko kasarniškega zidu so donela osorna nemška povelja, dosluženci pa so si potisnili klobuke predrzno na temena in zaukali. Za njimi so bila tri dolga leta! Mahoma so jih pozabili, izbrisali in pohodili; danes je vse njihovo solnce na nebu, veselje v srvu, vsa cesta in vse mesto, ki jih je bilo tri leta odmerjeno po strogih vojaških korakih.

Toliko je bilo pomenkov in dogovorov, kam pojdejo, kako bodo proslavili ta dan svobode in zopetni pričetek človeškega življenja – no, tu na trgu pa so se kar razkropili, kakor da se jim bog ve kam mudi! Kakor da bi se svet prodrl, če bi prišli nekaj ur kasneje domov!

Justin jo je mahnil po Gosposki ulici mimo rotovža, postajaje pred izložbami. Za šipami je bilo blago, so bile napisane ene, da je kar trgoval; šifon se je za devet vinarjev pocenil, glej ga vraga, kambrik pa je kar za petnajst vinarjev poskočil, galanterija je po večini obsdržala stare cene. Videl je pomočnike za prodajnimi mizami in blagajnami ter dognal pri storjenih oblekah, da je moška moda spodaj razširila hlače, da so postale pentljaste zavratnice modne in da so dvojni ovratniki, nizki, novost, ki se pravkar uveljavlja. Ogledoval se je v velikih šipah, pri čemer je tako opazil, da se je malce potegnil in da mu bo treba kaj nove obleke in še marsičesa, kajti bil je navajen hoditi lepo oblečen po najnovejših krojih. Tako je zahteval njegov šef, sam pa se je te navade tako oklenil, da mu je bilo danes v preleženi obleki precej nerodno in da se je neugodno počutil med meščani, ki so se leno in komodno sprehajali po pločniku.
{{prelom strani}}
Nato je odšel v gostilno k &quot;Pošti&quot;, kjer se je pridružil Joštu in njegovemu očetu, ki sta se ga že malce nalezla. Razgovarjala sta se, trkala in napivala drug drugemu. Stari Jošt, ki je z obritim obrazom bolj nalikoval dobrodušnemu župniku kakor pa kmetu, je dajal za pijačo, poslušal mlada fanta in vdano, zaljubljeno ogledoval sina, ki je bil v civilni obleki mnogo bolj prikupen in domač kakor v vojaški. Gospodar bo, ženil se bo in marsikaj veselega in bridkega bo doživel na gruntu. Naj ga danes, ko stopa zopet na njive, uživa, kakor ga je on, ko je bil mlad in gizdav petelin.

Ko so bili tako skupaj, je stari do vrha nalil kozarce, trčil s fantoma in spregovoril svečano, zakaj sin njegov je odslužil vojake ter gre zdaj domov, da ga podpre in da odpreže jarem svoje zemlje, ki jo je varoval in obdeloval za svoje potomce:

—	Vesel sem danes, kakor sem bil morda samo tisti dan, ko sem se ženil, zato je ta ceha moja in če še kaj pride, bo vse moje. Bog nam bo že spregledal, če bomo danes malo bolj poveseljačili, saj se pričenja z današnjim dnem za vaju šele pravo življenje, ki naj vama bo do konca srečno in zadovoljno. To je moja želja, fanta. Na vajino srečo!

Spili so in za hip vsi pomolčali. Besede starega Jošta, dobre, ljubeznive besede, ki sta jih tako pogrešala, so jima stisnile srce, ganile ju; tri leta sta slišala in poslušala le osorna, odurna povelja v jeziku, ki ni zvenel po domače. Saj sta znala oba nemški, Justin pač bolje, ker je služil nemškega gospodarja, vendar je domača beseda le bolj prikupna, v srce segajoča. Zato je vstal Justin izza mize in se zahvalil:

—	Gospodar Jošt, dragi oče, hvala za vaše dobre besede. V srce so nama segle in dokler bom živ, se bom spominjal tega lepega dne. Z vašim sinom sva bila prijatelja ln se ne bova nikoli pozabila. Želim, da bi se Joštov grunt ohranil za vedno in da bi vi, oče, dočakali še mnogo srečnih let, tebi pa, prijatelj, da bi ti zemlja bila dobra in bogata! Kadar bom jaz na svojem, kar upam, da bo kmalu, se bomo zbrali pri meni in se veselo spominjali tega dne. Živeli!

Nato je bil na vrsti še mladi Jošt, ki je bil trd v besedah, bolj molčeč kakor zgovoren, in je zato kratko opravil svojo dolžnost:

—	Draga, meni je danes tako prijetno, da ne vem, kako bi vama to povedal. Kar pel bi in tudi plesal, saj vem: jutri se prične zopet delo, trdo delo, ki pa ga že komaj čakam. Pijmo na našo srečo!

Seveda jim je vino vedno bolj lezlo v glavo. Stari Jošt se je razmladil in pripovedoval je take, da je bilo smeha več ko dovolj. Dedec, dasi že ves siv, je bil vendarle tako burkast in veseljaški, da so se vsi gostje smejali tej veseli bratovščini. Pred ženitvijo jo ju je svaril:

—	Justin, ti bi se rad ženil? O, seveda, mlad si in napet, da bi se najrajši kar o takšnem pogovarjal! O, ti mladost, saj se boš kmalu ugnal, kakor sem se jaz, četudi sem bil vedno za vsakim krilom. Ženitev, fanta, to je stvar, ki jo je treba dobro premisliti. Saj ne veš, kakšnega vraga si nakoplješ na glavo za vse svoje žive dni, kajti ženska je kakor uganka. Misliš, da je angel, a je živ hudič; včasih pa je tudi narobe, skratka: ženitev je loterija. Če zadeneš terno, si zadovoljen in nikdar se ne kesaš, kar je manj, pa ni vredno počenega groša in vse svoje življenje boš nosil jarem na svojem vratu. Zato, fanta, le previdno in premišljeno! Ne glejta samo na denar in tudi samo na lepoto ne! Tista ljubezen, ki je v mladih ljudeh, kmalu mine, zato mora biti vsega nekoliko. I, ne rečem, da ni dobro, če je denar pri hiši, ampak pridne roke, zvesto srce in pamet v glavi so tisto, čemur pravimo sreča. Vse drugo pride od tega!

Justin je bil v ognju. Komaj je dočakal, da je prenehal stari modrovati. Bil je takole, kadar se je razveselil, prav čeden fant; brki so ga napravili malce starejšega, zato tudi zrelejšega. In ker je v takih stopnjah svojega navdušenja vedno nekoliko pretiraval, je bil zanimiv, po svojih izkušnjah in doživetjih pa je prekašal marsikoga. Zato sta ga onadva rada poslušala, ko je pravil:

—	Denarja res nimam, pa bi ga že lahko imel, ampak zdaj ne bom mislil na nora leta, ko nisem cenil tega. Ta so za nami, vem pa, da je za trgovino treba odprte glave in poguma. Saj vama lahko naštejem dolgo vrsto bogatih trgovcev, ki so iz nič začeli, a so danes bogataši, ki se jim vse klanja. Poglejte Vrečarja na Glavnem trgu! Prišel je s kmetov in pobiral staro železo tod okoli po mestu. Danes ima najmanj svoj milijonček, več hiš, kočijo, konje in elegantne hčere, za katerimi se pode oficirji in vsi dohtarji. Ali pa ljubljanskega Drevarja! Moj oče še pomni, ko je gonil svinje s Hrvaškega. Danes mu igra za god pod oknom mestna godba, saj je občinski svetnik, predsednik podpornega društva mestnih sirot, škoda, da ne zna pisati, poslanec bi še lahko bil. Jaz pa ne bom pobiral starega železa in tudi svinj ne priganjal: oče mi bo posodil nekaj denarja in kje na deželi bom odprl majhno trgovino. Na deželi je za začetnike bolje kakor v mestu, kjer je že v vsaki hiši štacuna. Imam veliko zaupanje vase in uverjen sem, da bom imel mnogo uspeha. Mogoče bom našel nevesto, ki bo imela kaj dote, s katero bom trgovino razširil ali pa si kupil posestvo, tako da bom na svojem in da ne bom odvisen od drugih.

—	Ni napak ta tvoj načrt, je dejal starec, samo začeti je treba, potem pa, ko se malo držiš, za nobeno ceno spustiti. Ni slaba misel! Sam bog ti daj, kar si želiš. Tebi, Anza — no, saj veš, kako sva že sklenila in prettrpela. Zdaj pa bo treba, fant, misliti na odhod, zakaj čas že prehaja.

— Še ne! je vzkliknil Justin. Naj bo še en liter moj! In že je klical vina na mizo in silil k petju: Dajmo, zapojmo eno!

Anza je pel visoko in je pričel. Tisto o fantu, ki čez Sav'co v vas hodi ... Veselo in razigrano se je zamajala pesem po vseh gostilniških sobah; stari je basiral, kolikor je mogel, saj se je med mladcema počutil mladega in fantovskega kakor le kaj! Da bi ga videla takrat njegova stara, precej bi se spet zaljubila vanj! O, pregrešna misel —ljubezen! Ko je plačeval, je podržal natakaričlno roko in bi bil dekle kar stisnil k sebi, toda zdaj je sin na vrsti. Njemu je odzvonilo, ampak vino je močno, segreje ga in omami, sicer pa kaj bi! Jutri bo delal pokoro s sekiro v hosti, ze zimo je treba podreti nekaj starih bukev, zato mu tudi nihče zameril ne bo tega kratkega današnjega veselja.

Toda fanta sta že pričenjala drugo pesem. Komaj ju je še dohajal, tako je bila poskočna, in peli bi še bog ve koliko časa, da ni prišel gostilničar in zašepetal staremu:
{{prelom strani}}
— Za božjo voljo, nehajte! V salonu se pripravljajo nemški študentje, da udarijo.

Joštu je šinila kri v glavo in Anza je takoj opazil, da nekaj ni prav. Kadar je oče tako vroč v glavo, je jezen in se ga je treba bati. 

— Kaj je? Kaj imate?

Vendar je Jošt, čeprav je veliko pil, naglo spoznal nevarnost, ko je videl ta dva mlada fanta vsa razgreta in junaška od vina, ter vedel, da bi bil bog pomagaj, če bi se stepli v gostilni. Oblastva so stroga, lahko se zgodi kaj hudega in namestu domov, bi prišla fanta v ječo, iz katere bi ju ne spravil zlepa. Srdit je bil, da je kuhalo v njem, toda premagal se je, plačal in ju pozval:

— Noč se je že skoraj naredila. Pojdimo domov, kjer nas že težko čakajo. Še enkrat, dragi Justin: Bog te ohrani čilega in zdravega ter vso srečo! Če pa te bo kdaj zamikalo obiskati mojega in mene, te bomo vedno z odprtimi rokami sprejeli!

== 3 ==

Tako so se poslovili. Jošt se je z očetom odpeljal na vozu, Justin pa je ostal sam pred postajo in je imel še dve uri časa.

Vino se mu je zdaj, ko je hodil, razlezlo po vseh udih in ga hujskalo na vse mogoče fantovske podvige; obraz mu je kar sam od sebe lezel v smeh, dobra volja in še nekatere krone v žepu pa mu niso dale miru, da bi čakal mirno in pohlevno v čakalnici. Počakal je še vlaka, ki je prihajal iz Ljubljane, mogoče naleti na kakšnega znanca, da ga potem skupno zavrtita.

Ni bil Justin pijanec, ni visel na pijači, da bi mu bila neizogibno potrebna, ne, ne, prej mu je bila zoprna kakor prijetna. Vino mu je bilo le ob redkih prilikah nekakšno mamilo, prav za prav le sredstvo za dviganje veselega navdušenja, ki se je pozneje vedno končalo zelo klavrno in povzročilo, da je več dni bolehal. Če je šel v gostilno, je šel, da se je poveselil, nikdar ni do zdaj pil iz jeze ali svetobolja, ki se ga nikoli ni prijemalo, kajti bil je vedno zaposlen čez glavo, delaven in vnet za vsako delo. Za službo se mu zaradi tega ni bilo treba bati, ker so ga od te strani dobro poznali in vselej zatisnili oko, če ga je v svoji mladostni prešernosti katerikrat čez mero polomil.

Kadar se ga je nalezel v veseli druščini, je postal govoren in dovtipen ter je prav rad kvantal. Njegovi dovtipi niso bili duhoviti, ker je bil nagnjen k pretiravanju in se je včasi prav rad debelo zlagal, da mu skoraj ni bilo mogoče verjeti. Njegove laži so bile nedolžne, rad se je pobahal in v vlažnih dogodkih povzdigoval samega sebe. Poslušat je rad muziko, za ženske pa nikoli ni kazal kakega prav posebnega nagnjenja. Vsaj takšen vtis je napravljal. V ženski družbi je bil neroden in nekam plah in ne more se trditi, da bi bilo njegovo dosedaje življenje navezano na kako žensko, ki bi jo bil ljubil. Mikale pa so ga; ta nerodnost, ki se je ni mogel in ni mogel otresti, ga je vedno znova privajala k dekletom, ki se vdajajo brez ljubezni, pa še tja je zahajal le takrat, kadar sta ga podžgala vino in tovarišija. Skoraj se je žensk bal. Ne ženske, bolj samega sebe, ker si je že vnaprej vedno predstavljal, da bo odklonjen in zasmehovan. Zatorej doslej še ni okusil prave, lepe, mehke ljubezni, o kateri je tolikokrat čital v ljubavnih romanih, ki jih je rad kupoval in z naslado prebiral, posebno, če sta bila oba junaka zapletena v mreže napetih dogodkov, iz katerih sta se po čudnih naključjih vedno izmotala in postala srečna. Izposojal si je zvezke nemških razbojniških povesti in jih prebiral kakor evangelij vsakikrat, preden je zaspal. Veselili so ga potopisi neznanih dežel, življenje divjih narodov, zanimal se je za opise lovov na divje zveri, z vnemo je sledil novim izumom in odkritjem, vse pa le na hitro roko, skoraj površno, ne da bi se poglabljal kedaj v resna, težja vprašanja.

Boga je imel in ga ni imel. Ni ne molil ne hodil v cerkev, dasi je bila mati verna žena, oče pa ni na vse to nič dal in se je Justin vrgel bolj po očetu kakor po materi.

— Bog je za pobožne ljudi! je dejal, kadar sta se z materjo sprla zaradi takšnega vprašanja, kar pa jaz nisem. Za pokoro sem premlad ; kadar jo bo treba delati, se bom spreobrnil, toda še tega mi ne bo treba, zakaj Savel je boga preganjal, jaz ga pa pustim v miru in mu nič nočem. Če pa je kje res že vnaprej zapisano, se bova že našla.

Ljubljančan ni pripeljal nobenega znanca. Zunaj je zopet pričelo rositi, na ulicah je bilo mnogo ljudi, ki so se stiskali pod dežnike. Počasi je stopal po ulici sam vase zamišljen; semtertja ga je za spoznanje malo zaneslo. Iz glavne kavarne se je slišalo trkanje biljardnih krogel, pred vhodom so stali oficirji v dežnih plaščih. Justin je del roki v žep in se predrzno smejal vsemu svetu, ko je šel mimo njih.

Kam bi šel? Deževalo je vse močneje, noč se je bila naredila in pusto je bilo na ulici. Če bi imel sedaj le kako dekle! Kako prijetno bi bilo z njo bivati v topli stranski sobi. Tesno drug ob drugem bi sedela in se poljubovala, potem bi jo spremil domov, daleč naokoli bi jo vodil, skozi park — četudi je dež, kaj za to! Samemu sebi je govoril besede, ki bi jih ji pravil. Kaj lepega, nežnega, saj so ženske nežnost sama, ki si jo je tako želel.

Marsikaterega dekleta se je spomnil, ki jo je srečeval na cesti. Večkrat je mislil na plavolaso prodajalko v trgovini na vogalu; tako je lepa, mila, prav zares lepa, da da človeku kar težko dihati, če jo srečaš. Meni, da gre pred njim. Lahka bela šifonasta bluza dela nad pasom valujoče gibe, vitko krilo se tesno oprijemlje njenih bokov, noge v malih rjavih šolnih brze po tlaku in če se ozre izpod širokega slamnika, ga oblije prelep smehljaj njenega zagorelega obraza.

Tako je šel in prehodil vso pot, ki jo je premeril onikrat, ko je hodil za njo, nemiren in poln koprnenja po ljubezni. Stanovala je zadaj za gledališčem v majhni ozki ulici in ko je našel hišo, v kateri je prebivala, so bila okna temna in žalostna. Naslonil se je na zid in si prižgal cigareto. Zamahnil je z roko po zraku kakor človek, ki ne najde miru, in se mislil vrniti.

Na kraju, kjer se steka ta uličica na veliko cesto, je naletel na žensko, tesno zavito v plašč. Kolikor je mogel v temi spoznati, je videl le to, da je bila vitka in visoka, po njeni živi hoji je uganil njeno mladost. Nehote je stopil v isto smer in po samotni cesti so njegovi koraki trdo bili v noč. Za noben denar je ni mislil ogovoriti. Rad bi jo, a če ga zavrne, če mu reče: Poberite se! Sram bi ga bilo, da bi se v zemljo pogreznil. Nekakšna onemogla jeza ga je obšla nad lastno nesrečno malodušnostjo. Pod cestno svetilko je postal in pogledal na uro. Takrat se je ženska pred njim, ko ni nič več čula njegovih korakov, ustavila in se ozrla po njem. Justin je v medli svetlobi cestne svetilke opazil njen obraz in zazdelo se mu je, da se mu je nasmehnila. Ah ne, saj ni mogoče! Spravil je uro v žep in se obrnil proti mestu. V tem hipu je zaslišal poleg sebe njene stopinje in še preden se je mogel ozreti, se je ženska oklenila njegove roke.
{{prelom strani}}
– Zakaj pa tako ošabno? je zašepetala v nekoliko razsekani nemščini in se mu smehljala v obraz.

Justin je bil v nemali zadregi, je prišlo vse to, da ni utegnil razmisliti položaja, presenečen je bil, ko je ta tujka tako naglo spoznala njegove misli in želje; vendar pa ga je prevzelo prijetno ugodje, ko je čutil poleg sebe mlado toplo telo, ki se je kar po domače stisnilo k njegovemu, prav tako, kakor si je to sam vedno predstavljal.

— Gospodična, je zajecljal, jaz res ne vem. 

— Dežuje, mokri boste.

Tujka se je glasno zasmejala, se obesila se bolj na njegovo roko in dejala:

—	Kakor nalašč, da me spremite pod streho! Hočete?

Justin je že koj v začetku uganil, da je ženska iz javne hiše, vendar ga je nežnost njenega glasu iznenadila in omamila, koprnenje po ženski pa se umaknilo omahovanju, ko je koj pristal na njen predlog. Čutil je v sebi sladko razburjenost; čeprav je bil že večkrat tam, se mu je zazdelo tole srečanje milo in vabljivo. Šla sta mimo bolnice, kjer je sijala skozi okna mehka, zastrta luč. Na drugi strani ceste je bila doma. Vsa okna so bila zapažena, samo rdeča lučka nad vhodom je žarela v temo; mrzla, nema, temna hiša z rdečo lučko, kakor bi kje v daljavi, morda na neznansko širnem morju, plul čoln z brodolomcl ali pa stal sredi poplavljene pokrajine na edinem otočku mož, ki bi klical na pomoč
.
—	Doma sva. Ali ste vedeli? ga je vprašala mehko, ne veselo kakor ondi, kjer sta se srečala.

Justin je spustil njeno roko in pritisnil na zvonec. Vrata so se tiho odprla, v mračni ozki veži ni bilo nikogar, vse je bilo tiho, ura je bila zgodnja za take posete, samo nekje na koncu hodnika je bilo slišati skozi zaprta vrata žensko glasove. Preden sta zavila po stopnicah v prvo nadstropje, je potrkala tujka na okence, ki je gledalo na hodnik. Čez čas je pokukala skozenj starejša ženska, ki je imela masten, bradavičast obraz. Ko ju je zagledala, je vzkliknila:

—	Ah, vi ste, Kristina!

—	Da, gospa Mayer, za vso noč!

—	Čestitam, se je zasmejala ženska v okencu.

Zgoraj je bila tema. Po lesenih podnicah hodnika so njune stopinje hripavo odmevale od nevidnega stropa, ključ v vratih je presekal tišino, kakor bi z nožem potegnil po železu, potem je hipoma s stropa živa luč planila med stene. Bila je pritajena, s svetlomodrim senčnikom zastrta luč. In Justinu je bilo v tej topli sobi, kakor bi se rešil nečesa mučnega, grdega, kar je stopilo vanj, ko je hodil po tej navidezno mrtvi, mrzli, vlažni hiši. Bila je resnično prijetna, vabljiva kamrica z belo posteljo ob steni, mizico na sredi in pri oknu s prav tako belo omaro z vdelanim zrcalom; na umivalniku je stala vaza, v kateri so bile velike, lepe astre, na zidu je viselo nekaj fotografij in v spleteno ozko tapeto so bile zataknjene razglednice.

Justin se je močno čudil tej lepi urejenosti, čistoti in skrbno pospravljeni sobi, ki je dihala spomin po lepi, mladi, nedolžni deklici, zakaj kjerkoli je bil v takih hišah, je bilo vse odvratno, za silo nametano skupaj, zamazano in ogabno. Njeno vedenje na cesti je bilo res tako, kakršno je pač pri vseh teh dekletih na cesti, ni pa bilo izzivajoče, tudi ne osorno sladkobno. V tej sobi je izginilo mahoma iz nje vse, karkoli bi spominjalo na vlačuge, saj je že njen topli glas nežno zvenel in je bila zdaj, ko je odložila plašč in klobuk, ko si je pred zrcalom popravila valovite lase, lepa, mirna, nekoliko ponosna ženska, pred katero je vztrepetal. Drugekrati je šel in se z izbranko vlegel v posteljo, a čez pol ure je bil je zopet na cesti.

Slekla si je svojo vrhnjo obleko in ko je takale stala pred njim v modri luči, ožarjena od beline spodnjega perila, se je nehote obrnil vstran in si ogledoval razglednice na steni. Dopovedoval si je, da je to vendarle ženska, ki prodaja svojo ljubezen vsem mogočim moškim, tisočkrat oskrunjena, in pa stoji tu kakor kak študent, ki prvič doživlja žensko razodetje. Ko jo je pogledal, je bila odeta s temno domačo haljo, bedela je pri mizi in si pred zrcalom barvali obrvi s črnim črtalom, da so se ji oči bolj poglobile. Tako mirno in domače je opravljala to delo, da je bilo slišati tiktakanje male srebrne ženske ure, ki je ležala na mizici, in da se mu je zdelo, kakor bi slišal svoje lastno srce, ki se je nemirno zbujalo v njem.

Kaj naj še počne tukaj? Ali naj gre in se opraviči, vlak je že itak zamudil, saj s to žensko vendar ne more barantati. Ona vendar ni vlačuga! Kristina je ... Rad bi ostal pri nji, toda samo takole, da bi sedel za zaveso in jo gledal. Še nikoli ni nobena ženska tako zgrabila njegovega srca.

—	Zakaj ne sedete? je spregovorila, ne da bi dvignila obraz k njemu, zakaj tako molčite?

Šele zdaj se je ozrla vanj in ko ga je videla tako plahega in neodločnega, se je od vsega srca pričela smejati z vedrim, razkošnim smehom, kakor bi pravkar doživela kaj izredno veselega.

Justin se je zbral in se nekako opogumil. Ko se je njenega smeha, ki je gotovo veljal njegovi okornosti, s katero si ni vedel pomagati, ah, le zakaj ni sedel na vlak! Vendar se je odločil in stopil k mizi, tako da mu je morala gledati od spodaj navzgor v oči. Tako je videl od blizu ves njen obraz in na mah se mu je zazdelo, da ni vreden te lepote; tako daleč mu je bil, da se mu je zdel nedosegljiv. Kakor premagan in strt od tega ženskega pogleda, je zdrknil počasi na stol in jeknil:

—	Kako ste lepi! Tiho je spregovoril to, kakor bi se bal preplašiti rajsko ptico, ki jo je zagledal pod oblaki.

Kristina se je nehala smejati. Zamišljeno je gledala nekaj časa po sobi in spregovorila potem trdo, da se je zdajci zopet znašla v svoji sobi;

—	Saj ostanete vso noč pri meni?

—	Da ...  Ne vem ... Doma me čakajo. Ampak zdaj, ko sedim poleg vas, ko vas gledam, mi je tako prijetno, da bi ostal tu in vas poslušal …

—	Samo zato ste šli z menoj? Morda pa govorite kakor vsi možje, ki so bili v tej sobi? Kako ste vsi podobni drug drugemu. V vaših besedah ni resnice.

Justin se je bral in se nekako opogumil. Ko je slišal svoj glas, je počasi stopala vanj samozavest, ki ga je končno prisilila do izpovedi. Omamljal ga je njen glas. Bilo je v njem nekaj materinski nežnega in skrbnega, privlačnega; oh, kdo pa je bil bolj potreben nežnih, ljubeznivih besed kakor on, ki je tri leta poslušal samo sirovega povelja in odurne psovke!

– Kristina ... ! je začel govoriti, sprva sunkoma, hlastaje, včasi zadevajoč se v nesmisel, ah, kaj; človek je pač napol blazen, kadar ga omami opoj ženske bližine.
{{prelom strani}}
— Da, saj ne vem, kako je prišlo do tega, niti ne morem najti besed, da bi vam razložil svoja občutja, ko je vse tako neizmerno lepo v meni, kakor že dolgo ne ali pa še nikoli v mojem življenju! Vi ste ... vi ste, ne, ne, vi ste mi zdajle, ko sem vas gledal, postali tako dragi, da sem ves pijan vaše lepote in da bi najrajši umrl poleg vas ali pa živel z vami kje na drugem svetu, da bi bili samo moji za vse večne čase. Peljal bi vas iz te hiše, in ... in ...

Kristina se ni začudila srčnemu izlivu tega ubogega odpuščenega vojaka, o, kolikokrat, bog ve, kolikokrat so se odigravali v tej sobi slični prizori, ki so bili v jutranjih urah že pozabljeni in plačani. Toda ta človek se ji je zdel še čisto otročji, njegove besede so bile plahe, prav nič narejene in v njih je bila iskrenost, ki je že dolgo ni zaslutila v moških besedah, pred njo je stal fant, goreč in sanjav, morda celo zaljubljen, zares zaljubljen. Gledala ga je tako govorečega: njegove oči so iskreno plamtele in gosti, kratki lasje so dajali temu fantu nekak junaško moški izraz.

Tako se je zgodilo, da je ta mladenič prav to noč ganil to lepo prostitutko. Kakor iz daljnjih, daljnjih pokrajin je prihajal v to mlado Poljakinjo dih nikoli doseženih sanj, opojili so jo zvoki, ki so spominjali na mehko ljubezen, dramila se je v nji devica, lepo mlado, sladko dekle, ki so jo še božale materine roke, jo klicalo življenje, ki je bilo pokopano sredi cvetočih, pomladnih trat. In se mu je dala zavojevati kakor takrat, ko je srkala prvi sok ljubezni z njegovih usten. Nagnila je glavo na njegove prsi in njegove besede so jo zopet in zopet ranile.

Justin se je sklanjal nad njen obraz in govoril:

— Da, Kristina, ti si ženska, po kateri sem hrepenel. Ti si kamen in steber, na katerega hočem nasloniti svoje novo življenje. TI si sladkost in omama ... Nikdar te ne bom pozabil, nikdar ...

Tu je potegnila Kristina njegov obraz k svojemu in mu s poljubom pretrgala besede.

Zunaj je lil dež in veter je vrgel včasi kaplje na oboknice, da se je čulo, kakor bi nežni prsti trkali na okno. Tako trkajo in pozdravljajo spomini; le stopite, dragi gostje, v srce in se napijte krvi, ki tako hrepeni po vas! Včasi je zažvižgal vlak zunaj na polju, včasi zapel hišni zvonec, ki je dosegel sobo kakor šepet nočnega obiskovalca, ki se boji predramiti vso hišo.

Čudovito, kako hitro je vzplamtela ta ljubezen. Nikjer na svetu še ni bilo rečeno prej, da se bosta križali njuni poti, ah, kje neki bi bila taka knjiga, ki bi imela vse to v prerokbah zapisano in dognano za tisoč let naprej!

Kristina, za božjo voljo, ženska, kaj si napravila z Justinom, tem nerodnim fantom, da je šel v tvoje srce, ko je bil vendar namenjen domov, kjer ga nestrpno čakata oče in mati, ko vendar ni nič mislil nate, še sanjal ne, sedaj pa je v tvojem objemu kakor dete, ki se je po dolgi odsotnosti vrnilo k materi, in ti, Justin, le kaj, le kaj je v tebi danes, da si zbudil srce te dražestne vlačuge, ko je vendar tako in tako, saj veš, prekleto, ali ta je satan obsedel ali pa je morda čarovnik dahnil vate, da te ne vpraša po denarju, da se ne vleže v posteljo, da je kakor mladica, vsa nora in ljubezni željna, kakor bi pravkar ušla z doma svojemu ljubimcu v naročje?

Iz pritličja so zadoneli glasovi gramofona, vrata so se večkrat zaporedoma odprla in zaprla in med ženskimi glasovi, ki jih je bilo vedno več, je bilo čuti nekaj moških. Stopnice so škripale in mimo njunih vrat je šlo dvoje ljudi. Drobni mehki koraki ženske in trde stopinje moža. 

Smeh ... 

Šepet ... 

Pijan glas ...

Kletev ...

Cena ...

Krohot in žvenketanje kozarcev. 

Kristina se je prebudila. Odtrgala se je od Justina, ki ga je poljubovala, kakor bi se hotela do smrti napiti njegovih ustnic, in šla nekajkrat po sobi. Njene oči so postale žalostne, čim glasnejša je bila hiša, bolj je bila nemirna, njen obraz se je v teh kratkih trenutkih zresnil, skorajda postaral in ko je končno le sedla na rob postelje, je spregovorila otožno, njen glas je sličil bilki, ki raste, raste v nebo, pa se tik pred solncem upogne in užge:

—	Saj vem: ti pojdeš in ne boš nič več mislil name. Ampak dobro je tako. Hvaležna sem ti za uro ljubezni, zakaj tako revna sem, tako uboga, tako strašno ponižana, da ne bom nikdar, nikdar pozabila, kako si me dvignil teh malo trenutkov, dragi ... joj, še tvojega imena ne vem ... Justin si ... Da, Justin, ko te gledam, se mi zdiš, da nisi s tega sveta. Tvoj obraz je kakor roža, kakor zrcalo, v katerem sem gledala svojo mladost, ki je ni, ki je izbrisana in pogojena ...

Majhna, drobna solza ji je zableščela v očeh in ko se je smehljala kakor za dragim človekom, ki pravkar odhaja, ji je zdrknila po licu in se vjela na ustnico. Justinu se je trgalo srce na dvoje, dvignil se je in razprostrl roke:

—	Kristina, je kriknil! Kristina, kaj je s teboj? Saj ni nič res, kar govoriš! Poslušaj...

Nagli koraki po stopnicah so se hrupno razlegali po hodniku in močni udarci po vratih so pretrgali njegove besede.

Kristina je povesila oči, vztrepetala po vsem telesu in se z nemim obrazom zastrmela v vrata. Zunaj je nekdo razbijal in pijan glas, neugnan, krvoločen krik moškega je silil v sobo, ki je na mah izgubila vso prijetnost, kakor bi se vanjo prikradla nevidna, umazana žival.

—	Kristina, Kristina!

Vsa bleda in bolna je vstala ter šla k vratom. Naslonila je glavo na deske in zaječala bolestno:

—	Pusti me danes, moj dragi! Bolna sem in tako utrujena ... !

Potem je s hrbtom zastavila vrata in razprostrla roke, kakor da hoče z lastnim telesom branit svoj dom. In tako sta se gledala. Justin je bil mrzel in razdvojen, Kristini, bledi, pa je izginila vsa lepota s obličja. Oni na hodniku je udarjal s pestjo in vsakikrat se je streslo njeno telo od sile njegovih udarcev. Justin si je grizel ustnice in v njem se je vse rušilo. Onemel je in neznansko usmiljenje ga je prevzelo. O žena, ki sem te poljuboval, ljubica, ki si mi dala trenutek sreče ... Pijani mož na hodniku pa je divjal:

—	Odpri, Kristina! 

Ko je le uvidel, da zaman razbija po vratih, se je pijano zakrohotal, butnil še enkrat z nogo in zatulil preko stopnic:

—	Elza, pridi sem! Plačam ti deset kron! 

Po stopnicah so se vsuli tihi koraki in kmalu je zadonel po hodniku ženski smeh, na koncu mostovža pa so se odprla vrata in je zaškrtal ključ. Iz pritličja je bučala ogabna pesem.

Roke so ji padle ob telo. Glava ji je zdrknila na prsa in mrtev, ubit glas se ji je utrgal iz grla: Dragi, pojdi ...!
{{prelom strani}}
Justin jo je prijel za roko in pritegnil nase. Dvignil ji je obraz, ona pa je zaprla oči v pričakovanju. In ni je poljubil. Dahnila je:

— Pojdi, dragi!

Vzel je klobuk in bilo mu je, kakor da ni ne živ ne mrtev. Stal je pred njo ves majhen. In ko je iskal besed po svojem razritem srcu, se mu je naglo vrgla na prsi in ga poljubila na čelo. Kakor mati ...

— Srečen bodi! je zašepetala in ga rahlo potisnila na hodnik.

Tako je stal v tej hiši in zazeblo ga je. Še enkrat je pogledal v vrata, za katerimi je vzklila ljubezen, ki je ni več. Ali pa je? Skozi odprta vrata čakalnice je videl družbo oficirjev in napol golih žensk. Sedele so jim v naročjih in vsi so peli pesem, ki je ni poznal.

Ko je bil na cesti, ga je žalil dež. Zavihal si je površnikov ovratnik in na vso moč zdirjal v mesto. Tam, kjer sta se srečala s Kristino, je obstal in še enkrat pogledal nazaj. Komaj je še razločil rdečo luč. Skozi mokre veje dreves se je dvigala in padala. Globoko je vzdihnil. Kristina mu je ležala v srcu. Srce je jokalo. Tako joče srce, kadar padejo prve grude na krsto, v kateri leži drago, ljubljeno bitje.

Kupil si je vozni listek. V vagonu, ki je bil prazen, je sedel k oknu in vso pot se mu je zdelo, da ga gleda iz teme njen obraz. Na Zidanem mostu je stopil v vagon sprevodnik in zaklical:

— Steinbruck, Zidani most. Umsteigen, prestopiti!

— Domov se peljem!
==4==
Justin gleda skozi okno na dvorišče. Za njegovim hrbtom stopa oče po kuhinji od stene do stene, kadi cigaro in ves je še črn od dela, ker se je pravkar vrnil iz tovarne. Mati stoji ob štedilniku in vsi trije molče, kakor da so se pravkar živo pogovarjali, zdaj pa vsak sam pri sebi tuhta in po svoje rešuje, kar je bilo važnega. Iz sobe je čuti brata, ki se uči neko pesem na pamet, brnenje šivalnega stroja in smeh sester.

Ozka in dolga kuhinja je kakor nalašč, da se človek sprehodi. Ob eni steni sta miza in omara za posodo, štedilnik je v temnejšem kotu in večerja bo kmalu kuhana. Hitro naj opravita, kar imata med seboj! Zjutraj sta pričela, opoldne nadaljevala, zdaj je večer, pa še nista končala, trmi nesrečni. Kdo ju bo poslušal, saj je vendar dovolj jasno, da ne more in ne more spraviti toliko denarja samo za enega, ko so še drugi tukaj, ki še nič niso!

Tako je mislila mati in že večkrat zaropotala z loncem po železni plošči, toda onadva pa kar naprej in se nočeta vdati.

— Spravita se, no, odtod, da pripravim večerjo! Ti, Justin, se pa odmakni od okna! Tema je, luči ne bom užigala zaradi tebe!

— Že grem, je zagodrnjal Justin, ampak me ne vidite zlepa!

Bil je jezen, siten, da bi najrajši škripal z zobmi. Segel je po klobuku, prijel za kljuko in se še enkrat obrnil k obema.

— Da, grem, čeprav pod vlak! To mi je vseeno!

Mati pa: Ne bo šel pod vlak, ampak ji je vendarle grenko, ko ji s svojo lastno smrtjo grozi ta nepridiprav. Le čakaj!

— O, ti, kar pojdi, le kar pojdi, nehvaležnost grda, le, saj vem, da bi tudi to storil, samo da bi nama nagajal! Le pojdi, če si nehvaležen, kaj pa bi s takim sinom, ki so mu starši deveta briga, samemu sebi pa je vse! Saj je res najbolje, da greš! 

Ko je še vedno stal pri vratih in se ni ganila z mesta, se je materino srce na tihem smejalo. Ukrotila ga je, to vihro, ampak nalašč se je obrnila k štedilniku, da bi si lahko mislil, kako je jezna nanj.

Adam je sedel za mizo, podprl glavo in njegovo veliko čisto čelo se ni niti za hip zgubalo v jezi. Njegove misli so zajemale vse naokrog, njegove dobre, mehke oči so se obračale v vse težave, ki so čepele na njegovi družini, in njegova dobrota je razklepala najtrše sklepe. Bil je rednik vseh svojih, ki jih je ljubil preveč gorko, da bi gledal na enega z večjo ljubeznijo kakor na drugega. Justin se mu je nekako odtujil, nič ga ni več priklepalo na dom kakor svoje dni. Čez noč je postal mož, ki si hoče sam zgraditi svoje gnezdo. Ni se jezil, njegove misli so bile že nekaj dni vprežene samo zanj, ponoči se je prebujal in hodil kadit v kuhinjo, da je bil laže sam s seboj, misel pa se ni mogla in ni mogla premakniti z mesta, najsi jo je še toliko obdeloval z vseh strani. Grebel je in razporejal:

— Če je že Justin tako trmast, da noče biti več pomočnik, ampak sam svoj gospod, tedaj ne smem biti še jaz trmast, da bi ga odvračal od tega, ko je samostojna trgovina le dobra stvar, posebno za tistega, ki jo razume. Justin jo razume, o tem ni dvoma, saj so to spričali vsi, ki je služil pri njih. Že prav in lepo, ampak za začetek je treba imeti nekaj denarja, in to je tisti hudič, ki naju oba tlači: mene, ki ga nimam, pa bi mu ga rad dal, Justina, ki meni, da mu nočem pomagati in zaradi tega slabo misli o meni.

Mati še misliti ni smela, da bi dvignila svoje s težavo prihranjene krone, ki so bile naložene za najhujšo silo, ko človek pač nikoli ne ve, kakšna nesreča ga utegne doleteti. Mati zna. Adam se ne more prečuditi, kako je to mogoče. Res je, da pere za dva gospoda in jima kaj zašije, da šiva odeje za trgovine — pa se nabero soldi.

Justin je še vedno stal pri kljuki. Roka mu je že zdrknila v žep in sedel je k očetu. Adam ga je skrivaj dregnil z nogo in nemo pokazal na mater, ki se je kujala pri kuhi.

Justin je zmajal z glavo in zamahnil z roko, češ: Ne bo dala! Vse zaman. Ampak je le stopil k nji in jo prosil:

— Saj ne maram zastonj. Posodite mi! Vrnil vam bom z obrestmi in še marsikaj v blagu vam bom prinesel iz trgovine. Poznate me, stiskač nisem!

Mati se ni vdala. Še ujezilo jo je.

— Ali si ob pamet? Kje bom pa vzela?! Kdo mi bo dal? Kako si neumen, če misliš, da sem prihranila tisočake v tej mizeriji!

— Eh, mama, se je oglasil Adam, mogoče bi se pa le našlo kaj v nogavici, ki jo tako skrivaš!

Jezno ga je pogledala in ji je kar sapo zaprlo. Saj se je stari torej že vdal! O, le! Kar dobita naj denar, kjer hočeta, ona ga nima. Še bolj jo jezi, ker je oče le potegnil z njim.

— Starina nerodna, kako moreš biti tako hudoben, da govoriš take? Sam dobro veš, kako je. Kje naj bi vzela? Tako, od odej? Kaj veste vi moški, česa je vsega treba za hišo. Denar se porabi, da sama ne vem, kam izgine, zdaj pa še bolj, ko bo kmalu zima in bo treba otrokom tople obleke in močne obutve. Nimam! Jezi me pa, da ne more nič počakati. Saj ne gori voda. Nekaj let bi še lahko služil. Delati zna, dobro službo dobi, kadar hoče, pa bi si polagoma lahko sam nekaj prihranil. Tako pa vse in vedno: stara, daj! Saj nisem iz železa, bog se usmili, ali res nič ne pomisliš, da so zdaj drugi na vrsti, ko še nič niso?
{{prelom strani}} 
Adam jo je miril in tolažil:

—	Saj nihče tako ne misli; no, ne bodi tako nataknjena zaradi teh nedolžnih besed! Če nimaš, pa nimaš! Toda mislil sem, da je tako, kakor namerava Justin, dobro zanj, pa še za nas bi utegnilo biti. Če se mu štacuna obnese, bo dal lahko kmalu nazaj. Tako bi ga spravila na trdna tla; de mu bo dobro in če bo to najina zasluga, bova tudi midva lahko iskala pomoči pri njem, če je bova kedaj potrebovala. Nič ne veš, kaj se vse lahko pripeti.

– Prav gotovo, mama, na to se lahko zanesete, je zatrjeval Justin, saj me vendar poznate! Ne bi dali tujcu, ampak svojemu lastnemu sinu, ki vam bo pošteno vrnil. Tega ne bi nikoli pozabil in oče je imel čisto prav, ko je dejal, da lahko name mislite v stiski.

—	Seveda, zdaj bo konja obljubil, potlej bo pa pozabil na nas in na vse, saj vemo, kakšni so otroci! Hvala bogu, nismo še tako na koncu, da bi morali prositi! Nič ne rečem, če bi znal varčevati, lahko bi imel že marsikaj, toda kadar si imel, si razmetaval, če ti je zmanjkalo, si jemal predujeme. Kajpak, tovarišija, veselice — kar poglej; kolesa še zdaj nisi plačal, čeprav si mi dolžan že tri leta!

Justina je to pogrelo. Saj je res, da je dala polovico mati, ampak ji je on prinesel nekaj metrov sukna, ki ga je dobil pod roko od potnika, pa še marsikaj, s čimer je bil ta dolg, kakor je mislil, že zdavnaj poravnan. Toda molčal je, ker je slutil, da se mati vdaja.

Mati je bila trda v besedah. Z nekakšno trdovratnostjo je zapirala vase vsakršno ljubeznivost, njena osornost je zvenela ljudem, ki je niso poznali, nevšečno in mrzlo. Otroci so bili tega tako vajeni, da so takoj uganili, če jih boža ali tepe z besedo. Bila je suha, na videz zgarana žena, a silo žilava, da se ni zbala niti najtežjega moškega dela. V njenem koščenem obrazu so ji bile lične kosti močne oglate, tako da je bilo v njem nekaj trdega in odločnega. Oči, ki so ležale v globinah, so se včasi smejale, kadar pa se ji je obraz raznežil in so se ostre črte raztopile v smeh, je bila vsa njena notranjost odklonjena; tedaj je bilo takoj jasno, da ji je trdo zunanjost skovalo težko življenje, ki ga je prenašala od vsega začetka, saj je bila rojena na kmetih, na zemlji, s katere jo je pregnal dolg njenega očeta, ki je utonil nekje v Ameriki, pa je vzel Adam, kovačev sin iz sosednje vasi, ki ga je gnalo po svetu — tako sta vse preizkusila: trpljenje, bolezen, glad, vse poglavitne stvari, ki so namenjene malemu človeku.

Bila sta dva, ki sta se izpolnjevala v eno. Kolikor je bila mati preostra in pretrda, toliko je bil oče premehak in prenežen. Zaradi tega so otroci viseli bolj na očetu kakor na materi in očeta so ljubili, kakor le more otrok ljubiti. Matere so se bali in nerodnosti so počenjali vedno le za njenim hrbtom. Njena kazen je bila huda in jezna, oče jih pa nikoli ni kaznoval, samo žalosten je bil in potrt, kar je bilo hujše od kazni.

Če se je mati s kom sprla, se je takoj zopet pobotala. V nji ni bilo sovraštva. Pomagala je z besedo in delom, če je le mogla; na denar je gledala s spoštovanjem in če ga je držala, ga ni držala zase, saj si ni privoščila niti najbolj nedolžnega veselja, tako da je bila res preveč skromna. Skopuška ni bila, četudi je kakemu beraču dala samo vinar, ne pa krajcarja, kakor je bila tarifa.

—- Ničesar ne bom nesla v grob! je dejala, če so ji otroci kedaj oponašali njeno prevzeto varčnost. Saj bo vse vaše, otroci nespametni!

Tudi z očetom sta se sprla; seveda v zakonu že tako nanese, da kaj ni prav, da človeka ujezi, a ni bilo nič hudega. Če je že prišlo kaj navzkriž, je bilo le zaradi tega, ker se ji ni zdel oče preveč varčen, ona pa je bila preveč. Kako se ne bi jezila: Adam je bil naročen na &quot;Zarjo&quot;, kaj se meša starina med te socialne demokrate; na &quot;Slovenski Narod&quot;, vraga, podpirati moraš slovensko časopisje, ko ti pa Nemci že iz sklede jedo; hčeram je kupoval &quot;Ljubljanski Zvon&quot;, Jurčičeve spise je rad prebiral in &quot;Žalost in veselje&quot;, mati pa huda, ker je ta papir čisto odveč, in ni ji šlo v glavo, kako more človek presedeti toliko časa pri knjigi in žgati luč, ko je petrolej tako drag!

—	Ah, sitnost ti, je ob takih prilikah zamrmral in šel v gostilno na partijo marjaša, da se je razgovoril z znanci.

Večerja je bila že zdavnaj pripravljena. Otroci v sobi so že silili v kuhinjo, mati pa je le premišljala in računala. Vdala se je že skoraj, pa se je zopet skesala. Naposled se je le moralo nekaj odločiti v nji. Stopila je k omari po skledo, pogrnila mizo in ko je postavila večerjo na mizo, spregovorila:

—	Počakajmo do jutri.

Adam je pokimal Justinu in mu zašepetal:

—	Smo že na konju!

Tako je bila sklenjena, četudi še ne potrjena Justinova usoda. Adam je v mislih blagroval svojo ženo, ki bo odprla vrata sreči svojega sina, in bil je zadovoljen z Justinom vred, ki se je vdal svojim sanjam z vso močjo, da ga ni motilo kričanje otrok z dvorišča, kjer je bil še dolg pritličen prizidek, v katerem je stanovalo enajst strank: delavci in delavke iz tobačne tovarne, ki so imeli mnogo otrok. Na dvorišču sta rasla dva divja kostanja, otroci so plezali na veje in to je bil njihov grad; tudi Justin je plezal nanje, ko je bil še otrok, kot so le-ti, ki sedaj pojo pod oknom.

Po večerji sta se z očetom oblekla in šla na cesto. Vsa dolga, široka cesta je bila slabo razsvetljena in skoraj prazna. Zadaj za njihovo hišo se je razprostiral širok travnik, ki se je onstran reke zlival v log, sredi te planjave je bilo medlo razsvetljenih nekaj oken samotne hiše, velika črna poslopja tobačne tovarne so kakor temen masiv zapirala levo stran ceste, na desni je bilo nekaj visokih hiš, ki so stale v neenaki vrsti kakor visoki neobsekani kvadri, čakaje tovarišic, da bo vrsta lepo sklenjena in uravnana do vogala, kjer so se koj na levi strani dvigale visoke mestne hiše, tako da si z enim korakom prestopil z gmajne v mesto.

Adam je bil dobre volje. Torej se je le izpolnila sinu najbolj goreča želja! Kaj bi mu napravilo večje veselje kakor to, da je pomagal otroku do sreče, ki mu je namenjena. Stopala sta tesno drug poleg drugega in oče mu je razlagal:

—	Da bo le začetek premagan! Sam dobro veš, kako je bilo z menoj, ampak če človek pomisli, se z dobro voljo in pridnostjo marsikaj doseže, je pa res najbolj tako, da nisi študiral. Kaj bi bil? Nam ne dajo dobrih služb, odpadnik pa ne bi bil, ker si moj sin! Tako se jim boš v pest smejal!

Justin se je zamislil. Naglo je dejal:

—	Jutri se odpeljem pogledat za primeren kraj. Mogoče na Štajersko, tja me še najbolj vleče.

—	Kraj ni poglavitno. Le odpelji se in če stakneš kaj, zaaraj, tačas pa bova z materjo pripravila denar. Če bo le premalo, bom še jaz kje povrtal. Saj boš vrnil?

Da, oče bi goro premaknil.

Justin se je čutil ob očetu močnega in trdnega. Spremil ga je do Narodnega doma. Oče je šel v Šiško, Justin pa je stopil proti pošti. Zadel se je v mladega poročnika, ki se je zadri nad njim:

—	Pass auf, du Esel!

==5==
Trg ni velik; sprva je stlačen okoli cerkve, ki stoji ob cesti in gleda s svojim stolpom preko hiš, postavljenih vzdolž ob cesti vse do ovinka, kakor bi stale večno v špalirju vsem pešcem in voznikom, saj je to ena onih velikih cest, po kateri živahno vrvi promet iz mesta v mesto, kajti čez Trojanski klanec, ki je trd in strm, se steka cesta na Kranjsko, na to stran pa drži v Celje in globlje na Štajersko.
{{prelom strani}}
Tu se je nastanil Justin čez nekaj tednov, ko je moral prej še mnogokaj ukreniti, potrkati na nešteto vrat in uradov, preden je mogel pričeti s trgovino v hiši, ki mu jo je nasvetoval in priporočal star izkušen trgovinski potnik.

Čeprav je šel Justin nerad iz Ljubljane, so bili pogoji le tako ugodni, da se je kar oprijel prilike, ko je prej že marsikje iskal in nič primernega našel.

Trgovina je bila v majhni hiši sredi trga, ki mu jo je dal v najem stari Dolinar.

Tako je nekega dne kar začel trgovati in srečnega se je počutil sredi svojega malega kraljestva, ki ga je lahko vedno vsega imel pred očmi. Dolinar ga z najemnino ni sekiral, saj je imel s svojim lesom dovolj opravka in ga ni bilo nič na spregled. Vedno je tičal s svojimi vozniki v gozdih, ki so zapirali dolino od treh strani.

Z vsemi tržani se je seznanil zelo kmalu in nekaj nedelj je šel celo k maši, da so ga videli ljudje, ki so pač tako vajeni. Sicer pa je trg sam na sebi liberalen, da se mu torej od te strani ni bilo treba bati, četudi se nikoli ni dosti brigal za politiko ter je sam pri sebi držal z naprednjaki in imel sokolski kroj.

Trgovina je nevtralna, seveda, zato z veseljem prodaš liberalcu in klerikalcu, da bi jih le veliko bilo, čeprav še rdečih, zakaj krone so pri vseh enake: le-teh se drži prah železnih blagajn, onih cerkveni blagoslov, po teh zadnjih pa si moraš roke umiti, kajti bog ve po kakšnih umazanih žepih so se brisale. Le kar sem z njimi!

Stanoval je v prvem nadstropju, kjer si je uredil sobico z razgledom na cesto. Ko se je udomačil, mu je pričelo postajati takole ob večerih dolgočasno. Po večerji je sedel v svoji sobi, ki jo je že kuril, ker je bilo hladno. Sprva je pisal nekajkrat Joštu, materi in očetu pa vsak teden in ju vabil k sebi, potem je čital &quot;Slovenski Narod&quot;, segel po knjigi, včasi šel v gostilno, kjer je tarokiral z živinozdravnikom in učiteljem Hrastom. Če je bila gledališka predstava, ki so jo priredili Sokoli, se je udeležil; tudi na zabavne večere Orlov je šel pogledat, tako da je bilo semtertja vendar prijetno in zabavno.

Tudi na ženitev je mislil.

Od kraja se je oklepal te misli kakor vsak samec, ki si zaželi družice; to so bolj sanje, lepe, mirne sanje, ki jih kliče samotno srce. Vsa soba jih je polna, povsod so razprostrte kakor lahke meglice, ki so se pravkar dvignile iznad tihega, globokega jezera. Srce kliče in jih prikliče in tako prijetno je potapljati se v nežna beganja svojih hrepenenj.

Večkrat misli na Kristino. To je silna misel. Močna, komaj se je ubrani, le se vdaja in živi v objemu njenih prelestnih rok. Ko jo že tako očitna, da bi kar vstal in šel, se raztrga in prežge ob rdeči luči, da je potem kakor užgana vešča, ki vsa uboga trepeta s polomljenimi krili, dokler se je ne usmiliš in ne pohodiš.

V nedeljah dopoldne je imel vedno dosti dela z ljudmi, ki so prihajali po maši kupovat, saj se je razneslo po okolici, da prodaja novi trgovec vse blago ceneje kot drugi, pa je bilo mnogo okoliških kmetov, posebno gorjancev, ki za tako stvar premerijo najslabšo pot, da le dobe blago za nekaj vinarjev ceneje; in ljudje so bili zadovoljni z njim.

— Prijazen je in postrežljiv, so govorilo ženske, ki so kupovale volnene rute za zimo, bomo kar pri njem ostale.

Hribovci so barantali za cajgaste hlače in močne čižme ter se pobotali za ceno, ki jim je bila všeč.

—	Bo! Spusti, če vidi, da je potreba. Kupoval bo med in žganje, zmenili se bomo za kakšno kupčijo. Ni stiskač!

Z dekleti je bil nežno robat in jim je govoril:

—	Ta predpasnik, dušica draga, je kakor nalašč za vas. Dajal jim je sladkorčka za nameček.

Popoldne se je namenil k Dolinarju plačat najemnino za mesec december, ker so prazniki pred durmi: Dobro je, če si točen, ko gre vse tako srečno izpod rok. Napak bi bilo, če bi padla le senčica slabega mnenja nanj.

Izbral si je rjavo karirasto obleko, za trd poškrobljen ovratnik si vtaknil zavratnico s pentljo, pokrtačil si siv, plišast klobuk, skrbno se počesal ter natlačil polno dozo cigaret, dal v suknjo zavojček bonbonov, zaklenil hišo in stopil na cesto. Bilo je nenavadno toplo za ta čas. Solnce je stalo nad hribi, otroci so se igrali pred hišami na cesti, po kateri je zdaj pa zdaj pridrdral koleselj, puščajoč za seboj rahlo črto prahu.

Ob koncu trga se cesta nenadoma zaokrene v strm klanec, ob katerem stoji med visokimi smrekami velika graščina. Tu je konec trga. Le-tu se odcepi kolovoz od ceste in vodi čez majhno strmino na travnike, ki leže prav do vznožja gozdnatih hribov, za katerimi se dviga hrbet Savniške planine, ki je vsa do temena zadelana s temnim lesom. Skromna cerkvica na Taboru je vsa zlata od solnčnega svita, pod njo se pasejo krave in ovce cingljajo z zvončki, globoko pod mogočno, skoraj navpično skalo pa čepi med gostim drevjem staro graščinsko poslopje, v katerem gore okna od solnca, da je ves grad kakor v plamenih, ki sikajo iz zidov. Njive so prazne. Hmeljevke so zložene v piramide, kar daje pokrajini izredno lice, saj se od daleč vidi, kakor bi tu pod gorami počivala vojska v šatorih. Na izoranih njivah je polno vrabcev, ki vrešče odlete na bližnja drevesa, sklanjajoča se v vijugasti črti nad potok, preko katerega je zgrajen močan lesen most, ker vozijo tod hlode in deske z Dolinarjeve žage.

Namenil se je k Dolinarju, ne toliko zaradi najemnine kakor zaradi njegovih dveh punc. Ano, ki je doma, je že poznal. Nekaj besed je že spregovoril z njo. Danes si je hotel ogledati njen dom in ...

Pot pelje zdaj tik potoka, ki dela pod skalami zelene tolmune, v mirni vodi so velike postrvi, ki nepremično preže na plen in se ob vsakem najmanjšem šumu bliskovito zaženo po vodi navzdol. Leni kapiči leže plosko na peščenem dnu, bleice se mirno pasejo v toku vode, v kateri se zrcalijo oblaki, ki se kopičijo od Mrzlice semkaj.

Justin ni videl ne oblakov ne tlečega ognja ob njivi, ki so ga pustili pastirji, počasi je stopal kraj vode, le postrvi so ga včasi zamikale, da je obstal in z očmi sledil ribam, ki jih je moralo biti mnogo v tej vodi. Semtertja ga je oplazila vejica, ki je visela čez cesto, pajčevina, ki si jo je pajek spredel čez grm, se mu je ujela v obraz, da se je jezil nad živalco, ki mu zastavlja pot.

Takoj zadaj za zaraščenim gozdnim rokavom, ki napravlja tu z nasprotnim gričem majhno sotesko, se svet zopet razklene tja do vznožja grebena, ki zapira pogled v Gornji grad. Skladovnice hlodov leže ob poti vse do Dolinarjeve hiše, ki stoji tu samotna, skorajda zapuščena. Rahel, bel dim se dviga v zrak, dokler ga ne zgrabi veter in ga ne razčeše v rumeno prejo, ki se zgrinja nad hišo, pokrito s rdečo opeko, karminasto se blestečo v žarkih zapadajočega solnca.
{{prelom strani}}
Železnik je videl prihajati iz hleva hlapca, ki je obetal, ko je zagledal tujega človeka. Stopil je na cesto, kakor bi se hotel razgledati po vremenu, pa ga je le radovednost gnala k tujcu. Ko je spoznal novega trgovca in gospodarjevega najemnika, ga je pozdravil že od daleč in ga nagovoril:

—	Gospodarja ni doma, gospod Železnik, samo gospodična Ana je tu in bo vesela oblaka, če ste namenjeni k nam! Kar noter stopite, brez skrbi, kaj bi motili, saj je nedelja!

Stopil je v vežo in zaklical:

—	Gospodična Ana.

V veliki svetli veži so bili obešeni po steni rogovi jelenov in srnjakov, dva velika divja petelina in nekaj lovskih pušk. Sredi zida je visela velika slika s priljubljenim lovskim motivom, ki kaže, kako izslede logarji divje lovce baš, ko so se namenili odreti orjaškega jelena.

Gospodična Ana je prišla iz sobe in se prijetno začudila, ko je zagledala Justina, ki ga ni pričakovala. Prijazno ga je povabila v hišo.

—	Veseli me, gospod Železnik, da ste nas obiskali! Žal, očeta ni doma, pa se bo kmalu vrnil in če malo posedite, se boste lahko razgovorili z njim. Stopite v sobo!

Justin se je opravičil:

—	Padem v hišo in vas gotovo motim? Oprostite, toda ni mi dalo miru, da ne bi obiskal svojih prvih znancev, ki jih tako malokdaj vidim.

Prostorna soba je bila napol gosposka; samo velika krušna peč, iz katere je puhtela prijetna toplota, je spominjala na kmečko domačnost. Pred veliko črno, usnjeno zofo je stala s plišastim prtom pregrnjena ovalna miza, pri oknu je bil star klavir, čigar tipke so bile že rumenkasto ožgane, stenska ura v omarici pod steklom je bila ure, kakor bi votel bronast glas zvonov pel po sobi, na omari so stale različne figure iz mavca, nad velikim zrcalom pa so bili pritrjeni na steno lični krožniki iz terakote, ki so bili prebarvani s holandskimi motivi. Prva slika je kazala lepega mladega ribiča, ki se, naslonjen na prevrnjen čoln, pogovarja z dvema dekletoma v lesenih coklah, na drugem je bil upodobljen prizor iz življenja ribičev na razburkanem morju.

Justin je sedel na zofo. Ana je pregrnila mizo z belim prtom, vzela iz omare steklenico za vino in ko je tako pripravljala malico za gosta, je bila resna kakor gospodinja, ki ne pride nikdar v zadrego. Bila je oblečena kakor prava meščanka, v temnordečo žametno bluzo, ki je imela tesno oprijemajoč se ovratnik, da je nekoliko okrogli obraz s svojo nežno poltjo močno podčrtal vso njeno neveliko postavo. Črni lasje se ji padali močno čez čelo, da so prikrivali precej vidno brazgotino, ki ji je ostala po neki operaciji, dolgo ozko krilo ni docela zakrivalo morda za spoznanje premočnega telesa. Marte, njene sestre, ni bilo doma.

Dolinar prav za prav ni bil kmet. Podedoval je po svojem očetu lepo kmetijo, na kateri bi se dalo živeti z veliko družino, pa se je že zgodaj pričel pečati z lesno trgovino, ki je dobro uspevala. Njegova žaga tik pod nepreglednimi gozdi, mu je rezala premoženje. Zemljo, kar je imel odveč, je dajal v najem, zase je obdržal le senožeti, da je bila krma za konje doma, in nekaj njiv, da je posadil, kar je potreboval, spodaj ob trgu pa obsežno hmeljišče, zakaj hmelj se je dobro prodajal. Žena mu je umrla že pred leti in ker se ni utegnil pečati z vzgojo svojih deklet, je dal obe v mesto. Ana je prišla kmalu nazaj, Marta pa je končala učiteljišče in poučevala v Novi cerkvi.

Justinu je bilo vleč, da je sam. Stari je zgovoren in nekam čudaški, da niti ne veš, ali resno misli, kar govori, ali se samo šali. Besedo ima najrajši sam, ti pa ga poslušaj, ugovarjati mu itak ne smeš, ker takoj vzroji in te nemilo useka s svojim jezikom.

Ko se je Ana vrnila s sadjevcem v sobo, je opazil, da si je zunaj popravila lase. Odložila je tudi predpasnik. Sedla mu je nasproti in ga vabila piti. Oprezno je motril njen mladostni obraz. Prav nič mu ni ušlo, saj je imel dovolj časa, in če je Ana pogledala v stran, ni nikoli zamudil prilike, da si ne bi čim bolj vtisnil vase tega obraza, ki ni bil lep, a vzlic temu mikaven. Bil je negovan in je imel belo, mehko polt. Njene roke so skozi tesno se prilegajoče rokave kazale zalito bujnost, od katere se težko ločijo oči moža; kadar so ji počivale roke v naročju in je zamišljeno gledala po nečem neresničnem, je bila kakor ženska, ki se vdaja svojim mislim. Njeni ljubki, polni prsti, ki so se lomili v drobcenih jamicah nad členki, so bili vabljivi, da si jih je zaželel držati v rokah in jih rahlo stiskati s svojo dlanjo.

Govorila sta o trgovini, potem o tržanih in o vseh mogočih majhnih prilikah, ki so se zadnje dni prigodile v trgu. Razklepetala sta se nenadoma, da se je Justinu zdelo, kakor da se že zdavnaj poznata, četudi sta se komaj nekajkrat videla. Izpovedovala sta se svojih težav in razglabljala svoje želje, mrak pa, ki ga niti opazila nista, je zastrl okna, da sta bila oba obraza v temnem kotu že čisto v temi in zakopana v pestrost besed, ki so sanjavo plavale pod zatemnelim stropom.

—	Ah, to muhasto življenje! je govorila Ana, včasi prekinjajoč stavek, da bi premislila vse, kar je že izgovorila, potem pa zopet premišljeno nadaljevala: Nič mi ni hudega na svetu, vendar je nekaj! Tudi vam ni, če za oba ne izvzamem majhnih, neznatnih neprilik, ki dolete vsakega človeka. Vendar se ml zdi večkrat, kakor da ni vredno živeti. Ne vem, kaj je to; morda je hrepenenje po nečem lepšem, kar si vedno želimo, ali pa je strah pred nečem hudim, ki preži na nas. Ali se tudi vam godi tako?

Justina je prevzela ženina bližina, idilično razpoloženje v tej somračni sobi ga je napravilo sanjavega. Bil je ganjen, ko je slišal svoje lastne besede lepo in mirno doneti po tihem, skrivnostnem prostoru, in ko je njen obraz bolj slutil kakor videl, se mu je hotel z besedo približati na moč blizu.

—	Meni se ne godi ... da, seveda se mi zgodi, prav kakor vi pravite! Menda smo si v tem vsi enaki. Če se godi vam tako, se prav gotovo tudi meni! Človek želi biti vedno le srečen; če je pa ni sreče, jo išče vsepovsod in potem nikjer ne najde miru. Tako osamelega se čutim zdaj, ko sem sam v hiši, da mi je včasi res hudo in si zelo želim človeka, dragega človeka, ki bi se mu lahko potonil in iztožil. Tako prijateljstvo je velik zaklad ... toda nimam ga in ga najbrže tudi vi nimate, da vam prihajajo take misli, ki si jih gotovo ne želite.

—	Nimam ga, je rekla Ana. Tako prijateljstvo je zares velika tolažba. Kje si ga naj poiščem? V trgu nimam človeka, o katerem bi lahko rekla, da mu zaupam. Na mesto sem že pozabila, sestra mi je edina zvesta duša, pa je ni tu, le malokdaj se vidiva.

Torej nima ljubezni, iz katere bi izhajale te misli, je šlo v Justina. Naslonil se je na mizo in dejal z najbolj nežnim, iskrenim glasom:

—	Ali bi vam bil jaz lahko tak prijatelj, gospodična Ana?

Z utripajočim srcem je čakal odgovora. Že se je pokesal, da je zastavil to preveliko vprašanje; tedaj pa je začutil roke, ki se je stegnila v njegovo, in njene besede:

—	Poskusiva!	
{{prelom strani}}
Justin je z velikim spoštovanjem in ganotjem stisnil njeno mehko roko, nato pa se naslonil nazaj na zofo ter šel z dlanjo preko čela od zavzetja in presenečenja, saj ne je vse to razpletalo kar samo od sebe; na tihem je že mislil na ljubezen, ki se bo razživela med njima, in potem na njeno doto, ki mu je bliskovito šinila skozi mozeg.

Ana je prižgala luč in jo postavila na klavir. Svetloba je prepodila sladke misli, ki so se pravkar porajale v Justinu. Ona pa je bila v tej rumenkasti svetlobi še bolj bela v obraz, da ga je za hip zmedel njen izraz, ki je bil sedaj, ko je še vsa živela v pravkar izgovorjenem, oster in izzivalen. Mogoče je bila razočarana? Ali si je predstavljala vse drugače take prizore, o katerih govore ženske z zanosom, s skrivnostjo? Ali si je morda mislila, da je Justin preveč hladen in da je vse to le komedija vljudnosti, ki jo je prinesel s seboj iz mesta? Nestrpno je pogledala nekajkrat skozi okno na cesto, ki je bila že vsa v temi. Zunaj je včasi rezko zažvižgal veter.

Stopila je h klavirju in neposredno vprašala:

—	Ali ljubite glasbo?

—	Da, rad jo imam. Ah, vi igrate?

Ana je zaigrala mirno, sanjavo pesem. Glasovi niso bili čisti — klavir je bil že bog ve pred kolikimi leti uglašen —, vendar so napolnili vso sobo, da je bila v tihi samoti žalostna pesem kakor ječanje izgubljene duše, ki kliče odrešenja. Njen obraz se je poglobil in utonil v blodnje glasov, ki so se trgali s strun. V nizkih, preprostih akordih je počasi prehajala v višine in poslednji zvoki, ki so zapeli v kratkih presledkih, potem ko so nizki še vedno šumeli ob stenah, so se zopet spojili z molkom, iz katerega je zveneče donelo, kakor bi naslonil uho na morsko školjko.

V Justinu se je oglasil nemir. Bilo mu je kakor bučanje morja, na katerem se je zdaj pa zdaj zasvetila rdeča luč.

Kristina …?

Pomislil je nanjo ta hip in Ana je že zopet stala pri mizi, ko se je streznil.

—	Lepo je bilo! je dejal iskreno, ne da bi lagal.

Zunaj so se slišali koraki hlapca in dekle, ki sta napajala živino in krmila svinje, katere so hrupno butale v vrata svinjakov, in jezni glas dekle, ki jih je odrivala. Daleč nekje je lajal pes in domači na dvorišču mu je odgovarjal s kratkimi, zadrgnjenimi glasovi.

Po cesti so udarili močni koraki In nekdo je zaklical s širokim, polnim glasom:

—	Tiho, Sultan!

—	Oče prihaja! je vzkliknila Ana in stekla v vežo.

Dolinar je stopil v vežo. Za trenutek so se vrata zadelala z njegovo ogromno postavo in soba je nakrat spremenila lice. Dahnil je vanjo mraz, ki ga je prinesel s seboj in duh po drevesni smoli se je razlil po toplem zraku. Dolinar je imel na sebi kratek zelen lovski suknjič, ki si ga je hrupno slekel; na stol ob peči je vrgel klobuk ter z vidnim veseljem prestregel Justina, ki mu je vstal nasproti. Poleg Justina je bil kakor gorski mož velikan, njegov obraz z majhno črno kozjo brado in rdečimi, ščetinastimi lici pa se je resno ločil od njegovega, gladko obritega lica.

—	Tako je prav! Vendar ste se prikazali k nam! Ali si mu s čim postregla, Ana? In zdaj odhajate že? Ne! Kar lepo nazaj sedite na zofo, da se še midva pogovoriva! Pa večerjali boste z nami, da ne bo nikakih izgovorov. Spat? Ho, ta je lepa! Saj se mu mudi domov, kakor bi se bal žene, ki je še nima!

Njegov smeh je napolnil vso sobo.

— Pravite, da bo šlo? Imenitno! Torej vam je moja hiša prinesla srečo! No, dragi, kar tako dalje! Strela, meni pa leze te dni vse narobe, jezim se, jezim in že komaj se krotim, da ne bi prodal te preklete hoste, ki mi tako kri pije!

Mož je kupil graščinsko hosto sicer poceni na dražbi, a se je zelo urezal, ker je dal zanjo le mnogo denarja. Res se pridno seka in podira, toda vse gre prepočasi. Hosta leži v tako zanikarnih grapah, da je silno težavno spravljati les na žago. Zdaj bo dež in blato in vse delo bo zastalo, dokler ne bo zamrznila zemlja, ko bodo lahko spuščali in vlačili. Polakomnil se je nizke cene, dobička pa še ni nikjer, kje vraga, še celo izdatna izguba je in smola se ga drži, odkar se je zakopal v ta stokrat prekleti les. Voz se mu je že strl v jarkih, konj si je zlomil nogo na tistem spolzkem kamenju, da ga je moral ubiti, gozdni delavci se puntajo in hočejo večjo plačo. Kakor da bi se Dolinar kopal v milijonih! Da, ti hostarji! Sitnosti ima z njimi, saj ima gori čez dvajset delavcev, ki jim je moral postaviti barako, kar vse požre mnogo denarja. Zdaj so delavci natančni! Včasi si jim vrgel nekaj grošev, pa so ti delali noč in dan, zdaj pa: osem ur, nadure plačane — pa si pomagaj! Drugače ti pomečejo sekire ob tla in gredo v škofove hoste, ti pa išči na zimo drugih!

Prižgal si je kratko pipo in kadar je govoril, si je neprestano grebel s prsti po bradi. Če je pravil kaj važnega, je mižal na eno oko, z drugim pa oprezno motril svojega poslušalca.

—	Veter se je zasukal. To pomeni dež, ga že voham. Snega in mraza pa noče biti, ko bi oba tako krvavo potreboval! Gori v hribu je že občuten mraz. Tesarji, ki tešejo prage, zahtevajo deset dinarjev poviška na uro. Strele jasne, kako so postali prevzetni! Ampak me ne bodo! Naj le gredo, sem radoveden, kje bodo dobili na zimo zaslužka.

Justin je že marsikaj slišal, posebno to, da zelo nemarno plačuje svoje delavce, toda kaj ga to briga! Ljudje mnogo govore in tudi tisto ne bo res, da ima neki mnogo dolgov, ki ga bašejo. Škodoželjnost in zavist, drugega nič!

Povečerjali so. Justin se je poslovil in obljubil, da bo kmalu zopet prišel, na denar pa je pozabil. Ko je bil že na cesti, se je spomnil. Stopil je nazaj v sobo. Tedaj je zapazil, da je Dolinar zamišljeno sedel za mizo in da se mu je čelo gubalo.

— Najemnina za mesec december, gospod Dolinar. Skoraj bi bil pozabil.

Naštel je krone na mizo. Dolinar jih je molče spravil v žep in dejal skoraj jezno:

—	Strela, če bi jih bilo tisočkrat toliko!

V veži je srečal Justin Ano in ji dal zavojček bonbonov.

—	Hvala lepa, gospod Železnik, in na svidenje!

==6==
Ko so utihnili njegovi koraki po cesti, je šla Ana k očetu. Ker ga je videla vsega v skrbeh, se je po prstih vrnila v vežo, naročila v kuhinji vse potrebno za prihodnji dan, potem pa prižgala svečo in odšla po stopnicah v svojo sobo.

Dolinar je dolgo časa sedel za mizo. Včasi je spil požirek sadjevca, končno pa ga je izpljunil po tleh in si iz velike zelenke natočil slivovke. 
{{prelom strani}}
To ga je malce pomirilo. Natlačil si je novo pipo, vzel iz omarice, ki jo je vedno skrbno zaklepal, šop papirjev in jih razgrnil po mizi. Iz debele trgovinske knjige si je izpisoval na polo papirja terjatve, na drugo polo pa je pisal svoja bremena. Ko je odšel od njih terjatve, mu ni dalo niti polovice tistega, s čimer bi dosegel ravnovesje med imetjem in dolgovi. Vsak večer je tako sešteval in odšteval. Razlika je bila vedno večja. Številke so se mu grizle v meso in kri tako, da jih niti slivovka ni mogla splakniti iz njegovih misli.

Tako je nosil na tihem, sam pri sebi, to svoje breme in njegovi močni, te malo osiveli črni lasje so se mu vzdigovali od neprijetnega mrzlega drgetanja, ki mu je včasi prešinilo telo.

Torej je le res, da se ne da več pomagati?

Stopal je po sobi od stene do stene, grizel kocine pod spodnjo ustnico in si s pestjo stiskal čelo, kakor bi ga hotel ukleniti obroč svojih pesti, da se ne razleti od teh prekletih številk! 

Pričela so se mu torej majati tla?

V duhu je zajel zopet in zopet vso svojo prostrano domačijo, hišo z gospodarskimi poslopji, živino, polja in travnike, svojo žago. Da, to svojo žago, ki ji je dal vse moči svojega življenja. Opajal se je ob zvoku jeklene muzike sekir in žag, ki so hrustale sočni les. Žaga mu je bila otrok, ki ga je čuval in negoval, bal se je zanjo kakor za svojo lastno deco, dal jo je zavarovati za veliko vsoto, žagarji so jo morali varovati kakor dragoceno žival, sicer jih je pri priči nagnal iz službe, saj je njegovo življenje poznalo samo dvoje: hosto in žago.

Zdaj pa že vidi privid: Številke skačejo iz papirja in te čudne živalce, spake, ki jih je dolga nepregledna vojska, so se zarile pod temelj in kopljejo rove ...

Čakajte, hudiči! Z onemoglo jezo je pograbil papirje in jih pričel mečkati; vrgel jih je po tleh in stopil nanje, kakor da jih hoče poteptati v nič. Ko pa je odmaknil nogo, so se mu zarežale številke v obraz, da je ves potrt sedel k peči ter se zastrmel v obe črni okni, ki sta bili prazni in votli, da ga je zazeblo. Nalil si je zopet slivovke, ki ga je ogrela in spravila k sebi. Zaklenil je papirje nazaj v omarico in zopet do dna premislil vso stvar.

— Ne bom se vdal, ne, premalo bi bil Dolinar, če bi se pustil stisniti zdajle, ko sem kupil vendar največjo hosto! Ne, ne, saj so še druge stvari na svetu, s katerimi si lahko človek pomaga! Propasti ne smem, zakaj še v grobu bi trpel, če bi me klela otroka, ki sem jima zapravil denar!

Ljubil je svoji dve hčeri. Posebno Marto, ki je bila materina, morda zato bolj, ker je bila mlajša in ker ni bila velikokrat doma. Za srce ga je grabilo, če je pomislil na zapravljeni denar, četudi sta mu ga sami ponudili. Kaj bi dejala mati? Ne, ne, ne bi se ga smel dotakniti!

Žalost ga je premagala, ko se je spomnil žene. Na zidu je visela njena slika. Zastrmel je vanjo in vse bolj se mu je zdelo, da je njen obraz od bridkosti in solz zabrisan in spremenjen. Pogledal je na razpelo. Ni ga vrglo na kolena. Sklenil je roke in na dnu srca je zažarela molitev in majcena vera v božje usmiljenje. Šepetal je:

— Bog, ki si v nebesih, pomagaj mi! Nisem tvoj, grešil sem proti tvojemu usmiljenju, ker sem te pozabil. Ti pa si dobrotnik in vsegamogočen ter mi lahko odpustiš in pomagaš!

Kristus v kotu se ni ganil.

Še bolj obupan, ker ni našel miru v molitvi, je prižgal vozno svetilko, odklenil hišna vrata in si posvetil k žagi. Dekle v kuhinji so še imele luč. Njihov veseli smeh je zlezel v črno noč in veter je lizal plamen, da se je njegova senca stegovala po tleh in se metala na drevesa. Pospešil je korak. Skakal je čez hlode in deske, njegovi koraki so se udirali v mehko žaganje, šum vode je glasno in čisto odmeval v nočno tišino in voda v umetni betonski strugi je neumorno pljuskala v stene. Leseno ogrodje vse zgradbe je stalo na močnih cementnih stebrih in mreža neštetih tramov nad njegovo glavo je nosila streho, ki je ni dosegla luč. Na drči je bilo pripravljeno veliko hrastovo deblo. Rezilo žage se je lesketalo, brušeni zobje so se iskrili in olje v tečajih je bilo kakor stopljeno zlato. Levo od žage so bile nakopičena debla posekanih smrek. Voda je padala mimo koles v strugo precej globoko, včasi zašumela hitro in jezno, potem pa zopet mirno, kakor bi se vdala v neizbežno usodo tega večnega padanja in hlastanja.

Postavil je luč na tla k sebi in sedel na hlod, ki je ležal tik pred žago. Njegove oči so se uprle v rezilo, ki je v poltemi zlovešče režalo s svojimi zobmi.

Ta negibnost in molk jekla sta ga vznemirila.

Pregledal je še enkrat vse te sovražne številke, ki so prežale od vseh strani nadenj. V sredi pa sta on in njegova žaga.

Kaj le čaka?

Ali se bosta dala pogaziti od tega mrčesa?

— Žaga, žagica, tak dajva, no, saj znava, naj le pridejo blizu ti psi!

Bolestno se je nasmehnil, stopil k verigi in jo spustil z železnega klina. Voda je pričela grgrati, kolo se je stresalo, ječalo v osi, škripalo in cvililo, potem pa se počasi zasukalo in se pričelo vrteti vedno hitreje. Stebrovje se je zgenilo.

Sprva je žaga počasi, počasi polzela v višino, se hitreje spustila v dno in: dun, dunk, je ostro ječalo, dokler se ni spremenila v divja zamahujočo žival, ki je hlastnila s svojimi zobmi po zraku, kakor bi bila priklenjena na steber.

Dolinar je sprožil sanke, na katerih je ležalo deblo. Ko so dosegli zobje s svojimi konicami les, je zazvenelo, kakor bi zakričal nekdo v smrtnem strahu, potem so se goltaje zagrizovall vedno globlje.

Hlapec je pritekel in zakričal:

— Kaj pa je, za božjo voljo, gospod?

— Poberi se! je kriknil Dolinar in strmel v jeklo, ki se je ugrezalo v les.

==7==
Zgoraj v sobi sedi Ana pri mizi pred polo papirja, ki se pred senčnikom petrolejke blešči še nepopisan in čist; v peči praskeče ogenj. Včasi se veter upre v šipe, da škrtnejo in zazvene, vse je tiho, šum vode prodira semkaj komaj še slišno, črv v starem pohištvu vrta, od daleč je slišati nerazločno fantovsko petje.
{{prelom strani}}
Njen obraz je v temi. Ko se skloni nad papir, strmi nekaj časa v belino, potem omoči pero v tinto in piše:

– Draga sestra! Dolžna sem Ti odgovora na dve Tvoji pismi.

Prazniki bodo kmalu in zaradi tega Ti pišem, ker sem žalostna, ko mislim na našo ubogo mamo, ki nikdar več ne bo prižgala sveče pred jaslicami. Ob takih dneh se mi zdi, da sem najbolj zapuščeno bitje na svetu, najrajši bi vse skupaj pustila in prišla k Tebi, saj vedno pišeš, da si srečna!

Ali se Ti kedaj spomniš onih lepih otroških let, ko je bila še mati pri nas? Mnogokrat mislim na to preteklost. Ne spominjam se vsega, samo posamezni dnevi, prav za prav samo poedini dogodki in odlomki prizorov so mi tako živo blizu, kakor bi se to zgodilo včeraj.

Kako šibak je naš spomin! Lepo bi bilo, če bi mogli zopet in zopet videti same sebe, ko smo še ležali v materinem naročju, ko bi se mogli zopet in zopet slišati, kako izgovarjamo prvo besedo, in še enkrat doživeti radost, ki gre v dete, ko napravi prvi korak po zemlji!

Čudne želje, kajne, draga Marta! Ampak je tako, da mi je nad vse prijetno, ko mislim, da pišem človeku, ki me razume. Oče je postal tako čudaški, postaral se je in najrajši je sam. Ti pa imaš mnogo časa in boš rada brala pismo, še v uteho Ti bo, ker Ti je včasi vendarle dolg čas, ko nimaš prav nikogar, s komer bi se razgovorila.

Mati je bila dobra, blaga, toda zdaj je ni več. Le zakaj je tako ustvarjeno, da morajo umreti dobri ljudje sredi svojih najlepših let, ko bi vendar lahko še toliko dobrega storili na tem svetu! Včasi dvomim v božjo pravičnost, ah, kako ne bi, ko sem jo tako ljubila, pa mislim, da je hotel Bog preizkusiti očeta, ker je tako navezal svoje življenje na denar, da je pozabil vse drugo. Vse, kar je storil slabega in grdega s svojimi kupčijami, se sedaj maščuje.

Včeraj je zopet divjal. Prišli so tesarji in zahtevali take plače, kakršne imajo drugod. Oče v svoji trmi ni hotel popustiti in tako so mu vsi odpovedali službo prav zdaj, ko bi se šele pravo delo začelo. Posojilnica mu je stavila poslednji rok in mu grozi z rubežnijo. Njivo s hmeljem je že prodal, da je za nekaj tednov preprečil to sramoto. Vem, da bi si storil kaj hudega, če bi v hišo prišli sodni eksekutorji. Bog vedi, kako se bo to končalo! Ko boš prišla za božič domov, boš videla, kako zelo se je oče spremenil v zadnjih tednih. Smili se mi, nič mi ni žal, da sem mu dala svoj denar, ki ga najbrže nikoli več ne bo mogel vrniti. Tako je zaprt sam vase, da prav nič ne vem, kako daleč smo že.

Toda s tem, kar bi Ti najrajši že koj v začetku pisanja povedala, niti pričela nisem. To je samo zame; danes še nič ne vem, kako pa se bo razvilo, je še veliko vprašanje, kajti niti sama pri sebi nisem tako točna, da bi Ti kar v eni sapi povedala: Zaljubljena sem.

Ljuba Marta, Ti dobro veš, kako je bilo zame vedno težko izrekati to besedo. Ljubezen ... Silna je ta beseda, božanska, neizrekljivo lepa, da ji ne bi mogla najti primere v besedah vseh jezikov sveta. Mogoče je bog še lepša, toda bog je tako daleč, bog je le misel, s katero molimo in iščemo tolažbe v hudih urah svojega življenja. Ljubezen je utrip mojega srca, ki ga živo čutim v sebi, še bolj hrepenenje, ki je v njem in me dela nemirno.

Ko sem bila v mestu v samostanski šoli, sem se prvič zaljubila. Bilo mi je petnajst let in sestra Cecilija, ki nas je poučevala v nemščini, mi je bila ideal, po katerem sem hrepenela z vsem žarom svojega prvega ženskega vznemirjenje, ki se je porajalo v meni. Pisala sem ji zaljubljena pisma in se podpisovala z Eleonoro. Bog vedi, kje sem našla to ime! Umirala sem od veselja, ko sem jo iz skrivnega kotička opazovala nad svojimi pismi.

Ne moreš si misliti, koliko sem pretrpela, ko sem spoznala to zmoto!

To je bilo prvo razočaranje in prihodnje leto, ko se je zbudil v meni resničen nagon do moža, sem le vedno z bolestjo mislila na to sladko zablodo. Kljub temu sem se strastno zaljubila v mladega, lepega profesorja telovadbe. Bil je resnično lep, takšnega ljubimca sem si predstavljala v svojih sanjah. Bil je oženjen, toda to me ni motilo, obdalo je celo vso mojo ljubezen z nekakšno romantično privlačnostjo. Kako srečna sem bila, ko me je nekoč na cesti nagovoril in šel nekaj korakov z menoj. Od razburjenja nisem spregovorila besedice in do ušes sem zardela, srce mi je kričalo od veselja in mislila sem si: Mogoče me ljubi?

Ko smo bile z njim na šolskem izletu, se je držal le mene. Toda pozneje, v gostilni, je pričel vsa dekleta poljubovati. Srce se mi je sesulo in tako sem doživela svoje drugo spoznanje.

Imela sem potem dolgo časa strah pred moškimi, prezirala sem jih in sovražila, ušla sem iz mesta in se vrnila k očetu. Takrat že ni bilo matere, da bi se zatekla k nji po tolažbo. Ti si bila premlada, da bi me razumela, oče se za take stvari ni brigal, ker je živel vedno le svoje kupčije, a za nas nič, ko je vedel, da imamo vsega dosti, po srcu pa nikoli vprašal ni.

Potem ... Oh, to so tako žalostni spomini, Marta, saj si sama videla, koliko sem zaradi tega pretrpela.

Prišel je po cesti mlad gozdar, lep in visok, ter ostal pri nas. Morda še ne veš ali pa se več ne spominjaš, kako resnično sem ljubila tega fanta, ljubila z vsem ognjem svoje mladosti, skrivala to ljubezen kakor najsvetejšo skrivnost, o, in on me je ljubil, ta preprosti gozdni človek mi je razodel vso lepoto ljubezni, mi odkril Vse sladkosti te besede, dvignil me v nebesa, ljubezen pa je morala ostati skrita, saj bi ga oče ubil, če bi vedel, da njegov hlapec poljubuje njegovo hčer ...

Iskala sva skrivnih gozdnih poti in sredi temnih, skrivnostnih gozdov, sredi zaprtega sveta, kjer se ljubi divjad, kjer gnezdijo ptice pod košatimi vrhovi bukev in hrastov, sva bila najsrečnejša človeka na svetu. Njegova silna dlan je božala moje roke, njegov zagoreli pošteni obraz se je sklanjal nad moje oči, njegovo zvesto srce se je odpiralo le zame, o bog, kje so tisti lepi časi!

Smrti si želim, če se domislim onega dne, ko ga je potlačilo podsekano drevo. Dva dni je ležal pri nas poleg hleva. Klečala sem poleg njega, oče se je ustrašil smrti, ki je plavala nad hišo, in me ni ubil, ko nisem mogla nič več zatajiti svoje ljubezni. Če sem bila sama, sem položila svojo glavo k njegovemu negibnemu, od trpljenja izmučenemu obrazu in mu šepetala: Dragi, ljubljeni, poglej me vendar! Ali si res tako neusmiljen, da me ne čutiš poleg sebe?

Ob koncu drugega dne, ko so mu že svečo prižgali, je odprl oči. Stala sem ob njegovi levi strani. Videla sem, kako so v strahu begnile njegove oči po vseh obrazih. Iskal me je! Ko se je njegov pogled ustavil na mojem obrazu, se je bridko nasmehnil, poskušal je dvigniti roko, kakor bi mi jo hotel dati v slovo, in je umrl ...
{{prelom strani}}
Potem je bilo dolgo, dolgo časa vse prazno v meni, do danes, do te ure.

V naši hiši v trgu se je nastanil mlad človek. Odprl je trgovino in zadovoljna sem, da je vsaj en človek naletel v naši hiši na srečo, če je to sreča, da dobro trguje. Mlad človek! Prišel je, razpostavil svoje blago, osvojil si ljudi, da vsi drugi kramarji kar besne od zavisti.

Glej, Marta, ta človek je zajel moje misli in zelo mnogo mislim nanj. Spoznala ga boš, ko prideš na praznike domov. Ponudil mi je prijateljstvo. Mislim, da je iskren. Hudoben gotovo ni, ker sem ga spregledala koj v začetku.

Bil je nekajkrat pri nas. O marsičem sva govorila, opisal mi je svoje življenje. Spoznala sem, da še nobena ženska ni imela trajnega vpliva nanj.

Bog ve, ali je mrzel do žensk, ali si ne zna osvojiti ženskega srca ali pa je doživel že hudo razočaranje, da se boji ljubezni.

Dobro vem, da to ni mož, ki je junak mojih sanj; toda je li mogoče vse to doseči, kar si človek želi? Ni, saj je sto drugih stvari na svetu, na katere se je treba ozirati. Zato bom tudi o stvari razglabljala in če mislim na ženitev —

Da, vidiš, to je čudno: kadarkoli sem ljubila, nisem nikdar pomislila na ženitev, zdaj pa mislim in če mislim nanj, vidim zakon, ki si ga predstavljam čisto po svoje. Včasi se ga tudi bojim, kajti skleniti pogodbo z nekim človekom za vse življenje, se pravi zvezati dvoje usod v eno in je to strašno lep čin. Bog ve, zakaj mora tako biti? Ali bi ne bilo lepše ljubiti se brez dokumentov ... Toda kaj pišem! Saj je tako ukazano in se ne da drugače urediti.

Marta, tako sem razdvojena te dni. Premišljujem, vdajam se ničvrednemu poglabljanju, hotela bi ta kos življenja, ki mi je namenjen, pregledati od začetka do konca, toda kaj, ko pa vsakdo na svoj način gleda. Eno pa le je: Vsaj za začetek in konec veš, kakšna sta, sredina, vsebina pa je tako različna: nekdo odtrga cvet, drugi plevel, a tretji samo trnjevo vejico. Kaj je namenilo življenje meni?

Novic ni, vse je tako zaspano pri nas, nič se ne gane; ne grem nikamor, pa mi tudi ni za družbo. Sicer pa boš čez nekaj dni doma!

Te poljublja

Tvoja Ana.

==8==
Justin je že zaklenil trgovino. Zadnja vrata je pustil odklenjena, ker še vedno kdo pride, da kupi to in ono. Vsak dan je do poznega večera ostajal v trgovini in pripravljal za prihodnji dan. Dela se pač nikoli ne zmanjka pri takem poslu.

Nasekal je sladkorja in ga stehtal v zavojčkih po četrt in pol kilograma, treba je odmeriti v vrečke čaja, cimeta, popra, paprike, nekaj kosov pralnega mila je moral zaviti v papir, da bo v soboto pred prazniki, ko bo mnogo opravka, vse pri roki, premeril je nekaj kosov blaga, pregledal vse predale, če bi bilo treba kaj novega naročiti, računal po svojih poslovnih knjigah. Tako mu je večer hitro minil.

Vedno bolj ugleden je postajal. Znal je kot malokateri in če je zašel slučajno v večjo družbo, je plačal ves zapitek, ker je vedel, da so obresti tega zapravka dobro naložene v besedi, ki jo imajo o njem. Če je bilo treba dati za novo bandero v cerkvi, je odrinil desetak, če pa so Sokoli zbirali za prireditev, je tudi njim dal desetak. Saj ni dal rad ne tem ne onim, toda treba je, kajti zamera pomeni izgubo! Še tega mu je treba, ko sicer z malenkostjo tako stvar prepreči. Materi je za obresti poslal blaga za celotno obleko, očetu škatlo braziljk, denarja vrniti pa še ni mogel.

Bil je sam s seboj zadovoljen; denar je imel in tako je z njegovo močjo rastel tudi ugled. Ko je podaril nekoč precej blaga za božičnico Ciril-Metodove družbe, so trški veljaki prav resno govorili, da bi ne bilo napak, če bi se tako vnet in podjeten mož, kakršen je bil Justin, izvolil v občinski odbor, zlasti ker je še liberalec povrh! Vsekakor je dobro, če se ga že koj zdaj zgrabi, zakaj mlad človek rad uvihne. Če ga pridobe nasprotniki, bi ga bilo škoda! V Dolinarjevi hiši je, stavimo, da bo hiša kmalu njegova, potem pa je stvar v redu, kajti posestnik in trgovec je le sila, ki jo je treba ceniti.

Justin sam se ni gnal za takimi stvarmi. Če je tako, pa tudi prav, škodovalo mu ne bo, prej koristilo. Vzel si je vajenca, da je tako vse malenkosti; tehtanje, zavijanje, čiščenje prevzel fante, ki je bil sprva neroden, da je Justin že kar obupaval, a se je naposled le privadil in je bil še celo zelo priden.

Da, Justin in Ana ... Tole njuno poznanstvo se je že precej daleč razpletlo, a če se je že razpletalo, vendar še ni dobilo nikakih povsem določenih oblik. Ne, v njunih pismih, ki sta si jih pisarila, je bilo mnogo lepih besed o sreči in usodi, čebljala sta o pomladi in rožah ter govorila z vzvišenim zanosom o globinah, ki sta jih morda slutila, in je bilo to razmerje romantično, zakaj pisma so vedno mikavnejša od izgovorjene besede. S hrepenenjem sta jih pričakovala v upanju, da je mogoče med vsemi temi vrsticami le skrita ona beseda, ki sta se ji oba izogibala, četudi je bila v kakšnem stavku samo prikrita in zataknjena, nikoli pa tako očitna, da bi človek od radosti kriknil in si položil pismo na srce.

Podčrtavala sta si prijateljstvo, o katerem je Ana napisala mnogo strani. Vsa njena pisma so bila zajeta v neko ubranost in strnjenost ter pisana z lahkoto, kar je gotovo izviralo iz češčega razglabljanja. Justin je, dasi jih je z veseljem prebiral, mnogokrat izgubil nit in smisel njenih napisanih dognanj ter se zelo mučil, ko ji je odgovarjal. Češče je iskal v knjigah primernih besed, iz romanov si jih izpisoval, da je potem po svoje zložil pismo. Zato so bila vsa njegova pisma včasi zagonetna in dvoumna ter je tako oba vedno bolj podžigalo, da sta v vsakem pismu pričakovala razodetja.

V nekem pismu je Ana povedala:

— Človek išče kakor plaha ptica. Mnogokrat ne ve, v katero smer bi pričel iskati, samo sluti včasi, da je tamkaj kraj morja morda vendarle človek, ki bi mu bil kakor vejica, na kateri bi se spočil sredi svojega poleta. Prijatelj, odgovorite mi, pišite mi, morda pa v teh pismih iščeva drug drugega in je tole, kar je v meni, mogoče zaradi tega, ker se poznava tako rekoč samo po besedah, ki si jih piševa ... ?

Justin je nekajkrat prebral to pismo in ko ga je doumel tako, da se v Ani lomi srce, napisal:

— Da, človek išče kakor plaha ptica. (Zelo rad je ponavljal njene besede.) Rad bi Vam povedal čisto resnico, ki je v meni, toda duša je kakor nebo, včasi prelestno v solnčnem ognju, potem slikovito, če se pasejo po njem beli tropi oblačkov, in strahotno, kadar mogočni bliski ližejo njegov obok. (To je prepisal iz romana: &quot;Die Liebe zwischen Felsen.&quot;) In tako je tudi z menoj. Ne vem, kako bi Vam to razodel. Za gotovo se iščeva in se bova našla. (To je kesneje prečrtal.) Poznava pa se res samo po besedah. Zunaj je tako lepo. Snežinke padajo z neba in se vrte pred oknom, misli pa beže in tavajo po samoti ... 
{{prelom strani}}
Bil je v Celju in od daleč videl Kristino. Zvečer je napisal Ani dolgo pismo in prvič zapisal o ljubezni. Vse je to viselo nekje daleč. Ana mu je takoj vsa vznemirjena odgovorila, da mora vsekakor govoriti z njim. Doma ne, dobila se bosta na brvi, ker je zelo lepo zunaj, ko je sneg tako bel in mehak, da se stopinje izgubljajo v njem, kakor bi človek hodil po zraku.

Premislil je še enkrat to pismo, ga skrbno še in še prečital ter bil ves dan zelo raztresen. Ni se mogel znajti. Hodil je okoli te preteče usode, ki naj bi ga danes zvečer zajela na samotni brvi, in kakor žival, ki nagonski čuti zlo ali dobro, tipal okoli zanke. Vsa čustva je porinil v stran, da napravi mesto razumu, ki naj odloča, kajti mreža, ki sta si jo stkala s pismi, ju je že obdajala in sklepala, da je bilo treba stkati le eno samo zanko, pa bi bilo njuno življenje za vedno strnjeno.

Justin je mislil na ženitev, seveda! Zelo je potreboval skrbne žene, ki bi mu lahko na vse načine pomagala, dela je vedno toliko, pridne roke in pametni ženski nasveti bi mu pomagali, da se njegova zamisel razprostre in uresniči. Trgovina je vedno malce tvegana igra, staviš na visoko upanje, pa lahko priigraš mnogo, če ti je sreča mila.

Stopal je po trgovini in se naslovil na zid. Hlad je občutil skozi obleko in razum je trkal na čelo:

—	Ta zid ni tvoj! Lahko pa je!

Zadel se je v vogel lesene prodajne mize in kakor bi ga klicala:

—	Vzemi me! Ne obotavljaj se!

Pogledal je skozi okno. Zadaj se je bleščal v snegu vrt in sadna drevesa, vsa načičkana z belim, mrzlim cvetjem, so ga klicala:

—	Gospodar nam bodi!

Stopil je na cesto in pogledal proti nebu, iz katerega se je vsipal droben, suh sneg. Streha je bila bela, snažna, kakor s prtom pregrnjena, le okoli dimnika je bila malce zasajena, na oknih so bile drobcene ledene sveče in vsa hiša je dihala domačnost, da bi jo človek kar pobožal in stisnil v toplo ugodje njenih zidov.

V trgovini je bilo toplo. Vajenec je kuril z vnemo. Čistil je s sidolom medene skodele tehtnice in oprezal kakor maček na gospodarja, ki je bil vase zatopljen.

—	Ali bom šel tudi danes k Dolinarjevim, gospod? je zinil, ker se mu je predolgočasno zdelo v tem molku.

Justin je odkimal z glavo, poslal fanta v skladišče, da je bil sam, in se vsedel na vrečo otrobov.

—	Nocoj? Nocoj?

Seveda, kaj neki premišlja, ko je že tako vse napeljano, da se ni moči umakniti. Mislil je na večer in si razlagal sto malenkosti, razcepil je vse pomisleke in samega sebe spraševal; vsi odgovori so bili enaki:

—	Z njeno doto bi se postavil na noge. Ljubim jo!

Vdajal se je domišljiji in ganotju, ki mu ga je pričarala ta beseda, že si je slikal življenje, ki mu bo dala Ana novo smer in obliko.

Že ob sedmih zvečer je zaprl trgovino; Razsvetljena okna hiš so metala senco na zamrznjeno cesto, ki je bila prazna, zunaj trga pa se je zima sprostila, vsa zasnežena pokrajina je bila vlita v živosrebrn blesk mesečine, ki je medlo prodirala oblake, tako je bila čista moč in tišina tako popolna, da je bilo šumljanje potoka kakor odmev daljne pesmi, bele gore, katerih strmine so bile v temni senci, so segale do tisočerih zvezd, nad katerimi se je bočila rimska cesta kakor bel pas na plašču nevidnega molka, s katerim se je ogrnila ta prelestna, veličastna noč.

Justina je ta tišina vznemirjala. Bil je sam v tej pokrajini, obroč gora in hribov ga je zapiral na to belo polje in njegovi koraki, ki so škrtali po zmrzlini, so preglasno vpili v noč. Stopil je v cel sneg in bežal pred samoto, nestrpno je pričakoval ovinka, da bo zagledal človeka, h kateremu ga je gnalo srce. Ana mu je prišla nasproti. Stala sta sredi bleščeče se zimske pokrajine.

—	Moj bog, je vzkliknila Ana, kako dolgo se nisva videla!

Dala mu je roko.

Justinu je splal po roki topel val njenih prstov. Rahlo jo je prijel pod roko, da sta šla tesno drug ob drugem. Vsenaokoli je bilo do neba polno svetega miru in pokoja, glas je bil v tej velikanski praznini tako majhen in šibek, da bi najrajši molče poslušala žuborenje vode in se opajala v srečanju, ki sta si ga namenila drug drugemu. Vendar je dejal in nagnil glavo:

—	Nikdar si nisem mislil, da pojdeva kedaj takole skozi zimsko noč. Zelo sem srečen. Zdi se mi, da se nikoli ne bo pretrgalo najino prijateljstvo.

Ana je molčala. Močneje se je naslonila nanj in uživala tako bolj kakor z besedo. Ko je hotel Justin govoriti, mu je zašepetala:

—	Tiho bodiva! Vse naju posluša. Ne skruniva noči, ki je tako lepa in pokojna. Ali ne čutite, kako glasno govoriva, če molčiva?

Justin se je vdal šelestu stopinj, ki so tiho umirale v snegu.

Luči hiše so se zasvetile izza ovinka, slap je gromko prevpil ponižno šelestenje potoka, pes je bevsknil in zopet utihnil.

Hiša je bila prazna. Dolinar je bil že nekaj dni v Trstu zaradi trgovinskih pogodb, dekli sta ribali in čistili gostinjsko sobo za praznike, v kuhinji so greli velike lonce vode.

Zgoraj v njeni sobi je žarelo skozi razpokline peči in prijetna toplota je zajela oba, da sta šele zdaj občutila mraz, skozi katerega sta hodila. Ta domačnost in prikupno okolje, ki ju je sedaj obdalo, ju je sprostilo, da sta zopet zaživela v resnico in se pričela prisrčno smejati, ko sta si ob peči grela premrle prste.

—	Kako je človek včasi otročji, je dejala Ana, ko je prinesla vročega čaja, kajne, prijatelj? Ali sem smešna! Lahko bi zmrznila zunaj, ne da bi opazila.

Justin se je smehljal, prijel njeno roko in jo položil med svoje dlani, da jo ogreje. Voljno mu jo prepustila in ko se je potem s prsti dotaknila njegovega lica, so bili vroči in tako ljubki, da jih je zopet vjel v svojo dlan in jo priteknil k sebi.

Tako sta se nekaj hipov gledala iz oči v oči. Potem jih je Ana povesila ter se mu izmuznila iz rok.

Ko sta popila čaj, sta primaknila mizo k peči. Ana je kazala slike v albumu, svoje knjige, govorila sta o tisočerih stvareh.

Zunaj je bila svetla noč, mesec se je preril skozi oblake in je visel nad pokrajino in vse je bilo tako čisto, da so se videla poedina drevesa, ki so rasla sredi polja.

Vse sta si že povedala. Ana je stala pri oknu in vzklikala navdušeno:

— Ah, kako lepa noč! Pridite semkaj! Glejte, kako se sneg blesti na drevju. Nad hribom je Veliki voz, ali vidite, ojnice so obrnjene k nama!

Stal je za njenim hrbtom. Po njegovem licu so ga božali njeni lasje. V njem je raslo vse vile ono brezmejno čuvstvo, ki ga čara ženina bližina. Ni se ga mogel ubraniti. 

Ali je še dvomil? Zase ne! Zanjo?
{{prelom strani}}
Naj so dvomi še taki, ni ga moža, ki bi se branil silovitosti približevanja. Prijel jo je okoli ramen, z drugo roko dvignil njen obraz in zastrmel v njene ustnice. Majceno so bile priprte, da je sijal skoznje blesk njenih belih zob. Poljubil jo je.

V tej hipni omami, v kateri zapade telo, kakor bi medlelo v opojni vonjavi dišečega cvetja, je Ana zaprla oči in prepustila ustnice njemu, ki jo je tako, ne da bi se upirala, poguboval v obupni blazni strasti, ki je vzplamtela, kakor bi se hotela sladko maščevati za vse dolgo iskanje in pričakovanje. Prižela se je k njemu in mu vračala ljubezen.

—	Tvoja sem! je dahnila nekajkrat.

—	Vzamem te! je kriknil Justin zamolklo, od vsega tega strašno lepega zavojevan in premagan.

Zunaj je gorela noč v zimskem sijaju.

==9==
Božič je že zajel vso pokrajino, prazniki so trkali na vrata in vsaka hiša je po svoje pričakovala teh lepih časov, ki so si jih po navadah nekateri, drugi pa v globoki veri postavili v najlepše dneve vsega leta. Pričakovali so nestrpno in z upanjem: Bogatini, da se jim do vrha napolni malha, reveži, da pozabijo za nekaj dni svojo revščino in se poglobijo v nado na srečnejše novo leto.

Narava sama je pričarala pravo božično razpoloženje, zakaj po prvem snegu je pričelo zopet snežiti. Padal je suh, rahel sneg in če si pogledal v nebo, se ti je zavrtelo pred očmi in te je hotel dvigniti v zrak od vsega tega migljanja in vrtinčenja. Po cesti so dirjale Dolinarjeve sani.

Marta se je peljala domov na počitnice. 

Toplo zavita v kožuhasto odejo, se je prijetno vdajala veseli zimski vožnji. Njene mirne, nekoliko preostre oči so božale domače hiše in cesto. In ko sta se na velikem ovinku odprla polje in gozd ter je v daljavi zagledala belo skupino hiš, je bila že doma in so ji sanke vse premalo letele, tako si je želela videti vse tisto, kar jo še vedno priklepa nase: očeta in Ano, staro Marjeto in hlapca, žago in vodo, drevesa in pogled skozi okno.

Ana in Dolinar sta stala na pragu. Ko sta se izza gozdnega ovinka prikazala konja, je planila Ana na cesto, zavrisnila in se obesila na sanke. Marta jo je potegnila k sebi in stisnili sta se v objem kakor dve mladi, neugnani deklici. Še preden sta se konja ustavila, se ji je Ana nagnila nad uho in dahnila:

—	Marta, zaljubljena sem!

Kar hipoma bi rada vse povedala, toda tu je že oče, kateremu se je vrgla Marta okoli vratu, in je še polno drugih stvari, ki jih je treba pogledati in pozdraviti: dober dan, Marjeta, stara kuharica, pozdravljena, Minka, ki imaš svinje v skrbi. Sultan, stari prijatelj, kako je s teboj?

Preletela je vse sobe, ki so ji dale življenje, pogledala skozi okno; žaga je stala tam in vsi hlodi so bili pregrnjeni s snegom. Stekla je v hlev, poljubila žrebeta na lisasto čelo, pobožala kravo po glavi in potrepljala kobilo po vratu. Golobje so prileteli na okno, kokoši so modrovale na latah pod streho, vsem je vrgla pogled in pozdrav.

Ko si je za silo potolažila žejo po domačnosti, se jo oddahnila. Njen veseli zvonki smeh je zajel vso sobo in na mah je bilo stokrat bolj prijetno in Ijubeznivo v tej veliki hiši.

Marta je bila višja od Ane, mnogo vitkejša, po obrazu je ne bi mogli soditi, da sta si sestri. Ana je imela okroglo obličje, Marta pa je bila podolgovatega obraza z močnimi kostmi, ki so dajale njenim očem toplo globino, zgoraj obokano s košatimi, temnokostanjevimi lasmi. Kakor je bila Ana v vsem svojem vedenju na zunaj umirjena, na znotraj pa razdrta in neodločna, je bila zato Marta živahna, vesela, vendar je kljub vsej tej živahnosti le očitovala neko usmerjeno odločnost in vztrajnost, ki sta dajali njenemu življenju pečat in obliko. Vajena samostojnega življenja, polnega odpovedi in samozatajevanja, si je prisvojila v hribih vse tiste lastnosti, ki se človeku vsilijo, kadar mora živeti sam samcat, daleč proč od svojih, vržen med ljudi, ki so mu po navadah, delu in nazorih tujci.

Dolinar se je razveselil njenega prihoda. Zelo težko jo je pričakoval. Še nikoli ne tako težko. Dasi ni mogel povsem prikriti skrbi, se je vendar vidno veselil svojega otroka. Še celo nekako pomladil se je v obraz, Marta pa je le videla, da je v očetu huda stvar, ki ga razjeda. Sedla mu je v naročje in ga spraševala brez konca in kraja:

– Kaj ti je, očka, le kar povej ! Saj vendar ne misliš, da ne smem vedeti, kaj je s teboj?

Dolinar se je smejal njenemu otročjemu početju, gorak val ljubezni je polzel po njem in najrajši bi jo stisnil k sebi in jo poujčkal kakor v lepi prošlosti.

—	Nič, nič, punčka! Malo skrbi mi vendar privoščiš? Toda to mine, samo da opravim s hosto. Ti pa nama povej, kako živiš, kaj počneš, kakor se ubijaš z butci tam gori!

—	Oh, meni je zelo prijetno. Nič ne skrivam; včasi se me loteva dolg čas, kar ni nič hudega, če je človek tako čisto sam v šoli, kakor sem jaz. Z ljudmi se razumem, kako bi ne. Otroci, da, otroke ljubim in so mi naklonjeni, saj je bil moj prednik že star in se ni dosti brigal za učenje. Knjige imam, pišem pisma, hodim v naravo, imam klavir — kaj bi mi bilo slabega?

Skočila je h klavirju; njeni prsti so z lahkoto drseli po tipkah, strune so oživele, kakor bi čudodelnik dahnil v to staro, črvivo godalo. In tako je bilo ves ljubi dan. Z očetom sta pogledala žago, vse malenkosti okoli širnega posestva je pregledala in otipala, razgovarjala se je s hlapcem in deklami in nič ni ušlo njenim radovednim pogledom.

Ko sta bila sama zadaj ob zamrznjenem slapu, jo je obšla resnoba in vprašala je očeta, ki je sam s seboj mnogo trpel. Ni se dala premotiti od njegove namišljene radosti.

—	No, očka, kako je? Nič ne skrivaj, povej, mogoče ti bom vedela svetovati.

Dolinar jo je pogledal s hvaležnimi očmi, polnimi tople ljubezni, in bridek smehljaj mu je prešinil obraz.

—	Slabo je, Marta! Zelo slabo!

—	Pa si boš kako pomagal? Saj si vedno dobro računal. Ali si že čisto obupal?

Dolinar je s težkim pogledom objel svojo zemljo, ki je počivala pod snegom. Skoraj bi se že vdal in bi rad povedal vso črno resnico. Premagal se je, pogoltnil vso skrb in jo zaprl pred ljubeznijo svojega deteta. Ne, ne, božič naj bo vesel, kakor je bil vedno! Ne bo ji kvaril teh lepih ur.

—	Nisem, Martica! Še je žaga tu in po praznikih bodo zopet pele sekire v hosti. To, kar je prišlo, bomo že ugnali! Čuj, Ana naju kliče.

Marta se mu je obesila na roko in mu zaupno dejala:

—	Očka, meni ni treba vračati denarja! Ne maram ga! Pomagaj si ž njim!

Za hip se je streslo njegovo močno telo od bolestnega ganotja, mežiknil je nekajkrat in se obrnil v žago, češ, da je nekaj pozabil, pa si je le zadaj za hlodi obrisal oči. Potem je šel z njo v hišo, saj se je že skoraj mrak naredil, glej ga, pa je zopet pričelo snežiti!
{{prelom strani}}
Ko sta bili končno, že počno zvečer, vendarle sami v svoji sobi in v postelji, se je Ana vsa nemirna stisnila k Marti pod odejo in četudi je bila starejša, je čutila vedno do nje veliko zaupanje. Nihče je ni tako razumel kakor ona.

– No, dušica, pripoveduj! jo je nagovarjala. Kar vse po vrsti, nič ne prikrivaj!

—	Oh, Marta, je dejala Ana, zgodilo se je! Niti tvojega odgovora nisem mogla pričakati. Saj si zdaj mnogo mislim in očitam, da vendarle nisem prav storila. Tako sem čudna! Kak hip si mislim, da ga ljubim neizmerno, drugekrati pa zopet padem in sam bog ve, ali je to dvom ali bojazen pred bodočnostjo. Vidiš in to je tisto najhujše, zaradi česar sem te tako koprneče pričakovala. Tako nekako hitro se je vse to razvijalo ... Komaj sem ga prvič videla, že sem bila nemirna in sem si ga želela večkrat videti. Saj vem, to je srce. Srce kliče ... Potem sva si pisala. Jutri boš lahko brala vsa njegova pisma. Čitala sem jih, težko sem jih pričakovala, še rajši sem sama pisala. Dejala sem si: Našla si človeka, ki je vreden tvojega zaupanja. Tako rada pišem. Pisati je sploh lepo, stokrat lepše, če imaš človeka, na katerega naslavljaš pisma. Tedaj me je premagalo njegovo verovanje v srečo. Jaz ne verujem. Zopet mi je reklo: Glej, ob takem človeku boš lahko živela. Veruje v srečo, ti pa boš upala in je boš deležna. Srečen človek ne more obdržati vse sreče zase. Na vse v njegovi bližini sije žarek tega edinega zaklada na svetu. In tako me je vzel.

Pomolčala je, sloneč na Martini rami, potem pa sedla in zamišljeno nadaljevala:

—	Kaj vem, kakšen človek je. Nič ne vem. Toda vzel me je, potem je gotovo človek, ki me je vreden! Nikdar nikoli si nisem mislila, da bi bil kramar zanetil v meni ljubezen. Vedno so mi zdeli ljudje iz trgovin strašno plehki in zabiti, gabili so se mi ... Zdaj pa ... Če se domislim onega romantičnega svidenja sredi nočne zimske tišine, ko sva hodila tesno drug ob drugem, prisluškuje utripu svojih src, ki sta se iskali, se mi zdi, da je bilo to najlepše. Ko sta se našli, no, potem je bilo konec vseh onih strastnih sanj, ki dvigajo človeka iz te grde vsakdanjosti ... Jutri se zaročiva. Oče sluti nekaj, gotovega pa ničesar ne ve, toda ne bo se upiral, ker mu je Justin pogodil že zaradi svoje trgovske podjetnosti. Jaz pa postajam vedno bolj plaha. Bolj ko se bliža čas, da bom za vedno njegova, bolj me plaši dvom, ki si ga ne vem raztolmačiti. Ali bom srečna z njim?

Objela jo je in prosila:

—	Povej, povej, daj mi vere!

Marta jo je nežno ljubimkala in ko jo je gledala, kakor bi hotela odpreti zadnja vrata njenega srca, je spregovorila:

—	Da, taka si, to se ne da popraviti, draga Ana, to je v tebi, svojega bistva ni mogoče zatreti. Saj te vidim, že iz tvojega pisma sem brala, da ti noben človek ne bo mogel ubraniti tega. Eno pa le je: Ti sama veš, da nikdar nisem bila vneta za možitev, ker sem preveč navezana na svobodo. To pa je zopet samo moje in ne prisegam, da bo to mnenje za vedno v meni ostalo. Lahko se zgodi, da pride mož, ki me bo zavzel in se bom slepo upognila njegovi volji. Vseeno mi je, kakšen je, čigav je, odkod je — če bo, kakršnega si v sanjah vidim, je lahko karkoli! Zatorej Ana, ne vprašuj po njegovi obleki.

Ana molči in gleda daleč predse. Marta govori:

—	Ti si drugačna, natančno te vidim, meni ne moreš ničesar prikriti. Ti si kakor ustvarjena za zakon, vse tiste lastnosti in navade imaš, ki dičijo zakonske žene. Dobra gospodinja boš, samo mož mora biti jačji od tebe. Biti mora sila, ki ti bo dal smer in smoter življenja. Biti ti mora solnce, ki te bo ogrevalo, biti mora junak, ki te bo tolažil. Bojim se, da ni to ...

—	Je, je, je vzkliknila Ana. Ne govori tako!

V srce se ji je zarezalo hipoma tisoč spoznanj. Glava ji je padla nazaj na blazino in razprostrla je svoj pogled po vsem stropu. Zunaj je pihal veter in zategnjeno tulil nad streho.

—	Kako da ni? je dejala po dolgem premišljanju, saj me je vzel, saj sem mu padla v naročje sama od sebe, saj me niti silil ni, sama sem ga zavojevala.

Marta jo je poljubila in ji dahnila:

—	Ana, Ana, sama se varaš! Ni bilo tako!

Ana se je zagledala v daljo in kakor da vidi na mračnem stropu privid, se ji je obraz počasi razjasnil.

—	Ne, ni res! Bila sem pijana ljubezni, on pa, ves močan, je ugrabil. Vse je bilo njegovo. Moje oči, moje ustnice, vrst, vse moje telo ... Marta, tu-le, na tej blazini, je počivala njegova glava ob moji. Skozi okno naju je obsevala mesečina ...

Marta se je zresnila. V njenih očeh je zagorel temen sijaj. Stisnila se je nad njeno lice in ji šepetala:

—	Ljubezen je kakor kelih radosti in trpljenja. Vse bo minilo, to pa bo ostalo, četudi se svet dvakrat poruši in dvakrat znova prične. Ni je sile, ki bi nam zatrla to čuvstvo našega srca. Vojske so na svetu in preobrati, potresi in glad, resnica in laž, hudobija in hinavstvo, razvrat in skopuštvo — ljubezen pa je nad vsemi. Kolikokrat sedim ob oknu in se sprašujem: Srce, sli se še nisi oglasilo? Kolikokrat prisluhnem na zemljo v koprnenju, da zaslišim slavca peti, saj slišiš v ljubezni najtišje speve, ki so skriti ljudem, ki ne ljubijo. Tisočkrat gledam svojo podobo v zrcalu in si mislim: To sem jaz, to so moje oči, ki gledajo v daljo, to je moj vrat, ki še ni pokrit s poljubi, to so moje bele grudi, pred katerimi še ni strepetal junak, to je moje vitko telo, ki še ni gorelo pod prsti moža, to so moje noge, s katerimi mu bom stekla nasproti ... Da, to je ljubezen, Ana, ki se ji vdaj, če te je prevzela!

Marta ji je pogledala v oči. V kotih so se blestele solze. Zdaj je vedela vse, videla tudi naprej, toda to so le slutnje, vse to gledanje naprej so le slutnje! Oh, zakaj ni človeku dan jasen pogled prerokov? V Ani je dvom, silen dvom. Kadar je dvom v srcu, ni prostora v njem za ljubezen.

—	Ana, pojdi nazaj! je dejala Marta.
.
Ana jo je pogledala srepo preplašeno, razočaranje je bilo v njenem obupnem izrazu. Potem se je čez nekaj časa vzpela na komolec, stegnila desnico, kakor bi se hotela prijeti za zrak, in kriknila v njen obraz:

—	Ljubim ga! Ljubim ga!

==10==
Dolinar je vse te dni ostajal doma pri svojih dekletih. Polenil se je ali pa so ga skrbi tako potlačile, da se je hotel za vsako ceno znebiti številk in vse te more, ki je legla nadenj.

Da, opazil je bil, da je med Ano in Justinom več, kakor bi moralo biti samo med znanci. Pa se ni, čudno, prav nič razburjal zaradi tega. Mislil je na to in je zopet računal, stari lisjak, na dobro kupčijo, ki je mogoča pri vsej tej polomiji. Čakal je samo trenutka, da mu razložita in povesta. Kaj, strela, je treba mečkati s tako stvarjo! Vzameva se, naj rečeta, pa mirna Bosna!
{{prelom strani}}
Vsekakor bi pred petimi leti, ko je stala še vsa njegova domačija kakor z obročem prikovana na zemljo, dejal Justinu:

– Gospod, ne letajte previsoko!

Tako pa se je vdal in je sam želel, da bi se to čimprej končalo.

– Snubcev ni, je razmišljal. To so psi, ki vohajo dobro kost čez devet hribov. Z menoj je pri kraju. To se pravi: Razletelo se mi bo, kar sem dobil in pridobil; in če rešim hišo in vrtič, kjer bom zdaj, ko sem star, čebele pasel, bo mnogo. Potrebno je misliti oba! Na Ano in nase. Na Ano, ker ni več mlada, nase – da se bom mogel kam zateči, če me zajame onemoglost. Sicer se pa Justin razume na svoj posel, podjeten je, povrh pa ne tak, da bi se ženi pri njem slabo godilo.

Toda vsi ti načrti so se ustavili pri številkah. Trkal se je s členki po čelu in tuhtal:

– Železnik nima ničesar, in ker nima, bi rad kaj dobil. Kaj mu bo samo žena! Kjer ni ničesar, sta po navadi nejevolja in prepir. Ana nima – ima, toda trenutno v hosti, kjer je že na vsaki smreki hipoteka. Posojila …? Ha ha, živ krst ne da niti beliča več! Na zemlji so vknjižbe, na hiši v trgu so vknjižbe, hmelj je skoraj brez cene … Ko bi mogel vsaj reči, da je hiša njena!

Zagledal se je v žago, ki se je skrivala v gostem pajčolanu padajočih snežink. Naslonil je čelo na mrlo šipo in si lovil misli, ki so letele na vse strani. Žaga … Sedaj počiva kakor velikanska žival pod belo odejo. Slap je vklenjen v led, ki visi v velikih kapnikih z obeh koles.

V Dolinarju se poraja čudovita misel. Sprva je kakor plaha srna, ki beži pred lovci, pa se le vrača, ko ni nobenega izhoda, baš pred cevi. S silo se odtrga od okna, sede na zofo in zamiži. Zdajci pa široko odpre oči in se ozre po sobi naokoli, potem jih zopet zapre, še z dlanjo si jih zatisne, da je lahko čisto sam s seboj, včasi strese z glavo, kakor bi odganjal muhe, muh pa ni, je le podoba, ki mu vedno sili v razbolele možgane, hoteč mu raztrgati glavo na kose. Lezel je vedno bolj vase in ko je končno le dal roje izpred oči, je bil njegov obraz čudno spremenjen. Bled, od trpke črte razrezan. V očeh je ležala zagonetna skrivnost. Iz njih je žarela upornost, silovita trma, da je pokazal zobe in udaril s pestjo, kakor bi hotel zdrobiti verige, ki so jih vrgli čez njegove roke.

– Da, pa je tako! Če že mene hudič pobere, naj ostane otrokom vsaj spomin!

Popil je nekaj požirkov slivovke, poklical hlapca in mu naročil:

– Zaprezi sani in pojdi po Železnika! Naj se pripelje kar s teboj in reci mu, da je zelo važno. Ne obotavljaj se spotoma!

Tak je bil.

In ko je stopil Justin čez pol ure v sobo ves iznenaden, ga je sprejel Dolinar zelo prisrčno, vendar pa resno, skoraj svečano.

Zaprl je vrata za seboj, pogledal Justina, ki je ves zmeden stal sredi sobe, in mu dejal:

– Gospod Železnik, prav, da ste prišli. Rad bi to hitro opravil, zato sem vas poklical že zdaj, da bova lahko sama med seboj. Sedite, popijte kozarček žganja. Mraz je, ogrelo vas bo!

Stopil je nekajkrat pred Justinom sem in tja, potem pa se postavil tik predenj, ga prijel za ramo ter vprašal odločno, skoraj jezno:

– Gospod, kaj imate z mojo hčerko?

Justin je zardel, nič si ni vedel pomagati. V zadregi je bil, ni se upal pogledati v obraz, nervozno je vrtal med prsti kozarček in odgovoril tiho, boječe:

– Kaj naj to pomeni, gospod Dolinar? Nič slabega!

Dolinar ga je še vedno držal za rame. Glas mu je za spoznanje padel, toda njegove besede so bile še vedno kakor strele, pred katerimi se ni dalo umakniti.

—	Torej jo ljubite?

Justin, ki je čutil, da je to le bolj fraza, se je drznil spregovoriti dokaj odločno:

—	Da, gospod Dolinar, ljubim jo! Rad bi jo imel za ženo.

Dolinar ga je spustil in sedel kraj njega na zofo, zdaj že ves naraven, skoraj nežen:

—	Kako je z Ano? Ali vas mara? Kako sta se dogovorila?

Zopet se je ujezil in zarobantil:

—	Tako! Kar sram me je, ko moram izpraševati jaz, lastni oče. Vse vedno za mojim hrbtom! Nihče mi ne zine besedice.

—	Ali, gospod Dolinar, je dejal Justin, menil sem ...

—	Nič menil, kaj vam je rekla?

—	Rada me ima! Gospod, vi ne veste, kako srečen bom, če jo bom lahko peljal pred oltar. In ker je že tako, vas prosim za njeno roko! Prisegam vam, da jo resnično ljubim in da ji bom skušal dati najlepše življenje ...

—	Že, že, ga je prekinil Dolinar, toda najprvo o stvareh, ki so bolj važne: koliko mislite, da bo dobila Ana? To se pravi, da kar povem, po moji smrti vse, zdaj pa ...

To zagotovilo je dalo Justinu več ko dovolj. Da, saj so mu pravili ljudje o njegovih dolgovih, toda nihče ni vedel kako prav za prav stvar stoji. Dolinar je bil zaprt človek in gotovo ima še precej. Toda treba je spregovoriti kar moči lepo o tej tako kočljivi stvari:

—	Ne vprašam po doti, gospod Dolinar, temveč po Ani! Vseeno mi je, tudi če nima vinarja, zakaj preveč jo ljubim, da bi bilo zgolj to važno zame.

Dolinar ga je pogledal z enim očesom, se čudno nasmehnil in mislil svoje. Čez nekaj hipov mu je ponudil svojo močno roko in glasno, slovesno dejal:

—	Naj bo, Železnik! Z moje strani je stvar urejena, vprašajmo še Ano, da ne bo treba skrivati te vajine ljubezni!

Veselo se je zasmejal in zaklical v vežo:

—	Ana, Ana! Da, da, Marta tudi, bo — za pričo!

Justin je gorel od zadovoljstva. Kako lahko je šlo z očetom, ko se je vedno bal te grče, ki bi lahko rekla &quot;ne&quot; in bi bilo potem vse pokopano. Veselje ga je zelo razburilo. Stal je ob mizi in nestrpno zrl v vrata.

Ana in Marta sta pritekli v sobo s smehom, bili sta obe veseli in razposajeni, ko je vendar božični večer, saj sta krasili zgoraj v sobi smreko, da bo zvečer lepo, kakor je bilo vedno: ljubko, prisrčno.

Justin se je to pot prvič sešel z Marto. Kljub svoji notranji razburjenosti je napravila koj močan vtis nanj. Spregovoril je z njo nekoliko prijaznih besed, nato pa se obrnil k Ani ter jo pomenljivo pogledal. Podal ji je roko in glasno vzkliknil:

—	Ana, moja žena boš!

Ta nepričakovana odločitev jo je stresla. Pogledala je očeta, ki ji je prikimal z očmi, Marto, ki je sedla h klavirju, kakor da se je vse to nič ne tiče, Justina, ki je pričakoval. Povesila je glavo in na tleh je videla njegovo senco, ki se je končevala tik njenih nog. Počasi jo stopila po tej temni progi, še vedno zroč v tla, pred Justinom pa dvignila pogled in se mu vdano nasmehnila.
{{prelom strani}}
—	Da, je dejala tiho, tvoja žena bom!

Justin jo je objel in poljubil.

—	Tako, otroka moja! je zaklical Dolinar, zdaj je sklenjeno! Šel je iz sobe in stopil na prag. Marta je dejala skrbno in zahtevajoče:

—	Vso srečo vama želim! Zvesto je objela Ano.

*

Večerjali so spodaj v gostinjski sobi. Prižgali so veliko visečo petrolejko v lestencu, ki je gorela le ob prazniških dneh. Zategadelj je bila soba zelo spremenjena, ker je padala luč s stropa in so bile vse stene razsvetljene. Kadilo, ki ga je Marjeta žgala po hiši, se je razvelo po vseh kotih, za podobe so bili zataknili smrekove vejice, na klavirju je stala porcelanasta vaza z jelkovim vršičkom, s katerega so viseli pozlačeni storžki, na omari je bilo dvoje vrst velikih zimskih voščenk in dve cinobrsko lisasti bučki z zelenima kapicama. Miza je bila pregrnjena z belim prtom. Ana se je oblekla v svetlosinjo obleko, ki jo je ob pasu tesno sklepala. Rokavi, sezajoči še malce preko zapestja, so bili obrobljeni z belimi čipkami, ki so dajale roki in prstom mičen izraz. Lase si je počesala globoko nad oči in si jih skodrala v rahle, valovite pramene, da je bila takole v tem kontrastu črnih las in bele polti zelo lepa. Justinu je na moč prijala njena postava, ki se je v dolgem krilu zelo povzdignila in jo je z očmi ljubimkal, ves zatopljen v čare svoje zaročenke.

Razgovarjali so se o poroki, določali dan in kraj ter govorili o vseh tisočerih stvareh, s katerimi so zvezani taki dogodki. Torej bo poroka koj po novem letu. Povabili bodo samo Justinove starše in nekaj najožjih sorodnikov. Lepo bi bilo, ko bi mogla iti na ženitovanjsko potovanje, ah, vsaj na Dunaj ali v Trst, toda trgovine ni mogoče zapreti za toliko dni, sicer pa bo moral dobiti Justin pomočnika in bosta to lahko pozneje opravila. Obleke? Za nevesto bo to uredila Marta, Justin pa itak ve, kako je s to stvarjo!

Pozneje so v zgornji sobi prižgali božično drevo. Vse to je napravila Ana, ki je zelo visela na takih navadah. Sama je šla v gozd po smreko, sama je narezala barvne papirčke ter sama barvala orehe in storže, z največjim veseljem je zbirala in privezovala steklene krogle, zvončke in ptičke ter vso smrečico prepregla z zlatimi in srebrnimi nitkami. Ko je prižgala vse svečice, je zablestelo bogato drevesce, kakor bi se v to zimsko resničnost pojavil kos pravljice.

Potem so spodaj še nekaj časa sedeli pri mizi. V kuhinji so vlivali svinec.

Marta je igrala. Sama zase, kakor bi ne bilo nikogar v sobi. Njeni prsti so čudovito lahko udarjali po tipkah, vtapljala se je v to poplavo umetnih glasov: morda ji je bilo prijetno, ali pa je bila nezadovoljna, nestrpna?

Z nekakšno majhno, mogoče komaj sluteno jezo je ta hip zamrzela Justina. Vzel ji je sestro. Da, vzel, ugrabil, zdaj bo sama. Za trenutek se je zbala samote v hribih. Oče ...

Sedel je na zofi. Zvoki godbe, ki je molila, se razpletala v vihar in zopet v tiho plakanje, so ga delali otožnega in potrtega. Ana bo šla, Marta bo šla ... Zavedel se je, da je star. Majhen, onemogel starec! Kje je le palica, da se opre nanjo?

Dušila ga je. Zapuščenost ga je davila, zdel se je utrujen in betežen.

Marta igra. Toliko da se je okrenila, je zagledala svojega očeta zgrbljenega v dve gube. Planila je s stola. Roka ji je padla na tipke, da je roj neskladnih glasov kriknil po sobi kakor klic na pomoč, skočila je k njemu in mu dvignila glavo.

Nasmehnil se je svojemu otroku in ga pobožal po laseh.

—	Ne bodi žalosten, saj bo vse dobro! ga je skušala tolažiti Marta. Naslonila se je nanj in mrzlo jo je pretreslo. Še nikdar ni videla solze v očetovih očeh. Skozi zastore misli so ji šli pogledi od stene do stene. Tu je preživela svojo mladost. Vidi se drobno punčko, ko teka za žogo. Ob mizi sedi mati in plete. Kako je lep njen spokojni obraz. Oče stoji ob oknu, ki ga vsega zastira, in je kakor drevo, ki raste v višino. Sedaj pa je ob njej kakor dete, ki išče tolažbe.

—	Kje sta?

Onadva sta zagrnjena v tajne noči in šepetata o ljubezni.

==11==
Poročni dan je kar hitro minil. Gostijo so napravili v spodnji sobi, ki je bila okrašena z bršljanom, klavir so postavili v sosednjo sobo, da so lahko raztegnili mizo na obe plati, več pa ni bilo treba, ker so bili zbrani samo Justinovi starši, živinozdravnik iz trga, nekaj sorodnikov in učitelj Hrast, sošolec in tovariš obeh sester izza mladih let. Njegov oče je bil dolgo let Dolinarjev žagar. Sprva so mislili povabiti tudi župana in notarja, toda ker sta si bila v laseh, niso klicali ne enega ne drugega.

Nič posebnega ni bilo. Vse je poteklo mirno, sprva nekoliko pretiho, po kosilu, ko so spili že dokaj vina, pa vendar oživljeno. Z napitnicami je pričel živinozdravnik, končal pa Dolinar. Še pred polnočjo so se gostje razšli, samo Marta je ostala pri očetu, ker je imela nekaj dni dopusta.

V najkrajšem času so na hitro roko preuredili v trgu prvo nadstropje, pobelili kuhinjo in dve sobi, popravili peči, kupili v Celju novo spalnico, za eno sobo pa je bilo doma dovolj starega, močnega pohištva. Zavese jima je darovala Marta. Tako je bilo stanovanje za prvo silo kar udobno. Ko si bosta polagoma vse uredila in se uživela v nove razmere, bosta pa lahko mislila že na kaj drugega, saj ni da bi morala koj vse imeti.

Zima je že pojenjavala in te prve mesece sta živela sama zase. Nikamor nista hodila, uživala sta vso to novo stran življenja in bila srečna. Justin se je opajal ob ugodju zakonstva, ko je vendar vse tako lepo urejeno: vležeš se v mehko belo posteljo, zjutraj dobiš kavo na nočno omarico, da se še malo poleniš pod gorko odejo, v umivalniku je topla voda, na brisači je uvezeno &quot;Dobro jutro&quot;, hlače so očiščene in zlikane, prestopiš se nekajkrat po kuhinji, nad mizo je bel prtič, na katerem se bere:

&lt;poem&gt;
Največja sreča za moža je 
žena, ki dobro kuhat zna —
&lt;/poem&gt;

potem se pomeniš z ženo, s katero skupno ugotovita, da bi bila danes namestu juhe gobova omaka s kruhovimi cmoki, za večerjo rebrca s kislim zeljem; trgovino je že fant pometal, obrisal prah, ti pa samo stopiš za prodajno mizo, naspan, svež, sit, ter si poiščeš v škatli mehko cigareto, ki jo z naslado pokadiš. Potem napaseš oči od stropa do tal po vseh stenah, vržeš pogled na železne obešalnike, kjer vise močni rjavi čevlji iz teletine, jermeni in biči, klopčiči motvoza in vrvi, verige za živino, zatem zopet boksasti ženski šolni, močni škornji za gozdarje in voznike, bičevniki, vozne svetilke, kuhinjska posoda, lepo modro emailirana, in črni lonci za kmečke peči.
{{prelom strani}}
Na lesenem stojalu vise v trikote zgibane rute, šerpe, rumene z rožastimi vzorčki, nedeljske svilene z velikimi temnimi arabeskami, glej, zadaj ob oknu pa stoje vreče: živinska sol, otrobi, galica, vinski kame in veliki leseni predali, v katerih je moka od dvojne ničlarice do krušne zmesi, nad tem pa predalčki kakor v lekarni: čaj, cimet, poper, stolčena paprika, kafra, kolofonija, škrob, modrilo, boraks, v pocinjenih posodah petrolej, olje, v steklenih omaricah čokolada, bonboni in toaletno milo, zgoraj je zložena cikorija, vsa desna stran pa zalotena z blagom; le-tu je ceneno blago za hribovce in drago sukno za tržane.

To je paša za oči. To je njegovo kraljestvo, za katero živi. Z roko seže v vrečo za riž, dene na dlan nekaj zrn in jih ogleduje proti luči: glazura je lepa, prav nič se ne loči od onega prve vrste. Pomeša ga zatorej s prvim in tako profitira s tem takoj nekoliko kron, ne da mu je bilo treba zavihati rokave. Na tehnico poloti pod papir, ki pokriva dno medene skodelice, nekaj zrn; malenkost je to, kar slučajno pade v tehtnico, toda če stokrat stehtaš, je takoj dobiček, ki ti ga stranka prepusti, ne da bi se upala podvomiti v tvojo poštenost.

Ana je šivala in pletla perilce. Bila je noseča in ta preobrat v njenem telesu ji je dal živo misliti.

Ko so minili dnevi žarečega ljubezenskega razkošja, se je počasi le zavedela, da je omožena. Medeni tedni so bili in so prešli, vse one nežne ljubeznivosti, ki sta si jih izkazovala, so pojenjevale, nekatere so se pretvorile v navade, druge v razvade, videla je, da ne teče življenje tako, kakor je pisano v knjigah. Ljudje, popisani v romanih, so ali namišljeni ali pa žive mogoče samo v skromnih željah piscev, ki hočejo ustvariti iz vsakdanjosti naslikan svet in življenje obdati z romantiko večne, neoskrunjene ljubezni, junaštva in zvestobe.

Včasi razglablja zgoraj v sobi o tem. Tedaj poloti delo poleg sebe in misli. Nikdar ni bila tako razdvojena, da bi se razkričala ali raztogotila. Človek bi mislil, da je v nji vse urejeno, za vedno ustaljeno in položeno na skalo, ki se ne da več premakniti. Nikdar se ni z nobenim človekom sporekla na glas, kakor delajo to ljudje, ki se dado zavojevati jezi, nikdar ni vrgla iz sebe grde, grobe besede. Od sile, z neko neverjetno močjo se je znala zatajevati nasproti tujim ljudem, tudi v trenutkih najhujših duševnih bojev je obdržala mirno lice, da, celo smejala se je, če je bilo treba, ali pa se je izgovarjala z boleznijo, če je vendarle kdo opazil, da se ji ne da govoriti. Mogoče je bil v tem vzrok, da se je pogosto vdajala sami sebi in se gledala, da jo je včasi pograbila silna melanholija, ki jo je dušila, razdvajala in zapeljevala v misli, katerim bi ne smela dajati prostora v sebi. Potem se je izjokala, se vrgla zopet na delo in si s kolonjsko vodo natrla obraz, da ne bi Justin opazil vnetih oči. Drugekrati se je skušala upreti takim neutolažljivim uram, da je legla v posteljo, zatisnila ušesa in se skrila pod odejo. Pogostokrat je tako zaspala, če pa le ni mogla drugače, je pričela pisati Marti pismo, ki je bilo v takih dneh dolgo več strani.

Po prvih mesecih njunega zakona, ko se ji je telo umirilo in se je vsa izžarela v Ijubavnih omamah strasti, se je iznenada zavedela, da ima moža. Vsi ti meseci so bili kratki, vsak dan sta oba z neugnano nestrpnostjo pričakovala novih dognanj in razodetij. Zgodilo se je, da je pritekel Justin iz trgovine v kuhinjo, samo da jo je videl in da se je poigral z njenimi lici, ona pa ga je skozi okno poklicala le za toliko, da je spregovorila z njim nekaj nežnih besed.

Obšlo jo je spoznanje, da je kar hipoma — čez noč — vsega kraj. Ne, o koncu se prav za prav ne more govoriti, le tako bi se reklo, da se je toistega dne porodil pričetek vračanja v resničnost. Oh, spoznanje pa je vedno začetek konca, spoznanja trka na razum, srce omahne v otožnost, dokler ga zopet novi, veliki pretresljaji ne zdramijo v nov, mogočen plamen.

Kako se le more kaj takšnega zgoditi?

Človek bi nikoli ne verjel, da je vse to življenje sestavljeno iz samih malenkosti. Iz kapric in navad, vzgoje in tradicije, vere in nevere, naziranja in nebrižnosti, kar pa je skupaj le nekaj, kar nas oblikuje, kuje, križa in ubija. Bog pomagaj, je vzdihnila nekega jutra, ko je predramljena sedela v postelji poleg Justina, ki je še trdno spal tik zraven na svoji postelji, kako so mu pričeli izpadati lasje! Saj bo kmalu plešast!

Gledala ga je. Njegov obraz se je v teh mesecih odebelil. Ustnice so se mu v kratkih presledkih gibale, kadar je dihnil. Iz nosa mu je rasla velika grda dlaka. Roke, ki jih je imel nad odejo, so se včasi sunkovito ganile. Ko se je v spanju prevalil na hrbet, je pričel smrčati. Usta je imel tedaj odprta in je bil takole z zaprtimi očmi zelo spačen.

Za hipec ga je zamrzela.

Dopovedovala si je potem ves dan, da je to le slučajno, češ, da je vsak človek v spanju drugačen — saj ga že noč in negibnost spremenita — in da to pač ne more in ne sme biti vzrok tega grdega občutja, ki je danes šinilo vanjo. Zvečer je bila z njim zelo ljubezniva in je hotela popraviti krivico, ki mu jo je v mislih storila.

– Saj ga ljubim, moram ga ljubiti! si je prigovarjala.

Ko je pisala sestri, ji je zatrjevala, da si nikoli ni mislila, da bo tako srečna z Justinom, ki ga neizmerno ljubi. Veš, je pisala, moram ga ljubiti, hočem se mu pokoriti in ga bom skušala oboževati.

Nad pismom pa se je razjokala. Ko so se spodaj črke od solz zalile, je pripisala:

– Jočem od sreče!

Telo se je umirilo, duša je zapadla dvomu.

Zvečer bi včasi rada govorila z Justinom. Ah, ne o samih vsakdanjih stvareh, o kuhi in trgovinskih poslih, o čem drugem! Kaj se res da govoriti o knjigah, glasbi, ljubezni, zagonetnih dogodkih? Justin pa se ni maral ukvarjati z nobeno mislijo, ki bi imela nekje svoj globji izvor.

Čitala je v časniku, da je ubil mož svojo ženo, ko so je našel v objemu drugega. Justin je dejal: 

Vlačuga je bila! Naj jo je stokrat pretepel, njegova žena je bila. Tega ne bi smela storiti!

Čisto pri sebi je mislil: kaj bi sam storil, če bi se njemu tako zgodilo. Toda ni se mu ljubilo pogledati do dna tej možnosti. Segel je po zvezku &quot;Beračevih skrivnosti&quot; in se zatopil v čitanje.

Ana mu ni hotela pritrditi. Oporekala mu je in se zgražala nad njegovim naziranjem.

— Tako ne smeš obsojati! Nič ne veš, kaj jo je zapeljalo. Mogoče jo je mož zaničeval, morda celo pretepal, bog ve kako mučil, pri tem pa morebiti še sam večkrat grešil. Meni se smili — uboga ženska!
{{prelom strani}}
Ana je šivala in molčala. Dete v nji se je oglašalo in misel nanje je bila močna. Želela si je dečka. Deklice ne, ah, ne deklice!

Neko popoldne, ko je bil Justin od doma, je urejala pisma in karte, ki jih je hranila v veliki škatli.

Za Justinova pisma je našla lepo, leseno skrinjico. Uredila jih je po datumu in vsako posebej še enkrat prečitala.

Tedaj je med starimi papirji na polici za knjige našla listič z Justinovo pisavo. Ko ga je prečitala, je spoznala, da je to nastavek ljubavnega pisma, ki ji ga je pisal. Spodaj je bilo napisano: &quot;Die Liebe zwischen Felsen,« strani 216, 227, 319.

Radovednost jo je gnala po knjigo.

Odprla je roman na strani 216.

Ko je preletela vrstice, je vsa zardela in srce ji je obstati.

—	Saj njegova pisma niti njegova niso …!

Vse do večera je sedela nad tem odkritjem in se borila s tem udarcem.

—	Laže! je dahnila vase. Vse tepe besede je prepisal — jaz pa sem prav v te besede verovala.

Toda ničesar mu ni povedala.

Molčala je in razočaranje se je vse bolj zajedalo v njen dvom.

Ta čas se je zgodilo, da sta se prvič sprla.

Pred nekaj dnevi si je kupil Justin lovsko psico, ki ji je dal ime Diana. Bila je silno plaha, vznemirljiva živalca. Ani se je koj zelo prikupila. Želela je, da bi spala v kuhinji, Justin pa da ne, ker bo rabil psico za lov ter bi se le-tu preveč razvadila in odebelila.

Napravil ji je ležišče v drvarnici na dvorišču. Čez dan je bila mirna, le žalostno je gledala s svojimi velikimi, človeškimi očmi skozi late. Ležala je na kupu vreč in včasi pritajeno zacvilila, tenko, kakor bi se zdaj pa zdaj spomnila rodnega gnezda. Še celo v spanju je semtertja zamahnila s tačico. Morda se je v snu igrala okoli svoje matere . . . Komaj pa se je stemnilo, je začela cviliti in presunljivo tuliti, da je turobno odmevalo v tiho noč. Drvarnica je bila pod oknom spalnice.

Ani se je žival smilila.

—	Prinesi jo gori, slišiš, kako joka!

—	Se bo že privadila! je dejal Justin, nejevoljen, ker ni mogel zaspati. To bo samo nekaj dni.

Psica pa, kakor bi pobesnela. Tako menda tuli človek, kadar ga na smrt mučijo.

Ana se je vedno bolj razburjala. Sedela je v postelji in strah jo je bilo.

—	Lepo te prosim, Justin, prinesi jo gori! ga je prosila. Ne morem prenašati tega.

Justin je postajal jezen. Vražji pes! Koliko preglavic ti napravi! Nerad je vstal, odprl okno in zaklical:

—	Diana, psst! Diana, psst!

Psica so je za hip umirila. Komaj pa se je okno zaprlo, je pričela znova, še obupneje.

—	Ti hudičev pes! je zagodrnjal in srdito potegnil hlače nase, poiskal ključ, si nataknil copate in odšel na dvorišče. Ko je začula psica njegove korake, se ga je razveselila. Njeno cviljenje jo bilo zdaj otročje nežno, proseče; stala je na zadnjih nogah in s prednjima tačicama je praskala po latah.

Pobožal jo je po glavi in jo položil nazaj na vrečo. Z roko jo je večkrat rahlo udaril po zadku in ji zabičeval:

—	Lezi, tiho!

Toda ni še zaklenil za seboj vežnih vrat, ko je psica zopet zalajala in zategnjeno zatulila. To so bili kriki ubogega, zapuščenega deteta, ki kliče mater, od katere so ga nasilno odtrgali.

Justina je od jeze zavrtelo, zaletel se je z gnevom zopet na dvorišče, pograbil dolgo fižolovko, slonečo za vrati, odprl vrata in neusmiljeno udaril po živali. Psička se je zrušila na vreče in dvignila glavico pred tem groznim, nepojmljivim. Ko je Justin drugič zamahnil, stiskajoč zobe, se ji je od bolečin izvil en sam nepretrgan cvileč jok, ki se je razletel po vsem trgu, da so pričeli vsi psi lajati in bevskati. Bog ve, kaj bi se zgodilo s to betežno psico, da ni prihitela Ana. Vrgla se je na kolena pred trepetajočim kupčkom volhke dlake, dvignila je žival v naročje in jo brez besed odnesla v kuhinjo. Psica se je lahno stiskala k nji in utihnila, ko so jo božale mehke roke.

Justina je bilo sram. Kako je mogel pretepati to majhno, nedolžno žival? Ker ni mogel spati zaradi nje? Ker ga ni ubogala? Tepec, se je ozmerjal, kako naj žival uboga, če ne razume človeških besed!

Samemu sebi se je zdel grd, da bi si opljuval. Ponižan in strt je šel po stopnicah, kakor bi bil pravkar sam pretepen.

V kuhinjo se ni upal. Zaspati tudi ni mogel. Danilo se je že, ko je šel vase in stopil po Ano. Sedela je pri mizi, ogrnjena v pled, psička ji je spala v naročju. Imela je objokane oči. Vedela je, da pride, zato ga je čakala, da mu pokaže, kako neznansko prostaško je napravil s to ubogo psico!

—	Ana, prosim te, pojdi spat! je dejal Justin. Pomisli, kaj je s teboj, tu je hladno!

Ana je položila Diano pod ognjišče na mehke, tople cunje in šla v sobo mimo Justina, kakor bi ga ne bilo. Zastavil ji je pot, jo ujel za roko in jo prosil:

—	Kako si malenkostna! Saj vem, nisem storil prav. Ne bodi jezna! Skušal je najti v temi njena usta.

Oklenila se ga je okoli vratu in mu zašepetala v ihtenju. Njen glas je bil proseč, ihteč.

To sta kmalu pozabila. Diana se je privadila hiše in je postala ljubka žival, ki jo je vsakdo rad pobožal. Nad vse rada se je igrala.

Vse bi se že kako sproti poravnalo, saj so to stvari, ki se morajo pozabiti in koj zabrisati, kdo bi vendar gledal in iskal v vsakem prašku skalo, ki se ne da prevaliti s ceste, če se ne bi, kakor nalašč, baš pred Justinovo trgovino pojavili zidarji.

Na nasprotni strani je stala pritlična hišica. Ponudena je bila za nakup. Prodajala jo je stara ženska, ki se je preselila k omoženi hčeri v mesto. Justin pa se je zanašal na ženino doto in na svojo hišo, kakopak na svojo hišo! Kaj bi s to podrtijo. Cena je bila nizka, pet tisoč kron, lahko bi si jih bil sposodil! Sedaj pa bo tu klerikalni konsum, prav pred njegovim nosom!

Hišo so popravili, prizidali. In tako imaš nasproti konkurenta, vražjega konkurenta, ki ti lahko močno škoduje, saj ima neomejena sredstva za reklamo: časopis, spovednico in prižnico. Vidiš, kako se te prime smola, še preden si prav dihati pričel.

Nataknjen je bil. Zadiral se je nad vajencem, lovil ljudi na cesti in jih spraševal po cenah v konsumu, preračunaval in primerjal: tri sto vragov, nekaj časa bo šlo s takimi cenami, ampak potem si vse žive dni ubog branjevec in kramarček. Njemu pa ni do tega. Da bi do smrti čepel v tem gnezdu in zbiral solde kakor branjevka na trgu? Da bi le kmalu stari prepisal! Kaj, vraga, mečka, saj je vse njeno, to se pravi moje, on pa kar molči, še omeni ne?!
{{prelom strani}}
Ani se je čudno zdelo, da zadnje čase tako skopari z denarjem, ko ni bil nikoli stiskač, narobe prej razsipnež. Kupoval je stvari, ki bi mu jih ne bilo treba. Tako je kupil nekoč kar dve lovski puški hkratu, potem zopet od nemškega agenta drago sliko, predstavljajočo vitezovo slovo od grajske gospe, privlekel drugič odnekod, gotovo za drag denar kupljeno, neokusno preprogo — a zadnji čas se je ustavil in je ves poparjen. Če se pomisli, da zdaj niti najemnine ni plačeval, bi se moral vsekakor prikazati nekje viden dobiček.

Toda bilo ni nič drugega kakor konkurenca konsuma. Justin je znižal cene. Mnogo ljudi se mu je izneverilo, ker je dajal konsum odstotke, nekaterim je preveč zaupal in se sedaj otepajo, da bi plačali, seveda, poroka ga je tudi precej stala, blago, naročeno na upanje, leži v skladišču — pa se vse to koj pozna.

Bil je zares v precejšnji stiski, ne sicer taki, da bi se bilo treba bati hudega, ah, le slučajne težave, ki jih mora prebiti vsak trgovec. No, to ga je napravilo kolikor toliko čemernega, zadirčnega. Da bi imel hišo, bi si najel posojilo. Z županom se razume, z večino odbornikov si je prijatelj!

Čakal je trenutka, lepe slučajne prilike, da bi se o tej stvari pogovoril z ženo. To je nerodno, če pomisli, kako sveto je zatrjeval, da jemlje samo njo, ne pa hiše in dote, in da ne trguje z ljubeznijo. Toda ko se je po prvih mesecih streznil, ko se mu je misel na ženo, ki si jo je želel, ustavila ob dognanju, da je žena v kuhinji in da se ni treba zanjo bati, jo je pričel ljubiti z računi, na katere je mislil pred poroko. Postala mu je nekako črtalo, s katerim je podčrtaval svoja preračunavanja.

Pri večerji je na glas razvijal svoje načrte; nemara se bo Ana sama zavzela in pripravila očeta do tega, da izvrši to formalnost, ko vendar ne vidi nikakšnega smisla v tolikšnem zavlačevanju.

— Če bi dozidal zadaj skladišče, bi pridobil spodaj poleg lokala še en prostor, ki ga krvavo potrebujem. Steno bi prebil, da bi bila potem trgovina velika in svetla. In če bi jo opremil z novim, modernim pohištvom ter združil zadaj eno sobo za točilnico, bi že pokazal konsumu, kako se mora trgovati. Tako pa čepim v luknji, ki je manjša od konsuma, ki mi, saj ni vrag, polovi vse boljše stranke!

Skrivaj je opazoval Ano, kako učinkujejo njegove besede.

Ana je molčala. Stala je ob štedilniku in živo premišljala.

Oče ji ničesar ne pove. Od drugih sliši marsikaj: da prodaja hosto, da je oni teden v Celju na razpravi s posojilnico, ki ga terja za posojilo. Če je ta tako na koncu, kaj še čaka s hišo! Naj stori to! Ne zaradi dote, zaradi varnosti. Na ta način ostane vsaj nekaj v domačih rokah, če jo je tako, da se ne da ničesar rešiti.

Bolelo pa jo je le, ker so se ji Justinove besede zdele prikrita terjatev za vse, kar je pričakoval od te ženitve. Drugače si ne more tolmačiti te hladnosti, ki je zadnje čase v njem, zdaj je vsa ljubezen minila, kakor bi trenil, še toliko časa ni trajala, da bi jo človek premislil, o ne zdaj, zdaj je hiša na vrsti! Kako nesmiselno je vse to povezano, da ne more biti človek nikdar zadovoljen! Kako vse to vrta in podpihuje v človeku! Ah, zaradi ene same hiše se meče iz spanja, lazi okoli kakor bolnik, ki si ne ve pomagati. Vsekakor pojde k očetu. Toda potem, ko bo hiša tu?

Ali se bodo oni srečni prvi dnevi zopet vrnili?

Se bosta znova našla kakor ondi, na samotni brvi, v tihi zimski noči?

Justin je šel v gostilno. To mu je postalo zdaj že navada. Partija taroka. Dva vrčka piva.

Ko pride domov in jo poljubi za lahko noč — zgolj to je ostalo nežnega od prvih dni — diši po tobaku in je ves tuj.

Z odprtimi očmi leži ona poleg njega in gleda v temo.

Bog ve, si misli, kako bi bilo, če bi se poročita z gozdarjem? V spomin ji planejo vse one skrivne poti, po katerih sta se ljubila. Tedaj vsa vztrepeče od žalosti, ki je ni moči odgnati.

Vse dolgo noč ždi tako v temi. Ko le zaspi, jo predrami muzika. Gasilska godba igra budnico in v zgodnjem jutru so ti kovinski glasovi, bijoč v še zaspana ušesa, kakor krik silne množice, ki se je viharno razlila po ulici.

==12==
Že zaradi ugleda sta se morala udeležiti narodne veselice, dasi Ani ni bilo bogvekaj do tega, da bi sedela v takem direndaju. Nikoli ni bila rada med številno in glasno družbo. Doma ali zunaj na polju se ji je zdelo stokrat lepše.

Justin pa je rad šel, če že ne zaradi vina, pa vsaj zaradi družbe, pestrega vrvenja in raznih neobičajnih stvari, ki se dogajajo na takih ljudskih zabavah. Treba se je pokazati ljudstvu, kmetu, ki naj ve in čuti, da ima zanj vedno odprto srce, kajti Justin je globoko segel v žep za to veselico. Bil je v veseličnem odboru. Za srečolov je podaril dve steklenici ruma, nekaj zabojčkov čaja, več škatel Franckove cikorije, dve veliki skledi, ki jima je bila glazura nekoliko oškrbljena, in cel stožec sladkorja — mnogo v primeri z ostalimi tremi trgovci, ki so dali le nekaj kosov mila in nekaj zavojčkov Kneippove žitne kave.

Tak je bil običaj, da so ta dan vsa napredna društva priredila skupno veselico s kresovanjem na griču, ki se je položno vzpenjal vrh državne ceste. Gasilsko društvo, Sokol, Bralno društvo, Dramatično društvo — vsako s svojo zastavo. Kakopak da so se udeležili tega slavja tudi zastopniki sosednjih bratskih društev in da je bilo tedaj v trgu mnogo ljudstva, ki je spremenilo to mirno, idilično gnezdeče v pravcato taborišče. Vse dopoldne so drdrali koleslji in zapravljivčki po prašni cesti ter donele gasilke in sokolske trombe. Iz vseh naprednih hiš so visele slovenske trobojnice, tako da si koj uganil, kdo je pri onih. In zato so se gruče nalašč zbirale pred le-temi hišami, ko je bilo vendar očitno, da je tako omalovaževanje tega narodnega slavja le znak strastnega sovraštva in zavisti nesrečnih klerikalcev, ki se nočejo spametovati.

Vse slavje se je slovesno pričelo z obhodom po trgu. Zbirališče pred cerkvijo je bilo vse križem prepleteno s pisanimi barvami; od rdečih sokolskih srajc in modrih bluz gasilcev do pestrih narodnih noš in svilenih društvenih praporov, ki so vihrali pred povorko, na katero je sijalo solnce, da so bili gasilci v svoji težki uniformi vsi prepoteni in so si ženske v narodnih nošah z robci brisale potna čela, četudi so imele razpete pisane kmečke dežnike. Na čelu povorke se je pomikal jezdec, za njim so vozili na okinčanih vozeh skupine, predstavljajoče kmečko svatbo, žanjice, mlatiče in alegorijo Slovenije. Ob hišah je bil špalir radovednih tržanov in okoliških kmetov, pred godbo je korakal trop dečadi. Orožniki so patruljirali in skrbeli za red, vneto nategovali ušesa, če bi se le kje žalil cesar ali kakšna njegova žlahta, zakaj ob takih prilikah se ljudje kaj radi spozabijo, ker se krijejo v varstvu množice in je izzivače v takšnih okoliščinah težko najti. Pesmi so se razlegale po vsem trgu vse dopoldne, dokler se ni pričela veselica. Iz gostiln so že donele harmonike, zgoraj na griču so pokali možnarji.
{{prelom strani}} 
Ano je bolela glava. Ker jo je ves ta hrup razburil, se je obotavljala iti. Zelo bleda je je danes, naj gre le sam, mogoče pride pozneje v hladu za njim.

– Poglej me, ga je prepričevala, kako slaba sem. Nič mi ne bo dolg čas! Vležem se za malo časa in če mi bo bolje, pridem za teboj!

No, pa tako, toda naj gotovo pride, da ne bodo rekli, kako je ošabna, ker se nikoli nikamor ne pokaže. Včasi sta se ob vsakem koraku poljubila. Zdaj si rečeta le zbogom.

Veselica je bila že v polnem razmahu. Slavnostni govorniki so stali na odru. Predsednik Bralnega društva je pravkar končeval:

—	Bratje in sestre, naša moč je nezlomljiva, če bomo strnili svoje vrste. V slogi je moč! Naj izve Dunaj, da le živimo, da hočemo živeti in da je ni sile, ki bi strla Slovane. Z nami so Čehi, in Poljaki in Hrvatje! Ta zemlja je naša, vsa Kranjska in Štajerska, Primorska in Koroška, da, in to zemljo bomo branili, čeprav s svojo krvjo. Živeli Slovenci!

Godba je zaigrala &quot;Hej Slovane&quot;. Vse je stalo in pelo. Okoli miz pod govorniškim odrom so sedeli trški veljaki in gostje. Ker mnogi niso dobili stolov, so sedeli kar na travi ali ob šatorih, v katerih so prodajali pivo, vino in jestvine; tam je bil tudi šator za tombolo, čije dobitki — Justinov stožec se je med njimi prav razločno videl — so bili razpostavljeni na policah. Kuhali so črno kavo in pekli prašička na ražnju ter imeli šaljivo pošto. Ljudstvo je bilo veselo in razposajeno, mladina pa je plesala na lesenem odru.

Justin je bil v kroju. Taka obleka človeka res povzdigne, ga dvigne nad vsakdanjost in ga preobliči v nadčloveka, saj ga pogleda vsakdo, ki se drugače še ne zmeni zanj. Seveda, prej je njemu enak, zdaj pa ga ločita od njega barva in kroj.

Pri okrogli mizi poleg govorniškega odra se je le zrinil na prazen stol poleg živinozdravnika, ki ga je oblival znoj, dasi je bil golorok, in je pravkar z učiteljem Hrastom vneto naskakoval gostilničarja Grebenca, ki je stal tam že ves zaripel v obraz spričo trditve, katero mu je živinozdravnik še enkrat ponovil:

—	Da, da, gospod Grebenc, tako je, ne da se utajiti. Vi niste bili nikoli navdušen Slovenec. Vsaj pokazali se niste!

—	Če pa hočete dokazov, je dejal Hrast, evo jih: Še predlanskim ste volili klerikalce, bili ste odbornik v gradbenem odboru za Orlovski dom, lani ste izobesili na dan cesarskega godu cesarsko zastavo!

Grebenc je goltal slino in če ne bi imel posojila v hranilnici, ki ji je glava in steber živinozdravnik, bi hudičevo natreskal te dve gosposki strigalici. Sakramensko sta ga prijemala! Saj je res, da je bilo tako: prosil je ljudsko posojilnico, ki mu je odklonila, a napredna mu je dala, ampak:

—	Človek božji, kaj pa mi očitate stvari, ki nimajo z narodnostjo ničesar opraviti. Saj ne tajim, da sem bil tam, ampak gospoda, en spreobrnjenec je več vreden kakor sto zakrknjencev! Brigajo me zdaj farške stvari!

—	Pa carska zastava? ga je piknil živinozdravnik.

—	Gospoda, to je znak vdanosti do cesarske hiše, se je izvijal Grebenc počasi in premišljeno, da to je znak spoštovanja do cesarja, čigar podanik sem, kakor sta vidva! Slovenec sem, nisem pa proti cesarju in Avstriji! Kaj bi bilo z nami, če bi ne bilo avstrijske vojske? Lahi bi nas pohrustali! Sto in stokrat smo mu bili Slovenci zvesti in vdani in mu bomo! Kako neki si vidva mislita Slovence brez Avstrije in cesarja? Saj govorita kakor kakšna socialna demokrata!

Živinozdravnik je hlastno pil mrzlo pivo, hu, kako je bilo vroče, saj ni nikjer nobene sence, povrh pa še to čvekanje tega omejenega birta!

—	No, tega menda ne boste trdili, da je cesar naklonjen Slovencem. On, Nemec, kako bi mogel ljubiti Slovence, ko jih še razumeti ne more!

Hrast je bil mlad in ognjevit. Silil je v Grebenca:

—	Gospod Grebenc, vi ste tipičen predstavnik onih Slovencev, ki verujejo v boga in cesarja. Tu-le pred nosom imamo Schulverein; slovenske uradnike preganjajo, nemčurski ogleduhi so nam vedno za petami, spodriniti nas hočejo za vsako ceno z naših tal, vi pa čvekate o cesarju in zvestobi! Kar vrnite se nazaj pod vaš prapor: vse za vero, dom, cesarja! Kajne, gospod Železnik?

Justin je sedel kakor na trnju. Saj je res, kar govori, če pa se prav obrne, ima Grebenc tudi svoj prav. Seveda je Justin Slovenec, kakor da ni, če pa se v šoli nemško učiš, je to dobro, tisto zatiranje bomo že kako odpravili, samo da pridemo liberalci v deželni zbor! Glasno ni maral govoriti. Kaj se bo tepel za take stvari, naj se drugi! Skušal jih je pomiriti.

—	O tem, gospoda, se vendar ne bomo pričkali! Vsi smo Slovenci, ta dan pa še posebno ni prikladen za take debate. Hoj; Grebenc, starina, prinesi nam iz šatora svojo kapljico! Ali ne? Če je že veselica, se veselimo, vse drugo prihranimo za jutri!

Živinozdravnik se je koj vdal, Hrast je še dopovedoval, potem ko je odšel Grebenc ves srdit po vino, da je treba vendarle enkrat to gnilo Avstrijo razbiti, da je srbski kralj v duhu že naš kralj — pa ga je Železnik dregnil. Orožniški stražmojster se je bližal mizi.

Grebenc je prinesel vino, ki ga je imel na ledu, in natočil. Vrisk in trušč je naraščal vse naokoli. Možje so si slekli jopiče, tu pa tam pri mizah so že peli, tombola se je pričela, natakarice so bile oznojene in rdeče kakor rože. Godci so neumorno piskali in glas velikega bobna je visel nad vsemi.

Visel je nad trgom in skozi odprto okno, za katerim je sedela Ana, je bilo slišati, kakor da nekje v dalji divja nevihta.

Namenila se je k očetu.

Naj se že skoro odloči ta nevšečna stvar, ki si jo Justin tako k srcu žene!

Ves trg je bil prazen, kakor da je izumrl. Šla je zadaj za hišo, ob potoku. Travniki so bili pokošeni; po mehki stezi, med novim cvetjem, je bilo tako prijetno hoditi. Solnce je obsevalo ta lepi košček sveta, murni so peli, veliki rumeni lastovičar ji je plaval nekaj časa pred očmi, dokler se ni potopil v blesteči luči. Turška detelja je bila kakor rdeča preproga položena preko njive, po hmeljevkah se je ovijala zelena rast, pšenica je rasla v breg, kakor bi se pljusk morja pognal čez obalo, pečine na Taboru so bile bele in cerkvica na gori se je dotikala z zvonikom modrine neba, v katerega so švigale lastavice, zdaj se zaganjajoč kvišku kakor strelice, zdaj jadrajoč pošev kakor bežna misel, postovka je visela v zraku, kakor da niha na nevidni nitki, kolobar zelenih hribov je dihal pokojnost in ubranost narave. 

Voda v potoku je žuborela in klokotala. Hitro in bistro je bežala po strugi. Postrvi so se poskrile v senco vej, ki so se upogibale nad vodo. Raček se je skril pod kamen, debel kačji pastir je sedel na bilki, enodnevnice, zlite druga v drugo, so plavale v zraku, povodni kos se je pokazal na peščini in zopet odletel, zalit kapič se je zaril v peščeno dno, v drevju so peli ptiči.

Na prvi se je naslonila na ograjo in se zazrla v vodo.
{{prelom strani}}
Tu sva se našla.

Tu sem koprnela po njem ...

Ona skuša dognati vse potankosti, ki jih je preživela z njim ob tem prvem srečanju.

Ali je vse to, kar se je dogajalo v hrepenenju, v čisti, božanski misli, za vedno izgubljeno? Ali je vse to, karkoli je bilo kedaj lepega in ubranega, le za en sam hip, samo zato, da potem mine in se nikoli več ne povrne?

Z griča sem zvene glasovi muzike, razločno se čuje neubrani zvok trobent in piskajočega klarineta, vreščanje množice in ukanje pijanih fantov.

Tam je on.

Oh, kako čudno, kako nesmiselno je to tavanje po brezumnem, domišljavem svetu. Zakaj nisem pametna, čemu se utapljam v sanje, ki jih nikoli ne bo, nikoli — morda pa vendarle ...? V sebi čuti utrip življenja.

Ali ga ljubim? ji tolče srce nad stopinjami, ki sta jih prvič skopaj hodila.

Sedla je v travo. Topla zemlja jo omamlja, da zastrmi v zelene bilke, po katerih lezejo mravlje. Majhen, zelen hrošč se poganja na bilko, ki se ošibi in nagne čez drugo.

Dete, ki se bo rodilo ...

Grebe in rastavlja vse noči.

Išče trenutka spočetja.

Primerja se z zemljo, ki rodi, z drevesom, ki rodi. Silen zanos gre vanjo. Z vami sem enaka! Ponižuje glavo in z rokami ljubimka nosno telo. To telo, ki se bo odprlo v bolečinah, da bo dalo življenje človeku ...

Potem ga ljubim, si zagotavlja vsa srečna, in je vse tisto, kar me trga od njega, le bolno koprnenje po vse večjem in večjem? Morda neugnani krik mojega srca, ki je kakor dete, nikdar ugnano?

Moram ga ljubiti! Njegovo dete bo! Mar nisem dneve in dneve klicala njegovega imena v prazne noči, ko sem se čutila prazno kakor votlo, strohnelo drevo? Mar nisem sleherno noč stala ob oknu v nadi, da le pride nocoj? O, kako prevzeten, nehvaležen, nikdar utešen je človek!

Ko je stopala po stezi s spodnjim životom nekoliko naprej nagnjena, zamišljena in prevzeta od tega čudeža, ki je godi v njej, med zorečim žitom in rodovitnimi drevesi, je bila, kakor bi jo pravkar dala zemlja iz svojega srca.
==13==
Dolinar je sedel doma v sobi pri svojih papirjih. V obraz je bil videti bolan, koža mu je porumenela in se mu pod očmi močno zgubala.

Čul je korake v veži. Zgrebel je račune na kup ter jih zaprl v omaro. Ane se je razveselil. Tako malokdaj pride, še takrat le za kratek čas.

—	Zdrava, zadovoljna? jo je spraševal. Kako posli? Pa Justin? Zdaj je na veselici. Ah, mlad je! Naj ponori, da mu starost ne bo delala preglavic.

Opazil je njeno spremenjeno telo in ga je globoko zadelo spoznanje:

Star si, opravil si! Pusti vse skupaj in zlezi za peč!

Prinesel ji je iz kuhinje kos kolača in čašo vina.

—	Vino je dobro zate, nič se ga ne brani!

Ana je spila in jo je koj oplazila rdečica po obrazu.

—	Kako živiš, oče? ga je vprašala. Ko sem šla semkaj čez polje, sem videla vaš hmelj. Lep je, pa tudi fižol, deteljo bi bilo dobro pokositi. Pa žaga? Kako napreduje delo?

— Vedno slabše, Ana! Urezal — sem se. Vrag vedi, kaj me je premotilo, ko sem vendar le toliko kupčij sklenil! Poglej, siv postajam.

—	O, to ni nič! Nekaj sivih las, kaj to, le da bi se kmalu preobrnilo! Tudi Žagarja imaš novega?

—	Da, onega sem zapodil, ko je vrag venomer prižigal pipo. Malo nepazljivosti in ogenj je tu, ko je vse leseno. Gorelo bi kakor smola!

—	Saj si zavarovan! Seveda, nesreča ne počiva!

—	Žaga je zavarovana. Preden pa se postavi nova, počiva delo, kar pomeni še večjo izgubo!

—	Ali je res tako vse na koncu, oče? je vprašala v skrbeh. Zakaj ničesar ne poveš? Ljudje toliko govore, skoraj jim ni verjeti.

Dolinar je hodil po sobi, zdaj pa zdaj pogledal skozi okno, si grizel spodnjo ustnico in včasi mu je zagoneten smehljaj spačil obraz.

—	Da, na koncu smo, je dejal čez čas. Ampak za svoje se nič ne boj!

Ana ga je pogledala žalostno očitajoče.

—	Oče, misliš, da te nameravam terjati? Ah, ne! Ne bi bilo zaradi mene! Niti besedice, niti ene slabe misli ne bi imela zaradi tega, ali mi verjameš?

Z dlanjo ji je šel čez lase in dejal:

—	Verjamem, Ana! Toda Justin? On bo terjal!

—	Nič ne bo terjal! je odgovorila naglo, da bi ga speljala na drugo pot, ker ji je bilo žal, da je pričela. Bo že kako! O hiši je molčala. Justin bo uvidel, da je treba čakati ... ni snubil hiše!

Oče se ji je neizmerno smilil. Ko jo je spremil do gozda, se je vrnil. Še semkaj v samoto so včasi proniknili odjeki muzike. Bilo je kakor krohot neznanca, ki sedi za gorami.

Solnce je viselo nad vrhovi, smreke so tonile v zelenju, le na spodnjem obronku je bil majhen otok bukovja, precej daleč zadaj pa so se videle posekane goličave grbastega hrbta in razločno si lahko opazil olupljena debla, ki so ležala po tleh. Drobcan dim se je dvigal v solnce, najbrže ogljarska kopa, izza prednjega vrha je priplaval jastreb, visoko krožeč nad dolino.

Zaprl se je v sobo. Razgrnil je zopet račune po mizi, pisma, menice, pogodbe. Pogledal je na uro, si trgal brado in bobnal s prsti po mizi. Koža se mu je napenjala, nervozno si je segal v lase. Vstal je, stopil k oknu in s čelom naslonil na lipo. Zrl je nepremično na posekano goličavo, potem pa se prijel za glavo in si v napadu bridke obupanosti izpulil lop belih las. Krčevito si jih je pridržal pred očmi, zažugal z njimi proti posekanemu vrhu in zagrčal:

—	To je tvoje delo, prekleta!

Misel, ki je bila pred tedni sam rahel, nerazumljiv, zaprt pojem, se je danes zapičila naravnost v srce. To ni satan, to ni bog, to je življenje, ki daje enemu bogastvo, drugemu revščino, tretjemu bolezen, četrtemu ječo in vilice ... Premišljuje, obup mu z ostrimi kremplji trga možgane.

—	Bili so brodolomci na morju in so trpeli lakoto in žejo. Oh, žejo! Roke bi si dali posekati za požirek hladne, mrzle vode. Blazneli so: eden se je vrgel v morje, kjer so ga takoj pogoltnili morski volkovi, drugi se je zbal pošasti in se je obesil na edini jambor, ko sta pa ostala samo še dva, je prvi navalil na drugega, mu prerezal žile na vratu, da se je nalokal krvi in si utešil žejo …
  
Njegove oči blodijo zamaknjeno po tem prividu, ki je stopil predenj. Ali se razum krega sam s seboj? Ali je povest, ki jo je slišal pred tridesetimi leti?

Rešil se je. Priplula je ladja in našla v čolnu enega samega onemoglega moža, ki je padel na kolena in se ginjevo zahvaljeval za rešitev.
{{prelom strani}}
Sto in sto je takih prilik.

—	Bil je človek, ki je imel bolno ženo, nič denarja in bil brez dela, tako da mu je umirala žena pred očmi, ko ni imel, da bi plačal zdravila. Prosil je, pa mu niso dali. Molil je, pa ga bog ni uslišal, klel je, pa tudi hudič ni prišel z vrečo cekinov. Počakal je v temi bogatega moža, ga pobil in mu vzel denar. Rešil je svojo ženo.

Rešili so se! Klali so in ubijali, ropali in požigali! Rešili so se! Grešili so, zločinsko so grešili. Bog ve, kaj je mislil oni mornar, ki je zaklal svojega druga? Ali je narava taka, da lene človeka skozi obup na nož? Oba bi poginila. Tako pa si je eden ohranil življenje, kajti bil je močnejši od drugega.

Zlobno bolestno se je zarežal in govoril samemu sebi:

—	Tako bodo nekoč govorili: Bil je mož, ki se je pisal Dolinar. Imel je hišo in njive, živino, gozde in žago ter bil bogat mož. Bogastvo se mu je množilo samo od sebe. Pa mu je raslo prepočasi. Prevzel se je. Postal je požrešen. Hotel je še več! Tedaj ga je bog udaril s svojo pravično roko. Kakor je prišlo, tako je skopnelo. Vse, česarkoli se je lotil, mu je prineslo pogubo. Končno je …

—	Hahaha, kako bedasto se bo to slišalo! Da bi bilo vsaj tako kakor pri mornarju ali onem delavcu ... Vse pravljice so neresnične in varljive. V pravljicah vendar ne morejo govoriti o zavarovalninah, trgovskih špekulacijah in goljufijah? Kako bi jih otroci razumeli!

Rešitev?! O, da, rešitev! Njegova usoda ni bila tako tragična kakor usoda onih brodolomcev, tudi ne takšna kakor delavčeva. Za življenje so se borili. Dolinar pa bo ostal živ in zdrav, četudi mu vse prodado, čeprav ga spode iz hiše. Cesta je kakor morje. Polna nevarnosti! Kako se bo boril, betežen starec, ko je pusta in trda, pozimi mrzla, poleti vroča in prašna? Kam se bo obrnil? K Ani, ki ji je zapravil doto? K Marti?

Ali nisem kakor tat, ne tat, ki krade, da se nahrani in obleče, brezvesten ropar, ki je krade lastni deci premoženje, da bi nagrabil še več denarja! Nikdar nikoli se ne bo mogel znebiti tega očitka, nikoli več ne bo našel pokoja, vedno bo ta mora ležala na njegovem srcu!

Preživljal je ure, ko se je že zapiral v sobo z lovsko puško. Naboji so ležali na klopi, obe cevi sta resno kakor dvoje votlih oči, ki jima ni bilo mogoče pogledati do dna, upirali svoj jekleni pogled v njegovo čelo. Bil je že naboj v cevi, petelin napet, jeklo se je dotikalo kože ...

Doživel je trenutek, ko se je bril pred zrcalom. Britev je stala na vratu, samo krepak potegljaj in življenje bi brizgnilo pod strop, telo bi se sesulo: Zbogom, otroci, zbogom žaga ...

Toda žaga, žaga: zeng, zeng, v grči zinka, kakor bi si sam vrag brusil zobe.

Mimo okna je šel hlapec. Videl ga je, ko je zavil čez senožeti. Na veselico gre! Plesal bo, dekleta bo stiskal in ko bo noč, jo bo peljal v smrečje. Mlad je! Kako gre: Jopič je obesil na ramo, klobuk po strani in s paličico maha po turkih ob stezi. Solnce sije nadenj. Kakor otrok solnca!

O blagor vam! Ničesar nimate, nič ni, o čemer bi rekli: to je moje. Ta njiva je naša, dve sto kron sem dal zanjo. Oni ogoni so bili moji, prodal sem jih za sto goldinarjev. Srečen je. Ničesar ni njegovega, pa je ves svet njegov. Plesal bo in vriskal.

Zopet se je zagledal: Skozi okno je videti njegov kozolec. Zdaj je prazen, ni pa še dolgo, ko je bilo v njem nekaj voz sena. Za njim je sadovnjak; jablane v lepih, somernih vrstah, same naboljše vrste: prižasti kardinali, belflerji, voščenke in kosmači, poglej jih bobovce, koliko bo letos sadjevca! Moštnice bodo dale najmanj dva polovnjaka. Fazani v hosti so se lepo zaredili, lov bo obilen. Po travniku so se pasle kokoši in pure, dve pegatki, race jo mahajo k potoku. Golobje golšarji sede na strehi, poglej norčavega samca, kako se priklanja golobici, ki ždi nepremično kakor napihnjena princesa.

Šel je na dvorišče. Hlevna vrata so bila odprta. Konji so zobali iz jasli in okrenili glave, ko jim je tlesknil z jezikom. Krave so stegnile vratove čez hrbet. Sultan je poskočil, a ga je veriga vrgla nazaj. Vzpel se je na zadnji nogi in silil h gospodarju. Marjeta je sedela v senci in čitala iz misijonskega koledarja.

—	Kako vas ima rada živina, gospodar, je dejala. Pravijo, da nima pameti. Poglejte psa, kako hoče, da ga pobožate!

—	Da, da, Marjeta. Živali so zveste! Ti čuvaš hišo? Seveda, hlapec je šel, dekla je šla! Naslonil se je na drevo. Ta ženska je skoraj štirideset let pri hiši. Tu je doma, zrasla je v Dolinarjevino kakor to drevo, ki ga je vsadil oče.

—	Kaj praviš, Marjeta: Ali bi ti bilo zelo hudo, če bi morala odtod?

—	Kako? Če bi morala odtod? Kam?

—	Ne mislim zares, kar tako vprašam, ker sem radoveden. Ker si naša, kakor je vse to naše.

—	Težko bi prenesla, ampak na to nikoli nisem pomislila. Ah, le poglejte, kako je lepo pri nas! Domačija, kakršno bi si vsakdo želel! Drugam — umrla bi od žalosti! Kaj bi počele moje kokoši, moje svinje, ki sem jih letos tako težko zredila? Le poglejte jih!

Zaprla je leso okoli svinjaka. Dolga velika svinja se je privalila iz teme in cel trop mladičev, ki so se pognali na svetlo, se prehitevali, cvilili, rili po gnoju in se zopet obirali pod svinjo, grabeč jo z rilci za seske.

—	Veliki so že, je dejal Dolinar. Kmalu jih boš morala odstaviti! Pazi nanje!

— Ne bojte se! Dokler so v mojih rokah, jim ne bo sile!

Dolinar je šel okoli hiše. Na voglu se je obrnil in zaklical Marjeti:

—	Zdaj grem k Ani. Skrbno pazi, mogoče pojdem na veselico pogledat!

Pred hišo se je ozrl na vse strani. Cesta je bila prazna, nikjer ni bilo žive duše. Šel je nekaj časa po poti, ki drži v trg, v gozdu je krenil na stezo in se v kolobaru vrnil nazaj. Tako zakrit je prišel žagi za hrbet. Skakaje od kamna do kamna je prebredel potok in stopil v lopo. Šum vode je zatrl njegove korake, lesena stena je zakrivala pogled iz hiše.

Trepetal je. Z rokami se je oprijemal hlodov, ko je stopal čeznje. Njegov pogled je bil izgubljen, ogibal se je vseh ljubih predmetov, s ključem je odprl leseno žagarjevo kamro in zaklenil za seboj. Iz žepa je vzel debelo svečo in jo postavil na tla.
{{prelom strani}}
Sesedel se je na slamnjačo, čez obraz pa vrgel roke. Krčevit drget je stresel njegovo močno telo. V obraz mu je lezla mrtvaška bledica. Voda, ki je žuborela pod okencem, obrnjenim v hosto, se je zaletavala v stoječa kolesa, ki so včasl žalostno zastokala v tečajih.

Pogledal je naokoli in prisluhnil. Ne, to niso koraki; voda v strugi votlo klokoče.

Pod posteljo je zagledal klobčič vrvi. Zgoraj na steni je železen kavelj, kjer visi dvoje gozdarskih žag. Pokleknil je in segel po zvitku. Prsti so bili nerodni, leseni, nikakor ni mogel napraviti zanke. Zadel se je ob svečo, ki je padla na tla. Ropot ga je vzdramil. Prijel se je za čelo. Stisnilo ga je okoli srca, da se je moral nasloniti na steno.

Potem se je hipoma zravnal. Z rokavom si je obrisal pot s čela, poiskal vrečo in zavesil okno. Pokleknil je na tla, pritrdil svečo, naložil pod njo oblancev in segel v žep po vžigalice. Tema je bila v kamri. Ko je prižgal svečo, se je plamenček nekaj časa zibal sem in tja, njegova senca se je bočila preko nizkega stropa.

Po prstih se je splazil skozi vrata in jih zopet zaklenil. Preskočil je potok in se potopil v goščavo gozda.

Srečal je Ano baš na cesti, ko je hotela iti na veselico. Justin je poslal Hrasta ponjo in bila sta zatopljena v živahen pogovor.

—	Zelo si nespametna, ko se tako zapiraš v svoje sobe! Čemu to? Bodi vesela, ji je govoril Hrast.

—	Zdaj je minilo — veselje in zabava. Ti lahko, ko si sam in prost, jaz pa sem omožena, prijatelj. To je za mlada dekleta!

—	Govoriš, kakor bi bila najmanj dvajset let poročena. Saj si komaj postala žena, pa že tako misliš kakor po večini vse poročene ženske.

—	Vse? Kako govore?

—	Tako kakor ti! Ker vidijo v zakonu nekakšno obliko življenja, ki nalaga samo dolžnosti. Saj se ti vendar z možitvijo niso zaprla vsa druga vrata! Mlada si še!

Kako prav ima Hrast, si je mislila. Njegova bližina jo je navdala z prešernimi željami.

Da, takole iti s takim človek med množico in naslanjati se ob njegovi roki, naslajati se ob zavistnih pogledih, zaplesati in umirati od sreče na njegovih prsih.

Tedaj ju je srečal Dolinar.

Ana je prestrašeno viknila:

—	Oče, za božjo voljo, kaj pa je z vami?

— Ali ste bolni, gospod Dolinar? se je čudil Hrast.

Dolinar je bil strašno spremenjen. Obraz mu je posinjel, oči so krvavo brezupno buljile v daljo in ob palico se je opiral kakor bolnik, ki je pravkar vstal s postelje. Ni ju opazil. Ob njenem vzkliku se je zmedel, pogledal je nazaj po poti, po kateri je prišel, in šele čez nekaj časa je dejal počasi:

—	Ah, vidva sta! Oddahnil se je. Počasi se je zavedel. Skušal se je zasmejati, pa je bil njegov smeh reško grčanje, da je Ano stisnilo za srce.

—	Na veselico grem! je dejal. Dolg čas mi je postalo. Bolan, ah, ne!

—	Tako je prav, gospod Dolinar! je zaklical Hrast. Pravkar sem dopovedoval Ani, da se preveč zapira vase. Samota je strupena, lahko ugonobi človeka!

—	Seveda, seveda, je odvrnil Dolinar. Kar pojdimo! Čeprav še zaplešemo danes!

Ana je potegnila očeta k sebi in mu zašepetala:

—	Oče, kaj se je zgodilo? Tako si me prestrašil.

—	Nič, Ana, nič! Razjezil sem se nad pobi, ki so zopet lovili postrvi pod kolesi!

Solnce je zašlo. Ns griču so rajali, zdaj je hlad in so godci, ki so pridno namakali suha grla, godli kar naprej. Na plesišču je bila gneča, da si razločeval samo še pisane bluze deklet in bele srajce fantov, ki so goloroki vrtili dekline, vriskali in cepetali s petami. Okoli miz so hodili znanci in si napivali, vino se je že močno razlezlo po udih in možganih. Na govorniškem odru je ognjegasec s trombo oznanjal izžrebane številke, pred šatori so se trli ljudje, otroci pa so se podili med mizami, kričali in se gnetli okoli muzikantov, še več pa jih je bilo okoli ražnja, kjer so pekli prašička. Zadaj ob smrekah je bila že velika piramida praznih sodčkov, pismonoša je skakal s kartami šaljive pošte in iskal naslovnike, dekleta pa so prodajala razglednice in narodne znake.

Justin je še vedno sedel pri svoji družbi. Grebenc se ga je že močno nalezel, živinozdravnik in Justin sta tudi že bila okrogla, malo prej sta pila bratovščino. Tedaj je privedel Hrast Ano in Dolinarja.

Živinozdravnik je bil starega vesel.

—	Oh, stara grča, prijatelj, mirne duše bi stavil stotak, da te ne bo! Na moje srce, starina!

Objel ga je in posadil kraj sebe. Nalil mu je in Dolinar je izpil na dušek. To ga je osrčilo, poživilo, zasmejal se je, naročil štefan vina, potem pa prijel Ano in Justina pod roko in ju peljal med vrvež.

—	Hej, otroka, je vzkliknil, poglejmo, kje je kaj dobrega!

Justin mu je pripovedoval z vnemo o svojih poslih. Ah, zakaj ni ostala Ana pri mizi, sedaj bi bilo kakor nalašč, da bi ga stisnil zaradi hiše. Sicer pa se ga bo stari danes nalezel! Bil se je res čudovito spremenil. Razigran je postajal. Pri vsaki stojnici so kaj kupili. Pri oni nekaj sladkih stvari, popili so malce likerja pri drugem šatoru, črno kavo pri tretjem, še na prašička so se spravili. Tudi pri ribjem lovu so imeli srečo. Ana je potegnila dudo, Justin pajaca iz gumija, ki se je čudno spakoval, če si ga stisnil, Dolinar veliko lectovo srce.

Prižgali so lampijončke v narodnih barvah, grmade pa še niso hoteli prižgati, dasi se je tam okoli že kar trlo otrok.

—	Kako lepa noč je, je dahnila Ana Hrastu. Poglejte zvezde, kako svetle so danes!

Po Hrasta je prišla Grebenčeva hčerka in ga prosila za ples.

—	Dame volijo!

Ana je gledala za parom, dokler se ni pogreznil v vrtinec. Pogledala je po Justinu. Sklanjal se je nad očetom in mu dopovedoval vse mogoče stvari. Bil je močno vinjen. Oči je imel otekle, lasje so mu viseli čez čelo.

Živinozdravnik ji je razkladal:

—	Da, da, gospa, salamensko so jih natreskali Srbi. Bitolj, Kumanovo, Skadar, ah, kako se raduje moje srce. Zopet se je obrnil h Grebencu, ki je od pijanosti slonel nad mizo.

—	Vidite, Grebenc, kadar bo takole prišla naša ura! Ko bomo zasadili našo trobojnico na Gosposvetskem polju. Hura! je zakričal, živijo!
{{prelom strani}}
Vstal je in se odmajal k sosednji mizi. 

Ana je ostala sama. Videla je, kako je Hrast peljal dekleta z odra. Obešala se je na njegovo roko in njen pogled je bil zaljubljen in srečen.

Tedaj je nenadoma silen blesk, ki je švignil v zrak, razsvetlil ves prostor. Raketa je brizgnila v noč, puščajoč za seboj dolgo črto isker, visoko pod nebom se je razpočila in zelena, magična svetloba je zajela vso okolico. Zažigali so kres. Suho dračje je pokalo v plamenih, ki so sikali med vejami, lizali više in više, dokler niso objeli vse kope in so dolgi, rdeči ognjeni jeziki visoko planili v zrak.

Vse se je zgnetlo okoli ognja. Obrazi pijanih ljudi so bili v tem ognjenem svitu taki, kakor da so si vsi nadeli svetle rumene, voščene maske.

Rakete so švigale v zrak. Nekdo je zažgal žabico in jo vrgel med ženske. Z glasnimi poki se je zaletavala v njihove noge, da so se vreščeč razbežale na vse strani.

Dolinar je ostal sam pri mizi. Vse je bilo pri ognju. Vino ga je močno omamilo. Bedasto se je smehljal predse in si točil. Kakor bi si hotel dušo zaliti.

Ogenj je že pojenjaval. Ljudje so se zopet počasi vračali k mizam, nekateri so že odhajali, godci so pričeli igrati. Pri sosednji mizi je nekdo stopil na klop, pokazal z roko navzdol in zakričal:

—	Še en kres! Poglejte, tam na desni!

V dolini se je zadaj za gozdnim obronkom včasi močno zasvetilo, zopet odjenjalo, potem pa hipoma do neba zažarelo. Ognjen svit je objel vse gozde naokoli in mogočen, širok plamen se je dvigal v noč.

—	Požar!

—	Goril Gori!

Nekdo se je preril k mizi in hlastal:

—	Dolinarjeva žaga gori!

Množica se je zbrala na robu griča in utihnila. Mogočnost in strahotnoat tega elementa sta jo združili v gnečo kakor čredo splašene živine. Razločno se je zaslišal zvon, ki je klical na pomoč. Signal gasilcev je rezgnil v temo, moški so tekli po bregu navzdol, ženske pa zagnale krik in se plašno ozirale v ognjeno plat.

—	Oče, oče ...! je ječala Ana in si zakrivala oči.

Dolinar se je prijel za mizo in se dvignil. Opotekal se je. Justin je pritekel odnekod, ga podprl in potegnil za seboj. Vlekel ga je po bregu in vpil venomer:

—	Gori, gori, pomagajte!

Na cesti se mu je uprl. Ni hotel ž njim.

—	Ana, k tebi grem! je dejal žalostno. Naslonil se je nanjo, padel na kolena in silen, daveč jok ga je zlomil. Tulil je kakor žival, ki se ji bliža konec.

Prihiteli so ljudje in ga odnesli k Ani. Justin je dirjal po cesti in kričal:

—	Gori, gori, pomagajte!

==14==
Vse to je nemalo premetalo življenje naših ljudi. Žaga je zgorela do tal, vsa zaloga lesa, že celo hlev bi se kmalu užgal, ker domači gasilci zaradi veselice niso utegnili hitro pripraviti brizgaln, tujih pa ni bilo, ker leži vse skupaj tako v kotu, da se vidi samo na eno plat. Streha se je že vnemala, lahko bi vse zgorelo, da ni bilo vreme mirno in pokojno. Orožniški stražmojster je še tisto noč zaslišal Dolinarja, Marjeto in hlapca, dekle pa ni mogel, ker je ni bilo odnikoder. Bog ve, s kom se je speljala in kje je hodila. Zaslišali so tudi Ano in Justina, če morda le kaj vesta in če koga sumita. No, končno je stara Marjeta izpovedala, da je prišel popoldne, prav za prav v mraku, odpuščeni Žagar po svoj kovčeg; odšel je takoj, kam pa, ne ve, ker ga ni vprašala.

Zaprli so ga, toda ves čas je trdovratno zatrjeval, da ni zažgal, kar mu pa niso verjeli, ko je bilo zapisano, da je jeznorit in samosvoj človek.

Dolinar je obležal. Po tisti noči se je prebudil kakor iz težkega, morečega spanja in ko je hotel poklicati Ano, se mu je jezik čudno težko in okorno gibal, kakor bi mu prirastel na nebo. Spačen, nerazločen glas se je davil iz njega, kakor bi zalajal.

Sprva so mislili, da se mu je omračil um, toda zadela ga je delna kap in dal se je prepeljati domov, ker ni mogel hoditi, le z rokami je kazal, včasi pa zapisal na listek, da so ga razumeli.

Ležal je v spodnji sobi nepremično in gledal v strop. Zavarovalnica se je obotavljala izplačati zavarovalnino, kajti širile so se govorice, da ni zažgal Žagar, da, nekaj sumničenja je padlo celo na Dolinarja samega, ki pa ni moglo obveljati, ker so ga videli na veselici že dolgo prej, preden je pričelo goreti. Zdravniki so menili, da se bolezen utegne izboljšati, lahko pa se tudi še poslabša, kar je verjetneje. Zato je zastopnik družbe venomer lazil okoli bolnika, ki se ni zmenil zanj, toliko da je oči obrnil, ko ga je slišal v sobi.

Kazensko postopanje se je pričelo, priče so obtoženca močno obtoževale, pokopala pa ga je Marjeta, ki je izjavila, da je tisti dan, ko je šel iz službe, klel, se pridušal in pretil na cesti:

—	Čakaj, hudič stari, zanetim ti tvojo baharijo!

Bil je obsojen na tri leta težke ječe. 

Pravili so, da je padel na kolena pred sodniki, butal z glavo ob tla in neznansko jokal in vpil:

—	Nedolžen sem! Nedolžen sem!

Dolinarju je prinesla to vest Marta, ki se je pripeljala domov vsakikrat, kadar je le mogla, saj jo je zelo potrlo vse to: požar, očetova bolezen, posebno pa žagarjeva obsodba, ki jo je živo zadela.

Marta je laže pregledala to zlo, ker je od daleč opazovala; bila je pri razpravi in gledala nesrečnega človeka, ki so ga dolžili požara in ki se ji je zasmilil še tem bolj, ko ga je slišala, kako obupno se je branil in dokazoval svojo nedolžnost. Ah, ko bi mu mogla pogledati v dušo, pogledati v sodnike!

Oče je Marto, sedečo pri njegovi postelji, gledal in poslušal. Starec je bil mrtvaško bel v obraz, ves poraščen in shujšan, sive obrvi in razmršeni lasje so ga kazili, da je bil kakor onemogel berač, ki so ga a ceste prinesli na posteljo.

—	Ali hočeš, da ti čitam iz knjige? Odkimal je z glavo. Ne, ne, hotel je imeti samo svoje misli! V njem se je vse porušilo. Zakrknjenost in trdovratnost do življenja sta zgoreli z žago vred. Zločin je visel nad njim, zastrupil ga je in poteptal, da je zdaj samo še kos mesa z majhno, od obsodbe razjedeno dušo.

Klical si je izpoved in smrt. 
{{prelom strani}}
—	To mora biti strašno, je dejala Marta, če so ga po nedolžnem obsodili. Kako more prenašati človek tako nezaslišan krivico? Kako je neki človeku, ki bi zamolčal tak zločin na račun druge, nedolžne žrtve? Zaničevala bi ga kakor ostudno, ničvredno propalico!

Dolinar je mižal. V temi za trepalnicami so se prikazovale rdeče iskre, svetli kolobarčki so se lovili in družili. Mišice na obrazu so se mu napenjale, žila na čelu je močno nabrekla.

Marta se je zagledala vanj, plaho: kaj li se godi v tem ubogem telesu?

—	Oh, kako sem nespametna! si je očitala na glas. Čemu te vznemirjam s takimi stvarmi! Ne misliva na to, oče! Dopoldne sem bila pri Ani. Vsak čas jo pričakujem. Tudi Justin bo prišel.
	.
Marjeta je rahlo potrkala na vrata. Klicala Marto v kuhinjo, da pripravi zdravila in čaj, ki ga je predpisal zdravnik.

Bolnik je s težavo obrnil glavo. Ko so se vrata zaprla, se je z desnico oprijel vzglavja in se s silnim naporom potegnil navzgor. V nočni omarici, ki jo je z muko odprl, je otipal svojo britev v toku od lepenke. V nji je spravljal vedno svojo listnico, kadar je šel spat, v nji je bil tudi črtnik, oglat rdeč črtnik, s katerim je zaznamenoval hlode. Obrnil se je k steni in napisal na zid z nerodnimi, vijugastimi črkami:

Zažgal sem sam! Dolinar.

Potem mu je glava padla nazaj na blazino. Pod odejo je otipal britev, s težavo jo je odprl, ker je bila roka težka in šibka. Pogledal je skozi okno. Na kozolcu so sedeli golobje.

Ah, to so pavčki, s čopi na glavi! si je domislil.

Zaprl je zopet oči. Pokazali so se mu močni, rumeni zobje, ustnice je premaknil, kakor bi hotel govoriti, nato pa dvignil roko z britvijo na vrat, zagrgral nekaj nerazumljivih zlogov in zarezal.

Širok brizg krvi je planil kvišku, se razlil po steni, beli mehurčki so se nabirali okoli široke rane, kri je klokotala kakor potoček iz votle skale. Glava se mu je pričela pozibavati, oči je nekajkrat široko odprl, dvignil je roko z nožem v zrak, potem mu je padla ob posteljin rob in rezilo se je potopilo v rdečo mlako, ki je vedno bolj naraščala, dokler se ni razlila v vijugastih potočkih po sobi.

==15==
Nekaj dni po pogrebu so živeli vsi trije v nekakšni mučni, pošastni potrtosti, saj je smrt vedno strašna, ker nam pobere človeka; vseeno pa je, ali veruješ v posmrtno življenje v nebesih ali v večno presnavljanje atomov — vzame ga, za nas ga ni več.

Justin je hodil v trgovini prepaden, zamišljen; vsako delo mu je bilo zoprno, ah, saj so bile celo s pogrebom take težave, ko tasta niso hoteli cerkveno pokopati, nato pa ihtenje in vekanje ob odprtem grobu, votli glas krste, ko padejo prve grude na goli les, sožalja, zvonjenje, sveče, venci, kako gre vse to človeku na živce!

Zdaj je vse končano!

Vsi gradovi, ki jih je sezidal, so se pričeli rušiti, nikjer pa ničesar, da bi podprl zidove, vsa volja mu je splahnela, nenadoma se je naveličal te štacune; kaj mi bo, saj ni moja, nikoli moja ne bo! V gostilno ne mara iti, ker so vsi takoj pričeli vrtati po rani, hudič naj jih vzame z njihovimi klerikalci in liberalci vred, saj drugega itak ne znajo govoriti, kakor kako bi drug drugega požrli in strgali!

Ta preobrat, ki je na mah zavrl vse njegove miselne podvige, ga je razočaral in potlačil kakor človeka, ki stavi visoko. Ves čas trdno veruje na dobitek, ga že drži, proračun si že sestavi — pa ga ni! Padec nazaj v vso golo resničnost je hujši od resnice same.

Čepel je za svojo prodajno mizo.

– Čemu sem se neki oženil! mu je planilo v misel.

Ana mu je stopila pred oči.

Uredila sta si gnezdo. Udobno sta živela, na mehkih posteljah spala, skrbi, ki bi ga tlačile, ni bilo, sedel je za mizo in jedel, v gostilno je hodil, podpiral napredna društva, hiša bo njegova, mogoče celo kaj denarja, cesta se mu je široko odprla — na, pa se je tako naredilo, da ni iz vsega tega nič.

Ah, nesrečna brv! Čemu prav Ana, saj je vendar na tisoče lepših žensk na svetu, na tisoče tastov, ki imajo s kavlji pribito premoženje!

Najemnino je plačeval zdaj posojilnici. Drugi mesec bo dražba vsega posestva, ti pa lahko rečeš &quot;adijo&quot; in greš po svetu novo srečo lovit.

Preklel je trg, ves svet, samega sebe, zgrabil težko utež, udaril ž njo po mizi in šel v kuhinjo.

Ana in Marta sta težko prenašali očetov konec. Marta ne toliko kakor Ana, ki je živo občutila osamelost. Njena zrahljana, občutljiva notranjost je izgubila oporo, na katero se je vedno zanašala. Vsekakor bi hitreje pozabila to gorje, če bi bila očetova smrt lepa, naravna, ker je vse drugače, če umrje človek lepo mirno, bogu vdan; v postelji, kakor pa tako, da je dojem konca še veliko hujši in bolj skeleč.

—	Najhuje je to, je dejala Ana, da nimam več svojega doma. Toliko let sem preživela v hiši, ki je ne smem nikoli več prestopiti. Zdaj je vsega konec; očeta ni, doma ni, njegovo dejanje bo večno strašilo v tem kraju. Najrajši bi šla proč.

—	Dom imaš! Tudi če greš proč, boš vedno doma. Justin ti stoji ob strani. Mati boš!

Trpko se je zagledala v plenice, ki jih je robila.

—	Da bi ne bilo tega! Tako sem potegnila za seboj še Justina v zlo, ki bi ga lahko sama prenašala.

—	Ana, česa si ne očitaš? Seveda, tebi, ki si njegova žena, se je to zgodilo. Prav tako bi se lahko zgodilo vsaki drugi ženi. Tega ti ne more nihče očitati, najmanj pa Justin, tvoj mož!

Ne veš, ali bo ali ne bo! Če se zmislim, kako je že vse računal s hišo, s povečanjem trgovine, da je vedel o njegovih načrtih ves trg — zdaj pa ... To ga je zelo potrlo. Vidim ga! Nič mi še ni rekel, toda bojim se, da mi je bo ...

Marta je odložila knjigo, ki jo je držala v rokah. Naslonila se je s hrbtom na odprto okno in dejala:

—	Zase vem, da ne bi mogla storiti kaj takega, ker nimam nobenih takšnih želj in si težko predstavljam človeka, ki mu je cilj življenja le lov za zlatom, četudi dobro razumem očeta, ki ga je prav to pokopalo. Toda če je že ta nujnost v kakšnem človeku, je vendar v njem tudi ljubezen, na katero gradi svojo drugo plat življenje. Justin bo to napravil le, če je na ljubezen stavil hišo in doto. O tem bi dvomila, ko sem brala njegova pisma, ki ti jih je pisal.
{{prelom strani}}
—	Pisma ... je vzdihnila Ana. Prebridko, da bi povedala Marti resnico o njih.

To je od žalosti, si je dejala Marta. Preide, vsaka bridkost mine. Vzela je knjigo, jo odprla sredi nekje in se zatopila v branje. Zunaj je bilo vroče, soparno, tu pa hladno, tiho in mirno, ker so bili ljudje na polju, voznikov pa v teh popoldanskih urah ni na cesti.

Justin je prišel v sobo, čemeren, z rokami v žepih, in dejal medlo:

—	Soparno je danes. Nič se mi ne ljubi!

Sedel je leno, malomarno na posteljo, se naslonil na končnico in se zagledal v Marto.

Anina nosečnost ga je vračala vedno nazaj, nikdar ni podvomil v ženo, ki mu je zrušila vse načrte. Včasi si je predstavljal zakon kot nekakšen večno trajajoč praznik, nekakšno pozabljenje posvetnega in zemeljskega, sicer pa so bile to sanje nezrelega fanta. Zakon je pač tak, kakršen je. Tako mora biti. Vse na svetu ima svoj prav, zato se ni mučil s poglabljanjem, kako tudi, za božjo voljo, ko je vendar toliko bolj važnih in nujnih stvari! Hiša je naprodaj, zavrtaj misel, kje dobiti denar, to, to — zakon je zavezan in blagoslovljen, ta ti ne uide!

Obrnil je pogled v svojo ženo. V črni obleki je bila še bolj bleda kakor po navadi, oči so ji bile zatekle od nepretrganega žalovanja, mnogokrat jo je napadla slabost, neprestano šiva in pripravlja za otroka.

–	Ah, je zazehal, hudič naj vzame vse skupaj!

—	Kaj te tako jezi, Justin? ga je vprašala Marta.

—	Tudi tebe bi, če bi bila v moji koži. Pa kako bi te!

—	Ne vem, je dejala Marta mirno in odločno. Najbrže ne!

Justin je hodil po sobi sem in tja in njena mirnost, ravnodušnost ga je dražila.

—	Seveda, kaj je tebi! Tiste panže naučiš brati in pisati, pa si opravila. Otročarija kakor nalašč za ženske! Nimaš pojma o trgovini!

—	Morda ga nimam, vsekakor po več kakor ti o mojem delu. Ne zamerim ti, če tako govoriš, ker pač ne veš, kako je. Kaj bi dejal, če bi ti rekla, kakor pravi pisatelj Gorkij v nekem romanu: Trgovina je po zakonu dovoljena goljufija?

—	Požvižgam se na vse pisune tega sveta, jo je jezno prekinil Justin. Zame je bedak, kdorkoli je to rekel. Potem ima toliko pojma o vsem tem kakor ti.

Nikoli se še nista z Marto sprla. Justin je bil do nje vedno obziren in jo je spoštoval, danes pa bi rentačil na vse kakor priklenjen pes.

—	Justin, prosim te, ne prepirajta se zaradi tega, se je oglasila Ana. Zelo me vznemirja. Glava me boli!

Justin je vse te dni molčal, sam zase je prenašal to poparjenost. Znašal se je le nad vajencem v trgovini. Sprva se je premagoval, poražen od grozote smrti, potem je zakrknjeno premišljal to usodo in samega sebe, saj je padel v ta polom kakor v povodenj, ki ga je presenetila. Zlovešče se je spačil, kakor bi ga pičil gad, zavrtel se je na peti in se zasmejal zbadljivo, sovražno:

—	Kaj vse tebe ne vznemirja! Ta je lepa, kakor bi jaz v samih rožicah ležal, kakor bi moral le jaz vse to lepo mirno prenašati? Hudiča, to je vendar od sile, ogabno, če pomislim, kako brez potrebe moram jaz to prenašati! Kaj mi je bilo treba tega? In čemu, prosim te, to mi povej? Za kakšno ceno? Zato, da moram sedaj požirati očitke, da je bil moj kmalu tast požigalec in goljuf, ki bi imel kmalu na vesti nedolžnega človeka, mar zato, da bomo zdaj povezali culo in šli s trebuhom za kruhom, vrag vedi kam in kako? Da, vidiš, to pa mene vznemirja. Tebe? Ti si izgubila očeta — vse drugo ti ostane!

Na oči mu je sedla hudoba, zelenkast blesk je ošinil njegov obraz, stiskal je pesti in tolkel z njimi po okrogli mizici, na kateri je bila porcelanasta vaza. Prevrgla se je in kosci črepinj so se razleteli po tleh.

Marta je z razprtimi očmi gledala v sestro, ki jo je prevzela ta čudna, neverjetna surovost, da je na mah silno zasovražila tega človeka. Obrnila se je od njega in sedla kraj Ane. Dela ji je roko okoli vratu, toda Ana je vstala, šla k njemu in mu mirno, brez očitka dahnila:

—	Nič mi ne ostane, če si tak! Justin, rodila bom. Zakaj me biješ?

Tako je stala pred njim. Črna in bela kakor angel smrti, grozeč in preteč s svojim prodirajočim pogledom. Njeno telo je bilo napeto in je merilo vanj in klicalo: Ti si, ki nisi! Bila je revna v svoji potrtosti in zagrenjenosti, močna v materinstvu, ki se je razklepalo.

Ta hip se je zavedel. Pretreslo ga je, črepinje na tleh so se zagrizle vanj, ga zbadale in rezale. Martin pogled ga je zadel in oblil ga je ostuden pot premaganosti in osramočene zavesti nad samim seboj. Naglo se je okrenil. Ni mogel prenesti razgaljene krutosti svoje jeze, ki se je je sam ustrašil. Skočil je k omari, pograbil revolver iz predala in stekel v vežo.

—	Justin! je zakričala Ana.

Marta jo je potegnila od vrat. Položila jo je v posteljo in dejala:

—	Vrne se!

—	Ali je konec? je zašepetala čez čas, ne da bi odprla oči.

—	Ne, ni še konec, je odgovorila Marta. Komaj začetek!

—	Ali se res vrne?

—	Da, ne dvomi o tem!

Potem je odprla oči in so jo zabolele. Kako je to hudo, če nima človek več solz! Prijela je Marto za roko in dejala:

—	Marta, odpuščam mu! Zaradi otroka mu odpuščam.

—	Zaradi sebe ne, Ana?

—	Tudi zaradi sebe, Marta ... je odgovorila po dolgem premišljanju. Nasmehnila se je in zopet zamižala.

V sobi se je že stemnilo. S ceste so prihajali glasovi otrok in težki koraki kmetov, ki so se vračali s polja.	,

*

Zvečer se je Justin vrnil. Šel je v kuhinjo, izognil se je sobi, ker ga je bilo sram stopiti pred Ano — vest ga je bičala. In ko je zagledal Marto, ga je zaskelelo, ker ni vedel, kako bi zdaj pozabil in ublažil, kar je bilo še vedno tako očito, kakor bi žebelj zabil v svojo lastno senco. Marta pa, kakor da ni bilo nič posebnega.

—	Ali si lačen? ga je vprašala.

Sedel je za mizo, naslonil glavo v roko in molčal. Hodil je ob potoku, mimo ljudi je šel, ki so delali na njivah, ženske so plele, čepeč na topli zemlji, in njihova glasna govorica je visela v zraku kakor prijetna klepetulja, v hmelju so podoravali divjake, vrsto za vrsto, kmet, upirajoč se v plug, je stopal za konjem in bil je vedno manjši, dokler ni izginil v vijugi dolge zelene vrste, ob kovačnici je stal kovač in pilil os kolesa, železo v oglju je bilo rdeče, skoraj belo kakor lilija.
{{prelom strani}}
Kamorkoli je pogledal, vse je živelo v delu. Solnce je bilo vroče, zemlja rodovitna, ptice so pele in otroci so se igrali na cesti.

– Marta, je spregovoril, kako je Ani?

– Zdaj ji je bolje. hudo si jo udaril!

– Vem, je dejal skesano. Žival sem.

– Pojdi k nji! Čaka te!

Vstal je. Obotavljal se je.

– Tudi tebe sem žalil, Marta. Kako posirovi nesreča človeka.

– Vse se da ozdraviti! Pojdi in popravi! Zame ni treba.

– Ali si jezna?

– Da bi bila to jeza! Justin, Justin, kako zelo si se spreobrnil! Čemu? Vso krivdo zvračaš na Ano, ki je gotovo bolj nesrečna kakor si ti! Ti si pa kakor da hočeš prilivati rani kisline!

– Vem, je zastokal, vsi računi so se mi hipoma prekrižali … Posojila ne dobim!

– Znova prični! Mlad si, kaj ni nič sile v tebi, da bi se zoperstavil usodi? Svet je velik, prostran, povsod se da živeti. Delati znaš, omeji svoje izdatke, vrži iz sebe tisto nesrečno hrepenenje po čimveč denarju in vrni se k Ani!

– K Ani? Da, danes sem jo žalil.

– Ne samo zaradi tega! Veš, mnogo premišljujem te dni, ko sem pri vama. Živeti sta pričela vsak na svojo roko. Ana tone v svoji žalosti, ti pa se motoviliš v smoli, ki ti je zajela stopinje. Ne iščeta se več. Izgubljata se. Vajin zakon je postal sličen brodu, ki se je izgubil na morju. Bodi krmar, Justin! Obračaj nazaj k obali!

Doumel je njene besede. Tolažile so ga in krepčale. Na mah je šla volja vanj, topilo se je v njem in moč, ki ga je zapustila, ga je znova obšla.

Po prstih je šel v spalnico. Tema je bila, okna so bila odprta, težka soparica je prihajala s ceste, od daleč se je pobliskavalo, groma pa še ni bilo čuti. Približal se je k njeni postelji.

– Ana! je zašepetal. Ali spiš?

– Ti si? je dahnila. Sedi k meni!

Sedel je na rob postelje in jo prijel za roko. Bila je topla, potna. Sklonil se je čisto nad njeno čelo in jo poljubil.

Ana se je stistnila k njegovemu licu in zašepetala:

– Nocoj, Justin, ah, nocoj …

Oklenila se je njegove roke, prsti so se ji zagrebli v njegovo kožo, potem ga je odrinila od sebe in kriknila:

– Joj, Marta …!

Marta je prižgala luč in ko je zagledala v svetlobi njen obraz, ki se je mučil od bolečine, je dejala Justinu:

– Teci, za božjo voljo, teci!

Brez jopiča, kakršen je bil, se je zaletel po stopnicah, vrata so bila zaklenjena, stekel je nazaj po ključ, odklenil in zdirjal na cesto. Od daleč se je že slišalo votlo grmenje, silen piš je zadivjal nad strehami, dvigal prah in nekajkrat zatulil kakor ogromna žival, ki je legla čez hrib in stegnila svoj gobec po hišah v dolini. Debele kaplje so zaropotale po opeki, sprva neredno, kakor bi padali orehi, potem se je nekolikokrat možno zabliskalo. Blisk je bil širok in vrvit, kakor bi nekdo vrgel silno mrežo preko neba. Žive duše ni bilo na cesti.

Dež se je vlival močneje in močneje, tresk, blisk in silen pok, tenek, kakor bi nebeški voznik zamahnil z bičem. Hiše so se pojavile in ugasnile. Mimo cerkve je stekel po ozki uličici, v kateri je stalo samo nekoliko hiš. Dež ga je zalival, ves je bil moker, a on se za vse to ni zmenil in ni mu bilo mar še za en blisk, ki je jemal vid, da se je zaletaval zdaj v plot, zdaj v zid ter držal roke predse kakor slepec.

Zadnja hiša.

S pestjo je udaril po vratih in stresel za kljuko; zdelo se mu je cela večnost to čakanje, ko je doma … Ah!

– Odprite, oblecite se! je kričal.

Okno se je zasvetilo, malce odprto.

– Za božjo voljo, kaj je? Kdo je?

– Jaz, Železnik! Hitro k nam!

– Takoj, tako! Stopite malo v vežo. Bom takoj oblečena.

Ključ je rezgnil po ključavnici. Justin je stal v veži in priganjal.

– Prosim vas, napravite hitro!

Babica je bila stara, osamela vdova, silno rejena, in se ji ni nič mudilo. Včasi je pogledala skozi priprta vrata in njen dobrodušni obraz se je smejal.

– Prehladili se boste, gospod Železnik! Da, takoj, da, oh moj Bog! je zastokala, kadar se je zabliskalo, in se prekrižala.

Stopal je po veži, prižgal mokro cigareto, ki ni hotela goreti. Že je hotel zbežati kar sam naprej, pa si je domislil, da bi se starka le preveč obotavljala, zato je ostal in priganjal:

– Rotim vas, gospa, mudi se!

– Saj ni take sile! ga je tolažila. Kakor nalašč, nevihta pojenjava. Oh, štorklja se pač ne boji nobenega vremena. Kaj mislite, gospod Železnik, ali bo fant? Bo, bo!

– Joj, če bo prepozno! je ječal Justin.

– Ne bo ne! Še vedno sem prav prišla! Še pomnim, ko sem lovila Ano, vašo ženo! Takrat je bilo – no, saj že grem, še galoše nataknem.

Vendar se je prikazala iz sobe.

– Da, da, se je smejala Justinu, takšni ste. Ko je prvi, ste vsi nori in ne veste, kje se vas glava drži. Potem se unesete. Takole, veste, če jih je pet, sedem – eh, takrat že več babice ne kličejo!

Dež je samo še rahlo rosil, daleč zadaj je grmelo, kakor bi pes rentačil. Zrak je bil čudovito čist in lahak.

Babica je hodila počasi. V pelerini je bila še bolj okrogla in zibala se je kakor tolsta račka, Justin pa je bil vedno nekaj korakov spredaj.

Doma je skočil v kuhinjo, pograbil Marto, ki je grela vodo, za roko in jo spraševal ves nežno prepaden:

– Kako je? Zelo trpi?

– Vse gre po sreči! je dejala Marta in sladko jo je presunilo, ko je videla njegov skrbi polni obraz.

– Krmar je zagledal kopno, si je dejala in šla v sobo.

Šel je na hodnik in prisluhnil.

Tih, medel krik, potem hujši, je prodrl semkaj. Zatisnil si je ušesa in se vrnil v kuhinjo.

– Uboga Ana, kako trpi! je razmišljal. Kadil je cigareto in odložil vse, kar je nosil te dni v sebi težkega, v najtemnejši kot svojih misli.

Torej bom oče! Fant, ki je bil v njem še ves vihrav in podjeten za vse norčave poskoke, se je vedno bolj umikal temu novemu občutku, ki je rasel vedno bolj, skoraj do bahave samozavesti, ki se je prerivala do spoznanja: Zdaj smo trije!
{{prelom strani}}
V srcu je rahla nova ljubezen, majcena, nežna za črva, ki ga je spočel.

Poklical si je v spomin vse, kar je slišal o hudih porodih, ki trajajo po ves dan. Da, včasi je treba otroka žrtvovati, da rešijo ženo. S kleščami mu stisnejo lobanjico, večkrat morajo prerezati trebuh, marsikdaj žena umrje in ostane samo dete.

Bil je ves bolan od teh stvari in nesrečen. Že je odprl vrata, da bi šel v sobo, pa se je zopet vrnil, odprl je okno in gledal v noč, ki je bila zdaj umita in sveža, da so sijale zvezde, kakor bi jih nevidna roka obrisala.

— No, gospod Železnik, je zaslišal za hrbtom babičin glas, zdaj pa le!

Zasopel je od olajšanja in šel v sobo. Medla luč je svetila na mizi. Ana je letala bleda in izmučena. Lasje so se oprijemali potnega čela, nasmehnila se je Justinu, blaženo, kakor mučenica, ki so jo sneli s kolesa.

Poleg nje je ležalo dete.

Po prstih se je približal postelji in se sklonil nad novim bitjem. Črni laski so se gosto prijemali temena, debel zalit obrazek je bil rjav in masten, nosek je komaj gledal iz lic, majhne, drobcene ustnice so bile napete.

Smejal se mu je. Pokleknil je na tla, da ga je laže gledal, poljubil bi ga rad, pa se ni upal dotakniti te voščene lutke, ki je ležala poleg Ane kakor punčka poleg deklice, ki si jo je vzela s seboj v posteljo.

Danilo se je že, ko je šel leč v drugo sobo.

==16==
Za Justina je bilo vse izgubljeno v tem kraju. Vse ga je pustilo na cedilu. Občinski svetnik, kakopak, pod nosom se naj obriše! Ne more biti! V občinskem svetu morajo biti možje, ki kaj premorejo in ki imajo čiste roke tudi v žlahti, tu pa utegne lepega dne zažgati le svojo štacuno kakor njegov tast žago.

Hišo je kupil na dražbi konzorcij katoliškega konsuma in Justinu so odpovedali. Ne bodo redili v lastni hiši konkurenta. No, ni si veliko več storil iz tega. Gospodar v Ljubljani je umrl, oče je že najel lokal zanj in se je za vso moč pričel navduševati za mesto, kamor ga je zopet z vso silo vleklo. Pričel je razprodajati in nekako na novo živeti.

Ana je hitro okrevala. Z vso ljubeznijo se je posvetila otroku, pa tudi Justin sam se je navezal na tega črva, ki je bil od dne do dne krepkejši. Življenje se mu je zopet smejalo, vdajal se je najlepšim sanjam bodočnosti. Peljal se je že večkrat v Ljubljano in si najel stanovanje nekaj hiš proč od lokala. Sicer pa je ostajal doma ali pa hodil lovit postrvi. Včasi je zažvižgal Diani, ki se je razrasla v lepo, vitko lovsko psico, vzel puško in šel v hosto, živeti je pričel, kakor bi nastopili v njegovem domu čisto novi, drugačni časi.

Marta je bila premeščena v Št. Ilj. Justin je pisal Joštu, naj se zavzame zanjo, mogoče bi lahko pri njih stanovala. V dolgem pismu mu je razložil, kako je z njim, ter mu obljuboval, da ga bo potem, ko bo Marta tam, večkrat obiskal.

Kadar je Ana dojila, je stal za njenim hrbtom in blaženo užival to družinsko idilo, saj ni bilo lepšega prizora, kakor je bil le-ta, ko se je rožnata belina prsi združevala z nežnim obrazom deteta, ki je pohlepno sesalo vršič materinega blagoslova, da se mu je mleko zalivalo po ustnicah.

Če ga je previjala, je sedel poleg njega na postelji in se z njo vred radoval njegovih polnih udov, saj je bil takole ta ubogi, mali nagec res srčkan, ko je motovilil z rokami in nogami okoli sebe.

Krstili so ga za Bogdana, klicali pa kar Bogo, ker je krajše.

Kadar je Bogo zavekal, ga je dvignila mati k licu, raznežila se je do solz ob njem in mu govorila:

—	Ti srček moj nedolžni, kako te ljubim! Kako nestrpno čakam, da me boš zagledal in spoznal, ah, ti ne veš, že sedaj drevenim od veselja, ko se boš pačil in klical: Ma-ma. Oh, da, tvoja sem!

Poljubljala mu je očke, lica, ročke. Odpela si je bluzo in ko so njene oči ujele obe polni obli, ta najbolj vidni, najbolj češčeni dokaz materinstva, se ji je milo storilo: Kje je deklica, ki je sanjala ob luninem svitu o junaku ... ? Kje je punčka, ki je s ponosom opazovala rast obličaste beline ženskega ponosa?

Počasi se je bližala selitev.

Na cesti pred hišo sta stala Justin in Grebenc. Vroče je bilo, da se je kuhalo v zraku. Grebenc je imel zavihane rokave svoje srajce, da se je videla vsa koščena, kosmata roka.

—	Tole pomeni dež, je ugibal Grebenc. Kdaj se boš selil, Železnik?

—	Čez dober mesec ali pa že prej!

—	Škoda te bo, res! Eh, da nisi zdražil bajte!

—	Posojilnica ni dala.

—	Pa bi šel k onim. Imajo!

—	Tega nočem! Sicer pa, kar je! Ne govoriva o tem.

Po cesti sta prihitela Hrast in Marta. Oba sta bila razburjena. Hrast je že od daleč mahal Justinu. Čez cesto je zaklical:

—	V Sarajevu so ustrelili prestolonaslednika in njegovo ženo! Zarota! Umor! Na pošti sem zvedel.

Iz občinske hiše je planil orožnik in se zagnal proti cerkvi.

—	Poglejte, vidite!

Skozi lino na strehi se je prikazal lesen drog, kmalu se je razvila preko žleba črna zastava, ki je obvisela kakor dolg curek nečesa pošastnega, groznega.

Justin in Grebenc sta planila v Hrasta.

—	Saj ni res! To ni mogoče. Kje? V Sarajevu?

—	Da, da, saj mi je poštar prebral brzojavko! Srbi! Sicer pa poglejta tja!

Na zvoniku je vzplapolala črnorumena zastava, zavita v črno.

Novica jih je pretresla do mozga. Grebenc se je prijemal za glavo in vzklikal:

—	Vidiš, Srbi! Oh, oh, vojna bo!

Na cesti so se zbrale ženske, otroci; črnih zastav je bilo vedno več. Vse je hitelo k cerkvi.

—	Pojdimo pogledat, kaj je! je dejal Justin. Marta, prosim te, ostani pri Ani. Kmalu se vrnem.

Pred cerkvijo je bilo mnogo ljudi. Kaplan je stal zgoraj na ograji, dva orožnika sta bila tam, dacar, ki je bil upokojen orožnik, je razlagal posameznim gručam nekaj hudega in važnega.

—	Kaj je? je spraševal Justin, ko se je s Hrastom in Grebencem prerinil do njega.

—	Strašen, zverinski zločin! Da, da, res! Prestolonaslednik Ferdinand je nadzoroval v Bosni vojaške manevre. V Sarajevu je bila parada čet in ko se je vozil po ulicah, so ga zločinci ubili.
{{prelom strani}}
—	Kdo? Kakšni zločinci?

—	Čisto gotovo so bili morilci najeti v Belem gradu. Orožje, ki so ga našli pri njih, je srbskega izvora.

– Kaj pa zdaj? je vzdihnil Grebenc.

—	Kaj bo? je vprašal dacar. Tu imate liberalci svoje Srbe! Tega Avstrija ne bo mirno prenesla. Ta zločin je treba maščevati in enkrat za vselej naučiti Srbijo kulturnih manir. Četudi s puško in mečem!

—	Gospod dacar, se je oglasil Hrast, mislim, da ne bo prišlo do vojne. Avstrija ima rešpekt pred Srbijo. S kakšno lahkoto so zmagali mnogo močnejše Turke in Bolgare, ki so bili nahujskani od Avstrije?

—	Gospod, je vzkliknil dacar, ne govorite tako! Prestolonaslednik je bil pravičen človek in vnet katoličan. V tem trenutku ne poznam več Slovencev in Nemcev, ampak samo Avstrijce! Če bo vojna, bodo Slovenci z navdušenjem korakali v Srbijo. Ta zločin ne sme ostati nekaznovan !

—	Že prav, tudi jaz ga obsojam, ampak vobče je znano, da je bil Ferdinand velik sovražnik Slovanov!	

—	To ni res! Prestolonaslednik je bil goreč katoličan in je ljubil vse svoje narode ...

—	Ah, kakšne svoje? Kdo mu jih je neki dal? Tudi vi ste katoličan, čemu toliko sovraštva do Srbov?

—	Pazite se, je jezno siknil dacar. Stražmojster si je beležil v svoj notes.

Ko je prišel Justin domov, je dejala Marta:

—	Zdi se mi, da se pričenja. Če bo vojna …

—	Prava reč, je dejal Justin brezbrižno. Tisto peščico Srbov pohrustamo v dveh tednih. Nič ne bo hudega.

Zunaj so še dolgo v noč stali ljudje na cesti. Tiho so se pogovarjali med seboj, tajinstveno, kakor da je prodrlo v to tiho domačnost zlo, ki se mu hoče razdiranja in podiranja.

Mladi fantje so korakali po cesti v četverostopih, pojoč vojaške pesmi.

Justin je zabijal zaboje, mizar pa s krajniki obljal pohištvo. Sklenil je, da se odpelje Ana z vlakom preko Celja, pohištvo pa bodo z vozovi odpeljali v Ljubljano. Ani bo pomagala Marta, z vozniki bo šel Justin sam.

Zvečer pred odhodom je šla Ana skozi vrt na travnik in po stezi, ki jo je stokrat in stokrat prehodila. Poslavljala se je od vsakega grma posebej, od vsakega drevesa, od potoka, ki je zdaj v temi tajinstveno žuborel, od bele cerkvice na Taboru, ki je bila v temi kakor svetla skala, od vseh hribov in gozdov, ki so jo obkrožali. Na brvi je tiho jokala, ko je v mislih preljubila vse lepe noči. V gozdu so drevesa skrivnostno šepetala, lahen vetrič se je obešal na veje. In ko je na jasi, ki je odprla pogled na njen dom, obstala, se je prijela za srce in naslonila na drevo. Skozi jasno noč so se videli obrisi bele hiše. Dvoje oken je bilo razsvetljenih: spodnje v kuhinji in zgornje, ki je bilo njeno.

—- Zbogom! je klicala vase in stezala roke.

Zadaj za hišo so se dvigale v noč črne sence.

To je ožgano stebrovje žage.

Potem se je vrnila. Zjutraj sta se z Marto odpeljali.

Dva voza s pohištvom in zaboji se počasi pehata v klanec. Voznika hodita ob konjih in vzklikata:

—	Hijo, hijo!

Na zadnjem vozu sedi Justin. Veselo se smeje, ko misli na bodočnost. Vasi spodaj so majhne in bele, kakor bi otroci polagali svetle kamenčke v doline in hribe. Mirno in pokojno leži zemlja v jutranjem solncu in posejana je z žitom in gozdi. Kmetje na polju se sklanjajo k tlom in vsepovsod zori delo tisočerih žuljavih rok, ki so se spomladi zarile v to črno prst.

Zgoraj na Trojanskem klancu, ko se na levo stran razprostre pogled v široko globino, rižasto poslikano s travniki, gozdi in njivami, ga mogočnost te od solnca obsvetljene pokrajine prevzame, pogled se mu zapiči v tisoč dni naprej, občutek velikega zadovoljstva ga zajema, ko premišljuje:

—	Bil je že skrajni čas, da sem pobegnil iz tega zapuščenega gnezda!

Pozabil na vse težke in grde trenutke, govori si ter maha z roko, kakor bi hotel v zrak zapisati svojo misel.

—	V mestu, da! Tam se bo trgovalo! Ne tako kakor s temi bajtarji, ki jih moraš za vsak sold celo uro pestiti.

Na njivi, ob cesti, je sedel kmet s svojo ženo, ki mu je prinesla južino. Ko je zagledal tujca visoko na vozu, se vzpel na komolec in zaklical:

—	Čujte, vi, ali bo res vojna?

Justin je pogledal navzdol.

—	Vojna? Nič ne vem. Kaj me briga!

Vojna ...

Saj res. Vse te dni so govorili o tej stvari. No, danes se ne zmeni za to.

Vojna? K vragu!

Zasenčil je oči in se potopil s pogledom v daljavo.

Solnce.

Travniki in gozdi.

Kmetje na polju.

Pokoj in mir vladata na zemlji.

V Domžalah so vihrale zastave s streh. Ljudje so bili na cesti, kakor da so privreli od slavnostne maše. Justin se je začudeno oziral okoli sebe. Skočil je z voza in se preril skozi gnečo k lepaku, pritrjenem na zid neke hiše:

—	Mobilizacija!

Skočil je k prvemu vozniku in zakričal:

—	Poženi! Vojna je!

Sedel je na voz in čudne, nevidne roke so mu stiskale srce. V glavi mu je razbijal do sedaj neznani krik, ki se je kakor krvav blisk razletel čez pokrajino:

Vojna!</text>
      <sha1>opp2s6os0ytwwchqf2kex70b20cq2a4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nasedli brod, 2. del</title>
    <ns>0</ns>
    <id>39522</id>
    <revision>
      <id>207163</id>
      <timestamp>2022-08-02T19:09:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>56jhoG</username>
        <id>5919</id>
      </contributor>
      <comment>Nova stran z vsebino: {{naslov-mp  | naslov = Nasedli brod | opombe =  | avtor = Tone Seliškar | izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 26/59–190; {{mp|leto|1933}} | vir =  dLib {{fc|dlib|HOVWGRLH|s=4|59}}, {{fc|dlib|KWH5E4P6|s=4|60}}, {{fc|dlib|QYBV9SG9|s=4|61}}, {{fc|dlib|EDCDEWNB|s=4|62}}, {{fc|dlib|UW2WQNBB|s=4|63}}, {{fc|dlib|XIM8O138|s=4|64}}, {{fc|dlib|XPCG7WZB|s=4|65}}, {{fc|dlib|TGGAPEHZ|s=4|66}}, {{fc|dlib|HZCFEHRLR|s=4|67}}, {{fc|dlib|HXSUMWZE|s=4|68}},  {{fc|dlib|DOWIMNA5|s=4|69}}...</comment>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="227178" xml:space="preserve">{{naslov-mp 
| naslov = Nasedli brod
| opombe = 
| avtor = Tone Seliškar
| izdano = ''{{mp|delo|Prosveta}}'' 26/59–190; {{mp|leto|1933}}
| vir =  dLib {{fc|dlib|HOVWGRLH|s=4|59}}, {{fc|dlib|KWH5E4P6|s=4|60}}, {{fc|dlib|QYBV9SG9|s=4|61}}, {{fc|dlib|EDCDEWNB|s=4|62}}, {{fc|dlib|UW2WQNBB|s=4|63}}, {{fc|dlib|XIM8O138|s=4|64}}, {{fc|dlib|XPCG7WZB|s=4|65}}, {{fc|dlib|TGGAPEHZ|s=4|66}}, {{fc|dlib|HZCFEHRLR|s=4|67}}, {{fc|dlib|HXSUMWZE|s=4|68}},  {{fc|dlib|DOWIMNA5|s=4|69}}, {{fc|dlib|THVV8TGH|s=4|70}}, {{fc|dlib|UQZGCLSP|s=4|71}}, {{fc|dlib|EHLSU0HX|s=4|72}}, {{fc|dlib|D0WIB611|s=4|73}}, {{fc|dlib|GRTP9IC7|s=4|74}}, {{fc|dlib|ZSMYMRUS|s=4|75}}, {{fc|dlib|DNACJ9BF|s=4|76}}, {{fc|dlib|XFFPWWHU|s=4|77}}, {{fc|dlib|CJOLD3VI|s=4|78}},  {{fc|dlib|ON9DN4UG|s=4|79}}, {{fc|dlib|W8MJ3ZH3|s=4|80}}, {{fc|dlib|HDP46U9I|s=4|81}}, {{fc|dlib|DGNCNCVQ|s=4|82}}, {{fc|dlib|QKYNHPA0|s=4|83}},  {{fc|dlib|ME7VTERZ|s=4|84}}, {{fc|dlib|IJFSNUQB|s=4|85}}, {{fc|dlib|PNKK2MXI|s=4|86}}, {{fc|dlib|K2SEFJTX|s=4|87}}, {{fc|dlib|6JE1K8MW|s=4|88}}, {{fc|dlib|1UIMRDGH|s=4|89}}, {{fc|dlib|IQMHPG8M|s=4|90}}, {{fc|dlib|SMEFLIZT|s=4|91}}, {{fc|dlib|473S49SE|s=4|92}}, {{fc|dlib|LLTHQTNA|s=4|93}},  {{fc|dlib|DBVRT4LD|s=4|94}}, {{fc|dlib|2ES8YNUG|s=4|95}}, {{fc|dlib|GLLO6VUF|s=4|96}}, {{fc|dlib|ONKBAVYJ|s=4|97}}, {{fc|dlib|IKYMHDYU|s=4|98}},  {{fc|dlib|NHHPNGSL|s=4|99}}, {{fc|dlib|MEOSLWFC|s=4|100}}, {{fc|dlib|2A33TEOH|s=4|101}}, {{fc|dlib|TWD5II0N|s=4|102}}, {{fc|dlib|GR4677YY|s=4|103}}, {{fc|dlib|FHQZYQQF|s=4|104}}, {{fc|dlib|EFSWQXN4|s=4|105}}, {{fc|dlib|NSPDAXYV|s=4|106}}, {{fc|dlib|ZJRSC7ID|s=4|107}}, {{fc|dlib|ZE4Q8AM6|s=4|108}},{{fc|dlib|S7DDDIIP|s=4|109}}, {{fc|dlib|H9UZQLS9|s=4|110}}, {{fc|dlib|CWKEVFRM|s=4|111}}, {{fc|dlib|TYYLC1TT|s=4|112}}, {{fc|dlib|Y58KHWGC|s=4|113}}, {{fc|dlib|5F8LSL02|s=4|114}}, {{fc|dlib|93Q2MHXO|s=4|115}}, {{fc|dlib|GDWEVZCO|s=4|116}}, {{fc|dlib|7ZJWR75W|s=4|117}}, {{fc|dlib|F7TKZJU5|s=4|118}},  {{fc|dlib|PLUMWUMX|s=4|119}}, {{fc|dlib|YE6YH5LI|s=4|120}}, {{fc|dlib|JGIMAHGE|s=4|121}}, {{fc|dlib|EUBGL4S9|s=4|122}}, {{fc|dlib|IW5ITNIE|s=4|123}},  {{fc|dlib|LPUVK66E|s=4|124}}, {{fc|dlib|2S1ILGSR|s=4|125}}, {{fc|dlib|QEF699CL|s=4|126}}, {{fc|dlib|ENCORORX|s=4|127}}, {{fc|dlib|2YQGZXAH|s=4|128}},  {{fc|dlib|5RB6ZOJM|s=4|129}}, {{fc|dlib|HSXYHMUA|s=4|130}}, {{fc|dlib|TCYTLIR1|s=4|131}}, {{fc|dlib|BQNIP0R8|s=4|132}}, {{fc|dlib|WONFNKZM|s=4|133}},  {{fc|dlib|LV5UMYGV|s=4|134}}, {{fc|dlib|ATZPYWHR|s=4|135}}, {{fc|dlib|CH8XKNHV|s=4|136}}, {{fc|dlib|CYVRO5C0|s=4|137}}, {{fc|dlib|BVK71DMB|s=4|138}},  {{fc|dlib|ZORYP6ML|s=4|139}}, {{fc|dlib|MGUPEEAS|s=4|140}}, {{fc|dlib|P1EIBBYR|s=4|141}}, {{fc|dlib|LSSZNWXW|s=4|142}}, {{fc|dlib|KXEDTE1I|s=4|144}},  {{fc|dlib|RPSX7SK8|s=4|145}}, {{fc|dlib|WLNULS1M|s=4|146}}, {{fc|dlib|ZDCW6XEI|s=4|147}}, {{fc|dlib|BG2PI9N3|s=4|148}}, {{fc|dlib|SW6GI2NY|s=4|149}}, {{fc|dlib|RHY4NGUY|s=4|150}}, {{fc|dlib|LXRFJCPP|s=4|151}}, {{fc|dlib|0DH4VOVP|s=4|152}}, {{fc|dlib|LUEVCLLP|s=4|153}}, {{fc|dlib|PJ9MNAPM|s=4|154}}, {{fc|dlib|2JI6M61K|s=4|155}}, {{fc|dlib|H3U2ODYG|s=4|156}}, {{fc|dlib|BAMJSEPW|s=4|157}}, {{fc|dlib|BIKXUXFE|s=4|158}}, {{fc|dlib|PBI63RJQ|s=4|159}},  {{fc|dlib|FOBHUWWV|s=4|160}}, {{fc|dlib|GYSR83TY|s=4|161}}, {{fc|dlib|XBSLPQXX|s=4|162}}, {{fc|dlib|GL2PRNGE|s=4|163}}, {{fc|dlib|0GSJGWM3|s=4|164}},  {{fc|dlib|UVV1TKWJ|s=4|165}}, {{fc|dlib|8TQLEKHM|s=4|166}}, {{fc|dlib|IW2XVQFN|s=4|167}}, {{fc|dlib|DLOIFMQU|s=4|168}}, {{fc|dlib|8IBKFTDA|s=4|169}}, {{fc|dlib|ZBXXAHGD|s=4|170}}, {{fc|dlib|4Z5YN3OL|s=4|171}}, {{fc|dlib|AVJAYLD3|s=4|172}}, {{fc|dlib|MNKASSDN|s=4|173}}, {{fc|dlib|Q5EHXBLC|s=4|174}},  {{fc|dlib|QJQFRWUJ|s=4|175}}, {{fc|dlib|PIWHHKF5|s=4|176}}, {{fc|dlib|IUXC7V0P|s=4|177}}, {{fc|dlib|TIIRQHYG|s=4|178}}, {{fc|dlib|V8TGFZAR|s=4|179}}, {{fc|dlib|KQF6YDFO|s=4|180}}, {{fc|dlib|A7NVGOHP|s=4|181}}, {{fc|dlib|8FZK8XMP|s=4|182}}, {{fc|dlib|I9IEIMKM|s=4|183}}, {{fc|dlib|ILHOIRN0|s=4|184}},  {{fc|dlib|XQXFGGII|s=4|185}}, {{fc|dlib|NYBTXOBQ|s=4|186}}, {{fc|dlib|QESR6TN9|s=4|187}}, {{fc|dlib|M0KOFR4N|s=4|188}}, {{fc|dlib|ENJXC94O|s=4|189}}, {{fc|dlib|MW8CQGYM|s=4|190}}
| dovoljenje = javna last
| obdelano=4
}}

==1==
Adam gre na postajo.

S težavo si dela pot skozi množico, ki se zaganja v mesto. Hodi po Dunajski cesti čez železniški prehod, zavije na levo, povsod je mnogo ljudstva. Vsi ljudje so nervozni, hite, kar teko. Na ovinku je za hip obstal in se zagledal po široki cesti, ki je bila vse do pošte zadelana in valujoča, kakor da so iz vseh delov dežele prihiteli ljudje v to mesto, ki togotno in zamolklo hrope in se davi, požirajoč vse te tisoče.

S streh se vijo zastave. Solnce je že zašlo. Soparen, vroč večer nastaja. Zastave viso leno, črnorumene, v vseh cerkvah zvone z vsemi zvonovi, iz stranskih ulic doni pesem.

—	Tak vojna je! reže v Adama venomer.

Vojna! Vojna! Vojna!

To potrjujejo možje s kovčegi na ramah in rožami za klobuki.
{{prelom strani}}
Vriskajo. Pojo. Izgubljajo se v tok, ki se razliva iz ulice v ulico.

Vlak ima dve uri zamude.

Uboga Ana z majhnim otrokom! Adam stoji pred postajo. Nad glavo čuti rahlo plapolanje zastave; v žep potisne roki ter se nasloni na zid. Domov ne bo hodil in zopet nazaj! Gleda na cesto.

Vod vojakov v novih, sivih vojnih uniformah koraka v mesto. Za bajoneti imajo zataknjeno zelenje in trdo nemško pesem pojo. Podkovani čevlji težko bijejo v prah. V obrazih je rezko, veselo razpoloženje.

—	Gredo, gredo! V vojsko gredo!

Prižiga si cigareto in se zagleda v velik, bel letak. MOJIM NARODOM ... Bere, bere, toda besede lete skozenj, kakor da jih ni, le na dnu obstane, kjer je podpisan cesar Franc Jožef. Namrdne se, se obrne zopet na cesto in pogoltne vase:

—	Nesnaga stara! Ušivec stari! Lahko tebi, ki ne boš ne slišal ne videl, kaj bo sedaj!

Mrači se. Ljudje prihajajo v gručah. Ne kakor na običajen dan, ko prihite zadnji trenutek na postajo. Vežna lopa je natrpana mož in fantov. Ženske jokajo. Mladenič sedi pijan na kovčegu ter poje topo predse: 

&lt;poem&gt; 
Oh, zdaj gremo, oh, zdaj gremo, 
nazaj nas več ne bo ...
&lt;/poem&gt;

Ženska še bolj ihti in krčevito grabi za moževe roke, ki jo stiskajo k sebi. Vojak z nasajenim bajonetom stoji pri vhodu in se muza, ko ne razume besed.

Luči se prižigajo. Zadaj na progi grme lokomotive, sikajoč z uhajajočo paro, včasi plane tenak, zgoščen žvižg po zraku, zvonjenje električne železnice skaklja po cesti, od daleč je slišati glasove godbe.

Adam sede na klop pod kostanji in je ves razklan. Popoldne je pridirjal obratovodja Luckmann v njegov oddelek v uniformi rezervnega poročnika in kričal kakor ponorel:

—	Also, Krieg, Šelesnik! Wer meldet sich freiwillig?

Delavci so osupnili. Obstali so nad svojim delom in oči so jim zagorele na zlatih šerpah poročnikove sablje. Njihovi črni in mastni, od dela napeti obrazi so se nemo zapičili v tega moža, ki je bil v tej načičkani obleki čudovita prikazen med jeklenimi stroji, Železnik je stopil nazaj k delu. Ko so videli starega, sklonjenega nad vrtečim se kolesom, jim je zamahnila roka in železo je zopet zapelo, močneje kakor poprej.

Luckmann se je zaničljivo obrnil na peti, da je sablja zvonko zapela ob cementu, siknil strupeno, obrnjen k Adamu:

—	Gut! Povejte možem, da so izdajalci, prav nič niso boljši od srbskih morilcev!

Seveda, prostovoljno v vojsko!

Nikjer še ni videti armad na pohodu, ni še čutiti grmečih topov, ničesar zelo vidnega se še ni zgodilo, le zastave so na strehah, po zidu lepaki in množica hrumi v mesto — pa je vojna!

Vojna ... Stric, ki je izgubil desno nogo v bitki pri Koeniggraetzu, mu je včasi pripovedoval:	

—	Ležali smo za okopi in čakali Prusov. Naši oficirji so bili pijani in so kvartali. Hipoma pa od vseh strani: Bum, bum, bum! Komaj sem skočil h kanonu, me je že spodneslo. Karteča mi je odbila nogo nad stopalom. Splazil sem se po trebuhu k mali hosti in se onesvestil. Ko sem se prebudil, je bilo vse mirno okoli mene. Pozneje sem slišal v bližini stokati ranjence. Potegnil sem se do mlakuže in hladil odtrgano nogo. Šele popoldne so prišli pruski sanitejci in nas odpeljali. V Berlinu so mi odrezali nogo nad kolenom, na Dunaju, ko so nas izmenjali, pa še enkrat, više, gori ... Dali so nam bergle ...

—	Vojna, da, vojna je najbolj hudičeva obrt! Človek zakolje vola zato, da proda meso. Jaz pa sem klal ljudi za prazen nič. O, včasi je bilo še huje. Takrat smo se vojskovali zato, ker so se sprli cesarji med sabo zaradi svojih priležnic.

Stric je star in že otročji.

Glas muzike je ostrejši. Izza ulice rohni nerazločno in se bliža vedno bolj. Noč se je naredila. Tedajci se zasvetijo v okretu lampijončki, ki jih nosijo vojaki, množica oficirjev koraka pred muziko, ki igra koračnico, zadaj in ob strani pa, kakor je cesta široka, ljudstvo. Tuleča množica. Zver z neštetimi glavami. Rjoveča, pojoča.

Vojna!

Živijo vojna!

Smrt Srbom!

Potem se izgubi v daljavi, pada, narašča, se dviga in zavije v drugo ulico.

Vojna! Vojna!

—	Ali je vrag obsedel vse ljudi? Ali so znoreli? Saj gredo na vojno kakor na žegnanje!

Pod kostanjem je tema. Dve ženski gresta mimo Adama in on čuje:

—	To je pravična vojna! Naš cesar je jokal, ko je podpisoval ukaz. Ah, zdaj se nič ne kesam, da nimam sina!

Saj to je tisti hudič, misli Adam.

—	Moj bo šel. Ženo ima in tri otroke ...

Adam misli in se razgleda vase:

—	Vojna je zločin! Da, zločin!

Kaj naj bo drugega, ko ne more in ne more pojmiti smisla te moritve? Sto drugih poti je, da se ljudje pomirijo, če so sprti. Sina imam. Težko sem ga izredil, premnogo dni sem žrtvoval zanj. Zdaj pa je nenadoma nekdo ukazal in ga bodo ugrabili: meni, materi, ženi, otroku. Ta hip, ko se je vse obrnilo na bolje.

Dva gospoda obstaneta med pogovorom in ne opazita Adama:

—	Kar so iskali, so našli {{nejasno}} Vojna. Najbolj umestno. Kaj se obrega nekulturna Srbija ob avstrijsko civilizacijo. Strli in izbrisali jo bomo z zemljevida.

—	Toda bratstvo po jeziku? mu ugovarja drugi. Slovenski vojak bo s težkim srcem streljal na brata.

—	Bah! Takšno bratstvo! Govoriš kakor naši liberalci. Mene je sram, da smo si s tem narodom v rodu. Iztrebiti jih je treba ... Zagledala sta moža na klopi. Naglo sta odšla na drugo stran.

—	Zbala sta se. Mislila sta, da sem ogleduh, se je nasmehnil Adam. Zaradi mene! Mar mi je vse skupaj! Mi, ki delamo, nimamo od vsega tega nič. Ne od vojne ne od bratstva!

Nad mesto se dviga hrumenje množice, ki tuli.

Naposled jih je vendarle pričakoval. Vlak je bil natrpan ljudstva. Sami možje, ki jih je ukaz gnal k njihovim polkom. Trdi od vožnje in vroči od vina, so se glasno in prešerno gnetli k izhodu.

Ana je bila zelo prepadena od vožnje. Marta je nosila Bogdana v naročju. Dete je spalo. Skrbno je pazila, da ga ne stisnejo med gnečo, ki se je rinila na cesto.
{{prelom strani}}
Poklicali so izvožčka zaradi prtljage, ki so jo imeli s seboj. Ko bi to vedel, bi prišel s cizo, da bi ne bilo toliko stroškov.

—	Kaj bo, oče? je vprašala Ana vsa v skrbeh, ko so se vozili po Bleiweisovi cesti. Justin bo moral v vojsko!

—	Ne bo nič hudega, Ana! Preden bo Justin na fronti, bo vojne konec. Saj niti do bojev ne bo prišlo!

—	Toda govore, pravi Marta, da bo tudi Rusija napovedala vojno Avstriji in menda Nemčiji. Rusija je srbski zaveznik!

—	Ne verjamem, odgovori Adam, čeprav je slišal, da se celo med Nemčijo in Francijo plete isto. Morda so to samo prazne besede. Saj vendar ni ves svet zblaznel.

Potem vzame Marti otroka in ko zavozijo mimo cestne svetilke, vidi njegov mirni, speči obraz.

—	Je bil priden? vpraša, sklonjen nad svojim prvim vnukom.

—	Priden otrok, ga pohvali Marta.

Ana se ozira nemirno na obe strani, voz se pomika počasneje, vedno več ljudi je na cesti. Pri liceju je gneča tolikšna, da ne morejo naprej.

Vsa cesta je zalita z množico. Spredaj, pred palačo deželne vlade, igra godba, na desnem pločniku pojo in zdaj pa zdaj se dvigne v noč krik tisočerih ljudi, kakor bi jih potres pognal vse iz hiš na cesto.

Stopili so iz kočije in se skušali preriniti skozi to živo zidovje. Tok jih včasi potegne nekaj metrov naprej, včasi pa zanese na pločnik. Adam varno nosi v rokah otroka, a košaro si je obesil čez ramo.

—	Držita se me! ponavlja obema.

Njegove široke prsi odrivajo ljudi na obe strani, da ga pogosto zbadajo s psovkami, a on vendarle rine, rine. Že so pri jahalnici, toda vse pritiska le k palači. Tam stoje na razsvetljenem balkonu gospodje v frakih in uniformah in nekdo govori. Včasi ga prekine množica, mu pritrjuje in kriči, besni.

Na voglu Erjavčeve ceste se zagvozdijo in ne morejo nikamor več. Adam ujame govornikov stavek:

—	Slovenski narod ... To je vojna, ki je nismo želeli. To je vojna, ki mora kaznovati zločin, ki so ga storili na naših tleh! Srbi ...

—	Fej! kriči besna množica, rjove in cepeta z nogami.

Tisočeri vzkrik odmeva med stenami hiš, na oknih gore sveče, nekdo govori ognjevito in se sklanja čez ograjo.

—	Možje slovenski, na boj! Nad vami plava blagoslov božji, zakaj bog je z nami, nad našo armado je njegova milost. Naša armada bo kaznovala zločin v njegovem imenu! Molili bomo za vas. Pojdite vriskajoč na bojišče! Zvestobo cesarju in kralju nebes!

Ana se je plaho stiskala med Marto in Adama. Obupno je gledala okoli sebe. V poltemi je videla morje spačenih obrazov, ki so raztegovali ob vpitju in krčili ob stiskanju zob, oči, uprte v govornika, so sovražno gorele.

—	Žene, je klical tisti zgoraj na balkonu, ne bojte se! Mi bomo skrbeli za vas in za vaše otroke. Ne jokajte! Vaši možje so v božjih rokah. Vrnili se bodo ovenčani s slavo in junaštvom!

Godba je zaigrala cesarsko himno. Oficirji na balkonu so potegnili meče iz nožnic, da se je jeklo strupeno zablisnilo v svitu električnih luči. Ljudje so stali svečano in ponosno pojoč. Moški so se odkrili. Adam se je sklanjal nad otroka, ki je preplašeno odpiral oči. Nenadoma mu je nekdo zbil klobuk z glave.

—	Ali ne slišiš, šuft? se je zadri mlad človek vanj.

Adam je škrtnil z zobmi in se s srepim pogledom besno zagrizel v razjarjeni obraz. Marta je stopila k tujcu in mu pojasnila:

Saj vidite, da ni utegnil, ko je preveč zaposlen.

Pobrala je Adamov klobuk in v usta ji je prišel grenak okus po žolču. Bilo ji je, kakor da je zašla med množico zblaznelih ljudi, ki ploskajo krvnikom.

Ana se je vsa trudna in onemogla naslanjala nanjo in železen obroč nenavadnih skrbi jo je zapiral vase, da ni imela nič več pogleda za ljudi okoli sebe. Justin ji je ves, kakršen je bil, stal pred očmi.

Šel bo … 

Drugekrati je šel in se je vrnil. Nikdar ni pomislila, da se ne bi mogel vrniti. Vedela je za uro njegove vrnitve. Slutila je njegove korake na cesti.

Danes, ta hip, se je zaril vanjo krvoločen klin. Zdaj vrta in vrta vse globlje.

—	Šel bo in se mogoče nikoli več ne povrne?

Nekdo zabija žeblje v srce. Bolestno se ozira po Adamu, ki mrko stoji zraven nje. Oklene se ga za roko in tedajci dete glasno zajoče v zadnje glasove cesarske himne. Ko utihne pesem, se otrokov plač razprostre nad množico in ženske se plaho grabijo za srce, ko prodira vanje krik bodočih dni.

Množica pljuskne v nasprotno stran. Umaknejo se v vežo in ko je godba že v drugi ulici, je tod cesta prosta, da gredo lahko domov.

Adam molči. Udarec ga skeli. Ne boli! Žge ga. V sebi preklinja cesarja, vojno in govornike, ki bodo ostali doma.

Zdaj nosi Marta otroka. Adam vodi Ano, ki jo je vojna prevzela in stlačila.

—	To je vojna, da, to je vojna! ponavlja Adam.

Tudi Marta jo prime pod drugo roko, da je v sreči in jo hrabri:

—	Vojna, res! Ampak nič ne veš in še ne moreš reči najhujšega. Justin se bo izmazal, zanj se ne boj. Zna!

—	Odšel bo. Kaj ni že to dovolj hudo? pravi Ana. Zdaj, ko se je tako navezal na otroka.

—	Vrnil se bo in bo vse dobro. To je gorje, ki ga bodo nosili milijoni!

— Milijoni, milijoni! pravi Adam. Da bi se le hitro končalo!

Mimo tobačne tovarne so hodili in tod je bila cesta prazna in izumrla. Vse je bilo v mestu, odkoder se nerazločno čuje hrumenje tisočev, ki jih je omamila krvava beseda vojne.

Justin še ni dospel v vozovi. Mati je gledala skozi okno. Ko jih je začula, je prihitela odpirat vežna vrata.

—	Da ste le prišli, je tarnala in se koj spustila v jok. Jezus, vojna, in Justina še zdaj ni!

Stisnili so se v kuhinjo. Ana je položila Bogdana v posteljo. Silili so jo, naj gre leč, ker je utrujena, a ni marala iti. Počakati hoče Justina, saj mora biti vsak čas tu.

Koj za tem je nekdo močno potrkal na vrata.

—	Kdo je? je vprašal Adam in šel odklepat.

—	Policija! je rezko odgovoril nekdo na hodniku.

Mati je prebledela in se stisnila k Adamu.

—	Za božjo voljo, kaj pa je? Kaj si napravil? je tiho zatarnala in z velikimi očmi pričakovala hudega.
{{prelom strani}}
Adam je odprl. V kuhinjo so stopili mlad policist in dva detektiva.

—	Ali stanuje pri vas Franc Kavčič, tiskar?

Adam se je oddahnil.

—	Ne, ne! je zatrjeval. Pred nekaj tedni je stanoval tu, to se pravi pri sosednji stranki zdaj pa je, če se ne motim, v Trstu.

Detektiv si je zabeležil njegovo izjavo. Potem so odšli. Čuli so jih trkati na sosednja vrata.

Adam je sedel k mizi in vzdihnil:

– Pričenja se! Ta Kavčič je delal dlje časa v Srbiji. Sedaj si mislijo bogvekaj in ga iščejo!

Mati je prinesla na mizo večerjo.

Oh, vse je prestano, pa ti bo dobro delo. Ana, jej, nič ne misli tako hudo! No, Marta!

Adam je stopil včasi k oknu in pogledal po cesti, navzgor, prisluhnil, toda vozov še ni bilo slišati. Seveda, počasi vozijo, s pohištvom ne morejo dirjati.

—	Jih še ni? vprašuje neprestano Ana.

Najbolj pobita je mati. Poleg Ane sedi in vse bolj skeleča je rana. Vrača se iz trga, kjer mu je izpodletelo, pa bo moral iti in vse nade so znova pokopane. Kako se je vse na mah spremenilo! Vse je gledalo vanj, ko se je poganjal kvišku. Konec ...?

—	Kajne, ata, da bo vojne kmalu konec? vprašuje Adama, ki je zopet pri oknu.

—	Zdaj pa menda le gredo! pravi in se skloni globoko na cesto.

Vsi skočijo k oknu. Prisluhnejo. Da, čuti je škripanje težko naloženega voza.

– Mogoče so naši!

—	Če ni kak drug voz?

Vedno bliže prihaja ropot koles po posuti cesti. Adam gleda in napenja oči. Pri mitnici je luč in zdi se mu, da sta dva voza, visoko naložena. Seveda, saj vidi, to je omara!

Vzame ključ in pravi:

—	Takoj bova prišla. Ponoči ne bova prekladala. Bomo vse skupaj zapeljali na dvorišče k &quot;Jožetu&quot;.

Justin stopa ob prvem vozu in gleda v okno. Vidi vse tri: mater, Ano, Marto. Pomaha z roko in gre čez cesto, kjer ga že prehiti oče.

Pozdravita se.

Adam mu stiska roko bolj gorko kot drugekrati, sin prav tako, ko že oba vesta, kaj je. Roki se sami od sebe razkleneta in povesita.

 — Boš moral takoj odriniti?

– Že jutri! odgovori Justin otožno.

Zaman se je torej trudil oče za prostore in vsa pota so bila odveč.

Pokazal je voznikoma gostilniško dvorišče, ki je bilo pristanišče vozov ob takih prilikah, dogovoril se je z gostilničarjem za hlev in prenočišče, naročil večerjo in pijačo hlapcem. Jutri na vse zgodaj bodo znosili pohištvo v stanovanje.

Potem odideta nazaj po cesti.

—	To je res prav vražja smola! meni oče. Vse smo pripravili, lokal prebelili, police sem sam ves teden pleskal in popravil stojala ... Toda, kaj to! Da bi le doma ostal. Tako pa pojdeš in nič se ne da pomagati.

—	Prav nič, še odložiti se ne da! Jutri se moram javiti pri kadru v Celju.

Prijelo ga je, da bi se napil. Opil se do nezavesti in se zvrnil kraj ceste v trden spanec, tako zelo se mu je zapičila v dušo ta vihra, ki ga bo iztrgala iz komaj porojenih, novih naklepov. Delil je usodo stotisočerih. Potlačila ga je. Če je pomislil, da nima prav ničesar, razen tisto, kar so pripeljali na teh dveh vozovih, in nekaj sto kron v listnici, ki mu jih je vrgla razprodaja, ga je zazeblo. V mozeg se mu je zagrizla ločitev, ki bo tako strašna.

Težko je, če greš za nekaj dni od doma, še veliko težje, če odpotuješ v tujino, srce se ti razpara, če moraš za kruhom čez morje. Doživel je dogodek na neki postaji: Gruča mož se je postavljala od svojcev. Žene so bile tam, otroci, matere in očetje. Nekdo je igral na harmoniko. Možje so molče stiskali žene k sebi, otroci, ki niso doumeli težkega trenutka, so preplašeni vekali. Ko se je vlak odpeljal, so možje skozi okno mahali z modrimi zastavicami družbe White Star Line.

Čez morje! Gnala jih je sila, toda ni jih gnal ukaz. Šli so iskat kruha in sreče, ker jih je zavrgla domovina. Nihče jih ni gonil. Zemlja, beda, stiska, dolgovi ... Pa le niso šli smrti iskat. Ne, ne!

To je vse drugače. Moraš! Sicer si vojaški begunec in te ustrele po prekem sodu. Nič ne vprašajo, ali imaš ženo, otroka, bolno mater in očeta: Cesar kliče!

Še nikoli jih ni čutil v sebi tako zelo kakor zdaj. Ano, svojo ženo ... Ah, marsikaj jo je žalil, togotil se nanjo in na usodo, ki jo je sprožila ženitev, ta hip se niti ne domisli vsega tega. Vidi le Ano, ki je njegova tako njegova, da se mu brada trese v trzavici, ko se zmisli na jutrišnji dan.

Bogo ... V žepu stiska prste od bolečine. To je njegov fant, njegovo dete, ki se mu že nasmehne, če se skloni nad njegovo majhno, polno obličje. Kako silno je ta golobček v njegovem srcu! Ta hip, ko bo šel, ve.

Tu ob njem stopa oče. Trdo hodi in z rameni se dotikata. Dvajset let nazaj gleda in še dlje: Kako hitro poskoči človek, kadar se mu mudi. Kakor v sanjah, kjer lahko v minuti preživiš pol stoletja. Jutri mu bo dejal: zbogom.

Tudi materi bo rekel tako. Njene oči se bodo utapljale v solzah, gledala bo skozi okno vse dotlej, dokler ne bo. izginil za ovinkom. Potem bo sedela v kuhinji in mislila
nanj …

—	Vse je šlo k vragu! je dejal zamolklo. Ampak ne bom se jim pustil! Prekleto da ne!

—	Ne moreš si pomagati! Kako? je vprašal oče.

—	Sto poti je, da se človek izmaže. Napravil se bom bolnega!

—	To bo težko, ker si zdrav!

Oče misli, kako bi bilo to mogoče, pa so menda le prazni upi, s katerimi se Justin junači.

Peklensko drže te klešče, ne popustijo kar tako.

Tako stopita v kuhinjo. Oba mračna, vsak z mislijo, ki je danes vsakomur enako na čelu zapisana.

—	Moj bog, Justin, vojna! vzkrikne Ana in se vrže vanj.

—	Joj, Justin, vojna! zastoče mati in ga zgrabi za roke.

Justin objame ženo in drži mater za roko. Oče se je sklonil skozi okno.

Ko zapazi Marto, se ji bridko nasmehne in njegove ustnice se sproste v krčevit drget.

—	Vojna ... se davi iz njega.

Marta objame z očmi vso skupino, ki ji meč predira srce.

—	Ta hip se oba resnično ljubita, plane misel vanjo.
{{prelom strani}}
Zunaj na cesti zaklepeče peket konjskih kopit. Kakor bi jata jahačev jezdila na nočni pohod. Oče se obrne v kuhinjo in pravi:

– Dragonci jezdijo iz kasarne!
==2==
Opravo so nosili v stanovanje. Vse je še neurejeno; po tleh lete predali s perilom, omare so odprte, slike ob zid prislonjene, čez stole je nametana obleka. Zadnje drobne stvari nosijo z voza: škaf, v katerem je nekaj kuhinjske posode, košaro s posteljnino, med katero so varno shranjeni krožniki in kozarci. Težka orehova omara z velikim zrcalom jim je nagajala. Stopnice so v vijugi preozke. Nesli so jo nazaj na dvorišče ter jo z vrvmi potegnili na balkon.

Balkon je vzdolž vsega prvega nadstropja. Na oni strani stanuje mojster iz tobačne tovarne, ki nima otrok, spodaj sta še dve stranki. Neka ženska razobeša perilo na vrtu, ki je zadaj poleg velikega dvorišča. Odtod se lepo vidi na prostrani Mestni log in čez Barje do Krima. Poletna, vlažna megla visi nizko nad travniki, le obrisi dreves, ki rasto ob Gradiščici in Malem grabnu, in samotna hiša, ki stoji sredi gmajne, se komaj razločijo. Poleg kuhinje je takoj prva soba, ki gleda na nizko mitnico in na visoke smreke Cesarskega vrta. Okna druge sobe gledajo na cesto, na kateri je ves dan živahno vrvenje. Sto in sto delavk in delavcev hiti v tobačno tovarno. Zvonec ob vratih klenka in jih priganja. Delavke z Viča in iz Kozarij hite tod mimo, da ne zamude. Če se skloniš skozi okno, vidiš hišo, v kateri stanujeta stara dva.

Vse je zgoraj. Voznika sta se že odpeljala. Justin in Adam stojita sredi te razvlake. Vroče jima je.

—	Počakajva žensk, da ne bo kaj narobe! sklene Adam. Naj same odločijo, kje bo stalo to in kje ono. Vse je šlo po sreči, nič se ni razbilo!

Justin sedi na žimnici in kadi cigareto. Ogorek stiska med prsti in gleda skozi okno v nebo.

—	Mogoče bom danes zadnjič na tej postelji spal? reče tiho.

—	Ne razmišljaj o tem! NI tako hudo!

—	Vojna je vojna. Zgrešena krogla me lahko zadene!

—	Seveda, če človek samo na to misli, ga že zdaj boli. Sicer pa je lahka rana velika sreča za vojaka. Pride v bolnico, potem je zanj vojne konec!

— Da … Boli ga nekaj. Hitro potegne listnico iz žepa.

—	Še ničesar nisem vrnil, pravi samemu sebi očitajoč. Nikdar nisem utegnil — mislil pa sem mnogokrat na to!

Adam zamahne z roko.

—	Stiska me, pa bo tebe še bolj. Spravi! Ani pusti, ki bo potrebovala. Vojaška podpora je skromna!

Marta je prinesla toplo kavo. V tem svežem poletnem jutru je bila kakor roža, ki je pravkar razprostrla svoj cvet.

—	Zdaj pa le hitro, Marta, pravi Adam. Mudi se mi v službo.

—	Pričnimo v kuhinji, je dejala. Kredenco takole ob tole steno!

Pregledala je sobi in v duhu črtala sliko urejenosti.

Upognila sta se in premaknila omaro. Adam je bil silen, kadar so se mu napele mišice na razgaljenih rokah, Justin se je takoj oznojil in je globoko dihal.

Sestavila sta postelji, previdno pritrdila marmornato ploščo na umivalnik, pribila nad okna obešala za zavese; naglo sta opravila vse težje delo, ki bi ga ženske ne zmogle. Adam je moral v tovarno. Marta je polagala perilo v omare, Justin pa je zabijal žeblje za slike. Nič kaj lahko ni obesil na kavelj velike, težke podobe: viteza, ki se poslavlja na grajskem dvorišču od žene, ko odhaja na vojno. Ponosno zravnan stoji v bojni opravi, paž pred njim nosi ščit in lok s strelkami, gospa je potrta in se naslanja na njegove prsi. Spodaj pod grajskim zidom je videti konjenike z dolgimi sulicami.

Justin gleda v viteza in se čudi njegovemu izrazu.

S kakšnim ponosom odhaja na boj, si misli. Ženo ima, glej, grad in bog ve kakšno bogastvo. Jaz pa kakor mevža ...

Gre v drugo sobo in sede pri oknu na zofo. Po cesti škripljejo težko naloženi vozovi, zadaj za smrekami bobni vlak, pod oknom je čuti otroke, ki se igrajo.

Ziblje se z gorenjim telesom sem in tja. Njegove misli tko:

—	V meni ni nikakega navdušenja. Mrzim vojno, ki mi je prekrižala račune!

To sta dve stvari, ki jih je dognal danes, ko se je nekoliko pomiril.

Misel nagovarja misel in če do dna premisli vse vzroke te vojne ter si obudi vse navdušene časopisne članke in hujskajoče govore ljudskih tribunov, si vendar ne more razložiti smisla vsega tega. Hudič, zaradi dveh oseb pognati milijone ljudi v nesrečo?

—	Da, si govori na znotraj, govore o neki ideji. Borimo in vojskujemo se za idejo. Za kakšno idejo, vraga, se naj borim jaz? Zato, da bom pomagal kaznovati umor, ki se me nič ne tiče?

Vojna je pomenila zanj strašno izgubo. Odrinila ga je s ceste, po kateri se je vzpenjal. Zdelo se mu je, kakor bi mu nekdo od zadaj vrgel zanko okoli vratu in ga zviška potegnil v globino. Hipoma se mu je zazdelo vse nesmiselno, nepotrebno, brez vsake vrednosti. Sila, ki ga je snela iz vsega tega, se mu je kakor jarem obesila na tilnik. Moraš!

Stotisoči so se uklonili. 

Poslaniki so sedli na ekspres in se odpeljali. Ministri so zdiktirali ukaze. Telegrafi so brneli neprestano. Maziljeni starec se je zjokal in podpisal. 

Ukaz!

Milijoni so se upognili in zatrepetali. Kakor ovce. Niti zameketale niso. Da, pohlevne in hlapčevske duše. Če bi vsi ti milijoni naskočili peščico topoglavcev in diktirali: Ne! 

Ukaz! 

Preki sod!

Niti za sekundo ni pomislil, da ne bi šel. Ne, ne. Še na um mu ni prišlo. Podvomil je res v nesmisel vojne, toda v ukaz ni podvomil. Podredil se je brez vsakršnih duševnih zapletIjajov v urejeno, prisilno priučeno miselnost zvestega državljana. Ne zaradi vere v zakon in odredbe. Ne zaradi spoštovanja oblasti, ne! Ker se je bal! Kajti človeka uče: če ne boš spoštoval zakona, boš kaznovan! Moj bog, kdo se naj spomni in uči ljudstvo ljubezni do sile.

Marta je pogledala v sobo. Čudno se ji je zdelo, ko ga ni bilo nikjer slišati.
{{prelom strani}}
– Kaj premišljuješ, Justin, ga je vprašala in sedla kraj njega.

Žalostno se ji je nasmehnil.

– Tudi ti bi na mojem mestu! je dejal potrto. Nič drugega mi ne preostaja nego premišljanje.

– Si v skrbeh za Ano?

– Da, za Bogdana!

– Vsi bomo skrbeli zanj. Ne boj se!

Da, to rad verjame Marti. Zvesta je, nič ni v nji takšnega, da bi se tresel zanjo. Močna je.

– Hvaležen ti bom, Marta, če ji boš stala ob strani. Ana težko prenaša.

Ni ji lahko najti izbrane besede človeku v nesreči.

V Marti gori silen ogenj upora. V njeno skladnost se je zagvozdila ta nepričakovana strahota, ki se je otepa in brani, pa jo vedno bolj prevzema. Poleg nje sedi človek, ki so ga nasilno iztrgali iz domačnosti in ga obsodili na smrt. Da, to je smrtna obsodba, obsodba množice! Prvi bo padel, drugi ne, četrti in peti bosta zadeta, šesti se bo vrnil, toda vsi so pognani pred smrt. Samo izvoli, gospa Koščenka! Zbiraj po mili volji! Vsi so tvoji!

– Ko se boš vrnil, pravi naglo, kakor da se je zavedela resničnosti, bo Bogdan že velik. Otroci so vsak dan večji in drugačni.

– Misliš, da se bom? jo ujame za besedo.

– Se boš, če boš veroval v vrnitev! pravi prepričevalno.

– Verovati v vrnitev? razlaga Justin, to se pravi verovati v možnost, da se me vse krogle izognejo! Če pa si predstavljaš na primer strojnico, ki bliskovito in nepretrgoma strelja v napadajoče oddelke? Ali pa šrapnele, ki te zviška obsujejo s točo jeklenih krogel in razneskov. Bombe iz aeroplana. Spopade na nož? Tisoč možnosti, da najdeš junaško smrt! Junaško, haha! Ko bi veseli, s kakšnim navdušenjem odhajam v boj! Nisem stotnik Leschnigg.

– Ne samo ti! Mnogo, mnogo jih je, ki preklinjajo to vojno in vse one, ki so jo napravili. Toda te stvari niso za današnjo uro. Naštel si vrsto možnosti smrtnih ran. Verjamem ti. Toda nihče se ne odpravlja na vojno z mislijo, da bo smrtno zadet. Da, pa vendar: Včeraj sem videla na postaji moža, ki je jokal in tarnal ženi: Nikdar me ne bo več nazaj! Zanj sem trdno prepričana, da se res nikoli ne povrne. Ne verujem v usodo, ne, ne, človek se ne sme nikdar z njo sprijazniti! Slabiči govore: Kar mi je namenjeno, se bo zgodilo. To ni res! Zakoplji se v misel, ki te bo rešila, ne v misel, kite ugonablja!

Justin je ves močan ob tej ženski. To ti je res vražja ženska, ki se znajde v največji zmešnjavi. Kakor je bil prej že jezen in nejevoljen na vsako delo, si je zdaj kar želel, da bi čimprej uredil to gnezdo mehko in prijetno. 

V duhu si sestavlja povratek. Kakšno veselje bo tedaj! Vse b drugače! Bogo bo morebiti že shodil, Ana se bo popravila od vseh teh skrbi in hudih ur. Predstavlja si prihod polkov v mesto, ki bo okrašeno z zastavami. Z oken bodo metale ženske rože in poljube, na Gradu bodo streljali s topovi, on pa bo doma, obkoljen od svojih dragih, pripovedoval malomarno, kakor da ni bilo vse skupaj vredno počenega groša.

– Ah, malo smo se zlasali, to je bilo vse. To odlikovanje? Prava figa! Sovražnikovega generala sem za ušesa pripeljal v naše postojanke.

Prijelo se ga je nekakšno razkošno veselje. Spremenil se je naglo kakor otrok. Prižgal si je cigareto in se udaril po kolenih.

– Prav imaš, Marta! Ko se bom vrnil, bomo začeli novo življenje!

Skočil je po lestvo in začel zabijati žeblje. Z lestve je gledal navzdol na Marto, ki je jemala kozarce iz košare, in se ji je zasmejal.

—	Ampak za slovo te poljubim, Marta, da veš!

Vrnil se bo, si je dejala. Tako se ne smehljajo oni, ki jih ne bo več nazaj.

—	Da, je dejala veselo, poljubi me!

Pričel je žvižgati. Včasi je pogledal skozi okno v njihovo stanovanje. Zavesa na vzhodnem oknu je bila spuščena.

—	Bogdan še kar spi, je dejal.

Mimo okna je semtertja zanesel veter zastavo, ki se je v velikem loku zopet leno spustila navzdol, kakor bi mimo okna zaplavala ogromna ptica.

Na cesti se je oglasila harmonika. Na okrašenem vozu so se fantje peljali v kasarno. Harmonika poje, fantje pojo in mahajo z rožami. Starejši možje sede na zadnjem koncu voza in pojo sključeni vase. Ljudje stoje kraj ceste in gledajo. Star gospod je zamahnil s klobukom in zaklical:

—	Heil! Heil!

Njegov klic je zakrakal med ropotom koles in utonil v oblaku prahu, ki se je vlekel za vozom.

Opoldne so jedli še pri očetu. Otroci so imeli Bogdana pri sebi v sobi, odrasli pa so sedeli v kuhinji. Čudili so se Justinu, ker je bil dobre volje ter ni nič kazal potrtosti in malodušja. Mati je nakupila klobas in sira, spekla maslen kolač, Adam mu je prinesel steklenico konjaka iz mesta, sestre so mu kupile nekaj škatel najboljšega tobaka in ko je vse to tlačil v nahrbtnik, se je smejal in šalil:

—	Dali mi bodo poseben voz, da bom vse tole zvozil na fronto!

—	Toda, Justin, pazi se! je jadikovala mati. Ne sili naprej, če ti ne bo treba!

—	Ne, ne! Silil bom nazaj, samo če me bodo pustili!

Adam je bodril Ano po svoje. Hudo mu je bilo, zelo hudo. Silil se je, da bi jedel, pa mu ni šlo, venomer je prestavljal vilice in govoril Ani:

—	Dokler bom zdrav in močan, da bom lahko delal, se ti ni bati nič hudega. Naša si, kakor so vsi naši. Bo že tako. Stanovanje ni drago, s fantom boš imela itak dovolj opravka, če pa bi stvar le predolgo trajala, si boš poiskala kako službo, ko znaš! Teh pa se zdaj ne bo manjkalo, ko je toliko moških odšlo. Za Justina se ne boj!

Adam se boji, kako se ne bi! Danes poročajo dnevniki o prvih praskah ob Donavi. Železniški most so razstrelili.

Dopoldne je zvedel, da je bilo mnogo Slovencev aretiranih in odpeljanih v zapore. To so srbofili, je razlagal ženi, ki nočejo Avstrije. Hočejo, da bi Slovenci prišli pod srbsko krono.

Materi je to španska vas. Kaj ji mar vse to, zanjo ni sovražnikov. Vsi ljudje, ki morajo v vojsko, so nesrečni, pa naj so že naši ali srbski.

—	Lakota bo, boste videli, je dejala. Pravijo, da bo moke zmanjkalo. Treba se bo založiti.
{{prelom strani}}
==3==
Do polnočnega vlaka, s katerim se bosta odpeljala Justin h kadru in Marta h glavarstvu v Celju zaradi službe, je še dovolj časa.

Popoldne sta z Ano sama v stanovanju. Bogo spi v sosednji sobi, ki jo je Ana zastrla, da mu ne bi muhe nagajale.

Ana pripravlja za odhod. Soba je še razvlečena, zaves še ni na oknih, postelje so še odkrite, še vedno je v stanovanju tisti zoprni hladni, tuji duh po neurejenosti, ki je po vseh prostorih prve dni po naselitvi. Justin hodi po sobi in zopet je nemiren. Bolj, ko se bliža ura odhoda, bolj je nestrpen, huje se ga zopet polašča klavrna raztresenost misli, ki jim je zmanjkalo oporišča. Ločitev, kasarna, odhod na fronto, bojišče, ki si ga po svoje slika, vse to ga zopet navdaja s skrbjo. Rad bi kazal veselo lice zaradi Ane, ki močno trpi. Toda ko jo gleda, kako skrbno, a kakšnim poudarkom išče to in ono, da bi ga z vsem preskrbela, ga stiska huje in huje.

Vendar se prijetno čudi. Danes si je prvič po očetovi smrti nadela svetlo obleko. Lahka modra bluza se ohlapno guba, iz kratkih rokavov se belijo polne roke. Njen obraz je nekoliko vpadel, oči so se ji zato malce poglobile, na bledih licih opazi prvo sled komaj vidne rdeče proge zdravja. Njeno telo se je po porodu krepko izoblikovalo.

To ni več dekle.

Žena z vsemi čari dozorevajoče mladosti.

Justin stoji pri oknu. Včasi pogleda v smreke državne drevesnice, kadar se okrene, vidi v šipi to ženo. Gleda v podobo, ki mu nanovo stopa pred oči, zenice rišejo obrise globlje in globlje, vse, kar je bilo spojenega pred pojavom tega novega videnja, se obdaja z meglo in izginja v neskončno praznino prošlosti. Trenutno se mu dozdeva, da je preživel nekje nešteto raznolikih dni, ki se niso vili gladko v matico njegovega sestava, morda je le po bliskovito ujel v tem novem dognanju oliko prerezanega vratu in kri, v kateri so vtonile njegove številke ... Kaj se ve!

Nalašč je še enkrat za dlje časa pogledal preko smrek v bleščečo modrino jasnega neba, da so ga oči zaskelele od migotanja, ki je bilo v razbeljenem zraku. Potem je počasi okrenil glavo zopet k šipi. Še vedno je stala pri omari za perilo. Na tleh je stal odvezan nahrbtnik. V lipi je videl, da se je včasih ozrla po njem ter s žalostnim izrazom polagala posamezne kose v nahrbtnik, kakor bi se od vsakega posebej težko ločila.

—	To ni Ana z žage! je ugotavljal.

Videl je vsak njen najmanjši gib. Kadar je segla v najvišji predal, so ji rokavi zdrknili do ramen in se je vsa bleščeča golota kože prilepila na njegove oči. Če se je nagnila k tlom, je s polnimi pogledi zajemal njene boke in lepe noge.

V njem je vrelo. Naslanjal se je na odprto okno in srkal misli poželenja.

Fronta?

Zdaj je stala ta ženska med njim in fronto. Dokopal se je do predrznih želja, odmaknil pogled s šipe in se obrnil.

Da, tam je bila siva slika, tu pred njim pa je živ človek. Kakor razdražena žival srka vase vonj njene bližine, po prstih se ji bliža.

Trdno jo objame okoli ramen in zastrmi v njen obraz.

—	Ah, vzdihne globoko, sproščen, kakor da mu je dotik njenega telesa odvzel sto muk.

Prižema jo k sebi, se zaplete v njene roke in jo poljubi iznenada.

Ana spusti perilo iz rok in se upre v njegove prsi, presenečena od tega navala.

Justin molči in v njegovi sili odpovedujejo njene roke.

Njegov obraz je spremenjen, težak, njegove oči, ki niso nikdar plamtele, to pot žare. Da, morebiti je bil tisti prvi večer takšen? Samo enkrat! Pa se ji le zdi. Ne more primerjati. Vendar je že slutnja na velik, sladak dogodek silna, da se mu kar mahoma vda in nasloni nanj. Oklene se ga okoli vratu in mu obvisi spojena v njegov poljub.

—	Neizmerno me ljubi! misli zanosno. Jaz pa sem dvomila ...

Mrači se. Sirene v tovarni tulijo in tisočeri korak delavk udarja po cesti.

—	Šel boš? dahne Ana v njegovih rokah.

Justin se za en trenutek strezne, stopinje s ceste mu udarijo v uho kakor topot vojščakov v neurejenih vrstah, potem se mu čez oči napravi kakor blesk svetlega traka, ki mu vzame vid in vse, kar je okoli njega.

S silovito kretnjo ji upogne telo čez desno roko, levica mu zdrsne od vratu in se obesi za bluzo, ki se razpne. Dvoje od mleka napetih prsi ga vžge. Tako omahneta na posteljo.

Njen obraz se skriva pred njegovimi od strasti širokimi pogledi, vdano pade na blazino.

Zdajci udari s ceste ropot voza in divji vrisk fantov, ki odhajajo. Pred mitnico obstane voz, harmonika zaravsa in široka, zategnjena pesem skoči na okno:

&lt;poem&gt;
Oj, ta vojaški boben, 
ta bo meni večni zvon ...
&lt;/poem&gt;

Doseže Justina. Z ogromno, nepremagljivo silo ga stisne in zlomi. V divji, žgoči, neutešeni bolesti leži kraj nje, ki se stiska za srce od pregnanega pričakovanja. S tresočo se roko se je rahlo dotakne, kakor da jo hoče prositi odpuščanja za zlo, ki ji ga je hotel storiti.

—	Vojna! šepeteče.

Sedita na robu postelje. Držita se za roko in nemo gledata skozi okno v večerno zarjo vse dotlej, dokler ju dete ne vzdrami.

*

Ponoči se je odpeljal.

Mati mu je obesila za vrat škapulir in skozi odprto okno je slišal na cesto njeno ihtenje.

Bogo je spal v svoji beli posteljici. Dolgo je stal ob njem. Potem ga je rahlo dvignil k sebi v naročje. Dete se je smehljalo.

Na temnih stopnicah je občutil grenak okus na ustnicah.

Adam je nosil nahrbtnik. Z njim je šla Marta; hodila sta bila daleč pred njim, ki je počasi šel z Ano zadaj. Sveži nočni zrak ga je oživel, s silnim naporom je goltal žalost vase in jo hotel odvzeti Ani, ki je visela na njegovi roki.

—	Tako se mi zdi, kakor bi odhajal k vojakom! ji je zatrjeval. Nič hudega ne bo!

—	Vsak dan mi piši!

—	Bom. V Celju ostanemo gotovo nekaj tednov. Morda bo takrat vojne že konec?

Pred palačo deželne vlado je korakala straža. Njeni koraki po stražni deski so trhlo odmevali po prazni ulici. Zastave so leno plahutale, kakor bi se včasi po zraku zagnal ogromen netopir.

Na postaji je bila gneča. Vlak je bil poln vpoklicancev. Nekateri so peli, drugi s svojci stali ob vagonih in se tiho, šepetaje pogovarjali.
{{prelom strani}}
Marta je poiskala prostor.

Ana se je naslonila na Adama.

– Zbogom, Ana, je dejal Justin še enkrat, ko je sprevodnik še mahal s svetilko.

Ko je stisnil očetu roko, ga je zgrabilo za grlo. Naglo se je zasukal in skočil v vagon.

Skozi motno lečo solze je videla bel robec, ki se je sukljal z odhajajočim vlakom.

==4==
Vojne napovedi so rasle kakor stave pri igralni mizi. Zemljevidna karta Evrope v izložbenem oknu, na kateri so bile zataknjene zastavice ob Donavi, je bila nakrat posuta z zastavicami vzdolž ruske, srbske, belgijske in francoske meje. Nemška armada je rušila in požigala Belgijo, časopisi so priobčevali prve vesti o večjih bojih na vseh frontah.

Vsak drugi dan so vihrale s streh zastave.

Zmaga avstrijskega in nemškega orožja!

720 vojnih ujetnikov, med njimi dva ruska generala.

Vojni plen: 

24 brzostrelnih poljskih topov, 

78 strojnih pušk, 

612 infanterijskih pušk, 

1,200,000 nabojev.

Na strani sovražnikov je padlo preko 1000 mož, naše izgube so neznatne.

Justin je v novi uniformi. Zopet so skupaj: Jošt in vsi drugi iz vojaških časov. Nastanjeni so v osnovni šoli. To pot je drugače. Po vsem razredu je nastlana slama, na zidu visita cesarjeva slika in razpelo; na tablo je nekdo narisal vislice, s katerih visi srbski vojak. Za vrv vlečeta dva avstrijska vojaka. Spodaj je nemški napis:

&lt;em&gt; Tako kaznuje Avstrija! &lt;/em&gt;

Med vojaki že ves dan vre. Dopoldne so imeli na dvorišču strelne vaje, pri kosilu se je raznesla vest, da bodo kmalu odrinili. Mogoče že ponoči. Potikajo se po hodnikih, nekateri sede na dvorišču v senci, vseh se polašča skrivnostna nestrpnost, ki narašča ob vsaki najmanjši domnevi.

Nekateri so vneti za srbsko fronto, drugi bi šli rajši nad Ruse. Križajo se mnogotera mnenja. Govore o kozakih in srbskih četaših.

—	Da, da, pripoveduje nekdo iz druge stotnije, ne boš mi dokazoval, da to ni res. Jaz pa vem. Kozaki so divje ljudstvo. Ne poznajo usmiljenja. Govori se, da so prve nemške ujetnike za noge privezali k repom svojih konj in jih v diru vlačili skozi vasi. To je gola resnica!

Nemci se drže skupaj. Pogovarjajo se glasno in vneto in njihovo navdušenje za vojno raste od dne do dne. Polagoma se polašča vseh trdno prepričanje, da je ta vojna pravična in neizogibno potrebna, trdno so uverjeni o zmagi in skorajšnjem koncu, kar jih še bolj neti, da čimprej udarijo.

Na dvorišču brusijo bajonete. Preizkušajo ostrino na nohtih in vrte brus drugemu. Ta posel opravljajo vneto, tehtno, kakor da so namenjeni na kolino, šalijo se in mlad desetnik z drobnimi redkimi brčicami jih poučuje:

—	Potem pa, kadar bo naskok, je najbolje, če zasadiš bajonet v trebuh. Takole do kraja in hitro zavrtiš puško. Taka rana je smrtna. S črevami vred izpuliš dušo!

Vsi tisti, ki so poznali vojno samo po besedah, ki so gledali naprej samo po slikah iz preživetih vojaških vaj, ki so bili vajeni izstreliti vsako patrono samo na povelje, ki še niso slišali sikanja krogle mimo svojih ušes, ki so čuli grmenje topov samo na manevrih, so mirno, radovedno pričakovali odhoda.

Justin se je vdal v vse to, ne da bi bog ve kako trpel. Nova, siva vojna uniforma, resnost in mrkost te nove obleke kakor tudi sploh vse, kar ga je obdajalo, ga je postavilo v vojsko kakor vse druge. Kaj bi zato premišljal! Neprestani pogovori med znanci so bili navdušeni, da se je tega navdušenja celo sam nalezel. Nehote se je pričel vrivati med Nemce, ki so bili v polku veliko bolj cenjeni kakor Slovenci. Njegova gladka nemščina je ugajala celo podčastniku, tako da je že nekaj dni čepel v pisarni in se mu ni bilo treba udeleževati vaj na žgočem solncu.

Da, ko bi prečepel vso vojno takole v pisarni!

Zvečer so zahajali v gostilno. Posedali so okoli mize in se napajali. Saj je prav za prav prijetno takole življenje! Nič skrbi nimaš. Z vsem si preskrbljen: z obleko, hrano, cigaretami, pa še nekaj soldov dobiš, v teh časih pa si povrh še zelo čislana osebnost. Civilisti te gledajo z občudovanjem, govore s teboj ponižno in ti postrežejo s tobakom in pijačo. Včasi je prisedel k njihovi mizi star, bogat krojaški mojster. Bil je doma nekje na Solnograškem ter jim plačeval pijačo.

—	Ah, je jadikoval, da ne morem z vami. Star sem! Ampak rečem vam: Mnogo sovražnikov imamo. Toda bog je z nami in zmagali bomo. Pošteno jih dajte! Ohne Pardon! Nič ujetnikov!

Ko se ga je nalezel, je vzdigoval kozarec in kričal:

—	Für euch, Helden! Vied Feind, viel Ehr'!

Jošt in Justin sta ždela vedno skupaj. Bila sta pri istem vodu. Njuno svidenje je bilo zelo prisrčno. Prve dni sta govorila le o svojih stvareh, potem pa sta se razživela zopet v staro vojaško tovarištvo, ki ju je sklepalo že od nekdaj.

Zaradi Marte sta se že koj v početku dogovorila.

—	Tvoja svakinja je zelo dobra ženska! je dejal Jošt. Videl sem jo sicer enkrat samkrat, ko je bila pri načelniku šolskega odbora, pa mi je koj ugajala.

—	Hm, se je nasmehnil Justin. To se pravi, da si se že zaljubil vanjo?

—	S tem še nisem ničesar rekel, je dejal Jošt v zadregi. Vsak človek bi se mi smejal, če bi vedel, da mislim na kaj takšnega. Drobna, študirana ženska, nežna stvar — jaz pa robat kmet! Neumnost! Kar se tiče stanovanja, je tako urejeno, da bo stanovala v šoli, pri nas bo pa na hrani. Saj je kar čez cesto.

—	Jutri me pride obiskat. Seznanil se boš z njo. Lahko ji boš marsikaj povedal o kraju in ljudeh.

Jošt je zamišljen, resen.

Ena sama beseda ga je odtrgala od zemlje. Oče je star, ostala sta sama z materjo.

Justin ga drami in izpodbuja:

—	Ne bodi takšen! Saj ne bo dolgo!

—	Ah, pravi Jošt, ne bojim se. To mi lahko verjameš. Ni me strah fronte, ampak grize me, ko moraš pustiti na povelje vse najdražje in iti. Država v nevarnosti? Moja zemlja tudi, če je ne bo nihče obdeloval!

—	Tudi mene niso vprašali, kaj bo z Ano in otrokom. Sili se moraš ukloniti.

—	Da, sili! Prostovoljno ne bi šel!

—	Pa se priglašajo.

—	To so tepci, ki mislijo, da je vojna — veselica!

—	Ne bo tako! Vsekakor mora biti le nekaj junaštva v njih in idealizma, kakor pravijo.
{{prelom strani}}
—	Junaštvo? Njihovo junaštvo se bo kmalu ohladilo. Prve krogle jih bodo splašile. Še kesali se bodo. Zame ni junak tisti, ki vidi zgolj v vojni rešitev takšnih sporov. Sicer pa so itak sami Nemci med prostovoljci.

—	Tudi Slovenci so med njimi. Strašno so navdušeni!

—	Nič ne rečem. Saj pa tudi vse hujska na vojno. Samo današnje časnike preberi! Od samega navdušenja kar besne. Še celo duhovniki so vneti zanjo! To se mi zdi najbolj čudno, ko je vendar Jezus tako jasno in lepo pridigal o ljubezni do bližnjega, da, celo o ljubezni do sovražnika!

– Ti nisi prav nič navdušen?

—	Niti malo ne! Prav tako se mi smili ruski človek, ki je moral zapustiti svojo domačijo, kakor nas. Vsak jo preklinja. Če je ne, pa jo še bo. O tem sem prepričan.

Justin se je ozrl naokrog.

—	Če bi te slišali, je dejal tiho, bi te ustrelili!

Jošt je prebledel.

—	Ustrelili ... Res je! Toda tebi lahko povem, kar mislim. Ne gre mi v glavo, da bom moral meriti na človeka, ki mi nikdar v življenju ni storil nič žalega. Mogoče bo oče ... Otroci ga bodo zaman pričakovali! Morilec bom! Pravijo pa, da ne. Čim več sovražnikov bom postrelil, tem bolj bom odlikovan. Doma morilce obešajo, v vojski jih odlikujejo in slave!

—	Morilec! Kaj govoriš! To je nesmisel! Med vojnim časom se pač vsak človek brani. Če ne boš ti nasprotnika, bo on tebe. Sicer pa se samo pokoriš ukazu. Tu je ukaz večji kakor vest. Zdi se mi vendarle, da je vsak Avstrijec dolžan, braniti svojo domovino. Neka urejenost pač mora biti. Država je država, tudi cesar mora biti in oblast in če je vse to v nevarnosti, smo vsi državljani eno in isto!

—	Saj smo mi napadli! ga je prekinil Jošt.

—	Bili smo izzvani! Sprva sem bil tudi jaz takšen. Zdaj pa, ko vidim, da je vse, staro in mlado, navdušeno za vojno, se mi le zdi, da mora tako biti. Ampak odkrito ti povem, zmazal bi se kljub temu rad.

Mimo je prišel desetnik druge stotnije. Stopila sta v pozor in pozdravila. Justin je prekmalu spustil roko s čepice. Desetnik je obstal in se zadrl:

—	Kako pozdravljaš? Še enkrat!

Justin je pozdravil po vseh predpisih.

—	Tako, vidiš, teslo, za drugič si zapomni, sicer boš visel!

Ko je odšel, se je Jošt nasmehnil in dejal Justinu:

—	Ali si še navdušen?

Justin je vrgel ogorek cigarete na tla in dejal jezno:

—	Takle hudič, pa kakšna oblast! Doma je bog ve kakšna ničla!

V soboto popoldne so imeli prost dan. Justin je pregovoril podčastnika, da sta dobila z Joštom dovoljenje do enajstih zvečer. Pohajkovala sta nekaj časa po mestu in ogledovala izložbe; Justin je oddal na pošti tudi nekaj razglednic.

Pred postajo sta zapazila nenavadno mnogo ljudi.

Bliskovito je počila po mestu vest: Prvi ranjenci!

Vse je drlo pred postajo. Stražniki so komaj krotili radovedneže. Dospel je majhen transport laže ranjenih z gališke fronte. Napeto je vse pričakovalo trenutka, ko se pojavi prvi obvezanec. Grobna tišina je nastala, ko se je v vhodu prikazal prvi vojak. Imel je obvezano desno roko, ki jo je držal v povoju, koj za njim je stopal drugi, tudi z rano na roki, tretji je imel povezano glavo in se je opiral na palico.

Ljudje so nategnili vratove. Gospe so jim metale cigare, neki gospod je vtaknil prvemu v žep desetak in ko je stopil zadnji ranjenec na cesto, je nekdo zavpil:

—	Heil!

Vsa množica je zakričala in se zgnetla okrog ranjencev. Obsipali so jih z denarjem in cigaretami. Ugleden meščan je prijel šepavega ranjenca pod pazduho in ponosno korakal zraven njega.

Ranjenci so se smehljali in mahali z rožami, s katerimi so jih obsule ženske.

—	Takole je, vidiš, je dejal Jošt. Tile so ranjeni lahko. Bog ve, odkod so?

—	Kar zadovoljni naj bodo! Nas še čaka. Če jo bom tako poceni odnesel, bom vesel.

Na voglu pred pošto je čakala Marta. Pripeljala se je s savinjčanom. Od daleč je opazovala komedijo z ranjenci. Justin jo je zagledal.

—	Si že kaj zvedel, kdaj odrinete? ga je vprašala najprej.

—	Še nič ne vemo. Najbrže že te dni, če bo res, kar govore v pisarni. Tole je Jošt, moj prijatelj.

—	Z očetom in materjo se že poznam, mu je dejala, ko mu je ponudila roko. Smo se te dogovorili. Upam, da se bomo razumeli, kaj ne?

—	Seveda se boste, posebno z materjo! Stregla vam bo, kakor da ste naši. Žal mi je, ker ne bom doma! Pogledal ji je v oči.

Šli so čez kapucinski most in dalje po cesti ob parku in Savinji.

Sredi parka je igrala godba. Vse klopi so bile zasedene, otroci so se zabavali s peskom in metali z lesene brvi kamenčke v vodo.

—	Glej jih! je dejal Jošt, teh ni dosegla vojna. Tako so brez skrbi kakor prej.

Vrnili so se preko trga v mesto. Pred kasarno je stala straža. Skozi okna so gledali vojaki ter glasno cmokali, ko so videli mlado, lepo žensko med svojima tovarišema.
Pred magistratom je bila velika gneča. Ljudje so gledali na okna, se razburjeno pogovarjali nemški med seboj in pretili z rokami po zraku.

Justin je šel pogledat. Nagovoril je po nemško prvega človeka, na katerega je naletel. Ta mu je vneto pričel razlagati:

—	Orožniki so pripeljali semkaj več teh prekletih srbofilov. Zdajle jih bodo odpeljali naprej v Gradec pred vojaško sodišče. Čisto prav! Postrele naj te pse! Wissen Sie, mein lieber Herr Soldat, das sind diese verfluchten Windischen! Na, schauen Sie!

Pet orožnikov z nasajenimi bajoneti je privedlo na cesto devet mož, vklenjenih v verige. Njih obrazi so bili izmučeni, obleka prašna in povaljana. Vsi so gledali zanosno, skoraj prezirljivo na ljudi, ki so jih obkolili. Nekdo je strupeno zažvižgal. Ljudstvo je kričalo:

—	Pfui! Pfui! Niederschlessen!

Mlada, lepa, elegantna dama je zaklicala:

—	Verräter elendige!

Debel gospod je skočil pred prvega in mu pljunil v obraz.
{{prelom strani}}
Vklenjenec je sklonil glavo in si z rokavom obrisal pljunek z lica. V njegovih očeh je bil besen, onemogel srd; stisnil je zobe in zaril nohte v pesti.

– Moj bog, je vzkliknila Marta in zgrabila Justina za roko. To je Hrast!

Hotela se je preriti do njega, toda Jošt jo je siloma zadržal.

– Zaman! Nič mu ne morete pomagati!

Gledala je strašni sprevod, ki se je pomikal proti postaji, in slišala grozeče klice. Nekdo je pobral na cesti nekaj kamnov in stekel za vklenjenci.

– Bog ve, kaj se bo zgodilo z njim? je dejala žalostno. Vojaško sodišče … Ah, vojna! Ta strašna vojna!

– Da, zamrzel sem vojno koj v početku, zdaj mrzim tudi vso to napihnjeno Avstrijo, je dejal Jošt mrko. čemu takšno preganjanje? Ali ni dovolj smrtnih ran na bojišču? Polnijo se ječe in ljudi streljajo za prazen nič …

Ta prizor je vse tri hudo zadel. Molče so hodili po ulicah. Jošt je gledal mrko predse. Bil je skoraj za glavo višji od Justina, vitkejši, z ostro rezanimi črtami v obrazu. Njegov pogled je bil širok, zvedav, njegovo telo kakor izklesan kamen, obraz zagorel od solnca, ki ga je žgalo na njivah. Mislil je venomer na svoj dom. Vse delo, ki ga je moral zapustiti, ga je živo klicalo nazaj, klical ga je oče, vabila ga je mati, vabili so ga gozdi,  travniki, njive in vinogradi.

S komolcem se je nekajkrat zadel v Marto.

Predrzna misel mu je sedla v srce in se je ni mogel znebiti, čeprav si je še toliko očital in si jo poskušal osmešiti.

Spremila sta jo do gostilne pri »Pošti«, kjer je prenočevala.

Pol desetih …

V kavarno?

Jošt, vajen hoditi zgodaj spat, je silil domov.

– Prav! je dejal Justin. Jaz stopim še malo v kavarno.

Na vogalu sta se ločila.

– Glej, da ne zakasniš! je zaklical za njim Jošt. Od vraga so sedaj natančni!

– Nič se ne boj! je vzkliknil Justin.

Na ulici je bilo malo ljudi. Iz gostiln sta donela petje in vriskanje, na trgu je Justina ustavila patrulja. Ko je pokazal dovoljenje, je odkorakala naprej po ulici, trdo bijoč z okovankami na tlaku. Srečal je nekaj oficirjev, ki jih je strumno pozdravil.

Spomini so klicali fanta v moža. Tole vojaško življenje, ki je bilo vse drugačno kakor prej, mu je pričelo prijati. Padel je v sestav čudnega organizma, v katerem se misli tako lepo spočijejo! Za nič na svetu mu ni treba skrbeti. Izvrševati mora samo povelja in odredbe, nekdo – nevidni, velikanski, vsegamogočni – ga je spremenil v vojaka, v bitje, v lutko, ki se giblje natančno tako, kakor se zljubi temu mogočniku.

Da; prvi tedni tega vojnega vojaškega življenja pri kadru v lepi novi uniformi, pri obilni menaši, so hitro minevali. Vaje, no, teh se niso bali, saj so bile prve stotnije sestavljene iz samih rednih doslužence. Razvajali so se ob navdušeni radodarnosti civilistov, napihovali v junaštvu. 

Fronta – v začetku vojne zelo medel pojem – je bila zaradi neprestanih zmag nekakšna privlačnost, tako da so vsi mrzlično pričakovali ure, ko se odpeljejo. Poročila so bila romantično lepa, izgube vedno tako neznatne, da se je bojazen umikala pred željo, videti fronto, saj se je sprva polaščala vojaštva, če že ne želja po boju, vsaj želja po sproščenosti, kajti poleganja v kasarnah in taborih se človek kmalu naveliča.

Justin je pisal Ani skoraj vsak dan. Prve dni sta ga zelo mučili skrb in zavest, da je ostala žena v Ljubljani domala brez vseh sredstev, potem pa se je počasi spajal v miselnost in življenje tisočerih, ki so bili na istem ali še celo na slabšem.

Bilo je med njimi nekaj izrazitih strahopetcev. Nekatere je zasačil pri molitvi v skritih zavetjih, nekoga je našel zadaj za živo mejo, ko si je z razbitim kozarcem hotel prerezati žile na roki.

Justin je sprva mislil na vse mogoče načine, da bi si kaj prizadejal. Dobil je od nekega drogerijskega pomočnika kofein. Vrgel ga je proč, ker se je bal zastrupljanja. Potem si je skušal raniti nogo – toda po nekaj dneh vojaščine je ta bojazen prešla, skupnost tovarišije ga je hrabrila, sila pa, ki ga je vklepala v to, je zaradi izrednih odredb in prekega soda tako zatrla vsako misel na upor, da se je vdal in zleknil v varstvo teh silnih krempljev kakor milijon drugih.

Vsekakor pa je zelo živo občutil dejstvo, da ne živi prav za prav več na trdnih tleh, temveč da visi in koleba v zraku. Da, to kolebanje med trdno, zanesljivo oporo in prozorno, neresnično bližnjo bodočnostjo – to je negotovost. Nič ni hujšega nego to, če niti ne veš niti ne moreš slutiti, kaj bo.

Fronta! To se pravi: Plazenje po trebuhu z vso bojno opremo.

Ostra municija.

Kopanje zakopov.

Šrapneli.

Nočne patrulje.

Spopadi na nož.

Granate.

Vsega tega je mnogo. In v ta kaos strašnih stvari ga potiska bodočnost. Njega in vse njegove tovariše.

Nekdo je dejal:

– To ni vse skupaj nič! Rusi zelo slabo streljajo. Na vsakih tisoč krogel komaj ena zadene. Nas je tri tisoč – torej trije mrtvi. Računam, da ne bom med temi tremi!

Drugi je računal:

– Če me zadene, prava reč! Odkuril jo bom nazaj. Naj bo, kar hoče, zaradi tega si ne belim glave!

Tretji je menil:

– Kar bo, pa bo! Ne veš ne ti ne jaz.

Saj to je tisto, ko nihče ničesar ne ve. Nekateri so pili in si dopovedovali:

– Dajmo ga, bog ve, kako bo čez leto dni! 

Nihče ni mislil na smrt, vseh pa se je prijemal zlodej negotovosti. Skušali so ga zadušiti na vse mogoče načine: bili so med njimi ljudje, ki nikdar v svojem življenju niso kvartali, zdaj pa so tako strastno igrali »ena in dvajset«, kakor bi igrali za svoje življenje; nadalje taki, ki nikdar prej niso kadili, a so si zdaj sproti prižigali cigarete in se opajali z dimom. Videl je moža, za katerega bi prisegel, da ni nikdar varal svoje žene. Nekega jutra se je hvalil, da je bil v javni hiši.

Da, pričeli so živeti na račun negotovosti.

Justin je že nekaj dni mislil na Kristino.
{{prelom strani}}
Nikoli je ni prav za prav pozabil. Odkar je imel ženo, se je včasi skrivaj spomnil te ženske, ki je še vedno bivala na dnu nepozabljenih sanj. Takrat je vse to odrival; mislil je na to, kakor na stvar, ki je nikoli več ne bo dosegel, zdaj pa je zopet hodil po ulicah in mimo hiše kakor takrat.

Le-tu ga je nagovorila. 

Pogledal je na uro kakor onikrat. 

Skoraj isti čas.

Počasi je šel mimo bolnice in obstal pred javno hišo. Nad vhodom je visela rdeča svetilka. Okna so bila zapažena, komaj da je razločil tenak svit luči, ki se je izgubljal skozi razpoko.

Tam je njeno okno.

Napenjal je oči, da bi zagledal odtenek njene luči. Pa je ni bilo.

Bog ve, kdo je pri nji ...?

Oster nož ljubosumnosti se mu je zarezal v srce.

Stopil je nekaj korakov naprej. Nestrpno se je zopet obrnil šel mimo hiše v mesto. Pospešil je hojo. Na razpotju ga je zopet zasukalo nazaj. Ni si želel ženske. Kristine!

Za to sliko pa je rasla Ana. Slovo na kolodvoru je oživelo. Pismo, ki ga ji je poslal danes ... Bogdan, ki leži v svoji beli posteljici ... Toda tu je visela rdeča luč, nad njo je bilo Kristinino okno in pri nji je ... Ah, kako strupena zagrenjenost je ta ljubosumna misel. Četudi si je dopovedoval, da je vlačuga, da živi od tega, ga je vendarle grabilo, ko mu je vse to umazano skalilo vročo željo.

Pozvonil je. Dal je vratarju nekaj drobiža. V veži je stala gruča pijanih vojakov in civilistov in dve ženski. Justin je bil trezen. Šel je v salon in si naročil steklenico vina.

V kotu sta šepetala moški in ženska, za katera se ni zmenil. Kadarkoli so se vrata odprla, se je zdrznil. Ni se upal pogledati tja. Mogoče je Kristina ...

Da, nekdo je pri nji v sobi, si je razlagal, drugače bi bila v salonu.

Čez nekaj časa je sedla k njemu mlada ženska. Prosila ga je za cigareto.

—	Sam? Kakor v gostilni! Povabi me, žejna aem! mu je dejala zapeljivo.

Justin ji je ponudil kozarec.

—	Kdaj pojdeš? ga je vprašala, ko je izpila vino.

—	Kam? je zazehal Justin.

—	Na fronto vendar! 

Že je hotel vprašati po Kristini, pa se je zbal odgovora, ki bi ga gotovo zadel. Spil je v naglici ostanek vina, ki je bilo močno in drago. Plačal je.

Pri vratih ga je ženska podržala.

—	Ali ne greš z menoj? ga je vprašala začudeno.

— Moram v kasarno! se je izgovoril, a kljub temu še dejal: Ali ni gospodične Kristine?

—	Ne! je odgovorila ženska in si skušala tesneje prižeti ohlapen plašč. Odpotovala je v Galicijo.

Torej je ni več v bordelu? je šlo veselo vanj.

—	Oprostite! je dejal in hotel oditi. Ženska se je privila k njemu in ga ujela za roko.

—	Ostani pri meni! je dejala zapeljivo. Plašč se ji je izmuznil. Olajšan od teže, ki jo je nosil s seboj zaradi Kristine, ter podžgan od vina in od bele golote, ki se je čarala izpod plašča, se je nasmehnil ženski in jo vprašal:

—	Kako ti je ime?

– Da, ostanem, Lizi, je dejal Justin in si odpasal bajonet.
==5==
Ko se je vrnil v kasarno, je našel poslopje razsvetljeno in vse je bilo budno.
—	Jutri dopoldne pojdemo! mu je zaklical Jošt. Ob desetih, res, vprašaj podčastnika, sej te je že iskal!

Zdirjal je v pisarno.

—	Kje, hudiča, kolovratiš, je zavpil nad njim podčastnik. Dela je za vso noč!

Torej bodo šli …

Glava ga je bolela, čemerno je sedel za mizo. 

Ko se je prvo razburjenje poleglo, je prišlo novo povelje.

—	Moštvo naj spi oblečeno do budnice! 

Legli so zopet nazaj na slamo. Nihče ni spal. Vsakdo se je tiho razgovarjal s svojim sosedom. Da, jutri pojdejo! Muzika jih bo spremila na postajo.

Jošt je molčal. Gledal je v slabo razsvetljeni strop. Mislil je, da bo lahko jutri ves dan doma, ko je nedelja. Tako naglo je prišlo, da se niti posloviti ne bo mogel.

Šele ob dveh zjutraj je prišel Justin is pisarne. Legel je kraj Jošta. Kam pojdemo? ga je vprašal.

—	Podčastnik sam ne ve, pravi Justin. Najbrže v Galicijo. Vsekakor bolje kakor na jug. Tam je hudo!

Potem sta vsak zase mislila na svojce. 

Justin je imel silno težko glavo. Vsega se je še držal duh dekleta iz javne hiše in togotil se je nase. Očital si je hude stvari, zoprno in ogabno mu je ležalo vse to v udih. Na Ano se ni upal misliti. Četudi je bila daleč, se mu je zdelo to zadnje početje le umazano in podlo. Celo na otroka je splavala misel samo rahlo, kakor po prstih, dasi je zahrepenel po njem z vso ljubeznijo občetovstva. Morda je bila ta misel močnejša od one na Ano, saj je dete drobna, čisto ljubka stvarca, ki še ne more biti užaljena. Rahlo bi mu stiskal drobcene prste in mu dihal poljube.

Zdaj pa pojdeš. Daleč, daleč.

Na bojišče.

Sklenil je, da bo jutri napisal Ani dolgo pismo. Potolažil jo bo. Potem ji bo pisal sproti vsak dan, pa bodi eno samo vrstico, da ne bo v skrbeh.

Nato ga je še enkrat prijelo. Premetaval se je po ležišču in ko ga je že spanec tiščal za oči, si je dopovedoval:

—	Moj bog, saj grem na fronto!

Zjutraj sta bili že ob sedmih obe stotniji zbrani v bojni opremi na dvorišču. Vojaki so čakali generala, ki jim bo za slovo spregovoril nekaj besed, in vojnega kurata, ki jih bo blagoslovil.

Stotnik Leschnig je postal major. Ko je izbruhnila vojna, je nenadoma obolel ...

Majhen, suh general je opravil svoj nagovor zelo kratko. Bil je hripav in kadar je od navdušenja le preveč zakričal, je krehal, kakor bi imel naduho. Tudi vojni kurat jim je govoril. Njegove besede so zvenele v hladno jutro rezko, kakor bi lomil suhe vejice.

—	Kakor je poslal bog Mihaela z nebeškimi vojščaki pokončat hudobne angele, ki so se mu uprli, tako vas presvetli cesar pošilja v boj na naše klete sovražnike. Kar ste dolžni bogu, ste dolini cesarju, ki je po njegovi milosti naš vladar. Blagoslovljeno je vaše orožje. Nad vami je blagoslov božji, vi pa, junaki, pojdite in pokončajte sovražne trume!
{{prelom strani}} 
To je prvi bataljon, ki odhaja iz Celja. Z vseh hiš vihrajo zastave. Nemške in cesarske. Dasi so bili v bataljonu Slovenci v večini, ni bilo videti niti ene slovenske zastave. Na dvorišče so prihajale mestne gospodične z rožami. Vojaki, ki jih je vsa ta ceremonija povzdignila in nekako ošabila, so objestno pripenjali cvetje na čepice in na bluze.

Godba je zaigrala koračnico.

Povelja!

S trdnimi, ponosnimi koraki so stopale vrste na cesto. Na pločnikih se je vse trlo ljudi. Vihteli so v rokah nemške zastavice, z oken so metale dame rože na vojake in vsa množica je vzklikala kakor nora:

—	Heil! Heil!

Iz vseh ulic so drli ljudje, se stiskali in rinili na cesto, po kateri je korakal bataljon. Godba je igrala koračnico, vpitje in jekleni odmevi godal so se spajali v ogromen krik, ki je opajal vsa ta srca.

Krik po krvi.

Kakor bi se pračlovek prebujal v človeku.

Kri! Kri! Kri!

Iz vrtinca tega rjovenja so včasi zadoneli urejeni koraki težkih nog bataljona.

Rezg, rezg, rezg!

Kri, kri, kri!

Vojna, vojna, vojna!

Vlak je bil pripravljen. Na peronu so bili zbrani zastopniki oblastev in društev. Ko so zlezli vojaki v živinske vagone, so jim prinašale gospodične piva in cigaret. Metale so jim čokolado in pecivo, knjige in svetinjice.

Matere so objemale sinove in vzdihovale na njihovih prsih, žene se oklepale mož in se jim obešale na vratove, dekleta poljubljala svoje fante. Med petje in vriskanje sta se mešala jok in vzdihovanje.

V predzadnjem vagonu sta bila Jošt in Justin. Ko sta obesila svojo prtljago, sta skočila iz voza in sedla na rampo. Jošt je žalostno gledal v množino, a nikogar ni bilo od doma. Tudi Justina je držalo.

Ta hip je bil ves pri Ani in Bogdanu. Morda je le dobro, da ju ni tu? Kako bridko bi bilo zopet slovo.

Zamislil se je.

Tedaj ga je vzdramila nežna roka in mu dvignila glavo.

Marta je prišla zadnji trenutek. Slučajno je zvedela, da odhajajo.

—	Komaj sem te našla, je dejala vsa zasopla.

Razveselil se je je. Vsaj en domač človek ga bo videl, kako odhaja.

—	Ah, Jošt! je vzkliknila. Pismo imam za vas!

Pretrgal je ovoj in bral: Ne skrbi preveč, je pisal oče, bomo že kako in ne delaj si težkega srca. Je povedala učiteljica, kako težko si od doma. Kdaj prideš? Danes je nedelja in te pričakujemo!

Pismo ga je potolažilo. Hvaležno je pogledal Marto, ki je prinesla Justinu toliko drobnih stvari: svinčnik, dopisnice, pisemski papir, nekaj škatel sardin, patentni nož.

—	Preveč, preveč, je vzkliknil Justin. Še za Jošta kaj!

Dala mu je mapo pisemskega papirja in cigarete.

—	Toliko papirja? Komu naj pišem?

—	Pišite meni! je dejala prisrčno. Odgovarjala vam bom!

Ti nežna, lepa stvar, kako si dobra! je šlo vanj, ko se ji je zahvaljeval.

—	Pisal vam bom! je dejal.

Zvonki brlizg piščali.

Justin jo je zgrabil za obe roki ter bil raznežen do solz.

—	Zbogom, Marta, je stiskal iz sebe. Misli na Ano in na otroka!

Sklonil je glavo in se opotekel k vozu. Šla je za njim in se mu v bridkosti nasmehnila.

—	Justin, je dejala, poljubi me za slovo!

Sklonil se je na njen obraz in jo poljubil.

—	Nesi ga Bogdanu! je zaihtel in skočil v voz.

Joštu je dala roko.

—	Zdravi ostanite! je dejala močno. In pišite mi!

Jošt je podržal to drobno roko v svoji žuIjavi dlani in se ni mogel odkleniti.

Lokomotiva je žvižgala.

Videl je njen obraz pred seboj in v tej okrutni naglici slovesa ga je spreletela silna misel. Naglo jo je prijel okoli ramen in ji dahnil poljub na ustnice.

Tovariši so ga potegnili kvišku.

Vagoni so zaropotali.

Ogromen, do neba segajoč vrišč je zletel v nebo.

Marta je stala ob prazni progi in gledala za njima, ki sta bledela v daljavi: Justin, sestrin mož — Jošt, ki jo je poljubil.

Težko se je prerila skozi vriskajočo množico v mesto.

==6==
Stanovanje je bilo prazno, skoraj preveliko za Ano in otroka. Uredila si ga je po svoje, živela je v njem kakor zapuščena samotarka, ki je ves tvoj čas posvetila le otroku. Bogdan že sedi in se igra z ropotuljo, ki mu jo je prinesel Adam.

Prve dni se je vdala žalosti. Čez dan se je malce raztresla z delom in dečkom, ki Je hotel biti venomer v naročju, hodila je k staršem ali pa gledala skozi okno na cesto. Noči so ji bile strašno dolge. Ko je Bogdan zaspal, se je naselila v stanovanje mrka tišina, ki je neprestano oživljala spomine.

Postelji v spalnici sta stali druga poleg druge. Kadar je legla, jo je prazna postelja, ki jo je še vedno odgrinjala, navdajala s strahom, s skrivnostno grozo, ki se je ni mogla otresti. Skušala jo je tudi čez noč pustiti pregrnjeno, a je bilo še stokrat slabše, zdela se ji je kakor mrtvaiški oder, s katerega so pravkar odnesli mrliča.


Včasi je škrtnil suhi les. Prepričana je bila, da je črv v lesu, pa se je le spomnila, da utegne biti to spomin moža Justina, ki se je morebiti prav ta hip zgrudil smrtno zadet. Nekoč se je smejala temu, ni verjela, zdaj pa se ji zdi verjetno in potem ves dan nestrpno pričakuje njegovega poročila.

Po cele noči je žgala luč in bilo ji je včasi grozno hudo, tako jo je stiskala ta praznota v stanovanju, da je skušala zbuditi otroka. Njegov jok je poživel tišino in pregnal težko moro, ki jo je napadla.

Tudi sanje so jo mučile. Imela je čudne, dušeče prikazni, s katerimi se je brez moči bojevala. Prebujala se je preplašena in vsa oznojena. Nobenega človeka ni bilo, da bi se stisnila k njemu in zaspala potem s tistim prijetnim čuvstvom, da bdi nad njo nekdo, ki je zvest in močan.
{{prelom strani}}
Njegova povečana slika na steni jo je vznemirjala. Kadar ga je pogledala, se ji je zdelo, da se oživlja in da hoče stopiti iz okvira. Obesila jo je v drugo sobo.

Potem je nekega dne razdrla njegovo posteljo in jo postavila v prvo sobo, svojo pa pomaknila k zidu. Na ta način si je prizadevala zabrisati premočne spomine na skupno življenje.

Živela je skromno, zakaj tistih bore malo stotakov ji je kmalu pošlo, saj je Justinu koj, ko ji je sporočil številko vojne pošte, pričela pošiljati jedila, cigarete in toplo perilo, drugih dohodkov kakor vojno podporo, ki je bila komaj za največjo silo, pa ni imela.

Vojne ni bilo konec. Zdelo se je, da se šele prav pričenja, saj je bila Evropa kakor podnetena, vse narode so nagnali v klanje. Mesto se je počasi in stanovitno pretvarjalo in preobličevalo v novo smer, vojna se je razpasla na ulico, v hiše, šole, trgovine, cerkve, med starce in otroke, še v zraku samem je bilo kakor prenasičen oblak, ki vedno bolj pritiska na zemljo.

Prvo navdušenje je počasi prehajalo v navado, meseci so minevali, ne da bi se kaj spremenilo, novi vpoklicanci so odhajali na fronto potrto in brez spremstva množic, bataljoni so korakali še vedno z godbo na postajo, bolnišnice in šole so se polnile z ranjenci, na cestah so se pojavili prvi oddelki vojnih ujetnikov, ki so kopali kanale, zmage so bile vedno večje, skoraj ni minil teden, da ne bi izobesili zastav.

Včasi je šla z otrokom na solnce. Pred zasilnimi kasarnami so vadili črnovojnike. Mlad kadet je s pištolo v roki poveljeval utrujenim možem in jih po pasje gonil v počepe. Ranjeni oficirji so se sprehajali po ulicah in posedali v kavarnah, ženske so željno pasle svoje oči na uniformah. In vsi ti tuji nemški, madžarski, poljski, češki oficirji so se zaljubljali v domačinke, ki so se opajale ob junaštvu svojih izvoljencev.

Grad je bil natrpan z interniranci. 

Vse, karkoli je bilo sumljivega, so polovili in zaprli. Na Suhem bajarju so streljali na smrt obsojene.	

Vse to je ležalo nad mestom in vojna je počasi lezla v mozeg in kri. Seznamek mrtvecev in pogrešancev se je od dne do dne večal, otvarjali so vedno nove vojaške bolnišnice, gradili vedno več barak za ujetnike, vojaškim naborom — pregledovanjem pa ni bilo ne konca ne kraja.

Ana se je začela dolgočasiti. Vse to življenje je počasi zadobilo svoj poseben izraz, ki je bil mogoč le med vojno. Moj bog, nič pomembnega se ni zgodilo, da bi jo dvignilo iz tega praznega, enoličnega životarjenja, ki se je razpaslo po stanovanju.

Pisma, ki Jih je pisala Justinu, so bila vedno enaka. Dan za dnem. Saj že ne ve, kaj bi mu vse pisala, marsikaj pa ne sme, četudi bi mu rada sporočila. Da, o Bogdanu se da marsikaj napisati, o sebi — to večno tarnanje, da ga ni, to ugibanje o vrnitvi, ah ...?

Prebira njegove vojnopoštne dopisnice, pisma so zelo redka, kar mu oprošča, saj je razumljivo, da ne utegne toliko pisati kakor ona, in če primerja te dopisnice, vidi da so vse enake. Od zadnjega tedna so štiri. Zvečer pride Adam in mu jih bere na glas: 
Prva dopisnica:

Draga ženka! Že štiri dni smo v zaledju. Zdrav sem. Zavitka, o katerem mi pišeš, še nisem prejel. Danes smo sestrelili rusko letalo, ki je moralo pristati. Pilota smo ujeli. Od naše stotnije so trije mrtvi in več ranjenih. V nekaj dneh pojdemo zopet nazaj v postojanke. Sporoči domačim najlepše pozdrave! Tebi in Bogdanu tisoč poljubov. Tvoj Justin.

Druga dopisnica:

Ljuba Ana! Tu se nam prav dobro godi. Danes sem videl, kako so obesili ruskega ogleduha. Teh je vse polno. Še ženske so med njimi! Pošlji mi Bogdanovo sliko. Zdaj je gotovo že velik. Jutri se bomo vrnili v linijo. Upam, da ne bo nič hudega. Poljub! Tvoj Justin.

Tretja dopisnica:

Draga žena! Ruse smo vrgli nazaj. V zadnji bitki je bil Jošt ranjen. Dobil jo je v desno roko in zdaj ne vem, kje je. Zelo hudo mi je, ker sva bila dobra prijatelja. Pisal sem njegovemu očetu in še ti piši Marti, če bi se karta izgubila. O dopustu pa ni govora. Najlepše pozdrave! Tvoj Justin. 

Četrta dopisnica:

Cigarete sem prejel, hvala! Tu je hud mraz. Včeraj sem bil na nočni patrulji in bi nas Rusi kmalu zajeli, ker smo zašli. Danes je padel naš poročnik. Granata ga je popolnoma raznesla. Povišan sem v desetnika. Na vaju vedno mislim! Pa vidva ... ? Mnogo poljubov! Vajin Justin. 

Adam pestuje Bogdana. Silno dela ima zdaj. Čez ure in še ponoči. Tovarna ima ogromno naročil za armado. Delavcev je malo. Delajo vojaki in tako zaslužijo tovarne milijone z delavci, ki so zastonj.

Govorita o vojni, seveda, ko pa je vsepovsod vojna, kamorkoli se ozreš.

— To ni vojna, pravi Adam, to je hudič! Ves svet gori, na sto tisoče jih je že padlo, mesta so razdejana in vasi porušene, vragi pa ne odnehajo. Lahko cesarju in vsej njegovi žlahti kakor tudi generalom, ki jih ne dosežejo granate! Prasci se gonijo zadaj za fronto, žro in vsak teden so znova odlikovani z najvišjimi redi. Vse se mi tako zdi, da bo prišel čas, ko bodo te medalje obešali psom za vrat. Da bi se spametovali vsi avstrijski vojaki in namerili puške v one, ki so to vojno skuhali! Toda Ana se dolgočasi. Zdaj piše Justinu vsak tretji dan. Skrbi se pošastno množijo. Nikdar v življenju se ji ni pripetilo, da bi trpela zaradi nedostajanja. Doma je bilo vsega v izobilju. Nikoli se ni mučila z mislijo kakor premnogi, kako je treba ravnati z mastjo, da bo za ves mesec. Zanjo ni bilo meseca, ni bilo računa! Doma jo je zalagal oče, živina in njive, potem Justin in trgovina, zdaj pa, ko so ji pošli stotaki, se jo loteva obup.

Vojna podpora? Ah, to je bila vsotica, ki zanjo ni dosti pomenila. Ni se še mogla uživati v skromnost, katere ni poznala. 

Vsa obupana je stala v kuhinji. 

Omara je bila prazna. 

Moke ni več. V predalu je še malo riža, sladkorja komaj za dva dni, denarja pa niti bora!

V trgovini je prvič kupila na upanje. Nekaj masti, kave, sladkorja in moke. Trgovec ji je svetoval, naj si nakupi večjo zalogo, ker vsega zmanjkuje, toda naprej ni mislila. Ko je bilo blago zloženo v omaro, se je oddahnila.

Mati ji je včasi s trga prinesla jajc in zelenjave, kar tako, ko je videla, kako je. Ani pa se je čudno zdelo in jo je skelelo, kako krvavo potrebuje vse to, na kar ni prej nikoli pomislila. Kako važno, dragoceno ji je bilo danes eno jajce — včasi pa ji je bilo samo po sebi umljivo, da jih v kuhinji nikdar ne sme nedostajati.
{{prelom strani}}
Vsega drugega je bilo precej. Stanovanje je bilo natrpano s pohištvom, na vseh omarah je bilo polno drobnih stvari, na katere se človek naveže. To je domač zaklad, ki ga človek kopiči leto za letom in se množi od roda do roda. Na toaletni mizici je stala starinska ura na dveh stebričkih iz alabastra. Kolesje je bilo pokvarjeno, le če si potegnil za zeleno vrvico, je pričela biti. Na zofo sta bila pritrjena dva stara turška samokresa na kresilni kamen. Držalo je bilo okovano s srebrom, v katerega so bili vrezani lepi okraski. Na omari je stalo nekaj starih rdečih kozarcev, ki jih je še babica prinesla iz Prage, na mizicah so bile razstavljene japonske školjke, porcelanaste punčke z golobčki in dva zamorca z rdečimi fesi.

Omarica za knjige je bila polna knjig. Vse to je te zdavnaj prečkala. Nič ni bilo takšnih knjig, ki bi jih z veseljem jemala v roke. Na nočni omarici je bilo nekaj ilustriranih zvezkov Kurts-Mahlerjeve, ki jih je že doma prebrala, pa jih še enkrat čita ter se opaja in raznežuje ob vseh teh sanjavih potih ljubezni.

To je vsa njena uteha v teh hudih urah.

Otrok čudovito raste. V obraz je bolj njen kakor Justinov, že se pači in hoče po svoje govoriti, krepak je in zelo ga ljubi. Včasi ga vzame k sebi v posteljo. Sedi ob njej in se igra. Posadi si ga na trebuh in ga ziblje. Dviga ga z rokami nad svoj obraz in dete se ji zvrha smeji. Potem se pogovarjata.

—	Oče je na vojni in strelja — bum, bum!

—	B, b, odgovarja dete.

—	Moliva: Ljubi bog, obvaruj ga vsega hudega in nama ga zdravega vrni nazaj!

Nikdar ni molila, ko je odrasla. To je storila zaradi otroka, kajti kljub temu je verovala v boga. Vso svojo versko mlačnost je zvračala na delo in skrbi ter bila kakor dolžnik, ki sproti odlaša plačilo.

Polagoma jo je ta samota okrepila. Nič več ni bila plašna ponoči in kadar se je prebujala, ni prižgala luči. V njej se je pričelo sprva počasi skrivnostno, pozneje pa čisto odkrito oglašati spoznavanje, da je zdaj sama in da ta samota tudi ni tako strašna, kakor je bil s početka.

Denarja ni bilo, toda uživljala se je tudi v to dejstvo, resno je mislila na kakšno službo, kar pa je zaradi otroka vedno odlagala. Spričo tega se je sprla z materjo, ki je težko gledala brezdelje, ko bi si bila lahko pomagala.

— Stokrat sem ti že rekla, otrok bo pri nas! Lahko si pomagaš, ji je prigovarjala mati.

—	Bom že! ji je odgovarjala Ana. Mogoče bo vojne kmalu konec.

—	Nikoli je ne bo! Vsega bo zmanjkalo.

—	Toliko nam bodo morali dati, da bomo živeli.

—	Nič ne bodo dali, če pa imaš kako kronico povrh, se bomo že kako pretolkli. Vidiš, pri nas jih je veliko, ne morem skrbeti za vse!

—	Saj vas ničesar ne prosim! je dejala Ana užaljeno. Če ste mi kaj dali, vam bo že Justin vrnil, ko pride po vojni domov!

—	Zlomka bo vrnil! Saj tudi ne maram in ne terjam! Ampak takole prevzetna ne smeš biti! Od tega ne boš sita!

Nekaj dni sta se kujali. Toda ko ji je pošel kruh, je šla k materi in ga dobila.

Nekega jutra se je nenadoma prebudila. Tema je še bila. Zdelo se ji je, da je na hodniku nekdo, ki trka na vrata. Prav razločno je čula trkanje. Bila je silno vznemirjena. Naglo se je oblekla in šla v kuhinjo. Prisluhnila je. Na hodniku se ni nič zgenilo, šla je tik do vrat in vprašala glasno:

—	Kdo je? Ali si ti, Justin?

Nikogar ni bilo. Morda je pri sosedu kaj zaropotalo, pa se ji je zdelo, da je pri njenih vratih.

Še enkrat se je vrnila. Morda pa je le on in jo hoče presenetiti.

—	Justin! je vzkliknila pridušeno.

Nikogar ni.

Njegovo ime, ki ga je glasno zaklicala, je čudno zaživelo v temnem prostoru. Še nikdar ne tako močno, kakor to pot, odkar ga ni. Vlegla je nazaj v posteljo kar v temi. Srce se ji je nemirno vžigalo in ko je tako vsa revna od vznemirjenja na vso moč mislila nanj, so se ji odprli spomini na stežaj. Od prvega dne njunega srečanja pa vse do poslednjega slovesa je preživela v mislih svoje življenje ob njem. Ne samo življenje! Gledala ga je v vseh trenutkih in od vseh strani, nikdar ga ni mogla tako pregledati kakor zdaj, ko je daleč proč od nje, saj je v duhu vse bolj prozoren in to videnje je tako močno, kakor bi se luč prižgala v njem.

Moj bog, si je mislila, tako je daleč, tako trpi, morda je ranjen, jaz pa ležim tu in se ne ganem, da bi ga bolj ljubila!

Potem se je jasno razgledala in si očitala malomarnost v pisanju.

Preveč sem površna, več in lepše bi mu morala pisati! si je prigovarjala.

Skrivaj, kakor da posega v stvari, ki bi se jih ne smela dotikati, jemlje iz tega življenja slike in si jih nabira na trak svojih misli kakor korale.

Potem je zastrmela nazaj kakor človek, ki se je z največjo težavo dokopal na vrh strme gore in se ustrašil svojega tveganja. Vrh je dosežen — nebo pa je še vedno tako visoko, kakor je bilo spodaj ob vznožju. Le strmina je globoka.

Kaj le je v človeku, da se znova in znova podaja v to tveganje?

Če pomisli in strne, je bilo vse tisto, kar je lepega in srečnega pričakovala, komaj za nekaj tednov, komaj toliko, da lahko otiplje s svojim spominom. To se je razblinilo v dneh razočaranj, da je ostal le blesk, tistega, ki bi nosil v sebi jo svečavo, pa ni več.

Dvakrat, mogoče trikrat se je ozrla v Justina kakor v glorijo svojih hrepenenj. Da, to so bili oni trenutki, ko je rastel iz njega mož, ki je zastrl branjevca in prekupčevalca.

Gleda ga, kakor da spi poleg nje.

Mane si oči.

Zaspano leze iz postelje in išče obleko. Ko se oblači, še nič ne vidi. Zdeha se mu, naslanja se ob posteljo in si prižiga cigareto.

Ana pa čaka in nalašč zapira oči in pričakuje, da jo nežno pokliče in vzdrami s poljubom. Morda sede kraj nje in se v globoki ljubezni skloni čeznjo ...

Sili se misliti nanj, obuja vse večere, ko se mu je vdajala, vse najlepše, kar je bilo v njem, si trga in polaga na razbolelo srce, misli na vse, da bi se ganilo v nji, da bi se od bolesti in žalosti po njem zagrizla v blazino in si iz jokala tisoč solz, da bi ga klicala na ves glas, da bi ji njegovo ime in njegova misel vsaj tako razpalila — pa je vse mrtvo, niti najbolj drzna misel ji ne razkljuje srca.

Ne gane se.

Potem si živo naslika popoldne pred odhodom.

Ko jo je dvignil in nesel v posteljo.

Spominja se natančno, s kako neznansko sladko grozo jo je podjarmil tisti dan.

Koprnela je v njegovih rokah kakor drobna ptičica. Vse dotlej, dokler se ni zrušil nazaj v Justina.
{{prelom strani}}
Nazaj v tisto, kar je, v tisto, kar je večno njegovega.

– Ah, moj bog! misli zagrenjeno, kadar se me je poželel, je bil sladak kakor v štacuni. Vdajala sem se sladkim besedam kakor kmečka dekleta, kadar jim je prodajal židane rute!

Vzpela se je na posteljo in se prijela za glavo.

Čudna misel se ji je pojavila.

Ko bi stopil ta hip v sobo …

Zastrmi v to in ga vidi. Mrzel znoj ji stopa na čelo, potem pa vsa obupana pade nazaj na blazino in zašepeče:

– Moj bog, saj ga niti ne ljubim več!

Mrzla svetloba prodira skozi okno. Dani se. Skozi prste, ki jih ima pred očmi, ujame otroka, ki strmi vanjo. Prebudil se je. Gleda ga u očmi in z vsem, kar je premislila, otipava ga s srcem in išče. Išče na njem kakor obupanec, ki se je izgubil v neznani pokrajini. Oči se ji upirajo na njegove temne lase, žive velike oči, na nos, na usta, ki se smehljajo.

Ona steče k njemu in ga vzame v naročje. Strmi vanj od blizu, tik okna stopi. Stisne ga k sebi in žalostno, kakor da se ji hoče pretrgati življenje na dvoje, zastoče:

– Ničesar njegovega ni v njem.

Zunaj pritiska mlekarica na kljuko kuhinjskih vrat.

Ana se prebuja iz vsega tega in ko živo začuti dan okoli sebe, ji je laže in gre odpirat.

Ko se dete igra v topli postelji in čeblja samo s seboj, gleda skozi okno in vidi, da sneži. Vse pred njo je belo, vsa planjava z drevesi in samotno hišo je zalita v belino kakor s sanjami. Na vrhu drevesa sredi travnika sedi trop vran. Včasi se dvigne in zakraka, obleti drevo in zopet sede na veje.

Po stezi gre človek. Sneg se vsiplje pred njim, njegove stopinje pa se sproti medlo brišejo.

Na okno, tik pred šipo, sta sedla dva ptička. Prestrašeno gledata v praznino, ki jima zeva za steklom, zvedavo obračata glavici in odletita.
==7==
Moker sneg pada v gostih, debelih kosmih. Pokrajina je valovita, v tem težkem snegu zakopana v brezličnost, človek bi dejal, v pošastno zapuščenost, ki se je ne moreš ubraniti. Vse, karkoli je moči razločiti, je zabrisano in mrtvo, negibno. Žive duše ni videti nikjer, še ptice nobene, da, tam ob hosti je vas, toda še pes ne laja. zaman iščeš deco s sankami. Zadaj, nekje za hribom, včasi zamolklo zastoče, potem rezgne v tišino žvižgajoč puh, ki se skrivnostno, demonsko potuli po zraku, in tik pred prvimi hišami se razleti zemlja visoko pod nebo, kakor bi bliskovito zraslo iz tal čudovito drevo. Med rezkim, ostrim gromom se potem zopet sesuje, puščaje v zraku črnikast dim, ki se razmota med hiše.

Cerkveni zvonik je porušen že od prejšnjega obstreljevanja. Kakor štrcelj odsekanega prsta, iz katerega mole koščice — tramovi, se komaj še more razgledati čez streho, prebito od granate. Ostrešje je ožgano. Župnišče je do tal porušeno. Med ruševinami opeke in ometa so razbiti stoli, preklan klečalnik in polovica omare, ki se je nagnila čez odbito steno pročelja. 

Zadaj, komaj sto metrov za hišami, so streljskl jarki. Že ves mesec so tu zakopani in se ne zganejo. Ob vznožju gričev se vijugasto vlečejo zakopi preko posekane goličave, ki se onstrsn vasi spaja v ravnino. V belem snegu se jasno vidijo sive maroge, ki se vijejo v polkrogu in jih ni moči pregledati.

Zemlja je mokra in blatna, sluzasta: kamorkoli se nasloniš, se prilepiš. V kotanji, ki so jo skopali vojaki za ležišče, se nabira kalna voda.

Justin stoji ob robu prsobrana in gleda preko vasi.

Tovariši iz desetnije čepe na dnu utrjenega podzemeljskega zavetja in kvartajo. Od debelih plohov, na katere je nametana zemlja, kaplja voda. Plašče imajo privihane do ušes, toda kljub temu je tu mraz, oni mokri mraz, ki je bolj ogaben kakor oster.

Ko je udarila prva granata, se je zemlja stresla in prst se je vsula na kvartače. Planili so v jarek in se zaleteli v Justina, ki je stal na preži.

—	So naši?

—	To so Rusi! je dejal Justin.

Vsi so strmeli v siv oblaček dima, ki se je baš utapljal v snegu.

Že ves teden se ni ničesar zgodilo na tej fronti. Pravili so, da se Rusi pripravljajo na veliko ofenzivo. Tudi na avstrijski strani so na vso moč živahni. Ti fantje pa so prekleto malo vedeli o vsej stvari, ležali so tu, v tej svinjariji, že dva meseca, dva napada so že odbili, vendar od desetnije ni še nihče ubit, samo trije so ranjeni.

Justin se je zelo spremenil. Lica je imel močno vdrta ter bil kosmat in umazan; vsi ti ljudje, ki so živeli v zemlji, so bili strašno iznakaženi. Prst se jim je lepila po obleki ter se skorjasto sprijemala na hrbtu in po rokavih, po obrazih in po kapi. Njihove trudne, zaspane oči so medlele v zaraščenih obrazih, oškropljenih z nesnago, ki jo je bilo povsod na kupe.

Na dnu rova so položeni hlodi, da se noge ne vdirajo v blato.

Zakop je globlje v zemlji. Zadelan je z dvojno streho hlodov in prsti. Tu je mračno, le s poševnega dohoda pada v brlog motna svetloba.

To je njihov grad. Po svoje so se uredili. Justin si je iz desk, ki jih je v vasi polomil z omar, napravil posteljo, no, toliko vsaj, da mu ni bilo treba ležati na golem blatu.

Že od poletja so v tej Galiciji in neprestano jih gonijo: v postojanke, potem za Rusi, pa zopet v rove, na patrulje, dva umika je že doživel, v zaledje pa le toliko, da se odpočijejo za silo, komaj za silo, kajti ob slabi hrani, ki niti za svinje ni, se ne more človek popraviti čez noč!

Tako je doživljal Justin vojno in se iz vseh bitk srečno izkopal; imel je pač srečo, čeprav je doživel stvari, o katerih nikdar še sanjal ni. Zajele so ga od vseh strani.

Okolo njega so padali tovariši, razmesarjena trupla so ležala po razriti zemlji, trdi mrliči so gledali s svojimi steklenimi očmi v nebo, odtrgani udje so viseli nad zakopi, strašne rane so krvavele v blatu, v zraku so tulile granate in šrapneli, sikale so krogle in peketale strojnice.

Čepel je v svoji podzemni kotanji in bil kakor priraščen na zemljo.

Ah, kje so dnevi, ko so se vozili na fronto! Na vseh postajah so jih pozdravljali, v Budimpešti so jih gostili, kakor bi se pripeljali na svatbo.

Štel je: od dne 28. avgusta, ko je bil doli nad Krasno prvič v ognju, pa do danes, je preživel dva strašna umika, trikrat se je v spopadu na nož kakor zver podil preko lijakov, ki so jih izkopale granate, vsega obstreljevanja pa niti ne šteje, ker ga je bilo preveč.
{{prelom strani}}
V podzemlje sta prilezla dva tovariša. Četrti je ostal pri strelnici in gledal skozi lino. Otresla sta si blato v kot tega črnega domovanja, prislonila blatne puške ob steno ter počenila k Justinu, ki je slonel na komolcu in kadil cigareto.

—	Ne bo hudega! je dejal mlajši. En sam strel. Sneži, da se nikamor ne vidi.

—	Ta molk se mi zdi sumljiv, je menil Justin. Že dlje časa govore o ofenzivi. Morda bo kaj?

Starejši si je obrisal nos in zalučal nesnago po tleh. Sedel je na njegovo ležišče in se zamislil.

—	Včasi sem ob takih dneh klal za božič, je dejal kakor v sanjah. Vsa vas me je klicala. Dobro sem znal, nobene svinje se ni dolgo mučilo.

—	Potem si tako rekoč vojne že vajen! se je zasmejal Justin. Le-tu kolješ Ruse!

—	Ne brij norcev! Da, nič se mi ni tresla roka, najsi je bil prasec še tako velik in divji. Tu pa je vse drugače. Človek je pač človek, četudi je stokrat sovražnik.

—	Saj to je tisto, je zastokal mlajši. Ko bi napodili pred nas tolpo divjih zveri, bi jih človek še kar z veseljem pokončeval, tako je pa, če prav premisliš, vse tole res grozna svinjarija; čisto navadno klanje, ki sem ga že do grla sit!

—	Veš, je govoril starejši, še vedno zamaknjen, to so najlepši časi pri nas. Koline ... Fanta moja, furež, kaj je lepšega! Sediš za mizo, natolčeno s krvavicami in kislo juho, ter vse to sproti zalivaš s sadjevcem. Zunaj je mraz, ti pa lepo sediš med domačimi in sosedi, ki si jih povabil.

—	Saj! je dejal Justin, ves čemeren ob prijetnih spominih, tu pa ta prekleti komis in mrzla čorba, a včasi sploh nič, da bi se človek patronov nažrl, samo da bi bil sit.

—	Pisal bi, je dahnil mlajši, a je vse mokro. Vso noč je curelo na moj nahrbtnik. Že ves teden ji nisem pisal. Zaslonil si je lice in gledal v izhod. Ozračje je postalo svetlejše.

Zgoraj v jarku je bilo slišati topot naglih korakov in vodnik, dirjajoč mimo zemske gajbice, je bevsknil v duplino:

—	Na red! Vsi k strelnicam!

Skočili so na noge kakor lačne, zaspane zveri, ki jih silijo v areno, pograbili svoje puške in se splazili na svetlo.

Vreme se je mahoma spremenilo. Od zapada je pričel pihati mrzel veter, snežiti je prenehalo, veter je gnal le drobne, ledene snežinke posamič preko zakopov.

—	Kaj bo, je vprašal moža pri strelnici, ki je nepremično ždel in opazoval planjavo pod vasjo.

—	Prijetnega nič, je zagodrnjal vprašanec in se umaknil Justinu.

Pogledal je skozi strelnico. Spredaj pred njim je napol porušena vas, spodaj ravan in potem zopet hrib. Tam so Rusi. Njihovi jarki se razločno vidijo. Včasi streljajo na Ruse, ki nosijo menažo. Toda predaleč je, najbrže niso nikogar zadeli. Zjasniti se hoče. Oblaki se trgajo in prekopavajo drug v drugega, tišina visi nad pokrajino.

Zlezel je s stopnic in se ozrl naokoli. Vsi ti mokri ljudje, naslonjeni na mastne stene jarkov, so čakali novih povelj.

—	Zbogom menaža! je dejal nekdo. Kadar se kaj pripravlja, imajo kuharji vedno izgovor. Prekleti prasci, vampasti!

—	Seveda, lahko si jim nevoščljiv, pravi drugi, kako ne? Tudi jaz sem jim. Če drugega dobrega nimajo, vsaj nažro se vsak dan!

Zasmejali so se mu. Justin je pogledal na uro.

—	Točno dve! Prilegla bi se črna kava! je dejal žalostno in si zvijal novo cigareto.

V tem hipu se je zemlja sprožila v en sam silovit grom, ki je razklal pokrajino. Zrak se je zazibal od piskajočega brnenja, se zgoščal, potem pa je izbruhnilo. Iz srede vasi je bušil ogromen ognjen vodomet. Zidovje je zletelo po zraku, se sukljalo in padalo v velikih lokih na tla.

Vsa pokrajina je pobesnela. Granate so udarjsle druga za drugo, zemlja se je sproti odpirala in zapirala.

Skozi pajčevino bodeče žice, ki je bila prepletena pred jarki, se je videlo natančno v vse udarke. Bilo je, kakor da hočejo Rusi spraviti to zidovje za vsako ceno s poti, toda odmevi in zamolkle razstrelbe onkraj poljane so pričali, da obstreljujejo tudi desno krilo.

Cerkev se je zrušila vase. V jarke je lezel oster duh po ekrazitu, planjava spodaj se je zagrnila z valujočimi sivkastimi preprogami, iz katerih je neprestano bruhalo v zrak sto in sto bobnečih vrelcev.

Kakor bi se na mah vsa ta mirna pokrajina, iz katere eksplozivno bruhajo gejziri, spremenila v vulkansko ozemlje!

Granata je vsekala zadaj za vasjo. Črn oblak prsti je zakril pogled. Justin in vsi drugi so se sklonili in dež prsti se jim je vsul po hrbtih.

—	To velja nam! je dejal nekdo zamolklo.

Da, to je veljalo vsem! Naslednja se je zarila nekaj metrov pred jarkom! Oplazila jih je toča blata in količ z bodečo žico je priletel mednje.

—	Preklete svinje!

Od daleč so zalaje strojnice in posamezni streli pešakov so se čuli.

Justin je čepel s puško med koleni pred zaklonom. Imel je rosno čelo. Gledal je po svojih tovariših, ki so bili bledi in prepadeni.

Roka mu je trepetala, ko si je zvijal cigareto.

Bobnenje se mu je zarilo v ušesa in ga tiščalo na možgane. Čepel je pred zaklonom kakor pes, ki mu je ukazano sedeti na dežju, pa bi se tako rad skril pod streho! Buljil je v konice svojih razdrapanih čevljev in opazil, da z levo novo neprestano giblje. Skušal jo je umiriti. Za trenutek je vrgel misel na Ano in otroka, potem pa ga je stena, ki se je od ognjenega udarca stresla, zopet vrgla nazaj v resnico. Krepko je stisnil puško.

Tedaj je pridirjal vodnik in kriknil:

—	Hudiči, v zaklone!

Popadali so v kotanjo, kakor bi se pogreznili v zemljo.

—	Železniki je kriknil v luknjo, izmena straže!

Justin je skočil v jarek in z upognjenim hrbtom sledil vodniku, ki je hitel pred njim. Tam, kjer se je zavijugal jarek na desno po hribu navzdol, je ležal nekdo na tleh. Izpod oči mu je curela kri. Desno oko mu je iztrgano viselo preko nosu. Skočil je čez mrliča.

V zraku je šumelo, kakor bi se vihra podila čez jarke. Zgoraj ob strelnici je čepela straža. Vodnik ga je potegnil za ramo in mu mahnil z roko.

Justin je stopil na njegovo mesto.

—	Pazi, je dejal vodnik. Ne tišči glave ven!
{{prelom strani}}
Stal je tako ob strelnici in pregledal kos sveta pred seboj. V divjem, oglušujočem peklenskem treskanju granat se je stiskal kakor dete ob prsteno steno. Vendar je gledal in skušal dognati, kar je videl.

Pod njim v zraku se je razpočil šrapnel. Bel oblaček se je raznesel in izginil nenadoma. Na ravnici je videl, kako so se pognali mahoma drobni ljudje iz črne lise na travnik in oddirjali naprej. Beli oblački so se odpirali nad njimi, cepali so po tleh, se vzdigovali in dirjali do prihodnjega jarka.

Nekateri so obležali.

Nad njim laja strojnica. Posamezni streli vojakov klopočejo vzdolž vseh jarkov.

Tu stoji in vidi, naslonjen na mokro prst, mnogotere stvari. Sliši bučanje peklenskih viher, trepeče ob krohotu granat, ki tipljejo vedno bliže.

Na desni strani jarka je priletela granata v star zapuščen, udrt zakop. Tramovje se je razcefralo in planilo v zrak, kakor bi roj ogromnih žuželk zvihral iz zemlje. Njegov zaklon je tvoril ozek, šiljast rov, ki se je odcepil od jarka navzgor po bregu. Jeklena plošča na prsobranu ga je varovala krogel. Zdaj pa zdaj se je katera izgubila in oplazila jeklo. Vsakikrat je vrgel glavo nazaj. Kadar se je zadrla v blato, je zamolklo plosknilo.

Pogledal je na uro.

Komaj deset minut je tu, njemu pa je dolga večnost.

Da bi bila vsaj dva, laže bi bilo! 

Mrak je zajel počasi vse predmete. Polagoma se je nočilo in v tej poltemi so se vžigali bleski granat še veliko huje. Daleč spredaj se je zablisnila raketa in padala nazaj na zemljo kakor ogromen zelen mesec.

Puškarjenje je ponehalo, le posamezni streli so se zadirali v temo. Sklonil se je čisto na dno rova in prižgal cigareto. Potem se je znova naslonil na blato. Pogledal je skozi strelnico.

Tema. Ničesar ni bilo videti.

Tedaj je po zraku zabučalo, kakor bi se vozil neznanski duh pod nebom. Vrgel se je ploskoma v lužo, ki se je natekala v rov. Ogromen, do nebes segajoč plamen je preklal noč. Zemlja se je odprla s strašnim treskom. Jeklena plošča se je snela iz prsti, plast padajočega blata ga je zasula.

S težavo se je izkopal. Dva vojaka sta se priplazila po jarku in mu pomagala na noge.

Naslonil se je na steno. V desni roki je začutil pekočo bolečino.

Izpod rokava se mu je v dlan stekala kri.

Nekdo ga je prijel okoli ramen in ga vodil po rovu. Drugi je ostal na preži.

—	Drobec granate! je dejal tovariš. Najbrže nič hudega.

—	Boli! je zastokal Justin. Noge so se mu tresle, vedno bolj se je naslanjal na tovariša.

—	Ampak, fant, nazaj pojdeš! To je sreča v nesreči!

V zakopu so mu slekli plašč in bluzo. Nekdo mu je prerezal rokav srajce. Bolečina je vedno bolj pritiskala. Bilo mu je, kakor da se bo zdaj pa zdaj zgrudil in zaprl oči. Videl je tovariše kakor v megli.

Na levi roki nad komolcem je bila velika, raztrgana rana. Drobec granate mu je razcefral meso in močno je krvavel. Za silo so ga obvezali. Nekdo mu je dal požirek ruma.

—	Zdaj pa jo kar odkuri na preobvezovališče! je dejal kaprol in vesel bodi, da ni hujšega! Določil mu je spremljevalca.

Granate so uhajule preko jarka. Plazila sta se po vijugastem rovu navzdol. Kadar je zasikalo po zraku, sta se vrgla na tla. Justin je hodil kakor v omotici. Držal se je za roko svojega vodnika. Ko sta izstopila iz rova, sta zašla v globok jarek, ki ga je zvrtala granata. S težavo sta se izvlekla iz mastne brozge, ki ju je vlekla nazaj.

Zadaj za njima so blestele v zraku rakete in strojnice so znova prasketale. Granate so sekale venomer.

—	Napadajo! je dejal tovariš.

Justin se je vlekel za njim. Naletela sta na stražo, ki jima je pokazala smer.

—	Čez klanec se žurita, je dejal stražar. Tja se zelo rade izgubljajo granate! O pravem času sta jo popihala.

Pred njima je vrglo v zrak zemljo in dušeč ekrazit ju je zajel.

—	Za menoj, hitro! je priganjal tovariš. Vlekel ga je za roko. Dirjala sta preko zasneženega travnika in se pognala na strm klanec, za katerim je bilo obvezalovališče. Tipala sta, da ne padeta v jame, ki so jih izkopale granate. Justin je dirjal s poslednji močmi. Vedel je:

—	Tam zadaj je rešitev in konec vojne! Odzad je prižvižgalo, kakor bi nekaj nevidnega, silnega vrglo jekleno zanko za njima.

— V jamo! je zakričal tovariš in potegnil Justina za seboj v lijak.

Potem so ju zajeli ogenj, prst, blato. Justina je zračni puh z vso silo potisnil v mastno ilovico. Tovariš je čepel pod njim do pasu v vodi.

Ko se je otresel silovitega brnenja v glavi, se je prijel za rob jame in se potegnil kvišku.

—	Daj no! je pozval tovariša.

Tovariš se ni ganil. V temi ga je komaj razločil. Puškina cev se je lesketala nad njegovim obrazom, glava mu je mrtvo visela na prsi.

Stegnil se je nazaj v jamo in ga prijel za glavo.

Bliskovito je potegnil roko k sebi in pridušeno vzkriknil. Na prstih se mu je lepila topla vlaga. Segel je v odprto črepinjo svojega tovariša.

Raznesek granate mu je odnesel lobanjo. 

Divja groza ga je popadla. Splazil se je po vseh štirih na vrh. Za njim je padla granata. Predaleč je bila. Na vrhu se je oddahnil, na smrt utrujen se je za nekaj hipov zleknil v sneg.

Zaspal bi rad.

Toda rana ga je pričela skeleti. Četa pešcev ga je ustavila.

—	Kam? ga je vprašal praporščak. Ranjen? je dejal na to? Kar tod naprej, potem pri hosti na levo!

Obvezovališče je bilo zadaj za hribom v zapuščeni opekami. Zdravnik mu je razkužil rano, jo obvezal in dejal podčastniku, ki je stal poleg njega:

—	Lepa rana! Če ne bo zastrupljenja, bo v štirinajstih dneh dober.

Tu se je šele pričel zavedati. Obvezana rana ga je sicer bolela, toda polagoma je prihajalo vanj tisto sproščenje, ki človeka zgrabi, kadar ga objame zavest, da je ušel smrti.

Razgledal se je okoli sebe. Bili so v velikem golem prostoru. Na tleh ob zidu so ležali na slami ranjenci. Težko ranjeni. Nekateri so stokali, drugi vpili, mnogi ležali negibno in nemo kakor mrliči. Sanitejci so jih odnašali na vozove. Mladenič od sedemnajstega pehotnega polka je zatulil, ko so ga dvignili:
{{prelom strani}}
– Napravite konec! Napravite konec!

Ob koncu vrste so sedeli lahko ranjeni. Pogovarjali so se med seboj živo kakor otroci, ki so pravkar ušli nevarnosti. Njihovi obrazi so bili kljub bolečinam veseli in brezskrbni.

Justin je potrpežljivo čakal odvoza.

Fronta je bila za njim.

Bobnenje topov se je močno slišalo, včasi so se stresla okna, kakor bi treščila granata prav blizu. Ti živi mrtvaki na slami so mu pretvarjali radostne misli v pošastne spake. Šel je ven in sedel na kup kamenja. Iz prve sobe so prihajali kriki, ki so se bolestno nosili v mrzlo zimsko noč. Vozovi z ranjenci so se v dolgih kolonah razvrščali po razvoženi cesti.

Proti jutru so ga spravili na majhen odprt voz. Dolgo časa so se vozili. Zeblo jih je. Rana ga je pričela skeleti. Spanec ga je mučil, čeprav je velika utrujenost grabila njegovo telo.

Ob porušenem kolodvoru je stal dolg vlak Rdečega križa. Ko se je zleknil po pregrnjeni slami, se mu je zazdelo, da je vse tisto, kar je pravkar doživel, le medel sen, moreč, nevreden spomina. Obrnil se je na desno roko, ki ga ni bolela, in nekdo ga je pokril s kocem, še preden je vlak odpeljal, je zaspal mahoma, kakor bi padel v vrtinec, ki ga je zgrabil in potopil v globočino.

==8==
Prebudil se je popoldne, ko se je vlak ustavil na veliki postaji. V avtomobilih so jih prepeljali v bolnico.

To je bila gimnazija, ki so jo koj s početka vojne spremenili v vojaško bolnišnico. 

Okopali so jih, jim dali sveže perilo in odkazali postelje.

V veliki, svetli sobani je bilo dvajset ležišč. Lepo v vrsti kakor v pravi bolnišnici.

To bolnišnico nadzira neka nadvojvodinja; povsod je silno čisto, kakor bi bilo vse pravkar pomito in popleskano.

Justin se je počutil v postelji po dolgem, dolgem času zopet srečnega. Pet mesecev ni spal v postelji! Tedne in tedne se ni slekel, perilo je bilo umazano in preperelo, da je luščilo od njega kakor bolna, okužena koža. Pet mesecev se ni umil s toplo vodo. Včasi so dosegli kak potoček, da so si umili obraz in roke. Hrana … Zamahnil je z roko, kakor bi hotel napraviti križ čez vse to, zleknil se je pod toplo odejo in z vsem telesom je užival prijetno spremembo.

Sosed mu je bil Madžar, s katerim se ni mogel pogovarjati, na levici pa ležal Poljak, ki ga ni razumel.

Gledal je v zastrte žarnice, ki so svetile nad stropom. Počasi se mu je vračala zavest, ki je bila raztreskana in raznesena od vsega hudega, misli so zajele dom in vse, kar je v njem. Tipal je po teh slikah, ki so se mu prikazovale, in jih božal vse po vrsti. Ano, ki jo že tako dolgo ni videl, Bogdana, ki spi v svoji veli posteljici, očeta, ki gotovo misli nanj, mater … Sami lepi, hrepeneči obrazi, ki si jih je iskreno zaželel. 

Tako sanja ves prevzet od nežnega božanja dragih ljudi.

Kako žive?

Kaj počno ta hip?

Ura na steni kaže šest.

Sedajle gre oče iz tovarne. Po Bleiweisovi cesti mimo Narodnega doma, potem mimo jahalnice in vladne palače, morda še stopi pred večerjo na vrček piva k Šestici?

Mati je skuhala večerjo. Na mizi je že vse pripravljeno, iz sklede se kadi in vsi nestrpno čakajo, da se odpro vrata.

Ana … Kaj le počne sama v tako velikem stanovanju? Morda koplje otroka, preden ga bo dala v posteljo, ali pa sedi pri mizi in bere? Morda piše pismo zanj? Že dva tedna ni prejel nobene pošte.

Bog ve, kako je z Joštom?

Ozre se nazaj v uro, ko se je zgodilo.

Njihov vod je pravkar krenil iz gozda. Preiskali so hosto, nikjer niso našli nič sumljivega. Zunaj na krompirjevi njivi so sedeli in počivali. O sovražniku ne duha ne sluha. Ko so krenili nazaj, jih je z vrha dol opazila strojnica. Vrgli so se na obraze. Jošt je zastokal …

Sestra Rdečega križa je prinesla večerjo.

Z velikim tekom je pojedel toplo pečeno meso.

Kako prijetno, nepopisno lepo je jesti na varnem!

Po večerji je šel na hodnik in se razgledoval. Na steni je visela velika tabla z imeni vseh ranjencev, ki so ležali v bolnici. Radovedno je prebiral ta tuja imena. Iskal je, mogoče je kdo njegove stotnije.

Drugo vrsto je hotel preskočiti, kar je zagledal čisto spodaj:

&lt;em&gt; Johann Jošt, Gefreiter,

K. u. k. Infanterieregiment No. 87.

Zimmer No. 8. &lt;/em&gt;

Ni mogel verjeti. Prebral je še enkrat, zopet in zopet.

Da, to je Jošt, za božjo voljo!

Stekel je v prvo nadstropje.

Odprl je rahlo vrata in pogledal po posteljah. Beli, voščeni obrazi so zastrmeli vanj Nekateri so mižali od bolečin.

Oči so iskale prijatelja. Na postelji pri oknu je sedel, do vratu pokrit z odejo.

– Justin! je kriknil, ko ga je spoznal.

Justin se je ozrl v ta bledi, izmučeni obraz. Počasi je stopil k njegovi postelji, kakor bi se bal česa hudega, za srce ga je stiskalo, ko je videl velike oči, ki so se grenko smejale vanj.

– Jošt? Jošt, ti …? je dejal prisrčno.

Stopil je k njemu in mu ponudil desnico.

– Kakšno naključje, dragi, fant! je veselo vzkliknil Justin. Torej bova zopet skupaj? Taj daj roko!

Jošt je bil ganjen od tega nenadnega, veselega svidenja. Potegnil je levico izpod odeje in z žalostnim nasmehom dejal:

– Desnice ti ne morem dati …nimam je več!

Justin je prebedel.

Izpod odeje je videl na debelo poviti štrcelj njegove desnice.

– Zame je vojne konec, je dejal Jošt.

Justin je sedel na rob postelje in molčal. Nikdar ga še ni vojna tako prijela kakor ta hip. Prijateljeva nesreča ga je do mozga pretresla. Nemo je opazoval njegov obraz, v katerega je urezalo trpljenje neizbrisne črte.

To je vojna!

Ozrl se je na soseda. Rumena koža na njegovih koščenih licih je bila kakor koža na razpadajočem mrliču. 

– Obe nogi mu je granata odtrgala, je zašepetal Jošt.

Na tretji postelji so begale majhne, plašne oči po prostoru.
{{prelom strani}}
– Obe nogi in leva roka! je dahnil Jošt. Ozdravel bo!

Justina je davilo.

Videl je na bojišču mrliče, ki so bili razstreljeni, pretrgani, zmečkani, zdrobljeni, brez udov, brez glave – ampak vsi so bili mrtvi. Prestali so trpljenje. Le-tu pa so živi ljudje brez udov.

– V tej sobi smo sami amputiranci. Preštej!

Trideset postelj!

To je vojna!

– Prve dni sem bil spodaj. Mislil sem, da ne bo nič hudega. Toda rana se je pričela gnojiti, kost je bila načeta … Veš, prijatelj, vse tisto – operacija, bolečine – ni nič proti zavesti, da sem brez roke!

Kako sem se boril s samim seboj.

Ali bi si jo dal odrezati?

Ali bi rajši umrl?

Kako bom na zemlji brez roke?

– Resno sem mislil na smrt. Pomisli, brez rok za prazen nič!

Potem ga je potegnil k sebi in mu zašepetal:

—	Ali vidiš zdaj prekletstvo vojne? Vidiš teh trideset postelj?

Justin si je grizel ustnice.

—	Pisal sem očetu, materi. Oba sta mi pisala, da moram priti nazaj! Končno sem pisal Marti …

—	In kaj ti je odgovorila? je vprašal Justin.

Njegov obraz se je raznežil. Potegnil je pismo izpod blazine.

—	Njeno pismo mi je rešilo življenje, je dejal toplo.

—	Kako? Kaj ti je pisala? se je začudil Justin.

—	Ah, prijatelj, same lepe stvari. To je zlata duša!

—	Zaljubljen si! je dejal Justin. Sem uganil?

Jošt se je nasmehnil in mu z levico stiskal roko.

—	Kmalu pojdem domov! je dejal.

Poslovila sta se vsa srečna, da sta skupaj v tej hiši trpljenja ter da se bosta vsak dan videla in govorila. Tedaj se je Justin nenadoma nasmehnil in se domislil:

—	Ho, vedno praviš: sem pisal, bom pisal ... kako — brez desnice?

Sestri Kristini sem narekoval pisma! je dejal Jošt in se vdano smejal začudenemu prijateljevemu obrazu.

==9==
Vse to mu ne da spati. Njeno ime se mu nanovo ponavlja, z mislimi ga stiska k sebi in tako tke z njim pajčolan, ki se spušča med njim in domom, da je na oni strani le meglen obris vsega do sedaj njegovega, Madžari glasno govore med seboj, smejijo se, Justin pa leži vznak omamljen in raztresen.

Kristina ...

Sestra Rdečega križa ...

Ko je bil v strelskih jarkih, premražen, ušiv, moker, strgan, lačen, ko ga je smrt lovila vzdolž vse fronte, je bil dom njegova edina želja, edino hrepenenje.

Ana! Seveda, Ana, njegova žena, ki si jo je želel, na katero je mislil, kadar je čepel v zakopu! V tistem prstenem brlogu, kjer ni bilo najmanjšega lepega predmeta, da bi se oko spočilo na njem od vsega tega groznega, brezsmiselnega, jo je v svoj spomin pritrdil kakor sliko. Bila mu je kakor amulet, žarišče, h kateremu se je zatekal v najhujših trenutkih. Bila mu je kakor bog, ki ga je molil in iskal v njem utehe in pazabljenja.

Sliko otroka je imel pri sebi. Pritrdil si jo je na podporno deblo ob svojem ležišču. Ob svitu sveče, ki jo je prižigal za nekaj trenutkov, se je razljubil nad mehkim obličjem deteta, grabilo ga je za srce in kadar je bilo najtežje, je ugasnil svečo, da si je v temi otrl oči. K njemu bi poletel preko vseh teh moritev in bi se ga oklenil, da bi ju nobena vojna ne mogla več razkleniti.

Ponoči je šla skozi sobo sestra Rdečega križa.

Po prstih, tiho, plavajoče, kakor duh sna in pokoja.

Justinu je obstalo srce.

Z razprostrtimi očmi je gledal v njeno obličje in jo iskal.

To ni Kristina!

—	Sestra, vode! je prosil.

Ko mu je držala kozarec nad obrazom, se je razočaran naslonil na blazino.

—	Ne, ne, to ni Kristina!

Misli so tolkle. Megoče je samo pri težko ranjenih?

Zavidal je Joštu, da je pri njem, peklo ga je od napora, s katerim si je prizadeval dovračati misel nanjo in se zopet zagledati v svoje drage.

Saj prav to, samo to je bilo najtežje!

Prizadeval si je po svoje razložiti to nagnjenje do Kristine, ki je že skoraj docela zamrlo, iznova tako živo splamtelo v njem. Morda bi si ga bil lahko razložil, da ni vsem svojim dognanjem že kar sproti dajal odpuščanja zase in sto opravičb, da je bil samemu sebi sodnik in tožnik, povrh pa še zvit, nepopustljiv zagovornik, ki je vsakokrat užugal tožnika.

Tožnik je tožil: Ženo imaš in otroka. Tega ne moreš nikoli več zatajiti, sto prič govori proti tebi. Ti pa si z mislijo in dejanjem teptal to zvezo in ne moreš ničesar dokazati ženi, češ, storil sem to zaradi tega in tega. Zvestobo ženi si prelomil!

Zagovornik je tolmačil: Da, ženo imam in otroka. Tega nisem tajil in nočem tajiti. Tudi zvest sem ostal svoji ženi! Da, še na misel mi ne pride, da bi se zaradi tega v notranjosti spri s svojo ženo, saj ona za to niti ne ve niti ne bo vedela. To delam na svojo lastno pest in na svojo lastno odgovornost. Ker žena ne ve, tudi ne trpi, otrok pa še manj, ker niti misliti ne zna. Nič se ne bo v meni do nje spremenilo! Ne mislim je zapustiti, ne, nikoli, četudi sem zaradi nje zabredel v smolo. Ko se bom vrnil, bom njen, kakor sem bil prej!

Da, v tem si je bil tako zvest in tako neomajen, da niti za trenutek ni podvomil v svoj zakon.

Ana je njegova!

To je bilo ukoreninjeno v njem. Živel je v veri in trdnem prepričanju, da si je z zakonom pridobil ženo, ki mu je nihče ne more ugrabiti. Zakon je vez, s katero je bila žena priklenjena z vsemi členi na njegovo prepričanje.

Žena mu je pokorna!

Žena mu je lastnina. Lastninska pogodba je podpisana v poročnem listu.

To je bil temelj vsega zagovora, zaradi tega niti misliti ni mogel, da bi žena prav tako lahko storila kakor on. Če misli on lahko na Kristino, misli tudi ona ...
{{prelom strani}}
O tem ni hotel razglabljati, ker niti misli na to možnost ni hotel priznati. Ostal je na površju in se zadovoljeval s priložnostjo iz dneva v dan, nikdar ni mislil na vzroke, kaj šele, da bi jih razkrajal in skušal dognati izvirke svoje sproščenosti, ki jo je napram Ani zaklepal, samemu sebi pa kopal strugo, da so laže vreli navzdol.

Po vsej pravici si je na tihem priznaval neskladnost svojih misli in dejanj, nikdar pa jim ni hotel dati tiste važnosti in tistega čute, da bi zaradi žene klical samega sebe na odgovor. Živel je v preprosti, trdni veri, da je žena zamisel in tvorec zakonskega življenja, podpora in cilj moža, ki se je naveličal samstva, to se pravi, da mu je žena že po svoji naravi in ustroju gospodinja, strežnica, perica in rodnica njegovih otrok, mož pa gospodar, ki si z neomajno pravico lasti te njene naloge in dolžnosti.

Kamorkoli je pogledal, je bilo tako.

To je neizpodbitno njegovo prepričanje, kaj njegovo, to je prepričanje vseh mož, ki so se ženili zaradi ženitve.

Včasi si dopoveduje in lajša vest:
—	Vojna je kriva vsega tega. Ana trpi. Prej pa je imela pri njem najlepše življenje. Z vsem je bila preskrbljena! Ničesar ji ni nedostajalo.

Otroka ima. Če izvzamemo vojno, je njen smoter dosežen. To je bil cilj njenega življenja, kakor je to cilj vsake ženske. Za vse drugo je mož, ki vodi račune, kupuje in plačuje, jo živi in hodi z njo v posteljo.

On vodi njene korake.

On sklepa pogodbe in podpisuje menice.

Žena ne more brez njegovega privoljenja ničesar.

Mož da ženi ime!

Žena je njegova, on si jo je osvojil in pridobil.

Vse ure, vsa pisma in vsi sestanki, ki jih je doživljal z Ano pred poroko, so izbrisani in leže v dalji kakor kos mladosti, ki se več ne povrne. Včasi se mu zdi, da je bilo vse tisto otročje, romantično beganje dveh src, ljubezen pa, ah, kako čudno bi zvenelo, če bi sedajle dejal svoji ženi: Ljubim te!

Čemu neki, saj se ve, da sta zdaj poročena in da si ne bosta vsak dan sproti razodevala ljubezni. Človek ima vendar toliko drugih skrbi!

Toda priznava si, da je bilo kljub temu prav tisto beganje najlepše, nedolžno popevanje dveh zaljubljenih grlic.

Za hip je očitek javne hiše v Celju malce močan, toda naveliča se grebsti po stari, pozabljeni stvari.

—	Prava reč! Če bi ne bilo javnih hiš, ne bi šel tja. Saj jih oblastva dovoljujejo!

Potem se bori s samim seboj. Ugodje tople, mehke, snažne postelje mu stopa v ude, vroče mu postaja pod toplo odejo, telo se razgreva ob misli na ženske.

Zdaj znova zahrepeni po Ani in ta misel, ta edina misel ga žene k nji. Da bi s poljubom razvezal svojo strast ob njenem telesu, ki ga omamlja in podžiga. Z neugnanostjo misli na dopust ter jo s vročo željo po tej silni utehi slači in uživa.

Tako ljubi Ano.

Vso noč — proti jutru pa zaspi.

Prelestno je bilo to zimsko jutro.

Jošt je danes prvič vstal s postelje in sam šel v operacijsko sobo. Noge so bile šibke, tla so se mu zdela majava, kakor bi stal na zibajoči se ladji. Na hodniku je sedel na klop in se zatopil skoti okno.

Solnce je prižigalo s snegom pokrite strehe mestnih hiš. Visok cerkveni zvonik se je dvigal nad poslopja, bronasto jabolko na vrhu je gorelo kakor ognjena krogla. Okna so plamtela, na strehi, s katere so odmetali sneg, je bil naslikan velik rdeč križ. Na nasprotni strani je mlada ženska skozi odprto okno otepala blazino, videlo se je v sobo. Dvoje belih postelj je stalo tam odgrnjenih, kakor bi pravkar vstali. Mogoče sede v kuhinji pri kavi in se otroci pripravljajo za šolo.

Po hodniku so prihajali ranjenci. Nekatere so vodile sestre pod roko. Bili so bledi, bolni obrazi, ki so z mislijo na bolečino zrli v vrata, za katerimi se bležče noži in instrumenti.

Po večini so Madžari in Poljaki.

Jošt odmakne pogled z okna in ko preleti vse te betežne ljudi, se zdrzne in pogleda v tla.

Bolestno ga strese, ko si hoče v podzavestni sili navad z desnico popraviti bolniško haljo. Desnice ni več!

Bog ve, kam so jo vrgli?

Kam sploh mečejo vse te odrezane noge in roke?

V zemljo?

Tedaj bodo čez sto let, ko bodo na tistem kraju kopali temelj za novo stavbo, skopali te uboge prestreljene koščice. Bog ve, kaj si bodo mislili? Kako to, bodo dejali, da je le-tu toliko nog in rok, trupel in lobanj pa nič? Morda si bo kdo domislil in bo dejal:

— To je gotovo iz časov svetovne vojne. Takrat so se godile stvari, ki se nam danes zde neverjetne in nečloveške.

Počasi se vdaja v neizogibno usodo. Misel, da je za ceno njegove roke zanj konec vojne, ga kljub temu krepi in mu vrača zdravje. Z odločno voljo skuša premagati žalostne misli in potrpežljivo se vadi pisati z levico.

V duhu si predstavlja vse delo, ki ga bo moral opravljati z eno samo roko. Toda že sama misel na delo, ko se zopet vidi na svoji zemlji, ga peha iz tega pekla vzdihov in krikov, da češče misli na dom in na vse, kar je v njem. Močna zavest se ga oklepa, da bo stopil zopet na njivo in prijel za plug. Samo z levico!

Jošt ve, mora vedeti, s tem se noče slepiti, da bo tudi z eno samo roko osvojil svojo grudo.

Ko pride iz operacijske sobe, je bled. V njegovi sobi so tovariši zbrani ob postelji, ki stoji pri oknu. Ponoči so semkaj prinesli vojaka nekega madžarskega polka. Granata mu je odtrgala obe nogi nad kolenom.

Umira. Mirno in vdano umira. Včasi pogleda z velikimi očmi po obrazih okoli stoječih in jih nato zapre. Ustnice se mu premikajo počasi, enakomerno, kakor bi požiral slino. V lice se mu globita dve jamici, ustnice se mu stisnejo in utripi na obrazu zamro. Eno oko se mu napol odpre, da zašije belina beločnice, kakor bi s prezirom še poslednji hip ošinil ves svet.

Takih prizorov je vajen. Vendar ga znova sprelete in navdajo z grozo, da bi najrajši takoj pobegnil iz te hiše trpljenja in smrti. Včeraj je mlad podčastnik pobesnel. Odrezali so mu desno nogo pod kolenom in levo roko nad komolcem. Ko so ga prinesli iz operacijske sobe, je pričel tuliti in si trgati obveze z ran. Vse naokoli je pobrizgal s krvjo. Bil je kočijaž na nekem posestvu ...

Oni dan se je hotel honvedski huzar vreči skozi okno. Obe nogi sta mu bili odbiti nad stopalom ...
{{prelom strani}}
On sam je mislil, da bo zblaznel. Še so mu jasni trenutki, preden je padel v nezavest na operacijski mizi. Vidi točno vse zdravnike, ki si umivajo roke. Njihove bele halje so oškropljene s krvjo. Milo se peni, za seboj sliši žvenk orodja in gleda bele ženske roke, ki so mu poveznile masko čez obraz.

Ah, na trenutek prebujenja se ne sme domisliti. Bilo je zvečer, sestra Kristina je stala ob njegovi postelji. Z levico je segel na desno stran …

Da, to je minilo. Zdaj sedi na postelji s hrbtom proti mrliču, ki ga še niso odnesli, in misli na dom. Izpod blazine potegne pismo, ki mu ga je poslala Marta in se zatopi vanje.

Sestra Kristina hodi od postelje do postelje. Njen korak je prožen, mladosten, njene besede so mehke, tople in kadar govori, je v sobi bolj prijetno.

Da, to je Kristina.

Sestra Rdečega križa.

Oskrbnica sobe št. 3.

Jošt se je naučil za silo poljski.

—	Bova danes zopet pisala? ga nagovori, ko pride k njegovi postelji.

—	Ne sestra Kristina, pravi Jošt. Hvala lepa! Zdaj imam tu prijatelja, ki mu bom narekoval.

—	Res? se čudi Kristina. Žal mi je za to delo. Zelo rada sem pisala vaša pisma.

—	Hvaležen sem vam, sestra! Dobri ste bili z menoj! S čim vam bom povrnil?

—	Ah! se nasmehne Kristina. Lep spomin zame! Kajne ...?

—	Da, pravi Jošt iskreno, kakor mati ste z nami. Ne, ne, se takoj popravi, kakor prava, resnična sestra! Pravil sem že o vas prijatelju Justinu.

—	Justinu? vpraša naglo.

—	Da, Justinu. Pred vojno sva v Celju služila vojake.

Kristina se zagleda skozi okno. Majhen nasmeh ji spolzi mimo ustnic, koj ga zopet zakrije in gre k sosednji postelji.

Jošt gleda za njo in ugiba.

—	Kako je mogoče, da se ta lepa, nežna, dobra stvar briga za te strašne rane. Govore, da je priležnica majorja vojnega poveljništva in da se vse te sestre vlačugajo z oficirji in zdravniki?

Zajame misel in si trdi:

—	Pa naj je stokrat priležnica, nam je vsem dobra! Do smrti se je bom spominjal lepo in hvaležno.

Na hodniku se ustavi Kristina pred seznamkom bolnikov in išče.

Justin Železnik ...

Doživetje nanovo jasno oživi. Za trenutek se obotavlja in se hoče vrniti nazaj v prvo nadstropje. Potem jo le premaga želja, da bi zopet videla človeka, s katerim je preživela lepo uro in ki ga je vojna vihra zanesla semkaj, in stopi v njegovo sobo.

Justin spi. Vso noč je prebedel od nestrpnosti in neugnanosti in šele jutro ga je zazibalo v spanec. Solnce sije na konec njegove postelje in se lovi v beli polituri železnega ogrodja.

Kristina stoji ob vznožju. Gleda ga in hoče vsak trenutek, vsako besedo poklicati nazaj.

—	Ali so to sanje, si pravi, da leži tu človek, ki me je en večer resnično ljubil?

Ranjeno roko ima nad odejo.

Sede na rob njegove postelje in ga poboža po tej bledi, trpeči roki.

Kako prosojni so prsti.

Položi mu dlan na čelo. S prsti mu počeše lase nazaj.

Tako ga gleda.

Justin se v rahlem jutranjem spanju zdrami. Odpre oči in zastrmi v obraz, ki se sklanja nad njim. Za hip se ne zave, toda ko vidi njen smehljaj, ta znani, komaj doživeti smehljaj, zamiži še enkrat, z levico išče njeno roko in zašepeče vedno kakor v sanjah:

—	Kristina ...

Oba se smehljata in se gledata v molku presenečenja.

—	Zelo trpiš? ga vpraša mehko, sočutno.

—	Ostani pri meni, pravi Justin. Že v Celju sem te iskal.

—	Mislila sem, da si pozabil name, reče Kristina. Zdaj sem usmiljena sestra!

Toda mora se odtrgati od postelje. Vsi ju gledajo, njena tovarišica stoji med vrati in jo kliče.

—	Kmalu se vrnem, mu zašepeče in odhiti ven.

Justinu pa je še vedno pred očmi. Z roko seže na mesto, kjer je sedela, z mislijo skuša zajeti vso njeno obliko po zraku, ves je napolnjen te ženske, ki se mu je prikazala, kakor bi stopila iz oblaka. Ves nepripravljen in predramljen od tega presenečenja, še vedno ne more verjeti smehljaju, ki je obvisel pred njegovimi očmi.

Tovariš, ki leži pri peči, pek iz Linza, mu zakliče preko sobe:

—	Čedna kurbica, kamerad!

Justin ne sliši, ne more slišati, leži na levi strani in z napol zaprtimi očmi visi na njenih stopinjah. Na svetlem parketu se komaj vidno poznajo odtiski njenih majcenih pet in stopal.

—	Ah, vzklikne oni iz Linza, da bi že zopet imel takole stvarco pod seboj!

Popoldne se sprehaja po hodniku in jo skuša najti. V prvem nadstropju opreza pri vratih, posluša šepet lahnih korakov usmiljenk.

V Joštovi sobi je tiho in mučno. Nekdo neprestano stoče in vzdihuje. V postelji, na kateri je dopoldne umrl vojak, leži mlad Hrvat. Pravkar so ga prinesli iz operacijske sobe. Njegov obraz je rumenkasto voščen.

Jošt mu pojasnjuje:

—	Žrtev letalske bombe. Desna noga in spolovila odtrgana. Ne bo prebil!

Potem mu veselo razodene novico:

—	Premestili me bodo v drugo bolnico. Sestri Kristini se moram zahvaliti, da me bodo poslali kot rekonvalescenta v Celje! V Celje, Justin, to se pravi — domov!

—	Prosim te, je nadaljeval, vzemi papir tamle iz omarice. Pisala bova Marti!

Justin piše in posluša prijateljeve besede:

— Zdrav sem, sicer še ne popolnoma, vendar toliko, da se bom odpeljal jutri v okrevališče. Ker je tu okoli mene vse žalostno in trpeče, se veselim tega odhoda kakor otrok, ki se vrača po dolgih mesecih k materi. V Celje — domov! Nestrpno pričakujem ure, ko se bova videla, morda čez dva, tri dni, ter koprnim od veselja, ko vem, da bom kaj kmalu gledal polje in cesto, ob kateri je hiša. Sedeli bomo na klopi, na oni strani, kjer se gleda na gozde: mati, oče in vi, Marta. Pomlad bo kmalu.

Justin piše in ne misli na pismo. V njem so močni, ostri boji. Pismo ga vabi v domačnost in k svojim ljudem, v njem se trga in joče, ko mu lete skoti misel vsi ti obrazi, ki so mu dragi, da šele zdaj občuti srce, ki ga zaboli. Kristinina podoba se mu utrinja nad vrsticami in mu zopet vstaja kakor privid, kadar se ozre v vrata, da je zbegan in bolan.
{{prelom strani}}
Ko skonča pismo, se oddahne.

Jošt govori neprestano, veselo, razkošno:

– V Mariboru bom sedel k desnemu oknu. Tam mi je že vse znano. Vozil se bom mimo krajev kakor mimo starih znancev. Naše vasi leže ob progi in pozdravljal se bom z domačo zemljo. V Celju, ah, tam mi je vsaka hiša prijateljica … Kakor otrok sem!

Justin ga posluša in mu je težko.

Sam bo ostal med vsemi temi pohabljenci, on pa bo doma in mu bo lepo! Zanj je konec vojne! Da, ta hip bi žrtvoval svojo roko, če pomisli, da ga čakajo mrzli, blatni, sestreljeni rovi.

Tedaj vstopi Kristina in pokliče Jošta.

– V pisarno, Jošt, po listine!

Jošt odide. Kristina stopi k Justinu, ki se je vzdramil ob njenem glasu.

– Zdaj bo šel tvoj prijatelj, pravi. Boš žalosten?

– Da, pravi Justin potrto. Domov pojde. Zelo se veseli!

– Vem, dahne Kristina, po ljubezni hrepeni.

Ozre se v Justina, ki prebledi. Potem se vzpne k njegovemu obrazu in zašepeče:

– Po večernem pregledu me počakaj!

Hrvat hrope in bije okoli sebe. Kristina pozvoni. Mlad asistent priteče.

– Morfij in brizgalko! ukaže sestri.

==10==
Dvakrat na teden ima Kristina nočno službo.

Živi dvojno življenje.

Dejstvo je, da so govorice, ki krožijo med ranjenci, le deloma resnične, vendar pa so utemeljene in se marsičesa ne da utajiti. Friderik Engelmann, major vojnega poveljništva, jo vzdržuje, da, to je znano vsemu mestu, saj bi takšne stanovanja sama ne zmogla, tudi dr. Cornell, vojaški zdravnik mestne vojne bolnišnice, je njen stalni gost, videli so jo celo v avtomobilu vrhovnega vojaškega sodnika, toda podrobnosti nihče ne ve, ker je vse to njeno drugo življenje skrito za zaklenjenimi vrati in spuščenimi zavesami.

Zapustila je javno hišo prav za prav brez posebnega nagiba, morda se ji je baš posel sester rdečega križa zdel najprimernejši, da zaživi drugače – svobodneje. V javni hipi je bila sužnja ženske, lastnice bordela, in nikjer ni bilo izhoda iz tega zla, kvečjemu je lahko menjala kraj in se vrgla v roke drugemu izkoriščevalcu. To bo edini vzrok njenega naglega pobega iz Celja, podkrepljen z domotožjem po mestu, kjer se je rodila. Vojna je odpahnila ovire in predsodke. Oblekla je uniformo sester Rdečega križa in postala zdajci za javnost dostojno dekle.

Kakšna razlika: Kot prostitutka ni smela imeti svojega stanovanja, zdaj ima dvoje lepo opremljenih sob v mirni Poljski ulici; prej ni smela ob belem dnevu stopiti na ulico, zdaj se vozi v avtomobilu v družbi visokega častnika i nihče je ne vpraša po kontrolni knjižici; prej je morala vsak teden k policijskemu zdravniku, tu je nedotakljiva, varna in spoštovana; prej se je stekal njen denar v oskrbničino malho, zdaj je njen. Ljubezen si lahko izbira po okusu in priložnosti. Nihče ne trka na njena vrata nepovabljen.

V službi se je z vso svojo žensko nežnostjo posvetila ranjencem. Zdravniki so bili nad vse zadovoljni z njenim delom, ranjenci so ji rekli 'lepa sestra Kristina', ljubili jo s pravim čuvstvom spoštovanja in hvaležnosti.

Na vse druge sestre so gledali kakor lačni otroci, poželjivo, neugnano, včasi so jih zamrzeli, ker so bili trdno prepričani, da so te ženske namenjene častnikom, ki se z lahkimi ranicami po mesece in mesece vlačijo po bolnišnicah in okrevališčih.

Kristina je sedela ta hip v sobici za sestre v drugem nadstropju.

Vse njeno življenje je potekalo in se razvijalo kakor tisočim in tisočim njenih sovrstnic, ki so iskale zavetja v javnih hišah. Ne morda zaradi svoje narave, temveč zaradi raznolikih okoliščin, ki so jih gnale v to prostovoljno pregnanstvo. Istorije vseh teh deklet so si tako slične, da so postale vobče nekako merilo in nekak kažipot v ta samomor devištva in ženske narave. Nagibi, ah, teh je nešteto, saj je v neurejeni in partizanski človeški družbi sto in sto čudovitih pojavov, ki se nekaterim odpuščajo, drugim pa obešajo za vrat kakor mlinsko kolo, ki jih tira na dno človeške družbe.

Beda – zaslepljena vzgoja – zločin – posilstvo – krivica – zabloda – vse to so kamni, ki stoje ob cesti tega obupa, da, obupa, kajti ta pota so začrtana s stopinjami zlomljenih žensk kakor poslednje ure samomorilca, ko piše poslovilno pismo.

No, da! Njena zgodba je preprosta; preprosta, če jo merimo po besedah poročila iz časnika, velika in težka, če jo preživljamo z dognanostjo poglobitve. Potem je vsekakor vsaka malenkost navidezno vsakdanja stvar s te strani, v notranjost pogreznjena pa nam odkriva vse žive elemente posameznikove.

Nikdar nikoli ni bila ženska tako ponižana kakor v vlačugi!

Telefon jo kliče.

– Ti si? se začudi v slušalko. Kaj ne veš, da imam nočno službo? Ne, ne, dragi Friderik, nikakor ne! Ne morem se ganiti odtod. Ne, niti za eno uro. Nočem! Pozdravljen!

Z malomarno, prezirljivo kretnjo je obesila slušalko na kljuko, stopila k zrcalu in si popravila lase.

Bog ve, čemu se je brigala Kristina za ranjence? Ali si je mar za vso ljubezen, ki jo je drago prodajala, hotela pridobiti čiste utehe usmiljenja do bližnjega? Ali je še tlel v nji, kljub vsemu razvratu človeškega ponosa, je zdrav ostanek vesti in gledanja v drugo plat življenja?

Tako so jo postavile razmere in slučaji v najodličnejši družbo, saj je bil avstrijski oficir višek vsega, kar je bilo tedaj uglednega in mogočnega, med vojno pa neomajna oblast, ki je ropala, posiljevala, požigala, obešala, okuževala in se skrivala v varstvo zaledja.

Tu v bolnici je živela za ranjence, ne zaradi vojakov in oficirjev, temveč živela resnično zanje in se trudila, da jim olajša bolečine.

Javna hiša in vse najhujše strani občevanja z moškimi najrazličnejših obrazov in navad so ubijali počasi v nji nežni, sramežljivi poudarek mlade ženske, možje, ki so prihajali k nji in odhajali od nje, so bili zabrisani in pozabljeni, tako da sta se telo in duša v nji razklenila vsaksebi na dva ostro ločena dela. Telo je bilo njihovo, mrzlo, položeno na posteljo kakor na prodajno mizo, duša pa je ostala njena.

Kristina ve, da je Friderik Engelmann pes, ki ga ne bi mogla ljubiti. Pa vendar je njegova …

Dr. Cornell …? Včasi jo presunjajo njegovi poljubi. Ah, tudi njega bi ne mogla imeti za večne čase!
{{prelom strani}}
V nji je še vedno gorak odtenek tistega hrepenenja, ki potiska ženo v objem ljubljenega fanta. Nežno doživetje z Justinom je še vedno v nji, in četudi se je pozneje z življenjem pehala skozi vojno vihro v mnogotera srečanja, je semtertja vendarle pomislila nanj, ki je prišel in odšel, ne da bi jo bil oskrunil.

Dežurni zdravnik spi oblečen v svoji sobi. To noč ni najavljen noben transport ranjencev.

Njeni koraki po stopnicah so lahki, zdi se, kakor bi tavala po oblaku.

V sobi spe. Justin sedi na postelji in jo pričakuje. Sestra, ki oskrbuje to sobano, je zavesila luči in zaprla vrata za seboj.

Po prstih stopa do vrat in jih tiho odpre. Na hodniku je svetlo in nič se ne gane. Nestrpno se ozira po stopnicah.

—	Ali bo res prišla? ga reže, da prisluhne ob vsakem šumu.

V poltemi širokih stebrov jo vidi, ko prihaja. Kristina si položi prst na usta. Potem ga povede v prazno sobo zdravnika, ki ni to noč v bolnišnici.

V temi, da ju ne izda luč, tipata do postelje. Sedeta drug kraj drugega.

—	Mislila sem, da te ne bom nikoli več videla, šepeče Kristina.

—	Da, pravi Justin in glas mu trepeče od notranje omame, ko sedi poleg te ženske.

Majhen je poleg nje. Premagan od srečanja molči. Z levico išče njeno roko.

—	Nič se ni spremenilo v meni od tistega dne, mu govori in mu z drugo roko boža prste, ki oklepajo njeno dlan. Ti si šel in življenje je teklo naprej preko mene. Zdaj imaš ženo in otroka in svoj dom!

Justina za bole te besede. Močneje sstiska njeno roko in tako zvezan s to žensko, pravi tiho:

—	Molči, molči!

Justina žge in peče. Vznemirja in draži ga to govorjenje. Čemu to?

V navalu neukročene sile, ki jo vedno bolj vzbuja bližina žene, jo prižema nase in ji s poljubom ustavi besede.

—	Kristina, dahne čez nekoliko časa, kako neizmerno te ljubim!

Ona sloni ob njem in čuti valovanje telesa, ki se naslanja nanjo. Čuti njegov vroči dih, ki jo zajema, in ko se mu roka razklene in išče po stegnu, šine vanjo mrzel val, ki se bliskoma razprostre v njeno dognanje.

Njegova roka išče, kakor iščejo vsi: Friderik Engelmann, dr. Cornell ... sto in sto drugih je tako iskalo.

Kristina se obupno trga iz objema, ki jo vse siloviteje oklepa, v nji se trga na sto in sto koščkov, plaha je in majhna ko pišče pod silovitimi kraguljevimi krili.

Justin je omamljen od ženske. Kristina se je izgubila skozi njegove prste, ki stiskajo meso. Pod njim je ženska. Samo ženska! 

Telo jo terja.

Nežna misel se je razblinila in se skrila pred tem silovitejšim.

—	Ali me ne ljubiš več? vzkrikne Kristina in se skuša dvigniti.

Justin sope in se bori. To borjenje ga stiska, da ne čuti ranjene desnice, s kolenom ji skuša upogniti telo. Kristina je ponižana v dno duše. Vse lepe ure, ki jih ji je dal Justin, ji je uničil ta tuji človek in jih skuša pohoditi.

Enega samega nežnega poljuba, skromnega, si je želela; želela si, sloneti ob njem kakor deklica, ki je prvič skupaj s svojim dragim. Za hip popusti in v njej vstane zavest borbe na življenje in smrt.

Ali je to Justin, ki jo je dvignil tisti večer?

Ki jo je zapustil sredi največje žalosti in potrtosti?

Ali je Friderik Engelmann, nikoli siti volkodlak njenega telesa?

—	Dragi, je zaklicala, ljubi me!

V krčevitem poželjenju ji on krivi roko in krikne napol glasno, kakor bi se davil:

Bodi moja!

Z močnim zamahom vsega telesa se ga otrese. Zbeži na sredo sobe in zavrti stikalo. Luč brizgne po ozkem prostoru, ga slepi, da obstane kakor prikovan ob postelji.

Bleda in trepetajoča stoji pod svetilko. Njegov obraz je zaripel in spačen. Oči se mu bliskajo, kakor bi pravkar stopil iz krčme.

—	Zbogom ... pravi Kristina žalostno. Pri vratih se še enkrat ozre, on pa ves besen in neutolažljivo sikne žolč iz sebe:

—	Vlačuga!

Preden pritisne na kljuko, skloni ona glavo in dahne:

—	Sem! Zate pa sem hranila svojo nedolžnost ...

Odpre vrata in je ni več.

Zgoraj v sobi se nasloni ob zrcalo ter sloni dolgo potrta in presunjena.

==11==
Ob potoku, ki teče onkraj ceste, je nekaj starih vrb, polomljenih od otrok, ki plezajo nanje. Mačice so že na šibah, ki divje rastejo na vse strani, snega ni že nikjer več, otroci nosijo s travnika zvončke, v zraku je prijetna radost juga, ki se je razpel čez mesto.

Pomlad.

Bogdan že skuša vstajati in hoditi. Že se prime za stol in se dvigne. Pa je še prešibek. Kmalu sede zopet in se igra. Že kliče razločno:


—	Ma-ma, ma-ma!

Po svoje govori sto reči.

Ana hodi nemirno po kuhinji.

Vsega ji je zmanjkalo. Denarja ni, kruha ni, moke ni, masti ni ...

Mlekarica ji je odpovedala mleko.

Mesar ji noče nič več dajati na upanje. 

Jutrnje solnce tako živo gleda skozi okno, vse je bolj mehko in nežno v tej pomladanski svetlobi. Zajeta v skrbi, ki se od dne do dne bolj kopičijo, postaja vsa prepadena.

Bogo kliče iz sobe. Lačen je.

Vzame lonček in steče k materi.

Ko nasiti malčka, se zamisli v to revščino, ki jo je pričela grabiti.

Ali bi pisala Marti? Na kmetih je še vsega dovolj!

Ogleduje se okoli. Odpre omaro, v kateri je shranjeno nekaj dragocenosti: zlata očetova ura in verižica, njena zlata ura na dolgi srebrni verižici, materina zaponka z dvema opaloma v srebru, očetova srebrna doza za cigare, dva prstana in uhani.

Vzame svojo uro in uhane ter jih potežka v roki.

Po cesti hodi življenje svojo pot. Pred trafikami stoje dolge vrste starih mož in golobradih mladeničev, ki čakajo od ranega jutra s kartami na razdelitev tobaka, pred vojnimi bolnišnicami se grejejo na solncu ranjenci in bolniki, pred konjušnico prekopujejo srbski ujetniki, močno zastraženi, cesto, oddelek vojakov koraka z vežbe, nekje zadaj za Rožnikom se vadijo v streljanju s strojnico. Sprva zapeketa nekajkrat posamič, potem pa nepretrgoma, kakor bi ogromna žolna tolkla s kljunom ob votlo drevo.
{{prelom strani}}
Ana je vrgla na pošti v nabiralnik pismo za Justina. V njem mu prav nič ne omenja vse mizerije, piše mu le, kako je Bogdan že zrastel, ter ga vprašuje po dopustu, o katerem ji je pisal iz bolnišnice.

Ko tako premišlja o avidenju po teh dolgih mesecih in se muči s slikami, ki si jih predstavlja, se kljub svojemu razdoru v notranjosti le razveseli.

– Morda bo potem konec vojne in pričnemo znova mirno živeti!

V sebi pa čuti skeleče dognanje, da je v nji vedno bolj prazno za njim.

Mladi ljudje se ozirajo po nji, na svojem hrbtu čuti njih poglede.

Solnce jo pozdravlja, v velikih izložbenih oknih ujame svojo podobo, ki se mladostno odraža od stekla.

Na konec vojne nihče več ne misli. Nedostajanje zajema mesto in življenje postaja z vsakim grižljajem odmerjeno. Ljudje žive iz dneva v dan, privadili so se zmagam in strategičnim umikom, pomagajo si na sto načinov. Po živež hodijo na deželo. Razvila se je posebne vrste trgovina. Za moko, mast in jajca ponujajo kmetom obleko, tobak, milo, ki ga sami doma kuhajo. Branjevci bogatijo; vse se peča s trgovinstvom, prekupovanjem in razpečevanjem: mladeniči, starci, ženske, otroci. Ljudi je pričela grabiti roka gladu, da bridko žalostno besedujejo o mirnih, dobrih časih.

Pred Prešernovim spomenikom pokliče postrežčka in mu izroči škatlo z uro in uhani.

Mož ve za take stvari in razume ta posel. Ona ga čaka spodaj na Šentpetrskem nasipu. Stari železni vozički čepe v posušeni, prekopani Ljubljanici, tračnice rjave in se vijugajo pod umazano vodo kakor dolge, ostudne belouške.

Dva Bosanca sedita na travi ob nasipu.

Ko dobi denar in ga spravi v torbico, gre počasi po nasipu, ki je ves v solncu, in misli zatopljena vase. Bodočnost, ki je polna skrbi, razglablja in išče rešitve.

Tako ne more živeti. Njeno mlado življenje postaja močno in bujno. Vse možnosti, na katero bi ga naslonila, prerešetava. Kaj, če bi si le poiskala primerno službo? Če bi oddala eno sobo? Vojaške pisarne potrebujejo ženskih moči?

Na Šentpetrskem mostu je špalir ljudi.

Zdaj ga peljejo, reče nekdo tiho, kakor bi se bal.

Vse obmolkne.

Iz vojašnice prikoraka četa vojakov. Sredi kareja, ki stopa počasi in svečano kakor četa vojakov v procesiji, stopa omahujoče star civilist z duhovnikom ob strani. Mlad oficir poveljuje. Civilist je bled, oči mu motno vise v jamicah, njegov korak je šepav. Včasi se ozre preko pušk na mesto, ki se koplje v solnčni svetlobi, potem omahne; kurat ga podpira ter bodri.

Na smrt obsojen!

Ana gleda in je vsa presunjena. Pred njo se pogovarjata dva starca in ona ujame besede:

– Čez pol ure ga ne bo več med živimi. Kako mu je neki pri srcu ...

—	Kako šele vojakom, ki ga bodo streljali?

—	To je kmet z Dolenjskega. V gostilni je sinil neko neumnost o Avstriji in za takšno figo so ga obsodili na smrt.

—	Ura plačila bo prišla ...

—	Hudičevi rablji! sliši še, ko zavijeta starca preko mostu.

Vojna!

Da, vojna! Ana hiti v mesto, da zbriše grozno sliko grozodejstva, ki jo je tako od blizu doživela. S streh so pričeli razobešati zastave. Pomladni veter jih žene visoko v zrak, da se zapletajo v telefonske žice in bijejo ob stene. V izložbenem oknu knjigarne visi slika cesarja Jožefa in Viljema, ki si podajata roke. Pod njima je naslikan prizor, ko združeni avstrijski in nemški vojaki korakajo preko mrtvih Rusov z razvitimi zastavami skozi slavolok, ki nosi na transparentu napis: &quot;Slava avstrijsko-nemškemu orožju!&quot;

Mimo deželnega dvorca ženeta dva orožnika vklenjenega dezerterja.

—	Temu se ne bo dobro godilo! pravi nekdo, ko se ozre za njimi. Ustrelili ga bodo.

Ana hiti domov. Pri trgovcu dobi po velikem trudu nekoliko sladkorja in moke. Materi, ki se vozi vsak teden na kmete, je dala nekaj stare obleke, da jo zamenja za živež. 

Tako ne more živeti več! 

Spotoma si kupi dnevnik. 

Velika zmaga v Galiciji Rusi panično beže pred našimi hrabrimi četami.

Tudi nad njenim stanovanjem plapola črno-žolta zastava. 

Bogdan je pri materi. 

Med oglasi čita:

Mlad češki častnik išče lepo, mirno solnčno sobo s posebnim vhodom za dlje časa. Plača dobro. Ponudbe na upravo dnevnika pod značko &quot;Solnčna soba&quot;.

Ves ljubi večer se peča s to mislijo. Vsekakor dohodek, ko je ena soba čisto odveč. Muči se z mislijo in predsodki, ugiba in se odloči vprašati še mater za svet.

—	Seveda, pravi mati, v tej stiski je dober vsak vinar. Soba ima vhod s hodnika, vrata v svojo sobo zadelaš z omaro.

Vrata so itak zaklenjena. Adamu ni všeč. Ugovarja.

—	Kaj jaz vem? pravi, toda oficirje mrzim na vso moč. Ne rečem, če je rezervist, ki je moral v vojsko kakor vsi drugi! Saj ga boš videla. Potem premisli!

Zvečer napiše ponudbo in jo koj nese v nabiralnik.

Ko tako zvečer ureja sobo, se zaloti v čudnem razpoloženju. Posteljo pregrne z baržunasto preobleko s čipkami, na mizo postavi zeleno vazo z mačicami, preprogo, ki je stala zvita za pečjo, pregrne po tleh, na umivalnik razloži porcelanasto, skledo in školjko za milo. Justinovo sliko obesi zopet v svojo sobo. Vse to opravlja z vnemo, kakor da nekoga nestrpno pričakuje. Bog ve, kakšen bo ...? Mlad, s črnimi lasmi? Ko leži, so vrata v sobo odprta. Samo vrata jo bodo ločila od neznanca? Justin bo prišel na dopust. Mogoče šele čez mesec dni ali dva? Piše, da trdno upa.

Ana čuti bližino neznanega moža in misli čimdalje bolj nanj kakor na Justina.

Marta ji piše o Joštu, ki je doma brez desne roke. Piše skrivnostno in zagonetno in ljubezen veje iz njenih vrstic. Ko prebira vojno-poštne dopisnice svojega moža, se zgrozi nad praznoto besed, saj je vse, kar je lepega, le &quot;draga ženska&quot;, ki zveni iz vseh kart kakor krik vtapljajočega se človeka.

Ah, kako je hudo! Ko je dobila prva sporočila, da je ranjen, jo je obšlo veliko usmiljenje do tega človeka, ki ji je postal najbližji. Kljub temu, da se je razklal kakor žaga, ko so jo zagrnili plameni, se je v tegobni odsotnosti in zapuščenosti še vedno zatekala k njemu in najsi je dvom še tako prodiral, da je bil že skoraj dognanje, ji je bil vendarle mož, ki je sedaj v vojski in trpi.
{{prelom strani}} 
Končno pa se je temu življenju privajala z vsakim dnem bolj. Postajala je trdna, da je ne bi poteptale skrbi, in uživljala se je vase, ko je stala nenadoma sama sredi ceste, ki je ni bilo moči pregledati.

—	Moj bog, si je očitala, bolj in bolj ga pozabljam. Vsak tretji dan mu pišem, pa sem čimdalje bolj proč od njega.

Ko si v postelji zaželi človeka, ki jo bo dvignil in ponesel iz tega prekletstva, je tisti človek čisto drugačen. Velik in ponosen, da bi zadrhtela ob njegovi silnosti.

Drugo jutro se je tuji častnik oglasil in je bil zadovoljen s sobo.

Čeh je. Praporščak pri tehnični komandi, v civilu profesor risanja na gimnaziji v Brnu.

Govorila sta nemški. Zvečer se bo vselil.

Velik je in koščen, govori votlo, mehko, polno, zelo je domač in ni oficir, četudi nosi uniformo. Mlad je, komaj da je končal študije. Skoraj še študent. Ima temne oči in nazaj počesane, skodrane lase.

Bogdana je vzel v naročje. Dete se je koj pričelo igrati z zvezdami na njegovem ovratniku.	

— Razumeli se bomo, gospa! je dejal. Nisem vajen kasarne in me bo ta domačnost razveseljevala.

Ponudil ji je za sobo več kakor je pričakovala. Za zajtrk in večerjo jo je prosil, za kosilo ne, ker je vojaški urad predaleč.

Ko mu je potožila, da je težko za hrano, ji je rekel:

—	S tem ne boste imeli nikakih skrbi. V kasarni je vsega dosti. Oskrbnik oficirske menze je moj rojak in ničesar nam ne bo nedostajalo. Na svidenje! je dejal toplo in jo pogledal, kakor da se že zdavnaj poznata. Nasmehnil se je Bogdanu, ga pobožal in odšel.

Stala je pri oknu in ga videla, ko je šel čez cesto. Visok in vitek je bil v svojem oficirskem plašču. Na pločniku si je prižgal cigareto. Njegova mladost in njegova živahnost sta se močno podčrtavali na pusti, hladni cesti.

Zavest, da se je tako rešila mnogih skrbi za življenje, jo je bodrila. Vse lepše je bilo zdaj gledati na cesto, ki jo je mehčalo v blato južno solnce.

Pisala je Justinu.

Ko je zapirala vrata v sosednjo sobo, je obstala in se razgledala po prostoru. Popravila je mačice v vazi. Zid se ji je zdel prazen. Vzela je iz spalnice svojo sliko in jo obesila na steno k oknu.

==12==
Justin je bil odpuščen iz bolnice prav tisti dan, ko je Italija napovedala Avstriji vojno.

Rana se je lepo celila, vendar mu je v komolcu ostala roka malce trda, kar se je dalo imenitno izrabiti. Dopust, ki ga je imel že skoraj v rokah, mu je snedla nova vojna napoved, toda na ponovnem zdravniškem pregledu ni bil več potrjen za frontno službo. Vtaknili so ga v stražno stotnijo malega poljskega mesteca.

Kristine od tistih dob ni več videl.

Ko se je tedaj vrnil iz sobe, kjer sta se sešla, se je počasi pričel zavedati. Predramil se je kakor po hudi pijanosti. Dogodek sam si je šele zdaj točno predstavljal, ostal mu je nepojmljiv, zagoneten, jezil se je nase, ker se je izpostavil takemu ponižanju. Spomnil se je njenega obraza pod svetilko, ko je strmela vanj.

Zgrozil se je nad samim seboj, ko ga je poklicala nazaj beseda, s katero jo je udaril.

Ženska, ki je nekoč živela zanj v najlepših sanjah, na katero je mislil le v trenutkih duševne razneženosti, mu je hipoma postala vlačuga.

—	Vlačuga, ki bi ji bil v Celju dober. Tu pa so oficirji. K meni je prišla zgolj zaradi usmiljenja. Sestra Rdečega križa?

Kakor je bila poprej v njem misel nanjo lepa, nekaljena, če ni mislil na njeno življenje, temveč le nanjo, je bila zdaj, ko se je to lepo notranje nagnjenje spremenilo spričo njene telesne bližine v vulkan poželenj, srdita, zavistna in zlovešča.

V nepotolažljivem osramočenju jo je žalil, jo skrunil z mislijo in jo teptal v svoji togoti. Njegov ponižani moški ponos, ko ga je ta ženska odbila, se je obrnil po zadoščenje v najslajšo plat lastnega bistva.

Udaril bi jo! V obraz bi ji zalučal tisoč najpodlejših psovk. Na večer v Celju je mislil:

—	Bedak! Vedel sem se kakor solzav študent, ki vkuje prvo poljubno vlačugo v nebo in zvezde!

Razbolel od nemira in razjeden od poželenja, je zopet začel pisariti Ani dolga pisma. Vračal se je. Ne kakor fant, ki bi v veliki ljubezni poljubljal njene stopinje, ah ne! Iskal je v ženi, kar mu je Kristina odrekla!

Oh, ko bi ta hip hotela stopiti semkaj!

—	Da, svojo ženo ljubim! bi ji dejal. Tebe pa sem iskal kakor vsako drugo žensko iz bordela. Poberi se k svojim oficirjem!

Zadaj za mestom je bilo taborišče ruskih ujetnikov. Dvajset dolgih lesenih barak, pokritih s strešno lepenko. Okoli barak je bila visoka ograja iz bodeče žice. Na vsakih deset korakov je stala straža z nasajenim bajonetom.

Baraka za stražno stotnijo je bila spredaj pred taboriščem. Bila je grobo ometana; malo v stran je stala zidana koliba za kuhinjo.

Poveljnik straže je bil Dunajčan, majhen debelušen nadporočnik, uradnik zavarovalne družbe &quot;Phönixa&quot;, vojaki pa večinoma starejši poljski rezervisti, ki jih ni mogel trpeti.

Justinovo gladko nemščino je poveljnik takoj izkoristil; namestil ga je v pisarni in mu poveril drobno nabavo za kuhinjo.

Tako se je Justin hipoma znašel v svojem živem elementu, ki se ga je nemudoma lotil z vso vnemo. Nabava je bila huda; moral je tekati od urada do urada po razne nakaznice in navodila, vendar je dosegel več kakor njegov prednik, ki je odšel na dopust.

V taboru je bilo štiri tisoč ujetnikov. Prehraniti tako množico, je bilo v tistih časih, ko je vsega nedostajalo, pravi čudež, saj je bila okolica zaradi neprestanega prehoda vojaštva izropana do golega; rekvirirati so morali s puškami, da so izsilili od kmetov žito, krompir, repo, zelje in drugo, kar so skrivali globoko pod zemljo.

V mestni klavnici je prejemal vsak dan voz odpadkov, kosti, zavržene drobovine. Hitro se je sporazumel z nekaterimi dobavitelji, ki so nabavljali moko, pomešano z mavcem, in se dogovoril z mesarjem, ki je prodajal taboru konjsko meso za govedino, saj je kupoval konje poceni v vojaški konjski bolnišnici. Stare, garjave krampe, ki jih je erar prodajal za smešno ceno, je klal na račun gladnih Rusov, tako da mu je obrt cvetela kot še nikoli.
{{prelom strani}}
Justin je zaslužil provizijo.

Računi so bili pravilni, pregledani; kdo se je brigal za to, če so kuhali za ujetnike meso bolnih konjev namestu govejega.

Hranili so jih le toliko, da niso poginili od lakote.

Taborišče je bila nekaka zbirališčna postaja, iz katere so jih v manjših oddelkih pošiljali v ozadje. Fronta ni bila daleč. Grmenje topov se je posebno ponoči močno slišalo. Poveljništvo je na vse mogoče načine skušalo ohraniti red in preprečiti nalezljive bolezni. Barake so bile poškropljene z apnom; za najmanjši prestopek so ujetnike kruto kaznovali.

Stradali so. V moreči stiski brezdelja so zdaj, ko je postalo toplo, čepeli na solncu in si obirali uši. Včasi jim je kak civilist vrgel čez ograjo pest cigaret. Planili so nanje kakor gladni volkovi. To je postalo imovitim meščanom pravcata nedeljska zabava. Popoldne, ko so tod mimo hodili na sprehod, so jim metali napol obrane kosti piščancev, ostanke kruha in cigarete ter se zabavali nad lakoto nesrečnih razcapancev, ki jih je glad ponižal na stopnjo sestradane, zaprte živali.

Sredi tabora je raslo nekaj zanikarnih hrastov, ki so pričenjali zeleneti. Na spodnje veje so privezovali ujetnike, ki so kršili red. Včasi so viseli hkratu po trije, obešeni za roke le toliko, da so se s prsti dotikali tal. Sestradani in oslabljeni so kmalu popadali v nezavest.

Disciplina!

Neko dopoldne so vse ujetnike nagnali na zapadno stran taborišča. Na mali vzpetini je bilo postavljenih sedem vislic. Solnce je obsevalo to pošastno sliko. Ves dan je viselo na njih sedem trupel. Pomladni veter se je zaganjal vanje in jih včasi semtertja zanihal.

Straža je razlagala ujetnikom, ki so z izbuljenimi očmi strmeli v to grozo:

—	To so vaši prijateljčki. Špijončki! Kdor bo poskusil pobegniti, ne bo prišel dlje kakor do vrvi!	.....

Kolo se nagledali, so jih s puškinimi kopiti nagnali nazaj v barako.

Predmestje, ki se je pričenjalo takoj zadaj za barakami, je bilo natlačeno z begunci, ki jih je vojna gnala iz njih domov. Med hišami je zraslo mestece lesenih kolib, v katerih so prebivali s svojo revščino.

Glad jih je stiskal.

Bosi in strgani otroci so stali pred vojaškimi kuhinjami in milo prosjačili za požirek tople juhe.

Lepe kmečke žene, ki so imele može na fronti in zdaj tu gladujejo s svojimi otroci, so se potikale okoli vojaških barak.

Za Justina je, kar sredi vsega tega, postala vojna prijetna stvar. Pojem nevarnosti je zamrl, pri topli in bogati hrani in denarju, ki ga je na tako lahak način koval, ter brez skrbi, se je pričel ogledovati po okolici. Misel na dopust je zamrla, njegova trgovska nrav je rasla vse bolj in ko je poslal svoji ženi prvih sto kron, se mu je zdelo, da lahko zdaj z denarjem nadomešča dopust. Brez težav bi ga dobil. Toda med tem bi utegnil kdo drugi zasesti njegovo mesto …

Zvečer je hodil v mesto.

Ko je taval po uličicah med lesenimi begunskimi bajtami, so se ženske zaganjale vanj in ga prosile:

—	Panje, panje, hljeba, Brot!

Večkrat jim je vrgel kak hleb komisa. Vojaki stražne stotnije so prežali na te gladne ženske. Opazil je, da jih vodijo zvečer v svojo barako.

Justin je spal v pisarni čisto sam. Nadporočnik je stanoval v mestu in njegova soba poleg pisarne je bila vedno odklenjena. Pod posteljo je imel skrbno zaklenjen velik kovčeg. Tu je bil njegov zaklad: nekaj hlebov kruha, prekajeno meso, sir, vse dno založeno s konzervami, steklenica ruma, pravcato skladišče tobaka.

Pričel je kupčevati z begunci in ujetniki. Živež je zamenjaval za zlate prstane, uhane, ure. V pločevinasti škatli je lepa zaloga teh drobnih, svetlikajočih se stvari, ki jih je prodajal Židom. Ti so lazili okoli beguncev kakor zli duhovi. Najdražji spomini so padali za košček njihove malhe.

Justin ni iskal druščine. Previden je bil, s tovariši ni maral sklepati prijateljstva. Živel je zase in za svojo kupčijo, dobro se je hranil, ničesar mu ni nedostajalo, le kadar je ležal sam v svoji pisarni, ga je misel na žensko podžgala. Kristina ga je vznemirila in to mučno, neznosno razpoloženje ga je dolgo preganjalo.

Pisarna, katere izhod je bil izza bodeče žice, je imela okence na stezo, držečo čez travnik, bližnjico v begunsko taborišče.

Topel večer se je spuščal na zeleno okolico. Iz tabora se je dvigala mehka ruska pesem in se razlivala po vsej ravnini do širokega gozdnega hrbta. Nekje so peli v živi meji ptiči. V daljavi so votlo grmeli topovi. Iz begunske četrti se je dvignil v zrak otožen ženski glas in se zgostil v sanjavo melodijo.

Sedel je na klopici pred pisarno. Kadil je cigareto in se udobno zamislil na vse strani. Večer je bil sanjav, ves prežet s pomladno milino in soglasjem, ki je vrelo iz tople zemlje.

Zamišljenega in vase zatopljenega je prebudil iz toplih čuvstev droban korak bosih nog na stezi.

Bila je lepa begunka Nastja.

Takoj jo je spoznal.

Videl jo je, ko je hodila prepevat pred stražno barako ukrajinske pesmi. Njen glas je bil nizek, poln alt, ki je dajal otožnim pesmim težak, resen poudarek. Vojaki so jo zelo radi poslušali.

Med vrvežem beganja v prvih dneh vojne, ko so zasedli njihovo vas kozaki, čez nekaj dni pa zopet naši, se je izgubila od družine, ki je ni mogla nikjer najti. Morda žive družinski člani kot begunci v Rusiji, morda tu kje v bližini.

Živela je sama zase in se na vse mogoče načine prebijala skozi trpljenje. Živela je na svojo roko, zavedajoč se, da je drugim na poti, ker žive vsi v največji bedi.

Bila je mlada, vitka deklica. Zdaj, ko je toplo, hodi bosa. Morebiti ji je bilo osemnajst, morebiti komaj sedemnajst let. Mnogokrat je hodila v taborišče po kruh. Vojaki so jo lovili, ujetniki sloneli na ograji in ji metali poljube.

Njeno modro krilce je komaj zakrivalo kolena. Bila je polnih udov, gibkega telesa, ki se je v preozki obleki močno odražalo, saj je bil vsak njen gib tesno spojen z blagom, in ostro oblikovanih grudi, ki so bile zajete v sinji životek, tesno zapet v pasu.

Drzna deklica!

Nič se ni bala prihajati k vojakom.
{{prelom strani}}
Če so ji hoteli preblizu s svojimi grabežljivimi rokami, je dala roki ob boke, se pričela zibati in peti. Ko ji je star rezervist le segel pod krilo, ga je udarila po licu, kar so mu vsi tovariši pošteno privoščili.

Z Justinom sta se že večkrat sestala. Videl je, da je lačna, uboga in zapuščena. Dal ji je pol hleba komisa in se pogovarjal z njo po poljsko. Če se je zmotil v nevajenem jeziku, se mu je zasmejala in mu popravila besede.

– Dober večer, gospod, je dejala. Lačna sem!

– Pridi k meni, dal ti bom!

—	Semkaj mi vrzite! je prosila.

V mehki poltemi zvezdnate noči je stala na stezi kakor nočna vila.

—	Ali se me bojiš? jo je vprašal.

—	Tema je! je rekla.

—	Nič žalega ti ne bom storil! ji je odvrnil. Prišla je k njemu in sedla na klop. Sedel je poleg ženske v toplem večeru. Njena mladost je gorela iz nje, ves je bil poln te deklice, ki je prišla k njemu kakor lačna ptičica na nastavljeno dlan.

—	Nastja, ji je dejal mehko, lepa deklica si!

—	Da! je odgovorila. Ali vam ugajam?

—	Zelo. Poljubil te bom.

—	Ah, ne! Samo ženin me sme poljubiti! 

— Fanta imaš. Kje?

—	Ko bi vedela! je dejala žalostno. Rusi so ga ujeli.

—	O, tam si je že izbral Rusinjo! Mar mu je zate, ko si tako daleč!

—	Grdo govorite, gospod. Ko pride nazaj, se bova poročila.

Justin jo je objel okoli vratu in jo nagnil k sebi.

—	Nastja, je dejal nežno, kako si topla! Ali te res ne smem poljubiti?

—	Samo enkrat! Poljubil jo je na usta.

—	Dovolj, je kriknila pridušeno. Potem se je zopet zagledala v noč in zašepetala, kakor bi se bala:

—	Tako sem lačna ...

Šel je v pisarno, odrezal kruha in suhega mesa ter ga ji na papirju prinesel na klop. Jedla je počasi in slastno. Njeni zdravi zobje so se zadirali v sočno meso in tečen kruh, ves čas je molčala ter se vtapljala v slast prijetnega občutja sitosti. Ko je zaužila poslednjo drobtinico, si je dela roke v naročje in se zagledala v nebo, ki se je svijalo od milijonov zvezd.

Nato jo je spremil čez travnik do prvih hiš. Držal jo je okoli pasu. Ob slovesu mu je dejala:

—	Poljubi me za lahko noč!

==13==
Drugo jutro, malce pred poldnem, so zabrnela nad mestom tri sovražna letala. Letela so silno visoko in brnenje njihovih motorjev je zamolklo odmevalo pod sinjim nebom. Nad mestom so se razkropila vsaka na svojo stran.

Onkraj mesta je votlo tresknilo in zabobnelo. Kmalu nato zopet in zopet. Prvo letalo se je spuatilo precej nizko in švignilo nad taborom preko predmestja. Justin je stal pred pisarno in jih opazoval. Tedaj se je nenadoma sredi barak, ki so stale niže doli od tovarne za klej, razklal silen plamen in se vrgel v nebo. Nekaj sekund nato tik tovarne. V tem hipu so pričeli bevskati obrambni topovi iz treh strani. Beli oblački šrapnelov so prhnili zdaj pred, zdaj za letalom, ki se je dvigalo zopet više in više. Onstran tovarne je zopet treščilo. Daleč za mestom so se letala združila in v bleščeči modrini neba kmalu utonila pogledu. Slišati je bilo samo reglanje motorjev, ki pa je kmalu utihnilo.

Justin je zdirjal preko travnika in misel na Nastjo ga je živo priganjala.

— Moj bog, če je mrtva!

Od vseh strani so vreli ljudje. S komolcem si je delal pot med gnečo beguncev, ki so se drenjali okoli razstreljenih ruševin. Žene so glasno tožile in tekale okoli bajt kakor brez uma, iz srede nesreče je nekdo žalostno in prodirajoče vikal in klical boga.

Od barake je ostala samo ena stena. Ostale tri so bile razklane in razmetane daleč naokrog. V zemlji je bila velika jama, zasuta z najrazličnejšimi predmeti, ki so bili v baraki. Kos mize, posoda, stare in osmojene cunje. Kraj jame so ležala trupla troje otrok. Ne trupla, posamezni udje, ki so jih ljudje pobrali in znosili na kup.

Mati je bila pri sosedi. Otroci so bili sami doma, ko je padla bomba. Zdaj čepi tu pri njih, ki so še pred nekaj minutami živo tekali po bajti. Odtrgano glavo najmlajšega pestuje v naročju in jo poljubuje. Njene roke so vse krvave, ko boža razbite delce teh ubogih trupelc. Včasi presunljivo krikne, potem se z obrazom vrže poleg svojih na zemljo in obnemore od prevelike žalosti.

Justin je trd od te pošastne slike. Tava po ulicah tega bednega mesta in išče Nastjo. Zadaj za tovarno, kjer stoje poslednje begunske kolibe, so delavci pravkar udušili ogenj, ki se je hotel razvneti. Tu je udarila bomba na cesto in ubila dva konja, hlapca pa, ki je hodil za vozom, le lahko ranila. Belec je ležal preko pota z odprtim vampom. Od črev, ki so se razlezle po kamnu, se je še kadilo, rjaveč je imel veliko rano na vratu. Še je bilo življenje v njem. Oči je imel odprte, včasi je dvignil vrat in zaman poskušal, da bi se dvignil na sprednje noge. Glava mu je vsakikrat od nemoči padla nazaj v prah.

Močan, mišičaat možak iz tovarne je stopil s težkim železnim kladivom za njegov tilnik in z vso silo zamahnil po čelu. Lobanja se je udrla, tenka nitka možgan se je obesila čez oči.

Končal je.

Nastje pa ni bilo nikjer.

Val množice, podžgan od nekaterih hujskačev, je nenadoma zavil na cesto, ki vodi k taborišču. Pogled na strahoto, ki jo je napravila ruska bomba, je raztogotila ljudi. Študentje so pričeli kričati:

—	Tu našince ubijajo, mi pa redimo njih ljudi in grejemo gada na svojih prsih!

—	Smrt Rusom!

Ljudstvo se je nalezlo tega smrtnega krika.

Sto grl je ponavljalo ta vzkrik, šel je od ust do ust, pobirali so kamenje in prve vrste so se pognale v dir proti ruskim barakam.

Justin se je zaletel zadaj za kolibami preko travnika. Planil je k poveljniku in mu ves zasopel poročal:

Množica bo vsak čas tu. Vdreti hoče v tabor!

Nadporočnik je planil k telefonu in poklical poveljništvo.	

Nestrpno je čakal odgovora.

Vendar!

—	Preprečite vsakršne izgrede! Nobenemu ujetniku se ne sme skriviti niti las. V mestu je švedska komisija, ki pregleduje tabore! Rabite orožje!
{{prelom strani}}
—	Vse moštvo na red! je ukazal poveljnik. Poženite ujetnike v barake! Čez cesto kordon!

Četa tridesetih mož je odkorakala na cesto. Pred prvimi barakami je v treh vrstah zastavila cesto.

Ostalo moštvo je stalo v stražni baraki v pripravljenosti.

Taborišče je bilo, kakor da je izumrlo. Razkačena množica je spričo nepričakovane ovire še bolj pobesnela. Mladi fanatiki so hujskali, netili in kričali:

—	Tu jih redimo, našinci pa stradajo!

—	Tu jih pitamo, oni pa nam ubijajo otroke! 

Zadnje vrste so potisnile na sprednje in na mah so bili prvi pred podčastnikom, ki jim je zastavil pot.

—	Nazaj! je zakričal.

Nekdo je vrgel kamen vanj. Roke so ga prijele in potisnile v stran. Podčastnik se jim je iztrgal iz rok, planil k četi in kriknil povelje.

Vojaki so vrgli puške v roke in repetirali. Zvenk morilnega jekla je zazvenel glasno in jedko.

Za hip je množica onemela. Prve vrste so že umikale, toda zadnje, ki niso vedele, kaj se godi spredaj, so potiskale naprej. Nehote so se prve zaletele proti vojaški vrati.

—	Ogenj! je viknil podčastnik.

Puške so se bliskovito dvignile v zrak in ostra, rezka salva je zadonela čez glave. V tem trenutku se je množica razbežala, kakor bi treščilo vanjo. Sprednji so se pognali čez travnik, zadnji pa zdirjali po cesti.

Dih smrti, ki se je zarežal iz puškinih cevi, jim je z enim samim strelom ubil vsako misel na maščevanje. Zaživela je ena sama, silna, najsilnejša misel, ki nikdar ne zapusti človeka: Reši se!

—	Naprej, stopaj! je poveljeval častnik. 

V široki rojni vrsti so se počasi pomikali za bežečimi. Čez nekaj minut ni bilo daleč naokrog nobenega človeka. 

Ujetnikom so zopet odprli barake.
==14==
Justina se je začela v taboru prijemati neka navada vse bolj stalno in trdovratno. Piti je pričel.

Težko je bilo uganiti vzroke te navade, kajti nikdar ni bil pijanec, če pa se ga je nalezel ob prilikah, ni bilo to nič čudnega in posebnega, ker je pač tak običaj, da se vsaka važna stvar, najsi je narodni praznik ali godovanje, obletnica ali pogrebščina, zalije z vinom, z božjo kapljico, kajti ta ljudska navada je z železnim kavljem zasidrana v jedro starih običajev.	

Tu takih prilik ni imel. 

Sam je pil.

Od ruma, ki ga je nabavljal za moštvo, si je vedno pridržal po nekaj steklenic. Zvečer, ko je opravil svoje delo, si je zagrnil edino okno, ki je gledalo na cesto, pospravil papirje in knjige z mizo in si pripravil večerjo. Na samovaru si je skuhal konzervo ali ocvrl nekaj jajc. Po večerji si je natočil v kozarec ruma in ga pil počasi, saj mu je bil sprva zoprn in grenak.

Nikdar se ni opil, da bi bil pijan, kakor se razume pijanost. Ne! Le toliko časa ga je srkal, da je začutil neko prav posebno ugodje, ki se mu je razplalo po vsem životu. Tisto prvo začetno razpoloženje pijanosti, ki zgrabi človeka po prvih večjih požirkih. Resničnost, ki ga obdaja, postaja zameglena, prav za prav ne, ostane jasna, le živec se zasuče in gleda po svoje. Prav po svoje in žge v možgane, ki prično misliti po tem gledanju. Človek se dvigne s tal vsega tega, kar ga prijemlje in grabi, ter živi po svoje, kakor sam hoče.

Trditev, da je pričel piti zaradi priložnosti, bi bila napačna, kakor je sicer zapeljiva, morda še krivična.

Pil je zaradi težke vesti, ki ga je grizla.

Prav zaradi tega.

Včasi si je zaželel doma in vsega, kar je tam prijetnega in dragega.

Pil je in, omamljen od žganja hitro zaspal. Ni se mu bilo treba mučiti v pozne nočne ure z mislijo, ki mu ni dala spati. Zjutraj se je vrgel na delo in se raztresel.

Vztrepetal je za otrokom z vso silo nežne očetovske ljubezni. Mnogokdaj je bilo to hrepenenje tako silno, da ga je vsak otroški jok spravil v obup.

Pil je.

Mislil je na Ano. Ko mu je pisala, da je oddala sobo češkemu praporščaku, ki jo je rešil premnogih skrbi, ga je sprva popadel majhen val ljubosumnosti, ki ga je uničil z rumom.

Kristino je potopil v pijači.

Pil je zaradi vesti, ker ni maral na dopust. Pošijal je domov denar, pa mu je bilo premalo.

Pil je.

Rum.

Toda, naj si je še tako prizadeval, da bi vse pozabil, misel na ženske je postala močnejša in razbrzdanejša. Ne manjka se žensk! V mestu samem je bilo troje javnih hiš, ki so jih oblegali vojaki, posebno oni, ki so se vozili s fronte. V etapo se je nateplo mnogo žensk iz zaledja, tu je bilo prostitutk na stotine, povpraševanja po njih pa brez konca in kraja.

Bile so strogo ločene javne hiše za oficirje in moštvo.

Mnogokrat je šel tam mimo.

Vojaška straža je urejala dolge vrste vojakov, ki so stali po stopniščih.

Denar je imel. Vendar se mu je zdelo vse to preogabno, da bi se postavil v vrsto in čakal na žensko. V sosednji ulici je videl dolgo vrsto žensk in otrok, ki so čakali na razdelitev kruha.

Ko je hodil zvečer po samotni ulici domov, so ga nagovarjale ženske. Bile so najbednejše, bolne, okužene, ki jim je policija odvzela kontrolne knjižice in ki se zdaj na tihem vdajajo žalostni obrti. V predmestju se jim je komaj izogibal. Vedel je, da prihajajo te ženske v tabor k ujetnikom. Z urami in prstani so le-ti podkupovali stražo, ki jim je skrivaj ponoči utihotapljala ženske. Iz barake, v kateri je spalo po sto Rusov, so prihajali zamolkli vzdihi, ki so pojenjali šele ob prvi zori.

Nagovarjali so ga otroci, lačni, strgani:

— Panje, pridite k mami! Samo en hleb komisa!

Begunke so sedele pred svojimi kolibami z odprtimi bluzami in se ponujale vojakom.

Komis.

Lakota.

Prekletstvo, ki se je v tej priložnosti spreminjalo v pohlep.

Spolne bolezni so bile običajne kakor garje in uši.

Poveljnik je bil neprestano okužen, pogosto ga je zalotil z odpetimi hlačami in brizgalko v roki.
{{prelom strani}}
– Vidite, je dejal ob taki priliki, to je svinjarija! In zdaj naj grem s tem hudičem na dopust k svoji ženi? Verflucht!

Da, za takšne dogodivščine je blio prilik več ko dovolj, dragih in poceni, nikdar ni bila ženska tako poceni kakor med vojno, nikdar je ni moški tako ponižal kakor v tem času. Ženska sama se ni! Mož, ki se vedno trka na svoje krepostne prsi, je izrabil priliko in jo kupil za hlebec komisa. Ne da bi jo bil nasitil. Ne iz usmiljenja. Da je samega sebe utešil!

Rum ga je omamljal in zapeljeval, česar se ni mogel znebiti z žganjem. Od nekoga je kupil serijo razglednic golih žensk. Zvečer jih je razpostavil po mizi in jih ogledoval. Mnogokrat že se je namenil iti ponoči med begunske barake, toda zavest, da je več ko polovica moštva stražne stotnije, ki leži pri teh ženskah, spolno okuženega, ga je zopet vračala od tega koraka. Ob takih trenutkih se je zares napil. Z mislijo na žensko se je skril v posteljo.

Zdaj je zaverovan v Nastjo.

Poizvedoval je pri vojakih.

Nihče se ni mogel pohvaliti, da bi spal pri nji.

Nihče ni mogel trditi, da bi bila takšna.

Čudno dekle!

Pripravljalo se je k nevihti. Soparen večer se je zatemnil s črnimi oblaki, iz katerih se je zdaj pa zdaj posvetilo, da so se za hip videle nagubane kope, ki so se grmadile pod nebom.

Nastja je prišla kakor običajno vsak večer.

Sedla je na klop in s prsti bosih nog črtala kroge po pesku.

—	Bal sem se zate! je dejal Justin.

—	Ah, je rekla, tako na hitro bi rada umrla!

—	Ne! jo je zavrnil Justin, ne smeš misliti na smrt, ko si mlada!

—	Saj prav zaradi tega, ker je ta mladost takšna! Ko bom stara, bom z grozo mislila na ta leta.

Bliski so postajali ostrejši. Včasi je šinilo po nebu sto rdečih vrvi. Grom se je zgostil in se raztegnil po ravnini.

Justin je bil ves v ognju od ruma. Držal je dekleta okoli pasu in ko je tako pozabljal vse, se mu je zdela pod tem razdivjanim nebom, ko je človeka vendarle nekoliko strah, bližina te mladosti čudovito naklonjena.

—	Nastja, je dejal, rad te imam!

Nastja molči.

—	Res, Nastjica! Misliš, da lažem?

—	Ali si oženjen? ga je vprašala.

—	Čemu vprašaš?

—	Tako. Vsi vojaki silijo vame, vsakdo me Ima rad. Toda vsi imajo žene. Čudno!

Justin se je v zadregi nasmehnil. Kakor rezek bič ga je oplazilo njeno vprašanje.

Nikdar le ni zatajil svoje žene.

Toda ta hip se niti malo noče boriti s svojo vestjo.

—	Nisem! je dejal odločno.

Nastja se je naslonila na njegovo ramo.

—	Potem, je dejala tiho, ponižno, skromno, potem me imaš lahko rad.

Prve težke kaplje so udarile na strešno lepenko. Ogromen blisk je razparal noč. Oster pok je zazvenel nad taborom in se prelil v bobnenje, ki je pretresalo ozračje. Šipe na oknu so žvenknile.

Šla sta v pisarno. Zagrnil je okno in prižgal svečo.

V tem majhnem, nizkem prostoru, nad katerim so pele težke kaplje dežja, ki so se počasi prelile v hud naliv, je občutil Nastjo še veliko močneje kakor zunaj.

Skozi prasketanje dežja se je slišal slaboten odmev ruske pesmi, ki so jo peli v bližnji baraki.

Gledala ga je v obraz. Mirno, nič se ga ni bala.

—	Torej ni oženjen! je šlo vanjo. Zdelo se ji je, ko je mislila na svojega fanta v ruskem ujetništvu, da ne bo vojne nikoli konec. Nikoli se ne bo vrnil!

Tu pa je sredi vse te grozne bede in strahote človek, ki je dober in jo ima rad.

Skuhal ji je konzervo.

Jedla je z lačno slastjo mladosti ter verno upirala vanj svoj hvaležni pogled.

Drugi hočejo za vsak grižljaj njene ljubezni. Ta ji še nikoli ni rekel, čeprav ji je dal vsak dan hleb komisa.

Justin ji je natočil v kozarec ruma.

Ni ji prijal.

Položil ji je na mizo pest kockastega sladkorja. Pomakala je sladkor v rum in ga srkala tako oslajenega.

Pravila mu je, kako so bežali.

On je pripovedoval, kako je bilo na fronti.

Žganje jo je malce omamilo. Začela se je smejati vsaki besedi. Ko jo je dvignil v naročje, ga je poljubila nekajkrat zaporedoma in mu zalepetala v uho:

—	Ti si moj!

Potem je sama skočila k sveči in jo vpihnila.

Danilo se je že, ko se je vzdramil.

Lahno jo je stresel za ramo.

Pogledala ga je. Ko ga je spoznala, se je nasmehnila in se zvila v klopčič — rada bi le spala.

—	Ne, Nastja je dejal, vstati moraš! Tu ne smeš ostati.

Počasi se zaveda.

Da, to je pisarna. Tu ne more ostati. Pomela si je oči, ga potegnila k sebi in se ljubimkala na njegovih ustnicah.

Potem ga je rahlo odrinila od sebe in viknila:

—	Obrni se k zidu!

V trenutku je bila oblečena.

Lepa je.

Dal ji je dve konzervi in kruha.

Ko se je poslavljala, ga je prosila:

—	Soseda ima pet lačnih otrok ...!

Justin ji je naložil še dve štruci in nekaj prepečenca.

Zavila je v predpasnik.

Justin je pogledal skozi vrata. Nikogar ni.

—	Zbogom do večera.

Ko je bil sam, je legel oblečen vznak ni posteljo. Na licu je čutil toploto njenega obraza.

Potem je poiskal v predalu dopisnico, kakršne je razdelilo vojno poveljništvo med vojake. Samo naslov je napisal. Besedilo je bilo natisnjeno v desetih jezikih:

&lt;em&gt;Zdrav sem in dobro se mi godi.&lt;/em&gt;
==15==
Ob Soči grme topovi.

Kadar je mirna, jasna noč, se natančno razločijo izstrelki težkih topov. Meščani poslušajo in se pogovarjajo o vojni. Mesto je kakor vojno taborišče.

Vse kasarne in šole so natrpane z vojaštvom in ranjenci, na Gradu so italijanski ujetniki. Po ulicah korakajo nemške čete, strumno in naglo, med spremljanjem bobna in tanke piščali kakor četa modernih landsknehtov. Frontne stotnije odhajajo po prašni Tržaški cesti.
{{prelom strani}}
Drug za drugim drdrajo vlaki, polni vojaštva, proti Postojni. Vsa proga je natlačena z raznimi transporti. Na platonskih vagonih čepe ogromni topovi kakor v nebo strmeči psi, težki možnarji, ležeči na širokih lafetah, razloženi aeroplani. Vlaki so polni streliva. Nazaj se vozijo begunci. Zunaj mesta, v Rožni dolini, stoje pred signalom in se obupno ozirajo v bobnečo stran.

Pod cerkvijo na Rožniku mole v nebo svoje bakrene šiljaste gobce vitki obrambni topovi. Glad stiska meščane, kart in papirja ne morejo jesti, moke pa ni, ni kruha in ni sto drugih stvari. Prod trgovinami z moko so dolge vrste žen in otrok, ki že v jutranji temi čepe, med njimi so lačni sestradani otroci, ki hirajo pod težko tega prekletstva in nasilja, saj jim ni bilo dovolj, da so jim poklali očete, še deco so vrgli v glad, ki je hujši od fronte. Vohuni so se razmnožili kakor mrčes, ki voha mrhovino, otroci hodijo v službe kakor odrasli, oficirji s polnimi trebuhi in vrstami visokih odlikovanj se vlačugajo v zaledju, dopustniki životarijo in z grozo preživljajo dneve z mislijo na novo trpljenje, ječe so natrpane nedolžnih ljudi, ki so preglasno zamrzeli vojno, na Suhem bajarju pokajo salve v meso &quot;veleizdajalcev&quot;, v dekliškem zavodu se zdravijo sifilistični oficirji, brez konca in kraja je grozot, kamorkoli se ozre človek.

V teh dneh, ko je že vse ljudstvo doživljalo prva strahotna dognanja razočaranja, ko so metali zvonove iz zvonikov, da se kot novi topovi nalokajo sveže krvi, ko je že vse preklinjalo vojno, so se dobili ljudje, ki so želeli, da bi je ne bilo nikoli konec. Tem je bila vojna neusahljivi vir dobička, tako ogromnega, kakor še v nobenih časih. To so bili vampirji in podpihovalci, trgovci z vojnim blagom in vojni dobavitelji, dragoletniki in verižniki, da, dolga vrsta ljudi, ki so špekulirali z lakoto na račun sestradancev in obubožancev. Morilci zaledja!

Skozi vse te strahote je hodila Ana dokaj močno in trdo, kajti vse, kar se je zgodilo, je bilo spričo svoje splošnosti in vsakdanjosti tako neizogibno potrebno in tako skladno z vsemi novimi pojavi, ki jih je ustvarila vojna, da je zdaj, ko je živela, oprta na svojega podnajemnika, doživljala vse to kakor vsak drug človek.

Vživela se je v gotovost, da se je Justin vrastel v vojno in na njegove dopuste ni več resno mislila, dasi ji je vsak teden sproti napovedoval datum prihoda, ki ga je naslednji teden preložil zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov, da je bil vsak dvom izključen. Sicer pa ji je redno pošiljal denar, tako da se je njena skrb v to plat zelo zmanjšala.

Njeno življenje se je docela spremenilo. Potekalo ji je kakor milijonom drugih žen.

Imela je moža — in ga ni imela.

Bila je mlada in dovolj lepa.

Po vseh poskusih, ohraniti najsvetejšo misel na svojega zakonskega druga, na zakon in na vse njegove dolžnosti, ki jih je pred bogom obljubila, je spolzela kljub temu na plat omahovanja in premišljanja, dokler se ni končno oprla na čisto novo spoznanje, ki jo je zavojevalo in preuredilo na znotraj, dočim je ostala na zunaj za vse ljudi ista Ana, kakršna je bila. Nihče ni mogel vreči nanjo niti senčice sumničenja.

Justinu je redno pisarila.

To pisanje je postalo navada in dolžnost, ki jo je vestno izpolnjevala.

Misel nanj pa je postala hladna, računska, tehtno od vseh strani podprta in neomahljiva. Te misli si ni hotela iztrgati, ne, z razsodnostjo in z ugotovitvijo nekaterih neovrženih resnic, se je za večno čutila prikovana nanj.

Bil je oče njenega otroka!

To dete je bilo bistveni del te trojice. V nji se je porajala zvesta materinska zavest, tako silna in tako stanovitna, da bi je nihče ne zrušil. Zmagovala je v nji narava, neomahljiva materi neka dolžnost, ki jo zagrebla vsa razočaranja v ljubezen do otroka, v misel za njegovo bodočnost, o kateri je sanjala preko vsega tistega, kar se je z zakonom porušilo v nji.

Ana se je vdala nezlomljivi obliki skupnega življenja, v sebi razklana pa je bila kakor bolno drevo, v katero se je zajedel črv.

In ves njun zakon je bil kakor črvivo drevo v tri vrhove. Zelen in čvrsto raščen, v strženu pa s črvom, ki ga razjeda. Kakor zakon milijonov, ki jim je bila ljubezen privid v dosmrtno zapeljevanje. Kakor bolno drevo, ki se hoče razklati, pa ga z železnim obročem vklenejo v obliko zapisanega, blagoslovljenega življenja.

V to življenje, ki ga ni mogoče premagati.

V to življenje, ki je popačeno in oskrunjeno.

V to življenje, ki je dalo ženski pečat vlačuge in žig pokorščine.

V to življenje, ki je nekaterim kelih blaginje in vsega dobrega, drugim pa ječa trpljenja, nedostajanja in zatajevanja.

V ta sestav bordelov, kaznilnic, beznic, vojn in božje prevare.

V to miselnost laži in hinavstva, prevare in oklevanja in večnega odpuščanja.

V Ani se je od dne do dne množila zavest osamele žene. Metala se je iz tega vrtinca neurejenih želja mlade ženske, ki se ni mogla okleniti drugega nego svojega otroka, kakor riba, ki zaide v preplitvo vodo.

Ljubila ga je, svojega otroka, ljubila tako, da bi se žrtvovala zanj.

Morda še preveč.

Skozi to ljubezen do otroka je gledala Justina.

To je bilo čisto umevno, kakor je sicer težko razumeti vse globine človeškega življenja. Ne more biti drugače, saj leži miselnost vseh tisoč letnih dob kakor zvita kača v človekovem dnu in je kakor tvor, ki se neprestano obnavlja. Toliko in toliko življenj, toda vsako je drugačno in se spreminja v nešteto plati. Vsako bitje pa živi samo zase, samo sebi: poedinec zase, družina zase — nikjer se ne polni vrzel, ki se globi od življenja do življenja. Vse oblike so strnjene v to pogoltno miselnost. Tvorba ljudstva, ki se ji pravi država, je zamejena in zastražena, pogled v soseda je prijateljski ali sovražen, kakor nanese slučaj zgodovine; sestav množice, ki se mu pravi narod, je zaverovan vase in meri soseda po jeziku in noši; družba, ki so si podali roke pod imenom kupčijske firme, je usmerjena v dobiček, ki si ga razdele, in se veže z drugo skupino le takrat, kadar utegne ta zveza donašati večji prebitek; zajednica, ki ji pravijo cerkev, ima za svoje ljudi nebesa, za drugoverce večno pogubljenje; družina, speta z vsemi temi vezmi, se skuša uravnovesiti v urejenost in miselnost teh zajednic ter živi potem kakor država v državi. Blagostanje in ohranitev teh nekoliko ljudi je edini namen in smoter družine. Lov za službami, lov za večjimi plačami in težnje po naklonjenosti silnejših izpodjedajo ljubezen do bližnjega, misel skupnosti je strta in uničena.
{{prelom strani}}
Vse je grajeno na zavisti, sebičnosti in požrešnosti, iz katerih izvira vse drugo: nasilje, prevara, hinavstvo, laž, sovraštvo, zgolj nečedne stvari, v katere je človeštvo vkovano.

V človeku je nravnost le vedno v praobliki.

Vojna jo kliče nazaj, podčrtava in razkrinkuje.

—	Da, to je nedvomno dokazano, gospa Ana, ji razlaga praporščak Ivan Wydra, ko sedita po večerji ob odprtem oknu ter prisluškujeta murnom, ki čepe na vroči zemlji v zeleni travi, in bobnenju topov, ki že nekaj dni silovito rohne, da se točno razloči grom velikih mornarjev od ostrih kratkih zazehov ozkih cevi.

—	Nikdar ni človek pokazal svoje naravnosti v taki obliki kakor med vojno. Ne obsojam ljudstva, ne, kajti ljudstvo ne more biti merilo, obsojam one, ki so združili ljudstvo v obroč te preklete civilizacije. Da, to je množina, to je grmada, to je kolektiv zablod nadzločincev, ki so zvarili vse to v svoje dobro. Toda pri tem so se vendar enkrat opekli! Vojna jih bo uničila. Če bo še kedaj takšna vojna, se bodo iztrebili. Vse na svetu ima nekje svoj začetek in konec.

Ana posluša moža, ki je ognjevit, kadar govori, ves srdit in velik.

—	Če pomislite, kako satanski so izrabili najčistejšo besedo — ljubezen — ljubezen do naroda, ljubezen do domovine, ko je vendar očitno, da Ferdinand ni predstavljal naroda. O, da, vse za vero, dom, cesarja! Hudičeva je ta vera, ki blagoslavlja bataljone in topove, da gredo uničevat pristaše iste vere, preklet je ta dom, ki je zalit s krvjo očetov in mož kakor tudi s solzami mater in žen, naj ga vrag vzame, cesarja, ki je podpisal to klanje! Vsako vero sem izgubil. Živim tu od vsega tega izmučen in ubit, iztrgan iz svojega dela, od svoje matere. Vse to se mi zdi tako neverjetno, tako krivično, pomendrano in okuženo, da bi se ubil!

—	Ne, tako vas ne sme streti vojna! je rekla Ana. Gotovo je na svetu kljub temu še ostalo kaj takega, kar vas dviga!

—	Mogoče, ...? je dejal. Vas dviga ljubezen do otroka. Ta vas teši in opaja z vero v prihodnje dni. Jaz pa niti dekleta nimam, da bi lahko mislil nanje.

—	Potemtakem še vedno verujete v ljubezen? je vprašala vznemirjeno, hrepeneč v sanjavo toplo noč, ki jo boža po licu kakor mehka roka.

—	V ljubezen ...? Če sem kedaj veroval, tako močno prav gotovo ne, kakor zdaj, ko ne morem nikamor nasloniti svojega srca. V teh časih zveni ta beseda kakor pesem, ki je nihče več ne poje.

—	Morda je res, reže v Ano, toliko večje je potem hrepenenje po tej nedoseženi pesmi, ki bi prevpila bobnenje topov. Ali slišite, kako vzdihuje noč pod težo teh silnih udarcev?

—	Slišim! To je bobnenje ognjenika, ki se bo morda zdaj izbruhal, da bo potem za vse večne čase ugasnil. Vaš dom, draga gospa, mi je postal kakor oaza, kakor miren pristan sredi razdivjane vihre.

Ana se bolestno smehlja v črno pokrajino. Drevesa na travniku se ločijo iz teme, voda v potoku včasi zablesti, zvezda, ki se utrne, pade v velikem loku v nič. Njegove besede globoko segajo v molčečnost poletne noči, preklada jih iz misli v misel in ne more nikamor zbežati.

Mar v noč, da si natrga molka in zvezdnih utrinkov?

Bogdan spi v sosednji sobi in ona ga čuti skozi zid. Hoče se ji k njemu, da nasloni vroče čelo na njegov obraz, ki se smehlja v božanju sanj.

—	Ostanite pri meni, gospa! prosi Ivan. Vaša bližina mi je ljuba. Saj ne bom več govoril. Skušal bom vsaj ta hip, ko sem pri vas, pozabiti na vojno.

Tako sedita ob odprtem oknu. Ana pozablja. Celo bobnenje topov se razliva v brezbarvnost nočnih črt, ki se v vsej pokrajini nejasno bočijo iz teme. Njegova roka, ki objema naslon njenega stola, se lahno dotika njene rame. V nji kliče žena; trga se, omahuje in blodi v neskončnih poljanah srca.

—	Če vam je dano ... Mogoče sem vam daljni privid matere, na katero mislite?

—	Vse drugače! Ah, mati! Misel nanjo je sklenjena in nespremenjena za vse večne čase. Če mislim na mater, se srce umiri. V bližini žene vzdrhti. Morda sem povedal preveč. Tega ne bi smel!

Nagne se skozi okno. Sredi travnika stoji samotna hiša. Samo v enem oknu je luč. Še ta čez hip ugasne, da je zdaj poslopje kakor velika, neokretna žival, ki se ne more premakniti z mesta.

Za seboj čuje glas, ki se plaho razprostre v tišino.

—	Dolžni ste povedati dragemu človeku vse, kar bi vas moglo zbližati z njim! Čemu bi ne smeli? Ali se me bojite? Tega nikar, ko čutite, da stojim za vašim hrbtom!

Okrenil se je. Sedeč na polici, je jasno razločil njen obraz ob temni zavesi.

—	So trenutki v človeku, ko je prežet čuvstev. Morda je takrat misel najgloblja, da se ne upa na dan. Silim se gledati skozi okno v noč. Ničesar drugega ni videti kakor črno praznino pred seboj. Zabrisati vse slike. Pa ne morem.

—	Le zakaj ? Ali vas ...

—	Ne, ne, molčite, ne govorite, ker me vaš glas povsod najde! Saj sem vam rekel, da hočem zabrisati! Javil se bom na fronto in se dal uničiti!

—	Ne, je kriknila Ana in se zravnala pred njim, kakor bi mu hotela zastaviti pot. Tega ne boste storili! Ali nič ne mislite name? Povesila je glavo in se prestrašila svojega glasu, ki je zakričal v to praznoto kakor obupanec. Tiše je dejala: Kaj vas žene v to propast?

—	To je najbolj tragično. Ljubezen!

—	To ...?

—	To! Žena, ki jo ljubim. Žena, ki je nikoli ne bom dosegel.

—	Ali je tako kruta, da vas zaničuje? Ali je tako mrzla, da ne seže vaše srce do njenega?

—	Ne, ne! Ni kruta, ni mrzla. Žena je! Mati je! Nikdar je ne bom smel objeti in dejati: draga, moja edina ...

– Ljubezen ne pozna meja. Vse je določeno in zagrnjeno, ljubezen pa je kakor misel, ki gre preko planin in morja. Še več je. Misel je lahko krivična in drzna, ljubezen pa je otrok srca.

– Če je že tako, kar je gotovo resnično, je ljubezen vendar točno omejena. Da, misel poleti, kamor se ji poljubi, ljubezen pa je kakor jetnik, ki mnogokrat zaman trga rešetke iz zidovja. Stavljam vam težko vprašanje, gospa Ana: Moža imate. Spočel vam je otroka. Ali ste zmožni misliti na koga drugega? Tudi če bi ga ljubili?
{{prelom strani}}
– Če bi ga ljubila? Da! je dejala Ana odločno.

– Ne bi imeli nikakih pomislekov?

– Kakor hitro bi imela pomisleke, ga ne bi ljubila več! je dejale Ana vsa omrežena od teh besed, ko je bilo obema očitno, da govorita namenoma drug za drugega, četudi sta oba čutila roko, ki ju je zbliževala.

Toda v nji so bili pomisleki! Razčlenjeni in nalašč zabrisani. Ni si jih hotela priznati.

Pomisleki ...

Pomisleki kvarijo lepo, sanjavo noč. V nji je vzklila drzna odločnost. Naglo, brez vseh ovinkov, kakor človek, ki vrže poslednjo karto, se je dvignila do njega in mu v navalu velike, neukročene, te zdavnaj določene misli in volje trdno in odločno dejala:

– Moj bog, zakaj me tako mučite? Ali ne vidite ali pa nočete videti, kako trpim? Ne morete mi prikriti: Ljubite me!

Ivan je stopil korak bliže, podžgan od njenih besed, ki so ga razkrinkale, jo prijel za roko in potegnil k sebi.

—	Žena! je zaklical, da, ljubim te! Ko sem te gledal in občutil, ko sem te zaprl v svoje srce, sem res mislil na smrt. Ah, je vzkliknil in se nagnil nad njene ustnic«, kako te ljubim!

—	Brez pomislekov? ga je vprašala tiho, boječe, kakor da še vedno ni utrjena v resničnost njegovih besed.

—	Brez! je odgovoril in se zaprl v slast prvih poljubov.

Kadar se je Ana v jutru prebujala, je sijalo solnce na njeno posteljo. Vsa soba je plamenela v žarki svetlobi osvežujočega jutra.

Bogdan je stal v svoji posteljici. Ko se je zbudil, je zlezel k nji in se volhko stiskal k njenemu licu. Prežeta in gorka od ljubezni, ga je objemala in se igrala z njim.

Vrata v Wydrovo sobo so bila priprta. Bogdan se je skobacal na tla, odprl vrata in zaklical:

—	Doblo jutlo!

Scepetal je k njegovi postelji in se pričel igrati s sabljo, ki je visela na kljuki.

Tako jim je potekalo življenje.

Zelo pogosto je šla Ana vase in trpela. To so bili dnevi obupa, ko se je v nji jasno črtala ljubezen do Ivana, ki se je borila z mislijo na Justina.

Ljubila ga je brez pomislekov.

Ljubila tako, da je skozi vsa ta nežna beganja komaj še slutila onega, ki se mu je zapisala z vsem svojim življenjem. Vrgla se je v ta val srca, kakor da ne more biti drugače.

Kadar se je zalotila v teh najslajših trenutkih, se je za hip zresnila in pomislila.

—	Moj bog, še nikdar nisem tako ljubila!

Postajala je vesela. Otožnost, ki je bila v njej bistveni znak njene naravnosti, se je spremenila v prešerno slast uživanja. Vojna je bila vsenaokrog, njej pa se je zdelo življenje teh mesecev kakor en sam velik nedolžen praznik.

Kadar je vstajala sredi noči in odhajala v svojo sobo, je premislila, preden je zaspala, vse od početka in si, če ji je misel le planila na konec, zatrjevala:

—	Ne, ne, saj še poldne ni!

Skozi vse to je vendarle včasi zgrabila za konec.

Da, ob vsakem njegovem pismu je mislila nanj.

Ko se bo vrnil?

Mogočno so ji zaplale želje, ki jih je sproti uničevala:

—	Pobegnem z njim kamorkoli ...

Otrok jo je klical nazaj.

To so bili pomisleki! Z odločno voljo, kakor bi hotela pred najtrpkejšim izprazniti čašo do dna, je odlagala vse takšne misli. Kadar je bilo najhuje, se je mislila razodeti Marti, toda trdno se je sprla s tem. Ne, ne, nikdar ne bo živ človek zvedel za to ljubezen.

Brez otroka ne bi mogla živeti. Že so jo prodirale blazne misli:

—	Ob njem bom srečna. Njega resnično ljubim! Moj bog, pustim vse skupaj, moža in otroka! Vse na svetu se pozabi in zagrne s pozabljanjem.

Bilo pa je preveč matere v nji, da bi mogla to storiti. Preveč se ga je oklepala. Čutila je vso nevarnost v tem svojem ravnanju. Mislila je na možnost ločitve — toda ob obeh straneh je videla nevarnost, ki preži na otroka.

Če bi ji bilo dano pri Ivanu živeti s svojim otrokom, je točno dognala, bi otrok trpel, ker ne bi imel pravega očeta. Tudi če bi šla sama, se je zgrozila ob ženski, ki bi mu bila mačeha.

Justin bi dobil drugo žensko. O tem ni dvomila!

Tako se je vdala v namišljen praznik, v živo ljubezen, ki bo trajala, dokler se ne povrne Justin.

—	Ljubi me! Ljubi me! je vzklikala. Vse premalo me ljubiš!

Zaželela si je, da bi se za vedno naužila prelepih večerov in strastnih noči.

—	Moj bog, kaj je v meni? se je spraševala v trenutkih streznenja. Vsa sem njegova!

Pod oknom so korakali bataljoni po trdi cesti.

Visoko pod nebom se vozi orjaška motorna ptica.

Mlad vojak se je zrušil v prah. 

Podčastnik kriči nad njim. 

Grozi mu s pištolo. Sune ga s škornjem. 

Nato ga nalože na trenski voz. 

Zvečer, ko je tema, hodita po travniku ob reki.

Voda zvonko pljusketa ob breg, včasi se zažene riba nad gladino in ploskne nazaj. Zemlja je vroča. 

Ivan Wydra hodi ob ljubljeni ženi. 

Jutri ali pojutrišnjem bo šel na fronto. 

Jutri ali pojutrišnjem ga ne bo več ... 

Ljubi.

Vojna gori, ves svet gori. Prestreljeni mrliči trohne, žene jočejo, vdove preklinjajo, sirote umirajo od lakote.	

Ljubi.

Brez pomislekov.

Kakor človek, ki se opija ob misli na svojo poslednjo uro.	

==16==
Gospod Železnik!
To pismo Vas bo gotovo presenetilo. S težkim srcem Vam pišem, ker vem, da Vas bo hudo zadela vsebina teh vrstic. Toda odločil sem se, ker poznam Vas in Vašo rodbino; mogoče je še čas, da se stvar popravi.

Saj veste, da ima Vaša žena na stanovanju nekega češkega častnika. Stanujem v njeni bližini in opazil sem marsikaj, kar je gotovo potrebno, da zveste. Poudarjam še enkrat, da nikakor ne izhaja to pismo iz zlobe, kajti Vaše žene niti ne poznam, Vas pa prav dobro, saj sva se v mladih letih skupaj igrala. Kdo sem, Vam ne bom napisal, lahko pa se zanesete na mojo iskrenost.

Marsikaj se govori o tem častniku in o Vaši ženi. Vse ne bo res. Pač pa sem sam videl ob pozni uri za zaveso senci, ki sta se poljubovali. Videl sem ju ob pozni uri sprehajati se ob Gradaščici, kar se gotovo ne spodobi za poročeno ženo. Slišal sem celo, da so ju našli fantje v zelo delikatnem položaju prav na tistem kraju.

Gospod Železnik, pišem Vam, ker po vsej priliki ne veste za te stvari. Opozoriti Vas hočem, da se prepreči najhujše! Pomislite: Vaš otrok vse to vidi, in čeprav je majhen, nekaj mu bo vendarle ostalo v spominu.

Rešite čast svojega imena!

Rešite dobro ime svoje rodbine!

Ne smatrajte tega pisma za anonimno, četudi se ne podpišem. Ne maram, da zveste za moje ime, ker bi se preveč čudili. Le to Vam zaupam, da sva bila včasi dobra prijatelja.

 &lt;em&gt; Nekdo, ki Vam želi dobro. &lt;/em&gt;
{{prelom strani}}
== 17 ==
Prebiral je pismo zopet in zopet.

Vse je bledelo izpred njegovih oči, samo besede iz belega lista so živo žarele vanj. Kakor da ga prodira tisoč ognjenih oči, ki se jim ni mogoče skriti. Obsedel je za pisalno mizo, sključen nad pismom. Bilo mu je, kakor da nekdo tolče s kladivom po njegovem temenu. Zaprl je oči, a ni nič pomagalo. Vsa njegova notranjost se je skrivila kakor zelena vejica nad žerjavico, začutil je prste, ki mu stiskajo vrat.

Popoldne se je potikal po mestu. Hodil je iz ulice v ulico, ne da bi se umiril. Neprestano je kljuvalo v njem, ga podpihovalo in vleklo zopet nazaj v pisarno. Odklenil je miznico in se zopet naslonil nad pisanje.

Sprva ni niti malo uganjeval, kdo mu je pisal. Videl je samo besede in pošastne slike, ki so se mu rogale. Pozneje si je skušal dopovedati, da takšnega anonimnega pisma ne more resno vzeti, kajti če bi mu ga poslal pravi prijatelj, bi se podpisal. Ko je prebral pismo natančno vnovič, je opazil, da je v stavku: &quot;Kdo sem, Vam ne bom napisala …&quot; razumeti žensko, ki se je le-tu zmotila, povsod drugje piše kakor moški.

Kdo bi bila to ženska?

Prijateljica iz mladih let?

Naj je še toliko grebel nazaj, ni si mogel domisliti tega pisca. Zasumil je tega, onega — vse je zopet zavrgel, saj ni bilo važno: kdo je pisal, temveč: kaj je napisal.

Senci za zaveso, ki se poljubujeta ...

Nočni sprehodi ob Gradaščici ...

Obšlo ga je ono pošastno občutje, ko človek zamrzi ves svet, ko se začuti kakor neznatna iskrica, ki bega v vsemirju, ko ne čuti ne tal pod seboj ne nebesnega oboka nad seboj, ko se mu pretrga vez česarkoli, kar je držal v roki, v prazen blesk, ki ugaša.

Tako mu je obudilo to pismo Ano, da je ni še nikdar, odkar je ni videl, tako močno občutil kot sedaj, ko se mu hoče iztrgati.

— Ah, si je zatrjeval, to ni mogoče. To je laž, podla laž, ki si jo je izmislil nekdo, ki me hoče dražiti. Skušal se je razvedriti. Šel je v skladišče preštevat konzerve. Vse zaman!

Razsrdil se je ter pismo pretrgal na dvoje, ga zmečkal in vrgel na tla. Toda takoj ga je zopet pobral, skrbno zalepil in shranil v listnico.

Napadel ga je dvom s podvojeno silo. Z neverjetno lahkoto si je predstavljal častnika. Obudil si je privid in oba opazoval. Razpostavil je mize in stole.

Takole sedita.

Morda nasproti?

Videl je zofo ob oknu.

Večer je in lepa noč ...

Skušal si je predstavljati zaveseno okno in senci, pretehtal možnost tega videnja, sklonil se za grm in ju opazoval na stezi ob pljuskajoči vodi.

Za roko se vodita in si šepetata. On se sklanja nad njen obraz in jo poljubuje ...

Odprl je zopet oči, se razgledal po pisarni in se prijemal za glavo. Četudi se je na vso moč trudil, da bi ne verjel pismu, ga je kljub temu skelelo. Žgalo in grabilo ga je, da ni mogel mirovati.

Delikaten položaj ...?

Hudiča, nekaj mora biti vendarle res! Saj že to ni v redu, da ga ima na stanovanju!

Butal se je v čelo in preklinjal samega sebe, ko se je domislil, kaj ji je pisal takrat:

... da, zelo pametno si uredila, da si oddala eno sobo. V teh časih si pač pomagamo, kolikor se le da. Še boga zahvali, da si dobila človeka, ki ti lahko pomaga, ko je povsod taka stiska za živež! Seveda, takole ji je pisal. Še na misel mu ni hodilo, kaj vse se utegne iz tega izcimiti. Sedaj mu pa ne nenadoma zori spoznanje:

—	Saj je tu primerov dovolj, preveč! Možje na fronti, žene pa z oficirji! Sto bi jih lahko našel samo v Zmajski ulici!

Bolest, ki ga je sprva stisnila, da sta ga prevzela žalost in pekoče ganotje v usmiljenju, ki ga je zahteval zase, se je zelo hitro pretvarjala v jezo. V onemoglo jezo, v togotno silo, ko ni mogel hipno ničesar storiti, da bi si olajšal to notranje zlo.

Osvajal ga je ponos, ki je bil spričo tega ponižan in zadet v sredo. Ponos, ki ga je občutil kot mož svoje zakonske žene. Vse bolj je rasla goreča želja po kazni, po obračunu.

Poiskal je v kovčegu njena pisma zadnjih tednov in si podčrtaval vse stavke, ki govore o njem:

—	Praporščak Wydra je zelo dober človek. Bogdan se ga je že privadil. Kar bojim se, da ga ne bi preveč razvadil s svojimi darili.

Da, tako prično ti vragi! Omrežijo žene na mestu, kjer so najbolj občutljive. Preslepijo otroka, na katerega so najbolj navezane.

– V vseh ozirih mi gre na roke. Nič več mi ni treba skrbeti za živež. Vse mi prinese. Narisal je Bogdana. Ti ne veš, kako je lepa slika!

Seveda, takole res ni težava, pridobiti si žensko v teh časih! Pa slika — jasno se vidi, da je vsa zaljubljena v podobo, ki jo je napravil umetnik. Ničvreden človek!

—	Kako sem zadovoljna, da imam človeka, ki se tako žrtvuje za naju! Kako težko bi živela z Bogdanom, če ga ne bi bilo. Skoraj bi rekla: sreča v nesreči!

Haha, sreča v nesreči! Kako zvito je to napisano. Kakor bi me hotela vnaprej preslepiti. Vražja ženska! Sreča ... Ker se me je znebila!

Besnel je, ko je čital v drugem listu:

—	Zdaj slika mene. Velik umetnik je! Čitala sem kritiko njegovih razstav v Pragi. Ponosna sem, da me portretira tako slaven človek. Sliko, ki jo je delal spomladi ob Gradaščici, ml je poklonil. Obesila sem jo v spalnico k oknu. Ko boš prišel, se ne boš mogel načuditi, tako je lepa!

Pred mesecem, ko je prejel to pismo, ga je prebral kakor vsa druga, sedel za mizo in ji odgovoril. Še dobro se spominja, da je napisal nekako takole:

—	Zelo sem radoveden na sliko. Če je znamenit slikar, jo bomo kedaj še dobro prodali.

Danes se grabi za čelo in stiska mizni vogal, kakor da ga hoče streti.

—	Nobenega dvoma ni več! si je zatrjeval. Vsa je že zaljubljena v tega &quot;znamenitega&quot; umetnika. Torej slikal jo je! Ure in ure je morala bedeti pred njim, da je pasel svoje poglede na njej. Da, celo sliko ji je podaril, ki jo je slikal ob Gradaščici. Tu je nepobitna zveza z anonimnim pismom.
{{prelom strani}}
V duhu že vidi, kako bo pograbil sliko in jo treščil v ogenj.

Uredil je vsa pisma po datumih.

Čas večerje je bil. Še na misel mu ni prišlo, da bi večerjal. Sedel je na posteljo in si natočil ruma. Potem je pil kar iz steklenice.

Njegov duh ni zajemal težkih, miselnih dognanj, ki bi naj bile bistvena podstava v teh hudih urah. V začetku, ko je za trenutek razmislil vse srečne ure, ki sta jih nekoč skupaj preživela, je bila žalost, ki je šla vanj, le nekakšna podzavestna črta, ki se je zadrla v srce ob zavesti, da se je pretrgala nitka njunega skupnega življenja. V naslednjih trenutkih, ko se je oglasila zavest posesti, je vse bolj rastel skeleč ogenj zavisti, ki ga ni bilo moči potlačiti. Zavest oddaljenosti in nemožnosti, da bi jo čimprej zgrabil in potisnil na kolena, osramočeno, ponižano, opsovano, pretepeno, sta ga še močneje potiskali v nemir, ki ga ni skušal krotiti.

Zaživel se je, ko ni bilo drugega izhoda, v podobo, ki se je razvila pred njim:

Prišel bo domov nepričakovano. Počakal bo večera. Okoli enajstih bo potrkal na vrata. Poprej bo še stopil pod okno. Morda bo videl senci ... Prišla bo v kuhinjo in vprašala:

—	Kdo je?

—	Jaz, Justin, bo odgovoril.

Tedaj bo ...

Razvozljava položaj. Ugiba:

Morda bo kriknila od presenečenja in takoj odprla. Ali pa bo zbežala nazaj, da zakrije najbolj očitno. Najbrže bo tako!

Potem bo odprla in rekla:

—	Kako si me ustrašil! Nisem te pričakovala!

Ko bosta v sobi — misel na vrata, ki ju bodo ločila od častnika, ga vznemirja — bo sedel na zofo, vzel pismo iz listnice in ji ga dal.

—	Prečitaj! bo dejal.

Gledal jo bo, kako bo pri luči brala pismo ...

Hipoma si je domislil, da bi bil ta čas neprimeren, ker sicer bi jo najlaže pregledal. Toda vpričo častnika, od katerega bi ju ločila samo tenka vrata, ne bo mogel zakričati. Ni si mogel razjasniti prizora, če bi stopil praporščak v sobo.

Ali naj stopi v pozor?

Ali naj zgrabi pištolo in ga ustreli?

To namero je zavrgel še prej, preden je postala živa.

Tako se ne bo izpostavljal. Vojna je vojna! Posledice so krvave!

Nikdar ne bi tega storil!

Ne, rajši bo prišel popoldne, ko bo sama doma.

Da, opazoval jo bo, ko bo brala pismo.

—	Vse vem! bo zarjul. Priznaj!

Kaj drugega bo mogla kakor priznati!

Vidi jo, kako bo majhna. Tedaj bo prišel obračun. Vidi se v vlogi sodnika in maščevalca; trepetala bo, on pa bo neusmiljen, neizprosno bo divjal.

—	Vlačuga!

Vrgel ji bo v obraz tisoč psovk, najgrših, najbolj skelečih, da bo strta in ponižana prosila odpuščanja.

On pa bo neizprosen.

Udaril jo bo!

Za trenutek, kakor blisk gre misel vanj: Kaj pa, če potem za zmeraj odide?

Na to ni hotel zdaj misliti, ker je bila misel na kazen preveč močna, da bi uhajala drugam. Ko se je raztogotil, ga je zopet obšla žalost in samemu sebi se je zdel velik. Gnala ga je vest, da je storil za Ano mnogo dobrega, ona pa mu na tak način vrača njegovo dobroto!

—	Dvignil sem jo iz revščine, dal ji, kolikor si je poželela! Samega sebe sem ji žrtvoval, ko bi lahko izbiral. Zaradi nje sem moral iti iz trga!

To ga je zelo potrlo.

—	Tako mi torej vrača? si je dopovedoval in še hujši srd se je dvigal v njem.

—	Ne z roko, s pasom jo bom!

Pil je iz steklenice. Domislil se je skozi zameglen zastor spomina javne hiše v Celju, Kristine, Nastje...

Nastja ...

Kako da je ni? Odprl je okno in pogledal v temno noč.

Nad mestom je ležal v zraku odsoj svetlobe cestnih luči, okenca v begunskih barakah so motno blestela, kakor da mežikajo z majhnimi, pijanimi očmi, noč je bila mirna, tiha, še bobnenja topov ni bilo slišati.

—	Nastja! je zaklical čez travnik.

Molk.

Zopet je sedel nazaj na posteljo. Občutek omahovanja, ki ga je trenutno obšel, je bil rahel, komaj zaznaven. Očitek, ki si ga je delal, je bil komaj viden.

Saj sam nisem nič boljši! Kristina, javna hiša, Nastja! Na dopust bi lahko šel, pa nisem hotel.

—	Sem mar jaz kriv, da je vojna? Saj nismo iz železa, možje! To ni nič! To delajo vsi! Dopust ... no, sedi tu, ker je taka priložnost. Ko se bo vrnil, bo denar, ki si ga je na tako lahak način pridobil, temelj novemu začetku. Mar sem pozabil nanje? Mislim v bodočnost za vse!


Za hip se mu zjasni. Ko se ozre nazaj, vidi, da je tudi pred vojno mislil na Kristino.

—	Prav! si prigovarja. Moški smo drugače ustvarjeni kakor ženske.

Sicer pa se ni ukvarjal s tem. Zanj je bilo jasno, da je greh, ki ga je zakrivila žena, nesporno večji od njegovega, ki ga je zvračal na vojno in ga sploh ni hotel priznati.

—	Jaz sem gospodar družine, jaz sem skrbnik! Kdo bo meni oponašal razvedrila!

Kljub temu pa si je skoval načrt. Dopust, da, dobil ga bo. Tabor je napol prazen, nobenih večjih bitk ni bilo na fronti. Poveljnik mu je naklonjen. Klel bo, ker bo moral sam skrbeti za delo, pa se bo že omehčal.

Misel, da utegne med tem izgubiti dobičkonosno delo, je še vedno močna, toda srditost je večja in zmaga.

Rum.

Po malem se je pričel pečati z dopustom. Slekel si je bluzo in vzel iz žepa, ki si ga je pod hrbtom sam sešil, zvitek bankovcev, odmaknil cementni podstavek pri pečici in dvignil omot.

Stal je.

Bankovce po sto kron je polagal skupaj, dvajsetake kraj njih, desetake pa sproti spravljal nazaj v listnico. Mnogo teh pisanih lističev se je nabralo.

Štirideset stotakov.

Skoraj sto dvajsetakov.

Kapitalček!

Toda kljub temu ni bil skopuh. Za svoje potrebe je izdal mnogo denarja, proti drugim je bil radodaren, lahko bi imel še enkrat toliko.

No, Nastja ga je malo stala.
{{prelom strani}}
Njo je preval v naturalijah, ki si jih je prisvajal iz skladišča.

Vse begunke so ga poznale. Bile so mu vedno za petami. Venomer je dajal.

Ujetniki so skrivaj lazili v pisarno. Nikdar niso odšli praznih rok. Če se mu je posrečila kupčija, je žarel radodarnosti.

Vse to: udobno in dobičkonosno gnezdeče v etapi, mirno, varno in dobro življenje v izobilju in dekle, ki mu je sladila noči, je skalilo to pismo.

Ruma se je privadil kakor cigaret.

Pil ga je kar iz navade. Kadar se mu je zahotelo dobre volje, je moral napraviti precej požirkov, ki bi ga poprej upijanili.

V poslednjih dneh je postajal včasi čemeren. Ujedal se je nad Nastjo za prazen nič, jo ozmerjal in bil mnogokrat z njo sirov. Pred tedni je nenadoma opazil na sebi čudne, nenavadne izpuščaje. Lotil se ga je ogaben občutek, ki ga je s početka silno prevzel.

Čez nekaj dni so izpuščaji prešli. Sum, ki je padel na Nastjo, je izginil, dobra volja se mu je vrnila in smejal se je samemu sebi.

—	Za takšno oslarijo — toliko strahu!

Pozabil je vse skupaj in se vdajal priložnosti s podvojeno slastjo.

Nastja je prihajala vsak večer, nikdar ni izostala, visela je na njem, kakor da je za vedno njegova.

Ni vedela, da je oženjen.

O varanju niti govora ni bilo.

Kakšno varanje?

Mar ve Ana za to? Nikdar ne bo zvedela, nihče ga tu ne pozna, da bi ji pisal anonimno pismo.

Vsak večer jo je čakal.

Mar je zaljubljen v to mlado gališko deklino?

Ah, kaj še! Ni vredno razmišljati o tem, ko si od danes do jutri, ko te lahko vsak tip premeste sto in sto kilometrov daleč. Čemu bi razmišljal? Ko mu je bilo jasno, da ji izgine iz življenja tisti trenutek, ko se odpelje.

Živel je z njo, ker si je hotel ženske.

Razodeval je njeno mladost, njenega srca pa ne, ker je ni iskal drugače nego ponoči. Ljubil je njeno telo, ki si ga je kupoval s konzervami.

Danes jo je iskal. Nemiren je bil, ker je ni bilo. Po temnih uličicah begunskih barak se je spotikal ob razvoženi cesti, ki je tu nihče ni popravljal, iskal je smeri njenega skromnega, napol porušenega doma. Vedel je za barako, ob kateri je zadaj na steno prislonjena nekakšna drvarnica, kjer je njen dom. Pokazala mu je od daleč svoj brlog.

Iz barake so prodirale glasne besede.

Ženski glas in moški glas.

Smeh.

V te barake hodijo tovariši iz strašne stotnije. Vedel je za vsako žensko, kje prebiva.

Ta, pri kateri je Nastja v podnajemu, je debela kmetica iz Karpatov. Vsak večer ima posla z moškimi. Pet otrok ima.

Zadaj za barako je raslo drevo.

Požvižgal je trikrat, kakor sta bilu domenjena.

Izpod drevesa se je oglasila Nastja:

—	Justin, kaj delaš tu? se je ustrašila. Sedela je pod drevesom na travi.

—	Zakaj nisi prišla? jo je vprašal jezno.

—	Joj, Justin, ti ne veš. Pojdi proč! Hotela je vstati in zbežati.

—	Kakšnega vraga počenjaš? Pote sem prišel!

—	Ne morem, je zaječala in se skrila za drevo.

Skočil je za njo, ker je mislil, da se šali. Ujel jo je za roko in skušal biti dober. Sedel je na zaboj pod drevesom in jo skušal potegniti k sebi na kolena.

—	Nastja, kakšna si danes? Poglej, konzerve sem prinesel. Takoj pojdeš z menoj!

Trgala se mu je iz rok.

—	Ne morem, ne morem! je trepetalo v nji.

Postal je besen. Trdno jo je stisnil v svoje roke in potegnil k sebi.

—	Ali si se napila? Ne brani se! je siknil srdito.

Nastja se je zgrabila za drevo.

—	Pojdi proč! Bolna sem ... je jeknila v noč. Zdrknila je na tla, potegnila kolena k sebi in sklonila glavo.

Za trenutek ga je spreletel mraz.

—	Kako bolna? je vprašal poparjeno.

—	Tako ... kakor si mi pravil, je dejala tiho.

Bliskovito mu je šinilo v glavo. Pravil ji je o bolezni, ker se je bal zanjo, da je ne bi imeli drugi moški. Strašil jo je, ker se je sam bal... Torej bolna!?

Na čelu je začutil močan pritisk, kakor bi spoznanje bliskoma z vso silo treščilo s svojo težko pestjo. Odrevenel je; val krvi mu je pljusknil v obraz tako, kakor človeku, ki ga ponoči iz zasede napadejo z nožem.

V tej sekundi se mu je zamajal korak, začutil je, kako mu rasejo tvori na koži. Toda le za trenutek, morda za pol sekunde. Ženska, čepeča na tleh, se mu je hipoma prikazala kot izvor vsega, česar se je dozdaj tako spretno izogibal. Vendar ga je nenadna ljubosumnost vrgla iz tečajev. Obraz se mu je spačil, zobje so škrtnili in dvignil je pest.

—	Torej si me varala? Si imela druge? se je davil.

Silen bes ga je popadel. Hotel se je zviška vreči nanjo in jo poteptati v zemljo. Zgrabil jo je za lase in potegnil kvišku. Sklonil se je s svojim žarečim obrazom nad njeno zbegano obličje, iz katerega je gledalo dvoje žalostnih oči.

—	Imela si jih! Psica, meni si zatrjevala, da imaš samo mene! Kje, katere? Strupen dih njegove vroče sape ji je butal v obraz. Še vedno jo je držal za lase in zamahoval z roko, da ji je glava kakor mrtva nihala v silovitih sunkih.

—	Nisem jih imela! je ječala. Spusti me, gospod, o bog mogočni!

Vse silneje ji je upogibal vrat. Sunil jo je z nogo in jo gnal na travnik za barakami. Nekje je režal pes in bevskal v noč. Sunil jo je na tla.

—	Lažeš! ji je grozil, kličeš boga na pomoč.

—	Ne, ne! vpila, sklonjena nad zemljo. Gospod dragi, gospod milostljivi ... nisem kriva!

Zarežal se je in se divje zakrohotal.

—	Potem si dobila od svetega duha, prasica hinavska! Izdrl je bajonet in zamahnil po zraku.

—	Kdo, pravim, takoj pri priči, sicer ...

Vzpela se je na kolena in dvignila roko pred rezilom, ki je viselo nad njeno glavo. V smrtnem strahu je lovila Justina za roke in ga grabila za kolena.
{{prelom strani}}
—	Kozaki! je kriknila. Kozaki so me imeli. Mene, mater, sestro, vso vas! Moj bog pet kozakov, mogoče deset kozakov ... S sabljami so nas prisilili! Potem Avstrijci ...

Justin je pobesil bajonet. Dvignil se mu je žolč in gnus do te kepe živega tarnajočega mesa. Obup nad izdajstvom tega telesa, ki je bilo zanj kakor mlada sočna senožet, po katerem je on prvič zamahnil s koso.

Sunil jo je z nogo in se zaletel preko travnika. Za njim se je spustil dolg, zategnjen krik zavržene ženske, ki se je koj nato sesul v drobno tuleče ihtenje, ki je lezlo v noč kakor jok zapuščenega psa, ki je izgubil svojega gospodarja.

V pisarni je skrbno zadelal okno z rjavim ovojnim papirjem. Prižgal je karbidno svetilko na stropu, da je jemalo vid v beli svetlobi.

Slekel se je do golega.

Hitro je metal perilo s sebe.

V roke je vzel zrcalce in se skrbno, s prežečim strahom opazoval.

Nikjer ni našel najmanjšega izpuščaja.

Vendar je čutil, kakor bi ga grizlo nešteto igel, ki se mu zadirajo v kožo. Bolnega se je počutil. Ali pa sta to samo domišljija in bolna misel.

Oblekel se je.

Ali bi šel leč?

Pogledal je na posteljo.

Danes je ne bo. Nikoli več!

Vzel je zopet pismo iz listnice in se z očmi obesil na vrstice. Pismo, Nastja — preveč je bilo za en dan. V nemoči svoje tegobe se je naslonil na mizo in nema bol nad življenjem ga je potrla. Segel je po pištoli in si jo obračal k čelu.

Otla cev je zrla vanj resno, nemo, mrzlo.

—	Kako naj stopim pred Ano? se je zgrozil, če sem si nakopal bolezen?

Pobesil je pištolo.

Tako sedeč in onemogel od ruma je čakal jutra, da pojde prosit za dopust.

==18==
Preden se je odpeljal na dopust, je prejel brzojavko od Marte in Jošta, ki sta ga vabila na ženitovanje.

Potoval je skozi Dunaj.

Poveljnik ga je prosil, naj izroči zavoj in pismo njegovi ženi.

V Gradcu je poiskal špecialista.

Stal je v čakalnici in nestrpno čakal, da pride na vrsto. Ogledoval si je slike na steni ter brskal po revijah, ki so bile na mizi. Te dni, ko se je umiril in uravnovesil v smoter svojega dopusta, se je živo zavedel nevarnosti, ki mu je pričela pretiti od te plati. Tako ga je vsega prevzela ta nova briga, ta nenavadni strah za to, da se je potapljal v najhujše privide in si slikal bolezen v najstrašnejših primerih, za katere je vedel.

Topla nada, da ni tako hudo, temveč da je vse skupaj sama bojazen, je zopet in zopet zapadala dvomu, da je bil ves nesrečen in obupan.

Šel je k zdravniku kakor na srečolov.

Že se je videl, kako veselo bo šel po stopnicah na cesto z zavestjo, da je zdrav!

Toda, če bo dejal zdravnik, da ...

Pri oknu je sedel mlad moški. Nemirno se je zibal na stolu in srepo upiral pogled v tla, kakor bi se ne upal pogledati človeku v oči.

Justin ga je gledal in si mislil:

—	Vsekakor sem bolj zdrav kakor tole revše, ki se mi vidi, da je vse razjedeno!

Dolgo časa je bil v ordinacijski sobi.

Kako natančno ga je spraševal zdravnik!

Neprijetno mu je bilo. Najrajši bi zamolčal, čemu le-to spraševanje? Pregledal naj bi ga, ali je zdrav ali bolan. Spraševal pa ga je tako zvito in pretkano, da mu je moral vse izblebetati.

Nerodno je to, ko ve, da si oženjen, pa moraš priznati, da si imel opravka z drugimi ženskami.

—	Da, je dejal zdravnik. Vaša domneva je bila povsem pravilna. Toda, dragi prijatelj, ne obupajte!

—	Je torej ...?

—	Da! Toda stvar je popolnoma ozdravljiva! Resno in temeljito zdravljenje vam bo pomagalo. Seveda ...

—	Zares pomagalo? Da bom res zopet čisto zdrav človek?

—	Brez vsakega dvoma! Seveda je treba, dokler traja zdravljenje, paziti, da ne okužite drugih. To je za vas, ki imate ženo in otroka, posebno važno. Svojo posteljo, svoje jedilno orodje, in ...

—	Toda, to je vendar ... Pomislite, kaj naj rečem ženi, če ne morem k nji?

—	Povejte ji resnico! Sicer sami najbolj poznate svojo ženo. Uredite to previdno! Pa saj vas itak ne bo doma! Ta čas boste že lahko zdravi!

Blodil je po ulicah, stal pred izložbami, ne da bi videl razstavljene predmete, vroče, bolne misli so mu rojile po glavi in ga vsega zbegale. Pred vhodom v veliko, novo šolo je videl rdeč križ in napis:

K. u. k. Militärspital für Geschlechtskranke.

Šel je mimo vrtne ograje.

Na vrtu so sedeli vojaki v travi in kadili cigarete.

Gledal jih je. Radovedno, z zanimanjem. Pogled na te bolnike, ki so bili videti povsem zdravi, mu je nekoliko olajšal tesnobo in zapuščenost, ki ju je občutil med ljudmi na cesti.

Že ga je grabila misel, da bi šel k vojaškemu zdravniku in v bolnico.

Ne, stokrat ne! Nihče na svetu ne sme zvedeti za to.

V kolodvorski čakalnici je sedel na klop in si trudil razpostaviti vse podrobnosti zadnjih tednov ter jih strniti v jasno sliko bodočih dni, kaj dni, ur, ko bo zjutraj že doma!

Zlezel je vase, čepel v kotu in se ni brigal za gruče drugih vojakov, ki so sedeli na svojih bisagah. Dopustniki so nestrpno pričakovali svojega vlaka.

Dopust se mu je zazdel hipoma nepotreben in smešen. Togota, jeza in maščevalni naklepi, ki jih je snoval zoper Ano, so se razblinjali, naj jih je še tolikanj zbiral po svoji raztresenosti.

Teža svoje lastne krivde, za katero je v sebi nosil nepobiten dokaz, potrjen z zdravniškim spričevalom, vse zle posledice, ki utegnejo nastati iz tega, in pričanje, da je sam še stokrat več zakrivil kakor Ana, so ga tlačili, da je postal proti vsemu svetu silno majhen in betežen.

Vsekakor je bila v njem še vedno velika jeza do žene, toda že se je jela umikati dvomu, ki si ga je sam željno klical.

—	Morebiti je anonimno pismo le zlobna potegavščina?
{{prelom strani}}
Oprijemal se je te rešilne misli, jo dvigal in gojil še v vagonu, kjer se je stisnil v kot k oknu, za katerim je bila noč. Jesenski hlad je že občutno vel skozi špranje. V žepu nosi pismo, ki kaže na Ano z očitajočim prstom, v sebi nosi podpirano pismo, očitno dovolj, da se ji ne bo upal pogledati v obraz.

– Moj bog, kako je to strašno, je vzdihnil, da še otroka ne bom smel poljubiti.

Njegovo dete! Predstavljal si je srečanje, če bi ne bilo vsega tega ...

Tako pa!

Vožnja se je čimdalje bolj bližala koncu. V Mariboru je moral presesti. Tu je že domača zemlja, tu sliši že domačo govorico, ki ga boža in krepča, kakor bi prišel med svoje ljudi.

Premagan od bližine doma in skorajšnjega svidenja je naslanjal razbolelo čelo na mrzlo šipo.

–  Ne. Mogoče pa je vendarle laž!

Blažila ga je utrujena misel.

— Ah, si je zagotavljal, vse bo še dobro. Preveč sem se razburjal. Ko bi le z menoj ne bilo tako!

S tem je že odmaknil Ano iz srede goltajočih vrtincev in se ukvarjal a samim seboj. Božal je vse besede, ki mu jih je govoril zdravnik, ko mu je dajal upanje. Trdno je sklenil, se slepo pokoriti njegovim navodilom. V nahrbtniku je imel steklenico ruma. Večkrat je že hotel seči po pijači, zdaj pa je odprl okno in jo treščil ven. Med ropotom koles je čul žvenk stekla. Tisti hip mu je bilo žal. Vsaj zadnjič bi napravil za slovo nekaj požirkov!

Jutrnje solnce je obsulo Celje, ko se je vlak ustavil na postaji.

Tu je šele začutil pravi nežni dih domače zemlje. Objele so ga znane ulice in hiše, ki jih toliko časa ni videl. Stal je pred postajo, kakor bi se šele zdaj zavedel, da je na dopustu.

To mimo, pokojno dihajoče mestece v solnčnem jutru, kjer je poznal vsak vogel, ga je navdajalo z veseljem. Vse bolj je pozabljal težke brige, ki so zadnje dni ležale v srcu kakor težka mora, stopal je počasi po pločniku mimo Nemške hiše, ki so se ji vitki stolpiči bleščali v morju solnčnih žarkov. Ozrl se je na Stari grad, ki je bil ves bel v tej jutrnji svetlobi, ulice doli proti Glavni kavarni je bila prazna, le nekaj kmetic s košarami je šlo pred njim na trg.

Stal je pred vogelno trgovino in gledal po trgu. Pred trgovino za moko je stala dolga vrsta žen in otrok. Stražnik je delal red. Veliko ljudi se je trlo pred spuščenimi vrati trgovine. Prednji so sedeli na pručkah. Bili so tu že od prvega svita, samo da bodo prej na vrsti.

Otroci so bili bledi in sestradani. Tiščali so karte v rokah in — vrženi v to lakoto — nemo čakali ure odrešenja.

Stopil je bliže in ponudil pol hlebca komisa dečku v vrsti, ki se je koj zagrizel vanj in s svetlimi, lačnimi očmi gledal za odhajajočim Justinom.

Glad.

Potikal se je po ulicah, dokler ni pričakal osme ure. V kasarni je bilo še vse kakor takrat, ko je služil vojake. Uredil si je izkazila in se razgledal po dvorišču, če bi srečal znanca.

Kaj ni tamle učitelj Hrast?

Pred njim je stal bled, koščen človek v preveliki uniformi. Čepica mu je upogibala dolga ušesa, v očeh je bil bolan, jetičen izraz.

Da, to je Hrast!

—	Da, da, Železnik! Pravi sem! Spremenil sem se, kaj ne?

—	Moj bog, res, skoraj bi vas ne poznal! Znani ste se mi zdeli! Torej vas niso ustrelili?

—	Še huje! je dejal žalostno. Samo poglejte, kaj so napravili iz mene!

—	Vam niso mogli ničesar dokazati?

—	Zaprt sem bil v Gradcu s tisoč drugimi. Zasliševali so nas in pošiljali iz ene luknje v drugo, stradali smo — naposled so me poslali h kadru. Politisch verdächtig! Pe-fu! se je nasmehnil. Bolan sem. Saj me vidite. Toda čez dva dni odrinemo na fronto.

Da, to je Hrast. Učitelj — poet. Kje so njegovi zanosni lasje, njegova zdrava mladost, ki je kar kipela iz njega? Ta tu je starec, ki se komaj drži na nogah.

—	Ali ste lačni? Kaj povejte, Hrast!

—	Lačen? Lačen sem že tri leta. Ušiv! Toda zdaj gre vse h koncu!

Ko je zakašljal, se je grabil za prsi.

—	Tu notri boli. Vojne pa še ne bo konec!

—	Kako mislite? Saj vendar že vse hudič jemlje. Ljudje stradajo ...

—	Bo! V lastni onemoglosti bo crknila potem Avstrija ...

—	Ali še vedno upate? Še niste dovolj trpeli?

—	Verujem trdno! Trpljenje me je podžgalo. Kadar se avstrijska oblast tako boji za svoj obstanek, da ji je premalo ječ in vislic za vse te prevratneže, je to znamenje, da ima slabo vest in da se boji konca. Sicer pa ... Ali že veste, da se Marta moži?

—	Da, saj sem k nji namenjen. To je presenečenje! Z Joštom, kmetom?

—	Hm, se je zamislil Hrast. Jošt je posebne vrste človek. Že dlje časa ga poznam. Bil je dve leti v Gradcu v strokovni šoli, mnogo čita in ima svoje posebne nazore. Delaven je. Trden značaj. Uverjen sem, da bo Marta srečna. Pozdravite jo in ji sporočite, da ji želim vsega dobrega!

—	Bom! je dejal Justin. Ali potrebujete kaj denarja, Hrast? ga je vprašal malce nerodno.

—	Denarja? Da, potreboval bi, ampak ...

—	Dobro! ga je prekinil Justin. Tu sto kron. Nič zato, meni je prinesla vojna te metulje!

Ko je odhajal skozi vežo, se je še enkrat ozrl na znanca. Stal je tam na solncu, kakor bi se ga hotel naužiti za vse življenje.

==19==
Poiskal je izvoščka in se odpeljal v Št. Ilj. Zgoraj na Teharjih, ko zavije cesta na levo, sta ga obdali mirnost in ubranost te tihe narave z vso močjo. Gozdi, žareči v tisoč prelivajočih se jesenskih barvah, lepa gladka cesta, na kateri ni ne vojaka ne vojaškega voza, zorane njive z zimsko setev, pokošeni travniki in živina, ki se pase na njih, pastirski ognji, pojoča sekira v hosti, vozniki z naloženim hlodi, veverica, ki je skočila čez cesto, mirne, bele domačije, ki so razpostavljene po tej lepi zemlji, hribčki z vinsko trto in belimi hrami, kakor bi se nanje spustila jata golobov, nikjer ni čuti ne vojaških povelj ne grmenja topov.

Udobno se je zleknil na mehki sedež in strmel v ta božji mir.
{{prelom strani}}
Šola na Blagovni ga je pozdravila.

Skozi okno je videl vrste sedečih otrok, dečkov in deklic, ki so sloneli nad belimi zvezki.

Na ribniku so plavale race, star zapuščen čoln je ležal prevrnjen med ločjem.

Cerkvica sv. Rozalije na desni strani je stala v solncu, onkraj gozda so na Sv. Uršulo bili naslonjeni vinogradi, za katerimi se je bočila preko obzorja široka Konjiška gora z gozdi, ki so goreli v jesenski svetlobi.

Prijetno peketata konja skozi bukovo hosto. Kraj ceste so naložena v sežnje cepljena polena. Žolna trka, globlje vrešči šoja kakor stara raztogotena klepetulja.

Pred vasjo je odslovil voznika.

Na trati ob cesti je šola. Otroci so zunaj na dvorišču in se igrajo. Odmor je. Justin gleda na to življenje, ki ga ni zajela vojna, in mu je milo. Deklice se drže za roke, napravile so obroč, v sredi kleči punčka, si zakriva obraz in poje: &quot;Marička ždi na kamenu&quot;, dečki pa drve okoli dreves kakor neugnana žrebeta.

Iz šole stopita ženski z detetom, ki se radostno požene na cesto. V veselem otroškem diru se jima izmuzne izpred pogleda in že ga išče manjša, klicaje;

—	Bogo! Bogo!

Justina sprejeti kakor tisoč strel. Umakne se za drevo in se zgrabi za levo stran.

Moj bog, to so Ana, Bogo in Marta!

Bledi in vse mu plane zopet na dan. Pismo, bolezen in pogled na te ljudi, na katerih je nekdaj tako visel. Potem zopet ugasne in oči mu obvise na Ani, ki išče otroka. Gleda jo kakor slepec, ki je spregledal. Ali je to Ana, njegova žena?

Srce strašno trpi. Planil bi k nji in jo poljubil.

Borba v njem narašča.

Toda če je res. Če te nič več ne ljubi?

Če nimaš ničesar več pri nji?

Za trenutek biča samega sebe in psuje:

—	Tedaj sem jaz tisti, ki nimam ničesar iskati! Jaz, pes garjavi!

Deček priteče izza vrta. Žena ga hoče ujeti, pa se ne da. Glasno se smeje in steče po cesti.

Justin strmi v otroka. Divja radost ga vrže na cesto, požene se proti dečku, ki se ustraši neznanca in obstoji kakor pred prikaznijo.

—	Bogo ... zašepeta Justin in steguje roko.

Za njim priteče Ana in ga prime za roko.

Justin jo gleda in se smehlja. Nič hudega ni več v njem. Samo pogled in ta trenutek. Radost, ki zapira grlo, da ne more spregovoriti besede. Gre ji naproti. Bogo se plašno skriva v njeno krilo.

Tedajci ga Ana spozna.

—	Moj bog! Justin ... ti si?

Obstane sredi ceste.

Silovitost trenutka jo za hip stre, da se zgrozi. Tu pred njo stoji človek, ki je bil nekdaj ves njen. Tu pred njo je obraz, hipoma takšen, kakršen je bil, ko je odšel. Tu je obraz, ki se ji je brisal iz srca.

—	Ana, pravi Justin, jaz sem ...

Kakor v omotici mu da roko.

Objame jo, stisne k sebi. V divji bolesti, ko zopet ne ve, ali je to njegova Ana ali tujka, ki jo je srečal na cesti, jo poljubi v lase. Ana z zaprtimi očmi odreveni. Potem se hipoma zave in se vrne vase. Oklene se ga ta roko in zašepeta, pritiskajoč roko na levo stran:

—	Tako si me iznenadil. Zakaj nisi pisal?

Justina boli vedno huje, vrača se mu dvom in že sega po besedo, ki bi bila ostra kakor rezilo.

—	Ali se me nisi nadejala? jo vpraša.

—	Ne! Kako, če nisem vedela. Že ves teden sem tu.

—	Tu si — ? bije vanj.

—	Ostala bom pri Marti do konca vojne, pravi Ana. V Ljubljani je prehudo. Ali nisi prejel pisma, v katerem ti pišem, da je moral Wydra na fronto?

—	Ne, ne! pravi naglo Justin in skala se mu odvali s srca. Toda olajšanje zatre. Nato se obrne k otroku.

Bogo je stekel k Marti, ki hiti k njima.

—	Justin?

—	Marta!

Kolikšno presenečenje!

Potem se skloni k otroku in ga dvigne. Bogo se otepa in zajoče.

—	Bogo, pravi Ana, to je očka, ki je prišel iz vojne. Tvoj očka!

Dete se plaši neznanega obraza.

—	Kakšen fant je! zahrope Justin. Iz nahrbtnika vzame pločevinast avto, ki ga je kupil v Gradcu. Počene na tla in ga navije. Igrača zdrči po gladki cesti. Bogo steče za njo.

— Dobiš ga, pravi Justin, če si moj!

Bogo ga objame okoli vratu in reče:

—	Pliden očka!

Justin ga prižema k sebi. Ko ga hoče poljubiti, se krčevito zgane, od radosti omamljen zahrope in potlači ihto.

Vsi strnjeni v občutje tega presenečenja gredo molče po cesti v šolo.

—	Pojdita v mojo sobo tačas, da končam pouk! pravi Marta in gre po deco na dvorišče.

Zgoraj v sobi se Bogo spusti na tla in se zatopi v igračo.

Ana in Justin sedita za mizo.

Tuja sta si.

Oba sta majhna in strnjena v te štiri stene ter ne vesta drug za drugega. Čutita bližino, pa sta plaha, da se komaj upata pogledati.

Ana, še vsa topla od ljubezni, se obupno bori. V nji je vse strto, da ne ve sama zase. Tu pa je človek, ki jo morda le ljubi in je bil njen! Obupno išče po sebi in se vprašuje: Ali je še kaj tega človeka v meni?

Bogo pleza na njegova kolena.

Oče je tega njenega otroka, potrjuje v sebi in bežno prisluškuje komaj slišnemu bobnenju.

Tam je vojna!

Tam je ljubezen ... ki je ne sme biti!

Justin pa, ves prevzet od ljubezni do otroka, ki se mu vzpenja na kolena, in premagan od njegovih besedi, ki jih prvič sliši, hrepeni:

Ne, ne! Vse bo še dobro in lepo!

Toda le išče plamenčka, da bi ujel njeno srce. S trpko roko seže po pismu in ji reče:

—	Glej, Ana, tole me boli. Preden prebereš, ti povem, da ničesar ne verjamem ...

Ana bere ...

V trenutku, takoj pri prvih besedah, se zave, da se upirajo vanjo prežeče oči. Vse moči zbere in odločen, trden, neomahljiv sklep dozori. Smehlja se, ko prečita do konca, le prsti se ji malce tresejo. Pogleda v njegov obraz in reče počasi, premišljeno:

—	Niti besedice ni res v tem pismu!

—	Ni bilo, res ni bilo?

—	Ne! Ne! Ana ve, da je v njem dvom. Ve, da je zato prišel nepričakovano. Stopi k njemu, da se ga dotika. Justin se zagleda v njen obraz, ki se mu zdi tuj in hladen, pa je vendarle zmagan.
{{prelom strani}}
Z vso silo svojega koprnenja jo objame in skrije svoj obraz na njeno ramo.

Zunaj na njivi, ki je ognjena od solnca, stopa za plugom človek z močnimi koraki. Včasi se ozre proti šoli in zamahne z roko. Rokav desne roke ima podvihnjen.

To je Jošt, ki orje njivo z eno samo roko.</text>
      <sha1>q5okatpj257s39s2q4ehjhkspay5f46</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>